JUBILEJ „ŠLANDROVE" Danes bo ob 17. uri v celjskem Muzeju revolucije otvoritev razstave o šlaiidrovi brigadi, ki slavi letos svojo tridesetletnico. Razstava je dokaj obširna, saj obsega okoli 150 fotografij in okoli 50 dokumentnih listin, ki pričajo o nastanku brigade, o akcijah, po- veljih itd. Razstava bo odprta štirinajst dni, to je do. vključno 21. jim.ija, potem pa bo prenesena v Griže, kjer bo 1. julija zbor celotne šlandrove brigade. Nocoj bo na otvoritvi govoril prvi polit komisar Šlandrove brigade Mitja Ribičič-Ciril. Zakaj razstava o Šlandrovi brigadi v Celju. Zato, ker je ravno na področju med Savinjo in Savo ter v Savinjski dolini Šlandrova brigada največkrait uniče- vala sovražnika. Pospešeno preosnovanje enot NOV v Sloveniji preko štaba IV. operativne cone je rcxiilo Šlandrovo brigado 6. avgusta 1943. leta na pobočju Šipka nad vasjo Ga- berje. šlandrova brigada predstavlja koncentracijo za- savskega, savinjskega in kamniškega bataljona. Ob ustanovitvi je štela okoli 750 borcev, razdeljeni pa so bili v tri bataljone. Takoj po ustanovitvi ni mogla v celoti izvajati akcije, saj je imela v svojih vrstah kar 400 neoboroženih borcev. Kljub temu se je brigada uspešno prebila čez Savo na Dolenjsko, kjer je bila precej časa. Ob koacu vojne je opravila leviji delež pri osvobajanju Savinjske doline, po vojni pa je razorože- vala sovražne oddelke v Zgomjesavinjski dolini in na celjskem območju. Ob omenjeni razstavi, ki predstavlja tudi prvič tako obsežno zbrano gradivo o šlandrovi brigadi, gre torej za pričevanje o veliki partizanski enoti, ki je največ delovala na našem območju, saj ima enega svojih do- micilov tudi v Žalcu. DRAGO MEDVED HUMANA AKCUA Vsi, ki ste prebirali Novi tednik in zasledovali posa- mezne primere socialnih razlik in podobnih tem, se bo- ste prav gotovo spomnili na Zorkova fanta v Loki pri Žusmu, ki sta ostala sama brez očeta in matere na pre- cej veliki kmetiji. Spomnili se boste najbrž tudi, da je takrat Večer organiziral akcijo, s katero sta nemoč- na fanta dobila precej daril in materialnih sredstev, s katerimi sta si uredila kmetijo tako, da jo lahko obde- lujeta s čim manj napora. In sedaj, ko smo vas spomnili na fanta, naj pove- mo, da je uredništvo Večera skupaj z uredništvom Kmečkega glasu organiziralo veliko delovno akcijo pri Zorkovih fantih, ki se je bodo udeležili slovenski novi- narji in mladina celjskega območja. Vsi, ki bodo v so- boto prišlii k Zorkovima, bodo pomagali pri gradnji ce- ste do fantov, cesta pa bo hkrati v' veliko pKMnoč tudi ostalim vaščanom, sosedom Zorkovih. Pri delovni akci- ji bodo prisotni tudi predstavniki vseh družbenopolitič- nih organizacij občin Šentjur in Šmarje pri Jelšah. Na cesto bodo poslali tudi dva kamiona, ki bosta razvažala gramoz. Kamiona bosta prevažala zastonj. Po akciji bo tovariško srečanje in zato se srečanju pridružuje tudi naše uredništvo in prosi vse, ki le ima- jo v soboto čas da se oglasijo v Loki pri Žusmu, po- vprašajo za Zorkova fanta, menda ni daleč od ceste, in primejo v roke kramp, lopato ali karkoli bo že. Mnogo bodo pripomogli. Naš klic velja predvsem mladini. V soboto se torej vidimo v Loki pri žusmu, pri Zorko- vih fantih. In da ne boste preveč zaskrbljeni: povedali so nam, da je poskrbljeno tudi za dobro počutje in lačne želodce. —mst— KAJUHOVE ZNAČKE v velenjski občini so že fe- bruarja pričeli podeljevati Kajuhove bralne značke na nekaterih šolah. Da pa bi lahko čim več učencev pre- bralo predpisani program knjig za bralno značko, so se na III. osnovni šoli odločili, da bodo podelili značke šele proti koncu šolskega leta. V lepem sončnem poF>oldne vu se je zbralo na III. osnov- ni šoU preko petsto otrok, mednje pa sta prišla tudi pesnik Tone Pavček in pisa- telj Leopold Suhodolčan. Ci- cibanovo ali Kajuhovo bralno značko je prejelo 349 otrok. Ker pa so nekateri prebrali dva programa knjig, pet učencev pa celo tri programe, so podelili skupno 411 bral- nih značk. Tako je letos v velenjski občini preko dva ti- soč petsto učencev prejelo bralno značko, za kar so pre- brali okrc^ petnajst tisoč knjig. Učenci III. osnovne šole in njene podružnice iz Pake so za to priložnost pripravili pri- jeten kulturni program, v ka- terem so prebiraU nekateri tudi svoje pesmi ali prozne sestavke. Pesnik Tone Pavček je otrokom povedal nekaj svojih pesmi, pisatelj Leo- pold Suhodolčan pa je pre- bral odlomek iz knjige, kije v tisku — Detektiva Naočnik in Očalnik. Svoje goste so učenci obdarili z miniaturni- mi rudarskimi svetilkami in drugimi darili. SINDIKALNI SESTANEK v četrtek, 7. junija popol- dne bo v Konjicah razširjena seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Člani tega foruma bodo ob tej priložno- sti razpravljali o predlogu za organizacijo in delovanje de- lavske kontrole v delovnih or- ganizacijah, obravnavali bodo Ix>ročilo v nedavnem semi- narju za predsednike in taj- nike izvršnih odborov osnov- nih sindikalnih organizacij, razen tega pa bodo razprav- ljali še o predvidenih kadrov- skih spremembah v republiš- kem svetu ZSS. člani sveta bodo obravnavali še teze o nadaljnjem razvoju SZDL v Sloveniji in nekatere organi- zacijske ter finančne zadeve. 69 KRVODAJALCEV v Ločah pri Slovenskih Ko- njicah so zadnji dan v mese- cu maju pripravili letošnjo krvodajalsko akcijo. Pod vod- stvom krajevne organizacije Rdečega križa ter ostalih de- javnikov v tem kraju se je va- bilu odzvalo 75 odraslih ob- čanov. Iz različnih razlogov so jih šest odklonili, tako da je svojo kri darovalo 69 ljudi. USPEŠNA AKCIJA Letošnja akcija zbiranja ob- lačil in obutve, ki jo je pri- pravil občinski odbor Rdeče ga križa Slovenske Konjice v Žrečah, Vitanju in v občin- skem središču, je izredno do- bro uspela. Številni občani so darovali skupaj nad 1.050 kg dokaj dobro ohranjenih obla- čil in obutve, ki jih bo ta hu- mana organizacija uporabila ob različnih priložnostih. V izvedbi akcije je sodelovalo nad 50 mladih članov Rdeče- ga križa iz osnovnih šol, da- lje okoli -30 aktivistov iz raz- nih krajev in 15 častnikov osebnih a\'tomobilov, ki so dali na ra2polago svoja vozila za prevoz zbranega blaga v občinsko središče. DRUŽABNI VEČER že dolgo se čuti v Celju močan vpliv mladinskih orga- nizacij na kulturno življenje. Vendar pa te novopečene or- ganizacije predvsem strme za denarjem, ki ga skušajo dobi- ti v Disco klubih. Zelo pa me je presenetila mladinska or- ganizacija Otok, ki je s po- močjo tabornikov organizira- la družabni večer ob tabornem ognju. Sredi otoka je dne 25. 5. 1973 ob 19. uri prebival- ce presenetila glasba novega celjskega ansambla Ultra 7. Fantje igrajo še kar dobro, vendar me motijo napake pri petju. Na splošno pa je bilo občinstvo z njimi zelo zado- voljno. Vseeno. pa lahko tr- dim, da v Celju že dolgo ni- smo imeli tako dobrega an- sambla. Res je, da igrajo predvsem stare hite, vendar se iz njihove glasbe že da zazna- ti, da hočejo nekaj več, ne sa- mo posnemati. Upamo samo, da jih bomo v Celju še lahko slišali. PEVSKA REVIJA Tudi letos so se ob 25. ma- ju, dnevu mladosti, zbrali mladi pevci občine Mozirje na tradicionalni pevski reviji. Prireditev je bila v Rečici ob Savinji. Nastopili so zbori iz Luč, Gornjega grada, Ljubne- ga, šmartnega ob Dreti itd. Nastopila pa nista sicer kva- litetna zbora iz Mozirja in Nazari j. Že pred pričetkom je bilo opaziti, da zanimanje za to zvrst lepe pesmi upada. Re- čičani, kot ostali okoličani, so se z obiskom slabo izkazali. Trud mladih pevcev je bil kljub njihovim lepo zai>etim pesmim slabo poplačan. Kdo je kriv, da lepe vsako- letna pevska prireditev orga- nizacijsko in s tem seveda tu- di kvalitetno upada? Kultur- ni delavci tega ne bi smeli prepustiti zgolj osnovnim šo- lal. Gobovo niso temu kriva finančna sredstva. Potrebna je le dobra volja odgovornih ljudi. Upam, da bo prihodnja pevska revija bolje priprav- ljena in da bomo lahko zopet slišali pesem mladih iz vse Zgornje Savinjske doline. KOZJANSKO OBSOTEUSKI DROBIŽ Letos se bo v Vonarju za- čela graditi brana za akumu- lacijsko jezero. To pa hkrati pomeni, da bo treba prestavi- ti cesto in narediti novo, na- domestno, pO kateri bo poleg ostalega prometa, ki bo sicer čisto lokalnega značaja, vozil tudi šolski avtobus. Nova ce- sta, ki bo morala biti zgraje- na s čim manj sredstvi, bo povezovala precej kmetij in bo tekla po predvidenem na- črtu tik ob jezsru, del ceste pa bo šel po stari^ poti. Naj- večji vzpon bo imela tik ob jezu, kjer se bo povzpela sko- raj za 10 odstotkov. Gradnjo ceste bo omogočila Skupščina občine Šmarje pri Jelšah s 75 odstotno udeležbo, s 25 od- stotno pa Republiški vodni sklad, ki tudi sodeluje pri projektu Vonarje. Vrtec v Rogaitcu počasi končujejo in predvidevajo, da bo do jeseiii ali najkasneje do zime tudi pod streho. V novem rogaškem vrtcu bo našlo prostor od 50—60 malč- kov. Turisti v Atomskih toplicah se čedalje bolj pritožujejo nad prašno cesto, ki vodi v toplice, že nekaj časa se v Podčetrtku govori, da bodo to cesto asfaltirali, iz vsega pa ni nič. Nerodno je le to, da so toplice sedaj lepo urejene in da bi težko našli kakšno pripombo na račun organiza- cije in vsega ostalega, tudi či- stoče, ki je včasih bila tarča vseh zlobnih in manj zlobni h pripomb in da prav cesta de- la zgago. Prebivalci Lesičnega in Sta- rega trga so si nedolgo tega zgradili zasilni most preko Bistrice ali bolje rečsno po- stavili so temelje, preko ka- terih so sedaj položene le de- ske. Da je temu tako, je kri- vo pomanjkanje denarja. Se- daj bi si radi most uredili do konca, vsaj do jeseni, ko pri- de deževje in je nemogoče prepeljati kakršenkoli tovor čez vodo. Večkrat Bistrica tu- di poplavlja in tako še bolj onemogoča normalen dovoz. Železnica je že pokazala ra- zumevanje in jim je prodala traverze, potrebne za most, skoraj zastonj, za kar se ji prebivalci ob mostu najlepše zahvaljujejo. M. STRAŠEK mali intervju Sprašuje: Milenko Strašek Odgovarja: Marjan Zupane Težko bi v Kozjem ugo- tavljali, kdo je bolj znan med ljudmi. Primerjava pa kakršna koli, bi bila težka. Marjana Zupanca Ix)znajo ljudje že zaradi tega, ker ima z njimi mno- go opravka: dela namreč na krajevnem uradu in pomeni torej v Kozjem oblast, predstavnika občin- ske skupščine Šmarje pri Jelšah. Nedolgo tega so Kozjani postali bogatejši še za eno pridobitev — sredi trga, pred nekdanjo občinsko liišo, stoji lep rdeč kiosk, kakršne srečujemo samo v mestih. Kiosk je posta- vilo časopisno podjetje Delo iz Ljubljane in je tako zelo ustreglo Mar- janu in Kozjanom. »Kako to, da v Kozjem doslej niste imeli trafike ali česa podobnega?« »Ne bo držalo, smo imè- li. Trafika je bila naproti Gostilne Resnik še pred dvema letoma. Bila je še kar založena, bili smo za- dovoljni, da smo jo imeli. Potem jo je Tobak Ljub- ljana ukinil, češ da ni rentabilna. Morda je bilo to tudi res, vsaj takrat. Najbrž še ni bilo dovolj pogojev zanjo pa tudi z nameščencem je bil pro- blem.« »Gotovo so jo tržani ze- lo pogrešali?« »Seveda. Takoj po uki- nitvi smo si spet prizade- vali, da bi jo dobili na- zaj, pa nikakor ni šlo.« »In sedaj?« »Menda ga ni Kozjana, ki z novo pridobitvijo ne bi bil zadovoljen. Naš kiosk je tako edini kiosk na Kozjanskem in je za nas zelo pomemben.« »In založenost?« »Saj to je ravno tisto, zaradi česar smo najbolj zadovoljni. V našem no- vem kiosku najdeš čuda stvari. Dobra preskrba z revijami raznih vrst, s ci- gareti in z ostalim si bo med Kozjani gotovo pri- dobila mnogo stalnih od- jemalcev.« »Novi kiosk bo najbrž hvaležna pridobitev tudi za ostale prebivalce ožje- ga Kozjanskega?«- »Brez dvoma. Ze sedaj pozdravljajo to malo, rde- čo hišico sredi trga. In ker smo že ravno pri tem, bi rad rekel, da je kiosk tudi nadvse posre- čen in da se je kar lepo vklopil v trg. Rad bi se tudi zahvalil časopisnemu podjetju Delo, ki nam je omogočilo naš kiosk.« Mimo nas so se 2v¡, šeči dnevi maja, j dnevi cvetja in pr^ dosti. . Tako ne morem ц ga, da skromno pri^j bežen do otrok tist^ ki ji opravičeno pri^j znanje. V središču vasi | nad priznanim gostišj vec, stanujeta v ^ prostorih zakonca i, in Andrej Gumzej s j srčnimi otroki. Iz , oči žari polno zadoi Ljudmila jih ni ro