Stev. 193
TRST, četrtek 14. julija 19*0,
Tečaj XXXV

IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
fetft »k ncdeljth In praznikih «b 5., ak ponndeljk^i ah 9. Jtjutraj. >*Mnl£ae Iter. prodajajo po 3 nvč. (6Btot.)v mncgik ttfeaksrn&h t Treta in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petr«, *>rtojDi, Sežani, Isabrežini, St. Luciji, Tolmina, Ajdov« fcfiiai, Dornbergn itd. Zastarele fttev. po 5 nrč. (10 stot.). f?ttLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Si rak os t i 1 CENE: Trgovinski in obrtzu oglasi po • '"•a*, »amrtcice, zahvale, poslanice, oglasi danarnih »»vodov pa 99 s*, mm. Za ogla.se v tekfftn lista do 5 rrnt 20 K, vsaka aadaijna vrsta K 2. Mali oglasi po A atol. beseda, n»j-»»aj pa 40 atot Oglase sprejema laseratni oddelek uprave rSJ«m'ofti". — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti", acsv ■ — PlaflKvo In utožljivo « Trstu.	■ — —
Glasilo političnega društva „UinMt" za Primorsko.
F idmfi m m*i!
XM mIo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; ca ■»-
eačk« brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Imhltt aa atieljih* hCaaJ* „ZPZSTOSTI" etaa*: i«
••le lete Kren 5-aa, st pol let* Kron 1-CC. Tai depifii naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranke-
vaaa pisma aa »• sprejemajo In rok spisi aa aa vrafiajs HarečniBO, oglasa in reklamacije je požiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO! »flot Giergla Galfittl 18 (Narsdnl 4%m) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konserctf lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna „Edinost-vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica i i ■■ ■ = Giorgio Galatii štev. 18.	=
Peltno-hrznllnllnl ratun It. 841 652. TELEFON St. ft-57.

a—i

Društvo ju§oslQ'i železn. uradnIKoo in Zuezd jusosl. želez, uslužbence«
priredita
danes, v četrtek, dne 14. julija
— ob 8. uri zvečer	—
y sleda). dvorani ,,Narod. Doma44.
Dnevni red:
1)	O pomenu li?e slovauskih železničarjev in o organizaciji sploh, poroča češki železniški uradnik in podpredsednik »Spolkov« tov. MOCHEK iz Prage.
2)	Preskrbi te v udov in sirot, poroča češki železniški uradnik in tajnik »^polkov«, tov. HAVELKA.
,;) Jezikovno vprašanje na železnicah in reorganizacija c. kr. avstrijskih železnic, poroča če-
<ki držav, poslanec, tov. BURlVAL.
Slovanski železničarji !
Udeležite se tega prevažnega shoda vsi, posebno še, ker bomo govorili tudi o izletu in Javnosti na<i v Pragi.
A\\\\\'
. x \\w x '
BRZOJRUNE UESTI.
Rusko-japonska pogodba.
DUNAJ 13. Ruski in japonski poslanik sta danes prijavila avstro-ogrskemu mini-sterstvu za unanje stvari pogodbo, sklenjeno med njunima vladama glede mandžurske železnice in ohranitve status quo na skrajnem vstoku.
BEROLIN 13. Ruski in japonski poslanik sta v ponedeljek priobčila tukajšnjemu unanjemu uradu besedilo nove pogodbe, sklenjene mej njunima državama. Poslanika sta pri tem pripomnila, da tvori nova pogodba dopolnitev k rusko-japonski pogodbi iz leta 1907 in pomenja novo poroštvo za ohranitev status quo in miru na skrajnem vstoku. Omenila sta tudi, da ostane načelo odprtih vrat netaknjeno.
Državni tajnik baron Schoen je prijavo hvaležno vsprejel in je izrazil nado, da ostane v moči načelo odprtih vrat, kar je važno za Nemčijo ob nje zasledovanju gospodarskih stremljenj, na skrajnem vstoku.
PETROGRAD 13. Oficijozna „Rossija" izjavlja k rusko-japonski pogodbi: Načelo odprtih vrat v Madžuriji je bilo določeno že s pogodbo iz leta 1907. Vsi se zamorejo
PODLISTEK.
Jurkica Agićeva.
Povest.
H i valčki hpisal Ks. Šandor-6jalski. - Prevel Fr. Orel
torej udeleževati gospodarskega izkoriščenja Mandžurije, ki zastopajo na skrajnem vstoku trgovinske interese. Izjava, da ostane ohranjen status quo, mora odstraniti sum Kitajske,"da zamore Rusija priposestvovati severno Mandžurijo, Japonska pa Južno Mandžurijo, če tudi ne misliti obe državi na to, da bi opustili tamošnje pridobninske pravice.
Belgijska kraljeva dvojica v Parizu.
PARIZ 13. Predsednik Fallieres je priredil na čast belgijski kraljevski dvojici diner, na kateri je bilo povabljeno 200 gostov.
VERSAILLES 13. Belgijski kralj in kraljica sta v spremstvu predsednika Fallieresa in njegove soproge dospela semkaj, da si ogledata grad.
TURČIJA.
CARIGRAD 12. „Jeni Gazeta poroča, da se turški poslanik v Londonu pogaja z Japonsko radi ustanovitve medsebojnih di-plomatičnih zastopstev.
CARIGRAD 13. Listi javljajo, da bo porta protestirala proti štirimesečni odgo-ditvi kretske zbornice.
Potres.
DUNAJ 13. Listi poročajo iz Inomosta: Danes ob 9.34 predpoludne je bilo čuti tukaj tri močne potresne sunke v vstočno-zapadni smeri. Sunki so trajali 3 sekunde. Potres je spremljalo močno bobnenje.
REUTTE 13. Danes ob 9.43 predpol. se je tukaj čutilo močan potres.
DUNAJ 13. Potres, o katerem poročajo iz Tirolske, so ob 9 uri 33' 17" zabeležili tudi aparati c. kr. centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko. Maksimalno gibanje je znašalo 0.03 mm. Potres je bil oddaljen okolo 400 km.
MONAKOVO 13. — Današnji potres je bilo čuti tudi v nekaterih straneh Monako-vega. Kako poroča tukajšnja potresna postaja, je zelo deloval seismograf in je zabeležil prvo tresenje ob 9. uri 32' 37", a najmočneje ob 9. uri 32' 51". Ognjišče potresa leži menda na Tirolskem.
GARMISCH 13. Danes ob 5. uri 45 m. dopoludne je bilo čuti tukaj valovit potres. Vsled sklepetanja šip se je mnogo ljudi prestrašilo in bivajo na planem.
INOMOST 13. V Inomostu in po vsej Inski dolini do bavarske meje je bilo čuti danes ob 9. uri 34 m. predpoludne močan 5 sekund trajajoč potres, v smeri od vzhoda proti zapadu. Potres je spremljalo votlo bobnenje. V Silzu se je podrlo baje nekoliko dimnikov in stropov in zidovi kažejo razpoke. Enaka poročila prihajajo iz Nasse-reitha. Sicer ne javljajo o nikaki škodi.
Ponesrečeni zrakoplovci.
BRUNŠVIK 13. Vodljivi balon „Erfcsloh", ki se je danes tukaj dvignil v zrak, je po polurni vožnji pri Pattscheidu padel z znatne visočine. Ubilo se je vseh pet oseb, ki so bile v balonu.
Boj med Portugalci in Kitajci.
HONGONG 13. Kakor poročajo Reuter-jevemu biro-u iz Makao, se vrši na otoku Colowan boj mej Portugalci in Kitajci, ki so bržkone organizirana piratska banda. — Topničarka, odposlana iz Makao, je posegla v boj. Na portugalski strani sta bila ranjena dva moža, eden teh je že umrl za ranami. — Kitajci imajo mnogo ranjencev.
—	Gorje! ko bi znali! — jedino te besede je zmogla po daljšem molku, med tem, ko je on še vedno tiščal njeno roko v svoji, pozabivši na sočutje prvega trenotka; drhtel je pod čarom njene lepote, povečane in posvečene po vtisih tega tragičnega mu-čeništva.
—	Jurkica, jaz vem vse. Zato sem tudi prišel. Jaz vas zamorem in hočem obraniti. Jaz vem, da ta obdolžitev ni resnična.
Vi torej — jedini, ki ne veruje v to! Oh, kako ste dobri! — je zaklicalo dekle vzvišeno in ginjeno. Občutila je v sebi neki plemeniti ponos in popolno zadoščenje. Bilo jej je, kakor da je ta madež sedaj popolnoma izpran, da je po njegovem priznanju zopet rešena njena čast in da je zopet čista v svojem poštenju. Silna hvaležnost jej je prevzela dušo in obvladana od tega čutstva se je spustila pred njim na koleni.
Kaj delate, Jurkica ! — se je uprl Hauibal in se hitro pripognil, da jo privzdigne. Imajoč v naročju to divno it nežno bitje, ni se mogel nadvladovaii dalje. Hipoma jo je dvignil do višine svojega obraza in rekel bledih lic: — Jurkica, jaz ljubim, — jaz vas ljubim !
Moč teh besed in čarobnost te izjave sta učinkovali na Jurkico, da je — kakor oslepljena od hipne slabosti in od prevelike svetlobe — na pol brezvestno sklonila glavico pod njegov temni vrat, — in on jo je držal na rokah, ne zavedajoč se tega globokega molka. A ko so jej ustnice, bolj v sanjeh, a vendar v veliki blaženosti, šepe-j tale besede, ki so se glasile nekako : „Srečna sem*1, — tedaj je razumel vse in minil ga je strah. Vzneseno je tedaj zakli-cal: — „Ljubi me! O Jurk»>a, hvala ti !M
In njiju ustne so se spojile v nedolžen, svet poljub prave čiste ljubezni. On je željno, strastno srkal razkošno slast one gladke in bele polti razburjenega in razvne-| tega dekličinega lica. Dolgo je trajalo tako razpoloženje, — čas je potekal tiho, nemo, brez nikakega pomisleka, a še le potem je toliko za-njo, kolikor zanj nastalo toliko vprašanj. V svoji preveliki sreči ni mogla Jurkica razumeti ničesar tega, ni mogla verovati v toliko miiost neba, — ter se je,
HONGKONG 13. (Reuterjev biro). Ki-tajci^ so vzeli v naskoku portugalsko postojanko. Kanonada traja še vedno. Križar Rajuka Donna Amelia je odplul v Makao. Na otoku Laipa-Colowan je proglašeno obsedno stanje. _
Dunaj 12. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Cesarica Elizabeta" včeraj priplula v Horkodate, kjer ostane 14 dni. Na ladiji vse zdravo.
Berolin 13. V Sofijo pride kakor nemški poslanik dosedanji konzul v Kalkuti Belov-Saleske.
Brunšvik 13. V Helmstedtu je nek trgovec ustrelil svojo ženo in dva otroka, tri otroke je pa težko ranil. Nato je ustrelil sam sebe. — Vzrok groznemu činu je bila beda.
Simla 13. Jnd je poplavil velik del okraja Deri Ghezi Kan. Podrlo se je mnogo hiš, templov in mošej. Na stotine ljudi je brez strehe.
Polom Blenertliouesa zistema.
Naloga „Slov. enote".*)
V zgodovini ustavnih držav bi težko našli slučaj, da bi bil kak državnik doživel v parlamentu toliko porazov, kakor jih je že doživel sedanji avstrijski ministerski predsednik Bienerth, a da bi bil kljubu temu ostal na svojem mestu. Ni nam treba sezati posebno daleč nazaj. Omejimo se samo na zadnje leto in potegnimo paralelo: kako umevajo ustavne dolžnosti v drugih državah in kako pri nas !
Francozki kabinet Clemenceau je imel v zbornici veliko večino. O priliki nekega glasovanja pa je slučajno manjkalo v zbornici nekaj vladnih pristašev, vsled česar je bil vsprejet neki predlog opozicije.
Clemenceau je vstal pri isti priči, vzel svoje akte pod ramo in rekel: „Je m' en vois" — grem ! :— in odšel je.
Finančni odsek italijanske zbornice je odklonil neko določbo nove davčne reforme, ki jo je predložila zbornici Giolittijeva vlada. Giolitti je takoj izvajal posledice iz tega glasovanja ter podal demisijo z vsem svojim kabinetom vred.
Nemški državni kancelar ni le to, kar so navadni parlamentariški ministerski predsedniki. Kljubu temu je knez Biilovv podal svojo demisijo, kakor hitro je videl, da v zbornici nima večine, zagotovljene za vse slučaje.
Naravnost šolski izgled razumevanja parlamentarizma pa nam je nudila nedavno temu mala in toli obrekovana Srbija. Pašić ima v zbornici naravnost ogromno večino. O priliki glasovanja o spremembi nekaterih določb volilnega reda pa je desetorica členov večine glasovala proti enemu paragrafu vladne predloge.
Pašič je z vsem kabinetom vred podal takoj demisijo, češ, da večina ni več intaktna in se torej ne more več zanašati nanjo. A pri tem treba pomisliti, da je bila dotična vladna predloga kljubu temu, da je 10 članov večine glasovalo proti, vsprejeta z več nego dvetretjinsko večino!
*l 1'riobčujemo ta izvajanji. 4 <la-si se nam zdi, da je avlctor preoptimističen »ir' de krščanskih socijalcev. Sploh bo težko ugibat ^lede bodočega vedenja te Stranj, dokler nt- bomo poznali načina. po katerem se reši — ako je to sploh š*' možno — grozna kriz;«, v kateri se nakaja sedaj ta stranka.	Uredništvo.
kakor vsi nesrečniki, bala nestalnosti svoje sreče in ni hotela razmišljati dalje. On pa jej je začel pripovedovati, odkedaj sem jo že ljubil. Jurkica ga je poslušala se široko odprtimi očmi, v katerih se je lesketala blažena vlažnost, ki se je od časa do časa nabirala v svetlo solzo, ki se je potem zlila po licih, žarečih blažene sreče in razburjenosti. Ah, čudila se je temu in zdelo se jej je neverjetno. Najrajši bi mu bila trenotek za trenotkom pretrgala besedo, a vsa je trepetala in si je zaporedoma priznavala, da je krasen, moder in plemenit. A pripovedovanje njegovo jej je bilo, kakor da posluša davno znane jej basni in kakor da se vrste pred njo vse, vse njene sanje, ki jih je preživela.
—	In zato ste tako — si tako nenadno odpotoval ? — mu je pretrgala besedo in drag, ljubek, skoraj objesten smešek jej je zaigral okolu usten.
—	Sprevidel sem po plesu, da sem — no — zaljubljen, — a jaz, stara hiša, kako. na-j mislim, da bi me moglo ljubiti tako dete?
—	Oh, Hanibal, — kako si mogel misliti tako ?
In dve srečni bitji sta si padli v nem, a božanski objem.
Primerjajmo samo to postopanje načelnikov kabinetov v drugih državah s postopanjem našega ljubega Bienertha in takoj nam mora pasti v oči velikanska razlika v umevanju ustavnosti.
Kako si je možno tolmačiti to ?
Gotovo le na ta način, da Bienerth nima v sebi nikakega čuta politične korektnosti. Vendar bi tudi to še ne zadoščalo v pojasnenje njegovega neumljivega postopanja. V parlamentu je zgubil Bienerth že davno vsako sigurno oporo, a drže ga oni faktorji, ki so pod vplivom Berolina, ker se boje za Bienertha, dobro vedoč, da pade ž njim tudi zadnja nada za ohranitev nadvlade nemštva v Avstriji.
Ali tudi ti vplivi bodo mogli delovati le do neke gotove meje. Bienerthova večina je bila že sama na sebi neznatna. Ako pa bodo Poljaki — kakor so že začeli — frondirali, ta večina že ni več večina, ampak manjšina. Ali vzemimo tudi slučaj, da ostane ta sedanja — morda bi bilo bolje rečeno: bivša — večina intaktna, je vendar gotovo, da ne bo sposobna za rešitev onih velikih nalog, ki čakajo avstrijskega parlamenta v najbližji dobi. Državne finance so tako korenito zavožene, da bo radikalna operacija neobhodna potrebna. A kdo naj izvrši to operacijo? Gotovo bo mogla to le močna večina, ki bo imela jasen in določno začrtan program. Od sedanje večine pa ne moremo pričakovati tega. Torej ? Na ta: torej bi morala odgovoriti „Slovanska enota". Res je, da je ona le manjšina. Ali, tudi kakor taka bi morala misliti na to, da pride do moči. To pa bi bilo možno seveda le potom novih formacij v parlamentu. Do teh novih formacij pa mora priti, ker je, kakor že rečeno, povsem izključeno, da bi dosedanja večina, — tudi če bi ostala intaktna — mogla rešiti vse one ljudske in državne potrebe, ki čakajo nujne rešitve.
Bienerth je sicer dosedaj razpolaga! z večino, ali edino delo, ki je je ta večina res izvršila, je bil proračun. Drugače je pa ta večina za vsako akcijo popolnoma nezmožna, ker nima — izvzemši odklanjanja vseh slovanskih zahtev — nikakega programa! Pa tudi v slučaju, da bi se vendarle združila za kak določen program, ne bi bila dovolj močna, da bi ta program tudi izvršila, jasno je torej, da se brez „Slovanske enote" ne morejo rešiti vprašanja, katerih rešitev zahtevajo bodi ljudski, bodi takozvani državni interesi.
Sedaj pa nastaja vprašanje: ali ima „Slovanska enota" danes sploh program, ki naj bi ga izvedla vladna stranka? Odgovor na to vpraša mora na vsak način glasiti negativno. „Slovanska enota" ima pač narodnostni program, ki je lasten vsem strankam, ki jo sestavljajo, to je: izvedenje po-oolne enakopravnosti Slovanov z Nemci. Vendar, ne zatiskajmo si oči pred resnico ! Na podlagi tega programa ne pride „SI. enota" nikdar do moči. Treba postaviti tudi jasen finančni program. Da bo treba spraviti državne finance v red, to je vendar več nego jasno. Ravno tako jasno pa je, da to ne pojde brez novih virov dohodkom. Torej ?
Do jeseni je časa dovolj. V tem času pride gotovo do kakih pogajanj med strankami. Morda bi bilo vendar možno priti do sporazuma med Poljaki, krščanskimi soci-jalci in „Slovanski enoto". Krščanski soci-jalci so na Dunaju sicer postali v zadnjem
Ali slednjič morala je tudi resnost priti do svojega prava.
—	Uh, — je zaškripal grof z zobmi in stisnil pesti vsled jeze, ko mu je Jurkica pripovedovala svoje zadnje doživljaje ter zopet zapadla v prejšnjo bol.
—	Izgubljeno, — vse je izgubljeno! Ni mi za službo, ali — ali — kako naj prepričam svet o krivici, s katero me je obdolžil? — je odgovorila Jurkica in otrpnila pred pomislekom, da to jej je možno edi-nole, ako umre in izvrši oporoko. A umreti sedaj! Gorje, da take sreče, kakor jo je preživela pravkar, ne more uživati nemoteno ! In oči sta jej obupno zabliskali.
—	A Jurkica, kaj je tebi do sveta! Kako moreš misliti nanj, ako ti je znano, da te ljubim jaz ? — jej je rekel nekako grajalno.
—	Ah, prav, prav ! Ni meni za-se! Knko boš mogel dokazati pred svetom, da me ljubiš, — ko me svet obsoja tako grozno! Vse, prav vse je izgubljeno!
—	- Jurkica! — jo je pokaral zopet ter razburjeno nadaljeval, prijemši jo za obe roki: — „Ničesar ni izgubljenega. Žena Hanibala Radmanovića ne potrebuje — ne potrebuje, da si tare glavo radi tega, kako sodijo o njej Žuntći in vsa ostala svojat. Ti si moja !	(Pride še.)
Stran TI
»EDINOSTc št. 193.
V Trn tu, dne 14. julija 1910.
času nacijonalni fanatiki, ali po mojem mnenju so bili prisiljeni v to po drugih Nemcih, s katerimi sede skupno v nemški „Gemeinburgschafti". Cilj slovanskih politikov bi torej moral biti, razbiti pred vsem to „Gemeinbiirgschaft". A to bi že bilo vredno kake žrtve od slovanske strani. Ko krščanski socijalci ne bodo več vezani z Wolfom, Wastianom in družbo, se tudi ne bodo več dosti brigali za krik alpskih in sudetskih Nemcev, ker njih lastni interesi v teh deželah skoro niso tangirani.
Nemška jeza radi kongresa v Sofiji.
Kdor hoče videti, kolika jeza kuha v vseh sovražnikih Slovanstva radi sedanjih zgodovinsko-znamenititih dogodkov v Sofiji, naj le prečita narodni članek v torkovi številki proslule „Neue Fr. Presse".
Mož, ki je pisal ta strup, ovaja svojo jezo s tem, da zahaja v kričeče protislovje sam s seboj.
Poslušajte le, kaj pripoveduje, da bi dokazal, da je ves ta kongres le pustolovstvo, ki ne more imeti vspeha! Slovanska vzajemnost je izključena, ker Slovani niso imeli nikoli držav, skupnosti. Slovanska zgodovina — izlasti pa ona o ločitvi latinske in vztočne czrkve — pripoveduje le o medsebojnih bojih. Vsa ta slovanska beda je prišla v Sofiji jasno na dan.
Ko je člankar pribil to — svojo zgodovinsko resnico, pa je v svojih prizadevanjih klasičen, da postaja — smešen s svojim poskusom, da bi izigraval najprej Poljake proti Rusom, potem še proti Poljakom, a obojne proti novoslovanskemu gibanju. Poljake hoče kaptivirati s trditvijo, da kongres v Sofiji ima služiti le ruskemu absolutizmu, in pa s pokloni pred Poljaki, češ, da so oni najplemeniteji slovanski narod s sijajno zgodovino, visoko omiko, bogato literaturo itd. Poljaki da bi ravnali proti svoji časti, ako bi imeli kaj skupnega s tem kongresom.	«
Po tej argumentaciji — če je spor med Poljaki in Rusi res nepremostljiv in če ima kongres služiti le Rusom — bi človek menil, da imajo Rusi vse razloge veseliti se kongresa v Sofiji. Ali ne! Z vratolomnim logiškim salto morale prihaja isti mož do zaključka, da ima tudi vse „boljše rustvo" poln razlog, da odklanja kongres v Sofiji! Da pride preko tega svojega absurda, si je mož napravil most na ta način, da trdi da nima bodoča k u sij a ničesar pričakovati od te kongresovske omame.
To vemo tudi mi in se le veselimo tega dejstva, da se sedanji avtokratski Rusiji slepega pokorjenja pred nemškimi vplivi neizprosno bliža likvidacija in da se bo morala umakniti bodoči Rusiji, ki pa bo Rusija narodne ideje: z drugimi slovanskimi cilji! Ravno tej bodoči Rusiji gladi poti novoslo-vansko gibanje.
Nacijonalno zavedna Rusija — ta Rusija bodočnosti — pa bo po naravi uresničevala svoje cilje iskaje stikov z drugimi slovanskimi plemeni. Tako je javil kongresu v Sofiji veliki apostol Rusije, apostol človekoljubja, samotar Jasne Poljane, Lev Tolstoj, rekši, da so mu vsi Slovani najbližji. In temu velikemu geniju smemo vendar pripisovati boljše sodbe, česa treba bodoči Rusiji, nego pa slavofobskemu šmoku v dunajskem listu.
A mi bi vprašali nemškega šmoka, čemu se toliko razgreva v kilometričnih člankih radi kongresa v Sofiji, če je že tako gotov, da je vsaka slovanska vzajemnost izključena, če so dnevi v Sofiji rodili le neizvedljive fantasterije in če je kongresu za-tovljen fiaško ? !
Da s propagiranjem novoslovanskega gibanja ne gre še gladko, to je naravno. Vsaka velika nova ideja ima v svojih začetkih pred seboj strme poti, ki jih ne more zmagovati s prvim zaletom. Tudi novoslovan-sko gibanje je otrok, ki je čvrst ^ in zdrav, ki pa vendar še ni tako trden v svojih nogah, da ne bi se opotekaj in včasih tudi padel.	' ^
A ta čvrsti otrok bo rastel in se razvijal v junaka, ki bo trdno stal na svojih nogah. Tu treba le čakati in vstrajno delati da ideja dozori in da ljudje dozore zanjo.
Pa saj to tudi sovražniki Slovanstva dobro vedo in od todi njihova velika jeza radi nove etape novoslovanskega gibanja v Sofiji.
Ogrske narodnosti in vladna stranka.
Iz Budimpešte poročajo, da se v kratkem nekaj zmernih Romunov in Srbov pridruži vladni stranki. To da je posledica Tiszovega nastopa, ki je naslovil svoj apel na Romune, Srbe in Slovake.
Predsednik rumunske narodnostne stranke Mihaly je pa izjavil, da je Tiszov govor vzbudil med romunskimi narodnjaki le smehljaje — začudenja.
Rusija.
Proti koncu finske avtonomije.
Ruska vlada izvaja s skrajno doslednostjo zakon, ki naj bi spravil Finsko ,vtnalo
po malo ob dosedanjo avtonomijo. Sedaj je vlada sklenila spremeniti Finsko v ruski vojaški okraj, z ruskim načelnikom okraja Politiški pomen te odredbe je v tem, da bo Finska, kakor vojaška enota ruske (države, morala v bodoče brezpogojno izpolnjevati vse ukaze, ki jih bo izdajal ruski vojni mi-nteter, ker bi sicer zagrešila ustajo proti vojaškim zakonom, čemur bi mogla slediti vojaška okupacija.
Poneverjenja.
21 častnikov aretiranih.
Revizer senator Neidhardt je dal minuli torek aretirati 21 častnikov varšavske intendance, ker so skozi več let po določenem načrtu izvrševali razna poneverjenja. V zadnjem času je bilo aretiranih toliko častnikov, da so vsi za častnike namenjeni zapori prenapoljeni.
Dnevne novice.
Cesarjev 80. rojstni dan. Tem povodom pride več vladarjev na Dunaj čestitat cesarju. Nemški cesar pride 20. decembra in ne v septembru, kakor je bilo prvotno določeno. Istodobno pride na Dunaj bolgarski car Ferdinand. Začetkom oktobra pride belgijski kraljevski par, da napravi cesarju svoj prvi obisk.
Pozdrav z Velegrada slovanskemu kongresu v Sofiji. Dne 5. julija, na dan godu slov. apostolov, je došla z Velegrada slovanskemu kongresu nastopna brzojavka :
„V hvaležnem spominu na dragoceni dar, s katerim sta Bolgara Ciril in Metod osrečila in združila vse SI o v a n s t v o, žele na Velegradu sedaj bivajoči asesorji konzistorija v Djakovem v duhu blagopo-kojnega Strossmayerja kongrecu najboljšega vspeha. P. Ignacij Wurm. p. Ivan Vicho-dil". .
Še je slovanskih svečenikov ! Pogajanja za trg. pogodbo med Srbijo in Avstro-ogrsko so baje sedaj v najboljšem tiru, ker je srbska vlada že odobrila po avstrijski vladi predloženi temelj, na katerem bi se vršila daljna pogajanja.
Jutri pridejo v Beligrad odposlanci ogrskega in avstrijskega trgovinskega ter poljedelskega ministerstva, da začno pogajanja za tarifne postavke.
Grunewaldska slavnost. Odposlanstvo občinskega sveta ljubljanskega: župan Ivan Hribar, podžupan dr. Ivan Tavčar, občinski svetovalec dr. Karel T r i 1 I e r in in predsedstveni tajnik Janko vitez B I e i-w e i s, so odpotovali sinoči v Krakov, da zastopajo mesto Ljubljano pri proslavi petstoletnice bitke pri G r u n e u a I d u. Deputacija položi srebrn lipov venec na spomenik j zmagovalca pri Grunewaldu in prosvetitelja ! Poljske, kralja Vladislava II. Jagiela in venec na spomenik največemu pesniku poljskemu, Mickievviczu.
Iz Zagreba so se odpeljali na slavnost v Krakovo : župan H o 1 j a c, podžupan Mondecar in občinski svetnik Stjepan S r k u I j, ki bodo na grunvvaldski slavnosti zastopali prestolico Hrvatske.
Strah pred nemško intransigenco. Praški „Narodni politiki" javljajo iz Marijinih vari na Češkem, da so tamošnji slovanski kopališčni gosti napravili na nadškofa prošnjo, da bi se v času zdraviliščne sezone v zdraviliščni cerkvi vršile propo-vedi in molitve tudi v češkem jeziku.
Nadškof je odgovoril, da ga sicer to občutenje potrebe za obisk cerkve pri če-ških gostih jako veseli, ali da za sedaj — s na žalost — ne more zadostiti tej njihovi zahtevi, ker bi se vsled tega napetost med Čehi in Nemci še bolj poojstrila.
To je zopet Izgled, kako v tej ljubi Avstriji vse trepeče v strahu pred nemškim radikalizmom.
Trudni .nemški poslanci. „Narodni Listy poroč^Vy z Dunaja, da ne nameravata. odložiti mane lov samo bivši minister Prade in pl. Miihlvverth, temveč tudi načelnik nemške nacijonalne zveze Chiari in poslanec Dobernig.
Eksproprijacija avstrijskih državljanov. Crnogorska vlada je določila rok 20 dnij onim avstrijskim državljanom, ki imajo v okolici Bara svoje posesti, ali da postanejo črnogorski državljani, ali da prodajo svoje posestvo črnogorski vladi. V nasprotnem slučaju se njih nepremičnine eksproprijirajo. Nekatere take eksproprijacije so že izvedena in so dotična zemljišča prodana italijanski trgovski družbi, ki ureja barsko pristanišče.
(Kakor znano, nimajo avstrijski državljani pravice posedovati v Crnogori in narobe).
Na to odredbo je gotovo silila italijanska vlada, radi česar pa vendar ostane Italija — naša prijateljica in zaveznica.
Parlamentarne volitve na Nizozemskem. Na volitvah v prvo zbornico so dobili klerikalni poslanci 52, napredni poslanci pa 18 mandatov.
Ženska volilna pravica. Iz Londona: V spodnji angleški zbornici je bila sprejeta predloga o ženski volilni pravici z 299 proti 190 glasovi
Srbski prestolonaslednik Aleksander se poda še ta mesec na Sinajo, da poseti tamkaj romunsko kraljevo dvojico. —
Čas poseta še ni določen, ker ni kraljica še povsem okrevala. Istotako javlja list „Dimineata", da pride srbski prestolonaslednik v jeseni v Bukarešt obiskat romunskega prestolonaslednika.;
Zarota na Japonskem. — Iz Tokija: Oblasti so zasledile zaroto, katere namen je bil umoriti mikada, njegovo rodbino, vso casarsko družino ter mnogo odličnih državnikov. — Na čelu zarote je stal delavec Sajtoku.
Revolucijonarno gibanje na Kitajskem raste dan za dnevom. To je naperjeno v prvi vrsti proti Evropejcem. V nekaterih pokrajinah čete simpatizujejo z ustaši.
Sovraštvo proti tujcem v Perziji. Iz Teherana javljajo: Višja duhovščina je izdala oklic na narod, v katerem je rečeno med drugim : Že več let sem gredo tujci pod krinko zlaganega prijateljstva za tem, da bi si podjarmili deželo in pokopali pravice perzijskega naroda.
Pod vsemi mogočimi izgovori, kakor so: trgovski promet, železnice, posojila, ustanovljenje bank itd. si pridobivajo zaupanje ljudstva, spravljajoč deželo pod svoj jarem.
Skrajni čas je, da se tem tujcem za-kliče : Ven iz naše dežele z vašo kulturo vred, ki je mi ne potrebujemo. Oklic zahteva od regenta, naj takoj odstrani tuje vzgojitelje mladega šaha. Ker se položaj vedno bolj zamatava, mislita odstopiti minister zunanjih stvari in predsednik parlamenta.
Bojkot mesarjev, ki so ga začele gospodinje v nekaterih mestih na Nižjeavstrij-skem, je že vspel v toliko, da so mesarji v nekaterih mestih udali ter znižali ceno mesa.
Mesarji so imeli na Dunaju shod, ki so se ga vdeležili tudi zastopniki iz mnogih mest na deželi in na katerem se je povdar-jalo, da mesarjem ne bo kazalo drugo, nego da od svoje strani prenehajo z nakupovanjem živine in tako prisilijo vlado, da odpre meje, ali pa, da prepove izvažanje živine iz Avstrije.
Nadaljna zmaga gospodinj proti mesarjem. V Waidhofnu ob Ybsi so se udali rruesarji in znižali cene mesu.
Vremenske katastrofe. Iz Zagreba: V zagrebški okolici je toča napravila mnogo škode. V Kalinovcu poleg Zagreba je ubila strela polirja Franc Pleha.
—	Iz Černovic: V okrajih Kimpolung in Gurahumora je bila v torek popoludne velika nevihta z debelo točo. Strela je udarila v neko skladiče lesa, v katerem je bilo zlasti dragocenega lesa za glasovirje. Skladišče je popolnoma zgorelo. Neizmerna je škoda, ki jo je provzročila na polju toča, debela kot jajca. Cele pokrajine so uničene in polja izgledajo, kakor da bi bile bilke in klasje poteptane v zemljo. V mnogih občinah je vsa žetev uničena. Strela je ubila dva kmeta, ki sta bila za časa nevihte na prostem.
—	Iz Maribora: Silna nevihta z nalivom je bila v torek popoludne v mariborski okolici. Voda je v Mariboru in v okolici vdrla v hiše. V Hočah je ob cerkvi in župnišču voda stala več metrov visoko. Mnogo cest je skoro popolnoma odplav-Ijenih.
—	Iz Buzeščine: V torek opoludne je bil na Buzeščini silen naliv z gromenjem in bliskanjem. Voda, ki je pridrla s hribov, je odnesla mnogo sena in sploh napravila precej škode. Cesta iz Buzeta v Motovun je bila več ur pod vodo.
Domače vesti.
Promocija. Jutri bo na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava gosp. Pavel Klodič vit. Sabladoski, sin g. Klodiča vit. Sabladoskega dvornega svetnika v Trstu.
Čestitamo iskreno !
Ali je res ? V slovenski prilogi „Časopisa češkega železniškega uradništva" čitamo pod tem naslovom :
Pravijo, da vlada namerava razpustiti vse stanovske organizacije. No, to najbrž ne bo res.
Radovedni smo, kako bi naša vlada rešila to „vprašanje". Morda ima na piki le slovanske organizacije. Pravico ima, da to poskusi, dvomimo pa, da ima dovolj moči za to najnovejšo avstrijsko posebnost. —
Vlada naj da vsakemu svoje, pravična naj bo, pa nehajo vse organizacije same od sebe. Z represalijami ne doseže mnogo, kvečjemu da se naše organizacije še bolj okrepijo. —
Tudi to priporočamo našim poslancem, ki naj vprašajo vlado, kdo in kdaj je razveljavil društveni zakon.
Pa dementirajte! V ravnoistem listu gorenje notice čitamo dalje pod tem naslovom :
Dolgo že vemo, a v zadnjem času smo dobili vesti, ki jih v tem hipu ne moremo
kontrolirati, katerim pa vendar popolnoma verjamemo: da kroži po železniških ravnateljstvih poziv nemškim uradnikom, ki naj se za božjovoljo dajo premestiti k železniškemu ravnateljstvu v Trstu.
Seveda, za tem ne tiči nobena germa-nizatorična tendenca!
Vsled tega se tudi ne razburja noben nemški birokrat!
Spie! Prejeli smo: Mi „spie" ? Italijani postopajo po tisti znani: Reci jim, da ti ne porečejo! Hoteli bi se opravičevati pred drugimi radi svojih harlekinad. Niti na misel bi nam ne prihajalo, da bi poročali o takih dogodkih, ako ne bi nam škodovali tudi s tem. Vsaka predstava mora prinesti nekoliko bakšiša. Njihovi bratje onkraj morja jih — odškodujejo za to. Za nas pa je sedal glavno, da s tem denarjem delajo oni proti nam — proti naši sveti stvari, proti naši narodnosti. Saj njihove Legine šole so samo na naših tleh. Oni, Itatijani, so namreč agresivni, grobokopi našega naroda, ki si hočejo prisvajati tisočletno našo narodno posest. Ako ne bi oni delali proti nam, kdo bi se brigal za njihove demonstracije ?! ! Italijani bi se mogli tudi na glavo postavljati, ne da bi jih mi grajali radi tega. Le naj, le naj — samo nas naj puščajo na miru!
Ali obrnimo karte ! Mi ne jemljemo ničesar njihovega. Naše družbine šole so samo na našem teritoriju, v naših šolah so samo naši otroci. In vendar denuncirajo vsako malenkost z naše strani — denuncirajo oni isti avstrijski vladi, ki jo sicer tako mrzijo ! Dogodil se je bil slučaj — veleka-rakterističen slučaj — ko so nekega c. k. orožnika prijavili njegovi oblasti, ker je imel slučajno pri sebi — naše užiga-lice!
To se je dogodilo v Trstu. A najlepša je bila ta, da ta orožnik ni bil ne Slovenec, ne Hrvat, a za šinjorijo (bilo je \ nekem italijanskem hotelu v Trstu) so bile te žveplenke — velika provokacija ! Orožnik je bil strog nalog, da drugikrat ne sme svoje cigarete prižigati na škatlji slov. uži-galic !
Tu je slavna oblast res napravila velikanski korak od resnega do — smešnega !
Kdor hoče delati pajacade, mora biti tudi jako brezobrazen. Čudno je le, da imamo mi med seboj najivnih duš, ki še verujejo v italijansko — svobodoljubje ! Z našimi Italijani — kakor so sedaj — se ne bomo mogli sprijateljiti nikdar ! Oni zahtevajo našo politično smrt!! Ravno zato pa se ne smemo čuditi njihovemu špijonstvu, marveč jih moramo predstavljati našim ljudem, da jih bodo dobro spoznavali in se potem temu primemo ravnali ir. delali.
Abbasso i tiranni!
„Piccolo" — pazi na svoj prag! —
„Piccolo" kar ni mogel skrivati zadrege, v katero smo ga spravili mi in „Slovenec" se svojimi poročili o znanih dogodkih v Kopru. Zato se je obešal na malenkostne netočnosti — kakor je bila n. pr. ta, da smo število demonstrujočih izletnikov nekoliko prenizko cenili —, da nam je mogel očitati laž. To so bili uprav desperatni poskusi reševanja iz zadrege. To je pač irelevantno, ali je kričalo 6000 ali 12000 glav, ker glavno je, da se je kričalo — da govorimo s „Piccolom" samim — le s o l i t e g r i d a !! Istotako ni mogel „Piccolo" nikogar, ki pozna te običajne demonstracije, glede one kombinacije barv v italijansko trikoloro premotiti s sofisterijo, da je bilo tudi druzih barv v množici. Slednjič si tudi Piccolo" ni upal utajiti demonstracije proti torpedovki, samo da jo je opravičeval s trditvijo, da je nespretno manevriranje izzvalo nevoljo slavnih izletnikov.
Ne briga nas, da bi analizirali ta „Piccolov" opravičevalni razlog, ker nam zadošča priznanje, da se je demonstrirale in da naš poročevalec ni zagrešil n i k a k e laži!
Ali nekaj druzega je, radi česar pišemo te-le vrstice.
Skoro še hujše, nego proti nam, se je „Piccolo" zakadil v „Slovenca". Vrhu vseh lažnjikov, špijonov in denuncijantov je vrgel še ljubljanskemu listu apostrofo, češ, čemu da laže, da je svoje poročilo dobil iz Kopra, ko je vendar jasno, da je svoje „lažiu zajel iz „Edinosti"!...
Hoho, počasi, ljubi kompare „Piccolo", s takimi očitanji, ker, kdor ima kupe smeti na svojem pragu, naj nikar ne kaže s prstom na sosedov prag ! Ravno „Piccolo" je tisti, ki dan na dan zajema tudi iz našega lista in priobčuje potem vesti iz — Ljubljane. Zagreba, Gradca itd. Posebno pa plenijo \ uredništvu „Piccola" res bogato izbero vesti v zagrebškem „Obzoru" o dogodkih na Hrvatskem in na Balkanu, da potem priobčujejo — brzojavke z znamko „N." (nostro)!! Morda ga ni lista v Avstriji, ki bi znal svoje brzojavke tako pridno fabricirati. To vemo mi iz dobrih virov.
Mi ne bi očitali tega „Piccolu", da nas ni izzval se svojo apostrofo na adreso „Slovenca". V prihodnje naj bo italijanski kolega previdneji in naj ne oteplje tujih pragov, kadar ravno njegov — ni čist ! !
NajvečjosloMranfaktur.trgovina KriŽIMIlCiČ&IMllKTlSt lil.HllOVd37
V Trstu, dne 14. julija 1910
»EDINOST« št. 193.
Stran III.
Mestni svet bo imel jutri, v petek 15. julija t. 1.. ob sedmi uri zvečer svojo redno sejo.
Umetniška gledališčna predstava a la Fregoli. — Družba Gavrilovič, ki si je povsod pridobila splošno priznanje, a posebno laskavo so se izrazile o njih razne kritike, kar je gotovo znano slavnemu občinstvu, priredi v soboto 16. julija 1910 v gled. dvorani „Nar. doma„ v Trstu „Graničare" od Freudenreicha.
Narodni igrokaz s petjem v 3 dejanjih s transformacijo, katera se bo vršila z neverjetno hitrostjo. Transformacije obstoje v tem, da ena oseba igra dve, tri in tudi več vlog, tako, da „Graničare" vprizore gori omenjene osebe, kar se more zgoditi le z največjo hitrostjo, zamenjanjem obleke,
maske, govorenja ter značajem vedenja.
* *
*	T
Ista družba priredi v nedeljo dne 17. julija 1910 ob 5.30 uri popoludne v „Nar. domu" pri sv. Ivanu „Veliko narodno veselico" s plesom. Predstavljalo se bo : „Prin-cezinja v vojašnici", veseloigra s petjem. — Iz prijaznosti sodeluje gosp. G r g i c a L e s i ć, člen slovenskega gledališča iz Trsta.
Vstopnina k veselici 60 stot. — Sedeži I. vrste 40 st., II. vrste 20 st., — Vstopnina k plesu: moški 80 stot., ženske 40 stot.
Ples prične ob 8. uri in bo trajal do
polunoči.
Gledališka družba g. Stojkoviča. —
G. Stojković. bivši režiser in igralec slovenskega gledališča v Ljubljani, katerega igralska družba se nahaja v Bosni, je prišel te dni v Trst, da stori primerne korake za prihod svoje družbe v Trst. Te dni je g. Stojković tudi gostoval v družbi g. Gavrilo-vića, a je sedaj gostovanje dovršil. V prihodnjih dneh privede svojo igralsko družbo na Reko in potem v Trst. Družba obstoji iz 16 oseb, sijajne garderobe in razpolaga z izbornim repertoarjem.
Podporno društvo za slovenske vi-sokošolce na Dunaju je razdelilo to šolsko leto čez 10.000 kron podpor, prejelo je pa v istem času samo 7687 K.
Društvo stoji neposredno pred dejstvom, da v prihodnjem šolskem letu ne bo moglo deliti sploh nobenih podpor, ako naše slovensko občinstvo ne pride na pomoč z novimi darovi.
Društvo je v tem letu več izdalo nego prejelo, zanašajoč se, da se na razposlane prošnje in večkratne pozive v listih odzove veliko več dobrotnikov.
Prosimo torej nujne pomoči!
Zavarovalnica goveje živine v Skednju priredi javno tombolo nepreklicno v nedeljo, dne 17. t. m., v prostorih „Gosp. društva", s sledečimi dobitki :
temo 2 jančka, cinkvina 1 tele, I. tombola 1 junec, II. tombola 2 prašiča. Začetek ob 5. in pol.
Vsaka srečka stane 40 stot.
Vse domačine in prijatelje društva vabi uljudno na mnogoštevilno udeležbo
odbor.
Dodatno k zahvali vodstva družbe sv. Cirila in Metoda vsem povspeševa-teljem jubilejne slavnosti :
V	oficijelni zahvali je izrečena brezmejna zahvala vsem in vsakemu posebej, kdorkoli je omogočil, da se je 25-Ietnica družbe sv. Cirila in Metoda tako sijajno izvršila.
Poleg zastopnikov se je zbralo izven-redno mnogo prijateljev in prijateljic družbe sv. Cirila in Metoda, zlasti iz naših obmejnih pokrajin : iz Trsta, odkoder je bil poseben vlak...."
Neljubo nam je, da je izostalo v objavljeni zahvali nekaj posebno dragih nam društev in sopomočnikov, kakor n. pr. NDO. v i rstu, in naše marljive podružnice iz ljubljanske okolice itd.
Sodimo pa, da je vsak rodoljub spoznal iz zgoraj citiranih besed, da smo mu iskreno hvaležni za vse, v kolikor je pripomogel k jubilejnemu sijaju, prepričani pa smo tudi, da so naši prijatelji navdušeni za naše kulturno delo tudi tako, da ne ve levica, kar stori njihova desnica.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Tržaška mala kronika.
Tatvina 1500 kron. — Tat se jesam prijavil oblasti. V nedeljo po noči je prišel v preiskovalni zapor ulice Tigor neki mladenič, imenom Adam Scordilly, star 25 let, iz Pule, prej stanujoč v ulici S. Zacca-ria št. 3., trgovski agent.
Rekel je, da se izroča oblasti in je izpovedal sledeče :
Vslužben sem bil pri jestvinčarju Franu Antonič na Campo Belvedere št. 3. Ponudila se mi je prilika, da bi prevzel v oskrbo jestvinčarsko prodajalno g. Jakoba Zotti na vogalu ulic Casimiro Donadoni in Media.
V	to svrho sem se zmenil s svojim svakom Josipom Carloni, stanujočim v ul. Zaccaria 3, in ta-le je obljubil, da mi posodi potrebni denar. Pregledal sem prodajalno in blago g. Zottija in napravil žnjim pogodbo za 5 let.
Vse je bilo že pripravljeno za izročitev, a moj svak ni v zadnjem trenotku ostal mož-beseda, in ker nisem imel denarja, je stvar šla po vodi.
Iz jeze in obupa sem zato svaku vkra-del knjižico tukajšnje „Cassa di Risparmio", glasečo se na vlogo 1500, znesek sem potem dvignil in odpotoval v Pulo.
Denar sem zapravil deloma na igri, a deloma drugačno. Ker vem, da me sedaj iščejo, se izročam oblasti.
Taka je bila izjava mladeniča. — Zaprli so ga in izročili dež. sodišču.
Najdeno treba vrniti. Včeraj zjutraj ob 10. uri je dekla Antonija Kandler, vsluž-bena pri neki rodbini v ul. Carducci št. 26, v ulici Valdirivo izgubila bankovec za 10 kron.
Težak Alojzij Juriševič, star 40 let, je denar pobral in ga vtaknil v žep, ne da bi ga hotel dati nazaj, da-si je dekla vse zapazila.
Redar je nepoštenega najditelja aretiral. —
Samomor na kolodvoru južne železnice. Sinoči ob 11. uri ob prihodu italjan-skega vlaka, ko je vlak privozil na peron, se je nek potnik v enem vagonov III. razr. ustrelil s krogljo iz revolverja v prsi. Pri-hitel je takoj adjunkt Sabelj in našel v ku-peju mladeniča, ki je ležal na tleh. Dihal je še nekoliko, a kmalu na to je izdahnil' Pozvan je bil zdravnik iz rešilne postaje, ki je pa zamogel konstatirati le smrt. Pri samomorilcu so našli več razglednic, naslovljenih na ime Paolo Agacich, stan. v ulici Farneto št. 39, II. nadstr; nadalje so našli legitima-cijski listek športnega kluba „Edera" in leg. listek kluba Aurelio Sassi. Oba ta kluba sta mazzinianska. Vrhu tega je imel pri sebi vozni listek: Tržič (Monfalcone)-Trst.
Ker niso našli pri njem nikakega pisma, se ne ve, zakaj da si je mladenič vzel življenje. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Juštu.
Loterijske številke, izžrebane dne 13. julija :
Brno	4 8 3 78 57
Inomost	19 73 49 78 55
Koledar in vreme. — Danes: Bo-naventura šk. — Jutri: Henr. cesar.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 26° Cels. — Vreme včeraj: deloma oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Slabi vetrovi. Naraščanje temperature. — Tendenca za nevihte.
Društvene vesli.
Čitalnica pri Sv. Jakobu opozarja gg. pevce in pevke, da so pričele zopet redno pevske vaje, ki se vrše vsaki torek in petek od 8. in pol do 10. zv.
Poučuje pevovodja in skladatelj g. Vasilij M i r k.
Kdor se želi priučiti lepemu petju pod spretnim vodstvom, se lahko zapiše v zbor danes, četrtek, od 8. do 9. ure zvečer.
Vsprejemajo se toliko gospodje, kolikor gospice. Ker se bliža nastop, opozarjamo vse stare in nove pevce, naj zahajajo redno k vajam.
Nadalje opozarja „Čitalnica" vse one, ki so se že vpisali k godbi in one, ki se žele priučiti kakemu pihalnemu inštrumentu, naj se vdeleže važnega posvetovanja, ki se bo vršilo v soboto ob 8. in pol zvečer v Čitalnici.
Odbor trgovskega izobraževalnega društva javi, da se Občni zbor vsled nepre-videnih zaprek ne bo vršil 17. t. m., ampak 31. t. m.
*
* *
Člane trgovskega izobraževalnega društva se vabi, da se vdeleže volilnega sestanka, kateri se vrši 17. t. m. ob 10. uri zj. v društvenih prostorih.
Tržaška gledališča.
MINERVA. Danes Verdijeva opera „Maskiran ples" (Ballo in ma-schera).
V Boršt u pri Trstu
aSBST" proda se iz proste roke :
a)	enonadstropna hiša f ^
dajnlnica, podzem velika klet). Cena lO'OOO K.
b)	enonadstropna hiša :::
(4 sobe, 2 kuhin i, dvori.sče). Cena 8000 K. OI>e sta v dohrem stanju; polovica kujmine lahko ostane intabulirana. Podrobnosti daje : Dr. KOVAČIĆ, Trst, via S. Nicolo šti 4.
r
Slovenci in Slovani vseh dežel!
Kadar potujete skozi Trsi, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano
r »Hir Alpinista"
STIflMO štev. 7.
In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaS lepi ^ jezik. - Mjegova trgovina ima vse potrebščine hribolazce in potovalce sploh.
H^^k	Udani D. Rrnstein.
Specijaliteta: usnjatl predmeti kakor na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zeller na Dunaju. Predmeti pripravni za darila. - Nepre-močljlvi angleški plašči tvrdke Bough-tof P. Frankensteln &. Sons. ■■■■■
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zob o v
Izdiranje zobov brez 35 vsake bolečine
Dr.J.Cermak V. Tuschsr
: zobozdravnik : kencesij. zobni tehnik
' • TRST -
ulica de 11 a Caierma št. 13, II, n.
Bogomil Fino
Prenočišče
JUlo clttfi di Vienno
ulica Vlenna štev. 8 blizu južn. kolodvora je na novo urejeno. Sobe od K 150 dalje, sobe z dvema posteljama. Za gosp. trgovske potovalce posebne cene. j — | —
ki?ii urar y Sežani
ima svojo
novo prodajalni«) 7 ur
v TRSTU, ulica Vir.cen. Belllni 13
nasproti cerkve sv. Antona novega.
Vsakov. verižic po tov. cenah.
TI II .J^ ^^ I^fa I^L- ^fc »JTii	^^ »rffa HI"
CANTI 1UG0SLAVI Iv. Kušarja
se dobivajo v Slovanski knjigarni in trgovini papirja" JOSIP GORENJEC. Trst, u?. Valdirivo 40. Knjiga stane broš. K 3. lično v platno vezana K 4.
IV
R. Gasperiiii, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo Št. 10
Prevozno podjetje
c. kr. avstrijskih drž. železnic
Sprejme razcannjaiije MoršnepsiM blaga iz mitnic, dostavljanje na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa ,.PORTLANDw v Spljetu.
CENE BREZ KONKURENCE.
immmnnnnnnnn
Svarilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte
pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^cikorije^ temveč določeno znamko:
Franck
m
j/
da imate zagotovilo za vedno jednakc in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in
podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja.


VtritT "»mmk. Varatr inunki. V»rs:» mimu
•i K«h X 4457, S i 7. IL W W.

■II ■II
Brizgalnice
raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina
& Simjlch S A. Boschin
Trt, Via Busati S, Iiltfn 133. rti.[f.
r=


=e8)
Slovenska trgov, žoln p Ljubljani
Vpisovanje v pripravljalni razred in v I letnik ae bo vršilo dne 15. in 16. julija 1»10 »d i>. do 12. ure dopoi. v Šolski pisarni na Kongresnem trgu štev. 2.
Za vb prejem v pripravljalni razred ae zahteva 13. leto starosti in najmanj dovrSeno ljudsko Solo. — /a vBprejem v I. trgovinski letnik ae zahteva 14. leto starosti in dovršeni pripravljalni razred, dovršeno meščansko Solo ali 4 razrede srednjih šol; vsprejemajo ae pa v I. le'nik tudi učinci, ki sicer niso izpolnili teh pogojev predizobrazbe, ki pa dokažejo svojo zmožnost a posebno izkušnjo iz : slovenščine, nemščine, računstva, geometrije, zemlje-pisja, prirodoslovja in prirodopi9ja. — Vpisnina znaša K 5, prispevek k učilom K 10, šolnina v pripravljalnem razredu K 50, v trgovskih letnikih pa 100 K na leto ; šolnine lahko oprosti šolski kuratorij. — Na novo vstopajoči učenci naj se oglase v Bpremstvu svojib Btari-ev ali njih namestnikov in naj prinesejo seboj svoj krstni lis:; in zadnje šolsko
I apnćey^jUBLJANI} dne 28 junija 1910	RAVNATELJSTVO. U - ==■■■=	==-r=3/
Crius. Waldner
Cene zmerne. Telefon 1395
s: TRST - ulica Medla 3 - TRST ESC
VELIKA ZALOGA JELOVEGA LESA IZ KOROŠKE
Bogat izbor vsakovrst. obložkov
Prodaja Velik izbor
lesa za vrtanje.
lopat.
S;ran IV
»EDINOSTc št 193.
V Trstu, 14 juliji 1910
Nar. del. organizacija.
Izredni občni zbor N. D. O.
Podpisani odbor N. D. O. vabi članstvo na izredni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 16. julija 1910, ob 7. uri zvečer v društveni dvorani v ul. Lavatoio štev. 1.
DNEVNI RED:
1.	Organizacijski statut.
2.	Izprememba pravil.
3.	Statut mladinske organizacije.
4.	Razno.
Ako bi občni zbor ne bil ob napovedani uri sklepčen, sc vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočega članstva.
Z ozirom na važni dnevni red pozivamo članstvo, da se udeleži občnega zbora v čim najobilnejšem Številu.
V Trstu, dne 11. julija 1910.
Odbor N. D. O.
Skupina N. D. O. — „plinarna". —
Opozarjamo odbornike Jin namestnike skupine N. D. O. „plinarna" na velevažno sejo, ki se vrši danes, v četrtek, zvečer ob 6. uri in pol v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Z ozirom na vele važne stvari, ki se bodo razpravljale, prosimo točne in polno-številne udeležbe.
[Strokovno tajništvo N. D. O.
DAROVL
—	Za primorski paviljon se je nabralo najdalje:
G.a Ivaničevič 20 K, g.a Lovrenc Ščuka 1 K, g.a Antonija Kompara 5 K, (ker se ni mogla vdeležiti izleta v Ljubljano) g.a Jug eno sliko, g.a Karla Margreiter 4 vagončke za kolo sreče. Hvala presrčna cen. darovateljem.
—	Za primorski paviljon so nadalje darovali (vsled odsotnotnosti odbornice za-kasnjeno).
Rodbina N. N. K 10, Zvvitter K 2, E. Lampe K 2, Olga Prelz K 1, Anton Cerkve-nik K 1, O. Dugu I in K 2, Štrekelj K 2, Mery Gulič K 4, Fran Stančič K 2, Nazarij Valentič K 1, Marija Lozej K 1, Boris Pertot, rumena hiša Barkovlje 1 gnjat. — Skupaj 28 K.
Rodoljubnim darovateljem srčna hvala !
Sadje je letos v Ljubljani zelo drago. Hruške so nekatere celo po 6 stot., po 2 stot., večinoma pa po tri za 10 stot. Tako-imenovane cimbore so letos po stot., v tem, ko jih je bilo druga leta po 8 in 10 za 2 stot.
JEMALIOSLAJI £3
JVVALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku.
Or»h»> 8 posteljo ali prazna se odda v ulici delle OUU& Poste 10, IV. n._1180
Prtnrio C^O petrolena 1'ič za sprejemno sobo.
rrUUd 52C csrso 17. IV. narlst.	1200
QllI7hp ICPa upravitelj s poboji, ki jih zah-vlU&UC/ lovi* teva poklic glede posestva, \šte*ši praktično noz larstvo, kletarstvo itd ter pisarne. Sprejme tudi nluž o v kaki pisarni, najraje v trgovini z vinom ali iesom >ot korespondent ali knjigovodja. YeJč je treh jezikov. Naslov pove In-spratni oddelek Edinosti.	1173
,.Na Bledu fcllino"
\racijo z lepim salonom, senčnatim vrtom ob jezeru in 16itimi sobami za tujce ter se priporočam izletnikom za obisk. Franc IVI a n d e t c. gostiln. (1175
|i|Xrt z zemljiščem na Opčinth štev. 393 se proda nlOd Ivan Marija H rovati n.	1177
Prnrlo CQ sobnr> pohištvo po n:zkl ceni. Ul. II U U d, OO Scorzeria 10, \rata 4, Trst (1178
PnennriinnA lf-letna, zmožna slovenske in UUO|JUUiOII<l nemške korespondfnce, strojepisja, minske stenografije, želi nastopiti prvim avgustom primarno službo. Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod štev. 1176.	1176
Vesti iz Goriško.
Železnica Idrija-Sv. Lucija-Tolmin.
Železniško ministerstvo je tozadevni načrt, ki ga je v imenu konsorcija za gradnjo lokalne železnice iz Ljubljane čez Idrijo do kranjsko-primorske deželne meje predložil ljubljanski župan in državni poslanec Ivan Hribar, izročilo kranjski deželni vladi v Ljubljani zaradi revizije trasiranja te proge.
Načrt goriškega deželnega odbora o normalnotirni progi Sv. Lucija-Tolmin do kranjske meje je pa omenjeno ministerstvo izročilo c. kr. namestništvu v Trstu. Uradna komisija bo morala najprej izvršiti svoje delo na Kranjskem in neposredno potem ob progi na Primorskem.
Vesti iz istre.
Okrožno sodišče v Puli — zagotovljeno ? Iz Poreča poročajo:
Zdi se, da je ustanovitev okrožnega sodišča v Puli zagotovljeno. — Stvar je že odkazana deželnemu odboru, v svrho, da se o tem razpravlja parlamentarno.
Iz Klanca. Odbor pevskega in bralnega društva „Slavnik" se najsrčneje zahvaljuje društvom: „Vencu" iz Kozine, „Zvezdi" iz Herpelj, „Zvezi" iz Ocizle, „Liliji" iz Beke in „Zori" iz Prešnice za prijazno sodelovanje na naši prireditvi dne 29. junija t. 1.
Vstopnino so prepiačali sledeči gg.: Dekleva, trgovec, Kozina 2 K, Šturm, mesar, Kozina 1 K, Križman, Herpelje K 3 50. Srčna hvala!
Nadalje se zahvaljuje sokolski godbi iz Herpelj in sploh vsem onim, ki so se udeležili prireditve.
Gad je pičil 30-letnega kmeta Mateja Berčiča iz Novevasi blizu Poreča, ko je Ie-ta pobiral snopje na njivi.
Berčič se je hitro podal k zdravniku v Poreč, ki mu je nudil potrebno pomoč, tako, da je sedaj iz nevarnosti.
Dobro pri tem je, da je bilo te dni hladno vreme in nima kačiji strup take moči. —
Razpisana služba. — V moški kaznilnici v Kopru je spopolniti mesto nad-paznika.	_
Druge slovenske dežele
Toča na Gorenjskem. V ponedeljek opoludne se je naenkrat vsula toča, ki je oklestila v vasi Graben nad Stanežičami skoro vse poljske pridelke. Kar ni pokvaril vedni dež in črv, ki ga je letos posebno veliko v tem kraju, je pokončala toča, tako da gleda kmet z obupom v bodočnost.	,,
Strela. — Na Mirni na Kranjskem je strela udarila 11. t. m. ob pol 1. uri popo-ludne v pod Ignacija Smrekarja, po domače Lukca, na Brezovši hšt. 11 pri Mirni. Pogorelo je vse, pod, hlevi in hiša in vsa mrva ter 340 K v gotovini.
Proda se gosposka vila :::::::
v bližini Gorice: k vili Bpada 8 njiv zemlje, park, travnik in vinogradi. Vse zemljišče j** obzidano in cbdano s tekočo vodr. Za pojasnila se je obrniti v Benetke na DaBlov: r-an&toro Ballico — iS. Maurizio
26, 31.	9S9
Kupi
vana 4, III.
p« pohištvo, obleke in druga stvari. Po-OC nudle na M o 1 i n a r i, Piazza Ca
1120
Najfinejši Porflandski cement
ln hidravlično a; no (Roman) se vdobi pri Marinu LUXA na Prošeku.	1055
1/nHoCnn^rlart zmožen slovenščine, nem-l\UrC0||U^UCflL ;čne jn po možnosti če sčine se sprejme thkoj. Ponudbe z zahtevami na naslov „G. M. 1910u na Jnseratni odd. Edinosti". 1158
Mihael Pernarčič
niški muar, izvršuje vsakovrstne specijalitete za notranje in zunanje uredbe v stanovanjih, pisarnah itd. Cene zelo zmerne Priporoča se vsem Slovanom. 755
Velika množina % „^k"!
s prostim tekom in zavoro od K 55—110; velika zaloga novih dvokoles, gramofonov od K 15—1000; plošč od K 1—4; šivalnih strojev, najnovejših acetilen - svetilk za gostilničarje in društva od K 7—20. — Pri BATJEL-u, Gorica, Stolna ulica 3-4. Ceniki poštnine prosti. Prodaja tndi na obroke.
Vsi oni iz nakelske županije;
ki prebivajo Dad 10 let v Trrtu in bi radi dosegli domovinsko pravico za se in svojce v Tretu, naj se zglaAajo vfiak dan v -Narodni gostilni1" j,ri tv. Jakobu od 6. zvečer dalje. Tam ima nakelska občina svojega uradnika v osebi g. Gombača, ki jim svetuje in preskrbi, kar je potrebno.	1025
U najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles ::
in šivalnih strojev rabljenih po zelo
nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. Osvaldeila
Ob nedeljah ln praznikih odprto do 4. popolud.
D«
Prva in edina pisarna \e>
stvari
ftf j \ £ /Daja nasvete in informacije o vsem' /kar se tiče novačenja in voj. službe.1 co /izdeluje in odpošilja vpako vrsto pro-J"C?/fienj vojaSk. značaja — oproščenje od
vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-V-* fj /stovolj^tvo, ženitbe, dosezanje zakonitih' ^ /ugodnosti glede prezenčne službe vapre-* ^ (jetja v vojake šole itd. — Pooblaščena je^ zastopati stranke pred oblastnijami. — Posreduje v najteža^nejih slučajih — Reševanji 'hitro in točno — Uradne uro : Ob delavni-'kih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popol. rOb nedeljah in praznikih od 10. do 12 opolud.
' Prva in edina pisarna v vojaški stvari, koncesijcnira-rmranrmi na od c. kr. namostništva
rartnnnr; rmrennsi
inunn
rniMifi

_ amEBBBM——g" • ' r~y* ~
Usti a hisa • '-."T - " ' lastna hi„a »:
Teiefon it. 262	J* * Ttlefon št 262
Največje narodno spedicijsko podjetje -■ na Krznjske??i -
JOSIP 3KERLJ
Ljubljana, Dunajska cesta 29 (8X Bavcr. d/cr)
=e priporoča za vsa v ^pedicj^ko stroko spada:oČa naročila, k^T Jtatora izvržl to5so ln folldao
: po najnižjih cenah.
Naznanilo.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, kakor tudi mojim številnim odjemalcem, da 6em otroril v tem mestu
v ulici Boschetto št. 2
(vogal ulice del Toro)
mesnico
v kateri bom prodajal najboljše goveje meso, ; teletino, jancka in perutnino. Pošiljal bom tudi na dom. Higijeničnemu oziru se bo po svečala vsa skrb. V nadi, da me bo slav. j občinstvo počastilo z obilnim obiskom se be- ' ležim udani CESARE BENEDETTICH.
I	ftfld
! ki jO sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
pcpolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času
se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči.
i—h. ' v^T^TglBnffifflf^^MlfKMfi Jtt J regaroga—■
Kdo izdeluj £
preliminirane in prorač. načrte potom akc!jske družbe z. o. z. za zidarje hiš Iz betonu z železom
DISS & Comp.
Ulica della Borsa 3 (Tergesteo) Telef. 11-61

Prodajalna slanine: In: tiellKates
- z buffatosa -
Alojzij Sranje, Trst
ulica Sanita 22 (vogal ulice S. Glorglo 5)
Pivo Dreher, uležano in Kaiserjevo. španska vina iz The Continental Bcdega Companv. - Pezertna vina bela in rudeča iz kleti prinea Lichtensteina v Feldsburgu in grofa l.antierija v Vipavi. Vaaki dan kuht-na gnjat, štanjelska gnjat in raznovrstne slanine
Sveže surovo maslo iz planin in izbran sir.
Velika zaloga koles
RUDOLF RČTL
T«8T, ikpM a Telefon [»»ANTON SKERL
Peugeot Waf-	mohanlk, zapriseženi zreuenec
fenrad. ' Stan- TRST, Carlo Gofdonijev trg štev. 11 "kri napref iM^ IfM B MM® „POCil"
Pnevmatiki in
potrebščine,
Mehanična delavnica. Hitra postrežba Cere zmerne.
Piptl)^* ln »toga tUitrtčcih tvonilro" '.rt' !n prola'a gra-
«tn:caoT scnefon.iT, ln fonn^r^'cv. Salona priprat z.i »oćitl pivo
kfl;n*	ta jOTTa»13aBjo Ut. (troJbT. k&lm, moiokoles iid
Vel ka istoga nrlpadkrv po tovar conah. TELEFON štev. 1734.
Velike nove prodajalnice	pohištva in tapetari]
:: Paolo Qastwirtb ::
TRST, ul. Stadion st. 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo, ceie
Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron Jedilne sobe. Sprejemne in ka-iilne dvorane v najnovejšem, slogu. — SFECIJALITE TA : Železno in medeno pohištvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolic, — popolne opreme in posamezni Deli. g -------
jlCH DIEN1 ' illemecbtepBilsM
ArTH«rryii M
A. Mm balzam
(postavno obvarovan)	=
Pristen samo z NUNO kot varstveno znamko.
Učinkuje proti želodčnim krčem, naperju, slabemu prebavljanju, ka51ju. pljučnim in prsnim boleznim, zagrljenju itd. — Cisti rane, ublažuje bolesti, 12 malih ali 6 dvojnih steklenic, ali pa velika posebna steklenica h ■>■
Lekarnarlo Antona Thlerry pristno mazilo Iz URTH C
fCENTIFOLlUM) zanesljivo učinkuje pri oteklinah, ranitvah, vnetjih, Z lončka sE2T k 3 60. "Ž3S Nislovlja se na lekarno :
A. THIERRY, PREGRAOA pri ROGATCU : 80 v vsch lekarnah-
Dobiva se v lekarni ZANETTI, Trat, Piazza Goldoni Eogros, fco, MELL, drogist
pr \a Opciuah!
Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd.
Ima zastopstvo Mm FooeDieia Podjetja iz Trsta, Corso 49
Sprejema naročila pogrebov itd. itd.
JOSIP MELZEK, Opčine It 170.