n lGLEJD£D£D V USI omožEjfss, ©kBJe>. 363l^ts0B%? JfcEaSUfS ©JcTO& t-s>30<5c> ts3 J?) , SrEV.18. ŠTEBI IN TUJEČ STROJNO IN ELEKTIUČNO PODJETJE IT.'" , LJUBLJANA, KKSL.IEVA CESTA ŠT. 4. PROJEKTI, PRORAČUNI VSEH VRST. khakba električnih central za visoko IN NIZKO NAPETOST. LASTNO IZDELOVANJE VSEH SKLEPALNIH NAPRAV itd. PRODAJA VSEH VRST MOTORJEV TER STROJEV ZA IZDELOVANJE LESA, ELEKTROTEHNIČNEGA MATERIALA IN /ARNIČ. O g H D- — 05 Las O — JO oq O'- > c 'ir'< 3 — “ 3 N 7 CP K- > £ • UBiUK n !?|!? *o O o JO C N >£“■» «j o 5 n g. 3 8»? 3 S &5S5. ' S ® 2. 2 ~o m 5 c _ a o> - o ® «n5 £ zišffo £ ■" ® L w O ^3 7 > z c/> .ui (tt) !> S 2. % 09 3 P S? 2. ^ s* 9 ? 3 : n a> • < CD ro *C 0) -oujj i o) n* j w w < a t0 3 S? i z o l/l - * co__ — -o 2L*-r- O ~ 05 o 3 C? 2 co u s z :. lo S* S gCP ° > sz !? n • 2 __ o ^ s- rn (O O O © o > §S P MiHil O o imi © © istmi m © mwi\m m mmmmm mmmimmmii. I « sum a■# m*m I Naznanilo!Tvrdka Peter Ko2ina&Ka - Ljubljana-Trzič __. otvorila je novo prodajalno čevljev na malo (en detail) v Aleksandrovi ulici št. 1. Pazite na znamko svet. firme Najboljši In nalcenejši fabrikat Jugoslavije! i! Tlliiiiiitiiiuiiiiiiiiiiilfr’ Spored Drama: Februar 13. torek — Zaprto. „ 14. sreda — Za pravdo in srce. Izven 15. četrtek — Čudež sv. Antona in Črna dama iz sonetov. Red E „ 16. petek — Ugrabljene Sabinke Redft „ 17. sobota — Za pravdo in srce. Red B „ 18. nedelja — Liliom. (Ob 3. popoldne.) Izven „ 18. nedelja — Ugrabljene Sabinke. (Ob 8.zvečer.) Izven „ 19. poned. — Čudež sv. Antona in Črna dama iz sonetov. Red D Opera: Februar 13. torek — Carmen. (Ob 3. popoldne.) Izven „ 14. sreda — Zaprto. „ 15. četrtek — Vrag in Katra Izven „ 16. petek — Nižava. RedC „ 17. sobota —Prodana nevesta. Red A „ 18. nedelja — Rigoletto. Izven „ 19. poned — Zaprto.. Najfinejša svetlobna telesa za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe , svetilke i. t. d. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih izdeluje v kovini, lesu, svili. Steklu i. t. d. edina jugoslovenska »Svetlobna industrija VESTA". Naročila samo na atelje t1VESTE“, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8/1. Začetek ob 8 Konec ob 11. Za pravdo in srce. Tragedija v petih dejanjih. Spisal Anton Medved. Na novo insceniral A. Danilo. Režiser: A DANILO. Barbara pl. Bela, graščakinja na Raki .... ga Juvanova. Erazem, nje sin.......................................g Drenovec. Ivan Krstnik Valvazor, graščak na Turnu in v Krškem 9- Lipah. Štefan Gregorijanec, graščak v Mokricah . . . g- Cesar. Krištof Ložan, graščak na Belniku g- Terčič. Slepec Grajan, nekdanji graščinski logar . . . g- Danilo. Katarina, njegova hči ga Saričeva. Lokvanc g- Kralj. Andrej, njegov sin g- Gregorin. Obrč g- Plut. Podlesnik . g- Medven. Zorič kmetje g- Smerkolj. Končan g- Sancin. Skomine g- Cesar. Hribar , g- Terčič. Kumar Karadjov. Sterc Markič. Bistrič .... g- Bitežnik. Nožina .... g Bertok. Šmalc .... Borštnik. Dizma, graščinski oskrbnik na Raki .... g- Skrbinšek. Grajski hlapec g- Markič. Sel Sancin. I. uskok . . . Medven. 11. uskok . . . Markič. Hlapec .... Bitežnik. Kmetje, dekleta, uskoki, godci, sli itd. Godi se I. 1575. — 2 — Začetek ob 8. Konec okrog 10. ČUDEŽ SV. ANTONA. Satirična legenda v dveh dejanjih. Spisal M. Maeterlinck. Poslovenil F. L. Režiser: FR LIPAH. Sveti Anton Gustav . . Ahil . . . Doktor Župnik . . Policijski poročnik Policijski seržant . Jože................. Virgina .... Gospodična Hortenza Leontina . . Valentina Prvi stražnik Drugi stražnik Prvi gost Drugi gost . Sorodniki in gostje g. Kralj, g. Peček, g. Markič, g. Terčič. g. Lipah, g. Medven. g. Plut. g. Cesar, gna Rakarjeva. gna Gabrijelčičeva. gna Zbofilova. gna Gorjupova. g. Smerkolj, g. Sancin, g. Kumar, g. Bertok. Sedanjost. Malo mesto v provinci. ČRNA DAMA IZ SONETOV. Medigra. Spisal B. Shaw. Poslovenil F. L. Režiser: FR. LIPAH. Crna dama.................................gna Gabrijelčičeva. Zagrnjena dama............................ga Šaričeva. Dvorni gardist............................g. Cesar. Mož v plašču..............................g. Lipah. Fin de siecle 15/1600. Poletna noč na terasi whitehallske palače v Londonu. Začetek ob 8. Konec ob pol 11. Ugrabljene Sabinke. Veseloigra v štirih dejanjih. Spisala brata Schonthan. Prevel E. Gangl. Režiser: O. Šest. Martin Golvič, profesor........................g. Rogoz. Friderika, njegova žena ....... gna Rakarjeva. Pavla, njuna hči ... ..................gna M. Danilova. Dr. Novak......................................g. Peček. Marijana, njegova soproga......................ga Wintrova. Brumen, trgovec z vinom........................g. Plut. Mile Brumen, imenovan Zvezdan, njegov sin..................................g. Medven. Emanuel Striže, ravnatelj gledališča ... g. Putjata. Roza, hišna pri Golviču........................ga Rogozova. ftugusta, hišna pri Novaku.....................gna Gabrijelčičeva. Mažgon, šolski sluga...........................g. Smerkol. Kraj: majhno mesto. Čas: sedanjost. Po prvem in drugem dejanju daljša pavza. ZDENKA RODIČ damski modni salon Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 (Pelača ,.Zadružne gospodarske banke") Začetek ob 8. Konec po 11. LIUOM. Predmestna legenda v sedmih slikah. Spisal Franc Molnar. Prevel iz nemščine Osip Šest. Režiser: OSIP ŠEST. Liliom g Peček. Julka Wintrova. Marička Gospa Muškat Sa Juvanova. Liza gna Gorjupova. Gospa Bezeg Fičur g- Rogoz. Mladi Bezeg g- Lipah. Wolf Breitfeid g- Plut. Strugar g Sancin. Lincmann g- Gregorin. Policijski komisar g- Kumar. Berkovjč g- Smerkolj. Policijski koncipist g Danilo. Stari stražnik . .... g Kumar. Prvi policaj g- Medven. Drugi policaj g <^esar. Prvi detektiv g- Kralj. Drugi detektiv g- Drenovec. Zdravnik g- Sest. Doktor Reich g- Terčič. Štefan Kadar g Markič. Štiri hišne, dva detektiva,’ dva delavca, lajnar Dejanje se vrši v budimpeštanskem „pratru“. Po prvi, tretji in peti sliki daljša pavza. Začetek ob pol 8. Konec ob 11. CARMEN. Opera v štirih dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala H. Meilhac in L. Halevy. Uglasbil G. Bizet. Dirigent: L. MATAČIČ Režiser: V. SEWflSTIANOW. Carmen (mezzo-sopran)..................ga Thierry-Kavčnikova. Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) g. Sovilski. Escamillo, toreador (bariton) .... g. Cvejič. Micaela, kmečko dekle (sopran) . Frasquita, ciganka (sopran) . . Mercedes, ciganka (sopran) . . Dancairo, tihotapec (tenor) . . . Remendado, tihotapec (tenor) . . Zuniga, dragonski častnik (bas) . Morales, dragonski podčastnik (bariton) g. Zorman. Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapci. gna Kattnerjeva. ga Matačičeva. gna Sfiligojeva. g. Mohorič, g. Debevec, g. Zupan. Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja. Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu. I. Trg v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zaročenca Don Josčja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo pride Josč. Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo delavke, med njimi Carmen, obče znana krasna koketa. Mladeniči, ki so jo že pričakovali, se ji laskajo, ne da bi kaj dosegli; njej je všeč edino le Josč. Vrnivša se Micaela prinese Joseju pismo od doma in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Jose se ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, naj mater presrčno pozdravi in poljubi. V tovarni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga narednika Josčja, da napravi red. Jose privede iz tovarne Carmen, ki je bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zvezano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsakega moškega, se začne prilizovati Josčju in res kmalu doseže svoj namen. Josč se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor izpusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Josčja v zapor. II. Na vrtu kr č m e. Tihotapci in cigani plešejo in popivajo. Začuje se veselo petje prihajajočih »toreadorjcv«; med njimi je slavni zmagovalec Escamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, in Escamillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po odhodu Escamillovem prigo- — 6 — I varjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njim, Carmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Jose pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje se vojaški signal, ki kliče Josčja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Jose tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, potrka zunaj na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma sam odpre in vstopi. Zuniga zapove Joseju, naj gre takoj domov, Jose se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo in ga, rogaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem. III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti počivati, poprej pa naj se preiščejo pota, je Ii kje skrit kak carinar, Jose pa naj med tem straži odloženo blago. Josejeva mati je poslala Micaelo iskat sina. Micaela pride vsa zbegana, in ko zazre Josčja na skali, ki hoče baš ustreliti prihajajočega Esca-milla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josejevo, česa tu išče, odgovori Escamillo, da je prišel k svoji ljubici Carmen. Po kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Jose bi bil Escamilla premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na pomoč. Carmen hoče z Escamillom proč, Josč pa ji to zabrani. Micaela roti Joseja naj se vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja Jose z Micaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet videla- IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega Escamilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi biti priča nove zmage svojega Escamilla in ne posluša svarjenja svojih tovarišic. Ko hoče Carmen stopiti v areno, jo ustavi Jose, roteč jo, naj gre ž njim, ona pa mu pove, da ljubi Escamilla. Jose jo ponovno roti, toda zaman; ona sname prstan, ki ji ga je bil podaril Josč in mu ga vrže pod noge. Besen ji zabode Josč nož v srce, da se zgrudi mrtva. TRGOVSKA BANKA Ul- LJUBLJANA selehbuhbdiibm.i preje SLO0ENSKA ESHOMPTNfl BflNHfl :::: izvršuje vse'bančne transakcije najkulantneje. :::: Začetek ob pol 8. Konec po 11. Prvič na slovenskem odru! VRAG IN KATRA. Opera v treh dejanjih po narodni češki pravljici napisal Adolf Wenig. Poslovenil Peterlin-Petruška. Uglasbil flnton Dvorak. Dirigent: ft. BALATKft Ovčar Jurček Katra . . . Njena mati. Vrag Marbuel Lucifer . . Vrag vratar Vrag čuvaj . Kneginja Komornica . Maršal . . Muzikant Muzikanti. Hudiči Plemiči Režiser: P. DEBEVEC. g. Kovač, gna Thalerjeva, gna Smolenskaja. g. Betetto, g. Zupan, g. Pugelj, g. Perko. ga Thierry-Kavčnikova. ga Matačičeva. g. Zorman, g. Bekš. Ljudstvo Dekoracije: Skružny. Prvo dejanje. Zegnanska nedelja je. Popoldne se vesele ljudje v krčmi, pijejo, pojejo in plešejo. Godba igra. Ovčar Jurček se odpravlja domov na grajsko pristavo, ker ima še veliko dela danes. Fantje in dekleta ga zadržujejo in se jeze na oskrbnika, ki jih tako tlači. — Tudi vaško dekle Katra, košato in močno pride z materjo, nobeden je noče vzeti plesat, le norčujejo se iz nje. Par gostov spremi Jurčka domov, ostali igrajo naprej. Naenkrat stopi hudič Marbuel, za lovca oblečen, sede h Katri, naroči piva in sprašuje kmete o kneginji in o oskrbniku. Ti mu povedo, kako sta hudobna in kako hudo tlako da jima morajo delati. »Vrag jih vzemi!« pravijo. »Jih bo že!« odvrne Marbuel in napije Katri. Tudi ona mu napije vsa srečna in Izrazi željo, da bi rada plesala. Vrag plača godcem, da igrajo »solo« in pleše s Katro. Zelo zadovoljna mu reče, da bi rada plesala vse življenje ž njim. Vrag jo pregovori, da gre ž njim, udari z nogo ob tla, zemlja se odpre in požre oba. Katrina mati joka, Jurček, ki se je vrnil, ker ga je oskrbnik pregnal in poslal »k vragu«, pa jo tolaži in reče, da gre po-njo, ker zdaj tako nima kaj tu iskati; on pride nazaj s Katro, ali pa ostane še sam tam. Drugo dejanje. Marbuel pride s Katro na hrbtu ves spehan v pekel. Ona se ga drži okrog vratu in noče na noben način stran od njega, — 8 - češ, da jo je goljufal, ker ji je obljubljal grad, pa jo je pripeljal v pekel; zdaj naj jo le nese nazaj, ker ne bo hodila peš takšno daljo. A hudiči ji ne morejo ničesar narediti, ker ima zlat križec na vratu. Tedaj pride v pekel Jurček in prosijo ga, naj jim pomaga, da se iznebe Katre. Jurček svetuje naj ji ponudijo kaj zlatega. Pokažejo ji zlato verižico in ona spusti Mar-buela ter skoči za hudičem, ki ima verižico, dokler ga ne ujame in mu je ne vzame. Marbuel je sicer za enkrat rešen, toda bogve, kaj še bo, če ostane Katra v peklu. Nobeden ne ve, kako bi jo spravili ven, ker ji je tako všeč notri. Jurček zahteva za to, da jo izpelje, vsaj toliko zlata, kolikor ga je dobila Katra. Marbuel pa se zasmeje in pove, da se to zlato spremeni zunaj pekla v listje. Obljubi pa, da bo, ko pride po oskrbnikovo dušo, zbežal, ako ga bo Jurček nagnal, a zato da naj pastir zahteva od oskrbnika, kar hoče. Seveda, ko pa pride po kneginjo, tedaj se pa ne sme vmešavati, ker drugače izgubi lastno glavo. Jurček je soglasen, reče hudičem naj zaigrajo polko, in on pleše s Katro, jo vrti, vrti, vrti in zavrti skozi peklenska vrata, katera hudiči z veliko radostjo takoj za njima zapro. Tretje dejanje. Kneginja v gradu je vsa obupana, ker ta večer pride vrag po njeno dušo. Premišljuje svoje prejšnje življenje in se iskreno kesa svojih težkih grehov. Ze zjutraj na vse zgodaj je poslala kočijo po Jurčka, da bi prišel in jo mogoče tudi tako, kakor je oskrbnika, rešil pred hudičem, a njega ni in ni. Nazadnje se pripelje. Od kneginje zahteva, da naj odpravi za vselej tlako in naj osvobodi kmete, ako hoče, da jo reši. Ona je zadovoljna in takoj napiše odpovedno pismo. Noč je. Jurček pokliče Katro, ki jo je pripeljal s seboj, in ji reče, naj se skrije za duri v sosedni sobi in ko pride hudič Marbuel, naj skoči nanj in se maščuje nad njim, ker jo je zadnjič tako prekanil. Kneginja pa naj čaka na vraga v dvorani, a naj se le nič ne boji, ker Jurček se mora tudi skriti, no, bo o pravem času takoj na mestu. Vse je tiho. Luči so pogasnene, le luna sveti skozi odprta okna. Prileti Marbuel, zagleda kneginjo, stopi k nji in ji reče, naj se pripravi na pot v pekel. Tedaj pa pribeži Jurček. Ko ga vrag vidi, zakriči: »Nesrečnež! Kaj delaš tu? Ali si pozabil?« Jurček pa pravi, da se gre tu za življenje vraga a ne za njegovo, ker Katra čaka za vratmi nanj in ga hoče ujeti ter se maščevati. »Kaj, Katra je tuj O groza!« zakriči Marbuel, ko zagleda skočivšo Katro, in zbeži v strahu za — vedno. Darila so najlepše =„sIihB“. Oglejte si jih Aleksandrovo g. S. V.BEŠTER ga»,HE110S“ Začetek ob pol 8. Konec ob 10. NIŽAVA. Muzikalna drama s predigro in v dveh dejanjih. Besedilo spisal po A. Guimeru Rud. Lothar. Uglasbil E. d’Albert. Dirigent: L. MATflČIČ Sebastjano, posestnik . . Tomaso, najstarejši občan Moruccio, mlinarski hlapec Marta . Pepa . Antonija Rozalija Nuri . Pedro, pastir Nando, pastir Župnik . . Kmet . . . Režiser: V. SEWflSTIflNOW. gg. Levar, Cvejič. gg. Betetto, Zupan, g. Pugelj. gni Thalerjeva, Kattnerjeva. ga Matačičeva. ga Ribičeva. gna Sfiligojeva. gna Korenjakova. g. Sowilski. g. Banovec. g. Finko. g. Perko. Kraj: Deloma visoka planota v Pirenejih, deloma v nižavi Kataloniji na Španskem. Sebastjano, veleposestnik, lastnik mnogih kmetij, gozdov, planin, mlinov itd. v Kataloniji na Španskem, je zabredel v dolgove. Da se jih reši, se hoče poročiti z bogato nevesto. Ker ima pa razmerje z lepo rejenko Marto, ki živi v mlinu, in ljudje o tem razmerju govore, je treba, da napravi takim govoricam pred svojo poroko konec. Zato gre v planine, kjer pase njegove črede mladi pastir Pedro. Ponudi mu Marto za ženo. Pedro je zadovoljen. Zapusti planine in gre v nižavo na svojo svatbo. V mlinu se pripravljajo na svatbo. Mlinski hlapec Moruccio pouči Tomasa, najstarejšega, devedesetletnega občana o nezdravem razmerju med Sebastjanom in Marto. Tomaso zato svari Sebastjana. Sebastjano spodi jezen Moruccia iz mlina. Svatje gredo v cerkev. Po poroki se vrneta Pedro in Marta v mlin ter ostaneta tam sama. Pedro poln sreče, Marta hladna v težki zavesti svoje sramote. V Martini sobi se posveti luč. To je Sebastjano, ki ga ni sram, na poročno noč obiskati svoje ljubice. — 10 — Drugo jutro se prične Pedru razmerje jasniti. Hoče zapustiti nižavo in Marto in oditi v svoje solnčne planine. Marta pa ga vzljubi. Sebastjano pride in zahteva, da Marta pleše. Pedro ji brani in zato ga Sebastjano udari. Marta odkrije tajnost svojega razmerja s Sebastjanom. Pedro hoče napasti Sebastjana, a ta ukaže, naj ga šiloma odstranijo. To se zgodi. Pride Tomaso in pove, da je bogata nevesta odklonila svatbo s Sebastjanom. Prodano bo torej vse njegovo imetje. Ostane mu le mlin. Marto hoče obdržati. Toda Marta se zaveda, da je žena Pedra, in Sebastjana odklanja. Ko jo ta poln strasti in srda vrže predse na kolena, pride Pedro. Razvije se dvoboj. Pedro zadavi Sebastjana, zapusti nižavo in nese Marto v svoje planine. Priporočamo „ • Kolinsko cikorijo Začetek ob pol 8. Konec ob pol 11. PRODANA NEVESTA. Komična opera v treh dejanjih. Besedilo spisal K. Sabina, prevel A. Funtek. Vglasbil B. Smetana. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: F. BUČAR. Krušina, kmet . . . g. Debevc. Katinka, njegova žena Marinka, njiju hči Miha Neža, njegova žena . . . gna Sfiligojeva. Vašek, njiju sin . . . . g. Mohorič. Janko, Mihov sin iz prvega zakona . . g. Šimenc. Kecal, mešetar Vodja glumačev . . . g. Bratuž Esmeralda, plesalka Indijanec Godi se v večji češki vasi v sedanjosti. — Balet priredila gna Svobodova, plešejo gna Svobodova, Chladkova in Vavpotičeva. Dekoracije naslikal g. Skružny. — Prva vprizoritevj. 1866. v Pragi. I. Žegnanje. Mešetar Kecal pregovori Marinkine starše, da obljubijo svojo hčer bedastemu Vašku. Marinka ne privoli v možitev, ker hoče ostati zvesta svojemu Janku. II. Vašek se snide v krčmi s prisojeno mu nevesto, ki je ne pozna in ki mu izvije prisego, da Marinke ne poroči, ker ta ljubi že drugega. Janko proda Kecalu za tristo srebrnikov Marinko s pogojem, da postane žena Mihovega sina. III. Vašek se zagleda v plesalko Esmeraldo, ki ga pregovori, da nastopi zvečer pri glumaški predstavi. V medveda preoblečenega ga vidijo starši in Kecal ter ga hočejo pridobiti za svoj načrt. Vašek pa jim uide, češ, da Marinke ne mara. Ko Marinki pripovedujejo, da jo je Janko zapustil in prodal, jo prepriča šele pismena pogodba, ki ji jo pokaže Kecal, o Jankovi nezvestobi. Zato obljubi vzeti Vaška. Naposled se izkaže, da je tudi Janko Mihov sin in da je po pogodbi Marinka njegova- Oče z veseljem pozdravi svojega dolgo pogrešanega sina in rad privoli v ženitev. — 12 — Začetek ob pol 8. Konec ob 11. RIGOLETTO. Opera v treh dejanjih. Besedilo po Viktora Hugoja drami „Le roi s’amuse“, napisal F. M. Piave, preložil R. Funtek. Vglasbil Giuseppe Verdi. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: A. SEWASTIANOW. Vojvoda mantovanski .... . . . . g. Kovač. Rigoletto, njegov dvorni šaljivec . . . . g. Balaban. Gilda, hči Rigolettova .... Giovanna, njena družabnica . . . . ga Smolenskaja. Sparafucile, bandit . . . . g. Betetto — Zupan Maddalena, njegova sestra . . Monterone .... g. Pugelj. Borsa ^ ( .- . . . Marullo dvorniki ' . . . . . . . . g. Zorman. Ceprano j l . . . . . ... g. Perko. Grofica Ceprano Paž Stražnik .... g. Pip. Dvorne dame in kavalirji. Godi se v Mantovi in okolici v XVI. stoletju. Prva vprizoritev 1. 1851 v Benetkah. PRISPEVAJTE ZA BORŠTNIK-VEROVŠKOV NAGROBNI SPOMENIK. — 13 — ANTON MEDVED: Za pravdo in srce. Te dni se slavi jubilej kronanja kmetskega kralja Matije Gubca. Kromin je bil v Zagrebu na javnem trgu pred Markovo cerkvijo. Kronan je bil na ognjenem prestolu z železno krono-. Kronan je bil z muko in trpljenjem in žnjim je bil kronan ves slovenski in hrvatski ANTON MEDVED. kmetski narod. Malo je tako herojskih simbolov v svetovni zgodovini. Mi si pri sedanjih burnih časih prav lahko živo predstavljamo ono dobo kmetskih uporov. Zato ni čuda, da sei je v to* veledramatsko snov uživel ravno dramatik. Anton Medved, ta naš »zadnji klasik«, nam slika v svoji petdejanski žaloigri boj za staro pravdo kmetov tlačanov grajskega gospodstva na Raki na Dolenjskem in vzporedno s tem bojem boj za srce Katarine. Kot dramatik se je ta naš moj- - 14 — ster lepe besede posebno naslanjal na Schillerja in, gledano s praktičnega oderskega stališča, ima včasih tudi senčne strani Schillerjeve v svojih delih. Da mu je bil v »Viljemu Ostnovrharju« za vzor Shakespearjev Macbeth, je spoznati takoj na prvi pogled, in koliko so mu bile pri pričujoči žaloigri v misli Schillerjeve drame, ne bo težko spoznati. Naenkrat je zelo močan in dramatičen in kar hipoma zopet zaide v epiko in pripovedovanje. Da pa bi bil Medved velik dramatik, če bi btolje poznal oder, nam dokazuje ne samo blesteči slog, moč ritmike, ampak tudi situacija in jedrnatost. Nestor naših igralcev, režiser Danilo, je bil pač primoran mnogo črtati, ker mu je bilo pri njegovi ljubezni do slovenskega dela predvsem gledališki uspeh drame na srcu. On je še sodeloval pri premieri pred dvajsetimi leti pod Inemannovo režijo. Takrat je igrala Katarino nepo-zabna Krista Riickova, Barbaro gospa Borštnikova, Andreja Danilo in Grajana Inemann. Pesnik sam je bil prt skušnjah enkrat navzoč, Pri premieri pa baje ni bil. Ni čuda, da je ta igra s tako slovensko vsebino priljubljena posebno po podeželskih odrih. Koga bi ne očarala lepota, besede, izrečene v verzu: Poprej te smrtni angelj je poljubil kot mogel sem te poljubiti jaz. Na zemlji sem te vekomaj izgubil. Poljubim naj vsaj mrtvi tvoj obraz. Toda pri vajah smo zapazili kar na enkrat mesta v drami, pri katerih se je naš Danilo neteatralno temveč resnično občuteno prijel za glavo, v obraz se mu je vlil obup in zagrmel je v suflerko: »Ta verz je pa tako slab kot da ga je napisal Danilo! Gospa, črtajte ga!« In naša izkušena suflerka vsa hvaležna: »Zame je vsaka beseda, ki jo črtam — balzam!« Toda to delo vprizoriti pomeni mnogo, mnogo za režiserja, mnogo za igralca. V zadnjih časih se povdarja mladost našega gledališča. In tu, evo vam mladosti naše dramatike. Toda prepričani smo, da bo občinstvo sprejelo delo vsaj z’ onim rešpektom pred pesnikom in slovensko besedo kakor so ga imeli igralci in naš stari veteran Danilo. Bog daj, da bi tej vprizoritvi sledile tudi druge slovenske premiere! ANTON DANILO nestor slovenskih Igralcev. C. H. — 15 — Solnograške slavnostne predstave. Avgusta lanskega leta, so se vršile v Solnogradu slavnostne predstave, o katerih pravi v »Journal des Debats« prof. Marcel Dunars: »Poizkus poleg nemškega Bayreutha, ki je namenjen Wag-nerjevemu kultu, ustvariti nekak avstrijski Bayreuth, ki naj goji Mozartov spomin poleg tega pa vse oblike dramske in lirske umetnosti, se je popolnoma posrečil. Solnograd je danes božja pot umetniških romarjev Evrope in Amerike. Zastopani so poleg Schonberga, Korngolda, Strawinskegai tudi Debussy, Ravel in Magnard.« Vse najboljšega, kar more podati ta nesrečna zemlja od svojega duševnega bogastva, se nudi kozmopoEtičnemu občinstvu v opernih in koncertnih predstavah, kot da hočejo Nemškoavstrijci pokazati svetu, kako siromašnejši bi bil brez dobrin te nemškogovoreče sredine, ki bo kljub vsem političnim neugodnostim ostala srce Evrope. Vsak dan se vrše nove predstave, vsak: Večer se igra v kolegijski cerkvi Hugo v. Hofmannsthalova igra: »Das Salzburger grosse Welttheater.« Dopoldan pred premiero) jd priredila pravkar na Dunaju od princa Karla Antona Robana ustanovljena kulturna zveza predavanje, ki nas uvaja v igro. To predavanje se je vršilo v umetniški razstavi »Nove galerije«. Znani dunajski gledališki historik dr. Jos Gregor jo povdarjal, da so je umetnost v vseli velikih časih trudila podati celotno svetovno sliko, ki je dobila pravo podlago šele v mitu božanstva. Tako v homerskih epih, atiški tragediji, srednjem veku in renesansi Višek tega hotenja je izražen v Calderonovih »Autos sacra-mentales«, katerih eden se imenuje kratkomalo »Veliko svetovno gledališče«. Ta del je Hofmannsthal prevzel kakor tudi njegovo osnovno misel: da napravi svet pred stvarnikom gledališče, na katerem morajo igrati duše, katere je on ustvaril, vsaka svojo ulogo. (Dalje prihodnjič-) - 16 - Mnogo denarja si lahko prihranite ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg 10. LJUBLJANA -tfrveuKa izbiba^ \MflJELEBflMTnEJ5IH J Urejuje Fran Lipah. Cena Din 3'50. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani