DELAVSKA POLITIKA Uredništvo je v Maribora, Ruška cesta, poštni ■predal 22. Rokopisi sc ne vračajo. Nefranlriraiia pisma se ne »prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predaj 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vealka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stan« Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem a dobita Anglija in Zedinjene države premoč v svetovnih morjih. Po sedanjem razpoloženju na konferenci soditi, na konferenci ni niti trohice želje po razorožitvi in svetovnem miru. Po vseh teh dogodkih je Macdo-nald poizkusil napraviti pomorski dogovor vsaj med Anglijo. Zedinjenimi državami in Japonsko. Ali tudi ta dogovor še ni gotov, ker se dogovoru trojnih sil upira Japonska. Snowden je torej imel popolnoma prav, ko je rekel: Še ena taka konferenca, pa imamo novo vojno. Francija sicer pravi, da se konference udeleži, če se napravi nov položaj z ozirom na zadržanje Italije. Toda izgovor je nedvomno samo pretveza. Ako londonska konferenca ne uspe, se s tem ustvari v svetovni politiki povsem- nov položaj. Francija in velik del Evrope na eni strani. Zedinjene države in Japonska na drugi strani, Anglija pa v sredi. Francija in evropske države sploh Anglije ne priznavajo kot kontinentalno državo. Za to politiko pa je šla Francija že od početka londonske konference, ker je ponovno izražala svoje ljubosumje glede dogovorov med Anglijo in Zedinjenimi državami. Neuspeh londonske konference pomeni torej ustvaritev dveh novih imperijalističnih front, ki so šle na konferenco pomirjenja zato, da so dale podlago za organizacijo nove vojne. Tako bo, dokler ne bodo na konferencah miru — prijatelji miru. Francija namerava sklicati evropsko razorožitveno konferenco? Francija se na londonski razoro-žitveni konferenci ne počuti dobro. Uveljaviti hoče tam svoje posebne privilegije, ker sumi, da je londonska konferenca naperjena tudi proti njej. Z nameravano evropsko razorožitveno konferenco hoče ustvariti kartel evropskih držav, oziroma ugladiti pot evropskim kontinentalnim državam k zedinjenju. Po stališču Francije na londonski konferenci sodeč bi ta konferenca ne bila »razorožit-vena«, nego kvečjemu priprava za evropske Zedinjene države. Delavsko gibanle na Ogrskem se Siri. Ogrsko delavstvo Ogrske socijalistične strokovne organizacije so priredile anketo o vprašanju brezposelnosti. Na zaključni konferenci vseh zastopnikov strokovnih organizacij se je sklenilo, da bo ogrsko delavstvo vodilo naj-odločnejši boj za uvedbo osemurni- vedno bol) aktivno ka in zavarovanja zoper brezposelnost. Socijalnodemokratična stranka pa zahteva v parlamentu takojšnjo uvedbo izplačevanja brezposelnih podpor onim delavcem, ki so brez lastne krivde zgubili delo. ka tozadevna obramba bi bila žalitev za Topaloviča, ki ga poznamo že nad 20 let kot neustrašenega in izredno delovnega bojevnika za so-cijalizem na Balkanu in ga kot takega visoko cenimo. Topalovič »a-gent«, to je ravnotako, kakor je svoj čas obrckovalna fantazija imenovala Avgusta Bebela plačanca zadnjega hannoveranskega kralja. Ali »La Maeedoine« se ne sramuje tudi najpodlejšega sumničenja: trdi namreč, da so bili sestavitelji »tivolske resolucije«, med katerimi je bil tudi Dimitrije Tucovič. skoro vsi orodje v rokah šovinistov Pašičeve-ga kova. Dimitrije Tucovič. veliki in ženi-jalni buditelj srbskega delavstva, kot praktik kakor teoretik enako velikega pomena, ki ie v novembru 1914 padel kot žrtev svetovne vojne, ki je bil vsej intemaeljonall nepozaben idealni pojav, naj bi bil Pašlčevo orodje? Večjega nesmisla in obenem lopovstva si ne moremo misliti. Res. samo nenavadno umazani značaji zamorejo tako obrekovati poštene socijaliste, ki se braniti ne morejo: eni radi izrednih razmer, v katerih žive, drugi, ker jim grob zapira usta. < Kljub temu pa ima to umazano delo »La Maeedoine« svojo dobro stran, in sicer to. da bo odslej vedela nemška javnost, koliko sme verjeti temu makedonskemu listu. Ta list bo še mnoge klevetal, nikogar več pa ne bo mogel preslepiti. Zemlja se suče dalje. Kongres klubov jugoslovenskih akademikov, ki se je vršil početkom januarja v Pragi in na kojenr so bili prisotni Slo-, venci, Hrvati. Srbi in Bolgari, ie jasno dokazal, da je ideja o širokem jugoslovenskem edinstvu globoko vkorenjhiena v vseh slojih^so-cijalističnega elementa pri južnih Slovanih. Morda bo navsezadnje označil »La Maeedoine« za agenta diktature, celo sam zgodovinski razvoj dogodkov.« Borba za versko svobodo. Politična akcija Vatikana. S protiverskimi boji v Rusiji in papeževo akcijo, kakor tudi drugih ve-roizpovedanj, se je pričela obširna diskuzija o svobodi veroizpovedi. To je v teoriji. V dejanjih, pa poglejmo kamorkoli po svetu, je stvar drugačna. Za svobodo veroizpovedi smo mi gotovo: toda svoboda v verskih vprašanjih prospeva le tam, kjer je verski čut notranje prepričanje, ki hoče v neizmerni tolerantnosti doraslega sočloveka kvečjemu dobrohotno vzgojiti v svojem1 prepričanju. To bi bilo razumljivo. In le tak človek ali pa oni, ki se za verstvo drugih ne briga, more gojiti versko svobodo. V naravi stvari pa je. da vsaka verska organizacija zatira vero druge verske organizacije; to delajo organizacije tudi s silo, če je prilika. Kjer je katolicizem' v večini, se povsod bori proti drugim veram. Ni treba iti nazaj v zgodovino, ki je rdeča krvi in črna dima in saj. Po*, glejmo samo danes nekoliko po svetu. Na ameriškem jugu zatirajo protestanti druge vernike; v Indiji se neprenehoma bijejo in koljejo muslimani in bindusi. V Palestini se koljejo Židje in muslimani. Koliko je tam verske svobode? Koliko je verske svobode na Kitajskem? Vedno je nadlegujejo razni misijonarji, dasi so Kitajci etično na visoki stopnji. Kakšno versko svobodo imajo zamorski rodovi v Afriki? S steklenimi biseri se je omamlja in dovaja kapitalizmu v eksploatacijo. In zablode zamorskih rodov niso morda večje, kakor drugih izpovedanj. S silo se zatira njih verske) plese in se jim1 vsiljuje rimske in londonske nauke. Zakaj nihče ne protestira? S stališča verske svobode ima tudi ateizem pravico do svobode. Kaj bi napravili vsi ti, ki protestirajo in zagovarjajo versko svobodo, z njimi, če bi mogli? Zopet ne gremo nazaj v zgodovino. Omenimo le Frančiška F e r r e r o, ki je kot žrtev španske verske nestrpnosti še marsikomu v spominu. Vsi ti dogodki kažejo, da v tem boju ne gre za versko svobodo, ne gre za idejno silo notranjega prepričanja, ampak zgolj za politično akcijo. Če bi šlo za versko svobodo, potem bi se ta borba ponavljala dan za dnem. za te in za one kraje, za ta in oni narod. To se pa ne zgodi, ker politično ne kaže. Proti smrtni kazni. Tisti, ki naj bi jo izvrševali, jo odklanjajo. Predsednik berlinskega senata za izvrševanje kazni, dr. Finkelburg, ki se je proslavil s svojo dramo »Amnestija«, je izjavil o smrtni kazni sledeče: »Smrtna kazen je nelogična, ker izolira iz celosti zločinstev samo posamezen slučaj, ki ga pograbi z izjemno strogostjo izjemne zakonitosti. Padlih ljudi naj bi se ne uničevalo, temveč naj bi se jim1 pomagalo, da se zopet dvignejo. Stotine izkušenj iz vseh dežel, zlasti iz onih. ki ne poznajo več smrtne kazni, nam dokazuje, da se tudi morilci, v kolikor niso duševno bolni, lahko poboljšajo in postanejo koristne ljudje. Smrtna kazen je škodljiva, ker radi svoje nečloveške surovosti, že s sanic svojo principijelno eksistenco, kali in zastruplja vso ostalo kazensko zakonodajo, ravno tako. kakor je bilo to pri kaznovanju z balinanjem, tej »posestrimi« smrtne kazni, ki je hvalabosu, že v večini držav odpravljena.« »Protiteroristični" zakon v Avstriji. meščenci pa temu ne smejo ugovarjati. Če pregledujemo razsodbe obrtnih sodišč, po katerih veljajo kolektivne pogodbe samo za organiziratt-ce, vidimo, da je podjetnik opravičen dajati neorganiziranim in rumenim manjše mezde, kakor jih določa kolektivna pogodba. Zato je jasen tudi namen: delodajalcem naj se da v roko strahovito orožje, da smejo nastavljati v svoje obrate ljudi, ki ostalim delavcem škodujejo s pod-normalnimi mezdami, ter s tem kolektivne pogodbe spraviti ob veljavo in splošno stanje mezd znižati. To je glavni in edini namen nameravanega zakona, ki hoče onemogočati vsakršno izvajanje kolektivnih pogodb ter delodajalcem odpreti vrata, da smejo ob zakoniti zaščiti zniževati mezde in poslabševati delovne razmere. Za samoupravo Indije, Odločitev, ki ji ni mogoče izbegniti. Angleški vladni krogi so že leta 1917 obljubili Indiji postopno uvedbo samouprave, seveda v okviru brdskega cesarstva, ter ji s tem dati pravice dominijonov. Prvi začetki avtonomije, ki je bila uveljavljena z indijskim aktom leta 1919, m ugajala ne Indom in celo ne angleškemu uradništvu. Upravitelj Indije sam je rekel, da koncesije, ki ne dovoljujejo popolne provinciialne komisije, ne morejo nikogar zadovoljiti ter bodo že itak slabotno upravo še poslabšale. Angleška konservativna vlada ni hotela poslušati ne uradnikov ne indijskih politikov. Šele dne 8. septembra 1927 je ustanovila parlamentarno komisijo, ki ji je predsedoval sir John Simon, da preišče vpliv indijske ustave ter poroča, ali naj se omeji ali razširi. Ta komisija je imela nalogo, da se vestno informira pri Indijcih samih ter poda parlamentu zanesljivo poročilo o položaju. Konservativna vlada bi bila 1917 dano obljubo najraje preklicala ali je vsaj ne izvršila, čeprav jo je morala dati pod pritiskom vojne. Indijske stranke so smatrale ravnanje upravitelja in Simonove komisije za žaljivo. Mislile so namreč, da bodo pozvane, da sodelujejo pri načrtu ustave. Zakonodajna skupščina v Delhlh je zaradi tega dne 18. februarja 1918 sklenila: »Skupščina priporoča generalnemu guvernerju sveta, da sporoči njegovemu veličanstvu, da ta zbornica povsem odklanja tako ustanovitev kot namen Simonove komisije ter noče imeti z njo nič opravka.« Ta sklep je bil znak, da: Simonova komisija, ne bo nič dosegla. Sedanji podkralj lord Irwing je hotel neuspeh prepTečiti ter vsaj državni svet pridobiti za sodelovanje. Štiri dni pozneje je državni svet res sklenil da bo sodeloval pri preiskavi Simonove komisije, ko mu je Irwing obljubil, da bo poročilo indijskega centralnega odbora posebej predložil britski vladi. Državni svet je imenoval tri člane, Irwing pa šest; ti člani so sodelovali s Simonovo komisijo v In- diji in v Londonu ter so objavili dne 23. decembra 1929 svoje poročilo. Člani centralnega odbora zahtevajo popolno avtonomijo za province; odgovorno centralno vlado lz-vzemši narodno hrambo in zunanje zadeve ter položaj dominijona. Svoje poročilo sklepajo' s prošnjo, da naj angleški parlament da obvezno izjavo, da smatra, da je indijska do-minijonska ustava potreben cilj ter v ta namen uvede neposredno‘popolno provincijalno avtonomijo in odgovorno centralno vlado izvzemši vojaške in zunanje zadeve. Angleški parlament mora izreči, da dobi Indija v kratkem dominijonsko ustavo, in sicer brez kakršnihkoli komisij in preiskav. Če parlament tega ne stori, bo angleška vlada po nekaj letih agitacije in neprijetnosti vendarle na milost in nemilost morala ustreči zahtevam Indije. Mislimo, da je to zadnja prilika, da utegne angleška vlada vse odgovorne elemente indijskega javnega mnenja pridobiti zase in s tem združiti v svojih rokah sile proti grozečemu neredu. Te zahteve stavijo člani centralnega odbora, ker je politični položaj v Indiji res težak. Po prof. A. Musilu. * Simonovo komisijo je izvolil še prejšnji konservativni angleški parlament. Na Angleškem je pa parlamentarni običaj, da komisija obstoja; dokler ne poda svojega poročila. Zato je tudi ob interpelaciji v angl. zbornici zaradi Indije in Simonove komisije vlada izjavila, da ona komisije ne more odpoklicati, dokler ne izvrši svoje naloge, ali je parlament ne odstavi. Indijske stranke, ki so sodelovale s Simonovo komisijo, so indijske »meščanske« oziroma gospodujoče stranke. S poročilom komisije je indijsko vprašanje postalo aktualno ter bo nedvomno v kratkem obravnaval o njem angleški parlament, ki sedaj zaradi mednarodnih konferenc ni prišel do tega vprašanja. Napredna reforma za Indijo je tudi po našem mnenju nujna, če hočemo razvoja. Mshatma Ghandi in solni monopol. Nekrvava revolucija mas. Ni prvič, da je Ghandi kot apostol prijel za popotno palico. Leta 1914 je v Južni Afriki na enak način dvignil vso indijsko kolonijo. Svojčas so v Južno Afriko dovedli veliko tisoč indijskih delavcev, ki so jih pa potem zasužnjili kakor svojčas zamorce v Ameriki. Delati so morali ko živina, brez pravic in se niso smeli svobodno gibati. Bivanje v 1 ranswaalu jim je bilo prepovedano. Ghandi: je šel v Afriko iti začel akcijo za osvoboditev svojih rojakov. Š svojim apostolstvom jih je spravil na noge in organiziral velikanski pohod proti Transwaalu. Možje, žene in otroci so zapustili delo in sledili svojemu preroku, ki je šel bos, ogrnjen v belo tuniko, pred njimi. Dvakrat so ga oblasti zaprle, a so ga vedno morale zopet izpustiti, ker same niso vedele, kako bi prehranile in vrnile 25.000-glavo množico, ki mu je sledila, medtem ko je 011 vse to že poprej organiziral. Cel svet se je čudil tej akciji, katere rezultat je bil, da so dobili afriški Indijci svoje svoboščine potom nekrvave revolucije. Enak način boja je začel Ghandi tudi sedaj proti izkoriščanju angleških kolonijalnih oblasti v Indiji. Nedavno so Angleži uvedli v Indiji monopol na sol. Nekaj nezaslišanega, ker je uporaba soli v Indiji zvezana z religijoznimi obredi. Angleži si obetajo od tega monopola 15—20 milijonov funtov na leto. Indijci pa pravijo: Bog je pripravil sol vsem ljudem v uporabo, ravnotako kakor zrak in vodo ali zemljo. Kakor je krivično, če se odteguje človeku zemlja, ki jo rabi za svoje življenje, tako in še bolj je krivično, če se mu odteguje sol, ali pa, če bi se mu hotela odtegovati zrak in voda. Indijo od vseh strani obliva morje, ki ponuja svoje neizčrpne količine soli, da si jo lahko vzaime vsak, kolikor je potrebuje. Pa ti pride oblast in pravi: ne, ti si ne smeš sam soli vzeti, ampak jo moraš meni z dragim1 der narjem plačati. »Tako nasilje je po vseh človeško-etičnih in božjih postavah skrajno krivično,« pravi Ghandi, »in temu nasilju se ne bomo pokoravali.« In zbral je svoje privržence in se napotil z njimi peš proti morski obali, kjer bodo lastnoročno sušili sol in jo razpošiljali svojemu ljudstvu. Pripravljeni so za to iti tudi v ječo. »Če pa jim bo oblast s silo odvzela sol, ki jo je narava pripravila za vse ljudi, bo lahko vsa Indija spoznala v tem nasilje in krivico.« T. M. Širite naš list! Nameravani udarec s kolom po strokovno organiziranemu delavstvu. — V ozadiu rim.-katoliški prelat Seipl. Avstrijski meščanski blok je svoj protiteroristični zakon predložil parlamentu. Zakon je naperjen naravnost proti strokovnim organizacijam in proti v Avstriji tako lepo razvitim kolektivnim pogodbam med delavskimi organizacijami in delodajalci. Pod hinavsko pretvezo se sklicujejo reakcijonarci na svobodo državljanov in hočejo s tem vzeti delavcem pravico, da bi smeli svobodno sklepati kolektivne pogodbe z delodajalci. Zahtevajo namreč, da se v imenu svobode vzame delavcem pravica, sklepati kolektivne pogodbe, čim so toliko disciplinirani in organizato-rično močni, da lahko dosežejo kaj več, kakor le navadne mezdne postavke. Zato pravi § 1. novega načrta zakona: »Kolektivne pogodbe in drugi skupni dogovori med' delodajalci in delojemalci niso veljavni, če posredno ali neposredno določajo a) da se smejo v obratu zaposlovati le pripadniki gotove poklicne organizacije ali kake druge svobodne organizacije; b) da se v obratu ne smejo zaposlovati osebe, ki ne pripadajo nobeni poklicni organizaciji ali ki pripadajo gotovi poklicni ali drugi svobodni organizaciji.« Ostali del zakona je izumetničena mreža določb, ki imajo namen na podlagi tega načela onemogočiti vsakršno svobodno gibanje strokovnih organizacij. Žrtvovanje delavca za strokovno organizacijo in njegovi trdi boji za izboljšanje delovnih razmer, naj bi potemtakem ostalo brez haska, ker bi podjetniki imeli priliko, da mu pred nosom vpostavijo mezdne tlačitelje v obrat, s čimer bi postala vsaka organizacijska disciplina brez pomena. Avstrijske strokovne organizacije so vzele šele sedaj zakon v pretres, ker so ga reakcijonarci prej skrivali. Konstatira pa že sedaj dunajska »Ar-beiter-Zeitung« v bistvu naslednje: Podjetnik naj bo popolnoma svoboden in sme sprejemati delavce, katere hoče. Ne sme se mu braniti, da sprejema neorganizirane, tlačitelje mezd, stavkokaze, rumene strokovničarje. Kolikor jih hoče, jih sme sprejeti v službo. Delavci in na- .11.1111'"..O J!»'.gga"H8—g Aleksander Neverov: Tnftent — Kruhu bogato mesto. (Ruska povest iz dni velike lakote, Preved«l.X V.) 39 30. Miška je gledal črno nebo, okrašeno z velikimi zvezdami, črno, tiho stepo in ni mogel takoj razumeti. Sedel je nekaj časa kakor po trdnem spanju, popraskal bolečo glavo in nenadpma ga je zagrabila groza, da mu je okamenel razum in srce, Vsi so odšli. Pustili so ga. Nikdo mu ne pomore iz. strašnega kraja. Mišku so vstali lasje s kožo .vred. Misli j$o se mu zmračile, oči ugasnile. Naravnost nanj se je dvigala ogromna senca- Stresel je z glavo* Senca se je razklala na dve polovici. Vsaki polovici so zrasle roke, noge in večje kirgiške glava v straš-. nih, zibajočih se čepicah. Majali so se Kirgizi v svojih strašnih kapah, skakali, šušljali v travi, tleskali z zobmi, mahali z rokami. Divji krik je samotno prerezal črno, močno tišino: — Marinca! Miška, ni dolgo bežal. Od zadaj so ga lovile, kirgiške roke, v ušesa so mu kričali strašni kirgiški glaspvi: — Smrti Pred blodečimi očmi je vzrastel, ogromen vlak kakor velikan. Ni rešitve. Miška je, pokleknil pred velikanom in ležal tako pokpren in molčeč do samega jutra- To ni bila smrt. Smrt je hodila po vagonih, po strehah vagonov, po umazanih jarkih, kjer so se valjali lačni ljudje. Smrt je dohitela vojaka in dekletce, ki sta odšla dalje. Našla ju je na majhni postaji, kamor sta hitela. A Miška je imel v žepu košček skritega krpha in tisoč rublov, ki so mu ostali od prodanega suknjiča. Ko ga je ogrelo jutranje solnce, je izginil ponočni strah. Ostala sta samo starčevska slabost in močan glavobol. Mrtvo so gledale oči, misli niso delovale. Spomnil se je matere ali misel na njo je istočasno ugasnila, Vse je šlo mimo njega v težkih, nerazumljivih sanjah. Topo, ravnodušno je vzel Miška *z Žčpa kruh, topo, ravnodušno ga je pojedel. Rad bi legel in se izjokal na tuji zemlji, na kateri ni bilo človeka, A v telesu je zopet zakipela moč, obrvi so se namršili, zaplamtela je odporna volja:, — Naprej grem! Jasno so se odražale daljne gore, brzojavni drogovi in dve črti svetlih, bleščečih tračnic. Miška se je ozrl na obe strani. Srce je zopet utripalo v nemiru: — Kam? — Kje je Taškent? — Če grem v to stran, ali ne bo napačno? — A če krenem v to, ali je pravt?... Tračnice blešče v jutranjem solncu. Težak strah gre po njih od širokega, brezmejnega pro-štora, od daljnih, sinjih planin. Toda jokati se ne sme. Kdo ,bi videl Miškove solze, ko ni nikjer nobenega človeka? Kdo mu pomore, ako bo stal na tem prostoru ves dan? Šel je dvajset korakov dalje ... Obstal je. — Zgubiš se!... Šel je dvajset korakov v drugo smer . .. Zopet je obstal. — Ne prideš tod ... Mati misli najbrže: sinko se sedaj pelje ali pa je že davno umrl. Znabiti je sama umrla in tudi Jaška in Fjodjke že dolgo ni. Miška je stal s krepko stisnjenimi, obledelimi ustnicami, globoko zamišljen., Hkrati se je spomnil vsega življenja od onega dne, ko je zapustil hišo. Ali bo moral zares poginiti? Pogledal je svetle tračnice in onemel. Včeraj je sopihal vlak na ta hribček, to se pravi, da je treba iti tudi na ta hribček, na to stran. Miška je močnejše zategnil vojaški pas, potisnil staro očetovo čepico na čelo, obtipal v žepu nož in stopil smelo naprej proti sinjim, daljnim goram. Neizmerne so stepne daljave. Strašno je v njih človeku, majhni, plavajoč* točki. Tudi stepni orli sede otožni na starih knežjih grobovih . . . Nobenega človeka ni v stepah, nobenega človeškega glasu ni slišati. Slaki, grmičevje, gola ležišča soli, razrezana z globokimi brazdami, - in tuintam velblodov gnoj. Tuintam kos apirja, vržen iz okna vagonov. Leži zapuščen ot tuji* gost in se stiska h koreninam suhe trave-Tuintam zagledajo oči z razburljivim veseljem zavržen lapot*), ki je zablodil, kdove kako iz nezna-ne vasi v stepo. *) Lapt — iz rotgoza- -pletena obutev. Lapot = eden rogozov če veli. »n;. MAGGI zabela 0- za vsa Ko Kuhinjo Doma in Zagrebški peki bodo ovadeni. Zagrebška komisija, ki je preiskovala, če so peki kruh opravičeno podražili ali ne, je ugotovila, da so nove cene kruhu pretirane. Mestni magistrat bo zaradi tega predlagal, ker Peki nočejo odnehati, sodnijsko kazensko postopanje. V Osijeku in Beogradu ie bilo zopet obsojenih večje število oseb zaradi komunistične propagande po zakonu o zaščiti države deloma na več let, deloma na manjše kazni. Novi nemški poslanik v Beogradu. Namesto umrlega poslanika dr. Kosterja je bil imenovan za poslanika v Beogradu dosedanji nemški poslanik v Kodanju Frid. von Hassel. Mednarodno proletarsko svobodomiselstvo. »Slovenec« poroča, da ima mednarodno proletarsko svobodomiselstvo svoj sedež na Dunaju in šteje cela internacionala okoli 1 milijon 700.000 članov po vseh državah sveta. Avstrijska zveza šteje 44.000 članov v 310 krajevnih organizacijah. To gibanje je torej precej močno. * Francija in Italija se bosta sami pogajali o razmerju vojnih sil. Italija hoče s tem uveljaviti princip velesile, ki ni od nikogar odvisna. Država mesto Vatikan šteje po najnovejšem štetju 565 državljanov. V vatikanskem področju pa stanuje še okoli 300 oseb, ki ne marajo vatikanskega državljanstva. V imenu svete ogrske krone. Ogrska sodišča so doslej izrekala svoje sodbe v imenu naroda, odslej se bodo pa izrekale v imenu svete ogrske krone. — Koliko bo ta formalnost izpremenila sodnijsko prakso, nam ni znano. Vemo pa, da je to nov — simbol ogrske politike. V dvajsetih letih 400 milijonov več ljudi na svetu. Mednarodni statistični urad objavlja pregled prebivalcev na zemlji. Leta 1910 je bilo 1.600,000.000 prebivalcev na zemlji; v dvajsetih letih je število prebivalcev naraslo na dve milijardi ali 2000 milijonov. Število seveda ni povsem točno, ker je marsikje število prebivalstva težko dognati. Mednarodni ženski dan proslavljajo te dni socijalistične žene po raznih državah. Na Dunaju je bilo prošli teden 50 ženskih shodov in proslav, na katerih so govorile socijalistične žene, državne poslanke in funkcijonarke, kakor Emmy Freund-lich, Gabriela Proft, Leopoldina Glockl, Amalija Seidl in druge. Zahtevajo predvsem svetovni mir potom popolne razorožitve. Sovjetski oficirji gostje v japonski in nemški armadi. Med japonskim' in sovjetskim1 armadnim poveljstvom je sklenjen sporazum, po katerem1 si bosta obe armadi izmenjavali oficirje v svrho študija. Da sovjetski oficirji prisostvujejo manevrom nemške armade že več let, je znana stvar, kakor so tudi nemški oficirji mnogokratni gostje rdeče armade. Vse, kakor nekdaj. Prepovedano predavanje proti vojni. Predsednik društva za nem-ško-dansko kulturno društvo prof. Larsen je priredil predavanje, na katerem je predaval pisatelj Ludvik Renn -iz svojega romana »Vojna«. Navzoči so bili sami odlični profesorji, častniki in vzgojitelji princev. Ko je Renn čital svoj roman, so se bolj in bolj čudili in delali dolge obraze, ker je bila vsebina čitanja proti sedaj običajni vzgoji in tendenci vzgoje. Drugi dan pa je naročil pisatelja radio, da predava. Pri tem predavanju je pisatelj nameraval čitati ‘z svojega drugega romana »Po vojni«, ki še hujše žigosa vojno kakor Prvi roman. Toda, komaj je pričel Renn čitati, pa je postaja prekinila n)egovo predavanje. Rfostozidarstvo. Prostozidarstvo Je nastalo v Angliji leta 1717, in si- v Londonu. Prostozidarji zahte-ajo v Kiavnem moralni napredek in kv n5s»r«tniki reakcijonarnih cer-♦oif' svojih vrstah' imajo večinoma ozvane boljše kroge. Po vojni je Prostozidarstvo jako naraslo in šteje P° vsem svetu 3,696.000 članov, od po svetu. katerih jih je v Evropi 530.000. Nove velike lože prostozidarjev so nastale v Beogradu, Pragi in Varšavi. Prostozidarske lože vendar ideološko niso povsem enotne. Najnovejša iznajdba. Znani italijanski izumitelj Marconi obljublja, da napravi poizkus z brezžičnim pošiljanjem električnega toka. Poizkus se bo izvedel iz Genove v Sidney, kjer bo v sredo poslopje mestnega glavarstva razsvetljeno z električnim1 tokom brez žic. Velika nezaposlenost tudi v Ameriki. V celoti je v Zedinjenih državah 22% delavcev brez dela. Od lani do letos je narasla nezaposlenost za 4%. V stavbinski obrti je 43%, v jeklarski in železni industriji 18%, krojačev 22%, mornarjev 38% brez dela. Po drugih strokah znaša nezaposlenost 22—25%. O čikaškem banditstvu so po vsem svetu krožile grozovite vesti o pobojih, bombnih atentatih in raznih drugih zločinih. V Čikagu se jeze na te vesti in pravijo, da Čikago vsaj ni nevarnejše mesto, kakor druga. Čikago šteje namreč tri milijone prebivalcev, med katerimi je gotovo 90 odstotkov prav poštenih ljudi' in je odstotek zločincev marsikje večji. Mogoče je, da so imele vesti značaj kapitalistične zavisti, ker se Čikago lepo razvija. Novi svetniki. Ruski emigranti se bavijo z mislijo, da se naj car Nikolaj Zadnji kot mučenik proglasi svetnikom. (Najbrže pride še Rasputin na vrsto). Najstarejša habsburžanka, 74 letna nadvojvodinja Marija Terezija, svakinja cesarja Franca Jožefa I. in babica Karla II., pa pripravlja vlogo na papeža, naj bi zadnjega cesarja, Karla I., »mučenika iz Madeire«, proglasil svetim, in utemeljuje svoj korak s tem, da se je že več članom habsburške rodbine Karl I. v sanjah prikazal, (Torej čudeži so že dokazani). Gotovo se bo v taki visoki družbi naš predlagani slovenski svetnik, Slomšek, zelo počaščenega čutil. (Samo o čudežih na mariborskem mestnem pokopališču še nismo nič slišali.) Strašna ladijska nesreča v Boliviji. Rečni parnik »Bucaramanga«, ki se je nahajal v doku na reki Magdalena v pristanišču Ladorado. naložen s petrolejem, se je vžgal ter je popolnoma zgorel. Na njem je zgorelo tudi okrog 120 potnikov ter večji del posadke s kapetanom vred. Požar je nastal v ponočnih urah in se ni mogel skoro nihče rešiti. Žena pokrajinskega predsednika fingirala roparske vlome radi zavarovalnine. Soproga predsednika pokrajine Brandenburg (okolica Ber; lina) dr. Motrrma je del j časa fingirala vlome in je morala zavarovalnica v treh slučajih plačati odškodnino za dozdevno oropane dragocenosti. Policijska oblast je že dalje časa imela sum na omenjeno visoko damo, vendar si ni upala nastopati. Pred kratkim pa so osumljenko bolj živo prijeli in uspeh je bil popoln. Gospa je priznala zločin, nakar je policija napravila hišno preiskavo, pri kateri je našla srebrnino in druge »ukradene« reči v podstrešju skrite. In kaj je bil vzrok, da je visoka dama posegala po takihi sredstvih, da pride do denarja? Pomanjkanje gotovo ne, kajti mož izjavlja, da je prejela žena mesečno za gospodinjstvo 4000—5000 mark, torej nad 65.000 Din. Točk žena je razmetavala, saj si je naenkrat kupila štiri drage kožuhe. Razen tega se tudi poroča, da je bila huda terci-j alka in je mnogo denarja darovala cerkvi. Sedaj jo bodo zdravniško preiskali, če ni blazna. Daleč od tega menda res ne bo. toda praksa uči, da so takozvani »boljši« bili vedno slaboumni, kadar se jih je zasačilo pri kakem nečednem dejanju. Prijateljev »Delavske Politike« je vednO"več. Naročnik Škerl je nabral v družbi ljubljanskih prijateljev našega lista zneseM Din 120.—. Baraga, Rajhenburg, pa je daroval Din 50.—. Iskrena hvala; Še več takih prijateljev. 20 letnica odprave večernega pouka za vajence. Šubičevo delo za odpravo vajeniškega večernega pouka na Kranjskem. V tem šolskem letu je minilo 20 let, kar je Ivan Šubic kot nadzornik obrtno-nadaljevalnih šol za Kranjsko uvedel za obrtne vajence v Ljubljani šolski pouk ob četrtkih in nedeljah dopoldne z dovoljenjem tedanjega župana Ivana Hribarja, da-si deželna vlada ukrepa ni odobrila. V četrtek, dne 7. oktobra 1909, je bilo na obeh šolah na Ledini in na Grabnu vpisanih 287 vajencev; od teh jih je izostalo samo 62. Prihodnji četrtek, dne 14. oktobra, se je povečalo število vpisanih vajencev na 346. Ta dan jih je pa bilo zadržanih od mojstrov in tovarnarjev že nad polovico, to je 184 vajencev, ker so se nekateri obrtniki protivili uvedbi pouka med delovnim: časom. Slovenski Narod je istega dne popoldne 7. oktobra napisal značilno notico od naslovom »Stavka svoje vrste«, olski odbor za obrtno-nadaljevalne šole je sklenil, naj bo pouk ob četrtkih in nedeljah dopoldne, kar ie notorično, ker večerni pouk ne zaleže, saj je vajenec od dela izmučen in mu je nemogoče se učiti. Proti tej novi uredbi so nekateri podjetniki zabranili svojim vajencem' iti v šolo. Ker pa je bilo v nevarnosti, da se dnevni pouk ukine in se uvede zopet večerni pouk, je zveza mladinskih delavcev avstrijskih izdala takoj letak z naslovom »Atentat na vajence« in obenem1 v dnevniku pozvala javno starše in varuhe vajencev, da nameravajo zopet nekateri podjetniki in mojstri jutri zjutraj (14. okt.) obdržati vajence v delavnicah, s priporočilom, da svoje sinove in: varovance obdrže doma in jih ob 8. uri zjutraj pošljejo v šolo in s tem preprečijo manever podjetnikov in mojstrov. Vaši sinovi potrebujejo teoretične izobrazbe in le dnevni pouk lahko nudi uspehe, dočim je večerni, pouk obrtne nadaljevalne šole brez vsakega uspeha za vajence. Med tem časom pa je postal položaj bolj in bolj kritičen. Šolski vladni referent Kaltenegger je« deputaciji mojstrov povedal, da deželna vlada ni še dala privoljenja za novi učni načrt, ter bo stvar šele rešena pri ministrstvu na Dunaju1. Nato so obrtniki takoj sklicali shod obrtnikov dne 17. oktobra v salonu hotela »Ilirija« s sporedom: Poročilo odposlancev o obrtni nadaljevalni šoli. Zveza mladinskih delavcev v Ljubljani se je obrnila na svojo centralo na Dunaj za pomoč brzojavno in pismeno poročala o stvari ter prosila za posredovanje pri ministrstvu na Dunaju. Maribor. Dopolnilno poročilo o poteku občnega zbora »Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev«. Pred otvoritvijo občnega zbora se je spominjal predsednik preminulih članov (13), godba jim je zaigrala žalostinko, nato se je vršil občni zbor po dnevnem1 redu. Prvi je podal poročilo tajnik Al. Korošec. Godba je nastopala pri vseh večjih delavskih prireditvah, koncertirala v mestnem parku, društvo je samo priredilo dve veselici, izlet godbe v Gu-štanj 25 sept. 1929. Društvo šteje 345 ustanovnih članov, 6 rednih, 386 podpornih. Sej se je vršilo 10; društveni inventar obstoji iz 45 oblek za godbenike, 60 komadov godal in ne-broj notnih komadov. Godba more nastopiti na lok in na pihala. Blagajniško poročilo je podal Gradišnik. Denarni promet je znašal Din 37.112 in 53 p. Staremu odboru je občni zbor dal razrešnico, nakar se je vršila volitev novega odbora. Izvoljeni so bili: Fischer Franc, predsednik; Ternovšek Ivan, nam.; Korošec Alojzij, tajnik; Zorko Anton, nam.; Gradišnik Avgust, blagajnik; Gajšek Simon, nam.; odborniki: Srnazek Franc, Vešligoj Josip1, Bračko Josip. Oman Ignac, Ketiš Josip, Mlakar Jakob, Bahun Andrej. Mes-ner Dominik, Krištof Stefan in Mi-kunda Josip. Pred zaključkom obč- Razpečava v kraljevina Jugoslavija Fran Ks. Lešnik, Maribor. Cankarjeva ul. 26 Takratni državni poslanec, ljudski učitelj Seitz, sedanji dunajski župan, je predvsem' pri ministrstvu za prosveto ugotovil, da deželna vlada ni poslala nobenega tozadevnega akta in je brzojavno zaprosil, da naj ljubljanska zveza poizve za številko akta pri Šubicu. Zaradi takratnih političnih septemberskih razmer med Nemci in Slovenci, Kaltenegger Nemec in Šubic Slovenec, se ni dalo pri deželni vladi ničesar ugotoviti; Toda sreča je bila mila, da je bil Šubic več mesecev prej na Dunaju pri neki anketi o vajeniških šolah in se je že takrat razpravljalo, da se iz-roče vse agende o obrtno-nadalie-valnem šolstvu novoustanovljenemu ministrstvu za delo (Arbeitsministe-riurn). Seitzu se je sporočilo brzojavno, naj pri tem ministrstvu intervenira. Referent pri ministrstvu1 je takoj rešil spis in ga isti dan odposlal v Ljubljano ter odobril Šubičev' šolski učni načrt. Šubic je isti načrt že tri leta prej s pomočjo okrajnega glavarja v Postojni uvedel za on-dotne obrtne vajence ali v Ljubljani pa je deželna vlada uvedbo dnevnega pouka prepovedala. Letos je 6 let, kar je umrl vladni svetnik Ivan Šubic (dne 11. marca 1924). Pokojnik je bil namreč mož svetske naobrazbe, umetniškega pogleda, delavec kritičnega duha in redke vztrajnosti, človek izredno mirnih in finih čutnih manir, ki je vestno premislil svoje korake. Prepotoval je skoro vso Evropo in poznal izkustva drugod, kar je jako podprlo njegovo lastno razsodnost in dalekovidnost. Pokojni Šubic je bil prvi v Avstriji, ki je odpravil večerni pouk vajencev — šele pozneje so sledila ostala mesta — in njemu se ima obrtni naraščaj zahvaliti za uvedbo dnevnega pouka in tudi sicer, ker se je vedno upiral neizmernemu izkoriščanju vajencev. Blag mu spomin! nega zbora se je zahvalil predsednik kapelniku g. Maksu Sohonhierr-ju za njegov trud in marljivost/da je godbo izvežbal in jo dvignit do one višine, da je delavstvu v pontfs. Po končanem občnem zboru se je vršila prosta zabava za člane, nastopala je godba na lok in pihala. Glede vldiranja potnih listov veljajo stari predpisi. Mariborska obmejna policija je izdala pred kratkim novo naredbo, glasom katere bi moral vsak potnik za potovanje v inozemstvo predložiti en dan pred odhodom v inozemstvo svoj potni list pri obmejni policiji v svrho vi-diranja. Sedaj pa je obmejna policija svojo tozadevno odredbo zopet ukinila. Odbiranje vodomerov. Proti koncu tekočega meseca bo pričel mestni vodovod s četrtletnim odbiranjem vodomerov. Vsled tega se hišni lastniki, ozir. njih namestniki (hišniki) pozivajo, da drže hišne prostore, kjer se nahajajo vodomeri, vodovodnim organom' dostopne in v snažnem stanju. RuSe. Smrtna kosa. Družino znanega in požrtvovalnega člana delavskih organizacij Handla je prizadela težka bol. Dne 18. t. m. je umri šjn Jurij Handl. V naj lepši mladenišk i dobi je uničila njegovo življenje tuber- CITf)JTEJ)ELflVSKO POLITIKO "nfiROCfl SE mn r i b o r POŠmi PREDRLM kuloza. Pogreb se je vršil v torek, dne 22. t. m. ob obilni udeležbi delavstva tovarne za dušik, godbe požarne brambe in pevskega zbora »Svobode«. Težko prizadeti družini izrekamo v imenu strokovne organizacije ir> »Svobode« naše iskreno sožalje. Mežica. Občni zbor »Svobode«. Podružnica »Svobode« je imela dne 9. t. m. svoj redni občni zbor. Razpravljalo se je o delovanju »Svobode« v preteklem letu. Kakor razvidimo, »Svoboda« kljub vsem neprilikam dobro napreduje, za kar gre zahvala seveda zvestim članom in funkcijonar-jem; dosti pa je seveda takih, kateri se za »Svobodo« ne zmenijo ter jim je ljubše vsako drugo pohajkovanje. Kakor vsako leto, tako bomo tudi letos izgubili nekaj dobrih članov, kateri morajo k vojakom. Upamo, da nas pri tej odsotnosti ne bodo pozabili, ter se po odsluženem roku zopet zdravi vrnejo v naše vrste. Za njihovo izvršeno delo pa vsa čast in zahvala. Dramatični odsek »Svobode« bo priredil dne 13. aprila 1930 igro v treh dejanjih »Poslednji mož«. Vabimo Vas, da se je v čim večjem številu udeležite. Tamburaški odsek »Svobode« prodaja svoje instrumente, kateri so vsi v dobrem stanju. Nakup istih je zelo ugoden. Vsa podrobnejša pojasnila dobite pri podružnici »Svobode« v Mežici. NOBEN rokodelec, delavec, kmet ali meščan NE ZAMUDI ogledati si dospele >TIVAR< OBLEKE za se in za svoje otroke! Kakovost izvrstna! Cene neverjetno nizke! Samo v manufak-turni in konfekcijski trgovini J. MASTNAK I Celje, Kralja Petra c. 15 Pristopajte k Štajerski HRANILNICI IN POSOJILNICI it Delež po D. 100-Člane sprejema začasno Ljudska tiskarna, Sodna ulica štev. 20 "P" Nabirajte nove naročnike! Zalog. Delavci in spor v kraj. šolskem odboru. Zadnji čas čitamo v naši »Delavski Politiki« dopise, ki nas kot delavce tudi zanimajo. lnteresira nas spor, ki vlada v kraj. šolskem odboru zaloške šole, odnosno v sejah občinskega odbora. Kajti v obč. odboru oz., v k. š. o., čeprav je delavska občina, nimamo mi nobenega zastopnika. Torej kot taki si dovoljujemo podati javnosti naše najobjektivnejše mnenje. Že pod pokojnim upraviteljem g. Draščkom je vladal nek prikrit spor, med njim in k. š. o. ali do izbruha ni prišlo, iz kakšnih razlogov, nam ni znano. Ali takoj, ko je nastopil sedanji upravitelj g. Silvester je spor zavzel ostrejše forme. Nismo se strinjali z metodo g. upravitelja in smo mu tudi oporekali. Ali on je bil konservativen in je hotel, da ima to, kar je imel njegov prednik. To svoje stališče je g. upravitelj v k. š. o. načelno branil, kar smo mu mi zamerili. Ali še bolj smo zamerili blag. k. š. o. g. Rupretu, ki je operiral proti g. upravitelju s tako neprimernimi šlagerji. Kakšni so ti šlagerji, so nam še vsem prav v spominu. Kolikor nam je znano, je pred k. š. o. g. upravitelj kapituliral in storil, kar je k. š. o. hotel. S tem je bila med g. upraviteljem in g blagajnikom zadeva končana. Nas bi to njihovo prerekanje skoro ne mo- glo zanimati, ampak, ker je vzbudilo v naši občini že toliko prahu, je dobro, da se sliši tudi naš glas. S tem, da je kapituliral g. upravitelj, se spor še ni končal, ampak je dobil novo obliko. Začel se je tedaj med g. Rupretom in g. Požarjem, in sicer iz enostavnega razloga: Na neki seji k. š. o. je bil storjen sklep, da pregledata blagajnik k. š. o. g. Požar in pokojni g. Dežman račune k. š. o. Temu sklepu se je g. Rupret odločno protivil. Kmalu potem so na občinski seji volili nov k. š. o., v katerem so ostali vsi prejšnji, brez g. Požarja. G. Požar se je proti izvolitvi novega k. š. o. pritožil na oblastni odbor, na katere rešitev čakamo še sedaj. Glede denarja, kako se isti uporablja, o tem pa mi nimamo pojma, ker nismo nikjer poleg. Ker pa se čuje, da je tozadevno g. Požar vložil pritožbo, bomo pač počakali na rešitev iste. Se bi se dalo o tem pisati, kar smo tudi pripravljeni, ali prepričani smo, da bo med tem itak prišla oblastvena odločba, pa bomo potem še katero rekli. Delavci, mi si pa take stvari zapomnimo, da jih bomo ob priliki uporabili. Delavci. Zbirajte za tiskovni sklad! C. občinstvu priporočam svojo veliko zalogo najnovejšega angleškega in Češkega blaga po n a j n i ž j i ceni. Ravnotako žgotovl/ene obleke za dečke in gospode v vsaki velikosti in po najnovejših krojih. Lastno izdelovanje oblek po meri in najnovejšem kroju. ŽIGA WEISS — konfekcijska trgovina —■ CELJE - G A B E R J E (v hiši gosp. Plevčak). Deške obleke od Din 80*-, 150*—, 250* . Obleke za gospode od Din 300'— naprej. De> lavske obleke od Din 200'— naprej. Vljudno sporočam, da izvršujem svojo MESARSKO OBRT NA GLAVNEM TRGU (KOROŠKA CESTA) ter bom skušal svoje cenj. odjemaice kar najbolje postreči s prvovrstnim volovskim, telečjim in svinjskim mesom. — Za obilen poset se priporoča IVAN BENZIK (star.) MESAR V MARIBORU. f • • i m m iz v Ali ste že krili f svoje potrebe v tiskovinah ■ MALA NAZNANILA. Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd. Uudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna ulica št. 20 Kot najboljše masažno in domače zdravilno sredstvo proti • v • || v* zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, se vporablja že pol stoletja priznana A LEVJA MENTOL-DROŽENKA (francosko Žganje) Dobiva se v originalnih plombiranih steklenicah v pristni predvojni kakovosti v vseh drogerijah in trgovinah z mešanim blagom, kakor tudi v vseh prodajalnah Konzumnega društva za Slovenijo. Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri Albertu Eccariuf urar, Maribor, Slomikov trg 5 LIPUŠ IGNAZ mehanična delavnica za šivalne stroje In kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah- MARIBOR. KOROŠKA CESTA 90. Vulkani ziranj e Gumi ji za avtomobile, snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah. TEBB11C. Hnrlbor, Elnonl trg 4. MehaniCna delavnica za popravilo vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, pod jamstvom solidne in brezkonkurenčne cene, JUSTIN GUSTINtlC, MARIBOR TATT8NBACHOVA ULICA 14 Zadostuje dopisnica, da pridem po Vaše stroje in gramofone na dom. ČITAJTE! novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha KRIZA. Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo. Elektrotehnična delavnica PRATTES & TRABI, Maribor, Vodnikov trg št. 3. Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev. Vsi letni naročniki dobe zastonj 14 karatno originalno amerikansko zlito nalivno pero Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Admlnistratlon der „Radio-welt" Wlen I, Pestalozzlgasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke. TOVARNA „SOFRA“ kartotek, štampiljk in emajlnih tablic, graviranje, prodaja .Adler* pisalnih strojev in vseh v to stroko spadajočih potrebščin. - T. SOKLIČ — ■ Maribor, Aleksandrova costa Xt. 43, Trg Svobodo (Nova Scherbaumova zgradba) V tekstilnem bazarju Vetrinjska ulica št. 15 Maribor se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe. D. ROSINA Maribor, Vetrinjska ulica 26 nud najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobnine, vrvi, špago, papir, šolske po* trebščlne parfumerijo, košare, igrače i. t. d. Tiska: Ljudska tiskala div Mariboru, predstavltelj Josip Ošlak v Mariboru — Za konzorcij Izdaja In urejuje Viktor Eržen v Mariboru