0 posvečevanji nedelj in praznikov. (,Po A. Stolzu, spisal A. V.) (Konec.) Sedaj atopimo v cerkev ia se ozrimo po ajej. Ali ai večkrat, kakor da bi aedelje ia cerkve bile. ae za to, da bi ae božje ime poavečevalo, ampak se oaečaatilo? Ako bi zamogel gledati v maoga arca možkega ia žeaakega spola, kaj bi videl? Videl bi, da v ajih srci, kakor v starem črvivem siru, mrgolijo misli, želje. aklepaaje in skrbi zaatraa pohištva itd. Iz muogib. amrdi tudi napuh, zaviat, togota ia staro sovraštvo. To je zlato, kadilo ia mira, ki ae večuemu Bogu daruje! Ali poglej mlado žeustvo, kako ao ae olišpale ia aaaopirile, kakor bi bile oae altar, ter eaa aa drugo zija, kako je oblečeaa, ia če katera kaj aovega aa sebi ima, ia že ae morejo strpeti, da bi alužba božja ae koačala, marveč v cerkvi eaa drugo a komolcem dregajo, ali ai aa prste stopajo ia ae pogledujejo ter svoje aevošljive ia zaaniehljive opombe iaiajo. Tako maoge avojo pobožaost v cerkvi aad ,,jaako" ia ,,pečo" svoje tovaršice opravijo; a doma o teh rečeh zaajo veliko več povedati, kakor o pridigi; ia Bog je daleč od srca. Ali kako faatje v večih krajih delajo? Nekateri ao že, komaj ko odvabi, pri cerkvi, a ae iz avete želje, aego da zuaaj cerkve tabak (ia smodke) smodijo; zijake prodajajo ia se dekletom aastavljajo. Med av. opraviloai iu aajbolj med pridigo pa aekateri cerkveai zid od zuaaj podpirajo; ali kakor beriči okolo cerkve ia oglov poatopajo. Drugi ae pri vratih ia pod korom dreajajo, kakor pekleaaka straža; še drugi aa korakia atopajicah posedajo, ali pa pod zvoaikom avoje kratkočase ia burke ugaajajo. Moliti aočejo, pevati jih je aram: mesto rožeaveaca moli jim pipa, mesto molitveaika tobačui mehur iz žepa. To so vam dekleta iu faatje aedanjega čaaa! Tako se božje ime poavečuje. Ia ti, ki to bereš, stori, kar je prav ia pošteao! Ne bodi kakor pe8, ki ga ušeaa bole, ako zasliši zvoa; ampak bodi vsako nedeljo iu prazaik k sv. meši ia pridigi. Tudi otroke ia posle naj gospodarji marljivo pošiljajo v cerkev (tamkaj pa ae aaj lepo zadržijo, aaj ae poaedajo med pridigo okolo altarja. Opomin zapiaatelja) ia vaak, ki zaa brati, aaj tudi molitveaik a aeboj vzame. Doma aaj se tirja razlaga. Kateri pa v župaiji ali občiai kaj velja in zapovedati ima, ta je dolžea, da z besedo ia dejanjem pripomaga, aaj ae božje ime ia aedelja poavečuje, ia da se izlaati po kočab, kjer mlade samice staaujejo, v krčmah ia straaskih. potib greh ia pohujšaaje ae ugaaja ! Tako toraj. to ao beaede slavaega ia častitega aemškeg-a duhovaika. Ali jaz se bojim, ko bi že rajai Albaa Stolz od mrtvili vstal ia prišel med verae Sloveace, kaj bi rekel, kajti v življeaji je vedao mialil, da Slovencem ae velja pridiga ajegova. Žalibog, da velja, ia še več ostrih beaed bi že smel častitljivi atarček Slovencem zapisati. Veadar zaaaprej ae otresimo te grde razvade, prosim vas pri Kriščevem imeau, dragi Sloveaci; izlaati k srcu mi je prirastla mladiaa, up prihodajoati! Ti mladiaa, poavečuj aedelje ia prazaike; aaredi to veselje čaat. dušaim pastirjem ia pošteaim domoljubom ia uvidela bodeš, da se povraejo arečaeja leta ia aad zlatim solacem ia avitlimi zvezdicami se bodeš vekomaj ve3elila ter hvalila Boga, ako ai se ravaala po teh vraticah. ki ti jih je zapisala prijateljaka roka. V to pomozi Bog! Ko daa se po gorah prijazao zazaava, Bliščeča daaica aa aebu priplava; Zvoaeaje v zvoaikih ae milo glasi, Nebes ia zemlje kraljico časti. Ko aolace preljubo za goro zahaja, Zvoaeaje častitljivo mater obdaja; Ko čas ae približa, da v miru zaspim, Marija, aaj v tebi ae zopet vzbudim!