Neposlušni Lijček.
|J3[|re(J nekaj leti živela je v nekej vasi raati, ki je imela sina jedinca, raalega ?1{^ Lijeka.
Lijeek je bil dober otrok, ki je rad slušal svojo mater, ali še raje se je igral s svojima sosedinjama, Anico in Darinko. Dokler še ni liodil v šolo, pustila ga je mati, da se je igral, kolikor je le hotel, po ves dan. Nu ko je prišla jesen, upisala je mati Lijčka v prvi razred ljudske šole, in zdaj je moral Lijček opustiti vse igraee ter se resno poprijeti šolskili knjig. In to je Lijček tudi rad storil, dokler ni sosedova Aniea dobila nove puničke in jo prinesla k Lijčku, da jo tudi
on vidi,  ter ga                    — =_________________tudi doma ter
prosila,  da se ž                     I                                                           mislijo samo
je  Lijček   mislil      ,11 Q>\              i'   .            II         ¦_ .            šali v šoli. Tako
svoje  šolske na-     !        ^l^^^ia1''^^^^3'^!^^^ ¦ V^t      '     raztresen   in  po
raisli   na  igrače     \    JHH^n''' H   v9L?LjlikzyiŠ&2L)       šolsko nalogo ne-nego li na to, kar   f f^lf 111 lR*J \ \\    /   ^^t5- '^«1        marno  spisal in
tresen je ter ne  ^PBlft      ]\   ^M^k^^m     mja^irTr        kazuovan.   Mati more enako na-   '^^JMw""'^-l^^^^w §^B|;'Jh]']       ga je raorala po
se pridno uče            ~^^==z    ,  "'_~° —~_^:-==   ~^_-               govega nereda
in raztresenosti.
Ali vsi materini opomini bili so zaman. Zato si je mati kupila veliko šibo ter ž njo po večkrat kaznovala malega Lijčka.
To šibo je mati spravila na omaro, da bi jo imela takoj pri rokah, kadar bi Lijček ne .hotel slušati ln se ne učiti tega, kar se mu je naložilo v šoli, da se uči dorna.
Necega dne je Lijček zopet premišljeval. kako bi prej ko mogoče izdelal šolsko nalogo, da bi potem poprej raogel iti k Anici in Darin ki ua vrt. Ali sporaui
—~< 30 >«-•—
se, da mu je mati rekla, da poprej ne sme iti nikamor, dokler ona ne pride iz mesta, kamor je šla po nekem opravilu. Ako bi v tera času ne izdelal svojih nalog, ufiila ga bode šiba, kako je treba ubogati.
Ko je mati otišla, premišljeval je Lijček o vsem tem. Mislil si je: ,,Ali bi jaz ne mogel te nesrečne šibe kam skriti, da bi je mati ne mogla dobiti, kadar bi jo potrebovala? Da, da, to lahko storim in to tudi hočem takoj storiti!" — To rekši, pristavi si stol k omari, stopi Danj, vzarne šibo, in jo skrije pod omaro, misleČ, da jo mati tukaj izvestno ne bode našla, ako bi jo hotela imeti. Ko Lijček šibo skrije, takoj teče na vrt, da se ondii igra ter pozabi na šolsko nalogo.
Na vrtu ste ga vže pričakovale Anica in Darinka in igrali so se otroci, da je bilo veselje.
Zdajci se Lijček spomni, da bi se mati utegnila skoraj vrniti iz mesta. a on še ni izdelal svojih nalog. Nu, ker je šibo skril, ni se mu bati, da bi bil kazno-van. Pozove torej Anico in Darinko s seboj v hišo, rekoe, da se bodo zdaj pri njem igrali, ker se boji matere, ee bi ga doma ne dobila. Naroeila mu je namreč mati, da ne sme nikamor iz doma, dokler se ona ne vrne. Anica in Darinka se-veda ste šli ž njim in igrali so se zdaj pri Lijeku. V tem, ko je bil Lijček še na vrtu pri sosedovih, pospravljala je stara služabniea Marijana sobo in našla pod omaro šibo ter je takoj uganila, kdo jo je zanesel tu sem.
Eavno ta čas stopi Lijček z Anico in Darinko v sobo. Kdo popiše njegov strah, ko vidi šibo v Marijaninih rokah. ,,Joj si ga meni" — misli si — ,,zdaj pa zdaj se vrne mati, a jaz še nisem izdelal nalog."
Zdaj ga pokliče Marijana: ,,Lijček, pojdi sem k meni malo bliže in povej mi, kdo je to šibo skril tu sera pod oraaro ?" Ves bled in preplašen stopi Lijček k Marijani in pokazavši na nesrečno šibo, reče z jokajoeim glasom: ,,0j Marijana, jaz, jaz sem jo skril, da bi rae mati ne tepla, ker nisem nalog izdelal in se tudi danes še uič učil nisem; oj Marijana, prosim, lepo prosim, ne povejte materi nič o tem, saj grem in zdaj precej bom pisal nalogo in tudi učil se bom prav pridno." Ali Marijana de: .,Ne morem in tudi ne smem se legati, ker vsaka laž je greh. In kako bi tudi mogla tvojej materi reči, da si bil dober in priden, ko si se ves čas igral na sosedovem vrtu in se prav nie nisi učil za šolo. Ali ne veš tega, da se človek ne sme nikoli in za nobeno reč na svetu zlegati ?" — Zdaj se začne Lijček še bolj jokati iu prositi Marijano, rekoč: „0 nikarte Marijana, nikarte po-vedati, — saj bom od zdaj vselej priden in tudi ubogal bom rad; glejte, zdaj grem takoj in pisal bora nalogo; lepo, prav lepo bom pisal. Vse, vse bom spisal, Ie materi nikarte poyedati!" — Marijana odkima nezadovoljno z glavo, ali Lijček se še ne umiri in zopet začne prositi: nKaj ne, Marijana, da me ne bote zatožili? Oj Marijana, lepo prosim! Le spomnite se, kako je vas bolelo, ko vas je vaša mati s tako šibo natepla. Da, da, vi ste vže to pozabili ia zato mi nočete odpustiti. A jaz bi te šibe nikoli ne pozabil, ker boli, zelo boK, če me natepe moja mati!"
Zdaj se Marijana nasmehne in reče: ,,0j, Lijček moj dragi, sporninam se jaz dobro na vse one šibe, s katerimi rae je moja mati natepla; ali ti, samo ti se ne spominaš onih, ki si jih pred malo dni prejel, in evo te! danes vže zopet nisi slušal matere. Bojim se, zelo se bojim, da tudi to, kar danes obljubnješ, po-zabil bodeš vže jutri in pač bi bilo vse zaraan, če bi materi prikrivala tvoje grehe."
—~< 31 >¦.—
Zdaj pogleda Lijček Marijani v obraz ter s krepkim glasora reče: ,,Glejte, Marijana, ti dve sosedovi, Anica in Darinka, naj slišita, kar vam zdaj povem — nikdar pa nikdar več se ne pritaknem niti Aničine puničke niti kake druge igrače poprej, dokler se ne naučim tega, kar imam za šolo. in če bi se zlagal, potlej pa le povejte materi, da danes nisem prav ni6 ubogal."
nDobro," reče stara Marijana, nvideti hočem, jo-li ostaneš mož-beseda. Za zdaj denem šibo nazaj na omaro, a ti pojdi in spiši nalogo, da bode vse v redn. kadar pride mati.
nGrem," reče Lijček, zahvalivši se Marijani, vzame pločico ter začne pridnc, pisati in učiti se. Anica in Darinka videč, da se Lijček uči, otideta domov, kei* sta vedeli, da se Lijček z njima ne more igrati in tudi ne sme, dokler se uči in piše šolske naloge.
Ko se mati domov povrne, najde Lijčka pri šolskej knjigi: veselo ga je gle-dati, kako pridno se uči. Mati se tega zelo razveseli, poljubi ga in pohvali ter mu tudi dovoli, da se sme igrati, kadar bode gotov.
Ali Lijček je imel za danes dosti igre in reče materi, da danes ne gre ni-kamor iz hiše. Po sobi je hodil ter s strahom gledal na Marijano, bode li molčala. Ko se je naredila noe in ni Marijana nič, prav nič povedala materi, podal se je Lijček v svojo posteljico, priporocil se Bogu in svojemu angelu varuhu ter kraalu prav sladko zaspal.
In res je bil Lijček od tega dne vedno boljši in boljši, tako, da je ona grda šiba na oraari vže vsa zaprašena ležala, dokler je niso vrgli v ogenj na veliko ve-selje LijČkovo. Bil je Lijček po vseh šolah jako priden in ko je dorastel in postal gospod, ostal je vedno tako priden in reden, da so ga vsi njegovi znanci in prija-telji ljubili in spoštovali.                               (Po hrvatsko napisala Milka ŠoMaričeva.)