m.....................................
«^nruMiobot,
Issued daily except Saturday«. Sundays and Holiday«.
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
peeeeeoeeeeeeeseee+ee—eeo«««e—ee—«
U rod nI Akt In uprevnllkl prostori: 8657 S. Lawndale Ar«.
Office of Publication: 2667 South Lawndale Ar«. Telephone. Roekirell 4904 jHiiitrf rrrr*---r-rrrrrrrfrrrrtt>»i>jj
LETO—TSAR XXYIIL
lista j« 9« .00
jâ>i>n ts. íes», a Mm IS* el taim * link S. 1S1«.
CHICAGO, ILL., TOREK. 7. JANUARJA. (Jan. 7), 1936
Snbeertptloa fS.OO Yearly.
$TEV_-NUMBER 4
Accepte nee for mailing at apeeUI rete ef postare pwrrldsi lo> t« section nos, Act «f Ort. », IHT, «athorlaed «a Jtee 14, 1HS.
Anglija bo povečala svojo oboroženo silo v Afriki
Napeta situacija v Egiptu, kjer ae agitacija proti britaki nadvladi nadaljuje, vznemirja Anglijo. Italijanski letalci obnovili ofenzivo na vseh frontah. Bombe razdejale abesinsko mesto Daggah Bur in bolnišnico egiptskega Rde« čega križa. Vatikan odklonil sodelovanje s protestanti pri "mirovnih proslavah"
London, 6. jan. — Včeraj je bilo objavljeno uradno poročilo, da bo Anglija povečala svojo oboroženo silo v vzhodni A-friki. Britska admiraliteta je naznanila, da bo spremenila prekoatlantski parnik "Scythia" v transportno ladjo, ki bo prevažala vojaštvo, topove, tanke in drugo bojno opremo v Ale-ksandrijo, Egipt. Dva druga parnika — "California" in "Van I>yck" — bosta tudi prevažala vojaštvo v Egipt.
Ta odločitev kaže, da je Velika Hritanija alarmirana zaradi situacije v Egiptu in na Sredozemskem morju, kjer je koncentrirana angleška bojna mornarica. London je poslal nove in-strukcjje Milesu Lampsonu, vrhovnemu britskemu komisarju v Egiptu, naj skuša ublažiti napete odnošaje med Anglijo in etfiptsko vlado.
Enotna fronta, v kateri so združene vse egiptske stranke, zahteva večjo neodvisnost na podlagi pakta iz 1. 1930. Pričakuje se, da bo Lampson na bazi novih instrukcij obvestil ctfiptske avtoritete, da je zunanji minister Eden pripravljen pristati na nekatere zahtev* in obnovitev pogajanj.
Addis Ababa. 6. jan. — Uradna vest, ki je bila včeraj objavljena, se glasi, da so italijanski letalci razdejali mesto Daggah H ur in enoto egiptskega Rdečega križd in obnovili ofenzivo na vseh frontah.
Dalje so bombardirali Debra Tabor, večje abesinsko mesto, !<i se nahaja 50 milj vzhodno nd jezera Tana, izvira reke Nil, ki je vitalnega pomena za brit-ske interese v angleškoegipt-skem Sudanu.
Drugi italijanski napadi iz zraka so bili v teku v pokrajini Koreni na južni fronti, v Amba Alaju, južno od mesta Makale in v severnovzhodni provinci VValkait. Italijanske bombe so ubile štiri osebe v Amba Alaju in ranile veliko število drugih.
Abesinska vlada je prepriča-[na, da hočejo italijanski letalci h svojo ofenzivo ustaviti prodiranje abesinskih čet na severu [in jugu. Naznanjeno je bilo, da [so Italijani vrgli nad tri tisoč [)«>nil> na vasi v bližini Makala, [ki so ubile deset Abesincev in [ranile petnajst.
London, 6. jan. — Poročila, ki [so dospela sem iz Kaire, Egipt, Is«* glas«', da je egiptsko prebi-[valstvo silno razkačeno zaradi [bombardiranja egiptske enote ld<n'ega križa v Daggah Buri. V provinci Fajum ho izbruhnile »roti italijanske demonstracij*», ti ne bodo morda razširile na Iruge kraje.
E »f i p t s k a vlada namerava >rot«*MtirHti pri fašističnemu re-limu. Koptiški patriarh in >rinc Omar Tousson, ki sta organizirala enoto Rdečega križ«, že brzojavila protest Ligi trodov.
Pariz. 6. jan. — Francoska >jns flotila na Atlantiku 1k» lalu odrinila v Caso Blanco, leži ¿00 milj od Gibraltarja, [to pristanišče bo dospela, ko Li^a narodov pričela r«z-ivljati o oljnih sankcijah pro-Italiji. Drugo frsncoeko }no brodovj« bo odrinilo iz h'"ta proti Maroku 15. Janu-j*. ob čigar obrežju ae bodo hlili veliki manevri. I^ondon. fl jan — Dr, 8. M *»ry, načelnik federalnega
Nov val proti delavstvu na obzorju
Vidita ga glasilo rudarjev in vodja krojaških delavcev
Ali se Amerika pri- DELAVSKA PO-
Washington. — (FP) — Glasilo rudarske unije "United Mine Workers Journal" vidi na obzorju novo openšaparsko kampanjo. To kampanjo vidi v akciji Splošne zveze tovarnarjev, kateri pridno sekundira DuPon-tova "Liberty" liga.
Obe organizaciji velebiznisa sta napovedali odprt boj "new-dealskim" reformam. Glasilo rudarske unije pa ne vidi v tem le boja proti Rooseveltovi administraciji, marveč tudi priprave za novo openšaparsko kampanjo, ki bo šla za uničenjem vseh unij.
Sličnega mnenja je tudi Julius Hochman, podpredsednik krojaške unije ILGW in vodja newyortkih krojaških delavcev. V svojem govoru na Herndono-vem shodu prošlf teden je rekel, da vsa znamenja kažejo, da «stoji ameriško delavstvo pred slič-nim openAaparsikim pavalom, kakršnega je velebiznis vodil vsa leta po svetovni vojni.
Hochman je na tem shodu urgiral spojitev vseh delavskih obrambnih organizacij v eno močno skupino. Taka organizacija naj bi bila nepolitična, to je branila bi vse persekutirane delavce in agitatorje brez razlike na politično pripadnost. Podpiralo naj bi jo vse delavstvo.
Glasilo rudarske unije vidi v Splošni zvezi tovarnarjev "najbolj notorično antiunijsko agre-gacijo" v Združenih državah. Je proti vsaki uniji in proti unio-nizmu na spjošno. V svojih vrstah ima praktično vse industrijske "kapitane" in velike delodajalce, ki si že leta prizadevajo. da hi ubili organizirano delavsko gibanje.
"Delavstvo in navadni ljudje sprejmejo vaše izzivanje. V deželi je še nad 11 milijonov brezposelnih, katerim ste tudi na-|K)\<dali vojno, ker v svoji vojni deklaraciji nikjer ne omenjate, da jim l>oste dali delo.
Na volilni dan vas delavstvo in preprosti ljudje lahko porazijo deset proti enemu. Leta nazaj ste svoje delavstvo lahko prisilili, d« je glasovalo kakor ste hotelih toda tisti časi so minuli," zaključuje glasilo rudarske unije.
sveta evangelističnih cerkva, je naznanil, da je papež Pij odklonil sodelovanje pri včerajšnjih mirovnih proslavah, katerih so se udeležile vse prote-stantovske cerkve v Evropi. Slednje s*» se odzvale apelu ksn-terburškega nsdškofs, ki je p red' božičnimi prazniki pozval vse kristjane v Evropi, nsj molijo z« -fair. .
Dr. Berry je dejal, da je iz Rima priM jasen odgovor, v katerem je bilo rečeno, d« katoliška cerkev ne more «odelovati « protestanti v obatoječih (polnostih in da je papež že prej informiral «vet o «vojem stališču napram vojni.
Domače vesti
Clevelandske novice
Cleveland. — Te dni je umrl pionir Kari Bobnar, po domače Stuparjev, star 72 let in doma iz Brezove rebri pri Ajdovcu. V Ameriki je živel čez 46 let in tu zapušča ženo, tri sinove, tri hčere in več vnukov ter vnukinj. — V stanovanju družine Milanič je radnji petek izbruhnil ogenj. Mati in šeistero otrok je arečno zbežalo na prosto, toda v goreči j hiši je ostal 10-<letni Aleks Mila-mČ. Rešili so ga gasilci in ga hudo ožganega odvedli v bolnišnico. Frances Gerčman iz Euclida je prejela žalostno vest, da je v Dobcu nad Cerknico umrla njena mlajša sesrtra Ptpca Kranjc, roj. Turšič, po domače Simčiče-va iz Bezuljaka. Bila je komaj eno leto omožena in zapušča moža, otroka, mater, tri brate in dve sestri.
Rojak izpuščen iz zapora Harriette, Mich. — Frank Za-krajšifk, ki je bil obtožen, da je zažgal hišo svojemu rojaku Franku Novaku, je bil zadnje dni izpuščen iz zapora pod kavcijo. Sodnijaka obravnava bo enkrat ta mesec. Zakrajšek in Novak »ta že dalj časa skregana in ko je ,pri Novaku izbruhnil požar, je brž obtožil Zakrajška. Zadnji odločno odklanja krivdo.
Sest Rusov prijetih po 18 letih
Moskva, 6. jan. — Osemnajst-letnoTSfcfltije morilcev, ki so leta 1018 mučili in živega |M>kopali Ivana Postuhova, prvega predsednika mestnega sovjeta v I-ževsku, je bilo končano včeraj, ko je bilo aretiranih šest bivših belogardistov. Sestorica je priznala krivdo.
Chicago ima danes 3,575,000 prebivalcev
Chicago. — Mesto Chicago je v minulem letu naraslo za IM,-000 prebivalcev, kar pomeni, da je prebivalstvo štelo 3,575,(KM) ob koncu leta. Tako poroča mestni knjižničar Frederick Hex.
pravlja na vojno?
Tekoče oboroževanje ne pomeni nič drugega, i svarijo senatorji
Washington^— (FP) — Senatorji Nye, jKinK. Frazier in Pope ne vidijo v gigantičnem oboroževanju Združenih držav nič drugega kakor drvenje v novo vojno. Po Splošnem «vetu za preprečitev vojne so te dni posvarili deželo pred naraščanjem militarizma, ki ne more prinesti druguga ko vojno.
Senator Nye Žigosa oboroževalno tekmo, V kateri so zajete vse dežele. Pravi, da danes A-merika troli trikrat več za o-boroževanje kakor je leta 1911 "in njeni propagandist! niso dali Ae nobenega znamenja, kje naj bo meja temu noremu "obrambnemu oboroževanju. Kam drugam nas bo to privedlo ko v vojno, katere Američani ne maramo?" vprašuje Nye.
Tajnik antivojnega sveta F. J. Libby vidi v administracijski oboroževalni politiki "znamenja velike nevarnosti". "Wilson je bil ¡ponovno isvoljen, ker nas je •obvaroval vojne,' svari Libby. "Toda njegova politika leta 1916 nas je vngla v vojno kmalu po njegovi izvolitvi. Politika predsednika Roosevelta, ki se zrcali v gradnji mogočne mornarice in v pritiskajoči diplomaciji na Japonsko, vodi direktno v vojno."
Sličnaga mnenja «o tudi ostali trije senatorji — King, Frazier in Pope. Militarist! so se zdaj vrgli na agitacijo za "največjo zračno armado" na svetu, ki naj vsebuje 2000 bojnih letal. Ko bo dograjen sedanji mor-narični program, bo Amerika imela najmočnejšo bojno mornarico, ki ne bo več služila le predsednikovemu ribolovu. In kot pravi Nye, konca tega blaznega oboroževanja, ki Im> letos stalo deželo nad eno milijardo, uključivši redne vojne aipropria-cije, še ni na vidiku. Militarist! bodo prišli pred kontgres še z ve-čjimi zahtevami. Vse kaže, da bo vlada skušala "končati" krizo z — vojno.
LITIKA IN VRHOVNO SODIŠČE
Razveljavljenje važnih postav bo imelo velike posledice, pravi Green
REVOLTA PROTI DIKTATURI SODISCA
Washington. — (FP) — Kakšne politične taktike se oprime organizirano delavstvo v bližnji bodočnosti, l)o razvidno, ko bo zvezno vrhovno sodišče lspre-govorilo o Wagnerjevem delavskem zakonu, Guffyjevi postavi za kontrolo premogovne industrije, federalnemu zaščitnemu zakonu in o več drugih zakonih, ki so važni za delavstvo In farmarje.
V svoji novoletni poslanici namiguje William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, na veliko politično revoit o s strani organiziranega delavstva, če bo vrhovno sodišče proglasilo te zakone za neustavne.
"Silno važni odloki najvišjega sodnega tribunala detel« v vseh teh zadevah bodo imeli globoke posledice na bodoče politične smernice in proceduro organiziranega delav«tv«,M pra vi Green. Med vrsticami njegove |»oslanice je razvidno, da se tudi konservativnih delav skih vodij oprijemlje dvom v sedanjo "nestrankarsko" takti ko delavske federacije.
Med organiziranim delav stvom prodira bolj in bolj mi sel za neodvisno politično akci jo. In v slučaju, da bo vrhovno sodišče ubilo omenjeni zakone kakor je ubilo NRA, bo hedvom no v deželi in pred vtem me» delavstvom nastala révolta pro ti diktaturi sodišča. Vprašanje ustanovitve delavske stranke bo postalo aktualno tudi za kon servativne unioniste. In največj optimist bi bil tisti, ki t>i priča koval, da bo vrhovno sodišče proglasilo tako važne delavske zakone kakor so ometi Jen i za ustavne.
<1>«U« na 3. «tr«nM
Masna selitev IZAKON NEV- \ Židov iz Nemčije j TRALNOSTI BO
KMALU SPREJET
Židovski voditelji objavili načrt
London, 6. jan. — Trije vodi-tel j i iidov v Angliji — Herbert Samuel, bivši vrhovni komisar Palestini; vikont Bearsted. načelnik direktorija Shell Oil Co., in Simon Marks, lastnik velikega Atevlla verižnih trgovin — bodo odpotovali v New York 15. januarja, kjer se bodo posvetovali i voditelji ameriških lidov o masni deportaci-i Židov is Nemčije v Palestino. Načrt predviduje odhod najmanj 100,000 lidov ir Nemčije n možno je, da bo število naraslo na 260,000.
Angleški židovski
V kongresu najbrž ne bo opozicije
MALO RAZLIKE MED DVEMA NACRTDMA
Washington, I), C. 6. jan. — Nye-Clarkov zakonski načrt o nevtralnosti, ki predstavlja stališče zagovornikov ameriške iiolacije, se dosti ne raslikuje od administracijskega, ki ga je zadnji petek predložil senator ty Plttman, načelnik senatne-voditelji j ga odseka za zunanje zadeve.
bodo skušali prepričati bogate I To pomeni, da ne bo nol>en Is-umeriške Žide, da je deportad- «val dolgih debat, a potrebna zaradi nacijske per- Nye-Clarkov sakonski osnu-sekucij« Židov v Nemčiji in da tek, ki Je bil včeraj objavljen o morajo finančno podpreti. in bo dane« predložen v «enatu, Zagovorniki načrta upajo, dal " raslikuje od Pittmanovega bo nacijska Nemčija pristal« 11« HMm° v u'm» 1,14 du,0°* ™»ndato-deportacijo Židov v Palestino pod I rl¿nl •nlmrgo na orožje, muni
naslednjimi pogoji:
Z id je morajo dobiti dovoljenje od Velike Britanije za mas-no deportacijo; židovski eml-| granti naj bi vzeli s seboj svoji
ci Jo in drugi bojni material vsaki državi takoj ob iihruhu sovražnosti, ne pa ko je vojna že v teku, kakor določa administracijski načrt.
Kakor administracijski tako
upH..... pod.«, -trikdj ui	: : -
un u ualiitvl *u Imunim'«, »mule-1 ..	' . 7	1
šča vprašanje iivota surovega materiala, ki se rsbi v vojni,
so v veljavi za bugunce, angle ški in ameriüki židje pa naj bi preskrbeli sklad, i« katerega se naj bi financiralo i*vo* neméke ga blaga, involviranega v likvi daclji židovskega kapitala, ki bi ga Nemčija iagublla. Ta skema, pravijo, bi korUtlla Nemčiji ekonomsko in finančno.
predsedniku v rešitev. Kakor hitro predsednik uvidi, da bi porast izvoza bonjaga materiala in drugega blaga ogražala mir med Ameriko in zunanjimi državami ali nevtralnost Združenih držav, mora on isdati sadev-no proklamacijo. Po objavi proklamaclj« bi «e pošiljanje materiala, ako bi kol Mina prekoračila povprečno«t iivoia v^ petih letih pred isbruhom sovražnosti, smatralo za krlenje
Devet milijonov dečkovi	»•vtralnostl.
• j ki:	Nye-Cl«rkov načrt se razli
in aeiciic	i ^ ^ pUtfnwwVfft tud, v
tf , . . . tem, ker Izrečno odklanja odgo-llerlln, fl. jan. - Več ko^devtt yoniiml H -tri||| amorUk<> vU.
milijonov dečkov In deklic v g|#dt} dostavljanja določene sUrostl od 10. do 1H. leta prld«||	nmterlala državam, ki
v obvezno mladinsko armado, katero zdaj organizira liitl«rj«v
Hitler mobilizira mladinsko armado
nadjski režim. Ta mladina ls> pod strogo vojaško diaciplino in vsak U«dt«n se bo vaiiila v tla-cljskih teorijah in telesnih va< jali. Mladinsko armado bo vodil Baldur von Schirach,
Hitler Je izjavil, da v«i oni I starši, ki "ne razumejo novega| časa in novih idej v Nemčiji," nimajo pravice do vzgoje «vojih otrok. Nacijska država vzame vse otroke od desetega do o«em-najstega leta v svojo vzgojo.
«o zapletene v vojni. Zagovorniki ameriške iiolacije pravijo, da je ta določba |»otr«bn«, ker v situaciji, kakršno Je iiival sedanji itallJan«ko-abe«inNkl konflikt, bi Italija na primer I« vedno prejemala normalno kvoto olj«, Abesinija, ki olja n« uvMža, pa bi bila udarjena.
Dela WPA prodaja jo v Philadelphia!
Bivši governer Pinchot informiral Roosevelta
ftrečao novo kW»! (NerUal Jerger.)
f-rt.
WsMhington, l>. C. — <ilffonl
Pinchot, bivši governer Penri «y K sni Je, Je v odprtem pismu, objavljenem v <"snopi*ju, infor mir«l . predsednika Roo^velta, da lokalni vodje Work« Prognms administracije (UPA) v Phils dtflphiji prod«j«Jo relifna dela. I'um hot pravi, d« i m« za dokaz (M»trdila brezpowlnih delavcev, ki mi plačali z« ppo«liUv pri relifnsm delu NVki delavec je plu/^l in drugi je plačal $22.50.
Pinchot pravi v «vojem od p rt» m pumo,, d« uradniki WPA v PhiUdelphijl («Mlljajo pro-«ilce zm (h-lo nvklm privatnim «genturam in te «genture p«>tem /a h te v »jo mirr uSko plačilo za privilegij' relifmrga dela.
Pinchot zahteva, naj federalna centrala WPA takoj uvede preiakavo In prepreči, da «e t« -korupcija ne razpa«* po drugih m««tih P«nn«ylvaaije.
Zvišanje tovor-
nine v Nemčiji za novo armado
Berlin, « Jan. — Uaron Paul von Kltz-Kuebenach, Hitlerjev železniški minister, Je včeraj naznanil, da bo vlada zvišal« tovornino na železnicah v Nemčiji |M*t odstotkov in s tem do-hodkom se bodo pftkrlvali stroški nov«« nemške «rmade. To naznanilo Je povsročilo veliko rasburjenje, ker pomeni, da «e IhkIo visoke cene potreliičinam ki- bolj zvlš«le.
Velike povodnji
udarile Francijo
P«riz, « j «n. — Heke Vende«, |>)lre in Helne «o zadnje dni «lino narasle vslsd nenavadnega deževja in zdaj se razlivajo po nižin«h ter |»ovfročaJo ogromno materialno škodo V nekaterih krajih j« poplava dosegla stopnjo iz let« 1910, ko je bila r»«J. hujš« povoden v zgodovini Francije.
Mornarična konferenca se je obnovila
Umdon, S 'Jan. — Morg£ rtčn« konferenca petih pombn.
velesil «e js dan»*« obnovi la v I ¿midonu. Ta tedeir ~«e im» pokazati, če «e konferenca i sv leč« iz sestoja, v katerem je obtičala pred nekaj trdni, ko Je bila odgodena,
PB08VETA
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO IM LASTNIKA SUJVBKBBa HABOOWB POOPOBNS JBDNOTB mt MS .rtf r * fcf MM SU*«*« M»to—I
ItoMtalM! M UnfcM Art.»« <»•••• cw«|»l la NM m Uto, MM u »•< Us*. • -UWtaU.«
!■ Otear» |7 M - «I* M.. » II «• S* ^U; M ImmmS«
miSk-	'__
■■taiilHlin ratasI far Um Uaaad Stat« (mm»* CMaa#a) m4 Can*4a M« prt r**r. Chtc««« »ad C lacro P U H» aawaUkaa H H »ar KM.
„U«, pa	- B«fc«frial
M»MU/« aa m »raiaia	liuraraa »aafcla«
««U. 4ramr. pt»> ItA.) aa m* pMIIJa»«!)« M » ilmtojm.
u M »riU*<l paitata«.	__
rata, oa arrala*«	* ■- ^ -
tk« .»4 .»rikrlM .rt«Ua will M W rMataM. MMMtrlp». ««Mil a« aU*k«a, piar*, pumm. •»«» »• ta	aalf akaa aa^a.^aUd hr aftf-«iAr«aa4 »4 .U-H
Cao.
NaaW* m «m. kar	• U*«—1
1 PROSVETA
MII4I Sa. LavaAala A»».. CMmm. MKMBBB Of TMB rSUBBAT» PBBSS
iMtum r «Ala»». ..a prWr <N~. M, IM»). po«* »•*««• „„. M m.!«,« putnafii. 4a .a» Ja • ta« tet«»«* »atafcla M-«^•laa Parita Jo pravo4aa»» tfa «a wMB M* aa Materi. ■ ^
Kdo ovira napredek znanosti
Dr. Oscar Riddle, profesor na Carnegiejevem Institutu v VVashingtonu, je zadnji teden na zborovanju Ameriške zveze za napredek znanosti v St. Louisu bridko potožil, kako trnje-va so pota znanosti biologije (življenjeslovje), pri kateri on sodeluje. Poročal je o novih dokazih glede razvoja življenja in glede procesa spontanega nastajanja organizmov iz ne-organske snovi, zraven je pa dodal, kako se ti dokazi še vedno zameta vajo in omalovažuje |o v ameriških Aolah, kakor da so brez pomena ali le gola domnevanja, o katerih široka javnost ne sme ničesar izvedeti.
To zametavanje in sistematično ignoriranje bioloških dejstev se vrši pod vplivom organiziranega fundameiitalizma (verstva), je poudaril dr. Riddle.
"Današnji restriktivni vplivi organizirano religije na poučevanje najboljših bioloških dejstev presegajo že vse meje," je rekel dr. Riddle. "Današnje metode pouka v mnogih ameriških šolah naravnost onemogočijo vsako rešitev temeljnega problema — izvora življenja. Ta problem ne sme biti rešen zaradi tega, da ne bi trpela stara tradicija o ustvarjenju življenja! Te tradiclonlste je slišati ne samo na prižnicah v cerkvah, temveč posegajo tudi v šole, v katerih Je edini možen dom znanosti, in tamkaj zavežejo jezik biološkim resnicami Mladi možje iu žene zapuščajo šole, ne da bi se seznanili z resnico o izvoru življenja, ne da bi se informirali, da resnica o tem izvoru ne prihaja iz verskih tradicij, temveč le iz bioloških preiskav."
Dr. Riddle je tudi omenil, du je mnogo znanstvenikov samih i»od vplivom verske kontrole in v laki situaciji so primorani sklepati kompromise v Škodo biološke vede in v interesu organizirane religije.
Mož ni povedal nič novega. .Znanstvenikom, ki imajo |H>gum, da Javno povejo o sramotnem položaju, v kakršnem danss tava ve-čina ameriških naravoslovcev, Je treba le čestitati, kajti v resnici so junaki. V povojnih letih, ko je Amerika z ost h lini civiliziranim' svetlim vred v periodičnem ekonomskem kaosu, se je strahovito rszpasla ne le ekonomska in politična reakcija, temveč tudi kulturna. V nastalih fašističnih državah v K v rop i je ta reakcija dosegla višek in vrgla je te države na intelektualno stopnjo 10. stoletja. Pljuskanje tega rakclonarnega vala je kajpada doseglo tudi Ameriko, v kateri je naravoslovna znanost v m* do svetovne vojne napredovala v mogočnih skokih.
In tedaj smo opazili v Združenih državah naravno«! tragično in naravnost sramotno do|fajauje. Krepki glasovi na |m»iju biološke znanosti so utihnili iu kapitulirali drug za (jrugim — nekateri ao se umaknili \ zatišje, kjer čakajo svobodnejših časov — in namesto teli je zarjovel«! tuljenje organiziranega praz-noverja in organizirane igiioranoe, Organi-znani fundamcntalizem, katoliški in protesta nI »ki. ima >.<* desetletje glavno besedo v Ameriki.
C4« »r Iu |m tam »e ngla.-ti kak junak, ga ta-t*«* |iobijejo \ ra/l»ojni»kfin li ku iu ua drug«' načine. Kakor ua polju socialnih in ekonom-»kih ved tako je tudi na |m»||u naturoslovnih znanosti uattal "prost pašnik", tis katerega se lahko za/ene \»aka Aem a , «tu *e lahko razkrl-ti in profaiura dognana znanstvena dejstva.
Kak*» dolgo l»o trajal ta mučen val reakcile — to strufieno pljuskanje evropskih tašizmov ffi ameriške bregove — nt* -vemo, vendar smo prepričani, da dolgo ne bo. V»aka |M*rioda organizirane norosti ima svoje meje in tako Jih ima tudi sedanta perioda. Doba goste megle, v katero as lahko prikrade v*ak humbugar in šarlatan in ujratija sv t/je sleparske predstave ter pn-vpije vsak glas resnice, doživi svoj ko-ijec, pa naj traja te leta.
Možje znanosti \ Ameriki, ki »o iskreni in jMMkieni, mi tv tako redki, da jih Ishko preite)«* na prste of*h rok —- toliko več pa je atrahopet-cev in dvoobraznih hinavcev, ki bi radi slutili napredku in rz&JftM*' Te hinavce spoznaš p» trditvi, da med vedo la'vero m konflikta in obe lahko potujeta skupaj.«
Dr. Riddle je jm,kazal javno, da ni hinavec in da n<« verjame v gornjo trditev, ki je naj» večja laž p<»d solncem, Veda. prava veda In vera sta v vefnem konfliktu. Ta konflikt bo Uvel toliko časa. dokler religija ne izgine .Iz človeških možganov.	..
Glasovi
Menjevald denarja Hellingham, Wa»h. — Danes,
ko to pišem, je božični dan, praznik Krlstovega rojstva. Malokdo se briga zanj, kdo in kaj je bil, zgodovina pa tudi ne beleži ne natančnega dneva ne leta njegovega rojstva. Vsekakor je moral biti vplivna osebnost, sicer se ne bi takratne oblasti judovskih duhovnov in drugih brigale, da se ga ¿znebijo, kakor nam pripovedujejo razne zgodbe in pravljice, ki so se nagrmadile v njegovem imenu. Ko je dorastel, so ga baje obsodili na smrt, ker je bil revolucionar, prekucuh, nevaren tedanjim režimom in vladajočim menjevalcem denarja. Značilno pri vsem tem je to, da so njegovi nasledniki postali sami to, proti čemer se je Krist boril, če se vzamejo v poštev podatki iz pravljic, ki so nastale po njegovi smrti.
Nahajamo se v prehodni dobi gospodarskega razvoja. Pro-sveta ima prav, ko pravi, da nikdar več ne bomo šli nazaj v dobo, ki je veljala do leta 1929. Mnogi tega ne razumejo, kar je pač umevno, ker mislijo, kdor ima dosti denarja, da ima tudi moč, da gospodari kakor se mu hoče. Toda temu ni tako. Denar predstavlja dobrine in stroje. Dobrine se producirajo zaradi trga in ne zato, da na kupu leže. Dokler je trg dober, je vse okej, ampak ¿e trga ni, dobrine izgube na ceni in tako dalje.
Kaj pride: socializacija ali fašizem? V ameriško delavstvo nimam dosti zaupanja, (ja bi znalo stvar obrniti sebi v prid — z glasovnico. Veliko več vere pa imam v višje sloje, kajti ti so prav tako prizadeti kakor navadni delavci. Vse kale, da je Amerika zrela za socializem. Nikjer drugje na svetu ni tolikega izkoriščanja in gromade-nja profita, kot ga je v Ameriki, na drugi strani pa posledica prvega. Tatvine, ropi, ugrabije-nja in druge vsemc^oče tiranije In zločlnstva. Vse zaradi de-larja. Pa recitJpda ni potrebna ali zrela ta dežela za boljše gospodarstvo, za socializem, nsmreč za tako gospodarstvo, da ne bo treba kakemu Lind-bergli u bežati pred grožnjami ugrabljenja. Tako gnil je ta gospodarski sistem, da tudi kapitalist ni vsč varen svojega življenja.
Vsi meščanski listi so polni komentarjev zaradi Lindber gherjevega l>ega iz Združenih držav v Anglijo. Večina teh komentarjev graja oblasti, da ne nastopajo dovolj strogo proti zločinstvu, niti eden pa ne l»ove pravega vzroka sločinov. Zato je treba čiUti delavske liste. V njih šele izvemo kako se bi odpravili zločini ali vsaj znižali na nižino' drugih dežel. Seveda, vsi kriminalci pridejo po denar v to deželo, zato jih je tu več ko kje drugje! Ni treba) da "pridejo", saj se tukaj vzgajajo pod sedartjimi razmerami. Zakoni ne t>odo odpravili zločlnstva. Dokler so pogoji,
bo cvetelo tudi zltič^nstvo.
\
Tukajšnje delavstvo Je večinoma organizirano «fc raznih u-nijah. Tudi mi rudarii smo zopet organizirani V United Mine VVorkers of America. Na
ki že prej, zato so tudi držali unijo pri življenju. «
Prišlo je kot strela iz jasnega — za kompanijo. Kajti nihče pri družbi se ni nadejal kakega štrajka, večina nas tudi ne. Večina pa je bila edina v tem, da stavke v Bellinghamu ne bo. Se tisti dan, ko je bila stavka razglašena na vzhodu pod UMW, smo mi v Bellinghamu delali naprej in nihče ni niti omenil kakšne stavke. Družba je bila zadovoljena. V Bellinghamu ne bo stavke! Toda naslednje Jutro, ko sem prišel pred rov, ml je rekel neki rudar, da Je oklicana stavka, naj se vrnem domov, ob 2. popoldne pa bo javni shod, o čemer naj obvestim tudi ostale rudarje. Rezultat: dobili smo unijo!
S pridobitvijo zopetne unije smo morali žrtvovati precej. Od tone dobimo 8c manj, kompa-nijski delavci pa 50c poviška na dan. Na redukcijo smo pristali zato, ker smo prej zaslužili precej več kot je bilo predpisano po Orlu za 7-umo delo ($5.90). In operator je dejal, da bo stvar predložil federalnemu industrijskemu odboru, ako nočemo tega sprejeti. Torej se je nekaterim zvišalo, drugim znižalo. Kompanija se je držala tega, kar zahteva zvezni industrijski odbor, na drugi strani pa so rudarji začeli izgubljati zaupanje v voditelje ter so grozili, da bodo šli delat, če stavke kmalu ne končajo. Značilno pri tem je bilo to, da končno nismo volili, ampak smo dali polno moč voditeljem, da oni sklenejo pogodbo za nas. linijske in druge prispevke sedaj vzamejo od našega zaslužka v pisarni. Torej po znanem check-off sistemu.
Geo Gornik, 493.
O Miklavžu in klerikalni 'vzgoji' Detroit. — Božič je minil in z njim se je odvalil velik kamen od srca, kajti božič je pokora marsikomu. Razumnemu človeku m zdi vse to bedasto, ker nam je samo v nadlego.^Vsaj jaz ne.vif dim nič razlike med božičnim dnevom in drugimi dnevi, vendar se moramo vsi pokoriti večini In ga kolikor toliko upoštevati.
Za nas starejše naseljence i-ma največ (pomena v tem, ker nas spominja na mlada leta. Prav dobro se Ae spominjam, kako sem se cmerila, ker ljudje, pri katerih sem, služila v ovojih netnih letih, niso hoteli postaviti jaslic. Zato sem se zaobljubila, da mojim otrokom ne bom nikdar branila postaviti božičnega drevesca, ako ga želijo.
Pri vsej svoji starosti in pameti ne morem razumeti, zakaj hodi Miklavž v Ameriki o božiču, v stari domovini pa dne 6. decembra- Mogoče je temu kriva razdalja, ker ne more biti povsod naenkrat. Tudi to se mi čudno vkii, k<* je tukaj bolj bogat ko v starem kraju, dasl nas obišče |M>zneje. Mogoče smo tukaj 1h)1J pridni? *
Naj opišem navade iz mojega rojstnega kraja na zelenem Štajerskem. Pri nas, kjer som bila rojena, nimajo take navade kot na primer v Savinjski dolini, ki je na nasprotni strani. Tam se na Miklavžev večer fantje oble-
stavki smo bl~ll od ¿Í sept. do v Miklavža, v "špicparklje
1IV. nov. 1936. Rov Je bil ne linijski od leta 1923, ko so ,u
radniki U M W »t*v k o ml poklical i ter dali |»re|šnilm članom pro «to pot. tla gredo lahko nar tlelo, ne da bi nosili pečat skeb-stva. Tako je |M»stal rov ne-unijski in superintendent je najemal ljudi, ki so bili njemu po volji in nasprotni vsaki delavski
organizacij.!.
Raiume se, da nam je RtMxw-vel tov "new deal" spet dal pravic«, do organisiranja in s|M't smo iMtskusili, ampak organisa-cija je začela telo pešati. Malokdo Je še plačeval svoje pri-s|*<vke. Tudi Jas sem pustil, Cemu nsrt plačujem, poleg tega 1« naj bom v strahu, da bom od+lovIjen. posebno ker večina 1 mladih delavcev ni hotela plačevati prispevke uniji. Le še U rudarjev je bilo v uniji/in to le . oni, ki se niso brigali, če bodo 1 I «»dtlovljeni ali ne, kajti dobili j bi takoj drugti delo, .Hploh so oni morali nekaj vedeti o stav-
In angelja. Teše skupine kura-ikajo od hiše do hite in strašijo otroke, najraje pa love dekleta, Gorje ji, katero zalote. zunaj; njena uiisla Je popolnoma odvis-
od
Ijenko posadili v vodo — In pozimi hladiti se v Savinji baš ni prijetna
Pred nekaj leti sem čitala v nekom listu porečilo iz nekega kraja v Savinski dolini, kjer so pa-klji vrgli neko deklo v vodnjak. In ko ji je šel gospodar na pomoč, so ga parklji prebodi i z vilami tako, da je umrl. Tudi mene so enkrat lovili, a sem jim u-Šla. Toda toliko sem se bila pre-hladila, da niiem mogla vse leto glasno govoriti in posledice če sedaj občutim.
Vse te neumnosti radi bajke o Miklavžu. Ca* je že, da bi se teh bajk otresli, a kakor izgleda, se jih ne bomo še tako kmalu. Skoraj vsi smo na svoj način neumni : nekateri ga praznujejo e tem, da g-redo v cerkev, skoraj vsi pa drug drugemu kupujemo božična darila. Vse to se mi zdi neumno, toda kaj hočemo, kamor gre večina, mora tudi manjšina.
Novo leto je že bolj primerno, da ga praznujemo. Če nam drugega ne prinaša, nam vsaj kaže, da se staramo. In to je tudi vse, kar doživi delavec iz leta v leto; le malo njim gre na bolje; večina je na slabšem. Da je tako, jie krivda v tem, ker si nočemo in tudi ne moremo pomagati. Večina je zadovoljna e tem sistemom, oziroma pretopa za študi-ranje in razmišljanje ter za skupno akcijo za izboljšanje položaja. Vse nezadovoljstvo je večinoma v godrnjanju, ki najde duška v pretklinjaju namesto v organiziranju v svojem razrednem interesu.
Naj še omenim, da sem nedavno dobila iz starega kraja od ho-serie pismo, v katerem mi «toži svoje križe in težave. Pravi, da ne ve, kaj bodo počeli. Davkov ne morejo plačati, ker vse, kar prodajo, nima nobena cene, vse pa je strašno drago, kar morajo kt.piti. Lani sem ji bila za spomin poslala neko malo stvar, toda plačati je morala 20 dinarjev predro je mogla dobiti s pošte. 1 Piše tudi, da su v sosednji fari imeli mi-sijon, kjer so jo misijonarji močno zmerjali, ker se brani velilke družine — ima dva o-troka. Pravi, da so nanjo toliko vr'ivnli, da je res pričela misliti, da ne dela iprav. Toda mož se ne da pregovoriti, nakar mu je rekla, naj on prevzame odgovornost pred bogom, če ne bo več otrok.
v< Taka je torej katoliška "vzgoja". Katoliški duhovniki se ne marajo ženiti, da bi bili odgovorni za svoje družine, oziroma jim to prepoveduje cerkev. Le silijo siromašno prebivalstvo na veliko družine. Gospodom v črnih suknjah s« nič ne smilijo otroci, ki so že pred rojstvom usojeni pomanjkanju, prezeba-nju in trpljenju. Ni M se seveda dobro godi. No poznajo ne pomanjkanja ne trpljenja, tudi pri mrzli peči jim ni treba sedeti.
Taka "vagoja".]« P» mojem mnenju kriminalstvo. Greh Je tort?j, če nimaš velike kopice o-trokr ni |wi noben gnh, če Mus-solini pobija nodo-žne etiopijske otroke. Katoliška cerkev v Italiji — in s tem novsod — celo blagoslavlja to morltev! Tudi ni greh pobijati mladeničev in drugih ljudi na obeh straneh, ker Mussolini tako hoče in mu papež ,prl tem pomaga.
V sadnjf svetovni vojni, ko je bilo ubitih milijonu in milijone mladrničev, otrok in drugih ljudi. ni bilo to prav nič greh. Greh ni bilo zato, da so vladajoči za-j doHili svojemu pohlepu. In tem l* stala duhovščina ob strani in invperialistom pomikala goniti ljudi v klavnico z blufanjem v prsmrt-v» življenje. Sami seveda dolro ved« — vsnj ne morejo dokazati da tega nikjer ni. Oni se pokihajo na raj po smrti.
jim le, ker raja na zemlji tudi drugim ne privo*51jo. Kakšen raj
iaia na primer žena. ki rodi o-troka vsako leto, pa. nobenih sredstev, k:r mož odnosno oče ne dela? Ako pa skuša braniti se otrok, Jo pa strašijo s smrtnim grehom!
Včasih si mislim, ds duhovščina, posebno katoliška, nima srca, ker drugače ne bi silila revnih staršev, da imajo dosti o-trok. No, če bi bile vse is neke mojega mnenja, bi vsi Mussolini-ji s Hitlerjem in papežem vred nas ne mogli prisiliti, da bi radi njih imele enega otroka, ne glede kako velike nagrade bi ponujali. Zakaj Mussolini ne zapove duhovščini, naj se oženi? Saj ni Kristus nikjer rekel, da se ne smejo. — Pozdrav vsem zavednim delavkam!	«
K. Krainz.
TOREK, 7. JANUARJA
Škrlatinka
na od njih dobre volje in
vprašanja, koliko so še pili. Cf- _____ ^_________„..„„..
sto se je pripetilo, da so ugrab- T¡ga jim ne lamerim. zamerim
H,me Freiatater (levo), ki Je bila radi debelmil odpeščen» kot učiteljica v Ne* York*, a svojim odvetnikom.
Epidemija služboMtalcev dosegla Milwaukee Milwaukee. — Čudno se mi adi, kam Slovenci devajo poduk, ki ga zajemajo iz delavske literature. V tej je prav jasno povedano, da ni druge poti za izboljšanje delavskega položaja in življenja kakor s skupno akcijo vsega delavstva tako na političnem kakor na gospodarskem, polju, predvsem pa na političnem. In skupna akcija v to svrho mora biti le v delavski stranki, v izvolitvi delavskih kandidatov brez ozira na narodnost.
Tega se danes r\e dela, kajti epidemija za političnimi stolčki a la Cleveland je zajela tudi našo miiwauško naselbino, kjer smo v peti wardi, kj.er živi največ Slovencev, dobili "našega" kandida ta. Na kateri listi bo'kandidiral, mi še ni znano, toda menda na demokratski, "Naš" aspirant za mestno zbornico je človek, ki je na zadnji konvenciji SNPJ kan didiral v "use" urade s stalno službo. Kandidiral bo proti delavskemu aldermanu.
Njega je menda pridobila za kandidaturo deputacija "odličnih" Slovencev, ki ga je poeetila na domu. Najbrž ni bilo treba preveč besed in je aspirant za "use" službe rad «prejel.
Nekateri pravijo, da je "odlična" deputacija postavila "našega" kandidata zato, da se bodo v 5. wardi cepili slovenski glasovi, ki gredo navadno v pretežni večini za delavske kandidate. Drugi pravijo, da moramo tudi mi Slovenci tmeti v mestni zbornici svojega zastopnika, čeprav je izvoljen na Hsti demokratov. Njih mnenje j»e, če Slovenec u duri, ne boli tako hudo, kakor če udari drugi. Ti ljudje torej hočejo prejemati — batine! In te batine naj prihajajo od — "nagega" aldermanu! Zares čud na logika in še bolj čudna "pali-tika".
Slovenskim voliloem priporočam, naj nastopijo proti "naši pahtiki" in delujejo ter glasujejo za delavskega kandidata. Ni treba nagla$ati, da ljudje, ki so izvoljeni na republikanski ali demokratski listi (pri naših mestnih volitvah so oboji "nestran-karji"), so odgovorni le političnim boksom. Delajo le to, kar jim boss ukaze. V tem bi "naš alderman" ne bil izjema. In politični bossi, pa naj bodo majhni ali veliki, delajo le tisto, kar jim ukažojo kapitalisti in izkoriščevalci delavstva.
Upam, da mMwauškl Slovenci n? bomo pričeli posnemati v politiki "metropole", mar.več se bomo držali delavske stranke, to je socialistične, in tudi pri prihodnjih volitvah pomagali poslati v mostno zWnico delavskega kandidata. Ljudje, ki se ogrevajo za "na* ga" kandidata in za nacionalistično ter breznačelno politiko, delajo to iz lastnih interesov in ambicij, ne pa da bi pomagali našemu delavstvu.
Slovehci v Ameriki »padamo skoraj izključno v delavski razred. vsled tega «.« borimo za delavske interese. Posebnih interesov kot narodnostna *k tipi na nimamo. ker kot skupina nfsnto nič bolj m nič mafij itkoriščani kot Američani ali dnuri priseljenci. Tudi smo oziroma moramo biti proti posebnim privilegijem. Pravih kapitalistov med nami ni in le majhen odstotek Slovencev se lahko prišteva v nižje plasti srednjega rstreda — trgovci In profeaionlsti. In interesi tegs razreda so tudi povesaai s interesi delavskega rasreda. Torej proč t meščansko kapitalistično pomikot # Joneph t ie, 16.
(Nadaljevanje in konec.)
Škrlatinka ne poteka milo. Včasih nastopi, jo komplikacije, ki se jih posebno pri tej bolezni taiko zelo bojimo. Izmed teh J« najčešče svojevrstno obolenje ledvic, dalje težke, op««, ne angine, ki jih spremlja vnetje mezgovnih žlez na vratu; dalje vnetje srednjega ušesa, ev. z opaanimi komplikacijami in posledicami! Vnetje srčnih zaklopk, srčne mišice in osrčnika (srčne mrene), spremembe na raznih drugih notranjih organih ao zadostna utemeljite; naši pažnji, ki jo posvečamo tej bolezni, in skrbem, ki nam jih povzroča. V najtežjih pri- ' merih pa se pojavi najtežja komplikacija, škr-latinozna sepsa, ki dovade do katastrofe v najkrajšem času. Sreča fJa je, da so taki primeri zadnje čase prilično redki. Niso pa redki pri. meri, ko oboli otrok za škrlatinko in davico istočasno, da sta torej obe bolezni kombinirani. ,
Na drugi strani zopet opazujemo često prav lahka obolenja, ko je izpu&aj komaj viden, zelo bežen, ali samo majhen izpuščaj na sluznici ha nebu, ali pa izpuščaja sploh ni. V takšnih primerih obstoja bolezen samo v več ali manj znatni angini brez drugih znakov, dokler čez par dni ne opazimo iznenadeni tipično luščenje predvsem na rokah. To so takozvani abortivni primeri, katerih se pa najbolj bojimo, ker imajo važen pomen za širjenje škrla-tinke baš zaradi tega, ker se bolesen ne more spoznati, bolnika pa zaradi tega ne izolirajo. Zdravljenje za škrlatinko obolele osebe je atvar idravnika baš zaradi nevarnosti komplikacij. &a se mora taka oseba izolirati za^ radi nevarnosti prenosa in širjenja bolezni, ni treba posebej poudarjati.
Tudi pri nas, zlasti v Ljubljani, smo imeli več primerov škrlatinke. Število obolenj je bilo res nekoliko večje kot običajno v tem času, vendar moremo mirno trditi, da so bili vzlic temu le posamezni primeri z ozirom na celokupno število otrok nevarni. O kakšni epidemiji torej ne more biti govora. Poleg tega pa je dejitvo, da so težji primeri škrlatinke zadnje čase pri nas precej redek pojav, umrljivost pa je zplo majhna. Vzroka temu, po našem mnenju, ne smemo iskati v večji odpornosti prebivalstva ali boljših higienskih' prilikah, marveč v opazovanem dejstvu, da se pojavljajo večje in težje epidemije v večjih presledkih, da obsioja torej nekako valovanje v gibanju te bolezni. Zaradi tega je tudi opreznost popolnoma na mestu. Vendar nam je znanost kot, proti marsikateri drugi nalezljivi bolezni, tako tudi proti škrlatinki izsledila prav uspešno sredstvo serum, ki, je brez dvoma že marsikomu rešil življenje ali pa ga vsaj obvaroval komplikacij in okvar. Razlikujemo v bistvu dvoje serumov, zdravilni serum in serum za preprečitev obolenja.
Zdravilni serum se uporablja ob prvih znakih škrlatinčnega obolenja. Vendar še niso računi o njem zaključeni. Mnogo važnejši je serum za preprečenje obolenja (profilaksa). Princip te metode je v tem, da imuniziramo (napravimo neobčutljiv za povzročitelja škrlatinke) zdrave otroke ter s tem preprečimo širjenje bolezni odnosno obolenja za škrlatinko. Ta ukrep je v zadnjih desetletjih mnogo pridobil na pomenu v zatiranju te bolezni. S cepljenjem vbrizgnemo otroku protitelesa (an-titoksine) proti strupu (toksinu), ki ga izločajo povzročitelji škrlatinke. Na ta način dosežena zaščita (imuniteta) je le začasna, traja prilično 14 dni do tri tedne, torej zelo bežna. Cepiti pa moremo tudi s pomorjenimi povzročitelji Škrlatinke, kar izzove v cepljenem organizmu pospešeno tvorbo protistrupov (antito-ksinov). Ta način je mnogo trajnejši in u-spešnejši. Kot nas uče statistični podatki in poročila, se s tem načinom cepljenja zelo zniža tako oboljivost, kot umrljivost. Zato jo tq-di danes vselej priporočamo.
Predysem pa je važno, da se prebivalstvo končno ravna v primeru takšnega obolenja po navodilih zdravnika in ukrepih zdravstvenih oblastev, ker tako sodeluje pri zdravljenju obolelih kot pri zatiranju te opasne bolezni.
Nad ravnikom je najhladneje
Cim višje se dvigamo, tem nižja postaja temperatura. V gorah je hladneje nego v dolinah, na vrhovih tropskih gorskih velikanov, ki čuvajo v goščavah svojih vznožij tropske živali, k?ži večen sneg.
Dolgo časa je znanost menila, da na ta na-čip enakomerno narašča mraz, čim večja jo razdalja od zemeljske površine. Končno bi morali priti do silnega mrazu okrog absolutne ničle, ki ga slutimo v prosti svetovni prostornini, Tods sistematične raziskave z registrirnimi baloni ao nam v zadnjih letih pokazal«-vse kaj drugega. Samo do višine 10 do 15 km nad površino zemlje mraz narašča, od tam dalje pa ostajs temperatura enaka ali se p* celo zvišuje. Tu se pričenja namreč plast «tratosfore, kjer so razmere v mnogih ozirih popolnoma, drugac ne, nego bi pričakovali.
Kaj niš ja temperatura, ki so jo kdaj z*t"" iešUi z registrirnimi baloni, je znašala minu* 92 stopfnj Celzija. Ta registrirni balon ?s w je bil dvignil baš v Bata vi ji, v mestu, ki k-*' .tik ravnika! Nad severno Italijo je bik> mini« 69 stopinj najnižja stratosferna temperaturs. nad Nemčijo pa še manj, namreč minus st« pinj. V najvišjih osračnih plasteh je tedaj najbolj mrzlo nad tropskimi oaemlji. najt"-plaje pa. kakor vse kaše. nad Arktid"' *fr bolj mrzla točka na zemlji leti nad ravnik-m — seveda v višini 17 km. V stratosferi »ta tedaj toplota In mraz razdeljena povsem druga • nego na zemeljskih tleh.	„
TOREK. 7. JANUARJA
Kako je Anglija dobila kolonije
Drugi ho izkrvaveli, Angleži ho I loupe in Martinique, kjer se je pa pobasali sadove njihove | gojil sladkorni trs, Francozom
je pa bilo več za ta dva otoka,
--i nego za Kanado. Španija je h
Na kolonialno pot je privedla tem mirom odstopila Angliji F)0< Angdijo izguba C&laisa leta 1668. rido, čije zapadna obaUr"Reje Do takrat so bili njeni pogledi razprostirala do Mississippi in ki obrnjeni samo na evropsko celi- je merila takrat okrog 90 tisoč no, na zemljo, od koder je bil le- štirj. milj. S tem mirom so pota 1066 priplul Viljem Osvaja- stali Angleži gospodarji na 2 lec k obali Albion^. Izguba Ca- miljonov štirj. milj sedanjega o-laisa je bila za Anglijo sreča, zemlja Združenih držav.« V A« ker je obrnila njeno pozornost friki jim je odatopila Francija od Evrope k prekomorskim kolo- kolonijo St. Louis na Senegalu, nijam in je bila prvi korak k Nav|lic izgubam v s^.erni A. ¡graditvi angleškega avetovne- mer.k. jn ^ g. je p ja ga gospodstva, angleškega fan- opomogla na morjil in njeiUi
PerUa. ...... j.i a i; prekomorska trgovina je skoraj
Vojne, k. jih je vodila Angli-I ^ kftšati ttnK^k0i ^ tu.
ja za pridobitev kolonij ah pr. di franc08k(> vojno brodovje je
katerih je kolonije dobila, so We lahko tekmovalo z angleškim, bodisi evropske ali pa izključno To(Ja y kftQi|u francoak4; revoiuci. kolonialne vojne. Izmed evrop- K ,n med napoleon8kimi vojna. skih vojn, ki^ so se končale za An-1, 80 ge Ang|e|| |eU 1?9? glijo s pridobitvijo kolonij, je bi-1 tiH y€Čjega antill8k€Ktt otoka^ la v prvi vrsti verska vojna s Trinidada |n manj4 Tobaif0> Španijo p^kraljico Elizabeto ,efca 1800 Malte ,eU 1806 fran. 1681 do 1602, dalje francosko- \coskeg& otoka Sv, Lucije> v In.
š^nska vojna 1635— li>J9; za-	di j skem oceanu pa bogatega oto-
kl j učena s pirenejskim mirom,	ka Igle de Prance( Seychel in A-
angleško holandska vojna leta	mirant, leta 1807 so vzeli An-
1672 do 1674, vojna za špansko	danski'Helgoland, Nizozem-
FlOSVETA
normalnih okolštinah ne morejo ' nebno vrsto sUnic, v katerih do-prebavljati lesa? Stvar je ta, da muje.
žive v njih črevesju neke mikro- j Tudi bitja, ki se preživljajo a skopicno majhne živalce, ki so! krvjo višjih živali, kakor pijav-jih osumili, da imajo pri tem po- ke, pršiee in komarji, imajo Iskalu termitov morda glavni delež. I šne aparature ki se družijo i Ta-aum ae je potrdil asfcsperi- bakterijami. Za te bakterije so
dedščino 1701—1714, končana mirom v Uterohtu, vojna 1756—1763, končana s pariškim mirom, napoleonske vojne 1792—1814, rusko-turška vojna 1877—1887 in svetovna vojna 1914—1918.
Verske vojne pod kraljico Elizabeto ko bile prav za prav samo
guyansko kolonijo, dalje Naga pa tam, Ceylon in Malakko s Singapo-rom, zdaj največjo pomorsko bazo sveta. To je bil angleški plen iz let 1789^-1814.
Od velikih ruskih zmag na Balkanu in Kavkazu so imeli naj-
uvod. Angležem je àlotakr.t bolj ve?ji d°bif<*	i?0"
za junaštvo ih pomorski plen, nego za kolonije onstran morja. Te vojne so pa privedle Anglijo v prekomorske vode Španije in Portugalke, združene takrat s
ražena in oslabljena Turčija jim je morala odstopiti leta 1879 v upravo Cyper, leta 1882 je pa morala z grenkimi občutki gledati okupacijo Egipta in angle-
v Afriki 1 milijon štirj. milj/ v Oceaniji pa 180,000 štirj. milj zemlje.
Bakterije - pomočnice življenja ~~
Ena izmed najčudovitejših živ-Ijenskih oblik narave
mestom. Termita so izpostavili visoki temperaturi, dovolj visoki, da so mikroorganizmi v njem poginili, dovolj so mu dali žreti les. Žival je žrla in žrla in je končno od gladu umrla. Namesto lesa bi ji lahko dali žreti celuloid ali pločevino ali druge neprebavljive atvari, efekt bi bil isti. Ce so pa dali tako prepariranim termitom, preden so utegnili od gla-dif poginiti, tistih mikroorganizmov, so živeli dalje, ker so mogli spet prebavljati les.' To se pravi, s svojimi izločinami so ga predelovale mikroskopično drobne živalce v njih Črevesju tako, da je mogel organizem termitov tako predelani les potem dalje predelovati kot hrano.
To pa ni osamljen primer. Pri mnogih pticah in sesalcih so posebni» oddelki črevesja urejeni kot oddelki za vretjer Temu namenu rabijo n. pr. debelo črevo in slepo črevo pri pticah in sesalcih, ali pa tudi sprednji želodec pri prežvekovalcih. Tu predelujejo vsakovrstne bakterije, in praži valce hrano. V vampu prežvekovalcev najdemo poleg tega praživalee, ki prebavlja-jo pred vsem celulozo. V vsakem kubičnem centimetru ovčjega prcžvekovalnika dobimo kakšen milijon teh mikroorganizmov, ki živijo in se množijo v živalskem telesu in ki so temu neobhodno potrebni. S hrano pridejo ti mikroorganizmi seveda v naslednji del črevesja in se tu prebavijo'ž njo vred. Tako si prežvekovalci sami redijo živalsko hrano, kajti količina živalske beljakovine, ki ae pri tem izkoristi, nikakor ni majhna. Ovci, ki se tako mirno pase po travi, bi pač noben človek ne prisodil, da je tako rekoč neke vrste skrita mesojedka.
A najbolj čudovite stvari se nam pokažejo v tem pogledu pri žuželkah. Žuželke namreč, ki žrejo listje, semena, les in troh-nobo, imajo v sebi vedno skrite predrobne pomočnike, ki jim |k>-mjigajo to neužitno hrano prebavljati, kakor smo videli pri termitih. V mnogih primerih i-majo v telesu gostitelja posebne organe, v katerih opravljajo svoje dejo. A kako prihajajo ti nevidni" jfosti v telo? Tudi to Je zanimivo, ker dokazuje, kako modro skrbi narava za tvoje stvore že v naprej. Ti mikroorganizmi, glivice, bakterije in praživalee ne pridejo namreč v telo gostitelja šele potem, kó odraze, temveč že ob njegovem rojstvu. Ko žuželks leže jajčeca, se ta ob posebnih vrečicah na-mažejo s poznejšimi gosti. Ličinka se izltže in |>oire jajčno lupino, pa tudi mikroorganizme na njej, tako da pridejo ti v njeno telo in pričnejo svoje delovanje. Pri neki vrsti žuželk se namaže c lo samo tisti del jajčne lupine,
urejeni (»osebni domovi in imajo posebne naprave, da morejo in-fieirati jajčeca ali zaplodke gostiteljev.
Videli smo, da so mikroskopič-ni gosti v bitjih potrebni ta predelavo drugače neužitno hrane. Toda novejša raziskovanja so od krila, da imajo še drugo važno nalogo. Ce steriliziramo neke uši, ki vsebujejo drožne glivice, ce te glivice v gostitelju torej pomori mo, se pojavljajo motnje kakor smo jih imeli priliko opazovati pri termitih. Te motnje pa lahko odpravmo, če damo živali kvas nega ek»trakta, torej neživo tvar, Iz tega jasno sledi, da pri pravljajo gostje gostitelju tudi vitamine, ki primanjkujejo, in morda je to sploh glavni pomen tega čudnega sožitja. S tem je pojasnjeno, da vsebujejo živali, ki se redijo samo od krvi, vedno bakterije, da jih pa nimajo, če si polek krvi jvivoščljo še drugo hrano.
Tako skrbi narava na iudne načine, s Čudnimi simbiozami (sožitjem različnih bitij) za svoje Življenje. Toda to poglavje s tem, kar smo navedli, še davno nI zaključeno. Večina avetečih živali živi s svetečimi bakterijami v tak šini simbioii, ki je vodila prav tako do najbolj kompliciranih organov, žarometov z lečami itd. Ta tečna združitev u-sod med organizmi, ki so si med seboj popolnoma različni, je ena izmed najčudovitejših oblik narave. To nam je jasno. Bolj težko bi bilo seveda pojasniti, kako je do teh oblik prišlo. — Po razpravi dr. Graupnerja —kk.
Mark Twain in
Španijo, v Mehiški zaliv in v In- ik«Ka Sudana Cyper, Egipt in dijski ocean. Tam 1*> Angleži J*» Je bl1 t?r'<1 V°J"' ften videli, kaj vse imajo v kolonijah ^ • t, 9am.° la Je ta£ra Jrugi narodi. S pirenejskim ml- "Jk°J	,.R""J1' Ru"' »
rom leta 1669 je odstopila An- f ™ * ' * J" * "" glija Španiji Jamaiko, ki je bila a 8adoVe njrvc ■ prva angleik. kolonija, ¿ridob-1tovna VOJna Je prlne8la A"k1|JI Ijena v vojni. Leta 1674 je odstopila Nizozemska Angliji svojo cvetočo kolonijo Novo Nizozemsko z mestom Novi Holand. To me..to je podaril kralj Karel II. svojemu brate princu, Yorškemu in po njem je dobila kolonija in njeno glavno mesto ime New York. To je bila pa takrat samo petina sedanje ameriške države Now York, ostalo je pripadalo takrat francoski koliniji, Novi
Franciji. - ---------- 1 Bakterije pomenijo večini lju
Med vojno za špansko dedšči- di nekaj groznega, kar se veže s ho je zasedla Anglija leta 1704 predstavami o boleznih in epide-Gibraltar in otok Minorko, z u- mijah. Ljudje preradi pozablja-trechtskim mirom je pa Franci- jo, da so nam bakterije lahko tuja odstopila Novo Foundlandijo di velike pomočnice. V kuhinji in takozvano Akadijo, t. j. Novo »o nam neobhodno potrebne, brez Škotsko.	njih bi ne bilo nobenega sira na
Novi Brunswick in sedanjo naši mizi. Toda te vrste bakterij, severoameriško drŽavo Maine, ki jih človek večinoma nevede u-To je bil prvi proboj v francosko porablja v domu, kuhinji in go-"celino" v Severni Ameriki. V «podarstvu, nas tu ne zanimajo, zapadni Indiji so odstopili Fran- Spregovorili bomo o drugih, ki cozi takrat Angliji svojo staro niso življenju nič manj potrebne, kolonijo otok sv. Krištofa, ki je Prav tako potrebne, kakor neki hil pa gosto naseljen in zelo ro- živalski mikroorganizmi, dovit^n. (Spancev so dobili Vzemimo primer. Med termiti Angleži" pravico pošiljati vsako p*o neke vrste, ki žrejo sam les. letov Ameriko 4,800 afriških za- Ljudje, ki so bili kdaj v kol oni-morcev v suženjstvo, kar je bila j»h, vedo povedati, kako je kak-dotlej izključna pravica Španije, šnega stola, ki so ga postavili Toda šele sedemletna vojna je zvečer v šupo, zjutraj zmanjkalo, ustanovila svetovnb gosfKKiar- Na "Jwvem mestu so našli kup-»tvo Anglije v prekomorskih de- fek ,ftMa' ki mu Je bi,° ,e tciko ^lah. S pariškim mirom |eta videti, kaj je bil prej. Termiti so 17G.'{ je odstopila Francija An- Hto1 P°ir"- A ktti<0 to storili, Kliji in Španiji vso svojo Novo |	zn&no, da živali
Francijo, ki je obsegala soraj I ..........."" ' "
v*. Severno Ameriko. Francija J«' odstopila takrat Angliji otok ( ap Breton pri Novi Škotski, vso Man jo Kanado, od sedanjih ^Iruž4'nih držav pa krajino od Mississippi in Missouri do Apaia-ških in Alejrhanskih gor, torej ««■danje. države Wisconsin, Mi-^"van. Ohio, Indiana, Kentucky. '"ineR**«., Mississippi, Alaba-ni«. zapadno polovico Pennnyl-)«nije, štiri petine New Yorka "i, skoraj ves Vermont.
Španiji je odstopila Francija t'ikrat takr«vano Louisiano. to J« sedanjih 12 drtav in dvoje o-*«;me|j v centru. V celoti je isitu-'"'a Francija okrog 18,000,000 ^irjaških milj, M katvrimi je bi-poleg Španije do takrat prva MonUliui velesila. V Severni A-J'« riki so<M.tafi Francozom mmu manjši skalhati otoki v No-I undlamiiji. Od Antll «o od •WNU Francozi Angliji ukrst w kraane otoke. I>ominico. Gre-"*'io in St. Vincent. Zanimivo je. da Angleži prvot-
' ni»o zahtevali od Francije IMegalje. ki mo «e *dele>ili «ta«lilng1o«iMke kofiirr<^wr. kalem je «Itlieal Umti» llerry, fed»-Ksnade, temveč otoka QuaJde-'ralai kwN-diaator indu«<rij.	/
ki ga ličinka potem predre, da pride na prosto!
Se bolj komplicirane so naprave ,pri žuželkah, ki se redijo od rastlinskih sgkqv, kakor pri raznih drevesnih steni" h, listnih Ušeh tn škržatih. Ti imajo naj-različneji«' aparate v ta namen in kjer živi v Uiesu po veC vrst drobnih gostov, dobi vsak gost svojo posebno sobico, svojo po-
, 2aba ima v Zed in jenih državah kupčijsko in kuhinjsko ceno. "Skokica neveista in nje ženin dolgokrat" pe tudi skačeU. Za kaj ne bi torej priredili žabjih dirk? Misel ni nov4. Take igre u-4 prizarja mestece Angel» Camp v Kaliforniji že nf*»j M. Ali ta otročarija s pacifičnega obrežja hi nikoli resno zanimala umerjenega prebivalstva ob atlantski obali.
Priti je morala šele Twainova rojstna stoJetničs, <Ia so se na vzhodni strani odločili obhajati sredi New Yorka žabje tekme. Slavni ameriški humorist je dal en», mu svojih spisov naslov: "Slavna *aba skakalka iz grofije JKalaivcrskc". In njegovi ol>ču<lo-rvalci so želeli |»očastitl njegov spomin s tem, da bi poslali na športno oporišče brezrepce, ki se jim pravi: korant, kuret, kvaka,, rakov c, rega, ri^gelj, rohtač., ro-h ta n, rohUfU* tončič, tomažek, urh, vega, lw)žja ?.»blca, zelena žaba, rnsnica, hržonica, sekulja, uscanka, i. t. d.
Akoprav pa Je Samuel Lang-horne, ki si je nadol pisateljsko ime Mark Twain po mornarskem vzkliku "zapiši dve!", zagledal Iu4 ali noč tega »»veta 30. novembra 18:Wi. so Newyorčan! otvr>rl-II šampionat brezrepih kHlonov kar /A' tam v pofetku julija. Takrat so doigo<|s'tke vx'kako živahnejše, na koncu lUtopada pa bo-
mmmutm
t	- r«Wr»M HlelurM.
Fritincoskl premier Laval (levo) na konferenci a bivšim angleškim «unan JI m ministrom Moa reje m.
do že okri pencle. Zato se mi ne vidi posebno srečna primera, ki jo Peter Kl«i>ec »usti v trenutku, ko malo neprevidno zagralii hrvaškega Uskoka, tuko da mu nehote zlomi vrat:* Primem, pa ti otrpn,e ko žaba na soncu". Žaba se kajpada na-suhom dolgo ne ohrani, vendar KlepČeva poteza j« hčerka trenutka (I. Zoreč, StiMd tlačan, 1985,, str. 83),
Ob začetku meseca žetniku to-ivj so se zbrali v Contral Parku radovedneži, nad 8000 oseb, da bi občudovali uspehe 175 skoku-petih živalic. Organizacija je bi-a vzorna, je poročal Pierre l)e-iwyer v "Petit Periston1'. T\k-movanji» se je vršilo v 5 različnih okroglih arenah, zazname-novanih z istoisrednimi progami nalk tarčl^pri streljanju. .Ude-keženloe so imete pravico do treh skokov, katerih dolžina se je seštela. Ugledni razsodniki so nadzirali učinke. Bivši pestiloc Jack Dempsey je bil .med njimi in Je svojo nalogo resno opravljal,
Palmo je odmisla tolsta žabu-ra iz Luizijane, težka 2 funta, po imenu Abbie Villatvt. Ze Fran Erjwvec je povuxlal, da ŽMbe ol> Mohikanskem zalivu dpsežejo e-no tretjino m in rjovejo ko vol, odtod nasi v iNilll'rog, a nedavno sem čital, da it« žaba v Kameru-nu še večja, žaba Goliath.
Naša siavljenka, žabica babica Abica Vilaretova, je torej smatrata, < «prav ne s sijajnim 1-zidom, 1.07 m sa tri «tkoko, to jt« skoraj 2 m manj kb zadnji prvak v Angeis i'ain|MJ. Neradi so dellli šanvpiouki krono. Toliko boJj (pa Je bilo oltfinstvo navdušeno, ko so povz<Hgnlll za častno kraljico res izredno žabavsljo, (MivsomIImWo, iikjtl<-iio lani na nekem travniku drža-ve New York in živečo *<*daj nit državjie stroške v prirodoipisnem muzeju. To prikasfii po imenu Whitey (Belka), so prinesli v Osrednji park v stekleni kletki, ki so ju postavili na prestol. Denot dekličic, o-biečenih v zeleno in rumeno, Je poskakovaJo fs> ž&bjie okoli kk»t-k«\ neto fja Je zamoreek iz Broo-klyna, JetoSnji prvak v biHianlu, položil svojo novo krono na Bel-kin zi«l>oj, ki «o ga hitro odpeljali v muzej, da se ne bi As*tna kraljica prcnaipihiiila in pri tem morda še podla kakor Lafon-taine«ov žabec.	N. K.
Cihailti kardinal pozi-ua na pripravij*no»t
Chicago. ^ "Katoliška cerkev v Združenih državah mora biU pripravljena na konflikt z. diktatorieno državo, če fioče, <la »u* ji rie pripeti kaj takega ka kor cerkvi v naeljaki Nem^lJI"^ Je rekel kardinal MundeUln zadnjo nedeljo v svoji letni poslanici katoliškemu društvu Hvetegs iaiena. Kardinal je reksl, da to društvo Je "močna Isjiska milica kl mors biti priprsvijtttts ua obrambo cerkve v slučaju fsšiati^negs ali komu-nictk-itera pura v Ameriki.
Italijanška cerheu zbira
zlato za Muššolinija!
\ Bsvonne, K J, - F« rs ni tu-i kajštije italijanske kstolišk* cerkve Vnetioh««da «o zadnjo ! nedeljo ns postv «voj*» 4obov -š^in» pri«|M*4ali »« «b m funií#v »Uta im Muaaolinijevo víanlo v starem krsju. Pri*|i»vano zlato Je bik» v obliki pratanov, u-hanov in drugih draguljev.
Roosevelt hujska razred * proti razredu!
Tako pravi burbontka "Liga svobode"
Washington. I), C. — Organi-zacija kapitalističnih magnutov American Liberty league, katere namén J«, da pazi na Hoo-sevvltovo "boljševiško manevriranje", je zadnjo nedeljo objavila deklaracijo, v kateri pravi, da je bila lloose vel lova posla nica kongresu "silno nevaren politični govor, v katerem Je predsednik zlorabil ustavo in začel hujskati razred proti razredu vsekakor z namenom, da provo-cira razredno sovraštvo med a-merlškim ljudstvom . ..,"
Kongresna kampa* tija za večjo svobodo
Civil Liberties unija bo •kuiála uzakoniti svoj program
SLABI IN DOBRI ZAKONI
VVaahlngton. (I'T) -gsnU don jem Kongresa so v glav n m mostu stopi lit. v akcijo razne skupine in lóbisti, ki se zanimajo za njegovo delo. Med njimi je tudi Ameriška unija za civilne svo-bodščine, ki bo skušala .prodtvtl v_jjarodiri zbornici s svojim novoletnim programom.
Ta program JeJimsnovala 'pro-gram za večjo svobodb', ki bazira na "pravici do neoiifcojeue agitacije za jireservacijtr demokracije in v zvezi t vprašanji obalo-ječega ekonomskega in (KiliUčne-ga siati'ina." .
Prav tako so na delu oziroma še v večjim obsogu in z velikim vplivom reakcionarne sile, ki sleutajo še bolj okrniti ameriško demokracijo z represivno zakonodajo. M*d to no razni "upor-iiInki" oHiiutki, na prvem mestu sta osnutek senatorja Tydingsa in kongreatiika MeCormacka proti širjenju "i^wrnJétva" In "nevarnih idej" med vojaštvom, ter Krainerjev osnutek za splošno rejiresijo. ,
"0e ImsIo sprejeti ti osnutki", pravi rivil Libert les unija, "lio debela prvi^ v mirnem fasu «si leta I71IM dobila firotiu|M)riilške postave. Zvezne jusUčne ag«*nte bi «b^iadirala na nlvoj nlzkot^ Mih špioJiov, ki bi lovili rdelkar-je in ii|M*riilke," Za |M»ra/. t<«b rHpre»ijftkih osnutkov bo unija v zvezi i drugimi pristaši svobode in demokrat ije napela V kongresu vse sil«.
Na drugi *tra)ii t"l»o unija b«>-rila za sprejetje sleil iih zakola a. ki tvorijo njun program "ve/' je a^olwHle";
Osnutki kongr#Snika S< otta m "»Vobodo ozrséja" Ca- (snitanejo /.mk<hi, Isido radlo|H»»taJ« prioi-Ijeiie dati enako priliko.obema «trankama za iMihijsnje ali zag«>-varían Je kontrover/oih vpra šanj. •
Onnutek kongre*n)ks Zlom h-1 ka ki doloma porotno obravnav" j y v -eh üliM HjlJi, kjer jrlav nl štsr «slbičl pr«»ti (Mištnemu šiljanju kskšiu* publika<'ije, <*eA, Is Je "umuzana" (ob*rene) ali "puntar «ka", %
Bymesov osnutek proti trane-portlranju stavkolomcuv is države v državo,
Conneryjeva resolucija, ~ ki prepoveduje ralni svmmega o-rožja po državnih gardah proti stavkarjem.
Amendmenti k zakonu AAA za protektiranje pravic najemninskih farmarjev In drugih farmskih delavcev do kolektivnega (pogajanja.
Resolucija kongreatiika Am-lieja za kongresno preiskavo razmer najemninskih farmarjev na Jugu v zvezi s kratenjem pravic do organizacije ln goljufanja pri delitvi dole AAA.
VVagneMfritigauov osnutek proti llnčanju.
Delavska politika in vrhovno sodite©
(Nadaljsvsaj« • 1, «trasi) Poleg akcije vrhovnega sodišča vidi Green brezposelnost kot najvažnejši« vprašanje v letu 10:16, Delavstvo bo zahtevalo od kongresa sprejetje zakona za skrajšanje delovnlka in delovnega tedna. To je edini praktični načrt za absorblranje brezposelnih po privatnih Industrijah, je mnenje unijskih vodij.
Po ooenl federacije Je v deželi še vedno nad enajst milijonov iu pol brezposelnih. In čeprav bi bila dosežena normalna produkcija, bi ob sedanjem ab-sofbiranju brezposelnih, ki znaša koinaj ono četrtino od zviša-vanja pcmlukcljo, ostalo stalno brez dela od sedem ln |xri do devet milijonov delavcev. Vlada in kapitalisti bodo ta problem skušali ignorirati, toda za delavstvo je to najvažnejše vprašanje, «. i - •
Stroj za drobitev atomov izboljšan
Pretvoritev elementov napreduje
llerke»ey, ( alif. — V oddel-ku za fiziko na kallfornljakl u-nlverzi Imajo stroj, Imenovan "ciklotron", /a rasliiJanje atomov, ki je bil prvotno Utiajdlm drja K. O. Lawrt«ura. Ts stroj je bil zadnja < ase precej pre<le-lan in izboljšan pod direktivo drja, Donalda (Ns>kseyja in vodstvo omenjenega oddelka zdaj lairoCa, da se je proces razbijanja atomov izlsiljšel 10 tki 20 od»lotkov. To |Mim*ni, ds "ciklotron" proiivaja umetne električne bliske, ki imajo do šest milijonov voltov moči.
Vodstvo pravi v svojem poročilu, da sdaj upajo na veliko večji napredek v transformaciji ali pretvarjanju r*criih el«. mentov, kar Je rezultat razbijanja atomov.- Na ta način ao že proilut irali več umetnih elementov, katerih' ni donlej tm nihče opazil v naturnem stanju na «vetu; v»! U' nov | elementi, ki nastanejo iz razbitih atomov v znauih eleroentih, «o nrksj časa —' nekateri- le nekaj minut, druKi pa več dni —«.radioaktivni na enak .način kakor Je rsdij. Na ta način možno pridobivati urnetni rudij, ki js v natu-t ri »lino r*>«i«k, vendar pa toliko |M»ttrbrn na (joIJii medicine. Nadalje «o Iz lega procesa produ-cirall nove žarke, ki ao veliko močnejši in boljši kakor znani Itoentfcnov! ali X-|arki.
PIOSVET«
Dolina meseca
ROMAN
gfésal JACK LONDON—PmUttail
Mimo njenega duha »o ae pomikali nešteti rodovi neumnih ponitnikov, Billyjev in Saxon, Be rtov in Maryj. Tomov iniiar. Kam »o romali? Proti razsolnim kadem in grobu. Merced*« je" bila trda in hudobna ienska, a imela je prav. Zmerom ho morali biti neumni spret-nim pod petami. Samo ona, Saxon, hči tiate Daisy, ki je pisala prečudno lepe pesmi, in očeta vojaka na serem bojnem konju, potomka močnih pokolenj, ki so bila iztrgala divji naravi in divjim Indijancem pol sveta — ne, ona ni bila neumna. Bilo ji je, kakor da bi po nedolžnem trpela v jeii. V vsem tem je morala biti nekje napaka. Ne, ona bo našla izhod.
Za tista dva dolarja je kupila vrečo moke in pol vreče krompirja. To je nekoliko izpre-menilo njeno enolično hrano iz lupinaric in školjk. Kakor Italijanke in Portugalke je pobirala naplavljeni les in ga nosila domov, čeprav je občutila to zmerom kot ponižanje svojega ponosa in gledala, da se je vrnila šele pozno, v temi. Nekega dne Je pristal na za-b la ten i strsni Skalnega nasipa italijanski ribiški čoln; moštvo ga je potegnilo na pesek, ki so ga bili trebilniki nagrebli iz preliva. Z vrha nasips je Saxon opazovala može, kako so se zbrali okoli žerjavice in jedli trdo zapečen italijanski kruh in dušeno meso z zelenjavo ter ga zamakali z dolgimi požirki redkega rdečega vina. Zavidala jim je prostost, ki se je izražala v točnosti njihovega kosila, v njihovem veselem žlobudranju in smehu in celo v samem čolnu, ki ni bil privezan zmerom na istem kraju, ampak jth je nosil, kamorkoli so hoteli. Nato so po blatu izvlekli na pesek globinsko mrežo in odbrali zase samo večje ribe. Mnogo tiaoč majhnih rib, ki so bile podobne sardinam, so pustili umirajočih na pesku, ko so odpluti. Saxon jih je dobila polno vrečo; dvakrat jih je morala naložiti, da jih je spravila domov, kjer jih je potem .nasolila v lesenem čebru.
fte vedno se je dogajalo, da jo je pustila zavest na cedilu. Najbolj čudna izmed vseh reči, ki jih je v takem stanju napravila, se je pripetila na Peščeni obali. Tam se Je neko vetrovno popoldne zdramila v jami, ki jo je bila sama izkopala, pokrita z vrečami namestu odej. Celo nekakšno streho je imela nad seboj, ki jo je bila zgradila iz naplavljenega lesa in močvirne trave. Povrhu travê je bila nasula paaka.
- Drugikrat ne je zavedela «redi močave, noseč na ramenu butaro naplavljenih drv, ki jih Je bila povezala z vrvjo. Vštric nje je stopal hprley Long. V svetlobi zvezd je videla njegov obraz. Nekam topo se je vprašala, kako dolgo neki že govori in kaj je vse rekel, ne da bi ga bila slišala. Nato jo je obAla radovednost, če*, kaj govori ? Strab je ni bilo, ne gle- ! de ua njegovo moč, njegovo zlobno nrav in na to, da Nta bila sama sredi temne močave.
"Za žensko, kakršna »i ti, je aramota, da mora opravljati tako dalo," je govoril, oCivid-no ponavljaje nekaj, kar je že prej trobil vanjo. "Daj, Saxon, reci besedo. Daj, reci besedo."
Saxon je obstala in mu mirno pogledala v obraz.
"Poslušaj, Charley Long. Billy je dobïTss-mo mesec dni in ta mesec dni bo kmalu pri kraju. Ko pridu venkaj, ni vredno tvoje življenje niti Ale|>ca soli, če mu |>ovem, da iti me nadlegoval. Poslušaj. Ako ne pri tej priči odstraniš in me pustiš pri miru, mu ne povem. To je vse, kar ti rečem."
V mrki neodločnosti je stal veliki kovač pred njo. Njegov obraz je bil kar ganljiv v svojem divjem hrepenenju in njegove roke so se po-nevedoms krčile, kakor da bi hotele nekaj zgrabiti.
"Oh, ti mala, drobna stvarca," je rekel z obupnim glasom, "s eno roko bi .te lahko stri. I.ahko bi — da, vse, kar bi hotel, bi lahko storil s teboj. A nočem ti žalega, Saxon, to ve£, da ne. Samo besedo reci —"
"Rekla sem ti vse, kar ti imam povedati/' "Bogmaî!\je zamrmral z neradovoljnim občudovanjem. "Nič se ne boji. Prav nič se ne boji."
Več dolgih minut sta stala drug drugemu nasproti, ne da bi izpregovorila.
"Zakaj te ni strah?" je vpraAal nazadnje, ozrAi se po temni okolici, čeA, ali nima kje skritih zaveznikov.
"Zato, ker imam moža za moža," je kratko odvrnila Saxon. "In zdaj rajAi pojdi."
Ko je odAel, je preložila butaro na drugo ramo in krenila dalje; V njenem srcu je drhtel tih ponos na Billyja. Vzlic reAetki ječe, ki ju je ločila, se je vendar Ae naslanjala na njegovo moč. Ze njeno ime je zadoščalo, da je prepodilo suroveže, kfekršen je bil Charley Long.
Tisti dan, ko so obesili Otta Franka, je ostala doma. V večernikih je bilo poročilo o usmrtitvi. Odloga mu niso bili dovolili. V fiacra-mentu je bil ielezniAki guverner, k1 je smel dati bančnim roparjem in p^dkupljivcem odloga ali jih celo pomilostiti, ki se pa ni upal s prstom ganiti za delavca. Tako in podobno so govorili po sosedAčini. Tudi Billy je tako govoril. In Bert, ko je bil Ae živ.
Drugi dan se je Saxon odpravila na Skalni nasip, in prikazen Otta Franka je stopala ob njeni strani. A z njim vred jo je spremljala druga, Ae bolj meglena in nerazločna prikazen, v kateri je spoznala Billyja. Ali je bilo tudi njemu usojeno, da bo hodil svojo pot prav do temnega konca, kakor Otto Frank? Najbr-že, če ne bo kraja temu boju in krvolitju. Billy je bil borec. Čutil Je, da se bori za pravično stvar. In ubiti ^človeka je bilo tako lahko. Tudi če ne bi imel namena, si je utegnil kak stavkokaz, ko bi ga pretepal, razbiti glavo na kamenitem robniku ali cementnem pločniku. In potem bi Billy visel.• Tudi Otta Franka so bili tako obesili. On ni nameraval ubiti Hendersons. Le po nesrečnem naključju si je bil Henderson razbil glavo. In vendar so Otta Franka obesili zaradi tega.
Vila je roke in se glasno jokaje opotekala v vetru, ki je bil med skalami. Ure so minevale, ne da bi se bila zavedala sebe in svojega gorja. Ko se je zdramila, je bila na skrajnem koncu nasipa, tam, kjer je med Oaklandskim in Alamedskim pomolom štrlel v vodo. A Saxon ni videla nasipa. Bilo je o polnem mes€£~ cu in skale je pokrivala nenavadno visoka plima. ~ Stala Je do kolen v vodi; okoli nje je plavalo na tucate velikih vodnih podgan, ki so se cvileč borile druga z drugo, da bi po njej splezale iz valov. Zakričala je od groze in Jela brcati, da bi ae jih ot«f)ia. Nekatere «o se potopile in odplavale pod vodo; druge so v varni razdalji prevldpo krožile okoli nje, in ena,-posebno velika, je zasadila zobe v njen čevelj. Na to je stopila in jo stria s prosto nogo. Čeprav je Ae vedno trepetala, je zdaj vendar lahko mirno premislila položaj. Zabredla je k močnemu kosu lesa, ki je plaval nedaleč od nje, in z njim napravila prostora okoli se bo. e
Majhen deček v majhnem, živo poslikanem polkrovnem čolnu je z veselim režanjem zaplul k nasipu in popustil sprednje jadro. ' "Ali hočete v čoln?" je zaklical. "Da," je odgovorila. "Tu je vse črno velikih podgan. Bojim se jih."
Pokimal je, krenil Ae bliže in^spustil veter iz jadra, da je lahno zaneslo Čoln tik do nje.
"Odrinite kljun!" je ukazal. "Tako. Nerad bi si zlomil gredelj... In zdaj skočite v zadnji konec — semkaj k meni — pa hitro." fOaUs anaotejti.)
R. C.:
Cvetka iz Horte
i
Spomladi leta IM^je angleAki parnik "Lucy" pristal v Hortl, ki j<| bila naravno pristanišč? otoka Kayala. Tri dni se je ladja borila na Atlantskem oceanu z orkani in se je le z največjo težavo reAila iz njih objema.
Kapitan Jonen je bil zelo vesel, da se mu je |M>sre<Mlo rediti v llorto, kjer je hotel dati svoj parmk |N»praviti in »e poAteno od pobiti.
Na njegovem krovu je bil t odi popoten mlàd Anglež, star kskih 20 let. Po njegovem ivdenjti Je vsak »kle|»al, «Ja mora biti kak bogst gentleman.
Ko je iztedel. lia InmIo morali vožnjo prekiniti, ga je to neprijetno dirnilo. Ker si pa ni mogel I »omagati, je ak|enll, da tudi sam odide na suho tn Ii poUkV primernega stanovanja, kajti kapitan mu je odkrito priznal, da bo tu ostal najmanj dva meseca ali pa morda A^ (rt.
'Angle* je odAel po m«-tu. da bi ff ga ogledal z vseh nt rani Henry Itrigg«. tako mu je bilo ime. je mehoma ob» t al kakor ;<ri.
kovan. Sfl je namreč mimo neke hiAe. Ko se je slučajno ozrl v okno, je zagledal lepo, temnolaso dekliAko glavico. Velike, temne oči so ^ačudeno in vpraAaje str-rtiele vanj.
Nekaj minut «ta ne gledala. Tujec Je |N»zdravil. Mladenka mu je smehljaje odkimala in izginila.
Zaman je čakal, da bi se *pet prikazala. -
Počasi je odAel v mesto; kjer fi je izhrsl v neki krčmi začasno prenočiAče. '
VpraAal je gostilničarja to in ono Naposled mu )f «»menil hišo, kjer je videl tinto lepotico.
Krčmar mu Je odvrnil, da mora to biti jtač hiAa starega Polls, ki je krčmar v pristanišču. Mot sicer mnogo zasluži, vendarle zelo varčuje« ker hoče» za«uti svojo j Artlofujeto v zlatu.
Tu ječ je radovedno vpraAal: "Ali je to njegova lena?" "Se, hčerka njegova je in gov edini otrok ter na)le(tAa de. Hlfa na .voem otoku."
"Tako, t m ko?" je Angle* ta miAljeno (slvrnil
"Ds! Neki &(tat|fe jo je imenoval "Cvetko iz Horfe"', tako mu je bila v4eč. Sicer so jI druge trlo zavhtale, kajti ne manjka
nam lepotic, toda ime ji Je osta lo."
i "To je kar romantično!" je smehljaje se omenil Anglež.
"Da. res je! Vsi mladeniči v llorti so vanjo nesmrtno zaljubljeni. Njen izvoljenec je pa ribič Rislrigo Benar, s katerim se ni Aaliti in se fantje niti ne upajo s njim kosati."
Anglež se je za»mehljivo zare-žal:
"Ali so pri vas zaljubljenci tako divji? Kdo je vendar ta Ro-drigo?"
"Ribič Je. postaven dečko, močan iti spreten, da se nihče v Hortl ne upa boriti se z njim. Tudi je dokaj bogat, ker je po očetu podedoval precejšnje pre-premoAenje"
Anglež ga nI več vpraAal. Po-časi je tzpil svojo steklenico vina In odAel.
Zdaj je zavil v bezr.ico "starega Polla. V krčmi je dobil kapitana svojega h roda in krčmarja.
Naroči) je steklenico vina in ju povabil, naj mu drugujeta.
Hrigg» «am je malo pil. Krč-marju se je takoj prikupil, ker je po h v «lil njegovo dobro kapljico Omfinl mo je, da mu otok sekt ugaja VpraAal ga je, kje bi dobil prijneme <«>htco
"Moj sosed, stari Ramon, Ima prijazno stanovanje, kakor na-laAč za vas," je odvrnil krčmar. Zjutraj se že lahko vselite. Bom že kar jaz govoril z njim."
Harry Brigg« se je priporočil. Omenil je, da ne gleda na ceno, samo da bo stanovanje res zanj.
Tedaj je vstopil mjadenič, ki je priAel h krčmar ju po slovo'. Bil je visok in Airokopleč, star največ štiri in dvajset let. Njegovi kodrasti kratki, črni lasje, ognjene oči in drzne poteze obraza so ga izdajale za popolni tip lepega južnjaka.
Kljubovalna drža njegove glave in nekaj divjega in drznega v njegovem ponašanju je značilo močqn značaj in strasten temperament.
Stari Pollo ga je veselo sprejel in mu prijateljsko stisnil roko. Seznanil ga je z obema tujcema:
'To je Rodrigo Benar, moj bodoči zet. £li ne boA sedel in nekoliko pokramljal?" •
Mladi ribič, ki je hladno in ponosno premeril s pogledom pla-volasega Angleža, je odklonil:
"Hvala vam,, oče Pollo! Poslavljam ae za 8 do 10 dni. Pozdravite Antonijo! Nisem je do-WJ doma. Ne utegnem je počakati. Vreme je godno, zato takoj odrinemo."
"Vse ti izpolnim, sin moj! Torej na svidenj^! Pa srečno ribari r je relteJ kramar.
Stisnili so si.roke in Rodrigo je odAel. Kmalu za njim je vstal tudi Henry Briggs in z njim ka-petan.
Ne pripovedujte nikomur, da sem sin bogatega trgovca! Nihče ne sme izvedeti, odkod sem, niti ne poznati mojih razmer!" je dejal mladenič kapetanu.
Prav, kakor želite, sir!" je kratko odvrnil kapetan in se priklonil. • Ločila sta se.
2
2e drugi dan se je Briggs naselil v zapuAčeni Ramonovi hi-Aici.
Ko se je zmračilo, je vsak dan zadonela kitara iz odprtega okna njegovega stanovanja. Igral je prav mojstrsko.
Njegova pesem je bila polna ljubezni in koprnenja. Vabila je fh plakala, drhtela in strastno klicala.
' In tedaj se je vzdramilo v lepi Antoniji. Kar vsrkavala je glasove kitare. Počasi se je splazila iz hiAe in hitela k grmovju ob sosednji hiši prisluškovat.
Mahoma je onemela. Pred njo se je nepričakovano pojavil Henry Briggs, tajinstveni svirač sam. Sil je plavolas, vitek in krasen, pravi junak angleAkega romana.
Nagovoril jo je. Pričela sta se pomenkovati. Prvi dan ji ni o-menil nič posebnega. Pravil* ji je le o čudesih velikih mest in o čaru življenja.
Gledal jo je pa tako zapeljivo, da je bila vsa očarana. Zvok njegovih besed jo je opajal.
Prosil jo je, naj drugi dan spet pride. Prijel, jp je za roke. Odtegnila mu jo je. Hipoma se je spomnila na svojega izvoljenca in zabolelo jo je pri srcu. NI mu obljubila, da bo priAla. Izbegana je odhitela domov. I Drugi dan se je borila sama i nebo j.
O mraku so se pa spet oglasili m a meč i glasovi kitare. Klicali so jo in zapeljivo vabili.
Kakor bi jo bila gnala tajna Mila, kateri se sploh ni mogla u-pirati, je odAla po stopnicah terase.
Tedaj je začula sladek klic. Minuto nato je že ležala v Angle-ževem objemu.
Odslej sta se sestajala vsak večer v samoti njenega vrta. "
Njen zaročenec je pa blodil po morju.
Nikoli ga nista omenila. Toda Antonijino lepo telo Je vedno vadrhtelo od tihe groze, če je v divjem navalu Ijubeienskih strasti zazrla pred svojo duAo njega, ki se mu je izneverila.
Ko je slutila, da se on vrne. je sklenila s Henry jem vendarle govoriti o «toji bodočnosti.
Ko sta se neki večer sestala, mu je omenila in ga vpraAala. kaj namerava.
Kako se je začudila, ko se ji je smehljal in Je rekel;
"Ljubica, ti. si bila vendar zaročenka ribiča Renara. Ali m ni A. da mi je to ostalo tajno?"
Začudeno ga je pogledala:
'Tako? TI si vedel, a mi vendar nisi ničesar omenil.?
TOREK, 7. JANUARJA
.1
-T«WraU4 P letu r«.
Slika kaže mestni avditorij v Cleveland u, O., v katerem se je vrftila konvencija Ameriškem kongresa proti vojni in faiizmu.
In tedaj ji je pričel lagati, da bo pisal svojim starAem, naj ona dotlej Rodriga zadržuje in mu ne omeni ničesar, čeA, da bodo star&i kmalu odgovorili. Potem bo pa takoj govoril sam z njenim očetonf. .
Ko je Antonija povedala očetu, da ne more postati Rodrigo-va žena, jo je hotel prisiliti. Za-žugala mu je, da bo rajAi skočila v morje, kakor postala nevesta
neljubljenega moža. In oče je od-
. ...
Skušal je posredovati pri ribiču. Mladenič se je razburil. Kričal je:
"Kakšen ničvrednež jo je premotil. Gorje mu! Uporabljal je pač tajna, čarovniAka sredstva, saj me je ljubila Ae tedaj, ko sem odhajal na morje!" •
Starec ga je mirili čeA, da se bo Ae vse poravnalo.
"Kafco vendar mislite? Z vašo hčerko je končano! Toda z njenim zapeljivcem bom že obraču-nil!" je zakričal Rodrigo in zaprl za seboj vrata.
4
Odslej je Rodrigo zasledoval 2apeljivca. Toda oba zaljubljenca sta pazila, da mladenič ni mogel niti slutiti, da se ljubita.
Medtem je bil brod pripravljen za odhod. Preden je ladja "Lu-cy" odplula, sta se kapetan in Anglež še nekaj pomenila.
In potem je odšla. Pretekli so že trije meseci po njenem odhodu. Briggs se je Ae vedno ljubimkal z Antonijo. Toda komaj je čakal, da pride ladja, ki jo je pričakoval in o kateri sta se do-
menila s kapetahom, da jo poi-je ie m
naveličal svo-
Ije. Anglež se je ljubezni,
Neki dan je spet Aej kakor o-bičajno proti morju na izprehod. Zagledal je ladjo, ki je pristala. Kapetan ga je pozdravil kakor svojega starega znanca.
In tedaj je Briggs ukazal kapetanu, ki je priAel ponj po naročilu Jonesa. naj ostane ladja kolikor mogoče skrita, ker želi o-tok skrivaj zapustiti.
In res je brez slovesa naslednjo noč izginil.
Zdaj je po Horti završalo. Nihče ni vedel, kje je Anglež. Tudi ni nikomur zaupal Avojega poklica, niti povedal, odkod je doma. Ker ga ni bilo odnikoder, so obdolžili Rodriga, a ga je umoril. Odpeljali so ga v zapor.
Pet mesecev je bil siromak v preiskavi. Na|s)sled so ga izpustili, ker mu niso mogli ničesar dokazati.
Zdaj so se ga vsi ljudje izogibali. Njegovi najboljši prijatelji so ga imeli za morilca. Nihče ni Imtel z njim občevati. . ,
Ko je priAel iz zapora, hiteč mimo domače cerkve, je srečal pogreb. VpraAal je prvega človeka:
"Koga neeoT.
"Cvetko iz Horte," je odgovoril vprsAani in ga sovražno pogledal.
Boiest, ker je izgubila svojega <tragega, ki gs je tako silno lju-ti Is. Je umorila nefno življenje Antonije.
Tisti veter so naAli Rodriga Renara do pezavesti pijanega na pločniku pristaniAke ulice. Odslej se Je to ponavljalo.
"Slaba vest ga preganja!" so govorili ljudje.
5
Po tem dogodku je minilo e-*em in dvajw>t let.
Neki dan *ta stopila pri Hoiti
z velike ladje dva gospoda, stara okoli petdeset let.
' "Tukaj gori moram! Cez uro se dobiva v krömi spodaj!" je rekel prvi in z zanimanjem ogledoval mesto, ki mu je pač moralo biti že znano, kajti brez vprašanja je odšel po ulici. '
Drugi Anglež je sam krenil proti krčmi. Tedaj je srečal starca s pijanskim, zabuhlim obrazom.
"Alt ste vi izgubili ta robec?" je vprašal starec, ki je malo prej sam skrivaj prav spretno potegnil neznancu robec iz žepa.
"Res je moj ta robec. Hvala vam!" je rekel tujec in mu hotel nekaj podariti.
Starec je zamišljeno gledal prvega tujca, ki je hotel po znani ulici v gorenje mesto, in dejal:
"Ce mi hočete storiti uslugo, mi povejte, kdo je ta gospod."
"Henry Briggs. Morda ste ga kdaj poznali. Pred leti je bil tu."
Obraz starca je ostal negiben. Zahvalil se je in odvrnil, da Angleža ne pozna, ker je bil tedaj on sam 24 let star.
Tujec se je začudil:
"Ali se ljudje pri vas tako hitro starajo? Potem ste najinih let, pa sem menil, da ste velike čez šestdeset."
"Res se staramo, toda ne vsi," je odgovoril starec.
"Mojega prijatelja bo pač veselilo, če dobi znanca iz tistih dni," je dejal tujec.
Starec je odšel za prvim tujcem, ki se je na poti ustavil. Dohitel ga je in se mu hropeč približal.
"Ali ste že dolgo tu?" je vprašal Anglež.
"Več ko petdeset let."
"Potem ste poznali krčmarja Polla in njegovo hčerko, ki sta bivala v tejle hiši?"
"Seveda. Umrla sta. Antonija je umrla pred 28 leti, ker jo je neki ničvrednež zapeljal in izdal."
Anglež ga je pogledal in se prestrašil. Hotel mu je podariti cekin: *
"Vidim, da niste bogati. Sprejmite ta dar!"
Starcu se je tresla roka. Denar jir zažvenketal po tleh.
Starec se ni mogel pripomniti, da bi ga pobral, tako šibek j« bil. Tedajt je hotel Anglež pobrati cekin. Sklonil je.
Starec je potegnil kakor blisk izza pasa nož in ga zabodel An. gležu v vrat.
Nesrečnež se je zgrudil na tli in kmalu izdihnil v mlaki krvi i
Starec je bil — Rodrigo. Noži ni niti obrisal. Vtaknil ga je n*. zaj za pas in rekel:
"Zdaj grem, da me ne bodo 28 let zastonj imeli za morilca'"
Počasi in brez strahu je odšel po cesti v doline, da se izrodi rokam pravice.
(Iz nemščine: Gustav Strniša.)
V dekliški šoli
Profesorica: Kdo je bil mladij gospod, s katerim sem vas raj videla?
Dijakinja: Moj brat.
—	Ali imate samo enega brata?
—	Navadno samo enega, gospa profesorica.
*
Mati in hči -
"Ali si videl materin obravl ko sem ji rekel, da je videti prav tako mladostna ko njena hči?*
"Ne — pač pa sem vide) hčerin obraz . . ."
"MOJ DRAGI MALI SINČEK SEDAJ JE KOT MALI SPAČEK
Bil je zelo suh in ni imel nobenega apetita; nič ve¿ nisem vedela kaj
mi je storiti."_
Matere pravijo, Trinerjevo greni« vino je ravno pravo zdravilo za »uls podhranjsne otroke. Njega vsebin« so najboljie snovH ki Jih je zdravstvena veda iznajti mogla za odprsv« zaprtnice, slabega apetita, glavobol* zgube spanca, plinov, slabega diha, nečiste kože in sitnosti v zvezi t prebavnimi nerednosti. Prijazno t» piti in dobro »anaaljivo druiinik« zdravilo. V vseh lekarnah.
TRINIR'S ELIXIR OF BITTER WINE
Joseph Triner Company, chicaf»
TISKARNA S.N.P.J
IPBUEMA VIA
v tiskarsko obrt »padajoča dela
Tiska vabila sa veselica in shoda, vizitnice, časni)» knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatski» •lovaikem, češkem, oemikem, angleškem jeaiku in drugi*
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAN8TT0 S.N.PJn DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vas pojasnila daje vodstvo
.1 /
PUite po tafonaaeijo as
S. N. P. J. PRINTERY
2657-5* SO. LAWNDALE AVENUE Télate« Rockwall 4904 CHICAGO, ILL, >