Prvo božično drevesce
Legenda.
Ko je bival Jezusček še na zemlji, je rad zahajal med dobre in pridne otroke. Zlasti je rad obiskoval bolne otročiče, jih tolažil in se igral z njimi.
V borni kočici je ležalo na trdih posteljicah dvoje bolnih otrok. Hudo jima je bilo, ker nista tnogla pod milo nebo v družbo veselih vaških otrok.
Vsa žalostna je potožila sestrica svojemu bratcu: »Ko bi imela tu v sobi vsaj nekaj cvetic, bi bila vesela.« Bratec pa je menil:   »Ni mi toliko za cvetke, ker pre-
Jia trg.
186
hitro zvenejo. Rajši bi imel tako drevo, ki bi bilo vedno zeieho!«
Jezusček je čul skromne želje ubogih otrok. Zasmi-lili sta se mu sirotki. Sklenil je v gozdu poiskati drevo, ki bi bilo voljno iti k bolnima malčkoma.
Odšel je v gozd. Vse drevje se mu jc klanjalo in je pozdravljalo Ijubega  Jezusčka.
Božje dete zaprosi: »Katero drevo bi hotelo iti v borno hišico dvemc malima bolnikoma v veselje in uteho?«
Ali glej, slehernemu drevesu se je stožilo po lepem gozdnem domu. Brž so se izgovarjala drugo za drugim. Hrast pravi: »Ne morem odtod, ker so poiskale veverice bivališča v mojih rogovilah!« Bukev trdi: »Ne pustim ptičic, ki gnezdijo v mojih vejah.« Še breza pristavi: »Sleherni dan me obiščejo hrošči in metulji, kako naj se ločim od njih!«
Toliko izgovorov je užalostilo dobrega Jezusčka, kar zašepeče tik njega smrečica: »Gospod, nimam lepe oble-ke, moje igle bodejo, zame ne marajo lahkokrili metulji in ne drobne ptičice. Vzemi me s seboj k bolnima otro-koma, hočem bivati pri njiju in jima govoriii o zelenem gozdu in o zlatih solnčnih žarkih!«
Jezusčku je bila všeč ponudba drobne smrečice; lju-beče je pobožal z nežno ročico bodeče igle. »Poleti in pozimi boš posihmal zelena, smrečica, ker si slušala mojo željo. Ko bodo stala druga drevesa vsa gola in prazna, boš zelenela ti premnogi deci v veselje. Naj te okrasijo moji angeli!«
Hipoma so pripluli angelci, pozlatili so jabolk in ore-hov; na veje in v«jice so obesili vse polno igrač, ptičk, konjičkov in pisanih punčk. 0 mraku so prižgali še sve-•čice, da se je smrečica svetila v nebeški svetlobi.
Nato so odnesli odičeno drevesce bolnima otrokoma. Siromačka sta zrla vsa začudena in hkrati sta vstala iz posteljic zdrava. Kar nagledati se nista mogla rajskega drevesca. Radostna sta se zahvaljevala dobremu Jezusu za veliko dobroto.
Ta dogodek- se je kmalu zvedel daleč naokoli, in ker je bilo to uprav na sveti božični večer, so začeli ljudje na ta večer krasiti pridnim otrokom smrečice jn so jih imenovali božjčna drevesca.                 Lud. Koželj