f iS I5 u W. Ä i !Ö U F trf' iS. i i it ** ""T \ J"', . ¿A ki- O. izhaja vsak četefctk ia vel je 3 sosisiic: «f*j &t v Siafei s jMiät^tsii'M« Ktior ii odi «a»! po hkk*. P^* Ba kis sötaa 5 it — StSnšaiibia i® p*«S|a društva* dobivajo liti bsei poaebB* juuočalne. — PW*iMzsd stauet» Za üismte s« plačale od enoatopwc pe(8w$fe » eakiirf K vis., aS k*r je isto, stxa*. b-estda 5 vin. is pdStrrsia Si risu, izjiw ia Potisno M vis. — hawrafc s« <*-prKi*tM.}o teffta «fpuddc «akračcfeo, ¿¡ocroäe in rckte»»**«. 1 5.V Kreits! (wcnivstrijsfee defete 8 K. ega tiskovnega štev. 5, sprejesaa \jMtimtiet prtnten-a »toe via. Li v»i3i*r.\s« ogiase primerni porast V odfMlni ,Msta »»ZRÄKtS*" '—-—' — i—i---J~ —"—m Nrsafwte reklotu^čije w proste. * iimilvmimkim« mu f j Novo ministrstvo &ta,jcr«kl Slovence dr. viiaz Zelger mi>lsi«r. V Avstriji smo dobili zopet novo Bunistrstvo. Ker se ministrskemu predsedniku Seidlerju ni posre-•ijilo sestaviti parlamentarne vlad», t. j. ministrstva , sa bi bilo sestavljeno po večini iz državnozborskih poslancev, j« v Četrtek dne 30. avgusta sestavil u-radniško ministrstvo. Dosedanje voditelje ministrstev Je večinoma določil za prave ministre. Obenem pa j« določil še štiri nove ministre, katerim so poverjen® posebne naloge. Med temi je tudi Slovenec dr. .Ivan vitez Zolger. Cesar Karel je dne 31. avgusta poslal vitezu Seidlerju lastnoročno pismo, v katerem imenuje naslednje nove ministre: dr. Ludovika Cvri-klinskega ministrom za uk in bogočastje, dr. Karla foarona Banhans za železniškega ministra, dr. Huigona viteza pl. Schauer za pravosodnega ministra, dr. Emila Homana pl. Herimberg za ministra javnih del, d!r. Ferdinanda barona Wimmerja za finančnega ministra, podmaršala Karla Capp pl. Birkenstetten za ministra deželne hrambe, dr. Friderika barona "VVie-serja za trgovskega ministra in veleposestnika Er-nesta groia Silva-Tarouca ministrom za poljedelstvo. Notranji minister grof Toggenburg in minister za ljudsko prehrano Hofer sta ostala na svojih mestih. Dalje imenuje za ministre dosedanjega voditelja trgovskega ministrstva dr. Viktorja Matajo. oddelnega načelnika dr. Ivana viteza 2 o 1 g e r j a, sek-oijskega načelnika dr. Julija Tvrardowski-Skrzypna In vseučiliškega profesorja dvornega svetnika dr. It. Borbačevskega. Minister dr. Mataja in minister dr. Horbačevski bosta vodila preddela za sestavo ministrstva za socialno preskrbo in za ljudsko zdravje. Posebna naloga dr. viteza Zolgerja pa bo, kot pravi cesar r svojem pismu ministrskemu predsedniku, pečati se od slučaja do slučaja t smislu želje ministrskega sveta in ne oziraje se na pristojnost posameznih osrednjih mest in drugih upravnih inštane z ©notno upravo takih z vojno združenih upravnih zadev avstrijske vlade, ki se dotikajo delokroga več ministrstev. In sicer z namenom, da olajša sporazum- ne rešitve in priprave za končna sklepanja. Njegov delokrog torej ni tak, kakor je delokrog drugih ministrov, a bo tembolj važen, ker bo imel v rokah nekak pregled nad drugimi ministrstvi. V novem ministrstvu je 10 Nemcev in 5 Slovanov. Cvriklinski je Poljaki, Zolger Slovenec, Twar-dowsky Poljak, Horbačevsky Rusin, grof Sylva-Ta-rouca pa češki plemenitaš. Cehi v novem ministrstvu niso zastopani, kar vzbuja v češkem narodu do naše vlade, ki je sestavljena po ogromni večini iz Nemcev, še večje nezaupanje. Stališče Jugoslovanov napram novi vladi je jasno. Mi sicer pozdravljamo prvega Slovenca-ministra in se veselimo, da so celo na najvišjem mestu sprevideli, da tudi nam gre sedež v nrmsTsJvu, a mi prejkosiej zahtevamo, da se popolnoma izpolni naša zahteva po združenju vseh jugoslovanskih dežel pod Habfeburžani. To našo zahtevo je načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec jasno označil t državnem zboru dne 30 maja 1917 in pri tem ostanemo. Dokler nam vlada ne ugodi naši opravičeni narodni zahtevi, dokler nam ne da skup ne narodne samouprave (avtonomije) za vse Jugosio vane, tako dolgo Jugoslovani ne morejo podpirati vlade. Nemci so razburjeni, ker je cesar imenoval Slovenca za ministra. Da bi bil Slovenec minister, to se jim zdi nekaj popolnoma nemogočega. Mi Slovenci bi morali ostati samo hlapci in sužnji; mi bi morali samo ponižno ubogati in služiti gospodskim Nemcem, plesati tako, kakor bi nam piskali nemški zagrizenci, namestniki, gla\a;*ji, uradniki in taki, ki so privandrali k nam z namenom nam komandirati. Gospodje Nemci, tisti časi, ko vam je slovenski narod hlapčeval, ko ste nas tepli, je minul. Mi smo e-nakovredni z vami. Minila je tudi doba, ko je Slovenec moral samo plačevati denarni in krvni davek. Sam cesar nas je spoznal, da smo Slovenci narodi, ki zasluži večje spoštovanje in zategadelj je poklioal našega odličnega, visokouČenega rojaka dr. viteza Zolgerja v ministrstvo. Dr. Ivan vitez Zolger je naš ožji štajerski rojak. Mi upamo, da bo v ministrstvu in pred samim cesarjem tolmačil želje in zahteve slovenskega ljudstva. Minister Zolger ie zaveden sin slovenskega na- roda. Dasiravno je že od nekdaj v visoki cesarski službi, vendar je vzgojil svoje otroke v krščanskem in slovenskem duhu. Slava mu! Naj s« vzgledujejo po njem vsi tisti, ki na tujem, v mestih ali pa celo doma zapostavljajo in zametujejo svojo milo materno besedo. Minister dr. Ivan vitez Zolger. Prvi slovenski minister dr. Ivan vitez Zolger '<( bil rojen leta 1867 v Devini pri Slov. Bistrici na Slovenskem Štajerskem kot sin kmetskih staršev in je torej naš ožji rojak. Leta 1894 je bil promoviran za doktorja prava ter je vstopil v službo politične uprave na Štajerskem, odkoder je prišel leta 1898 v naučno ministrstvo in leta 1902 v ministrsko predsedstvo. Leta 1907 je postal načelnik državnopravne-ga oddelka v ministrskem predsedstvu. To je velevažen urad, ker se v njem rešujejo vsa velika in težka vprašanja, tičoča se nagodbe z Ogrsko. Dr. vitez Zolger je postal tedaj ministerijalni tajnik in 1. 1915 oddelni načelnik. Leta 1917 je dobil dr. Zolger vitežki stan. Od leta 1899 je dr. vitez Zolger tudi profesor na pravnem oddelku dunajskega vseučilišča. Tudi kot pravoslovni pisatelj si je dr. Zolger pridobil velik ugled. Spisal je več razprav in knjig in je zlasti veliko in zasluženo pozornost vzbudilo njegovo dlelo o avstro-ogrski nagodbi, ki je izšlo leta 1911. Sploh je dr. vitez Zolger danes priznan za enega prvih učenjakov v nagodbenih stvareh. Zakaj zahtevamo samoupravo ? Nemci ne marajo Slovencev, ne marajo nas niti ne na Dunaju niti ne v Gradcu, Dunajski župan dr. Weisskirchner vedno naglaša, da hoče varovati „nemški značaj" mesta, v Gradcu, „dem Hauptbollwerke der Deutschen gegen die Slaven"* (glavni * E. v. Sevdlitz: Handbuch der Geographie* 1914, str. 91. LISTEK. dojiti spomini, (JauuS Goleč.) (Dalj«.} Z lesenimi zagozdami smo razklali po sredini debelo bukovje. Zvezali smo ga brez vsakega žreb-Ija in napravili fie streho. Razpokline ter vrzeli na strehi smo zamazali z ilovico. Stan je bil tako velik, da se je v njem lahko sedelo ter čepelo, a ne stalo. Razsvetljevalo ga ni prav nobeno okno; le vhod je imel, da se je lahko zlezlo vanj po vseh štirih. Pred vhod sem nabil odejo, da smo lahko plazdi ven ter noter in da nam veter ni preveš navrtalil snega. V kotu te prazgodovinsko jednostavne kolibe sem iz-dolbel luknjo, ki je imela na prosto ozko zvezo. Ta iiolbina nam je nadomestovala peč. Iz tega pečnjaka se je kadilo po bajti, da smo vsi zevali in se solzili. Krog peči sem pustil zavaliti štiri hlode, ki bi nam naj služili za stolce in mizo. Se po dolgem smo naložili hlodovja, da bi vsaj ne spali na golih tleh. In loč, skromno luč nam je podarjal podnevu in ponoči vedno plapoleč plamen ognja. Tako opremljen je bil naš stan, ▼ katerem smo T>ivali blizu en mesec. Za silo nas je zadovoljeval, le nekai hib ga je pačilo, ki pa jih nismo mogli odstraniti. Med v stene naloženim hlodovjem so se prikazovale od dne do dne večje vrzeli. Sveži les se je v-&ušal vsled kurjave, skozi špranje nam je podil veter sneg v bajto. Večkrat sem mašil po cele dneve Že stenske luknje s papirjem, ki so nam ga bili poslali, da bi se v njega oblačili in obuvali. Nisem se iradcval radi tega opravila, ki mi je postalo sčasom edia« »aavedrilo ia zabava. Bolj pomisleka vredne nego stenske razpokline so bile one v stropu. ;T?h ni bilo mogoče zadelati s papirjem, ker je snežilo neprestano. Mazal sem jih z ilovico. Po dnevu sem /amazal, ponoči se je ilovica osušila in popadala iz lukenj. Močno smo kurili v kočuri, vsled toplote se je topil sneg na strehi in po nas je dežilo po cele noči. Stiskali smo se iz kota v kot, pa povsod nas je namočilo, da smo se lahko presušali pri ognju celi lan. Ce se je že godilo tako pasje slabo nam častnikom, kaj je še le pretrpelo ubogo moštvo, ki je zi-movalo čisto na prostem brez lesenih kočur. Mraz je bil tako oster, da je vojak, ki je le pol ure «tal na straži, zmrznil, da se ni nikdar več prebudil. Bno noč nam je zmrznilo pri eni kompaniji devet vojakev. Opazoval sem Ruse, ki so tudi razpeatavljali straže. Vsak ruski stražnik se je vedno gibal na straži, je neprestano poskakoval, brcal z nogami ter suval z rokami na vse strani. S tem neprestanim gibanjem si je pogreval ude, da ni zmrznil. Naši siromaki pa so stali na straži mirno pribito kot štori, dokler jih niso izmenjali ali pa jo je marsikateri potegnil kar na drug svet, kjer je več vročine nego mraza. Zima nam ie takrat pobrala več moštva kot sovražnik. Se eno drugo napravo moram omeniti, katero so uvedli na onih hribih prvič tudi pri polkih, niirn-reč — telefon! Moj Bog! Kaj bi počeli sedaj v vojni hrez telefona? Mi smo pa bojevali skraja najljntejŠe bitke to svetovne vo:ne brez te velevažne naprave. Povelja so se rnznašaln ter preiemala le po takozva-nih ordonancih. Kolikokrat se p pripetilo, da je bil tak ordonane na poti s oveliem od onega oddelka do drugega orl sovražnika ubit Dana važna povelja se niso prenesla. Pa že od začetka vojske smo vozili seboi na munioijskih vozovih štirivogMe škotl j i ce. ZiVa duša \ ni znala, se ni zmenila, kaj da pravzaprav hranijo j ti zaboj4ki. Nič drugega niso vsebovali kot — tele- i fon. Na teh hribih se nas je šele opozorilo, da vozarimo že skozi mesece seboj oni velevažni jezik in sluh v moderni vojni — telefon. V sneženih postojankah nad Zdynijo smo potegnili prvič od polkovnega štaba do posameznih bataljonov telefonske žice. Štab pa se je zvezal zopet z briga.do in divizijo. Sedaj smo vsaj znali, kdo nam veleva in kaj nam je storiti. Povem pa tudi, da se v vojni nisem jezil zavoljo nobene naprave tako kot zavoljo — telefona! Poprej sem vsaj v noči mirno spal, nikdo me ni budil in klical na razgovor. Odkar smo pa napeljali telefon, so vso noč dudlali in nas klicali: „En gospod od štaba k telefonu!" Pri višjih komandah je bilo nastavljenih bogzna koliko častnikov pri telefonski službi, pri nas pa samo par. Tatovi potrebnega aiiru so nas najrajše vznemirjali in budili v noči. Za vsako malenkost je moral eden izmed nas vstajati in kramljati z gospodekom pri diviziji, da se ta ni preveč dolgočasil v ponočnih urah. Zahvaljen Bog, da sem rešen za vselej telefona! Dobrih 14 dni smo živeli z Rusi v medsebojni slogi brez nepotrebnega streljanja in prask. Sam zlo-dej je podpihnil Ruse, da so začeli uhajati iz svojih postojank navzdol v vas Zdynijo. Tukaj so izmikali kmetom živino, svinje ter kure in tirali plen v svoje zakope. Za ta ruski pohlep po tujem blagu so izvedeli tudi naši predstojniki. Zaukazali so nam: Roparje vsikdar postreliti, vjeti ali vsaj prepoditi pravočasno! Da se izvrši to povelje, smo bili prisiljeni, pošiljati v vas patrulje. To kobacanje po celem dovrat-nem snegu je bila nova muka za naše moštvo. Pridno smo razpošiljali patrulje; a uspeh je bila ena velika ničJa. Brž ko so zapazili Rusi, ua se spuščajo, naši v vas, so jo odkurili takoj nazaj na svoj hrib-Komaj so ostavili naši sek», ropal je zopet drzni sovražnik po hišah in bajtah. Divizija je tirjala od na-s dan na dan rusk ia« ___ ®fgr Posamezna številk» stane 12 ¥. "SNs Maribor, dna 6. Mtpteofera 1*17. 96. Številka m m m jrdnjavi Nemcev zoper Slovane) niso pustili niti ne slovenskih govorov v cerkvi razen beguncem. Velik» sitnosti so imeli prireditelji slovenskih zabav, in v zadnjem času se je cel Gradec pohujševal, ker so nekatere stranke dobile po pomoti kavine karte z ¿vojnim, torej tudi s slovenskim besedilom. Groza! Nemci nas torej ne marajo, a da bi bili Nemci za-se in mi za-se, to se pravi, da bi mi Jugoslovani imeli avtonomijo, tega pa tudi nočejo. Toda vsak tre-anomisleč Človek mora spoznati, da tako ne more več iti dalje. Razmere med nami in Nemci ise morajo iz-premeniti. Ni mogoče, da bi nas po vojski še dalje izzivala ptujska mestna družba s svojim Orni-kom, Linhartom, SlaviČem itd. Ni mogoče, da bi Siidmarka in Schulverein še dalje ogrožala naš na-rodni obstoj! Mi sicer nočemo nobenega, pa prav nobenega nemškega otroka, a tudi niti en slovenski o-trok se ne sme izgubiti v nemških šolah. Kar spada k vaši kulturi, to imejte, Nemci, le sami. Kar pa je naše, to mora tudi ostati naše. Tudi tega nočemo Slovenci, da bi nas po vojski še dalje sekiralo nem-6ko uradništvo. To je izključeno. Raznih obubožanih nam sovražnih grofov, baronov, vitezov, „plemenitih von" in „kurzovcev" je naše dobro ljudstvo do grla sito. Naš kruh jedo, a z nami nočejo čutiti, zato naj gredo tja, kamor spadajo. Slovenci hočemo po vojski imeti mir tudi s svojimi sosedi. To pa je mogoče samo s tem, če dobi naš narod avtonomijo. To je vsakemu jasno, zato se Ifomo zavzemali in borili za avtonomijo tako dolgo , Ia jo dobimo. Pisec teh vrst biva med ljudstvom in vsak dan občuje z ljudstvom, zato ve, kako naš narod hrepeni po tistem času, ko bo prost nam nasprotnih, nadutih uradnikov! Zato je ljudstvo neizmerno navdušeno za samoupravo. In na Slovenskem ni več mogoč narodnjak, ki bi bil proti avtonomiji. Enako navdušeni so naši vojaki po frontah. Njih narodni ponos se je visoko povzdignil. Pred par dnevi mi je pisal eden med drugim te-le besede: „Upam na bolj-9e čase za Slovence in sploh za Jugoslovane. Dovolj časa je bil naš narod v suženjstvu in pod nadvlado tujih narodov. Toda vojna nas je prebudila. Bog daj, da bi minuli kruti vojni časi in bi mi Slovenci živeli v naši mili avtonomni domovini pod vlado blagega cesarja Karla!" Nemci, čujte besede na-lega vojaka: „vojna nas je prebudila!" Da, vojna je nas prebudila, vojna je silno povzdignila narodno zavest; naši vrli sinovi se v tej vojni izvrstno borijo in kot plačilo za zvestobo hočemo in moramo mi imeti narodno avtonomijo. w službi nasprotnikom ? Razmere pred in med vojsko, ko so se naši narodni nasprotniki kakor stekli vrgli na slovensko ljudstvo ter mučili in zapirali njegove najboljše sinove, blatili ga in obrekovali, kratili mu vsako najenostavnejšo pravico ter grozili s Še hujšimi nasilji, so našim voditeljem in ljudstvu samemu odprle oči. Nedvomno so te razmere pokazale, da je sedanji položaj našega naroda nevzdržljiv, da mu je v njem nemogoč razvoj in obstoj, da nima od Nemcev in od vlade, ki je popolnoma zasužnjena najstrastnejšim nemškim hujskačem in nestrpnežem, nobeno pravice | tinske vjetnike, pa smo gladili one gospode s tolažbo: Naj potrpijo, ker hodijo tudi Rusi po dveh in i-majo oči! Predstojniki so si razlagali naše izgovore aa drugo plat: da mi ne patruliramo, ampak Čepi-aio mirno v svojih postojankah, ne meneč se za roparstvo kradljivega Rusa. Zapovedali so majorju, da nora poslati v vas za celo nož najzanesljivejšega o-Iieirja s 60 moži, da stražijo in pretaknejo celoeelo. Major je poveril to težavno in nov arn.- nalogo sevo — meni! Sem si odbral 60 mož, same udane Stevonoo , ki so mi sledili prostovoljno in bili veseli, da se teo-do v vasi skozi noč vsaj do dobra ojreli. Vzel mm. ■»boj tudi nekaj raket, katere sem hotel spustiti v zrak, 5e bi nas Rusi slučajno napadli, da mi prihiti pomoč od naše strani. V zimsko večernem mraku smo se podali na to pot. Vas leži v dolini tako blizu, da bi dokljical iz hriba v njo prav lahko. Mi smo pa rili in razmetavali sneg 2Y, ure, predno smo dosegli prve hiše. 40 mož je zasedlo obzidje krog cerkve, katero jo bilo še najbolj pripravno za obrambo; z 20 vojaki sem se pa podal po vasi, da bi iztikal za Rusi. Vse do zadnje bajte smo pretaknili; niti eden Moskal se ni potikal tedaj po vasi. Po končani patrulji sem se vrnil v župniSt» k že omenjeni župnikovi družini, kjer se me nad vse gostoljubno sprejeli. Gospa mi je pravila, da se j» mudil pred dobre pol ure pri njih z molno patruljo ruski praporščak, ki je pa popihal, kakor hitre s» ■o javili vojaki naš prihod. feiato smo Se prepatrulirali vsak» drug» uro telo vas br»z najmanjšega uspeha. Mene je lomila ne-TOlja, ker se nismo srečali z nobenim Rusom: vo-jald s» bili zaflovoljai, ker so dobili p» bajtah dobrega Krompirja in so s» pogreli. Ob 7. uri zjutraj smo se podali aa aiuion pobrat. Dospeli smo do i*Sih postojank neoviran» ia Pteae »d mvrafeaika. Prvi »«i aaSik faurtMik»?, • pričakovati, saj niti tega, kar nam temeljne postave naše držav» jamčijo pravic, noč» dati. še ¿rv v prahu, vsaka stvar božja ima svojo pravice, za nas pa jih ne bi bilo? Vsaka stvar brani svoje življenj«, svoj obstoj, in mi, nag slovenski narod tega ne bi smel? Zvesto je dajal naš narod državi vse, kar ji je dolžan in še veš, ali nima zato tud5 on kake pravice v njej, ali nima on od države ničesar tirjati?! Da bi se mogel svobodno razvijati v avstrijski državi, da bi mogel si pripraviti boljšo bodločnost, da bi nehali vedni boji z Nemci in Madžari za obstoj, da bi torej prišli mirnejši časi brez narodnih bojev, zato vso naši zastopniki dne 30. junija 1917 ob otvoritvi državnega zbora izjavili, da je naša poglavitna zahteva: Slovensko-hrvatski narod naj se združi v eno državno skupino, katere vladar bodi naš cesar Karel I. Svojo srečo išče ta narod pod žezlom habsburških vladarjev, a ne kot hlapec drugih, slučajno ve-čjin narodov, ampak kot enakovreden brat drugih avstrijskih narodov. Svoje domaČe razmere, svoje u-rade in šole, svoje gospodlarstvo hoče sam voditi in upravljati. To je nekaj tako naravnega in pravičnega, da se le nespamet in hudobna volja mora nad tem spodtikati. Kar je osebna svoboda za posameznega človeka, to je narodna svoboda za celi narod. Odpravljen je suženjski stan med ljudmi, uaj ne bo tudi brezpravnih, zasužnjenih narodov, naj se tudi narodom podeli možnost za svobodni razvoj. Ker pa nasprotniki stvarnih ugovorov zoper z-družitev vseh po raznih deželah razkosanih delov našega naroda nimajo in seveda ne morejo imeti, zato pa prihajajo po svoji stari navadi s sumničenji, podtikanji in obrekovanji. Ker nasprotniki Nemčije , Francozi in Angleži, pravijo, da zahtevajo, naj se tudi malim narodom da svoboda, samoodločitev, trdijo naši ljubi nemškutarji, da Smo mi v službi naših sovražnikov, Francozov in Angležev. Ce ti kaj pametnega in pravičnega zahtevajo, ali je potem v njihovi službi, Če tudi to zahteva, ker je tako prav in pametno? Ce bi sovražniki rekli: sneg je bel, ali je v njihovi službi, kdor bi tudi isto trdil? Potem je pa tudi v angleški službi nemški cesar Viljem, ki je o veliki noči letos naznanil, da hoče, da se nemška, pruska ustava demokratizira, ljudstvu da več pra-vio in večji upliv na vlado kot dosedajna ententa, Francozi in Angleži zahtevajo isto! G. Linhart od „Štajerca", priaii na prihodnjem zborovanju Viljema pruskega za ušesa, ker je — po Čudni zahtevi svoje pameti — v službi svojih največjih sovražnikov, saj zahteva, hoče isto kot oni. V isti službi sovražnikov je potem tudi veČina nemškega državnega zbora, ker zahteva, naj se ustava, v Nemčiji spremeni tako, da bode ljudstvo imelo v javnih zadevah moč in upliv. Ravno ista pa je zahteva sovražnikov. V angleški službi je potem tudi naš cesar, ker hoče dati ljudstvu več pravic in narodom enakopravnost, kar hočejo tudi sovražniki, da se zgodi. V angleški službi je potem tudi naša vlada, ker zahteva, da mora — ne lastni narodi, ampak — Albanija postati samostojna, ljudstvu albanskemu se mora dati svoboda in prost razvoj. In mi ne zahtevamo ničesar drugega, kakor zauteva naša vlada za Albanijo, razun da hočemo biti v Avstriji in pod habsburškim vladarjem. Kar hoCe naša vlada priboriti z velikimi žrtvami tujemu, divjemu narodu brez enotnega jezika in brez kulture, to vendar gre po vsej pravici tudi nam. V službi sovražnikov so tisti Nemci in njih podrepniki, ki hočejo obdržati krivične razmer» v Avstriji, ki hočejo nas je srečal, je bil nadporočnik, bataljonski adju-tant. Radovedno m» je vprašal: Kako se nam je godilo? Pa sem ga potegnil, Češ: Da so nas Rusi po-tipali in izgubil sem štiri mrtve. Klali in streljali smo se, da groza in strah! Nadporočnik je Še menil, zakaj nisem spustil raket, ker bi mi bila prišla na pomoč kar cela kompanija. Smehoma sem mu še raztolmačil, da so mi padle rakete v sneg, se zmočile in se niso hotel» užgati. Nato sva se ločila, on k bataljonu, jaz k pdftBvn»»u Štabu. Dasta s» pa povedal vse p» resnici, da nismo viieii, a* vjeli prav aS*a&r. Urna kuga! Ta blebetavi nariperoinik j» raatrobi! mejo povest v strafinih slikali svojemu majorju, ki j» na m»stu telefoniral to aoje izmiBljen» junaštvo gospodu brigadirju, moje-mu dobremu prijatelju — Haussteinu. Seveda je prej»l g»neral tudi od regimenta resnično poročilo o ničevem pohodu. Gospod pri brigadi je primerjal obe poročili in hajd z menoj na raport! Saperlot! Grelo me je, ko sem korecal pred samega generala, ki me je že pestil in mrcvarilj dvakrat. Prepričan ter uverjen sem bil, da tokrat se ne izmuznem brez kaeni. Govoril sem pri raportu po resnici brez izgovora in kake olepšave. Rohnel je gospod v mene po lintversko in me zmerjal za blebetavo baburo, ki ne zasluži naslova: vojni kurat. Tako je kričal in besnel, da je v jezi pozabil me kaznovati. Proti koncu te nezabne generalske pridige, kateri bi imela kot pečat slediti ostra kazen, so poklieali generala k telefonu. Oh, kako sem se oddahnil, ko je stopil gospod v drugo sobo; j« po. smuk skozi drud duri na — proste . . „ Dospevti v doma*» kolib», ne j» ž» iakal tanka, i major od bataljona, ki j» bil telefoniral moje lahkomiselno iamifiljotino brigadi. Zehtal in pral me je fte ta, ae po bratoko, suntiak prav aa ostro, prodate j aiflk» abraM. slabejše tlačiti*. ji» vzeti jezik na zemlji, kar je zoper božje, nabavne- in državne postave. Dokler bodo Nemci in Madžari iiake krivičn» razmere hoteli ohraniti v Avstriji tako dolgo bodo se sovražniki hoteli vmešavati v naše avstrijske razmere, tako dolgo je otežkoČeno dsio za mir. Ce pa bodo avstrijski narodi dobili pravice, ki jim grejo, če bodo svobodni in jim bo omogočen vsestranski razvoj, in močnejši narodi ne bodo manjših in slabejših stiskali, potem sovražniki ne bodo> imeli povoda, so v naše razmere vtikati, ugled Avstrije se bo vzdignil, njeni narodi ji bodo udani in zvesti, ker jim ni več mačeha, ampak mati, ki ljubi vse svoje otroke enako, njena moč bo rastla., spoštovana in upoštevana bo v krogu svetovnih držav. Ce torej zahtevamo svobodo za svoj narod, ni to zahteva, ki je koristna samo za naš narod, ampak je tudi v korist Avstrije, v korist stalnemu miru med narodi in državami. Ce bodo narodi v Avstriji svobodni in zadovoljni, bode na Avstriji imel celi svet vzgled, da je — kakor je zapisano nad vhc* dom v cesarski grad na Dunaju — pravičnost temelj državam. Naša zahteva ni torej v službi sovražnikov, ampak v službi Avstrije in pravičnosti. Dne 2. julija smo z vojaško častno četo pokopali 201etnega fanta Franca Jurjovii ie P a r i č -njaka pri Kapeli blizu Radgone. »Umrli je bil zaveden katoliško-narodni iSlovenec. Lahka mu naj bo domača slovenska žemljica! Dne 7. avgusta je Zemljičeva obitelj v Slo-r i š n j a k u pri Leskovcu dobila poročilo, da je sin, oziroma brat, dne 28. julija ob '/42. uri pono-Ca na rumunski fronti, na sedmograških hribih, položil svoje mlado, nadebudno življenje na oltar ljube domovine. Sovražna granata mu je predrla nje* govo mlado dlobro srce. Izdihnil je z vsldikom „Jezus." Bridka izguba za vse. Saj je bil ponos in upanje dobrih staršev, ud Marijine družbe, Bralnega, društva, kjer je tudi v igrah nastopil. Ljubi Bog gs je vzel k sebi, da bi mu prihranil nadaljno trpljenje. Tako pa, Jože, spavaj sladico v tuji zemlji! Čeprav Ti ne bo ljubeča roka sadila rožic na prezgodnji grob, Čeprav ga ne bodo močile SSSlze ljubečih src, ga bo vendar kinčala zelena lavorika. Rojen si bil v slovenski zeleni Štajerski, sedaj počivaš pa na visokih zelenih ogrskih gorah. Nepričakovano hud udarec je zadel soprogo Krojaškega mojstra Ano Petek v V o d r a n c i h pri Sv. B o 1 f e n k u n a K o g u. Padel ji je dne 2. L m. njen mož, star 45 let. Bil je zelo priljubljen pri svojih domačih, kajti bil je dober in skrben gospodar in priden krojaški mojster. Zapušča ženo s petimi nepreskrbljenimi otroki. Stotnijski poveljnik je poslal vdovi ljubeznjivo pismo, v katerem hvali padlega kot vrlega slovenskega junaka. Poslal ji je znesek 210 K, katere so zbrali Častniki in tovariši padlega. Od strupenega plina zadet je padel dne 18. maja t. 1. junaške smrti za cesarja in domovino na italijanskem bojišču v najlepši mladeniški dobi 20 let posestniški sin Gregor Konečnik iz S m i h e 1 a nad Mozirjem. Bil je blagega in miroljubnega zna* čaja. Bil je izobražen mladenič. Njegovo veselje je bilo čitati dobre knjige in Časnike. Komaj me je izpustil ta, je lopnil po meni z u-korom naš major, poveljnik regimenta. Tri jezične kolajne so mi obesili en dan, ker sem gazil kot volk po snegu, bedel celo noč in pa-truliral vestno, da bi mi ne bila ušla niti miš. Dob* ro, da sem bolj lahkomiselno odpustljiveca srca, sicer bi bil utonil v zamerljivosti vsled treh predstoj-niških batin. Odpušiam gospodom, da me le zaprli niso. One nepremišljeno farbarije pa se pozneje nisem kesal, ker je rodila ta hvalevredni sad, da me niso več podili v sneg, v noč na patrulje lovit roparskih Rusov. Za dva dni po tem dogodku so zapovedali vi* Sji gospodje, da mora drug, bolj resnicoljuben Častnik s patruljo pri belem dnevu v selo. Opaaiti je bilo, da so si izkopali Rusi iz postojank do prve hiše v selu predor pod snegom. Ta hiša je bila pozidana nekaj korakov izven vasi bolj na samem. Kakih 80 Rusov s» je prikradlo po sneženem predbru v hišo* NaS nadporočnik je udri za njimi, da jih obkolji in zajam» v samo nastavljeni pasti. Res, posrečilo se mu je, da j» dospel neopažen do hiš». Stoječ skoraj na cilju, da ujame celo tolpo roparjev, je napravil v ■»previdnosti napako, ki j» imela strašne posledice. Mesto da bi hišo obkolil in pozval sovražnika k predaji, se je podal s patruljo v hišo. V trenutku, ko so stopili naši v vežo, se je priklatil po predoru s hriba močan sovražen oddelek, ki se j» ovil bliskoma 0-krog hiš». Vn»l se j» sedaj srdit boj, klanje ia zaorilo je vpitje kot nekoi pri Grodeku. Rusi in mi smo se pa vsuli radovedno na postojanke, da si ogledamo izid tega izvanredno iudnega spopada. Streli to sikali iz in v hišo, udrihanje s puškinimi kopiti in krik bo-refcih ter umirajolih je odmeval daleč aa okrog, Rusi, ki so bili v hiši, se aiso predali, pa tudi na3i ne. Sovražnik, ki je ebkoljeval hiSo, je streljal pri oknu, p» hiSi pa so so zbatali ter pehaJi nafi ia Rusi z fcaioMti. ¿t. P*»*« 6. septembra 1917. sujvK&ma ominmrn. Stran 3. Na tirolskem bojišCu je žrtvoval svoje živijo nje za cesarja in domovino 451etni posestnik Ka rel Koser iz Z 1 a t o 1 i č pri Št. J a n ž u na Dravskem polju. Zapustil je 2a!u jočo ženo in 6 otrok, od katerih najmlajšega še niti vide! ni. Bil je vnet Slovenec in zvest naročnik »Slov. Gospodarja«. V bolnišnici v Tridentu je umrl črnovojnik Martin Dobrauc v 24. letu svoje starosti Posebno ga bo pogrešalo slovensko rudarsko društvo sv. Barbare v Gladbeku v Porenju, koje-ga tajnik je bil že od ustanovitve. Bil je vesten v izpolnjevanju svojih verskih, društvenih in na rodnih dolžnosti, pravi cvet in dika slovenske mla dine. Z ruskega bojišča se nam piše: Svoje mladi' življenje je dal za domovino 21 letni Franc Viltuš-nik, doma iz Ruš nad Mariborom. Služil je pri dragonskemu polku št. 5. Zadet od ročne granate, je vzdihnil v par minutah svojo mlado dušo. Odlikovan je bil s srebrno in bronasto kolajno. To naznanjata njegovim znancem tovariša, ki sta bila navzoča njegovi nesreči: Anton Rihter, dorna iz Dobrne pri Celju in Anton Lešnik od Sv. Janža na Drav. polju. O miru. Na papeževo mirovno pismo, katero je, kot smo že poročali, razposlal vsem vojskujočim se državam ter tudi takim državam, ki niso zapletene v sedanjo vojsko, so dosedaj izmed vseh držav kot prve odgovorile Združene države Severne Amerike. Odgovor predsednika Zdlruženih držav Vilzona na papeževo mirovno pismo je bil dne 30. avgusta izročen papeževemu državnemu tajniku v Rimu kardinalu Gaspariju. Vilzon, čeprav ni katoličan, ampak je anglikanske vero. je odgovoril sv. Očetu v zelo uljudni in spoštljivi obliki. Uvodoma pravi: Vsako srce, ki ga ta strašna vojska ni zaslepila in zakrknila, mora ganiti ginljiv poziv Njegove Svetosti papeža^ Kakor tudi dostojanstvo in moč Človekoljubnih in plemenitih nagibov Njegove Svetosti. Nujno je želeti, da krenemo na pot miru, toda. samo na tako pot, ki nas privede do trajnega miru. Ne želimo le, cla preneha boj, marveč si želimo varnega in trajnega miru ter da se sedanji boj na življenje in smrt ne sini še ke-daj ponoviti. Vilzon pravi nadalje, da je smoter sedajo vojske ta, da se osvobodijo vsi narodi sveta od silovite nemške vojaške sile, ki jim grozi in ki namerava gospodariti celemu svetu. Ta. velesila pa ni morda nemško ljudstvo kot tako. ampak neusmiljena vladarica nemškega ljudstva in gre se sedlaj za to, da zgodovina ostalega sveta neha biti odvisna od te sile. Amerika je od cesarske nemške vlado proti-] e-Sa neznosne krivice, vendar ne želi zadoičenja od nemškega naroda kot takega, ampak orl tistih, ki ga narodov in ne na pravicah vlad, naj si pa bodo ti narodi veliki ali majhni, slabi ali mogočni, ta mir mora. sloneti na enaki pravici, na svobodi, varnosti in samovladi. Amerika ne išče v tej vojski nobenega dobička, toda. zadoščenje mora dobiti krivica^ ki se je z-aodila v tej vojski po besni sili nemške vlade. Besed, katere so dosedaj izpregovorili dosedanji gospodar i Nemčije, ne moremo smatrati za jamstvo za karkoli, kar naj bo trajno, ako teh besed ne podpre najkronkeiši • dokaz volje in namenov nemškega na-roda. Počakati moramo torej nekaj novih doklazov o namenih velikih narodov osrednjih velesil. Dal Bog, da bi prišli ti dokazi prav kmalu, da se na ta način zopet ponovi zaupanje vseh narodov in se vrne milna podlagi sklenjenih mirovnih pogodb. Vilzonov odgovor je pred vsem namenjen Nemčiji. kajti Avstrije niti z besedico ne omenja, čemur se ni čuditi, ker Amerika se nahaja samo z Nemčijo v vojnem stanu, ne pa tudi z Avstrijo. Bistvo tega Vilzonovega odgovora je, da bi Amerika sklepala mir samo z demokratizirano Nemčijo nekako po ruskem vzoru: Nemški narod bi moral najpoprej odstaviti svojega cesarja in svojo sedanjo vlado, potem bi se še le mogla pričeti mirovna pogajanja. Strma ie bila sicer pot. katere se je oprijel sv. Oče, da bi prišel korak bližje do miru, toda bila je uspešna, kajti odgovor, ki ga je prejel od Vilzona, odpira nova pota, odpira nove izhode za nadaljna mirovna pogajanja', kajti že se sliši, 'da pripravlja sv. Oče novo pismo na. predsednika Vilzona. Dal Bog, da se sv. Očetu posreči doseči to, česar si f " celi svet, zlasti naš v tej vojski najhuje priz:v slovenski narod: Priti do zaželjenega miru" Italijaos Srditost ednajste soške bitke je nekoliko ponehala. Lahi so si razbili svoje glave na obrambnih skalah slavne BoroeviČeve armade. Celo italijanski listi pišejo, da je Kadornova armada v Času od IG. avgusta do 1. septembra, izgubila na primorski črti m«! J 50.000 mož mrtvili in ranjenih, vjeli pa smo približno 20.000 Lahov. Nekaj uspehov) so dosegli Lahi samo na planoti Bajnšica—Sv. Duh, kjer so od ^oče v smeri proti vzhodu prodrli kljub ogromni sili v J 4 dlneh samo za 5 do 10 km. Na ostali črti do morja so sovražni uspehi naravnost malonkostni. Proti Trsfiu sovražnik ne more prodireti, dasiravno ima samo proti Grmadi naperjenih nad 3000 topov . Sedaj se vrši silna borba za goro Sv.'Gabrijela (ju-žnovzhodno od Sv. Gore). Občudovanja vredno je junaštvo in vstra.jnost Boroevičevih junakov, ki držijo to velevažno postojanko kljub peklenskemu sovražnemu ognju in ogromnim navalom. Bitka se še nadaljuje. Naša fronta na Primorskem teče sedaj od severa proti jugu, približno tako-le: gora Romboi. , Bovec, Kobarid, Mrzli Vrh. Tolmin. Podlesce, Ma-doni, Britof, Sv. Gabrijel. Sv. Peter. Vrtojba, Bilje, Fajtov hrib, Kostanjevica, Stara I.okva. Brestovica Medgorje. Sv. Ivan, Adrija Nadaljevanje aH konec? ofenzive? Mnenja so različna. V tem trenotku čitamo v kakem razmotrivanju o položaju na bojišču, dla bitka še ni dospela do svojega viška, da je pričakovati še velikega borenja še na- Ranjški planoti in pri Gorici, ogromnega pa pri Grmadi, kajti Italijani to pot niso pripravljeni odnehati prej, nego dosežejo svoj cilj — ali pa popolnoma podležejo. Oni govore seveda. samo o dosegi svojega cilja, pojma poraza ne poznajo. Nato čitamo v vojnoporoČevalskem razmotrivanju. i so znamenja tu. ki kažejo pojemanje l'a|ške napadalne sile in da se soška bitka bliža svojemu koncu. Vojaški sotrudnik lista „Niemve Courant" pa sodi celo, dla ie enajsto soško bitko, že smatrati za izjalovljeno za Italijane. Boji za posest Banjške visoke planote imajo še samo ta namen, da bi Italijani obšli obrambno našo črto na Krasu, ker so se vsi poprejšnji napadi na to našo postojanko izjalovili;,., ne da bi se Italijani le količkaj približali svojemu cilju. Kadorna bi si rad odprl pot v Ljubljano. Nek švicarski polkovnik je pisal dne 29. avgusta: Zasedba Sv. Gore je b'olj reč poljudnosti, kakor pa vojaške važnosti. Prebili Italijani BoroeviČeve bojne Črte niso. Kadorna bi bil gotovo zadovoljen, če bi se bil Boroevič umaknil proti Ljubljani. Politični Kadornov smoter se zove sicer Trst, a vojaško zasleduje Kadorna bolj namen, da bi si bil odprl pot v Ljubljano, a italijanska armada stoji šele na pragu bojev za pot v Ljubljano. Na Grmadi. (Poročilo z Grmadle.) Sicer slišimo malo, ali čutimo zato toliko več! Potresi v našem zavetju spreletavajo celo moje telo. vse živčevje, na koncu prstov, v zobeh in bseli povzročajo trepet ti strašni udarci. Neka pnš' a se je sprožila sama odi sebe. ure v žepih zastanejo, skle-dica je padla sama z mize. t. j. s starega zaboja za pomaranče, iz skalne stene se ločujejo plasti, jedna naših petrolejk je padla na tla. Cas menaže: konzerve in kameniti prepeCenec in vsebina steklenic iz aluminija. Roka, ki nese grižljej k ustom, trepeče v ; eklenskem tempu sovražnega bobnečega ognja. — Popoldne ugasneta dve luči. Goriva je še, ali zraka ni. Nekega moža. ko je vstal, primejo slabosti vsled plina, ki je vdrl do nas. Prezračevalne naprave pa r am prinašajo le še prah in dim v kaverno. zato jih zapremo. Zrak je vedno slabši. Vročina narašča, vsi se potimo. Vrgli so bluze s sebe, z nagim gorenjim telesom se naslanjajo kakor kurjači na ladji. Oči jim migljajo, suhe ustnice govore nerazločne besede. Le ven nas naj puste! To je želja njih. ki so v kavern-skih luknjah, posutih z ekrazitom. Medl tem s.i pa je priborila sovražna infanterija pot do sem. Videl sem italijanske vojake, ki so vrlo prodirali skozi ovire m razvaline naših postojank, ko pa se je predi njimi pojavil obraz branitelja, došlega iz kavern. so hoteli kar pobegniti strahu in groze . . . Solnce je te tunel o od smodnikovega dima . . . (Piše Štefan Falež iz Slivnice pri Mariboru.) Kakor strašna nevihta, je prihrumel dne 18. avgusta z italijanske strani sovražni naval kot začetek 11. ofenzive. Preplašeno so zbežale ptičke, ki se še drugače semtertja katera oglasi. Vse je zbežalo v svoja kritja. Težke granate iz mnogoštevilnih topov grmijo, kakor da hoče nastati sodni dan. Več ali pa* manj močna kritja za moštvo se rušijo pod premočjo '"zvanredno težkih granat. Smrt ima svojo bogato že-!ev. Gore so se tresle, po dolinah se je vzdligoval gost, Črn dim in solnce je temnelo pred zagrinjalom "rnega smodnikovega, dima. Slovenski vojak pa vs-traja v tem groznem položaju ter nestrpno pričakuje, da se navali na nas val sovražne pehote, v katerem posebno naše strojne puške igrajo svojo ulogo dobro. Da pa bodo naši bralci „Slovenskega Gospodarja" vedeli, da še nas polentar ni pojužinal, vam vsem pošiljamo prav prisrčne pozdrave vsi Slovenci od IIT.-47. stotnije strojnih pušk. (Sledi nad 30 podpisov.) Italijanski ministrski predsednik Boselli je odslovil odposlanstvo soc i j ali stični h poslancev, ki zahtevajo konec vojske in ki hočejo, da se skliče takoj parlament, da, .ie še časa za sklicanje en mesec ali še več, vojno pa bo Italija nadaljevala sporazumno z zavezniki, da doseže mir. kakor hitro bo mir mogoč po narodni pravici (?!) in vojnih ciljih. Ako italijanska armada tudi. znova opeša, bo brezdvomno pripravljena čez čas na zo;!etno ofenzivo. Da se naše armadno vodstvo pripravlja in opremlja primerno po sovražnikovih prizadevanjih, je gotovo in vzbuja brezdvomno rCadorni velike skrbi. Negotova je bodočnost ob Soči. Na drugih bojiiSik. Najvažnejši dogodek na ruskem bojišču ja najnovejše Hindenburgovo prodiranje na severnem krilu pri R i g i. Nemške Čete so dne 2, sepiembra južnovzhodno od Rige nenadoma prekoračile veliko reko Dvino in so nato naglo prodirale od južne in južnovzhodne strani proti Rigi. ki se je dne septembra udala Nemcem. Hindenburgova armada se je polastila v Rigi nad 150 ruskih topov ter ogromnih zalog vojnega gradiva in živil. Riga je za Petrogra-dom in Odeso najvažnejšo rusko trgovsko mesto m šteje približno 500.000 prebivalcev. Riga je velike važnosti vsled svoje izborne lege, železniških križišč in velikega dobrozavarovanega morskega zaliva. Od Rige v Petrograd, kamor baje hoče Hindenburg prodirati. je še dolga pot — 500 km. Nemške Čete stojijo tudi pred važno rusko trdnjavo Diinamunde (ob izlivu Dvine v morski zaliv pri Rigi). — Položaj v Galiciji in B u k o v i n i je za nas ugoden. Vzhodno od Cernovic smo zavzeli zopet več ruskih postojank. Na r u m u n s k i fronti se vršijo večji boji za postojanke severno in severozahodno od mesta Fok-sani in v ozemlju rek Kasinu in Sušita. Rumuni in Ruši srdito napadajo. Položaj se ni spremenil. Na francoskem bojišču in sicer v Flan-driji od morske obali notri do Sampanje hudi artilerijski boji ter od časa do časa, infanterijski navali angleških čet na nemške postojanke. V Šampanji po večdnevnem bobnečem ognju hud francoski naval na nemške postojanke ob reki Somme, ki je pa bil odbit. Na fronti severno od Verdu na ter ob reki Mozi hud artilerijski dvoboj. V bojih v Šampanji se je Francozom posrečilo pri kraju Hurtebise potisniti nemško bojno črto za več kilometrov nazaj. Koncem meseca septembra se bo baje ameriški glavni stan že nahajal na francoskem bojišču. Na m a c e d o n s k e m bojišču se je začelo prav živahno gibanje. Francoski bataljoni napadajo sicer živahno, toda brezuspešno bolgarske postojanke pri Crveni Steni in zahodno od Bitolja, srbski bataljoni pa na Dobrem Polju ter ob reki Vardar. Ker bo že v kratkem mobilizacija grške armade dokončana, je pričakovati v doglednem Času na mace-donski fronti splošne ofenzive Sarrailove armade. Na t u r š k i h bojiščih živahni spopadi med Turki in Rusi ob turško-perzijski meji, kjer so turške čete zasedle mesto Merivan. Na kavkaškem bojišču boji med prednjimi ruskimi in turškimi četami. Angleški zrakoplovci so metali bombe na mesta Gazo, Jafo in Smirno. Več oseb je bilo ubitih, mnogo poslopij pa poškodovanih. »f politične Nemci se silno razburjajo, ker je prišlo jugoslovansko vprašanje na površje. Naše nar rodne avtonomije ali zedinjenja Slovencev in Hrvatov v Avstro-Ogrski v skupno državno telo pod habsburškim žezlom se bojijo kot hudič križa. Naša bodoča Jugoslavija se jim zdi strašna pošast, ki hoče požreti vse, kar je nemškega in nemškutarskega južno od Mure. Ves nemški tabor je po koncu, da bi preprečil nameravano narodno svobodo Jugoslovanov. Nemški listi hujskajo vlado, vršijo se zborovanja za zborovanjem in to vse z namenom: Jugoslovani ne smejo postati svobodni, oni morajo ostati pod nemškim, madžarskim in italijanskim suženjstvom. V Mariboru se je dne 2. septembra vršilo zborovanje nemških narodnih svetov, na katerem so Nemci odločno ugovarjali proti ugodni rešitvi jugoslovanskih zahtev ter zahtevali, naj se da Nemcem še več j red pravic s tem, "da se proglasi nemščina za državni jezik in da se Galicija izloči iz Avstrije. Gospodje so se silno hudovali nad imenovanjem Slo-venca dr. viteza Zolgerja za ministra in nadi tem da jugoslovanski listi dokazujejo, kako Nemčija zapostavlja Avstrijo. Iz vsega tega se vidi, da bi Nemci — v svojem slepem sovraštvu d|o Slovanov in Avstrije — na vsak način radi preprečili narodlno samoupravo Jugoslovanov. Ti ljudje namreč vedo, da bo takoj, ko dobijo avstrijski Slovani svojo svobodo, postala. Avstrija močna in da bi se tako oiačena Avstrija ne dala več komamiirati od Nemčije, ampak bi imela pred očmi le blagor svojih narodov. V Zagrebu in Sarajevu so se pretekli teden in te dni vršila velevažna posvetovanja, kale* rih sta se kot zastopnika Jugoslovanskega kluba n« deleževala tudi dr. Korošec in dr. Krek. Posvetova» Stran 4. mm'wmrm. «MMau». 6. septembra 1917. nja imajo namen zbližati vse jug sV.anske stranko na Slovenskem, na Hrvatskem in / liosrr, ter pripraviti tla za zedinjenje vseh Ju , ¡siovHiiov v posebno državno tvorbo pod habsbu«." iui žezlom. Madžarski listi silno hujskajo proti >isi Ir. Korošca v Zagrebu in Sarajeva. V Avstrij Nemci, na hrvaških tleh pa Madžari trepeČejo pred dozdevuo jugoslovansko nevarnostjo. Nemci kličejo Madžare, Madžari pa Nemce na pomoč zoper vsbijajoče Jugoslovane. Slepo sovraštvo! Hrvatski sabor se bo sestal zoper dne 18. t. m. Razpravljal bo o volilni sprememb'., o šolski preosnovi in drugih zelo važniu zadevah. Med Poljaki je prišlo lo hudega spora. Ker Nemčija vedno huje pritiska i a Poljake v* zasedeni Poljski — zaprla je poljske isoke šole v Varšavi, vrgla je v ječo poljskega organizatorja generala Pilzudskega, poslala je poljske legije na laško fronto, ustanavlja šulferajn za ponemčenje Poljakov, itd. — je nastalo med Poljaki vseh dežel veliko razburjenje. Poljski državni svet v Varšavi se je sam rad razšel, da tako protestira proti nemškemu nasil-stvu. Dne 2. in 3. septembra je prišlo v Krakovu na zborovanju poljskih državnih in deželnih poslancev ter zastopnikov poljskih političnih organizacij vsled oostopanja nemških in avstrijskih oblasti proti Poljakom do hudega spora. Poljske ljudske stranke so zahtevale, naj se najvišji narodjni! odboir, ki j8 imel nalogo organizirati poljsko domobranstvo (legije) in Ki je imel v to svrho velike svote denarja na razpolago, razide in naj se vlada pogaja samo s Poljskim klubom. Stari poljski šlahčiči so se temu protivili in tako se je zborovanje razbilo. Večina Poljskega kluba stoji na odločno narodnem stališču in ne mara več nobene zveze z Nemci. Šlahčiči pa so ostali prijazni Nemcem. Tedenske novice. Duhovniške vesti. C. g. Josip Mihalič, dozdaj župnik pri Sv. Barbari pri Mariboru, je bil v soboto. dne 1. septembra, slovesno ustoličen na župnijo Sv. Marije v Slivnici. Na mnoga leta! — C. g. Er-nest Vidic je imenovan za kaplana na Prihovi. Proslavimo naše vrle vzgojitelje i Iz Gornje Polskave se nam piše: Naše slavje na čast g. nad-učitelju Josipu Sabati je krasno uspelo. Kljub nujnemu poljskemu delu so iarani pri službi božji napolnili cerkev in ko smo se nato zbrali v prelepo okin-čani šoli, jf> bila šolska soba mnogo premajfina ¿a vse došle goste. Slavljenca, katerega so šolarji na zelenem odru kar obsuli s cvetkami, je v imenu prirediteljev prisrčno pozdravila gdč. Schweigler, nato se mu je zahvalil za njegovo požrtvovalno 28Ietrio "'elo na Gornji Polskavi v imenu fare Gornja Pols-kava Č. g. župnik Sebat ter mu sporočil veselo yest, ■ n ga je občina Gornja Polskava v priznanje in \z valežnosti za njegovo plodonosno delo izvolila za častnega občana. Ginljiv je bil prrzor, ko so šolarji častitali svojemu ljubljenemu na'dučitelju k 401etnici njegovega službovanja. Ko se je nato slavljenec zahvalil svoji mladini, občanom in mnogoštevilnim gostom za prireditev in priznanje njegovega deta, •» ie njemu in marsikomu iz občinstva porosilo oko. Lepše naše ljudstvo ni rr.oglo pokazati, kako J» hvaležno dobremu učitelju za njegovo težko delo. P» slavnosti v šoli so se številni prijatelji in tovariši slavljenca, ki so prihiteli iz daljniL krajev, zbrali v gostilni gospe Smonig, ki se je v zvezi z gdčč učiteljicama Schweijgler in Resnik največ trudila, da \ je naša slavnost tako krasno uspela. Bodi jim na tem mestu za njih nesebičen trud prisrčna hvala! Slavljencu, ki se vedro kaže zavednega Slovenca, še na mnoga leta! Odlikovani nad učitelji. Nadučitelji Sim. Cvah-te pri Mali Nedelji, Franc Lorber v Braalovčah m Ernest Slane v Petrovčah so vsled svojih zaalug aa šolstvo imeriovani za šolska ravnatelj». i Cesar osebno odlikoval slovenskega u. rednostjo denarja in blaga. Bogon.Ha. Nove molitvene bnkvice za slovenska dekleta. Ta molitvenik se je s.ovens! na dekletom j ailno prikupil in je bila prva izdaja v nesaj tednih popolnoma razprodana. N» stotino deklvt 8» hote- > lo imeti to knjigo, a je ni bilo več dobiti. Zdaj je pa knjiga zopet v novi izdaji izšla in se -^obi nekaj sto izvodov v tiskarni sv. Cirila v Maribora v treh raznih vezavah, vse z zlato obrezo, in s'ocr po pošti poslana po K 2.20, K 2.60 in K 2.20. Dekleta, sez te po tem molitveniku! P. n. župnijski aradi ae uljudno •n,os,jc, da takoj naročijo spovedne in obhajilne liste za leto 1918 in druge potrebščine, ker ob novem letu jim na noben način ne bo mogoče pravočasno ustroči radi pomanjkanja delavcev, plina in sirovega olja. Naročite torej takoj! — Vodstvo Cirilova tiskarne v Mariboru. Kmalu se začne šola. Starši, ki vedo, kaj zahteva življenje, skrbijo, da se otroci nauče dveh jezikov. Najprej slovenskega in zraven še drugega v višjih razredih. Sročo krade otrokom, kdor ga ne da poučiti v maternem jeziku. Gospodarske noviee. Cene za jajca. Urad za presojevanje cen za živila s sedežem v Mariboru je za okraje Maribor, Sv. Lenart, Slov. Bistrica, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona in za Marenberg določil sledeče tako-zvane ravnalne cene za jajca in sicer: Pri kmetu na domu komad 26 v, v trgovini na debelo 10 komadov 3 K 20 v, v trgovini pri prodaji na drobno 3 komada t K in posamezni komad pa 34 v. Kako se določijo prodajne cene za jajca? Po nemških strokovnih listih posnamemo, da je v nekem mestu v Nemčiji določenih za osebo 26 jajec za celo leto in jajca zbirajo nekako tako kakor pri nas iz gotovih okrajev. Najvišja cena za pridelovalca znaša 22 plenigov za eno jajce. Za stroške zbiranja in dovažanja se računi na jajce 6 plenigov, tako da o-menjeno mesto plača jajoa nabiralcu po 28 pfenigov. Zaradli izravnave cen za domaČa in tuja jajca je de-| želno mesto za živila določilo pribitek 27* pfeniga pri i jajcu. Kot dovozni stroški se računi za dotično me-I sto pribitek 0.35 pfeniga pri ja/jcu, nakupovalci po-! sebej plačajo 0.40 plenigov pri jajcu za vozne stroške. Veliki trgovci tedaj plačajo jajca po 31 plenigov komad; za izgubo na ubitih in pokvarjenih jajcih smejo zahtevati pri prodaji malim trgovcem po 1 'A pieniga pribitka k lastni ceni. Oddajajo tedaj jajca malemu trgovcu za nadrobno prodajo po 32% pieniga. Mali trgovec sme pribiti na to ceno 1!4 pfeniga za svoj trud ter stane jajce potemtakem za porabnika 34 plenigov. Kmet dobi torej v Nemčiji za eno jajce 22 plenigov, drugih rok se prime nadaljnih 12 pfenigov in tedaj ni čudo, če se povsod proti veliki draginji zabavlja. Tudi v tem slučaju draginje ne dela kmet, ampak takorekoč od države pooblaščena verižna trgovina. •Jajca za sladkor. Trgovec iz ptujskega okraja nam piše: V zadnjem „Gospodarju" pišete o sladkorju in jajcih. Promet s sladkorjem ni več prost, temveč ima njegovo porazdelitev okrajno glavarstvo v rokah. Okrajno glavarstvo je v okraju nastavilo u-radne prodajalnice, ki prodajajo moko, sladkor, petrolej itd. Te uradne prodajalnice se morajo podvreči poveljem okrajnega glavarstva. C. kr. okrajno glavarstvo je dalo vsem uradnim prodajajnicam nalog, cîa morajo prvih osem dni dati le sladkor za jajca; kdor pa ne pridela jajc, pa dobi tudi brez jajc sladkor, ako mu to potrdi občinski urad. Po osmih dneh pa dobijo tudi kmetje sladkor brez Jajc. Torej ni kriv trgovec, afco prvih osem dni morajo ljudje oddajati jajca za sladkor. Kakor mi je znano, hoče okrajno glavarstvo dobiti gotovo množino jajc, Glavarstvo je hotelo to spravili skupaj potom občin. Občinski predstojniki so to odločno odklonili in so baje predlagali oddajo jajc kot zamenjavo za sladkor. Naj se torej ne hujska proti trgovcem! — Do-3tavek uredništva: Mi vstrajamo pri tem, da je taka oddaja jajc, kakor jo je odredilo ptujsko glavarstvo „ nezakonita. Kdor ima sladkorno karto, mora dobiti sladkorja, ako ga ima trgovec kaj v zalogi. Čudno, da ravno ptujsko glavarstvo tako postopa s kmetski-mi in viničarskimi ljudmi. Omenjamo, da naš liet ni hujskal proti trgovcem, ampak mi opozarjamo samo naše ljudstvo na krivice, ki se mu godijo. Izkaznice za prejem vkuhanega sadja. Dunajski Ust „Zeit" poroča, da namerava vpeljati urad za ljudsko prehrano posebne kontrolne karte za promet z marmeladb (vkuhano sadje). Zasebno nakupovanje krompirja na kmetih. Štajersko cesarsko namestništvo je izdalo naredbo, s katero ie prepovedano ljudem iz «est, trgov itet, ki nimajo tozadevnega dovoljenja, nakupovati meti drugim tudi krompir na deželi, ker je krompir zasežen v prid državi. Zoper tozadtevne prestopke je določena denarna globa do 20.000 K ah kazen zapora do 6 mesecev, vrhutega smejo orožniki odvzeti nakupljeni krompir. Nadaljna namestniška naredba določa, da se krompir ne sme poprej izkopati, dokler ni popolnoma dozoreL Kdor bi pa krompir izkopal, £e predno je popolnoma dozorel, bi zapadel strogi kazni. Ura9 za ljudsko prehrano je uvedel po vsej drŽavi strogo nadzorovanje vseh cest, potov in železnic, da se ta-ko prepreči nepostavno nakupovanje, oziroma prevar žanje krompirja tudi nadrobno. Kdor se ne bi mogel izkazati z dovoljenjem od vojno-žitno^prometnega n-rada ali od krompirjevega nadzornika pri okrajnem glavarstvu, zapade kazni in se mu krompir odvzame, kajti za krompir veljajo od 1. avgusta nadalje ravno isti predpisi glede nakupovanja in prevažanja, ta- 6. septembra 1913|j Stran 3, fcor glede žita in stročnic. — Ta naredba je, milo rečeno, skrajno trdosrčna, kajti izdana je bila, ne da bi se bilo poprej prebivalstvo re skrbelo s krompirjem, ki je vendarle glavni živ* > zlasti revnejših slojev, ki so sedaj obsojeni na gadovanje! Živila s kmetov se sme o prinašati v mesto. C. kr. urad za ljudsko prehrano je razveljavil one izvozne prepovedi živil, ki so jih odredila okrajna glavarstva v lastnem delokrogi Veljavne ostanejo le one prepovedi za izvoz, ki so j h odredile deželne cr blasti, osrednja mesta ali ki so izšla glasom naredb. Za 5 vinarjev — 3 jajca. Kmetje se zelo čudijo, od kod jemljejo meščani toliko tobaka, ko vsak dan prihajajo na deželo kupovat živež, ki ga kmetje že za-se nimajo dovolj in prinese vsak včasih kar cele zaloge tobaka s seboj. Ce >a prideš v trafiko v mestu, jo vedno ves tobak razprodan. Kmetske ira-f:ke pa dobivajo za več občin skupaj komaj 100 komadov tobaka. — Pretekli teden v slovenjebislriški okolici kupoval pri naših kmetih vojaški dostojanstvenik osobno s svojim slugo jajca in je zahteval za 1 komad vojaškega tobaka, ki stane 5 vinarjev, kar 3 jajca! S tem izžemanjem našega ljudlstva se bo Se bavila finančna oblast. Rekviriranje sena. Mariborsko glavarstvo je povabilo za dne 3. septembra kmetske zaupnike na sestanek, da se pogovorijo glede oddaje sena erarju. Oeromne množine se zahteva in sicer brezobzirno. Tekom enega meseca mora oddati samo mariborski sodni okraj 104 vagone sena. Kje ga le bodo kmetje vzeli? Posamezne občine morajo oddati naravnost neverjetno velike množine. Od hribovite občine St. Ilj se je n. pr. zahtevalo (po kakem ključu?) 350 meter-skih stotov sena. Po daljšem dokazovanju, da je to nemogoče, se je našim zastopnikom posrečilo znižati to množino na 200 stotov. Zakaj se ravno na Slov Stajer naprti toliko bremen? Na Gornjem Stajerju, n. pr. v Muriški dolini, so imeli mnogo sena, tako tudi v zahodnem delu nemškega dela dežele. A povsod so vedeli okrajni glavarji braniti živinorejce , da jim ni treba oddati zadnje betvice sena, kot pri nas. Kakor izvemo, so kmetje mariborskega okraja pozvali cesarskega namestnika« grofa Clary-ja, naj jih SČiti. Radovedni smo, ali bo imel kaj srca za nagega soneta. Za čebelarje. Slovensko osrednjo Čebelarsko društvo v Ljubljani je ravnokar dobilo obvestilo, da je ministrstvo dovolilo za jesensko in pomladno pitanje Čebel za vso Avstrijo 125 vagonov navadnega (obdaČenega) sladkorja, ki se razdeli na vsa čebelarska društva. Kdaj se bo sladkor dolil in koliko ga bo navedeno društvo dobilo,, se objavi pozneje. Neobdačeni sladkor pa mi ni str "-o '/"časno ue dovoli. Hmelj. Na hmeljskem irgu v Zatcu tudi v pretekli dobi ni bilo skoro noD9ne;Ta popraŠevan|a po tu-jam hmelju. Ls nekaj bal tujega hmelja raznin letnikov je bilo pokupljenih in sicer za 50-60 K za 50 kg. V Savinjski dolini se je ranega hmeija pridelalo zelo malo in tudi cene so take, da ne krijejo pridelovalnih stroškov, vsied česar bodo hmeljarji prisiljeni, opustiti še več hmeijskih nasadov. Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih veletr-govcev na Dunaju je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi mehki neotesani 42—62 K, trdi 55-104 K, mehka deske 122—200 K. Popraševanje po mehkih deskah ter po hrastovem lesu je povsod zelo živahno. Zopotno oddajanje kovin. Dne 25. junija 1917, št. 271 drž. zak. ter fine 24. julJ4a 1917, Št. 805 drž. zak,, sta izšle glede nadaljnega oddajanja raznih kovin v vojne svrhe zopet novi ministrski «a"3d: cenah se bodo morale oddajati kovine, Prejemanja bo poverjeno zopet tvrdkam v Maribo u, Celju in 'drugih mestih. Vojna uprava poziva prebivalstvo Avstrije , da prostovoljno odda baker, bakrene zlitine, nikel in aluminij. Ce se kovine prostovoljno oddajo, se kovine takoj plačajo; če pa se morajo še le odvzeti, je cena nižja in se plača še ls pozneje. Glej Inserat! Karte za tobak. Za mesto Maribor se bodo v tratkem izdale karte za tobak. Preddela so Že v te-Fu. — Za mestno gospodo se s bi, da dobi tobak, upamo, 'da glavar dr. Weiss )otrebno ukrene, da bodo tudli kmetski ljudje dobili do olj tobaka. Razne novice. SO volov padlo V prepad. V Imstu na Tirolskem se je v noči od 27. na 28. avgusta odtrgal velik sneženi plaz in potegnil sebo t prepad hlev, v katerem se je nahajalo 30 volov. Do sedaj se še ni posieäilo priti do zasute živine. Nepošteni vojaški uradniki. Dunajsko divizij-sfco vojaško sodišče je razpravljalo proti višjemu o-sltrbniku Majcariusu iz Gradca, proti oskrbnikom admuHdu Götzinger in Juliju baronu pl. Silbernagl iz Ptuja, proti višjim oficijalom Vladhnirju Szutka, Francu Matiasek, Kamilu Reioh, Jaroslavu Kodes, uradniku Ferdinandu Trocker, proti črnovojniku z enoletnim prostovoljskim znakom Rudolfu Mucchi in protf oficijalu Moricu Zeiner iz Dunaja. Glavni krivec je Leinweber, ki je pri zajtrku pregovoril svoje podrejene, da je zdaj prilika kaj f iliraniti. In res ao prodajali na škodo države moko, rii, oves, sardi-■e iffl. Zaslužili so Kodes 420.000 K, Leinweber 180 tisoč K, Mfttiaeek 80.000 K, Szutka 48.000 in Reich «WO K. alnowlia poročila. lajaoFoJšd mtifljsko HUWMiSI© lioifo^flo« Italijansko bojišče. Devetnajsti dan 11. soške bitke so se zopet bili težki krvavi boji. Pri kraju M a d o n i (na planoti Bajašica-Sv. Križ) so trčile naše naskako-valne čete pri prodiranju na gostovrstni sovražni napad in so ga ustavile štiri nadaljni napadi so bili odbiti. Gora Sv. Gabrijela je od zjutraj znova središče najhujše borbe. Sovražnik je vedno naskakoval skalnati vrh, kateri je opeto-vani padel v njegove roke in po naši slavni in-fanterije bil zopet priborjen nazaj. Boj, ki se na obeh 3traneh vrši z v 'co trdovratnostjo, se do zadnje ure bije z nezm ¡ .¡.-;mo silo. Pri Gorici je Italijan nekaterikrat brezuspešno napadal. Podvzetje naših čet pri S e 1 u in Med gorju, ki je imelo namen popraviti našo postojanko, je na celi Kraški planoti izzvalo srdite spopade. Vsi sovražnikovi napadi so se izjalovili v vstrajnem zadržanju naših vojske preisku-šenih kraških braniteljev. Sto italijanskih častnikov in čez 4000 m o ž je kot vjetnikov padlo v naše roke. Skupno število vjetih Italijanov od začetka sedanje bitke znaša 15.000 mož. Laški letalci so zopet dvakrat napadli Trst. Uogodkl s» lioorin. V noči od 3. na 4. septembra je večje število sovražnih letal vrglo na Pulo kakih 100 bomb, ki so v mestu povzročile nekaj zasebne škode. Majhno skladišče slame izven mesta je pričelo goreti. Vojaške naprave so trpele le malo škode. Ubit ni nihče. Vahodm® bojišči«. V ozemlju avstro ogrskih čet nobenih posebnih dogodkov. nemškega poročila. Berolin, 5. septembra. Bojevanje pri Rigi se razvija dalje. Trdnjava in mesto Dunamiinde je zavzeto. Najtežji obrežni topovi (do 30'5 cm) so padli nepoškodovani v naše roke. Severovzhodno od Dvine je doseženo Vzhodno morje. Odsek livlandske reke Aa je prekoračen. Sovražnik se umika dalje proti severovzhodu. Srdita borba za hrib Sv. Gabrijela, Dunaj, 6, septembra. Za hrib Sv. Gabrijela se vršijo strašno krvavi boji. Branitelji se še držijo. Na zahodni strani hriba leži najmanj 10.000 laških mrličev. Širi se grozen smrad. Avstrifski P-čoln na delu« Dunaj, 5, septembra. Linijski poročnik vitez pl. Trapp je te dni 3 svojim P-čolnom v Sredozemskem morju potopil 5 ! velikih sovražnih parnikov z 30.000 tonami. Biga in Trst. Lugano, 5. septembra. j Švicarski vojaški strokovnjak Werner se čudi, ker Nemčija niti z mezincem ne gane, da bi pomagala Avstriji rešiti velevažno postojanko Trat. Če bi Nemčija tiste čete, ki jih je porabila pri Rigi, vrgla proti Lahom, bi bila nevarnost za Trst odstranjena. Dosedaj še baje ni bil poslan ne en polk iz Nemčije^na italijansko bojišče. Rusi izpraznil Dtta&tt&nde. Berolin, 4. septembra. Rusi so izpraznili trdnjavo Diinamunde ob izlivu Dvine. Hindenburgove čete korakajo t mesto. Pomorska bitka ob danski obali. Dne 1. septembra j« prifilo pred Horas-Biflom ob danski morski obali flo pomorske Mtke med Angleži in Nemci. Bitke se je udeležilo 14 angleških in 4 nemške vojne ladje. Angleškim vojnim ladjam se je posrečilo pognati vse štiri nemgka vojne ladje na plitvine ob obali. NemSke vojne ladje, takozvani is-kaloi min, so izgubljene. Visoki morski valovi pljuskajo Čez nje. Od posadke nemških vojnih ladij se je rešilo 100 mož na dansko obal, ostali del je pa uni- Dunaj, zavetišče Židov. Število Židov na Dunaju se mnOži tako strahovito, da ne bo več dolgo , ko se bo Dunaj smel imenovati židovska prestolica. Na dunajskih visokih šolah je veČina profesorjev in slušateljev Židov in še celo na dunajskih sivdnjih šolah študira več židovskih kakor pa krutijans^ih dijakov. Tako n. pr. je študiralo v preteklem šolskem letu na osmih dunajskih gimnazijah 2185 židovskih in samo 795 kristjanskih dijakov. Zavarovanj«; vojnega posojila. Opozarjamo cenjene čitatelje na prilogo c. kr. avstrijskega vdovskega in sirotinskega sklada v Gradcu. Dopisi. Maribor. Naše mesto bo sezidalo v Melju ob Dravi pionirsko vojašnico. Potrebni svet je že na-kupljen. — Umrl ie dne 1. septembra 791etni Ja nez Gračner, vpokojeni nadsprevodnik južne železnice. Bil je vrl krščanski mož ter večletni predsednik Vincencijeve družbe pri slovenski župniji. Svetila mu večna luč! Maribor. Okrajna sodnija v Mariboru prosi, da naj se oglasi isti mož pri okrajni sodniji štv. 20, ki je bil dne 17. dec. 1916 iz trgovine Wor-sche poslan v trgovino gospe Ferner preje Holiček v Gosposki ulici, in ki je tam kupil obleko za 140 K in dne 31. dec. 1916 zimsko suknjo za 200 K. Hoče. Šolska prireditev dne 19. avgusta je dobro uspela. Lepa svota se je pridobila s to prireditvijo za uboge šolarje hočke šole. Gornja Sv. Krmgota. Crnovojnik Anton Kola-rič je bil odlikovan z železnim križcem na traku hrabrostne kolajne in s Karlovim križcem na rdeče-belem traku. Odlikovanec je zaveden Slovenec. Gornja Radgona. Odi svojih lastnih pristašev prisiljen je odložil očka Wratschko, dosedanji načel-uik okrajnega zastopa, svoj mandat. Pri dne 28. avgusta vršeči se nadomestni volitvi je bil izvoljen njegov namestnik Oton Zorzini, iačas c. in kr. nadpo-ročnik na fronti, za okrajnega načelnika, odstopivši Wratschko pa za njegovega namestnika. Čudno! Te volitve so se med drugimi udeležili na nasprotni strani sledeči gg.: Kreft od Sv, Jurija ob Sčavnici, Lovro Križanič, Zangl, bivši, od Slovencev obogateli, sedaj zasebno živeči trgovec Franc Horvat, Mat-jašiS, Jagerič, Krempl in Puhar. — Zvedeli smo, da namerava deželni odbor posredovati za oprostitev novoizvoljenega okrajnega načelnika Zorzinija. Temu pa se moramo res čuditi. Iz kakega vzroka pa je potrebna njegova oprostitev? Kmetov, starih Srnovoj-nikov, naon pošljite domov! Ptuj, Po Dravi je plavalo dne 23, ivgiista m-nogo čolnov. Med drugimi sta se peljala v majhnem čolniču tudi sina v Ptuju nameščenih častnikov. Po neprevidnosti sta zašla v velike valove na sredi reke, v katerih se je ČolniČ prevrgel. Na njuno vpitje na pomoč sta skočila v vodo znani junak poročnik Aleksander Mlakar, ki je prišel ravno ta dan naravnost iz strelskih jarkov, in mariborski dijak Miroslav Kaukler. Z lastno nevarnostjo se jima je posrečilo oba ponesrečenca rešiti iz valov. Starši, ne puščajte otroke brez nadzorstva na vodo! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. pondeljek dne 27. avgusta je umrl po dolgi bolezni tAnton Vo-došek, kmet v Pleterjah. Oba sina sta na fronti, zapušča ženo-vdovo samo. Bil je zvest naročnik „Slov.: Gospodarja." N. v m. p. ! ^areaberg. Vabimo na sestanek Dekliške Zveze. i se vrši dne 9. 3eptembra pri Sv. Janezu ob navadnem času po običajnem sporedu. Želeti je, da se udeleže si-oda tudi dragi. Na OljsM gori nad Polzelo se bo vršil v nedeljo dne 18, septembra velik romarski shod, katerz-ga naj bi se udeležile vse članice Marijinih dlružb ter mladenke Savinjskega okrožja v najobilnejšem iStevilu. Mladenk» se zbirajo ob 9. uri pri Jugovi kapeli, oc&odor s» y skupni procesiji podajo na goro. Ob lepem vremena naj pridejo Marijine družbe z zastavami, katere na Gori razvijemo kot zmagoslavni prapor. Kajti namen našega romanja bo, združiti naše tine mofitve v glasen in močen klic proti Vsemogočnemu, da vrne naši dragi domovini skoraj zažel-jeni mir in nam vrne naše drage. Kot cerkveni govornik nastopi vflL g» dr. Korošec. Marija ftazaret. Z fronte se nam piše: Naroš-nik »Slov. Gospodarja« Martin Potočnik, poprej frančiškanski kuhar v Marija Nazaretu, sedaj četo-vodja in načelnik neke častniške kuhinje, je odlikovan z železnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. Transke—St. Uriula. Ne dne 11., ampak dne 12. septembra 1917 poromamo čea Grad na St. Dr-šnlo, l^er bo dne 15. septembra zjutraj sv. opravilo v dlomoljubne namene. "Za razgledovanja bo tokrat štiri ure. Krog poldne odhoiJ ali na vlak ali pa k St. KriSu na svečanost „poviSanja sv. križa" t petek dne 14. septembra 1917. Hamborn v Nemčiji. Tlukaj je v Gospodu umrla Marija Orehoveo. Bila je štelo delavna in požrtvo* valna Slovenka. Mnogo je storila za tukajšnja naJSa slovenska druStva in za razžirjenje „Slojv. Gospodarja" in „Straže." £). p. t m.'! Ustnica ur«d«i»tva. Hotinja vsa: Tam res hočejo odvzeti roške vjetnike-delavc«, prosite poslanca PiSeka posredovanja. — ZiavrhpriSv. Rupertu v SI. gor: Ker ne navedete ime na padlega, ne moremo priobčiti. — Jurij Povalej, vojna pofit* 636, Janez Lenarčič, in drngi vojna p oŠ 19 3: Prisrčna hvala za pozdrave! Da Bte nam zdrav», jaruki slovanski! — Alojz S tajni o, vojna pošta: Ker nistno dobili, opišite še enkrat — Iz dinarskega okraja: Če h »kupo valeč tako postopa, pritoži!« se takoj pri deželnem odborniku dr. K Versto vSeka, Gr.idon deželna hiša — Jakob Vinkov iS, vojna pošta 220: Obrnite se na dr M. Siaviča, profesorja v Maribora. — Rogatec: Hvala! Poročiio ne spada v političen list. — Sv. Jurij ob Pesnici: Če imate dokaze, da so ut kater© osebe pri delitvi raoks dobile samo belo mako, Vi pa še črne ne, se seveda t-meta pritožiti na okrajno glavarstvo. Sicer pa dvomimo, da bi bilo okrajno glavarstvo ravno k Vam poslalo toliko bele mok«* — Ivan Kočevar: Seveda imate pravico ¿o podpore. Prošnja se mora vložiti pri obč. njadu Občin« ima v to sviho posebne tiskovine. Prošnjo morajo vlcžiu Vaši domači. — Josip Priol: Hvala prisrčna! Porabimo. Prosimo večkrat kaj — Franc Krepek: Prepozno! In-seratna stra i je bila že tiskana, ko smo dobili Vaše pismo. — Nekaj žrtev za domovino in več dopisov smo odložili za prihodnjič. S-ioterljske Številk*. bradee, dn« 29. avgusta 1917. 54 88 67 67 86 in«, Aae 1. septeabva 1917. 89 7S 80 i8 27 30 leta vdova išče »tožbe sa gospodinjo, «i tudi šeli priisnitve h kikema manjšemu gostilničarju ali boljiema rokodelca. I»» triletno hčerke in >000 kron premoženja. Naslov: Poštnoležeie it. 22 Kriševci pri IJatnaeru. 728 Deklico oz. »tuceiitko od 10 let naprej sprcjasem k «voji 1! Jetni bčerii v Ma i-orn, Voik*garten-straste 22 na stsr.ovanje i ; hrano, jod strogim nadzorstvom. Ponudbo na gospo Zinui:«?, Sv. J»kob v 81av. gor. 726 H!§a s nekaj zemlje tik ceste, »o proda «a ceno 6000 K na Ostre -žnern št. 60 p. Celje. 731 Dijak spodnje gimnazije na sprejme aa «»vovanje in hrano pri slovenski obitelji. Dom*0|elg»ise 2 pri vili Aiwi8. Mtribor, 780 ImmmmmmmmmmmmSmmmmmaemmBmaBmm i MALA NAZNANILA Ena beseda stan o B vinarjev, petitvrtsts 18 vin. Mrtvaška oznanila u zakvale vsaka petltvriia 24 v, iijave in Polano 86 vinarjev. Za vti-kratno objavo zns-teu popust. Inserati se sprejimajo le proti predpls-«ilu. Zadnji čas za «prejemanje inseratov torek opoldne. dastillrsn Iz vina lastnega pridelka, Pri oilabeionti od starosti in želodčnih težkočaii je is v na destiliran star konjak ž« «toletia inano preizkušeno okiepčilo. 12 let starega v i p-,¡litrskih steklenicah peš ječa franko za 48 K, mlajšega 8 1e;o?gs, čudovito bolečine tolažeče vdr«avalno iredstvo »oper trganje v udih, 4 pollitrske stekleni se tO K. Vino od 66 litrov naprej. Beli rlslisg in rdeči bur- gun iec per 1 ter K 4. 20. Beti ik t I i e r 11 « veleposestnik, grad Goiič pri Konjički. ¡štajersko. VoJ&igfna prost Vila z T.'tcm a i »ečjim posestvom, v lepi legi n» deželi se kuni. I>j pisi z navedbo eene in pkčilnih pogojev na nualor: Verwaltung dts Realitäten Marktes, beb. bef. Rt*-litäten Verkehr, Grad« c, Haan* r linggasse 6. 726 Mlin In žaga, tndi mim ali žaga zase, pripravno za tovarno, s« kupi. Lastniki n*j piäejo na naslov: Verwaltung dea Realitäten-Marktes, beh. bef. Reaütiiun Verkehr, Gradec, Hammerlingg«sie 6. 729 Pekarija sa dsžtli se kupi. Primerne ponudb» s kupno ceno in bremeni se saj pošiljajo na naslov: Verwaltung det ReaJ:tits>n-Markte», beh, bef Realitäten Verkehr, Gradac, Hammerungjaise 6. 728 Trgovina z mešanim blagem s sišo vred isa ^ežisli se kupi. i'onadbí a navedbo kopna cene in diilgov na naslov: Verwaltung de« Rrali-täton-Marktes, beb. bsf Realitäten Verkehr, Giadee, H&maser linggasse 6 728 Gostlina na deieli, tudi taka, kjer je mesarija zraven, se kupi. Ponudbe a navedbo cene i» bremen na naslov: Verwaltung des Realitäten-Marktes, beh. bef. Realitäten Verkehr, Gradec. Hammerlinggasse «. 736 I4če se poseítvo v bližini Maribora, kjer bi bili mugoia starejši ljudje brez olrok. Vzawe« » pra-skrbo do ümrt'. V got.rvfn' bi plsčal 30->2 liso« K Ponudb® na uprarnift'o 81ov. Gospodarja pod „0«krb it. 735". !! Fotograf!! Franc Vri'ö, fot<>grsJ «redišč?, Kolodvorska lesta, izdeluje vsakovrstna clike, tudi do naravne veiikojti, ter se trm putom n»ju-Ijndoeje pri,«rc «tr. 12, pritlir , levo, M*! i bor. 7 ;i i 784 Iiče sc z»»f«í . vlnlöir. Ñafio» Kupiti želim malo, lejio posestvo z dobroohranjenim stanovanjem, obstoje Jo ia 2—3 »ob, kukinjo, klutjo in vrtom. Zemljišč?, naj bi b lo t a 1 kf a» o iz 2 p.-a*ica, s donasnik, vou jsk io če m«g;če neiaj g^zia in t.o pted&lei od cerkve. SaiSov. „SoctUna pri no-iti." Misliuja, Št»!. 781 Za t rjo vi ao pripravna manjša hi 3a na xeln dvo.em prstom, a v)iiiaeroim sia-jiovanjem, bliau kolodvora, z nekaj zemljiščem, »n želi kupiti po zmerni ceni. Oni kraji, kjer ji dosti g zd'-v in ilvinoveja, im»jo predi. >. . Ponudbe: „GdJ. Mira," Misiinja, Šta jersko. 7i2 Z» 2 gimnazijska dijaka itauo-▼anje i dobro hrano, po zimi knrjeno soco. Plačilo po dogovora in tudi v živilih. Vcomejrev, Maribor, Hermaiigatse 8. Ioai-stropje. 716 Dve učenki ali nčlteljsk kandida-tiajl te sprejmut» na r ».'tavanje ia kraao proti ntikaj ¡.-Isčilc 'a nekaj iivii. Naslov: Latts/v „30 ši. fi. vrata 2 na vitu. 715 v upra«isi«sva pod „Viničar' 7 0 Dva dijaka *e sprejmeta na hr»ao in staaovaaje. Srčnvina št. 19" , [ ntd-tr., Maribor. 7.■> Hlž» s 8 sobaai, kuhinja, nov -bok&ni Hlevi, s^dni vrt, 4 ora 1 dobre njive, r dobrem po!o žvju lepa rivnina, »« proda li.vCO kron. Naslov: Jurij R u-nig, Strojna. I^revalje Korolko. Želim kupiti mal i poiestvo bi in f«rne cv.ti.ie ta Spod Štijerski- i), Zraven mora biti neke,; njiv, < ,v nikof in grizdo» tako da se Lali iO redi -2 do tri kra«o. Pomtdba ■ n Matevž Kavčič, Ložaiaa 7, pcM» Celje. 714 Hlepeč, trezen, zdniv in lepemu z^ičaja, iiivikjoj vsakega poljske ga del«, uavajen pri konjib, ieli službo spremeniti ob novem l»tu v kako župnišče ali na potto. Naslov pri upravniitvu pod „Hlapec it. 724." iščem pridno dekla. Plača po do govoin, sprejma se 1 janufia 1918. Naaiov: Planinšak Al< je, Poltalak, Jnriloci. ',2-j ilavm nepravo drv za knrjavo se »prejmejo proti a-kordnemu plačilu. Gostilna Ko-res, De*. Marija v Fuičtvi, žel postaja 8t. Lovienc nad Mariborom. 693 Išče se zanesljiva samostojna dekle. Piača K. Tegethofoia cesta 84, Maribor. Kupci pozor! Kdor želi kujlt dobro idočo go-aittiao s špeorriisko trgovino, vse 1 dobrem stanu, katera »e nahaja tik okrajne seite bliiu »loveii-bistriškrga kol drora, usj se «glasi. Gostilna sa tfikej ptoda Aavoljo posestnikotih zdrastteoih ckol-ščin. Cena 16.0(f0 K. Dtljca po-jaanila daje Ato>)j Luršak, re-siavT»cija, p. Slov, Bistfiia. 73 0 Proda se posestvo v Maribora s kcaji, vozovi in živino vred. Kdor ima veselje do vožpje, naj se 0-glssi. Na prolaj je tudi manjša požarna brizgalnlca, »riprarna za kako občino v hribih. Treba le malo vode. ?o ravnem jo lahko en mož pelja. Več pove upravni-štvo „81ov. Gob?." pod „Posestvo in brizgalna št. 7 2". Veliko posestvo, okoli 90 oralov, vse v ravnin', 20 minut od kolo dvora, z lepim poslopjem vse zidano in z os (4:o krito, lepe rjive in travniki, ie^i g rdi z» posrkati. Proda se vgr kakor stoji in leii, živino z konji in svinjami ter všemi pridelki vred *a 107.000 K. Vpraia se v Krčevinai pr: Ah,ri-bora št. 162 izr»ven ti var .e Wo gerer). 7 1 V najtm se v,ams hii'ca t vrtom. Več prve iz prijsznosti Antonija Tratnik, Pamečo št. 6, pri Slov. Gradcu. 709 lesa za \mm tndi na štiro takoj kupi K. Wesiak, Maribor, Tfgtihoiova ulica šwv. lit. 4t Na prodaj aovo zidane cnc 1 dvo nadstropne hi5e v mesti:, davka in občinskih doklad prost», e velikimi in majhnimi »tanov&i ¡1 proti solnon obrnjene, so prodaj 1 pod lahki al pogoji. Vpraša «e r" Jožetu Nelcrep v Maribora Mos»> -»trssss it. 39. 484 S00 K Vam -¿«m, t ko mo i * tiroíee korso ,R1 a-Balsar Vr5s kurja bradarice in trt' kožo v tre ti d» t> btvr. boltčic ud odstrani. Ces.s lc-nčka 1; iarnijtvora vred K 3 lončki K 4 50, 6 loačfcov K 7 6 N» stotine üaivalnib pisem. K. stteny. Kožice (Kasat^ 1, Post?»,* -13/889. iOgrsk.-;). (Br. ¡ < HS4» n» Tei^ri pri Martoors, ns-vozidar.a s Štirimi stanovanji, rit» klet, atudenec In lep vrt. Jožef Nekrep, Maribor, iiosartov» ulica RO__24« Prodam, kostasjev in hrastov gozd v lepi legi. Vpraša se pismeno pri upravništvu „81. Gospodama* pop „Gozd št. 667." Mlada krava z mlekom je na pro daj pri 3r. Miklatža št. 29. pri Mariborn. 18» z močnimi lesenimi --odplati p šilja v veeb valikoBtih: 25—26—27 . . K 5.95 28—29—30 , . K 6.55 31—32—33 . . K 7.30 34—35—36 . . K 8.70 37—38—39 . . K 9.70 40 -41-42 • • X 10-45 43-44-45 . . K 11.60 iz Dunaja po povaot;n čevljarska his Donsj liY., SecúsaiQíflrstr, 84/rv Caaiki • vojnih ¿ívljih sae'.oc Za vse ljubeznjive dokaze srčnega sočutja povodom nenadomestljive izgube iskrenoljubljene sestre izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem preč. g. župniku olimskemu za tolažilne obiske med b( eznijo in za spremstvo'pogreba. Zahvaljujemo &e tudi mladenkam, ki so nesle njeno krsto od doma na pokopališče. Iskrena zahvala pevkam, ki so med sv. mašo in na pokopališču zapeie slovo rajni, obenem se tudi zahvaljujemo spremljevalcem. ki so mnogoštevilno prišli rajno spremljat k zadnjemu poč tku. Virštaivj, dne 1. sept. 1917 7.8 Žalujoči ostali. Hiša, s 6 tubami, 4 kuhinje, 2 velika vrta, brajdami, hlevi in njivo proda posestnik lamCStt: ienci pri Maribora, Denblersk •. ulica k. 6t:5 Kobila, kostanjeve barve, 16 pesti jidoka, težka, krotka in ne plaš-Ijiva, zelo dobra »a vožnjo la br-j najmanjšega pogrtška. »e proti i it. 8000 K nri Matije Obran, M ribor, Fischergasse 9. 6P3 Sprejme »e 14 letna deklica v večletno službo od siromašnih n«.-šer k malemu posestvu s trgovino. Kunst, Kiindorf <8. p, Lipni a (Leibnitz), Štaj. 6«4 Uienca iz poštene, krščanike hiše. ki bi imel veselje do čevljarstva, sprejme čerljarski mojster Franc Miki, Maribor, Koroí a cesta 84. 679 Sprejmejo se sodarskl pomočnici za stal&o delo v Zagreba in B1-seku. Vlača po komadu ali a dan. Naalov: M. Lngar'č i sino"', Siaek, Hr-.atako, « t Vlnlčar, 8- 4 delavske mn31, se sprejme: Wienergraben 175, Mit-r.bor. ______fio i pc»¿TOP S V sedanjem časa ke se poja Ijajo aosarae bolezni pri srinjun, se priporoča, da ti vsakdo tal tj naroči še mnog» I t priznani redila i in idravilui prašek, katerega si naročita v zavitkih po K 1.75 za V« vsebine ter razpoiilj i po poét' i-rn po. zet ju asimanie 6 eavitko» A ton Zdolšefe, C«-Ije, Graüka cesta št. 21. 6 - Proda t> se 4 lepe kobile, 2 po 3 leta «Ure, 15 pesti visok«, 2 ¡.o fi 'e »tare 16 pesti visoke. Ceae ^rirr,wao nizke. N^tančsejše e izve pri: Josip Druškovič n, trgovcu v Slovenjem gradea. 6 0 Dva dijaka Bpodnje gimnaxije se gprejscets na »tanovanje; nek>;; plačila, nekaj hrane. Kasisogv--2, vrata 2. Maribor. 6ti Štirileten fant se odda sa svojega. Naslov: Kraj ne Alojzija, Sp. Raí-vanje, Maribor, 6» 2 JDB1J JüTERSCHSlíi stt&sni »Hita** im gt « MAMinewtw -—•— BrAndlsffasaz St. 3 —— ü* jiiijioroča «lavasmn občin»«.., 71 Julii Zigan na Polzeli v Sav« dol. vsako množino Jabolk tudi za prešanje po postavno določenih cenah, m mm m™- krepek, pooblaščeni ^akup&valec sadja. Sv. Lenart v Slovenskih goricah« Cena 1 Btekleniee Je K 1-20. O dekem očitana «njo teh kapljic imaM mnege priznainih m ps? mdmh pisem. f„ PrulS, a&eafeaa Ukssm. „fsrl b. hv, oriv" Muri!*»*, (Stavili ferg it M. Zahvala. Snjprr« Be Vw« lepo iaJav&lim z» to mokocenjeco >adravile ¡,-iOti rdečioi. Odkar rabim ta «dr&vilo, le nisem imel nobene ¡¡kod« pri svinjah. I« dragih krajev sližira pritoibe: Meni so vse Brinje prodi tnogi raje veliko trpijo, kakor d« Dl žrtvovali neka; teroii z» sdrn ils. Priporočam vgam svinjerejcem, naj bi rabili to cenjeno sdravilo. 6t . akrat m Vam lepo «ahvalim in prosim, poiljite m spet 12 stekleni«. Velespoitov&njam Ivan Škorjan«, p. i. Temel, Srednja vas, p. Ri da, Eoro&ks, 8» MUZEJ Slov. zgodovinskega društva, Maribor., Koroška cesta 10. Darujte zau| vse zgodovinsko važna predmete, osofcito ¥ojae spamrn©. [zborno domaČo pijačo si napravi vsak, ki si naroči v drožeriji Wolfram v Mariboru priznano moštno esenco. Iz ene steklenice moštne esence za 11 K lahko pripravite 150 litrov izborile domače pijače. Za pripravo te izvrstne in neškodljive domače pijače se je dobilo uradno dovoljenje. Dobiva se samo v medicinalni drožeriji MAKS WOLFRAM, Maribor« Grosposka ulica št. 33.f| Naznanilo. Vsled naredbe c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 17. maja 1917 drž. zak. list štev. 221 smejo sadje kupovati le oblastveno potrjeni naku-povalci. Vsaka druga kupčija je prepovedana. Za nakupovanja sadja v prid sadne sušilnice podjetja Tomaža Götz v Mariboru je med drugimi določen od c. kr. prehranilnega urada na Dunaju kot na-kupovalec Jftfef iz RnperÖ, p. Šm&rjeta ob Pesni»!, Njegovo nakupovanje se sme raztezati po vsej štajerski kronovini. Podpisani prosi posebno vsa županstva in sadjerejce Slovenskih goric in Ptujskega polja, da njemu v prvi vrsti kot domačinu naznanijo svoje sadne ponudbe. Cene: sadje za prešanje 32 vinarjev, drugo sadje 76 vimarjor. BoljSe vrste se še boljše plačujejo. GOSTILNIČARJI! GOSPODINJE! Dekler btkaj Mlo»«, IWWMI—mniMJH>JMWIMIMl>JMilH Ustmena pojasnila v hišah zanimajočih v svrho nakupa P in t? ter drugih strojev pri tovarni Welsi m 86« podaja večletni zastopnik Franc K0H8C v Ormožu Kupim BUKOVO OGLJE in DRVA •d enega vagona kg 10000 naprej. Prosim punudbe. Plačilo naprej. Jakob Ta? čer, trgovec z ogljem in drvemi. Trst Via S, žaccaria 3 w U VIII 3U/17-3 V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja! C kr. okrajno »odišče v Maribora, cdd VIII je raz- «ililo: Obiožocec Fra»o Banm»», roj me*6ca oktobra 1863 v Podovi. ija pr stojen, kat, oienjen, po*eatci>. v Braan-iwajga, dosedai nekaznovan, je kriv, daje kramljajoč i2ridn<\ po roj neu stanj n povtrod^ne rsi-mare dne 2. .junij» 1917 zahteval od Ivan» Grcbissek* v M*ribern m 120 šiopov »brce za vrisurie tr^ja težkih povprečno 1.8 kg po eno krono, hfcispsj 120 K, torej za potrebščine očividno pretirano eno. S teai je jafcriyil prj-e*diis-*t:i por, is j o § 389 kaz p rr .¡a povrnitev strokov ki!JM*n»kesa postopanja Ob en-w ee v cmieiu § 45 nav-dene ee*. rar. odredi, dn se ta sodb« brez razlogov enkrat objavi v „Slovanskem Gozdarja" na stroške obtožeoe.A V Maribora dne 13. junij» 1917. Milo (žajfa) za pranje 1 kilo eno krono v trdili kosih, *i ielo lahko vsak sam akuhi dom». Natančno navodilo im pojasnilo «a kuhanje take?» mila (žajf* z* pranje pošljem vsakemu po povzetju za tri krone osemdeset rin&rjer. 881 K%roilna Poženel, Idrija, i» te v. 262. Kranjsko. „Paiiorama-Iriternational" Maribor Gra.laii trg štev. 3 %ta.v»n gostila« .,k črnemu rlo'- ua pk-.poroča na c.H!«d obisk. OJprto cel dan. Vstopnina 80 v. «•trooi 20 v. PMdM&r* tr»j» 23 miau t. Vojni dogodki iz vseh bojiH, pokrajiae vüek d«ž»i e«l»gt sr>u v ntrarni raiikosti, slikorite in r* saiču». Za malo denarja >n znalo ízgabo 4asa t* vili meogo ¿animi-vjsei et