I p. h a ja vsak četrtek. Cena mu je 5 K na leto. (Za Nemčijo e K, ra Ameriko in druge tuje države 7 K.) — Posamezne številke se prodajajo -- po 10 vinarjev. - Slovenskemu v po® in zabavo. _ Spisi indopisi so pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-eerati pa: Upravnistvn „Domoljuba*. --Ljubljana, Kopitar jova ulica- - Štev. 4. V Liubljani, dne 24. јашж-ја 1918. Leto XXXI. Knezoškof o domači politiki. Zadnja številka »Škof. lista« prinaša naslednje vrstice: Med narodi naše mogočne države so se razvili strastni prepiri. Na Dunaju je postavno sestavljen odsek, ki naj pripravi obnovitev in prenovitev naše ustave, kar je nenavadno pomenljivo in dalekosežno za prihcdnjost države in narodov v njej. S tega razloga se gibljejo razne stranke vseh narodov in si prizadevajo, kar mogoče pravic in koristi priboriti za svoj narod. Tudi Slovenci so se oglasili in zahtevajo edino le pravico zase in druge narode v Avstriji. Pravičnost je temelj vsake države. Zginil bi nesrečni mednarodni boj, je za Avstrijo tako poguben, narodi (bi se mirno razvijali in zadovoljni v Avstriji ne bi nikdar hoteli poslušati onih nesrečnikov, ki bi nas radi odtrgali od nje. Pa ne samo med posameznimi narodi v državi, tudi med raznimi strankami v narodu samem so nastali škodljivi prepiri in razdori. Mislim posebno na one v naši kronovini, v naši škofiji. Ti razdori pri nas so sicer v prvi vrsti politični, vendar pa zadevajo tudi naše krščansko življenje in versko gibanje. Prizadeti smo mi ne le kol Slovenci, ampak tudi kot duhovniki. Posebno mene so okolnosti zadnjih časov prisilile na neke prepomembne ukrepe, za katere se vsa javnost veliko bolj zanima, kakor sem mislil. V tem burnem času se je dogodilo, česar sem se dolgo bal in kar bi rad pi prečil. Duhovniki, dosedaj v glavni sme . delovanja edini med seboj s škofom, so i se začeli razdvajati, Bojim se za prihcdnjost, bojim se, da se razdor med nami, ki ;e sedaj v prvi vrsti političen, ne bi raz- širil tudi na naše cerkveno in izobraževalno delo. Zato Vam, dragim sobratom, za novo leto nekoliko pojasnil in navodil. I. Zdi se mi, da ne bo napačno, ako izpregovorim nekoliko o sebi in o svojih ukrepih. 1. Deklaracija z dne 30. majnika je za Slovence življenskega pomena, sosednjim narodom ne krivična, za obstoj in mir v Avstriji pa izredno koristna. Žalibog so jo nekatere prav mogočne stranke v Avstriji in zunaj nje začele razlagati popolnoma krivo in Slovencem podtikati nepa-triotične, izdajalske namene. Zoper tako grdo počenjanje sem se zares razsrdil. Mislil sem, kako naj bi ga mogel odločno zavrniti. Zdelo se mi je, da bi bila uspešna jasna, in sirer soglasna izjava naših strank za omenjeno deklaracijo, ki naglasuje Avstrijo in habsburško dinastijo. Hvala Bogu, namen sem dosegel. S tem korakom je izredno zadovoljna veiika večina vseh Jugoslovanov in posebno ogromna večina Slovencev. Obenem smo se vsi poklonili sv. Očetu in s svojim glasom pritrdili Njegovemu stanovitnemu in pogumnemu prizadevanju za mir, želeč, naj bi se Njegova prizadevanja čim prej uresničila. Ta drugi del naše skupne izjave je vnel naše občine, ki se jej ena za drugo pridružujejo. Zbudilo se je med nami silno mirovno gibanje, ki poprej ni moglo na dan. 2. Videl sem, da imamo za slovensko gimnazijo vse knjige, le latinskega besednjaka še manjka. Čul sem, da je v rokopisu izdelan, da ga pisatelj zopet pregleduje, in da edino le denarja ni. Širil se je strah, da besednjaka izdati ne bo mogoče, ker bo tisk prav gotovo dosegel vsoto sto tisoč kron. Premišljeval sem, kaj bi se dalo storiti, Sklenil sem, da prevzamem stroške za glavni besednjak in zraven tega še za priročni šolski slovarček. Tiskarna naj pripravlja vse potrebno, in do leta 1923. naj bo dolickan. Želel sem, naj se moje iiiie še ne razglasi. No, razglasilo se je. In hvala Bogu, da je moja namera vse Slovence izredno razveselila. Ako se ne motim, bota ta dva moja koraka odstranila očitek, kakor da bi jax in moji duhovniki ne bili odkritosrčno in zadostno narodnega mišljenja. II. Na odločen korak me je prisilil tudi naš prežalostni razdor, ki se je bolj v zaledju že dolgo časa pripravljal. N« smem in ne morem razvitka samega opisovati, Kar sem mogel povedati, sern povedal v »Slovencu« z dne 26. novembra in v »Domoljubu« št. 49. Sedaj naj omenim samo zadnji odločilni korak. Gospod deželni glavar je hotel priti v, delegacije. Kljub izrednemu pritisku ga poslanci niso izvolili. Že poprej je grozil, da bo izvajal poslcdice, ako ga ne bi izvolili. No, izvedel jih je na shodu izvrševal-nega odbora dne 22. novembra: razglasil je, da S. L. S. razpusti in da koj novo kmečko stranko ustanovi. Dotične izjave so bile strastne in razžaljive; najbolj strasten in razžaljiv pa je bil oglas za novo kmečko stranko.' Torej s par besedami je zavrženo, kar smo duhovniki z našim ljudstvom storili in izvršili dolgo vrsto let z napornim delom. Edinost naj se razruši in med ljudstvo zanese strastna agitacija, hud prepir in razdor med vse posamezne stanove, tudi med gg". duhovnike. Vso to nesrečo sem gledal v duhu, in povod? Užaljenost gospoda deželnega glavarjal Srce in pamet me je gnala, naj hitro ukrenem, kar bi nameravani razdor, ake ne onemogočilo, vsaj čim bolj omejilo. Moral sem hiteti, da se gg. duhovniki in ljudstvo hitro pouči o položaju, To sem storil z dopisom v »Slovencu« in v »Domoljubu«, Izdal sem geslo; mi ostanemo v S. L, S., naj se izvoli novo načelstvo, ki naj jo poživi in vodi v luči dosedanjih načeL Novo kmetsko stranko odklanjamo kod nepotrebno in rojeno iz matere strasti; za kmetovalca je skrbel? in bo še skrbela S. L. S., ki je tekom let njemu na korist ši-rom dežele zasnovala mnogo raznovrstnih gospodarskih zadrug, je kmetovalce zedi-nila v kmetski in županski zvezi in njegove koristi uspešno brani v parlamentu na Dunaju. Dosledno sem naročil gg. duhovnikom in vernikom, nai pri utemeljevanju te nove stranke ne sodelujejo in naj na morebitne shode ne hodijo. Ker pa vem, da smo slabi in hipnim vtisom pristopni, sem v duhu krščanske ljubezni naročil, naj v prijateljski zvezi ostanemo tudi z onimi, ki bi morda S. L. S. zapustili in k novi kmetski pristopili. Kaj ne, ko bi se verniki, posebno pa gg. duhovniki, po tem navodilu ravnali, bi bil razder nemogoč: duhovniki, združeni s škofom, združeni v ljubezni med seboj in združeni z ljudstvom. To videč, bi se bil morda celo gosp. deželni glavar premislil, spoznal svoj usodepolni korak in ostal zopet naš, kakor je bil dosedaj. V novem sijaju bi zalesketala mo? krščanske ljubezni, krščanskega premagovanja, krščanskega zatajevanja med verniki in gg. duhovniki. Ingoslavija. Zakaj pravimo: majniška deklaracija. Deklaracija, to je latinska beseda in pomeni toliko kot izjava. In ker so jugoslovanski poslanci dne 3 0. majnika 1917 v državnem zboru podali to izjavo, da hočejo za vse avstroogrske Jugosiovane lastno državo pod habsburškim žezlom, jo zato imenujemo m a j n i š k o deklaracijo. Kdor se torej podpiše za deklaracijo, e tem izjavlja, da kol Slovenec zahteva jugoslovansko državo. Katera ozemlja naj bi obsegala Jugoslavija? Kranjsko, Goriško, Istro, Trst z okolico, slovensko Koroško, slovensko Štajersko, Hrvatsko in Slavonijo, ogrske Slovence in Hrvate, dalje Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Po narodnostnem načelu naj bi spadali pod Jugoslavijo tudi beneški Slovenci. Ne samo za naš jezik, temveč za naš kruh, za naše življenje gre. Kdo je dosedaj na slovenski zemlji jedel največji in najboljši kos kruha? Nemec. Kdo mu ga je pekel? Slovenec, kateremu so ostali ostanki črnega kruha za plačilo. Poglejmo! Veliko večino naših tovarn, ki služijo milijone, fmajo Nemci v rokah (Jesenice, Javornik, Dobrava, Vevče, Medvode ter Ljubljana, Domžale, Tržič i. t. d., i. t. d„ razni rudokopi). Delavci so Slovenci, ki dobivajo od tovarne malenkost v primeri z dobičkom, ki ga delajo tovarnarji. Dalje: karkoli vzameš v roko, ali ni večinoma nemški izdelek, pripeljan iz tujega, Šivan-ka, pero, svinčnik, popir, množina knjig, ' vsake vrste stroji, sukno, sukanec, steklo, kovinski izdelki, pa še tisoč drugih reči. Slovenec, štej, koliko denarja si že poslal zato na tuje. Koliko milijonov slovenskega denarja je že romalo v nemške žepe in iz teh žepov marsikaj v nemška obmejna društva, ki hočejo Slovence usužnjiti. Če bi imeli svojo državo, potem bi se razvila 21 slovenska trgovina in slovenska industrija in mnogo predmetov bi lahko izdelovali doma, ceneje bi jih kupovali in ves denar bi ostal doma. Kako bi zrastla gospodarska moč vseh Slovencev! In naše uradni-štvo, ali ni cela dolga vrsta samih Nemcev, naši slovenski študirani in brihtni fantje pa ne morejo do služb, ker jih jim zasedajo tujci. Ali ni to žalostno? Ali smo to zaslužili? In potem naj mi sedai. ko gre glas po vsem svetu, da imajo vsi narodi enak prostor pri mizi kakor bratje ene družine, sedaj naj ponižno čakamo pod mizo, kdaj nam vržejo Nemci in Mažari kako oglodano kost! Naša narodna armada, ki se bori za uresničenje naših zahtev po jugoslovanski državi, je v prvi vrsti Jugoslovanski klub na Dunaju. To je zveza vseh jugoslovanskih državnih poslancev, ki se v državnem zboru bore za naše narodne in gospodarske pravice. Jugoslovanski klub ima za sabo vse slovenske stranke razen Kmet-eke, čigar člana dr, Šusteršič in Jaklič sta izstopila iz Jugoslovanskega kluba in delata sedaj proti njemu, kar dokazuje pisanje »Resnice«. V našo narodno armado, ki se bori za lepšo in srečnejšo bodočnost slovenskega ljudstva, je stopilo tudi naše ženstvo, ki se dobro zaveda, da gre sedaj za življenje ali smrt našega naroda. Krepka opora našega dela pa je najtesnejša zveza s Čehi v narodnem oziru. Nasprotujejo pa naši zahtevi v prvi vrsti Nemci, ki hočejo imeti za razvoj nem-štva brezpogojno potrebno, čez Kranjsko in Primorsko vodečo pot do Jadranskega morja, posebno do tržaškega pristanišča, kakor so to povedali na svojem shodu v Beljaku dne 13, t. m. Daljni naši nasprotniki so Mažari, ki nečejo ničesar slišati, da bi prišli Hrvatje in ogrski Slovenci do svobode, pač pa se pridno gibljejo, da dobijo tudi silno bogato, toda še neizrabljeno Bosno in Hercegovino v svoje roke, Dalmacija pa naj postane ogrsko primorje. Krepko podpira Nemce in Mažare avstrijska in ogrska vlada in znano je, da je naš zunanji minister grof Černin v Brestu Litovskem odločno odklonil rusko zahtevo, da morajo tudi avstrijski narodi sami odločati o svoji usodi. Pa tudi na znotraj imamo nasprotnike. Ni jih veliko, toda so, in Nemci so jih silno veseli. To je na Hrvatskem stranka Frankovcev, kakor jih imenujemo. Izdajajo svoj list: »Hrvatska«. Navdušujejo se pač za hrvatsko državo, toda brez Slovencev, ki bi bili Hrvatom, kakor pravijo Frankovci, samo v breme. Kaj pa naj rečemo o »Resnici«? Frankovski list jo iskreno pozdravlja kot svojo sobojevnico, in »Resnica« sama se norčuje iz dr, Koroš-ceve politike, ki dela za našo narodno osvoboditev, Čitatelji naj potem sodijo sami, kam spada »Resnica«, Kedaj bodo spolnjene naše zahteve? Ne bomo prerokovali, ker je prerokovanje zmeraj težavna reč, posebno pa. še danes, ko gredo, divjajo svetovni dogodki mimo nas in sicer vsak dan različni. Danes ne vemo, kaj pride jutri. Mi vemo le to, da v svetovni politiki sedaj vre kakor v kipečem loncu in vsi narodi se gnetejo okrog njega, da dobijo svoj kos. Vemo pa tudi to, da tudi mi Slovenci ne smemo stati v kotu ter tiho čakati, če nam morda kaj ostane, temveč moramo krepko v gnječo ter zahtevati. Kdor ostane v kotu in je i.ho, bo dobil prazen lonec, o tem smo danes prepričani, če pomislimo na svoje požrešne sosede. In kedaj se bo potem zopet kaj kuhalo? Za deklaracijo so se dalje izjavili: Občine Stjak na Goriškem, Osek-Vitovlje, Loj na (jonskem, Kr.ežak, črniče na Goriškem, Bled, 1 rzičani z 469 podpisi, bleiske žene in dekleta s 550 podpisi — obenem so darovale za Krekov spomenik 340 kron, narodno ženstvo iz občin Radovljica, Pred trg in T.ancovo s 560 podpisi, iz vasi Boh. Bela in Kupljenik z 257 podpisi, iz župnije Borovnica z 344 podp'si, iz občine Jablanica z 283 podpisi, iz Vrha pri Mokronogu z 89 podpisi, iz občine Ljubno z /36 podpisi, \z trga Cerknica z 453 podpisi, iz občme Budanje z 243 podpisi, iz Srednje vasi v Bohinju s 675 podpisi, iz občine Velike Lašče z 225 podpisi, iz Cešnjice s 181 podpisi iz Studoria s 83 podpisi, iz Jerenke s 75 podpisi, iz Podjelj s 35 podpisi, iz Fužin s 156 podpisi, iz Vremskega Britofa - 150 podpisi, j z Srednje vasi pri Kranju, Luž, Šenčurja in Visokega skupno s 640 Dodpisi, iz Novega mesta, iz Tabelnega z 200 podoisi, iz Barke pri Divači s 166 podpisi, az Hudajužne in Ob-m ■ ? 13iŠ PodPisi< lz Doba z 835 podpisi, z Bleiske Dobrave s 140 podpisi, s Skaručine s 183 podpisi, možje in fantje iz vasi Šenčur s 154 podpisi. Izjave za majniško deklaracijo so poslali Jugoslovanskemu klubu na novo: Občina Majšperg (okraj Ptuj), oblina Šturje, Pioderš-mca (okraj Maribor), Presika, Lelien pri Ribnici (okraj Maribor)), Št. Lovrenc na Dravskem polju, Šalovci, žene in dekleta občine Povir s 158 podpisi, Gorenje s !00 podpisi, 7irje s 50 podpisi, Plešivica s 50 podoisi, Mer-če s 50 podpisi, Brestnica s 140 podpisi (podpisala so vsa dekleta in žene brez izjeme, moški pa so se izjavili za deklaracijo v stare-šinstveni seji) — izredno zavedno ženstvo v tej narodni občini —; dalje žene in dekleta v Starem trgu pri Sloverjem Gradcu z okoli 250 podpisi; zelo navdušeno izjavo smo prejeli od duhovništva, učiteljstva, županov in raznih občinskih zastopnikov občine Buzet v Istri s sestanka z dne 3. januarja, na katerem so viharno pozdravljali našega knezo-škola Antona Bonaventura kot velikega Jugoslovana, dalje občina Bianca (okraj Breži-co), občani iz Jurjevice pri Ribnici s 130 podpisi, občina St, Jurij pod Donačko goro, Genovo (okraj Brežice), Stolovnik (okrai Brežice), Raztez (okraj Brežice), Arnoško (okraj Brežice), Štanjel na Krasu, Smiklavž pri Mariboru, možje posestniki, mladeniči, žene in dekleta podobčine Zasip na Gorenjskem s, 156 podpisi, mesto Škofja Loka, Sv. Peter pod Sv. Gorami, trg Kozje, udje okrajnega zastopa Kozjanskega v Kozjem, občina Krka, Ši. Pa» vel pri Preboldu, žene in dekleta na Ježici i 4»0 podpisi (s posebno zahvalo knezoškofu za odločni nastop), občina Ocizla-Klanec v Istri, Ponikva ob južni železnici, Šmarje pri Jelšah Sv. Križ pri Slatini, Prostovoljno gasilno društvo v Družmiriu pri Šoštanju, občina Trojane Zlato polje, Velika vas, Raka na Dolenjskem, Posojilnica v Križevcih, štiri občine v župniji Studenice: Trška občina, Hrastovec, Brezje, Modraže, občina Žiri, Čcvbarska gospodarska zadruga na Dobračevi pri Žireh, Hranilnica in posojilnica v Dobračevi, Gospodarska zadruga v Žireh, AvtomobiJna družba v Žireh, Prostovoljno gasilno društvo v Žireh, občina Sušje pri Ribnici, I.astni£ (olcr. Brežice), Sedlarjevo, dekliška organizacija v Trbovljah, županstvo Dol pri Hrastniku, ženstvo občine Lokev na Krasu s 4C6 podpisi. Sv, Andraž v Slov. Goricah, učiteljstvo ljudske šole v Globokem pri Brežicah — poživljajoč vse narodno čuteče učiteljstvo na Štajerskem — Zgornji Jakobski dol, Spodnji Jakobski dol pri Mariboru. Tudi od posameznikov dohajajo vedno novi pozdravi deklaracije, Nebroj podpisov ženslva in ženskih organizacij, celih občin, daje najlepši dokaz, s kakim navdušenjem je sprejel naš narod zahtevo narodnega svobodstva, izraženo v deklaraciji dne 30, majnika 1917 po naših poslancih, — Naj blagovolijo vse občine, društva, ženstvo in po- samezniki sprejeti najtoplejšo zahvalo za mnogobrojne izraze soglasja tem potom, ker ni mogoče potrditi prejema in se zahvaliti vsem posamezno! I riobčevali bomo sproti imena vseh občin in društev i. t. d., od katerih prejmemo še v bodoče izjava. — Jugo-slo\anski klub. Dunaj, 12. januarja 1918. Pregled po svetu. Parlament. Seja državne zbornice je aaznanjena za 22. t. m. Na dnevnem redu je edina točka: Poročilo zdravstvenega odseka o zdravljenju na bojiščih ranjenih re-konvalescentov. Slovenski poslanci bodo poskrbeli, da bodo pfišla na razgovor tudi mirovna pogajanja v Brestu Litovskem. Proračunski odsek avstr. državnega zbora je začel zborovati 17. jan. Ministrski predsednik je podal kratko poročilo o poteku mirovnih pogajanj in omenjal težave, ki jih bo treba premagati. Nato so je oglasila opozicija. V imenu Jugoslovanskega kluba in Češkega s vaza jo poslanec Benkovič pozval ministrskega predsedni-ua, naj vpliva na zunanjega ministra, da 30 ne bo oviral mir z raznimi osvojilnimi načrti in v. nasprotovanjem samoodločbi narodov. Poslanec Pogačnik je pozval vlado, naj v smislu samoodločbe narodov ustanovi samostojne narodne armade. Če-Slci poslanec Stanek je v imenu Češkega evaza podal izjavo, da priznajo samoodločbo tudi Nemcem na Češkem in tako so odvrnili zadnje očitanje, ki so ga Nemci Imeli nasproti Slovanom. Toda nemško glave so trdo in se malo zmenijo za pravico. Bomo videli, kaj prinese sam držav-Di zbor. Ogrski polki aa Ogrsko. Honvedni minister je posredoval na Dunaju, naj se odpokličejo ogrski polki iz Č^ške in naj se jim dovoli vrnitev v ogrske garnizijc. Za vzrok navaja minister, da so vojaki slabo preskrbljeni s hrano in da ni nobenega soglasja z domačim češkim prebivalstvom. In kdo je temu kriv? Odgovoriti bodo mogli tisti naši ljudje, koder so bili nastanjeni ogrski vojaki. Združitev slovenskih strank. Začelo se je na Štajerskem gibanje, naj se združijo slovenske stranke, posebno Slovenska J.judska Stranka in Narodno-napredna stranka. Da bi se mogle združiti, bi morala ena ali druga čisto drugačne stališče zavzeti, kaiti S. L. S. jc katoliška, medtem ko je narodno napredna svobodomiselna. Popolnoma jasno, da s takim združenjem ne bo nič, pač pa se snuje na pobudo Vse-Blovenske Ljudske Stranke Narodni svet, ki bo imel člane iz vseh strank, in ta bo odločeval oziroma posredoval samo v narodnih zadevah. Nemško ljudsko zborovanje se je vr-fiilc. 13. t. m. v Beljaku, kjer je govoril Klan nemškega državnega zbora dr. Wild-grube o vojnih in mirovnih vprašanjih. Poslanci iz Nemčije hodijo reševal naše Nemce. Ogrski Romuni so imeli zborovanje romunske narodne stranke in zahtevali Euse samoodločbo. Ta bo pa huda za Ogrel Ženske bodo tudi smele voliti v angleški državni zbor. Ogrska armada. Cesar ne ugodi Maža-rom, ki zahtevajo ogrsko armado. Pocemčevacje. V Ruščuku v Bolgariji so Nemci 1. 1911. ustanovili nemško Šolo, ki je štela prvo leto 32 učencev, v letu 1917 pa že 380. V septembru 1. 1918. otvorijo Nemci nemško trgovsko šolo, v najkrajšem času pa nemški dijaški dom. Nemškutarska občina Brežice na Štajerskem se je izjavila proti deklaraciji. Več nemških posestev je prišlo zadnji čas v Mariboru v slovenske rokp. To pa ni všeč vsenemškim časopisom in ostro napadajo dr. Korošca. Dr. Korošec pri dr, Scydlerju. Te dni je bil dr. Korošec pri ministrskem predsedniku dr. Seydlerju v cerkvenopoiitičnifc. zadevah, namreč radi imenovanja škofa v Splitu. »Tagespost« pripominja: To je prvič, da je dr. Korošec obiskal ministrskega predsednika, odkar je v nasprotju z vlado. Nemci li hočejo zagotoviti poljske železnice. V Berlinu ie akcijska družba kapitalistov, ki namerava pokupiti po vojni od ruske vlade vse železnice na Poljskem. > Nemci znajo I örnopurskJ. jeneral Radomir Vešovič, ki je pred letom umoril avstrijskega nad-poročnika in bival skozi relo leto med svojimi pristaši, se je oglasil z njimi pri okr. poveljstvu v Andrijevici in je tamkaj odložil orožje. Imenovani no pomiloščeni, ker I so se priglasili do določenega roka c. in kr. i oblaste m. Iriza v Avstriji ali boj za mir. V Av-' striji je prišlo do krize radi prehrane. J Ogrska nam ne dobavlja nobenih živil, za-j to so hoteli znižati množino kruha na ose-| bo, moko so pa tudi znižali za polovico, i To je vzbudilo v ljudeh, posebno med delavskim ljudstvom ogorčenje in pričela se je stavka (štrajk). Štrajk ce je pričel na Dunaju in po Nižjem Avstrijskem, raztegnil se je na Zg. Avstrijsko in Štajersko. Socialni demokrati prirejajo povsod shode, kjer zahtevajo mir in ugovarjajo proti ; majhni odmeri lirane. Ljudje so mislili, da je vzrok tej stavki samo prehrana, toda socialistični strankarski listi ne prikrivajo več, da je bilo to samo povod, cilj štrajka pa je dosega miru. Zastopstvo nemške so-cijalnc demokracije se je izjavilo, da bi se stavka mogla končati pod naslednimi pogoji: 1. Če vlada zagotovi, da se mirovna pogajanja v Brestu Litovskem ne bodo razbila in če odstrani ovire, ki preprečujejo mir, s tem da brez ovinkov prizna ne-potvorjeno pravico samnodločevanja narodov v prepornili deželah; če delavstvo primerno pouči o razvoju mirovnih pogajanj. 2. Če vlada temeljito preuredi urade za prehrano. 3. Cj takoj vpelje splošno, direktno in enako volilno pravico za občine, I ker bi se з tem preprečilo oderuštvo z živili. 4. Če vlada odpravi vojaško upravo tvornic. Iz vsega tega vidimo, da je to neka zahteva po miru, ki si ga vsi želimo in da se je to gibanje pojavilo tedaj, ko se je bilo bati, da se bodo ustavila mirovna pogajanja v Brestu Litovskem. Ker so ministri delavcem nekaj obljubili, štrajk že prenehava. Anglija še rio namerava priznati sedanje ruske vlade bol i še viko v, ker dvomi, če bo res ostala in če res zastopa Rusijo. Če se odstrani ta dvom, utegne Anglija vlado priznati. Siccr pa je pripravljena poslati v Petrograd zastopnika, če bo mogla dobiti zato pripravnega moža. Združitev nemških strank. Parlamentarni klub Nemškega središča je poslal » načelniku liemškoga narodnega sveta pismo, v liaterem izjavlja, da je za hitro zdru* ženje nemških strank. To združenje je pa mogoče doseči la na podlagi sledečih zahtev: 1. Nobena nemška občina se ne sme pridružiti kakemu slovanskemu ozemlju. 2. Živa in dejanska zveza avstrijsjkih Nemcev z Adrijo in z Balkanom po Donavi se mora ohraniti in zavarovati. Раб lepe zahteve, ki jih poznamo, kar vlada v Avstriji nemška nadvlada. Na Francoskem, Angleškem in v Arno- A-iki je vse mirno, kakor da čaka na poročila iz osrednjih držav. Velevažni degodki se kažeio na svetovnem obnebju. , , , i A i t .. „ / I u A л ^ j , , .A , Svetovna vojska. Laško bojišče. Zima je tudi vojsko vsaj nekoliko ukrotila. Zdi se, da so vse fronte zamrznile. Vendar so pa Lahi sredi januarja napadli srednji del naše gorske fronte med Brento in Piave, hoteli so obkoliti goro Asalone. Bitka je bila huda, Lahi jo imenujejo bitko »bomb in granat«. V frontalnem napadu so prišli malo naprej, ker pa ob bokih niso imeli uspeha, so jih vrgle naše čete nazaj. Tako ie ostalo vse pri starem. Zadnje dni je bilo brati o večjih bojih; mraz in povodnji ovirajo večja podjetja. Benečija je velika ravnina, in voda v mokrih dneh preplavi vse ceste. Ni čuda, če mirujeta prijatelj in sovražnik. Zato pa čitamo le o brezpomembnih krajevnih napadih. Laško armadno vodstvo je razglasilo med čete na fronti poročilo o stavki delavcev v Avstriji ter dostavilo, da bodo te stavke zmanjšale dovoz vojnega materijala za avstro-ogrske čete, kar vzbuja upanje za prihodnje uspehe. Na posameznih frontnih delih so metali Lahi letake na našo fronto. Računati moramo torej, da bo sovražnik, kakor hitro bo dopustilo vreme, ojačil svoje napore, da bi prodrl na tem ali onem mestu. Zahodno bojišče. Na vsak način se pa pripravlja neka} velikanskega na zahodu. Zdi se, da se bo odločilni boj bil na zahodu, v Šampanji in na Flanderskem. Naš zunanji minister grof Černin je napovedal sodelovanje avstrijskih čet. Sovražniki sodijo, da je sedaj na angleško-francoski zapadni fronti zbranih 154 nemških divizij, to je poldrugi milijon mož. V slučaju sklepa miru z Rusijo bi prišlo teh 108 divizij na zapadno bojišče, tako da morajo sovražniki računati s strašnim napadom osrednjih velesil. Zato pa piše sovražno časopisje zelo razburjeno, toda zagotavlja, da je tudi ententa spravila na noge vse, kar se da. In res je na Franco> »i tkem Klemanso preklical vsa oproščenja. Blizu pol milijona vojakov so imeli .Francozi na trajnem dopusta; te sedaj vse kličejo k vojakom. Na Angleškem so uvedli nove nabore tudi za mladoletne. Amerika se podviza s pošiljanjem nadaljnih ojačenj, pristanišča ob Kanalu so prenapolnjena. Tako hočejo tu na francoskem bojišču izsiliti odločitev spomladi, ko se bo začel krvavi ples. Čudni so pa res ti odločilni možje... Na eni strani zagotavljajo, da so vsi prežeti želje po miru, a na drugi strani tako strašne priprave ... Kdo jim bo verjel? Pohlep po zemlji, pohlep po denarju, pohlep po moči — pripravlja strašne pomladanske boje, če se nas ne usmili dobri Bog ter vrne prej mir nesrečni Evropi. Vzhodno rusko-rumunsko bojišče. Ker vlada premirje, molče topovi, počiva orožje. Naši vojaki trgujejo z Rusi: zamenjavajo razno orodje z živili. Rusi jim donašajo kruh, moko, mast in druga živila, ki jih našim tako pomanjkuje. Vendar pa se vsak dan lahko začno sovražnosti, ako se ne posreči v Brestu Litovskem skleniti miru z Rusi, ko pametnejše) mislijo, da mora cel svet plesati, kakor mu vsenemška piščalka piska. K sreči pa Vsenemci niso prodrli s svojo zahtevo, kajti celo naš zunanji minister grof Černin je tem hujskačem na uho povedal, da smo v Avstriji vojske vsi do grla siti, in naj s svojimi prenapetimi bedastočami nikar ne podaljšujejo vojske. In tako se pogajanja nadaljujejo, preprosti nemški narod, ki ga zastopa miroljubna večina državnega zbora, je zmagal, in Vsenemci zopet le na tihem rujejo. Vendar pogajanja ne napredujejo tako hitro, kakor bi bilo potrebno. Posebno dela težave v Brestu Litovskem nemški general Hoffmann, ki tolče ob mizo in rožlja s sabljo, češ da Rusi nimajo o zasedenih ozemljih nič govoriti. Tista velika ovira, čez katero se pogajanja ne morejo premakniti, je pa ta: Rusi zahtevajo, da se mora iz zasedenih ozemelj najpreje umakniti vsa nemška in avstrijska armada, nato naj se vrnejo begunci in potem šele naj vse ljudstvo svobodno brez vsakega pritiska, naj si bo od leve aH desne, glasuje o svoji prihodnjosti. Nemški odposlanci so Poslopje, kjer se vrše mirovna pogajanja. Iz Macedonije in Albanije ni nič novega. V Mezopotamiji je mir, iz Palestine pa poroča angleški general, da je po zavzetju Jeruzalema šel zopet nekoliko proti severu. Kaj bo z mirom? Začetkom minulega tedna je bila nevarnost, da mirovna pogajanja v Brestu Litovskem zastane jo. Kajti vsenemški hujskači, , . ' 1 ' t: ' ' , -. . — . i J h «,/, ., •, so se z vso silo zaleteli v nemškega mirovnega, odposlanca Kiihlmanna, češ da mora izpeljati takozvani Hinden-burgov mir, to so pravi: vse zasedeno pokrajine, Poljska, Kurska, Litva in Estlan-dija naj se meni nič tebi nič priklopijo nemški državi, naj bo narodom prav ali ne. Rusi naj pa lepo tiho bodo, če nočejo biti še enkrat tepeni. Vsenemški baroni in veleposestniki (preprosto ljudstvo je veli-41 pa drugega mnenja. Pravijo, da čet že zaradi notranjega miru ne morejo umakniti; kar se pa tiče ljudskega glasovanja, je pa dovolj, da se izrazijo samo zastopniki narodovi (Nemci namreč upajo, da bodo ta zastopstva, ki so večinoma nemškega mišljenja, glasovala v nemškem smislu). Kako se bodo v tej točki združili, se še lic ve. Avstrijski socialni demokrati so v zadnjem času skušali s štrajkom pospešiti mir, pa se zdi, da štrajk ni bil dobro pripravljen, ne srečno uprizorjen. — Angleži, Francozi, Amerikanci in Italijani sc ne menijo še dosti za mir. Hočejo preje še temeljito zmagati. Podpora ouim, ki [m g [o svojce v Ameriki. 17. avgusta je bila v avstr. zbornici sklenjena postava, po kateri morejo dobivati državno podporo vsi oni, ki imajo v sovražnih državah svoje rednike. In ker smo sedaj tudi z Ameriko v vojnem stanju, dobi ta postava moč tudi za vse tiste družine, ki imajo svoje očotc oziroma reditelje v Ameriki. Pravico do podpore pa imajo seveda le tisto osebe, ki so se dosedaj pre življale od tega, kar so jim svojci poslali iz sedaj sovražnega inozemstva, in se same ne morejo preživljati. Višina to podporo znaša v Ljubljani 1 K 80 v, za ostalo Kranjsko pa 1 K 60 v za eno osebo na dan. Prizadeti naj vlagajo svoje prošnje pri pristojnem političnem okrajnem glavarstvu (v Ljubljani pri mestnem magistratu). Zoper oblastveni cdlok so. je možno tekom 14 dni pritožiti in sicer pri oblasti, ki je odlok izdala. Tedenske novice. Krivično očitanje. Med pristaši nepotrebne dr. Šusteršičeve stranke se najdejo nekateri, ki trdijo, da je Slov. ljudska stranka zatajila verska načela, da se veže na Slovenskem z liberalci, na Češkem pa s svobodomiselci, obrekujejo celo — kar seveda sami sebi ne verjamejo — da je naš prevzvišem knezoškof liberalec zato, ker je skupno z liberalno stranko ppdpisal inajniško deklaracijo. Kaj je čista resnica? Resnica je, da Slov. ljudska stranka niti za las ni odstopila od verskih načel, ki so bila na vseh katoliških shodih proglašena kot temelj in vodilo naše stranke, nasprotno: na zadnjem shodu zaupnikov dne 28. dec. preteklega leta je odločno naglašala, da krščanska pravičnost ne sme biti samo na programu in oklicih S L. S., temveč tudi v vsem njenem delu (proti čemur se je pa bivše vodstvo včasih zelo pregrešilo, česar ne tajijo niti pristaši kmetske stranke). Verska načela so torej S. L. S. sveta; v tem oziru ne poznamo z nasprotnimi strankami nobene zveze in nobenih dogovorov, in kdor napade naša verska načela, dobi v S. L. S. najodločnejšega nasprotnika, Kadar pa se je treba boriti za naše narodne pravice, bojevati se proti stalnem« po-nemčevanju slovenske zemlje in za svobodo našega naroda, takrat je delo lahko skupno, mora biti skupno, kajti malo nas je, nasprotnikov pa veliko število; kaj bomo premogli, če bomo vsi razcepljeni? Kadar napadejo hišo t' lovaji in jo hočejo orp-pati, tedaj se vse h, ine stranke, naj si bodo še tako razcepljene, skupno in vzajemno branijo. Tudi našo slovensko hišo je napadel, ne rečemo tolovaji, pač pa italijanski in vsenemški pohlep, ki nam hoče uro-pati našo zemljo. Ali ni naša dolžnost, da skupno branimo svoje življenje in svoj nä-rod? Kaj naj potem rečemo o tistih, ki v tem najodločilnejšem trenutku slovenskega ljudstva sejejo medenj razdor in raz-por? Sodil jih bo narod, sodila zgodovina! »Slovenska Straža«, našo obrambno društvo, naj se zopet poživi! Nemci na Koroškem in Štajerskem vedno bolj pritiskajo proti jugu, za visoke vsote kupujejo slovenska posestva, naseljujejo protestante, ustanavljajo nemške šole. Zato je neobhodno potrebno, da tudi Slovenci ustanav-» ljajo na obmejnih krajih slovenske šole ter rešujejo slovenska posestva. Kako pa naj se to zgodi, če ni prispevkov? »Slovenska Straža« ir.a še v zt.logi mnogo kole-kov. Podružnice, zganite se! Ljudski shod v Senožečah se je vršil dne 13. t. m. Poslanec dr. Lovro Pogačnik je razložil delo poslancev za olajšanje gospodarske bede in za narodno osvoboditev. Zborovalci so v resoluciji izrazili zaupanje Jugosl. klubu in obsodili izstop Šusteršiča in Jakliča iz kluba. Shod v Kozjem dne 30. dcc. Govoril je poslanec dr. Jankovič o prehrani, rekvi-zicijah in rnajniški deklaraciji. Zborovalci so navdušeno poslancu pritrjevali. Delavski shod v Idriji dne 17. t. m. Govoril je poslanec Gostinčar o delavskih razmerah in preskrbi z živili ter o jugoslovanskih zahtevah. Odlikovan je poročnik Josip Župančič iz Idrije z vojaškim zaslužnim križcem III. r., z vojno dekoracijo in meči. To je žc njegovo peto odlikovanje. Za domovino je izkrvavel desetnik Franc Prosen iz Dolenje vasi pri Polhovem gradcu. Na oltar domovine je daroval mlado življenje značajni mladenič Matevž Oblak iz Brobovnice, župnije Lučine. Bojeval se je 3 mesece v Galiciji, kjer je dobil strel v nogo. Potem je šel na italijansko fronto, kjer je dobil smrtnonevaren strel v levo ramo. Umrl je 20. novembra 1917 v Ino-mostu. Prizadeta družina je izgubila že drugega sina. Težak udarec za očeta, ki je pri vojakih zvedel to žalostno vest. Ministrstvo za ljudsko zdravje bo ustanovljeno v Avstriji. Človeško zdravje je vsled vojske popolnoma razdejano, zato bo treba posebne skrbi za preprečevanje in zatiranje bolezni in za zdravstvo sploh. To bo delo zdravstvenega ministra. Za begnnco je stopila sedaj v veljavo postava, ki jim daje pravico do državne preskrbe v znesku 2 K na dan na osebo. Ta podpora pa se znižuje, če ima begunec čez 2 K na dan dohodkov. Ta podpora valja od 21. julija 1917 dalje in jo imajo begunci pravico tirjati od tega dne dalje, čo pravočasno vlože svojo prošnjo. Izgredi so bili v Trstu, kakor poroča »Edinost«, ker je zmanjkalo kruha. Vojnopoštni promet zasebnih zavitkov je dopuščen na vojnopoStne urade 378, 475, 510, 621 in G33, ustavljen pa na 404, 514, 528 in 625. število ljudi stalno pada, V Zagrebu je bilo lansko leto rojenih 1572, umrlo pa jih je 2402. V Trstu je bilo prvi teden letošnjega leta rojenih 13, umrlo jih je pa 82. V Ljubljani je umrlo lanska leto okrej 3500 ljudi, v drugih letih pa le po 1400, Nastop aktivne sla2be mladeničev, ki so rojeni 1. 1900. je določen že na 6. febr. 1918. Visoka cena. Nekdo je kupil pred par dnevi v Ljubljani 3 kg 40 dkg riža za 100 kron. Vsakih 18 zrn ga stane 1 vinar. Ljubljanska aprovizacija je dobila olje in ga prodaja po 47 K 1 1. Tako se služil V Frankfurtu je bil obsojen na 5 let neki trgovec, ker je prodajal za poper — pesek. Zaslužil je pri tej preprosti kupčiji 180.000 K. f/r f 1Л1 л ,4 / 'I r i ,r „ • J, i J i H y , r ■ ;*'"'• ~ - »••'•*•'4 • I • j- Dunajske otroke so dosedaj imeli na Nizozemskem, da so jih tam prehranjevali. Sedaj pa Nizozemska sama nima dosti jesti, ralo jih je poslala domov. Na Dunaju pa imajo gotovo vsega dovolj, ker Nemci razpošiljajo letake, v katerih zatrjujejo, da je letos znatno boljše kot lani. Strašen zločin ie je primeril v Spodnji Idriji. Dne 10. t. m. so našli 611etno Terezijo Liker umorjeno v hiši in vso v krvi, njenega 57 letnega brata Janeza pa pod streho ubitega. Kdo je izvršil zločin, ie no ve. Ukradenega ni bilo ničesar. Poštni tatovi se na Dunaju prav pri-i dno gibljejo. Razpostavljajo se po slabo I razsvetljenih ulicah, napadajo poštne vo-j zove ter odneso, kar morejo. Dosedaj so i polovili že 46 takih tičkov. Otrc!\ zmrznil v materinem narcSjn. ; Zgodilo se jo to na Saškem. Z železnico i se je pripeljala neka delavka poljska žena; ko je nakolodvoru odvila dete, je bilo mrtvo. Med potom je zmrznilo. Pogreša se Ivan Korošec iz Vel. Slivce že 18 mesecev; služil je pri domobranskem pešpolku 27, v. pošta št. 53. Bojeval se je najprvo na Tirolskem, potem v Galiciji. Zadnjič je pisal julija 1916. Če bi kdo kaj vedel o njem, se prosi, da sporoči njegovi materi Neži Korošec iz Vel. Slivce, p. Vel. Lašč?. — Stroški se mu povrnejo. — Od 22. avgusta 1917 dalje se pogreša vojak Martin Godec iz Gostince št. 16, občina D. M. v Polju, okraj Ljubljana. Služil je zadnji čas: K, u, k. Landsturm Inf.-Reg. Nr. 27, I. Baon., Stab-Abt. 1. M- G. K., vojna pošta 426. Ako je komu kaj znanega, kje da se nahaja, naj naznani njegovi ženi Mariji Godec, Gostinca št. 16, p. Dol pri Ljubljani. Vse stroške povrne. <0 milijonov vojakov je sedaj pod orožjem. Tako so izračunali v Ameriki. Enten-ta jih ima blizu 28 milijonov, osrednje države pa 12 milijonov. Vse t^ milijone pa ir.ia na vrvici mala kopica raznih državnikov. To niso zdrave razmere. General Kcsmanek, hranitelj Premisla, je došel z Ruskega na Švedsko, kjer ostane do konca vojske. Po devetih letih zopet spregovoril. V vasi Jagnetovc blizu Zidanega mostu jo pred desetimi leti padel s kozolca 141etni Angelo Bau ter pri tem izgubil dar govora. Te dni nekoč je spil v gostilni precej vina, začelo se mu je kolcati, poloti so ga kašel ter izbljuje kos zasedene krvi. Skozi devet let je odgovarjal na vprašanja lo pismeno — pri tej priliki pa je zopet začel govoriti. Njegovo vesolje seveda ni bilo majhno. Čudno vreme. Sneg je po polju izginil, vreme je gorko kot zgodnjo jeson. Posebno žensko delavno obleko, ki' se bo od navadne obleke precej razločevala, hoče upeljati nek nemški modni list. Tako bodo posebne obleke za obrtne delavke, poštne uradnice, za bolniške strežnice, za dekle, ki živino opravljajo .in za one, ki opravljajo kmetska dela. Če se bodo potem morala kmetskn dekleta vedno preoblačiti, kadar bodo prišle s polja domov živino opravljat, o tem se bo treba še pogovoriti, ker še ni vsem jasno. Na nemških železnicah opravlja službe že 100.000 žensk. Menda se nasplošno izvrstno obneso. 300ia(no poleti in pozimi zeleno drevo je nekdo posekal v Barskem polju na Primorskem. Slovenski vojak ae imenuje knjižica, ki je ravnokar izšla v zalogi sestavitelja. Zaradi lepe in nc le za vojaka, ampak za vsakogar važne vsebine je ista prav priporočljiva, zlasti ker je v nje; koledar. Opremljena je s 4 krasnimi slikami. Podrobneje zadaj v inseratu. Kmetski mlini zaprti. Z Dunaja prihaj« vest, da je minister za prehrano, general Höfer, menda obljubil odposlancem socialne demokracije, da bo dal kmetske m!l-ne zapreti. S tem hoče minister delavcem preskrbeti moke. Ne vemo, koliko je na tem resnice, a če je to res, potem moramo temu najodločneje ugovarjati, kajti kmet bo s tem udarjen, delavec pa nobeuega dobička ne bo imel. S čim pa se bo kmet preživel in kako delal, če mu bodo še ta živež na aprovizaciji merili z malo žličicot In kakšna pa je naša aprovizacija? Ali j» pri teh prometnih razmerah mogoče, da W zmeraj točno delovala, posebno ker mok« vedno bolj manjka? Torej kmet naj sedaj polje obdeluje zato, da bo pri prazni aprovizaciji stradal? Vojaška pisma. Naš cesar na Tirolskem. Dne 13. t. mes. je bil cesar zopet v mestu B. Šc-le danes, ko služim že tretji cesarjev polk, sem zamogel spoznati in videti presvitlega cesarja. Stal sem na straži 30 korakov od cesarjevega avto. Ta vojna in skrbi so tudi našega cesarja prevzele. Vsem čitateljem obilo pozdravov. Anton Zore. Božič v Galiciji. Prišel je Božič, pa tudi obenem že misel narodov na spravo, da s« povrne med Evropo zopet blaženi mir, ki ga želijo žc vsi. Za enkrat ga obhajamo še v Galiciji pred sovražnikom, Ki podaja že desnico k spravi in miru. Božično drevesce smo postavili, da je vsaj nekaj spomina na božič. Marsikateri bi bil rad zapel kakšno božično pesem, a ni šlo, ker je vsakdo mislil na svoje domače. Marsikateremu so pohitele misli v domačo farno cerkev, ko je v mladih letih pohitel na sveti večer k jaslicam in maši, a tu sino ostali pozabljeni. Dobili smo vsak nekaj darila, nekaj cigaret, in tako smo šli k počitku. Srečno in veselo novo leto, da bi ga preživeli bolj veselo kot tu, v miru, želim vsem bravcem »Domoljuba« Lindič Anton. Napad na sovražnika. Dragi »Domoljub«! Dovoli mi majhen prostorček, da nekoliko opišem naše življenje in kako smo letos obhajali božične praznike. Ravno pred prazniki smo imeli nalogo, da napademo grič Col del Ros-so. Vsakega izmed nas je skrbel ta hip, kajti ni bila mala stvar; po štiri do šest vrst žičnih ovir je bilo zapletenih pred sovražnimi jarki; čez te smo morali iti naprej. Ali k sreči je naše dobro umerjeno topništvo na več krajih žico pretrgalo in tako smo laže prišli v sovražnikovo bližino. Potem pa smo skočili z ročnimi granatami na njegove jarke ter jih premagali. Nato smo drvili naprej proti drugim jarkom, italijanske strojne puške so ropotale nasproti nam, ali brez uspeha; šlo je največ po zraku. Tudi rezerva je vrela iz podzemskih rovov, pa smo vse skupaj zajeli s častniki vred in vojnim materijalom. Število ujetnikov je znašalo nad 270 častnikov, med njimi polkovnik, in 9000 mož. Proti večeru smo šli nazaj, kar nas ie od naskakovalne^a bataljona, ker imamo tako povelje. Ponoči )« skušal sovražnik zopet zavzeti izgubljene po« stojanke, pa ga je-naša pehota izvrstno od» fil bila. Mi pa smo dobili dobro menažo .n šli nazaj v rezervo. Prišli smo v vojne barake, kjer smo ostali par dni; tu smo se malo odpočili in praznoval: sveti dan. Pogrešali smo * le polnočnice. V spomin sem pa posekal smrečico, jo postavil v barako za božično drevesce, katero p? seveda ni bilo teko lepo ozaljšano kot nekdaj doma; pač pa sva z desetnikom Ški incem preskrbela veliko lučic in iokrasila drevesce, kolikor se je dalo. Zahvalili smo Boga, da smo zdravi prišli nazaj in ga prosili še za naprej, da bi nam bil vedno tako naklonjen. Dobili smo tudi nekaj za pri-boljšck, ali ker traja vojska že predolgo, je tudi darilo vedno manjše. Ljubeče pozdrave vsem znancem in prijateljem, posebno pa ljubim domačim. -— Poddesetnik Peterlin Feliks Pozdravi. Vsem bravcem m bravkam »Domoljuba« žeiimo srečno novo leto slovenski fantje v vojni bolnišnici: Al. Bitenc, Ant. Podloger, Mart. Matus, Jan. Benčič, Kasopo-vič, Fr. Meško. — Veselo novo leto vošči Zore Anton, ces. str., Iv. Koželj, Višner Kari, Al. Bizjak, Legat, Mlaki./, Šebenik, Prešern, Aubelj, Ivec, Zupančič. — Voščimo in želimo vsem »DomoljuSovim« bravcem veselo in ssečno novo leto in želimo, da bi vsaj prihodnje leto prineslo blaženega in pa trajnega miru. Dragi »Domoljub«! Slovenski fantje in možje smo radi posegali in brali novice, kar ■i jih doprinaša), ah zdaj pa le malokdaj prideš kateremu v roke, ker smo razk.opljeni po celi državi. Res da smo morali že veliko prestati hudega v teh štirih razburkanih letih, ali naš pogum še ni vpadel Ljubi Bog nas krepko podpira in njegova blažena Mati. Prepričani smo pa tudi, da gotovo veliko pomaga vaša molitev. Zato izreltamo prav lepo hvalo vam vsem, in se še za naprej v prihodnjem letu priporočamo v molitev Jožef Vrbinc, Pi-java gorica; Jožef Žnidaršič iz Kal; Ant, Božič, Šmartno pri Litiji; Jernej Hribar, Ponova vas; Ivan Stare. Češnjica y Bohinju; Matija Staniša, Jurna vas. — Voščimo vsem prijateljem in prijateljicam: naj Bog blagoslovi leto 1918: Angelj Milič, Repnič; Žnidaršič Franc, Žirovnica; Koslelec Jožef, Grabrover; Poteian Franc, Dolnji Ztimelj; Ižanec Jožef, Laže, vsi od strel, polka št. 5. Dopisi. Kcmer.da. Lepa edinost glede politike vlada med nair.i. Prav nič nismo premišljevali, kam naj se obrnemo. Gremo tja, ostanemo tam, kamor so nam pokazali naš ljubljeni presvitli knezoškof. Ostanemo trdni in zvesti v častitljivi S. L. S„ ki je in bo skrbela za kmeta najbolje. Ogromna množica »Resnice« se pripelje vsak teden iz Ljubljane, — a mora nazaj, odkoder je prišla. Oni gospodje, ki hodite k nam in skušate edinost razdirati, ostanite doma, saj veste, da je vaš trud zastonj. Vi pa, preljubi sosedje, posnemajte nas v edinosti, vsi se izrazite za modra navodila našega presvitlega knezoškofa in ostanite trdni v častitljivi S. L. S.I Združitve čas je — ne ločitve! Prem. Pa naj kdo reče, da ne vemo kolikega pomena je za nas majniška deklaracija. Ko smo slišali, da bo v Trnovem 1. januarja 1918 javen ljudski shod, kjer bo govor o naši lepši bodočnosti, smo kakor prodirajoča armada polnili vsa pota reške doline. Kako v pravo je zadel naš vrli in delavni poslanec gospod Lovro p'.imoljubn« pesmi v vlaku, ki je ta dan komaj pririnil nazaj do Kilovč, so g. doktorju na povratku pričale, kako do srca nam je govoril. Hvala Vam lepa, naš Lovro, naš slovenski hajduk! Mi vsi gremo z Vami! Teden pozneje smo zopet javno pokazali, da hočemo lepše bodočnosti. Na sv. Treh Kraljev dan nam ie doma, v oživljenem izobraževalnem društvu, predaval novoimenovani trebanjski kaplan g. Franc Gabrovšek. Zgodovinsko je dokazal g. predavatelj, da smer avstrijske politike v škodo Avstriji do zdaj nj bila prava. Za naprej hočemo enakih pravic, Ko hi le videli, kako napeto so govorniku sledili naši možje in fantiči, naše ma- 1 61 lere in dekleta. Natlačeno polna je bila velika soba, veža in stopnice. Pokojnemu prvo-boritelju. dr. Kreku smo začeli nabirati za spomenik. Prvi začetek je dal čez 50 K. Kdor ni imel, je obljubil, da prinese. — Zahteva po narodni samostojnosti z vso silo drvi na dan. Kadar se v gori vtrga plaz, kdo-li mu zastavi gaz? Trnovo na Nt kranjskem. Ob meji živimo, Če kje, je pri nas Slovenstvo živo, zvesto, neomajno. Na ftotine in tisoče podpisov za Jugoslavijo smo nabrale vrle Jugoslovaij-ke, Slovenke in Slovenci hočemo živeti, ne umreti. Kje so grobokopi našega naroda? — Za izobrazbo ie nn.ogo zanimanja. V zimskem čhsu je knjižnica Izobraževalnega društva skoraj vedno prazna, čeprav je več sto knjig v zalogi. Izobražev.iluo društvo priredi na pustno nedeljo igro »Pri gospodi« s tombolo. Cisti dobiček za dr. Krekov spomenik. —• Kmetijska podružnica bo imela 17. febiuarja občni zbor. Skoro 74.000 kron prometa je imela. — Hranilnica in posojilnica ie ustanovila dne 10. januarja pri svoji seji blagovni oddelek, katerega namsn je, oskrbeti svojim članom blaga: gnojila, otrobi, krmila, cikori-je, soli, mila, usnja, čevljev i. t. d., kar je orosto v trgovini. — Vso moško mladino nad 14 let staro — naše upanje in veselje cerkve, domovine in države — hočemo zbrati v Mla-deniški zvezi. Iz Vidma pri Dobrepoljah. Zahvala za vsa dobrohotna voščila ter za večkratne pozdrave iz vseh bojišče in bolnišnic. Ne mislite, da smo vas pozabili: vsak dan se vas spominjamo v molitvi. Zatorej ne obupali, le krepko naprej. Mriego iskrenih pozdravov vam pošilia-io podpisana slovenska dekleta: Krist. in Iv. Drobnič Fr. Pire, M, in Kr. Žnidaršič, M. ?:?-lesnik, M Kovačič, Fr. Prijatelj. Gospodarske stvari. Modro galico za škropljenje trt v letu 1918. bo oddajala c. kr. kmetijska družba kranjska vinogradnikom na Kranjskem po 3 K 70 vin. za kilogram z. vsemi stroški vrad na mestu, kjer se bo razdeljevala, toda brez vreče ali posode, ki jo mora vsakdo s seboj prinesti. Galica sc naravnost nikomur ne pošlje, ampak le potom priglašenih razdeljevalnic. Vsak kranjski vinogradnik ima pravico do 35 kg galice na ha ali 16 kg na oral vinograda, cziroma 3 in pol kilograma za vsakih 1000 trt. Galico je takoj pri naročitvi plačati. Nujno se priporoča zbrana naročila z denarjem vred nemudno odpcslati na kmetijsko družbo v Ljubljani, kajti letos pomladi bo promet na železnicah silno težaven, vsled česar bo mogoče le dovolj zgodaj došla naročila pravočasno izvršiti. Podrobnosti o oddaji modre galice to leto vinogradnikom na Kranjskem so objavljene v uradnem glasilu kmetijske družbe »Kmetovalcu«, kjer je pa v dotični objavi na enem mestu tiskovna napaka glede cene, ki je enotna za celo deželo brez izjeme 3 K 70 vin. za kg. Tedensko količino žita in moke so zopet skrčili. Upravičujejo se s tem, da jc sicer bila letina pšenico in rži srednje dobra, odpovedal pa je radi suše ječmen in ga ni bilo mogoče več nadomestiti. Iz Romunije ni bilo toliko žita, kot so ga pričakovali. Ogrska nam je menda ustavila svoj izvoz. Koruza, ki jo morajo v Romuniji Se sušiti, pride morda šole v šestih tednih. Zato so tako pravijo — morali skrčiti dnevno množino moke. Pri tistih, ki so sami no preskrbujejo, se skrči te v tiče le na uporabo moke, ki se skrči za polo- vico; množina kruha se ne izpremeni. Tisti, ki se sami ne preskrbujejo, bodo dobili tedensko 1150 gramov (preje 1400 g), težki delavci 1850 gramov (preje 2100 g). Tisti, kise sami preskrbujejo (torej kmetje), bodo v bodoče razpolagali tedensko z 1575 g (preje 2100 g); težki, delavci na 2100 g (preje 2560 g). Pričakujejo se nove rekvizicije. Nam se ne zdi pravično, da so tudi kmetom v isti meri skrčili količino žita in moke. Po mestih imajo meso, kje pa naj kmetski delavec išče nadomestila za to, kar so mu sedaj utrgali? Saj že s temi 2100 grami na teden ni mogel izhajati pri svojem težkem delu. Dunaiski občinski svet zahteva, naj se zaplenijo vse domače zaloge žita in da mora Ogrska dobavljati Avstriji moko. Prebivalstvo naj doni za nadomestilo druga živila. Dunajski občiiski svet ponižno vprašamo, kje dobiti sedaj drugih živil. 30 gramov masti na teden za osebo. Urad za ljudsko prehrano na Dunaju je odredil, da se sme za vsako osebo na teden porabiti samo 30 gramov masti. To bi bilo na leto s-^mo ЦА kg na osebo. To velja za vse avstrijske dežel". Žitni zavod za Štajersno je rekviriral v 1. 1916. 2060 vagonov žito, lansko leto samo še 780. V Forminu pri Ptuju, kjer je 151 hišnih številk, so dobili samo 36 kg, in ko so zahtevali več, so žitnega komisarja ubili. Kar seveda ni bilo prav. toaa razvidno je iz tega, kako ogorčenje vlada med štajerskimi Slovenci nad ' postopanjem nemških rekvizitorjev. V Romuniji so lansko jesen obdelali precej več polja kot pr?jšrje leto. Predlansko leto je bilo obdelanega en milijon in 100 tisoč hektarjev, lanako jesen pa en milijon in 320 tisoč hektarjev in to skoro sama pšenica. — Škoda, da pride do nas tako malo teh pridelkov! Za naš hlev. (Gospodarski pomenki.) Članek je pisan za redne, ne vojne razmere. Ker pa velja deloma — v kolikor nam namreč pusti rekvizicija krme — tudi za sedaj in bo dobil po sklenjenem miru popolno veljavo, zato ga priobčujemo že sedaj kot blažen oddih od večnih skelečih vojnih novic in naredb. * Uvod. Med najvažnejšimi in najlepšimi stanovi je eden prvih kmetski stan. Če stopiš ltpega poletnega dne na visok grič in se ozreš po krasnih poljanah pod seboj, ki so sad pridnosti slovenskega poljedelca, ti zaigra srce veselja ob krasnem razgledu Dežela se. ti zdi kot krasna preproga, ure in ure na daleč. Tu vidiš, da ne ustvarja umetnosti le čopič .slikarjev in svinčnik risarjev, ampak tudi — plug Da, tudi te umetnosti, prav voditi piug, se je treba naučiti. Kak mestni puhlogiavec seveda tega neče priznati in meni; Vse, kar dela kmet, je le mehanična robota, ki ne potrebuje niti mrvice duha in možgan ... Revše ne ve, kolikega poguma, kak-sne ..moči in vztrajnosti je potreba, da vrši gospodar svojo umetnost ob »drevesu« pri j burji in dežju ali pa pod pripekajoči m soln- l cem. Poleg tega mora živeti kmet v raz merah, kjer stojita resna dolžnost in trdo delo na prvem mestu, kjer mu le: prevečkrat majajo pogum številni neuspehi in razočaranja ter tudi boji z naravo. Le kdor nosi v duši božjo silo vere in zaupanja, zamore pravilno vladati plug, izvrševati vestno enega najtežjih — kmetski poklic. Zato pa, slovenski kmet, bodi na svoj star; ponosen in mu udan iz srca I Kdor zaničuje se sam, podlaga je tuj čevi peti. Kako so se pač tudi v kmetskem gospodarstvu izpremenile razmere v zadnjih tridesetih, letih! Prometna sredstva (železnice, paro-brodi, avtomobili itd,) so zbližali daljne pokrajine, pa tudi med deželo in mestom ni več nekdanje ostre meje, ki se je kazala svoje dni v krasnih narodnih nošah in lepih običajih in v ostalem navadnem življenju. Moderni napredek je začrtal svoje sledove v zadnjo vas. Kdo bi si bil nekdaj mislil, da bo mogoče s pomočjo elektrike govoriti iz od deljenih vasi po žici v daljna mesta? Kdo je slutil, da bomo mlatili, rezali krmo, orali 7. bencinskimi in električnimi motorji? Da nam bodo električne žarnice in obločnice, rojene iz deželne centrale (kot n. pr. na vodi Završnici na Kranjskem) razsvetljevale ceste, sobe, hleve in dajale ceneno delavsko silo v velike daljave od svoje rojstne zibelke? Ne bila bi verjela stara mamica, da pride tako kmalu čas, ko bo dobivala skrajna zagorska vasica vsaki teden svojega »Domoljuba« in »Slovenci« in pisma celo vsak dan po poštnem selu. In kako se je v gospodarsko naprednih deželah izpremenilo tudi kmetijsko gospodarjenje I Kako so se pomnožili dohodki s polja in travnikov navkljub vsakoletnemu obdelovanju brez prahe! Kakšen napredek v živinoreji! 0 tem te prepričajo krajevne razstave, premovanja živine in sejmi. Izpremenjene razmere pa stavijo na gospodarja tudi vse drugačne zahteve kot nekdaj. Če so se zvišali dohodki in zbolj-šali poljedelski pripomočki, ima pa zato gospodar danes tudi vse drugačne stroške, o katerih se njegovemu očetu ni niti sanjalo. Pomisli le na visoke plače delavcev in obrtnikov, na pomanjkanje dobrih poslov, na stroške za stroje in gnojila za zavarovanje, za davke in ne v zadnji vrsti za razne nebodijihtreba! Bolj nego kdaj mora današnji kmet računati, in kdor tega ne zna ali noče, ga stro pri vsem napredku in zmeljejo kolesa. Naš kmetovalec mora biti tudi dobršen kos trgovca in česar ne more doseči sam, mora poskušati v zvezi s sosedi in občani po društvih in zadrugah, v edinosti je tudi pri kmetijstvu glavna m o č I . ne samo računati je treba, ampak tudi znati; naš moderni slovenski go EK £ potrebuje velike mere stanovske izobrazbe. Zato se mora učiti, učiti mnogo več, nego se je bilo potreba pred 50 leti. z.akaj dajo enako velika in enako dobra posestva v isti fari mnogokrat tako različne dohodke? — Zemlja sama ni te; u kriva, pač pa vnemarnost, nevednost, topo-glavost in starokopitnost tega in onega öo-spodarja. In še eno! Ti imaš toliko opraviti z naravo in v naravi. Branje iz prelepe te knjige naravine, ki jo je spisala najmodrej-ša, predobrotljiva in vsemogočna roka Stvarnikova, je pač za vsakega človeka, ki ima srce v prsih, poseben užitek. Uči se, prosim te, uči se opazovati, kako delujejo sile v naravi, kako porajajo rastline, kako segajo vsa kolesca v čudoviti uri narave drugo v drugo in je odvisno eno bitje od drugega: žival od rastline, rastlina od živali, človek, krona stvarstva, pa od obeh, ker so živali in rastline ustvarjene, da služijo in koristijo človeku. Za pouk imaš toliko prilik dandanes! Najpreje razna društva; gotovo niste v župniji brez »Izobraževalnega društva«, ali imate podružnico »Kmetijske družbe« v občini, vrše se »kmetijski tečaji«, »gospodinjski tečaji« itd. z raznovrstnimi predavanji. Bodi goreč član vseh takih izobraževalnih naprav, obiskuj shode »Kmečke zveze«, vprašanja največje stanovske važnosti se razpravljajo tam. Dobrega stanovskega časopisa, kot so »Kmetovalec«, »Narodni Gospodar«, »Slovenski sadjar*, »Slovenski čebelar, »Domoljub«, ne sme manjkati, ako hočeš iti 8 časom in se blagostanje ne bo izogibalo tvojemu hramu. Stara resnica je, da je sreča v hlevu najboljše poroštvo in vir blagostanja za kmeta. Zato snujte »živinoreiske zadruge«, ki vam omogočijo boljšo prodajo živine, ustanavljajte povsodi »Krajevne zavarovalnice za živino«, ki jih podpirajo dežele, vsaka občina naj poskrbi, da se bo izučil vsaj en mladenič in prihodnji gospodar na posebnem tečaju za »prvo pomoč pri živini«, njenih nesrečah in boleznih. — Ne rečem, da ne bi mogla biti tudi žitna njiva vir lepih dohodkov za gospodarja, toda v naših razmerah moramo gospodariti uspešno le tedaj, če gresta živinoreja in poljedelstvo ramo ob rami, se med seboj podpirata in izpopolnjujeta. Menda se prav nič ne zmotim, ako imenujem živino in goveji hlev srce slovenskega kmetskega gospodarstva. Kakšen namen pa ima srce v člove-veškem in živalskem telesu? Srce sprejema po malem krvnem obtoku s pomočjo krvnih žilic in pa srkalic najpreje redilne sokove, ki sta jih bila predelala želodec in črevo, vase, jih očisti v pljučih in potem odda po velikem krvnem obtoku zopet vsem delom (organom) telesa, ki jih redi kri, — Podobno nalogo izvršuje živinoreja v našem gospodarstvu. Najpreje sprejema vase različne redilne snovi, ki jih ji ponuja kmetija v obliki različnih krmil ter jih predela v svojem telesu. Produkt ali uspeh te predelave v živalskem truplu je na eni strani mleko in meso, ki sta človeku v hrano, na drugi strani pa gnojnica in gnoj, ki u vrnemo zemlji nazaj, da hranita rastline. Vprašam te, ali ni to čudovit obtok v gospodarskem telesu, to kroženje snovij med poljem in hlevom in hišo? Bolehno srce — bolno telo; slabo negovana ln gleštana živina — bolehno kmetsko gospodarstvo. Lepa, dobičkonosna živina je kakor glavna žila pri človeku, ki krepko bije in daje 2dravje in veselje celemu telesu. V nastopnih vrsticah jih hočemo ziniti nekaj o zdravem in bolnem srcu gospodarskega telesa in o zdravilih za bolno gospodarsko srce. * (Dalje prihodnjič.) V železniški čuvajnici. Spisal dr. J, J. Gori na lepem Gorenjskem stoji ob' ' železniški progi čuvajnica, kakor jih vidiš: j obilo, če zreš skozi okrio gorenjskega vla« ka. Ena za drugo ti švigajo mimo oči tiste male hišice, v katerih opravljajo svojo ne! lahko službo železniški čuvaji, skrbni va-rihi železniške proge. Naša stražnica stoji čisto v sameti, sredi zelenega smrekovega gozda, daleč proč od prijaznih gorenjskih vasic. Samotno tišino moti Šumenje Save, ki spodaj ped progo vali skozi šumo svoje zelene val'Ove, ter puhanje vlakov, osebnih' in tovornih, ki drdrajo mimo noč in dan. Tu je živel pred nedavnim časom ■ svojo obilno družino železniški čuvaj Matevž, Skrbno in vestno je vršil svojo odgovorno službo: pazil je na progo, na zapire; podnevi je stal strumno pred čuvajnico, držeč v roki čuvajsko zastavo — kos rdečega platna na kratkem, lesenem drogu — znamenje, da je vse v redu, brez nevarno-, sti; ponoči pa je svetil vlakom z malo rdei čo svetilko, na katero pazijo vlakovodje. Seveda se je dobremu Matevžu včasih primerila nesreča: zaspal je. Kdo pa bi mu tudi zameril: cele dneve je garal, se pehal, preletaval progo — kaj čuda, če je po težkem, trudapolnem dnevu trdno in sladko zaspal. Pa vse je bilo v redu, če ga; je v pravem času zbudila skrbna žena Franca, ki je morala svojemu možu tudi v nočni službi podpirati tri ogle. Toda, gorje! če je zaspala tudi ona. Neusmiljeni vla-kovodja je vozil vlak proti čuvajnici, pa ni opazil rdeče luči... Ni poznal šale ... pritisnil je na piščalko, ki je glasno zabrliz-gala, kakor bi zažvižgal sam vrag . .. Grozni brlizg in žvižg je rezal v temno noč, da so se budile ptice v varnih kritjih, lisice in zajci v svojih brlogih, zbudili tudi otroci v čuvajnici, ki so začeli klicati na glas: »Oče, mati, vlak... vlak... brž.,, brž ... luč ... luč ,..!« In zbudila sta se tudi čuvaj Matevž in njegova pomočnica, dobra žena in skrbna mati Franca, »Luč!« vpije žena vsa prestrašena, »žveplenke!« kliče Matevž, »Za božjo voljo! Kje so žveplenke?« vzklika žena. »Ni jih!« pravi Matevž, ki mu zastaja kri, ker vlak vozi že proti čuvajnici... Spet ho treba plačati kazen, ker ga bo naznanil vlakovodja ... •>Tu so žveplenke,« zavpije žena ter pcmoli škatlico žveplenk ubogemu, zbeganemu Matevžu. »Daj jih sem!« odgovarja Matevž, zagrabi hlastno za škatlico, vzame žveplea« ko, jo drgne ob hlače, ob zid, pa ta nesrečna žveplenka se ne vname .., Med lern pa že vozi vlak mimo čuvajnice ... Vlako-? vodja še vedno pritiska na .piščalko, kakor bi piskal sodnemu dne vu in ne našemu ubogemu čuvaju, ki mu gre ta grozni br-lizg in žvižg skozi mozeg in kosti. »Tu imaš,« vpije žena, ki je med tem prižgala žveplenko, »hitro prižgi svetilko!« Matevž vzame žveplenko... pa kaj lomaga ... vlak je že odrdral naprej in obmolknila je ta strašna piščalka. Da bi pokazal dobro voljo, stopi na prag čuvajnice in posveti z gorečo žveplenko vlaku od zadaj kakor v slovo, ustnice pa mu nehote siknejo: »Na, h____!« »Ne kleti!« vpije Franca, »spiš kakor tnala, sedaj pa še kolneš! Ali misliš, da te bo vlak čakal!« »Pa bi me zbudila,« odgovarja Matevž ves razjarjen. »Ti si čuvaj, tvoja je služba!« mu za-soli žena. »Tako dragi časi, taka družina, pa bodo konec meseca zopet odtrgali za jčazen tiste krone ... Saj že tako komaj shajamo ... ti pa spiš in spiš ,..« Tako je tarnala dobra žena in budila vest našemu čuvaju, ki je naposled obmolknil; saj je imela žena prav. Kako bi ne shajali težko, če. je bila pa otrok polna čuvajnica, da se je komaj prestopil in je mesečna plača znašala komaj borih 48 kron. Če bi ne bila imela krave rdečke v hlevu in par prešič-kov v svinjaku, bi sploh ne bilo kaj v lonec dejati. Da bi preživela številno družino in pa živinico, sta se oba neumorno ,trudila, izrabila, zasadila sta vsak najmanjši košček zemlje, vsako še tako strmo reber ob železniškem tiru. Otroci so jima pridno pomagali. Čistili so železniški tir ter pulili travo z njega, donašali kravici ■klaje in prešičkom zelenjave.Tako je minul dan za dnem v naši čuvajnici. Nič hudega ni bilo Matevževim. Lahko bi rekli, da so bili v svoji revščini in skromnosti bolj srečni kakor marsikak bogatin, ki se Ije mirno vozil v železniškem vlaku ter pomilovalno zrl na bose otroke, ki so stali ob čuvajnici ter gledali vlak. Da so bili le zdravi, pa je bilo vse dobro; saj zdravje je največje bogastvo. Toda neki dan je potrkala bolezen na vrata naše čuvajnice. Čuvajeva žena, skrbna gospodinja in mati, zboli in leže ria bolniško posteljo. Sedaj so napočile težke ure za našega čuvaja Matevža. Kdo bo opravil živino, kdo kuhal, kdo preskrbel otroke? Daleč naokoli ni nobene hiše, nobene dobrosrčne ženice, dobre sosede. 'Hvala Bogu! Bolezen ni nevarna in naš čuvaj hoče prebiti brez ženske pomoči. In ■res je šlo vse lepo v redti: Skuhal je za •silo, ker mu je marsikak dober svet dala bolna žena, opravil je otroke, kladel je ži-yini, obenem pa je vršil še čuvajsko službo. Vse bi bilo dobro, da bi le n«» bilo kra-rdečke v hlevu T;eba je bilo mleka in tega naj da rdečka. Matevž pomišlja, si beli glavo, kaj storiti? Nazadnje pa hočeš nočeš vzame golido, gre v hlev, da izvrši ,tisto opravilo, ki spada strogo v delokrog fžene. Pa menda že ni znal, bil je preoko-,ren in mu golida ni pristojala tako kakor jona rdeča zastavica ... Kratki in malo: , rdečka sloji pred njim kakor štor, se ne | 62 gane, ne da mleka, kakor bi hotela reči čuvaju: »Ti brkati mož, pojdi tja, kamor spadaš, midva ne bova nič opravila!« Matevž se prilizuje rdečki, ji daje najslajša imena, jo boža in gladi,.. toda zastonj. Rdečka ga noče umeti in Matevž gre s prazno golido k bolni ženi ter ji reče ves iz sebe: »Ti, žena, rdečka ne da mleka!« »Pa kaj bi ga ne dala, mora ga dati, vsaj ga je meni dala vsak dan... Si že preneroden, ne znaš in se držiš pri kravi kakor pri vlaku!« — odgovarja žena, pa mu da navodila, kako in kaj je vsega treba. In zopet gre čuvaj v hlev, odpre vse zatvornice svoje zgovornosti in ljubeznivosti — pa rdečka je neusmiljena in trda, kakor bi bila užaljena, da danes ni gospodinje. Ves potrt se vrne Matevž k ženi s prazno posodo ter reče žalostno: »Ti, žena, danes bomo brez mleka — vse je zastonj...« »Veš kaj;« pravi žena, »že vem, zakaj ne dobiš mleka... Krava je name navajena ... Moraš jo goljufati... Obleci čez svojo obleko moje krilo, zavezi na glavo mojo ruto ... Boš videl, da dobiš mleko ... Toda hitro naredi, ker kmalu pride vlak!« Lahko je misliti, v kakšno zadrego je prišel naš dobri mož. Marsikaj se mu je že primerilo, kaj takega pa vendar še nikoli ne: žensko krilo na železničarsko suknjo, pa jopo, in še ruto na glavo... Kakšna pustna maškara pa bo?... Saj se bo splašila hudomušna rdečka, če ga zagleda ... Toda sila kola lomi... Naš Matevž premaga vse težave, obleče vrh že-lezr.ičarske obleke obleko svoje žene, priveze ruto na glavo ter vzame v roko golido. — Sam sebi se smeje, ko se vidi v ogledalu, smeji se mu tudi žena. Otroci pa ga strme ogledujejo ter plašno poprašujejo: »Oče, kaj pa vam je, — ste bolni tudi vi?« »Le mirni bodite,« odgovarja čuvaj, »pa nič se me ne bojte, grem se pokazat rdečki, da bo dala mleka.« Res gre dobri mož ves našemljen v hlev, da znova poskusi svojo srečo. Sedaj je pa šlo. Kar polnila se je pred njim golida s svežim, toplim mlekom ... Kaj takega pa še nikoli!.., Kakšno moč ima ruta! Toda — o groza! — Vlak sopiha in drvi proti čuvajnici----Nebodigatre- ba! Pa ravno sedaj! — »Oče! vlak — vlak — vlak!« kriče otroci. Čuvaju zamrgoli pred očmi, zastaja mu kri — pozabi na golido, na krilo, na vse ... pa hiti ... teče z golido in mlekom proti tiru ... Prizor, ki se je sedaj odigral, je težko popisati: naš dobri čuvaj v silni prestrašenosti dvigne golido z mlekom — menda je mislil, da ima v roki ono rdečo zastavo — pa jo moško drži kvišku kakor sv, Florijan, ki stoji z golido nad plameni. Samo iz golide sv, Florijana teče voda, iz Matevževe pa lije mleko, lije po obrazu, po ruti, po čudni obleki... Ljudje se drenjajo pri oknih vlaka, se krohotajo, vpijejo, ploskajo z rokami, se zvijajo od smeha .,. Vlak je odsopihal in Matevž se je Streznil,,, Spoznal je nesrečno zmoto ,., Tristo strupenih gadov! Kakšno je užagal! Saj bodo rekli: Znorej je. Pa ni znorel, vlak ga je za hip pripravil ob pamet, sedaj pa ima zopet vso skupaj. Če bi ne bilo greh, bi klel, da bi se ogenj kresal... Pa ravno sedaj je prinesel pes ta nesrečni vlak ... Pa mleko ,.. oj mleko ... golid* je prazna . . . »Oče, kakšni pa ste?« mu kličejo nasproti otroci. »Vsi ste mlečni ia golida je prazna, ali ni nič mleka za žgance ostalo?« »Za božjo voljo! Kaj si pa zopet ute-sal? Kakšen pa si, ali tak si bil pri vlaku? Ob službo bomo, spodili nas bodo iz službe vse skupaj... o jaz nesrečna žena ... moj Bog... rekli bodo, da si znorel ...« je tarnala žena. »Ti in tvoja bolezen!« odvrne Matevž, »drugič pa pojdi sama mlest. Saj veš, da nismo moški zato!« Matevž treši golido v kot, se hitro umije in sleče tisto nesrečno obleko. Nekaj ur pozneje pridrdra s prve bližnje postaje železniški voz in se ustavi pred čuvajnico. Bila je komisija: železniški mojster, železniški zdravnik in načelnik postaje. Vlakovodja je naznanil na postaji: Na čuvajnici štev. ... je znorel čuvaj. Pripeljali so se gospodje, da ugotove norost. Opazujejo Matevža, рг; ne najdejo nič sumljivega na njem. Matevž je pri čisto zdravi pameti. »Čujte, čuvaj!« ga vpraša zdravnik, »kaj pa ste počeli pri zadnjem vlaku, se vam li je zmešalo?« »Kaj se mi bo zmešalo, gospodje,« odgovori Matevž, »storil sem to v hipni zmedenosti. Le pomislite, gospodje, žena bolna, polna hiša otrok, živina v hlevu ... vlak prihaja za vlakom — jaz pa sam. Saj je res čudno, da še nisem znorel.,.« Gospodje se smejejo dobremu Matevžu ter se hočejo odpeljati. »Gospod zdravnik!« pravi čuvaj, »žena je bolna, bi-li ne hoteli biti tako dobri, da bi jej kaj zapisali?« In res ie zapisal zdravilo. Potem 8* je komisija odpeljala. Naš čuvaj Matevi pa je sklenil, da nikoli več ne prime v roke golide, makari če bi živel še sto let. Tedenska pratika* Petek, 25. januarja: Izpreobrnenj« sv. apostola Pavla. Komaj se Je i vrnil Gospodov nebo, že so se začeli i nad mlado Cerkvijo zbirati temni obla- ' ki preganjanja, in sovraštva. Začelo se jc preganjanje kristjanov. Farizeji, ki so umorili Gospoda, so kar besneli proti apostolom. Eden najbolj strastnih farizejev in najbolj zagrizenih sovražnikov mlade Cerkve je bil Jud Savel iz Tarza v Cüiciji. Bil je priča, ko so Štefana kamenjali ter je odobraval umor. Toda, glejte moč milosti božje! Ko je bilo Savlovo srce polno sovraštva, je slišal pred Damaskom, kamor | je šel izsledovat kristjane, glas dobre- | ga Pastirja: »Jaz sem Jezus, ki ga ti I preganjaš!« Zgrudil se je na tla, — f oslepele so mu telesne oči, toda spre- ;; gledalo je dušno oko. Peljali so ga v ' mesto, kjer jo zopet spregledal. Kako drugače stopa v mesto, kakor je mislil! Drugi peljejo njega, ki je mislil v verige vkovati in odpeljati druge. Toda — izpreobrnjen je; Iz Savla je postal — Pavel, iz krvoločnega tigra — krotko jagnje, iz preganjalca Kristusovega — izvoljena posode, milosti, , apostol. Kako ga peče, da je preganjal kristjane! Kako ga žge kri nedolžnega Štefana... neprestano mu doni v ulio Gospodov glas: »Zakaj me preganjaš?« — Z ognjenimi črkami je odslej presveto Ime Jezusovo zapisano v njegovem srcu. S kakšno gorečnostjo je je oznanjeval, s kakšno ljubeznijo je trpel zanje, spoznamo iz njegovih pisem: Nič manj kakor 230 krat imenuje v njih presveto ime Jezusovo. Sobota, 26. januarja: Sv. Polikarp, škof, mučenik. Sv. Polikarp, škof v Smirni v Mali Aziji, jc bil učenec apostola Janeza. Medelja, 27. januarja: Evangelij o delavcih v vinogradu. Janez Zlatoust. Janez Zlatoust je bil rojen v Antioliiji v Siriji. Imel je pobožno mater, katero jc sam pogan Libanij pohvalil rekoč: »Kako čudovite matere se nahajajo med kristjani!« Najpreje je bil slaven advokat, pa mu je zamrzel svet, ki ga e zapustil, ter se podal v samoto, kjer jc mnogo molil, se učil in pokoril. Naposled je postal duhovnik ter je s svojimi prelepimi pridigami izpreobračal Antiohijo. Zelo nerad, pa vendar, ker je želel cesar, je sprejel čast carigraj-skega patriarha. Tu je 7, apostolsko prostodušnostjo v svojih pridigah bičal razuzdanost cesarskega dvora in nečimerne cesarice Evdoksije, s čimur si jc nakopal mnogo sovražnikov. Moral je v prognanstvo v Pontus ob Črnem morju. Tu je po hudih dušnih in telesnih mukah 1. 407. p. Kr. izdihnil svojo sveto dušo. Njegovo geslo je bilo: »Nihče ni nesrečen, razen če hoče sam.« Zaradi izredne zgovornosti so mu nadeli ime »Zlatoust«. Ponedeljek, 28. januarja: J u 1 i j a n , škof. Torek, 29. januarja: Frančišek Šaleški, škof. Rojen je bil 1. 1576. v gradu šaleških grofov pri mestu An-necy na Savojskem kot najstarejši sin grofa Šaleškega. Študiral je v Parizu, kjer v velikomestni mlakuži ni omadeževal srca: mnogo jc molil in se pokoril. Že v Parizu je kot dijak storil obljubo vodnega devištva. Najpreje je postal advokat. Potem je sklenil postati duhovnik. Silno nerad mu je dovolil oče, ki mu je rekel pri slovesu: »Moj sin, to je prva bolečina, ki mi jo napravljaš, toda stori, kar je Bogu všeč. Bodi srečen in osrečuj druge!« Očetova želja se je tisočkrat izpolnila. Koliko jih je osrečil Frančišek Šaleški kot duhovnik! Na tisoče nesrečnih grešnikov je spreobrnil, na tisoče pro-testantovskih kalvincev jn pripeljal nazaj v naročje sv. katoliške Cerkve. Njegovi neizmerni ljubezni, njegovi ponižnosti in učenosti se ni moglo upreti nobeno še tako trdovratno srce. Koliko jih je osrečil pozneje kot gerif-ski škof, pravi viSji pastir po božjem Srcu. Kot Škot je imel geslo: »Bog po- trebujc malo; pa dobrih duhovnikov!« Koliko jo storil, da bi si vzgojil dobrih »gorečih« duhovnikov, koliko se je trudil, da bi vse, imenitne in preproste pridobil za Kristusa! Mojster jc bil tudi v peresu. Znana je njegova zlata knjiga »Filoteja«, ki navaja, k bogoljubnemu življenju. V nekaj letih že je bila pju-tavljena v vse evropske jezike. Tudi v slovenski jezik je prestavljena. Njegova druga knjiga je »Tlieotimus«, knjižica o božji ljubezni. Ustanovil je tudi red salezijank. ali »sestra od obiskovanja«, v kateri je bila sprejeta njegova duhovna hčerka sveta vdova Frančiška Šantalska. Kako lepa je bila njegova smrt! Dne 27. grudna je zadnjikrat opravil daritev sv. maše. Na praznik nedolžnih otročičev ga je zapustil jezik. Ko so v molitvah za umirajoče prišli do besedi: »Vsi nedolžni otroci, prosite zanj!« jc izdihnil dušo, ob 8. uri zvečer dne 28. grudna 1. 1622., v 56". letu svojega življenja. Papež Pi.j IX. mu je nadel častni naslov »Učenika sv. Cerkve«. Sreda, 30. januarja: Sv. Martina, devica. Četrtek, 31. januarja: Peter Nolask. Za razvedrilo. Neki plemič, ki je imel svoje letovišče med planinami, se јч v družbi bahal, da se z neke točke na njegovem posestvu sliši tako pogosten odmev, da ne najdeš enakega. »Kaj bo to?« pobaha neki mlad grof: »vaš odmev nima nobene, primere z odmevom, ki ga lahko slišite z mojega posestva.« »Kaj govorite?« povzame zopet prvi, ->moj odmev se ponavlja skoro do desetkrat!« »Rečem vam, nobena primera z mojim; le pridite, in se bodete prepričali. Naravnost čudovit odmev!« »Ni mogoče!« »Če vam pa rečem!« Po dolgem pričkanju je prišla stava in zgovorila se je družba za dan, ko se sesta-nejo v letovišču mladega grofa, da se prepričajo o resnici Mladi grof, ki je bil velik bahač, je domov grede začel stvari premišljevati in takoj spoznal, da je veliko preveč govoril. Toda sramote neče trpeti in stave ne izgubiti. In da bi se izkopal iz te. zadrege, pokliče svojega služabnika, mu razloži vso zadevo in mu potem naroči: »Ti pojdi jutri popoldan v oni-le gozd in se dobro skrij. Ko pride družba, tedaj bom jaz ali kdo drugi zaklical v gozd; ti pa takoj nato »odmevaj« s tem, da zakličeš isto besedo iz gozda in jo potem ponavljaš vedno bolj tiho vsaj do dvajsetkrat. Si razumel? Glej, da dobro narediš, in stava bo vsa tvoja.« Služabnik je ves zadovoljen obljubil, da bo nad vse dobro naredit, tako, da se bo gospod sam čudil. Drug dan popoldne je iel služabnik v gozd, kakor je bilo zgovorjeno, družba je pa prišla šele pozno popoldan. »No, sedaj pa kar začnimo,« pravi grof; »zakličite kako besedo!« »Zakličitc le vi,« odvrne olemič, ki je stavo sprejel, »vaš glas je veliko krepkejši, in se bo odmev boljše slišal.« »Dobro, pa zakličem jaz,« reče grof in se obrne proti gozdu ter zavpije z vsem glasom: »Ali si tam?« »Že dve uri,« odgovori čudni odmev. Vsa družba se je nadvse yeseio spogledala, gospod in služabnik sta se pogovorila pozneje, ko sta bila sama. Kako se ie ta pogovor končal, nam zapiski niso ohranili. CENJ. NAROČNIKOM! \ Kdor želi imeti še položnico za ob'J novi te v naročnine in kdor še ni poslal de* narja po nakaznici, nai položnico zahteve po dopisnici, da se mu takoj dopošlje. —< Novi naročniki, ki doslej še niso prejemali »Domoljuba« naravnost pri nas, naj pa pošiljajo naročnino samo po nakaznicah. Nai ročnina znaša K 5 —, za Nemčijo K 6-—* Listnica uredništva. Od vseh strani prejemamo pisma, ki jih po< šiljajo vojaki domov. Ker nam zelo primanjkuje prostora, zato naj svojci oproste, da jih ne moremo priobčevati. — A. F. Šk, L. Vaše pismo oddali dotičnemu gospodu. Sami ne smemo povedati imena. — J. Št. pešec. Hva-la lepa za poslano pismo. Ker nam tako primanjkuje prostora, zato bodete že oprostili, da ne bomo priobčili. — Ig P. Razmere na! Goriškem so tako negotove, da ne moremo* prav nič misliti, kdaj bo v Gorici zopet začel izhajati kak slovenski časopis. — I. V. S5 Lahko pošljete, pa težko, če bo dobil. Vprašajte na pošti..— T. Š. H. Obrnite se na štai ciisko poveljstvo v Ljubljani. — J. Z. V. L. Obrnite se torej ua c." kr. deželno vlado "y, Ljubljani. — Iv. S. K. Monte Tomba je blizu Asiago. — Iz M. se nam pritožujejo nad čudnim postopanjem žitnega nadzornika. Pritožite se na žitnoprometni zavod v Ljubljani. M, I, v Št. J. Glede vprašanja o učenju nemškega jezika smo dobili toliko raznih mnenji da se »Domoljub«, ker mu manjka prostora, ne more s to zadevo toliko pečati. — Ostanite zveste in zavedne Slovenke, potem pa ko-likor več jezikov znate, toliko več veljate* — P, K. Poslanec Fon biva v Deutschlands-berg, Štajersko. — J. S. v I. »Vrtec« in »An-geljček« še izhajpta. Naročnina za oba skupa| ie 7 K. Naslov: Upravništvo, Ljubljana. — A, K. na R. Pojasnilo dobite v današnjem članku, -— A. A. v. p. 499. Kar pošljite, pa kratko' in kaj takega, da vse zanima. — M. R. Obrnite se na oboje, na Rdeči križ in na polk. Mordfl bo dobro, da pišete tudi na Gemeinsame; Zentralnachweis-Bureau, Auskunftstelle fty Kriegsgefangene, Abteilung »C«, Dunaj f.i Fischhof 3. — Iv. Z. v. p. 492. Vašo dopisnico smo poslali Družbi sv. Mohora. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jiii obrestuje po 4l/i% brez kakega odbitka. Iiaü шА 8.zjutraj üo [popele. Glej Inserat! Glavobol je bolezen, ki se vedno zopet vrač«, Kogar te bolečine enkrat mučijo, ta sme z žalost, nira dejstvom računati, da se bodejo bolečine ч odmorih od osem do štirinajst dni, od treh da štirih tednov ponovile. Ponovile se bodo zaradi tega, ker je glavobol večjidel nervozna bolezen, Ako torej enkrat nastopijo more se njih ponovite* z okrepčanjem in pomirjenjem preprečiti. Mnogo tisoč od glavobola nučenim osebam je pri tcn< Fellerjev dobro diieči, živcc pomirjajoči, boleči« ne odpravljajoči rastlinski esenčnij fluid z znainkof »Elza-fluid« izborno služil. Odvzame glavobol v/i po K 16'-, kei je dovoz prekinjen in se moro surovo blago dobiti le težko in po visokih cenab-Povzefcje 85 vinar. več. /a roelno in solidno blago jamči JAN GROLIOH, dro žerija pri angelu, BRNO 641 Morava 1?«пт«гЛл1 je sredstvo za pOmlajonje rramytlOl iaB ki rdeče, svetle in sive Jase in brade za trajno temno pobarva, t steklenica s poštnino vred K 2*70. Dv^i/aI je rožnata voda ficy tayui ki živo pordeči bloda 11 o a. Učinek jo čudovit. 1 etoklenica s poštnino vred K 2 46. Povzetje 85 vinar. več. Naslov za naročila i f JAN GROLICH, drožerija pri angelu, Brno 641, Morava. Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi ln popolnoma izkoristi, na] se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna Uaifin" to I6 dr' P1- Trnköczy-a redilni prašek. Ш1Н Paket velja 1 K, 5 paketov 6 K, poštnine prosto. 6 paketov zadostuje za 3 mesece ca enega vola, kravo, all prašiča, da se zredi. Glavna zaloga: lekarna Trnköczy zraven rotovža v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu. M* tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin", SamostEfei?! delavec ii |e vajen dela v drevesnici in na zelenjadnem vrtu, se si rejme v stalno službo na deželnem vrtu h drevc?jici v Črnomlju in Metliki. 179 Pismene pohudbe s spričevali naj se pošiljajo do 15. februarja 1918 na naslov: Kulturni oddelek deželnega odbora v Ljubljani. Nastop službe najkasneje 1. marca 1918. — Prednost imajo samci. — Upoštevali se bodo tudi «možni in vešči invalidi. — Plača po dogovoru. Srbečico, lišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a Izvir, „rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4 — porcija za rodbino K 11«— Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520 АЈ^Ушжш/ Ustanovljeno 1.1893. V™n