Glasilo Udruženja p. t L uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravske sekcije v Ljubljani
Letnik XII.	V Ljubljani, dne 15. avgusta 1932.	16. štev.
Situacijsko poročilo
(Guljemo, tda prihajajo iz Beograda razni dopisi od dveh sitrani, obiolji s štampiljko »'UidružeinUe poštamslko - itelegrafslko - telefan-sikih isliužlbenilka kraljevine Jlugoisllavitje u Beogradu.« to potdlpitsom »iPredsedmlk:«, toida za-jiimiivo ije 'to, da so štamipilulke razliičlne in da Se na dniih dopisih podpisan Ikoit predsednik g. T tono* ije Jcivanorvič, a na 'dragih g, Milni in Ihć. Iz tega bi se dalo sklepati, da ste trenutno v Beogradu dve glavni upravi poštarskega ndnužemlja in d\ra predsednika.
Vzrok Se v znanem sporu med staro in novo lupravo Udruženja, kar smo omenili že v zadlrijem P. gl. Stara uprava ne pripozna velavnosti drugega konigresa in se hrani i>z-ndčiti poislle to imoivkio' novi upraVi, ki' jo je rži v oh! oni drugi kongres. Nova uprava je izročila svoja pravilla v oddbrltliev g. prometnemu imtoiisŠnu in ta jih je dne 29. julija t. 1. odobril. Nova pravila so prav ihta kakor stara z edino izjemo zadnjega člena, v katerem razveljavljajo odredbe starih pravil glede legata (zadu/Jbtoe). bivšega Saveza p. t. t. uslužbencev. Po novih pravilih bi torej ne šla »zadiUžJbilnisIka« limovima bivšega Saveza v upravljanje Beograjski) sekciji Udruženja, ampak conlraiui blagajni Udruženja.
S tem, da je g. prometni minister potildil pravila nove uprave, je — po našem mnenju - avtomatično potrdil tudi upravo kot tako. Ker1 pa mora po novam društvenem zakonu oboje potrditi še politična uprava, je potrebna seddj še odobritev notranjega ministra. Policijska uprava v Beogradu je dala glede zakonitosti drugega kongresa pozitivno poročilo, stara uprava Udruženja pa je vložila na pristojno mesto obsežno pritožbo to dokumente proti veljavnosti drugega kongresa ter zahteva, da naj bi se sklical v mesecu ok-
v Začasni upravitelj Dravske sekcije je vzlie 'temu, da je njegova funkcija samo začasna in v prvi vršiti namenjena očuvanju društvene imevime, vendar poizkusil, ali bi se ne dala izvesti prevedba onih p. 11. uslužbencev, ki Imajo pogoje 'za Višji čin, v dotično zvanje. Tio lje najbolj tboina točka, ki (je že več /let na dnevnem redu naše organizacije.
V področju naše direkcie je namreč mnogo slliužiiteljev, ki so si pridobili za zvartič-nika ali uradnika predpisano šolsko izobrazbo, 'dalje mnogo zvaničnikov, ki imajo bodisi glede ima šokslko izobrazbo ah glade na ugodnosti § 8. n. e. pravico do uradniškega čina, a vsi ti iso že po več let v nižjem činu služi-iteija aili izvaničnika, čeprav opravljajo' uradniške pošle. To je na škodo rijitn in na škodo pravim služilteljem in zvaniičnikom, ker jim oni pommožujejo štalež, daši ne spadajo mednje.
Začasna uprava dravske sekcije je vložila v teij zadevi na pristojno mesto obširno sponi drli do, katero objavimo v prihodnji številki.
Naj nam bo dovoljeno, da se na tem mestu v imenu prizadetega osobja zahvalimo direkciji to imenoma njenemu personalnemu šefu g. dr. Tavzesu, ki se je z vso silo zavzel za rešitev tega vprašanja in v lastnem
tobru t. 1. novi kongres, ki bi bil nadaljevanje dhe ii'2. julija It. 1. začetega kongresa.
Pripominjajmo, da m; prejel začasni upravitelj Dravske sekcije UPU od nove uprave Uidriilžeinja nikaikega obvestila, da Se ona prevzela vudhtivo ,in posle .Udruženja, pač pa je 'Vldžlila na (pristojno oblast priziv proti odreditvi začasne uprave v DS in zahtevo, da se takoj prekliče komisariat ter da se izroče posli stari upravi z g. 'Rabičem kot predsednikom. Tudi se osporava delokrog začasnega upravitelja, češ da je delovanje Dravske sekcije ustavljeno' ih da je postavljen g. Jakše samo za čuvanja In začasnega upravitelja imovine, pa d:a bi zato ne smel delovati ne Itako ne tako.
Začasni' upravitelj (smatra za potrebno, da registrira vse te vesti točno im oidlkriito v glasilu, da izve zanje vse članstvo. Kar se tiče njegove osebe, bo vesel, če bo razrešen te nehvaležne naloge prej, preidem bodo natisnjene 'te vrstice. Da skrči dneve Svojega začasnega upravljanja, je hotel sklicati za 4. september t. 1. redno letno glavno' skupščino, a iso se pojavile težlkoče od strani oblasti. Zato je prepustil to stvar oblasti, obenem pa jo zaprosil, da ga razreši funkcije začasnega upravitelja, če je treba oblastveni dekret res talko razumeti, da je vsako delovanje Ustavljeno in da je njegova dolžnost samo v tem, da straži blagajno.
Začasni upravitelj stoji namreč na stališču, da za samo čuvanje blagajne ni baš on potreben, po drugi 'strani je pa tudi že dovršil svojo nalogo: prihranil je težke tisočake d.rušttve/ni' blagajni, t. j. članstvu, Ih mu pokazal pravo stalnije v 'naši organizaciji, tako da se članstvu ne bo (težko odločiti, kadar pride čas za tio.
delokrogu storil prvi korak že s tem, da je 12 sil užit e ij a v prevedel za enlkrat Vsaj za zvaniičniike ((imena' glej med današnjimi »Osebnimi vestmi«). To je bila posebno skeleča rana. Rirecej tovarišic, ki imajo kvalifikacijo za uradnice odnosno uradniške pripravnike in ki že skozi več Jek opravljajo izključno »uradniško službo, niso mogle doseči niti zvamiškega čina, da bi bile tako vsaj izravnane z ostalimi sotrpilnkaniHiiradniškimi zivamičnicami, nogo so ostale med služiteUji ter utrpele talko poleg ponižanja še več ko sito dinarjev vsak mesec na razliki med služiitelj-ško' in 'zvaničniiško plačo. Sedaj se je vsaj dvanajstim itoivarišicam to popravilo. Več za enkrat ni bilo mogoče 'Storiti, ker ni bilo več praznih mošt in Iker je smela direkcija upoštevati isamo odlično kvalificirane. Glavno je, da se je premeknilo z mrtve točke. Upajmo, da pojldeltudi dalje po sreči, za kar se priporočamo Vsem odločujočim faktorjem.
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v našem glasilu!
Šato:
Pot naprej!
Opisujoč povratek vojakov iz vojne, v redno, normalno življenje, ki jim je postalo že skoro docela tuje, je naziva! znani pisatelj to pot, oziroma knjigo »Pdlt nazaj«. Tudi naša organizacija se mi zdi taka iz boja vračajoča se armada, utrujena in izčrpana, brez prave orientacije in smotra. — Sedaj, ko se vrača počasi iz boja, je potrebno pred vsem, da se -duhovi pomire in usmerijo k novemu, koristnemu, koinistiruktlvnemu delu. —
Dot organizacije sem gledal in gledam samo kat član organizacije, zato ne morem staviti, na tehtoico' vseh vzrokov im dejstev, ki' so privedli do sedanjega stanja, a če jo sodim po končnem uspehu, moram reči: zgrešena je bila in škodljiva! Armada, ki bije boj sama s seboj, boj brezobziren, brez konca, mora brezpogojno propasti prej ali slej! To je samo v korist nasprotnika, ki ima s talko- armado zelo lahko delo.
Tm seda!j? Kaj sedaj? Jasno je samo eno: bo pot ko doslej organizacija ne more in ne sme iti, sicer si »sama izkoplje grob in vse dosedanje delo in žrtve bodo zaman. Ali naj bodo dragocene pridobitve, sad neumornega dela dolgih let, za nas izgubljene za vedno? Ne, ne smejo biti! Zato- na- pot nazaj vse dotam, dokler je bila organizacija na pravi poti. In nikdar več naj je korak ne vodi na stransko pot sovraštva, škodljivih borb in osebnosti. Na tak način je vsak uspeh nemogoč.
In potem: pot naprej! Preko vseli ovir, preko neznatnih malenkosti, preko osebnosti, preko trenutnih interesov in koristi. V znamenju strpnosti, sloge in požrtvovalnosti in s pomočjo duha ljubezni, pravice in resnice — dosežemo vse!
Sosvet.
i	,
Uprava policije v Ljubljani je izdala z odi. IL Pov. No, 22/317/12 od 9, VIII. 1932 naslednje obvestilo:
Po nalogu Kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani II, Pov. No. 17,739/6 z dne 4. 8.1.1. in v vezi s tuuradno odločbo II. Pov. No. 22/317/7 z dne 7. 7.1.1. razrešim začasno ves stari odbor zgoraj navedenega društva ter imenujem sedanjemu društvenemu upravitelju Jakše Josipu začasni sosvet 3 članov:
1.	Božič Alojzija, poštn. urad. VIL skup. pri pošti Ljubljana 2.
2.	Urbančič Karla, administrativnega uradnika VI. skup. drav. direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani.
3.	Žnidaršič Franja, poštnega uradnika VII. skupine pri pošti Ljubljana 1.
Upravnik policije: Keršovan s r.
rrevcdlm v pripadajoče čine
Stran 2.
Šltev. 16.
Pošltina Glasnik, 15. avgusta 1932.
vedeti se pravi vse
Na čilansikiih ssisitanilci'li, ki jih je imeli začasni uipraviitelij Dravske sekcije UDU v Ljubljani, Mariboru in Celju, so nekateri navajali razne trditve im vprašanja na sklicatelja. Na vse je dal začasni upravitelj potrebne odgovore in pojasnila, vcnidar se vzlic temu še dalje raznašajo take trditve v zasebnih razgovorih im anonimnih okrožnicah. Zato »matratmo, da utegnejo silužiiti v splošno razčiščeinje naših razrvaniih razmer, če še na tem mestu ponovimo vsaj najvažnejše itiditve iter jih skušamo pojasniti.
Predvsem očitaijo, da je bila
zahteva po komisariatu sramotna.
Centralna uprava Udruženja (je še začetkom meseca junija t. L javila mimiistrnstivu prometa, notranjemu miniisibrstvu, kr. toanislki upravi v v Hiulbljianl .in. dravski p. t. direkciji, da je iiz-kijučila isvojo dravsko selkcijo iter je pod se-daiijo upravo ne ipriipoiznava. Ali in koliko je ito lolbveisitilio vplivalo na oblaslt, ki je odredila začasno upravo Dravske sekcije, ne vemo, pa se tudi me moremo vmešavati v to, prav talko me, kakor ne v kriltiiziinamje same odredbe državne oblasti. Tudi se nečemo spuščati, v oceno, ali je taka zahteva sramotna ali upravičena, temveč hočemo le poklicati v spomin, da so se dne 10. novembra 1931 obrnili vsii 'takratni predsedniki bano-vimslkih isekcilj UDU na gg. prometnega mi-iniilsltra in njegovega pomočnika ter na g. no-tranjega minisltra s pismeno1 vlogo, v kateri pravijo med drugim: »Molimo gospodina Mi-nllstra da na temelju ovlaščenja § 76. Zakona o činiovlmicima' zaštilti pravi'lno fmakcionlranje uidruižemja time, da izvoli odrediti za udruženje komesara, kolji hi... itd. (Glej »Poštni glasnik« št. 2. od 15. I. 1932, strah 7). Mar naj velja' tulkalj 'sltari latinski rek: quod Mcet Jo vi, noh liceit bovi?
Absurdno je itudi govortjenlje, da
noben poštar ne bi smel sprejeti komisariata
Mnenja in okusi so seveda različni, zato vprašamo: zakaj pa ne? Da je prišlo do začasne uprave, je odredila oblast, pa zato ne moremlo domnevati, da ni imela povoda za 'to. Ce pa je že prišlo do komisariata v poštarski, organizaciji, fodlo naj bo upravitelj, če ne poštar, če ne kak član dotične organizacije? Mar bi bilo bo lij e, da je prevzel začasno upravo Dravske sekcije UlPlU kak nečlan ali celo nep.oštar? Sedanjega začasnega upravitelja ni nihče vprašal, ali bi prevzel začasno upravo organizacije, marveč je kar deklet dobili Sin se ukrepu Oblasti pokoril. Sicer pa viztrajamO’ slej ko prej na štališlču, da je bili talk zasilnt ukrep za organizacijo in našo' Skupno imovino pbtrelban, ne glede na Ito, da bi bil kdo drugi morda še težje prebrodil to prehodno dobo.
Začasni upravitelj ni rešil ne denarja ne spora!
Tudi to trdijo. Vendar dokazuje to edino, —1 če -izvzamemo namerno neresnico, da dotični me poznajo stvari, ali p:a da se jim v računstvu ustavi že piri odštevanju. Zakaj dokazano je, Ida je bilo ob uri, ko je začasni upi aviftelj prevzeli imovino drganlizacije od prejšnje uprave, naloženega v hrainilni knjižici samo še ndkaj čez 3000 Din, dive uri kesneje pa že 30.000 Din. Po ugotoviltvi tega dejstva je vsalka nadaljnja beseda odveč.'
Kar se tiče spora s centralo, je pa stvar talka: Če se misli s tam splošno1 pomirjanje, da tol bil v našem tabom en hlev in en pastir, potem seveda zač. upravitelj spora ni. rešil in ga tudi kdo drugi ne bi. Šlo pa (e za likvidacijo spora mod Dravsko1 sekcijo in centralo .(mota bene: s centralo, kar ni istovetno s isltaro upravo lUdruženua), da se pride enkrat na čisito, ali imamo vednar še organiza-cljo ali ne, ter da se spravi' z dnevnega reda
vsaleltlna borba z Beogradom. Kolikor je bilo v daniti razmerah mogoče storiti, je zač. I upravitelj storil. Drvo uro po- prevzemu poslov je brzojavno’ sporočili centrali (seveda stari upravi, saj drage takrat ni bilo), kaj se je zgodilo, ter zaprosil za ponovni sprejem D|S v Udruženje. Centrala je z obratno1 brzojavko naznanila, da je stvar likvidirana in DS zopet sprejeta v sestav Udruženja. To je torej rešil, spor .sam pa s tem, da ni več »1-kake borbe s centralo, ne s staro ne z novo upravo, vsaj ne kolikor se tiče sedanje začasne uprave; če pa jo vodi sedaj nova uprava proti začasnemu upravitelju, ni tega on, kriv.
Vse banovinske sekcije so proti stari upravi!
Alko bi rekli: vsi predsedniki (morda tudi: vse uprave) banovinskih sekcij so proti stari upravi, bi držalo. Ne drži pa, da so bile istega mnenja vse sekcije kot talke. Razpoloženje članstva DS v tem pogledu je znano '(primerjaj P. gl. št. 11 od 1. junija 1932) Več ali manj podobno je bilo drugod. Iz Savske sekcije se je pojavila na kongresu posebna skupina s 521 pooblaisibili, ki je v opoziciji z oficielno upravo svoje sekcije. V Primorski isekc'ijii se je ustanovila nekaj dini pred kongresom nova sekcija, ki je bila zastopana na kongresu s 63 glasovi. Tudi v Vardarski sekciji ste bili dve nedelji zapored dve glavni skupščini in je vsaka izvolila drugega predsednika. Stvar torej ni tako gladka in enodušna, kakor se hoče prikazati. In to niso kaki veternjaki, temveč resni in razsodni ljudje. Sicer pa je zgrešeno golvorilti o boju za staro upravo. Kakor ne pri nas, talko najbrže tudi prt imenovanih skupinah ni šlo za to, da se drži in podpira stara1 uprava, temveč je bil skoro gotovo vzrok isti) ko pri nais, da se napravi kolnec brezplodnemu boju In negativnemu delu, ki je na Škodo vsemu poštarskemu stanu.
Nova uprava Udruženja bo potrjena!
Naj bo! Oziroma saj je med tem časom menda že potrjena. Kaj pa je potem? Saj simo povedali že iv zadnjem 'Piolšlthem glasniku (št. 14—15 od 23. julija 1932, stran 2 in 3), da' banovinska sekcija pripoznaiva in mora pripoznati ono glavno upravo Udruženja, kije bila pravilno izvoljena in katero pripozna pristojna oblašt. V trenutku, ko tole pišemo, stvar sicer menda šeni definitivno rešena, pa jo zato prppuištimo beograjskim tovarišem in pokli-eamiim ob lasti vom. Naša 'naloga je, da skušamo obraniti: pred razsulom organizacijo v Dravski banovini ter da damo Dravski sekciji Udruženja tako redno upravo, ki bo jamčila za našo imovino ito za bodoče mimo sodelovanje is svojo organizacijsko centralo, s službeno oblastjo in z vsemi. Zato je za Dravško sekcijo precej postranskega pomena, kdo bo na čelu (beograjskega udruženja.
Dalje očitajo 'začasnemu upravitelju, da
išče prijateljstva z maturanti.
Ne vemo sice-, kdaj in kje bi bil iskal očitanega prijalteljstva, vendar alko bi bilo tudi reš, se mu tega ne bi bilo treba sramovati ali tajiti. Zakaj tudi v tem pogledu so njegovi nazori mnogo bolj uravnovešeni in mirnejši, nego so bili v prejšnjih letih, ko je stal sredi boja, katerega se je članstvo prav tako naveličalo kaikor brezplodtoe borbe za neka pravila, od katerih utegne imeti samo' škodo. Ko' stoji človek daleč od organizacijskega središča, šele uvidi, kako gredo poštarji sami čisto svoja pota s svojimi tovariši, pota spravljivosti i|n prijateljstva, pa se malo brigajo iln jim ni nič pri srcu papirnata vojna, ki' jo bijelo med seboj polsamezimi njihovi voditelji. Uverjeni 'Simo, ako bi vodila bodoča redna uprava DS sedanjo umitojano m uvidevno politiko nasproti vsem in vsaikomur, kaikor jo1 poskuša
‘a w/u ni oli!
sedanja začasna uprava, da bi prišlo kmalu lin brez vseh preliraslliajev do sloge in mirnega sožitja. Nekdo je iznašal, da je sedanje zadržanje začasnega upravitelja v lem pogledu golo demagoštvo, toda, vprašamo: čemu naj bi: mu služilo to demagoštvo? Mar maj mu pomagajo tovariši' maburamtlje do »zmage«, ako bi vobče šlo za to?. Kako, saj niso člani, niti jih začasna uprava ne sme sprejeti, za člane, tudi ko bi se prijavili. Zato bi očitek demagoštva bolj priitilkal tje, odkoder je prišel.
(Vsa ta dejstva pa ne motijo čestitih nasprotnikov, da ne bi prav tako neutemeljeno natolcevali, češ da je začasni upraVitelij
za samostojnost društva nižjih uslužbencev.
To je vprašanje, katerega bi bilo vredno enkrat temeljito obdelati. V tam članku ni prostora za to-, pa hočemo zato na kratko povedali svoje stališče. Smo za čim širšo samoodločbo in svobodo, zakaj prisiljena stvar nli dobra. V načelu smo slej ko prej za edinstveno organizacijo, toda društvo nižjih usllužbancev je v zadnjem letu svojega neprestanega prizadevanja, da si ohrani svojo 'samois/fotlnosit in imovino, pokazalo toliko šile, neustrašenositi in delavnosti, da resnično imponira. (Povrhu pa je še vsa stvar pred najvišjim državnim sodiščem, katero edino bo razsodilo, alli so po zakonu upravičeni, da obdrže .svbjo samostojnost, ali ne. Visoko naše 'razmišlja]nje ali prizadevanje za ali proti, je torej docela odveč. Ce drž. svet ugodi njihovi prošnji, bomo morali — radi ali neradi — ne samo pripozmati njihovo društvo, temveč tudi ,izločiti vse zvaničnilke in služit e Ij e, kateri so člani. DS, iz naše organizacije. Ce pa drž. 'svet odkloni njihovo pritožbo, potem je resnica taka, da bi bila pod slanini, črnine* ranili' v DS ostala večina nižjih uslužbencev raje neorganizirana, kakor da bi vstopila v DS, medtem ko pozitivno vemo, da je razpoloženje nižjih luslužbemcev vzpričo sedanje neodlbijaljoče politike začasne uprave DS ugodno.
Glavno1 orožje, s katerim branimo svoje stališče, je baš popustljivost, spravljivost, sloga, bratstvo, ljubezen. Hočemo iztrebiti in zib risati madež, ki lepi na prejšnjem ogabnem gasilu:
kdor ni z nami, je proti nam!
Ni reš! Simo proti takemu krivemu evangeliju še zlasti zato, ker je tako geslo v resnici mišljeno: kdor ni z nami, smo mi proti njemu! Želja začasnega upravitelja pa je ravtnio, da iztrebi paklensko delo vcepljanja sovraštva, in iz te vloge ne bo izpadel, če prav .stavijo nekateri velike zahteve na njegovo potrpežljivost. Saj trdijo, da
gre samo za osebni boj,
čeprav ne moremo doumeti, katere osebe bi to bile iln. čeprav zač. upravitelj ob vsaki pri-ilikii poudarja, d:a je njegova funkcija samo z.a-časna ter da je njegov smoter rešiti organizacijo im njen denar. (Visak član bo ilmei priliko in pravico, da na rednem občnem zboru poveri upravo svoje organizacije ljudem, katerim zaupa. Pametni uvidevajo, da bi bil najlepši in najuspešnejši izhod iz tega škodljivega cepljenja
pošten sporazum (kompromis).
Začasni upravitelj je z obema rokama za to, toda, žal, njegovi nasprotniki ga ne iščejo z nobeno gelsto in besedo. Znamenje, da njih vodi jeza tal nestrpnost, upravitelja pa ljubezen do stvari in. volja do spravljivosti. Zato pač ne prestane drugega, kakor da prepustimo odločitev članstvu. Pred članlstivo sedanji upravitelj ne bo stopil ne kot sodnik ne kot obtoženec, zaveda pa se, da bo mirne vesti dal račun o svojem hiševanju.
Važnsi železničarska prireditev v Ljubljani
V 'dineih od M. do 16. aiv®uslta 1932 se bo j vršili v Ujuiblijani IV. (redni kontgres Ujedinje-neiga saveiza železničarjev Jugoslavije. Nata kongres pošljejo svoje zastopnike pndružmfce navedenega saveiza iiz vse države, nadalje se bodo udeležili kongresa tuid1! zastopniki oista-lih delavskib stirolkovnilh oinganiizaoij in delavskih zbornic. Centralno tajništvo delavskih zbornic 5o na kongresu zastopal centralni tajnik dr. Tdpalovič iiz Beograda. Za. kongres je veliko zanimanje tudi v inoizamsStvu ter poš-Ijej.o1 nanj svoje zasltopnike žeHezlničairske organizacije iz Anglije, Francije, Sivce, Nemčije, Češke, Belgije, Holandske, Avstrije, Bolgarije, Poljske in celo iz Japonske. Enako se udeleže kongresa predsednik in generalni
| tajnik Internacionalne transportne federacije fe Amsterdama.
Sprejem, inozemskih delegatov bo dne 14. avgusta ob 17. uri na glavnem kolodvoru v Ljubljani; dne 15. avgusta ob pol 11. uri pa bo- v veliki dvorani »Uniona« manifestacfsfci železničarski shod, na katerem bodo govorili najvplivnejši inozemski predstavniki ter dr. Topal-ovilč, nakar bo podan izčrpen referat o položalju železničarjev v Jugoslaviji in o njihovih zahtevah.
Za tem se bo vršil v veliki dvorani Delavske zbornice redni kongres, ki se bo dva dni v glavnem bavil s strokovnimi vprašanji ter z reorgalnizaciO'O Saveza.
Žigon:
Slike s skupščine Saveza nabav, zadrug
Dne 29. maja 1932 je billa v Kragujevcu skupščina S. N. Z. Zbrali so se delegati iz raznih krajev države. Na skupščini je bilo izrečenih mnogo govorov o- zadrugarstvu, organizaciji, o žalidsltnem položaju uradni-šfcva in o delovanju uprave Saveza. Zborovanje je vodil z izredno sposobnostjo in rutino naš rojak g. Miloš Štilbler, fanatik zadružne ideje. Pozna dobro šibkosti im vrline ustanove, ki jo vodi. Njena preteklost ga vleče ob tla, a on gleda v bodočnost in išče z diplom ati čno spretnostjo, kako bi pokopal v pozabnoslt vse grehe svojih prednikov. Ko se pokaže sedanjost nezrela, da bi pravilno ocenila njegove ideje in jih uresničila v živ ljenju, tedaj ga potolaži predlog delegata, maj Savez razdeli nagrade srednješolcem za najboljše naloge -o zadmgarsitvu. Razjasni se mu -obraz im nehote misliš, da- gleda v viziji novo civiLliiza-eijo, zgrajeno na pravi zadružni morati.
Zanimiva osebnost na skupščini je bil divizijski- general g. Radovanovič Stepan. Mislil -sem, da zastopa vojaško oblast. Toda ob pretseldlmikovelm pozdravu se izkaže, da gospod general ni prišel samo k-ot reprezen-tanit v-oljaške oblasiti, kot gost na skupščino, ampak itudi kolt zastopnik ndbavljatine zadruge v Št-ipu. Pri slavno'sltnem govora je izrazil to-le misel: Ro težkih borbah in z Jie-pojmljiVo velikimi žrtjvamiii smo- si priborili potiltilčlno svobodo na lastni grudi. Toda to nas še daleč ne sme zadovoljiti. Poleg tega, da moramo- paizno čuvati, da te pridobitve zopet ne zgubimo, moramo- iti v borbo, da si priborimo- ekonomsko svobodo. Smo
narod siromašen, odvisen od tujega kaplar la. Toda alko zberemo vse svoje gospodarske sile v zadruge, nam je dana možnost, dia se iztržemo iz krempljev tujca na gospo-dar-sfcem polju. Visii1 sloji, produktivni in kon-suimUi, se gibljej-o- in zbirajo čete, kakor so jih zbirali naišli predniki za borbe zoper tujca gospodailj-u naše zemlje in naše krvi. Ako so v začetku neuspehi, ne -sme nihče obupati. Sam-o vztrajnemu in požrtvovalnemu je obljub lijema zmaga. Vsakdo izmed vas, ki site prišli na ta kongres, naj postane propoved-nlk zadružne ideje in ko se vrne na svoj dom, naj seje krog sebe vero v bodočnost zadrug, ki nam zamorejo dati res pravo svobodo v lastni državi in ki -nam b-odo prinesle novo moralo, novo vero in novo civilizacijo.
Ne bi pričakovali takih besed iz ust generala in ostal sem kar presenečen. Mogoče je pa to nova generacija, ki stopa pri nas na ipoizpirišče. To so menda dni, ki so- v bojih od 1912i—19il8 stali v rovu tesno ob človeku iz naroda in ga vodili- naprej v -svinčenem dežju in peklenskem gromu topov. Ta generacija gleda -drugače na nadaljevanje borbe v mirnem času kot ona, ki Se reševala probleme' bitk ob zeleni mizi v ozadju. Naj bo pozdravljena im naj kaj kmalu pride na plan.
Končino maram omeniti še najmanjšo zadrugo državnih nameščencev, iln siodcr ono v Kjaisitvu, tik na italijanski meji. Ta zadruga je tudi naljvzomeljši in razmeroma najbogatejši1 član Saveiza nabavlj. zadrug drž. nameščencev. Njena aktiva so- znašala na koncu lanskega leta 205.726 Din.
Kunst Vaclav:
•AAcfi nasveti sta slustbe rta morata.
(Nadaljevanje in konec)
Zemlja: Če je vod na zemlji, je struja neprimerno jačja ko normalno, in igla ti pokaže skrajno močan odklon. S fino postavljenim relejem ne bos mogel delati, zato ga postavi zelo nizko in privij spiralo.
Dotika: Dve možnosti: Če veš, s katerim vodom si v dotiki, si lahko, če drugače ne moreš delati, pomagaš tako, da tisti vod za časa dela kratkomalo izoliraš. Če pa ne veš, s katerim vodom imaš dotiko, je treba poskusiti primerno naravnati rele. Če dotika ni močna, boš delal lahko skoro normalno, če pa ima vod, s katerim si v dotiki, močne strujne diference, kot n. pr. hughes, ter igla zelo niha, boš bolj težko prav postavil rele; pa tudi če se ti posreči, ne boš dobil svojih znakov, marveč samo tuje, kar za delo zadostuje.
Končno je še možnost, da imaš na vodu nestalen odvod, ki se vsak hip menjuje. Tu regulacija releja ne bo mnogo koristila, ker moraš računati vsak hip z drugo diferenco
struje. Pomagaj si na tak način, da postaviš rele prilično visoko in da reguliraš spiralo kratkomalo s prstom, ki ga opreš v njeno stojalo. Tako se tudi še da za- silo delati.
Napitke na vodu
Za odstranitev napake je navažneje, da ugotoviš mesto, kjer je napaka; če tega ne moreš natančno, vsaj doženi dve postaji, med katerima je napaka. Posluži se v tem slučaju vsake možne zveze.
Izolacija. Na miliamperemetru lahko približno ugotoviš, ali je izolacija blizu tebe, ali zelo daleč. Igla stoji mirno na ničli ter se niti malo ne zgane, tudi če pritisneš na dajalo in ga zopet izpustiš. Izolacija je _v tem slučaju blizu tebe. Če pa se, ko dajalo pritisneš in zopet izpustiš, igla narahlo zamaja, je to znak, da imaš pred mestom prekinitve še precej kilometrov žice, v katere si tok spustil, kojega povratni sunek je iglo zanihal. Pokliči po vrsti postaje na telefon (ali če moreš na drugem vodu) ter zahtevaj, da se proti končni postaji zaključijo, če vidiš njihovo zemljo (močan odklon), je vod do te postaje v redu, če pa ne vidiš zemlje, marveč še nadalje izolacijo, leži napaka pred postajo, s
Kdaj prestane državna služba?
iGleide načina postopka s takimi državnimi lusl-užbenci, ki so radi bolezni odsotni dalj Ikdt il2 mesecev iiz urada, je 'vladala po raz-liionih oblasitvih različna praksa. Ponekod so talke uslužbence enoistavtn-o po 12 m-esecih bolezenske odsotnosti izbrisali iz sltaleža, skladno -z zakonom, ki določa kolt povod z:a pre-stanek službe več kot enoletno bolezensko odlsoltnosit. Obvestilo o izbrisu iz sltaleža se je pa izdalo pogostoima mnogo kesneje, d-očim se je v čas s-llužtooivanja vštela samo službena doba- do konica 12 mesečne bolezenske od-s-otmoisti.
Z-oper talko odločbo neke železniške direkcije je bila vložena tožba na državni svet ki je razsodil pod štev. 13.633-31 od 18. julnilja da odločba ni: utemeljena v zakonu iz na-sledinljiilh razlogov:
'»Ministrova izjava v odgovora na tožbo, da je uslužbencu prestala služba koncem avgusta 1080., ker mu je takrat iztekla 12 mesečina bolezenska odsotnost in da je bil tedaj tudi razrešen službe, se ne more upoštevati, ker uslužbencu služba ne prestane z dnem, ko so pogoji, za katere predvideva zakon za preistandk službe, izpOlnjem-i, temveč šele z dlnam, ko upravimo oblastvo izda odločbo o preisit-aniku službe.
Zato bi moralo upravno oblasitvo izdati odločbo o upokojitvi imenovanega uslužbenca tisti dan, ko so nastopili pogoji iz čl. 95. v zvezi z 2. točko čl. 18. zakona o prometnem osebju za prestanek službe. Ker pa ie upravno oblasitvo to opustilo -in je izdalo odločbo šde 33. oktobra 1930., bi mu moralo ob upo-k-djitvi priznati za pokojnino -ves čas do 23. oktobra 1930., ker mu je služba šele ta dan prestala.«
Ker je isto vprašanje tudi v našem uradniškem zakonu rešeno-, velja torej to pravno naziranje držav, sveta, kakor je vsebovano v navedeni njegovi razsodbi tudi za vse ostale civilne državne uslužbence. To stališče je pa tudi velikega načelnega pomena zanje, ker so bili primeri, ko se je odločba o prestanku službe zaradi več kot 12 mesečne od-sotnoisti zaradi bolezni: izdala šele mnogo keisnelje, po poteku tega 12 mesečnega roka.
»Naš glas«.
(Haj&irjajte (poitni §Ca&Hi&t
katero si preizkušal. Vsaki postaji, do katere je vod dober, naroči, da preizkusi še preostali del proti končni postaji in da ti javi rezultat. Na ta način boš ugotovil dve postaji, med katerimi leži izolacija in tehnični organ bo napako kmalu popravil.
Odvod. Mesto odvoda je enostavneje pogoditi. Pokliči vsako postajo po redu ter zahtevaj minutno izolacijo. Dokler izolacijo vidiš (igla na ničli), je vod dober, čim pa opaziš, da ima igla kljub izolaciji odklon, je znak, da leži pogreška pred dotično postajo.
Dotika. Dotika se išče na obratni način kakor izolacija. Pokliči po vrsti vse postaje in zahtevaj izolacijo. Če jo vidiš ugla na ničli), je vod do te postaje dober, če vidiš dotiko (igla pri izolaciji niha), potem leži dotik pred dotično postajo.
Pri vseh preiskovanjih je glavno, da opazuješ miliamperemeter in da sistematično preiskuješ.
Če si piridobiš le malo prakse v preiskovanju in uravnavanju releja, ne boš prišel zlepa v zadrego ter si boš v vseh položajih lahko pomagal brez tuje pomoči.
Stran 4.
Postali Glasnik, 15. asvigtisfta 1932.
Šrtav. 16.
Znano je, da sloni vse življenje na statistiki. Tdlilko porabim — tofflflO' je treba. Bilance, pronaoumi, vse to je matematična statistika, kjer je izkazano, kaj se je naredilo in koliko se je patroSiio. Zato je tudi v naši sltndki statiisitika zelo važna. Plred vsem pri določanju priištoulbiin za posamezne poši’lijlke, za določanje izdatkov in za določanje Števila osolbja.
(Alko sltatistika ni točno sestavljena, poitem tudi ni mogoče pravilno OidmerljiaitiL izdatkov in Števila osoblja, na drugi strani pa ne dobimo tistih dohodkov, ki smo jih pričakovali na podlagi statistike. Lahko je sestaviti točno statistiko pri vlknjiženih pošiljkah. Tudi kontrola o pravilnosti' je lahka. Težje pa je to pri navadnih pisemskih pošiljkah i-n pri tehtanju sklepov. Vendar kolike važnosti je ravno pri teh pošiljkah glede na množino, ki se odpravlja. Alko bi vsaka pošta za časa statistike izkazala povprečno samo deset pisem več kakor jih je bilo v resnici, znaša to pri 1400 poštah na leto milijone. Iislto- velja za Sklqpe: Ako izkaže vsaka pošta samo 1 kg več kakor v resnici, dobimo na leto tisoče kilogramov.
Kakor povsod, talko služi tudi pri nas statistika predvsem za določanje in ugotovitev dohodkov in izdatkov tekom 'leta in šele v drugi vrsti za določanje števila osobja. Zato je potrebno, da se vsi, ki sestavljaljo statistiko, drže tudi tega vrstnega reda.
Inozemski vestnik.
Češkoslovaška. Pri deželni vlaidi v Pragi služi 63 visokih uradnikov s 36 do 46 siliui/jbemimi leti. Če bi jih upokojili am postavili na njih mesto nove uradnike k enakimi plaičami, bi država prihranila 391.300 iK« na iizdaitlkih. Zato pa posili pri deželni vladi; v Pragi nevarti© zastajajo. —- V državnih poslopjih iso' bile najemnine zvišane za 5 do 20oidsto(tikoiv in pri večjih prejemkih nad 45.000 češkoslovaških Ikrom za nadaljnjih 5 do 10 odstotkov. Povišanje najemnim je občutno zadelo mlnogo državnih nameščencev. To je palč . toliko 'kaikor znižanje plač. — V Stari Avstriji ie bilo vseh iselkaijiskih šefov 51, 116 ministrskih svetnikov in 121 selkoijlskih eivetnilkov. Češkoslovaška re-puiblika lima (pa 89 sekcijisikih šefov, 318 ministrskih svetovalcev ter 424 višjih sekoijiskih svelto-valcev. In vsi ti gospodje imajio velike plače.
Rusija. »tPravda«, uradno glasilo sovjetske vlade, piše o posliovain ju na ruskih poštah: Zalkesneila dostava novim, piisam dm brzojavk ne samo za
Fabinni & Jurjevec
Ljubljana, Stritarjeva ul. 15
Priporoča svojo veliko in krasno zalogo angleškega in češkega blaga za gospode in dame
Vedno zadnje novosti v zalogi
Državnim nameščencem nudimo nakup na obroke
Največjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg št. 11
ure, atmpiaik za cele dni, izguba pisamslkih pošiljk in časopisov, vseh teh nedoStatlkov poštnega ura-dovanja mi bilo mogoče odpraviti do današiljaga dne. Tožlko je reiči in težko cetniti, kako veblkd politična škoda je to.
Bolgarska. Ženska zlve/a na Boi ganskem je započela veliko akcijo asa organiziranje žensk, kli so zaposlene v državnih, samoupravnih in občim-slkah uroidilh. Število Senšk, ki so danes v javnih službah, je na1 Bolgarskem vsCkalko znatno, das: Bolgarske niso 'bjile ,do začetka tega stoletja enakopravne, kar se tiče izobraizbe im dela. L. 1900. je bilo v bolgarskih uradih približtio 2.700 urad-niic, 1. I9O5. že 3.100, 1. 1910. je zraslo njih število na 5.100, po vojski se je to število še več ko podvojilo in danes je na Bolgarskem že 17.000 žensk, izaposlemih v javnih službah. Leihiko rečemo, da je 25 odstotkov vseh uradniških mest v državni upravi v .ženskih rolkah. Še vSe bolj kakor v javnih službah na Bolgarskem so se žemiske uveljavile v učilnicah. L. 1900. je blilo 30 odstotkov 'učiteljic im 70 odstotkov Učiteljev v narodinilh im meščanskih šolah, danes pa je odstotek učiteljic večji kakor odstotek učiteljev, zakaj po zadnji 'statistiki poučuje danes v bolgarskih učilnicah 52 odstotkov učiteljic itn samo 48 odstotkov učiteljev.
To in ono.
Sestanki. Kakor smo že zadnjič na kratko omenili, jo imel začasni upravitelj Dravske sekcije UPU v drugi polovici julija informativne članske sestanke v Ljubljani, Mariboru in v Celju, a dne 7. avgusta t. L v Ljutomeru. Udeležba je bila povsod dobra. Ker je začasni upravitelj objektivno podal sliko sedanjega položaja ter prosil one, ki se ne strinja jo t s sedanjo začasno upravo, da naj odkrito povedo vse, kar se jim ne vidi prav, so sestanki mnogo pripomogli k splošnemu razčiščen ju. Po zaključnih pojasnilih začasnega' lupravitelja je na vseh sestankih velika večina navzočih član-pv, a na ljutomerskem sestanku vsi, odobrila delovanje in iskreno prizadevanje zalčas. upravitelja na ozdravljenju razmer. Ker drugod ni bilo zahtev po sestankih, se zato v drugih krajih ne bodo vršili.
Delnice Priv. agrarne banke. V juliju 1929 je tudi mnogo poštnih uslužbencev podpisalo delnice (za takrat ustanovljeno Privilegiramo agrarno' banko. Nomimale v vrednosti po 500 Din je večina plačala v 20 mesečnih obrokih po 35 Din, tako da so bile delnice v celoti vplačano že mašeča aprila 1931. Vzilic temu pa podpisniki še niiso prejeli teh delnic. Banka je objavila, da je še meseca decembra 1931 izročila delmiice finamčnemu
FOTO-
APA KATK
»■■■■■■■■■■■ioto potrebščine, nudi po zelo ugodnih pogojih, tudi na obroke
Foto M E Y E It - Maribor
Gosposka ulica št. 37
stalno v bogati izberi v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki
IKairl IPreiloc.
LJUBLJANA
Židovska ulica	Stari trg
ministrstvu. To silcer že razpošilja delnice,, vendar jih v področju Dravske direkcije p. in t. še ni nihče prejel. Pričakuj e mo, da se delnice prav kmalu iizroče upravičencem, ker bi drugače lahko izgubili letno dividendo, ki znaša 30 Din..
Poštna odpravnica, ki se zaradi mkdoletnosti še ne more potezati za samoisitojpo pogodbeno pošto, želi mesto pomočnice ailii začasne upravi-'teljiiice pri kaki pogodbeni pošti. Dobra moč. Cen,j. ponudbe na uredništvo »Poštnega glasnika«.
Zamena1 službenega mesta. Kateri sfužitelj iz Maribora bi hotel zamenjati svoje službeno mesto s slulžiteljom pošte Zagorje ob Savi, naj javi svoj naslov Dravski sekciji UPU v Ljubljani,
Osebne vesti.
Postavljeni so: za dnevmičarje Kokot Ivan v Rogaški Slatini in Doler Josip v Dobrni; za pogodb. pošt. Ros Marica v Ivanj'cih in Doigša Vladimir v Cirkovcih.
Napredovali sq; za zvamičnike III. skupine
slulžiitelji: Bučar Ana in Topilih,ar Anton na direkciji, Tanlko Anica v Št. Vidu nad Ljubljano, Telkavec Janja v Ljutomeru,,, Jereb Josipima in Jainovisky Marija na Mariboru 1, Povšič Roza in Cepuš Blaž v Celju, Špan jel Vera, Jebačim Miroslava in Kokol Marija na Ljubljani 1 ter Drobnič Josipima v Laškem. — Premeščeni so: svetnik V. sk. Štukelj jo,sip z direkcije k vardarski direkciji v Skoplje pt. ur. VIL sk. Čampa Jouip z Ljubljaie 1 v Novli Sad 1, Jurgele Alojzij iz 'Skoplja k direkciji in Debeljak Marija iz Konjic V Celje; pt ur. Vlili. sk. Gostinčar Meta in Zor Marija z Ljubljane I v Rogaško Slatino; pt. manipulant IX- sik. Toplič Berta iz Mute v Slovenij'-'graidec; pt. manip. X. sk. Jurac Brigita z Maribora 2 v Rajhcnlburg; zvan. M. sk. Tratnik Marija iz Starega trga pri Rakeku na Ljub,ljamo 1 im Zupanc FrančiHka iz Murske Sobote v Kranj; biuiž. II. sk. Drobnič Josipima iz Celja v Lasico, 'Košir SiilVester iz Pragerskega na, Jesenice na 'Gor. in Mavrič' Ivan z Jesenic nšt (Tur. v Pragersko. Služba je prestala; pt, ur. IX. sk. Vzjak Ani v Celju in Sajki Julijami,1 pogodb, pošt. v št. Rupertu pri Mokronogu. — Poročil se je služ. II. sk. Janežič Alojizij v Grosupljem z Marijo Snoj. — Upokojena je p t. ur. VIL sk. Štelbe Marija iz Maribora L
I na selu, i u gradu, ljudi dobro to već znadu, pa im lozinka i glasi:
\	»Clio« samo žedju gasi!..
i	/^T I /A limnnadne
tablete
Cenjenim damam sporočam, da so dospeli vzorci angleškega in češkega sukna za kostume, plašče itd.
POSTREŽBA TOČNA!	CENE SOLIDNE!
Priporoča se
L. KVEDER
krojačnica Gosp. zadruga pt. nameščencev Grudnovo nabrežje 1
MERCINA in DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica št. 8
Glavno zastopstvo in sanioprodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir
BRATJE PIATNIK, RADEČE
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Naročnina 24 Din letno. — Oglasi po dogovoru. — Čekovni račun št. 11.834. — Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu »Poštnega Glasnika« v Ljubljani, Grudnovo nabrežje- 1, reklamacije, oglasi in drugo pa na upravo lista, istotana. — Izdaja Udruženje p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravska sekcija v Ljubljani. — Predstavnik in odgovorni urednik Jože Jakše, začasni upravitelj Dravske sekcije UPU v Ljubljani.
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek v Ljubljani.