23, J Ł Š © V 23, © © %e Logaško okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski opis. Uredil Vojteh Ribnikar. V Logatcu. Izdalo nDruštvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega". Tiskal K. Šeber v Postojini. Obseg: Babino polje, spisal učitelj B. Schuller; Begunje, spisal nadučitelj Jos. Žirovnik; Bloke, spisal nadučitelj Ivan Treven; Cerknica, spisal nadučitelj Drag. Dremelj; črni Vrh, spisal nadučitelj Ivan Pipan; Dolenji Logatec, spisal nadučitelj Vojteh Ribnikar; Godovič, spisal učitelj Rudolf Piš; Gorenji Logatec, spisal nadučitelj Vojteh Ribnikar; Godovič, spisal učitelj Josip Turk; Hotederšica, spisal Miha Kabaj; Idrija, spisal nadučitelj Jakob Jeglič; Ledine, spisal nadučitelj Josip Benedek; Rakek, spisal nadučitelj Ivan Poženel; Rovte, spisal učitelj Alojzij Sežun; Stari Trg pri Ložu, spisal nadučitelj I. Mandeljc, učitelja Miha Poklukar in Fr. Schiffrer in učiteljica Marija Kavčič; Sv. Vid nad Cčrknico, spisal učitelj Henrik Likar; Unec, spisal nadučitelj Peter Rabič; Vojsko, spisal učitelj Drag. Weber; Zavrac, spisal nadučitelj Leopold Božič; Spodnja Idrija, spisal učitelj Leopold Punčuh. Toliko raznih gg. pisateljev (med njimi tudi pisateljica) je nabralo vsak po svoji moči dobrega blaga za splošno rabo, za dom in šolo. Tak opis z združenimi močmi je gotovo vsemu okraju v veliko korist in slavo ter je gg. tovarišem v drugih okrajih v lepo posnemo. Zgodbe sv. plsma za nižje razrede ljudskih šol. S 47 podobami. Nemški spisal dr. Frid. Enecht. Poslovenil Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru. Z dovoljenjem knezo-škofijskega Lavantinskega, Ljubljanskega in Krškega ordinarijata. Drugi natis. Freiburg v Breisgavi. 1889. Herderjeva založnica. Založna cena vez. 26 kr. Uže pri prvem natisu smo rekli, da je ta knjižica naši nežni mladini prav primerna. To kaže zdaj knjižica sama, ker se je v prvem natisu brzo prodala. Nova Fesmarica. Zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih bolgarskih, čeških, poljskih in ruskih pesmi. Sestavil Ivan Železnikar. V Ljubljani. 1889. Založil Drag. Hribar. Tiskala BNarodna Tiskarna". Pokojni dr. Razlag je prvi Slovencem sestavil nPesmarico" in gg. sestavljalec in založnik sta pravo pogodila, da sta lepo zbirko pomnoženo in popravljeno na svetlo dala v drugem natisu. Stane: mehko vezana 80 kr., po pošti 10 kr. več; krasno vezana 1 gld. 20 kr. Srbske narodne pesml o boju na Kosovem. Iz zapuščine Ivana Mohorčiča. V Ljubjjani. Založil D. Hribar. Tiskala nNarodna Tiskarna". 1889. Iz srbskih ndrodnih pesmi se jasno pokazuje značaj in duh narodov za časa najhujšega zatiranja. Knjižica bode dobro došla vsakemu, ki se zanimiva za sobrate Srbe in za njih tužne čase. Lična knjižica stane 30 kr., po pošti 32 kr. Veatnik šolfke družbe sv. Glrlla ln Bletoda. III. Izdalo in založilo vodstvo. V Ljubljani. 1889. Tiskala ,,Katoliška Tiskarna". Zanimljiv je til popis IV. velike skupščine v Bledu dnč 8. avgusta 1889. 1. Vestnik kaže dalje, da ima ta prekoristna šolska družba vkup 85 podružnic. Družbenikov je naznanjenih: za Kranjsko: pokroviteljev 21, ustanovnikov 336, letnikov 1421, podpornikov 600, vkup 2379. Za Štajersko: pokroviteljev 10, ustanovnikov 176, letnikov 933, podpornikov 383, vkup 1505. Za Koroško: ustanovnikov 43, letnikov 493, podpornikov 1259, vkup 1795. Za Goriško: pokrovitelj 1, ustanovnikov 43, letnikov 289, podpornikov 253, vkup 583. Za Tržaško: pokrovitelji 4, ustanovnikov 64, letnikov 455, podpornikov 18, vkup 441. Za Istro: pokrovitelja 2, ustanovnikov 7, letnikov 42, podpornikov 6, vkup 57. Vkup: pokroviteljev 38, ustanovnikov 666, letnikov 3637, podpornikov 2519, vkup 6860. Doma ln na tujem. Povest iz preteklega stoletja, Spisal * * * V Ljubljani. Založil in izdal Janez Giontini. 1889. Cena 20 kr. Vsa povest je prav zanimljiva, prav v domači opravi in je namenjena bolj odrasli mladini in prostemu ljudstvu. Kara Petrovič, osvobodltelj Srblje. Zgodovinska povest. Iz nemškega preložil Ivan Urbanec f- V Ljubljani. Založil in prodaja Janez Giontini. 1889. Cena 20 kr. Tudi ta povest je lepa a primerna bolj odrasli mladini. Učenke v petlh delih sveta. Spisala Elizabeta Berthet, prevel Anton Sušnik. (Francoska akademija je to delo odlikovala z nagrado 10.000 frankov). V Ljubljani. Založil in prodaja Janez Giontini. 1889. Stane 24 kr. Pravljlce in prlpovedke za mladlno. Zbral Dominicus. V Ljubljani. Založil in prodaja Janez Giontini. 1889. Cena 36 kr. Izdajalca domovlne. Povest. Spisal Vaclav Kredba. Poslovenil in za slovensko ljudstvo priredil H. Podkrajšek. V Ljubljani. Založil in izdal Janez Giontini. 1889. Cena 20 kr. Ilustrovan »ITarodnl Koledar" za navadno leto 1890. Uredil, izdal in založil Dragotin Hribar. Temu ličnemu koledarju so pridjana tudi slovanska imena. V zabavnem delu ima ta koledar mnogo prav izbranega blaga. Oblika, tisk in papir so prav čedni. Cena 45 kr., po pošti 50 kr. O p i 9 1, Z Dolenjskeg'a. Vsled vedno novili državnih in deželnih šolskih postav, postala je izdaja »Postave in ukazi za Kranjsko ljudsko šolstvoc, katere je založil Ig. pl. Kleinmayr & F. Bamberg — ne le pomanjkljiva, v dostih rečeh, vzlasti glede učnih črtežev, atnpak reči se sme zastarela. Uže 14 let je preteklo, odkar je ta izdaja na svetlo prišla, koliko so se razmere predrugačile, koliko novih postav, vzlasti ministerskih naredeb in ukazov vis. c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko izšlo je v tem času, katerih brezuspešno išče začetnik in vsakdo, ki se peča s šolstvom. Na drugi strani nahajajo se pa v njej postave in ukazi, koji imajo le historično vrednost. Kakšna naj bi pa bila nova izdaja? Od prav urejene izdaje šolskih postav zahtevati se sme, da je 1. tudi pripravna za kandidate na učiteljišči, t. j. da ti morejo na podlagi razlaganja pridobiti si vkupni pregled vsch državnih in deželnih šolskih postav, ki v obče določujejo krog ljudskega šolstva. Zato morajo se v nji vsa osnovna določila nahajati. 2. S tem, da začetnik pozna postave, zadobl o teh še le teoretični del — treba mu je potem še, da jih more dejansko izvrševati. Tu sem spadajo a) vse nadrobne postave in ukazi glede učenja vseh predmetov in posameznih, glede določila o zdravstvenih stvareh, o uradnem poslovanji, o okrajnih bibliotekah, katere stvari so vzlasti predmet pri sposobnem izpitu, b) vsa določila, katera naj bodo poznejšemu učitelju za navodilo, kako naj se pri posameznih slučajih lavna, da ostane na postavnih tleh, da si ve pomagati, t. j. izdaja šolskih postav naj mu bude dober in zanesljiv svetovalec. 3. lzdaja naj bi bila tudi tako uravnana, da bi jo lehko rabili tudi prvosedniki krajnega šolskega sveta. Zato naj bi se pod črto postavili posamezni paragrafi, ki se tičejo delokroga krajnega šolskega sveta. 4. Posebno potrebna postala bode za nas, da bodemo učne črteže, kateri so na novo izdani, natanko znali in se po njih ravnali. Nova šolska postava, katero so letos v deželnem zboru sklenili, zahtevala bode od nas »dobre uspehe«. To je mnogo zahtevano. Da bode vsak vedel, ali je dobre uspehe dosegel, treba mu bode, da bode poznal ne le vse šolske postave, temuč tudi vsa določila učnih črtežev. Vem, da s tem mnogo od take nove izdaje turjam, morda je celo nemogoče, da bi jo pri sedanjib razmerah uašega šolstva mogli izvršiti in izdati. Vender, ako bi se naši prvi slovenski učitelji v to združili, bi nam gotovo preskrbeli in izvršili to prepotrebno delo. Da bi se to uresničilo, želim in pišem te vrstice. A. L. \l Xovonieškega okraja. (Konec). Tudi o posameznih predmetih nam je g. predsednik mnogo koristnega povedal. 0 teh jaz nekoliko na kratko ponovim. Nazornemu nauku se ima več veljave dati. Če pride otrok v mesto ? šolo, pa še potrebnih reči ne pozna. Glavna naloga nazornega nauka naj bo: Dčence vaditi pazljivosti, mirnega sedenja, jasnih in toCnih odgovorov, ier slednjih vselej v polnih stavkih. Vsaj ima šola nalog jezik čistiti. — V branji so bili najboljši uspehi. Čitanje ne sme biti prehitro, pa tudi ne brez pazljivosti na ločila. — Slovnica se je poučevala različno. — Spisje je važnejše, prepisuje naj se v začetku zloge, potem besede, stavke itd. Glej tudi na pisavo in slovniški del spisja. — Kačunstvo vadilo se je poleg branja primeroma najboljše. Naloge naj se izvajajo iz praktičnega življenja. Prej naj se ne prestopi iz desetice, da otroci zadobe jasen pojem o jednotah in deseticah. Kar se realij tiče, je srednja pot najboljša pot. V realijah naj se to poučuje, kar je primerno kraju, pa toliko, kolikor se da absorbirati. — Zemljepisje je bilo izmej realij najboljše. — Pri prirodoslovji naj se gleda na važnejše reči domačega kraja, tudi na to, kar daje šolski vrt. — Zgodovine znajo otroci tudi nekoliko. — Najmanj se sliži o prirodoznanstvu, o katerem naj se drugič več stori. — Lepopisje je različno, je lepo- pa tudi grdopisje. Pri lepopisju je pač  treba genetične metode, da vsak otrok vidi, kako črka ali številka nastane. — Petje je skoraj na vseh šolah, na kojih je g. nadzornik isto nadzoroval, prav dobro. — Telovadba se sistematično ne more opravljati, ker ni nikjer telovadnic. Nadalje omenja g. prvoraestnik, da je treba otroke vkupno poučevati, ne pa v istej šoli, to je v istem razredu na razne abecednike, ali pa eni učenci so pri prvi črki, drugi pri drugi itd., to je napačno. Ko je g. nadzornik to, veliko daljše in obširneje poročevanje končal, je isto nekoliko okrajšano i gg. tovarišem, slovensko ne znajočim, v nemščini povedal, (onim, ki delujejo na kočevskih šolali). — Ker se na konečno vprašanje, ako ima kdo kake opazke izreči, nikdo ne oglasi, prestopili smo k tretji točki. Kako naj se uri pri učencih razumno mišljenje? G. poročevalec je dobro sestavljen ter pisan nalog prečital. Po sklepu tega oglasi se g. J. Šmorancer, kateri se z g. poročevalcem v tem ne strinja, da bi se otroke takoj učilo hitro čitati, ko se nauče vseh 25 črk; on pravi, da mčra biti čitanje za tem počasno in razločno, kar sta i Saatzer in Kehr za boljše spoznala. G. poročevalec odgovarja, da se njemu hitro čitanje ne zdi slabo, to zna iz lastne skušnje, ker on vedno tako dela z dobrim uspehom. Ker se nihče drugi ne oglasi, prestopi se k četrti točki. »Kaj je učitelju storiti, da se doseže vzajemno delovanje šole z domačo vzgojo?« — Tudi to poročilo je bilo čitano in vse zadovoljilo. Ker se nikdo ni oglasil, je prišla na vrsto 5. točka, namreč poročilo knjižničnega odbora. 0 tem naj povem, da je letos ostalo v blagajni 25 gld. 53*/2 kr. — Knjig je v knjižnici 346 slovenskih in 262 nemških, vkup 508 številk v 650 zvezkih. Pregledovalcem računov volita se per acclamationem gg. F. Kalinger in A. Potokar po nasvetu g. M. Judniča. — Za nakup ste se priporočili in vzprejeli knjigi: »Handbuch der Obstkultur« in ves nemški klasik »Gothe«. Pri 6. točki se je v stalni odbor volilo po listkih. . Volili so le oiii, kojim postava dovo- ljuje. Skrutiuij sta vodila zapisuikurja. Izvoljeni so bili sledeči gg.: Fr. Koncilija, o. Fl. Hrovat, Jos. Franke in Alojzij Jeršfe. V knjižnični odbor so bili izvoljeni gg.: o. Fl. Hrovat, Iv. Jaklič, Fr. Koncilija in gspdč. H. Eozina. Posamezni predlog. prej naznanjen g. nadzorniku je bil le eden. G. A. Jerše iz Trebnjega je stavil predlog, naj bi se učiteljem plače zboljšale. Po daljšem razgovoru se je sklenilo, peticijo za zboljšanje plač sestaviti ter jo deželnetnu zboru poslati. Prošnjo, katera bo v podpis bružila, bo sestavil g. Koncilija. K sklepu so zahvali g. nadzomik gg. poročevalcema za jako temeljito izvršena poročila, v katerih lehko marsikdo kako dobro zrnce najde. Zahvali se i preblag. g. vladuemu svetniku J. Ekel-u za prisotnost ter ljubezen in udanost do učiteljstva Obžaluje, da nas bo preblag. gospod letos ostavil, ker pojde v pokoj, a želi mu počitka, ker ve, da se po trudapolnem, dolgem delu slehernemu počitek prileže. G. glavar se temu nagovoru zahvali. V krepkih besedah se spominja g. nadzornik dalje i našega presvitlega cesarja ter konča s trikratnim »slava«-klicem. Učiteljstvo zapoje cesarsko pesem. G. Koncilija izreče zahvalo v imenu učiteljstva blag. g. nadzorniku in preblag. g. vladnemu svetniku za dobro sovršenje in za udanost, ljubezen in spoštljivost do učiteljstva. Oba gospoda se srčno zahvalita. Tako je bila končana letošnja naša konferencija. Vkupni obed, pri karerem so se vršile razne napitnice, bil je pri g. Tucku. —l. Iz Postojinskega okraja. Lani seni uporabil čas velikih počitnic s potovanjem, letos sem bil večinoma doma tcr ravnaje se po izieku: pometaj vsakdo pred svojim pragom, začel sem razmotrivati naše in svoje razmere. Ozrši se v minilo šolsko leto, spominja se človek raznih veselih in žalostnih dogodkov, ki so se vrstili in menjavali v naši državi, deželi in sploh slovenski domovini, kakor tudi v našem domačem okraji. Šolska kronika mi je o raznih dogodkih prošlega leta nenavadno narasla. Kaj bi tudi ne? — Ne bom našteval tega, kar je nrnilo in kar je bilo uže pred menoj dobro obdelano. Dogodki prošlega leta so vsakemu predobro znnni. Vrnem se torej v izključno šolske zadeve. Preje vsega tnoram omeniti, da je šola moja uže še tako približevalno zadostujoča postavnim propisom. Hvalo našim vrlim prednikom, šolskim dobrotniknm, tedanjim časom in tedanjim razmeram! Šulsko poslopje naše je lepo, prijazno solnčno, pravi kontrast oni glasoviti šolski podrtini pod Nanosom, o koji človek ne more druzega trditi, kakor, da je sedanjim zakonom prava — ironija. Srčno milujem gospoda kolego, kojega ne vem kaj sovraži »usoda ali čas«, da mu je čast biti učiteljem-voditeljem v najslabšem in naj re vnej šem šolskem poslopji na Kranjskem. Gospodje tovariši, ki so bili z menoj v dan 2. avgusta t. 1. pri rednem občnem zboru >Učiteljskega društva za Postojinski šolski okraj«, čudili so se, da je v prosvetljenem našem veku, ko zidajo »veri in omiki« palače, sploh mogoče kaj tacega. No, pa kaj, jaz obračam olovko mirno v svoji sobici, veter in piš bo nek dau pa obrnil in — šola na Eazdrtem se bo podrla. Bog daj, da se to zgodi, kak prost dan, ne pa kadar bodo v nji neilol/.ni otročiči! Ozrimo se na šolsko polje. Še dovolj je redno. Največjo zmešnjavo imamo v knjigah zastran slovnice slovenske. Mi, enorazredničarji učimo slovnico in spisje po »Druge:n Berilu«, koje rabi drugi oddelek, oziroma drugo in tretje šolsko leto z nerazdeljenim poukom. Sistem in metoda sta neprimerna otrokom te starosti, tvarine je pa najmanj za dve leti. V tretjem oddelku treba, da imajo otroci uže zastran realij »Tretje Berilo«, ki je pa po sreči brez >Šlovnice«. Kako torej učiti? Gospodje, Vi, ki ste tam gori na vrhu, dn kamor naš vid ne seza, blizu oiie velike kuhinje, Vi lehko pravite: »Premalo ste dosegli!« Morda bi bilo treba, da ima tretji oddelek, oziroma četvrto, peto in šesto leto dve »Berili«: tretje in zaradi slovnice še drugo, četudi je razdelitev tvarine v njem otroškemu razvitku in duhu popolnoma neprikladna. Morda bi me kdo zavrnil, da lehko rabimo v drugem oddelku Eazinger-Žumerjevo »Prvo Berilo in slovnico«. Da