Gospodarske stvari. Zakaj nektero popolnoina dorašeno drev6 vendar ne rodi? Tti je treba pogledati, kje da jevzadržek? Zadržek utegne biti v zemlji. Če je zemlja zlo pusta, da korenine živeža za rejo drevesa in sadti ne najdejo; ali če je njihov živež slab in reven, se ve da tako drevo ne more sadii imeti, kakor tudi žito ne, ee je v pušči, in krava mleka ne, če je zastradaua. Takemu drevesu se mora zemlja globoko okopati in zboljšati, to je, dobre prsti koreninicam dati, da bodo več in boljšega živeža imele. Če je pa zadržek v deblu, to je, ce ima debelo, trdo skorjo, ali pa je tako v senci, da ga solnce vsega obsijati in mu lesa zadosti pregreti ne more. Tako drevo ne moru sadu roditi, ali ga pa le na eni strani ima, na drugi pa ne; ker muzga ne teče enako po lesu, in tistega živeža, katerega po listu dobiva, s tistim, ki iz koreniu pride, v rodovitnost ne zdeluje: takemu drevesu se kaj laliko pomaga, če se mu stara in mrtva suha koža eisto odrza, in se mu tiste veje, kteve mu najbolj senco dclajo, vzamejo. Če je pa Tse drevo v senci, se rau, če je mogoče, solnce da, ako se namreč tisto iz pota spravi, kar mu senco dela. — Ce je pa v vejah zadržek, to je, če jih je preveč, če so pregoste, da druga drugo zavezujejo iu topč, da jih solnce pregreti ne more, in muzga komaj les in perje preživi: tako drevo se niora zlo obrezati in vse veje, ktere senco de lajo, iztrebiti in se mu jih le tolikovpusti, kolikor ok6 presodi, da je dosti in prav. Ce po tem se roditi noče, sc mu veje začetka kresnika vkrivd ali pa prevežejo, da je muzga malo zadržana, in da v les preveč ne žene, ampak sadnje popke delati moia, kakor se tudi šparoni z vinskimi mladikami delajo in vkrivč, da mladike k rodovitnosti prisilijo. Tudi se prisili drev6 k rodovitnosti, če ima muzge prsveč, da le v les žene in raste, če se mu pusča, to je, v kožo po deblu vreza naredi, ali le po eni ali pa po oboji strani, kakor je treba, da nekaj muzge zgubi. Nerodovitnost od vremena se težko odvrne, ker vreme ni v naši oblasti. Mraz, susa, prevelika moča, toča, škoduje sadju. Že v popkib vreme sad labko skazi. Tri tedne o kresu drevje v rasti počiva, muzga takrat ne žene v les, ampak popke dela za prihodnje leto, cvetne, lesne ia listine. Če je takrat toplo iu tiho vreme, da se muzga po vsem drevesu za kožo lahko zadosti spari in k rodovituosti pripravna naredi, veliko cvetnih popkov iz mladik požene, iz kterih bo pribodnje leto cvctje in sad. Če je pa takrat dolgo deževno in mrzlo, da se muzga spariti ne more, ali pa suša, da muzge manjka, drev6 ne more cvetnib popkov narediti, ampak komaj slabe lesne in listne napravi in pomladi ne bo ne cvetja ne sadti. Tega mi ne moremo odvrniti, razun suse, če takrat korenine polivamo; pa dobro je vendar že prej vedeti, če bo drugo leto sadje cvelo ali ne, da sc ve staro sadje hraniti ali pa prodati. Ravno tako se po vremenu tudi na drevji cvetje skazi, da sadfi ni. Če drevje pred perjem cvetje pokaže, bo odpadlo, ker nima tistega potrebnega živeža, kterega po listji ali perji dobiva. Tako evetje se ne more zadosti izgoditi in na lesu vrasti. Tako češnje, češplje, ki vsako Jeto cvet6, pa malokdaj v perji, malokdaj obode. Ce se tako drevje kikili 8 do 10 dni prej okoli korenin okopa, in z brinjevimi ali pa smrekovimi vejami ali snegom ali ledom ali blatom korenine pokrijejo, se razcvetenje zadrži tudi skoraj toliko dni; med tem se zaČno lesni in listni popki razvijati, in drev6 cvete potlej v perji. Pa ne vem, če bi to vselej in povsod gotovo pomagalo. — Če bi sadje pveveč cvelo, bi ga tudi malo ostalo. Pomaga, če se takrat takemu drevesu korenine zalivajo in prej v taki vodi živalski ostanki, kosti,^ parklji, rogovi usujevi zrezki itd. kubajo. — Če ob sadnem cvetji dežuje, da rodivni prab v dno sadnega ploda pasti ne more iu ga tudi čbelice ne preneso, se cvetje skazi. Pomaga, če se drev6 včasi pomaja. _Novice." Cebelarsko društvo. — Z malim trudom da veliko dobička čebeloreja. Pii nas*) skoro nij kmeta, da nebi imel vsaj nekoliko panjev ali ,,koIsov", a nijeden ne more dospeti do večega števila, kakor je imel prvlje. Kolikor rojev je imel pred 20 leti, toliko jih ima zdaj, ali pa še manje. Pa kaj je temu krivoV — Odgovor: naši navadui ];anji, uli ali ,,koši'4, ker o takih panjih so čebele sanie svoj gospodar. v Janezu Dzierzonn, katoliškemu župuiku v pruski Sleziji, posrečilo se je iznajti take panje, pri kterih imaš ti čebele v oblasti, t. j., ti ravnaš ž njimi po svojej volji. V takem panju zamoreš premešati satovnike, in opazovati vsa notranja opravila pridnih živalic. Da se pa naša zmiraj na istoj stopinji stoječa čebeloreja zamore pospeševati in razširjati, ustauovilo se je pred nekolikimi tedni v Ljubljani ,,čeb e 1 ar s ko dr u š t vo", kterega namen je ,,vpeIjati in pospeševati delovanje s premakljivimi satovniki po navodu Dzierzonovem, s podukom in dejanjem." Drnžtveuih pravil §. 2. obeta: izdavanje podučnib spisov, zlasti v družtvenem listu (zove se ,,Slovenska čebela"), ki izhaja vsaki mesec enkrat, a ndje ga dobivajo zastonj; obdarovanje pridnih Čebelaijev; preskrbljeva jim pripravnih panjev in drugega orodja, kolikor mogoče po nizkej ceni; delenje dotičnih semen; izsrečkanje panjev in orodja; napravo zgledne čebelaiije za poduk; posredovanje prodaje čebel, medu, voska in izdeljanih panjev. Pristopimo toraj k temu družtvu v obilnem številu, ker dača veduo narašča, a čebelar si labko na takov način brez vsakega truda veliko pridobi. Za samo 1 gld. 50 nov. letne plače imajo udje pravico terjati v s e, kar §. 2. drustvenik pravil obeta. Manje premožni kmetovalci plačajo polovico letnine ! — Prevdaiimo ! Žitne molje je nekdo tako odpravil. Podal se je v gozd. Ondi je v žakelj nadeval več mravljinjakov. Domu prinesene mravlje je potem raztrosil po lepo na solnci razgrnjenem zrnji. Crez par dni ni bilo videti niti enega molja. Vsi so preminoli. Vinski sodi se naj začnejo za bvanje pripravljati. Naj boljše je, ako se zamorejo dobiti novi hrastovi sodi. Vendar to je čem dalje, tem bolj težavna in draga rec. Hrastje se je precej posekalo. Marsikateri bo moral vzeti staro posodo. Ta pa je mnogokrat: plesnjiva, skisana ali preveč posušena. Take lastuosti sodov pa škodijo moštu; moiajo se tedaj odpraviti. Plesnjivec se odpravi, ako se sod z užgano slamo dobro izžgc. Par funtov živega apna v sod djati, ga v sodu gasiti, sod pa kotati in s čisto vodo izplaknoti, tudi pomaga. Skisani sodi storijo, da vino *) I.jutomerska okolica. v njih cika. Take 8ode je najbolje s slamo izžgati — ali pa zavreči. Stari subi sodi se morajo večkrat s kropom in naposled z vinom skuhati. Jabelk je letos malo in ntegnejo prav drage postati, posebuo o postu. Kdor boče in zamore jabelka dolgo obraniti, ta naj stori tako. Vzeme se piiinenio velika škrinja ali zaboj. Dno 8e posiplje 2" debelo z mletim gipsoru ali mavcem. Potem se snažuo obrisane jabelka vložijo in zopet z gipsom posipljcjo tako, da so vse ljuknice med njimi napolnjene. Potem se škrinja vaino zabije. Tako zavarovane jabelke ostanejo do pozne spomladi lepe ia ,,frišne." Naj večji trs rase v Kaliforniji v Ameriki. Pri zemlji je 4' in 4" debel. Osem črevljev nad zemljo je po špalirih razpeljan in pokriva l'/2 orala zemljišča. Lani je rodil 120 centov grozdja. Posamezui grozdi so časih 2 — 6 funtov teški.