Štev. 24. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 10. junija 1927. Leto V. Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. NanIov : Mali list, Trieste, ca-aella centro 87. — Urjid : via Imbriani 9-I1I. Odgovorni urednik: dr. L. ISEKCE. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAHOCSINA za celo leto 10 L., pol leta F» L., četrt leta3 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta Vi L., četrt leta 5 L. MALI I TEDKIKfZA NOVICE IN .'£» - Trieste - c. Corr.Po- , ^ISKO KNJIŽICA (D- ’ rTBLJANA MALI ' \ ufl, v na- vadnem tisku ; mastno 4i' stotink beseda; z VELIKIMI ČRKAMI 50 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust. Mali koledar. Petek, 10. junija: kvatre; Marjeta; Bogomil. — Sobota, 11.: kvatre; Barnaba; Marcijan. — Nedelja, 12.: Presv. Trojica. — Ponedeljek, 13.: Anton Padovanski; Akvilina. — Torek, 14.: Bazilij; Elizej. — Sreda, 15.: Vid; Modest. — Četrtek, 16.: Presv. Rešnjč Telo. — Petek, 17.: Adolf; Lavra. MALE NOVICE. Poslanik nbit. Svet je zmeraj bolj narobe. V torek 7. t. m. je ruski poslanik v Varšavi, Vojkov, šel na postajo pozdravit svojega tovariša Bozenholca, kateri se je, zapustivši London, vračal v Busijo. Na varšavski postaji se je Vojkovemu približal 19 leten mladenič, začel z njim prepir in oddal 4 strele. Vojkov s« je zgrudil smrtno zadet. Kmalu potem je v bolnišnici izdihnil. Poljski zunanji minister Zaleski je prihitel k umirajočemu in takoj poslal sovjetski vladi brzojavko, v kateri obsoja atentat na poslanika in izreka svoje sožalje. Napadalec je bil prijet; je ruski študent, ne ve se še ali cesarske ali revolucionarne stranke. Sodilo ga bo najbrže kar vojno sodišče. Atentat je bil pripravljen baje od nekega protiboljševiške-ga odbora v Vilni. Buški vnanji minister Litvinov je takoj poslal Zaleskemu brzojavko, v kateri meni, da je gonja proti sovjetskim diplomatom sistematična: incident na poslaništvu v Pekingu n na konzulatu v San ga j u, preiskava v Londonu in pretrganje diplomatičnih odnošajev, vse kaže na dogovorjeno gonjo. Zdaj pa še ta umor. Litvinov dolži poljsko vlado, da premalo stopa na prste ruskim revolucionarjem in da je tako tudi odgovorna za umor. Hujši ko Lindberg. Na- aeroplanu «Columbia», sestavljenem po italijanskem inženirju Bellanca, je Cemberlin dosegel rekord v poletu na daljavo. Posekal je Lindberga. Letel je od Njujorka proti Berlinu, glavnemu mestu Nemčije. Berlina sicer ni dosegel, a preletel je vendar več poti kakor Lindberg. 170 km pred Berlinom mu je zmanjkalo bencina, pa je moral k tlom. Z njim se je vozil tudi milijonar Levine, ki je dal denar za stroške. Seveda sta se peljala tudi v Berlin in bila sijajno sprejeta. Njuni ženi, vsi potolaženi, se že po morju peljeta v Evropo, pozdravit moža, ki sta ušla toliki nevarnosti, čemberlin pravi, da se bo tudi nazaj v Ameriko peljal po zraku. Seveda bo prej obšel Evropo in sprejemal čestitke. Ker je pred odhodom iz Amerike rekel, da bo v Berlinu pil eno plzenj-sko pivo, mu je češki poslanik brž poslal 50 steklenic «ta boljšega«. Masarik. 27. maja se je vršila v Pragi skupna seja poslancev obeh zbornic, ki so izvolili predsednika republike. Kakor je bilo pričakovati, Je 1J*1 *zvoljen zopet dosedanji predsednik Masaryk, ki je s tem že tretjič zasedel najvišje mesto v češkoslovaški republiki. Dobil je od 432 oddanih glasov 274. 104 glasovnice so bile prazne. Poslanci so ponovno izvolitev Masaryka pozdravili z velikim navdušenjem. Mestu je izvolitev naznanilo 21 topovskih strelov. Mehlkanskl Neron. Zvezna vlada državice Guanajoata v Mehiki je zvedela, da se pripravlja neki par na poroko po katoliškem obredu. Policija je aretirala dva duhovnika, ženina in nevesto ter notarja in jih dala na Cesti ustreliti. Obenem je dala izpostaviti njihova trupla v opozorilo, da je prepovedano obhajati poroko po katoliškem obredu. Spor med Jugoslavijo in Albanijo. Diplomatične zveze pretrgane. ri Zadnjič smo prinesli poročilo, da je albanska vlada zaprla Džuraškoviča, tolmača pri jugoslovanskem poslaništvu. Narediil so na njegovem zasebnem stanovanju preiskavo in odnesli tudi neka uradna poslaništvena pisma. Sporočili smo tudi, da je jugoslovanski odpravnik poslov (pravega poslanika namestnik) vložil pri albanski vladi protest. V Del-gradu pa je protestiral minister Marinkovič v razgovoru s tamošnjim albanskim zastopnikom Cena-begom. Tudi Marinkovič je zahteval, naj Albanija takoj izpusti Džuraškoviča na svobodo. Cena beg je skraja obetal, da se bo to zgodilo, vendar pa vlada v Albaniji ni odjenjala. Marinkovič je naročil tedaj zastopniku Jugoslavije, naj zaideva osvoboditev Džuraškoviča v 24 urah, če pa tega ne doseže, naj zapusti Albanijo z vsem poslaniškim osobjem. Tako je Jugoslavija dala ultimatum Albaniji. Cena beg je posredoval za poravnavo in se pritožil, da je jugoslovanski zastopnik pisal albanski vladi preveč surovo pismo, v katerem je trdil, da je bilo ravnanje albanske vlade brutalno ter protivno mednarodnemu pravu. Cena beg je zahteval, naj se zastopnik Jugoslavije v Tirani opraviči in prosi za zamero, ker je tako hudo pisal. Potem da bo Albanija spustila tolmača iz ječe. Na ta predlog je Marinkovič odgovoril, da se noče o ničemer pogajati, ampak da zahteva brezpogojno osvoboditev tolmača iz ječe. Se-le ko bo Džu-raškovič prost, naj pride albanska vlada s pritožbami in potem se bo videlo. Tako je stvar visela par dni. Marinkoviča so obiskali razni tuji poslaniki in vse kaže, da so govorili z njim o ti reči. Zdelo se je, da bo Jugoslavija svojo grožnjo vtaknila v žep in da ostane vse lepo postarem, Džuraškovič pa v zaporu. Skoro iznenada je padla v svet novica, da je Jugoslavija svojo grožnjo izpolnila. Zastopnik Jugoslavije v Tirani, Sakovič, je pospravil svoje reči, vzel pri albasiski vladi svoj potni list in se odpravil proti Belgradu. Z njim je odšlo tudi vse drugo uradno osobje in odneslo seboj spise. Tudi nekateri jugoslovanski konzuli po raznih albanskih mestih so zapustili svoja mesta in odpotovali v domovino. Pretrganje diplomatičnih vezi med obema držama je vzbudilo pozornost svetovne javnosti. Zlasti italijansko časopisje se mnogo s tem bavi; tudi francoski listi pišejo obširneje. Italijanska vlada je zavzela glede spora samega nevtralno stališče. Vendar bo v smislu tiranske pogodbe Italija branila Albanijo, ako bi jo morda Jugoslavija hotela napasti. Splošno pa prevladuje mnenje, da se spor ne bo prostril do te mere. O sporu sta obe prizadeti vladi izdali uradne izjave, v katerih vsaka brani svoje stališče. Jugoslavija, tako se govori v lielgradn, bo spor predložila Družtvu narodov v Ženevi. Pa tudi albanska vlada se je baje že obrnila do tajnika tega društva. Na ta način utegne cela stvar priti pred razsodišče, če ne bodo poslanik; velesil poprej našli kakega razpletu. Po zadnjih vesteh se je Cena beg postavil proti Ahmedu Zogu ter zahteval od njega v ostri brzojavki, naj se uda. Cena beg (Ahmedov tast) ostal je z Marinko-vičevim dovoljenjem začasno še v Bel-gradu v nadi, da se bo spor polegel. Bolgarija hoče mir med sosedi. Bolgarski zunanji minister Burov je imel veliko zborovanje, na katerem je izjavil, da ne mara z nikomur sklepati nobenih pogodb, ki bi bile naperjene proti sosedom. Z vsemi sosedi, zlasti pa z Jugoslavijo, hoče Bolgarija živeti v kar najlepšem miru in prijateljstvu. Dva faiista ubita v Ameriki. V Njujorku je bila amerikanska državna parada »(Spominski dan» 31. maja. K paradi so se priglasili tudi ta-mo&nji italijanski fašisti. Iz odsega »Mario Sonzini« v Bonx sta se dva fašista podala v Njujork na zbirališče. Po poti sta bila napadena za hrbtom in umorjena. Na zbirališču je bilo veliko razburjenje, vendar so fašisti odkorakali v sprevod s črnim florom na zastavi. Praga in Vatikan. Pogajanja za sporazum med Vatikanom in Češkoslovaško so v dobrem teku. To potrjuje tudi potek slovesnosti ob priliki blagoslovitve temeljnega kamna, nad katerim sc bo dvigal prvi češkoslovaški seminar v Bimu, ki se bo zgradil na papeževo željo. Blagoslov je izvršil kardinal .Gasparri. Prisostvovalo je osem kardinalov, nuncij Marniaggi in češkoslovaški zastopnik pri Vatikanu. Govoril je nuncij Marmaggi, ki sc je pohvalno izrazil o češkoslovaškem narodu. Pondaril je tudi prisotnost zastopnika češkoslovaške vlade. Ta prisotnost dokazuje, da čeSko-slovaška vlada podpira papeževo iniciativo. Minister Šramek je poslal pozdravno brzojavko. ;PijtekakaoDeJong’sfj •naiiiiiaiiaiiiiii iiiiiiianiiiiaauauauaiitiiaMMaiiauaNiiiiuaijaiiBiiaiiiiiiutuauauaMiiiSiMJ t Leopold Turšič. V Krškem ob Savi je umrl tamošnji župnik, bivši vojni kurat Leopold Turšič. V vojni si je bil nakopal jetiko. Turšič se je udejstvoval tudi kot pisatelj in pesnik. Baje bo neka založba vkratkem izdala njegove pesni. Kosovo polje. Iz Prištine poročajo, da so začeli kopali temelje za novo katoliško cerkev, ki bo posvečena sv. Antonu. To bo na slavnem Kosovem polju sredi Balkana prva katoliška cerkev . Nova podzemeljska Jama v Sloveniji. V bližini Ponove vasi nedaleč od Grosupljega so raziskali neko že iz turških časov znano jamo. Našli so nove zelo lepe predele s kapniki in figurami. Čast komur čast! Neka družina v Bavensbergu na Bavarskem, ki šteje 18 članov, očeta, mater in 10 olrok, je po deželnem poglavarju poslala v Bim sv. očetu svojo sliko. Zadaj pa je napisala mati naslednje vrstice: «Ljubi sveti oče! S svojimi 10 otroki poklekneva z očetom k nogam Vaše svetosti ter Vas prosiva apostolskega blagoslova, da bi jih mogla vzgojiti za dobre sinove in hčere sv. Cerkve. Za Vašo svetost bomo mnogo molili«. Sveti oče je ganjen gledal sliko ter rekel:, Ta dobra družina v resnici zasluži par vrstic od papeža. Sv. oče se je vsedel tei napisal pod sliko: «Najiskrenejše čestitam, voščim obilo sreče in zahvaljujoč se za Vaše molitve z Vami vred molim za čim večjo srečo cvetoče krščanske družine 1.. ter podeljujem vsem posebno pa najmlajšim iz vsega srca apostolski blagoslov«. To je bilo veselja v družini, ko so prejeli to sliko, ki jo hranijo kot posebno dragocenost v hiši. mmme m MIHEC: Z logaritmi politiko meri, z „lzdajavcl“ In „norci“ opleta;! če se mu nerodnost zameri, pomoč si od višjih obeta. JAKEC : Njih veliki zbor se zbere, služabnika zvestega pere. Tljih sodba se vedno enako glasi; da kriv Je, kdor hrbta ne krivi. Goriška Mohorjeva družba j avlja, da bo s 30. junijem končno-veljavno zaključila nabiranje novih članov za I. 1927. Vodstvo družbe se prav iskreno zahvaljuje večini gg. poverjenikov, ki so svoje svtari v veliki ljubezni in skrbljivosti že uredili! Nič manj uspehov pa ne pričakuje vodstvo od gospodov, ki so to skrb —- ne iz komodnosti — ampak iz praktičnih razlogov odložili na binkoštne dneve! Tako je prav! Vsakdo požanji, kadar je na njegovi njivi zrelo! Bog pa bo dal rasti vsem, ki so z ljubeznijo pri delu! Porabimo pa vsi skupaj še zadnjo priliko za širjenje mohorjunske misli!. Mesec junij z biiikoštnimi in drugimi prelepimi prazniki je mesec naše bratovščine! V teh. dneh se mora z novim og> njem vneti agitacija za Goričko Mohorjevo družbo. Poverjeniki bodo znova opozorili svoje ljudstvo, vsak ud bo v novič spomnil svojega soseda, člani in članice naših organizacij pojdejo v novič po hišah, kjer še niso vpisani ne za na-grado, ampak brezplačno; gnani po idealnosti, po apostolskem duhu! Naš cilj v mesecu juniju bodi-. Mohorjeve knjige v vsako najbolj skrito družinico v mestu, v vsak najbolj nepristopen kot naše dežele ! Uspehi in notranje zadoščenje pa bodo koncem meseca krona in plačilo našim žrtvam! V 15. dneh okoli sveta. Iz New Yorka prihaja vest, da nameravata ameriška letalca Lington Wells in Wade koncem junija pričeti polet okoli sveta v aeroplanu. Letalca računata, da bosta priletela v 15 dneh okoli sveta. Lansko leto je Wells dosegel rekord, ko je letel okoli sveta v aeroplanu in potoval z železnico in avtomobilom. Pot je napravil v 28 dneh. \Vadc je eden od tistih treh letalcev, ki so leta 1924. napravili polet okoli sveta v aeroplanu. Kaj bi radi boljševiki. Izvršilni odbor komunistične stranke je izdal na zatirane narode vsega sveta proglas, v katerem naznanja, da je pričela Anglija pravo imperialistično križarsko vojno proti Rusiji. V manifestu se nadalje poudarja, da se Italija naglo oborožuje in pripravlja na vojno. Manifest se zaključuje s pozivom na proleta-rijat, naj protestira proti vojni in naj pripravlja svetovno revolucijo. Komunistična stranka poziva vse, naj z vso močjo podpirajo rdečo armado. Proti temu manifestu je glavni odbor fašistovske stranke izdal drug proglas, v katerem ogorčeno zavrača boljševiške trditve glede Italije in trdi, da je največja nevarnost za svetovni mir ravno boljševiška propaganda. Kako je s politiko. Mussolinjev govor. Iz obširnega govora, ki ga je imel Mussolini v zbornici poslancev dne 26. maja, smo zadnjič objavili zajemljive odstavke. Danes nadaljujemo. Nič opozioije! Mussolini poudari, da je fašistovska revolucija vsako opozicijo uničila, pokončala, strla v prah. So ljudje, ki ugovarjajo in pravijo, da brez opozicije ni možno živeti, opozicija (nasprotovanje) da mora biti. Na take ugovore odgovorja Mussolini: «Mi odločno in z nevoljo zavračamo to modrovanje. Zdravemu političnemu režimu ni opozicija nič potrebna«. Opozicija je le za čase brezskrbnosti, ko se modruje in pregovarja o teoretičnih naukih. «Pa opozicijo imamo pri nas, dragi gospodje.... Imamo jo pred vsem v stvareh samih, v težavah, ki jih stavlja življenje vsak dan in ki bi utegnile zmagati celo večje duhove kakor sem jaz«. «Naj torej nihče ne misli, da po tem mojem govoru vzniknejo zopet protifa-šistovski časniki, ali da se bo dovolilo bivanje protifašistovskim organizacijam... V Italiji ni prostora za antifašiste« (t. j. nasprotnike fašizma). Nato omenja Mussolini, da je že na strankarskem zboru 1. 1923. izrekel zahtevo, naj fašisti postanejo prefekti. Nastavil je že takrat nekatere, pozneje pa več. «Reči moram, da prefekti, vzeti iz naše stranke sijajno delajo«. Kadar bo zopet večja izprememba na službenih mestih, bo zopet gledal, da nastavi več fašistov. Nato se spominja okrožnice, dane prefektom, v kateri se zahteva, da imej prefekt odločilno moč v deželi, ne razni tajniki. Mussolini izjavi, da ne bo nobenega prefekta prestavil na ljubo tajnikom, posebno pa ne prefekta, ki je obenem fašist. Skvadrizem. Milicija. Skvadrizem je bilo gibanje bojnih fa-šistovskih čet. Ni bil po celi Italiji, ampak le bolj v severni Italiji. Sedaj pa skva-drizma ni več. Bedasti so tisti fašisti, ki se solzijo za tistimi «lepimi» časi in si žele njih povratek. Sedaj ni več čas za to. «Jaz sem zagovarjal nasilje skoraj celo svoje življenje. Zagovarjal sem ga, ko sem bil v vodstvu italijanskega socializma, pa sem svoje tovariše kar plašil z bojnimi napovedbami: s «krvolitjem», z «zgodo- vinskimi dnevi« Toda vedno sem delal razloček med silo in silo... Nasilje, ki služi osebnim koristim, ni fašizem«. «Kadar stranka prevzame težko odgovornost vladanja, tedaj je odgovorna za vse in tudi zadnji član zadnjega snopa v Italiji nosi svoj del odgovornosti. Režim se sodi po njem, kakor se sodi po meni in narod ima- vso pravico, da sodi režim (vladni sistem) po vzorcih, ki se kažejo. Če ti vzorci niso na višku, ima narod pravico, da izreče svojo ostro sodbo«. Nato omenja Mussolini, kako se bo stranka množila z mladino, ki se vzgaja po fašistovsko. «Tako se bo stranka v 10 letih obnovila. Pride čas, ko bo predsednik ministrskega sveta star 28 do 30 let. Kajti ni res, da sme vladati samo tisti, ki je star ali mu celo že gre na otročje«. Starost mora tudi poznati sramežljivost. «Pred 5 leti sem mislil, da bom v petih lotih dovršil dobršen del svojega posla. Gospodje, vidim, da ni tako. Prepričal sem se, da moram vladati italijanski narod še 10 do 15 let. Potrebno je. Moj naslednik še ni rojen. Ali je torej vla-stiželjnost, ki me drži? Ne! Dolžnost je, jasna dolžnost do revolucije in do države. In potem, imamo še velike naloge, zelo velike naloge. Naštejem vam tri glavne: priprava vseh oboroženih sil; gospodar-sko-finančna bitka; ustavna reforma«. Vnanje zadeve. »Spominjate se, da sem .šel v Lokamo.... Lokarnska reč je tako napravljena: Francija in Nemčija se zavezujeta, da ne bosta ena druge napadli, ob strani pa stoji dvojica orožnikov, ki čuvata, da se obljuba ne prelomi; to sta Anglija in Italija. Važno je bilo, da se je takrat Italija postavila ob stran Anglije in prevzela jamstvo za mir ob Renu, ki pomeni tudi mir v Evropi«. ,Pa v Lokarnu se je tudi napravil takozvani lokarnski (miroljubni) duh, ki se je pa v dveh letih že močno izdišal. Lokarnovske države se s furijo oborožujejo na suhem in na morju; v eni teh držav se je celo govorilo, da bi morala demokracija prirediti vojsko v imenu demokraških naukov in nesmrtnih načel proti tej nepoboljšljivi fašistovski, antidemokraški, antiliberalni, antisociali-stični in antimasonski Italiji. Pa so bile tudi manifestacije, pred katerimi ne gre zapirati oči. ((Gospodje, predvčerajšnjem je bila velika parada jeklenih čelad v Berlinu. Bilo jih je 120 tisoč... na eni svojih tablic so nosili napis: Od Trsta do Rige!« (Nemci bi hoteli vzeti Italiji Trst, Estoniji, oz. Rusiji, pa Rigo na severu, t. j. zavladati zopet čez pol Evrope, o. ur.). «Torej je dolžnost fašistovske Italije pripraviti vse oborožene sile na suhem, na morju in v zraku. Biti moramo v stanu, da bomo mogli v danem trenotku mobilizirati 5 milijonov mož in jih oborožiti, treba je okrepiti vojno mornarico, naše zrakoplovstvo, v katero vedno bolj verujem, pa mora postati take mogočno in številno, da bo šum njegovih motorjev preglasil vsak drugi glas na polotoku in ploskev njegovih repetnic mora zatemniti solnce v naši deželi. Tedaj bomo mogli, ko se bomo med 1. 1935. in 1940. nahajali na križpoti evropske zgodovine, povzdigniti svoj glas in doseči priznanje svojih pravic. Ta priprava zahteva še par let«. I>lra. Nato govori Mussolini o dvigu lire. Obrača se proti tistim, ki so prej zasmehovali fašistovsko vlado, češ da ni zmožna lire dvigniti, zdaj pa stokajo, ko se je res dvignila, češ da to ni dobro. Za sedaj smo obstali pri točki 90 (t. j. 90 lir za 1 angleški funt). Ko se vse gospodarstvo na to mero privadi, bomo šli še naprej. Ustava. Fašizem je ustvaril korporacijsko državo. »»Danes, 26, maja, slovesno poko-pujemo laž splošne in demokratične volilne pravice... Tudi jutri bo zbornica, a tista zbornica bo izvoljena po korporacijskih (stanovskih) organizacijah... H koncu tega leta ali drugo leto bomo do- ločili, kako se bo volila stanovska zbornica za italijansko državo«. «Kaj smo naredili mi fašišti v teh 5 letih? Naredili smo veliko, zgodovinsko reč. Ustvarili smo enotno italijansko državo. Pomislile, da od časov cesarstva (rimskega, o. ur.) Italija ni bila več enotna država. Mi tu vnovič slovesno zatrdimo svoj nauk o državi: Vse v državi, nič proti državi, nič brez države«. Mussolini zaključi svoj govor tako: «čez 10 let Italije ne bo več spoznati, kajti mi jo bomo korenito preobličili, spremenili ji bomo obraz še bolj pa dušo«. * ★ * Navedli smo vse bistvene izjave iz tega pomembnega govora, dasi smo morali močno krajšati radi pomanjkanja prostora. Pa kdor to prebere pazljivo in z razmislekom, si lahko naredi sodbo o Mussoliniju, o fašizmu, o fašistovski državi, nje cilju in namenu. Kaj nam z dežele pišejo PODSTENJE pri Bistrici. Pred mesecem je bila enemu vaščanu ukradena harmonika, vredna 500 lir, denarnica s 100 lirami, nekaj obleke in več drugih manjših stvari. Nekemu drugemu vaščanu je bilo vzeto istočasno več kuhinjske posode in nekaj obleke; ta ima škode kakih 200 lir. Po treh tednih je harmonika prišla spet gospodarju v roke. Našla se je na Pregarjah. Kako je tjagor prišla, se ne ve. Dve osebi sta bili 14 dni v zaporu pod sumom, da sta v zvezi s tatvino, a ker se jim ni mogla dokazati krivda, so ju izpustili. Iz DOLINE. Kakor vsako leto, tako se je tudi letos na Vnebohod blagoslovil vodnjak sredi vasi. Je to že starodavna navada, ki je bila običajna gotovo že takrat, ko je bila ustanovljena prva naselbina hiš ob izvirku oMaganjevcu« na cesti proti Socerbu. Velika dobrota je ta izvirna voda za našo vas, ki se lahko pohvali, da ima najboljšo vodo daleč naokrog. Da bi si le vzeli ljudje k srcu pomenljive besede, ki jih je ob tej priliki gospod župnik izgovoril v cerkvi! Ob Binkoštih smo imeli samo v naši dolinski občini kar tri plese, v Dolini, pri Domiju in na križišču pod Mačko-Ijami. In ker ni bilo še zadosti, je bil še ples na griču Sv. Ivana v Strmarju. Koliko denarja se zapravi, koliko obleke se pokvari, koliko morale se vniči, na io ne pomislijo tisti, ki te plese dovoljujejo; in niti ne pomislijo, da čim več se zapravlja, tem manj ser morejo davki plačevati, ko so ljudje itak zadolženi do grla. O tem bi znali trgovci marsikaj povedati. Ples v Dolini je bil v dobrodelne namene, namreč za pobijanje tuberkuloze. Ce bi samo cvetice prodajali in koncert priredili, saj bi noben pameten človek ne imel ničesar proti temu. A da se napravi ples v ta namen, to je nekam čudno in smešno, ko je vendar ples eden izmed poglavitnih vzrokov tuberkuloze. Dokaz teiiiu je izjava g. ministerskega predsednika Mussolinija, da je tuberkuloza v vsej Italiji najbolj razširjena ravno v Venezii Giulii (Julijski Benečiji). In zakaj? Zato, ker se menda nikjer v vsej Italiji toliko ne pleše kot v tej pokrajini. Zato naj se ne čudijo prireditelji, da je ples tako klaverno izpadel; ker ljudje znajo vendarle tudi misliti z zdravo pametjo. Naj le še vprizorijo kaj pametnega v dobrodelne svrhe, a plesa ni potreba. NIA&KOVLJE. Poredkoma se oglašamo od nas v Mali list. Dobrot seve ne moremo razglašati v svet. Zla pa ne manjka. Bolje bi lahko živeli in bolj složno. Pa kaj ko brat brata ne razume. Našo mladino opozarjam, naj se bolje poprimejo dobrih časopisov in knjig. Od 1cga bodo imeli vsestransko korist; obvarovali se bodo marsikake nerodnosti in se v mnogočem izobrazili. V vsaki hiše bi morali imeti Mali list in ga prebirati. Vsaka hiša bi morala imeti knjige Mohorjeve družbe. Ako bi ob nedeljah četrt vina manj popili ali dnevno eno cigareto manj pokadili, kakšna nesreča bi bila? Prav nobena. Ostalo pa bi za naročbo Malega lista. Mohorjevih knjig in še kaka desetica v žepu. Računar. LOKEV pri Divači. Dne 19. maja je umrl Jožef Frankovič. Dasi šele 18 let star, bil je vsenaokrog poznan in priljubljen. Pogreb je bil v soboto 20. maja. Iz bližnjih vasi, kakor iz Bazovice, Lipice, Sežane, Povirja, Divače in Rodika, so prišli znanci, da ga spremijo na zadnji poli. Vkljub slabemu vremenu je bilo pogrebcev do 1500. Pokojnik je bil rojen v Lipici, kjer je bil njegov oče v cesarski službi, od tam se je oče priselil v Lokev, ko je bil vpo-kojen. Vaški fantje so pokojniku poklonili dva venca, družina dva in mojster, pri katerem se je učil za čevljarja, je tudi daroval venec.. Krsto in vence so nosili mladi fantje-sodobniki. Domači cerkveni pevci so zapeli v cerkvi (»Spomladi vse se veseli«, ob grobu pa (»Blagor mu». Pokojnik ni bil slavna osebnost, a s svojo skromnostjo, pridnostjo in ljubeznivostjo si je pridobival srca, ki so se raztožila ob njegovem prezgodnjem grobu. Naj v večni domovini uživa svobodo in slavo izvoljenih! —P—r— PODLISTEK. Jindrich Š. Baar 9 (Prevedel Grušenjka) Mrliška žena. Čuvaj mu je pojasnil, zakaj gre; doktor pa je pljunil in zaklel. Potem se je obrnil do starke in ji je rekel mehkim glasom: «Celi četrt leta nisem bil tukaj. Nikdo ni tu obolel ne umrl; danes pa so me klicali in sem takoj po vas poprašal. Povedali so mi, da ste sama obolela, in niso lagali. Ničesar se nebojte, gospa Kotejševa; ne dovolimo, da bi se vam niti las na glavi skrivil, še danes povem to častitemu gospodu, jutri pa ga že imate tu, kakor bi priletel na konju«. Od babice je šel zdravnik k gospodu starešini. Tam pa je njegov glas postal trd in je zvenel kakor kaljeno jeklo: «Ta žena je vstala opolnoči, ako je bilo treba; najsibo bogatina najsibo reveža je poslužila. V letu šestdesetem, ko je bila kolera, se ona edina ni strašila in sc vas ni ogibala ne živih ne mrtvih! Ni družine tukaj, ki bi kdaj ne po- trebovala njene samaritanske pomoči; ali naj bo to njeno plačilo?« Drugega dne je prisopihal kaplan. Ves potan je padel v sobico in rekel nevoljno: (»Ničesar ne poveste, ničesar ne rečete, tako ste trda. Človek ne more vsega vedeti, ko imamo toliko posla in skrbi. Le nič se ne bojte. Povejte mi, kje so vaši otroci, da jim pišem. Pojdem takoj k sosedovim in se zmenim ž njimi. Saj so tukaj dobri ljudje, samo reči jim je treba«. Popadel je klobuk in vstal; babica pa ni razumela, zakaj li se ta tako mirni in veseli duhovnik tako srdi. Naravnost od nje se je podal k vdovi Jirakovi, odtod k Prenosilovim, h Kosovim, k Svatošem, h Kopalinovim; povsod je tiho, mirno in vljudno prosil. „Ali zlati in častiti gospod saj nismo vedeli, da je mrliška žena tako slaha! Vsi smo si mislili, da ima še denar. Bodite pa brez skrbi, babica je naša in je na zapustimo«, so obljubljali duhovniku. Ko se je čez eno uro vrnil k nji, da bi jo potolažil, se mu ni več zdela žalostna; že je prasketal na ognjišču ogenj, na mizi je dišala kava in Jirakova Rožica se je sukala po sobici.... Babica pa ni dolgo vživala teh ljubeznivosti. Ženske bi jo sicer rade z nebes snele in jo obsipale naravnost z dokazi ljubezni in priznanja; a staro drevo je zastonj zalivati. Kotejška sc je sušila in venela, ni pomagal ne zdraynik, ne duhovnik — dokler ni tiho in brez bolesti ovenela... Za njeno krsto je šel celi Posek.. Pred krsto sta šla oba duhovnika, in učitelji; gospod doktor je kupil na krsto venec rož, gospod župnik pa je imel v cerkvi prekrasen govor o dobrosrčnosti, ljubezni do bližnjega in o delih usmiljenja... Tako je končala (»mrliška zena«, ki je s svojimi dobrimi deli postala «neumrjoča» pri nas. Edino čudo je bilo za vse: zakaj niso prišli k nji njeni lastni otroci. Morda so se sramovali, da opravlja njih mati najtežjo službo in sc boli, da bi jim kdo očital: ((Vasa mamica umiva in preoblači mrliče...« Svet se pogostokrat sramuje dobrih del, a se ne sramuje tega, česar bi se moral sramovati. (»Ker je to narobe svet«, bi se nasmehnila ».mrliška žena«, ko bi še živela in slišala te moje besede.... KONEC. »MALI L I S T » I L k f brat «Kulk je ura, stric?« me je glasno vprašal navihan pastirček na Stari Ube-ljci, na mestu, kjer je baje Erazem Predjamski nepokorne vojake streljal. «Ni-mam ure», sem odvrnil pastirju, pa mu ni bilo všeč. Pokazal mi je naravno uro na Nanosu, potem mi je začel praviti o neki svatbi v Studenem in o juglarjih. Kdo so «juglariji»? To je skupina zijal, ki se slučajno skupaj naleti in gre nadlegovat svate, po juglarsko «uohcetnike». Posloviti se na predvečer poroke od ženina in neveste je že star običaj in še nič slabega. Ni pa lepo za svati hoditi; pa če bi bila svatovščina cel teden, jim je ju-glarska drhal vedno za petami. Ko se juglarji zastonj napijejo, pa si gredo še obraze napackat, obesijo nase starih cunj in se spet pojavijo med svati. Žal, tudi ženske so vmes, malo, a vendar so. Hudič je nekoč z neko juglarco plesal in ko je s peto udaril, je vriskal: »živijo! Gliha vkup štriha!« če ni res, je vsaj podobno. V Studenem je vse v redu. Obrita gmajna, prodana po vzor-ceni, nam to glasno priča. Neštete deputacije v Trst so inženirja Veselega spravile ob vse veselje. — Skozi dolgo vrsto let je pošta prihajala dnevno, zdaj so jo po skrčili na polovico. Obetali so celo dnevno vozno pošto, sedaj pa še šajtrge ni. — Tuji oglarji so pasli celi dve leti koze po gmajni, nihče jim ni kaj oporekal, domače vdove, ki so izgubile može na vojski, pa so preganjane. Sirote bodo morale tako storiti kakor nekoč moj rajni prijatelj Krjavelj, kateri je kozi «ta hudo kri» spustil. Pustil sem Stiuleno in odšel čez «Oblenk» tam mimo, kjer je stala v trinajstem stoletju cerkvica sv. Neže, o kateri pa ni Valvazor nič zapisal. Studenec in pa zid, ves pod zemljo, nam to potrj-nje. Tam mimo tavam in stikam za planinsko rožo-lopoto v skalovju. da pevci dobe premalo plače. Ta ali oni je zabrusil, češ kaj treba maše in cerkve in duhovnika. Nobenemu nisem hotel dajati prav, ker sem bil tujec in gost. Mislim pa tako, da jeza in nasprotovanje ne more bitu Naj pojo predvsem v čast Potrpljenje železna vrata prebije. Kdor krščansko vero jemlje za res, mora se tudi zatajevati potrpeti in duhovsko oblast spoštovati. Ali bomo zato Boga zavrgli, če nam njegov služabnik ni povsem po-volji? Pevcem bi rekel, naj ne gledajo preveč na plačo, saj znatna tako ali tako ne more bili. Naj pojo predvsem v čast božjo. Tistim pa, ki hočejo« zanemarjati obisk cerkve in božje službe, kličem resno: Slepci! Kje imate še košček prostosti, ako ne v cerkvi? Posebno mladina! čimbolj se cerkvi odtujuje, tem huje se oprijemlje slabih navad in razbrzdanosti. Ali ni škoda za vsakega posebej, da bi zaradi trmastega nasprotovanja šel na pot pogube? Sloga jači, nesloga tači! Tujec in popotnik. S PIVKE. Popotnik piše: Ko sem se napotil 29. maja k sv. maši v St. Peter, zvedel sem spotoma, da bo maša v Gradcu. V 20 minutah sem bil tam. Vas je majhna, šteje 8 hiš, brez gostilne. Krog in krog vasi je vse v drevju, na gričku nad vasjo pa stoji majhna cerkvica sv. Trojice. V cerkvi so me zmotile neka dekleta, ki so se po kotih ozirale in z nedostojnim smehom v nič devale vse, kar je po cerkvi. To grdo vedenje so nadaljevale ves čas med mašo in pridigo. Ali ni dru gega časa in prostora za babje čenče? ZGORNJI KRAS. Prišedši po opravkih v Divačo, sem se za hip ustavil pri prijatelju. Od njega sem zvedel marsilcaj novega. Majniško pobožnost so domačini lepo obhajali. K pobožnosti je prihajalo še precej ljudi, a z ozirom na to, da sedaj na polju ni še pravega dela, bi jih lahko prišlo še več. Seveda v izvrševanju verskih dolžnosti domačini daleko prekašajo tujce; ti so večinoma versko brezbrižni in le redkokdaj jih vidiš pri božji službi. Prav je tako. Ostanimo i za naprej narod Marijin in za bodočnost se nam ni bati. Pri petju so pomagali tudi fantje in dekleta iz okoliških vasi. Nato sva se spravila na ju-sarje, ki s svojim položajem niso bogve-kako zadovoljni. Tožijo, da občina noče ugoditi njihovim upravičenim zahtevam, ki jih imajo ket skupni lastniki živinskega trga. Kot odškodnino za mesečno vporab’ljanje trga od strani občine zahtevajo za nazaj, do leta 1925, odpravnino v znesku Lit 2700, od leta 1920 naprej po letno Lit 1500. Radovedni smo, kako bo pravda končala. Še nekaj mi je zaupal prijatelj. Neka oseba, lastnica obrti, na katero imamo Slovenci menda patent, je poslala kljukico pri svojem javnem napisu na sprehod. Narodna zavednost, kje si? Tudi boj za življenje ima svoje meje. Popotnik. MALI OGLASI ČISTILO ZA ZOBE „Ideal", sestavljeno iz močnih snovi, izvrstno razkužuje usta odpravi smrdljivo sapo, utrdi dlesno ovira gnitje. Kdor ga pravočasno upo rablja, prepreči vnetje čeljusti in ga nikoli ne bole zobje. Vlije se 30 do 40 kapljic na 1/i 1 vode in se izperejo usta. Če močno boli zob, se dene par kapljic samega »Ideala« na vato in se položi v zob. Priporoča se posebno tistim, ki imajo pokvarjene zobe in same škrbine. Izvrsten je za razkuženje in grgranje pri vnetju v grlu. — Za čiščenje zob je dobra rožnata in črna pasta. Ima fin okus, naredi zobe bele, ovira zobni kamen, razkuži usta in jih prijetno osveži. — Priporoča se, zlasti za slabotne otroke, ki dolgo ne shodijo, za slabotne v prsih, rahitične Kalciferat, zelo okusen sirup. — Za otroke je priporočljiv prah in mazilo «/reos». —- Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREšEr-NIKU - Bistrica. GLVKOL CASTELLANOVICH. Izredno učinkovito brezalkoholno sredstvo proti oslabljenju živcev, spošnemu oslabljenju teka in za ženske v slučajih nerednosti v čiščenju. Cena steklenici L. 8.50. Za popolno zdravljenje G steklenic. Cena L. 45.50, Trst, Via dei Giu-liani, 42.____________________ Pojdi in stori tuli ti tako. Čigave so testenine, ki so tako dobre, vprašal je gospodar, ko je okusil izborne aPekatete«. Gospodinja mu je pokazala originalne zavoje in bila vesela, da mu je vstregla. Knjigarna in papirnica Stoka d. as o. at. TRST — Via Milano štev. 37. se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom. Lastna knjigoveznica Založba Vedeža, Kleinmayerjeve italijanske slovnice, slovensko-italijanskega in italijansko-slovenskega slovarja. Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige. ACCIUA DELL’ ALABARDA. proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled lega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca-stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. VELIKA ZALOGA papirja! papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinari Trst > Via ligo Potonlo 5. LOVCEM postojnskega okraja dajem na znanje da imam zalogo vseh vrst smodnika, šiber ter sploh vseh lovskih potrebščin, kakor tudi potrebno za mine, po najnižjih cenah. Ivan Bizjak, urar v Postojni. Skrbna mati daje svojim otrokom kakao DE JONQ’S da čvrsto rastejo in zdravi ostanejo. To je prvovrstno krepilno sredstvo za majhne, za stare in za take, ki so prestali bolezen. Ulil! KUBED. Na Vnebohod sem prišel po opravkih v Kubed. V gostilni sem popil par kozarcev ukročenega vina. Ker me je bolel zob. sem se domislil stare govorice, da nehajo zobje boleti, če se gre trikrat okoli lcubejske cerkve, šel sem gor, pa se nisem upal poskusiti sreče,- K maši pa sem šel in seveda na kor, poslušal pevce in gledal, kako note drže v rokah. Med pridigo so ostali v cerkvi otroci in žene, drugo je šlo ven na zrak, kakor je to stara, nepremakljiva šega kubejska. Drugikrat vam bom povedal, kaj mi je pravila Tona Mrčinka o nekih kubejskih fantih, ki bodo kmalu na vrsti za fantovski davek. Obhodnik. Iz boljunca. Zadovoljno sem prečital majhen dopis iz Boljunca v M. 1. z dne 21). maja, ki omenja nespodobno vedenje v cerkvi. Zdi se mi, da je gotovo kak tujec iz bližnjih vasi to nerodnost opazil. Tildi jaz bi pripomnil, da sem bil na Veliko nedeljo pri maši v lioljuncu in sem se čudil, da ni bilo pevcev. Na inašnikovo petje odgovarjal je sam Cerkvenik. Tudi starešinov ni bilo in le mali strežniki so nosili svečnike. Po končani božji službi sem se ustavil na Gorici z možmi in poslušal njih pritoževanje. Mnogi so devali krivdo na duhovnika, drugi so menili, ZANIMIVOSTI. Dobri jedci. Neka vrsta tjulenjev v južnih morjih se imenujejo morski sloni. Tehtajo 2000 do 2500 kg in použijejo na dan po 150 do 180 kg rib. Prebivalstvo Rusije, znaša po novem štetju 145 in pol milijona ljudi. Torej je doseglo prebivalstvo predvojno višino. Množiti se je pričelo zlasti v prav zadnjih letih. Pristanišče. Navadno govorimo le o morskih pristaniščih in pozabimo na pristanišča ob rekah v notranjosti dežel. Največje pristaniške naprave v notranjosti Evrope ima nemško mesto Duisburg-Ruhrort, blagovni promet tam je večji kot v kateremkoli morskem pristanišču sveta. Harmonika, ki jo vlečejo ob nedeljah po deželi, je stara šele sto let. Prvo so napravili v francoskem mestecu Brive. Letos so ob stoletnici njenega «rojstva» priredili veliko tekmovanje najboljših francoskih igravcev harmonike. i».«MiMniM6. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslovi Primarij kirurg sanatorija Villa S. Giusto in občinske bolnišnice v GORICI Dr. Lojze Sussig, prej asistent na dunajski vseučiliščni kliniki profesorija Hohenegga, sprejema vsak delavnik od 2-3 popoldne Corso Verdi 21, II. Telelon stev. 196. ČEBULE lilij Sv. Antona kupi v veliki množini M. GERMAN TRST, Via Michelangelo B. 38 BDooooooaioiooaaooooH Kje pa vi kupujete obutev? 0 Q Najboljšo čevljaruico v Trstu ima (J 0 Matija Pahor 8 U Trst — Via Aroata 10 — Trst jj LASTNA IZDELOVALNICA S __________________________J S Čevlji delani samo na roko TvrdHa znana po vseh podeželskih sejmih. Velika izbera. Prijazna postrežba — Zmerne c«ne. I Gospodarstvo Sadjarski pomenki. Odkar se je jelo širiti živahnejše zanimanje za sadjarstvo, posade sadjarji vsako pomlad več sadnega drevja. Na to stran je torej napredek očiten. Kar se pa tiče nadaljnje nege posajenega sadnega drevja, pa marsikje še ni tako, kakor bi bilo želeti in baš zato mnogo posajenega drevja hira ali pa propade na ta ali oni način — po krivdi sadjarja. Težko se namreč kako drevesce kar samo od sebe povoljno razvije v zdravo, rodovitno, obširno drevo, ker mu v mladosti prete raznovrstne nezgode in ga zajedajo nešteti škodljivci, ki se jih brez sadjarjeve pomoči ne more otresti. To velja posebno za žlahtne sorte. Zato je neogibno potrebno, da pregledamo nasade, zlasti kar je mlajših iz zadnjih let, vsak teden. Vedno in povsod bomo našli kaj, kar je drevju v škodo, pa se da izlahka odstraniti. Pri tem ogledu moramo imeti pred očmi vse tri glavne dele drevesa: korenine, deblo in vrh. Ruia. Koreninam ni nevaren samo voluhar, ki poleti ne hodi toliko vpoštev; zajeda jih tudi travnata ruša, ki tako bohotno preraste zrahljano zemljo okrog drevesa, zapira zraku pot do korenin in jemlje drevju takorekoč izpred ust že itak pičlo hrano. Nič ni čudno, ako tako s travo zaraščeno mlado drevo komaj ozeleni, potem pa celo leto medli in zaman čaka usmiljene roke, ki bi rešila korenine iz goščave. Če hočemo, da bo drevo ne samo ozelenelo, ampak veselo rastlo — da bo naredilo močne, čez pol metra dolge poganjke, ga moramo braniti pred travo vsaj nekaj let, da se korenine ojačijo in razrastejo. Proč torej s travo in plevelom z drevesnega kolobarja, ki naj ima vsaj en meter v premeru! Ako ga precej na debelo pokrijemo z drobnim, starim gnojem, čezenj pa vržemo nekaj trnjevih ali smrekovih vej, bomo imeli vse poletje mir pred plevelom in drevo nam bo z bujno rastjo pokazalo svojo hvaležnost. Keguj tudi deblo. Dalje ovirajo drevo v rasti poganjki iz divjaka in iz debla. Tudi če bi nič ne škodovali, bi jih morali odstranjevati že zaradi izpodtike, kajti na ta način zanemarjeno drevje kaže slabega gospodarja. In res! Koliko pa se zamudimo, če pogledamo drevesce od tal do vrha in odrežemo, kar je zrastlo na napačnem kraju? če bi imeli pregledati 100 drevesc, bi zamudili komaj dobro uro. Pri saditvi smo deblo samo narahlo pripeli h kolu. čez leto te vezi navadno odnehajo in jih je treba popraviti, ker takemu drevju zelo škoduje, ako ga veter omaja, da se nagne sedaj na to, sedaj na ono stran. Včasih se takoj prvo leto pokažejo po deblu krvave uši, zlasti po deblih, ki imajo še mnogo nezaceljenih ran. Tega škodljivca je treba takoj zatreti, kar prav lahko dosežemo z močno raztopino tobačnega izvlečka (2-3%) ali z 20-30% arborinom. Brani listje. Po vrhovih mladega sadnega drevja delajo največjo škodo listne uši, ki jih povsod zalezujejo mravlje. Pa ne zato, da bi jih preganjale, ampak zato, da jih negujejo. Tudi listne uši se dado izlahka pregnati, ako jih takoj izpočetka primemo dovolj v živo in zares. Precej, ko zapazite prve mravlje, Ha lezejo po' deblu v vrh, hitite po tobačni izvleček (1-V2% in ravno toliko mazavega mila) in poškropite napadena mesta, če so pa ušive mladike že tako dolge, da se dado pripogniti, jih pomočite v tekočino, ki jo imejte v široki posodi (skledi). Na listju mladega sadnega drevia se tudi kaj rade pasejo razne gosenice,-ki jih prav lahko najdemo in pomečkamo, ker jih nikdar ni toliko kakor na zelju ali repi. Kdor hoče svojemu drevju še bolj postreči, ga bo parkrat tudi poškropil z modro galico, kakor vinsko trto. S tem ga bo obvaroval raznih glivičnih bolezni. Žitno tržišče. Vsled neugodnih vremenskih razmer je stanje žitne setve manj ugodno in se tudi izgledi no.ve žetve presojajo nepovoljno. Predvsem prihajajo te vesti iz Amerike, kjer je v Kanadi zapadel sneg in so nastale velike poplave; pa tudi v Zedinjenih državah je poplava Missisipija uničila ogromne površine ozimine. Neugodna so dalje poročila iz Argentinije. Tudi Evropa se pritožuje čez slabo vreme, posebno Hu-munija, Poljska in Madjarska, kier je bila prvotno suša, potem pa dež, mraz in slana, ki so poškodovali jare setve. Vsi ti pojavi so vzrok, da se ceni letošnja svetovna letina manj povoljno in sicer da bo manjša nego poprečna žetev zadnjih desetih let. Posledica teh neugodnih vesti je, da so se v Ameriki cene nenadno dvignile. V Jugoslaviji so se cene le malo dvignile. Prvovrstna pšenica v Bački stane na debelo 330 dinarjev meterski stot (v naši valuti 105), srbska pšenica 293 Din (93 lir). Koruza v Bački najdražja 185 Din (60 lir), v Banatu 175 Din (56 lir). Moka baška 460 Din (145 lir). «Bata» je največja tovarna čevljev na Češkem. Podružnice ima po vsi državi in tudi po drugih državah Srednje Evrope (tudi v Ljubljani). V Jugoslaviji obstoji posebna delniška družba «Bata» za Jugoslavijo. Sedež ima v Zagrebu. Kapital je 5 mil. dinarjev. Ta jugoslovanska »Bata)) je lansko leto samo za reklamo (in-serate, oglase v listih) izdala 1.626.000 dinarjev. Vsi ostali upravni stroški so bili 2,298.000 dinarjev. Družba je torej izdala za reklamo 41% vseh režijskih stroškov. Za čudovito raširjenje in velike uspehe se ima Bata zahvaliti svoji dobro organizirani reklami. Češko velepodjetje «Bata» je osnoval preprost čevljar, ki se je povzpel s svojo razumnostjo med industrijske velikaše. Cene po Istri. Črno vino: Umag 180-240, Oprtalj 200-220, Buje 230-240, Buzet 220, Motovun 220-250. — Belo vino: Umag 170-220, Oprtalj 190-200, Vižinada 180, Buje 200-240, Buzet 210, Motovun 170-225. Počem je lira? Dne 8. junija si dal ali dobil: Za 100 dinarjev 31.51 L » 100 čeških kron 53.40 » » 100 franc, frankov 70.45 » » 100 švicarskih fr. 350.— » » 100 nemških mark 422.50 » » 100 avstr, šilingov 245.— » » 1 dolar 17.70 )) » 1 angleški funt 87.20 » Naša pošta. Prepozno. V četrtek, ko je bil list že v stroju, smo prejeli s pošte dopis iz Kobjeglave o prireditvi pasijonske igre na Binkošti. Isti dan smo prejeli iz Postojne napoved jamske veselice. Tako nam je bilo nemogoče pravočasno objaviti obe prireditvi. Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste. Lepa knjižnica ! je kras slovenske hiše. Pa ni dovolj, da imaš v hiši mnogo knjig. Treba je, da so vse vezane, kajti samo tako se bodo dolgo ohranile. ! Kje naj bi jih vezali? V Katoliški 1 tiskarni v Gorici, Biva Piazzima 18. !llil>!l!ll!!llill!llllllll!l!!l!lllll!!l>lll!ll!l!!II!ll!l!!l!!l!ll4!!ll!l!!ll!llll!lllll!ll!!l!ill!l!!Uliil!ill Jakob Bevc urarna in zlatarna TRST, Čampo S. Giacomo št. 5 Nnjlepša prilika za nakup birmanskih daril! 25DKAVNIK ! Dr. IGOR FINKO j ■ absolvent dunajske klinike, ■ ■ ■ ordinira odslej samo [ v IL. BISTRICI S vsak dan. j od 10-12 in od 15-17 h. S ZOBOZDRAVNIK Dr. L. Mermoljo sprejema V GORICI na Travniku št. 5II. OJ : Ljubljanska Kreditna Banka x Glavnica in rezerve Dinarjev -GD.000.000. Telefon 5-18, 22-D8 Podružnica v Trstu CENTRALO V LJUBLJANI Glavnica In rezerve Dinarjev -60.000.000. Telefon 6-18, 22-08 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4l/a°/0, na tekočih računih po 5°/0, vezane vloge po dogovoru. — Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. rODRUŽNICE: GOBICA, Brežice, Celje, Cernomelj, Kranj, Logateo, - Novo mesto, t revalje -Metlovič. Naprikladnejša zveza z Jugoslavijo______________ Blagajna je odprt? od 9‘/.j In od 14*l/.2-t6 | Kupujte vedno le holandski kakao DE JONGS ki mu gre prvenstvo po pristnosti in kakovosti. HTiEB^nMCgDBIDMDMa Cevljarnica FORCESSIM a v Parizu in Genovi 1924. iijo, diploma in zlato svetinjo Trst rm\ Če odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diploma in zlato svetinjo S Trst "" via Caprin 5 pri Sv. Jakobu Le k Forcessinu vsi hitč, da si obujejo nogo. BODuUŽNICE: Novi Sad, J tuj, Maribor, - Sarajevo, Split Bakek -Slovenj-igradec, Rogaška Slatina. Zobozdravniski ambulatorij Dr. G. LAURINSICH TRST — Yia deile Sette Fontane 6 — TRST Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške. |J (f Govori se slovensko. Delo zajamčeno. Cene ljudske. Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12. % -7„Yr,orT^ Klavirji Pianini Avtopiani gostilne. izvršeni od prvovrstnih, tovarn / „Polluiann & AVeiss11, „Stallberger“ itd. Pf* Ugodni plačilni pogoji »e* / PRODAJA—MENJUJE—POSOJA—POPRAVLJA. Cenik ali proračun na zahtevo zastonj. Trgovina s klavirji inž. Gino Riosa - Trst via Mazzini 44. TELEFON 746. „ 0n šiva trdno in močno, pa elegantno in lepč. Ko pa račun vam naredi, se vam celo poceni zdi.