ms mer DNEVI AERA ’84 od 3. do 9. septembra Že peto leto zapored obeležujemo naše DNEVE AERA, tradicionalno povezane z začetki samoupravljanja v naši delovni organizaciji — izvolitvijo prvega delavskega sveta 9. septembra 1950. leta. Program letošnjih prireditev: Nedelja, 2. septembra 1984 ob 7. uri — izlet delavcev AERA v neznano Ponedeljek, 3. septembra 1984 ob 8.30 — obisk predstavnikov likovne akademije iz Ljubljane v TOZD Kemija Celje ob 14. uri — otvoritev razstave del naših likovnih umetnikov amaterjev v Muzeju revolucije v Celju ob 15. uri — pričetek kolesarske akcije Torek, 4. septembra 1984 ob 18. uri — srečanje upokojencev AERA ob 19. uri — odbojkarski turnir ženskih in moških ekip v osnovni šoli Slavko Šlander Sreda, 5. septembra 1984 ob 7. uri — izlet upokojencev na Dolenjsko od 8. do 10. ure in od 15. do 17. ure — odprta vrata AERA (ogled proizvodnih obratov) ob 17. uri — šahovski turnir v Kocenovi ulici Četrtek, 6. septembra 1984 ob 13. uri — svečane seje delavskih svetov v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb od 8. do 10. ure in od 15. do 17. ure — odprta vrata AERA ob 17. uri — namiznoteniški turnir na Trgu V. kongresa 5 Petek, 7. septembra 1984 ob 13. uri — slavnostna seja delavskega sveta DO AERO ob 18. uri — zaključek razstave del naših likovnih amaterjev S prizadevnim sodelovanjem vseh delavcev naše delovne organizacije bodo DNEVI AERA dostojno obeleženi in bodo dali celovito podobo trdne, skupne volje za premagovanje težav in skupnih prizadevanj za uspešen nadaljnji razvoj na vseh področjih našega dela. nmš merm glasilo kemične, grafične in papirne industrije celje celje, avgust 1984 letnik XXIII — številka 6 uredniški odbor ivanka čater, rado čepic, slavka hladnik, jože jazbec, jelka kajtna, vera radič, miro ribežl, cvetka rob as, tone svetelšek, tone škerbec, srečko vavričuk, tine Žnidar svet glasila albina cizej, milena krizman, vladimira notar, ivica stare. gregor Švab, bojana Videnšek glavna in odgovorna urednica jelisaveta podgornik tehnično vodstvo peter osel uredil tone škerbec oblikovanje naslovne strani minja bajagič fotografije boriš trstenjak tisk aero, tozd grafika za tiskarno drago vračun naslov uredništva kadrovski in splošni sektor aero celje, čuprijska 10 po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, št. 33-316/78, je glasilo naš aero oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov glasilo izhaja desetkrat letno naklada 2.300 izvodov BOLJŠE DELO IN PRIZADEVANJA STA POGOJA ZA USPEŠNEJŠE GOSPODARJENJE Po polletnem delu in obračunu rezultatov našega gospodarjenja ugotavljamo, da se naša delovna organizacija srečuje z zelo težkimi trenutki. Samo 227 milijonov dinarjev sredstev, ki smo jih u-stvarili za akumulacijo, ne zadošča niti za normalno pokritje povečanih obratnih sredstev, kaj šele, da bi si zagotovili kakršnokoli možnost razvoja. In kaj je vplivalo na tako nizko dosežene rezultate? Izredno visok delež celotnega prihodka porabimo že za pokrivanje porabljenih sredstev (surovine, energija, ostali stroški). Neredna proizvodnja, bodisi zaradi rekonstrukcije, bodisi zaradi pomanjkanja surovin, pa povzroča povečevanje stroškov na enoto proizvoda. Vse to pa še zmanjšuje našo konkurenčno sposobnost. Načrtovanega izvoza ne dosegamo. Slaba plačljivost kupcev povzroča, da določen del prodaje ostaja neplačan. Tu so še obresti, za katere plačujemo od 10 do celo 30 % ustvarjenega dohodka. Vse to in še več drugih vplivov bistveno znižuje dosežen delež akumulacije v dohodku, kar se v končni fazi zrcali tudi v višini osebnih dohodkov. Kljub zaostajanju rasti naših osebnih dohodkov bistveno prekoračujemo družbeno dogovorjeno možno osebno porabo. Položaj je še toliko bolj zaskrbljujoč, saj sta temeljni organizaciji Tovarna celuloze in papirja Medvode in Kemija Šempeter poslovali na robu izgube, tozd Kemija Celje pa je ustvarila le minimalna sredstva za poslovni sklad. Razprave o poslovanju so zaključene, sprejeti so ukrepi za odpravo motenj v poslovanju in odločili smo se, da zapišemo še nekaj razmišljanj za naše prihodnje delovanje. Zunanjim vplivom se ne moremo izogniti, ukrepov gospodarskega sistema ne moremo spreminjati, vse to pa lahko omilimo z usklajenim in smotrnim notranjim delovanjem ter dosežemo boljše rezultate. Res je, da cene surovin, ki jih uporabljamo v proizvodnji, hitreje naraščajo v primerjavi s prodajnimi cenami naših proizvodov. Ob vsem tem se moramo vključevati v izvoz, kjer veljajo pravila mednarodne konkurence. In vendar, ali se res na vseh področjih obnašamo racionalno? Ali se ne bi mogli izogniti kakšnemu strošku, ki v določenem trenutku ni nujno potreben? Čeprav bi bila poraba materiala skladna z normativi, ali ne bi ponovno pregledali le-teh? Ali se res ne zgodi, da marsikateri material raje zavržemo kot pa, da bi ga z nekaj dodatnega dela uporabili? Kako so izkoriščene naše zmogljivosti? Kolikšen je »škart« ? To so področja, kjer lahko vsak posameznik nekaj prihrani. V naši delovni organizaciji pa nas je že več kot 2500! Stroški, oziroma porabljena sredstva, so samo eden izmed elementov, ki sicer v veliki meri vplivajo na naš poslovni rezultat. Zato se moramo vprašati, če so naši izdelki dovolj kakovostni, kakšno je naše dogovarjanje, kakšni so bili in bodo napori za zmanjševanje vseh vrst zalog? Bolj usklajeno delovanje vseh temeljnih izvajalskih funkcijah (nabavne, proizvodne in prodajne) mora prispevati odločilne) ši delež k boljšim rezultatom. Danes je denar drag. Obresti, ki jih moramo plačevati za izposojena sredstva (tudi za pokrivanje zalog), nam pobirajo že tako nizko dosežen dohodek. Dodatna sredstva, ki jih namenjamo za pridobivanje nujno potrebnih deviznih sredstev, pa nam prav tako znižujejo poslovne rezultate. Nujnost stalnega izvoza kakovostnih proizvodov je več kot jasna. še bi lahko razmišljali o področjih iskanja notranjih rezerv. Veliko jih je zapisanih tudi v naših stabilizacijskih programih. Le uresničiti jih moramo. In to takoj. V to nas silijo tudi ocene gospodarskih gibanj v prihodnje. IZ VSEBINE: Stran 129—130 Boljše delo in prizadevanja sta pogoja za uspešnejše gospodarjenje Stran 130—131 Program in plan izgradnje IPIS — RPIS Aero Celje Stran 132—134 Pregled inovacijske dejavnosti v DO Aero v prvem polletju 1984 Stran 135—138 Srečanje dobitnikov priznanj »INOVATOR '83« Stran 138—139 Proizvodnja polietilenske pene v DO Aero Celje Stran 139—140 Projekt skladišča vnetljivih in nevarnih snovi v TOZD Kemija Celje Stran 140—142 Pridobivanje električne energije Stran 142—145 Delavec — alkoholik v delovni organizaciji Zdravnikovo pismo Stran 145—146 Aktivnosti v letu kongresa slovenskih gasilcev Gasilci papirne industrije smo tekmovali Stran 147—148 Kulturni dogodki Stran 149—151 Malo za šalo, malo za res Stran 152 Nagradna križanka Priloga Bilten osnovne organizacije ZSMS v DSŠS čeprav naj bi v Jugoslaviji v drugem polletju dosegli pri u-sklajevanju porabe z razpoložljivimi sredstvi nekolikšen napredek, se bodo nekatera protislovja še poglobila. Tako lahko pričakujemo neugodne težnje še v pomanjkanju obratnih sredstev, naraščanju povpraševanja na osnovi instrumentov zavarovanja plačil, amortizacija ne bo zadoščala za ohranitev oziroma nadomeščanje o-snovnih sredstev, vprašanja in težave z novimi visokimi tečajnimi razlikami še ne bodo razrešene. Položaj gospodarstva se bo tako še poslabšal, kajti bremena obresti in drugih obveznosti bodo večja od njegove razbremenitve. Celotna menjava s tujino bo nižja od predvidene. Z uresničitvijo dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije zaostajamo, vendar lahko pričakujemo, da bomo še v letu 1984 pripravili spremembe v mehanizmih gospodarskega sistema in gospodarske politike za prvo etapo njegovega izvajanja. To pa se bo v bistvu izkazalo šele v letu 1985. V vseh teh, izrazito težkih pogojih sedanjega trenutka se moramo z lastnimi ukrepi in aktivnostmi soočiti tudi v Aeru. Novi zakoni, družbeni dogovori in odloki veljajo za vse, likvidnost jugoslovanskega gospodarstva je po ocenah Gospodarske zbornice Jugoslavije »v hipu dosegla vrelišče in resno ogroža financiranje enostavne reprodukcije«. Kaj to pomeni? V prvi fazi lahko uveljavitev oziroma izvajanje zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačila osebnih dohodkov neposredno vpliva na višino naših mesečnih akontacij osebnih dohodkov, seveda če ne bomo pravočasno poravnali vseh zapadlih obveznosti. Primanjkljaj kvalitetnih virov za pokrivanje obratnih sredstev že omejuje naša vlaganja v osnovna sredstva na najnižjo možno mero. Nizka akumu-lativnost oziroma poslovanje posameznih temeljnih organizacij z izrazitimi motnjami na eni strani in visoka stopnja inflacije na drugi strani povzroča realno upadanje naših osebnih dohodkov. Hitra rast cen osnovnih surovin, ki jim ne sledi porast cen naših gotovih proizvodov, bo še v prihodnosti vplivala na doseženi dohodek. Ne bi ponovno navajali vseh ostalih vplivov, ki so odločilno posegali v naše gospodarjenje že v prvem polletju letošnjega leta. Pri našem delu v drugi polovici letošnjega leta moramo osvetliti tudi porabo sklada skupne porabe. čeprav smo o tem že pisali, ponovno poudarjamo, da družbeni dogovor omejuje osebno in skupno porabo skupaj. To praktično pomeni, da se sami odločamo, koliko od razpoložljivih sredstev bomo namenili za osebne dohodke, koliko pa za potrebe skupne porabe. V naši delovni organizaciji u-gotavljamo, da -smo v preteklosti namenjali veliko sredstev za potrebe -skupne porabe naših delavcev. Tako za potrebe stanovanjske izgradnje pa tudi ostale namene. Tudi primerjave z grupacijami, v katere se razvrščajo posamezne temeljne organizacije, kažejo, da smo -za skupno porabo namenjali v povprečju na delavca precej več kot drugod. S takšnim načinom smo dvigovali življenjsko raven naših delavcev. Izrazito upadanje naše akumulacije, zelo nizko dosežen čisti dohodek in manjša razpoložljiva sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, pa od nas zahtevajo skrajno smotrno porabo sredstev skupne porabe. K temu nas navaja tudi v skupščini sprejeti program aktivnosti po uveljavitvi ukrepov za odmrznitev cen in finančno kon- solidacijo gospodarstva. Ta predvideva »10 odstotno zmanjšanje izplačil iz skladov skupne porabe v letu 1984 glede na leto 1983, pri čemer so -izvzeta izplačila za stanovanjske potrebe. Na taik način prihranjena sredstva bi prenesli v naslednje -leto, s tem pa bi bilo možno po zaključnem računu za leto 1984 razporediti ustrezno manj sredstev za sklad skupne porabe in ustrezno več za osebne dohodke. Prednost pri izplačilih iz sklada skupne porabe pa bodo -tudi v prihodnje imeli regres za topli obrok, regres za letni dopust in solidarnostne pomoči«. Že zdaj lahko ugotovimo, da 10 odstotnega znižanja ne bomo mogli doseči, saj že letošnja šestmesečna poraba prekoračuje lanskoletno (celoletno). Na to v veliki meri vplivajo povečani izplačani regresi za letni dopust, pokrivanje primanjkljaja družbene prehrane in popravilo počitniškega doma na Velem Lošinju. Vendar pa moramo, kljub temu oziroma prav zaradi tega še bolj skrbno ponovno pregledati vse predvidene izdatke za namene skupne porabe. Zavedati se moramo, da lahko ima vsak prihranjeni dinar pri izdatkih skupne porabe v letošnjem letu vpliv na naše osebne dohodke. Tudi to je eden izmed načinov, kako zmanjšati upadanje naših realnih osebnih dohodkov. To bi bilo le nekaj razmišljanj o nujnosti smotrnega in priza-devnejšega obnašanja vsakega delavca v naši delovni organizaciji. Seveda pa obstajajo še druge možnosti, tudi na drugih področjih. Razmišljajmo o njih in jih uresničujmo! Milena Brezigar PROGRAM IN PLAN IZGRADNJE IPIS - RPIS AERO CELJE 1. UVOD IPIS — NOV PROJEKT AERA smo zapisali v NAŠ AERO št. 9, leta 1983. Mnogi v AERU se sprašujejo, kako poteka delo na tem projektu. Zato v nadaljevanju podajamo poročilo o dosedanjem delu. 2. IZDELAVA PROGRAMA IN PLANA IZGRADNJE IPIS Služba organizacije poslovanja, Poslovni informacijski sektor in Računalniški center smo v sodelovanju s sodelavcema inštituta VEKŠ izdelali v juniju 1984 PRO- GRAM IN PLAN IZGRADNJE IPIS — RPIS AERO CELJE. Za izdelavo programa in plana izgradnje IPIS — RPIS AERO so bile izvedene naslednje aktivnosti: • delovni razgovor za vse strokovne in vodstvene delavce AERA na temo: Organiziranje izgradnje informacijskih sistemov — junij 1984. • izvedba seminarjev z delovnimi razgovori za člane kolegija in strokovnih delavcev na temo: Programska zasnova IPIS AERA in sicer: ... poslovni svet DO AERO, ... kolegij DSSS DO AERO, ... kolegij TOZD Tovarna celuloze in papirja — junij 1983, • priprava za posnetke stanja — sept., okt. 1983, • metodologija za posnetke stanja osnova seminar: Organiziranje dokumentacije — november 1983, • formiranje timov za posnetke stanja — november 1983, • posnetki stanja in sicer: — planiranje in analize plana, — nabava / uvoz, — prodaja / izvoz, — razvoj (operativni in centralni), — proizvodnja (TOZD Kemija Celje, TOZD Kemija Šempeter, TOZD Grafika), — transportno — skladiščno poslovanje, — obračun stroškov in uspeha, — posnetki AOP obdelava — november 1983, — januar 1984, • sistem analiz — marec—maj 1984, • oblikovanje projektov za program IPIS — RPIS AERO — maj — junij 1984, • izdelava programa in plana projektov izgradnje IPIS — RPIS AERO — junij 1984. Pri posnetkih stanja in analizi je sodelovalo naslednje število delavcev: • zunanji svetovalci 2 • vodja projekta AERO 1 • pomočnik vodje projekta AERO 2 • organizator — svetovalec AERO 2 • vodje timov za posnetke 12 • člani timov 24 • administrativna dela 2 skupno 45 3. POSNETKI STANJA IN ANALIZE ZA IZDELAVO PROGRAMA IN PLANA IPIS — AERO Osnova za posnetke stanja je bila metodologija — »Organiziranje dokumentacije«, predstavljena celotnemu timu AERA za posnetke stanja. Posnetki stanja so kot zbirni material zbrani v štiriindvajsetih rednikih v službi organizacije poslovanja. Analiza posnetkov stanja je bila izvedena po metodologiji — »Analiza posnetka in ocena sedanje organiziranosti«. Analize posnetkov so kot zbirni material zbrani v petnajstih rednikih v službi organizacije poslovanja. Projekt IPIS — AERO po programu zajema naslednje projekte: 1. ciljni projekti: 1.1. Interaktivnost in organiziranje, 1.2. Izgradnja baze podatkov AERA, 1.3. Izgradnja RPIS z vrha, 1.4. Model razvoja AERA. 2. Pripravljalni organizacijski projekti: 2.1. Organiziranost informatike v AERO, 2.2. Kadri, 2.3. Obračun stroškov in uspeha, 2.4. Izdelava modela upravljanja proizvodnje TOZD Kemija Celje, 2.5 Izdelava modela upravljanja proizvodnje TOZD Kemija Šempeter, 2.6. Izdelava modela upravljanja proizvodnje TOZD Grafika. 3. Pripravljalni izvedbeni projekti: 3.1. Nova strojna oprema, 3.2. Celovit razvoj na ravni DSSS AERO, 3.3. Raziskovalno razvojna dejavnost, 3.4. AERO inženiring, 3.5. Projektna organiziranost, 3.6. Planiranje, 3.7. Nabava in uvoz. 4. Izvedbeni programski projekti, ki predstavljajo predvidene končne rezultate programa IPIS — RPIS AERO: 4.1. RPIS upravljanje proizvodnje Kemija, 4.2. RPIS upravljanje proizvodnje Grafika, 4.3. RPIS Razvoj, 4.4. RPIS Planiranja. Vsak od naštetih projektov je definiran z: — namenom, — cilj v zvezi z IPIS, — kratko vsebino, — načinom izvedbe, — zaporednostjo za TOZD DO AERO. 4. PROJEKTI TEKOČIH APLIKACIJ Istočasno pa ob izdelavi PROGRAMA IN PLANA IZGRADNJE IPIS — AERO tečejo tudi tekoče naloge, ki predstavljajo sprotne rezultate programa IPIS — RPIS AERO. To so projekti sprotnih aplikacij: L Prodajni računalniško podprti informacijski sistem, 2. Sistem označevanja (nomenklatura materialov, polizdelkov in izdelkov), 3. Materialno poslovanje — interaktivna verzija, 4. Sistem za analizo in razvoj sestavnic, 5. Prenos obstoječih aplikacij. 5. ZAKLJUČEK Razvojni svet je na svoji 16. seji, 2. julija 1984, sprejel sklep, da se v jesenskem roku preuči celotni projekt IPIS AERO. Informacijo za NAŠ AERO je v imenu tima IPIS pripravil Jani Kobal, vodja SOP. O nadaljnjem delu in aktivnostih bomo poročali v naslednjih številkah našega glasila. nmš merm PREGLED INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V DO AERO CELJE V PRVEM POLLETJU 1984 V prvem polletju 1984 smo v naši delovni organizaciji evidentirali 107 inovacijskih predlogov, dosežena pa je bila gospodarska korist v višini 14,065.826,85 din. V primerjavi z rezultati inovacijske dejavnosti v enakem obdobju lani ugotavljamo pozitiven premik v množičnosti, pri kakovosti posameznih inovacijskih predlogov in višini gospodarske koristi pa ostajamo na isti ravni oziroma beležimo rahlo nazadovanje. V prvem polletju 1984 je 84 delavcev v Aeru prijavilo 16 tehničnih izboljšav, 35 koristnih predlogov, 19 inovacijskih predlogov je bilo zavrnjenih, 37 pa je še neopredeljenih (so v postopku). Od enainpetdesetih ocenjenih inovacijskih predlogov je v proizvodnji realiziranih 39, ostali pa so še v fazi realizacije, ki pri nekaterih zahteva večji čas obdelave. Po številu predlogov je na prvem mestu TOZD Kemija Celje, ki ima prijavljenih 55 inovacijskih predlogov, od teh je 23 pozitivno ocenjenih, 13 zavrnjenih, 19 pa jih je še v postopku. V TOZD Kemija Šempeter je bilo prijavljenih 9 inovacijskih predlogov, ki so še vsi v postopku. V TOZD Grafika je bilo prijavljenih 38 predlogov, 24 je pozitivno ocenjenih, 6 zavrnjenih, 8 pa jih je še v postopku. V TOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode so bili prijavljeni 4 inovacijski predlogi, ki so vsi pozitivno ocenjeni. V Delovni skupnosti skupnih služb je bil prijavljen en inovacijski predlog, ki pa je še v po- stopku. Med inovatorji je iz DSSS deset delavcev, ki so prijavili novacijske predloge, ki so uporabni v temeljnih organizacijah. Med inovacijskimi predlogi je v tem obdobju vse več takih, ki so rezultat skupinskega dela. S časovnim potekom ocenjevanja posameznih predlogov smo po podatkih iz analize sicer lahko zadovoljni, vendar vse več težav povzroča nespoštovanje rokov za sklic strokovnih komisij. Podatek, da je v postopku še 37 predlogov (34,6 odstotkov), ni obetaven in kaže, da bomo morali na tem področju nekaj spremeniti. Upamo, da se bo z novim Pravilnikom o inovacijah položaj izboljšal, gotovo pa bo potrebno tudi več sodelovanja vodstev naših temeljnih organizacij. Angelca Hudej ANALIZA INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V DO AERO V OBDOBJU OD 1. JANUARJA DO 30. JUNIJA 1984 I. število predlogov: V prvem polletju 1984 je 84 delavcev DO Aero prijavilo 107 inovacijskih predlogov, ki so v tabeli prikazani po vrstah inovacij, skupaj z zavrnjenimi in predlogi, ki so še v postopku: Vrsta inovacijskega predloga Število Struktura Izum — — Tehnična izboljšava 16 14,9 % Koristni predlog 35 32,7 % še v postopku (neopredeljeno) 37 34,6 % Zavrnjeno 19 17,8 % Skupaj 107 100 % Realiziranih inovacijskih predlogov je 39 (od 51 pozitivno ocenjenih) ali 76,5 odstotkov; od vseh prijavljenih pa 36,5 odstotkov. Naslednja tabela prikazuje strukturo inovacij glede na možnega uporabnika oziroma glede na ocenitve komisij: TOZD oziroma DSSS potencialni uporabnik Štev. predlogov Pozitiv. ocenjeni Zavrnjeni V postopku TOZD Kemija Celje 55 23 13 19 TOZD Kemija Šempeter 9 — — 9 TOZD Grafika 38 24 6 8 TOZD Medvode 4 4 — — TOZD Trženje — — — — DSSS 1 — — 1 Skupaj 107 51 19 37 II. Število avtorjev inovacij V prvem polletju 1984 je 91 delavcev naše DO prijavilo 107 inovacijskih predlogov. Pregled teh avtorjev po TOZD oziroma DSSS je prikazan v naslednji tabeli: TOZD oziroma DSSS Število Struktura Kemija Celje 33 39,2 % Kemija Šempeter 6 7,1 % Grafika 26 31,0 % Medvode 8 9,5 % Trženje 1 1,2 % DSSS 10 12,0 % Skupaj 94 100 % Kvalifikacijska struktura avtorjev inovacijskih predlogov je naslednja: Strokovna izobrazba število Struktura Visoka 13 15,4 % Višja 6 7,1 % Srednja 28 33,4 % VK in KV 29 34,6 % PK in NK 8 9,5 % Skupaj 84 100 % III. Časovni potek ocenjevanje inovacij V spodnji tabeli je prikazana analiza celotnega časovnega poteka ocenjevanja inovacijskih predlogov po fazah ocenjevanja (brez TOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode): Časovno obdobje v koledarskih dneh Faza ocenjevanja minimalno povprečno maksimalno Od prijave inovacije do izdaje naloga strokovni komisiji za ocenitev — 2 25 Od izdaje naloga strokovni komisiji do njenega sklepa o ocenitvi 3 15 78 Od sklepa strokovne komisije d-.i sklepa komisije za inovacije TOZD (DSSS) oz. do sklepa DS 7 23 141 IV. Čista gospodarska korist V tabeli št. 1 je prikazana čista gospodarska korist po posameznih TOZD iz tistih inovacijskih predlogov, ki so bili prijavljeni v prvem polletju 1984, in v tabeli št. 2 iz tistih, ki so bili prijavljeni v prejšnjih obdobjih ter v tabeli št. 3 za vse inovacijske predloge skupaj: Tabela št. 1 TOZD oziroma DSSS Gospodarska korist v din TOZD Kemija Celje 1,016.518,30 TOZD Kemija Šempeter — TOZD Grafika 1,855.642,90 TOZD Medvode — TOZD Trženje — DSSS — Skupaj 2,872.161,20 Tabela št. 2 TOZD oziroma DSSS čista gospodarska korist v din TOZD Kemija Celje 724.467,35 TOZD Kemija Šempeter — TOZD Grafika 4,429.477,60 TOZD Medvode 6,039.720,70 TOZD Trženje — DSSS — Skupaj 11,193.665,65 Tabela št. 3 TOZD oziroma DSSS čista gospodarska korist v din TOZD Kemija Celje 1,740.985,65 TOZD Kemija Šempeter — TOZD Grafika 6,285.120,50 TOZD Medvode 6,039.720,70 TOZD Trženje — DSSS — Skupaj 14,065.826,85 V. Nadomestila in akontacije V spodnji tabeli so prikazana nadomestila in akontacije za inovacijske predloge, ki so bili prijavljeni in pozitivno ocenjeni v prvem polletju 1984 ter nadomestila za tiste inovacijske predloge, ki so bili prijavljeni in pozitivno ocenjeni v prejšnjih obdobjih, v letu 1984 pa je bila izračunana gospodarska korist: Vrsta nadomestila oziroma akontacije število inovacij Nadomestilo v din Nadomestila za tehnične izboljšave z izračunano gospodarsko koristjo 8 239.374,05 Nadomestila za koristne predloge z izračunano gospodarsko koristjo 5 141.073,15 Nadomestila za tehnične izboljšave z nedoločeno gospodarsko koristjo 8 82.610,55 Nadomestila za koristne predloge z nedoločeno gospodarsko koristjo 23 103.133,30 Akontacije za tehnične izboljšave 6 30.040,20 Akontacije za koristne predloge 7 11.682,30 Skupaj 57 107.913,55 Vsa nadomestila in akontacije skupaj din 607.913,55 predstavljajo 4,4 % izračunane gospodarske koristi. Nadomestila za izkoriščanje tehničnih izboljšav in koristnih predlogov z izračunano gospodarsko koristjo, ki znašajo 380.447,20 din pa predstavljajo 2,8 odstotka celotne gospodarske koristi. SREČANJE DOBITNIKOV PRIZNANJ »INOVATOR ’33« Vodstvo naše delovne orgnizacije in DIATI Aero sta 25. julija pripravila srečanje z letošnjimi dobitniki občinskih priznanj »INOVATOR '83« in priznanja RAST YU ’84. Direktor DO Aero, Milan Zupančič, je prisrčno pozdravil naše nagrajence in poudaril uspešna prizadevanja ter pomen dela na inventivnem področju. Družbena priznanja so gotovo še dodatna spodbuda za široko in tvorno akcijo tudi v prihodnje! Zvone Mratinkovič, predsednik DIATI Aero se je zahvalil za pomoč in spodbude vodstvu naše delovne organizacije in zaželel dobre rezultate tudi pri nadaljnjem delu. Posebne čestitke so bile namenjene našima sodelavcema, Marjanu Ferležu in Zvonetu Mratin-koviču, ki sta na letošnji 12. jugoslovanski razstavi izumov, tehničnih izboljšav in novosti — RAST YU na Reki prejela bronasto plaketo z diplomo za inovacijski dosežek — Vakuumska destilacijska naprava. Priznanje jima je izročil direktor naše DO, Milan Zupančič. Na srečanju so se zbrali inovatorji iz vseh naših temeljnih organizacij, saj so tudi v občinah Žalec in Ljubljana-šiška podelili priznanja za delo na inventivnem področju. Tokrat predstavljamo dobitnike priznanj iz naših celjskih temeljnih organizacij, v prihodnji številki našega glasila pa bomo namenili prostor sodelavcem — inovatorjem iz tozdov Kemija Šempe- ter in Tovarna celuloze Medvode. Plaketo INOVATOR Celja in nagrado sta letos prejela Mirko Babovič in Milan Svetelšek. Mirko Babovič Avtorja sta prijavila inovacijski pregled — Previjalno-raz-rezni stroj, ki je bil opredeljen kot tehnična izboljšava. S preureditvijo starega odpisanega Gallusovega anilinskega stroja v previjalno-razrezni stroj je bil omogočen razrez in previjanje širšega papirja (380 mm) naenkrat. Optično čitalo o-mogcča točno štetje etiket in tako ne prihaja več do reklamacij zaradi števila etiket na roli. Večja je tudi produktivnost, ker se naenkrat previja cela rola širine 380 milimetrov (prej se je lahko previjala le rola maksimalne širine 160 milimetrov). Milan Svetelšek Čisti prihranek, dosežen z uporabo te tehnične izboljšave je v letu 1983 znašal 1,594.936 din. Avtorja sta prejela ustrezno nadomestilo. Med inovatorji množične in-tivne dejavnosti so priznanja in nagrade prejeli: Žarko Samec, Mirko Škorc, Ludvik Gajšek, Mirko Babovič in delavec Tovarne kovinske galanterije iz Ljubljane, Anton Fliser. Avtorji so prijavili novacijski predlog — Zamenjava netov na Fortuni 200, M je bil opredeljen kot tehnična izboljšava. Avtorji so prejšnje nete, ki so bili iz uvoženega materiala, nadomestili z neti iz domačega alu-materiala. Istočasno je bila o-pravljena tudi preureditev stra- žarko Samec Mirko Škorc Mirko Babovič ja tako, da je sposoben zaznati alu-material. Čisti prihranek, dosežen z uporabo te tehnične izboljšave, je v letu 1983 znašal 1,961.770 din. Avtorji so prejeli ustrezno nadomestilo. Ludvik Gajšek V skupini ra z voj no-razisko valili h delavcev so prejeli diplome in nagrade: Emil Knez, Milena Kukovič, Milena Žnidar, Martina Konkolič, Ivan Raček in Franc Škorjanc. Raziskovalna skupina je razvila mikrokapsule za izdelavo običajnih in Selfcontained samokopirnih papirjev. V nadaljevanju objavljamo prispevek o mikrokapsuliranju avtorja Emila Kneza. naš aero 136 Milena Žnidar Martina Konkolič Ivan Raček Franc Škorjanc PO ŠESTIH LETIH PROIZVODNJE AC PAPIRJA IMA AERO LASTNO TEHNOLOGIJO PROIZVODNJE MIKROKAPSUL O mikrokapsuliranju smo v našem glasilu že pisali (št. 8/82). Skupina razvojno-raziskovalnih delavcev (Emil Knez, Milena Kukovič, Milena Žnidar, Martina Konkolič, Ivo Raček, Franc Škorjanc) je ob dnevu samoupravi j alcev dobila priznanje in nagrado — »Inovator Celje 1983« — za razvoj mikrokapsul za samokopirne papirje. V letu 1983 se je postopek za pripravo mikrokapsul iz laboratorija prenesel v večji obseg — na 200-litrsko napravo. Iz procesne tehnike je znano, da vsak nov postopek pri prenosu iz laboratorija v proizvodnjo spremlja vrsta problemov, ki jih teoretično ni mogoče rešiti. Zato tudi ni možen takojšen prehod iz litrske čaše na npr. 5000 kg napravo. V našem primeru smo iz laboratorijskega postopka prešli na 10 in kasneje na 200-litrsko napravo, tako da je bil faktor povečevanja 20, kar je v primerjavi z normalnimi povečavami (10-krat) precej. Poudariti moramo, da 200-litrska naprava ni bila kupljena za takšno delo in smo jo morali preurediti. Kljub temu pa še ostajajo nekatere faze procesa improvizirane, npr. dodajanje posameznih komponent. Omenjena naprava je v obratu barv — tozdu Kemija Celje. S poskusno proizvodnjo 15 ion mikrokapsul s 37 odstotki suhe snovi (do junija) smo določili pogoje, ki bodo potrebni pri proizvodnji mikrokapsul v industrijskem obsegu. Mikrokapsule, ki smo jih proizvedli na že omenjeni napravi, smo premazovali na AC stroju (trije poskusi), večina pa je bila porabljena za proizvodnjo enoslojnega SC papirja. Po kakovosti so naše mikrokapsule enakovredne uvoženim od firm Bayer in BASF, izračun pa pokaže, da so doma proizvedene mikrokapsule za najmanj 2,5 DM/kg cenejše od uvoženih. Pri letni porabi 300 ton mikrokapsul za SC papirje prihranek znaša 750.000 zahodnonemških mark. Surovine za proizvodnjo mikrokapsul so domače, posebni emulgator in oljna barva, ki je v strukturi cene najvažnejša postavka, pa uvožena. Omenjeni iz- račun kaže, da je bistveno ceneje uvažati surovine in jih oplemenititi z lastnim znanjem, kot pa kupovati gotov izdelek. Postopek za izdelavo mikrokapsul se bistveno razlikuje od postopka, ki se uporablja pri redni proizvodnji AC (Nashua). Nekateri avtorji imenujejo nove mikrokapsule, sintetske ali mikrokapsule tretje generacije. Mikrokapsule, ki jih uporabljamo v redni proizvodnji AC, spadajo v drugo generacijo. Bistvo postopka je prisotnost posebnega emulgatorja, ki omogoča da se ustrezna smola utrjuje samo okoli emulgiranih oljnih kapljic in ne po celi masi. Drugo bistvo našega postopka je še dodatek posebnih kemikalij v oljno barvo. Te kemikalije s svojimi f izikalno-kemi j skimi lastnostmi omogočajo boljše nalaganje smole na oljne delce. Mikrokapsule ni mogoče dolgoročneje proizvajati na obstoječi napravi, zato bo potrebna nabava posebne posode za mikro-kapsuliranje — reaktor. Nove mikrokapsule se od mikrokapsul iz redne proizvodnje razlikujejo v naslednjem: — za steno je uporabljena samo sintetska snov; — ko mikrokapsule zapuste reaktor, so dokončno utrjene; — višji odstotek suhe snovi (37 odstotkov proti 24 odstotkom) pri enaki ali nižji viskoznosti; — viskoznost mikrokapsul se s staranjem praktično ne spreminja, kar omogoča komercialno prodajo; — boljša toplotna obstojnost in obstojnost proti topilom. Slaba lastnost sintetskih mikrokapsul v primerjavi z Nashua mikrokapsulami je manjša odpornost proti drgnjenju (test brisanja), poudariti pa moramo, da naše mikrokapsule niso slabše od uvoženih. Na jugoslovanskem trgu se in se še bodo poleg Aera pojavljali drugi proizvajalci samokopirnih papirjev. Zato smo postopek za pripravo mikrokapsul prijavili Zveznemu patentnemu uradu z zahtevami za patentno zaščito, odločili pa se bomo tudi za patentno zaščito v nekaterih evropskih državah. V Aeru imajo razvite mikrokapsule poseben pomen pri proizvodnji enoslojnih kopirnih papirjev (SC), saj smo s tem razvojem presegli kupljeno znanje, ki nam ga je dala firma Nashua in znanje, ki smo ga sproti plačevali firmama Bayer in BASF prek nakupa gotovih sintetičnih mikrokapsul. Želja raziskovalcev je, da se v čim krajšem času s srednjeročnim programom razvojnega dela oblikuje načrtovani obrat za proizvodnjo mikrokapsul. (Začetek tega obrata bo nabava večjega reaktorja). Namen raziskovalne naloge ni bil le razviti mikrokapsule za posodobitev proizvodnje samokopirnih papirjev, ampak ustvariti na osnovi lastnega znanja novo razvojno jedro v Aeru. Razvita tehnologija omogoča proizvodnjo suhih mikrokapsul in mikrokapsuliranje različnih substanc (pesticidov, arom), velik spekter različnih kopirnih sistemov npr. papir z barvilom v papirni masi. Če to znanje dopolnimo s kupljeno tehnologijo in še z vsaj dvema novima tehnikoma mikrokapsuliranja, o-cenjujemo da bomo naredili dovolj za utrditev novega razvojnega jedra v Aeru. To pa bo naša naloga v naslednjem srednjeročnem obdobju. Kot zanimivost omenimo še to, da smo pri zasledovanju patentne literature odkrili, da se pri firmi Bayer ukvarja z mikrokap- suliranjem osemnajst raziskovalcev (doktorjev znanosti). Verjetno vsi raziskovalci niso tudi nosilci patentov in je zato število najbrž še večje. Pričakujemo, da bo tržna realizacija domačega proizvoda pokrila vlaganje v nadaljnje raziskave, če bomo v te vlagali sredstva, ki jih dobimo kot čisto go- spodarsko korist pri zamenjavi uvoženih sintetskih mikrokap-sul z domačimi. Razvojna služba PROIZVODNJA POLIETILENSKE PENE V DO AERO CELJE Zaradi vse večjega pomanjkanja osnovnih surovin so se v delovni organizaciji Aero Celje odločili, da svoj razvoj usmerijo tudi na področje izdelave osnovnih surovin. Ker v proizvodnji uporabljajo veliko uvoženih surovin, poskušajo z izdelavo o-snovnih repromaterialov zmanjšati svoj uvoz in tako prihraniti precejšen del deviznih sredstev. Po marketinški analizi tržišča so v Aeru ugotovili, da bi veljalo razviti osnovni nosilec za proizvodnjo nekaterih samolepilnih materialov. Ti materiali, katerih osnova je polietilenska pena, so se v Aeru že proizvajali, vendar jih zaradi pomanjkanja deviznih sredstev ni več v prodaji. Proizvodnja polietilenske pene kot osnovnega materiala za te izdelke, je bila obetavna tudi zato, ker se lahko uporablja na različnih področjih. Z analizo so ugotovili, da ga lahko uporabljajo tudi druge delovne organizacije v Jugoslaviji, na področju izolacij, embaliranja zahtevnih inštrumentov, kot podloga za zamaške itd. Vsi uporabniki so pokazali velik interes, saj morajo omenjeni material uvažati. Po večletnem delu je skupina raziskovalcev, ki jo je vodil Marjan Grašič, iz raziskovalne enote te delovne organizacije razvila postopek za izdelavo polietilenske pene. Pri izdelavi zahtevne tehnologije so pritegnili Inštitut Boris Kidrič v Ljubljani, Klimo iz Celja in več drugih delovnih organizacij s področja priprave in predelave surovin. Rezultat raziskav je naprava za proizvodnjo polietilenske pene, ki so jo Aerovi raziskovalci razvili z lastnim znanjem. Naprava je bila zgrajena s pomoč- Marjan Grašič jo nekaterih domačih delovnih organizacij in so jo že uspešno preizkusili. Tako lahko zdaj v Aeru izdelujejo polietilensko upenjeno folijo različnih debelin in upeni-tev. Folijo so že testirali in je po kakovosti enakovredna uvoženemu proizvodu. Po predstavitvi naprave za proizvodnjo polietilenske pene smo se pogovarjali z raziskovalcem Marjanom Grašičem, ki je povedal: »Proizvodnja upenjene folije je zahtevala koordinacijo strokovnjakov zelo različnih profilov, saj se postopek prične pri osnovnem polietilenu, ki ga je potrebno z določenimi dodatki predelati v folijo. Pri izvedbi tehnologije smo naleteli na probleme zastarelosti predelovalnih strojev, zato smo morali izvesti več rekonstrukcij, ki zdaj zagotavljajo kakovosten proizvod. Napravo za proizvodnjo polietilenske pene smo izdelali iz domačih delov, imeli pa smo seveda precej težav tudi zaradi pomanjkanja le-teh na domačem tržišču. Zdaj, ko je stroj pripravljen za proizvodnjo, smo na vse težave že skoraj pozabili. Naša naloga v tem trenutku je, da bo novi proizvod kakovosten in da bo v naših proizvodih čimpreje našel pot do kupca. Ob zaključku zahtevne naloge bi se rad zahvalil tudi svojim sodelavcem, ki so mi pomagali pri uresničitvi tega dela, zlasti Jožetu Hrovatu za izvedbo konstrukcije naprave, tovarišema Prodanu in Počkaju iz delovne organizacije Klima Celje za izvedbo klima delov, Cvetu Raki ti in Editi Klemenčič pa za pomoč pri izvedbi tehnologije.« PREDSTAVITEV USPEŠNEGA DELA Direktor DO Aero, Milan Zupančič, predstavlja delo v naši razvojni enoti Marjan Grašič prikazuje rezultate Gosti in sodelavci na predstavitvi Med ogledom nove naprave Po uspešnem zaključku raziskav na energetskem programu, ki je bil ena izmed prednostnih nalog naše raziskovalne enote, so nosilci tega zahtevnega dela predstavili rezultate. 11. julija so pripravili strokovno predavanje in prikazali proces proizvodnje polietilenske folije. Po predstavitvi so gostom in sodelavcem omogočili tudi ogled proizvodnega procesa na polin-dustrijski napravi v obratu jasnit v celjski Kemiji. PROJEKT SKLADIŠČA VNETLJIVIH IN NEVARNIH SNOVI V TOZD KEMIJA CELJE Že v prejšnji številki našega glasila smo posredovali nekaj informacij o gradnji skladišča vnetljivih in nevarnih snovi v tozdu Kemija Celje, tokrat pa bi bralce seznanili z delom pred pričetkom gradbenih del. Po vključitvi izgradnje skladišča v srednjeročni plan oziroma plansko leto 1984 in odobritvi sredstev za pripravljalna dela smo se povezali z Zavodom za planiranje in izgradnjo Celja ter pričeli iskati ustrezne lokacijske rešitve. Po pridobljeni lokacijski dokumentaciji, ki obsega vrsto soglasij in mnenj ustreznih občin- skih in republiških organov ter ustanov, smo pri upravnem organu celjske občine dobili lokacijsko dovoljenje s pogoji, pod katerimi je dovoljena izgradnja skladišča. Na osnovi dovoljenja in pogojev smo skupno s Pro- Posnetek med gradnjo v prvi polovici avgusta STALNO VPRAŠANJE - ENERGIJA (Nadaljevanje) PRIDOBIVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE jektivnim ateljejem iz Ljubljane, ki je pooblaščen za izdelavo takšnih projektov, izdelali načrt za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma izvedbo. Občinski upravni organ, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, je s svojim razpisom določil pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe, od katerih je bilo potrebno pridobiti soglasja. Soglasja, da so projekti pravilni in da so skladni z vsemi predhodnimi zahtevami, so izdali: — republiški sekretariat za požarno varnost, — republiški sanitarni inšpektorat, — republiški vodnogospodarski inšpektorat, — DES Celje, — Komunala Celje, — PTT Celje, — OKS Celje. Pridobiti smo morali tudi soglasje banke in regionalne gospodarske zbornice o upravičenosti naložbe. Investitor je pridobil tudi potrdilo o izločenih finančnih sredstvih. Vso omenjeno dokumentacijo smo morali dostaviti občinskemu upravnemu organu, ki je 11. maja 1984 izdal gradbeno dovoljenje. Izbrani izvajalec del je takoj pričel z gradnjo, saj je rok, določen za izgradnjo, sedem mesecev, dela pa se lahko opravljajo le v času, ko ni zmrzali ali snežnih padavin. Dela doslej potekajo po terminskem načrtu, čeprav je izvajalcu s pomočjo investitorja le s skrajnimi napori uspelo zagotoviti ustrezne materiale za gradnjo, ker je naše tržišče s specialnimi materiali (nerjavna jekla, električne naprave v zahtevni protieksplozijski izvedbi, specialne antistatične obloge in tudi ostali gradbeni materiali — cement, barve itd.) v tem času zelo slabo založeno ali pa jih celo ni moč dobiti. Vsi udeleženci pri izvajanju del upamo, da bomo tudi v prihodnje obvladovali težave in tako dokončali naložbo do predvidenega roka. Služba investicij T ermo elektrarne Nenehno naraščanje porabe električne energije zahteva tudi stalno skrb za gradnjo novih in večjih energetskih virov. Precejšen delež pri proizvodnji električne energije imajo prav termoelektrarne. V Jugoslaviji, in Sloveniji še posebej, je proizvodnja električne energije prav v termoelektrarnah kar velika, saj so hidro-potenciali že ali izkoriščeni ali pa so zaradi večnega pomanjkanja sredstev nedograjeni. V »zlati dobi« nafte so bile mnoge termoelektrarne zgrajene na takrat ceneni mazut, danes pa — ne obratujejo. Energetska — oziroma naftna kriza je mnogo prepozno predramila odgovorne na tem področju, da je najcenejša energija pridobljena iz klasičnih goriv ter na mestu črpanja. Termoelektrarna naj premog troši čim bliže rudnika, prenos energije pa naj se izvede po daljnovodih. Le tam, kjer se o-pravlja kombinirana proizvodnja pare in električne energije, naj se gorivo dovaža. Goriva (premog, mazut, plin, les in lesni ter drugi odpadki) iz gorevajo v velikih kuriščih parnih kotlov, kjer se tvori para, ki poganja parne turbine, le-te pa generatorje. Dobljena električna energija se pretransformirana prek daljnovodov dovaja porabnikom — industriji in gospodinjstvom. Sam proces priprave goriv ter dovajanje je običajno izveden avtomatsko. Pri premogu je predhodno opravljeno sušenje in mletje, pri mazutu pa predgre-vanje in razprševanje. Ves proces izgorevanja ter pridobivanja pare je posebej nadzorovan iz komandnega prostora. Deli ko-telnih, turbinskih, pomožnih in elektronaprav so močno toplotno obremenjeni, zato nastanejo tudi pogoste okvare. Termoelektrarne se med seboj razlikujejo po vrsti porabe goriva, po moči ter po parometrih, za katere so grajene naprave (pritisk, temperatura). K termoelektrarnam prištevamo tudi toplarne (mestne in industrijske), ki imajo tudi turbo-agregat. V teh primerih se o-pravlja kombinirana proizvodnja — električna energija in para. Paro odvzamemo iz turbine na tistem delu, kjer ima ustrezno temperaturo in pritisk, del svoje energije pa je že oddala za proizvodnjo električnega toka. Para se vodi v tehnološki postopek industrijskih obratov ali pa prek toplotnih izmenjevalnikov ogreva stanovanja ali druge ob- ren od klasične termoelektrarne, jekte. (Primer take kombinirane kjer se mnogo toplotne energije proizvodnje je razviden iz sheme s hladilno vodo odvede v reke a.) Tak način kombinirane pro- ali prek hladilnih stolpov v o-izvodnje je mnogo bolj gospoda- zračje. (Primer klasične termo- u TOPLOTNA SHEMA A 1 kotel 2 pregrevalnik 3 turbina VT del 4 turbina NT del 5 generator 6 kondenzator 7 kondenzatna črpalka 8 ejektor 9 hladilec ejektorja 10 NT grelnik I 11 NT grelnik II 12 NT grelnik III 13 dodatna voda iz kem. pr. 15 rezervoar dodatne vode z odpl. 16 črpalka za dodat, vodo 17 rezervoar napaj. vode z odpl. 18 električna napaj. črpalka 19 parna napajalna črpalka 20 VT grelnik I 21 VT grelnik II 22 reducirna postaja 23 grelnik I za ogrevno vodo 24 grelnik II za ogrevno vodo 25 obtočna črpalka 26 potrošniki ogrevne vode 27 potrošniki tehnološke pare 28 povezava z blokom II 29 črpalka hladilne vode 30 črpalka za vrač. grel. kond. 31 črpalka za vračanje kondenzata TOPLOTNA SHEMA B 1. Rezervoar napajalne vode 2. Napajalne črpalke 3. VT grelniki vode 4. Parni kotel VT del 5. Parna turbina VT, ST, NT 6. Kondenzator 7. Črpalke kondenzata 8. Čistilne naprave kondenzata 9. NT grelniki vode 10. Odplinjevalnik 11. Generator 12. Kemijska priprava vode elektrarne prikazuje toplotna shema b). Vsaka termoelektrarna — ali toplarna ima tudi mnogo pomožnih objektov in naprav, od priprave goriva, napajalne in hladilne vode, do filterskih naprav za dimne pline. Pri kuriščih na mazut so vgrajeni filtri za lovljenje saj, ki se uporabljajo pri predelavi gume itd. Objekti na premog pa imajo vgrajene še od-žlindrovalne naprave in elektrofiltre za lovljenje letečega pepela (do 99 odstotkov se ga ulovi). Iz tega pepela pa je možno izdelovati zidake ali uporabiti kot dodatek drugim gradbenim materialom. Manjše toplarne so zgrajene tudi za kurjenje lesnih in drugih industrijskih odpadkov ter plinov. Same naprave so posebej prirejene za izgorevanje omenjenih odpadkov ali pa kombinirane — osnovno gorivo + odpadki. Posebna vrsta termoelektrarn so nuklearne elektrarne. Turbinski in drugi toplotni deli ter generator so enaki kot v klasični termoelektrarni, le pridobivanje pare je popolnoma drugačno. Tu ni izgorevanja klasičnega goriva, pač pa so v reaktorju gorivni elementi, kjer nastaja verižna reakcija cepljenja atomskih jeder. Pri tem nastaja visoka temperatura z veliko množino toplote, ki se odda posredno hladilni tekočini, ta pa v generatorjih pare segreva in uparja napajalno vodo. Para pa poganja terboagre-gat kot v običajni termoelektrarni. Pridobivanje goriva in izgradnja take elektrarne je izredno drago, zato bo v Jugoslaviji v prihodnosti verjetno najbolj ugodna gradnja objektov na premog ter izkoriščanje prostih vodnih virov, ki nudijo še veliko možnosti. V preteklih letih je bilo zgrajenih tudi nekaj plinskih elektrarn. Pri teh objektih služi kot gorivo lahki benzin z nizko oktansko vrednostjo ali druge lažje frakcije rafinerij. Plinsko turbino poganjajo dimni plini, ki nastajajo v posebni zgorevalni komori. Sistem teh turbin je enak kot pri turboreakcijskih motorjih letal. Celo odsluženi močni letalski motorji se uporabljajo v ta namen. Pri grad- njah v Jugoslaviji so bili uporabljeni blok kompleti — plinska turbina — kompresor — generator. Vroči dimni plini, ki zapuščajo plinsko turbino vsebujejo veliko toplotne energije. Ta energija se v parnem toplotnem iz-menjevalniku (oziroma kotlu) u-porabi za uparjanje vode in pregrevanje pare. S to paro pa se poganja običajna parna turbina z generatorjem. Tako dobimo kombinirano plinsko — parno Škodo, ki nastaja v delovnih organizacijah zaradi alkoholizma, bomo najlažje spoznali, če na hitro povzamemo vpliv alkoholiziranosti in alkoholizma na produktivnost. Produktivnost dela je pravzaprav seštevek različnih dejavnikov, od katerih je odvisna delovna učinkovitost. To so zainteresiranost za delo samo in njegove rezultate, zbranost, hitrost reagiranja, visoka stopnja dušev-no-mišične usklajenosti, vztrajnost, točnost itd. Alkoholiziranost negativno vpliva na vse naštete dejavnike, ki pogojujejo optimalno produktivnost. elektrarno. (Primer je na sliki c). Poleg omenjenih tipov elektrarn obstajajo še agregati, ki jih poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem (Diesel ali Otto), vendar so to le manjše moči in običajno služijo za posebne namene, kot je nedostopnost, terensko delo ali kot rezervni agregati za nujne primere ob morebitnem izpadu javnega omrežja. Stanko Fabjančič Znanstveno je nesporno dokazano, da že zelo majhne količine alkohola v krvi motijo refleksno reagiranje v procesu presoje in odločanja, skratka, duševne in fizične funkcije so načete že pri zelo majhnih koncentracijah alkohola v krvi. Če alkoholizem opazujemo predvsem z vidika delovne učinkovitosti, lahko rečemo, da se alkoholizem med delovnimi ljudmi kaže predvsem v pogosti odsotnosti z dela, v slabšanju telesnega in duševnega zdravja in s tem v pojemanju delovnih moči, v invalidnosti, v gmotnem in osebnostnem propadanju alkoholnih bolnikov. ČUDNA BOLEZEN JE TA ALKOHOLIZEM - nadaljevanje DELAVEC - ALKOHOLIK V DELOVNI ORGANIZACIJI 1. Odnosi med alkoholikom in delavci Alkoholik se skuša izogniti vlogi odgovornega subjekta v odnosu z drugimi in se skriva za svojo »oslabljeno voljo«. Ni sposoben, da bi se soočil s svojo okolico glede svojega položaja, oziroma je trezen povsem nebogljen. Z okolico pa se sooča edino prek alkohola. Alkohol mu pomaga, da pove, kar misli. V alkoholiziranem stanju alkoholik probleme in konflikte poenostavi, jih potlači, se jim izogne ali pa jih spremeni v obtožbo drugih. Alkoholik je mojster v potlačen ju, odrivanju in prikrivanju problemov. Alkohol mu o-mogoča, da živi brez težav. Alkoholik ne pozna trpljenja tako kot drugi ljudje, ki se znajdejo v stiski. Ce mu je hudo, si hitro pomaga z uživanjem alkohola. Tu je tudi vzrok oziroma dejstvo, zakaj je alkoholik miren in ravnodušen, medtem ko so ljudje, ki z njim živijo in delajo, na robu »živčnega zloma« (razen tistih, ki tudi pijejo). Alkoholik je svoji okolici potreben, ker ga le-ta potrebuje, da govori in dela tisto, kar si drugi ne upajo. Vsi odnosi med alkoholikom in njegovo okolico so bolezenski. Obstaja obojestranski interes, obojestranska motiviranost, da se »igra« ne prekine. 2. Alkoholik in njegov nadrejeni delavec Če nadrejeni delavec iz kakršnihkoli razlogov alkoholikom nasede ali se celo pusti podkupiti s podarjenimi steklenicami, se bo v svojem delovnem okolju onemogočil za vselej. Nikoli več ne bo mogel proti alkoholikom ustrezno ukrepati, prav obratno, prisilili ga bodo, da jih bo zaščitil do skrajnih meja. 3. Kako naj bi delovna organizacija ravnala z delavcem — alkoholikom Začetek in uspeh zdravljenja ter prevzgoje alkoholika je v veliki meri odvisen od delovne organizacije v naslednjem: — od večje ali manjše strpnosti delovne organizacije do asocialnega vedenja alkoholikov; — v procesu zdravljenja in prevzgoje alkoholika mora delovna organizacija poskrbeti za odpravo tistih oblik vedenja, ki so motile delavce v alkoholikovi delovni skupini: zamujanje, izostanki z dela, površnost, nezanesljivost itd. Smernice za to, kako naj delovna organizacija ravna s svojim delavcem — alkoholikom, je treba izluščiti iz zakona o združenem delu ter internih samoupravnih aktov na eni strani in tudi z dobrim poznavanjem alkoholizma po drugi strani. Zakon o združenem delu daje jasne smernice, katere kršitve delovnih obveznosti je potrebno disciplinsko obravnavati. Alkoholiki imajo na delovnem mestu ponavadi toliko kršitev, da je potrebno celo zamižati, da jih ne opazimo. Ko razmišljamo o disciplinskem postopku proti delavcu — alkoholiku, moramo poleg njegovega neustreznega vedenja, prekrškov, ki jih stori pri delu, izgub in škode poznati tudi njegovo stanje. Kot smo že zapisali ZDRAVNIKOVO PISMO Bolj kot po strokovnosti, bolniki cenijo zdravstvene delavce po prijaznosti. Pri tem je posebno zdravnik izpostavljen kritični oceni bolnikov. Tudi sam nisem izjema v očeh naših bolnikov, ki prihajajo v obratno ambulanto delovne organizacije Aero. Popolnoma jasno je, da ne morem pričakovati enake ocene pri vseh, zagotovo pa vem, da nekateri menijo, da sem zelo neprijazen. Vsaka medalja pa ima dve strani in menim, da imam kot človek in zdravnik dolžnost in pravico javno izreči in zapisati nekaj svojih misli o tem vprašanju. Podal bom tudi nekaj spoznanj in ugotovitev iz vsakodnevne ambulantne prakse, ki bodo, morda iz drugega zornega kota, nekoliko osvetlile mojo večjo ali manjšo neprijaznost v posameznih primerih. — alkoholik je popolnoma odvisen od alkohola, le-ta je njegova glavna potreba in brez njega ne more. Dolgotrajni vpliv alkohola spreminja njegov značaj, da ni dojemljiv za razlage, ki nekaj veljajo pri drugih ljudeh. Zato je vsako prepričevanje, prošnje ali grožnje do alkoholika nekoristno početje, ki ne more nič spremeniti. Nasvete, grožnje, prošnje in prepričevanje alkoholik dojema kot osebni napad na njegovo osebnost. Dejstvo, ki alkoholika res premakne, da privoli v zdravljenje, je sila, ki ga nenadoma potisne v stisko, ko je zanj brezizhodno. V delovni organizaciji je to samo disciplinski postopek. Smisel in namen disciplinskega postopka je le v tem, da alkoholik privoli v zdravljenje in se uspešno rehabilitira kot osebnost in kot delavec. Ob zaključku tako ugotavljamo, da je alkoholizem v delovni organizaciji predvsem vprašanje reda in delovne discipline, pa tudi humanih samoupravnih odnosov. Romana Ilovar Vprašanje odnosa zdravnik — bolnik je staro toliko kot medicinska veda. Principi tega odnosa v smislu kodificirane etike temeljijo že več kot dve tisočletji na tako imenovani »Hipokratovi zaprisegi«. Le-ta še danes obvezuje zdravnika, da k bolniku pristopa na določen način. Pomembne zdravnikove obveznosti iz te zaprisege so, da mora bolnika sprejeti prijazno, vestno, skrbno, pravično in skladno z aktualno medicinsko vedo. S socializacijo (podružblja-njem) zdravstvene službe je izvirna Hipokratova zaprisega nekoliko spremenjena in prilagojena, ker zdravnik ni več le zasebni zdravnik, saj nastopa tudi kot družbeni delavec. Seveda je NEKAJ MISLI O PRIJAZNOSTI za zdravnika še vedno temeljna in najpomembnejša obveznost do bolnika, vendar le-ta ob tem ne sme pozabiti, da ima zdravnik moralne in materialne obveznosti do družbe. (Zaradi omenjenih obveznosti pogosto prihaja do različnih vprašanj, ker sta si včasih v nasprotju interes bolnika in interes družbe — predvsem takrat, ko gre za bolniški sta-lež!) Zdravnik v naši družbi mora spremljati vsa družbena dogajanja in zato produktivnost, stabilizacija, odnos do dela itd., za zdravnika ne morejo biti le abstraktni pojmi in parole, zlasti ne za zdravnika, ki dela v delovni organizaciji in je odgovoren tudi za odsotnosti z dela zaradi bolezni. Gre za enega od pomembnih faktorjev, ki neposredno vplivajo na proizvodnjo, stabilizacijo gospodarstva in ustvarjanje družbenega standarda. Menim, da obveznosti do družbe veljajo za vsakega delavca tudi takrat, ko pride kot bolnik v ambulanto. Žal se nekateri delavci kot bolniki obnašajo tako, kot da za njih obveznosti ne obstajajo, v mislih imajo le pravice, med katerimi tudi neomejeno pravico do zdravnikove prijaznosti. V principu lahko ločimo dve vrsti prijaznosti: naravno prijaznost in izumetničeno ali hinavsko prijaznost. Hinavska prijaznost lahko izhaja iz strahu, neodločnosti, po-dložnosti (servilnosti), in želje za popularnostjo in tudi iz materialnega interesa (le-ta je pogost v zasebni praksi). Naravna prijaznost temelji na medsebojnem zaupanju. Z drugimi besedami — zdravnik mora čutiti, da mu bolnik zaupa v moralnem in strokovnem smislu. Zdravnik mora biti tudi prepričan, da so bolnikove izjave o težavah resnične in nesimulirane, torej, da pacient prihaja resnično po zdravniško pomoč, ne pa zaradi kakšnega drugega osebnega interesa. Takšno zaupanje je osnova diagnostike in strokovnega posega v bolezensko stanje. Kot sem že zapisal — na takšnem zaupanju temelji tudi prijaznost. Stopnja prijaznosti vsakega zdravnika je veliko odvisna od bolnikovega obnašanja. Ne bi bilo pošteno in tudi ne želim posploševati negativnosti. Menim, da je velika večina naših bolnikov zgledna in kljub temu, da delam v Aerovi obratni ambulanti relativno kratek čas, ugotavljam, da z veliko večino bolnikov delam v medsebojnem zaupanju. Obstaja pa določeno število bolnikov, ki so že na razne načine delno ali popolnoma podrli medsebojno zaupanje. Če bo njihovo obnašanje enako tudi v prihodnje, gotovo ne morejo pričakovati moje prijaznosti. V nadaljevanju podajam le nekaj primerov iz moje dosedanje prakse v Aerovi ambulanti, ob katerih lahko sami presodite, če me kot zdravnika lahko vznemirjajo. — Med bolniki, ki bolujejo za kroničnimi želodčnimi boleznimi (vnetja želodčne sluznice, rane na želodcu ali dvanajsterniku) je nekaj takšnih, ki ne spoštujejo pravil zdravljenja in nasvetov zdravnika, predvsem glede dietnega režima, ob tem pa istočasno vztrajajo na medicinsko neupravičeno dolgih staležih. Ko sem enemu od teh bolnikov po treh tednih staleža prigovoril zaradi prekomernega kajenja (ki je v primeru teh bolezni posebno škodljivo), me je sarkastično vprašal: »Ali vi lahko nehate jesti kruh?« — Delavec s kroničnim bronhitisom meni, da ni zmožen za delo, vztrajno pa nasprotuje nasvetu za prekinitev kajenja in pokadi po 40 cigaret dnevno. — Nekateri bolniki s povečano telesno težo, ki jih mučijo bolečine v križu ali nogah, nikakor ne morejo spoznati dejstva, da je za njihovo zdravljenje nujno zmanjšanje odvečnih kilogramov (včasih od 30 do 50 kilogramov!). Močno so užaljeni, ko jim odklonim večkratne specialistične preglede, ki so v večini primerov nekoristni. — Bolnik se zdravi pod vodstvom ortopeda zaradi neznosnih in dolgotrajnih bolečin v križu. Po nekaj mesecih zdravljenja in bolniškega staleža ob ambulantni kontroli ugotavljam, od kmečkega dela zdelane roke. Očitno ga križ doma ne boli! — Neki drug bolnik tarna ves mesec zaradi težav v križu, ki nikakor ne prenehajo kljub sta-ležu, fizikalni in medikamentoz-ni terapiji. Ob pregledu ugotovim, da ima zdelane roke in da je ožgan od sonca. Ne prizna, da bi doma kaj delal, prizna pa, da je ribič. Vsi vemo, kaj je ribolov — ure dolgo stati ob vodi ali v njej, sedeti na kamenju ali na zemlji ob vodi. Tega bolnik z resničnim obolenjem križa nebo delal! — Bolnik je v staležu in mora ležati zaradi prehladnega obolenja. Po sedmih dneh pride na kontrolo s sončnimi opeklinami! — Večkrat se je že zgodilo, da sem bolnico, ki bi morala strogo počivati oziroma ležati, srečal v trgovinah ali na sprehodu z otrokom v mestu. Podobno sem videl moške bolnike pri vstopu v gostinske lokale. — Bolnik dobi recept za zdravilo. Zgodi se, da le-tega v lekarni ni. Bolnik mi to sporoči šele po petih ali šestih dneh na kontrolnem pregledu! Verjetno ga sploh ni skrbelo, da nima zdravila!? — Še težje pa je, če bolnik ob prihodu na kontrolni pregled toži, da je še vedno bolan in da mu zdravilo ni pomagalo. Zdravila pa sploh ni dvignil in recept slučajno najdemo v zdravstveni izkaznici! — Ob kontrolnem pregledu pacient večkrat ne zna povedati, kako zdravilo jemlje. To, da ne pozna imena zdravila, je še sprejemljivo, čudno pa je, da ne ve, kolikokrat ali koliko tablet je dnevno užival. Tako ugotavljam, da zdravila ni užival in tudi, da ni čutil potrebe po njem. — Bolnik se med dopustom lažje poškoduje in v štirinajstih dneh ne išče zdravniške pomoči. Po končanem dopustu pa zahteva bolniški stalež in specialistični pregled. — Večkrat se zgodi, da bolnik ostane doma in šele po enem ali treh dneh pride v ambulanto ter zahteva bolniški stalež za nazaj. Praviloma le-tega ne dajem, ker ima bolnik v primeru težav takojšnjo možnost zdravniške pomoči (dežurne ambulante, zdravniški obisk na domu). Včasih smo v takšnih primerih naknad- no obveščeni, da je bil bolnik odstranjen z dela zaradi vinjenosti ali pa da ni dobil zahtevanega dopusta. — Kaj reči bolniku oziroma delavcu, ki prihaja na periodični zdravstveni pregled v vinjenem stanju? Ali pa, kar je še huje, da pride vinjen po zdravniško pomoč in bolniški stalež zaradi kakšne vprašljive težave? Zgodi se, da se bolnik med sta-ležem zaradi vinjenosti huje poškoduje. — Bolnice z boleznimi, ki zahtevajo tudi ležanje, ob pregledu večkrat povedo, da njihovo zdravstveno stanje ni boljše ali pa da zdravila najbrž niso prava. Ko se bolj natančno pozanimam o načinu zdravljenja, ugotovim, da med zdravljenjem sploh niso ležale, ker imajo otroke, morajo kuhati, morajo pospravljati stanovanje itd. V tem primeru bolnice niso krive, saj gre bolj za socialno vprašanje. Položaj pa je za zdravnika otežkočen, ker se zaradi teh težav zdravljenje podaljšuje, pa tudi bolniški stalež, za katerega je zdravnik odgovoren. — Nekateri bolniki menijo, da sem neprijazen, ker odklanjam izdajanje napotnice za specialista ali zdravljenje izven naše regije. Gre predvsem za bolnike, ki so že opravili preglede pri specialistih v celjskih zdravstvo nih ustanovah, ki pa z izvidi niso zadovoljni, ker niso skladni z njihovim prepričanjem o bolezni. Običajno menijo, da jim odrekam pravice, ker — »zakaj plačujemo socialno?« Proti takšni nepotrebni podvojenosti dragih pregledov smo se na ravni občine in regije samoupravno odločili, saj jih sedanji stabilizacijski trenutki finančno ne dovolijo. In če smo se samoupravno dogovorili, morata to enako spoštovati zdravnik in bolnik. — Včasih nastajajo težave z bolniki, ki na invalidski komisiji niso ocenjeni skladno z njihovimi pričakovanji — ocenjeni so kot delazmožni (popolnoma ali delno). Priprave za invalidski postopek so običajno dolgotrajne, spremljajo jih daljši bolniški stalež in številni specialistični pregledi (postopek je za družbo zelo drag!). Če bolnik ni zadovoljen z ocenitvijo invalidske komisije, ima pravico pritožbe v zakonitem roku 30 dni. Pogosto se bolniki ne pritožijo (verjetno iz strahu, da bo ocena drugačna) in po preteku zakonitega roka za pritožbo ponovno prihajajo v ambulanto zaradi istih težav in zahtevajo stalež in ponovne specialistične preglede. Ob tem običajno nastajajo konflikti, ker mora lečeči zdravnik spoštovati mnenje invalidske komisije, sicer vsi pregledi in postopki izgubijo medicinski in družbeni smisel. — Naj navedem le še podatek, ki bo pokazal, koliko cenimo in spoštujemo delovni dan! Nekaj časa sem izpolnjeval preglednik o pripravljenosti vrnitve na delo, ko je bil bolnik po moji presoji ozdravljen in zmožen za delo ob kontrolnem pregledu v četrtek. Iz podatkov vidimo, da je bila le četrtina pripravljena (prostovoljno) za delo v petek (in na primer v soboto, če Delo gasilcev in aktivnosti na področju požarne varnosti letos poteka v znamenju jubilejnega X. kongresa gasilcev Slovenije, ki je bil junija v Ljubljani. Za naše društvo to pomeni določen pregled dela za preteklo štiriletno obdobje in obenem načrtovanje nalog v naslednjem obdobju. 1. julija smo proslavili dan gasilca in ob tej priložnosti opozorili sodelavce na našo organiziranost, opremljenost, pa tudi stalno pripravljenost pri zagotavljanju varnosti v temeljni organizaciji, kakor tudi v kraju ali celo na območju občine. O stalnem delu članov gasilskega društva Šempeter pričajo podatki o udeležbi na svečanostih, stalnem urjenju ženske in moške enote. Priprave, ki so preventivnega značaja, so namenjene predvsem za občinsko tekmovanje, ki bo ob koncu septembra v Žalcu. Strokovna služba skuša usmerjati in izostriti razmišljanja slehernega delavca na področju u-sposabljanja v protipožarni za- je bila delovna). Ostali so vztrajali pri bolniškem staležu do ponedeljka, ker — »za ta en dan se pa res ne splača v službo!« Primeri, ki sem jih navedel, gotovo niso vsi, v katerih ni vedno lahko bolnikom prijazno dopovedati, da nimajo prav in da se ne obnašajo kot bi se morali oziroma kot pravi in dobri delavci. Opravičujem pa se tistim, ki se ne bodo našli ali spoznali v opisanih primerih in so bili kdaj po nedolžnem deležni moje neprijaznosti. Tistega bralca ali bralko, ki se je med vrsticami spoznal, pa prosim, da si zastavi vprašanje lastne vesti in ugotovi, če ima enaka moralna merila za zdravnika in zase kot bolnika, pa tudi obenem kot delavca, zavestnega člana naše družbe. Dr. Josip Pavlovič, zdravnik obratne ambulante Aero ščiti, pospešuje pa tudi prizadevanja na področju inventivne dejavnosti, ki bi lahko dajala dobre rezultate. V zadnjem času preizkušamo napravo za izdelavo pene. Napravo nameravamo vgraditi v prostore, kjer je povečana nevarnost za požar, s priključki za dovod penila in vode izven objektov. V mesecu oktobru nameravamo po programu dela skupaj s poklicnimi gasilci izvesti izpopolnjevanje s praktičnimi rešitvami za vse delavce v šempeterski Kemiji. Z opravljenimi nalogami in načrtovanim delom smo predstavili le uspešnost našega delovanja, obstajajo pa seveda tudi slabosti. Na področju dela in opremljanja nimamo nikakršnih ovir, vendar v zadnjem času ugotavljamo vse manjšo zainteresiranost sodelavcev za to vrsto samozaščite. Skupno s strokovno službo in AKTIVNOSTI V LETU KONGRESA SLOVENSKIH GASILCEV vodstvom razmišljamo o ukrepih, ki jih vsebujejo samoupravni akti, npr. Pravilnik o varstvu pred požarom in republiški predpisi. Ugotavljamo, da bi morali duh in smisel gasilstva preveriti oziroma zahtevati že ob sprejemu na delo v naši delovni organizaciji pri slehernem kandidatu. Tako bi obdržali gasilstvo kot nujni preventivni element ob našem stalnem delu. Že nekaj časa namreč žal ugotavljamo, da je vse manj prizadevnih in zagnanih sodelavcev, ki bi bili voljni povsem prostovoljno delati na področju požarnovarnostne zaščite, menimo pa, da je vzrok za to predvsem v dosedanji finančni radodarnosti, ki je zatemnila nujnost preventivnega delovanja. Morda bi tudi tokrat ob zaključku še enkrat veljalo poudariti, da mora požarna varnost o-stati sestavni del odgovornega dela in obnašanja slehernega delavca in občana. Ivan Cetina GASILCI PAPIRNE INDUSTRIJE SMO TEKMOVALI Po dolgoletni tradiciji smo se gasilci papirne industrije Slovenije spet zbrali na tekmovanju. Tokrat je bila prireditelj Karto-nažna tovarna Ljubljana — Vol-karton Logatec. Na tekmovanju je nastopilo dvajset desetin, šest ženskih in štirinajst moških. Vsa gasilska društva so predhodno dobila razpis tekmovalnih disciplin. 16. junija smo se zbrali v Logatcu, da pomerimo svoje moči in obetal se je hud boj za osvojitev točk. Moški tekmovalci so imeli na programu trodelni napad, mokre izvedbe vaje za sedem gasilcev in štafeto na 350 kvadratnih metrov s številnimi ovirami. Po žrebanju startnih številk smo bili slabe volje, saj so fantje potegnili številko 14, dekleta pa 5. Tako so moški nastopili zadnji, ženske pa predzadnje. Po pregledu pri A komisiji smo se odpravili na tekmovalni prostor. Zelo zanimivo je bilo gledati tekmovalne desetine, nekaterim je šlo delo lepo od rok, pri nekaterih pa je tudi trema naredila svoje. Pri moških desetinah ni hotela vžgati motorna brizgalka, tudi slabo zapete sponke so popustile in tekmovalci so bili premočeni do kože. Tudi pri ženskih desetinah ni šlo brez smole, slabo spet sesalni vod se hitro odpne in kazenske točke so tu. Ko so našo žensko desetino poklicali na start, smo še enkrat v mislih preletele izvedbo vaje in se med sabo opozorile na napake z največ kazenskimi točkami. Pričele smo pripravljati ozadje, medtem pa so na teren poklicali moško desetino za štafeto. Po-strojitev in predaja raporta sta minila brez zapetljajev, sesalni vod je bil lepo spet in zvezan, zaslišalo se je povelje »voda«, pa »prva voda« in »druga voda« ter »gotovo«. Vajo smo končale z dvema negativnima točkama. Po trodelnem napadu smo šle na vajo raznoterosti. Po žrebu startnih mest so se dekleta odpravila vsaka k svoji progi. Na žvižg piščalke so se pričele oblačiti, zažven-ketale so sponke na pasovih in zaslišal se je ropot orodja. Vaja je bila izvedena hitro in učinkovito. Na zaključku nam je sodnik prišepnil rezultat in v našo preplašenost vlil veliko upanja, čeprav nismo bile povsem prepričane, da bi lahko bile prve. Za nami so tekmovale gasilke »Sladkogorske« — I. ekipa, ki so bile večletne prvakinje. Njihovo obnašanje je bilo zelo športno, saj so nas med nastopom bodrile. Ko so tekmovale, smo se jim skušale oddolžiti, čeprav smo si želele, da bi ostale prve. Vendar smo bile prepričane, da so boljše od nas. Vajo so izpeljale do konca, znan je bil tudi njihov čas in med nami je zašumelo — bile smo boljše. Ko je pričela z vajo moška desetina, smo bili vsi »na trnju«. Vaje so se pričele lepo, toda motorna brizgalka je vžgala šele pri drugem poskusu. Potem pa je potekalo vse lepo do konca, le čas ni bil najboljši. Fantje so bili slabe volje, dekleta pa smo bila presenečena s svojim uspehom. Po kosilu je bila razglasitev rezultatov. Ko smo prejele pokal za prvo mesto, smo bile najsrečnejše. Menim, da je naš uspeh lep, kajti tekmujemo šele tretje leto. Na prvem tekmovanju smo pred leti bile vesele, ker smo sploh lahko nastopile. Prepričane smo, da ure priprav in vaj niso izgubljen čas. Zavedamo pa se tudi, da je prvo mesto obveznost, ki jo bomo morale naslednje leto braniti. Tudi deveto mesto za moške ni slab dosežek ob dejstvu, da so morali člani med rekonstrukcijo celuloze in remonta v proizvodnji dnevno delati po dvanajst ur, prav v času naših največjih priprav. Po razglasitvi rezultatov smo se zbrali na družabnem srečanju, na katerem smo se dogovorili, da se naslednje leto srečamo v Ceršaku. Marija Podvez UTRINEK IZ NAŠE PRETEKLOSTI VOLITEV IN USTOLIČENJE KARANTANSKEGA KNEZA NA KNEŽJEM KAMNU PRI KRNSKEM GRADU Ta velika oljna slika (v originalni velikosti 120 X 100 cm) je stalni spremljevalec tiskarne — od nekdanje Mohorjeve tiskarne v Celovcu in na Prevaljah, nato v tiskarni v Celju — v Celjski tiskarni, Celjskem tisku in Cetisu. Ohranila se je skozi vsa burna obdobja preteklih stodesetih let, danes pa — zvesta grafičnim tradicijam — krasi pisarniški prostor direktorja TOZD Grafika. Že v prvem letu okupacije (1941) so jo takratni vajenci v tiskarni na pobudo starejših pomočnikov skrili na podstrešju današnje stavbe na Trgu V. kongresa. Skrbno so jo zakrili s starimi, odsluženimi črkovnjaki. Pri požamo-varnostnem čiščenju zaradi stalnih bombnih napadov so Nemci sliko našli in jo hoteli odpeljati. Vendar je takratni politični komisar, rajhovski Nemec, zahteval sliko v svojo pisarno in tako je slika ostala v hiši. Po svoji umetniški vrednosti je slika neopredeljena, tudi njen avtor ni znan. Pač pa je bila jeseni leta 1982 na naši televiziji kratka reportaža o dveh ali treh takih slikah, ki se nahajajo na Koroškem, vendar komentarja televizije k tej sliki ni bilo mogoče dobiti. Stane Lovrenčič KULTURNI DOGODKI LOJZE PONGRAŠIČ V ISTRI V istrski vasi Marušiči so se v tamkajšnjem kamnolomu pred petimi leta prvič odločili za organizacijo mednarodne kiparske šole, ki so ji dali ime Kornarija, po opuščenem kamnolomu. Letos je bila ta mednarodna kiparska šola že petič. Mednarodna kiparska šola Kornarija ima mednarodni značaj. Nastala je na pobudo tamkajšnje krajevne skupnosti in Obalnih galerij iz Pirana, že v pričetku pa se je pridružila tudi znana londonska umetniška šola St. Martin's School of Art. Doslej so na tej kiparski manifestaciji sodelovali številni znani in manj znani umetniki in študenti kiparstva iz cele vrste držav sveta. Letos sta bila med udeleženci jubilejne, pete Kornarije, tudi dva iz Slovenije, Franc Tobias iz Maribora in naš sodelavec, kipar samouk, Lojze Pongrašič. Marušiči so na hrvaškem delu Istre, tik ob republiški meji. Po dobro vzdrževani asfaltni cesti je do njih iz Portoroža dobre pol ure vožnje. Vas, kot so številne druge vasi v Istri, med belim Lojze Pongrašič in Franc Tobias v Komariji kamnom in rdečo zemljo. Kakšen kilometer iz vasi je kamnolom Kornarija, od koder so še pred leti vozili marmor po celem svetu. Kamnolom so zaprli in dolgo časa je bil neizkoriščen. Vse do pred petimi leti. Pongrašič in Tobias sta bila opoldne, pod vročim avgustovskim soncem, v kamnolomu sama. Drugi udeleženci so bili na opoldanskem počitku ah pa na izletih po Istri. Slovenska udeleženca sta bila vztrajna, saj sta izkoristila del svojega letnega dopusta za udeležbo na tej mednarodni kiparski manifestaciji. To pa je že primer velike vztrajnosti in želje. »Je, kajti sodelovati na takšni mednarodni manifestaciji je prijetno, zanimivo in poučno obenem. Spoznaš prijatelje in kolege iz celega sveta. Trenutno so tukaj na primer Španec, pa Nemec, pa ...« Lojze Pongrašič pripoveduje navdušeno, kljub temu, da je sonce nekje visoko in pripeka prav neznosno. Prvič je na takšni manifestaciji, ki ji pač tukaj rečejo šola. Del dopusta je izkoristil, da izkleše plastiko, ki bo ostala tukaj v Marušičih. V parku in v domu kulture. Poleg številnih drugih. Delo je naporno. Tukaj ni ateljeja, ni brezmejnega časa. Kleše se pod vročim soncem, bolj ali manj vse priganja čas. Za ta marmor, za te bloke, ki so jih dobili v obdelavo, pravijo, da se preveč radi krušijo. In predvsem je želel Lojze Pongrašič svoje delo opraviti tako, da bo zadovoljen in ponosen nanj. O vseh tistih užitkih, če jih lahko tako Pongrašič pri klesanju svoje plastike v kamnolomu imenujemo, je razmišljal kasneje, ko je odšel na drugi del dopusta. Na počitek. Predvsem pa je pri vsem tem, pri takšni manifestaciji potrebna velika vztrajnost. Pogoji so res težki. Ni ateljeja, spijo v u-čilnicah osnovne šole. Moška soba ali učilnica, ženska soba ali učilnica, zbornica je nekakšna dnevna soba za vse. Zvečer se zberejo, se pogovorijo o svojem delu tudi z domačini in potem se večer konča zelo hitro. Vsak tone zelo hitro v spanec, za delo prihodnjega dne. Ob koncu avgu- sta Marušiči zamrejo, ostanejo le njegovi prebivalci, ki delajo v bližnjih večjih mestih, v Bujah, Novemgradu in Portorožu. Kamnolom Kornarija zamre, tu in tam kakšen obiskovalec, kipi v parku te majhne vasice pričajo o poletnih kulturniških dogodkih. Manjša galerija v marušiškem domu priča o želji tukajšnjih prebivalcev, da želijo videti tudi drugačen kamen, kot le tisti, pridobljen v potu vsakdanjega dela, v navadnih oblikah, ki so skozi desetletja potovali iz Kornarije v svet. Prihodnje poletje se bodo v Marušičih in Kornariji ponovno zbrali umetniki in študentje kiparstva iz celega sveta. Pregledali bodo letos nastala dela. Med njimi bo tudi plastika našega sodelavca Lojzeta Pongrašiča. Vsekakor je to ponovno veliko priznanje za njegovo dosedanje u-spešno delo na področju kiparstva. -bš VOJAKOVI POZDRAVI Iz Bileče, kjer služi vojaški rok, se nam je oglasil sodelavec iz Tovarne celuloze in papirja Medvode, Drago Kosič. Sodelavcem želi veliko delovnih uspehov in vse lepo pozdravlja. Iz uredništva mu redno pošiljamo naša glasila, ki mu, kot je zapisal, prijetno krajšajo čas. Obljubil je tudi prispevek za naš časopis. Želimo, da bi mu čas v vojaški suknji hitro minil — kdor pa bi mu želel pisati — njegov naslov je v našem uredništvu. NAŠI KOLESARJI USPEŠNO NASTOPAJO NA RAZLIČNIH TEKMOVANJIH KOLESARSKA DIRKA ZA POKAL VITKA VITANCA 15. julija je kolesarski klub Mera pripravil drugo kolesarsko dirko za pokal Vitka Vitanca — v spomin na tekmovalca, ki se je smrtno ponesrečil na treningu pred dvema letoma. Start dirke je bil na Lipi v Štorah, cilj pa pri Domu železar-jev na Svetini. V kategoriji članov od 18 do 35 let, ki je bila najštevilnejša, so nastopili tudi štirje člani naše kolesarske sekcije. Dosegli so dobre rezultate. Progo, dolgo 7750 metrov, so prevozili: Igor Nunčič — 7. mesto (29,51 minut — hitrost 15,547 km/h), Janez Crepinšek — 8. mesto (30,27 minut — hitrost 15,271 km/h), Boštjan Demšar — 12. mesto (35,25 minut — hitrost 13,135 km/h), Brane Rezar — 13. mesto (41,36 minut — hitrost 11,178 km/h), Po dirki je bila podelitev medalj zmagovalcem in prehodnega pokala. Člani kolesarske sekcije Aero so se udeležili tudi nekaterih drugih tekmovanj, o tem pa v naslednjih številkah našega glasila. Igor Nunčič ČESTITKE SODELAVCU Vodja splošnih poslov v TOZD GRAFIKA je v juniju proslavil svojo tridesetletnico. Ta dogodek pa je bil obeležen še s posebnim dejanjem: tistega dne je namreč tovariš Bogdan dodal dolgi vrsti samoupravnih sporazumov še enega in z njim zaključil vrsto sporazumov, dolgo trideset decimetrov. Lep dosežek, ta dvojni jubilej. Čestitamo! MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES ZAGOTOVILO Skozi streho je zamakalo. Vprašali smo mojstra, če bo u-spelo popravilo strehe, pa je rekel: — V pol ure ne bo več zamakalo. — Kaj, tako kmalu bo to popravljeno? — Neee, to sploh ne, ampak se že jasni...! (Lo) Pripadnik Službe za operativni razvoj TOZD GRAFIKA piše na svojem delovnem mestu sedeminštirideseto poročilo o puščanju strehe nad novo Grafiko ... (Lovro) VSE V ANGLEŠČINI — Celoten dopis KOVINOTEHNE mora biti v angleščini, razumete? — Ali res vse? Kako pa se reče KOVINOTEHNA po angleško? — KOU-VAJ-NOU-TEJH-NA. (Lo) UGOTAVLJAJTE VAŠE SKRITE SPOSOBNOSTI! Pomagali vam bomo s testom, ki je v ta namen skrbno pripravljen. Uporabili bomo iz štirih črk sestavljeno besedico DELO in pravokotnik, v katerega je treba vstaviti (vpisati) vse štiri črke, seveda v pravilnem zaporedju. Iz načina, kako bodo posamezne črke vstavljene v pravokotnik, lahko uganete vaše skrite sposobnosti. Torej na delo! Nagibate k razsipništvu, vse prehitro in brezglavo zapravljate. Vodstvo bi temeljito premislilo, preden bi vam zaupalo v upravljanje npr. fond za reprezentanco. Skoraj na dnevnem redu bi imeli težave z delavsko kontrolo in revizorjem. Nagibate k tako pretirani skromnosti, da že dobiva oblike sti-skaštva. Ta lastnost vas močno priporoča v članstvo komisije za nagrajevanje. Občasne težave bi imeli po vsaki seji komisije. DELO Kažete mnogo smisla za povezavo in sodelovanje med TOZD. Vendar o tej lastnosti previdno molčite, ker bi imeli hude težave zaradi nerodne lokacije TOZD. Ste navdušen enigmatik, rebusi so za vas prava poslastica. Pri uvajanju sprememb, dopolnil, dodatkov in aneksov ter pri prečiščevanju pravilnikov in sporazumov vseh vrst bi imeli zelo veliko uspeha. Trajna bi bila prisotnost težav pomanjkanja fasciklov, map in omar. 4»2 2=/f 3 h =3 Nadvse vam je všeč kompliciranost, prav posebno vam leži organizacija dela. Nekaj drobnih težavic s sodelavci, ki vas občasno bolj slabo razumejo. Muči vas kompleks pomanjkanja prostora in zraka. So sicer le prehodne težave, ki pa se bodo verjetno vse do upokojitve periodično ponavljale. Značilnost tega primera je za razliko od drugih v tem, da ta lastnost ni prav nič perspektivna. Toda naj bo dovolj. Odkrivajte svoje skrite lastnosti oziroma sposobnosti in ne čakajte, da jih odkrivajo drugi. Nikakor ni potrebno, da za ugotavljanje svojih sposobnosti uporabljate DELO, lahko si izberete tudi kaj drugega. (Lovro) KAHNI NA PEŠČENIH SELCEV SOL OLJKE kisline PARTNE- RICA HOŠKEGA POUDAREK, NA6LAS OZEK. KONEC POLOTOKA PREBIVALKA NEtTA VJUŽLNl FRANCIJI STARIN. POULIČNO 6LAS6IL0 NINO ROBIČ MRČES CIHAi POGANJEK s ► EHE86ET- OBJEKT učenje Kopičenje BOGASTVA Ž IDIL-IHE A MEJNI PREHOD >Rl NARIMRl) REtWA ZAPOSLITEV PUMPA ▼ NEI«6JEN0 TRAJANJE ionoma PRVINA , (ZNAK C() opiranj* GROZDJA PREB-AN e LIJ C TUJ ovoaAm f1 STRINA SAT I*IK teran PESNIK ULVDEN 06 UK A OtCANIZ-PELA OKUSEN SADEŽ GORA V POSOČJU f l IHE PRIJETEN OBČUTEK rm.Mto Od DA AVI JOŽICA AV6ELJ SODOBNI sl-pesnik (HAR.T) pum - N J AN JE NAŠ AERO Podoba Soleča telesa KOVINSKI SPOJ DOMAČA PERNATA ŽIVAL poslovni noiTofi. VELIKAN VELEPO- SLANIK AH- PEVKA (Joan) UEUBES LATIN- VEZNIH tll$KA RAVNINA itaudA TEZE, VNESEZ C K ČEK A VANDE VIDMA Z UtAitAK- BIVALIŠČE DEL FOTOAPARATA ZENSKA OBLEKA ZAlOHA OKAASNJ GAM Billi SEKA TAK OZN - šj.*'- ► PRIPAD- SLOVAN- nahoda PAS HA PSOV GAJ PESNICA NE6RI hunski VLADAR. OLE A KACJAN vulkan- IZMEČEK OZEK KO S BLASA ISKALKA NEŽ A N JEURO H ATOMA planet VENERA KRAJ PRI KOPRU SPRETNOST BOJEVANJA ŽENSKI GLAS SESTAVIL JANEZ m ENr SOTESKA 8A00VNE HIŠNI BOE-PRI RIM- SORODNIK. PEVEC Z BASOM * 7 KOČA ZID KRAJ PR1 MEČICAH USTEK OB NAKUPU ► ŽABA SL-TEDNIK ZAfLN IN TV A NA , KARIČ 4000% SLOG TEZA, embauze PRIOR PfNAR ZA LOO ENOT PRILET- NOST DEL Gobe NEKO-TORBICI „ VELIKAS STt KAKA OBLOGA navihanec TANTAL- HČI SIMON JENKO KIWA EDEN OD ČUTOV ZIMSKA PADAVINA 0806 V Kozolcu 9* ► OČKA Za nagradno križanko št. 5 smo prejeli 203 rešitve. Žreb je nagrade razdelil takole: 1. nagrada — 600 din — Jožica Rozman, TOZD Medvode, 2. nagrada — 400 din — Damjana Cencelj, DSSS, 3. nagrada — 200 din — Marija Pogelšek, TOZD Trženje. Izrezek z vpisano rešitvijo nagradne križanke št. 6 pošljite na naslov: Kadrovski in splošni sektor AERO, čuprijska 10, Celje. Na pisemsko ovojnico napišite: NAGRADNA KRIŽANKA 6. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve, ki bodo v našem uredništvu do petka, 14. septembra 1984. PREBERITE, NE BO VAM ŽAL Pri Mladinski knjigi je leta 1981 izšla knjiga, ki je ne moremo uvrstiti med romane ali novele, z naslovom MOST V DŽUNGLI B. Travna. Avtor, ki je napisal več zanimivih romanov, zasnovanih na resničnih dogodkih iz njegovih potovanj po svetu, se je vedno podpisal s psevdonimom B. Traven. Njegovega pravega imena ne poznamo. Most v džungli je pretresljivo, močno privlačno napisano delo, ki govori o dogodkih ob mostu v džungli, ki so ga zgradili vrtalci nafte. Zgodba se počasi odvija v razmaku nekaj dni in nam slika življenje preprostih, revnih Indijancev v mali vasi sredi džungle in njihove reakcije ob smrti malčka, ki utone v reki. Zgodba je preprosta pripoved o bolečini matere, ki je izgubila svojega otroka in o topli prijateljski pomoči sosedov materi ob veliki, nenadomestljivi izgubi. Delo je napisano kot hvalnica — materam. Avtor zanimivo niza dogodke in nas vse do otrokovega pogreba — konca knjige — pritegne k branju. Morda boste pomislili, da takšno delo ni najprimernejše branje za poletne dni, vendar boste spoznali, da ni tako. Avtor je za opis dogodkov v džungli uporabil tako pester in zanimiv jezik, vrsto duhovitih zapletov, da vam bo delo B. Travna — MOST V DŽUNGLI, zelo ugajalo. PARK GORKEGA je kriminalni roman Martina Gruza Smitha, ki je lani izšel pri Državni založbi Slovenije. Knjiga obsega dva dela. Zgodba se začenja v moskovskem Parku Gorkega, kjer najdejo tri zmrznjena, pohabljena trupla. Primer prevzame glavni preiskovalec Arkadij Renko, vendar se v potek preiskave takoj vmešajo tako imenovani »državni interesi«, ki jih prinaša major Pribluda. Zgodba se razvije v zapleten primer mednarodnega kriminala, v katerega so med dru- gim vpleteni bogati ameriški poslovnež, visoki birokrat v sovjetskem sodstvu in lepa Rusinja. Tudi prizorišča dogajanja se nenehno spreminjajo, od privilegiranih zabavišč, namenjenih sovjetskim funkcionarjem prek moskovskega »dna«, do presenetljivega konca v okolici New Torka. Čeprav je avtor romana Američan, je njegov oris razmer v Sovjetski zvezi precej natančen. Z zanimivimi in provokativnimi detajli je ustvaril prepričljvo vzdušje. Delo je prevedel Branko Gradišnik. Roman Irwina Shawa — BOGATAŠ IN REVEŽ je izšel pri Pomurski založbi leta 1977, v ponatisu, v prevodu Jožeta Hradiia. O vsebini le to: Roman je zgodba o življenju ameriške družbe z orisom pestre panorame ameriških družbenih razmer. Spoznamo družino Jarachovih — živčno razrvano mater Mary, ki je nesrečna zaradi razbitih sanj, ki jih ob svojem grobem in neusmiljenem možu Axelu ni mogla uresničiti. Razen sina Ru-dolpha, ki postane uspešen poslovnež in uresničitelj ameriškega sna, sta jo sin Thomas — »črna ovca« družine in hči Greth-chen s svojimi številnimi ljubimci zelo razočarala. Roman je prefinjeno zastavljena pripoved o psihi človeka na dnu in na poti na vrh. Roman je izšel v treh knjigah, vendar o podrobnejši vsebini ne bi pisala, ker smo zgodbo gledali v dramatizirani obliki v filmu in televizijski nadaljevanki z enakim naslovom. In zakaj vam knjigo priporočamo v branje? Predvsem zato, ker je pisana beseda še vedno natančnejša pri opisu čustev in razmišljanj posameznih junakov, v tem in seveda tudi drugih podobnih delih. Knjigo Pavleta Zidarja — DVE POSTELJI sestavljata dve zgodbi. Prva je pripoved o študentu slavistu, ki ga mobilizirajo partizani, od katerih pa po nekih čud- nih peripetijah pobegne. Vendar ga kaj kmalu ujamejo Nemci, ki ga odpeljejo v taborišče. Študent — Mirko preživi, po vrnitvi diplomira, postane profesor v neki trški sredini, se poroči in živi svoje prazno življenje, polno očitkov — drugih in svojih. Druga zgodba pa avtobiografsko opisuje življenje učitelja in pisca, ki je razpet med svoje ideje o moči besede in resnice ter med vsakodnevne naloge učiteljevanja, vzgajanja k poslušnosti in ljubezni do domovine in ljubezenskimi dogodivščinami. Poznavalcem pisanja Pavleta Zidarja bosta obe zgodbi gotovo ugajali, saj sta pisani v enostavnem jeziku, brez fraz, ki jih je avtor v prejšnjih delih tako rad uporabljal. Zato sta zgodbi, ki ju boste prebrali, človeško verjetni, kdaj pa kdaj smešni, takšni, kakršno je po navadi življenje. Knjiga DVE POSTELJI je izšla lani pri Cankarjevi založbi in Državni založbi Slovenije. Zgodbi imata naslov: Matkurja in Dve postelji. Ljubitelji dobrega, duhovitega branja, boste prišli na svoj račun — zato — berite, ne bo vam žal. Dora Rovere