PROSVETA CLASiLO SLOVENSKE NAROfiMr PODPORNE JEDNOTE Ursšalškl h spravalAkl p rt* t ort MT 8. Uw„4»U Ar«. Offk» of PublkaUon : MIT South Lavsdslo A to. Tolo^bon«, KockwoU 4904 A« * U. IMS, «I tkm rfftei >••«««» * IUI* I. in. Chicago, 111., torek, 24. oktobra (October 24), 1933. prixac Komentaqi pjgiu delavcev in farmarjev ftdnje mesece se je v Zdru-l državah izoblikovala cela delavskih štrajkov. Brez v8e temeljne Industrije dete. Na stotisoče de-je v stavkovnih bojih M prizadeti so rudarji jeklarski delavci in tako Od New Yorka do Salt pisca, povsod, vsa republi- je dni so se pridružil ji na zapadu in severo-u. Strajki farmarjev niso lovega. Momentalno imajo sekaj »kupnega z industrij il delavci, dasi so interes: Birja fundamentalno različ-interesov delavca. Far-nke organizacije izjavljajo, rlada še ni potegnila farmar h depresije; akcije Roosevel-idministracije za rešitev irjev iz krize se je izjalo-Cene farmarskim pridel-se še niso dvignile. Stavka jev pomeni, da farmarji todo prodajali pridelkov, ne »plačevali davkov in obresti svojih dolgov in ne bodo se Sili izgnati iz svojih hiš, bo-pa zamenjavali svoje žito in farmsko blago za tovar-blago na podlagi cen, ki jejo stroške njihove produk kdtem pa, ko je revolta far-rjev naperjena proti vladne-l programu obnove, so rebel-množice delavcev v direktni konfliktu z onimi deloda-ti, ki za meta vaj o in ignorira-vladni program obnove. Ce-vrsta delodajalcev in deloda-ikih organizacij, največjih italističnih magnatov v A-riki, se je uprla Niri in noče uti minimalne mezde in ■itnalnega delovnih* *ooče ¡niti unije, ki jo je Nira do* k delavcem. Takozvani pra-ki jih federalna vlada tpa z lastniki industrij, so v Iki večini le na papirju, far- * takih razmerah so torej ivci — čeprav iščejo predle svojih pravic — prisili, da stavkajo indirektno tu-sizvajanje pogojev Nire; v ft «ilijo kapitalisti — ne vla-Vlada sama ni do danes še ar storila, da bi uveljavila Mnike svojega "partnerstva ■Mtrijami". Namesto vfade 'jo to nalogo vršiti delav-. • In kaj imajo za plačilo? «jih oblastniki NRA javno M*jt> z žaljivimi besedami lm Pndigujejo, da "zdaj ni u utavke"! fekvci «ami dobro vedo, kdaj za stavkanje. Vedo, da <»vka njihovo zadnje zred-obrambe, kadar ni druge ■8. Delavci ne stavkajo iz v< in s|»orta; dobro vedo, »i čakajo žrtve, pomanjkanja zaslužka in trplje-I»bro vedo, da je stavka ™ manj vojna in barbarsko P*« Pa tudi to, da se istega "^'Kh orožja — fizične al-** Mužujejo tudi kapitali-1 »vojimi privatnimi arma-1 ln "Masti h svojo policijo *J»*tvom, kl »o navadno piki AooopUaaa far aulBy at «p^iol rats si pasta— providod for ia ssotioa 111. Aaj of IJ. Hig Babicrtpiloa IS.0S ŠTEV,—NUMBER 208 25,000iE VEMO VSTAVKIVPESN-SYLVANIJll 2e šestič so bili rudarji preva rani z napačnimi poročili Washingtona glede priznanja unije Pittsburgh, Pa. — (FP) — Dasi so se rudarji v pittsbur-škem okrožju in v nekaterih drugih vrnili na delo, premogovniki v okrajema Fayette in Greene še vedno počivajo. Krog 25,-000 rudarjev še vedno stavka proti jeklarskim kompanijam, ki kontrolirajo premogovnike v teh krajih in nočejo priznati UMW. Predsednik H. C. Frick Coke Co. Moses je namreč prekinil pogajanja z reprezentanti rudarske unije. Ta pogajanja so se tikala unijske pogodbe in so se pričela z namenom, da se konča konflikt. Na podlagi obljube, da bodo baroni podpisali pogodbo, so predsednik Roosevelt in u-radniki UMWA apelirali na rudarje, naj se vrnejo na delo. Razvoj dogodkov je sedaj pokazal, da so bili rudarji že šestič premišljeno prevar jeni z napačnimi poročili iz Washingtona glede priznanja unije. Murray, podpredsednik UMWA, je naznanil, da je William Feeney, predsednik četrtega rudarskega distrikta, ki uključuje okraja Fayette in Greene, podal Baroni premoga izzivajo vlado Poziv, naj nastopijo pred delavskim odborom, ao ignorirali Washington, D. C. — (FP) — Ko je delegacija odpuščenih rudarjev, članov UMWA, katere je vodil Ed. J. Morgan, predsednik 23. rudarskega distrikta, ki uključuje papadni del države Kentucky, prišla v Washington, da nastopi na zaslišanju pred vladnim delavskim odborom, jo je načelnik odbora senator Wagner informiral, da se operatorji niso odzvali pozivu. Henry Warrum, pravni zastopnik UMWÀ, je članom delavskega odbora pojasnil, da so Hart Coal Co., Dawson Daylight in Reinecke Co. formirale "neodvisno" kompanijsko unijo in odpustile veliko število rudarjev, ker slednji niso hoteli Izstopiti iz prave unije in se pridružiti kompanijski. Kompanije so potem uposlile neunijske rudarje in ti so prevzeli mesta odpuščenih rudarjev. IWarrum je zahteval, da federalna vlada enforsira 7 a) sekcijo industrijskega zakona, ki prepoveduje take odslovitve. "Rjava" Koroška Celovec, Koroška, 23. okt. — Avstrijska vlada je ukazala zapreti nemškega kneza Sachsen-Meiningena, ki je bil nastanjen gnadu Pietzelstaetten v celovški okolici. Njegova Žena je in- NASHMGTONNM sovjetska Risija za trdno ■■■I pričakuje primaaje POMETE PIED Isvojim PRAGOMl Tega mnenja gradnjo pridobil projekt je direktor sa stanovanj, ki bi rad predsednika ss svoj resignacijo. Ko je Feeney ne-' ternirana v gradu. Oba sta na davno skušal govoriti rudarjem cijska hujskača. Po prevratu se na javnem shodu, so ga slednji utihnili in moral je zapustiti o-der. Mnogi smatrajo, da je Fee neyjeva kariera kot unijskegs uradnika zaključena. Kot pred sednik četrtega rudarskega distrikta UMWA je Feeneyja nasledil William Hynes. Ta rudarski distrikt je na robu bankrota. John L. Lewis, predsednik UMWA, je naznanil, da bo vse posle tega distrikta vodil glavni stan unije v Indiana-polisu. Rudarji so nedavno zagrozili, da bodo izvolili svojo listo distriktnih uradnikov. Imenovanje Hynesa se smatra kot korak, ki naj bi preprečil revolto članstva rudarske unije. Kriza Udarila Francijo Daladierjeva vlada pred padcem zaradi težkih finančnih pro» blemov Pariz, 23. okt. — Francoska zbornica se spet bavi z akutno finančno krizo, iz katere se lahko vsak čas izcimi politična in kabinetna kriza. Daladierjeva vlada zahteva zvišanje davkov n znižanje pokojnin, da balan-Cira budget. Razlika znaša o-trog pol milijarde frankov in to vsoto je treba nekje vzeti. Stranke, ki vzdržujejo vlado, so proti finančnemu programu vlade, ne vedo pa, kako bi izvlekle državo iz finančne krize. Kriza je povzročila padanje franka. Finančni fnriister Bon-net je včeraj poročal, da zlato , uhaja iz Francije in špekulant je j izrabljajo krizo v ogromnem ob-zegu. je naselilo več nemških plemi-čev in preprostih Nemcev iz "rajha" na Koroškem z namenom, da bodo pomagali po nem-čiti koroške Slovence. Danes so pa ti nemški Nemci velik tfn v peti avstrijske vlade. Vsi so — hitlerjevci in rovarijo proti Doll-fussu in njegovemu režimu. Danes je Koroška najbolj "rjava" provinca v Avstriji. Kooperacija konzumentov važen faktor v delavskem gibanju Mena, Ark. — Kooperacija konzumentov bo*igrala čedalje večjo vlogo v ameriškem delavskem gibanju, pravi Oscar Coo-ley, inštruktor na tukajšnjem delavskem učillšču in bivši tajnik Ameriške zadružne lige. "Važno je," je rekel Cooley, "da mladi ljudje spoznajo pomen kooperacije in kako naj ta služi .pri gradnji nove družbe." Waahington. — (FP) — Fe-deralna vlada naj naj prvo poči sti slume v Washingtonu, kjer naj v ta namen ustanovi "laboratorij" za gradnjo cenenih in čednih delavskih stanovanj. Tega mnenja je Robert D. Kohn. direktor stanovanjske sekcije Public Works administracije, ki bi rad pridobil predsednika za svoj načrt. Ta načrt predvideva uničenje slumskega distrikta v glavnem mestu, kjer so nedaleč od Bele hiše najslabše stanovanjske razmere posebno v zamorskem predelu. 50 let že kažejo na ta kontrastni Washington, ki se na eni strani blešči v razkošnosti in lepoti, na drugi pa je torišče jetike za bedne proletarce, katerih ne manjka niti v glavnem mestu dežele. Kohn bi rad videl, da bi vlada v eksperimentalne svrhe podrla tri bloke slumov in na njih mestih zgradila cenena, vendar pa Čedna stanovanja, kar je izvedljivo. Postavi naj jih na zemljiščih, katere dobi najceneje. S tem projektom bi se lahko prepričala, koliko se lahko Izboljša stanovanjske razmere v mestih. Po izbolju kriče posebno večja mesta, katere kazijo slumski predeli, ki ao torišča ne le bolezni, nego tudi zločlnstvs. 'Notranji Ujnlk Ickes ima v n^artu ustanovitev federalne stanovanjske korporacije, ki naj bi ae v Velikem obsegu vrgla na uničevanje slumov in gradnjo cenenih in čednih delavakih stanovanj. Mnenje je, da bi vladna korporacija lahko zgradila moderna stanovanja, v katerih bi bila atanarina od $6 do $9 na mesec od sobe. Ne smela bi pa zemljišč drago plačevati, česar bi se lahko izognila potom avoje pravice o "Imminent domain", to je, da lahko zaseže zemljo ali poslopja ln plača zanje kolikor se ji zdi vredno. Ustanovitev take korporacije je tudi edini izhod, če hoče vlada priti temu problemu v okom in oživeti gradbeno industrijo. Konferenca v Washingtonu, ki ae začne v dveh tednih, nedvomno prineee prijateljski pakt med Ameriko in sovjeti. Litvinov molči o sovjetskih pogojih. Pogoji priznanja morajo biti taki, da ne poniftajo Sovjetske unije. Hitler je poparjen > Liga aarodov vidi vojno Rovaraost v Aziji Konflikt med Japonsko In Rusijo vedno bolj straši v Ženevi Ženeva, 23. okt. — Tajništvo Lige narodov, ki je zadnje dni prejelo oflclelno obvestilo Nemčije sa izstop Is lilge, se je pomirilo in ne vidt več v tej akciji Nemčije kakšno akutno nevarnost za evropski mir. Po pravilih Lige mora Nemčija čakati dve leti predo preneha biti Članica Lige. V tem času se lahko zgodi marsikaj, kar prisili Nemčijo, da se premisli ln prekliče svoj sklep; ako pa hoče biti Nemčija osamljena, kar si Js ss-ma izvolila, naj bo. KUub temu, da ne bo več članica Lige, mora Nemčija spoštovstl vse pogodbe v okviru Lige, med temi v glavnem veraajsko pogodbo. Tajništvo Lige se v tem mo-mentu še ne boji, da akcija Hem-člje ograža evropski mir. Nevarnost vojne Je v tem momentu večja v Aziji kakor v Kvropi. Položaj med Japonsko ln sov Jati ns Daljnem vshodu Je vedno bolj kritičen. Tam se lahko vsak čas skuha nekaj nevarnega. V krogih Lige narodov prevladuje mnenjs, ds je najbolje, če h razorožltvena konferenca o d god I za nedoločen čaa — sa toliko časa, da se pomirijo napetosti med Nemčijo ln velesllsml. *vmmmmmmmmm»immmmm/mmmmnmmmm* Mesta in države so preveč zavl-te s raznimi restrikcijaml In "red tejpom" In nI pričakovati od njih posebne aktivnosti v tem področju. Radi teh ovir si je Ickes tudi ssmislil vladno stanovanjsko korporacljo, ki naj bi pričela rehabilitirati ameriška mesta in reševati stanovanjsko vprašanje. Vlada bi s tem nič ne Iz-gubila in bi dobila povrnjen denar. Poleg tega Ima tudi te prednosti, da lahko najame veliko cenejša posojila kakor pa mesta ali privatniki. iesemskl poročevalel so ho-Čeraj Izvedeti, kskšns glav- lui zaščitniki deloda- Napredek krojaške unije — ' New York. - The Interna- * Izrinjen v blato, mora "«t«», mora Y'V1^ 11 "i«*a. Iprû^bitVijo^ÎOO.OOO novih čl.-, \ stavke in kadar ^|orJ|| udiei( Garment Workers, ito, mora unjja |IVoJevala nsjvečjo umazatl, zma|f0 ^ ¿*aa svetovne vojne s ,vci- "«ti farmarji, m- Z m,i iX kampanji, ki jo vodi t. «- Jubjzn,> do stavk. Pri- njj.f „u aktlvns John Sob- *'"l*»darAkega ---| "» more zadovoljiti Zadovoljiti vse razrede v sta-| ggjLna i> kapitalistični -"ja vlada se je * «s dva konja, ki bi rada bila "ne-■I nad razredna — P*dno bo u vlada za-fcJ termin, bo lahko * to nemogočo. M t* da Ako bo ameriško delavstvo pametno, bo poskrbelo, da »h. prihodnja vlada odkrito dstor» nka, ki odpravi razrede in uvede nov gospodarski sistem, naksr, bo lahko zadovoljila ogromna, večino — vee one, ki hočejo de lati v koristni produk?ljl pod s ' cialno kontrolo. Washington, D. ( ., 23. pkt. — Priznanje sovjetov je momentalno najvažnejši predmet raz* govarjanja v Washingtonu—vaš-nejši predmet kakor razorožltvena konferenca, Kuba, evropski vojni dolgovi in vsi ostali mednarodni problemi. Glavno vprašanje v zvezi a tem predmetom je, koliko dobička bo I-mela Amerika od direktne trgovine s sovjetl. Ako je res, kakor poročajo is Moskve, ds Litvinov prinese ss pol milijarde dolarjev sovjetskih naroČil sa ameriško blago, tedaj to pomeni, da bo 300,000 nadaljnjih brespoeel-nih delavcev dobilo delo v Ameriki. Moakva, 23. okt. — Sovjetski krogi in ljudstvo Rusije v splošnem trdno prlčakujs, ds smerl-ško-sovjetska konferenca, ki se sače v dveh tednih v Washlngtonu, prineee eovjetakl vladi po. polno prisnanjs od ZdruŠenih držav In pogodbo prijsteljstvs, ki bo ogromne koristi sa obe republiki. Najmanjšega dvoma nI, da Je predsednik Roosevelt povabil so-vjete ns konferenco s Iskrenim namenom. Mnenje v sovjetskih krogih je, da Roosevelt ne bi storil tega koraka, če bi hotel ponižati sovjete tn jim usllltl po-gojs, ki bi ns delali časti so-vjetom. Tuji teli vČei ne pogoje Ims sovjetska vlada sa pogajanja v Washingtonu. Ts pogoje Je gotovo formulirala predno Je odgovorila Rooseveltu ln sprejela njegovo povabilo na konferenco. Obiskali so Lltvlno-va, komisarja stfnsnjth sadev, ki te pogoje ponese v Washing-ton. Naleteli pa so slabo. Litvinov nI hotel nič povedati; niti ene besede niso mogli Isvlečl is njs-gs. Poročevalci vedo le toliko— kolikor Isvsjsjo Is moskovskega tiska In pogovorov s uradniki— da Sovjetska unija mora Isltl s konference v Washingtonu enakopravna; pristala ne bo na ničesar, kar bi Jo ponižalo pred svetom kot velesilo, ki obsega eno šestino površjs zemlje. I^oodon, 29. okt. — Sodba su-naj Amerike o prihajajočem sestanku sovjetskih in ameriških diplomatov v Washingtonu Je mešana. Ofieielna Anglija se je — na kratko rečeno — namrdni« la. Zaveda se, da bo direktna nveza Amerike in Rusije kolikor toliko škodils njeni trgovini. To. ds opozicije nI. Knkrat Je moralo priti. Odmev! iz Merlins so drugačni. Hitler Js poparjen. Nemški na-cljl sumijo, ds Je Roossvelt na-ešč storil U korak, da imnags ja Nemčiji. Nemški veletrgovcl so doslej posredovali med ameriškimi kapitalisti ln aovjetako vlado — In pri tem odnesli naj* vsč dobička. To zdsj odpade. Tr. govske vesi msd Nemčijo In Mo-skvo se zadnje msssce zelo hladijo. Zdaj bo Armrlka zamenjala v večjem obsegu nemški trg. Nemški kaplUlisti bodo to trpko oličutm. V Toklju ps pravijo, da so (o — pričakovali, torej niso prsse-pešati (¿usdarjl aaslsvkall Montaagle, Tenn. — V gozdovih Tennessee Products kompanije je bila oklicana stavka, ker je družba Ignorirala odredbo NI« rine adminiatrarijš, da je plača HA centov od klaftre drv prenizka oziroma, da j« družba kršila pravilnik. Ilrvsrjl so člani Cum* Url and Mountain Workers lige kl vodi stavko. prosveta tuf enij<:hte**ct ——snr—*. sr——■—■ ■ 1 - ■—-------- ,mmr - Glasovi iz naselbin «umu) im umi»* roprovVB \|«*t„ Ne» Veri t» MI. »— nje državne legislature ..4 cm»* »»JStl mm je, da et rvéi me I L • —-- - ■„ ^ Go**nrjm kar uko xlipa Kap zadela člana Lost Creek, W. Va. — Tu je naglo umrl Frank Mezge«, do- lena je padel ia prosil, da ae reši mesto New York pred bankrotom. Sedaj, ko se. zopet kregajo in zmerjajo eden drugega, si očitajo, kako kradejo ljudski denar in ljudstvo drže k tlom in tem dela vat vo blufajo, samo da bi imeli priliko biti zopet izvoljeni k polni mizi, trpeče delavce pa nadalje odirali. Bankirjem in governerju so obljubili, da bo sedanji iupan O'Brien vetiral davke na Stock Exchange. na varščine in dav*k na banke in inšurance kompanije. zopet dobilo nekaj grošev za si- "Suvenirja." Deklamacija "Pesem." Deklam i ra predsednik pev. društva 'Maš Dom" Frank Ai«- brožič Poje zbor "Naš Dom" Domu bi rad." Govor mestnega Župana Jos. B. Conleyja. Sa-loigra "Vječi," uprizori dramski 3dsek SND. Pojeta F. Plut in L. Bele. Poje hrvatski oktet "Javor." Nastop komika Sirka. Trio "Bodi zdrava, domovina 1" Deklamacija "Slovenski narodni dom." Kvartet pev. društva "Za-rje" iz Clevelanda. Dueti in solo-spevi. "Lepa naša domovina," poje "Naš Dom. Za ples v veliki dvorani igra Zoroev orkester i* Clevelanda. Za ples v spodnjih prostorih igra Rezultat je bil, da je mesti/ domači orkester Jacka Tomaiiča, Otroci v spremstvu staršev so Mesto se je hotelo rešiti bank rota. toda W da bi niti eden iz- ----------med tisočev \ia^ko plačanih go- ms i* Materije ns Primorskem. apojov aII m^8tnih krukov pri Zadela ga je srčna kap^Bil je Um trpeJ finančno zgubo na plačah ali pa drugače. član društva št. «33 SNPJ. Rudarji navalili v «pringfield Springfield, 11!. — Na tisoče in tisoče rudsrjev in njihovih žena ter otrok iz vseh krajev dr-kave Illinois je prišlo v Spring-field zadnji četrtek in petek. Med njimi* je bilo mnogo rojakov. Okrog 160 rudarjev je prenočilo v Slovenskem domu. V soboto klicali Ta mestna vjada je udarila po svojih že i-tak slabo plačanih delavcih, kot so na primer učitelji, ognjegasci policaji itd. Well, in dobri zastopniki države New York so V Albany raje odobrili znižanje plač tem delavcem, mesto da bi prijeti bogate graftarje za vrat, lovenmiem uumu. » »n * tem seveda začasno rešili voditelji PMA odpo-j mesto New York pred finančnim 'praznik" in rudarji so| polomom. Ta pomoč je bila le začasna ker s tem utrganjem plač delav-i moglo nikamor in zopet odšli domov. Poroka New York. — V Ridgewoodu, L. I., sta se poročila William Ferrara in Iva Derčar. Nevesta je hči pokojnega ribniškega ro-jaka Johna Derčarja, ki je bil dolgo let upravnik Glasa Naroda. Roosovolt pojasnil svoj denarni načrt Najprej bo vlada dvignila cene farmskim pridelkom, nsto šele prevrednotila dolar n ,je zagrozil bankrot, akorav- Waahington, D. C. — Predsednik Roosevelt je v nedeljo zvečer spet govoril v Beli hiši v rsdio. Poročal je, kaj je Že naredil in kaj bo naredil v bližnji bodočnosti. Rekel je, da od pomladi se je štiri milijone delavcev vrnilo na delo ali 40 odstotkov vseh brezposelnih. Roosevelt računa, da je bilo v marcu deset milijonov brezposelnih delavcev v Združenih državah. (William Green. predsednik Ameriške delavske federacije, je istega dne poročal, da je bilo v marcu 13,689,000 delavcev brez dela in v zadnjih šestih mesecih se je 3.600,000 delavcev vrnilo na delo.) Mnogi zahtevajo, da bi vlada morala že davno prevrednotiti dolar, a to ne gre. Vlada mora najprej stabilizirati cene farmr skih pridelkov na višji stbpnji, potem Aele pride stabilizacija dolarja. Dolar bo tako ustaljen In kontroliran, da ne bo spremenil kupne sile, kakor tudi sile odplačevanja dolgov, v sedanji In naslednjih generacijah. Dvigajoče se cene mora spremljati vladni kredit in trden pa-pimati densr. Rekel je tudi, da bo vlada kupovala in prodajala zlato . v Združenih državah. Kadar bo trebil, bo vlada o'ajAala embargo na Izvoz zlata is Amerike. cem mu no je vlada posegla v neki fund, od katerega bi morala držati roke proč. Zopet so tammanitje a-pellrali na legislaturo, da denar pot&bujejo za vzdrževanje brezposelnih. Predložili so legislatu-ri to-le propozicijo: Po vsej dr* žavij New York naj se takratni "safes-tax" podvoji, denar od te ga davka naj pa prejme mesto New1 York. Well, to jim zaenkrat ni uspe-lo, da bi vsi državni davkoplačevalci s tem polnili njih žepe. Ni jim torej kazalo drugegs, kakor da nalože razne davke na ljudstvo y mestu samem. Sprejeli so torej' sledeče: Pet centov davka na vsak "taxi fare," 4c na vsako transferirano delnico, 6'/ na trgovce in razne vrednostne papirje z malo večjimi dohodki, 50so zvišali ceno mestni vodi, eno četrtino na vrednost vseh investicij v bankah in inšurance kompanijah. To naj gre vse lepo v mestno blagajno, od tam pa — o, saj vemo kam! Vi dajte, mi bomo že naredili, da bo prav. To je pa "tigra" ustrašilo. New York Stock Exchange (bor- žavno legislaturo in zato jo zopet sklicuje govemer Lehman k izrednemu zasedanju — letos že tretjič, kar se še ni zgodilo v zgodovini države New York. V mestu New Yorku se sedaj poteguje nič manj ko devet kandidatov za županski stolček. Kapitalistično časopisje pa omenja samo tri. Ti so: sedanji župan O'Brien, Jos. V. McKee in La Guardia. Zadnji izmed teh treh bi menda bil še najboljši, toda Solomon, ki kandidira na soc. listi, je edini kandidat delavskega ljudstva, kateri bi bil zmo-fen očistiti mesto New York grafts in korupcije ter ga izvleči iz finančnega p61oma, ako bi imel le malo pomoči pri mestni vladi. Jugoslovanskim delavcem New Yorku se priporoča, da glasujejo za take može, ki bodo delovali v vašo, ne pa v svojo lastno korist. S tammanisti in drugimi graftarji mora ljudstvo pomesti enkrat za vselej, če hoče sebi in syojim potomcem boljše bodočnosti. Morda bo kdo mislil, kaj nas v Gowandi briga, če je Peter ali Pavel za župana v New Yorku. Briga nas, in to iz dveh razlogov Prvjč imamo lepo sliko "tam-manitske" vlade pred seboj, in še lepšo lahko pričakujemo, če kan-didatje iste stranke pridejo zmagoviti iz volitev in dobe večino tudi za stolčke v državn legislature Drugič je pa ljud stvo po državi proti temu, da b taki kruki nalagali nove- davke za vzdrževanje mesta New York da si bi graftarji delili ns naše žulje—John Matekovteh. Desetletnica SND I^oraln, O. — V nedeljo, dne 29. oktobra, praznuje naša na selbina zelo pomemben dan, to Je desetletnico otvoritve S. N doma. Direktorij in vsa kultur na društva se z največjo vnemo pripravljajo, da se ta dan čim bolj svečano proslavi. Gospodin, ski klub že sestavlja najboljše recepte za večerjo, ki bo vsakomur na razpolago za malo vsoto ¡Program se začne že popoldne ob 2. uri in bo trajal do večera Spored programa: Govor prve ga in sedanjega predsednika za) se je pripravljal, da mestu SND. Govor takratnega, tajnika da slovo in se preseli čez most SND. Poje pev. zbor "Naš Dom v državo Natv Jersey. Inšurance pesem "Naš Dom." > Pol ure kompanije in bankirji ao zakro- ples. Nastop komika Sirka. Igra sili, da ne i kupijo tudi entega orkester "Naš Dom." Nastop mestnega bonda/vOfe Tako so se Slov. šole SND. Igra orkester jim denarni mogotci uprli in to "Naš Dom." "PrHetela st» dva zopet v času, ko so tarnali, da po- ptička," duet, pojeti miss M. Po trebujejo denar za plačsnje In- lutnik ln mrs. A. Tomšič. Igra teresa za mestne plače ln zs brez- orkester "Naš Dom." Ples do ve-poselne. "Tiger" ae Je ustrašil in !erje. Serviranje ob 6. uri. Med prosil bankirje In governerja večerjo igra. "Fairy" orkestkr. Uhmana za konferenco. Na ko- Večerni program. Čiiaftje 1 m ' " khToda ta pogoj mora pred dr- P™« vstopnine. Vstoppica k 1 popoldanskemu programu 25c, večerja 50c, večerna prireditev ¡)les 35c. V predprodaji 75c. o bo velik praznik za našo ovensko naselbino v Lorainu. Kdor še količkaj čuti, da ae pre taka slovenska kri po njegovih j j lah. kdor se ne sramuje, da je Slovenec in kdor še ni popolnoma zatajil materinskega jezika, bo prišel na ta praznik, ako mu e čas in finance dopuščajo. Postrežba bo vsakovrstna, poceni n točna. Zabave obilo. Ples v spodnjih in zgornjih prostorih. Prijatelji od blizu in daleč ste uljudno vabljeni, da pridete in se veselite z nami na ta za nas ako vesel dan.> Lotite Balant, blagajnik SND. Je za eden ali dva centa konzumski odbor j, da prinese oljnemu tn»,tu v cent zvišanja na Kalon vsoto milijonov na leto. Ta odbor ie di mnenja, da to navijanj? ovira okrevalni program liker cene hitreje raatejo kakor nakupna moč odjemalcev Od tega navijanja cen ini komti tudi lastniki oiJmh . J'*č, ki so marsikje postali hjonarj» takorekoc čez noč bi ta naravni zaklad la*toi vlada, bi od tega zvišanja m koristi splošno ljudstvo Zdaj imajo privatniki, ki ho pra\ liko upravičeni do njih kakor vač na mesecu. fovljarski bossje pro radikalni uniji Stavkarje hočejo potisniti, servativno unijo, ampak lavci upirajo Čikaftka racaUva: Mehiška plesalka Consuelo Gomez v pa vlljonu Old Mexico". saj žalosti itak preveg. Vse Diüut dne 29. skupaj vas vabi kluba št. 4$ in "večni Članstvo ini pvpo tvo soc. I tnik/ Anton JankoviČ. Veselica in predavanje uth, Minn. — V nedeljo, _______oktobra t. L. zopet priredi duluthski ameriški Jugoslovanski klub št. 7 od Ameriške jugoslovanske zvez£ v Minnesoti predavanje, zabavo in plesno veselico v veliki dvorani (Foresters hall), Fourth ave., West and First street, v Duluthu, Minn. Dvorana se nahaja zraven mestne hiše. Glavni predavatelj (govornik) bo Glen J. Merritt, poštar v Duluthu, Minn. Predmet govora bo: "NRA and NIRA. Kij Je NRA in kaj je NIRA." Zatorej se vljudno vabijo vsi Jugoslovani v mestu Duluthu in okolici, da se udeležijo omenjenega predavanja in plesne vese lice. Pristopnine v klub ni nobene. Vsak, ki želi pristopiti v klub, plača 26 centov letne članarine Za omenjeno vsoto bo imel dne 29. oktobra zabavo, ples, dobro večerjo in njegovo članarino pla Čano za to leto. Rojaki In rojakinje v Duluthu ln sosednih naselbinah, vsi na našo veselico dne 29. oktobra! Za ples bo igral izvrsten orkester tako živahno, da bo lahko vsak poskočil, pa tudi če je že čez sedemdeset let star. Vabi se tudi naše mlade fante is sosednih naselbin in mesta Duluth, osobito naše mladeniče z železnega okrožja Minnesote da se udeleže naše veselice. Mla de fante potrebujemo, kajti pri našem klubu imamo sedaj več članic — okrog 70 lepih mladih deklet. ■ Na svidenje v nedeljo zvečer, dne 29. oktobra, ob 7. uri v Fores ter jevi dvorani! Dobra večerja, ples in zabava se vam že naprej jamčijo. John Movent, tajnik. New York. — (FP) — Q med unijo in unijo razlika, pokazali tudi čevljarski to narji v tem mestu, kjer je stavki nad osem tednov ve osem tisoč čevljarskih delai Na stavko jih je pozvala lev ska čevljarska unija, katere si nočejo priznati. Priznati so pa priprav Intl. Boot & Shoe Workers jo, ki je pridružena Ameriš lavski federaciji in ima ka vativno vodstva S to uniji sklenili dogovor za koni stavke in bo pogodba v kra predložena stavkarjem. kuje pa se, da jo bodo odk Stavkarji dolže krajevni d imm* i od**»*, da jim hoče vsiliti ko Prihodnji ^Litlvno unijo in so proti ctobra, bo v tem| uprizorili vefje pred uradi vladnega odbori teh demonstracijah je polici ZlNNHvan)i eksakvtivn Kontinent, kongresa Razpravljala bo o prihodnjem zboru. Shod v dvorani elektri čarjev Chicago, ljek, dne 30. oktobra mestu zborovala narodna ekse kutiva Kontinentalnega kongre sa farmarjev in delavcev v ho-1 ^raTg 5aToseb.J NirhTodb, telu Bismarck zvečer pa bo shod obdolžitev stavkarjev.■ v dvorani unije etektričarjev na' Ogden ave. in Waahington bule-vard. Seja se bo pečala z važnimi problemi tikajoč se vladnega obnovitvenega programa in pa kje in kdaj se naj vrši bodoči zbor. Zborovanje v Washingtonu je si cer določilo, da ee mora prihodnji zbor vršiti v teku enega leta v srednjem zapadu. Ce bo vlads skušala prepovedati stavke ali pa bo nastala nova kriza v polje-deljstvu, se bo prihodnji zbor vr Šil najbrž pred mnenje nekaterih Zamorski študentje p 1 stirajo V pismu Rooseveltu zahte da federalna vlada pod* korake ie prepreči drh nasilja Washington, D. C. - (Fl Studentovski svet Howard spomladjo, Je I ver*®. "ftopajoč nad dva i voditeljev zamorskih dijakov, je WMhlngtonskega*kongresa se je Predsedniku Reoseveltuj udeležilo nad štiri tisoč delega- Pj8mo' ........ tov proti 1 'Na shodu v pondeljek zvečer "osti federalnih svtontt bodo nastopili prominentni go- pram zločinov proti zmm vorniki - Norjnan Thomas od mu plemenu, ki se očitu socialistične stranke, Simpson, Hnčanjih m drugih nii predsednik farmarske unije, in| Povod protestu je dsloh Emil Rieve, predsednik pleteni narske unije. .M Narodna «kaekutiv« «ej« U ¿Jjf| Članov in so v nji zastopane u nije, socialistična stranka, orga is ječe mladega zamorca, _ I bil obtožen napada na ne nije, sociaiisucne »irán*», oik«- — . ,A vrtu nlziranl ^ farmarji i ^ zadružno gibanje. okrog ulici. Potem ga je obei bližini stanovanja »kn sodniks, prej pa mu je rezala ušesa. "2e 67 let," je rečeno testu, "se linčanja in neto Zvišanje je v prilog kompaniJ in | postopsnje napram zatira ki zvesto pod0f Vlada pričela regslirati ....."«tja I »v M» ¡i ne konsumentov Colllna postal član eksekutive Noriallatične atranke Chicago. — John M. Colline iz Chicaga je poetal član ekse-1 kutivnegs odbora socialistične' etrsnke, je naznsnil Clarence Senior, tajnik stranke. S tem ho zamažens vrzel v ekeekutivi.l ki je nastala po smrti Morrisaj lilllquita. Colline je bil izvoljen; za nadomestnega člana ekseku-1 tive socialistične «tranke na| konvenciji v Mllwaukeeju RM») eeca maja lanskega leta Colllna je član Mednan»dne a-«ociacije strojnikov in še več let upoalen pri Chicago. Sort h-' western šrlesnici. Rojen Je bil na Irskem I. 1*64 in dvajset lot poineje Je prišel v Združene države. Prireditev soc. kluba it. 49 Cleveland, O. — Kot Je bilo že deloma naznanjeno v Prosveti, bo soc. klub št. 49 v Colllnvoodu aranžiral na 29. okt. zanimivo prireditev s sledečim pestrim programom: Pevski sbor "Zs-rja", odsek soc. kluba št. 27 nastopi z več pesmami (mešan in ženski «bor), deklamacija (Mile Klcpčfč), deklamira Edward Slejko ml., Irene Ogrin igra ns hsrfo (ona J* hčerka trgovca z modnim blagom v SDD In edina Slovenka v Clevelftndu, ki zna izvrstno if/ratl na ta instrument). Za tem nastopijo bratje in ne-etre drutlne Marinček (kvartet violte lu kitara). Pet minut od-mort. po odmoru pa sledi sani-mlv Jejo In veC drugih] končanem programu bo sabo va v spodnji dvorani: pšos, petje In kramljanje po PpN navadi. Sladkega vin-In pa okusnega prigriz-bo Manjkalo. Prijatelji fa prijateljic« dobre rabate, pridite In no pozabite njegova prwRa i tUDlftnl prizor, ki ga itva- X. Bppkrh, If. Princ, V. Coff, "Federalna vlada to ne odobrsvs nssiljs. ~ sa odmečke sa v New Y erke še zavrte*ih jedil. plemenu, meriške idesle, stalno poj ■Wiahington. - (FP) - No-ljo, toda federalna vlada . trajni Ujnik Ickes je te dni pre- rila še ničesar, da dobe senetil marsikoga, ko se je po- naših civilnih svoboden služil zakonske moči in zvišali ieno kazen, ceno surovemu olju v "interesu industrije" — v prid oljnim me __________ gnatom. Ceno sodu olja je dolo- pt nj gtorils ničessr, ds. i čil na $1.11. Takoj po »prejet- pravi. Drhslsko nssiijj ju pravilnika Je bila okrog do- pod novim larja, pred tem pa veliko nižja, pokazujc linčai To je prvi slučaj vladne regu- bHtini kspitols. Na vaa k« lacije cen. Ickes je bil že prej o- .ednika spelirsmo. da mi mejil produkcijo, kar pa po nje | i^nec vladi drhsli govi trditvi ni odpravilo "ansr hI je", namreč konkurence, z» čemur administracijs očividm stremi. Lastniki gasolinskih postaj bodo v bodoče prejemali odi « tri do štiri cente od galona ga-[J1 n*, ^)juievslr tudi 1* ki »o uposleni » i Predsednics vladnega konzum-i delaxcf, ai nega odbora je Ickesa par dni prej posvarils. naj nikar ne določi minimalne cene poviša, ker Je še itak previsoka Od dosedanjih zvišanj gssolins bo oljni trust kolektaJ od odjemalcev nad pol milijarde več na leto kakor je pred "new dealom" stroški pa so se zvišali le okrog 126 milijonov. Iietsfs Waahlngtonski zastopniki olj-' nacijsk« gs kovsil nih inter* nov »o takoj po Ickeeo-1 J* "T vi odredbi namignili, da ee bodo - v-m/l,,L KO Potest proti form 1res j« etičnih osil New York.-P^M solina. držsvnetn ,lkfPBeTito K Waldman. tsjn,k oziroma jo >» VT nrtf»rizacije v korevisoks. ki^ične erf»«^^ f Yorku. in Alr^0" ^■ «fašistično lir Ns uksz iz K"*'1" namreč 175 del.vc^' sien i pri drutb. V^ Uoyd, prisiljenih n» f. okt. točno ob 7:30 zvečer v SDD ns Waterloo rd. Ker sa pričetek more biti točnost Pridimo in ee malo po veselimo. °*ne gasolinu na drobno zvišale na Memčiji. ko K V" vladno krwik». wiMtK. * OKTOBRA. PROSVETA Vesti iz Jugoslavije (Isviraa porodil® i> JugoiUm)0 pa so rešili. Škode imata oba ne-premožna kmeta precejšnje. Požigalci — Vlomilci.—V Ra-težu pri Novem mestu so neznani pftžigalci zažgali poslopje, iast po M' Po veliki povodnji L dnevnem dežju, ki je ^Ja tako velike povcjdnji, ^Vin leno vreme in vode so K upadati, ponekod ft drugod zelo počasi. Po-v struški dolini se voda odteka in še po enem te-- tamkaj celo jezero Ta je trpela največ. Zdnv. oblasti so morale v- vseh Sinih vaseh po odteku vodnjake razkužiti ker [Itajala nevarnost kužnih 15T ¿* začel° pripekati rLensko solnce na stoječe P in moivirje.se je začel ši-hu(i smrad. V poplavljenih m S() se ustanovili pomožni ,nak odbor so sestavili Ba banski upravi in povsod 0 milodare za poplavljence. •ne oblasti so doslej pri-^ menda kakih 300,000 ¡hoda pa gre v težke mili- ijiti pa so takoj poslale v ete kraje komisije ,ki u-;lj»jo škodo. Sara minister »vne zgradbe je prišel obi-netirecne kraje.. Skupna še ni ugotovljena. Poruše-l » skupno nad 22 banovin-večjih in malih mostov in _jvni most (pri Krški va-"fikode jt gotovo za najmanj lilijonov. ovoje to ena največjih po. udnjih sto let. Strug in Dobrepolja, ,insko barje, celjska okoli- 1 Savinjska dolina, Ribniška — to so najhuje priza- kraji. Ilarli so: V Šenkovem turnu ojeni računski svetnik An-iMikui. star 76 let. Mnogo se »vil z jezikoslovjem ter je iso jeziki^lovno delo pre-Bje. — Na Jesenicah pa je |54 letna vdova Marica rjeva; od strahu pred violo jo je zadela kap, ki ji je |dva dni podlegla; v Kompo-iv «truSki kotlini pa je ne-umrti umrla žena bivše-upana Matije Samca, mati posestnika in mlinarja pripeljani® JL. JL. Franceta_ Hrovata. Kflfta je bila brezposelni kdar^ol Ah35! va je poverjena sod. g. V. Pro-hinarjn. V ljubljanskih zaporih se doslej nahajata že dva člana družbe, in sicer Jože Aha-čič in France Meglič. Ostali člani, osem po številu, so še v kranjskih zaporih ter bodo danes ali prihodnje dni eskortira-ni v Ljubljano. Deveti tat je orožnikom pobegnil in ga še zasledujejo. V Ljubljano bodo kolovodja, 20-letnl »ur .nj.Jc,. . Hrov.t ni« kd<, „0V(k brn »tulne*« U^iiU. arugi ni stanov»i v njej. Ko je ki tjve, (,„]. samo od vlo- začela goreti ^ Hrovatov. hitel, mov in utvin> in to prav SSLiSJT v h^b7«tratno- v septembra toni8? ^fi! i« vlomil v trgovino Ahačič & nZ I f l P°nrau Sifrer v Kranju, odkoder je od- nekaj gotovine, nekaj hranilnih ^ 870() Din p0 ^ je knjižic in — kar je najvažnejše — spisek vseh, ki so bili Hrova-tu dolžni. Hrovat je namreč i- odpeljal na Jesenice, nato pa na Bled, kjer je prav veselo živel in bil radodaren lepim dekletom. se v rit;jr:iek;,iijr,mnogim kT ^ ><■ <*>« ur~. r/rt t^Tpoti^^i" ** —** ti med dolžniki. Smrt pod vlakom. — V Vod-matu, ljubljanskem predmestju, se je pripetila 26. septembra , . , . . , smrtna nesreča. 23 letna služki- ,Uk° -1?0.' v Ljubljano. Tam je popival po velesejmu pozno v noč. V omenjeno trgovino je že poprej trikrat vlomil, odnesel pa je vse- nja Jožefa Jordanova, doma z Bučke nad Rako, je morala v tr 130 in 68 Din. Imel je vselej .-molo, edino pri zadnjem vlomu govino, pri tem pa čez dolenjsko naàel p!en' ^črte za progo. Prelaz pa je zaprt z zapornicami. Služkinja je hotela kljub temu čez progo-, posebno, ker vlak še ni bil tako blizu. Najbrž pa se ji je peta zataknila med tračnicami in je ni mogla vlome je delal njegov brat Jože. Aretirali so daLe Aha^ičevi pomagačj. Predvsem Viktor Markelj, star v vlomilec, ki je presedel že par let po ječah. Tudi njegov brat Janez je znanec potegniti ven. Med tem je pridr- Uubijanakih in drugih zaporov. vel vlak ter služkinjo povozil. Bila je takoj mrtva. Pri reševanju poplavljencev u-tonil. — V pondeljek 25. sept. sta okrog 12 let stara šolar Anton Lavrič in šolarka Verica Vintarjeva v Metljanah na Blokah naredila iz dveh lestev splav ter sta se začela voziti z njim Čevljar Ciril Triller je de|#l to-varišijo tej družbi in podpiral Ahačiča pri njegovih nočnih pohodih. Samski tkalec Gabrijel Masten je prav tako udeležen pri nekaterih tatvinah; Vdovec, že 14-krat kaznovani Filip Strojar, po domače "Flek" se je udeleževal večjih vlomov. Orož- po vodi, ki je še ostala od po-niki še iščejo Albina Smida, do-vodnji. Nenadoma pa sta oba padla v vodo; ali se je splav razbil ali se jima je nagnil, ni znano. Oba sta kričala v vodi za pomoč. Šolar je nekaj časa vztrajal na površini, potem pa je iz» ma iz Selc, nestalnega bivališča. Vlomilska družba je imela v načrtih večje vlome. Ko je Ka-10I Ahačič vlomil pri gostilničarju Karlu Rujhu, je dobil samo 30 Din. Njegov brat Jože ginil pod vodo. Verica pa se je je tedaj ogorčen vzkliknil: "Kaj, krčevito oprijela leatvjg.Jer ča-1 hudiča! Samo tri kovača Pre-kala pomoči. Nesrečo je opazil pričan sem bil za trdno, da bo- Anton Siraj, po domače Jurjev Tone, pa je brž hitel na pomoč. ste dobili najmanj 50 jurjev!" Snovali so dalje velik vlom ob Priplaval je do lestve ter hotel belem dnevu pri posestni^ ih otrok; zaradi.groze- dekletce rešiti. A nenadoma st<» odnji je sla pogledat h ku-joba omahnila v vodo: dekletce na hlev, pri tem pa je padla,«e je rešilo na čudežen način na veter si prebila lobanjolestev, Jurjev Tone pa je izgi- nil pod vodo. Dekletce so potem vendarle rešili na suho. Truplo Jurjevega Toneta so našli po treh urah, trupelce Šolarja Lav-riča pa šele nalednji dan. Voda je stala tamkaj do pet metrov visoko. Umrli ko: V Mariboru ena najstarejših prebivalk, 92 letna Frančiška Smerdu, v ptujski bolnišnici 56 letni posestnik A-lojzij Stergar iz Krčevin pri Vurbergu, v Mariboru 72 letni plju je tovorni avtomobil, [k je prevrnil, pokopal pod 121 letnega trgovskega po-Adolfa Lapornika iz pri Celju, in je v skop- bolnišnici podlegel po- reiena nesreča. — Zadnja enj je zahtevala več smrt-tv. Bila je ogrožena tudi ieleznica, kjer so morali ti vlaki dva dni samo po e-tiru, ki pa so ga morali nadzorovati, ker so se s _______šolski sluga Anton Kocpek, v prožili plazovi Med po- Celju v i>olnišnici 66 letni Franc Trbovlje in Zagorjem Skok, brezposelni delavec, in vi tisto nedeljo popoldne plaz I oba tira. To je opazil neki rini delavec ter odhitel I ivo povedat—zadnji čas, I Prav tedaj je pripeljal brzi 1 ^ *o ku na zagorski postavili in je moral čakati doda so progo očistili. Ta-Ikrezposelni delavec prepre-r dvoma veliko nesrečo, ki I lahko podobna tisti iz le-V«110 J<' prav na istem me-vlak zapeljal v velik je Ae doslej neznano, ko-|»tev jo mereča zahtevala. ®°r dijaka—Sredi aep-izvin i I v Mariboru od 1" letni gimnazijec 6. raz-[wn Abl. Doma so slutili, "»nt izvršil samomor. Do-I* Ma potrjena, ko ao po to na« 11 na bregu Drave m Marku niže Ptuja na-■ njepovo truplo. "De-[Potika1 je ob tem samo-Wt*ala nekaj vrst, ki pa «Mrnjt-ne. ZHkaj je šel ¿nano. , Wiji povoreli. _ Pr| 9mur' na Dravskem po-■ tednom gorelo. 0-L rii,,u«l na gospodarskem Posestnika Franca Fer-* J" naglo razširil na k 'lopje. Zgradbi 'j |eno slamna-■"¡"darsko poslopje , ^"Hjeilo do Ul, pogo-mnogo krme. vo-- Zaradi vetra ~ r»širil tudi na go-l* »lopje to neda po-■Ufana Haboška in na ^ovanjsko poslopje. " l"»*lopjt je tudi po-«tano^anjaki del l -1® ničar Franc Pirš iz Lekmarja, atar 67 let, v Vevčah Angelica Krstulovič, roj. Hribar, v St. Vidu nad Ljubljana Marija Kor» šec. ■ i Smola kranjskih vk»milcev Ljubljana, F.« oktobra. Orožniške poizvedve o drzni, dobro 1 organiziram ■» viomiiski družbi v Kranju eet.končane. Tudi zasliševanje obtožencev pri sreskem sodišču v Kranju je zaključeno ter so bili spisi poslani okrožnemu sodišču . v Ljubljano. Nadaljnju prelska- žeku v. Trbovljah. Vaa družba je tja dvakrat odšla. Nekateri so se skrivali po gozdu in epre-zovali, kdaj ne bo pri Anžekovih dobenega doma. Prvič so bili domači doma. drugič podnevi pa so prišli v vas orožniki in ao jo vlomilci morali popihati. O tem vlomu pri Anžeku so mnogo, govorili. Filip Strojar je pravil tovarišem: "Anžek ima doma najmanj, 800,000 Din. Vsak te; den hodi v Ljubljano in dviga denar iz hranilnic, ker se boji, da bodo hranilnice propadle/' Naposled so zasnovali vlom'pri posestniku Spancerju v Dobrem polju v bližini Kranja. Tudi tu so računali, da dobe do 30,000 Din. Karol Ahačič se je pridu-šal in kričal: '"Hudič naj* me vzame. Se nocoj moram »dobiti 30,000 Din." Vlom pa nI bil izvršen, ker so kranjaki orožniki vso tolpo še pravočasno polo-vili in vtaknili v luknjo. Umrli ao: v Ljubljani tajnik ljubljansko borze dr. Mario Do-brila, v Ložu hčerka dr. Raznož-nika Marka, v Kamniku Bosov Tine, najstarejši lovski čuvaj v Kumniški Bistrici, v LJuMJani žel. uradnik Bernard Perko, na Črnučah posestnik Mihael Pod-boršek. Najnižje temperature Borba znanosti za absolutno ničlo Temperaturi so, kakor arano, navzdol postavljene meje, ki jih ni mogočo prekoračiti. Stvar ac bo videla laiku nekam nerazumljiva. dasi je narav ia. Toplota jc namreč samo ne\ idno gibanje molekularnih delcev. Tako ae zračni molekuli pri o' :čajni sobni temperaturi giblj^o h kakšnimi 120 m na sektarrriio Mrm in tja. Cim manjša je njih brzina, tem nižja je temperatura teleaa, iz katerega t? molekuli izvirajo.. Ce M se popolnoma ustavili, bi dali torej tisto najnižjo temperaturo, ki je ne morejo več prekoračiti. Ta temperatura zna*a, kakor u-čijo opazovanja, m'mis 273 stopinj Celzija in bi morala vladati v praznem, negibnem prostoru kot tako zvani mrzlotni tečaj, absolutna ali Kelvinovn ničla. Kel-vin je znameniti angleški fizikJ Znanost se že dolgo trudi, du bi dosegla v laboratoriju to abao lutno ničlo. Približuje se ji v težkem boju korak za korakom in kot znanstvenega Napoleona, ki Jo najuspešneje vodi do tega smotra, bi morali označiti ho-landakega raziskovalca Kammer-lingha Onnesa. V svojem tihem laboratoriju v starem vaeučillš-kem mestu Lcydenu si je limlš-Ijal čudo aparatur in bistroumnih metod, da bi dospel do zadnjega cilja. Ze pred nJim je ge-nialni Kari Linde s spreminjanjem zraka v tekočino dosegel temperaturo kakšnih 200 atopinj Celzija pod navadno ničlo, ob ka. teri se voda spremeni v led. Za vsak plin Je narava določi-la neko določeno temperaturo, ob kateri se s pomočjo primernega pritiska spremeni v tekočino. Dočim se spremeni zrak v tekočino, n. pr. pri 120 stopinj mraza, zahteva vodik že 242 mrzlostnih stopinj. V to svrho ga je treba pod silnim pritiskom napeljati skoči tekoči zrak. Ko s« je v njem shladjl, da spustijo skozi ozko cev v večjo, prosto poaodo. Tu preneha mahoma silni pritisk, ki je vplival nanj in po tem drugem triku se ohladi še bolj. Ta teh-nična igra ae ponavlja tako dolgo», dokler ne postane pri ohladitvi na minus 242 stopinj teko-čina. V zgodovini mrziotne tehnike je pomenil tekoči vodik drugo c-tapo za doseglo najnižje temperature. V plemenitem plinu heli-Jli, ki so ga na podoben način vodili skozi tekoči vodik, ao našU potem plin, ki se spremeni v tekočino že tik ob absolutni ni-čli, pri temperaturi — 260 stopinj Celzija. Ta štiri stopinje razlike so potem skrajšali s posebnimi manipulacijami na dve stopinji. Kammerling Onnea pa je umrl, ko je kot najnižjo temperaturno točko v eksperimentu dosegel — 272 stopinj. Čeprav je njegov naslednik Keesom potem temperaturo tekočega helija znižal še Za tretji-no stopnje, je znanost že začela dvomiti, da-ll jI bo kdaj uspelo doseči absolutno ničlo. Tedaj pa je odkril prof. Debye v Lipskem novo metodo, ki je omogočila ponoven prodor v kraljestvo ene najbolj žilavih naravnih sil. Ugo-tovil je, da so spojine nekih kovin, kakor cerlja, v tekočem he-liju celo pri — 272 stopinjah še s|k>aobne omagnetenja. Magnet 1-ziratl kakšno snov pomeni prisiliti njene moiakule v strumne, enakomerne vrste kakor vojake pri (taradi. Ta strumna razvrati* tov pa je čisto nasprotje toploti, ki |k>ganja molekule sem in tja. torej v nered. Iz tega je sklepal Debye, da bo doaegel še večjo ohladitev, če bo spojino cvrija pri najnižji temperaturi v tekočem heliju magnetiziral in po-tem z nenadno isključitv|jo e-lektričnega toka odmagnetil. E-ksperiment mu je dat prav in pred nekoliko meseci je učenjak na ta način doaegel temperaturo — 272.8 stopinj C. Samo dve deset i nk I stopinje nas točita od absolutne negibnosti vseh snovi. Za ti dve deset Inki se bije sedaj med znanoatjo in naravo eden najtrdovratnejših bojev v zgodovini Človeškega duha. Ameriikl farmarji v aevl ravoHI Rooaeveltov program ni Izboljšal položaja farmarjev Waahington, D. C. — (FP) — Embargo, katerega je uvedel governer Langer na Uvažanje pšenice li North Dakote, je le simptom naraščajoče revolte med ameriškimi farmarji, iz katere ae bodo nedvomno lici-mile stavke v poljedelskih državah. Ljudje v meatih ae v splošnem ne zavedajo, da ae je vladni program glede odpomočl farmarjem izjalovil v večji meri ko Ni-ra. Cilj tega programa ja bila, zvišati cene poljskim pridelkom, da bi farmarji lahko ku-kupovall industrijske produkte, toda aktualni pololaj farmarjev Je danes slabši kot Je bil pred novim "dealom". Cene produktom, katera farmar potrebuje, ao poakočile, dočim farmar ne dobi danes nič več za poljske pridelke kot pred enim letom. Korusa na primer ima sedaj nižjo ceno kot kdaj prej. To velja tudi ta druge pridelke. Pridelek pšenice Je bil letos zelo nizek, kljub temu je cena bušlju samo pet etntov višja kot je bila lansko lato. Izjema je le bombaž, todu farmarji v Južnih državah so na zahtevo vlade podorali 26 od stotkov bombažnega |>o!ja, nad 10 milijonov akrov. Takrat ae je govorilo, da boata Francija in Rusija pokupili velike količine ameriškega bombaža, a napovedi ae niso uresničila. Padec cen v oktobru Je porini! ameriškega farmarja tja, kjer je bil lanako leto. Rooaeveltov program pomeni le novo breme za konzumente, ki morajo plačevati višje cene za potrebščine, toda od tega farmarji nimajo nikaklh koristi. Prlganlaitvo v Fordovih tovarnah Datroit, Mich. — Eden od vzrokov, ki pojasnjuje, aakaj ao Fordovi delavci v Chesterju, Pa, in Edgewateru, N. J., aaatavka-II, je velikansko prlganjaštvo v Fordovih tovarnah. Pred kratkim je Fordova kompanija odpustila krog petsto delavcev, ki ao bili upoalanl v departmentu, kjer sestavljajo motorje. Delovodje ao zahtevali od dalavca, da operira pet strojev, kjer ja pr»J dva. Vaak, ki ae Je temu protivll, Je bil odpuščan. Hlično prlganjaštvo je kompanija uvedla v vaah de-partmentih. Jeklarski delava! dobe tvojo Mililo Stavka odpoklicana, ko je draž-ba priatala na kolektivno pogajanje. Volitve delavaklh zastopnikov v decembru. Dvom v družhino besedo Waahington. — (FP) — Pred Ntrinim delavskim odborom ao zastopniki 13,000 delavcev National Steel kompanije pristali na odpoklic sta\ke v Weirtonu, W. Va., ko Je predsednik družbe obljubil, da bo družba U)>osli!a vse stavkarje brez diskriminacije, priznala delavcem pravico do izvolitve avojih tovarniških odbornikov, da se bo s temi odborniki pogajala za kolektivno IKtgodbo In da bo v bodoče vse spore reteval vladni delavski odbor. V imenu vlade je ta dogovor podpiral aenator Wagner, predsednik delavskega odbora, v imenu stavkarjav W, J. Long, predsednik krajevne unije A* malgamated Association of Iron, Steel and Tin Workers, za družbo pa njen predsednik We!r. Ce se bo družba držala tega dogovora, in Hugh Johnson je rekel, da ao ga bo morala, tedaj so ai jeklarski delavci pri tej kompaniji i zadnjo atavko izvo-jevall unijo. Da je to njih glavna zahteva, ja dokazal Long, ko je delavskemu odboru pokaial dva kovčega, ki sta bila natrpana a pristopnimi kartami. Ker pa je predaednik jeklarske družbe nastopal ves čaa telo m 1 h I mit no proti uniji, ožigoaal unijske voditelja aa "neodgovorne/," in kritiziral delavski odbor, ker ga je pozval v Washington, obstaja dvom, da m bo družba podala bres nadaljnega boja, kar pomeni novo atavko. Vladni odbor Jo aicer lahko v to prisili a p rose k ui* i J o, ampak . do sedaj ni tega storil še v nobenem slučaju. Volitve dalavakih zastopnikov se bodo vršila pod nadzorstvom vladnega delavskega odbora. Da ae bodo vršile šele v decembru, je vzrok to, ker Je predsednik družbe rekel, da ima podjetje pogodbo a avojo kompanijsko u-nijo do decembra. Zastopniki stavkarjav so pristali, naj ima družba to veselje In ac drži avo-jt "pogodbe" do konca. Toliko generoanl aa lahko izkažejo, ker Je le vprašanja nekaj tednov, ko si bodo dalavcl Izvolili svoja aa-stopnike. Za Jeklarske delavca drugih družb sta ta atavka In dogovor med unijo, kompanijo In vladnim delavskim odborom Inatruk-tivna. Ta boj welrtonskih delavcev pokaiuje pot, po kateri lahko pridejo do svoja unija t potom organiziranja, stavka In s posredovanjem vladnega delav. skaga odbora. Tudi Jeklareki truat nI nepremagljiv, če aa delavci organizirajo. CsMMAMka «IOULaiiHA «1 rarmarsMO tiavKOVOO fr kaaje po sred a jem zapiada lowa spet središče aktivnosti In Irov Ddegadja tekatilnih delavcev * Washington« H popravke v pravilnika tekstilne iednstrije. Ae* llwrlak la Petenama. N. J. IMagarlja jt aaklevala nekatera Daa Motne«, I©wa—Milo Rano, predaednik farmarske organizacije National Farm Hollda/ asociacije, J* dajal v pondeljek, da govor predsednika Rooaavel-ta v radio na I*» učinkoval na itavko farmarjev. Stavka ae mora nadaljevati toliko časa, da farmakl pridelki dobe eaiy, ki pokrijejo stroške produkcije Reno tudi poroča, da Ja prejel simpatično pismo Bratovščina vlakoapremnih nameščencev; po. moč Ja obljubil tudi tajnik Kon-tinentalnega kongresa delavcev In farmarjev. Najvač stavkovne aktivnosti Ja doalaj jmkasalfl f a murska organizacija v lowl, to Ja organizacija, ki Ja bila najbolj agresivna v enakem gibanju farmarjev pred letom dni. V okraju Plpmouth ao farmarji organizirali pikat ne grup«« na ceatah In tam je tudi prišlo v nedeljo do prvih spopadov ki pa ni«e Imeli kakih resnih posledic. la drugih farmskih držav po arednjem za padu, »everoaapadu la zapedu ia nI podrobnih Izročil o kakem stavkovnem gib». «Ju« SMEH V DŽUNGLI artobhkhurua ajuuuakbga n Poslovenil Stanko Leben Nekeg» dne (približno šeet mesecev pred mojim prihodom v Združene države) ee je Štefan v odmoru po koailu sporekel s nekim drugim delavcem, (Dancem po rodu, ki se je pissl Oluf Tsllakeen. (Ko mi je Štefan pripovedo-val o tem pripetljaju, ae ni več spominjal, za-radi česa sta se pričkala; brez dvoma Je bilo kaj vsakdanjega in neznatnega.) "Vrag te vzemi!" je vzkipel Oluf, ko je Štefan v prepiru trdovratno vztrajal pri svojem. "Kaj pa ai drugega kakor negoden zelenec? Ničla ai! Hunky, ki sploh ničesar ne razume!" V onih dneh je bil "Battling" Nelson, neki Danec, na vrhuncu svoje rokoborivske slave, zaradi čeaar je bil marsikateri Danec, med njimi tudi Oluf Tallaksen, nasilen in bojevit. "Ce sem jaz zelenec," ga je zavrnil Štefan ostro, toda brzdajoč svojo jezo, "si ti, ki si delj v Ameriki, že hujši zelenec. Ni je na svetu bolj bedaste stvari od robate buče danskega priseljenca." Oluf je zaripnil od srda. Približno deset let je bil,že v Združenih državah in po naravi je bil ponosen kakor vsi severnjaki. Hujšega bi mM ne bil mogel izreči, kakor da ga je opsoval z "zelencem" in z "robato dansko bučo." Štefan in Oluf sta si vrgla še nekaj psovk ter se nsposled spoprijela s pestmi. Oluf je bil skoro za glavo višji od Štefana in dosti težji, toda Štefan mu je v njegovo začudepje pripeljal tako- mastno, da je Oluf obiežal bre* zavesti. Ko se je osvestil, je bil tako slab in omamljen, da popoldne ni mogel na delo. Poslej je veljal Štefan v ladjedelnici za junaka. 1" Oluf se ga je nekaj dni ogibal; teden dni po tem pripetljaju pa je prišel k njemu in mu rekel kar tako: "Veš, Štefan, kos borilca je v tebi. In kar ima me, da bi te razglasil za borilca po vsem svetu. Priložiti znaš pa že tako, fant — da, gospod moji Svoj živ dan me še nihče ni tako oplazil kakor ti. Ti še nikoli ni prišlo na misel, da bi se pokazal v ringu pri rokoborbah T' Štefan je odkimal. Oluf pa ga je dalje hvalil in pel slavo njegovemu slogu v bor jen ju. Slednjič mu je pred-lagal, nšj bi se odločil za rokoborca, ter rekel, da bo že on uredil in pripravil vse potrebno. "Povem ti, je zatrjeval Oluf, "da utegne biti iz tebe še pravi rokoborski korenjak. Battllng Nelson je moj rojak, pa ni nič boljši od tebe. Res, prvak si v rokoborbi, Štefan." Štefan je bil Olufa sicer res nabunkal, pa zato seveda ni bil nič jezen nanj. Malo je pomislil, nato pa dejal: "Prav" in se prepustil Olufovim rokam. Tedne in tedne je nato dtefan skakal čet vrv, jedel sirovo meso, tekal okoli vseh hiš v mestni četrti po desetkrat do petdesetkrat vsako jutro, preden je šel na delo, dokler mu ni Oluf nekega dne povedal, da mu je pravkar našel tekmeca v nekom "zelo lahkem". Oluf ga je opominjal: "2e res, da si korenjak v rokoborbi, Štefan, pa vendarle ne bi maral, da bi te protivnik koj prvič namlatil ko slamo, kajti če bi te prehudo, bi utegnil izgubiti zaupanje vase; ti si pa predober, da bi se uničil. Razumeš? Vse prepusti lepo meni, veš, Štefan." "Prav," pritrdi Štefan. "Saj veš, Štefan," je nadaljeval Oluf, "ma-nažerji rokoborcev morajo imeti glavo na pravem koncu P Potem je sporočil Štefanu, da bo rokoborba na sporedu kot uvodna točka, in sicer čez štirinajst dni pri rokoborbah v Sobotnem klubu blizu Williamsburgovega mostu v Brooklynu, shajališču delavcev is ladjedelnic, pristaniških pretepačev in gangsterjev. Last- nik tega kluba je bil neki brezpomemben po-litikar, Joe Riley po imenu, neznaten člen v ustroju stranke iz Tammany Halla; obenem s klubom je Joe Riley vodil tudi pivnico v pritličju. "Povedal sem Joeu Rileyu," je nadaljeval Oluf, "da si prvovrsten rokoborec. Razumeš? . . ." Na večer rokoborbe je Stefan stopil v ring Sobotnega kluba in sodnik ga je predstavil tekmecu, o katerem je bil Oluf dejal, da je "¿e-lo lahek". Ta "lahki" pa je bil pravcata irska gorila, še večja od Olufa, pristaniški nakladač. vajen valjti težke sode v pristanišču po deset ur na dan. Nagrada je znašala pet dolarjev, tri za zmagovalca, dva za premaganca; in da na kratko in milo povzamem dolgo in kruto zgodbo: ko se je Stefan pozno zvečer osvestil v eni zadnjih sob Rileyeve pivnice, mu je nekdo stisnil v roko dva dolarja in Stefan je zvedel, da je bil knock out že v prvi rundi. Oluf je sedel pri Štefanu, mu naročal pijače in govoril o tem, kakšna "žaba" da je ta ogromni Irec. "Ce te je nasekal, Stefanček moj," ga je bodril, "je imel samo presneto srečo, drugega nič; mogoče tudi zato, ker nisi uporabil pravih prijemov. Ce se bosta še enkrat spoprijela s tem irskim potepencem, če se boš ravnal po mojih navodilih in če boš pokazal le mrvico znanja v sunkih in nogah, tedaj, Stefanček moj, ga boš zmlinčjl ko muho. Razumeš? Korerijak si v rokoborbi, Stefan, all morda ne, John ?" se je obrnil k rojaku, ki je takoj pritrdil. Oluf ¿e govoril in govoril ter plačeval za vedno novo pijačo, dokler Štefana ni zmagalo in se ni v resnici razsrdil nad Ircem, ki je s svojimi tovariši valilci sodov sedel v sosednji sobi in zapravljal svoje tri dolarje; Stefan ga je pikro gledal in ga je zdaj pa zdaj pozval na povračilno rokoborbo za naslednjo soboto zvečer ali za katerikoli drug večer. Joe Riley ju je zopet zapisal v seznam; in da zopet na kratko in ne preveč žalostno povzamem drugo dolgo in tragično zgodbo: Štefanu sta v drugič pripadla izmed petih dolarjev samo dva. Začel je sumiti, da nekaj ni v redu z Olu-fovimi pojasnili. Končno se je Štefanu posvetilo, da ga je Danec namenoma izbral za žrtev ln da je bil plačan celo za udarce, ki mu jih je bil pred šestimi tedni naložil v ladjedelnici. Rokoborec in manažer sta bila domenjena. Pa kaj zato! Za Štefana je bil ta ring nekaj mikavnega. Dobrilo mu je, če ga je gledala polna dvorana ljudi, kako pleše po ringu, kajco nasprotniku zadaja udarce in kako nanj samega dežujejo sunki. Prikupil se je Joeu Rileyu, ki ga je pripuščal k rokoborba m v klubu vsak drugi teden, in kmalu so Štefana poznali v vsi soseščini williamsburškega mostu kot zelo čednega rokoborca za silo. Postal je popularen. Siroko-pleč in kratkih trščatih nog je bil videti v ringu smešen in zabaven. Včasih, kadar si je umišljal, da ima pred seboj lahko žrtev, ali pa celo o prilikah, ko je bilo očividno, da bo poražen, je rad uganjal komedijo v ringu in ljubitelji — nakladači, mali gangsterji, mornarji, pristsniški delavci ln njihove prijateljice in dekline — so se krohotall, razgrajali in kričali, kar je Štefanu bolj laskalo, kakor če bi bil zmagal in al vtaknil v žep večji delež nagrade. Ljudje so ga imeli radi. Zaslovel je po vsem okraju pod vzdevkom "Glumač". Na tej točki njegove življenske poti sem našel Štefana, ko sem prišel v Ameriko. (Dalj* prihodnjič.) Nadvlada fizika v naravo* metodah in v poskusnem meha- nizmu zelo jrazfikuje od fizike. Ali v bistvu fta razdružljivo povezani. ITr. Ft. Wauttcr Ko so se v začetku novega veka začele naglo razvijati priro-doelovne vede, se je proučcvsnje nsrave kaj kmalu razcepilo v posamezne veje, v posamezne panoge znanosti, kakor jih Je pač narekovalo neposredno opazovanje različnih delov živega In mrtvega aveta. Z živo prlro-do ata ae začela baviti rastlinstva in živalstvo, s mrtvim svetom ps v prvi vrsti fizika in kemijs. Dsnes pa smo spet prišli tako daleč, da se v mnogih primerih le ne da več odgovoriti na vprašanje "rastlina ali žival?" Nemogoče Je postaviti ostro mejo med rastlinstvom in fcivalatvom in obe panogi zna-noati ae zaradi tega spajata v višji edlnlcl, ki jo imenujemo biologija, ali na aploAno nauk o življenju. Prav ista težnja po združitvi se opaža tudi v a nor Naloga fizike obè panogi ne- je blljt študira- ti zakone, po katerih ae ravnajo tisti pojavi v materialnem svetu, pri katerih se snovi bistveno ne spreminjajo, kemija pa je zasledovala snovno sestavo vsega, kar nas obdaja ln Iskala zakonov. po katerih ae anovi spreminjajo. Fizika Je lahko že razmeroma zgodaj uredila svoja dognanja v obširen enotni als-tem (Newton), ki se je kssneje seveda še dopolnjeval ln razširjal, a je ostal v temelju nespremenjen. Kemija Je napredovala dokaj počaaneje in ne zmerom tako naravnost in sigurno. Sčasoma se Je seveds tudi v tej panogi posrečilo mnogo važnih odkritij In nepregledna dognanj, nI se pa posrečilo vsega tega spraviti v sistematičen red. Nedvomno je n. pr. atomaka teorija pomagala razjasniti po- ni noge zakonitosti, ki jih * ganukem prlrodoslovju. Kemija prej nI bilo mogoče enotno raz-»e Je morala odreči »amoatojno- legati. Razjasnila je n. pr. sa-■11 in ae uvrstiti kot »estavni del kaj se poesmetne kemične pr-v ogromno stavbo nsjsplošnejše vine družijo med seboj v nekem fialli«. | j j »u> določnem in zmerom ae po- Kemijs ae smatra na zunaj navljajočem številčnem razmer-še zmerom kot aamoatojna d Is-' ju. Prav tako pa je prinesla tu-ciplins. Drugače tudi ni mo-.di mnogo nereda v le uataljene «oče, ker se v svojih delovnih! pojme In dosti nessupaaja. A- r š i tomska "teorija" je bila spočetka zgolj hipoteza, ki glede velikosti, števila in sestave atomov ni bila zmožna točnih odgovorov. Preden se jI je to posrečilo, si je morala drugod poiskati pomoči., • Med fiziko in kemijo so že dolgo spletene tesne vezi, ker je nešteto problemov, ki se dado reševati samo z delovnimi metodami obeh znanosti hkrati. Pojavi, kl se obravnavajo v tem vzajemnem delu, spsdajo v panogo znanosti, ki se imenuje fi-zikalna kemija. So mnogi kemični procesi, ki jih spremljajo fizikalni pojavi: toplota, svetloba. elektrika itd. in obratno poznamo spet dosti fizikalnih dogajanj, čijih posledica so ke-Imične reakcije. Ako se n. pr. spoji žveplo s kisikom v žveplo vrsta dioksid, ali če se tvori Iz pokalnega plina (smeei vodika ln kisika) voda. ae aprolča precej-šnja množica toplote. V tem primeru pravimo, da gre sa ekao-termnl ali toploto proizvajajoči proces. Ako pa se n. pr. eepl ogljikova kislina v ogljik in kisik, je treba toploto dovajati, ker je to "endotermni", toploto veza joči proces. Rasiskovanje zakonov, po katerih se tot>lota pri posameznih proceeih veže ali oddaja, je naloga "termokeml-Je." Druga panoga saae je elek- trokemija, ki raziskuje procese, ki se vrše pod vplivom električnega toka. Semkaj spada elektroliza, to je razkroj vode in drugih tekočin v prvotne sestavine ter proučevanje vseh neštetih kemičnih reakcij, pri katerih nastaja električni tok n pr. v galvanskih členih in akumulatorjih. Poeebno važna postaja zadnji čas fotokemija, ki raziskuje kemične učinke svetlobe, ki uteg nejo biti izredno močni. Tako se n. pr. mešanica vodika in klora v temi ne spoji, če pa pride na svetlobo, se peni eksplozijo stvori solna kislina. Zelo važna je vloga fotokemičnih u-činkov sončne svetlobe pri v#«4t življenjskih ppjavih. Vae višje živalske in rastlinske vrste ne morejo obstojati brez eočne svetlobe. Asimilacija pri rastlinah, to je tvorenje škroba in sladkorja iz ogljikove kisline posredovanjem listnega zelenila a)i klorofila, se lahko vrši sončni svetlobi. Slednjič temelji na svetlobno kemičnih pojavih tudi vsa fotografija. Slika na fotografsk plošči ali filmu nastane tako, da bromovo srebro v želatinast prevleki pod vplivom * svetlobe deloma in sicer na različnih mestih različno močno razpade in da srebro, ki se pri tem izloči, tvori po "razvitju" svetlejše in temnejše svetlobne odtenke. Slednjič je poeeben pododdelek fizikalne kemije, tudi koloidna kemija. Koloide imenujemo najfinejše razdeljene substance ki tvorijo nekako vez med fizikalno ločljivimi zmesmi in pravimi kemičnimi spojinami. Prav tukaj sta fizika in ke mija v vzajemnem delu spet zadeli na atome, in poslej je fizikalna atomska teorija odločilno vplivala tudi na nadaljnji razvoj kemije. Ko so namreč konec minulega stoletja izsledki spektralne analize ter proučevanja roentgenskih žarkov in pojavov radioaktivnosti prisilili fizike priznati, da je vsa ma terija zgrajena iz atomov, so mahoma dobile tudi atomske zgradbe kemikov solidno podlago. Sele fiziki so lahko izračunali vrednosti za velikost posameznih atomov ter njih število in porazdelitev v prostorski enoti. Najvažnejše pri vsem tem pa je bila skladnost številk, dobljenih po različnih raziskovalnih načinih. Tako se je slednjič posrečilo sestaviti "model atoma", t. j. sliko o notranjem ustroju atoma, o njega sestavu iz še bolj elementarnih delcev: elektronov ter atomekih jeder ali protonov. Na podlagi teh atomskih modelov je bilo poslej mogoče zakone fizikalnih pojavov tudi računsko pravilno zasledovati. Atomska teorija pa ni zma gala tako sijajno samo v fiziki, ampak tudi v kemiji. Z njeno pomočjo ae je posrečilo iz sil, ki delujejo v notranjosti atoma izračunati zakonitosti, po, katerih ae spajajo kemične prvine. Prav zadnja leta je znanost v tem zelo napredovala. Najnovejša dopolnila atomake teorije: "valovna mehanika" in "kvantna mehanika" sta razbistrili mnoge še ostale nejasnosti v kemiji in dasi je njih "matematično odelo" neznansko komplicirano in dasi so napravila model atoma nepreglednejši, kakor je bil spočetka, vendar pomenita velik korak naprej na poti k enotni znanosti, ki bo objemala vse posamezne panoge fizike in kemije. Lahko ae trdi. da more fizika že danes obravnavati vse probleme kemije, da lahko vseh podrobnostih razloži nastanek prav vsake kemične spojine zgolj na podlagi notranjih atomskih, v prvi vrsti električnih sil in I to celo računsko v strogo pravilnem razmerju. —Zis. ' Dvoumno "Ali ste brali moj najnovejši roman?" "Seveda sem ga." "Nu, in kako vam je ugajal*" mSE?' "*m " 1 n'jv"Jim Zlobno "Rada bi vedela, koliko mož bo nearečnih, če se poročim." I Koliko? Saj jih vendar ne ■oret* več vzeti kskor samo, enega 1" 4 | M *in ja fcfe^iv^ tudi $ staMlao valita - a WM» Uko da peperel. „, Trgovska in privatna banka v ™?vah *nar»tva že na aH Berlinu (Commerz und Privat , Kaj Pri*> »leherni Danska ...........................P0,treiên in dl"* " ■» ?in"t ::::::::::::::::...... Grčija.............................™'2w2 , ,Kot v"! P°tniki, I Španska ..........................."f-10 »tretj T , . . . . ' teh parmkih najboljša ¡J Takano je «tanje po v«eh va- bolj itbrana iedil» lutarnih pretreaih v ladnjih le- p„ „, , "f„ „ tih. ki so vznemirjali kaj bom- JU'iaW be evropsko prebivalstvo. Kriza Jj?j£j„'H s&rasfet z r i rr stvarili — pa vsaj poostrili vso Vsl' kl.1hoČ€i° Prei,vetl krizo. Ce pojde pa r^voj jx> Z r - * "T™ f našnji poti, se bodo v dogled- l^^vL^ ^ nem času zamajale za zadnjim "V pr^krlf .tprfton I vzgledom - USA dolarjem - zllfti ~ vPr^Jte katere^ še tudi druge valute, ki stojijo fSVr zaenkrat še na 100%. S tem ko- d,h North G*™™ Lk)y