matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM H IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine v dreSkem kamunu za veliko NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 42 (1323) Čedad, četrtek, 6. novembra 2008 Promozione del patrimonio linguistico locale Un banco di prova per tutti Nella legge approvata dal Consiglio regionale alla fine dell’anno scorso a tutela della comunità slovena del Friuli Venezia Giulia, intesa come una comunità unica pur nelle sue articolazioni e specificità interne, è stata dedicata attenzione alle varietà linguistiche locali della provincia di Udine: il resiano ed i dialetti delle valli del Natiso-ne e del Torre. Non certo perchè i dialetti sloveni si parlino solo qui, anche il Collio ed il Carso sono linguistica-mente molto ricchi ed è una caratteristica della lingua slovena la sua straordinaria articolazione anche all’interno di ogni singola area dialettale. Vsaka vas ima svoj glas. Il legislatore regionale e statale hanno agito con equilibrio e senza forzature. Hanno “fotografato” la situazione linguistica attuale nella provincia di Udine che è frutto della storia, previsto interventi per la conservazione senza precludere però allo stesso tempo la possibilità di un’evoluzione verso la lingua standard come in parte è già avvenuto. Uno dei principali protagonisti nell’attivazione dei dispositivi di legge e di tutela sono gli Enti locali, i più vicini ai cittadini. E anche questa è un’ulteriore garanzia che nulla può essere calato dall’alto. Anche alla luce di queste riflessioni è chiaro come sia fuori luogo ed inutile, oltre che culturalmente inqualificabile, la mozione Novelli presentata in Consiglio regionale ed opportunamente rinviata a data da destinarsi. Ma risulta evidente anche la responsabilità degli enti locali sul tema della tutela, valorizzazione e promozione del patrimonio linguistico locale. Nei prossimi giorni il Comune di Resia e le Comunità montane Torre, Natisone Collio e Canal del Ferro Val Canale, dovranno presentare in Regione progetti per un importo complessivo di 100.000 euro. Non è poco. E la qualità dei progetti sarà un banco di prova importante per tutti. (jn) BENEŠKI KULTURNI DNEVI Incontri culturali della Benecia »ODKRIVAJMO NAŠ JEZIK« «Scopriamo la nostra lingua» ŠPETER/S. PIETRO AL NATISONE občinsko dvorana / sala consiliare ob/alle 18.30 četrtek / giovedì 13.11.2008 Giorgio Ziffer, università di udine / univerza v vidnu Dal paleoslavo ai primi manoscritti sloveni Od staroslovanščine do prvih slovenskih rokopisov Marko Stabej, UNIVERSITÀ Dl LUBIANA / UNIVERZA v LJUBLJANI Slovenski jezik od reformacije do danes La lingua slovena dalla riforma protestante ad oggi Inštitut za slovensko kulturo I Istituto per la cultura slovena Pet večerov v Špetru o slovenskem jeziku v Pokrovitelji Občina Speter in Pokrajina V četrtek, 13. novembra, se v Špetru pričenjajo Beneški kulturni dnevi, ki jih prireja Inštitut za slovensko kulturo. V petih večerih bo enajst strokovnjakov iz Italije in Slovenije poslušalcem predavalo o slovenščini in njenem zgodovinskem razvoju, slovenskih narečjih, dvojezičnosti, identiteti in vplivu, ki ga imajo manjšinski jeziki na razvoj teritorija. Letošnji predavatelji bodo profesorji Giorgio Ziffer, Roberto Dapit in Renata Ko-dilja z Univerze v Vidmu, profesor Marko Stabej z Univerze v Ljubljani, profesor Matej Šekli z Univerze v Trstu in Univerze v Ljubljani, profesorica Rosanna Be-nacchio z Univerze v Padovi, pesnik Miroslav Košuta, psihologinja Susanna Pertot, Marco Štolfo (Glavna direkcija za šolstvo, kulturo, šport in mir Dežele FJK), Massimo Duca (Arlefa - Deželna agencija za furlanski jezik) in predsednica Kulturnega društva Rozajanski dum Luigia Negro. Beneški kulturni dnevi pa v Benečiji pravzaprav niso novost, saj jih je že pred petintridesetimi leti več prvič organiziral Študijski center Nediža. Prva izvedba seje namreč začela oktobra 1973 in je trajala do aprila 1974. Takrat so o slovenskem jeziku, narečjih in literaturi predavali Tine Logar, Giambattista Pellegrini, Milko Matičetov, Breda Pogorelec in Pavle Merkù. beri na strani 3 naš časopii tudi na -» spletni strani S www.novlmatajur.it Slovenska vlada za pravice manjšine Novi Matajur je tednik in zato ne moremo sproti poročati o dogajanjih v zvezi s slovensko manjšino v Italiji- Uvodoma pa je potrebno zapisati, da so se zaradi napovedanih finančnih krčenj in drugih vprašanj aktivirali najvišji organi krovnih organizacij, to je SKGZ in SSO, slovenski politični predstavniki, od senatorke Tamare Blažina do deželnih svetovalcev Igorja Gabrovca in Igorja Kocijančiča, in še drugi forumi in organizacije (npr. protesti zaradi pomanjkanja dvojezičnih napisov ob novem avtocestnem dovozu za Trst). Zanimanje za stisko Slovencev v Italiji je tokrat veliko tudi v Sloveniji, saj položaj manjšine odmeva v vseh najpomembnejših slovenskih medijih. STALIŠČE SLOVENSKE VLADE Najpomembnejši akt je doslej v Sloveniji opravila vlada. beri na strani 4 Šole v FJK in sodelovanje s Kitajsko Deželni odbornik za šolstvo, Roberto Molinaro, se v teh dneh mudi na obisku na Kitajskem, kjer sodeluje na »Mednarodnem forumu za šolstvo«, ki se odvija v Yangzhou-ju, v pokrajini Jiangsu, severo-zahodno od Šangaja. Pobudo, pri kateri sodelujejo ministri in odborniki raznih držav, je organizirala kitajska vlada z namenom, da bi vzpostavila sodelovanje z zahodnimi partnerji in da bi okrepila že obstoječe odnose. V tem pogledu je predviden podpis sporazuma med omenjeno kitajsko provinco in Direkcijo za mednarodne odnose italijanskega ministrstva za šolstvo, ki jo predstavlja vodja deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine, dr. Ugo Panetta. Gre za dogovor, ki bo med drugim spodbudil kitajske študente, naj pridejo študirati v Italijo, in obratno. Hkrati se nameravajo uresničiti središča za promocijo jezika in kulture obeh držav. V program tesnega sodelovanje med pokrajino Jiangsu in deželo FJK so vključene tri šolske ustanove in sicer Convitto Paolo Diacono in Višji agrarni inštitut iz Čedada ter zavod Malignani iz Vidna. Navade, spomini an pravce, ki so se rodile okuole Vaht Na pobudo Beneškega gledališča večer v Sriednjem Za ognjiščam so jih pravli Renzo llarìa, Sara, Ada, Cecila, Giovanni an Emma, ki je ostala uon s fotografije “Pravijo, de za Vaht se dušice vračajo", je zad za ognjiščam začela pravit Ada Tomasetig. Zatuo so po nekaterih vaseh napravli čan-dier uode, par kajšnjim kraj so skuhal še pulento za te dušice an jo pustli gor na mizi. Drugod so runal buje tu mlieke an so jih vargli tu oginj. Vsi an povsierode pa so viedel, de za Vaht pod vičer se na smie pomietat, zak če ne se dušice odganjajo. V idarski dolini so pravli, de kar se nardi mrak se na smie pomietat čez celuo lieto zastran dušic. Tiste, ki se vračajo so dušice v Vicah. V Ofijane, je jala le Ada, ki že lieta an lieta zbiera pravce po vsieh naših vaseh an dolinah, pravijo, de mar-tvi se vračajo tele noči, ker hodijo doponjuvat maše... tiste, ki so jih zamudil, zak so bili pozni al pa nieso še šli ne. Biu je zaries liep vičer tist, ki nam ga je v četartak 30. oktobra napravlo Beneško gledališče v Sriednjem, v gostilni Sale e pepe. beri na strani 5 : Sfwjr, SAVOGNA SAUODNJA Comune di Resia e Comunità montane, 100 mila euro per le lingue locali Con una delibera la Giunta regionale del Friuli Venezia Giulia, il 21 ottobre scorso, ha definito le priorità dei programmi di intervento riferiti al decreto con cui la stessa Regione nel settembre scorso aveva previsto i “contributi per interventi in favore del resiano e delle varianti linguistiche delle Valli del Natisone, del Torre e della Val Canale”. Si tratta di uno stanziamento complessivo di 100 mila euro i cui beneficiari sono, secondo la delibe- ra, il Comune di Resia e le Comunità montane Torre-Natisone-Collio e del Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale. Le priorità riguardano in primis gli “interventi per la riqualificazione e il miglioramento dell’offerta linguistico culturale nei territori indicati anche con un ampliamento delle dotazioni e un adeguamento delle attrezzature esistenti con riguardo agli archivi storici, alle biblioteche e ai musei” ma anche “interventi in materia di toponomastica e cartellonistica con la collocazione di tabelle segnaletiche contenenti indicazioni anche nelle varianti linguistiche locali”. segue a pagina 4 Četrtek, 6. novembra 2008 2 Per il periodo 2007 - 2013 nella Regione Friuli Venezia Giulia Programma di sviluppo rurale, domande entro il 28 novembre Sono stati ulteriormente posticipati al 28 novembre i termini per la presentazione delle domande di accesso ad alcune misure del Programma di Sviluppo Rurale 2007-2013 della Regione Friuli Venezia Giulia. Il servizio Affari amministrativi della Direzione centrale risorse agricole, naturali e forestali ha modificato, con propri decreti in corso di pubblicazione sul Bollettino Ufficiale della Regione, la scadenza per le domande di progetto integrato, nonché le domande di aiuto di accesso individuale per le seguenti finalità: per l’ammodernamento delle aziende agricole (misura 121), per la migliore valorizzazione economica delle foreste (misura 122), per l’accrescimento del valore aggiunto dei prodotti agricoli e forestali (misura 123 - azione 1 e 2), per il sostegno agli investimenti non produttivi (misura 216), per l’imboschimento di terreni agricoli (misura 221) e delle superfici non agricole (misura 223), per la ricostituzione del potenziale forestale e interventi preventivi (misura 226), e per il sostegno agli investimenti non produttivi (misura 227). Sono stati inoltre posticipati, sempre al prossimo 28 novembre, i termini per la presentazione delle domande di aiuto attraverso un pacchetto relativo a più misure riguardante la diversificazione in attività non agricole (azione 1- ospitalità agrituri- stica, azione 2 - fattorie didattiche e sociali); di accesso individuale per il sostegno alla creazione e allo sviluppo di microimprese (misura 312); nonché alle istanze, sempre Tudi za gorate predele se odpirajo nove priložnosti per la diversificazione in attività non agricole, ma relativa all’azione 3, che riguarda gli impianti per energie da fonti alternative (misura 311). Area ex Italcementi: venerdì 14 novembre incontro pubblico promosso dal Comitato Il Comitato Italcementi promuove, venerdì 14 novembre alle ore 20.30, nell’Aula magna della Scuola media “A. e E. Piccoli” in via Udine, un incontro pubblico ed un confronto sul progetto della Banca di Cividale per l'area ex Italcementi. Tema centrale dell’incontro le proposte e le osservazioni tecniche, elaborate dal Comitato al Piano particolareggiato relativo al progetto, che saranno presentate al Comune di Cividale (il ter- mine scade il 21 novembre) in vista dell’approvazione del Piano stesso da parte del Consiglio comunale. Nel corso dell’incontro i cittadini presenti potranno contribuire con ulteriori proposte e suggerimenti. Le osservazioni al progetto riguardano principalmente la necessità di un'adeguata integrazione della cosiddetta Cividale 3 nel tessuto cittadino e la tutela dell’interesse pubblico nell'organizzazione degli spazi pubblici in quell'area. Pismo iz Rima Stojan Spetič Francesca Cossigo poznam kar dobro. Doma imam tudi njegovo knjigo o obveščevalnih službah s posvetilom. Je čudak, ki se včasih dela norega, da bi izzival. Kot zakrknjen Sardinec je maščevalen. Podpira separatizem na Irskem in v Baskiji, ker si kot bivši predsednik republike ne more zagovarjati sardinskega. Je, skratka, poln protislovij, tudi kričečih. Te dni, ko so stotisoči dijakov in študentov polnili ulice in trge na demonstracijah proti klestenju vzgojnega sistema, se je v njem oglasil duh starega policijskega ministra, ki ima na vesti marsikatero umazanijo. Ko je Berlusconi v nato zanikani televizijski izjavi zagrozil, da bo poslal policijo v zasedene šole, je Cos-siga časnikarjem dejal, da se tako ne dela. Pustiti je treba mladino in šolnike, naj kar demonstrirajo, brez policije. Mednje je treba vriniti provokatorje, ki bodo izzvali nasilje, razbijali izložbe in avtomobile. Policija naj ne poseže, kajti prišel bo trenutek, ko bo lahko napadla z odobravanjem dobromislečih in vsega javnega mnenja. Tedaj naj policija udriha z vso silo, da bo tekla kri. Nikogar naj ne aretira, saj bi jih sodniki takoj izpustili na svobodo. Raje naj silovito pretepe šolnike, predvsem mlade učiteljice, kajti samo tako se bo gibanje prestrašeno umaknilo domov. Cossigovim izjavam je sledil val ogorčenja. V resnici pa smo bili priča na rimskem trgu Navona dogodku, ki je pokazal, da nekdo načrtno izvaja ta načrt. Skupina fašistov v spremstvu neznanih štiridesetletnikov je na trg Navona prispela z belim kamiončkom, z njega snela težke palice in udrihala po dijakih, predvsem mlajših. Policija je mirno gledala, dokler niso dijaki reagirali in fašiste obkolili. Tedaj so vse razgnali in za vzorec aretirali po enega: fašista in komunista. V parlamentu je predstavnik vlade obrnil resnico, ki so jo vsi lahko videli po televiziji in drugih posnetkih na spletnih straneh interneta. Pa vendar nekaj drži. Cossigi je uspelo v pravem času razodeti, kaj se je kuhalo v skritih kleteh Viminala, da je bilo javno mnenje pripravljeno. Načrt je propadel in očitno je, da se genovski G8 z vrinjenci Black bloka in krvavimi pretepi ne more več ponoviti. Osebno bivšemu predsedniku republike priznavam, da je s svojo provokacijo povedal italijanski javnosti, daje kralj nag. In sedaj vsi to vedo. Tudi dosmrtni zapor po novem v Sloveniji V Sloveniji je v veljavo stopil nov kazenski zakonik, ki ga je parlament sprejel aprila letos. Zakonik med drugim sodnikom omogoča izrek kazni dosmrtnega zapora za najhujša in ponavljajoča se kazniva dejanja, sankcionira tako imenovani “mobbing” na delovnem mestu in gospodarski kriminal ter uvaja register pedofilov. Zakonik prinaša številne novosti in je usklajen z mednarodnimi konvencijami in dokumenti. Kazen dosmrtnega zapora bodo lahko sodniki izrekli za dejanja genocida, hudodelstva zoper človečnost, vojnega hudodelstva in nasilja ter v primeru, ko bo storilec povzročil dve ali več kaznivih dejanj naklepnega odvzema življenja, za katera je predpisana kazen zapora do 30 let. Na drugi strani zakon sledi ideji o možni rehabilitaciji storilca, in sicer tako, da določa večjo možnost prilagajanja sankcij storilcem kaznivih dejanj. Zakon tako daje možnost izrekanja kazni v razponu od 15 do 30 let ter prestajanje kazni zapora na prostosti z delom v splošno korist. Predvidena je tudi nadomestna kazen hišnega zapora za izrečeno kazen zapora do devetih mesecev. Zakonik predvideva tudi možnost vzpostavitve posebne evidence storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnikov. Šolam, vrtcem in drugim ustanovam, ki se ukvarjajo z učenjem, vzgojo ali varstvom otrok in mladoletnikov, bo dostopen podatek, ali je med prijavljenimi kandidati za službo tudi kdo, kije bil obsojen zaradi napada na spolno nedotakljivost. Glede na to, da pedofilija v javnosti povzroča veliko ogorčenje, to spremembo večina podpira. Taki evidenci so bili načelno naklonjeni tudi strokovnjaki, a so opozarjali na nevarnost zlorabe podatkov. Med novostmi gre podčrtati kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost. Med njimi se kot kaznivo dejanje opredeljuje kršitev pravic delavk, ki jim delodajalci preprečujejo, da Ljubljansko sodišče bi v času zaposlitve zanosile ali rodile otroka. Prav tako je kot posebno kaznivo dejanje sankcionirano zlonamerno trpinčenje na delovnem mestu, t. i. mobbing. Kar nekaj novosti zakonik prinaša s področja gospodarstva. Tako med drugim na novo opredeljuje kaznivo dejanje zlorabe monopolnega položaja in kaznivo dejanje preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji. Kaznivo dejanje zlorabe monopolnega položaja obsega omejevalne sporazume med podjetji, zlorabo prevladujočega položaja enega ah več podjetij ter lažno prikazovanje premoženjskega stanja, podatkov o dobičku in izgubi, podatkov v prospektu, pri objavi letnega poročila ter druge goljufive oblike, s katerimi se opravi preslepitev pri trgovanju s finančnimi instrumenti. V poglavju o kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo so posebej inkriminirani še primeri uporabe bančnih, kreditnih in drugih kartic, pridobljenih z napravami za preslikovanje na bančnih avtomatih. Gotovo pa je, da sta evidenca pedofilov in dosmrtni zapor najodmevnejši spremembi novega kazenskega zakonika, kije začel veljati 1. novembra. Sicer se je o novem zakoniku v parlamentu in v javnosti razvila dokaj živahna razprava in mnenja so si bila precej različna. Da že poslanci v parlamentarnih klopeh niso imeli enakega mnenja, dokazuje tudi podatek, da je zakon podprlo zgolj 47 poslancev, kar je le en glas več od nujnih, (r.p.) Conferito l’incarico al socialdemocratico Pahor Protestanti sloveni Il 31 ottobre è dal 1992 festa nazionale in Slovenia. Si celebra la Giornata della Riforma protestante che ha portato al popolo sloveno il primo libro e quindi la lingua letteraria ed il primo libro stampato. La personalità principale del Protestantesimo sloveno fu Primož Trubar di cui stiamo celebrando il 500.esimo anniversario della nascita. Fu autore di 25 libri, la metà di quelli scritti da autori protestanti sloveni. L’opera più importante del protestantesimo fu la traduzione della Bibbia che Jurij Dalmatin nel 1584 fece stampare a Witten-berg. La maggior parte dei Protestanti sloveni vivono nel Prekmurje, la regione orientale al confine con l’Ungheria, fanno parte di 13 comunità ecclesiali e secondo l’ultimo censimento si tratta di circa 15 mila persone. Incarico a Pahor Con estrema lentezza si sta formando il nuovo governo sloveno. Lunedì 3 novembre il presidente della repubblica Danilo Tùrk ha dato l’incarico al vincitore delle elezioni del 21 settembre scorso, il socialdemocratico Borut Pa- hor. Ora tocca al parlamento esprimergli la sua fiducia. Il voto è stato fissato per venerdì 7 novembre. Da quel momento il presidente del consiglio avrà 15 giorni di tempo per presentare al parlamento la squadra di governo che assumerà la guida del paese presumibilmente all’inizio di dicembre. Già questa settimana Pahor dovrebbe chiudere la trattativa con i partner della coalizione Kresal (Lds), Golobič (Zares) ed Erjavec (Desus). Guerra al fumo Zagabria si allinea e come molti altri paesi europei dichiara guerra al fumo. Da venerdì 7 novembre è vietato fumare in tutti gli spazi chiusi, ad eccezione di spazi appositi. Vogliamo tutelare il 68% dei cittadini croati che non fumano, sostiene il governo ma anche scoraggiare i fumatori. La Croazia, che ha 4,5 milioni di abitanti, registra 10 mila decessi all’anno per malattie correlate al fumo e tremila a causa del fumo passivo. I titolari di ristoranti si dovranno adeguare entro marzo 2009. Potranno adibire una stanza del proprio locale per i fumatori, ma qui non potranno servire nè da mangiare, nè da bere. La legge prevede naturalmente anche sanzioni, fino a 140 euro al fumatore che infrange la legge ed altrettanti al gestore del locale. Alimentazione europea Ha avuto inizio martedì 4 novembre a Ljubljana il primo congresso europeo dedicato all’alimentazione promosso dall’Unione europea di scienze e tecnologie alimentari. Al convegno, che si concluderà domenica, prenderanno parte oltre 1000 rappresentanti provenienti da 45 paesi europei. I temi all’ordine del giorno in particolare le abitudini alimentari, la trasformazione degli alimenti e la distribuzione. La strada del vino Sabato è in programma a Lubiana una grande manifestazione enogastronomica dove si presenteranno le tre regioni più importanti dal punto di vista enologico: Litorale (Primorska), Podravje e Posavje. In 48 punti della città lungo la Ljubljanica ci sarà la possibilità di degustare i diversi vini ma anche le specialità gastronomiche locali. Kultura BENECANSKI kulturni dnevi Na Beneških kulturnih dnevih 11 predavanj o jeziku in narečjih Inštitut za slovensko kulturo obnavlja pobudo izpred 35-ih let BENEŠKI KULTURNI DNEVI Incontri culturali della Benecia »ODKRIVAJMO NAŠ JEZIK« «Scopriamo la nostra lingua» ŠPETER / S. PIETRO AL NATISONE občinska dvorana / sala consiliare ob / alle 18.30 Grafiche di Spacal al centro Gradina Le opere grafiche di Spacai sono in mostra al centro Gradina. Il centro visite di Do-berdò del Lago ospiterà infatti tra il 7 e il 9 novembre la rassegna "Rosso sommaco. Suoni, forme e colori dell'arte sul Carso". Evento principale della manifestazione sarà proprio la mostra dedicata a Lojze Spacai, uno dei rappresentanti principali dell'arte figurativa slovena della seconda metà del 20° secolo. A Doberdò si renderà omaggio all'artista nato a Trieste nel 1907 anche con un simposio internazionale di scultura lignea dal titolo "Mai più guerre". Alla manifestazione prenderanno parte il triestino Robin Soave, l'altoatesino Gabriel Plangger e lo scultore sloveno Ervin Potočnik. Il programma prevede venerdì 7 novembre alle 18 l'inaugurazione della mostra delle opere grafiche di Spacai che potranno essere ammirate anche sabato 8 e domenica 9 novembre dalle 10 alle 20, e negli stessi orari nel corso del fine settimana successivo. Alle 18.30 è poi in programma la presentazione del cd "Colori e suoni del Carso" del maestro Claudio Coja-niz. Sabato 8 e domenica 9, a partire dalle 10, sarà infine la volta del Simposio internazionale di scultura lignea "Mai più guerre". s prve strani Srečanja so bila, kot nam je povedala slavistka Živa Gruden, enkrat mesečno po vaških gostilnah, saj ni bilo nikjer na razpolago dvorane, kjer bi se lahko Slovenci zbirali. Beneški kulturni dnevi so se začeli v Sv. Lenartu, drugo predavanje je bilo v Podbonescu, tretje v Spetru in tako naprej. Pobudnika prvih Beneških kulturnih dnevov sta bila profesor Paolo Petricig in arhitekt Valentino Simonitti, ki sta se udeležila poletnega seminarja v Ljubljani. Takrat se jima je porodila zamisel, da bi lahko tudi v Benečiji organizirali podoben ciklus predavanj in nanj povabili strokovnjake iz Italije in Slovenije. Zato sta se že v Ljubljani začela dogovarjati z bodočimi predavatelji. Študijski center Nediža je s pobudo vztrajal do leta 1992, izvedb pa je bilo 17. Ob slovenskem jeziku, ki je bil glavna tema prve in še nekaterih drugih izvedb (tudi v povezavi s šolstvom), so organizatorji Beneške kulturne dneve posvetili na primer tudi zgodovini Benečije, tukajšnji umetnostni zgodovini in razvoju teritorija. Posege posameznih predavateljev, ki so sodelovali na takratnih Beneških kulturnih dnevov so prireditelji objavili tako v zvezkih kot v zbornikih. Prva dva zbornika sta obravnavala jezik in zgodovino. Leta 1992 je vse kar naenkrat zamrlo in Beneških kulturnih dnevov nihče ni več organiziral. Študijski center Nediža se je ukvarjal z drugimi pobudami, po drugi strani pa so v skoraj dvajsetih letih obravnavali že vse možne teme. Tako so bila nato na sporedu le posamična srečanja ali predavanja, tako obsežne prireditve pa ni bilo več. Letos se Beneški kulturni dnevi na pobudo Inštituta za slovensko kulturo, ki mu Bruna Dorbolò, predsednica Inštituta za slovensko kulturo predseduje Bruna Dorbolò, obnavljajo. Za glavno temo je bil spet izbran jezik in to iz različnih razlogov. Mladi o jeziku vejo zelo malo, starejši, ki so takrat poslušali zanimiva predavanja, pa so verjetno že marsikaj pozabili. Poleg tega pa je zdaj, ko nekateri politiki spet postavljajo pod vprašaj slovenski izvor narečij in Benečanov, primerno, da se vse, kar je povezano z jezi- kom spet obravnava na strokovni ravni. To bo tudi Benečanom samim nudilo dodaten argument, s katerim se bodo lahko zoperstavili tistim, ki ne priznavajo, da so v videnski pokrajini Slovenci zgodovinsko prisotni. Že prvi predavanji profesorja Zifferja o slovenskih rokopisih in o starocerkveni slovanščini in profesorja Stabeja o zgodovini slovenskega knjižnega jezika, bosta lahko marsikaj razjasnili. Slovenščina ni nastala pred kratkim, temveč se je razvijala skozi stoletja in je zdaj sodobno razvit jezik, ki ima že od protestantizma dalje tudi svoj prevod Biblije. Tako kot na prvih izvedbah Beneških kulturnih dnevov bodo tudi letos predavali strokovnj aki tako iz Slovenije kot iz Italije. Organizatorji pa bi radi predavanja, na katerih bodo poskrbeli tudi za simultano prevajanje, nato ohranili v zborniku ali preko zvočnih zapisov. četrtek/giovedì 13.11.2008 Giorgio Ziffer, università di udine / univerza v vidnu Dal paleoslavo ai primi manoscritti sloveni / Od staroslovanšane do pivih slovenskih rokopisov Marko Štabej, università di lubiana / univerza v Ljubljani Slovenski jezik od refbimacije do danes / La lingua slovena dalla riforma protestante ad oggi četrtek / giovedì 27.11.2008 Matej Šekli, università di Trieste e lubiana / univerza v trstu in Ljubljani Beneškoslovenska narečja /1 dialetti della Benecia Rosanna Benacchio università di Padova / univerza v padovi Conlatti slavo-romanzi e i dialetti della Slavia friulana / Sbvanski-romanski jezikovni stiki in beneška narečja četrtek/giovedì 11.12.2008 Miroslav Košuta, poeta/ pesnik Ivan Trinko in slovenska književnost / Ivan Trinko e la letteratura slovena Roberto Dapit, università di udine / univerza v vidnu La letteratura dialettale contemporanea / Sodobna narečna ustvarjalnost četrtek I giovedì 15.01.2008 Renata Kodilija, università di udine / univerza v vidnu Bilinguismo e stereotipi / Dvojezičnost in stereotipi Susanna Pertor, psicologa Dvojezičnost in identiteta / Bilinguismo e identità četrtek I giovedì 22.01.2008 Marco Štolfo, direzione centrale istruzione, formazione e cultura _ regione fvg La lingua come possibilità di sviluppo del territorio / Jezik in razvojne možnosti teritorja Massimo Duca, arlef Slovenski jezik od reformacije do danes / La lingua slovena dalla riforma protestante ad oggi Luigia Negro, operatrice culturale L^^L’esperienza della Val Resia / Izkustvo v Reziji Liceo Diacono, corso di sloveno Anche quest'anno presso i licei annessi al Convitto nazionale "Paolo Diacono" è stato attivato un corso opzionale di lingua slovena per gli studenti liceali. Il corso sarà articolato in una parte destinata ad allievi principianti (40 ore) e in una paite destinata ad allievi che hanno già competenze linguistiche in sloveno (40 ore). Le lezioni della durata di un'ora e mezza la settimana si svolgeranno in orario pomeridiano il lunedi (corso avanzato) e il venerdì (corso base) presso la sede del Liceo Classico a Cividale a partire Posnetek iz arhiva Novega Matajurja. Prvi Benečanski kulturni dnevi so bili na sporedu na začetku | cla"a Prossima settimana. sedemdesetih let. Na sliki z leve Paolo Petricig, Aldo Barbina in Valentino Zaccaria Simonitti * Cromazio, viaggio nell’Aquileia del quarto secolo Un viaggio nell’Aquileia del quarto secolo che, da importante centro dell’impero romano, divenne città di confine fra l’Oriente e l’Occidente e che ebbe nel suo vescovo Cromazio, una delle più grandi figure dottrinali e pastorali. E questo il filo rosso che lega le oltre duecento opere facenti parte della mostra “Cromazio di Aquile-ia: al crocevia di genti e religioni” che verranno esposte da oggi, 6 novembre, all’8 marzo 2009, presso il Palazzo Patriarcale di Udine. L’esposizione, organizzata dal Comitato nazionale San Cromazio e curata da don Sandro Piussi, direttore dell’Ufficio Beni Culturali e degli Archivi e Biblioteche del-l’Arcidiocesi di Udine, rappresenta uno degli eventi di maggior interesse dell’anno cromaziano, che celebra il 16° centenario della morte di San Cromazio, vescovo di Aquileia dal 388 al 408 e intende essere un percorso originale, attraverso opere provenienti dai più grandi musei a livello locale, nazionale e internazionale, per riscoprire le vicende storiche, culturali e religiose che caratterizzarono l’epoca in cui visse Cromazio e il ruolo europeo ricoperto da Aquileia. “Non tutti sanno che, nel quarto secolo - ha indicato monsignor Duilio Corgnali, presidente del Comitato nazionale San Cromazio, in occasione della presentazione della mostra - Aquileia era un punto di riferimento religioso, godeva di grande autorevolezza grazie al prestigio dei suoi vescovi e per l’importanza della giurisdizione ecclesiastica, la più vasta nel cristianesimo antico. Purtroppo le vicende storiche, con la caduta dell’impero romano e l’invasione dei popoli barbari, hanno via via relegato la città a un ruolo marginale. Per questo, dopo il convegno internazionale organizzato in primavera - ha proseguito - vogliamo ridare a questo importante centro religioso la giusta collocazione per riscoprire non soltarito la fi- gura di questo grande vescovo e Padre della Chiesa, ma anche per meglio conoscere Aquileia antica e la sua funzione di potite tra Oriente e Occidente e per cogliere con più intelligenza una delle radici fondamentali dell’Europa di oggi” L’arcivescovo di Udine Pietro Brollo ha evidenziato il valore culturale, artistico e catechistico della mostra, che permette di conoscere meglio San Cromazio all’interno della realtà, del tempo e delle situazioni che ha vissuto. Tra le opere di maggiore rilievo si annoverano due elmi d’oro che furono usati nelle lotte tra Licinio e l’imperatore Costantino nei Balcani, provenienti dal museo di Novi Sad, in Vojvodina, che vengono esposti al pubblico per la prima volta in Italia, ma anche i preziosi avori come il ‘Dittico delle cinque parti’, proveniente dal Museo del Duomo di Milano, con le immagini del Vangelo descritte anche nelle omelie di Cromazio, i reliquiari d’argento dei martiri e degli apostoli da Pola, da Grado, da Milano e da Samagher, il grande piatto d’argento sbalzato dono del-l’bnperatore Teodosio, dalla Accademia Reale di Madrid, mentre da Copenaghen giunge il sarcofago marmoreo con scene di Giona e del Buon Pastore. L’esposizione sarà visitabile fino all’8 marzo 2009, giornata che chiuderà l’anno cromaziano, dal martedì al giovedì dalle 9 alle 19, e dal venerdì alla domenica e nei giorni festivi dalle 10 alle 20. Per informazioni e prenotazioni sarà possibile contattare la segreteria del Comitato allo 0432/242628, dal lunedì al venerdì, dalle 9.30 alle 13.30 e dalle 15 alle 19. Ulteriori notizie sono disponibili all’interno del sito www.cro-maziodiaquileia.it. Aktualno Slovenska vlada proti poslabšanju stanja manjšine s prve strani Na seji, ki je bila 30. oktobra, je vlada, ki jo še vedno vodi Janez Janša (do novega predsednika in vlade) zavzela stališče in sprejela dokument, ki v bistvu pravi, da se položaj slovenske manjšine v Italiji ne sme poslabšati. Premier Janša je napovedal poseg v Rimu ter na tiskovni konferenci dejal, da sedanja splošna kriza bi ne smela prizadeti položaja slovenske manjšine. Slovenska vlada je opozorila tudi na ostale zamude pri izvajanju zaščitnega zakona, kot je npr. vidna dvojezičnost. Če povzamemo, je slovenska vlada percepirala politično razsežnost vprašanja, saj je štedenje na račun že obubožanih slovenskih ustanov, medijev in šol zanje lahko usodno, za italijanski proračun pa pomeni nezaznaven prihranek, ki bi se pridružil že 18-letni zamrznitvi podpor. Vsekakor je stahšče slovenske vlade pomembno, čeprav seji zaključuje mandat. Naslednja vlada bo namreč moralno in, bi dodali, narodno-solidarno-stno obvezana, da ostane na tem državniškem stališču v obrambo slovenske manjšine v Italiji. SREČANJE V RIMU Predsednika krovnih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Drago Štoka (SSO) sta bila medtem skupaj s senatorko Tamaro Blažino pri podtajniku na italijanskem notranjem ministrstvu Nittu Palmi, ki odgovarja za vprašanja manjšin. Palma je predstavnike manjšine povabil na srečanje, ker je podobno srečanje enkrat že odpadlo. Predstavniki slovenske manjšine pa niso prišli iz Rima zadovoljni. Podtajnik se je obvezal, da bo o problemu finansiranja obvestil zakladnega ministra Tremontija, drugače pa je vso zadevo postavil v okvir splošnega proračunskega krčenja, ki naj bi prizadelo vse manjšine. V bistvu je manjšini in njenim predstavnikom jasno, da jim lahko v tem trenutku pomaga samo takšen nastop Slovenije, ki bi privedel do pozitivnejših sta- lišč tako italijanske kot deželne (FJK) vlade. ZAKON O SLOVANIH Ob vsem tem pa je zanimiva pot deželnega zakonskega osnutka (prvi podpisnik Roberto Novelli), ki naj bi ščitil različna narečja v deželi Furlaniji Julijski krajini, med njimi tudi staroslovanska narečja v Reziji in v Benečiji. Osnutek je bil na dnevnem redu razprave v deželnem svetu že prejšnji teden. Deželni odbornik in svetnik UDC Roberto Molinaro pa je najprej zahteval odložitev razprave. Deželni tajnik iste stranke Edoardo Sasco je v Primorskem dnevniku izrazil prav glede omenjenega zakona tehtne dvome. Deželni načelnik Severne lige Danilo Narduzzi pa je na sestanku s predsednikoma krovnih organizacij Pavšičem (SKGZ) in Štoko (SSO) jasno dejal, da se mu zdi ločevanje Benečanov od slovenske manjšine neumestno. Očitno je torej, da obstajajo znotraj deželne večine različna stališča o vprašanju Slo- vencev v videmski pokrajini. Svetnik Igor Gabrovec se je v okviru problema jasno zavzel za spoštovanje slovenske manjšine in zakonov, ki jo ščitijo. Igor Kocijančič pa je po odložitvi osnutka o raznovrstnih narečjih, med katerimi je tudi “po nasen”, zahteval, naj pride ta osnutek v razpravo. Večina je predlog odbila, kar pomeni odložitev razprave za nedoločen čas. Očitno bodo morale nadi-ščine, “po- nasen” in druge govorice počakati na nov datum svoje “zaščite”. Zakon bi namreč postavil nekatera pravna vprašanja. Vzporedno bi morala poslanska zbornica in senat sprejeti Sarov popravek k zakonu za jezikovne manjšine št 482/1999, nato pa spremeniti sam zaščitni zakon za Slovence št.38/2001, ki dejansko priznava prisotnost Slovencev v videmski pokrajini. Kdo bi drugače ločeval nadiščino od slovenskih narečij v Nadiških dolinah? Brez ločevanja pa bi imeli dvojno zaščito ali pa nobene... Če torej povzamemo, so nasprotniki slovenščine in Slovencev v videmski pokrajini začasno umaknili svoje zlovešče predloge, ostajajo pa odprta vprašanja slovenskih šol in medijev, krčenje sredstev iz zaščitnega zakona in nepodpisan dekret o rabi vidne slovenščine v občinah, ki jih je paritetni odbor že evidentiral, (ma) Resia e Comunità montane, le priorità per i contributi dalla prima pagina Quindi, come seconda priorità, verrebbero finanziati interventi “per la diffusione della conoscenza del resiano e delle altre varianti linguistiche locali anche tramite l’organizzazione di corsi di insegnamento delle varianti linguistiche e delle tradizioni locali, di conferenze e convegni diretti all’approfondimento delle relative conoscenze linguistiche, di concorsi negli istituti scolastici, di ricerche in materia linguistica e culturale tramite incentivi per l’elaborazione di tesi di laurea sull’argomento”. Contributi possono essere elargiti anche per “le spese per la relativa produzione di libri, materiale audiovisivo e multimediale”. Infine, terzo punto nelle priorità, “l’organizzazione di eventi, spettacoli e manifestazioni culturali per la promozione e la valorizzazione delle varianti linguistiche e delle tradizioni popolari dei territori indicati all’art. 22 della Legge regionale 26/2007, con particolare riguardo ad iniziative di interscambio giovanile.” Nella delibera si parla anche di tempi di consegna delle domande di finanziamento: 20 giorni a partire dal ricevimento della comunicazione della decisione della Giunta agli enti chiamati in causa. Tempi strettissimi, quindi. Circa il riparto dei fondi, una quota fissa del 20% dello stanziamento complessivo è riservata a ciascun ente beneficiario per gli interventi regolarmente proposti dallo stesso. ZELENI k / LISTI fe g Ace Mermolja Nihilizem sodobnosti Nelagodje mladih, ki pozna različne načine pojavljanja, je vredno vse pozornosti, ker se določeni načini življenja ohranijo tudi pozneje. Lahko zadobijo drugačne izrazne oblike, vendar ostanejo. Prelomi se ne dogodijo sami od sebe. Pojavi, kot so mladostni alkoholizem, uživanje najrazličnejših drog, prepotentno in agresivno obnašanje (bul-lismo) vse tja do ekstremnih dejanj, ki lahko privedejo do tragedij in ubojev, nam zastavljajo dve banalni vprašanji. Prvo je: zakaj? Drugo je: kdo naj to prepreči? Mnogi opozarjajo, da npr. šola in vzgojitelji nimajo pravih oprijemov in znanja, da bi določene pojave preprečili ali vsaj opozorili nanje. To je res, vendar mora biti jasno tudi dejstvo, da si šola ne more prevzeti odgovornost za celotnega človeka, oziroma za njegovo osebnost, saj pri formaciji igrajo bistveno vlogo vsaj še družina, bližje okolje in same dominantne družbene vrednote. Italijanski filozof Umberto Galimberti je v eni izmed svojih knjig postavil tezo o pojavu nihilizma, ki naj bi zajel veliko mladih. Nihilizem je težja beseda od praznine in celo od pomanjkanja vrednot. Za nihilizmom se skriva nesmisel življenja, odsotnosti smisla pa sledijo neodgovornost do sebe in drugih, avtodestruktivne prakse in podobno. Dejstvo je, da so alkoholizem, narkomanija, noro divjanje z avtomobilom, agresivnost oblike samou-ničevanja ali celo samomori na obroke. Kot zapisano, potrebno je posvetiti pozornost na omenjene pojave med mladimi, ker se nekateri stili življenja nadaljujejo tudi pozneje. Nič ni samo stvar mladih. Najbolj splošni pojav nadaljevanja določenega načina življenja so prekomerno uživanje alkohola, jemanje najrazličnejših mamil, pomiril itd. Tudi mladostna agresivnost najde v zrelejših Krčenje sredstev tudi za Italijane v Istriji Italijanska unija prosi za pomoč Deželo Predsednik Italijanske unije Furio Radin je izjavil, da namerava italijanska vlada krčiti sredstva za italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. Pri tem pa italijanska manjšina pričakuje finančno podporo Dežele Furlanije Julijske krajine, ki naj bi nadomestila izgubo. To je Radin povedal ob podpisu konvencije med omenjeno manjšinsko organizacijo in tržaško Ljudsko univerzo (Università popolare). Italijanska manjšina pričakuje tudi podporo ezulskih združenj, katerim je Italij a prav tako skrčila sredstva. Novica potrebuje dve pojasnili. Prvo je to, da podeljuje italijansko finančno pomoč manjšini v Istri in na Reki Ljudska univerza iz Trsta. Za slovensko manjšino v Italiji opravlja to funkcijo Furio Radin Dežela FJK. Glede ezulskih združenj pa je treba zapisati, da nekatera še vedno vidijo v italijanski manjšini v Sloveniji in na Hrvaškem nekakšno komunistično kolonijo. Ostala združenja pa so z Italijani iz Istre in z Re- letih drugačne načine izkazovanja. Noben od omenjenih pojavov namreč ni nujno vezan na družbeno marginalnost, na talent posameznika ali celo na njegovo uspešnost. Nihilizem, odsotnost smisla, cinizem in podobni pojavi so globoko zasidrani v sodobni družbi in v samem vladajočem razredu. Pred dobrim tednom je italijanski minister Giulio Tremonti izrekel pred kvalificiranim občinstvom gospodarstvenikov in politikov potrebo po etičnem ravnanju v finančnem in gospodarskem svetu. Vprašanje je, do kolikšne mere je Tremonti primeren, da govori o etiki v financah in gospodarstvu. Načeloma pa ima prav. V sedanji finančni in posledično gospodarski krizi je bila pot do Damaska nenavadno polna romarjev, ki so se spreminjali iz Savla v Pavla, iz neukrotljivih libe-ristov v zagovornike regulacije in pravil. Odsotnost vsakršne etike, nerazumna sla po profitu, želja po kopičenju dobrin so bili odločilni razlogi, da so se banke, borze in finančni svet nasploh spremenili v ponarejevalce namišljenih vrednostnih papirjev in ustvarjali virtualna bogastva. Kar je Totò na naiven način ponarejal v znanem filmu “La banda degli onesti” (Tolpa poštenih), so sodobni finančniki ustvarjali na izjemno zapletene načine in s pomočjo matematikov in verjetnostnih računov. Če je bil smisel Totojevega ponarejevanja denarja naravna volja po preživetju, je sodobno početje vodila v bistvu nihilistična sla po dobičku in moči brez meja. Pojav sem omenil zaradi aktualnosti, veže pa se na mladinsko problematiko, ker je v dejanjih odraslih neko usodno nadaljevanje. Današnji vodilni razred je bil nekoč mladina, današnja mladina bo jutrišnji vodilni razred in bo pomenila tudi širšo družbeno in produktivno osnovo Če se določeni načini, prakse in odsotnosti (vrednot, smisla, odgovornosti) pojavljajo med mladimi, ni razlogov, da ne bo vse to tudi način bivanja odraslih. Pa še to: mladi imajo vendarle določene zglede, srkajo vase že obstoječo stvarnost. Nelagodje in hujši pojavi imajo svojo osnovo v stvarnosti, ki jo mladi doživljajo, sprejemajo, razumejo in ocenjujejo. To počnejo racionalno kot podzavestno. Včasih je težko preprečiti stranpota mladih, ker so to poti, po katerih hodijo starši, učitelji, vzorniki in mladostniški miti, ki niso iz niča. ke vzpostavila normalne odnose. Če se vrnemo k sredstvom, bo v tem letu italijanska skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem dobila iz Rima vsega skupaj 7 milijonov in 247 tisoč evrov. Tremon-tijev finančni zakon pa predvideva do leta 2011 kar 32 odstotkov manj sredstev. V bistvu gre za negativni trend, ki bo prizadel tudi slovensko manjšino v Italiji. V imenu Italijanske unije je Radin izrazil željo, da bi pri izplačevanju sredstev prišlo do hitrejših postopkov in da bi že s prihodnjim letom podpisali sporazum z Ljudsko univerzo spomladi in ne jeseni, kar le podaljšuje roke izplačila. I ’ Anni !—■C--- LANri intornia La giustizia amministrata a Milano nel nome di Mussolini? Nel tribunale di Milano, all’alba dell’ottobre 2008, si amministra la Giustizia sotto il faccione di Benito Mussolini, con tanto di elmetto d’ordinanza. Al terzo piano del palazzo di giustizia di Milano, nell’aula della Quinta sezione penale, un affresco del pittore futurista Primo Conti, che del fascismo fu fervente seguace, è stato accuratamente restaurato, con i soldi degli italiani, per riportare alla luce l’immagine che dall’aprile 1945 era coperta da una mano di colore arancione: quella di Benito Mussolini, raffigurato di profilo, accanto a Virgilio, Dante, Napoleone, sotto il trono del Cristo. Il restauro, si è appreso, è opera dei “restauratori del ministero dei Beni culturali, che da oltre un anno stanno lavorando a recuperare i tanti capolavori degli anni Trenta che abbelliscono (sic!) il tribunale milanese”. Per giorni e giorni avvocati, magistrati, giornalisti che hanno frequentato quella sala hanno trovato del tutto naturale operare sotto lo sguardo ottuso del duce, di cui del resto è nota - si ricordi il Tribunale Speciale - l’alta considerazione per la Giustizia. L’ANPI della Lombardia, per bocca del suo presidente Antonio Pizzinato, ha chiesto alle autorità della Repubblica di rimuovere senz’altro quell’opera di propaganda del regime fascista da un’aula del tribunale della Repubblica. Il presidente nazionale dell’ANED, Gianfranco Maris, ex deportato a Mauthausen e notissimo avvocato milanese, ha ricordato che “tutti coloro che in questi decenni hanno frequentato il Palazzo di Giustizia Milanese sapevano che dietro a quella macchia di colore c’era il ritratto di Mussolini.” Non è una scoperta dei restauratori. I quali, al contrario, intervenendo in quel modo hanno illegittimamente disatteso per via amministrativa una precisa disposizione del CLNAI, il quale, quando decise la copertura di quella parte del dipinto, aveva forza di autorità di governo nell’Italia del Nord, conferitagli dal legittimo governo italiano con sede nell'Italia del Sud già liberata dall’occupazione nazifascista. Un atto di superficialità intollerabile, ha concluso Maris, intrinsecamente vergognoso. — Aktualno------------------------------------ Liep vičer na iniciativo Beneškega gledališča prejšnji tiedan v Sriednjem Navade, spomini an pravce, ki so se tle par nas rodile za Vaht Četrtek, 6. novembra 2008 s prve strani Okuole ognjišča so se zbrali tisti, ki lepuo puob-nejo navade an tudi kako uražo za Vaht, tisti, ki poznajo pravce an jih znajo lepuo pravit ku Ada iz Sar-žente, Giovanni iz Petjaga an Renzo iz Seuca an se-vieda tisti, ki jih radi poslušajo. Začeli so te najmlajši od gledališča. Sara, Ilaria, Cecilia an Emma so nam na-pravle pravo atmosfero an pru lepuo an doživeto “po-viedale” pravco “Te skru-stam, te ščedem, te sniem...” Potlè so se mešali spomini an pravce, Marina Cernetig, ki je bila organizator an režiser večera je pa skarbiela, de vsak kiek povie. Takuo smo poslušal, kuo smo hodil ankrat po hlieb-ce (ali priežce), v nekaterih krajih so hodil samuo otroc, drugod tudi te veliki. Po hišah so dajali kruh, ki se ga je puno nabralo. “Če človek ob Vaht ni sit kruha an za Božič sna, nie kristjan”, so pravli ankrat je jala Paulina. Po uojski, kar je bila mi-zerija so ga pu sniedli pri-et, ko so paršli damu. Dol v dolini, kjer so par-dielal sierak so dajal an pa-nogle. Ljudje so bili usmiljeni, je jau Giovanni Co-ren, an če so viedel, de je biu kajšan od kake rievne družine so mu napunli žak-jac s panogli. Potle spomini so šli na marliče, kuo so jih ankrat varval, kuo so imiel tu vsaki vas kajšnega, ki se je hvalu, de se na nič boji, kuo so strašli an kuo je strašlo. Se je bluo an za posmejat, ku kar je Renzo pravu od tiste žene, ki je bila umarla. So jo pejal v britof na nie-kem uožiču, a ta na nieki kurvi, ka se nie preobarnu, kasela je padla na tla an ona seje zbudila. Za no malo cajta potle’ je spet umarla. An spet sojo pejal v bri- tof. “Počaso” je jau mož, kar so spet paršli na tisto kur-vo “Tle se že ankrat zgodila masreča!” Potlè je besieda šla še na britofe, na Vica an Paku, an na zluodja, na te zaudane ljudi, kajšan je biu an tle par nas an kuo so preganjal uon z njih zlo an zluodja. Na vse tele teme je puno prave an malomanj vsaka vas ima nie posebnost. Vič Te mladi in te mladi po sarcu so nam “šenkali” liep vičer v znamenju naših tradicij ku kajšno nam je povieda-la Ada Tomasetig, vse lepe, adne čudne, druge strašne... An še puno cajta bi jih poslušali gor za ognjiščam v dobrem vonju pečenega kostanja. A vsaka liepa rieč ima svoj konac. Bi pa bluo trieba še kaj-šankrat se takuo srečat... An pravce poslušat, dokjer tistim, kijih tarkaj an takuo lepe znajo, se bo še dalo jih pravit. “Moramo biti prisotni v slovenskih medjih” Na pobudo Slomaka posebna komisija programskega sveta RTV Slovenija Predsednik Slovenske manjšinske koordinacije -Slomak Rudi Pavšič je zadovoljen za sklep Programskega sveta Radia in Televizije Slovenije, kije na svoji zadnji seji sprejel pobudo Slomaka, da se ustanovi Komisijo programskega sveta RTV za Slovence v sosednjih državah. Na predlog predsednika dr. Staneta Grande so člani sveta RTV v komisijo imenovali pet članov. To so: Boris Cipot, Janko Malie, Tino Mamič, Rudi Pavšič in Marjan Terpin. Komisija bo svojo prvo sejo imela v drugi polovici meseca novembra. Predstavnik Slomaka v Programskem svetu je pri oblikovanju takšnega telesa izhajal iz potrebe, da bi Slo- Izobraževanje čebelarjev v Tolminu dve predavanji V čebelarskem društvu Tolmin in NAC Tolmin so pristopili k skupnem izobraževanju za čebelarje v Posočju. V letu 2007 so imeli tri pedavananja na naslednje vsebine: biologija medonosne čebele (biologinja A. Kan-dolf), medovite rastline in lastnosti pašnih virov (gozdar F. Sivic) in vzreja čebeljih matic in družin (veterinar A. Gregorc). Tokrat, v obdobju jeseni 2008, pripravljajo dodatni dve predavanji (vsako po 3 šolske ure), ki bosta potekali v sejni dvorani Občine Tolmin. Prva tema, ki jo bo obravnaval Franc Šivic, univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva je “Čebelarski turizem”. Predavanje bo v sredo 12 novembra.2008, ob 17. uri. Drugo srečanje namenjeno čebelarjem in ljubiteljem te dejavnosti bo “O medu in prepoznavanje lastnosti posameznih vrst medu” - Mojca Jamnik, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije. Predavanje bo 10. decembra 2008, ob 16. uri venci, ki živijo v sosednjih državah, lahko prispevali svoje poglede in ocene pri soustvarjanju sporedov in pri "politiki" slovenskega nacionalnega radia in televizije. V tem okviru ne gre pozabiti na dejstvo, da Slovenci v zamejstvu imamo nekaj nerešenih vprašanj, ki so vezana na problematiko nacionalnega radia in televizije, denimo nevidljivost programov slovenske televizije v nekaterih predelih zamejstva in to kljub že obstoječim zakonskim normativom. Pomembno je tudi, da sta radio in televizija, ob teh epohalnih spremembah in evropskih širitvenih procesih, še posebej pozorna na obmejni in zatorej tudi na manjšinski prostor. Na te problematike je Slomak opozoril tudi v svojem "celovškem dokumentu", ki vsebuje izhodišča in predloge manjšinske koordinacije, kar zadeva sodelovanje Republike Slovenije s Slovenci v sosednjih državah, ki so zelo malo prisotni v osrednjeslovenskih sredstvih obveščanja. Zaradi tega bi bilo potrebno okrepiti dopisniško mrežo, ki skoraj ne obstaja. Za odpiranje dopisništev naj bi medijske hiše vlada vzpodbudila z delnim sofi-nansiranjem dopisnikov. V TV ter radijskih dnevnikih pa bi bilo potrebno zagotoviti sistematično poročanje o vseh dogajanjih v zamejskem prostoru, pa tudi enakovredno sodelovanje zamejcev na radijskih in TV okroglih mizah in drugih podobnih oddajah. Praznik Sv. Barbare Zveza Slovenci po svetu organizira ko vsake lieto v Špitere praznik Sv. Barbare. Lietos bo v nediejo 7. dičem-berja. Ob 11. uri bo maša (Sv. Kvirin), potle bo kratka cerimonija pred spomenikam an od 14. naprej pa kosilo z družabnostjo pri Vini-ciu v Dolegna del Collio. Trieba se je vpisat: na patronatu Inac 0432-730153 al pa na Zvezi 0432-732231. Na Globočaku spomin na žrtve 1. svetovne uojske Zadnjo nedeljo oktobra se je na Globočaku, na kanalskem Kolovratu, ponovila že tradicionalna slovesnost v spomin na žrtve in padle vojake v prvi svetovni vojni. Pomenljivo in prisrčno prireditev je organiziralo že sedmo leto Turistično in rekreacijsko društvo Globočak. Približno sto ljudi seje v nedeljo 26. oktobra zbralo na Kambreškem (nekateri tudi na Srednjem) in se podalo po stezi na Globočak, to je 809 metrov visok vrh nad vasjo. Tudi tu so se v prvi svetovni vojni bili krvavi boji in kaverne izdolbene v kamen so živa priča o tem. Tudi tu je padlo veliko število vojakov, tudi domačinov. Njim so se poklonili med mašo, ki jo je daroval duhovnik iz slovenskega vojaškega vikariata, zapela sta pa tolminski vokalni trio Juhance in Mešani pevski zbor Lig. Domači gledališčniki skupine Kontrabad čez Idrijo so prebrali nekatera pisma iz zapuščine družine Gerbec iz Gabrij. Pomen srečanja in potrebo, da se hrani spomin ter skrbi za mir, za spoštovanje in razumevanje med narodi, da se nikoli več ne ponovijo vojne tragedije, je izpostavila predsednica društva Jožica Strgar. Na slovesnosti so sodelovali tudi predstavniki slovenske vojske in vojaških društev z obeh strani meje, ki so položli cvetje v spomin padlim na soški fronti. S pohodom na Globočak so obeležili 90. letnico konca prve svetovne vojne. Letos pa so se spomnili tudi lani preminulega verterana vojne za Slovenijo Franka Mavriča, ki se je redno udeleževal pohoda. “Posvečeno trplenju, žrtvam in usodam mož, žena in otrok v prvi svetovni vojni v vaseh pod Globočakom”. Tako je napisano na plošči nad katero je duhovnik daroval mašo (zgoraj), predstavniki vojske in vojaških društev so se pa poklonili žrtvam. Na slovesnosti so tudi letos sodelovali člani etnogledališke skupine Kontraband čez Idrijo ... 'Jce nas, kateri si !9J^l v nebesih, posvečeno \w\ ■"«•i tvoje ime, pridi jJjjM k nam tvoje kralje SeJačI st vo, zgodi se tvoja f^fpj volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš vsak- | if j danji kruh in odpusti Jfcfci nam naše dolge, kakor 1 V v tudi im odpuščamo | svojim dolžnikom, j-g ; in ne vnelii nasvsku- K Četrtek, 6. novembra 2008 La Terra Santa è meta di pellegrinaggio per ripercorrere le orme di Cristo nella sua vita terrena, ma è anche occasione di conoscere da vicino una realtà che spesso ci viene presentata con angolazioni che diversificano l’aspetto concreto ed il vivere quotidiano, soprattutto per quel che riguarda la popolazione palestinese. La cinquantina di partecipanti a questo pellegrinaggio, organizzato dalla Forania di San Pietro, dal lato religioso ha potuto vivere in un certo senso l’atmosfera di 2000 anni fa. Quando ci si fermava per meditare su questo o quel miracolo, oppure ammirare dal Monte delle Beatitudini il lago di Tiberiade o il mar di Galilea è stato come un ritorno a quel tempo. In queste località, Gesù si intratteneva maggiormente con i discepoli e le folle che lo seguivano. E, come si sa, la sua vita terrena conclusasi con la crocifissione, ha avuto come scenario Gerusalemme, città anche oggi dagli aspetti più imprevedibili per le numerose etnie che la abitano e le diverse religioni che si professano gomito a gomito. Gli ebrei pregano a ridosso del Muro del Pianto. A pochissimi metri c’è l’enorme spianata delle moschee (ve ne sono due e la cupola della maggiore, detta "della roccia”,è ricoperta con lamine d’oro), dove il venerdì si radunano i musulmani in numero impressionante. E’ incredibile l’afflusso a questo luogo di preghiera, tanto che deve essere regolamentato dalla polizia israeliana anche per prevenire incidenti di natura politica, per un niente una scaramuccia può trasformarsi in un qualcosa di più serio. A Gerusalemme abbiamo provato una sensazione tutta particolare nel salire gli stessi scalini di Gesù, nei giorni concitati della Passione, quando saliva dalla residenza di Caifa e dei grandi sacerdoti, a quella di Erode e quindi da Ponzio Pilato che con il noto del lavaggio delle mani non volle assumersi la responsabilità di una condanna. Sensazione intensa si è provata percorrendo il tragitto della Via Crucis, Via Dolorosa come è scritto sulle piastre di marmo affisse nei pressi delle varie stazioni pri- Pogted na Jeruzalem. V programu je bluo puno liepih reči za videt, t udi puno cierkvi. Adna je posvečena molitvi Pater noster: notar je napisana na ploščah v vseh jezikih, tudi po sloviensko ma di arrivare alla Basilica del Santo Sepolcro. Nei momenti di preghiera e nel corso della celebrazione delle S. messe, officiate dal parroco don Mario, vi è stata l’occasione di eseguire alcuni brani la cura della pelle. La Terra Santa è un luogo di incredibili contraddizioni, tra queste rientra anche il pesante disagio delle popolazioni palestinesi che non hanno vita facile soprattutto dopo la costruzione del muro divisorio tra lo stato ebraico ed i “territori”, che di fatto sono sotto occupazione israeliana. Tra le tante limitazioni degli abitanti dei “territori”, vi è quella della disponibilità dell’acqua solo in determinati periodi e per muoversi da un villaggio all’altro, è necessario un permesso speciale. Anche in caso di urgenze di carattere sanitario è così e, nonostante ciò, non è detto che venga concesso. Altro elemento di disagio è quello della chiusura dei valichi in qualsiasi momento e per un periodo indefinito, con riflessi per chi deve recarsi al lavoro o per altre necessità impellenti. Gli stessi esponenti deU’autorità palestinese, “autorità” per modo di dire, sono soggetti a queste restrizioni anche se investiti da cariche istituzionali. Anche così si presenta la Terra Santa nei diversi aspetti: religioso, politico, economico. Comunque tra i partecipanti a questo pellegrinaggio, o vacanza turistica come si intende chiamarla, a più di qualcuno che già ci era stato altre volte, è rimasto il proposito di ritornarci: c’è sempre da scoprire o approfondire qualcosa e non solo per gli gli elementi che si riferiscono all’aspetto religioso.(b.q.) che si cantano abitualmente nelle nostre chiese quali, “Angel Gospoduje oznanu Mariji”, nella basilica dell’annunciazione a Nazareth, e “Lepa si, lepa si Roùa Marija”, in altre occasioni, e si è recitato l’“Oče naš” nella chiesa del “Pater Noster” nella quale questa preghiera è scritta in lingue ed espressioni dialettali di tutto il mondo. Dopo la visita alla basilica della Natività e ad altri luoghi di carattere religioso come Gerico, si è dato spazio ad un po’ di turismo. Ci siamo recati sulla riva del Mar Morto, una depressione della valle del Giordano, che si trova 400 metri sotto il livello del mare e la sua acqua è talmente densa, molto salata ed oleosa e uno, anche non sapendo nuotare, non può annegare. In questa località è quasi d’obbligo l’acquisto di prodotti derivati per Terra Santa, un viaggio dalle mille emozioni Tra l’atmosfera di 2000 anni fa e quella di oggi Potovanje v Sveto deželo je bluo ries posebno. Vičkrat so bli vsi ganjeni, ku kar so vidli rieko Giordano, kjer je biu okarščen Jezus Kristus Naši “turisti” so bli zlo ganjeni tudi, kar so šli po štengah, ki jih je Jezus Kristus prehodu za iti od Kajfeža do Ponzia Pilata. Tle par kraj Zid solza (muro del pianto) v Jeruzalemu v Sola Zgodba o majhnem Mezinčku v starih lesenih lutkah V okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem je na dvojezični šoli v Špetru 13. oktobra gostoval koroški gledališki delavec Aleksander Tolmaier z lutkovno predstavo "Mezinček", ki so si jo ogledali otroci iz vrtca in prvih treh razredov osnovne šole. Zgodbo o majhnem otroku - tako majhnem, da si ga le pod povečevalnim steklom komaj videl in ga torej na lutkovnem odru sploh ni bilo videti - je lutkar gradil s pomočjo starih lesenih lutk KPD Šmihel, ki so že same po sebi nekaj posebnega zaradi preproste in hkrati zelo iznajdljive izdelave. Zgodba je Mezinčka peljala od doma vse do kraljevega dvora, kjer je bila seveda lepa in brihtna princeska ...in kjer sta se pojavila dva strašna roparja. Napete dogodivščine so se pred otroki odvrtele s premikanjem lutk po zgolj nakazanih prizoriščih in zaživele predvsem skozi glas izvajalca, ki je spretno preskakoval iz vloge v vlogo in navdušil male gledalce, ki so predstavi pozorno sledili do konca Bodih& w>un( Secondo la ministra Gel-mini il grembiule a scuola sarebbe un “mezzo per favorire pari opportunità oltre che un fatto di ordine, di pulizia e di uguaglianza sociale”. Con i nostri alunni della scuola bilingue abbiamo in qualche modo aderito all’invito di mettere il grembiule... ma un grembiule un po’ speciale! Abbiamo cercato altre strade per parlare di convivenza civile e del rispetto in tutte le sue forme. Che non è quello di “vestire una forma” ma di partecipare alla costruzione e alla gestione di una forma di scuola in cui ci sia un concreto e quotidiano esercizio di convivenza e partecipazione. Il nostro grembiule è il risultato collettivo di un lavoro fatto nelle singole classi, dai piccoli della scuola dell’infanzia ai grandi della scuola media, per imparare con giochi e discussioni, che le regole sono strumenti scelti e condivisi da tutti e indispensabili al vivere insieme. Solo l’educazione alla democrazia come luogo di decisioni comuni tra persone autonome e l’educazione al senso del bene collettivo può renderci non uguali, ma vicini e solidali. C’è stata poi una grande festa nel cortile con musica, danze e... macchine da cucire! Ogni gruppo ha portato il suo pezzettone: chi una manica, chi una tasca, chi il colletto... Su ognuno erano riportate le regole e i commenti sui quali si era lavorato. La direttrice e una collaboratri- Il nostro grembiule un po’ speciale... ce scolastica hanno assemblato in tempo reale il maxigrembiule che anche al-1’učitelj Matjaž andava enorme e ora è appeso in atrio. Il nostro grembiule simbolizza così il passaggio alla regola condivisa e rappresenta la nostra convinzione e il nostro impegno a fare in modo che questi piccoli cittadini siano sempre più responsabili nelle scelte personali e collettive, che comprendano un mondo che li comprende riconoscendo l’importanza di punti di vista differenti. Solo un “grembiulone” e non certo un “grembiulino” poteva contenere tanto fare, (ab) Televizijski dnevnik učencev petega razreda V lanskem šolskem letu je v naši deželi v sodelovanju med radiotelevizijsko službo in deželnim šolskim uradom potekal projekt mladinskega televizijskega dnevnika (GT ragazzi), pri katerem so sodelovale številne osnovne in nižje srednje šole. Učen- ci so se s pomočjo svojih učiteljev, ki so se za projekt pripravili na posebnih srečan- jih, seznanili s sestavo televizijske vesti ter se nato tudi sami preizkusili v po- ročanju, intervjuvanju, snemanju, montaži in vsem, kar spada k pripravi televizijskega dnevnika. Učenci 5. razreda dvojezične osnovne šole v Špetru so v tem okviru pripravili dnevnik, v katerem so prikazali obisk bibliobusa knjižnice Franceta Bevka iz Nove Gorice na šoli v Špetru, utrinek iz lanskoletne šole v naravi, ki je potekala v Rakovem Šocjanu, ter didaktično dejavnost dvojezičnega vrtca, ki je v okviru mreže "Ragazzi del fiume" potekala preko interneta. Naj povemo še, da je pri projektu sodelovalo tudi več šol s slovenskim učnim jezikom, vendar je edinole dvojezična šola pripravila svoj prispevek v slovenščini z italijanskimi podnapisi. Ušafal smo se na Solaqeh za piet naše stare piesmi V petik 17. oktobra na Solarjah smo pasal adno vičer zaries lepo na iniciativo kulturnega društva Kobilja glava. Smo se ušafal za piet naše stare piesmi. Nas ni bluo dost, ma sa se porče "malo an dobri"! So nam peršli pomagat piet perjatelji od cerkovnega zbora iz Uč - Volč ki, z njih neverjetnimi an liepimi glasi so nas veselil cielo vicer. Puno oni, nomalo midruz an potle pa vsi kup, smo piel ko ker smo se ušafival starih cajtov tu kaki ošteriji, daj do pozno. Na koncu smo se pomenal de, tuole muormo narest še kakert nazaj vsi kup. S telimi besiedami bi se tiela zaries zahvalit z vsim sercam perjateljem iz Uč na ime od vsih članov od društva Kobilja glava. Gabriella Cicigoi V Sloveniji je bencin cenejši V Sloveniji se je cena bencina in drugih naftnih derivatov znižala na raven s konca januarja lani. Cena za liter 95-oktan-skega bencina se je znižala za 0,048 evra na 0,936 evra, cena za liter 98-oktanskega bencina pa za 0,043 evra na 0,955 evra na liter. Dizelsko gorivo se je pocenilo za 0,047 evra na 0,997 evra, kurilno olje pa za 0,046 evra na 0,664 evra na liter. Kot lahko razberemo s Petrolove spletne strani, je bila letos cena 95-oktanske-ga bencina najvišja julija, ko je zrastla na 1,217 evra na liter, cena dizelskega goriva pa je v istem času znašala 1,311 evra za liter. Sedanje pocenitve goriva v Sloveniji so posledica občutnega znižanja cene sodčka nafte na svetovni ravni. Nižja cena bencina, dizla in kurilnega olja sovpada z zimskim časom, ko je uporaba goriva zelo visoka. To je seveda dobra novica za Slovenijo, ki ji sicer Evropska komisija pripisuje padec gospodarske rasti, čeprav ostaja le ta še vedno najvišja v območju evra in druga za Slovaško, ki bo sprejela novo valuto z letom 2009. Per Stefania oltre alla laurea anche il dottorato alla SISSA! Doppia festa a Ponteacco e a Corno di Rosazzo Il 9 ottobre scorso presso l’Università degli studi di Udine si è laureata con 108 su 110 Stefania Fedele, con immensa soddisfazione dei suoi genitori Marco di Corno di Rosazzo e Sandra Crudi di Ponteacco. Stefania ha brillantemente discusso la tesi di laurea specialistica “Ruolo biologico dell’interazione tra APE 1/Ref-1 e NPM-1 in cellule di mammifero” con i complimenti dei professori. Ha frequentato il corso di laurea in Biotecnologie interfacoltà (Facoltà di Medicina Veterinaria e Facoltà di Medicina e Chirurgia) - curriculum Biotecnologie sanitarie Tutti i familiari e gli amici sono veramente felici del risultato ottenuto. In parti-colar modo, oltre ai genitori, le sorelle Laura ed Ilaria, i nonni Bruna Ciccarelli e Pierino, gli zii Elvira, Claudia, Paolo, Francesco Coren, la cugina Elena e l’insostituibile Nicola. Un pensiero va anche ai nonni Benito Crucil e Silvana. Un ringraziamento particolare al prof. Gianluca Teli, al correlatore dott. Carlo Vascotto e soprattutto alla sorellina Ilaria che ha aiutato Stefania nella stesura della tesi e delle relazioni per gli esami alla SISSA. Ora inizia una nuova avventura ... Stefania ha vinto una borsa di studio e le è stato assegnato un posto al corso post-laurea per il conseguimento del dottorato che inizierà nel mese di novembre a Trieste presso la Scuola Internazionale Superiore di Studi Avanzati (SISSA). Che dire? Non ci resta che congratularci con lei e augurarle ancora tante soddisfazioni. Brava Stefania! La consegna del premio nelle mani dei soci Giovanni Sosterò ed Ernesto Guido da parte del presidente UAI, Emilio Sassone Corsi Astrofili friulani premiati per la ricerca scientifica All'Associazione Friulana di Astronomia e Meteorologia (AFAM) di Remanzacco (UD) è stato assegnato il premio nazionale "Guido Ruggeri 2008" per la ricerca scientifica in campo astronomico. L'ambito riconoscimento, istituito dall'Unione Astrofili Italiani, viene conferito annualmente all'astrofilo più meritevole, per specifiche attività di ricerca effettuate o per l'insieme delle attività sviluppate lungo la propria attività. Leggendo le motivazioni della giuria, il presidente delbUAI Emilio Sassone Corsi ha spiegato come gli astrofili friulani abbiano meritato di essere premiati per la loro considerevole attività di studio nel campo delle comete e degli asteroidi. La specola di Re- manzacco è infatti tra le più attive a livello mondiale nello studio di tali corpi celesti. L'impegno degli astrofili friulani ha portato alla scoperta di diversi nuovi pianetini, ma sopratutto alla pubblicazione di un consistente numero di osservazioni scientifiche, utilizzate dalla comunità scientifica internazionale per comprendere meglio la costituzione del Sistema Solare in cui viviamo. Giovanni Sosterò, presidente dell'AFAM, ha rimarcato come questi riconoscimenti siano il frutto di un lavoro di squadra, che ripaga i soci del sodalizio delle numerose ore di impegno volontario dedicato allo studio ed alla divulgazione dell'Universo che ci circonda. BENEŠKE KRIŽANKE (Guidac) J- HORIZONTAL - Naravno 1 - Ankrat so ga klical Forum lulll. 5 - Vozejo krave an ovce na travnik. 12 - Nebesa od Adama an Eve. 13 - Ankrat so... tudi oriehe an kostanj. 14 - Ga jedo kitajci an v... Kobaride. 15 - Zguodnji, te parvi kostanj. 16 - Ga imamo vsi. 17 - Adan brez mame in tata. 18 - Karincija. 19 - Dario Verhujščak. 20 - Vas, kjer je bla meja. 21 - Zad za dva. 22 - Takuo začne bradovica. 24 - Muroz... par koncu. 26 - V kokošnjaku jih je puno. 27 - Razkošna barka za milijonarje. 29 - Na katastu ima notar vse sanožeta. 31 - Erika par začetku an par koncu. 32 - Sveti samuo ponoč. 33 - Miesto od Fiat 34 - Takuo je an kos željeza kar je star. 36 - Nasprotno od ja. 37 - Obutev, ki so jo nosil otroc pozime. 40 - Takuo... guore ovce. 41 - Beneška tekma. 42 - Te parve od Čedada. 43 - Terni na avte. 44 - Teran... brez glave. 45 - Mi se hduo zdi, mi je... 46 - Znani ljubljanski ansambel star 55 liet. VERTIKAL - Navpično 1 - Miesto Ukrajne, kjer je bla velika nasreča. 2 - Samuo tist. 3 - Pada iz neba... v Sloveniji. 4 - Adan... na kratkim. 5 - Pride potlé, ki čez dan. 6 - Ampak na začetku an na koncu. 7 - Fotografija, pitura. 8 - Se narede potlé, ki gre sonce za brieg. 9 -... missa est. 10 - Takuo začne... risar. 11 - Mehna zemlja za runat opeke... v Kobaride. 13 - Miesto, kjer je stolp Eiffel. 15 - Želiezni mož, ki se giblje. 18 - Kadar na kratkim. 19 - Rase za dajat sadje al pa darva. 20 - Jajca... so buj gladke, ku kakuoša. 21 - Pu... tata. 23 - Nieso krevjaste, vas pred Oblico. 25 - Takuo prave “ja” Putin. 26 - Imajo bejak an čarnjak. 28 - Takuo se začne harmonikar. 29 - Strašni, grozljivi po našim. 30 - Barka, dobrega sarca. 33 - Je priet, ku srieda. 35 - Parvi kos aeroplana. 37 - Se more reč namesto kaj. 38 - Francuosa pevka Edith 39 - Ga store krava. 40 - Športna panoga. 41 - Pred imenom duhovnika. 42 - Slovenski “té”. 43 - Trento na avte. 45 - Žito brez vokalov. L’ultima prova si è svolta a Rosa di S. Vito al Tagliamento Il Gs Azzida dominatore del trofeo “Friulbike” Domenica 19 ottobre a Rosa di Vito al Tagliamento si è concluso il decimo trofeo regionale “Friulbike”, campionato sulla distanza di venticinque prove sparse per tutto il Friuli ed alcune nelle nostre vallate: San Leonardo, Pulfero, Purgessimo e Torreano, ritenute tra le più belle ed impegnative della manifestazione. Dopo le vittorie delle squadre di Mossa (quattro) e Trieste (cinque), stavolta è toccato al Gruppo Sportivo Azzida "Valli del Natisone” aggiudicarsi l’ambito titolo del prestigioso trofeo. Il gruppo di Azzida grazie ai suoi atleti ha dominato quasi sempre il campionato, andando a vincere venti delle venticinque gare in programma, fatto che non si era mai verificato nelle annate precedenti. Inoltre è riusci- to a donare più di mille euro concorrendo all’acquisto di una Fiat Doblò donata da- gli organizzatori del trofeo all’Associazione Italiana Sclerosi Multipla. Il gruppo è formato da una quarantina di atleti, non solo delle Valli del Natisone, ma provenienti anche da Faedis, Udine, Tricesimo, Ragogna e Spilimbergo, atleti che si trovano bene nel gruppo e che intendono ancora farne parte attiva. Il campionato interno al sodalizio ha visto questa stagione un nuovo vincitore, Loris Tomat di Cividale, al secondo posto Nicola Berto-lutti di Faedis, al terzo Massimo Colletto di Ragogna, mentre il primo valligiano Giuseppe Zanini (Zanna) si è classificato quinto. Anche i giovanissimi della squadra, che hanno disputato le prove del campionato Junior-bike, meritano un plauso per la loro bravura e per i risultati da loro ottenuti. I ragazzi hanno vinto in ben quattro delle sette categorie nelle quali hanno gareggiato. Questi i loro nomi: Michele Dreossi di S. Leonardo, Daniele Ste-fanutti ed Eros Macorig di Campeglio e Giulio Munisso di Travesio (Pordenone). Il presidente Antonello Venturini si dice orgoglioso di rappresentare questo favoloso gruppo, rivolge un grazie a tutti gli atleti, sponsor ed a chiunque in qualsiasi modo abbia contribuito in questi anni a far crescere questa bella realtà. G.S. AZZIDA - Valli del Natisone 10° TROFEO Vincitore 1 1 llPIIIfffffTtfl - .'i C *•*/* . -•?( » <««* y ! * " 'V' 1 A sinistra in alto il gruppo dei Giovanissimi dopo una gara ed Eros Macorig in azione, qui sopra il presidente Venturini riceve un riconoscimento dopo l’ultima prova a Rosa di S. Vito al Tagliamento, a destra gli atleti Loris Tomat e Nicola Bertolutti TOTRASPq*, Passaparòla Al rally Città del Palladio successo per Baghin-Pagon Al 5. rally storico Città del Palladio, corso domenica 26 ottobre nei pressi di Vicenza, l’equipaggio formato dal vicentino Gianluigi Baghin e da Mariagiulia Pagon di Savogna si è portato a casa due coppe. Terzi di gruppo e primi di classe (2 TC 2000), con un quarto posto nella classifica assoluta finale, preceduti da due equipaggi su Porsche e uno su Lancia stratos, Gianluigi e Mariagiulia hanno avuto la soddisfazione di essersi lasciati alle spalle auto più potenti della loro Alfa Romeo - Al fetta GT. Ancora più soddisfatta Mariagiulia, reduce da due ritiri per altrettanti incidenti V Sport Risultati 1. Categoria Ancona - Valnatisone 1:2 Juniores Sedegliano - Valnatisone 1:3 Allievi Cormor - Valnatisone 2:1 Moimacco - Bearzi 1:3 Azzurra - S. Gottardo 3:1 Giovanissimi Valnatisone - Aquileia 3:1 Latisana Ricreatorio - Moimacco 1:1 Valnatisone - Donatello 1:9 Amatori En. Sandi Rojalese - Filpa 0:3 Gemona - Tratt. Pizzeria Le Valli rinv. Sos Putiferio - Sammardenchia 1:0 Poi. Valnatisone - Blues Fc 1:1 Il Savio - Savognese 3:0 Calcetto Santa Klaus - Paradiso dei golosi 3:6 Merenderos - Reai Feletto 8:4 Città di Carlino - Merenderos 4:14 Pallavolo maschile Pol. S. Leonardo - Poi. Blu volley 1:3 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Aurora Buonacquisto Juniores Valnatisone - Serenissima Pradamano Allievi Valnatisone - Pordenone Tre Stelle - Moimacco Cussignacco - Azzurra Giovanissimi Itala S. Marco - Valnatisone Moimacco - Com. fiume Veneto Bannia Ancona - Valnatisone Esordienti Moimacco - Valnatisone Pulcini Audace/A - Esperia 97/A Audace/B - Esperia 97/B Audace - Fortissimi Amatori Rangers Monfalcone - Filpa (8/11 ) Rojalese - Tratt. Pizzeria Le Valli (10/11) Campeglio - Sos Putiferio (8/11 ) Poi. Valnatisone - Il Savio (8/11 ) Savognese - Digas (8/11 ) Calcetto Paradiso dei golosi - Cussignacco (10/11) Copia e incolla - Merenderos (11/11) Cantina fredda - Essicatoio Dorbolo (11/11) Pallavolo maschile Volley Codroipo - Pol. S. Leonardo (7/11 ) Classifiche 1. Categoria Maranese 17; Aquileia 16; Union Pasiano 15; Valnatisone 13; Cjarlins Muzane 12; Codroipo 11; Prata, Ancona 10; Palazzolo, Aurora B. 8; Sesto Bagnarola 7; Varmo, Pa-viese 6; Ricr. Latisana 5; Torreanese 4; Ri-sanese 3. Juniores Valnatisone. Pasianese 13; Serenissima 12; Cormons 11;Tre Stelle 10; Forum Julii, Varmo, Sedegliano 9; S. Gottardo 5; Torreanese 3; OI3 2; Azzurra Go* 1 ; Fortissimi*, As-sosangiorgina 0. Allievi (Regionali) Donatello 18; Brugnera 16; Sanvitese 15; Pordenone, Virtus Corno 14; San Luigi, Cormor 9; Valnatisone, Extra 6; Pro Cervi-gnano 4; Pomlad 2, Fincantieri 1. Allievi (Provinciali) Bearzi 15; Tre Stelle* 12; Union 91, Forum Julii 10; Azzurra, Buttrio 9; Moimacco, S. Gottardo, Cometazzurra* 7; Poi. Lestizza 6; Serenissima, Rangers 3; Cussignacco 1 ; Pa-gnacco 0. Giovanissimi (Regionali gir. B) Ponziana 18; Ancona*16; Azzanese*12; Val-natisone*10; Itala S. Marco**, Trieste calcio* 7; Sacilese**, Bearzi*6; Tolmezzo Car-nia*3; Aquileia** 0. Giovanissimi (Regionali gir. C) Com. Fiume Veneto Bannia, Donatello 18; Tamai 15; Moimacco 14; Pasianese, Sanvitese 10; OI3, Latisana Ricreatorio 5; S. Giovanni Trieste, Pro Romans 3. Giovanissimi (Sperimentali) Pasianese 13; Bearzi, Donatello 12; Tolmezzo Carnia 8; Valnatisone, S. Gottardo, Ancona 7; Nuova Sandanielese 6; Reanese, Pagnacco 4; Manzanese, Azzurra 3. Amatori Collinare (2. Categoria) Pizzeria le Valli, Campeglio, Axo Club Bu-ja 8; Sos Putiferio, Billerio Magnano 7; Rojalese 6; Colugna, Pizz. al Sole 2, Dinamo Korda 4; Sammardenchia, Reai Buja 2; Gemona 0. Amatori (3. Categoria) Savognese, Bleus Fc, Piaino 7; Polisportiva Valnatisone, Racchiuso, Digas Collo-redo, Montegnacco 6; Collerumiz 5; Friul-clean 4; Tuttomeccanica Trep, Pingalonga-long 1 ; Il Savio 0. * Una partita in meno - ** due in meno Le classifiche amatoriali sono aggiornate al turno precedente. La vittoria esterna degli azzurri contro l’Ancona scaturita dalle reti firmate da Mattia luretig e Gabriele Miano Valnatisone, la prima volta fuori casa Bella impresa degli Juniores a Sedegliano - Tornano alla vittoria i Giovanissimi regionali Primo successo esterno della Valnatisone nel campionato di Prima categoria, ottenuto sul campo dell'Ancona di Udine. Con una rete per tempo i ragazzi guidati da Ezio Castagnaviz hanno regolato i padroni di casa grazie alle reti siglate da Mattia luretig e Gabriele Miano, che ha trasformato un calcio di rigore. Nel finale gli udinesi hanno accorciato le distanze. A causa del maltempo e del terreno impraticabile la gara di Coppa Regione prevista per mercoledì 29 ottobre tra la Valnatisone ed il Medea è stata rinviata a mercoledì 26 novembre. Impresa corsara degli Juniores della Valnatisone che hanno violato il campo di Sedegliano. I ragazzi allenati da Pietro Dorigo sono andati in gol con Manuel Primosig, autore di una doppietta, e Giovanni Tropina che ha ripreso a giocare dopo un lungo stop. Sabato prossimo, 8 novembre, la Valnatisone ritornerà a giocare a San Pietro ospitando la Serenissima di Pradamano dopo esser stata impegnata per quattro volte consecutive in trasferta. Cambio di guardia sulla panchina degli Allievi regionali della Valnatisone. Luca Pressacco ha sostituito Ren- Alla Venicemarathon anche atleti di casa nostra Domenica 26 ottobre si è disputata a Venezia la 23. edizione della Venicemarathon 2008 alla quale hanno partecipato 6400 podisti. La manifestazione è stata vinta dal keniano Joseph Kimosop Lomala con il tempo di 2hll' 06”. Cinque i rappresentanti del Gruppo Sportivo Natisone che hanno concluso regolarmente i 42 km del percorso. La palma del migliore tra i ducali è andata a Guido Costaperaria che ha chiuso al 237. posto con il tempo di 3h04'08"; 503. posto per Alberto Novelli 3hl5'38"; 1462. posto per Valter Colussa 3:38'23", 2013. posto per l'esordiente Federica Qualizza 3:49'17"; 4718 per Elia-na Tomasetig 4:53'29". Da segnalare inoltre l’ottima prestazione fornita dal valligiano Ivan Zufferli che ha chiuso al 360. posto con il tempo di 3hl0'32”. zo Chiarandini. Sfortunata prova, nell'esordio ad Udine, del nuovo mister che ha visto i suoi ragazzi perdere per un autogol dopo avere rimontato con Lamin Camara la rete iniziale dei Rangers. Nel campionato provinciale seconda battuta d'arresto del Moimacco, sconfitto dal Bearzi. Qualche errore di troppo nelle fasi conclusive ed in difesa ha penalizzato i ragazzi allenati da Gianni Drecogna andati in gol in una sola occasione grazie a Piccare. L'Azzurra ha invece superato il S. Gottardo. La rosa dei Giovanissimi regionali della Valnatisone con il mister Giancarlo Armellini Aldijan Aljkanovič - Juniores Ritornano al successo i Giovanissimi regionali della Valnatisone che a Torreano hanno ospitato il fanalino di coda Aquileia. Non è stata una prova esaltante per la formazione guidata da Giancarlo Armellini che, nel corso della sfida, ha fallito una decina di palle gol. Primo tempo chiuso in vantaggio grazie alla rete di Ramis Linda. Nella ripresa la doppietta di Marco Zufferli ha preceduto la rete messa a segno dai friulani. I ragazzi del Moimacco di mister Arnaldo Venica sono ritornati con un pareggio dalla trasferta di Latisana. La rete del pari è stata firmata da Michele Oviszach, ma il tecnico si rammarica per le occasioni mancate dai suoi ragazzi, troppo sicuri di fare un solo boccone degli avversari. Gli Sperimentali della Valnatisone hanno sofferto anche in questa occasione il complesso di inferiorità nei riguardi del Donatello, subendo una "grandinata” dagli udinesi. La rete della bandiera dei ragazzi di Stefano Bovio è stata segnata da Stefano Marseu. Sono state rinviate le partite degli Esordienti della Valnatisone e dei Pulcini dell’Audace di San Leonardo. Nel campionato UISP la Filpa di Pulfero era impegnata nella trasferta con la Rojalese. Grazie alla tripletta siglata da Antonio Duga-ro è tornata a casa con una bella vittoria. Nel campionato di Seconda categoria amatoriale del Friuli Collinare è stata rinviata la partita in programma venerdì sera a Gemona tra la squadra locale e la Trattoria Pizzeria le Valli. La gara sarà probabilmente recuperata martedì 18 novembre. Nello stesso girone la Sos Putiferio di Savogna ha superato con il minimo scarto il Sammardenchia grazie alla rete messa a segno da Andrea Visentin. Nel campionato di Terza categoria la Polisportiva Valnatisone ha pareggiato l'incontro casalingo con la Blues Fc andando a segno con Thomas Petrizzo. Brusco primo stop per la Savognese del presidente Gosgnach. Impegnata nella trasferta con il fanalino di coda II Savio, ha disputato una gara caotica lasciando la prima vittoria agli avversari. Nel campionato di calcetto della UISP i Merenderos di San Pietro al Natisone hanno superato con un largo divario la Città di Carlino. Nella successiva gara interna contro il Reai Feletto, i ragazzi del presidente Simone Vogrig si sono ripetuti con il secondo successo stagionale. Paolo Caffi Spreta ZO Venerdì 31 ottobre ha preso il via il campionato maschile di Prima divisione al quale partecipa la squadra della Polisportiva San Leonardo. I ragazzi del presidente Ettore Crucil hanno iniziato il loro cammino con una battuta d’arresto patita nei confronti della Polisportiva Blu volley di Pavia di Udine con il risultato di 1-3 (25:19, 18:25, 11:25, 20:25). Venerdì 7 novembre la squadra di San Leonardo sarà impegnata nella trasferta di Codroipo. Classifica Aspa Lg Computers, U.S. Friuli, Polisportiva Blu volley, Pippoli team Up., Aurora volley Udine 3; Il Pozzo Pradamano 2; Caffè Sport 1; Polisportiva San Leonardo, Stella volley, Mcf Pasian di Prato, Volley Codroipo, Rojalese, Volley Ball Udine, Edildue Ausa pav 0. L0PRIVILA ČRTA ŠPORT PO SLOVENSKO ATUTI KA r-^ALčTlŠtS ( DALJINA ini Troskok) £3 SKOK V DALJINO Kronaka Jih imamo glih tarkaj, ku lieto ki smo se rodil Imamo tarkaj liet, ko tiste lieto ki smo se rodil... Na bo obednemu težkuo zastopit, ki dost jih je, sa fotografija naše “orkestre” (malomanj vse...) je zadost jasna an guori sama od sebe. Tako posebno koštelacjon numer-ju je trieba na posebno vižo pozdravit an praznovat, smo pomislili. Ta-kuo se nas je zbrala liepa skupina iz Nediških dolin an Čedada (pa ne 54 takuo, ki smo želiel) an smo šli praznovat sred Italije, v Sieno, ki je ad-no od narlieuših italijanskih miest. Ne samuo. Siena je bila ekonomsko an kulturno močna republika že an taužent liet od tega, takuo ki pričajo nje monumenti, posebno duomo an miestna palača. Skuoze njo je tekla pot, kije iz Francije šla do Rima (Francigena, ji pravijo), bila je še buj močna ku Firenze an med njima je bla puno liet uojska. Tu se je rodila banka Monte dei Paschi di Siena, parva banka na sviete, ki so jo postavli na nuoge lieta 1472, še priet, ko so odkril Ameriko... Ni naš namien vam napisat, vse kar so nam poviedal, zadost je reč, deje zaries uriedno iti v tako lepuo mie-sto, ki nie še takuo deleč ne. Nam se je pot zdiela kratka, ker smo po vsi pot napri an nazaj imiel lepo muziko. Zatuo se muormo zahvalit Bepu, Mariu, Robertu, miedihu Rinu an njih “pomagačem” Mariu, Marianu, Paoli, ki nam je na koncu nardila sorprežo. Dafa, de je še kaka klaša, ki ima tarkaj godcu an še dobrih an veselih... Kamar smo paršli, v San Gimignano an tudi v Sieno, se je oglasila ramonika z našimi vižami an ljudje so se radi parbližal. Zvičer na Piazza del Campo so an zaplesal. Preživiel smo dva dni v liepih krajih, v dobri kompaniji, smo pokušal dobre jedi, njih Chianti an njih olje. Za tuole se muormo posebno zahvaliti Annimariji, Pi-ciulnu, Stefanu an Giampieru, ki so vse takuo lepuo organizal... Hlietu pa še, se troštamo, saj bojo okouna lieta... DREKA Peternel Imamo čičico! Ima že malomanj dva miesca čičica od Maurizia an od Michele, za lepo novico pa smo zaviedel malo dni od tega. V Petarniele so bli že vsi veseli, kar je Maurizio Iur-man - Kuminu iz Gniduce, postraju tle adno hišo. Veselil so se tudi kar jev vas par-peju še neviesto, Michelo Paris iz Podroba (Molino vecchio) an seda ki se jim je rodila adna čičica, moreta sami viedet, kuo so jo vsi lepuo an veselo sparjel! Čičica se je rodila na 12. setemberja, diel soji ime Valentina. Liliana an Bepo - Kumi- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato alPUSPI novi iz Gniduce sta ratala še ankrat nona, Roberto Pariš iz Podroba pa parvi krat. Z veliko ljubeznijo so sparjel telo čičico tudi strici an tete, an še posebno bižnone Bruna tam Podrobam an Paolina Hlaščanova, ki pa po rodu je Juracova, iz Sriednje- ga. Valentini želmo srečno an veselo življenje. ŠPETER Barnas - Čedad Rodiu seje Alessio Specogna Linda an Leila Specogna iz Barnasa so pru vesele: njih tata Andrea an njih mama Sara sta jim šenkala adnega bratraca. Alessio, takuo se kliče puobič, se je rodiu na 27. otuberja. Družina živi v Čedade, ima pa puno parjatelju tudi v Nediških dolinah, ki malemu puobčju, pa tudi sestricam, želijo, de bi lepuo rasli, srečni an zdravi. SR|DNJE Dolenj Tarbi Še adna čičica za Kurinjovo družino Rodila se je Sarah, adna Ragazza diplomata in ragioneria, economia, tecnica bancaria e diritto, cerca lavoro. Esperienze lavorative in diverse realtà industriali e commerciali, con mansioni in prevalenza amministrative, conoscenza lingua inglese, ottime capacità nell’uso dei vari programmi di Windows. Tel. 333 4399228 liepa čičica, an takuo Luigi Covaceuszach - Kurinju iz Dolenjega Tarbja an Carme-la Cernetig - Šmonova iz Černeč sta v malo miescu ratala še ankrat nona. Parvi krat se je zgodilo telo polie-tje, vošta, kar njih Simona an zet Paolo sta jim šenkala Giulio, telekrat sta poskar-biela jim dat še adno na-vuodo pa sin Andrea an ne-viesta Paola. Mlada družina živi v Benetkah, pa pogostu parhaja tle h nam an smo šigurni de seda, ki se jim je rodila Sarah bojo tle doma še buj, ku priet! Čičici, kije parnesla puno veseja vsiem v družini, želmo de bi rasla srečna an vesela. Oblica Smart parlietne žene V Oblici smo v nediejo 26. otuberja popudan dal naš zadnji pozdrav adni naši vasnjanki, kije bla med te narstarišimi ljudi iz cie-lega srienjskega kamuna, učakala je 93 liet an je bla Adelina Qualizza, uduova Bledig. Na telim svietu je zapustila sinuove, neviesto, zeta, navuode an vso drugo žlah-to. SOVODNJJ Barca - Tavorjana Zbuogam Diana Na 17. setemberja Diana Cromaz z Bare se je bla hu-duo udarla v nasreči, ki seji je bla zgodila v fabriki, kjer je dielala. Vič ku an miesac so jo zdravili v špitale v Padovi, vsi so se troštal, de se varne damu pa na žalost takuo nie šlo. Diana je umarla ponoč med 23. an 24. otuberjam. Imiela je samuo 37 liet. Že kar an mlad človek umarje, je velika žalost, če pa pusti šele majhane otroke na telim svietu, je še buj huduo an žalostno. Telekrat pa je zaries pre-vič, saj štier lieta od tega je v ciestni nasrečni umaru tudi mož od Diane, Luca Be-nati iz Montine, takuo njih čičica Jennifer, ki glih tele dni je dopunla šest liet, je ostala brez tata an brez mame. Ostali soji noni Renzo an Liliana v Montini an Lucio an Renza v Barcah, ima tudi strice an tete, kužine an puno ljudi, ki jo bojo lepuo varval an lepuo skarbiel za njo, pa mama je mama... Na pogrebu nasrečne Diane, ki je biu v četartak 27. otuberja v Prestentu, vas kjer je živiela potlè, ki se je bla oženila, se je zbralo muorje ljudi za ji dat zadnji pozdrav. SVET LENART Gorenja Miersa Žalostna novica Za venčno nas je zapustila Ida Chiacig, poročena Za-nutto. Buog ji je dau živet puno liet, devetdeset. Za njo jočejo mož Gino, sin Renzo, hči Ivana, neviesta Marcel-lina, navuodi Serena, Marzia, Andrea an Anna, an vsa druga žlahta. Venčni mier bo počivala v Podutani, kjer je biu nje pogreb v saboto 25. otuberja. GRMEK Lieška fara Umaru je tata od gaspuo-da Federica Saracina. Klicu se je Giovanni Saracino, imeu je 84 liet an je živeu v Vidme. V žalost je pustu ženo Almo, sinuove an vso drugo žlahto. Ob teli žalostni parložno-sti so vsi farani iz Kosce, z Lies an Topoluovega blizu njih gaspuodu an njega družine. CAI - Sottosezione Val Natison e 16 novembre 2008 CENA SOCIALE con proiezione di immagini della stagione 2008 Alle ore 19 presso il Ristorante Casatici Pellegrino - Castelmonte E’ necessario prenotarsi entro 1*11 novembre In mattinata è prevista una facile escursione al monte Korada (portare documenti d'identità). Ore 8.30 - Per l'escursione ritrovo e partenza da S. Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. (Tel. 0432 727428) Prenotazioni cena: Costaperaria Franca (tei 0432 727277) Dva parjatelja se pogovarjata v gostilni: - Ka se j’ bluo zgodilo, če lieta 1963 bi biu umaru Krusciov namest Kennedy-ja? - vpraša te parvi. - Politično se ne more viedet! - odguori te drugi - Ampak za Sigurno greški bogataž Aristotele Onassis nie biu nikdar oženu gospo Krusciov! ★ ★ ★ Poroka je glih, ku šti-ja za tiče: tisti, ki so notar bi tieli iti uon, tisti ki so uone se parprav- jajo za iti notar! ★ ★ ★ - Ist bi tiela ušafat adnega moža liepega, barkega, razumnega an ljubeznivega! Al je vprašat previč za adnega miljardarja? ★ ★ ★ - Denar nie te narbuj pomembna (importante) rieč na sviete: bi muorla bit ljubezan. Se bruozar, de ist ljubim denar! ★ ★ ★ - Vse tiste reči, ki so mi buj všeč na telim sviete, al so prepovie-dane od farju, al so pre-poviedane od karabi-nierju al so prepovieda- ne od miedihu! ★ ★ ★ - Al mi moreš posodit stuo evro? - Ne, jih niemam tle par sebe. - An tam doma? - Stoje vsi dobro, hvala! ★ ★ ★ - Če imaš za dat an tavžint evro adni banki, je an tvoj problema, če jih imaš za dat an mil-jon, je pa njih problema! ★ ★ ★ An bogataž nie nič druzega, ku an buožac pun sudu! ★ ★ ★ - Moja nona je imiela tarkaj otruok, de kadar je nosila te zadnje spat gor po štengah, te parvi so že ustajali! ★ ★ ★ - Sem zmieram želeu utopit moje nadluoge (guai), pa nisem nikdar mogu prepričat moje žene iti plavat tu glabo-ko vodo! ★ ★ ★ - Sem kupila adnega pisiča znanega roda (razza) samuo za pet-stuo evro. - Za petstuo evro sem ti bla ist hodila scat gor na preprogo (tappeto)! -je odguorila nje parja-teljca. ★ ★ ★ Na zemljeskih Nebe-sah Adamo je pograbu an zažgau vse perja (listje). Eva je zauekala: - Adamo, kaj si nare-du? Jutre ka obliečem! Chiara an Matilde, lepe ku dvie zvezdice Ta mala je dopunla parvo lieto življenja Četrtek, 6. novembra 2008 Te mali, Nicolò, je poslušu kuo so molil Alessio, Federico, Massimo (s čeparne roke) an Francesca, an lepuo šu zad za njim Smo šli hliebce brat Alessio, Massimo an Nicolò Kurjakuovi iz Gorenjega Tarbja, Federico Rusacu iz Dugega an Fancesca Flor-jova iz Gniduce sta zadnji dan otuberja šli po hliebce (al pa po priesce). Oživiel so staro navado, ki je bla od vekomaj tle par nas: hodil smo od hiše do hiše molit za dušice, ki so nas zapustile an gaspodinje so nas za tuole zahvalile s kru-ham al pa, predvsem zadnje lieta, s kako palankico. Seda tudi naši otroc, ku vsi dol po Italiji, Evropi an Ameriki zadnji dan otuberja uganjajo... pust. Telemu sejmu se prave Halloween, pa se ma-škerajo glih ku za pust. “Sviet gre napri an je trieba iti za svietam”, pravejo tisti, ki so za telo fešto. Imajo ra-žon, pa je tudi velika škoda zapustit domače navade, ki so se ohranile iz roda v rod. A nas pru veseli viedet, de par kajšnim kraju so tata an mame, noni... ki lepuo učijo njih otroke spoštovat, kar so nam zapustil naši te stari. Tuole se je zgodilo an v gorenjim koncu srienjskega ka-muna. Alessio, Massimo, Nicolò, Federico an Francesca so prehodil Oblico, Duge, Gorenj Tarbi, Polico an Gni-duco, lepuo zmolil an vsi, pru vsi, so bli pru veseli videt de tela naša liepa navada še napri živi. “So diel, so na-stavli adno vehko torto pred mano, na nji je bla kan-delca paržgana... an vsi so gledal tu me an čakal... “Ojoj, ka muorem narest? ”san pomislila! Se bruo-zar, de se mi je parbližala moja sestrica Chiara an tu uhuo mi je niek pošepetala an takuo me je rešila! San nardi-la to pravo rieč, zak so mi vsi tu-kli na ruoke! Kaka sreča imiet adno sestro buj veliko, ki te rieše kar si v težavah an te navade pu-no reči!” Vse tuole se je zgodilo na 19. otoberja, kar Matilde Mlinz je dopunla nje parvo lieto an tata Flavio, mama Leonora an sestrica Chiara so ji napravli veliko fešto. So pru lepe tele dvie sestrice, so zvezdice za mamo an za tata, pa tudi za nono Bruno v Barnase, an za none v Lažeh, ki sta Tona an Ivanka, Sjorove družine iz tele vasi, za vso žlahto an parjatelje, an še posebno za bižnono, ki živi nomalo de- Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponočje na razpolago «guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 SETTEMBRE / DICEMBRE 2007 lž Čedada v Videm: ob 5.55*, 6.34*, 6.50*, 7.13, 7.36*, 8.10, 9.00, 10.00, 11.00, 11.59, 12.15*, 12.37, 12.58*, 13.20, 13.42*, 14.04, 14.26*, 15.06, 15.50, 17.13, 18.05, 19.20, 20.15 Iz Vidma v Čedad: ob 6.14*, 6.53*, 7.16*, 7.39, 8.13*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.18, 12.40*, 13.01, 13.23*, 13.45, 14.07*, 14.29, 14.46*, 15.26, 16.40, 17.40, 18.45, 19.55, 22.15 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Čedad.................7081 Bolnica Videm.................5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisarjat Čedad 703046 Karabinierji ..................112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad.................705611 URES-INAC ..................730153 ENEL ...................167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481-773224 Muzej Čedad ................700700 Čedajska knjižnica 732444 Dvojezična šola ............717208 K.D. IvanTrinko 731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka...................721021 Grmek ...................725006 Srednje..................724094 Sv. Lenart...............723028 Špeter ..................727272 Sovodnje ................714007 Podbonesec...............726017 Tavorjana................712028 Prapotno ................713003 Tipana ..................788020 Bardo....................787032 Rezija ............0433-53001/2 Gorska skupnost _________727325 Planinska družina Benečije Izlet v neznano! v nedeljo 9. novembra Odhod iz Spetta (Belvedere) ob 8. uri - Za kosilo vsak naj poskarbi za se info: Igor 0432/727631 { VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it SPLOSNA SLIKA Mediteranska depresija bo v naslednjih dneh še vedno vplivala na vreme pri nas. Pihali bodo južni višinski vetrovi, ki bodo občasno vlažni in nestabilni. Četrtek, 6. novembra Ob obali bo oblačno z rahlim do zmernim dežjem, drugod po deželi bodo padavime močnejše z možnimi nevihtami. Na obalnem pasu bo pihal zmeren jugo. Petek, 7. novembra Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno oblačno vreme. Verjetno se bodo občasno pojavljale padavine,v glavnem zmerne jakosti. Ponekod bodo lahko padavine močnejše. OBETI V soboto in nedeljo vreme se bo izboljšalo,lahko se bodo pojavile meglice ali megla. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 7/10 12/15 Najnižja temperatura (°C) 11/14 14/17 Najvišja temperatura (°C) 16/19 17/20 Najvišja temperatura (°C) 14/17 17/19 Srednja temperatura na 1000 m: 10°C Srednja temperatura na 1000 m: 9°C Srednja temperatura na 2000 m: 3°C Srednja temperatura na 2000 m: 3°C Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. .. . Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) I ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c 3-6 m/s >6 m/s 4 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i leč tle odtuod, v adni vasi vsakoantarkaj ! Chiari an blizu Celja v Sloveniji, pa ne Matildi želmo puno srečnih previč deleč za jo iti gledat an veselih dni! Informacije za vse Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 7. DO 13. NOVEMBRA Škrutove tel. 723008 Čedad (Fontana) tel. 731163 - Njivica tel. 787078 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 9. NOVEMBRA Api Čedad (na poti prut Manzanu)