Listek. 253 sednik in blagajnik, g. Emanuel Deteani, njega namestnik, g. dr. Bogomil Krek, tajnik ; odborniki so gg. : Edvard Pajnič, Fr. Krušič, Fr. Eller in Milan Mencinger. Matica Hrvaška je razposlala svojim članom, kakor smo omenili že v poslednji številki, devet krasnih knjig, s katerimi je sijajno postavila svojo petdesetletnico Ta odlični zavod napreduje od leta do leta, čemur najlepši dokaz je pač vedno rastoče število društvemkov, ki se je od lani zopet povišalo za tisoč udov, tako da so se knjige natisnile v 9000 izvodih in tudi precej razpečale. — Prva knjiga se imenuje ,,Slike iz občega zemljopisa". napisal dr. Ivan Hoic\ izšla pa je kot 17. knjiga poučne knjižnice, katero je ,,Matica" leta 1877. započela s Klaičevim ,,Prirodnim zemljopisom Hrvatske", ali kot tretja knjiga ,,Slik iz občega zemljopisa". Hoičevo delo je bilo nagrajeno iz zaklade grofa Iv. Nep. Draškoviča, prinaša pa na 268. straneh opis skandinavskega polotoka, Danske in Nemčije. Knjiga je pisana toli korenito, kakor smo temu že vajeni od pisatelja, kakeršen je g, dr. Hoic, krasi pa jo 74 slik, izmed katerih so posebno lepe slike nemških mest; mimo tega ima tri zemljevide. — Drugi knjigi je uaslov „Poviest francuzke revolucije od godine 1789. do godine 1815." Preveo, pvipomenkom i kazalom popratio Ivan Rabar. I/.med premnogih del, ki so izšla o francoskem prevratu, izvestno je Mignetova zgodovina najimenitnejša. Pisatelju je naklonila čast, da ga je francoska akademija imenovala za svojega člana, in dandanes je že prevedena malone v vse jezike evropske. ,,Matica" se po pravici ponaša, da ta knjiga vredno pristoja knjigam ,,svjetske poviesti", katere je izdala dosihdob, zakaj Mignetovo delo je uprav klasiško, nežno in ozirno v verskih in vseh drugih stvareh. Mignet završuje svojo zgodovino s prvim pariškim mirom in pregnanstvom Napoleonovim na Elbo, prof. Rabar pa je dodal svojemu prevodu tudi opis poslednje borbe evropskih držav proti Napoleonu in je zajedno opisal temelje, na katerih se je razvijalo politiško življenje evropsko po dunajskem kongresu. Rabarjeva knjiga obseza petnajst poglavij in naposled jako umestno kazalo imen in stvarij. Kakor nas je razveselila ta publikacija, takisto radostno pričakujemo zgodovine devetnajstega veka, katera se nam obeta. — Nekaj posebnega je knjiga ,.Hrvatska antologija". Umjetno pjesništvo starijega i novijega doba. Sa-stavio Hugo Badalic. Ta knjiga obseza štiri stoletja hrvaškega pesuištva! Leta 1501. je zapisal Marko Marulič, da je dovršil svojo ,Judito", in tako bodo Hrvatje za nekaj let slavili štiristoletno slavo umetnega pesništva svojega. ,,Sva je naša povjestnicj. velik samo zbor pjesama!" Pesmi so razvrščene po kronološkem redu, vzprejete pa so le tiste, katere lahko umeje vsak izobraženi Hrvat. Vsega skupaj čitamo v antologiji imena 69 pesnikov in preko 200 pesmij, pravih biserov poezije hrvaške. Prekrasni vsebini je dostojna tudi izredno ukusna zunanja oblika. Da bi pač tudi kdaj pri nas učakali takšno slovensko antologijo! (Konec prihodnjič.) Prosvjeta. List za zabavu, znanost i umjetnost. — Tak<5 se imenuje nov leposloven list, ki je začel ob novem letu izhajati v Zagrebu Lastnik mu je g. Fr. Folnegovic, urednik pa g. A. Tresič-Pavičič. »Prosvjeta« se odlikuje po lepih člankih in ukusuih ilustracijah; med sotrudniki čitamo imena mnogih odličuih pisateljev hrvaških, tako da se list v vsakem oziru vredno druži s starejšim, izborno uredovanim »Viencem«. »Prosvjeta« se ozira tudi na našo književnost, in zato iskreno želimo, da si pridobi prijateljev tudi med nami. List izhaja vsak petek na dveh polah in stane po pošti 7 gld. za vse leto. Naročnina se pošilja tiskarni Antona Scholza v Zagrebu. Glazba. List za svjetovnu i crkvenu glazbu i dramatsku umjetnost. Uredjuje prof. Vacl. Novak. Tisak i naklada knjižare Lav. Hartmana (Kugli i Deutsch) u Zagrebu. — Ker je koncem minulega leta prestal glasbeni časopis »Gusle«, odločila se je gori na-