S-p?dfzfaae In abbonamento postale — Poštnina plačana y gotovini Leto XM št. 39 (,i jutro44 št 2333) Ljubljana, ponedeljek 12. oktobra 194*XX Upravmštvo: LjuDijana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št 31-22, 31-23. 81-24 Lnseratm oddelelt: Ljubljana, Pucctol. Jeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št_ 42 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije in inozemstva Ima Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Cena cent. SO (Jrednlčtvo: Uubljana, Puccinijeva ui. 6. Teiefoa gt_ 31-22, 31-23, 31-24, 31-25. 31-2§ ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej to velja mesečno L. 3.—■ Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi p« tarifo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano novi gravi colpl la navlgaiione neitiica Uk trasssatlantico inglese di 2oAKK> tonnellate atfondato, %m attro di 17.coo tonnellate gravemente colpito — 8 veli- v2li nemici abbattisti sul frsmte egiziano e su Malta n Qr.art!er Generale delle Forze Armate eomunica in data di 11 ottobre 1942-XX il seguente bollettino tli guerra n. 868: Sni fronte di E1 Alamein piu intensi tiri d i artigiicrie. In dueili aerei l'aviazione nemica ha per-duto tre apparecchi ad opera della caccia germanica e tre di quella italiana: Due di 4juesti risultano abbattuti da un nostro cac-ciatore in volo isolato che ha audacemente ettaccato una pattugiia di tre velivoli av-Versari. Durante azioni di bombardamento con- dotte da nostre formazioni sugli obiettivi bellici di Malta, cacciatori germanici ab-battevano due aeroplani britannici. Dalle operazioni di guerra degli ultimi due giorni, quattro nostri aerei non sono rientrati. Un nostro sommergibile atlantico al co-mando del tenente di vascello Guido Sac-cardo ha silurato ed affondato il transatlan-tico inglese «Ironside» di 20.000 tonnellate ed ha anehe gravemente colpito con siluri il transatlantico «Nea Hellas» gia «Tusca-nia» di 17.000 tonnellate. Novi lindl udarci sovražnikovi plovbi Pctapljen je bil ®3.©98-t©nski ts-aasatlantski parnik, na- daljnji s 17.0-00 tesiami ps tm&o poškodovan — Osem sovražnikovih letal sestfelfemh na eglptski fronti in nad Malto Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 11. oktobra naslednje 868. vojno poročilo: Na fronti pri Alameinu zelo živahno topniško delovanje. V letalskih dvobojih je sovražno letalstvo Izgubilo 3 letala po zaslugi nemških lovcev in 3 nadaljnja po zaslugi italijanskih lovskih letal. Dve izmed teh letal je sestrelil naš lovec v posameznem poletu, ld je drzno napadel patrolo treh sovražnih letal. Med bombardiranjem, ki so ga izvedli naši oddelki nad vojaškimi cilji na Malti, so nemški lovci sestrelili 2 angleški letali. Z bojnih akcij zadnjih dveh dni se niso vrnila 4 naša letala. Naša atlantska podmornica pod poveljstvom pomorskega kapitana Guida Saccar-da je torpedirala in potopila angleški transatlantski parnik »Ironside«, ki je izpodrival 20.000 ton, ter je razen tega s torpedi hudo zadela transatlantski parnik »Nea Hellas« ali bivšo »Tuscanijo« s 17.000 br. reg. tonami. Etapna poveijništva — oaze odpočitka Z operacijskega področja, 10. okt. s. Po-Sobni poročevalec agencije Štefani javlja: Vsak častnik in vsak vojak, ki je živel na afriških tleh. je prebili kako u-ro ali kak dan v tistih oazah odpočitka, ki jih predsitav-liajo etapna poveljnlštva. Raztresene na ozerrfju, ifci se razprostira v dolžino skoraj 2.500 km' in na katerem se razdalje cd točke do točke ne štejejo po deset, temveč po sto kilometrov, nudijo* te oaze vsem, častnikom m vojakom vsako obliko pomoči. Častnik, ki prihaja iz Italije, stopa v prve stike z afriško celino na sedežu tega ali onega etapnega poveijništva v bližini kakega pristaniška ali (letališča. Tu ne najde sama stana in brane, temveč vse, kar mu je lahko koristno: dopisnico, da jo odpošlje nemudouna družini in ji sporoči, da je poteklo potovanje srečno, informacije o namestitvi oddelka. ki ga mora doseči, koristen nasvet za življenje na tej celini. Etapna poveijništva so neka vrsta vezi med garnizijsikim življenjem in življenjem v bojni črti. častniki in vojaki, ki prihajajo iz domovine, najdejo v njih potrebno podnebje, da se prilagodijo, tisti pa, ki prihajajo iz strelskih jarkov, obnavljajo po več mesecih puščavske samote prvi stik z ga.rnizijskim življenjem. Od turi ii k e fronte" do ožine pri El Alameinu so etapna poveijništva povezana v razdaljah, ki ustrezajo približno normalnim avtomobilskim etapam; tako da prihajajo vozifla, ki prevažajo častnike in vojake, skoraj vedno točno ob iiri obeda, večerje in prenočevanja. Ti avtomobili so pogosto del organizacije etapnih poveljništev, zato se lahko častnik, ki se mora premestiti na primer od tu-rriške fronte do' egiptske, ki mora torej opra-viti najdaljšo pot. samo zaupa organizaciji etapnih povoljništev, ki poskrbe za vse potrebno od prevoznega sredstva do prehrane i »i stana. Naravni neugodni pogoji, ki jih predstavlja afriško okolje, niso ovirali, temveč so samo izpopolnili to organizacijo in jo popolnoma prilagodili raznim zahtevam. Če častniki in vojaki drugod v etapnih posredništvih najdejo odpočitek in stan. naletijo tu na obsežnejšo službo, ki ustreza -s- popolni meri vsaki potrebi. Brivci, čevljarji in krojači so tam na razpolago s svojim delom, pisemski papir, cigarete, znamke, vsake vrste listi in kjer imajo radio, celo nekaj razvedrilne muziike na razpolago našim četam na prehodu, ki prihajajo za daljši ali krajši čas na odpočitek. Vsako etapno- poveljništvo stremi za tem, da bi nudilo v mejah možnosti najpopolnejšo organizacijo in da bi celo prekosilo organizacijo drugih poveljništev. To tekmovanje, ki gre v celoti v korist častnikom in vojakom, začasnim gostom, se ooituje v najrazličnejših oblikah. Predvsem izkorišča vsako povelj ni št vo do skrajnosti vse krajevne pripomočke. Na Džebelu obdelujejo na primer majhne vrtičke in strežejo z vidnim ponosom svojim gostom z vsako vrsto sveže zelen i adi. Drugod, kjer je morje v bližini, prevladuje na mizah riba. V nek »m kraju je manjkalo mrež. toda poveljnikova iznajdljivost je izpolnila vrzel. Mreže, ki jih uporabljajo Angleži za prikrivanje orožja in skladišč, so biile uporabljene za ribolov in ta poskus je dal najlepše uspehe. Druga ambicija: olepšava sedeža. Neredko se ti zgodi, da dobiš v osrčju Sirtske puščave ali Mairmarike na kaki steni sliko kakega slikarja v vojaški obleki, ki je bil za nekoliko ur ali dni gest dotičnega poveijništva. Posebno tisti, ki prispe iz puščave in ki je živel cele mesece trdo, toda vzneseno življenje v strelskem jarku, dobi v etapnih poveljništvih širokogrudno pomoč. Komaj prispe, ga poživi zdrava p^o-filaktiena kopel, živila ga okrepčajo, udobno ležišče mu odpočije telo. Nekoliko časnikov in revij ter radio ga zvežejo znova s svetom, od katerega ga je za daljše ali krajše presledke ločilo življenje v puščavi. V maili hiši iz Gipeke aili.šoitornega ptlatna se srečuje z drugimi vojnimi tovariši, pripoveduje jim, posluša jih, vprašuje za novice tistega, k.i je pravkar prispel iz Italije in mu daje v zameno koristen nasvet alli zavitek angleških cigaret ali manjši predmet, ki sii ga je pridobil med zadnjim napredovanjem. Duh ognjevite miladostnosti m dinamične jovijail-no&ti veže vedno slučajne goste teh oaz odpočitka. Njihovo ozračje je skoraj praznično. Tisti, ki prihaja, nudi tovarišem kozarček, ki naij poitirdi njegov afriški krst, veteran puščave, ki odhaja v Italijo in zapušča to deželo peska, pa se poslavlja istotako s kozarčkom. Tovariši pri takšnih slučajnih srečanjih v etapi bodo dospeli nekateri do zadnje etape v bližini bojnih črt. drugi do letališč, in čeprav so njihove smem različne, je njihov duh enak. Etapna poveijništva ustvarjajo ob prihodu in slovesu s svoj o tolažiilno pomočjo neko prisrčno ozračje, ki je skoraj praznična Britansko barbarstvo Z operacijskega področja, 10. okt. s. Posebni poročevalec agencije Štefani v vzhodni Afriki javlja: Barbarskih dejanj, ki so jih zakrivili Britanci v vojni v severni Afriki, je toliko, da jih ni več mogoče prešteti, toda zadnje, ki se je pripetilo včeraj, spada med najtežje, kar dokazuje jasno in določno voljo za divjanje proti našim ranjencem, ki jih ščiti splošno nedotakljivi simbol Rdečega križa. To dejanje zoper-ne nečlovečnosti in strahopetstva so izvršila sovražna letala proti poljski bolnišnici neke naše velike edinice v zaledju južnega frontnega odseka. Bolnišnica, ki jo predstavlja skupina obsežnih šotorov, na katerih vihra dobro vidna zastava Rdečega križa, je ležaja na planoti v osamljenem položaju daleč od vseh čet in vojnih središč. V šotorih so ležali mnogi naši ranjenci, ki so mislili upravičeno, da so varni pred vsakim neposrednim sovražnikovim napadom, saj ni bilo nobene možnosti za pomoto in niti od daleč bi bolnišnice ne bilo mogoče smatrati za vojni objekt. Toda RAF ni poznala nobenega očitka vesti, da se umaže s takšnim zločinom. Nekateri njeni aparati so se vrgli proti bolnišnici in obstreljevali njene šotore s strojnicami iz višine komaj 15 m, pri čemer so uporabljali poleg vsega še eksplozivne krogle. Ker ni bolnišnica imela, kakor je umljivo, nobenega obrambnega pripomočka, je morala prebiti v celoti barbarski in podli napad. Ko je vse prešlo, so našteli med ranjenci na žalost tri mrtve in kak tucat ranjenih, med njimi nekoliko težkih. Mogoče je, da ustreza takšna manifestacija, ki se pridružuje drugim barbarskim dejanjem^ v zadnjih dneh, nekemu določenemu načrtu terorističnega delovanja, toda očitno je. da os ne bo mogla ostati brezbrižna spričo teh tako odurnih oblik bojevanja, ki niso v skladu z vojaško častjo in človeškim čustvovanjem. Važni sklepi ministrskega sveta Vlada je pod predsedstvom Diiceja odobrila ukrepe za pospeševanje poljedelske proizvodnje, pridobitev državljanstva v priključenih pokrajinah ter ureditev raznih finančnih in upravnih vprašanj Povratek španskih ranjencev z vzhodne fronte San Sebastian, 10. okt. s. Prispel je vlak s 300 ranjenci Sinje divizije, ki so jih sprejeli zastopniki vseh oblasti in prebivalstvo, ki je prineslo nia kolodvor razne darove in priredilo povratnikom ganljiv sprejem. Ranjence so v več vlakih odpeljali v bolnice v Burgos, Victorijo in Val-ladolid, Rim, 10. okt. s. Davi ob 10. se je pod predsedstvom Duceja sestal ministrski svet. Navzoča sta bila tudi tajnik in državni podtajnik pri ministrskem predsed-ništvu. Ministrski svet je odobril razen rednih upravnih ukrepov še naslednje: Osnutek zakona Kr. ukaza, ki se nanaša na napredovanje civilnih državnih uradnikov, ki so prišli v neprijateljevo oblast. Taki uradniki bodo lahko napredovali z vsemi pravnimi in finančnimi učinki, brž ko bo uprava obveščena, da medtem morda niso umrli. Na predlog zunanjega ministra so bili odobreni nekateri raznovrstni ukrepi. Na predlog Duceja kot notranjega ministra so bili sprejeti ukrepi glede smernic za ustanovitev občinskih poljedelskih zadrug. Sedanje vojno stanje je postavilo v ospredje vprašanje boljšega izkoriščanja zemljišč, ki so sicer v posesti večjih občin v državi, da bi se pospeševala proizvodnja in reden dotok na trge velikih mest Pri tem gre v glavnem za proizvode. ki so zelo važni za prehrano prebivalstva. To vprašanje, ki je danes posebno važno, bo obdržalo svoj trajni pomen, ker bodo ta zemljišča lahko občutno in stalno prispevala k potrebam za prehrano večjih mestnih središč. Na tej seji sprejeti sklep določa ustanovitev posebnih poljedelskih zadrug pri večjih občinah, ki bodo skrbele za to, da bodo doslej za poljedelstvo uporabljena zemljišča preurejena predvsem za vrtove. Nadalje je bil sprejet osnutek, zakona, ki vsebuje posebne norme za pridobitev italijanskega državljanstva pri onem prebivalstvu, ki je bilo priključeno Italiji na podlagi Kr. dekretov z dne 3. odnosno 18. maja 1941-XIX. Na predlog Tajnika Fašistične Stranke je bil sprejet načrt ukrepa, da se uredita naprava in poslovanje v vojnih vrtovih. Ta ukrep, ki bo ostal v veljavi za vso dobo vojne in še eno leto po njeni zaključitvi, bo v vseh pogledih in s sodelovanjem tehničnih organov iz poljedelske in gozdne stroke poskrbel za čim donosnejše obratovanje vojnih vrtov, ki so na področju domače poljedelske proizvodnje dosegli že znaten pomen. Ta ureditev se ne bo nanašala na one vrtove, glede katerih gojitve bodo ustanovljene posebne občinske poljedelske zadruge in za katere je bil sprejet poseben sklep že na predlog Duceja kot notranjega ministra. Na predlog ministra za Italijansko Afriko je bil odobren osnutek dekreta, ki se nanaša na priznanje pokojnin, podpor in pomoči za civilne ponesrečence, ki so rojeni v Italijanski Afriki in so doživeli nezgode zaradi vojnih dogodkov. Na predlog pravosodnega ministra je bil sprejet osnutek zakona, ki vsebuje spremenjene določbe glede registracije razprav, predvsem pa o taksnih preapi-sih za spise in listine v civilnem sodnem postopku. _. . Nadalje je bil v razpravi in sprejet predlog finančnega ministra z osnutkom zakonskega ukrepa, ki se nanaša na določitev alikvotnega dela davkov in drugih dajatev iz dohodkov zemljišč, ki so po drugih zakonskih določbah podvržena splošni reviziji. Pregledani in poenostavljeni so bili tudi nekateri drugi zakonski predpisi, ki se nanašajo na obdavčenje dohodkov iz poljedelstva. Nadalje je bil za vso dobo vojne podaljšan skupni iznos raznih vrst davščin, ki obremenjujejo nepremično premoženje. Na predlog Duceja kot mornariškega ministra je bil sprejet zakonski osnutek, ki ustanavlja dve posebni skupini častnikov za trajno službo in ki bodo doprinesli k organskemu zboljšanju vojne mornan-ce S tega področja je bilo sprejetih se nekaj zakonskih sprememb, ki se nanašajo na preureditev in izpopolnitev vojne mornarice. Na predlog ministra za narodno vzgojo je bil odobren načrt zakona o ustanovitvi studijskega zavoda za italijanske politične pisce s sedežem v Rimu. Zavod bo imel namen, širiti, združevati in raz-širjevati razprave vsake vrste o italijanski politični ideji ter v polni luči pojasniti prispevek, ki so ga italijanski politični pisci dali za evropsko civilizacijo. Po predlogu istega predlagatelja je bil odobren načrt dekreta, ki določa znatne ugodnosti ranjenim ali obolelim vojakom pri vpisu v umetniške zavode. Na predlog ministra za javna dela je bil odobren zakonski osnutek, ki ureja poenotenje frekvence pri električnih napravah. Ta ukrep bo prinesel enotno ureditev izrabe električnega toka in bodo izjeme veljale samo še za železniške in telefonske naprave. Da bo mogoče že obstoječe naprave preurediti v smislu novih določb, je bila odrejena doba 10 let Naslednji zakonski ukrep se nanaša na uvedbo regulacijskega načrta in razširjenje mesta Sasarija na Sardiniji. Z drugim ukrepom je bilo spremenjeno besedilo zakonskih določb, ki urejajo ljudsko in najbolj gospodarsko gradnjo stanovanj. Tudi glede kolavdacije takih ljudskih stavb so bile določene nekatere olajšave. V zvezi s tem so bile odrejene tudi izpopolnitve glede sodelovanja fašističnih zavodov pri tej stavbni delavnosti in dva ukrepa, ki vsebujeta inačice za regulacijske načrte mest Firenze in Foggie. Na predlog prometnega ministra so bile v razpravi spremembe glede gmotnega zavarovanja osebja državne telefonske službe, ki bi se ponesrečilo v službi. Na- dalje je bila izdana zasebni industriji odobritev za zgraditev in obratovanje železniške proge Castellammare—Sorrento. Novembra 1. 1940. je bil otvorjen prvi del te proge v dolžini 562 km med Castellammare in Termom, sedaj pa se bo spričo ugodnih razmer za tako delo nadaljevala gradnja še za nadaljnjih 12 km proge do Sorrenta. Ta dela bodo kljub vojni izvršljiva, ker zanje ni potrebno kovinsko gradivo, prav tako pa tudi ne pogonsko gorivo in gumi. Tako bo takoj po zmagi to delo že toliko izvršeno, da bo lahko potem čimprej izpopolnjeno glede ostalih naprav, predvsem električnih. Na predlog ministra za korporacije je bil sprejet zakonski osnutek z določili za likvidacijo zavarovalnih polic na življenje vojakov, ki so pogrešani v vojni aii pa ujeti ali internirani. V tem osnutku je cela vrsta predpisov, ki bodo olajšali vpoklicanim in pozneje pogrešanim vojakom likvidacijo zavarovalnih polic, enako kakor za take. ki so prišli v ujetništvo ali internacijo v nevtralnih ali ne-vojujočih se državah. Nadalje so bile na predlog istega predlagatelja podaljšane pogodbe za obratovanje žveplenih rudnikov na Siciliji. Ta ukrep stremi za tem, da se bo tudi v vojnem času redno na- daljevalo izkoriščanje žveplenih rudnikov na Siciliji. V novih določbah je predvideno, da bo mogoče te pogodbe podaljšati še za eno leto po končani vojni. Poseben zakonski osnutek obsega nove določbe glede graditve navadnih ali vr-tanih vodnjakov. Vsak, kdor bo hotel zgraditi tak vodnjak v globino preko 30 m. bo moral načrt prej prijaviti geološkemu uradu pri rudniških oblastih ter poskrbeti za predložitev vzorcev zemljišča, ki ga bo uporabil. Na ta način se bodo polagoma zbrali vsi potrebni podatki o čim podrobnejšem poznavanju podtalnih sestavin. Na predlog ministra za ljudsko kulturo je bil sprejet zakonski načrt, ki ureja proizvodnjo knjig in tiska v vojni dobi. 5 tem ukrepom bo za ves čas vojne in še 6 mesecev kasneje natančno urejeno izdajanje publikacij, ki bi imele propagandne namene političnega ali vojaškega značaja. Vse take publikacije bo moralo v naprej odobriti ministrstvo za ljudsko kulturo, kar pa ne velja za izdaje, katerih avtorji bi bile državne uprave ali pa Direktorij Fašistične Stranke. Seja ministrskega sveta se je končala ob 12.30, prihodnja pa bo dne 21. novembra. Uspešni boji na Kavkazu Obkoljene sovjetske čete na severnozapadnem Kavkaza pred uničenjem Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. okt. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V severnozapadnem delu Kavkaza so nemške gorske čete, podprte od oddelkov letalstva, vrgle sovražnika z nadaljnjih višinskih postojank. Sovražnikove sile, o katerih je bilo javljeno, da so obkoljene, so bile po brezupešnih poizkusih, da bi prodrle obkoiitev, stisnjene na najtesnejši prostor. Te sile bodo v kratkem popolnoma uničene. Ob Tereku so bili zavrnjeni močni sovražnikovi protinapadi, Združeni In tudi ponočni napadi močnih letalskih sil na Grozni, ki je zaradi pridobivanja in predelovanja petroleja za sovjetsko vojsko izrednega pomena, so povzročili velika razdejanja in obsežne požare. V Staiingradu so bile v stalnih napadalnih akcijah z učinkovitim topniškim ognjem razbite mnoge postojanke sovražnika. Njegovi razbremenilni napadi s severa mesta so se izjalovili. Na fronti ob Donu so bili pri krajevnih napadalnih podvigih razdejani številni bunkerji, zajetih pa je bilo več ujetnikov in zaplenjenega mnogo orožja. V času od 29. septembra do 9. oktobra je bilo sestreljenih 356 sojetskih letal v letalskih bojih, 66 po protiletalskem topništvu in 19 po ostreljevanju oddelkov kopne vojske. 18 nadaljnjih letal je bilo uničenih na tleh, tako da znašajo celotne izgube v tem času 459 letal. V istem času je bilo na vzhodni fronti izgubljenih 36 lastnih letal. V jugovzhodni Angliji so bile podnevi napadene vojaške naprave in preskrbovalni obrati z bombami težkega kalibra. Angleško letalstvo je izgubilo v času od 1. do 10. oktobra 127 letal, izmed teh 54 nad Sredozemskim morjem in severno Afriko. V istem razdobju je bilo v boju proti Angliji izgubljenih 23 lastnih letal- Ob mostišču pri Voronežu s« je pri obrambnih bojih zadnjih tednov posebno odlikoval 2. bataljon nekega pehotnega polka iz Meklenburške. Podmornice osi na delu ob afriški obali Berlin, 10. okt. s. Berlinski večerni tisk poroča z velikim poudarkom o novem uspehu nemških podmornic, ki so v raznih predelih morja potopile nadaljnjih 22 ladij • 141.000 tonami. »Deutsche Allgemeine Zei-tung« podčrtava zlasti to, da je po zadnjih potopitvah v južnih vodah Afrike sedaj jasno, da delujejo osne podmornice na novem operacijskem področju. Nemške podmornice razvijajo sedaj skupaj z italijanskimi intenzivno delavnost razen na Sredozemskem morju, ob ameriški obali in Severnem ledenem morju tudi pred afriško obalo. To dejstvo, zaključuje list, ima poseben pomen, ker so z ameriške strani prav v zadnjih časih navajali kot izvrstno rešitev težav plovbe na severnih progah plovbo po južnoafriških progah do Perzijskega zaliva. Danes vemo, da stoje nemške podmornice celo pred Kapskim mestom na straži. »Lokalanzeiger« piše o istem predmetu, da so ti zadnji uspehi nova potrditev ne samo sile nemških podmornic, ki so sposobne nastopati tako daleč od svojih oporišč, temveč tudi izredne vrline posadk, ki jim je najti primero le v vrlini italijanskih posadk. Ukinitev političnih komi* sarjev v sovjetski vojski Stockholm, 10. okt. s. Kakor poroča moskovski radio, so bili po Stalinovem povelju odstavijem politični komisarji v ruski vojski in bodo sedaj dodeljeni v njen« oddelke v svojstvu podpoveljnikov. Poglobitev italijansko-bolgarskega sodelovanja na kulturnem in gospodarskem podrošju Sofija, 10. okt s. Davi je prispel v Sofijo pooblaščeni minister in glavni propagandni ravnatelj ter vodja italijanske delegacije Rochira, ki bo uredil še zadnje podrobnosti glede izvajanja italijansko-bolgarskega kulturnega sporazuma. Delegacija se je vpisala dopoldne v častno knjigo v kraljevi palači, potem pa je obiskala ministra za prosveto Jozova. Italijanski minister Magistrati je potem predstavil italijanske goste predsedniku vlade Filovu, ki je obdržal delegate nekaj časa v prisrčnem razgovoru. Opoldne se je italijanska delegacija prvič sestala z bolgarsko, ki ji načeluje pooblaščeni minister Sarafov. Na sestanku je bil prisoten tudi italijanski poslanik v Sofiji. Delo mešane italijansko-bolgarske komisije se bo nadaljevalo še nekaj dni ter ima namen, priklicati v življenje čim živahnejše sodelovanje na vseh kulturnih področjih, predvsem pri filmu, v radiu, na gledaliških deskah ter v literaturi in tisku. Sofija, 10. okt s. Oficiozni »Večer« posveča uvodnik razvoju gospodarskih od-nošajev med Italijo in Bolgarijo. List poudarja, kakšne velike uspehe so imela za posledico nedavna pogajanja v Rimu, katerih se je udeležil trgovinski minister Zaharijev, in pravi med drugim: »Itali-jansko-bolgarsko prijateljstvo, ki je trajno in odkritosrčno, je zabeležilo pri tej priliki nov srečen dan, ker je še bolj povezalo interese obeh zavezniških narodov. Med razgovori v Rimu niso bila rešena samo važna vprašanja izmenjave in cen blaga, temveč so bile femenjane tudi mnoge misli glede problemov, ki bodo pereči po zaključku vojne. Dogovori, ki sta jih podpisala grof Ciano in Zaharijev za- radi zagotovitve novih neposrednih zve® med Italijo in Bolgarijo preko Albanije, so še prav posebno važni m bodo dali najlepše rezultate. Sprejem, ki ga je bil minister Zaharijev deležen v Italiji, je bil najprisrčnejši. Duce je hotel osebno izreči ministru v dolgem in prisrčnem razgovoru svojo posebno pozornost nasproti Bolgariji, pri čemer je prišlo do izraza, da goji s polnim umevanjem globoke simpatije za interese naše države. Ta usmeritev Italije je bila obenem najbolj dragocena pripomoč, da je prišlo v zadnjih' dvajsetih letih do uresničenja bolgarskih idealov prav v času, odkar Mussolini vodi italijansko politiko. Obisk ministra Za-harijeva v Rimu bo gotovo še okrepil prijateljske odnose med Italijo in Bolgarijo, ki imajo svoje trdne temelje v razumevanju obojestranskih interesov in jih poživljata duh rimske pravičnosti in dobra volja Bolgarije. Ta razvoj je obenem tudi vzgled za novo gospodarsko-politično ureditev Evrope.« Največja londonska zborovalnica porušena &?>»cktolm, 10. okt. s. Del betonskega stropa Alberthall v Londonu, ki je največja zborovalnica britanske prestolnice, ae je zrušil, medtem ko je bila dvorana prašna. Uvedli so takoj preiskavo, ki je ugotovila, da se je strop zrušil zavoljo svoje-časnih bombnih eksplozij v neposredni bližini paviljona. Zavoljo teh eksplozij so na« sgtale v stropu globoke razpoke. r »JUTRO« ponedeljka Izdaja 2 PoneSteflelc, K. X. I942-XX Čilski in argentinski protest v Washingtonu zaradi neopravičenih očitkov Simmerja We21esa Buenos Aires, 11. okt. s. Čilski poslanik v Washingtonu je Rooseveltu osebno izročil protestno noto, ki jo je sestavila njegova vlada zavoljo neoportunega govora Sumnerja Wellesa. Rim. 10. okt. s. Govor, ki ga je imel v Bostonu podtajnik v washingtonskem državnem departementu Sumner Welles, je imel za posledico živahne proteste s strani Cila in Argentine. Sumner Welles se je z vidnim namenom, da bi pred javnostjo ublažil in opravičil težke izgube, ki jih je imela severnoameriška mornarica, in z namenom, da znova pritisne na dve svobodni državi latinske Amerike, ki se nočeta ukloniti zahtevam washington-ske vlade, izrazil v pogledu teh dveh držav z zelo težkimi besedami. Dejal je, da je postal položaj zaradi odpora Cila in Argentine, da bi pretrgala odnose z osjo, takšen, da bi mogle biti ostale ameriške republike zabodene v hrbet »po sovražnih agentih, ki delujejo svobodno v njunih mejah«. Reakcija na to neumestno vmešavanje v politiko obeh dežel, ki čuvata svojo svobodo in neodvisnost, je bila odločna in takojšnja. Čilska vlada je odposlala v Washington brzojavno dolgo izjavo, v kateri pravi, da je Wellesov govor žalil dostojanstvo dežele, ki se obrača z odločnim protestom do predsednika severnoameriške konfederacije. Brzojavka pravi med drugim: Na večer pred odhodom predsednika Riosa v Zedinjene države na Rooseveltovo povabilo, je Sumner Welles v govoru, ki prehaja preko vseh diplomatskih odnosajev postavil našo deželo v slabo luč pred vsemi drugimi narodi ameriške celine. Čeprav hoče Wel-les Cilu javno naprtiti odgovornost za •orpediranja zavezniških ladij in izgubo človeških življenj ter skuša predstavljati, da je naše zadržanje v nasprotju z našimi kontinentalnimi obveznostmi, izjavlja čilska vlada po zaslišanju poslanika Julija Allarda, načelnika mornarice in njegovega glavnega stana, da se ta trditev, po kateri naj bi bile informacije iz Cila vzrok za potopitve severnoameriških trgovskih ladij v vodah, ki so na tisoče milj od naših obal, ne da vzdržati po skrbni proučitvi v luči razuma in značilnosti moderne vojne.« Nič manj jasen in odločen ni komunike, ki ga je objavila v tej zadevi argentinska vlada. V tem komunikeju izjavlja vlada republike, da ne navajajo obtožbe proti Argentini v Wellesovem govoru nobenega konkretnega primera in da se protivijo prijateljskemu zadržanju republike do vseh ameriških dežel. Buenos Aires, 10. okt. s. »Associated Press« objavlja izjavo argentinskega opol-nomočenega ministra Chiappa, ki je izročil svoja poverilna pisma predsedniku republike Honduras in zatrdil, da nevtralnost Argentine ustreza potrebam notranje politike države in sovpada tudi z interesi ameriškega kontinenta. List »Cabil-do« objavlja članek iz čilskega lista »Im-parcial«. ki hvali uravnovešeno nevtral-nostno politiko argentinskega predsednika Castilla. Santiago, 10. okt. s. »Diario Ilustrado« objavlja članek, v katerem navaja, da republiki Chile nikakor ne kaže, udeležiti se sedanje vojne, kar je tudi mnenje večine prebivalstva v državi. Bilo bi popolnoma nepravično, prekiniti odnose z narodi, ki niso storili nič hudega Chilu in niso nikoli kršili njegovih pravic. Kitajci naveličani vojne z Japonci Pomemben prevrat kitajskega javnega mnenja v prid Japonske Šangha.i, 9. okt. s. Obenem z vedno pogostejšimi in številnejširni pobegi vojaških šefov in močnih oddelkov čungkinških vo-akov v japonski tabor sie kaže med civilnim ■prebivalstvom na Kitajskem, ki je še pod Cangkajškovo oblastjo, močno nezadovoljstvo z vojno. Kitajci so doumeli, da se morajo boriti za Ameriko in Anglijo, medtem ko te dve državi niti na platonski način ne pomagajo Kitajcem v njihovih velikih potrebah. To je običajna anglosaška politika vojevanja s krvjo naivnih zaveznikov, ki se v celoti izvaja tudi na Kitajskem. Val prebujenja se kaže tudi med kitajskim prebivalstvom. Si!le nankinške vlade se že aktivno udeležujejo vojaških operacij ob strani Japoncev in v dveh nedavnih bitkah so zadale hud poraz 8. komunistični armadi v Kianpsiiju. Poročajo tudi. da se organizirajo nadaljnji močni oddelki, ki bodo sod el ovali i z japonskimi četami Šanghaj, 10. okt. s. Kljub propagandi čungkin^ke vlade, ki skuša prikriti lastne težave, včasih le prodrejo vesti, ki odkrivajo, kar si Čangkajšikova vlada in njeni agenti prizadevajo prikriti. Neki begunec iz Cungkinga, ki je nedavno prišel v Šanghaj, je na primer izjavil, da je kitajski narod. ki je pod kontrolo Cangkajškove vlade, globoko razočaran ter nima nobene vere v bodočnost in v možnost odpora države. Ljudstvo je sito besed svojih voditeljev in zelo try»i zanadi pomanjkanja hrane. Avtomobili so že zelo redki in v vojnem pohodu v Birmi so monale kitajske čete, ki so pomagale Angležem, korakati skoraj vedno peš. Vojna je bila katastrofalna. Begunec je opisal 7e'o učinkovito skrajno potrtost ne ssmo Kitajcev, temveč tudi Angležev, ki jim je uspelo uiti smrti ali ujetništvu. Cinan, 9. okt. s. Japonske srile. ki operira- jo v Šantungu. so imele v mesecu septembru 492 bojev v Šantungu in v severnih delih pokrajin Kiangsri in Anhvej. V teh operacijah je padlo 3000 nasprotnikov, ujetih pa je bilo tisoč. Japonske čete so zajele tudi velik vojni plen. Obletnica ustanovitve nankinške vlade Nanking, 11. okt. s. Narodna kitajska republika proslavlja danes svojo ustanovitev. člani vlade, visoki dostojanstveniki ln mnogi vojaški predstavniki so se sestali pri predsedniku republike Vang King Ve-ju ki je ob tej priliki imel krajši nagovor, v katerem je poudarjal, da je narodni in revolucionarni duh očeta Kitajske Sunjit-eena še zmerom živ. Zaradi tega je osta'o geslo kitajske republike, da koraka naprej kljub vsem žrtvam in kljub vsem zaprekam. Predsednik se je potem spomnil vseh padlih za kitajsko revolucijo in poveličeval vse one, ki so se odločili za borbo v duhu požrtvovalnosti za obnovo Kitajske in osvoboditev vse vzhodne Azije. Tokio, 10. okt. s. Cesar je poslal o priliki mednarodne proslave na Kitajskem prisrčne čestitke predsedniku Vang Cing Veju. Vangčingvej vrhovni poveljnik nankinške vojske Tokio, 10. okt. s. Iz Namkšnga poročajo, da je kitajska vlada objavilla reformo vojaškega značaja, po kateri bo predsednik republike prevzel vrhovno poveljstvo oboroženih siil. Osnoval se bo nadalje vojaški odbor, ki mu bo predsedoval Vanoingvej in ki bo vodil vse vojaške organizacije. Neprestani nemiri in izgredi v Indiji Uporniki rušijo prsmetne naprave — Krvavi spopadi v industrijskih krajih Bangkok, 10. okt. s. Po vesteh iz Indije je bilo aretiranih nad 300 oseb, osumljenih sodelovanja pri izgredih, ki oo Mli nedavno v Bombayu. Nadaljnje številne aretacije se še pričakujejo. Begunci iz Indije so izpovedali, da je policija v Ahme-dababu streljala na skupine neoboroženih demonstrantov, ki so se skušali braniti s kamenjem. Bangkok, 10. okt. s. Dospela je vest o krvavem spopadu med policijo in delavci v Bangaloiu, ki je postal po izbruhu vojne eno glavnih in največjih industrijskih središče v Indiji. Policija je streljala na delavce, ki so zmetali nanjo ploho majhnih bomb, katere so delavci sami naredili. Bilo je več sto mrtvih in mnogo ranjenih na obeh straneh. Na postaji Pafman v pokrajini Bihar je bil ukinjen železniški promet zaradi eksplozije bombe izredne veli-posti, ki je zrušila kontrolno mejo in uničila več vagonov in lokomotiv ter raztrgala tračnice v dolžini več sto metrov. Tolpa upornikov je blizu kolodvora napadla vlak v Orissi. Ko so potniki stopili iz vagonov, so uporniki vlak zažgali. V 3om-bayu se je položaj zopet poslabšal. Dela v pristanišču, ki so ga zasedle čete, so bila prekinjena. Promet je ustavljen in trgovine so zaprte. Patrole konjenice in oklopnih avtomobilov križarijo po zapuščenih cestah. O atentatih poročajo iz Ben-galije. železniške zveze z Assamom in Ki-tagono so prekinjene. V Kalkuli je bilo ukinjeno po nekem spopadu med policijo in demonstranti delo v vseh tovarnah. Množica demonstrantov je vdrla na kolodvor in poškodovala urade ravnateljstva ter preprečila odhod vlakov. Angleške oblasti so poverile nadzorstvo železniških prog letalstvu. Skupina v nekem gozdu skritih upornikov je streljala na letalo, ki se je v bližini Kalkute nizko spustilo nad železniško progo. Letalo je moralo pristati, ker je bil pilot ranjen. V Španiji prepovedani angleški listi Madrid, 10. okt. s. Londonskim dnevnikom »Times«, »Daily Telegraph« in »Daily Mail« je bilo prepovedano razpečevanje v Španijo. Novi davki v Ameriki Lizbona, 10 okt. s. Kakor poročajo iz Washingtona. je senat odobril, da se bo pobiraj davek kot taksa na zmaga v iznosu 5®/» od dohodkov vsakega državljana, ki bi presegal 12 dolarjev na teden. Ta obremenitev osebnega davka je največja, ka je bila kdaj naložena Američanom. Letalski alarm v New Torku Buenos Aires, 10. okt. s. New York je včeraj ponoči doživel nov letalski alarm, ki je trajal 7 minut. Nad mestom se je namreč pojavilo neznano ietalo, ki so ga ptzneje identificirali kot zavezniško letalo. Povečanje japonskega trgovskega brodovja Tokio, 10. okt. d. Japonski prometni minister Terashima je imel pred japonskimi brodograditelji govor, v katerem je kot glavno vprašanje japonskega gospodarskega razmaha govoril o pospešenju poveča- nja japonske trgovske mornarice. Terashima je naglasil, da je hitra dograditev velikega števila japonskih trgovskih ladij osnovni pogoj za ekspanzijo japonske proizvodne kapacitete. Sporočil je, da je japonska vlaia, ki se zaveda osnovne važnost močne mornarice za utrditev japonskega položaja na Daljnem vzhodu, priznala japonskim ladjedelnicam razne ugodnosti. Tako jim je med drugim dovolila visoke kredite in zagotovila potrebne delovne moči ter surovine. Svoj gorvar je minister Terashima zaključil s poudarkom, da je seiaj naloga japonskih brodo-graditeljev, da z velikimi sredstvi, ki so jim bila dana na razpolago, uresničijo vladni načrt za izgradnjo japonskega trgovskega brodovja. Pomanjkanje delovnih sil v angleških premogovnikih Bern, 10. okt. s. Mladi Londončami bodo vpoklicani na delo v premogovnikih zaradi velikega pomanjkanja premoga, ki je posledica pomanjkanja delovne sile. Argentinski bencin za čilski premog Santiago, 9. okt. s. V teku so pogajanja za dobavo bencina Argentine republiki Chile v zameno za premog. Ljubljanska nedelja Po zadnjem dežju se je vreme sicer spet j Eksc. Robottijem, Zveznim podpoveljnikom zvedrilo, toda ozračje se je močno oh'&d!- Capursom, namestnikom Zveznega poveljni-lo. Nič čudnega: po planinah je zapadel } ka, ki je bil službeno zadržan. K slovesu sneg, ki sega precej globoko, čez mi na- * od pokojnika so prišli vsi službe prosti nastopa megla, jutra so prav hladna, čez dan J meščenci Kvesture, zastopniki uradov Visokega komisarijata, sodišča, pa nešteto njegovih prijateljev, znancev in sošolcev. Sprevod, ki ga je zaključil oddelek stražnikov, je bil tako dolg, da so bili prvi pogrebci že v cerkvi in na pokopališču, ko se še niso na 2alah vsi zvrstili. Iz cerkve pri Sv. Križu so krsto s truplom prenesli h grobu, kjer je duhovščina opravila molitve za pokoj njegove duše. Z molkom in rimskim pozdravom so navzočni izkazali pokojnemu poslednjo čast in se nato počasi razšli. Filmska prireditev Nemške akademije V soboto v prvih popoldanskih urah je bila v kinu »Unionu« filmska prireditev tukajšnjega lektorata Nemške akademije. Predvajali so predvsem dva obsežna zvočna tednika s pestro in tehnično dovršeno reportažo o raznih aktualnih dogodkih, med katerimi so prevladovali snimki z bojišč. Tako je moglo občinstvo videti med drugim zaključno bitko za Sevastopo!. predor vzhodne fronte in prodiranje proti Donu, boje pri Voronežu, Vol kovu in daleč na severu, ogromni napad na ameriško-britski konvoj in njega uničenja v Severnem ledenem morju, prav kakor boje pod vročim afriškim soncem in spopade v visokih valovih Atlantika. Pokazali pa so se tudi prizori z nekaterih kulturnih prireditev, kakor je b'la velika razstava nemške umetnosti v Miinchenu, kongres evropske mladine v Salzburgu i. dr. Vmes so predvajali nemško-italijanski film, ki prikazuje velikopotezni pohod ladij na morje zaradi uničevanja min ter dramatične momente spopada s sovražnikovi letali in podmornico na širokem morju. Prihodnja filmska prireditev Nemške akademije bo čez 14 dni. Vsak petek so v lektoratu pod vodstvom lektorja dr. O. Driinerja či-talne ure iz nemške literature. pa nam še blagodejno posije sonce Po iz redno nizki temperaturi v soboto zjutraj, ko smo zabeležili komaj 3.5<>C, je živo srebro čez dan zraslo na 14.8nC, v nedeljskem jutru pa smo zabeležili 4°C. Barometer, ki je od petka zjutraj do sobote izredno poskočil (in sicer kar za 10 mm na 768.4 mm), je v noči na nedeljo spet padel, vendar pa napovedovalec vremena v Zvezdi obeta še nadalje lepo vreme. V soboto zjutraj je bil mlaj, zato so vremenski pojavi zadnjih dni tem bolj razumljivi. Velika žalna svečanost za f Kazimirj em Kukovičem V soboto popoldne so spremili k večnemu počitku tragično premi n Me ga policijskega komisarja g. Kazimirja K u k o v i č a. Njegov pogreb je še zlasti pokazal, kako je bil pokojnik spoštovan in kako je Ljubljano prevzela nova žailoigra. sprožena s komunističnim samokresom. Na Žalah se je že pred pričetkom pogrebnih obredov zbrala gosta množica pokojnikovih prijateljev, znancev in zastopnikov oblastev. Ko so nato prispeli še najvišji dostojanstveniki in duhovščina, so iz kapele sv. Nikolaja prenesli krsto s pokojnikovimi zemskiuni ostanki pred molilnico. Oo. frančiškani so blagoslovili truplo, nakar se je začel pomikati dolg žalni sprevod proti Sv. Križu. Za križem in črno zastavo so stražniki Kr. kvesture nosili celo vrsto prekrasnih vencev, okrašenih z italijanskimi troboj-nicami. Sledili so jim vod vojakov, vod agentov Kr. kvesture in vod ljublj. policijske straže. Za duhovščino in krsto so stopali svojci. Ganljivo je bilo videti od žalosti vso iznemoglo vdovo, ki so ji zločinci ugrabili moža, njunemu sinčku pa najboljšega očeta. Sled® so dostojanstveniki z Visokim komisarjem Eksc. Graziolijem m poveljnikom XI. Armadnega zborna generalom stopa sedaj ga St. P o 1 i č e v a in prikupno igra Violetino, najboljšo prijateljico, medtem ko je M. P o 1 a j n a r j e v a Vio-lettina sobarica. B. Sancin. I. Anžlo-var, M. Dolničar in Petrovčič in M. Gregorin si dele ostale vloge in prispevajo k nespornemu in močnemu uspehu nove »Traviate«. prav kakor zbor z baletom in v nem ali meri orkester. Vsi pogoji opernega uspeha s0 očividno dani. vsi sodelavci z vodstvom vred so prežeti z voljo do skupnih umetniških vzponov in naporov. ki so mogoč; v našem okolju in z našimi sredstvi; želeli bi pač, da bi bile vse predstave kronane s takim uspehom kot sobotna »Traviata«. Tako je bilo v gledališču mnogo ploskanja in presrčnega navdušenja; ga Vidali-jeva in g. Čuden sta bila skoraj zasipana s šopki in z darovi. Poleg glavnih solistov se je mora] ponovno pokazati na odru tudi dirigent D. Zebre. Začetek sezone v Operi Odlična uspela predstava »Traviate" Ljubljana, 11. oktobra Po ciklu predsezonskih repriz je tudi naša Opera nastopila novo sezono. Snočnja premierska predstava novo naštudirane »Traviate« pomeni uspešen začetek in vzbuja najlepše obete za sezono, kd je pred nami. Razprodano gledališče in močno navdušenje občinstva ob prenovitvi dela, ki je vsakemu predobro znano in je vendar po zaslugi skrbne priprave zagrabilo z novo, neubranljivo močjo svoje muzikal-ne lepote, — to je dober znak zanimanja in ljubezni našega občinstva do opernega gledališča. Prav tako pa to pričuje o smotrnemu delu v sami Operi, o zdravem umetniškem duhu, o skrbni uporabi razpoložljivih sil in danih možnosti. Eksc. Visokega komisarja je zastopal Kr. ataše za tisk g. dr. De C e c c o, navzočni pa so bili še nekateri drugi odlični predstavniki »Traviata« je tokrat zanimava z več strani. Precfcsem se ji poznajo vešči in dobro premišljeni režiserski prijemi Cirila D e b e v c a. ki je za razliko s prejšnjimi ljubljanskimi predstavami Verdijeve nesmrtne mojstrovine marsikaj preuredil v sceničnem pogledu in v sami režiji posameznih prizorov, a vedno le v prid umetniškemu učinku. Njegova nova režija »Traviate« je prav srečna. Opera je stilno prilagojena času svoje zgodbe; oprema prostorov, stil pohištva in kostumi so postavljeni v sklad; v tretjem dejanju prispevajo še plesni nastopi k pestrosti scene in razgibanosti odrskega dogajanja. Tudi vprašanje Violetine spalnice in sprejemnice v zadnji podobi je rešeno srečneje kakor prej. — Muzikalno vostvo je bilo pri tej vprizoritvi zaupano našemu najmlajšemu dirigentu D. 2 e b r e t u. Po vsej pravici. Tako je dobil ta dirigent, ki je doslej vodil večidel operetne predstave, večjo in zahtevnejšo nalogo in je pokazal, da ji je popolnoma kos. Predstava je glasbeno lepo izenačena in vzorno poudarja zlasti tiste viške, v katerih se pevci in orkester zlivajo v čudovito, pristno verdijevsko harmonijo. polno globoke človeške čustvenosti in neutešljivega hrepenenja po življenju, ljubezni in lepoti. Pri predstavi sodelujeta uspešno tudi R. S i m o n i t i kot vodja zbora in P. Golovin kot kore-ograf. Posebna mikavnost nove »Traviate« pa je nje zasedba. Vloge Violete se je polotila naša priljubljena in simpatično stremi j i-va pevka Ksenija Vidalijeva in Jo dala tako, da je vtisnila vsej predstavi pečat svojega umetniškega temperamenta in odlične pevske in igralske zmogljivsti. Njena Violeta je živa, polnokrvna in prepričevalna v vseh prizorih, pa naj gre za triurni ljubezenskega čustva nad lahkomiselno igravostjo kurtizane, za bridko bolest odpovedi, za temno čustvo razočaranja in ponižanja ali za turobno slutnjo smrti in za čudoviti plamen življenjske volje, ki ji vzkipi še enkrat ob poslednji, dramatični spravi z Alfredom. V vseh teh in drugih prizorih je pokazala ga Vidalijeva polno vživetje in visoko stopnjevanje svojih pevskih in igralskih sposobnosti. Zato pomeni Violeta eno največjih zmag. kar jih je doživela ta pevka na odru naše Opere, v kateri se je povzpela na sedanjo višino. — Medtem k0 sm0 mogli že pričakovati, da bo ga Vidalijeva na lepi višini, pomeni nastop D. Čudna, ki je debutiral kot Alfred Germont, radostno presenečenje. Mladi pevec je prikupna, mladostno sočna odrska pojava in ima krasen, pevsko že znatno izšolan glas, ki vzbuja po svojem bogatem in lepem materialu najlepše na-de v nadaljnji odrsko-pevski razvoj tega mladega tenorista. Dosegel je prodoren uspeh in — prav kakor nositeljica glavne ženske vloge — večkraten navdušen aplavz na odprti sceni. Nedvomno se je D. Čuden uvrstil s svojim Alfredom med naše največ obetajoče mlade pevce. Igralsko seveda še zaostaja, kar so pokazali zlasti tisti momenti, ki zahtevajo od Alfreda mnogo pristne dramatične igre, posebej še v drugi in v četrti sliki. Ni pa dvoma, da je tudi v tem pogledu pokazal nadarjenost in dober instikt, ki mu je treba izkušenj in odrske prakse. Med ostalimi vlogami je vzbudil posebno močno odobravanje V. Janko kot Alfredov oče; v sedanji maski in obleki je samo pridobil, glasovno in igralsko pa je bil na svojem v:šku Kot Flora Bervo:x na- Nase gledališče DRAMA Ponedeljek, 12. oktobra: Zaprto. Torek. 13. oktobra, ob 17.30: Deseti brat. Premiera. Red Premierski. Sreda, 14. okt.: ob 17.: Oče naš. Red Sreda. OPERA Ponedeljek, 12. oktobra: Zaprto. Torrk. 13. oktobra: Zaprto. Sreda. 14. okt.: ob 17.: Traviata. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Radio Ljubljana PONEDELJEK, 12. OKTOBRA 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 12.20: Komorna glasba. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Valček. 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.25: Operna glasba na ploščah. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Pisana glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert Ljubljanskega Komornega tria (M. Lipovšek klavir, A. Der-melj violina, C. Sedlbauer ielo). 19.00: »Govorimo italijansko«, prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Operetno glasbo vodi dirigent Petralia. 21.20: Predavanje v slovenščini. 21.30: Koncert vodi dirigent M. Macioco. 22.15: Novi orkester vodi dirigent Fragna. 22.45: Poročila v italijanščini. ŠPORT Talenti med športniki Razen Dunajčanov veljajo za najboljše igralce z žogo tudi meščani iz Nilrnberga Čudno je prav za prav in malokdo pomisli kdaj na to značilnost med mladino, ki se udejstvuje v športu — da se ljudje iz določenih krajev že kar zato, ker so živeli in rastli nekje med seboj, v svojih naravnih sposobnostih za določene vrste športa odlikujejo pred vsemi ostalimi. Znanost se še ni poglobila v to zanimivo vprašanje in zaenkrat se moramo tudi mi zadovoljiti s suhimj ugotovitvami, da so za nekatere športne panoge posebno izbrani športniki iz določenih krajev, iz katerih za druge ni mogoče najti nobenega vsaj količkaj vidnejšega predstavnika. Nekaj razlage za take talentirane športnike za posamezne panoge nam daje že zemljepisni položaj njihove domovine. Tako ni nobena uganka, zakaj znajo tako dobro plavati baš Japonci, zakaj so taki mojstri na smučeh vsi severnjaki ali zakaj so tako izborni strelci baš Švicarji. Dalje je znano o Bavarcih, da so najbolj doma v težki atletiki, vemo pa tudi o Dunajčanih, da so od nekdaj sloveli kot pravi umetniki z nogometno žogo. Saj še ni tako dolgo tega, kar so razkazovali svoje znanje na zelenem polju po vsej Evropi z zvenečim pridevkom »čudežnega moštva« iz Avstrije. K temu poglavju smo te dni zasledili zanimiv prispevek v beograjskem nemškem dnevniku, ki nam kot prave mojstre obvladanja vseh vrst žog opisuje meščane iz Niirnberga. Pisec ugotavlja, da je fran-kovski človek v splošnem izredno nadarjen za najrazličnejše igre z žogo in pravi med drugim: V Niirnbergu je doma nogometni klub IFC Nurnberg. čigar nogometna slava je stara že pol stoletja. Čeprav to moštvo ta čas po ocenah na papirju ni na čelu vseh nogometnih enajstoric v veliki Nemčiji — in teh je na tisoče in tisoče — je vendar izpolnilo velike dele nemške nogometne zgodovine in spada še dandanes med stebre nogometnega kadra v Nemčiji. Kljub temu vsi njegovi sedanji — in tudi bivši — aktivni člani še ne bi bili zadosten dokaz, da je Nurnberžan izrazito nadarjen za igranje z žogo. V letošnjem teniškem finalu za nemško prvenstvo sta se srečala trenutno najmočnejša zastopnika te panoge. Eppler in Gopfort. ki sta oba, čeprav so skoraj že vsi pozabip na to, po rodu tudj iz Niirnberga. Eppler. ki je letos osvojil prvenstveni naslov v singlih. je na poti do njega moral postaviti ob stran še enega nevarnega nasprotnika (Bauerja), ki je prav tako iz tega mesta. To se pravi, da so bili med zadnjimi štirimi kandidati za naslov najboljšega teniškega igralca Nemčije kar trije iz Frankovske. V tej zvezi navaja člankar dalje nekega drugega rojaka jz Niirnberga (Fredda Zaya), ki si je pred leti pridobil svetovni sloves kot artist Ta Zay je kot prvi človek izvajal čudovite in skoraj neverjetne vaje z žogami, ki jih je krotil bodisi med plesom na prstih ali konicah palic ali med vožnjo na enem kolesu Pravijo, da je bil pri žongliranju s celo kopico žog bolj siguren na svojih pripravah kakor marsikateri »umetnik« te vrste na trdnih tleh. V ostalem je zanimivo tudi to, da je bil najboljši teniški igralec na svetu Nusslein, ki je pozneje prešel med profesionale in je tudi med njimi imel najvidnejšo vlogo, tudi iz Niirnberga. Nusslein se je boril za primat na svetu z Američanom Tildenom, ki mu nikoli ni bil kos. Kakor pripovedujejo, je bil ta Nusslein v mladih letih že čisto v krempljih nogometnih čarov — bil je kuhan in pečen na igrišču IFC Nurnber-ga — in šele pozneje ga je zamikala in po- tegnila v veliki in bogati svet — druga vrsta žoge. okrog katere je športno življenje vse bolj dostojanstveno — ali recimo kar, bolj gosposko — kakor pa na nogometnem travniku. 2e teh nekaj primerov kaže. da je narava res obdarovala nekatere ljudi s posebnimi talenti — tud: za igre z žogo. Kdor je ta talent izkoristil, mu je življenje v športu in v celoti gotovo nudilo več kakor povprečnemu zemljanu. če pa je bil povrh tega še marljiv n vztrajen, sta mu bila navržena še — slava in denar. Čeprav nista neobhodno potrebna za srečo na svetu! V nekaj vrstah Hrvatski atleti so preteklo nedeljo gostovali v Sofiji in zmagali tamkaj nad bolgarsko reprezentanco s 74:59 točkam. Nemški nogometni krogi se ne vnemajo za oštevilčenje igralcev, ki je n. pr. obvezno uvedeno v Italiji ali na Švedskem, ker ta novost ne bi bila v skladu s strogim športnim značajem njihovega nastopanja. Nemškeea nogometnega trenerja Her-bergerj3 čakata spet dve hudi preizkušnji. V naslednjih treh tednih mora dvakrat pripraviti nogometno reprezentanco, in sicer za nastopa proti Švici v Bernu (18. t. m.) ter proti Hrvatski v Stuttgartu (1. novembra). Švicarskega nogometnega prvaka za letos — Gra=hoppers se imenuje to moštvo — so dobili prav za prav precej po domače. Oba finalista — Grenchen je ime njegovega tekmeca — sta igrala dve tekmi z vsemi podaljški brez odločitve, nato pa so se gospodje vsedli za zeleno mizo in določili prvaka sami — po razliki* golov. Med danskimi plavalkami je razen Hve-gerjeve znana tudi neka Soerensen. ki je najmočnejša na prsnih progah. Na zadnji tekmi v Kodanju so nastopile kar tri sestre Soerensen na 200 m prsno; zmagala je Inge s 3:03.8 pred Ingo in Liliano. Doseženega časa bi bil vesel tudi marsikateri moški... Prihodnji prvi — to je samo zelo udomačena označba, ki jo tako radi slišijo mesečno plačani ljudje — bo v mednarodnem nogometu čisto svojevrsten. Čudno naključje, in kakor da bi v vojni ne bilo terminov več kakor v mirnih časih, je naneslo, da bosta na praznik Vseh svetnikov kar dve mednarodni tekmi v nogometu, in sicer ena v Stuttgartu. ki smo jo omenili že zgoraj, druga pa v Budimpešti med Švico in Madžarsko v znamenju sprave in zopetne obnovitve nogometnih odnošajev med obema zvezama. V kratkem bo začela izhajati nova knjižna zbirka Dobra Knjiga Obsegala bo nadvse zanimive romane iz domače in svetovne literature. Beseda o alpmistiki Pojmi alpinistika, alpinist in alpinizem so nastali ob koncu preteklega stoletja ter so se izoblikovali šele v sedanjem stoletju, ko je obisk gora zavzel tako mogočen razmah. Vsak izmed teh pojmov temelji na nazivu visokih gor, Alp, Kjer se je pred dobrimi sto leti začelo človeško udejstvo-vanje z namenom, da si človek utre s "tvojimi telesnimi in duševnimi sposobnostmi pet na visoke vrhove gora, ki so bili nekdaj prestol božanstev, vladajočih nad nižino in kažočih človeku v prirodnih silah svojo nadmoč. Prvi redki in drzni plezalci, ki ro se upali motiti veličanstveno samoto vrhov, so pokazali gore in pot na njih vrhe. Razna planinska društva so pod vznožja, na visoka sedla in prelaze ter na planote tik pod vrhovi postavila planinske koče ter jih preko vrhov spojila z nadelanimi in zavarovanimi stezami. Tako so lahko na gore navalile množice, ki so če sto sem gor zanesle nižinske slabosti in s svojim obnašanjem motile veličastni mir, ki obdaja vrhove kot simbole mogočnosti, sile, nepremagljivosti in veličine. V vojni so plezalci še posebno potrebni Od te množice izletnikov In nedeljskih planincev pa so se ločili ljudje, mladi m rini, ki so bežali ven iz temnega mesta, s:ran od prašnih cest, zatohlih gostiln In proč od oskrunjene prirode. Ti ljudje, zdravi po duhu in telesu, se vzpenjajo, kadar jim to dopuščajo razmere in čas, stran od zavarovanih poti na visoke vrhove, Izko-riščujoč pri tem izkustva In pridobljeno tehnično znanje. Zaradi svoje prvobitnosti čutijo v sebi ljubezen do prirode in visokih gor, so dovzetni za lepoto surovega pečevja in v nebo kipečega višavja, vko-vanega v led in večni sneg; ti ljudje, ki se telesno, moralno in nravstveno krepijo v visokih gorah tn katerim je veselje v udej-stvovanju, v prizadevanju, v sposobnostih in v znanju kakor tudi v naporu za dosego cilja, so alpinisti. Njih resno delo v gorah, njSh telesno tn duševno udejstvovanje je alpinistika. Alpinistika je torej vzpenjanje na visoke gore in sicer v vsakem letnem času. Drugačne alpinistike ni. Plezanje po kopnem pe-čevju in zimska alpinistika sta alpinistu predmet njegovega udejstvovanja. Časten naslov alpinista pa pripada onemu, ki se v mirni dobi poleti kakor pozimi udejstvu-je v visokih gorah, ne glede na to, kateri ismed obeh panog je bolj naklonjen po svoji starosti, nadarjenosti in občutku. Vse te ljudi, katerih svojstvena, pota vo-cBjo na ponosne vrhove gora, spaja enaka inisel tn enak občutek do visokih gor. Ta misel, prav za prav nazor, je alpinizem, ki je moderno kulturno gibanje v visokih gorah: Nekdaj so s turistom označevan Človeka, ki pleza po gorah. Dandanes pa po-roeni turist človeka, ki uporabljajoč prometna sredstva potuje po naseljenih krajih v pretežni meri zaradi oddiha tn razvedrila. Turist po nadelanih potoh v gorah pa je planinec. Tudi marsikaterega planinca ženejo v gore oni prirodni motivi kakor alpinista, vendar se planinec običajno prepušča udobnemu vodstvu poti, Idi rtov, žice in znakov, pri čemer težko jjride do globljega duševnega doživljanja, razen bolščanja v rdeče znake. Razvoj alpinistike je šel svojo pot. Ko je človek stopil že na vse vrhove evropskih gorstev tako poleti kakor pozimi, se je začelo iskanje pristopov z raznih strani z domačini kot gorskimi vodniki ali pa istočasno in pozneje brez nj;h. Preplezane so bile vse važne stene in grebeni, začrtanih je bilo mnogo prvenstvenih smeri, od katerih — dasiravno so kiasične in izvedene brez klinov, zaponk, pJezalnikov — mnoge niso še ponovljeue. že so -mislili, da so preplezali vse in bili na vseh vrhovih, pa se je pojavila mladina in se lotila iskanja novih in izrednih smeri, začela je misliti na možnost vzpona na kak posebno gladek in koničast vrh. Plezalna tehnika se je do takrat izpopolnila, težkoč3 in nevarnosti so zahtevale varnostnih sredstev in ukrepov. In pri tem iskanju so se pojavili odlični »planinski akrobati«, ki so naskočili gladke in navpične rtene, drzno se dvigajoče stolpe in špike ter zgolj s telovadbo ob uporabi vseh mogočih pripomočkov,. kakor posebnih klinov, zaponk, zank, sedežev, stopov, vrvnih napeljav in ote-gov, zmagali nad goro kot nad sovražno gmoto. Nastalo je popolnoma športno udejstvovanje v gorah, medsebojno tekmovanje plezalcev za prvenstvene vzpona, zgolj telesno telovadno delo, tuje alpinizmu. Alpinistike ne moremo primerjati z nobenim športom. Gore niso terišče za rekorde, niso gledišče, kjer množica sledi borbi športnikov za diploma, priznanja, odlikovanja in nagrade. Alpinistu sta rekord in rezultat tuja. Tam, kjer nI več nadelanih poti, visoko nad množico, je borba žilava in tiha, vsakemu poedincu stavtja ta borbena pot telesne, značajne ln duševne zahteve. Ko so bile rešene e akrobatskim načinom zavojevanja zmag vse preostale velike naloge, ko so padale žrtve trmoglavosti in nepoznanja gorskih nevarnosti :n ko se je duh mladine prilagodil udobnejšemu početju v zakajenih kavarnah, gostil- nah ln plesiščih, je navdušenje za akrobatiko v gorah poleglo. S tem seveda gore niso izgubile častilcev. Ostali so še goram zvesti fantje in možje ter iz ljubezni in veselja do gor hodili svoja pota na ponosne vrhove, poslužujoč se pri tem često preizkušenih načinov akrobatskih plezalcev v plezalni tehniki. Njim je ta tehnika zgolj sredstvo za obdržanje telesnega ravnotežja na izredno težkih in izpostavljenih mestih. Pogled alpinistov pa sega preko evropskih mej v razsežna gorstva Azije, kjer je njih bodoči cilj udejstvovanja. Nekako tak razvoj je doživljala tudi slovenska alpinistika, ki v svol zgodovini beleži mnogo blestečih uspehov in imen. Slovenska mladina, navdušena za lepoto gora. je v resnem delu v gorah našla razvedrilo. Ni dvoma, da se bo po sedanji vojni spet častno uveljavila v evropskem alpinizmu. Kako dolgo nam bo še sijalo Sme Že več kot dve milijardi let nas o greva in ne izgublja svoje sile jr. Ko prečitate gornji naslov, ne smete misliti, da vam bomo ugibali, kako dolgo nas bo še razveseljevala letošnja sončna jesen. Ne, razmotrivali bomo, kako dolgo bo Sonce sploh še sijalo v vsemlrju. To je vsekakor veličastno vprašanje, ki lahko pušča laika hladnokrvnega, zadaje pa mnogo truda raziskovalcem vsemirja. Sonce je osrednje telo planetnega sistema, kateremu pripada naša Zemlja. Sonce nam sije in nas greje, vse življenje kipi iz njega, brez Sonca ni življenja. Zanosno je Anton Aškerc v »Zlatorogu« zapel hiimno Soncu: »Vse, Sonce, je iz tebe prikipelo, vse, kar živi in diha tvoje delo!« Vendar tudi še danes vemo jako malo o tem tako važnem nebesnem telesu; vsekakor vemo o Soncu dosti manj kakor o planetih in o drugih zvezdah v neskončnem vsemirju. Lahko preračunamo obseg Sonca in njegovo oddaljenost od Zemlje in od drugih zvezd. Vemo tudi, da vlada na Soncu strašna vročina 6000°. Toda kaj vse se dogaja na Soncu — o tem lahko v glavnem samo ugibamo. Tudi vestni zvezdogle-di nam še vedno ne morejo natančneje pojasniti, kako se venomer obnavlja in osvežuje energija na tem orjaškem nebesnem telesu. Celo vnanja slika Sonca se ne da natančneje določiti zaradi strahotne luči, katero izžareva, šele posebni instrumenti so ob začetku tega stoletja omogočili, da ugotavljajo opazovalci neba vsaj v približnih obrisih površino Sonca. Na Dunaju je v ponedeljek zanimivo predaval o Soncu astronom Erik Doležal in je obenem predvajal film o velikih dogodkih v vsemirju. Dasi omejeno na ožji krog poslušalcev v dunajski Uraniji, zasluži to predavanje, da zve o njem tudi širša javnost, ki se zlasti v sedanji veliki dobi vedno živahneje zanima za pojave in nova odkritja v vsemirju. Predavatelj je za uvod govoril o skrivnostnih dogajanjih na Soncu, ki zaenkrat ne dopušča eksperimentalne raziskave. Govoril je o sončnih pegah in plamenih, o revolucijah na Soncu, o sončni koroni to zlasti še o trajanju sončne energije, ki je za prebivalce Zemlje kajpada najvažnejša. Po računih zvezdogledov sije Sonce že kakšni dve milijardi let, ne da bi bilo opaziti količkaj zaznaven upadek energije. Po sodbi zvezdogledov bo ta ogromna bakla v vsemirju gorela in svetila še kakih 10 do 100 milijard let, seveda, če Zemlja ne bo šla prej po poti vsega posvetnega... Nikakor se nam ni treba bati, da bi lepega dne utonili v neskončni temi in mrazu. jfl r 11 Astronom Doležal je predvajal film, o katerem pravijo, da je vrhunski uspeh v pogledu fotografiranja Sonca. Film je bil posnet na najvišjem planinskem observatoriju na svetu, na gori P i c d u Midi v Pirenčjih, torej v višini 2800 m. Francoski astronom L y o t je napravil posnetke s posebnim instrumentom, s tako imenovanim koronografom. Posnetki s posebno lupo so strnili dogajanja celih ur v sekunde. Vtis. ki ga D&pravi ta film, je izreden. Gledalci vidijo silovite eksplozije. Vse je tako, kakor da bi neznanski orjak z največjo silo pihnil v gosto nakopičen prah. Nastane orjaški vrtinec milijard telesc, ki potem padejo nazaj na površino Sonca. Ta pojav imenujemo sončne protuberance. Kako nastanejo te eksplozije, kakšna energija jih meče navzven in zbira rpet nazaj — tega ne vemo. Poznamo pa dejstvo in zdaj tudi vidimo, kako se odigravajo vsi ti prizori, ki tako močno vplivajo na našo Zemljo. Vsak poslušalec radia ve, kako motijo protuberance radijski prenos. Hreščenje v radiu in pa različni nervozni občutki posameznih ljudi nam pričujejo o dogajanjih na Soncu. Kako velik j:: vpliv sončnih pro-tuberanc na vreme, o tem so raziskovalci pravkar pridno na delu. Vsekakor se zvezdogledom in vremenoslovcem odpira čisto nova doba. Borbe z odmetniki na Kozari Pol gornjim naslovom je priobčil hrvatski tednik v nemškem jeziku »Neue Ordnung« poročilo rvojega vojnega poročevalca Kurta Necher-ja, iz katerega povzemamo: Mrak se je spustil na zemljo. V dolini pod nami žubori potok in šumi gosto zaraščen bukov gozd. Tu in tam se sliši, kako v spanju govore vojaki in kako se v okopih izmenjujejo straže. Kazalec na uri kaže dve po polnoči. Občutno hladno je. Medtem ko se nemški vojaki, ki so se zaradi rose in mraza zbudili, tiho pogovarjajo med seboj, je med Hrvati popoln mir. Nevertejno so odporni. Na dežju in vetru spe v svojih jamah5 kakor da leže na mehkem senu, a ne na goli zemlji. Na mah je ves naš oidelek pokonci. Dve bele svetlobne rakete so švignile nad našimi glavami. Istočasno se je začelo divje streljanje, kakor da se je dvignil vihar okoli nas. Na desnem krilu, niti 200 korakov daleč, so se vpijoč in hropeč dvignila človeška telesa. Prvi val napadalcev se je skozi visoko travo in gosto grmovje prebil do naših položajev. Po kratki borbi je videti samo še nekoliko skrčenih pesti, ki so se prilepile na razgrete cevi strojnic. V tem pa je že na delu naše topništvo, ki meče granate po obronkih, tako da nas zasiplje blato in kamenje. Luč svetlobnih granat jih prav j nič ne moti. Posrečilo se jim je nazadnje j prodreti na desnem krilu, toda Nemci in j Hrvati so jim z ročnimi granatami in bodali zastavili pot ter z rezervnimi oddelki izpolnili vrzeli v svojih vrstah. Zdaj se je začelo najstrašnejše, pri čemer vsakomur izmed nas, ki to prvič sliši, ledeni kri v žilah. Neka žena je zavpila z zategnjenim in enoličnim glasom. Ne ve se aicer točno, toda izgleda vse t: ko, kakor da je to vedno ena in ista ženska. V hipu se njenemu kriku pridruži na stotine glasov mož, žena in otrok, kar je nekak bojni klic proti našim vrstam. Krik teh ljudi se sliši kakor tuljenje predpotopne črede, ki si braneč svoj obstoj besno kakor krdelo volkov skuša utreti pot. Odmetniki napadajo v valovih, prevzeti z brezumnim požrtvovanjem, ki ne pozna premišljanja in zaprek. Iz strahovitega vpitja ni mogoče razumeti nobene posamezne bese le, le tu in tam razločiš vzklik napadalca. Toda vs3ika njihova beseda hitro zamre pred našimi strelskimi jarki, kajti le posameznikom se posreči napredovati za nekaj korakov potem pa tudi oni obleže negibno ob žičnih zaprekah. Ko se je zdanilo, smo napadli mi. In glej: v prvem svitu mlaiega jutra, ki se je rodilo, je brez sledu izginila mora. ki nas je toliko mučila. Iz daljave se slišijo samo glasovi drobnice, ki so jo odmetniki na svojem umiku gnali dalje na Kozaro. Poskus odmetnikov, aa bi si priborili prehod, je bil zlomljen. 127 jih je obležalo pred žičnimi ovirami ali pa so že prej našli smrt od krogel iz naših pušk. še dve za-poredni noči so odmetniki obupno poskušali, da prebijejo naše vrste. Končno je bila njihova moč zmoljena. Drug za drugim so prihajali z gore in izdajali skrivališča zakopanega orožja misleč, da si bodo rešili življenje. Krdela po 30 do 50 ljudi so prihajala, brez sovjetskih zvezd na svojih pokrivalih, brez orožja in brez opreme, samo da bi nas preslepila. Toda vse to jim ni nič koristilo. Doletela jih je zrslužena kazen. Oglasi v »Jutru« imajo vedno uspeh! Umetni beta-žarki Raziskovalcu dr. Coolidgeu se je posrečilo poslati jako hitro se gibajoče elektrone iz cevi, podobne Rontgenovi, na prosto. Do-sedaj bo take pospešene elektrone opazovali v notranjosti cevi, ki so vsebovale belo žareče wolframove nitke. Coolidge je konstruiral cev, ki Ima na eni strani elektrodo, na drugi pa tako zva-no Lenardovo okence. Nemški fizik je uporabljal pred leti, ko je poizkušal prodornost katodnih žarkov, cev, ki nosi dve elektrodi (anodo in katodo), katodi nasproti leži pa okence v steklu, ki je zaprto s posebno tanko aluminijevo ploščico. Pokazalo se je, da katodni žarki prodro aluminijevo plast in da jonizirajo bližnjo plast zraka, to se pravi, da jo napravljajo provodno za električni tok. Coolidgeva cev nima posebne anode, namesto nje je vdelana v cev aluminijeva ploščica — okence, njej nasproti pa stoji katoda, ki obstoji iz wolframove špirale. Elektroni prepotujejo električno polje 100.000 do 250.000 voltov v notranjosti popolnoma brezzračne cevi, zadenejo potem na Lenardovo okence, ki ga je dr. Coohage konstruiral s posebnimi oporami tako, da ga atmosferni tlak od zunaj ne stisne. Aluminijeva ploščica je debela dve stotinki (0.02) milimetra. Z opisanim aparatom se je posrečilo poslati elektrone direktno 46 cm skozi zračno plast. Pri napetosti 70.000 voltov prodro ravno še aluminijevo plast, pri 250.000 pa dosežejo jasne učinke še na skoro pol metra. Pojav žarjenja je mogoče opazovati cclo s prostim očesom. Zračni prostor, Ki ga jonizirajo leteči elektroni, je svetel, iivo-rdeč in fluorescira. Po kompliciranih računih so ugotovili, da je hitrost elektronov, oddanih po Cjo-lidgevi cevi, enaka hitrosti beta-žarkov, ki jih oddajajo radioaktivne substance. Poizkusi so dognali, da žarki resnično kvalitativno enako učinkujejo kakor beta-žarki, kvantitativno so novi žarki 1000 do 3000-krat jačjl kakor žarki, ki bi jih oddajal 1 gram radija. Iz nadaljnjih računov sledi, da oddaja cev na sekundo 6X10« elektronov (šestnajstštevilčno število) v primeri z enim gramom radija, ki cidaja le 7xl010 elektronov (enajstštevilčno število). Fiziološki učinki novih žarkov so Isti — le jačji — kakor pri radium-žarkih. Običajne »opekline« nastajajo že v delih sekunde; uho kunca, ki je bilo 30 sekund izpostavljeno žarkom, je postalo v kratkem nekrotično in je slednjič dobilo luknjo, ki. je izgledala kakor vžgana, dlaka se je pobelila, obžarjene partije pa so odmrle. Insekti kolabirajo jako hitro in poginejo v kratkem, tudi bakterije ne prenesejo žarkov, jako obstojne bakterije, n. pr. Bac-terium subtile, odmro že v 0.1 sekunde. Kemične lastnosti žarkov so še precej neraziskane. Znano je le, da žarki pobelijo žclt sladkor in da kristalčki sladkona oddajajo pod njihovim vplivom neki plin. Iz acetilena se odloča žolta prašna snov, ki je še niso preiskali, ricinovo olje se pod vplivom jakih žarkov zasmoli. Zdi se, da žarki razbije J o stanične stene rastlin. Ako n. pr. obsevajo list gumijevega drevesa (Ficus elastica), se liot v kratkem pokrije z belo, mlečno substanco, ki se sicer pojavlja na mestih, kjer je bila ranjena površina. Nadejajo se, da bo mogoče uporabiti navedene žarke tudi terapevtično. Meh za © tti> smeh Ena pesem — dve melodiji L ROMANTIKA Zaljubil se je ptiček, pripravil je kotiček, povabil je samičko :n vzel jo za ženičko, JUTRO« ponedeljska izdaja 3 PonedelJeE, 12. X I942-XX Pred 450 leti — 12. oktobra 1492 — je Krištof Kolumb odkril Ameriko »Santa Mana«, admiralska ladja Krištofa Kolumba (po stari španski risbi). Podobne so bile vse tedanje karavele, s katerimi je Kolumb štirikrat jadral čez širni ocean. četrta plovba — pot v nesrečo Kljub vsemu se Kolumb ni dal motiti v svoji podjetnosti. S štirimi karavelam; se je odpravil na četrto plovbo v novi svet. Ko je 29. junija 1502 priplul pred Santo Domingo, mu ondotni novi španski oblastniki niso več dovolili stopiti na kopno. Ogorčen je odplul 14. junija dalje. Najprej je dosegel otok Guanaia v hondura-škem zalivu, nato pa najvzhcdnejše predgorje Hondurasa. Dne 15. septembra je zaplul v zaliv pri San Juanu. Nadaljeval je vožnjo vse tja v bližino današnjega Panamskega prekopa, seveda pa je zaman iskal prehoda v Indijsko morje. Slednjič je bil prisiljen, da je svoje toneče ladje pustil nasesti na bregu Jamaike. Nastopili so strašni dnevi pomanjkanja. Šele čez leto dni je bil rešen s pomočjo, ki je prispela iz Santa Dominga. Dne 22. septembra 1504 je nastopil pot povratka v domovino in je priplul 7. novembra v San Lu-car. »Brodolome«" — za večno v zgodovini Nihče se ni več brigal za brodolomca. Zaman je, Don Kristoval Kolon kakor so ga prej ponosno imenovali, čakal, da mu bodo vrnili zasluženo čast. Telesno in duševno strt, ne da bi se zavedel dalekosež-nosti svojega veličastnega odkritja, Je umrl. Sam je sodil le-to, da je našel novo trgovsko pot k starim deželam, ki so jih poznali že njegovi predniki, potomcem pa je njegovo odkritje prineslo ogromno bogastvo in nastopila je nova doba. ko se je pogled Evrope odvrnil iz Sredozemlja v novi svet. Krištof Kolumb je bil pokopan najprej v frančiškanskem samostanu v Valladolidu na Španskem. Leta 1513. so bili telesni preostanki prepeljani v samostan Santa Maria de las Cuevas, 1537 pa na Hajti, v katedralo v Santu Domingu. Ko je leta 1795. pripadel Santo Domingo Franciji, so bili telesni ostanki prepeljani v Havano, leta 1899. pa spet v Seviljo. O Krištofu Kolumbu imamo danes skoraj nepregledno literaturo. Opisan je v znanstvenih in leposlovnih del h in poslu-žil je tudi dramatikom za velikega junaka tragedije. Najznamenitejši je njegov lastni dnevnik, ki ga je Kolumb pisal na prvi plovbi proti novemu svetu. Ta neprecenljivo dragoceni dokument odkriteljskega duha sta prvič objavila Španec Navarreta (1825-26 in sicer v dveh knjigah) ter Anglež Markham (leta 1893). Kakor najsvetlejša zvezda na nebu sije ime Krištofa Kolumba v zgodovini človeštva, Orjaški spomenik Krištofa Kolumba v španskem pristanišču Palosu Uklenjen s svojima bratoma val je, da ga bodo tamošnji osamljen! mornarji v trdnjavi sprejeli kakor očeta in odrešenika po dolgih mesecih ločitve. A kolikšno bridko presenečenje! Trdnjava je bila razdejana, vsa posadka pa pokončana. Krištof Kolumb se je ostro maščeval Izkazal se je odločnega novega upravnika. Ustanovil je naselbino, ki jo je poimenoval po španski kraljici Izabeli. Svojega Krištof Kolumb se je rodil leta 1446. v znamenitem starinskem mestu pomorščakov, v Genovi. Ze zgodaj je z rojaki krenil na morje. Trgovska pota so ga dovedla leta 1477. na Portugalsko, kjer ga je začel Toscanelli da Pozzo izpodbujati za potovanje v neznani svet, v pravljične dežele na vzhodu. Pogumni Krištof, ki so ga Španci imenovali Kristoval Kolon, je v svoji nemirni duši venomer razmišljal, da bo odplul na široki ocean. Dozorevali so njegovi naklepi. Na Portugalskem je predložil leta 1483. kraju Janezu II. svoj načrt. Kralj je imel ves načrt za izrodek bolne domišljije. Bridko razočaran se je Kolumb vrnil proti koncu leta 1484. na Špansko. Tudi tu je zadel izpočetka na omalovaževanje. Toda volja je gorela v njem s preveč živim ognjem, da bi ga mogli pritlikavi sodobniki odvrniti od čvrstega sklepa. S pomočjo spovednika kraljice Izabele se mu je posrečilo skleniti s kraljico pogodbo, po kateri mu je bilo zagotovljeno plemstvo, čast velikega admirala in podkralja, ako najde nove dežele. Tudi denarni prispevki eo mu bili zajamčeni poleg dednih naslovov in sicer je rekla kraljica, da bo prejemal desetino vseh dohodkov v novih deželah. Dne 3. avgusta 1492. je Krištof Kolumb prvič odplul »proti Indiji«. V resnici pa je jadral s tremi ladjami iz španskega pristanišča Palosa proti Kanarskim otokom Katedrala v Santu Domingu, kjer je bil Kolumb dolgo pokopan Doma v Španiji niso jenjale pritožbe zoper Kolumba. Ovajali so ga, da je neusmiljen, grozovit, pohlepen po zlatu. Zato je bil iz Španije poslan v novi svet preiskovalni sodnik Bobadilla, ki je v avgustu 1500. prispel v Santo Domingo. Njegova prva naloga je bila, da je Krištofa Kolumba in njegovega brata Diega in Bar-tolomea uklenil in jih odvedel s seboj v Španijo. Poniževalno ravnanje je vzbudilo v vsem zapadnem svetu veliko ogorčenje. Ferdinand in Izabela sta zatorej ukazala, naj s Kolumbom ravnajo kar najspoštljive-je. Vendar mu njegovo pogodbeno zagotovljene gosposke pravice niso bile več vrnjene. Današnji 12. oktober je znamenita obletnica. Minilo bo danes 450 let, odkar je Krištof Kolumb prvič pristal po burni vožnji na Guanahani, ki se danes imenuje Wattlingov otok. Odkril je novi svet in započel novi vek v zgodovini vsega človeštva. in odtod dalje v smeri proti Ameriki, ki je dotlej toiila docela neznana. Dne 10. septembra je odrinil od Kanarskih otokov. Kmalu so dotlej neznani pojavi na morju prepričali Kolumba in moštvo, da vrnitev ni mogoča. Toda Kolumb je pokazal železno voljo, držal se je svoje odločno začrtane smeri in je brezpogojno držal disciplino med posadko, ki je na širnem Oceanu obupavala in se celo pripravljala k uporu. Kolumb pa ni omahoval. Sodil je ostro. Dne 7. oktobra so se pokazali znaki kopne zemlje. Ladje so plule v južnoza-padni smeri. Kdo bi mogel popisati veselje, ko je Kolumb dne 12. oktobra 1492. stopil na tla otoka Guanahanija! Veličastna zmaga podjetnosti Kakor boga so ga častili ondotni domačini, prinašali so mu dragocene darove in občudovali bele mornarje kakor božanska bitja. Kolumb je nato nadaljeval plovbo in je odkril otoka Kubo in Haiti. Ob velikem viharju se je razbila admiralska ladja. Krištof Kolumb je tedaj dal zgraditi na severni obali otoka Haitija utrdbo »La Navidad«, v kateri je pustil 43 mož svoje posadke. Ko je tako ustvaril prvo špansko postojanko v novem svetu, se je 4. januarja 1493. odločil za vrnitev, ki je bila seveda prav tako tvegana in težavna kakor prihod. Vendar mu je bila sreča spet naklonjena in je Krištof Kolumb z dvema svojima ladjama prispel 16. februarja na Azore. Ne brzojava ni bilo ne radia ne časopisa, in vendar se je novica o odkritju novega sveta bliskovito razširila po Portugalskem, Španskem in po vsem zapadnem svetu. Krištofa Kolumba in njegovo junaško posadko so pričakovali z gorečo napetostjo. Dne 4. marca je prispel navdušeno pozdravljen v Lizbono in dne 15. marca ie vrgel sidra v Palosu. 2e so ga čakali kraljičini odposlanci, ki so ga poverili na dvor v Barceloni. Sprejem je bil sijajen. Kolumba so obsipali z vsemi častmi, on sam pa je kraljici lahko izročil čudovite darove. Nova velika odprava Kajpada je tolikšen uspeh učvrstil Kolumba za nadaljnja podjetja. Še tisto leto se je odpravil iz Cadiza z veliko mornarico 17 ladij, na katerih je imel 1200 mož, samih izbranih pogumnih mornarjev. Tokrat je ubral nekoliko bolj južno smer in je prispel 3. novembra 1493. v današnji Dominico. Naglo so se vrstila njegova nadaljnja odkritja: Guadelupe, Montserat, POrtorico in še vrsta drugih. Dne 27. novembra je priplul v La Navidad. Pričako- Sidro Krištofa Kolumba v Trinidadu brata Diega je tu postavil za državnega upravnika. Nato je odplul s tremi ladjami na Kubo. Poizvedoval je med domačini za zlatom. Domačini so mu kazali pot proti jugu. In tako je Kolumb 5. maja 1494 priplul na .Tamaico. Še vedno je bil prepričan, da je odkril azijsko kopnino. oziroma del Indije. Pri Kubi je zaenkrat opustil nadaljnje raziskovanje obale in se je spet vrnil v Španijo. Med spletkami tretjič na pot Doma so med tem skovali različne spletke proti njemu. Pa tudi med posadko so se javljali razni nezadovoljneži. Dne 11 junija 1496 je priplul v Cadiz. Ferdinand in Izabela sta ga spet sprejela z veliko naklonjenostjo. Toda razočaranj pustolovci in razni spletkarski krogi na dvoru so ne-zavistno motrili njegove uspehe. Krištof Kolumb je spet z odločno voljo krotil lastno razočaranje in posrečilo se mu je razbiti mrežo spletkarstva, ki je postajala vedno gostejša. Šele 30. maja 1498 je lahko Krištof Kolumb odrinil na tretje veliko potovanje. S šestimi ladjami je odplul iz San Lucžira. Dne 31. julija je odkril otok Trinid^d in je dne 5. avgusta stopil na tla Južne Amerike. Tega svojega odkritja ni nadalje izkoristil. V vmesni dobi je bil Kolumbov drugi brat Bartolomeo ustvaril na otoku Haiti ju novo mesto, ki ga je krstil za Santo Domingo. Obenem je pripravil poglavarje domačinov do tega. da so priznali špansko oblast. Kolonisti so s strankar-stvom in upori silno škodovali njegovi podjetnosti da jih Bartolomeo že ni mogel obrzdati. Šele Krištof Kolumb je trdo posegel vmes in vsaj začasno dosegel spravo. Celso Maria Ganatti: Nisem hotel postati hotelski tat. Scott-land Yard mi je ponudil mesto nadzornika in mi zagotovil, da bom postal lord in da se bom poročil z bogato dedično. Tam je taka navada. Pa naj bo. Rad se oblačim kakor se mi zdi in všeč mi je v vročih poletnih večerih obleči pižamo, ki mi jo je prinesel tihotapec iz Jokohame. Je to bela pižama s sinjimi progami, in ženske, ki se lahko ponašajo, da so me videle v nji, pravijo, da sem tako oblečen podoben gondranskemu princu. Vem, da je gondranski princ važna osebnost. o kateri je govora v vseh dunajskih operetah. In si kaj domišljujem. Jaz lahko to storim; hotelski tat ne. On mora vsak večer, kadar c '.bije polnoč, obleči čudno obleko iz črne volne, ki se ga tesno oprijemlje od pet do glave. Brki se mu zapletajo v luknjasto obleko. kar ga tako jezi, da strahovito preklinja. Volna mu zbada prepoteno telo in povzroča, da se mu koža vname. Rad bi se praskal, a se ne more. V eni reki drži otroški samokres, s katerim niti ravnati ne zna, v drugi pa električno žarnico. Zato se plazi ob zidovih in se praska ob stene, simulirajoč divje plese. črna maja ga teži. kadar mu že ne povzroča srbečice. On bi r,e hetel obleči v belo in se sprehajati s šopki lilij v roki, bežati otroke in popevati o življenju. A ne more. Njegova usoda je usoda črnega moža in kar se tiče otrok, jih iahko ugrabi, nikakor pa ne poboža. Neslišno se plazi po hodnikih velikih hotelov in službujoči sobarji se delajo, kakor da bi ga ne videli, da se ne bi ustrašil. Tako rad bi s svojimi čudovtimi pripomočki, ki jih hrani v skritem žepu, s silo odpri kaka vrata, a kaj ko se odpro že na najmanjši pritisk, ker nikomur niti na um ne pade, da bi jih zaklenil. On vdira v tihe sobe starih, prebogatih devic; ki se delajo, kakor da bi spale v svetlobi šibke rožnate žarnice. Na sebi imajo strašne čipkaste srajce in njih čeljusti so brezzobe. Počakajo, da vstopi, in planejo pokonci: »Tat,« rečejo, »ujela sem te!« On vzdihne, skomigne z rameni in hoče oditi. »Ne hodi,« rečejo, »pokaži se, samo tre-notek, hudobni tat! ... « Stopijo s postelje in prsi se jim zakota-lijo po vsej sobi. On jih pobere in jim izroči. »Iskal si dragih brilantov?« rečejo starke. »Dragih prstanov, verižic, tisočakov? Ej! Ej! Tolovajček!« In ga stisnejo na prsi in obsujejo s poljubi. Hotelski tat čuti, kako mu pod črno masko polzita dve solzi. Prvi |