INE OBČINE IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE
SEPTEMBER 1976
Praznovanje v Solčavi
Letošnji občinski praznik smo slavnostno proslavili v soboto, 11. septembra v Solčavi. Naše slavje smo združili z zborovanjem ob 35. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov in v svoji sredi pozdravili ko-
roške partizane in aktiviste z obeh strani meje. Slavnostni govornik je bil republiški sekretar za mednarodno sodelovanje Marjan OSOLNIK. Poleg številnih borcev, aktivistov NOB, občanov naše občine in drugih
gostov so bili na zborovanju še član predsedstva SRS Tone Bole, član sveta federacije in predsednik o-srednjega odbora koroških partizanov v Ljubljani Pavle Žavcer, predsednik ZZB NOV Janko Rudolf, podpredsednik skupščine SRS Vladimir Logar in predsednik odbora koroških partizanov v Celovcu Karel Prušnik.
Praznik tudi letos ni bil samo o-bujanje spominov na slavne dni naše preteklosti, ko je naša dolina zadihala svobodo, bil je tudi dan delovnih zmag. Najpomembnejša pridobitev za Gornjo Savinjsko dolino in seveda Solčavo z Logarsko dolino je vsekakor otvoritev modernizirane ceste v Logaško dolino, ki sicer še ni v celoti dokončana. Dobila je že asfaltno prevleko, ostala dela pa bodo kmalu zaključena. Upravičenemu veselju .ob novi cesti pa bodo nujno morali slediti novi napori za rešitev obveznosti, ki nam jih je navrgla. Predvsem bo treba v Logarski dolini zagotoviti možnosti za večji turistični promet in jo po tolikih letih čakanja končno urbanistično urediti. Veliko dela čaka tudi gostinske in turistične delavce.
In še en dolg smo vrnili partizanski Solčavi. Položili smo temeljni kamen za prepotrebni gostinsko-tr-govski lokal. Tako zahtevne gradnje se je lotila Zgornjesavinjska kmetijska zadruga, s sodelovanjem in pomočjo vseh dejavnikov pa bo treba pričeti z deli čimprej in se ne le veseliti ob položenem temeljnem kamnu. O najpomembnejših dogodkih iz NOB na Solčavskem govori nova spominska plošča, ki so jo odkrili ob tej priložnosti.
V solčavski osnovni šoli je bila ob prazničnih dneh odprta razstava o-preme in orožja enot civilne zaščite in teritorialne obrambe. Pozdraviti pa velja tudi drugo pobudo. Pobudo za muzej, katerega zametek so v Solčavi že pripravili s prikazom pisanih zgodovinskih pričevanj in fotografij o narodnoosvobodilnem boju na Solčavskem. Pomuditi se velja tudi ob novem avtomatskem strelišču za malokalibrsko in zračno puško, ki so si ga zgradili Solčavani.
K slavnostnemu razpoloženju ob občinskem prazniku so veliko prispevali tudi športniki, lovci in gobarji, ki so po različnih krajih v do-(Nadaljevanje na 2. strani)
Član predsedstva SRS tov. Tone BOLE je predal cesto svojemu namenu.
Dolgoletna želja gornjesavinjčanov je uresničena
PRAZNOVANJE V SOLČAVI
(Nadaljevanje s 1. strani) lini pripravili zanimive razstave, mešani pevski zbor iz Mozirja s svojim nastopom, društvo telesnih invalidov, ki je razvilo svojo zastavo, mladi v Mozirju so odprli svoj klub, živinorejci so priredili izredno uspelo razstavo v Gornjem gradu, ob ljubenski osnovni šoli pa so ob dnevu šole odkrili spomenik splavarju in splavarstvu sploh.
V letu dni smo torej dosegli in pridobil veliko. Čakajo nas nove naloge na vseh področjih. Z vsemi močmi si moramo prizadevati, da se bomo ob prazniku čez leto dni veselili še večjih delovnih zmag in uspehov.	J. P.
Pavla Žavcer odkrila spominsko ploščo
Temeljni kamen je položil Lojze Plaznik
Iz slavnostnega govora
Na osrednji svečanosti ob občinskem prazniku je spregovoril član republiškega izvršnega sveta Marjan Osolnik in v svojem govoru obširno analiziral sedanji položaj koroških Slovencey in odnose med Avstrijo in Jugoslavijo. Dejal je, da na naših severnih mejah znova oživljajo korenine na-cifašizma, kajti samo kot neonacistično provokacijo lahko razumemo razpihovanje velikonemškega šovinizma, ko celo nradno proklamirajo pravico do asimilacije avtohtonih narodnih manjšin in ko avstrijska žandarmerija izvaja nasilje nad narodno zavednimi Slovenci.
Slavnostni govornik Marjan Osolnik
Avstrijski vodilni državniki bi se morali zavedati, da je dogajanje na Koroškem v direktnem nasprotju z določili 7., 9. in 19. člena avstrijske državne pogodbe, kakor tudi z obveznostmi sklepne listine helsinške konference o evropski varnosti in sodelovanju. Marjan Osolnik je poudaril, da so velikonemške nacionalistične in šovinistične sile na Koroškem in v Avstriji ponovno v zagonu razpihovanja nacionalne mržnje, da znova oživljajo dediščino nacizma z asimilatorsko vindišarsko teorijo, zavedne Slovence pa hočejo prikazati kot nelojalne avstrijske državljane. Voditelji heimatdiensta razpihujejo antikomunistično in an-tijugoslovansko gonjo in javno izjavljajo, da je treba narodno zavedne Slovence pognati čez Karavanke.
Obsodil je prizadevanja, da bi borce proti fašizmu in njihove žrtve postavljali v isti položaj s tistimi, ki so za te zločine odgovorni. Kaže, da tuje oborožene sile, ki so v Avstrijo vkorakale ob anšlusu leta 1938, za nekatere avstrijske politike niso bile
set let izogibala njihovi izpolnitvi, globoko motijo. »Naša dolžnost je spomniti jih, da ta določila niso sa-
Gostje in udeleženci ob pričetku zborovanja
tuje. Te sile pa so hotele izpeljati popoln etnični genocid nad koroškimi Slovenci.
Govornik je dejal, da se tisti avstrijski politiki, ki mislijo, da so določila državne pogodbe postala mrtva črka na praznem papirju samo zaradi tega, ker se je Avstrija dvaj-
mo sad diplomatsko-državniških pogajanj, temveč da je do njih prišlo predvsem in prav zaradi številnih žrtev, ki so jih dali jugoslovanski narodi kot enakopravni udeleženci zavezniškega boja v drugi svetovni vojni, žrtev, ki so jih v tem boju da-(Nadaljevanje na 3. strani)
Občinski nagrajenci
Na svečani seji občinske skupščine v Solčavi so podelili letošnje občinske nagrade, ki so posebno družbeno priznanje tistim organizacijam in posameznikom, ki največ prispevajo k razvoju in napredku občine. Letos so nagrade prejeli občinska organizacija ZRVS, SGP Gradbenik iz Ljubnega in dr. Angelos Baš, pisec knjige »Savinjski splavarji«.
Občinska organizacija ZRVS u-spešno izvaja načrt vojaškega pouka in urjenja rezervnih vojaških starešin in poleg tega zavzeto sodeluje pri obrambni vzgoji civilnega prebivalstva, zlasti mladine. Pri vključevanju mladih v vojaške šole in poklice ter v obrambne priprave orga-
vinjskega splavarstva. Po štirih letih temeljitega dela je pripravil bogato opremljeno knjigo - »Savinjski splavarji«, z njo obogatil slovensko
etnografijo in širokemu občinstvu kot prvi prikazal pestro zgodovino savinjskih splavarjev in njihovih gospodarjev. Knjiga je na razstavi knjig v Moskvi prejela srebrno odličje za svojo opremo.
Na svečani seji je predsednik občinske skupščine Franc Šarb delegate in številne goste seznanil z rezultati, ki smo jih dosegli v preteklem letu in z uspehi in težavami, ki smo se v tem obdobju z njimi srečevali. Ob koncu seje je od predstavnika
(Nadaljevanje na 4. strani)
Iz slavnostnega govora
Dr. Angelos Baš sprejema občinsko nagrado
nizacija tesno sodeluje z graničarji v Logarski dolini, z ljubljansko vojaško gimnazijo in z zagrebško srednjo tehniško šolo kopenske vojske. Pomembne rezultate beleži tudi pri vključevanju rezervnih vojaških starešin v ZK in pri izbiri kandidatov za rezervne in aktivne starešine.
Kolektiv SGP Gradbenik seje u-spešno izvlekel iz znatnih težav v preteklosti in stopil na novo in obetavno pot. Med prvimi je svoje delo prilagodil ustavnim načelom, od leta 1971 do lani je petkrat povečal vrednost proizvodnje, trikrat akumulacijo in dvajsetkrat vrednost o-snovnih sredstev ter si s tem zagotovil še nadaljnje širjenje. S takšnim delom je SGP Gradbenik temeljito poživil delo ljubenske krajevne skupnosti. Vse večjemu številu mladih zagotavlja vsakdanji zaslužek, mnogim je v pomoč pri šolanju in pri študiju, z izgradnjo proizvodne dvorane za kovinarstvo pa je mnogim delavcem iz gornjega dela doline omogočil zaposlitev, ki je v teh krajih še vedno otežkočena.
Strokovni sodelavec in vodja oddelka za gospodarstvo pri slovenskem etnografskem muzeju, dr. Angelos Baš, se je v okviru raziskovalnega načrta tega muzeja leta 1970 lotil obsežne in celovite obdelave sa-
(Nadaljevanje z 2. strani)
li koroški Slovenci sami in ves slovenski narod, o čemer pričajo po vsej Koroški raztreseni grobovi.«
Osolnik je nato dejal, da je z najnovejšimi zakoni Avstrija krenila na pot grobega pritiska na manjšino in poslabšanja odnosov z neuvrščeno in socialistično Jugoslavijo. Lastno in evropsko javnost skušajo prepričati, da Avstrija kot demokratična država zagotavlja manjšinam vse pravice in svoboščine. S tem skušajo utišati glas protesta vseh tistih, ki se zavedajo, h kakšnim nevarnostim pelje velikonemška nacionalistična politika — ne samo na manjšine. S soglasjem treh parlamentarnih strank, s formalno-pravnim besedičenjem, skušajo manjšinam vsiliti diktat in omogočiti še bolj grobe oblike raznarodovalne politike. Globoko človeške probleme skušajo zaobiti z naivnimi izjavami, da ima vsaka vlada pravico do statističnih ugotovitev. Pri tem je razumljivo, da koroški Slovenci odklanjajo takšno preštevanje in vidijo v sprejetih zakonih porajanje politike geta. Javno so izpričali, da se v deželi, kjer avtohtono žive tisočletje, v deželi, kamor so njihovi predniki prišli pred tistimi, ki danes tvorijo večino, počutijo kot tujci v domovini. »Če se avstrij-
ski politiki že tako ogrevajo za preštevanje, mar ne bi takšno preštevanje pričeli pri večini, pa bi skušali ugotoviti, kdo se čuti za Avstrijca in kdo za Nemca? Pri tem bi prišli Ro kaj poučnih rezultatov,« se je vprašal govornik.
Na koncu je Marjan Osolnik poudaril, da so takšna enostranska dejanja in dogajanja hud udarec jugoslovansko - avstrijskim	odnosom.
Napadi avstrijskega tiska in izjave avstrijskih državnikov so zadnje čase namenjeni tudi neuvrščeni in samoupravni socialistični Jugoslaviji. »Očitno obstajajo sile — verjetno ne samo v Avstriji — ki jim izzivanje kriz in napetosti na mejah Jugoslavije ustreza, ker pričakujejo, da Jugoslavijo lahko s tem demobilizirajo in pasivizirajo v njeni vlogi aktivnega dejavnika v mednarodnih odnosih, v politiki neuvrščenosti. Toda socialistična Jugoslavija je uspešno vzdržala vse pritiske v preteklosti, niti najmanj je niso omajali na njeni jasno začrtani poti v boju za' družbeni napredek in pravične ter enakopravne mednarodne odnose. V svojem boju danes nismo o-samljeni. In prav v zadnjem času smo priče vse širšemu prodoru naprednih idej, družbenega razvoja ter mednarodnih gospodarskih in političnih odnosov.«
mm novice 3
September 1976
Koroški borci so zborovali
Na predvečer praznika naše občine so se v Logarski dolini zbrali koroški partizani. Čeprav se že leta zbirajo na tovariških srečanjih, jih toliko kot tokrat še ni bilo zbranih. In v Planinskem domu se niso sestali zato, da bi zopet obudili spomine na težke vojne dni, se sprostili ob pogovorih o svojem sedanjem delu in življenju. Srečali so se zato, da bi tudi oni, ki so Koroško osvobodili nacistične pošasti, povedali svetu svoje odločno mnenje. Skupno sejo obeh organizacij koroških partizanov s te in one strani meje sta vodila njuna predsednika Pavel Žavcer in Karel Prusnik.
Udeleženci zborovanja so tudi s transparenti pokazali svojo podporo boju
koroških Slovencev
Skoraj vsi so se priglasili k besedi — njihova pripoved je bila ostra, o-gorčena in odločna, njihovo srce je bilo polno grenkobe. S svojim živim pričevanjem so sestavili popoln mozaik razmer, v katerih so živeli koroški Slovenci zadnjih 31 let, razmer, ki tam vladajo še danes. Ni treba posebej poudarjati, da je tako razkrita resnica drugačna od tiste,
ki jo prikazujejo vladni in strankarski prvaki v Avstriji in na Koroškem. Boj koroških Slovencev ni boj za premaknitev državne meje, to je boj za svobodno življenje in za obstoj na svoji domači zemlji.
Bivši partizani so nedvoumno poudarili, da so bili Slovenci na Koroškem najmočnejši in najbolj žila-(Nadaljevanje na 5. strani)
Karel Prušnik — Gašper je v soboto spregovoril tudi na slavnostnem zborovanju. Njegove besede so bile toplo pozdravljene
OBČINSKI
NAGRAJENCI
(Nadaljevanje s 3. strani) pobratene občine prejel spominsko darilo. To je maketa spomenika NOB na Zlatiboru in na katerem je pesnik Vaško Popa med drugim zapisal: »NE dam ovo sunca u očima, ne dam ovo hleba na dlanu.« Spomenik so postavili v spomin na ranjence prve
Delegacija iz pobratene občine Čaje-tina je podarila maketo spomenika iz Zlatibora
partizanske bolnice na Zlatiboru, ki so jih okupatorji zverinsko pobili s tanki. Med približno dvesto žrtvami so borci iz skoraj vse Jugoslavije. V skupni grobnici počivajo ostanki mladega narodnega heroja Save Jo-vanoviča-Sirogojna.	J. P.
Udeleženci zborovanja med odkrivanjem spominske plošče
Ocena javne razprave
Občinski svet zveze sindikatov je na svoji razširjeni seji ocenil potek javne razprave o zakonu o združenem delu v naši občini in opredelil stanje samoupravne organiziranosti delavcev v združenem delu. Groba ocena je dokaj ugodna, saj se je razprave od skupno 3400 zaposlenih udeležilo 74 odstotkov delavcev in veliko občanov.
Od 36 osnovnih organizacij sindikata razprava ni bila končana le v Iskrinem obratu na Ljubnem. Vsebinsko zelo kakovostne so bile razprave v GG Nazarje, V GLIN, v Smreki v Gornjem gradu in v Gradbeniku na Ljubnem. Drugod je bilo čutiti težnje po bolj formalnem pristopu, zato so razprave v teh sredinah izzvenele le kot razlaga zakonskih določil. Manjkale so predvsem ocene obstoječih samoupravnih odnosov s predlogi rešitev za bodočo samoupravno organiziranost v skladu z novim zakonom. Tudi po krajevnih skupnostih je razprava zajela bolj organe teh skupnosti kot pa širši krog občanov. V sodelovanju z republiškim odborom sindikatov delavcev kmetijstva in živilske industrije in centrom za samoupravljanje pri republiškem svetu ZSS je bila na ZKZ v Mozirju okrogla miza na temo Združevanja dela in sredstev z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci in organiziranje zadruge v luči novega zakona. Po predvidevanjih bo podobna okrogla .miza pripravljena tudi v Nazarjah in na temo Povezovanje lesne industrije in gozdarstva in dohodkovni odnosi na tem področju.
V gozdarstvu in lesni industriji Nazarje so že kaj kmalu spoznali, da njihova samoupravna organiziranost ni primerna. Posebna komisija je pri svojem snovanju naletela na velika nasprotovanja in opore, ki jih
(Nadaljevanje s 4. strani) vi prav tedaj, ko jih na papirju še ni bilo, tedaj ko so se borili za avstrijsko državnost in demokratičnost. Svojo neuklonljivost bodo dokazali tudi v današnjih težkih trenutkih, upajoč, da pravica mora zmagati. V borbi za najosnovnejše človeške pravice in dostojanstvo ne bodo klonili. Vsi se zavedajo, da pripadniki manjšine v svojem pravičnem boju ne bodo ostali osamljeni, da resnica o njihovem položaju že prodira v svet in da bo o njej spregovorila tudi svetovna javnost. Pod pritiskom mračnih in vse močnejših nacističnih sil, nekoč v zgodovini že premaganih, se Avstrija pojavlja kot rabelj; ki želi iztrebiti manjšino. In njeno asimilatorstvo ni nič drugega kot janičarstvo srednjeveške Evrope v novi obliki.
je po trdem delu le uspela streti. Pri njenem delu so ji bila osnovno napotilo določila osnutka zakona o združenem delu. Razprava o zakonu se je v GLIN začela zato že pred njenim formalnim začetkom. Plod takšne razprave dela komisije je nova organizacija GLIN, ki so jo delavci v mesecu juniju sprejeli na svojih zborih. Tudi v ljubenskem Gradbeniku je bila razprava vsebinsko zelo poglobljena in dobro pripravljena. Dopolnili so jo z oceno samoupravnih razmer, izdelali rešitve in sprejeli nove oblike organiziranosti. Javno razpravo so povezali tudi z vsemi aktualnimi vprašanji, s katerimi se srečujejo pri svojem gospodarjenju.
V drugih enovitih delovnih organizacijah kot sta Elkroj in Savinja so bile razprave dobro pripravljene in je bilo v njih že čutiti težnje o čimprejšnjem prilagajanju sedanje samoupravne organiziranosti novim načelom. Delavci mozirskega Turista so med razpravo ugotovili, da bodo združili vse zmogljivosti na njenem področju. Samoupravni sporazum o združitvi z RTC Golte je že pripravljen in do združitve ni več daleč. Na Golteh je bila razprava bolj formalnega značaja, pa kljub temu so tudi tu že pričeli iskati u-strezne rešitve v nadaljnjem povezovanju in združevanju in v korenitih kadrovskih spremembah. V temeljnih organizacijah, ki imajo sedež izven občine je bila razprava zelo različna. Turistični center Golte smo že omenili, v MGA Gorenje je bila razprava zelo zavzeta in je bilo v njej čutiti močno željo po uresničevanju stabilizacijskih ukrepov. V gornjegrajski Jelki so le razložili zakonska določila, v Cinkarni so razpravo izvedli, niso pa o njej obvestili štaba za vodenje javne razprave, v Iskrinem obratu na Ljub-
Do uničenja manjšine pa ne bo prišlo. Koroški Slovenci so trdno odločeni, da se poteptati ne bodo pustili. Celotna skupnost je že potrdila, da bo napela vse sile in onemogočila uresničitev podlega načrta. Tudi v tem so si bili koroški partizani v Logarski dolini enotni. Zato so tudi navdušeno pozdravili besede dr. Francija Zwitterja ko je dejal: »Da ne vedo, kje živimo? Da ne vedo, koliko nas je? To so puhle izmišljotine, ki jim ne more nasesti noben lahkovernež. Vse in točno vedo. Kot so vedeli takrat, ko so nas izseljevali in so poznali sleherno slovensko hišo na Koroškem. Živimo pa še vedno tam, kjer smo živeli pred stoletji. Žilavi bomo kot smo bili med narodnoosvobodilnim bojem, ko smo bili koroški partizani edini, ki smo se v Nemčiji borili proti nacizmu.«
J. P.
nem pa razprave kljub velikim prizadevanjem niso izvedli.
Na koncu bi veljalo poudariti, da razprava o osnutku zakona o združenem delu še ni končana, da je bila le uvod v proces nadaljnje krepitve samoupravnih sil. Prav tako in še bolj zavzeto se bo treba dela lotiti v naslednjem obdobju, ko bo treba zakonska določila uresničiti v praksi, jih uveljaviti in jim prilagoditi naše delo in ravnanje.
Janez Plesnik
ZA POSOČJE
Potres, ki je v maju prizadel Posočje, je terjal od vseh delovnih ljudi in občanov SR Slovenije in Jugoslavije v celoti, zlasti pa delovnih ljudi na prizadetih območjih, veliko naporov, da so v sorazmerno kratkem času zagotovili najnujnejše pogoje za življenje in delo. Zadnji potresni sunki pa so ponovno povzročili veliko škodo, zato bodo potrebni dodatni napori celotne družbene skupnosti, da se prizadetemu prebivalstvu zagotovijo kolikor toliko normalni pogoji za prezimitev. Akcijo za odpravo posledic potresa bo zato nujno treba pospešiti. Zbiranje sredstev iz enodnevnega zaslužka poteka prepočasi. Čeprav smo v naši občini v primerjavi z drugimi dosegli zavidljive uspehe, z njimi ne smemo in ne moremo biti zadovoljni. Zato se moramo vsi vključiti v odločno akcijo, s katero bomo solidarnostno zbiranje sredstev, tako v temeljnih organizacijah združenega dela kakor v krajevnih skupnostih, dosledno in čim hitreje končali. Zavedati se namreč moramo, da je ponovno nastala materialna škoda velikanska in da so ogrožena tudi človeška življenja. Vedeti moramo tudi, da so zadnji potresi v nekaj sekundah razdrli štirimesečne napore za vzpostavitev normalnega življenja na Tolminskem in da tudi zato ne smemo uničiti zrahljanega u-panja prizadetih ljudi, da bodo jesensko deževje in zlasti zimo preživeli na toplem. Svojo človeško dolžnost moramo izpolniti in v preteklosti potrjeno solidarnost izpričati tudi tokrat. Pri tem bi nam morala biti za zgled krajevna skupnost Ljubno ob Savinji, ki je že prvi dan sprejela sklep, da za tolminsko nameni 10.000 dinarjev in jih je takoj nakazala. * V
POPRAVEK
V zadnji številki Savinjskih novic se je pri objavi članka DELEGATSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI naredila neljuba napaka in sicer pri odstavku, ki govori: »Vztrajnostno krmilno pripravo imajo lahko tudi priklopna vozila, pri katerih je največja dovoljena teža 3,5 ton, če hitrost njihovega premikanja ne presega 80 km na uro«. Odstavek se pravilno glasi takole: »Vztrajnostno krmilno pripravo imajo lahko tudi priklopna vozila, pri katerih je največja dovoljena teža 3,5 ton, če hitrost njihovega premikanja ne presega 30 km na uro.
Koroški borci so zborovali
Velik
napredek
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga je ob svojo 15-letnici, ob 25-letnici osemenjevalne službe in v o-kviru praznovanj občinskega praznika priredila dan živinorejcev. Na razstavo živine so rejci prignali 110 živali. Razstava je pomenila pregled selekcijskih dosežkov v občinah Velenje, Žalec in Mozirje. Pri organizaciji so sodelovali še ERA — TOZD Kmetijstvo Šoštanj, žalski kombinat Hmezad in celjski ter ljubljanski veterinarski zavod.
Zanimiv je pregled zgodovinskih podatkov. Povprečna mlečnost krav, razstavljenih leta 1959 na Ljubnem, je bila 3309 litrov, nobena krava pa ni dajala več kot 5000 litrov mleka. Leta 1963 so krave razstavili na Rečici. Povprečna mlečnost teh krav je bila 3673 litrov in dve nad 5000 litrov. Na naslednji razstavi, ki je bila osem let pozneje prav tako na Rečici, je bila povprečna mlečnost krav 4218 litrov; med temi kravami jih je osem dajalo več kot 5000 litrov mleka. Povprečna mlečnost krav v Gornjem gradu je bila 5200 litrov in 30 molznic daje več kot 5000 litrov mleka. Od tega daje 23 krav od pet do šest tisoč litrov, pet od šest do sedem, ena krava od sedem do osem tisoč in prav taksena nad osem tisoč. Mlečnost letošnje prvonagrajenke je 8319 litrov.
V	skupini starejših krav so bile najboljše živali Edija Jurjevca iz Juvanja, Ivana Atelška iz Šmihela in Jakoba Breznika iz Krnice. Pri
- mlađih kravah je bila prva krava Antona Verbuča iz Šmihela, druga Edija Jurjevca iz Juvanja in tretja Vinka Cokana iz Zgornjih Roj. Pri mlajših kravah so bile najboljše krave Ivana Atelška iz Šmihela, Zdravka Ročnika iz Zavodenj in Karla Zagože-na iz Tera. Najboljšo telico je pripeljal Alojz Žmavc iz Bočne.
V	Gornji Savinjski dolini je danes preusmerjeno v proizvodnjo mleka že 250 kmetij. Vse to je rezultat načrtne akcije kmetijske zadruge, izdatnih vlaganj v kooperacijsko dejavnost, zamenjave pasem in sodobnih proizvodnih postopkov. Odkup tržnih presežkov mleka je lani dosegel 5,3 milijona litrov mleka. Največji tržni proizvajalec je nedvomno Ivan Glojek iz Šmartnega ob Dreti, ki je lani oddal 56.909 litrov mleka, sledita pa mu Ivan A-telšek iz Šmihela s 40.607 in Ivan Rakun z 38.114 litri mleka.
Doseženi rezultati potrjujejo dejstvo, da so kmetje v mozirski občini postali pomembni proizvajalci mleka in mesa in da si bodo s preurejanjem kmetij omogočili dodatni zaslužek na področju kmečkega turizma.
Zdrava in močna živina je ponos vsakega kmečkega gospodarja
V slavnostnem krogu se je zvrstila najboljša živina. Kravam zmagovalkam so obesili spominske zvonce
In tako je bilo na razstavi, ki je bila v Rečici ob , Savinji. Napredek od takrat do danes je očiten
srečanja
Komisija za informiranje	■ W S ■ gardm (g g[
pri OK ZSMS Mozirje	I I 8 B ET M & Ji H i
ZA PRIČETEK DERBI
Nogometaši NK Gradbenik pod vodstvom trenerja Franca Nežmaha nizajo uspeh za uspehom. ' Največjega so vsekakor dosegli s tem, ko so postali pokalni zmagovalci na področju temeljne nogometne zveze Celje. V finalni tekmi so doma brez težav premagali nogometaše iz Radeč. Zdaj upajo na srečo pri žrebu in bodo poskušali v zaključnih bojih na področju Slovenije iztržiti še kaj več.
Pričelo se je tudi tekmovanje v vseh ligah v celjski regiji. V najkva-
litetnejši skupini ima naša občina sedaj dva predstavnika. V prvem kolu sta se na Ljubnem pomerila Gradbenik in Elkroj. Domačini so bili prepričljivo boljši in so prvi občinski derbi dobili s 6 :0. Drugo kolo je bilo za oba kluba zelo uspešno. Ljubenci so dosegli svojo drugo zmago. Na vročem terenu v Šoštanju so premagali domačine z 1:0. Tudi igralci Elkroj a so se veselili. V prvem nastopu pred svojimi navijači so premagali Osankarico s 5 :3.
Posnetek s prvega »modnega« občinskega derbija med Gradbenikom in
Elkrojem
IZMENJAVA DELEGACIJ
Ob praznovanju občinskega praznika smo v naših vrstah lahko pozdravili _ tudi goste iz pobratene občine Čajetina. V njihovi delegaciji so bili Vidoje Šuki-lovič, predsednik občinskega odbora ZZB, Veljko Stamatovič, predsednik poslovnega odbora OZD PIK iz Cajetine, Ratko Jeremič, direktor direkcije za turizem in predsednik zbora krajevne skupnosti Čajetina, Ljubiša Knežević, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance SO Čajetina, dr. Milojevič, zobozdravnik v zdravstveni postaji Ca-
jetina in Risto Ačimovič, vodja glavne pisarne uprave SO Čajetina.
Predstavniki naše občine so jim samo teden dni kasneje že vrnili o-bisk in se udeležili slavja ob njihovem občinskem prazniku. Na obisku v Cajetini so bili: Franjo Gerdina, podpredsednik SO, Hinko Čop, podpredsednik izvršnega sveta, Stane Kranjc, sekretar občinske konference SZDL, Lojze Plaznik, direktor ZKZ in predsednik zbora krajevnih skupnosti, Franc Miklavc, direktor OZD Smreka in Ivan Zupan, direktor OZD Turist.
Uresničena želja
Po znatnih naporih in dolgotrajnih prizadevanjih so mozirski mladinci dobili svoj klub. V tri prostore so vložili pol milijona starih dinarjev in veliko ur lastnega dela. V izdatno pomoč so jim bili pri delu mladinci iz aktiva na Brdcah, u-porabo prostorov pa jim je omogočil občinski izvršni svet.
Klub naj bi postal shajališče mladih. V njem bodo lahko poslušali glasbo, gledali bodo lahko filme, ki jih bodo sami posneli in tiste, ki jih bodo najeli, poslušali bodo različna predavanja, spremljana z diapozitivi, prostore pa bo za svoje potrebe koristila tudi mozirska osnovna organizacija. Posvetili se bodo tudi drugim oblikam kulturne dejavnosti, saj bodo v klubu lahko razstavljali svoja dela mladi umetniki iz njihovih vrst. Svoja dela je že predstavil Niko Mlakar, pa tudi v bodoče bodo vrata kluba na stežaj odprta vsem, ki si bodo to želeli.
Zanemarili niso tudi idejnopolitičnega dela in vzgoje. Zato bodo v klubu pripravili manjšo marksistično knjižnico, katere zametek že nastaja. Poskušali bodo pripraviti čim več predavanj in razgovorov o različnih aktualnih in pomembnih dogodkih in dogajanjih pri nas in v svetu. Poudarjajo tudi, da so njihovi prostori na voljo še ostalim organizacijam in društvom, ki v svojih vrstah vključujejo mlade.
Spomenik
flosarjn
Ljubenska osnovna šola praznuje ob občinskem prazniku tudi dan svoje šole. Za to priložnost so letos pripravili tridnevno razstavo likovnih in tehničnih izdelkov in priredili športna tekmovanja v košarki in nogometu. Popoldne so se zbrali na prostoru pred šolo in odkrili spomenik savinjskim splavarjem. Ta je visok tri metre in je iz hrastovega lesa, izklesal pa ga je znani ljudski umetnik iz Škofje Loke Peter Jovanovič.
Ob svojem prazniku so na Ljubnem pogostili predstavnike pobratene šole iz Ljubiša v občini Čajetina. Z njimi so prve neposredne stike navezali lani ob dnevu mladosti, ko so izmenjali mnenja in izdelali načrt za sodelovanje. Gostje iz Srbije so jih prvič obiskali lani ob otvoritvi šole, pa tudi letos so se že dvakrat sestali in se pogovarjali o krepitvi že sicer tesnih stikov. Dneva šole so se udeležili tudi šolniki iz Mačkata. Z njihovo šolo se je pobratila osnovna šola iz Gornjega grada. Gostov iz Srbije je bilo tokrat dvajset in so v Gornjo Savinjsko dolino prišli na sindikalni izlet.
Radmirje najmodernejša gasilska oprema
V začetku meseca avgusta je bilo v Radmirju zelo praznično gasilsko vzdušje. Na veliki vaji gasilcev iz vse doline — sodelovale so vse desetine, je bila preizkušena sposobnost mobilnosti ter akcijska spretnost gasilskih enot. V verigo so vključili kar deset motornih črpalk in uprizorili napad na namišljen požar, skoraj 2 km od razpoložljive vode. Vaja in svečan sprevod je bil organiziran ob priliki preizkusa novega gasilskega avtomobila — cisterne TAM 5500, ki ga je kupilo gasilsko društvo Radmirje v 79. letu svojega obstoja.
Zahvaljujoč zavednim krajanom Radmirja in okolice, ki so v kratkem času zbrali 24 starih milijonov dinarjev prostovoljnih prispevkov ter zavarovalnici »SAVA«, ki je prispevala 20 starih milijonov posojila, je postala občinska gasilska zveza Mozirje bogatejša za nov moderen avto, ki je v ponos celi dolini. Kolikšne pomembnosti je takšna pridobitev, se bo izkazalo šele ob priliki reševanja in gašenja.
DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI
ZDRAVNIK:
Od 4. 10. 1976 od 7. ure do 11. 10. 1976 do 7. ure — dr. KELEMEN Ernest Mozirje
Od 11. 10. 1976 od 7. ure do 18. 10. 1976 do 7. ure — dr. URLEP Franc, Gornji grad
Od 18. 10. 1976 od 7. ure do 25. 10. 1976 do 7. ure — dr. SIRKO Franc, Mozirje
Od 25. 10. 1976 od 7. ure do 1. 11. 1976 do 7. ure — dr. BUT Ivan, Mozirje
ŽIVINOZDRAVNIK:
3.	10. 1976, dipl. vet. LOGAR Franc. Solčava, tel. 846-025.
10.	10. 1976, dipl. vet. MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, tel. 840-004.
17.	10. 1976, dipl. vet. RESNIK Tone, Mozirje, tel. 830-978.
24.	10. 1976, dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001.
31. 10. 1976, dipl. vet. LOGAR Franc, Solčava, tel. 846-025.
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopis, objave in oglase za vsako številko sprejemamo od petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO Celje TOZD grafika Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.
Potreba po posodobitvi gasilske tehnične opreme pesti vsa gasilska društva v Mozirski občini. V preteklih letih so res vsa društva u-spela pridobiti avtomobile, vendar primanjkuje opreme in sredstev za gašenje v posebnih pogojih (npr. vnetljive tekočine, pline, el. instalacije ter požare, kjer ni vode, ali je neučinkovita). V Radmirju so imeli gasilski avto kombi IMV že precej
amortiziran. Misliti je bilo treba na novo vozilo, boljšo opremo. Na strokovni ekskurziji v »TAM« so ugotovili, kakšne so tehnične možnosti. Šele po uspešni akciji prispevkov ter ugodno rešeni vlogi za kredit je bila sprejeta odločitev za nabavo kombiniranega vozila s cisterno ter agregatom za kemično peno.
Potreba po takšnem vozilu je prisotna še predvsem v tem delu Gornje Savinjske doline, kjer je veliko število gospodarskih objektov visoko v hribih, kjer običajno ni mogoče dobiti dovolj vode. Pogosti so gozdni požari ter požari, ki jih zaneti strela. Zato je dovoz nekaj m8 vode na
požarišče lahko odločujočega pomena — če že ne za napad, vsaj za o-brambo sosednjih objektov. Močno in prostorno vozilo uspešno prepelje tudi več gasilcev po vsaki cesti, ki je prevozna z avtomobili.
Po uspešni vaji — preizkušen je bil tudi novi avto, je bil pred odrom s številnimi botri, ki so se še posebno izkazali s prispevki, svečano o-krašen TAM 5500. Svečano ga je
zaupal v uporabo -domačim gasilcem predsednik izvršnega sveta skupščine občine Mozirje tov Hubert Her-ček, ki je istočasno zaželel gasilcem, da bi jim vozilo dobro služilo in da bi ga ne bilo treba pogosto uporabljati.
Po zaključku svečanega dela je bilo ob gasilskem domu v Radmirju pravo gasilsko slavje. Kar preko dvesto gasilcev iz območja cele občine se je skupno poveselilo s ponosnimi Radmirčani.
Tekst in fotografije: Jože Miklavc
RAZGLAS
Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Mozirje
Obvešča
vse občane, da so uradne ure za stranke pri Občinskem javnem tožilstvu v Velenju vsako sredo od 8. do 11. ure in od 14.30 ure do 15.30 ure.
Mozirje, 15. 9. 1976
NAČELNIK ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE Janez Štiglic, prof.
Gasilci med vajo. Za uspešno delo je potrebno precej spretnosti
8