■A
KRANJSKI ZVON
^JžUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1938. Št. 12.
Posamezna štev. 1 Din.
Dekleta ne zamudite!
Za letošnji advent bomo imeli duhovne vaje /-« Pričetek v četrtek 15. t. m., zaključek v ne-ve'Jo zjutraj. Govori zvečer ob 8. uri, zjutraj ob poli j^ti Ur; v župni cerkvi. Vsako jutro ob sedmi uri „0s Iabko pri svojem delu, v službi. V nedeljo pred Sesto sv. mašo skupno sv. obhajilo. Govori priznani Dvornik g. Frohlich iz Kokre. Dekle, ne zamudi ugodne Mike, pridi še Ti, da se skupno posvetimo in nabe-|e,»io svežih sil za težko življenje. Ne bo lepega božiča lez resne in dobre priprave. Pripelji s seboj svoje Mjateljice!
Naj živi Kristus Kralj!
Za srečno družino.
v, Zopet se bližajo lepi božični prazniki! Kako so bo-^leni prazniki posebno pomembni in polni veselja v V'Snki dobri katoliški družini! Če l>i izpraševal med K '"sli m i. katere najlepše spomine imajo iz mladosti,
1 goiovo večina krščanskih ljudi odgovorila, da nosi ^*<jiepše spomine na božične praznike, ki so jih praz-^Vali v domači družini. Koliko miline, koliko tihe vvec;e prinašajo vsako leto božični prazniki v vse kr-|(a'iske hiše. Takrat se čuti, da je vsaka dobra kato-
|sku družina posestrima one sv. Družine v betlehein-
v|'i pečinah. V dobri krščanski družini je pač, kakor . °azareški hišici vez božje ljubezni tista, ki osrečuje J1 Prinaša božji mir in blagoslov, ki ga svet brez
°8a ne pozna.
Toda kdor pazno opazuje vrvenje sedanjega časa, t-. priznali, da se redčijo med nami one srečne dru-ki so v svojem življenju in svoji sreči podobne v 1 Družini. Ločitev zakonov je bila pred vojno v na-.etU narodu skoro nepoznana reč. Danes je po mestih 'udustri jskih k raj h ločitev zakonov postala že tako y °«na stvar, da se svet nad tem že več ne zgraža.
0r° in ženo, Boga in moža izdati, to že ni nič redkega i  c| nami. Sreča gine iz družin, gorje pa raste vedno
?lJ in boli.
'ti
Materialisti, ki smatrajo, da srečo prinaša le denar Uživanje, tako radi govore, da je vsega tega kriva a*erialna beda, slab gmotni položaj. Kako neumno
je tako govoričenje. Materialnih dobrin smo imeli v narodu pred 25, 30, 40 leti mnogo manj, kakor jih je danes. In vendar je bila takrat v družinah sreča doma, danes pa nezadovoljstvo in gorje. Pomanjkanje materialnih dobrin ni vzrok, da gine tiha sreča iz naših družin. Med nami je malo ali pa nič tako revnih družin, kakor je bila ona sv. Družina v betlehemski votlini in vendar je danes ni nikjer tako srečne družine, kakor je bila ona, po človeških pojmih tako zapuščena družina.
Boga ni v družinah, zato ni sreče v domovih. Bog edini je, ki more osrečiti človeško srce. Zastonj zida hišo, kdor jo zida brez Boga. Kjer pa sta dva ali kjer so trije zbrani v božjem imenu, tam je Bog in njegov mir med njimi.
Sredi devetnajstega stoletja je začelo svobodomi-selstvo ruvati božjo misel iz človeških src, za njim je prišel marksizem s svojim materializmom in obetal raj na zemlji, brez Boga, pa je ustvaril gorje, kakršnega ne pomni človeški rod. Čim bolj gine božja misel iz človeških src, tem bolj izgublja človek one pogoje, ki ustvarjajo srečo v družini. Ni več smisla za odgovornost, ni več skromnosti, ni zatajevanja, ni vere in ne zvestobe, ni požrtvovalne ljubezni, ni molitve in tudi ne več božjega, blagoslova. Kakor v vsem javnem življenju, tako se tudi v družini kaže s strahotno jasnostjo, da, človek odreže vejo sreče, na kateri sedi, če odžaga v sebi božjo vero.
Ker gine iz duš vera v Boga, propada.tudi smisel za odgovornost. S kako lahkomiselnostjo sklepajo danes mnogi zakonske zveze. Kolikokrat opazujemo danes, da mnogi sklepajo zakonske zveze brez smisla za odgovornost, ki jo .prevzamejo z zakonom. Nekateri so skoro še otroci, pa silijo v zakon, so brez zadostne telesne in duševne zrelosti, brez smisla za to, da zakon nalaga velike dolžnosti in odgovornosti. Niso redki slučaji, ko brezposelni ustanavljajo družine lahkomiselno in brez skrbi, kaj bo prinesel drugi dan, brez skrbi, kako bosta preživela družino. Na kaki veselici se seznanila, vname se strast in brez kake resne priprave, brez zadostnega poznanja skleneta zvezo za celo življenje. Potem ni čudno, če pride kmalu do prepirov, do nesreče, katere nočeta pripisati sebi, ampak
so vsega krivi drugi. In radi takih lahkomiselnih zakonov pride tolikokrat do ločitve.
Zdi se, da danes starši pri vzgoji otrokom vcepijo premalo smisla za odgovornost! Premalo opozarjajo doraščajočo mladino, da človek s tem, ko stopa v zakon, prevzame na sebe veliko odgovornost pred Bogom in narodom. Stopiti v zakon pomeni prevzeti nase Odgovornost za duše, odgovornost za življenje, odgovornost za srečo in nesrečo.
Cele romane bi lahko napisal iz dogodkov, ki pričajo, kako včasi tudi starši nimajo te zavesti o odgovornosti. Na stanovanju dobim v skupnem življenju mater, komaj 16 letno hčer in njenega ljubimca. Mati vse to vidi in pusti. Hči postane nezakonska mati, otrok ima že otroka. Brez sredstev, brez zaslužka, brez zadostne skušnje in brez zadostne duševne in telesne zrelosti postajajo očetje in matere, jasno je kakor beli dan, da v takib razmerah ni podlage za srečno družinsko življenje.
Ker ni čuta za odgovornost, se množe tudi ločitve zakonov. Mož pusti ženo in otroke in gre od njih, da bi sam bolj lagodno mogel živeti. Še žival ne zapusti svojih mladičev, pač pa to store matere in očetje, ki so postali očetje in matere brez zadostne zrelosti, brez zavesti o odgovornosti, ki jo polaga očetovstvo in materinstvo.
Kjer peša verski duh, tam tudi ni več v zakonih zvestobe, ne prave ljubezni, ki osrečuje družino. Da se otresejo dolžnosti do žene in otrok, ki jih nalaga celo družabni zakon, se spozabijo celo tako daleč, da zavržejo svojo vero in prestopajo v drugo vero, ki legalizira zakonolomstvo in prešestvovanje. Kakšna vera je pač to, v kateri za par tisoč taks lahko dobiš ločitev od svoje žene in dosežeš poroko z drugo? Žal so odpadniki od vere prišli danes že iako daleč, kakor oni rokomavh v Udnem borštu, ki je poročal pod krivo jelko: „In nomine patre, vzem' jo na kvatre, če drugo dobiš, pa to zapustiš..."
Jezus je rekel: „Kdor pusti svojo ženo in vzame drugo, prešestuje; če žena pusti svojega moža, pa drugega vzame, prešestuje ..." Pa se dobe „krščanske vere", ki se ponujajo tudi med nami, ki, poročajo in raz-poročajo proti božjemu ukazu, kakor oni rokomavh pod krivo jelko. Če ni zvestobe do Boga in cerkve, je ludi ni do žene in do moža.
Važen činitelj družinske sreče je samoodpoved, zatajevanje. Za vse velja, kar je govoril Gospod: »Kdor hoče biti moj učenec, naj zatajuje samega sebe ..." Odpoved in žrtev je potrebna tudi v zakonu. Mož in žena se pač morata znati žrtvovati za družino, za otroka. Dober in veren oče, enako tudi poštena mati, najde svojo srečo v odpovedi, v žrtvi za svojo družino. Če treba dati tudi svoje življenje za otroka, pa ga žrtvuje dobra mati, dober družinski oče! Koliko spoštovanja pri svojih otrocih in koliko ljubezni v družini žanjeta oče in mati, ki se žrtvujeta za svojo deco, ki si znata radi otrok kaj odreči, radi otrok tudi trpeti.
Kaj pa takozvani moderni zakonski? Le uživanje-nič odpovedi. To je njih geslo. Bela smrt prihaja v naše družine, enega ali kvečjemu dva otroka... jih bo pa redil, kdo se bo z njimi ukvarjal?" Odg«' varjajo na svarila dušnega pastirja. „Pa bi se ztli/'''1-Rajši greh in pogubljenje, kakor malo odpovedi! ker starši ne poznajo žrtve za otroka in za Boga, Pa tudi njih otroci ne poznajo več ljubezni do staršev in ne žrtve za svoje roditelje.
In končno, kar je prvo: Za srečo v družini je P0' treben blagoslov božji. Ta pa prihaja v družino V° molitvi, po zakramentih, po bogoljubncni življenj11. Kjer sta dva ali kjer so trije, zbrani v Jezusove"1 imenu — y molitvi, tam je Jezus med njimi, tam Je nad družino božji blagoslov, ono skrivnostno sredstvo-ki prinaša srečo, katere svet ne pozna. Po molitvi, p° zakramentih prihaja v družine posvečenje, blagoslov milost, tiha srčna sreča, ki jo poznajo le oni, ki nosu0 Boga v svojih dušah.
Boga, vero in molitev nazaj v naše družine, pa ')0 v njih cvetela tiha odpoved, smisel za žrtve, lepa Uu' bežen in božji blagoslov, z vsem tem pa bo združen'1 ludi družinska sreča.
Most čez Kokro.
V nedeljo, dne 18. decembra, bo blagoslovljen novi most &6 Kokro. Tmena še nima pravega, morda hi bilo prav, če W imenovali kar „Sv. Janeza most". V sredi mostu bo namreč n°' meščen v za to pripravljenem prostoru kip sv. Janeza NepllBl11' ka, ki so ga naši predniki imeli na lesenem mostu preko SflV ' Kip je ležal pod streho v župnišču, mestna občina ga je se<W da hi popraviti in bo odslej zopet stal na svojem mestu.
Mostovi so predvsem gospodarskega pomena, novi mos' Kokro ima pa tudi velik pomen z dušno pastirskega stnl'sCl1' Takoj, ko sem prišel v Kranj, mi je bilo jasno, da je t'8 *' ali graditi most čez Kokro od sredine mesta na hujansko str" ' ali pa bo treba zidati v Kokriškem predmestju novo cerk',vj Kranj se namreč radi svoje lege med dvema rekama ni Hi"fi' več razvijali preko bregov Kokre, ker ni bilo mostu, edina '""^ nost za njegov razvoj brez mostu čez Kokro je bila proti s veru  na  kranjsko polje. Kranj se zadnja  leta močno ''il/V'''jv kmalu bo še enkrat večji, kakor je bil takoj po vojni. Če "l , mesto širilo naprej proti severu, bi ostala župna cerkev na l"'r' feriji. Težko bi bilo dobiti sredstva za zidanje nove cerkve severni  strani  Kranja.  Župnija bi  se delila, enotnost dUŽff6^ pustirstva bi močno trpela. Prodno bi se pa mogla zgruditi "
severni strani* mesta nova cerkev, bi  pač trajalo mnogo
let.
Med tem časom pa bi ostal velik del župljanov onstran Ko*'1^ kljub bližini daleč od župne cerkve. Kako težko je priti ®~
s t.
Kokro iz Huj in Klanca, se šel« seUaj zavedamo, ko imamo m0 Preko  Primskovskega  mostu je bilo predaleč, preko $tareS mostu v Kokri ali preko brvi čez Kokro pa silno nerodno. 1° so bili predvsem dušno pastirski oziri merodajni, da sem • na vse načine trudil, da bi se odločujoči činitelji vlueli za |đ novega mostu preko Kokre. ^g Nekateri morajo pač z grdim podtikanjem obrizgati v»
~~  j  l______i _ i _ v__•   rr« i i   v i. —i _ _ i.».•; tU
delo, kjer so duhovniki udeleženi. Tako so skušali nekuteri
napravo novega mostu preko Kokre poleg župnišču naslikan neko trgovsko podjetje za župnišče. Takoj  je bilo treba P0,^ takniti  „trgovske  riamene",  „Škerbcc je  špekulant,  za  to ■ delal novi most mimo župnišča." Povdarjal sem že ob P1'1 | pa naj še sedaj ob blagoslovitvi, da sem vedno zagovarjal B»'
JŠtev. 12.
KRANJSKI ZVON
Stran 47.
naj bi se most preko Kokre zgradil kje drugje, ne mimo žup-nišča, ki je s tem izgubilo svojo mimo lego. Za župnišče ni Prijetno, pa tudi za cerkev ne, 5e drvi mimo velik promet. To-^ nikjer drugod ni bilo primernega prostora in če se je hotel truditi most preko Kokre iz sredine mesta na hujansko stran, Je prišla v poštev edina možnost speljuvn mimo župnišču.
Ko pa se je odločilo, »la se gradi most mimo župnišča, je pU zadeva takoj jasna, du ne smemo pusi it i odprtega dvorišču
župnijsko in ne na drugo stran v hišo Kome ustanove. Tre-
je bilo urediti prostore tako, da! se je /.uprl 'dohod na obe dvorišči in da ima tudi lepo obliko. Tuko je prišlo do stavb ob ž"Piiišeu in ob Škofiji.
Toliko pojasnila Še mi zdi potrebno zu one, ki so dobro V()|je in tudi zu bodoče.
Župnija Kranj
OZNANILA ZA DECEMBER:
t. Državni praznik, ob 9. slovesne molitve zu krulja. 2. Prvi petek v mesecu.
4. II. adv. nedelja, službu božja po navadi, pop. ura molitve '" Pete litanije presv. Srca Jezusovega.
8. Praznik Mar. Brezmadežnega spočetja, ob 10.30 peta sv. feSa z dvema blagoslovoma. Popoldne ob pol treh pete litanije M«tere B.
U. III. adventna nedelja, služba božja po nuvadi. Popoldne, '•danski nauk, po litanijah shod ženske Marijine družbe.
13. Sv. Lucija, ob 7. sv. mnša na Rupi
14., 16, 17. decembra kvatrni dnevi, v sreido in soboto pri (fK'Uije pri jedi, v petek strogi post.
14. Pričetek duhovnih vaj za dekleta., zvečer ob 8. pridiga "' '"lugoslov.
I Qb ppl šestih pridiga in uuto sv. muša, zvečer ob S. pri-P* za dekletu. Po pridigi litanije M. B., pričetek osmine pred
i, \7- Zjutraj ob 5.30 pridiga, zvečer ob 8. pridiga, uuto litanije M,"«re B.
9   f8. Ob 5.45 skupno sv. obhajilo za dekleta, ob 6. pridiga. Ob C*v- mušu v Župni cerkvi, nato blagoslovitev mostu čez Kokro in . "Suslovitev nove ljudske šole. Popoldne ob pol treh križev pot " Banije Matere B. — *<J. Zvečer ob pol osmih litanije Matere B. 20., 21. in 23. zvečer ob pol osmih litanije Matere B. I   24. Vigilija k božiču, strogi post, to je, zklržek mesnih jedil piitrganje pri jedi. Post traja le do  večerje, tako da se Pri večerji uživati meso in je dovoljeno nasiti se. k- Ob ti. zvečer so prično slovesne jutranjice, nato Te Deiim, i ,n°čniea, slovesna peta. sv. maša. Pri poluočnici se deli sv. ob-k;-   ■ Kdor želi prejeti pri polnočni sv. maši sv. obhajilo, naj 1 W8 po večerji, vendar kake zapovedi v tem oziru ni. (r. 25. Praznft rojstva N. Gospoda J. Kr., božič, ob 6. se prično jj?     'uaše, prvii z dvomu blugoslovoma, ob 8. tri svete maše in ,|v 0 ub 10. in pol enajstih, žudnja slovesna peta sv. maša z ul>mi  blagoslovoma.   Popoldne  ob  pol   treh   slovesne lilanije l,,|,e B.
lede
W Sv. Štefan, ni'zai)ovcdan praznik, služba božja kakor ob
Juh.
'fet ^''vcs^er' Zi"'".i' dan v leta, zv. ob pol osmih litanije
ro B. in zahvalna pesem. V      «dventu je vsak dan zjutraj ob h. sv. maša z blagoslovom, ,\| 'S|,,'ui praznika Brezmudežiie se opravi sv. maša pri oltarju ?r« B.
POROČENI PARI:
IftVfe      c J°žcf> delavec, Bobovk l in Skodlur Marija, tov. de-
Gorenje, poročena 6. novembra, kn cCrž'č Stanko, tekstilni tehnik, Maribor in Bizaj Zofija, tkal-lrčiee, poročena 6. novembra.
Grohar Franc, krojač, Sp. Sorica in Plemelj Metka, delavka. Primskovo 89, poročena 6. novembra.
Tič Ivan, delavec, Klane, 71 in Brniča Ivana, delavka, Zlato polje, poročena 20. novembra
Ilija Alojzij, urednik dnevnika ..Slovenec", Ljubljana in Logar Vida, posestnika, Kranj, Mestni trg, poročena 23. novembru v Mostah.
Štrekelj Franc, tkalski mojster, Cirčiče 50 in Turna Marija, (miče 50, poročena 26. novembru
Mršek Alojzij, steklur, Prešernova 15 in Ozimič Marija, delavka, Cesta na Golnik, poročena 27. novembra.
Hafner Rudolf, delavec, Primskovo 104 in Pušnr Matilda, delavka, poročena 6. novembra v Koroški Beli.
Kuhar Franc, tov. delavec, Naklo in Kavčič Ana, tovarniška delavka, Tavčarjeva 12, poročena 13. novembra.
Premru Adolf, graver, Stara cesta 16 in Kolb Grozdann, jezerska cesta 23, poročena  16.  novembru  na Brezjah.
Sekne Jožef, mizar, Voglje 57 in Stružnik Ana, delavka, poročena 20. novembra.
Kavčič Josip, brivski pomočnik, Puhurjevn 3 in Pivk Zofija, delavka, Tavčarjevi 7, poročena 20. novembru
Šilnr Jožef, tkulski mojster, Stražišče 84 in Sitar Ivana, delavka. Rupa 34, poročena 20. novembra.
Roženbergnr Janez, delavec. Klane 46 in Pugelj Marija, tov. deluvka. Klane 5, poročena 27. novembra.
Razpotnik Štefan, čevljar, Primskovo 178 in Dolinšek Ana, v lagal ka, Klane. 59, poročena 27. novembra.
MRLIŠKA KRONIKA:
Pučnik Konrad, posestnik in krojaški mojster, vdovec, rojen 21. februarja 1849, umrl 31. oktobra, Prešeriova 18.
Zupanec Ivana roj. Zerovnik, ženu delavca Mihaela, rojena 22. oktobru 1899, umrla 31. oktobra,  Klane 23.
Depoli Marija, roj. Pire, žena Jurija, rojena 10. septembra 1877, umrla 1. novembra, Bleivveisova 11.
Fajfar Marija roj. Ivele, vdova, rojena 4. decembra 1866, umrla 12. novembra, Huje 12.
K u ral Jožef, zuk. sin Jožefu in Katarine roj. štibelj, roj. 15. maja 1935, umrl 26. novembra, Struževo 28.
Mihelčič Ivana vdova Celesnik roj. Bajželj, žena Janeza, Janeza, rojena 7. aprila 1857, umrla 1. decembra .Bleivveisova 17.
Primskovo
OZNANILA ZA DECEMBER:
1. Državni praznik. Zjutraj ob poli 7. uri rožni venec in lir ta nije. Ob 8. uri šolska sveta muša.
2. Prvi petek. Ob poli 7. sveta maša pred izpostavljenim presv. Ilešnjim Telesom in litanije Srcu Jezusovega.
4. II. advelna nedeljo. Sveta naša ob 7. uri. Skupno sveto obhajilo mož in funtov. Popoldun ura molitve, rožni venec, litanije.
8. Praznik Marijinega Brezmadežnega Spočetja. Svetu muša ob 9. uri. Popoldun rožni venec in litanije.
11. III. adventna nedelja. Sveta maša ob 9. uri. Popoldun rožni venec in litanije.
14., 16. in 17. Kvatrni duevi.
18. IV. advetnn nedelja. Služba božja, kot lil. udventno nedeljo.
24. Glej oznanila Kranj,
25. Sv. maše so prično ob H. uri. Prva tiha, med 2. sv. mašo sv. rožni venec in obhajilo, tretja petu. Pop. pete lit. Muterc B.
26. Nezapovedun praznik sv. Štefana. Služba božja kot 111. nedeljo.
27. Se še moli med sv. mušo rožni venec rudi roženvenske pobožnosti. Po sv. maši litanije Matere božje.
51. Po sveti maši zahvalna pesem.
Župnija Šmartin pri Kranju
OZNANILA ZA DECEMBER:
4. Druga ud ventila nedelja. Božja služba ob o., 8. in poli 10. uri. Popoldun ob 2 ura molitve, rožni venec in litanije.
8. Praznik Brezmadežne. Božja služba ob 6. in 8. z blagoslovom, ob poli 10. uri po navadi. Zjutraj vesoljna odveza in skupno sv. obhajilo Marijine družbe.
11. Tretja adventna nedelja. Božja služba ob 6., 8. in poli 10
13. Sveta Lucija. Tu dan se pobirajo prispevki za cerkvene sedeže.
18. Četrta advetna nedelja, kvatrna. Božja služba po navadi-21. Sv. Tomaž. V Zg. Bitnju sv. maša za sosesko.
24. Zapovedan post.
25. Praznik Rojstva Gospodovega. Na predvečer ob 11. u ri cerkvene molitve, ob 12. uri zahvalna pesem, potem petu sv. maša pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Sv. maše bodo ob poli 6 uri najprej prve tri sv. maše, ob 6. z blagoslovom, od 7. naprej druge tri sv. maše. Ob 9 tiha sv. maša, med katero se moli rožni venec, ob poli 10. uri slovesna peta sveta maša. Popoldan ob poli 3. uri pete litanije M. Bj
26. Sv, Štefan, prvi inučenec. Božja služba ob 6., 8. in poli 10.
27. Sv. Janez Evangelist.
28. Nedolžni otročiči.
31. Sv. Silvester, zadnji dan leta. Ob 4. litanije vseh svetnikov in zahvalna pesem.
POROČENI PARI:
Laznik Martin, kovaški pomočnik v Dravi j ah in Hren Ljudmila, tovarniška delavka iz Lušč, poročena 6. novembru.
Benedik Evgen, tovarniški delavec, Stražišče in Ivana Ambrož, tovarniška delavka, Stražišče. poročena 6 novembra.
Cvirn Valentin, tovarnški delavec iz Stražišča in Prestov Marija, tovarniška delavka y  Voklem, poročena 6. novembra.
Pintar Stanislav, tovarniški delavec iz Knapov in Frančiška Kristan, posestnika hči iz Javornika, poročena na Brezjuh 6. XI«
Martinjuk Jožef, tovarniški delavec, iz Srednje vasi in Bogataj Julijana, tovarniška delavka iz Zirov, poročena 19. nov.
Dolenc Anton, tovarniški delavec iz Zg. Bitnja in Jamnik Leopold i na, trgovska pomočnica iz Stare Loke, poročena 20. nov.
Jane Florijan, posestnik v Sp. Besnici in Dolenc Marija, posestnika hči iz Stražišča, poročena 20. novembra.
Potočnik Janez, delavec na Gor. Savi in Mohorič Frančiška tovarniška delavka, iz    Stare Oselice, poročena. 20. novembra.
llvasti Jožef, delavec v Oreliku iu Benedik Ana, šivilja na Šmarjetni  gori, poročena 27. novembru.
MRLIŠKA KRONIKA:
Rakovec Franc, samski hlapec iz Javornika, star 53 let, umrl 9. novembra.
Križnur Ana, vdova, užitkari.ca iz Zg. Bitnja, stara 70 let, umrla. 18. novemilrra.
Benedik Pavla, samska sitarica iz Stražišča, sara 32 let, umrla 19. novembra.
,.Kavčič Ivana, žena žimoprejca iz Stražišča, stara 48 let, umrla 20. novembra.
Koknlj Jera, vdova čevljarja iz Stražišča, stara 72 let, umrla. 23. novembra.
Vupara Avgust, tovarniški delavec iz Varaždina, star 20 let, umrl  26.  novembra, samoumor.
Y Bernard Franc, zak. sin tov. delavca iz Stražišča, umrl 26 novembra.
Razno
Mohorjeve knjige so došle, dobe se ob delavnikih med uradnimi urami v župni pisarni. Za stroške plača vsak naročnik din 2.50. Prosim pa, da vsi plačate ob prejemu knjig tudi naročnino za prihodnje leto v znesku din 20.—. Če takoj plačate naročnino, potem ni nevarnosti, da pozabite, na to, poleg tega pa Prl" hranite v župni pisarni dvakratno delo. Letošnji molitvenik JB zelo lep in bomo iz njega molili tudi molitvene ure pri skup""1 molitvah v cerkvi. Zal so naročili vezan molitvenik le maloštevilni naročniki. Kdor želi imeti vezan molitvenik, ga more dat1 v vezavo v knjigoveznico Tiskovnega društvu v Kranju. V Koledarju imate točno označene, katere knjige bodo izšle drug" leto v Mohorjevi družbi in katere se bodo dobile tudi vezan« Kdor želi prihodnje leto kako vezano knjigo, naj pride kasne)* doplačat za vezavo, enako tudi, če želi poleg rednih knjig, dobiti še kuko drugo knjigo proti doplačilu.
Dr. Justin Matej, „Novo spoznanje", zakona prejšnja veličina. Mula knjiga o zakonu je izšla v Tiskovnem društvu * Kranju. Spisal jo je znani zdravnik dr. Justin iz Št. Vida »«" Ljubljano. Vsem zakonskim, jo priporočamo! Dobi se v prostori'1 Tiskovnega društva in stane din 12.—. Knjiga je pisana le z" poročene in tudi za ženine in neveste. Marsikomu bo priOe9'8 novo spoznanje o veličini zakona in 6 ustvarjanju novega življenja.
Sv. maša pri oltarju M. B. Na željo vernikov se vrši v "srnl' ni praznika Marijinega Brezmadežnega Spočetja ob 6. sveta Ji>°" ša pri, oltarju Matere božje. Zdi se mi, da je to kar lepo ,n primerno, da se tako bolj poudari Marijin praznik. Če bi bu° to večini župljnnov prav, bomo to navado ohranili v prihodDP
Pojasnilo! Kakor je znano vsem. župljunom, zbiramo kršča"' sko mislečo mladino v takozvanih fantovskih in dekliških °"' sekih. Na Primskovem se je pojavilo vprašanje, ali naj dekl(>t dekliškega odseka sodelujejo tudi pri gasilski četi ali ne. G*j silska četa na Primskovem prireja igre in zabave in pri teh r»' tudi fantov in deklet. Namen Prosvetnih društev in dekli»*S in fantovskih od'sekov pa. je izrazito vzgojnega značaju. Na""', naših dekliških odsekov ni prvo ne telovadba, ne igre, ne Pr • red i Ive, ampak — vzgoja. Mladega dekleta, je treba vzgojit'..* dobro bodočo ženo in mater. Dekleta nikakor ne smemo odt gati od družinskega življenja  s preveliko zaposlitvijo. Dtf&L tudi ne sme mlademu dekletu postati nevarna v moral nem °*1 j ali glede dobrega imena. Če. sprejmemo v svoj krog nilo'.1'^ dekleta, prevzamemo na se tudi odgovornost za to, da nJ" •„ odsotnost od doma ne bo njej v škodo. Starši, ki nam ^a",'"hi'i mlado dekle v naš krog, se zavedajo, da jo ta čas v d" P,, družbi. Če hi dekle »delovalo"' pri raznih društvih in zahjJu sem in tja, bi obstojala v tem velika nevarnost, da se preveč ' trga od domačo družine, da se poplitvi, da postane P'"'1 Zii tistim, modernim damam, ki žive le zu društva in družabnosti
družino in otroka pa nimajo časa. Iz teh ozirov sem v dekU^k odseku na Primskovem že lani in tudi letos ponovno pouda^j.,,' da nobeno dekle ne more biti redna članica dekliškega >'"f
in obenem sodelavka pri gasilski četi Ali naj bo tukaj, ali *? r na obeh straneh no more sodelovati, da bi ne trpela njena 1 ska Vzgoja, da se ne bi tudi zgodilo, da bi kaka dekle P0|d,!jeij tvezo, da gre v družbo v Prosvetni dom, kjer je duhovni v<>d' zahajala, drugam, kjer bi ne bilo nikakega pravega. naldz°rs j,j Sturši bi mislili, da je v naši družbi, pa bi je ne bilo. Lahko y se tudi zgodilo, da bi odšla po našem sestanku mesto d01^ še v drugo družbo in sturši bi mislili, da smo jo v P''osV Lih domu toliko čaka zadrževali. Kaj lahko bi torej prišlo do j'a'(|e-nesporaziimljenj, do nerodnosti in še do kaj hujšega, če bjLil, kleta hodile sem in tja. Mi torej ne moremo prevzeti te a \» vernosti nase, da bi postalo našo društvo kakorkoli pretvez ^jj izostajanje in odtegovanje deklet od družino. Za to, katera ^ sodelovati pri gasilski četi, more to storiti in ji nič ne ',rantj v dokler bo tam red in dostojnost, Če pa katera želi sodeloVft i naši organizaciji, pa ne more obenem, sodelovati tudi ^n^i\o Toliko v pojasnilo, da se ne bi naše stališče napak tolm kot kako nasprotovanje.
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škerbec, župnik v Krunju. — Tiskarna Tiskovnega društva, Kranj.