PROSVETA m ________^ « > aro-mBUft TV? Sg^gg^ggary^-»» gasilo slovenske narodne podporne jednote UrcdntAkl la ajtavaiAki prt>*urt MIT 8. Uvnd«k An. Offlee oí Publication: »687 Sovik Lawadala Ava. Talaphona, RoekwaU 4904 ■«a a. un. Komentaiji wketirnko irkorié an je vložni ■ kov propadHh bank o- Ko j€ kriza pred tremi. let* L*)* podirati banke, se je po-Eu nova "industrija" .za rajate advokate in njihovo *vno ter politično žlahto. Ta *?dustrija" je pravi zlati rud-,¡1. iz katerega so legalni rake-irji ie izčrpali milijone dolar-,v. Zares — ni je nesreče, da i ne bilo V njej sreče za člove |ke pijavke! Industrija", o kateri govo ■p, j€ "receivership" ali Movanje zaprtih bank. To ukrbovanje ni sicer nič novega ,'iiko bankrotirano podjetje do-i oskrbnika, ki ga postavi sope in čigar naloga je, da lik »idira podjetje v interesu kre-,rjev. Toda oskrbovanje pro-jlih bank, ki jih je depresija ¡¿drla kar na debelo, je dalo pri Irfnost, kakršna se ne pojavi v nrmalnih časih. V Chicagu je danes še 71 ■k, ki so zaprle vrata v zad-ijih treh letih — in armada o-rbnikov ter njihovih pomoč-iov, ki molzejo skrahirane za-vode, je do danes požrla v pla ih in raznih "legalnih stroških" kolosalno vsoto $4,306,688. fu ta vsota gre na račun za-rtih bank, torej končno na rani vložnikov, katerih vloge so trznile v teh bankah. Na drugi strani pa vložniki n čakajo na "dividende", je na izplačila gotovih odstot-r njihov vlog, ki so v rokah irbnikov. Kolikor je bilo do j izplačanega, je komaj kap-v morje. Od stotin milijo-1 dolarjev v vlogah je bilo iz-lano komaj nekaj Čez trinajst IlillJUIlo napak i toi teh "dividend". Sedem it bank še ni izplačalo niti «ta; izmed ostalih bank je 51 •lačalo manj ko 35% in samo ■o izplačale 60%, 50 % in fovilke, ki jih navajamo v članku, ao iz uradnega po-Hiil» državnih avditorjev, ka-ae nanaša na stanje vseh 17 zaprtih bank v okraju Cook •d teh je 71 bank v mestu ■n — kakršno je bilo 30. ptembra t. 1. Kako draga je likvidacija teh K vzemimo za vzgled sa-«o banko, ki je First State »k v Stegerju. Ta banka je 'likvidaciji že dve leti. V tem "M je oskrbnik izplačal vložni-"15142. istočasno pa znaša skrbnika, njegovih odvet-* in ostalega osobja z osta-i "legalnimi izdatki" vred ■ >8547. To pomeni, da na ■ dolar, ki je bil izplačanj kom, je bilo $1.66 stro- bralna preiskava glede ra-■J^n» oskrbovanj» propad-*nk. ki je zdaj v teku v «N. k nekoliko poavetila Prišlo je na dan, J feleralni sodnik Charles soodward podelil svojemu Haroldu, popolnemu novin-£ teh stvareh — trideset (Pfi "Hkrbniitvih in sin $18,200 na leto.i n i* sodnik Woodward advokatako firmo, pri * unJužben njegov sin, v CTh ^nkrotnih primerih kot r Pravno zastopnico oskrb-C "i firm. je doalej "zaslu-m pri tem poslu. B° ** ta reč. Oakrbniške dele med prijatelje in m Iji najamejo svoje pri-, J; «' obratno skrbe za svo-' Vai ti prijatelji Z^". krvni in politični, ■C:v,?m »l^ajo, da ae oni H opatijo a propadlim V, V "pnikl in vai dru-kaj dobiti, naj pa Hfl kfik " r«ketimtvu, ki ga Ampak naj več J« ra- 1 ■ —__Chicago» 111., torek, 7. novembra (November 7), 1933. Aeeapunca far « ^^ proTyUd far ta „««o. 114t, AejW O«. ». 1MT, aatborteai aa Jaaa 1* ŠTEV.—NUMBER 218 IOCKEFELLER JEVA MOČ V CO LORADU SE MAJE Rudarji ao se pri volitvah irrek proti kompanijski uniji Denver, Colo. — (FP) — Pr va kompanijska unija, ki je bi la ustanovljena v Ameriki, je očividno obsojena na pogin, kar pokazujejo volitve rudarjev pri Colorado Fuel & Iron Co. Ru dar j i so se z 877 proti 273 gla sovom izrekli proti kompanijsk uniji. Takozvani Rockefellerjev načrt industrijske reprezentacije je bil uveden kmalu po masa-kru rudarskih stavkarjev Ludlovvu. Takrat se je vzdignila vsa dežela proti Rockefel-lerjevemu industrijskemu režimu vsled tega zgleda brutalnosti. Da potolaži javno mnenje, je Rockefeller uveljavil načrt industrijske reprezentacije,' ki je postal znan kot kompanijska unija. Slične unije so potem ustanovile druge kompanije in te so se izkazale učinkovito orožje v boju proti pravim unijam. Glasovanje pokazuje militant-nost rudarjev pri Rockefellerje-vi kompaniji, ki so pripravljeni na protekcijo svojih pravic po dolgih letih silnega izkoriščanja. Pred desetimi leti je Co-orado Fuel & Iron Co. obratova-a Rusija velik trg za Ameriko Združene države bodo na dobič ku, če priznajo sovjetsko via do, pravi Utley Chicago. — "Kadar bo ameri ška vlada priznala »ovjetako Ru sijo, bo s tem odprla velik trg za svoje produkte", je izjavil Clif-ton M. Utley, direktor Cikaške-ga sveta za mednarodne odnoša-je. "Obseg izvoza ameriškega blaga zavisi v prvi vrsti od kredita ki smo ga pripravljeni dati Rusiji", je rekel Utley. "Ta kredit pa zavisi na drugi strani oi»mno-žine zlata, ki ga Rusija izkoplje in s katerim lahko poravna svoje obveznosti. Nekateri strokov njaki menijo, da Rusija lahko poveča produkcijo na ato milijonov naših prejšnjih zlatih dolarjev ki bi rastli v ceni aporedno z inflacijo dolarja." Utley je dalje rekel, da admi nistracija ne more stabilizirati dolarja, ker se boji, da bi štabi-izaciji sledil padec cen. Poudaril je tudi, da ne verjame v u speh vladnega inflacijskega programa. Anorika podala otln Roto triki vladi Naznanja, da bo preklicala pogodbo, ker Grčija noče izročiti InauHa 25 premogovnikov, sedaj pa I w .. . - „ „ jih operira de šest. Leta 1920 ^ ~ je imela na svoji plačilni listi AmerUka 5,000 rudarjev, sedaj pa nekaj nad tisoč in ti so se izrekli proti kompanijski uniji, linijski uradniki so večkrat v ali 14% vseh vlog.ftftCuMrJali, da se bodo rudarji ak vsi vložniki niso Lili de-1 >ri Rockefellerjevi družbi iz- rekli proti kompanijski uniji, ako se jim da prilika do svobodnih volitev. To so sedaj tudi pokazali. Rockefellerjeva politika, ki se e očitovala v brutalnosti napram stavkarjem, podkupovanju uradnikov in v ostri kom-peticiji, katere cilj je bil kopi-itenje profitov, se je popolnoma zjalovila v Coloradu. Edino Rocky Mountain Fuel Co., ki u-posluje samo unijske rudarje, zkazuje napredek, ostale z Rockefeller je vo vred pa so na robu bankrota. Japonska vojaAka letala nad Sibirijo Moskva, 6. nov. — Iz Vladivo-stoka je prišla uradna vest, da 3. t. m. devet japonskih vo-aških aeroplanov letelo nad sibirskim ozemljem ob Amurskem zalivu. Japonski letalci so prodrli 20 milj v Sibirijo in krožili nad vasmi Slovjanko, Baraba-Aem, Maramorajo in Ovčinko-vem. Osem letal je bilo opazovalnih in eno je nosilo bombe. Ford prifltal na pogajanja Edgewater, N. J. — Henry Ford se je na pritisk Nire končno udal in pristal na pogajanja z reprezentanti stavkarjev, ki ao pustili delo v njegovi tovarni. To je prvi slučsj, ko Je veliki avtni magnat pristal na zahteve glede kolektivnega pogajanja. Rezultat teh |>oga-anj ie ni objavljen. h *"ncih in krajih tu- r^Uji *f»lr>o lj tr A merikl, aankcioni- m posvečeno po Nemec ae Je pognal v zrak Ae«t milj viaoko London, 6. nov. — Otto Fi-acher, nemški iznajditelj, ae je z raketo pognal ieat milj viaoko v zrak in je srečno prišel na tla s padalom. Njegova izstrelitev in povratek ata trajala 10 minut. Ko je letel navzgor, je omedlel, toda zavest ae mu Je vrnila, ko Je padal nazaj. Poskus je bil iz-vrten zadnji dni v veliki tajno-ati na otoku Ruegenu v Balti-Akem morju pod nadzorstvom nemAkega minlatratva olirambe. (¡zborna tajnost, ki ao jo t* koj Izvedeli v Londonu?) l^licani, da zatira-1 šušljanje ... Jo* raketi rstvo — ne povzroča nobenega krika, komaj J« sH*ati jo včeraj poslala Grčiji ostro noto, v kateri kritizira poatopanje grikega sodišča, ki je odklonilo izročitev u bežnega čikaikega magnata Samuela Inaulla ameriškim oblaa-Uzn, ter naznanja, da bo preklicala pogodbo z Griko, na podlafi katere ao Združene države zahtevale ubežnika. Nota ae glaai, da je dotična pogodba brez vrednosti, če ne ustreza svojemu na menu, in jasno je, da Je Grčija prelomila pogodbo. Maksim Utvlnov. ao v je tak! komisar zunanjih zadev, ki Je zdaj na potu v Washington, kjer bo konferlral z Rooaeveltom glede priznanja. RUDARJI NA ANTRACITI SO SE SPRLI Izrekli ao ae za generalni Atrajk kljub opoziciji voditeljev no- ve unije Wilkes-Barre, Pa. — (FP) — Rudarji na polju trdega premoga. Člani nove unije United Anthracite Miners of Pennsylvania, ao revolt!rail proti ailnemu izkoriščanju in ae izrekli za generalno stavko. To ao storili, ko so uvideli, da ae federalne avtoritete na zmenijo za njihove apele in nočejo pod vzet i nobenega koraka za vzpostavitev miru na polju antracita. Thomas Maloney, predsednik prvega rudarskega distrikta, In drugi uradniki ao svarili rudarje pred drastičnim korakom, toda njihovo pled i ran je je bilo zaman. Maloney .jih je opozoril na izgubljeno stavko proti Penn Anthracite Co., ki ima več premogovnikov v okolici Scran-tona in da stavka proti Hudson Cofcl Co. ni tako efektivna kot se le pričakovalo. Edino premogovniki Glen Alden Coal Co. okrajema Luzerne in Lackawanna so resnično prizadeti v sedanji stavki. Na konvenciji nove unije, na kateri so biU podvzeti prvi koraki za razglasitev sploine stavke, je vzbudila senzacijo izjava delegata, da je prejel aamo en oent plače za dva tedna dela premogovniku Hudson Coal Co. Zaslužil Je $09, toda kompanija mu je odbila za smodnik, orodje In razne druge stvari $98.99 In tako je na plačilni dan dobil ta-f)o an oent. Skoro vsi delegatje ao poročali o silnem izkoriščanju ru darjev. Povedali so, da v večina slučajih rudarji ne prejemajo nikake plače za takozvano "mrtvo delo". Dnevna' mezda 55 centov je postala že običajna na polju antracita. Delegatje so predložili dokaze, s katerimi so pobili bajko o prosperiteti med rudarji na antracitu. Vsa znamenja kažejo, da bo borba proti izkoriščanju srdita, kajti stavkarjl se bodo morali boriti ne samo proti kompanijam, temveč tudi proti vodstvu UMWA. 181«. Veliki nemiri spremljajo farmarsko stavko Avstrijski diktator Mi nemškega Nauta vil J« ministra propagande. Vso armado In državni aparat bodo očlatlli nacljev M t vino v pride dansa New York. — Maksim Litvi. Dunaj, 6. nov. — Avstrijski fallzem, ki Je Mussolinijeve sorte in v ostrem konfliktu a Hitler-Jevim fašizmom, mora poanemati nemški fašizem, če se hoče ohraniti. Diktator Dollfusa je naata-vil poaebnega ministra propagan-i de. Naloga tega miniatra Je, da nov, aovjetski komisar zunan- preprjia avstrljako ljudstvo, da jih zadev, ki prihaja na konfe-, ^ |fUM0||nijtv faAizem boljl ko renco z Rooaeveltom zaradi pri-j Hitlerjev, znanja, se izkrca s parnlka B?-( Včeraj Je pa priAla Ae ena od-rengarije na suho v New Yorkt • rwJbl| V|lo MV,trljsko armado In danes. 7. novembra — na dsn v-# c|vilne uradnike v Avstriji obletnice boljAevlAk» revo'jrjje itodo vrgU na ^^ jn __ fc, v Rusiji. V pristanišču bo ofl- mo|fo^ ^ |*trebill vae nacl-cielno sprejet po zastopniku via- jtf pr|»taAe Hitlerjevega režima, de in nato se takoj odpelje s ki ^ VJI|lk dim pr«lrzneJAI. V svojim spremstvom v Waahlng-| j# IMIfuaa poaetll Celo- ton. Utvlnov Je zdaj prvič v v#c KoroAk«m in ko je tam Ameriki. Tu oatane menda o-| fOVoril, ata dve močni eksplozi. sem ali deset dni. Utvlnov ne |j škodovali sistem električne bo potreboval tolmača, ker go- razsvetljave In Dollfuss ae Je navori dobro angleAČIno. Naučil | #nkrat irmlUp| v t#mj, Hhod Je bil ae je angleAkega Ae pred vojno,' *aklJuOn t** luči bakelj. ko Je več let živel v l/mdonu To ^ razkačllo Dollfusaa in kot ruski Izgnanec. Njegova naznanil, da tudi naj- žena je Angležinja. | potriietljlveJAl ljudje izgubljajo fioering iabrvlll koaranl-tli pri obravnavi Hitlerjev pomožni diktator pri čal, da on nI dal zažgati abor-nične palače Berlin, 6. nov. — Zadnjo soboto je bil poavan general Her-mann Viljem Goering, pruakl premier In Hitlerjeva deana roka, da priča v poAigalakem procesu. Goering je obdolien po vsem zunanjem svetu, da je on dal zažgati reichatag a namenom, da je potem lahko začel teror proti komuniatom teden dni pred volitvami v zadnjem marcu. Goering je izjavil, da nacijem ni bilo treba zažgati, kajti "imeli so že meaece prej dovolj dokazov, da so komunisti največji 'gaunarji1 in največji zločinci pod aolncem". Goering je navzoče obtožence in sploh vse komuniste naziva! med pričanjem "gaunar- Kom un intimni «traakl «»d vrel s pravica éo gUmovnlre Plttaburgh. Pa. — Ker ao bila Imena več stebrov repu bi i-kanake atranke, med Umi M*l-Ionov«, na nominacijaklh peticijah komunistične atranke, Je bila tej stranki odrečena pravica do glasovnice v okraju Allegheny. potrpežljivost. Vsi nacl ji morajo ia Javnih služb t Socialistom je pa namignil, da si morajo delavci v Avstriji zapomniti, da nova Avstrija sloni na kričanatvu In kot taka nI več "liberalna, kapi-taliatična niti aociaiistlčna". K« -kel Je tudi, da "ae sveti oče Jako zanima ca rimo Avatrijo in to je nJemu dokaz, da Je na pravi poti" ... je" (lopove). Govoril je dve uri in ves čas je srdito kričal in tolkel s peatjo kakor na ahodu, sodniki so pa mirovali s sveto spoAt-1 ji vos t jo. Edini, ki ga Je motil v govoru, je bil bolgarski komunist Dimi-trov, eden izmed obtožencev, ki je sam svoj zagovornik In ki Je skoro dnevno izključen od obravnave zaradi svojih rezkih opazk. Dimltrov je metal v Goerings vprašanje za vprašanjem. Sprva ga Je govornik ignoriral, končno pa je zarjul nad njim: "Nisem prišel aem, da odgovarjam tujerodnim gaunarjem) TI al zrel aa veiala ln adlno tja apadašl" "Ali ae bojite mojih vprašanj? Ali ne veate, da Je Rualja najboljša dežela na avetu?" Je grmel Dimltrov. "Ruaija me ne briga. Upam, da bo plačala dolžnice Nemcem. Brigam pa ae za vaa, komunistične gaunarje v Nemčiji I" Je tulil Goering. "Zakaj nI tvoja policija odkrila pravega zažigalca? Zakaj nI tvoja policija preiakala dogodkov, ki ao se Izvršili v vaai Hen-nlngadorf, kjer je Van der Lubbe prebil noč pred požarom v zbornični palači 7" Je nadaljeval Di-mltrov. "Ukazujem ti, da me ne vprašuješ tako nesramno t" je rjovel Goering. v Tedaj ae Je zdramil predaed nik sodišča in zavpll nad Dimi-trovom, da je dovolj njegove komunistične propagande pred ao-diščem. "Ni pa še dovolj fašistične propagande, ki Jo Goering Iztresa tukaj Že dve url" Je odgovoril Dimltrov. Nato ga je policija odvedla iz dvorane. Goering je rekel, da Je hotel takoj po ognju ukazati, da policija obesi aretiranega Van der Lubbeja, a ae je premislil, ko se je spomnil, da jim Holandec lahko U koriatl. Sovjetsko poalanlštvo Je kasneje izjavilo, da je Goerlngova opomba pred aodiAčem, "da upa, da bo aovjetaka Rualja plačala dolžnice Nemcem", zelo nedostoj-na In lahko ae opraviči le na ta način, da je govornik izgubil kontrolo nad ael*oJ, da ni vedel kaj govori. lowakl farmarji ualavOl vlak In izpustili živino na pronto. Premirje končano, ko je Rooaevelt odklonil pogoje farmarjev Des Mol ne«, Iowa, 6. nov. —• Farmaraki stavkarjl so včeraj sabarikadirali a hlodi progo Chicago A Northwestern železnice in ustavili tovorni vlak z oamlml vagoni goveje živine in drobnice. Stavkarji ao odprli vrata vago-nov in izgnali vao živino na prosto, železničarji so pa morali odpeljati prazen vlak. IMketne straže so se včeraj podvojile, ko Je Milo Reno, predsednik farmarske organizacija National Farm Holiday, naznanil, da je premirji končano in stavka farmarjev v 21 državah ae mora nadaljevati a vaeml silami. To naznanilo je prišlo, ko ao voditelji farmarjev prejeli brzojavno veat Iz Waahlngtona, da Je predsednik Rooaevelt zavrgel zahtovo petorice governer-jev is farntaraklh držav, da mora vlada umetno zvišati cene pša. niči In koruzi. Farmaraka stavka Je vedno bolj nemima; apopadl a "akeb-sklml" farmarji in deputišerifl ao na dnevnem redu. Stavka ja stara dva tedna in v tem čaau Je bil eden atavkar ustreljen In 260 oseb Je bilo ranjenih, šest alrarn v Wisconalnu Je bilo dlnamltlra-nlh in dolga vrsta manjših allo-vitosti Izvršenih. Na stotine cest v petih državah ja pod atrašo p|. ketov. Plketl ao v več krajih dodobra ustavili prevažanje «Iveža In živine na trg. V Dakota Cltyju, Nt., Ja bil včeraj ubit farmaraki stavkar In trije dri«* ao bUl ranjeni, ko aa Je avto zaletel v truk, ki ao ga pl-keti ustavili na cesti. Avto se je prekucnit In padel v gručo pike-tov. Milwaukee, Wla. — Farmarske žene v Wlsconsinu so se prldru-žile moškim v plketni akciji. Žene so oborožene s gorjačami In llkalnlki. Dlnamitna ekaplotija v noči od nedelje na pondeljek je deloma uničila nadaljnjo sirarno v okolici Jeffersona. SoolalloMso akUvRstd v Jaialh državah Stranka ustanovila centralo v High Pointu, od koder bo vo. dlla agitacijo letalo padlo na hišo; šest mrtvih Shrewsbury, N. J. — Millčno letalo, ki ga je pilotiral poročnik Geo. K Johnson, Je 6, t. padlo na hišo v tukajšnji okolici in poale. dira Je šeat mrtvih, letalo Je ob padru eksplodiralo in zgorelo s hišo vred. Johnaon in njegov to-vsriA ter Atlrje atanovslei hlAe ao naAli amrt v plamenih. Jtivllafcl de1«vrl rmagall Philadelphia, Pa. — Dveato živilskih delavcev ae Je vrnilo na delo. ko ao lastniki restavracij In hotelov pristali na njihove sahte» ve. Delodajalci ao izprll delavce z namenom, da ubijejo unijske aktivnosti. Chicago. — Raztresene aktiv-nostl socialistične stranke v Južnih državah so se strnile v pokrajlnakl organiaaciji, katera iflavnl stan Je v Jiigh Polntu, 8, C., ae glasi poročilo Is gl. u-rsda stranke. Tu Je bil ustanovljen delavski center, v katerem ae bo nahajala delavska šols, muzej, glavni stan literar. ne lig« in Southern Social Plan-ning komisije, Te aktivnosti bodo vodili Alton A. Uwrenče, tajnik državne socialistične or-ganlzaclje, Jack Fies in law. renče llogan, organizator unije tekatilnlh delavcev. Edward In Martha Johnaon ata pravkar otvorlla organiza-torlčno kampanjo. Nekaj čaaa ae boata mudila v državah Ken. tucky in Tenrieaaee, potem pa ho«ta raztegnila kampanjo na Arkanaaa, Umislano in druge Južne države. Mylea Horton, vodja High-lander Polk šole, poroča, da Je bila pred kratkim ustanovljena nova delavska Aola v Allardtu, Tenn. Prva aociaiistlčna polet-na šola Je bila ot vor Jena v juniju tega leta V Monteaglu, Tenn. Horton tudi poroča, da so bili socialist! v tem meetu aktivni pri organiziranju delav-ake lige. Porodila Iriindtajaeto dete Belle Mead. N. J. — ¿ena Geo, Altena Je te dni porodila trlln-dvajaetega otroka, ¿enaka Je ata-ra 44 let In poročena Je SI let. Ko Je porodila prvega otroka. J« bila stara 14 lat. P ít O S .V E T A prosveta THE ENLIGHTENMENT in xaaoPNs •f L4fTWIHA foUPOlNt Ism>vmsm ÍÜHOTB Mi h»um kf mmímmi bm*« Glasovi iz naselbin tftfii»ive Wrfke is r«zaik krajev flM ___ u taft^A, u oo M M »4 m ** »i m - » cku*. 1* cto-r. » »JE Uu. mM -HI-!-'- rMii tof Spt« chu-«»> c«»»a« m m p*f trnr. OIÍÜmo CUw» P " M» MM. ***** -untrf. MM Mr Mí- I «OggVTM. •• •• A4l»«rtUin# III Mt M •Uk • UMMBI Nukn M VM. to» PROSVETA IMT-M I* U»»«» A», i««*» mkmbkk or the kkdebatzp raass Domač drobiž Novi grobovi Cleveland. — Umrla je Ana Pečjak, roj. Vidmar, stara 47 let In doma iz Smihela pri Žužemberku. V Ameriki je bila 29 let in zapušča moža in dva o-troka. — Rojaku Miku »tepicu je umrla 23-letna žena Julija. Poleg moža zapušča mater, šti-ri brute in dve sestri. — Umrl je Jos. Mavrih, "tar 46 ,et ln do" ma iz Hrušlce na Primorskem. V Ameriki je bil 20 let in zapušča ženo ter test otrok. — Operaciji je podlegel Viktor Šuštar, star 27 let in rojen tu. Zapušča ieno. — V bolnišnici je umrl Matt Slapnik, star 60 let in doma iz Gornjega grada na Štajerskem. V Ameriki je bil M let in zapušča ženo, dva sinova in šest hčera. — Terezija Frank je dobila vest, da je v Mulhi, Priraskovo pri Litiji, umrla nje ns mati Marija Gorišek, »tara 78 let. Hibbing, Minn. — Tu je u mrla Neža Golob, doma Iz Luč pri Ljubnem na Spodnjem Sta-jerakem. V Ameriki je bila 89 let in zapušča tri sinove in dve hčeri. Gowanda, N. Y. — Umrl J« John fcužek, star 63 let in doma iz Osovnika pri Velikih Laščah. V Ameriki je bil 28 let in zapušča ženo in pet otrok. Bil je farmar 28 let. Rack Sprints, Wyo. — Nenadoma je umrl Frank Burnik za srčno hibo, star 58 let in doma iz Stare Oselice nad SkofJo Loko. V Ameriki je bil 30 let in zapušča hčer, ki se je pravkar omoiila. Bil je član SNPJ. Kokomo, Ind. — Tu je umrl Fr. Mele, po domače Tomcov, star 58 let In doma z Vrhnike. V Ameriki je bil 80 let in zapušča pet otrok. Bil je član dru štva «t. 232 SNPJ. Poncerečba Mass i Ion, O. — Med parado Nra se Je pred neko hišo podrl porč pod veliko težo gledalcev In med ranjenci, katerih je bilo 15. je tudi rojakinja Helena Ko-zlevčar. Odpeljali so jo v bol-nišnico. Obit v rovu v Kanadi Sudbury, Ont. — John Strum-belj, doma is Golega pri Igu, je bil 27. oktobra ubit v rudniku Crelghtonltlne. Eno tono težka skala je padla nanj In ga zmečkala. Zapulča brata, o katerem pa ni znano, kje je, Kanadi ali Združenih državah. Zadovoljiv užitek priredba West AIHa, Wls. - Mesti Mil-waukee in West Allis se držita skupaj kot slamski dvojčki. Tujec bi gotovo ne vedel, da je prestopi medmestno mejo, ko bi mu tega ne kazal cestni napis. Za nas tukajžnje naseljence pa ta meja v prireditvenih ozi-rih nima nikakega ločila: zadevna vabila se vselej &&& na vsa bližnja mesta ln okolico. Vsi u-deleženci so nam vaelsej dobrodošli, vsem želimo, da počutijo med nami udobno, domače, kot družina ene hiše. V prireditvenih ozirih je tem širže sodelovanje vedno tudi tem boljši smotreni uspeh. Številna udeležba je za priredbo zelo razveseljiv pojav in je nujno potrebna v vsestransko korist. Dne lß. oktobra se je zbrala v Kraljevi dvorani dokaj števil-na družba. Zbrali so se, da presenetijo in počaste spomin 26 letnice zakonske dobe mr. in mrs. Mu sich. Za d—tM KMUira» Na sliki je Pierre Cot, fran coski minister zračne mornarice, ki namerava posnemati Balba z zra¿no toro po Evropi. Farmarji v Wisrunsinu pvipra vJjenl na obnovitev bo!» Popravek V zahvali kluba Št. 49 v "pismu iz Clevelanda" v Prosveti dne 3. nov. sem opazil neljuoo pomoto, ki jo je treba f opraviti, da ne bi kdo mislil, da sta sodelovali brezplačno samo mias Ausec in Elsie Artelj. Kjer se m [ «vol svoje 1 mestu pšeničnega kruha, mora zauživati n. pr. kruh z mnogo sirovih vlaken, sirovo zelenjavo in sadje, mnogo maščobe in sladkornih snovi. V primerih, da se je lenivost pojavila zaradi tega, ker je Človek preziral znamenja, ki napovedujejo izločevanje neporabnih snovi iz telesa, in so mu otopeli črevesni živci, pomagajo spet zunanja sredstva in lokalne dražitve črevesja. Hujše pa je v primerih nervoznih motenj presnove, ki temeljijo pred vsem na tem, da začenja v debelem črevesu gniti in vreti, po čemer nastanejo bolestni koliki, ki ovirajo izločitev neporabnih snovi. Poleg kolikov se tu rado pojavlja težko dihanje in včasih nekakšna vrsta psihoze; a kot posledica nastopajo želodčni kamni, tvori v črevesju, kožne bolez- New York. — (FP) — Arne riška predstraža fašistične in temacionale, katero nameravata ustanoviti Mussolini in Hitler je ie pričala delovati. ■■ Načelu-jejo ji trije odlični reakcionar ji: Ralph Easley od openšapar ske National Civic federacij* kongresni k Fish iz New Yorks in čikaški Harry Jung, ki Specializira v antidelavski špionaži, stavkolomstvu in v "patriotič-nem" raketirstvu. Vsi trije so okrog sebe zbrali manjše profesionalne patriote in antirdečkarje, med katerimi je tudi Ellis Searles, u-rednik glasila Lewisove U. M W. unije, in pričeli kolportirati Hitlerjevo propagando v Ameriki. Pričeli so z neko nacistično knjigo, ki je bila spisana in izdana v Berlinu nalašč za Američane. Ker vedo, kdo ustvarja "javno mnenje", so jo naj prvo brezplačno poslali urednikom ameriškega časopisja, katere hočejo naj prvo pridobiti za hit-lerski fašizem. Knjigo je spisal neki nacist in so pri tem sodelovali tudi nekateri ameriški oboževalci Hitlerja, ki žive v Berlinu. Zastopani so v uvodu in so jo pomagali tudi izdati. Ni treba poudarjati, da je knjiga namenjena pobijanju — boljševizma in "židovskega marksizma", katerega v kontrastu primerja z "narodnim socializmom". Vsebuje spretno propagando za hitlerizem in proti Ü dovstvu ter radikaljzmu. Knjiga je bila tiskana najbrž TOREK, 7. WqvembJ J*' * ne bodo j^ U magnatje siično storili tuj tem dogovorom, ker pokazal? da jim vlada do sedaj <*3 gl» do živega z vsemi manevri, največ radi pustljivosti. Po tem dogovoru so mamu pristali na "check-off" ali tegnitev unijskih prispevkov zaslužka, če tako želi ponami udar (sličen "check-off" VJ ie antracitna pogodba). x, % da rudarji pri "captive" vih izvolijo svoje zastopnike * bodo pogajali s predstavi družb. Izvolijo lahko kogar čejo, člane ali pa nečlane U1 Tisti, ki dobe večino, so prü ni zastopniki, s katerimi se »'ajo operatorji pogajati. Volitve teh zastopnikov bodo vršile pod pokrovitelj »ti delavskega odbora Nire, kai "Vilo T AHttflAltA .-Li. J^ glppi: **. . . ki sta brezplačno so- w ^ delovali na odru", bi se moi-alo obvaruje neprijetnih in često »e-glasitl: "ki so brezplnčno sodelovali na odru." Kafti sodelovali so vsi brezplačno.—I. Jontez. ni itd. Proti tem obolenjem, ki imajo svoje korenine povsem pred sedanjim pošigalskim pro-drugje, je medicinska znanost oesom, ker je na zavitnem pa-često brez moči, ker jim more le plrju slika gorečega nemškega v redkih primerih dognati pravi, parlamenta, češ, da so ga zažga-vzrok. Naravna prehrana in red v življenju sta v vsakem primeru najboljše jamstvo, da se Človek v ve-znan Poročilo s pota Chiftholm, Mina. — Pred par tedni sem poročal v dnevniku Prdaveti o razmerah med delavci na tako zvanem železnem okrožju v Minn:»*oti. Is lokalnega OMHzMiJeka bolezen Važnost pravilne prehrane Ena najčeščlh bolezni je gbto-vo lenivost črevesja ali obstipa-clja. Njeni vzroki so različni. Običajno sledi nepravilni in nenaravni prehrani, ki je Človek in žival v naravnih okolščinah ne poznata. Spada tedaj tako rekoč v vrsto civilizacijskih bolezni. Hrana, ki ima v sebi premalo moče in iz katere debelo črevo ne more predelati in izločiti ne-porabljivih snovi, je najnavad-nejši vzrok lenlvosti. Zato se ta bolezen pojavlja rada v primerih takšnih organskih obolenj, ko pacient ne more zauživati hrane z zadostno količino neporabnih snovi, ki spodbujajo de)ovanje debelega čreva." Ljudje mislijo, da bo bolniku kaj koristilo, če mu dajejo mnogo mehke hrane, mesnih in sadnih sokov, pa mu s tem baš pripravijo obstipacijo. V takšnih primerih pomaga le radikalna sprememba diete, na- vamih bolezni. MOJSTER V POŽRESNOSTI Dva znana požrešnika, Francoz Rigoulot in Holandec Jan Lutten sta se spoprijela te dni v trdi tekmi za prvenstvo v požreš-nosti. Slo je za večjo nagrado in Lutten, ki si je bil zmage zveat, je bjavil, da hoče plačati tudi ves "zajedek", če propade. Jedilni list je obsegal po vrsti sledeče obroke: 3 ducate polžev, 2 kg konjskega mesa, pitano kokoš, cel hleb camemberta in 20 banan. Holandcu se je ustavilo že pri kokoši, dočim je Rigoulot igraje zmagal vse. To Holandcu ni bilo prav in je predlagal, naj bi se spoprijela še z obedom na ho-landski način. Rigoulot je pristal in tako je naslednji dan stalo na jedilnem listu: omeleta iz 24 jajc in z 1 kg slanine, pitana kokoi, 2 funta roastbeefa in cel hleb eidamskega sira. Ubogi Lutten pa tudi tokrat ni mogel preko roastbeefa. Ko je pa videl, da je Rigoulot požrl vse to in za nameček še 72 sardin, bi bil kmalu padel vznak od presenečenja. li komunisti. Če bi bila izdana po pričetku požigalskega proce sa, bi izdajatelji to sliko gotovo izpustili, ker je sodna razprava vrgla močno sumnjo na naciste kot požigaloe. Sploh ni dvoma da so parlament zažgali fašist; sami, ne glede kaj zaključi na cistično sodišče. Na hitlerjanako propagando v Ameriki namerava posvetiti kongresnik Samuel Dickstein predsednik i migracijskega od seka. Pričakuje se, da bo na zaslišanje poklical tadi svojega kolega kongresnika Flsha, ki je namignil, da je Easleyjeva ban-da v ozkih odnošajih s hitler-janci. Martino». Wis. — "Kadar bi do farmarji v ostalih irifcavah1 ¿aaaplsja sem povzel takrat, da mlekar.)Vega pasa pripravljeni *o pri nekaterih družbah obno-na resino stavko. *e jim bomo vili delo ter so znova uposllll pridružili tudi mi." To i&javOj veJ .sto de'avwv, To Je bilo.predaje portal Arnold Gilbert, pred- P*r tednh Danes se pa razmere, redni k Wisconsin Farmers Holl- namroč delavske razmere, zeit day Assn., na konvenciji Far- Mn> spreminjajo. Prosreriteta mamke vzgojne in zadružno aso-i J® pošaai» in te po polije ciacije. Gilbert je dejal, da po' vr«**- ^ ** *P,oh vniiÄ K«JU vse isgleda. da sa vsak korak ns-prej, naredi dva nazaj, ali r.kaj podobnega. Delavske razmere v tem okrožju so zadnje dni tako ta«u-. k sle. da nukatere družbo d t lav. Ko KjHjt odslavljajo, kar pač ne pomeni nič dobregs ln ni nič ksj rsz vesel j Ivo. Na Chlsholmu j« rudnik, ki se naziva Alexandria. Tsm so jih nekaj uposllll, nekaj odslovili. U-pusltli so pri neksterlh delih nekoliko delavcev ta par tednov dr-la, izgleda pa nI nobenega, da se bodo delavske rasmer» kma plača! 22-mllljono |u liboljšale na splošno Taka ao poročila o delu Iz te xasa V dar je dol.il IO.akerslio g« kraja sedaj, ko prihaja zima. farmo v Michigan«« Revež pa le oslroma se fr v mrtll Minnesotl ima 1100 akrm i.«mlje! I i* naselila Pad»« Je ir prreej w1>?on*inHki farmarji preklicali efektivno stavko v tem času radi tega, ker so se morali sami boriti proti mlekarskemu tru-stu. Zadnji teden rarstave Chieago. — To Je zadnji teden razstave Stoletja naprulka. Prihodnjo i.«tlel jo bo /aključtna. če »e bo prihodnje Zadnjo plačanih milijonov. rar«tava leto. te nedeljo vstopnin ■ t Vprašanje, nadaljevala ni i<4«»iu>. Je števlb doseglo 21 valeč, ki je vstopnino. )m neki renčar is Te-J IHa Rockefeller |e* a bankirja (Albert Wlggia ns Winthrop W. A M rieh n« tfmml). ki sta holels «»«svili |.rei«ka%<> Wall streeta, tads nista u«|*la. Skeptičnost 0 ptMMNMjs rsianke stavke bila Lewisova zahteva, predsedniku in magnatom d bil, da si bo unija prizade da se rudarji vrnejo na del Ti zastopniki se bodo po« z operatorji v vseh spornil devah. Ce se obe stranki m sta mogli zediniti v de dneh, bo kontroverza prec na v rešitev Nirinemu dela mu odboru, 4ci bo imel ko besedo, katera bo veljavni obe stranki: 1 Isto pravicc imela tudi *reprezentati manjšina rudarjev, karko to pomeni, to je, da bo ! imela konferenco z operato Mezdna lestvica in splošn loČbe med operatorsko orga cijo na vzhodu in rudarska jo veljajo tudi za "captive trustjanske premogovnike. Na ta dogovor so jekl magnatje pristali, ko jii Roosevelt obljubil večja m la za železniške tračnic I36.Š76 od tone in jim n tudi obljubil, da jih vlada i prosekutirala na podlagi trustnega zakona, kakor j bil par dni prej med vrst zagrozil železniški koordii Eastman. Eastmana so jeklarske be razpalile, ker so dale enako ponudbo za naročilo nic in to po višji ceni, kal bila administracija do tegi razuma pripravljena plača je rekel, da vlada ne bo p več ko $85 za tono tračni ri jeklarske kompanije, k jo tovarne za tračnice, postavile ceno $37.75. stanku z Rooseveltom pa s rantali za kompromisno a Vlada je jeklarskemu torej dala precej velike ko je za obljubo, da bodo in tno priznali rudarsko un( ker gre za velika naročila nic, se bodo baroni mogoče 11 te obljube. Vse skupa pokazuje, da je mogočni ski trust še vedno bos» in da se je pripravljen jeti tudi z vlado. AH se bedo jeklarski baroni držali dogovora? Podrobnosti o sporazumu za končanje stav. ke v "captive" rudnikih Washington. — (FP) — 0 predsednikovem dogovoru z jeklarskimi baroni in John L. Lewi-som od rudarske unije, v katerem so se sporazumeli za končanje stavke v "captive" rudnikih zapadne Pennsylvanlje, je med washlngtonskimi opazovalci večja skeptičnost. Roosevelt je javnost sicer zagotovil, da dogovor pomeni poravnavo stavke, je pa veliko vprašanje, če se bodo jeklarski baroni držali dogovora. Tega mnenja je tudi voditelj stavkar-jev Martin F. Ryan, ki je rudarjem svetoval, naj ostanejo na stavki, ker dogovor po njegovem mnenju ne pomeni priznanje UMW unije. Predsidnik je barantal s predstavniki jeklarskega tmsta ves dan in končno pribarantal dogovor, ki pomeni indlrektno priznanje rudarske orgsnizacije, če se ga bodo magnatje držali. Beseda "če" se vsiljuje, ker Je Frickovs premogovns družbs. ki Je last jeklarskega trusta. v začetku oktobra pristala na Rooseveltovo zahtevo in obljubila priznanje unije. • Pokazalo pa se Je, da Je bila to le vaba. prazna obijuba, ker Je njen predsednik. Thomas Moees prelomil pogajanje s podpredsednikom rudarske unije Philipom MurrejrJem ln kontno vse skupaj ignoriral. Vpraia- • i ELEKTRIČNO PREGLEI NJE RIB Ri barski urad Zedinjen žav je izumil nov postop pregledovanje blaga na trgu. Ker so Wbe, zlasti p< ke, med najvažnejšimi i božnejlih »lojev, j« ta rt sebi preprosta, zanesljiv» tra metoda pregledov anji važna. 8vežost ribjega me#a vljajo na ta način, da mu šajo določene kemične m proizvajajo električni™ mnoiini teh snovi, ki ao ne za tok doka ene kemik utopn.'o svetosti P« n?ga m?sa. Na to način t-di točno ugotoviti. M«ko< kakšno meno «ploh u*»tno Pristaniški delate! nbl pritnsnj? New York. — P't ti stanlških delava ' »ts* tedne zs priznanj« unij« Je mezdr... ,,nu;r ps M ei nočejo ničesar «l«*»ti jlnski vlsdni delavski « sedaj pod vzel korak* t navo konflikta I Starker Ji ****** Ashboro. S. C. — J^" širile govorice, d» ^ y wick Co. <,bnmln' ,ti;| tekstilnih to*srn» Je pHspelojrm^J <»v iz Hifh W tekstilnih mest ns i ^ kar jem Pregn* « In tovarne ostale «sprte. its M tfOVMSMt. PROSVBTA Vesti iz Jugoslavije PONAREJENI TISOČAKI IZ ITALIJE ^ občinskih finske volitve v vsej drža-| - ¿mkončane. Najprej *t* vo- Razpečevaki takczvaalh "Per-i ««d tedni dve banovini, dne čecevih tlakov" v LJubljani Era je volilo nekaj dru- - L'Mom in 15. oktobra so y Ljubljano so prišli pred Cu ostale ¿tiri banovine. Ta- nekaj dnevi zagrebški detektivi Zl občinske volitve končane, ter izvršili pri dveh Ljubljan-L p» se de vršile v avtonom- ¿anih preiskavo in ju nato are-STpatih, kjer se bodo vršile tirali, češ, da sta v zvezi z raz-L,,, leto. , „ PečevalcK ponarejenih tisoča- Tvwj državi je "zmagala" kov. fajuda lista Jugoslovanske na-, Gre namreč za tisočake, ki jih SuSe stranke, kar smo vedeli je ponaredil leta 1931 v Italiji Vnaprej. Na Hrvaškem je hrvaški emigrant Perčec ter v 1 rna izdala parolo za abAl^ množici vtihotapljal v našo dr- [ v Sloveniji pa so se kle- iavo. V Ljubljani jih sicer ni i udeležili volitev s poseb- ^ mnogo razpečevali, u dognalo listami, ker so v svoji na- »e je, da je zadnje čase prišlo | Višnji gori je šel ravno čez progo, ko je prlvozil tovorni vlak pel ob povodnji nad 800,000 Din. Torej je po uradnih ugotovitvah samo ljubljanska okolica oškodovana za 2 milijona 800,000 Din. Vsa škoda, ki jo I je povoden j napravila v Sloveniji na raznih kulturah, znaša okrog 20 milijonov Din, naj-j manj. Oblasti pa so doslej prispevale za podporo prizadetim le okrog 800,000 Din!!! Dve smrti pod vlakom. — Pri Laškem je dunajski brti vlak povozil 15. t. m. 46 letnega posestnika Janeza Klenovftfca iz Debra. občina Sv. KrlStof.1 Ni znano, ali gre za nesrečo aji samomor. Kmet je šel po brogi in vlak ga je povozil. Bil J» takoj mrtev. Skoraj ob istem času istega dne se je pripetila smrtna nesreča tudi na dolenjski progi med posta jama Stična in Višnja gora. Posestnik Janez Petrič iz Peščelika pri Vesti s Primorskega PREGANJANJE NAŠIM IJU-Dl NA PRIMORSKEM ln I računali z res svobodni- tudi tu nekaj teh tisočakov v ¡volitvami. Toda spoznali so, promet. Gre za Alberta Besedne smejo prav nič agitirati njaka iz Trsta in nekega Armi-ivoje liste, niti s časopisjem da Basilisca, prav tako iz Trii »hodi. Veliko agitacijo pa 8ta. Ta Basilisco je živel več vgjala državna stranka pre-¡ let v Trstu ter po ladjah vtiho--Jutra" in drugih sorodnih tapljal v Trst razno kolonialno V| pa tudi s phodi in sestan- blago, dokler ga niso zasačili in ■ katerih so govori mini- je moral pobegniti v Ljubljano, kjer je postal znan kavalir, ki so ga poznali dobri meščani po kavarnah in na cesti. Tu se je poslanci in d^Ugi* r¿dM volitevi torej ne more-, jemati za kakršnokoli meri- Kako so se volitve vršile in preživljal z raznimi agentura-pa pričajo hudi nastopi mi in nazadnje je osnoval celo erih hrvaških poslfuicev v neko trgovino, dokler mu ni začini, ki se je sestala 17. čela presti trda. Toda nenado- ; Takoj prvi dan zasedanja se |prijavil k besedi hrvaiki po-Lončarevič, da utemelji interpelacijo, za katero je tval nujnost. Vložil je in-cijo zaradi neke naredbe ke banske uprave, ki jo vsem okrajnim glavar-11 navodili, kako naj nasto-ipri volitvah. Ko je pred-skupščine Kumanudi dal eviču besedo, da utemelji interepelacije, ga je ta-opozoril, naj govori le o ri, ne o čem drugem. Lon-je začel govoriti o vo-terorju, začel napadati in ministre, predsednik čine pa ga je začel opo-ti. Lončarevič je govoril t, vrtina poslancev je kri-I proti njemu, nekaj hrva-i poslancev pa mu je ploska-Predsednik si ni mogel poti drugače, kakor da je lil sejo. te je seja čez nekaj časa evala, je predsednik s poda kaznuje poslanca Lon-fa s petkratnim izključe-iod sej Narodne skupščine, evič je zdaj spet začel ti ter xe braniti in spet poročati, kako so ae vrši-ve v mnogih krajih na wm. Svoj govor je kon-"Ponosen sem, da sem kalin zaradi tega, ker se za-ini za svobodo!" [Toda drugi dan se je ponovilo Takoj po govoru notra-ministra Laziča, ki je do-da ni bilo protizakoni- * je oglasil k besedi hr-Manec Keseljevič, ki je NoBno interpelacijo ka- [¿nčarevič prejšnji dan. V lovoru je spet navajal litosti, ki, so jih. zakrivili »vniki oblasti ob volitvah, hik je moral spet preki-|M) otvoritvi pa je ka-" Kešeljeviia z izključltvl-'Mih sej. Tudi Kešeljevlč lv'l kIsmio pred vso skup-« je ponosen, da je ka-^radi takega slučaja. * j* takoj javil poslanec P k l*'*«di ter začel go-l^j se mu je pripetilo v lvt*h (v Sloveniji) s strani '¡fc Tudi temu je moral »'k vieti l>esedo, ker je ^■napj.dal vlado. Mp bil odmev v olivnih 1 v Narodni skupščini, ¡¡•»nca, ki sta zahtevala I« stopanju oblasti ob ila izključena od EV^I- HMkih nej. L 'T N Mariboru. - V * 17< oktobra so neznani f(, v lokal urarja \l* j «»hi pa Petelna v '-r nu odneali 32 mo-tensklh za mnogo raznih *«riž-doz. Uko da ^koda nad 60,000 ma se je spet opomogel in živel s svojimi ožjimi pajdaši lepo življenje dobrega kavalirja, ki so ga poznale tudi razne ljubljanske dame, ki so jih ti razpečevale! ponarejenih tisočakov pridno zalagali z denarjem. Basilisco jt^ namreč postal član družbe, ki je te tisočake spravljala v promet. Njegov dobri pomagač je bil Albert Besednjak, ki je pogosto rajžal v Trst. Kot tretji v družbi je bil neki Roman G. Imeli pa so svoje pomočnike tudi v Zagrebu, kjer je bil prav za prav sedež te družbe. Tudi so povečini v Zagrebu spravljali tisočake v promet, v Ljubljani sta prišla med ljudi le dva taka bankovca. Ko so te dni v Zagrebu polovili nekaj teh kavalirjev, so prišli policisti tudi v Ljubljano in tudi tu aretirali dva razpečevalca. Plin ga je usmrtil. — V Frančiškanski ulici v Ljubljani je imel svojo brivnico zagrebški rojak Drago Ivaniševič, ki je bil že več let v Ljubljani ter postal docela Ljubljančan. Tega je 16. t. m. zvečer zadušil plin v brivnici. Zjutraj so ga našli mrtvega v brivnici, sedečega v naslonjaču, s časopisom v roki, za nataknjenimi naočniki. Pred seboj na tleh je imel škaf z vodo, da t>i si izpral nogo, ki si jo Je bil pred tedni zlomil na velesejmu. Obenem je pristavil na plinski gorilnik vodo za čaj. Potem je v naslonjaču zadremal, čaj je vzkipel in pogasil plinski plamen, plin je začel u-hajati v sobo in počasi zadušil Ivaniševiča. Ko je zjutraj trkal vajenec, se mu mojster ni oglasil. Nato so vdrli v brivnico, iz katere je buhnil plin, in našli Ivaniševiča mrtvega. Star je bil 42 let, v Zagrebu zapušča mater. Skoda po povodnji znaša «a-mo v okraju LJubljana-okolica nad 2 milijona Din. Tako je ugotovila uradna komisija. Pred tem je mestna komisija ugotovila, da je mestni del barja utr- Mnogo aretacij v Postojni okolici Ljubljana, 15. oktobra. — Ko je pred stojnski nepričakovana sprememba in je bil za novega krajevnega tajnika imenovan zloglasni okrožni inšpektor G^azioii iz Sežane, ae je nasilni režim laških oblasti 1*1 tko jetnišnico, so sledile le nove I Kakor ae j« naknadno lsvMelo.| je bil poleg urarja Rajka Tavčarja, njegovega brata stavca I Karla» itavca Franca Likana, "IZVOLITE. GOtiPOO i MARŠAL!" Gospod ljudski kancler Hitler je podaril gospodu državnemu predsedniku, maršalu Hin-denburgu majhno darilo: 1044 ha veliko domeno l«angenau in _ 1861 ha veliki Pruski gozd. knjigovesa Lojzeta Cestnika, Majhna darila vzdržujejo prlja-meseci nastala v po-1 P^vosnika Marijana Rlbolja in taUatvo, In gospod Hitler Ima do fašistični organizaciji | *®vUarja Mirka Bizjaka. aretUU0lj razloga, da Je hvaležen go- ran še pekovski pomočnik Karel .«podu Hindenburgu «a majhno Gorjančič. Vsi so baje oaumlje Uposabo nad nemško ustavo. Toni. da so delovali proti rešimu. | da tudi gospod Hlndenburg je Včeraj ob 7. zjutraj pa se je v Postojni «nova pojavil avto-mobU tržaške policije in se usta kar na lepem in bres slehernega povoda skrajno zaostril. No-1 vil pred hišo, ki v njej stanujeta vi podestat, ki uživa žalostni | Fančl Cukova, nevesta aretira- sloves, da je po desetih letih krvavih nasilstev "pofašistil tržaški Kras in dal slovenskim tr-| gom Sežani, Dutovljam, Toma« ju in drugim laško lice, je z novo nezaslišano vehemenco po- nega Gorjančiča in svakinja a retiranega Karla Tavčarja, ter! njena mati. Policija Je isvrši-| la strogo hišno preiskavo Ur ju natadnje aretirala In odvedla v Trst. Ob pol devetih je bil na gnal fašistične agente nad slo- to na postaji v Postojni aretiran ter kmeta povozil. Bil je takoj mrtev. Petrič je bil naglušen in ni slišal prihajajočega vlaka. Huda motoclkliatična nesreča. — Dne 15. oktobra sta se peljala na motornem kolesu z Vrhnike proti Borovnici Anton Korošec in France Martinčič, oba u-službena pri Šviglju na Bregu. Blizu Verdu sta treščila v kup gramoza, pri čemer je Korošec tako nesrečno padel, da si je razbil lobanjo in so ga morali nezavestnega prepeljati v ljubljansko bolnišnico, kjer imajo malo upanja, da bi okreval. Se en samomor. — V Bokra-čih pri Mureki Soboti se je obesil posestnik Ivan Hari, ki je Že več let bolehal ter bil zaradi tega tako obupan, da je že večkrat hotel končati svoje življenje. Najprej je skočil v mlako ob hiši, da bi utonil, a ker je bila voda prenizka, se je šel obesit. Vlom v Žužemberku. — V noči na 19. oktobra so neznani vlomilci vlomili v občinsko pisarno v Žužemberku, odprli železno blagajno ter odnesli okrog 14,000 Din v gotovini. Blagajno so na vrtali s svinjsko nogo, posebno tržaško pripravo. Išče-, jo jih, a če jih bodo našli, je vprašanje. ' •<•»<< Dva brata ustreljena v zida niči. — Jesen je Čas trgatve, ln trgatev je čas mnogih pobojev. V ptujski okolici sta bila v neki zidanici ustreljena dva brata, ki sta vinjena zahtevala šo vina. Sta to 30 letni Anton in 38 letni Franc Lajk iz Lacigoncev, Popivala sta v vinogradih pri Bra-slovčih, ko pa sta se vinjena vračala zvečer domov, sta se spotoma oglasila še v zidanici posestnika Martina Petka v Braslovčih, ki jima je bil boter. Zahtevala sta vina, ki pa jima ga Petek ni maral dati. Tadva sta napadla botra in eden od njiju je udaril Petka s kuhinjsko grebljlco dvakrat po glavi. Ko je Petkov sin slišal vpitje na pomoč, Je prlhitel v zidani co ter v strahu za svojega očeta ustrelil dvakrat pMI l*Jkovi-ma. Oba strela j** sta zadela, olja brata sta se zgrudila zadeta v trebuh. Oha sta kmalu umrla. Aretirana Petek In sin sta nekaj časa tajila dejanje, potem pa priznala In opisala okol-nosti, v katerih je prišlo do dvakratnega uboja. Umrli so: v celjski bolnišnici 32 letna Krna Krešičeva iz flkal pri Velenju v Bučofiovclh pri Ljutomeru posestnik Anton Hlavčlč, v LJubljani sodni urad nik Edvard Ižanc. vensko prebivalstvo. Posebno pa so bili izpostavljeni nasilju in protizakonitemu postopanju policijskih organov poslednji slovenski obrtniki in trgovci v hvaležen, le da je odel svojo zahvalo v nenavadne besede: "V spoštovanju, zvestobi in hvaležnosti se spominjam svojega cesarja. kralja in gospoda, čigar zaupanje in ukaz sta me nekoč poslala semkaj v bitko, na Tannenberg." Tale g^vor spominja na neko anekdoto (Httfcrsm cesarju Francu Jožefu. Ko so mu sporočili, da je izbruhnila vojna (1914) je dojal ta slvolaai cesar, čigar duh jo živel v zdavnaj izumrlih časih: ,, die verflixten Preissen!" Tudi Hin-denburg misli, da Živi v zlatih starih časih, ko Je vladni njegov cesar, kralj ln gospod, pa misli še železniški ključavničar Hen rik Mekinda, rodom Iz Postojne, ki je pa jugoslovenski državljan ln biva v Cerknici pri Rakeku. Ko je Izstopil is ljubljanskega Postojni in okoliških vaseh. Mi-I vlaka In odšel na carinarnico k nila sta šele dobra dva meseca carinskemu prigledu, sta mulpaČ, da je njemu, ne pa ljudstvu odkar so nehali z grožnjami In pred vrati dva policijska agenta dolžan spoštovanje, zvestobo In dejanskimi napadi siliti sloven-| napovedala aretacijo. Odgnala hvaležnost. ^ še bližji J« men sta ga na obmejno kolodvorsko i lltlčnl Jetniki, preden Jih Izročijo poaeb nemu sodišču za zaščito r«žlmn in fašistične države. Vse slovensko prebivalstvo v Postojni in vsej okolici J« vest o teh aretacijah, katerih vzroki Š« sdaj niso znani, hudo deprl mlrala. Vse pričakuj«, da bodo sedaj sledile še nadaljnj« areta cijo poslednjih uglednih slovon skih mož na Pivki. Trat, 17. okt. — Aretacijam 6 slovenskih mladeničev in mož iz Postojne, ki so jih pretekli četrtek zjutraj dovodli v kot*r- ir in prsUne je bil br^ J*lr< Mesno blagajno. ^ T¡lei niso vdrli. Ce ^ : m a ra^i yr\ „tori|. ur.tr v konkurs. pri Konjakom. V«i so bili prijavljeni okrajnim sodiščem v Kanalu odnosno v Gorici.' Tri nova gnsada fašistične asimilacije Preteklo nedeljo so otvorlll novo italijansko dvoraarodno ljudsko šolo v Merčah prt 8e žani, K otvoritvi «o sežanski fašisti prignali ljudi na le is Merč, marveč tudi is okoliških vasi. Sežanski fašistični, tajnik jo v svojem govoru s poudarkom govoril o asimilacijskem delovanju, ki ga bo moral Učitelj — neki Hicilljan — inileg sistema tlčne fašistične vzgoje v šoli raivijati med vsemi vaAčanl Znana šolska družba "Umartl tarla" pa namsrava v Marslčlh In Osličih pri Busstu v kratkem otvorlti dve nekvalificirani ljud ski šoli. 150 vojakov zastrupij«nlh Pri zsdnjih vojaških vajah v okolici Vidma Je prišlo do hud<* nesreče. Vojakom 26, artilj«* rijskegu jMilka jo postalo nenadoma slsbo In mo se /ačell zvijati <»d žeMčnih krčev. Vaje k«, šoferje ln mehanike. H. MORI« «• LIN01AVI Ko Je bila leta Iftll Fronch Line reorganizirana, Je bil po-zvan Iz Alžlra v Parls. Poverjeno mu Je bilo važno mrsto generalnega tajnika družb«, Kot tak Je sodeloval s llenrl Can-ganH-om, kl J« po reorganizaciji* postal upravni ravnatelj družbe, kar j« še dane«. Ko Je so morali takoj prekiniti, fcri^bll Mr. Morln de Umilays dve zdravntlki preiskavi so ugotovili, da so bili vojaki zastrupljeni s pokvarjenim mesom. 160 vojakov Je r««no zbolelo in so Jih morali prepeljati v vld«m--ko vojsško bolnišnico. Amrt-nlh primerov do sedsj nI bilo. I«ti^ psriškem glavnem stanu, j« pontal dobro snan v visokih družabnih, političnih in časni-karsklh krogih. Tokom vojne je služIl kot «r-tlUfljskl častnik v frsncoskl armadi. Meseca marca 1018 je Ml pridal j m amertAkl armadi Htsvke v Ne*» Yorka kot Inštruktor protlsrsčn« artl- „ , . u . ^ 4 lerlje On Je vltsz Castn« legija , i ~ pavallDlk maroškega reda mestu še vedno razburjajo delo- Ql(|(llM(m AUoujt IM,„ jlt (>oj|l dajale«» Vlsdnl upravni »»dbor. ki Ja hll prfd kratkim ustanovljen, de Guerre in Marita Maritime ter je rezervni čsstnik frnaeotike Xr. Sarin d, l,ln«l.y. j. n.- mm delavrer. '»Voli 60 stavk Je bilo poravnanih v stptemkru In oktobru • posredovanjem vladnega odt»ora Mioro \m stavke so končs le s popolno «ti delno sms-go delarrex, fHm trta « I l|fli n« r-----. . . prid« I » letaka n*nil«ja «avjet^k« rf*m* . Tipična »«j«*ka pr«»k"B aa Mej obsodba .... Vlada je sicer že pred leti pre- Upton Sinclair pozna ameriiki povedala zastavljati žive ljudi za kapitalizem in njegova politična Lknar todft ]Mtnlki čajarn so otroka, republikansko In demo-L^j ,uknjo v prepovedih, ki kratsko Htranko in ve, da s nji- Jlh je napravila nesmiselne. Svo- mi delavec ne more napraviti RO eno(,uvno adoptirali kompromisa, od katerega bi Imel in paragrafi jim niso m<*li do kako korist. Vilic temu je tre- jAkj pa se je vlada od- TISKARNA S.N.P1 • v 1 loca d SPREJEMA VSA nutno podlegel dvomom. Mogoče mi ne hitimo za svojim ciljem po pravi poti? Mogoče bi vendarle hitreje pri*ll do svojega cilja, če bi se odeli recimo v plaAč amerl-Akrgs demokratizma? Mogoče bi se pa le dalo na ta način kam priti? Verjetno sicer ni, mogoče pa je. na svetu je vse mogoče .. • mrriAko delavetvo lahko hitreje1 !>0,lku"im0 priAlo do avojega cilja, če hi se vbrizgnilo v korumpirano telo e-ne izmed obeh kapital ¡etičnih strank močne injekcij«* noclali-ima. Mnogim se sdi sevala čudno, da se je podstopil takega In Upton Sinclair j« poskusil. Ali bo šlo? Upton Sinclair bi moral vedeti, da ne bo ilo. Ce pa vzlic temu medli v kakem skritem kotičku njegovega bitja ra- ločila za temeljite j Ae ukrepe, ki bodo sistemu čajarn s kupljenimi vejAami napravili najpozneje v treh letih konec. Kam ae bodo obrnila potem vsa ta dekleta, ki živijo danes aicer v bistvu tragično, a kolikor toliko brezskrbno življenje? Nu, Japonska potrebuje cenenih delovnih moči ta svoje tovarne, ki ae hoče z njihovimi proizvodi polastiti svetovnega trga. Tovarne že čakajo in večno smehljajoča ae dekleta pridejo Is relativno luksuriocnega življenjskega vi- hlo u (tanje, da njegov poakua deza v suhoparno življenje res- ▼ tiskarsko obrt spadajoča Tisk« vabila sa veselica In shode, vizitniee, i knjige, koledarje, letake itd. v sloven.kem. brvi alovalkem, češkem, nemškem, angležkem jeziku VODSTVO TISKARNE APELIRA NA JU a N. P. J* DA TISKOVINE NA«Of A V 8VOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje ^^ tiijako del« prvt S.N.P.J. PRINTE! 2657-69 So. Uw^ak Avs«*