Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • CZ 02Z030863 W
Celovec* četrtek * 50. januar 2003_____štev. 4 (5205) * letnik 58 * cena 0,73 evra
Svet Evrope preučuje vprašanje radiev in napisov
vabilo
na slavnostno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
petek
7. februar 2003
120.00
"Künstlerhaus"
Celovec
Slouefnscina u siuo
(Slowenisch erleben nik - čutim
Hanzi Tomažič - govorim
MIHA GAP - slišim Ielektronski groove)
Akcija »Slovenščino v život izhaja iz strani
mreže naj naslone dejanska mreža kih povezav, razmišljanj, idej, vprašanj in odgovorov - v slovenščini, z njo in zanjo. Spletajmo niti jezika!
Prešernova proslava v spomin Mihu Kapu
četrtek, 6. 2. 2003, 19.30 Šentprimož, kulturni dom
Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
petek, 7. 2. 2003, 19.30 Železna Kapla, farna dvorana
I^elegacija državnega zbora LJ Republike Slovenije v parlamentarni skupščini Sveta Evrope (SE) je v ponedeljek in torek v Strasbourgu predsednika parlamentarne skupščine SE Petra Schiederja in generalnega sekretarja SE dr. Schwimmerja seznanila z dejstvom, da Republika Slovenija z veliko pozornostjo spremlja razvoj obeh radiev in bi obžalovala njuno ukinitev. Ravno v času širitve Evropske unije bi ukinitev obeh radiev pomenila napačen signal. Slovenija se zavzema za ohranitev obeh radiev in podpira vsa tovrstna prizadevanja slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Že pred tem pa je strokovni odbor SE, ki na osnovi okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin preučuje položaj manjšin v posameznih državah, izdelal poročilo o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem in med drugim poudaril, daje nespoštovanje odločitve ustavnega sodišča o dvojezičnih napisih lahko »nevarno za sožitje v deželi«. Hkrati pa je tudi pohvalil določene izboljšave, kot je npr. financiranje zasebnih dvojezičnih otroških vrtcev na Koroškem.
31.PLES
20.00___________________Šentprimož
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV
vabi na
tradicionalno spominsko svečanost
v nedeljo,
2. februarja 2003, ob 11. uri
ob grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža na pokopališču v Svečah Poleg polaganja vencev in nagovorov bo kulturni spored s pevci in recitatorji. Skupaj se bomo poklonili spominu bork in borcev, ki so darovali življenja v boju proti fašističnemu nasilju. Prav tako bo spomin veljal vsem, ki so bili žrtve nacističnega preganjanja. Inž. Peter Kuhar, predsednik ZKP
Poročilo bo obravnaval tudi svet ministrov SE in zavzel dokončno stališče do vprašanja manjšinske zaščite v Avstriji.
Svet Evrope je danes tista mednarodna organizacija, ki je pristojna za izdelavo normativov za varstvo narodnih manjšin v Evropi. Izdelal je dve konvenciji - podpisale so jo
članice SE, med njimi tudi Avstrija - na osnovi katerih ima SE pravico, da periodično ocenjuje položaj narodnih manjšin v posameznih državah in lahko tudi pozove države članice, da spremenijo svoje ravnanje oziroma izboljšajo manjšinsko varstvo.
-an
SEJEM ALPE-JADRAN
19.000 ljudi na sejmu Alpe-Jadran
"Telo uspešno se je zaključil ^agrarni sejem Alpe-Jadran s posebnim poudarkom na lovu in ribolovu. Udeležilo se gaje nad 19.000 obiskovalcev, predvsem iz Koroške, a tudi iz Fur-
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK - praznik odprtosti, sožitja in samozavesti. Tokrat ga oblikuje mladina.	Več na 3. strani.
lanije-Julijske krajine, Slovenije in celo Hrvaške. Strokovnjaki so predavali o lovu in ribištvu, predstavljeni pa so bili tudi najnovejši trendi v kmečki tehnologiji. Organizatorji so izredno zadovoljni z obiskom in že razvijajo nove inovativne ideje za naslednje sejemske projekte. Očitno pa miselno še niso dojeli koncepta čezmejnega sodelovanja. Na odprtju niso spregovorili niti besede v slovenščini ali italijanščini, tembolj zavzeto pa so zapeli četrto kitico deželne himne.
STROKOVNO
PEDAGOŠKO
ZDRUŽENJE
Tarviser Straße 16 9020 Celovec
redni občni zbor
petek, 31. januarja 2003, ob 16. uri
Kabaret teatra Torpedo
iz Murske Sobote »Življenje profesorjev«
ob 18. uri
v Mladinskem domu v Celovcu
PREBLISK
■ Pred štiridesetimi leti sta francoski predsednik De Gaulle in nemški kancler Adenauer podpisala nemško-francosko prijateljsko pogodbo. Z njo sta pokopala bojno sekiro med obema državama in ustvarila nemško-francosko zavezništvo v procesu evropske integracije.
Te dni sta Nemčija in Francija proslavljali 40-letnico te pogodbe. Obe vladi sta se srečali na skupni seji, oba parlamenta sta imela v Versaillesu svečano sejo in francosko-nemški mladinski parlament se je srečal v Berlinu.
V govorih sta francoski predsednik Chirac in nemški kancler Schröder med drugim poudarila, da morata Nemčija in Francija ostati motor evropske integracije, zato se je treba zne-
biti številnih predsodkov. Obe državi bosta spodbujali učenje jezika sosednje države, v obmejnih regijah bodo uvedli dvojno državljanstvo, povečali naj bi število skupnih izobraževalnih projektov, izmenjavo študentov, znanstvenikov itd.
Nemško-francosko
prijateljstvo
Prijetno je slišati, da imamo v Evropi tudi take elite, ki znajo razmišljati perspektivno in katerih horizont se ne konča pri kakem gorovju. Na odprtju sejma Alpe-Jadran naše elite niso spregovorile besede v slovenščini niti v italijanščini, tembolj hrupno pa so zapele četrto kitico deželne himne...	-an
goreča vas das brennende dort
R. W. Fassbinder p» •** L de Vega ««m *'»' Marjan Stikar
II
Teatr
Trotamora
V
** & V' <•
-Jv _ ‘	■ ' ,,
CF VWW&
Farovž Šentjakob JPfarrhof St. Jakob/R.
KOMENTAR
■ zzivalna možnost vladne I koalicije Avstrijske ljudske I stranke z Zelenimi je svojevrstno nenavadna in si je pridobila naziv šarmantne zveze. Vsekakor se je po zadnjih državnozborskih volitvah politična črnina po Avstriji široko razlezla, vendar ji manjka svežine. Čmo-modro klestenje socialne in kulturno pestre države je postalo neokusno, čmo-rdeče ljubimkanje se ne zaiskri, kaj šele vname - socialni demokrati še krojijo svoja nova oblačila in bi potrebovali za svoje obnovitvene procese predvidoma še eno mandatno dobo opozicije.
Zeleni pa so sveži, privlačni, samozavestni in strokovno podkovani, mika jih vladajoča odgovornost, saj trenutno za sooblikovanje socialnih, gospodarskih, ekoloških, kulturnih in drugih družbenih zadev Republike Avstrije vidijo boljše možnosti v vladi kot pa zunaj nje. Seveda ne vsi, kar je naravno in lepo in prav.
Osebno zagovarjam morebitni prestop Zelenih iz marljive opozicije na vladno stran, ker bi s tem Avstrijci dnevno doživljali svežino političnih razprav. Avstrijska ljudska stranka in Zeleni bi se namreč morali nujno dokopati do skupne vladne izjave, kar bi bilo zaradi njene vsebine težaško delo, in se ob tem naučiti spoštovati drug drugega. Namesto ocenjevanja političnega partnerja po zvoženih kolovozih predsodkov bi se vnel živa-
hen razgovor o perečih družbenih temah.
Tu vidim odprta vrata za stvarne razprave v avstrijski družbi. Kaj kmalu bi se tudi pokazalo, da Zeleni niso kaki iluzionisti, ampak so tisti, ki so si znanje pridobili na vseh družbenih ravneh. Tudi ni naključje, da se intelektualci, umetniki, pedagogi in tudi ekonomisti, predvsem pa mladi zavestno vključujejo v zeleno prenovitveno gibanje.
Zeleni sami imamo tudi dovolj temeljnih korektivov, ki bi v morebitni vladni koaliciji ščitili zelene ministre pred nepremišljenimi koraki v ta ali drug prepad. Ljudska stranka bi bila v vseh političnih vejah izzvana
k delu, Zeleni pa bi okušali tudi vladni pelin in se obenem obrusili v družbeno prenovitvene nosilce avstrijske države.
Po moji oceni bi imela z vidika etnične manjšine črno-ze-lena vladna koalicija prej ugodne kot neugodne posledice, saj bi imeli pripadniki narodnih skupnosti v Zelenih izredno močnega zaveznika in celo sogovornika v vladi. Namesto nenehnega obrambnega boja za preživetje bi narodne skupnosti uživale v normalnem življenju. Ali pa bi vsaj silnice kazale v to smer -da ne bom zanesenjaški. Vendar ne verjamem, da bo Avstrijska ljudska stranka zbrala toliko poguma, da bi pustila Zelenim prezračiti domovino.
Dr. Franc Merkai, Zeleni Celovec
Zeleni pred vladnimi vrati?
GRADEC
Veliko
presenečenje
bčinske volitve v Gradcu so \J presenetile še bolj kot državnozborske. Ljudska stranka je spet pridobila 12,8 % in ima zdaj z 36 % relativno večino v občinskem svetu. Še več pa so pridobili komunisti, ki so osvojili kar tretje mesto. Njihov dobitek znaša 13 % in z 21 % bodo imeli v mestni vladi kar dva člana. Socialdemokrati so zgubili 5,2 % in svobodnjakom so graški volilci prisodili kar dve »modri očesi«, izgubili so 18,8 % in so zdaj z 8 % na petem me-
stu. Pred svobodnjaki so Zeleni s 8,4 %. Izvolitev župana ne bo preprosta, saj ima levica (SPÖ, Zeleni in komunisti) večino v občinskem svetu. Glavni kandidat zmagovalne ÖVP Nagel je za svojo stranko, ki je prvič po letu 1945 osvojila prvo mesto v občinskem odboru, že zahteval mesto župana. Gradec je pokazal, da volilci spoštujejo resno in verodostojno politiko, čeprav se stranka, ki jo zastopa, imenuje komunistična. Glavni kandidat komunistov Ernest Kalte-negger se je izkazal kot pravi Robin Hood, več kot polovico svoje plače je daroval za revne in se zavzemal za socialno šibke sloje. Ti so se mu zahvalili z večjo volilno podporo. -an
Zadnja možnost: Sodelujte pri iskanju imena!
Drage bralke, dragi bralci, še zadnjič vas vabimo, da nam pošljete vaš predlog za ime novega skupnega časopisa.
Vaš predlog naj kolikor mogoče ustreza naslednjim zahtevam: funkcionira naj v slovenščini in nemščini (torej naj bo v
slovenščini primeren, nemško govoreči pa naj si ne bi preveč lomili jezika); funkcionira naj v spletu; signal naj bo za nov zalet. Za najboljše predloge se bomo zahvalili z majhno pozornostjo.
Vaše predloge pošljite do najkasneje 7. februarja 2003 z oznako Slomedia na naslov:
Slovenski vestnik, Tarviser-straße 16. 9020 Celovec, po elektronski pošti: zso@slo.at ali po faksu (0463) 514300-71.
SLOVENIJA
Vključevanje v EU in NATO
Robertson obišče Slovenijo in karikaturistu pove, da je Škot!
Qlovenija se bo na referendu-Jmu dokončno odločila za vstop v EU in NATO ali proti njemu. Velika večina političnih strank že od osamosvojitve podpira vstop v obe integraciji. Pogajanja in prilagajanja so bila dolga in obrodila so tisti sad, ki se mu reče povabilo. Za pristop k obema integracijama manjka samo še končna odločitev. Med mnogimi pogoji za vstop, ki jih je Slovenija že izpolnila, pa manjka še najpomembnejši. Ne le zaradi demokratičnosti, temveč zaradi pogoja, da nobena država ne more postati članica NATO, če vstop v to organizacijo nima večinske podpore njenih državljanov, bo pristop k integracijama odločil večinski ZA na referendumu. Ta bo 23. marca. Udeležba bo zagotovo velika, čeprav zadnje izkušnje s tako obliko odločanja ljudstva v Sloveniji kažejo nasprotno. Vendar gre tokrat za resnično pomembno odločitev,
CELOVEC -ZVEZNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE
Ravnatelj Malle v pokoj
Q avnatelj Zvezne gimnazi-l\je za Slovence mag. Anton Malle se bo ob koncu šolskega leta upokojil. Zato je deželni šolski svet razpisal mesto ravnatelja, za katerega se poteguje osem kandidatk in kandidatov. Na podlagi zakonskih določil morajo odbor šolske skupnosti, zastopstvo zaposlenih profesorjev in obe osrednji organizaciji koroških Slovencev izdelati predloge za zasedbo omenjenega ravnateljskega mesta.
Odbor šolske skupnosti se je že opredelil, ravno tako tudi zastopstvo zaposlenih profesorjev. Koordinacijski odbor koroških Slovencev pa je na svoji seji sprejel soglasen sklep in ga posredoval deželnemu šolskemu svetu.
-an
po pomembnosti blizu tiste pred trinajstimi leti, ko so glasovali o odcepitvi od Jugoslavije. Tokratni »posvetovalni« referendum mora imeti zavezujoče posledice na odločanje v državnem zboru.
Ob koncu januarja ankete kažejo, da 48 % ljudi podpira vstop Slovenije v NATO, 31 % jih je proti in kar 22 % je še vedno neopredeljenih. Zato lahko nedavni izjavi predsednika države dr. Janeza Drnovška v Davosu, da bi napad ZDA na Irak znal ogroziti tudi pozitivni izid referenduma v Sloveniji, popolnoma verjamemo. Tudi neenotnost politikov in poslancev glede razpisa referenduma močno zbija možnosti za pozitivno odločitev neopredeljenih in vzpodbuja nasprotnike vključitve v NATO, deloma pa tudi nasprotnike EU. Vsekakor pa ima vključitev v EU več privržencev in ni dvoma, da bo večina Slovencev tako povezovanje podprla. Po novem letu se je v sredstvih javnega obveščanja sprožil plaz mnenj proti vstopu v NATO, med mnogimi politiki in kulturniki ter drugimi javnimi delavci pa nasprotovanje vključitvi predvsem zaradi prevelikega vpliva ZDA v NATU postaja vse glasnejše. Postavlja se vprašanje,
ali je NATO sploh še smiseln in ali je to zavezništvo sploh perspektivno. Slovenija je mlada država, vključevanje in povezovanje v kakršnekoli tesne integracije že zaradi polpretekle zgodovine mnoge ponovno razdeljuje. Neodločene skrbi predvsem izguba suverenosti. Potrditev suverenosti se enači z nepridružitvijo NATU, izguba pa s pridružitvijo. Prav tako med Slovenci ni pozitivno sprejeta sedanja agresivna politika ZDA, ki ima v tej vojaški zvezi še vedno prevladujoč vpliv. Prepričanje, da članstvo v vojaški zvezi odvrača agresijo na državo, je za mnoge zastarelo. NATO je že spremenil svoj značaj in ga še spreminja, Slovenija pa se še išče in prav je, da ji je najpomembnejša varnost, ko se tako ali drugače vojaško povezuje z drugimi državami. Tudi trditev, naj bi bili stroški za obrambo manjši, ni prepričljiva. Večina Slovencev meni, da mora Slovenija razvijati tudi lastni obrambni sistem, predvsem zaradi nemirnega Balkana. Pričakujemo lahko, da se bo predvsem februarja prek tiska, radia in televizije povečal pritisk na neodločene, in sicer s še več informacijami, obrazložitvami in komentarji, predvsem pa s propagando o NATU in EU. Zagotovo bodo glas povzdignile institucije države in njihovi predstavniki -politiki, prav tako pa jim nasprotniki in drugače misleči ne bodo ostali dolžni. Zagotovo lahko pričakujemo močno angažiranje vseh političnih strank in civilnih gibanj. Slovenija se že od prvih dni samostojnosti povezuje v številne evropske organizacije in strukture in se bo še naprej. Ne dvomim, da referenduma o vstopu v NATO in EU ne bi potrdila večinske volje za vključevanje. Konec koncev bi bil negativni izid klofuta tako opoziciji kot vladajočim političnim strankam. Tega se v politiki še kako zavedajo, pa čeprav letos v Sloveniji ni nobenih volitev.
A. K.
slomedia
Slovenski medijski center • Slowenisches Medienzentrum GmbH
Pripravljamo nov medijski center, ki bo izdajal skupni slovenski tedenski časopis za Koroško in urejal dnevnoaktualni spletni nastop koroških Slovencev. K sodelovanju vabimo
urednice in urednike
Vaša naloga bo uredniško oz. novinarsko spremljanje bodisi narodnopolitičnega življenja ali lokalnega dogajanja, bodisi kulturnega in prosvetnega ustvarjanja ali športnega in gospodarskega snovanja predvsem med slovensko narodno skupnostjo na Koroškem tako za časopisno izdajo kot za internet.
Pogoj je obvladanje slovenske in nemške novinarske govorice. Pričakujemo razumevanje novinarskega poklica, po možnosti tudi ustrezno prakso, pripravljenost za teamsko delo in obvladanje ustreznega računalniškega orodja.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili, kratko osebno predstavitvijo in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite do 14. februarja na naslov:
Slomedia GmbH, 9020 Celovec/Klagenfurt, Villacher Straße 127
Q pomladi leta 2000 je Miha «J Dolinšek v svojo agencijo na kulturni zajtrk povabil predstavnike slovenskih organizacij in institucij, da bi razpravljali o tem, kaj je na pragu tretjega tisočletja treba storiti za boljšo uporabo slovenščine med nami samimi in kako bomo kos različnim jubilejem, pa tudi ljudsko štetje seje bližalo ... Vsi so menili, da bi bila t. i. »imidž kampanja« za slovenščino še kako potrebna, da je treba vpreči mladino, ki med seboj vse manj govori slovensko, in še in še je bilo predlogov in načrtov. Jasno, da taka stvar tudi nekaj stane. Tu se je zapletlo. Tudi če bi vsi sodelovali brezplačno, je reklama draga zadeva. Odkod denar, ne da bi ga komu drugemu »vzeli«? Nekaj časa je trajalo, pa so se le zedinili: del plebiscitnega daru, ki je bil namenjen koroškim Slovencem, naj se porabi v korist kampanje za slovenski jezik.
Ideja za akcijo je logična posledica filma »Backup. Slovenska beseda na Koroškem«, meni Miha Dolinšek, saj je slovenščina mehka in žametna. Le tu pri nas pravijo »slowenisch is schiach«. Slovenščina ima na Koroškem grenek priokus, zato je pomembno, da spremeniš mišljenje ljudi. Seveda je to dolgotrajnejši proces. Vsa društva, ki delujejo na podeželju, lahko nekaj spremenijo. Predvsem posamezniki so zelo dejavni, kot npr. Marjan Sticker in skupina Trotamora v Šentjakobu. Ni pa medsebojne povezave, zato »Slovenščina v živo« hoče ustvariti predvsem mrežo, ki povezuje. V globali-ziranem svetu mladina dobi toliko vtisov, meni Miha Dolinšek, da tihega vzklikanja ne sliši in je treba uporabiti sodobne metode. S pristopom Slovenije k EU bo Ljubljana še bližja, gospodarsko in kulturno. Zato je potrebna predvsem akcija za slovenščino med nami samimi. Kaj nam pomaga, če se vedno več nemško govorečih zanima za slovenščino, mi pa nimamo dovolj kvalitetnih ponudb, da bi se je res lahko naučili. Ciljna skupina je v prvi vrsti mladina, ki zna slovensko.
Od vsega začetka je idejo za akcijo podpiral slovenski generalni konzul Jure Žmauc, ki zelo visoko ceni Dolinškovo delo z mladino in z velikim zanimanjem spremlja, kaj se tu pripravlja. Navsezadnje je slovenščina v državi, ki jo konzul predstavlja, večinski državni jezik. Slovenija se zelo vestno pripravlja za pristop k EU in je zgled za vse ostale države kandidatke. Njeni državljani pridno delajo in se učijo tujih jezikov. Nemščina tekmuje z angleščino in francoščino in upa na podporo z vzhoda. Nemčija in Avstrija na nekda-
Slouejnščina u eiua
Slowenisch erleben
Spoznavanje slovenščine z vsemi čutili
Mihi Dolinšku je za skupno mizo uspelo spraviti vse slovenske kulturne, gospodarske, politične in športne organizacije in institucije z namenom, da pod skupno streho uresniči projekt »Slovenščina v živo«. Marsikdo je bil skeptičen, kaj bo iz tega. Zdaj je projekt skoraj zaključen. Malo sem smela pokukati za stene in zaslone; kar sem otipala, videla in slišala, je stopnjevalo mojo radovednost, ki bo potešena šele na praznovanju slovenskega kulturnega praznika 7. februarja v Domu umetnikov v Celovcu, kjer bodo predstavili rezultate svojega intenzivnega ukvarjanja s slovenščino.
njem vzhodu ustanavljata npr. šolo za šolo z nemškim učnim jezikom, Goethejeve inštitute in druge kulturne ustanove. Vse to je pozitivno, če vlada ravnotežje. Po informaciji generalne-
ga konzula Slovenija pripravlja nacionalni kulturni program. Prvi korak do večje prisotnosti zunaj lastne države je ustanovitev Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Slovenska
diaspora je močna in predstavlja velik potencial visoko kvalificiranih ljudi, ki ga Slovenija še premalo vnovči in za katerega tudi na področju jezikovne izobrazbe ne skrbi v zadostni
meri. Podobno meni Dolinšek o odnosu koroških Slovencev do svojih pomembnih, uglednih rojakov, ki so šli po svetu in so uspešni.
S temi pomanjkljivostmi se bo akcija »Slovenščina v živo« spoprijela na skorajda vse načine. Brata Franci in Hanzi Tomažič (cross-media-agentura ILAB) sta prevzela Dolinškov koncept in ga vključila v informacijski portal za slovenščino na Koroškem, ki uporablja sodobno medmrežno tehnologijo. Prvi del ima v ospredju informacije, drugi del pa emocionalno in vizualno področje. Internetna stran nagovarja predvsem slovensko mladino in vse, ki jih zanima slovenščina. Vsebuje tudi interaktivne elemente, servisne usluge in forum za pogovore, igre, slovenščino v javnosti, učenje slovenščine za Slovence, sezname učbenikov in institucij, otroških vrtcev, besedila v koroških dialektih, pravljice, glasbo, jezikovni kotiček, retrospektivo akcij za učenje slovenskega jezika, povzetek v nemščini z osnovnimi informacijami in in in ... spoznavanje slovenščine z vsemi čutili. »Tehnična realizacija je na sodobni ravni, prav tako vsebinska. Portal pa bo zaživel in živel z uporabniki,« je dejal Franci Tomažič in vabi bralke in bralce, da se pogosto oglasijo na naslovu: www.copi.at in povedo svoja mnenja ali pa se enostavno sprostijo ob igricah in pri deskanju po koroški domovini.
Vida Obid
Tomaž Ogris
civilnik pri Rdečem križu, 19 let
Q lovenščina je moj materni «Jjezik. Vsak jezik, ki ga znaš, je nekaj vreden. Vesel in zadovoljen sem, da so me ga starši naučili. Upam, da ga bom kdaj v poklicu lahko tudi uporabljal in da mi bo v korist. Mislim, da je jezik na Koroškem še kar priznan, vedno več prijav je v šoli, vendar pa manjšina ni priznana. Marsikdo bi rad znal slovensko, da bi ta jezik uporabljal npr. v Ljubljani, tu pri nas pa nič ne
mara slišati o slovenščini. Za poklic bi se je še naučil, ampak na primer tu, na Radišah, je ne bi uporabljal.
Sodelujem v akciji »Slovenščina v živo«, ker že dlje časa poznam Miha Dolinška, ki je z nami na Radišah snemal film, in ker mislim, daje pomembno nekaj narediti za uporabo slovenščine med nami. Manjšino moramo motivirati. Saj poznamo rezultate zadnjega ljudskega štetja. Našo skupino je aktivno spremljal in motiviral Marjan Sticker. Mislim, da se slovenske organizacije precej trudijo za ohranitev jezika, le včasih se preveč prepirajo in si konkurirajo. Nikoli pa ne moreš storiti dovolj. Tu bi si želeli več podpore Slovencev iz Slovenije. Pogosto lahko opazimo, da se ti radi ponemčijo. Za nas tudi ni motivacija, če nam iz Slovenije na primer vabila na kako kulturno prireditev pošiljajo v nemščini ali angleščini. To nas gotovo ne motivira. Z našo akcijo hočemo v prvi vrsti nagovoriti mladino, torej moje vrstnike.
Foto: Popprath
Julia Popprath
študentka v Gradcu, 21 let
II/loji starši ne znajo slo-IVIvensko, imajo pa mnogo prijateljev med pripadniki manjšine. Hodila sem v dvojezični vrtec, dvojezično šolo, maturirala sem na slovenski gimnaziji. Zelo mi je všeč, da sem imela možnost odrasti v dvojezičnem okolju, to je že nekaj posebnega. Nikoli nisem imela težav s slovenščino v šoli. To znanje mi je tudi že koristilo. V Sloveniji imam prijatelje in znance, pa tudi na Hrvaškem mi slovenščina pomaga pri komunikaciji. Nega-
tivnih izkušenj s slovenščino pravzaprav nimam. Kvečjemu kak šofer v avtobusu ali starejši moški so imeli neumne pripombe. Mladim se to zdi »cool«, da znam tudi slovensko. Opazila pa sem, da v Avstriji veliko ljudi sploh ne ve, da na Koroškem živijo Slovenci. Mislim, da je navzočnost slovenske manjšine v javnosti zelo pomanjkljiva. V slovenskih organizacijah nisem dejavna, sodelovala pa sem v filmski skupini pri Mihu Dolinšku, kar mi je zelo ugajalo.
Tudi jaz bi svojim otrokom dala možnost večjezične vzgoje, če bi živela v takem okolju. Prepričana sem, da se je napor za učenje slovenščine splačal. Gotovo je dobro, da sem se je naučila, saj slovensko zna le malo ljudi. Angleško moraš tako ali tako znati, to je že skoraj samoumevno. Zdaj študiram kulturni menedžment in španščino v Gradcu, obiskujem pa tudi tečaje slovenščine. To je dobra kombinacija in prepričana sem, da mi bo znanje jezikov v poklicu koristilo.
LJUBLJANA - ČUVARJA DRAGULJEV
Brata Smrekar, ravnatelja Narodne galerije in Opere
Andrej in Borut Smrekar s tinjskim rektorjem Jožetom Kopeinigom.
1 J Tinjah sta pretekli ponede-V ljek gostovala brata Andrej in Borut Smrekar, prvi direktor Narodne galerije, drugi pa SNG Opere in baleta v Ljubljani. Poznana sta tudi kot kreativna sinova legendarnega revitaliza-torja, strokovnjaka za umetnostno zgodovino in vodje galerije Andreja Smrekarja, ki je slovenski kulturni srenji vrnil samostan v Kostanjevici na Krki. Med odraščanjem jima starša nista vsiljevala umetniškega zanimanja. Dom, v katerem so živeli, je bil ena sama galerija, tako da sta se podzavestno počutila del tega.
Dr. Borut Smrekar je zaključil pravno fakulteto, kljub temu pa se je bolj posvetil glasbi. Sam ne nastopa. Je pa pevec, dirigent (Princeska na zmu gra-ha), pianist in programski direktor SNG Opere in baleta v Ljubljani. Leta 2000 in 2001 je kot član žirij sodeloval na domačih in tujih tekmovanjih, na različnih strokovnih srečanjih, nastopal je z ansamblom SNG Opere ter honorarno predaval na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
Qrejemniki 24. Tischlerjeve I nagrade Breda Varl, Tine Varl in Franci Končan so pojem v koroškoslovenski lutkarski in gledališki sceni. Ti trije umetniki so neločljivo povezani z nastankom lutkarstva in razvojem odrske dejavnosti med koroškimi Slovenci, začetki pa segajo v leto 1974, ko je na Koroškem gostovalo Lutkovno gledališče Maribor, ki je navdušilo številne mlade gledalce. Takratni ravnatelj Bojan Čebulj je KKZ ponudil pomoč: mentorja Bredo in Tineta Varla. Po letu dni so se mladi igralci in igralke že predstavili v celovškem Marija-nišču s Koziko Liziko. Kmalu je nastalo nekaj lutkovnih skupin, ki še danes delujejo.
Režiser Franci Končan se je na Koroškem prvič pojavil leta 1978, ko je z odrom Mladje uprizoril Hišo tete Barbare, avtorice Svetlane Makarovič. Ta uspešna produkcija je bila na
Ljubljanska Opera je stara 110 let, možnosti za ustvarjanje v njenem okviru pa so bile predvsem zaradi pomanjkanja prostora do pred kratkim zelo majhne. Končno jim je uspelo pridobiti sredstva, s katerimi so izdelali načrte za prenovo oz. dozidavo prostorov za zbor in orkester. Do zdaj so enkrat letno gostova-
Bitefu 1979 v Beogradu celo nagrajena. Lutkovni in gledališki seminarji pod njihovim mentorstvom sprva v Izoli in potem v Fiesi (od leta 1986) so se razvili v gledališko delavni-
li celo v Cankarjevem domu, ki nima prostorskih težav. Sodelovali so že s Salzburgom, Miin-chnom, Italijo, v prihodnje pa bi želeli okrepiti sodelovanje z romanskim svetom. Trenutno še ne sodelujejo s Koroško, kljub temu pa dr. Boruta Smrekarja zanima občinstvo, saj ta lahko največ pripomore k zbližanju
co, pri kateri sodeluje vsako leto več skupin s Koroške. Fiesa je postala »kovačnica« gledališkega naraščaja med koroškimi Slovenci. Breda in Tine Varl tudi spremljata priljubljeni te-
obeh narodnih skupin. Direktor SNG Opere in baleta je odločen in sposoben mož, kakršnega zahteva odgovorno delovno mesto, ki ga zaseda. Taki vodje so zaželeni. Tudi pravniška izobrazba je prednost pri takem delu, tako da ga njegov 5 let starejši brat Andrej velikokrat poprosi za nasvet.
Dr. Andrej Smrekar je že od leta 1991 odgovoren za Narodno galerijo v Ljubljani. V prvi vrsti se posveča nalogam v ustanovi - razvoju in razširitvi, organizaciji stalnih zbirk, zgodovini ustanove in nastajanju njenega fonda. Študiral je umetnostno zgodovino in je avtor več katalogov monografskih razstav sodobnih umetnikov. V nasprotju z bratom je že leta 1991 (po vojni) prepričal državo o nujnosti gradbenih posegov in dobil potrebna sredstva. Prenova že poteka. Izvedli jo bodo v treh fazah; prvi dve so že zaključili, na tretjo pa bo treba še malo počakati.
den mladih umetnikov na Rebrci. Danes obstaja kar nekaj zavzetih lutkarskih skupin, ki negujejo to pomembno zvrst odrske umetnosti. Franci Končan pa je postal pravi koroški režiser, kajti po letu 1978 je zrežiral 64 odrskih predstav, 43 od njih samo v Selah. Nekateri pa se gotovo še spominjajo odrske predstave s klasiki slovenskega ljudskega gledališča na prostem pred vogrškim župniščem. Pretekli četrtek je predsednik KKZ Janko Zerzer tem zavzetim in zaslužnim kulturnim delavcem podelil Tischlerjevo nagrado; svečanost so s kulturnim programom oblikovali ženski tercet Hartmann iz Celovca ter gledališke in lutkovne skupine. Na prireditvi je o Evropi brez meja - mejah v glavah govorila tudi zmagovalka govorniškega natečaja, dijakinja Zvezne gimnazije za Slovence Margareta Ciglič.	M. Š.
Narodna galerija je osrednji slovenski umetnostni muzej, javna ustanova, ki jo vzdržuje država. Beseda galerija v imenu ne označuje samo zbirke slik, temveč tudi značaj ustanove, ki so ga ustvarile nekatere starejše javne zbirke in posamične umetnine z različnim lastninskim statusom. Galerija je na ta način zbirala, sistematizirala in predstavila javnosti reprezentančno umetnostno gradivo, ki obsega obdobje od visokega srednjega veka do začetka 20. stoletja. Njene prvotne funkcije in cilji so vedno ohranjali svojo aktualnost, čeprav jih vsaka generacija podredi svojim potrebam. (Umetnostni) muzej je namreč za javnost odprta ustanova v službi družbe in njenega razvoja, ki je sodelovala z državami nekdanje Jugoslavije, z Italijo in Avstrijo. Leta 1993 je svoje delo prvič razstavil tudi Korošec Marko Perhar, nato pa so sodelovali z Deželnim muzejem iz Celovca, s katerim so izvedli projekt o gotiki. Trenutno se ukvarjajo z umetnostjo 17. stoletja. Ob praznovanju 40-letnice pedagoške dejavnosti se je razvila misel o naslednji razstavi. Vsaka slika bo imela dodatno pedagoško razlago. S tem v galerijo poskušajo privabiti predvsem več mladih ljudi.
Oba brata sta menila, da je v Sloveniji umetnost in politiko težko uskladiti.
Vseeno pa sta tako Narodna galerija kot SNG Opera in balet v Ljubljani v tej sezoni pripravila kup zanimivih prireditev, kjer je vedno več obiskovalcev, kot jih je bilo na gostovanju bratov Smrekar na Koroškem. Prav gotovo ni vzrok v slabi obveščenosti. Sprašujem se, kaj sploh zanima Korošce. Saj se po eni strani pritožujemo, da nas ignorirajo in ne priznavajo, po drugi strani pa nismo pripravljeni sprejeti tega, kar nam že tako ali tako postrežejo na pladnju.	C. Slama
CELOVEC - 24. TISCHLERJEVA NAGRADA
Odlikovanje je obveza za bodočnost
Letošnji Tischlerjevi nagrajenci: Franci Končan, Breda Varl in Tine Varl
VPISOVANJE
ZVEZNA GIMNAZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE v Celovcu (9020 Prof.-Janežič-Pl. 1)
1.	Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se začne v ponedeljek, 10. 2. 2003, in traja do srede, 26.
2.	2003. Uradne ure so dnevno od
7.30	do 13.00 ure, ob petkih od
7.30	do 12.30 ure.
2.	Ob prijavi za sprejem je treba predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske oz. glavne šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
3.	V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole sporočilo učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca/ učenke oz. o potrebnih sprejemnih izpitih. Ti izpiti bodo v sredo, 2. 7. 2003.
4.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. V tem primeru je
priporočljiv pogovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je mogoč.
5.	Na osnovi šolske avtonomije je Odbor šolske skupnosti sklenil za leto 2003/2004 vodenje Kugyjevega razreda s slovenščino, nemščino, italijanščino in angleščino. V enem izmed prvih razredov bomo ponudili kot težišče angleščino, v drugem pa informatiko.
6.	Starši bodo imeli pri zadostnem številu prijav tudi možnost popoldanske oskrbe svojih otrok.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pošljete prijavnico s potrebnimi dokumenti na zgornji naslov.
Prof. mag. Anton Malle, vštsv., prov. vodja
DVOJEZIČNA
TRGOVSKA AKADEMIJA
9020 Celovec, Prof.-Janežič-Pl. 1
Naša ponudba -
tvoja možnost za prihodnost
Ponudba : splošna izobrazba; trgovska izobrazba - učenci pridobijo
sposobnosti za takojšen vstop v poklic. Predmeti so npr. gospodarsko poslovanje, računovodstvo, pravo itd.; - informacijska tehnologija absolventom omogoča dobre poklicne možnosti; jezikovna izobrazba -pouk poteka v slovenskem in nemškem jeziku. Poleg tega sta na programu še obvezni angleščina in italijanščina ter hrvaščina kot izbirni predmet; učna firma in projektni menedžment sta sredstvi za praktično učenje in izdelovanje projektov v sodelovanju z gospodarstvom. Infrastruktura: kompetentno središče z najnovejšo tehniko; gospo-darsko-poslovalno središče za učno firmo; štirje funkcijski prostori z računalniki; vsak razred ima priključek za omrežje in internet; drugi funkcijski prostori.
Zaključek: matura z diplomskim izpitom; kvalifikacija za višje poklice (menedžment) v gospodarstvu in upravi; pravica do študija na univerzah in visokih šolah; obrtne upravičenosti; enakovrednost z diplomo EU Prijavni rok: do konca februarja 2003. V izjemnih primerih tudi po-
zneje. Za dodatne informacije pokličite: 0463/382400; e-pošta: dlc rektionrShak tak.at: www.hak-tak.at
Dir. mag. Maja Amrusch-Hoja
VIŠJA ŠOLA
ZA GOSPODARSKE POKLICE zavoda šolskih sester -Šentpeter pri Šentjakobu v Rožu
a) VIŠJA ŠOLA z obširno splošno izobrazbo v dveh jezikih s težišči na prehrani in gospodarstvu, tujih jezikih in turizmu, prezentaciji in komunikaciji.
Kvalifikacija: v Evropski uniji priznana matura in diplomski izpit, pravica do študija na univerzah in pedagoških akadenijah, takojšen vstop v zanimivo poklicno življenje v gospodarstvu, turizmu in upravi. Sprejemni pogoji:	pozitivno
zaključena 8. šolska stopnja in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov, zaključek 4. razreda gimnazije ali glavne šole, možnost vpisa tudi s sprejemnim izpitom.
b) ENOLETNA STROKOVNA GOSPODARSKA ŠOLA nudi atraktivno alternativo za 9. šolsko leto, splošno izobrazbo v dveh jezikih, gospodarsko izobrazbo, kuharsko kreativnost in design.
Kvalifikacija: zaključek obvezne šolske dobe z možnostjo nadaljnjega šolanja, poudarek na gospodarski izobrazbi (računovodstvo, informatika) in prajetičnih predmetih, spoznavanje poklicev, priprava na nadaljnjo izobrazbo.
Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja na glavni šoli ali nižji stopnji gimnazije in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov.
Informacije in prijave: VŠGP Šentpeter 25, A-9184 Šentjakob, tel. 04253/2750, faks 04253/275015. Prijave sprejema ravnateljstvo do konca februarja 2003. V primeru tehtnega razloga tudi pozneje!
Prof. mag. Štefan Schellander, vodja šole
DRUGA PONOVITEV V SELAH
Potrebni so nam Čedermaci
Kaplan Martin Čedermac (levo) in župnik Potokar
H reteklo nedeljo so v Selah že I tretjič odigrali Kaplana Martina Čedermaca, simbol upora zavedne slovenske duhovščine za ohranitev maternega jezika in kulture. Po povesti velikega primorskega pisatelja Franceta Bevka je predstavo dramatiziral Boris Grabnar. Selško društvo KPD Planina je uprizoritev izvedlo kot vrhunec proslavljanja lanskoletne 100. obletnice kulturnega delovanja. S tem je tudi nekoliko popravilo lanskoletni spodrsljaj, ko je pravzaprav prezrlo selske žrtve, ki predstavljajo najhujši primer brutalnega narodnega zatiranja.
V gledališkem listu sta omenjena dva selska »Čedermaca«, župnik Anton Vavti in kaplan Ivan Matko, zagotovo pa je bilo na Koroškem takih še več - od škocjanskega Vinka Poljanca do škofiškega Alojzija Nadra-ga. Treba jim je priznati vso ve-
ličino odpora. Selški Čedermac je bila dobra predstava. Prikazala je stisko zavednega slovenskega duhovnika v Beneški Sloveniji, njegove dvome in tudi njegovo rast, rast v upornika, ki se je zavedal vseh posledic v italijanskem fašističnem režimu. Režiser Franci Končan je zgodbo dokaj spretno pletel in dramaturško stopnjeval. Vrhunec pa je po eni strani zamudil, saj je Čedermaceva zadnja pridiga prehitro »stekla preko odra« in se gledalcem premalo vtisnila v zavest. Prav ta pridiga pa je srž njegove upornosti in hkrati tudi klic k nepokorščini slovenskih deželanov in vernikov.
Selani imajo dokaj velik igralski potencial. Prek dvajset jih je nastopilo v različnih vlogah in režiserjih je dobro razporedil. Martin Dovjak v naslovni vlogi me je sicer bolj spominjal na Si-
mona Gregorčiča, toda po odločnosti je bil kar pravi Čedermac. Dokaj dobro sta svoji vlogi odigrala tudi njegova duhovniška sobrata, župnik Potokar, Flori Jug, in mlajši kaplan Skubin, Daniel Doujak. Toni Olip je bil odlična kreatura videmskega nadškofa. Odlična sta bila predstavnika fašistične oblasti, poročnik -Toni Štern in perfekt v Čedadu -Nanti Olip. Roman Roblek je bil v vlogi Klinjona, brezposelnega izdajalskega gizdalina, pravšnja negativna figura. Aleksander Mak je pozitivno presenetil z revolucionarno vlogo kovača Vanča Rakarja. Vidnejše vloge so igrali še kmet Breškon - Marko Oraže, njegova žena - Silvija Oraže, Mjutka - Simona Roblek, kmet Birtič in njegova žena -Marjan Olip in Katja Roblek, v manjših vlogah pa so nastopili še Ivan Kelih, Sonja Olip, Claudia Ogris, Melanie Doujak, Nande Pristovnik, Peter Oraže in Manfred Furjan. Glas je Čedermacevi materi posodila Sonja Wakounig.
Preprosto sceno je zasnoval Toni Štern, izdelali pa so jo domačini. Nekoliko je motilo neprestano prenašanje omare in mize, kar dramaturškemu loku ni koristilo. Kostumografinja je bila Gordana Schmidt, kostume sta pripravili in izdelali Angelina Jug in Silvana Roblek, glasbo je skomponiral Roman Ver-del, za lep in tekoč jezik pa je poskrbela Alenka Bole - Vrabec. Za tehniko sta skrbela Adrijan Kelih in Marko Oraže.
Glede na aktualnost jezikovnega boja - tudi v cerkvah na Koroškem - bi bilo zaželeno, da Čedermac gostuje tudi na drugih odrih.
Jože Rovšek
K & K CENTER V ŠENTJANŽU
Napočil je polčas
Q od geslom Halbscheit, I polčas, meta so Unikumovci v k & k centru v Šentjanžu predstavili vmesno bilanco, ki s številnimi razstavljenimi predmeti, fotografijami, besedili in videoposnetki riše topografijo prvih treh umetniških projektov v okviru lanskega cikla Schöne Öde, lepa pušča, bella brulla.
Na odprtju razstave so sodelovali tudi glasbeniki s pihali in pločevinastimi bobni, ki so prostore nekdanje šole napolnili z nenavadnim akustičnim dogajanjem. Tradicijo godbe na
pihala in industrijski hrup železarn so na svojstven način povezali z elementi jazzovske glasbe. Akustični akterji so s hrupom tudi izrazili protest nad vladajočo kulturno politiko v
deželi, ki je naperjena proti kritični in svobodni sceni.
Na odprtju razstave je predstavnica k & k centra Trude Wieser-Moschitz, ki je tudi projektni partner UNIKUMA, dejala: »UNIKUM je bil prva žrtev koroške kulturne politike, saj so mu odvzeli finančno pomoč. Da so bile akcije tega centra vedno trn v peti tako imenovanih - ali tudi nekulturnih - politikov na Koroškem, je jasno. Vrednoto tega trna nekateri spoznajo šele potem, ko sosednje dežele z inovativnimi, čezmejnimi in avan-gardističnimi kulturnimi prireditvami postanejo znane po vsej Evropi. Koroški kulturni referent in z njim vsi odgovorni so že uničili kar nekaj kulturnih iniciativ in ustvarili zaprto, če že ne
ustrahovalno vzdušje proti vsakršnem diskurzu o umetnosti in njeni družbeni vlogi. Zato je UNIKUM spodbuden primer za kulturno raznolikost in duhovno odprtost.«	M. Š.
HM
Po glasnem hrupu glasbenikov je sledilo odprtje razstave Foto: Štukelj
Neži Sušnik in njena lepa dela RADIŠE
Razstava Neži Sušnik
T o soboto je bila v kulturnem I domu na Radišah razstava ročnih del Neži Sušnik ter dokumentacija o izseljenstvu. Čeprav je bila ta razstava načrtovana že za prejšnje leto, iz različnih razlogov ni prišlo do nje. No, letos pa se je Neži končno posrečilo. Z zelo velikim veseljem in ponosom nam je pripovedovala o tem, kako in kdaj je nastalo. Svoj prvi prtiček je nakvačkala pred približno 45 leti in po tolikem času ni bila povsem prepričana, da bo zopet lahko ustvarjala. Pravi, da med tem, ko se je poročila, ni bilo veliko
časa. Vse zamujeno je sedaj končno lahko tudi nadoknadila. Poleg tega, da je Neži kvačkala, pletla in vezla, je pisala pesmi. Dve nam je ta večer tudi sama prebrala. Tokrat se ji je porodila še ena zamisel, da bi poleg svojih razstavljenih ročnih del, pripravila dokumentacijo o izseljenstvu koroških Slovencev. V zvezi s to razstavo je imela pripravljene dokumentarne listine in nekaj slik o izseljevanju, ker je ravno tekla 60-letnica izgona slovenskih družin in to tudi na Radišah. Neži je bila takrat tudi sama med interniranci. Ni dneva, da ji ne bi ti strašni dogodki prišli na misel in kot sama pravi na »površje njene duše«. Obiskovalcem je omogočila, da so lahko občudovali njeno delo, v katero je bilo vloženo veliko truda in ljubezni, ter pesmi, ki so
opisovale njeno življenje, upe in želje. Bilo je čutiti, da ima vsak izvezeni ali nakvačkani prtiček svojo zgodbo. Prepričana sem, da bi lahko Neži o tem pripovedovala ure in ure. Le malo manj prijeten pa je bil pogled na izobešene slike v letih od 1935 in 1945, ki so nas spomnile na kruto preteklost koroškega naroda.
Ob koncu pa so le te strašne misli odgnali zvoki irske glasbe. Gostovala je skupina »Terra Folk« iz Ljubljane. Taje poskrbela, da so se obiskovalci vrnili v sedanjost.
Vsak, ki ni doživel tega koncerta, je zamudil priložnost poslušati mešanico romske, ruske, irske, slovenske, balkanske in židovske glasbe. Skupina je sestavljena iz uveljavljenih glasbenikov, ki izhajajo iz različnih glasbenih stilov. Nekateri iz klasičnega sveta, drugi iz jazzovskih voda ali iz progresivnega rocka. Skupina je izmed 79 izvajalci nominirana med najboljše in se tako v finalu poteguje za »BBC Radio 3 Audi-ence World Musič Award 2003. Od 23. januarja do 13. februarja bo potekalo glasovanje in izbor najboljšega med njimi. Zato na zgornji povezavi v mreži lahko glasujete tudi vi, ki ste bili navdušeni od sobotnega koncerta.
G. S.
DUNAJ - KSŠŠ
Ogledali smo si film V leru
R/I inuli petek je bil v prosto-IVI rih Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju filmski večer s slovenskim filmom režiserja Janeza Burgerja V leru. Glavni protagonist je Dizi, »večni« študent, ki ga igra Jan Cvitkovič, soodgo-vomen tudi za scenarij.
»Glavni junak Dizi se je zataknil na prehodu v zrelo življenjsko obdobje. To se kaže v pomanjkanju življenjske motivacije, v konfuznosti, odtujenosti, dekadentnosti in cinizmu, s katerim brani svoj življenjski status quo,« Burger karakterizira glavno vlogo.
Na začetku filma je prikazan Dizijev vsakdan: spanje, popivanje in igranje kart s prijatelji. - Življenje dolgočasnega in pasivnega Dizija v študentskem domu. Odnos z dolgoletno prijateljico propada, ne da bi to opazil. In ne da bi želel ali načrtoval, se njegovo življenje spreminja: prijateljica ga zapusti, v njegovo sobo pa se vseli bruc s prijateljico Ano. Sčasoma se nanju naveže. Film ima »odprt«
konec, ki pa istočasno nakazuje rez v življenju »večnega« študenta.
Prvi celovečerni film Janeza Burgerja je v Sloveniji postal uspešnica leta 1999 in je tudi v tujini požel različne nagrade.
Na Dunaju je bil V Leru prikazan šele oktobra 2002 na filmskem festivalu Süsse Träume/Sladke sanje - Filmi iz Slovenije, ki ga je organiziral avstrijski filmski arhiv (Filmarchiv Austria) v sodelovanju s Filmskim skladom Republike Slovenije. Na sporedu je bilo 16 celovečernih filmov. Festival je bil redka priložnost za ogled slovenskih filmov v Avstriji.
To dejstvo nas je spodbudilo, da bi v prostorih Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju v prihodnje prikazovali slovenske filme. Da bi zagotovili tudi tehnično kakovost, trenutno kupujemo potrebne naprave.
Pretekli petek se je v prostorih KSŠS zbralo okrog 50 ljudi. Ker je film podnaslov-ljen, so si ga lahko ogledali tudi nemško govoreči. Od marca naprej pa nameravamo organizirati vsaj en filmski večer mesečno.
M. Sticker
PRIREDITVE
ČETRTEK, 30. 1.
CELOVEC, Mladinski dom 15.30 Gled. predstava »Čenčarije« -Gostuje otroška skupina »Zarčki« SPD Zarja
PETEK, 31. 1.
CELOVEC, Mladinski dom -Strokovno pedagoško združenje
16.00	Občni zbor
18.00	Kabaret teatra Torpedo iz Murske Sobote »Življenje profesorjev«
ŠMIHEL, farna dvorana - Društvo »Glasbena šola«
18.00	Nastop učencev Glasbene šole (skupno z oddelkom Globasnica)
SELE, farni dom - DSG Sele/Zell
19.00	Redni občni zbor
ŠENTJAKOB, farna dvorana -SPZ, SPD Rož
20.00	Premiera gledališke predstave »Goreča vas«
LJUBLJANA, Cankarjev dom - KKZ 19.30 »Faust«. Prijave na tel.: 0463/516243
SOBOTA, 1. 2.
ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom - SPD Danica
20.00 Ples Danice. Igra Alpe Adria Band
ŠENTJAKOB, farna dvorana - SPZ, SPD Rož
20.00 Ponovitev gledališke predstave »Goreča vas«
NEDELJA, 2. 2.
SVEČE, na pokopališču - ZKP
11.00	Spominska svečanost
ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana - SPD Zarja
20.00	»Kaplan Martin Čerdermac«. Gostuje gledališka skupina KPD Planina
SREDA, 5. 2.
CELOVEC, Mohorjeva, Tischlerjeva dvorana - Društvo »Glasbena šola«
16.00	Nastop učencev Glasbene šole (2. skupina)
STRAJA VAS, ljudska šola - Društvo »Glasbena šola«
18.00	Nastop učencev Glasbene šole
SELE, farna dvorana - Društvo »Glasbena šola«
19.00	Nastop učencev Glasbene šole DOBRLA VAS, kulturni dom - Društvo »Glasbena šola«
19.00 Nastop učencev Glasbene šole (skupno z oddelki Šentprimož in Žitara vas)
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel 19.30 Predavanje »Kinder stark machen -stark statt süchtig«. Predava mag. Christiane Kollienz-Marin
ČETRTEK, 6. 2.
CELOVEC, Mohorjeva, Tischlerjeva dvorana- Društvo »Glasbena šola«
16.00	Nastop učencev Glasbene šole (3. skupina)
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati -Društvo »Glasbena šola«
18.30	Nastop učencev Glasbene šole ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU, Višja šola - Generalni konzulat RS, VŠ
19.00	Odprtje razstave slikarja Antona Blatnika - Blatona iz Žalca
ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom - SPD Danica, SPD Vinko Poljanec, SPZ
19.30	Recital Prešernove poezije v počastitev Mihe Kapa. Nastopajo: MoPZ Vinko Poljanec, Nadja Strajnar,
Sonja Wakounig in Jože Rovšek
BILČOVS, ljudska šola - Društvo »Glasbena šola«
19.30 Nastop učencev Glasbene šole (1. skupina)
LJUBLJANA, v veliki dvorani Slovenske filharmonije 19.30 »Obujam spomine«. Samospevi in dueti Antona Nageleta in Franceta Cigana. Nastopajo: Bernarda Fink (mezzosopran), Marko Fink (basbari-ton) in Nataša Valant (klavir)
ŠENTJAKOB, farna dvorana -SPZ, SPD Rož
20.00	Ponovitev gledališke predstave »Goreča vas«
PETEK, 7. 2.
PLIBERK, kulturni dom -Društvo »Glasbena šola«
18.30	Nastop učencev Glasbene šole BILČOVS, ljudska šola -Društvo »Glasbena šola«
19.30	Nastop učencev Glasbene šole (2. skupina)
ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani -SPD Zarja, SPD Valentin Polanšek
19.30	Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Sodelujejo: Florentina Uneg (mezzo-sporan), Erhard Oschina (bas-bariton), Andrej Feinig (klavir), učenci Glasbene šole, MePZ Danica, mladinski pevski zbor Klika in recitatorska skupina SPD Zarja, Slavnostni govornik Tine Varl
CELOVEC, Künstlerhaus -DSPPPA, KKZ, SPZ
20.00	Slovesna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku »Slovenščina v živo«. Nastopajo: Nina Popotnig (čutim), Nataša Sienčnik (govorim), Hanzi Tomažič (mislim), ININA GAP (elektronski groove)
ŠENTJAKOB, farna dvorana -SPZ, SPD Rož
20.00	Ponovitev gledališke predstave »Goreča vas«
SOBOTA, 8. 2.
PLEŠERKA, pri Svetiju - SPD Zvezda
20.00	Hodiški ples. Za ples igra ansambel »Šibovniki«.
CELOVEC, v Domu glasbe - Slov. gimnazija
20.00	Gimnazijski ples
ŽELEZNA KAPLA, Hotel Obir -Čebelarsko društvo Železna Kapla
20.00	Čebelarski ples. Igra Lojze Slak
NEDELJA, 9. 2.
PLIBERK, kulturni dom - MePZ Podjuna, SPD Edinost, KKD Vogrče, KPD Drava, Farna skupnost Pliberk, Društvo upokojencev Pliberk, MoPZ Kralj Matjaž
14.30	Gled. predstava »Kaplan Martin
Čedermac«. Gostuje igralska skupina KPD Planina Sele
Preteklo soboto je v KD v Pliberku ansambel »Paulič« z Obirskega predstavil svojo najnovejšo zgoščenko »Na gavdo«, na kateri so predvsem znane skladbe Lojzeta Slaka, med njimi pa je tudi nekaj njihovih lastnih kompozicij. Večer je sooblikoval »Trio Pegrin« z Obirskega, prireditev pa je povezoval Franc Jožef Smrtnik.
Foto: Štukelj
Umrl
Pepi Oblaßnig
V družinski grob na pokopališču v Mariji na Zilji smo položili Pepija Oblaßniga, starega 75 let. Umrl je po dolgi in mučni bolezni. Kot 5-letni fant je s starši »privandral« iz Slo-venjega Plajberka k Mariji na Zilji. Pred odhodom iz Slovenjega Plajberka je bil njegov oče Jožef občinski tajnik, mežnar in organist pri takratnem župniku dr. Antonu Schusterju, ki je umrl v Dachauu. Tudi Pepi se je naučil orglati, bil je mežnar in organist, poleg tega pa je vodil mešani in moški cerkveni zbor. Bil je tudi poslovodja hranilnice v Mariji na Zilji. Bil je že oče osmih otrok, ko so ga vpoklicali v nemško vojsko, ki jo je tik pred koncem vojne na svojo pest zapustil in se s tem podal v smrtno nevarnost. Rajnega Pepija Oblaßniga je v obeh deželnih jezikih pokopal župnik Rihard Kogler.
-ks
Slovenska študijska knjižnica
v sodelovanju s starši, učitelji, društvenimi knjižničarji, vzgojiteljicami otroških vrtcev (predšolska bralna značka), vzgojitelji in vzgojiteljicami dijaških domov, dvojezičnimi ljudskimi šolami, varstvom ABCČ, glavnimi šolami. Slovensko gimnazijo in Trgovsko akademijo
vabi vse mlade bralke in bralce
k vsakoletnemu branju za Bralno značko!
Sodelujoči naj preberejo sedem ali več slovenskih knjig!
Akcija traja do 30. junija 2003
Naslovi za prijave: Otroški vrtci Naš otrok, Mladinski dom, Šentprimož, Ringaraja -predšolska BZ; Bilčovs, Kotmara vas, Radi še - društvena soba; Obirsko, Borovlje, Sele-Kot, Slovenji Plajberk, Vrba, Železna Kapla, Žitara vas - ljudska šola; Mohorjeva LŠ, Javna dvojezična LŠ; Borovlje, Pliberk, Železna Kapla - glavna šola; Varstvo ABCČ, Mladinski dom, Slomškov dom, Slovenska gimnazija, Trgovska akademija in Slovenska študijska knjižnica. VESELIMO SE VAŠEGA SODELOVANJA!
SLOVENSKI
VESTNIK
PRAZNUJEJO: Vera Amenitsch iz Žalca; Dora Blažej z Letine; Marija Piko iz Vidre vasi; Valentin Žagar iz Večne vasi; Mirko Ogris ml. iz Drabunaž; Anči Müller iz Diče vasi; Monika Vejnik in Mariana Sadovnik iz Globasnice: Andrea Ošina iz Lepene; Tatjana Oraže z Obirskega; Bernhard Wrienz iz Štebna; Frančiška Pucelj; Nani Hribar iz Kort; Joži Golavčnik iz Zagorij, Joži Perda-cher iz Holbič, Cena Olip z Borovnice, Pepca Mak s Kota, mag. Lucija Ogo-revc-Feinig iz Celovca, Hanzej Jernej iz Dobrle vasi, dr. Marija Stukelj-Novak iz Vasje vasi, Milena Sattmann iz Borovelj - rojstne dneve; Gitka Možina z Doba
pri Pliberku - 30. rojstni dan; Mici Pavlič z Bele pri Železni Kapli in Adele Božič iz Večne vasi - 40. rojstni dan; Majdi Dovjak s Srednjega Kota v Selah, Toni Lausegger z Moščenice in Franči Osojnik iz Lepene - 50. rojstni dan; Hanzi Scheinig iz Podgorij - 54. rojstni dan; Hanzi Lutschounig iz Saberde -64. rojstni dan; Kati Marketz iz Globasnice in Franci Lipuš - 70. rojstni dan; Metka Boročnik iz Podkraja - 80. rojstni dan; Marija Sablatschan iz Spodnjih Vese in Pavla Lorbeg iz Remšenika -81. rojstni dan; Apolonija Schellander z Moščenice - 84. rojstni dan; Marija Golavčnik iz Šentlipša - rojstni dan in god; Ana Mak iz Borovelj - 93. rojstni dan. - Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Javna dvojezična LŠ 24,
Celovec, Ebentaler Straße 24
Dan odprtih vrat
petek, 31. 2. 2003
9.00 pozdrav
9.30 odprta razredna vrata 10.45 predstavitev nove zasnove jezikovnega pridobivanja na naši šoli (Sabine Sandrieser)
Na hodniku naše šole si lahko ogledate razstavo Sokrates/Comenius projekta »Otroštvo med tradicijo in potrošniško družbo«
13 DNI SKOZI NAJLEPŠE DEŽELE DO
N0RDKAPA
Polnočno sonce Laponska Polarni krog Lofoti
udobne ladje
12.-24. julija 2003
Podrobne informacije in prijave: Milka Kokot, 0463-514300-40
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 2. 2. | 13.30 ORF 2 • DOBER DAN, KOROŠKA • Privatni dvo- in večjezični vrtci: Priznano delovanje kot politična motivacija za ureditev občinskih dvojezičnih vrtcev? • Slovenščina v živo: Skupen internet projekt ob slovenskem kulturnem prazniku »Svečnica - praznik luči:
V Železni Kapli so se ohranile nekatere priljubljene šege • Goreča vas: »... brez ljubezni bi bilo na tem svetu samo klanje in morija« - premiera teatra Trotamora v Šentjakobu._________________________________
PO 3. 2. | 3.30 0RF2 15.55 TV SL01
TO 4. 2.18.30 TV SL02
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71 e-mail: zso@slo.at
UREDNIK
Dr. Marjan Sturm .........................(-11)
Tajništvo....................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba .............Milka Kokot (-40)
Prireditve ...............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 046 3/50566
--------------------- VSI----------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
Otok na Muri
Evropska prestolnica kulture
Gradec je letos evropsko mesto kulture. Mesto je zaživelo. Uresničenih je že nekaj novih arhitektonskih projektov. Do konca leta se bo na različnih krajih zvrstilo kar okrog tisoč kulturnih prireditev. V tem prispevku vam predstavljam predvsem aktualni program naslednjih dveh mesecev.
NI ovo leto se je v Gradcu za-IV čelo pravzaprav šele v soboto, 11. januarja, s slavnostno otvoritvijo »Gradec 2003 -evropska kulturna prestolnica«. Mnogi so sledili otvoritvi doma pred televizijo, več kot 80.000 ljudi pa se je podalo v središče mesta, da bi videli japonski ognjemet ali prisluhnili eni od mnogih glasbenih skupin, ki so igrale na šestih odrih v mestu. Takšnega navala novinarjev, turistov, starih in mladih iz Gradca in okolice mesto že dolgo ni doživelo.
»Graz darf alles! (Gradec sme vse!)« je eno izmed provokativnih gesel za prvo avstrijsko mesto, ki so ga razglasili za evropsko prestolnico kulture. Gradec je dobil novo samozavest.
Glavno mesto Štajerske ima bogato zgodovino. Nekdaj bleščeča rezidenčna prestolnica Habsburžanov v svoji arhitekturi in vzdušju povezuje mnogo vplivov različnih časov in krajev. Gradec je mesto svetovne kulturne dediščine: staro mestno jedro je eno izmed najbolj ohranjenih v srednji Evropi. Dolgo časa je sicer veljalo kot mesto na robu Avstrije, vendar ga lahko danes vidimo v drugačni perspektivi: v središču odpirajoče se Evrope, blizu Zagreba, Ljubljane in Budimpešte. Gradec je mesto nasprotij. Po eni strani je pomembno univerzitetno mesto s tisočimi študenti, po drugi strani je še pred leti veljalo za »pensionopolis«. A mesto se ni zaprlo pred sodobnimi kulturnimi tokovi. Izvolitev za kulturno prestolnico je še bolj sprostila ustvarjalne energije. Mesto se je spremenilo, kar se kaže tudi v njegovi zunanji podobi, denimo v nekaterih arhitektonskih projektih.
Že ko se obiskovalec približa mestu, bodisi z avtom ali z vlakom, ga sprejmejo umetniške inštalacije. Vozniku iz celovške smeri npr. na zahodni dovoznici pomaha 240 umetnih rok, ki so pritrjene na steno ob avtocesti. Kdor se v mesto raje pripelje z vlakom, si lahko ogleda glavno železniško postajo, ki jo je z ogromno stensko sliko učinkovito olepšal Peter Kogler. Simbol mesta je stolp z uro, ki je dobil dvojnika. Mladi štajerski umetnik Markus Wilfing je poleg stolpa postavil enako tridimenzionalno konstrukcijo, ki se od daleč zdi kakor ogromna senca znanega mestnega simbola. Z grajskega hriba, ki je priljubljen kraj za nedeljske sprehode, vsakdo vidi, da mesto spreminja svojo podobo. Gledalčev pogled se seveda ustavi na starem mestnem jedru, na cerkvah, mestni hiši in drugih dobro ohranjenih stavbah. Pozornost pa pritegne neki novi objekt sredi reke Mure. Po ideji Roberta Punkenhoferja in načrtu Vitona Acconcija je tam nastal otok v obliki ogromne školjke. Na njem so še ne docela dokončani amfiteater, otroško igrišče in kavarna. S promenado ob reki in z otokom je
snovalcem uspelo Muro bolje vključiti v ta del mesta, saj je prej veljala le za »hitro in nedostopno vodo«. Samo nekaj korakov od otoka nastaja Hiša umetnosti/Kunsthaus. V Gradcu jo že vsi poznajo, saj je bi-morfna oblika, ki ji manjka še modra prozorna lupina, skoraj dokončana. Hiša umetnosti,
Senca za stolpom
delo londonskih arhitektov Petra Cooka in Colina Foumierja, že mesece pred otvoritvijo, ki bo šele ob koncu septembra, velja za nov arhitektonski simbol mesta. V njej bodo razstavljali predvsem stvaritve mednarodne sodobne umetnosti.
Arhitektonski projekti so mogoče prvi vidni znaki, daje Gradec letos drugačen. Kaj pa je z drugimi projekti? Vse leto kulture bo obiskovalce spremljalo nešteto prireditev. V gledališču je eden od januarskih vrhuncev igra svetovno znanega pisatelja Henninga Mankella »Butterfly Blues« (zadnja uprizoritev bo 19. februarja). Švedski pisatelj si je kot svojo drugo domovino izbral Mo-
zambik, kjer že nekaj časa podpira gledališko skupino Teatro Avenida v Maputu. V tej večjezični igri, ki je nastala s sodelovanjem Teatra Avenida in gledališča v Gradcu, skuša prikazati življenje afriških priseljencev v Evropski uniji oz. v Avstriji. Naslednji zanimiv projekt je nastal na pobudo TiK-a (Theater im Keller). Od leta 1998 je eno izmed težišč TiK-a sodelovanje z gledališči »neznanih sosedov Madžarske, Slovenije in Italije«. Za kulturno leto so uporabili idejo gledališkega natečaja. Med 500 igrami so izbrali tri najboljše. Zmagovalka iz Slovenije je igra pisateljice, vodje gledališča in igralke Dragice Potočnjak »Hrup, ki ga delajo živali, je neznosen!« Tema igre je vojna, prikazana prek mladega človeka, ki je preživel vojni zločin. Premiera bo 12. marca v Thea-tru im Keller.
Na glasbenem področju projekti vključujejo tako klasično kot tudi moderno glasbo. Jazz ima v Gradcu dolgo tradicijo. Najstarejša akademska šola jazza v Evropi privablja tudi mnogo študentov iz tujine, predvsem
NEKAJ PRIREDITEV IN RAZSTAV V NASLEDNJIH TEDNIH:
■	»Jože Plečnik in Ljubljana«, do 30. 3.
■	»M_ARS. Umetnost in vojna«, do 26. 3.
■	»Inge Morath: Obmejni prostori«, od 30.1. do 2.3.
■	»Butterfly Blues«, do 19.2.
■	»Tri stoletja ruske glasbe«, od 11.2. do 23. 2.
iz držav jugovzhodne Evrope. V Gradcu se bodo v tem letu srečali jazzovski glasbeniki iz držav Evropske unije (Anglije, Francije, Italije in Skandinavije), prihodnjih držav članic EU Poljske, Češke, Madžarske in iz balkanskih držav. Eden od vrhuncev klasične glasbe bo brez dvoma ruska glasba 18., 19. in
Roke na avtocesti
20. stoletja z zvezdo med evropskimi dirigenti, Valeryjem Gergievom. Gostuje balet Kirov gledališča Marijinskij iz St. Pe-tersburga. Rusko mesto, ki letos praznuje svojo 300-letnico, se v Gradcu ne predstavlja samo s klasično glasbo. Široka kulturna scena iz St. Petersburga se trenutno z najrazličnejšimi projekti (likovna umetnost, glasba, film, performance, arhitektura idr.) predstavlja na Forumu Stadt-park, ki že od 60. let dalje velja kot središče avantgarde. Ruski umetniki do začetka februarja gostujejo tudi v galeriji in organizaciji (rotor), ki se ukvarja predvsem z umetnostjo južne in vzhodne Evrope. Poldrugo leto bo imel (rotor) status »balkan-
skega konzulata«: mladi kustosi iz Beograda, Prage, Istanbula, Budimpešte, Sarajeva, Dunaja in St. Petersburga bodo tu predstavljali bistvene umetniške stvaritve.
V programu je tudi kup razstav. V Mestnem muzeju je še do 30. marca na ogled razstava »Jože Plečnik in Ljubljana - arhitekt in njegovo mesto«. Po svoji ideji je koncept razstave zasnoval direktor Arhitekturnega muzeja iz Ljubljane Peter Krečič, kustos je arhitekt Boris Podrecca. Razstava prikazuje risbe, načrte in makete največjih del učenca Ottona Wagnerja. Videoprezentacije obiskovalcu predstavijo nekaj delov Ljubljane, mesta, ki mu je Jože Plečnik vtisnil nezamenljiv pečat.
Na koncu je treba še omeniti projekt velike fotografinje 20. stoletja, Inge Morath, »Obmejni prostori«, ki hkrati predstavlja njeno zadnje fotografsko delo pred smrtjo ob koncu januarja 2002. Inge Morath se je rodila leta 1923 v Gradcu, v 50. letih je postala članica Magnu-ma, veliko je potovala po Evropi, Afriki, Aziji in ZDA, kjer se je leta 1962 poročila z Arthurjem Millerjem. Na pobudo Regine Strassegger je nastal projekt, ki na fotografijah in filmu prikazuje obmejno območje južne Štajerske. Po besedah fotografinje je to območje njeno »skrito hrepenenje«, saj so tam živeli njeni predniki. Film, knjiga in razstava prikazujejo kraje, vzdušja in srečanja s starimi prijatelji tostran in onstran meje. Arthur Miller o projektu: »Meja je konec nečesa in hkrati
začetek, izhod in vhod, hrepenenje po pozabi in nujnost spominjanja. Inge je bila raztrgana med temi protislovnimi silami.« Otvoritev bo na prvo obletnico smrti Inge Morath, 30. januarja, v hiši umetnikov (Künstlerhaus); razstava bo na ogled do vključno 2. marca.
Gradec, prestolnica kulture, mesto nasprotij, ki je polno nove samozavesti, ponuja vse to in več!
Tamara Pinter
NATANČNEJŠE INFORMACIJE:
Mariahilferplatz 2, 8020 Gradec T: 0316/2003 e-mail: inlo@graz03.at www.graz03.at
SLOVENSKI VESTNIK
ODBOJKA
Bodo Dobljani prvič podrli Hot vollevs?
n kipa SK Zadruga Aich/Dob Sokol z Dunaja s 3:0. V prvem L.je v odlični formi. Preteklo nizu so se Dunajčani še kar us-soboto je na domačih tleh pred pesno branili pred hitro in napa-navdušenimi gledalci v 65 mi- dalno igro domačinov in tesno nutah odpravila gostujočo ekipo izgubili s 26:24. V drugem nizu
Dobljana Robert Chocholak in Miha Kosi sta v odlični formi. Foto: Štukelj
so izvrstno razpoloženi varovanci trenerja Vladimirja Pridala ritem igre stopnjevali in gladko zmagali s 25:12. Podobno je bilo tudi v tretjem nizu. Zaradi odličnih akcij domačinov je bila zmaga popolna (25:18). Po 20 tekmah so domačini na odličnem 3. mestu. Celotna ekipa je igrala zelo složno in navdušila številno publiko, ki že nestrpno čaka na vrhunski tekmi prihodnji četrtek in soboto.
V četrtek domačini gostijo vodečo ekipo VT Tirol, ki je na tujem nepričakovano premagala večkratnega avstrijskega prvaka Hot volleys s 3:1. Dobljani nameravajo svojo kožo prodati čim dražje. Tekma se začne ob 19. uri. Drugo srečanje pa bo dva dni pozneje, v soboto, 1. februarja, ob 19. uri. M. Š.
KOŠARKA
iuniorji so presenetili
1 I prvem play-off srečanju za kovano in zasluženo ugnali zelo V vstop v finalno tekmovanje izkušeno ekipo iz Radentheina s so juniorji kluba KOŠ nepriča- 94:86. Osnovo za zmago so si
Juniorska ekipa KOŠ: Žiga Klemenčič, Miha Šporar, Jan Brumnik, Matej Smrtnik, trener Bojan Grzetič (stojijo z leve), Jure Perko, Martin Kocman, Jurij Brezavšček in Jasmin Trifunovič (klečijo z leve) Foto: Štukelj
domačini izborili z odlično odigrano prvo četrtino in z zmagovalnim rezultatom 21:10. Nekaj minut pred koncem so gostje celo povedli, toda borbeni domačini so še enkrat napeli vse sile in uspeli. Največ točk je prispeval odlični Jasmin Trifunovič (27), sledita Matej Smrtnik in Jure Perko, oba po 19 točk. Juniorji so do sedaj na prvenstvu pridobili veliko izkušenj in izboljšali taktiko.
Članska ekipa je igrala v gosteh, v Beljaku, proti tamkajšnji ekipi PASUT I in gladko podlegla s 59:100. Varovancem trenerja Bojana Grzetiča so manjkale odločnost, volja in stootstotna pripravljenost. Ko-ševci tokrat niti ene četrtine niso odločili v svoj prid. Šolarji so krepko izgubili proti gostom iz Radentheina z 28:60.
Pretekli teden pa je vodstvo kluba KOŠ s pokroviteljema Zvezo-Bank in Posojilnico Borovlje podpisalo pogodbo o sodelovanju.	M. Š.
SMUČANJE
Zlati
Mihi Sablatnik
1 / okviru zimskih mladinskih V iger Alpe-Jadran je v slalomu na Osojščici oba teka najhitreje prevozil Šentjanščan Mihi Sablatnik in za Koroško osvojil zlato medaljo. 17-letni avstrijski šolski prvak bo
SAK
Priključil se je še Jožef Andrej
Qretekli petek je za SAK pod-I pisal 26-letni sredinski igralec Jožef Andrej, ki je igral tri leta v Celju in pa v Kranju, bil pa je tudi v slovenski reprezentanci pod 21. Sredinski igralec že pridno trenira in je tudi že
jo na zimski olimpiadi mladincev v Sloveniji.
Startal bo v slalomu in veleslalomu, pričakuje pa vrhunsko uvrstitev. Poleg tega bo nastopil še na različnih tekmovanjih FIS v sosednjih zveznih deželah.
Odlično se je odrezala tudi njegova društvena kolegica Andrea Kruschitz, ki je v veleslalomu v Techendorfu v splošni ženski skupini dosegla
M f
odigral prijateljsko tekmo. SAK je v zimskem prestopnem roku pridobil kar tri igralce, in sicer golmana Alexandra Sattleggerja od Špitala, napadalca Sama Vidoviča (CMC Celje), mogoče pa se bo pridružil še obrambni igralec Karl Micheu od SV Šetnvid. Klubski menedžer Marko Wiesen »Upam, da bomo s temi okrepitvami dosegli naš cilj, namreč zagotovili obstoj v regionalni ligi.«	M. Š.
SLOVENIJA - KOŠARKA
Z odličnim finišem do EP
Q lovenski košarkarji so se s J serijo petih zaporednih zmag - nazadnje so premagali Italijo v gosteh z 78:70 in v Kopru še Češko z 92:80 - še šestič zapovrstjo uvrstili na evropsko prvenstvo. Slovenija še nikoli ni imela toliko težav z uvrstitvijo na prvenstvo Starete line - v prvem delu sojo premagali celo Angleži in Čehi, ker pa na EP nikoli ni dosegla odmevnejšega rezultata, bo prihodnje leto na Švedskem za to odlična priložnost. Košarkarska imena, kot so Matjaž Smodiš, Sani Bečirovič, Beno Udrih, Raša Nesterovič in Vladimir Stepama (slednja igrata v NBA), sodijo v vrh evropske košarke.	D. T.
prihodnji fprlpn zastopal Avstri- najboljši ras
SP V ALPSKEM SMUČANJU
Lov na medalje
d 1. do 16. februarja \J 2003 bo mondeni švicarski zimskošportni center St. Moritz gostil najboljše smučarje in smučarke sveta.
Organizatorji SP so v smučarske steze in infrastrukturo investirali približno 680 milijonov evrov. Število vstopnic za vsa tekmovanja so omejili na 100.000, o tem športnem dogodku pa bo javnost obveščalo 1.800 medijskih predstavnikov in fotografov z vsega sveta.
Avstrijske barve bo zastopalo 14 moških, 10 žensk in 3 branilci naslovov, kakor predvidevajo pravila FIS.
V moškem smuku bodo startali serijski zmagovalec Stefan Eberharter, Hannes Trinkl, Michael Walchhofer, verjetno pa tudi Hermann Maier, ki se je po poškodbi in 17-mesečnem
odmoru spet vrnil v svetovni pokal. Za vozovnico na SP se še borijo olimpijski zmagovalec Fritz Strobl, Klaus Kröll, Andreas Schifferer in Hans Knauss. V slalomski disciplini bodo tekmovali Mario Matt, Podjunčan Rainer Schönfelder in Benjamin Raich.
Pri ženskah so se že kvalificirale Michaela Dorfmeister, Alexandra Meissnitzer in Renate Götschl (smuk in veleslalom). V slalomu bodo tekmovale tudi Sabine Egger iz Štebna, Marlies Schild, Nicole Hosp, Elisabeth Görgl in Brigitte Obermoser.
Slovenske smučarke trenutno niso v najboljši formi, še najbolj soliden pri moških je Mitja Kunc, Hrvaška pa si največ obeta od večkratne olimpijske zmagovalke Janiče Koste-lič in njenega brata Ivice.
Favoritov in favoritinj je kar nekaj, gotovo pa bomo dočakali tudi kakšno presenečenje.	M. £
ŠAH
SŠK Obir na poti v koroško ligo?
"7 zmago SŠK Obir/Železna L Kapla proti FPW I s 6,5:1,5
Zmagovalec Justin Polanšek
Foto: Štukelj
so se domačini spet za korak približali vstopu v koroško ligo. Štiri kroge pred koncem prvenstva imajo Kapelčani že 4 točke prednosti pred tretjeuvrščeno ekipo Šahmaty iz Velikovca. Pomagali so jim šahisti SŠZ Zveza-Bank, ki je Velikovcu odvzela pomembno točko (4:4). Obir je na 12-mestni lestvici 2. (35,5 točke), Celovčani pa so na 9. mestu in imajo 25,5 točke.
SŠK Obir je zmagal kar petkrat, trikrat pa so remizirali. Zmagali so Justin Polanšek, Rudolf Meier, Harald Wolte, Karlheinz Waysocher in Anei Husejnovič. Remizirali pa so MK Dušan Jokovič, Hans Christian Wolte in Johann Wolte.
V tekmi SŠZ proti velikov-škemu Šahmatyju so se vse partije končale neodločeno. Remizirali so MK Žiga Zvan, MK Blaž Kosmač, MK Dunja Lukan, Arnold Hattenberger, Aleksander Lukan, Joži Am-rusch, Rupert Reichmann in Stefan Reichmann.
I. L.
ŠAHOVSKI OREH št. 232
Bronstein-Geller (SZ 1961)
Silvo Kovač
Za žrtvovano figuro ima črni nadomestilo v dveh prostih kmetih in aktivnih trdnjavah na e liniji in tretji vrsti. Velemojster Bronstein ima napadeno damo in že razmišlja o umiku, ki mu bo zaradi aktivne trdnjave na sedmi vrsti omogočil nadaljnjo pobudo. Pred zvestimi reševalci šahovskih orehov je
torej iskanje belega, ki zagotavlja tudi zmago. Pa pridno na delo in veliko uspeha!
Rešitev štev. 231 Beli je v črni poziciji odkril slabost na sedmi vrsti in odigral zmagovito potezo 1 .Tc4! Z igrano potezo je napadel obe najmočnejši čmi figuri, obenem pa dirigiral črno trdnjavo iz obrambnih nalog na sedmi vrsti. Po izsiljenem l...Tc4: je sledil hiter konec partije: 2.De7:+ Lf7 / trenutna obramba, ki pa se poruši po nadaljevanju / 3.h6+! in čmi kralj mora v matno kletko! Na 3...Kh6:4.Dt6:+ Lg6 5.Th2 mat; na 3...Kg6 4.f5+ Kh6: 5.Df6:+ Lg6 6.Th2 mat; na 3...Kg8 4.Df6: z grožnjo mata na polju g7. Čmi se je nato vdal.