Štev. 136
Letnik V.
Maribor, dne ‘Ì6. novembra 1913.
Naročnina listu: —
Celo leto	.	.	K	12‘-
Pol leta	.	•	„	6-—
Četrt leta	.	.	3'—
Mesečno	.	.	„	P—
Zunaj Avstrije : ===== Celo leto	.	.	K	17'—
Posamezne številke ::	1© vinarjev.
Inserati ali oznanila
Se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v ponči elj ek, sredo in petek :::	popoldne. :::
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in «pravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. '113.
Neodvisen političen
JlSt
•2H slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.-12. ure dopold.
Nemški narodni svet.
'Ormož, 25. nov.
Kakor je „Straža“ že kratko omenjala, piše „Marb. Z.“ z dne 18. t, m. v uvodnem članku celo himno ' o zaslugah dr. Deljpina, dosedanjega predsoci-nika nemškega narodnega sveta za Spodnje-Stajers-ko. jMarburger Zeitung“ povzdiguje dr. Delpina v deveta nebesa ter povdarja, kako ogromno je bilo delo, katero je dr. Delpin v teku zadnjih sedmih* let za spodnještajersko nemštvo ter za nemštvo v obče dovršil. JMarburger Zeitung“ primerja to delo sedemletni vojski, ki se sicer ni bila pred očmi javnosti, katere začetek se tudi ni razvijal z dramatičnimi potezami in ni učinkoval prepričevalno med Širjimi sloju ljudstva, ki pa je vendar zahtevala največjih naporov, — duševnih kakor 'telesnih — od moža, kateri je vojevanju za nemško stvar posvetil samega sebe. V takem in enakem svečanem tonu piše „Ma> burger Zeitung“, oziroma njen urednik, dalje.
Spodnještajerski Slovenci, posebno pa mi, ki živimo v mestih in trgih kot manjšina skupno z Nemci, vemo najbolje, kake rane nam je prizadjalo sedemletno delovanje nemškega narodnega sveta. !Od ran, ki ■ nam jih je zadala sovražna nemška roka, so padali in še padajo mnogi naši najboljši sinovi. Pa ne v javnem boju, mož proti možu, ' ne, napadi se vršijo zavratno in zahrbtno. Marsikdo od prizadetih še niti ne ve, odkod in iz katere roke ga je zadela sovražna pušica ter ga ranila in podrla na tla. In tem manj mu je dana prilika, se braniti. In vendar smatrajo naši narodni nasprotniki ' to' bojevanje za dostojno,)doptosjbio in, častno?! ! Pač nemška morala.
Zakaj podležemo in zakaj ne odbijamo sovražnih napadov z večjim vspehom. bo rekel marsikdo izmed nas? Kdor pa razmere v jnestih in trgih na Spodnjem Štajerskem pozna, bo pritrdil, da če prav vsak stori svojo narodno dolžnost, — kar se pa ža-libog ne godi >— nam to še ne zadostuje. Vse naše delo in vsa naša narodna obramba nam skoraj ne more pomagati, ko nas sovražniki povsod zasledujejo, pazijo na vsako našo kretnjo ter nas mnojgokrat uničijo, še predno’ se mi tega sploh zavedamo. Vzrok naše nemoči je iskati v peklenski metodi, s- katero delajo nasprotniki. Uvideli so, da nas z javnim nasiljem ne preženejo, zato so se zatekli k orožju, ki bi naj učinkovalo z večjim vspehom in slednjič porazilo naše vrste. Osnovali so narodni svet’ in mu poverili nalogo, nadzorovati ' delovanje 1 in življenje posameznega Slovenca, ga črniti pri ljudeh in obla-
steh ter mu škodovati na ugledu, časti in premoženju. Posejali so ljubko med nas, navezali za vse pristopne ljudi gmotno na sebe 1 ter [ z njihovo pomočjo fabricirali razne tožbe napram malojäteiyilinjim slovenskim uradnikom, učiteljiem in raznim drugim javnim uslužbencem. Na ta način hočejo prisiliti ljudi, da se uklonijo nemškemu terorizmu za košček ljubega kruha., Njih delo je pospeševala in še pospešuje nam Slovencem nikdar naklonjena vlada. Prišlo je tako daleč, da se na željo kakega Nemca, ki je tujec med nami, prestavi slovenskega uradnika, učitelja, ali pa uslužbenca, ki je doslej služboval mted nami v splošno zadovoljnost samo zato,; ker to zahteva nemška politika, ali celo samo sebičnost posameznega Nemca.
Delovanje nemškega narodnega sveta pa' postaja od dne do dne brezobzirnejše. Danes si lastijo ljudje tam okrog pravice, ki jim res po nobeni postavi ne gredo. Nemški narodni svet se je prelevil v nekako posredovalnico v zadevi nastavljjenja uradnikov na Spodnjem Štajerskem. Ako treba pri sodniji, davkariji ali kjersibocti uradnika, ali na slovenski šoli učitelja, je nemški narodni svet prvi, ki o nastavljenju in osebi novega uradnika odločuje. U-radnik, ki se ne izkaže kot veren pristaš in agitator nemške stranke, ne dobi službe. D;a je pri takih o-kolščinah zmožnost navadno postranska stvar, Čeprav je to v Škodo davkoplačevalcev in države, je u-mevno. Umevno pa tudi je, da se prošnjiki vseh vrst, ako hočejo dobiti med Slovenci službo, obračajo najprvo zaupno na nemški narodni svet. Se le ko jih (ta sprejme, jim je mesto zasigurano. Žalostno, pa resnično je in le prevečkrat se dogaja: Slovenec, ki si hoče prislužiti košček kruha med svojci, je primoran poprej priseči na zastavo nemškega narodnega sveta.
To je torej tisti boj, ki ga bije, kakor piše JMarburger 'Zeitung“, nemški narodni svet, boj, ki ga javnost sicer ne vidi, pa tem bolj občuti posame1-znik, ki je od tega boja prizadjan. To je torej tisti boj, v katerem se nam Slovencem grabijo in uničujejo življenjske sile, brez katerih naj hiramo iin umiramo,, ker se nam kot narodu odreka pravica na-dalnjega življenja.
Vsekakor pa ne obupajmo. Se imamo mjed nami na stotine, tisoče narodno mislečih mož, ki jih sovražna sila ni uklonila in jih tudi nikdar ne bo. Se imamo delavne, vzorne in narodno Čuteče poslance, in smo lahko prepričani, da nas bodo tudi v prihodnje ne samo branili, ampak (tudi vodili do zmage.
Nič ne trpi večno, tudi nemško nasilje in zahrbtnost ne. Skrhala se bo, o tem bodimo prepričani. Ce smo že dosedaj delali z vsemi močmi, Kvendar v prihodnje naše delo še podvojimo! To kar je našim sovražnikom dovoljeno, ne more biti prepovedano nam. Delajmo to, kar delajo oni, stojmo na straži in opazuje mo njih početje! Če oni izpodrivajo naše ljudi ter nam vsiljujejo povsod samo svoje privržence, iščimo potov, da se jih zopet otresemo. Delajmo povsod na to, da se naše ljudstvo izobrazi in zahteva vselej in povsod svoje narodne in jezikovne pravice. Ko pride enkrat do tega, bo izginil tudi nemški narodni svet. Slovenci, na delo za resnico in pravico, naš narodni razvoj in obstoj. Sovražna sila nas do sedaj ni zmogla in če Bog da, nas tudi v prihodnje ne bo!
Volitve v Studencih.
Včeraj so se pričele v Studencih pri Mariboru občinske volitve: volil je tretji razred. Nemci, recte nemškutarji, so napeli vse šile, da bi iztrgali ta razred socialdemokratom, kojih sigurna posest je bil od nekdaj. Najeli so celo armado agitatorjev,, naročili vse vozove, plačevali za „Wahlbier“ in ,„Wahlgulaš“, se posluževali terorja, in nepostavposti, a vse jim ni nič pomagalo. Zmagali so socialdemokrati z; vsemi 8 kandidati in 4 namestniki* Slovenci so kot opozicio-nelna stranka glasovali za socialdemokrate. Nekateri naši	možje so sicer	izražali pomisleke,	toda ko-
nečno so	šli vendar vsi	na volišče ’in so	s	svojim
zvestim1 sobojevanjem pripomogli socialdemokratom do zmage. Med, strankama ne obstoja noben kompromis in so šli Slovenci prostovoljno v boj za socialne demokrate samo v želji, da pomagajo vreči dosedanjo nemškona,cionalno-lutrovsko kliko. Parola je bila: Proč s sedanjimi občinskimi mogotci, ki so narodno skrajno nestrpni in kojih gospodarstvo je veliko samo v — dolgovih! Želeti bi bilo, da bi ta misel vodila tudi	volilce II. in I,	razreda, ki volita	v	petek,
dne 28. t. m. Ce bi vsi,	ki so nezadovoljni	s	sedajn-
jim občinskim gospodarstvom, nastopili enotno brez malenkostnih ozirov na levo in desno, potem je — nemjšikonaicionalhi večini odklenkalo. Nemci bodo napeli sicer vse sile in se ne bodo vstrašili nobenega sredstva, da bi se vzdržali, toda Če storijo opozicio-na,lci svojo dolžnost, morajo zmagati. Požrtvovalna sopomoč Slovencev v tretjem razredu naj bi bila — vzgled !
Volitev v tretjem razredu je bila (zelo živahna in je bila udeležba zelo velika. Nemiškonagionalni a-
PODLr ISTEK. Prevar jeni,
(Konec.)
Pri vstopu se je je polastil neki nemir« Moža je poznala ' prav dobro, da ne bi na prvi hip izpr/e-videla, da se bliža nevihta in pjene od pranja zmu-čene roke so se rahlo tresle.
.„(Sjlučajjno mi je (prilla dafnesj v roke, denarnica, v katero sva spravljala svoje prjhrajnke, — saj veš. Prazna je, kam si dala denar?“
J,'Kam sem ga dala?“1 ponavlja žienaj in njena bleda lica zarde.
„lDa, — ali bolje, kam si ga skrila?“ in zakaj d rugami?“ '
„Kam sem ga dala? iTa je lepa. Le vprašaj peka, trgovca, lekarnarja, menda se boš spomnil,, da so bili otroci dalje časa bolni — “
„Ne povprašujem, kako si gospodariìla s svojim mesečnim denarjem, jaz hočem vedeti, kje da so prihranki? grmi iTi . . .
„Moj mesečni denar?“ se, krčjevito zasmeji ona. „Tri mesece nisem ničesar dobila.“ ,
Delavec je skokoma pri ženi in maha ji s svojimi mogočnimi pestmi pred obrazom, „jln si zato že vzela in zapravila moj krvavo pridobljeni prihranek — vrat bi ti zavil, ničvrednica ! “
Pa gospa Melanija se ne umakne, pa tudi ne brani. Kakor kip stoji in gleda razjarjenemu možu polno v obraz.
Ohrabrila se je.
Enkrat je moralo priti, zdaj ji. je vse ,eno, ali se mu jeza izlije ’danes ali ljutri.
Zdaj prime Ti . . . svojo ženo 'za rami, surovo stresa slabotno postavo semtertja ter vpije:
j„Ali bodeš takoj odgovarjala, — /ti nemarna stvar?“
„Kaj naj ti povem? Zunaj V kuhinji je moja
Sospodinjska knjiga, kjer je vsak vinar zabeležejn.
e večkrat sem ti jo hotela pokazjaiti, pa ti si se 'še vselej branil.“
„Bilo je več kot 400 frankov —“	\
„378, ne en vinar več.“
,„Tn kako si toliko svoto /zapravila?“
„Čuvaj svoj jezik! Cele (tedne že stavkaiš in ne zaslužiš nič —“
,„;Pa sem dobil za dva tedna podporo —“ jJSmešno ! Od te podpore nisem imela, ja jz in otroci prav nič. (Nasprotno, ti si na svojih agitacijskih potovanjih po Parizu, ki si jih zato moral napraviti, več kot dvakriat toliko zapravil in od mene pa vedno denar zahteval — ali se kaj spominjaš? Ne očitam ti tega, ali ne pustim, da bi se z menoj grdo ravnalo samo radi tega, (ker še ne znam brez denarja gospodinjiti.. Saj bi bila morala naravnost/kar krasti, če sem hotela plačati najiemŠfiinO', zdravnika in lekarnarja in kupiti čevlje otrokom. Živil mi pa nihče ne daruje, naj še tako priprosto kuham. Ne pohajkujem, to boš menda, že priznal, itoda nemogoče je, da s svojim delom potrebno, preskrbim petim osebam. Tako sem morala seči po najjinjih prihra/nkih, če tudi mi je bilo težko. Zidaj so šli in jaz sama ne vem, kako bo, prfihodnji teden, ako boš še nappej — stavkal. Le nikar se ne razburjaj, vem, da je tvoja pravica ,to, seveda pravica, ki jo moramo pa drago plačati in ki ti ne prinese nič, prav nič.“
Zdaj se je T ... v resnici vnel. Zadnja opazka ga le zadela na najjobčutlfivejšem mestu. Zakaj, če se stavka konča, ne da bi jim kaj prinesla, je bil norec, da se je je udeležil. \Zravna se torej po koncu liki junak iz starega veka. Svoji mali ženi pa hoče moža kazati, a žalibog,, ona, nima smisla za, — staro duševno veličanstvo.
„Ce pa tudi za-se s stavko veliko ne dosežemo, Melanija, bo pozneje gotovo svoje sadove prinesla in naši otroci jih bodo uživali.“
To je geslo, ki ga je od ! socialdemokratičnih govornikov pogostoma slišal in zdaj uporabil.
„Ali Melanija je odmajala z glavo: /JIn v nadi na te poznejše sadove ' smejo zdaj otroci poštejno stradati. 'To spominja na napis v trgovini:	Danes
za denar, jutri zastonj. (Tiemu „jutri“ žrtvuješ krvavo zasluženi denar, srečo, zadovoljnost, mir družine
__ __u
jTorej me hočeš raje videti v vedni sužnjosti“ — vpij,e delavec in stiska na, novo pesti, da se vse mišice napenjajo.
Pa mala, slabotna ženska se zdaj nič več ne boji. Jeza se je je polastila in v spominu naj skrbi, stradanje in naporno delo v zadnjih tednih se pogumno bojuje.
„No, jaz nisem ravno zapazila, Ida bi bila ta sužnost huda in poniževalna., Saj so ti jo plačali, — pošteno plačali, in pri tem si s svojim gospodarjem lahko govoril, mu svoje težave potožil* Zdaj pa si še le pravi suženj svoje stranke. Volji voditeljev, celo volji svojih tovarišev se moraš vdati, ubogati moraš do pičice, če so ti tvoje kosti ljube* In za plačilo za tvojo pasjo pokorščino se ti Še pdsmehujejo.“
„To ni res!“
„Eh, da, samo zapaziš tega, ne“, reče gospa Melanija zaničljivo. h,Ce ti vržejo iz blagajne novec, kakor psu kost od bogato obložene mize, podijo Ite po celem Parizu, in moraš agitirati za stranko, da pahneš še nekatere družine v nesrečo, v kateri tvoja trpi. lin ti neumnež ga hvaležno pobereš in niti ne vidiš zasmeh svojih novih trgovcev s sužnji.“
„'Molči, ti —“
A gospa Melanija se ne umakne njegovim grozečim pogledom.
gitatorji in njihovi vozovi so Švigali neprestano sem pa tja m so si uelal’ Nemci mnogo upanja. Ko je pa bil pozno v noč, ob 10. uri, končan skrutinij, ter razglašen rezultat, so bili Nemci zelo poparjeni. Edino upanje imajo sedaj še na petekj.
Volilci II. razreda na noge h ' Volite samostojno opozicionalno kandidatno listo, 'katero so postavili Slovenci in sedanji občinski gospodarji bodo na tleh!
Slovenska zmaga ob jezikovni meji.
Obmejna občina Svatovci-Mete — tik pred mestom Radgona in pred nosom orehov,skega posilinem-ca _ je pri zadnjih občinskih volitvah padla v slovenske roke. Občinskim predstojnikom je izvoljen in potrjen gospod Anton Kozar, kmet na Meleh, občinskim svetovalcem pa gospoda Ivan Rožman in Leop. Kokol. Novoizvoljeni župan je zet velezajSlužnega rodoljuba gospoda Veberiča, župana v Botračovi, ki ima tudi glavne zasluge za to zmago. ■ Tjako Slovenci gor n j eradgonskega okraja z združenimi močmi na brezmejna nasilstva od strani narodnih nasprotni-nikov najbolje ! odgovarjajo s tem, da trgajo občino za 'občino iz nemčurskih krempljev.
Obdelovanje z dinamonom I.
Lembah, 24. nov.
Dne 21. t. m. je priredil c. kr. komisar za agrarne operacije v Mariboru, gospod 'Sima-Gall, na posestvu „Rašniške zadruge Lembah-Rušo“ pri Sv. Arehu na Pohorju poskuise v razstreljevanju z dinamonom I. Proizvajal jih je neki topničarski izvedenec.
Kazal je, kako se ruvajo z, ' imenovanim razstrelivom posamezni štori ali cele skupine in drevesa, in kako se z malimi stroški posuše močvirja, ki ležijo na tanki plasti ilovice. Tildi je pojajshil, na kakšen način je mogoče, z dinamonom rigolati vinograde, ako primanjkuje delavcev za ročno delo.
Poskusi so bili prav zanimivi in so v vsakem oziru ugajali udeležencem, katerih je prišlo od blizu in daleč nad 60. S svojo navzočnostjo nas je razveselil celo referent za agrarne zadeve gospod bar. Lazarini. Razun tega je Še prekrasno vreme prav ugodno vplivalo na splošno razpoloženje; kajti žarko solnce se nam je cel dan smehljalo, kakor v avgustu, a od severa in severozahoda so nas pozdravljali gorski velikani, pokriti s snegom.
Po poskusih smo se podali Vj Ruško kočo, kjer so nam postregli s slastno jedjo in izvrstno kapljico. Rujni pekrčan je hitro razvezal jezike in osvežil grla, da. so se do pozne noči razlegali1 vi pohorskem gozdnem raju navdušeni govori in vesele pesmi. Zato so pa tudi udeleženci gospodu komisarju in pa vodstvu podravske podružnice Slovenskega planinskega društva za ta poučni in prijetni dan 1 ite ' srca hvaležni.
Nase prireditve.
Grahe pri Središču.
V	nedeljo, dne 23. it. m., se je vršil' pri nas ob častni udeležbi političen shod. ('Predsednik gospod Kočevar da besedo gospodu poslancu M e š k u, ki je govoril o dosedanjem delovanju deželnega zbora, oziroma o upravičeni obstrukciji zoper krivice mogočnih narodnih nasprotnikov, ki bi morale počasi uničiti slovenskega kmeta, uničiti ves > slovenski narod. Poslanci so vzeli v roke zadnje orožje, obstrukcijo, in po štiriletnem vstrajnem bojevanju so morali
.„Gaj sem menda še gospod svojega jezika in možganov —“
Vse, kar se j,e v trudapolnih dnevih dii budnih nočeh nabralo grenkosti in jeze, vre sedaj kakor kak hudournik iz njenih ust. Mora si poflajšati, noče ■ se zadušiti.
Njen mož pa tiho sloni ob dimniku, roki v žepih, nezmožen ustaviti njeno besedo, nezmožen tudi se zagovarjati.
V	njegovi počasi misleči glavi šumi, neki neizrečeni strah mu tlači prsi.
Kaj, če bi imela njegova žena ppav?
Ce bi on res ne bil 'drugega, kakor igrača v rokah s o cd a Id e mo k r at i č ni h voditeljev, stvar brez volje, ki so jo pehali pred žrela topov in se rogali, ko je zdrobljena se zgrudila?
Ce se ti voditelji v resnici1 pri bogato obloženih mizah in šampanjcu odpočijejo ^ napornega a-gitacijskega truda, med tem ko on s svojo družino strada in se njegova žena skoraj uničuje, ko skrbi za kruh svojim otrokom ? Oh, norec, kakoršten je bil, če je to res!
Skozi na pol odprto okno se sljši Še zmiraj cestno vrvenje.
Iz daljave se glasi hripavi glas prodajalca časopisov:
„(Samo pet centimov številka)! Najnovejše od stavke! Voditelji se pogajajo! Kupite, gospoda, eno številko ! “
Delavec pri dimniku stiska pesti in si zakriva oči, da zatre grenke solze, ki silijo in silijo vedno na dan:
„Prevar j en ! Prevar j en !
odnehati Nemci in tudi nam vsaj deloma dati 'že toliko let zahtevane pravice.
Drugi govornik, velečastitl1 gospod poslanec Ozmec, pove, da so poslanci [tokrat odložili bojno orožje, obstrukcijo, iz . rok le začasno, da ga zopet vzamejo v roke, ko se bo nudila ugodna prilika, ko bo to zahteval njih jasno začrtani program, ki jim veleva: proč š tistimi naštemu narodu in kmečkemu, stanu : tako krivičnimi privilegiji, ki jih še vidimo v deželnem šolskem svetu in v vspm kulturno-gospo-darskem 'življenju, ki jih vidimo v krivični razdelitvi Volilnih okrajev, v krivičnem volilnem redu v okrajnih zastopih in v avtonomnih mestih, pri, občinskih zastopih itd.
Končno nastopi gospod poslanec Brenči č, ki poroča o delovanju drž. zbora.
V	vsem so volilci lahko videli, da so poslanci, organizirani v S. L. S., tisti, ki poznajo potrebe in težnje kmečkega stanu.
Govore vseh poslancev so sprejeli volilci z zadovoljstvom in z j navdušenim odobravanjem, j Volilci Sv K. Z. so enoglasno sprejeli resolucijo, zadevajočo krivice, ki nam jih dela nadsodišče pod pokroviteljstvom Pitreicha pri naših sodiščih ' in se izrekli za to, da se, zedinijo vsi Slovenci v odločno obrambo. Kakor en mož so protestirali po resoluciji zoper podlo obrekovanje liberalcev, ki so Obstrukcijo v dež. zboru izrabljali zoper naše poslance in so odobravali njih neodjienljivo, postopanje v dež. zboru in jim izrekli popolno zaupanje.
Mozirje.
V	nedeljo, dne 23. t. m., je imel poslanec dr. Verstovšek v:, trgu Mozirju prav dobro obiskan shod. Vodil ga je župan okoliške občine, vrli pristaš S. K. Z., posestnik Strucelj. Tudi nekaj tržamov se je udeležilo shoda. Gospod poslanec je obširno poročal o zasedanju deželnega zbora, o nakanah nemške večine in zapostavljanju gospodaijskih jzadev, o državnem zboru in o raznih postavah. Bavil se je tudi še i posebno z domačimi razmerami in opozarjal na veliko škodo,, katero prizadevajo pravde gospodarstvu in kmečkemu premoženju. Ofevetlil je nad vse čudno delovanje župana dr. Goričarja, zlasti Še glede pravde, ki jo je naprtil domačinom.
Govorili so po poslančevem poročilu še tajnik okoliške občine, gospod Cesar in dragi.
Predsednik Strucelj (se zahvali za poročilo in predlaga zaupnico, ki se soglasno z odobravanjem sprejme.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 25. nov.
Položaj v državni zbornici še vedno ni razjasnjen. Vprašanje rusinskot-poljskega spora še vedno ni rešeno in zdi se, da je prišijo na slep tir. Osemdnevna pavza, ki so jo delovne stranke dovolile Rusinom, je potekla, me da bi razjasnila položaj in zbornica se nahaja sedaj tam, kjer je bilia pred osmimi dnevi. Rusinski klub, ki se je še danes zjutraj izjavil, da. namerava z ozirom na nove propozicije cesarskega namestnika Korytowskega,', > podane od antibločnih strank,, začaisno opustiti obstrukcl|o, je že kar popoldne pritisnil z obstrukcijo ’ in današnja seja se je morala vsled obstrukcijskega govora posl. Folisa končati z običajnim kompromisom: konec ob-sitrukcijskega govora in sklep seje. RusÜnski dežel-nozborski klub j,e označil kompromisne ponudbe an-tibloka za nesprejemljive, isto je storil sedaj tudi državnozborski klub rusinskih, poslancev. V ozadju o-beh teh odklanjajočih izjav pa še vedno tiči — neka druga deklaracija, ki daje nekaj upanja na vspešni nadalnji potek pogajanj. Vse stranke so optimističnega naziranja, tudi Rusini in Poljaki ne' dvomijo o tem, da bo tozadevno storjen že 'danes velik korak naprej, ker se mudi gališki cesarski namestnik Še vedno na Dunaju, kar kaže. da se pogajanja nadaljujejo.
Današnjo sejo je otvoril ob 10. uri predsednik dr. Sylvester. Vodja finančnega ministrstva, je predložil zbornici budgetni provizorij tea prvo1 polovico prihodnjega leta in ob enem tudi osrednji računski sklep o državnem gospodarstvu za leto 1913. Nato je prešla zbornica k dnevnemu redu, k nadaljevanju Special n o debate o davku na (žganjje,. Govoril je poročevalec dr. 'Steinwender, ki je prosili, naj zbornica odkloni vse spremjmjevalne predloge, izvzemši onih, ki se tičejo določil o porazdelitvi alkoholnega kontingenta in o časovni dobi, ko stopi ta zakon v veljavo. Pri nato se vršečem glasovanju je sprejela z-bornica davek na žganje v drugem branju in sicer v obsegu, kakor ga je izdelal odsek. S tem je storjen v finančnem načrtu velik korak naprej.
Zbornica je nato prešla k drugi točki dnevnega reda, 'k debati o reformi osebooldohodnipskega davka. Po dogovoru se bo vršila ta debata v dveh oddelkih in sicer najpoprej Specialna debata o prvih treh poglavjih. Poročevalec dr. Licht je poročal na kratko, le da pospeši celo debato; vrhu tega sta še odstopila dva manjšinska poročevalca. Kljub'1 temu je pa vendar Šlo počasi naprej, ker je pričel rusinski poslanec Folis z obstrukcijskim govorom. Da se za sejo ne potrati celega dneva, se je\storil sporazum, da konča poslanec (Folis svoj govor nekaj prej, da se bo pa zato tudi v sredini seji prekinite z de-
bato o reformi osebno-dohodhiinskega davka. Po Fo-lisovem govoru je zbornica prekinila (debajto o tem predmetu 'in je prišel na vrsto zopet nujni predlog za uravnavo učiteljskih plač. K temu predmetu je govoril poslanec Tiusar. Nato je bila prekinjena tudi ta debata in sledile so razne interpelacije in predlogi.
Konec seje ob 7. uri zvečer.
Prihodnja seja jutri ob 16. uri dopoldne.
s
Razen plenarne seje je zborovalo tudi več odsekov. V budgetnem odseku se je končala debajla o poročilu pododseka glede juž no-ame rikan ske g a paro-plovnega prometa. Odsek je sprejel tudi obe resoluciji, ki jih je predlagal poslanec dr. Korošec in sicer ono, v kateri se konstatira kvari j iv vpliv izseljevanja vojaški službi podvrženih vojaških obve-zancev ter ono, ki zahteva^, da se krivci nezakonitega izseljevanja strogo kaznujejo ter da vlada z vso strogostjo nadzoruje razne izseljevalne agenture. — Prihodnja seja jutri po plenarni seji zbornice (z dnevnim redom: Poročilo pododseka o dobavah za mornarico.
Delegacije.
Včeraj je začel zborovati zunanji odsek avstr, delegacije. V. debato o Berohtoldovem jekspozeju, ki se je pričela, se je vpletlo tudi vprašanje o znanem odloku tržaškega cesarskega namestnika princa Hohenlohe glede regnikolov, Ministrski predsednik grof Stiirgkh je v imenu vlade utemeljeval upravičenost dotiönega o dl,toka ter zlasti povdarjal, da se je z o-menjenhn odlokom odpravilo le nepostavno in krivično postopanje tržaškega magistrata! pri oddaji raznih služb italijanskim podanikom, pri čemur so bili domačini vedno zelo prikrajšani. Zlasti je Še nagla-šal, da je omenjeni odlok le navidezno in na umeten način dvignil v laškem in nemškotjnacionalnem Časopisju toliko nepotrebnega prahu.
Češki delegat dr. Kramar je pa v trpkih besedah bičal nerodno avstrijsko politiko na Balkanu, ki nam je odbila prijateljstvo vsega Balkana, a pridobila nam je le hvaležnost — Albaincev, ki pa ni v nobenem razmerju z našimi izgubami.
Prihodnja seja dapels.
Ogrska korupcija.
Tie dni je bil objavljen iavan^ma pri n a j višjih budimpeštanskih sodiščilj(. ‘ Splošno senzacijo je vzbudilo dejstvo, da je bil preteriran izborno kvalificirani sodnik Balonyi, ki je bil v procesu Lukacs-De-sy referent in je zahteval dopustitev popolnega dokaza resnice. V opozicidnelnih krogih se zatrjuje, da se je ogrska vlada s preteriranjjem sodnika Ba-lonyja hotela samo maščevati za razsodbo v Lukacs-Desyjevem procesu.
Prestolonaslednik.
Razpravljajoč o obisku nadvojvode Frana Ferdinanda na Angleškem, piše „(Daily Grafie“ : Obisk je dal v najslabšem slučaju vsaj povod, za izmenjavo ljubeznjivosti med dunajskim in londonskim časopisjem, kar odgovarja, o tem smo prepričani, čutom odkritosrčnega prijateljstva, ki vlada v obeh deželah. To pa je tudi velikega pomena za mednarodno edinost, česar noben trezen politik ne bode podcenjeval.
'	Gonijcavstrijskoi >
V Riedu na Gornjem Avstrijskem se je vršila dne 24. t. m. dopolnilna državnozborska volitev po umrlem poslancu dekanu Langu. /Od 8747 oddanih •veljavnih glasov je dobil kandidat krščanskih soci-aicev, župnik Huber, 6195 glasov.
Češke.
Praga, dne 24. novembra. Češki deželni proračun za leto 1914 izkazuje $,000.000 K prebitka. En milijon tega prebitka se bo porabil za ojačenje blagajn, dva milijona pa dobi fond lza okrajne šolske zastope za podpore učiteljem.
Bosna.
Iz Dunaja poročajo:
Z novim l;etom bo vojna uprava reorganizirala bosanske čete. Dosedanji posebni regimenti bodo odpravljeni in dobijo številke 103 do 1018 v skupni armadi. Odpravljene bodo tudi (posebne uniforme. Pehota dobi običajne uniforme s čakami, le muslimani bodo imeli še vnaprej fese in bodo tvorili posebne bataljone. Lovci dolbe Številko 1013 c. kr. lovskega pešpolka.,
Hrvaško.
Hrvaški katoliški narodni savez je v svoji glavni skupščini dne 20. it. m. izbral odbor s predsednikom dr, Langom na Čelu. Na inicijativo nadškofa dr. Bauerja je sklenil, ‘da postane centrala vseh katoliških prosvetnih društev na Hrvaškem. Senior at katoliškega hrvaškega dijašjtva pristopa Savezu kot sekcija. Izvolil se je tudi sekretariat, kojega Člani so gospodje: Ivšič, dr. Simrak, dr. Eckert in dr. Peter Rogulja.
Na Balkanu.
Crnagova.
Cetinjski uradni list priobčuje kraljevo proklamacijo o aneksiji novoosvojenih pokrajin. Proklamacija naglaša, da je prišlo v vprašanju meje med Cr-nogoro in Srbijo do popolnega sporazuma. Nova meja proti Srbiji je določena;, mejo proti Albaniji bode določila posebna komisija na podlagi londonskih načrtov in sklepov. 'Proti Bosni in Hercegovini ostane
stara meja. Končno pravi kralj Nikita:	Dasiravpo
je morala Crnagora pustiti v .interesu, evropskega miru svojo staro prestolico Skader,, so vendar pridobitve velike in jamčijo boljšo bodočnost dežele.
Bolgarija In Turčija.
„Rusko Slovo“ trdi, da se je med Bolgarijo in Turčijo res sklenila tajna pogodba, glasom katere ji prihiti Turčija v slučaju vojske s Srbijo in Grčijo s tremi svojimi zbori na pomoči* in' dobi zato Tracijo nazaj. Ali ta pogodba po intervenciji Take Jonescu-ja še velja ali ne, se ne ve, sicer pa se vest „,Rus. Slova“ sploh nekoliko skeptično spremlja.
Turčija in Grčija.
C a r i jg r a d, dne 24, novembra. 'Turški sultan je danes ratificiral mirovno pogodbo med 'Grško in Turčijo.
Bolgarija.
Moskva, dne 24. novembra. „Russkoje Slovo“ poroča, da je odstop carja, Ferdinanda, gotova stvar. Car Ferdinand bolgarski bo izdal iz Dunaja proklamacijo na narod. Baje vlpda napetost med dunajskim in bolgarskim dvorom, ker se je prvi uda! željam nemškega cesarja Viljema v prilog Grški in proti reviziji bukareške pogodbe.
B e r o 1 i n, dne 24. novembra. DiplomatiČni krogi zatrjujejo, da je položaj bolgarskega carja Ferdinanda silno kritičen. Neverjetno je, 'da bi se vrnil v Sofijo.
Grško.
Atene, dne 24. novembra. Danes se je vršil med velikanskim navdušenjem1 ljudstva slavnostni pohod druge divizije v mesto 'Atene. Na Čelu čet so jahali: kralj, prestolonaslednik in princi. Pred top-ničarsko vojašnico so vojaki defilirali pred kraljem. Mestna občina je darovala divizjiji 1 zmagoslkvfni kip s srebrnim vencem.
♦
* *
Turška vlada je zatrla tri grške liste „(Tlachy-dromos“, „Imero“' in „Anokato“, ki so v grškem jeziku izhajali v Carigradu.
Prestol nove Albanije.
„Daily Telegraph“ poroča iz Tarane : Tb se je vršilo pod predsedstvom Essad paše zborovanje delegatov severo-albanških plemen,1 ki so proteistirali proti kandidaturi princa Wieda za albanski (prestol, in sklenili, da sme biti albanski knez le kak Albanec, ali pa član turške sultanske rodbine.
Raznoterosti.
Odlikovanje. Graški knezoškof dr. Schuster je imenoval vojnega superijora monsignora Antona Ja» kliča konzistorijalnim svetnikom. Prjsrčno čestitamo !
Iz šole. Na trirazredni nemški šoli v iHrastni-ku (drugi plačilni razred) je razpisano mesto učiteljice ročnih del; prošnje do 20. dec.
Iz poštne službe.- Poštna ekspedijentinja Roza Sue n pri Sv. Vidu niže Ptuja je imenovana za poš-tarico v Ločah.
Potovanje v sveto deželo. Na tozadevno vprašanje je podal generalni komisar svete dežele, oče Melhior Lechner na Dunaju (I. samostan oo. frančiškanov) sledeči odgovor: V prihodnjem letu se bodo vršila bržčas štiri velika potovanja romarjev v sveto deželo in Sicer po tenvle programu,: Karmel-Naza-r e t- J o p eJJ e r uz al e m- B e t le h e m-s v. Janez v G. Jaz bom bržčas prevzel vodstvo Poljakov.. Ce bi s,e pridružilo temu romanju tudi nekaj Slovencev, bi bilo potovanje mnogo ceneje. Ce bi pa hoteli kaj več izdati, svetujem, da potujete kot majhna družba. V Jeruzale-» mu bo vam šel na roko p. Beniguij, rodom Slovenec, Ce vam je všeč, sestavim tudi podrobnejši načrt za romanje. Za ta slučaj bi seveda moral imeti nekaj natančnejših podatkov, kot: 1. V katerem času bi se nai romanje vršjilo? Najlepši mesec je april. 2. Ob •seg romanja? Le v Jeruzalem in bližnjo okolico? Ali tudi v Galilejo in njene svete kraje? Ali tudi Damask, Baalbek, Beirut? Kaj je z Egiptjom? V Egipt se na povratku najložje potuje (Kahiro, Piramide in Heliopol).	:	' ■ !	; 1 i lili
Indijski pesnik, ki je dobil Nobelovo nagrado, in izpodrinil vsiljivega Petra Rosaggerja, Rabin-dra Nath Tagore, ki je dobil lejtosi nagrado zaj književnost, uživa že mnogo lat veliko slavo po celi Indiji in po lOrijentu sploh. Na Angleškem je postal znan s svojim prevodom pesmi in verskih himn ,„Gi-tangali“, ki jih je spevial v bengalskem narečju. ‘Tja, pesnik je svoje pesmi tudi uglasbil ter jih pojejo že povsod, kjer se govori bengalski jezik.
Papežev dar nadškofu dr, Stadlerju. Sveti oče Pij X. je te dni nadškofu dr, Stadlerju v Sarajevu poklonil svojo slijko z daljšim lastnoročnimi posve-tilom.
0 jerum, naše pošte! Prijatelj našega lista je nam, vposlal kuverto, ki kaže, kako je' srd gotovih nemških pošjthih uslužbencev do vsegai slovenskega naravnost brezmejen. Pismo je'bilo oddano na pošto v Celovcu. 'Naslov je bil slovenski,' ime kraja, kamor je bilo pismo namenjeno, „Pulj“, Je bilo označeno še celo s iPola“, a gotove ljudi bode Še to v o-či. Pismo je romalo okrog in prišlo tudi v naše Cirkovce. Kaj imajo Cirkovce opraviti s Puljem, to ve samo Bog in pa razni nemški (zagrizeinci. Prijatelj pripominja- k temu škandalu: „Gotovo je cela stvar storjena iz hudobije, iz mržnje proti slovenščini, ker tudi' ,„Stražo“ sem dobil že dvakrat s poštnim peča-
tom s „Straža — Strascha-Töplitz“ na Kranjskem, Čeravno je naslov razločno tiskan.“
Lopovi. Iž Ljubljane' se poroča: Doslej še neznani zlikovci so v noči od sobote na nedeljo nekje odtrgali brivski znak ter ga obesili nad Kristusovo glavo pri glavnih vratih stolne cerkve, kjpr je visel še toliko časa zjutraj, da je nekdo nanj opozoril cerkovnika, da ga je odstranil. 'Vsak pošten človek, se je nad tem bogoskrunskim dejanjem, zgražal. Zares, lepi so sadovi svobodomiselstva. SLopovišIčina, to je najpoglavitnejši znak svobodomiselstva.
Izmenjava slabih smodk. Generalni ravnatelj tobačne režije, dr. pl. Scheuchetosituhl, je. poslal ofi-cijelnemu glasilu, avstrijskih) I tobacjnihi1 trafijkantov važno odredbo, ki se nanaša na izmenjavo slabih smodk. 'Med drugim je čitati v dolični odredbi:	Ce
se najdejo v kupljeni smodki (tuje snovi itd.,, je generalno ravnateljstvo pripravljeno, da izmenja talke fabrikate. Isto velja tudi za cele zaboje, če se opazi na fabrikatih plesnjivec ali kake druge napake. Za dunajske kadilce je izmenjava posebno lahka, treba le, da izročijo dotični pokvarjeni fabrikat generalnemu ravnateljstvu. Za kadilce izven (Dunaja je to seveda drugače, ker bo treba rešiti vprašanje, bodo li smele tudi razne trafike izmenjavajti ' (pokvarjene, ali slabe smodke, vprašanje, s katerim se generalno ravnateljstvo še bavi.
Za slovensko gimnazijo v Celju. Zaupniki brez razločka stanu in političnega mišljenja so svo-ječasno izvolili odsek, ki naj bi sestavil spomenico o c. kr. gimnazijskih razredih, z n,eniškim in slovenskim učnim jezikom v Celju, i Te dni se je odposlala izvirna spomenica z več kot 1000 podpisi' iz raznih krajev celjskega okrožja državnemu zboru*. '1 'Spomenica zaključuje s sledečimi zahtevami: 1. Takojšnjo izpopolnitev c. kr. samostojnih nemško-slovemskih gimnazijskih razredov v Celju š višjo gimnszijo lod samostojnim ravnateljstvom1' in definitivnim učiteljskim zborom. 2. Ureditev učnega jezika na tej slovenski gimnaziji, kakor je na kranjskih slovenskih gimnazijah. 3. Takojšnjo novo zgradbo za slovensko gimnazijo v Celju. 4. Da se za to potrebne svote postavijo v državni proračun.
„Zarja.“ Slovensko katoliško akademiSno 'društvo „(Zarja.“ v Gradcu ima dne 28. novembra svoj drugi redni občni zbor v restavraciji ;„|Zum goldenen Stern“ (Sparbersbachgasse) s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega) zbora. 2. 'Poročilo odborovo, 3. Sprejem novih Članov. 14. Slučajnosti. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
v
3t ajersko«
in pevci s svojim marljivim voditeljem ter peli in pa tamburali, da se je slehernega srce radovalo. Vpri-zorili so tudi šaljiv prizor „Rekrut“, kar sta 2, brata res šaljivo predstavljala. -Za njihovo daljno pot in požrtvovalno sodelovanje prisrčna, bratska zahvala, in naj močno razcvita njih delovlahje. 'Zahvala' gre tudi domačemu, pevskemu zboru, vsem blagim dobrotnikom in dobrotnicam, ki so na plemeniti način pripomogli, da je veselica tako izborno izpadla.
Slatina pri Sv. Barbari v Halozah. Kakor čujemo, bomo imeli nove občinske volitve na podljaigi starega volilnega imenika. Radovedni smo, na čegav račun? Gospod Jaka, le tako naprej, stolec se že zelo maje. Volilci, saj veste, kaj je vaša dolžnost, tožba pa nič ni. Prihodnjič kaj več iz našega kota, — Slatinčan.
Sv. Barbara v Halozah. V nedeljo, dne 16. t.
m., je priredilo11 naše. Slovensko katoliško izobraževalno društvo s pomočjo Mladeniške zveze gledališko predstavo: „(Zamujeni vlak“ in srečolot. Igra je naravnost krasno uspela. Vloge so bile tako srečno razdeljene, 'da je vsak igralec svojo vlogo izvrstno pogodil. Cast vrlim haloškimi fantom! Seveda ga je naš Peter, Anton Milošič, po domače Kopinski, najbolj pogodil. On pae zna. Pa drugi tudi niso zadaj ostali. Pa tudi srečolov se je prav dobro obnesel* SO K čistega dobička je za naše razmere nekaj poseč-nega. Kar se petja tiče, vsa čast. Naš novi organist in pevovodja gospod Vekoslav Verzel si je mnogo prizadeval, pa ne zastonj. Mešani, kakor tudi moški zbor sta izvrstno rešila svoje naloge. Vsi dobri in pošteni Haložani povprašujejo, kdaj bo zope,t kaj takega. Kmalu, le potrpljenje. — BarbarČan.
Šoštanj. V nedeljo, dne 7. decembra t. L, ob 3. uri popoldne, se priredi gledališka igria „(Nebesa na zemlji.“ Zvečer istega dne nastop Miklavža, angel-jev, belcebuba itd. * Pričakuje se prav obilne udeležbe !
Šoštanj. Prejeli smo: Ni res, da je izvršil in-tabuliacijo celjske Zadružne zveze na hišo na Dunaju dr. Kukovec in računal po tarifu, (tudi ni res, da so sodnijiski stroški znašali 600 K. ' 'Res je, da dr. Kukovec intabulacije ni izvršil in ni za 'isto nič računal in so sodnijski stroški znašali le neznajtno malenkost na kolkih in poštninah. 'Celje, dne 21. nov. 1913. Dr. Vt Kukovec. — Koliko so vredni, KukovČe-vi popravki, o tem smo se.lahko prepričali ž,e v zadnjih številkah. Z ominoznim § 19, ki je kakor nalašč ustvarjen za one, ki hočejo vse zanikati, se liberalni general ne bo rehabilitiral, 'to mu povemo. Mi zato tudi ne dostavljamo nobenega komentarja in prepuščamo to našemu dopisniku, Če se mu — zdi
Fram. Nedeljska mladinska, prireditev se je lepo obnesla. 'Močen mešani pevski zbor je pozdravil v velikem Številu tudi iz sosednih župnij zbrano našo mladino. (Govornica je navduševala zlasti tovarišice k pristopu k izobraževalnemu društvu, Slpven-ski Straži in dekliškim zvezam. Igralci in igralke so pa tudi res dobro izvršili dano jim nalogo,. Tako je naše katoliško izobraževalno društvo zopet bolj oživelo, ter bo, če le količkaj mogoče, vsak mesec napravilo kako prireditev.
Ptuj. ' („('Slovenski Narod“ poroča : ; Ptujski redar obsojen zaradi prestopka proti! ' javnim f naprla-vam in naređbam 1 na tri dni zapora. *, To je gotovo specijaliteta ptujske straže. Dne 5. oktobra t. L se je hotel namreč ptujski redar H. voziti brez listka iz Pragarskjega do Ptuja. Ko ga je revizor stavil na odgovor in zahteval doplačilo na listek, je ta vzorni redar revizorja kot uradno osebo na ptujskem kolodvoru opsoval. Dobil je za to zasluženo kazen. 'Mesto Ptuj nastavlja torej redarje, ki sami ne spoštujejo uradne oblasti. Zaupanje v mestno policijo je pri nas- že davno izginilo in to ne samo med Slovenci, temveč tudi med Nemci, M se ne prištevajo slučajno k vladajoči kliki. Zladnji čas bi bil, da se tudi pri nas policija podržavi. Taki policaji so res škandal.
Ormož. Pri zadnjem sestanku Orlov se ji© iz-< volil sledeči odbor:	predsednik brat Rojs, namest-
nik brat Kralj, načelnik brajt Ivanuša, blagajnik br. Grobljar in tajnik brat Binzek. Do sedaj je pristopilo 31 mladeničev, a se bo to lepo Število v fijratkem gotovo Še za enkrat toliko pomnožilo. Prilhodnji sestanek Orlov bo v nedeljo, dne 30. nov., dopoldne ob
9.	uri, v društvenih prostorih. Popoldne so večernice na Humu. Nazdar!
Hum ' pri Ormožu. Občinski odbor je v svoji zadnji seji imenoval enoglasno gospoda Martina I-vanuša, veleposestnika in dolgoletnega župana za njegove izvanredne zasluge, ki si jih je pridobil kot župan lin občinski odbornik ter za njegovo plodonosno delovanje vi okrajnem šolskem svetu, nadalje nadučitelja gospoda Antona Poriekarja na Humu ob 25-letnici svojega službovanja kot nadučitelj na Humu za posebne zasluge pri vzgoji Šolske mladine in za plodonosno delovanje za blagor občine, svojim Častnim občanom. Čestitamo!
Sv. Ana na Krembergu. Veselica z gledališkima predstavama: ,„Skriven zaklad“ in „Kmet in avtomat“ se je prav imenitno obnesla. Udeležba je bila izborna;. Vsak igralec je dobro svojo vlogo zapopa-del in tudi izvršil. Seveda sta Balant in Peter _ vzbudila. obilo smeha in občudovanja, pa nič manj tudi novi, mladi igralci s svojimi ( nevstrašenimi _ nastopi. Le tako naprej. Veselje in živahnos(t pa je še nastala, ko so prihiteli vrli Šentpeterski tamburaši
vredno.
Šaleška dolina. Dr. Kukovec, nedolžno jagnje, popravlja: Ni res, da je dr. Kukovec od posojilnice v Šoštanju obral masten zaslužek. Res je pa, da ni imel dr. Kukovec od posojilnice v Šoštanju zaslužka ter še niti svojih izdatkov v gotovini ni dobil povrnjenih. Ni res, da si je zaračunal ta dvakratno prenočišče na Dunaju in za večerjo [še posebej 250 K, ampak je dr. Kukovcu priznala posojilnica v Šoštanju za potrošek za dva dni in za prenočevanje dve noči na Dunaju in za izdatke za vožnje le 50 K. — Velja naša zgorajšnja'pripomba.
Šmartno pri Velenju. Naš zvest in odlični pristaš gospod Franc Verdev, posestnik in gostilničar v Spodnjem Salekn, si je dne 24. it. m. pripeljal na svoj dom brhko nevesto Štefanijo 1 iz ugledne in ka-toliško-narodne rodbine Krpač v župniji Smartin pri Slovenjgradeu. Na veseli svatbi, ki se je vršila isti večer na ženinovem domu, so se vrli svatje spomnili tudi naših narodnih potreb ter darovali 17 K 80 vin. za naš Društveni dom. Tako (se je lepa slavnost izvršila v okviru naše obrambne ideje. Bilo srečno!
%
Cirkovce. V petek, dne 21. t. m., ob 2. uri ra-no je umrla po (dolgi, mučni bolezni Uršula Bera,nič v Zgornjih Jablanah, mati gospoda Martina Berani-ča, c. kr. gimnazijskega profesorja v Celju.: Izpolnila. je 71. leto. Pogreb se je ob obilni udeležbi vseh župljanov vršil v nedeljo po poznem sv. opravilu. N. v m, p.!
Gomilsko. Vabimo na občni zbor kmetijske podružnice za vranski okrajj, ki bo dne 14. decembra t L, ob 3. uri popoldne v (Gasilnem domu na Gomil-skem. Spored: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Letno poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo in pregledovanje računov. 4. Določitev udnine za leto 1914. 5. Pobiranje letnice in vpisovanje novih udov. 6. Volitve:	a)
načelnika., b) odbora, c) štirih odposlancev k občnemu zboru v Gradec leta 1914. 7. Predlogi za glavno skupščino v Gradcu. 8. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
Kdor ni kašljal cele noci
bo komaj razumel, kaka dobrota na svetu so pristne Faysove mineralne pastilje. Pa-stilje, ki so narejene iz zdraviliščnih izvirkov občine jSodena, učinkujejo olajšajo-če in pomirjajoče, če se jih vzame, predno se podaš k počitku; so pa tudi izvrstno z-dravilno sredstvo zoper najhujši kašelj, če se jih le rabi po predpisu. Toda paziti je treba na ime Fay in na uradno potrdilo županstva Sodena ob T. na belem kontrolnem papirčku. Cena škatljici K 1.25.
<0
Učenca I Važen oglas „Slovenske Straže“! Čitajte!
iz poštene rodbine, s primer-šolsko izobrazbo sprejme inko Pustovrh, Celje, Narodni dom.	209
Zahtevajte v gostilnah list Straža!
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje »a sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
„Zar Sonne“, Graz
Jakominiplatz 14.
V današnjih težavnih razmerah zumerete obogateti !e s srečko!
urška srečna
je v to svrho prva in naj priporočljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000, 200.00,0, 200 000, 200.000 zlatih frankov.
ker vsake srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, k e r je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec še po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. decembra 1913!
ml
Ena turška srečka in ena srečka italijanskega rudečega križa z 10 žrebanji vsako leto, na mesečne obroke po samo 6 kron. Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo“ gospod Valentin Urbančič, Ljubljana 4.
Sprejmejo se marljivi sotrudniki pod ngodnimi pogoji.
Naznanilo preselitve.
Čast mi je naznaniti cenjenemu občinstvu iz Maribora in okolice, da sem preselila svojo
trgovino z dežniki in soieniki, belo vezanje in vsako v to stroko spadajočo predtiskarijo
iz Grajske ulice št. 2 (Burggasse) v
Šolsko ulico št. 2 v Mariboru.
Pričakojoč obilnega obiska bileži z odličnim spoštovanjem
Hed. Hobacher,
Šolska ulica štev. 2 v Mariboru.
za Slov. Stražo !
naje enejii' klobuki
se dobijo samo pri
Ft Piacotta : PIÉ
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
IVAN TEMÈRL
stavbeni in strojni ključavničar, Maribor» Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“, prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, trngarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Strokovna izpeljava Str&IOVOdOV P° najnižjih cenah.
Franjo Duchek
svečar in medičar v Mariboru
Viktringhof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstni h sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna!	Nizke cene!
dobra gostilna
TmIsaS se d» .ca
I 9 KOI račun	_
v Gornji savinski dolini starejši posu m ženski ali zakonskima ki opravljata krojaška obrt Pod „ I akoj 23“ n-upravništvo teaa hsta
Velika narodna trgovina
Ki™£Vanič,Celie
Narodni dom
iriporoča bogato zalogo p&nufakturiiega ln mod-Oe ga blaga, posebno krasno jnovosti sa ženske in peške obleke po zelo znižani ceni! Dstanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna 1
Vzorci na razpolago
Franc Pleteršek
SSZ »
et. io. pohištva
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
Kdor ljubi dobro kavo,
uporablja kot pridatek pravi zagrebški : Franck: z kavinim mlinčkom.
kava mnogo ter fini
TL njim pridobi slastnem okusu ter fini vonjavi
Njegova nadaljna dragocena pred* nost je velika izdatnost
d on 45/25.648
ft _	tt Ker se nagiba sezona h koncu
I^waUl • opozarjam cenjeno občinstvo na nečuveno nizke cene vseh poletnih
obuval, posebno sandal in platnenih čevljev» — Naj nihče ne zamudi ugodni prilike. Naročila od zunaj se izvrše točno in poceni
STEFAN STRAŠEK prva največja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse štev. 3.-
Josip Brand!,
izdelovatelj orgel v Maribora o. Dr.
izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestav ho starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
Transponirharmonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto.
/Harij ivemu trgovcu
se nudi na Ptuji ugodna prilika postati samostojen. Reflektantje, ki razpolagajo najmanj čez 4000 K v gotovini, naj se oglase pod: »Špecerijska trgovina«, ustmeno ali pismeno v upravništvu lista.
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in draga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor-
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št 188.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno!
• • • • • •
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnejša in točna postrežba.
r
Ljudski tosili in pollinici g Celju
registrov, zadruga g listni Uši
obrestuje hranilne vloge po
id dne liege da dne vzdiga
z neomejeno zavezo
(Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Brasila cesta štev. 9 ———- prvo nadstropje —---------------------------------------------
počeni s 1. januarje* 1913. Sciiti! daiefa plačuje posojilnica sama.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža.“
Odgovorni urednik: O. KEMPERLE.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.