# 19 { Iz prakse … } učiteljev glas Uvod Rečemo lahko, da je nasilje toliko staro, kot je staro človeštvo. Je eden od pojavov, ki je povezan s ce- lotnim družbenim življenjem, vendar ga ljudje ne sprejmemo kot nekaj običajnega. Zakaj ne? Zato, ker je to dejanje agresije in zlorabe in ima namen ponižati ali osramotiti žrtev. To pa seveda ni spre- jemljivo. Pomembno je, da znamo spoštovati oseb- ne meje posameznikov, ko nas ti na to opozorijo. Vemo, da se meje in pravice posameznikov končajo tam, kjer se začnejo meje in pravice drugega. Vsak človek ima pravico živeti v družbi brez nasilja ter ščititi svoje osebne meje in svoje interese. Kot sem že omenila, je nasilje povezano s celotnim družbenim življenjem, vendar pa je šola nedvomno ustanova, v kateri otrok prebije največ časa, zato ima tudi največ možnosti opaziti in preprečiti kakršno koli obliko takega ravnanja. Vizija OŠ Cirila Kosmača – zavezanost UNESCO-vim ciljem Kot šola, ki je pridružena UNESCO-vi ASP mreži, delujemo v duhu kulture miru, nenasilja, strpnosti, sodelovanja, sprejemanja drugačnosti, v poglobljeni skrbi za osebnostni razvoj vsakega posameznika in za ohranitev naravne in kulturne dediščine, ki te- melji na štirih Delorsovih stebrih izobraževanja. Ti pa omogočajo otrokom, vključno z nami odraslimi (učitelji in starši), da se v ta proces vključujemo na primeren, konstruktiven način, zato se vizija naše šole glasi: »Smo šola, ki uči, da bomo vedeli, znali delati, znali živeti skupaj in znali biti.« Da bomo vedeli: Naš temeljni cilj je vzgoja za medkulturno učenje. Mladega človeka učimo temeljnega in vseživljenjs- kega učenja, učimo ga strpnosti in sodelovanja, skrbeti za okolje in prostor ter sobivati v skupnosti, ki ji pripada. Znali delati: Vsi opravljamo svoje delo z odgovornostjo, dosled- nostjo, znanje je za nas vrednota. Znali živeti skupaj: Medsebojno spoštovanje, zaupanje, odgovornost in doslednost so osnova za dobre odnose in osnovni pogoj za uspešno opravljanje vzgojno-izobraževal- nega dela. Znali biti: Pomembno je, da gradimo na zaupanju in občutku varnosti, da ob tem upoštevamo učenčevo indivi- dualnost in enkratnost ter da vsem učencem omo- gočimo celovit osebnosti razvoj v skladu z njihovi- mi sposobnostmi in interesi. UNESCO-va ASP mreža je nastala kot projektna mreža pridruženih šol leta 1953. Danes skupno ASP mrežo sestavlja približno 7900 predšolskih, osnov- nošolskih in srednješolskih ustanov v 176 drža- vah in jo običajno poimenujemo kar »pridružene UNESCO šole«. Slovenija je postala del te velike globalne družine leta 1993, ko je bila kot prva šola v Sloveniji sprejeta v njene vrste OŠ Cirila Kosmača Piran (zaradi izjemne vloge pri sprejemu beguncev iz vojskujoče se Jugoslavije). Te šole smo zavezane k spodbujanju in uresniče- vanju UNESCO-vih načel. Mladega človeka učimo sprejemati, dajati, sodelovati, odgovarjati za svoja dejanja in sobivati v skupnosti, ki ji pripada, ter ga učimo, da bo aktivno vpet v svet, ki ga obdaja. Pri učencih razvijamo pripadnost šoli z delom, ki spodbuja uresničevanje skupnih ciljev. Učence uči- Kaj lahko šola naredi pri obravnavi in preprečevanju nasilja Katarina Petrič in Nataša Kozlovič Lakoseljac Osnovna šola Cirila Kosmača Piran # 20 mo kakovostno delati skupaj z drugimi za svoje dobro in za dobro drugih. Učitelji smo s svojim de- lom in vedenjem spodbuda in zgled učencem. Vrednote so kažipoti – z njihovo pomočjo vemo, kam naj potujemo. Vrednote naše šole so: spoštovanje, odgovornost, pozitivna samopodoba, solidarnost in prosto- voljstvo. Ker se na naši šoli zavedamo, da so vrednote po- membna vrsta prepričanj članov skupine in družbe o tem, kaj je dobro in zaželeno ter vredno truda in kaj je slabo in nezaželeno, je v ožji skupini učiteljev nastal Priročnik za poučevanje vrednot v osnovni šoli. Priročnik je izšel leta 2008, izdal ga je Pedago- ški inštitut v Ljubljani. Nastal je z namenom, da se tako učitelji kot učenci nekoliko bolj poglobimo v vprašanje vrednot, saj vemo, da vrednote vplivajo na delovanje posameznika in družbo. Istega leta je nastal Vzgojni načrt šole in tako smo bili vsi vpeti v poglobljeno zaznavanje ter sistema- tično reševanje pojavov morebitnega vrstniškega nasilja. Pred sprejetjem vzgojnega načrta se je s to- vrstno problematiko ukvarjala izključno šolska sve- tovalna služba. Pomen vzgojnega načrta je izredno velik: • Spodbuja delovanje šole na ravni odnosov in vzpostavlja pozitivno klimo med vsemi vklju- čenimi, • je dogovor o enotnem vzgojnem delovanju vseh udeležencev v procesu vzgoje, • je dogovor za premišljeno, organizirano ciljno naravnano delovanje šole in vsakega zaposlene- ga v njej, • zagotavlja avtonomno kreiranje pravil igre gle- de na delo in življenje šole ter sodelovanje z okoljem, • omogoča enotno delovanje in enoten pogled na ključne vzgojne ukrepe, • upošteva vnaprejšnji dogovor med zaposlenimi, starši in učenci. Preventivne dejavnosti na šoli Na Osnovni šoli Cirila Kosmača se zavedamo, da je nasilje kompleksen pojav, zato se ga je treba tako tudi lotiti. Pri obravnavanju problema vrstniškega nasilja smo tako v naši ustanovi vključili vse udele- žence v šolskem sistemu: učitelje, učence, druge de- lavce na šoli, vodstvo ter starše. Vsi zaposleni se tru- dimo razvijati takšno klimo, ki vrstniškega nasilja ne dopušča oz. je nanj občutljiva. Tovrstne situacije načrtno in z občutkom rešujemo takoj ob pojavu prvih znakov. Jasno nam je, da imamo veliko možnosti za odkriva- nje in preprečevanje vrstniškega nasilja, prav tako pa tudi možnosti za ukrepanje ob morebitnem pojavu le-tega. Zavedamo se, da moramo imeti izoblikovan sistem preprečevanja vrstniškega nasilja in seveda tudi pripravljene ukrepe, če do nasilja pride. Zato že vrsto let uvajamo in nadgrajujemo številne pre- ventivne programe za preprečevanje medvrstniš- kega nasilja: • Neodvisen.si Program je namenjem učencem od 1. do 9. raz- reda. Namen programa je ozaveščanje otrok o pasteh spletnih strani, o pomembnosti zdravja, prijateljstva. Zasnovan je v obliki enkratnega srečanja za starše in delavce šole, in sicer v po- poldanskem času v obliki predavanj. • CAP program Program je namenjen osnovnim šolam in je nastal na podlagi dolgoletnih izkušenj ter razis- kav s področja preventive nasilja nad vrstniki. Problem se obravnava celostno, saj obsega de- lavnice za učence, starše in šolsko osebje. Pro- gram je uspešno sprejet tako med odraslimi kot med mladimi. Izvajamo dva CAP programa: CAP program za preventivo zlorabe otrok in Brez nasilja nad vrstniki. Kot že samo ime pove, je CAP program za pre- ventivo zlorabe otrok program proti zlorabi otrok. Izvajamo ga v 3. in 4. razredu. Osnovni cilj programa je predstaviti otrokom možnosti samozaščitniškega ravnanja v primerih zlorabe in jih okrepiti za samozavesten odziv. Program Brez nasilja nad vrstniki je namenjen obravnavi in preprečevanju nasilja nad vrstniki. Delavnice so namenjene učencem od 1. do 9. raz- reda, s tem da je izvedba vsakokrat prilagojena njihovi starosti in dinamiki skupine. Poudarje- učiteljev glas { Iz prakse … } # 21 { Iz prakse … } učiteljev glas ne so strategije, ki otrokom in mladostnikom pomagajo, da se spopadejo/soočijo z nasiljem ter da razvijejo ničelno toleranco do nasilja. Poseben poudarek je na asertivnem vedenju in vlogi prič, ki imajo več moči, kot si mislijo. Oba programa izvaja skupina naših učiteljic, ki se je za izvajanje dodatno strokovno usposablja- la. • Mediacija To je postopek, v katerem se osebi, ki imata konflikt, ob pomoči tretje osebe – mediatorja – pogovorita ter ugotovita, kje so točke njunega spora. Izrazita svoje težave, mnenja in pričako- vanja, si izmenjata stališča ter na podlagi izra- ženih interesov poskušata najti rešitev, s katero bosta obe zadovoljni. Mediacija ima zato moč, da okrepi oziroma na novo vzpostavi njun od- nos. Sposobnost razreševanja konfliktov je ena od osnovnih temeljnih veščin, ki jih potrebuje- mo za kvalitetno in produktivno življenje v šoli, doma … Šolska mediacija je namenjena učencem od 1. do 9. razreda, izvaja jo za to usposobljena oseba na šoli – šolski mediator –, ki se je za to dodat- no usposabljala. Pozitivne izkušnje razreševanja sporov so pri učencih še posebej dobrodošle, saj se lahko izoblikujejo v pozitiven vzorec reševa- nja problemov. Namesto izsiljevanja, verbalnega in fizičnega nasilja ter groženj stopi v ospredje mirno konstruktivno sodelovanje pri iskanju skupne rešitve. • Delavnice v sodelovanju s centrom za socialno delo Delavnice izvajajo delavci CSD v sodelovanju z razredniki. Delavnica z nazivom Nenasilna ko- munikacija je namenjena učencem od 1. do 6. razreda. Vsebina delavnice je zasnovana tako, da otroke usmeri v prepoznavanje prisotno- sti različnih oblik nasilja v njihovem okolju in ovrednotenje tega kot kršitev otrokovih pravic in dostojanstva. Otroke spodbudi tudi k sooča- nju z lastnimi agresivnimi težnjami ali dejanji ter k iskanju možnosti za njihovo transforma- cijo v bolj konstruktivne oblike izražanja oziro- ma komunikacije. Poseben poudarek delavnic je na učenju praktičnih komunikacijskih veščin, ki v največji meri pripomorejo h kvalitetnejšim medosebnim odnosom in k zmanjšanju agresiv- nega vedenja ter s tem k izboljšanju razredne klime. Delavnici z nazivom Treningi socialnih veščin in Kje poiskati pomoč sta namenjeni učencem od 7. do 9. razreda. Prav tako ju izvajajo delav- ci CSD in delavci Centra za psihoterapevtsko in psihosocialno pomoč v sodelovanju z razredniki. • Predavanja – Nenasilje, nekatere skrivnosti ne smejo ostati skrite in Mladi in droge Predavanja so namenjena učencem od 3. do 9. razreda. Izvaja jih za to usposobljena oseba s policijske uprave. Zasnovana so kot enkratna srečanja, po potrebi tudi večkratna. Predavanja so prilagojena starostni skupini učencev – npr. mlajši učenci tako razne oblike nasilja med vrst- niki spoznajo preko lutkovne predstave. • Ustvarjalne delavnice – Društvo »Projekt člo- vek« Program je namenjen učencem 2. in 3. triade. Zasnovan je kot enkratno srečanje. Izvajalci programa so strokovno usposobljene osebe iz Društva »Projekt človek« v sodelovanju z razred- niki. Učenci z aktivno udeležbo na delavnicah pridobivajo izkušnje o kvalitetnem in ustvarjal- nem preživljanju prostega časa ter obenem raz- vijajo in krepijo pozitivne medsebojne odnose. • Pravila šolskega reda Vzporedno z vzgojnim načrtom šole so nastaja- la pravila šolskega reda. Pravila so oblikovana jasno in razumljivo. Vnaprej so določene posledice neustreznega vedenja/ravnanja. Vsi zaposleni na šoli, starši in učenci so s pravili in posledicami neustreznega vedenja/ravnanja seznanjeni ob začetku šolske- ga leta. Pravila so izobešena na vidnem mestu v učilnicah. • Ozaveščanje učenk in učencev, zaposlenih na šoli ter staršev Vodstvo šole organizira različna predavanja za starše in delavce šole. Na vidnih mestih v šols- kem prostoru so izobešeni plakati z informa- # 22 tivno vsebino, kako do pomoči. Prav tako so na vidnih mestih postavljeni letaki, namenjeni učencem in učenkam. Med celotnim šolskim letom razredniki posamezne tematske vsebine vključujejo v razredne ure. Izstopiti iz začaranega kroga nasilja – izberi nenasilje Na Osnovni šoli Cirila Kosmača imamo dobro za- snovan preventivni program. Že vrsto let ga uspeš- no izvajamo in po potrebi dopolnjujemo. Ne gle- de na to, da je program vsebinsko bogat in ponuja mnogo različnih dejavnosti za preprečevanje nasilja med vrstniki, pa so »nasilne« situacije še vedno pri- sotne. Ker smo kot kolektiv začutili potrebo, da pri odkri- vanju in zmanjševanju nasilnih dejanj pridobimo nova znanja, smo se v šolskem letu 2012/13 pri- ključili Mreži učečih se šol 2 – Strategije za prepre- čevanje nasilja. Med predavanji in na delavnicah smo predstavnice kolektiva izvedele veliko novega. Ugotovile pa smo tudi, da je naš kolektiv na pravi poti in da smo na tem področju že veliko postorili, predvsem s tem, da se zavzemamo za ničelno tole- ranco do nasilja. Poleg vseh znanj, ki smo jih udeleženke izobraže- vanja pridobile, je bilo zelo pomembno načelo pos- topnosti, enotnosti in doslednosti. Naredile smo načrt, kako se bomo lotile reševanja problema – po korakih. Aktivnosti v Mreži 2 smo začele z ugotavljanjem prepoznavanja in prisotnosti nasilja v šoli. V ta na- men smo oblikovale anketo Vrstniško nasilje, ki smo jo sestavile in izvedle v vseh razredih, od prvega do devetega. Z anketo smo želele ugotoviti, ali se učenci na naši šoli počutijo varne, ali so že bili žrtve nasilja in ali so že bili kdaj nasilni do drugih. S pomočjo vprašanj smo prišle do podatkov o tem, kje, kdaj in kako pogos- to se nasilje na naši šoli dogaja, komu učenci povedo za nasilje in kako ta oseba ukrepa. Anketo so prav tako reševali strokovni de- lavci šole in starši. Analiza nam je pomagala odkriti področje, na katerem je bilo treba takoj ukrepati – vrstniško nasilje. Strokovni delavci smo na ta način dobili podatke o stanju na šoli. Vse to nas je pripeljalo do skupnega razmišlja- nja, kako se lotiti reševanja problema. Spoznali smo, da bomo uspešni le, če bomo sodelovali, se vsi sez- nanili z oblikami nasilja, ki se pojavlja na naši šoli, in se ga naučili prepoznavati. Najpomembneje pa je, da vsi enotno in takoj odreagiramo na nasilje. Kolektiv se mora zavedati, da je pri tem pomem- ben vsak odrasli in da moramo učencem nujno dati vedeti, da se lahko zanesejo na vsakega izmed nas. Izobraževanje v Mreži 2 nam je bilo pri tem v veliko pomoč in podporo. Med posameznimi srečanji smo članice pripravljale delavnice za celoten kolektiv. Na srečanjih Mreže 2 pa smo predstavile ugotovitve, do katerih smo prišle med delom s kolektivom. S pomočjo vseh teh ugotovitev in dejanj smo ses- tavile akcijski načrt, ki je zajemal oblikovanje pro- tokola za reševanje vrstniškega nasilja, postavitev varnih točk na šoli in oblikovanje internega tima za reševanje nasilja. Protokol ravnanja učencev ob pojavu nasilnega dejanja Protokol je nastal, da bi ob pojavu nasilja nudil pomoč žrtvi nasilja ter bil v oporo strokovnim de- lavcem, da bi bili pri obravnavi nasilnega dejanja čim bolj enotni. Učence uči, naj nasilnežu odločno rečejo 'ne'. V primeru, da to ne zadostuje, se umak- nejo nevarnosti. Če nasilnež nadaljuje svoje deja- nje, žrtev poišče pomoč odrasle osebe, ki ji zaupa. Le-ta ustrezno nadaljuje postopek reševanja nasta- le situacije. Neposredno po nasilnem dogodku se strokovni delavec ločeno pogovori z žrtvijo in na- silnežem ter o nastali situaciji oz. dogodku obvesti učiteljev glas { Iz prakse … } Slika 1. Ema Hladnić # 23 { Iz prakse … } učiteljev glas starše vseh udeležencev. S protokolom smo predvi- deli tudi pomembnejšo vlogo prič nasilnega deja- nja, ki so bile do tedaj nekako izpuščene iz procesa reševanja nasilne situacije. Če se priča ne počuti ogroženo, naj poskuša nasilneža ustaviti z besedo 'nehaj', v nasprotnem primeru pa nemudoma po- išče pomoč odrasle osebe in si poskuša zapomniti čim več podrobnosti o dejanju in nasilnežu. Zelo pomembno je tudi, da se o nasilnem dejanju pogo- varjamo z učenci razreda, v katerem je žrtev nasil- ja. Delo s 'tiho večino' je pomemben del reševanja nasilnih situacij. Vsak učenec in vsak odrasel član skupnosti se mora zavedati, da lahko pripomore k dvigu kvalitete življenja in delovanja vseh in s tem vsakega posameznika. Varne točke na šoli Ker smo v kolektivu mnenja, da mora pri odkriva- nju nasilja in zaščiti žrtve nasilnega dejanja sode- lovati prav vsak zaposleni na šoli, smo se odločili, da bomo varne točke postavili ne samo v bližini učiteljev (učilnice, zbornica), ampak tudi v tajništ- vu, knjižnici in šolski kuhinji. Na te točke se lah- ko učenci zatečejo, kadar koli se počutijo ogrožene. Sčasoma smo ugotovili, da natančno določene var- ne točke niso več potrebne, saj se učenci zaupajo, poiščejo pomoč, nasvet in pogovor. Z njimi seznan- jamo predvsem mlajše učence in jih tako navajamo, da se lahko obrnejo na kogar koli v šoli, ki mu za- upajo. Podporni tim za reševanje nasilnih dejanj Sestavljen je iz učiteljic in učiteljev razredne in predmetne stopnje ter podružnične šole. Namen podpornega tima ni, da bi reševal nastale situacije namesto drugih. V primeru, da se pokaže potreba po posvetovanju ali pomoči v neki situaciji, pa so članice tima na voljo svojim sodelavcem. Podporni tim tako skrbi za ustrezen potek in konec reševanja posameznega primera, opravlja pogovore z udele- ženci, ko tega ne moreta opraviti razrednik ali šols- ka svetovalna služba, pomaga pri iskanju ustreznih rešitev in ukrepov ter nudi podporo sodelavcem, če jo potrebujejo. Kolektiv naše šole je z izobraževanjem v projektu Mreže 2 – Strategije za preprečevanje nasilja naredil bistven korak pri razumevanju in obravnavanju vrst- niškega nasilja. Začeli smo se konstruktivno pogo- varjati o sistematičnem reševanju nasilja med vrst- niki. Poenotili smo pojme o teži posameznih na- silnih dejanj. Le s timskim pristopom k obravnavi nasilnih dejanj lahko pričakujemo želene rezultate. Na naši šoli smo že veliko naredili glede reševanja nasilnih situacij, vendar bi rada poudarila, da je to proces. Osnovnošolski učitelji delamo z mladimi, ki so v zelo občutljivem obdobju razvijanja svoje osebnosti. Zato je reševanje tovrstne problemati- ke izredno občutljiv in odgovoren del naših aktiv- nosti v vzgojnem procesu. Zelo pomembno je, da ima učitelj razvito čustveno inteligenco in empati- jo, kajti oboje želimo razviti pri učencih in je zato neizogibno, da smo z obema lastnostma opremljeni tudi sami. V tem procesu imajo pomembno vlogo tudi starši. Vsak izmed njih je najprej starš svojega otroka in zato moramo z njimi razviti sodelovalen odnos. Vseh težav nam zagotovo ne bo uspelo rešiti, sem pa trdno prepričana, da bomo s skupnim delom in so- delovanjem vseh udeleženih v tem procesu uspešno reševali težave na tem področju tudi v bodoče. Da smo na pravi poti, nam pove že dejstvo, da učenci prej poiščejo pomoč kot v preteklih letih, da že dlje časa ne iščejo varnih točk ter da so se pripravljeni odprto pogovarjati o konfliktih. Viri in literatura Lešnik Mugnaioni, D., Koren, A., Logaj, V. in Brejc, M. (2009). Nasilje v šolah: opredelitev, prepoznavanje, preprečevanje in obvladovanje. Kranj: Šola za ravnatelje.