269 Obrtnija. C. kr. obrtna strokovna šola za lesno industrijo v Ljubljani je dne 29. minolega meseca sklenila svoje šolsko leto. Iz letnega izvestja posnemamo, da je potovalni učitelj za dovrševalna dela pri izdelkih lesne industrije, g. Benedikt Kolbl, bival po naročilu visoke naučne uprave od dne 6. do 29. julija na zavodu in poučeval učence IV. tečaja o pozlačevanji in stafiranji. Sicer se učni red in urni načrt strokovne šole v minulem letu ni v ničemur iz-premenil. Učenci III. in IV. letnika so redno dobivali naloge v komponiranji raznoterih predmetov, tičočih se nijihove stroke. Dale so se nastopne domače naloge: a) Strugarji so narisali: biljardno nogo, taktirsko paličico, stolček za klavir, šahove figure, balustrado in kolovrat. b) Eezbarji so narisali: ovalno in štirioglato kar-tušo, nasadek, obstransko oporo, pilasterski kapitelj, li-zeno, ploskorezljan okvir, vraten vkladek, frizni nakit, pilasterski vkladek, štirioglat in ovalen s predrto rezbo, režljano naslonilo pri stolu, stebersko deblo, bogat vkladek z detajli in narezanb kaseto. c) Mizarji so narisali: intarzijo v dan vkladek, vhodna vrata pri prodajalnici, posteljo v nemški rene-sanci, popoln stenski oboj, zofo z visokim naslonilom in s pripadno mizo, vhodna hišna vrata in izpovednico v gotskem zlogu. Ravnatelju Ivanu Šubicu je dovolilo visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje potno štipendijo, da je posetil južno in zapadno Nemčijo in del Švice. Mimo druzega ustavil se* je v Monakovern, Norimberku, Wurz- burgu, Mogunciji, Kolon j i, Heidelbergu, Speyru, Strass- burgu, Kostnicah, Curichu in Luzernu, povsod proučuje one zavode, zbirke in ona podjetja, iz katerih je mogel zajemati novih vzpodbud in novega pouka. Z učenci IV. letuika se je priredil izlet v Kranj, da so se posnela zanimljiva vrata pri stanovanji v hiši štev. 2 na Glavnem trgu in pripadni plafond iz 1. 1G38. Pod vodstvom g. E. Cigoja so učenci prerisali rečene predmete, mimo tega jih je ravnatelj fotografiral. Prvi rezultat teh del je kot artistiška priloga priložen letošnjemu letnemu izvestju. Koncem šolskega leta so si učenci III. in IV. letnika ogledali delavnice tukajšnjega c. in kr. dvornega založnika in tvorničarja Ivana Mathiana in fabriko stav-binskih podjetnikov bratov Tonnies v Ljubljani. Lastniki imenovanih zavodov so dali drage volje dovoljenje za ogledovanje. Razmerje med šolo in obrtniki ljubljanskimi ter obrtniki na deželi se razvija normalno. Prvotni presodki ginejo od leta do leta in vidno se veča število onih obrtnikov, ki uporabljajo zavodove pomočke. Vrhu tega treba je zabeležiti veseli prikaz, da so znamenite tukajšnje firme vzprejele nekatere prvih absolventov strokovne šole za pomožne delavce in se tako neposredno lahko prepričale o zavoda tvorni zmožnosti, kar utegne strokovni šoli le koristiti. Izmed zasebnih del, katera so zvršile učne moči v interesu strokovne šole, omenjamo nastopnih: Ravnatelj je narisal različna umetno ključavničarska dela za tukajšnjo firmo, mej njimi kapelično ograjo in obhajilna vratica, zvršil dokaj nariskov šoli za umetno vezenje in šivanje čipek, katera je podrejena njega vodstvu in izdelal mnogo detajlov za praktiška dela, zvršena na rečeni strokovni šoli. C. kr. strokovni učitelj Julij Springer je načrtal učni navod, potreben za pouk v arhitektonskem oblikoslovji in zrisal več povečanih predlog za ta predmet, komponiral tri okvire za nadpisne table, katere so potem zvršili njegovi učenci, izumil dve oltarski skici za kapelo tukajšnje prisilne delavnice in v reliefu modeliral madono po sliki umršega domačega slikarja Jurija Subica. C. kr. strokovni učitelj C. Mis je modeliral podobo madone in kip slikarja Jurija Šnbica, načrtal 19 stvarij v žgalni tehniki, uporabivši staroslovanske vezne motive ter jih zvršil za tehnološki obrtni muzej na Dunaji, izumil tabernakelj za župno trnovsko cerkev v Ljubljani (zvršil 270 ga je bivši učenec strokovne šole, kipar Andrej Rovšek v Moravčah), stojalo za sveče in bogat okvir za križev pot za cerkev na Brdu (oboje zvršil isti kipar) ter narisal izpovednico za romarsko cerkev na Brezji. Konečno je zrisal več načrtov za pouk v strokovnem risanji in različne detajle za praktiški pouk. C. kr. strokovni učitelj J. Vesel je načrtal narisek in izdelal detajle za bogato pisno mizo v narezni tehniki, naredil načrte za nagroben križ, vrata pri kapelični ograji in obhajilno ograjo od kovaškega železa. Delovodja E. Cigoj je načrtal hišna vrata za graščino tukajšnjega velikega trgovca Ferd. Souvana, zrisal skice in detajle za okvire, za pisno mizo, za omaro z vdelano blagajnico, za umivalno stojalo z uro in za zofo, načrtal popolno opravo jedilne sobe z obojem za tukajšnjega tiskarnarja O. Bamberga, zrisal več stropov za novo stavbo in različne intarzije za učno porabo. Delovodja J. Stirn je izdelal razne zavesne nosilce, pisno mizo s pozlačenimi nareznimi okraski po načrtu risarskega učitelja J. Vesela in zrisal mnogo detajlov za strugarski pouk. Šolo je letos dovršilo šest mizarjev, jeden strugar in trije rezbarji. Vspeh šole je pa bil občno povoljen. Le 18% učencev ni doseglo učnega smotra, 6°/0 jih je ostalo neizprašanih in 76 % jih je bilo sposobnih za višji tečaj. Poučevalo je z ravnateljem vred 10 učnih močij nastopne predmete: 1. Veronauk. 2. Nemški jezik. 3. Slovenski jezik. 4. Aritmetika in računjajoča geometrija. 5. Mehanika in elementarno strojeslovje. 6. Tehnologija lesa. 7. Obrtno knjigovodstvo. 8. Poslovni sestavki. 9. Arhitektonsko oblikoslovje. 10. Elementarno prosto risanje. 11. Geome-triško risanje. 12. Projektarno risanje in nauk o sencah. 13. Prosto risanje po modelih. 14. Strokovno risanje. 15. Modeliranje. 16. Tehniška dovrševalna dela. 17. Ka-ligrafija 18. Praktiški pouk. (Konec sledi.) 277 Obrtnija. C. kr. obrtna strokovna šola za lesno industrijo v Ljubljani. (Konec.) Javno šolo je obiskovalo začetkom šolskega leta 33 in koncem šolskega leta pa 47 učencev, risarsko šolo pa ob začetku šolskega leta 104, koncem šolskega leta pa 102 frekventanta. Za ustanovitve šole so različni lokalni faktorji kar najradodarneje obljubili in odmenili doneskov za podporo ubožnih učencev. Slavni deželni odbor in slavna kranjska trgovinska in obrtna zbornica določujeta v ta namen leto za letom izdatne vsote, slavna mestna občina ljubljanska je ustanovila za obe strokovni šoli (za lesni obrt in za umetno vezenje) pet rFrančišek Josipovih ustanov" po 50 gld. na leto, in slavna kranjska hranilnica je v svoji veliki skupščini dne 22. maja 1890. leta napravila za oba zavoda 16 ustanov po 50 gld. na leto, ki se v spomin poroke presvetle gospe nadvojvodinje Marije Valerije za vse čase imenujejo „ Marije Valerije ustanove". V šolskem letu 1892/93 so rečeni faktorji izplačali ustanove tako-le: Kranjski deželni odbor...... 1000 gld. Kranjska trgovinska in obrtniška zbornica 630 „ Ljubljansko mesto........ 150 „ Kranjska hranilnica ....... 400 „ skupaj . 2180 gld. Podpore so znašale od 20 do 80 gld. na leto. Ustanove so bile učencem podeljene za vso učno dobo. Poleg teh zneskov je dovolilo c. kr. ministerstvo za uk bogočastje za minulo šolsko leto vsoto 100 gld., katero je ravnateljstvo porabilo za hipne podpore pridnim in vrednim učencem. Navzlic tem izdatnim pomočkom so mnogi učenci zaradi slabega gmotnega razmerja le iz težka ustrezali svoji nalogi. Učenci prihajajo malone brez izjem iz naj-ubožnejših slojev prebivalstva, tako da roditelji po navadi nikakor ne morejo podpirati svojega sinu. Oziraje se na te okolnosti, sklenil je strokovno-šolski odbor oživotvoriti podporno društvo, čegar naloga bi bila, podpirati ubožne, nravne in vredne učence, kupuje jim šolske potrebščine, odkazuje jim prosto hrano in podpiraje jih v bolezni. Dotični načrt pravil je odobrila deželna vlada dne 2. julija 1892. leta, štev. 7149; občni zbor pa je dne 19. decembra 1892. leta izvolil odbor. V tem so ti-le člani: Ces. svetnik Ivan Murnik, načelnik, v ravnatelj strokovnih šol Ivan Subic, načelnikov namestnik, strokovna učiteljica Marija Hlavka, tajnica, strokovni učitelj Julij Springer, blagajnik, realčni profesor Ivan Gnjezda in c. in kr. dvorni založnik Ivan Mathian, odbornika. Za revizorja sta bila izvoljena p. n. gospoda stolni vikarij Andrej Kalan in tapetnik Anton Obreza. Čeravno hoče društvo šele s početkom prihodnjega šolskega leta razviti pravo svojo delavnost, zglasilo se je vender že znamenito število članov. Slavna kranjska hranilnica, vedno pripravljena, kjer treba lajšati gorje in potrebo, podarila je društvu 45 gld., kot ustanovniki pa so mu pristopili z zneski po 15 gld.: 278 Slavna plinovska družba, gospod Ivan Oblak, kapelan mestne župnije, „ ' Ivan Murnik, cesarski svetnik, „ Viktor Rohrman, trgovec, „ Albert Samassa, c. kr. dvorni zvonar, „ Fr. Ks. Souvan, veletržec, „ Viljem Treo, arhitekt, „ Gvidon Zeschko, glavni zastopnik „Gres-hama". Potem je več gospodov darovalo manjše zneske. Več učencev je dobivalo tudi hrano v ljudski in dijaški kuhinji in pri zasebnikih. Ravnateljstvo v izvestju izreka vsem podpornikom najtoplejšo zahvalo.