prati* ikoV. daily «xcapt Sunday» ud Holiday», LETO-YEAR XXV. Cana lista GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE -f- -------------- ------ - m T ^ii^^—M^miai^djSiilMi*^ ■ II ||||||I,p.1 »inili lil I < Uredniški in apraviiilki proitorf: mi S. UwikU1« Ava. Offka oI Pub) kation: . 9667 South Uwndala Arm. % Telephona. Rockw«ll 4804 LaFollettov program \ za pobijanje depresije ^ „ ^^J^SSO**** 10, pondelJek,4. januarja (Jiiimry 4), 1982. Aocaptanca jf —lllna at »paeial rata af po«tag* proridad fof te atllon 1106, Act ofOct Z, 1917, authoriiad^on. Juna 14, U>1§. SubtcripUon ffl.OO Trrir _ STEV^r-NUMBER 2 Wisconsiiiski _ . pet in pol milijarde U j« dela. Predloga predvideva ■stsaovitev narodnega ekonomskega sveta Washington. — (FP) — Senatorji, ki se zanimajo za trpljenje 30 milijonov oseb, ki »o v pomanjkanju radi brezposelnosti, sedaj študirajo LaFollettovo predlogo, ki določa pet in pol milijarde dolarjev za vladna dela. Ako- bi bila uzakonjena, bi bilo v nekaj mesecih zaposlenih pri javnih delih nad milijon delavcev in končno bi pa dala zasluž-ka krog štirim milijonom. Predloga je elastična in ima različne določbe za stimuliranje industrijskih aktivnosti. V predgovoru nagla&a sedanjo izredno situacijo in proglaša kongresno sankcijo za vladno akcijo. Vla- nje programa javnih del, ki naj upošteva sledeče faktorje: 1.) Direktor javnih del, ki je obenem načelnik ekonomskega sveta, katerega predloga predvideva, naj takoj ugotovi projekte, na katerih je motno čimprej pričeti z delom. 2.) Število delavcev, ki bbdo uposleni direktno in indirektno. 3.) Število industrij, ki bi bile afektirane direktno-ali indirektno potom gradbenih projektov.. 4v) Ekonomska in socialna vrednost gradbenih aktivnosti za deželo. 5.) Ekonomska administracija javnih tfeL Vliti mm jfeaiktga Razglasil je, da so davki v okraju Cook za L 1928-29 neveljav-nL Driavna legislatura bo morala sprejeti nove zakone za ponovno ocenitev, ako bo državno sodišče potrdilo epdni- • kov odlok. ■ ■*' i , * .. Chicago.—Okrajni sodnik Ed-mund. K. Jarecki je zadnji četrtek podal odlok, s katerim je razveljavil davke za 1. 1928-29, ker je bila ocenitev prehioženja v»o-kraju Cook napravljena na sleparski podlagi. Sodnik je rekel, da je bila ocenitev kršitev državne ustave, ki pred vidu je, da mora biti vsa lastnina, osebna ter v zemljiščih in hišah, enako in uniformno ocenjena v svrho do- i V!*" ločitve davkov. Osebna lastnina, di daje tudi direktive za izvaja- y ^ sodnikovem mnenju p^d. stavlja več milijard dolarjev, ni bila označena v davčnem sesna- novaK predsednik in bi bil načel nik vseh vladnih konstrukcij. Pod njegovo območje bi spadalo tudi vse delo vojnega depart-menta, ki ni vojaškega značaja, K primer gradnja nasipov, mo- >v in poglobljevanje rek. Direktor bi pa imenoval svoje svetovalce izmed industrialcev in strokovnjakov, ki bi tvorili "narodni ekonomski svet" Vsota pet in pol milijarde je razdeljena v sledeče avrhe: Za eliminiranje železniških križišč ne vieč ko 250 milijonov. Za v cestne mostove 160 milijonov. Za gradnjo cest 600 milijonov. Za dela pri reluh in pomolih 200 milijonov. Za vladna poslopja 276 milijonov. Za gozdne poti in steze 50 milijonov. Za irlgacijo in osuševanje zemlje 25 milijonov. Za popravila vladnih poslopij in različna dela 100 milijonov In 100 milijonov za znižanje klancev In gradnjo "by-pass" cest.v Pri konstrukciji večine predvidevanji del bi morale sodelovati tudi državne in okrajne oblasti in trpeti polovico stroškov. Radi tega predloga določa, da jim v to svrho sme federalna vlada posoditi do tri milijarde 760 milijonov dolarjev, kar pomeni potrošitev nad devet milijard dolarjev, ako bi se Izvedel predloženi program do skrajnosti. LaPollette je rekel, da ne misli, da je U program "cure-all" ali panacea. Prepričan pa je, da vodi predlagana akcija v pravo smer in je potrebna • strani vlade za ekonomsko poiivetje dežele. V Intervjuvu je tudi kritiziral ameriške kapitaliste in bankirje, ki so odgovorni sa sedanjo krizo. Predloga nadalje določa, da vlada dobi potrebni denar potom Isdanja MproeperityM bondov. Za amortizacija ali Izplačevanje istih pa naj bi se zvišal davek na velike dohodke za dva odstotka. Kaj bo a to predlogo storil kongres in kaj administracija, je seveda drugo vprašanje. Konservativci obeh strank jo najbrž ne bodo mogli prebaviti radi In-. telektuala* omejenosti In vidijo v nji U "razsipanje" vlad denarja. Administracija t mokraUko večino vred v nižji mu, zato so davki za omenjeni leti neveljavni. Dasi je Jarecki proglasi) ocenitev za neveljavno, ne bodo davkoplačevalci, ki so plačali svoje davke za 1. 1029, pridobili ničesar. Kakor hitro je bil izdan odlok, sta Hayd$n Bell, odvetnik okrajnega davčnega urada, In mestni odvetnik Francis X. Busch, naznanila, da bosta vložila priziv na državno vrhovno sodišče. To sodišče bo podalo svojo raisodbo v februarju, ko legislafcurs otvo-rl svoje rofco zasedanje. Izjavila sta, da sta uverjena, da do vr-djeeHo ud teli sodnika Jarecklja. Čikaška firma izkazuje velik profit Chicago. Chicago Yellow Cab Co. je objavila svoje finančno poročilo, ki izkazuje, da je imela družba v prvih devetih mesecih prejšnjega leta $975,874 čistega dobička/ ZAPADLE ZUNANJE OBUUUUE Lista, katero je predložil senatnemu komiteju newyorški bankir Kahn, kaže, da zapadli bon-di predstavljajo vsoto 860 mi- lijonov dolarjev, ____1 * ! ' Washington, D. C., 2. jan, — Tujezemski bondi in vrednostni papirji, ki jih lastujejo finančne firme in posamezniki v Združenih državah, na katere so obresti stl in odplačila zapadla I. januarja, predstavljajo vsoto 1850,000, -000 kot kaže pregledna lista, ki , e bila predložena senatnemu finančnemu komiteju. Listo je komiteju Izroči) Otto i. Kahn od finančne firme Kahn, Loeb 6 Co., New York, ki je obvestil komitej, da je listo sestavil Mednarodni finančni institut v New Yorku. Seznam o neizplačanih obveznostih se nanaša na zadolžnice, ki so jih Izdale vlade v Južni A-meriki in njihove države in me-sta. Južnoameriške države, katerih federalne bondne Izdaje so zapadle, so Bolivija, Brazilija, Cilfc, Kolumbija, Peru in Uragvaj. Ta Informacija, ki je prvi de-'initlvni rezultat izčrpne preiskave, katero je uvedel senatni finančni komitej v smislu Johnso-nove resolucije, bo sanešen« v kongresni zapisnik, ker pokazuje zapadla plačila in obresti na zunanje vrednostne papirje In bon-de, ki so bili pokupljeni v Združenih državah.. n.L^u A . Jarmi lanžMia Wllll t PVplvI odlik m)« kot zbornici pa želi znižanje budže-ta, da obvaruje »M*atin* prod višjimi davki, katerim ae r velikega vladnega deficita ne bo mogoče povsem Izogniti. La-Follettotfa ppsdloga pa pemenja večje obdavčenje tudi bogatinov. Delavstvo obsoja legislaturo Centralna unija je.naalovila poslancem zahtevo za logtetetlv-no akcijo v prid bednim . Phtladelpkte, Pa. — (FP) — Delavstvo y tem m^itu se je naveličalo pledlratl pred poslanci za vladno podporo brezposelnih in je prošnje spremenilo v zahtevo. Na zadnji s^ji je oehtralna unija spregovorila odločno besedo In sprejela resolucije, ki v trpkih besedah zahteva od državnih poslancev akcUe in jih obsoja radi igranja s Bjlzerijo. Resolucija vseskozi naglaša besedi: "Jfl zahtevamo." Te zahteve so, da leglalatura uzakoni program državne federacije glede državne pomožne akcije ter druge ukrepe za olajšanje bede. Ta program ukl jučije dohodninski davek, Dotom katerega bi država nabrala 80 milijonov letno za podpiranje bednih, in pa bond-no Izdajo.. Resolucija pravi, da legtelatu-ra ni storila niti enega koraka sa ublažitev bede na svojem pettedenskem zasedanju, temveč ae je le igrala z mlaerijo. Unija od poslancev tudi aahteva, da napravijo pritisk na državno vr-hovno sodišče, de te bo razveljavilo nobenega »Ikona, ki ga egislatura sprejme za, pomoč brezposelnim. Končno pa unija obeta vsem poslancem politični poraz, ako se bodo še v naprej iferall s trpljenjem delavcev ali pa delovali proti potrebni zakonodaji. V preteklosti nI taka dekUracija imela posebnega pomena v tem mestu, ampak situacija postaja tako de-speratna, da ima ta zahteva centralne unije nov pomen, katereka tudi politiki ne bpdo enostavno prscrli. .' * • i 4sMhsko Končala Je v ustanovitvi nove organizacije Iron aty, Pa- — (FP) — Vroča debata, ki se je zaključila s pretepom in ustanovitvijo nove organizacije, je bila najznačilnejši pojav na letni seji direktorjev tukajšnje Asociacije za izboljšanje položaja revežev. Vihar je nastal, ko je bilo prečitano po-ročilo, v katerem je bilo rečeno, da ni bil položaj revežev v tem mestu od ustanovitve te organizacije 11876 še nikdar tako ml-zeren kot v tem leta. Predsednik Miller Je podpiral poročilo. Dejal je, da bo organi zacija morala skrbeti za polovico prebivalstva tega mesta, ako bo Hooverjeva "proeperiteta" trajala še eno leto. Nasprotna stru-ja je ugovarjala predsedniku in kazala na delo, ki ga je izvršite organizacija za reveže. Po pretepu so ae nasprotniki umaknili In naznanili, Jaoonake čete so sinoči zasedle Cinčov, zadnjt ostanki ki-tajake armade pod pove^ništvom maršala Hsueh^Lianga oarso le umaknili v Lwančov, Canglt In ' 'angšan, v mesta, ki se nahaja-Ljo za velikim zidom. Vrhovna jsponska vojašks oblast Je odredila, da general len j i Muro, ki poveljuje dlvizi-i, ki je okupirala Cinčov, nada-uje s mili turističnimi operacijami pro kitajskim banditom na ozemlju med Clnčovom In velikim zidom. Mukden, Mandžurija, 2. jan,— Pričakuje te, da bodo Japonci jutri formalno okupirali Cinčov, kjer se do sedaj vsdržujejo zadnji ostanki kitajskega režlnuupi Mandžuriji. Japonska konjen , e včeraj prispela v predmoitja Sinčova, dočlm glavni del japonske armade prodira te Kowpang-tae proti mestu. Prve čete armade so žo prekoračile rekq Tallng, tatero pokriva debel led, ln so oddaljene samo 15 milj od Cinčova. 9 Prodiranje japonske armade z Kowpangm nI naletelo na nl-kak odpor s strani kitajskega vojaštva, ki se sadnje dni umika za veliki sle. V Mukden prihajajo sadnje dni sveže japonike čete iz Koreje ln mesto Je polno vojaštva, »odi se, da skupna Japonska vo-sška sila v Mandžuriji, kateri »veljuje general fiigeru HonJo, teje »0,0^P mož. , V Stavka aedbenlkov odvmjena Chicago.—Orozeča stavka god-bentkov, M Igrajo na poetajah, katere so pridružene Chicago Broadcasting asociaciji ln katera je bila napovedana za 1. januarja, Je bila odvmjena in podpisana Je bila novo pogodba. Jamss C, Petrillo, predsednik Cikažke federacije godbe^kov, ln Wll!l-am S. Hedges, predsednik ssocl-acije, sta naznanila, da Je bil do-sjften sporazum glede vseh spor-ni h vprašanj. Nova pogodba vsebuje določbo, da se Število godbenikov ns rzdiopostajah poveča od deset na petnajst, ds godbeniki delajo šest dni na teden namesto ssdem, toda 8* ur kot prej In da mini malna plača 190 na teden ostane. ■ ■■ I ........ Tudi bankirji med brezposelnimi Boston, Mass. — Da so med brezposelnimi tudi bankirji, Je dokaz oglas v "Boston News Bu-reau," v katerem tiMcl nad 60 let LAKOTA DAVI SOLSKE OTROKE IV 0ETR0IT0 star bankir išče službo sa banč nega predsednika Mnogim otrokom je šolsko koel-lo edina hrana. Podhranjenost ' narašča. Mesto nima večjo pomoč. Bo-rmiiii imi dol« r je lotmt, Mkh. — (FP) — sto-ti ne otrok v detroitskih šolah je sa hrano odvisnih od koailes, ki ga prejmejo v šoli. To — eno kosilo — Je vse, kar použijejo na dan. 20,000 otrok je na šolski hranilni listi, najpotrebnejši med potrebnimi, 26,000, ki tudi ive v pomanjkanju, vendar pa še nafdejo doma skorjlco kruha, pa Jih poželjtvo gleda, ker nima* o tega prlvllegjja. IE Mes& daje tfrano le tistim o-rokom pet dni na teden in po enkrat na dan, katerih starši so bres vseh sredstev ln popolnoma odvisni od zunanje podpore. O-troci tistih drušln, katerih reditelj dela na primer en dan na teden ln zasluži par dolarjev, niso upravičeni do koalla, ker tudi njih družine niso upravičene do mestne podpore. Absohitna revščina Je kriterij tako sa meetno podporo druAinam kot sa u^avj-ienost do šolskega koalla. . V Whlte šolo pohaja 817 o-trok, katerih družine dobivajo običajno podporo od mesta. 961 otrok je te drušln, kjer vlada po- ( manjkanje. Po ifjavl načelnice te šole miss ffrme Engel ja običajna hrana otrok v dotlčnem o-krožju kruh in kaVa. 60% od tistih otrok, ki so na šolski hranilni listi, ne prsjema laven šolskega k oslica nobene hrane doma ralm mogoče kavo in euh kruh. V tej šoli Je UJ% otrok podit ranjenih, v vseh šolah v mestu pa M Lansko leto Je to znašalo Da Je v takt* razmerah Izostajanje te Šole veliko, Je razumljivo. V oktobru so šolski otroci Izgubili radi bolesnl 146,-000 učnih dni. To groano pomanjkanje bo pri tisočih ot rokih pustilo stalne posledice, ker znano Je, da radi pomanjkanja ln slabe ter nepravilne hrane zastane fizični In duševni raavoj otroka. Mnogi bodo ostali pritlikavo! in duševno no* razvit L V tem oalru Detrolt nI edino mesto, ampak sllčna sltus-olja obstaja šlrom dežele, kjer Je pomanjkanjs. To je ena posledica krtee, sa katero bo plačevala deAela še dol-go potem, ko se vrnejo boljši ča-si. In to v vsllkl meri radi stu-pldnostl in tefeomnostt gospodarjev Amerike. Tudi v tem nudi Detrolt dobre Izglede. Avtnl magnatje, katerim so delavci v detroitskih tovarnah oakupičiH milijone, so nemi za vso bedo med brezposelnimi. Zupan Murph? si je še mnogo prizadeval, da bi od bogatinov dobil denar sa pomožno akcijo, ampak vse njegovo pledkanje, vsa revščina v Detroltu je bob ob stena of*o večmesečni kampanji za posebni sklad, katerega je suge-stiral senator Couzens, se Je žu-panu posrečilo nabrati komaj pol milijona doterjev, od katerih je prispeval dvesto tisoč Couzens. Petkrat Jm Murphy sklica) skupaj bogatine z namenom, da odprejo mošnjejampak med njimi je do-bil le dva, ki ste prispevala večje veote, eden 9100,000, drugI 986,000. Vsi drugI stiskajo do-ter je kot največji srednjeveški skopuhi. Bemi seveda žive kljub krizi v največjem luksueu—enako kot brezvestna plutokrscija po drugih mestih. -...... t.. ■ " ovoje prvake čene Seattle, Wash. — Pri, slamnatem glasovanju, katerega je pričel dnevnik "Seattle Star", je Norman Thomae bU na tretjem mestu kot pnHlaedniški kandidat. Prvo mesto jo dobil Alfalfa MT Murray. govorner Oktehome, drugo Al Smlth. Hoover pa je bU na štirinajstem meetu. PKOSVIT* - Glasovi iz naselbin ^ (Pspi—vsld ln porešsrskf šmmmOk imH, U Jih Pveerste priaaše 4mvm v ImM "Gla^art Is rnumu," asj ▼••»•J ssipISsJs eveje pol«« Um tal 44« mi bmIot, Ur m| nad. !■■«)• sa »roj prispevat Poročila tal dopM naj M* Jedrnati, krstld tal ranita!; ipiiui «oraJa biU v šsetsja— To in mo MUwaukee, Wia.—Ko »o vtem meatu zbirali denar za Commu-nltjr Fund, 10 socialisti protestirali proti nasilnemu sistemu, katerega to se posluževali s tem, da io delavcem in uslužbencem enostavno predpisali koliko morajo prispevati. Tiaoče revnih delavcev in delavk je moralo irtvovati cele dnevne plače, v mnogih slučajih celo mnogo več, ka oseba v Rusiji ima dovolj hrane; delavci so zadovoljni in srečni. Nadalje: Vsakdo ima delo v Rusiji. Obiskal sem veliko tovarno, kjer je zaposlenih 32,000 delavcev in delavk, to je ravno 12,000 manj kot jih tovarna potrebuje. Mornarjem se je zvišala plača za 9 do 14 odstotkov, premogarjem za 30 odstotkov, drugim delavcem od 10 do 16 ne da bi jih vprašali, koliko so odstotkov. Od 400,000 delavcev zmožni darovati ali kakšne so v stalingradu, ki so stali poprej njih življenske razmere Socialisti so protestirali in povedali naprej, da se večine tega denarja ne bo porabilo za brezposelne in revne, temveč v razne druge svrhe. Sedaj so na rszpolago uradni podatki, iz katerih se razvidi, da se je za brezposelne porabilo samo 870,000 dol. od celotne na-bipne vsote, ki je znašala 1,800,-000 dol. Ves ostali denar j« bil porabljen za razne patriotične narjem od davkoplačevalcev. Socialisti se borijo že deset- na najnižji stopnji kulture, jih je sedaj samo še 30,000 nepismenih. In končava svoje opazke s sledečimi besedami: Kako je mogoče, da ima Rusija dovolj dela za vse svoje državljane, med tem ko imamo v naši "God's country" milijone brezposelnih? Neki katoliški duhovnik v Minneapolisu je v svojem predavanju napadal sovjetsko vlado radi njenega protiverskega sta- organlzacije, katere rabi kapita- 11Wa „Izmed prejinjih gio ka-lizem za vzdrževanje svoje moči. brezposelne se sedaj skrbi, ___ v kolikor se sploh skrbi, z de- lp0prej je imela katoliškacerkev toliških duhovnikov jih je na prostem samo še 110, 200 jih je v ječah, drugi pa ad pobegnili. v Rusiji 614 cerkva, 681 kapelic, sedem bogoslovnih šol in 8 Ško- letja za takozvani surtax, to je, fov# g^j ima ^mo še 182 cer-poseben zvišan davek na palačo kva> nobenih kapelic, nobenih tukajšnje plutokraclje. Mestni ^go^ovij i„ samo dva škofa na zemljiški odbor kriči sedaj, da bi morali davki na posestva biti znižani, toda to kričanje je samo politična propaganda. Po sedanjem sistemu plačujejo Mastniki stanovanjskih palač ravni tisto višino davka kakor delavti, lastniki malih hišic. Zakaj bi oseba, ki lahko vzdržuje palačo, ki je stala $100,000 ali cele'bol milljons, poleg treh ali štirih avtomobilov in krdels u-sluibencev, ne mogla plačati tudi vttjlh davkov, kakor oni, ki Živi od svojega revnega zasluž- Kapitalistična birokracija zadržuje še vedno gradnjo velikega viadukta v tem mestu. Okrog 600 delavcev bi se lahko pri tem delu takoj zaposlilo, toda sodniki še vedno zavlačujejo zadevo gotovo kontraktorsko tvrdko, da ščitijo interese bogatinov, ne oziraje se na bedni položaj delavstva. Kapitalistična maš i na v Ma-disonu zavlačuje sprejetje postav, ki bi ublažile položaj. Beda se širi z vsakim dnem, toda ničesar odločilnega se ne stori v posta voda j i. Delavakiiaatopnlki pa so v manjšini liTTmajo zvezane roke. AH se bo delavstvo zbudilo do prihodnjih volitev? Železniške družbe so pograbile t eno roko onih 126 milijonov dolarjev, katere jim J« dovolil kongres potom zvišanja voznine na tovor«, i drugo roko pa so pograbile sa vrat delavce, katerim hočejo znižati plače. Dobiček 604 multimilljonar-Jev Je znašal v zadnjem letu toliko, da lahko s njim kupijo vse žito, katerega je pridelalo 1,800,-000 farmarjev in bombaž, katerega je pridelalo 1,082,000 farmarjev. Šestintrideset multimilijonar-jev, ki lastujejo ameriške tekstilne Industrije, si je razdelilo med seboj $860468,766 čistega dobička, celoletni skupni zaslužek 428,128 delavcev tekatllne industrijo pa Je znašal medtem samo 1322,880,461. Ali je mogoče misliti, da se še najdejo delavci kateri ne spotna j o grozne nesmiselnosti kapitalističnega si-stema?! Statistike zveznega industrij-skega oddelka nam kažejo, da so se dlvldende vseh velikih korpo-racij zvišale v zadnjem letu, da sira v no Industrije niso obratovale. Mala skupina oeeb je pograbi la vsa bogastva te dežele, ljudstvo pa strada. Toda še vedno se najde ljudje, kateri sledijo raznim krivim prerokom, veruj*-jo In zagovarjajo vsako laš in se borijo s vsemi močmi proti ree-nleL 8risba ne je te dni pisal, naj bi se poslalo v sovjetsko Rusijo eno lame«! liooverjevih dešet tisoč komiaij. da M se naučili — how to do It Navaja poročilo Američana Uo> liudsona, ki se glasi: Vaa- svqje krvavo prislužene cente temriim silam! Kujte lastne okove, lastne in tudi one vaših o-trok, poslušajte krive preroke iz narodnjaških in klerikalnih brlogov, pa bomo kmalu dosegli, da bo A mežika najbolj nazadnjaška dežela na svetu !-8partak. prostem, trije pa so v ječi." Tako je tarnal reverend In ni ničesar omenil o oni slavni Petrovi skali in tudi ne, zakaj je tičala Rusija toliko stoletij v najhujšem nazadnjaštvu, ko je imela armade duhovništva in ha vsakem vogalu cerkev ali samostan. Mehika se še le sedaj dvigf iz srednjeveških razmer; ko je po-metla s duhovščino. Dežela napreduje na vseh straneh In delavec ter kmet sta postala še le sedaj človeka, ko je moč Rima strta. . J.; ^ Španija hitro napreduje odkar se je znebila rimske nadvlade. Španska ženska je še le se- Gkmmm, Wis. — Prav mrimi-vo se mi zdi dopisnikovo mišljenje iz Auburna, 111., dne 22. dec. v Prosveti. Priznsvsm, da je zelo težavno človeku, kateri je bil dolga leta pri delavskih organlzari-jah, soc. klubih, čital delavske 11-nte itd., da bi naenkrat začel dvor miti, če je vse to najbolje za delavstvo kar se je naučil v teku dolgih let ali ne. Po mojem prepričanju ne bi bilo samd zanimivo, nego tudi potrebno, da delavci izrazijo svoje prepričanje z ene in druge strani, da katera smer bi bila boljša, da jo delavci zavzamemo v prid delavstvu in človeški družbi na splošno. Jaz mislim, da zaveden delavec ne bi bil prav nič užaljen, a-ko s Uši drugačno mnenje od svojega, samo da vidi, da gre vprid delavstvu in skupnemu delovanju, ker le v skupnem delovanju nam je mogoče doseči naš cilj. Zaveden delavec bo tudi pripo-znal, da vsak človek je podvržen zmotam. Nezmotljivost prepustimo papežu, ne pa oprijemati se njegove taktike, kajti le iz zmot in tekušenje se učimo napredka. Upam, da ne bo kake zamere, ako izrečem moje mnenje na o-pombo uredništva na omenjeni dopU ali debato. Če zaradi drugega razloga ne, vsaj- zato, ker gre sa skupno delavsko delovanje. Namreč jaz nisem bil popolnoma »dovoljen s pojasnilom od strani uredništva na omenjeni dopis, kot sledeče: "Kdor hoče razumeti, ne potrebuje pojasnila, kdor pa noče, temu ne bo nikdar dovolj pojasnjeno/' Po, mojem mnenju je to, da razumeva se že, ali nam pa je na tem, da tudi soglašamo, da tako pridemo do enakega mišljenja, ker le v tem je uspeh k cilju. Velikokrat se čujfe kritika od strupi soc., da zakaj vendar bi nam komunisti delali zapreke saj vsak lahko vidi, da delujemo v prid delavstva. Rajši naj delu- in civilizacijo in se je pričala svobodno gibati. Da, vera je strup sa ljudstvo, kakor je rekel Lenin in daljna* pisati na vse cerkve in draga svetišča. Odkar so moderhi farizeji in pismouki poteptali nauke Tesarjevega sina v blato, je cerkev samo še dekla vladajočega razreda. Ona vzdržuje nezavednost in duševno zaostaloat med ljudstvom, nezavednost pa tvori temelj moči kapitalizma in imperializma. V Ameriki narašča moč črne sile Ae desetletja. Zadnja leta so črni apostoli kapitalizma preplavili deželo, ki drvi sedaj proti propadu, gospodarsko in politično. Čimveč cerkva in samostanov, temveč revščine, čim močnejša je vera, tem neumnej-nejše je ljudstvo ln čimbolj ne- daj pričela spoznavati svobodo JejoJn kritizirajo nezavedno ma- šo ,in drug nepridiprav organi- F^kt je to, da tudi pri omenjenih delujejo v veliki meri, še najpftlj M P* tega zavedajo, da organizirano delavstvo ne sme biti v dveh ali več taborih, nejfo samo v enem, ker drugače, kot sedaj, se v tem okoristijo samp kapitalisti, da jim služi en tabor proti drugemu kot pred-straia v prid ohranitve sedanjega sistema. ln dalje se pojasnjuje, da taktika, tretje internacionale #e nanaša na svet zunaj Rusije, ln ta taktik* da je bila do danes v večini primeroma destruktivna vse, kar ni komunističnega. I Moje mnenje je to, kar vsak ve, da za novo zgradbo je potreba tudi prostora, zavoljo tega se navadno tudi najprvo vse uniči kar bi znalo ovirati novi zgradbi. vedno je ljudstvo, temveČJa je Da pa ntso bili konstruktivni še moč vladajočega razreda, k JjsVen Rusije, to tudi lahko vsak Zato vi sužnji, pridno nosite ve, da niso imeli še nikdar prilož- il. nosti to pokazati. Zato je potreba pridobiti sposobnih delavcev v veliki meri in odstranjevati žar preke, vsaj one, katere so najbolj potrebne odstranitve in delati sporazum med graditelji. Ako se vzame omenjeno za konstrnktiv-nost, na tem nedvomno napredujejo. ' Kar se pa tiče ekonomske konstrukcije, žal, gotovo se Še niso mogli pokazati. V ta namen se tudi pridobiva organizirane delavce v eno skupino, da ne bi bilo toliko zapreke. Dokaj ugoden čas je Že sedaj, samo sporazuma je treba med zavednimi delavci. Nezavedna masa ni preveč nevarna, ker še sedaj ne ve kam bi se djala, čeravno je veliko zapreke. Želel bi od zavednih delaveev na omenjeno ln sledeče dobro preudarno kritiko, ako čutlr kdo, da bi bila potrebna, in kdor ne, naj dehije ga eno pot do cilja med maso in organiziranimi delavci. Želim pa tudi, drf bi bil vsak toliko toleranten, ako poseduje potrebne energije, da bi nastopil pred skupino ljudi in povedal resnico v prid delavstvu in zaradi strahp pred sedanjo avtoriteto, da potem mu tudi ni treba govoriti nasprotno. Kajti tudi za takšne je zmirom dovolj opravila, da store kaj v prid delavstva. Upam, d« prihodnji zbor slovenske soc. sekcije bo ttvkiel potrebo po sporazumu med delavci in storil kaj na tem. Zakaj se jaz bol j strinjam s tretjo Internaclonalo kot z dru go je to: Prvič zato, ker druga se še zmirom drži starih nazorov ter ne gre s časom in sktišn jo naprej, zaradi tega je tudi podvržena vsakovrstnim zaprtkom, zspe-ljivcem in individuallstonu Medtem ko je tretja uvidela, potrebo, da v stranki mora biti «tro-gost in čiščenje v stranki, k*d»r je to potrebno. In s takšno strogostjo ali diktaturo naj bi ifc 1-mela tudi vladati dežela. Kdor misli, da je mogoče vpeljati socializem na podlagi svobode, se goljufa samega sebe, kar. ljudstvo je neztflo ta to, in zato tudi ne bi ifunkoloniralo nikakor. Torej na kratko rečeno: za vpeljavo socializma je treba pofoje in ti npgoji so edino i diktaturi delavstva. Druga zmota je to, ker se še veruje \ kompromis s kapitalističnimi banditi. In tretja je ta, kar uči, da dežela mora biti prej kapitalistično razvita, predno se more ustanoviti socializem. Prosil bi to, naj bi tudi to povedali, da kako daleč mora biti kapita* lizem rasvit, predno naj bi se počel socializem in kje naj -bi bila meja potem ?—Joseph Drobnieh. Bolje pozno kot nikdar 11 Nantlceke, Pa. — Spet *6 prepevali: mir ljudem na zemljL Koliko pa je na svetu danes miru in dobre* volje 7 Tisti, ki najbolj verjamejo v taka besede in bajke, se najbolj grizejo med seboj. Tako uči verski fanatisem in le mal odstotek med nami je bil vzgojen v pravem delavskem duhu. In prav pionirjem se i-mamo zahvaliti za vae, kar amo pridobili v poznejših letih na u-mu. Vsaj takega mnenja sem Jaz, toda žal, da je še mnogo ljndl, ki se jeze ted delavskimi prvoboritelji in misleci, ki so nam in nam še oznanujejo H evangelij resnice. ilfcUB*' "^"T*; • Delavce tare k tlom tema in nevednoat. Ako bi malo več mih slili s svojimi možgani, bi teg« ne bilo. Toda mnogo, premnog«* ljudi še verjame v bajke in ae uda j a rasnim iluzijam, a katerimi jih omamljajo razni agentje vseh Vrat ln vseh barv. Dokler bo maaa klečeplazila ln lazila ponižno pred "višjepostavljeniiai," vee do takrat se na mora pričakovati safteljene osvoboditve labod današnjega krivičnega sistema. Gealo vsega delavstva naj bo: Val skupaj, da si izvojujemo svoje pravice! Pregovor pravi, da ni nikdar prapoano; bolje je poeno kot nikdai^-pričeti misliti • svojimi lastnimi možgani. Zapomniti si moramc, da delavci ae moramo osvoboditi sami. To pa dosežemo, ako se izobražujemo ^tn usposabljamo v napred- uiall rabiti glasovnice, svojo »oči—It NM ' je pred kratkim Izjavil, da sevJeU ar maraja rajne t PONDBLJBK, 4 JANUARJA Peter Panter: [Smej se, ne t > • jokal! — Kar ml skoro al mogoče, da bi se vsaks mo poasbsj zahvalil sa aesljika voščila In darila, aa na tem Mesta iakrano lakvnljajem vsem skupaj. ZadovolineMe novo leto Človek Človek ima dve nogi in dve prepričanji: ene, če mu gre dobro, in drugo, če mu gre fin bo. iiDrujo sa imenuje vara. v Človek je eeaalec in ima neumrjočo dušo kakor tudi domovino, da ne postane preveč ohol. ,,, . r Človeka napravijo na naraven način, ven-dar občuti to kot nadnaravno in ne govori rad o tem. Človeka napravijo, toda ga ne vprašajo, Če hoče, da ga napravijo. Človek inia poleg nagona po razmnoževanju in poleg nagona jesti in piti «e dve strasti: delati hrup in ne poslušati. Skoraj bi lahko defjntoeli človeka kot bitje, ki nikdar ne posluša. Ce Je kdo moder, dela s Um prav: kajti katf pametnega res redkokdaj sliši. Ljudje po-sluŠajo radi le: obljube, prilizovanje, priznanje in pojdone. človek ničesar ne privoMi ljudem. Zato j# Iznašel zakone. Če jaz ne morem, drugI tudi ne smejo. Ce se hočeš zanesti na človeka, napraviš najbolje, da aedeš nanj; vsaj za ta čas boš siguren, da ti ne bo nšel. Mnogo se jih zanese tudi na značaj. Človek se dali v dva dela: v moškega, ki noče misliti, in v ženskega, ki ne more misliti. Oba imata takozvana čuv-stva: najlaže jih vzbufliš, če razgibaš nekatere mm točke organizma. V takem slučaju marsikateri človek izloča lirikom , > človek je bitje, ki uživa rastline in meso* na poletih na severni tečaj požre včasih tudi kak eksemplar svoje vrste; vendar ae to zopet izenači z fašizmom. Človek je politično bitje, ki ea najrajši preživlja v čredah. Vsaka drada sovraži drugo čredo, ker je pač druga čreda, in sovraži svoje, ker io njeni. Vsak človek ima jetra, pljuča in znak aU zastavo; vil trtje organi so bistva* predpogoj za življenj«. Morda še najdejo tu41 ljudje brez jeter in plju^ toda človeka brez anaka ni. ljudi med »boj ni. So samo lJu4Je, ki vladajo, in ljudje, ki so vladani. Vendar nihče samega sebe ne obvlada. Vsak človek je podložen sam Ko človejt čuti, da se ne bo mogel več povzpel, postane pobožen in mod iT; tedaj se odpove klalernu grozdju tega sveta. O takem človeku pravilno, da se je poglobil sam vase. Clpvek v različnih starostnih stopnjah ima različne starostpe stopnje za popolnoma različne rase: stari navadno pozabijo, da so bili mUu)! ali da ap stari; mladi pa ne morejo razumeti, dab( mog|i biti kdaj stari, r; Človek ne ufmre rad, ker ne ve, kaj totem prid«. Če si d<*ml*lja, da ve, tu4l ne bi rad umrl; hotel bi se jraaj še malo pomuditi na svetu. Se malo paaieni: večno. > 4 - h > Sicer je llovek živo bitja, ki trka, slabo gode in ki svojemu psu dovoli, da laja. Včasih tudi miruje, toda tedaj 4e —- mrtev. Poleg ljudi aof na sveto tudi Kitajci in Milajd, toda te zoologtfa šele raziskuje. --------r • ^ . , » .. 4T ■ * Ženskam je nerodno od časa do časa. Mo* ški se moramo pa briti. Vsakega človeka, ki pisari, lahko do kosti spoznamo po tem, kako poetavlja besedo "jas". Za marsikoga M bilo dobro, da je sploh ne bi uporabljal. Nemški fašistov*!* vodja Hitler jo vedno uporablja. "Ce jaz govorim . . /;Ton si je izposodil od cesarje Viljema, vse skupaj Jma pa nekaj strahotnega na sebi: kajti ta-. "jaz" sploh ne obeteja. Moža sploh ni; je samo hrup, ki ga on povzroča. Uradnik nima marksističnega spoznanja; vedno je le osebno užaljen. Mieieč delavec vidi v svoji usodi usodo avojega razreda; nameščenec pa vidi v vsakem drugam samo konkurenta. V trenutku, ko je sam povišan, je Banj., vprašanje razrednega boja rešeno. Ostri kritiki so vedno priljubljeni v svojih .jM-domovinah, samo da niso komunisti: Jlgii* je ^edno vesel, če Američsn podira snieriško kulturo. . Nemci sicer niso Iznašli smodnika, pač ps filozofijo o smodniku. t jI; ' « ^KR ' J • « To-le, mislim, da Jt osnovne pravilo vsega življenja: "Življenje sploh nI tako. življenje je popolnoma drugačno."—'"Svoboda". Zakaj naa sebe? Naše telo je naveaano na določeno temperaturo, ki ae suče okrog >7 stop. Cetaija ln se ne sme dosti spreminjali, Kar toploto neprestano o pobg »«i«» Imh m *mm h • Um Utummm m- 1,1,1.1 j* »f«'l»t«M, an^MMM mu*\. Evropska revizija V Evropi (Rusija ni ukijučena) so danes revizionisti in antirevlslonlstl. Reviiionistl zahtevajo, da se mora revidirati ali spremeniti versajska mirovna pogodba, antirevisionlsti so pa proti vsaki reviziji. Prvi pravijo, tia je ta pogodba v glavnem kriva vse današnje zmede, nezaupnosti, konfliktov, nacionalnega sovraštva in gospodarskega propadanja; drugi so mnenja, da je propagunda za revizijo kriva dosti tega. in čim prej ae revisioniati sprijaznijo s%tatusom quo (kakor je) tem bolje bo za nje ln Evropo. Revizija ima največ pristašev v Nemčiji, Avstriji, Italiji in na Ogrskem, dočim so proti vse nove države in Francija Je vodilna sila antire* vizije. Tudi precej vplivnih Američanov^e vnema za revizijo versajske pogodbe. Največ jih je med progresivci. Senator Borah odprto pravi, da Bi ae poljski koridor moral vrniti Nemčiji in Ogrska bi morala dobiti nazaj Bodmograško. S to zahtevo se je Borah zelo zameril Francozom, Poljakom in v deželah male entente. Ameriški Nemci so razvili veliko propagando sa re* visijo, proti njim pa vstaja propaganda poljskih, čeških in drugih organizacij tujerodcev is sntirevizijskih dežel. Propsgsnds sa revizijo je tsko velika, da ao v senatu predlagali revizijo kot pogoj sa Hqoverjev moratorij, toda predlog je bU odklonjen. ' Vsak iskren Človek mora priznati, da versaj-skl pakt je krivičen. Pakt je popravil nekaj starih krivic, ustvaril pa je cel kupček novih krivic, ki so potem rodile nove nacionalne mržnjo, nove ekonomske zastoje In paralize, nove "Irredentc." Krog ln krog Nemčije in ob vseh drugih novih mejah so ae pojavile nove "irredente," ki so veliko večje ln bolj krivične kot so bile stare. Nameato da bi evropski narodi, izmučeni ln Iskrvavljenl v petletni vojni, sdružlll svoje moči v skupnem naporu, da sgra-de novo, močno ekonomsko in demokratično organizacijo Evrope, se pa že vsa leta po vojni prepirajo na znotraj in zunaj, ovirajo drug drugega in zidajo diktature. , Namesto ds bi bili popravili napske Is preteklosti, so naredili nove napake. Na razvali-nsh treh imperijev so postavili nove nacionalne države a—strateglčno-mllltarlstičnimi mejami; na ekonomsko enotnost In ns kulturne meje se niso najmanj oslrali. Posledica? Vse dežele, stare In nove, komaj še dihajo zadrgnjene s carinskimi mejami la dolgovi. Glavno opravilo večine dežel je, da tlačijo ln terorizirajo svoje nacionalne manjšine ~~ pa hodijo po posojila v Pariz in New York. Koliko časa more to biti ? Evropske mirovne pogodbe so ttrašna vsestranska mora za evropska ljudstva, toda—ali 1 bi revizija pomagala? Ne! Revialja v smislu polltlčno-nacionallstičnih teženj ne bi nič po-* magala. Zgodilo bi ae—kakor se je godilo v vseh preteklih dobsh: nekdo bo vedoo ln vedno prisade! 1 Naj revidirajo meje kakor In kolikor hočejo—vsem ne bo nikdar sadoščeno in val ne bodo nikdar zadovoljni; Vsaka odprava stare "irredente*' ustvari novo "Irreteato." To se lahko ponavlja do konca aveta, kajti "Irredente" bodo vedno užlgale plitve In oskoarčne nacionalistične elemente In pokrete. . ; ^ Edina alternativa ta vso to hlasnoet mora biti evropski program: Proč s vaemi mejamil Zdrufene države evropske! To mora biti Ideal vaakega Bvropca, ki ae dvigne nad meje, nad vse stare plotove, ki ga danes davijo. Ekonomako enotna Evropa z enotno valuto, enotnim omretjem železnic, enotno pošto, enotnim sistemom bank in enotnimi organizacijami Industrij, s centralnfo vlado In sborttko in enim uradnim jezikom, toda kulturno federativna, tako 4a ima vaak, tudi najmanjši narod popol-nb kulturno avobocfo, kjerkoli živil To Je program sa resne in iakrene ljudi, ki telijo nebi ln drugim dobro. Za nacionalistične fanatike nI; sa (ažlete in druge dlktaturtate, za aovrjtjbnttrfprave demokracije ni To ao bol« "^♦Oudje, sato se bodo upirali ln odbijali ta pro-*ram do avojlh skrajnih moči. Za rojene hlapce, ki mialljo, da n« bodo srečal, če ae ne klanjajo s%'ojim kronanim trotom, tudi nI. hobrose zavedamo, da je ta naša fugestije— vsa draga politik* v 1» ropi *** prav mU n« sa-nima—danes še otopija. Evropski vladarji ao-čejo združitve ln navadil bodo eek gore "zgodovinskih ln nacionalnih vzrokov." da je to no-mofoče. Toda čas gre naprej, Zapomnile si: čas gre naprej in pojde preko njih! Evropakl narodi bodo enkrat tako gotovo in resnično Jdraieni—kako^so danes razdraženi In razbiti. CL-AHll O m UITKINA SI.OVSIISU KASOOMI PODPOB- NC JtU.NOTS •T mm4 pmkM.M Wr tW NmlalMi m IdnUi* dn** (t—m CMMSS) bi K»M> do m tou. «* v* htm. $tM m 4*ut M«i M OImc* la eUtn $1M it mM M*. IS.TS m p* Mat M ia*. HpU ■ Mn »mbitaaS PBOHVETA Mt-N MU U»Mb SEMBCI Of THE rTOESSTBD PROS^ETA w THE EN LIGHTBKMDfT PONDELJEK. 4. JANUARJA *IOBTIT* (Isvlras peretU* ta Jageslsvfje.) PONAREJEVALEC TRAVKL-LEJRS ČEKOV Kako j« pobegnil la kako to ga prijeli Ljubljana, 18. decembra 1981. Na Hrvatskem se je že doVgo-vrsto let ukvarjal » ponarejanjem denarja in č«%ov neki Vid Galovič, doma iz Ugrovca pri Ka-eini. V tem svojem poslu je pravi umetnik in strokovnjaki so njegove izdelke prav pohvalili. Trikrat je bil že obsojen radi tega svojega posla. Prvič je pona^ rejal dolarje, drugič je ponarejal avstrijske tisočake in zadnja leta Travellers čeke. S pomočjo svojih pajdašev je prodal v Zagrebu in drugih mestih denarnim zavodom za 800,000 Din samih ponarejenih čekov. Prišlo je na dan, ko je neka banka hotela te čdce vnovčitl, pa ni *lo. G* lovita so prijeli ter obsodili na osem let ječe. Je pa Galovič izu-čen elektromonter. In ko Jt kot jetnik šel nekega dne Z jetnišlrim paznikom v mesto, v stanovanje nekega sodnika popravljat velik lestenec (luster), je Galoviču uspelo pobegniti. Ko je namreč Galovič snel lestenec, je dejal pašniku naj prime lestenec, ker mora nekaj pobrati. Paznik 'je prijel, Galovič pa zbežal. Pomik se ni upal vreči lestenca kar na tla in jo ubrati za Galovičem, ki je imel dovolj časa, da se je Izmuznil. In skrival se Je »rečno tri leta. Te dni pa so ga aretirali na njegovem posestvu v Ugrov-cu. * Zdaj mu ne bodo več zaupali popravljanja lestencev. - DROBNE VESTI Dr. Korošec poslan v penzijon Dr. Korošec, voditelj bivše klerikalne stranke, dolgoletni steber beograjskega režima, zadnje mesece pa opozicijonalec, je bil te dni s kraljevim ukazom upokojen. S svojim opozicionalnim zadržanjem zadnjih mesecev je pridobil nekoliko zaupanja med pristaši klerikalne stranke, ki ga je bil poprej že izgubil. Popolnoma pozabiti njegovih početij zadnjih let pa tudi klerikalcem ne bo mogoče. Avtomobil v mostno ograjo Ko je pred nekaj dnevi vozil trži&ki avtoizvošček Hubert Zupan s postaje svojo ženo in mizarja Stalca, je avtomobilu pri ostrem ovinku na most zdrselo na zledenelih tleh ter je avto zz-vozil z vso eilo v mostno ograjo prav v sredini. Ce bi bila mostna ograja le nekoliko slabotnej-Aa, pa bi sfrčal avte kot nič v vodo in drobno bi bilo vae: avto in ljudje. K sreči pa se Je nabil precej avto in precej ae razbil most, skupne škode je krog 26 tisoč, lažje rane pa Je dobila šoferjeva žena, ki ji Je razbito steklo razrezalo obraz, da Je morala k zdravniku. Most je občutno pp; škodovan: dva stebra sta M majala, eden je odletel v Bistrico, ograje je v dolžini treh metrov razbita. Pregled tiaočakov Ker naše tisočake zmerom kdo ponareja, je sklenilo finančno ministrstvo v zvezi z Narodno banko, da izvršijo do marca popoln pregled vseh tisočakov. Narodna banka bo vsak pregledani tisočak žigosala t rozeto v sredini. Po 1. marcu 1932. bodo tisočaki brez rozete tudi brez veljave. Roaeta — 1000 Din, nič roze-te — nič Din. Nenavadna nezrela . Zgodilo se Je nekje na Prekmurskem. Roparski ptič Je preganjal Jato golobov, ki so se u-maknili ter zatekli pred drveči avto tvrdke Prpbost iz Lutver-cev. Pred avtom se je pojavila Jata kakih 50 golobov, avto J« zadel vanje s tako silo, da ee je šipa na avtu razbila, trije golobi so obležali mrtvi, eden pa pohabljen. Avto se je moral na mestu ustaviti in ga Je moral šofer še popravljati. spopadov in do — žrtev. S tem v zvezi je odlok, da se predavanja na beograjski univerzi do 20. dec. ne bodo vršile. Potem pridejo božične počitnice — in Ufro bo univerza lahko ostala zapita nad mesec dni. In ta Čas smatrajo za zadosten, da fe bodo ljudje pomirili Smrt starke pod vlakom Iz Velikih Lašč se je vračala domov v Prelesje pri Ortneku 70-letna prevžitkarica Marija A-damičeva. Ko je stopala Čez progo, je pripeljal vlak ter flenico povozil do smrti. Ko je dolgo ni bilo domov, je šel iskat njen mož, našel ob progi njeno ruto in malo dalje njeno srarcvarje-no truplo. Našf oblasti in brcspoaelnoet Spričo velikega zločina, ki ga je storila Kranjska industrijska družba, da je odpustila vse svoje delavstvo .prav za božič, so strokovne delavske organizacije sklicale v več krajih Slovenije strokovne sestanke. Javnih shodov oblasti tako ali tako ne bi dovolile. Pa glej, tudi strokovni sestanek v LJubljani je policija prepovedala. Da se varuje mir. Na čigavL strani so torej obla-sti? Uboj V silobranu . i V ptujski okolici se je zgodil nov uboj. Hlapec Franc Horvat, star & let, se je vračal iz Trnovske vasi skupno a kovačem Tešem domov v Ločič. Ko jt Horvat ntkolilto zaostal, je stopil przdeoj n«)ti mladenič, posvetil Horvatu z električno baterijo v obraz ter »»kričal: "Bell, hudič!" in vfetreiil iz revolverja proti njemu. Horvata sicer strel ni zadel, a da M se branil, je Hor-' v bližini lato ter t njo , ki je bil 22-ic Pihler iz Ločič. Ru-— in Horvat jt Pihne tla, ga večkrat uda-flavi, ddkler ni Pih-rtepremično. Ko je in došel prijatelja je dejal, naj se fmeta i noji, se brez prave strehe ldve iz dneva v dan. Samo z vztrajnim, potrpežljivim in požrtvovalnim izobraževalnim dolom ze vzgzjzjo delavci v trdnem prepričanju. Le oni, kdor ve, kaj je marksizem In kaj hoče, je zavarovsn proti različnim nevarnostim. Ta ne izgubi niti u-panja niti poguma ob hudi url, no poetzne ne kverulant, niti se ne udaja Otroško-sanjavim na-dam. Le ono delavsko gibanje, ki ga vodijo res prepričani ljudje in ki ak>n! na trdnem kadru, je zdrzvo. Z drugimi kredstvi za neko enodnevno mšterialno stvar pridobljeni ljudje še hitreje odidejo nego ze Jih je prlpeljzlo. V delavskem gibanju Slovenije se ope žajo različni pojzvi in tendence, kratkovidni oportunizem ze ogla- šz tu In tam. Zdravo enotnost delavskega gibanja more ohraniti in razvijati le jaano spoznanje in hotenje. Zato je potrebno sistematično kulturno delo. Ztto je potrebna "Svoboda," naša kulturna zvvza. Zato se na današnjem kongresu zahvaljujemo vsem, ki so nas kakorkoli podpirali in pričakujemo, da bo pomnožilo število naših odkritosrčnih prijateljev ln sodelavcev. Da preidem k samemu poročilu o delovanju naše zveze I "Svobode'^ jo Živela preoej različne faae, kakor jih pač preživlja vsaka atvar, ker vse se stalno raa-vija ln iapreminja. Ker se je "Svoboda" prepuščala preveč sama sebi, ker je marsikak vodilni sodrug v delavskem gibanju gledal na njo od zgoraj dol kot nekaj poetranskega, ker se ji nI posvetila vsa potrebna pažnja, so se menjali njeni centralni odbori ln izgubila se je za zdrzv napredek vsake organizacije potrebna kontinuitete v delu. Zato je prišla pred leti nad "Svobodo" še kriza njene enotnosti in obetoja. Dobrih pet let že se pa "Svoboda" sistematično razvija. Centrala je sprejela načelo, da mora biti naša zveza predvsem kulturno-vzgojna in da ze mora po tem namenu ravnati delo vseh različnih odsekov in podzvez. To spoznanje je le prodrlo tudi med večino članztva. Najmanj razumevanja ze to je med delavzkimi športniki, ki včzsih malo preveč plavajo v duhu Časa. Centrala se je zato vedno trudila, da vzbudi med Člzni Čim več pokretzšev, Čim več smisla za idejo samo. Zato je dala iniciativo za ustanovitev "Cankarjeve drušbe," ki od leta do leta izdaja lepše knjige ln širi našo misel v zadnjo gorsko bajto. Skrbela je ln skrbi, da se Čim bolj širi število resničnih bralcev meaečna revije "Svoboda," ki Jo izdzja posebni konzorcij. Zato ze je z tem koniorcijcm dogovorila, da prejemajo to revijo vsi člani "Svobode" In priključenih dru-štev pod najugodnejšimi pogoji. Tako dobrz in obenem tako oeno-na revija je mogoča le zato, ker se dela vse z idealizmom, brezplačno. Kljub temu ostanejo še veliki stroški za tisk. Vsak ob-jektlven človek bo priznal, da Je revija "Svoboda" przv dobra. Morda bi kdo očital premajhno število domačih sotrudnlkov. Temu gotovo nI kriv konzoroij, temveč to, da Je med zlovensklmJ pisatelji, pesniki, drugimi Intelek tualcl — In študenti zelo, zelo malo ljudi, ki bi hoteli • vzo nesebičnostjo sodelovati v delzv skom gibanju. Skorzj bi prstirz-vzl, če rečem, dz deluje v delavskem kulturnem gibanju Sloveniji toliko Intelektualcev, kolikor Ima Človek prstov na rokama. Začasno še veljajo za večino Cankarjevi "Hlapel," po tu dl za spremembo tega bo še poskrbel čas, Nikdar«pa se ne.sme pozabiti, kdo je danez z nami. Druga skrb centrale je bilo prirejanje predavznj In Izobraževalnih tečajev, kolikor Jz to mogoče In usmerjenjz dela vseh različnih odsekov po osnovnem smislu In namenu našega dela. Pri tem Je centralo oviralo po. vm W> TBM trmrm*t WT OHH.1HI A*p mnmmtm »•» WESTERN UNION' »031 m it Al 10 if 'nBm£6 »I NI C0LLICT VIA $C0 CALIf t) C C 1M» NATIONAL CKCCUTI V( frOARD.lAfrOfi 0KMTSJJ1ION«, L , F J 14 WEST 21 IT- ~ ACCCH H0H0HAAY CHAIRMAMSHIP UNITED MOUt AHT|0LYM^lC C0MMITTIC H0P£ ORGAN IZATI OH INTERNAT10NAL V0RKCR5 ATHlCTIC *t€T SUCCESSFUL HIAATIU CND0R8E PROGRAM B0YC0TTING OtVi^lCS IN STATI VHICH KlfM Hi PNII0NCA PCRJURCD ^ TCtTIMONT 31XT£EN YCAR9 DEH0NSTRAT I0N8 8H0ULD DCMAND ^UBLICATI0N WICKCR8HAM RCP0RT BURICD VA8HIN0T0N CAPOtllM HOONCr FRANCA B0TN B0VC0TT ANO ^AADON SH0UL0 IC INTERNATIONAL >»UI fMTCNNAl ORICTINaS« TOH tMuiiSmn~~m~mmm*mm^mmimm je mm* lesino prs^edrtUve MotAo kampanje sa bojM zMm»tfgk m - ^ - ^^^re ae udeleži Uh »ter la manjkanj« dobrih predavateljev, sposobnih ljudi, ki bi vodili pesa-mesne podzveie, rstlično postopanje oblasti v raznih krajih, radi česar smo se večkrat obrnili na bansko upravo, in nemarnost nekaterih podružnic. Kljub vsemu boste videli, da je bilo v splošnem delovanje zveze od lanskega kongresa 9. dec. do danes precej živahno. Preden preidem na tosadevno konkretno poročilo, naj še omenim, da se je v odnošajih napram drugim delavskim organizacijam marsikje zboljšalo naše razmerje do posameznihstrokovnlh organisa-cij, tako, da je to ponekod prav lepo. Sama Strokovna komisija je vedno a simpatijo spremljala vsako naše delo. Klub Strokovne komisije v Delavski zbornici nas je vselej upošteval in res.skrbel, da se kulturne organisacije kolikor mogoče podpirajo. Ml smo skušali po vseh svbjlh močeh dokazati, da smo vredni simpatij, upoštevanja in dobrohotne podpore. Delo celokupne zvele od lanskega kongresa do danes sgleda tako l»<: V Bistrici nad Mariborom je najagilnejšl pevski odsek, ki je nastopil večkrat doma In gostoval v Ptuju ob priliki 10-letnloe tamošnje "Svobode." Podružnica v Celju Je imela 84 različnih prireditev) 18 predavanj, 18 pevzklh koncertov in nastopov, eno igro In razne druge prireditve. Ima tudi agllni šahovski odsek. Člani so prav dobri, korajžnl "Svobodašl." V Orni Je "Svoboda" uprizorila 8 igre, 4va tamburaška koncerta, 4 predavanja, 8 Izletz iz 1 veselico. Podružnica ima tudi svojo knjižnico. V Dobrunjah pri Ljubljeni živi prav agilna "Svoboda" z dobro ze razvijajočo knjižnico, dramakim odsekom in z godbo nz plhalz. Priredila jz 6 različnih prireditev. V Fall jz letoz aktivno delb-vala knjižnica ln taboražki odsek podružnice. Podružnica Jz prlredllz več predzvznj In 7 dru-gih prireditev. (Konto prihodnji!.) , Stroj za izdelovanje Priprava, ki bi nam omogočalz po mili volji prirejzti lepo ali deževno vreme, je že daven zen znanosti in tehniike. Teoretično bi Mle takšna priprava možna~-toda praktično se doslej že nI iz kazala nobena. Tako ao pred kakšnimi tremi dezetletjl preizkušali učinek tako zvanih "vremenskih topov," od kzterih zo si obetal! velike reči. Poki teh topov so proizvzjzli silovite zvočne vzlfcve, ki nzj bi po rzčunih izdoztovzll za trga-njz oblakov In pregznjznje neviht. Toda topovi zo pri prelzkuš nji žalostno propadli. BolJšo Idejo eo Imeli Amerl čani, ki so napolnili ogromne balone z pokzlnlm plinom, imesjo kisika in vodika. Ta zrnez Je eden najmočnejših eksplozivov njegz čzza In proizvaja grozovit pok. Balone zo zpuščall v veliko višino, kjer so za užlgzli s električno iskro. Menili zo, dz bodo zvočni vzlovi eksplozije lshko razganjali nevihtne valove, Ne-kaj uspeha zo z Um sicer Imeli, vendar Je bil premajhen v pri meri « prlčakovznjem. Veliko zeniaeijo Je zbujzl svoj čas "vramenskl stolp" Američa-na Jteida v Kaliforniji, ki al ga jz dal t* celo patentirati. Reid Je hotel a tem stolpom elektrizlrzt! ozračje okoli nJega in povzročati umetna neurja. Toda poskusi niso uspeli. Angleški Izumitelj Charlss Parson Je Imel Idejo, da bi Izko-rlščzl notranjo zemeljsko toplo-to za segrevanje In kurjenje človeških bivali*', oziroma celih mrzlih ozemelj. Po njegovem bi bilo treba Izkopat! a primernimi presledki po štiri kilometre .globok« Jame, ki bi v tej globočlni ssjemall Iz zemeljzke toplotne zalog« do 200 Stopinj. Ta vročina bi vodo (spremenila v paro, para pa bi rabila zz omenjeno zegre-vznje In kurjenje. Pzrsoa Je dolgo deisl za uresničenje te Ideja, a ga nI pričakal. Unije Me pobiJsle opsaAspsrje Chicago. — Chirsšks delsvsks federacija Je organizirala govorniški biro za pobljznje prope-gsnde openšaparjev. Govorniki ao rekrutirani (s vrst linijskih voditeljev, ki bodo nsetopsll ttidl pred meščanskimi In blsnlšklml orgaalzacljzmi. ? NiviM svat Vaz naša okolica je obljudena z bilijoni bakterij—škodljivimi in koristnimi ^mmmmmmrnmmm * % i Moderna naravoslovna znanost >i bila brez mikroskopa nemogoča. Cim boljši postajajo naši optični pripomočki, tem bogatejii in tem raznoličnejši se nam odpira svet "najmanjših dimenzij", tem bolj tudi spoznavamo, kako smo odvisni od zakonov tega ave-ta. Nazorno sliko o neskončni mnogovrstnosti "nevidnega" življenja dobimo že tedaj, če odvzamemo iz cvetlične vaze kapljico vode in jo poatavimo pod drobnogled. Bitja, ki nam tu pokažejo, Živijo, se borijo, umirajo, vodijo skratka "boj za obstanek" kakor vsa druga bitja. Skozi svetov je vodne kapljice plavajo v o-bilkah, ki sličijo majhnim opan-kam, zvoncem zli trobentam, druga, kakor radiolaVijl, imajo o-koetja, ki kažejo čeato lzte fantastične tvorbe, kakršne poznamo po nekih drugih, nzravnozt umetniških tvorbah narave, snežnih kosmin. Bitja v naš! vodni kaplji so deloma rastline — aeveda pa je tu oba pojma še težko ločiti. Vidimo rastlinice, ki zo opremljene z drobnimi Izrastki kakor a nošlcami ali plavalkami ln a u darcl teh izraatkov ze pomikzjo naprej; potem so Živake, ki ae vedejo povsepi kfckor rastline — skratlca v kraljestvu "enostanlČ-nih" bitij ležijo korenine rastlinskega In živalskega kraljestva tesno druge ob drugih. Ime "enostanična bitja" nam še samo pove, da imamo opraviti a živimi atvorl, ki sestoje iz ene same atanloe (naje telo ima n. r. okrog 80 bilijonov atanlo). o ao najpreproetejša bitja med vaeml, toda brez njih bi bilo vaz-ko višje življenje bržkone nemo-«o trzmlkroskop", s ksterim Je lahko opazovztl tudi delce, ki merijo samo štiri miUJonlnke milimetra. Bsveds ne vidimo z nJim tifcdelofv ssmih, ki zo nttnJšI od svstlobnlh valov, vzč le nekaklno njihovo sled, svetle ploščice, k! dajejo po svoji bsrvl znanstveniku možnost, da nz "velikost" ili, PROSVŽTA PONDELJEK. 4. JANUARJA Adamih Amoit: NATAN ROSENBERG Iz cikla: Kota 428 pomisli "Ich melde gehorsarast, ne vem." "Morda v vinograd nad sotesko," Straiek. "Ich mel..# ^ i __ "Molči, lintver ... Ti Habe! Kaj tem odredil ta .:. Meni je prav ial—" ne obrne do Leje . • «, "mi Je res Žal, vom Heraen leid ... a če zagrešil prestopek ga čaka krogla-" Mota od čete se zdrzneta; poznata surovino fte iz Galicije ... / • "Morda je na latrlnl—tja nisem pogledal. Naglič akuia zadnje, da bi odvnill nevihto, ki te zbira nad glavo priljubljenega dečka z Du- naja. • , "Skoči v gorico .. . PolWI ga, poišči... ie- peče Novaku. Razvratna kepa meta, s hlačami pod pasom, uiivo srajco in rumeno, pod vratom nagubano mastno koto udari z besedo: "Ponj!", kakor s kolom po soteski. _ Leja ga vjame za gumbe, njeni slokl prsti mu Ačegečejo koto, naličene ustnice potiska med ograbne nabrekline kockaste glave. Roka s pištolo mu omahne, grize njen parmumirani jeziček in vodeno zre v vegaste, z apnom pobeljene barake, ki so m liki ogromna pohojena trakulja stisnile pod dolgo črno uatno soteske Mandra. Z drugo roko jo prtvija, da se okoli njenega telesca dotika svoje prsne bradavice in jI prešteva rebra pod malimi grudmi. "Ne streljati dečka, ljubček." Proseče gleda in bliska s malimi očki gori k njemu kakor preplašena veverica. "Kaj ml moreš še dati za to r Jo sprašujejo vodene oči. . ■ "Vse, še.sanjaš ne kaj vee . .Igrajo njeni prstki, namiliva po češmlnovem znoju neblago dišeče telesce/ "PofelJ civilni, nedisciplinirani. Mar ne veš kaj je disciplina, Krlegsartlckelf Ml smo vojaki. Za cesarja, dom . . .1" V Strašku se Je zdramil paradni vojak. Le J o pahne v razmetano barako In vihti pištolo, bliska strele z obraza. "Veš kdo sem Jaz?" "MoJ ljubi.. zavaja Leja s ležišča. "MoJ močni, sladki fantek .. .? "Gos neumna t Ta, ki stoji pred teboj je stofc-nlk Strašek, strah In trepet Ruaov pod Kolo-mejo, zmagalec pri Novem-Gorodu . . . velika zverini, Imej i Ulj reda krone, osvajalec žensk, pa še vse drugačnih kot ti, plačana clpa, clpa.. • Ali sem aH nisem?" "81, dragec, si ... Ne veš, kako si lep . . . Nisem te vredna," jeclja. "Ttstl Rosenberg, za katerega se poteguješ, jo napram meni manj ko . . . Zbujena je kača ljubosumja, slkfc, davi besede > „ manj ko .. "Manj ko .. . blažena devica," pomagaj ml," išče v pol sladki grozi Leja odrešilno besedo. "Manj ko . . . ich melde gehorsamst, ... manj ko," ln že ploska po njej mastna roka. Leja trga obleko s sebe kakor človek, ki se vtap-Ija, išče primere ln nastavlja drobne ude. "Ich melde gchorMamst—ljubček ... manj ko. —Nt Upi, boli, boli, boli—pridi, pridig usmili se!" Naga se je stisnila pod polico med dežni plašč ln nahrbtnik, pred njo se na dolgi pre-vozljani vrvici zIMle speci jalka v otuiju. Ta hip potegne veUr in zaloputne vegasU vratu .. m* t "NI da bi se lzposUvljal. Bolje Je, da se ne pokažeš Uj zverini" Poročnik PeUrs zamišljen mečka med prsti drobno marjetico. "«trah ga Je pred Jutri" Mali Kovač Je prišli zvezdo v kot pravokotnega zlatormenega (raka na jopiču. , 4 ' "Kota itlrUtooaemlndvajset." Peters Je po-iakal svinčnik na mali, Iz desk zbltl mizici. Brezmiaelno brska z njim: preluknjava ožgano škatljico od žveplenk, vrU ga v štruco komi-sa, nabada ogorke cigaret in strmi skozi počena pajčevinaata okenca v nasprotni breg, kjer blodi veUr po košatem drevju, da se vidi, kakor bi tiha množica ljudi pozdravljala z velikimi zelenimi šopki. S prsti izkoplje Iz komiaa sredico in začne oblikovati malega pajacka. PotUvi ga na mizo in upre ob njega kazalec. "Kaj smo drugega kot takile pajaci. Tale prst je usoda—fre—ln U nI." V velikem loku je priletel pajacek v šipo, se za trenotek nalepil ln je potem strmo padel v škatljico od clkorije na prašne žebljičke ln drugo ropotijo. Kovač se nasmehne in poišče cigareto. "Te zopet napadajo slabotne urice? Pojdi no. Prižgl, na, cigareto." Okoli njunih glav se vleče dim. Iz nastale tišine vsUjajo misli, ki jih sugerlra Usna baraka s svojimi predmeti. "Cev onele karabinke," pomisli poročnik— "kakor molčeča usta usode. Komu bo sodila smrt? In čemu? ... Kako je vse to brezmlsel-no. življenje—smrt. Komu koristimo z enim in drugim? Tarče zgodovine. Tarče, nič več, nič manj." Opazuje Izpraznjeno konzervno škatljico na tleh, strgane ln obledele izrezke slik iz vojnih časopisov, s knofljicaml na* steno pritrjene; ropotija kakor bi jo izpraznil prismojeni berač ln Jo raztrosil po baraki. Mali poročnik se ukvarja s sliko cesarja Karola, ki vUl na vratih. "Poglej ga, fantka: ustnico Ima kakor bi sladk »snednemu otroku nalepil gosto krtarfico. To je naš cesar ... Kaj meniš?" ' "Ali al pogledal, kaj počno naši fantje po barakah?" se zdrami Peters ln Izogne odgovoru. "Vedno ml ostajaš dolžan . , . Dečko, ali veš čemu boš poginil?" "Dolžnost vojakova je, da crkne " "lleclmo, vzemlva otroško primero, da si ti Italijan, jaz pa Avstrijec. Da se v boju are-čava, bi me ti ubil?" "Ubil." "Ali pa jaz tebe." "Ali pa ti mene . . ." Nehote sU si pogledala v oči. PeUrsove so motne ležale v jamah pod bledim .Čelom, ob ustih mu Je včasih zatrepeUla mišica liki blisk v svetlem nebu. Topa udanost. "Vojak Je stroj, proizvod tujih prldov." PeUrs molči in misli na koto 428. "Je brezdušni atroj, s kaUrira stopa vele-nemškl kapital do svojih dobičkov. Mar ne?" "Da, čevelj . . . brezdušni . . ." 2epnn ura drobno tikUka na mizici. V zlo-kobnl tišini se molče gledata dva dobra človeka, ki bi se zaklala medsebojno . . . Zunaj brni ozračje, kakor da teče nad njima široka trans-mlslja. Oglaša prasketanje strojnic, presekano, v odmorih, ostro: nad soUsko se obstre-ljujeta veliki Ksproni in mali avstrijski Fok-ker. Ob oknih barak so se pojavili prsUnl obrazi vojakov; z navzgor obrnjenimi očmi sli-čijo pergamentnim glavam, ki jih je nekdo porinil v line. Sopi zelenja prikimavajo nad sotesko; na strehah barak medle v pekočem soln-cu, nasekane veje pokrivajo dolgo vrsto ln jo skrivajo pred letalčevlml pogledi. Vsa Mandra sliši zapuščeni grobnici, nad katero se bosU vsak čas strnila gosdnaU robova nallk lupinama Školke v mahu morskega dna . . . (Dalj« prihodnjič.) N. ar Milijonarjeva edinka Ni prijetno biti revež. j* tudi bogataši nimajo vedno veselje s svojim denarjem, kar dokazuje naslednja zgodba. — Med moštvo luksuzne jadrenlce "Rrebua" so sprejeli mladega mornarja, ki se Je izkazal s odličnimi Izpričevali; še isti večer je nastopil svojo službo. ^ X Jadrenica je bila na okoreli, ko prelahka, da bi kljubovala težkim morskim tokom in valovom. Krov je bil čiat ln gladek, da ae mladi mornar novinec *ko-ro nI upal hoditi po njem. vsled česar je sklepal, da je jadrenica lt lepa Igrača, ki nI zmotna pre-pluti niti arednjevelikih valov. A ko ao drugo jutro odplull na morje. st Je prepričal o nasprotnem. Jadrenica ae je izkazala kot is-var^dno lah*« in okretna. Zdr-Čala Jt is pristanišča kakor puh, čeprav nI bilo akoro nikakega vetra Tudi pri kriiartnju se je ht-borno Ukazala, da Je bil mornar-norinte res ponosen, da se je vdl-njal na tako lično ln srčkano ladjo. Kateri mornar pa nt bi bil ponosen na njot Na žalost se je izkazalo, da je prijetna vožnja trajala samo do večera. V mraku so se vrnili ln rnifdrall v Člane Cown« in. naslednji dan Je bil proat. Mimogrede Je povprašal kapitana, prijas-noga goBpoda. koliko čaaa nameravajo ostati v zali vir. "Ne vem, dragi moj. Čakamo na brzojav mr. Palmerja", Je odgovoril ka« pitan/ Mister Palmer je bil lastnik Jadrenlce, ki ai Jo je dal zgraditi le v avojo zabavo. Biti je morala vedno pripravljena. In Uko so čakali tudi sedaj. 2dell so zasidrani v Olane Cownu spolna dva tedna. V začetku jt Adamsu, novemu mornarju ugajalo brezdelje. Užival Je počitek In se soln-čil na krovu, a slednjič mu je pričelo še presedati. Pričel Je celo ugibati, ali ne bi tapustil dolgočasne službe, čeravno bi si s tem pokvaril svojo službeno knjižico, v kateri bi rfalo: "Zapustil službo na lastno željo". A na srečo Je jadrenica prav v tem času nenadoma oživela. Is mesta je prišlo mnogo lakajev in oatale alužinčadi. Zopet so vse osnažili, ko a* je št vat Itak dovolj svttilo. Kaaofacsili ao pisane avstilke, razpostavili lakirane mizic«. Jih Mirili s svilenimi prtlčl, nanoeill cvetja In obilo |>orcelanaaUga posod ju. A-dam« še nI nikoli videl sllAne priprave za potovanje. Neki peUk zjutraj so se na ladjo ukrenil kuhinjski umetniki. barmlx«*rs, lakaji v frakih In <*» lo zamoril jatz-baitd. Ko je bilo vse gotovo, je pripeljal veliki motorni čoln najmanj dvajset pi-aanlh gostov. V sedi i ao ae k miškam. pili vedno nove eocktalle ta visokih kozarcev, jedli In kvartaii; zamorci pa ao ves ftas zavijali svoje pesmi in mrcvari- nega dekleta, odk*r je bil v Tri-nidadu, ki MoVi po lepoti svojih žensk. J iT 1 ■ "Zakaj sedite tu in buliU v temo?" ga je nenadno vprašala. Kaj pa hočem, miss! Saj nimamo nikakega drugega opravka na Uj pusti ladji. Najbrž da vam ta mister Pslmer več posla kakor nam; mi res zastonj jemo njegov kruh." žalostno se je nasmehnila: MotiU se. Zdi se mi, da imamo vsi, tudi vi in jaz enako usodo, sam dolg čas." Ni vedel kaj odgovoriti in tudi ona je obmolknila. Dozdevalo se mu je, da mora kot gentleman gospodični priskočiti na pomoč v tej puščobi in zato je skušal navezati pogovor: "Vi pa boste najbrž« za hišno, gospodična; ali mu nemara tudi kuha U?" "Komu?" "No, temu našemu mr. Pal-merju. Saj nimamo tu na krovu nobenega drugega gospodarja." "Ne, jaz sem njegova edina hči . .." j 'Gromska strela." Široko Je odprl usta, da bi se nasmejsl, a gospodični se ni zdelo prav nič smešno. "Oprostite, miiady'\ je dejal in zavoljo spodobnosti vtaknil pipo v žep. Razumel je dobrp, da je najbolje, da se hitro odstrani, a ni hotel izgledati kakor poparjen kužefc. Nameraval je vstati in se spodobno posloviti, a miss Palmer ga je nenadno vprašala: "Zakaj pa ne kadite več? Vzemite vendar pipo iz žepa; saj vam bo vendar prežgala' hlače. Mister — kako je vaše ime?" "Adanjs, mi!ady". Videl je, da ni užaljena in poizkušal je kramljati dalje, Čeprav mu je bilo nerodno, odkar je vedel v kaki družbi je. •:][ "To je pa res prismojena jadrenica," je nadaljeval, "še njko-11 nisem slu&il na sllčni ladji. Nisem vedel, da imenujejo gospodje vse to "izlet na morje". Prišli so na krov in zopet odšli, ne da bi se ladja premaknila." "Kaj hočete! Pri bogataših je vedno tako." "Ali je mogoče? Kaj .pa imajo od tega, mlin?" "Vsi bogaUši morajo t?ko živeti. Imajo v Miamiju in Palm-beachu lastne vile, a če gredo na potovanje, ždijo po hotelih in pijejo kakor cloma. Morajo imeti jadrenice, ker se to tako spodobi. A namesto tega. da b| potovali po morju, prihajajo na krov zopet pit in se menit o kupčijah ... A kako vam ugaja "Er-berus"?" "Sijajna ladja je! Krasno reže valove in takoj boga krmilo. Ce bi hoteli vi ali vaš oče, bi lahko odjadrali takoj naravnost v Honolulu." "Miss Palmer ae je ozrl* na morje in nenadno vstala: "Kam? V Honolulu? nikar ne mislite, da bi bilo tam zame prijetnejše Življenje kakor tu. Lahko noč, mister Adama." OdhiUla je kakor lastavica. Prav za prav ni sam prav dobro razumel, s čim se je zameriL Zato je pa dobro videl, da se ne počuti posebno dobro, čeprav je mr. Palmerjeva edinka. Prav za prav bi bil najbrž že drugo jutro zapustil to leno ja-drenico, pa šel služit na katerikoli parnik. Saj ni bil nlkak poklicni naUkar, marveč poklicni, za oceansko plovbo izprašani mornar ... A prihodnje jutro je ka-piUn nenadoma prejel povelje, da čimprej pripravi jadrenlco za potovanje^ Mister Palmer je bil napovedan za enajsto uro. Dve u- NAROČNIKI POZOR! ZasMMiJt (Nov. It. 1M1) al, da vati h Ponovite )o pouki« ta II ivojo&anjo. Dva ali trije parčki so se spustili v ples, a dolgočasno jih Je bilo gledati. Prot večeru se je družba menda naveličala morja. Poklicali so motorni čoln in se zopet vrnili na kopno. Adams je vprašal kapitana ki Je z ostalimi mornarji opazoval odhod: "Oprostite, sir, a kda bomo dvignili sidro?" Za odgovor je samo zmignil z rameni. No, lepo potovanje, si je mi-slir. Sicer pa so ostali zamorci z lakaji na krovu, iz česar je skle pal, da je morebltMe vendar nekaj upanja na potovanje. Oatali mornarji ao šli že na vse zgodaj spat, le on je še osUl na krovu. Od samega dolgega čaaa se Je zagledal v gospodično, ki je aama obsedela Ut,j—, da ga Jt bilo kat sram. Najbrž pu#«s. Al» |e vaš »si so jI veliko ftolj Ofkjati lakaji v as prsjast«. )e frakih k*Br mož Izpred jambo^vsM ra. Odtaval je dalje na krmilo in aedeftia konopec. Svet se mu je zdel silno sopern. Premišljeval Je vse mogoče 9tvari, a je nenadoma zapazil, da ni več sam. Ob krmilu se je namreč sukalo ono dekletcf, ki je poprej samevalo pri miti. A sedaj se ni ozrlo v stran, temveč ga je nasprotno Jako pašno ogledovalo. "Ali vam nisem na poti. mtla-dy. «t morebiti želite otUtl aa-mi?" Za odgovor je tmdjala z n t» glavo in MHila poleg nJega na ko- NinMm id*t M nopee Riti jI jt moralo komaj j m Malst: osemnajst M m jt bUa Jako le-1 IJoramištro TR08VETA" še ni vkW tako čed- IM7 & Undale Avt, ai M ta ga le aavMlHs tiari la atfl Kaši (•laiki mM Tik laku plutu Namšaiae st ssi* Me |s HM la ss pel bU pa tU* CM SNPJ še-platoje 14 Jt ta WU, aa pal leta HM. la BMata CMaafa la Člene ta lala tT.lt. pal Isto IS.TI, m M fl.T*. tfaplačala •l.tt m ri je Adams plezal po jamborih, samo da bi si napravil nekaj posla, ker v redu je bilo itak vse. Ob enajstih ni bilo nikogar. Od-zvonilo je poldne in odbilo tudi eno,'a še vedno ni bilo videti nobenega zamorca a trobento. Gospodje milijonarji so Še meh da spali po prekrokani noči. Samo dva natakarja sta prispela ob o-smih zvečer na krov. - ~ Adams je postal nemiren kakor vsak mornar, ki se po večdnevnem bivanju veseli Širokega morja. Na tihem si je tudi mislil, da se vožnje -udeleži miss Palmer. Slednjič si je pričel prigovarjati: "Nikar ne bodi preveč domišljav, ti osel. Menda ima milijonarjeva edinka častilcev, kolikor se jih hoče. Vsi znajo govoriti „9^žednika la...............S tednika In...••*.••.•••.. Ml S tednftn |n.,,,,.,.,,.,.,. M9 S tednike la. i.«..,••,.,,.i Is polnite spodnji kapo«, priložite potrebno vsoto denarja aH Orfcr v piana In si naroOte Proavoto, Hat, 41 Jo vala lastnina. Pojaanllo:—Vselej kakor hitro kateri toh članov preneha biti lian SNPJ, aU la sa prooaH proč od družina in bp sshtaval asa svoj list tednik, bodo moral tisti lian is dotilno družine, ki Jo tako akopno naročena ns dnevnik Prosveta, to takoj nasnaniti vprnvnižtvo liffta, ln obenem doplačati dottčne vsoto listo Prosvota. Ako toga no storo, tedaj mora apravniktvo »nižati datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, *657 So. UimdnU Ave., Chicago, I1L Priloženo požiljam naročnino sa list Proaveta vsOto $.. Naslov Mesto , .Država.. Nov naročnik ....................JBtar naročnik. I« ga pripišite k moji naročnini od sledečih članov ssejo .CL drnštva -ČL drnštva U. ROCKWELL 4904 RNA S. N. P. J. VSA i dela Tlaka vabila n v Itd. v slovenskem, časnike, knjige, koledarje, letake češkem, nemškem, angleškem Jedkn In drnfih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJU. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Via pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene gmerne, unijsko delo prve vrste ( 1 Pišite po informacij* na naak>v: S.N.P.J. PRINTERY i k 2657-59 So. Uwndal« Avenue CHICAJBO, ILL, TAM SE DOBE NA ZEIJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA