Zacetek projekta »Odvajanje in cišcenje odpadne vode v porecju Drave – Obcina Hajdina« Novi terminski plan odvoza odpadkov Pustni utrinki Utrinki iz vrtca in OŠ Hajdina Z nogometnih zelenic Foto: Crtomir Goznik Marec 2022 Noben cvet ni tako lep kot ženska, noben vetric ne piha tako nežno, kot je nežna ženska, noben kamen ni tako trd, kot je trdna ženska, noben vihar ne prenese toliko dežja, kolikor solz pretoci ženska, in nihce ne premore toliko ljubezni, kot jo ima v sebi ženska. Ravno ob 8. marcu, dnevu žena, velikokrat pomislimo, kako so pravice nekaj krhkega, kako so se zanje borile ženske. Še vedno si moramo zelo prizadevati za to, da to, kar imamo, tudi ohranimo. V Sloveniji tradicionalno praznujemo dan žena, s katerim obeležujemo ekonomsko, politicno in socialno enakopravnost in do-sežke žensk, cetudi se zdi, da smo nekje po poti pozabili, kaj pravzaprav praznujemo. Tudi otroci, ki na dan žena z rožico ali lic­nimi izdelki iz vrtca in šole nasmejani privi­hrajo v mamin objem, sporocajo to, cemur sta pravzaprav posvecena dan žena in ma-terinski dan. To je prepoznanje edinstvene vloge mame in sporocilo, da je samo ona ena in edina, za vedno – mama. Velikokrat se sprašujemo, kaj pomeni biti ženska, mama v naši družbi. Ženska zna in zmore biti vec kot ljubeca mama, mla-dim naj bi bila svetel vzgled, dobra žena in skrbna gospodinja. Biti ljubljena, slišana, spoštovana, sprejeta in razumljena v svo­jih custvih, razmišljanju, biti lepa, edina in posebna nekomu, biti sogovornica in sou-stvarjalka projektov, so najgloblja hrepene­nja, ki jih nosi vsaka ženska. Danes ima ženska pomembno mesto v naši družbi. Ženske so enakopravne z moškimi tudi na zahtevnih mestih, vendar je ta ena­kopravnost pogosto dosegljiva ob vecjem vlaganju v doseganje enakih ciljev, torej ob dejansko neenakih pogojih. Ce se ozrem nazaj v svoja mlada leta, kako smo z otroki ob 8. marcu v domaci dvora­ni v Dražencih pripravljali program za naše mame in dekleta, se mi porajajo spomini na otroške pesmice o mamah. Mama je ena sama, prva radost je mama … Otroci jih še danes tako radi povedo. V parku smo nabrali zvoncke in jih obdarili. Bilo je tako preprosto, pa vendar iz srca povedano, kar znajo samo otroci. Prišlo je obdobje ustanovitve obcin in s tem ustanovitve razlicnih društev. Tako smo ustanovili tudi Društvo gospodinj Dražen­ ci. Ravno 8. marca 1996 smo se draženske ženske organizirale in prvic v velikem šte­vilu odpeljale na kmecki turizem v Drbetin­ce, kjer smo pocastile svoj dan. To tradicijo ohranjamo vsako leto znova in že šestin­dvajset let organiziramo prav na 8. marec, naj bo to ponedeljek ali nedelja, druženje v popoldanskem casu, po službenih dolžno­stih in po navadi obišcemo neko zname­nitost kraja, same sebi podarimo nekaj ur, se poveselimo, velikokrat tudi zaplešemo v noc. To je zares poseben dan, vedno poln novih doživetij. Obiskale smo že vsa slovenska zdravilišca, znane kmecke turizme, oblikovalce, moj-stre drobnih obrti, si ogledale proizvodne obrate od Boxmarka do Afrodite, vecje vr­tnarije, gradove in še kaj bi se našlo. Prav taka praznovanja pomenijo ženskam naj­vec. Podarijo si obisk frizerja, se za ta dan uredijo in vsaj za trenutek pozabijo na vsa­kodnevne skrbi in delo, ki jih tako ali tako caka že naslednji dan. V koronskem casu smo spoznali, kaj pomenijo druženja, ki so tako pomembna za zdrav nacin življenja in so nam bila za kratek cas odvzeta. Velja si zapomniti … Ženske si ob praznikih ne želijo daril, ne pretirane hvale, najvec jim pomenijo izkazano spoštovanje, lepa bese­da in hvaležnost. Naj bo tega v prihodnje v izobilju! Misli so moje kakor marjetke, drobne in nežne, kakor so cvetke. Mami za praznik šopek povijem, želje iskrene s poljubi odkrijem. V sreco se skupno želja prelije, mamica moja me k sebi privije. Zdenka Godec HAJDINCAN je glasilo Obcine Hajdina. Clani uredništva: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), dr. Maja Gojkovic, Silvestra Brodnjak, Maja Majcen, Magdalena Intihar, Hilda Bedrac, Sandi Mertelj in Jože Mohoric Lektoriranje: Petra Krajnc Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o. Oblikovanje in priprava na tisk: Uroš Bunderla, s. p. Naslov uredništva: Obcina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si Glasilo Obcine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z dolocili Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno precišceno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12 in 86/14) je glasilo Hajdincan uvršceno v proizvode, od katerih se obracunava in placuje 9,5-odstotni davek. 17. redna seja Obcinskega sveta Obcine Hajdina je potekala 15. decembra 2021 ob 17. uri v sejni sobi Obcine Hajdina. Na seji je bilo sprejeto: 1. Sklepi in zapisnik 16. redne seje. 2. Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovi­tvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Haj­dina. Spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 22/2010, 25/2011, 48/2013 in 1/2021) so bile potrebne zaradi uskladitve z ve­ljavno zakonodajo. S spremembami in dopolnitvami se bo podrobno dolocil tudi postopek imenovanja in izvolitev clanov sveta zavoda ter prenehanje clanstva. 3. Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, rav­nanja s komunalnimi odpadki. Potrdi se Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev ob-veznih obcinskih gospodarskih javnih služb varstva oko­lja – ravnanje s komunalnimi odpadki (zbiranje dolocenih vrst komunalnih odpadkov razen bioloških odpadkov, ob-delava dolocenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih od­padkov in zbiranje bioloških odpadkov – biološko razgra­dljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad) na obmocju Obcine Hajdina za leto 2022. Potrdijo se cene storitev naslednjih obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v Obcini Hajdina: 1. Zbiranje dolocenih vrst komunalnih odpadkov Zbiranje komunalnih odpadkov (vsebuje zbiranje locenih frakcij dolocenih komunalnih odpadkov, kosovnih odpad­kov, loceno zbrane odpadne embalaže in mešanih komu­nalnih odpadkov), ki vkljucuje: 1.1 Cena javne infrastrukture: 0,0155 EUR/kg zbranih od­padkov 1.2 Cena storitve: 0,1399 EUR/kg zbranih odpadkov SKUPAJ: 0,1554 EUR/kg zbranih odpadkov 2. Obdelava dolocenih vrst komunalnih odpadkov 2.1 Cena javne infrastrukture: 0,0264 EUR/kg obdelanih odpadkov 2.2 Cena storitve: 0,1009 EUR/kg obdelanih odpadkov SKUPAJ: 0,1273 EUR/kg obdelanih odpadkov 3. Odlaganje preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 3.1 Cena javne infrastrukture: 0,0403 EUR/kg odloženih odpadkov 3.2 Cena storitve: 0,0504 EUR/kg odloženih odpadkov SKUPAJ: 0,0907 EUR/kg odloženih odpadkov 4. Zbiranje bioloških odpadkov (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad) 4.1 Cena javne infrastrukture: 0,0000 EUR/kg zbranih od­padkov 4.2 Cena storitve: 0,0950 EUR/kg zbranih odpadkov SKUPAJ: 0,0950 EUR/kg zbranih odpadkov Cene so brez DDV. 4. Sklep o potrditvi Strategije razvoja mladih v Obcini Hajdina za obdobje 2021–2028. Strategija razvoja mladih v Obcini Hajdina za obdobje 2021–2028 je dokument, v katerem so zbrani konkretni ukrepi za mlade s podrocja horizontalnih in vertikalnih mladinskih politik. Z uresnicitvijo ukrepov na podrocju mladinske politike bo Obcina Hajdina postala mladim prijaznejša obcina. Sprejeti akti namrec omogocajo ciljno usmerjeno in bolj sistematicno delo na podrocju mladi­ne, hkrati pa zagotavljajo sodelovanje mladih in njihovih predstavnikov z lokalno skupnostjo. 5. Sklep o vrednosti tocke za izracun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca. Vrednost tocke za izracun nadomestila za uporabo stavb­nega zemljišca na obmocju Obcine Hajdina se v letu 2022 ne spreminja in ostaja v enaki višini kot v letu 2021 in zna­ša 0,0052 EUR. 6. Sklep o vrednosti tocke za izracun komunalne takse v Obcini Hajdina. Vrednost tocke za izracun komunalne takse v Obcini Haj­dina za leto 2022 ostaja enaka kot v letu 2021 in znaša 2,85 EUR. 7. Sklep o višini najemnine in višini enkratnega nadome­stila o najemu groba ter kupnine za žarni grob na poko­pališcu Hajdina. 1. clen Za obcane Obcine Hajdina znaša letna najemnina: – na starem delu za enojni grob: 17,00 EUR, – na starem delu za družinski grob: 27,00 EUR, – na novem delu za družinski grob: 35,00 EUR, – za enojni žarni grob: 10,00 EUR, – za dvojni žarni grob: 15,00 EUR, – za grobnico: 45,00 EUR. Višina enkratnega nadomestila o najemu novega groba znaša za: – enojni grob: 116,00 EUR, – družinski grob: 190,00 EUR, – enojni žarni grob: 44,00 EUR, – dvojni žarni grob: 70,00 EUR. Višina enkratnega nadomestila o najemu opušcenega groba znaša za: – enojni grob: 35,00 EUR, – družinski grob: 57,00 EUR, – žarni grob: 20,00 EUR. Uporaba mrliške vežice: 19,00 EUR/dan. Cišcenje mrliške vežice: 21,00 EUR. Uporaba hladilne komore: 10,00 EUR/dan. 2. clen Za obcane drugih obcin znaša letna najemnina: – na starem delu za enojni grob: 21,00 EUR, – na starem delu za družinski grob: 34,00 EUR, – na novem delu za družinski grob: 44,00 EUR, – za enojni žarni grob: 13,00 EUR, – za dvojni žarni grob: 20,00 EUR, – za grobnico: 57,00 EUR. Višina enkratnega nadomestila o najemu novega groba znaša za: – enojni grob: 142,00 EUR, – družinski grob: 228,00 EUR, – enojni žarni grob: 53,00 EUR, – dvojni žarni grob: 85,00 EUR. Višina enkratnega nadomestila o najemu opušcenega groba znaša za: – enojni grob: 43,00 EUR, – družinski grob: 68,00 EUR, – žarni grob: 26,00 EUR. Uporaba mrliške vežice: 24,00 EUR/dan. Cišcenje mrliške vežice: 23,00 EUR. Uporaba hladilne komore: 12,00 EUR/dan. 3. clen Višina kupnine za temelje žarnega groba znaša za grob, katerega mere so: – dolžine 0,80 m in širine 0,80 m (dvojni): 354,00 EUR, – dolžine 1,60 m in širine 0,80 m (enojni): 538,00 EUR. Cene so z davkom na dodano vrednost. Obcinska uprava 18. redna seja Obcinskega sveta Obcine Hajdina je potekala 2. februarja 2022 ob 17. uri v sejni sobi Obcine Hajdina. 1. Sklepi in zapisnik 17. redne seje. 2. Odlok o rebalansu proracuna Obcine Hajdina za leto 2022 s prilogami. Rebalans proracuna je akt, s katerim se spreminja prora-cun med letom, ki je v izvrševanju. Rebalans je treba pre­dlagati, kadar nacrtovana sredstva v sprejetem proracunu iz kakršnih koli razlogov ne zadošcajo za prevzemanje po­trebnih obveznosti ali nastane potreba po prevzemanju novih obveznosti, za katere v proracunu niso nacrtova­na sredstva, ker jih ob pripravi proracuna ni bilo mogo-ce predvidevati. Obcinski svet Obcine Hajdina je Odlok o proracunu Obcine Hajdina za leto 2022 sprejel na svoji 14. redni seji dne 26. 5. 2021. Z Rebalansom proracuna Obcine Hajdina za leto 2022 se prihodki povecujejo s 5.533.032 EUR na 6.138.964 EUR oz. za 605.932 EUR, odhodki se prav tako povecujejo s 5.613.032 EUR na 6.573.964 EUR oz. za 960.932 EUR. 3. Sklep o javni razpravi Proracuna Obcine Hajdina za leto 2023 s prilogami, s katerim se Proracun Obcine Haj­dina za leto 2023 daje v javno razpravo do vkljucno 28. 2. 2022. Predlog proracuna z vsemi dokumenti je dostopen vsem zainteresiranim v casu uradnih ur na sedežu Obcine Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina, in na spletni strani Obcine Hajdina: www.hajdina.si. V casu javne razprave se pripombe in predlogi k predlogu proracuna dajejo pisno tako, da se pošljejo na e-naslov: uprava@hajdina.si ali se po pošti pisno naslovijo na župana Obcine Hajdina. Za pravocasne pripombe in predloge se štejejo tiste, ki so sprejete do poteka javne razprave. 4. Odlok o pokopališkem redu v Obcini Hajdina, ki ureja pokopališki red, s katerim se na obmocju Obcine Hajdi­na podrobneje doloca izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti. 5. Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi vzgojno-iz­obraževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina. Spremembe Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izo­braževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina (Uradno glasi-lo slovenskih obcin, št. 22/2010, 25/2011, 48/2013, 1/2021 in 63/2021) so potrebne zaradi uskladitve z veljavno zako­nodajo. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zako­na o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 207/2021) se je spremenila sestava sve­ta zavoda, tako da se je zmanjšalo število predstavnikov delavcev zavoda s 5 na 3, posledicno pa se je zmanjšalo tudi število clanov sveta zavoda z 11 na 9. 6. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lo-kalnega pomena. Na nepremicninah: – katastrska obcina 396 Skorba, parcela 365/134 (ID 7212779), – katastrska obcina 396 Skorba, parcela 365/133 (ID 7212780), kjer je v zemljiški knjigi vknjižena zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena, se ukine status gra­jenega javnega dobra lokalnega pomena (ID omejitve 15684871). Na podlagi tega sklepa obcinska uprava izda ugotovitve-no odlocbo, s katero se ugotovi, da se pri nepremicninah iz prvega clena tega sklepa ukine status grajenega javne­ga dobra lokalnega pomena. Po pravnomocnosti se od­locba pošlje zemljiškoknjižnemu sodišcu v izvršitev, kjer se pri navedenih nepremicninah izbriše status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 7. Sklep o soglasju k spremembi cene storitev obve­zne obcinske gospodarske javne službe varstva okolja cišcenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda – cišcenje odplak, s katerim Obcinski svet Obcine Hajdi­na sprejme Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja cišcenje komu­nalnih in padavinskih odpadnih voda – cišcenje odplak, z dne november 2021, ki ga je pripravilo Komunalno pod-jetje Ptuj, d. d. Obcinski svet Obcine Hajdina daje izvajalcu javne službe soglasje k spremembi cene storitev obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja cišcenje komu­nalnih in padavinskih odpadnih voda – cišcenje odplak, in sicer: – za ceno omrežnine 3,2377 EUR/mesec za faktor omrežnine 1, – za ceno izvajanja storitev 0,8567 EUR/mł. Cene so brez davka na dodano vrednost. 8. Sklep o soglasju k spremembi cene storitev obvezne obcinske gospodarske javne službe varstva okolja ci-šcenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda – od­vajanje odplak, s katerim Obcinski svet Obcine Hajdina sprejme Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih go-spodarskih javnih služb varstva okolja cišcenje komunal­ nih in padavinskih odpadnih voda – odvajanje odplak, z dne november 2021, ki ga je pripravilo Komunalno pod-jetje Ptuj, d. d. Obcinski svet Obcine Hajdina daje izvajalcu javne službe soglasje k spremembi cene storitev obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja cišce­nje komunalnih in padavinskih odpadnih voda – odvaja­nje odplak, in sicer: – za ceno omrežnine 10,5961 EUR/mesec za faktor omrežnine 1, – za ceno izvajanja storitev 0,3881 EUR/mł. Cene so brez davka na dodano vrednost. 9. Obcinski podrobni prostorski nacrt za enoto urejanja prostora ZH07 – Zg. Hajdina 1 – obmocje Doma staro­stnikov. Obcinski svet Obcine Hajdina sprejme OPPN za enoto urejanja prostora ZH07 – Zg. Hajdina – obmocje staro­stnikov ter se seznani s pripombami javnosti in s stališci do pripomb javnosti, podanih v casu javne razgrnitve dopolnjenega osnutka Odloka o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za enoto urejanja prostora ZH07 – Zg. Hajdina 1 – obmocje Doma starostnikov. 10. Sklep o potrditvi Letnega programa športa v Obcini Hajdina za leto 2022. Na ravni Obcine Hajdina se izvajanje Nacionalnega pro-grama športa v Republiki Sloveniji doloci z Letnim pro-gramom športa. Ta doloca programe športa, ki se sofinan­cirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti, ki so potrebne za njihovo uresnicitev, ter obseg financnih sred­stev, ki se zagotovijo v Proracunu Obcine Hajdina. Na ob-mocju Obcine Hajdina se s športno dejavnostjo trenutno ukvarja precejšnje število športnih asociacij, vecina od njih je vclanjena v Športno zvezo Obcine Hajdina (11). Iz­vajalci Letnega programa športa v Obcini Hajdina za leto 2022 bodo klubi in društva iz Obcine Hajdina, Športna zveza Obcine Hajdina in Osnovna šola Hajdina. Pri tem bo Obcina Hajdina sofinancirala programe klubov, društev in Zveze, šolanje in izobraževanje strokovnih kadrov, dolo-cene prireditve in akcije, napredovanje ekip, zdravstveno varstvo športnikov, obcasno športnorekreacijsko vadbo odraslih idr. V okviru programa investicij bo Obcina Hajdina v letu 2022 namenila še del sredstev za upravljanje in vzdrževa­nje športnih objektov, za kurjavo športnih objektov neka­terih društev in za posodobitev športnih objektov. Podrobnejša merila za izvajanje Letnega programa športa je Obcina Hajdina sprejela v okviru Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Ob­cini Hajdina. 11. Sklep o potrditvi Letnega programa kulture v Obcini Hajdina za leto 2022. Letni program kulture v Obcini Hajdina doloca javni in-teres obcine na podrocju zagotavljanja dostopnosti do kulturnih dobrin, spodbujanja kulturne ustvarjalnosti, raznolikosti ter krepitve in ohranjanja kulturne dedišcine. To se uresnicuje z zagotavljanjem organizacijskih, financ-nom dela Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem pro-nih in prostorskih pogojev za izvajanje ljubiteljskih kul-metu Obcine Hajdina za leto 2022. turnih dejavnosti v obcini. Letni program kulture oprede-SPVCP Obcine Hajdina bo v letu 2022 na podlagi siste­ljuje redno dejavnost, programe in projekte, gostovanja maticnega dela nadaljeval utecene preventivne akcije, v tujini in delovanje kulturnih društev in zvez, ki se sofi-ki so usmerjene k osrednji lokalni problematiki in ciljnim nancirajo s sredstvi obcinskega proracuna, ter višino in skupinam na podrocju prometne varnosti. V sodelovanju namen sredstev, predvidenih v obcinskem proracunu. s Policijsko postajo Ptuj, Medobcinsko redarsko službo in Letni program kulture Obcine Hajdina se udejanja prek Osnovno šolo Hajdina z enoto vrtca se bo posebna po­programov javnega sklada (JSKD) Ptuj, sofinanciranja zornost še naprej namenjala preventivi in vzgoji na po­delovanja društev in zvez in njihovih programov. Skupaj drocju šibkejših udeležencev v cestnem prometu, kot so z letnimi programi je nosilec javnega interesa za kulturo pešci in kolesarji. Dodatni sistemski ukrepi bodo izvede-in proracunom Obcine Hajdina za leto 2022 ter podla-ni za varnejše šolske poti. ga za razdelitev sredstev za kulturne programe društev V okviru možnosti se bo sodelovalo tudi v vseh preven-in zveze. Javni interes se udejanja predvsem na podlagi tivnih akcijah, ki jih organizira in izvaja JAVP oziroma Svet javnega razpisa za sofinanciranje programov na podro-za preventivo in varnost v cestnem prometu RS. cju kulturnih dejavnosti v Obcini Hajdina za leto 2022. 12. Obcinski svet Obcine Hajdina se je seznanil s Pla-Obcinska uprava Na razširjenem kolegiju tudi o domu starejših Pred redno februarsko sejo je župan Obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar sklical razširjeni kolegij, na katerem so se predstavniki svetniških skupin poleg obravnave predvidenih tock za sejo sveta dotaknili tudi projekta Dom starejših na Hajdini. Želeli so namrec cim vec informa-150 posteljami. Direktor in solastnik projektov, ki bo izveden, je še dejal cij o zacetku gradnje, saj je bila še podjetja Spik Ing Smiljan Perovic Perovic. »Projekt gre normalno dalje, lani informacija, da bo dom zgrajen je nekaj podrobnejših nacrtov, po-casovno se bo gradnja zamaknila v do konca leta 2022, a se gradnja še vezanih z gradnjo doma na Hajdini, leto 2023.« sploh ni zacela. Spomnimo, da je vodstvu obcine že predstavil, tokrat podjetju Spik Ing uspelo pridobiti pa jim je na kolegiju pojasnil, da ni Besedilo in foto: TM koncesijo za gradnjo doma za sta-nobenih zadržkov, da bi se projekt rejše na Hajdini, sodobne enote s ustavil; nasprotno, to bo eden redkih 19. redna seja je potekala 16. marca 2022 ob 17. uri v sejni sobi Obcine Hajdina. Na seji je bilo sprejeto: 1. Sklepi in zapisnik 18. redne seje. 2. Odlok o proracunu Obcine Hajdi­na za leto 2023 s prilogami, Sklep o nacrtu ravnanja z nepremicnim pre­moženjem Obcine Hajdina za leto 2023 in Sklep o dolocitvi skupne vrednosti nepredvidenih pravnih poslov, ki niso zajeti v Nacrtu rav­nanja z nepremicnim premoženjem Obcine Hajdina za leto 2023. 3. Odlok o dolocitvi obmocja pred­kupne pravice Obcine Hajdina. Obcina lahko doloci obmocje pred­kupne pravice na stavbnih zemljišcih, ureditvenih obmocjih naselij, obmo-cjih za dolgorocni razvoj naselij, ob-mocjih kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišcih za namen graditve objek­tov gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki se uporabljajo za var-stvo pred naravnimi in drugimi ne­srecami. Obmocje predkupne pravice mora biti doloceno tako, da ga je mo-žno graficno prikazati v zemljiškem katastru. Obmocje predkupne pravice obcine obsega: – stavbna zemljišca, – ureditvena obmocja naselij, – kmetijska, gozdna, vodna in dru­ga zemljišca za namen graditve objektov gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki se uporabljajo za varstvo pred na­ravnimi in drugimi nesrecami in – obmocja za dolgorocni razvoj naselij. Obmocje predkupne pravice obse­ga tudi obmocja objektov obstojece gospodarske javne infrastrukture in objektov obcinskega pomena. 4. Sklep o pridobitvi statusa graje­nega javnega dobra lokalnega po­mena – cesta. Status grajenega javnega dobra lo-kalnega pomena pridobijo naslednje nepremicnine: – katastrska obcina 393 Slovenja vas, parcela 220/1 (ID 1298267), – katastrska obcina 393 Slovenja vas, parcela 221/1 (ID 2799280), – katastrska obcina 396 Skorba, parcela 62/2 (ID 7224813), – katastrska obcina 397 Hajdina, parcela 619/23 (ID 2856325), – katastrska obcina 397 Hajdina, parcela 621/143 (ID 7189178), – katastrska obcina 397 Hajdina parcela 598/2 (ID 1643951) in – katastrska obcina 397 Hajdina, parcela 525/22 (ID 7036982). Na podlagi tega sklepa obcinska upra­va izda ugotovitveno odlocbo, s kate­mljiškoknjižnemu sodišcu v izvršitev, kjer se pri navedenih nepremicninah zaznamuje status grajenega javnega dobra lokalnega pomena – cesta. 5. Sklep o soglasju k sistemizaciji de­lovnih mest za enoto vrtca v sestavi javno vzgojno-izobraževalnega za­voda Osnovna šola Hajdina za šol­sko leto 2021/2022. Enota vrtca v sestavi javno vzgojno-iz­obraževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina v šolskem letu 2021/2022 delo organizira v 8 oddelkih. Za orga­nizacijo in izvedbo vzgojno-izobraže- Foto: TM valnega programa predšolskih otrok ro se ugotovi, da imajo navedene ne-v vrtcu Obcina Hajdina soglaša s sis­premicnine status grajenega javnega temizacijo naslednjih delovnih mest: dobra lokalnega pomena – cesta. Po Obcinska uprava pravnomocnosti se odlocba pošlje ze- Zbiranje stekla od vrat do vrat od marca 2022 Obvešcamo vas, da Komunalno podjetje Ptuj, d. d., v letu 2022 uvaja loceno zbiranje stekla po sistemu »od vrat do vrat«. Odvoz stekla bo potekal po urniku v intervalu na dva meseca s prevzemnega mesta (to je mesto, kamor že danes za odvoz nastavljate druge posode in vrece). Za lažji prevzem steklo nastavite v plasticno posodo; po izpraznitvi vam to posodo vrnemo. Po zagonu sistema bo možno narociti tudi 120-litrsko posodo za steklo. Nikakor pa ne nastavljajte stekla v papirnato embalažo ali vrece, posoda mora biti tako mocna, da prenese težo stekla. Dnevi odvoza so na urniku za leto 2022 oznaceni z zelenim kvadratkom (STE), pobira se isti dan kot papir. Pri vecstanovanjskih objektih, gostinskih lokalih itd., ki so že opremljeni s posodo za steklo, ostaja sistem nespremenjen. Pred odlaganjem stekleno embalažo vedno izpraznimo ter ji odstranimo zamaške in pokrovcke. KAJ NE SODI MED STEKLO V ta zabojnik ne sodijo okensko in drugo ravno steklo (oddamo ga v zbirnem centru), neonske, halogenske in žarilne žarnice in svetlobne cevi (to so nevarni odpadki), navadne žarnice, avtomobilsko steklo, ogledala, porcelan in keramika, kristalno in ekransko steklo, pleksi in karbonsko steklo, laboratorijsko in ognjevzdržno steklo (odložimo jih med preostanek odpadkov). Prosimo za dosledno locevanje odpadkov. Vaš koncesionar za ravnanje z odpadki Komunalno podjetje Ptuj, d. d . Aktualno na podrocju investicij GRADNJA REGIONALNIH KOLESARSKIH POVEZAV ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJ­NOSTNE MOBILNOSTI V SPODNJEM PODRAVJU, ODSEK 1 PTUJ–HAJDINA– KIDRICEVO–MAJŠPERK Namen projekta je izgradnja regional-ne kolesarske povezave med Mestno obcino Ptuj, Obcino Hajdina, Obcino Kidricevo in Obcino Majšperk za za­gotavljanje dnevne mobilnosti med Ptujem kot regijskim središcem z izo­braževalnimi, upravnimi, storitvenimi dejavnostmi, z zalednimi gravitacij­skimi naselji in sosednjimi obcinami. Smiselna, varna in udobna kolesarska povezava bo zagotavljala zvezno po­vezavo središcnega mestnega naselja Ptuj s sosednjimi obcinami, iz katerih potekajo dnevne migracije v središce regionalnega pomena. V predmetni operaciji se predvide­va vzpostaviti 23,40 km novih kole­sarskih povezav (Ptuj: 2,61 km, Haj­dina: 1,84 km, Kidricevo: 14,76 km, Majšperk: 4,20 km). V projektu bodo vzpostavljeni tudi trije novi premo­stitveni objekti (brv cez potok Polska­va – Kidricevo, brv cez Framski potok – Kidricevo in brv cez Studencnico – Ptuj) in razširitev že obstojecega mo-stu (cez Dravinjo – Majšperk). V Obcini Hajdina bo kolesarska po­vezava izgrajena iz Kidricevega proti Ptuju ob lokalni cesti LC 328 351 kot dvostranska enosmerna kolesarska steza, ob javni poti JP 829 572 kot enostranska dvosmerna kolesarska steza, nato pa ob železniški progi kot pomožni kolesarski pasovi na vozišcu z dograditvijo obstojece ceste. Skupna vrednost projekta znaša 8.782.477,29 EUR z DDV. V septembru je Služba vlade RS za razvoj in evrop­sko kohezijsko politiko izdala odloci­tev o podpori operacije. KOMASACIJSKO OBMOCJE HAJDI­NA 6 – VODOVARSTVENO OBMO­CJE Na pobudo komasacijskega odbora je Obcina Hajdina ponovno pristopi-la k projektu Komasacijsko obmocje Hajdina 6 – vodovarstveno obmo-cje. Predvidoma v marcu bodo tako izpeljani uvodni sestanki, na katerih bi se na podlagi izkazanega interesa lastnikov kmetijskih zemljišc dolo-cilo obmocje komasacije Hajdina 6. Predlagano obmocje predstavljajo kmetijska zemljišca, ki ležijo na vo­dovarstvenem obmocju 1, in kmetij-ska zemljišca v delu Skorbe, Gerecje vasi in Zgornje Hajdine. Lastnikom kmetijskih zemljišc na tem obmocju bodo posredovana vabila na uvodni sestanek. NAMAKANJE V KMETIJSKI PRIDELA­VI Pogost pojav suš, ki so posledica pod-nebnih sprememb, mocno vpliva na kmetijstvo. Vpliv podnebnih spre­memb na kmetijsko pridelavo lahko zmanjšamo z izgradnjo namakalnih sistemov ter s strokovno pravilnim in skrbno nacrtovanim namakanjem. Z namakanjem kmetijskih zemljišc se zmanjša obcutljivost kmetijske pri­delave na podnebne spremembe. Z namakanjem dodajamo vodo kul­turnim rastlinam, ko jo te v casu in-tenzivne rasti in razvoja najbolj po­trebujejo. Voda je za kmetijstvo kot zdravje za cloveka. Ce je vode dovolj, je vse, kar pocnemo v kmetijski pri­delavi (agrotehnicni ukrepi, upora­ba mineralnih gnojil, varstvo rastlin itd.), pomembno za kakovosten in visok pridelek. Ce vode primanjku­je, postane vse nepomembno, po­membno je samo, da rastline cim prej dobijo vodo, da ne propadejo. Z namakanjem kot najvišjo stopnjo kmetijske pridelave vzdržujemo op-timalen vodni režim v tleh. Namakanje omogoca višje in stabil­nejše pridelke ter tudi pridelke višje kakovosti, izboljša pridelovalni po­tencial kmetijskih zemljišc in ekono­miko naših kmetij. Povprecna cena energije za 1 m3 vode za namakanje znaša od 0,08 do 0,10 centa (izkušnje iz Podravja). Pri porabi vode 1000 mł/ha znaša strošek energije od 80 do 100 EUR/ ha. S porabo 800 mł vode na hektar zagotovimo primeren pridelek ko­ruze tudi v sušnih razmerah. Izracun pokaže, da lahko pridelamo od 4 do 6 t vec koruznega zrnja na hektar njivske površine ali povprecno vsaj 4 t zrnja vec oziroma od 20 do 30 t vec mase koruzne rastline na hektar. Podobno je pri pridelku krompirja, hmelju in drugih kulturah. Torej je razvoj namakalnih sistemov potreben in ekonomsko upravicen, posebej na površinah, ki so za sušo zelo obcutljiva. Na teh obmocjih pa je treba razvijati v kolobarju pridela­vo intenzivnejših rastlin (zelenjadar­stvo), ki so tudi donosnejše in nam strošek namakanja hitreje povrnejo. Stalni stroški za delovanje namakal­nega sistema na letni ravni so po­vezani z vzdrževanjem sistema, za­varovanjem sistema, stroški dela in upravljanjem NS in znašajo povprec­no 20–30 EUR/ha/leto pri vecjih na­makalnih sistemih. Po izkušnjah ve­likih namakalnih sistemov v obcinah Ormož in Gorišnica so tako skupni stroški namakanja med 100 do 150 EUR/ha ob porabi vode 800 mł/ha ali 80 l vode/m˛/leto, kar predstavlja pri­bližno vrednost 1 t koruznega zrnja. Namakanje vpliva na kolicino in ka­kovost pridelka, na stabilnost proi­zvodnje in možnost naknadnih po­sevkov na kmetijskih zemljišcih. Ekonomicnost (gospodarnost) na­makanja doloca razmerje med stro­ški namakanja in koristmi, ki pome­nijo višji in kakovostnejši pridelek. Pri vseh kulturah je ekonomski ucinek izrazito pozitiven. V tabeli so prika­zani podatki povecanega pridelka in ekonomski ucinki pri razlicnih kultu-rah, ki jih dosežemo z namakanjem na hektar posamezne kulture. Izracun vpliva namakanja na povecanje pridelkov in do-pridelano domaco hrano, zato je najboljša možnost izved­seganje pokritja ob povprecnem strošku namakanja 170 ba namakalnega sistema. EUR/ha/leto (izracun Kmetijske svetovalne službe) V okviru ukrepov kmetijske politike je tudi možnost finan­ ciranja namakalnih sistemov vec uporabnikov z izgradnjo crpališca, kjer je povrnitev stroškov postavitve sistema do 100 %, kar pomeni, da EU in RS povrneta stroške izgradnje namakalnega sistema prakticno v celoti. Zaradi vsakoletnih sušnih obdobij in pomanjkanja vode v tleh ter glede na razpoložljivost vodnega vira in razporedi­tve kmetijskih zemljišc predstavlja izgradnja namakalne­ga sistema pomembno priložnost za razvoj kmetijstva na Kultura Povpr. pridelki (kg/ha) Pridelki z namakanjem (kg/ha) Razlika (kg/ha) Cena (cent/kg) Dodatni prihodek Strošek namakanja (spremenljivi) Prispevek za kritje stalnih stroškov (EUR) Pšenica 5.000 7.000 2.000 17 340 170 170 Koruza – zrno 7.000 11.000 4.000 16 640 170 470 Koruza – sil. 32.000 45.000 13.000 3,7 481 170 311 Krompir 30.000 45.000 15.000 13 1.950 170 1.780 Oljne buce 650 1.200 550 3,2 1.760 170 1.590 našem obmocju. Pripravil: Marko Cerne, svetovalec specialist za namakanje KGZS Zavod Ptuj Pogost pojav suš, ki so posledica podnebnih sprememb, mocno vpliva na kmetijstvo, katerega temeljna naloga je zagotavljanje zadostne preskrbe prebivalstva z lokalno Namen investicije je izgradnja ko­munalne infrastrukture za odvajanje odpadne vode v skladu s slovensko in EU zakonodajo s ciljem varovanja in zašcite vodnih virov in zmanjšanja vplivov na okolje. Gre za obmocje, ki je v državnem programu opredeljeno kot obmocje, ki mora biti opremljeno s kanalizacijo, skladno z evropskimi direktivami, tehnicnimi in okoljskimi standardi. Na obmocju projekta še ni v celoti zagotovljena storitev odvaja­nja in cišcenja odpadne vode. Projekt vkljucuje izgradnjo sekundarnega ka­nalizacijskega sistema. V sklopu projekta se bo izgradilo: v naselju Slovenja vas 16 odcepov sekundarne kanalizacije v dolžini 1782,70 m, v naselju Hajdoše 13 odce­pov sekundarne kanalizacije v dolžini 1795,40 m s tremi precrpališci in dve-ma internima hišnima crpališcema in v naselju Skorba 6 odcepov sekun­darne kanalizacije v dolžini 704,20 m. Skupna dolžina sekundarnih odcepov znaša 4282,30 m. Na sistemu je pred­videnih tudi pet crpališc. Po zakljucku projekta se bo omogo-cila prikljucitev na sistem kanalizacije Hajdina: v naselju Slovenja vas 56 go-spodinjstvom, v naselju Hajdoše 49 gospodinjstvom in v naselju Skorba 25 gospodinjstvom. Prav tako se bo omogocila prikljucitev 43 nezazida­nih gradbenih parcel. Pogodbena vrednost znaša 935.176,04 EUR brez DDV. Rok dokon-canja del je predviden v novembru 2022. Naložbo sofinancirata Republi­ka Slovenija v višini 78.710,00 EUR in Evropska unija iz Kohezijskega sklada v višini 446.020,00 EUR. Operacija se izvaja v okviru Operativnega progra-ma za izvajanje evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, prednostne osi 6 »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstno­sti«, prednostne naložbe 6.1 »Vlaga­nje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda Unije na podrocju oko­lja ter za zadovoljitev potreb po na­ložbah, ki jih opredelijo države clanice in ki presegajo te zahteve«, specificni cilj »Zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in cišcenje komunalnih odpadnih voda«. Za izvajanje del je bilo izbrano pod-jetje IMP, d. d., družba za svetovanje, projektiranje, inženiring in gradnjo v skupnem nastopu s partnerjem V3, gradnja in inženiring, d. o. o. Župan Obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar: »Po dobrih dveh letih admini­strativnega dela in preprek smo prišli do trenutka, ko imamo podpisano po­godbo za projekt, ki ga danes tudi po­drobneje predstavljamo. S tem projek-tom bomo dejansko koncali izgradnjo okrog 95 odstotkov kanalizacijskega sistema. Na novozgrajeni sistem se bo lahko prikljucilo 130 gospodinjstev. Ve­seli me, da nam je uspelo pridobiti sofi­nancerska sredstva iz države in EU, kajti brez teh sredstev bi z lastnim proracun-skim denarjem težko izpeljali tako zah­tevno investicijo. To je velika pridobitev za obcane in verjamem, da bomo do je­seni investicijo uspešno izpeljali. Ostane nam še okrog 5 odstotkov nepokritega terena, razpršena gradnja in nekatere manjše cistilne naprave. Verjamem, da bomo v bližnji prihodnosti tudi to prav tako uspešno uredili.« TM Obcina Hajdina zacenja projekt, v okviru katerega bo zagotovljeno odvajanje in cišcenje odpadne vode na obmocju naselij Slovenja vas, Hajdoše in Skorba, kjer ta storitev še ni v celoti zagotovljena. Foto: Crtomir Goznik *Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja ter Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo z JAVNIM NAZNANILOM obvešcata javnost o javni razgrnitvi študije variant/utemeljitve rešitve in okoljskega porocila v postopku priprave državnega prostorskega nacrta za prenosni plinovod R15/1 Ljutomer– Kidricevo. I. Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo naznanjata javno razgrnitev: – Študije variant/utemeljitev rešitve za prenosni plinovod R15/1 Ljutomer–Kidricevo, ki ga je pod številko projekta 19058 decembra 2021 izdelal ZUM, d. o. o., Maribor (v nadaljnjem besedilu: študija variant); – povzetka za javnost; – Okoljskega porocila za prenosni plinovod R15/1 Ljutomer– Kidricevo, ki ga je pod številko projekta P4R15LK1P/01 oktobra 2021 izdelal IBE, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: okoljsko porocilo); – preostalih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve študije variant. II. Gradivo iz prejšnje tocke bo od 14. marca 2022 do 15. aprila 2022 javno razgrnjeno: – na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 21, Ljubljana, – in tudi v obcini: •Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina. Gradivo iz prve do tretje alineje prejšnje tocke bo v obdobju Stanovanjski objekti predstavljajo del nove stanovanjske soseske, ki je nacrtovana v skladu z visokimi bivanjskimi standardi. S strani biroja Arti future iz Maribora je naselje zasnovano na nacin, ki zagotavlja visoko stopnjo individu­alnosti, objekti pa bodo obdani z velikimi odprtimi povr­šinami, poraslimi z zelenjem in postavitvijo, ki bo zagota­vljala maksimalno osoncenost bivalnih prostorov. iz prejšnjega odstavka javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletnem portalu GOV.SI (povezava: https://www.gov.si/ drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-in-prostor/ javne-objave-ministrstva-za-okolje-in-prostor/) in spletni strani Direktorata za energijo pri Ministrstvu za infrastrukturo. III. Javna obravnava bo potekala v: – sredo, 13. aprila 2022, z zacetkom ob 16.00 v prostorih Obcine Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina, za obcini Hajdina in Videm. IV. Zaradi epidemioloških razmer bo javna obravnava potekala z upoštevanjem ukrepov Vlade Republike Slovenije za zajezitev širjenja okužb v skladu s priporocili in usmeritvami Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V. Javnost ima v casu javne razgrnitve, do 15. aprila 2022, možnost dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo, in sicer: – pisno na mestih javne razgrnitve (na obrazcu za pripombe), – po pošti na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, Ljubljana, s pripisom »plinovod Ljutomer–Kidricevo«, – elektronsko na naslov: gp.mop@gov.si, pri cemer naj se v rubriki »zadeva« navedejo kljucne besede »plinovod Ljutomer– Kidricevo«. Obrazec za pripombe je na voljo na mestih javne razgrnitve in na spletnem portalu GOV.SI. Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo bosta preucili pripombe in predloge ter do njih zavzeli stališce, ki bo objavljeno na spletnem portalu GOV.SI in posredovano udeleženim obcinam. Vse objekte bo povezovala skupna cesta, namenjena izkljucno naselju, ob kateri bo urejena vecina parkirnih površin za stanovalce, zato bo funk-cionalno zemljišce lahko v najvecji meri urejeno v zelenju, namenjeno stanovalcem in površinam za igro otrok. Vse javne površine znotraj obmocja bodo povezovale skupne sprehajalne poti zasebnega znacaja. Prvi cetvercek od skupno enajstih nacrtovanih objektov v prvi fazi se je že zacel graditi, medtem ko se bo gradnja trojcka in še enega cetverc­ka zacela še v spomladanskem casu. Investitor je podjetje MB investicije, d.o. o. V pritlicju objektov so zasnovani bi-valni prostori, kot so dnevna soba, kuhinja, kopalnica z WC in tehnicni-mi prostori, medtem ko bodo v man-sardi izvedeni spalni prostori s tremi spalnicami in vecjo kopalnico, vse v skupni površini dobrih 136 m˛ neto. Višina stropov mansarde bo omogo-cala še dodatno možnost izdelave odprte galerije ali igralnice za otro­ke. Vse enote bodo imele prostorne atrije z vrtovi, ki bodo z razgibano konfiguracijo objektov pripomogli k dodatni bivanjski kakovosti. Velikost posameznih parcel bo od 270 do 370 m˛, vsakemu objektu pa bodo dodatno pripadala še po dva do tri parkirna mesta, na katerih bo izve­dena predinštalacija za elektricno polnilnico. Pomemben vidik pri nacrtovanju je predstavljalo dejstvo, da je hiša dom, ki mora lastnikom zagotavljati vse, kar je za udobno in varno bivanje potrebno. Posamezne stanovanj­ske enote so zasnovane racionalno, vendar z visoko stopnjo energetske ucinkovitosti in možnostjo prilagaja­nja notranjih prostorov glede na raz­licne življenjske potrebe kupcev. Nosilne stene objekta bodo zgraje­ne s klasicnim opecnim votlim zida­kom debeline 30 cm, vgrajeval se bo nadstandardni sistem oken Schucco living 82 s sedemkomornim profilom in troslojno zasteklitvijo. Vse osonce­ne okenske površine bodo sencene s podometnimi sencili na motorni pogon. Zaradi zagotavljanja visokih bivanjskih standardov in energetske ucinkovitosti objekta bodo fasade objektov izvedene z EPS-izolacijo debeline 20 cm. Ugodna postavitev objektov in osoncenost streh bosta omogocali enostavno namestitev samooskrbnih soncnih elektrarn, za katere bo že izvedena predpriprava. Zgrajeni objekti bodo imeli skladno z visokimi bivanjskimi standardi zago­tovljeno komunalno infrastrukturo, ki jo Obcina Hajdina že izvaja. Info za splošne informacije: info@le­snina-mg.si ali bostjan.mencinger@ mb-investicije.si Boštjan Mencinger, dipl. inž. str., predsednik upravnega odbora Lesnina MG oprema OBJAVA JAVNI RAZPIS O DODELJEVANJU POMOCI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBCINI HAJDINA ZA LETO 2022 Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proracuna RS (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16), Pravilnika o dodeljevanju pomoci za ohranjanje in razvoj kme­tijstva ter podeželja v Obcini Hajdina (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 19/15 in 23/21; v nadaljevanju Pravilnik) in Odloka o proracunu Obcine Hajdina za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 29/21 in 5/22) objavlja Obcina Hajdina JAVNI RAZPIS O DODELJEVANJU POMOCI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBCINI HAJDINA ZA LETO 2022 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih financnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja na obmocju Obcine Hajdina za naslednje ukrepe: 1. UKREP A: Naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo, 2. UKREP D: Podpora delovanju neprofitnih organizacij na podrocju kmetijstva v Obcini Hajdina. II. VIŠINA SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v proracunu Obcine Hajdina za leto 2022 na proracunski postavki 1102404 Kmetijstvo po razpisu v skupni višini 19.000,00 EUR in na proracunski postavki 1102202 Izobraževanje – delovanje društev gospodinj v višini 11.524,00 EUR. Glede na to, da so proracunska sredstva omejena, bo dejanska višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravicenec, odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali vse pogoje tega razpisa. O razdelitvi in višini financnih sredstev odloca strokovna komisija. Najmanjši skupni znesek pomoci na kmetijsko gospodarstvo je 100 EUR, najvišji skupni znesek pa do 3000 EUR na kmetijsko gospodarstvo. DODELITEV POMOCI 1. UKREP A: Naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo 1. Splošne dolocbe (1) Do pomoci po Uredbi Komisije (EU), št. 1408/2013 so upravicena le podjetja, ki so dejavna v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, razen za: – pomoc, katere znesek je dolocen na podlagi cene ali kolicine proizvodov, danih na trg; – pomoc za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države clanice, in sicer pomoc, neposredno povezano z izvo­ženimi kolicinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucij­ske mreže ali drugimi tekocimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo; – pomoc, ki se dodeli pod pogojem, da se domacim proizvo­dom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi. (2) Ce je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in tudi v enem ali vec sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na podrocje uporabe Uredbe (EU), št. 1407/2013, se navedena uredba uporablja za pomoc, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, ce je na ustrezen nacin, na primer z locitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoci de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo. (3) Ce je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva in akvakulture, se dolocbe Uredbe (ES), št. 875/2007 uporabljajo za pomoc, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, ce je na ustrezen nacin, na primer z locitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoci de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo. (4) Skupni znesek vseh pomoci de minimis v kmetijstvu, ki se odobri in izplaca istemu upravicencu oziroma enotnemu podjetju iz drugega odstavka 2. clena Uredbe Komisije (EU), št. 1408/2013, ne sme presegati 25.000 EUR v katerem koli obdobju treh proracunskih let. (5) Skupni znesek vseh pomoci de minimis v kmetijstvu, ki se odobri in izplaca prejemniku oziroma enotnemu podjetju iz drugega odstavka 2. clena Uredbe Komisije (EU), št. 1408/2013, ne sme presegati 25.000 EUR v katerem koli obdobju treh proracunskih let, ne glede na obliko in namen pomoci ter ne glede na to, ali se pomoc dodeli iz sredstev države, obcine ali Unije. (6) Ne glede na dolocilo iz prejšnjega odstavka pa kumulativni znesek vseh pomoci de minimis v kmetijskem sektorju v katerem koli obdobju treh proracunskih let ne sme presegati nacionalne omejitve tretjega odstavka 3. clena Uredbe Komisije (EU), št. 1408/2013. (7) Do financnih spodbud niso upraviceni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do Obcine Hajdina ali do države. (8) Do sredstev za razvoj niso upravicena mikro, majhna in srednje velika enotna podjetja, ki so po Zakonu o financnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno precišceno besedilo) v prisilni poravnavi, stecaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekocega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. 2. Kumulacija pomoci (1) Poleg pomoci de minimis po tej uredbi se v zvezi z istimi upravicenimi stroški istemu upravicencu oziroma enotnemu podjetju ne sme dodeliti še državna pomoc, ce bi tako seštevanje povzrocilo intenzivnost pomoci, ki bi presegala intenzivnost, doloceno za posebne okolišcine vsakega primera v predpisih Unije. (2) Ce je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v enem ali vec sektorjih ali opravlja dejavnosti, ki spadajo na podrocje uporabe Uredbe Komisije (EU), št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi clenov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoci de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013), se pomoc de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje, v skladu s to uredbo, lahko kumulira s pomocjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim v gospodarstvu, do zgornje meje, dolocene v Uredbi 1407/2013/EU, ce je z locitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoci de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 1407/2013/EU. (3) Ce je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, se pomoc de minimis, dodeljena za dejav­nosti v sektorju kmetijske proizvodnje, v skladu s to uredbo, lah­ko kumulira s pomocjo de minimis, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture, do zgornje meje, dolocene v Uredbi Komisije (EU), št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi clenov 107 in 108 Pogod-be o delovanju Evropske unije pri pomoci de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (Uradni list EU L 190/14 z dne 28. 6. 2014), ce je z locitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoci de mini-mis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU), št. 717/2014. 3. Upravicenci Kmetijska gospodarstva s sedežem na obmocju Obcine Hajdina – pravne in fizicne osebe, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi 1 k Pogodbi, imajo v la-sti oziroma zakupu kmetijska zemljišca, ki ležijo na obmocju Obci­ne Hajdina in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev. 4. Naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (1) Pomoci bodo dodeljene naložbam v opredmetena ali neopred­metena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo. Naložbe morajo biti izvedene na obmocju Obcine Hajdina in se ohraniti vsaj dve (2) leti. (2) Cilji ukrepa: – izboljšanje splošne ucinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje; – izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standar­dov za dobrobit živali, ce zadevna naložba presega veljavne standarde Unije; – vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z ra­zvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vkljucno z dostopom do kmetijskih zemljišc, komasacijo in izboljša­njem zemljišc, oskrbo in varcevanjem z energijo in vodo. (3) Upraviceni stroški: – gradnja, nakup, vkljucno z zakupom, ali izboljšanje nepre-micnin, pri cemer je kupljeno zemljišce upraviceno le do 10 % skupnih upravicenih stroškov zadevne dejavnosti; – stroški za nakup materiala za gradnjo/adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji ter ureditev izpustov; – stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije; – nakup ali zakup mehanizacije in opreme (rabljene ali nove) do tržne vrednosti sredstev; – pridobitev ali razvoj racunalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. (4) Pomoc se ne dodeli za: – nakup proizvodnih pravic, pravic do placila in letnih rastlin, – zasaditev letnih rastlin, – dela v zvezi z odvodnjavanjem, – nakup živali, – naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Unije, – stroške, povezane z zakupnimi pogodbami, kot so marža za­kupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja, – obratna sredstva. (5) Financne dolocbe: Bruto intenzivnost pomoci: – do 50 % zneska upravicenih stroškov, – znesek pomoci se ustrezno zniža, ce bi z odobreno pomocjo presegli skupni znesek pomoci de minimis iz cetrtega od­stavka 6. clena Pravilnika. 2. UKREP D: Podpora delovanju neprofitnih organizacij na podrocju kmetijstva v Obcini Hajdina 1. Obcina sofinancira tudi programe na podrocju kmetijstva, ki ne predstavljajo državnih pomoci. 2. Cilj podpore je spodbujanje delovanja in povezovanja zainte­resiranih ljudi na podeželju, v okviru nevladnih in nepridobitnih oblik sodelovanja kmetov v društvih, povezanih s kmetijstvom (in gozdarstvom), ki s svojim delovanjem prispevajo k razvoju in ohra­njanju kmetijstva ter poseljenosti podeželja. 3. Upraviceni stroški: – sofinancirajo se programi dela društev s podrocja kmetijstva, ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo; – materialni stroški delovanja; – vlaganja v opremo, potrebno za delovanje društva; – prireditve (org. razstave, materinskega dne), ki jih izvaja dru­štvo; – izdajanje društvenega glasila in druge dejavnosti društva. 4. Upravicenci do pomoci: – pravne osebe – društva, ki izvajajo izkljucno neprido­bitno dejavnost na podrocju kmetijstva in se dodelijo upravicencem le za ukrepe, ki se izvajajo na obmocju Obcine Hajdina. Proracunska sredstva se upravicencem dodeljujejo v obliki dotacije. 5. Pogoji za pridobitev sredstev: – vloga, – dejavnost društva mora potekati na obmocju Obcine Hajdina, – seznam clanov društev. III. POGOJI ZA DODELITEV SREDSTEV Do sredstev so upraviceni vlagatelji, ki za ta namen še niso prejeli podpore javnih sredstev. Ce je upravicenih vlog vec, kot je razpo­ložljivih sredstev, se dodeljena sredstva linearno zmanjšajo vsem upravicencem. Pogoji za pridobitev po predhodno odobreni vlogi: – ustrezno dovoljenje/dokumentacija za izvedbo investicije; – racun in dokazila o placilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoc; – zbirno vlogo za neposredna placila za leto 2022 Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja; – drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske de­javnosti. IV. ROK IN NACIN PRIJAVE Rok za oddajo vlog: – do 18. 10. 2022 za ukrep A delitev pomoci, – do 10. 5. 2022 in 30. 11. 2022 za ukrep D delitev pomoci. Upravicencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev. Upravicenci lahko uveljavljajo pomoc iz obdobja od 18. 10. 2021 do 18. 10. 2022. Dokazila o placilu in placani racuni za izvedene aktivnosti morajo biti z datumom iz tega obdobja. Upravicena sredstva bodo izplacana v 15 dneh po podpisu pogodbe. Dodeljena sredstva mora upravicenec porabiti v obdobju od 18. 10. 2021 do 18. 10. 2022 za namen, za katerega so mu bila dode­ljena. Vloge – prijavne obrazce za ta razpis in vso zahtevano dokumen­tacijo – je treba dostaviti v zaprti ovojnici s pripisom »RAZVOJ PODEŽELJA« na naslov: Obcina Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina. Vloge bo obravnavala strokovna komisija v roku 30 dni od datuma, dolocenega za sprejem vlog. Vlagatelji bodo v roku 30 dni od odpiranja vlog obvešceni o odobritvi sredstev oziroma zavrnitvi s sklepom. Ce vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obvešcen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v dolocenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustre­zne zavrnejo. Brezplacne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Obcini Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina, v taj­ništvu obcine. Objavljeni so tudi na spletnih straneh Obcine Haj­dina: www.hajdina.si. Kontaktna oseba s strani obcine je direktorica Obcinske uprave: Lidija Terbulec, tel. 02 788 30 30. Župan Obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar OBJAVA JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE POMOCI ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBCINI HAJDINA ZA LETO 2022 Na podlagi Odloka o proracunu Obcine Hajdina za leto 2022 (Ura­dno glasilo slovenskih obcin, št. 29/21 in 5/22) in Pravilnika o do-deljevanju pomoci za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Obcini Hajdina (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 18/14 in 23/21) župan Obcine Hajdina objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE POMOCI ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBCINI HAJDINA ZA LETO 2022 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih financnih sredstev za uresnicevanje ciljev obcine na podrocju razvoja malega gospodarstva, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju pomoci de minimis za naslednje ukrepe: – sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij, – sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delov­ nih mest. II. VIR Razpoložljiva proracunska sredstva na postavki 1402101 Razvoj gospodarstva. III. VIŠINA RAZPISANIH PRORACUNSKIH SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v proracunu Obcine Hajdina za leto 2022 v višini 17.566,00 EUR na proracunski postavki 1402101 Razvoj gospodarstva. Za 1. ukrep sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij 14.566,00 EUR in za 2. ukrep sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest 3.000,00 EUR. IV. SPLOŠNI POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Upravicenci do pomoci so: – podjetja, ki imajo sedež na obmocju obcine in s krajem inve­sticije v Obcini Hajdina; – fizicne osebe s stalnim bivališcem v obcini, kadar gre za sofi­nanciranje samozaposlitve; – mikro in majhna podjetja, ki imajo sedež dejavnosti izven Obcine Hajdina, ce imajo poslovno enoto v Obcini Hajdina, v kateri zaposlujejo najmanj 2/3 oseb za nedolocen cas iz Obcine Hajdina (stalno bivališce) in investirajo na obmocju Obcine Hajdina. Za podjetje se šteje: – samostojni podjetnik posameznik; – majhno podjetje (zaposluje manj kot 50 oseb ter letni pro-met in/ali bilancna vsota ne presega 10 mio EUR); – srednje veliko podjetje (zaposluje manj kot 250 oseb ter letni promet ne presega 50 mio EUR in/ali bilancna vsota ne pre­sega 43 mio EUR). Pomoc, odobrena po pravilu de minimis, lahko praviloma pokriva do 50 % upravicenih stroškov (brez DDV). O višini zneska bo odlocala komisija, ki jo imenuje župan. Ce je upravicenih vlog vec, kot je razpoložljivih sredstev, se dodeljena sredstva linearno zmanjšajo vsem upravicencem. Do pomoci niso upravicena podjetja, ki: – so v prisilni poravnavi, stecaju ali likvidaciji; – so v težavah in dobivajo državno pomoc za reševanje in pre­strukturiranje; – sodijo v sektor ribištva in ribogojstva; – sodijo v sektor primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske sku­pnosti; – delujejo na podrocju predelave in trženja kmetijskih proi­zvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evrop­ske skupnosti v naslednjih primerih: – ce je znesek pomoci dolocen na podlagi cene ali kolicine za­devnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg; – ce je pomoc pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce; – nimajo poravnanih financnih obveznosti do obcine; – nimajo placanih prispevkov in poravnanih obveznosti do de­lavcev. V. OSNOVNI POGOJI RAZPISA PO POSAMEZNIH UKREPIH Pomoc se dodeli le, ce predstavlja spodbudo za izvedbo namera­vanega projekta oziroma je zanj nujno potrebna, kar pomeni, da ni možno dodeliti pomoci za projekte, ki so že izvedeni oziroma se že izvajajo. Obrestna mera se lahko sofinancira tudi za investicijo, ki je nasta-la po najetju kredita za posamezno investicijo do konca trajanja kredita. V zvezi z istimi upravicenimi stroški se pomoci de minimis ne sme kumulirati z drugo državno pomocjo, ce bi bila s tako kumulaci­jo presežena najvecja dovoljena intenzivnost pomoci, dolocena z uredbo o skupinskih izjemah ali v odlocbi, ki jo je sprejela Komisija (ES). 1. ukrep: Sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij Namen pomoci je pospešitev nastajanja podjetij in zagotavljanje pogojev za njihovo hitrejšo rast s sofinanciranjem materialnih in nematerialnih investicij. Upraviceni stroški za materialne investicije na obmocju obcine po tem razpisu so: – stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišc na obmocju obcine; – stroški izdelave investicijskih programov in pridobivanja pro-jektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov; – stroški nakupa, gradnje ali preureditve poslovnih prostorov; – stroški osnovnih sredstev, namenjenih posodobitvi dejavno­sti; – stroški obrestne mere za najete kredite za izvedbo material-ne investicije. Upraviceni stroški za nematerialne investicije so: – stroški nakupa patentov, licenc, know-how ali nepatentira­ nega tehnicnega znanja in programske opreme; stroški obrestne mere za najete kredite za izvedbo nematerialne investicije. Upravicenci do pomoci so podjetja iz 4. tocke tega razpisa, ki in-vestirajo v razvoj in razširitev dejavnosti, in podjetja, ki nimajo se­deža v obcini, vendar investirajo v dejavnost na obmocju obcine. Prejemnik pomoci mora zagotoviti vsaj 25 % lastnih sredstev za kritje stroškov posamezne investicije. Materialna in/ali nematerial­na investicija mora ostati v lasti upravicenca najmanj 3 leta. Zgornja meja intenzivnosti pomoci je 4.000,00 EUR na upravicen-ca (upoštevajo se racuni brez DDV). 2. ukrep: Sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest Namen pomoci je povecanje števila zaposlenih in ustvarjanje no-vih delovnih mest ter zmanjševanje brezposelnosti. Upraviceni stroški so: – stroški za realizacijo samozaposlitve v višini do 5 oziroma 10 minimalnih mesecnih plac; – stroški za odpiranje novega delovnega mesta v višini do 10 minimalnih mesecnih plac. Upravicenci do pomoci v primeru samozaposlitve so fizicne ose-be, ki imajo stalno prebivališce na obmocju obcine ali registrirano dejavnost na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, ce jim taka dejavnost pomeni edini in glavni poklic in je tudi poslovni sedež na obmocju obcine, in sicer do 10 minimalnih mesecnih plac za primer samozaposlitve brezposelne osebe, ki je bila najmanj 6 me-secev prijavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje kot aktivni iskalec zaposlitve, in do 5 minimalnih mesecnih plac za primer samozaposlitve predhodno zaposlene osebe. Upravicenci do pomoci v primeru odpiranja novih delovnih mest so podjetja iz 4. tocke tega razpisa in podjetja, ki imajo poslovni sedež izven obcine, ce imajo na obmocju obcine poslovni prostor in zaposlujejo za namen opravljanja dejavnosti v poslovnem pro-storu na obmocju obcine. Do sredstev je podjetje upraviceno v pri­meru zaposlitve osebe, ki ima stalno bivališce na obmocju obcine in ce nova zaposlitev pomeni povecanje skupnega števila zaposle­nih nad najvišjim stanjem v preteklem letu, brez upoštevanja upo­kojitev. Vsaka sofinancirana zaposlitev mora trajati najmanj 3 leta. Zgornja meja intenzivnosti pomoci je 1.000,00 EUR na upravicen-ca. VI. ROK ODDAJE VLOG IN NACIN PRIJAVE Rok za oddajo vlog je ponedeljek, 18. oktober 2022. Vlogo – prijavne obrazce in vso zahtevano dokumentacijo – je treba dostaviti v zaprti ovojnici s pripisom »RAZPIS – RAZVOJ GOSPODARSTVA« na naslov: Obcina Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina. 1. Osnovni podatki na vlogi Navedba vlagatelja, višina zaprošenih sredstev, namen pridobiva­nja sredstev in višina sredstev za izvedbo celotnega projekta ter številka transakcijskega racuna. 2. Dokumentacija – priloge K vlogi je treba priložiti še: – dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (odlocba o vpisu v register); – izkaz poslovnega izida, iz katerega je razvidno, da podjetje ni v težavah; – dokazilo davcne uprave o placanih prispevkih; – izjavo prosilca, da bo odobrena sredstva investiral na obmo-cju Obcine Hajdina; – izjavo prosilca o višini lastnih sredstev za isti namen; – izjavo prosilca, da za projekt ni dobil državne pomoci oziro-ma ce jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov, vkljucno z navedbo dajalca in o že odobreni in še neizplacani pomoci de minimis; – izjavo prosilca o kandidaturi za pomoc de minimis; – izjavo prosilca o povezanih družbah ter o združitvi ali razde­litvi podjetij. K posameznim projektom znotraj ukrepa je treba priložiti še: Sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij: – dokazilo o višini obresti za tekoce leto s strani izbrane po­slovne banke za materialne/nematerialne investicije. Sofinanciranje samozaposlitve in odpiranja novih delovnih mest: • v primeru samozaposlitve: – dokazilo, da je bil vlagatelj najmanj 6 mesecev prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot aktivni iskalec zaposlitve (dokazilo ZRSZ) oziroma – dokazilo o predhodni zaposlitvi (izpis obdobij zaposlitev izda ZPIZ); • v primeru odpiranja novih delovnih mest: – dokazila o zaposlitvi ljudi, ki še niso bili zaposleni oziroma so ostali brez zaposlitve; – dokazilo o celoletnem povprecju zaposlenih v podjetju v letu pred odprtjem delovnega mesta, tj. obrazec prijava--odjava (obrazec M1-M2) za pokojninsko in invalidsko zava­rovanje za vsakega izmed zaposlenih v letu pred odprtjem delovnega mesta. Vloge na ta razpis morajo biti vložene posebej za vsak ukrep. V primeru, da se znotraj ukrepa prijavljate z vec projekti, mora biti vsak projekt na svojem obrazcu. Vloga mora vsebovati vsa zahtevana dokazila. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna. Ce vloga ne bo popolna, bo vlagatelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obvešcen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v dolocenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Brezplacne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Ob­cini Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina. Objavljeni so tudi na spletnih straneh Obcine Hajdina: www.hajdina.si. Proracunska sredstva bodo odobrena vlagateljem – upravicen­cem – v odvisnosti od financnih zmožnosti obcinskega proracuna. Sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev, namenjenih za pospeše­vanje razvoja malega gospodarstva, bo sprejet najkasneje v roku 30 dni od poteka razpisnega roka oziroma popolne vloge upravi-cenca. Pomoc de minimis se ne glede na datum izplacila šteje za dodelje-no z dnem pravnomocnosti sklepa o dodelitvi sredstev. Informacije: Obcinska uprava Obcine Hajdina, tel. 02 788 30 30. Župan Obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar AED ali avtomatski zunanji defibrilator je naprava, ki lah­ko s pomocjo elektricnega sunka ponovno požene srce in s tem tudi reši življenje. Naprava je preprosta in povsem varna ter jo ob sledenju navodilom lahko uporablja vsakdo. Uporaba defibrilatorja še ne rešuje življenja, je pa zelo koristen in priporocljiv do-datek k temeljnim postopkom oživljanja. Tudi v vsakem naselju Obcine Hajdina je namešcen vsaj en defibrilator in vsi so javno dostopni. Defibrilatorji so na naslednjih lokacijah: – Draženci 74b (dom vašcanov), – Zg. Hajdina 44a (PSC, sedež obcine), – Zg. Hajdina preko proge (športni park), – Sp. Hajdina 62a (gasilski dom), – Sp. Hajdina (športni park), – Skorba 36a (dom krajanov), – Hajdoše 41b (gasilski dom), – Slovenja vas 56a (gasilski dom). – Gerecja vas 14a (gasilski dom). – racune z dokazili o placilu za izvedene aktivnosti z datumom iz obdobja od 18. 10. 2021 do 18. 10. 2022; – stroške obrestne mere za najete kredite za izvedbo material-ne/nematerialne investicije; – pogodbo o najetem kreditu; VABILO NA STROKOVNO PREDAVANJE Obcina Hajdina organizira v torek, 29. marca, ob 18. uri v Domu krajanov Skorba predavanje o upo­rabi defibrilatorja. Vabljeni obcanke in obcani! Kmetijski inženir Ivan Brodnjak, kmetovalec iz Hajdoš, vodja ptujske izpostave kmetijskih svetovalcev ter izjemen strokovnjak s podrocja pridelave poljšcin, je za svoj rojstni dan, ki ga je slavil lani decembra, dobil prav posebno darilo. Uprava za varno hrano in varstvo rastlin mu je namrec na ta dan poslala potr­dilo, da je v register sort vpisala njegovo novo sorto ajde, ki jo je poimenoval Hajdoše. Sorta Hajdoše je od 17. decembra 2021 vpisana v sortno listo pri UVHVVR. Nova sorta ajde Hajdoše se mocno razlikuje od obstojecih sort po de­belini zrnja, razvejanosti in zakljuce­nosti cvetov – storžkov. Po štirih letih strokovnega dela je Brodnjak vzgojil novo sorto ajde, ki je zdaj tudi uradno potrjena. Odlocitve je bil Brodnjak zelo vesel, kot pravi, pa ga caka še veliko dela in da žlah­tnjenje še ni koncano, saj želi sorto še izboljšati. Zakaj ravno ajda in kaj mu je dejansko uspelo po dolgoletnem zavzetem delu, je bolj podrobno po­jasnil na krajšem sprejemu v prostorih obcine, kjer mu je za to izjemno delo cestital župan mag. Stanislav Glažar. »Presrecen sem, da mi je uspelo, lahko recem, da je registracija nove sorte ajde najvecji uspeh v moji kmetijski karieri,« ni skrival navdušenja Brodnjak. »Prvi rezultati kažejo, da je moja ajda bistve-no rodnejša od vseh obstojecih tujih in domacih sort, ki jih je mogoce dobiti pri nas. Kot kažejo rezultati, ima tudi šte­vilne druge prednosti pred obstojecimi sortami: je zelo odporna, ima izredno debela zrna, je razvejana in medovita, enakomerno zori, za sabo pa pusti tudi ogromno slame, ki nato služi kot gnoji-lo za naslednjo kulturo.« Besedilo in foto: TM Župan Glažar je cestital Ivanu Brodnjaku, ki je vzgojil novo sorto ajde. Komisija za mlade je dejavna na raz­licnih podrocjih v obcini cez vse leto. Ob koncu leta smo se odlocili organi­zirati predavanje na temo Mladi na trgu dela. V sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje, OS Ptuj, smo izbrali aktualno temo in s pomocjo svetoval­ke za mlade brezposelne do 30. leta izvedli spletno predavanje. K udeležbi smo povabili vse mlade možnosti in dolžnosti. Predstavljeno vilko še zmanjšati. Mlade želimo v v Obcini Hajdina in širše. V sklopu je bilo tudi aktualno stanje na trgu cim vecjem številu obdržati v doma­predavanja nam je gostja predstavila dela na obmocju OS Ptuj. ci obcini in tako skrbeti za nadaljnji vlogo Zavoda za zaposlovanje Repu-V decembru je bilo po statisticnih po-razvoj obcine. blike Slovenije in nacine, skozi katere datkih v Obcini Hajdina brezposelnih Tjaša Glažar, si lahko mladi brezposelni povecajo 19 mladih (med 15. in 29. letom). Z clanica Komisije za mlade Obcine zaposlitvene možnosti. Skozi pravice organizacijo takšnih dogodkov in Hajdina in obveznosti so mladi spoznali svoje ozavešcanjem mladih želimo to šte­ V sredo, 9. marca, je župan Obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar v pro-storih obcine v družbi sodelavcev sprejel Ksenijo Cebek iz Dražencev, ki je ena od 212 kvackaric iz vse Sloveni­je, ki so konec lanskega leta uspešno koncale svoje delo v okviru vsesloven­skega projekta Slovenija kvacka. Ksenija je bila zelo ponosna, saj ji je bil zaupan grb domace obcine. Dela se je izkušena kvackarica lotila za­vzeto in natancno, v roku je opravi-la svoje delo in konec lanskega leta predstavila svoj izdelek. Velik skvac­ kani grb Obcine Hajdina je zdaj že v vljeno delo je avtorici skvackanega izvirnih izdelkov. okvirju in je dobil svoje stalno mesto grba cestital župan Glažar ter ji za-TM v prostorih obcine. Za uspešno opra-želel še veliko ustvarjalne energije in Slovenski kulturni praznik smo pocastili s šolsko-obcinsko video prireditvijo. Februar prinaša veliko zanimivega – od kulturnih drobtinic, nasmejanih obrazov in šegavosti v pustnem casu do majhnih presenecenj in pozornosti ob valentinovem ter sprošcenih pocitniških dnevov, ki se jih zagotovo veselimo in jih je vsak obarval po svoje. Tudi letošnji program ob slovenskem kulturnem prazniku smo zaradi korona razmer zasnovali nekoliko drugace – v sodelovanju z Obcino Hajdina, prostor dogajanja pa po­stavili v novo knjižnico, ki je resnicno velika pridobitev letošnjega šolskega leta in ponos hajdinske šole. Knjižni-ca je naše kulturno in družabno sticišce, miren prostor za branje, razmišljanje, pogovor, ucenje, ustvarjanje … Tocke programa smo postavili na hodnik, med knjižne police, ob mize, kjer se je odvijala kulturna zgodba 2022. Z ucenci OŠ Hajdina smo želeli prikazati pomen sloven-ske kulture s Prešernom na celu, prebrati nekaj literarnih iskric iz šolskega literarnega glasila Najdihojca, vse pove­zati s toplino družabnega in bralnega prostora ter pouda­riti medgeneracijsko sodelovanje v našem kraju. Uvod in zakljucek programa je zaobjel na novo oblikovani zbor – Mešani pevski zbor Hajdina, v zakljucku pa so se ucencem pridružili tudi Moški pevski zbor PGD Hajdoše in hajdin­ske recitatorke Cecilija Bernjak, Terezija Filipaja, Antonija Krajnc, Francka Cartl, Olga Vidovic in Janja Bratuša, ki so nas prevzele s svojimi avtorskimi pesmimi in ponesle v neki drugi svet. Video prireditev smo si ogledali v petek, 4. 2. 2022, in nato nadaljevali s kulturnimi minutami, ki jih je vsak ucitelj obli­koval po svoje. Petkov dan je potekal v kulturnem duhu in resnicno me veseli, da smo ponovno dokazali, kaj pomeni združiti moci, iskreno sodelovati, zaupati, pokazati spo­štovanje do vsega, kar ustvarjamo. Posebna zahvala velja Branku Veselicu in ekipi SIP TV, ki je poskrbela za snemanje in resnicno lep zakljucni izdelek. Resnicno nam želim, da nas kultura spremlja na vsakem koraku. Spomnim se besed enega izmed gostov na prire­ditvi pred leti: »Kultura cloveka se prepozna, ko vstopi v pro-stor, ko zacne govoriti, ko sede za mizo, kako se obnaša do drugih … in še mnogo vec.« Spoštujmo torej lep slovenski jezik in lepote naše domovi­ne z zavedanjem, da vsaka rec obstane le, ce jo negujemo, ji namenjamo svojo pozornost in ljubezen. Irena Vesenjak, uciteljica slovenšcine in vodja prireditve Utrinki letošnjega slovenskega kulturnega praznika v Obcini Hajdina. V prostorih nove knjižnice OŠ Hajdina je nastala posebna oddaja, posvecena Prešernovemu prazniku. Foto: Tatjana Mohorko Tisti, ki boste v naslednjih tednih vstopili v pritlicne prostore, kjer ima sedež uprava Obcine Hajdina, si vzemite nekaj trenutkov casa za vsaj »mimobežni« Pa zacnimo naš sprehod z leve strani, ko stopimo obisk letošnje likovne razstave. v razstavišce. Avtorja sta Anton Gojkovic in Cecilija Kot vsako leto ob slovenskem kul­turnem prazniku, 8. februarju, smo jo pripravili clani Likovno-fotograf­ske sekcije obcine Hajdina, ki je tudi tokrat medgeneracijsko zastopana. Zaradi koronskih ukrepov je spet od­padlo uradno odprtje razstave; ta bo na ogled do nadaljnjega. Objavljamo »sprehod po razstavi-šcu«, kot je bilo videti po zakljucku obešanja slik. Nekaj motivov je po­svecenih tudi do 1. februarja trajajoci odlicni razstavi Društva gospodinj Draženci, ki je predstavilo razlicne predmete iz življenja v naših krajih v preteklosti. Vsi sodelujoci na po­stavitvi smo uživali ob soustvarjanju pogleda na zanimiva dela. Naj vas ne Bernjak. moti nekoliko valovanja obešenih slik. Izkoristili smo žebljicke v steni, da nismo prevec poškodovali zidu. Kljuci razstavišca so na voljo v tajni­štvu Obcine Hajdina v casu uradova­nja, razstavo pa si je možno ogledati tudi po vnaprejšnjem dogovoru s predsednico Likovne sekcije Cecilijo Bernjak (tel. 041 932 401). Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak Maksimiljan Kampl je praznoval že 102 leti Najstarejši obcan Obcine Hajdina Ma-ksimiljan Kampl je 18. januarja doca­kal castitljivi 102 leti. Rojstni dan je praznoval v dobri družbi skupaj z ženo Marto v Kidricevem, v enoti Doma upokojencev Ptuj, kjer živita zadnji dve leti in kjer so slavljencu pripravili prav prijetno presenecenje. Župan Obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar je skupaj z direktorico obcinske uprave Lidijo Terbulec že v praznicnem decembru v domu upokojencev obiskal najstarejšega obcana hajdinske obcine Maksimiljana V Obcini Hajdina so na svojega naj- Kampla in njegovo ženo Marto. starejšega obcana zelo ponosni, saj vsem zdravja do prihodnjega leta, ko upokojencev Vesna Šiplic Horvat v je redko mogoce srecati gospoda se bodo spet srecali na praznovanju. družbi svojih sodelavcev. pri tako visoki starosti še vedrega in Gospodu Maksimiljanu so ob jubile-Posebej vesel pa je bil slavljenec obi­cilega, je ob obisku pri gospodu Ma-ju prišli cestitat tudi njegovi domaci, ska svojih pevskih prijateljev, ljudskih Vsem, ki so pocastili visoki jubilej najstarejšega ksimilijanu povedal župan Obcine hcerka Renata in sin Ljubomir s par-pevcev s Hajdine, ki jih je pred leti vo­ Hajdincana, se je slavljenec zahvalil z izbranimi Hajdina mag. Stanislav Glažar. Ob tej tnerjema, v imenu Društva upokojen-dil in z njimi vrsto let tudi prepeval. mislimi, ki jih je koncal z besedami: »Ce bo šlo tako priložnosti je skupaj z direktorico haj­cev Hajdina je najstarejšemu clanu Lepa slovenska pesem se je slišala naprej, sploh ne bom mogel umreti.« dinske obcinske uprave Lidijo Terbu-cestitala predsednica Anica Dreven-tudi tokrat v cast slavljencu in njego­lec slavljencu iskreno cestital, se mu šek, vse dobro pa je slavljencu zaže-vemu 102. rojstnemu dnevu. zahvalil za vse dobro, kar je naredil za lela tudi direktorica ptujskega doma TM Zapeli svojemu ustanovitelju ob stodrugem rojstnem dnevu V torek, 18. januarja, so se tudi Ljudski pevci KPD Stane Petrovic in DU Hajdina pridružili županu in direktorici uprave Obcine Hajdina mag. Stanislavu Glažarju in Lidiji Terbulec ter predsednici Društva upokojencev Hajdina Anici Drevenšek. Zbrali so se v Domu upokojencev Ptuj – Enoti Park v Ki-dricevem, kjer so skupaj z direktorico mag. Vesno Šiplic Horvat in njenima sodelavkama iz Enote Park nazdravili najstarejšemu stanovalcu doma in obcanu Obcine Hajdi­na Maksimiljanu Kamplu, ki je ta dan praznoval svoj sto­drugi rojstni dan. Ob njem so bili tudi žena Marta ter hcer­ka Renata Žagar z možem Mirkom in sin Ljubomir Kampl z ženo Miro. Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak Franc Ules je po srcu ostal Hajdošan V julijski številki Hajdincana smo ob-širno predstavili našega rojaka iz Haj­doš, Franca Ulesa, ki z ženo Mijo uživa zasluženo jesen življenja v Crnucah. 1. februarja 2022 je dopolnil devet de­setletij zelo vsestransko aktivnega ži­vljenja, s katerim si je pridobil spošto­vanje in sloves v okolju, kjer je delal in kjer živi. Ob nedavnem jubileju se mnogim cestitkam pridružujemo tudi v Obcini Hajdina, kjer smo upraviceno ponosni na strokovnjaka, ki izvira iz naših krajev. Silvestra Brodnjak Diamantna poroka zakoncev Kiseljak Visok zakonski jubilej, kar 65 let poroke, sta v krogu družine in sorodnikov 25. februarja praznovala Angela in Avguštin Kiseljak iz Gerecje vasi. Slovesnost diamantne poroke je bila v župnijski cerkvi sv. Martina na Hajdini, kjer sta civilni obred opravila hajdinski podžupan Franc Krajnc in clan obcinskega sveta Vladimir Abraham. Slavnostno mašo sta daro­vala farni župnik naddekan Marijan Fesel in kaplan Primož Lorbek. S pesmijo je jubilanta pocastil solist Uroš Sagadin. Vsa mlada, polna življenja in velikih pri-cakovanj sta nevesta Angela Kiseljak, rojena Kaisersberger, in ženin Avguštin Kiseljak svoj življenjski da izrekla pred natanko 65 leti, 23. februarja 1957, na Hajdini. Skupen dom sta si uredila v ro­dni Gerecji vasi, od koder oba izhajata. Trdna volja, vera in povezanost – vse to jima je pomagalo ohraniti življenjsko moc in trdnost v vseh 65 letih skupne­ga življenja. Danes po njunih stopnjah hodijo njuni najdražji: hcerka Majda ter sinova Janez in Dušan. Ponosna sta na svoje vnuke: Gorana, Tomaža, Saša, Kajo, Špelo in Taro, sta pa tudi že pra­babica in pradedek pravnukom: Ajdi, Tinkari, Kiamu in Sofiji. Zakoncema Kiseljak ob diamantnem slavju iskrene cestitke tudi iz uredništva Hajdincana! TM V Gostilni Celan so se kot obicajno vsako leto decembra tudi 22. 12. 2021 zbrali clani Društva upokojencev Hajdina, ki aktivno delujejo v upravnem in nadzornem odboru, disciplinskem razsodišcu ter v razlicnih komisijah društva, pa po­verjeniki za vse vasi Obcine Hajdina. Imeli so zadnji skupni sestanek, na katerem so na kratko pregledali delo v casu od zbora clanov, ki je bil v avgustu. Ugotavljali so, da je korona tudi v društvu upokojencev pustila precejšnje posledice, ki jih bo treba v letu 2022 cim prej zaceti odpravljati. V društvu ugotavljajo, da se število clanov zadnje case šceno zahajamo v pisarno društva na razlicne sestanke zmanjšuje. Želijo si, da bi se zaceli vkljucevati mladi upo-pa tudi v dvorano, kjer potekajo treningi v kegljanju in kojenci, ki so pred kratkim nehali hoditi v službo. pikadu. Na vajah se zbirajo ljudski pevci, zacele so tudi Vsi prisotni so priznali, kako zelo so pogrešali druženje in pevke, aktivirala se je Komisija za kulturo, ki ima nekaj sodelovanje, saj so bile okrnjene skoraj vse dejavnosti. V dobrih zamisli o delu. A o tem v naslednjem Hajdincanu. medsebojnih pogovorih so že kovali nacrte za prve dni januarja. Sedaj, ko nastaja ta prispevek, lahko recemo, da je novo leto prineslo precej svežega vetra. Ceprav še Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak vedno hodimo z maskami na obrazu, nekoliko bolj spro- Kar pomnim, srecujem gospoda Ignaca Gojkoška iz Dražencev na cesti kot ko­lesarja, tu in tam sem ga prehitela tudi na traktorju. Na glavi klobuk in na ustih vedno prijazen nasmeh ter temu primerna vljudna beseda. Takšen je bil tudi 21. januarja 2022, ko smo ga obiskale na njegovem domu predstavnice Društva upokojencev Hajdina – predsednica Anica Dreven­šek, dolgoletna tajnica, sovašcanka Marica Kaucevic, poverjenica za Dra­žence Štefka Cestnik in avtorica tega zapisa. Gostoljubno nas je sprejel v veliki do­maci kuhinji, kjer mu je na pomoc pri postrežbi priskocila gospa Marija, mama sinove partnerice iz Štor, ki se je izkazala kot odlicna slašcicarka, saj je slavljencu spekla tudi imenitno torto. Nato je sledilo obujanje spominov na case, ko si je gospod Ignac, ki mu je njegov oce izmed devetih otrok zaupal posestvo, da bo zanj skrbel kot dober gospodar, izbral življenjsko sopotnico Marijo. Žal ga je leta 1981, komaj de­vetintridesetletna, zaradi neozdravljive bolezni pustila samega s tremi sinovi: Ivanom, Stankom ter Ignacem in štiri­letno hcerko Marjanco. Kako je zmogel? »Ob pomoci mojih zlatih sester, svakinje in tudi nekaterih dobrih ljudi v vasi. Ena je prišla speci kruh, druga posejat in posadit na vrtu … Štirim otrokom ne bi šla nobena za maceho. Hodil sem na sezonsko delo, pozimi nalagat les na vagone v Kidrice­vo in Moškanjce, dosti pa sem poma-gal sestram in bratu. Oni pa meni,« se je tistih težkih let spomnil tudi tokrat. Veliko vsega pa je vendarle bil primo-ran narediti tudi iz opisa »del in nalog« gospodinje. Nekoliko lažje je bilo, ko je zrasla hcerka Marjanca, ki je poprijela tudi za ženska opravila. Oce Ignac je bil vedno napredno mi­slec clovek in po njem so se zgledovali vsi njegovi otroci. Med prvimi v vasi je k hiši pripeljal traktor in potrebne pri­kljucke, da so si nekoliko olajšali delo Jubilant Ignac se le težko loci od svojega klobuka. Letos je od hcerke Marjance dobil novega in ime­nitno se mu poda. Da bi ga še dolgo zdrav, srecen in zadovoljen nosil »za ta boljše prilike«, kot rece. na njivah pa tudi v Halozah, kjer so imeli travnike, gorice in tudi precej sa­dnega drevja. Vcasih je tudi po ves te-den ostajal v Doleni, da je opravil vse, kar je moral. Rad je pomagal tudi sovašcanom in pravi, da bi še danes z veseljem sedel na traktor, a se boji policije, ker ni podalj­šal veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ce kaj obžaluje v življenju, je to, da ni šel delat vozniškega izpita tudi za avto, potem ko je opravil izpit za moped in traktor. Tako mu je ostalo kolo edino prevozno sredstvo vse do danes, ko se še vedno odpelje z njim na pokopali-šce in k maši, ko je to možno. Korona je tudi njega precej odrezala od življenja na vasi. Kljub devetim križem, ki mu jih je naložilo življenje, še vedno budno spremlja dogajanje na domaci kmetiji in tudi na vasi, po svojih najboljših mo­ceh pa poprime še tudi za tista dela, ki so njegovim letom primerna. Slavljenec Ignac je tudi dolgoletni clan Društva upokojencev Hajdina. Zelo rad se je udeleževal ekskurzij in izletov, da je prišel skupaj s svojimi sovrstniki. Ima še vedno zelo dober spomin, zato je z njim prijetno pokramljati. Zelo vesel je obiskov svojih vnukov. Deset jih ima in upa, da se bo ucakal tudi kakega prav­nuka. Da bi bila tudi leta do stotke taka, kot so sedanja, in da bi se vse, kar nas trenutno dela nemocne in zaskrbljene, obrnilo na bolje, mu iz vsega srca želimo vsi, ki ga cenimo in spoštujemo. Številnim cestit­kam se pridružuje tudi uredništvo Haj­dincana. Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak Clanice Društva žensk Hajdoše so se 8. marca srecale na že tradicionalnem praznovanju dneva žena, tokrat v Hotelu Roškar v Hajdošah. Srecanje se je zacelo z zanimivim predavanjem motivatorke Monike Kelenc o zdravem življenju. Sledil je zbor clanic, na katerem je predsednica Majda Turnšek uvo­doma predstavila delo v preteklem letu in nacrt za leto 2022, ki so ga clanice soglasno potrdile. Zbora se je udeležil tudi župan Obcine Hajdi­na mag. Stanislav Glažar. Pohvalil je delo žensk, jim cestital ob dnevu žena in jim podaril nageljne. Vaški odbor Hajdoše je ženskam ob pra­zniku podaril ciklame. Sledila sta vecerja in veselo druženje, z lepimi melodijami pa so ženske presenetili mladi muzikanti iz Hajdoš. Cutiti je bilo, da so vse pogrešale druženja, ki so bila v preteklih dveh letih okrnjena, in slišati je bilo, da se clanice zelo veselijo srecanj in drugih aktivnosti, ki so napovedane za v pri­hodnje. Besedilo in foto: Hilda Bedrac Na zboru in priložnostnem srecanju clanic Društva žensk Hajdoše se je oglasil tudi hajdinski župan Glažar. Na srecanju se jim je pridružila motivatorka Monika Kelenc. Ladjomanija je prevzela Do zakljucka redakcije je bilo v Ob­cini Hajdina izdelanih 34.000 ladjic tudi mnoge v Obcini clanic društva žena, ki so bile po­budnice akcije, 45.990 pa jih je iz Hajdina Društva upokojencev Hajdina, ki vkljucuje Šolo zdravja Slovenja vas, Društvo žena in deklet Gerecja vas, skupino upokojencev iz Skorbe pa Na dan spomina na žrtve holokavsta, 27. januarja 2022, smo se pri clanici Društva žena in deklet obcine Hajdina tudi iz Prebolda, Poljcan in Kranjske Nadi Gojkovic na delovnem klepetu ob kavi zbrale dolgo- Gore. Skupno število znaša 81.900 letna, a sedaj že nekdanja predsednica Marija Pulko, Dani- ladjic. ca Serdinšek in m. m. (moja malenkost). S seboj smo pripeljale škatle s 4032 Danicinimi in 840 Ma-rijinimi ladjicami, ki smo jih dodale 15.300 primerkom, na- Upokojenske vrste so se v pustnem casu strnile tudi v Skorbi pri Meglicevih. Ugotovili smo, da je zelo pri­ stalim pod Nadinimi prsti. Moje sogovornice so bile med jeten ustvarjalni klepet ob tem, ko roke same ustvarjajo papirnato zbirko ladjic. Ko pa nas je obiskala še prvimi, ki so v naši obcini prisluhnile pobudi UP-ornika dobrodelna ciganka z narezkom in kozarckom dobre kapljice, je storilnost še narastla. Borisa Krabonje, prof. zgodovine z mariborske ekonom­ske šole (ki že od aprila 2016 s svojimi sodelavci išce na-cine, kako bi pomagali socialno najranljivejšim skupinam iz njihove življenjske stiske), za izdelavo papirnatih ladjic v spomin na šest milijonov žrtev holokavsta v 2. svetovni 20.172 ladjic naše trojice »ladjedelk« je bilo cez nekaj dni V Društvu žena in deklet Gerecja vas so prav tako odpeljanih v Maribor na prevzemno mesto, ki je na Za­ združili prijetno s koristnim. Tudi na predvecer grebški c. 22. Vsak cetrtek od 15. do 19. ure je tam UP-or­ osmega marca so se clanice zbrale za mizo in za­ nikova ekipa, ki prevzame pošiljke in jih natancno eviden­ okrožile število 5000 izdelanih ladjic. Clanica Anica tira. Drevenšek, ki je hkrati tudi predsednica Društva Zbirno mesto je tudi na sedežu Društva upokojencev Haj­ upokojencev Hajdina, pa je povedala, da imajo dina, kjer jih lahko oddate vsako sredo med 9.00 in 10.00. upokojenci pripravljenih 32.400 ladjic, da jih od- Do 28. februarja je bilo prevzetih 2,6 milijona ladjic. peljejo v Maribor. Tu zraven je tudi mojih trenutno 2600 kosov. vojni. Foto: Anica Drevenšek Boris Krabonja, pobudnik izdelovanja ladjic, ki jih bodo zbirali do 9. maja letos, je z odzivom zelo zadovoljen. »Po zakljucku te akcije sledi drugi del, ki ga imajo v rokah štu­denti arhitekture, ki bodo izdelali umetniško inštalacijo. Ta bo na voljo za vodeni ogled, ki bo obiskovalce pope-ljal v case holokavsta, pred katerimi si ne smemo zatiskati oci. Ladjice bomo na koncu dogajanja poslali v reciklažo. Zbrani denar bo namenjen društvu UP-ornik za placilo naj­nujnejših položnic in nakup trgovinskih darilnih kartic za številne uporabnike,« je povedal njegov ustanovitelj. Na spletni strani https://www.up-ornik.si/ si lahko ogleda-mo potek akcije, v naši fotoreportaži pa aktivnosti v Obcini Hajdina. Prepricana sem, da se bo po branju teh vrstic še kdo prikljucil množici iz vse Slovenije, ki podpira prizade­vanje UP-ornika. Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak V praznicnem decembru so se naselja v Obcini Hajdina odela v praznicno podobo. Na obisku pri najmlajših je bil tudi dobri decembrski mož Boži-cek. Z oldtajmerjem ga je škrat popeljal po vseh naseljih hajdinske obcine, kjer so ga otroci pricakali z navdušenjem, Bo-žicek pa jim je povedal pravljico, zaže­lel prijetne praznike in veliko dobrega v novem letu ter razdelil darila, ki jih je za otroke pripravila Obcina Hajdina. Besedilo in foto: TM Božicek in škrat sta obiskala otroke po vseh naseljih Obcine Hajdina. Izvirne jaslice smo opazili tudi v Gerecji vasi pri dru­žini Drobnic - Vidovic. Po letu dni predaha je bila v Domu krajanov Skorba znova pustna delav­nica, na kateri so spretne roke vseh generacij vašcanov izdelovale rože in verige iz krep papirja. Glavnino teh barvitih izdelkov so izde­lali za domace orace, nekaj pustnega okrasja je ostalo še za okrasitev doma krajanov in okolice, rože in verige iz krep papirja pa so v pustnih dneh kra­sile tudi domove po Skorbi. Pustna de­lavnica je bila znova dobro obiskana in prav nic ni moglo zmotiti letošnjega odlicnega pustnega vzdušja, kar je po­trdila tudi predsednica KD in Vaškega odbora Skorba Renata Gabrovec. Moc­no si želi, da tovrstna druženja v priho­dnje ostanejo in jih dopolnijo z novimi idejami. Besedilo in foto: TM Na pustno soboto zgodaj zjutraj so se na pot po domaci vasi že po tradiciji podali oraci, pokaci in koranti, clani KD Skorba. Letos jih je bilo v skupi­ni še vec kot prejšnja leta in z dobro voljo so se tudi letos podali na pot po domaci vasi. Od hiše do hiše so pri­našali sreco za dobro v novem letu in povsod zaorali tudi za dobro letino. Posebej lep sprejem so oraci doživeli na kmetiji Jožeta in Dragice Meglic, kjer sta jih gospodar in gospodinja pricakala ob bogato obloženi mizi in prosila, da zaorjejo za dobro v novem letu. Od Meglicevih so se oraci podali koncali opravljanje svojega poslan-vski fašenk. še na sosednje domacije in povsod so stva, v domu krajanov pa je bila na Besedilo in foto: TM bili lepo sprejeti. Proti veceru so oraci pustno soboto zvecer zabava Skorbo­ Kaplan Primož Lorbek na pustno soboto v družbi gerecjevaških oracev Foto: arhiv ŠD Gerecja vas najprej prejeli blagoslov hajdinske­ga kaplana Primoža Lorbka, se nato okrepcali in odpravili na dolgo pot po vasi. Hodili so od hiše do hiše in do­macinom prinašali dobro in odganjali zlo, zaorali za dobro letino, pokaci so zapokali, pridružili pa so se jim tudi koranti in muzikanta. Besedilo in foto: TM Šolske zimske pocitnice so letos sovpadale s pustnim casom in tudi v KD Skorba smo ta cas z veseljem izkoristili za razlicna pustna dogajanja v vasi. Zaceli smo z delavnicami ob izdelovanju pustnih rož iz krep papirja, nadaljevali pa s pustnim pohodom skorbovskih oracev po vasi in pustnim druženjem. Otrokom smo letošnje pocitniške dni popestrili še z otroško maškara-do, ki smo jo izpeljali na pustni torek v Domu krajanov Skorba. Maškaram vseh starosti smo pripravili pravo ple­sno zabavo ter jo zacinili s sladkimi prigrizki in pijaco, manjkali pa niso niti pustni krofi, s katerimi nas je pogosti-la gospa Jasmina. Casa je bilo dovolj še za izdelavo poslikave vseh, ki so si to želeli, za kar je poskrbela Manja. Dan po pustnem torku smo otrokom v sodelovanju z društvom Mali ustvar­jalci pripravili Lego delavnico, ob ka­teri so razvijali svoje spretnosti in krepili mišljenje ob sestavljanju lego kock ob pomoci racunalnikov. Skupaj so preživeli zanimivo in kreativno po­poldne. Veseli nas, da lahko tudi na takšen na-cin poskrbimo za zanimiva pocitniška dogajanja in koristno preživljanje pro-stega casa naših otrok. Besedilo in foto: RG Na trgu pred obcinsko stavbo je bilo najprej veselo rajanje za maske iz vrt-ca. Metuljcki so poleteli pred obcino Hajdina, kjer so radostno zaplesali, se veselili pomladi in se mastili s krofi. Pozdravil jih je hajdinski podžupan Franc Krajnc v družbi sodelavcev iz obcinske uprave in ravnatelja OŠ Haj­dina Mitje Vidovica. Žal pa je slabo vreme kasneje prepre-cilo, da bi se na pot od šole do obcin­skega trga podali še ucenci OŠ Hajdi­na, napravljeni v domiselne maske. Ostali so raje na šoli in pustno rajanje se je preselilo v šolsko telovadnico, kjer so plesali. Besedilo in foto: TM Pred zimskimi pocitnicami so si pu­stne maske nadeli tudi v hajdinskem vrtcu in osnovni šoli, osrednji dogo­dek – tradicionalni pustni sprejem zanje – pa je obcina pripravila v pe­tek, 25. februarja. Pustno rajanje na obcinskem trgu Zaradi slabega vremena je bilo pustno rajanje kar v šolski telovadnici, kjer je bilo prav tako prijetno vzdušje. Pustni cas je že za nami in v obcini Hajdina smo se letos spet lahko na­užili pustnih norcij. Posebej veselo je bilo že po tradiciji pri hajdinskih in draženskih korantih. V velikem številu so se koranti ED Haj­dina in Te-De Korant kluba Turnišce - Draženci v sredo, 23. februarja, zbrali na osrednjem obcinskem trgu, kjer jim je dobrodošlico v imenu obcine izrekel podžupan Franc Krajnc v druž-bi sodelavcev ter se jim tudi zahvalil za ohranjanje kulturne dedišcine in enkratnega poslanstva. Ob tej prilo­žnosti jih je obcina pogostila s krofi, na stojnici pa so domaco kapljico po­nudili hajdinski kletarji. Med koranti je bil tudi Aleš Ivancic, predsednik Zveze društev kurentov. Na priložnostnem sprejemu se je za­hvalil vodstvu obcine za podporo sku­pinam, ki ohranjajo tradicijo kurenta in njegovega obredja. Besedilo in foto: TM OSNOVNA ŠOLA HAJDINA tel.: 02 788 1272 PE VRTEC NAJDIHOJCA tel.: 02 788 1260 Sp. Hajdina 24, 2288 Hajdina faks: 02 788 1261 https://sites.google.com/site/ vrtecnajdihojca.hajdina@ vrtechajdina/ gmail.com o-hajdina.mb@guest.arnes.si OBJAVA JAVNI RAZPIS ZA VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V VRTEC ZA ŠOLSKO LETO 2022/2023 Starše predšolskih otrok obvešcamo, da bo od 1. 3. 2022 do 31. 3. 2022 potekalo zbiranje prijav za vpis otrok v Vrtec Najdihojca Hajdina za šolsko leto 2022/2023. Vloga za vpis otroka v vrtec je objavljena na spletni strani Oš Hajdina v zavihku Obvestila VLOGO ZA VPIS JE MOGOCE ODDATI: – PO POŠTI, – PO ELEKTRONSKI POŠTI, – V POŠTNI NABIRALNIK PRI VHODU V ŠOLO. Poslovalni cas vrtca je vsak delovni dan od 5.30 do 16.30. Vloge, ki so bile oddane do 1. 3. 2022, se pri razpisu upoštevajo in jih ni treba ponovno vlagati. Javiti je treba le spremembe, ki vplivajo na tockovanje (zaposlitveni status, sprememba bivališca, socialni status). Lepo vabljeni k vpisu, saj se že veselimo vaših razigranih in vedoželjnih otrok. Utrinki iz vrtca Hajdina Fotografije: arhiv vrtca Praznicno druženje v Mestnem gledališcu Ptuj »V mali vasi so majhne hiše in v vsaki hiši so otroci …« Tako se zacne pravljica o muci Copa­tarici, ki je ena najbolj priljubljenih pravljic slovenske pisateljice Ele Pero­ ci. Ob 100. obletnici rojstva pisateljice smo v vrtcu na Hajdini vneto prebirali omenjeno pravljico. Otroci jo sicer že poznajo, a vedno znova ji radi prisluh­nejo. Na temo Muce Copatarice je po­tekalo po igralnicah mnogo aktivnosti: otroci so iskali pare copat, barvali so papirnate copatke, po pravljici so dra­matizirali, iskali in našli mucin dom v gozdicku ter se igrali z lutkami. Ker je Pošta Slovenije izdala spominsko znamko, so ob okrogli obletnici nekoli­ko vecje znamke izdelali tudi naši otro­ ci. Odlicno so se izkazali in prav zanima me, ali bodo njihova pisma z lastnimi znamkami prispela v »malo vas«. Muca Copatarica pa bo kot pravljicni lik zagotovo tudi prihodnjim genera-cijam burila domišljijo, jih spodbujala k sodelovanju, nudenju pomoci in do-slednosti pri pospravljanju (vsaj) svojih copatk. Viktorija Vrabl, V rumeni igralnici so si ogledali lutkovno predstavo, iskali mucin dom v gozdu, si izdelali simbolne znamke vodja vrtca in iskali pare copatk. Tudi v zeleni igralnici je potekalo veliko dejavnosti, povezanih s pravljico Muca Copatarica. V decembru smo se družili otroci in starši iz modre igralnice. Letos malo drugace. V Mestnem gledališcu Ptuj smo si skupaj ogledali gledališko predstavo Pod praznicnim dežni­kom gostujocega gledališca KU-KUC. Zgodba je govorila o medu Edu in pingvincku Pinu, ki sta najboljša pri­jatelja na svetu. Ceprav živita milijone kilometrov narazen, sta se odlocila, da se srecata na pol poti in novo leto 2022 pocakata skupaj. Cesta ju je pe­ljala skozi praznicno okrašena mesta, deževni gozd, skozi tovarno igrac do najvecjega vrtiljaka na svetu. Na koncu so jima otroci pomagali do ob-jema, vošcila in velikega spoznanja. Solze in smeh, milijoni luck, gumijasti hamburgerji, opicje arije in kitajske ure so samo utrinki iz njunega pra­znicnega potovanja, ki jih ob ogledu predstave, v kateri smo vsi zelo uživa­li, še dolgo nismo pozabili. Kako lepo je, ko prijateljstvo objame svet. Želi-mo si, da bi objelo vsakega izmed nas in da ga lahko delimo naprej. Cisto na koncu nas je obiskal še Božicek in nas razveselil s sladkimi dobrotami. Vsi skupaj smo bili zelo veseli takšnega druženja. Zagotovo si bomo skupaj ogledali še kakšno predstavo. Besedilo in foto: Maja Bezjak Pust nasmejanih ust v vrtcu Ustvarjanja ob dnevu žena Pisani tulipani izpod škarij pridnih rok otrok bele igralnice Šopek rož za mamice otrok rdece igralnice Pustne šeme iz zelene igralnice Rajanje otrok roza igralnice z dornavskimi cigani »Mamica zlata je samo ena,« vedo že otroci vijolic­ne igralnice. Z gospo Slavico smo v rumeni igralnici izdelovali rožice ob osmem marcu. Pustno rajanje veselih mask rumene igralnice Kdo se skriva pod masko? Otroci vijolicne igralnice. Pustne šeme iz oranžne igralnice Drobni prstki otrok oranžne igralnice so pripravili presenecenje za mamice. Kurenti iz rdece igralnice Pustno rajanje modre igralnice z dornavskimi cigani Šopki za mamice iz oranžne igralnice Literarni prispevki ucencev OŠ Hajdina BOROVA PESEM Ljubezen je bolezen, vcasih nas razveseli, vcasih pa razžalosti. Ko pomlad se prebudi, v nas ljubezen prebudi, ko pa pomlad izgine, pa ljubezen pogine. Bor Rola, 6. b LJUBEZEN Ljubezen je kot bolezen, vcasih razveseli, vcasih žalosti. Ko se zaljubiš, nic ne izgubiš, saj ogreje se ti srce kot ogenj iz pekla, ampak se srce lahko zlomi tudi, kot da je iz stekla. Ko pride do prve veze, se pocutimo, kot da smo iz steze, saj ne vemo, ce se bo izteklo srecno in vec­no. Matevž Kokol, 6. b REKA ŽIVLJENJA Naše življenje se zacne tako, da na zacetku majhni smo! Potem malo zrastemo in že kar v šoli se znajdemo. Tam spoznamo prijatelje, s katerimi dobro se razumemo ter najboljši skupaj smo. Leta tecejo in tecejo, tako da skoraj pozabimo, da že odrasli smo. Živimo življenje, kakor se le da, ker vcasih ne cenimo ga. Pridejo dnevi grozni, veseli, a znajdemo se, da lažje nam je. Živimo življenje, kot ga lahko, ker nekoc dobimo klic in lahko samo še odletimo v nebo! Iva Ogrizek, 8. b ŽIVETI JE LEPO Življenje je kot pisana paleta barv, mešanica obcutkov, smeha, solz in lepih trenutkov. Naše življenje je cudovito in barvito, na tisoce lepot srecaš vsepovsod. Življenje je izziv, vcasih lahek, vcasih težek, a vedno zanimiv. Ko enkrat živiš, živiš tako dolgo, dokler ne pride tvoj cas in za vedno zaspiš. Manca Sitar, 8. b MOJA PESEM Pesnik sestavil pesem je, rime v pesmi uporabil je. Otroci se s pesmijo poigrajo in si sami zaigrajo. Ugotovili so, da pesem umetna je, nekateri pesem zrecitirajo, nekateri pa deklamirajo. Pesem vec kitic ima, zato poezija v srcu zaigra. Taja Godler, 6. a LUKOVA PESEM Ljubezen je kot bolezen. Vcasih nas razveseli, vcasih pa razžalosti. Del ljubezni je prvi poljub, ki je poln obljub. Ce obljuba se ne izpolni, naše srce se zlomi. Ko pomlad se prebudi, v nas ljubezen obudi. Znova pticki žgolijo, ker novih ljubezni se veselijo. Luka Šmintic, 6. b MOJA PRVA PESEM Moja prva pesem res bo kratka, a zato ne bo nic manj sladka! Se pesem pisat bom ucil, da bom pri slovenšcini petico jaz dobil. Ko sedim in razmišljam, skozi okno naravo opazujem. Tam vidim pticka dva, ki se igrata. Rdece sonce na zahodu ju obdaja, kot da edina sta sredi raja. Pticka z veje odletita, med poletom žvrgolita, Ko pa jaz na svoj se list ozrem, vidim, da s pesmijo že pri koncu sem. Res malo hudomušno, a upam, da vam bila je luštna, da sem sonce v razred jaz prinesel in oceno lepo bom domov odnesel. Kristjan M. Žumer, 6. b MOJA PESEM Današnje življenje je tako kot pesem, sveti kakor luc sveta. Nikomur nocem povedati, da pišem te pesmi, imamo tudi ljubezen, ki spremlja nas. Po ljubezni nas cuvajo skrbi. Pesem nam zašepeta na uho in rece, da sreca obišce nas. Ne vem. Ce kdaj je tudi dan, ko komaj še lahko si sam. Gaja Zagoranski, 6. b ŽIVETI JE LEPO Življenje je kot pisana paleta barv, mešanica obcutkov, smeha, solz in lepih trenutkov. Naše življenje je cudovito in barvito, na tisoce lepot srecaš vsepovsod. Življenje je izziv, vcasih lahek, vcasih težek, a vedno zanimiv. Ko enkrat živiš, živiš tako dolgo, dokler ne pride tvoj cas in za vedno zaspiš. Manca Sitar, 8. b KITICA Kitica ena, boljša kot nobena, kitici dve, pesnik že ve. Kitice tri, pesem se že rodi, kitice štiri, pesem se širi. Kitic pet, Joj, koliko je to besed, kitic šest, ne zmanjka mu besed. Kaja Cebek, 6. a POET JANNIX In kar naenkrat jaz naj bom poet. Ure in ure gledam v list prazen. Ta naloga je zame prava kazen! V glavi zmeda, nikjer ni pravih besed. Nato pa kitica prva stekla je, vsak zacetek težek je. A ko verz se v rimo ujame, si recem: Pa to je »easy« zame! Jan Ribic Starcevic, 6. b Srebrno Cankarjevo priznanje Tudi letos smo se z nekaterimi ucenci podali na literarno popotovanje pod naslovom Vedre bližine med nami in se posvetili delom znanih slovenskih pisateljic, kot sta Janja Vidmar in Na-taša Konc Lorenzutti. Pri mladih bral­cih sta zelo priljubljeni in sta s svojim ustvarjanjem zaznamovali sodobno književnost. Prek svojih knjig odpirata zanimive problemske teme in razkrivata svet mladostnikov, ki nikakor ni posejan z rožicami, ampak s številnimi težavami, ki jim botrujejo tudi sodobni potrošni­ški cas, pricakovanja odraslih, medijski svet, zahteve, spremembe idr. Mogo-ce bi bilo najboljše, ce bi rekli, da so v ospredju odnosi: prijateljski, družinski, ljubezenski idr. Mladostniki skušajo re-ševati težave na svoj nacin, a vsekakor sta tukaj potrebna pomoc in razume­vanje odraslih ljudi. V prvem delu Gre-mo mi v tri krasne so v ospredju mlado­stniki, ki imajo težave z odvisnostjo od sodobne tehnologije, težave v prehra­njevanju, doživljajo stiske, panicne na­pade in spoznavajo realno plat življe­nja ob pomoci terapevtov, vodnikov, ki jih spremljajo na taboru v Julijcih, kjer ni signala, je samo stik z naravo in so­clovekom. Gre za kolektivni problem-ski roman. Drugo delo je pripoved/izpoved Elvisa Škorca, ki je poimenovan kot genialni štor ter se prek številnih zapletov in socnega jezika, samoironije razkriva bralcem … Premleva in razmišlja o marsicem, rešuje zagate na svoj nacin – genialni osnovnošolec. Ponovno so v ospredju odnosi v družini, v šoli, prve simpatije, gradovi v oblakih – skratka, branje, ki vlece. Letos sta se regijskega tekmovanja udeležili dve ucenki – Maša Belic iz 9. a in Manca Sitar iz 8. b. Obe sta osvo­jili srebrno priznanje, Manca pa se je preizkusila tudi na državnem, ki je tudi Letos sta se regijskega tekmovanja udeležili Maša Belic iz 9. a in Manca Sitar iz 8. b. Obe sta osvojili srebrno priznanje, Manca pa se je preizkusila tudi na državnem, ki je tudi letos potekalo na daljavo. Cestitamo! Foto: arhiv OŠ Hajdina letos potekalo na daljavo. Ucenki sta pokazali veliko truda, vztrajnosti in is-krenega interesa za branje, poglablja­nje v bistvo literature. Resnicno si želimo cim vec takšnih bralcev; spodbujamo bralno kulturo, pisanje z roko, medgeneracijsko pove­zovanje, saj se nam zdi, da s tem krepi-mo notranje bogastvo mladega rodu, predvsem pa dvigamo pisno in ustno komunikacijo na višji nivo, kar je temelj slehernega odnosa in lepšega, boljše­ga sveta. Kaj o tekmovanju menita obe ucenki? Maša Belic: »Brati me je naucila moja starejša sestra; ko sem bila še v vrtcu in od takrat zelo rada berem vse vrste knjig, od mladinskih romanov pa vse do kriminalk. Vsako leto, odkar obiskujem Osnovno šolo Hajdina, sem se udeležila tudi Cankarjevega tekmovanja in vedno sem se dobro odrezala, saj rada pišem o prebranem. Letos smo morali prebra-ti knjigo Gremo v tri krasne, ki govori o mladostnikih, ki jih pošljejo na tabor v Julijske Alpe in jim vzamejo telefone. Vsak od njih ima kakšno težavo, na pri­mer: težave z jezo, pretirano uporaba mobilnega telefona, težave s prehra­njevanjem in podobno. Nekateri so se za tabor odlocili sami, nekatere pa so morale prisiliti mame, da se ga udeležijo z namenom, da bi se teh svojih proble­mov rešili in spoznali nove ljudi. Knjiga mi je bila zelo všec, saj je zelo poucna in v njej nastopajo osebe mojih let. Ko sem izvedela, da sem se uvrstila na re-gijsko tekmovanje, sem bila zelo vesela in pozitivno presenecena, ceprav je bilo tekmovanje na žalost na daljavo, pa sem vseeno osvojila srebrno priznanje. Žal se nisem uvrstila na državno raven, a je bilo Cankarjevo tekmovanje zelo lepa izku­šnja. Zahvaljujem se uciteljici mentorici, ki nas je skrbno, odlicno pripravila.« Manca Sitar: »V prostem casu zelo rada berem. Zaradi epidemije so bila ukinjena številna tekmovanja, a sem vesela, da se je izvedlo tekmovanje za Cankarjevo pri­znanje. Zanimiv mi je bil izbor knjig, pri­tegnile so me najstniška problematika in teme, ki so nam mladim zelo zanimive. Na tekmovanje sem se prijavila, ker me zanima poglobljeno razmišljanje o pre­branem. Ko pišem razmišljujoci spis, se sprostim in ob tem uživam.« Irena Vesenjak, uciteljica slovenšcine in mentorica tekmovanja LJUBEZEN NA VALENTINOVO Valentin in Valentina tokrat god imata, se z zaljubljenimi rada poigrata. Pogledujeta se s srcki v oceh, vsepovsod se sliši samo ljubezenski nasmeh. V stanovanju svece so prižgane, ki te vodijo do omame, zlat pribor, izbran na mizi, v custva clovek se ujame. PRIHAJA POMLAD Vedno manj je snega; pomlad prihaja, se s soncem igra. Pocasi posije med listje dreves, prebuja se znova nemirni mrces. Cvetovi cešnje prelepo zadišijo, lisicke zaspane se znova prebudijo. Tu zvoncek pokuka iz trav’ce zelene, poglej, tam vijolica že žene! Rdece vrtnice pred vrati z lepim sporocilom hkrati: »Ljubim te na vso moc – pridi k meni še to noc.« Zoja Vegelj, 7. a SINICE Zunaj je snežna odeja in naenkrat zaziblje se veja. Zagledam pticice, majhne, lacne sinicice z rumenimi kožušcki, verjetno lacnimi trebušcki. Pri nas najdejo semena, ker jih zunaj ni zaradi vremena. K nam rade priletijo, saj tukaj vedno kaj dobijo. Še naprej jih opazujem in jih strašno obcudujem. Manca Sitar, 9. a Zoja Vegelj, 7. a POJDI Z MENOJ … Pojdi z menoj v ta svet! Greva skupaj na potep! Skupaj bova za vedno; se za roke držala in se dnevu smejala. DOMOVINA Kdor dvigne se v nebo, zagleda našo pravljico. To naša je dežela, polna lepot je in cudes. Ni pomembno, kako jo gledaš, vedno te bo napolnila z ljubeznijo. Naša domovina, preplet gozdov, travnikov, morja in gorá, je v nas zasidrana sredi srca. Neja Šerdoner, 9. a V tem našem velikem svetu in na našem pisanem planetu bova skupaj odkrivala cudovite skrivnosti in majhne radosti. Ema Anemari Premzl, 7. b MOJI DNEVNIŠKI (KURENTOVI) ZAPISI znala in se bo ustrašila. Konec sanj, vstati Dejana Zavca. Danes bom skakal skupaj z bo treba, še nekaj priprav za šolo, potem pa njim, castno, izjemno, nepozabno. Le kaj naj Petek, 11. 2. 2022 prosto. mu recem, zdravo, Dejan? Ne, to mora biti Noc je bila kratka, zjutraj sem se zbudil ob 6. Prebral sem še nekaj strani v knjigi za doma-bolj profesionalno! Roka in kurentov pozdrav uri, ko je ati ravno odšel od doma in mami še ce branje in si naredil zapiske prebranega, da z glasnim zvonjenjem. Tako ja, to mi delaj, je pospravljala ostanke od zajtrka. ne pozabim bistva. stari! Vstal sem, stopil do okna in se zagledal v Potem pa še matematika, domaca naloga za Gremo na zbor, vsi zbrani razen castnega vzhajajoce sonce. Ali je morda luna, ki sili cez vikend. Kaj bom cakal na ponedeljek, kaj clana Dejana Zavca, ki se je opravicil. Vse je med oblaki na plano? Tako rumena, žareca; ce cas prehitro pobegne! Joj, zrcaljenje cez padlo v vodo, tudi moje razpoloženje. Pa ne, to že ni luna! Zdramilo me je migetanje premico, tocko, vzporedni premik, vrtež …, saj to ni res, jaz pa v polni pripravljenosti in sosedove smreke, ki je ob najmanjšem vetru pa kje bom jaz to potreboval? poln energije. Ampak sem ostal pri skupini in veselo plesala svoj ples. Koncno, koncano in pospravljeno! Gremo v nadaljeval pot. Šola, torba je pripravljena, petek je, ponovno kurente! V redu, da imam vse pripravljeno, Popoldan sva z atijem za mamico pripravila testiranje v šoli. Spet to rovanje po nosu, ni napetost raste, zbor ob 13. uri. Skorba, lepa darilo za valentinovo. Bilo je veliko presene­hujšega pocetja kot to. Vse ostalo je rutina; vas domaca, prihajam! Globok razmislek, cenje, ki ga je prejela komaj v ponedeljek. zajtrk jutranja higiena, avtobus in šola, kako bom skocil, celoten potek je nacrtovan, Dobila je valentinov parfum, na katerem je razklopotan parket, prijazni ucitelji in moji ne bo napak. Tocno tako je bilo in potem od pisalo GUCCI. Seveda nekaj posebnega, tako dragi sošolci. hiše do hiše, brez napak. Vodil sem petnajst kot je posebna tudi moja mami. Cesa vse Katastrofa, prijatelj je moral domov, njegov razgretih kurentov, vse so naredili po mojem ženske ne uporabljajo, samo da so atraktiv­ati je bil pozitiven ... Samo da se ne bo okužil povelju, izvrstno! ne. in se bo hitro vrnil v šolo. Konec šole, brez Doma, zvecer, pa samo še v posteljo. Tušira-Joj, sedaj pa še šola, spet matematika in zrca­posebnosti, vikend. nje je bilo tako mucno in dolgo, kot da bi jih ljenje cez premico. Ni kaj, moram zdržati do Doma sva z mamico pekla pustne krofe, jaz zraven sebe še pet umil … konca, saj gre za oceno. sem jih prebadal in polnil z marmelado. Ati Grem spat! Konec lepega vikenda in norcij. Jutri je spet je zvecer prišel iz službe in sva pripravila šola. kurentijo in hudicka za jutrišnji nastop. Nedelja, 13. 2. 2022 Hm, komaj sem odprl oci, ura je pol sedem. Sobota, 12. 2. 2022 Kaj, tako dolgo sem spal? Ja, moj hudicek mi Rene Vrbnjak, 7. b Koncno jutro, dan, ko bom letos prvic je dal vetra in spanca. oblekel hudicka in se podal na pot po vaseh. »Vstani, Rene, danes je pomemben dan,« Danes gremo v Skorbo, morda bom srecal sem dodal. Nic šole, samo priprave na prijateljico? Eh, kje pa, saj me ne bo prepo-slavnostni skok in sprejem castnega clana Ob svetovnem dnevu holokavsta gostovanje mednarodne razstave o Ani Frank Na OŠ Hajdina je od 20. do 27. januarja gostovala mednarodna razstava Ana Frank – Zgodba za sedanjost. Razstava se navezuje na življenjsko zgodbo Ane Frank in njen slavni dnevnik, ki ga je pisala med drugo svetovno vojno, ko se je morala skupaj s svojo družino in znanci zateci v skrivališce. Posebnost razstave je, da po njej vodijo ucenci, stari toliko, kot je bila Ana, ko je zacela pisati svoj dnevnik. Osnovni namen je preseci klasicne šolske okvire podajanja znanja. Ime razstave – Zgodba za sedanjost – je še kako upraviceno, saj smo tudi da­nes prica zgodbam, podobnim Ani­ni, ucenci pa so lahko veseli, da jim ni treba preživljati stiske, ki jo je nekoc morala Ana Frank. Na odprtju so se predstavili ucenci tretje triade, ki so prostovoljno vodili po razstavi, na ogled pa so bili va­bljeni vsi sošolci, krajani in zaintere­sirana javnost. Ana je zapisala: »Pisati dnevnik ja za cloveka, kot sem jaz, prav poseben obcutek. Ne samo ker nisem tega še nikoli pocela, ampak tudi ker sem prepricana, da ne bodo srcni izlivi tri­najstletne šolarke zanimali ne mene ne koga drugega.« Toda od prve iz­daje leta 1947 je Dnevnik prebralo na milijone ljudi po vsem svetu, pre­veden pa je vec kot 60 jezikov. Nove generacije si vedno znova ustvarjajo vtis o preganjanju Židov med 2. sve­tovno vojno. Ana v svojem dnevniku razkriva svoj notranji svet kot tudi velike in male pripetljaje v skrivališcu. Ceprav je grozec zunanji svet v Dnevniku ves cas navzoc, Ana ne opisuje samo svojih strahov, ampak tudi upanje in življenjska pricakovanja. Anina zgodba pa ni samo tragicna zgodba o usodi židovske deklice, je tudi zgodba o preganjanju in trplje­nju Židov, o holokavstu. Nacizem je bil leta 1945 vojaško premagan, njegove ideje pa so v svetu še vedno prisotne. Antisemitizem in rasizem nista izgini-la. Tudi danes so ljudje, ki menijo, da so nekateri vec vredni kot drugi, da je lasten narod pomembnejši od druge­ga. V devetdesetih letih je na Balkanu v obliki grozljivega »etnicnega cišce­nja« zopet oživela ideja o »rasni cisto­sti«. Pricujoca razstava je zato neprecen­ljiva priložnost za vzgojo mladih za svet brez sovraštva. Anin dnevnik nas opozarja na to, kakšne so posledice predsodkov, nestrpnosti in sovraštva. Da živimo v svetu, kjer je laže razbiti atom kot predsodek, ce si izposodim besede Alberta Einsteina. Ker se zgodovina ponavlja, se mo-ramo še bolj zavedati, da preteklost vpliva na sedanjost in sedanjost vpli­va na prihodnost. Dokaz za to je Zlata Filipovic, ki je kot desetletna deklica iz Sarajeva septembra 1991 zacela pisati svoj otroški dnevnik. Niti v sanjah si ni predstavljala, da bo ta postal vojni dnevnik in da jo bo svet spoznal kot sarajevsko Ano Frank. In koliko je še danes takšnih An in Zlat na svetu, ki so prikrajšane za svobodo, igro in mladostne radosti, trepetajo v strahu za svoje življenje in življenje svojih najbližjih ali se soocajo s po­manjkanjem? Kolikim Anam in Zlatam se je srecno otroštvo spremenilo v vojno vihro in katastrofo? Koliko ljudi bo še moralo zapustiti svoje domove? Koliko otroških dnevnikov se bo tudi na današnji dan zacelo z Draga Kitty oz. Draga Mimmy? Tatjana Lukovnjak Odprtju razstave so prisostvovali predstavniki OO ZB za vrednote NOB Hajdina s predsednico Terezijo Mirkovic, podžupan Obcine Hajdina Franc Krajnc in ravnatelj OŠ Hajdina Mitja Vidovic. Vsi so izrekli zahvalo ucencem in njihovi mentorici za opravljeno delo. Foto: Silvestra Brodnjak Nove pridobitve na OŠ Hajdina Na zacetku šolskega leta so ucenci prek šolske skupnosti ucencev zbirali pre­dloge in pobude glede življenja in dela v šoli. Ena od najvecjih želja ucencev, ki so jih izrazili, je bila želja po novih garderobnih omaricah. Vecina garderobnih omaric ucencev od 6. do 9. razreda je bila že dotrajanih. Skupaj z Obcino Hajdina smo takoj pri­stopili k uresnicevanju njihovih želja. Sedaj ucenci že lahko uporabljajo nove, kakovostne lesene garderobne omarice. Verjamemo, da bodo služile kar nekaj generacijam ucencev. Prepleskali smo tudi garderobe v telo­vadnici in namestili nove, termostat­ske tuše, da lahko našim obcanom po športni vadbi omogocimo potrebno udobje. V nove prostore smo poleg obstojece opreme namestili tudi veliko nove ra-cunalniške opreme. Naša šola je letos bogatejša tudi za judo blazine in vec kot 20 kompletov smucarske opreme za naše ucence. Zamenjanih ali nabavljenih je bilo kar nekaj naprav v kuhinji in gospodinjski ucilnici (pralni stroj, hladilnik, zamrzo­valnik, pecica idr.) in naprav za vzdrže­vanje šole. Ker se kmalu nadejamo tudi javnih pri­reditev, nam je uspelo kupiti tudi sis-tem osvetlitve za prireditve, zato bodo naši dogodki pridobili novo dimenzijo. Za potrebe pouka in nadstandardnih programov smo tudi s pomocjo šol­skega sklada nabavili veliko didaktic­nih pripomockov, harmoniko in sistem za fotografiranje ozvezdij za potrebe astronomskega krožka. Kmalu se vese-limo tudi nove pridobitve na zunanjem igrišcu, velikega trampolina. Zahvala za to gre predvsem naši Obci­ni Hajdina, ki ima vedno posluh za vse naše želje in potrebe, za kar smo izje­mno hvaležni. Velik delež sredstev smo pridobili tudi od naših zvestih spon­zorjev. Velike pohvale pa je vreden naš šolski sklad, ki je vsekakor eden najbo­lje organiziranih in aktivnih v našem okolju, na kar smo zelo ponosni. Pri tem nam je v veliko pomoc tudi pod-pora naših staršev, ki nam pomagajo s prostovoljnim delom in prispevki. V zimskih pocitnicah smo namrec z nji­hovo pomocjo prepleskali tudi hodni­ke starega dela šole. Iskrena hvala vsem! Besedilo in foto: Mitja Vidovic, ravnatelj OŠ Hajdina Pisanje z roko 2022 – projekt na OŠ Hajdina V šolskem letu 2021/2022 smo se od 17. 1. do 10. 2. posvetili številnim zanimivim aktivnostim, ki so bile povezane z osrednjim vseslovenskim projektom »Teden pisanja z roko 2022«. Izhodišcna tema, ki nas je vodila v razmišljanje in ustvarjenje, je Pišem z roko, ker … O tem je bilo veliko povedanega in zapisanega, predvsem pa je bilo v ospredju naše zavedanje, cemu je to sploh pomembno in da to na prijeten nacin predstavimo ucencem ter se z njimi pogovorimo. Beseda o tem je stekla tudi med zaposlenimi na šoli. Tudi letos so bili med uglednimi jav­nimi osebnostmi skrbno izbrani trije ambasadorji, ki podpirajo pisanje z roko. To so: pisatelj Tadej Golob, igral­ka Mojca Fatur in olimpijska zmago­valka v plezanju Janja Garnbret. Pre­jeli smo plakate, ki smo jih predstavili ucencem celotne šole in tudi zaposle­nim, v avli šole smo pripravili oglasno desko, kjer so ucenci lahko predsta­vili svoje izdelke, v šolski zbornici pa ravno tako našli prostor, kjer so svoje misli zapisali ucitelji. V tem casu smo drug drugega poskušali presenetiti z razlicnimi zanimivimi sporocili, zapi­sanimi na roko. V zbornici smo kopira­li casopis Društva Radi pišemo z roko, ki ga je lahko vsak prelistal. V uvodnem delu smo se najprej po­govorili, zakaj se nam zdi pisanje z roko sploh pomembno, kakšne koristi imamo od tega, nato smo si ogledali nekaj krajših posnetkov in se ob njih pogovorili. Spregovorili smo tudi o kaligrafiji – umetnosti pisanja. Vseka­kor so bile v ospredju besede: ROKO­PIS, LEPOPIS, CISTOPIS, PRAVOPIS. Aktivnosti na šoli so tekle v vec sme­reh: pogovorili smo se o pomembnosti pisa­nja z roko; oblikovali razlicne dejavnosti v sklopu pouka na temo Pišem z roko, ker …; pozornost namenili osebnim sporoci­lom; posvetili smo se lepopisu in cistopisu; izmenjali prijazne misli s sošolci ali so-sošolci; pisali pisma prijateljem, vošcila za roj­stni dan ali zanimive slovenske prego­vore; pisali pisma sorodnikom in jih ozave-šcali o varnosti v prometu; prepoznavali pisave drug drugega; oblikovali razlicne pisne sestavke; ustvarjali smo tudi na daljavo; se posvetili bolj kakovostnim zapiskom pri ucnih urah; zaceli smo pisanje razrednega dnevni­ka; si ogledali razlicne posnetke in se pogo-varjali o kaligrafiji; oblikovali plakate in listice z razlicnimi zapisi; poslali pisma na prijateljsko šolo; ucitelji so zapolnili oglasno desko v zbornici in nekateri presenetili z zelo prijaznimi sporocili. Verjamem, da so bili januarski in fe­bruarski dnevi zanimivi, radoživi, dru­gacni in da sta bila naš cas in pozor­nost namenjena PRAVIM STVAREM. Kot je zadnjic povedala ena izmed uciteljic: »Na šoli si dovolimo tudi IZŠTEKANE DNEVE glede na vso po­plavo digitalnih sredstev, prehitrega tempa in neštetih pricakovanj. Nujno jih potrebujemo, da se potem lažje ponovno VŠTEKAMO.« Naj bo to mi-sel, ki nas bo vodila skozi šolsko leto 2021/2022 in še naprej … Spraševati se, zakaj je pisanje z roko pomembno, je podobno vprašanju, zakaj brati knjige, razmišljati in se pogovarjati o njih. Ker je to naša no-tranja želja, ker nam daje nekaj vec, ker budi lepe obcutke in s tem krepi naše notranje bogastvo, ki ga zaznajo tudi drugi. V tem trenutku imam v mi-slih Pavckove besede »BRATI POMENI POCETI PODVIGE«, sama pa menim, da tudi ZAPISATI Z ROKO KAJ LEPEGA pomeni svojevrsten podvig. Irena Vesenjak, vodja projekta Pišem z roko 2022 Zimska šola v naravi za šestošolce V tednu, ki je bil za vecino osnovnošolcev skrajšan in pouka prost, so si hajdinski šestošolci privošcili smucanje v zimski šoli v naravi na Treh kraljih. Po tednu dnu dela na daljavo, nekateri še dlje, so se v ponedeljek zjutraj, 7. 2. 2022, srecali in se razveselili drug drugega. Nekoliko na trnih in v prica­kovanju novega, nekaterim tudi neznanega, so se z avtobu­som odpeljali proti Trem kraljem. Sprva nekoliko v skrbeh, saj je bilo vse zeleno, a višje, kot so se peljali, vec snega je bilo. Pred hotelom Jakec sta jih pricakala celo novozapadli sneg in vonj po mrzlem. Lagali bi, ce bi rekli, da je vse potekalo gladko. Nešteto smu-ci, smucarskih cevljev in palic, polni kovcki … z dobro orga­nizacijo in dobro voljo so se kaj kmalu po prihodu v hotel že prvic srecali s snežno podlago. Vsak zacetek je težak, zato tudi smucanje brez smuci ali samo z eno nogo ni bilo tako enostavno, ko je bilo sprva videti. Z dobrimi ucitelji in mentorji so vsak dan napredovali in do sredine tedna so se vsi že peljali na vlecnici in maksi­malno uživali na smuceh. V cetrtek sta jih presenetili razre­dnicarki in skupaj so preživeli cudovit zakljucni vecer, poln smeha in veselja. V petek so si vsi želeli še ostati in podaljšati teden, saj so prav vsi uživali in postali navdušeni nad belimi strminami. Ampak zimska šola v naravi ni samo smucanje, je vse to in še veliko vec. V šoli v naravi se ucijo strpnosti, samostojnosti, skrbi zase in za svoje stvari, prilagodljivosti, potrpežljivosti. Hkrati ob smucanju krepijo tudi druge športne in socialne vešcine, ki jih v razredu ne morejo. Vsi že komaj cakajo na naslednje dogodivšcine! Besedilo in foto: Janja Bratuša Drobtinice iz šole v naravi V šoli v naravi mi je bilo v redu, saj smo ho-dili na obiske v razlicne sobe in tam igrali Uno, Resnica ali izziv in se veliko pogovar­jali. Tam smo tudi veliko smucali, bilo je na-porno. Vsak dan po vecerji smo imeli nekaj drugega, npr. v torek smo gledali film, v sredo smo šli na bovling in v cetrtek dobili priznanja, imeli igro Pokaži, kaj znaš in za konec imeli disko. V petek pa smo se odpravili domov. V šoli naravi smo se imeli zelo fajn. Plesali smo, se igrali družabne igre, si hodili v sobe in igrali Uno. Dobili smo priznanje, za priznanje si pa moral tekmovati. Vsi smo dobro smucali in dobili nagrado. V sobi sem bila z Gajo, Lano in Emo. Imele smo se zelo v redu. V šoli naravi sem se imela super. Od pone-deljka do torka je bilo brez veze, saj smo se ucili ustavljati in zavijati, a od srede dalje sem že bila na vlecnici. Vse je bilo zelo v redu, razen ko sem padla in skoraj naredila špago (ni bilo prijetno). V sobi sem bila z mojima sošolkama, s katerimi smo se za­bavale, dolgo bedele in jedle sladkarije. Vse mi je bilo v redu, zato je smucanje postalo moj najljubši šport. Gaja Zagoranski, 6. b Ela Gašparic, 6. b Maja Veis, 6. b Veliko smo se smucali, bilo je zabavno. Padel sem nekajkrat, a ne velikokrat, saj sem smucal komaj drugic. Veliko smo se vozili po vlec­nici, na njej sem padel samo enkrat. Imeli smo tudi velike in lepe sobe. Zadnji dan smo imeli sreco, saj smo srecali youtubera. Bilo je zabavno in lepo. Želel bi si, da bi lahko še ostali. Bor Rola, 6. b V šoli v naravi je bilo super. Bili smo na smucanju na Treh kraljih. Sobo sem si delil z Gašperjem. Prvi dan smo se razdelili v skupine in zaceli smucati. Zvecer smo šli na pohod. Vse naslednje dni smo smucali v skupinah z ucitelji. Vecere v šoli v naravi smo preživeli zelo zabavno, saj smo bovlali, imeli filmski vecer, zadnji vecer pa prejeli priznanja in imeli zabavo. Prejel sem diplomo za tretje mesto v veleslalomu. Zadnji dan smo se po dopoldanskem smucanju polni vtisov odpravili proti domu. Na Treh kraljih sem zelo užival, vesel pa sem tudi, da smo se prav vsi naucili smucati. Miha Krajnc, 6. a Tri generacije o Planetu, ki ne raste 22. februarja 2022 smo se zbrali v cudovitem okolju knji­žnice OŠ Hajdina, potem ko smo prebrali prvo izmed treh knjig iz programa Medgeneracijskega povezovanja ob li­terarnih delih, ki so namenjena najstnikom in odraslim. Šestindvajset bralcev razlicnih starosti, od šolarjev zadnje triade in njihovih uciteljev do predstavnikov staršev in ne- Likovna mojstrovina osmošolke Julije Mohoric Ucenka Julija Mohoric obiskuje 8. b razred. Ustvarjati je za-cela pri literarnih minutah v okviru Prešernovega praznika in nadaljevala doma. OŠ Hajdina Podoba Prešerna in Primiceve Julije izpod rok Julije Mohoric katerih društev iz hajdinske obcine, se je tokrat pogovarja-lo o Planetu, ki ne raste. Avtorica dr. Lucka Kajfež Bogataj je vsakemu izmed bralcev odstrla pogled na nezavedno, lahkomiselno in sebicno unicevanje Zemlje – našega pla­neta, cesar posledice bodo cutili naši potomci. Ucenci so predstavili nekatera poglavja iz knjige in ob njih na glas razmišljali o tem, kako so razumeli vsebino. V sprošcenem pogovoru po predstavitvi pa smo se vkljucili tudi odrasli bralci in iz lastnih izkušenj dodali še marsikatero informa­cijo ali vsaj pripombo. Ker smo bralci prejeli te knjige v »trajno last in hasnova­nje«, smo se strinjali, da bi bilo prav, ce bi jih ucenci poso­dili tudi svojim staršem in še komu iz odrasle generacije, da bi se tudi v družinah pogovarjali o težavah onesnaže­vanja okolja in ozracja. Mladi rod naj prinaša domov nova znanja in z njimi seznanja tiste generacije, ki so jim doslej širile obzorja. Pred nami sta še vsaj dve podobni druženji, ki jih pozdra­vljamo in se veselimo ponovne izmenjave šolskega znanja ter razlicnih pogledov na življenje in svet okoli nas. Hvala vsem sodelujocim za lep februarski popoldan. Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak Dogajalo se je … KLEKLJARICA NA OBISKU Ucenci 5. razredov so se pri predmetu družba ucili in po­govarjali o življenju v predalpskih pokrajinah. Izvedeli so, da je bila nekoc pomembna gospodarska dejavnost rudarstvo, zato se je v Idrijo priselilo veliko ljudi, z rudarji pa so prišle tudi njihove žene, ki so s seboj prinesle zna­nje klekljanja oziroma izdelave cipk. Naš ucenec Brin je s ponosom povedal, da tudi njegova babica zna klekljati, zato smo jo povabili, da nas obišce in nam pokaže skriv­nosti te obrti. Z veseljem se je odzvala in sabo prinesla pripomocke, ki jih pri klekljanju uporablja, pa tudi nekaj izdelkov, ki so nastali pod njenimi spretnimi prsti. Z ve­seljem in obcudovanjem smo ji prisluhnili, jo opazovali med klekljanjem in ugotovili, da je to zahtevno rocno delo, ki potrebuje veliko potrpežljivosti in spretnosti. S svojim obiskom nam je popestrila našo uro družbe, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Besedilo in foto: Nataša Štumberger Petošolce je klekljanje zelo pritegnilo. PREJELI PODVOZJE ZA GOKART Naša šola letos sodeluje v še enem Erasmus+ KA2 projek­tu pod imenom Go-Car-Go Plus. Ucenci bodo izdelovali ekstramobil in mu dodali elek­tricni pogon. Projekt je nadaljevanje projekta Go-Car-Go Šolskega centra Ptuj, v katerem smo že sodelovali prete­kla leta. Nosilec letošnjega projekta je Šolski center Ptuj pod vod­stvom ravnateljice Anje Jesenek Grašic. Izdelali so pod-vozje, ki smo ga že prejeli, podjetje BFI Burgenland iz Av-strije pa je izdelalo elektricni pogon, ki ga bomo vgradili na podvozje. Naša naloga bo izdelati šasijo in sestaviti vozilo v zakljuceno celoto. Na koncu projekta bo zakljucno srecanje na Ptuju. Ucen­ci bodo s svojimi ekstramobili tekmovali v razlicnih kate­gorijah in disciplinah. Sodelujoci v projektu: nosilci projekta Šolski center Ptuj in drugi partnerji iz Slovenije: OŠ Hajdina, OŠ Sveti To-maž, OŠ dr. Ljudevita Pivka, OŠ Olge Meglic, OŠ Destrnik - Trnovska vas, iz Srbije OŠ Matija Gubec, iz Avstrije BFI Burgenland in iz Hrvaške OŠ Hodošan. Vodja projekta je Iztok Milošic. Navdušeni šestošolci ob prejemu podvozja za izdelavo ekstramobila Foto: Mitja Vidovic ZIMSKI ŠPORTNI DAN NA PTUJSKEM DRSALIŠCU Konec decembra smo ucenci razredne stopnje izpeljali na-crtovani zimski športni dan, drsanje na ledeni ploskvi na Ptuju. V treh dneh smo se ucenci od 1. do 5. razreda zvrstili na drsališcu v manjših skupinah, da smo se dodobra naužili vešcine drsanja ali pa vsaj poskusili napraviti prve korake na drsalkah. Da smo res okrepili zdrav duh v zdravem telesu, smo se na eno stran (na Ptuj ali nazaj do šole) odpravili peš. Vse tri dopoldneve smo imeli sreco tudi z vremenom, prav posebej pa velja zahvala Javnim službam Ptuj, ki so nam omogocile brezplacno izposojo drsalk. Poseben užitek je bil tudi loncek vroce cokolade ali kakava, ki smo si ga privošcili po drsanju. Hura, zima! Besedilo in foto: Tatjana Habjanic, vodja aktiva razredne stopnje NA OŠ HAJDINA GOSTIMO TECAJE LEGO ROBOTIKE V februarju smo na OŠ Hajdina zaceli z 28-urnem tecaju Lego robotike za otroke, stare med 6 in 16 let, ki ga organizirajo Mali ustvarjalci iz Maribora. Tecaj poteka ob ponedeljkih ob 16.30 in se bo koncal konec maja. Na urah lego ustvarjanja se udeleženci srecujejo z zanimi­vimi nacrti, poucnimi nalogami in odlicnimi idejami. Prido­bivajo veliko znanja s podrocja robotike in programiranja, se tudi malce poigravajo in ob tem neizmerno zabavajo. Pri delu uporabljajo tablice in izobraževalne komplete Lego WeDo 2.0. Ob našem obisku smo se prepricali, da zares uživajo in so zelo ustvarjalni! Besedilo in foto: Mitja Vidovic MEDGENERACIJSKO BRANJE Na OŠ Hajdina se vsako leto trudimo, da z razlicnimi dejav­nostmi spodbujamo bralno kulturo pri ucencih. Tako smo se v letošnjem šolskem letu spet pridružili projektu Medgene­racijsko branje mladinskih del. Medgeneracijsko branje je projekt Društva Bralna znacka Slovenije – ZPMS v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS. Vodi ga Tilka Jamnik, knjige pa prispevata Društvo Bral­na znacka Slovenije in Javna agencija za knjigo RS. Namen je povezati mlade bralce in odrasle (starše, ucitelje, stare starše idr.) v istem kraju, spodbujati medgeneracijsko bra-nje ter promovirati kakovostno slovensko mladinsko litera­turo iz zbirk »Zlata bralka, zlati bralec« in »Rastem s knjigo«. Ob sprošcenem druženju v šolskih prostorih se izmenjavajo mnenja in osebno doživljanje prebranega knjižnega dela (tudi obujanje spominov), tketa se medgeneracijska izme­njava in povezovanje. Projekt poteka že osmo leto in OŠ Hajdina sodeluje že od zacetka, le lansko šolsko leto nam je epidemija prekrižala nacrte. Našo medgeneracijsko bralno skupino sestavlja 44 navdu­šenih bralcev – 17 ucencev tretjega triletja, 14 uciteljic in uciteljev in 13 odraslih bralk in bralcev. V okviru projekta je bilo 22. februarja izpeljano prvo srecanje. Tatjana Lukovnjak MALI ŠEF Prazna vreca ne stoji pokonci, pravi star pregovor. Pridruži se mladim kuharjem, da postaneš spreten v kuhinji in napolniš svoj želodec z zdravim in slastnim, sveže pripravljenim obro­kom. Mogoce spoznaš kakšne nove okuse in širiš kuharske recepte! S tem opisom dejavnosti sem v krožek Mali šef pritegnila vecino ucencev obeh tretjih razredov. V dveh skupinah si tako ob cetrtkih po pouku z nekaj pomoci pripravijo topel obrok hrane, ki ga tudi z užitkom pojejo. Le redko ostane kaj na krožniku! Zanimivo, da tekne tudi juha ali celo so-lata, ce pri pripravi aktivno sodeluješ. Pokukali smo tudi v recepte tujih držav, tako smo si že pripravili krožnik s ki­tajskim obrokom in ga celo poskusili jesti s palckami. Tudi pica nam je uspela, prav slastni in obilni pa so bili tudi naši burgerji, celo boljši od tistih v McDonaldsu! V pustnem casu pa je zadišalo po krofih! Besedilo in foto: Tatjana Habjanic MEDOBCINSKI PRVAKI SPODNJEGA PODRAVJA V NOGO­METU Nogometna ekipa deckov OŠ Hajdina je zmagovalka final-nega turnirja medobcinskega prvenstva v malem nogo­metu, ki je potekal 21. 12. 2021 v Kidricevem. Na turnir so se naši nogometaši uvrstili po zmagi na polfinalnem tur­nirju v Juršincih. Fantje so zmagali na vseh treh odigranih tekmah brez pre­jetega gola. Ekipo so sestavljali Nik Šmigoc, Lan Dreven­šek, Gal Kosar, Žiga Kosar, Nejc Loncaric, Anej Turk, Timi Šmigoc, Urban Skledar in Lovro Mirkovic Zver pod vod­stvom trenerja Mitje Vidovica. Na turnirju je bil Lan Dre-venšek razglašen za najboljšega igralca turnirja, Gal Kosar pa za najboljšega strelca. Cestitke našim junakom in veliko srece na podrocnem prvenstvu! Besedilo in foto: Mitja Vidovic Nogometaši osnovnih šol iz Kidricevega, Cirkovc, s Hajdine in Ptuja (OŠ Ljudski vrt) Že šestindvajseto leto zapored so se clanice Društva go-spodinj Draženci družile na praznicni dan žena. Letos so se podale v Rogaško Slatino, obiskale so podjetje Afrodita, kjer so jim predstavili podjetje in njihove vrhunske izdel­ke, ki si bili naprodaj tudi v Afroditini prodajalni. Ustavile so se še v prodajalni kristala Steklarne Rogaška, pozno popoldne pa druženje koncale v gostišcu Pod goro, pod Donacko goro, kjer so jim zraven odlicne domace ve-cerje pripravili še glasbeno presenecenje. Otroci lastnikov gostišca so s pesmijo ganili srca Dražencank in vsako od njih presenetili z vrtnico. »Ostaja lep spomin na še en ne­pozaben ženski vecer. Prihodnje leto ob dnevu žena pa spet obudimo tradicijo,« je povedala Zdenka Godec, predsedni-ca Društva gospodinj Draženci. TM Dobro razpoloženje med ženskami, kot ga že lep cas niso doživele. Foto: arhiv društva V soboto, 6. novembra, so se clanice Društva žena in deklet obcine Hajdina v malce hladnem, soncnem popoldnevu lo-tile puljenja pridelka repe, ki je zrasla na njivi Kristine Kirbiš, vsakoletne organizatorice te tradicionalne delovne akcije. Kar štirinajst clanic je vzelo v roke nože in v dobrih dveh urah je bila velika njiva populjena. Pred nekaj leti so Hajdincanke še kisa-Sledil je obicajni postopek priprav na vrela in s tem zalila repo v vedrih, ki se le naribano repo, potem pa so ugoto­kisanje repe, ki je bil hitro opravljen, neprodušno zaprejo. Po enem tednu vile, da je tovrsten postopek mnogo saj se je lupljenja in pranja repe lotilo je repa dovolj kisla za uporabo. Ko jo bolj ucinkovit, okus cele repe, ki jo na­vec parov hitrih rok. Gospodinja Kri-jemljemo iz vedra, moramo upora­ribajo šele takrat, ko jo želijo skuhati, stina je poskrbela za pravo mešanico bljati leseno kuhalnico ali kovinsko pa nic drugacen, kot je bil nekoc. iz štirih litrov vode, enega litra kisa, zajemalko. Nikakor ne smemo segati dveh žlic soli, dveh žlic sladkorja in šti-v vedro z roko, saj bi v tem primeru Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak rih lovorjevih listov. Vse skupaj je za-repa izgubila svojo belino! 5. Valentinov turnir v pikadu Korona je zadnji dve leti neusmiljeno prekinila razlicne aktivnosti tudi v Društvu žena in deklet obcine Hajdina. Zavladalo je obdobje brez druženja ob ponedeljkih na rocnodelskih srecanjih v gasilskem domu. Odpadle so tudi priložnosti, da bi lahko nekatere clanice v tem casu treni­rale pikado in se pripravljale na tekmovanja s sorodnimi društvi iz drugih obcin. Pred sedmimi leti so se prvic odlocile za organizacijo med-potekom srecanja. Sodnik Janko Turnšek, ki je skrbel za društvenega turnirja v pikadu v Gostilni Celan v Slovenji natancno evidenco tock, je ob razglasitvi rezultatov po­vasi. Žal je tovrstno tekmovanje moralo dvakrat odpasti, vedal, da so bile vse tekmovalke uspešne, najboljše med 19. februarja pa so se spet zbrale, tokrat na 5. Valentino-njimi pa so bile Kristina Kokot iz Zavrca, Silva Gerdak s vem turnirju. Tekmovanje je bilo posamicno. Turnišc in Mojca Vomer Gojkovic iz Društva žena in deklet Podpredsednica Društva žena in deklet obcine Hajdina obcine Hajdina. Ida Janžel, Mojca Vomer Gojkovic in Dragica Cestnik, od- Besedilo in foto: Silvestra BrodnjaK govorne za tekmovanje, so bile zadovoljne z udeležbo in V nedeljo, 6. februarja, malo pred 9. uro je zagorela slama v gospodarskem poslopju v Slovenji vasi 33. Po ugotovitvah policistov je požar izbruhnil v delu poslopja, kjer je lastnik objekta prekajeval meso. Požar so pogasili gasilci, poškodo-van ni bil nihce, po prvih ocenah pa naj bi nastala materialna škoda v višini okoli 20 tisoc evrov. Vodja intervencije, poveljnik PGD Slo-lahko dokoncno pogasili. Nadaljevali venja vas Maksimiljan Zupanic, je smo s sanacijo podstrešnih prostorov in povedal, da so bili prvi operativci na streho pokrili s folijo. Ob 13. uri smo se prizorišcu že ob 9. uri. Po ogledu se je vrnili v garažo društva, kjer smo ocisti­izkazalo, da gori slama na podstrešju li in pospravili opremo,« je še pojasnil in da se je ogenj že razširil. Na pomoc Maksimiljan Zupanic. so domacim slovenjevaškim gasilcem TM priskocila društva iz Gasilskega po­veljstva Obcine Hajdina: PGD Hajdina, PGD Hajdoše, PGD Gerecja vas in PGD Draženci. »Zahvala velja hitremu prihodu preo­stalih društev. Vsa društva so bila na­mrec ob 9.07 že na požarišcu, zato smo lahko hitro obvladali požar in ga poga­sili. Porabili smo okrog 8000 litrov vode in izpraznili 14 izolirnih dihalnih apa­ratov. Na intervenciji je sodelovalo 68 gasilcev. Ob 11. uri je bil požar že poga­šen. Nezgorelo slamo smo s podstrešja spravili na zunanji travnik, Peter Kauce­vic iz Hajdoš pa je slamo s pomocjo JCB bagra razgrnil po travniku, kjer smo jo V Skorbi zagorela mansarda stanovanjske hiše V naselju Skorba je 4. januarja nekaj pred 19. uro prišlo do vecjega požara v stanovanjski hiši družine Klanecek. Po prvih ugotovitvah so v dimniku zagorele saje, požar se je zaradi mocnega vetra razširil na mansardo objekta. Gasilci šestih gasilskih društev so požar omejili in pogasili. Regionalna cesta Ptuj–Maribor je bila med intervencijo zaprta za ves promet. Družini so na pomoc takoj prisko-cili sosedi, vašcani in obcina Hajdina, hajdinski župan mag. Stanislav Glažar pa je v imenu lokalne skupnosti družini pomoc ponudil že takoj po intervenciji. Vodja intervencije Stane Žumer, poveljnik PGD Hajdoše, je po intervenciji povedal, da so poziv na pomoc dobili ob 18.30 zaradi domneve o dimniškem požaru. Ob prihodu na kraj dogodka so na kraju že posredovali gasilci PGD Haj­dina, ki so pogasili gorece saje v dimniku, je dejal Žumer in nadaljeval: »Ob hkratnem ogledu objekta ni bilo opaziti posebnosti, v mansardi ni bilo dostopa na podstrešje v bli­žini dimnika, po nekaj minutah pa je nenadoma zacel izha­jati dim izpod tramov na celotnem vzhodnem delu ostrešja. Nemudoma smo izvedli dva zunanja napada, postavili lestve in izvedli notranji napad. Ob odkritju dela strehe in mansar­de je bilo že celotno ostrešje v ognju, zato smo aktivirali še preostala gasilska društva v GPO Hajdina. Pihal je mocan veter s sunki do 85 km/h, ki je še dodatno pospešil gorenje in oteževal dostop z zadimljene strani objekta. Za gašenje ostrešja smo aktivirali PGD Ptuj z avtolestvijo in domacina z avtodvigalom. Gašenje je mocno oteževal veter, gorelo je kot bakla, ogenj smo obvladali v treh urah, okoli 22. ure. Uro V dimniku stanovanjske hiše so zagorele saje. Požar se je hitro razširil na celotno mansardo. Foto: Estera Korošec Gasilci so se tri ure bojevali z ognjem, gašenje je mocno oteževal veter. Foto: TM kasneje smo intervencijo v glavnem koncali, štirje gasilci PGD Hajdoše pa so na požarišcu ostali do jutra. Ves cas intervenci­je smo osvetljevali objekt in okolico, saj so bile zaradi izpada elektrike še dodatne težave. Objekt smo po gašenju veckrat pregledali s termokamero.« V intervenciji je sodelovalo 87 gasilcev iz PGD Hajdoše, Hajdina, Slovenja vas, Gerecja vas, Draženci in Ptuj, akti­virali so 16 gasilskih vozil, tudi ptujsko avtolestev. Žumer je še pojasnil, da je ogenj popolnoma unicil dnevno sobo in kuhinjo, ostrešje in vecino strešne kritine (okoli 160 m˛), tramovi so zogleneli, vecji del stanovanja v mansardi je bil unicen. Po nestrokovni oceni je v požaru nastalo za okoli 100 tisoc evrov škode, hišo pa je lastnik nekaj dni po poža­ru zaradi hudih poškodb že odstranil s pomocjo prijateljev, vašcanov, številnih prostovoljcev in tudi obcine Hajdina. TM V soboto, 5. marca, je bil v prostorih gasilskega doma v Gerecji vasi redni obcni zbor tamkajšnjega gasilskega društva, že 91. zapovrstjo. Vodstvo društva je predstavilo porocilo o delu in dosežkih v preteklem letu, ko je bilo aktivnosti precej manj kot obicajno, clani so potrdili tudi nacrt dela za leto 2022, zaslu­žnim clanom so podelili priznanja in zahvale, v clanske vrste pa so sprejeli tudi nove clane. Ob 90-letnici so imeli v PGD Gerecja vas blizu 130 clanov. Po uvodni pesmi mešanega pevskega zbora Društva žena in deklet Gerecja vas je predsednik PGD Gerecja vas Rado Kaisersberger predstavil glavne poudarke iz porocila za minulo leto, ki je bilo v Gerecji vasi v znamenju jubi­leja – 90-letnice društva. Jubileju so se lahko posvetili le na slavnostni seji, so pa bili gasilci in gasilke v Gerecji vasi aktivni skozi vse leto, realizirali so ve-cino nalog, olepšali so gasilski dom in okolico, uredili orodišce in skupaj opra­vili kar 430 prostovoljnih delovnih ur. Velik delež sredstev jim je pri obnovi primaknila Obcina Hajdina, za kar se je Kaisersberger posebej zahvalil, zahvalil se je tudi vsem clanom za dobro sode­lovanje, pohvalil je ekipo starejših ga­silcev, ki je bila uspešna v ligaškem tek­movanju in posebno pohvalo namenil najmlajšim v društvu. Tudi poveljnik Uroš Paveo se je dota­knil aktivnosti v lanskem letu in po­sebej poudaril, da so bili gasilci tudi v casu koronakrize ves cas v stalni pripravljenosti. Ob obletnici društva so izpeljali operativno vajo, hkrati pa so zelo podprli tudi tiste clane, ki so se odlocili za izobraževanje. Sicer pa se je Paveo po devetih letih vodenja operative v Gerecji vasi poslovil s te funkcije, saj je bil lani imenovan za po­veljnika OGZ Ptuj, vodenje poveljstva v domacem društvu pa je po opra­vljenih volitvah na obcnem zboru prepustil Mihi Lešniku in namestniku Davidu Peru. Za dobro sodelovanje in velik prispevek gasilstvu v Gerecji vasi in širše se je Paveu posebej zahvalil Rado Kaisersberger in mu skupaj z novim poveljnikom podelil posebno spominsko zahvalo. Gasilcem v Gerecji vasi so se na obc­nem zboru za njihovo prizadevno delo in dobro sodelovanje zahvalili župan Obcine Hajdina mag. Stanislav Glažar, predsednik OGZ Ptuj Edvard Pušnik, poveljnik GPO Hajdina Slav-ko Pesek, predsednik VO Gerecja vas Marjan Rozman in predstavniki do-macih društev. PODELITEV NAPREDOVANJ, PRI­ZNANJ IN ZAHVAL Na obcnem zboru v Gerecji vasi so ne­katerim gasilcem podelili potrdila o napredovanju v višji cin, prejeli so jih: Minea Per, Urška Kiselak in Rado Ka­isersberger. Podelili so tudi priznanja za deset let in vec let dela v gasilski organizaciji, nekaterim clanom pri­znanja za vzorno in prizadevno delo v društvu, sicer pa so priznanje OGZ II. stopnje prejeli Dejan Vrecar, Miha Lešnik in Andrej Intihar, priznanje I. stopnje pa Mateja Paveo in Daniel Nahberger. Društvena priznanja v obliki zahvale so prejeli: Urška Vogrinec Cernezl, Jer­nej Grušovnik, Aleksander Kiselak in Srecko Štajner. Slovesno izjavo ob vstopu v gasilsko društvo so prejeli: Julian Lešnik, Nia Kaisersberger, Filip Kaisersberger in Brin Rola. Besedilo in foto: TM Na zboru clanov Športnega društva Hajdina, ki so se sestali v soboto, 29. janu­arja, v klubskih prostorih, so prisotni najprej z minuto molka pocastili spomin na lani preminulega dolgoletnega igralca in funkcionarja Branka Veka. Clanska nogometna ekipa trenutno ni najbolj ponosna na svoje rezultate, ki so nedvomno tudi posledica dejstva, da jih je zapustilo enajst igralcev. Kljub vsemu gledajo z optimizmom naprej, saj se zavedajo, da so v 76 let delujo-cem klubu vcasih tudi možna nihanja na lestvici. Po podanih porocilih in razpravi o delu ter financnem stanju je sledila tudi toc­ka z razrešnico dosedanjemu vodstvu kluba, ki je podalo skupno odstopno izjavo. Prisotni so sprejeli odstop vod­stva in sledile so volitve novih organov. V naslednjih letih bo ŠD Hajdina vodil predsednik Aleksander Mlakar, ki je to funkcijo prevzel od dosedanjega pred­sednika Stanislava Zupanica. V svojem uvodnem nagovoru je poudaril, da se po nekajletnem premoru spet vraca v društvo, kjer je kot desetletni fantic zacel svojo nogometno kariero, v kate­ri je vztrajal do svojih 29 let. Ponosen je na klub, v katerem igrajo že tretje generacije nogometašev iz iste druži­ne. Verjame v to, da bodo vodstvo in igralci našli skupni jezik ter v prihodnje s pomlajeno ekipo uspešno zastopali Dosedanji predsednik Stanislav Zupanic in njegov naslednik Aleksander Mlakar (z ocali) sta s stiskom roke potrdila uspešen zacetek novega obdobja ŠD Hajdina. barve Hajdine. Novi upravni odbor predstavljajo: predsednik Aleksander Mlakar, pod-predsednik Davorin Zupanic in clani: Darko Jazbec, Robert Koderman, Ser­gej Cvikl, Leon Mesaric in Miroslav Sarkicevic. Dosedanji predsednik Stanislav Zupa­nic se je zahvalil športnim sodelavcem, še posebej pa Ivanu Ambrožu, ki z le­tošnjim letom predaja klubsko blagaj-no svojemu nasledniku. Gost na zboru clanov je bil podžupan Obcine Hajdina Franc Krajnc. Društvu je zaželel uspešno delo v prihodnje, pohvalil je veteransko ekipo, ki v svo­ji kategoriji uspešno brani barve naše obcine, pa tudi Nogometno šolo Gol­geter, ki skrbi za nogometni podmla­dek. Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak Devet brent hajdinskega kletarja Franca Širovnika iz Kungote 14. marca 2022 smo s predsednico Društva upokojencev Hajdina ter poverjenikom za Kungoto Anico in Francem Dre-venškom obiskali našega clana, 90-letnega hajdinskega kletarja letnika 2003 in 2021, Franca Širovnika. V zacetku aprila bodo drugi del sezone 2021/22 nadaljevali tudi nogometaši v ligah pod okriljem MNZ Ptuj; clanski predstavniki iz Obcine Hajdina nastopajo v Superligi (Gerecja vas, Skorba, Hajdina), 1. ligi MNZ Ptuj (Hajdoše) in 2. ligi MNZ Ptuj (Slovenja vas). Zanimivo je, da so se skoraj v vseh sredinah v zimskem premoru zgodile zamenjave na trener- Ob prihodu na dvorišce smo bili nav­dušeni nad vzorno obrezanim in po­vezanim trsjem na brajdah. Izvedeli smo, da to še vedno pocne gospodar sam, prav tako pa po smrti žene Ani­ce od leta 2018 v glavnem sam skrbi za veliko nadstropno družinsko hišo. Delo na vrtu in njivi za hišo mu po­meni sprostitev in dokaz, da je kljub temu, da je že 31 let v pokoju, še ve­dno samostojen in lahko bi rekli tudi samooskrben. Ko je pred štirimi leti dobil podaljšano vozniško dovolje­nje, si je omislil tudi nov avto. Z njim se rad odpelje proti Vidmu pri Ptuju, saj je, rojen v Pobrežju, tam nekoc obiskoval osnovno šolo. Vitalen, zgovoren in izjemno dobre­ga spomina, bi lahko napisali v sko-raj prazno zdravstveno kartoteko slavljenca, ki je bil minulo soboto pri Celanu osrednja oseba omizja Širov­nikovih, Kiseljakovih in tudi drugih sorodnikov, ki so pocastili oceta, ta­sta, dedka in pradedka Franca, ki mu nihce ne bi prisodil, da si je 12. marca na ramena naložil že deseto brento (da ne bomo vedno govorili o križih in sveckah). Jubilant Franc Širovnik je bil obiska upokojenske trojke vidno vesel, to-liko bolj, ker sta oba s poverjenikom Francem hajdinska obcinska kletarja, skupaj sta na številnih upokojenskih izletih in pohodih, veliko spominov pa imata na službo v elektro in fino­mehanicni delavnici v Talumu. Na svojega oceta in tasta sta zelo ponosna njegov štirideset let mlajši sin Zlatko in snaha Angelca ter vnuki Jernej, Benjamin in Aleksandra. Ima pa tudi že pravnuka Hano in Tima. Radi ga obiskujejo, ceprav živijo v Jurovcih v videmski obcini. Zato pa se pri njih veckrat oglasi kletar Franc, ko se odpelje v vinograd, kjer so šte­vilo trsov sicer zmanjšali, a še vedno jih je treba obdelovati okoli tisoc. Nekdanji vikend je postal dom mla­de družine, ki si je k njemu dogradila stanovanjski del. Da bi kletar Franc do vrha napolnil tudi deseto brento z grozdjem, ki daje odlicno kapljico, da bi še dol-go šofiral svojega konjicka, pridno telefoniral (a ne med vožnjo!) in pri­jateljeval z vsemi ljudmi dobre volje, kakršen je tudi sam. Cestitamo mu v imenu Društva upoko­jencev Hajdina, Obcine Hajdina in ure­dništva Hajdincana. Na zdravje! Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak skih položajih. V najboljšem položaju spomladanski del pricakuje ekipa Gerecje vasi, saj zaseda 4. mesto v Superligi. Spomladi jih bo kot trener vodil nekdanji uvelja­vljeni prvoligaški igralec Emil Šterbal, ki je v najmocnejši slovenski ligi zbral zavidljivih 330 nastopov! Dosedanji igralec – trener Marko Drevenšek (nekdanji Emilov soigralec pri Dravi) – se bo tako lahko v popolnosti posve­til igralskim zadolžitvam. V igralskem kadru je bilo sicer malo sprememb, iz Dupleka se jim je pridružil Žiga Tkal-cic, na posojo v Hajdoše pa je odšel vratar Tilen Kolaric. Zelo podobne aktivnosti so bile izve­dene tudi v Skorbi, kjer bo odslej kot igralec-trener delal Tomaž Toplak. Tudi Tomaž izhaja iz generacije no-gometašev Drave, ki si je leta 2003 priborila napredovanje iz 2. v 1. ligo, nazadnje pa je igral v Cirkulanah v 3. ligi – vzhod. Z igralskega vidika sta okrepitvi Matej Murat (Grajena) in Erik Škrjanec (Tabor MB). Tudi naš tretji klub v Superligi bo odslej kot trener vodil nekdanji clan naših najboljših klubov, Drave in Alu­minija, Mitja Trop. Ta je zamenjal Ladi­slava Droska, ki je bil prikljucen delu v obcinski nogometni šoli Golgeter. Trop s sabo prinaša precej izkušenj, kot trener vratarjev je bil precej casa prisoten v Kidricevem (med drugim je sodeloval z Bojanom Špehonjem, Simonom Sešlarjem in Oliverjem Bo-gatinovim), nazadnje pa je deloval v Zavrcu. So pa bili na Hajdini zelo aktivni gle­de prihoda novih igralcev, k cemur jih je nedvomno spodbudil slab jesenski tockovni izkupicek. Tako so novinci Timotej Petek, Rok Medved, Timotej Zorec (vsi so nazadnje igrali v Avstriji), David Romih (Šmarje pri Jelšah), Kim Sambolec (Zavrc), Alen Rajh (Graje­na), Aljoša Poš (Aluminij) in Nik Pava­lec (Drava). Odšla sta Tibi Pihler (Dor­nava) in Tadej Peterkovic (Makole). »Zavedamo se, da bo spomladi vsaka tekma odlocilna, nemudoma bo treba zbirati tocke. Okrepitve so prave, igralci so na treningih res mocno angažirani, temu primerne pa so tudi naše želje. V prvi vrsti si želimo zagotoviti obstanek, potihoma pa ciljamo na 7. mesto. Obe­nem z novo upravo že sestavljamo eki­po za naslednjo sezono,« je dejal Trop. Edina ekipa iz naše obcine, ki bo tudi spomladanski del zacela z istim tre­nerjem kot v jesenskem delu, je Skor­ba – Roman Intihar ostaja na položa- ju. V Skorbi nadaljujejo angažiranje igralcev iz lokalnega okolja, novinci so namrec Aleksander Koželj (Zavrc), Kajetan Brodnjak, Tadej Horvat (oba Skorba), Tilen Kolaric (Gerecja vas), Žiga Glažar (Hajdina) in Niko Lenart. Zabeležili so tudi nekaj odhodov, to sta Aleš Serdinšek in Alen Maric Ru­dolf (oba Lovrenc) in Luka Šprah. V Slovenji vasi so prav tako posegli po zamenjavi na trenerskem mestu, Aleša Gerecnika je zamenjal Leon Kodric. Ta je nekdaj že igral za Slove­njo vas, deloval pa je tudi kot trener ženske ptujske nogometne vrste. Se-daj bo poskušal izboljšati rezultate za­dnje uvršcene ekipe 2. lige, pri cemer bo imel na voljo pomoc enega novin-ca, to je Žiga Petric. JM Štajerski tednik Vrstni red po jesenskem delu sezone 2021/22 v ligah MNZ Ptuj Superliga: 1. Boc Poljcane 21, Markovci 17, Grajena ANpro in Gerecja vas 16, Bukovci 15, Stojnci 13, Gorišnica 10, Apace 9, Skorba 4, Hajdina 3 tocke. 1. liga: Središce 16, Pragersko 13, Ormož 12, Podlehnik 9, Tržec in Hajdoše 6, Rogoznica 9 tock. 2. liga: Leskovec 18, Makole Bar Miha 15, Mladinec Lovrenc 11, Zgornja Polaska in Dornava Digitalpartner.si 10, Oplo­tnica Sencila Senica 9, Polskava avtoprevozništvo Grobelnik 5, Slovenja vas SMS sanacija 2 tocki. Priprave mladinske in kadetske ekipe ONŠ Golgeter Hajdina v Umagu Mladinska in kadetska ekipa ONŠ Golgeter Hajdina sta se od cetrtka, 3. marca, do nedelje, 6. marca 2022, udeležili skupnih nogometnih priprav v Umagu. V organizaciji vrhunske agencije B4 Slovenia smo preživeli tri noci v hotelu Sol Garden Plava Laguna in trenirali na razlicnih igrišcih v neposredni okolici hotela. Lokacija, ki so jo naši mladi nogome­taši tokrat obiskali, je destinacija tudi nekaterih najvecjih slovenskih klu­bov, saj se da v takšnem okolju opra­viti izredno kakovostne treninge, tako na igrišcu kot tudi v telovadnici, fitnesu ali na bazenu. Prav tako smo imeli na voljo tudi veliko sejno sobo, v kateri smo po tekmah opravili ce­lovito analizo tekem, saj smo tekme naših nogometašev za interno upo­rabo tudi posneli. Bili smo deležni tudi treh kakovostnih obrokov na dan s široko izbiro hrane, primerne za mladega športnika. Priznamo, da smo si privošcili tudi kakšen kos pice, ampak vseeno so fantje na pripravah pokazali, da ne potrebujejo konstantnega nadzora in obremenjevanja s pravili, ampak so na krožnike pridno samoiniciativ-no nabirali zdravo in uravnoteženo prehrano. Dnevi so bili videti nekako takole: zgodno bujenje in zajtrk, dopoldan-ski trening ali tekma, kosilo, popol­danske aktivnosti s treningom ali tekmo, vecerja. Glede na gostova­nje številnih ekip v tem terminu je organizator vsakodnevno doloceval casovne razporede po igrišcih, kar je zahtevalo malce organizacije, a nic zato. Vedno smo se primerno odzvali in izpeljali zacrtano. Na pripravah smo uspešno izvedli tri treninge in odigrali še tri prijateljske tekme. S kombinirano ekipo mladin­cev in kadetov smo izgubili z 0:2 pro-ti ekipi NK Kocevje, kadetska ekipa je izgubila z 0:3 proti ekipi NK Korotan, mladinska ekipa pa je s 5:1 prema-gala ekipo NK Novigrad. Vsekakor je bilo na vseh tekmah opaziti številne dobre stvari, ki jih bomo prenesli v nadaljevanje, slabe stvari pa smo že analizirali in jih bomo cim prej po­skušali tudi popraviti. Da pa le ni vse v nogometu in trenin­gih, smo se na pripravah tudi ogro­mno družili med seboj, se pogovar­jali, predvsem pa zabavali. Fantje so Delo v telovadnici (spinning in valjckanje) se tako še bolj povezali, kar je eden izmed kljucnih pogojev za uspešnost ekipe. Le upajmo, da bomo pozitiv­ne obcutke s teh skupnih priprav uspešno prenesli tudi v tekmovalno sezono, ki je pred vrati; 20. marca nas namrec že caka nadaljevanje sezone, ko bosta na Hajdini gostovali kadet-ska in mladinska ekipa NK Krško. Besedilo in foto: SM Kondicijo nabira s hojo po domacem hribu, Mestnem Vrhu, Hincejevem bregu, Sovretovi poti nad sekvojo. Najvišje se je doslej povzel na vec kot 4807 metrov visok Mont Blanc, skupaj s clani PD Cirkulane, kjer je tudi njihov clan. Sicer pa je že nekaj casa pred­sednik PD Hajdina. Na planinske poti se vselej podaja dobro pripravljen in opremljen. Doslej še ni omagal, vselej pa z veseljem komu pomaga, ce po­trebuje pomoc. Oprema, ki jo vzame na pot, je odvisna od letnega casa, pozimi so obvezni del opreme dere­ze, cepin. Ce razmere ne dopušcajo, se obrne, saj vrh pocaka, rad pouda­ri. Pred vsako potjo zato tudi preveri vremenske razmere. Za vsak vzpon je potrebna telesna in psihicna priprava. Planinska zgodba Milana Bezjaka, predsednika PD Hajdina, se je zacela pod Pohorjem, kjer je bil doma, od koder se je pogosto odpravil na pohorska po­bocja. Danes je njegov dom v Krcevini pri Ptuju, pred tem pa je 18 let živel na Hajdini. Ko se je vclanil v Planinsko društvo Hajdina, pa je tudi zacel pogosteje hoditi v planine. Okoli leta 1998 se je zacelo z vzponi v slovenskem pogorju, v Julijskih Alpah. V svoj planinski koledar je vsako leto vpisal tudi vzpon na Triglav. Doslej jih je bilo že vec kot trideset. Lani je bil na Triglavu celo štirikrat, leta 2020 pa šest­krat. Nanj je že popeljal sinova, ženo pa vzpon še caka. Sicer pa je tako, da ima­ta sinova raje malo višje vzpone, njuna mama, Milanova žena, pa malo nižje. Preveriti moramo samega sebe, ce smo dovolj pripravljeni in sposobni prenesti vse obremenitve neke pla­ninske poti, s seboj pa vzeti samo tisto, kar potrebujemo, Milan pove iz svojih bogatih planinskih izkušenj. Najboljše pa bomo naredili, ce se bomo v plani­ne podali z izkušenim planinskim dru­štvom, kjer imajo preverjene vodnike z znanji, ki znajo svetovati glede opre-me, same poti oz. kaj vse vzeti s seboj na neko turo, da nahrbtnik ne bo pre­težak, da se bomo vrnili zdravi in polni lepih vtisov, doživetij, ki bodo navdih za nove planinske poti. Ko je decembra lani Milan Bezjak pra­znoval 50. rojstni dan, ga je na doma-cem dvorišcu cakalo veliko presene-cenje, Aljažev stolp, kakršen stoji na vrhu Triglava, kamor tako rad zahaja. Niti v snu ni pricakoval, da ga bodo domaci, skupaj s prijatelji, razveselili s takšnim darilom. Že v kratkem casu je postal prava mala atrakcija, ob kateri se je že marsikdo fotografiral. Majda Goznik Št. tednik Clanice in clani Planinskega društva Hajdina zacnemo svoje pohode beležiti zadnji dan v letu, ki se izteka. Silvestrski pohod na Boc je prvi pohod novega nacrta pohodov v letu 2022. Pohod je v jutranjih urah posebno doživetje iz vec razlogov. Zadnji dan v letu, zimsko vzdušje in dobra družba so glavni razlogi, da se tega dne veliko pohodnikov odloci, da se ta dan povzpne na vrh Boca. Letošnje leto se je zacelo zelo uspešno, kljub dolocenim omejitvam smo organizirali pohode ob upoštevanju navodil NIJZ. Vsi pohodi so bili izpeljani po nacrtu in v lepem, soncnem vremenu, v pravih spomladanskih raz­merah, kar ni znacilno za ta letni cas. Ce smo se cudili ogromni snežni odeji v sosednjih državah, ga je bilo pri nas za vzorec in še ta ni dolgo trajal. Pohod Po poti Ivana Potrca in Matije Murka 2. januarja je bil odpovedan, smo pa se clani PD Hajdina kljub odpove­di zbrali na parkirnem prostoru pod ptujskim gradom in z upoštevanjem vseh navodil v manjših skupinah krenili proti Drstelji in naprej do domacije Matije Murka. VINCEKOV POHOD PO OBCINI 22. januarja smo uspešno organizirali tradicionalni Vin-cekov pohod po obcini Hajdina. Zaradi epidemioloških ukrepov smo pohod organizirali samo z udeležbo cla­nov našega društva, z upoštevanjem PCT. Prav tako smo se odpovedali druženju pred zacetkom pohoda, vmes brez derez ni šlo. Pocasi, korak za korakom smo se vzpe­nismo organizirali nobenega postanka z okrepcilom njali in po dveh urah in pol dosegli vrh Uršlje. Na vrhu nas pa tudi po koncanem pohodu smo se kmalu razšli. Pot je pricakala snežna belina, ki je imela svojo moc v sonc­je potekala od Kozelovih v Skorbi skozi naselje Gerecja nih žarkih, saj so ti mocno pripekali in nas tudi ogreli. Pot vas do obcine Kidricevo v naselje Njiverce. Pot nas je pri-je potekala skozi gozd v senci mogocnih dreves, bilo je peljala nazaj na Zg. Hajdino in naprej v Dražence, nato veliko snega in bilo je precej hladno, sicer primerno za nas je vodila proti Sp. Hajdini in nazaj mimo vodnjakov, ta letni cas. osnovne šole do družine Kozel, kjer smo pohod po šti-Uršlja gora ali Plešivec (1699 m) je razgledna gora med Slo­rih urah in prehojenih petnajstih kilometrih tudi koncali. venj Gradcem in Crno na Koroškem. Na vrhu oziroma malo Hvala Dragici in Ignacu Kozelu, da smo se lahko zbrali v pod njim stoji cerkev svete Uršule, ki je najvišje ležeca cerkev bližini njunega doma in krenili na pot. v Sloveniji. Na vrhu je tudi prijeten planinski dom. NA URŠLJO GORO 5. februarja smo skupaj s planinci PD Haloze iz obcine Vi-dem organizirali in izpeljali zimski pohod na Uršljo goro. Slavko Burjan Z avtobusom smo se odpeljali na Koroško do koce na PD Hajdina Ledinah. Že veliko prej pred ciljem so nas pricakali sneg in zimske razmere. Pred koco smo se opremili za pohod v zimskih razmerah. Pot na vrh je bila poledenela, zato Nacrtovani pohodi PD Hajdina so objavljeni na oglasni deski PSC na Hajdini, za dodatne informacije pa smo doseglji-vi v casu uradnih ur, vsak cetrtek od 17. do 19. ure v prostorih stare pošte na Zg. Hajdini. V marcu smo se podali na pot v neznano, nato nas je 19. marca cakal Jožefov pohod Rašica – Šmarna gora, 2. aprila pohod na Lubnik (Škofjeloško hribovje). 21. maja je nacrtovan pohod z družinami med narcise na Golico, ob koncu maja pa še Haloška planinska pot. Pridružite se nam! Predvsem pri ljudeh, ki vsakodnevno uporabljajo racunalnik na delovnem mestu ali opravljajo ponavljajoce se, obremenju­joce se gibe v zapestju, dlaneh, prstih, se vedno pogosteje pojavljajo bolecine v zapestju, zato sem se tokrat odlocila, da vam podam nekaj koristnih nasvetov na to tematiko. Najpogostejši vzrok za bolecine v zapestju je sin-Bolecine v zapestju lahko sevajo tudi proti komolcu. drom karpalnega kanala – pogovorno »karpalec«. Mravljinci v rokah se lahko kasneje pojavljajo tudi Tudi iz svetovno priznane zdravstvene institucije cez dan, zlasti pri dolocenih opravilih, kot so na Mayo Clinic pogosto opozarjajo na dvig števila pa-primer vožnja avtomobila ali kolesa, uporaba racu­cientov z mocnimi bolecinami v zapestju. nalniške miške, telefona, branje knjige in podobno. Ergonomija (ena izmed definicij) je prilagoditev de-Kadar je sindrom karpalnega kanala napredoval, lovnega okolja uporabniku. Z ustreznim ergonom-zacnejo iz prizadete roke izpadati predmeti, obcu-skim nacrtovanjem se lahko preprecijo poškodbe tek za dotik se poslabša in spremeni, zmanjša pa se zaradi ponavljajocih se gibov, ki se lahko scasoma tudi groba moc prizadete roke. Moc roke mocno razvijejo in povzrocijo dolgotrajno delovno nezmo-oslabi, palec pa postane okoren in nefunkcionalen. žnost. PREVENTIVA IN ZDRAVLJENJE Sindrom karpalnega kanala oz. sindrom zapestne-Pri zacetnih oblikah je zdravljenje neoperativno; z ga prehoda je obolenje, ki nastane zaradi utesnitve opornicami v razbremenjenem položaju zapestja, medianega živca v zapestnem prehodu in se kaže z ki jih bolnik nosi cez noc, in z vajami za raztezanje. mravljinci v roki, zanj pa so znacilne tudi bolecine v Konservativno zdravljenje zapestju. Diagnoza: EMG-preiskava. Fizioterapija VZROK NASTANKA Terapija z ultrazvokom, elektrostimulacija, manual-Sindrom karpalnega kanala nastane zaradi utesni-na obravnava, obvezna izvedba individualnih (raz­tve medianega živca v karpalnem kanalu. Utesnitev teznih) vaj, svetovanje. medianega živca moti prevajanje impulzov po živ-Delovna terapija cu in povzroca motnje obcutkov za dotik, toploto Izdelava opornic in svetovanje. Izboljšanje simp-in hlad, motnje potenja in mišicno prizadetost obo-tomov se lahko doseže z injiciranjem topnih kor­lele roke. Pojavijo se mravljinci v roki in bolecine v tikosteroidov v zapestni prehod, vendar postopek zapestju. zaradi nevarnosti poškodbe živca uporabljajo le Pogostejši je pri ženskah srednjih let. Veckrat se po-izjemoma. javi tudi v nosecnosti, pri bolnikih s sladkorno bole-Ce neoperativno zdravljenje ni ucinkovito ali pride znijo, v sklopu revmatoidnega artritisa in boleznih do poslabšanja, se svetuje operativni poseg. šcitnice. Pri vecini bolnikov pa nastane brez jasnega KAKO LAHKO SAMI PRIPOMORETE K IZBOLJŠA­vzroka, zaradi deformacij, degeneracij. NJU STANJA IN ZMANJŠANJU BOLECIN Priporocljivo je izogibanje stalnim, ponavljajocim se gibom z rokami in dejavnostim, pri katerih je zapestje v skrajno upognjenem ali iztegnjenem položaju. Roko postavite v kopel sobne temperature za nekaj minut; zapestje si blago masirajte, roko rahlo »stre-site« veckrat dnevno, tudi ponoci; menjajte položaj roke in zamenjajte aktivnosti; izogibajte se daljšim ponavljajocim se aktivnostim, ki vam poslabšajo težave. Ce so nocne bolecine glavni problem, vam lahko težave olajša opornica za zapestje. Opornico lahko uporabljate tudi podnevi, ce se pojavi hujša boleci­na ali mravljincenje. Predlagane osnovne vaje Izvajajte vaje, opisane v nadaljevanju. Vaje od 1 do KAKO GA PREPOZNAMO 4 izvajajte v akutnem stanju v kopelih (3-krat dnev-Sindrom karpalnega kanala je pogosto prisoten no). Ko se stanje nekoliko izboljša, pa na suhem in hkrati na obeh rokah. Ponavadi je ena roka huje dodajte vajo številka 5 veckrat na dan. Z vajo šte­prizadeta kot druga. Težave na zacetku predstavlja-vilka 5 si olajšate težave tudi med delom. Izvajajte jo bolecine v zapestju, pojavijo se tudi mravljinci v jo vsako uro, kadar je roka v neugodnem položaju rokah med spanjem. Mravljinci v rokah med spa-ali pri izvajanju ponavljajocih se gibov. Le pravilno njem lahko bolnika veckrat na noc prebudijo. Mra-veckratno izvajanje vaj je pot k uspehu in boljšemu vljincenje se širi po prvih treh prstih prizadete roke pocutju. in zajema tudi palcevo polovico prstanca. Mezinec Foto: Stanko Kozel tipicno ni prizadet. Bolnik išce položaj roke, ki mu Teja Bauman Zagoranski, ustreza, nemalokrat stresa roko, jo dviguje v zrak ali dipl. fiziot. pa jo hladi pod mrzlo vodo, da bi si olajšal težave. Alergija na cvetni prah je pogosta, saj povzroca težave pri 10–30 % populacije. Alergen je nenevarna snov, ki sproži alergijsko reakcijo. Alergijski nahod je odziv telesa na le-te. Cvetni prah je najbolj pogost alergen pri sezonskih alergi­jah. Te se pojavijo pri spremembi letnih casov. Ker je to sezono malo padavin, je v zraku veliko alergenov in posledicno so težave z alergijami zelo pogoste in dolgotrajne. K še slabšemu poteku pripomore tudi veter. Simptomi alergije na cvetni prah in simp­tomi prehlada so lahko podobni. Bistvena razlika je, da prehlad ponavadi povzroci vrocino in bolecine v telesu. Razlikujeta pa se tudi po casu trajanja, saj prehlad mine po približno tednu dni, alergija pa traja vec tednov oz. do takrat, ko je prisoten alergen v okolici. Ti dve obolenji se razlikujeta tudi v zdravljenju. Pogosti simptomi alergije na cvetni prah: zamašen nos, smrkanje, kihanje, solzne, rdece ali pekoce oci, kašljanje, praskanje v grlu ali na nebu ust, srbec nos, pritisk v si­nusih in bolecine, srbeca koža. Alergija na cvetni prah se zelo pogosto raz­vije že v otroštvu, vendar ponavadi ne pred tretjim letom starosti. Resne alergije se lah­ko kasneje razvijejo v astmo, sinusitis ali v kronicno vnetje ušes. Dolgotrajni simptomi alergije na cve­tni prah so: vnetje grla, zamašena ušesa, zmanjšan obcutek za vonj, glavoboli, crni kolobarji pod ocmi, utrujenost, razdražlji­vost, otekle oci. Ce so ti simptomi prisotni dlje casa, lah­ko imajo za posledico poslabšanje astme, slabšo kakovost spanca, vnetje oci, kronicni sinusitis in pri otrocih pogosto vnetje ušes. Tudi kakovost življenja se lahko poslab­ša, saj simptomi, posebej ce trajajo dolgo, zmanjšajo produktivnost cloveka na delov­nem mestu ali v šoli. Alergije se zacnejo takoj, ko je v naravi pri­soten alergen, na katerega smo obcutljivi. Ce imamo alergijo, je zelo pomembno, da se v casu cvetenja rastlin cim manj zadržu­jemo na prostem. Pomembno je tudi, da se preoblecemo, preden gremo v spalne prostore, kajti cvetni prah se zadrži tudi na obleki. Priporocala bi vam tudi, da se pred spanjem oprhate in umijete lase. S tem prav tako pripomoremo k zmanjšanju alergijskih reakcij, saj iz telesa speremo alergene. Simptomi se lahko razlikujejo glede na letni cas, kje živimo in katere vrste alergij imamo. Poznavanje teh dejavnikov nam lahko po­maga pri pripravi na simptome. Zgodnja pomlad ima pogost vpliv na ljudi, ki imajo sezonske alergije. Narava cveti v razlicnih letnih casih: cvetni prah dreves je bolj pogost v zgodnji pomla­di, cvetni prah trav je bolj pogost v pozni pomladi in cez poletje, cvetni prah ambro­zije je bolj pogost poleti in jeseni, alergije na cvetni prah so lahko hujše ob vrocih in suhih dneh, ko piha veter, ki nosi cvetni prah. Zelo pomembno je zdravljenje alergij, saj le-te, kot sem že omenila, lahko privedejo do astme. Zdravila, ki jih uporabljamo, so za lajšanje simptomov in bolezni ne pozdra­vijo, tako da se morajo uporabljati redno, dokler imamo simptome. Najboljše je, da obišcete svojega zdravnika, da vam pred­piše zdravila. Dobijo se tudi v lekarni brez recepta. Ta so v obliki tablet, nosnega pršila ali kapljic za oci. Velikokrat svetujemo tudi pršila za nos in kapljice za oko, ki na sluznici naredijo film in jo na tak nacin šcitijo pred vdorom alergenov. Metoda Meško Žitnik, mag. farm. Lekarna pri Sv. Martinu Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina 02 620 78 87 Poskrbite za svoje zdravje in se udeležite Programa Svit Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega crevesa in danke, mesec, ko opozarjamo na pomen preprecevanja in zgodnjega odkrivanja te bolezni. Od leta 2011 v Registru raka Republike Slovenije beležijo obcuten padec no-vih primerov raka debelega crevesa in danke. Med vsemi novoodkritimi raki v Sloveniji se je med letoma 2007 in 2018 rak debelega crevesa in danke po pogostosti pomaknil z drugega na peto mesto. Ta uspeh lahko pripišemo državnemu preventivnemu presejalnemu Progra-mu Svit, ki uspešno deluje že 11 let in je namenjen preprecevanju in zgo­dnjemu odkrivanju predrakavih spre­memb in raka na debelem crevesu in danki pri moških in ženskah med 50. in 74. letom starosti, in sicer vsaki dve leti. Sodelovanje v Programu Svit je za ti-ste prebivalce Slovenije, ki so v ciljni populaciji (50–74 let) in imajo ureje-no obvezno zdravstveno zavarovanje, brezplacno, saj stroške programa nosi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slo­venije. Program Svit deluje na nacin, da pri na­videzno zdravih odraslih s preprostim testom blata išce sledove prikrite krva­vitve. Osebe s pozitivnim izvidom pre­sejalnega testa na kri v blatu so pregle­dane na kolonoskopiji, kjer se ugotovi vzrok krvavitve. Cilj programa je med navidezno zdravimi osebami odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz sprememb na steni debelega crevesa ali danke razvil rak, oziroma ti-ste, ki že imajo zacetno obliko raka in te spremembe odstraniti. Zgodaj od­krito bolezen lahko uspešno zdravimo, z odkritjem predrakavih sprememb pa lahko bolezen celo preprecimo. V letu 2021 je bila odzivnost v Podrav­ju 60,33-odstotna, kar je pod državnim povprecjem, ki je znašalo 63,35 %. Pri tem je bila odzivnost v naši regiji veliko višja pri ženskah (65,81 %) kot pri mo-ških (54,56 %), kar je sicer obicajno tudi v preostalih zdravstvenih regijah. Celo pod regijskim povprecjem je izstopala Mestna obcina Maribor z odzivnostjo, ki je znašala le 58,66 %. Program Svit kljub spreminjajoci se epi­demiološki situaciji zaradi covida-19 še naprej deluje. Sodelovanje v Programu Svit je varno za vse, ki so vkljuceni v njegovo izvajanje. Pri vabljenju in od­daji vzorcev blata posamezniki nimajo stika z drugimi osebami. Ce je oseba nato vabljena na kolonoskopijo, se pregleda lahko udeleži zgolj, ce nima povišane temperature ali znakov okuž-be zgornjih dihal. Pri pregledu se upo­rablja vsa potrebna varovalna oprema. Z udeležbo v Programu Svit naredimo veliko za svoje zdravje in kakovost ži­vljenja, obenem pa posredno pripo­moremo k vzdržnosti in racionalizaciji stroškov zdravstvenega sistema. Zato vse, ki prejmete vabilo v program, mocno spodbujamo, da se nanj tudi odzovete. O vseh morebitnih spremembah in no-vostih/dogodkih glede delovanja prese­jalnega Programa Svit je na razpolago spletna stran Programa Svit: https://www.program-svit.si/za-upo­rabnike/aktualno/obvestila-in-dogod­ki/ Pripravil: Milan Stojanovic, dr. med., spec. NIJZ – OE Maribor Vabilo prostovoljcem za sodelovanje v projektu Prostofer Obcina Hajdina je v septembru 2021 sprejela sklep o Strategiji aktivnega staranja v Obcini Hajdina 2022–2026. V sodelovanju z Društvom upokojencev Hajdina vabimo prostovoljce voznike k projektu Prostofer, ki bi zaživel tudi v Obcini Hajdina. Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima vozniško dovoljenje in je v svojem prostem casu pripravljen pomagati tistim, ki potrebujejo prevoze. Prostoferji so v resnici veliko vec kot zgolj prostovoljni vozniki – svojim sopotnikom nesebicno po­magajo tudi, ko ti izstopijo iz avtomobila, pri zdravniku jih pospremijo do cakalnice in pocakajo nanje med pregledom, priskocijo jim na pomoc pri vzpenjanju po stopnicah in podobno. To so ljudje z velikim srcem, ki jemljejo svojo huma­nost za samoumevno in castno dejanje. Obcina Hajdina vabi k sodelovanju prostovoljce, ki bi želeli pri projektu sodelovati in pomagati, da projekt zaživi tudi pri nas. Vozniki, ki želite postati prostoferji, lahko to sporocite obcinski upravi do 15. aprila 2022 na telefonsko številko 02 788 30 30 ali pošljete elektronsko pošto na: uprava@hajdina.si. Vljudno vabljeni vsi, ki lahko del svojega prostega casa namenite drugim obcanom in jim ponudite pomoc, ko jo nujno potrebujejo. Vec informacij za zainteresirane voznike na: www.prostofer.si/postani-prostofer. Vec o projektu na: www.prostofer.si. Obcinska uprava 1. Franc Plajnšek 2. Martin Turnšek 3. Marija Šmigoc 4. Marija Kampl 5. Anton Lesjak 6. Ivana Polajžer 7. Franc Matjašic 8. Jožef Golob 9. Kristina Fridl 10. Lidija Tomanic 11. Jožefa Škraba 12. Olga Brodnjak V hvaležen spomin Ptujski škrnicl na novi lokaciji v Prešernovi ulici Živimo v casu, ko se nam vse bolj postavlja vprašanje, kakšno hrano zaužijemo vsak dan. V poplavi raznovrstne ponudbe se vse bolj vracamo k lokalno in do­mace pridelani hrani, ki jo imenujemo tudi naša super hrana. Ko spoznavamo sledljivost hrane, pa vedno bolj spoznavamo bogato in pestro ponudbo lokal­nih pridelovalcev. Pestra in raznolika je ponudba tudi zelenjavo in sadje lokalnega izvora z v buticni trgovini Ptujski škrnicl, ki zagotovljeno sledljivostjo. obsega vse od svežega kravjega in Ptujski škrnicl je od februarja letos na kozjega mleka ter mlecnih izdelkov, novi lokaciji na Prešernovi ulici 15, v mesnih izdelkov, medu in sadnih na-starem mestnem jedru Ptuja. Trgovi­mazov, razlicnih naravnih sokov, do-na je odprta vsak dan med 9. in 18. mace bucno olje, kosmice, jajca, ra-uro, v soboto do 12. ure. Vabljeni, da Hajdina: Kmetija Vogrinec iz Skorbe, znovrstno ponudbo moke, sladkega obišcete trgovino s prijaznimi proda-med Marka in Suzane Žumer iz Haj­peciva in domacih testenin, razlicnih jalkami in bogato ponudbo lokalne doš in zelenjava s kmetije Drevenšek namazov, brezglutensko in vegan-in slovenske super hrane. V Ptujskem iz Dražencev. sko ponudbo ter vsakodnevno svežo škrniclu so tudi ponudniki iz Obcine PR Vabilo za vkljucitev v program »Krepitev družine« Preventivni družinski program »Krepitev družine« je namenjen staršem in otrokom, ki želijo izboljšati in nadgraditi družinske odnose, izboljšati vešcine starševstva, vzgojne prijeme ter pozitivno vplivati na otrokovo vedenje in na njegovo samopodobo. Srecanja bodo trajala približno dve uri, srecevali pa se bomo enkrat na teden v popoldanskem casu. Zaceli bomo s skupnim manjšim prigrizkom, nato bosta sledila predstavitev programa in uvod v prvo srecanje. Srecanje bomo nadaljevali v manjših skupinah (starši posebej in otroci/mladostniki posebej), na koncu se dobimo vsi skupaj in koncamo naše srecanje. Na vsakem srecanju bomo predelali doloceno temo: postavljanje meja, reševanje vedenjskih težav, komunikacija za boljše odnose, nagrajevanje, kaznovanje idr. Srecanja bodo potekala na Ptuju, v prostorih Dnevnega centra za otroke in mladostnike na Slovenskem trgu 12. Ce ste zainteresirani in vam je dovolj vzgojnih nasvetov, ki jih ponujajo prirocniki, in želite teorijo prenesti v prakso, ste toplo vabljeni, da se nam pridružite in nam to sporocite najkasneje do 22. 3. 2022, da oblikujemo skupino in zacnemo druženje prvi teden v aprilu. Udeležba v programa je brezplacna. Prijave in dodatne informacije: e-pošta: mostovi.preventiva@arsvitae.si telefon: 070 478 804 (Irena Rojko, društvo Ars Vitae) Veselimo se druženja z vami. Program podpira: Marec 2022 Nekdanji politik, ki ima tudi veliko zaslug, da je Obcina Hajdina že skoraj cetrt stoletja samostojna, uspešen kmetovalec z naprednimi idejami in v obcini trenutno najstarejši še živeci iz te stroke, obcinski kletar z dolgim stažem, nekdaj zelo aktiven v športu in prizadeven za napredek svoje vasi ter okolice, gospod, ki bo maja dopolnil že 92 let in še marsikaj dobro pomni – to je Ivan Vogrinec iz Skorbe, ki bi mu pripisali manj let, kot mu jih je naložilo življenje. Vsak klepet z njim je dogodek zase, kaj dosegli in da bo delo doma že poca- rad pripoveduje zgodbe iz svojega kalo. Skupaj z Radoslavom Simonicem zanimivega, na trenutke tudi težkega, in necakom Radovanom Korošcem smo a vendarle zelo uspešnega in lepega se odpravili v Ljubljano, do Ivana Pucni­ življenja. Tokrat smo z Ivanom Vogrin­ ka, da se z njim dogovorimo, in ga pro- cem obujali spomine na cas, ko je Haj­ sili, da nam pomaga. Uspelo nam je in dina želela samostojno obcino in ji je dobili smo dovolj glasov za odcepitev in v teh prizadevanjih tudi uspelo, kar ustanovitev samostojne obcine. Malo se po dobrih dvajsetih letih kaže kot je bilo prepiranja, a se je izplacalo. Brez dobra odlocitev, pravi eden od kljuc­ poznanstev in dobrih vez v politiki bi, nih akterjev v prizadevanjih za samo­ verjemite, težko to izpeljali. Velikokrat stojno obcino. Bil je med ustanovitelji sem že povedal, da smo bili v pravem Slovenske kmecke zveze leta 1988, trenutku na pravem mestu.« prve slovenske demokraticne politic- Odkar je Obcina Hajdina samostojna, ne stranke, zaslužen, izvoljen je bil za se veliko bolj razvijamo, denar ostaja svetnika v nekdanji skupni obcini Ptuj v tem okolju, je preprican Ivan Vogri- in kot najstarejši svetnik tudi vodil nec in verjame, da je bila pot razvoja prvo sejo. nove obcine dobro zastavljena. Ivan Vogrinec se rad spominja zacetkov samostojne A kmalu potem se je pojavila velika »Obcina Hajdina in njeno vodstvo ima­Obcine Hajdina … želja po samostojni obcini, pove Vo­ ta danes kaj pokazati. Prvi župan Rado-Foto: Silvestra Brodnjak grinec in nadaljuje: »Hajdina je bila v slav Simonic je dobro zacel, župan Sta- zgodovini že samostojna in želeli smo nislav Glažar pa zdaj uspešno nadaljuje si, da je spet tako. Nad našo idejo na in dobro se je organiziral. Ni kaj opore- Ptuju niso bili navdušeni, nismo imeli kati, dobro se razvijamo, ponosen sem ravno podpore, a nekateri posamezni­ na vse naše dogodke, posebej pa na ki tej naši veliki želji niso nasprotovali, praznik obcine in naše martinovanje, med njimi tudi Miroslav Luci in še kdo. ki je v Sloveniji nekaj posebnega. Za pri- Poleg mene so bili v ekipi za samostojno hodnost pa si mocno želim, da bi mladi obcino še nekateri moji prijatelji, kolegi, bili složnejši in da bi se v naši družbi bolj ki so bili že velikokrat omenjeni, in kot spoštovali tiste, ki delajo.« ekipa smo vse uspešno izpeljali, za kar TM je zaslužen vsak do nas. Ne bi o imenih in priimkih, za to bo še priložnost. A vse ni šlo gladko, morali smo se zelo potru­ diti, pospešiti aktivnosti za novo obcino. Spominjam se, da je bila v parlamentu nujna seja, na kateri so sprejemali od­ locitve glede novih obcin. Doma so mi rekli, naj grem v Ljubljano, da bomo ne- Foto: arhiv obcine 87 Spoštovani Hajdincanke in Hajdincani! V prvih dneh marca smo na pepelnicno sredo stopili v štiridesetdnevni postni cas. Ko sem razmišljal o pomenu postnega casa za današnji cas, sem si dejal: »Post mora biti veliko vec kot pa samo odpoved.« Postni cas bi moral za vse nas biti teambuilding. Teambuilding ali slovensko gradnja tima/skupnosti so dolocene dejavnosti, ki neki skupini pomagajo, da izboljša lastno ucinkovitost, izboljša medsebojne odnose. Postni cas je ravno to, ko bi morali »izboljšati« naš odnos do Boga, do naše vere, predvsem pa odnos do naših bli­žnjih, sorodnikov in prijateljev, ter tako spremeniti sebe in tudi svet. Pri tem nam je lahko vzgled tudi Helen Keller. Keller je bila gluha in slepa, toda to je ni odvrnilo od tega, da ne bi postala pisateljica in politicna aktivistka. V enem izmed svojih del je zapisala: »Sem samo ena, pa še vseeno ena. Ne morem narediti vsega, lahko pa naredim nekaj; in ker ne morem narediti vsega, ne bom zavrnila tistega, kar lahko.« Tudi jaz sem samo en in ne morem narediti in spreme­niti vsega ... Lahko pa naredim le en korak in spremenim najprej samega sebe, in ce bo vsak izmed nas naredil vsaj nekaj in na bolje spremenil sebe, bo svet tudi po tvoji za­slugi nekoliko boljši in lepši. A ob tem nehajmo izgublja-ti cas za nepomembne stvari, za jezo in strah, potrudimo se ponovno odkriti smeh in veselje ter si v tem postnem casu vzemimo cas zase in za druge in za nasmeh! A da bi vse to odkrili in spoznali, je resnicno potreben vsakdanji teambuilding, v katerem bomo spoznali pra­vo prijateljstvo. V prijateljstvu pa vzniknejo misli in deja-nja, ki so na bolje sposobne spremeniti mene in družbo, in za to ne potrebujemo »carovnije«, kakor je zapisala J. K. Rowling: »Ne potrebujemo carovnije, da bi spremenili svet, vso moc za to že nosimo v sebi.« To carovnijo res nosimo v sebi in ta je spoštovanje, sodelovanje in prijateljstvo in le to bo spremenilo najprej mene nato družbo ... okolico ... državo in svet. Prav to je pomen postnega casa – da se nekaj spremeni, a najprej se moram spremeniti jaz in šele nato nekdo drug. Zato naj vas v tem postnem casu spremljajo te spodbudne misli in besede. Potrudimo se ljudem prinesti vsaj »malo lju­bezni« in »malo prijateljstva.« Tega vam želita kaplan Primož in župnik Marijan