Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO :
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.500
Letna naročnina ................L	3.000
Letna inozemstvo................L	4.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXII. - Štev. 5 (1085)
Gorica - četrtek, 29. januarja 1970 - Trst
Posamezna številka L 70
O dobrem in slabem tisku Italija v iskanju nove vlade
Ko je Joannes Gutenberg iznašel tiskane črke, je mislil, da bo njegov izum služil samo za dobro, namreč za izobrazbo ljudstva in za njega dušni blagor. Toda kakor z mnogimi drugimi izumi se je zgodilo tudi s tem, da je postal dvorezen meč, ki služi za dobro in slabo. Gutenbergovega izuma so se namreč poslužili tudi brezvestni ljudje in začeli tiskati knjige, ki niso bile ljudstvu v pouk in duhovno korist. Tako se je zgodilo, da tisk že ni služil več samo resnici, temveč tudi zmoti in zlu. Saj je znano, da sta se oživljeni poganski humanizem in pozneje Lutrova kriva vera širila predvsem z močjo tiskane besede.
Iz zgodovine vemo tudi, da so se nekateri hoteli boriti zoper zlo, ki se je širilo s pomočjo tiskanih knjig, na ta način, da so take knjige prepovedovali, jih uničevali ter celo sežigali. Seveda je bilo tako početje jalovo in brez pravega uspeha zlasti zato, ker prepovedan sad vedno diši. Ne gre torej, da bi se zoper zlo borili s prepovedmi, temveč tako, da resnico učimo in jo širimo v prepričanju, da bo resnica končno zmagala in pregnala zmoto kakor sonce prežene temo.
OSEBNA ODGOVORNOST KRISTJANA
V skladu s tem spoznanjem je danes Cerkev odpravila svoj indeks, tj. seznam takih prepovedanih knjig, ki jih je cerkvena oblast imela za škodljive za versko ali moralno življenje svojih članov. Ta prepoved je veljala za vse vernike brez ujeme, uuade ut stare, prepioste m učene.
Danes, kot rečeno, ta indeks ne obstaja več. Toda s tem še ni rečeno, da sme človek brati, karkoli hoče ali karkoli mu ugaja. Cerkvena oblast je z odpravo indeksa samo izrekla svoje večje zaupanje v kristjane sedanjega časa in je prepričana, da bodo sami s svojo pametjo in svojo vestjo znali presojati, kaj jim je v prid in kaj jim je v škodo.
To vedno večje zaupanje Cerkve v zrelost današnjih kristjanov pa nalaga nam vsem večjo osebno odgovornost. Predvsem je ta odgovornost na mestu, ko izbiramo čtivo za nas same. Vsakdo mora sam pri sebi presoditi, katera knjiga je zanj primerna, kateri časopis pozitiven za njegovo vero in moralo, katera revija koristna in vzpodbudna.
Sedanji človek stoji pred poplavo raznovrstnih slikanic, ilustriranih tednikov in mesečnikov. Kako naj izbira med njimi? Cerkev danes ne prepoveduje nobenega teh časopisnih izdanj, čeprav ve, da so nekatera tako zelo neprimerna, da mora njih zaplembo odrediti sam državni sodnik. Cerkev se sedaj zanaša edino na našo vest. Ona naj razsodi, kaj naj vzamemo
v	roke in česa naj se zdržimo.
V času, ko nekateri režimi prepovedujejo širjenje določenih knjig in revij, ko preganjajo in obsojajo pesnike ter pisatelje, ki ne pišejo v duhu »uradne linije«, je pokoncilska Cerkev pokazala neverjetno zaupanje v moralno zrelost nas vernikov. Pazimo, da ne bomo zlorabili tega zaupanja, saj bi pogazill svojo vest In svoje krščansko poštenje, če bi segali po revijah in brošurah, ki so za nas nesprejemljive.
Velik pomen pri Izbiri tiskane besede imajo poleg smernic cerkvenega vodstva in ocenjevalnih komisij tudi starši v družini. Dokler otroci umsko in moralno ne dozorijo, so starši odgovorni tudi za to, kaj njih otroci berejo. Od te odgovornosti jih nihče ne more odvezati. »Ker so starši dali svojim otrokom življenje — pravi zadnji koncil — jih veže zelo težka dolžnost, da otroke vzgajajo. Prav oni morajo biti njih prvi in glavni vzgojitelji.«
Z DOBRIM TISKOM JE TREBA GRADITI BOLJŠI SVET
Pokoncilska Cerkev, ki pušča kristjanom tolikšno svobodo in tolikšno osebno odgovornost, te kristjane poziva In vabi naj Ji pomagajo graditi nov, boljši svet. Eno najbolj učinkovitih sredstev pri tej gradnji so družbena občila kot tisk, kino in
televizija. Zares ji je mnogo na tem, da bi se dober tisk čim bolj uveljavil, spo-polnil in razširil. Zato je po vseh škofijah prišlo v navado, da se prirejajo nedelje za katoliški tisk. Mi Slovenci na Goriškem in Tržaškem jo bomo zavzeto obhajali to nedeljo, 1. februarja.
Že v preteklem stoletju je papež Leon XIII. pozival katoličane: »V službi maso-nov (prostozidarjev) deluje tisk, ki je v verskih in civilnih zadevah nekrščanski;
vi	pa v dejanju in z denarjem podpirajte, širite in gojite katoliški tisk!« Klin se s klinom izbija, pravi naš pregovor. Slab tisk bomo lahko premagali le z dobrim tiskom. Pokoncilska Cerkev je v tem oziru še bolj jasna in zahtevna. Takole uči:
»Treba je podpirati dober tisk. Da pa bodo bralci prežeti s krščanskim duhom, je treba pričeti tudi z izrazito katoliškim tiskom in ga širiti. Take vrste tisk naj oblikuje javno mnenje, da bo v skladu z naravnim pravom, katoliškim naukom in božjimi zapovedmi... Novice iz življenja Cerkve naj objavlja in prav razlaga, da si bodo verniki mogli o vseh dogodkih ustvariti krščansko sodbo.«
SLOVENSKI KATOLIŠKI TISK
Mi Slovenci v zamejstvu imamo tak tisk, ki je katoliški. V glavnem je za vse poskrbljeno. Otroci imajo »Pastirčka«, družine si lahko naročijo »Mladiko«, za vse pa so Mohorjeve knjige in tednik »Katoliški glas«. Res je, da imamo možnost brati tudi druge časopise, tako tednike kot dnevnike, ki so morda bolj pestri in obširni kot naš tednik. Vendar eno drži gotovo: Nobeden ne čuti in ne živi tako z nami kot »Katoliški glas«. V njem najdejo odmev vsi važnejši dogodki v naši deželi; vse težave, katere tarejo naše ljudi, so s pozornostjo obravnavane; problemi našega človeka so osvetljeni v luči krščanskih načel.
Pa se pri tem dogaja, da vse preveč občudujemo vse, kar je tujega hi preziramo to, kar je našega. Je to že prava narodna slabost. Koliko naših ljudi prihaja vsak dan domov obloženih s tujimi časopisi, pri tem pa puščajo naše slovenske ob strani. Izgovarjajo se, da ima tuji tisk lepšo obleko, da je bolj zanimiv in bolj bogato ilustriran. Vse to lahko drži, a nečesa tuji tisk nima: manjka mu slovenski krščanski duh in njegova beseda ni naša, zveni nedomače in nas pusti hladne. Kako prav ima naš pregovor, ko pravi: »Naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče.« Zato kot dobri Slovenci In zavedni katoličani cenimo, podpirajmo, berimo In širimo predvsem tisti tisk, ki je naš, ki je slovenski, ki je katoliški. Odprimo mu na stežaj vrata naših domov in ostanimo mu zvesti do prehoda iz zemeljske domovine v onostranstvo.
IVO BOLČINA
Že nekaj tednov se vršijo med voditelji štirih strank, ki so svoj čas sodelovale v vladi leve sredine, mrzlična pogajanja, da bi prišlo do sestave nove vlade, ki naj bi zamenjala dosedanjo enobarvno de-mokrščansko vlado. Prvi, ki so za to, so ravno demokristjani, saj čutijo na vsak korak, da morejo storiti le toliko, kolikor jim dovolijo njih bivši zavezniki.
Politični položaj je izredno zmeden in izjave raznih politikov se vrstijo kot na tekočem traku. Najbolj zapletajo ves položaj socialni demokrati. Ves čas zahtevajo, da se morajo socialisti odpovedati povezavam s komunisti v raznih občinskih, pokrajinskih in deželnih odborih. Socialisti se tega pogoja vztrajno otepajo, niti jim preveč ne ugaja obnova četverne koalicije
v	vladi. Če bi bilo odvisno od njih, bi najraje sestavili vlado s krščanskimi demokrati, v parlamentu naj bi jih pa od primera do primera podprli komunisti.
PREVEC ZGOVORNI MINISTER
Za svoje stališče najdejo oporo predvsem v obeh levih strujah Krščanske demokracije, katerih najbolj viden predstavnik je trenutno minister za delo Donat Cattin. Ta je v zadnjih mesecih postal zaradi svojih, dostikrat polemičnih in vihravih izjav v javnosti izredno
popularen. Njegov način izražanja, ki je dostikrat kar demagoški, bi dobro pristojal tudi komunističnemu ministru. On vse ve, pozna vse rešitve, soli pamet vsem drugim ministrom, delavci imajo vedno prav, industrijci nikdar.
Pretekli teden se je spet proslavil z zelo dolgo tiskovno konferenco, v kateri je odgovarjal na vrsto vprašanj v zvezi z lansko »vročo jesenjo«, pojasnil svojo vlogo kot ministra in razpravljal o gospodarskih posledicah sindikalnih bojev v Italiji. Menil je, da bo italijansko gospodarstvo brez težav preneslo nova bremena glede zvišanih plač, če bo vzdržalo konkurenčnost z drugimi državami. Obsodil je beg kapitala v tujino, predrage cene glede zdravstvenih uslug, stanovanj in živil ter da se preveč proizvaja za tujino, premalo pa za domači trg.
Izjave Donat Cattina so znova razburile industrijske kroge, od strank pa zlasti liberalce in socialdemokrate, medtem ko jim je seveda ploskala vsa levica. Sam predsednik vlade Rumor je izdal uradno sporočilo, v katerem ugotavlja, da je minister za delo obravnaval številna vprašanja, ki niso v njegovi pristojnosti, ki zajemajo splošno vladno usmeritev, gospodarsko in finančno politiko, pri čemer gre za odgovornost dru-
Nov izraelski podvig
Že netkaj časa izvajajo Izraelci s svojimi drznimi vojaškimi aikcijami na egiptovskega diktatorja Naserja, na ostale arabske vlade pa tudi na sovjetske voditelje psihološki pritisk posebne vrste: prepričati hočejo Arabce, zlasti Egipčane, da niso sposobni voditi vojne proti Izraelu.
'Iako so iv sredo, 21. januarja zvečer izraelske čete s pomočjo padalcev in 'pomorskih enot zasedle za 32 ur otok Shad-wan, ki nadzoruje vhod v Sueški prekop z južne strani, to je od Rdečega morja. Izraelci so odpor egipčanske postojanke naglo strli. Zasegli -so radarsko postajo angleškega izvora, ipotopili egiptovski obalni čoln in se polastili obilice orožja. Zanimivo je, da jih Egipčani niso .pri tej akciji ovirali niti iz zraka niti z morja niti ob zapustitvi otoka.
Seveda Egipčani ne bi 'bili Arabci, ki tako navdušeno lažejo, da potem verjamejo samim sebi, če ne bi svojega neuspeha spremenili v »zmago«. Po odhodu Izraelcev so v Kairu objavili, da so Judje
DONAT CATTIN V TRSTU
Na povabilo KD je prišel v 'ponedeljek, 26. januarja v Trst znani prvak, demokr-ščanske levice, trenutno minister za delo v Rumorjevi vladi, Donat Cattin. V nabito polni dvorani ikina »Grattacielo« ga je pozdravil tajnik tržaške KD Sorgio Colonj, ki je omenil .tudi Slovence, »s katerimi smo pričeli novo politiko konstruktivnega sodelovanja in medsebojne obogatitve«.
Donat Cattin je navzočim govoril o temi »Po sindikalnih sporih«. Obširno je obravnaval gospodarske .posledice zvišanja plač. Postavili ije trditev, da bo to pripeljalo do večje zaposlitve. Cesar se je bati, je ibeg kapitala. Levica v KD ni sicer nasprotna štiri strankarski vladi, a zahteva, da pride do »razbitja zgodovinskega zavezništva .med kapitalisti in med politično oblastjo«. Glede komunistov je bil mnenja, da še niso dani pogoji, da bi prišli na oblast, a bi bilo nesmiselno na ljubo desnici 30 odstotkov Italijanov izločita od sodelovan ja. Liberalce je polemično spomnil na to, da če so oni lahko sodelovali
pri izglasovanju razporake s 'komunisti, zakaj ne bi smela isto storiti demokrščan-ska levica, ko gre za sprejem zakonov iv •korist delavcev.
Mila obsodba
Pred tržaškim porotnim sodiščem se je moral 26. januarja zagovarjati 19-letni Claudio Scanpa, 'ki je lani med 5. in 6. majem oskrunil spomenik padlim antifašističnim borcem v Miljah na ta način, da je vrgel vanj škatlo ornega firneža.
Ob navdušenem ploskanju skupine fašističnih razgrajačev je bila po enournem posvetovanju razglašena sodba: Claudio Scarpa je bil obsojen pogojno na štiri mesece zapora, njegov pajdaš Antonio Severi pa zaradi (pomanjkanja dokazov oproščen. Mila obsodba bo gotovo služila za vzpodbudo starim in novim fašistom, ki še vedno ne morejo prenesti slovenske navzočnosti v Trstu in jih že sami dvojezični napisi spravijo ob rob pameti.
po hudih bojih bili prisiljeni otok zapustiti in da so imeli okrog 50 mrtvih An ranjenih (v resnici je padel le en izraelski vojak). Pač pa so priznali, da so sami izgubili med boji na otoku 80 vojakov med ubitimi, ranjenimi in pogrešanimi.
Kar ni uspelo Egipčanom, je ipa storila huda eksplozija v izraelskem pristanišču E Mat. Ko so zmagoviti Izraelci ob .povratku z otoka Shadwan hoteli 'izkrcati tovornjak, poln zaplenjenega streliva, je ta s silo udaril ob pristaniški pomol. Udarec je sprožil eksplozijo vsega nakopičenega streliva, zaradi česar je bil ubitih 19, ranjenih pa 42 izraelskih vojakov. Seveda so Arabci takoj vrgli v svet, da je šlo za njihovo sabotažo. Vendar so se pa spet ujeli na laži: javili sta se kar dve odporniški organizaciji, ki naj bi bili to eksplozijo izvedli.
Katar so Arabci slabi vojaki, so pa vedno pripravljeni spletati zarote in 'državne udare. Na tej strasti trpi zlasti Irak v nekdanji svetopisemski Babiloniji. Spet naj bi bile tamkajšnje oblasti odkrile poskus državnega udara. V ikiratkem času 24 ur so izrodle -nato ikar 44 smrtnih obsodb. Odkar je prišla pred 18 meseci na oblast revolucionarna vlada stranke Baas, so zaradi političnih prestopkov usmrtili že 98 oseb. Pri tem je značilno le to, da molče levičarji vsega sveta, medtem ko so jim usta polna zgražanja, če grški polkovniki ali Francova vlada izrečejo kako zaporno kazen nad političnimi nasprotniki. Kaj bi šele bilo, če bi prišlo do smrtnih obsodb! O Iraiku ipa: popoln molk.
Odstop dveh nadškofov
Sarajevski nadškof Marko Alaupovič se je odpovedal škofiji, te več let je sarajevsko nadškofijo vodM tat apostolski upravitelj škof Cekada, nekdanji škof v Skopju. Nadškof Alaupovič se je odpovedal škofiji zaradi visoke starosti. Tako bo lahko v Sarajevu imenovan redni nadškof in metropolit.
Vodstvu nadškofije Los Angeles v ZDA se ‘je odpovedal tudi nadškof in kardinal Francis Mclntyre, prav tako zaradi visoke starosti.
gih ministrov ter za stališča, ki so v pristojnosti vlade. Vsi so pričakovali, da bo Donat Cattin po tej Rumorjevi obsodbi odstopil, a mož se je, kot že večkrat, potuhnil in dejal, da bi njegov odstop dejansko koristil nasprotnikom, zato bo še naprej ostal minister. Vse kaže, da zasleduje zgovorni minister čisto določen cilj: povezati levico KD s socialisti proti ostalim strujam v KD in socialdemokratom. Komunisti naj bi novo levičarsko vlado podpirali sprva od zunaj, nato pa se sčasoma vanjo vključili. Res tipičen primer trojanskega konja, da se zruši demokratični red v Italiji.
KAJ SE OBETA ITALIJI?
Položaj je zaenkrat takšen, da nudi več možnosti za rešitev zapletenega položaja, v katerega so zašle italijanske stranke mnogo po svoji krivdi, saj so jim osebni interesi določenih politikov več kot koristi ljudskih množic in države.
Socialdemokrati se navdušujejo za »skok v temo«, to se pravi: vlada naj bi odstopila in novoimenovani kandidat za ministrskega predsednika naj bi potem poiskal z razgovori novo vladno obliko. Socialdemokrati menijo, da je Ru-morjeva vlaua zastavljeno delo že opravila in da naj se začne vladna kriza čim prej. Socialisti naj se slovesno odpovedo zavezništvu s komunisti. Če tega nočejo, naj pride do razpusta parlamenta in naj odloči ljudstvo, kdo ima prav. Pri tem upajo socialdemokrati, da bodo volivci podprli prav nje, ki zadnje čase tako vneto vihte zastavo antikomunizma.
Krščanska demokracija, socialisti in tudi komunisti so pa odločno proti predčasnemu razpustu obeh poslanskih zbornic. Mnenja so, da je treba iskati politične rešitve v okviru obstoječih strank.
Vodstvo KD je za vlado štirih, to je za vlado leve sredine z novim in dinamičnim programom. Isto si želijo republikanci. Socialistom četverna koali cija ne diši preveč. Raje bi se povezali le z demokristjani. Toda načelno poveza-
vi	štirih ne nasprotujejo, zahtevajo pa, da jim ostali zavezniki ne bodo omejevali avtonomije, kadar se bodo družili s komunisti. Socialisti bi najraje videli, da bi Ru-morjeva enobarvna vlada ostala na krmilu do velike noči, ko bodo po državi občinske in pokrajinske volitve. Te volitve naj bi pokazale, kakšno je trenutno razpoloženje italijanskega volivca.
Vsekakor pa morajo vodilne stranke naglo ukrepati, ker drugače se lahko zgodi, da se bodo skušali sindikati polastiti politične »praznine«, ki je nastala zadnji čas. Že lani jesen' so nastopili kot nosilci obširnih zahtev po raznih socialnih in gospodarskih reformah. To zlasti levičarskim strankam, ki so si doslej lastile vse zasluge za delavske uspehe, ni prav nič všeč. Tudi komunisti na ta »pansidikalizem« ne gledajo preveč prijazno. Ni čuda, da vedno bolj poudarjajo voljo, da »se približajo vladnemu območju in konstruktivno prispevajo k uresničenju ljudskih interesov«. Roka je ponudena; levica v KD ter socialisti se vedno bolj navdušujejo, da bi jo sprejeli. Mi vanjo zaenkrat ne verujemo. Izkušnja uči, da si je v sodelovan u s komunizmom še vsaka demokratična stranka opekla roke in 'gubila svoj obraz.
Msor. Cocolin sredi afriških gobavcev Razgibana zgodovina Carigrada
Od petka, 23. januarja se mudi goriški nadškof msgr. Cocolin v zahodnoafriški državi Slonokoščena obala. Povratek v Gorico je predviden to soboto, 31. januarja ob večernih urah. Smisel svojega potovanja je goriški nadškof obrazložil svojim vernikom v posebni poslanici, ki je bila objavljena neposredno pred njegovim odhodom in se glasi:
Prejel sem povabilo, da obhajam Svetovni dan gobavcev, ki se letos praznuje v nedeljo, 25. januarja, v gobavskem naselju Manikrb. To naselje je danes cvetoče zlasti zaradi izkazane ljubezni s strani go-riške škofije. Moja navzočnost na tisti zemlji hoče biti predvsem izraz pozornosti do ljudstva, za katerega se je mnogo molilo, velikodušno zbiralo pomoč in zgradilo naselje za gobavce v Manikrd.
Drug nagib mojega potovanja pa je pretehtati možnosti, da bi se naša škofija za stalno vključila v življenje in rast tamkajšnje Cerkve in tamkajšnjega ljudstva. Morda se bo ta namera komu prvi hip zazdela protislovna: hočemo se zanimati za druge, ko imamo v lastni hiši toliko perečih problemov, ki čakajo rešitve. Toda človek in z njimi Cerkev sta po naravi taka, da doumeta sebe edinole v povezavi z bližnjim.
Hvaležen sem vsem, ki soglašajo z namenom mojega potovanja in so mi izrazili svoje odobravanje: duhovniki, župlja-ni, razne organizacije, posamezniki, šolski otroci in dijaki. Vsem naj velja moj bratski pozdrav!
f Peter Cocolin
NADŠKOFOVA POT
Goriški nadškof je prispel v glavno mesto Slonokoščene obale Abidjan z letalom
Ceilo božična številka »Rude Pravo«, glasila komunistične partije, je imela božični poudarek. Objavila je obširno reportažo o umetniški vrednosti jaslic v Trebecho-vicah in potopis iz Palestine, kjer je med drugim opisano Kristusovo rojstvo.
Po radiu so ljudje poslušali češke 'klasike, ki so pisali o božiču, božične pesmi in glasbo.
Televizija je že 23. decembra 1969 prenašala polurni program božične poezije. Dne 24. decembra popoldne so bili na programu božični ljudski običaji s Češke, filmi z božičnim nastrojenjem in božične igre. Božični program so med drugim izvajali otroci iz Sobotke. V večernih urah so prenašali reportažo o jaslicah v božje-potnl cerkvi v Prihramu. Polnočnice pa niso prenašali.
Na sveti dan — dela prost dan — so na televiziji peli eno uro najpopularnejši popevkarji božične pesmi. »Pridite, gremo v Betlehem«, so dali naslov oddaji. Prizore za to oddajo so fllmali v otroških zavetiščih in v cerkvah. Karel Gott je pel v latinščini božično »Venite adoremus«, Eva Pilarova pa »Sveta noč«.
Na konou oddaje so šli vsi pevci z otroki k božičnemu drevesu, kjer so bili ob-
Dasi nosi zadnji Zbornik Svobodne Slovenije letnico 1969, na svoji zanimivosti ničesar ne zgubi, saj so članki in razprave, ki jih prinaša, trajne vrednosti. Menimo, da je tako v domovini kot v zamejstvu težko najti tako zajetno -knjigo s toliko zanimive vsebine in obilico zgodovinskega materiala kot je prav vsakoletni zbornik založbe tednika Svobodna Slovenija, ki izhaja v Buenos Airesu.
Na 352 straneh velikega formata se zvrstijo obširna zaglavja, ki pritegnejo pozornost bralca in ga navdušijo za slovensko stvar. Naj omenimo npr. temeljito razpravo dr. Antona Podstenarja o boju slovenske manjšine na Koroškem za verski pouk otrok v slovenščini, ki se nadaljuje že četrto leto, pa še vedno ni izčrpana; ali članek dr. Rada Lenčka o lepoti slovenskega jezika; ali dva članka o dr. Korošcu izpod peresa sedaj že pokojnih dr. Miha Kroka in urednika Svobodne Slovenije Jožka Krošlja; ali o uspehih naših gornikov v argentinskih Andih; potem oris treh Slovencev, ki so našemu narodu v ponos: Ivan žužek SJ, dr. Alojzij Šuštar in dr. Franc Mihelčič. Obširno je poročilo o proslavah 50-letnice prve slovenske vlade v Argentini, ki jim je dala prisotnost dr. Miha Kroka še posebno slavnosten pečat.
Vsakdo bo z zanimanjem prebral članek
naravnost iz Rima. Tam je prenočil, naslednji dan pa odpotoval v kraj Bouake, ki je od Abidjana oddaljen 400 km. Po-služil se je železnice, edine, ki je v držav-i in ki pelje skozi bujno afriško rastlinstvo.
V	nedeljo, 25. januarja je iz Bouakeja odšel v bližnji Manikro, kjer se je udeležil odprtja novega naselja za gobavce »Gorica« in bil prisoten pri praznovanju Svetovnega dneva gobavcev. Navzoč je bil tudi predsednik države Feliz Houphout Boigny ter škof iz Bouake msgr. Buirat.
Dne 26. januarja je msgr. Cocolin preživel v družbi z omenjenim škofom. Obiskal je -nekatere kraje njegove prostrane škofije ter se oglasil v Kossouju, kjer gradi -več sto italijanskih tehnikov ob pomoči deset tisoč domačih delavcev mogočen jez za novo elektrarno.
Na povabilo -dr. Ca-lvez y Riva je v naslednjih dneh obiskal goriški nadškof go-bavsko -naselje v Dimbokro, ki je še posebej potrebno pomoči, saij se nahaja v zelo zapuščeni pokrajini in se ga doseže le po peščeni cesti. V četrtek, 29. januarja je msgr. Cocolin obiskal še Bingarvilie, 30 km proč od Abidjana, kjer je tudi gobav-ska vas.
Se isti dan je msgr. Cocolin z letalom odpotoval v Dakar v državi Senegal, kjer ga je -ta petek sprejel krajevni -nadškof msgr. Hijacint Thiandoum, kateri je bil leta 1966 nekaj dni gost goriške nadškofije, maševal v cerkvi sv. Ignacija v Gorici ter obiskal tudi Gradež in Oglej. Tedaj je prejel konkretno pomoč za .potrebe svoje velikanske škofije. Iz Dakarja bo pot vodila m-sgr. Cocolina naravnost v Rim, odkoder bo takoj -nadaljeval pot v Gorico, kamor bo verjetno prispel okrog osme ure zvečer v soboto, 31. januarja.
darovani. Nato so vsi zapeli »Božji nam je rojen Sin«.
Po radijskih poročilih v Pragi ni bilo polnočnic. Cerkvene oblasti so jo prestavile na večerne ure prejšnjega dne, ker so se bali izgredov.
In pri tem spomnimo na lanski božič v Sloveniji: Ne ene besede na slovenskem radiu, na televiziji, v časopisih in za vse deloven dan. Potem pa Kardelj govori o neki verski svobodi, ki da jo uživa državljan v Jugoslaviji. Res lepa svoboda, ki jo poseka Češkoslovaška, čeprav ječi pod sovjetskim škornjem.
Dan katoliških družin na Dunaju
»Kana-dan« katoliških družin so letos praznovali v nedeljo, 18. januarja na Dunaju s slovesno sv. mašo pri sv. Karlu, nato pa z zborovanjem, katerega se je udeležil tudi kancler dr. Klaus, -pod naslovom »Družina ob današnjih spremembah«.
Birmovanje v koprski administraturi
V	letu 1969 je v koprski administraturi
Janka Hafnerja »Planetni vek se začenja«, pa dr. Tineta Debeljaka o samoodločbi narodov v Sovjetski zvezi od Lenina do Brežnjeva, o resničnem položaju Cerkve v Sovjetski zvezi izpod peresa Antona lica ter strahotni opis bivanja v Dachauu, ki ga je prispeval Andrej Tišler iz Tržiča pod naslovom »Ko nisem bil človek«.
Poročila gorove o dejavnosti Slovencev v Argentini, Kanadi in Severni Ameriki, o kulturni podobi Koroške in programu Narodnega sveta koroških Slovencev, o pokojnih dr. Petru Celestinu Jelencu, prelatu prof. Jakobu šolarju in časnikarju Jožku Krošlj.u, o obisku msgr. Ignacija Kunstlja v Argentini -ter ukrajinskega kardinala Jožefa Slipyja v Buenos Airesu, o Goršetovi razstavi v Now Yorku, tretjem svetovnem kongresu mlade Krščanske demokracije v Montevideu (Uruguay) in o kapeli brezjanske Marije Pomagaj v Washingtonu.
Po vsem lem povedanem nam tudi zadnjega Zbornika Svobodne Slovenije ni treba še posobej priporočati; priporoča ga vsebina sama. Nekaj izvodov je na voljo tudi na upravi našega lista. Zaloga je zelo omenjena — komaj šest knjig — zato vsom, ki so na Zborniku interesirani, svetujemo, da z nakupom ne odlašajo. Cena je 3.200 lir, po pošti 300 Ur več.
-Jk
V	zvezi z vsakoletnim Tednom molitve za edinost krščanskih Cerkva nehote misel potuje v mesto, kjer je prišlo leta 1054 do prvega velikega razkola v Kristusovi Cerkvi. To je mesto Kostantinopel — antični Bizanc —, ki je bil zgrajen leta 658 pred Kristusom. Zgradila ga je grška kolonija iz Megare, katere poglavar je bil Bizas. Potem ko je mesto rimski cesar Septimij Sever leta 196 po Kr. popolnoma porušil, so ga kmalu obnovili in je dobil proti koncu leta 324 ime Kostantinopel, ko ga je cesar Konstantin izbral kot prestolnico rimskega imperija in Novi Rim. Sedanje turško ime mesta Istanbul izhaja iz grškega »eis ten polin«, medtem ko ga slovanski narodi imenujejo Carigrad — mesto cesarjev.
Kakor stari Rim se razprostira na sedmih gričih in se podaljšuje od zapada proti vzhodu v obliki trikotnega polotoka, ki na severu konča pri velikem pristanišču za trgovino, Zlati rog imenovanem.
Najbolj srečno obdobje zgodovine Konstantinopla se je pričelo s smrtjo cesarja histinijana leta 565 in končalo s smrtjo Bazilija II. leta 1025. Ta je doživel premagano Bolgarijo in Rusijo, pripravljeni, da vstopita v odvisnost Bizanca. Z dinastijami Komnenov Angelov pričenja neustavljivi propad.
Leta 1204 se je pripetil žalostni dogodek četrte križarske vojne. Dolga vrsta zmot in nesporazumov je spremenila verski cilj križarske vojne v enostavni vojni podvig zoper Bizanc: zagorele so mestne četrti, prišlo je do strahotnih pokolov, ropanje in plenjenje je bilo na anevnem redu. Dekadenca je končala pod dinastijo Paleolo-gov s padcem mesta pod oblast turškega sultana Mohameda II. leta 1453. Turki so imeli takrat obdobje brstenja, ki je doseglo svoj višek pod Sulejmanom II., ki je umrl leta 1566, nato pa je sledilo vojaško in politično propadanje. Končalo se je leta 1922 z ukinitvijo sultanata, leta 1924 pa Z ukinitvijo kalifata.
Vzpostavitev turške republike po Kerna!-paša Ataturku, ki je umrl leta 1938, je vzela Konstantinoplu čast prestolnice, ki je bila premeščena leta 1923 v Ankaro sredi Anatolije v Mali Aziji.
KRŠČANSKI BIZANC
Krščanski izvor Bizanca ni jasen, četudi menijo, da so bili tam že v drugem stoletju kristjani. Spričo njegovega položaja kot prehodne točke med Evropo in Azijo bi lahko sklepali, da se je tam kmalu pojavilo krščanstvo, toda pred začetkom tretjega stoletja ni govora o kaki škofiji, ki bi bila podrejena metropoliji v Hera-kleji, čeprav neko izročilo napravlja iz bizantinske škofije ustanovo apostola sv. Andreja.
Trideset let od leta 309 do 339 je bil Kostantinopel žarišče krščanske krive vere arianizma po volji cesarjev Konstanca II. in Valensa. Gregorij Nacijanski se je zato trudil, da tam znova vzpostavi pravo vero.
V	150 letih je Konstantinopel postal iz podložne škofije prvi patriarhat na Vzhodu zlasti zaradi cezaropapizma cesarjev. Dovolj je bilo, da se je reklo: Novi Rim. Kot tako ima mesto pravico — tako so trdili — do prvega mesta, kajti sedež je imperatorja in senata; na enak način mora imeti njegov škof prednost pred vsemi drugimi v imperiju. Kalcedonski koncil je pričel dajati bizantinskemu sedežu prednost pred vsemi drugimi na Vzhodu. Ni mesto, da bi se bavili z zgodovino vsega tega, kar je privedlo do bridke ločitve leta 1054. Dovolj je, če omenimo to, kar je bilo zapisano po slovesnem obredu dne 7. decembra 1965, ko je kardinal Bea prebral Breve, ki je odstranil izobčenje, katerega je bila rimska Cerkev izrekla leta 1054 proti patriarhu Mihaelu Cerulariju v Konstantinoplu; podobna slovesnost s preklicem izobčenja katoliške Cerkve pa se je takrat vršila v patriarhalni cerkvi Fanaro v Istanbulu. Skupna izjava, ki je bila prebrana istočasno na koncilu v Rimu in Istanbulu, se tiče zgodovinskih davno preteklih dogodkov, ki pa imajo tako na Vzhodu kot na Zapadli še vedno velik pomen.
Obe izobčenji, ki so ju izrekli leta 1054 v Konstantinoplu trije papeževi legati na eni strani in patriarh s svojo sinodo na drugi, sta bili višek ostre in zagrizene polemike, ki je takrat trajala že več kot eno'leto. Lažne ugotovitve liturgičnih in disciplinskih razlik med obema Cerkvama, katerim so se priključila kasneje še vprašanja kot delovanje Sv. Duha in papežev primat, so ustvarili popolno nasprotje, ki je bilo polno medsebojnega nerazumevanja. Na dnu spora je bilo politično vprašanje bizantinske nadoblasti v Južni Italiji. Prav v teh kompliciranih okoliščinah je prišlo v Konstantinoplu do dogodkov leta 1054.
Ni mogoče zanikati, da bi ti dogodki ne bili tisti, ki so bili, pravi skupna izjava. Toda danes lahko bolj mirna in pravična sodba prizna pretiranosti na obeh straneh, do katerih je prišlo.
PATRIARHAT BREZ ZALEDJA
Od leta 451 do leta 1453 je carigrajski patriarhat delil usodo imperija. Njegova nadoblast na Vzhodu je rastla zaradi arabskih vdorov, ki so podjarmili tri druge res prvotne patriarhate, namreč v Aleksandriji, v Antiohiji in v Jeruzalemu. Na sinodi leta 588 je prevzel konstantinopelski patriarh naslov ekumenski patriarh. Od 12. stoletja dalje se je ta ekumenski patriarhat zožil na meje bizantinskega imperija. Po 13. stoletju je prišlo do samostojnih pravoslavnih Cerkva, ki so osamile konstantinopelski patriarhat. Koncil v Firencah je bil videti, da bo pomenil odločilen datum v povezavi Grkov in Lat inčev. (Vršil se je od leta 1438 do 1445.)
Za vse športnike pa tudi za vzgojitelje in starše, ki se s športom aktivno ne bavijo, smo iz predzadnje štev. »Mladike« povzeli nekaj misli, ki jih je v -razgovoru z urednikom povedal prof. Bojan Pavletič. Njegove misli so tehtne in vredne, da se ob njih zamislimo, če nočemo, da bo naša mladina zrasla močna in zdrava — toda prazna in v resnici »nešportna«. Tu posredujemo le nekaj vprašanj in odgovorov, ki se nam zdijo najtehtnejši:
V	čem vpliva športno udejstvovanje pozitivno na rast posameznika?
Ti vplivi so lahko telesni, moralni, vpli-vajo pa tudi na duševnost, značaj. Dober športnik zato ni tisti, ki je najhiit-rejši in najmočnejši ali najspretnejši: dober športnik mora imeti še vrsto drugih lastnosti, ki so bolj bistvene od tistih, ki jih je dosegel s svojimi mišicami. Beseda »šport« je imela v domovini sodobnema športa precej širši pomen kot ga ima danes. Morda se čuje nenavadno, toda v Angliji menijo za nekoga včasih da je športnik, čeprav se morda sploh ne ukvarja z nobeno disciplino. Sodijo ga pač po njegovem zadržanju, vedenju.
Ali se vam zdi upravičena tožba duhovnikov, da tekme, ki so pogosto v nedeljskih jutranjih urah, mnogo mladine ovirajo pri nedeljski maši?
Vem za te tožbe duhovnikov. Veren športnik mora vsekakor opraviti ob -nedeljah svojo versko dolžnost. Neizpodbitno dejstvo pa je, da ima veren športnik ob nedeljah dve dolžnosti: versko in športno. Iz objektivnih razlogov (razpoložljivost igrišč, sodniki, urniki vlakov itd.) pa te-
S TRŽAŠKEGA |
Občni zbor zavarovalnice v Bazovici
Pred kratkim je bil v Bazovici 72. občni zbor tamkajšnje zavarovalnice za govejo živino. Polag živinorejcev iz Bazovice so včlanjeni v omenjeno zavarovalnico tudi živinorejci s Padrič in z Jezera. Predsednik Zorko Grgič je podal podrobno poročilo o delovanju zavarovalnice v -preteklem letu. Poročili sta še imela tajnik Miro Križ-mančiič in blagajnik Edvard Grgič.
Iz omenjenih poročili razberemo, da je bilo včlanjenih v zavarovalnico 160 članov s 350 glavami goveje živine. Zavarovalnica je imela precejšen -prebitek, akoravno je imela tudi -precej stroškov za zdravila, veterinarske preglede in za zasilne zakole.
Tudi nogomet je treba igrati v italijanščini
V	nedeljo sta -se spoprijeli na igrišču stadiona »Prvi maj« dve slovenski nogometni moštvi »Primorec« in »Zarja«. Že v prvih minutah tekme je italijanski sodnik -poklical k sebi oba kapetana in jima naročil, naj igralci ne govore slovensko, ker da on tega jezika ne razume. Ker so se Igralci še naprej sporazumevali v slovenščini, je sodnik zapisal kapetana »Zarje« Vojka Križmančiča. Ta se je tem-u ravnanju začudil, še bolj pa sodnikovi pojasnitvi: »V-i -ste z vašimi igralci govorili v slovenščini.« Po tej logiki bi moral vsak sodnik, ki ne razume jezika drugega naroda, vsako moštvo na mednarodnih tekmah zapisati in kaznovati. Sprašujemo se, doklej bo italijanska nogometna zveza dopuščala -take nacionalistične -izbruhe.
Toda to zedinjenje in povezava nista imela dovolj korenin zlasti v nižji duhovščini in pri ljudstvu.
S padcem Konstantinopla sledi patriarhat usodi turškega imperija. Postopoma ločene veje so ustvarile prav toliko neodvisnih narodnih pravoslavnih Cerkva. Prva, ki se je otresla konstantinopelskega varuštva je bila ruska pravoslavna Cerkev (1589), ki je mislila postati tudi Tretji Rim. Te postopne ločitve so napravile iz bizantinskega patriarhata eno najmanj samostojnih Cerkva grško-ruske skupine. Njegova neposredna jurisdikcija se vrši le nad carigrajsko metropolo z nekaterimi redkimi Cerkvami in nad štirimi metro-polijami Dodekaneza, nad samostani na gori Athos in vsaj po imenu nad grškimi škofi v obeh Amerikah. Dodati je treba še eksarhata zapadne in srednje Evrope (London - Dunaj) in metropolijo v Avstraliji.
kem ni mogoče vedno nastaviti na tako uro, da bi se obe obveznosti ne križali. Zveze, ki določajo umike, imajo izredno težko nalogo in z umiki so često nezadovoljni tudi drugi. Športniku, ki bi hotel ob nedeljah k maši, zato često ne preostane drugega, kot da opravi to dolžnost pred ali po tekmi. V tem smislu bi morali tudi duhovniki realno pogledati stvarnosti v obraz.
Kaj bi lahko rekli tolažilnega staršem in vsem tistim, ki se boje, da se je naša mladina preveč zavzela za šport in se je bati, da duhovna izobrazba, pa morda tudi srčna kultura zaostaja in da bo zato lahko rast bodočih generacij preveč enostranska?
Odgovor na to vprašanje je zelo enostaven: starši naj pri športnih društvih dosežejo, da se bodo s športno vzgojo njihovih sinov in hčera ukvarjali izobraženi vaditelji, ki pri tem ne bodo polagali izključne važnosti le na rezultat, ki -naj bi ga tekmovalec dosegel, ampak tudi na njegovo srčno in splošno kulturo ter na njegovo vzgojo. V naših športnih društvih je preveč vaditeljev in trenerjev, mnogo premalo pa vzgojiteljev. Mladina pa potrebuje predvsem te. Brez teh je rast naše mladine v društvih seveda enostranska in nepopolna. Pravica staršev je, da vedo, kdo telesno in duševno oblikuje njihovega otroka, njihova dolžnost pa je, da ga ne (izroče v roke komurkoli. Otroku naj zato ne odrečejo naravne pravice do telesnega udejstvovanja, toda zahtevati morajo, da poteka to udejstvovanje v vzgojno sprejemljivem okolju, pod nadzorstvom zrelih, razsodnih oseb in strokovno usposobljenih vaditeljev. V tem primem bi bil vsak strah odveč. Nasprotno: v tem primeru bi imeli starši v svojih vzgojnih naporih in prizadevanjih v športu zaveznika in pomočnika, v svojem otroku pa gotovo naslednika, na katerega bi se lahko vedno ozrli s ponosom in zadovoljstvom.
m CERKVE
IIIIIIIIIIIIMIIIIIIHIIIIIII|||||||||||l|||l|||l„,||,||||||||||m||l|mH|H||H|lHUIIUIIIIIIIMI
Nova španska svetnica
V	nedeljo, 25. januarja je sv. oče v baziliki -sv. Petra razglasil za svetnico -redovnico Marijo Soledad. Za blaženo je bila razglašena ileta 1950. Nova svetnica se je rodila leta 1826 v Madridu. Ustanovila je novo rodovno družino za pomoč najbolj zapuščenim bolnikom. Delovala je zlasti v predmestjih Madrida. Umrla je leta 1887, stara 61 let.
Gladovna stavka zoper nezmernost
Skupina mladih v Ziirichu je pet dni prod božičem pritegnila pozornost javnosti. Z gladovno staviko — pet dni niso ničesar použili — so hoteli protestirati proti pretirani jedači in pijači ob božičnem prazniku. Z nastopom proti razvratnim gostijam so skušali meščane opozoriti na pravi pomen božiča.
Škofijska središča za misijone
Italijanska škofovska konferenca je odobrila pravila za škofijska misijonska središča. Ta središča bodo povezovala vse delo za pomoč misijonom, a bodo -povezana v skupno škofijsko diušnopaslirsko delo.
IMIllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Lanski božič na Češkoslovaškem
prejelo zakrament sv. birme 2421 vernikov.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Zbornik Svobodne Slovenije 69
Roman Rus, Rim
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'.
Vpliv športa na mladega človeka
V	nedeljo, 1. februarja ob 17. uri
bo v svetoivanskem Marijinem domu v Trstu
EKUMENSKO SREČANJE
Predavala bo in kazala diapozitive z romanja v Ohrid gdč. Furlanova.
Nepošteno zaletavanje v zvezi z razlastitvami
Pismo dr. A. Sfiligoja našemu listu
V	svoji knjigi sem na strani 143 pod naslovom »Forsan et haec olim meminisse iuvabit« ter »Človeka sodimo po delu« uvodoma povedal: »Lanskoletne volitve je motilo sovražno razpoloženje nekaterih do moje osebe in ker gre za moj ugled in za mojo čast, pa tudi za ugled in čast organizacije, kateri pripadam kot ustanovitelj, voditelj in član, sem dolžan povedati stvarno, kar je prav, ker ne poznam umika pred sovražnikom in še posebej, ker želim, da bodo volivci goriške Slovenske demokratske zveze vedeli, kaj se je lani dogajalo, kje tiči ovira za naše nemoteno politično delovanje in odkod prihaja nevarnost za našo politično samostojnost.
K temu sem po pisanju Miklavža Božiča dolžan pojasniti, da bi jaz bil skrajno netakten, in tudi naiven, če ne bi branil sebe in organizacije, katere sem soustanovitelj in tudi voditelj.
Ta organizacija se sklicuje na krščanska in na demokratska načela, katerih osnovno pravilo je predvsem moralni ukaz poštenosti in odkritosrčnosti, in po tem pravilu smo slovenski demokrati dolžni ravnati se v organizacijskem in sploh družbenem delovanju.
Proti smeli trditvi g. Miklavža Božiča, da SDZ nima nobene organizacije in da so napake zagrešile mlajše sile, ki so želele imeti svoj delež pri delu že nekoliko sklerotične SDZ, napake, ki so po njegovem mnenju v politiki običajne, poudarjam, da je goriška SDZ organizacija slovenskih demokratov in zato ugotavljam, da je izraz sklerotičnosti žalitev bodisi za tiste, ki v organizaciji stalno, pošteno in uspešno delujejo, bodisi za somišljenike organizacije same.
Ugotavljam nadalje, da se od leta 1947 nikoli ni pripetil primer takih zlonamernih in sovražnih nastopov, kot smo jim bili priča ob volitvah 1968; in poudarjam, da pravilo poštenega in odkritosrčnega sodelovanja v organizaciji obvezuje tudi morebitne mlade sile, zlasti ko imajo te sile višjo izobrazbo, celo doktorski naslov.
Pri volitvah 1968 pa ni šlo za nepremišljeno napako, ampak za premišljeno rušenje organiziranega volilnega delovanja, ki naj škoduje goriškemu nosilcu liste in obenem ohromi organizacijo samo.
Miklavž Božič pozna krivce! Naj ne pripisuje torej celotni organizaciji napak, ki so jih zakrivili njemu dobro znani posamezniki.
To pismo Vam, preč. gospod odgovorni urednik, pošiljam v svojem imenu kot pisec knjige in si prisvajam pravico odgovoriti še na druga »razmišljanja« Miklavža1 Božiča.
Dr. Avgust Sfiligoj
O poteku deželnih valitev 1. 1968 ima g. dr. Sfiligoj svoje mnenje, ‘ki ga je zapisal v svoji knjigi. Toda kot demokrat naj pusti, da iimajo tudi drugi svoje mnenje in da ga »mejo povedati. Saj demokracija je tudi v tem, da sme vsakdo imeti svoje misli in jih izraziti. Tudi o SDZ na Goriškem. če bi :ta imela občne zbore, bi se take zadeve .iznesle tam in ibi jih ne bilo treba drugje povedati. S tem naš list zaključuje debato o tej zadevi, ker smaitra, da je treba ta vprašanja reševati znotraj politične organizacije. (Op. ur.)
Slovenski člani Italijanske socialistične stranke (PSI) so v decembru izdali priložnostno izdajo lističa »Naprej« (UAvan-ti!). Med drugimi je g. Lucijan Volk objavil v njem precej žolčen članek »Afera o dolinskih razlastitvah«, v katerem je poleg Slovenske skupnosti (za katero bi zaman rad videl, da bi razpadla), napadel tudi »Katoliški glas«.
»Katoliški glas« je načelno vedno podpiral sleherni odpor proti razlaščanju naše zemlje in odpor proti krivični odškodnini, kadar razlastitve ni bilo mogoče preprečiti. Razumljivo je, da je objavljal tudi poročila »Odbora za pomoč razlaščencem«, ki ga g. Volk danes napada, čeprav je po našem mnenju naredil za naše ljudi veliko dobrega.
O tem nas je prepričal sledeči dogodek: Ko je bilo zaradi Doline precej vroče, se je naš takratni tržaški dopisnik obrnil na predstavnika družbe S10T in ga med drugim vprašal, če je res, da je družba pripravljena od ponujane vsote 35 milijonov dati razlaščencem neposredno samo 16 milijonov, ostalo pa le za stroške sindikatu (Odboru).
Dobil je odgovor, ki se je glasil približno takole: Ne govorite nam več o Odboru. Zaradi njega bomo morali dati za razlaščena zemljišča v dolinski občini 600 milijonov lir več, kot smo imeli prvotno v proračunu. Res je, da smo pripravljeni podpisati samo takšen sporazum, po katerem dobijo oškodovanci naravnost samo okrog 16 milijonov, ostalo pa Odbor za stroške, kar gre tudi v korist razlaščencev. Če bi dali razlaščencem več naravnost v roke, bi nastal precedenčni primer, na podlagi katerega bi drugi, to je nečlani, lahko iztožili toliko, kot bi dobili člani. Tega pa ne bomo nikdar naredili, ker je poleg članov Odbora še okrog 90 razlaščencev. Sicer pa gre ostali• denar tudi v korist razlaščencev, ker se Odbor obvezuje, da bo z njim poravnal vse upravne, sodne in druge stroške.
Tako približno se je glasil odgovor. V njem smo dobili potrdilo, da je bil Odbor
tisti, ki je dejansko dosegel, da so dobili vsi razlaščenci skupaj 600 milijonov več, kot so jim bili prvotno pripravljeni dati in da se več, kot je na koncu ponujala SIOT, ni dalo doseči. Iz odgovora smo dobili tudi potrdilo, da je bilo delo Odbora pošteno in zakonito in da ni nihče nikomur ničesar vzel. Vse drugo, kar je pozneje nastalo, je pač plod nevoščljivosti, maščevalnosti in političnega sovraštva. Pri tem se ponovno sklicujemo na besede, ki jih je v članku »Nasilje« (Katol. glas, 8.1.1970) napisal —jn, ko pravi: Tudi zemljo nam jemljejo s silo. še kakšni dve leti bodo tega ali onega za vzgled drugim strahovali celo s sodnimi procesi — kar jim je tem lažje, ker so jih sprožili Slovenci — da bo tako zavladal mir svoje vrste in nam v tem času vzamejo še tisto zemljo, kar je še nameravajo vzeti.
Mi bi skromno dodali, da so razlašče-valci dobili res lepe pomočnike vseh vrst, tudi takšne, ki se tolčejo po slovenskih prsih. In še nekaj, o čemer bi moral vsak Slovenec razmišljati: V članku g. Volka nismo našli besedice o pomoči za tiste, ki so žrtev novih razlastitev in spet po zelo krivičnih cenah na Krasu (plinovod) in pri Orehu (kjer bodo vzeli skoro milijon kv. metrov). Ko so Odboru zavezali usta, se za te ljudi nihče več ne zanima. Konzorcij molči, stranke molčijo, kot da bi vsi bili zadovoljni, ker imajo sveti mir in jih nihče več ne priganja, naj gredo na pomoč prizadetim. Zdaj je vse utihnilo, kar je še en dokaz, da bi tudi pred tremi leti šlo tako slabo, če bi ne bilo Odbora in tistih, ki so ga podpirali ter silili, da so vsaj zaradi konkurence kaj naredili.
Razumemo pa, zakaj »Naprej« o vsem tem raje molči. V pristaniški ustanovi, ki razlašča pri Orehu, so bili in so tudi danes zastopani socialisti in sindikalisti, zdaj pa še tudi dolinski in miljski župan. Čeprav ustanova EPIT nudi nizke cene za odvzeto zemljo, socialisti in komunisti ne morejo protestirati proti lastnim ljudem, ki so v njem, ker pač vrana vrani oči ne izkljuje.
Občni zbor Slovenske skupnosti
V	nedeljo, 25. januarja je bil v novih prostorih v ul. Rittmeyer št. 2 v Trstu redni občni zbor Slovenske skupnosti. Odprl ga je predsednik občnega zbora dr. Zorko Harej. Politični tajnik dr. Drago Štoka je v imenu izvršnega odbora podal obširno in izčrpno politično poročilo. Nanizal je glavne politične akcije izvršnega odbora v pretekli mandatni dobi. Delovanje izvršnega odbora je težilo predvsem k večji povezanosti med vsemi zamejskimi Slovenci s posebno zavzetostjo za narodne pravice beneških Slovencev. Nadalje si je izvršni odbor prizadeval za ureditev pravilnega odnosa do matične domovine, se udejstvoval na socialno-delavskem področju in vodil dolga, vendar pa konstruktivna pogajanja s strankami leve sredine.
V	svojem poročilu se je politični tajnik dr. Štoka zaustavil predvsem ob šolskih vprašanjih, ob razlastitvah, ob potrebah in vprašanjih beneških Slovencev, Ob odnosih do matične domovine, ob socialno-sindikalnih problemih in ob razgovorih s strankami leve sredine. Poročilu je sledila razprava in razrešnica. Po kratki prekinitvi so zborovalci z veliko večino sprejeli dva popravka k statutu.
Zborovalci so nato razpravljali o programskih smernicah, po 'katerih naj bi se bodoči svet in izvršni odbor ravnala. Sprejeta je bila resolucija, za katero je dal pobudo nabrežinski župan Drago Legiša in ki se zavzema za ureditev odnosov z SDZ, s Slovensko levico in z raznimi italijanskimi strankami ter za navezavo stikov z Goriško, Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino. Prav tako je bila sprejeta lista, ki so jo sporazumno sestavile vse tri Skupine (SLG, SKSZ, SNOS). Svet tako sestavljajo naslednji člani: Bednarik, Černe, Debeliš, Dolhar, Harej, Jež, Jurjevič, Kocjančič, Maver, Mljač, Pertot, Petaros, Poštovan, Rudolf, Simčič, Sosič, Šah, Štoka, Terčon A., Tuta I., Valenčič, Vremec. Nadomestni člani pa so: Kuk, Legiša, Logar, Sedmak E., Stoka L., Zlobec.
Občni zbor je potekal v prijateljskem vzdušju iz globoke zavesti, da je samo v enotnosti največja moč Slovencev v Italiji. Samo na ta način bo lahko Slovenska skupnost pritegnila k sodelovanju vse tiste, ki so pripravljeni in sposobni za nesebično delo v korist skupne slovenske stvari.
Smrt zglednega škedenjskega moža
Na pokopališču v Skednju smo v nedeljo zjutraj položiti k zadnjemu počitku spoštovanega in zglednega tržaškega Slovenca Marija Sancina. Rojen pred 65 leti se je leta 1938 priženil v ugledno Piščanče-vo hišo, kjer je z ženo Ivaoko vzgojil tri sinove. Nad 40 let je delal v škedenjski livarni, kjer je bil pri sodelavcih splošno priljubljen. Pred dvemi leta se je hudo poškodoval pri cestni nesreči onstran meje in od takrat je njegovo življenje potekalo med domom in bolnišnico. Vse neznosno trpljenje in številne operacije je prenašal z občudovanja vredno .potrpežljivostjo in vdanostjo. Kar prejšnja leta zaradi dela ni mogel, to je storil v tej bo lezni. Poglobil se je vse bolj v versko življenje in pogosto v bolnišnici prejel svete zakramente. Velike zasluge za to ima msgr. Salvadori, stolni prošt pri Sv. Justu 'in njegov osebni prijatelj, ki ga je v bolezni velikokrat obiskal, ga tolažil in mu na vse načine skušal lajšati težko osamelost in bolečine.
Pokojni Marij je bil zaveden Slovenec, ki je nadvse ljubil svoje ljudstvo dn zlasti bil navezan na svoj rojstni kraj Skedenj. Vsi smo ga iljubdli zaradi njegove izredne dobrote, značajnosti in gostoljubnosti. Zlasti sorodnikom je tako rad pomagal in jih mesece in leta imel pod svojo gostoljubno streho, če so bili v potrebi.
Pogreba se ije udeležilo izredno veliko ljudi. Škedenjska cerkev je bila premajhna za 'toliko pogrebcev. Pogrebne obreda v cerkvi, kamor so ga pripeljali iz .tržaške bolnišnice, je opravil škedenjski kaplan g. Dušan Jakomin. Pevci na koru so mu v slovo zapeli pesem »K tebi želim, moj Bog«. Sprevod je nato krenil proti ške-denjskemu pokopališču, kjer je zadnje molitve ob grobu opravil v slovenščini stolni prošt msgr. Salvadori.
Hudo prizadeti družini izrekamo naše globoko sožalje.
Z. P.
Sporazum med strankami leve sredine in Slov. skupnostjo
Pretekli teden so opolnomočend predstavniki KD, PSI, PSU, PRI in Slovenske skupnosti podpisala sporazum o obnovitvi oziroma nadaljevanju sodelovanja levosredinskih strank v 'tržaškem občinskem svetu. Ta med drugim predvideva tudi vstop svetovalca Slovenske Skupnosti dr. Dolharja v odbor. Vodil naj bi resor za dobrodelnost. Slovenska skupnost je tako prvič dosegla odbomiško mesto v tržaškem občinskem svetu. Politični tajnik Slovenske skupnosti dr. Štoka je ocenil sporazum za pomemben in zadovoljiv.
Slovenska strokovna šola bo pri Sv. Jakobu
Odbornica za šolstvo v tržaškem občinskem svetu prof. Faraguna je na interpelacijo socialdemokrata Cesareja povedala, da bo nova slovenska strokovna šola, ki naj bi začela delovati s prihodnjim šolskim letom, imela svoje prostore v ulici Frausin pri Sv. Jakobu. Lokacija ni slaba. Upamo le, da bo do odprtja nove šole dejansko res prišlo. Zato menimo, da bi bilo že sedaj potrebno misliti na razne organizacijske zadeve, ki bodo nastale, še preden bo stekel .pouik v nova šoli. Zelo
potrebno bi bilo primerno predstaviti šolo, da se 'bo naša mladina z veseljem vanjo vpisala.
Nastop v Marijinem domu
Gojenci glasbene šole »Slomšek« iz Bazovice priredijo v nedeljo, 1. februarja v Marijinem domu v Trstu, ul. Risorta 3, glasbeni večer. Nastopili bodo s kitarami, harmonikami, orglami in saksofonom. Pal 'bo tudi mladinski zbor ob spremljavi ansambla narodne in modeme popevke. Začetek ob 18. uri.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 1. do 7. februarja 1970
Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 11.45 Dokumentarni film. 12.00 Verska oddaja. 21.00 Duhovnikov klobuk (1). — Drugi: 18.00 Glasbena oddaja. 21.15 »Settevoci« zivečer.
22.20	Mož, tedefilm.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Krokarjeva hiša, film. — Drugi: 21.15 Ta večer bomo govorili o... 22.15 Simfonični koncert.
Torek: Prvi: 21.00 Dvanajst jeznih mož.
— Drugi: 21.15 Narodi na poti izginotja.
Sreda: Prvi: 18.45 »The Monkees«, telefilm. 21.00 Zakon Daljnega Zahoda. — Drugi: 21.15 Otallo, film.
Četrtek: Prvi: 22.10 Za vsako ceno, film.
— Drugi: 21.15 Mož, ki je vse tvegal.
Petek: Prvi: 18.45 Zbor »Madrigal« (1).
21.00	TV 7. 22.00 Zvezda. — Druga: 22.15 Mi in drugi.
Sobota: Prvi: 10.00 Svetovno smučarsko prvenstvo v Val Gardena na Južnem Tirolskem. 18.15 »The Monkees«, film. 18.45 Smučarske tekme v Val Gardena. 19.35 Čas za duha. 21.00 Mož in žena. 22.15 Eno dejstvo: kako in zakaj.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 1. do 7. februarja 1970
Nedelja: 9.35 Kmetijski razgledi: Vinogradništvo. 10.50 Otroška matineja. 17.20 Del koncerta učit. pevskega zbora »Emil Adamič«. 18.20 Tri ljubezni, film. 22.15 Miinohen: Plesni turnir za evropski pokal.
Ponedeljek: 18.15 Obzornik. 18.30 Po sledeh napredka. 20.35 Bcvk-Grabnar: Kaplan Martin Čedermac, igra. 21.55 Ko je bil geto, franc. film.
Torek: 17.25 Veselje v glasbi. 18.15 Obzornik. 18.30 Top-Tops, glasbena oddaja.
19.30	Cesta in mi - človek v vozilu. 20.35 Ljubimci, film. 22.05 Veselje v glasbi.
Sreda: 18.35 Obrežje - oddaja za ital. narodn. skupino. 19.20 Kaleidoskop. 20.35 Človek ileta 2000 - reportaža.
četrtek: 17.45 Veseli tobogan (Vrhnika, Rakitna). 18.15 Obzornik. 18.30 Človek, poljudno znanstvena film. 19.05 Enkrat v tednu. 19.20 Zabava vas Jerry Lewis. 20.35 Večer s Prešernom. 21.15 F. M. Dostojevski: Bratje Karamazovi. 22.15 Evropsko drsalno prvenstvo v Leningradu.
Petek: 17.45 David Cooperfield, igra. 18.15 Obzornik. 18.35 Evropsko drsalno prvenstvo v Leningradu. 20.35 Srečne neveste, angl. film.
Sobota: 17.00 Kvalifikacijski slalom za moške (Val Gardena). 18.00 Tartarin v Alpah, mlad. igra. 19.00 Prešernova proslava - prenos iz Opere. 20.35 Evropsko drsalno prvenstvo v Leningradu. 22.05 Rezervirano za smeh. 22.20 Destry, film.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiNiiHiiiiiiMHmiMumNHHHNmuNiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimmiiN^
t Msgr. Janez Hladnik
62 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
( SPOMINI )
19. avgust 1935 je bil določen za dan njene preobleke, napovedan v Marijinem dvoru v Radečah pri Zidanem mostu, kjer so imele tedaj sestre svoj naviaiat, v krasnem kraju, nekdanji graščini, katero so bile kupile.
Izreden dan veselja je bil to, seveda najprej zanjo, potem pa za mater in za mene, pa tudi za celo družino, ker je iz nje izbral Gospod zopet eno dušo in jo popeljal na pot višje popolnosti in bliže svojemu božijemu Srcu.
Radeče niso bile blizu, pa tudi dobrih prometnih zvez ni bilo. Najbolje je bilo zame uporabiti kolo. Kolo je sploh pomenilo zame izredno veselje. Morda mi za n;;čemer ni bilo 'bolj žal, ko sem mislil na odhod dz domovine, kot za kolesom. Res bi ne tvegal tekmo v hitrosti, toda v
vztrajnosti na kolesu bi jo pa nad mnogimi dobil.
Kar na kolo torej in skozi Škocjan, čez šmarjeto, po Lakencu na Mokronog in na Boštanj, to je itosfcran Save, na oni strani leži Sevnica, kamor sem tudi maral, kajti na kranjski strani cesta tedaj še ni bila porabna.
Od doma je prišla mati, sestra Mici in Rezka ter brat Nace, dz Ljubljane strne Jakob. 2e se je pričela slovesnost. Deset Bogu obljubljenih devic, belih kot angeli, je bilo prod oltarjem. Vse so bile enake. Le po velikosti ne. Tako sem med večjimi le odkril svojo sestrico.
Goreča je bila njihova molitev, ko so se izročale ženiinu Jezusu, pobožna tudi naša prošnja: naj Gospod ohrani v teh srcih tisto voljo in zvestobo sklepu, danemu ta trenutek. Kdo ve, kaj jih vse čaka. Kako težke preizkušnje bodo morda prišle nad nje.
Nebeško lepa je bila, ko je stopila med nas, že ne več Ivanka, temveč sestra Evcr-tilda, da ji čestitamo in preživimo z njo nekaj ur, morda zadnjih, vsaj zame, kajti bilo je to obenem tudi moje slovo od
nje, ki sem tedaj že imel v glavnem vse poskrbljeno za svojo pot v Argentino.
Srečna je bila ona, srečna mata, ‘ki je imela pred seboj oba otroka, ki sla, po tolikih njenih molitvah, bila srečna na potu Gospodovem.
KRIŽ NA OPATOVI GORI
Streli v Marseillu, ko je padel kralj Aleksander, so znova zanetili sovraštvo, ki se je bilo bolj ali manj poleglo. »Orjuna« je spet zadivjala, evharistični kongres v Ljubljani, ki je tako lepo uspel, je razbesnel sovražnike božje. Začeli so se napadi proti križem, znamenjem našega odrešenja. Vsak dan je bil kje podrt kak križ, polomljen in razbit Kristus. Tako se je po vsej deželi začelo spravno gibanje. Vsak kraj je iskal sivoj način, kako dati primemo počeščenje Kristusovemu križu.
V	Kostanjevici je ni bilo lepše točke kot na Opatovi gori, ki kraljuje nad vso krško dolino.
Hitro je bilo vse urejeno. Opatova gora sama je dala primarna bruna, da smo postavili mogočen križ, viden po vsej dolini,
vse tja do Škocjana. Neko nedeljo popoldne se je zbrala vsa fara in v dolgi procesiji smo stopali uro in pol daleč v goro, stari in mladi, kruljavi in zdravi. Nič glasu nisem 'imel, vendar ga mi je Gospod dal, da sem lahko molil na ves glas rožni venec in nato imel primeren govor.
Vsa gora je bila polna ljudi, navdušenih dn pripravljenih tudi trpeti za Kristusa, če bo kdaj kaj takega terjal od njih.
Nazaj grede, ko smo šli mimo 'pokopališča, smo ise spomnili svetoskrunskega dogodka, ki se je tam izvršil malo prej, ko sta bila s samomorom končala življenje dva zaročenca. Ko bi razumela skrivnost križa, tod ne bila končala tako obupno žalostno in še manj na sami božji njivii.
FOTOGRAF IN SLOVO OD KRKE
V	Metlika so me pognali v fotografiranje fotografi sami, ker so mi odrekli uslugo, ko je šlo za to, da bi razkrinkal barbarstvo naših političnih nasprotnikov. Posledica je bila, da sem jim pozneje delal
izdatno konkurenco. Naučil sem se res dobro tega posla. Tako v Metliki kot nato v Zagrebu je bil to izdaten pripomoček k mojemu duhovnemu delu. Višek sem v tern dosegel v Kostanjevici. Gotovo ni bilo hdše, kjer ne bi ostal kak spomin mojega slikanja. Razvijal pa nisem sam, pač pa so mi to delali v Novam mestu, kamor je bilo 24 km daleč, toda s kolesom sem to pot opravil mimogrede.
Neki dan v poslednjih mesecih, v oktobru, ko je bilo že res hladno, me je na potu nazaj zalotil dež. Prepoten in premočen sem prišel z mrakom v Kostanjevico. Nenadno sem začutil, da me prijema mrzlica. Ali je bil navdih od zgaraj ali kaj, naglo sem ukrepal, hitro sem stopil v kuhinjo in naročal močan čaj. Nato sam skočil v Krko in se naglo skopal, še bolj naglo pa skočil nato v posteljo. Spil sem viroči čaj in se zavil. Spotil sem se, da je bilo vse mokro, toda naslednje jutro sem vstal čil in zdrav, le lačen pa tako! Bilo je to tudi moje slovo od Krke. Zadnjič sem se kopal v njej.
(Se bo nadaljevalo)
V nedeljo, 1. februarja ob 16.30
bo dramska skupina SKPD »F. Borgia Sedej« iz Števerjana uprizorila ljudsko igro
Deseti brat
Igra bo v Katol. domu v Gorici. Vstopnina 300 in 100 lir.
:
Prireditev v korist slovenskega katoliškega tiska
Lepo udeležbo je doživela prireditev, ki je bila preteklo nedeljo v Gorici v korist slovenskega katoliškega tiska. Navzoči niso štedili z denarjem, ko je šilo za nakupovanje srečk. Teb je bilo prodanih lepo število. Sicer pa so bili itudi dobitki lepi, nekateri celo dragoceni. Seveda, vseh sreča ni obiskala; pa saj je bil namen srečalova drugi: prispevati v tiskovni sklad našega tista, ki je prav zato neodvisen, ker ga nihče s podporami ne veže na naprej določen način pisanja.
Večer slovenskega katoliškega tiska so odprli z veselimi vižami trije mladi -glasbeniki, člani ansambla Mi-Ni-Pc, s petjem pa jih je spremljal Natko Antonič. Besedo o islabeim in dobrem tisku je nato povzel g. Ivo Bolčina, čigar misli objavljamo na uvodnem mestu. Sledila je igra enodejanka »Poštena deklica«, ki so jo predvajali člani in članice prosvetnega društva »Šta-n-drež«. Čeprav je bila igra napisana pred sto leti v času, ko so se pojavile čitalnice med nami, je še vedno sodobna, ker žigosa tiste naše milačneže, ki hočejo biti napredni na ta način, da v svoj jezik pri-devajo tuje -spakedranke. Navzoči so svoje -vloge prav dobro podali, -pozna se jim dramska šola in tudi govorno tehniko že kar spretno obvladajo.
Po -igri so še enkrat nastopili veseli godci , nato pa se je začelo žrebanje dobitkov. Vsa dvorana Katoliškega doma je pozorno sledila izklicevanju številk. Šele ko je bil oddan zadnji -dobitek, -se je občinstvo razšlo. Večer je dosegel -svoj namen: vsi navzoči smo se utrdili v ljubezni do naše -tiskane besede in obnovili sklep, da jo bomo učinkovito podpirali tudi vnaprej.
V	četrtek, 5. februarja ob 20.30
bo gostovalo v Katol. domu v Gorici Slovensko gledališče -iz Trsta z burko Jaka Štoka v treh dejanjih
MOC UNIFORME
Igra je polna veselega humorja in prav primerna za pustni čas. Z -isto bodo isti igralci nastopili
V	ŠTEVERJANU v soboto, 7. februarja ob 20.30 v župnijskem domu.
Novice iz Števerjana
V	teh dneh bo občinska uprava začela z izplačevanjem podpor domačim študentom. Tako bo prejelo denarno pomoč za nabavo knjig 28 študentov v -skupnem znesku 280.000 lir, za prevoz 32 študentov skupno 316.500 lir, za vrtec pa 350.000 lir. Prav tako bo prejelo denarno pomoč za prevoz 8 študentov višjih šol v znesku
197.500	lir; šest višješolskih študentov pa
Bo od nedelje, 5. julija do -sobote, 11. julija 1970. Prispevek na osebo je 50.000 lit ter vsebuje: 1. Prevoz z vlakom do Lurda in nazaj. 2. Prevoz z avtobusi s postaje v Lurdu do hotelov -ter iz Bergama do rojstnega kraja papeža Janeza XXIII. v Sotto il Monte in nazaj v Bergamo. 3. Zajtrk v Milanu in Ventimigli, dvakrat kosilo v vlaku. 4. Kosilo v Bergamu ter zaključno večerjo v Mestrah. 5. Prehrana in prenočišča so v Lurdu v hotelih, zaznamovanih z -dvorna zvezdicama A. Poskrbljena je -torej hrana za celih šest -cini od zajtrka v ponedeljek zjutraj do večerje zadnjega dne. Pri obedih v Lurdu je vključen tudi liter vina -in steklenica mineralne vode na vsake štiri osebe ter slaščica in kava.
Doplačilo za ležalnik v obe -smeri potovanja: 2.500 lir. Ležalnik bo na razpolago vsem, ki bi ga želeli.
Doplačilo za enoposteljno -sobo v Lurdu za štiri noči brez kopalnice: 2.000 lir; s kopalnico 3.200 -Lir.
V	četrtek, 9. julija bo na sporedu poseben izlet na Atlantsko obalo za tiste, ki bi to želeli. Doplačilo 3.900 lir.
Vpisovanje -se zaključi nepreklicno na belo nedeljo, 5. aprila 1970. Vpišete se lahko pri krajevnih duhovnikih na Tržaškem in na Goriškem ter -na upravi Katoliškega glasa v Gorici. Ob prijavi da vsak na račun 10.000 lir. Zadnji obrok je treba po-
bo prejelo pomoč v znesku 150.000 -lir (vsa-k -po 25.000 lir). Tako bo občina razdelila skupno 1.194.000 lir. Seveda je za to -prejela tudi deželni prispevek.
Dne 20. januarja je bila javna družba za oddajo del pri -ureditvi parkirnega prostora pred občino in od Dvora do občine ter za razširitev ceste od Dvora na -trg pred cerkvijo. Dražbe se ni udeležilo nobeno povabljeno podjetje, -ker so se -med tem cene zelo -povišale. Sedaj -bo občinska uprava skušala oddati dela na javni licitaciji.
DELOVANJE PROSVETNEGA DRUŠTVA »F. B. SEDEJ«
V	ponedeljek, 19. januarja je prosvetno društvo »F. B. Sedej« pripravilo kulturni večer. Gostoval je g. Vinko Zeletel s Koroške, ki nam je z izredno lepimi diapozitivi prikazal Afriko.
V	soboto, 7. februarja bo na povabilo društva gostovalo v Š-teverjanu Slovensko gledališče iz Trsta. Predvajalo bo igro »Moč uniforme«. To igro je pred več kot štiridesetimi -leti uprizorilo š-teverjansko bralno -društvo, ki je bilo predhodnik -sedanjega društva »F. B. Sedej«, zato bo gotovo pri nas doživela lep uspeh.
Društvo »F. B. Sedej« pripravlja tudi pustovanje. Prav na torek, 10. -februarja, bo pri-redi-lo v svoji dvorani pustno -predstavo, kjer -bo nastopil ansambel Lojzeta H-ledeta -s pevci »Z Britofa« ter mladimi člani dramske skupine. Predviden je tudi televizijski prenos.
Omeniti moramo še nastopanje štever-janskega glasbenega ansambla Lojzeta Hie-deta in Fantov z Britofa, ki so že dobro poznani po Goriškem, Tržaškem in tudi v Sloveniji. Tako bodo gostovali na -pustno nedeljo v Gorici in v Čepovanu ter na pustni dan, kakor smo omenili, v štever-ja.iu, v sklopu društva »F. B. Sedej«.
Pretekli teden -je začel gospodinjski tečaj, ki ga tudi organizira društvo »F. B. Sedej« -in ga -vodijo šolske sestre. Prihodnjič bomo o tem -več poročali.
Pok. Frančiška Mozetič
Pretekli teden nas je po daljši bolezni zapustila Frančiška Mozetič. Svojih 82 let je preživela v -revščini, delu, dobroti in ljubezni do bližnjega. Ubožna, -se je zadovoljila z malim, neutrudno je delala v župnišču in v cerkvi, sodelovala je pri verskih -in dobrodelnih organizacijah, kot pri bratovščini sv. -rožnega venca in pri slovenski Vincencijev! konferenci v Barkov-ljah. Čeprav revna, je rada dajala, -kar je imela, še ko smo jo obiskovali v bolnišnici, ni govorila o -sebi, ampak se je zanimala za rojake, za mladino, za svoj kraj. Sedaj jo je Bog poklical k sebi, da j: da zasluženo plačilo. Vedno ljubezniva, poštena, delavna, nikdar jezna -ali nestrpna: taka je bila naša Francka in take se je hočemo vedno spominjati.
ravnati do nedelje, 17. maja. Romar, ki odstopi do tega dne, zgubi 3.000 lir, kdor pa odstopi po tem -roku, zgubi 20.000 -lir, od 25. j-unija dalje pa 30.000 lir, v primeru da ne dobi -sam -druge osebe. Romanje -pripravljajo slovenski duhovniki s Tržaškega in Goriškega.
SPORED POTOVANJA
Nedelja, 5. julija: 13.45 odhod iz Trsta;
20.00 prihod v Milan; 21.30 odhod iz Milana.
Ponedeljek, 6. julija: 7.30 prihod v Van-timiglio; 9.30 odhod iz Vantimiglie; 23.00 prihod v Lurd.
Torek, 7., sreda 8. In četrtek, 9. julija:
bivanje v Lurdu.
Petek, 10. julija: 9.30 odhod iz Lurda;
23.30 prihod v Ventimiglio.
Sobota, 11. julija: 8.00 prihod v Milan;
9.30 odhod -iz Milana; 10.30 prihod v Bergamo. Nato z avtobusi v rojstni kraj papeža Janeza XXIII. v Sotto dl Moarte; 15.00 odhod iz Bergama; 20.00 prihod v M ostre;
24.00 prihod v Trst.
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete do gg. Dušana Jakomina, ul. di Servala 42 (ital. 815909), Marija Gerdola v Bolj-uncu (itel. 228126), Albina Grmeka v Dolini (tel. 228129), Alberta Miklavca na Katinari (tol. 96246), v Gorici pa na upravo Katoliškega glasa, Riiva Piazzutta 18 (tel. 3177).
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Smrt uglednega slovenskega znanstvenika
V	Buenos Airesu so nedavno pokopali na pokopališču Ohacarita dr. Alda Miliča, ki je bil izvedenec v nalezljivih boleznih in je kot tak deloval tako v Argentini kot v drugih ameriških državah.
Po -rodu je bil Kraševec, doma iz Skopega pri Dutovljah. Njegova teta -s. Karmela deluje kot šolska sestra v Alojzij e-višču v Gorici. Še -mlad je prišel v Argentino, kjer je leta 1957 promoviral za zdravnika -na medioinski fakulteti v Buenos Airesu. -Pot ga je vodila nato v Ciile, -kasneje na jug Argentine v pokrajino Rio Negro, od koder je odšel še v Sev. Amer-iko, kjer je bil uslužben v -mestu Atlantida (Georgia) na Centru za nalezljive bolezni in si pridobil s svojim delom velik ugled. V času bivanja v ZDA ije -bil poslan tudi na otok Tonga v Polineziji, kjer se je posebno proslavil v svoji zdravstveni službi. Nazadnje je bil docent na medicinski fakulteti v Buenos Airesu in član -državnega inštituta za mikrobiologijo. Umrl je na višku svojih znanstvenih zmožnosti in sredi plodovitega dela v -korist trpečih, star komaj 39 let.
DRAMSKI ODSEK PROSV. DRUŠTVA »ŠTANDREŽ« uprizori v nedeljo 1. februarja ob 19.30
v župnijski dvorani v šta-nd-režu komedijo v treh dejanjih
Fr. Lipah GLAVNI DOBITEK
Režija Alekcij P-regarc
DAROVI
Za Marijin dom v ul. Risorta 3 v Trstu:
Od preteklega božiča naprej so darovali: Trgovec Logar 5.000 lir. N. N. 100.000 lir, D. K. 10.000 lir, N. N. 10.000 lir, N. N.
10.000 lir, J. M. 10.000 lir, N. N. 1.000 lir, Bernard-is Katarina 40.000 lir, Kosovel Dora 50.000 lir, Grča Viktorija 2.000 lir, La-vrečič Justina 2.000 lir, N. N. 1.000 lir, N. N. 70.000 lir, N. N. 20.500 lir, V.itez Marija -iz Avstralije 20.000 lir, družbenica Bavčer Olga 25.000 lir, družbenica Ba-lda-ssi Fani 10.000 lir, -družbenica Paoletti M.
20.000 lir, N. N. 50.000 lir, N. N., da se cd-dolži za dober namen, 10.000 lir, Lazar Roza 10.000 lir, Zupi-n Marija 10.000 lir, N. N.	10.000	lir,	F. E.	20.000 lir, R. Č. 50.000
lir,	L. G.	M.	50.000	lir, Vatovec Vera 2.000
lir, Novič Marija 30.000 lir, N. N. 1.000 lir, Šorli Terezija 2.445 lir, Novacco 1.000 lir,	T. Amalija 500	lir, M. N. 2.000 lir, N.
N.	10.000	lir,	R. P.	100.000, Simčič Bojana
3.000 lir, Trebše Marija 2.000 ilir, Vatovec
,,ftatoliŠki glas** v vsako slovensko družino I
Antonija 10.000 lir, Živec Antonija 10.000 lir, Costani Štefanija 6.000 -lir, Schmatz Katarina 5.000 lir dn nabirka v družbi 226.460 lir.
Za svetoivanski Marijin dom: namesto cvetja -na -grob pok. Marija Kocijančič: družina Sola 5.000 lir, družina Mljač 4.000 lir; v spomin na pok. Romana Bizjak -daruje Negode Justina 2.000 -lir, ob tridesetletnici smrti nepozabne mame Marije Pečar darujejo hčerke 5.000 lir. Cerkveni pevci 5.000 lir.
Za Slovensko Vincencijevo konferenco v Barkovljah: Namesto cvet-ja na grob pok. Frančiške Mozetič so darovali: M. N. 2.000; Š. A. 500; T. R. 1.000; G. P. 1.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: ob deseti obletnici -nepozabnega Jadrana daruje družina Sosič-Ropinc 10.000 -lir.
V	blag spomin pok. sorodnika Marija Sancina iz Skednja darujejo: Vida, Majda in Miloš Kovač iz Sv. Križa 6.000 lir za katoliški tisk, Mira in Zora -iz Gorice, Anica iz Pise in -s. Leda iz Pavije -pa 8.000 lir za Zavod sv. Družine v Gorici.
Za Alojzijevlšče: Amalija Ferigo 1.000 lir; I. K. v spomin na umrlega -prijatelja Poldeta -Pelicon 10.000 lir; Slavica Logar
2.500	lir; družina Kamenšček -namesto cvetja na grob Marije Merkelj 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: M. 2. 3.000; Amalija Ferigo 1.000; Logar Slavica, Gorica, 2.500; Zuodar Justina, Como, 2.000; J. Bolčina -v spomin na pok. mamo 5.000 -lir.
Za Katoliški glas: Zuodar Justina 2.000 lir; Marušič M., Rojan, 2.400 lir; Andrej Štrukelj 1.100 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
^ RADIO
H TRST A
Spored od 1. do 7. februarja 1970
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30	(samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob de lavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri Nedelja: 9.00 Sv. maša -iz župne cerkve t’ Rojanu. 9.45 Glasba za kitaro. 11.-15 Oddaja za najmlajše: N. Slastnikav: »Na Mars za vsako ceno«. Tretji del. 11.45 Ringaraja za naše malčke. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa. 13.30 Glasba po željah. 15.30 I-talo Svevo: »Mož«. Igra v treh dejanjih. 17.35 Pri naših pevskih zborih. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Melodije -iz filmov in revij. 20.30 Iz -slovenske folklore: Ljudske pesmi.
Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole.
12.10	-Kalanova: »Pomenek s poslušavka-mi«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški man-dolinski ansambel. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 17.55 Vaše čtivo. 18.30 Radio za -srednje šole. 18.50 Zbor »Montasdo« iz Trsta. 21.05 Pripovedniki naše -dežele: C. Sgorlon: »Mož z nahrbtnikom«.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00	Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Slovenske balade -in romance, spremna beseda prof. Vinka Beličiča. 19.45 Zbor -iz Rupe. Vodi Z. Klanjšček. 20.35 Verdi: »Fal-sta-ff«, opera v treh dejanjih.
2e danes opozarjamo na običajno
PUSTNO PRIREDITEV
ki bo v Katoliškem domu v Gorici na pustno nedeljo 8. februarja ob 16.30. Nastopile bodo razne skupine.
Sreda:	11.40 Radio za -prvo -stopnjo
osnovnih šol. 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Avgust 2igon«. 13.30 Glasba po željah.
17.20 Za -mlade posl-ušavce: Sodobne popevke. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu.
18.30	Radio -za prvo stopnjo osnovnih šol.
19.20 -Iz potne torbe Milka Matičetove-ga.
20.35 Koncert godalnega orkestra »I solisti veneti«.
Četrtek: 1-1.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00	»Družinski obzornik«. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jevn-i-ka-r: »Slovenščina za Slovence«. 19.10 Simonitijeva: »Pisani balončki«, rad. tednik za naj-m-lajše. 20.35 Dominik Smole: »Krst pri Savici«. Drama v dveh delih.
Petek: 11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavoe: Glasbeni mojstri.
17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 19.10 Na mejah življenja (4) G. Mazzoia: »V zemeljskih globinah«. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10	-Iz starih časov. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 16.10 Operetne melodije. 16.30 B. Celli-ni: »Moje življenje«, šesto nadaljevanje. 17.20 Cerkev v sodobnem -svetu. 18.30 Slovenski oktet. 19.10 Po društvih in krožkih: »Marijin dom v ulici Risorta«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 R. Cortese: »Zaprta vrata«. Detektivka. 21.35 Vabilo na ples.
ZA KMETOVALCE
Začetek kmetijskih tečajev v Mavhinjah in Borštu
Prejšnji teden -sta se začela na Tržaškem dva kmetijska -tečaja in -sicer v Mavhinjah o zatiranju bolezni in škodljivcev v vrtu -ter v Borštu o boleznih in škodljivcih na itrti. Trajala bosta ves februar in marec; za vsakega -je predvideno 30 učnih -dni. Ker je predmet zanimiv in za marsikoga malo znan, se je za -tečaja prijavilo -polno -domačinov. Prireditev teh tečajev je omogočilo ministrstvo za delo; predava -inž. Janko Košir.
Pomoč tržaškim kmetom prizadetim po toči
V	državnem uradnem l-istu z dne 11. decembra 1969 -so bili objavljeni tisti ‘kraji na Tržaškem, ki jih je v letu 1969 prizadela toča in sicer: v devinsko-nabrežinski občini Prečnik, Šempolaj, Praprot in Trnovca; v zgoniški občini Samatorca; v re-pentabonski občini Repen in Col; v dolinski občini Aquilinia; v miij-skd občini v-se ozemlje; v tržaški občini Sv. Marija Magdalena, Kolonkovec -ter naselje Sv. Sergija.
S tem uradnim priznanjem imajo kmetovalci iz naštetih krajev možnost, da vložijo prošnje za pri-spevke pri pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu v Trstu, ulica Ghega 6 ali se poslužijo ugodnega petletnega posojila pri bankah, ki -dajejo kmečka posojila.
Kmetje, ki so izven omenjenih -področij in so utrpeli precejšnjo škodo zaradi -toče, se tudi lahko poslužijo ugodnega -posojila. Čas za vlaganje prošenj je omejen na 90 dni začenši od 11. decembra 1969 dalje. Za vsa ostala pojasnila se prizadeti -lahko obrnejo na pokrajinsko kmetijsko na-d-zomištvo.
OSVESTILA
Krožek absolventov slovanske trgovske akademije (KASTA) v Trstu priredi 30. januarja ob 21. uri v mali -dvorani Kultur nega doma v Trstu predavanje o -temi »Aktualni gospodarski problemi Slovenije«. Predaval bo magister ekonomije Janez Škerjanec.
V	nedeljo, 1. februarja bo ob 16. uri
v Kulturnem domu v Trstu
PREŠERNOVA PROSLAVA
Sodelovali bodo:	sopranistka	Ljuba
Berce Košuta, basist Ivan Sancin, pianistka Neva Merlak Corrado, mešani pevski zbor pri Sv. Ivanu pod vodstvom Nade Žerjal, moški pevski zbor »Vasilij Mirk« -s Proseka-Ko-n-tovela pod vodstvom Ignacija Ote in člani Slovenskega gledališča. Slavnostni govornik bo dr. Frane Tončič.
Vstopnice po 300, za mladino 100 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Dotrpel je naš ljubljeni maž, oče, brat in -svak
MARIJ SANCIN
Pokopali -smo ga v -nedeljo, 25. januarja na škedanjskem pokopališču. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob tej težki izgubi. Posebno še stolnemu -proštu msgr. Sailvadorij.u za obredne molitve ob odprtem grobu in besede tolažbe, kaplanu g. D. Jakominu in pevcem, darovalcem vencev in vsem, ki so se v -tako obilnem številu udeležili pogreba.
žalujoča družina
Trst, 26. januarja J970
Skupno romanje v Lurd
in obisk rojstnega kraja papeža Janeza XXIII.