2IVL7EN7E IN SVET TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA ST. 22. V LJUBLJANI, 30. MAJA 1936. KNJIGA 1» R02A NA OKNU iFoto^ PROGRESI VN IN NJENO ZD šef primarij v p. DB. otovo je umestno in upraviče* no, da z opisom progresivne paradiže seznanim širše kroge, hoteč vzbuditi zanimanje in umevanje, saj postaja ta psi« _ hoza v zadnjih desetletjih ve« dno pogostejša. Danes, ko je ta bolezen dobro zna« na in vsestransko proučena, ni več dvorna, da se razvije samo pri onih, ki so balli snifflitično okuženi. Ko sem konec osemdesetih let prošlega veka posečai predavanja slavnega profesor« ja KrafftsEbinga, je on sicer smatral pni pretežni večini bolnikov okužen je za pogoj in vzrok obolenja na progre« si vrti paralizi, priznaval pa je še izjem« ne slučaje brez tega ter omenjal obo« lenje nekega svojega dobrega znanca in prijatelja, o katerem je bil uverjen, da ni bii nikdar luetično bolan. Ker je bil dotičniik strasten lovec, ki je pretrpel mnogo premočenj in prehla« dov, je smatral profesor to kot vzrok obolenja. — Zlasti francoski učenjaki pa so zavračali vsak drug vzrok obole« nja in njihovi dokazi so povsod obve« Ijali. Tako je tudi Krafft«Ebing v zad« nji 7. izdaji svoje »Psihiatrije«, katero je še sairn izročili kratko pred smrtjo v tisk (izšla 1903.) že označil okuže« nje kot pogoj obolenja. Prav tako pra* vi prof. Piloz »brez sifile ne nastane paraliza« in Kraepelin označuje okuže« nje kot edini pogoi oboi nja. — Do« tični znanec torej ali ni bil povsem za« u^-iv Krafft«Ebingu, ali pa morda sam ni vedel za okuženje, kar se včasi tudi primeri. Tako se tudi svoječasno obo« lenje pni vseh pacientih ne da dognati in ugotoviti točni čas okuženja, ker nekateri to taje, drugi se ne spominja« jo točno ali sploh ne vedo zanj — ven« dar ogromna večina bolnikov to pri« zna in točno oznaiči. Sicer pa. dnnes tega niti ni treba, saj imamo v Was* sermannovi reakoiii dokaz. Seveda mo« ra biti ta preizkušnja pravilno izvrše« na, najboljše v laboratoriju po izku« šenem strokovnjaku. Ker se je okuženje s sifilitiko zlasti v vojnem in povojnem času izredno razširilo, ne preseneča, da se je isto tako pomnožilo obolenje za progresiv« A PARALIZA RAVLJENJE FRAN GOSIL DR. FRAN GOSTL, no paralizo, ki nastopi običajno 10 — 15 let po okuienju. Oboli 4—5% oku« žencev. Koga pa bo zadela ta nesreča, se ne more vedeti ali določiti. Tudi skrbno in uspešno zdravljenje sifilitič« nega obolenja ne obvaruje pred para« lizo. Morda pridejo še drugi pospeše* valni povodi v poštev, ki slabe odpor« nost organizma do obolenja: težki du« ševni in telesni napori v boju za ob« stanek, alkoholizem, poškodbe po udar« cih na lobanjo itd. Glavni vzrok širitve okuženja in nje« govih posledic — torej tudi širitve pa« raliize — je sedanja nebrzdanost. Ko sem se 1. 1920. udeležili zdravniškega kongresa v Zagrebu, mi je tožil vse« učiliški profesor Dragotin Mašek, da smatrajo v tamošnjih dijaških krogih okuženje kot nekaj obligatnega, se z njim javno ponašajo in bahaijo. Upam, da so nastopili boliši nazori ter sem uverjen, da slovensko dijaštvo sploh ni enačilo onemu. A celo druga mla« dina in celo naš prej toliko hvaljeni, »pošteni in pobožni« preprosti narod je Ie preveč vdan nebrzdanosti. Žal, tudi ženstvo. Devištvo je izgubilo svo* jo ceno, materinstvo svojo svetost, na stotine razvijajočih se človeških plo* dov se uničuje. Kdo bi se čudil, da število paralitičnih obolenj ogromno naraščaV Razveseljivo in tolažilno pa je, da danes paraliza ne more več ve« ljati za neozdravljivo in absolutno po« gubno bolezen, temveč da imamo po zaslugi prof. Wagner*Jauregga na Du* naju zdravilno metodo, ki v mnogih slučajih doseže ne le začasna močna izboljšanja, temveč tudi trajna ozdrav* Ijenja. Koliko je na paralizi bolnih v Jugo* slaviji? Leta 1931. je bil zdravniški kongres v Beogradu. Razpravljalo in predavalo se je v prvi vrsti o psihiatričnih zade* vah. Primarij dr. A. Kuljženko iz Ste* njevca je podal zelo obširno in vse* stransko statistiko o umobolnih v Ju* goslaviji. Služili so mu uradni sezna* mi. Vsak zavod mora podati ministr* stvu narodnega zdravja mesečni raport o gibanju bolnikov ter obširno letno statistiko po predpisanih vzorcih. Po tej statistiki se je v Jugoslaviji 1. 1930. oskrbovalo v zavodih za urno* bolne 6900 bolnikov, med temi 790 pa* ralitikov. Število bolnikov je pač ne* koliko večje, ker so nekateri v domači oskrbi. V zavodih dravske banovine je bilo število v umobolnicah oskrbova* nih: v Ljubljani 618, na Studencu 1329, pri sv. Jožefu (hiralnica v Ljubljani) 268; paralitikov v Ljubljani 17. na Studencu 43, pri sv. Jožefu 9, skupno 69. Razmerje oskrbovancev se je sedaj spremenilo, ker je Ljubljana po izse* litvi mladinske oskrbe pridobila na prostoru in številu. Studencc in sv. Jo* žef pa sta se s tem razbremenila; a to ni važno. Pač moramo baš pri statisti* ki dravske banovine upoštevati, da so* eedna zavoda Ljubljana in Studenec večkrat izmenjavata svoje bolnike bo* disi iz internih vzrokov, bodisi na že* ljo sorodništva — ter da oba zavoda oddajata bolnike v blaznico hiralnice sv. Jožefa. Povsem pravilno se v st.iti* stiki ni prevzela opazovalnica v bolni* ci, ki oddaja bolnike v zavod Ljublja* na ali Studenec in se ti torej štejejo v dotičnih izkazih. Ker pa tako ljub* ljanski zavod kakor oni na Studencu podaja svoja izvestja, se je lahko pri« petilo, da se je kak bolnik štel v stati* stiki obeh zavodov, torej dvakratno, z drugimi besedami, da je število obo« lelih oseb morda nekoliko večje nego v resnici. Ker po možnosti prevzema* mo obolele rojake ne le iz Steinhofa (Dunaj) in Feldhofa (Gradec), temveč tudi iz Nemčije, Francije, Belgije (kjer je zlasti mnogo rudarjev Slovencev), je možno, da je še mod neprevzetimi bil kak paralitik, — kar ono netočnost popravi. Med ženskami pa je kaka že* na teh, Nemka — tujka, (po možu po* stala pristojna v Jugoslavijo). Med obolelimi paralitiki se — vsaj drugod — opaža, da prevladujejo sta* novalci mest in zlasti pripadniki višjih slojev — predvsem častniki, umetniki, trgovci in potniki agenti. Razmerje med moškimi in ženskami je bilo po* prej 6 do 8 proti 1, sedaj je 2 do 3 pro* ti 1; obolele ženske pa pripadajo naj* večji del nižjim stanovom. Tudi obo* lenje zakoncev ni prav redko. Tako smo v Ljubljani skoraj istočasno oskr* bovali moža in njegovo ženo. Zlasti nas osupne velika nomnožitev obolelih žensk. Profesor Wagner*JŠluregg več« krat v celem semestru ni mogel de* monstrirati ženske*paralitike; njegov naslednik gotovo ne pride več v to za* drego. Ko sem služboval v Lainzu, smo imeli 40—50 oficirjev v oskrbi, med temi je bilo 30—40 paralitikov. Ko pa smo sprejeli lepo izraženo žensko pa* ralizo in sem to sporočil svojemu pri* jatelju, takratnemu asistentu, sedanje« mu vseuciliškemu profesorju dr. Aleks. Pilczu, je prišel v naš zavod .nalašč, da si ogleda to redkost. DALJE iltHK Herta Kraemer: Vaški muzikanti NA DURMITOR JOSIP LAPAJNE NADALJEVANJE rugi dan je bil nad vse zanimiv. Zbral se je do malega ves črnogorski narod k cerkvenemu saboru, ki so ga uporabili tudi razni politiki v svoje agr - taone namene. Opazoval sem (krasne noše prihajajočih Črnogorcev, njtti običaje v cer kvi, tužbenice na pokopališču, glasno poljubljanje žensk, kolo na sejmišču, TOŽBENICE NA ŽABLJAKU šumno vrvenje, le pijanih ljudi nisem videl niti slišal. Opoldne so mi dali v planinskem hotelu za obed zgolj polnjeno papriko. Ker nisem vajen teh jedil, sem ostal lačen. Šunka je bila. bolj surovo (pol sveže) meso. Na večer naročim čaja. »Nema vatre« — planinski dom. In Pri nas? Kupil sem na stojnici hlebec kruha in kot puščavnik zlezel v posteljo, da prebavim .dnevne dogodke, želodec itak ni imel posla. Zjutraj sem bil ob štirih že na nogah. Ker češko lažje poslušam, kakor govorim, nisem imel v družbi mnogo opraviti. Obeli smo spet pot proti jezeru, kjer se je bilo treba, odločiti za poljubni vrh. Čitam: Bobutov Kuk ali Čirova pečina, Savin Kuk, Bresimni Kuk, Ledena pe- čina, Šljeme, Soje, Međeđ Ramisava. Prvi je najvišji. Torej na Čirovo pečino! Planinske značke so praV take kakor naše. Razločne so, bela pika v rdečem krogu. Stezica se vije preko poteka, ki se steka v Črno jezero. Ob strugi stoji zasilni mlin. ki posluje le na jesen, če more žito na Je-zerski planoti sploh dozoreti. Od osamljene stavbe se pričenja stezica dvigati skozi divje pra-šume, ki jih lastniki doslej niso znali ceniti; predaleč so cd sveta. Tu in tam vidiš podrto deblo, ki so mu izžagali najbolj uporabljivi kos, ostalo pa pustili ležati v gozdu. Tudi ta nedostatek bo treba odpraviti, če bodo hoteli šume rešiti pred razpadom. Po dobrih dveh urah začne drevje prehajati v planinsko grmičevje, a polagoma se razguhi še to. Pred nami se razgrne prava domača planinska pokrajina, zeleni pašniki, obdani z golim pečevjem. Pogrešam le glasnega žvenkljanja naših kravic. Pri katunih smo. 2enica iz srednjega stanu opazi, v katero kočo smo usmerjeni. Pa nas je na žalost prehitela in že pri- CIROVA PEČINA ali BOBOTOV KUK šepetala iz sosednega stanu, kamor smo se namenili. »Imate mleka?« »Boga mi, nemam ga.« Polne sklede so se nam pa režale v obraz. Kaj ženska misli, da mleka Po barvi ne poznamo, ali kali! »Tu imate mleko«! rečem. Hvala Bogu, toplo je!« Fala Bogu samo da je Čašice je bilo sicer treba plačati, a ne posebno skromno. »Enu banku, fala Bogu, možete tudi više platiti. In plačali smo enu banku, drage želje so kratko malo prezrli. Jaz se mleka nisem dotaknil, ker se mi ovčje giaibi. Ponudijo mi ovčji sir, kajmak. Boga mi, ne morem ga. Spijem požirek snežnice, druge vode v tej višini 1700 metrov nimajo. Suhega kruha ne morem jesti, zato pričnem z dragim postom. STOLETNA ČRNOGORKA IZ VRELA Od katunov se Pričenja naša steza dvigati v skalovita brda, ki so se tu pa tam zravnala v kotanje, napolnjene s prostranimi snežišči. Pred nami vrh ob vrhu, a prav nič ni videti, na katerega nas vodijo planinske značke. Kar mrze-lo me je. ko sem opazoval ostre in strme vrhove. Vsi so se mi zdeli nepri-stopni. Mislil sem pa le na »die letzteci SEKANJE LESA IN LUNIN VPLIV Mareikod veruje ljudstvo da smemo 'Ir/a sekati šele precej časa po ščinu, če naj se dolgo let ohranijo. Ta vera ie naletela pogosto na ugovore. Zdaj pa ie znan gozdar, F. B. Woakes iz Paname, v ameriškem in-ženjerskem zavodu (American Institute En-gincers) izjavil da je le polovica dreves sposobna dati stavbni les ena tretjina pa še za kurivo ni dobra. »Razen ako se drevje podre šele po pojemajoči dobi meseca, jame les takoj gniti, bržko ie posekan; vzrok je najbrže naglo kvašenie soka ki med dobo starega meseca po vsej priliki obilneje Kroži«. Woakes priznava, da se bo pri tej trditvi mnogo tovarišev namuzalo. Toda fiinf Minuten«, ki jih je v Žabjaku označila holamdska turistinja kot težavne. Kje bo teh zadnjih pet minut? Zdaj smo na razpotju proti Ledeni peči, veliki zanimivosti, kjer priroda celo na poletje ustvarja vrsto ledenih kapnikov. Kakor da si zašel v Postojnsko jamo se ti zde vsa ta čuda. Gori pred nami se dviga vrh, M do zadnjega časa ni imel nobenega imena. Turistika ga je sedaj krstila za Brezimni Kuk in to bo bržkone tudi ostal. Pot se razigublja med naval jenimi skalami, da moraš preskakovati od druge na drago. Markirali so gotovo v času, ko je snežena plast pregrinjala vso sotesko. Ko premišljam, kje bi imele divje koze svoj prehod, ugledam na tleh tri lovske patrone, kar mi je potrdilo domneva, da mora biti tu središče visoko, gorske divjadi. Poslušal sem, če bi kje drsel prođ raz pečevje, a ni bilo ničesar čuti, ker se je morala živad gotovo umakniti Čehu, ki je hotel pred nami doseči svoj cilj. Gori na sedlu — med silnima vrhovoma se nam mudi krasen pogled na vso drobnjasko planjavo. Muditi se ni kazalo, ker so se tam v ozadju zbirale meglice, ki bi nam utegnile zagrniti pogled z vrha. Na drugem sedlu se pred nami razgrne zelena gorska planjava s svojim bisernim očesom Zelenim jezerom (2000 metrov). Človek bi tu obstal in strmel v lepoto sveta. Izza ogla se prikaže oni gospod Čeh. Vprašam ga, kje je knjiga. Pokaže mi vrh stene. Nemogoče, da bi bil on med tem na vrhu, si mislim. DALJE vabi jih, naj opazujejo in resno proučujejo, češ ameriški drvarji iz Kolumbije, ki ee niso morali držati omenjenega roka pri drvosečnji, so presenečeni videli, kako urno je lesovina na mestu sprhnela. N. 96 LETEN OCE George Hughes, ki je dobil prvega sina s svojim 94 letom, ho dobil drugo dete predt koncem maja 1936. Hughes ima zdaj 96 pomladi. Njegovo zadevo so proučili zdravniki in po njihovi izjavi je možakair popolnoma sposoben, da ustvarja potomstvo. Prvorojenec, docela zdrav, je bil krščen na ime Franklin - Roosevelt Hughes. Mati je še mlada in je prav srečna s svojim možem, jim možem. \ PESNIK IN ONA S R £ C K O KOSOVEL Ob desetletnici pesnikove smrti Kaj je ona meni? Kaj sem jaz nji? Ona ti je življenje! Ivan Cankar, Lepa Vida) 1. časi se zgodi, da prisije jutranje sonce na objokan obraz. In tisti človek, ki je preihtel vso noč, se nenadoma zdrzne, kakor da je ugledal v soncu svoj obraz in začudi se, kako je mogel ihteti, ihiteti vso noč, vso dolgo noč. Ko si umije solze raz lice, sicer zagori obraz v sveži rdečici, a človeku je čudno pri duši, zdi se miu, da je kakor upih-njena luč: v sončni svetlobi je izgubil ivse ono topljen je, ki ga je mučilo, a izgubil je tudi ono, kar je bilo dano s trpljenjem': življenje duše. Kajti i ako duša ihti, i ako je ogmnjena v črno kopreno, živi ta duša, i aiko je njeno življenje pla-Ikanje, vendar je življenje. V kričeči, pekoči, jutranji svetlobi vstane iz mraka obraz sveta, nadležen in gostobeseden in duša ne najde več v različnosti svojega obraza svoje tihe zbranosti. Človek stopi na pot, ali stopi v delavnico in je vesel, da se je iznebil svojih tožnih sanj in hodi ali dela. A šele tedaj vidi, da je vise tisto delo laž nasproti tisti resnici, ki je bila v bolečino in muko ogr-njena. in zave se in vpraša: »Kaj je ona ■ meni? Kaj sem jaz nji?« In zasmeji se nad tisto žalostjo v prečuti noči. Stroii ropočejo, mehanika, mehanika... In zdi se kakor da si odgovarja on sam, on cinik, ironik, on, ki je resigniral s hladnim treznim pogledom: »Ona ti je življenje.« 2. Vse življenje je paradoks. Napravi načrt, pa bodi gotov, da se ne uresniči. Kajti v tistem trenutku, ko si ga napravil, izvršil in blesti v vsej svoji jasnosti pred teboj, je odživel. Ako misliš delati, delaj, a ne delaj načrtov! Hodi po poti in sprejemaj, kar ti daje življenje, ne sodi in ne obsojaj! Kajti kar si včeraj obsojal, boš jutri sprejemal! V življenju smo nesrečni zategadelj,л ker delamo načrte, ki se nikoli ne uresničijo. Ne delaj načrtov, živi kakor nanese! Hodi trdno po poti, ki ti io ukazuje tvoje srce in povsod te čaka delo. Ne delaj nikoli načrtov, nikoli ie stavi upov v bodočnost in ne boš razočaran. Vse SREČKO KOSOVEL življenje je paradoks. Bolest je najboljši prijatelj človeka, zato ker je njegov najhujši sovražnik. Navadi se trpljenja in vse življenje bo kakor smehljaj jutranjega vetra. Prestopil si najvišjo goro, kam bi stopil? Pred teboj so samo še zelene doline in bleščeča polja. Smehljaj se, kakor se smehljajo molčeči raztrgani fjordi pekočemu soncu; in tvoj ranjen, raztrgan obraz bo sijal od veličastnosti. Poznal sem človeka, ki je trepetal kakor list trepetlike. A komaj ga je življenje potrlo, je bil tih in močan. Prenašal je udarce, kakor jih prenaša marmor pod kiparjevo roko: pod udarci nastane kip, obraz zaživi in kaj, če je ta obraz trpljenje! Bodi tih kakor voda in kakor voda brezbrižen. Tvoje življenje je pot: prehoditi jo moraš, pa jo prehodi, koliko jih je hodilo tako! In kadar boš sam s seboj, bodi kot noč, sam in nad vsemi. 3. Kadar so dolge jesenske noči in je srce trudno od sanj, ki prihajajo liki grozna resnica in je človek sam sredi sobe, kaj misli tedaj? Sam s seboj sanja o lepem obrazu, ki sanja maj, ki ga ljubi, tega človeka sa motnega, tihega mrkega. In potem, ko je že vse kakor pravljica in se že sklanja k obrazu, si laže: »Kaj je ona meni ?ler, kretin, idiot, kočija^ mar od, mandarin, šibolet, $end\vich i. dr. Besedo »Čuš« (—./Jugoslovan) razlaga St. iz čuje = hor zu! (!); mislil je menda čuješ — horst du? (str. 195.). vicente riva palacio Njegove zemiske ostanke so letos prepeljali v Mehiko iz Madrida, kjer je preminul 1. 1896 kot zastopnik svoje države. Kot zgodovinar je dal v svet tehtno delo »Meh:ika skozi stoletja«, kot romanopisec pa »Redovnik in pomorščak«, kot pesnik sluje za najboljšega privrženca romantične sltruje. V politiki je bil nasprotnik cesarja Maksimilijana. Udeležil se je vlade zavzemajoč javne oosle. Nekai let pozneje so ga vrgli v ječo, ker je bil obdolžen "zarote, a so ga kmalu vzpostavili. !A. D. IZ LITERARNEGA SVETA dr. lojze res Na Lidu pri Benetkah je umrl dr. Alojzij Bes ie mlad mož. toda njegovo ime ni znano le Slovencem, ampak tudi Italijanom, ki ga poznajo po njegovem delu. Rojen Goričan (1. VII. 1893.). je študiral v Gorici gimnazijo, bil nekaj Jasa tam tudi v bogoslovju, univerzo je obiskoval na Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani, kjer je kot prvi promoviral za doktorja slavistike. Ze prej je proučeval literaturo in likovno umetnost. Po končanih študijah Je bil imenovan za profesorja na višji trgovski akademiji v Benetkah, kjer je predaval slavisti-ko z njemu lastno »zgovornostjo«, g katero je pridobival italijanske dijake. Dr. Bes je začel pisati že kot dijak. V bogoslovju se je njegovo literarno delo prekinilo, ker je imel mnogo posla s samim seboj — s svojo notranjo borbo, ki se je na zunaj končala s povratkom v svet. Tudi pozneje je rad govoril e svojimi tovariši iz tistih let o >akutni krizi«, ki jo je premagal z ljubeznijo in delom, kakor je rekel- Pisal je o vprašanjih likovne umetnosti in književnosti, najrajši pa se ie udejstvoval v kulturnem delu za medsebojno spoznavanje Slovencev in Italijanov. V tem ozlru je storil z izdajo Dantejevega zbornika v obeh jezikih pomembno delo kateremu so sled'ia še druga pomembnejša in večja. Mnogo truda in znanja je vložil v novi veliki italijanski leksikon, kjer je sodeloval kot strokovnjak za slovanske kulturne zadeve in kjer to njegovo delo nedvomno mnogo koristilo še poznim rodovom pod Apenini. V zadnjih letih si je postavil na Lidu hišico, kjer je delal in živel v krogu svojo družine in kjer je bil vselej prijazno sprejet vsak kulturni Slovenec. Pokopali so ga po njegovi želji v rojstnem mestu. —ip NOVE KNJIGE IN REVIJE ANTON INGOLIČ: LURARJI. ROMAN. 1 936. Zupan Sok sadi luk, gospodinla seje seme. z nikomer ne spregovori, da to dobro rodilo. Pomagat pride 80 letna babica, misleč, da brez nje ne bi šlo. Dekleta nabun-kajo fante in jim sezujejo čevlje; bolj ko jih premikastijo in več ko iim sezujejo čevljev, debelejši bo jeseni luk! Zvečer slave prvi pomladni delavni dan z iedačo pijačo in plesom... In sredi noči marsikatero dekle zaječi v sladki boli prvega dajanja (12) Drugi dan sade kočarji in gostači. ker so prej morali saditi za posestnike. Zvečer razklada v gostilni goslač Dreič. kako pravično bi bilo, če ti stara grofica ki ima sveta za 10 vasi skupaj in nič dedičev, razdelila zemljo med siromake, katerih cela po-kolenja so obdelovala to zemlio in je potemtakem prav za prav njihova. Ana pelje s hčerjo v Maribor luk naprodai Nazaj grede prodajata po vaseh preostali luk in nale- • ANTON INGOLIČ tita na zborovanje za agrarno reformo. V enem govorniku spozna Ana svojega moža, ki se vrača iz ruskega ujetništva. Odpelje ga s seboj v domačo vas, aii mož gre najprej v gostilno, kjer pripoveduje liudem o Rusiji. Jernej spozna zakone o agrarni reformi in razklada sosedom, da imajo pravico na grajsko zemljo župnik pridiga obratno v nadi, da bo cerkev podedovala. Veseli Andrej, prekupčevalec, se vozi okrog prodajat čebulo. Z lepimi besedami pridobiva kupce; možancu ponudi požirek žgania. ženici besedo dekletu šalo - polnokrvni Madž&rki svojo moško silo. >Lukavci« se vračajo s sejma. Spotoma se ustavijo v krčmi, pijejo, plešejo. Celo brat in sestra zurajata in se tako razvnameta. da se izDozabita - spet po treh letih! Na poti domov nekdo brata ubije - sestra prestrašena išče župnika, da bi ga izpovedal, preden umrje z grehom, ki sta ga bila pravkar storila. aH prepozno. Ko pridejo domov se že sestavila odbor za agrarno reformo - pa prideio orožniki in zapro Jerneja. Tunika, njegova hči, udari nekajkrat orožnika z bičem v obraz, ker eo ji očeta uklenili. Jernej je 10 dni zaprt radi poveličevanja Rusije. Oskrbnik 83 letne grofice, ki je prišla pod agrarno reformo, r'efe-rira starki o tem. da dobe kmetie del njenih zemljišč, česar starka ne more razumeti, češ ni ga zakona, ki bi ji moeel vzeti posest! Agrarno zemljo dele, ali ne toliko, ko so si mislili. Nihče ni zadovoljen, ker dobi manj in drugje, kakor si je želel. Tako se vrste dogodki razgibani kar se le da polni preokretov za poedinca kakor za večje skupine: smrtne nesreče, uboji, umori, požigi. Močno in sočno utriplje življenje, ki mu je 'uk >os in gibalo« čeprav se dejanje vrši največ po ravnini med Slovenskimi goricami in Halozami, bo knjiga peril zelenca proti žabi. ko stoji profesor Zelen pred gimnazijko Terezijo Rojhtovo (274, rujht. rujhtač - zelena žaba)? Med redkimi lokalizmi se čitaio: koliniti, kan-kole, tunka, ki bi jo kazalo pisati tunjka. saj je zmanjšana tunja (n. Tonne), takšen svet (207, toliko), želar (kožar, kajžar, pod-družnik). strva (ali strv m. ?). kurva, ple-tajska (265); poslednja mi ie bila doslej neznana, čeprav vem preko 80 slovenskih iz.razov za lahko žensko. Kai pa šiček (194), ni li skrčen, sečiček. sekač. sekalo? Pleona-zem majhna hišica, (155) šteiem med tiskarske nedostatke kakršnih boš nekoliko nalavkal. posebno v II. delu romana. Nadarjeni pisatelj začetnik zasluži, da ga slovenska javnost krepko podpre na njegovi poti s tem, da bo pridno seaala po lepo opremljenih j-Lukarjih«. A. Debeljak privlačna za vsakega našega č i-tatelja, bodi preprostali izobražen. To je velika zasluga. Z n*o se je pisatelj uvrstil na pot. po kateri so hodili naši Kraigherji. Ingoličev 'naturalizem ali realizem se kajpada omejuje na dušeslovno stran motivov Govorica nastopajočih oseb pa je čisto knjižna slovenščina. Pokrajinske jezikovne posebnosti se razodevajo le tu pa tam v narodnih popevkah vpletenih v besedilo, v osebnih imenih kot Tina (Martin). Tunika (Antonija). Feruna (Frania), v starinski sklanjatvi moških samostalnikov n. pr. iz Ti-honec (Tihonci), v negibljivosti gibljivega e, n. pr.; »Dajte svojemu k u m e k u nocoj lu-ka, pa boste videli, kako bo divji« (38. nnvzlic vsemu naturalizmu ie moral tu nastopiti evfemizem). Ali je pisec vedoma na- Uredništvo je prejelo: LJUBLJANSKI ZVON, Leto LVL št. 5—6- Urednik in pisatelj Juiš Kozak priob-cuje z rousseaujevskim temperamentom pisano izpoved »Neljuba pisma«, nekakšen avtobiografski esej — večen spor med ideali in življenjsko resničnostjo — veren izraz njegove alovečan&ke borbenosti, ki mora zmagati nad potuhnjeno križarsko umetnostjo, kateri je posvetil v zaključnem sestavku »Motivi dn utrinki« posebno učno uro. — Vladimir Premru razpravlja o epohailnem delu nedavno umrlega ruskega učenjaka-fiziologa I. P. Pavlova.— Nadaljujejo se pisma Aniona Aškerca Žmav-cu v redakciji Marje Boršnikove. 'Aškerc ie že pred dobrimi šest in tridesetimi leili kot Zvonov urednik uvide! potrebo, da mora Zvon poleg beletristike prenašati tudi temeljite aktualne članke- ki naj pričajo, da se Slovenci udeležujejo duševnega boja in razimotravajo moderna pereča vprašanja- To vprašanje ter njegovi pro in oontra so torej že stari in vendar še ne rešeni.— Vladimir Pavšič piše »O dekadent-nosti v sodobni literaturi«. Svoja izvajanja, ki izzvene ponekod preveč pesimistično, končuje s trditvijo: In šele v tej bodoči, z nov'm optimizmom prežeti človeški skupnosti bo rasla nekoč nova klasična literature, o kateri lahko izrekamo mi, ljudje zgodnjega dvajsetega stoletja, le plahe in neodjločilne slutnje- — Nadaljuje (ali končuje?) se K. Ozvalda esej o šoli » Ne ubijaj, marveč oživljaj!«— France Bevk nadaljuje svojo avtobiografsko povesit »Začudene oči«. — Liriko zastopajo v tem dvojnem zvezku Oton Župančič (Skoz telefon), Božo Vodušek s Soneti, Anton Debe iak s sonetom Bratenje, Joža Šeligo s svojimi prvenci in H. Heine s pesnitvijo Nemčija —Zimske pravljica v prevodu M. Klopči-ča. Pesnitve, ki vsebuje sedem in dvajset poglavij, je tu priobčen prevod prvega poglavja (brez uvodnega Slovesa). To svojevrstno pravljico je napisal Hedne v Parizu 1- 1844. Za primerjavo slovenskega prevoda po dva in devetdesetih letih z izvinr-kom priobčujemo prvo in zadnjo kitico prvega poglavja v nemščini in slovenščini: Im traurigen M ona t November \var\s, Die Tage wurden triiber, Der \Vind riss von den Baumen das Laub, Da reist' idh nach Deutschland hiniiber. Bilo je v novembru, ko pust je ves svet, ko mračno je kot pač v jeseni; vihar je listje trgal z dreves, ko sem se na Nemško namenil. Seit ich auf deutscher Erde trat, Durchstromen mich Zaubersafte — Der Riese hat vvieder die Mut'er beriihrt, Und, es wucheen ihm neu die Krafte. Odkar sem stopil na nemško zemij6-odkril sem čarobne sokove — velikan se dotaknil je matere, pognale so sile mu nove. Ob desetletnici smrti komaj dva in dvajsetletnega Srečka Kosovela je priobčil urednik sedem »pesmi v prozi« iz njegove zapuščine ter nekaj njegovih epigramov. Tudi te stvarce prikazujejo kljub marsikateri nedograjenoeti in neizoblikovanosti vso njegovo pristno notranjost, kakor je zapisal dr- Anton Ocvirk v uvodu k njegovim »Izbranim pesnim« (izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani). — Zvezek vsebuje nadalje Iva Brnčiča MarginftUje ob Jarče-vih Novembrskih pecmih z dosti objektivno sodbo. M. Lipovšek poroča o Slo venski glasbeni produkciji no impresionizmu, VI. Pavšič referira o NVerflovi drami Maksimilian in Ju-irez. V rubriki Kritika sta ocenjeni knjigi Trubarjev Cate-chismue iz 1. 1551. (Fr. Kidrič) in Dolenčeva pravna zgodovina Z3 slovensko ozemlje (J. Žontar) B- Vodušek »kritiz.re« Barto-lovega Al Arafa. Ce se e kcitik ravnal po nasvetu Paula \'а!ггУд »Kdorkoli govori pred javnostjo o delih drugega, je dolžan popolnoma M v celot; uporabiti moč, da jih razume ali vsaj navesti pogoje in sile, ki si j n je pisatelj na'ožil ali ki so se mu vsilile«, njegova vest ne bo težka. V Soci-aH m obzorniku se nadaljuje J. Ker>nč:ča Studi; o naši vasi. — Ljubljanski zvon izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani in stane celoletno din |Д), ki se iahko plačuu-to v mesečnih obrokih. JOSIP JURČIČ, DESETI BRAT. Priredil France Koblar Cvetja iz domačih in tujih logov 10. zivezek Založile Družba sv. Mohorja v Celju, 1936. Str. 288. Broš. din 34, vez. din 36. M M. PAVIČEV1Č. 2ENIDBA KOD ČRNO G O RA CA. Iz zbirke: Narodni običaji. Beograd 1936. LETOPIS MATICE SRPSKE, knj- 345. XV. 2. \та uvodnem mestu jt priobčen članek Borivoja Milojevič.] »Politična geografija Afrike«. Milutin Jakšič piše o pozabljenem leku v religiji in medicini. Sledi več pesmi (tudi v latin:ci). Bo^at je književni pregled. M'jit beležkami ie zanimiv prikaz o sodobnih čak«/ >k h lirikih. Letopis se naroča pri Мл ici Srpsk: v Novem Sadu- Izhaja šestkrat letno v zvezkih po 112 strani ter stane za nečlane din 80. RAZORI, list za odraslo m'addno, junijska in obenem zaključna številka 4. letnika vsebuie med drugim zanimivim gradivom in slikami: Jadranu naproti (dr-Fr. Mišic), konec povesti Ugrabljeni bogovi, Niikola Tesla (J Grb nc). konec P. Kunoverja ,krami jan'a Ob ogn ju. Spomini na do/.ivetia v »rednie indiiiskih prašu-mah (ing- Ferdo Lupša). Številki je priloženo vsebinsko kazalo pravkar zaključenega letnika. List, ki ga je prosvetno ministrstvo odobrilo za vse nižje, srednje in meščanske šole izhaja v spretnem uredništvu ravmatelii meščanske šole na Rakeku Toneta Gasparija desetkrat na leto v šolskih mesecih in slane celoletno din 30.- PESNITEV OBRATNICA O NAPOLEONU I. V nedavni izdaji »Pisem« Fr. A. VVolfa, nemškega jezikoslovca, čigar »Uvod v Ho-mera« je zbudil toliko'hrupa ob koncu 18. in začetku 19. stoletja, najdeš nekaj dopisov iz meseca maja in junija 1814, kjer se brani, da bi bil avtor latinske pesnitve, pravkar objavljene o cesarju, ki je bil pregnan na otok Elbo. Pesemca vsebuje dobesedno igro s Napoleonovim priimkom. Nadalje se da primerjati z neko vrsto poezij, kakršnih je dobiti po grških in latinskih' Anthologijah. Stari so dajali tem šalam Ime palindromi ali versus anacyclici, po naše nazaj idoči stihi. Besede so tako izbrane — in to Je njih težava — da se čitajo od zgoraj doli ali pa od spodaj navzgor, tedaj pa imajo nasproten pomen. Kar se tiče cesarja, se je ena in ista pesnitev, ki naj bi mu bila 1. 1807. napovedala najsvetlejšo bodočnost, o pravem času (1814) zasukala tako, da mu retrospektivno prerokuje najhujše neprilike. V Nemčiji so jo ponatisnili dvakrat, L 1925. in 1935. Na Francoskem je po vsem videzu skoraj neznana. Letos Jo je za prvi april ponatisnil Journal de Dčbats. Za lažje razumevanje vam poslovenimo te distihe kar v nevezani besedi. Prerokujem ti, da ti bo brodarski lovor ovil sencč, in morje ti ne bo izjalovilo velikih nad. Naj porazi tvoj rod vse druge, zmagovita Francija se nanosjed ne razbije ob angleškem obrežju. Dobra sreča, ne zla sreča, bo zaključila bitke. Zato te bodo vekovi Imenovali Dober Del, ne Slab Del. Narobe: Slab Del, ne Dober Del te bodo zvali vekovi. Zakaj? Bitke bo zaključila zla usoda, ne dobra usoda. Ob angleški obali se bo nazadnje razbila zmagovita Francija, in vseh drugih tvoj narod ne bo vrgel ob tla. Morje ti ugrabi velike upe, in sencev tf ne ovije brodarski venec. To ti prerokujem. Latinsko besedilo pa se glasi naravnost: Vaticlnor tibl, quod navališ laurea cinget Tempora nec magnas spes mare destituet. Deliciat tua gens eunctas. nec Gallia victrfx Denique frangetur littus ad Albionum. So rs bona, non mala so rs concludet praelia. Quare Saecula te dicent Pars Bona, non mala Pars. Narobe: Pars Mala, non Bona Pars dicent te saecula. Quare? Praelia concludet so rs mala, non bona so rs. Albionum ad littus frangetur denique victrl* Gallia, nec cunctas gens tua dejiciat. Destituet mare spes magnas, nec tempo ra cinget Laurea navališ. Quod tibl vaticinor. Neko drugo igračko z imenom velikega Korsičana morda že poanate. šestkrat ga je treba obglaviti, pa nastane grški stavek, namreč: Napoleon apoleon poleon oleon eon on, kar se da prevesti: Napoleon, razdira-lec celih mest, (je bil) lev svojega ljudstva, A. D. PRAKTIČNE NOVOTE Upogibna krtača Katera gospodinja se ni še nikoli jezila, da krtača za pomivanje s svojo spredaj tipično ostro obliko ne more obseči vseh vogalov in okroglin posode? Dogaja se, da trda ost lesenega hrbta zadržuje ščetine, da ne morejo priti v vse kotiče. ali pa onemogoča ravna, neupogibna oblika tega hrbta, da bi se male, Okrogle posode pošteno izdrgnile ker se krtača ne prilagodiva njihovim oikroglinam. Vsi ti nedostatiki od- padejo pri novih krtačah z gumastim hrbtom. Imajo oblilko navadnih krtač, samo hrbet je iz približno za prst debele gume, ki je upogiben. Tako pride krtača v vse v boki in e in okrogline. Druga prednost taikšne krtače je, da se emajl predmetov, ki jih hočemo osnažiti, ne kvari pod vplivom neprevidnih sunkov, saj je material te krtače mehak. Ker debela guma tudi ne vsilkava vlage, ker ni občutljiva zoper temperaturne razlike in je lahko odstraniti nesnago, ki se nabira med. ščetinami, je upogljiva pomivalna krtača pač najideal-nejša med vsemi. TE2A SOVJETSKIH NOVOROJENCEV Neki zdravnik v Leningradu trdi, da je pred prevratom deček ob rojstvu tehtal poprečno 3.250 gramov, deklica pa 3.000. Nasproti tem številkam so za L 1934 in 1935 dognali, da znaša poprečna teža fantkov dandanes 3600 do 3600 gramov, pri dekletih pa 3,360 do 3,400. Revolucija'bi potakem imela na dobrem 300 do 4