Dr. Albin Šmajd, SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA – POVEZAVE IN NASPROTJA 1918–1946 Arhiv Republike Slovenije Ljubljana 2024 Delati moramo naprej, da nas dogodki ne prehite. Albin Šmajd, 15. marec 1945 Arhiv Republike Slovenije DR. ALBIN ŠMAJD, SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA – POVEZAVE IN NASPROTJA 1918–1946 DR. ALBIN ŠMAJD, SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA – POVEZAVE IN NASPROTJA 1918–1946 Objavo so pripravili: dr. Mateja Jeraj, dr. Matevž Košir, mag. Tadeja Tominšek Čehulić, Polona Trobec Mlakar, Mojca Tušar, Tanja Žohar Uredniški odbor: dr. Mateja Jeraj, dr. Matevž Košir, mag. Tadeja Tominšek Čehulić, Polona Trobec Mlakar, Mojca Tušar, Tanja Žohar Glavna urednika: dr. Mateja Jeraj, dr. Matevž Košir Tehnična urednica: Tanja Žohar Jezikovni pregled spremnih študij: Rok Dovjak Recenzenta: dr. Zdenko Čepič, dr. Renato Podbersič ml. Založil in izdal: Arhiv Republike Slovenije Zanj odgovarja: dr. Andrej Nared, direktor Oblikovanje: Salve d.o.o. Ljubljana Elektronska izdaja: https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Zalozba/ e-publikacije/Albin-Smajd-2/Knjiga-Albin-Smajd-2.pdf Ljubljana 2024 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 214689283 ISBN 978-961-6638-52-4 (PDF) Na kazalo Na kazalo oseb 5 Albin Šmajd z očali v poznejših letih (verjetno iz vojnega časa) Na kazalo Na kazalo oseb 6 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Kazalo UVODNA POGLAVJA ..................................................................................................... 8 Zahvale .......................................................................................................................... 9 Tadeja Tominšek Čehulić, Mateja Jeraj Pisne sledi o pogledih, premislekih in odločitvah Albina Šmajda ter katoliškega tabora (1941–1946) .............................................................................. 10 O strukturi publikacije in metodi dela ................................................................. 18 Mateja Jeraj Zgodovinski oris obdobja 1918–1946 ................................................................... 21 OBJAVA VIROV ...............................................................................................................94 Gradivo Slovenske ljudske stranke, Katoliške akcije, Slovenske zaveze, Narodnega odbora za Slovenijo in Napredne delovne skupnosti ................... 95 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (SLS) (pag. 1–1099) ............................ 95 GRADIVO OD LETA 1918 DO LETA 1941 (pag. 1–85) .......................... 95 GRADIVO IZ LETA 1942 (pag. 86–192) ...................................................157 GRADIVO IZ LETA 1943 (pag. 193–401) .................................................209 GRADIVO IZ LETA 1944 (pag. 402–696) .................................................364 GRADIVO IZ LETA 1945 (pag. 697–1070) ...............................................550 GRADIVO IZ LETA 1946 (pag. 1071–1099) .............................................770 AKADEMSKI KLUB STRAŽA (pag. 1100–1197) ..........................................801 Na kazalo Na kazalo oseb 7 KATOLIŠKA AKCIJA (pag. 1198–1203) .........................................................855 SLOVENSKA ZAVEZA (pag. 1203–1207) ......................................................860 NARODNI ODBOR (pag. 1208–1505) ............................................................867 GRADIVO IZ LETA 1944 (pag. 1208–1274) .............................................867 GRADIVO IZ LETA 1945 (pag. 1275–1505) .............................................897 GRADIVO, POVEZANO Z NAČRTOVANJEM POVOJNE UPRAVNE TER POLITIČNE UREDITVE SLOVENIJE, IN PREDLOGI UREDB (pag. 1506–1718) ....................................................1023 NAPREDNA DELOVNA SKUPNOST (NDS) (pag. 1719–1727) ..............1154 Korespondenca Albina Šmajda, 1945–1946 in korespondenca Mihe Kreka, 1945–1946 (arhiv Studia slovenica) ...........................................1168 BIOGRAFIJE .................................................................................................................1226 Biografije oseb ........................................................................................................1227 KRATICE IN OKRAJŠAVE BIBLIOGRAFSKIH ENOT V POGLAVJU ..................................................................................................1393 SEZNAMI IN KAZALA .............................................................................................1394 VIRI IN LITERATURA ...................................................................................1395 KRATICE IN OKRAJŠAVE .............................................................................1415 KAZALO OSEB .................................................................................................1421 SEZNAM REPRODUCIRANEGA GRADIVA .............................................1445 Na kazalo Na kazalo oseb 8 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 UVODNA POGLAVJA Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 9 Zahvale Pred nami je drugi del publikacije, zasnovane že v času epidemije covida-19, ko so posebni pogoji za delo zahtevali veliko prilagoditev, medtem ko smo izdajo lahko končevali že v bolj običajnih razmerah. Kljub temu je bila tudi tokrat pod-pora različnih ustanov in posameznikov dobrodošla. Vodstvu Arhiva Republike Slovenije, dr. Andreju Naredu in dr. Gregorju Jenušu, se zahvaljujemo, da sta ves čas podpirala tovrstno delo Sektorja za varstvo arhivskega gradiva posebnih ar-hivov, prav tako se za podporo zahvaljujemo nekdanjemu direktorju dr. Bojanu Cvelfarju. Kot pri objavi dnevnika in dosjeja dr. Albina Šmajda so nam tudi tokrat stali ob strani kolegice in kolegi iz Arhiva Republike Slovenije. Znova se zahvalju-jemo Katoliškemu inštitutu za omogočen vpogled in dovoljenje za objavo povojne korespondence dr. Albina Šmajda iz arhiva Studia slovenica, saj je ta – kot smo opozorili že ob objavi Šmajdovega dnevnika in dosjeja – nerazdružljiv del zapisov, ki jih hranimo v Arhivu Republike Slovenije. Tudi tokrat se moramo zahvaliti mag. Blažu Otrinu iz Nadškofijskega arhiva v Ljubljani, ki nam je znova priskočil na pomoč z različnimi podatki in fotografijami. Zahvala gre tudi zaposlenim v Zgo-dovinskem arhivu Ljubljana, ki so nam poslali za študijo pomembne dokumente, zlasti fotografije. Prav tako se za pomoč pri zbiranju fotografij zahvaljujemo Mu-zeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter ne nazadnje dr. Heleni Jaklitsch, ki nam je dovolila objavo fotografij povojnih begunskih taborišč. Znova se moramo zahvaliti dr. Mojci Šorn in Sergeju Škofljancu z Inštituta za novejšo zgodovino, saj bi bilo brez dragocene literature, ki sta nam jo priskrbela, naše delo mnogo težje. Še vedno smo hvaležni vsem, ki so nam ob objavi Šmajdo-vega dnevnika in dosjeja pomagali pri razvozlavanju identitet in ozadij dogodkov, saj smo to vedenje uporabili tudi tokrat – dr. Ljubi Dornik Šubelj, mag. Aleksandri Serše, Ivu Jevnikarju in Ravlu Kodriču. Nazadnje naj omenimo, da sta nam bila tudi ob tokratni izdaji v podporo dr. Zdenko Čepič in dr. Renato Podbersič ml., ki sta skrbno prebrala celotno besedilo, ga kritično premislila in znova priporočila izid knjige. Uredniški odbor Na kazalo Na kazalo oseb 10 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pisne sledi o pogledih, premislekih in odločitvah Albina Šmajda ter katoliškega tabora (1941–1946) »So težave, ki jih moramo prebroditi in vztrajati na začetem delu …« Albin Šmajd, 17. 10. 1942 Objavi dnevnika in dosjeja odvetnika ter politika Albina Šmajda se pridružuje drugi del, natančneje, objava dokumentov, ki jih je Šmajd ustvaril ali zbral v času svojega političnega delovanja v Slovenski ljudski stranki (SLS). Gre za več kot tisoč objavljenih dokumentov iz fonda SI AS 1931, Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije, Arhiv Albina Šmajda (t. e. 929, 930), ki dopolnjujejo in poglabljajo razumevanje v prvi knjigi objavljenega Šmajdovega dnevnika in dosjeja, obenem pa omogočajo vpogled v delovanje katoliškega tabora v obdobju težkih odločitev na predvečer vojne, v dobi okupacije in v letu po kon-čani vojni. So del obsežne Šmajdove zapuščine, ki se je znašla v posesti Oddelka za zaščito naroda oziroma Ozne in njene naslednice Uprave državne varnosti (UDV). Tudi tokrat se nam je zdelo pomembno, da objavo dokumentov našega arhiva dopolnimo z dokumenti zasebne zbirke arhiva Studia slovenica (ASS), ki med dru-gim hrani tudi gradivo slovenske povojne politične emigracije. Medtem ko smo v prvi knjigi objavili tudi v ASS ohranjene Šmajdove dnevniške zapise, ob tej prilo-žnosti objavljamo njegovo povojno korespondenco z Miho Krekom in nekaterimi drugimi voditelji ter somišljeniki iz vrst SLS; s pismi lahko sledimo razvoju politič-ne misli slovenske povojne politične emigracije v obdobju 1945–1946. Glede na to, da gradivo iz ASS obsega le kratko poglavje te obsežne publika- cije, bomo predstavili le tiste dokumente, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije. Ti imajo nekoliko drugačne značilnosti od tistih, ki so bili objavljeni v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Medtem ko so v prvi knjigi objavljeni le dokumenti, ki se neposredno navezujejo na Albina Šmajda, je gradivo v tej pu-blikaciji bolj raznoliko, zajema daljše časovno obdobje in delovanje več akterjev. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 11 Šmajd je bil namreč v obdobju okupacije eden od najdejavnejših voditeljev SLS, ki je bil povezan tako s frakcijami znotraj katoliškega tabora kot z drugimi t. i. meščanskimi strankami in skupinami ter njihovimi vojaškimi formacijami in ob-veščevalnimi službami. Proti koncu vojne, ko si je prizadeval združiti vse proti-komunistične sile v boju proti partizanski vojski in njenemu političnemu vodstvu v okviru Narodnega odbora za Slovenijo, ki je v začetku maja 1945 sestavil prvo slovensko vlado, se je uvrstil tudi med najpomembnejše osebnosti slovenskega protikomunističnega tabora sploh. Vendar Šmajd ni le budno spremljal vsega po-litičnega dogajanja v tedanji Ljubljanski pokrajini in – kolikor je bilo mogoče – tudi zunaj nje, ampak je skrbno zbiral najrazličnejšo dokumentacijo o dogodkih, ki jim je bil sam priča ali pa je zanje izvedel na kakšen drug način. Tako je sčasoma ustvaril svojevrsten in izjemno bogat arhiv. V pričujoči publikaciji objavljamo gradivo o političnem delovanju katoliškega tabora na čelu s SLS in o njenih povezavah z drugimi političnimi akterji različnih idejnopolitičnih usmeritev. Bralcem predstavljamo predvsem dokumente stranke iz obdobja 1918–1946 in gradivo o delovanju Narodnega odbora za Slovenijo v letih 1944 in 1945, poleg tega pa tudi nekaj drobcev gradiva akademskega kluba Straža iz let 1938–1939 in 1942–1944, Katoliške akcije in Slovenske zaveze iz leta 1943 ter nekaj nedatiranih dokumentov Napredne delovne skupnosti. Glede na obseg in pomen objavljenega gradiva bomo posebno pozornost posvetili le pred-stavitvi dveh največjih vsebinskih sklopov – gradivu SLS in Narodnega odbora. Poglavitni in daleč najobsežnejši del publikacije obsega gradivo SLS. Zajema sicer razmeroma dolgo razdobje, od 1918 do 1946, vendar ni za vsa leta enako ohranjeno. Za leta pred drugo svetovno vojno na slovenskih tleh o stranki SLS ne najdemo prav dosti gradiva. Razlogi niso znani, morda je vzrok tudi v tem, da Šmajd v tem času ni bil med poglavitnimi voditelji stranke. Čeprav je že takrat politično deloval na lokalni ravni in je bil od 1938 tudi poslanec Narodne skupščine na listi vsedr-žavne Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ) za radovljiški okraj, ga je tedaj za-poslovalo tudi odvetniško delo in delovanje v različnih drugih organizacijah. Med ohranjene dokumente iz tega obdobja med drugim spadajo Pravilnik o delovanju SLS (15. 12. 1919), Program SLS – k srbsko-hrvaškemu narodnemu sporazumu (26. 8 1939), Punktacije za zvezno ustavo – k srbskemu narodnemu sporazumu (26. 8. 1939), Šmajdovo dopisovanje z različnimi člani SLS in korespondenca ne-katerih vodilnih članov stranke, predvsem Franca Gabrovška, njenega tajnika v letih 1923–1928. Poudarili bi še dokaj obsežen zapis o delovanju t. i. Stare SLS od leta 1938 do konca 1941. Gradiva za prvo leto okupacije Slovenije v Šmajdovi zapuščini skorajda ni, če izvzamemo prej omenjeni dokument, ki sega tudi v prvo leto vojne na slovenskih tleh, in seznam odredb okupacijskih oblasti iz obdobja 1941–1942, objavljenih v uradnih listih. Na kazalo Na kazalo oseb 12 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Obseg gradiva narašča šele od leta 1942. Gradivo iz leta 1942 obsega ne le kore- spondenco Albina Šmajda, marveč tudi pisma, ki so si jih izmenjavali drugi člani SLS, njihovi somišljeniki in pripadniki drugih protikomunističnih skupin. Šmaj-dovo dopisovanje z Milošem Staretom nas vodi skozi njun pogled na razvoj do-mačih in mednarodnih političnih dogodkov, Staretova korespondenca z Jakobom Šolarjem govori o odnosih med SLS in t. i. sredinci ter o poskusih oblikovanja neke širše katoliške skupnosti, stiki z Jankom Kraljem kažejo na težnjo po uveljavljanju političnih ciljev SLS tudi na Primorskem, kjer pa t. i. »formalna« SLS ni imela kaj dosti podpornikov, čemur je znatno botroval drugačen zgodovinski razvoj ob-močja za rapalsko mejo, ki je že dalj časa doživljalo fašistično nasilje; preslikava delovanja katoliškega tabora v Ljubljani na Primorsko zato ni bila uspešna. Obse-žnejši del gradiva iz tega leta predstavlja korespondenca med Albinom Šmajdom in Karlom Novakom, Mihailovićevim zastopnikom v Sloveniji, ki sta v tem času sodelovala pri poskusu organiziranja oborožene protikomunistične akcije v okvi-ru Jugoslovanske vojske v domovini. Njuni stiki so bili sprva dokaj pogosti in ne kažejo na ostra nasprotja, do katerih je prišlo pozneje, v veliki meri zaradi Nova-kovih ambicij po prevzemu tudi političnega in ne le vojaškega vodstva nad vsem slovenskim protipartizanskem gibanjem. Pisma, ki sta si jih v letu 1942 izmenjala Šmajd in Novak, med drugim pričajo tudi o Šmajdovi vlogi pri oblikovanju va-ških straž oziroma Prostovoljne protikomunistične milice (MVAC) in o njegovih prizadevanjih za ustanovitev nekakšnih slovenskih protikomunističnih policijskih organov. Nastanek teh je deloma nakazovalo že organiziranje t. i. trojk, ki so izva-jale policijskim sorodne naloge, do njihove uresničitve pa je prišlo z vzpostavitvijo Ljubljanske varnostne straže (La guardia di sicurezza di Lubiana), ki je od oktobra 1942 do januarja 1943 nastopala kot posebna policijska enota. Med dokumenti iz leta 1942 bi omenili še raznovrstne zapiske Albina Šmajda, ki med drugim govori-jo o delovanju ilegalne oborožene formacije SLS – Slovenske legije – in o odnosu do italijanskega okupatorja. Z letom 1943 postane zbirka Šmajdovih dokumentov obsežnejša, njegova te- žnja po organiziranju močne in enotne SLS, podprte s prav tako močno in enotno lastno oboroženo legijo, pa vedno jasnejša. V »slučajnostni« kolaboraciji, kot jo je sam poimenoval v pismu Milošu Staretu z dne 19. 10. 1944, je videl instrument po-litičnega boja za dosego zastavljenih strankinih ciljev. Poleg dokumentov o sodelo-vanju z vodjem Slovenske legije Rudolfom Smersujem gradivo iz leta 1943 zazna-mujejo tudi pisma in poročila slovenskih katoliških politikov, ki so bivali v tujini, zlasti v Londonu in Rimu. Ti so voditelje SLS, ki so ostali v domovini, obveščali o razvoju mednarodnih dogodkov in njihovem vplivu na domače razmere, ki so jih večkrat temeljito analizirali; med njimi bi posebej omenili pismi Alojzija Kuharja iz marca 1943 in Mihe Kreka iz julija 1943. Med dokumenti iz tega obdobja najde-mo tudi številne zapise, poročila in sejne zapisnike vodstvenih organov SLS, ki ka-žejo, s katerimi vojaškimi in političnimi vprašanji se je ukvarjal medvojni katoliški Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 13 tabor. Kljub določenim razlikam ali celo nasprotjem med njegovimi pripadniki se iz raznih poročil, zapisnikov sej organov SLS in najrazličnejše korespondence izriše oster, nepomirljiv odnos Albina Šmajda in njegovih najožjih strankarskih sodelavcev do komunizma, OF in partizanstva sploh. Ob tem se ne sme pozabiti na sicer neuspel poskus pomiritve med obema sovražnima taboroma spomladi in poleti 1943, v katerem je kot posrednik poleg Lojzeta Udeta, ki je zastopal OF, sodeloval tudi Albin Šmajd. Na tem mestu so objavljena tista Udetova pisma, ki niso bila objavljena že v prvi knjigi. Poleg vsega omenjenega gradivo iz leta 1943 pokaže tudi na to, kolikšno pozornost je vodstvo SLS namenilo načrtovanju nove, povojne slovenske države. O tem pričajo številni programski dokumenti (na pri-mer Punktacije za ustavo slovenske države, Oris ozemlja države Slovenije, Spome-nica, ki jo je »oficielna« SLS poslala slovenskemu odboru kraljeve jugoslovanske vlade v Londonu poleti 1943 itd.). Medtem ko je »uradna« SLS predvidevala, da bo povojna Slovenija del federativne jugoslovanske države, dokumenti pripadni-kov akademskega kluba Straža izpričujejo nekoliko drugačne tendence, na primer umestitev Slovenije kot del neke konfederativno urejene srednjeevropske državne tvorbe v prostoru med Baltskim, Jadranskim in Egejskim morjem. Posebej pove-dna so pisma Jožeta Sodje, ki poročajo o vojaškem položaju v Ljubljanski pokrajini po kapitulaciji Italije in posledično o ustanavljanju Protikomunističnega odbora. Iz teh pisem, kot tudi iz drugih dokumentov, nastalih v tem letu, so razvidna tudi nasprotja med »uradno« SLS in skupinami, ki so sicer delovale v okviru SLS, a se z njenim vodstvom niso vedno strinjale; pri tem mislimo predvsem na pripadnike akademskega kluba Straža in pristaše Franca Glavača. Po kapitulaciji Italije so se okrepili tudi Šmajdovi stiki s sodelavci, ki so delovali na Primorskem. O možnostih oziroma nezmožnostih organiziranja protikomu-nistične akcije v tem delu Slovenije govori sicer že nekaj dokumentov iz leta 1942 (npr. Poročilo Janka Kralja Milošu Staretu o stanju na Goriškem, začetek decem-bra 1942) in iz leta 1943 (med drugim Oris političnega položaja v Julijski krajini), vendar se njihovo število z letom 1944 bistveno poveča. Iz tega leta med drugim izvira obsežna korespondenca z Izidorjem Martinjakom, Ivanom Martelancem in Antonom Duhovnikom, gradivo o delovanju primorskega domobranstva oziroma Slovenskega narodnega varnostnega zbora (SNVZ) in o odnosu SLS do njegovega pobudnika polkovnika Antona Kokalja, o povezavah s četniškima vojvodoma Do-broslavom Jevđevićem in Momčilom Djujićem ter z Dimitrijem Ljotićem, ustano-viteljem Jugoslovanskega nacionalnega gibanja Zbor in organizatorjem Srbskega prostovoljskega korpusa. Posebej velja opozoriti tudi na pismo časnikarja in bri-tanskega tržaškega obveščevalca Jožeta Golca iz zapora, ki ga je napisal 4. 12. 1944 in je bilo verjetno namenjeno Ivanu Martelancu. O dogajanju v drugih slovenskih pokrajinah lahko nekaj izvemo iz gradiva o sestavljanju pokrajinskih odborov SLS. Nekoliko več dokumentov se nanaša na Gorenjsko, kot na primer poročilo Janka Sokliča o tamkajšnji »četniški vstaji« in Pravilnik o organizaciji SLS na Gorenjskem. Na kazalo Na kazalo oseb 14 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 O Šmajdovih povezavah z domobranci govori njegova korespondenca z Albertom Ilovarjem, ki je legalno deloval v Slovenskem domobranstvu, ilegalno pa v Sloven-ski legiji. Gradivo iz leta 1944 vsebuje tudi najrazličnejše dokumente o delovanju vodstva SLS – sejne zapisnike, razna poročila in korespondenco. Gradivo iz leta 1945 je vsebinsko posebej razgibano. Prikazuje potek intenziv- nih priprav na konec vojne, ki so se odražale v poskusih konsolidacije tako znotraj katoliškega tabora kot v okviru Narodnega odbora. O prizadevanjih za poenotenje stališč najpomembnejših voditeljev SLS priča med drugim korespondenca z Mar-kom Kranjcem, o iskanju skupnega jezika s stražarji in skupino Jakoba Mohoriča Šmajdovi zapiski iz konca januarja, o razčiščevanju odnosov s strujo Leona Rupni-ka pa pismo njegovega osebnega tajnika Stanka Kocipra Rudolfu Smersuju z dne 13. 1. 1945. Potek sodelovanja obeh tajnikov Narodnega odbora Albina Šmajda in Marjana Zajca je razviden iz njune obširne korespondence in Šmajdovih zapisov o razgovorih z Zajcem. Kot član ožjega vodstva SLS in tajnik Narodnega odbora je bil Šmajd močno vpleten v dogajanje na obeh ravneh, zato deloma že v gradi-vu SLS naletimo tudi na problematiko Narodnega odbora, katerega dokumenti so sicer uvrščeni v posebno poglavje in bodo natančneje predstavljeni v nadalje-vanju besedila. Če ostanemo pri gradivu SLS iz zadnjih mesecev vojne, moramo omeniti še zapise o sejah njenega vodstva, ki so bile v tistem času posebej pogoste, pa dogajanje na Primorskem, kjer sta SLS in Narodni odbor pospešeno iskala po-vezave s tamkajšnjimi srbskimi četniškimi voditelji, poleg že prej omenjenih tudi s poveljnikom četniške Komande Zahodne Slovenije Mihajlom Dudukovićem. O tem precej povedo različni zapisi tovrstnih razgovorov ter korespondenca Ivana Martelanca in Mirka Bitenca. Kljub povezovanju z liberalci in četniškimi krogi, ki so ga narekovale tako vojaške kot politične razmere, je iz objavljenih dokumentov mogoče razbrati, da prav velikega medsebojnega zaupanja ni bilo, na kar kaže tudi nezaupanje nekaterih voditeljev SLS do poveljnika Jugoslovanske vojske v domo-vini za Slovenijo generala Ivana Prezlja, ki ga je Narodni odbor aprila imenoval za poveljnika Slovenske narodne vojske. Poraz Hitlerjeve Nemčije in konec vojne na evropskih tleh v maju je zmago- valcem prinesel evforično veselje, medtem ko je za Šmajda, njegove sodelavce in veliko število somišljenikov pomenil začetek dolge in negotove poti politične emi-gracije. Okoliščinam primerno se je spremenila tudi vsebina ohranjenega gradiva. Med redkimi ohranjenimi dokumenti iz povojnega časa bi omenili izjavo Naro-dnega odbora ob obletnici ustanovitve Države SHS z dne 29. 10. 1945, dokumente o delovanju Akcijskega odbora za suvereno slovensko državo, ki je bil ustanovljen leta 1946 v Rimu (predsedoval mu je Josip Špindler, tajnik je bil Ciril Žebot), pisma Mihe Kreka in poročilo o razgovoru Albina Šmajda z neimenovanim ameriškim kapetanom, ki je potekal 1. 2. 1946. Med gradivom, ki ga UDV ni uvrstila v poglavje o delovanju Slovenske ljud- ske stranke, bi nekaj besed namenili le gradivu Narodnega odbora za Slovenijo iz Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 15 obdobja 1944–1945. Gradivo iz jesenskih in zimskih mesecev leta 1944 govori o oblikovanju Narodnega odbora kot skupnega slovenskega političnega vodstva t. i. predvojnih meščanskih strank ter oblikovanju njegovega političnega programa, t. i. Narodne izjave. Zapisi različnih razgovorov in živahna korespondenca kaže-jo, koliko političnih preigravanj je bilo potrebnih, da je lahko prišlo do njegove ustanovitve, in kako pomembno vlogo sta pri tem odigrala Albin Šmajd na strani SLS in Marjan Zajec kot zastopnik liberalnega tabora. Gradivo iz prvih mesecev leta 1945 prikazuje začetek praktičnega delovanja Narodnega odbora. Vsebuje za-pisnike sej Narodnega odbora ter njegovega predsedstva in celo množico spreje-tih pravnih predpisov, med katerimi bi posebej opozorili na Uredbo o ustanovitvi slovenske narodne vojske z dne 21. 1. 1945; lahko bi rekli, da je šlo za taktično odločitev katoliškega tabora, ki je budno spremljal mednarodni vojaško-politični položaj in se je želel pripraviti na prelomni trenutek, ko naj bi se vse legalne in ne-legalne protikomunistične enote, združene v enotni slovenski vojski, otresle okrilja okupatorja in odkrito stopile na stran zahodnih zaveznikov. V ta kontekst spada tudi pospešeno povezovanje s četniškim taborom, ki je bil za zahodne zaveznike vsekakor sprejemljivejši od Slovenskega domobranstva; o tem govori med dru-gim predlog slovenskega poveljstva Jugoslovanske vojske v domovini za sklenitev sporazuma z Narodnim odborom z dne 3. 3. 1945. Ohranjeni dokumenti pričajo o tem, kako je v zadnjem mesecu potekalo iskanje zavezništev, ki bi katoliškemu protipartizanskemu taboru odstranilo kolaboracionistični pečat ter mu vdihnilo protihitlerjevski koaliciji bolj sprejemljiv značaj, in o paničnih pozivih zahodnim političnim in vojaškim voditeljem, naj zasedejo slovensko ozemlje. Ob koncu naj omenimo še korespondenco z Erwinom Rösenerjem o tem, kako bo Narodni od-bor prevzel oblast, Proglas Narodnega odbora za Slovenijo o ustanovitvi narodne države Slovenije z dne 1. 5. 1945 in Razglas o ustanovitvi slovenske vlade 4. 5. 1945. Nanizali smo le nekaj vsebinskih poudarkov iz tokrat objavljene Šmajdove za- puščine in upamo, da smo bralce spodbudili k prebiranju dokumentov, ki povedo še veliko več, kot nam je uspelo prikazati v tej okvirni predstavitvi. Iz objavljene-ga gradiva sicer ni mogoče povsem slediti zgodovinskemu razvoju dogodkov, saj v precejšnji meri bolj kot potek samega dogajanja odraža način razmišljanja in čustvovanja Šmajda in njegovih sopotnikov. Kljub temu pa lahko z gotovostjo re-čemo, da ti dokumenti znatno dopolnjujejo gradivo, ohranjeno na drugih mestih. In kje je še mogoče najti gradivo o delovanju katoliškega tabora? Če se najprej sprehodimo po Arhivu Republike Slovenije, moramo v prvi vrsti omeniti fond z oznako SI AS 1898, Slovenska ljudska stranka, ki obsega gradivo iz obdobja 1927–1943, a je le fragmentarno ohranjeno, saj se hrani zgolj v treh arhivskih škatlah. Nekateri dokumenti so sorodni ali celo povsem enaki tistim iz Šmajdovega arhiva, a jih ni prav veliko; mednje vsekakor spadajo pravilniki stran-ke in njeni politični programi iz obdobja pred drugo svetovno vojno. Iz okupacij-ske dobe izvirajo programski referati akademskega kluba Straža (1942) in pisma Na kazalo Na kazalo oseb 16 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 nekaterih njegovih članov (na primer Cirila Žebota), t. i. programske okrožnice skupine, ki se je zbirala okrog Mirka Javornika (1943), situacijska in druga politič-na poročila, poslana Mihi Kreku, članki in govori Mihe Kreka, Franca Gabrovška in Alojzija Kuharja o raznovrstnih političnih vprašanjih, med drugim tudi o reše-vanju slovenskega narodnega vprašanja po koncu vojne. Potem je tukaj še seznam zaupnikov SLS v Ljubljanski pokrajini, seznam izobražencev in vidnejših Sloven-cev iz časa pred drugo svetovno vojno ter seznam članov Slovenskega katoliške-ga akademskega starešinstva. Omenili bi še poročila iz slovenskih zgodovinskih pokrajin, Gorenjske, Štajerske, Prekmurja in Primorske, ki so sorodna poročilom, ohranjenim v Šmajdovem arhivu. Glede na to, da nimamo popisa prebivalstva za leto 1941, je v fondu SI AS 1898 dobrodošla upravno-teritorialna statistika za ob-dobje druge svetovne vojne, ki navaja število prebivalcev po posameznih okrajih na Gorenjskem in v nekaterih drugih sodnih okrajih Ljubljanske pokrajine, kar je stranki verjetno služilo za razmislek o upravnih ali povojnih nacionalno-politič-nih konceptih. Vprašanja o posledicah vojne, s katerimi se je ukvarjal tudi Šmajd, so v fondu SI AS 1898 naznačena v seznamih izpuščenih iz italijanskih taborišč ter v poročilih o vojnih žrtvah in škodi v Ljubljanski pokrajini. Ne smemo obiti niti korespondence med politiki SLS, v kateri nastopajo predvsem Rudolf Smersu, Ivan Martelanc in Ivan Ahčin; Albin Šmajd v dokumentih tega fonda ni omenjen. Medtem ko se zgoraj navedeno gradivo hrani v prvih dveh arhivskih škatlah, so v tretjo umeščeni t. i. propagandni tiski; nekaj jih je tudi v Šmajdovem arhivu, a se nismo odločili za njihov prepis. Že površen pogled na ohranjeno gradivo SLS iz časa okupacije nazorno pokaže, da je gradivo Albina Šmajda o delovanju SLS, še posebej tisto, ki se nanaša na njene odločitve v zapletenih in nasilnih vojnih časih, dobrodošla dopolnitev tako za razumevanje Šmajdove vloge v katoliškem taboru kot političnih odločitev njegove stranke. Najbrž tudi ni odveč opozoriti, da se Al-bin Šmajd in SLS deloma pojavljata tudi v drugih fondih Arhiva Republike Slove-nije, denimo v gradivu Prostovoljne protikomunistične milice (SI AS 1895) in Slo-venskega domobranstva (SI AS 1877), saj sta bila v njuno delovanje vpletena tako Šmajd osebno kot njegova stranka. Prav tako je vredno omeniti še nekatere osebne fonde in zbirke našega arhiva, zlasti Izidorja Cankarja (SI AS 1660), v manjši meri pa med drugim tudi gradivo Rudolfa Smersuja (SI AS 1875), Slava Klemenčiča (SI AS 1883) in Alojza Ilije (SI AS 1879). Gradiva o delovanju SLS in njenih članov, ki ga hranijo slovenski pokrajinski arhivi, na tem mestu ne bomo posebej obravnavali. Morda samo še nekaj besed o arhivih v tujini. Če nam je v zvezi z obravnavano problematiko iz tujih arhi-vov bolj znano gradivo jugoslovanske vlade v emigraciji Arhiva Jugoslavije ali pa gradivo britanskega zunanjega ministrstva, naj v zvezi z raziskovanjem delovanja katoliškega tabora med drugo svetovno vojno opozorimo še na manj znano gra-divo Češkega narodnega arhiva, kjer hranijo gradivo predsedništva češke vlade v emigraciji v Londonu in bogat arhiv češkega diplomata Huberta Ripke. V gradivu Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 17 češke emigrantske vlade najdemo poročila o pogovorih z nekaterimi predstavniki slovenskega katoliškega tabora, medtem ko nam gradivo Huberta Ripke ponuja njegova poročila o razvoju političnega položaja v Jugoslaviji 1941–1945, namenje-na češkemu veleposlaniku v Beogradu. Ne nazadnje tudi v tej publikaciji objavlje-no Šmajdovo gradivo omenja medvojne češke nacionalne koncepte. In še nekaj besed za zaključek. Bolj ko se oddaljujemo od druge svetovne vojne, bolj obstaja nevarnost, da interes za njeno raziskovanje in nov premislek o njeni naravi povsem prekrijejo druge teme. Vendar lahko brez dvoma zatrdimo, da pol-pretekla zgodovina močno vpliva na razumevanje sodobnosti, njeni politizaciji pa se je mogoče upreti le s kritično znanstveno objavo virov in njihovim nadaljnjim analitičnim ter kritičnim pretresom. Premisleki o izbruhu, poteku in koncu na-silnih zgodovinskih momentov, ki so osvobojeni čustvenega naboja in ideoloških primesi, so zagotovo nujni ter obenem vedno aktualni. mag. Tadeja Tominšek Čehulić dr. Mateja Jeraj Na kazalo Na kazalo oseb 18 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 O strukturi publikacije in metodi dela Osrednji in najobsežnejši del publikacije je namenjen predstavitvi virov. Zaradi pomanjkljive ohranjenosti arhivskega gradiva Slovenske ljudske stranke (SLS) in protikomunističnega tabora sploh smo se odločili za objavo vseh dokumentov iz Šmajdove zapuščine, ohranjene v arhivskem fondu SI AS 1931, Republiški sekre-tariat za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije, Arhiv Albina Šmajda (t. e. 929, 930), ki izpričujejo zgodovinske dogodke in procese, v katerih je sodelovala stranka kot taka, njeni voditelji, člani, somišljeniki ali zgolj sopotniki v času, pa tudi skupine, ki so delovale v njenem okviru ali pa se je SLS z njimi občasno po-vezovala. Objavili nismo le nekaj nepovezanih zapisov, ki ne ponujajo vsebinskih zaključkov, vendar smo bralce na njihov obstoj opozorili. Prvotna ureditev gradiva (če kot takšno pojmujemo tisto, ki jo je napravil Šmajd osebno), ki se hrani v SI AS 1931, ni ohranjena, zato smo upoštevali raz-vrstitev dokumentov, ki jo je napravila UDV. Za uredniške popravke, ki bi omo-gočili objavo dokumentov po vsebinskih sklopih (na primer korespondenca med Albinom Šmajdom in Milošem Staretom, poročila o sejah ožjega in širšega odbora SLS, dopisi o položaju SNVZ v Trstu ipd.), se nismo odločili, saj velikega števila dokumentov ne bi mogli razvrstiti glede na vsebino. Zato smo sledili paginaciji do-kumentov (vendar moramo opozoriti, da ta ni bila izvedena sistematično – v ne-katerih primerih so oštevilčili liste, v drugih pa vsako posamezno stran posebej), ki se večinoma ujema s kronološkim zaporedjem dokumentov. Vsak posamezni objavljeni dokument smo opremili z naslovom, datumom nastanka in zaporedno številko, na primer: Pismo Karla Novaka Albinu Šmajdu, 19. 9. 1942 (pag. 98–99). Če nam avtorja dokumenta (pri pismih tudi njegovega naslovnika) ali datuma na-stanka ni uspelo ugotoviti, smo bralca na to ustrezno opozorili z oznako »naslov-nik neznan«, »nedatirano« ipd. Način dela pri pripravi druge knjige Šmajdovega arhiva je bil deloma soroden tistemu, ki smo ga opravili ob objavi prve knjige, deloma pa precej drugačen, bolj zahteven. Tokrat smo se namreč znašli ne le pred velikim številom izvirnih do-kumentov, ampak tudi pred še večjim številom prepisov. V uvodu k pripomočku, ki ga je leta 1975 ob urejanju Šmajdovega arhiva pripravil uslužbenec UDV Bog-dan Švent – Ambrož, lahko preberemo, da so shranjeni »originalni dokumenti ali pa dokumenti, ki jih je lastnoročno ali na stroj prepisal dr. Albin Šmajd«. Poleg Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 19 Šmajda samega so dokumente prepisovali tudi uslužbenci UDV; za te prepise je značilno, da so natipkani, medtem ko je Šmajd dokumente, ki so mu kakorkoli prišli v roke, prepisoval tako ročno kot s pisalnim strojem. UDV je svoje prepise praviloma opremila z oznako »prepis« in s številko dokumenta, zato jih večinoma ni težko ločiti od Šmajdovih prepisov. Za objavo smo izbrali le izvirne dokumente oziroma Šmajdove prepise, le v primerih, ko ti niso ohranjeni, smo se odločili za objavo prepisov UDV, na kar smo opozorili v opombi. S tem smo želeli ustvariti »čistopis« objavljenega gradiva, a hkrati bralce opozoriti na vse prepise dokumen-tov, ki jih nismo objavili, tako da smo – sledeč številčnemu zaporedju dokumentov – na ustreznem mestu navedli podatke o neobjavljenih dokumentih. Upamo, da smo s tem uporabnikom olajšali pregled dokumentov, saj se bodo izognili števil-nim prepisom, ki se večkrat pojavljajo na različnih mestih (včasih sledijo izvirni-ku, včasih pa so bili vloženi v mapo »prepisi«, ki je bila navadno uvrščena za iz-virnimi dokumenti posameznega leta). Na prepisih (le redko v izvirnikih) je UDV podčrtovala imena nastopajočih oseb, razreševala psevdonime in včasih dopisala še kakšna druga opažanja. Ob tem je smiselno dodati, da so prepisi dokumentov, ki so ohranjeni in jih je mogoče preveriti, nepotvorjeni. Objavljeno gradivo iz arhiva Studia slovenica (ASS) se hrani v dveh fondih; deloma je urejeno kot fond Albina Šmajda (ASS 108, Albin Šmajd), deloma je uvr-ščeno v korespondenco Mihe Kreka (ASS 1, Zbirka gradiva politikov Slovenske ljudske stranke). Gradivo iz obeh fondov je bolj ali manj povezano z delom Albina Šmajda, zato smo ga objavili v kronološkem vrstnem redu, na fond, v katerem se posamezen vir hrani, smo opozorili pri naslovu dokumenta. Pri objavi gradiva smo se, tako kot že pri pripravi prve knjige, srečali z množico psevdonimov, ki smo jih tudi tokrat razrešili v oglatih oklepajih, in sicer ob prvi omembi v posameznem dokumentu ter neposredno za zapisanim psevdonimom, priimkom ali skrajšanim imenom in priimkom. Čeprav je na podlagi virov in lite-rature mogoče ugotoviti identiteto precejšnjega števila oseb, dvom ponekod osta-ja, še posebej v primeru različnih oseb z enakim priimkom (npr. Janez in Franc Grum) ali ob enakosti priimka dejanske osebe in psevdonima nekoga drugega (npr. Novak – Karel Novak ali eden od psevdonimov Albina Šmajda); v takšnih primerih sta v oglatem oklepaju pred imenom in priimkom dodani besedi »verje-tno« ali »morda«, včasih pa je negotovost identitete določene osebe pojasnjena v opombi pod črto. Zaradi razumljivejšega in bolj tekočega branja so v oglatih okle-pajih razrešene tudi okrajšave besed. Na dele besedila, ki so nečitljivi, slabo vidni ali napisani na poškodovanem delu dokumenta, je opozorjeno z znakom […]. Z enakim znakom je opozorjeno tudi na prazna mesta, ki jih je namerno pustil avtor dokumenta sam, vendar je to pojasnjeno tudi v opombi pod črto. Zaradi večje preglednosti smo tako v naslovih kot v besedilu dokumentov poe- notili način navajanja datumov, in sicer vedno z arabskimi številkami ter s številč-no oznako meseca (npr. 10. 11. 1942). K lažjemu razumevanju dokumentov naj bi Na kazalo Na kazalo oseb 20 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 pripomogla tudi nekatera dodana ločila, odprava očitnih slovničnih napak, ki jih avtor dokumenta sicer ni delal, popravki očitnih tipkarskih napak ipd. Podčrtani so le tisti deli besedila, ki so jih podčrtali avtorji sami. Za vse tiste, ki jim zgodovina obravnavanega obdobja ni najbolj poznana, smo pripravili krajši zgodovinski oris in posebno pozornost posvetili delovanju Slo-venske ljudske stranke. Razumevanje vloge nastopajočih oseb v objavljenih doku-mentih smo, tako kot v prvi knjigi, skušali dopolniti z biografijami, a tokrat smo vključili le tiste, ki še niso bile objavljene v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946; če je bila bografija že objavljena, smo navedli le ime in priimek z zaznamkom, da jih je mogoče prebrati v prvi knjigi. Poleg vsega navedenega pričujoča publikacija vsebuje tudi seznam kratic. Vsa- ka kratica je v oglatem oklepaju sicer pojasnjena že ob prvi pojavitvi v objavljenih dokumentih. Posebej je izdelan še seznam kratic oziroma okrajšav za literaturo, ki je bila uporabljena pri biografijah in je navedena v oklepaju pri vsakem življenjepi-su posebej. Seveda ne manjka seznam vseh uporabljenih virov in literature. Objavljeni dokumenti v slovenski zgodovinopisni znanosti doslej sicer niso bili spregledani, med drugimi so jih raziskovali in uporabljali Bojan Godeša, Boris Mlakar in Tamara Griesser Pečar. Vendar upamo, da bodo z zgoraj opisanim ure-dniškim delom postali na tem mestu objavljeni viri laže razumljivi, uporabnejši in dostopnejši najširšemu krogu bralcev. Uredniški odbor Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 21 Zgodovinski oris obdobja 1918–1946 SLOVENCI V OBDOBJU MED OBEMA VOJNAMA (1918–1941) Po koncu prve svetovne vojne in razpadu avstro-ogrske monarhije leta 1918 je večina slovenskega naroda (po kratkotrajnem obstoju državne skupnosti habs-burških Jugoslovanov – Države Slovencev, Hrvatov in Srbov) živela v 1. decembra 1918 ustanovljeni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). Po mirovni kon-ferenci v Parizu in mirovnih pogodbah, ki so sledile (1919–1920), so bili Slovenci razdeljeni med štiri države: večji del jih je ostal v jugoslovanski državi, preostali pa v Avstriji, Italiji in Madžarski. Po mirovni pogodbi z Republiko Avstrijo v Saint Germainu 10. septembra 1919 je Kraljevini SHS pripadel del Koroške (Mežiška dolina in občina Jezersko) in Štajerske (celoten južni del z Mariborom, Celjem in Ptujem), za južni del Koroške pa je bil določen plebiscit, ki se je leta 1920 iztekel v korist Avstrije. Meja s Kraljevino Madžarsko je bila določena z mirovno pogodbo, sklenjeno 4. junija 1920 v dvorcu Trianon v Versaillesu, s katero je bila večina s Slovenci poseljenega ogrskega dela nekdanje Avstro-Ogrske priključena Jugosla-viji, le ozemlje v Porabju je bilo v celoti dodeljeno novoustanovljeni Kraljevini Madžarski.1 S t. i. rapalsko pogodbo, podpisano 12. novembra 1920 v italijanskem letovišču Rapallo, je Italija med drugim dobila precejšen kos s Slovenci naseljenega ozemlja: deželo Goriško-Gradiško, Trst, Istro in širok pas Notranjske, ki je bil prej del dežele Kranjske, z mesti Idrija, Vipava, Senožeče, Postojna, Št. Peter na Krasu (Pivka) in Ilirska Bistrica.2 1 Perovšek, Ozemlje in meje, str. 177. ES 11, str. 221–222, geslo Slovenci. 2 Kacin Wohinz, Ozemlje, etnična razmerja, uprava Julijske krajine, str. 516. Na kazalo Na kazalo oseb 22 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 SLOVENCI V KRALJEVINI SHS OZ. KRALJEVINI JUGOSLAVIJI Upravno-ozemeljska razdelitev Večji del Slovencev je živel v prvi jugoslovanski državi, ki ji je vladala srbska di- nastija Karađorđevićev. Že kmalu po oblikovanju nove države so se pokazale srb-ske težnje po centralizaciji oblasti. Januarja 1919 je regent Aleksander Karađorđe-vić namesto Narodne vlade, v obdobju Države SHS najvišje upravne oblasti na Slovenskem, imenoval Deželno vlado za Slovenijo, ki ni bila več najvišja upravna oblast, ker je ta prešla na vlado v Beogradu, zelo okrnjene pa so bile tudi njene pri-stojnosti. Dvanajstega julija 1921, po sprejetju t. i. Vidovdanske ustave (na Vidov dan, 28. junija 1921), ki je uzakonila centralistično ureditev države, je bila Deželna vlada za Slovenijo odpravljena. Namesto nje je bila začasno postavljena Pokrajin-ska uprava za Slovenijo. Slovensko ozemlje v okviru Jugoslavije, ki je bilo dotlej ena upravna enota, se je razdelilo na dve upravno-teritorialni enoti: na Ljubljan-sko in Mariborsko oblast. Vsaki oblasti je načeloval veliki župan, ki je predstavljal jugoslovansko vlado in je bil podrejen ministru za notranje zadeve; načrtovano je bilo sicer samoupravno reševanje nekaterih vprašanj, a je oblastna samouprava zaživela šele v letih 1927–1929. Po uvedbi kraljeve diktature 6. januarja 1929, ki je še zaostrila centralistični sistem, je bila 3. oktobra 1929 uvedena nova upravna ureditev države. Država, ki je takrat tudi zamenjala ime (dotedanja Kraljevina SHS se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo), je bila razdeljena na nove upravne enote – banovine. Celoten jugoslovanski del Slovenije je bil vključen v Dravsko banovino. Najvišjo politično in upravno oblast v banovini je imel ban, predstavnik vlade v banovini; njegov upravni aparat je bila banska uprava, njegov posvetovalni organ pa banski svet (bana in vse višje uradnike v banovini je postavljal kralj). Tre-tjega septembra 1931 je bila izdana t. i. oktroirana ustava, ki je ohranila obstoječo upravno ureditev. Dodana je bila sicer možnost banovinske samouprave, vendar nobena od vlad, ki so se menjavale v tridesetih letih, ni pripravila predloga zako-nodaje za izvedbo volitev in delovanja samoupravnih banovinskih organov (svetov in odborov). Slovenci tako niso dobili priložnosti, da bi sami upravljali posamezna področja političnega, gospodarskega, socialnega in kulturno-prosvetnega življe-nja; ni jim uspelo doseči tega, kar je uspelo Hrvatom – 26. avgusta 1939 je bila namreč ustanovljena Banovina Hrvaška, ki je imela v okviru Kraljevine Jugoslavije poseben državnopravni položaj in je vsebovala tudi določene prvine državnosti.3 Nižje upravne enote so bili okraji in občine, a na tem mestu ne bodo posebej predstavljene.4 3 Perovšek, Upravno-ozemeljska razdelitev, str. 182–184. 4 Več o tem: Perovšek, Upravno-ozemeljska razdelitev, str. 184–185. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 23 Politično življenje Slovensko politično življenje v prvi Jugoslaviji je zaznamovalo predvsem dvo- je: idejni in politični boj med katoliškim in liberalnim taborom na eni strani ter boj proti narodnemu unitarizmu in državnemu centralizmu oziroma prizadevanja za slovensko avtonomijo na drugi strani. Iz predvojnega časa izvirajoča nasprotja med katoliško Slovensko ljudsko stranko (SLS) in liberalnimi strankami, ki so med prvo svetovno vojno za kratek čas prenehala, so se v novi jugoslovanski državi nadaljevala. V odnosu do narodnega vprašanja so liberalci zagovarjali unitarizem (obstoj enega, jugoslovanskega naroda) in centralistično obliko države, SLS pa se je vsaj od konca leta 1920 zavzemala za slovensko narodno individualnost in avtono-mijo Slovenije. V gospodarskem pogledu so liberalci podpirali čim večjo svobodo in razmah podjetništva ter odobravali rast finančnega kapitala, SLS pa si je priza-devala za kmečko zadružništvo, manjše davke za kmete in socialno zaščito kmetov in delavcev. SLS je zagovarjala pravice Katoliške cerkve v kulturnem, prosvetnem in političnem življenju, ki so jih liberalci želeli omejiti. Kulturni boj med liberalno in katoliško usmerjenimi Slovenci je bil v času med obema vojnama tako oster kot malokje v Evropi. Vodilni politični stranki, SLS in liberalna Jugoslovanska demo-kratska stranka (JDS) oziroma Samostojna demokratska stranka (SDS) sta se iz-menjevali na oblasti; vsaka je bila nekaj časa v vladni koaliciji. Od 1920 do 1927 so bili slovenski liberalci skorajda neprekinjeno v jugoslovanski vladi v Beogradu, po-tem se je ob podpori jugoslovanskih oblasti v Beogradu za vstop v vladno koalicijo odločila SLS, ki je imela med slovenskim prebivalstvom največjo podporo.5 Šestega januarja 1929 je kralj Aleksander razveljavil ustavo, razpustil parlament in vse po-litične stranke ter prevzel oblast. Vzpostavitev kraljeve diktature je bila posledica nerešenega narodnostnega vprašanja (to je bilo še posebej vidno v izjemno zao-strenih odnosih med srbskimi in hrvaškimi političnimi voditelji), nasprotij med političnimi strujami v srbski politiki in nestabilnosti posameznih vlad, ki so se izjemno pogosto menjavale (v prvih desetih letih obstoja Kraljevine SHS se jih je zvrstilo kar 25).6 Prvi dve leti diktature je v vladi, ki je bila po ukinitvi parlamenta in strank odgovorna neposredno kralju, sodelovala SLS, ki je pričakovala umiritev nacionalnih nasprotij in omejitev korupcije, a je namesto tega dočakala le utrditev velikosrbske hegemonije. Tretjega septembra 1931 je kralj zaradi nezadovoljstva v delu srbske politike in prigovarjanja zunanjih zaveznic (Francije in Češkoslovaške) izdal t. i. oktroirano ustavo, ki je prepovedovala vse stranke na narodni, verski ali razredni podlagi, volilni zakon pa je dovoljeval le vsedržavno politično listo. Od-slej je bila SLS, ki je bila sicer prepovedana, a je ohranila večino svojih organiza-cij, v opoziciji, liberalci pa so se vključili v vsedržavno politično stranko liberalne 5 Več o tem: Rahten, Slovenska ljudska stranka v beograjski skupščini. ES 11, str. 223–224, geslo Slovenci. 6 Več o tem: Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str. 53–57. Na kazalo Na kazalo oseb 24 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 usmeritve – Jugoslovansko nacionalno stranko (JNS).7 Na volitvah maja 1935 JNS ni bila preveč uspešna, zato so se vodilne politične skupine v Beogradu (kraljevi dvor in predstavniki Narodne radikalne stranke) odločili ustanoviti novo vsedr-žavno stranko – Jugoslovansko radikalno zajednico (JRZ)8. Vanjo se je vključila tudi SLS, ki je priznala centralistično ustavo, omilila svoje zahteve po vzpostavitvi slovenske avtonomije, v Sloveniji pa so njeni pripadniki zasedli najpomembnejše položaje v okviru banovine in okrajnih načelstev. Pripadniki liberalno usmerjenih strank in vse nekoliko levo usmerjene politične skupine (krščanski socialisti, soci-aldemokrati, levo krilo Sokola, levičarji iz nekdanje Slovenske kmetijske stranke, ki so bili blizu hrvaškemu politiku Vladku Mačku – t. i. mačkovci) so nasprotovali prevladi SLS, a je tej kljub temu uspelo ostati na oblasti vse do začetka druge sve-tovne vojne. POLITIČNE STRANKE V JUGOSLOVANSKI SLOVENIJI Katoliški tabor Slovenska ljudska stranka (SLS) ter organizacije in skupine, ki so delovale pod njenim okriljem Začetki dolga leta vodilne slovenske politične stranke katoliške usmeritve se- gajo v zadnje desetletje 19. stoletja, ko je bilo leta 1890 ustanovljeno Katoliško politično društvo; sčasoma je preraslo v stranko, ki se je leta 1895 poimenova-la Katoliška narodna stranka, novembra 1905 pa se je preimenovala v Slovensko ljudsko stranko (SLS). Stranka, ki je bila sprva pristojna le za Kranjsko, je vedno tesneje sodelovala s katoliškimi politiki iz Štajerske, Koroške in Goriške ter se tako v nekaj letih preoblikovala v Vseslovensko ljudsko stranko. Stranko je vodil načel-nik, sčasoma je bilo vzpostavljeno tudi stalno tajništvo s profesionalnim osebjem in vsem potrebnim aparatom, v številnih krajih so delovali strankini poverjeniki 7 Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS) je bila vsedržavna politična stranka liberalne usmeritve. Ob- likovati se je začela po volitvah v narodno skupščino novembra 1931. Njen nastanek naj bi pomenil obnovo strankarskega političnega življenja v Jugoslaviji, ki je bilo po uvedbi kraljeve diktature leta 1929 onemogočeno. V bistvu pa si je vlada želela na ta način zagotoviti zunanjo legitimnost in hkrati preprečiti oživljanje prepovedanih strank. Nova stranka je bila ustanovljena leta 1932 pod imenom Jugoslovanska radikalna kmečka demokracija, naslednje leto pa se je preimenovala v JNS. Sestavljali so jo predvsem disidenti Demokratske stranke in Narodne radikalne stranke, izmed slovenskih poli-tičnih skupin pa so se ji priključili liberalci iz nekdanje Samostojne demokratske stranke in Samostoj-ne kmetijske stranke. Vodilna slovenska predstavnika JNS sta bila dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. Stranka, ki je uživala politično in materialno podporo države, je podpirala jugoslovanski centralizem in omejevanje samostojnosti sestavnih delov države. (Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države, str. 220. ES 4, str. 338, geslo Jugoslovanska nacionalna stranka.) 8 Jugoslovanska radikalna zajednica (JRZ), leta 1935 ustanovljena državna politična stranka, sestavl- jena iz pripadnikov treh tradicionalnih nacionalnih strank: srbske Narodne radikalne stranke, slo-venske SLS in Jugoslovanske muslimanske organizacije (JMO). Vodil jo je srbski politik Narodne radikalne stranke dr. Milan Stojadinović. (Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države, str. 231.) Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 25 oziroma zaupniki, ki so tudi pozneje predstavljali močno oporo katoliški politični organizaciji. Osrednji strankini osebnosti sta bila njen načelnik Ivan Šusteršič, vse do konca lojalen avstro-ogrski monarhiji, ter priljubljen krščanskosocialni voditelj in organizator katoliških zadružnih, finančnih in gospodarskih organizacij Janez Evangelist Krek. Šusteršič je med prvo svetovno vojno kot zagovornik trializma (državnopravne rešitve, po kateri bi se dvema že obstoječima deloma monarhije pridružila še tretja, slovanska enota) vedno bolj izgubljal podporo in ga je ob kon-cu leta 1917 zamenjal zagovornik nastanka nove, jugoslovanske države, dr. Anton Korošec, ki je stranko vodil vse do svoje smrti v letu 1940. Tajništvo SLS pred uvedbo kraljeve diktature, januar 1929 (na sredini sedi Franc Kulovec, levo ob stebru sloni strankin tajnik Jože Košiček) Po nastanku prve jugoslovanske države se je Vseslovenska ljudska stranka pre- imenovala v Slovensko ljudsko stranko (SLS), ki ji je še naprej načeloval Korošec, prvi podnačelnik je bil Bogumil Remec, trije nevoljeni podnačelniki so bili vsa-kokratni predsedniki kmečke, obrtniške in delavske organizacije, tajnik stranke je bil Franc Kulovec. Organizacija stranke se v novi državi ni bistveno spremenila, saj je bil strankin aparat že razvejen in trdno vzpostavljen, treba ga je bilo le pri-lagoditi novemu državnemu okviru. Poleg osrednjega tajništva je bilo sčasoma osnovano še okrožno tajništvo v Mariboru in okrajna tajništva v Celju, Novem mestu, Kozjem in Murski Soboti, moč stranke pa je temeljila tudi na povsod (v Na kazalo Na kazalo oseb 26 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 vseh krajih) delujočih poverjenikih oziroma zaupnikih (pozneje okrajnih in kra-jevnih odborih) ter številnih z njo povezanih nepolitičnih organizacijah. To so bile: Kmečka zveza, Obrtna zveza in Delavska zveza, stanovske organizacije slo-venskih kmetov, obrtnikov in delavcev, Prosvetna zveza, ki se je razvila iz leta 1897 ustanovljene Slovenske krščansko socialne delavske zveze, v okviru katere so delovali številni odseki in ustanove, ki so skrbeli za katoliško prosveto (Ljud-ski oder, Ljudska knjižnica, Pevska zveza, Slovenska krščanska ženska zveza itd.), katoliške dijake in študente sta združevali Dijaška zveza in Akademska zveza ter Jugoslovanska orlovska zveza kot najširša mladinska organizacija, Krekova mla-dina je združevala mlade iz delavskih vrst in se je vedno bolj približevala politični levici ter se razhajala z vodstvom stranke, Jugoslovanska strokovna zveza je bila delavska strokovna organizacija, ki se je tudi zapletala v spore s strankinim vod-stvom, ker je zastopala krščanskosocialistične ideje. V letu 1923 je bila v Sloveniji ustanovljena tudi Katoliška akcija, ki je pomenila organizirano sodelovanje ver-nih laikov pri apostolskem delu Cerkve. Poleg vseh teh organizacij je pomembno vlogo imel katoliški »politični« tisk: dnevnik Slovenec, s katerim je stranka pro-pagirala svoje ideje, napadala politične tekmece ipd., »preprostemu ljudstvu« je bil namenjen Domoljub, na Štajerskem je izhajal Slovenski gospodar, katoliški leposlovni list je bil Dom in svet. Vsa katoliška izdajateljska dejavnost je potekala v okviru Katoliških tiskovnih društev. SLS se je zavzemala za avtonomno Slovenijo znotraj jugoslovanske države, za- govarjala je stanovsko korporativno ureditev in zahtevala uveljavitev katoliških idejnih in socialnih načel v javnem življenju. Tako kot v avstrijski dobi je bila SLS tudi v prvi Jugoslaviji najmočnejša politična stranka, ki je s svojim programom uspešno nagovarjala veliko skupino volivcev. V obdobju od leta 1918 do 1929 je SLS sodelovala kar v devetih jugoslovanskih vladah, v prvih letih po uvedbi kra-ljeve diktature (1928–1929) pa je bil Anton Korošec ne le minister za notranje zadeve, ampak tudi predsednik vlade in s tem edini nesrbski predsednik katerekoli vlade v prvi Jugoslaviji. Z vzpostavitvijo kraljeve diktature 6. januarja 1929 je bila skupaj z drugimi političnimi strankami razpuščena tudi SLS, vendar to ni pomenilo tudi konca strankinega neformalnega oziroma podtalnega delovanja; moč stranke namreč ni temeljila le na njeni formalni strukturi, ampak še na razvejeni mreži njenih zaupnikov in nepolitičnih organizacij, od katerih je vedno večji pomen pridobi-vala Katoliška akcija. Nesporni vodja SLS je sicer ostajal Korošec, leta 1931 pa je dobila še novo vodstvo, poimenovano štirinajsterica, čeprav ga je dejansko sesta-vljalo petnajst članov: dva mariborska politika Ivan Vesenjak in Josip Leskovar, dva štajerska duhovnika Marko Kranjc in Anton Cestnik, trije nekdanji ljubljan-ski poslanci Anton Sušnik, Franc Kulovec in France Kremžar, ravnatelj Zadružne zveze Franc Gabrovšek, odvetnik in novinar Juro Adlešič, uradnik Anton Milavec, nekdanja funkcionarja SLS Marko Natlačen in Jože Košiček, nekdanji poslanec Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 27 Ivan Česnik, glavni urednik Slovenca Ivan Ahčin in perspektiven mlajši politik Miha Krek (Anton Korošec je tedaj živel v Beogradu in se sestankov štirinajsterice ni mogel udeleževati). Kljub ukinitvi stranke so bili člani štirinajsterice legitimno izvoljeni na zboru strankinih zaupnikov v Ljubljani. Njeni člani so se tajno sestajali v ljubljanskem hotelu Union.9 Od leta 1931, ko je kralj izdal oktroirano ustavo, so stranke spet lahko delovale, a le če so bile zasnovane vsedržavno in niso imele narodnega značaja. V prvi takšni stranki, nastali po uvedbi diktature, Jugoslovanski nacionalni stranki (JNS), ki je podpirala jugoslovanski centralizem in omejevanje samostojnosti sestavnih delov države, so sodelovali slovenski liberalci, SLS, ki se formalno sicer ni smela obno-viti, pa je delovala kot neke vrste neformalna opozicija, ki je nasprotovala tako oblastem v Beogradu kot slovenskim tekmecem iz liberalnih vrst. Čas v opoziciji je izrabila za utrditev in politično ter idejno poenotenje svojih vrst. SLS namreč idejnopolitično ni bila povsem enotna, znotraj nje se je kazalo več različnih smeri (konservativna, krščanskosocialna in krščanskosocialistična), vodstvo pa je bilo večinoma pod neposrednim vplivom Katoliške cerkve. Pojav različnih struj je bil tudi posledica dejstva, da je bila SLS zelo razvejena organi-zacija, ki je skušala zajeti vse katolištvu zveste socialne sloje in njihove interese, česar pa Korošec, čeprav izjemno sposoben politik in taktik, sam nikakor ni mogel obvladovati, posebej zato, ker je veliko živel in delal v Beogradu. Njegovi sodelavci niso imeli njegovih političnih sposobnosti, poleg tega pa je leta 1930 politično nehal delovati škof Anton Bonaventura Jeglič, ki je v stranki užival velik ugled in je zmogel blažiti notranja strankarska trenja, njegov naslednik Gregorij Rožman te avtoritete nikoli ni pridobil. Leta 1932 se je opozicijsko nastopanje SLS še okrepilo in v decembru dose- glo višek z radikalno narodnopolitično deklaracijo, t. i. imenovanimi Slovenski-mi punktacijami, v katerih je zahtevala združitev vseh Slovencev v eno politično enoto ter preureditev Jugoslavije v federativno državo, v kateri bi imeli Slovenci, Hrvati in Srbi lastne avtonomne samoupravne enote. Deklaracija se je med prebi-valstvom širila v obliki letakov, objavil pa jo je tržaški časopis Il Piccolo. Oblast je punktacijam očitala slovenski separatizem; njihovi ustanovitelji in propagatorji, med njimi tudi skupina kranjskih duhovnikov,10 so bili spomladi 1933 pred Držav-nim sodiščem za zaščito države v Beogradu obsojeni na več kot eno leto zaporne kazni, Korošec je bil poslan v konfinacijo, sprva v Bosno, nato na otok Hvar. Na represijo je SLS poleti 1933 odgovorila z organizacijo množičnega evharističnega kongresa v Ljubljani. V času Koroščeve konfinacije so se v stranki vse bolj krepile »avtoritarne de- sničarske struje«; te so glavnega sovražnika videle v levici, ki je bila v slovenskem 9 Gašparič, Slovenska ljudska stranka in njena organizacija, str. 25–48. Godeša, Dolenc, Izgubljeni spo- min na Antona Korošca, predvsem str. 443–446. 10 Več o tem je mogoče prebrati v biografiji Matije Škerbca, objavljeni v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 28 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 političnem življenju vedno bolj prisotna (v obliki krščanskega socializma tudi med katoličani), strpnejše pa so bile do avtoritarne desnice zaradi njene protiboljševi-ške usmerjenosti, poleg tega pa naj bi bil fašizem zaslužen za moralni dvig ljudstva, odpravo razrednega boja in zgraditev korporativne države. Na politična stališča SLS je vplivala tudi papeževa okrožnica Quadragesimo anno (Pij XI. jo je objavil 15. maja 1931), ki je zahtevala uveljavitev katoliških idejnih in socialnih načel v javnem življenju in ostro nastopila proti liberalizmu in socializmu, zato se je SLS leta 1932 razšla s krščanskosocialistično usmerjeno sindikalno centralo – Jugoslo-vansko strokovno zvezo. Neenotnost katoliškega tabora pa ni vplivala na bodoče politične uspehe SLS niti v slovenskem niti v jugoslovanskem okolju. Korošec se je že v konfinaciji za-čel pogajati s kraljem Aleksandrom za ponoven vstop v vlado. Po kraljevi smrti leta 1934 in parlamentarnih volitvah spomladi 1935, na katerih liberalna JNS ni dosegla pričakovanih uspehov, je prišlo do vzpostavitve nove vsedržavne stran-ke – Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ), ki so jo sestavljale srbska Narodna radikalna stranka, Jugoslovanska muslimanska organizacija in tudi slovenska SLS, čeprav na volitvah ni sodelovala (jih je bojkotirala), vodil jo je politik Narodne radikalne stranke dr. Milan Stojadinović. Anton Korošec je kot notranji minister postal eden ključnih ljudi v novem režimu. Na volitvah decembra 1938 je SLS na Slovenskem prepričljivo zmagala, saj je dosegla kar 78,5 odstotka glasov. Politično življenje je bilo odtlej in do izbruha druge svetovne vojne primat SLS. V državnem okviru si je Korošec prizadeval za Slovenijo pridobiti takšen avto- nomni položaj, kot je to uspelo Hrvaški, ko je bila po sporazumu iz avgusta 1939 med tedanjim predsednikom jugoslovanske vlade Dragišo Cvetkovićem (zamenjal je februarja 1939 odstavljenega Stojadinovića) in hrvaškim politikom Vladkom Mačkom ustanovljena Banovina Hrvaška. Čeprav mu to ni uspelo, pa je, kakor tudi drugi vodilni politiki SLS, še vedno menil, da je Jugoslavija najboljša možnost za razvoj slovenskega naroda, tako v danem trenutku kot v času po morebitni vojni.11 Nenadna smrt dolgoletnega strankarskega voditelja Antona Korošca (»čigar status se je deloma že spogledoval s kultnim«) v decembru 1940 je bila za stranko hud udarec; »v napetih domačih in zlasti mednarodno-političnih razmerah in ob potekajoči vojni je ostala brez vodje, vse bolj pogreznjena v medsebojne spore«. Nekoliko prej je stranka ponovno začela uporabljati staro ime SLS, kar sicer še vedno ni bilo zakonito, in se organizacijsko pripravljati na možnost okupacije. Na seji vodstva SLS 30. marca 1941 je bilo sklenjeno, da ob morebitni zasedbi Jugo-slavije noben odbornik stranke ne bo sodeloval z okupatorjem, prav tako pa ne bo nikogar navajal k takšnemu sodelovanju.12 11 Gašparič, Delovanje v tridesetih letih, str. 55–56. ES 11, str. 412–413, geslo Slovenska ljudska stranka. 12 Gašparič, Slovenska ljudska stranka in njena organizacija, str. 35. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 29 Stara SLS13 »Stara SLS« je nastala po vstopu Antona Korošca v vlado pod okriljem JRZ v letu 1935. Marsikateri vodilni predstavniki SLS so namreč nasprotovali opustitvi opozicijske drže in vključitvi SLS v vlado, ki je temeljila na oktroirani ustavi kralja Aleksandra iz leta 1931 in ni bila skladna z duhom Slovenskih punktacij iz leta 1932. Sprva naj bi bili med njimi tudi Franc Kulovec, Marko Natlačen in Andrej Gosar, a so ostali v JRZ. Manjša skupina pripadnikov starejše generacije, ki je trdi-la, da se njihova stranka odmika od tradicionalnih vrednot SLS, pa se kljub veliki avtoriteti Antona Korošca ni premislila.14 Njeno jedro so predstavljali odvetniki Jakob Mohorič, Ivan in Aleš Stanovnik ter zdravnik Anton Brecelj, ki so ustanovili »staro« in »pravo« SLS. 15 Izmed nekdanjih politikov SLS se je leta 1937 za izstop iz JRZ poleg Antona Breclja in Jakoba Mohoriča zavzemal tudi Josip (Jože) Gostin-čar.16 Leta 1938 sta Jakob Mohorič in Anton Marinček kandidirala na opozicijski listi, katere nosilec je bil voditelj Hrvaške kmečke stranke Vladko Maček.17 Stara SLS je bila v javnosti le malo prisotna. Njeni pripadniki so bili disidenti, zato jih je katoliško časopisje ignoriralo, liberalni tisk pa jim je bil zaradi njihovega »iskrenega klerikalizma« nenaklonjen.18 Po mnenju Bojana Godeše je dobila večjo težo šele po okupaciji, ko je bila kot ena izmed tistih grupacij katoliškega tabora, ki se ni kompromitirala s sodelovanjem z okupatorjem, povabljena v Osvobodilno fronto, vendar so jo kmalu zasenčili krščanski socialisti, ki so postali ena od njenih temeljnih skupin. Ohranila naj bi le simbolni pomen in »razkritje, da je bil Anton Brecelj član vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte«, do katerega je prišlo po nje-govi smrti ob koncu leta 1943, naj bi pomenilo »izjemno hud politični udarec za katoliške kroge v Ljubljani«.19 Katoliška akcija Na delovanje katoliškega bloka v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno je pomembno vplivala Katoliška akcija (KA), organizacija za sodelovanje laikov pri apostolskem delu Cerkve. Z uvedbo laične države po francoski revoluciji ter liberalizmom, ki je zaznamoval drugo polovico 19. stoletja in so se mu pozneje pridružili še fašizem, nacizem in komunizem, je Cerkev izgubljala dotedanjo moč, zato je skušala na politično, gospodarsko, kulturno in socialno življenje v državi 13 V literaturi se sicer pojavlja več poimenovanj (tudi »Stanovnik-Brecljeva skupina« in »pristaši bivše SLS«), vendar smo se odločili za ime »Stara SLS«, ki se uporablja tudi v objavljenih dokumentih Al-bina Šmajda v tej publikacij. Med drugimi se je za to oznako odločil Andrej Rahten, uporabljala pa jo je tudi slovenska Uprava državne varnosti, ki je SLS delila na »oficielno SLS«, »dr. Gosar - Šolarjevo skupino«, »Staro SLS« in krščanske socialiste. 14 Ciril Žebot jih je pozneje v svoji knjigi Neminljiva Slovenija označil za »puristične upornike« proti »realistični politiki« strankinega voditelja (Rahten, Anton Korošec, str. 429). 15 Rahten, Anton Korošec, str. 428–429. Godeša, Čas odločitev, str. 140–143. 16 Gašparič, Korošec in padec vlade Milana Stojadinovića, str. 371. 17 Balkovec, Zaradi prepričanja ali koristi?, str. 30. 18 Rahten, Anton Korošec, str. 428–429. 19 Godeša, Čas odločitev, str. 143. Na kazalo Na kazalo oseb 30 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 in družbi vplivati z vključevanjem vernikov, ki bi si bili zaradi ljubezni do vere v laiških ustanovah pripravljeni prizadevati za prevlado katoliških načel v svetu. To idejo je 23. decembra 1922 v okrožnici Ubi arcano Dei consilio objavil papež Pij XI. (1922–1939). Po njegovi zamisli naj bi bila KA izrazito nepolitična organiza-cija; bolj kot na politične stranke s krščanskim predznakom je namreč računal na dejavne laike, ki naj bi si z zglednim krščanskim življenjem in socialno dejavnostjo prizadevali za Kristusovo kraljestvo tako v poklicnem kot bivalnem okolju. Priprave na vzpostavitev KA na Slovenskem so se začele leta 1923. Po prvi sve- tovni vojni naj bi bilo čutiti upadanje verskega življenja, poleg tega je bilo življenje v prvi jugoslovanski državi, ki sta jo obvladovali pravoslavna večina in srbska kra-ljeva družina, bistveno drugačno od tistega v nekdanji avstro-ogrski monarhiji. Z namenom verske in nravne obnove slovenskega naroda je bil leta 1923 v Ljubljani organiziran peti katoliški shod, v naslednjih letih pa so potekala tudi razmišljanja o tem, kakšna oblika KA bi bila ustrezna za slovenske razmere. V letu 1929 sta oba slovenska škofa, ljubljanski Anton Bonaventura Jeglič in mariborski Andrej Karlin, izdala Pravila Katoliške akcije v Sloveniji. V tem času KA ni bila samostojna orga-nizacija, škofijski in župnijski sveti KA so le usklajeval delo že obstoječih katoliških organizacij.20 Škof Jeglič je pojmoval KA kot »udeležbo laikov pri misijonskem po-slanstvu Cerkve«, kot »delo, ki temelji na verski gorečnosti in požrtvovalnosti«.21 Njegov naslednik Gregorij Rožman pa je imel drugačne poglede in leta 1936 je KA postala samostojna in elitna organizacija za krščansko prenovo življenja, druge katoliške organizacije (verske, kulturne, dobrodelne, športne itd.) so bile le njene pomožne sile; kot lastne organizacije KA so bile ustanovljene Zveza katoliških di-jakov, Zveza katoliških dijakinj, Zveza mladih katoliških delavcev, Zveza mladih katoliških delavk, Zveza katoliških kmečkih mladcev, Zveza katoliških kmečkih mladenk, Zveza katoliških učiteljev. Vodil jo je Narodni odbor KA, na nižjih rav-neh so delovali škofijski, dekanijski in župnijski odbori. KA so vodili laiki, ki pa so morali svoje delo opravljati v soglasju s pristojno cerkveno avtoriteto; duhovniki so imeli vlogo cerkvenega asistenta. Za KA je bilo značilno ostro nastopanje ko-munizmu in vsem socialistično usmerjenim gibanjem (tudi na katoliški osnovi), na kar je bistveno vplivala okrožnica o brezbožnem komunizmu Divini redempto-ris, ki jo je papež Pij XI. objavil leta 1937.22 KA pa ni uresničila pričakovanj. Predvideno je bilo, da bo KA vodila karitativ- no in prosvetno delo v župnijah in na splošno pomagala razbremeniti duhovnike pri tistih opravilih, ki so jih lahko opravljali laiki, vendar takšnih, ki bi bili pri-pravljeni svoje zasebno in javno življenje podrejati visokim merilom KA, ni bilo veliko. Poleg tega je naletela na nasprotovanje ne le zunaj katoliških krogov, am-pak tudi znotraj njih. Največ dilem je bilo glede razumevanja bistva KA (nekateri 20 Pacek, Pregled zgodovine Katoliške akcije na Slovenskem, str. 221–224. 21 Pacek, Pregled zgodovine Katoliške akcije na Slovenskem, str. 225. 22 Pacek, Pregled zgodovine Katoliške akcije na Slovenskem, str. 226–227. ES 5, str. 17, geslo Katoliška akcija. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 31 predstavniki t. i. križarskega gibanja, Edvard Kocbek, dr. Josip Turk in Franc Ter-seglav, so Cerkvi očitali, da daje preveč pozornosti organizacijskim vidikom KA in zanemarja duha KA, ki naj bi kot duhovno gibanje za prenovo vere težila k večji ponotranjenosti vere) in glede opredelitve odnosa KA do takratnih katoliških organizacij, še posebej do vodilne politične sile v Sloveniji, katoliške SLS. Spor je nastal tudi znotraj KA same – nesoglasja so vzniknila med dvema članoma Naro-dnega odbora KA, gimnazijskim profesorjem Ernestom Tomcem, voditeljem ka-toliške dijaške skupine Mladci, in duhovnikom dr. Lambertom Ehrlichom, vodjem katoliških študentov, združenih v akademskem klubu Straža. Tomčeva skupina je leta 1937 postala lastna organizacija KA z imenom Zveza katoliških dijakov, Ehr-lichovi stražarji, ki so bili priznani le kot pomožna sila, pa se z nadvlado Tomca v KA niso hoteli sprijazniti in so zavračali poslušnost vodstvu KA, s čimer so postali nekakšna konkurenčna organizacija KA.23 Krščanski socialisti Krščanski socializem bi lahko označili kot »idejni nazor, ki skuša socializem opravičiti iz religioznih temeljev. Po njegovem kapitalistični gospodarski sistem ni združljiv z nauki krščanstva. Z ozirom na človekov položaj v meščanski družbi vidi krščanski socializem, točno kot Marx in eksistencialisti 19. stoletja, v avtomatizi-ranem procesu družbene produkcije in konsuma nevarnost človekove alienacije. Krščanski socializem je gibanje, ne pa politična stranka, njegovi nosilci so lahko posamezniki, lahko tudi skupine; lahko se izraža v političnih, ekonomskih, cer-kvenih, kulturnih in pedagoških krogih …«24 Krščanskosocialno gibanje, ki se je razvilo ob koncu 19. stoletja tako v katoliških kot v protestantskih deželah, je sicer poudarjalo potrebo, da se mora Cerkev dejavno zanimati za socialna vprašanja, ni pa imelo bistvenih značilnosti socializma, saj ni nasprotovalo kapitalizmu in je od-klanjalo razredni boj,25 zavzemalo se je le za sodelovanje vseh družbenih stanov na podlagi krščanske etike, kar naj bi privedlo tudi do izboljšanja delavskega položaja; uporaba imena krščanski socializem naj bi bila bolj »stvar« mode tistega časa.26 Pobudnik krščanskosocialnega gibanja na Slovenskem je bil duhovnik Janez Evangelist Krek, ki je začel ob koncu 19. stoletja organizirati male kmete in delavce z željo izboljšati njihov gospodarski in politični položaj. Ustanavljal je krščansko-socialne delavske organizacije, ki so se leta 1909 poimenovale Jugoslovanska stro-kovna zveza (JSZ); ta se je sčasoma sicer razvila v eno najpomembnejših sloven-skih strokovnih oz. sindikalnih organizacij, vendar se politično ni osamosvojila, ampak je, kljub številnim poznejšim sporom in nesoglasjem, ostala del katoliške politične stranke – Slovenske ljudske stranke. 23 Pacek, Pregled zgodovine Katoliške akcije na Slovenskem, str. 227–230. 24 Handbuch der Sozialwissenschaften. 9. zvezek, Gottingen 1956, str. 507. Citirano po: Prunk, Sloven- ski krščanski socialisti v času šestojanuarske diktature 1929–1934, str. 133. 25 Sredi 20. let prejšnjega stoletja so bile nekatere manjše skupine krščanskih socialistov v Nemčiji, Bel- giji, Nizozemski in Franciji sicer bolj levo usmerjene in so zagovarjale razredni boj in socializem. 26 Prunk, Slovenski krščanski socialisti v času šestojanuarske diktature 1929–1934, str. 134. Na kazalo Na kazalo oseb 32 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Po prvi svetovni vojni je bil glavni ideolog krščanskega socializma v jugoslo- vanski Sloveniji dr. Andrej Gosar, ki je zagovarjal krščanski solidarizem, odkla-njal razredni boj in kakršnokoli združevanje krščanstva z marksizmom, zato se je pozneje razšel tudi s krščanskosocialistično usmerjenim Edvardom Kocbekom.27 Nekateri, predvsem mlajši predstavniki krščanskega socializma, so začeli ob koncu dvajsetih let ostro napadati vsakršen kapitalizem in zagovarjati upravičenost Mar-xovih socialnoekonomskih konceptov. Krščanski socialisti, ki v obdobju pred drugo svetovno vojno nikoli niso bili organizirani v samostojni politični stranki, so delovali kot posamezniki in skupine, med katerimi je bila najpomembnejša že omenjena Jugoslovanska strokovna zveza (JSZ), sindikalna organizacija katoliškega delavstva.28 Po prvi svetovni vojni je bila JSZ vključena v SLS kot ena njenih stanovskih političnih organizacij (Delavska zveza). Vodili so jo eden od soustanoviteljev slovenske delavske organizacije Josip Gostinčar, pravnik, politik in publicist dr. Andrej Gosar, časnikarji in uredniki Slovenca ter drugih katoliških revij in časopisov France Kremžar, Miha Moškerc in Franc Terseglav. V drugi polovici dvajsetih let so prišli v ospredje tudi industrij-ski delavci; od leta 1927 do 1941 je JSZ predsedoval strojni stavec v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani Srečko Žumer, ki je sredi tridesetih let, v času ljudskofrontnega gibanja, podpiral zbliževanje krščanskih socialistov s komunisti. Leta 1922 je bila ustanovljena tudi mladinska organizacija JSZ, Krekova mladina oz. Krščanska de-lavska mladina. Obe organizaciji sta širili vpliv in pridobivali privržence iz različ-nih družbenih skupin, precej jih je bilo iz vrst katoliških študentov; najpomemb-nejšo takšno skupino so oblikovali tedanji mariborski bogoslovci Jože Lampret, Franc Šmon, Edvard Kocbek, Anton Krošl, Anton Trstenjak in Stanko Cajnkar.29 S Krekovo mladino in krščanskim socializmom so simpatizirali tudi nekateri pripadniki križarstva, gibanja katoliške mladine, ki se je pojavilo okrog leta 1924. Križarji so želeli ustvariti nov tip religioznega človeka, ki bi tudi v vsakdanjem življenju živel po krščanskih merilih; zavzemali so se za osebno doživljanje boga brez posredovanja cerkvene hierarhije in težili k prenovi celotnega življenja: kul-turnega, socialnega in političnega. Nezadovoljstvo z družbeno stvarnostjo so izra-žali z idejno-publicistično, umetnostno in organizacijsko dejavnostjo. Objavljali so v križarskih publikacijah (Križ na gori, Križ, Rast, Ogenj itd.), prirejali so kulturne krožke, počitniške tečaje in taborjenja, njihova najpomembnejša organizacija je bila Akademski Orel. Med pomembnejše križarske publiciste in organizatorje spa-dajo Anton in France Vodnik, Božo Vodušek, Franjo Čibej, Tine Debeljak, Vilko 27 Godeša, Kdor ni z nami, je proti nam, predvsem str. 27–28. O tem govori tudi biografija Andreja Go- sarja, objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946, str. 736–737. 28 Nemarksistično usmerjeni slovenski delavci so do prve svetovne vojne delovali v katoliški JSZ in liberalni Narodni strokovni zvezi, marksistično usmerjeni pa v socialnodemokratski organizaciji, ki je leta 1919 privzela ime Strokovna komisija; po prvi svetovni vojni so se komunisti odcepili od so-cialdemokratov, a je svoj sindikat v prvi Jugoslaviji uspelo zadržati le socialistom. 29 Povzeto po: Prunk, Slovenski krščanski socialisti v času šestojanuarske diktature 1929–1934, str. 134–141. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 33 Fajdiga, Tomaž Furlan, Stanko Gogala, Edvard Kocbek, Niko Kuret, Rajko Ložar in Jože Pogačnik.30 Po izidu papeževe okrožnice Quadragesimo anno (15. maja 1931), ki je zavrnila socializem, so se odnosi med vodstvom Cerkve in SLS ter krščanskosocialistično JSZ posebej zaostrili in v letu 1932, ko SLS ni uspelo vzpostaviti vodstva JSZ po svojih željah, je prišlo do dejanskega preloma med SLS in JSZ; slednja se je politič-no osamosvojila od SLS, ta pa je ustanovila svojo sindikalno organizacijo, ki ni bila v ideološkem nasprotju s papeževo okrožnico.31 Komunisti so krščanske socialiste pojmovali kot »klerikalno ekspozituro med delavstvom« in so imeli do njih odklonilen odnos vse do začetkov ljudskofrontne-ga gibanja32 v letu 1935, ko so jih kljub svetovnonazorskim razlikam začeli prizna-vati za zaveznike v prizadevanjih za uresničitev skupnega narodnega, političnega in socialnega programa; takšno mišljenje in poznejše sodelovanje v okviru Dru-štva prijateljev Sovjetske zveze je po začetku druge svetovne vojne na slovenskih tleh vodilo k vključitvi nekaterih krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto pod komunističnim vodstvom.33 Liberalni tabor Idejne osnove liberalizma, temelječe na teoriji, da svobodni človek s t. i. družbe- nim dogovorom prenese določene pristojnosti na državo, ki ščiti osebno svobodo in zasebno lastnino ter jamči enakost pred zakonom, sicer pa v svobodo posame-znikov ne posega, so sprejemali tudi liberalci na Slovenskem. Strinjali so se tudi z versko svobodo, enakopravnostjo vseh ver in ločitvijo Cerkve od države, dasiravno vsi (morda celo večina) nikakor niso bili ateisti. Čeprav so ob koncu 19. in začetku 20. stoletja med člani slovenske liberalne stranke prevladovali predstavniki posve-tne inteligence, je liberalna gospodarska doktrina, ki je zagovarjala nemoten razvoj kapitalizma, sčasoma pritegnila tudi vedno več premožnih industrialcev in trgov-cev iz mest in podeželja.34 Ti pa si niso mogli pridobiti naklonjenosti večinskega agrarnega prebivalstva, ki je bilo veliko bolj naklonjeno katoliškemu taboru. Kar se tiče slovenskega narodnega vprašanja, so imeli tako liberalni kot katoliški poli-tiki enake poglede (oboji so se zavzemali za slovensko narodno avtonomijo), a je zaradi vedno večjih nasprotij, ki so jih v precejšnji meri netila prizadevanja za pre-vlado katoliških nazorov v javnem življenju, prišlo celo do povezovanja slovenskih liberalcev z Nemci, da so si skupaj z njimi zagotovili večino v državnem zboru.35 Nepomirljiva nasprotja med obema taboroma so se prenesla tudi v obdobje prve Jugoslavije. Slovenski liberalci so sicer obdržali osnovne liberalne ideje glede 30 Prunk, Slovenski krščanski socialisti v času šestojanuarske diktature 1929–1934, str. 151–152. 31 Prunk, Slovenski krščanski socialisti v času šestojanuarske diktature 1929–1934, str. 158–162. 32 Več o tem v poglavju o komunistični partiji. 33 Prunk, Dialog med komunisti in krščanskimi socialisti v Sloveniji med obema vojnama, str. 50–51. 34 Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 16–17. 35 Pančur, Delovanje slovenskih strank, str. 38–39. Isti: Politično življenje po volilnih reformah, str. 39–43. ES 6, str. 163–167, geslo Liberalizem. Na kazalo Na kazalo oseb 34 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 posameznikove svobode, temeljito pa so spremenili poglede na ureditev države in položaj slovenskega naroda v njej. Sprva občasno, pogosteje po uvedbi diktature leta 1929, so podpirali centralno oblast in močno vojsko, v nacionalnem oziru so se zavzemali za jugoslovanski unitarizem (priznavanje enotnega jugoslovanskega naroda).36 Takšna stališča so deloma izvirala iz želje po odpravi vseh ovir, ki bi mogle državljane razdvajati, še bolj pa iz nasprotovanja avtonomistično usmerjeni katoliški Slovenski ljudski stranki (SLS), katere težnje so proglasili za separatizem, medtem ko naj bi bili sami »edini pravi državotvorni in zanesljivi elementi«.37 Toda vsi liberalno usmerjeni Slovenci niso imeli enakih interesov in pogledov, zato je de-lovalo več liberalnih političnih strank in skupin, med njimi leta 1918 ustanovljena Jugoslovanska demokratska stranka38 (pozneje Samostojna demokratska stranka39), ki je bila najštevilnejša in je združevala meščanstvo ter precejšen del posvetnih iz-obražencev, Samostojna kmetska stranka, ki je zastopala kmečko prebivalstvo, in Narodno socialistična stranka, ki je zastopala nižje uradnike, male obrtnike in de-lavce. Z liberalnimi strankami so se občasno povezovali t. i. radikali, ki so v Slove-niji delovali kot odbor in pozneje kot poverjeništvo najmočnejše stranke v državi – Narodne radikalne stranke,40 ki so jo podpirali premožnejši družbeni sloji. 36 Perovšek, O demokraciji in jugoslovanstvu, str. 257–259. 37 Melik, Slovenski liberalni tabor in njegovo razpadanje, str. 22. 38 Jugoslovanska demokratska stranka (Demokratska stranka) je bila politična stranka jugoslovanskih liberalcev med obema vojnama. Slovenski liberalci so junija 1918 ustanovili Jugoslovansko demok-ratsko stranko (JDS), v katero sta se združili Narodna napredna stranka na Kranjskem in Narod-na stranka na Štajerskem. Po prvi svetovni vojni je bila po daljšem združevanju različnih političnih strank ustanovljena Demokratska stranka, ki je zajemala vso Jugoslavijo. Zavzemala se je za centra-listično Jugoslavijo in ostro nasprotovala kakršnimkoli separatističnim težnjam. Pozneje, zlasti po uvedbi šestojanuarske diktature, se je zbližala tudi s strankami, ki so zagovarjale federalizem, in se sredi tridesetih let pridružila Združeni opoziciji, ki jo je vodil hrvaški politik Vladko Maček. Med drugo svetovno vojno je bila prisotna v več emigrantskih vladah v Londonu. Njeni predstavniki so se vključili tudi v začasno vlado DFJ, ki je bila oblikovana marca 1945 pod Titovim vodstvom. Zaradi nedemokratičnih metod KP je njen voditelj Milan Grol iz vlade izstopil, stranka pa je oblikovala samostojen program in ga objavila v glasilu Demokracija. Ker so ji komunistični oblastniki onemo-gočali delovanje, se je 20. septembra odločila za bojkot volitev v ustavodajno skupščino (ES 4, str. 333–334, geslo Jugoslovanska demokratska stranka). 39 Samostojna demokratska stranka (SDS) je nastala leta 1924 z odcepitvijo nekaterih poslancev od Jugoslovanske demokratske stranke (JDS), ki je bila na volitvah leta 1923 poražena. Nova stranka, ki jo je vodil Svetozar Pribićević, je podpirala jugoslovanski centralizem in ni hotela popuščati hrvaškim zahtevam za decentralizacijo države. Na Slovenskem so jo podprli liberalci. Od srede leta 1925 je bila ta stranka v opoziciji, zato se je Pribićević povezal z vodjem HSS Stjepanom Radićem in leta 1927 je bil ustanovljen blok kmečko-demokratske koalicije. Po uvedbi šestojanuarske diktature je stranka delovala v ilegali. Leta 1930 se je skupina slovenskih liberalcev pod vodstvom Alberta Kramerja odtr-gala od nje in priznala diktaturo. Aprila 1940 je SDS ponovno začela legalno delovati in nekateri njeni politiki so bili med drugo svetovno vojno člani begunskih vlad v tujini. Slovensko članstvo stranke se je razcepilo, ko so nekateri njeni člani vstopili v OF, preostali pa so se januarja 1942 vključili v NDS (ES 10, str. 385, geslo Samostojna demokratska stranka). 40 Poleti 1921 se je najmočnejša srbska politična stranka Narodna radikalna stranka (NRS) razširila tudi v slovenski prostor. Slovenski radikali so sledili istim političnim smernicam – glede oblike vladavine so zagovarjali monarhijo in centralizem, v nacionalnem pogledu jugoslovanski narodni unitarizem. Sicer so se navezovali na idejno in politično tradicijo slovenskega liberalizma, v družbenem pogledu so se zavzemali za socialno solidarnost in moderno delavsko zakonodajo (Perovšek, Narodna radi-kalna stranka, str. 255). Po neuspehu na skupščinskih volitvah leta 1927 je NRS izginila iz slovenskega Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 35 V začetku tridesetih let, ko je bila ustanovljena državna stranka – Jugoslovan- ska radikalna kmečka demokracija, ki se je leta 1933 preimenovala v Jugoslovan-sko nacionalno stranko (JNS),41 se je vanjo vključil tudi precejšen del slovenskih liberalcev. Stranka, ki je bila deležna politične in gmotne podpore države, je seveda zagovarjala jugoslovanski centralizem in unitarizem. Liberalna politična elita, ki je v prvi polovici tridesetih let sodelovala v vladi, se je morala soočiti z vedno glasnejšimi in ostrejšimi kritikami tudi v lastnem taboru (glavno besedo so imele osebe svobodnih poklicev, premožneži iz mest in podeželja, ki so se opirali na liberalne gospodarske organizacije in banke, širše zaledje liberalnega tabora pa je sestavljala predvsem inteligenca z učiteljstvom); v zagovoru svojega jugoslovan-skega nacionalizma je poudarjala, da so Slovenci, Srbi in Hrvati v etničnem smislu en narod, ki lahko le s skupnimi močmi omogoči kulturni razvoj in ohranitev tradicije, ter svarila pred nevarnostmi klerikalizma. Ko je leta 1935 vladna JNS do-živela neuspeh na volitvah in se je v novo vlado vrnil voditelj SLS Anton Korošec, se je politična moč liberalcev drastično zmanjšala. Znotraj JNS se je razkol med starimi in mladimi poglabljal in leta 1936 je mlajša liberalna generacija ustanovila Mladino JNS. Znotraj liberalnega tabora je nastalo tudi več novih skupin, ki so se zavzemale za demokracijo in priznanje samobitnosti slovenskega naroda (t. i. mačkovci, to je simpatizerji Vladka Mačka, voditelja Hrvaške kmečke stranke /Hrvatske seljačke stranke – HSS/, Zveza društev kmečkih fantov in deklet, demokratično in sloven-sko opredeljeni člani Sokola, ki so izstopili iz jugoslovanske telovadne organizacije in ustanovili svoje združenje), nekateri mlajši liberalci pa so se zbližali z levico.42 Ob začetku druge svetovne vojne na evropskih tleh je bil slovenski liberalni tabor razcepljen na množico strank in skupin, ki so imele različna stališča »do demokracije in fašizma, do parlamentarizma in diktature, do delavskega gibanja in komunistov, do slovenstva in jugoslovanstva, do državne ureditve in ustavnega sistema, centralizma, avtonomizma, federalizma; mnoge skupine pa so ločile tudi čisto osebne zamere in konflikti«.43 Leta 1940 je prišlo do prvih poskusov povezave liberalnih krogov. Mladina JNS, Samostojna demokratska stranka, Narodna radi-kalna stranka in nekatere skupine »kmetijcev« so se združile v Mladinsko narodno skupnost, do zbližanja s »staro« JNS pa zaradi začetka vojne ni prišlo. političnega življenja (Perovšek, Slovenski radikali, str. 308). Februarja 1940 so stekla prizadevanja za obnovo NRS, vendar je tedanji režim JRZ vselej zavrnil prošnjo za ponovno legalno ustanovitev stranke. Pred začetkom druge svetovne vojne na slovenskih tleh so se slovenski radikali vključili v Odbor naprednih strank (Vidovič Miklavčič, Narodna radikalna stranka, str. 393). 41 Predstavljena je že v opombi pri poglavju Politično življenje. 42 Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države, str. 224–225. ES 6, str. 166, geslo Liberalizem. ES 4, str. 338, geslo Jugoslovanska nacionalna stranka. ES 11, str. 406–407, geslo Slovenska kmetska stranka. 43 Melik, Slovenski liberalni tabor in njegovo razpadanje, str. 23. Na kazalo Na kazalo oseb 36 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Socialisti Marksistični idejni tabor je dobil svoje prvo strankarsko predstavništvo z usta- novitvijo Jugoslovanske socialdemokratske stranke (JSDS). Ustanovljena je bila v Ljubljani 15. oziroma 16. avgusta 1896. Združevala naj bi socialne demokrate juž-nih Slovanov v avstrijskem delu Avstro-Ogrske, vendar je v bistvu ostala slovenska stranka. Kot stranka je bila navezana na Avstrijsko socialnodemokratsko stranko (ustanovljeno 1888/89) in je od nje dobivala materialno podporo. V idejnem po-gledu je sledila politiki 2. internacionale (1889–1916), organizacije socialističnih in delavskih strank. Na 10. kongresu v Ljubljani 17. junija 1917 je bila sprejeta resolucija, v kateri so med drugim podprli oktobrsko revolucijo, zahtevali popol-no podporo demokraciji javne uprave v Avstro-Ogrski in postavili za cilj socialne demokracije ustanovitev samoupravne, kulturne, gospodarske in politične celote Slovencev, Hrvatov in Srbov na sklenjenem gospodarskem ozemlju. Kljub neka-terim pomislekom glede sodelovanja s t. i. meščanskimi strankami so se pred-stavniki JSDS 16. avgusta 1918 udeležili ustanovitve Narodnega sveta za Slovenijo, katerega namen je bil pripraviti združitev Slovencev s Hrvati in Srbi v eno državo. Stranka je s svojimi predstavniki sodelovala tako v 31. oktobra 1918 ustanovljeni Narodni vladi Slovenije in v 20. januarja 1919 imenovani Deželni vladi kot v vla-di Kraljevine SHS. Globoki povojni ekonomska in družbena kriza sta v obdobju revolucionarnega vrenja po Evropi radikalizirala tudi slovenski politični prostor in socialdemokratsko gibanje, kar je v stranki povzročilo razcep med desnico in levico. Prva je težila k združitvi z drugimi socialdemokrati v državi, druga pa je bila naklonjena komunistom in je leta 1920 iz stranke izstopila.44 Na konferenci 18. decembra 1921 v Beogradu so se jugoslovanske socialnodemokratske stranke povezale v Socialistično stranko Jugoslavije (SSJ). Izmed Slovencev so bili v njeno vodstvo (glavni odbor) izvoljeni Etbin Kristan, Rudolf Golouh, Milan Korun, Josip Kovač, Zvonimir Bernot in Ignac Kaiser. Ob koncu decembra je imela JSDS svoj zadnji kongres v Trbovljah, ki je bil hkrati ustanovni kongres SSJ za Slovenijo. Za-njo je bilo značilno, da je zajemala predvsem industrijske delavce, da ni sprejemala strogega državnega centralizma in doslednega jugoslovanskega unitarizma, da je bila razdeljena na več frakcij (s svojimi glasili), ki so se včasih ob volitvah pove-zovale z različnimi strankami, da je bila dokaj strpna do komunistov. Z uvedbo šestojanuarske diktature v letu 1929 je bila razpuščena tudi SSJ, vendar je obdržala del strankinega aparata in glasilo Delavska politika, ki je izhajalo v Mariboru. Vod-stvo in privrženci nekdanje SSJ so vse do okupacije leta 1941 razširjali svoje glasilo, organizirali mrežo zaupnikov, širili sindikalne podružnice v okviru socialistične sindikalne organizacije – Strokovne komisije za Slovenijo,45 kulturno in prosvetno 44 Deželak Barič, Stranke marksističnega idejnopolitičnega tabora, str. 84–107. ES 4, str. 339–341, geslo Jugoslovanska socialnodemokratska stranka. 45 Strokovna komisija za Slovenijo, centrala slovenskih socialnodemokratskih strokovnih organizacij, je delovala od 1919 do 1940. Ustanovljena je bila na 1. kongresu slovenskih socialdemokratskih sindi-kalnih organizacij (udeležilo se ga je 87 delegatov, ki so zastopali 19.000 članov) od 8. do 9. 1919 v Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 37 so delovali najprej v zvezi socialdemokratskih kulturnih društev Svoboda, po njeni ukinitvi v letu 1935 v Vzajemnosti, bolj ali manj pomembno vlogo pa so obdržali tudi v Delavski zbornici. Ves čas so zagovarjali stališče, da si mora delavski razred sam izbojevati svoje pravice, v zunanji politiki so se zavzemali za povezovanje z de-mokratičnimi državami in organizacijami, ki naj bi zaustavile fašistični imperiali-zem. Med špansko državljansko vojno so moralno podpirali republikansko vojsko, do ljudskofrontnega gibanja pa so bili nezaupljivi. Pred začetkom druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh so jih liberalci povabili v Odbor naprednih strank, s komunisti pa so, zlasti po sklenitvi pakta med Hitlerjem in Stalinom, popolnoma prenehali sodelovati.46 Slovenski socialisti so se (kot preostali jugoslovanski socialisti) zavzemali za postopne socialne reforme in zavračali revolucionarno pot do sprememb, zato s komunisti večinoma niso mogli najti skupnega jezika. Socialni in gospodarski po-litiki liberalcev so načeloma nasprotovali, a so se z njimi občasno vseeno zbližali. Kot zagovorniki sekularizirane demokratične družbe so odklanjali klerikalizem in močno družbeno vlogo Cerkve kot institucije; tudi na sindikalnem področju so se neradi odločali za sodelovanje s krščanskosocialistično Jugoslovansko strokovno zvezo, ki so ji očitali »klerikalnost« in »nerazrednost«. Socialistični sindikat je imel razmeroma številno članstvo, sama stranka pa kakšnega vidnejšega vpliva na po-litično življenje ni imela.47 Komunistična partija Po nastanku Kraljevine SHS so se slovenski socialdemokrati začeli povezovati s socialdemokrati v drugih delih države, vendar se slovenska JSDS ni udeležila združitvenega kongresa (od 20. do 23. aprila 1919 v Beogradu), na katerem so se socialdemokratske stranke iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter leva krila socialde-mokratskih strank Hrvaške in Vojvodine združili v komunistično stranko, ki se je odločila za revolucionaren razredni boj in se poimenovala Socialistična dela-vska stranka Jugoslavije (komunistov) – SDSJ(k). Slovenska socialnodemokratska stranka (JSDS) se namreč ni hotela odreči sodelovanju z meščanskimi stranka-mi in je še naprej zagovarjala nerevolucionarno smer boja za delavske pravice. V Sloveniji je bila komunistična stranka ustanovljena leto pozneje, ko je prišlo v JSDS do razcepa – vodstvo je vztrajalo pri sodelovanju z meščanskimi strankami in ostajalo na poti prizadevanj za reforme brez revolucije, del stranke pa se je od-ločil za lastno politično pot. Drugega marca 1920 je ljubljanska okrožna organiza-cija JSDS, v kateri je bila večina levičarjev, izstopila iz JSDS in se razglasila za del Ljubljani. (Več o tem: ES 12, str. 350–351, geslo Strokovna komisija za Slovenijo; Vrhovec in Pernat Lesjak, Sindikalno gibanje skozi čas, str. 9.) 46 Deželak Barič, Stranke marksističnega idejnopolitičnega tabora, str. 84–107. ES 12, str. 109–110, geslo Socialistična stranka Jugoslavije. 47 Deželak Barič, Stranke marksističnega idejnopolitičnega tabora, str. 84–107. Vodopivec, Od Pohlino- ve slovnice do samostojne države, str. 225–226. Na kazalo Na kazalo oseb 38 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 novoustanovljene Delavske socialistične stranke Slovenije (DSSS), ki je na svojem prvem kongresu 11. aprila 1920 v Ljubljani sprejela sklep o združitvi z novousta-novljeno jugoslovansko komunistično stranko – SDSJ(k). Slovenska komunistična organizacija je kot del enotne jugoslovanske stranke v celoti prevzela njen pro-gram: osvoboditev delavskega razreda z odstranitvijo kapitalističnega družbenega reda in vzpostavitev socialistične družbe, ki naj bi jo bilo mogoče doseči le z ne-pretrganim razrednim bojem. Za edinega naravnega zaveznika delavskega razreda je priznala vaški proletariat in zavrnila vsakršno sodelovanje z meščanskimi stran-kami. V nacionalnem pogledu je tedaj še zagovarjala stališče enotnega jugoslovan-skega naroda treh plemen.48 Jugoslovanska komunistična stranka (sčasoma se je zanjo uveljavil izraz komu- nistična partija) je legalno delovala le kratek čas. Komunisti, ki so kmalu postali nezanemarljiva politična sila v državi (kar se je jasno pokazalo po volitvah v Usta-vodajno skupščino septembra 1920, ko so postali tretja najmočnejša parlamentar-na stranka), so pomenili resno grožnjo obstoječi družbeni ureditvi, zato je takratna vlada 29. decembra 1920 sprejela t. i. Obznano, uredbo, s katero je za obdobje od zasedanja Ustavodajne skupščine do sprejetja ustave prepovedala komunistično dejavnost – začasno je razpustila komunistične organizacije, zaprla njihove pro-store, jim zasegla arhive in prepovedala njihova glasila ter vsakršno propagando, ki bi navajala k motenju javnega reda in miru v državi. Obznana pa komunistom ni preprečila, da ne bi prikrito nadaljevali svoje dejavnosti. Pod imenom Dela-vsko-kmečka republikanska skupina so nastopili na občinskih volitvah spomladi 1921, sredi leta 1921 pa so nekateri komunisti začeli posegati tudi po terorističnih metodah; med drugim so ob koncu junija poskusili izvesti atentat na kralja Ale-ksandra, slab mesec pozneje pa jim je uspel atentat na Milorada Draškovića, no-tranjega ministra iz časa Obznane. Oblast se je odzvala tako, da je 2. avgusta 1921 sprejela Zakon o zaščiti države, s katerim je bila komunistična stranka opredeljena kot zločinska organizacija; komunističnim poslancem so bili odvzeti mandati, pri-dobljeni na občinskih volitvah, kaznivo je bilo že samo članstvo v tej organizaciji. Komunistična stranka, ki je bila tako popolnoma izključena iz javnega političnega življenja, je naslednji dve desetletji delovala zgolj podtalno, kar je vplivalo na zna-tno zmanjševanje števila njenih članov.49 Konec leta 1928 je Komunistična partija Jugoslavije (KPJ) štela 2034 članov, v Sloveniji jih je bilo 196.50 Vendar se KPJ tudi po Zakonu o zaščiti države ni nameravala odreči prizade- vanjem za izvedbo svojega programa. Slovenski komunisti so na primer leta 1924 začeli izdajati legalno politično glasilo Delavsko-kmetski list, na skupščinskih vo-litvah so nastopili pod imenom Delavsko-kmečki republikanski blok, a so ostali 48 Deželak Barič, Nastanek komunistične stranke, str. 232–235. 49 Deželak Barič, Zakon o zaščiti države in KPJ, str. 253–255. 50 Ob tem je treba opozoriti, da so bili mladi komunisti včlanjeni v septembra 1919 ustanovljeno Zvezo komunistične mladine Jugoslavije (Savez komunističke omladine Jugoslavije – SKOJ), nekaj pa je bilo tudi kandidatov za člane KPJ. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 39 brez poslanskega mandata. Zavzemali so se za »akcijsko enotnost delavskega ra-zreda« in se skušali povezati z vsemi delavskimi strankami in skupinami, tudi pri oblikovanju enotne sindikalne centrale, a pri tem niso bili preveč uspešni. V tem času so slovenski komunisti namenjali veliko pozornosti tudi narodnemu vpraša-nju in na neki način obudili staro idejo Zedinjene Slovenije – izražali so zahtevo po oblikovanju samostojne delavsko-kmečke republike Slovenije, ki bi obsegala tudi Primorsko in Koroško in naj ne bi bila nujno vključena v jugoslovansko državo (poleg federativno urejene Jugoslavije so dopuščali tudi možnost srednjeevropske federacije ali podonavsko-balkanske federacije). V drugi polovici dvajsetih let je tudi KPJ spremenila poglede na nacionalno problematiko. Na svojem 4. kongresu, novembra 1928 v Dresdnu, je med drugim poudarila, da morajo komunisti svoj boj usmeriti proti »hegemonističnemu srbskemu meščanstvu in njegovi vojaški monarhiji, ki sta glavna sovražnika tlačenih jugoslovanskih narodov«, zavzela se je za pravico narodov do samoodločbe (tudi do odcepitve) in podprla neodvisnost Hrvaške, Slovenije, Črne gore, Makedonije in Združene Albanije (priznavala je tudi pravico vojvodinskih Madžarov do odcepitve) in se s tem zavzela za razbitje Jugoslavije, ki naj ne bi bila sposobna rešiti številnih in globokih nasprotij med v njej živečimi narodi (z obstojem jugoslovanske države se je ponovno strinjala šele po juniju 1935, a le v primeru, če bi se »nesrbski« narodi zanjo odločili svobodno in brez prisile).51 Na uvedbo diktature v januarju 1929 (pod vplivom Kominterne52 jo je ozna- čevala kot »vojaško-fašistično diktaturo, ki jo je spodbudil francosko-britanski imperializem«) se je KPJ odzvala s pozivom k oboroženemu uporu z namenom zrušenja monarhije kot imperialistične tvorbe. Računala je namreč na podporo socialno in nacionalno zapostavljenih slojev, a je dosegla le večjo osamitev ko-munistov in njihovo še ostrejše preganjanje pri državnih oblasteh. Vrstile so se 51 Perovšek, Komunisti (v okviru širšega poglavja Druge politične stranke), str. 309–311. 52 Komunistična internacionala (KI) ali Kominterna (tudi Tretja internacionala), mednarodna delavska politična organizacija, ki je združevala komunistične partije ter sorodna gibanja z vsega sveta in je temeljila na revolucionarnih idejah marksizma. Ustanovljena je bila leta 1919 na Leninovo pobu-do v času, ko so bila razširjena pričakovanja o izvedbi svetovne socialistične revolucije. S ponovno utrditvijo kapitalizma in krepitvijo sovjetskega vpliva v mednarodnem delavskem gibanju se je pod Stalinovim vplivom vedno bolj spreminjala v orodje sovjetske notranje in zunanje politike. Njena organizacija je temeljila na centralističnem načelu (Kominterna je bila pojmovana kot svetovna KP, včlanjene partije pa kot njene sekcije v posameznih deželah), zato se je lahko vmešavala v notranje življenje posameznih partij, vplivala na sestavo njihovih organov in jim vsiljevala vodilne osebnosti. Vplivala je tudi na oblikovanje nacionalnega programa jugoslovanske KP. Jugoslavijo je pojmovala izključno kot »tvorbo zahodnoevropskega imperializma«, ki bi jo bilo treba razbiti, in se zavzemala za izločitev Slovenije, Hrvaške in Makedonije iz Jugoslavije na temelju pravice do samoodločbe. Na tej podlagi so KP Jugoslavije, Italije in Avstrije leta 1934 sprejele izjavo, s katero so se izrekle za pravico slovenskega naroda do odcepitve od imperialističnih držav Jugoslavije, Avstrije in Italije. Zaradi učin-kovitejše obrambe pred nacistično in fašistično nevarnostjo se je pravica do samoodločbe pozneje omenjala le še kot ena od možnosti in ne več kot brezpogojna zahteva, pojavljala pa se je težnja po oblikovanju jugoslovanske federacije. Leta 1943 je bila Kominterna razpuščena. (ES 4, str. 166, geslo Tretja internacionala.) Na kazalo Na kazalo oseb 40 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 aretacije vodilnih komunistov in posledično njihov beg v tujino ter razbitje večine partijskih celic. V Sloveniji se je razbita partijska organizacija začela postopno obnavljati v letu 1932; v tem času so vodstvo slovenske partije prevzeli pripadniki mlade genera-cije komunistov, Boris Kidrič, Edvard Kardelj, Boris Ziherl. Število članov se je počasi povečevalo (leta 1929 jih je bilo 280, jeseni 1932 že 450). Tako slovenski partijski voditelji kot celotna KPJ so si prizadevali razširiti svoj vpliv z delovanjem v obstoječih organizacijah, predvsem sindikalnih, opuščali so dotlej nespravljiv odnos do socialdemokratskega delavstva (čeprav so še vedno odklanjali vodstvo socialdemokratske stranke). Širše sloje so želeli pritegniti tudi s poudarjanjem na-cionalnega vprašanja, ki naj ne bi bilo le političnoekonomski in kulturni, ampak tudi socialni problem, katerega rešitev bi koristila tako delavstvu kot kmetom in delu meščanstva. V skladu s temi prizadevanji je bila tudi izjava komunističnih partij Jugoslavije, Italije in Avstrije aprila 1934 o pravici slovenskega naroda do sa-moodločbe, vključno s pravico do odcepitve od imperialističnih držav, in njegove združitve. Pomena nacionalne problematike se je zavedala tudi Kominterna, ki je sprejela sklep, da je treba v okviru KPJ ustanoviti KP Slovenije in KP Hrvaške; na tak način naj bi komunistične partije nastopale kot nacionalne stranke in bi lahko konkurirale drugim narodnim strankam. Na 4. državni konferenci KPJ decembra 1934 v Ljubljani je bil sprejet sklep o ustanovitvi Komunistične partije Slovenije (KPS), ki pa je bil uresničen šele aprila 1937. Poudariti pa je treba, da je notranja organizacijska struktura KPJ ostala nespremenjena in da je ta še vedno temeljila na centralistični podlagi.53 Sredi tridesetih let je Kominterna, v boju proti vzpenjajočemu se fašizmu in nacizmu, pozvala k oblikovanju skupne fronte proletariata in meščanskih demo-kratičnih strank, t. i. ljudskofrontnega gibanja.54 V takšnih razmerah se je na naro-dnoobrambni podlagi in socialni kritičnosti »oblikovalo novo nadstrankarsko gi-banje«, ki ni odklanjalo povezav niti s komunisti, saj so menili, da se je le Sovjetska zveza v povezavi z Anglijo in Francijo sposobna upreti fašistični Italiji in nacistični Nemčiji. Tako so se komunisti po letu 1935 vključili v narodnoobrambno oz. ljud-skofrontno gibanje,55 v katerem so igrali včasih bolj, včasih pa manj pomembno vlogo.56 Med Slovenci v prvi Jugoslaviji, ki so se zaradi fašističnih in nacističnih stre- mljenj čutili nacionalno ogrožene, je prišlo že v prvi polovici tridesetih let »do več političnih pobud, ki so zbližale in na narodni osnovi povezale zelo nasprotne politične skupine«57 (podobnost med slovensko deklaracijo SLS iz leta 1932 in iz-javo komunističnih partij Italije, Avstrije in Jugoslavije iz leta 1934, približevanja 53 Deželak Barič, Komunisti (v okviru širšega poglavja Marksisti), str. 346–348. 54 Vodopivec, Moč in nemoč ideje in politike ljudske fronte, str. 32. 55 Poimenovanje izhaja iz besedne zveze »ljudske fronte«, ki so delovale tudi v Franciji in Španji. 56 Vodopivec, Moč in nemoč ideje in politike ljudske fronte, str. 38. 57 Vodopivec, Moč in nemoč ideje in politike ljudske fronte, str. 37. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 41 v publicistiki in akcijah študentskih društev). Vendar je sredi tridesetih let prišlo v SLS do pomembnega preobrata. Po petih letih nasprotovanja državnemu centra-lizmu je namreč njen voditelj Anton Korošec ponovno stopil v vlado, okrepilo se je »trdo ideološko jedro stranke«, ki se je zavzemalo za zaostren ideološki boj proti liberalizmu, socializmu in komunizmu, zaostrili so se odnosi med vodstvom SLS in skupinami znotraj katoliškega tabora, ki se »z ideološko napadalnejšo, a v isti sapi do Beograda prijaznejšo politiko strankinega vodstva niso strinjale« (Jugoslo-vanska strokovna zveza /JSZ/, del katoliških izobražencev, del proticentralistično opredeljenih pristašev Stare SLS).58 Za sodelovanje z drugače mislečimi niso bili navdušeni niti komunisti, ki so le s težavo opuščali stare metode dela in »se še težje otresali tesnosrčnih stališč, zlasti do socialistov in katoličanov«, politične akcije in povezave v okviru ljudske fronte pa so jim pomenile predvsem »dobrodošlo možnost za legalno politično delovanje in javno uveljavljanje partijskih stališč«.59 Prišlo je sicer do več poskusov in krat-kotrajnih povezav komunistov z različnimi gibanji in organizacijami, večje javne podpore pa so bile deležne predvsem razne protestne in mirovne ter delavske stav-ke, »levičarsko razpoloženje pa se je krepilo tudi med študenti in izobraženci«.60 Po priključitvi Avstrije k Nemčiji v letu 1938, ko se je meja tretjega rajha prema- knila na Karavanke, se je zaradi povečanega občutka narodne ogroženosti okrepilo združevanje vseh nasprotnikov nacizma. Komunisti so se po več letih znova vklju-čili v delo vodstva socialistične sindikalne organizacije Strokovne komisije; ta se je zavzela za »akcijsko sodelovanje z vsemi nerežimskimi strokovnimi organizacija-mi, ki je leta 1939 privedlo do povezovanja socialističnih, krščanskosocialističnih in narodnosocialističnih sindikatov v Medstrokovnem oz. Osrednjem strokovnem odboru za Slovenijo«.61 Ni pa se posrečila »dolgoletna komunistična zamisel o ustanovitvi posebne ‚ljudskofrontne‘ stranke delovnega ljudstva«, saj je druge opo-zicijske stranke niso podprle.62 Toda že jeseni leta 1939 je nastopilo »novo obdobje, obdobje ‚boljševizacije partije‘, ki so ga označevale notranje čistke in nespravljiv komunistični spopad s samostojneje mislečo inteligenco«, hkrati pa je partija (za-radi pakta Hitler – Stalin o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, podpisanega 23. avgusta 1939) opustila protifašistično in proti-nacistično propagando. Kljub temu je v letu 1940 ustanovljeno Društvo prijateljev Sovjetske zveze dobilo precej podpornikov, a v marsikaterem primeru morda bolj zaradi grozeče vojne nevarnosti in prepričanja o vojaški moči Rdeče armade kot zaradi simpatij do sovjetskega režima ali slovenskih komunistov.63 Ker je bilo »na-rodnoobrambno in protifašistično razpoloženje mnogo širše in množičnejše od 58 Vodopivec, Moč in nemoč ideje in politike ljudske fronte, str. 37. 59 Vodopivec, Moč in nemoč ideje in politike ljudske fronte, str. 39. 60 Vodopivec, Moč in nemoč ideje in politike ljudske fronte, str. 40. 61 Vodopivec, Moč in nemoč ideje in politike ljudske fronte, str. 40. 62 Vodopivec, Moč in nemoč ideje in politike ljudske fronte, str. 40. 63 Vodopivec, Moč in nemoč ideje in politike ljudske fronte, str. 41. Na kazalo Na kazalo oseb 42 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 kroga privržencev ‚ljudske fronte‘«, je mogoče razumeti »široko podporo, ki je je bila leta 1941 na Slovenskem deležna ideja Protiimperialistične oziroma Osvobo-dilne fronte«. Čeprav med ljudskofrontnim gibanjem in OF zaradi komunistične politike po letu 1939 ni bilo niti idejne niti organizacijske kontinuitete, je vsekakor obstajala »zveza med narodnoobrambnim in protifašističnim gibanjem ter idejo odpora proti okupatorju. Prav na tej kontinuiteti in narodnoodporniški volji, ki ju obe veliki slovenski stranki očitno nista razumeli in nista znali obrniti Slovencem in sebi v prid, so lahko komunisti leta 1941 utemeljili OF.«64 SLOVENCI ZUNAJ KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Položaj Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem je bil zelo težaven, saj no- bena od treh držav ni upoštevala obljub o zaščiti in svobodnem razvoju narodnih manjšin, danih ob podpisu mirovnih pogodb. Zato je bil obstoj slovenskega naro-da povsod zelo ogrožen kljub politični in gmotni pomoči jugoslovanske države, ki je bila sicer stalna, a nezadostna in premalo odločna. Slovenci v Italiji Njihovo življenje je usodno zaznamoval fašizem, ki je boj proti v Italiji živečim pripadnikom slovanskega naroda pojmoval kot eno svojih bistvenih nalog. Že leta 1920 so fašisti požgali Narodni dom v Trstu, po njihovem prihodu na oblast dve leti pozneje (oktobra 1922) pa se je položaj Slovencev še poslabšal. V vsej Primor-ski in Istri je bil v šolah prepovedan slovenski jezik, Slovence v državnih službah (učitelje, železničarje itd.) so prestavljali v notranjost države ali izgnali v Jugoslavi-jo in mnogi so se zaradi stalnih pritiskov sami izselili v Jugoslavijo, druge evropske države ali Južno Ameriko. Leta 1926 je Mussolini razpustil vse politične stranke v Italiji, posledice za Slovence pa so bile še hujše: dve leti pozneje sta bili ukinjeni slovenski politični društvi Edinost v Trstu in Gorici, prepovedano je bilo legalno slovensko časopisje, razpuščene so bile slovenske socialne, prosvetno-kulturne in gospodarske organizacije, ustavljen je bil dialog med slovensko manjšino in itali-jansko državo, za katerega so si več let prizadevali zastopniki slovenskih političnih strank v rimskem parlamentu. Slovenski jezik se je lahko uporabljal le v Cerkvi in slovenski duhovniki so imeli pomembno vlogo pri skrivnem organiziranju na-rodnoobrambnega dela. Upor je potekal tudi na drugačne načine. Slovenski in hrvaški domoljubi ter protifašisti so ustanavljali ilegalne domoljubne, protifaši-stične organizacije (Borba, TIGR – kratica za imena Trst, Istra, Gorica, Reka), ki so v upanju na priključitev k Jugoslaviji ob koncu dvajsetih in v tridesetih letih 20. stoletja izvedle veliko oboroženih akcij: te so pomenile prvi oboroženi upor proti 64 Vodopivec, Moč in nemoč ideje in politike ljudske fronte, str. 41. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 43 fašizmu v Evropi; italijanska oblast se je maščevala z drastičnim kaznovanjem uje-tih pripadnikov teh organizacij.65 Slovenci v Avstriji V Avstriji so Slovenci do leta 1934, ko je bil z novo ustavo odpravljen večstran- karski sistem in vzpostavljena »krščanska in stanovska država«, živeli v formalni demokraciji, čeprav je avstrijska politika že tedaj izražala raznarodovalne težnje. Slovenci so bili podvrženi različnim gospodarskim, socialnim in političnim priti-skom; državi so bili sumljivi že samo zato, ker so bili Slovenci, še zlasti tisti, ki so na koroškem plebiscitu leta 1920 glasovali za priključitev k Jugoslaviji. V letu 1934 je novi avtoritarni režim razpustil Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, po priključitvi Avstrije k nacistični Nemčiji marca 1938 pa se je položaj Slovencev še bistveno poslabšal.66 Slovenci na Madžarskem Do konca prve svetovne vojne so bili vsi Slovenci v ogrski polovici avstro-ogr- ske monarhije političnoupravno, gospodarsko in kulturno povezani; po njej so ti-sti, ki so bili naseljeni na delu območja ob reki Rabi (porabski Slovenci, sedež v Monoštru) živeli na Madžarskem, preostali pa v Jugoslaviji. Tudi na Madžarskem so bili Slovenci žrtev raznarodovalnih pritiskov. Po madžarski uradni teoriji so bili tamkajšnji Slovenci »vendskega« ali keltskega izvora in naj bi sicer sprejeli slovan-ski jezik, kulturo pa madžarsko. Po Trianonski pogodbi naj bi se v šolah na obmo-čjih narodnih manjšin nekateri predmeti poučevali v madžarščini, nekateri pa v njihovem maternem jeziku, a se to ni izvajalo; več kot 95 % učne snovi so namreč poučevali v madžarščini.67 65 Kacin Wohinz, Slovenci v Italiji, str. 510–551. ES 11, str. 227, geslo Slovenci (poglavje S. pod Italijo, Avstrijo in Madžarsko ter v diaspori). 66 Troha, Slovenci v Avstriji, str. 552–563. ES 11, str. 227–228, geslo Slovenci (poglavje S. pod Italijo, Avstrijo in Madžarsko ter v diaspori). 67 Troha, Slovenci na Madžarskem, 564–565. Na kazalo Na kazalo oseb 44 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 DRUGA SVETOVNA VOJNA NA SLOVENSKIH TLEH (1941–1945) VOJNA APRILA 1941 IN OKUPACIJA SLOVENIJE Medtem ko so bili koroški Slovenci v drugo svetovno vojno vključeni že od samega začetka in primorski Slovenci od vstopa Italije v vojno junija 1940, je Slo-vence v Jugoslaviji vojna zajela 6. aprila 1941, ko so nemške čete zgodaj zjutraj brez vojne napovedi prestopile jugoslovanske meje, nemška letala pa bombardirala Beograd in nekatera druga jugoslovanska mesta. Za Nemci so v Jugoslavijo začele prodirati tudi vojaške enote sosednjih držav. Jugoslovanska vojska, ki je bila na spopad slabo pripravljena in so jo slabila nacionalna nasprotja, je najprej skušala ubraniti meje, ko pa pri tem ni bila uspešna, se je začela neorganizirano umikati v notranjost države, v desetih dneh je popolnoma razpadla in 17. aprila kapitulirala, nekaj sto tisoč jugoslovanskih vojakov je moralo v vojno ujetništvo (večina sloven-skih vojnih ujetnikov je bila izpuščena do pomladi 1942). V Slovenijo je s severa in severozahoda prodirala nemška armada, z zahoda pa italijanska. Sprva sta se bojevali predvsem na mejnem območju, po prodoru nemške vojske iz Madžarske do Zagreba in razglasitvi Neodvisne države Hrvaške (NDH) 10. aprila sta prodrli v notranjost Slovenije in jo do 14. aprila v celoti zase-dli. Nemška in italijanska vojska sta na zasedenih ozemljih uvedli vojaško upravo; enako je storila tudi madžarska vojska, ki je 16. aprila prišla v Prekmurje. Voja-ška uprava je bila najdaljša na madžarskem zasedbenem območju, najkrajša pa na nemškem, kjer je nehala delovati še pred kapitulacijo jugoslovanske vojske. Značilnosti okupacije Razkosanje Vzrok razkosanja Jugoslavije so bili ozemeljski interesi Italije, Nemčije in Ma- džarske, ki so se pojavili v 19. stoletju. Države, ki so okupirale Jugoslavijo, se o razdelitvi njenega ozemlja niso dogovorile na kakšnih mednarodnih konferencah, o tem, kdo bo dobil kateri del, je odločil Hitler sam, deloma že 27. marca, dokonč-no pa 3. in 12. aprila. Po Hitlerjevem sklepu glede slovenskega ozemlja je Nemči-ja dobila slovensko Štajersko, Gorenjsko, severni del Dolenjske, Mežiško dolino, dravograjsko območje in severozahodni del Prekmurja (10.118,52 km2), Italiji je pripadla večina Notranjske (zahodni del je imela že od leta 1918) in Dolenjske ter Ljubljana (4550,66 km2), Madžarski pa večina Prekmurja (99,54 km2). Nemški okupator je zasedeno ozemlje razdelil v dve začasni pokrajinski uprav- ni enoti, na Spodnjo Štajersko s središčem v Mariboru in »zasedena območja Koroške in Kranjske« s središčem na Bledu. Madžarski okupator je Prekmurje v upravnem pogledu združil z bližnjima madžarskima velikima županijama: mur-skosoboški okraj je pridružil županiji Vas, dolnjelendavski pa županiji Zala. Samo Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 45 Italija je vse na novo ji dodeljeno slovensko ozemlje združila v eni upravni enoti – Ljubljanski pokrajini. Aneksija Vsi okupatorji so si prizadevali za čimprejšnjo trajno formalnopravno pri- ključitev zasedenih predelov k svoji državi, s čimer so grobo kršili mednarodno pravo, ki takšnih priključitev pred sklenitvijo mirovnih pogodb ne dovoljuje. Italijanski okupator je Ljubljansko pokrajino priključil Kraljevini Italiji že 3. maja 1942 s kraljevim ukazom, madžarski pa je svoje zasedeno ozemlje priklju-čil Madžarski 16. decembra 1941 z zakonom parlamenta. Nemški okupator je nameraval zasedena slovenska območja vključiti v nemški rajh 1. oktobra 1941, a je priključitev nekajkrat preložil68 (najprej na 1. november in nato še na 1. januar 1942), potem pa zaradi poslabšanja razmer tako na Gorenjskem kot na Spodnjem Štajerskem do formalne priključitve sploh ni prišlo, čeprav sta bili obe območji dejansko vključeni v nemški državni in pravni sistem; postopoma so bile odpravljene vse meje med zasedenimi slovenskimi predeli in nemškim rajhom (v nasprotju z ravnanjem italijanskega okupatorja, ki je Ljubljansko pokrajino formalno sicer vključil v Italijo, a je obdržal nekdanjo jugoslovan-sko-italijansko oz. rapalsko mejo), na okupiranih slovenskih območjih so bili vpeljani pravni predpisi, ki so veljali v Nemčiji in že prej priključeni Avstriji. Raznarodovanje Vsi trije okupatorji so nameravali slovenski narod uničiti kot etnično enoto (ni pa bilo načrtovano fizično uničenje njegovih pripadnikov v smislu nacistič-nega ravnanja z Judi in Romi), a so med njimi obstajale nekatere razlike glede časovnega roka (od nekaj let do nekaj desetletij) in načina. Najhitrejšo »smrt« so Slovencem namenili Nemci; njihov načrt raznarodovanja je vključeval množičen izgon Slovencev (izobražencev, vplivnih in narodno zavednih ljudi, priseljencev iz obdobja po 1914, obmejnega prebivalstva, rasno, politično in zdravstveno neustre-znih oseb z dednimi boleznimi), naseljevanje Nemcev na izpraznjena posestva in popolno ponemčenje preostalega slovenskega prebivalstva. Vseh načrtov ni bilo mogoče uresničiti, vendar je Nemcem do konca okupacije uspelo izseliti približno 10 % vsega slovenskega prebivalstva (okoli 7500 v Srbijo, okoli 10.000 na Hrvaško, največ, okoli 46.000 v Nemčijo, kjer so služili kot cenena delovna sila), kar je bil večji delež kot v vseh drugih evropskih državah. Podobne raznarodovalne ukre-pe je uporabljal tudi madžarski okupator. Izganjal je zavedne Slovence, posebej prosvetne delavce in duhovnike, priseljence iz obdobja po prvi svetovni vojni je odpeljal v koncentracijska taborišča, odpravil je slovensko šolstvo, le ponekod je dopustil prekmursko narečje z madžarskim pravopisom itd. Italijanski okupator je, vsaj sprva, s Slovenci ravnal mileje. Ohranil je slovenske kulturne in prosvetne 68 Zaradi čakanja na prihod novega pokrajinskega vodje Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei – NSDAP) in državnega namestnika za Koroško. Na kazalo Na kazalo oseb 46 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 ustanove, nižjo upravo in nepolitično kazensko sodstvo, italijanizacijo je skušal doseči počasneje in na manj okruten način: z dvojezičnostjo v upravi, s širjenjem italijanščine pri šolskem pouku, z uvajanjem različnih fašističnih pomožnih or-ganizacij, zlasti mladinskih. Po zaostritvi razmer spomladi 1942 je sicer načrtoval podobne ukrepe, kot so jih na svojem zasedbenem ozemlju izvajali Nemci, a je prej prišlo do kapitulacije Italije.69 Izkoriščanje človeških in gmotnih virov Med namene okupacije je sodilo tudi izrabljanje človeških in gmotnih zmo- gljivosti zasedenih območij za potrebe svoje države. Najugodnejše možnosti gle-de izrabe materialnih dobrin je imel nemški okupator, ki je dobil najrodovitnejša in gospodarsko najrazvitejša območja. Italijanski okupator je dobil velika gozdna bogastva Dolenjske in Notranjske, a je njegovo gospodarjenje z lesom oviral raz-mah partizanskega gibanja. Nemški okupator je zaradi velikih potreb po delovni sili organiziral javna dela in državno delovno službo ter pošiljal Slovence na delo tudi v avstrijske in nemške pokrajine, vendar je na slovenskem območju gradil nove industrijske in energetske obrate, ceste, železnice in stanovanjska naselja ter tako izboljšal življenjsko raven nekaterih skupin prebivalstva, česar za druga dva okupatorja ne bi mogli trditi. Nemški in madžarski okupator sta v zasedenih slo-venskih pokrajinah uvedla svoje vojno pravo in izvajala vpoklic v vojaško službo.70 Nasilje in njegove posledice Nasilje na zasedenih območjih je izviralo iz fašističnega in nacističnega značaja okupatorjev, ki so odpravili državljanske svoboščine in človekove pravice v svojih državah grobo kršili že pred tem, in iz dejstva, da prav vsaka okupacija pomeni določeno mero nasilja nad domačim prebivalstvom (še toliko bolj to velja za oku-pacijo, ki ima raznarodovalne namene), posebej kruti pa so bili ukrepi okupator-jev za zadušitev odporniških gibanj. Vendar je nemški okupator začel Slovence množično načrtno izseljevati še pred uporom, najkrutejše nasilje je izvedel že maja 1941, ko je samo iz Spodnje Štajerske odpeljal 583 bolnih in telesno onemoglih ljudi v uničevalni zavod Hartheim pri Linzu. Ob dušenju odpora so okupatorji (tako iz preventivnih kot maščevalnih razlogov) na zasedenem slovenskem oze-mlju uporabljali vse možne oblike nasilja: zapiranje, pošiljanje v koncentracijska taborišča, streljanje talcev, požiganje hiš in celotnih vasi, pomore prebivalcev v času svojih vojaških operacij itd.71 Svojo okupacijsko politiko je vedno bolj zao-stroval tudi italijanski okupator, ki je po zaostritvi razmer v Ljubljanski pokraji-ni začel zapiranje in interniranje prebivalstva, nato pa z uvedbo streljanja talcev 69 Ferenc, Okupacijski sistemi na Slovenskem 1941–1945, str. 5–22. Ferenc, Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, str. 31–32. 70 Ferenc, Okupacijski sistemi na Slovenskem 1941–1945, str. 5–22. Ferenc, Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, str. 31–32. 71 Ferenc, Okupacijski sistemi na Slovenskem 1941–1945, str. 5–22. Ferenc, Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, str. 31–32. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 47 in čistkami v obdobju italijanske poletne ofenzive leta 1942 celo prekašal nasilno nemško okupacijsko politiko.72 Okupacijska uprava na okupiranih slovenskih območjih Poveljstva okupatorskih vojsk so na zasedbenem ozemlju vzpostavila vojaško upravo, ki je trajala le do vzpostavitve civilne uprave. »Uresničevanje temeljnih namenov in ciljev okupacije na Slovenskem je bila predvsem naloga civilne upra-ve, ki je imela za to na voljo tudi svoje oborožene izvršilne organe, tj. policijo in orožništvo.«73 Nemška okupacijska uprava na slovenskem Štajerskem, Gorenjskem in v Meži-ški dolini Na nemškem zasedbenem območju je bilo obdobje vojaške uprave najkrajše. Hitler je namreč že 14. aprila za obe začasni pokrajinski upravni enoti imenoval šefa civilna uprave, in sicer za Spodnjo Štajersko dr. Siegfrieda Uiberreitherja, za Gorenjsko z Mežiško dolino (uradno se je imenovala »zasedena območja Koroške in Kranjske«) pa Franza Kutschero (16. decembra 1941 ga je zamenjal dr. Frie-drich Rainer, ki je že prej postal novi pokrajinski vodja NSDAP za Koroško); oba sta bila pokrajinska vodji nacistične stranke, prvi za Štajersko, drugi za Koroško. Neposredno sta bila podrejena Hitlerju, od katerega sta dobivala navodila za delo, sicer sta imela na svojem upravnem območju neomejeno oblast; njuna t. i. akcijska štaba, ki so ju sestavljali poverjeniki in pooblaščenci za posamezna upravna po-dročja, sta bila le posvetovalni oziroma izvršilni telesi, delovanje vojaških povelj-nikov v obeh upravnih enotah je bilo omejeno le na vojaško področje. Šefa civilnih uprav sta imela najprej svoja sedeža v Mariboru in na Bledu, pozneje v Gradcu in Celovcu (dr. Uiberreither od novembra 1941, dr. Rainer od januarja 1942). Za zagotavljanje reda in miru sta imela vodji civilne uprave na voljo nemško policijo; njeno vodstvo v Berlinu je na mesto poveljnikov tajne državne policije (gestapo74) in varnostne službe imenovalo častnika SS75 Otta Lurkerja in Fritza Volkenborna (zaradi dotedanjega vodenja obveščevalne službe na Slovenskem sta razpolagala z največ podatki za zasedena območja), ki sta bila pristojna tudi za kriminalistično policijo. Poleg teh vrst policije je obstajala še redarstvena policija za varovanje reda in miru, organizirana v obliki čet in bataljonov, ter orožništvo z okrožnimi oz. okrajnimi vodstvi in velikim številom orožniških postaj in postojank. Obe poli-cijski veji je usklajeval vodja SS in policije za 18. vojaško okrožje v Salzburgu; od 72 Godeša, Tominšek Čehulić, Fašistično nasilje nad Slovenci v času tuje zasedbe 1941–1945, str. 183–190. Tominšek Čehulić, Imenski seznam žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej, str. 161–174. 73 Ferenc, Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, str. 32. 74 Gestapo – Geheime Staatspolizei. 75 SS – Schutzstaffel (zaščitni vod), »politični vojaki« NSDAP; ustanovljen je bil leta 1915 kot Hitlerjeva elitna straža, pozneje pa je z razvojem nacizma prerasel v ogromno politično in vojaško silo, od 1929 do konca nacistične Nemčije v letu 1945 jo je vodil Heinrich Himmler. Na kazalo Na kazalo oseb 48 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 srede decembra 1941 do kapitulacije Nemčije v maju 1945 je bil na tem položaju policijski in SS-ovski general Erwin Rösener. Do upravnih sprememb je prišlo tudi na nižjih ravneh. Že od začetka okupacije slovenskih predelov so si nacisti prizadevali, da bi tamkajšnjo upravo še pred for-malno priključitvijo k rajhu izenačili z upravo v sosednjih avstrijskih pokrajinah, zato so dotedanje okraje, ki jih te pokrajine niso imele, skušali preoblikovati v okrož-ja, ohranili pa so nekdanje jugoslovanske občine, značilne tudi za avstrijske dežele. Nemške vojaške enote, nameščene v zasedenih slovenskih pokrajinah, so bile podrejene zalednemu 18. vojaškemu okrožju v Salzburgu. Po odhodu operativnih enot so nemško vojsko v teh pokrajinah sestavljale rekrutne, šolske enote, ki so jih po končanem urjenju napotili na fronto, in nekatere stalnejše enote (t. i. deželni strelci), namenjene predvsem varovanju industrijskih obratov in prometnih zvez. Nemci svojega pravosodnega sistema niso razširili na slovensko zasedbeno območje. Dolgo časa sodišč sploh ni bilo; vodji civilne uprave sta imela »poobla-ščenca za izvedbo pravovarstvenih ukrepov«, ta pa svoje poverjenike na sedežih nekdanjih jugoslovanskih sodišč, ki so bili pristojni le za nekatere civilnopravdne zadeve, kazenske zadeve je obravnavala varnostna policija. Za politične kazenske zadeve je bil na Spodnjem Štajerskem pristojen gestapo, na Gorenjskem in v Meži-ški dolini pa izredno sodišče – neke vrste policijska komisija za izrekanje smrtnih kazni. Za nepolitične kazenske zadeve so bila pozneje ustanovljena nova sodišča.76 Italijanska okupacijska uprava v Ljubljanski pokrajini Po razdelitvi Slovenije je Italiji po Hitlerjevem diktatu, v primerjavi s tistim, kar si je vzela Nemčija, pripadel manjši (polovico manj ozemlja) in revnejši del (večji del industrije in rudnih bogastev je bil v nemškem okupacijskem delu). Dobili so sicer slovensko glavno mesto Ljubljano (a brez zaledja na severu), del Notranjske (zaho-dni del Notranjske je prišel pod Italijo že po prvi svetovni vojni) in Dolenjsko (brez severnega dela, ki si ga je prisvojila Nemčija in ga priključila k Spodnji Štajerski). Iz teh območij je italijanski okupator izoblikoval t. i. Ljubljansko pokrajino (Provincia di Lubiana) z Ljubljano kot glavnim mestom. Ljubljanska pokrajina, edino okupi-rano območje, ki je imelo glavno mesto na območju današnje slovenske države, je obsegala okrog 4550 km2 ozemlja in po podatkih uradnega popisa prebivalstva z 31. julija 1941 imela 339.751 prebivalcev, od katerih je bilo 93,8 % Slovencev.77 Ljubljana, v kateri je živela več kot četrtina vseh prebivalcev Ljubljanske pokrajine (91.612), je postala kot glavno mesto ene same in najbolj »slovenske« upravne enote na okupiranem ozemlju, pa tudi zaradi milejšega ravnanja italijanskega okupatorja, središče slovenskega kulturnega življenja. Zaradi bistveno krutejšega odnosa nem-škega okupatorja do slovenskega prebivalstva je z območij pod nemško okupacijo 76 Ferenc, Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, str. 33–42. Ferenc, Okupacija slovenskega ozemlja, str. 582–583. 77 Slovencev je bilo 318.773, 13.580 je bilo Nemcev, 5.053 Hrvatov, 511 Srbov, 458 Italijanov in 1376 dru- gih. Glej Ferenc, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem, str. 275. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 49 do konca julija 1942 v Ljubljansko pokrajino pribežalo več kot 20.000 oseb.78 V Ljubljanski pokrajini oz. njenem glavnem mestu so se znašli tudi številni pobegli politiki in intelektualci; mnogi med njimi (vključno z dr. Albinom Šmajdom) so odločilno vplivali na pomembne politične in vojaške odločitve protikomunistične-ga tabora, ki so usodno zaznamovale medvojno dogajanje v slovenskem prostoru, zato bo Ljubljanski pokrajini v tej študiji namenjena posebna pozornost. Italijani zasedli Ljubljano, Razglas italijanske zasedbene oblasti, Slovenec, 14. 4. 1941, št. 86, str. 1 78 Ferenc, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno, 1, Razkosanje in aneksionizem, str. 274–275. Na kazalo Na kazalo oseb 50 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Enajstega aprila je italijanska vojska zasedla Ljubljano. Teden pozneje, 18. aprila 1941, je Mussolini za civilnega komisarja Ljubljanske pokrajine postavil »starega« fašista Emilia Graziolija,79 dotedanjega tajnika fašistične organizacije za Tržaško pokrajino.80 Do 3. maja, ko je bila s kraljevim ukazom Ljubljanska pokrajina for-malnopravno priključena k Italiji, je bil podrejen vrhovnemu vojaškemu povelj-stvu, nato je zasedel položaj visokega komisarja in bil prek notranjega ministrstva podrejen predsedstvu italijanske vlade (naloge visokih komisarjev na zasedenih ozemljih so bile določene z Mussolinijevim odlokom o upravni in sodni ureditvi na zasedenih ozemljih nekdanje Kraljevine Jugoslavije z dne 17. maja 1941). Visoki komisar, ki je imel ob sebi podprefekta, šefa kabineta in tolmača,81 je v svojem uradu ohranil enako organizacijsko sestavo, kot jo je imela v jugoslovanski dobi Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Sestavljalo ga je osem oddelkov (obči, upravni, kmetijski, prosvetni, tehnični, za socialno politiko in zdravstvo, finančni, za trgovino, obrt in industrijo), urad za nadzor cen, statistični urad, fi-nančna direkcija, pokrajinski prehranjevalni zavod in rudarsko glavarstvo; vse so vodili Slovenci, vendar je Grazioli v vsakega imenoval še svojega strokovnjaka, ki je bil Italijan. Cilji fašistične stranke in vojne razmere so zahtevali tudi ustanovitev novih uradov (za slovensko osebje, za izselitev domačih Nemcev, za izmenjavo valut, za selitev in kolonizacijo, za civilno motorizacijo, za protiletalsko zaščito, za zaplembo lastnine upornikov, ekonomski urad, pokrajinski podporni urad, in-špektorat bolnišnic), ki so jim načelovali izključno Italijani. Italijanski okupator je v nasprotju z nemškim večinoma upošteval predvojno upravno razdelitev zasedenega in Italiji priključenega ozemlja. Ohranil je okraje, čeprav jih Italija ni imela, a le tiste, katerih središča so bila v Ljubljanski pokrajini, območja preostalih (s središči na nemškem zasedbenem ozemlju) je priključil so-sednjim okrajem iz italijanskega zasedbenega območja; ohranil je tudi dotedanjo samostojnost mestne občine in je ni vključil v okraj. Tako je štela Ljubljanska po-krajina pet okrajev (Ljubljana, Logatec, Novo mesto, Črnomelj in Kočevje), v ka-terih so bili prejšnji jugoslovanski okrajni načelniki zamenjani z okrajnimi glavarji – civilnimi komisarji, ki so bili vsi Italijani in člani fašistične stranke. Ljubljansko mestno upravo82 je vodil slovenski župan dr. Juro Adlešič (od 2. junija 1942 Leon Rupnik), podžupan pa je bil Italijan. Ohranjene so bile tudi dotedanje občine, a je bila z razpustitvijo občinskih odborov odpravljena občinska samouprava; ob-činsko upravo so sprva vodili dotedanji župani ali na novo imenovani občinski komisarji, od januarja 1942 je župane imenoval visoki komisar sam.83 79 V fašistični organizaciji je deloval že od dvajsetih let 20. stoletja. 80 Junija 1943 ga je nasledil Giuseppe Lombrassa, njega pa avgusta 1943 Riccardo Moizo. 81 Prva dva sta bila Italijana, tolmač pa je bil predvojni ljubljanski trgovec in vohun Ivan Drufovka (z italijanskim imenom Giovanni Ruffini). 82 Podrobneje je predstavljena v: Šorn, Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno, str. 67–68. 83 Ferenc, Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, str. 43–46. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 51 Za javni red in mir je v začetku, tako kot je v navadi v normalnih razmerah, skr- bela civilna uprava s svojimi oboroženimi oddelki – policijo in orožništvom, veči-na vojaških enot pa naj bi odšla na fronte, predvsem v Severno Afriko in Sovjetsko zvezo. Visoki komisar je imel v tem času na voljo štiri vrste oboroženih oddelkov: policijo, orožništvo (karabinjerje), finančno stražo in obmejno milico. Temeljna organa za vzdrževanje javnega reda in miru sta bila tako kot drugod po Italiji poli-cija in orožništvo – prva predvsem v mestih, drugo na podeželju. S prvim junijem je začelo v Ljubljani delovati pokrajinsko policijsko ravnateljstvo (kvestura), ki ji je načeloval kvestor. Kvestura je imela na voljo uniformirane policiste (kvesturine) in agente javne varnosti v civilu, ki so bili od maja 1942 podrejeni neposredno voj-ski.84 Kvestura v Ljubljani je imela svoj sedež v starem policijskem poslopju na Pre-šernovi cesti. Na Ljubljansko pokrajino so bile med drugim razširjene tudi pristoj-nosti OVRE (Organizzazione per la Vigilanza e la Repressione dell’Antifascismo), italijanske politične policije za zatiranje protifašizma.85 Nekateri pripadniki protikomunističnega tabora so se pogajali z italijanskimi oblastmi za vzpostavitev lastne policije, ki bi sama vodila boj proti partizanom in OF in tako preprečila atentate na vidne protikomuniste in posledično omeji-la okupatorjeve represalije, a so Italijani privolili šele po atentatu na bana Marka Natlačena (13. 10. 1942). Tako je bila kot posebna policijska enota ustanovljena Ljubljanska varnostna straža86 (La guardia di sicurezza di Lubiana). Poveljeval ji je podpolkovnik Ernest Peterlin, podpiral jo je tudi Karel Novak. V vsem obdobju svojega delovanja je aretirala veliko število pripadnikov vseh političnih taborov, ki so bili podvrženi ostremu zasliševanju s pretepanjem in šikaniranjem (zaslišanja je vodil tudi Albin Šmajd), najbolj zloglasne pa so bile t. i. imenovane božične racije87 od 21. in 23. decembra 1942, med katerimi je bilo prijetih skoraj 600 pristašev OF, ki so bili odpeljani v t. i. Belgijsko kasarno. Takšno ravnanje je naletelo na števil-ne kritike, saj naj bi prizadelo tudi veliko povsem nedolžnih ljudi, poleg tega pa tudi poslabšalo odnose med slovensko inteligenco. Ljubljanska varnostna straža je delovala le kratek čas, do januarja 1943, ko se je preimenovala v formacijo prosto-voljne protikomunistične milice.88 V Ljubljanski pokrajini so tudi po okupaciji delovali tisti pravosodni organi kot že v Dravski banovini. Za določena kazniva dejanja proti državi in režimu so bila od oktobra 1941 pooblaščena vojaška sodišča, ki so delovala pri poveljstvih armad in teritorialnih obramb (za Ljubljansko pokrajino je bilo pristojno vojaško sodišče 2. armade na Sušaku). Takrat je prišlo tudi do končne razmejitve med italijanskimi vojaškimi sodišči in slovenskimi civilnimi sodišči v Ljubljanski pokrajini; prva so 84 Ferenc, Fašisti brez krinke, str. 51, 52, 63, 347. 85 Ferenc, Fašisti brez krinke, str. 52. 86 Imenovana tudi Mestna varnostna straža. 87 Podrobneje so predstavljene v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946, str. 65–69. 88 Griesser Pečar, Razdvojeni narod, str. 279. Mlakar, Začetki oboroženih oddelkov protirevolucionarne- ga tabora v Ljubljanski pokrajini, str. 657–660. Vodušek-Starič, Dosje Mačkovšek, str. 78. Na kazalo Na kazalo oseb 52 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 obravnavala politične kazenske zadeve, druga navadna kriminalna dejanja in civil-nopravdne zadeve. Zaradi velikega števila zaprtih v Ljubljanski pokrajini je bil no-vembra 1941 v Ljubljani ustanovljen poseben oddelek vojaškega sodišča 2. armade.89 V dokumentih Albina Šmajda se večkrat omenjajo zapori, predvsem tisti v Lju- bljani, zato bo slednjim tudi na tem mestu namenjene nekaj pozornosti.90 Itali-janske zasedbene oblasti so praviloma uporabile že obstoječe zgradbe policijskih in sodnih zaporov; osebje je ponekod ostalo slovensko, deloma so ga nadomestili Italijani. Sodni zapor v Ljubljani91 je bil v prostorih dotedanje »jetnišnice okrožne-ga sodišča«, ki je stala za sodiščem na Miklošičevi cesti. En trakt je dobila kvestura in je bil namenjen zapornikom v policijskem preiskovalnem postopku, del zgradbe pa je pripadel vojaškemu sodnemu zaporu, ki je začel delovati januarja 1943 in je imel lastno upravo. Sicer pa je imela italijanska vojska svoj zapor v Ljubljani že prej. Po nastanitvi v Ljubljani je garnizija Granatieri di Sardegna zasedla t. i. Bel-gijsko kasarno, vojašnico bivšega poveljstva Dravske divizijske oblasti z nekdanjim garnizijskim zaporom na Taboru. Ta zapor je bil sprva namenjen le vojaštvu, po-zneje pa vsem, ki so jih aretirale vojaške oblasti. Novembra 1942, ko je Ljubljanska (Mestna) varnostna straža, dobila pravico do policijske oblasti v Ljubljani, ji je bil dodeljen en trakt vojaškega zapora v Belgijski kasarni v samostojno upravo. Po-licijski zapor v Ljubljani so italijanske okupacijske oblasti nasledile od dotedanje uprave policije. Bil je na dveh lokacijah: v kletni etaži na sedežu kvesture na tedanji Bleiweisovi (pozneje Prešernovi) cesti je bil začasni zapor za obdobje zasliševanja, v Šentpetrski vojašnici pa je bil stalnejši zapor. Večji zapor v Ljubljani je imelo tudi poveljstvo črnih srajc,92 ki je leta 1942 v te namene preuredilo nekaj večjih prosto-rov v poslopju Srednje tehniške šole.93 Nekaj besed je treba nameniti tudi prisotnosti italijanske vojske na slovenskem okupiranem ozemlju, ki nikakor ni bila zanemarljiva. Zaradi neugodnih političnih in vojaških razmer, povezanih z delovanjem partizanskega gibanja, je XI. armadni zbor namesto da bi odšel na velika bojišča, ostal v Ljubljanski pokrajini. XI. armadni zbor je bil podrejen poveljstvu 2. italijanske armade,94 ki se je od maja 1942 do maja 1943 imenovalo Višje poveljstvo oboroženih sil za Slovenijo in Dalmacijo (sedež je imelo na Sušaku, le v letu 1941 nekaj mesecev v Karlovcu). Poveljstvo XI. armadnega zbora se je 13. aprila 1941 nastanilo na Vrhniki, od 1. maja do 14. julija 1941 je imelo sedež v Ljubljani, nato do 5. oktobra 1941 v Planini pri Rakeku, od 11. marca 1942 do kapitulacije Italije pa ponovno v Ljubljani (v Kazini na današnjem Kongresnem 89 Ferenc, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem, str. 289–296. 90 Pregled zaporov v Ljubljanski pokrajini v času italijanske okupacije je podan v: Guštin, Za zapahi. 91 Osrednja sodna zapora v Ljubljanski pokrajini sta bila dva zapora okrožnih sodišč, v Ljubljani in Novem mestu. 92 Črne srajce ali črnosrajčniki je vzdevek, ki so ga dobili nacionalistični vojaški oddelki Squadre d‘Azione, ustanovljeni v Italiji leta 1919. Leta 1921 so se priključili fašistični stranki kot Prostovoljna milica za državno varnost (Milizia volontaria per la sicurezza nazionale). 93 Guštin, Za zapahi, str. 53–56. 94 Poveljniki 2. armade so bili Vittorio Ambrosio (1941), Mario Roatta (1942) in Mario Robotti (1943). Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 53 trgu 1). V letih 1941–1942 je bil njegov poveljnik general Mario Robotti, »eden naj-bolj ciničnih in krvoločnih italijanskih generalov v Jugoslaviji med drugo svetovno vojno«. Sredi decembra 1942, ko je postal poveljnik 2. armade na Sušaku, ga je v Lju-bljani nasledil general Gastone Gambara, »sicer vidnejši fašist, vendar manj ciničen« in »manj krvoločen« od svojega predhodnika«; Gambara je na tem položaju ostal do kapitulacije Italije. »Enajsti armadni zbor je bil operativna enota, usposobljen za bojevanje na velikih frontah. Zato so mu bile večinoma podrejene operativne enote, ki so jih, če so bile divizije ali po pomenu njim sorodne enote, imenovali tudi ‚velike enote‘ (grande unità – GU). Ker pa je moral armadni zbor v Ljubljanski pokrajini opravljati tudi zasedbene naloge, so mu za okrepitev dodajali tudi druge enote, ki jih ne bi mogli imeti za operativne, npr. graničarje, črne srajce, bataljone TM (mobilizi-rani teritorialci), nekatere tehnične enote itd.«95 Italijanska civilna uprava v Slovenskem primorju in Istri Del Slovencev je živel v Italiji že od leta 1866, ko je bilo po zmagi Italije v vojni z Avstrijo italijanski državi priključeno tudi s Slovenci naseljeno ozemlje z goratimi območji Rezije ter dolin Nadiže in Tera, imenovano Beneška Slovenija.96 Pod Ita-lijo je Beneška Slovenija upravno pripadala Videmski pokrajini.97 Po prvi svetovni vojni je Italija dobila še zahodno Slovenijo in celotno Istro, poimenovano Julijska krajina (Venezia Giulia),98 ki je pri Slovencih dobila ime Slovensko primorje in Istra. Januarja 1923 je italijanska vlada z namenom razbiti enotnost Slovencev de-želo razdelila na Tržaško (tržaški in postojnski okraj) in Istrsko ali Puljsko pokra-jino (koprski, poreški, puljski, lošinjski in volosko-opatijski okraj), večino Goriške (goriški, gradiški, tolminski, trbiški in idrijski okraj) pa je priključila k Videm-ski ali Furlanski pokrajini. Po priključitvi Reke je bila v letu 1924 ustanovljena še Kvarnerska ali Reška pokrajina, v letu 1927 pa je bila iz goriškega dela Videmske pokrajine (okraji Gorica, Gradišče ob Soči in Tolmin) izoblikovana Goriška po-krajina.99 Večina teh pokrajin je bila namenoma izoblikovana tako, da je imela vsaka od njih večino italijanskega prebivalstva, le pri Goriški pokrajini tega cilja nikakor ni bilo mogoče doseči. Med drugo svetovno vojno se italijanska civilna uprava v teh pokrajinah ni spremenila. Vodili so jih prefekti, nosilci italijanske državne uprave v pokrajinah, ki so bili izključno italijanske narodnosti in člani fašistične stranke. Že od leta 1927 med prefekturo in občino ni bilo drugih upravnih enot.100 V obdobju 1941–1943 so imeli prefekti sedeže v Gorici, Trstu, Pulju in na Reki. 95 Ferenc, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem, str. 309–311. 96 Zaradi etnične različnosti prebivalstva v času Beneške republike je s Slovenci poseljen del dobil ime Schiavonia Veneta, iz česar se je razvilo ime Slavia Veneta oz. po slovensko Beneška Slovenija ali po domače Benečija, prebivalci pa so bili poimenovani Beneški Slovenci. 97 Kacin Wohinz, Beneški Slovenci, str. 513. 98 Julijska krajina (Venezia Giulia) je bila ena od treh Benečij (poleg Venezie Euganee in Venezie Triden- tine je bila najvzhodnejša pokrajina Kraljevine Italije. 99 Ferenc, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem, str. 341. 100 Ferenc, Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, str. 47–48. Na kazalo Na kazalo oseb 54 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Za javni red in mir so skrbele kraljeve kvesture (Regia Questura) s svojimi obo- roženimi policisti in agenti javne varnosti. Načelovali so jim kvestorji, visoki poli-cijski uradniki, ki so bili podrejeni vodji italijanske policije v Rimu. Za varovanje javnega reda in miru na podeželju so v italijanski državi skrbeli orožniki ali kralje-vi karabinjerji (Carabinieri Reali – CC.RR). Njihovo glavno poveljstvo v Rimu je bilo na stopnji poveljstva armadnega zbora; sestavljale so ga tri divizije, vsaka od njih je imela dve brigadi, v vsaki pokrajini pa je bila karabinjerska skupina, sesta-vljena iz najmanj dveh čet. V boju proti slovenskim partizanom je imela v Julijski krajini najpomembnejšo vlogo Kraljeva vojska (Regio Esercito – RE). Vojno ministrstvo v Rimu je vodil sam Mussolini, ki je bil vrhovni poveljnik vseh vojskujočih se sil. Leta 1941 je imela italijanska kopenska vojska 21 armadnih zborov (16 teritorialnih in speci-alne: hitri, oklepni itd.) in 76 divizij (63 pehotnih, druge so bile alpinske, hitre in oklepne). Napad na Jugoslavijo je izvedla okrepljena 2. armada, v kateri sta bila dva teritorialna armadna zbora, V. iz Trsta in XI. iz Vidma pod poveljstvom Maria Robottija. Glede na to, da se je vojna z jugoslovansko kraljevo vojsko zelo hitro končala, sta oba armadna zbora ostala v bližini Julijske krajine; V. je imel povelj-stvo v Crikvenici, XI. pa na Vrhniki, v Planini in Ljubljani.101 Nemška okupacijska uprava v južni Sloveniji, Istri in Furlaniji po zlomu Italije Po kapitulaciji Italije je bila po Hitlerjevem ukazu na obsežnem ozemlju južne Slovenije, Istre, Furlanije in Hrvaškega primorja 10. septembra 1943 ustanovljena operacijska cona Jadransko primorje (Operationszone Adriatisches Küstenland). Ustanovitev te cone ni bila povezana z vojaškimi operacijami, ki so tedaj potekale daleč na jugu Italije, pač pa z aneksionističnimi težnjami, ki so jih izražali pred-vsem nacistični funkcionarji iz avstrijskih dežel. Nastala je zato, ker zaradi obsto-ja Mussolinijeve državice v severni Italiji Hitler teh predelov ni mogel priključiti Nemčiji. Operacijska cona Jadransko primorje je obsegala ljubljansko, tržaško, goriško, puljsko, reško in videmsko pokrajino ter Hrvaško primorje; meje pokrajine so ve-činoma ostale nespremenjene. Jadransko primorje je upravljal vrhovni komisar; na ta položaj je Hitler imenoval dotedanjega šefa civilne uprave za Gorenjsko dr. Friedricha Rainerja, ki si je svoj urad uredil v sodni palači v Trstu. Rainer je si-cer ohranil dotedanjo upravno ureditev, prefekte, ki jih je po 8. septembru 1943 imenovala Mussolinijeva vlada, pa je postopoma odstranil in zamenjal z novimi. Najprej, 20. septembra, je za načelnika pokrajinske uprave v Ljubljanski pokrajini imenoval dotedanjega ljubljanskega župana Leona Rupnika, ki edini ni imel naslo-va prefekt, temveč predsednik ali prezident. Od konca oktobra do začetka decem-bra 1943 je imenoval prefekte v Trstu, Gorici, na Reki, v Vidmu in Pulju. Rupnik in vsi tedaj nastavljeni prefekti so ostali na svojih položajih do konca aprila 1945. 101 Ferenc, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem, str. 342–351. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 55 Uprava v pokrajinah je večinoma delovala na enak način in z istim osebjem kot prej. O svojem delu so sicer poročali ministrstvom Mussolinijeve državice v sever-ni Italiji, čeprav ta ministrstva v coni Jadransko primorje niso imela nikakršnih pristojnosti. Prefekti so delovali po navodilih visokega komisarja, sicer pa so vodili upravo v svojih pokrajinah večinoma na enak način kot prej in lahko tudi z istim osebjem. Predsednik pokrajinske uprave za Ljubljansko pokrajino si je za svojega namestnika izbral dr. Josipa Hubada, za osebnega tajnika Reneja Podhorskega, za tajnika Janka Kregarja, za zasebnega tajnika Stanka Kocipra, šef sekretariata pa je bil Vladimir Suša. Urad Rupnikove pokrajinske uprave je imel 11 oddelkov (tri več kot prejšnji urad visokega komisarja); vodili so jih slovenski uradniki, od ka-terih jih je bila polovica zaposlena v uradu že v času italijanske okupacije. Poleg teh oddelkov sta delovala še urad za obnovo porušenih domov in vojaški urad. Prefekti so bili italijanske narodnosti, predsednik pokrajinske uprave pa Slovenec, zato jim je visoki komisar kot svoje zastopnike dodelil nemške svetovalce, ki naj bi zagotavljali, da bo delo v pokrajinah potekalo v skladu z njegovimi odredbami, imeli pa so tudi pravico do dajanja lastnih navodil in nasvetov. Nemški svetovalec v Ljubljani je postal najprej kamniški deželni svetnik dr. Hermann Doujak, a je moral položaj prepustiti policijskemu generalu Erwinu Rösenerju, medtem ko je postal Rupnikov »upravni svetovalec«. Tudi nemški svetovalci so imeli v svojih uradih oddelke za posamezne upravne panoge. Poroka Stanka Kocipra z Rupnikovo hčerko Ksenijo, januar 1945 Na kazalo Na kazalo oseb 56 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Zaradi slovenskega in hrvaškega narodnoosvobodilnega gibanja, ki je po ka- pitulaciji Italije na območju nove upravne tvorbe – operacijske cone Jadransko primorje vzpostavilo razsežno osvobojeno ozemlje, je bila dotedanja italijanska civilna uprava ponekod popolnoma uničena. Po veliki nemški vojaški ofenzivi na Dolenjskem in Notranjskem jeseni 1943, ki je v precejšnji meri razbila svobodna partizanska območja, si je nemški okupator prizadeval bodisi obnoviti prejšnjo italijansko upravno ureditev (v Julijski krajini) bodisi vzpostaviti svojo (v Lju-bljanski pokrajini). Predsednik pokrajinske uprave je pošiljal v okrajna središča svoje ljudi, da bi vzpostavili okrajna glavarstva. V Beli krajini, kjer je partizanom uspelo obdržati strnjeno svobodno partizansko ozemlje, to ni bilo mogoče, vzpo-stavljena pa so bila okrajna glavarstva v Ljubljani (za okolico), Logatcu, Novem mestu in Kočevju. Okrajni glavarji so si prizadevali obnoviti občinsko upravo vsaj v tistih občinah, kjer so bile nemške in domobranske postojanke.102 Nemška policija je bila v operacijski coni Jadransko primorje podobno organi- zirana kot v nekaterih drugih zasedenih deželah. Delila se je na dve temeljni veji: varnostno policijo in varnostno službo (Sicherheitspolizei und Sicherheitsdienst) ter redarstveno policijo (Ordnungspolizei), glavna instanca pa je bil Heinrich Himmler (od 1933 šef nemške policije in od 1943 notranji minister). Himmler je 13. septembra 1943 za višjega vodjo SS in policije v operacijski coni Jadransko primorje imenoval Odila Globočnika, ki je imel sedež v Trstu, prav tako kot visoki komisar Rainer. Vendar Himmler Globočniku ni podredil policije v vsej operacij-ski coni Jadransko primorje; v Ljubljanski pokrajini jo je podredil višjemu vodji SS in policije v 18. vojnem okrožju Erwinu Rösenerju.103 Ta je bil pred kapitulacijo Italije (od srede decembra 1941) višji vodja SS in policije v 18. vojnem okrožju v Salzburgu, a je imel svoj sedež na Bledu, od koder je laže vodil boj proti narodno-osvobodilnemu gibanju tako na Gorenjskem kot tudi na Štajerskem in Koroškem. Neposredno pred kapitulacijo Italije je tedanji nemški notranji minister Heinrich Himmler Rösenerju ukazal, naj se preseli v Ljubljano, potem pa ga je postavil tudi za svojega policijskega poverjenika za Ljubljansko pokrajino. Ob koncu septem-bra je Rösener sestavil svoj »operativni štab za uničevanje tolp«, ki je predstavljal vodstvo vsega boja proti narodnoosvobodilnemu gibanju na Štajerskem, Gorenj-skem, Koroškem, Dolenjskem in Notranjskem; njegova osnovna naloga je bila iskanje, zasledovanje in uničevanje partizanske vojske.104 V obdobju nemške okupacije je v Ljubljanski pokrajini delovala tudi slovenska policija. Od 22. septembra 1943 do konca vojne jo je vodil Lovro Hacin, načelnik ljubljanske policije od 1939 do aprila 1941. Italijani so ustanovili svojo kvesturo in Hacina odpustili. Čeprav formalno ni opravljal nobene službe, naj bi sodeloval s kvestorjem Ettorejem Messino v boju proti OF in partizanom. Po nemški za-sedbi Ljubljanske pokrajine naj bi se Hacin sam ponudil predsedniku pokrajinske 102 Ferenc, Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, str. 48–51. 103 Ferenc, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem, str. 414–415. 104 Ferenc, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem, str. 386–387. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 57 uprave Leonu Rupniku, da prevzame policijo, Rupnik pa ga je priporočil genera-lu Rösenerju kot »strastnega sovražnika komunizma« in »iskrenega občudovalca Nemčije«. Tako je bil Hacin 22. septembra 1943 imenovan za policijskega uprav-nika, ki je bil podrejen predsedniku pokrajinske uprave Leonu Rupniku in posre-dno višjemu vodji SS ter policije Erwinu Rösenerju, neposredno pa tudi nemški varnostni službi (SD) z državno tajno policijo (gestapo). Glede izvajanja javne varnosti in upravnih nalog (gasilstvo in protiletalska zaščita) je bil nadrejeni in nadzorni organ vseh enot Policijskega varnostnega zbora105 v Ljubljanski pokraji-ni.106 Hacinova policija je imela na voljo okoli 160 agentov in izpostave v Novem mestu, Kočevju, Ribnici, Velikih Laščah, Vrhniki, Logatcu in Cerknici. V njenem sklopu je kot poseben oddelek delovala tudi politična policija (ali politični odde-lek), ki je štela okrog 90 mož, predvsem študentov in članov akademskega kluba Straža, vodil pa jo je dr. Maks Loh, tudi član Straže. Vendar je bilo med Hacino-vimi možmi tudi nekaj pristašev OF, med njimi njegov namestnik dr. Vladimir Kante, ki pa je bil razkrit in februarja 1945 usmrčen. Decembra 1944 ali januarja 1945 je bila ustanovljena še posebna policijska enota za varovanje ljubljanskih zaporov, ki jo je vodil Jože Hlebec, pred kapitulacijo Italije poveljnik Gorenjskega četniškega odreda. Po Hacinovi izjavi naj bi bilo v zaporih slovenske policije (do januarja 1944 so bili policijski zapori v Šentpetrski vojašnici na Vrazovem trgu, nato so jih preselili v Prisilno delavnico na Poljanskem nasipu; gestapo naj bi uporabljal tudi celice v zgradbi sodišča107) zaprtih vsega skupaj okrog 6000 ljudi, vendar naj bi jih bilo po nekaterih podatkih še bistveno več. Zapornike so v zapo-ru mučili (po Hacinovi izjavi le tiste, ki kljub izjavam prič niso hoteli priznati oči-tanih jim dejanj), čeprav naj bi tako Rupnik kot škof Rožman temu nasprotovala. Na sodnem procesu po vojni je Hacin izjavil, da so takšno ukrepanje zahtevali Maks Loh in njegovi sodelavci s političnega oddelka, sicer pa naj bi bili pri muče-njih prisotni vsi agenti, ki so sodelovali pri preiskavi; mnogi med njimi naj bi se premoženjsko okoristili s podkupninami in ropanjem lastnine zaprtih. Številne zapornike so poslali v koncentracijska taborišča in na prisilno delo, osebe, ki niso bili komunisti, pa naj bi po Rupnikovem navodilu izpustili (če so prisegli, da ne bodo več politično delovali).108 Madžarska okupacijska uprava v Prekmurju Prekmurje so najprej zasedle nemške okupacijske sile in tam vzpostavi- le vojaško upravo. Šestnajstega aprila 1941 so ga izročili Madžarom, ki so imeli 105 Policijski varnostni zbor je bil ustanovljen 28. 10. 1943 z naredbo Šefa pokrajinske uprave v Ljubl- jani. Zadolžen je bil predvsem za odkrivanje pristašev OF, pri čemer je sodeloval s Slovenskim domobranstvom. 106 Poveljnik SD v Ljubljani je bil Hauptsturmführer Rudolf Schluifer, njemu pa je bil podrejen kriminal- ni tajnik Paul Duscha, ki je bil na policijski upravi nastavljen za zvezo z gestapom. 107 Po kapitulaciji Italije so novi policijski organi prevzeli dotedanje zapore, kolikor so obvladovali po- krajino. Zapor okrožnega sodišča v Ljubljani je imel še naprej sodne in policijske zapornike; slednji so bili pod nemško upravo. (Guštin, Za zapahi, str. 59–61.) 108 Griesser Pečar, Razdvojeni narod, str. 280–288. Na kazalo Na kazalo oseb 58 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Prekmurje pod vojaško upravo do 15. avgusta 1941. Madžarski okupator je pri razdelitvi Slovenije dobil najmanjši del – Prekmurje oziroma dva dotedanja jugo-slovanska okraja Murska Sobota in Dolnja Lendava. Po zgledu upravne ureditve iz obdobja pred letom 1919 so okraj Murska Sobota vključili v Železno županijo (Vas megye), okraj Dolnja Lendava pa v županijo Zala (Zala megye). Okraja sta se de-lila na občine – notariate. Po uvedbi civilne uprave sta bila imenovana madžarska okrajna glavarja.109 DELOVANJE SLOVENSKIH MEŠČANSKIH STRANK MED OKUPACIJO Na ravnanje slovenskih t. i. meščanskih strank med okupacijo so vsekakor vpli- vali njihovi ideološki in politični pogledi, izoblikovani v letih pred začetkom druge svetovne vojne. Največja politična tabora, katoliški in liberalni, sta imela kritičen odnos do fašizma in nacizma. Za oba je bila značilna dvojnost pogledov. Liberalci, ki so podpirali jugoslovanski unitaristični in centralistični državni program, so sicer priznavali pomen fašizma za italijansko državno enotnost, a so odklanjali njegovo protislovensko politiko, nedemokratičnost in totalitarnost. Enako odklo-nilno so ocenjevali tudi nacizem. Prav zato so v fašizmu, in po nastopu Hitlerja tudi v nacizmu, videli potencialno grožnjo mednarodnemu miru. V najmočnejši slovenski katoliški stranki je prevladovalo izenačevanje fašizma in nacizma s ko-munizmom; vsem trem naj bi bilo namreč skupno nasprotovanje temeljnim resni-cam in etičnim osnovam krščanstva, prisilna politična in socialna politika, težnja po vzgoji »kolektivističnega človeka«. Vendar je vodilni del katoliškega tabora fa-šizem razumel kot idejo, ki je črpala iz katoliške idejne misli, in se je z njim delo-ma strinjal, vsaj kar se tiče pogledov na moralni dvig, odpravo razrednega boja, protiliberalizem, antisemitizem in uvedbo korporativne države. Podobne stične točke je imel tudi z nacizmom, le da se je z njim ostro razhajal glede večvredno-sti ene rase in je zavračal njegovo nasilno osvajalno politiko ter nenaklonjen od-nos do krščanskega verskega življenja. Kljub temu naj bi največje zlo predstavljala »brezbožni komunizem in boljševizem«, zato naj bi se bilo treba v prvi vrsti boriti predvsem proti njima.110 SLS, njeno povezovanje z različnimi katoliškimi skupinami in drugimi meščanskimi strankami V zadnjem letu pred izbruhom druge svetovne vojne na slovenskih tleh je bil, kljub nekaterim notranjim nesoglasjem v stranki,111 dr. Anton Korošec še vedno njen nesporni voditelj. Po njegovi smrti (14. december 1940) ga je nasledil dr. 109 Ferenc, Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, str. 47. 110 Perovšek, Odnos političnih strank in skupin do fašizma in nacizma pred drugo svetovno vojno, str. 105–108. 111 Predstavljena so v poglavju o slovenskih političnih strankah v obdobju med obema vojnama. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 59 Franc Kulovec, ki je v stranki opravljal številne pomembne funkcije, med drugim pa je bil tudi večkratni poslanec Narodne skupščine Kraljevine Jugoslavije in mi-nister v različnih jugoslovanskih vladah pred okupacijo. Vendar je Kulovec že 6. aprila 1941, med bombardiranjem Beograda, izgubil življenje. Njegov naslednik naj bi postal dr. Miha Krek, eden najpomembnejših članov SLS in minister v za-dnjih dveh jugoslovanskih vladah pred okupacijo, vendar se je v začetku vojne z jugoslovansko vlado umaknil v emigracijo. Tako je v domovini vodilno vlogo pre-vzel dr. Marko Natlačen, od srede tridesetih let ban Dravske banovine. Natlačen, ki je sicer sodil v ožji krog strankarskih veljakov, je zaradi svoje banske funkcije na neki način »simboliziral bivši režim«, vendar naj ne bi nastopal kot »tvorec in oblikovalec« njegove politike, bil naj bi »le izvrševalec, član stranke, ki je vestno, učinkovito in predano opravil svoje delo«.112 Narodni svet za Slovenijo Že takoj po nemškem napadu je dal Natlačen pobudo za ustanovitev Naro- dnega sveta za Slovenijo in vanj povabil vse legalne slovenske stranke (SLS, JNS, Narodno radikalno stranko /NRS/, Samostojno demokratsko stranko /SDS/ in So-cialistično stranko Jugoslavije /SSJ/), zavrnjen pa je bil pristop KPS, češ da je bila v Kraljevini Jugoslaviji prepovedana. Ko je bila Slovenija z ustanovitvijo Neodvisne države Hrvaške (NDH) 10. aprila v Zagrebu ozemeljsko odrezana od preostalih delov Jugoslavije, sta se Narodni svet in ban, ki ga je vodil, razglasila za vrhov-no izvršno oblast na Slovenskem.113 Dan pozneje, 11. aprila, je italijanska vojska (posebni odred XI. italijanskega armadnega zbora) zasedla Ljubljano. Župan Juro Adlešič je Italijane pričakal pri cerkvi na Viču, ban Natlačen pa jih je pozdravil pred bansko palačo. Potem se je z dovoljenjem italijanskega generala s še tremi politiki, liberalcem Ivanom Pucljem in dvema iz katoliškega tabora, dr. Andrejem Gosarjem in duhovnikom Markom Kranjcem, podal v Celje, kjer so pri nemškem generalu želeli doseči, da bi nemške sile okupirale vse slovensko ozemlje, ki bi bilo tako združeno pod enim okupatorjem; obisk je bil neuspešen, saj se je Hitler že prej nepreklicno odločil za razkosanje Slovenije. Potem je Narodni svet v Ljubljani deloval še do 17. aprila, ko je moral oblast predati civilnemu komisarju Emiliu Grazioliju (kljub temu je nekaj časa še deloval v ilegali).114 Sosvet ali consulta S kraljevim ukazom z dne 3. maja je bil tisti del slovenskega ozemlja, ki so ga zasedle italijanske okupacijske sile, priključen h Kraljevini Italiji kot Ljubljanska pokrajina. Medtem ko je nemški okupator na Štajerskem in Gorenjskem takoj raz-pustil vse politične stranke in ni iskal stikov z nekdanjimi slovenskimi političnimi veljaki, je italijanski okupator Slovencem v Ljubljanski pokrajini dopustil kulturno 112 Gašparič, Delovanje v tridesetih letih, str. 66. 113 Ferenc, Okupacija slovenskega ozemlja, str. 581. 114 Mlakar, Slovenski »meščanski« politični tabor in okupacija, str. 601. Godeša, Dr. Andrej Gosar v času okupacije 1941–1945, str. 47–56. Na kazalo Na kazalo oseb 60 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 in delno upravno avtonomijo, pa tudi vojaška služba za njene prebivalce ni bila obvezna. Proti koncu maja je visoki komisar Ljubljanske pokrajine Emilio Grazi-oli imenoval sosvet oziroma konzulto (consulto), posvetovalni organ italijanskega civilnega upravnika v Ljubljanski pokrajini, ki je bil ustanovljen z Mussolinijevim odlokom 26. maja 1941. Vanj so bile vključene različne vidne osebe iz slovenskega javnega življenja, določene po korporativnem načelu.115 Seje sosveta so bile redke, njegovi člani so lahko le razpravljali, večinoma o gospodarskih vprašanjih, pravice do odločanja pa niso imeli. Zaradi poznejših italijanskih represalij proti civilnemu prebivalstvu sta že jeseni 1941 iz sosveta izstopila edina njegova člana iz političnih vrst, Marko Natlačen iz tabora SLS in Ivan Pucelj iz liberalnih krogov.116 Kljub s statutom zagotovljeni delni avtonomiji je Italija neposredno zatem, ko so bile meje z nemškimi zasedbenimi območji zakoličene, rajh pa je napadel Sov-jetsko zvezo in je bila s tem nemška pozornost odvrnjena, spremenila odnos do slovenstva v Ljubljanski pokrajini. Zasedbeno politiko, ki bi postopoma fašizirala in šele na dolgi rok poitalijančila prebivalstvo, je ob naraščajočem slovenskem od-porniškem gibanju zamenjala z vedno ostrejšo represijo. Nasilje je eskaliralo v času velike italijanske ofenzive poleti in jeseni 1942, ko so italijanske okupacijske oblasti med operacijami nad neoboroženim prebivalstvom izvajale hujše nasilje, kot so ga bili dotlej deležni Slovenci na nemškem okupacijskem območju Spodnje Štajerske in Gorenjske.117 Posledično so se vedno bolj zaostrovali tudi odnosi med domačimi ideološkimi nasprotniki. Pripadniki protikomunističnega tabora so imeli le dve možnosti: neke vrste sodelovanje z okupatorjem ali bojkot in upor. Večinoma so se odločili za prvo možnost. Sicer pa so nameravali počakati na razplet vojne na svetovnih bojiščih, skrbeti za to, da bi ga slovenski narod pričakal s čim manjšim številom žrtev, in se pripraviti za vključitev v oborožen spopad z okupatorjem ob primernem času, ko se bo, kakor so upali, vojna sreča obrnila v korist zahodnih zaveznikov.118 V ta namen so že kmalu po okupaciji začeli ustanavljati svoje lastne ilegalne voja-ške organizacije, imenovane legije. Vendar t. i. meščanske stranke niso nastopale enotno. Tako je SLS že maja 1941 ustanovila Slovensko legijo; vodili so jo njeni že 115 Sestavljali so ga: nekdanji ban in odvetnik dr. Marko Natlačen, politik in zemljiški posestnik Ivan Pucelj, rektor ljubljanske univerze msgr. Matija Slavič, podpredsednik združenja industrialcev Franc Heinrihar, generalni direktor Gospodarske banke in predsednik Združenja bank in zavarovalnic dr. Ivan Slokar, predsednik Obrtniške zbornice Karel Kavka, dr. inž. Milko Pirkmajer, generalni tajnik Kmetijske zbornice dr. Jože Lavrič, predsednik Trgovske zbornice Albin Smerkolj, predsednik Gos-podarske zbornice dr. Jože Basaj, predstavnik zaposlenih v trgovini Alojz Sitar, zastopnik bančnih uslužbencev dr. Vladimir Valenčič, predstavnik zaposlenih v industriji Rudolf Krušec in predstavnik zaposlenih v kmetijstvu Karel Rogina (Griesser Pečar, Razdvojeni narod, str. 74). 116 Mlakar, Slovenski »meščanski« politični tabor in okupacija, str. 601–603. Glej tudi: Godeša, Čas od- ločitev, str. 189–263; Godeša, Igor Rosina in vprašanje legalnosti ter kontinuitete v času okupacije 1941–1945, str. 95–113. 117 Godeša, Tominšek Čehulić, Fašistično nasilje nad Slovenci v času tuje zasedbe 1941–1945, str. 183–190. 118 V ta namen je SLS ustanovila Slovensko legijo, ki je zbirala in organizirala ljudi za poznejši oboroženi nastop proti okupatorju. Več o tem: Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje, str. 58–59. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 61 v predvojnem obdobju uveljavljeni politiki, kot npr. Rudolf Smersu, Albin Šmajd in Jože Sodja, Miloš Stare je urejal njeno glasilo Svobodna Slovenija, vojaške in tehnične zadeve pa so poverili nekdanjemu častniku jugoslovanske kraljeve vojske Ernestu Peterlinu.119 Vodja Slovenske legije Rudolf Smersu si je sicer prizadeval, da bi se v Slovensko legijo vključevali tudi liberalno misleči, v katerih je videl »na-ravne« zaveznike proti komunizmu, a brezuspešno. Liberalni voditelj Albert Kra-mer naj bi bil tej pobudi sicer naklonjen, vendar se je nekaj sokolskih voditeljev, ki se, v nasprotju z bolj levo usmerjenimi člani Sokola, niso hoteli vključiti v OF, avgusta 1941 odločilo ustanoviti samostojno ilegalno vojaško organizacijo liberal-nega tabora – Sokolsko legijo.120 Tretja, Narodna legija, je bila vojaška organiza-cija t. i. politične sredine. Oblikovala se je leta 1943 iz pripadnikov že junija 1941 ustanovljene organizacije Pobratim, ki so se jim pridružili še novi člani. Vanjo so se vključili pripadniki različnih političnih prepričanj, ki niso hoteli sodelovati v medstrankarskih bojih, med njimi tudi dva vidna predstavnika katoliškega tabora, Andrej Gosar in Jakob Šolar.121 Nasprotno pa je OF, v okviru katere je KP uspelo združiti različne skupine pre- bivalstva, pod vodstvom komunistov zahtevala takojšnjo oboroženo akcijo pro-ti okupatorjem (vsaj po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941) in pridobila precejšnjo podporo prebivalstva. Že avgusta 1941 so komunisti brez ve-dnosti zaveznikov v OF122 ustanovili Varnostno-obveščevalno službo (VOS) OF, namenjeno ne le boju proti okupatorjem, ampak tudi proti njihovim sodelavcem. Zgodnje obračunavanje z dejanskimi in domnevnimi političnimi nasprotniki je zoževalo možnosti širjenja partizanskega gibanja in povečevalo strah in odpor v nasprotnem taboru.123 Vodstvo SLS se je odzvalo tako, da je jeseni 1941 pripravilo ostro propagandno akcijo proti OF, češ da je njen glavni namen izvedba revolucije. Sredi februarja 1942 so se pri škofu Rožmanu sestali predstavniki predvojnih le-galnih političnih strank in se pogovarjali o skupnem nastopu proti komunistom in OF. V začetku aprila je Lambert Ehrlich italijanskim oblastem poslal spomenico, v kateri jim je očital, da preganjajo poštene demokratične Slovence, popuščajo pa komunistom, in zahteval dovoljenje za ustanovitev oborožene narodne straže, ki bo Slovencem omogočala samoobrambo pred komunisti.124 Slovenska zaveza Naraščajoča moč OF je povzročila, da so bila v krogih meščanskih protikomu- nističnih strank za nekaj časa pozabljena celo nasprotja med dvema tradicionalno sprtima taboroma – liberalnim in katoliškim.125 Spomladi 1942 se je namreč SLS 119 ES 11, str. 410, geslo Slovenska legija. 120 Griesser Pečar, Razdvojeni narod, str. 205–206. ES 12, str. 44, geslo Sokolska legija. 121 Griesser Pečar, Razdvojeni narod, str. 206–207. 122 Več o tem v poglavju Narodnoosvobodilno gibanje pod vodstvom Komunistične partije. 123 ES 11, geslo Slovenci, str. 234. 124 ES 11, geslo Slovenska ljudska stranka, str. 413–414. 125 Združevanje znotraj liberalnega tabora bo opisano v naslednjem poglavju. Na kazalo Na kazalo oseb 62 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 z liberalci in socialisti povezala v Slovensko zavezo (tudi Vseslovenska zaveza ali Slovenska zaveza za narodno osvoboditev), neke vrste politični forum, ki naj bi pomenil protiutež OF. Tako kot že prej OF se je tudi SZ razglasila za legitimno predstavnico slovenskega naroda. Njen namen je bil doseči narodno enotnost, usmerjati in nadzirati vse javno delovanje ter pripraviti vse potrebno za osvobo-ditev in prevzem oblasti. Kot edino zakonito oblast je priznavala jugoslovanske-ga kralja in vlado, kot edino zakonito vojaško silo pa jugoslovansko vojsko pod vodstvom Dragoljuba Mihailovića. Njen program je vseboval združitev vseh Slo-vencev v Sloveniji, enakopravnem delu demokratične federativne gospodarsko in socialno preoblikovane Jugoslavije (možnost razširitve z Bolgarijo). Najvišji organ Slovenske zaveze je bil Izvršni odbor, ki so ga sestavljali Janko Mačkovšek (liberal-ci), Celestin Jelenc (socialisti) in Miloš Stare (SLS), vendar naj bi imela SLS v njem »odločujočo vlogo«.126 Slovenska zaveza naj bi sprva dopuščala tudi stike z OF, za kar naj bi se zavze- mala predvsem Andrej Gosar in Jakob Šolar, a sta povezavi obeh sprtih strani na-sprotovala tako vodilna skupina v SLS, ki se je zbirala okrog Marka Natlačena, kot vodstvo OF. Idejna nasprotja so bila prehuda, oboroženi spopadi med partizani in vaškimi stražami oziroma Prostovoljno protikomunistično milico (Milizia volon-taria anticomunista – MVAC)127 pa so jih še poglabljali. Poleti 1942 je Slovenska zaveza kljub nasprotovanju nekaterih njenih članov (predvsem iz liberalnih vrst) podprla delovanje vaških straž oz. MVAC. Vodstvo Zaveze je jugoslovanski vladi v London redno pošiljalo poročila o po- ložaju v domovini in številne razprave o mejnih vprašanjih in prihodnosti Slove-nije. Londonska vlada jo je sicer priznala kot vrhovnega političnega zastopnika Slovencev v domovini, a je odločno zahtevala, da se morajo vse slovenske orga-nizacije, ki se borijo proti okupatorju, za narodno osvoboditev strniti v enotno Jugoslovansko vojsko pod vrhovnim poveljstvom zakonitega zastopnika begunske vlade v Londonu Draže Mihailovića, vsakršna prizadevanja za ločitev slovenske-ga naroda od Jugoslavije pa so bila razglašena za izdajalska. V začetku leta 1943 so slovenski politiki v emigraciji pod vplivom spremenjene britanske politike, ki se je začela zavzemati za sporazum med Titom in Mihailovićem, začeli poziva-ti k ustavitvi bratomornega spopada. Spomladi je o tem začela premišljevati tudi 126 ES 11, str. 414, geslo Slovenska ljudska stranka. 127 Vaške straže so začele nastajati poleti 1942 zaradi pojavov revolucionarnega nasilja partizanske vojske in italijanskih represalij, ki so sledile partizanskim akcijam. Prve takšne straže so nastale na Not-ranjskem, potem so jih osnovali tudi v drugih predelih Ljubljanske pokrajine. Njihovo delovanje je podpirala in usmerjala SLS; italijanske oblasti so bile do vaških straž sprva nezaupljive, sčasoma pa so takšen način boja proti partizanom podprle. V začetku avgusta 1942 jih je general Mario Robotti, poveljnik italijanske vojske v Ljubljanski pokrajini, poimenoval Milizia volontaria anticomunista – MVAC (Prostovoljna protikomunistična milica), proti koncu leta pa so ustanovitev te milice potrdile še pristojne oblasti v Rimu. V odnosu do italijanskih oblasti MVAC ni imela nobene avtonomije; njene enote in postojanke so bile podrejene bližnjim poveljstvom italijanskih vojaških enot. (Mlakar, Vaške straže ter prostovoljna protikomunistična milica, str. 8–10; ES 14, str. 153–154, geslo Vaške straže; ES 7, str. 144–145, geslo MVAC.) Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 63 Slovenska zaveza. Narodni spravi so bili bolj naklonjeni liberalci, ki niso tako ostro nasprotovali OF kot večina katoliških krogov. Vodstvo SLS se je sicer zavedalo, da je OF pomembna politična sila, ki uživa podporo precejšnjega dela prebivalstva, ovirala pa so jih nepremostljiva ideološka nasprotja in strah, da jih bodo nekatere skupine katoliškega tabora (pripadniki t. i. Glavačeve skupine,128 stražarji, nekateri duhovniki in vse žrtve partizanskega nasilja) razglasile za izdajalce. Kljub temu je poleti 1943 prišlo do pogajanj, v katerih sta odigrala pomembno vlogo znanca iz študentskih let, pripadnik OF Lojze Ude in član vodstva SLS Albin Šmajd. Ob koncu avgusta je postalo jasno, da za obe strani sprejemljivega sporazuma ne bo mogoče doseči.129 V novih razmerah, ki so nastopile po kapitulaciji Italije, porazu vaških straž in četnikov pri Turjaku in Grčaricah ter izstopu liberalcev ter Karla Novaka iz Slo-venske zaveze je ta počasi razpadla. Protikomunistični odbor Po kapitulaciji Italije, v drugi polovici septembra 1943, je bil v Ljubljani usta- novljen Protikomunistični odbor, ki naj bi vodil celotno protipartizansko akcijo. Njegovi člani naj bi bili Andrej Križman, Jože Sodja, Ivan Paternost, Mirko Bitenc in Albin Šmajd (vsi iz krogov SLS), k sodelovanju pa naj bi bili vabljeni tudi drugi protikomunistično usmerjeni Slovenci. Najodmevnejša akcija tega odbora je bila protikomunistična »božična spomenica« Vrhovnemu komisarju operacijske cone Jadransko primorje, ki so jo 23. decembra 1943 objavili ljubljanski časopisi. Člani odbora so zbirali podpise med zaposlenimi v pokrajinski upravi, šolah, bankah, podjetjih, zavarovalnicah, cerkvenih ustanovah in drugod.130 Slovenski ljudski blok Do večjega povezovanja različnih protikomunističnih strank in skupin po ka- pitulaciji Italije je prišlo šele leta 1944, najprej le znotraj katoliškega tabora. Pred- stavniki SLS, katoliške sredine (Gosarjeve skupine), Straže in Katoliške akcije (KA) so se 21. junija dogovorili o ustanovitvi skupnega političnega foruma, Slovenskega ljudskega bloka (SLB). Za SLS sta sporazum podpisala prof. Mirko Bitenc in Ru- dolf Smersu, za katoliško sredino dr. Andrej Gosar in prof. Jakob Šolar, dr. Ludvik Leskovar in Pavel Verbic za Stražo, za Katoliško akcijo pa uradnik Jože Lekan. 128 Vodil jo je duhovnik Franc Glavač, eden od ideologov Katoliške akcije, urednik dnevnika Slovenec, prefekt v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano in član prekmurskega odbora SLS, ki je okrog sebe zbral skupino mladeničev, večinoma študentov. Zastopali so izrazito protikomunistična stališča in niso nastopali le proti OF, temveč tudi proti vsem drugim, ki so ji premalo radikalno nasprotovali. Glavačeva skupina sicer ni bila številna, a dokaj vplivna; nekateri njeni člani so v času nemške okupa-cije zasedli pomembne položaje v policiji, obveščevalnih službah in pokrajinski upravi. (Griesser Pe-čar, Razdvojeni narod, str. 325–327.) 129 Godeša, Poskusi pomiritve med sovražnima taboroma, str. 680–683; ES 11, str. 414, geslo Slovenska ljudska stranka; Vodušek Starič, Dosje Mačkovšek, str. 76; ES 12, str. 15, geslo Slovenska zaveza; ES 6, str. 166–167, geslo Liberalizem. 130 Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1945–1946; Biografije: Jože Sodja, Andrej Križman, Ivan Paternost, Mirko Bitenc. Na kazalo Na kazalo oseb 64 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Poleg naštetih sta sporazum podpisala še škofov predstavnik, prof. teologije dr. Franc Lukman, in delegat iz Štajerske duhovnik Jože Krošl. Dogovorili so se, da bodo prenehali medsebojne napade in odslej delovali sporazumno.131 Ta pisni do-govor naj bi omogočil utrditev katoliškega političnega tabora in odpravil nasprotja med uradno SLS in »opozicionalno skupino« stražarjev. Ustanovitev Slovenskega ljudskega bloka sta podprla tako škof Gregorij Rožman kot vodja Slovenske ljud-ske stranke v tujini dr. Miha Krek; začasno predsedstvo je prevzel škofov zastopnik dr. Franc Lukman.132 Vendar SLB ni postal tako pomemben politični dejavnik, kot so si želeli njego- vi ustanovitelji; ti naj bi namreč načrtovali, da bo novoustanovljeni organ postal »edini ilegalni predstavnik demokratskega protikomunističnega tabora«, da jim bo uspelo vanj pritegniti tudi liberalne skupine in da bo tako nadomestil po itali-janski kapitulaciji razpadlo Slovensko zavezo.133 Še preden spregovorimo o vzrokih za neuspeh SLB-ja, je treba nekoliko pred- staviti takratne razmere v skupinah, ki so ga ustanovile. Slovenska ljudska stranka SLS je bila tudi v času podpisa sporazuma o ustanovitvi Slovenskega ljudskega bloka še vedno daleč najštevilnejša katoliška politična skupina z delujočimi orga-nizacijami po vsej Ljubljanski pokrajini. Vendar je bilo takrat v Ljubljani le malo njenih političnih voditeljev; načelnik stranke dr. Miha Krek je bil takrat v Alžiri-ji, gospodarstvenik Ivan Avsenek, dolgoletni glavni urednik Slovenca Ivan Ahčin, primorski politik dr. Janko Kralj in duhovnik Jožef Godina so bili v Rimu, Franc Snoj in dr. Juraj (Jure) Koce sta bila v Londonu, dr. Franc Bajlec v Prekmurju, dr. Albin Šmajd je bil konfiniran v Salzburgu, Miloš Stare se je skrival v okolici Lju-bljane … Tako sta bila Mirko Bitenc in Rudolf Smersu med redkimi politiki SLS, ki so se takrat zadrževali v Ljubljani in bili tudi pripravljeni na ilegalno delovanje.134 Akademski klub Straža Ustanovljen je bil leta 1937. Njegov idejni in duhovni vodja je bil dr. Lambert Ehrlich, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, tudi cerkveni zastopnik pri Slo-venski dijaški zvezi, Akademski zvezi in Marijanski kongregaciji za akademike. Akademski klub Straža so sestavljali radikalno katoliško usmerjeni študenti lju-bljanske univerze, ki so se okrog prof. Ehrlicha zbirali že prej in so bili vključeni v različna katoliška društva; v letih 1934–1937 so izdajali list Straža v viharju,135 glasilo študentskega dela Katoliške akcije in cerkvenega društva Straža. Prizade-131 Griesser Pečar, Razdvojeni narod, str. 104; Grum, Slovenski ljudski blok in narodni odbor, str. 170–171. 132 Grum, Slovenski ljudski blok in narodni odbor, str. 171. 133 Grum, Slovenski ljudski blok in narodni odbor, str. 173. 134 Grum, Slovenski ljudski blok in narodni odbor, str. 172–173. 135 Po njem so se poimenovali stražarji. Včasih so uporabljali oznako »mladi intelektualci«, ki se pojavlja tudi v na tem mestu objavljenih dokumentih Albina Šmajda. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 65 vali so si za uveljavljanje katoliških načel v zasebnem in javnem življenju ter ostro nastopali proti marksizmu in boljševizmu; v nasprotju z drugo radikalno katoliško organizacijo, imenovano Mladci Kristusa Kralja (ta je najprej delovala na srednjih šolah, nato tudi na univerzi, vodil jo je gimnazijski profesor Ernest Tomec), ki je svojo dejavnost omejila na versko in socialno področje, naj bi se stražarji, kot elita katoliških izobražencev, aktivno vključevali tudi v politično življenje. Te razlike med mladci in stražarji so se kazale tudi v obdobju druge svetovne vojne. Medtem ko naj bi se mladci v oborožen protikomunistični boj vključili šele z nemško mobi-lizacijo jeseni 1943, so stražarji, kot odločni nasprotniki OF, vanj samoiniciativno vstopili že leto prej, kot pripadniki vaških straž in protikomunistične policije pod vodstvom italijanskega okupatorja. Stražarji so se sicer imeli za del SLS, a so večkrat nastopali kot povsem samo- stojna skupina. Njihovi pogledi na državni okvir, v katerem naj bi v prihodnosti živeli Slovenci, so bili drugačni od prevladujočega mnenja v stranki, zato je pogo-sto prihajalo do sporov. V nasprotju z večino vodilnih članov SLS, ki so, čeprav ne povsem zadovoljni s prvo Jugoslavijo, mesto Slovencev večinoma videli v okviru jugoslovanske države, si je duhovni vodja stražarjev Lambert Ehrlich zamislil Slo-venijo kot avtonomen del neke srednjeevropske državne tvorbe v prostoru med Baltskim, Jadranskim in Egejskim morjem. Stražarji so tudi po Ehrlichovi smrti v maju 1942 izražali zahtevo po vključitvi slovenskega ozemlja v okvir srednjee-vropske konfederacije, v kateri bi imela Slovenija povsem enakopraven položaj, obsegala naj bi tudi vso Koroško, vso Štajersko ter Trst kot gospodarsko središče.136 Stražarjem, med katerimi je bilo precej Štajercev, so bili naklonjeni štajerski politiki iz vrst SLS, med drugimi tudi član ožjega vodstva stranke Marko Kranjc. V času oblikovanja Slovenskega ljudskega bloka sta bila med vidnejšimi predstav-niki Straže prof. Pavel Verbic in dr. Ludvik Leskovar, nekateri njihovi vodilni člani so bili že ubiti (npr. France Casar), dr. Ciril Žebot pa se je jeseni 1943 umaknil v Rim.137 Katoliška akcija (KA) V delu ljubljanske škofije, ki je prešel pod italijansko oblast, je lahko Cerkev nemoteno delovala. Tudi KA je kot cerkvena organizacija, ki jo je priznavala tudi italijanska zakonodaja, lahko nadaljevala svoje delo laičnega apostolata. Kot orga-nizacija s pretežno mladim članstvom se je morala KA opredeliti do okupacijske oblasti, morebitnega odpora proti tej oblasti in do revolucionarnega delovanja KP v okviru OF. Ernest Tomec, ki je imel v vodstvu KA odločilno besedo, je vključe-vanju članov Zveze katoliških dijakov (mladcev) v oborožene protirevolucionarne oddelke nasprotoval iz več razlogov: po njegovem naj bi bilo delovno področje SKA na »ideološki fronti«, na območju »borbe za duše«, poleg tega pa bi – če bi 136 Godeša, Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno, str. 268–305, 335–354. 137 Pacek, Mladci in Stražarji med Scilo sodelovanja in Karibdo izključevanja, str. 150–188; Griesser Pečar, Razdvojeni narod, str. 207–208. ES 12, str. 335–336, gesla Straža, Stražarji, Straža v viharju. Na kazalo Na kazalo oseb 66 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 mladci odšli v oborožene enote – propagando med dijaki in študenti povsem v svoje roke prevzela KP. Odločitev o primernem trenutku za vključitev v oboroženi boj proti komunizmu in o njegovi moralni upravičenosti je Tomec prepustil slo-venskemu legalnemu političnemu vodstvu. Toda konflikti SKA z OF so bili neizogibni že zaradi ideoloških nasprotij. Mar- ca 1942 je pripadnik Varnostno-obveščevalne službe (VOS) OF umoril študenta Jaroslava Kiklja, v začetku 1943 pa so partizani na Mirni na Dolenjskem zakri-vili smrt člana dijaške KA Lojzeta Grozdeta. Kljub temu je vse do smrti Ernesta Tomca 26. aprila 1942 veljalo pravilo, da je iz dijaške organizacije KA izključen vsak, ki se vključi v oborožen boj proti OF. Tomčevo odločitev je spoštovalo tudi novo vodstvo dijaške KA; sredi 1942 ustanovljenim vaškim stražam so se lahko pridružili le kandidati za članstvo v organizaciji, sami člani pa ne. V oboroženi boj so se člani KA vključili šele po kapitulaciji Italije, ko so nemške okupacijske oblasti 29. novembra 1943 razglasile splošno mobilizacijo – vsak za vojsko sposo-ben moški med 18. in 35. letom je moral vstopiti v eno od vojaških organizacij: v Slovensko domobranstvo, obvezno delovno službo, nemško vojsko, Waffen-SS ali nemško policijo, organizacijo TODT138 ali pa novo italijansko vojsko. Večina se jih je odločila za vstop v Slovensko domobranstvo, ki se je na domačih tleh borilo proti komunistični revoluciji, v kateri so videli največjo grožnjo veri in kulturi slovenskega naroda.139 Po mnenju Janeza Gruma KA kot cerkvena organizacija »za laiški apostolat« dogovora o ustanovitvi Slovenskega ljudskega bloka zaradi njegove politične narave pravzaprav ne bi smela podpisati, njen predstavnik pa bi bil lahko prisoten le kot opazovalec.140 Katoliška sredina (Gosarjeva skupina) Katoliška sredina je bila med članicami SLB najmanj številna, saj naj bi po ne- katerih ocenah štela le okoli 40 sodelavcev. Andrej Gosar kot nekdanji poslanec SLS in minister za socialno politiko, profesor ljubljanske univerze, znan po delih o samoupravni solidarnosti in krščanskem socialnem nauku, je bil med vsemi podpisniki sporazuma najmočnejša politična osebnost. Izmed članov te skupi-ne je vsekakor treba omeniti vsaj še jezikoslovca in duhovnika Jakoba Šolarja.141 Vendar naj bi prav ta najmanjša skupinica oziroma točneje njen vodja povzročila razpad Slovenskega ljudskega bloka. Andrej Gosar, ki naj bi ga nekdanji vodi-telj SLS Franc Kulovec predvidel celo za svojega naslednika, a je moral položaj 138 Organizacija v službi nemških oboroženih sil, ki je imela nalogo izvajati velika, strateško pomembna infrastrukturna dela (ceste in železniške proge v zaledju ipd.); ime je dobila po nemškem nacističnem inženirju Fritzu Todtu. 139 Pacek, Pregled zgodovine Katoliške akcije na Slovenskem, str. 230–233. 140 Grum, Slovenski ljudski blok in narodni odbor, str. 173. 141 Janez Grum navaja še odvetnika in publicista Jakoba Mohoriča in mlajše starešine katoliških aka- demskih klubov Zarja in Danica, med njimi dr. Vladimirja (Lada) Ločniškarja, Janeza Gradišnika, Rudolfa Fajsa, Vinka Lipovca; ti naj bi se še kot študentje shajali pri Gosarju in razpravljali o socialnih in političnih vprašanjih. (Grum, Slovenski ljudski blok in narodni odbor, str. 171.) Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 67 prepustiti tedanjemu banu Natlačenu, je v letu 1944 znova postal dejavnik s pre-cejšnjo politično težo. Zaradi zavračanja sodelovanja z okupatorjem je veljal za neomadeževanega politika, medtem ko je SLS zaradi svojega drugačnega delo-vanja vsaj v očeh Britancev postajala »slaba firma«.142 Kot zaupanja vredna oseba iz katoliškega kroga, ki ne dela zgolj po diktatu stranke, je bil sprejemljiv za vse politične skupine zunaj OF (z izjemo SLS) in kot tak predviden za predsednika bodoče narodne vlade. Imel je tudi dobre povezave z Dražo Mihailovićem; ta ga je junija 1944 imenoval za predsednika Nacionalnega komiteja za Slovenijo. Od-bor je bil podrejen Centralnemu nacionalnemu komiteju Kraljevine Jugoslavije, ki je bil ustanovljen na t. i. svetosavskem kongresu ob koncu januarja 1944 v vasi Ba pri Gornjem Milanovcu, na katerem so se zbrali podporniki Mihailovića iz Srbije, Črne gore, Bosne, Hrvaške in Slovenije. Gosar je svoje imenovanje zadržal v strogi tajnosti. Tako je v Nacionalnem komiteju zastopal katoliški blok, ne da bi preostale člane tega bloka seznanil z obstojem Nacionalnega komiteja. Ko so ti izvedeli za obstoj Nacionalnega komiteja in Gosarjevo vlogo v njem, je blok razpadel.143 S tem je propadel tudi zadnji poskus, da bi se politične skupine zunaj OF sporazumele z njenim vodstvom, pri čemer naj bi prav Gosar imel pomembno vlogo; Konstantin (Kosta) Domazetović, politični opazovalec Draže Mihailovića v Sloveniji in sodelavec britanskih obveščevalnih služb,144 je Gosarja namreč ob-vestil, da bo v jugoslovanskem konfliktu Tito nedvomni zmagovalec, zaradi česar naj bi se takoj izvedle priprave za prehod domobrancev v ilegalo, čemur bi sledil upor proti okupatorju skupaj z zavezniki, nato pa pod pokroviteljstvom zahodnih zaveznikov še sporazum z OF. Pogajanja s SLS in drugimi političnimi skupina-mi so se sicer začela, vendar so nemške zasedbene oblasti, še preden je prišlo do končne odločitve, odkrile priprave na upor, kar je povzročilo Gosarjevo de-portacijo v Dachau sredi oktobra 1944.145 Konec oktobra je bil aretiran še njegov najtesnejši sodelavec Jakob Šolar, ki je bil decembra prav tako poslan v Dachau, s čimer je Gosarjeva skupina izgubila svoja najvplivnejša člana, v preostanku SLB pa je dobila vodilno vlogo stražarska skupina.146 142 Tega so se zavedali tudi nekateri slovenski emigrantski politiki, Izidor Cankar, Franc Snoj in Alojzij Kuhar, ki so skušali nastalo situacijo reševati tudi z zamenjavo vodstva SLS (Miho Kreka naj bi na čelu stranke zamenjal Jakob Šolar), čemur pa so nasprotovali Miha Krek in njegovi tedaj v Rimu živeči somišljeniki, Ivan Ahčin, Janko Kralj in Ciril Žebot. (Godeša, Dr. Andrej Gosar v času okupacije 1941–1945, str. 55.) 143 Po mnenju Janeza Gruma naj bi člani SLB iz vrst SLS za obstoj Nacionalnega komiteja in Gosarjevo vlogo v njem izvedeli nekako sredi oktobra; 15. novembra naj bi Mirko Bitenc, eden od podpisnikov sporazuma o SLB, verjetno v soglasju s Šmajdom, SLB štel za »razbit«, od 21. novembra dalje pa naj se ne bi več čutil zavezanega sklepom tega bloka. Kljub temu se je SLB v okrnjeni sestavi še sestajal; nje-gova zadnja seja je bila ob koncu decembra 1944, ko je bilo ugotovljeno, da SLB zaradi dogovarjanja vodstva SLS z liberalci (to bo predstavljeno v nadaljevanju besedila, ki govori o Narodnem odboru) obsega le še nekaj »združenih katoliških opozicionalnih skupin«. (Grum, Slovenski ljudski blok in narodni odbor, str. 175, 179.) 144 Takšne informacije naj bi prihajale tudi iz Švice, od Vladimirja Vauhnika. 145 Godeša, Dr. Andrej Gosar v času okupacije 1941–1945, str. 53–56. 146 Mlakar, Dileme protirevolucionarnega tabora v pričakovanju konca vojne, str. 762. Na kazalo Na kazalo oseb 68 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 K neuspehu katoliškega bloka je pripomogla tudi idejnopolitična neenotnost njegovih skupin in razlike v odnosu do okupatorja (Gosarjev in Šolarjev krog, na primer, je to sodelovanje zavračal, pripadniki Glavačeve skupine, stražarji, in mladci pa naj zaradi »fundamentalnega protikomunizma« s tem ne bi imeli težav).147 Po mnenju enega od pomembnejših članov protikomunističnega tabora Janeza Gruma je k neuspehu Slovenskega ljudskega bloka pripomoglo tudi dejstvo, da je – tako kot že prej Slovenska zaveza – namesto o idejnem poenotenju protikomunističnega ta-bora preveč premišljeval o povojni ureditvi Slovenije in pričakoval, »da bo komuni-stično revolucijo zlomila neka zunanja sila, najverjetneje Angleži in Amerikanci«.148 Narodni odbor za Slovenijo Idejo o oblikovanju začasnega slovenskega političnega vodstva iz vrst t. i. me- ščanskih strank so že v času obstoja SLB podpirali tako nekateri člani vodstva SLS kot nekateri vodilni liberalci (npr. Janko Mačkovšek), oktobra 1944, po prihodu iz konfinacije v Salzburgu, torej po 15. septembru 1944, pa je iniciativo za ponovno združevanje protikomunističnih strank v veliki meri prevzel Albin Šmajd.149 Ta naj bi sicer zastopal stališče, da mora priprave voditi SLS kot največja stranka (računal je na strankine organizacije v Ljubljanski pokrajini in tiste domobranske oficirje, ki so bili v obdobju vaških straž povezani s Slovensko legijo, predvsem na Ernesta Peterlina in Alberta Ilovarja), kot politične partnerje je hotel v odbor pritegniti tudi liberalce, pri čemer je najtesneje sodeloval z dr. Marjanom Zajcem, enim od voditeljev nekdanje JNS.150 Kočljiva točka pogovorov je bilo vprašanje, koliko mest v bodočem 13-članskem Narodnem odboru naj dobi posamezna stranka. Spora-zumeli so se, da jih sedem dobi SLS, pet liberalci in enega socialisti. Vzporedno z oblikovanjem narodnega odbora je nastajala tudi Narodna izjava, ki sicer nosi datum 29. oktober 1944, v spomin na veliko zborovanje na Kongre-snem trgu v Ljubljani ob nastanku Države Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) 29. oktobra 1918, dejansko je bila sprejeta šele v decembru 1944. Za dokončno obliko izjave sta se SLS in liberalna stranka JNS oz. SDS dogovorili v začetku decembra 1944. Izjava je vsebovala zahtevo po združitvi vsega slovenskega ozemlja v Zedi-njeno Slovenijo kot dela demokratične, federativne in v socialnem in gospodar-skem pogledu temeljito preurejene kraljevine Jugoslavije, ki bi vsem državljanom omogočala »človeka vredno življenje«; za uveljavljanje teh zahtev naj bi v času do nastopa »urejenih razmer« skrbel Narodni odbor kot začasna »vrhovna narodna oblast«, ki združuje v »svojih rokah pravice suverena in najvišje upravne oblasti«. Mišljeno je bilo, da bodo izjavo podpisali čim številnejši »zastopniki slovenskega 147 ES 11, str. 413, geslo Slovenska ljudska stranka. 148 Grum, Slovenski ljudski blok in narodni odbor, str. 173. 149 Po mnenju Janeza Gruma je bil Šmajd »glavni arhitekt« in tudi »glavni inženir« Narodnega odbora (Grum, Spomini na dr. Šmajda, str. 285). 150 Janez Grum, Slovenski ljudski blok in narodni odbor, str. 177–178. Delo Narodnega odbora je pod- robno predstavil tudi Janez A. Arnež v delu Slovenska ljudska stranka 1941–1945, predvsem na str. 224–235. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 69 javnega življenja«, ki so bili tudi navedeni kot njeni avtorji oz. vlagatelji. Podpi-sovanje izjave151 je trajalo od začetka decembra 1944 do februarja 1945, ko je bilo zbranih 290 podpisov, 250 so jih podpisali pripadniki SLS, 40 pa pristaši liberalcev. Izjava je bila razumljena kot sprejeta 20. decembra 1944, ko sta si do tedaj zbrane podpise izmenjala dr. Albin Šmajd in dr. Marjan Zajec.152 Albin Šmajd z očali v poznejših letih (verjetno iz vojnega časa) Člani Narodnega odbora so bili imenovani kmalu po novem letu 1945. Predsed- stvo naj bi bilo najprej ponujeno univerzitetnemu profesorju dr. Leonidu Pitamicu, strokovnjaku za državno pravo in nekdanjemu veleposlaniku v Washingtonu, nato pa upokojenemu gimnazijskemu ravnatelju Bogumilu Remcu; oba sta ponudbo zavrnila. Končno je položaj predsednika sprejel dr. Jože Basaj iz katoliškega tabora. Podpredsednik je bil socialist Celestin Jelenc,153 tajnika, ki naj bi v odboru imela enakovredno vlogo, sta postala predstavnika katoliške SLS in liberalne JNS (oz. SDS), Albin Šmajd in Marjan Zajec. Ti štirje naj bi sestavljali predsedstvo odbora, v katerem naj bi bili zastopani predstavniki vseh slovenskih pokrajin.154 Ustano-151 Izjava je bila predložena v podpis številnim pristašem protikomunističnih strank, dejavnim na raz- ličnih področjih javnega življenja (nekdanjim poslancem, županom, predstavnikom gospodarskih, prosvetnih in kulturnih ustanov ter organizacij itd.) tako v Ljubljanski pokrajini kot v drugih delih Slovenije. Po izjavi enega od zbiralcev podpisov Janeza Gruma naj za podpise ne bi prosili domob-ranskih oficirjev in duhovnikov, čeprav naj bi bilo narejenih tudi nekaj izjem; podpisal jo je tudi škof Rožman, in sicer s psevdonimom Andrejc. Iz varnostnih razlogov se izjava ni podpisovala s pravimi imeni. (Grum, Slovenski ljudski blok in Narodni odbor, str. 179–180.) 152 Povzeto po: Grum, Slovenski ljudski blok in narodni odbor, str. 177–180; Griesser Pečar, Razdvojeni narod, str. 105–108; Boris Mlakar, Dileme protirevolucionarnega tabora v pričakovanju konca vojne str. 761–762; Godeša, Kdor ni z nami, je proti nam, str. 319–322, 354–355. 153 Socialist Celestin Jelenc naj bi bil v odbor vključen na predlog liberalcev. (Grum, Slovenski ljudski blok in Narodni odbor, str. 179.) 154 Janez Grum navaja, da so bili poleg Basaja, Jelenca, Šmajda in Zajca člani odbora še Bogumil Remec, dr. Franc Bajlec (jeseni 1944 je prišel iz Prekmurja v Ljubljano), Ignacij Pevec in Marko Kranjc (od ap-rila 1945) iz katoliških vrst, iz liberalnih krogov pa inž. Ladislav Bevc, dr. Pavel Pestotnik in podjetnik Rudolf Žitnik, zastopnik Koroške dr. Franc Kolterer in zastopnik Primorske dr. Anton Kacin. (Grum, Slovenski ljudski blok in Narodni odbor, str. 179.) Na kazalo Na kazalo oseb 70 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 vitev Narodnega odbora kot začasnega političnega vodstva slovenskega protire-volucionarnega tabora je pomenila še zadnji poskus preprečitve komunističnega prevzema oblasti; njegov glavni cilj je bil namreč preprečiti Titovi vojski zasedbo Slovenije in doseči, da bi slovensko ozemlje zasedli zahodni zavezniki. Narodni odbor je prvič uradno zasedal 15. januarja 1945, potem se je v širši zasedbi sestal le še nekajkrat, glavnino dela je prevzelo njegovo predsedstvo; seje so bile sklicane v strogi tajnosti, potekale so zvečer ali ponoči, v pisarnah in zasebnih stanovanjih. V smislu priprav na konec vojne in prevzem oblasti (oziroma prepre-čitev prevzema oblasti komunistom) je odbor sprejel tri pomembne dokumente: o izvajanju oblasti na slovenskem ozemlju, o ustanovitvi Slovenske narodne voj-ske (SNV) in o ustanovitvi začasnega ljudskega predstavništva (parlamenta), ki bi oblikovalo narodno vlado. Glede na to, da je bila začasna vlada Demokratične federativne Jugoslavije, ustanovljena 7. marca 1945, mednarodno priznana, je Na-rodni odbor upravičenost sprejetih aktov utemeljeval z dejstvom, da je formalno-pravna podlaga za njegovo delovanje Narodna izjava, ki jo je podpisal precejšen del slovenskih narodnih poslancev iz predvojne dobe. Ustanovitev Slovenske narodne vojske je načrtovala že Slovenska zaveza v me- secih pred kapitulacijo Italije, tokratni načrt pa je predvideval združitev vseh pro-tipartizanskih oboroženih formacij: Slovenskega domobranstva, domobranstva na Primorskem in Gorenjskem, četniških odredov Jugoslovanske vojske v domovini ter pripadnikov Slovenske, Sokolske in Narodne legije. Sredi aprila 1945 je bil za njenega poveljnika imenovan general Ivan Prezelj (spomladi 1944 je prevzel vod-stvo Jugoslovanske vojske v domovini za Slovenijo), za njegovega namestnika pa Mirko Bitenc (komandant Slovenske legije, pozneje šolskega bataljona Slovenske-ga domobranstva v Ljubljani, od pomladi 1944 član ožjega vodstva v tem času obnovljenih četniških odredov, pristojen za vzhodno Slovenijo). Osnovani sta bili dve diviziji, Ljubljanska (za poveljnika je bil imenovan Franc Krener, poveljnik domobranskega organizacijskega štaba) in Gorska (poveljnik Milko Pirih, od po-letja 1944 poveljnik Gorenjskega četniškega odreda), ter dve četi, Primorska in Dravska. Vendar je SNV takrat obstajala zgolj »na papirju«. Slovensko domobran-stvo (vključeno naj bi bilo v Ljubljansko divizijo) je bilo sicer dobro organizirano in večinoma pripravljeno sodelovati z Narodnim odborom, a je bilo takrat še pod nemškim poveljstvom. Poleg tega se je Prezelj, še preden bi sploh lahko začel iz-vajati poveljniško funkcijo, umaknil na Primorsko, pozneje pa z drugimi četniki v Furlanijo. Tretjega maja 1945 je Narodni odbor v Ljubljani Franca Krenerja povi-šal v brigadnega generala in ga imenoval za poveljnika celotne SNV. Proti koncu aprila, ko je Nemčija izgubljala v vojni in se je Jugoslovanska ar- mada vedno bolj bližala slovenskemu ozemlju, je Narodni odbor stopil iz ilegale in skušal od okupacijskih oblasti prevzeti vsaj politično in vojaško, če že ne tudi državno oblast. Pred prihodom zahodnih zaveznikov so se člani Narodnega odbo-ra želeli čim prej znebiti Leona Rupnika kot nespornega kolaboranta, po možnosti Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 71 pa tudi nemške prisotnosti na slovenskem ozemlju. Rupnik se je 28. aprila ob pri-sotnosti škofa Rožmana z njimi sicer sestal, vendar s položaja šefa pokrajinske uprave takrat še ni hotel odstopiti, kakšen dan zatem se je s privoljenjem Nemcev, ki se vojaški oblasti niso bili pripravljeni odpovedati, celo oklical za poveljnika Slo-venskega domobranstva. V nasprotju s člani Narodnega odbora Rupnik namreč ni preveč verjel v prihod zahodnih zaveznikov na slovensko ozemlje, poleg tega se je zavedal, da bo v njihovih očeh veljal za kolaboranta; zato je sprva načrto-val zvezo s četniki in drugimi protipartizanskimi enotami, ki so se čez slovensko ozemlje umikale iz Jugoslavije, ko pa to ni uspelo, se je zavzemal za nadaljevanje domobranskega boja proti partizanom tudi po odhodu Nemcev. Tem načrtom se je odpovedal šele v prvih dneh maja, ko je podporo izgubil celo med domobran-skimi častniki.155 Narodni odbor je še vedno upal na pomoč zahodnih zaveznikov, zato se je, tudi po emigrantskih politikih, večkrat obrnil na Britance in jih pozval, naj čim prej zasedejo slovensko ozemlje in preprečijo zmago komunistov. Tretjega maja je Na-rodni odbor v sokolski dvorani na Taboru v Ljubljani sklical zasedanje »začasnega slovenskega narodnega predstavništva«, ki se ga je udeležilo 39 odposlancev, med katerimi so bili poslanci nekdanje jugoslovanske Narodne skupščine in najzvestej-ši strankarski pripadniki, prisotna pa sta bila tudi škof Rožman in novoimenovani poveljnik SNV Franc Krener. Narodni odbor je zbrane razglasil za »prvi slovenski parlament«. Ta je oznanil ustanovitev »narodne države Slovenije kot sestavnega dela demokratične federativne kraljevine Jugoslavije«, domobranske enote prei-menoval v SNV, ki naj bi kot sestavni del jugoslovanske kraljeve vojske skrbela za red in mir ter zavarovala slovenske meje, partizanske vojaške enote pa pozval k prenehanju sovražnosti. Narodni odbor je pripravil tudi osnutek dokumenta o ustanovitvi narodne vlade za Slovenijo, ki naj bi prisegla 4. maja, kar pa se ni zgo-dilo. Nemci so 5. maja civilno oblast sicer predali Narodnemu odboru, vojaško oblast pa so obdržali za čas, ko je bila njihova vojska še na slovenskem ozemlju; tako so se slovenski domobranci skupaj z Nemci in delom srbskih enot vse do za-dnjega dne vojne bojevali proti partizanskim vojaškim enotam. Načrti se torej niso izšli. Nemci so obdržali pomembne pristojnosti, zahodni zavezniki pa na številne prošnje slovenskih protikomunističnih politikov niso niti odgovorili. Članom Na-rodnega odbora ni preostalo nič drugega, kot da se umaknejo na Koroško, 9. maja pa je Ljubljano zasedla partizanska vojska.156 Liberalni tabor Zaradi protifašistične in protinacistične usmerjenosti ter jugoslovanskega naci- onalizma slovenskih liberalnih krogov, še posebej Primorcev, ki so pred fašističnim 155 Mlakar, Dileme protirevolucionarnega tabora v pričakovanju konca vojne, str. 762–763; Mlakar, Ge- neral Rupnik in Slovensko domobranstvo, str. 301–304; Mlakar, Protirevolucionarni tabor in konec vojne, str. 773–774; Griesser Pečar, Razdvojeni narod, str. 108–109, 320–321. 156 Mlakar, Protirevolucionarni tabor in konec vojne, str. 774–778. Na kazalo Na kazalo oseb 72 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 nasiljem že v dvajsetih in tridesetih letih pobegnili v Jugoslavijo, so nekateri že pred vojno sodelovali tako z obveščevalno službo prve Jugoslavije kot z britanski-mi obveščevalnimi službami. S slednjimi so se skušali povezovati še pozneje, tudi po emigrantski jugoslovanski vladi v Londonu, katere člani so bili tudi nekateri liberalni politiki, ki so v začetku vojne zapustili Jugoslavijo.157 Nekateri liberalni politiki so po začetku vojne emigrirali, tisti, ki so ostali v do- movini, pa so priznavali legitimnost londonske vlade in vojsko Draže Mihailovića, ki ga je predsednik jugoslovanske emigrantske vlade najprej razglasil za komandanta vseh oboroženih enot v Jugoslaviji, januarja 1942 pa imenoval za vojnega ministra. Del pripadnikov mlajšega rodu liberalcev je v želji po učinkovitem odporu proti okupatorju sprva dopuščal tudi povezovanje z OF, čeprav komunističnim idejam ni bil naklonjen. Dejansko pa so v OF vstopili le levo usmerjeni člani sokol-skega gibanja, posamezni liberalni politiki primorskega rodu in nekateri begunci iz Štajerske. Skupina Stara pravda, ki se je zbirala okrog Črtomirja Nagodeta,158 in Jugoslovanska ženska zveza159 sta bili v OF vključeni le nekaj mesecev, pogaja-nja za vstop Mladine JNS pa niso bila uspešna. Mladina JNS,160 ki se je leta 1941 157 Ilegalno protinacistično delovanje slovenskih liberalcev v povezavi z britanskimi obveščevalnimi službami v času pred drugo svetovno vojno na Slovenskem je podrobno predstavljeno v: Vodušek Starič, Liberalni patriotizem in intransingenca leta 1941, str. 59–76. 158 Črtomir Nagode, ljubljanski doktor geologije, je maja 1941 ustanovil skupino Stara in Nova Pravda (krajše Pravda). Zavzemala se je za osvoboditev vseh Slovencev izpod nemškega, italijanskega in ma-džarskega gospostva, za podporo Jugoslovanski vojski v domovini pod vodstvom Draže Mihailovića, za obnovitev jugoslovanske države, ki naj bi edina lahko zaščitila Slovence pred nevarnimi sosedi, dobiti pa bi morala povsem drugačno, socialno pravično družbeno ureditev. V zunanji politiki naj bi se Jugoslavija usmerila proti vzhodu – naslonila naj bi se na slovanske države, predvsem na Sovjetsko zvezo. Dejavnost Pravde je obsegala predvsem oblikovanje političnih stališč ter izdelavo različnih študij in referatov, med drugim o prihodnjih mejah, gospodarstvu, prometu ipd. Pravda sama ni imela veliko članov, je pa iskala povezave z drugimi političnimi skupinami, na primer s krščanskimi socialisti, komunisti in mladimi liberalci. Tako se je leta 1941 za nekaj časa vključila tudi v OF, a je bila, predvsem zaradi različnega odnosa do Mihailovića in Jugoslavije, leta 1942 izključena. Pomladi 1943 se je vključila v liberalno Napredno delovno skupnost, a je že poleti istega leta iz te skupnosti, ki se ji je zdela »preveč konservativno liberalna«, izstopila. (Več o tem: Jeraj, Melik, Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim, predvsem str. 22–35.) 159 Po nastanku prve jugoslovanske države, septembra 1919, so se številna ženska društva, ki so delovala na njenem ozemlju, povezala v Narodno žensko zvezo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v Jugoslovansko žensko zvezo (JŽZ). Zveza je bila v verskem in političnem pogledu nevtralna, združevala pa je okrog 300 samostojnih ženskih organizacij, ki so se zavzemale za ena-kopravno vlogo ženske v zasebnem in javnem življenju. Slovenska sekcija JŽZ je vključevala okrog 20 političnih, kulturnih, humanitarnih in športnih društev različnih političnih nazorov. Med članicami je bilo veliko liberalk, v tridesetih letih pa so dobile pomembno vlogo tudi socialistično usmerjene Angela Vode, Alojzija Štebi in Cirila Pleško Štebi. (Jeraj, Slovenska ženska društva med obema vojna-ma (1918–1941), str. 53–61.) 160 Mladina (Omladina) Jugoslovanske nacionalne stranke (OJNS), podmladek liberalno usmerjene JNS, ki je na območju Dravske banovine deloval od leta 1936, je v letu 1941 prevzel ime Nova Jugoslavija, s katerim je želel pokazati, da želi nastopati kot samostojna organizacija. Mladina JNS se namreč ni strinjala s pasivnim odnosom stare JNS do okupatorja. Vzdrževala je stike tako z Nagodetovo Pravdo kot z OF, a se vanjo zaradi preveč revolucionarnih ciljev ni nikoli vključila. Izdajala je glasilo Zarja svobode in bila januarja 1943 soustanoviteljica Napredne delovne skupnosti, iz katere pa je kmalu iz-stopila. Nekateri njeni člani so imeli stike s Sokolsko legijo in nato z domobranci. (Sirc, Med Hitlerjem in Titom, str. 57–58.) Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 73 preimenovala v Novo Jugoslavijo, s čimer je želela pokazati, da želi nastopati kot samostojna organizacija s svojimi stališči, je sicer odločno zavračala tako sode-lovanje v organih okupacijskih oblasti kot politično pasivnost, vendar se je kot zagovornica kontinuitete jugoslovanske države strinjala s tretjo izmed Temeljnih točk OF, v kateri je bilo zapisano: »Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov OF ne priznava razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega na-roda do samoodločbe.« Motil jo je tudi preveč revolucionaren značaj OF, ki ga je narekovalo njeno komunistično vodstvo, čeprav se je tudi sama zavzemala za politične in gospodarske spremembe. Zaradi razlik v odnosu do Jugoslavije in re-volucije sta se z OF razšli tudi Stara pravda in Jugoslovanska ženska zveza. Do dokončnega preloma med liberalnimi krogi in OF je prišlo pozimi 1941/1942, ko je postalo jasno, da sodelovanje med partizanskim gibanjem in Dražo Mihailo-vićem ne bo mogoče. Takrat so se nekateri sicer pridružili partizanom, več liberal-nih skupin – Nova Jugoslavija, JNS, del Samostojne demokratske stranke in Nago-detova Pravda pa so se povezale v Napredno delovno skupnost (NDS), ki naj bi bila nekakšno protiutež OF. Priznavala je legitimno jugoslovansko vodstvo v Londonu in Mihailovića kot njenega predstavnika, zagovarjala je federativno ureditev Jugosla-vije, pravične meje in se zavzemala za agrarno reformo, nacionalizacijo in socialne pravice. Vodil jo je odbor petorice, katerega člani so bili inž. Janko Mačkovšek (JNS), dr. Janko Koestl (Narodna radikalna stranka), dr. Krsto Cazafura (Samostojna de-mokratska stranka), Andrej Uršič (Nova Jugoslavija) in Metod Kumelj (Pravda), šir-še vodstvo – plenum – pa je bilo sestavljeno iz desetih članov.161 Spomladi 1942 so se liberalci vključili v Slovensko zavezo. Najpozneje v letu dni se je pokazalo, da sodelovanje med tradicionalno sprtimi strankami ni možno, da vanjo vključeni posamezniki delujejo le še v svojem imenu in ne kot zastopniki SZ, da so katoliške, liberalne in »levičarske« struje bolj ali manj »prisilni jopiči«, ki »tlačijo ljudi, ki bi se nekdaj res prištevali k liberalcem in klerikalcem, a danes nimajo nič več skupnega. Mnogi desničarji v napredni skupnosti so bližje desni-čarjem v katoliški skupnosti kot pa levim elementom v svoji lastni.«162 V takšnem vzdušju je poleti 1943 NDS izstopila iz SZ. K njeni odločitvi je posebej pripomoglo dejstvo, da »od klerikalcev nikakor ni mogla dobiti odgovora o sodelovanju neka-terih njihovih članov pri božičnih racijah leta 1942 in njihovem odnosu do vaških straž«.163 V zadnjih mesecih leta 1944 so predstavniki liberalnega tabora sodelovali še pri zadnjem poskusu meščanskih strank, da bi preprečile komunistični prevzem oblasti, pri oblikovanju Narodnega odbora. 161 Sirc, Med Hitlerjem in Titom, str. 80. 162 Sirc, Med Hitlerjem in Titom, str. 447 (priloga 3, Osnutek pisma Ljuba Sirca Kernu, september/okto- ber 1943). 163 Vodušek Starič, Dosje Mačkovšek, str. 76. Na kazalo Na kazalo oseb 74 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Sredina Ljubljanska sredina Oba nespravljivo sovražna tabora (revolucionarni pod vodstvom KP in proti- revolucionarni, zbran okoli največje katoliške stranke SLS ob sodelovanju večine liberalcev in socialistične stranke), ki sta svoja nasprotja sprva izražala predvsem z agitacijo in propagando, prej ali slej pa sta posegla tudi po nasilnem obračuna-vanju z nasprotnikom, sta skušala na svojo stran pritegniti čim večji del sloven-skega prebivalstva, še posebej političnih in drugih vplivnih osebnosti iz javnega življenja. Vendar je kljub vedno nasilnejšemu prepričevanju obeh strani precejšen del prebivalstva ostajal neopredeljen, četudi je na določenih področjih sodelo-val z enim ali drugim taborom; med njimi so bile tudi skupine, ki so se izrecno opredelile kot sredinske ali pa so izoblikovale samostojen program glede svojega ravnanja med okupacijo. K pridobivanju sredincev je najprej pristopilo vodstvo OF, ki je že poleti 1941 skušalo k sodelovanju pritegniti katoliško sredino, katere najpomembnejša predstavnika sta bila Andrej Gosar in Jakob Šolar. Gosar je sicer zavračal marksizem, zagovarjal pa je socializem na krščanski osnovi in je bil v začetnem obdobju italijanske okupacije kritičen do ravnanja bana Marka Natla-čena in njegovega kroga. Gosarjeve skupine se je oprijel naziv Združeni Slovenci, ker je izdala več dokumentov in letakov s takšnim podpisom. Skupina je zavrnila sodelovanje z OF zaradi po njenem mnenju prezgodnje odločitve za oborožen boj in vodilne vloge komunistov v njej. Pozneje se je vključila v delovanje proti-revolucionarnega tabora kot del Slovenske zaveze in priznavala avtoriteto Draže Mihailovića. Med deloma sredinske je vodstvo OF, vsaj v začetku okupacije, uvrščalo tudi nekatere posameznike in skupine iz liberalnega tabora, Mlado JNS oziroma Novo Jugoslavijo, v kateri sta imela pomembno vlogo primorska Slovenca Andrej Uršič in Branko Vrčon, Samostojno demokratsko stranko (SDS) in skupino Črtomir-ja Nagodeta. Tudi pri njih ni bila uspešna, saj so se za pristop k OF odločili le nekateri vidnejši člani SDS (npr. Darko Černej in Makso Šnuderl), Nagodetova skupina pa se je vključila le za kratek čas. Nepremagljivo oviro med OF in liberal-nimi skupinami je predstavljalo zavzemanje slednjih za kontinuiteto Jugoslavije, monarhije in Dražo Mihailovića.164 Primorska ali goriška sredina Na Primorskem, ki je bila že pred drugo svetovno vojno del italijanske države, je dogajanje v obdobju 1941–1945 v marsičem potekalo drugače kot na sloven-skem ozemlju, ki je bilo v obdobju med obema vojnama v Kraljevini Jugoslaviji. Drugačen državni in politični okvir je vplival na ravnanje tako liberalnega kot katoliškega tabora. Predstavniki obeh taborov (predvsem krščanskosocialistični duhovniki in laiki ter nekateri liberalci) so leta 1938 ustanovili ilegalni Narodni 164 Mlakar, Oblikovanje politične sredine (Ljubljanska sredina), str. 631. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 75 svet, ki je želel v prizadevanjih za skupen cilj – za priključitev Primorske Jugosla-viji – združiti vse temu naklonjene skupine. Ob umanjkanju posvetne inteligen-ce v času fašizma so imeli duhovniki še posebej pomembno narodnobuditeljsko vlogo; v ta namen so že leta 1920 ustanovili posebno stanovsko organizacijo slo-venskih primorskih rimskokatoliških duhovnikov Zbor svečenikov sv. Pavla, spo-mladi 1941 pa je v Gorici začel delovati t. i. Izvršni odbor Primorskih Slovencev in Hrvatov v Italiji, ki so ga sestavljali voditelji katoliškega tabora. Po okupaciji Slovenije in Jugoslavije so bili primorski liberalci večinoma dovzetni za sodelovanje z v Ljubljanski pokrajini delujočo OF (posebej na Tr-žaškem, na Goriškem se jih nekaj v OF ni vključilo). Manjši, konservativno usmerjeni del katoliškega tabora, ki se je zbiral okrog Janka Kralja, se je opredelil proti revoluciji, vstopil v Slovensko ljudsko stranko (SLS) in navezal stike s pro-tikomunističnimi politiki v Ljubljani; večja, krščanskosocialistično usmerjena skupina, pa je zagovarjala narodno enotnost in odklanjala oba skrajna tabora, revolucionarnega in protirevolucionarnega. Obsojala je delovanje vaških straž in domobranstva ter vsakršno sodelovanje z okupatorjem. Naklonjena je bila na-rodnoosvobodilnim prizadevanjem partizanske vojske in OF, motilo pa jo je nje-no komunistično vodstvo in zanikanje avtoritete Draže Mihailovića, saj je sama priznavala jugoslovansko vlado v Londonu in njene ministre. Zavzemala se je za priključitev Primorske k Jugoslaviji in upala na pomoč zahodnih zaveznikov. Delovala je večinoma na Goriškem in v manjši meri na Tržaškem, zato se o njej večkrat govori kot o goriški sredini. Med pomembne osebnosti te skupine sodijo med drugimi Ivo Juvančič, Anton Rutar in Virgilij Šček iz duhovniških vrst ter časnikar, publicist in šolnik Rado Bednařik; povezani so bili tudi z dolgoletnim voditeljem primorskih Slovencev Engelbertom Besednjakom, čeprav je ta ves čas vojne živel v Beogradu. Goriška sredina je vztrajala v svoji sredinski drži, čeprav so se vse strani trudi- le, da bi jo pridobile na svojo stran. Zato se je v burnem zgodovinskem dogajanju znašla sama proti vsem; začasno se je zbližala le z Gosarjevo skupino oziroma ljubljansko sredino. S svojo umirjeno sredinsko držo in spodbujanjem sporazu-mevanja med sprtimi Slovenci je v znatni meri pomagala preprečevati razmah državljanske vojne na Primorskem, čeprav so pozneje nekateri njeni pripadniki podprli četništvo (npr. Jože Kogej, Josip Rustja, Ernest Jazbec, Dušan Černe), a v manjši meri kot tisti goriški liberalci, ki se niso vključili v OF.165 165 Mlakar, Oblikovanje politične sredine (Primorska sredina), str. 631–632; Mlakar, Goriška sredina, str. 325–334; ES 16, str. 70, geslo Goriška sredina; Cenčič, Primorski krščanski socialci, edina prava sredina med NOB in revolucijo na Slovenskem, str. 331–346. Na kazalo Na kazalo oseb 76 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 NARODNOOSVOBODILNO GIBANJE POD VODSTVOM 166 KOMUNISTIČNE PARTIJE Osvobodilna fronta (OF) Medtem ko so se politični voditelji meščanskih strank, ki so ostali v domovini, nagibali k odlaganju odkritega upora in poskušali najti način sobivanja z okupa-torji, so komunisti in nekatere manjše politične skupine (levo usmerjeni narodni demokrati /sokoli/, krščanski socialisti), ki se že pred vojno niso strinjali s politi-ko meščanskih strank, razmišljali o organizaciji množičnega odporniškega giba-nja, v katerem bi poleg narodne osvoboditve dosegli tudi zmago nad domačimi političnimi nasprotniki. Ti so že 26. aprila 1941 ustanovili Protiimperialistično fronto, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija preimenovala v Osvobodilno fronto. Ustanovnega sestanka so se udeležili predstavniki slovenske komunistične partije (Boris Kidrič, Boris Ziherl, Anton Bebler), sokolov (Jože Rus), krščanskih socialistov (Tone Fajfar) in kulturnih delavcev (Ferdo Kozak, Franc Šturm, Josip Vidmar). OF, ki je pozvala Slovence k takojšnjemu oborožene-mu odporu proti okupatorjem, je od konca julija na podeželju začela organizirati partizanske čete, v mestih pa oborožene udarne skupine in si v nekaj mesecih pridobila precejšnjo naklonjenost prebivalstva. Deklarativni program OF, ime-novan Temeljne točke Osvobodilne fronte (nastajal do novembra 1941), ni pri-znaval razkosanja Slovenije in se je zavzemal za svobodno in združeno Slovenijo ter njeno pravico do samoodločbe; na prvo mesto je postavil neizprosen boj proti okupatorju v sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi narodi in poudarjal, da se bodo vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, reševala po vojni na demokratičen način; ob tem je treba povedati, da so bile želje po socialnih spremembah vidne tudi pri drugih skupinah (npr. pri krščanskih socialistih) in številnih pripadnikih narodnoosvobodilnega gibanja (NOG) ter nikakor niso bile značilne le za komuniste. Vendar pa so si komunisti prisvojili idejno in opera-tivno vodstvo organizacije ter nasprotovali vsakršnemu odporu proti okupatorju zunaj njenega okvira, s čimer so zaprli pot vsem politično drugače mislečim sku-pinam, kljub poudarjanju lojalnosti med vsemi skupinami, vključenimi v OF, pa so februarja 1943 izsilili t. i. Dolomitsko izjavo (sprejeta je bila v času, ko je bilo vodstvo OF v Polhograjskem hribovju), s katero so preostale ustanovne skupine OF tudi formalno priznale vodilno vlogo KPS v OF in se v prid popolne enotnosti odpovedale svoji posebni organiziranosti in s tem tudi bodočemu ustanavljanju lastnih političnih strank. V okviru OF so se že v vojnih letih oblikovali organi nove »ljudske« oblasti. Jeseni 1941 je OF ustanovila Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO), 166 Tukaj je le kratek oris razvoja in delovanja revolucionarnega tabora; predstavljeno je le tisto, kar je nujno za razumevanje ravnanja protikomunističnega tabora, iz katerega v pretežni meri izhajajo do-kumenti iz Šmajdovega arhiva. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 77 najvišji predstavniški organ slovenskega naroda, ki je imel podrejene (navadno terenske) odbore; njegov izvršilni organ je bil Izvršni odbor OF. Od 1. do 3. oktobra 1943 je OF v Kočevju sklicala zbor odposlancev slovenskega naroda, ki je izvolil 120-članski SNOO. Ta je, skladno s pravico naroda do samoodločbe, sklenil, da se svobodna Slovenija skupaj s Primorsko vključi v novo federativ-no Jugoslavijo, ki je nastajala od 1. zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) novembra 1942 v Bihaću. Na 2. zasedanju novembra 1943 v Jajcu se je AVNOJ razglasil za najvišje zakonodajno telo nove federativne Jugoslavije in ustanovil svojo vlado. Na zahtevo protifašističnih za-veznikov je spomladi 1944 prišlo do dogovora med avnojsko vlado in jugoslo-vansko kraljevo vlado v Londonu (sporazum Tito – Šubašić), s čimer je tudi slovenska OF postala mednarodno priznana oblast in politična sila.167 Varnostno-obveščevalna služba OF in Narodna zaščita Varnostno-obveščevalna služba OF V okviru OF je delovalo več množičnih organizacij, ki naj bi k delu pritegnile širše skupine ljudi, glede na njihove osebne okoliščine in interese (po spolu, po-klicu, generacijski pripadnosti, pa tudi želji delati le na humanitarnem področju). Tako so bile ustanovljene Delavska enotnost, Antifašistična ženska zveza, Zveza slovenske mladine in Slovenska narodna pomoč, poleg njih pa tudi dve oboroženi formaciji, Varnostno-obveščevalna služba OF in Narodna zaščita.168 Skupine v OF so slovenski partiji, ki je imela dolgoletne izkušnje v ilegalnem delovanju, že od vsega začetka priznavale vodstveno vlogo tako v partizanski vojski kot pri organiziranju mreže odporniških enot na terenu. Vodilno vlogo je KPS načrtno krepila z uveljavljanjem monopola na področjih, ki so ji bila posebej pomembna. Tehnična podpora ilegalnemu delu (partizanska tehnika) in z njo povezana propagandna dejavnost sta vsekakor sodili v njeno domeno, zelo zain-teresirana pa je bila tudi za nadzor nad varnostno in obveščevalno dejavnostjo. Tako je Centralni komite KPS avgusta 1941 ustanovil Varnostno-obveščevalno službo (VOS ali Vos) OF,169 ki je bila kljub dodatku v nazivu, da je to služba OF, neposredno vezana na partijsko vodstvo. Nadzorovale so jo samo partijske or-ganizacije, njeni vodilni kadri so bili komunisti.170 Njene naloge so bile zbiranje informacij o okupatorju in domačih političnih nasprotnikih ter izvajanje sabota-žnih in diverzantskih akcij. Jeseni 1941 je VOS OF začela vse bolj obračunavati z vsemi, ki so jih šteli za narodne izdajalce in nasprotnike OF. Na podlagi odloka SNOO o zaščiti slovenskega naroda in njegovega gibanja za osvoboditev in zdru-žitev iz septembra 1941, v katerem so bile določene smrtne kazni »za narodno 167 ES 11, str. 233–236, geslo Slovenci. 168 Mally, Slovenski odpor, str. 167. 169 Ustanovljena je bila kot Obveščevalno varnostna služba OF, maja 1942 pa se je preimenovala v Var- nostno-obveščevalno službo OF. 170 Deželak Barič, Komunistična partija Slovenije v obdobju okupacije, str. 617. Na kazalo Na kazalo oseb 78 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 izdajo, denunciantstvo in aktivno podporo okupatorju«, so pripadniki Vosa izva-jali tudi usmrtitve.171 Čeprav je VOS OF pravzaprav vodil Centralni komite KPS, »je v nekaterih primerih, zlasti pri odločitvah o usmrtitvah vidnejših osebnosti iz nasprotnikovega tabora, iskal tudi soglasje v izvršnem odboru OF«.172 VOS OF je vodil kolegij, od 10. februarja 1942 pa centralna komisija. Sprva je deloval le v Ljubljani. Spomladi 1942 se je začel širiti tudi v druge predele Lju-bljanske pokrajine, a je nadaljevanje širitve zavrla italijanska ofenziva. V začetku leta 1943 so začenjale delovati okrožne komisije, nastajala je širša mreža rajonskih ter terenskih obveščevalcev in varnostnih grup, do načrtnega organiziranja Vosa po drugih slovenskih pokrajinah pa je prišlo šele po odhodu centralne komisije iz Ljubljani pomladi 1943, vendar organizacije te službe povsod (npr. na Štajerskem in Koroškem) tudi pozneje ni uspelo vzpostaviti.173 Na prvem zasedanju Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS)174 19. februarja 1944 v Črnomlju je bil sprejet Odlok o ukinitvi Varnostno-obveščevalne službe z obrazložitvijo, da si SNOS prizadeva za vzpostavitev demokracije na vseh področjih javnega življenja in da narodni izdajalci vedno bolj izgubljajo podporo. Po ukinitvi Vosa je bila njegova dejavnost vključena v organizacijsko strukturo odseka za notranje zadeve pri predsedstvu SNOS.175 Narodna zaščita Poleg partizanske vojske je na slovenskem ozemlju delovala tudi vojaška for- macija OF – Narodna zaščita (NZ). Ustanovljena je bila oktobra 1941 v Ljubljani. Njene naloge so bile izvajanje sabotažnih akcij, mobilizacija partizanskih prosto-voljcev, zbiranje orožja ter obleke in organiziranje zaščite prebivalstva pred okupa-torskim nasiljem. Sprva je bila namenjena vzgoji novih partizanskih borcev in je predstavljala nekakšno vmesno obliko med delom v OF in partizanstvom. Junija 1943 je prenehala obstajati kot samostojna organizacija; njeni pripadniki so bili deloma vključeni v VOS, deloma so jih zaposlili na področju politično organiza-cijskega dela OF. V obdobju pred kapitulacijo Italije je bila NZ obnovljena, le da je bila zdaj njena naloga pripravljati aktiviste OF za vstop v partizansko vojsko po pričakovanem zlomu italijanskega fašizma. Marca 1944 je bila NZ znova reorga-nizirana; od tedaj do osvoboditve izpod okupatorja je delovala kot organ naro-dnoosvobodilnih odborov, hkrati pa je bila vključena v organizacijsko strukturo odseka za notranje zadeve pri predsedstvu SNOS. Prisotna naj bi bila po naseljih 171 Mally, Slovenski odpor, str. 121. 172 Deželak Barič, Komunistična partija Slovenije v obdobju okupacije, str. 617. 173 Mally, Slovenski odpor, str. 176. Glej tudi Tominšek Čehulić, Vloga varnostno-obveščevalnih organov partizanskega gibanja v partizanskem sodstvu, str. 216. 174 Na tem zasedanju se je SNOO preimenoval v SNOS. 175 Mally, Slovenski odpor, str. 180; Prvo zasedanje Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta: sklepi in odloki, str. 21. Glej tudi Tominšek Čehulić, Vloga varnostno-obveščevalnih organov partizanskega gibanja v partizanskem sodstvu, str. 217. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 79 osvobojenega ozemlja, kjer naj bi skrbela za red in odkrivala vojne zločince, skri-vače, dezerterje, obveščevalce protikomunističnega tabora in njihove sodelavce.176 Oddelek za zaščito naroda177 Josip Broz Tito je 13. maja 1944 v Drvarju ustanovil vsejugoslovansko službo za boj proti t. i. notranjemu sovražniku – Odeljenje za zaštitu naroda (OZNA). To področje, ki je vključevalo tudi obveščevalno in protiobveščevalno službo, ni bilo več delovna naloga organov za notranje zadeve, ampak je bilo vključeno v okvir narodne obrambe. Ozna je bila podrejena Titu kot vrhovnemu komandantu parti-zanske vojske in poverjeniku za obrambo pri NKOJ-u, načeloval pa ji je Aleksan-der Ranković; opredelil jo je kot organ državne varnosti, ki naj bi omogočil ohra-nitev nove oblasti v Jugoslaviji. Poleg osrednjega načelstva so bila ustanovljena načelstva tudi za posamezne jugoslovanske pokrajine (pozneje federalne enote). Ozna za Slovenijo je bila ustanovljena junija 1944, načelnik je postal Ivan Ma- ček. Do maja 1945 je bilo ustavljenih šest odsekov: za delo na zasedenem oze-mlju (obveščevalni), za delo na osvobojenem ozemlju (protiobveščevalni), za delo v partizanski vojski (protiobveščevalni, ob koncu vojne vključen v JA), odsek za kartoteko in statistiko, za komando baze 24 na Stražnjem vrhu, za protiobveščeval-no zaščito prometnih ustanov in naprav. Niže je bila Ozna organizirana po opera-tivnih območjih obeh slovenskih partizanskih korpusov (7. in 9.) in 4. operacijske cone, potem še po okrožjih in okrajih. Slovenska Ozna je prevzela obveščevalno mrežo Vosa oz. poznejšega odseka za notranje zadeve pri predsedstvu SNOS. Ustanovitev Ozne kot organa, podreje-nega in odgovornega le jugoslovanskemu centru, in njena pravica do zunajsodnih usmrtitev, je pomenila bistven odmik od demokratizacije narodnoosvobodilne-ga gibanja, ki naj bi jo omogočil odlok o ukinitvi varnostno-obveščevalne službe, sprejet na 1. zasedanju SNOS v Črnomlju februarja 1944, ter podreditev organov notranjih zadev (Odsek za notranje zadeve z okrožnimi izpostavami) in prisile (Narodna zaščita, Vojska državne varnosti /VDV/) SNOS in njegovemu predsed-stvu kot vrhovnima organoma ljudske oblasti v Sloveniji.178 Ozna je delovala tudi po vojni, do marca 1946, ko je bila ustanovljena Upra- va državne varnosti – UDV (bolj poznana pod kratico UDBA – Uprava državne bezbednosti).179 176 Mally, Slovenski odpor, str. 182–184. 177 Ponekod se pojavlja tudi ime Oddelek za zaščito ljudstva. 178 Dornik Šubelj, Ustanovitev oddelka za zaščito naroda za Slovenijo, predvsem str. 103–109. ES 8, str. 83–84, geslo Oddelek za zaščito ljudstva. 179 Delovanje Ozne v Julijski krajini s Trstom, tako v medvojnem kot povojnem obdobju, ki je posebej pomembno za razumevanje objavljenih dokumentov, je predstavljeno že v uvodni študiji Pravnik in politik dr. Albin Šmajd (1904–1946?) h knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1945–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 80 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Partizanska vojska Komunistična partija Jugoslavije (KPJ) je v aprilski vojni 1941 videla prilo- žnost, da se z obrambo države legalizira kot pomembna politična sila. Ker mno-gih komunističnih vojnih obveznikov oblasti niso želele vpoklicati v vojsko, so se številni pridružili prostovoljcem, ki so jih sicer organizirale tudi druge politične organizacije. Po nepričakovano hitrem zlomu jugoslovanske vojske se je jugoslo-vansko partijsko vodstvo odločilo za organiziranje oboroženega boja proti okupa-torjem v obliki »ljudske vstaje« pod vodstvom KP, v katerem je videlo priložnost za zamenjavo dotedanje vodilne sile v družbi; v tej vstaji bi lahko sodelovale le tiste meščanske stranke in skupine, ki bi se bile pripravljene podrediti komunističnemu vodstvu. Priprave na oborožen boj pa še niso bile zaključene, ko je prišlo do Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo in posledično do Stalinovega poziva vsem komuni-stom k takojšnjemu organiziranju partizanskih oddelkov za boj proti napadalcu.180 Centralni komite KPS je že na dan napada, 22. junija 1941, ustanovil Vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet (kmalu se je preimenovalo v Glavno povelj-stvo, maja 1943 v Glavni štab narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, marca 1945 pa v Glavni štab Jugoslovanske armade za Slovenijo), ki je predstavljalo vojaško vodstvo oborožene borbe slovenskega naroda proti oku-patorju; sestavljali so ga komandant Franc Leskošek - Luka, politkomisar Boris Kidrič (nasledil ga je Miha Marinko), namestnik komandanta dr. Aleš Bebler - Primož in člani Stane Žagar, Oskar Kovačič, Miloš Zidanšek, Dušan Podgornik ter dr. Marijan Brecelj. V času neposrednih priprav na vstajo sta Bebler in Le-skošek ob sodelovanju Edvarda Kardelja sestavila osnutek Partizanskega zakona, ki je urejal status pripadnikov prostovoljnih enot, njihove dolžnosti in pravice, prisego, organizacijsko strukturo in sankcije.181 Čeprav ga glavno poveljstvo ni nikoli objavilo, je ta »zakon« predstavljal prvi pravilnik o organizaciji in načelih partizanske vojske na Slovenskem.182 Partizanske oddelke naj bi sestavljali prosto-voljci – partizani, ki se želijo vse do končne zmage boriti za narodno osvoboditev in pravice delovnega ljudstva v povezavi »s slovenskimi ljudskimi množicami in 180 Guštin, Konceptualni razvoj partizanstva na Slovenskem v letu 1941, str. 113–116. 181 Trobec Mlakar, Partizanski zakon, Arhivalija meseca (februar 2012). 182 V zgodovinopisju je veljalo prepričanje, da je bil Partizanski zakon sprejet julija 1941 in da je od takrat veljal kot pravna podlaga za sodno ravnanje. Vendar je Makso Šnuderl (med vojno je deloval v okviru OF in njenih vodilnih organov ter bil med drugim soorganizator Prvega zbora slovenskih pravnikov oktobra 1943 in leta 1944 sodelavec pri pisanju odlokov organov nove ljudske oblasti) leta 1966 zatrdil, da partizanskega zakona ni izdal noben organ partizanskega gibanja in da je ostalo le pri osnutku treh avtorjev, s katerim niso bili seznanjeni pripravljavci predpisov, in ga zato ne moremo šteti med predpise (Šnuderl, str. 134); predstavljal naj bi le pravilnik o organizaciji in delovanju par-tizanskih enot, partizanskim enotam naj bi bil dostavljen šele oktobra 1941. (Škoro Babić, Arhivsko gradivo vojaških pravosodnih organov iz obdobja socialistične Jugoslavije: pregled in analiza stanja, str. 104–105. Glej tudi: Guštin, Konceptualni razvoj partizanstva na Slovenskem v letu 1941, str. 116 in Kladnik, Slovenska partizanska in domobranska vojska: od ustanovitve do konca druge svetovne vojne, str. 15–16.) Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 81 vsemi narodi, ki se bore proti fašističnim razbojnikom, naslanjajoč se operativno na vojaško akcijo Sovjetske zveze«. V partizansko vojsko naj bi se lahko vključil vsak, ne glede na politično in versko prepričanje ali nacionalno pripadnost, pogoji so bili le »moralna neomadeževanost«, priznavanje Partizanskega zakona in potr-ditev naborne komisije. Partizan naj bi bil iskren, potrpežljiv, hraber, iniciativen, požrtvovalen, lojalen tovarišem, odločen v borbi proti sovražniku, discipliniran, časten, ne bi smel sprejemati nobenih materialnih nagrad ali izvajati kakršnegakoli nasilja nad pripadniki svojega naroda, spoštovati bi moral verska čustva tovarišev, varovati tajnost in biti usmiljen do ranjenega sovražnika. Na čelu vsake partizan-ske enote (voda, čete, bataljona in brigade183) bi moral biti poleg poveljnika tudi politični komisar, pristojen za strokovno in politično vzgojo partizanov, za vzdrže-vanje borbenega duha, politične enotnosti in brezpogojne discipline, za varovanje partizanske časti. Zakon je vseboval še določila o partizanski prisegi, pozdravu in zastavi, o partizanskih sodiščih in kaznih (opomin, ukor, »izvrševanje težavnih in neprijetnih del«, ustrelitev).184 Na sestanku 16. julija 1941 se je slovensko partizansko poveljstvo odločilo dejansko začeti oboroženo vstajo proti okupatorju. Po odločitvi za oboroženi odpor so nastale prve ilegalne skupine (sčasoma so prerasle v čete in bataljone), sestavljene večinoma iz članov KPS. Sprva je imelo vse partizansko bojevanje značaj občasnih akcij posameznih partizanskih čet, do prve prelomnice je prišlo decembra 1941 na Gorenjskem, ko se je med t. i. »zimsko vstajo« prvotni sku-pini priključilo okoli 700 mož. Naslednji veliki val odpora je nastopil spomladi 1942 v Ljubljanski pokrajini, kjer je partizanska vojska narasla od 600 na 4500 borcev in je nastalo prvo osvobojeno ozemlje. Pozneje je število partizanov na-raščalo in upadalo. Takoj po italijanski kapitulaciji so moški ob razglasitvi splo-šne mobilizacije letnikov 1893–1926 (do tedaj je novačenje potekalo večinoma na prostovoljni podlagi) v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem množično vstopali v partizanske enote (20.000 novih borcev), v letu 1944 pa je bilo na Šta-jerskem mobiliziranih več kot 14.000 mož. Konec vojne je slovenska partizanska vojska dočakala s 35.600 borci.185 Oborožena sila pod oblastjo KPJ je bila tisti poglavitni argument moči, »ki je zagotavljal realiteto strateških političnih načr-tov. Skozi narodnoosvobodilni boj je na vsem jugoslovanskem teritoriju prišlo do zamenjave politične ureditve in političnih elit z novimi, ki so nameravale in po vojni tudi uvedle nov družbeni red, njegove elemente pa so vnašale že med vojno.«186 183 Pozneje so bili formirani tudi odredi, grupe odredov, divizije in korpusi. 184 SI AS 1851, Glavni štab narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, p. e. 56, Parti- zanski zakon. Objavljen je bil tudi v Zborniku dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI, knjiga 1, Borbe v Sloveniji, Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavske-ga gibanja, 1965, dok. 5, Partizanski zakon (julij 1941), in v že omenjeni Arhivaliji meseca. 185 Guštin, Vloga in pomen oborožene sile v narodnoosvobodilnem boju v Sloveniji 1941–1945, str. 468. 186 Guštin, Vloga in pomen oborožene sile v narodnoosvobodilnem boju v Sloveniji 1941–1945, str. 465. Na kazalo Na kazalo oseb 82 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 SLOVENSKO OZEMLJE IN SLOVENCI PO KONCU DRUGE SVETOVNE VOJNE V noči z 9. na 10. maj 1945 je nemški vrhovni komandant za jugovzhodno Evropo general Alexander Löhr v Topolšici podpisal kapitulacijo, s čimer se je v Evropi uradno končala druga svetovna vojna. Slovenska partizanska vojska je že pred tem skupaj z Jugoslovansko armado (JA) izpod okupatorja osvobodila vse slovensko narodno ozemlje. V sklepnih bojih je imel zlasti pomembno vlogo 9. korpus, ki je maja 1945 zasedel Trst, Gorico in Čedad, koroški partizani in enote 4. operativne cone pa so osvobodile Koroško in zasedle Celovec. Toda takšno stanje ni trajalo dolgo. JA se je morala na zahtevo Američanov in Angležev že 19. maja začeti umikati s Koroške, 12. junija tudi iz Trsta in okolice. 10. maja 1945 se je prebivalcem slovenskega glavnega mesta predstavila Naro- dna vlada Slovenije. Sredi julija je v Ljubljani potekal 1. kongres OF, ki je dotedanji program, Temeljne točke OF iz leta 1941, razširil s politično in socialno vsebino; OF naj bi bila edina politična predstavnica Slovencev, Demokratična federativna Jugoslavija naj bi temeljila na bratstvu in enotnosti, uvedena naj bi bila ljudska demokracija, temelječa na državni in zadružni lastnini pomembnih proizvajalnih sredstev ob dopuščanju drobne zasebne lastnine.187 Jugoslovanski komunistični voditelji, ki so na partizanskih osvobojenih oze- mljih že v vojnem času vzpostavili temelje novi oblasti, niso bili pripravljeni z nikomer deliti pridobljene politične moči,188 a so jih mednarodne razmere prisi-lile k sklepanju kompromisov. Na zahtevo zaveznikov je moral namreč Josip Broz - Tito kot predstavnik Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije (NKOJ)189 s predsednikom londonske begunske vlade dr. Ivanom Šubašićem skleniti dogo-vor o skupnem protifašističnem boju in ustanovitvi skupne jugoslovanske vlade. Sporazum, ki je bil podpisan na Visu 17. junija 1944, je določal, da mora biti nova vlada sestavljena le iz oseb, ki niso delovale proti narodnoosvobodilnemu gibanju, NKOJ pa se je moral obvezati, da bo odločitev o končni državni ureditvi (monarhija ali republika) sprejeta šele po koncu vojne. Prvega novembra 1944 sta se Tito in Šubašić v Beogradu sporazumela še, da bo nova vlada, sestavljena iz predsednika in podpredsednika ter 26 ministrov, sprejela deklaracijo o temeljnih načelih demokratičnih svoboščin in zagotovilih njihovega uresničevanja, da bo onemogočena nadvlada enega naroda nad drugim in da bo do končne odločitve o obliki vladavine delovalo kraljevo namestništvo, ki ga bo imenoval kralj na pre-dlog vlade in v sporazumu z NKOJ.190 187 ES 11, str. 237–238, geslo Slovenci. 188 Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države, str. 313. 189 NKOJ je bil ustanovljen 30. 11. 1943 kot izvršilni organ Avnoja in je deloval do 7. 3. 1945. 190 Godeša Bojan, Osvobodilno gibanje v sklepnem obdobju vojne, str. 750–760. ES 12, str. 220, geslo Sporazum Tito – Šubašić. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 83 Kraljevi namestniki so bili imenovani 2. marca 1945 in pet dni pozneje je bila ustanovljena začasna vlada Demokratične federativne Jugoslavije (DFJ) pod vod-stvom Josipa Broza - Tita, v kateri so sodelovali tudi predstavniki politične emigra-cije. Oblikovanje mešane vlade je sicer vzbujalo iluzijo politične pluralnosti, toda »resnična oblast« je ostala v rokah KPJ.191 Komunistično vodstvo je sicer moralo začasno dopustiti tudi obnovitev delovanja predvojnih političnih strank,192 a je skušalo njihovo dejavnost čim bolj omejiti. Najlaže je bilo v Sloveniji, kjer je OF pod vodstvom KPS postala že v vojnem času tako enotna politična organizacija v okviru NOG, da je lahko po vojni nadomestila vse politične stranke. Na kongresu OF Slovenije (15. in 16. julija 1945), so njeni voditelji nedvoumno poudarili, da ne bodo trpeli nobene politične konkurence, saj naj bi OF kot »ustvarjalka eno-tnosti« edina imela »moralno pravico, da predstavlja slovenski narod in njegovo ljudstvo«.193 Protikomunistična opozicija je bila v Sloveniji šibkejša kot v Srbiji in na Hrvaškem. Voditelji slovenskih predvojnih strank, ki niso podprli partizan-skega gibanja pod partijskim vodstvom, so ob koncu vojne večinoma pobegnili iz države, strankarski prvaki, ki so vojno preživeli v emigraciji, pa so se le v majh-nem številu vrnili v domovino. Izmed tistih, ki so ostali doma, so bili nekaterih že v zaporih, drugi se niso hoteli izpostavljati ali pa v javnosti niso imeli nikakršnega vpliva, nekaj pa se jih je vključilo v organe nove oblasti, ker so upali, da bo Tito pod pritiskom zahodnih velesil prisiljen upoštevati demokratična načela (v Slove-niji je bil med njimi npr. politik SLS Franc Snoj) ali pa so pričakovali »hiter zaton komunistične vladavine«.194 V drugih delih Jugoslavije je bilo treba politično enotnost šele vzpostaviti. Oblikovanje enotne jugoslovanske frontne organizacije je bilo zaključeno šele v začetku avgusta, ko je bila na zahtevo partijskega vodstva kot enotna vsedržavna politična organizacija ustanovljena Ljudska fronta Jugoslavije (LFJ), ki naj bi po-skrbela za ohranitev »pridobitev narodnoosvobodilne borbe«, sčasoma pa tudi nadomestila vse politične stranke v državi.195 V skladu s sklepi jaltske konference196 se je na 3. zasedanju Avnoja (takrat še najvišjega zakonodajnega telesa), ki je potekalo v Beogradu od 7. do 26. avgusta 1945, dosedanjim članom tega organa pridružilo še več deset novih, med njimi tudi poslanci predvojne jugoslovanske skupščine, predstavniki t. i. meščanskih strank in nekateri politiki, ki niso pripadali obstoječim strankam. Razširjeni Av-noj se je 10. avgusta 1945 preimenoval v začasno ljudsko skupščino. Glede na to, 191 Pirjevec, Tito in tovariši, str. 204–205. 192 Uradno so se lahko registrirale šele po 25. avgustu 1945, ko je bil sprejet Zakon o društvih, prireditvah in drugih javnih shodih. 193 Gabrič, Ljudska fronta, str. 847. 194 Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne Slovenije, str. 316–317; Aleš Gabrič, Nemoč opozicije, str. 850. 195 Gabrič, Ljudska fronta, str. 847–849. ES 6, str. 275–276, geslo Ljudska fronta Jugoslavije. 196 Od 4. do 11. februarja 1945 so se na Jalti na Krimskem polotoku sestali Roosevelt, Churchill in Stalin. Med drugim se dogovorili, da bodo državam, ki so bile pod nemško okupacijo, pomagali pri vzposta-vitvi demokratičnih vlad; s tem v zvezi je bilo tudi Jugoslaviji priporočeno, da razširi članstvo Avnoja. Na kazalo Na kazalo oseb 84 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 da se je precejšen del strankarskih voditeljev vključil v LFJ, je bilo »pravih« opo-zicijskih politikov malo in komunistično vodstvo je brez posebnih težav doseglo, »da je bila po hitrem postopku sprejeta vrsta zakonov, ki so v temelju spremenili upravno, gospodarsko in družbeno ureditev države«,197 med njimi zakon o usta-vodajni skupščini, zakon o volitvah narodnih poslancev, zakon o volilnih imeni-kih, zakon o državljanstvu DFJ, a tudi zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo in zakon o agrarni reformi in kolonizaciji. Namen slednjega je bil pridobiti naklonjenost kmetov na prihodnjih volitvah, cilj vseh drugih pa je bil čim bolj omejiti volilno pravico komunistični oblasti nenaklonjenih skupin prebivalstva. Na podlagi zakona o društvih, prireditvah in drugih javnih shodih je bilo sicer dovoljeno ustanavljanje novih in obnavljanje starih političnih strank, če niso te-meljile na fašističnih izhodiščih ali nasprotovale novi oblasti, a se je kaj kmalu pokazalo, da partija oblasti ne namerava deliti niti s tistimi političnimi strankami, ki so se vključile v LFJ. Njihovi predstavniki niso imeli možnosti sodelovati pri oblikovanju nove zakonodaje, njihove pripombe in pomisleki niso bili upošteva-ni. Sistematično oviranje in onemogočanje delovanja predvojnih političnih strank se je nadaljevalo tudi pozneje, med drugim s povzročanjem težav pri tiskanju strankarskih glasil, z onemogočanjem dostopa do medijev sploh, z motenjem javnih zborovanj, nadlegovanjem politične policije (Ozne) ipd., zaradi česar niso mogle izvesti ustrezne volilne kampanje. Posledica vsega tega je bila, da so se proti koncu septembra vse opozicijske stranke odločile, da »zaradi slabega političnega ozračja in slabih volilnih zakonov« na volitvah v ustavodajno skupščino ne bodo sodelovale.198 Volitve, na katerih bi nastopila le ena stranka (LFJ), v očeh mednarodne javno- sti ne bi bile legitimne. Zato je Začasna ljudska skupščina na svoji zadnji seji 26. oktobra 1945 sprejela dopolnilo k Zakonu o volitvah v Ustavodajno skupščino, ki je med drugim določalo, da je treba poleg ostalih skrinjic postaviti še »skrinjico brez liste« (imenovano tudi črna skrinjica), v katero bodo lahko oddali svojo kro-glico199 tisti, ki ne bi hoteli glasovati za kandidate LFJ.200 Na volitvah, ki so potekale 11. novembra 1945, naj bi za Ljudsko fronto glaso- valo več kot 90 % volivcev. Manj glasov je OF oziroma LFJ dobila v Sloveniji. Za ta neuspeh je jugoslovansko partijsko vodstvo okrivilo slovenske komunistične voditelje, ki jim je Edvard Kardelj med drugim očital nacionalizem, pomanjkanje revolucionarne odločnosti, preblago nastopanje proti nekdanjim nasprotnikom in pretirano zvestobo črki zakona.201 Z razglasitvijo Federativne ljudske republike 197 Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države, str. 315. 198 Gabrič, Volitve v Ustavodajno skupščino novembra 1945, str. 854–856. Glej tudi Vodušek Starič, Pre- vzem oblasti 1944–1946, predvsem str. 333–339. 199 Glede na to, da je bilo v tistem obdobju v Jugoslaviji (z izjemo Slovenije) še kar precej nepismenih, so volitve potekale z metanjem kroglic v skrinjico. 200 Šteiner, Zakonska podlaga za volitve, str. 90. 201 Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne Slovenije, str. 319; Gabrič, Preganjanje političnih nas- protnikov, str. 861. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 85 Jugoslavije (FLRJ) ob koncu novembra 1945 in mednarodnim priznanjem, ki je sledilo v naslednjih mesecih, je jugoslovansko državno in partijsko vodstvo, ki je moralo leta 1945 zaradi mednarodnega nadzora nad izvajanjem sporazuma Tito – Šubašić še »taktizirati«, lahko »krepko zgrabilo oblast v svoje roke«. KP, ki je želela nadzirati celotno družbeno dogajanje v državi, je začela sistematično od-stranjevati ne le ostanke nekdanjih predvojnih strank, ampak tudi »potencialno opozicijo iz vrst osvobodilnega gibanja«.202 Spremembe so bile vidne tudi v Slo-veniji. Dotedanjega sekretarja KPS Franca Leskoška je zamenjal »mlajši, odločni, organizacijsko sposobni« Boris Kidrič, ki je bil hkrati tudi predsednik slovenske vlade, kar »je bil jasen znak koncentracije oblasti v rokah KP«.203 Slovenska politična emigracija Maja 1945 se je pred napredujočo Jugoslovansko armado iz Slovenije v Avstrijo in Italijo umaknilo od 20.000 do 25.000 ljudi; približno polovico so predstavljale vojaške osebe (domobranci in četniki), polovica jih je bila civilistov (večinoma družine domobrancev ter kmečko prebivalstvo, predvsem iz Dolenjske in Notranj-ske). K njim moramo prišteti tudi Slovence, ki so iz različnih razlogov v tujino odšli že med vojno in se po njenem koncu niso želeli vrniti, in tisti del Primorcev, ki so se po priključitvi cone A k Jugoslaviji odselili v Italijo.204 Slovenski begunci v Avstriji V skladu z dogovorom med Churchillom, Rooseveltom in Stalinom na Jaltski konferenci v februarju 1945 je bila Avstrija po vojni razdeljena na štiri okupacij-ske cone. Sovjetska zveza je zasedla Spodnjo Avstrijo, Gradiščansko in severni del Zgornje Avstrije, ZDA južni del Zgornje Avstrije in Salzburško, Velika Brita-nija Koroško, Štajersko in vzhodno Tirolsko, drugi del Tirolske in Vorarlberg pa Francija. Zasedba Avstrije je trajala do podpisa Avstrijske državne pogodbe leta 1955. Največji del slovenskih beguncev se je zadrževal v britanski okupacijski coni. 202 Vodušek Starič, Prevzem oblasti 1944–1946, str. 370. 203 Gabrič, Politični monopol Komunistične partije, str. 844–847. ES 11, str. 239, geslo Slovenci. 204 Mlakar, Slovenska politična emigracija, str. 926. Na kazalo Na kazalo oseb 86 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Umik nemškega okupatorja, slovenskih domobrancev in beguncev skozi Tržič proti Ljubelju maja 1945 Domobranci Slovenske domobranske enote, ki so se jim pridružili tudi civilni begunci, so začele že pred koncem vojne, v prvih dneh maja (zadnje so odšle 9. maja), zapu-ščati Ljubljano. Glavnina domobrancev s številnimi civilisti se je umikala skozi Kranj in Tržič na Koroško. V nekaj dneh jim je uspelo priti do Ljubelja in skozi takrat še nedokončan predor na Koroško. Blizu Borovelj so se 11. maja še za-dnjič spopadli s partizani, ki so zasedli cesto in tako zaprli prehod čez Dravo. Po kratkem boju je domobrancem z drugimi begunci uspelo priti na drug breg Drave,205, kjer so se 12. in 13. maja predali britanski vojski. Britanci so približno 12.000 slovenskih206 ter nekaj tisoč hrvaških in srbskih vojakov skupaj s civilnimi begunci nastanili na Vetrinjskem polju pri Celovcu. Njihovo izročanje Jugoslaviji sprva ni bilo v načrtu, vendar je glavni upravni častnik v zavezniškem poveljstvu v Caserti general Brian Robertson 14. maja izdal navodilo, naj se vse Jugoslovane, ki so služili v nemških oboroženih silah, izroči Titovim oblastem. Vzrok naj bi bile težave pri oskrbovanju, pa tudi jugoslovanske zahteve. Vračanje iz Vetrinja se 205 Umik na Koroško (avtor urednik), Nova slovenska zaveza, 30. maja 2016. Dostopno na: https://www. zaveza.si/kaj-je-treba-vedeti/umik-na-korosko/. 206 Slovenski domobranci in četniki so bili že pred prihodom na Koroško vključeni v novo Slovensko narodno vojsko (SNV), formalno pa je general Franc Krener šele 20. maja vse navzoče vojake združil v Ljubljansko divizijo SNV. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 87 je začelo 19. maja, slovenske vojake in tudi nekatere civiliste so začeli izročati 27. maja. V virih je navedeno različno število vrnjenih (od 8263 do 11.850). 4. junija je izšla naredba o novi politiki do Jugoslovanov, s katero neprostovoljno vračanje ni bilo več mogoče. Slovenska politična policija Ozna in Korpus narodne obrambe Jugoslavije (KNOJ)207 sta vrnjene osebe zapirala v sprejemna taborišča (npr. Teharje v oko-lici Celja), začasna taborišča (npr. v Kranju) in v zapora z daljšim časom bivanja (na škofjeloškem gradu in v Šentvidu nad Ljubljano; večino domobrancev so iz Šentvida odpeljali v Kočevje in od tam v Kočevski rog). Po zaslišanjih in poizved-bah so jih razdelili v tri skupine: za izpustitev, za izročitev vojaškim sodiščem in za usmrtitev. Večino ujetnikov so enote Knoja usmrtile na območju Kočevskega roga in v okolici Celja, manjši del so postavili pred vojaško sodišče (v Šentvidu in Teharjah).208 Dogodki po izročitvi domobrancev Jugoslaviji Po izročitvi večine domobrancev in nekaj sto civilistov iz Koroške Jugoslaviji konec maja 1945 je v taborišču Vetrinj ostalo približno 6000 civilnih beguncev, po-leg teh pa še približno 2000 pripadnikov jugoslovanske kraljeve vojske (četnikov) in primorskih domobrancev. Junija 1945 je večina slovenskih beguncev še bivala v Vetrinju, nekaj sto jih je bilo tudi drugod po Koroškem in Tirolskem, nekateri pa so že takoj po prihodu v Avstrijo odšli v Italijo. Konec junija 1945 je bilo vetrinjsko taborišče razpuščeno; slovenski begunci so bili preseljeni v druga taborišča, predvsem v Peggez pri Lien-zu in Spittal, nekateri tudi v Št. Vid ob Glini, Judenburg, Kellerberg itd. Britanske oblasti so slovenskim beguncem podelile status t. i. razseljenih oseb, ki jim je zagotavljal politični azil in najnujnejšo oskrbo. Taborišča so sicer upra-vljali Britanci, a so imeli begunci veliko notranjo avtonomijo, tako da so si življenje znotraj taborišč lahko organizirali po svoje. Izvolili so taboriščne odbore, ki so jih zastopali pred zavezniškimi oblastmi, ustanovili so svoje šolstvo, imeli so svoje versko življenje, pevske zbore, dramske skupine in športne organizacije, izdajali so svoja glasila, tiskali knjige, razvili so lastno obrtno dejavnost ipd. Več sto sloven-skih visokošolcev je študiralo na univerzi v Gradcu, marsikateri begunci so našli zaposlitev pri domačinih. Za begunce so skrbele različne prostovoljne in dobrodelne organizacije. Naj- pomembneje je na njihove življenjske razmere vplivala Uprava združenih naro-dov za pomoč in obnovo (UNRRA – United Nations Relief and Rehabilitation Administration).209 Pri preseljevanju v čezmorske dežele jim je pomagala tudi Med-207 KNOJ je bila vojaška formacija, ki je delovala od avgusta 1944 do januarja 1953; opravljala je varnost- no-zaščitne naloge, med okupacijo na osvobojenih ozemljih, nato na območju celotne Jugoslavije. 208 Mlakar, Usoda domobrancev, str. 837–839. 209 Ustanovljena je bila 9. novembra 1943 na osnovi sporazuma 43 držav. Njen cilj je bil pomagati deže- lam, ki jih je opustošila vojna, z živili, oblačili, industrijsko opremo itd. Delovala je od zime 1944 do junija 1947. Na kazalo Na kazalo oseb 88 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 narodna organizacija za begunce (IRO – International Refugee Organisation).210 Posebno karitativno pisarno je ustanovil t. i. narodni delegat papeške misije za jugoslovanske begunce v Avstriji in Nemčiji, Slovenec Jože Jagodic. Politično delovanje beguncem sicer ni bilo dovoljeno, a se je izvajalo z drugimi dejavnostmi, karitativnimi, mladinskimi, verskimi itd.211 Slovenski politiki, ki so pribežali v Avstrijo (med njimi tudi tajnika Narodnega odbora za Slovenijo Albin Šmajd in Marjan Zajec), so že kmalu po prihodu poiskali zvezo z britanskimi za-sedbenimi oblastmi in jim obrazložili svoj položaj. Kljub temu je bilo delovanje Narodnega odbora kmalu prepovedano, dovoljeno je bilo le delo na socialnem področju. Tako je bil za zastopanje interesov slovenskih beguncev 17. maja ustano-vljen Socialni odbor, ki mu je predsedoval Bogumil Remec, tajnika sta bila Albin Šmajd in Marjan Zajec, Ladislav Bevc pa blagajnik.212 Begunsko taborišče Špital V zakulisju je potekala tudi obveščevalna in vojaška dejavnost jugoslovanske in slovenske emigracije. Proti koncu maja ali na začetku junija 1945 so jugoslovan-ski emigranti, predvsem tisti iz krogov jugoslovanske kraljeve vojske, v ameriški 210 Ustanovljena je bila aprila 1946 in je prevzela precej dejavnosti kmalu zatem ukinjene Unrre. Delovala je do leta 1952. 211 Mlakar, Slovenska politična emigracija, str. 926–927. 212 Arnež, SLS: Slovenska ljudska stranka 1941–1945, str. 242–245. Glej tudi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1945, str. 95. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 89 okupacijski coni v Avstriji, v Salzburgu, ustanovili Nacionalni komite kraljevine Jugoslavije (NKKJ). Ta je povezoval in vodil delovanje političnih in paravojaških skupin, ki so si prizadevale za zrušitev komunističnega režima v Jugoslaviji in re-stavracijo kraljevine. V okviru komiteja so delovali organizacijski in obveščevalni centri, ki so jih organizirali predvsem pripadniki vojaške emigracije. Najprej je bil oktobra 1945 ustanovljen Glavni obveščevalni center (GOC), ki je deloval pod šifro 101, zato je bil včasih imenovan tudi Center 101. Sedež je imel v vojaškem begunskem taborišču St. Johann v Pongauu pri Salzburgu. Njegova glavna naloga je bila vzpostaviti mrežo obveščevalnih centrov v drugih begunskih taboriščih v Avstriji in zbirati podatke o Jugoslaviji. Tako so bili ob koncu leta 1945 in v za-četku leta 1946 ustanovljeni še obveščevalni centri v Spittalu, Celovcu, Gradcu in Lipnici (na območju Italije pa v Trstu in Gorici). Emigrantske organizacije v tujini in njihovi obveščevalni centri so načrtova- li, da bo zrušitev komunistične oblasti v Sloveniji potekala postopoma. Najprej naj bi ilegalne skupine izvajale propagandne akcije proti komunizmu in pod-pirale ilegalne oborožene skupine (imenovane Matjaževo gibanje oz. Matjaževa vojska), ki naj bi pripravile »teren« za prihod jugoslovanske kraljeve vojske (in slovenske vojske, ki je delovala v njenem okviru) v domovino, potem pa naj bi ta vojska z britansko in ameriško pomočjo z vojaškimi akcijami zrušila obsto-ječi sistem in omogočila kraljevo vrnitev.213 Načrti se niso uresničili. Tisti del politične emigracije, ki je to dejavnost vodil, je kljub več kurirjem, ki so jih ob-veščevalni centri pošiljali v Slovenijo, dejansko stanje v domovini slabo poznal. Organiziranih je bilo manj ilegalnih skupin in tudi podpora prebivalstva je bila manjša od pričakovane.214 Tako britanske kot ameriške zasedbene oblasti so kljub uradni prepovedi ta- kšno delovanje dopuščale, a so mu bile ZDA bolj naklonjene in so ga tudi mo-ralno, materialno in finančno podpirale. Mnenja o tem, v kolikšni meri so zaho-dni zavezniki podpirali podtalno dejavnost jugoslovanskih emigrantov, so sicer različna, nobenega dvoma pa naj ne bi bilo o tem, da so ameriške in britanske okupacijske oblasti vedele za dejavnost jugoslovanskih emigrantskih obveščeval-nih centrov v Avstriji in ilegalnih skupin v Sloveniji ter da so »tako delovanje dopuščale, če le ni bilo preveč očitno, in sicer predvsem v zameno za informacije o stanju v Jugoslaviji«.215 Po sporu Jugoslavije z Informbirojem v letu 1948 se je zunanjepolitični položaj spremenil in zavezniške okupacijske oblasti so kmalu prepovedale kakršnokoli delovanje proti Jugoslaviji.216 Vendar so se tako med Američani kot med Britanci našli posamezniki, ki so na svojo roko podpirali delovanje jugoslovanskih emigrantov. Uradna stališča tudi niso veljala za tajne 213 Čoh, »Za svobodo, kralja in domovino«, str. 5–6. 214 Čoh, »Za svobodo, kralja in domovino«, str. 267. 215 Čoh, »Za svobodo, kralja in domovino«, str. 267. 216 Čoh, »Za svobodo, kralja in domovino«, str. 6. Na kazalo Na kazalo oseb 90 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 službe, saj so se tako ameriške kot britanske zanimale za obveščevalno delo emi-grantskih skupin.217 Slovenski begunci v Italiji Položaj slovenskih beguncev v Italiji je bil deloma povezan z reševanjem mej- nih vprašanj z Jugoslavijo, zato jih bomo na kratko predstavili. Nerešena vprašanja so se nanašala predvsem na t. i. Julijsko krajino (Venezia Giulia). Po prvi svetov-ni vojni je obsegala italijanske pokrajine – Tržaško, Goriško, Puljsko (Istrsko) in Reško (Kvarnersko). Med letoma 1945 (od sporazuma v Devinu 20. junija 1945) in 1947 je bilo tako imenovano sporno območje med rapalsko in avstro-ogrsko--italijansko mejo iz leta 1915.218 Italijanska vlada je že v zadnjem obdobju vojne stremela k navezovanju na Za- hod in zahtevala anglo-ameriško vojaško upravo nad celotno Julijsko krajino.219 Vendar je jugoslovanska partizanska vojska (enote IX. korpusa in 4. armade) 1. maja 1945 zasedla Trst in vse ozemlje do reke Soče in tam vzpostavila jugoslovan-sko vojaško zasedbeno oblast, dan pozneje pa so na del spornega območja (v Trst, Gorico in Tržič) prišle tudi enote 8. britanske armade. Sprva so bili odnosi med jugoslovansko zasedbeno oblastjo in Britanci dobri, pozneje so se poslabšali, med drugim zaradi represije JA in močne protikomunistične propagande. Zahodni za-vezniki so se zavedali, da bi nadaljevanje jugoslovanske zasedbe sprožilo nevarne incidente in povečalo možnost, da bi se začasna zasedba spremenila v trajno. Zato so, tudi z grožnjo o uporabi oborožene sile, vse bolj pritiskali na Jugoslavijo, naj se umakne tako iz Trsta kot iz Beneške Slovenije in Koroške, ki po njihovem ni bila del spornega območja. JA se je iz Beneške Slovenije in Koroške umaknila sredi maja 1945, ostala pa je v Julijski krajini. Velika Britanija je sicer skušala doseči do-govor z Jugoslavijo, ZDA pa so bile bistveno bolj brezkompromisne. Jugoslovanske oblasti, ki so se želele izogniti vojaškemu spopadu, so se 12. junija (po podpisu sporazuma v Beogradu 9. junija 1945) umaknile na območje vzhodno od Morga-nove črte,220 ki je tekla od Debelega rtiča čez Kras, Vipavsko dolino, Banjško in Tr-novsko planoto ter vzhodno od Kobarida in Bovca. Nekatera še odprta vprašanja je 20. junija 1945 razrešil sporazum v Devinu, s katerim je bilo določeno, da izraz Julijska krajina pomeni Goriško, Tržaško, Reško (Kvarnersko) ter Puljsko (Istrsko) pokrajino iz leta 1939 in da se deli na dve coni, na cono A pod anglo-ameriško in cono B z jugoslovansko upravo. V coni A, ki je obsegala območje med Morganovo črto in italijansko-avstro-ogr- sko mejo iz leta 1915 ter Pulj z bližnjo okolico, je bila vzpostavljena anglo-ameriška 217 Čoh, »Za svobodo, kralja in domovino«, str. 267. 218 Troha, Komu Trst, str. 7. 219 Troha, Urejanje mejnih vprašanj, str. 912. 220 Črta je dobila ime po generalu Williamu D. Morganu, štabnem načelniku komandanta združenih zavezniških sil v Sredozemlju feldmaršala Harolda Alexandra, ki se je med svojo misijo v Beogradu večkrat sešel s Titom. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 91 zavezniška vojaška uprava (ZVU), cona B med Morganovo črto in rapalsko mejo pa je bila pod oblastjo Vojaške uprave Jugoslovanske armade za Slovensko primor-je, Istro in Reko (VUJA) s sedežem v Opatiji. Delovanje obeh uprav je bilo dokaj različno; prva je vzpostavila sistem uprave, kakršnega je uvedla na drugih zasede-nih območjih (z značilnostmi zahodne demokracije, a z vse bolj izraženim proti-komunizmom), druga pa je del pristojnosti prenesla na novo »ljudsko oblast«, a z nekaterimi omejitvami. ZVU je v Julijski krajini delovala neodvisno od zavezniške uprave v Italiji; načeloma naj ne bi podpirala interesov nobene ob obeh držav, ki sta območje zahtevali zase, a naj bi kljub temu večkrat dajala prednost »italijanski opciji«.221 Begunsko taborišče Servigliano, pralnica V prvih mesecih po koncu vojne je bilo v Italiji več deset tisoč jugoslovanskih beguncev različnih političnih prepričanj. Pripadniki slovenskih protikomuni-stičnih oboroženih enot so imeli status vojnih ujetnikov in so bili sprva poslani v taborišče Visco, potem pa so jih britanske oblasti preselile v Forli in Eboli. Pripa-dniki nekdanjih nemških enot so bili v taboriščih okoli Neaplja. Civilni begunci so bili sprva v taboriščih v Monigu in Forliju, pozneje so se večinoma ustalili v Serviglianu in Senigaliji, nekaj pa jih je bilo tudi drugod, npr. v Modeni, Riccio-neju, Ceseni, Traniju in Fermu. Tako kot v avstrijskih so slovenski emigranti tudi 221 Troha, Komu Trst, str. 7, 73. Na kazalo Na kazalo oseb 92 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 v italijanskih taboriščih organizirali najrazličnejše dejavnosti, slovenski študenti so študirali na univerzah v Bologni, bogoslovci sprva v Pragli pri Padovi, potem v Brixnu na Južnem Tirolskem. Slovenski kulturni delavci in drugi izobraženci, ki so se nastanili v Julijski krajini, so sodelovali pri vzpostavitvi slovenskega šolstva, zasedbene oblasti pa so jih zaposlile tudi na drugih področjih.222 Nadaljevanje delovanja Narodnega odbora Največ vodilnih predstavnikov nekdanjih političnih strank se je znašlo v Rimu, kjer je bilo septembra 1945 okrog 500 Slovencev (nekateri so prišli tja že med vojno, drugi po njej, nekaj jih je prišlo iz Avstrije). Liberalno usmerje-ni so videli prihodnost Slovencev izključno v jugoslovanski monarhiji, nekateri pripadniki katoliškega tabora so nihali med Jugoslavijo in vzpostavitvijo neke nove, srednjeevropske državne tvorbe, vsi pa so nesporno vodilno mesto med emigrantskimi politiki priznavali Mihi Kreku, ki naj bi imel edini stike tudi z uradnimi predstavniki zavezniških oblasti.223 Za pomoč beguncem je bil tudi v Rimu ustanovljen Slovenski socialni odbor (formalno avgusta 1945). V drugi polovici oktobra 1945 je prišlo do prenovitve Narodnega odbora, ustanovljenega leta 1944 v Ljubljani. Na seji 26. oktobra je bil za predsednika izvoljen Krek, za tajnika dr. Franc Bajlec, dotedanji predsednik dr. Jože Basaj pa je postal poobla-ščenec za Koroško. Nekaj dni pozneje so zastopniki vseh treh v odboru sodelu-jočih strank (SLS, liberalcev in socialistov) podali skupno izjavo, s katero so se zavzeli za nadaljevanje dela Narodnega odbora in za kontinuiteto kraljevine Ju-goslavije, ki bi morala biti federativno urejena (o obliki vladavine naj bi odločilo ljudstvo, ko bodo vsem državljanom omogočene svobodne volitve), zavrnili pa so kakršnokoli dogovarjanje z vsemi ustanovami komunistične Jugoslavije razen s komunistično partijo samo.224 Delovanje SLS v emigraciji Večina vodilnih članov stranke se je po vojni zatekla v tujino, vendar pa je bilo med njimi veliko osebnih sporov, imeli so različne poglede tako na preteklost kot na prihodnost, mnogi niso priznavali njenega izvršilnega odbora, katerega sestava se je v vojnem času bistveno spremenila. Zato je Miha Krek ob koncu oktobra 1945 v Rimu sklical sestanek obstoječega vodstva SLS, na katerega je povabil člane t. i. štirinajsterice (vodstva SLS, izvoljenega leta 1931) ter vse nek-danje poslance in senatorje, ki so imeli možnost udeležbe in željo po njej. Vsi povabljeni na bi predstavljali vodstvo stranke, v izvršilnem odboru pa naj bi bili tisti člani vodstva, ki bi se za stalno naselili kje blizu. Obvezno naj bi bili njegovi člani Mirko Bitenc, Marko Kranjc, Miha Krek, France Kremžar ter zastopniki 222 Mlakar, Slovenska politična emigracija, str. 927. 223 Troha, Komu Trst, str. 187. 224 Arnež, SLS: Slovenska ljudska stranka 1941–1945, str. 272–274. Na kazalo Na kazalo oseb Uvodna poglavja 93 dežel: dr. Alojzij Vogrič (Primorska), dr. Franc Bajlec (Prekmurje) in Josip Špin-dler (Štajerska).225 Jeseni 1947 so se slovenski begunci v povezavi z IRO in rojaki v Argentini in Severni Ameriki začeli pripravljati na preselitev. V začetku leta 1948 so se zbrali v taborišču Bagnoli pri Neaplju. V naslednjih mesecih so iz Neaplja, Genove in pristanišč v severni Nemčiji odpotovali čez ocean.226 dr. Mateja Jeraj 225 Arnež, SLS: Slovenska ljudska stranka 1941–1945, str. 66–68. 226 Mlakar, Slovenska politična emigracija, str. 927. Na kazalo Na kazalo oseb 94 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 OBJAVA VIROV Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 95 Gradivo Slovenske ljudske stranke, Katoliške akcije, Slovenske zaveze, Narodnega odbora za Slovenijo in Napredne delovne skupnosti SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (SLS) 227 (pag. 1–1099) GRADIVO OD LETA 1918 DO LETA 1941 (pag. 1–85) Pravilnik SLS, 16. 4. 1918 (pag. 1–8) 227 SI AS 1931, RSNZ SRS, Ostanki meščanskih strank, ZA 600–20, Arhiv dr. Šmajda, šk. 929 (pag. 1–1099). Na kazalo Na kazalo oseb 96 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 97 Na kazalo Na kazalo oseb 98 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 99 Na kazalo Na kazalo oseb 100 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pravilnik SLS, 15. 12. 1919 (pag. 9–14) PRAVILNIK S l o v e n s k e l j u d s k e s t r a n k e I. Namen stranke in pravilnik. Člen 1. SLS ima po načelu pravičnosti do vseh slojev in stanov delati za blaginjo slovenskega in jugoslovanskega ljudstva na krščanskem narodnem in demokratičnem temelju. Delati hoče za tak družaben red, ki na podlagi popolne enakopravnosti posame-znikov in stanov omogočuje, da se more vsak posameznik udejstvovati po svojih najboljših sposobnostih, kakor tudi, da more vsak stan v prid skupni blaginji raz-viti vse svoje sile. Pravilnik SLS pa je seznam določil, po katerih naj pride volja somišljenikov v do-sego gornjega namena do izraza in dejanja. II. Krajevna in ljudska podlaga strankine organizacije. Člen 2. Krajevno podlago organizaciji stranki tvori politična občina, ljudsko pa vsi samo-upravni somišljeniki SLS v občini v okviru Slovenije. III. Somišljenik. Člen 3. Somišljenik je, kdor hoče živeti po načelih krščanstva in delati za blaginjo ljudstva, zlasti pa svoje državljanske dolžnosti vršiti po pravilih in sklepih SLS. Le somišljeniki imajo pravico, voljeni biti v organizaciji stranke. IV. Organi. Člen 4. Organi SLS so: 1. Krajevni odbori. 2. Stanovsko-politične organizacije in sicer: a) Jugoslovanska kmetska zveza; b) Delavska zveza; c) Jugoslovanska obrtna zveza. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 101 3. Zbor zaupnikov. 4. Vodstvo. 5. Poslanci. 6. Načelništvo. 7. Izvrševalni odbor. 8. Načelnik in 4 podnačelniki. 9. Razsodišče. V. Krajevni odbori. Člen 5. Organizaciji somišljenikov v občinah načelujejo Krajevni odbori. Manjše občine volijo skupen krajevni odbor, ki imej načelnika in sedež tam, kjer je po krajevno zemljepisnih, cerkvenih, kulturnih, gospodarskih in političnih raz-merah naravno središče okoliša dotičnih občin. Večje, zlasti mestne občine pa si po potrebi za posamezne okoliše lahko organizi-rajo posebne krajevne odbore. V onih občinah pa, v katerih ni krajevnega odbora, pač pa ena iz med stanovsko--političnih organizacij (podružnica), vrši vse v tem pravilniku krajevnemu odboru odkazane posle dotična stanovsko-politična organizacija. V slučaju pa, da obstoji v dotični občini več stanovsko-političnih organizacij, n. pr. Kmetska zveza in Obrtna zveza, ali Strokovna in Kmetska zveza itd., potem ne pripadejo niti eni, niti drugi stanovsko politično organizaciji posli krajevnega od-bora, temveč je načelnik stranke dolžan čimprej poskrbeti, da se po določilih tega pravilnika snuje skupen krajevni prostor. Čl. 6. Krajevni odbor volijo somišljeniki občin ali več občin, tako da je zastopan v kra-jevnem odboru vsak pomembnejši kraj ali okoliš. Kateri kraj ali okoliš naj se smatra za pomembnejši, razsodijo somišljeniki sami, ki določajo tudi število članov krajevnega odbora. Poleg tega so člani krajevnega odbora vsi zaupniki stranke iz dotičnih občin odno-sno iz dotičnega okoliša ter vsakokratni načelniki stanovsko političnih organizacij, ki imajo sedež v okolišu dotičnega krajevnega odbora. Na kazalo Na kazalo oseb 102 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Čl. 7. Članstvo krajevnega odbora traja redoma 3 leta ter je izvesti nove volitve vsako tretje leto. Čl. 8. Člani krajevnega odbora izvolijo iz svoje srede načelnika in tajnika. Naloga krajevnega načelnika je, sklicati in voditi seje krajevnega odbora, nadzoro-vati poslovanje, posredovati med krajevnim odborom in osrednjimi organi stran-ke itd. Naloga tajnika je, voditi zapisnike sej krajevnega odbora in zborovanj somi-šljenikov, zbirati prispevke v sklad stranke, sporočati želje somišljenikov orga-nom stranke, voditi dopisovanje med krajevnim odborom in osrednjimi organi stranke itd. Čl. 9. Članstvo krajevnega odbora preneha: 1. s potekom triletne poslovne dobe, in sicer z izvršenimi novimi volitvami; 2. s tem, da se član krajevnega odbora tekom enega leta ni udeležil nobene seje krajevnega odbora in ni bilo za odsotnost tehtne opravičbe. 3. s tem, da član krajevnega odbora preneha biti zaupnik stranke ali načelnik stanovsko politične organizacije. Čl. 10. Naloga krajevnega odbora v splošnem je, politično vzgajati somišljenike, uvelja-viti načela SLS v vsem javnem življenju, zlasti pri občinskih volitvah in volitvah v zakonodajne zbore, razširjati politično časopisje stranke, izvrševati sklepe, oziro-ma naročila nadrejenih organov stranke, sporočati želje somišljenikov osrednjim organom stranke, voditi volitve zaupnikov, katere je odposlati v zbor zaupnikov stranke, sklepati o stavljenih predlogih i. dr. Čl. 11. Seje krajevnega odbora sklicuje krajevni načelnik redoma vsake tri mesece. Za sklepčnost je potrebna nadpolovična navzočnost vseh članov, ki sklepa nadpo-lovično večino. Čl. 12. Tretjina članov krajevnega odbora sme s pismeno in lastnoročno podpisano vlogo na načelnika zahtevati, da se najkasneje tekom 10 dni skliče izredna seja odbora ali da se določena točka postavi na dnevni red seje. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 103 VI. Stanovsko politične organizacije. Čl. 13. Stanovsko političnim organizacijam: Kmetski zvezi, Delavski zvezi in Obrtni zvezi pripadajo v organizaciji stranke v tem pravilniku poverjene naloge, v ostalem pa so vsaka v svojem področju popolnoma avtonomne ter so njih pravilno nastali ter strankinem načelstvu sporočeni sklepi in resolucije, zadevajoči koristi dotičnega sloja, za stranko obvezni, ako se ne dotikajo interesov druge stanovsko politične organizacije. V tem slednjem slučaju jih je predložiti načelstvu stranke, katerega naloga je, doseči potrebno soglasje. Pravilno izvoljeni načelniki osrednjih stanovsko političnih organizacij so obenem tudi drugi, tretji in četrti podnačelniki stranke, ki nadomestujejo načelnika in pr-vega podnačelnika, kadar sta ta dva zadržana, in sicer po starostnem redu. VII. Zbor zaupnikov. Čl. 14. Zaupnik stranke je tisti, komur se v smislu določil poveri to častno mesto. Čl. 15. Zaupniki se volijo v vsaki občini tako, da pride na vsakih 50 somišljenikov volivcev za državni zbor po en zaupnik, pri čemer je začeto število smatrati na polno. Te volitve vodi krajevni odbor ozir. odbor stanovsko politične organizacije, katera je poverjena s posli krajevnega odbora. Poleg teh je smatrati zaupnikom stranke vse načelnike krajevnih stanovsko poli-tičnih organizacij. Čl. 16. Dolžnosti in pravice zaupnika so: doznavati želje in potrebe somišljenikov ter jih sporočati organom stranke, izvrševati sklepe in naročila vodstva ozir. načelstva, vplivati v smislu člena 18., da se skliče zbor zaupnikov, udeleževati se zborovanj zaupnikov, glasovati, voliti in voljen biti. Čl. 17. Zaupništvo preneha: a) če to sklene krajevni odbor in pritrdi načelstvo stranke; b) ko poteče triletna poslovna doba, in sicer z izvršenimi novimi volitvami; c) s tem, da načelnik stanovsko politične organizacije, preneha biti načelnik. Čl. 18. Zbor zaupnikov je vrhovna oblast v vseh zadevah stranke. Na kazalo Na kazalo oseb 104 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Izključno pa spada v področje zbora zaupnikov: volitev načelnika stranke in pr-vega podnačelnika, določitev kandidatov pri volitvah v zakonodajne zbore, pri čemer se je sporazumeti z zaupniki in stanovsko političnimi organizacijami dotič-nega volilnega okraja, prememba pravilnika in razspustitev stranke. Čl. 19. Zbor zaupnikov se snide na povabilo vodstva stranke, najmanj vsako tretje leto, izrecno pa po potrebi, ob času volitev, ali če to vodstvo sklene. Zbor zaupnikov je tudi sklicati najpozneje tekom enega meseca, če to zahteva 100 zaupnikov s pismeno in lastnoročno podpisano vlogo na načelstvo stranke, katera mora vsebovati tudi točke, ki jih je postaviti na dnevni red. Za svoja zborovanja si zbor zaupnikov izvoli sam predsedstvo ter sklepa z nadpo-lovično večino navzočih. Le za premembo pravilnika ter razpustitev stranke je potreba dvetretjinska večina navzočih zaupnikov. VIII. Vodstvo. Čl. 20. Vodstvo stranke tvorijo: a) načelnik stranke; b) štirje podnačelniki; c) po dva odposlanca iz vsakega sodnega okraja, katera izvolijo načelniki krajevnih odborov in načelniki stanovsko političnih organizacij dotične-ga sodnega okraja. Volitve se vrše na sestanku načelnikov krajevnih odborov in stanovsko političnih organizacij, katerega v to svrho skliče načelstvo stranke s sporazumu z načelnikom krajevnega odbora na sedežu okrajnega sodišča. Pri izbiri odposlancev je po možnosti upoštevati tudi zemljepisne razmere dotič-nega sodnega okraja. č) Po dva odposlanca iz vsakega bivšega deželnozborskega volilnega okraja, mesta Ljubljane, katera izvolijo mestni odbori dotičnih volilnih okrajev; d) vsi poslanci SLS. V slučaju smrti ali trajnega zadržka sme vodstvo namesto odpadlega člana izbrati namestnika za toliko časa, da je mogoča redna dopolnitev. Čl. 21. Članstvo vodstva preneha: Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 105 a) glede načelnika, podnačelnika in odposlancev sodnih oz. bivših dežel- nozborskih volilnih okrajev s potekom triletne volilne dobe, to je dobe med dvema rednima sejama zbora zaupnikov, in sicer z izvršenimi no-vimi volitvami; b) glede drugega, tretjega in četrtega podnačelnika strank s prenehanjem načelstva dotične stanovsko politične organizacije; c) glede poslancev z izgubo mandata, to pa šele z izvršenimi novimi volitvami. Čl. 22. V področje vodstva spada posvetovanje in sklepanje o vseh važnejših zadevah stranke, kakor so: vprašanja organizacije in agitacije, časopisje stranke in drugo. Izključno pa določitev dneva in dnevnega reda za zborovanje zaupnikov, volitev 15 članov načelstva, razsojanje načelne važnosti, sporov o tolmačenju pravilnika in sklepov stranke, sestavljanje volilnih oklicev in določitev prispevkov somišljeni-kov v pokritje upravnih stroškov stranke. Čl. 23. Seje vodstva sklicuje načelnik stranke najmanj dvakrat na leto. Za sklepčnost je potrebno, da je navzoča najmanj ena tretjina vseh članov vodstva, ki sklepajo z nadpolovično večino. Čl. 24. 20 članov vodstva sme s pismeno in lastnoročno podpisano vlogo na načelstvo stran-ke zahtevati, da se najkasneje tekom enega meseca skliče izredna seja vodstva z določenim dnevnim redom. Istotako je na zahtevo 20 članov vodstva postaviti od njih predlagano točko na dnevni red seje zbora zaupnikov. IX. Poslanci SLS. Čl. 25. Poslanci zastopajo stranko v zakonodajnih zborih. Izvrševati jim je v teh zastopih program stranke, kakor je izražen v resolucijah ka-toliških shodov, v kolikor morajo biti obvezni za spremenjene razmere, v volilnih oklicih vodstva stranke, na podlagi katerih so bili izvoljeni, in v tem pravilniku. V načelnih vprašanjih so vezani na sklepe zbora zaupnikov odnosno vodstva, v taktičnih vprašanjih se ravnajo po smislu sklepov, storjenih v klubih, katerim pripadajo. Na kazalo Na kazalo oseb 106 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 V državnem zboru in drugih javnih zastopih morajo biti poslanci združeni v klu-bih, zasnovanih sporazumno z vodstvom stranke. X. Načelstvo. Čl. 26. Načelstvo stranke tvorijo: a) načelnik stranke in štirje podnačelniki; b) po trije poslanci iz vsakega zakonodajnega zbora, katerega izvolijo iz svo- je srede dotični klubi; c) nadaljnih 30 članov načelstva, katere izvoli vodstvo stranke tako, da so za- stopani sorazmerno vsi sloji in stanovske skupine, kakor kmetijstvo, de-lavstvo, trgovina, obrt, rokodelstvo, šolstvo, zdravstvo, zadružništvo i. dr. č) od načelstva izvoljeni kooptirani člani, katere sme načelstvo samo z dvo- tretjinsko večino glasov izmed odličnih delavcev v javnem življenju izvo-liti največ 10. Istotako sme načelstvo v slučaju smrti ali trajnega zadržka namesto odpadlega čla-na izvoliti namestnika za toliko časa, da je mogoča redna dopolnitev, to je do prve seje vodstva. Načelstvo izvoli iz svoje srede tajnika in blagajnika stranke, katerih naloga je, stal-no nadzirati in voditi pisarno oz. blagajno stranke. Čl. 27. Članstvo načelstva preneha: a) glede načelnika, štirih podnačelnikov, voljenih 30 ter koptiranih 10 čla- nov načelstva, s potekom triletne poslovne dobe, to je doba med dvema rednima sejama zbora zaupnikov, in sicer z izvršenimi novimi volitvami odnosno z izvršeno kooptacijo; b) glede poslancev z izgubo mandata, to pa šele z izvršenimi novimi volitvami; c) glede načelnikov kot zastopnikov stanovsko političnih organizacij. Čl. 28. V področje načelstva spada: Posvetovanje in sklepanje o vseh tekočih zadevah stranke, ki po pravilniku, ali vsled izrecnega sklepa niso izključno pridržane vodstvu ali zboru zaupnikov, zlasti vodstvo pisarne stranke, vprašanja organizacije, agitacije, časopisja stranke, dolo-čitev dnevnega reda za seje vodstva, skrb, da se izvršujejo sklepi zbora zaupnikov in vodstva, nadzor nad poslovanjem krajevnih odborov, sklepanje o predlogih raz-sodišča itd. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 107 Čl. 29. Seje načelstva sklicuje načelnik oziroma njega namestnik redoma vsak mesec. Za sklepčnost je potrebno, da je navzoča najmanj četrtina vseh članov načelstva, ki sklepajo nadpolovično večino. Čl. 30. Deset članov načelstva sme zahtevati, da se skliče izredna seja načelstva z določe-nim dnevnim redom. Deset članov načelstva sme tudi zahtevati, da pride od njih predlagana točka na dnevni red seje vodstva. XI. Izvrševalni odbor. Čl. 31. Načelstvo stranke voli za tekoče posle iz svoje srede poseben izvrševalni odbor ter mu določa obseg njegovega pooblastila in delokroga. XII. Načelnik. Čl. 32. Načelnik stranke oziroma njegov namestnik zastopa stranko na zunaj; sklicuje in vodi seje vodstva načelstva; skrbi, da se izvršujejo sklepi organov stranke; ukrepa v nujnih slučajih, kar smatra za potrebno v vseh onih stvareh, ki po tem pravilniku niso izrecno pridržane vodstvu oziroma zboru zaupnikov, glede katerih ukrepov pa mu je poročati v prvi seji načelstva oziroma vodstva; določa in nadzira poslo-vanje tajništva stranke, zlasti pazi, da se v vsakem slučaju izvršujejo določila tega pravilnika in da se vse življenje v stranki vrši po demokratično ustavnih načelih. V slučaju smrti ali daljšega zadržka ga nadomestuje prvi podnačelnik, v drugem slučaju le po njegovem naročilu, tega pa ostali podnačelniki po starostnem redu. XIII. Razsodišče. Čl. 33. One spore v stranki, v katerih prizadeti somišljenik trdi, da se mu je zgodila krivica po organih stranke ali pa po posameznih somišljenikih, razsoja posebno razso-dišče stranke, ki se na zahtevo prizadetega somišljenika sestavi tako, da imenuje vsaka prizadeta stranka izmed somišljenikov SLS po tri zastopnike-prisednike, na-čelstvo stranke pa predsednika. V slučaju, da nasprotna stranka na poziv načelstva tekom 8 dni ne imenuje prise-dnikov, jih izvoli načelstvo. Na kazalo Na kazalo oseb 108 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Razsodišču je pismeno ugotoviti dejanski stan, izrek pa, ki mora ugotoviti, ali se je prizadetemu zgodila krivica ali ne, pismeno utemeljiti ter nemudoma sporočiti načelstvu z nasvetom, kako bi bilo storjeno krivico popraviti. O potrditvi razsodbe in poravnavi sklepa načelstvo najpozneje v prvi redni seji. XIV. Volitve. Čl. 34. Volitve na podlagi tega pravilnika je izvesti po listkih, ako dotični zbor sam ne sklene drugače. XV. Tajništvo in pisarna stranke. Čl. 35. Upravo stranke vodi posebno tajništvo in stalna pisarna. Ljubljana, dne 15. decembra 1919. Vizitka Antona Korošca z dopisom (domnevno Francu Gabrovšku) na hrbtni strani, 19. 7. 1927 (pag. 15) Prosim, da se s štajerskimi tajništvi razgovorite, po katerem redu bom imel zborova-nja. Ako bi že v nedeljo 24. t. m. bilo treba, javite brzojavno v Beograd. Prosim, da takoj, ko dobite to karto, javite dr. Jeriču [Ivan Jerič], naj mi oprosti, da v četrtek ne bom na seji vodstva SLS, ker moram v Beograd. Ker se v četrtek na seji vodstva SLS za Ljubljano gre za obč. volitve, javite dr. Natla-čenu [Marko Natlačen], naj upostavi stik z dr. Jeričem. 19. 7. 27 Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 109 Vizitka Antona Korošca z dopisom (domnevno Francu Gabrovšku) na hrbtni strani, 15. 7. 1927 (pag. 16) Čujem, da boste izdali knjižico za volilno borbo. Mislim, da bi bilo v redu, ako mi predložite vsaj, kar pišete splošno o politični situaciji in bodočem političnem delu in o programatičnih načelih. Ako vidite kje dr. Kulovca [Franc Kulovec], prosite ga, naj pride k meni. 15. 7. 27 Vizitka škofa Antona Bonaventure Jegliča z dopisom (domnevno Francu Ga-brovšku) na hrbtni strani, 19. 8. 1927 (pag. 17) 19. 8. 927 Tehnik Koren izgnan iz Italije išče službe, ker je brez kruha. Ima priporočila. Ali bi mogli kaj pomagati? Pismo dr. Čampe (verjetno Alojzija Čampe) Francu Gabrovšku, nedatirano (pag. 18) G. tajniku Gabrovšku! Paderborn – petek Dobil pismo – stvari glede konkordata pošlji direktno dr. Kaasu [Ludwig Kaas], Rei-chstag. Berlin. Ker jaz nisem več v Berlinu, ampak grem iz Paderborna v München – Gladbach in Köln – naslov ti pošljem iz Gladbacha. Kar se tiče zahtevanih naslovov merodajnih revij – Ti jih enako pošljem iz München – Gladbacha. Tam bom pa v tem oziru se lahko informiral pri najmerodajnejših mestih. Poročam ti tole: dr. Perne [Ivan Perne] – poslaniški tajnik v Berlinu, me je opozoril nato: SLS je v vladi – Sedaj so prosta 2 poslaniška mesta, 2 pa bosta – torej skupno 4 – Ali misli SLS kaj na to, da spravi kakega Slovenca v svet? Midva sva govorila s dr. Pitamicem [Leonid Pitamic] – Morda bi to bil predmet seje stranke oz. vodstva. Prosim še to: Piši v imenu SLS in KTD v Prago v tajništvo čehoslovaške ljudske stran-ke. Reci, da pridem jaz v juniju v Prago, da študiram žurnalistiko, da bom tam pre-študiral in se seznanil s čehoslovaškimi novinarskimi krogi, preštudiral češke razme-re, stopil v stik z našimi sorodnimi organizacijami ter naj mi gredo na roko – Gotovo! – Odgovor pošlji nato meni. Še to: Med Centrumom in Francozi se vrše pogajanja, da se vse naše stranke pozove-jo na skupno konferenco v Köln – Prvotno bilo mišljeno meseca aprila – Kdaj bodo določili, ne vedo še natanko. Vas bo povabil najbrže Centrum – Na kazalo Na kazalo oseb 110 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pozdrav! Čampa Dr. Čampa Paderborn [...]anz. – Hitze – Haus – Pismo dr. Čampe (verjetno Alojzija Čampe) Francu Gabrovšku, nedatirano (pag. 19) Gospodu Gabrovšku tajniku S. L. S. Dragi! Prelat prof. dr. Kaas me je prosil, da bi mu Ti oziroma SLS preskrbela materijal o na-šem konkordatnem vprašanju. On je ravno referent za to. Materijal bi dal prestaviti in ga po potrebi vrnil. Piši torej v Belgrad – morda je kak osnutek na razpolago. Dobi kar moreš. Prosil bi pa Te, da sporočiš dr. Kaasu, če bo mu mogoče kaj dobiti. Dvakrat me je prosil naj Ti pišem, kar sem obljubil in kar s temi vrsticami izvršujem. Njegov naslov: dr. Ludwig Kaas, M. d. R. Reichstag – Berlin – Pozdrav! Čampa Pismo dr. Čampe (verjetno Alojzija Čampe) Francu Gabrovšku, 13. 11. 1926 (pag. 20) Dragi!228 Bln [Berlin] – 13. 11. 1926 Pismo prejel. Jaz sem šel takoj v tajništvo Centruma, ki pa je bilo prazno 4 odločil-nih oseb, zato sem šel v parlament, kjer sem dobil dr. Wirtha [Joseph Wirth] in dr. Kroneja [Heinrich Krone] (slednji je voditelj tkzv. [takozvanega] Jung. Centruma). Ko sem povedal tvoje naročilo, mi je dal osnutek tega zakona, katerega predlagam. Materijalij nisem mogel dobiti ter mi je dr. Krone dejal, da morda kasneje. O stvari sami morem poročati tole: Misel tega zakona je precej stara, a v ospredje je stopi-la predvsem v zadnjem času. Ko je zboroval Centrum pred kratkim v Erfurtu, je dr. Wirth vehementno nastopil proti lascivnosti v tisku. O stvari sami je pisalo vse 228 Z drugačnim rokopisom je pripisano: Gabrovšek Franc. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 111 nemško strankarsko časopisje. Tozadevno najdeš, če jo v uredništvu hranijo v »Ger-maniji« nekaj člankov. Konstelacija bi bila sledeča: Negativno se bo najbrže zadržala demokratska stranka, kakor je soditi po njenem tisku. Razlog? Nemški židje so se zatekli v njo s svojim časopisjem. In Jud živi mnogokrat od tega. Berliner Tageblatt je priobčil precej člankov proti. »Za« bodo ljudska stranka in nemški nacijonalci. Kake brošure ad hoc k temu zakonu nisem zasledil, razen v občilih. To pa je itak znana stvar in dejstvo. V Berlinu se prodaja vse mogoče javno po ulicah, in sicer prav po jesiharsko. Morda je Berlin v tem na vrhuncu. A tudi sicer: knjige, izložbe i.t.d. Jaz predlagam: Ako bi Ti ta osnutek ne zadostoval, piši direktno »Generalsekretariat der Zentrumspartei – dr Vockel [Heinrich Vockel] – Francosischestraße 6/III. Berlin W 8« ter konkretno povej vse, kar hočeš. Predlagal bi še to, da dr. Vocklu obširno razlo-žiš smisel skupnega sodelovanja obeh strank v skupnih točkah s prošnjo, da pošlje sekretarijat osnutke vseh zakonov parlamenta doli v Ljubljano, kakor tudi, da bi bil na razpolago glede materijala v drugih stvareh. Piši seveda v nemškem jeziku. Ta predlog stavim iz preprostega razloga: Z dr. Vocklom sva se o tem že večkrat razgo-varjala. Jaz sem v obliki intervjuja poslal nekaj stvari »Slovencu«, kar seveda ni bilo objavljeno. Torej: Ne, da bi se jaz razbremenil, ampak ker smatram za umestno sku-pno sodelovanje. In kar je glavno: sedanji generalni sekretar je za to idejo zelo nav-dušen. Jaz sem mu – morda preveč – naravnost rekel, da je ena izmed mojih nalog tudi ta, da vzpostavim čim tesnejše odnošaje med obema strankama – Torej preveč. Ker nisem pooblaščen, a mislim, da ni napačno. Dr. Vockel me je ravno zato prosil za jugoslovansko ustavo, ki me je – mimogrede povedano – stala v Berlinu doplih 15 mark ali – 200 din, ker sem moral kupiti vse zvezke, v katerih je razprava izhajala, če se nisem hotel nekako – izmaličiti! – Jaz sem prepričan – skoraj bi rekel, da gotovo vem – da bo ti dr. Vockel šel na roke in torej je najboljše, če se na stranko direktno obračaš. To bodo prvi dejanski skupni odnošaji, profitirati pa moramo samo mi! Obenem te prosim: Istočasno obvesti mene z eno karto s kratko vsebino, da bom imel povod iti tudi sam v Centrum. Torej: »čim-več dobre in aktualne tvarine« boš dobil naravnost iz Centruma, ki bo, če nima sam, dal na razpolago točne informacije, imena poslancev, specijalistov, ki se s to ali ono tvarino ukvarjajo. Torej stori to! Oficijelna stranka ima več rešpekta kot posameznik, a obenem bodo tudi z menoj bolj zaupni! Dalje praviš, da bi za »Slovenca« jaz sam napisal par člankov. Dovoli, da odkrito povem – pa ne reci obema šefoma iz uredništva ničesar! : Jaz bi lahko za »Slovenca« napisal vsak teden po 3 članke ali še več. Informacije imam dobre. Imam dr. Wirtha, dr. Braunsa [Heinrich Brauns], Centrum, Germanijo, Verein der Auslandspresse, shajamo se vsak petek na čajanki pri Stresemanu [Gustav Stresemann], imam dr. Sonnenscheina, revije politično visoko šolo i.t.d. V nemš[kem] zun[anjem] ministr-stvu imajo »Slovenca« naročenega in »Slovenec« bi bil lahko edini list v Jugoslaviji s političnimi informacijami o Nemčiji. A stvar je sledeča: G. Čadež [verjetno Anton Čadež] mi piše, da so v uredništvu dejali, da je nemogoče objaviti vsega, kar pošljem. Na kazalo Na kazalo oseb 112 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Knaflič [verjetno Josip Knaflič] pa mi piše, da leži že dva tedna stavljen moj intervju z dr Braunsom delavskim ministrom, pa zopet nima prostora, da ga da notri. Torej večno: Prostora ni! Eno je gotovo: »Slovenec« sploh ni imel do sedaj inozemskih dopi-snikov, zato jih ni navajen in inozemskih dopisov ne cenimo. Sicer bi se ne dalo razu-meti, da se višje ceni kako »to in ono iz sveta« kot pa izjave kake europske osebnosti dr. Braunsa, ki sploh ne daje intervjujev – jaz sem tekom 6 let drugi! – Tudi drugi članki niso bili objavljeni. Danes sem govoril n. pr. z dr. Wirthom, ki mi da v krat-kem intervju in sliko. Pismena vprašanja sem mu že izročil. A kako naj se z vnemo brigaš za take stvari, če ti pa iz uredništva pišejo, da naj nikar ne intervjuviram! Da ni prostora! Jaz mislim tole: Uredništvo bi moralo rešiti vprašanje, ali sem le študent v Nemčiji, ali pa tudi dopisnik. Če sem tudi dopisnik, tedaj sprejmem vse dolžnosti tega. In uredništvo tudi! Kje pa je rečeno, da imej politični list samo dve strani poli-tike! »Germania« ima najmanj mesečno po 4 članke à 2 koloni iz Jugoslavije in naše poslaništvo jo pošilja v Beograd. Ali ne bi mogel »Slovenec« vsaj 4 članke prinesti me-sečno in sicer takoj, dokler so aktualni, ne pa kadar je slučajno prostor! V grifu imam n. pr. članke o »Jung Centrumu« – govoril sem danes obširno z voditeljem poslancem dr. Krone, o porajajočim se evangelijskim Centrumu, o veliki koaliciji, o Stresemanu, intervju s predsednikom zunanjega parl[amentarnega] odbora vseuč[iliškim] prof. posl[ancem] dr. Hoetschom. Dr. Perne mi gre zelo na roke, morda tudi s kanclerjem dr. Marksom [Wilhelm Marx], a če ni prostora... Konkretno: Ti si kot tajnik SLS član uredniške konference. Morda enkrat sprožiš vprašanje dopisništva iz Berlina, ne na mojo to pritožbo, ampak sam od sebe, ker ne maram, da bi kdo mislil, da mi gre zato, da so ravno moje stvari objavljene – Osebno mi je vseeno, če tudi črka ne pride! Ampak zato, da rešite načelno vprašanje prostora in mi daste direktive ali absolutno le en članek na teden, ali 2, ali absolutno le do, kolone ali kako – sploh vprašanje: ali dopisnik ali – ad libitum! Splošno pa: Dela veliko – profitiral sem že dosti, o bodočem »Slovencu« imam že povprečen referat. Sredstev je tu – kolikor hočeš. Časa pa malo. Želim, da ne rečeš nikomur, da se pritožujem nad »Slovencem« radi prostora! Še to: Gdčni [Gospodični] naroči, da pisma v inozemstvo dovolj frankira, ker jaz dosledno plačujem »štraf«. To zato, da v Centrumu ne bodo dobili prve vsebine: strafmarke. Prosim Te izroči priložen list Gubenšku. Pozdrav! Čampa. Pismo Andreja Gabrovška bratu Francu Gabrovšku, 30. 3. 1927 (pag. 21–22) Trst, 30. 3. 1927 Dragi! Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 113 Zadnjič si pisal, da morda prideš za Vel[iko] noč v Trst. Zelo bi mi bilo drago, da res prideš, da se kaj pomenimo. Jaz sem zdaj z župnikom sprt in sem škofu pisal, naj me da proč. Ne vem, kaj bo na-redil, a jaz sem se že res naveličal. Jurcova nervoznost postaja nalezljiva. Rad bi tudi odložil delo pri listu, ker sem preveč obložen za svoje moči in plačevan presla-bo. Pisal bom glede tega drju Bitežniku [Josip Bitežnik]. Naj si koga pravočasno poiščejo. Rad bi si naredil passport, ker je v sedanjih razmerah potreben. Tudi za mater bo moral biti. Če moreš, mi pošlji kaj denarja. Rad bi si tudi par čevljev kupil. Če rad živiš, naj Ti Bog ne da prej umreti, da Ti vrnem! Če bi imel kaj več, bi rad prišel tudi do ene obleke za poleti, pa če ne bo, bo za silo stara veljala. Ne zameri, da Te pumpam, a bolje je fehtati kakor krasti. Upam, da prideš, dokler sem še tukaj, ker Bog ve, kako se potem zasuče. Dobil sem vabilo, da bo nova maša v Rupi 17. julija. Rad bi šel, pa če bo taka, bom doma roženkranc molil. Pozdrave! Andrej. P. S. Pozabljivost me stane eno kuverto. Tvoj god bo in Ti voščim vse najbolje od Boga in podpišem tudi mater, tako so naročili. Pismo Andreja Gabrovška bratu Francu Gabrovšku, 28. 10. 1927 (pag. 23) Trst, 28. 10. 1927 Dragi! Dolgo časa se nič ne oglasiš. Zdaj ko so vse sorte volitev pri kraju, boš že kaj več ute-gnil. Sicer tudi jaz malo pišem. Pred dobrim mesecem sem Ti poslal eno večje pismo. Sporoči mi, če si ga dobil in če si na tisto kaj ukrenil. Kakor kaže zdaj, duhovniki še ne bomo pregnani iz države, le v Istri je bolj težav-no, kjer gospodarijo hujši framasoni. Sedaj imajo posebno Sokliča [Jakob Soklič] na piki. Martelanc [Aleksander Martelanc] je šel k lazaristom. Sokliča vabi Žužek [France Žužek] v Hrvatijo, pa zaenkrat menda še ne pojde. Danes pokopujejo Cvej-na [Frančišek Cvejn] v Borštu. Tako se vrste krčijo, da je joj. Po Istri je ljudstvo pozabilo krščanski nauk in prakso. Žive kakor predniki pred 1500 leti. Cerkve se boje kakor dresirana koza zeljnate glave. Poreško in reško škofijo ja-hajo framasoni. Moje zdravje je polovično. Drugače pa ne vem kaj takega. Pozdrave! Tvoj Andrej. Na kazalo Na kazalo oseb 114 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pismo škofa Antona Bonaventure Jegliča Francu Gabrovšku, 1. 6. 1929 (pag. 24) V Ljubljani 1. 6. [1]929 Gospod tajnik! Strašno me boli spor v SLS. Premišljam, kaj bi storil, da ga ublažim. Prosim, sporočite mi, kedaj pride v Ljubljano p. t. minister Dr. Korošec [Anton Ko-rošec]. Rad bi se z njim porazgovoril. Z Bogom. Udani + Anton Bonaventura škof Pismo škofa Antona Bonaventure Jegliča Francu Gabrovšku, 19. 2. 1928 (pag. 25) V Ljubljani dne 19. 2. 928 Gospod tajnik! Pošiljam Vam dopis »Strokovne zveze«. Prosim, da bi prišli k meni na kratek razgovor o delavskih zadevah in razmerah. Vse dni bom doma, razno na pustni dan od 14.h do 18.h. Memento mei ad anum! Z Bogom. Udani + Anton Bonaventura škof Prosim, da mi priloženi dopis vrnete. Pismo Lamberta Ehrlicha (verjetno Francu Gabrovšku), 27. 6. 1927 (pag. 26–27) Ljublj[ana], 27. 6. 927 Velečastiti G. dr. Fabijan [Janez Fabijan] mi je izročil 1000 D od jeseniškega konsuma. Torej stoji akcija takole: od Vas (Km[ečka] zveza?) Din. – 2000 » (Zadružna zveza) Din. – 1000 » (Rado[v]ljica) Din. – 500 » (Union?) Din. – 1000 » (jeseniški konsum) Din. – 1000 Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 115 Posoj[ilnica] Škofja Loka Din. – 500 Kat[oliško] Tiskovno društvo Din. – 1000 Ljudska Posojilnica Din. – 1500 Danes zjutraj so akademiki (5) že odpotovali in zdaj, ko imam spet 500 Din več kot 8000 Din, sem obljubil g. Odarju [Alojzij Odar] (presbyterju) podporo: gre meseca avgusta. Mislim, da nekatere posojilnice še pošljejo. Največ podpor ste dobili Vi, prosim Vas, da se Vi v imenu prop. odseka zahvalite za tako veledušne darove ali pa mi blagovolite javiti točne naslove. vdani Vam prof. Ehrlih. Pismo Ivana Ahčina Francu Gabrovšku, 13. 6. 1927 (pag. 28) Dragi! Saj mi ne boš zameril diskretno – ali indiskretno vprašanje: kaj je s tisto zadevo, o kateri sva tam pred Veliko nočjo govorila? Aprila si poslal name tudi neko tozadevno vprašanje, kar sem odgovoril pismeno. Poslej mi pa zadeve ni nihče več omenil. Iskal sem te v tajništvu v tem času, a te žal nisem nikdar dobil. – Kar me zanima, je sledeče: v kakem štadiju je stvar? Ali je v doglednem času upanje, da se bo tako mesto kreiralo oz. če se še misli na mojo osebo? – Če je vsa stvar zaspa-la, ali če se je naletelo na prevelike težkoče, ali če pride v kombinacijo kdo drugi – v vsakem teh slučajev se bom ogledal po čem drugem. Torej prosil bi kar najvljudneje za kratko informacijo – kajpada vse docela neobvezno. – Prijateljsko pozdravljam tvoj udani Ahčin [Ivan Ahčin]. Mokronog, 13. 6. 27 Pismo Kazimirja Zakrajška tajniku Francu Gabrovšku, 24. 7. 1928 (pag. 29) Preserje Jugoslavia July 24, 1928 Prečastiti gospod tajnik; – Prečitajte priloženo, prosim. Ko boste prečitali, boste videli, za kaj gre. Ako so-glašate z menoj, potem Vas prosim, da blagovolite podpisati to pismo, angleško namreč, in ga poslati g. Miklavčiču na Zadružno banko, da ga podpiše še on in eve[ntuelno] g. Zor, ako je pristal na to, da bi bil tudi on v tem odboru. Stvar mi-slim je potrebna, da se ustavi nam sovražna propaganda Dr. Funderja. Kaj nam po-maga poročati, ako bodo pa sprejemali poročila o nas tudi od tam. Ko smo enkrat dosegli, da so sprejeli tudi našo državo med svoje stalne dopisnike, je treba takoj v Na kazalo Na kazalo oseb 116 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 začetku sčistiti tudi to stvar. Jaz sem [se] že veliko boril proti poročilom Funderja in onega iz Trsta. Pa kar še nisem zmagal. Ali bi mogli dobiti potom g. Švajgerja v Beogradu, izjavo zunanjega ministra in apo-stolskega nuncija glede zadeve Jeronimovega zavoda. Jaz sem že lani iskal izjave, pa je nisem mogel dobiti. V Bgrad [Beograd] pa nisem mogel. Tu poročam, kar je Slovenec prinesel. Vendar direktna izjava obeh omenjenih uradov v Beogradu bi bila bolja. Pripravljam tudi poročilo o umorih v parlamentu, da v Ameriki branim umešava-nje Dr Korošca [Anton Korošec] v afero. Toda dokler se kriza ne reši, ne morem dati pravega poročila. Ko bo nova vlada sestavljena, bom končal članek in ga Vam poslal, da ga pregledate predno ga odpošljemo. Z vsem spoštovanjem Vam preudani K Zakrajšek [Kazimir Zakrajšek] Pismo V. Seiza iz Zagreba Francu Gabrovšku o dogajanju v Makedoniji, 1. 5. 1928 (pag. 30) Zagreb, 1. 5. 1928 Gosp[odine] tajniče, Šaljem Vam obećani apel makedonskih građana. Ono što se unutra iznosi odnosi se na vreme od atentata na generala Kovačevića [Mihailo Kovačević] do kraja janu-ara ove godine. Za isti period vremena mnogo je veći broj žrtava, ali je bilo tehnički nemoguće dobiti sve podatke. Po izdavanju apela, upravo po njegovom štampanju u »Borbi«, ne znam kad je napisan niti ko ga je napisao, jer se autori s pravom kriju, mogli bi platiti, bolje reći platili bi gla-vom – dakle, po štampanju apela ubijeni su između ostalih nevinih Make do naca i ovi. Boris Stojanović, advokat u Tetovu Milan Genović, apotekar u Skoplju Aleksandar Petrović, 60to godišnji sveštenik u Svetom Nikoli Ivan Bojadžijević, trgovac u Prilepu i t.d. i t.d. Samo u oblasti Bregalničkoj ubijeno je preko 60 nevinih ljudi za nepunu godinu dana. U srezu Kočanskom za predposlednji mesec dana ubijena su 22 lica. Ni u jednom slučaju ubica se ne pronađe niti se stvarno vodi istraga. Težko da bi ko dole pristao da se sa vama sastane, jer se svi boje da će vlast doznati, a u takvom slučaju ne ostaje se živ. Najbolje kad dođete u Beograd da se upoznate sa bregalničkim poslanikom g. Mi-lanom Pop Dimitrijevićem, sa prilepskim g. Vasilijem Trbićem [Vasilije Trbić] i Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 117 skopskim g. Kujumdžićem. Od ove trojice je samo prvi Makedonac dok su ostala dvo-jica Srbi ali više se zalažu za Makedoniju od makojeg sada izabranog makedonca. Pri kraju, najlepše Vas molim da nikome ne kažete da ste od mene dobijali podatke, niti da se sa Vama uopšte poznajem. S poštovanjem V[?]. Seiz Pismo Josipa Bitežnika Francu Gabrovšku, nedatirano (pag. 31–32)229 Dragi Gabrovšek! Pošiljam ti dve izjavi in sicer za Kolavčiča Rudolfa230 in Curka Antona iz Vipave. Opozori o tem tudi Terseglava [Franc Terseglav], ker sem rekel strankama, da dobita izjavo pri Tebi ali v uredništvu pri Terseglavu. Curk in Kolavčič sta pristaša naše stranke. Terseglav naj pošlje stranki k Tebi. Priporočam ti Kolavčiča, ki je nečak +mons. Kolavčiča. Pomagaj mu, da najde eno ali drugo službo. Govori o tem z drjem Natlačenom [Marko Natlačen], drjem Bre-cljem [verjetno Anton Brecelj] in drjem Vodopivcem [verjetno Josip Vodopivec]. V kratkem se bo izselil tudi tretji naš pristaš, večletni obč[inski] tajnik Trebše Anton iz Srpenice, ki so ga vrgli pri izpitu za obč[inske] tajnike zaradi ovadbe po Peternelju in Rundelju, da je vnet pristaš goriške slov[enske] popolarske struje – klerikalec. Po-ročen je s sestro drja Reša, ima 4 otroke, žena je učiteljica. Jaz in organizacija smo ga hoteli tu ohraniti in ga nastaviti za tajnika organizacije na Bovškem in Tolminskem, pa nimamo sredstev. Pred tednom mi je pisala njegova žena obupno pismo in prosila, da naj mu pomagamo pri Vas, da dobi kakšno službo. Potrudi se dragi! Govori o tem z imenovanimi gospodi. Stori vse, kar je v Tvoji moči! Sitno mi je nadlegovati Te s takimi rečmi, ali moram, ker ljudje od nas to zahtevajo. Pozdravljen Ti in vsi dobri Kranjci Tvoj dr. Bitežnik J.[Josip Bitežnik] Zapis o zgodovini Prekmurja v 19. in 20. stoletju, nepodpisano, nedatirano (pag. 34–48) […]231 bil silen kulturni zanos, ki je dal tem Slovencem mnogo verskih, pa tudi zgodo-vinskih, vzgojnih in narodopisnih knjig. Ker pa so bili ti Slovenci pod Madjarsko poli- 229 Prepis pisma je na pag. 33. 230 V prepisu zapisan kot Kolavžič. 231 Zapis se začne z drugo stranjo, prva stran manjka. Oklepaji so napisani s svinčnikom, očitno pozneje. Na kazalo Na kazalo oseb 118 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 tično odrezani od ostalih Slovencev, so bile kulturne vezi z njimi le rahle in književnost prekmurskih Slovencev (zlasti luteranov), je sredi preteklega stoletja precej usahnila. V drugi polovici preteklega stoletja nastopata le dva katolika, Borovnjak [Jožef Bo-rovnjak] in Augustič [Imre Augustič]. (Oba sta bila zelo zavedna Slovenca in Au-gustič je celo izdajal v letih 1875–1879 v Budimpešti slovenski list Prijatel. V njem se je močno zavzemal za pravice slovenskega jezika in kazal na veliko sorodnost s hrvatskim in srbskim jezikom ter s tem svoje rojake opozarjal na bratsko skupnost z Južnimi Slovani.)232 Toda ko je Augustič l. 1879. umrl in s tem z njim nastopi velika praznota vse do naj-večjega prekmurskega buditelja dr. Ivanocija [Franc Ivanoci]. A prav v tej dobi je nastal silen raznarodovalni pritisk na prekmurske Slovence. Madja-ri so odločili pomadjariti teh 100.000 Slovencev in premakniti svojo narodnostno mejo do Mure, kot so jo nekdaj premaknili od onstran Blatnega jezera do današnje meje. Glavno raznarodovalno delo so vršile šole, ki so se ustanovile v vseh večjih krajih. Te so imele tudi v slovenskih krajih kot učni jezik le madjarščino. Narodnih uči-teljev je bilo le malo in ti so bili preganjani. Nastavljali so same madjarske, dobro kvalificirane učitelje, ki so v popolnoma slovenskih vaseh, kot je n. pr. Kobilje, od prvega razreda učili slovenske otroke izključno le madjarski. Otrokom je bilo v šoli strogo prepovedano izgovoriti slovensko besedo. Tako nam vedo sedanji gospodarji in gospodinje v naših vaseh povedati, kako občutno so bili kaznovani, ker je temu ali onemu v šoli ušla slovenska beseda in ga je učitelj slišal. Otrokom so dajali v roke madjarske povesti in pravljice, naj jih nesejo domov in doma v družini na glas prebi-rajo čitajo. V Lendavi in Soboti sta bili popolnoma madjarski meščanski šoli, dočim so morali gimnazijci hoditi daleč od doma v gimnazijo v Monošter in Köszeg, kjer so jih (nasilno) madjarizirali. Kar je izobražencev prišlo iz tega ljudstva, je bilo vse madjarsko čuteče, razen duhovščine. Duhovniški naraščaj, od katerega je prišel edini zagovor slovenskega ljudstva, je bil nezadosten, ker kmet ni zmogel stroškov za šolanje. Cerkvena oblast je bila pod pri-tiskom divjih madjarskh nacionalistov in je dovolila v čisto slovenskih krajih mad-jarsko petje in pridigo. Civilna oblast je postrani gledala Slovence in z njimi samo po tolmačih razpravljala, čeprav so mnogi uradniki znali slovenski. (Ako kmet ni zmogel tolmača, je svoje želje moral izražati v zamorski madjarščini, da so se mu vsi smejali. Ni čudo, ako je naš človek imel tak strah pred uradom in pred madjarskim žandarmom.)233 V Soboti je bilo ustanovljeno društvo za madjarizacijo Slovencev, kot podobno obstoja še danes za naše Slovence ob Rabi. Predsednik tega društva je bil obenem 232 Besedilo znotraj oklepaja je prečrtano s svinčnikom. 233 Besedilo znotraj oklepaja je prečrtano s svinčnikom. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 119 predsednik gospodarske ustanove, da je mogel tem huje pritiskati na Slovence. V Lendavi in v Soboti sta izhajala madjarska tednika, kjer je bil njih program označen s sledečimi besedami: da začno že pri zibelki madjarizirati dojenčke Slovenske kraji-ne. Ljudsko štetje l. 1910 Slovencev sploh ni več imenovalo. Šteli so jih skupaj s Cigani in drugimi. L. 1898 je izšel zakon o madjariziranju krajevnih imen. V vzhodne slovenske vasi so se priseljevali Madjari, ki so prinašali madjarski jezik in madjarskega duha. Pogled Slovencev so vsi faktorji odvračali od Ljubljane in ga usmerjali v Budimpešto, kamor so jih vabili na sijajne parade in proslave, ki so preprostega človeka mnogokrat res omamile. Skratka: Slovenci slovenske krajine so bili na smrtni postelji. Narodnostni pritisk je šel od vzhoda na zapad in madjarizajoči val je sistematično pobiral vas za vasjo ter slovensko mejo odrival proti Muri. V preteklem stoletju se je Madjarom posrečilo premakniti narodnostno mejo iz doline Krke za 10 km na zapad, nadalnjih 10 km je bilo že zelo omajanih. Toda v tem času, konec 19. stoletja, je vstal med Prekmurskimi Slovenci mož, ki je odločilno posegel v dogodke in obrnil kolo zgodovine. Ta mož je bil dr. Franc Ivanoci. Bil je sin slovenskih staršev, izredno nadarjen. Vstopil je v bogoslovje v Sombathely, nato ga je pa škof poslal v Budimpešto, kjer je napravil doktorat iz teologije. Postal je bogoslovni profesor, zaradi njegovih zmožnosti se mu je odpirala pot navzgor. Bil je predlagan za prefekta v Dunajskem Augustineu, torej na mesto, ki so ga zavzemali poznejši pretendenti za škofe. Tedaj pa je začutil v svojem snu nemir. Videl je svoj narod in vse, kar se z njim doga-ja. Odpovedal se je sijajni karieri in se povrnil domov kot preprost župnik ter postal branitelj slovenskih pravic in buditelj slovenskega ljudstva. Prvo, kar je videl kot nujno, je bilo: dati slovenskemu ljudstvu potrebnih izobražencev. Začel je pošiljati nadarjene kmečke fante v gimnazijo. Dal jim je gorečega duha požr-tvovalnosti (za svoj narod) in njegove pravice. Ko so se povrnili domov kot kaplani, jih je pritegnil k delu ter z njimi začel težko in junaško borbo za pravice Slovencev. Ivano-cij je postal prvi politični voditelj Slovencev med Muro in Rabo. Njegovi mladi sode-lavci so pa predvsem oba Klekla [Jožef Klekl st. in Jožef Klekl ml.], Baša [Ivan Baša], Sahovič, Kühar [Štefan Kuhar] in pozneje že mlajši rod – sami katoliški duhovniki. Sredi naporov in dela so začeli premišljati, kako bi napravili svoje delo uspešnejše in lažje. Mislili so na tisk. Ivan Baša piše: »Mnogo smo si pogučavali, kak bi mogli kaj napraviti za našo krajíno. Literarno drüštvo smo meli pred očmi, štero bi začnalo s kalendarom či bi šlo, bi zač-noli pobožen mejsečnik, pa za vse en tjédnik, sledkar pa kakše knjíge.« Na kazalo Na kazalo oseb 120 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Toda denarja za vse to ni bilo. Zato so z vso vnemo začeli širiti Mohorske knjige, ki so že tedaj imele veliko naročnikov med Prekmurci. A madjarska oblast je zelo ner-vozno opazovala to delo, zlasti pa njihov nastop proti madjarščini v šoli in cerkvi; označila jih je kot panslaviste in jih preganjala. Zatoženi so bili pri škofu dr. Ištvanu Vilmošu in so se morali zagovarjati. To jim je uspelo, vendar se je škof z njimi posve-toval zaradi Mohorskih knjig, ki jih vlada ni trpela. Ivanoci, Klekl in Baša so mu prikazali potrebo ljudske izobrazbe in prišli s predlogom o že omenjenem literarnem društvu, po vzoru Mohorjeve družbe. Škof je bil zadovo-ljen in je obljubil svojo pomoč. Tako so dobili Slovenci med Muro in Rabo l. 1904 svoj Kalendar Najsv. Srca Jezušo-voga ter mesečnik Marijin list, ki sta prva stopnja do tednika Novine. »V roke je vzeo«, kak piše Baša, »celo delo J. Klek starejši, ki je že prle najbole gibao celo delo.« (Uredil pa je prva dva Kalendarja Ivanoci, poznejše J. Klekl mlajši, dočim je urejal mesečnik Marijin list J. Klekl starejši; pisala pa je vsa duhovščina Slovenske krajine.)234 Kalendar in Marijin list sta bila pisana od početka v dijalektu in od početka z mad-jarskim črkopisom, ker je to zahtevala oblast. (J. Klekl ml. piše: Vu pismenoj slovenščini pisati bi konec kalendara znamenüvalo. Bili so časi, da vsaki, ki je bolše hlače noso, samo madjarski govorio: to je bilo gospo-sko. In vu tom ozračji je koledar zdigno svoj glas: lübi svoj jezik!... Pokazao je, da je slovenski jezik tüdi jezik, za nas največ vreden, ar je naša materinščina.)235 Stvar je šla na bolje. Dijaki iz Slov[enske] krajine so bili čedalje številnejši. Mnogi od njih so šli čez Muro študirat, v Celje in v Ljubljano. Ljudstvo se je naročalo na liste in jih vzljubilo. V njem se je začela prebujati slovenska narodna zavest. Madjaroni so besneli proti Ivanociju, Kleklu in drugim. Denuncirali so jih, jim grozili. Klekl [ml.] in Baša sta bila premeščena med Bele Hrvate na Gradiščansko, odkoder sta se pa kmalu vrnila. Toda toka ni bilo mogoče več ustaviti. Zdaj so vseh misli bile osredoto-čene na tednik, ki naj bi izšel. Med tem je borba podrla dr. Ivanocija. Slabel je in umrl 29. augusta 1913. Toda to ni zlomilo njegovih sodelavcev. Vodstvo je popolnoma prevzel Klekl Jožef starejši in je še isto leto, 8. dec[embra] 1913 izdal prvo številko tednika Novine s programom: »Branimo krščanstvo lübimo svoj jezik, svoj narod, svoj dom. Na delo!« Bil pa je tudi zadnji čas. Pol leta pozneje se je začela svetovna vojna, ki bi kaj takega onemogočila. Po vojni so nastopili odločilni dogodki, na katere Slovenci med Muro in Rabo brez Novin ne bi bili pripravljeni. Novine so izhajale od vsega početka v gajici in to, kot piše njih urednik in izdajatelj Jožef Klekl [st.]: zaradi narodnega programa prekmurskih Slovencev. Postavile so se krepko v bran za pravice slovenskega jezika in zavoljo tega prestale hude napade. 234 Besedilo znotraj oklepaja je prečrtano s svinčnikom. 235 Besedilo znotraj oklepaja je prečrtano s svinčnikom. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 121 Novine med svetovno vojno niso mogle bogve odkrito pisati o kakih političnih težnjah Slovencev med Muro in Rabo, ker je cenzura kaj takega onemogočala. Kljub temu so bile izrednega pomena. Njih naročniki so bili raztreseni po vseh bojiščih širom sveta, prenašali so grozno trpljenje svetovne vojne, bili so odrezani od svojih domačih, niso vedeli za njih usodo; in prav Novine so bile močna vez, ki je vezala vojake na fronti in njih domače; obveščale so o dogodkih tu in tam. S tem so postale živa potreba tako vojakom kot njih družinam doma. Število naročnikov je v času svetovne vojne do-segalo 6200. Prinašale so članke o dogodkih. (Pisale so o jetnikih, mrtvih, ranjenih.) Število naročnikov je bilo v času svetovne vojne največje: dosegalo je 6200. Novine so prinašale tolažbo trpečim vojakom po frontah, kasarnah in bolnicah, pri-našale so tolažbo družinam, ki so žalovale za padlimi očeti, sinovi, brati. S tem so postale last naroda, njegova neločljiva potreba. Novine so branile sirote in trpeče žene, ki jim je nasilje oblasti odnašalo za življenje potrebni pridelek in jih pehalo v lakoto. Novine pa so predvsem tudi budile narodno zavest vseh Prekmurcev in to najbolj med svetovno vojno. Naši vojaki so prišli na frontah skupaj s pripadniki najrazlič-nejših narodnosti. Vedeli so: ta je Nemec, oni Italjan, ta Čeh, Srb, Francoz, Rus. Kaj sem pa jaz, je bilo nujno vprašanje. In tu so Novine odgovarjale: Slovenec si! Tvoj jezik je slovenski! Novine ti v slovenskem jeziku pišejo o tvojih domačih, tvoja zemlja je slovenska. To je bilo največjega narodnostnega pomena. Priznati moramo, da so Prekmurci prišli prav iz vojne narodno zavedni, tam so spoznali jasno, da smo Slo-venci to in onstran Mure en narod in da smo bratje s Hrvati in Srbi in sploh s Slovani. Razumeli so, da spadajo z Jugoslovani v eno državo. Uredništvo Novin v Črensovcih je postalo središče slovenstva med Muro in Rabo. Tja so prihajala sporočila o borbi bratov onstran Mure, od tam so prihajala navodila za delo doma, tja so se obračale madjarske oblasti v prizadevanju, da bi pridržale Prekmurske Slovence. Narod je kot en mož visel na uredniku Novin. (To so dejstva, ki se ne dajo zatajiti.) Urednik Klekl [Jožef Klekl st.] je moral vsled slabega zdravja že l. 1910 pustiti du-hovniško službo. Odpovedal se je fari pri sv. Sebeščanu ter, se nastanil v Črensovcih, kjer je bolehal, bolj ali manj vse do konca svetovne vojne. Mnogokrat je bil priklenjen na posteljo. Kot bolan človek tudi ni šel na fronto, temveč je ostal ves čas med sve-tovno vojno tu pred svojim ljudstvom, ter urejal in pisal liste. Kakor pa je bil telesno šibak, je bil duhovno zdrav čil in borben in ni poznal počitka niti v svoji bolezni. Konec l. 1918 so se fronte zrahljale in vojaki so se vračali domov. V oktobru so ljudje izropali po več krajih nekaj židovskih trgovin. Dne 3 nov. 1918 je bil narodni tabor v Ljutomeru, kjer je govoril tudi zastopnik Prekmurskih Slovencev ter se po Kleklovih navodilih izjavil za Jugoslavijo. 20. okt[obra] 18. je bil shod v Soboti, kjer so Madjari hoteli prebujajoče se Prekmurce navdušiti za Madjarsko. Hoteli so izzvati in skleniti Na kazalo Na kazalo oseb 122 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 izjavo, da v Slovenski krajini ni Ogrskih Slovencev, ampak so le vendsko govoreči Madjari, pa so se začuli navdušeni klici: »Mi smo Slovenci, živela Jugoslavija!«. Vsled teh dogodkov je prišel Klekl pred preki vojaški sod v Lendavi iz razlogov, da dela za Jugoslavijo, česar ni tajil, da sovraži Madjare, česar ni priznal, in da je orga-niziral rope v Slov[enski] krajini, a on je ravno nasprotno dokazal. Vsled pomanjka-nja dokazov je bil oproščen. Dne 26. dec. 1918 je bil shod Prekmurskih Slovencev v Radgoni. Vodil ga je takra-tni prekmurski študent, poznejši poslanec in sedanji dekan Ivan Jerič, govorili so pa poleg uni. prof. Slaviča tudi drugi narodnjaki iz Preka. Sprejeta je bila resolucija, ki so jo priobčile Novine. Glasi se: »Prvi tabor prekmurskih Slovencev pozdravlja novo skupno vlado neodvisne države SHS in jo prosi, da vzame kmalu pod svoje okrilje slovensko Prekmurje«. Medtem je bilo vse razgibano. Madjarska se je majala. Nastala je Jugoslavija. V Pa-rizu so se začrtavale nove meje. Usoda Prekmurcev je bila na tehtnici. General Maj-ster [Rudolf Maister] je pripravljal okupacijo Slovenske krajine. Toda prehitel ga je drug dogodek. Na božič 1918. je bil izvršen poizkus okupacije Slov[enske] krajine z druge strani, iz Medjimurja, ki je bilo takrat zasedlo od jugoslovanskih čet. po ka-petanu Jurišiču [Erminij Jurišić], ki je po zasedanju Medjimurja prišel čez Muro ter imel v oblasti južni del Slov[enske] krajine od 24. dec. 1918 do 3. januarja 1919. (Glavna pomoč njegovi mali četi je bil takratni prekmurski gimnazijec Jožef Godina s prekmurskimi prostovoljci.) Toda Jurišičeva ekspedicija je bila slabo pripravljena in njegova četa je bila dne 3. jan. 1919 v Soboti premagana, deloma zajeta, deloma pregnana, deloma postreljena. Pregon jugoslovanskih čet je demoralizujoče vplival na razpoloženje ljudstva in tudi voditeljev. Madjari so se šopirili in strahovali ljudi. Voditelji Slovencev med Muro in Rabo so se dne 14. januarja 1919 zbrali za posvet na uredništvu Novin (ter sklenili naslednje korake. Majster je opustil načrt okupacije Slov[enske] krajine, ker je moral s svojimi borci pohiteti na Koroško. Usoda Prekmurcev v Parizu je bila še jako nego-tova. Madjarska vlada je popustila in ponujala Prekmurcem autonomijo. Voditelji) so zahtevali priključitev k Jugoslaviji in pustili misel na autonomijo kot za in pristali na smisel autonomije le skrajnim slučajem. Predsednik madjarske vlade Berinkey [Dénes Berinkey] je vabil zastopnike prekmu. Slovencev v Budimpešto, kjer bi se določile politične svoboščine Slovencev, samo naj bi ostali pod Madjarsko. Toda narodno zastopstvo je odklonilo se ni odzvalo pova-bilu, ni šlo v past. Zato je bil pel. župan Zalske županije pooblaščen, da se pogaja s Kleklom za avtonomijo Slovencev. Klekl Urednik Novin je preozke ponudbe v načelu odklonil. Nato je zastopnik vlade ponudil Kleklu visoko podkupnino 50.000 zlatih kron, samo da bi delal na to, naj Prekmurci ostanejo pod Madjarsko. Urednik Novin je ponudbo odklonil. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 123 Ker z voditelji prekmurskih Slovencev ni šlo, so Madjari hoteli iti mimo njih. Trosili so letake z milimi naslovi nazivi za Slovence, (ki so preje poznali zanje le psovke). Veliki župan železne županije dr. Obal [Bela Obal] je prišel v začetku marca 1919 v Soboto Beltince in tam imel ljudsko zborovanje, na katerem je Slovencem ponudil nekatere ugodnosti, samo da bi se izjavili za Madjarsko. Toda ljudstvo je (šlo za svojimi vodi-telji in je) na zborovanju vzklikalo Jugoslaviji ter zahtevalo priključitev k Jugoslaviji. Tudi cerkvena oblast je morala vplivati na ljudi in na duhovščino, naj vendar ostanejo pod Madjarsko, toda (Klekl je stvar pripravil in škof dr. Mikeš [Janos Mikes] je doživel silno neprijazen sprejem, ko mu je ljudstvo vpilo236): Živela Jugoslavija. To tem bolj, ker se je Jurišičev poraz že zabrisal in ker so razmere na mirovni konferenci v Parizu da-jale upanje. Veliko so vplivala na odločnost tudi bodrila in poročila, ki so prihajala čez Muro od že osvobojenih bratov in od prekmurskih legionarjem, (ki so se tam zbirali.) Novine so v poročilu o soboškem beltinškem shodu dr. Obala zapisale dne 23. marca 1919: »Slovenci, ne zaspite! Pazte, da ne oslepijo vas s sladkimi rečmi. Drobtine nam ne dojdejo. Pazite, da vucje ne pridejo med vas v ovčem gvanti.« To pa je bila tudi zadnja številka Novin, ki jo je izdalo njih pravo lastništvo. Nasle-dnji teden so se namreč razmere bistveno izpremenile. (Karolyijeva [Mihály Károlyi] vlada v Bp je padla,) zavladal je boljševizem pod vodstvom Bele Kuna [Béla Kun]. Tudi za Slovensko krajino je bil imenovan sovjet delavcev z imenom: slovenski tanač delavcov. Za komisarja je bil imenovan črensovski učitelj in organist – bivši nad-poročnik Tkalec Viljem. Ta je prišel pred 3. marcem 1919 v Črensovce k uredniku Kleklu [Jožef Klekl st.] in zaplenil Novine, ves naslovniški material in pobrano na-ročnino z motivacijo: vsi listi v državi so zaplenjeni, vaš tudi. (Dne 30. marca 1919 je izšla prva boljševiška številka Novin s proglasom »k lüstvi slovenske okrogline«, kjer se naznanja nov položaj.)237 Od tedaj pa do zasedbe Slov[enske] krajine po jugoslovanskih četah dne 12. augusta 1919, torej štiri mesece in pol, je vladala nad Slovensko krajino boljševiška straho-vlada, ki je prizadejala ljudstvu neizmerno gorja in mu zlasti s svojim rekviriranjem zasovražila za vedno komunistično brezpravje. (Novine so izhajale odslej vse do 4. augusta kot rdeče; izdajal jih je Tkalec, urejali in pisali pa so jih Kološa Jožef iz Ivanec, Pustai Jožef [Jožef Pusztai] iz Martijanec, Küzma Štefan iz Bogojine ter Šerüga Vincenc iz Rankovec. Razlagale so komunistič-ne nauke, sramotile vero in napovedovale delitev »popovskega imanja«. Vendar je bil pod Tkalcom po zaslugi Šerüga Vincenca, ki je bil njih najboljši pisatelj, v njih neke vrste prekmursko slovenski duh, ki pa je z nastopom židovskega komisarja izginil.)238 (Ljudje so bili po krščanskih Novinah že toliko vzgojeni, da so boljševiške Novine odklanjali. Imele so le 38 naročnikov. Zato so je pa razvažali po vaseh z zaplenjenimi 236 S svinčnikom je pripisano: je škofa Mikeša sprejelo s klici. 237 Besedilo znotraj oklepaja je prečrtano s svinčnikom. 238 Besedilo znotraj oklepaja je prečrtano s svinčnikom. Na kazalo Na kazalo oseb 124 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 grofovskimi automobili in jih raztresali. Vsi jarki so jih bili polni. Ljudstvo pa jih je sproti raztrgalo. A če so jih morali vzeti, so jih uporabljali za zavijanje slanine in klobas ali pa za podžiganje peči.)239 (Vsled tega je njih bivši izdajatelj Klekl prišel v smrtno nevarnost. Tkalec ga je obdol-žil, da je on kriv, da ljudje ne berejo Novin. Moral bi se iti zagovarjat v Budimpešto, kjer bi mu najbrž milostno prisodili vrv okoli vratu. Od tega ga je rešil dr. Cigany, okrajni glavar, ki je Tkalca odvrnil od namena, da bi Klekla poslal v Budimpešto. Klekl in dr. Ciganj, ki ni bil pristaš komunistov, sta se dogovorila, da se bodo Novine izročile širiteljem, ki jih bodo na zunaj ponujali, v resnici pa vsakega odvračali od tega, da bi jih čital; naj se uporabljajo le za zavijanje in podžiganje.)240 V začetku junija je prišel Tkalec v opreko s centralnimi komunističnimi oblastmi, ker ni natančno izpolnjeval navodil (židov), temveč jih je po svoje prikrojil in omilil. Klekl priznava, da bi se Slovencem pod kakim židovskim komisarjem še huje godilo, kot se jim je pod Tkalcem. Obtožen je bil tudi korupcije. Moral bi iti na zagovor, ki bi bil zanj slabo končal. Zato je pa raje stopil v stik z madjarskimi nacionalisti, (z grofi in nekaterimi višjimi oficirji), ter proglasil v začetku junija »Slovensko socialde-mokratsko republiko«. Končni namen pa je bil osnovati madjarsko državo od Drave do Donave, (ki bi naj pregnala boljševike tudi iz drugih madjarskih pokrajin. Tkalec in njegovi niso bili naklonjeni Jugoslaviji, temveč so se prištevali med Madjare. Za dosego teh ciljev je iskal zvezo z Italijo in Austrijo in dobil tudi nekaj denarja.)241 Toda Tkalčeva Slov[enska] social[no] demokrat[ska] republika je bila muha eno-dnevnica. V nekaj dneh je bil on in njegovih s svojimi 350. vojaki premagan in pre-gnan od rdečih. Zbežal je v Austrijo, za novega komisarja je bil imenovan žid Re-vész Nandor, ki je Slovence, zlasti narodno duhovščino zelo preganjal. (Morali so se skrivati po gozdovih in skednjih.)242 Klekl sam je bil obsojen na smrt. Toda zvesto slovensko ljudstvo je svojega voditelja243 skrilo ter mu omogočilo, da je preoblečen v poljskega delavca z motiko na rami komunistom ušel čez Muro v Jugoslavijo. Medtem je vprašanje slovenske krajine dozorelo tudi v Parizu. Jugoslovanska delega-cija je po svojem izvedencu za Slov[ensko] krajino, prof. dr. Slaviču [Matija Slavič] postavila zahtevo, da se Slovenska krajina priključi k Jugoslaviji. Od početka ta zah-teva ni našla razumevanja pri Antantinih delegatih. Šele sredi maja 1919 je prek-mursko vprašanje začelo zoreti in to največ po zaslugi ameriškega delegata Johnsona ter Francoza Tardieu-ja [André Tardieu]. Dne 9. julija 1919 je Vrhovni svet petorice določil, da pripada Slov[enska] krajina Jugoslaviji, toda na žalost brez 7000 Sloven-cev ob Rabi. Vrhovni svet je ta svoj sklep dokončno potrdil dne 1. augusta 1919 in na 239 Besedilo znotraj oklepaja je prečrtano s svinčnikom. 240 Besedilo znotraj oklepaja je prečrtano s svinčnikom. 241 Besedilo znotraj oklepaja je prečrtano s svinčnikom. 242 Besedilo znotraj oklepaja je prečrtano s svinčnikom. 243 S svinčnikom je pripisano: KLEKL. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 125 podlagi tega so jugoslovanske čete zasedle dne 12. augusta slovensko krajino, kjer se je pravkar porušil komunistični režim. Dan osvobojenja je bil velik praznik. Ne samo za Slovenijo in Jugoslavijo, ki sta ta dan pritisnili na srce sinove, tisoč let ločene, tisoč let tlačene. (Velik praznik je bil za vse borce za svobodo te najvzhodnejše slovenske pokrajine, bodisi za one, ki so se v Parizu za zeleno mizo borili, bodisi za one, ki so doma trepetali za usodo tega koščka slovenske zemlje. Velik praznik je bil to za prekmursko slovensko ljudstvo, ki je vzgo-jeno po Novinah, tako težko čako dan osvoboditve.)244 Velik praznik je (pa) bil (sle-dnjič tudi) za Novine same, ki so spet našle pravega gospodarja ter dne 17. augusta spet prvič izšle kot krščanske, ne več boljševiške, s krasnim pozdravom osvobojenju. In ob 25. letnici Novin je vsa Slovenska krajina pokazala na veličastnem narodnem taboru v Črensovcih, kjer se je zbralo 20.000 ljudi z voditeljem Slovencev dr. Koro-šcem, kako hvaležna je Novinam za njih borbo, kako hvaležna je voditeljem okrog njih, ki so to zatirano ljudstvo pripeljali v svobodo. Nejasni, nedatirani in nepodpisani zapiski (pag. 49–53), zato niso objavljeni. Del prevoda pisma o informiranju glede Katoliške cerkve v Jugoslaviji (pag. 54) Prevod pisma Kakor Vam je P. Kazimir [Kazimir Zakrajšek] sporočil preteklo jesen, ustanovil se je podpisani odbor za poročevanje za zunanji katoliški tisk in je sprejel to posebno nalogo, da bo Vaš izvrstni urad pravilno informiral glede katoliških novic v tej de-želi, in da Vam je dal na razpolago odbor zanesljivih mož za vse informacije, katere bi potrebovali o tej državi za katoliški tisk v Z[druženih] Dr[žavah]. Zato bi Vam bili pa zelo hvaležni, ako bi Vaš urad sprejemal vse potrebne informa-cije samo od tega urada in bi objavljal nobenih novic o Jugoslaviji iz kateregakoli zunanjega vira, pa naj bi se Vam še bolj zanesljiv zdel. Stališče katoliške cerkve v Jugoslaviji, katero vlada shizmatična vlada, v kateri so katoličani v manjšini (okrog 40 % prebivalstva), zahteva skrajno pazljivost in skrb-nost in modrost zlasti v novicah, ki se razširjajo zunaj po tujih državah. Tako na pr. pripojeno poročilo zelo pretiravana starokatoliško gibanje Dr Zagoraca [Stjepan Zagorac], o katerem komaj kdo še kaj ve tukaj, neznatno že po svojem za-četku, je skoraj umrlo sedaj. Opazka o potrebi višje izobrazbe katoliške duhovščine v Jugoslaviji tudi ni umestna. Katoliška duhovščina posebno ta tukaj v slovenskem delu Jugoslavije je splošno zelo visoko izobražena in velik del so doktorji v raznih oddelkih znanosti in so voditelji skoraj v vseh strokah znanstva. V nadi, da boste razumeli to našo prošnjo in vzroke, zakaj to prosimo, smo […]245 244 Besedilo znotraj oklepaja je prečrtano s svinčnikom. 245 Nadaljevanje pisma ni ohranjeno. Na kazalo Na kazalo oseb 126 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Zapisi o delu Antona Korošca, nepodpisano, nedatirano (pag. 55–56) Iz domačega življenja – Dr. Anton Korošec, večkratni poslanec, minister, mini-strski predsednik in zadružni predavatelj, je postal star 60 let. Po rodu spada med panonske Slovence, ki se v nasprotju s trdoglavimi in robatimi korotanskimi Slo-venci odlikujejo po svoji gibčnosti in okretnosti. V svojem življenju se je posvetil politiki. V tem svojem delu je zastopal vedno dosledno jugoslovansko nacionalno linijo proti vsem separatizmom. V dobi pred 6. januarjem je sklenil na jezo vseh separatistov, avtonomistov in federalistov sporazum z vodilno srbsko stranko, to je radikali. Ko je nastopil šestojanuarski režim z nalogo, da razpusti vse bivše stranke, da povede jugoslovansko državno življenje v nove smeri, se je dr. Korošec ni prav nič pomišljal. Prevzel je ministrsko mesto, sopodpisal razpust bivše Slov[enske] ljudske stranke, »Orle« i. dr., da podpre začetek nove ere v Jugoslaviji. Namen da do kraja sodeluje pri tej politiki, mu je preprečila edino – le bolezen. Če bi ne bilo te bolezni, ki se rada loti človeka sredi najpridnejšega dela, bi bil gotovo Korošec še danes na vidnem mestu v vladi. Tedaj ko je moral radi svoje bolezni demisionirati in ko ga je nadomestil njegov somišljenik ing. Dušan Sernec, je podal izjavo, iz ka-tere se vidi, kako mu je hudo, da mora sam prekiniti svoje državniško delo v smislu manifesta z dne 6. januarja 1929. in da upa, da bo mogel čim prej nadaljevati svoje delo. Ko je namreč koncem septembra 1930. l. izstopil iz vlade, je »Slovenec« v svoji 223 štev. z dne 30. sept. 1930. l. priobčil sledečo vest: »Nj. Vel. kralj je sprejel dne 28 t. m. v avdijenci g. dr. Antona Korošca, ministra za šume in rudnike. Pri tej priliki je Nj. Veličanstvo kralj blagovolil sprejeti ostavko g. dr. Korošca, ki jo je podal kot minister za šume in rudnike iz zdravstvenih razlo-gov, in ga odlikovati z najvišjim odlikovanjem Karadjordjeve zvezde II. stopnje.« Ostavka dr. Korošca se glasi: »Vaše Veličanstvo! Dovoljujem si predložiti Vašemu Veličanstvu ostavko kot minister za šume in rudnike. Zdravniki mi svetujejo, naj svojo bolezen, ki je v poslednjem času krenila na slapše, zdravim v popolnem miru in na daljšem oddihu. Zato mi vest ne dovoljuje, da bi med tem obdržal posle, ki jih ne bi utegnil opravljati tako, kakor velevajo državi interesi. Vaše veličanstvo prosim, da tudi v tem trenutku sprejme izraze moje popolne zve-stobe in brezmejne privrženosti ter iskreno zahvalo za dosedanje zaupanje, kakor tudi zagotovilo moje pripravljenosti, da se bom vselej odzval Vašemu visokemu povabilu v službo za kralja in domovino. Smatram za svojo dolžnost, da tudi pri tej priliki izjavim, da hočem tudi v bodoče in povsod v slogi z ostalimi rodoljubi, zvest izraženim načelom Vašega Veličanstva in deklaracijam kraljevske vlade, delati za jugoslovansko nacionalno in državno Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 127 misel, da bi s tem Vaše Veličanstvo in ves kraljevski dom mogla mirno gledati v svojo bodočnost. Vašemu Veličanstvu vdani in zvesti dr. Anton Korošec, l. r.« Teh dejstev ni povedal ob njegovi 60 letnici niti »Slovenec« niti slavnostni govor-nik Finžgar [Fran Saleški Finžgar]. Pa bi jih moral, ker ljudje radi pozabljajo in jih je zato treba spominjati na polpreteklo zgodovino. »Slovenec« bi bil tem bolj dolžan povedati te bistvene stvari o Korošcu, ker Slovenec se odlikuje po tem, da imajo kratek spomin ne samo njegovi bravci, temveč tudi uredništvo samo. Sicer bi po našem mnenju morala voditi proslavo dr. Korošca jugoslovanska radikalna kmečka demokratična stranka: pa če je že »Slovenčev« krog prevzel proslavo v svoje roke, bi moral on poskrbeti zato, da dobe udeleženci »unionske« akademije pravilno, celotno sliko o slavljencu. Ker »Slovenec« že dalj časa prinaša izjave raznih oseb in časopisov o Korošcu, pri-čakujemo, da bo priobčil tudi to našo oceno in s tem popravil zamujeno. Pismo župnika Antona Mrkuna in kaplana Franca Nahtigala Francu Kulovcu o političnem položaju v Kočevju, 13. 10. 1938 (pag. 57) Gospod minister246! Volitve so tu. Podpisana247 sva dušna pastirja v veliki dobrépoljski župniji. Da bi bili Vi pravilno informirani o političnem položaju v srezu Kočevje, Vam piševa to pismo. JRZ ima večino v kočevskem okraju, toda glede kandidatov so pa ljudje zelo različnega mnenja. Resna kandidata sta Škulj Karel, župnik v Dolenji vasi in Strnad Jože, župan in cestni načelnik v Dobrepoljah. Izgledi za g. Škulja so takšni: vsa mlajša duhovščina in tudi starejši razen par žup-nikov je proti njemu. Župani so istotako vsi razen enega proti. Inteligenca je skoro vsa proti njemu. Tudi od mnogih preprostih laikov smo slišali, da so proti. Vpoko-jeni orožnik Schiffrer podpredsednik krajevne JRZ se je izrazil, da si ne upa niti 10 volilcev dobiti za Škulja. Najbolj merodajni občini sta velikolaška in dobrepoljska, ki obsegata 7 župnij. Ka-kor jo čuti sedaj in kakor vemo iz zadnjih občinskih volitev je ogromna večina okrog 80 % za JRZ . Kolikor sva mogla sondirati teren sva spoznala, da se izjavljajo splošno proti Škulju in splošno za kandidaturo Jožefa Strnada. 246 Pripis (UDV): DR. KULOVEC [Franc Kulovec]. 247 Pripis (UDV): MARKUN [Anton Mrkun], NAHTIGAL [Franc Nahtigal]. Na kazalo Na kazalo oseb 128 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Kdo je Jože Strnad? Je izobražen mož, ki ima 8 gimnazijskih razredov, je dober katoličan, zaveden pristaš JRZ, ki je veliko preganjenja prestal pod JNS režimom; je tajnik županske zveze, cestni načelnik sreza Kočevje, radi JNS režimom degra-diran oficir, star zadružni delavec, 12 letni župan občine Videm-Dobrepolje, bivši oblastni poslanec, sploh vsestransko delaven mož za katoliško stvar. Je zelo prilju-bljen, ker rad vsakemu pomaga, kjerkoli more. Za njegovo kandidaturo se navdušujejo mlajši ljudje, kakor tudi starejši, inteligen-ca in tudi duhovščina mu zaupa in sploh kmetje in delavci. Znan je po vsem srezu. Toliko ad informandum. Lahko dobite točne informacije tudi od g. dekana Skubica [Anton Skubic] iz Ribnice ali g. župnika Ramovša [Jakob Ramovš] iz Velikih Lašč. S tem misliva, da sva naredila svojo dolžnost, Vas o tej važni stvari pravilno informirati. Videm - Dobrepolje 13. oktobra 1938 Župnik 1) Anton Mrkun 4. 7. 1876 Kaplan 2) Franc Nahtigal 18. 3. 1900 Pismo Milana Stojadinovića Albinu Šmajdu glede njegove kandidature na vo-litvah, 3. 11. 1938 (pag. 58) KRALJEVINA JUGOSLAVIJA PRETSEDNIK Beograd, 3. 11. 1938 MINISTARSKOG SAVETA Dragi prijatelj! Veseli me, ko Vas morem obvestiti, da ste po predlogu izvršilnega odbora naše stranke sprejeti na državno kandidatno listo, katere nosilec sem, za srez Radovljica. Tiskovine in ostali materijal, ki je potreben za izpolnitev kandidatne liste Vam je na razpolago pri tajniku banovinskega odbora g. senatorju dr. Franu Kulovcu. Izvolite najkasneje do 10. novembra izvršiti vse potrebne formalnosti in izroči-ti kandidatno listo v roke sekretarju Glavnega odbora JRZ g. ministru dr. Mihi Kreku. Prepričan sem, da boste z navdušenjem delali za našo veliko zmago. Najlepše vas pozdravljam M. Stojadinović [Milan Stojadinović] Gospod Dr. Albin Šmajd, odvetnik Radovljica Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 129 Časopis Slovenec z volilnimi izidi, 12. 12. 1938 (pag. 59–63) Na kazalo Na kazalo oseb 130 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 131 Službeni list 1939, 4/X, volilni izidi, prepis (pag. 64–65) Na kazalo Na kazalo oseb 132 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 133 Časopisni članek o tečaju »mlade JRZ« za okraj Kamnik, januar 1940 (pag. 66) Na kazalo Na kazalo oseb 134 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 135 Poročilo o sestanku Kluba poslancev JRZ, 6. 2. 1939 (pag. 67–69) Poročilo o sestanku kluba poslancev JRZ, ki je bil dne 6. 2. 1939 ob 18.30 uri v mali dvorani narodne skupščine. Sestanek ni bil uradno sklican. Razen sobe štev. 36 I. nadstropje, kjer smo slovenski poslanci, so bile vse sobe poslancev JRZ obveščene o tem sestanku. Mala dvorana je bila popolnoma zasedena. Med drugimi so bili navzoči tudi nekateri senatorji: Dušan Trifković, Dragović [Miloš Dragović] itd. Med poslanci pa so tudi bili: Le-tica [Dušan Letica], dr. Kaludjerčić [Branko Kaluđerčić], Simonović [Milan Simo-nović], ing. Kabalin [Nikola Kabalin], Stošović [Dobrivoje Stošović], dr. Miletić [Vjekoslav Miletić] in Kujundjić [Bogoljub Kujundžić]. Posebno vidno skupino na skrajni desnici so tvorili poslanci Demetrevičeve [Juraj Demetrović] skupine, med katerimi je sedel ing. Kabalin, začasni tajnik narodne skupščine dr. Dimić [Radosav Dimić] in tudi peter [Ante Kovać]. Ta skupina je tudi najbolj aplavdirala in klicala dr. Stojadinoviću »Vodja«. Z istimi vzkliki je pozdravljal tudi senator Dušan Trifković ter poslanec Radulović [Marko Radulović]. Izmed slovenskih poslancev so bili navzoči: dr. Šmajd [Albin Šmajd], Theuerschuh [Ivan Teuerschuh], Bitenc [Mirko Bitenc] in Smersu [Rudolf Smersu]. Po govo-ru dr. Stojadinovića [Milan Stojadinović] je prišel v dvorano tudi dr. Klar [Franc Klar], ki je kasneje podpisal predlog, o katerem je kasneje govor. Predno je prišel dr. Stojadinović, je v ministerskih klopeh sedel neki poslanec, ki ga poznam le na videz, h kateremu je prisedel dr. Kaludjerčić in mu izročil neko pismo. Novinarjev niso pustili v dvorano, čeprav jih je bilo mnogo pred vratmi. Pri prihodu je zunaj pred vratmi na hodniku dr. Stojadinovića pozdravilo nekaj poslancev z dvignjeno roko; tem je tudi on z istim pozdravom odzdravil. Ko je stopil v dvorano, so ga pozdravili s ploskanjem; nekateri tudi z dvignjeno desnico. Takoj nato je začel govoriti: »Gospodje poslanci! Dragi prijatelji! Gotovo bi radi zvedeli za novice. /Jih vemo/. Vsega Vam danes ne morem poveda-ti. Pač pa boste vse to izvedeli na redni plenarni seji Kluba poslancev JRZ, ki bo, kakor mi je zagotovil predsednik vlade g. Cvetković [Dragiša Cvetković], sklicana v najkrajšem času, čim bodo gg. ministri prevzeli svoje posle. /Vzkliki: Hočemo sklicanje kluba/. Prosim Vas, da imate še malo potrpljenja, kakor ste ga doslej ve-dno mnogo imeli. Čujejo se glasovi, da bo stranka JRZ sedaj razpadla in podobno. Povem Vam, da stranka in klub ostaneta. Stražarska mesta ostanejo, stražarji pa se lahko menjajo, kakor sem že večkrat poudaril. Čul sem, da se je v Zagrebu govorilo, da je dr. Sto-jadinović ovira sporazumu. Vi pa veste, kako veliko važnost sem vedno polagal na rešitev hrvaškega vprašanja. Zato sem doprinesel tudi to žrtev, da ne bom v tem Na kazalo Na kazalo oseb 136 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 času ovira, ker ne bi mogel niti ene noči mirno živeti v zavesti, da je res moja oseba ovira sporazumu in nikakor nočem, da bi me bodoči rodovi preklinjali. (aplavz). Kriza je bila rešena na neparlamentaren način. Mi imamo stranko, vodstvo, šefa stranke in Vas, ki so vas številni volilci poslali sem. Imamo stranko, ki sem ji dal okvir, program in vsebino in od katerega prapora ne bom nikdar odstopil. Gospodje! Prosim Vas, da ne debatiramo.« Zdaj dvigne roko oni poslanec, ki je od dr. Kaludjerčiča pred sejo prejel pismo. Dr. Stojadinović (pravi: K besedi se je oglasil – pove ime poslanca248 in okraj, ki ga zastopa – ter pristavi: To naj bo naš prvi in poslednji govornik na današnji seji.« Ko je ta poslanec šel proti govorniški tribuni, je dr. Stojadinović dejal: Ime poslanca) je iz junačkoj hajdučkog gnezda. Dr. Stojadinović sede in posluša tega poslanca. Ta začne tako, da je bil v svojem okraju 30 let, da dobro ve, da ni samo njegov okraj, marveč tudi drugi okraji za dr. Stojadinovića, da je nujno potrebno, da se skliče plenum kluba, kjer naj se izvoli predsednik. Dovolite mi, da preberem sledeči predlog (izvleče iz žepa tisto pismo, ki mu ga je dal pred sejo dr. Kaludjerčić). V tistem pismu stoji, ozir. predlogu stoji, da se zahteva sklicanje kluba za jutri to-rek ob 10. uri dopoldne, kjer naj se izvoli za predsednika dr. Stojadinović, v katere-ga imamo polno zaupanje in neomajno zvestobo. Njega naj se pooblasti, da bo sam nastopal v imenu kluba in za klubske interese. Tudi naj se pusti to izjavo objaviti. Ta izjava je bila napravljena v dveh izvodih, od katerih bodo eno izročili predse-dniku kluba. Nekateri poslanci so zahtevali, naj izreče svojo besedo šef stranke. Dr. Stojadinović je nato rekel: To je Vaša želja, ki jo bom tudi sam osebno sporočil predsedniku vla-de249. O Vašem predlogu bo sklepal klub, upam, da v soglasju, kakor vedno doslej. Nekateri poslanci so hoteli oditi, a so drugi zahtevali, da vsi ostanejo na svojih mestih radi podpisa onih dveh izvodov predloga in da ne sme nihče oditi, ne da bi podpisali. Ko je odhajal dr. Šmajd, so nekateri vprašali, zakaj gre, a so drugi pri-stavili, da je Slovenec, nakar so izjavili: Slovenac može da ide. Padli so tudi glasovi: Kdor odide, je izdajalec. Po odhodu dr. Šmajda so postavili k izhodoma stražo, da ne bi pustila odhoda. Predsednik stranke250 je čakal v mali dvorani, dokler niso vsi podpisali. Nato je ugotovil, da je podpisalo 147 poslancev. Navzočemu poslancu dr. Klaru je dejal, da je škoda, da Slovenci niso bili pozvani, ker bi tudi oni podpisali. (Dr. Klar je namreč povedal, da Slovenci nismo bili vabljeni). 248 Pripis (UDV): CVIJOVIĆ. 249 Pripis (UDV): CVETKOVIĆ [Dragiša Cvetković]. 250 Pripis (UDV): STOJADINOVIĆ [Milan Stojadinović]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 137 Ko je po končanem sestanku ob pol 8ih zvečer dr. Stojadinović sedel pred skup-ščino v avto, je prišlo na stopnišče okoli 100 poslancev, ki so mu vzklikali in zapeli neko pesem. (Dotični poslanec, ki je prebral predlog, je starejši, ima velike brke in je po postavi precej visok). Njegovo ime bom jutri z lahkoto ugotovil. Pri ploska-nju se je posebno vidno udejstvoval tudi dr. Miletić [Vjekoslav Miletić] in Gjuro Drašković iz Kotora.) Beograd, dne 6. 2. 1939 Navodilo za delovanje okrožnih organizacijskih trojk, 1. 6. 1939 (pag. 70–71) I n s t r u k c i j a za okrožne organizacijske trojke »Kontrola«, organizacijsko propagandne družbe z o. z., veljavne od 1. junija 1939. §1. Območja in postavitev: Na celem ozemlju dravske banovine postavi glavni or-ganizacijski odsek (GOO) »Kontrole« svoje posebne okrožne organizacijske troj-ke (OOT). Postavljene trojke so temu odseku neposredno podrejene, prejemajo edino od njega vse direktive ter mu morajo redno tedensko vsaj enkrat dostavljati izčrpni referat o svojem delu. §2. Notranji ustroj OOT: a) OOT sestavljajo trije člani, ki jih imenuje GOO. – b) Čim so člani prejeli nalog o postavitvi, jih zaveže odposlanec GOO ter prično nato takoj z delom. – c) Takoj ob pričetku dela si izbere vsak član svojega namestnika, ki ga mora takoj sporočiti GOO. Ko ta odobri njegovo izbiro, član svojega na-mestnika zaveže in ga odslej redno obvešča o vseh glavnih momentih dela OOT. Namestnik na seje OOT ne prihaja brez posebnega poziva. – d) Namestnik stopi avtomatično na položaj rednega člana OOT, čim bi bilo članu, ki ga je postavil za namestnika, onemogočeno za dalj časa delovanje v OOT. Vse tovrstne primere je treba takoj sporočiti GOO. §3. Poslovanje OOT: OOT posluje po veljavnih zakonih ter po direktivah GOO. Pri vsem svojem delu pa so vezani vsi člani OOT in njihovi namestniki na najstrožje čuvanje poslovne tajnosti o vseh zadevah, ki so jih kakor koli izvedeli pri svojem delu v OOT. – V odnosu med člani OOT mora vladati harmonija ter brezpogojna pripravljenost do medsebojne pomoči v vseh zadevah. Vsi morajo zastaviti vse svoje sile in sposobnosti, da izvrše naloge, ki so jim bile postavljene. Pri svojem delu pa morajo biti kljub vsej potrebni previdnosti vendar čim bolj ekspeditivni. – OOT se mora sestati tedensko najmanj enkrat na sejo, na kateri poroča vsak član iz svojega področja. Ostala člana nato vsako poročilo preudarita ter po potrebi do-polnita; tak pisan elaborat nato pošljejo po kurirju GOO. Za izvestne naloge lahko pristojni član OOT osnuje svojo posebno trojko, ki mu pri delu pomaga. §4. Naloge OOT: Naloge, ki jih morajo izvršiti OOT, so: a) izvedba organizacije »Kontrole« ter priprava na njeno mobilizacijo. b) oskrba orodja, prehrane in opre-me. c) obveščevalna in propagandna služba. Na kazalo Na kazalo oseb 138 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Med naloge OOT ne spadajo vprašanja operativnega značaja, vprašanja gozdov-niških akcij in neposredno poveljevanje skupinam. V teh pogledih lahko da OOT na podlagi svojih opazovanj posebne nasvete in predloge GOO, da jih ta sporoči vodstvu »Kontrole«. §5. Za izvedbo organizacije »Kontrole«: Naj postavi OOT čimprej po vsem po-dročnem okrožju organizacijske, okrajne (ali občinske) trojke (OOKT). Ustroj teh OOKT je v glavnem enak ustroju OOT. OOKT postavlja, spreminja in razrešuje OOT. – Tudi v OOKT imej vsak član svojega namestnika z enakimi dolžnostmi, kakor pri OOT. OOKT si postavi za vsako vas svojo posebno vaško trojko (VT), ki je slično organizirana kakor OOKT. OOKT morajo poročati tedensko vsaj enkrat o svojem delu OOT. OOKT je neposredno podrejena OOT. §6. OOKT izvede preko svojih VT organizacijo »Kontrole« na terenu. a) predvsem sestavi v sodelovanju z VT pregled vseh obveznikov »Kontrole« od 18. do 50. leta. Ta splošni pregled mora z vsako nastalo spremembo obveznikov (smrt, preselitev, pohabljenost, obsodba i. sl.) dopolnjevati. – b) na podlagi tega pregleda sestavi nato OOKT seznam kadra »Kontrole«. V ta seznam vpiše OOKT vse brezpogojno zane-sljive in udarne obveznike »Kontrole«. Pri tem se lahko opira na izkušnje narodnih kontrolnih organizacij: P., SL. L., S. V seznam kadra naj se vpiše ime in priimek ob-veznika, starost ter točni naslov. Ako je morebiti že sodeloval pri »Kontroli«, potem še njegovo funkcijo pri njej. Ta seznam kadra je najvažnejši dokument, ker tvori osnovo za prvi poziv »Kontrole«. – Vsi seznami se morajo izdelovati v najstrožji poslovni tajnosti ter hraniti tako, da ne pridejo nobenemu nepoklicancu v roke. §7. Za primer mobilizacije morajo OOT v sporazumu z OOKT sestaviti natančne predloge za GOO, kam naj bi se obvezniki kontrole iz poedinih vasi najhitreje lahko sklicali na službo. Kraj je treba točno določiti (n. pr. šola, cerkev, kozolec, travnik, drevo i. sl.) Redoma naj ima vsak okraj (občina) samo eno mobilizacijsko mesto. Vsa ostala navodila bodo pravočasno sledila. §8. Oskrba prehrane, opreme in orodja za redno delo kontrole (ne pa za gozdov-niške akcije i. sl.) spada med glavne naloge OOT in seveda tudi OOKT ter VT. OOKT naj vodi po OOKT in VT in po svojih zaupnikih točen pregled o vseh večjih količinah živil svojega okrožja. Po možnosti mora organizirati primerna, suha, skrita skladišča za žito, konserve, prekajeno meso, mast, suho sadje, vino i. sl. – Isto velja za opremo (obleka, čevlji, šotori in nadomestni deli). – Orodje, ki je itak last »Kontrole«, pa mora pribavljati OOT na vse možne načine: nakup, re-kvizicija, dvig skladišč i. sl. OOT mora stremeti, da bo vsak kadrovec okrožja imel potrebno orodje in opremo. §9. Obveščevalno službo si mora organizirati vsaka OOT preko OOKT in VT za celo okrožje. Bistvo te službe je točnost in zanesljivost podatkov ter brzina poroča-nja. – OOT mora biti sproti na tekočem o vseh pomembnejših dogodkih svojega okrožja; važne nujne zadeve mora OOT nato takoj sporočiti GOO, manj nujne pa Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 139 s tedenskim rednim poročilom. Obveščevalna služba mora zlasti poročati: a) o kretanju, moči, vrstah in dejanjih tujcev. – b) isto o konkurenčnih formacijah. – c) o vrstah in načinih vseh naspro-tnih propagand ter njihovem učinku. – d) o splošnem razpoloženju ljudstva (kaj govori, česa si želi i. sl.). – e) o kretanju vseh sumljivih ljudi. – f) o vseh za vas, občine ali okrožje važnih dogodkih. §10. Propagandna služba obstoja v glavnem v kolportaži naših listov, letakov ter vesti ter v kontroli dela vseh političnih formacij, o čemer je treba isto tako stalno poročati GOO. – §11. Zaključna odredba. Ko se sestane OOT (ali OOKT ali VT) na prvo sejo, naj si člani med seboj predvsem razdele delo po svojih posebnih sposobnostih. Vendar so vzajemno odgovorni za uspeh vsakega referata. §12. Ta instrukcija, ki jo dopolnjuje, tolmači in spreminja GOO, stopi v veljavo dne 1. junija 1939. Zapisi o delovanju Stare SLS, 1938–1941251 (pag. 72–75) 1938 Stara SLS252 20. 11. ………. Sporočilo, da bodo JRZovci shod razbili. Veranda Unionske dvorane se napolnila. Takoj po mojih prvih stavkih nastal trušč. Mirni volilci so pognali raz-grajače ven, policija jih je pripeljala nazaj. Vpitje in pretep, komisar razpustil shod. Kozarec proti moji glavi. Lepa in ugodna reklama za nas. Zabaven večer v Rož-cah253. Pri duh[ovnem] s[vetniku] N. Zaplotniku dobil znaten prispevek za volitve. 25. 11. …Razgovor s Hacinom [Lovro Hacin] o bodočih shodih. Sestanek naše eksekutive. Poročilo o banovinskem tajništvu JRZ in o junaštvih mladinske JRZ. 29. 11. …Pri pol[icijskem] upravniku dr. Hacinu. On da je tako dober Slovenec kakor jaz. Obzirno naj ravna z nami. 30. 11. Megleno. Bogdan254 me potegnil s svojim novim avtom v Št. Vid. na shod. Nastop mladinske JRZ z domačimi vajenci. Rediteljstvo pod Marjanovim255 vod-stvom zmagalo, tudi podnačelnik Počkaj se dobro držal. 4. 12. Na prepovedan volilni sestanek pri Martincu v Gor[nji] Šiški. Zabaven razgovor z volilci. Po maši v Šenklavžu prišel direktor Jos. Ribarič [Josip Riba- 251 Iz vsebine je razvidno, da je avtor zapisa Anton Brecelj. 252 "Stara SLS" je nastala konec junija 1935, torej po vstopu Antona Korošca v vlado pod okriljem JRZ. Nekateri predstavniki SLS so namreč nasprotovali opustitvi opozicijske drže in vključitvi v JRZ. Jedro skupine, ki je trdila, da se stranka odmika od tradicionalnih vrednost, so sestavljali nekateri pripadniki starejše generacije: odvetniki Jakob Mohorič, Ivan in Aleš Stanovnik in zdravnik Anton Brecelj. 253 »Rožce« – v Šmajdovem času vmesni prostor med restavracijami ljubljanskega hotela Union. 254 Morda Bogdan Brecelj, sin Antona Breclja. 255 Morda Marijan Brecelj, sin Antona Breclja. Enako v nadaljevanju besedila. Na kazalo Na kazalo oseb 140 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 rič] v imenu Mačkovcev256 poizvedovat, kaj je z dr. Kulovčevo [Franc Kulovec] informacijo nasproti Jordanu [verjetno Karel Jordan], zastopniku gornjegrajske-ga škof[ijskega] veleposestva o angleški zahtevi po preureditvi naše države /po S. Watsonu [Robert William Seton-Watson]/ in sklenitvi carinske Unije na Balkanu. Zaupne informacije z obeh strani ……. Zvečer sporočil Marijan o sijajno uspelem nastopu dr. Janeza Stanovnika [Ivan Stanovnik] na veličastnem shodu dr. Mačka [Vladimir Maček]/150.000–200.000 zborovalcev/. Dr. Maček označil dr. Korošča [Anton Korošec] za pokvarjenega kranjskega popa. Prepričanje o volilni zmagi splošno. 11. 12. Volil na Grabnu ob 5 pop.: G. notranji minister dr. Korošec mi je ob spre-jemu oblasti zagotovil, da bomo volili po angleško. Na Angleškem voli kandidat svojega nasprotnika. Ker pa g. minister ne vodi teh volitev na angleški način, gla-sujem za državno listo dr. Vl. Mačka in kandidata dr. J. Š. [verjetno Josip Špindler] in = sebe [Anton Brecelj]. 12. 12. Izid volitev je za nas še dosti časten, saj se je ves srd jeruzalemcev znašel samo proti nam. 29. 12. … Bil pri prosv[etnem] šefu dr. Sušniku [verjetno Lovro Sušnik] radi ura-dnice, sestre prof. Ambrožiča, ki je volil opozicijo, ker ji groze s preganjanjem. 1939 12. 1. Sestanek SLS pri Lovšinu257. Razgovor o stroških, listu, organizaciji. Starejše in mlajše gledanje dr. Mohorič [Jakob Mohorič] - 1. Hartman [Alojzij Hartman]. Jaz nekako v sredi. 15. 1. … na Jesenice. Pri Alešu [Aleš Stanovnik] predstavniki JRZ, ki je imela kra-jevni občni zbor. Blagoslovitev hiše odpadla, ker se je Marinka [Marinka Stanov-nik] uprla, da bi jo blagoslovil župnik Kastelic, ki je soodgovoren za sramotilno pisanje Križmanovega [morda Andrej Križman] lističa »Na mejah«. Prav. Vesela družba nemotena. 16. 1. … Zvečer sestanek s predsednikom družbe KTD prof. dr. Odarjem [Alojzij Odar] v Zavetišču. Ugovor proti pisanju in ravnanju, naj preprečijo stalni razdor v vrstah nekdanje SLS. Odgovor – brez obljub, prijazen. Poročal dr. Ivan Stanovnik z željo, naj se čim prej razpošlje poročilo o nasilju ob volitvah. Slovensko društvo razpuščeno. 22. 1. V Zagreb. Z dr. Vladkom P. v kavarno Trilby, razgovor o bratu… Ob 2 v nadškof[ijskem] dvorcu s krškim biskupom razgovor v stolpni dvorani. O dr. Sto-jadinovićevem [Milan Stojadinović] obisku, o »angleških volitvah« v Sloveniji, o slovenski duhovščini in obeh škofih, malikovalcih voditeljev in režima. Ob 5 se poslovila… 256 Pristaši hrvaškega politika dr. Vladka Mačka, ki je bil leta 1938 na volitvah v Narodno skupščino nosilec ene od dveh opozicijskih list. Na njegovi listi so nastopili tudi pristaši Stare SLS. 257 Nekdanja gostilna na križišču današnje Slovenske in Rimske ceste v Ljubljani, po drugi svetovni vojni nekaj časa gostilna Koper. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 141 9. 2. Sestanek SLS pri Lovšinu /Slovenski kulturni klub, finance, načrti/ 12. 2. … Aleš in Marijan v Zagrebu pri preds[edniku]. Hrv[atskog] rad[ničkog] saveza ing. Košutiču [August Košutić]. 17. 2. … Sestanek SLS pri Lovšinu. Nesramen napad Slovenskega doma name in dr. J. Stanovnika [Ivan Stanovnik]. 16. 3. … Sestanek SLS pri Lovšinu – kratek. 30. 3. Sestanek SLS pri Lovšinu. Slovensko opozicijo pri dr. Mačku hočeta zasto-pati dr. Kramer [Albert Kramer] in dr. Lončar [Dragotin Lončar]. Dr. J. St. [Ivan Stanovnik] mora v Zagreb. 22. 4. Na sodniji kot priča v zadevi Angele Vodetove proti »Slovencu«. Kot Sloven-čeva priča podal izjavo proti »Slovencu«.258 8. 5. Prof. Odarju sporočil zahtevo, naj dr. Jaka Mohorič pride v konzorcij listov KTD. 9. 5. Ravnatelj KTD Košiček [Jože Košiček] pojasnil, da ni bilo seje konzorcija, ker ni bilo dr. Kulovca in da je on za svojo osebo popolnoma na naši strani. 11. 5. Sestanek SLS pri Lovšinu. 12. 6. Sestanek SLS pri Činkoletu259. Prebral osnutek pravil za splošno Slovensko narodno stranko Marijan /sestavili Aleš, dr. Štempihar [morda Ivo Štempihar], dr. Vilfan260, dr. T. Furlan [Tomaž Furlan], dr. Pokoren [morda Jože Pokorn], Hart-man [verjetno Alojzij Hartman]; dr. Mohorič, dr. Janez St. [Ivan Stanovnik] in jaz [Anton Brecelj] izrazili pomisleke. 4. 8. Razgovor z dr. Besednjakom [Engelbert Besednjak] v kavarni Prešeren. Dr. Kralj [Janko Kralj] hoče dobiti dr. Korošca za razsodnika in išče pomoči pri splet-karju dr. Ahčinu [Ivan Ahčin]. 6. 8. Aleš prišel poročat o razgovoru z dr. Kraljem, ki noče o Abramu nič preklicati in zahteva, naj jaz opravičim svojo sodbo o njem. 8. 8. V centralni ambulanci me je obiskal šef zdravnik dr. Brabec [Karel Brabec] in mi zaupno povedal, kar je zvedel kot spremljevalec dvorskih vlakov od dvorjanov, da je bil nameravan atentat na mladega kralja Petra [Peter Karađorđević] v Saraje-vu na poti v Dalmacijo, sin rejsulema dr. Spaho [Mehmed Spaho] med atentatorji, na kar se je minister ustrelil, da so bile v Splitu močne demonstracije proti kralju… 31. 8. Pri Mraku261 sestanek bivših SLS. 18 navzočih. Poročal dr. Janez Stanovnik [Ivan Stanovnik] o razgovoru z ing. Košutičem, ki je bil zelo spodbuden. Jaz o pogajanjih na policiji in o razgovoru z dr. Kulovcem. Stanovnikov predlog o za-časnem izvršnem odboru za sklicanje zaupnikov SLS. Velika debata proti imenu SLS in za širno novo politično stranko. Aleš, dr. Furlan [Tomaž Furlan] in brat, 258 V korist Angele Vode (tožila urednika Slovenca zaradi klevete po 52. členu Zakona o tisku) je 21. 4. 1939 pred okrožnim sodiščem v Ljubljani pričal dr. Anton Brecelj, čeprav ga je kot svojo pričo pred-lagal urednik Slovenca Viktor Cenčič. 259 Nekdanja gostilna Činkole na Poljanski cesti v Ljubljani, kjer so se zbirali ljubljanski meščani in politiki. 260 Verjetno Josip Vilfan ali Joža Vilfan. 261 Stara ljubljanska gostilna na Rimski ulici. Na kazalo Na kazalo oseb 142 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Marinšek [verjetno Janko Marinšek], dr. Kopač [morda Ivan Kopač], prof. Kocbek [Edvard Kocbek], Bogdan in drugi proti SLS, zanjo dr. Janez Stanovnik, dr. Mo-horič, prof. Malnar in jaz. Sklep: vsaka skupina zase…… Pri dr. Kulovcu na stano-vanju. Predočil mu klavrno vlogo KTD in njegovo v njem nasproti malikovalstvu voditelja. »Jaz ne morem rušiti dr. Korošca. Ni treba, dvigni KTD iz politične mo-čvare in poravnajte spore politične in kulturne.« 4. 9. Sestanek čistih SLS pri Mraku živahen. 12. 10. Sestanek SLS pri Mraku. Prof. Ambrožič in nadzornik Erjavec [verjetno Fran Erjavec] pripravila rokopis. 23. 10. Škofa Srebrniča [Josip Srebrnič] ekspresno pismo, prispelo z oddanim pe-čatom Baška 21. 10. Policijski upravnik dr. Hacin me vljudno povabil in vprašal, kdaj in kako nameravam objaviti proti dr. Korošcu. Odgovoril sem mu, da o zadevi on več ve, ker prebira prispevke za brošuro pred menoj in katere morda tudi pleni. Ta očitek je molče prezrl in požrl. Opozoril me je, da nas SLSarje utegnejo drugi /menda JRZ/ prehiteti. Odvrnil sem mu, da se prav malo bojimo režimovcev in da pometemo z njimi, bržko pridemo do političnih svoboščin. Opravičeval se je, naj ne presojamo pristransko njegovega službenega poslovanja, ki je vedno samo zakonito. Jaz sem povdaril, da mi natančno zasledujemo delo politične uprave in razlikujemo nujno službeno delo in pregorečo uslužnost do režima in velikega re-žimskega pandurja in vse knjižimo v dobro ali breme pandurčkov. Prijateljsko sva se razšla. W. 11. Sestanek SLS pričel. Dr. P. poslal dragoceno gradivo. 1z. 11. Sestanek SLS zadovoljiv, okrožnica užiga. 1940. 4. 1. Sestanek SLS. Razgovor o novoletnih voščilih dr. Korošca in obeh škofov. V tramvaju svidenje z dr. Jankom Kraljem. Ja: Pota gredo narazen. On: Žal, žal. Jaz: Ne po moji krivdi. 11. 1. Sestanek SLS pri Mraku. 14. 1. Sestanek z dr. Be – Bi v Unionu. O J. Kralju [morda Janko Kralj] (dr. Korošec kot razsodnik ga je 28. 12. odločno obsodil), o notranji politiki. Dr. Koroščeva je najbolj modra in uspešna za Slovence. O zunanji negotovosti. 18. 1. Sestanek SLS z Alešem in Zaplotnikom. 25. 1. Sestanek SLS. 1. 2. Sestanek SLS pri Mraku. Prof. Šolar [Jakob Šolar] poroča o razgovoru z dr. Košutičem o notranjem položaju: dr. Maček ne odneha z zahtevo volitev. 8. 2. Sestanek SLS večji (pomnožen z mlajšimi). Sporazum glede organiziranja SLS. Govorili Aleš, dr. Mohorič, dr. Ivan [Ivan Stanovnik] in jaz. Celo Hartman in dr. Furlan se udala. 12. 2. Razgovor z dr. Ivanom. Intervencija pri dr. Mačku nujna. 15. 2. Sestanek SLS. 22. 2. Sestanek SLS. Razgovor o nemških ogleduhih. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 143 29. 2. Sestanek SLS – navaden razgovor. 7. 3. Sestanek SLS, razgovor za Maribor. 8. 3. Razgovor z Jan – naj dobi stika z Mačkovci. 10. 3. Sestanek SLS v lovski sobi 11 udeležencev in Tone Fajfar. Obširen razgovor. Lepo poročal Fajfar. 14. 3. Sestanek SLS pri Mraku. 28. 3. Sestanek SLS brez posebnosti. 4. 4.: Sestanek SLS – kratek. 5. 4. Marjan napravil na tajnem odvetniški izpit s pohvalo. 11. 4. Sestanek SLS pričel. 18. 4. Sestanek SLS v večjem obsegu. 25. 4. Sestanek SLS brez posebnosti. 28. 4. Minister dr. Švegel [verjetno Ivan Krizostom Švegel] me čakal na Jes[enicah] Razkazal gorski vrt …… Gostitelja pridobival za SLS. 1. 5.: Razgovor pri Štruklju o občnem zboru SKASa in določili dr. Moh [oriča] da povdari naše stališče. Sestanek SLS pri Mraku živahnejši, ker gost minister dr. Švegelj. Razgovor o obč-nem zboru SKA in o obsodbi JSZ v Škof[ijskem] listu. Letak. 16. 5. Sestanek SLS pri Mraku pričel. Vojna tlači ves notranji razvoj. 27. 5. Z dekanom dr. Fabijanom [verjetno Janez Fabijan] razgovor… in o novih medic. profesorjih... 30. 5. Sestanek SLS – o vojni. Razgovor z dekanom tehnike ing. Hrovatom [Alojzij Hrovat] na cesti in s prof. Metodom Dolencem o »imenovanju novih »profesorjev« medic. 5. 6. Univerz. svet sprejel predlog dekana Kanskega [Evgen Kansky] o imenovanju 3 red. profesorjev (Lavrič [Božidar Lavrič], Lušicky [Karel Lušicky], Hribar [Franc Hribar]) ne brez odpora. Prof. Förster [Jaroslav Foerster] mi rekel, da je bila naša akcija prepozna. 6. 6. Sestanek SLS pri Mraku, navzoč dr. Švegel. 20. 6. Sestanek SLS z dr. Šveglom, ki se manj boji nemške zasedbe kakor laške. 27. 6. Sestanek SLS Rusi zasedajo Besarabijo in Bukovino? 4. 7. Sestanek SLS prišel dr. Janez Stanovnik [Ivan Stanovnik] bil pri ing. Košutiču. 18. 7. Sestanek SLS – O dr. Mačkovem, o versko obnovitvenem tečaju KA [Katoli-ška akcija] v Kranju. 1. 8. Sestanek SLS – pičel in kratek. 5. 8. Pri dr. Mohoriču radi tečaja v Kranju. 8. 8. Sestanek SLS pri Mraku pičel in kratek. 14. 8. Odgovor pripravljalnemu odboru KA glede tečaja v Kranju. Razgovor z dr. Mohoričem, da se udeleživa tečaja. 22. 8. Sestanek SLS – Vtisi iz Kranja. 29. 8. Sestanek SLS – pičel in kratek. Večerni obisk Aleša. Na kazalo Na kazalo oseb 144 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 12. 9. Sestanek SLS v treh. Razgovor z Marijanom glede združbe z dr. Vilfanom v Kranju. 26. 9. Sestanek SLS – pičel. 3. 10. Sestanek SLS. 10. 10. Sestanek SLS in urednik Del[avske] pr[avice] Tone Fajfar radi dr. T. Fur-lanovih člankov o franc[oskih] jezuitih, krivcih franc[oskega] poraza in o Janezu Evangelistu Kreku v slov[enski] kat[oliški] skup[nosti]. 15. 10. Marjan začel »kompanijo« z dr. Vilfanom v Kranju. 17. 10. Sest. SLS. 24. 10. Sest. SLS. 7. 11. Sest. SLS. Minister Švegel ni vedel nič povedati, kakor slabosti predsednikov v Ameriki. 14. 11. Sest. SLS brez posebnosti./ 21. 11. Sest. SLS – Lovšin. 28. 1. Sest. SLS pri Lovšinu po navadi. 5. 12. SLS pri Lovšinu. 12. 12. SLS Lovšin. Demoralizacija v JRZ. 14. 12. Dr. Korošec umrl v Blgd [Belgradu] – zadet od kapi. Včeraj še na dvoru in gledališču. 15. 12. na Jes[enicah] k Alešu; razgovor z Alešem o pok[ojnem] »voditelju«, ki je bil samo velika klada, ki je ovirala pot slove[nskega] naroda do polit[ične] in go-spodarske samostojnosti. 16. 12. – Kropil dr. Korošca na banovini. Malikovanje v časopisju in javnosti. 17. 12. Pogreb slovenskega malika. Ves dan doma. Pisarim, lenarim, preganjam gripo. 19. 12. – Sest. SLS. 22. 12. SKAS imelo mašo za + dr. Korošcem v kapeli Vzaj[emne] zav[arovalnice] maševal in govoril dr. Fajdiga [verjetno Vilko Fajdiga]. 1941. 1. 1.: … Pred večerjo za otroke, po večerji za odrasle gramofon. Razgovor s Finž-garjem [Fran Saleški Finžgar], ki ga dr. Kulovec vabi k sebi, dasi sta se sprla radi boh. tedna. O koritarstvu v JRZ. Jaz povdarjal željo po skupnosti, kakor jo je pov-darjal Janez Evangelist Krek – v SLS. 2. 1. Sestanek SLS pri Lovšinu. Nadz[ornik] Erjavec poroča o sprejemih pri sena-torju Smodeju [Franc Smodej] in ministru dr. Kreku [Miha Krek] v Beogradu in pri dr. Kulovcu v Lj[ubljani]. Vsak od njih presoja položaj drugače, noben ga ne pozna. Razgovor o kršč[anskih] socialistih. Sklep za izdajo nove poslanice. 9. 1. Aleš prišel na moje vabilo, da se razgovori z JSZ glede novolet[nega] uvodni-ka v Del[avski] pravici, ki je očitno komunistična. Sestanek SLS pri Lovšinu tudi minister dr. Švegel, ki je dolgočasil s svojim pesimizmom in germanofilstvom. Po-vedal zgodbo o Radičevi hčerki, ki so jo zalotili v hotelu z oficirjem in pustili, ko se je legitimirala. Porazen vpliv na Radiča [Stjepan Radić]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 145 16. 1. Sestanek SLS pri Lovšinu – brez posebnosti. Prebral svoje »Malikovanje v Sloveniji«. 23. 1. Sestanek SLS pri Lovšinu. Tudi Aleš, ni dobil Žumra [Srečko Žumer] (Mali-kovanje prepisano). 24. 1. Aleš poročal o razgovoru s Fajfarjem: Kršč[anski] socialisti se drže Krekovih načel, ne marajo za obnovitev SLS, ker se boje, da bodo sedanji JRZ gospodovali. Ne zaupajo demokraciji in menijo, da pridejo samo z boljševizmom do delavskih pravic. 27. 1. Marijan pripeljal Aleša s Kranja. Aleš pripovedoval o magistr[atnemu] ura-dniku Pipu [verjetno Alojzij Pipp], ki mu je zaupal tajnosti županovanja Jure Adle-šiča. Ugotovljene malverzacije je župan različno traktiral, neznatno sodnijsko pre-ganjal, velike kriminalne (plinarna, gradb[eni] oddelek, fizikat) zatušal. Najhujši primer ing. Bartla262 v plinarni, zasebni tekoči račun, dobava plina Saturnusu ce-nejša, drugim povišana. Župan – upravni svetnik in zastopnik Saturnusa. Odkar je župan, Saturnus napredoval od 0,2 do 17 % dobička od kapitala. Pip suspendiran, pred višjim discipl[inskim] sodiščem. 30. 1. Sestanek SLS pri Lovšinu. 5. 2. V kavarni Union izročil dr. Pogačniku [verjetno Jožef Pogačnik] »Malikova-nje« zanj in Fr. S. Finžgarja; če bo le kaj zaleglo pri družbi Sv. Mohorja. 6. 2. Sestanek SLS pri Lovšinu. Dr. Ivan St. poročal o obisku pri dr. Košutiču – z JRZ-našo ni stikov ne obveznosti. Dr. Aleš [Aleš Stanovnik] poročal o Pipovih odkritjih na magistratu. Dr. Šveglove glose k Malikovanju. 8. 2. Dr. Vilfan na obisku. 10. 2. Dobil odgovor od jubilanta Frana Finžgarja o »malikovalstvu«. Bil pri mini-stru dr. Kulovcu in mu izročil »malikovanje«. Tožil o težavah. 13. 2. Sestanek SLS pri Lovšinu, prišel tudi dr. Švegel. 20. 2. Sestanek SLS pri Lovšinu po navadi. 23. 2 … Marijan ga lomi po noči in podnevi … 27. 2. Sestanek SLS pri Lovšinu. 6. 3. Sestanek SLS pri Lovšinu. Dr. Švegel kmalu odšel. 13. 3. Sestanek SLS pri Lovšinu z gostobesednim Erjavcem [verjetno Fran Erjavec]. 19. 3. Pri bolnem škofu dr. Rožmanu [Gregorij Rožman] in mu izročil svojo spo-menico »malikovanje«. Ne da bi koga imenoval, mi je škof povedal zgodbo. Bilo je 2–3 tedne pred dr. Koroščevo smrtjo, ko sta sedela na neki mladinski proslavi v Unionu skupaj in se razgovarjala o dr. Brumnovem nadaljevanju Ivan Dolenčeve-ga dela o Janezu Evangelistu Kreku. Dr. Korošec je pripomnil, češ, saj smo poznali Kreka, a če hoče imeti narod svoj mitos, naj ga ima. To opombo sem še isti večer povedal tovarišem SLS. 27. 3. Revolucija v Beogradu, kralj Peter II. prevzel vladarstvo. Velike demonstra-cije mladine, mesto v zastavah. Sestanek SLS. Položaj nejasen. 262 Verjetno mišljen Ivan Bartl, direktor Mestne plinarne na Resljevi ulici v Ljubljani. Na kazalo Na kazalo oseb 146 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 28. 3. ... Maček, I. ppreds. [podpredsednik] vlade tiči v Zagrebu, knez Pavle odšel v Grčijo. Škof mi povedal zgodbo o katoliški Srbkinji – vizionarki o usodi kra-lja Aleksandra in Petra II. Dokument iz maja 1934 je v katol[iški] nadbiskupiji v Beogradu. 31. 3. Sestanek SLS pri Lovšinu. Vojna : mir – 3 : 1. 1. 4. Liča povedala, da Srbi kažejo očitno sovraštvo proti Slovencem, ki da so pod-pirali politiko kneza Pavla in Hrvatov. Polkovnik Kokalj [Anton Kokalj] zaprt, ker ni hotel streljati straže kneza Pavla. 3. 4.: Sestanek SLS pri Lovšinu. 7. 4.: Sestanek SLS pri Lovšinu. 10. 4.: ….. dr. Maček odigral, na njegovo mesto prideta Budak [Mile Budak] in Pavelič [Ante Pavelić]. Nemcev še ni. Pri Lovšinu zaman iskal družbo. 13. 4.: …. Levar z ženo pripovedoval svojo zgodbo s pok[ojnim] kraljem Aleks[androm], ki je zahteval pri dobavi, ki jo je posredoval Levar, 30 % kupnine za orožje, 14 % drugi okoli kralja, 1 % za Levarja. Zavoljo kralja izgubil Levar ½ milijona, ki ga mora plačevati. Tako gnilobo je moral poznati tudi voditelj Korošec! 17. 4. Sestanek SLS pri Lovšinu nekoliko pomnožen in živahen »ob kislici«. Mini-ster dr. Švegel posluša načrt o Zedinjenih državah srednje Evrope. Njegovo pozna-nje z dr. Paveličem. 19. 4. Poročilo o smrti Draga Ulaga na cvetno nedeljo. Ubit na kolodvoru? Brat Tomaž pokopal razmesarjenega dr. Kulovca v spremstvu ministra dr. Kreka ni bil, kakor je poročal dr. Krek sam. Torej? 24. 4. Sestanek SLS pri Lovšinu. 25. 4. Ulaga se vrnil živ. Napravil članek prizadevanja dr. Kulovca in Kreka za mir, izročil ravnatelju Košičku. Zaman iskal Ivana Avseneka, da bi s svojimi podatki o dr. Kulovcu (na večer 4. 4.) podprl ugotovitev, da so bili Slovenci proti vojni z »osjo«263. Košiček sprejel moje sporočilo in izjavil, da je bilo moje gledanje, razlo-ženo v spisu »O malikovanju« pravilno 100 %. 26. 4. Italij. in naše upanje, da se Nemci umaknejo iz nekdanje Kranjske – prazno. 30. 4. Zaprli Filipa Trčelja. 1. 5. Sestanek SLS pri Lovšinu, minister Švegelj se odpravlja v Zagreb. 2. 5. Aleša zaprli in še 25 drugih inteligentov odpeljali z Jesenic. 4. 5. Pred 2 dnevoma v petek pop[oldne] pridrveli kmetje iz Mirne z nemško za-stavo in strojnicami, da preženejo Lahe s Trebnjega. Lahi so jih pobili 8 in 7 ranili. 7. 5. Sestanek SLS po navadi. Moj predlog, da bi začeli gibanje Zed[injene] Slo-venije je brez odmeva. Morda po moji krivdi, ker sem združil to zadevo z listom Slovenija. 15. 5. Sestanek SLS pri Lovšinu brez posebnosti. 263 Mišljene sile osi – države, ki so se že pred drugo svetovno vojno združile v politično-vojaško zvezo; sprva so bile to Nemčija, Italija in Japonska, pozneje so se jim pridružile še nekatere druge države, med njimi Madžarska, Bolgarija in Romunija. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 147 19. 5. V dr. Mohoričevi pisarni razgovor z njim in dr. Ivanom Stanovnikom, kasne-je z dr. Mrakom in Regalijem. 20. 5. Pri župniku akademiku Finžgarju razgovor o položaju. In: Smo in ostanemo Jugoslovani, ker nas Angleži in Amerikanci poznajo in priznajo samo kot take. Jaz: Ostanimo v Srednji Evropi kot člen združ[enih] držav Sred[nje] Evrope. On: tudi prav! Skupna slovenska orientacija. 29. 5. Sestanek SLS brez posebnosti. Orientacija Jugoslavija – Sred[nja] Evropa? 5. 6. Sestanek SLS pri Lovšinu. Z sv. Zaplotnikom. Razgovor o časnikarskem kon-zorciju KTD. 19. 6. Sestanek SLS pri Lovšinu. 13. 7. Na jezuit[skem] vrtu razgovor s škofom in nato z dr. Ehrlichom [Lambert Ehrlich] na Alojzijeviškem vrtu. Jaz o Iliriji on o ponesrečenem poskusu, da bi odšel kot delegat v tujino. 17. 7. Sestanek SLS pri Mraku. – Evropska ali jugosl[ovanska] orientacija. 24. 7. Sestanek SLS, poročal dr. Mohorič o Sloveniji kot sestavini jugosl[ovanske] federacije. 31. 7 Sestanek SLS pri Mraku. Aleš prebral poročilo za Rdeči križ o preganjanju Slovencev. Nadaljevanje debate referata dr. Mohoriča. Dr. Ivan Stanovnik se strinja z balkansko orientacijo, nadz[ornik] Erjavec bolj za Srednj[e] evropsko, Aleš za rusko rešitev. Srečanje s Fr. Kremžarjem [France Kremžar st.], ki želi združevanje. 14. 8. Sestanek SLS pri Mraku ob 6. uri. Zanimiva Aleševa poročila o pripravah slov[enskih] skupin. 21. 8. Sestanek SLS pri Mraku (polnoštevilen). Koncentracija slov[enske] kat[oliške] skupnosti se ustavlja. Rusi pešajo. 22. 8. V »Ljudski tiskarni« razgovor s prof. Odarjem, predsednikom KTD in general[nim] ravnateljem Košičkom skoraj 1 uro: 1.) o koncentraciji duhovnikov in izbiro njih zaupnika, ki bi užival njih pri drugih ugled …… 28. 8. Sestanek SLS brez posebnosti. Nasprotje med dr. Mohoričem in Alešem gle-de stališča strokovničarjev do levičarjev. 4. 9. Sestanek SLS pri Mraku zelo številen. Srečko Žumer, Šolar, nadz[ornik] Erja-vec, dr. Pokoren. Veliko filozofiranja, malo stvarnih predlogov. 6. 9.: Razgovor z dr. Ivanom Stanovnikom o naši notr[anji] organizaciji. Popoldne ob 5 v kavarni Union razgovor z ravnat[eljem] Remcem [Bogumil Remec] o kon-centraciji vseh predstavnikov slov[enske] katoliške skupnosti. On je zase odločen za sodelovanje. Povabiti bi trebalo vse člane SKASa radi sloge. Bogdan pravil o glasovih, da je skupina, ki se poteguje za ustanovitev slovenske kneževine. 8. 9. Popoldne obsežen razgovor z Alešem o notranji pripravi in osebah. 9. 9.: Dr. Mohorič poročal o dogovorih s preds. KTD, jaz o razgovoru z dir[ektorjem] Remcem in dr. St. Žitkom [Stanislav Žitko]. Načrt za naprej. Na kazalo Na kazalo oseb 148 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 10. 9.: Pri dr. Odarju. Dr. Ahčina ne morejo odsloviti, pač pa hočejo njemu in vse-mu osebju prepovedati vsako strankarsko delovanje; načelno sprejema našo zahte-vo za sodelovanje v eksekutivi. Poročal Alešu in Ivanu St[anovniku]. 11. 9. Sestanek pri Mraku (Poročila o dr. Gosarju [Andrej Gosar] zanimivo). Mi-selni načrt za ožji in širši krog. Dr. Marko Natlačen in Ivan Pucelj odstopila iz sosveta. Pričakujejo »preki sud«264. 15. 9. Sestanek pri Mraku. 17. 9. V KTD razgovor z dir. Košičkom. Posvet z dr. Jan. Stanovnikom [Ivan Sta-novnik] in Jak. Moh [Jakob Mohorič]. Pri župniku Finžgarju. 18. 9. Razgovor s svet[nikom] Zaplotnikom. Sestanek SLS – dr. Žitko in župnik Finžgar. 22. 9. Sestanek SLS. Razgovor z Gosarjem. 23. 9.: … Razgovor s prof. Zalokarjem [verjetno Alojz Zalokar], njegovi somišlje-niki se pomišljajo in čakajo važne odločitve v bližnjem času. 24. 9. Razgovor z Alešem in Žumrom, preds[ednikom] JSZ. Nagovor s prof. Go-sarjem, ki čaka važne odločitve. Pokazal svoja pisma na Dr. Marka, odpoved nje-govi službi. 2 Marka, ki kujeta neko starinsko JRZ skupnost. 25. 9. Sestanek pri Mraku. Poročilo dr. Gosarja o Markovem prizadevanju, da dobi zaupnico vsak v triumviratu. Še počakati, da odpade ta ovira. 1. 10.: Razgovor s preds[ednikom] dr. Odarjem v kavarni Tabor zadovoljiv. Razgo-vor z Alešem in dr. Mohoričem v pisarni glede priprave seje. 2. 10.: Sestanek SLS številen (14). Prof. Šolar, Mohorič, o kom. programu in odgo-vornosti za fronto. Dr. Gosar za zbiranje. Predlog o izvršnem odboru. Dr. Moho-riča za k škofu. 3. 10. Vtis zelo različen. Dr. Janez [Ivan Stanovnik] smatra za razid. 4. 10. Razgovor s prof. Bednařikom [Rado Bednařik] o goriških zadevah in ljudeh. Razkritje o dr. Kralju. 6. 10.: Sestanek SLS pričel. Dolg razgovor z Bratom. Razgovor z Zarjanom. 9. 10. Pri župniku Finžgarju, ki se zavzema za Marka, češ da ga odrivajo levičarji. Sestanek SLS pričel, kasno prispel dr. Gosar, ki noče, da se napravi koncentracija okoli nekega jedra in zato še čaka. Zarjani265 odklonili sodelovanje, češ da so že vezani. 10. 10. Sestanek v kavarni: 2 Stanovnika, Žumer, sv[etnik] Zaplotnik. Dovolj čaka-nja, Aleš pooblaščen, da se razgovori. Razgovor z cav[alierijem] Madorijem, ravna-teljem tuk[ajšnje] podružnice EIAR [Ente Italiano per le Audizioni Radiofoniche]. 13. 10. Neznani gasilci so si izposodili v Mestnem 260 odej!! 15. 10. V kavarni Union razgovor z dr. Gosarjem in dr. Mohoričem. Dr. G. me vabi na sestanek, kjer se naj sklepa o sporazumu z Markom, toda brez njegovega vodstva. Jaz odklonil iz 2 razlogov. Povedal, da sem se naveličal čakati in pogajati, 264 Preki sud (srb.) – naglo sodišče. 265 Pripadniki katoliškega študentskega društva Zarja. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 149 treba dejanj. Prijateljski razhod. Na EIAR oddal dr. Tonja [morda Ivan Tonja]. 1. Predavanje in naslove naslednjih. Razgovor z Alešem, popolno strinja. 16. 10. Sestanek samih SLS. Pooblastilo Alešu. 22. 10. Ravnatelj Eiarja cav[aliere] Madori in mi ponudil posle zaupnega zdravnika za osebje. Sprejel. 30. 10. Zvečer sestanek pri Mraku z dr. Tomažem Furlanom. 31. 10. Odgovor prof. Melicarju v Bratislavo. 10. 11. Aleš prišel na kosilo kasno. Dolgotrajna in skrbno pripravljena seja z bra-datim predsednikom lepo uspela. 4. 11. S prof. Pitamicem [Leonid Pitamic] daljši razgovor. 6. 11. Sestanek SLS pri Mraku. [...]. 11. Razgovor s prof. Ehrlichom, Slavičem [verjetno Matija Slavič] in dr. Trste-njakom [Anton Trstenjak] o stanju vseučilišča. Dijaštvo da odklanja vstop v eno-tno oktroirano akademsko organizacijo. Naj rektor in senat poizvesta pri komisar-ju in potem se razgovorita z dijaštvom. Razgovor z Alešem. Dr. Verčon [verjetno Branko Vrčon] se zgraža spričo hrvatskega in posebno frančiškanskega divjanja proti Srbom. 9. 11. Sinočna poročila iz Londona nepričakovano zanimiva. Angleški konfiteor o umazani njihovi evropski politiki po svetovni vojni in obljuba sodelovanja z Rusi-jo, da se slovanski narodi rešijo germanskega jarma. 12. 11. Razpust vseučilišča odložen po prizadevanju rektorja Kosa [Milko Kos] pri Visokem komisarju. Ehrlichove intrige? 20. 11. Sestanek SLS pričel. 23. 11. Razveseljiva poročila iz Londona. Dr. Kuhar [Alojzij Kuhar] se preobrnil v enem tednu. 27. 11. Sestanek SLS pri Mraku pričel. Odojek! 29. 11. Večerna poročila zelo ugodna iz Rusije in Afrike. Brzojav Simovičev [Du-šan Simović] ruski vladi. 4. 12. V Šiški ustreljen agent Emer [Fanouš Emmer]. Most pri Preserju zletel v zrak. 11. 12. Sestanek SLS. 18. 12. Popoldne prišla za povabilo ga. Novy [verjetno Lili Novy] na obisk; predlog da prestavi Zur Diätetik der Seele – rada sprejela. 29. 11.266 Mrzlo, pusto, sneg naletava. Tone Rutar poročal o sprejemu pri škofu, močno obžaluje mene in Aleša radi pripadnosti. Rutar omenil, da se jaz pritožu-jem radi nerešene tožbe pri njem, on /škof/, da je zadeva zastarela. Pri dr. Janezu Stanovniku [Ivan Stanovnik] razgovor v kmečki sobi. Popoldne zvedel, da je škof duhovnikom pravil, da je prvi na proskripc. listi in jim omenil zato, da bodo zve-deli, če bi ga zmanjkalo. 266 Verjetno 29. 12. Na kazalo Na kazalo oseb 150 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 30. 11.267 Pri korarski maši pri škofovi pridigi, kropil – Ant. I. Dietza, pri p. Dostalu pogovor o položaju. Popoldne šel na Brezovico voščit Andreju Lavriču in priporo-čat se za živež. Aleš prebral spomenico na škofa in generalnega vikarja. Program SLS – k srbsko-hrvaškemu narodnemu sporazumu, 26. 8 1939 (pag. 78–79) K srbsko-hrvaškemu narodnemu sporazumu od 26. 8. 1939 P R O G R A M S L S I. Politični del. 1. Na temelju narodnostnega načela zahtevamo svobodno in sa- mostojno Slovenijo z vsem njej pripadajočim zemljepisno, gospodarsko in pro-metno zaokroženim ozemljem. 2. Slovenija bodi s a m o s t o j e n i n r a v n o p r a v e n sestav- ni del obnovljene, razširjene, federativno urejene kraljevine Jugoslavije. Notranja ureditev Jugoslavije se mora izvesti v soglasju z vsemi sestavnimi deli na podlagi enakosti pravic in dolžnosti. 3. Delokrog skupne državne oblasti obsegaj mednarodne odnose, ob- rambo državne samostojnosti in ozemeljske nedotakljivosti ter splošne smernice za skladno sožitje vseh državnih delov, ki tvorijo enotno gospodarsko področje, za vse drugo so pristojni federativni državni deli. 4. V interesu jugoslovanskih narodov je z d r u ž i t e v J u g o s l a - v i j e i n B o l g a r i j e po načelu popolne enakopravnosti vseh štirih jugoslo-vanskih narodov. 5. Tako preurejena Velika Jugoslavija naj postane hrbtenica B a l - k a n s k e u n i j e /Združenih balkanskih držav/. II. Socialno – gospodarski del A: 1. Hočemo uresničiti socialno edinstvo in solidarnost vseh stanov. 2. Da bi se s skupnim delom v miru in sporazumno ustvarjale družbi potrebne tvarne dobrine, naj se delodajalci in delojemalci istega poklica organizi-rajo v skupnih samoupravnih organizacijah imenovanih tudi k o r p o r a c i j e , ki imajo javno-pravni značaj. Korporacije urejajo vsa vprašanja, ki se tičejo stro-kovnih organizacij, socialnih zakonov, kolektivnih pogodb in zakonov za varstvo nameščencev, obrtnikov, kmetov in delavcev. 267 Verjetno 30. 12. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 151 3. Korporacije naj prevzamejo tudi sedanje »socialno zavarovanje«, skrbe naj po svojih strokovnih organizacijah za strokovno izobrazbo svojih članov; po možnosti naj prevzamejo vodstvo zadružništva in lahko imajo tudi kolektivno lastnino. 4. Korporacije volijo stanovsko zbornico, ki je njihov vrhovni sta- novski svet, čigar naloga bo poleg gospodarske in socialnopolitične zakonodaje, izravnava proizvodnje in potrebe, stroške in ceno, cene in plače, kolikor ne bodo tega zmogle posamezne korporacije. 5. Število korporacij se določi z zakonom. B: 1. D e l o mora biti splošna dolžnost vseh državljanov. Sleherni, ki je dela zmožen, mora opravljati kako, za splošnost koristno delo. Tudi šolana mla-dina mora pred nastopom svojega poklica opravljati vsaj eno leto delovno službo bodisi v obrti, kmetijstvu ali v industriji. 2. Dolžnost države je, da preskrbi vsakemu državljanu delo, država pa ima pravico, odrejati višino zaslužka. 3. Višina delavskega zaslužka mora biti tolikšna, da more delavec živeti človeka dostojno življenje, si osnovati in prehraniti družino in si sčasoma pridobiti tudi neko družinsko imetje. C: 1. D r u ž i n a je osnovna celica in temelj naroda. Zahtevamo dru- žinsko politiko, ki bo zagotovila stalnost in zdrav, naraven razvoj družine. Vnema za družino in število otrok bodi merodajno pri dodeljevanju zemlje in stanova-nja, podelitvi javnih in zasebnih služb, pri olajšanju javnih bremen kakor tudi pri podeljevanju podpor in nagrad. Pregreški zoper rodnost se smatrajo kot zločin najtežjega značaja. 2. Država je dolžna podpirati organizacije, ki skrbe za mladinsko vzgojo in povzdigo družinskega javnega življenja. 3. Država predpiše podjetjem odstotek delavcev, ki so družinski očetje. D: 1. K a p i t a l mora biti služabnik, ne gospodar naroda. Zasebno last- nino priznavamo samo v tistih mejah, ki so v skladu s koristmi narodne skupnosti. 2. Uprava kapitala in dohodek iz njega mora biti v interesu skupnosti reguliran od države. 3. Podjetja, ki so narodno ali gospodarsko važna, mora država podržaviti. Na kazalo Na kazalo oseb 152 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 4. Druga socialno važna podjetja mora država upravljati skupno z lastnikom in zastopniki delavstva. III. Agrarna politika 1. Zemlja je eden poglavitnih virov narodnega bogastva. Last naj bo tistega, ki jo obdeluje in se preživlja od njenih sadov. Kmečka zemlja ne sme pre-hajati v nekmečke roke. 2. Vsa veleposest in vsa posest, ki ni v rokah kmeta ali neposrednega obdelovalca, naj se razlasti v prilog kmečkega stanu. 3. Cene kmečkih pridelkov morajo biti v pravičnem razmerju s cena- mi potrebščin, ki jih kmet kupuje. 4. Poljedelska korporacija, združujoča kmetijske posestnike in njiho- ve delavce, naj urejajo po svojih stanovskih zastopstvih vsa gospodarska in social-na vprašanja, ki se tičejo kmečkega stanu. 5. Dedno pravo naj se spremeni toliko, da se prepreči razkosavanje kmečke posesti ter se tako zagotove stalni kmečki domovi. 6. Kmečkim družinam s številnimi otroci in kmečkim novoporočen- cem naj se z zakonom olajša, da ohranijo posest ali da zemljo nakupijo. IV. Kulturna, verska in vzgojna politika 1. Zakonodaja in oblast mora spoštovati moralne in verske vrednote naroda. 2. Položaj katoliške cerkve, njenih ustanov, javno in cerkveno versko življenje ter bogočastje naj se uredi s pogodbo s Sv. stolico. 3. Država naj v svrho socialne blaginje na vso moč pospešuje l j u d - s k o p r o s v e t o , v z g o j o i n z d r a v j e . 4. L j u d s k a p r o s v e t a naj dvigne splošno in strokovno izobrazbo posebno obrtnikov, delavcev in kmetov. 5. Š o l s k a v z g o j a naj dopolnjuje vzgojo družine, ki ima pr- venstveno naravno pravico do vzgoje otroka. Zato šolska ne sme biti v nasprotju z mišljenjem, verovanjem in čustvovanjem ljudstva. Starišem naj se omogoči na zakonit način direkten vpliv na versko in moralno vzgojo njihovih otrok. 6. Pri izbiri učiteljev in profesorjev mora biti poleg znanstvene uspo- sobljenosti merodajna zlasti moralna kvalifikacija za vzgojo mladine. 7. Izredno nadarjenim, revnim mladeničem delavnih stanov naj se omogoči iz javnih sredstev študij na srednjih in visokih šolah. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 153 8. Slovenski rod bodočnosti mora biti z d r a v r o d , da bo trden nosilec lepše narodne bodočnosti. 9. Ljudskemu zdravju posebno škoduje a l k o h o l i z e m , spolna r a z b r z d a n o s t /nenravnost/ in s l a b a s t a n o v a n j a . Proti tem so-cialno-škodljivim činiteljem naj se na vseh področjih odločno bore oblasti in naj učinkovito podpirajo tudi tozadevne pametne zasebne pobude. Punktacije za zvezno ustavo – k srbskemu narodnemu sporazumu, 26. 8. 1939 (pag. 80–84)268 K srbsko narodnemu sporazumu od 26. 8. 1939 Punktacije za zvezno ustavo 1. Jugoslavija je zvezna država. Sestavljajo jo države – članice: Srbija, Hrvatska, Slovenija. Jugoslavija je parlamentarna monarhija. 2. Službeni jeziki zvezne države so slovenski, hrvatski, srbski… po državni pripadno-sti oblastva, urada ali ustanove, ki se jih službeni posel tiče. Zvezni zakoni in uredbe se izdajaj v vseh službenih jezikih. 3. Zvezino državljanstvo je v vsej državi eno, ter se pridobi hkrati z državljan- stvom ene izmed držav članic. Slovenci, Hrvati in Srbi dobijo državljanstvo po narodni pripadnosti. Osebe drugih narodnosti pa morajo dobiti državljanstvo kake države članice in s tem zvezino državljanstvo le po predhodnem pristanku vseh držav – članic. Tujerodci, ki postanejo nadležni, se morejo na zahtevo ene izmed držav – članic izključiti iz državljanstva. 4. Zvezino zakonodajno oblast izvršujeta skupno kralj in zvezino predstavništvo, zvezino upravno oblast izvršuje kralj po odgovornih zvezinih ministrih, zvezino sodno oblast izvršujejo zvezini sodni organi /zvezno sodišče, zvezni svet, zvezna kontrola/. 5. Zvezino predstavništvo se-stoji iz senata in zveznega odbora, katerim je zvezna vlada odgovorna. 268 Prepis dokumenta je na pag. 85, le da ima tam naslov Punktacije za zvezno državo. Na kazalo Na kazalo oseb 154 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 V senatu ima vsaka država-članica enako število senatorjev. Število poslancev zveznega zbora mora biti za vsako državo-članico določeno v zvezni ustavi. Za sklepanje je potrebna večina glasov prisotnih. Ako pa bi kak zakon katero izmed držav-članic posebej obremenjeval ali zadeval so-razmerno bolj kot ostale, je za sklep potrebna večina glasov senatorjev prizadete dr-žave – članice in večina glasov poslancev zveznega odbora prizadete države – članice. 6. Zvezina zakonodajna oblast izdaja: a/ zakone, ki jih izvršuje zveza sama in b/ zakone, ki jih izvršujejo države – članice. Ad. a/ V zakonodajo in eksekutivo zveze spadajo: 1. Vrhovna zvezna uprava. 2. Zunanje zadeve. 3. Zvezna obramba. 4. Zvezne finance. 5. Zvezno sodstvo. Zvezno sodišče, ki je sestavljeno iz vsake države-članice, enakega števi-la sodnikov iz sodi o sporih med zvezno državo in državami-članicami, o kompetenčnih sporih med državami-članicami, o tožbah radi krši-tve zvezne ustave in o okvirnem značaju posameznih določb zveznih zakonov. Zvezni svet, ki sodi o upravnih zadevah zvezine uprave. Zvezna kontrola, ki kot zvezino računsko sodišče pregleduje zvezine račune in nadzoruje izvrševanje zvezinega proračuna. 6. Mere in uteži. 7. Monopol. 8. Carine. 9. Zunanja trgovina in carinska politika. Zveza lahko prenese izvrševanje svojih poslov na državo-članico v sporazum z njo. Ad. b/ Samo v zakonodajo zveze spadajo: 1 Obligacijsko pravo iz o. d. z. [Obči državljanski zakonik], trgovinsko, me-nično, čekovno, konkurzno, pomorsko rudarsko, vodno in avtorsko pravo, zaščita industrijske svojine, izvršilni, kazenski in civilni postopnik,- zakon o zemljiški knjigi. 2. Predpisi o policijski in pravni pomoči med državami-članicami. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 155 3. Mednarodni železniški, poštni, telegrafski, telefonski in radijski promet, med-narodni pomorski in avijonski promet. Splošne določbe o notranjem prometu. 4. Splošna načela o prometno – varnostnih in prometno – policijskih predpisih. 5. Zakonodaja o koordinaciji javnih del, ki po svojem namenu ali pomenu presegajo interese ene same države-članice. 6. Denar. 7. Vsa ostala zakonodaja spada v pristojnost držav-članic. Izjemoma pa more zve- za izdati zakon o zadevah, ki posega v interese več držav članic, če države članice v veljavo šele po preteku primerno dolgega roka in velja le dotlej, da država članica uredi zadevo z lastnim zakonom. 8. Oborožena sila zveze, ki sestoji iz stalnega kadra in rezerve, je organ zveze, in poedinih držav-članic za zaščito pred zunanjimi in notranjimi sovražniki. Obo-rožena sila se deli v zvezino vojsko in vojsko držav-članic. Zvezino vojsko tvorijo specialne komande, edinice in ustanove, ki niso v sestavu armij in divizij. Kralj je vrhovni komandant oborožene sile in vrši svojo komando preko vrhov- nega inspektorja na predlog zvezine vlade, generalne inspektorje vojnih sil držav-članic pa na predlog držav-članic. Kralj imenuje vrhovnega inspektorja na predlog zvezine vlade, generalne ins- pektorje vojnih sil držav-članic pa na predlog držav – članic. Upravo vojne sile držav-članic v komandnem, disciplinskem in materialnem oziru vrše vlade držav-članic. Organizacija, formacija, oborožitev, oprema in šo-lanje vojne sile pa so urejene z enotnimi predpisi glavnega generalštaba. Višje komandno osebje za vojsko držav-članic postavalja centralna vlada spo- razumno z vladami držav – članic. 9. Zvezino uradništvo, kakor tudi njegove funkcije se morajo razdeliti med Slo- vence, Hrvate in Srbe po dogovorjenem ključu. 10. Državni zvezi pripadajo poleg dohodkov zvezinih podjetij, ustanov in objektov samo naslednji finančni viri: 1. Takse in pristojbine od upravnih poslov, ki spadajo v kompetenco zveze. 2. Carine. 3. Monopoli /tobak, sol, petrolej, vžigalice, cigaretni papir/. Vsi zvezini dohodki se vnesejo v zvezin proračun. Na kazalo Na kazalo oseb 156 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Primanjkljaj zvezinega proračuna se krije s kvotami, ki jih prispevajo po dogovorjenem ključu države – članice. Presežek se razdeli po istem ključu med države – članice. 11. Zvezina imovina preide v kolikor ni potrebna za izvrševanje zvezinih upravnih panog v last in upravo držav-članic v določenem terminu od dne, ko stopi v veljavo zvezna ustava. 12. Tisti del dosedanjih državnih dolgov, ki je bil investiran na področju držav-čla- nic, prevzamejo dotične države-članice. Ostanek se razdeli med države-članice po dogovorjenem ključu. 13. Vsaka država-članica ima svojo lastno upravo. 14. Zakonodajno oblasti držav-članic izvršujeta skupno kralj in narodna skupščina držav-članic /posameznih/, upravno oblast izvršuje kralj po odgovornih ministrih držav-članic, sodno oblast izvršujejo sodišča držav-članic. V državah-članicah izvršuje kralj svojo oblast po namestniku, ki ga imenuje za vsako državo na osnovi terno-predloga njene narodne skupščine. 15. Pogodbe politične vsebine med državami članicami so prepovedane. Naknadne pripombe k punktacijam za zvezno ustavo: Po naknadnem preudarku, se mi zdi, bi bilo treba dosedanjo formulacijo neka- terih točk punktacij takole popraviti: Ad 8/4: namesto: »šolanje« naj se vstavi »strokovno šolanje«, ker se sicer pod šolanjem lahko razume vsa vojaška vzgoja, tudi moralna, narodna in državljanska, glede katere pa seveda ne kaže prepustiti vse pristojnosti zvezni centrali. Ad 8/5: namesto: »postavlja centralna vlada sporazumno z vladami držav-čla- nic« naj se vstavi »postavlja kralj na predlog držav-članic«, kar je bolj jasno, bolj v skladu s predvidenim dvotirnim vojaškim sistemom in končno odgovarja tudi formulaciji Ad. 8/3. Ad. 14/1: namesto: »in narodna skupščina« naj se vstavi »in narodno predstav- ništvo«, da se ne prejudicira forma predstavniškega in zakonodajnega organa. Ad. 14/2: namesto: »na osnovi terno-predloga njene narodne skupščine« naj se vstavi »na osnovi predloga njenega narodnega predstavništva.« Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 157 Terno-predlog suponira oziroma oziroma implicira tri osebe različne miselne in politične orientacije in tako naravnost vsiljuje verjetnost, da bo krona imela interes izbrati tisto izmed njih, ki bo najmanj slovensko čuteča in katoliško kulturno misleča. Poznavajoč domače razmere in beograjske tendence si je lahko predstavljati nevarne posledice dosedanje formulacije. Če smo federalisti, bodimo dosledni; saj je itak monarhiji dana koncesija, ki za federacije ni običajna. GRADIVO IZ LETA 1942 (pag. 86–192) Pismi senatorju Francu Smodeju v Beograd glede raznih podpor, nepodpisa-no, 21. 1. 1942 (pag. 86–87) Ljubljana, 21. 1. 1942 Velecenjeni gospod načelnik! V pisarni g. senatorja Smodeja v Beogradu je za skupno slovensko kuhinjo v Brusu namenjen znesek 250 Rm ozir. njihova protivrednost, v dinarjih, med tem ko je za Dežmanovo namenjenih 100 Rm, za Grilca pa 50 Rm. (Grilc Franc iz Lancovega pri Radovljici). Iz prepisa pisma, naslovljenega na pisarno g. Smodeja, boste razbrali točne naslove. Po našem mnenju bi bilo pametno za Vas in ostale, da se kmalu pobrigate za isto pot, kot sva jo napravila podpisana. Trška gora še vedno željno pričakuje. Vas in vse prav lepo pozdravljamo ter Vas pričakujemo: Ljubljana, 21. 1. 1942 P. n. Pisarni senatorja Smodeja Fr. [Franc Smodej] po g. Slapšaku Francu Beograd Kninska ulica 23 Vljudno Vas prosimo, da po g. Ivanu Avseneku nakazanih 400 Rm razdelite takole: a) Znesek 250 Rm ozir. njihovo protivrednost v dinarjih blagovolite izročiti skupni kuhinji slovenskih izseljencev, t. j. slovenske kolonije v Brusu, ki se mora porabiti izključno za nakup življenjskih potrebščin, ki se porabijo v tej kuhinji. Na kazalo Na kazalo oseb 158 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 b) Znesek 100 Rm vdovi s petimi nepreskrbljenimi otroki A. Dežmanovi, ki stanuje v Dubci ozir. v Razbojni, p. Brus, c) znesek 50 Rm pa Francu Grilcu v Zlatari-h, pri Brusu. Prosimo Vas, da znesek 400 Rm najugodneje zamenjate v Beogradu samem in izvolite našim ljudem nakazati za imenovane zneske pod a) do c) protivrednost v dinarjih. Za uslugo se Vam zahvalimo ter beležimo z izrazi najodličnejšega spoštovanja: Organizacija sekcij in trojk, 19. 7. 1942 (pag. 88–89) 19. 7. 1942 Benko [Anton Krošl], Dolenc Dore [Albin Šmajd] in posl. Miklavž [Izidor Martinjak] A) GOO: Benko = Dolenc Dore = Kovač (Bezenšek) Janez (obvesti Dolenc) posl. Miklavž a) sek. Slovenske legije (S. L.): Divjak [Viktor Češnovar] (obvesti Dolenc) Skalar [Lojze Bastič] Masten b) sek. Gorenjsko: Breznik [France Malovrh], ostali kasneje c) Štajersko: Jereb Fr (obvesti Dolenc) Gornik Henrik (obvesti Benko) Planinc Franc (obvesti Miklavž) ostali kasneje č) Primskovo: Gorenjec Jože (obvesti Dolenc) Sadar (obvesti Miklavž) ostali kasneje d) železarji: Žitar [Stanislav Žitko] (govori Miklavž) ostali kasneje e) gasilci: Grič Armin ostali kasneje (uredi Dolenc) f) poštarji: uredi Miklavž g) tehnična sek.: se ustanovi, da bo teh. delo osredotočeno na enem mestu in da bo brezhibno poslovalo Sekc. b) c) č) se organizirajo na novo, ker doslej niso povoljno delale. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 159 S. P. odslej nima z ozirom na vsebino ultimata ničesar več iskati pri GOO in nadrejenih. B. Propaganda: Poštov Andr. [Matej Poštovan] – Macev (Breznik) (obvesti Dolenc) C. obveščevalni: Breznik (obvesti Dolenc) Č. sanitetni: Grabar (obvesti Miklavž) dr. Jan Ežar D. personalni: Bezjak Jože (obvesti Dolenc) E. materijalni: Markovič (govori Dolenc) F. kurirstvo: se ureja na novo. G. – OT [Organizacijske trojke]: 1. – Derganc Matko [Jože Derganc], Oven [Anton Oven], Klemenčič [Alfonz Kle-menčič], Pitenjec 2. – Benedik, Pavličič, Pevko 3. – Srečko 4. – Lampič, Ciril Pastič, 5. – 6. – Nost Peter [Ivan Paternost], Kobontar269, 7. – Pisar 8. – Komat, Pavlič-Poštar-, Kralj Ič-a [Stanislav Zupan] 9. – Vrhovnjak = Inže, Logatič–Kaplar, Žibrat 10. – ? 11. – Suhi dol, Hrvat, Poroč.: 4, 6, 7 in Ljb = Dolenc 8, 9, 10, 11 = Miklavž 1, 2, 3, 5 = Benko Skrbeti, da se delo poživi, urede Ot in OKT [Okrajne ali občinske trojke] ter VT [Vaške trojke]! Kjer odidejo P[artizani] ali pojenja njihov teror, povsod takoj VT in naprej! Skrbeti, da se ne zaredi znova ta gadja zalega! Vsak odsek svoj prostor! To treba izvesti! Velja isto za Lj[ubljano]! Center: Kovač Janez [Rudolf Žitnik], + 1 + 1 = 3 S. L. [Slovenska legija] predlaga, da se izda povelje: O[rožje] – mun[icija] + ostala montura je last jug[oslovanske] voj[ske], ki se ne sme prodajati in ne kupovati. Je prepovedano pod kaznijo. Naj se razglasi in pobere! Se prevzame kot umestno. S. ali s.270 = naj ne izdajamo lista, ostanimo samo voj[aška] org[anizacija]! S. ali s. naj izdajajo skupno politične skupine, ker je že med ljudstvom znana. Sestavki naj bodo krajši! 269 Morda napaka v dokumentu in je bil mišljen Kobentar [France Kobentar]. 270 Verjetno glasilo slovenskih četnikov Svoboda ali smrt. Na kazalo Na kazalo oseb 160 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pazi naj se, dokler ostane pri nas ali v bodoče, da ne bo političnih sestavkov in takih, ki bi kazali na neko nerazumevanje slovenskega naroda do dinastije! Ker je to vprašanje izven našega območja, naj se o njem nikakor ne piše in ne po nepo-trebnem spravlja v razgovor! Prisega: Prisegam pri Bogu in pri vsem, kar mi je najsvetejše, da bom varoval po-polno tajnost o vsem, kar vem ali izvem o delovanju j. v. ter da bom brezpogojno izvrševal vsa od nje prejeta povelja. Tako mi Bog pomagaj! Štajerska, Gorenjska = Primskovo skrbe za svojo kurirsko službo in vse potrebno! Poročilo o razgovoru študenta Janeza Kralja in njegovega kolega s predstavniki fašistične stranke v Ljubljani, 9. 8. 1942 (pag. 90–94) 9. 8. 1942 RAZGOVOR NA XXXXXXX Dne 9. avgusta je zvedel akademik Kralj Janez, tehnik, da komunisti, odnosno par-tizani, nameravajo narediti v mestu masovni pokolj »belogardistov« in eventualno Italijanov, če bi jih pač pri razdiralnem poslu ovirali. Govorice so potrjevale vesti, da se na mestni meji vedno v večjem številu zbirajo oddelki partizanov. Da bi se preprečil ta nameravani pokolj, je Kralj Janez o tem obvestil na fašiju dr. Scarnicija [Giulio Scarnicci], ker se z njim osebno pozna. Vicefederale je stvar takoj razumel in jo resno vzel. Kralju je naročil, naj privede še nekoga, ki ga pozna kot zanesljive-ga. Ta je svetoval mene, ki sem tudi že z njim govoril. Na ta način sem prišel zvečer ob 9. uri z avtom na fašij, kjer so nama takoj naročili, naj premisliva položaj in za vsak slučaj pripraviva načrt za pomoč z naše strani, če bi bila potrebna. Fantom, ki bi jih midva nasvetovala, bi dali orožje, da bi šli skupno s »črnimi srajcami«, ki so se takoj formirale za patrole, na ulico v boj. Resnici na ljubo moram priznati, da so bile »črne srajce« v pol ure vse urejene in na položajih. Dokaj stari poveljniki patrulj so prevzeli vodstvo patrulj, ki so odšle peš, v avtomobilih in na motorjih na vse strani. Oboroženi so bili z bombami, revolverji, strojnicami in puškami, med katerimi je bilo tudi nekaj jugoslovanskih. Ko sva jih s tovarišem ogledovala, so nam jih Italijani hvalili kot najboljše orožje. Nama so dali v roke popolnoma nove revolverje (9 mm, model 1942) in naju takoj poučili, kako se ravna z ročnimi bombami. Ostati sva morala na fašiju za slučaj, da bi nas rabili. Ko je vicefederale dajal povelja, sem iz njih spoznal, da so v glavnem zastražili kraje, kjer bivajo Italijani in da naj se neusmiljeno strelja in razdere vse, kar se jim postavi nasproti. Pri vsem tem moram povdariti, da niso bili preveč nervozni in da so prepevaje odšli na ulico. Toliko sem videl, kar so kazali na zunaj. Vsi so dobili ukaz, da so vso noč v pripravnem stanju, drugi dan pa – tako jim je naročil federale – lahko v uradih spijo, kvartajo in podobno… Tako se je končala ta igra. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 161 Na hodniku fašija visi letak »Nova Ljubljana«, kakršnjih vidimo mnogo po mestu. S Kraljem sva stala ob letaku in ga opazovala, ko se je nama približal predsednik propagandnega oddelka, ki izdaja te letake (imena ne vem), in naju vprašal, kaj pravijo ljudje o njem. Govorili smo preko mladega fašista, ki je dobro govoril nem-ško. Govorila sva, da ljudje ne komentirajo preveč ta pojav, ali vendar jim je všeč pisanje proti partizanom, podatki o njih in pa karikature. Svetovala sva mu, naj da v letak več fotografij in sicer s partizanskega področja (umori, ropanja in podob-no), ker to ljudi prime in jih baš malo briga kaka bitka na Japonskem itd. Zelo vesel je bil in obljubil, da bo prihodnjič v tem pogledu bolje. Prišli smo na odmev Mussolinijevega [Benito Mussolini] govora v Gorici med ljudstvom. Enostavno sva rekla, da so ljudje s strahom sprejeli govor in da si nič dobrega ne obljubljajo iz njega, kar nam je tudi tolmač potrdil, češ da je tudi sam ta strah opazil. Medtem smo se pomikali po stopnicah v prvo nadstropje, kjer naj bi malo zaspali v foteljih. No, do tega ni prišlo, ker so Italijani brbljali, jaz pa sem tudi porabil priliko in mi ni žal za to. Pogovor je potekal med nama in tem predsednikom propagande o sodelovanju z njimi. Izvajal je: če se hočete rešiti popolnoma komunistov, jih nam morate poka-zati, ker jih mi ne moremo poloviti, ker ne poznamo položaja. V ta namen bi se osnoval kader mladih ljudi okrog nekega vodje, ki bi seveda vse delal v dogovoru s fašisti. Ta mladina bi razkrila vse niti celotne organizacije, bi narod pripravila do tega, da bi bil do okupatorja prijazno razpoložen, splošno, da bi narod v Italijanih ne videl nasilnika, ampak nosilca kulture, reda in miru, kar je tudi zanj edino rešilno. Vpraševal je zakaj so bili ljudje v začetku dobro razpoloženi do vojske, kasneje pa ne. Odgovorila sva mu, da je to popolnoma razumljivo, ker je pač na-rod hotel mir, partizanov pa še ni bilo in ko so se pojavili se je stanje vedno bolj poostrevalo med obema narodoma in počasi so koristi do mednarodnega komu-nizma zahtevale, da gre narod v odkrit boj z okupatorjem. Vedno sva poudarjala zveze med našimi in italijanskimi komunisti, z vojsko in kvesturo, kar nama je gladko priznal in se še razjezil na vojsko, ki ni kos takim borbam, za katere da so edino »črne srajce«. Odločno pa je zanikal, da bi bili naši komunisti v zvezi z Nemci, ali z Dunajem. Trdil je, da so Nemci Dunaj popolnoma počistili. Predočila sva mu nemško propagando po razsulu po Ljubljani in deželi, ali on je bil mnenja, da je prijateljstvo med Dunajem in Führerjem [Adolf Hitler] tako, da izključuje vsak boj, če pa to delajo posamezniki, pa delajo na svojo roko. Popolnoma je pa to verjel mladi tolmač, ki je očividno imel več podatkov o teh spletkah, vendar je predsednik ostal trmast celo, ko mu je tolmač hotel podpreti z dokazi naše trditve, ki so bile tudi njegove, le da v milejšem smislu. Če je tu sodelovanje, je pa vpraša-nje vodje zelo delikatno. Na kazalo Na kazalo oseb 162 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Predsednik naju je vprašal, kako ljudje mislijo o generalu Rupniku [Leon Rupnik]. Rekla sva, da povoljno in so vsi pričakovali, da bo imel kaka pooblastila za policijo ali pa lastno vojsko in bi hitro uničil partizanske oddelke. Sedaj pa izgleda, da ima še manj moči kot dr. Adlešič [Juro Adlešič] in da je ljudi razočaral. Kar nasmehnil se je, dobro se mu je najbrž zdelo hvaljenje generala. Kako pa gledajo na to, da je bil on že prej avstrijski oficir, je vprašal. Saj so bili vsi starejši sva rekla in ni bilo povoda za nezaupanje. Nekaj je omenil, da je že prej nekaj deloval za Italijo, vendar pa je o tem takoj končal. Izvajal je dalje: »Torej vidva sta zato, da se sodeluje z nami, ugaja na splošno ge-neral Rupnik in sedaj ne manjka popolnoma nič drugega kakor to, da se skupno domenite o tem in pošljete zastopstvo na fašij in samo na fašij (zelo poudarjal), da dobimo neko formo za sodelovanje. Zgodi naj se čimpreje, da ne bo prepozno. Ne hodite ne na kvesturo ne na komisarjiat ampak izključno semkaj!!! Mi bomo potem poklicali k sebi Rupnika, vi dobite orožje (na mojo opombo, zakaj ga niso že preje dali, ko smo prosili, je rekel, da je bilo takrat drugačno stanje in da je sedaj ravno pravi čas, da se počisti mesto, ko se dežela še čisti) in stvar je gotova. Mlada inteligenca bo šla med ljudstvo mu dopovedala, da je partizanstvo napačno in tako naredila most med oblastmi in narodom, da bi tako Duce spet lahko izvajal oblju-be o avtonomiji. Imeli bi na razpolago tisk, letake, sploh ves propagandni material, ki bi ga oni pripravili. V to debato se je vmešal še tretji, ki je bil videti najbolj inteligenten od vseh in je vse odgovore od naju beležil, verjetno za kak članek. Hotel je vedeti zakaj mislimo, da je razpadla država tako hitro in da se Slovenci niso borili. Rekla sva da je bila v vojski sabotaža, komunizem, da je na mah bil zadet center vojske Beograd, oklicana Hrvatska in tako je ostala Slovenija sama brez zveze in kot tako majhno ozemlje ni mogla kljubovati dvema nasprotniko-ma, ki sta brez strela posebno Italijani, prodirala v osrčje naše zemlje. Zanimalo ga je zadržanje ljudstva do Aleksandra, Petra in kneza, Pavla, katerega je pohva-lil, da je bil mož. V tem se je razgovoril posebno Kralj in hvalil vse vladarje in državo. Čudno se mu je zdelo tudi, da je sedaj toliko komunizma, ko vendar Jugoslavija ni bila komunistična država. Prosil je, da mu razloživa vso zgodovino komunizma pri nas, od Avstrije do danes. Pripovedovala sva na grobo in vseskozi hvalila zadržanje in celo sovražno nastopanje Slovencev do komunizma. Omenjala sva tudi krepke nastope na univerzi. Sedaj pa si je izbral komunizem lažna gesla, narodno nesrečo in podobno je izrabil za propagando in tako je dobri narod nasedel, nevede, da je s tem zašel v grozno zmoto, ki grozi narodu pogin in katero sedaj ljudstvo močno obsoja in že nastopa dejansko proti njim za pomirjenje med oblastmi in za lastno varnost ter srečo. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 163 Kako je sprejel narod puč generala Simovića [Dušan Simović], je vprašal: Prvi dan dobro, drugi še tudi, a naslednje dni je narod že vedel, da to pomeni vojno in je bil v skrbeh samo zaradi vojne, sta odgovarjala. Nekako tako se je končal pomenek z možem. Sedaj je odšel mladi tolmač na stražo (Ob 1) druga 2 pa v drugo sobo in sva ostala nekaj časa sama. Kakor da bi nama Bog poslal pomoč, je prišel v sobo popolnoma slučajno oficir – srednje starosti, ki naju je nagovoril v slovenščini. Takoj se je vnel pogovor z njim s toliko večjim veseljem, ker je on precej dobro obvladal jezik tudi v finesah celo. To je bil profe-sor na neki italijanski gimnaziji, po izobrazbi filolog in si je izbral slovenščino od slovanskih jezikov. Govoril je o naših težavah z velikim razumevanjem in je dejal, da je že večkrat pro-sil, da bi ga dali v vojaško službo, da bi tam ljudem pomagal. Vidi, da narod veliko trpi, največ po svoji neumnosti, ker tišči z glavo skozi zid in ne začne edine prave politike sodelovanja z oblastmi ker edino to bo narod rešilo popolnega propada. Da je pa stanje tako, je dejal da zato, ker so Italijani trikrat dobri. Oni da imajo kulturo Rima, pravičnost in strogost obenem in niso računali na akcije tolikega obsega. Govoril je čez Nemce, kako so okrutni, koliko so nam naredili škode itd. Oni pa, da so dobri. Sedaj je v provinci prava vojna in narod bo veliko trpel, ker so nedolžni vmes, katere pa vojska težko loči od banditov. Med tem govoričenjem o težavah je zopet vstopil iz druge sobe predsednik propa-gande, ker ga je razgovor očividno zanimal, in ga je imel priliko slišati skozi vrata. Temu možu je omenil, da se je že prej razgovarjal z nami o nekem sodelovanju in sedaj se je zopet vnel podroben razgovor o tem. Še enkrat mi je ponovil prejšnjo / Kralj je medtem že zaspal/ vendar v ostrejši obliki. Rekel je, naj vendar uvidimo, da gre tu že za naš narodni obstoj in da je zadnji čas, da se Ljubljano reši pred uničevanjem, ki se je začelo. Posmehljivo je rekel, da je Duce pač zelo ostro govo-ril in brž je privlekel iz kupov papirja tipkan Mussolinijev govor in citiral stavek, kjer pravi, da je Cezar v Galiji dal pomoriti vse moške in je bil mir ter red v deželi. Edino takojšnje sodelovanje v smislu, da pokažemo vse komuniste nas reši pred uničenjem in tako bomo dobili zopet avtonomijo, o kateri je govoril Duce. Potem smo govorili o partizanstvu, o propagandi po mestu (zadovoljni so poseb-no, ker ne vidijo več OF po zidovih), o dekletih, ki imajo levji delež pri njej, o 2000 revolucionarjih, o možnostih preobrata, o sodelovanju z Nemci in Italijani, o par-tizanskem orožju, ki pride iz italijanskih rok. Posebno sem se potrudil, da sem mu dopovedal, kakšno krivico naredi vojska in da je narod težko pridobiti za Italijo, ko pa vse razderejo, potrebijo, nedolžne preselijo itd. Vse to se med narodom širi in prepadi vedno bolj zevajo, ker ljudje končno mislijo, da tu ne gre za uničenje parti-zanstva, ampak celotnega naroda. Predočil sem mu Gonars, nedolžne studente in druge, ki morajo uživati grenki sad rim[ske] pravičnosti. Na kazalo Na kazalo oseb 164 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pravi tudi, da ne morejo razumeti ljudi, ki so bili prepričani, da bo zmagala Ru-sija in jim tako ne more tako zaupati, ker so se obrnili kar čez noč in hočejo na deželi delati skupaj z italijansko vojsko proti partizanom. Razložil sem mu zvito kom[unistično] propagando, strah, potem pa tudi vtis, ki so ga sami naredili. Po deželi so imeli majhne posadke, niso upali v gozd in tako so ljudje mislili, da bo zmagala Rusija in podobno. Bolijo jih tudi oni štrajki po ulicah, ki sem jih tudi moral osvetliti s prave strani, češ da so sami krivi, ker smo bili med 2 ognjema. Zelo sem naglašal, da je nujen predpogoj za sodelovanje, da vojska ustavi to poče-tje in da dela po seznamih, da ne bo trpelo nedolžno ljudstvo; ustavi naj se prese-ljevanje, razdiranje vasi in pd. Dvakrat sem jima postavil pred oči vprašanje sred[nje] šole. Utemeljeval sem na vse mogoče načine, da mora šola biti v jeseni dalje že zaradi ljubega miru in da se zaposli mlade ljudi, da se jih tako spravi s poti vagabundstva. Do tega vprašanja pa nista kazala dosti razumevanja in sem uverjen, da ne mislijo srednje šole upostavi-ti. Vsaj tak vtis sem dobil pri njih. Proti koncu je že kar enostavno dejal, če narod ne sprejme ožjega sodelovanja, ga bodo izselili in če bi se v Ljubljani zgodil kak umor Italijana, da bodo uničili celo ulico. Če bi se pa naredila kaka ustaja, pa pravi, da bodo Ljubljano izbrisali iz ze-mljevida, ker jim pač ni dosti do naroda, če noče sodelovati. Pravi, da jim gre samo za ozemlje, saj morajo drugo itak vse uvažati, da preživijo ljudstvo. Je samo od vas odvisno, če hočete še biti tu, je rekel. Ljubljano vlada izredno strogo general črnih srajc, ki ne pozna milosti. Ko sem profesorja vprašal, da se bojim, da bi bilo že vse sodelovanje mogoče pre-pozno, je rekel, da ima tudi on isti občutek in da vidi, da se je uničevanje že začelo. Vprašanje je samo, če se ga da ustaviti in to hitro, da ne bi bilo popolnoma pre-pozno. Rekel je, da misli, da bodo vse moške iz province izselili. Ne trdi pa to za Ljubljano. Bodo pa racije tudi po mestu, ko bo dežela počiščena. Pogovor je prekinil oficir, ki je najavil, da je na ulicah red in mir in da nas bodo peljali domov. Ob pol 4 zjutraj sva se znašla pred svojim domom z zelo mešanimi čustvi… PS.: Dotični profesor tolmač se je izredno zgražal nad postopanjem ustašev, ki pravi, da so najgrozovitejši na svetu. Italijani večkrat ščitijo srbske družine pred Hrvati. Rekel je, da imajo Italijani tudi zveze s četniki na Hrvatskem in jih podpirajo. Č. p. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 165 Pismo Albina Šmajda (morda Vladimirju Vauhniku) in odgovor, 4. 9. 1942 (pag. 95)271 Gospod polkovnik [morda Vladimir Vauhnik]272! Vljudno Vas prosim za nujno sporočilo, če moremo iz finančnih razlogov najeti poslovne prostore, ki smo jih zadnjič ogledali. Moramo lastniku še danes povedati. Pozdravljam Dore [Albin Šmajd] 4. 9. Za sept[ember] sem predvidel potrebno vsoto. Proračun je SZ [Slovenska zaveza] od-dal g. Kranjc M. [Marko Kranjc] – Do danes še nimam sredstev. Mogoče vi urgirali pri SZ, ker so tudi še druge tekoče potrebe pozdravljeni273 Pismo Karla Novaka (verjetno Albinu Šmajdu), nedatirano (pag. 96) Dragi, pravkar sem se vrnil s terena in dobil tvoje pismo. Kar se tiče denarja, ta mesec še nisem dobil niti pare. Upam, da bom jutri že dobil kaj in bom najprej dostavil za vaše fante. Jutri bom tirjal politike za pare. Za jutri zvečer prosim da se uredi prenos orožja na Tri Kralje. Ostalo bi te prosil, da se pogovorimo ustmeno danes zvečer. Tople pozdrave Lesk. [Karel Novak] Pismo Ernesta Peterlina Francetu Malovrhu, 11. 9. 1942 (pag. 97)274 Dragi Breznik [France Malovrh]! Tu sem začel s svojim delom in še kar gre. Hkrati pa opazujem tukajšnje razmere. Mo-ram Ti javiti, da na pravem mestu kaj ukreneš, nekaj sledečih dejstev: V L S.275 se utira liberalni duh. To predvsem po zaslugi Jankota [Janko Debeljak] in njemu slepo uda-nega dr. Be...čiča [Miha Benedičič]. Ta je izjavil, kaj se kaplani276 vtikajo v te vojaške stvari, dr. Kalan [Zdravko Kalan] mu je odgovoril, če teh ne bi bilo, ne bi bilo ničesar. Dalje, da se mora gledati, da ta naš tabor ne bo kaka tretjeredniška vojska. – Da se gre samo za vojaške stvari, da tu ne sme biti nobene politike. – Zdaj se snuje vojaška bolnica in Bč [Miha Benedičič] je izrazil, da ta hudič Nande [Ferdinand Babnik] spet vtika svoje prste vmes. – Snovanje odredov v okolici je vse preprečeno, tako v Žžberku 271 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 176. 272 V prepisu je pripisano: VAUHNIK? [Vladimir Vauhnik]. 273 V rokopisu je na hrbtni strani pripisano: Vauhnik [Vladimir Vauhnik]. 274 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 177. 275 V prepisu je pripisano: LEG[IJA] SMRTI. 276 V prepisu je pripisano: DUHOVŠČINA. Na kazalo Na kazalo oseb 166 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 [Žuženberku] in pri nas in v Št. Jerneju, ker to dela J. [Janko Debeljak], ki hoče zbrati vse svoje sile na Gorjance in ne pusti ničesar drugega. Zato smatram za potrebno, da je bolj važno, da LS čuva ljudi kakor pa bukve in smreke na Gorjancih. V Lj[ubljani] se mora urediti potom našega277 zastopnika pri vojski (Š. [Albin Šmajd]), da naj se ta načrt preuredi. Najprej: Pomoč ljudstvu! – Pri nas imam že pripravljene ljudi in sezname, a ne more stvar v tek, ker jo zavirajo tukaj! Sramota!! Hkrati pa je zadnjič grozil J. da bo umaknil svoje oficirje iz vojske, torej ima za se-boj lib[eralno] duhovno usmerjene ljudi. – Daj to poročati tudi Kopitarju [Rudolf Smersu]! Konkretno: za Nm278 naj L. [Karel Novak] imenuje drugega človeka, dr. Bič [Miha Benedičič] pa naj dobi ukor; vsaj to mu je treba ubiti v glavo, da gre za politiko, in sicer za slovensko katoliško. 11. 9. 1942 Tvoj Arko Marko [Ernest Peterlin]. Pismo Karla Novaka Albinu Šmajdu, 19. 9. 1942 (pag. 98–99) 19. 9. 1942 Gorjanci Dragi gospod Dore [Albin Šmajd]! Napisal vam bom samo par besed, ker se kurirju mudi, prej pa radi akcij ni bilo časa. V toku preformiranja so nas napadli hrvaški partizani pri Št. Jerneju. Ne vem če bodo še hoteli (~ 10 mrtvih in ~ 40 ranjenih). Po borbi so se umaknili čez Gorjance v B[elo] krajino in Kočevje. Naše izgube: 3 mrtva, 1 ranjen. Tu sedaj dvigamo Št. Jernej. Pozneje Šmarjeto in Škocjan. Kako je z ostalimi oddelki? Mi bomo kmalu zasedli Gorjance, ter odprli vse šole in cerkve. Rabim Sokole in čim več rez[ervnih] ofic[irjev] in zdravnikov. Pomenita se z Janko-tom [Janko Debeljak]. Kaj je z Benkotom [Anton Krošl]? Ali je Peterl. [Ernest Peterlin] že instaliran? Nujno rabim denar. Naročil sem blaga za suknjiče za 100.000 Lit. Rabili bi še 200 svitrov in 200 parov gojzerjev vsaj za leteče oddelke. Kako je z Ljubljano? Delajte čim več propagande. Zaveza naj mi preskrbi 1 miljon za zimsko opremo. Vse, posebno Vas pozdravlja v S. A. S. vaš Leskovar [Karel Novak] 277 V prepisu je pripisano: SL. 278 V prepisu je pripisano: Novo mesto. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 167 Pismo Albina Šmajda Karlu Novaku, 20. 9. 1942 (pag. 100–101)279 Dragi g. Leskovar [Karel Novak]! Vaše sporočilo z dne 19. 9. 1942 prejel. Za vse sporočeno se Vam najlepše zahvalim. Kar ste naročili, bom v kratkem izvedel. Upam, da bom tudi željeno vsoto v krat-kem lahko poslal. Želel bi, da bi povedali, kam, kdaj in kako naj jo pošljem. Prav bi morda tudi bilo, če bi mi povedali, ali naj materjialni280 poskrbi za nabavo onih 200 svitarjev in 200 gojzaric. Tudi številke bi bile potrebne. Ob prvi možnosti mi zato javite, da bom mogel stvar urediti pri materijalnem. Javil bom Zavezi za oni 1.000,000. Za zdaj gre tudi na Lahovi281 strani bolj težavno s preskrbo onih 500.000, ker ne morejo najti načina, kako izplačati ta denar. Ker ni načina, pomeni toliko, kakor da bi denarja tudi ne bilo. Upam pa, da se bo dalo stvar urediti na kak drug način. Poskrbel bom, da bodo pri zvezi v tem oziru malo bolj pridni in da bodo vsaj to storili, da ne bodo naši prezebali na terenu, ko rešu-jejo tudi nas tu na domovih. Ljubljana še vedno spi spanje pravičnega, pravilno lenega in sitega. V vsemu sku-paj proti partizanom na terenu vidi samo politično borbo med komunisti in kle-rikalci, zlasti še ko »napredno« časopisje molči in ne piše ničesar ali pa malo v omejenem obsegu proti divjaštvu partizanov na Dolenjskem. Napredni – kakor se vidi – stoje ob strani in mirno gledajo to borbo in – rodnih ljudi s protinarodnimi partizanskimi oddelki. V resnici je mlajši rod naprednjakov s svojo miselnostjo še sedaj v idejnem krogu OF ter se nikakor ne more in tudi noče otresti preteklosti. Ris [Rudolf Žitnik] ima dobro voljo in veliko truda, da bi prepričal svoje ljudi iz Sok[olskega] tabora, vendar je bilo doslej njegovo delo brez vidnega uspeha. Z organizacijo ostalih oddelkov282 gre počasi naprej. Snuje se oddelek na Vrhniki, Verdu, Borovnici. Govori se tudi, da je organizirano v Št. Vidu pri Stični in nekate-re okoliške vasi. Tudi Polica pri Višnji gori bo dobila svojo stražo. Tja bo v teh dneh odšel rez[ervni] častnik Pucko. Brezovico organizira Boh [Ivan Boh], kamor je odšel s taborišča pri vodovodu283. Številčno se vodovod ne pomnoži, kar je za fante neprijetno. Fantje bi še radi večjih akcij, a so številčno preslabotni. Zdaj delajo le razne preiskave in zasliševanja v Klečah, Savljah in Dravljah. Boh ima na Brezovici 37 pušk, prijavljenih ima okoli 80 moških, ki pa še niso dobili orožja. Tor. [Gino Tornari] želi tudi stražo na Rudniku tako, da bi bil napravljen s stražami obroč okrog Ljubljane. 279 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 179. 280 V prepisu je pripisano: ODSEK. 281 Verjetno italijanski. 282 V prepisu je pripisano: MVAC. 283 V prepisu je pripisano: JV. Na kazalo Na kazalo oseb 168 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Tor. je tudi izjavil, da je pretekli teden videl v Ljubljani g. Novaka. Tudi za rez. častnike in medicince bom poskrbel, da jih dobite čim več v taborišče284. Benko [Anton Krošl] je še vedno na samotnem285. Kljub številnim posredovanjem z najvišjih naših mest, je ostalo doslej vse samo pri obljubah. Prihodnje dni bomo zopet z druge strani poskusili, če bo več sreče. Bomo delali samo zanj in ne kumu-lativno za več skupaj. Potlej bo gotovo šlo lažje. Peterlin [Ernest Peterlin] ni še instaliran. So neke težave, ker mu gospodarji286 ne zaupajo. Morda bo v prihodnjih dneh kaj več sprememb v tem pogledu. Za Ljubljano samo ni nobenih straž. Prijavljencev je nekaj, dejanj s strani gospo-darjev še nobenih. Sklical bom v teh dneh na posvetovanje propagandni287 in zahteval, da svoje delo pomnože tako, da se bo tudi v tem pogledu poznala refleksna akcija terena tudi v Ljubljani. Jeze proti Beli gardi288 je veliko, zabavljanja še več. Dobro bi bilo, da bi se [v] Lju-bljani tudi dejansko pokazala moč belih in se jo ustrahovalo. Brez tega Ljubljana ne bo ozdravela. Veseli me, da ste imeli v spopadih srečo. Vesel sem tudi, da urejate Št. Jernej in da kmalu pridete tudi do Šmarjete in Škocjana, kjer že težko čakajo na Vaš prihod. Vse znance v Gorjancih, posebno Vas prisrčno iskreno pozdravljam Vaš Ljubljana, dne 20. 9. 1942 Pismo Albina Šmajda Karlu Novaku, 25. 9. 1942 (pag. 102)289 Velecenjeni gospod Leskovar [Karel Novak]! Po posebnem kurirju si Vam dovoljujem poslati pritožbe, ki so bile za nas sporo-čene z merodajnega mesta. Pod predpostavko, da je vsebina več ali manj resnična, se razburja ves protipartizanski tabor, ker je bil prepričan, da je v taborišču vse v najlepšem redu, da se fantov ne zapostavlja in da se z njimi tudi lepše postopa, kakor pa se je postopalo s fanti v bivši jugoslovanski vojski. Če so trditve resnične, smo nivo bivših častnikov še poslabšali. 284 V prepisu je pripisano: NA GORJANCIH (L. S.). 285 V prepisu je pripisano: V ZAPORU. 286 V prepisu je pripisano: ITALIJANI. 287 V prepisu je pripisano: JV-kom[anda]-SL[OVENIJE]. 288 V prepisu je pripisano: MVAC. 289 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 180. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 169 Ker ste na kraju samem, boste mogli sami preiskati več ali manj točnost trditev pritožbe in mi sporočiti, da bom izsledke vašega pozvedovanja utegnil sporočiti na pristojno mesto. Na tem mestu izjavljajo, da je bila velika krivda jugoslovanskih parlamentov, da so se premalo brigali za postopanje v vojski, vsled česar je vsled nekontroliranja prišlo do stanja, v katerem se je vojska nahajala. Kontrola onih ali pa vsaj koordinirano sodelovanje naroda (zastopnikov onih, ki so v vojski/in vojske je potrebno). S svojega stališča bi v interesu našega ugleda, dviga morale in pojačanja discipline želel povdariti sledeče: Taborišča naj se reorganizirajo. Poleg komandanta, ki vodi operativni in vojaško tehnični del, naj bodo tam še in-tendant, vojaški sodnik, kurat in propagandist, ki bo fante vzgajal in jim dajal tudi narodno vzgojo, da ne bodo v gozdovih vse preveč podivjali in posurovili. Intendantova naloga bodi skrb za prehrano in opremo vojske, vojaški sodnik naj preiskuje in izreka sodbe ne po kakem inkvizitorskem načelu, marveč postopku, ki je sedaj navaden v civiliziranih državah. Kurat naj skrbi za versko življenje vo-jakov; ne sme se mu preprečevati njegove službe in postavljati raznih drugih del tako, da bi vsled tega trpelo versko življenje v taborišču. Častniki naj se ne postavljajo na neko vzvišeno stališče in naj se izogibajo sleher-nemu napadanju na verska čustvovanja fantov. Zavedati se morajo tudi častniki, da je jedro vsega protipartizanskega dela izšlo iz vrst katoliških ljudi in da oni tudi doprinašajo največje krvne in gmotne žrtve. V boju, ki divja proti komunistom in v nastopih, ki jih imajo komunisti proti ljudem. Zapostavljanje boli fante. Bojim se, da se bo taborišče razbilo, ako ne pride nemudoma do temeljnih spre-memb, ki bodo zadovoljila protipartizansko javnost. S strahom se nekateri spra-šujejo, če niso naša taborišča nove nevarnosti za narod in njegovo moralo, zoper katere bomo drugo pomlad iskali novih ljudi, da rešimo narod pred onimi, ki smo jih sedaj sami ustvarili. G. Leskovar! Storite vse, da se napravi red in da ne bo trpel ugled taborišča! Bojim se, da bi to prišlo na uho partizanom ali pa italijanski vojski. –.– Naš prijatelj odpotuje v teh dneh v B. Želi, da mu sporočite po kurirju vse svoje želje. Glede denar[ja] sem govoril in bo skušal urediti. Dalje pravi: V Veliki gori niso našli Momilovića [morda Ferdinand Mamilović]. Tam so še vedno partizani. Treba je poslati četo najmanj 50 mož, da očisti teren. Skupina naj se javi pri obč[inskem] komisarju v Ribnici. Sporočite! Na kazalo Na kazalo oseb 170 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 –.– Benko [Anton Krošl] še ni prost. Vprašanje denarja je težko. Ne vem, če bom mogel spraviti skupaj željenih 100.000. Dobil sem po Vašem odhodu 20, od katerih sem dal Lampetu [Josip Lesjak] 15. Del sem moral dati na Vrhniko in za Brezovico. Danes sem prejel nadaljnjih 40. Od teh bom moral 7 oddati za pog[rebne] stroške za Majdičem [Fortunat Majdič] in Leg290. Ostalo mi jih bo nekaj nad 30. Jutri v prih[odnjih] dneh dobim zopet morda kak znesek, vendar ne veliko. Je vse zastalo. Tudi onih 1,000.000291 še ni in po vsej verjetnosti z ono tranzakcijo ničesar ne bo. Tako stojim pred velikim vprašanjem, kje dobiti denar. Iz tega razloga sem imel večkrat sestanek z onim, ki gre v B. Pravi, da bo skušal urediti na pristojnem mestu. –.– Zdi se mi, da so partizani na več krajih napadli vaške straže, ki nimajo zaledja in opore v naših taboriščih. Tako se godi vaškim stražam točno, kakor smo pred-videvali, ako ne bodo v bližini taborišča. Zgleda, da part[izanske] vaške zaščite obveščajo popolnoma natančno partizane o številčni moči naših vaških straž in o številu ter vrsti orožja, ki ga imajo naše vaške straže, na kar jih številčno močnejši napadejo, včasih razorože in poberejo s seboj. Našim se pozna, da nimajo strokov-nega vodstva. Zato bo poskrbeti, da dobe zadostno število častnikov. Želim, da stvar uredite, meni sporočite potrebne novice in date navodila ter da se kmalu vrnete. Najlepše vas pozdravlja Vaš: Dore [Albin Šmajd] Ljubljana, dne 25. 9. 1942. Pismo Karla Novaka Albinu Šmajdu, 27. 9. 1942 (pag. 103)292 Gorjanci 27. 9. 1942 Dragi gospod Dore [Albin Šmajd]! Po g. Duh. [Anton Duhovnik] sem sprejel vaše sporočilo. Obenem sem od ne-znanih kritikov dobil 4 liste pritožb, ki mi pričajo, da naši lastni krogi o nas širijo govorice, kot da Slovenija še ni poznala take bande, kot smo mi. Posamezni gotovo nevšečni dogodki so od ljudi, ki sedijo mirno doma, razvpiti kot sistem hujši od partizanskega. Naravnost gorostasne pa so trditve o častnikih, ki že 8 mesecev vo-dijo pod najtežjimi okolnostmi borbo prav za te ljudi, ki jih doma kritizirajo. Šlo 290 V prepisu je pripisano: SL. 291 V prepisu je pripisano: SZ. 292 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 181. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 171 se je tako daleč, da so ti požrtvovalni gospodje, ki so šli v borbo iz golega idealiz-ma in prepričanja obtoženi pri škofu kot najnemoralnejši ljudje. Gre tu za peščico aktivnih častnikov in nekaj rez. iz naprednih krogov, katerim se očita brezverstvo, pijančevanje, ženskarjenje itd. Ne bom nikogar opravičeval, vi poznate moje mi-šljenje v verskem in političnem pogledu. Tu sem že 14 dni, imeli smo težke borbe, videl sem zadržanje ljudi in častnikov. Kar sem jaz tu, trdim da častniki žive narav-nost vzorno v vsakem pogledu. Skušajte dobiti mišljenje od Stopškega župnika, ki že ves čas spremlja življenje naših oddelkov, ter mišljenje župnika Freliha [verjetno Franc Fröhlich] o življenju prav tistega častnika, o katerem ste mi dostavili največ pritožb. Sicer pa je vsakemu dobro mislečemu dovoljeno, da pride sam sem in da vidi vse z lastnimi očmi. Vedno sem povdarjal politično in versko strpnost in se trudil na vse kriplje, da v našo borbo pritegnemo tudi napredni krog. Uspel sem pridobiti nekaj častnikov naprednjakov, a sedaj jim se mečejo polena med noge. Ti ljudje niso svetniki, še daleč niso idealni ljudje, toda tu so, na svoji dolžnosti. Veliko bolj je pa obsojanja vredna, tudi z najvišjega mesta, ona množica častnikov iz katoliškega tabora, ki se ne upajo staviti se na čelo svoji čredi, ampak morajo njihove ljudi voditi drugi. Prevzv[išenemu] g. škofu [Gregorij Rožman] prosim da sporočile v mojem imenu, da je za versko vzgojo293 vojakov popolnoma preskrbljeno, ker sem na vsakih 250 vojakov postavil vojnega kurata, ki ima vso svobodo v delu in tudi idealno priliko. Delamo pa še več. V vsem našem območju smo zopet odprli vse cerkve in jih sta-vili duhovščini in vernikom na razpolago. Tudi kar se tiče rekviriranja, je stvar hudobno napihnjena. Vsekakor se nerednosti počasi odpravljajo, toda kontrola je radi pomanjkanja starešin skoro nemogoča. Mesto kritike bi bilo bolje, da se za vojaštvo pošlje vsaj toliko denarja, kolikor so ga ti isti kritikanti svoj čas znosili o. f. Za vojake je potrebna zimska oprema, posebno sviterji in gojzerji. Potrebno bi bilo tudi, da se vojakom pošljejo vsi sokolski in fantovski kroji, ki leže v Ljubljani za bodoče parade. Z malo prekrojitvijo suknjičev bi to bila čisto primerna obleka. Seveda v kolikor tega že ni izročeno part[izanom]. Nekateri fantje so svoje kroje prinesli s seboj, a v Ljubljani jih leži gotovo še par sto. Zdravnikov nimamo. Denarja nimamo. Radi večnih pritožb proti častnikom in naprednjakom ter radi od strani nekaterih prenapetih kaplanov organizirani špionaži proti njim, bodo najbrž vsi častniki za-pustili svoje enote. A ker tudi jaz ne morem trpeti s čisto vojaškega stališča, da se kdo meša v moje posle in da za mojim hrbtom pošilja v Ljubljano razna resnična in neresnična poročila, predlagam naslednje: 293 V prepisu je pripisano: taborišče. Na kazalo Na kazalo oseb 172 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Za poveljnika naj se pošlje sem g. Peterlina [Ernest Peterlin]. Obenem z njim naj se pošlje sem najmanj 20 rez[ervnih] častnikov iz katol[iških] krogov. Ves ta starešinski personal bi prevzel od sedanjih častnikov že urejene in oboro-žene enote. To294 se mora zgoditi takoj, ker predstoje zopet borbe s Hrvati295 a brez vodstva bo vse propadlo. Hrvaški partizani so številen, dobro organiziran in strokovno voden nasprotnik. Pričakujemo jih okrog 10.000 ter pri tem nimamo časa še za reševanje raznih intrig. Potrebno je tudi, da se propaganda pojača in da pride od tega kaj tudi na deželo. Vse sodelavce, posebno Vas toplo pozdravljam. Leskovar s. r. [Karel Novak] L Pismo Albina Šmajda Karlu Novaku, 28. 9. 1942 (pag. 104)296 Dragi g. Leskovar [Karel Novak]! Nimam časa, da bi podrobneje odgovoril na vaše pismo z dne 27. 9. 1942, ker sem ga prejel šele danes dne 28. 9. 1942 ob 13tih, a moram po naročilu poslati odgovor že najkasneje do 15tih. Med tem pa sem zadržan s sestanki v naših stvareh. Priznati moram, da ne morem prav razumeti Vašega odgovora. Za vsebino posla-ne pritožbe ni nihče vedel drugi, kakor oni, ki mi jo je izročil in jaz, ki sem Vam jo poslal v prepričanju, da je prav, da baš sedaj, ko ste na terenu vso stvar preučite in poveste, kaj je res in česar ni. Nihče tudi izročitelj ni trdil, da so trditve v pritožbi resnične, marveč je le želel v interesu naše skupne akcije, da se morebitne napa-ke odpravijo. Tudi ni dotični izrekel niti najmanjšega izpada proti naprednjakom, vsled česar mi je toliko bolj nerazumljivo, kaj mislite s tistim nasprotovanjem na-prednjakom. Kakor mi je bilo na dotičnem mestu povdarjeno, je šlo v resnici zgolj zato, da se morebitni nedostatki odstranijo ali popravijo in nič več. Stvari-pritožbi nisem osebno pripisoval nobene izredne važnosti, kar je med dru-gim razvidno tudi iz okolnosti, da sem pritožbo poslal brez svojih pripomb. Sma-tral sem pa, da moram pritožbo poslati Vam po navodilih, ki ste mi jih dali pred svojim odhodom. Ne bi pa želel, da pri vsem tem osebno izpadem kot intrigant, ker sem daleč stran od vseh nergačev in godrnjačev. 294 V prepisu je pripisano: Gorjanci. 295 V prepisu je pripisano: NOV. 296 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 182. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 173 Že v svojem zadnjem poročilu sem Vas prosil, da mi sporočite glede denarja, komu ga bo treba izročiti in tudi, kaj naj vse ukrene materijalni odsek, vendar danes pogrešam v tem pogledu sleherno navodilo. Zanimalo bi me tudi situacijsko poro-čilo, a Vaše sporočilo je tudi brez tega. Rad bi osebno govoril o vseh teh stvareh in upam, da bi gotovo prišla do jasnosti v vseh ozirih. Danes sem slišal, da je bil pred dnevi (konec prejšnjega tedna) v Ljubljani Vaš od-poslanec297 in da je s sabo odpeljal nekaj ljudi v taborišče, vendar o vsem tem tudi Ris [Rudolf Žitnik] ničesar ne ve, tako da zopet stojim pred zagonetko, čemu taki odhodi brez vsakršne vednosti nas, ki se trudimo, da število povečamo. Imel sem na razpolago tudi častnike rezervne, a so ostali doma, ker sploh nisem vedel, da je bil kdo v Ljubljani. Radi prevzema vrhovnega poveljstva in ostalih poveljstev: Nisem se v te stvari bri-gal in sem zaupal Vaši osebi, da boste napravili prav in brez vsakih ozirov tako, kakor to zahtevajo vojaški oziri. Če pa morda mislite, da nisem kdaj igral odkritih kart, mi izvolite sporočiti prav tako odkrito, pa bom zopet lahko odšel nazaj, od-koder sem prišel, da bi delal za skupno stvar. Verjemite mi, da me vsebina pisma boli in se na njo še povrnem. Tudi sam bi imel predloge v interesu stvari ne iz osebnih razlogov, ki Vam jih bom skušal pozneje enkrat povedati in razložiti. Častniki za taborišče298 so tudi še danes na razpolago, samo nekdo jih mora odpeljati. Najlepše Vas pozdravlja Ljubljana, 28. 9. 1942 Vaš299 Pismo Karla Novaka Albinu Šmajdu, 29. 9. 1942 (pag. 105)300 29. 9. 1942 Dragi gospod Dore [Albin Šmajd]! Hvala za vaše pismo. Žal, da ste ga popolnoma napačno razumeli. Nobena črka v pismu se [ni] nanašala na vašo osebo, kajti vas že dovolj poznam in visoko cenim. Midva se v ostalem tudi popolnoma strinjava, toda tukaj so ljudje preveč nestrpni in uganjajo to, kar sem vam v pismu omenil, kajti pritožbe so bile tako pretirane in v glavnem tudi lažnive, da so me morale rane zaboleti, a še bolj bi zadele mlajše ljudi. Zato sem jim vso stvar tudi zamolčal, ali so o tem bili že precej poučeni po 297 Ta odposlanec bi bil lahko Janko Debeljak. 298 V prepisu je pripisano: GORJANCI. 299 V prepisu je pripisano: (DR. ŠMAJDOVO PISMO). 300 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 183. Na kazalo Na kazalo oseb 174 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 drugih poteh. Brez obzira na vrednost in izvor pritožb pa sem podvzel vse korake, da se ne zgodi ničesar ali vsaj čim manj, kar bi nasprotovalo zakonom, morali in naši politiki. Vse to pa je silno težko, ker je mal starešinski kader in skoro nemogo-ča kontrola. Obenem pa moramo imeti obzire tudi do zahtev oblasti301. Podvzeti so vsi koraki, da se rekvizicija omeji na minimum ter bo v mejah pravil-nosti. Ali upoštevajte, da imamo mnogo ljudstva a denarja ne dobivamo od niko-gar in da se ljudje pritožujejo celo za eno, kar so jim prej vzeli partizani, a je od naših zaplenjeno. Toda uredilo se bo nekako tudi to. Jaz nisem v Ljubljano odpeljal nobenega odposlanca službeno, kajti sicer bi ga go-tovo poslal k vam. Bil je v Ljubljani Janko [Janko Debeljak] ali le za en dan po svojih opravkih in s seboj ni pripeljal nikogar.302 Torej je tudi tu nekaj netočnega pri osebi, ki vam je poročala. Stoji še vedno potreba za častniki, in čim pride Janko v Ljubljano, se vam bo javil radi tega. Situacijsko poročilo: Za javnost: par sto kmetov brez ozira na kakršnokoli politiko se je zbralo in oborožilo v cilju samoobrambe pred partizani, ki poleg svojega terorja izzivajo tudi okupatorsko represalijo. Za najožji krog: od Novega mesta do Št. Jerneja imamo 4 bataljone po 250 mož. Manjka nam še nekaj orožja. Komandant je Janko, ki se je pod mojim nadzorstvom pokazal zelo delovnega in koristnega, ter ima zaupanje pri oblastih. On tudi dobro sodeluje z novomeško trojko, kar so mi ti gospodje tudi sami potrdili. Je pa to člo-vek čudovitega slovarja in hud naprednjak. Nerodno je to, ker mora radi orožja in drugih stvari hoditi v Ljubljano ter tedaj ni skupnega komandanta. Zato mislim, da bi bilo koristno in potrebno, da sem pride Peterlin [Ernest Peterlin], ker jaz tu ne morem ostati vedno, a Janko nima dovolj vojnega znanja za samostalno vod-stvo. Za sedaj so bili ti oddelki le v obrambi, in niso krivi part. in drugih pritožb propagandne vrste, češ da sodelujejo. Naj jih ne napadajo, pa bo mir. Do sedaj smo imeli dve trde borbe s hrvaškimi partizani, ki bi se radi naselili čez zimo tu kjer smo mi. Imamo dva mrtva in 5 ranjenih. Zaplenili smo velik prapor hrvaškega partiz[anskega] odreda. V izgledu so še težke borbe. Preureditev poveljstva v smislu zadnjega pisma je aktualna, ker imamo še druge načrte. Toda kdorkoli bo stvar vodil, pojasnita za božjo voljo vsem, da ni nihče popoln ter da je tem ljudem potrebna pomoč, a ne kontrola in kritika. Tudi najbolj neprijetne stvari se tu morajo meriti z drugačnim merilom, ko z nevtralne točke iz Lj[ubljane] izbire nimamo, moramo pač potrpeti s tem kar imamo. 301 V prepisu je pripisano: ITALIJANSKIH. 302 V prepisu je pripisano: V TABORIŠČE NA GORJANCIH. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 175 Za versko življenje je poskrbljeno takole: vsak baon [bataljon] ima vojnega kura-ta (za enega še manjka). Centralno duhovniško službo in nadzor nad kurati vrši župnik g. Frelih [verjetno Franc Fröhlich], katerega sem za to angažiral pri štabu. Kaplan Babnik [Ferdinand Babnik] iz Šmihela ni bil primeren za to mesto radi svoje nestrpnosti. Prosim, poročajte o tej ureditvi prevzviš[enemu] g. škofu. Laž je, da je zabranjena pridiga in kateheza. Saj je celo Janko začel hoditi v cerkve. Če imate denarja na razpolago, pošiljajte preko kurirja, ki vam donaša pismo, ali pa po kakršnikoli poti za župnika g. Smoliča [Jože Smolič] v Stopičah. Skrbite pa prosim za potrebne vsote tudi za Lj[ubljano] preko g. Lampeta [Josip Lesjak]. Mater[ialni] odsek naj po možnosti poskrbi za obutev št. 42–45 ter za perilo in svitre. Seveda način plačanja je še viseč. Dr. Janež [Janez Janež] naj preskrbi vsaj še dva zdravnika ali starejša medicinca. To je silno pereča stvar. Rad bi, da čim prej pride kdo sem (P. [Ernest Peterlin]), ker moram vsaj za nekaj dni zopet k vam in potem dalje. Iskreno vas pozdravlja vaš Lesk. s. r. [Karel Novak] L Pismo Albina Šmajda Karlu Novaku, 3. 10. 1942 (pag. 106)303 Dragi g. Leskovar [Karel Novak]! Vaše zadnje pismo je pač napravilo povsem drugačni vtis kakor pa prejšnje. Vidim, da se popolnoma razumeva. Vesel sem, da se stvar v redu razvija. Denarja nimamo kaj veliko, vendar s težavo še rijemo naprej. Za ta mesec smo predvideli rednih izdatkov 329 tisoč, vendar denarja še nimamo. Dispoz. sklad smo dali 100, toliko tudi za materijalni odsek. Doslej za ta mesec sem imel gotovine vsega skupaj 55520 nujnih izdatkov doslej toliko, da je danes gotovine še 21870, od katerega zneska vam pošljem 20 tisoč tako, da ostane meni znesek 1870. Če bom rabil nujno denar, si ga bom izposodil. G. Lampetu [Josip Lesjak] sem 1. 10. izročil znesek 20 tisoč. Tudi za ves poslani znesek ne predstavlja posebne vrednosti, vendar je bolje nekaj kot nič. Organiziral sem pripravljanje toplega perila, perila in tudi volnenih stvari (jopic, sviterjev, nogavic in pod[obno]) SL to še dela, upam, da z uspehom. Kako bo na 303 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 184. Na kazalo Na kazalo oseb 176 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 drugi strani, še nisem dobil poročila. Ko bomo vse to nabrali, bom sporočil, oziro-ma Vas prosil, da odredite, kam se bo poslalo. Zdi se mi prav, da tako to razdelimo, da bodo vsi nekaj dobili. Dr. Janeš [Janez Janež] ogleduje zdrav[niški] instrumentarij. Pravi, da bi ga bilo na vsak način treba kupiti. Povedal mi bo jutri, koliko bi to veljalo. Pravi, da bi nam v celoti zadostoval. Prosim, da mi sporočite, če se resno zanimamo za njegov nakup ali naj stvar opustimo. Glede častnikov je stvar tale: V bolnišnici v Kandiji je neki Arčon Julij, rez[ervni] pp. [podporočnik], ki ga je treba tam dobiti. Povedati mu je, da je njegovo ime sporočila SL. Dalje bosta odšla dva aktivna mor[nariška] narednika: Golob Stane in Lovrin Ivan. Golob je poročen in mu bo treba doma vzdrževati družino. Enega izmed prijavlje-nih smo poslali na Borovnico304 (Kolmana [Ludvik Kolman]). Dalje bosta tudi odšla na teren Pucko in Mikuš. V Zagradcu pod okriljem fašistov je učitelj rez[ervni] kapetan Furlani [Leopold Furlani], ki je vodil zadnjo borbo s partizani v Hinjah. Po tega bi bilo treba oditi in ga pripeljati v taborišče305. Isto je z g. Nadrahom [Jožef Nadrah], o katerem pravijo, da je še vedno v Stični. Dr. Janeš pravi, da bo preskrbel medicince ali pa zdravnike. O mestni policiji306 sem slišal, da je načelno dan pristanek. Podrobneje mi stvar ni znana, ker tudi Kocutar [morda Marjan Sterniša] ničesar ne ve. Ježiško taborišče je odšlo čistit teren na Bizovik. Sicer se dobro držijo, isto velja za Brezovico - Log. Ježensko počasi napreduje. Sedaj šteje 35 ljudi. Nekaj jih čaka še doma tako, da bomo morda ta teden spravili vsaj na 40. So precej aktivni. Slišal sem, da imajo sedaj neko debelo ribo iz Ljubljane v taborišču, ki je priznal, da je zasledoval našega Medveda – Miloša [Miloš Stare]. Izdal je tudi geslo tako, da so lahko fantje prijeli tudi še dotično žensko. Razvoj Vam bom še sporočil. S P. [Ernest Peterlin] nimam stikov in ga sploh ne poznam. Ne vem, koliko ima stike z Italijani in kaj sta se vse Vidva dogovorila, ko je bil pri Vas. Nimam zato možnosti, da bi z njim razgovarjal, ker me tudi on ne pozna, zlasti pa gotovo niste Vi pri zadnjem razgovoru z njim omenili mojega imena. Bo gotovo treba, da or-ganizirate vso stvar tako, da ostane pri Vaših dosedanjih odločitvah in morebitnih dogovorih z g. P. Sicer pa ste v tem oziru strokovnjak in mi gotovo ni treba dajati nobenih nasvetov. Želim zato, da vlada sloga in da med častniki in moštvom ne 304 V prepisu je pripisano: MVAC. 305 V prepisu je pripisano: L. S. NA GORJANCIH. 306 V prepisu je pripisano: MVAC?. Verjetno je mišljena Ljubljanska varnostna straža (tudi Slovenska straža), neke vrste slovenska policija, ustanovljena ob koncu oktobra 1942. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 177 bo take razlike, kakor je bila v prejšnji jugoslovanski vojski. Seveda mora biti di-sciplina na višku, vendar je bolje, da bazira ista na ljubezni in notranji privrženosti fantov do predpostavljenih kakor pa na strahu. Vem, da boste tudi v tem pogledu napravili vse, da bo popolni red pri vseh edinicah – taboriščih in stražah. Te dni sem dobil od kolp[orativnega] šefa obvestilo, naj izročim imena častnikov za taborišče za Novo mesto. Nisem izročil, ker ste mi javili, da bo prišel po nje g. Janko [Janko Debeljak]. Držim se Vašega naloga in smatram, da sem nanj vezan, dokler ga ne prekličete in mi ne daste novega naročila. Želim Vam mnogo sreče, zdravja in polno uspehov v korist krvavečega slovenske-ga naroda in v blagor skupne, močne in velike domovine! Prisrčno iskreno Vas in vse znane pozdravlja udani:307 Ljubljana, 3. 10. 1942 Pismo Karla Novaka Albinu Šmajdu, 4. 10. 1942 (pag. 107)308 Prejel 5. 10. 1942 Gorjanci, 4. 10. 1942 Dragi gospod Dore [Albin Šmajd]! Vaše pismo sprejel, ter vam na kratko odgovarjam radi drugih nujnih poslov. Moja veza z Ljubljano je vedno težja in bolj negotova. Mogoče bi mi vi lahko poši-ljali vsaj tedensko enkrat g. Duhovnika [Anton Duhovnik]. Sedaj nikdar ne vem, kdaj gre Jankova [Janko Debeljak] kurirka, ter so zato vsa moja poročila sestavlje-na več ali manj v naglici. Dobil sem 20.000 lit, ki jih držim za železno rezervo, saj za tekoče potrebe sploh ne pride ta vsota v poštev. Težave309 dela zimska oprema in perilo. Mila nimajo vojaki in pokazale so se že uši. Borba za higijeno je pa nemogoča, če nima vsak vojak vsaj 2 para perila. Obutev je obupna, ter bi trebalo poskrbeti vsaj za onih par sto pravih prostovoljcev, katere bomo obdržali čez zimo. Veseli me, da ste tozadevno že ukrenili pri S. L. Tudi pobra-timi so že nekaj perila poslali, a to je le kaplja v morje. Vse kar boste nabavili, pošljite v Šmihel, Nandetu [Ferdinand Babnik]. Predvsem treba skrbeti za Novo m[esto]310, ker so to mobilne enote, med tem ko vse druge ustrezajo bolj vaškim stražam in bi bilo pač primerno, da samo dotične vasi skrbe za svoje branitelje. Tukaj je pa svet neverjetno čuden. Fante naravnost s silo napajajo, a kruha in obleke jim ne dajo. Dr. Janeža [Janez Janež] prosim, da nadaljuje z delom okrog zdravnikov, kar se pa instrumentarija tiče, je pač vse odvisno od razpoložljivega denarja. 307 V rokopisu pripisano: (PISAL DR. ŠMAJD, OP). 308 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 185. 309 V prepisu je pripisano: SL. 310 V prepisu je pripisano: TABORIŠČE. Na kazalo Na kazalo oseb 178 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Če boste mogli, nabavite. Ni pa to tako strašno nujno, ker sedaj imamo še možnost pošiljanja ranjencev in bolnikov v bolnico. Tudi zaenkrat še nimamo strokovnja-kov, ki bi delali s temi instrumenti. Moram se pa pritožiti čez naš ljudski material, ki ga v zadnjem času dobivamo. Gre tu za skoro nerešljiv problem pijančevanja. Zapretili smo z najbolj drastičnimi kaznimi vojakom in prebivalstvu, a smo vso stvar samo zajezili, a ne preprečili. Včeraj se je zgodil nezaslišan slučaj. Župniki so po cerkvah razglasili prepoved pi-jančevanja in dajanja alkohola vojakom. Pa ti pride tak narodni branitelj iz vinskih dolenjskih krajev, prosi za dovoljenje, da gre za par ur domov, se tam napije, potem pa gre s puško v roki zahtevat k sosedom še vina. Ker mu ta sosed ustrezajoče uka-zu vina ne da, ga kratkomalo ustreli. Janko je nato sestavil sodišče od samih pošte-no vzgojenih fantov, ki so v soglasnosti s celim skoro moštvom krivca obsodili na smrt. Kazen je izvršena javno. Poleg tega je Janko na mojo sugestijo izdal ukaz o zaplembi ali uničenju vsega žganja v okolici posadk, ker le to obeta malo uspeha. Sedaj bodo gotovo pritožbe proti častnikom, ki se z vso strogostjo bore proti pijan-čevanju. Pomaga jim pa v tej borbi le duhovščina fare Šmihel-Stopiče. Po sugestiji tukajšnje duhovščine se bo uvedla fizična kazen tudi za pijance nevojake, ker kvar-no vplivajo na vojsko. Na žalost se moramo baviti tudi s tem. To vam poročam, da boste vedeli odgovoriti na razne možne pritožbe. V samih enotah je pijančevanje precej zatrto, ali čim ljudje pridejo iz rok svojih maloštevilnih častnikov, izkoristijo priliko in se napijejo. Edino zdravilo je: mesta naj dajo čim več častnikov, da bo kontrola vsaj možna. Izgleda, da Jankova možnost za odpeljavanje ljudi ni več311 po godu oblastim. Sku-šajte torej na drugi način, a g. Jordanu [verjetno Karel Jordan] sem rekel, da se v vezi s tem oglasi pri vas. Po njegovih izjavah sodeč, bi imel on gotovo možnosti za to. Vsekakor skušajte najti izhod iz te težave. Za mestno pol[icijo]312 tudi jaz ne vem ničesar, gre pač verjetno silno težko. Če ima kolp[orativni] šef možnosti za pošiljko častnikov. Poskusite tudi to pot. Težko mi je, da se še vedno ni uspelo rešiti Benka [Anton Krošl]. Izgubil sem do-brega prijatelja, a vsi skupaj dobrega sodelavca. Odkrito povedano, čutim se malo zadetega, da naši vplivni krogi ne najdejo možnosti, da ga se reši. Mislim, da bi se le dalo več storiti. Kar se g. P. [Ernest Peterlin] tiče, se informirajte pri Milošu [Miloš Stare], ker P. vas nisem niti omenil. Moji načrti z njim izgleda ne bodo uspeli, zato bi bilo kori-stno, če bi on na terenu prevzel poleg Janka poveljstvo, ker jaz ne morem več dolgo ostati, a Janko res tudi pri najboljši volji ne bo zmogel vsega sam, čeravno se trudi 311 V prepisu je pripisano: V TABORIŠČA. 312 V prepisu je pripisano: MVAC?. Mišljena je Ljubljanska varnostna straža (tudi Slovenska straža), ki je bila neke vrste slovenska policija. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 179 ponoči in podnevi. Moram priznati, da Janko daje veliko več kot sem pričakoval. Mislim, da sem ga uspel pravilno usmeriti in uvesti v meje zmernosti in strpnosti. Trebalo bi ga pa podpreti prav iz vsega tabora, ker mu nekateri s svojo ozkosrčno-stjo delajo težave. Bilo bi primerno, da mu se s strani katoliškega kroga da prizna-nje in zaupnica, ker se bojim, da sicer ne bo izdržal. Je pa neobhodno potreben in koristen. Sploh bi se ljudje morali privaditi, da manj kritizirajo iz daljave, ampak da več pomagajo, tudi izbliza. Prosim vas, da o tem razmislite. Njegov položaj je skrajno težek in delikaten. Brez mene bi že davno kapituliral, a kaj bo ko ne bo več imel naslona v moji prisotnosti! Prav bojim se tega. Zdaj sem vam pa povedal dovolj težav, a prosim vas, da ne vplivajo na vas negativ-no. Rad pa vam povem resnico, katero na vašem položaju pač morate vedeti. V situaciji ni nič posebno novega. Na Gorjancih je Legija smrti uničila tri parti-zanska taborišča za okrog 1.000 ljudi, med njimi na žalost tudi Hrenove žage, ki je bila glavna part[izanska] centrala. Sicer bi jo pa itak part[izani] sami požgali, če je ne bi rabili za zimo. Okrog taborišča vedno ista slika: grobovi, grobovi ... O Legiji smrti naj se ne piše in govori ničesar. Samo o kmečkih samoobrambnih stražah. Toplo vas in vse sodelavce pozdravlja L [Karel Novak] Pismo Albina Šmajda Karlu Novaku, 11. 10. 1942 (pag. 108–109)313 Dragi g. Leskovar [Karel Novak]! Za zadnje Vaše sporočilo se Vam najiskreneje zahvaljujem. Nisem imel priložnosti, da bi bil odgovoril po prvi kurirki, ker sem trenutno preveč zaposlen. Danes prihaja kurir314, ki bo po Vaši želji vsaj tedensko držal zvezo z Vami. Svoje delo bo tako uredil, da lahko računate na njegov tedenski prihod. Po njem pošiljam novih 50. Nekaj bom še dobil do konca meseca tako, da lahko v celoti računate z 90 ali 100 ali morda tudi s kaj več. Fin[ančni] ref[erent] mi je sporočil, da se mu je posrečilo najti finančna sredstva, s katerimi bomo krili okto-brov predračun. Želi, da Vam sporočim, da je radi njegovega odhoda fin[ančni] vir nekoliko zaostal, a je sedaj zopet spravil vse v red. Medicinci: Čakata na odhod315 izvežbana: 1. – dr. Lavrič Jože Alojzije, roj. 7. 12. 1913 v Starem trgu pri Ložu, samski, zdrav-nik, Ljubljana, Rimska cesta 7/I štev. leg[itimacije] 012790, 313 Delni prepis dokumenta (UDV) je na pag. 186. 314 V prepisu je pripisano: za Gorjance. 315 V prepisu je pripisano: v taborišče. Na kazalo Na kazalo oseb 180 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 2. – Grebenc Lojze Janeza in Frančiške Lesar, roj. 23. 11. 1914, samski, abs[olvent] medicinec (se pripravlja na zadnji rigoroz), Ljubljana, Nunska 17, štev. osebne iz-kaznice 151812, ter medicinci, ki bi bili v pomoč zdravnikom: 1. – Porovne France, Urbana in Frančiške Vombergar, roj. 5. 2. 1919 Glinje, samski, student medicine: Ljubljana, Streliška 12, štev. 004649. 2. – Kimovec Franc, Matija in Marije …, roj. 26. 9. 1920 v Glinjah, samski, dijak (medicinec), Pred Škofijo 9 Ljubljana. 3. – Gregorič Lojze, Franceta in Frančiške Krašovec, roj. 28. 6. 1921 v Starem trgu – Ložu, samski, student medicine, Wolfova 12, štev. 039843. 4. – Mavec Rezka, Martina in Terezije Jesenšek, roj. 26. 10. 1921 studentka medi-cine, Ljubljana, Vodnikova 17 in 5. – Zorec Tilka, Alojzija in Matilde Kastelic, studentka medicine, roj. 29. 9. 1921, Ljubljana, Streliška 12. Vaši odločitvi je prepuščeno, katere izmed navedenih pozovete na službovanje. Pristali so vsi, le Mavec Rezka se je bolj težko odločila. Ima pa že prvi rigoroz. Če boste poklicali tudi ženske, mi boste javili morda že takoj po kurirju. Sicer mi pa izvolite javiti, kdaj jih bo prišel iskat Vaš odposlanec, da se bodo pripravili, ker jim bo treba dati prispevke za nabavo nujnejših stvari, ker so vsi brez sredstev in dohodkov. Dr. Lavrič je volonter v ženski bolnišnici, med tem ko je Grebenc prakticiral pri dr. Janešu [Janez Janež] na kirurgičnem oddelku splošne bolnišnice. Častniki in podčastniki: Nervoznost v čakanju je prispela zopet na tako mrtvo točko, da nekateri zopet niso več pripravljeni iti, ker ne verjamejo v našo pripravljenost in vodstvo. Na drugi strani smo pa enega častnika Kolmana [Ludvik Kolman] poslali kot komandan-ta316 v Borovnico, v ponedeljek pa odide še narednik Žure k njemu tako, da smo izgubili sedaj kar dve moči. Čakata pa še vedno: Pucko in Mikuš. Ali ste vzeli onega Arčona Julija in Furlanija [Leopold Furlani] iz Zagradca ter Nadraha [Jožef Nadrah] iz Stične? Razen tega je zgoraj omenjeni Grebenc tudi rezervni častnik ter boste njega med drugim lahko uporabili za oper[ativnega] častnika in zdravnika obenem. Na iskanju častnikov in podčastnikov se intenzivno dela. Po vašem naročilu sem poiskal in končno dobil stik z gospodom P. – Jelenom [Er-nest Peterlin]. Stvar v mestu Ljubljani je tale: 316 V prepisu je pripisano: MVAC. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 181 I. So pristali na ustanovitev samoobrambe z imenom Slovenska Straža (kratko imenujem odslej dalje le SS) v Ljubljani. Razdeljena bo na obveščevalni in ekseku-tivni oddelek. Oba oddelka bodo vodili strokovnjaki – aktivni orožniški častniki, ki se bodo ozir. sta se deloma dva že vrnila, prihod ostalih se pričakuje vsak čas. Oboroženi bodo samo člani eksekutivnega oddelka. Po dosedanjih pogajanjih317 bodo imeli legitimacije s samo sliko in pravicami, ki jih bodo imeli brez navedbe osebnega imena pripadnika eksekutivne službe. Pravice bodo med drugim: areta-cije po dnevi in ponoči, zapiranje, sojenje in izvrševanje sodb, lastni zapori, prei-skovanja stanovanj itd. V akcijo bo stopil ta eksekutivni oddelek nekako v 14 dneh. Za povezanje VS in taborišč na deželi nočejo318 zaenkrat še ničesar slišati o pove-zanosti in vrhovnem slovenskem vodstvu, ter to stvar zavlačujejo z izgovorom: ka-sneje. Jelen ima vtis, da ne zaupajo našim akcijam in da vidijo zadaj kaj več, kakor samo očiščenje ozemlja od komunistov. Kar tiče stvari vrnitve častnikov iz taborišč, je vse v najlepšem tiru. Obljubljeno, da pridejo tudi višji častniki. Zaenkrat gre akcija samo za aktivne. Ljubljanska SS bo tudi odločala, kdo se bo vrnil iz civilnih koncentracijskih taboriš ter bo za svoje potrebe lahko tudi kazensko zahtevala vrnitev internirancev. G. Jelen [Ernest Peterlin] je tedaj z organizacijo v Ljubljani in s pripravljanjem povezanosti izven ljubljanskih straž toliko zaposlen, da ne more nikakor zapu-stiti Ljubljane, kar boste iz gornjih poročil tudi sami zaključili. Potrebno bo zato najti kak drug način, ki bo zadovoljil potrebe in interese vojaških operacij proti komunistom. –.– Taborišče Brezovica-Log se sijajno drži. Dne 5. 10. 1942 so odbili na Logu staci-jonirani (po številu 16) oddelke partizanov (kakih 100 do 150) ter zaplenili pu-škomitraljez, revolver in nekaj bomb. I[talijani]. so sedaj dobili rešpekt pred fanti, domačini pa se številno javljajo v stražo. Šteje sedaj 89 mož. Poveljnik Boh [Ivan Boh] zasluži napredovanje v čin podporočnika. Vsi imajo puške, 2 strojnici in 2 puškomitraljeza. Taborišče v Klečah je tudi živahno. Šteje 35 ljudi, vsi puške, ena Zbrojevka in 60 bomb. So ofenzivni ter tudi pomagajo drugim tako v D[evici] M[ariji] v Polju in na Bizoviku. Pretekli teden v četrtek ali v petek so ustrelili podpoveljnika dolomitske-ga partizanskega odreda in intendanta, za kar jim je šel osebno čestitat co[lonnello] tenente Languasco [Aurelio Languasco] v družbi št. joškega poveljnika Vidmarja [Pavel Vošnar], ki je bil ravno v Ljubljani. 317 V prepisu je pripisano: Z ITALIJANI. 318 V prepisu je pripisano: ITALIJANI. Na kazalo Na kazalo oseb 182 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 VS Dev[ica] M[arija] v Polju je imela nesrečo. Komunisti so ponoči ubili nekega našega člana, ko je bil na straži. Zapušča ženo in nedoletno hčerko, za katere bo treba skrbeti. Morali bomo dati vsaj 600 Lir. Sporočite, če se strinjate z mojim predlogom in če lahko izplačam. Taborišče na Bizoviku je tudi imelo smolo. Kdo je zakrivil, še ne ve. Gotovo neprevidnost onega, ki je odredil za stražo nočno v Dobrunje – sedež partizanstva – samo stražo 6 ljudi. Tam so ubili iz zasede enega ali dva naša, dva ujeli tako, da imajo 3 do 4 izgube samo pri tem taborišču. Ko bom dobil točnejše poročilo, Vas o tem obvestim drugič. Snuje se taborišče na Rudniku ter prav sedaj iščem častnika za prevzem tega mesta. Taborišče Sv. Jošt: šteje sedaj 544 ljudi, ima 330 pušk, 5 puško mitraljezov, 3 stroj-nice, 400 bomb. Največ dopustijo zaenkrat 720 ljudi za to taborišče. Štab se bo pre-selil iz Sv. Jošta v Rovte. Četa pa ostane še nadalje pri Sv. Joštu. Odslej imenujejo I[talijani].319 ta bataljon I. bataljon. Dobi kučme z mrtvaško glavo in planiko na ovratnik. Fantje bi želeli propagando in da bi prišel k njim v taborišče človek, ki [bi] imel stalna predavanja, da bi jih tako zaposlil ob prostem času. Sporočite v tej smeri svoja navodila ali pa vsaj to, s kom naj se pomenim, da tudi to stran uredimo. Tudi notranjska stran: Begunje320, Bloke, Stari trg in Rakek želijo imeti dosedanje posadke častnika, ker ljudje brez vodstva takorekoč že omagujejo. Nato bo treba te skupine povezati trdneje med sabo. San[itetni] odsek želi vedeti, če rabite v taboriščih kaj zdravil, kakšna in koliko. Mater[ialni] odsek: Pri Zvezi Fant[ovskih] odsekov sem zvedel, da imajo okoli 500 dobroohranjenih slamnjač, nekaj rjuh in dek. Vse to nam izroče proti primernemu reverzu za vrnitev v naravi. Mnenja sem, da to vzamemo ter nekaj pošljemo vam, nekaj taboriščem v okolici Ljubljane, da ne bodo spali samo na slami in skoro brez dek, vsi pa brez rjuh. Če rabite milo, bi bilo najbolje, da kupim v Ljubljani kakih 5 kg mil[nega] kamna, ga Vam pošljem in tam skuhate sami iz loja milo, ki bo izdatno. Loj boste že dobili iz zaklanih govedi. Sporočite. Nabiralna akcija se nadaljuje. Sicer pa morda naku-pite blago vsaj za srajce ali pa nam naročite ter damo izdelati v gotovi številki. Tudi to sporočite. Sokolska legija baje pridno zbira. Tudi gojzerje. Materialnemu odseku še nisem izročil v pretres nabavko gojzaric, ker nimam denarja. Žalostno novico moram še sporočiti, da so komunisti v četrtek 8. 10. ustrelili g. Kukoviča Kazimirja. Težka izguba. Dobil je tri strele: enega v pljuča v bližini srca, drugega v hrbtni mozeg in tretjega v levo ramo. Umrl je še isti dan. Slava mu! 319 V prepisu je pripisano: ITALIJANI. 320 V prepisu je pripisano: MVAC. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 183 V tej zvezi bi ponovno povdaril, da bi bilo prav, ako bi se izposlovalo z vaše strani od italijanskih oblasti, da skupno s prvo glavno akcijo SS v Ljubljani, pride tudi oddelek večji iz dosedanjih taborišč na pomoč. Treba se je pa med nami samimi točno o vsem pogovoriti, da ne bomo zgrešili cilja. Končam. Prosim, za vaša navodila in sporočila. Želim Vam mnogo sreče ter skorajšnjega snidenja! Vas prisrčno pozdravljam Dore [Albin Šmajd] Ljubljana, 11. 10. 1942 Odgovor Karla Novaka na pismo Albina Šmajda, 12. 10. 1942 (pag. 110)321 Pot na Dolenjsko 11. 10. 1942 Odgovor na pismo, ki sem ga g. Leskovarju [Karel Novak] prinesel iz Ljubljane, se glasi po diktatu: Denar: Sprejel. V bodoče se bodo naknadne pošiljke porabljale za material in zim-sko opremo, ker za hrano ne rabi ničesar. Medicinci so nam enako ljubi moški kakor ženske, ker jih nujno potrebujemo. Če se kdo težko odloči, naj vseeno pride. Tukaj322 razpolagamo trenotno samo z eno zdravnico. Vse te je treba pošiljati v župnišče v Stopičah. Njihove denarne doklade naj uredi Dore [Albin Šmajd]. Oficirji: dosedanja možnost pošiljanja oficirjev ni več gotova in najbrže v bodoč-nosti ne bo več funkcijonirala. Čim več jih pošljejo iz Ljubljane, lažje bo delo, ven-dar pa naj v Ljubljani najdejo modalitete, kako bodo prišli iz mesta. V kratkem se bo v Ljubljani zglasil Jordan [verjetno Karel Jordan], s katerim naj se o tem pome-nijo. Arčon [Julij Arčon] je bolan in neuporaben. Furlani [Leopold Furlani] je v Novem mestu, morda pride a gotov ni. Nadraha [Jožef Nadrah] še vedno ni, dasi ga krvavo potrebujemo. Z iskanjem častnikov in podčastnikov je treba nadaljevati. Forsirati na vse načine, da se vrnejo oni iz Gonarsa in drugod domov, v katere imamo zaupanje. Jelen [Ernest Peterlin]: se strinja. Ljubljanska policija: isto. Pregledati je treba tudi legalce, ne samo paziti na ilegalce, ker so nam ti enako nevarni, ker to je ljubljanska narodna zaščita. Zaplenjeno orožje: Z ozirom na težke borbe za orožje pri italijanskih oblasteh se vsem edinicam mora izdati strog nalog, da naj vse v bojih in pri komunistih za-plenjeno orožje obdrže v tajnosti, da bodo lahko v slučaju napadov ali potrebe z 321 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 187. Na vrhu strani je pripisano: (ODGOVOR NA DR. ŠMAJDO- VO PISMO, 11. 10. 1942). 322 V prepisu je pripisano: TAB[ORIŠČE] GORJANCI. Na kazalo Na kazalo oseb 184 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 njim razpolagale, ne pa šele stopicale okrog oblasti radi dostave orožja. Glede čim bolje ureditve vaških straž se mu zdi nujno potrebno, da se povežejo med seboj po slovenski centrali, ki mora odločati o vodstvu, da bo lahko na odločilna mesta po-stavila ljudi, ki so spodobni, ne pa ki imajo zveze a nobenega znanja, da se potem pojavljajo slučaji, ki izpodjedajo moralo v vojski. Žrtve: Za vse žrtve je treba izdatno poskrbeti takoj in ni treba preje s tem nadlego-vati komandanta za dovoljenje; zadostuje naknadna odobritev. Kukovičevi [Kazi-mir Kukovič] ženi in otrokom naj se nakaže izdatna denarna pomoč, vsaj v iznosu mesečne plače pokojnega. Glede nove preureditve vseh čet:323 doma je posadni bataljon, ki varuje postojanko, štab in dve leteči sta na terenu. O tem bo sledilo v najkrajšem času natančnejše navodilo. Glede kučem: to je vse v redu, vendar pa je treba vedeti, da se v vseh takih stvareh čuti LS zapostavljeno, dasi je najbolj udarna in jo stalno porabljajo za operacije. Podpreti jo je treba radi tega tako v denarju kakor materijalu. Doretu [Albin Šmajd]: nujna je ustanovitev vaške straže v krajih Čatež – Primsko-vo. Kot središče bi prihajal v poštev Čatež, ker so ljudje mnogo boljši in zanesljivejši. Propaganda v taboriščih: je naša bolna točka. Komandant in podrejeni oficirji po celodnevnem operacijskem delu običajno ne zmorejo tega, da bi zvečer še pre-davali. Treba bo organizirati predavanja po vaseh, na katerih naj bi se govorilo o slovenstvu in slovenskih vprašanjih ter o nevarnosti komunizma. Toda pri tem ne ustanavljati stranke, temveč v splošni nevarnosti delati skupno. Dore: preskrbi naj kompleten seznam vseh oddelkov z oznako števila moštva in orožja, s katerim razpolaga. Saniteta: manjka joda in obveznega materiala. Sicer to ni akutno, ker svoje ranjen-ce lahko pošiljamo v vojaško bolnico in v okrevališče v Šmihel. Slamnjače – rjuhe in odeje, naj se nakupijo in prevzamejo. Razdele naj se na vsa taborišča, predvsem naj se vpoštevajo pokretne edinice. Milni kamen: naj se kupi, dasi z lojem nismo tako založeni, kakor si to najbrže Dore misli. Nabiralna akcija za perilo: nujna! ker se že pojavljajo uši. V slučaju, da bi ne razpo-lagali z izdelanim, zadostuje, da nam pošljejo blago in bi tukaj izdelali. Obutev: Italijani so nam za 1000 ljudi dostavili 40 parov čevljev! Smuči: Italijani so zahtevali podatke, koliko je smučarjev. Prijavilo se jih je 200, najbrže dobe zaplenjene. 323 V prepisu je pripisano: JV. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 185 Represalije: Nujne! Deset za enega našega. On lahko pošlje ljudi, vendar pa mora Ljubljana sama najti modalitete, kako bodo prišli v mesto, kje bodo spravljeni, da bodo varni pred Italijani. Fantje324 bodo klali kot divji in napravili več kot vsa poli-cija in vse trojke. V Ljubljani bi ostali po 3 dni, nato se umaknili oziroma izmenjali. Vodstvo pa bi morala dati ljubljanska policija: 10 za enega! Propaganda: Vpošteva naj sedaj predvsem dejstvo, da sedaj partizani sistematično požigajo in uničujejo narodno premoženje. Šole, gradove in domove onih ki so pri Legiji smrti. Ljubljana, 12. 10. 1942 xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Doretu osebno: Za Benkota [Anton Krošl] naj se napravi vse, kar je možno, ker ga nujno pogreša. Morda še enkrat potom škofa. Krištof Ivanka [Jovanka Krištof], Trdinova 7/II, uradnica Deželne bolnice je bila že svoječasno radi nekega partizana pred vojnim sodiščem radi opustitve prepisa neke diagnoze v zadevi nekega partizana. 18. ima znova zasliševanje pri vojaškem sodišču. Sedaj je doma bolna. Naj se Dore z njo pomeni, kako bi se rešila njena zadeva. V tem poslopju sta nevarna predvsem Verovšek in Zupan. Pismo Albina Šmajda Karlu Novaku, 17. 10. 1942 (pag. 111)325 Dragi g. Leskovar [Karel Novak]! Potek organiziranja VS in SS [Slovenska straža] v Ljubljani gre počasi naprej. So težave, ki jih moramo prebroditi in vztrajati na začetem delu. Le z vztrajnostjo in v zaupanju na božjo pomoč ter z neizprosno borbo bomo uničili na slovenskih tleh najhujšega in najnevarnejšega nasprotnika ne samo našega, marveč vsake človeške družbe sploh. Težko razumejo tak boj nekateri, ki so do včeraj še sami bili pomešani s čustvi in delom v OF. Ustvarjajo razne sestanke in skušajo rešiti, da se jih spozna, da so protikomunisti. Sami pa ne store ničesar, kar bi dajalo vidnega znaka, da so se resnično izpreobrnili. Čutijo, da se ladja potaplja, a jo skušajo zadnji trenutek kot podgane zapustiti. Na fašistično komando so bili klicani razni gospodje, kakor npr. inž. Sernec [Du-šan Sernec], dr. Krapeš, pis[atelj] in akademik Finžgar [Fran Saleški Finžgar], trg[ovec] Jelačin [Ivan Jelačin], dr. Pirkmajer [Otmar Pirkmajer], dr. Bajič [Stojan Bajič], dr. Gosar [Andrej Gosar] in drugi. Vsem so povedali, da je nujno potrebno, 324 V prepisu je pripisano: IZ ODDELKOV JV. 325 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 188. Na kazalo Na kazalo oseb 186 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 da iz letargije stopijo aktivno v boj proti komunizmu, da je njihova dolžnost, da prijavijo one, ki se skrivajo. Pa pravijo taki razni gospodje, da niso poklicani za to, da bi postali konfidentje. Tudi prav! Nagnali so mladino – vsaj nekateri – v hribe, agitirali za Of, nabirali prispevke itd., a nimajo toliko časti v sebi, da bi sedaj javno obsodili postopanje komunistov, marveč se skrivajo za druge in pravijo, da so proti in da so bili ... zapeljani. In to naj bodo voditelji! Mislim, da moramo iti po začrtani poti naprej brez ozira na levo in brez pogleda na desno. Kdor je užival vse časti, pa je narod zapeljaval v zmoto, kdor je denarno podpiral uničevalce naroda, je sokriv in naj ga zadene ista kazen kakor krivca! Brez sentimentov! Samo razum naj vlada in kaže pot v prihodnost! Zbrati seznam in število orožja bo težko, ker imamo premalo stikov. Samo dva moža imam, ki dejansko moreta potovati, a še ta morata biti precej v Ljubljani, da sta na razpolago g. T.326 Imena zdravnikov oziroma medicincev ter dveh častnikov sem izročil g. Jordanu [verjetno Karel Jordan] in upam, da se mu bo posrečilo čim prej iste pripeljati k Vam.327 Tu se slišijo razne govorice o bojih v Beli krajini, Trebeljnem in Kostanjevici, o številu partizanov hrvaških in podobno. Prosim, da kaj več sporočite. G. Krišt. [Jovanka Krištof] ima zaslišanje kot priča šele v ponedeljek dne 19. 10. Dogovorjeno je med nama, da se oglasim v ponedeljek opoldne pri njih, da vidim, če se je gospa vrnila na svoj dom. Potem Vam bom že poročal. Prisrčno lepo in iskreno Vas pozdravljam vdani328: 17. 10. 1942 Pismo Karla Novaka Albinu Šmajdu, 19. 10. 1942 (pag. 112)329 Pot na Dolenjsko 19. 10. 1942 Ustmena naročila z ozirom na prinešeno pismo so bila: Glede oficirjev in zdravnikov je treba čimpreje zbrati vse potrebne podatke. Janko [Janko Debeljak] pride prihodnji teden v Ljubljano, jih bo sklical k sebi in vse ure-dil s Tornarijem [Gino Tornari]. Biti pa morajo vsi takrat že pripravljeni, ker bodo popoldne potem tako odpotovali. Odpeljal jih bi s karabinjerji. Stari [Karel Novak] prideš – upa vsaj – v enem tednu. Vse razne gospode, ki so podpirali OF naj se temeljito nadzoruje. Sernec [Dušan Sernec] je vodil njihove finance. Naj se da vsem čutiti to nadzorstvo. 326 V prepisu je pripisano: TONE DUHOVNIK. 327 V prepisu je pripisano: TABORIŠČE GORJANCI. 328 V prepisu je pripisano: (PISMO DR. ŠMAJDA). 329 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 188. Na začetku je pripisano: (ODGOVOR MJR. NOVAKA DR. ŠMAJDU NA GORNJE PISMO). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 187 Represalije naj se ne izvajajo kar povprek. Predvsem na voditelje in sodelavce pri zločinih. Zapeljance samo nadzirati. Člane KPJ je treba staviti izven pardona. Za internacije se ne navdušuje. Vse krivce eksemplarično kaznovati. Internacija bi bila zanje samo rešitev. Zapiranje naj se ne izvršuje tako, da bi jih izročali Italija-nom, bolje je, da se počaka v tem slučaju na svojo policijo330. Ne se postavljati z jetniki in odvzetim orožjem! Vse orožje naj se raje hrani za zimo. Škocijan je pred 14 dnevi dobil vaško stražo. V Kostanjevici smo imeli331 tri mrtve pred nekaj dnevi. Hrvati332 trenotno ne predstavljajo resne nevarnosti. Hrvatski partizani so napadali v skupini 1200 skupno z gorjanskim bataljonom. Odšli pa so baje nazaj čez mejo. V načrtu je sedaj čiščenje Gorjancev, ki ga bodo pa najbrže izvedli naši333 sami preje, kakor pa skupno z Italijani. Zbira naj se orožje. Vse vaške straže bodo pred pohodom LS po provinci pravoča-sno obveščene. Naj se pomaga Krištofovi [Jovanka Krištof]! Benko [Anton Krošl]! Napraviti vse zanj! Glede postopka se strinjaš – brez ozira na žrtve energično naprej. Pismo Albina Šmajda Karlu Novaku, nedatirano (pag. 113)334 Dragi g. Leskovar [Karel Novak]! Ne vem, če nas ne spremlja pri našem delu neka smola, ali pa smo izpostavljeni nekim tajnim silam, ki se zajedajo v naše vrste ali pa so že načele iste. Sicer ne dvomim v moč in zdravje našega dela, vendar je težko, če gledam na izgube, ki bi se jih lahko izognili. Benko [Anton Krošl] še ni zunaj. Nobeno posredovanje ne zaleže. Bo menda že držalo, da je bilo preveč posredovanj z raznih strani. K tej nevšečnosti se je včeraj – petek dne 23. 10. 1942 pridružilo novo presene-čenje: zjutraj je odšel g. Bric [Ivo Bricelj], popoldne ob enih pa še g. Hasl [Viktor Hassl]? Boste pač razumeli, kako smo veseli z odhodi teh mož in kako gledamo v prihodnost. Skušali bomo nadaljevati z igro, samo ne vemo kje so karte. Bom o vsem že še sporočil. Ali niste še nikdar ničesar mislili, kje bi bil vzrok takim neprijetnostim? 330 V prepisu je pripisano: SA SA?. Verjetno je mišljena Slovenska varnostna straža. 331 V prepisu je pripisano: LS. 332 V prepisu je pripisano: NOV. 333 V prepisu je pripisano: LS. 334 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 189. V zgornjem desnem kotu je pripisano: /:24. 10. 1942.:/ Na kazalo Na kazalo oseb 188 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 V Bizoviku in v Devici Mariji v Polju so partizani napadli VS. Dopovedovali smo poveljniku335 v Bizoviku, kamor je prišel brez naše336 vednosti in naknadnega spo-ročila, da ima v svoji sredi dva komunista, vse zaman. Povedali smo337 mu in to so mu tudi sporočili krajevni činitelji za imeni teh dveh komunistov, vse brez haska. Opozorjen je bil, da morda vohunita za partizane in da sta skoraj gotovo sokriva zasede v Dobrunjah, ker da stojita v zvezi s partizani. A ni bilo ničesar ukrenjeno, da se ju odstrani. V noči od srede na četrtek (21. na 22. 10. 1942) so komunisti napadli taborišče v Bizoviku. Najprej je nekdo vrgel steklenico bencina ali petro-leja, nato takoj bombo, ki je eksplodirala, in sicer na naše skladišče, ki se je vnelo. Zgorela vsa zaloga municije in obleke, ter ne vem še kaj. Mrtvih ali ranjenih naši niso imeli. Po prispelih zasebnih vesteh – o stanju v taborišču ali dogodkih nikdar ne poroča poveljnik – so naši338 enega izmed tistih dveh komunistov razorožili, nato pa ustrelili. Če so tako napravili, so malo popravili svojo nerodnost. Če so pa ravnali drugače, niso vredni, da so VS. Pri Devici Mariji v Polju je bil tudi podoben napad, ki so ga pa člani VS odbili ter ustrelili enega partizana, ki je imel pri sebi legitimacijo, da je neki dijak iz Celja. Povsod drugod tu naokoli ni bilo v tem zadnjem razdobju posebnih stvari, le po-sadki na Blokah in Begunjah sta imeli spopade, o tem sem pa že sporočil. Krišt.339 sem po naročilu omenil, da so sredstva na razpolago, ako kaj rabi. Se bova o tem pogovorila ta teden oziroma kadar bo potreba. Šmid [Celestin Jelenc] in Medved [Miloš Stare] Vas lepo pozdravljata. Pripravlja se ustanovitev VS na Vrhniki, kjer že hočejo častnika, dalje v Podsmreki (pod Hudnika [Ivan Boh] na LOGU), Zunanjih goricah, Bevkah. Naročil sem tudi za Čatež, Mlačevo dobi VS. Stanje: Sv. Jošt: 6 častnikov, 27 podčastnikov, 25 kaplarjev, 598 red[ov] = 656 Bloke: (po raznih vaseh) 69 (vsi oboroženi) Begunje: (po raznih vaseh) 147 '' Otave: 55 '' Grahovo: (v reorganizaciji) 30 '' Stari trg 88 Dobrepolje 158 Sodražica cca 15 Sv. Gregor cca 10 Vel[ike] Lašče cca 35 335 V prepisu je pripisano: CAPUDER. 336 V prepisu je pripisano: VODSTVO MVAC. 337 V prepisu je pripisano: VODSTVO MVAC. 338 V prepisu je pripisano: MVAC BIZOVIK. 339 V prepisu je pripisano: KRIŠTOF IVANA [Jovanka Krištof]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 189 Rob cca 10 Bizovik in Dobrunje cca 60 Kleče 39 Ježica cca 12 Brezovica-Log 90 Borovnica cca 80 Skupaj tedaj je s puškami oboroženih po raznih podatkih 1554 ljudi. Sv. Jošt ima 2 strojnici, 10 puškomitraljezov, 840 bomb in 530 pušk. Begunje: poleg pušk: 2 St. Etienne, 2 žoža, 1 lahko Zbrojevko in eno težko Zbro-jevko ter 300 bomb. Otave: 165 bomb. Brezovica-Log: 2 ali tri puškomitraljezi, ter nekaj bomb. Kleče: tudi puškomitraljez in bomba. Dva častnika sta sedaj odšla v poveljstvo Sv. Jošt. Sedaj bo treba za: Mlačevo, Bizo-vik (novega), Polico pri Višnji gori, Vrhniko, Bevke, Vnanje gorice in Podsmreko ali Kozarje, Horjul. Rabim torej okoli 10 častnikov, ki naj bi odšli v omenjene kraje. Upam, da se mi posreči, dobiti jih. Na terenu je razpoloženje med fanti dobro. Imam pa še vedno vtis, da gre stvar prepočasi od rok. Zaupam pa v prihodnjost, da nam bo prinesla blagoslov in srečo. Z zaupanjem v Boga in v srečo junaško želim Vam na terenu in drugim mnogo uspehov ter po možnosti snidenja z Vami na razne pogovore. Pričakujoč Vaših obvestil in sporočil, Vas iskreno in prisrčno pozdravljam: Dore [Albin Šmajd] PS. Če imate kaj za g. Lampeta [Josip Lesjak], morate poslati name, da mu izročim. Pismo Karla Novaka Albinu Šmajdu, 7. 11. 1942 (pag. 114)340 Gorjanci 7. 11. 1942 Dragi gospod Dore [Albin Šmajd]! Še vedno ne morem razumeti strahotnega zločina, ki se je zgodil. Včasih ne mo-rem verjeti, da je to sploh mogoče. Niti pomisliti ne smem na obupne posledice, ki lahko nastanejo iz tega. Kar pa je najtežje, jasno vidim, da ta stvar ni osamljen slučaj izdajstva ene same osebe, ampak je člen v verigi, ki se že dalj časa gradi. Umor Mamiloviča [Ferdinand Mamilović] namesto Slanca [Radovan Slanc]. Izročanje Lahom vsega zaplenjenega orožja. 340 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 190. Na kazalo Na kazalo oseb 190 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Naročitev umora od strani katoliškega duhovnika, pod najbolj gnusnimi pretveza-mi in okoliščinami. Denuncijacija in nastop vaške straže341 proti mojemu zakonitemu namestniku,342 čigar ime je znano vrh[ovnemu] komandantu. Moj namestnik je zavratno umor-jen in zakopan kot pes ne od komunistov in ne od okupatorjev, ampak od lastnih ljudi, katere je sam organiziral. To je izvršeno od ljudi, ki so dobro vedeli, da Lam-pe [Josip Lesjak] ni komunist. Organizirana špionaža od strani duhovščine in novomeških predstavnikov katoli-škega tabora, v pogledu vsega kar se dogaja v voj[aških] enotah343. Poskus s pomočjo Lahov odstraniti vse predstavnike naprednega tabora in vojnih enot potom najgrših denuncijacij najprej pri škofu potem pri Lahih. Pri tem se gre celo za izdajanje naših najtajnejših načrtov, kakor tudi dejanj (nemške bombe, ilegalne osebe in orožje itd.). Pismen predlog za internacijo Jankota [Janko Debeljak], Svaruna [Marjan Pavlič], Cigota [Drago Tomažič], Slanca, Slavka, Istoka [Dobrivoje Vasiljević] in Šabića [verjetno Miloš Šabić]. Torej vseh naprednih in aktivnih razen mene in Milana [Milan Kranjc]. V istem aktu je tudi predlog, da se za komandanta Legije smrti postavi g. Jordan [verjetno Karel Jordan]. To naj bi bil drugi trebanjski Ban. Zadržanje za sebe dveh motociklov, ki so registrirani kot službena vozila Legije smrti, pri g. Jordanu. Samooblasten344 nastop g. Jordana za časa Cerjanške akcije: banskemu345 povelj-niku Slancu je nenadležno izdajal navodila v obliki ukaza: da se morajo vsi zajeti partizani brez razlike predajati Lahom, a posebno, da jim se mora izročiti vse za-plenjeno orožje. Sistematsko omejevanje možnosti mojega delovanja. Bajka o neki velesrbski propagandi. Puščanje v javnost vseh naših problemov –.– Vse te stvari so napravile skrajno neugodno atmosfero po enotah, in prete, da zru-šijo naše delo v trenutku, ko se situacija obrača nam v prid, a delo še dolgo dolgo ni pri kraju. Namesto enega bomo skoro imeli dva partizanstva. 341 V prepisu je pripisano: BIZOVIK. 342 Mišljen Josip Lesjak. 343 V prepisu je pripisano: LS. 344 V prepisu je pripisano: Samolasten. 345 V prepisu je pripisano: LS. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 191 Dragi gospod Dore, v interesu naših skupnih idealov vas prosim, da se založite, za takojšnjo likvidacijo nastalih intrig. Prosim, da katoliški tabor zavzame jasno in nedvoumno, a za vse obvezno stališče do teh dogodkov. Da se po tako zavzetem stališču prisili vse pripadnike katoliškega tabora na disciplino, posebno vse kapla-ne in Novo mesto346. To prosim uredite pri Milošu [Miloš Stare] in Marku [Marko Kranjc]. Da izdate Slovenski legiji zapoved, da se v vsem pokorava delu komande. Da nihče ne sme imeti nikakih neposrednih stikov z oblastjo 347, mimo za to od-rejenih oseb. Sicer nam ne bo centralizacija nikdar uspela, niti delna ne. Ureditev odnošajev katoliške grupe do g. Jordana. Sedanje stanje je neizdržljivo, a s temi intrigami je vržen med Lahe sum o naši lojalnosti in smo takorekoč tik pred polomom. Dvanajsta ura je, ker sicer bodo partizani zopet dobili zraka. Saj imamo že s tem dovolj težav, da ljudi zadržimo v enotah. Dva sta izhoda. Prvič, da se vsi brezpogojno podrede mojim zapovedim in delu mojih ljudi, katere jaz razporejam po svoji uvidevnosti. To je najboljša rešitev, a obenem zame poli-tično najtežja. Drugič, da si katoliški tabor s prevzemom vaških straž in Legije smrti ustvari svojo milico, na katero jaz ne bom imel nobene ingerence, a ki bo vendar podpirala moje prostovoljne oddelke, in jim služila kot plašč. Ta rešitev je slabša, a zame lažja. Končno, da vržemo puško v koruzo, kar bi bil zločin proti narodu. Kakorkoli pa se odločite, napravite hitro, da ne bodo prej vsi mostovi podrti. Kar se tiče gospe Lampe, prosim da se jo potolaži z nesrečnim slučajem ter da se ji izroči truplo njenega moža z vsemi dokumenti ter da se omogoči tih a krščanski pogreb. Potem naj se ji da primerna odškodnina in da se ji omogoči preselitev v Kranj k svojemu otroku. Lampetov revolver da se zločincem odvzame in izroči meni. Prosim da pri Risu [Rudolf Žitnik] in Verku [morda Karel Verk] uplivata v smislu pomiritve naprednega tabora. Drugače ni tu nič posebnega. Pri akciji se je našim oddelkom348 predalo okrog 100 partizanov, večinoma z orožjem, ki pa je izročeno Lahom, obenem z ljudmi. Radi denuncijacij ni bilo mogoče nikogar rešiti. Sedaj razpletamo krizo kakor vemo in znamo. Če ne bo novih intrig, upam, da bomo nekako uspeli. 346 V prepisu je pripisano: klerikalci v N. m. 347 V prepisu je pripisano: ITALIJANSKO. 348 V prepisu je pripisano: L.S. Na kazalo Na kazalo oseb 192 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Iskrene pozdrave Vaš Leskovar[Karel Novak]. O vsem ostalem se pomenite z Jankom [Janko Debeljak]. Pismo (morda Franca Lukmana) enemu od nekdanjih poslancev SLS, 16. 11. 1942 (pag. 115) Preberite in uničite! Gospod poslanec!349 Iskal sem Vas parkrat in ker Vas nisem dobil zato Vam sporočam na ta način. Dne 12. t. m. je bil v Ljubljani »komandant« [Janko Debeljak] z Novega mesta. On je ta celi dan obiskoval gospodo iz liberalnih350 krogov. Pred njimi se je bahal, kako ima že on od prej dobre stike z Italijani i. t. d. Omenjal je tudi, da je večina njego-vih »mladeničev«351 iz klerikalnih vrst352, »farske sluge«, katere bo vse on prinesel okoli. On da je ostal vedno tak, kakršen je bil za časa Orjune. Obsodbe izreka v imenu kralja Petra [Peter II. Karađorđević] in da bo tudi ob ugodni priliki pokazal Italijanom… Tako in slično je govoril povsod »komandant« in »prijatelji« iz libe-ralnih krogov to širijo okrog ter ni izključeno, da te govorice pridejo tudi na uho Italijanom. Radi tega se ne čudite, če se bodo Italijani proti Vam drugače obnašali. Na to bi bilo treba opozoriti vse zainteresirane. Opozorite g. M. S. [Miloš Stare], da je OF opazila kako se sprehaja in vozi z tramva-jem. Sedaj imajo nalogo, da izslede kje vstopa in izstopa iz tramvaja in kje se giblje. Te dni so mladi fantje med 16 in 18 letom spraševali v hišah nasproti Uniona (Mi-klošičeva) kod se pride na njihova dvorišča in potem iz dvorišča ven. Morda je to v zvezi z g. dekanom [verjetno Matija Škerbec] ali s katero drugo osebo, katera zahaja v kavarno ali v hotel Union. Potrebno bi bilo da se posveti pažnja na to. Vi in vsi drugi pazite se dobro! Začasna tišina OF lahko pomeni burjo pred ne-vihto. – Franc L. [morda Franc Ksaver Lukman] 16. 11. 1942 Pismo (domnevno Jakoba Šolarja Milošu Staretu), november 1942 (pag. 116) Dragi353! 349 V prepisu je pripisano: SMERSU [Rudolf Smersu]?, ŠMAJD [Albin Šmajd]?. 350 V prepisu je pripisano: JNS. 351 V prepisu je pripisano: L. S. 352 V prepisu je pripisano: SLS. 353 V prepisu je pripisano: Stare [Miloš Stare]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 193 Izjave nimam več. Sem Ti hotel oboje koj sporočiti, hkrati namreč s tistimi poi-zvedovanji za Laha [Janko Mačkovšek]. Ker se nisva dobila v ponedeljek, sem ono izročil kar njemu. Upam, da je prav tako. Zvedel sem za oba, oziroma vse 3 naslove v Bergamu, za ozadje onih 9 v Rimu ustreljenih v juniju – ne pa imen, in nekaj podatkov o požigu 7 vasi pri Ilirski Bistrici. Pozdrav! J. Š.354 November 42. Sporočilo o vaških stražah v okolici Ljubljane, nepodpisano, nedatirano (pag. 117) Miklavž [Izidor Martinjak]: Po njegovem prepričanju je treba zaradi partizanskega nasilja nujno organizirati straže na Brezovici, kamor bi spadala tudi občina Log in kraj Brezje. Drenov grič naj pride k straži Vrhnika, Ježica naj dobi svojo stražo, prav tako Dobrova in Polhov gradec. Straže v teh krajih bi gotovo štele okoli 50–60 ljudi. Naj se o tem premisli in odloči ter pošlje dotičnega referenta na omenjene kraje zaradi izvršitve organizacije. Prijavljenci: Predložim dva spiska prijavljencev: 19 + 5 = 24. Nimam še spiska Stražarjev, onih iz Ježice in D[evice] M[arije] v Polju. Predloženi prijavljenci so že nejevoljni zaradi neodhoda in se zna kdo še premisliti. Marsikdo izmed njih je že odpovedal službo in je sedaj brez vseh dohodkov. Škodo bo vse-kakor treba poravnati. Pismo Albina Šmajda Karlu Novaku, 23. 11. 1942 (pag. 118)355 Ljubljana, 23. 11. 1942 Dragi g. Leskovar [Karel Novak]! Vaše pismo z dne 7. 11. 1942 me je prav toliko razžalostilo kakor presenetilo. Razžalostilo: Saj ste vendar poveljnik jugoslovanske vojske v Sloveniji, postavljen od jug[oslovanskega] vojaškega ministra [Dragoljub Mihailović], ki ima tozadev-na pooblastila od jugoslovanske vlade v Londonu, v katerem so zastopani tudi Slovenci po svojih zakonitih zastopnikih. Torej ste v tem svojstvu uradni zastopnik jugoslovanske vlade in posredno tudi onih slovenskih ljudi, ki sede v londonski vladi. S tem hočem povdariti in povedati, da ste uradna oseba, daleč dvignjena preko dnevnih političnih borb in trenj, da ste vzvišeni nad napadi medsebojnih obračunavanj in da morate dosledno temu stališču vedno in proti vsakomur bra-niti tudi svoje stališče. 354 V prepisu je pripisano: Jakob Šolar. 355 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 191. Na kazalo Na kazalo oseb 194 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Zato ne morem prav razumeti, da predlagate ustanovitev nekake milice za kato-liški tabor, pa da se Vi umaknete v ilegalo. Mar naj se že sedaj zopet ponovi tisto staro, neresnično, podlo sumničenje, da je slovenski človek-katoličan protidrža-ven, prevraten element itd.? Mar naj danes, ko smo bili priče sami vseh dogajanj že delamo razlike med katoliškim taborom in naprednim taborom? Mar naj že danes, ko narod bije boj za svoj obstanek, ustvarjamo bloke mi, ki smo poklicani, da združujemo? Kakor vedno tako tudi danes odkritosrčno povem svoje mnenje v prepričanju, da je Vaša želja, da odkrito govorim. Zdi se mi, da bi ne smeli nikdar zapisati takih besed, kakor ste jih naslovili v tem pismu na katoliški tabor, ker tako k večjemu z Vami vred tudi sam pomagam rešiti silo, ki je bila vedno slovenska, jugoslovanska in državna. Ne morem zato verjeti, da je vaše prepričanje vedno tako, kakor je posvedočeno v tem pismu, marveč da je pisanje le hipen in trenuten izraz Vašega razpoloženja, ki je bilo in je še pod dojmom dogodka v Bizoviku. Presenetilo me je tudi to pismo: Saj vendar sami dobro veste, kdo je ves čas in do-sledno branil baš pred Vami in pred pok[ojnim]. Lampetom [Josip Lesjak] stališče, da je treba izključno delati z legalnimi organizacijami in zastopniki in da je treba odločno zavračati sleherno koketiranje z disidenti na tej ali oni strani? Spomnite se na vse, kar sem Vam govoril o Gl. [Franc Glavač] in njegovih, o Šolarju [Jakob Šolar] in njegovih! Vidim, da so moje besede padle na nerodovitna tla in da moja prizadevanja niso privedla do tega, kar je naravno: da v resnici in izključno sodelu-jejo le ljudje in: Sok[olska] Leg[ija], Pobrat[im] in SL. Le v tem pravcu je mogoče, da utrdimo Vaše in naše356 vojaško stališče, da povežemo vse tvorne narodove sile v skupno in močno falango, le tako bomo lahko kos nalogam, ki nas čakajo v bli-žnji in daljši bodočnosti. Stojim na stališču, da mora med temi skupinami biti sodelovanje iskreno. Upam, da se mi je posrečilo v času mojega sodelovanja to iskreno doseči. Vsa trojka GOO357 (Radković [Milan Bano], Ris [Rudolf Žitnik] in Dore [Albin Šmajd]) gleda na vse pro bele enotno, ni med njimi nobenih trenj ali sovražnosti. Skratka: harmonično sožitje vseh elementov, ki sestavljajo naše organizacijsko delo doma in na terenu. Mi se pridno gibljemo in delamo ter razširjamo duha požrtvovalnosti, odločnosti in nesebičnosti vse povsod. Edinice se ustanavljajo. Prosim Vas in rotim v interesu nas vseh kakor tudi radi Vas: Napravite red tudi tam neposredno v edinicah in skušajte najti pravilno sodelovanje med terenom in za-stopniki, ki so Vam ustvarili taborišče! Bodite pametni in vpoštevajte tudi ljudski glas, ki hoče »soodločevati« ne v čisto operacijskih stvareh, marveč v drugih, ki se 356 V prepisu je pripisano: JV. 357 V prepisu je pripisano: JV - GLAVNI ORGANIZACIJSKI ODBOR. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 195 tičejo ljudi, za katerih življenje, telesno in moralno zdravje odgovarjajo! Nov duh prihaja: ne da bi rušil ali gradil na surovi sili, marveč na notranji privrženosti in ljubezni ter spoznanju, da je le v skupnosti in združitvi mogoče doseči željeni cilj. Urejam stvar glede dogodka v Bizoviku in bom v kratkem končal s poizvedbami in ugotovitvami. Doslej še ne morem izreči sodbe, ki bi bila objektivna. Če vam smem govoriti zopet resnico, je ena ugotovitev skoro gotovo resnična: da je iskal zveze s partizani ali pa da jih je že imel in vzdrževal. Nagibi, ki so ga pri tem vodili so bili lahko idealni. Le način, kako je to delal, je bil verjetno napačen in ki je pripeljal nje-gove intimne ljudi do usodnega koraka. Nočem s tem reči, da je vsekakor te zveze – posito da jih je že imel – vzdrževal tako, da je vzbujal hudo kri pri svojih prijateljih in sodelavcih. Torn. [Gino Tornari] pravi, da je zveze vzdrževal po njegovem naročilu. Ponovno pa povdarim: nisem pristaš takih medsebojnih obračunavanj! Vesel sem, da ljudje ne spadajo v naš delovni krog, marveč da so prišli in ostali v vojaški or-ganizaciji proti moji volji in proti mojemu hotenju. Sicer pa: čemu rekriminacija? Čemu neprijetni spomini v preteklosti? Glejmo, da se taki dogodki ne ponavljajo! Oprostite, da šele danes prihaja kurir. Dva zadržka sta bila: moral sem poklicati na odgovor trojko iz Novega mesta358 (o stališču poroča Medved [Miloš Stare]) in kurir je bil brez potne dovolilnice. Zdaj je vse zopet v redu in bomo lahko vzdrže-vali zveze. Prilagam tudi dvoje pisem: Medvedovo in Slovenske legije, ki je sicer naslovljeno name, a po vsebini vsekakor velja za Vas. Odkrito povem: Novomeška trojka je trezna, pametna in z njo lahko delate. Ne odklanjajte jih! Največ sem razgovarjal z dr. Kal [Zdravko Kalan], ki gleda na vse dogodke mirno in tudi ne dolži ničesar. Je mnenja, da se ob primerni Vaši avtori-teti vsa nesporazumljenja čez noč lahko odstranijo. Po Ljubljani krožijo vesti o justifikacijah v Gorjancih359, da je padel neki kat[oliški] akademik in tako dalje. O tem boste pač vedeli največ Vi sami, ki ste na terenu. Rotim Vas zopet: Če se je res kaj takega zgodilo, naj preneha! Ne sejmo sovraštva, še posebej ne uničujmo ljudi, ki z dogodki v Bizoviku nimajo ničesar skupnega! Ne valite vsega bremena na moje rame, da bi moral sam urejevati, kar mi na drugi strani zopet drugi uničujejo! Dovolil bi si Vam nasvetovati – v kolikor to seveda želite – sledeče: 1) Glede disciplinskih justifikacij: izreka naj jih sodišče, ki je sestavljeno iz enega častnika, enega treznega in prevdarnega moškega iz naprednega in enega iz katoliškega tabora. Tako bi preprečili v bodoče slehrna sumniče-nja, da so bile justifikacije enostranske in krivične! 358 V prepisu je pripisano: OOT. 359 V prepisu je pripisano: S. L. S. Na kazalo Na kazalo oseb 196 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 2) Pri sprejemanju ujetih partizanov ali onih, ki se sami javijo v službo, naj bi zopet odločevala podobna komisija, kakor naj bi bilo sestavljeno so-dišče. Zdi se mi, da je treba vsaj vpoštevati načelo: noben partizan iz da-našnjih ali polpreteklih dni ne sme dobiti nobene funkcije, najmanj pa častniške v naših vojaških edinicah! Tega načela bi se morali seveda po mojem skromnem mnenju tudi dosledno držati in ga izvajati. Več Vam bom drugič sporočil! Za sedaj oprostite mojim pisanjem. Prosim, da me kaj obvestite, da bom lahko vsaj kaj poročal na seji SZ ali GOO. Z iskrenimi pozdravi udani: Dore [Albin Šmajd] Pismo Albina Šmajda Karlu Novaku, 29. 11. 1942 (pag. 119)360 Dragi g. Leskovar [Karel Novak]! Politično stanje v Ljubljani: Je v stanju nekega prikritega strahu pred gotovimi akcijami, ki imajo svoj refleks tudi na zadržanje prebivalstva do OF in drugih formacij. Zunanje politični do-godki so tudi vplivali na spremembo mišljenja ljubljanskega prebivalstva. Skoraj z vso gotovostjo lahko rečem, da OF ljubljanskega javnega mnenja ne obvlada več. – Sicer nastopa sem pa tja s kakimi propagandističnimi letaki, vendar je odziv skoro enak ničli. OF je še delavna, pozna pa se, da je njen ustroj zadet in da je zlasti mladinska razbita. Kaže vse, da gre na bolje. V boju za uničenje OF v Ljubljani je sodelovanje z Ri-som [Rudolf Žitnik] in njegovimi naravnost idealno. Upati je, da se bo delovno razmerje še poglobilo. Tudi časopisje bo začelo na obeh straneh pisati v soglasju in po enakih vidikih. Vojaško stanje: Težave še vedno, kakor ob Vašem odhodu. Stvar napreduje s polževo hitrostjo, vendar pričakujem odločitve in končnih akcij v najkrajšem času. Organizatorno se širimo in krepimo. Tudi na tem področju je popolno soglasje. Bratkovič s svojimi sodelavci vneto in pridno dela. Jelen [Ernest Peterlin] ureja pri C. A. svoje stvari glede MVAC. So še precej naklo-njeni. V zaporih imamo Strugarjevi (Leskošek) hčerko in mater ter še nekaj drugih tipov. Zadeli smo tudi na neko partizansko intendantsko skladišče in razpošiljal-nico v Ljubljani. Te akcije nastopanja proti OF pa imajo samo individualen značaj, vsaj za sedaj, da stvari prezgodaj ne izdamo OF-arjem. 360 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 192. Na vrhu strani je pripisano: 29. 11. 1942/ 3. 5. 1942. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 197 Podrobneje bom poročal jutri, ko prideta do vas Šmid [Celestin Jelenc] in Jelen. Z najiskrenejšimi pozdravi udani: Dore [Albin Šmajd] Ljubljana dne 29. 11. 1942 Zapiski Albina Šmajda, 9.–11. 12. 1942 (pag. 120–126) 9. 12. SNO I) Odnošaji org[anizacije] do skupnosti a) Vse prirejene org[anizacije] morajo biti del skupnosti b) sestanek s povelj[stvom] m[esta] Lj[ubljane] za S[lovensko] L[egijo], naj skupno s Sok361 se podredi c) Kaj je z nabiranjem denarja v Lj[ubljani] za Sok SL naj pove to Černivcu!!!!! (treba je lastne org[anizacijske] trojke nemudoma vključiti v odnosne V. E.362) č) Center Moste V. voz, L. voz Treba zveze med zast L v V vozu in lastnim vozom Vič–Trnovo d) Treba mobi[lizacijske] spiske! Po organiz[acijah], ki naj jih izreče V vozu e) Naj se vpošteva in vključi vse od 16.–60. leta. II. Rudnik vse pripravljeno; treba vrniti internirance z Raba. med partizani je 84 ljudi, ki povečini hodijo spat domov. III. Dobiti zvezo s Gašperinom; ima zvezo z V[rhovno] K[omando] IV. Seznam za Veliko Ligojno je pripravljen!! V. Kaj je z Kozarji? Dne 11. 12. 1942363 dobijo P vagon h Vidicu na opekarno, spraznili ga bodo ob pol 7. zvečer – tako se govori Hruševo: Pri p. d. [po domače] Klnaču imajo (Rihar) P zalogo usnja Pri p. d. [po domače] Galču imajo zalogo zelja in repe Pri p d. [po domače] Flisu in Bukajnarju imajo zalogo krompirja in drugih stvari Okrog Gabrja se drži okoli 30 P (tujcev, domačini so morda 3) 361 Verjetno sokoli oziroma Sokolska legija. 362 Verjetno vojaške enote. 363 Zapis za 11. 12. 1942 je prečrtan. Na kazalo Na kazalo oseb 198 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pri Vovku pod Osredkom imajo tiskarno v [Gavgarjevem] mlinu (tj. v Vovkovem mlinu) Kozarje: vas Kosanc Anton, vodja P mladine obe imata Kosanc Ivanka in lasciapassare Štrekelj Francka p. d. [po domače] Glavičeva, P kurirka Lj[ubljana] 9. 12. 1942 11. 12. 1) MVAC Horjul včeraj 10. 12. napadeni iz zasede na poti Velika Ligoj- na - Horjul mrtvi 3, ranjenih 6 2) Včeraj dopoldne dne 10. 12. je prišlo neko dekle v trgovino Novak in zahtevala blaga za 60 pumparic za belo gardo v Polh[ovem] gradcu. Bila je to župnikova nečakinja iz P[olhovega] gradca. 3) danes ali jutri bodo praznili vagon na slepem tiru pri tov. Vidic. 4) Ljubljana enotno vodstvo (z okolico) tudi Krim in Sv. Jošt 5) Žel[eznica] 6) Inž. Lučovnik iz Grosuplja Pošt[a] (dr. Tavzes) glavna zveza med […]ast samo seznam, sedaj še niso Lj[ubljano] in povezani deželo. Veliko so dobili mu- gasilska nicije iz Nemčije hrane bolj manjka 15.000 P oboroženih, ki bodo hitro obračunali z nasprotniki. Treba ga je imeti v Grosuplju, kjer stanuje izven bloka 7) Hud partizan je tudi inž. Marolt pri Prevodu. 6) O Ljublj[ani] se bosta pomenila Radko- vič [Milan Bano] in Ris [Rudolf Žitnik] (pobirajo prošnje za izpust iz internacije) 7) V ponedeljek popoldne ob 15h k dr. Zajcu [Marjan Zajec] 8) Katera ženska je bila pri g. Tornariju [Gino Tornari] in g. Languasco [Aurelio Languasco]? Ve g. Smersu! (iz Št. Ruperta) naj bi ljudje ne hodili direktno na C. A. [Corpo Armata] 9) Včeraj 10. 12. 1942 je odšel kot poveljnik MVAC za Begunje g. inž. Vojska [Jožef Vojska]. 10) Gorenjska: Lojze: 80 % za, 15 % proti, 5 % Nemc[em] naklonjeno. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 199 11) inž. Kodela zaprt v Štpeterski vojašnici. – Čemu? 12.12. Hudnik Jovo [Ivan Boh] 1) C. R.: operacije v 6 dneh, trajale bodo tri dni dal točne podatke o vseh položajih v bolnici ca 50-60 ljudi 2) Iz Tomišlja so že doma: 3) V Bevkah se je eden naših po nesreči ustrelil 4) Horjul: 3 mrtvi, 1 je umrl med potjo, 5 še ranjenih 5) Bevke žele, da pridejo pod Plešivico ne pod Vrhniko, ker se premalo zanimajo. 12. 12. SL 1) Suhor: članki niso bili dobri; zlasti ne v Sl[ovenskem] domu. Psihološko ni dobro vplival. 2) Hinje v Kočevje: poveljnik Mih. Benedičič [Miha Benedičič]. 3) V Kočevskem kotu bo organiziral kap. Mamilović [Ferdinand Mamilović] 4) Bloke (100 pušk) – Omerza Franc kot poveljnik namesto Bizjaka 5) Vel[ike] Lašče: Rožanc, urad Prevoda: že na mestu 6) Begunje: inž. Vojska že odšel 7) Grahovo: Kremžar [France Kremžar ml.] že na mestu 8) St. trg: Kralj Janez že tam. 9) Ligojna: se naroči Vrhniki, naj pošlje enega častnika 10) Borovnica: odkrili taborišče Šercerjevega bataljona (2 ofic[icirja] + 2 podčast[nika]) Vprašati Žuraja, koga in koliko bi lahko pogrešili – kam bi šla 11) Ig: Tomišelj 50 p obljubli, da bodo poslali 10/12 nar. dijak poveljnik Benko; fantje se vrnili iz taborišča. 12) Dobrunje povelj[nik] Dežman [verjetno Josip Dežman] 20 (8 nezauplji- vih) zanesljivih 12 (naj pošlje dijaka Pavlina domov) (če bi dal fante iz zaporov v Dobrunje) 13) okrog Ljubljane se zbirajo, da dajo moralno oporo Lj[ubljani] in ker je za prezimovališče najprikladnejši teren. 14) Loški potok bodo dali 150 pušk (Bajc = OUZD [Okrožni urad za zavaro- vanje delavcev]) govori Češnovar [morda Viktor Češnovar] 15) Mlačevo naj se pošlje kot kurata Pintariča [Štefan Pintarič], in to salez[janskemu] superijorju Na kazalo Na kazalo oseb 200 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 16) iz okolice Ribnice prišlo domov cca 100 ljudi; snuje se [nova edinica] v okolici (v kratkem pride še 150 ljudi) Za izpust je potrebno dovoljenje ozir. potrdilo kraj[evnih] Ital[ijanskih] poveljstev 17) P[artizani] napadli Turjak in italj[anske] čete. Brez žrtev 18) Naši delajo bunker pri Škocjanu na eksponirani točki, včeraj 15. 12. našli bombo, odstranili in nato nadaljevali z delom 19) Želi vpostaviti Bizovik zvezo z SL: naj se odstrani Capo [Danilo Capu- der] in naj pride Lavrič [verjetno Marjan Lavrič]. Radi bi veljali za na-rodne ljudi in da bi postali Legijski ljudje. Vsi naj se odstranijo (Capo, Lavrič, Križaj [Peter Križaj]), ki imajo zvezo Ozir. so imeli zvezo z Lesjakovim [Josip Lesjak] umorom, naj se uma-knejo, ako hočejo še veljati v naši skupnosti. 20) Glavač [Franc Glavač] bil pri škofu, rekel, da je dobil nalogo, da vrši propagando zoper komuniste // on le bil tehničar 21) Glavač še vedno problem k škofu 22) p[ater] Odilo opozoriti ozir. pri gvardjanu 23) Lavrič in Frakelj [verjetno Franc Frakelj] včeraj sestanek v Rok[odelskem] Domu 24) Fantje nimajo čevljev ne morejo na operacije 25) skupaj je bilo toliko: 24 p[arov] nog[avic] 42 s 6 sraj[c] 11 hlač 26) poslati slamnjače MVAC – Stopiče presso Novo mesto 27) srednješolska sekcija sprej[me] s tem, da ima JDZ vodstvo 13. 12. 1) V noči od petka 11. 12. na 12. 12. so P[artizani] zažgali (ob pol 9h zvečer Gas[ilski] dom v Kozarjih; popolnoma pogorel. Gas[ilsko] orodje je bilo vse rešeno. Nahaja se sedaj pri Plešku Melhiorju 2) Vagona ni bilo, ker ni bilo vlaka (slepi tir pri tov. Vidic) 3) Strojni oddelek (Brlog) prometni oddelek 4) Vrše se pogajanja med dr. Mačkom [Vladimir Maček] in Mih. [Dragoljub Mihailović] že od maja neko sodelovanje Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 201 Pismo Jakoba Šolarja Milošu Staretu, decembra 1942 (pag. 127) SLS Dragi! V prepisu in obsežnem izvlečku Ti pošiljam pismo, o katerem sem poročal. Name-noma nisem hotel vseh teh stvari obravnavati na seji SZ, ker mi je mučno, da svoje perilo peremo pred drugače mislečimi, a svojega »internega« foruma nimamo in ne moremo do njega. Želel sem do Tebe že davno prej, a so mi povedali, da to ni mogoče – zato pač ne vem, kako bi sploh mogli še občevati med seboj. Povedal in podal sem pismo zelo odkrito in brez prikrivanja, ne zato da bi ga izrabil za kake nove spletke, marveč zato, da se vendar zadeva pametno uredi. O letaku, ki si mi ga poslal, ne vem, kaj naj rečem, ker sploh ne vem, kaj naj bi tak letak hotel doseči. Bom se vsekako informiral, ali so ga res izdali oni, zakaj iz pričujočega pisma, je razvidno, da so imeli v načrtu drugačen letak. Prav to priložnost še enkrat uporabljam v to, da opozorim, kako nujno potrebno je, da dobimo tudi mi svojo katoliško delovno skupnost, če že več ne gre. Saj je vsako delo, tudi strokovno nemogoče, če ne bomo imeli nekih skupnih pogledov na glavna vprašanja. Meni gre stvar tako na živce, da bom nehal sploh z vsakim delom, če se kako stvar ne uredi. Po smrti g. N. [Marko Natlačen] je pač zadeva še bolj pereča in ne vem, zakaj taka hermetična napetost in zaprtost. Nujna posledica bo samo še večje nezaupanje in še globlji razdor. Oprosti, da sem to povedal – ne vem, komu naj sploh kaj rečem. Povedal sem že g. Lk [Franc Ksaver Lukman] – a me je čez dva dni obvestil, da se je sploh umaknil. Kaj naprej, mi ni povedal. Če moreš – poravnaj, če misliš, da je bolje pustiti vse pri miru – je odgovornost za razdor preočitna in prevelika. G. N. je bil vsaj do neke mere avtoriteta, a kdo naj zdaj vsaj nekako veže vse skupaj. December 1942 Pozdrav J Š [Jakob Šolar] Poročilo Janka Kralja Milošu Staretu o stanju na Goriškem, začetek decembra 1942 (pag. 128) Partizanov je na Goriškem v gozdovih 400–500, med njimi 107 domačih ubežni-kov. Grupirani so v 4 bataljone s središči Nanos, Trnovski gozd, Št. Viška gora, gozdovi okoli Idrije. Partizani vršijo živahno propagando, pobirajo živila denar. V Kalu pri Kanalu je polit[ični] komisar učitelj Hafner iz Ljubljane na sestanku v novembru t. l. izjavil: »Naš cilj je, da se osnuje Avtonomna sovjetska republika tržaška. V Ljubljani pa bo središče Slovenske sovjetske republike.« Ker ljudi zelo terorizirajo, pridobivajo na vplivu. Načrtoma plašijo naše zaupnike: žp. [župni-ku] Petru Šorliju so zaplenili pisalni stroj in propagandno gradivo; zaupnika Jožo Na kazalo Na kazalo oseb 202 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Leskovca (Idrija) so mučili, češ da je pristaš Bele garde; med zaslišanjem mu je politkomisar dejal: »Ko bi bil ti pameten klerikalec, bi stal v zlati sredini, saj veš, da še nikomur iz sredine nismo skrivili lasu in ga ne bomo; ob prevratu itak vsi sredinarji pojdejo za nami: kdor pa ne bi šel, ga bomo ustrelili kot belogardista.« Množijo se grožnje proti Poldetu [Leopold Kemperle] in Janku, ki so ju sredinarji sistematično obrekovali. Našega študenta Darinka Černeta iz vasi Vogersko pri Gorici so partizani odpeljali in obesili. Dva naša moža iz Št. Viške gore so v okto-bru ustrelili. Dne 3. 12. so v Ložu pri Vipavi ustrelili očeta 6 otrok, ker ni dovolil 19 letnem sinu, da bi se jim pridružil. Ostro so proti Mihajlu [Dragoljub Mihailović] in Jugoslaviji. Naši, ki so brez orožja in brez zaščite od strani oblastev, so se začeli umikati. Duhovščina, ki je bila v septembru odločno nastopila, se večinoma umi-ka, deloma radi groženj, deloma pod vtiskom J-č [Ivo Juvančič] okrožnic, ki pripo-ročajo »nevtralnost«. Ta g. zasluži red rdeče zvezde. – Oblastva brezglavo spuščajo vodilne OFarje: strastno pa zasledujejo pristaše Viteza. (Župan pride pred posebno sodišče, z njim več študentov, izdali so jih partizani, ki so bili izsledili in ovadili njihov sestanek na Slapu pri Vipavi.) Oblast. skušajo ošibiti vsako gibanje s tem, da kličejo pod orožje Slovence letnikov 1907 in 1908 in jih pošiljajo v »specialne bataljone« nezanesljivih. Vendar nekaj pozitivnih točk: zaupništvo trdno drži, če-prav radi terorja bolj skrivši dela; duhovniki načeloma proti OF, a pasivni jih bomo spet prepričali za akcijo z novo številko »Duh. Skup.« = S. Z. ustanovljena, 2 SLS, 2 lib. Pozvali smo tudi J-č., a je dejal, da mu je šol. [Jakob Šolar] sporočil, da je SZ priznala NS kot avtonomen organ, kar po Vaših sporočilih ni res. Prepričajte, da NS ni več, da SZ »primorske svojskosti« ne sme priznati, bilo bi usodno. SZ bomo izgradili naprej, kar možno. = Vaš list od 4. 11. mi je Duh [Jožef Godina]364 prinesel šele 27. Toplo pozdravljamo pogumne in sposobne Ma[rko]ve [Marko Natlačen] dediče, zagotavljamo solidarnost in disciplino! Da je Ma[rko] padel, nas je zelo zadelo. Prosimo, da dediči sporoče Mi [Miha Krek] čimprej: SLS dela v Primorju že eno leto. Potrebno je, da znamke dobi ona in ne tisti, ki ljubimkajo z OF = 10 znamk sem oddal K-u, pravi365, da je 170 poslal v Ljubljano na A. [Ivan Avsenek], zato meni ni dal nič. = Mi.[Miha Krek] sem že 26. 11. obširno sporočil: vaške odo-bril Vitez; zaupnica SZ. Velja; dodatek zaupnici je mistifikacija. Te dni bom videl Muho [Nikola Moscatello]. Potrebno bi bilo, da mu Vitez sporoči, da da znamke za SZ (Primorje) oziroma za družino SZ v roke dr. Alfonza [Alfonz Čuk]. Muha mi je dejal, da bi smatral tako obvestilo za obvezno. Eppus [Carlo Margotti] je posredo-val za »Domol[juba]«, pa dosedaj brez uspeha. Ko bi to dosegli, bi se zmeda zelo zmanjšala. Če morete, nam pošljite po 50 izv[odov] starih številk o partizanstvu. Lepo pozdravljam Vas in brate!366 364 Pripis (UDV): Godina [Jožef Godina]. Verjetneje se zdi, da je mišljen Anton Duhovnik, saj je pisec pisma krajšal imena in priimke. 365 Pripis (UDV): AHČIN [Ivan Ahčin]. 366 Pripis (verjetno UDV): V zač. dec. 1942. PISMO PISAL - DR. KRALJ JANKO STARETU MILOŠU; OP. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 203 Pismo Miloša Stareta Karlu Novaku, 11. 12. 1942 (pag. 129) Cenjeni g. Leskovar [Karel Novak]! Dovoljujem si vam sporočiti v informacijo sledeče: 1. Iz Primorja sem dobil obvestilo, da je tam ustanovljena Slovenska zaveza367. (Ustanovljena je bila dne 16. novembra 1942.) V Zavezo je vstopila doslej naša368 in napredna stranka369. Sedež je v Trstu. Socialisti370 so se izjavili za Zavezo, vendar formalnega pristopa še niso prijavili, ker čakajo direktiv od svojih371 iz Ljubljane. Tamošnji »Združeni Slovenci« se za SZ še niso izjavili372, ampak vztrajajo pri tem, da imajo svoj Narodni svet. 2. Iz povsem verodostojnega vira sem zvedel, da je bilo iz vrst Združenih Sloven-cev iz Ljubljane poslano vladi373 politično poročilo preko Rima. V poročilu je tudi stavek z vsebino: Vaške straže so sodelovanje z Italijani proti Slovenskemu narodu. – Ker je bilo tako poročilo iz Rima vladi odposlano, bomo skušali popraviti even-tuelne neugodne posledice. Morda bi tudi Vi z vaše strani napravili isto. 3. Novomeška ovadba mi ni dala miru. Razmišljal sem o njej in vrtal toliko časa, da sem prišel v zadnjih dneh do osebe, ki je dobila ovadbo na vpogled. Z ozirom na najin razgovor se mi zdi važna ugotovitev, da v ovadbi ime vrhovnega komandanta sploh ni imenovano; niti ni v ovadbi ničesar o kakršnikoli tozadevni organizaciji. Je res cela vrsta očitkov, ki pa so vsi naperjeni izključno le proti Jankotu [Janko Debeljak]. Dasi obsojam slejkoprej vsako ovadbo, ki je dana Lahom, mi je vendar gornja ugotovitev važna. Iskal bom naprej, ker bi rad prišel stvari do dna. Z ozirom na informacijo pod 2) zgoraj Vas prosim še enkrat pojasnila (ustno sva svojčas o tem že govorila), kakšna navodila je dal vrhovni komandant glede vaških straž sploh in »sodelovanja« z Italijani ter njegovo stališče do partizanov. Iskreno vas pozdravlja Ljubljana, dne 11. 12. 1942 Pismo Karla Novaka Milošu Staretu, 13. 12. 1942 (pag. 130)374 Gorjanci, 13. 12. 1942 Dragi gospod Medved [Miloš Stare]! 367 Pripis (UDV): NA PRIM[ORSKEM]. 368 Pripis (UDV): SLS I. 369 Pripis (UDV): LIB[ERALCI]. 370 Pripis (UDV): SSJ TRST. 371 Pripis (UDV): SSJ. 372 Pripis (UDV): SLS I. 373 Pripis (UDV): BEG[UNSKI]. 374 Prepis dokumenta je na pag. 1835, poglavje Legija Smrti, ki bo objavljeno v 3. knjigi Šmajdovih dokumentov. Na kazalo Na kazalo oseb 204 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Na Vaš dopis od 1. 12.375 Vam poročam: 1. Potrebno je delovati v smislu fuzije S. Z. in N. S. na Primorskem. To bi bilo naj-boljše rešenje. Moje stališče napram Narodnemu svetu je odvisno od stališča, ki ga ta zavzema napram moji funkciji. Niti S. Z. niti N. S. nista ozakonjena od strani vlade376, pač pa je edini dosedanji legalni forum: komanda za Slovenijo, v katere štabu trojka M. L. Š.377 vrši politično funkcijo. Ker v tej funkciji razpolagate z apa-ratom S. Z., je popolnoma naravno, da boste v času potrebe računali predvsem s S. Z. Če se bo N. S. podredil komandi,378 mu lahko v okviru celote dodelite vlogo, katero bo zmogel, a po Vašem prevdarku. Seveda bi bilo bolj preprosto, če bi poli-tična trojka komande379 imela samo eno enotno politično organizacijo, a kaj hoče-te, če se ljudje niti danes še ne morejo sporazumeti. Odgovornost pade vsekako na one, ki odklanjajo dober sporazum. Skušajte še nadalje delovati v smislu ustvaritve popolne enotnosti, ker Vam bo končno delo v mnogem olajšano. Če pa to nikakor ne gre, potem kot političen organ komande380 delajte s S. Z. in N. S., če se ta poslednji podredi štabu naše komande381. Vsekakor pa bo uprava Slovenije v času preobrata absolutno centralizirana, brez ozira na morebitne poznejše spremembe. Kajti sicer bi moral že sedaj tudi za Pri-morsko obstojati poseben štab, česar pa ni in verjetno tudi ne bo, ker za to je po-trebno iti v Meko po navodila in pooblastila. 2. Če je resnično tako pooblastilo izšlo iz vrst Združenih Slovencev, bo treba od vodstva istih dobiti potrebna pojasnila, potem se bodo pa izvajale konsekvence. S svoje strani bom skušal poslati popravke na merodajno mesto382. 3. Stališče vojnega ministra [Dragoljub Mihailović] in moje glede vaških straž383 in sodelovanja je naslednje: Imamo dva sovražnika, ki sta se javno postavila proti državi in njenim legalnim predstavnikom. Najprej bo treba odstraniti enega in ko bo čas, drugega. Borba z zunanjim sovražnikom se ne more voditi od strani samega izoliranega slovenskega naroda. Za to borbo se je treba samo pripraviti in jo pričeti šele na znak od zunaj od merodajnih. Pač pa je treba ta čas opraviti borbo z notranjim sovražnikom, partizani, ki so to borbo sami pričeli in so kot taki tudi napadalci. Borba proti komunistom je postala nujna, ker je njih delovanje pretilo, da uniči ves slovenski 375 Na pag. 1835 je datum 11. 12. 1942. 376 Pripis (UDV): BEG[UNSKE]. 377 Medved, Lah, Šmid: Miloš Stare, Janko Mačkovšek, Celestin Jelenc. 378 Pripis (UDV): KS [Komanda Slovenije]. 379 Pripis (UDV): KS. 380 Pripis (UDV): KS - POLIT[IČNO] TROJKO. 381 Pripis (UDV): KS. 382 Pripis (UDV): BEG[UNSKO] VLADO. 383 Pripis (UDV): MVAC. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 205 narod. Sodelovanje z Lahi pa ne gre za njihovo reševanje, pač pa je to le taktična poteza, da se pride do orožja in ničesar več. Če se tudi Lahi bore proti komuni-stom, je to njihova stvar. Za nas je imperativ naša borba. Mi ne iščemo in ne rabi-mo laške pomoči v tej borbi, rabimo le orožje in municijo. Če nam ga dajo za naše potrebe, ga vendar ne bomo odklanjali, ampak nasprotno, forsirati jih je treba, da ga dajo čim več. 4. O Novomeški ovadbi še ne morem dati končne sodbe, vem le, da je povzročila skoro razpad Legije smrti. Pri Lahih smo še vedno popolnoma zabremzani in pod strogo kontrolo. 5. Končno po dolgem času spet en uspeh384, ki utegne popraviti vtis ovadbe in za-dnjih dogodkov. V vasi Mihovc pri Št. Jerneju smo s 130. možmi razbili 3. bataljon Cankarjeve brigade (150 mož), pri katerem se je nahajal na obisku tudi poveljnik brigade Urban Velikonja [Marijan Dermastia]. Vas je zasedena, padlo je 17. parti-zanov, 3 so zajeti, a vse ostalo se je razbežalo. Zajeta je vsa komora s pripravljeno večerjo, ter nekaj živine, katero smo vrnili lastnikom. Naše izgube: 2 mrtva in 2 lahko ranjena. Ranjen je tudi moj spremljevalec, zadnji Srbin v oddelku. To lahko porabite za propagando. Iskrene pozdrave Leskovar, s. r. [Karel Novak] Pismo Miloša Stareta Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 131) Dragi Dore [Albin Šmajd]! Pošiljam ti sledeče: 1. Original pisma 2. Moje pismo Leskovarju [Karel Novak] 3. Pismo SL na Tebe za Leskovarja. Te pa prosim, da mu sporočiš sledeče: Marko [Albert Ilovar] javlja: agent M. m. obvešča, da je videl na komandi njegovo in Avšičevo [Jaka Avšič] sliko. Slike se razmnožujejo in ker je za obema izdana tiralica, bodo izročene železniški milici, karabinjerjem, stražam na Blokih in agentom. Ni izključeno, da bodo plakatirani. ----------------------------------------------- Dalje Te prosim, če bi mu ti v Tvojem imenu pisal o sledečih zadevah in stavil predloge. 1. Disciplinske justifikacije v taboriščih. Javi mu, da se govori, da je bilo že več legionarjev radi disciplinskih prestopkov justificiranih. Da ne bi morda to povzročalo kakih nevšečnosti, naj ne bi o teh stvareh odločal 384 Pripis (UDV): L. S. (verjetno mišljena Legija smrti). Na kazalo Na kazalo oseb 206 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 sam Janko [Janko Debeljak], ampak naj bi bilo posebno vojaško sodišče. V tem naj bi bil en aktivni oficir in vsaj po en rezervni oficir iz vsakega političnega tabora. Opozori ga na previdnost pri teh stvareh. Pri sprejemanju ujetih partizanov, naj bi tudi odločala kaka komisija, kjer bi se ugotovilo po zastopnikih iz obeh taborov sporazumno, kateri se sprejme, kateri ne. Na noben način, pa naj ne dobivajo bivši partizani kakih funkcij, pa naj bodo oficirji ali navadni vojaki. Tega principa pa se mora za vsako ceno držati. Tone [Anton Duhovnik] naj ugotovi, kje se ta mož nahaja. Če bom šel v Novo me-sto, naj tudi poizve, kje bi se mogla sestati, da ne bi bil on v nevarnosti, pa da ne bi jaz svoje glave nosil Jankotu na preizkušnjo. Lepo pozdravlja Medved [Miloš Stare] Pismo Karla Novaka Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 132) Prejel 101.040 105.000 ---------------------- Skupaj 205.040 izdatki: Dis. pol. 10.000 Personal[ni] 1.500 pobratimi 5.000 ----------- skupaj 16.500 Prejemki: 206.040 izdatki: 16.500 -------------------------- ostane: 189.540 Od ostanka 189.540 vzeto za dispozicijo 100.000, a 89.540 izročeno g. Doretu [Albin Šmajd]. Dragi gospod Dore! Zvedel sem naknadno, da je iz Semiča prišlo 11 mož pod vod-stvom Jove Luznarja. To niso oni, o katerih sva zjutraj govorila, pač pa pravi gadje. Vsekakor, ker so to starešine (Jovo je četovodja) in ker so prišli s svojim orožjem, se morajo po končanem opravku z orožjem vred takoj vrniti na svoje mesto. Upam pa, da je to izvršeno z vednostjo Jankota [Janko Debeljak], ker bi sicer iz tega nastala zopet kaka intriga ali pa samovolja podrejenih. Prosim, da greste sami ali pa kdo od vaših kurirjev v Kleče po informacije k Jovotu. Če je možno, naj se tudi Jovo oglasi Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 207 pri Jelki, ki ga bo potem poslala k meni. Jovo pozna Jelko in mene. Zabičite jim, da ničesar ne govore in da se ne sprehajajo po Ljubljani, kot je to storil včeraj Jovo. Pozdrav vaš Lesk. [Karel Novak] Zapisek Albina Šmajda, 19. 11. 1942 (pag. 132a) Ing. Martinjak [Izidor Martinjak] Dr. Šmajd Izročiti gd. ing. Martinjaku za Mat 4500 L 19. 11. 1942 Albin Pismo gospe Krajger Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 133) Dr. Šmajdu -385 Brenčič, kapetan pri Robotiju [Mario Robotti], sedaj se piše malo drugače okrenjeno ime po italianški, a ne vem kako je. Trdi da je prijatelj Robotija in se nahaja res v Zvezdi. Oseba katero sem v pismu imenovala je bila tudi na kratkem obisku pri njem v Zvezdi Cenjeni gosp. dr.! Prosim naročite g. Duh. [verjetno Anton Duhovnik] da to gore prebere in si zapo-mne to ime, ter ga pove g. Lesk [verjetno Karel Novak]. Jaz se nisem upala v pismu napisati. Tudi vpozarjam, da je pismo nevarne vsebine in naj ga dobro spravi, ker bi prišle neprijetnosti če bi ga dobili. Kolikor sem mogla sem pazila kaj pišem, a vendar sem mogl neke stvari napisati, ker so potrebne za L. Na vsak način naj mu ne pozabi povedati ime Brenčič in naj mu odgovori, če mu je znano. Najlepše zahvaljujem Z spoštovanjem, Krajger Pismo (domnevno) Zdravka Kalana Antonu Duhovniku, nedatirano (pag. 134)386 Dragi Mencinger [Anton Duhovnik]! Prosim te, če posreduješ pri KTD, da nam odstopi v uporabo ali souporabo sobo nad svojo trgovino v Novem mestu, ki je skoro prazna. Sedaj jo rabijo le za skladišče, pa še to ne. Mi tako ne moremo več 385 Napisano z drugačno pisavo kot nadaljevanje besedila. 386 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 177. Na kazalo Na kazalo oseb 208 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 naprej. Sedaj je prišel iz internacije Weble [Demetrij Veble]. Jaz in ostali ne mo-remo vsega delati – enkrat tukaj, jutri tam. Ta soba nam je bila že obljubljena. Vedelo se ne bo nič, da je tam kaka pisarna, ker bodo za to vedeli le nekateri, ki se jih tiče. Obenem te prosim, če nam moreš preskrbeti kak pisalni stroj, male oblike, Erika ali podobno. Delamo na ustanovitvi novih oddelkov387. Mirna peč, Toplice. Dosedaj poslani materijal smo razmnožili in razposlali. Knjige: »Pod Osvobodilno fronto« gredo dobro. V Semič, Črnomelj in Metliko jih nismo poslali, ker bodo vse šle tu. Pošljite jih na naslov župnega urada v Semiču in naj Mavec [Jakob Mavec] oskrbi razmnožitev. Mi od tu tega ne moremo. Pozdrav: Zdvko388 Pismo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 135) Dore [Albin Šmajd]! 1) Zjutraj sem bil dvakrat na Polj[anski] cesti pa ni bilo nikogar. – o 2) Ob 17h gre kaplan iz Hotedršice domov. Pravi, da lahko vzame s seboj jn pošto za Vipavo. Ob 17 uri mu je treba ustno ali pismeno dostaviti v Nu Rafaelovo družbo (g. Grims) . 3) G. Ponikvar [Ciril Ponikvar] se je stavil na razpolago, da referira o pri- pravah na železnici , 4) Za kako odgovorno mesto pride v poštev tudi Kremžar Fr [France Kremžar st.] 544 [Rudolf Smersu] Seznam odredb okupacijskih oblasti iz uradnih listov v letih 1941, 1942 (pag. 136–141) Razni zapisi Albina Šmajda, večinoma nedatirani in nejasni (pag. 142–175), zato niso objavljeni, razen zapisov na pag. 143 in 148–149. Zapis Albina Šmajda, nedatirano (pag. 143) Nerad sem prišel radi položaja, ker je težko govorit. Avtonomija: to je naš star program, odkar smo v tej državi. Enotna in močna Jugoslavija je naš program. To se ne izključuje. Je hierarhija. Koliko naj bo samouprav naj odločijo SHS ne pa oblastniki, ker ti pridejo in odidejo Naša teza ozir. zahteve utrpele radi sporazuma z dne 26. 8. 1939. Državo je treba postavit na isti fundament (samoupravni). Započeto akcijo sporazuma je treba privesti do konca. 387 V prepisu je pripisano: MVAC. 388 Nejasen podpis, verjetno Zdravko [Kalan]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 209 Zunaj polit[ični] dogodki zahtevajo avtonomijo. Odgovornost ministrov Koncentracija sil (ne s tistimi, ki samo mešetarijo in delajo za svoje koristi). Zapis Albina Šmajda, nedatirano (pag. 148–149) Iz pol razlogov je treba ločiti a) posebej organizirat b) protikom (se ne strinjam z delovanjem, ker gre predaleč na terenu) (v vse oddelke naše ljudi vriniti, da ne zaidejo drugam, tudi da se še razvijajo, istovetiti se ne moremo) Je že preveč javnega sodelovanja z It. meje se določijo v vsakem konkretnem primeru. Mi v ilegalo. Legalci krijejo našo akcijo (na vodečih ali vplivnih mestih, ali moramo imeti peto kolono, da podredi – ) So lahko povsod tudi v oddelkih, samo vodeči, ki imajo polit vlogo, ne bi [smele] biti identične. a) ljudi, ki so bolj ob strani b) finansiranje od nas (sestava besedila)389 Prepisi dokumentov, ki jih je naredila UDV (pag. 176–192). Izvirniki so objavlje-ni na drugih mestih te knjige. GRADIVO IZ LETA 1943 (pag. 193–401) Stališče Straže v viharju o pogledih na povojno rešitev slovenskega vprašanja, poslano odboru SLS, 9. 10. 1942 (pag. 193–194)390 Pismo Tilke Kunčič (verjetno) Albinu Šmajdu, 27. 1. 1943 (pag. 195–197) Stična, 27. 1. 1943 Velespoštovani g. doktor! 389 V nadaljevanju je naštetih 15 krajev: Bla. k. [Bela krajina] (Črn[omelj], Metl[ika]), N[ovo] m[esto], Mirenska dolina (Št. Rupert), Trebnje, Stična (opozoriti Nadraha [Jožef Nadrah] na Babnika [Fer-dinand Babnik]), Višnja gora (Grosuplje), Žužemberk, Vel[ike] Lašče-Ribnica, Kočevje, Cerknica, Logatec, Vrhnika, Polhograjsko okrožje, Ljub[ljana] okolica, Ljub[ljana] mesto. 390 Objavljen je dokument, ki je na pag. 270–273. Na kazalo Na kazalo oseb 210 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 G. Vostner [verjetno Otmar Vostner] mi je pred dnevi omenil, da Vas večkrat vidi in povedal, da imate čeprav ste tudi begunec lep položaj, če se lahko v današnjih teških časih sploh govori o lepem položaju. Sicer pa predno pišem kaj več naj Vas spomnem kdo sem. Pred leti sem bila v »Slo-venčevi« podružnici v Kranju. Ko sem se poročila s pisateljem Mirkom Kunčičem sem bivala z njim do razpada na Dovjem, kjer sem imela svoje gospodinjstvo. Mož je tam pisal triglavsko folkloro. Ob prevratu smo pribežali v Ljubljano, kjer smo dobili nov udarec: mož je dobil odpoved službe pri »Slovencu«. Preselili smo se na deželo. Jaz sem opravljala dninarske posle pri tukajšnjih kmetih, mož pa po malem pisal v razne revije, veliko itak ne sprejema nobena revija. Precej nam je pomagala kmetica kjer smo stanovali. Dne 15. julija je dobil moj mož grozilno pismo, začele so se noči strašnega pričakovanja zlasti ker je hiša kjer smo stanovali blizu hoste. Mož je poslej pisal članke v »Slovencu« čez partizane in bil radi tega v prvih dneh decembra nujno obsojen na smrt. Prav zadnji čas smo pobegnili v samostan, sedaj pa smo na občini. Moj mož spet piše članke za v »Slovenca«, toda kaj ko dobi za to delo tako slabo pla-čo, da je komaj za cigarete in papir za potne stroške niti ni. Živimo v pravi revščini brez vsega. Obenem ko pišem Vam sem pisala tudi g. Smersuju [Rudolf Smersu]. Prav lepo prosim zavzemita se za nas; morda bi se kaj dobilo za nas pri glavni orga-nizaciji »Legije«. Poudarjam, da bo mož prenehal pisati ta poročila če bo ostalo kar pri vrstičnem honorarju. Zbranega ima ogromno materiala; toda če ne bo dobil delo tako plačano kakor zasluži bo opustil in bo raj zbiral za novo zbirko v obliki knjige, to se pravi mladinske spise in bo opustil politično. Saj veste da moramo živeti. V tuk. samostanu pravijo, da za knjigo bo imel pozneje čas za pisati; toda mi moramo živeti tudi sedaj! Prosim torej g. doktor ukrenite čimprej skupno z g. Smersujem in videli boste, da Vam ne bo žal. Propaganda mora biti in se vedno najbolj splača. Spoštljivo se Vam priporoča vdana Tilka Kunčič Spoštljive pozdrave gospe soprogi Stična (Morebitni odgovor prosim dostavite g. Vostnerju v frančiškanski samostan) Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 211 Pismo Alojzija Kuharja iz Londona, 8. 3. 1943 (pag. 198–200)391 Pismo Kuharja Škofu392 9. 3. 1943393 Dragi ! Vse sem prebral, kar je napisal prijatelj in ima v vsem prav. Sklenila sva, da sku-šava direktno sporočiti sliko, kakršna je ter prehajam sedaj v dobo, ko dosedanje rahle zveze z domovino ne dovoljujejo več tiste jasnosti, ki mora obstojati med narodom doma in narodovimi zagovorniki zunaj. Jaz bom prijateljevemu prikazu dodal samo nekaj osebnih vtisov, ki jih on v svojem pismu ni omenil. 1. Med seboj smo SLS ljudje tukaj trdno med seboj povezana skupina. To velja tudi za Ameriko. Kot takšni govorimo tudi v imenu naroda, katerega smo v vsej zgodovini do sedaj večinsko zastopali. Zelo lepo je sodelovanje s Furlanom [Boris Furlan] v Ameriki in Rudolfom [Ivan Rudolf] v Kairu394. Oba dva sta bila do se-daj lojalna sodelavca in velika Slovenca. Dosedanje skušnje so iz obeh dosedanjih Jugoslovenarjev integralistov napravile načelne Slovence, ki naj bodo enakopravni sestavni del zvezne Jugoslavije. Dobri so tudi odnosi s častniki, ki so vsi brez izje-me Slovenci. Mnogi, preje liberalni misleči integralisti so sedaj večji Slovenci, kod pa SLS sama. Naša slovenska komunistična peta kolona je mlada, a zelo živa. Izje-mo delata med Slovenci le Čok [Ivan Marija Čok] in Kazimir [Kazimir Zakrajšek]. Do sedaj vplivnih mest nimajo, a imajo svoje kanale, za katere že dolgo vemo. Prvi se peha za kakšno ministrsko častjo in je pripravljen prodati se komurkoli za vsako ceno, samo da to doseže. On je bil naš denuncijant; odkar smo prišli z Angleži v stik, v Jeruzalemu nas je oviral na vsej poti v duhu tistih govorov, ki jih je imel »na svobodni »Triglavski« radio postaji«. Proti vsakemu iz med nas ležijo pri Angležih denuncijantski spisi in tako je naslikal tudi SLS. Sedaj je isti posel opravljal po Ameriki kjer je postal partizan. Za svoje ljudi v Primorju dosedaj še ni storil prav nič. Ni napisal še pri Angležih nobene poštene vrste in ni izdal kakšne kritike. Sprehajal se je tukaj in potem po Ameriki s svojim Jeruzalemskim memorandu-mom okrog, hlačal od enega do drugega, nas oviral, vlado pa prosil za ministrsko čast in za denarne podpore. Kazimir mu je nasedel in bi bilo čudno, da mu ne bi. Kot nekdaj v Ljubljani v Šentkrištofski gospod, sedaj po svoje dela težave nam v 391 Prepisa dokumenta sta na pag. 201–203 in 204–206 (slednji vsebuje datum 9. 3. 1943 in podpis »Tvoj sosed«; prepis na pag. 201–203 ni datiran). Večinoma je upoštevana verzija na pag. 204–206. 392 Na pag. 201 je pripis (UDV): ROŽMANU [Gregorij Rožman], STARETU [Miloš Stare]. Predstavnik UDV je v opisu gradiva iz Šmajdovega arhiva ta dokument naslovil: »Pismo Kuharja iz Londona nekomu od vodilnih ljudi SLS«. Po mnenju Tomaža Ivešića je bilo pismo namenjeno Milošu Staretu (Tomaž Ivešić, Skriti dokumenti Ivana Puclja, Dileme, I (2017), št. 1–2, str. 213–246). 393 Dokument na pag. 198 je datiran z 8. 3. 1943, prepis na pag. 204 pa z 9. 3. 1943. Z 8. 3. 1943 je dati- rana tudi verzija Kuharjevega pisma, ki jo navaja Ivešić, in je ohranjena v fondu SI AS 533, Kmetijska družba v Ljubljani 1767–1945, Delovanje družbe 1929–1945 (zapisniki), mapa Kmetijska družba N., 1937, Zapisnik seje izvršilnega odbora Kmetijske družbe, 24. 3. 1943. 394 Najprej zapisano Koper, nato popravljeno v Kairo. Na kazalo Na kazalo oseb 212 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Ameriki pripravljen, da pohvali vsakega, ki ni SLS, med tem, ko ljudem najrajši izpulil vsako dlako. 2. Težave so nam povzročile tri stvari: Prva težava je bil pok[ojni] NM [Marko Natlačen]. V Jeruzalemu že so nam ga prinesli Angleži na dilci in smo mislili, da bomo že takrat ostali kje v kakšnem internacijskem taborišču zaradi tega. Dobro smo vedeli, da je bilo prav – v duši. Ali taktično: takšna naivnost – neumnost! Koliko lepše bi bil mož napravil in bi Slovenci zato nič manj ne trpeli, če bi šel v samoto in ohranil sebi in nam glorijo lojalnosti do Kralja – do naših zaveznikov. Kako Maček [Vladimir Maček] lepo taktizira! Za tisto letanje okrog Lahov – v Rim pa bi se našel kdo drugi. Saj tako je stranka tudi sklenila takrat na Banovini dne 30. marca, predno smo se razšli in odšli. Pri Angležih se je njegovo ime izgovarjalo kot kuga. In nič ni pomagalo, če smo dokazovali, da je en miljon pod Nemci trpinčen in teptan, da se more M. delati očitke k večjemu za tistih 250.000, ki so pod Lahi. Prav nič ni pomagalo. Njegovo ime je ostalo navezano na vse Slovence. To povem, da boš vedel, zakaj smo včasih bolj nervozni. Bog mu gotovo ni imel kaj odpustiti, ker je bil dober mož, toda, če so kakšne vice za politične kratkovidneže, jih bode gotovo okusil. – Druga težava je naše partizanstvo – njegov odjek. Prijatelj je v svojem pismu vse lepo raztolmačil. Angleže smo sproti informirali o vsem, kar ste nam sporočili. Toda dasi so na znotraj nam dajali prav, ali dajali vsaj deloma prav – dasi je ozek krog okrog Angleških vrhov vojnega vodstva natančno informiran o ideološkem in političnem ozadju partizanstva in simpatizira z nami – z nami deli prepričanje, da se mora ta Sovjetska ofenziva tekom razvoja nadaljne vojne, po-sebno pa v miru in po miru čisto iz Angleških koristi zaustaviti. V propagandnem smislu ni bilo mogoče storiti ničesar iz dveh razlogov: na eni strani si Angleži boje nakopati jezo Sovjetov, ki nosijo glavno breme vojne in zaradi tega uživajo v jav-nem mnenju sentimentalno spoštovanje, kakor do človeka, ki ga sicer nimaš rad, a veš, da imajo Angleži v svoji inteligenčni službi ter v propagandi (kamor spada tudi radio) v veliki večini podtaknjene več ali manj levičarje. Angleška inteligenč-na služba je v prejšnji Jugoslaviji na primer delala brez nas proti nam. Mi smo bili zapisani kot njeni sovražniki. Iz Jugoslavije je evakuirala mesec dni pred polomom svoje prijatelje, ki so bili vsi ali komunisti ali framazoni. Vse to inteligenčno ura-dništvo še vedno sedi na svojih mestih kot obveščevalni in propagandni štab. »Ne moremo napasti partizanov«, je dejala ena teh osebnosti, »samo zaradi tega. ker so pobili nekaj klerikalcev«. Zakaj pa drže z Lahi?! Mi smo mogli partizanstvo napasti še prej v odkriti obliki do maja lanskega leta, ko ozadja še niso bila znana. Potem so nam pa enostavno prepovedali. S tem, povdarjam, ne rečem, da Angle-ška najvišja politika ne vidi nevarnosti partizanstva kot glasnika bodoče Sovjetske uplivne sfere. Oni gotovo to vidijo a se tolažijo, da bode že prišla prilika, da se to ne uresniči, medtem, ko na zunaj ne smejo z ničemer pokazati, da so proti Rusom. V zvezi s partizanstvom se je seveda – ne vemo, po čigavi zaslugi – takoj raznesla vest o naših vaških četah tudi med Angleži. Očitalo se nam je, da je to Markova Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 213 [Marko Natlačen] garda, da smo torej le Quislingi. V zvezi s tem bi rad povedal, da se čudim, zakaj naši listi toliko obširno pišejo o vsem tem. Vsi listi se tukaj berejo, prepisujejo in širijo. Ali bilo je sploh potrebno iz političnih razlogov sploh taktično, da naši listi sploh še nadalje izhajajo in pišejo v Laškem duhu? Ali bi nebi bilo bolj modro, za nas vse, bolj častno nikomur ne krivo, če bi bili listi prenehali izhajati? Pa naj bi bili Lahi ustanovili svoj list in ga pisali s svojimi Ljudmi. Tistih 230.000 ubogih, preganjanih Slovencev ki žive v Ljubljanski pokrajini, bi že neka-ko prestali za leto ali dve brez branja. Saj mora miljon Slovencev pod Nemci tudi in vsaj še pol miljona njih ostalih, nacijonalno zavednih pod Lahi, dasi 26 let niso imeli časopisja. Pisanje naših listov nas tukaj pri Angležih mnogokrat postavlja v krivo luč, dvomim pa če komu koristi. Tretja naša težava pa so tisti Slovenci, ki so se nekako prikopali z domovine v zave-zniško ozemlje. Prvi je bil tisti Vrhunec [Vinko Vrhunec], ki je pisaril iz Švice, kot smo pozneje zvedeli (raznim ministrom v London: Banjaninu [Jovan Banjanin], Angjelinoviću [verjetno Budislav Grga Andjelinović] in Angležem), kako grdi smo klerikalci, da si upamo predstavljati narod, ko nas je doma vse zapustilo. Prva poročila, ki so prišla po krivuljah, so bila več ali manj dezavuiranje nas osebno in naše politične struje. Pozneje je prišel Novačan [Anton Novačan], ki je takoj v Ca-rigradu napisal ogabne izmišljotine o naših ljudeh doma. Sledila je neka učiteljica, ki je prišla do Kaira in tam naravnost izpustila strupen izliv laži proti našim ljudem doma, kako so bili izdajalci drug za drugim. Potem sta prišli dve babi Leitgebovi, mati in hči, ki sta se očedili nad Slovenci sploh in med našimi ljudmi še posebej že kar v Carigradu in to z dolgim izmišljenim poročilom, katerega je Srbska ma-jorska klika takoj, kakor vse prejšnje, hitro razmnožila in razposlala na vse kraje tudi Angležem. Nič ni pomagalo, da je bil Novačan pozneje od Angležev zaprt in sta ti dve babi bili isto stavljeni pod nadzorstvo kot gestapovki. Prva poročila so se razširila in dosegla svoje. Tudi tisti nesrečni Natlačenov posebni popis dogodkov je prišel iz Carigrada semkaj (pa mnogo pozneje), kot smo ga mi dobili od Vas in je bil pretipkan in preveden ter kot obtožnica proti nam postavljen. Zdi se nam, da neki ljudje v Ljubljani občujejo s Carigradom po svojih kanalih, in je torej tista zveza v Ljubljani le plahta, ki drug drugemu prikriva, kaj za njo počenjajo razni participanti. Vsi Slovenci, bodisi v svojih osebnih izjavah ali v pismenih poroči-lih, grešijo na znanem inferiornem kompleksu, ki [je] vladal pred polomom. Oni mislijo, da se bodo najbolje odrezali, če na svoj rod pljunejo in Srbom zlezejo »in hort«. Nobeden od Hrvatov, ki je prišel ven iz zemlje pa naj [bo] Mačkovec ali ne, ne zinejo zle besede o svojem narodu in o svojih ljudeh, pa imajo toliko masla na glavi! Noben Srb ne bode črhnil besede o svojih razmerah, razen v dobrem smislu, pa naj bode radikal ali ali seljak. Le naši Slovenci mislijo, da so storili patrijotično delo, če so kakor hitro so zunaj, prdnili tja proti svojemu narodu in še posebej »na klerikalce«, ki nosijo danes odgovornost pred zgodovino, da narod branijo pri onih, ki bodo odločevali o svetu za dolga stoletja. Vse to so bile težave, ki so nam Na kazalo Na kazalo oseb 214 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 metale polena pod noge, tako v čudnem krogu, ki se imenuje »vlada«, kakor tudi pri Angležih. 3. Dodatno k temu, kar piše prijatelj o notranjih političnih razmerah naših, je treba odkritosrčno povedati, da do sedaj – po skoro dveh letih naša vlada še ni sprejela naših slovenskih zahtev, kot Jugoslovansko politiko, s tem, da jo brani kot svojo. Razen neke medle note, ki je bila oficijozno sporočena, – če je bila – v London in Ameriko ni nič takega sporočiti. A tudi individualno ljudje, ki na vladi sedijo, na-šega programa še niso sprejeli kot svojega. Naše Slovenske zahteve obstojajo tukaj še vedno le kot zahteve Slovencev, a kot takšne zavezniškim vladam oficijelno še niso bile znane, ker kot Slovenci oficijelno ne moremo govoriti. V pogledu naših zahtev samih, pa imam vtis, da bo Laška stran verjetno lažja, Nemška stran pa tako rekoč nemogoča. Ne vem kaj naj bi se zgodilo, da bi Angleži pustili obsekavanje Avstrije, ki se jo mi trudimo pokazati kot najbolj šovinistični del germanstva in pobijati njeno izzumetličeno »državno individualnost«. Hrvati se niti individual-no niti kolektivno za Istro ne potegujejo. Zdi se nam, da je njihova taktika ta, da drže tudi laško karto drže v rezervi, za slučaj da bi jo bilo kdaj treba igrati proti Srbom, če je ne bodo, Srbi preje ukradli in položili na mizo. Hrvatsko Srbska igra se bo sedaj razvila med raznimi kartami. – »Ako Ti ideš tamo, ja ču k onima; ako Ti ideš k onima ja ču ovamo«. – Tako je razlagal neki Hrvat taktiko, ki bo postala potrebna. Prijatelj govori »O dirki k Stalinu«. Jaz sem hotel dodati, da tudi druge dirke niso zaključene. 4. Nikdo od vodilnih ljudi danes ne ve, kakšna bo bodoča Evropa, torej tudi ne kakšna bo srednja Evropa. Diskusijo o tem vsakdo izbegne. Le Poljaki so bili toliko pogumni, da so prišli na dan s konkretnimi predlogi, o eni sami Federaciji od Bal-tika do Sredozemlja, a brez Avstrije, – ali dveh konfederacijah, severno uključno Madžarsko in Balkanom tudi brez Avstrije. Toda ta predlog je v naprej podrt, ker so se Čehi vezali popolnoma na Stalina in so se odrekali vsakemu sodelovanju, pri katerem koli oblikovanju Evrope, ako Rusija v to izrecno ne privoli. Čehi zago-varjajo nedotakljivost Avstrije in so intransingenti glede Tešina, tako da je Poljska – Češka zveza v kolikor je ta zveza obstojala, sedaj na mrtvi točki in so ti Ljudje med seboj skregani do kraja. Hodževa [Milan Hodža] grupa, ki v vladi nima nič govoriti, pa hodi po drugi proti Poljski poti. 5. Dasi imam vtis, da bo, sodeč po sedanjem trenutnem razpoloženju Anglija pre-cej dezinteresirana na tistih ozemljih, ki bi jih zmagovita Rusija po vojni zahtevala kot svoje področje – slišali smo, da je že imenovala ves Balkan – imamo na drugi strani spet dokaze, da se vrhovno in politično le pripravlja na jugovzhodu Evrope. Tam kjer bi Sovjetska Rusija mogla priti naprej do Sredozemskega morja, napra-viti neke vrste zamašek, ki bi naj Rusiji preprečil ta dostop. Zamašek bi se delal s pomočjo Turčije, ki bi z eventualnim vstopom v vojno dobila častno nalogo, da Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 215 zasede Balkan v imenu zaveznikov. Prvi obrisi tega eventualnega zamaška so se že pokazali. Za naše taktiziranje se s tem odpirajo spet nova pota. 6. Če se vse podre v naši vladi in se Jugoslavija razbije, proti vsem našim trudom, – prijatelj je to povedal, zakaj – Slovenci zaradi Angležev ne smemo lomiti in morajo raje vse požreti, kakor pustiti, da do loma pride. Potem bomo šli takoj na drugo defenzivno črto to je v internacijonalni Trst s priključenim Slovenskim ozemljem. Mnogo mislim na Tebe! Mislim, da vem kje si! Miha [Miha Krek] je silno priden, in veliko vpliva, hvala Bogu! France [Franc Snoj] je naša skala in vir našega stro-kovnega znanja in drug za drugega molimo. Nas bo rešil samo Bog. Tvoj sosed. Pismo vodstva SLS in Slovenske legije v zvezi s propagando, 31. 3. 1943 (pag. 207)395 Dragi! Prosimo, da na pristojnem mestu396 sporočiš naše načelno stališče in zahteve: 1. – Smatramo sedanji čas kot absolutno neprimeren za izvrševanje propagande po ilegalnih časopisih na način, kakor jo zadnje čase delajo vojaški časopisi: Narodna edinost, Pogovori z Italijani, Radio tednik, Razprave in poročila. Propaganda v tem obsegu in načinu je stvar političnih forumov in ustvarja med ljudmi samo zmedo ter jih tudi izpostavlja nevarnostim zasledovanja s strani zasedbenih oblasti397. 2. – Če pa vojaški štab398 že izdaja propagandno literaturo, ki jo oskrbuje posebni propagandni odsek399, mora biti ta literatura izključno vojaškega značaja in vse-bine ter kot najmočnejša skupina voj. formacij zahtevamo v tem odboru svojega zastopnika. V izdajanju ilegalnih časopisov, navedenih pod t. 1 vidimo nanašanja politične miselnosti in borbe v izključno vojaško formacijo, kateri način mora nujno voditi do razkroja prav te organizacije. 31. 3. 1943 Vodstvo SLS400 in SL Prepis pisma Lojzeta Udeta Albinu Šmajdu z dne 21. 4. 1943 (pag. 208–212), že objavljeno v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946, str. 633–639. 395 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 365. 396 V prepisu je pripisano: ŠTAB KS. 397 V prepisu je pripisano: ITALIJ[ANSKI] OKUP[ATOR]. 398 V prepisu je pripisano: KS. 399 V prepisu je pripisano: KS. 400 V prepisu je pripisano: OŽ[JI] ODB[OR]. Na kazalo Na kazalo oseb 216 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pismo Lojzeta Udeta Albinu Šmajdu, 3. 5. 1943 (pag. 213)401 Ljubljana, 3. 5. 1943 V sredo zvečer sem bil pri Tebi, kakor sva se domenila. Ker Te ni bilo, sem mnenja, da, recimo, zadeva še ni zrela. In vendar ni absolutno nobenega dvoma, da čakajo po tej poti slovenski narod še trdi udarci. Ako hoče biti članek v Jutru z dne 2. 5. »Novo slepilo komunistov«402 nekak odgovor, je to povsem nezadosten odgovor. Za Slovence v današnji situaciji je medsebojna oborožena ideološka borba bla-znost in vsi bi morali delati na tem, da pridemo iz tega stanja. To bi morala biti glavna skrb. To je najsvetejša dolžnost. Z resnično in dosledno narodnega gledišča nimam nobenega razloga gledati na ljudi, katerih glasnik je ta člankar, drugače kakor na tiste, ki s skrajne levice enako govorijo. Škodljivci so eni kakor drugi. Do smrti sem prepričan, da bo prišel čas, ko bo narod obtožil ene kakor druge. Če bi o tem ne bil prepričan, bi moral misliti, da je konec slovenskega naroda. Svoj predlog slej ko prej vzdržujem in čakam pametnega odgovora. Bodi zdrav! L. [Lojze Ude] Pismo Janeza (verjetno Lojzeta Udeta) Albinu Šmajdu, 7. 5. 1943 (pag. 214) Dragi doktor! Dne 15. 4. t. l. sem Ti izročil svoj predlog za sklenitev sporazuma med obema taboroma: vašim in Of. Podrobno sem navedel vse razloge, ki me vodijo pri moji posredovalni akciji. Izjavil sem Ti osebno, da bom storil vse, da do sporazuma pride. Številčno razmerje v skupnem akcijskem odboru ne sme pod nobenim po-gojem motiti vaše skupine, da bi sporazum zavlačevala ali preprečila. Gotovo gre za važno in veliko narodno stvar. – Govoril sem pri vodstvu OF in ugotovil, da tam resnično obstoji trdna in iskrena volja, da se sporazumete na narodni podlagi. Pripravljeni so priznati vašo politično in narodno moč, ki naj dobi svoj izraz v številnem razmerju 75 % : 25 %. Pri zasedbi mest v najvišjem skupnem narodnem forumu, ki bi štel 12 članov, dobite 9 mest, OF pa 3. Želi se le, da pridejo v skupni odbor ljudje, ki niso intransingentni. Vidiš torej, da lahko pri svoji skupini delaš, da prenehajo sovražnosti in se v miru in slogi pripravi slovenski narod na zlom, ki je vedno bliže. Na sporočeni osnovi naj se nadaljujejo, pravilno začno pogajanja, ker je že čas, da na mojo prvo inicijativo že odgovoriš osebno ali pa tvoja skupina. 401 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 192. 402 Pravilno: Nova slepila komunistov: Spet se trudijo, da bi s spremembo politike v OF nasuli peska v oči lahkovernežev (Jutro, XXIII., št. 99, 2. 5. 1943, str. 2). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 217 S prisrčnimi pozdravi Vedno tvoj Lj[ubljana] 7. 5. 1943 Janez403 Ps.: Oglasil se bom pri Tebi prihodnjo soboto, pa Te prosim, da dotlej ukreneš kaj pozitivnega. Zaupam Ti, da boš pri vaših znal pravilno predočiti vrednost spora-zuma ter udarno moč vseh povezanih sil slovenskega naroda. Pripomnim še to, da bi OF želela, da sede v skupnem odboru vse tri skupine, ki sestavljajo OF. Vsaj vsaka s po enim glasom. Radi tega bi bila številka 12 primerna in zadostna. Po mnenju OF in tudi po mojem skromnem naziranju druge politične skupine nima-jo eksistenčne upravičenosti v javnem življenju slovenskega naroda, ker nimajo ni-kogar za sabo. Naprednjaki so itak izgubili vse članstvo, ki je prešlo v OF. Ostali so le razni poedinci okrog dr. Kramerja [Albert Kramer], ki so pa ostali brez zaledja in hrbtenice. Pribijam, da OF priznava samo vas kot resnega nasprotnika ozir. kot zakonitega predstavnika politične moči slovenskega naroda. Osnutek (punktacije) ustave slovenske države, ki ga je pripravila Slovenska za-veza, maj 1943 (pag. 215–221)404 Punktacije za ustavo države – članice ---------------------------------------------------------- Slovenije. ------------ 1. Slovenija je država – članica zvezne države Jugoslavije (oz. zvezne države južnih in severnih slovanskih narodov). 2. V izključni pristojnosti države Slovenije spadajo vsi posli razen onih, ki so z zve-zno ustavo pridržani pristojnosti zvezne države. V dvomu velja, da spada posel v pristojnost države Slovenije. 3. Pristojnosti državnega poglavarja države - članice Slovenije vrši slovenski knez (v primeru južnoslovanske zvezne države kot kraljev namestnik v smislu točke 14/2 punktacij za južnoslovansko zvezno ustavo). Slovenski knez je simbol slovenske narodne suverenosti in državnopravne tradicije. 403 Ime oziroma psevdonim Janez se večkrat pojavi, vendar gre glede na vsebino pisma najverjetneje za Lojzeta Udeta. 404 Avtorji ustavnega osnutka so bili člani Ustavno-upravnega odseka Slovenske zaveze: Stanko Majcen, Otmar Pirkmajer in Andrej Gosar. Več o tem v: Goran Schmidt: Osnutek ustave kneževine Slovenije. V: Zgodovinski časopis, 51, 1997, 3 (108), str. 385 –402. Na kazalo Na kazalo oseb 218 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Slovenskega kneza imenuje jugoslovanski kralj za 6 let na predlog slovenskega ljudskega zbora z absolutno večino (v primeru južnoslovanske zvezne države) oz. ga izvoli za 6 let slovenski ljudski zbor z absolutno večino (v primeru zvezne drža-ve južnih in severnih slovanskih narodov). V treh mesecih po imenovanju oz. izvolitvi mora biti slovenski knez slovesno umeščen na Gosposvetskem polju po zgodovinskem obredu ustoličenja na knežji kamen. 4. Zakonodajno oblast izvršujeta skupno slovenski knez in »Slovenski ljudski zbor«. Državno upravno oblast izvršuje slovenski knez po odgovornih državnih mini-strih, ki jih imenuje po ustaljenih občih parlamentarnih običajih. Sodno oblast izvršujejo državni sodni organi (državno sodišče, državni svet, računsko sodišče in redna sodišča). 5. Slovenski ljudski zbor kot predstavnik slovenskega ljudstva v vseh njegovih ob-čestvenih izrazih sestoji iz slovenskega narodnega predstavništva, slovenskega kulturnega predstavništva in slovenskega gospodarskega predstavništva. Mandat članov slovenskega ljudskega zbora traja 6 let. 6. Slovensko državno predstavništvo je predstavnik slovenskega naroda kot suverene državne politične celote. Sestavlja ga določeno število zastopnikov vsake izmed slovenskih pokrajin in določeno število neposredno izvoljenih državnih poslancev. Državne poslance – zastopnike slovenskih pokrajin izberejo odgovarjajoči pokra-jinski zbori iz svoje srede. Neposredno izvoljene državne poslance izberejo vsi polnoletni slovenski državlja-ni moškega spora in matere – vdove z nedoletnimi otroci po osnovi splošne in so-razmerne volilne pravice, tako, da ima vsak samski volilec po en glas, s šestimi ali več nedoletnimi otroci dva glasa, družinski poglavar s šestimi ali več nedoletnimi otroci pa po dva glasa. Ista načela o volilni pravici veljajo tudi za volitve v vsa druga javna zastopstva. 7. Slovensko kulturno predstavništvo je predstavnik slovenskega kulturnega obče-stva kot nosilca slovenske kulturne tvornosti. Sestavljajo ga zastopniki slovenskih kulturnih ustanov in organizacij. 8. Slovensko gospodarsko predstavništvo je predstavnik slovenskega ljudskega ob-čestva kot slovenske narodno-gospodarske delovne skupnosti. Sestavljajo ga za-stopniki vseh poedinih slovenskih delovnih skupnosti (korporacij) ter zastopniki Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 219 osrednjih zadružnih organizacij. Iz poedine delovne skupnosti morajo biti v slo-venskem gospodarskem predstavništvu načeloma enakostno zastopani delodajni-ki in delojemniki. Izjeme, osnovane v naravi zadevne panoge določa zakon. 9. O akademskih predlogih splošno-političnega značaja (javni red in splošna uprava, vojska, državne finance, pokrajinske, okrajne in občinske samouprave, sodstvo) sklepa slovensko državno predstavništvo. O zakonskih predlogih kulturno-političnega značaj (varstvo, šolstvo, vrhovne kul-turne ustanove, tisk, gledališče, kino, ljudska prosveta in mladinsko skrbstvo) skle-pata slov[ensko] kult[urno] predstavništvo in slovensko državno predstavništvo. O zakonskih predlogih gospodarsko-socialno-političnega značaja (javna dela, javna podjetja, delovne skupnosti (korporacije), obrt, industrija, promet, trgo-vina, denarstvo, zavarovalništvo, zadružništvo, socialno zavarovanje in socialno skrbstvo) sklepata slovensko državno predstavništvo in slovensko gospodarsko predstavništvo. 10. Uprava v državi Sloveniji se izvršuje po pokrajinah, okrajih in občinah. Pokrajine, okraji in občine so samoupravne edinice s tolikimi pristojnostmi, da ne bo bistveno prizadeta narodno-politična, jezikovno kulturna in socialno-gospo-darska enotnost slovenskega naroda. 11. Država Slovenija ima 5 tradicionalnih pokrajin in sicer: Koroško, Kranjsko, Prek-murje, Primorsko in Štajersko. Pokrajini načeljuje pokrajinski poglavar. Pokrajinski poglavar je predstavnik dr-žavne oblasti v pokrajini. Postavlja ga slovenski knez na predlog predsednika mi-nisterskega sveta države Slovenije. Za samoupravne zadeve poslujeta v pokrajini pokrajinski zbor in pokrajinski odbor. Pokrajinski zbor sestoji iz določenega števila zastopnikov pokrajinskih delovnih skupnosti in pokrajinskega zadružništva ter iz določenega števila zastopnikov okrajnih samouprav (zastopov) po določilih zakona. Zbor voli iz svoje sredine pokrajinski odbor, ki pripravlja predloge pokrajinskih uredb. Pokrajinska državna uprava in samouprava se upravljata po enotnem državnem uslužbenstvu, ki mu je starešina pokrajinski poglavar. 12. Vsak za delo sposoben državljan je po dokončani šolski obveznosti oz. po opra-vljeni srednji šoli, strokovni ali visoki šoli dolžan poklicno opravljati socialno Na kazalo Na kazalo oseb 220 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 koristno duševno ali telesno delo v skladu s svojimi naravnimi in pridobljenimi sposobnostmi. Delamržnost se mora kazensko preganjati oz. preprečiti s prisilnim delom po določilih zakona. Vsak za delo sposoben državljan ima po opravljeni šolski obveznosti pravico do socijalno koristnega dela. Javna oblast je dolžna skrbeti za tak socialni red, ki bo vsem državljanom omogočal dosego te naravne pravice. Za delonezmožne drža-vljane morajo skrbeti svojci oz. javne ustanove po določilih zakona. 13. Socialno koristno delo je pod zaščito zakona. Opravljati se mora v higijenskem okolju in sploh biti v skladu s sodobnimi zdravstvenimi in kulturnimi zahtevami. Višina delovnih prejemkov mora odgovarjati delovnemu uspehu. Vsak delavec pa mora postopoma postati deležen poleg svoje delovne odmene tudi primernih družinskim dokladam, za ženo in vsakega otroka, ki še ni dobil lastne poklicne za-poslitve in se uspešno šola. Družinske doklade morajo temeljiti na čelu socialnega zavarovanja, njih višina se mora ravnati po življenjskih stroških. Izjeme določa zakon. Enako mora javna oblast sploh skrbeti za to, da se bo ustanova socialnega zavaro-vanja postopoma raztegnila na vse primere individualno nepredvidljivih splošnih potreb in razširila na vse delovne stanove in sloje. Vsi delovani stanovi in sloji mo-rajo biti zavarovani za primerno starostno preskrbo in postopoma postati deležni rednega plačanega odmora letnega. 14. Zasebna lastnina je zajamčena in zaščitena, mora pa v polni meri izvrševati svojo naravno funkcijo socialno. V ta namen so možne zakonite omejitve glede svobo-dnega razpolaganja in uporabljanja predmetov zasebne lastnine, ako so podvzete v izkazano splošno korist na osnovi zakona po socialno pravični odškodnini, upo-števajoč premoženjske razmere prizadetega in namen razlastitve. 15. Za gmotne in negmotne potrebe, ki jih je mogoče skupno oskrbovat ne da bi bili s tem pogaženi: načelo gospodarnosti ali avtonomija osebe in družine (dobrine skupnega konzuma) mora skrbeti javna oblast z javnimi gospodarskimi ukrepi in sredstvi. Za pridobivanje drugih življenjskih dobrin (dobrine poedinskega oz. družinskega konzuma) je zajamčena pridobitna avtonomija zasebnikov v okviru ustavnih do-ločb in zakonskih predpisov. Pravno in dejansko se mora onemogočiti gospodarsko samodrštvo poedincev in organiziranih zasebnih skupin, ker povzroča narodno-gospodarsko škodo in so-cialno krivico. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 221 Davčni sestav mora zajeti predvsem narodno-gospodarske in socialno utemeljene diferencialne dohodke. 16. Z zakonom se določijo podjetja: 1. – ki se postavljajo pod državno nadzorstvo, neposredno ali posredno potom gospodarskih svetov, sestavljenih iz predstav-nikov podjetnikov, potrošnikov in delavcev, 2. – v katerih so delavci udeleženi pri upravi in pri razdelitvi čistega dobička, 3. – ki se pozadružijo, podržavijo ali komunalizirajo. 17. V svrho samoupravnega urejanja narodno-gospodarskih in socialno skrbstvenih vprašanj ter v svrho mirnega pravnega urejanja kolektivnih medgospodarskih in delovnih odnosov v okviru veljajoče gospodarske politične in socialno politične zakonodaje; nadalje v svrho strokovno tehnične izpopolnitve in splošno kultur-nega dviga poedinih poklicnih panog in njih pripadnike: so vsi poklicno zapo-sleni državljani obvezno združeni v zadevnih javnopravnih delovnih skupnostih (korporacijah) po odgovarjajočih poklicnih panogah oz. skupinah panog. Izjeme določa zakon. 18. Zakon (brak), materinstvo in družina so pod posebnim varstvom pravnega reda. Veljavno sklenjena zakonska vez je nerazdružna. Sklepa se veljavno po versko-cer-kvenih obredih, ki pa morajo zadostovati tozadevnim določilom ODZ. 19. Vera je naravna osnova osebnega, družinskega, družabnega, narodnega in držav-nega življenja. Protiverska in mateijalistična propaganda je zato prav tako nedopustna kot pro-tinarodna in protidržavna propaganda, enako tudi združevanje na teh osnovah. Vsakomur je zajamčena pravica do svobodnega izvrševanja verskih dolžnosti, v ko-likor to ni v opreki z odredbami zakona, z javnim redom in krščansko nravnostjo. Priznane cerkve in vero-izpovedi so javno-pravne korporacije z lastno upravo in lastnim premoženjem. Verouk je v ljudskih, meščanskih, strokovnih in srednjih šolah obvezen; poučujejo ga usposobljeni pripadniki cerkve in vero-izpovedi pod državnim nadzorstvom. V vseh javnih uradih in ustanovah mora med slikami zveznega poglavarja in sloven-skega kneza viseti znamenje križa kot znak krščanske pripadnosti slovenskega naroda. 20. Slovenski narod je razen neznatnih izjem že nad tisoč let v neprekinjeni skupnosti katoliške cerkve. Na kazalo Na kazalo oseb 222 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Iz verskih in kulturnih temeljev, ki so jih že pred par tisoč leti položili slovenske-mu ljudstvu krščanski blagovestniki, je vzklila in se razvila slovenska pismenost in narodnost. Katoliška Cerkev in njena duhovščina je slovenskemu narodu odsihdob vselej zve-sto stala ob strani ne le v borbi za okrepitev prave vere in nravnosti, temveč tudi v trdnem boju za narodni obstanek. V najtežjih trenutkih narodne ogroženosti, je bil navadno celo edina prisotna opora slovenske narodnosti. KATOLIŠKA CERKEV IN NJENA DUHOVŠČINA STA ZASLUŽNI ZA SLO-VENSKI NAROD! Zato bo slovenska državna oblast katoliško cerkev pri nadaljnem nadaljevanju nje-nega tisočletnega verskega in kulturnega poslanstva v slovenskem narodu z vsemi sredstvi. 21. O spremembah in dopolnitvah države Slovenije, ki bi imela za posledico, da se mora spremeniti ali dopolniti tudi zvezna ustava, se sklepa na način, ki je predvi-den za spremembe in dopolnitve zvezne ustave. O spremembah in dopolnitvah ostalih določb ustave države Slovenije, sklepata slovenski knez in slovenski ljudski zbor skupno ali ljudstvo potom slovenskega glasovanja (referendum) ako zahteva ljudsko glasovanje polovica članov sloven-skega državnega predstavništva. Pripomba k točki 5. Možna je tudi slednja rešitev: Slovenski ljudski zbor je sestavljen tudi iz dveh predstavništev a) Iz Narodnega predstavništva: t. j. neposredno ljudsko zastopstvo, voljeno na osnovi splošne in sorazmerne (družinske modificirane) volilne pravice v smislu § 6. b) Iz Socialnega predstavništva: t. j. posredno ljudsko zastopstvo, sestavljeno iz za-stopnikov pokrajin, delovnih skupnosti, znanstvenih in kulturnih korporacij, Cer-kve ter nekaterih drugih važnejših družb z nepridobitnimi nameni (kot so n.pr. glavne ljudsko-prosvetne ali mladinske-vzgojne organizacije in dr.) po določilih zakona. V tem primeru pa mora socialna zbornica imeti analogen položaj kot bi ga imel senat: imeti mora v bistvu enake splošne, politične in zakonodajne pristojnosti kot narodno predstavništvo. Druga zbornica namreč v tem primeru nima več značaja odrejene specializirane, strokovno kvalificirane zbornice. Od narodnega predstavništva se razlikuje le v tem, da predstavlja ljudsko oz. narodno občestvo po njegovih posebnih združbah z najrazličnejšimi občestvenimi nameni (razen po kriteriju, ki pa je prav zaradi Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 223 tega upoštevan pri modifikaciji volilne pravice za narodno predstavništvo), ne pa naravnost v nediferencirani abstrakciji državljanov. V tem primeru morajo veljati za zakonodajni in politično nadzorstveni postopek slovenskega ljudskega zbora ista pravila kot so običajna za dvodobni sistem. Uverjen sem, da bi se splošno ljudsko glasovanje po sedanji vojni z veliko večino izreklo za tako ustavo. Treba bo le odločno vztrajat in če treba zagroziti z ljudskim glasovanjem. Čim pa je taka izjava v ustavo sprejeta, je – če ne bomo v svobodni Sloveniji popol-noma zaspali – iz nje nihče več ne bo upal in ne bo mogel vreči: Osebno, mislim, da bodo delili z menoj to prepričanje tudi mnogi drugi, sem pre-pričan, da mora slovenstvo rešiti razkroja in mu zopet dati zadostnih življenjskih moči za zgodovinsko ohranitev in razmah na tem kočljivem delu Evrope po sedanji katastrofi edini le zgodovinska rezija naših severnih meja v smislu zopetne vzpo-stavitve živega stika s severnimi Slovani, suverenost v lastnih narodnih stvareh ter odkrita, konkretna naslonitev slovenske države na slovensko katoliško izročilo. Brez tega bo ostalo vse naše sedanje narodno trpljenje in pripravljanje načrtov za novo narodovo življenje prazno in ničevo, če ga motrimo z vidika stoletnih per-spektiv, ki so edino merodajne za življenje narodov. Saj smo odznotraj od gmotnih in duhovnih temeljev razdejani, na severu, vzhodu in zahodu pa obdani od velikih narodov, ki nas že stoletja tiščijo k tlom in nam jemljejo ped za pedjo, ob vsakem evropskem pretresu pa takoj prvi hip planejo in nas, pri vsem tem pa še hitreje rastejo kot mi. Le, če se bomo odznotraj obnovili pri živih slovenskih izvirih, na severu pa prebili stoletni smrtni obroč, b o m o ž i v e l i ! Ljubljana, majnika 1943. Utemeljitve h glavnim točkam punktacij za ustavo slovenske države, nepodpi-sano, nedatirano (pag. 222–226) Utemeljitve h glavnim točkam punktacij za ustavo države-članice Slovenije. ------------------------------------------------------------------------------------------ Ad 1. Glavni slovenski problem je severni: učinkovito zavarovanje Slovenije proti ger-manski nevarnosti. Rešitev tega problema predstavlja likvidacijo nemške Avstrije, razločitev german-sko-madžarske ozemeljske zveze in vzpostavitev skupne slovenske meje s Čehi in Slovaki. Evropski varnostni in gospodarski oziri pa narekujejo neposredno politično zvezo vseh južnih in severnih slovanskih narodov od Baltika do Egeja. Na kazalo Na kazalo oseb 224 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Samo na ta način bo: a) Evropa in z njo svet zavarovan pred novo germansko nevarnostjo, pa tudi sov-jetsko-ruskim navalom. b) vzpostavljeno politično in kulturno ravnovesje med vzhodom in zapadom. c) rešeno v nenemškem smislu srednjeevropsko gospodarsko vprašanje in pomen tržaške luke. d) napravljen konec malim internim imperializmom Srbov, Čehov in Poljakov. e) Slovenija končno zadihala s polnimi narodno-političnimi in gospodarskimi pljuči ter se bo varna pred strahom ponovnega germanskega navala proti Trstu in pred malimi slovanskimi imperializmi mogla afirmirati kot svoboden in enako-praven narod v družini kulturnih narodov. ---------------------------- Naravno je torej, če si Slovenci želimo, da bi nam bodoči mir prinesel tudi rešitev našega severnega problema (od čigar ugodne rešitve je v veliki meri odvisno ali bomo Trst dobili ali ne) in s tem dopolnili našo delno osvoboditev iz leta 1918. Ad 3. V skladu s slovensko zgodovino in z edinstvenim državno-pravnim običajem kot ga nima zlepa kateri narod. Gospodsvetsko polje nas bo najbolj družilo in utrjeva-lo našo narodno in državno zavest. Vsaka drugačna rešitev bi bila iz tega osnov-nega vidika šibkejša. Če se najbolj realistični narod sveta (Angleži) tako krčevito drže svojih starodavnih državno-pravnih tradicij, ali naj Slovenci preziramo najveličastnejšo zgodovinsko svetinjo, ki se nam je ohranila?! Ohranimo naziv in obred, ki sta oba slovenskega izvora, pristojnosti pa uredimo časom in razmeram primerno. Sicer pa je vredno opomniti, da ustanova slovenskih knezov ni bila dedna, temveč volilna. Ad 5. Vzporedno z razvojem narodnostnega socialno-gospodarskega in kulturnega ži-vljenja se mora razvijati tudi reprezentančni režim. Sistem ene nediferencirane zbornice na podlagi splošne, enake in neposredne vo-lilne pravice je bil lahko ideal v času, ko je proti osnovni državljanski neenakosti prodrla ideja splošne poedinske politične enakosti. Medtem pa je socialno-go-spodarski in kulturni (ter narodnostni) razvoj prišel tako daleč, da je mehanič-na, formalna pravno-politična enakost sama postala vzrok novih kričečih dejan-skih neenakosti. Centralistični parlamentarni sistem je polagoma postal pravno nasprotje resničnega ljudskega zastopstva. Med maso volilcev in zastopniki, med centralistično državo in ljudskim občestvom je zrastla vrsta naravnih pregraj, za katerimi ni bilo nič več ljudskega samovladanja kot v državnem središču. Odtod Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 225 prodiranje federalističnih, avtonomističnih, samoupravnih in korporativnih kon-cepcij, po dolgem razdobju težkih narodnostnih, političnih in socialnih bojev kot k o r e k t u r zastarele mehanično pojmovane formalne demokracije. Ni pa logično, če se pri sodobnem korigiranju reprezentančnega režima upošteva-jo samo pokrajinsko-okrajno-krajevni momenti in gospodarski odsek ljudskega občestvenega življenja. Tudi kultura je na moderni stopnji občestvenega razvoja postala zelo specializirana avtonomna zadeva. Če se pravilno priznava gospodar-stvu pravica do delne soudeležbe pri reprezentančnem režimu in pri zakonodaj-nem delu, v kolikor je gospodarsko-socialno-strokovnega značaja, se mora logično priznati tudi kulturi. Škandal bi bil, če bi demokracija tudi po sedanji vojni ob se-stavljanju novega reprezentančnega režima ne upoštevala tudi kulturnih ustanov. Poleg tega pa bo le na ta način mogoče premostiti dosedanjo škodljivi prepad med kulturo in politiko, ki se je žal že razširil v prepad med kulturo in narodom. Upravičenost tega naziranja je še bolj razvidna, če se ima pred očmi elemente kul-turnega odseka narodnega življenja z vsemi raznovrstnimi ustanovami in organi-zacijami. Če pri tem še upoštevamo dejstvo, da si je mnogo teh ustanov že prido-bilo značaj javno-pravnih korporacij (kot n. pr. Univerza, Akademija, itd.) potem nam je misel soupoštevanja kulturnega sektorja pri korigiranju in dopolnitvi splo-šnega reprezentančnega režima že bliže. Na osnovi zakonskega osnutka o številu in izboru članov slovanskega kulturnega predstavništva pa postane ta misel evidentna. Ad 11. Tradicionalne slovenske pokrajine (dežele) niso nikako slučajna tvorba. Čeprav so nastale in se razvijale pod tujo oblastjo (ne v vsem), vendar kljub temu pred-stavljajo naravne enote z geografskimi in folklorističnimi posebnostmi. Poedini slovenski pokrajinski značaji so tako različni, da jih ni mogoče s pravimi ukrepi spraviti s sveta. In bi tudi bilo nesmotrno. Hvala Bogu, da nismo vsi Slovenci n. pr. Kranjci ali Štajerci ali Primorci, itd. Če ve kdo za primernejša pokrajinska imena, ki bi ne bila preveč umetna, magari. Skušajmo jih uveljaviti. Toda namesto dosedanjih tradicionalnih pokrajin vpostavljati kaka nova »gospo-darska okrožja«, to se upira zdravemu narodno-političnemu čutu in modrosti. Ne bo uspelo, ker bodo vsi takoj začutili, da gre za pretvezo novega centralizma. Vsak centralizem pa je nenaraven, ker je proti osnovnemu načelu socialne filozo-fije; v našem primeru je še posebej diozen, ker ima naše ljudstvo dvojno skušnjo z belgrajskim in ljubljanskim centraliz[mom]. O belgrajskem centralizmu ni treba govoriti. Na kazalo Na kazalo oseb 226 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Ljubljana nikakor ni tako vseslovensko čuteča in misleča, da bi mogla brez škode za vseslovensko stvar biti središče centralistično zasnovane Slovenije. Ljubljana ob prevratu 1918 ni doumela ne koroškega, ne štajerskega in menda tudi ne ostalih obrobnih slovenskih problemov. Ni treba obnavljati spominov. Ljubljana tudi po vojni ni imela potrebnega smisla za zamejne in obmejne slo-venske probleme. Mariborski problem n. pr. je ostal nerešen in s tem več ali manj izgubljenih predragocenih dvajset let za njegovo slovensko utrditev proti severu. Namesto, da bi v narodni svobodi Maribor z vsemi sredstvi politično, kulturno in gospodarsko v slovenskem smislu afirmirali, se je deloma izvršila celo demon-taža že obstoječega (tisk, centralizacija stranke itd.) Beograd pa je naravnost celo favoriziral nemški kapital in nemško podjetništvo na škodo slovenskemu. Tako so n. pr. morali slovenski ljudski zastopniki, ako so hoteli dobiti delo za slovenske delovne moči, pritiskati na kljuke nemškega podjetništva, itd. Za Koroško ni iz banovinskega proračuna šlo nič. Zadržanje Ljubljane med okupacijo pa bo ostalo vsem Slovencem še dolgo v zelo neprijetnem spominu. Ljubljana ima svoje vrline, ki izvirajo iz trmasto vztrajnega kranjskega značaja in iz dejstva, da je od vseh slovenskih pokrajin v Avstriji samo Kranjska imela resnično slovensko avtonomijo z velikimi uspehi. Toda prav odtod pa izvira tudi kranjska ozkosrčnost in pomanjkanje vseslovenskega čutenja. Argument, da je šele treba ostvariti skupno slovensko narodno-politično zavest, se torej niti teoretično, niti praktično ne more uporabiti v prid protipokrajinske zveze. Centralizem je kakor diamant, ki razganja tudi najbolj trdne zgradbe. (Iz-jema je samo Francija – brez Alzacije – toda francosko edinstvenost so cela stole-tja betonirali francoski kralji, ki se jim je posrečilo takoj v začetku zlomiti odpor plemstva in pokrajinskih sil.) Pokrajinska reakcija, ki bi jo ljubljanski centralizem nujno sprožil, bi slovensko skupnost bolj razkrajala, kakor pa bo mogel na videz škodovati slovenski skupnosti samoupravni pokrajinski princip. Beograjski centralizem je potreboval le nekaj let, da je pogasil jugoslovansko nav-dušenje, ki je ob prevratu 1918 prevzelo Hrvate in Slovence. Sicer pa zakaj končno gre? Nobena slovenska pokrajina ne zahteva zase kake prave zakonodajne avtonomije. Torej je državno-pravna enotnost Slovenije tudi formal-na izven debate. Pokrajine hočejo le skromno samoupravo kot podlago za neovira-no možnost, da se bo lahko narodno življenje in javno delo na njihovem področju vršilo na njihov udomačeni način. Alsatia docet!405 Čeprav vsekakor bolj »nemška«, kakor katerakoli naših pokrajin, ni hotela v prusovski nemški rajh, a se je kot lev borila porti vsem poizkusom 405 Alsatia docet (lat.): Alzacija poučuje (uči). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 227 francoskega centralizma, da ji oblastveno ukine njene tradicionalne posebnosti, njene stoletne svoboščine in zakoreninjene običaje. Vsaka izmed naših pokrajin ima svoje posebnosti, ki niso slučajne partikularistične kaprice, temveč plod stole-tne tradicije. Kolikor tradicionalnih slovenskih pokrajin, toliko slovenskih poseb-nih slučajev. Toda kakor »nemška« Alzacija noče v nemški rajh, temveč v Francijo, tako nobena slovenska pokrajina noče drugam, kakor v svobodno Slovenijo. Od svobodne Slovenije pa pričakuje in zahteva, da ne bo poskušala kopirati zastarele mehanične francoske demokracije, ki ni poznala drugega kot državljana in centra-listično državo, vmes pa samo še mehanično upravno geometrijo pariške centrale po departamentih. Centralistična Slovenija brez pokrajinskih svoboščin bi nasilno rušila notranje slovensko ravnovesje, poleg tega pa bi slabila slovensko obrobje. Svobodna Slovenija naj se zaupno nasloni na osnovno socialno-filozofsko načelo in na politično izkustvo, ki narekujeta ohranitev vseh naturnih družabnih svoj-stvenosti: Kar more oseba, občina, stan, okraj, pokrajina v svojih zadevah sama opraviti, tega naj osrednja oblast nasilno ne jemlje, sicer bo narodna skupnost ško-do trpela. Kakor je federacija pogoj za trajno državno sožitje več narodov, tako je samouprava pokrajin, okrajev, stanov, občin pogoj za r e s n i č n o (ne le formal-no in navidezno) ljudsko udeležbo pri javnih poslih. Posebno pri nas, kjer kmečki stan prevladuje in je glavni nosilec slovenske narodne tradicije. Ne v Beogradu in ne v Ljubljani kmet ne more neposredno odločati v skladu s svo-jo pomembnostjo v narodnem občestvu (razen morda kak napol kmečki velepose-stnik ljubljanske okolice in spodnje Gorenjske). V svojih občinah, okrajih, stano-vskih zastopstvih in pokrajinah bo mogel. In je tudi naravno tako, da ako naj kmet ostane kmet in ne postane malo upoštevan politikant ob razpadajoči kmetiji. Zato pa je treba občinam, okrajem, stanovskim zastopstvom in pokrajinam dati kom-petence, ki jim po naravi stvari gredo. Najlepši spomini vežejo kmeta na nekdanje okrajne zastope. To so bile res demokratične ustanove v najpristnejšem pomenu besede. Tudi svoječasne oblastne samouprave so pri ljudstvu pustile lep spomin. Kranjci pa so upravičeno ponosni na svojo predvojno avtonomijo (deželno), ki jih je s svojimi stvaritvami povzdignila na prvo mesto med slovenskimi pokrajinami. Sicer pa kakor rečeno, imajo tradicionalne slovenske pokrajine tudi svoj gospodar-ski rasion d‘etre: vsaka izmed njih ima svoje skupne gospodarske poteze, pogojene po klimi, geologiji, geografiji, prometnih okolnostih, ekonomski strukturi, delov-nih načinih in običajih. Zato je tudi iz gospodarskega vidika bolj pametno ostati pri tradicionalnih pokrajinah, primerno razčlenjenih na okraje, kakor pa z dekreti na novo ostvarjati neka namišljena »gospodarska okrožja«. Ne bežimo pred pokrajinsko resničnostjo. Saj moramo ravno dokazati, da Štajer-ska in Koroška nista nemški, temveč slovenski deželi, Prekmurje ne madžarska, temveč slovenska pokrajina. Primorska ne laška, temveč slovenska. Na kazalo Na kazalo oseb 228 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Likvidacija tradicionalnih pokrajin bi kazala, kakor, da to ni prvotna slovenska posest, temveč tuja, ki jo hočemo šele naknadno posloveniti. To pa ni v skladu z zgodovinsko resnico. Zdravi čut govori za pokrajine. Zato v protipokrajinski tendanci ni mogoče videti kaj več kot golo centralistično strmljenje, da se nasilno zamašijo vrelci spontanih slovenskih sil, da ne bi bile »na poti« neoviranemu razbohotenju oblastiželjnega centralizma. To se seveda ne bo nikoli posrečilo. Še čez tisoč let se bodo Korošci čutili Korošce, Štajerci Štajerce, Prekmurci Prekmurce, itd. Kdor se bo zaletaval v tradicionalne slovenske pokrajine, si bo razbil zobe. Za ta primer velja kakor je rekel že Slomšek [Anton Martin Slomšek]: »Meni je prav, da Kranjci zvonec nosite: pa pozabiti ne smete, le smo tudi mi Slovenci in ne terjajte, da bi vselej vaša obveljala. Ad 14. Določba o lastnini mora biti jasna, ker gre za osnovno pravno ustanovo socialne-ga reda. Načelo odškodnine mora obveljati, ker sicer zgubi lastnina svoj temeljni značaj. Postavi pa se lahko načelo socialno pravične odškodnine, ki dopušča dale-kosežno razlikovanje med raznimi vrstami razlaščencev in med raznimi nameni razlastitve. V skladu z načelom socialno pravične odškodnine lahko dobi odško-dnina tudi zgolj odealen pomen. Problem nacionalizacije gospodarstva na izseljenih predelih gornje Koroške in gornje Štajerske tam ne bo otežkočen, ker bodo za take stvari merodajni sklepi mirovnih konferenc. Sicer pa bodo vsi taki problemi prej rešeni, predno bo sploh kaka redna ustava stopila v veljavo. Ad. 17. Naziv »delovne skupnosti« je udomačen pri Francozih. Je primernejši, ker je naziv »korporacija« dobil odiozen prizvok, obenem pa ta naziv tudi primernejše izraža bistvo ustanove. Ad 20. Ta določba naj bi prišla v ustavo kot slovesna ustavna deklaracija v njej vsebovane nesporne zgodovinske resnice. Le če bo prva ustava svobodne Slovenije to zgodovinsko dejstvo slovesno objavila in sankcionirala, se bodo mogle in morale v svobodni Sloveniji dosledno izvajati konkretne posledice, ki iz tega izhajajo. In za to ravno gre: Predvsem bo le na podstavi take ustavne sankcije mogoče tok naše višje kulture (književnost, narodna zgodovina, slovenistika, univerza, Akademija, itd.) polago-ma zopet obrniti nazaj k živim izvirom slovenstva in k nravnosti, od katerih se je, že skoraj popolnoma odmaknil, kakor ni težko ugotoviti. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 229 Tudi slovensko šolstvo in znaten del ljudske prosvete bo le osnovni tako ustavne deklaracije mogoče korenito izruvati iz dosedanjih zgolj po pismenstvu, ne pa po duhu slovenskih in nravno indiferentnih tal ter ju usmeriti nazaj na pravo slo-vensko vzgojno pot, ki ji je pokazal utemeljitelj slovenskega šolstva in slovenske narodne zavesti v ljudskih plasteh – Slomšek. Pa tudi naš tisk in vrhnjo dnevno kulturo bo le na podlagi take nedvoumne usta-novne izjave mogoče držati na slovenskih in nravnih vajetih. Mislim, da proti taki ustavni izjavi ne more imeti tehtnega ugovora noben iskren Slovenec. Naj se torej pokaže, kdor to res je in kdo ne. Če smo morali napraviti tako strašno krvavo preizkušnjo, ki je povzdignila med verske in narodne mučen-ce toliko najboljših Slovencev in med njimi celo za slovenstvo najzaslužnejše (kot n. pr. prof. Erlih [Lambert Ehrlich]), vrgla pa je med odpadke tudi vrste ljudi, v katerih nravnost in slovenstvo si preje nikdo ni upal na ves glas dvomiti (kot n. pr. Kocbeka [Edvard Kocbek]), napravimo še drugo nekrvavo preizkušnjo iskrenega slovenstva, ki naj prečisti še to, kar je prava preizkušnja pustila neprečiščenega. Bomo videli, kdo si bo spričo toliko prelite slovenske katoliške krvi še upal načeti protislovenski kulturni boj! Punktacije k zvezni ustavi Slovenije in komentarji posameznih členov, nepod-pisano, nedatirano (pag. 227–245) I. O B Č E O D R E D B E § 1 Slovenija je država-članica zvezne države Jugoslavije. § 2 Država Slovenija obsega ozemlje … § 3 V izključno pristojnost države Slovenije spadajo vsi posli razen onih, ki so z zve-zno ustavo pridržani pristojnosti zvezne države. V dvomu velja, da spada posel v pristojnost države Slovenije. § 4 Slovenski grb … Slovenska zastava … Glavno mesto Slovenije je Ljubljana. § 5 Službeni jezik Slovenije je slovenski. Stranke in oblastva drugih držav-članic se smejo pred slovenskimi oblastmi posluževati tudi svojega službenega jezika, v koli-kor slovenske stranke in oblastva v dotičnih državah-članicah uživajo isto pravico. Na kazalo Na kazalo oseb 230 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 § 6 Državljanstvo je vsej Sloveniji eno. Pogoji njegove pridobitve in njegovega prestan-ka se določijo z zakonom. II. D R Ž A V N A O B L A S T § 7 Državno oblast izvršujejo organi, določeni z ustavo države Slovenije. § 8 Zakonodajno oblast izvršujeta skupno kralj in narodna skupščina. § 9 Upravno oblast izvršuje kralj po odgovornih ministrih po odredbah te ustave. § 10 Sodno oblast izvršujejo sodišča. Njihove razsodbe in rešitve se izrekajo v imenu kralja na temelju zakona. III. N A R O D N A S K U P Š Č I N A 1 – Narodni poslanci. § 11 Narodno skupščino sestavljajo narodni poslanci, ki jih narod voli svobodno z ob-čim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. Narodna skupščina se voli za štiri leta. Natančnejša določila o volitvah se predpi-šejo z zakonom. § 12 Volilno pravico ima vsak državljan države Slovenije po rojstvu ali prirojenju, če je dovršil 21. leto. Aktivni častniki in aktivni vojaški uradniki, kakor tudi podčastniki in vojaki pod zastavo, ne smejo voliti, niti biti voljeni. Ta določba ne velja za civilne uradnike in uslužbence pri vojski in mornarici. § 13 Začasno izgube volilno pravico: 1 – oni, ki so bili z izvršno sodbo obsojeni na iz-gubo častnih pravih, za čas, dokler traja ta kazen; 2 – oni, ki so v stečaju; 3 – oni, ki so pod skrbstvom; 4 – oni, ki so bili z izvršno sodbo obsojeni na izgubo volilne pravice zaradi volilnih kaznivih dejanj in sicer za čas, dokler ta kazen traja. § 14 Za narodnega poslanca se sme voliti samo oni, ki ima volilno pravico v državi Slo-veniji in sicer ne glede na to, ali je vpisan v volilni imenik. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 231 Vsak narodni poslanec mora izpolnjevati še te pogoje: 1 – da ima najmanj že tri leta občinsko članstvo v državi Sloveniji; državljan države Slovenije po priroje-nju, ki ni Slovenec, Hrvat ali Srb, mora biti poleg tega nastanjen v državi Sloveniji najmanj 10 let začenši od dneva prirojenja; 2 – da je dovršil 30 let; 3 – da je vešč slovenskemu jeziku v govoru in v pisavi. § 15 Narodni poslanec ne more biti hkrati senator, zvezni poslanec ali član pokrajin-skega zbora. Narodni poslanec ne sme biti hkrati dobavitelj ali podjetnik države Slovenije. § 16 Uradniki, ki izvršujejo javno oblast, ne smejo kandidirati v volilnem okraju svoje krajevne pristojnosti. Aktivni zvezni ministri, uslužbenci zvezne države, države Slovenije ter samouprav, ki se izvolijo, se postavljajo na razpolago za dobo, dokler traja njihov mandat. Do-kler niso postavljeni na razpolago, ne morejo izvrševati mandata. Aktivni ministri države Slovenije obdrže svojo službo. § 17 Narodni poslanec preneha biti: 1 – kdor se odpove mandatu; 2 – kdor izgubi vo-lilno pravico; 3 – kdor sprejme, dokler traja njegov mandat, službo zvezne države, države Slovenije ali samouprav; 4 – kdor ne odloži v roku 8 dni po pravomočnosti mandata za narodnega poslanca svoj mandat kot senator, zvezni poslanec ali član pokrajinskega zbora; 5 – kdor prevzame ali opravlja, dokler traja njegov mandat, z državo Slovenijo dobaviteljske ali podjetniške posle. V sporu o izgubi mandata odloča državno sodišče. § 18 Vsak narodni poslanec zastopa ves narod in ne samo volilcev. Narodni poslanec ne sme od volilcev sprejemati obveznih navodil za svoje delovanje. Narodni poslanci prisežejo, da bodo čuvali neodvisnost zvezne države in celotnost njenega ozemlja, značaj Slovenije kot države-članice in neokrnjenost njenih meja, da se bodo ravnali po zvezni ustavi in ustavi države Slovenije in da bodo imeli pred očmi blaginjo naroda. Dokler narodni poslanec tega brez pridržka ne priseže, ne more izvrševati svojih poslanskih dolžnosti. § 19 O veljavnosti volitev v narodno skupščino in o veljavnosti mandatov narodnih poslancev odloča državno sodišče. Na kazalo Na kazalo oseb 232 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 § 20 Narodni poslanci ne odgovarjajo zaradi glasu, ki so ga oddali kot člani narodne skupščine. Za svoje izjave in postopanje pri izvrševanju mandata, bodisi v sejah narodne skupščine, bodisi v odborih, v posebnem odposlanstvu ali posebni dolžnosti po naročilu skupščine, so poslanci odgovorni samo skupščini po določbah te ustave in poslovnika. Le za one izjave in postopanje, ki vsebujejo kaznjivo dejanje, so poslanci odgovorni tudi pred rednim sodiščem, če skupščina to dovoli. Za žalitve, klevete in zločinstva pa so poslanci odgovorni pred rednim sodiščem tudi brez poprejšnjega dovoljenja skupščine. § 21 Brez pooblastila narodne skupščine se njeni člani za kaznjiva dejanja, storjena izven izvrševanja mandata ne smejo klicati na odgovor, niti se jim ne sme odvze-mati svoboda, dokler traja mandat, razen če se zalotijo pri samem dejanju zlo-činstva ali prestopka. Vendar se mora v tem primeru takoj obvestiti skupščino, če zaseda; skupščina da ali odreče pooblastilo, da se sme pristojno postopanje ob času zasedanja nadaljevati. Če postane kdo narodni poslanec, preden se je zoper njega zaradi kaznivega de-janja izrekla izvršna sodba, obvesti oblastvo, ki vrši poizvedbe in preiskavo, o tem skupščino, ki da ali odreče pooblastilo za nadaljevanje postopanja. Narodni poslanec se sme klicati na odgovor samo za ono dejanje, zaradi katerega je izročen. § 22 Imunitetne pravice narodnih poslancev nastanejo z dnem izvolitve. § 23 Narodni poslanci smejo o stvareh, ki so jih zvedeli v svoji poslanski funkciji, priča-ti samo s pristankom narodne skupščine, in to tudi tedaj, ko niso več člani narodne skupščine. 2 – Zasedanje, organi in seje narodne skupščine § 24 Narodna skupščina zaseda v Ljubljani, če je to nemogoče, pa v kraju, ki se določi z ukazom o sklicanju na zasedanje. § 25 Narodno skupščino sklicuje na zasedanje kralj. Zasedanje odpira in zaključuje osebno s prestolnim govorom ali po ministrskem svetu države Slovenije s poslani-co ali ukazom. Kralj ima pravico razpustiti narodno skupščino; ukaz o razpustitvi mora vsebovati naredbo za nove volitve najkasneje v roku treh mesecev od dne, Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 233 ko je bila skupščina razpuščena, in naredbo za zasedanje najkasneje 45. dan po volitvah. § 26 Narodna skupščina se sklicuje na redno zasedanje vsako leto meseca novembra. Redno zasedanje se ne sme končati, dokler ni proračun države Slovenije sprejet. Na izredno zasedanje se narodna skupščina sklicuje po potrebi. Ako skupščina v teku 5 mesecev po zaključku rednega zasedanja ni bila sklicana, se na utemeljeno pisemno zahtevo najmanj 2/5 vseh poslancev mora sklicati najkasneje v roku ene-ga meseca od dneva zahteve. Če se to ne zgodi, skliče skupščino njen predsednik. § 27 Narodna skupščina si z rezolucijo podaljša poslovnik. § 28 Narodna skupščina izvoli ob začetku rednega zasedanja po predpisih poslovnika iz med sebe predsedništvo. § 29 Za preučevanje zakonskih predlogov in drugih važnih zadev si narodna skupščina za vso dobo svojega poslovanja izvoli stalne odbore. Ti odbori se volijo propor-cijonalno. Če se vse stranke zedinijo na skupno listo odbornikov, se smatrajo ti za izvoljene. Skupščina odloči, ali naj posamezni odbori poslujejo tudi v času, ko skupščina ne zaseda. § 30 Narodna skupščina je sklepčna, če je v seji prisotno vsaj 1/3 vseh poslancev razen v primerih, ko je izrečno predpisano drugače. Za veljavnost sklepa je potrebna večina glasov prisotnih poslancev razen v prime-rih, ko je izrečno predpisano drugače. Ob enakosti glasov je predlog, o katerem se je glasovalo, sprejet. Glasovanje v narodni skupščini je javno, pri volitvah pa tajno. Glasuje se samo osebno. § 31 V narodni skupščini smejo govoriti samo narodni poslanci, člani vlade države Slo-venije in poverjeniki te vlade, določeni za to s kraljevim ukazom. § 32 Narodna skupščina občuje neposredno samo z ministri države Slovenije. § 33 Narodni poslanci imajo pravico, naslavljati na ministre vprašanja in interpelacije. Ministri so dolžni odgovarjati nanje v rokih, ki jih določi poslovnik. Na kazalo Na kazalo oseb 234 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 § 34 Narodna skupščina ima pravico ankete kakor tudi preiskave v administrativnih zadevah in pristojnosti vlade države Slovenije. § 35 V narodni skupščini vzdržuje red izključno njen predsednik. Nobena oborožena sila se ne sme postaviti v zgradbi skupščine, niti ne na njenem dvorišču, če tega ne dovoli predsednik skupščine. Brez predsednikovega dovoljenja ne sme noben javni organ v skupščini vršiti oblastnih činov. Nihče ne sme v prostore narodne skupščine stopiti oborožen, razen oseb, ki nosijo orožje po predpisu in opravljajo službo pri skupščini. 3 – Z a k o n o d a j a § 36 Zakonske predloge stavlja po kraljevem pooblastilu minister države Slovenije. Pravico, stavljati zakonske predloge, ima tudi vsak narodni poslanec, če njegov predlog pismeno podpre vsaj 1/5 vseh poslancev. § 37 O vsakem zakonskem predlogu se mora v istem zasedanju glasovati trikrat: v na-čelu, v podrobnostih in končno. Če je zakonski predlog odbit, se o njem v istem zasedanju ne sme več sklepati. § 38 Zakone potrjuje in proglasi kralj z ukazom, ki obsega celotno besedilo zakona, sklenjenega po narodni skupščini. Ukaz sopodpišejo vsi ministri. Minister za sodstvo pritisne nanj državni pečat in skrbi, da se zakon razglasi v uradnem listu države Slovenije. Kralj izglasovani zakonski predlog v 15 dneh potrdi ali pa ga vrne narodni skup-ščini s svojimi pripombami na ponovno razpravo. Če narodna skupščina ob nav-zočnosti 2/3 vseh narodnih poslancev s 3/5 večino navzočih zakonski predlog osvoji brez izpremembe, mora biti potrjen in proglašen. Zakon mora biti proglašen v teku 8 dni po kraljevem podpisu. Zakon dobi obvezno moč 15 dni po razglasitvi v uradnem listu države Slovenije, če zakon sam ne določi drugače. Dan razglasitve v uradnem listu se ne šteje. V vsakem zakonu mora biti določeno, kateri član vlade naj ga izvrši. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 235 IV. D R Ž A V N A U P R A V N A O B L A S T 1 – Vlada § 39 Kralj imenuje predsednika ministrskega sveta države Slovenije in ministre. Pred-sednik ministrskega sveta in ministri sestavljajo ministrski svet države Slovenije, ki je neposredno podrejen kralju. Ministri načelujejo posameznim granam držav-ne uprave. Ministri morejo biti tudi brez portfelja. Ministrski svet izvoli izmed svojih članov namestnika predsednika ministrskega sveta. Če je ta zadržan nadomestovati predsednika, ga nadomestuje po letih naj-starejši član vlade. Preden ministri nastopijo službo, prisežejo, da bodo kralju zvesti, da bodo čuvali neodvisnost zvezne države in celotnost njenega ozemlja, značaj Slovenije kot dr-žave-članice in neokrnjenost njenih meja, da se bodo ravnali po zvezni ustavi in ustavi države Slovenije in da bodo imeli pred očmi blaginjo naroda. § 40 Vsak pismeni čin kraljeve oblasti sopodpiše pristojni minister oziroma ministrski svet države Slovenije. Za vse kraljeve čine je odgovoren minister oziroma ministrski svet države Slove-nije, ki je sopodpisal. Na predlog ministra kralj podeljuje rede in odlikovanja države Slovenije, amnesti-ra in pomilošča ter postavlja državne uradnike treh najvišjih stopenj. Nižje držav-ne uslužbence imenujejo ministri po odredbah zakona. § 41 Če važni gospodarski, finančni ali politični interesi države Slovenije zahtevajo ne-odložne mere, da se prepreči nepopravljiva škoda, jih sme vlada izdati v obliki uredbe z zakonsko močjo. Taka uredba velja samo tedaj, če jo podpiše večina čla-nov vlade s predsednikom in kralj. Uredba se hkrati z njeno proglasitvijo predloži narodni skupščini, če zaseda, če ne zaseda, pa se ji predloži ob prvem zasedanju. Skupščina tekom treh mesecev uredbo usvoji ali spremeni, v obeh primerih pa izda kot zakon po določbah, predvidenih za izdajanje zakonov. § 42 Če v zakonih ni posebnih pooblastil, ministrski svet izdaja uredbe, potrebne za izvrševanje in uporabljanje zakonov, v mejah teh zakonov. § 43 Ministri so odgovorni kralju in narodni skupščini. Na kazalo Na kazalo oseb 236 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 § 44 Narodna skupščina sme vlado ali posamezne njene člane poklicati na politično odgovornost in jin izraziti svoje nezaupanje. § 45 Kralj in narodna skupščina smeta obtožiti ministre zaradi prekršitve ustav in za-konov, storjene v izvrševanju službene dolžnosti. Za škode, ki jih zvezni ministri povzročijo z nezakonitim izvrševanjem službe, je odgovorna država Slovenija, dr-žavi pa je odgovoren minister. Ministre sodi državno sodišče. § 46 Minister sme biti obtožen v času, ko traja njegova služba, in še tekom petih let po odstopu. Predlog, da se minister obtoži, se mora staviti pismeno in mora navajati točke obtožbe. Če ministra obtoži narodna skupščina, se mora odločba, da se minister postavi pred sodišče, skleniti z večino glasov ob navzočnosti treh petin vseh narodnih poslancev. § 47 Podrobnosti o odgovornosti ministra se določijo z zakonom. § 48 Minister ne more biti član organa društev ali združb, ki delajo na dobiček. 2 – Teritorijalna uprava in samouprava. § 49 Uprava v državi Sloveniji se izvršuje po pokrajinah, okrajih in občinah. Pokrajine, okraji in občine so samoupravne edinice. § 50 Država Slovenija ima ... pokrajin, in sicer: … Razdelitev pokrajin na okraje in občine se odredi z zakonom. § 51 Pokrajini načeljuje pokrajinski glavar. Pokrajinski glavar je predstavnik državne oblasti v pokrajini. Postavlja ga kralj na predlog predsednika ministrskega sveta države Slovenije. Za samoupravne zadeve poslujeta v pokrajini pokrajinski zbor in pokrajinski odbor. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 237 Pokrajinski zbor se voli za štiri leta svobodno z občim, enakim in neposrednim glasovanjem po odredbah zakona. Zbor ureja posamezne panoge pokrajinske sa-mouprave s pokrajinskimi uredbami na temelju pooblastil v zakonih. Te uredbe se imajo v ustrezni pokrajini moč zakona. Potrjuje in proglaša jih pokrajinski glavar, ko se je uveril, da niso v opreki z ustavami in zakoni. Spore rešuje državno sodišče. Zbor voli iz svoje sredine pokrajinski odbor, ki pripravlja predloge pokrajinskih uredb. Pokrajinska državna uprava in samouprava se opravljata po enotnem državnem uslužbenstvu, ki mu je starešina pokrajinski glavar. § 52 Ob pričetku prvega zasedanja na novo izvoljenega pokrajinskega zbora predloži pokrajinski glavar splošen program uredbodavnega in upravnega dela za vso vo-lilno dobo. Pokrajinski zbor razpravlja o predloženem programu in ga z resolucijo odobri ali zavrne. Ako je pokrajinski zbor predloženi program odobril najmanj z 2/3 večino vseh svojih članov, ne more pokrajinskemu glavarju izreči nezaupnice drugače kot z najmanj 3/5 večino vseh svojih članov. V izvajanju delovnega programa mora pokrajinski glavar sam ali po predstojnikih pokrajinskega oblastva vsaj dvakrat na leto poročati ustreznim odborom pokrajin-skega zbora, vsakemu za njegovo področje. O teh poročilih se v odborih razpra-vlja, sklep pa se v obliki resolucije predloži pokrajinskemu zboru. § 53 Izdatki za pokrajinski zbor in odbor se pokrivajo iz državnega proračuna. § 54 Pokrajinski glavar ima pravico ustaviti sklepe pokrajinskega sveta in odbora, ki so v opreki z ustavami, zakoni ali uredbami. Pritožbe rešuje državno sodišče. Predsednik ministrskega sveta države Slovenije sme pokrajinski zbor razpustiti tudi pred iztekom poslovne dobe; odločba more vsebovati naredbo za nove volitve najkasneje v roku 3 mesecev od dne razpusta in naredbo za zasedanje najkasneje 45. dan po volitvah. § 55 Podrobne odredbe o volitvah, organizaciji in pristojnosti pokrajinskih samou-pravnih organov se predpišejo z zakonom. § 56 Odredbe o organizaciji in pristojnosti okrajev in občin kot upravnih in samou-pravnih edinic se predpišejo z zakonom. Na kazalo Na kazalo oseb 238 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 V. D R Ž A V N O S O D N A O B L A S T § 57 O tožbah zaradi kršitve ustave države Slovenije, o odgovornosti ministrov, o ve-ljavnosti volitev v narodno skupščino in o veljavnosti mandatov narodnih poslan-cev, o izgubi mandata narodnega poslanca pred iztekom volilne dobe, o sporih iz ustave §§ 51 in 54 te ustave, kakor tudi o drugih sporih, ki se tičejo države Sloveni-je in ki se mu odmerijo v pristojnost z zakoni, sodi državno sodišče. Državno sodišče sestavljajo: trije sodniki vrhovnega (rednega) sodišča, ki se ime-nujejo na predlog predsednika ministrskega sveta države Slovenije s kraljevim ukazom in od katerih je najstarejši po službi predsednik državnega sodišča, po en sodnik, ki ga voli vsaka staležka zbornica (§ 77), in predsednik narodne skupščine. Sodniki, ki jih volijo staležke zbornice, morajo biti diplomirani pravniki z najmanj 15 let javne službe. Poslovna doba imenovanih in voljenih sodnikov traja štiri leta. Dokler traja poslovna doba, ne morejo biti razrešeni te službe razen da si ji sami odpovedo, ali da izgube volilno pravico (§ 13), ali da postanejo narodni poslanci, zvezni poslanci, senatorji, državni ministri ali zvezni ministri. § 58 O upravnih sporih v zadevah državne uprave države Slovenije sodi državni svet. § 59 Državne in samoupravne račune pregleduje in izvrševanje državnega in samo-upravnih proračunov nadzoruje državna kontrola kot državno računsko sodišče. § 60 Predsednika in sodnike državnega sveta in državne kontrole voli narodna skup-ščina iz kandidatskih list, ki jih sestavijo staležke zbornice (§ 77) in na katerih je predloženih dvakrat toliko kandidatov, koliko je praznih mest. Sodniki obeh sodišč morajo biti diplomirani pravniki in morajo imeti najmanj 15 let državne službe v Sloveniji. § 61 Podrobnosti o organizaciji in pristojnosti državnega sodišča, državnega sveta in državne kontrole ter o postopanju pred njimi, se določijo z zakonom. § 62 Organizacija in pristojnost rednih sodišč ter postopanje pred njimi se določijo z zakonom. § 63 Nikogar ne sme soditi nepristojno sodišče. Izjemna sodišča se morajo ustanoviti samo za postopke v kazenskih zadevah, samo v primerih, ki so vnaprej z zakonom določeni, in samo za omejen čas. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 239 V primerih, v katerih upravno oblastvo po zakonu razsoja o zasebnopravnih inte-resih, je stranka upravičena, ko je izčrpala redno pravna sredstva, da dvigne prav-do pri rednem sodišču, če tega zakon ne izključuje. § 64 Pri izrekanju pravice državno sodišče, državni svet, državna kontrola in redna so-dišča niso pod nobeno oblastjo, nego sodijo po zakonih. Sodniki državnega sveta, državne kontrole in rednih sodišč so dolžni ocenjati za-konitost uredb, glede zakonov in uredb z zakonsko močjo morajo ocenjati samo, ali so pravno veljavno proglašeni. § 65 Sodniki državnega sveta, državne kontrole in rednih sodišč so stalni. Ne sme se jim odvzeti zvanje, ne smejo se odstaviti od službe zoper svojo voljo brez razsodbe rednega ali disciplinskega sodišča, niti se ne smejo premestiti ali začasno prestaviti na drugo plačano ali neplačano javno službeno mesto brez svojega pristanka. Za svoje sodno delovanje morejo biti sodniki državnega sveta in državne kontrole to-ženi samo z odobritvijo predsednika ministrskega sveta države Slovenije, sodniki rednih sodišča pa z odobritvijo sodnega ministra države Slovenije. V službi smejo biti do dovršenega 70. leta življenja. Pred tem rokom se smejo vpokojiti samo na pismeno prošnjo, ali če telesno ali duševno tako oslabe, da ne morejo izvrševati svojih dolžnosti. V tem poslednjem primeru odloči o upokoji-tvi sodnika državnega sveta in državne kontrole predsednik ministrskega sveta države Slovenije, o upokojitvi sodnika rednega sodišča pa sodni minister države Slovenije. VI. D R Ž A V N O G O S P O D A R S T V O § 66 Narodna skupščina sklene vsako leto zakon o državnem proračunu, ki velja samo za leto dni. Proračun se mora predložiti narodni skupščini najkasneje v enem mesecu od dne njenega sestanka v rednem zasedanju. Hkrati s proračunom se predloži narodni skupščini na vpogled in odobritev tudi državni zaključni račun minulega račun-skega leta s pripombami državne kontrole. § 67 Državni proračun je sestavljen iz proračuna izdatkov in dohodkov. Proračun izdat-kov izkazuje vse izdatke pregledno po panogah. Izdatki in dohodki se razporede po delih, poglavjih, oddelkih in postavkah. Oddelek sme obsegati izdatke oziroma dohodke samo istega značaja. Kako se proračun sestavlja in izvršuje, se predpiše z zakonom. Na kazalo Na kazalo oseb 240 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 § 68 Proračun se odobrava po oddelkih. Narodna skupščina ne sme povišati predloženih oddelkov, sme pa jih znižati ali izpuščati. Prihranek enega proračunskega oddelka ali enega proračunskega leta se brez odo-brenja narodne skupščine ne sme trošiti za kritje potreb drugega oddelka ali § 69 Dokler narodna skupščina ne sklene predloženega proračuna, sme odobravati dvanajstine za en mesec ali za več mesecev. Če je narodna skupščina razpuščena, preden je bil proračun sprejet, se proračun minulega proračunskega leta podaljša z kraljevim ukazom najdalje za pet mesecev. Če se proračun tudi v tem roku ne sklene, se sme s kraljevim ukazom podaljšati do novega proračunskega leta. § 70 Državni davki in druge splošne državne davščine se ustanavljajo samo z zakonom. Vlada države Slovenije mora narodni skupščini predložiti poročilo, uverjeno po državni kontroli, o tem, ali so bile pogodbe o državnih posojilih sklenjene in izvr-šene v smislu zakona. § 71 Vsi državni davki in vse druge splošne državne davščine, so enaki za vso državo. Kralj in prestolonaslednik plačujeta davek od zasebnega premoženja. Iz državne blagajne se ne sme dajati nobena stalna ali začasna podpora, nobeno darilo in nobena nagrada. Če niso osnovane v zakonu. § 72 Državno premoženje upravlja finančni minister, v kolikor zakoni ne določijo drugače. Kako se odsvajajo državna nepremična dobra, določi zakon. § 73 Državna kontrola pregleduje, popravlja in likvidira račune državne administracije in vseh onih, ki državni blagajni polagajo račune. Pazi, da se ne prekorači noben izdatek po državnem proračunu in da se nobena vsota ne prenese iz enega prora-čunskega oddelka na drugega. Zaključuje račune državne administracije in je dol-žna zbirati vsa potrebna dokazila in poročila. Državni zaključni račun se predloži narodni skupščini s pripombami državne kontrole. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 241 VII. P R A V I C E I N D O L Ž N O S T I D R Ž A V L J A N O V § 74 Državljani so po svojih poklicih združeni v staležih: a) poljedelstva, b) industrije, c) trgovina, d) denarstvo in zavarovanje, e) svobodnih poklicev, f) javnih uslužbencev in prosvetnih delavcev. Vsak stalež je sestavljen iz posebne skupine delodajalcev in delojemalcev. § 75 Vsak državljan mora biti organiziran v staležu. Izjeme določi zakon. § 76 Staleži ostvarjajo gospodarske socijalne in kulturne težnje svojih sestavin, skrbe za povečanje delavnosti in za dvig življenjske ravni, urejajo delovne prilike, izrav-navajo in spravljajo v sklad interese proizvajalcev in potrošnikov in rešujejo spore med gospodarji in nameščenci (delavci). § 77 Staleži so organizirani po samoupravnem načelu. Predstavljeni so v treh zbornicah ( 1 – poljedelstvo – 2 – industrija, trgovina, obrt, denarstvo in zavarovanje – 3 – svobodni poklici, javni uslužbenci in prosvetni delavci.) Vsaka zbornica ima pravico, stavljati zakonske predloge v stvareh svoje pristojnosti. Ako je bil zakonski predlog v zbornici sklenjen z 2/3 večino vseh njenih članov, mora narodna skupščina v naslednjem zasedanju o njem razpravljati. Ako zborni-ca svoj zakonski predlog, ki ga je narodna skupščina prvič odklonila, do naslednje-ga zasedanja narodne skupščine ponovi najmanj s 3/4 večino svojih članov, mora narodna skupščina o predlogu v tem zasedanju ponovno odločati in morebitno odklonitev utemeljiti. Podrobnosti o organizaciji, delovanju in javnopravnem značaju staležev ter o dr-žavnem nadzoru nad njimi se določijo z zakonom. § 78 Duševno ali telesno delo je državljanska dolžnost. § 79 Vsak državljan je dolžan plačevati davke, davščine in doklade na temelju zakona. Na kazalo Na kazalo oseb 242 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 § 80 Državljani so dolžni izpolnjevati dolžnosti svojega stanu, pomagati javnim orga-nom pri njihovem delovanju in opravljati funkcije, ki so jim poverjene na temelju zakona ali z zakonsko naredbo oblastva. § 81 Lastnina ima socijalno funkcijo in obvezuje lastnika, da ravna z njo v interesu obče blaginje, zasebna lastnina se more omejiti samo z zakonom. § 82 Z zakonom se določijo podjetja: 1 – ki se postavljajo pod državno nadzorstvo, ne-posredno ali posredno potom gospodarskih svetov, sestavljenih iz predstavnikov podjetnikov, potrošnikov in delavcev; 2 – v katerih so delavci udeleženi pri upravi in pri razdelitvi čistega dobička; 3 – ki se kolektivizirajo, podružabijo, komunali-zirajo ali podržavijo. § 83 Delovna moč je pod zaščito države. Izkoriščevanje socialno šibkih državljanov je prepovedano. Višina mezde mora ustrezati delovnemu uspehu in družinskim pri-likam delavčevim. Podrobnosti določi zakon. § 84 Določi se davek ali splošna javna davščina, katerih dohodke država vporablja iz-ključno za podpiranje narodnih in drugih narodnih pridobitnih združb, ki ne de-lajo za dobiček. Take zadruge in take pridobitvene združbe ter njihove zveze uži-vajo v svojem področju ob sicer enakih pogojih prednost pred drugimi zasebnimi podjetji. § 85 Državljani so dolžni skrbeti za vzgojo in šolanje svojih otrok, da postanejo iz njih dobri člani države, narodne in družabne skupnosti. § 86 Brak, družina in materinstvo so pod posebnim varstvom pravnega reda. § 87 Vsi prebivalci kakršnegakoli porekla, narodnosti, vere ali stanu, uživajo zaščito življenja, svobode, in premoženja. Utestnive teh pravic so možne samo na temelju zakonskih predpisov. § 88 Osebna svoboda in nedotakljivost stanovanja sta zajamčeni v mejah zakonskih predpisov. Nihče ne sme biti kaznovan zaradi dejanja, s katerim ni prekršen prav-no veljaven kazenski predpis in ki zanj ni vnaprej odrejena kaznivost z zakonom ali zakonskim predpisom. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 243 § 89 Tajnost pisem, telegrafskih in telefonskih poročil se more omejiti samo z zakonom. § 90 Pravice združevanja, zborovanja in dogovarjanja ter tiska so zajamčene v mejah zakonskih odredb. § 91 Svoboda izjavljanja misli, znanstvenega raziskovanja in umetnostnega udejstvo-vanja je zajamčena, v kolikor ni v opreki z odredbami zakona, z javnim redom in krščansko nravnostjo. § 92 Vsakomur je zajamčena pravica do svobodnega izvrševanja verskih dolžnosti, v ko-likor to ni v opreki z odredbami zakona, z javnim redom in krščansko nravnostjo. Priznane cerkve in veroizpovedi so javnopravne korporacije z lastno upravo in lastnim premoženjem. Verouk je v ljudskih in srednjih šolah obvezen; poučujejo ga usposobljeni pripa-dniki cerkva in veroizpovedi pod državnim nadzorstvom. § 93 Narodne manjšine uživajo pravice svobodnega priznavanja narodnosti, politične in kulturne organizacije pod lastnim vodstvom, gojenja stikov z materinskim na-rodom in vporabe svojega jezika v javnem življenju in šoli po načelu reciprotete t. j. v kolikor te pravice tudi njihova materinska država stvarno priznava tamošnjim Slovencem. VIII. S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E U S T A V E § 94 O spremembah in dopolnitvah ustave države Slovenije, ki bi imele za posledico, da se mora spremeniti ali dopolniti tudi zvezna ustava, se sklepa na način, ki je predviden za spremembe in dopolnitve zvezne ustave. § 95 O spremembah in dopolnitvah ostalih določb ustave države Slovenije sklepata kralj in narodna skupščina skupno. Predlog za tako spremembo ali dopolnitev smeta staviti kralj in narodna skupščina. Če naj predlog izide iz narodne skupščine, je zanj potreben sklep z večino glasov ob navzočnosti treh petin vseh narodnih poslancev. Narodna skupščina obravnava predlog na način, ki je določen za obravnavanje zakonskih predlogov. Za sprejetje predloga je potrebna večina celokupnega števila narodnih poslancev. Na kazalo Na kazalo oseb 244 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Kralj izglasovani predlog v 30 dneh potrdi ali pa ga vrne narodni skupščini s svoji-mi pripombami na ponovno razpravo. Če narodna skupščina z 2/3 večino vseh na-rodnih poslancev predlog usvoji brez spremembe, mora biti potrjen in proglašen. Postopek o predlogu za spremembo ali dopolnitev ustave države Slovenije, ki je bil od narodne skupščine odbit, se more obnoviti šele pred novo izvoljeno narodno skupščino. Dokler traja postopek o takem predlogu, se narodna skupščina ne more razpustiti, tudi če bi se ji iztekla volilna doba. IX. P R E H O D N E O D R E D B E § 96 (Pri kom je zakonodajna oblast do sestanka narodne skupščine) § 97 (Likvidacija banovinskega premoženja – prehod na državo) § 98 (Veljavnost sedaj veljavnih zakonov) X. K O N Č N E O D R E D B E § 99 (Stopanje v veljavo – vse štiri ustave morajo hkrati stopiti v veljavo) V splošnem Ni ravno važno, ali se v ustavi zvezne države in v ustavah njenih držav-članic upo-treblja beseda »federacija«, »federativen« itd. ali ne; lahko se ta beseda tudi črta iz ustavnega besednjaka; glavno je, da je državna tvorba federativno urejena. Reševanje vprašanja, ali je članica zvezne države še država, ko je izven diskusije, da ne stoji neposredno pod meddržavnim pravom, in ali je po tem takem še upraviče-no, govoriti o državah-članicah zvezne države, naj se prepusti teoriji, ki si ni edina v tem, kaj je kriterij države. Zadovoljujemo se s članico zvezne države, ki je samo »država« ali pa je tudi še kaj manj, samo da je to, kar naj bi imela biti, namreč del zvezne države, ki je svobodno vstopil v novo tvorbo, ima v njej ustavno zagotovlje-no neodvisno in samostojno notranjepolitično, kulturno, socialno in notranjego-spodarsko življenje – ureditev, ki nastane pogodbeno, spremeniti pa se more le s pristankom tega dela po postopku, ki je predviden v ustavi. Smo proti decentralizirani edinstveni državi z avtonomnimi pokrajinami, tudi če taka ureditev operira s termini »federacije«, »federativen«, uvaja v pokrajinah mi-nistrske položaje itd., kar vse naj bi spominjalo na pravo zvezno državo. Smo proti taki državi, tudi če bi bila decentralizacija širja, kot je predvideno, ker nas uči isku-stvo, da v takih državnih tvorbah centralizem še vedno ni mrtev, temveč živi, in ob ugodnem času spet dvigne glavo. Temelj mora biti strogo federativen, odredbe, ki Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 245 so na njem zgrajene, se eventuelno lahko v efektu bolj ali manj približajo decentra-lizirani edinstveni državi, t. j. da se zvezni državi poleg agend, ki so nujno skupne, primakne še ta ali oni posel, za katerega bi iz kakršnega že bodi razloga kazalo, da se obavlja z vidika skupne države. Torej ne decentralizacija, temveč njej v nekem oziru odgovarjajoče nasprotna gesta: zajemanje iz prvotne polne kompetence dr-žav-članic in dajanje zvezni državi onega, kar je za skupno življenje potrebno, naj bo osnovna poteza nove ureditve. Pri tem ne mislimo na kak postopek več ali manj umetnega značaja, ki naj bi nas postavil najprej v stanje samostojne države, eventuelno celo države, ki bi si iskala priznanja pri drugih državah, nato v stanje pogajanj, in končno v ustavno urejeno skupnost, v kateri na mesto pogodbe stopijo ustave. Nasprotno, stojimo na stališču formalne kontinuitete, t. j. državna ureditev kraljevine Jugoslavije ostane tudi še potem, ko jo okupatorji zapuste, tako, kot je bila aprila 1941, le do nove ureditve seveda ne bo mogla priti po kakem demokratičnem receptu. V podrobnostih Ad 1.) Imamo ustavo zvezne države in ustave držav članic, ki vse istočasno sto-pijo v veljavo. Spremembe teh ustav so mogoče le ob sodelovanju vseh narodnih predstavništev (zveznega in delnih) ter na način, ki izključuje možnost spremem-be proti volji tistega dela, ki se ga sprememba tiče. Tudi okvirne določbe lahko odpadejo, ker stoji ustava poleg ustave, vsaka obravnava svoj del in vse istočasno stopijo v veljavo. Stavek: »Z ustavnim zakonom (torej niti ne z zvezno ustavo!) se predpišejo tudi okvirne določbe za pokrajinske ustave (ki bi potem takem imele značaj nekakih zakonov tretje vrste)« – je v naši koncepciji nemogoč! Točke 2–7 bi spadale v vsem obsegu ali deloma v ustave držav-članic, vendar smo mnenja, da naj se ustave s to bolj ali manj politično snovjo ne preobremenjajo, ker so taki programi, če se v ustavi razvijajo, pa ostanejo neizvršeni, v spodtiko, ali postanejo celo smešni, ostvariti pa se itak dajo, tudi če niso v ustavi nakazani. Znan nam je tudi primer, da je moral biti v skladu z zahtevami časa zakon izdelan drugače, kakor je bil nakazan v ustavi; da smo imeli ustavno sodišče, bi bil tisti za-kon padel. In naposled, kaj je s takim delom ustave, ko je – v najboljšem slučaju – v celoti izveden? Iti po novega? Programi so stvar vlad in gospodarskih korporacij, ustava pa se naj čim bolj omeji na organizacijo države. Ad 3. Za »kompetenco o kompetenci« bi želeli, da se razume tako, da so delokrogi v medsebojnem skladu razmejeni v ustavah, razsojanje sporov (o poslih, ki so že razdeljeni, pa tudi o novih poslih, ki so se pojavili, pa še niso razdeljeni, pa pritiče zvezni državi, in sicer zveznemu (ustavnemu) sodišču, ki mora biti paritetno sesta-vljeno, kakor vse zvezne sodne ustanove. Ad 4). Uvajati parlament, pa se ogibati označb »Parlamentarna« monarhija zato, ker dvomiš, da se država po modernem konceptu more vladati parlamentarno, se Na kazalo Na kazalo oseb 246 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 nam zdi nemogoča situacija. Nismo zamaknjeni v parlamentarizem, v takega že celo ne, kakršnega smo imeli – čeprav sodimo, da slabe izkušnje ne gredo toliko na rovaš parlamentarizma kot takega, kolikor na rovaš tega, da ga razumeli nismo – vendar smo proti temu, če se narodno predstavništvo na politično-strankarski podlagi enkrat uvede, da se v državi, vladani po sodobnih demokratičnih načelih, prepusti vrhovnim organom, ali hočejo delati z njim ali brez njega. Zdi se, da sta tu samo dve poti mogoči: ali se odločiti za drugačno vrsto repre-zentance, n. pr. za stanovsko ali za stanovsko kombinirano s politično (kakor ga ima Slovaška)! ali pa ostati pri politični reprezentanci, pa bi bili pri njeni sestavi previdnejši. Posebno pri zveznem narodnem predstavništvu najbrž ne bo kazalo, iti preveč na globoko in široko (obča, enaka, neposredna volilna pravica); eno telo naj bi bilo sploh sestavljeno iz delegatov, pa tudi pri drugem bi bil odmik od ta najširše podlage priporočljiv … Ad 5) Podeljevanje pripadnosti k državi članici tujerodcem naj bo pod zvezno kontrolo. Ad 9) Rajši bi videli, da se do zaželjenega uskladenja gospodarskih interesov v mejah zvezne države pride potom medsebojnih iniciativ samih držav-članic, saj jih bo življenje k temu prisililo. Med državami-članicami morajo biti mogoče tr-govske pogodbe! Osrednja ustanova, ki bo vodila evidenco blaga in posredovala njegovo izmenjavo, bo itak potrebna, za po državi dirigirano gospodarstvo pa vsaj v normalnih razmerah nismo. Ad 10) Večjo važnost pripisujemo (čeprav ne vso) vzorni upravi, vzornemu sod-stvu, vzornemu šolstvu … retorziji vsakršnih protiljudskih, protinarodnih, pro-tidržavnih, protizveznih dejanj, pobijanju korupcije, preganjanju demagoštva v govoru in tisku … sploh učinkoviti borbi zoper ogrožanje državnega, narodnega, ljudskega, verskega občestva. Nemci imajo zaščito občestva – sicer res na preiz-ključni podlagi – lepo urejeno; ni tako lepo, kar delajo še preko tega, da namreč človeka razosebljajo in ga trapijo. Ad 12 in 17, odst. 2) Se strinjamo, samo da se korekture res izvedejo racionalno. Npr. meja polnoletnosti za kralja ne more biti nižja od normalne, ko bi bilo vendar želeti, da bi bila višja, vsaj kolikor je od te meje odvisen prevzem kraljevske oblasti. Kraljevsko namestništvo naj bi bilo sestavljeno paritetno. Itd. Mislimo, da razumemo, čemu kronski svet, vendar se zdi, da bi postavljenemu cilju prišli bližje s korenito revizijo kraljevskih pravic, prorogativ in privilegijev. Funkcije kralja zvezne države ne morejo biti take, kakršne so funkcije predsedni-kov znanih nam zveznih republik, če naj se dinastija štedi in ohrani čim dalje. Ad 12) Ni nam jasna konstrukcija obeh teles (kako postaneš senator? Kako naj bo težišče zakonodavnega dela v senatu, ko je to delo odkazano skupnemu zako-nodavnemu odboru, v katerem sta oba doma paritetno zastopana in ima plenum Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 247 narodne skupščine (= državnega zbora) še celo pravico veta?) niti nam niso jasni nameni, ki se zasledujejo s tako organizacijo dela. Smo v glavnem za dvodomni sistem, za senat, sestavljen iz delegatov, za zvezni zbor, ki se vanj pride z izvolitvijo na podlagi zmerne obče, jednake in neposredne, ali pa tudi deloma posredne volilne pravice; senat naj bo sestavljen paritetno. Ad 14) Ker se izraz »sodobna demokratična načela« ponavlja na važnih mestih, bi želeli pojasnila, ali so to splošno znana demokratična načela, ali so morda kot »sodobna« neka posebna, eventuelno ožja od onih? Ad 15–18) Gotovo bi se program kompetence, kakor je obrazložen v naši točki 6, dal še razširiti, če se gre v podrobnosti tam označenih materij, ne bili bi pa zato, da bi se razširil, kakor se je to zgodilo z alinejami 6, 11, deloma 12, 13 in dr. tamkaj-šnje točke 15. Postaviti v program enotne zakonodaje npr. celotni obči državljanski zakonik, ko vemo, da tudi v centralistični Jugoslaviji ni moglo priti do enotnega takega zakonika zaradi divergentnih tradicij zlasti v bračnem in dednem pravu, mislimo, da je v opreki celo s konceptom decentralizirane edinstvene države, kaj šele federativne. Odgovor na pripombe k predlogu za zvezno ustavo, nepodpisano, 8. 6. 1943 (pag. 246–249) 04. : 8. 6. 1943. NDS406 P = PIRKMAJER [Otmar Pirkmajer] Povodom 19. 1. t. l. priobčenih nam punktacij k zvezni ustavi smo Vam izročili dne 10. 2. t. l. naš sestavek »Bodoči ustavni problemi«, nakar smo prejeli dne 16. 5. Vaše pripombe k našemu stališču. Obžalujemo, da se nismo mogli držati Vaše osnove za razpravljanje. Ko gre za ustavo, je seveda predvsem potrebno, da se zedinimo o tem, katera materija naj pride v ustavo zvezne države, da se potem ve, kaj ostane za ustave posameznih delov države, oziroma za ostalo zakonodavstvo. Glede tega v Vaših punktacijah nismo našli jasnega stališča in smo se morali odločiti za bolj sistematično obrav-navanje zadeve. Ker glede tega, katero snov naj obravnava ustava, ne navajate posebnih pripomb, sklepamo, da načelno soglašate s predlagano vsebino; pri tem se razume, da bo glede same razporedbe še le podrobnejša debata pokazala najpripravnejšo rešitev. Glede Vaših pripomb želimo ugotoviti sledeče: 406 Morda Napredna delovna skupnost (NDS). V NDS se je vključila tudi JNS; eden od voditeljev JNS je bil Otmar Pirkmajer. Na kazalo Na kazalo oseb 248 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Tudi mi mislimo – in to brez pridržka – da je glavno, da je državna tvorba resnično federativno urejena. O tem danes ni spora. In baš zato smatramo, da je naše stali-šče pod 3 tembolj utemeljeno. Ako bo kdo želel vstrajati na besedi »federativen«, mi glede same formulacije ne bomo delali vprašanja, potem ko smo ugotovili, kaj se nam zdi teoretično bolj pravilno in praktično, smatrajoč, da se bodo pri konečni odločitvi upoštevali strokovni in stvarni momenti. Glede rabe izraza »država-članica« smo pod 2 opozorili na težave, ki lahko nasta-nejo v tej zvezi. Vendar tudi mi smatramo, da je predvsem bistveno, kako ima del zvezne države v ustavi zagotovljeno neodvisno in samostojno notranje politično, narodno, kulturno, socialno in notranje gospodarsko življenje. Vašemu stališču, da vse to nastane pogodbeno, se sicer ne moremo priključiti, ker ne bi hoteli iztiriti iz pravilne pravne konstrukcije federativno urejene države. Nasprotno Vašemu sta-lišču smatramo, da načelo neprekinjenega obstoja Jugoslavije ne smemo oslabiti z nemogočimi in neresničnimi pravnimi tvorbami in da s kopiranjem nesrečnih hr-vatskih tez ne smemo preprečevati solidne tvorbe jugoslovanske države, ko pride-mo do istega efekta, ako se zedinimo na to, da se mora ustava določiti sporazumno s predstavniki vseh državnih delov. Vez, ki mora vezati v zvezni državi njene dele, ni (kakor pri sodržavju) pogodba temveč ustava, zlasti če ta ustava pri njenem nastanku ni mogla imeti značaja pogodbe. Ako smo se izrekli za federativno ureditev države, se nam zdi potrebno povdariti, da vsebuje naš predlog vse atribute federativne ureditve; ti se bistveno razlikujejo od tipa decentralizirane, unitarne države, ki nima neposredne udeležbe v zvezni zakonodaji in upravi, kakor smo jo predvideli v senatu, kronskem svetu itd. Sto-jimo pa na stališču, da se mora vprašanje porazdelitve agend reševati z ozirom na slovenske koristi, ki se po našem mnenju dajo spraviti v sklad z bitnimi interesi jugoslovanske države, o kateri želimo, da je življenja in razvoja sposobna tvorba, ker bo Slovenija na tem še posebej in vedno bolj interesirana. Stojimo na stališču: Ne decentralizacija, temveč pametna, sporazumna razmejitev kompetenc med državo in njenimi deli. Vaše stališče o zajemanju iz prvotne polne kompetence držav članic in dajanja zvezni državi onega, kar je za skupno življenje potrebno, je sicer za mase blagozveneče, ne da se pa spraviti v sklad z načelom državne kontinuitete, ki ga tudi Vi sprejemate in ki se mu v nobenem slučaju ne smemo izneveriti. Pa tudi ni važno, ker take platonične konstatacije nimajo trajne vrednosti in se jih moramo izogibati. Historičnih faktov ne moremo ignorirati. Ako priznamo in sprejemamo, da Jugoslavija kot država neprekinjeno postoji, po-tem ne moremo izhajati iz konstrukcije, da ji bomo šele ustvarili kompetenco z zajemanjem iz polnega pri delih države, kateri niti de facto, niti de iure ne postoje, temveč se bodo šele ustvarili z novo ustavo s sporazumno določeno spremembo notranje organizacije. Po tej konstataciji mislimo, da so to stvari, o katerih ni treba izgubljati mnogo besedi, če smo si edini v tem, da gre v glavnem za praktičen efekt. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 249 V podrobnostih: ad 1. Lahko imamo ustavo zvezne države in ustave državnih delov. Vse lahko sto-pijo istočasno v veljavo. Je pa vprašanje, če bo to mogoče in praktično izvedljivo. Ako bo šlo za neke provizorije, ki se več ali manj oktroirajo, je to mogoče; ako pa naj nastanejo ustave po demokratični poti, je verjetno, da bo najprej stopila v ve-ljavo ustava zvezne države in bo še le ta določila postopek, da bomo prišli do ustav državnih delov (okvirne določbe za ustave državnih delov). Ali naj bodo okvirne določbe za te ustave v sami ustavi zvezne države ali v katerem ustavnem zakonu, je vprašanje praktične oportunitete. Ako bi naj bila ustava zvezne države kratka, okvirne določbe za ustave državnih delov pa bolj gibke, ko državna ustava, potem bi kazalo, da se odločimo za ustavni zakon. ad 2–7. Vstrajamo, da se točke 2–7 vnesejo v ustavo zvezne države, ker mislimo, da naj bodo v federativno urejeni državi politične in državljanske pravice osnovne odredbe delovnega prava, glavne socialne in ekonomske odredbe in obče kulturne odredbe ter organizacija oblasti v načelo enake in stabilne. To se nam zdi tem bolj umestno, ker vidimo, da prehajajo mnoge teh določb celo v mednarodno pravo in bodo v bodoče verjetno sprejete med osnovne mednarodne določbe o političnem redu držav, da nesodobno stanje v posameznih državah ne bi izzvali kedaj zopet svetovnih konfliktov. ad 3. »Kompetenca o kompetenci« je bistven kriterij za razlikovanje med fede-racijo in konfederacijo. Strinjamo se, da bodi pristojno za sojenje o sporih glede ustavnih določb o kompetenci posebno ustavno sodišče. Smatramo za pravilno, da so senati tega sodišča sestavljeni po principu paritete. Ako pa nastanejo v toku časa nove kompetence, glede katerih v ustavi ni določb, lahko pripada odločitev samo zvezni državi, ki bo to vprašanje, ako bodo njeni predstavniki modri, reše-vala sporazumno s svojimi deli. Drugače to ni mogoče. Saj vendar ne moremo dati ustavnemu sodišču, ki bo v bistvu birokratična tvorba, kompetenco, ki bi jo mogla imeti le ustavotvorna skupščina. Res je, da bi za ta slučaj lahko ustava zvezne drža-ve izrecno predvidela sporazum med predstavniki zvezne države in njenimi deli. Ali to bi ne bilo dovolj. Saj mora v slučaju, da do takega sporazuma ne bi moglo priti, ipak nekomu pripadati arbitraža; in ta gre zvezni državi. Za zvezno državo je značilno in odločilno, da posamezni državni deli nimajo meddžavnih pravic in da ima zveza vrhovno ustavodavno oblast. ad 4. Nam se v nasprotstvu z vašim stališčem ne zdi »nemogoča situacija«, ako se kljub institutu parlamenta vladavina ne imenuje expresis verbis parlamentarna. Nasprotno, mislimo, da je baš zato, ker se nahajamo na prelomu, ali naj bo ljud-ska reprezentanca čisto parlamentarna ali pa naj ima stanovsko korekturo ali pa kako drugo z demokracijo združljivo kombinacijo, terminus »demokratičen« bolj elastičen kakor izraz »parlamentaren«. Gotovo sodba o parlamentarizmu prete-klosti ni zaključena in ne more biti dvoma o tem, da so ga politične stranke krivo Na kazalo Na kazalo oseb 250 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 razumele in kompromitirale. Da se to ne ponovi, zato so nujno potrebne sankcije zaradi obrambe parlamentarizma. Tudi ne smemo pozabiti, da smo se odločili za institucijo ustavnega sodišča. To nam narekuje mnogo več previdnosti pri izberi pravnih izrazov, ki lahko ustvarijo nezaželjeno negibčnost v upravljanju države. Nam se zdi važnejše, da sama ustava vsebuje bistvene elemente parlamentarizma, kakor da imenujemo vladavino parlamentarno. Označbi parlamentarna monarhija smo se namerno izognili. Toda ne zaradi more-bitnega dvoma nad parlamentarnim vladanjem moderne države, nasprotno, hoteli smo le dati večji in pomembnejši povdarek demokraciji, na katero smo vladarja izrečno vezali, izhajajoč iz ožjega in preciznejšega stališča, da se demokracije ne zadovoljuje z golo reprezentacijo, ki je lahko tudi izumetničena, ampak zahteva dejansko delegiranje narodove oblasti. Narod ima oblast, on jo delegira in njemu so izvrševalci te delegirane oblasti odgovorni. Parlamente imajo tudi diktature in totalitarni režimi, takšne parlamente pa določno odklanjamo. Smo za parlamen-tarno vladavino na demokratski bazi. Ad. 5. Glede tujerodcev se strinjamo, da mora biti stališče osnovano na narodnih vidikih in da ne bo mogoče popuščati. Stojimo pa na stališču, da imamo samo eno državljanstvo, poleg državljanstva pa še pripadnost ali domovinstvo v delih države. Poleg tega ne gre samo zato, kako naj dobe v bodoče tujerodci državljanstvo, tem-več kako omejiti politične pravice onih tujerodcev, ki bi po mirovnih dogovorih mogli postati jugoslovanski državljani. Tu bo treba najti rešitev, ki bo našim naro-dnim interesom odgovarjala. Podrobnosti bo mogoče formulirati še le, ko bomo vedeli, katere omejitve nam bo v tem pogledu nalagalo bodoče mednarodno pravo. ad. 9. Mislimo, da bo treba pri reševanju tega vprašanja upoštevati dosedanje izku-šnje in najti rešitev, ki bo skladna z življenjsko nujnostjo Slovenije za danes in jutri. ad 10. Ugotavljamo, da se v cilju strinjamo, kar se pa sredstev tiče, bo treba porabiti bolj primerne metode, da se doseže maksimalni efekt. Treba je gotovo tudi pozi-tivnih ukrepov in sistematičnih prizadevanj poleg preventivnih ukrepov in izrabe indirektnih metod. Duhovnemu formiranju bodočega državljana bo vsekakor tre-ba posvetiti vso pozornost in za to izkoristiti vsa sodobna psihološka dognanja. ad 12. in 17. Se strinjamo. Pri kronskem svetu se ne sme pozabiti, da ima glavni namen pritegniti k važnim odločitvam zvezne države tudi dele držav in pa stro-kovne elemente. Kraljeva funkcija je v tej ustanovi bolj pasivna; v kronskem svetu lahko kralj ugotovi soglasno ali večinsko mnenje prisotnih, proti kateremu ne kaže odločati tudi kjer bi kompetenca njemu pripadla. ad 13. Konstrukcija obeh teles ni izgrajena, ker je treba zato temeljitega razpra-vljanja. Potov, kako postaneš senator je več. Ako naj bo senator predstavnik dela države, bo za njegovo določitev potrebno več ali manj sodelovanje predstavništva Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 251 tega dela. Mislimo pa, da podrobna ureditev volilnih postopkov ne spada v ustavo ter se je treba o njej posebej sporazumeti. Težišče zakonodavnega dela v senatu se lahko na različne načine praktično poka-že: 1) v razmerju zastopnikov v zakonodavnem odboru 2) v samem postopku n. pr. da se končno v plenumu senata o zakonu glasuje, medtem, ko se v plenumu državnega zbora glasuje le, ako v skupnem zakonodavnem odboru ni glasovala večina narodnih poslancev za predlog, ali pa, da se v plenumu državnega zbora o zakonih (razen o drž[avnem] proračunu in o posojilih) sploh ne glasuje in izvaja pravica veta proti že uveljavljenemu zakonu s primernim kvorumom. (2/3) 3) da je zakonodavni posel korespondenca z vlado, priprave itd., osredotočen pri senatu, četudi bi morala ostati tudi državnemu zboru pravica iniciative. ad 14). »Sodobna demokratična načela« so splošno znana demokratična načela, ki doživljajo v gotovih razvojnih razdobjih svoje korekture, kakor jih zahteva so-dobno gledanje na življenjske probleme držav in narodov. Dinamika sodobne de-mokracije zgoščuje danes dva važnejša problema. Prvi je splošno politične, drugi socialno ekonomske prirode. Oba izvirata iz prvinske osnove prave demokracije. Prvi zahteva stalno koncilijantnost napram manjšini ter kompromisnost, drugi pa preobrazbo svoboščin v novo socialno obliko, v kateri izgublja svoboda svojo pr-votno ozko individualistično podlago, ki jo zamenjuje in dopolnjuje trdnejši in pravičnejši temelj vzajemnosti. S tem se približujemo novi obliki vzajemnostne demokracije. ad 15–18. O programu kompetence se da razpravljati in se ga more določiti ožje ali širje. Je pa vprašanje, kaki nagibi nas naj vodijo pri tem. Razumemo da bi naj pri tem soodločali oziri na slovenske interese. Zakoni pod točko 6. so malone enaki v vseh evropskih državah. Ali je koristno imeti ambicije, da se Slovenija v tem oziru razlikuje od neposredne soseščine? Ali nas je v preteklosti enotno sanitetni in vete-rinarski zakon oviral v našem kulturnem razvoju? Tudi glede točke 11 ne uvidimo, da bi bili ž njo slovenski interesi prizadeti. Slovenci smo ekspanzivni in hodimo »s trebuhom za kruhom« pa v isti državi ne bi imeli vsaj enakih osnov za šolstvo? Državljanska vzgoja ne more biti drugačna kakor enotna. Na telesni vzgoji, ako naj pripravlja vojaško vzgojo, pa je gotovo država tudi interesirana. Študij na univerzi ne more biti partikularistično urejen, ako naj da našemu človeku možnosti , da od doma pogleda še kam dalje v svet in si izpopolni svoje znanje in obzorje. Točki 12 in 13 ne izklučujeta možnosti, da se izvestne partije obč, drž. zakonika prepuste partikularni zakonodaji. Načelno pa imamo Slovenci interes, da so tu praktični zakoni enotni, ker bomo samo v tem slučaju mogli imeti praktičnih ko-risti iz enotnosti in skupnosti gospodarskega področja. Na kazalo Na kazalo oseb 252 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Mislimo, da po teh medsebojnih pojasnilih glede osnov, na katerih naj počiva ustava, ni zadržkov, da se v skupni komisiji razpravlja o podrobnostih in pristopi k formulaciji sporazuma o ustavnih določbah. Tu bi se naj ugotovila vsebina glavnih določb ustave, glede katerih smo se sporazumeli. Oris ozemlja države Slovenije (pag. 250–252) Očrtano ozemlje A. Slovenija mora biti samostojna država v sklopu zahodno-slovanske (podonavske) ali jugoslovanske zveze. Meje so začrtane tako, da obsegajo narodno ozemlje in življenjski prostor z vidika zemljepisno-terenskih in gospodarskih zahtev. Življenjski prostor rabimo za: naselitev slovenskega življa iz preobljudenih predelov bivše jugoslovanske Slovenije, povratek Slovencev z ozemlja bivše Jugoslavije, povratek izseljencev iz Evrope in ostalih delov sveta. B. I. Površina: Prirastek: km2 km2 Kranjska . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9.954 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.500 Štajerska . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11.490 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.420 Koroška . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10.330 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9.900 Goriška . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.926 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.926 Trst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 Beneška Slovenija . . . . . . . . . . 1.240 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.240 Slovenska Krajina . . . . . . . . . . 1.530 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 580 Istra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.190 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.190 38.755 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22.851 (Op.: Če odštejemo prirastek od površine, dobimo ozemlje bivše jugoslovanske Slovenije s površino 15.904 km2) Obala je dolga v zračni črti 78 km, sicer okoli 175 km. Na Goriškem poteka meja po bivši avstr.-italij. meji približno do železniške proge, ki veže Gorico z Vidmom. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 253 V Beneški Sloveniji gre črta nekako v sredi med Čedadom in Vidmom, v loku pod Tarčentom preko železniške proge do Tilmenta pri mestu Osoppo, po Tilmentu, Beli in gorskih grebenih do koroške meje tako, da je Kanalska dolina na naši strani. Meja objema vse Beneške Slovence in Rezijane. Za Koroško je tudi za nas enkrat postavljeno načelo nedeljivosti. Na Štajerskem je nad vse važno vprašanje Gradca, ki je bilo in je leglo nemškega šovinizma. Na vsak način ga je treba uničiti. Od Koroške gre mejna črta po grebe-nih Stubiških in Glinskih Alp čez Muro južno od Brucka tako, da je povirje Rabe na naši strani. Nadalje poteka meja po Bistrici. V Slovenski Krajini gre črta po štajersko-ogrski meji v kot med Rabo in Lafnico. Na vzhodu je potegnjena tako, da je Slov[enska] Krajina bolj zrasla z ostalo Slovenijo. V Istri je meja kompromisna: na zahodu nam v dobro, na vzhodu v korist Hrvatov. Prebivalstva je na tem ozemlju okoli 3 milijone: Slovencev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1,750.000 Neslovencev: Nemcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 750.000 Romanov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 440.000 Madžarov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60.000 1,250.000 II. Za slučaj zveze preko Gradiščanskega – Burgenlanda s Slovaško oziroma s Češko se štajersko ozemlje med Stuhleckom, nedaleč od Semmeringa, Bistrico in Lafnico poveča od 11.490 na 13.730 km2, celokupno slovensko ozemlje pa na 40.995 km2. Prebivalstvo pa se s povečanjem ozemlja pomnoži za kakih 180.000. III. Slovenija brez Gradca. Meja gre po gričevnatem razvodju tako, da imata obe strani naravno železniško zvezo. Muro prestopi pod Wildonom, tam, kjer se primakne hribovje tik desnega brega Mure. Vzhodno od Mure je meja prirodno manj uteme-ljena, bolj pa gospodarsko, saj gre nekako sredi med mursko in rabsko železnico. Štajersko ozemlje bi merilo 7.570 km2, celotno slovensko pa 34.835 km2. V teh mejah bi bilo okoli 2,680.000 prebivalcev. V ozemlje, ki leži izven slovenske narodnostne meje bi bilo treba po odselitvi tuj-cev naseliti najmanj: iz bivše jugoslov[anske] Slovenije . . . . . . . . . . . . . . 427.000 Slovencev, iz ostale Jugoslavije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60.000 " iz raznih evropskih delov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50.000 " iz Amerike in drugod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50.000 " skupaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 587.000 Slovencev Na kazalo Na kazalo oseb 254 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Odseljeni: Pritok: Štajerska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100.000 70.000 Koroška . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 250.000 180.000 Slov[enska]Krajina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30.000 21.000 Tržaško . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180.000 150.000 Goriško . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50.000 30.000 Istra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40.000 30.000 Benečija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80.000 60.000 Biv. jug. Slovenija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70.000 46.000 Skupaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 800.000 587.000 V kolikor bi bil pritok v bivšo jug[oslovansko] Slovenijo manjši kakor 46.000 ljudi, za toliko bi se tudi znižalo predvideno število naseljencev v pridobljeni življenjski prostor t.j. odselitev bi znašala 427.000 manj pritok, oziroma, ako bi se v biv[šo] jug[oslovansko] Slovenijo od drugod nobenega ne priselilo, bi se jih v pridobljeni življenjski prostor iz biv[še] jug[oslovanske] Slovenije naselilo 427.000-46.000 = 381.000. Osnutek razglasa o novi slovenski državi (pag. 253) Predpostavljamo: Izdajo proglasa na slovenski narod, ki sporoča: 1. ustanovitev in konstituiranje Slovenske vlade v Ljubljani; 2. prevzem zakonodajne oblasti (recte: pravice izdajanja naredb z zakonsko močjo); 3. prevzem vrhovne upravne oblasti; 4. v čigavem imenu se izrekajo sodbe (najbolj nevtralna formula »V imenu zakona«); 5. ki določa narodne embleme (zastavo in grb). Takojšnja določitev oziroma obja-va grba bo potrebna, ker bo treba uradne odločbe, dekrete itd. opremiti z uradnim pečatom; 6. ki določa, da ostanejo vsi predpisi v veljavi, dokler se po pristojni poti ne spre-mene oziroma razveljavijo. - - - - - - - - - - - Glede uprave v provinci smo mnenja, da naj se prevzame status quo, dokler se postopno ne likvidira. V Ljubljanski Pokrajini naj se takoj edinole spremeni naziv okrajnih civilnih komisariatov v okrajna glavarstva, naziv kr. kvesture v Ljubljani pa v policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 255 Uredba o novi slovenski vladi, nepodpisano, nedatirano (pag. 254–256) NAREDBA O SLOVENSKI VLADI. I. Poglavje. Območje in sedež Slovenske vlade. Čl. 1. Območje Slovenske vlade je vse slovensko in njemu priključeno ozemlje. Sedež Slovenske vlade je v Ljubljani. II. Poglavje. Ustroj Slovenske vlade: Čl. 2. Slovenska vlada se stoji iz predsednika in sedem poverjenikov. Čl. 3. Predsednik načeluje Slovenski vladi; jo zastopa na zunaj v vseh poslih zunanje uprave; skrbi za smotrno izvajanje njenega delovnega in političnega programa ter za enotnost in skladnost v vladnih poslih; sklicuje in vodi vladne seje; izvršuje njih sklepe, kolikor niso za to pristojni poedini poverjeniki; rešuje nastale spore. Kadar je predsednik zadržan, ga nadomestuje v vseh poslih poverjenik, ki ga od-redi predsednik. Čl. 4. Vsak poverjenik vodi po eno poverjeništvo. Kadar je poverjenik zadržan, mu določi predsednik namestnika izmed ostalih poverjenikov. Čl. 5. O načelno važnih stvareh ter o stvareh občega značaja, ki se tičejo dveh ali več poverjenikov, odloča vlada v seji. Čl. 6. Vladne seje so sklepčne, če so navzoči poleg predsednika vsaj štirje poverjeniki. Sklepa se z absolutno večino glasov navzočih vladnih članov. Pri enaki razdelitvi glasov je usvojen predlog, za katerega je glasoval predsednik. Sejne zapiske vodi ravnatelj predsedstvene službe. Čl. 7. Vladne seje so tajne. Na poziv predsednika smejo prisostvovati sejam tudi vladni uradniki in drugi strokovnjaki radi oddaje mnenja. Čl. 8. Vlada uredi svoje notranje poslovanje s poslovnikom. Na kazalo Na kazalo oseb 256 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 III. Poglavje. Ustroj Urada Slovenske vlade. Čl. 9. Urad Slovenske vlade se deli na poverjeništva in na predsedstveno pisarno. Uradu Slovenske vlade je priključen Statistični zavod za Slovenijo. Čl. 10. Poverjeništva in predsedstvena pisarna se dele na odseke, razdelke in referate. Čl. 11. Predsedstveni pisarni: načeluje ravnatelj predsedstvene službe. Ravnatelj predsed-stvene službe je neposredno podrejen predsedniku vlade. Ravnatelj predsedstvene službe vodi vse posle predsedstvene pisarne ter skrbi za skladno sodelovanje vseh poverjeništev. Čl. 12. Odseka predsedstvene pisarne in poverjeništev vodijo šefi odsekov. Šefi odsekov se postavijo s sklepom vlade. Šefi odsekov predsedstvene pisarne so neposredno podrejeni ravnatelju predsed-stvene službe, šefi odsekov poverjeništev pa poverjeniku. Šefi odsekov vodijo posle svojega odseka, nadzirajo podrejene razdelke in referate, skrbijo za naglost, zakonitost, pravilnost in skladnost poslovanja ter odgovarjajo za vse posle odseka svojemu neposrednemu starešini. Čl. 13. Urad Slovenske vlade ima naslednja poverjeništva: 1. Poverjeništvo za politično upravo (I); 2. poverjeništvo za gospodarstvo (II); 3. poverjeništvo za promet (III); 4. poverjeništvo za obnovo in repatriacije (IV); 5. poverjeništvo za pravosodje (V); 6. poverjeništvo za vojsko (VI); 7. poverjeništvo za finance (VII); Čl. 14. Predsedstvena pisarna ima naslednje odseke: 1. Odsek za predsedstvene in zunanje posle; 2. personalni odsek; 3. odsek za propagando. Čl. 15. Poverjeništvo za politično upravo (I) ima naslednje odseke: 1. Policijski odsek; 2. odsek za notranjo upravo; Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 257 3. prosvetni odsek; 4. odsek za delo in socialno politiko; 5. zdravstveni odsek. Čl. 16. Poverjeništvo za gospodarstvo (II) ima naslednje odseke: 1. kmetijski odsek; 2. gozdarski odsek; 3. veterinarski odsek; 4. odsek za oskrbo in prehrano; 5. odsek za trgovino, obrt in industrijo; 6. odsek za denarstvo; 7. odsek za javna dela; 8. odsek za rudarstvo; 9. odsek za agrarno reformo; Poverjeništvu za gospodarstvo je priključeno tudi ravnateljstvo za sekvestracijo neprijateljske imovine. Čl. 17. Poverjeništvo za promet (III) ima naslednje odseke: 1. odsek za prometno politiko; 2. odsek za ceste in avtomobilizem; 3. železniški odsek; 4. odsek za pomorstvo in zračni promet; 5. odsek za pošto, telegraf, telefon in radio. Čl. 18. Poverjeništvo za obnovo in repatriacije (IV) ima naslednje odseke: 1. odsek za obnovo in vojno škodo; 2. odsek za repatriacije in kolonizacijo; Čl. 19. Poverjeništvo za pravosodje (V) ima naslednje odseke: 1. odsek za pravosodno upravo; 2. odsek za poenotenje in koordinacijo zakonodaje; 3. odsek za agrarne operacije. Čl. 20. Poverjeništvo za vojsko (VI) ima naslednje odseke: ??? Čl. 21. Poverjeništvo za finance (VII) ima naslednje odseke: 1. odsek za finančno gospodarstvo; 2. odsek za dohodke. Na kazalo Na kazalo oseb 258 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Čl. 22. Poleg odsekov, navedenih v čl. 15 do 21, ima vsako poverjeništvo kot poseben od-sek tajništvo, ki opravlja posle, ki mu jih poverjenik posebej dodeli, ureja službena razmerja, kolikor je zanje pristojen poverjenik ter vse one posle poverjeništva, ki ne spadajo v pristojnost ostalih odsekov istega poverjeništva. Čl. 23. Razdelitev odsekov na razdelke in referate izvrši vsak poverjenik v lastnem področju. Čl. 24. Vsak odsek ima svoj posebni vložni zapisnik in register. Po poverjenikovi odredbi smeta izjemoma imeti dva ali več odsekov istega pover-jeništva skupni vložni zapisnik in register. Čl. 25. Prepisovanje spisov in ostalo notranjo tehnično-manipulativno službo opravlja glavna pisarna. Ustroj glavne pisarne predpiše ravnatelj predsedstvene službe. Glavno pisarno vodi šef pisarniške službe, ki je neposredno podrejen ravnatelju predsedstvene službe. Šef pisarniške službe skrbi za hitro in točno opravljanje pi-sarniške in ostale manipulativne službe. Njemu je podrejeno vse pisarniško in slu-žiteljsko osebje urada Slovenske vlade. Čl. 26. Za oskrbovanje urada Slovenske vlade z materialnimi potrebščinami skrbi ekono-mat, ki zalaga po odredbi ravnatelja predsedstvene službe tudi vse podrejene urade in ustanove. Ekonomat nadzira vse zgradbe in prostore, v katerih je nastanjen urad Slovenske vlade ter vodi potrebne inventarne in blagajniške knjige. Ekonomatu načeluje ekonom, ki je neposredno podrejen ravnatelju predsedstvene službe. Ekonomat ima svoj poseben vložni zapisnik in register. Čl. 27. Za zbiranje in obdelovanje statističnih podatkov se ustanovi pri uradu Slovenske vlade Statistični zavod za Slovenijo v Ljubljani. Statističnemu zavodu načeluje ravnatelj, ki je neposredno podrejen predsedniku vlade. Ustroj in poslovanje Statističnega urada se predpiše s posebno naredbo. IV. Poglavje. Pristojnost: Splošne določbe. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 259 Čl. 28. Slovenska vlada izvršuje na ozemlju iz čl. 1. vrhovno upravno oblast. Zoper njene odločbe ter zoper odločbe njenih poverjeništev ni pritožbe. Čl. 29. Posle, za katere je bil po dosedanjih predpisih pristojen ministerski svet, rešuje na ozemlju iz čl. 1. Slovenska vlada. Posle, za katere je bil po dosedanjih predpisih pristojen predsednik ali podpred-sednik minisetrskega sveta, rešuje na ozemlju iz čl. 1. predsednik Slovenske vlade. Posle, za katere so bili po dosedanjih predpisih pristojni resorni ministri, rešuje na ozemlju iz čl. 1. poverjenik, ki je stvarno pristojen po razdelitvi poslov iz čl. 15 do 21. in čl. 32 te naredbe. Posle, za katere so bili po dosedanjih predpisih pristojni državni in samoupravni organi srednje (banske, deželne, pokrajinske, županijske in podobne) uprave, re-šuje, dokler ne bodo ustanovljena nova vmesna oblastva druge stopnje, kolikor ne bo izrečno drugače odrejeno, na ozemlju iz čl. 1. poverjenik, ki je stvarno pristojen po razdelitvi poslov iz čl. 15 do 21. in čl. 32 te naredbe. Posebne določbe. Čl. 30. V pristojnost predsedstvene pisarne spadajo zlasti: Vsi posli, ki jih dodeli tej pisarni predsednik vlade; službena razmerja vseh usluž-bencev v organizacijskem sklepu urada Slovenske vlade ter podrejenih oblastev, uradov, zavodov in ustanov, splošna obveščevalna služba, propaganda ter urejanje uradnega glasila Slovenske vlade. Odločbe o službenih razmerjih uslužbencev iz prednjega odstavka (postavitev, imenovanje v zvanje, napredovanje, premeščanje, postavitev na razpoloženja, upo-kojitev, sprejem ostavke in odpust iz službe) se izdajajo pričenši s III. položajno skupino 2. stopnje navzgor s sklepom vlade; za vse ostale uslužbence pa z rešitvijo predsednika vlade, v vseh primerih po zaslišanju pristojnega poverjenika. Odločbe o službenih razmerjih iz prednjega odstavka podpiše predsednik vlade. Vlada sme prenesti urejevanje določenih službenih razmerij na poverjenike in na podrejene organe, ki podpisujejo tudi ustrezne odločbe. Čl. 31. V pristojnost poverjenikov, vsakega za svoje področje, spadajo posli glede organi-ziranja podrejenih oblastev, uradov, zavodov in ustanov, kolikor se ti posli izrečno ne pridržijo celokupni vladi, dalje vrhovno vodstvo celotne poverjene jim upravne veje, vrhovno nadzorstvo nad podrejenimi oblastvi, uradi, zavodi in ustanovami ter pripravljanje naredbenih osnutkov. Na kazalo Na kazalo oseb 260 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Čl. 32. Zlasti spadajo po prednjem členu v pristojnost: I. Poverjeništva za politično upravo: 1. policijski odsek: skrb za državno in narodno varnost, pobijanje protidržavne in razdorne propagande, policijska obveščevalna služba, shodi, društva, tisk, skrb za osebno in imovinsko varnost, vzdrževanje javnega reda in miru, skrb za varnost in red javnega prometa, orožništvo, kolikor ne gre za organizacijo in disciplino, vr-hovno nadzorstvo nad poslovanjem policijskih oblastev, skrb za enotno vzgajanje in vzdrževanje discipline vsega policijskega stražniškega osebja; 2. odsek za notranjo upravo: državljanstvo in domovinstvo, javne knjige o civil-nem stanju prebivalstva (anagraf in matice), verske zadeve, skrb za organiziranje, napredek in razvoj teritorialnih samouprav, za njih pravilno funkcioniranje in nadzorstvo nad njimi, evidenca o statutih, uredbah in pravilnikih teritorialnih sa-mouprav, kataster občin in krajev. V področje odseka za notranjo upravo spadajo tudi vsi oni posli, glede katerih se niti po izrečnem zakonskem predpisu niti po podobnosti predmeta ne more sma-trati, da spadajo v pristojnost drugega poverjeništva. 3. prosvetni odsek: ves javni pouk, izvzemši nižje in srednje strokovne šole, Akade-mija znanosti in umetnosti v Ljubljani, univerza in druge strokovne šole z veljavo univerz, muzeji, gledališča, javne in ljudske knjižnice, čitalnice, prosvetne ustano-ve in naprave, mladinske organizacije, vzgoja prebivalstva v slovenski narodni in jugoslovanski državljanski zavesti, telesna vzgoja, evidenca in nadziranje ustanov v zvezi s poverjeništvi, ki upravljajo ustanovo po volilu; 4. odsek za delo in socialno politiko: nadzorstvo nad delovnimi pogoji, posredo-vanje dela, posredovanje v vprašanjih delavskih mezd, inspekcija dela in zaščita delavcem; socialno pomoč ubogim sirotam in invalidom, zaščita mater in otrok, mladinsko skrbstvo, socialno zavarovanje, humanitarne naprave in skrb za ljudska stanovanja; 5. zdravstveni odsek: vrhovna zdravstvena uprava, vrhovno nadzorstvo nad zdra-vstvenimi posli samoupravnih edinic in zasebnikov, socialna higiena in medicina, uprava in nadziranje naprav za izpopolnjevanje zdravnikov in ostalega zdravstve-nega osebja ter zdravstvenih naprav za splošne javne potrebe, preizkovanje in za-tiranje nalezljivih bolezni, nadzorstvo nad zasebnimi zdravstvenimi napravami, izobraževanje in poučevanje prebivalstva v zdravstvenem pogledu, sodelovanje pri urejanju kopališč. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 261 II. Poverjeništvo za gospodarstvo: 1. kmetijski odsek: pospeševanje vseh vej kmetijstva razen gozdarstva in veteri-narstva, nižji in srednji kmetski pouk, kmetijske vzorne postaje in žrebčarne jav-nopravnih teles, kmetijske poskusne, kontrolne in semenske postaje, melioracijska dela v sodelovanju z odsekom za javna dela, kmetska politika, nadzorstvo nad vse-mi samoupravnimi in zasebnimi kmetijskimi napravami javnega značaja, poljska policija, kmetijsko zadružništvo, ribji lov; 2.gozdarski odsek: uprava javnih (drž[avnih] in banov[inskih]) gozdov, vrhovna upravna instanca nad samoupravnimi gozdovi, gozdovi javnih korporacij in za-sebnikov, nadzorstvo nad vsemi gozdovi, vrhovno gozdarsko oblastvo in vrhovno oblastvo za gozdno policijo, pogozdovanje, lov, urejanje hudournikov v sodelova-nju z odsekom za javna dela; 3. veterinarski odsek: veterinarski posli; 4. odsek za oskrbo in prehrano: skrb za oskrbo prebivalstva s hrano in ostalimi življenjskimi potrebščinami, politika in kontrola nad poslovanjem industrijskih panog, ki se bavijo edinole s proizvodnjo ali predelavo predmetov prehrane in ostali posli iz pristojnosti b. ministerstva za oskrbo in prehrano; 5. odsek za trgovino, obrt in industrijo: notranja trgovina, obrti in industrija, nižji, srednji strokovni pouk za trgovino, obrt in industrijo, zaščita industrijske svojine, mere in uteži, turizem v sodelovanju s poverjeništvom za promet, odsek za prome-tno politiko, kopališča, gradnja in izvrševanje nadzorstva nad eksploatacijo onih privatnih industrijskih prog, ki niso namenjene javnemu prometu in niso v zvezi z javnimi in zasebnimi progami, služečimi javnemu prometu, javna (drž[avna] in banov[inska]) kopališča se organizirajo kot trgovska podjetja; 6. odsek za denarstvo: Narodna banka, Poštna hranilnica, Hipotekarna banka, Privil. agrarna banka, denarni zavodi in zavarovalnice, bankarstvo, borze, valute, denar in klirinški promet. Odseku za denarstvo se dodeli sosvet, ki ga postavi vlada iz vrst gospodarstveni-kov, gospodarskih strokovnjakov in zastopnikov prizadetih poverjeništev. Organi-zacija in pristojnost sosveta se uredi s posebnim pravilnikom. 7. odsek za javna dela: vsa javna dela razen komunikacij, projektiranje, gradnje in vzdrževanje javnih (držav. in banovinskih) zgradb in drugih arhitektonskih objek-tov, nadzorstvo nad projektiranjem, izdelovanjem in vzdrževanjem nedržavnih zgradb, namenjenih javni rabi; izdajanje vseh odločb po veljavnih gradbenih pred-pisih; urejanje vodnih tokov, kanalizacija in oskrba z vodo, ukoriščanje vodnih sil in dajanje dovolil za ukoriščanje vodnih sil po veljavnih predpisih, elektrifikacija, melioracija v sodelovanju s kmetijskim odsekom, odsekom za agrarne operacije, Na kazalo Na kazalo oseb 262 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 agrarno reformo, repatriacijo in kolonizacijo; vsi posli glede vodnih zadrug in meteorologija; 8. odsek za rudarstvo: uprava javnih rudnikov, nadzorstvo nad zasebnimi rudniki in bratovskimi skladnicami, vrhovno rudarsko policijsko oblastvo, nižji in srednji rudarski pouk. 9. odsek za agrarno reformo: agrarna reforma v sodelovanju s poverjeništvom za gospodarstvo, odsek za kmetijstvo, in z ravnateljstvom za sekv. neprijateljske imovine. Poverjeništvu za gospodarstvo je priključeno ravnateljstvo za sekvestracijo nepri-jateljske imovine, ki se vodi po trgovskih načelih in kateremu je dodeljen sosvet gospodarstvenikov, gospodarskih strokovnjakov in zastopnikov prizadetih pover-jeništev. Ustroj in pristojnost ravnateljstva za sekvestracijo neprijateljske imovine ter dodeljenega sosveta se predpišeta s posebno naredbo. III. Poverjeništvo za promet: 1. odsek za prometno politiko: reševanje načelnih vprašanj o ureditvi prometa; koordinacija prometnih sredstev; sodelovanje glede turizma s poverjeništvom za gospodarstvo, odsek za trgovino, obrt in industrijo. 2. odsek za ceste in avtomobilizem: projektiranje, gradnja in vzdrževanje vseh jav-nih cest in mostov razen občinskih, nadzorstvo nad projektiranjem, gradnjo in vzdrževanjem občinskih cest in mostov; javni avtomobilski promet; 3. odsek za železnice: projektiranje, gradnja in vzdrževanje javnih železnic, dolo-čanje in uporabljanje tarife na javnih železnicah ob sodelovanju tarifnega odbora, ki se ustanovi s posebno naredbo, eksploatacije javnih železnic, odobravanje tarif na zasebnih koncesioniranih železnicah v javnem prometu, nadzorstvo nad pro-jektiranjem, gradnjo, vzdrževanjem, varnostjo in eksploatacijo samoupravnih in privatnih železnic; 4. odsek za pomorstvo in zračni promet: projektiranje, gradnja in vzdrževanje pri-stanišč, določanje in uporabljanje tarif na javnih ladjah in odobravanje tarif na za-sebnih ladjah v javnem prometu ob sodelovanju s tarifnim odborom, nadzorstvo nad eksploatacijo in varnostjo samoupravnih in zasebnih ladij v javnem prometu; uprava civilnega zračnega prometa; 5. odsek za pošto, telegraf, telefon in radio: uprava p. t. t.; uprava radia. IV. Poverjeništvo za obnovo in repatriacije: 1. odsek za obnovo in vojno škodo: obnova po sovražniku in po vojnih dogodkih uničene ali poškodovane javne in zasebne imovine ob sodelovanju s poverjeništvom Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 263 za gospodarstvo; odsek za javna dela in ravnat. za sekvestracijo neprijateljske imo-vine; ugotavljanje vojne škode; vse reparacijske zadeve; 2. odsek za repatriacije in kolonizacijo: repatriacija izgnancev, beguncev, repatri-acija slovenskih izseljencev iz evropskih in prekomorskih dežel; notranja koloni-zacija v zvezi s poverj. za gospodarstvo, odsek za kmetijstvo in z ravnat. za sekv. neprij. imov. V. Poverjeništvo za pravosodje: 1. odsek za pravosodno upravo: uprava celokupnega pravosodja razen vojaškega, kazenski in podobni zavodi, državno tožilstvo, upravno sodišče, nadzorstvo nad advokati in notarji, mednarodno pravno občevanje; 2. odsek za poenotenje in koordinacijo zakonodaje: poenotenje zakonodaje na ozemlju iz čl. 1 v sodelovanju z ostalimi poverjeništvi, koordinacija slovenske za-konodaje z zakonodajo ostalih delov države; 3. odsek za agrarne operacije: agrarne operacije v sodelovanju s poverjeništvom za gospodarstvo, odsek za kmetijstvo in za javna dela. VI. Poverjeništvo za vojsko: ??? VII. Poverjeništvo za finance: 1. odsek za finančno gospodarstvo: sestava in izvrševanje proračuna, računovod-stvo, računska kontrola, glavna blagajna, uprava javnega premoženja, kolikor ne spada pod druga poverjeništva, javni kredit (posojila), oddajanje mnenja o občih odredbah, ki imajo za posledico obremenitev proračuna, nadzor nad finančnim gospodarstvom podrejenih ustanov in zavodov; 2. odsek za dohodke: neposredni davki, posredni davki, takse, carine, monopoli, finančna eksekutivna služba. V. Poglavje. Prehodne določbe: Čl. 33. Na dan ko stopi ta naredba v veljavo, se ukine Visoki komisariat, za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani z vsemi priključenimi uradi ter preidejo vsi posli na urad Slovenske vlade v Ljubljani. Oblastva, uradi, zavodi in ustanove na ozemlju iz čl. 1 te naredbe zunaj Ljubljan-ske pokrajine poslujejo naprej po dosedanjih predpisih, dokler Slovenska vlada ne ukrene drugače. Čl. 34. Ta naredba stopi v veljavo … Na kazalo Na kazalo oseb 264 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Predlog povojne pravne in organizacijske osnove države, nepodpisano, neda-tirano (pag. 257) Shema pravne in organizacijske osnove za prehod gospodarstva iz okupacijskega v osvo-bojeno stanje. I. PRAVNA OSNOVA. 1. Obvezna civilna služba 2. Sekvestracije in uprava imovine. 3. Vojna škoda 4. Uredba o tujcih. II. ORGANIZACIJSKA OSNOVA. Tajništvo za gospodarsko obnovo (pri vladi). (Koordinacija vseh zavodov obeh skupin, reševanje kompetenčnih sporov, sklica-nje skupnih sej.) 1. skupina: Zavodi s splošnim namenom: Naziv Prevod Urad za ugotovitev Zavod za obnovo vojne škode produkcije Podrejenost Kmetijstvo finance trgovinsko Delokrog Prehrana ugotovitev vojne obnova obrtne in škode industrijske prod. Organi prehranjevalni a) splošno po a) V Sloveniji: odbori: delegiranih aa) poverjeniki – pri a) občinski sodnikih okraj. sod. zavodu za važnejše stroke b) okrajni b) za večje škode bb) okrajni poverjeniki po delegiranih za vse ostalo sodnikih okrož. b) Izven Slovenije sodišče – zastopstva. 2. skupina: Zavodi za upravo tuje imovine Naziv Zavod za upravo zavod za zavod za denarništvo in industr. trg. obrtne, kmečko in zavarovalstvo prometne in gozdne hišno posest imovine Podrejenost Trgovinsko kmetijsko finančno Delokrog sekvestracija in sekvestracija in sekvestracija in upravljanje upravljanje upravljanje Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 265 Organi a) sekvester po a) sekvesterski a) V Sloveniji: strokah s sosvetom referat pri delegirani državni in pri centrali za vse občini. samoupravni denarni važnejše zavodi b) sekvester po b) izven Slovenije: aa) okrajih za vse ostalo komisarji s sosvetom za večje ustanove bb) komisarji poedinci za vse ostalo. Načrt pravne ureditve uvajanja obvezne civilne službe v prehodni dobi, nepod-pisano, nedatirano (pag. 258) § 1. Obvezna civilna služba se uvaja kot izreden ukrep za prehodno dobo, da se preprečijo motnje ali ustavitev dela v javni službi, v podjetjih ali ustanovah, ki so važne za življenje, obrambo in gospodarstvo državnega občestva. § 2. Obvezna civilna služba obstoja v tem, da opravljajo za to sposobne osebe v vojnem ali izrednem času pri javnih oblastvih ter pri podjetjih in ustanovah, kakor koli potrebnih za življenje, obrambo in gospodarstvo državnega občestva, svoje umsko ali ročno delo, da bi se zagotovilo red in večji donos v vsem področju njih delavnosti. § 3. Da spada ustanova ali podjetje v obvezno civilno službo izreče oblast z odloč-bo, potem, ko je ugotovila, da je to potrebno, in zgoraj naštetih javnih ozirov. § 4. Pod obvezno civilno službo spadajo vse moške osebe od 19–60. let in ženske od 19.–50. leta starosti. Pri dodeljevanju v obvezno civilno službo se je ozirati na telesne, umske, strokovne ali poklicne sposobnosti ter rodbinske razmere. Iz zdra-vstvenih ali rodbinskih ozirov se more izreči oprostitev ali dodelitev v prikladnejšo službo. § 5. Potrebno osebje, dobivajo ustanove, ki so uvrščene v obvezno civilno službo 1) iz sposobnih prostovoljcev obojega spola, 2) ako teh ni dovolj, izmed oseb, ki spadajo po § 4 pod obvezno civilno službo in ki se v to vpokličejo z razglasom ali z osebnimi pozivnicami. Za vse osebje veljajo splošni predpisi o mezdah, delovnem času in socialnem za-varovanju delavcev. § 6. Oblast sme postaviti v podjetju, ustanovi, ali posesti za katero se proglasi civil-na služba tudi prisilno upravo, sestoječo iz ene ali več oseb, ki vodi tehnična dela po načelih pridobitnega gospodarstva in po direktivah oblasti kot njen izvršilni organ. Stroške prisilne uprave nosi podjetje samo. Uprava vodi vse posle, ki jih Na kazalo Na kazalo oseb 266 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 redno vodstvo takega obrata zahteva. Za zadolžitev preko gotovega dela glavnice, mora uprava dobiti odobritev nadzorne oblas[ti]. Prisilna uprava je za svoje poslovanje, za katero velja načelo skrbnosti dobrega go-spodarja, materijelno in kazensko odgovorna državi. Napram lastniku odgovarja samo država. § 7. Prisilna uprava po § 6 vse postavi tudi podjetjem, ki niso obvezno civilno služ-bo, ako se pokaže ta ukrep za potreben in zadosten. § 8. Prekrški iz neposlušnosti, upora, neprimernega obnašanja napram nadreje-nim osebam, škode pri delu, sabotaže in podobno, ki jih zagrešijo osebe poklicane v obvezno civilno službo, odnosno osebe na delu pri ustanovah in podjetjih, ki so uvrščena v obvezno civilno službo in podjetniki, oziroma njih namestniki podjetij pod prisilno upravo po § 7 se smatrajo kot prekrški oseb v vojni službi, se kaznuje-jo po vojno kazenskem zakoniku ter spadajo pred vojaška sodišča. Pravilnik o delovanju ožjega in širšega odbora SLS, nepodpisano, nedatirano (pag. 259–260), že objavljeno v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941– 1946, str. 412–414. Predlog za reorganizacijo SLS, nepodpisano, nedatirano (pag. 261–269) Predlog za reorganizacijo SLS. Za uspešno delovanje SLS je treba ukreniti sledeče: Stranka mora svoj program, ki v splošnem odgovarja časom in potrebam in je torej zadosti moderen, še izpolniti in prilagoditi zdravim težnjam naroda. Program SLS naj bi se glasil sledeče: I. Politični del: 1) Na temelju narodnostnega načela po samoodločbi zahtevamo svobodno in sa-mostojno Slovenijo z vsem zgodovinskim zemljepisno, gospodarsko in prometno zaokroženim njej pripadajočim ozemljem. 2) Slovenija bodi samostojen in enakopraven sestavni del obnovljene, razširjene, federativno urejene Jugoslavije. Notranja ureditev Jugoslavije se mora izvesti v so-glasju z vsem sestavnimi deli na principu enakosti pravic in dolžnosti. 3) Slovenija je avtonomna narodno-gospodarska enota, organizirana po korpo-racijah in stanovih, skladno gospodarsko sožitje z ostalimi deli Jugoslavije urejajo skupne splošne smernice. 4) Slovenija ima dva zakonodajna parlamenta: političnega in gospodarskega. 5) Slovenija je politično razdeljena na samoupravne ozemeljske enote: občine, okra-je in dežele, z občinskimi, okrajnimi in deželnimi sveti, oziroma zbori in odbori. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 267 6) Delokrog skupne državne oblasti obsega mednarodne odnose, obrambo držav-ne samostojnosti in ozemeljske nedotakljivosti ter splošne smernice za skladno gospodarsko sožitje vseh državnih delov. Za vse drugo so pristojni federativni dr-žavni deli. 7) V interesu jugoslovanskih narodov je združitev Jugoslavije in Bolgarije na nače-lu popolne enakopravnosti vseh štirih jugoslovanskih narodov. 8) Tako preurejena Jugoslavija naj postane hrbtenica Balkanske unije (združitev balkanskih držav). II. Socialno-gospodarski del: 1) Zahtevamo socialno pravično urejeno družbo in solidarnost vseh stanov. 2) Da bi se [s] skupnim delom v miru in sporazumno ustvarjali družbi potrebne tvarne in duhovne dobrine, naj se delodajalci in delavci istega stanu oziroma stroke organizirajo v skupnih samoupravnih organizacijah, imenovanih tudi korporacije. Te naj imajo javno pravni značaj. Korporacije združujejo delavce in delodajalce vseh stanov v skupne gospodarske enote. Korporacije so navzdol organizirane v krajevne in obratne edinice (cehe), navzgor pa se združujejo po svoji pripadnosti v sledeče-narodno gospodarske stanove: a) kmečki stan, b) obrtniški stran, c) trgovski stan, d) industrijski stan, e) stan javnih delavcev ter svobodnih poklicev. Vsak stan ima svojo gospodarsko zbornico, ki v okviru zakonov avtonomno vodi in skrbi za gospodarski in kulturni napredek vseh pripadnikov dotičnega stanu. Tako bodo stanovi imeli sledeče zbornice: Kmečko zbornico, Obrtno zbornico, Trgovsko zbornico, Industrijsko zbornico in Zbornico javnih delavcev ter svobo-dnih poklicev. Korporacije volijo tudi večino Narodne stanovske zbornice, ki je predstavnica vseh peterih stanov in narodni gospodarski zakonodajni parlament. Korporacije, stanovske zbornice in Narodna stanovska zbornica urejajo v okviru ustavnega in korporacijskega zakona produkcijo, zaposlitev, cene, delovne odno-se, socialno zavarovanje vseh vrst, soudeležbo delavcev na upravi, na kapitalu in dobičku podjetij, prisilno varčevanje, stanovsko in korporacijsko zadružništvo, stanovsko izobrazbo in kulturo. Na ozemlju občin, okrajev in dežel se osnujejo posebni Občinski, Okrajni in De-želni cehovski sveti. Ti nosijo predvsem skrb za gospodarski napredek svojega okoliša in za potrebno harmonijo pripadnikov različnih poklicev in stanov na Na kazalo Na kazalo oseb 268 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 svojem ozemlju. Člani deželnih cehovskih svetov so avtomatično poslanci Naro-dne stanovske zbornice in v njej zastopajo interese svoje dežele. Zastopstva v vseh stanovsko-korporacijskih ustanovah so paritetna (polovica de-lavcev, polovica delodajalcev). B. 1) Delo je pravica in mora biti splošna dolžnost vseh državljanov. Sleherni, ki je dela zmožen, mora opravljati kako splošno koristno delo. 2) Dolžnost stanovskih enot je, da preskrbe vsakemu primerno delo. 3) Višina delavskega zaslužka mora biti tolikšna, da more delavec živeti človeka dostojno življenje, si osnovati in hraniti družino ter si s časom pridobiti tudi po-trebno družinsko imetje. 4) Država mora stanovske enote v delu podpirati in ima pravico in dolžnost vršiti v narodno gospodarskem udejstvovanju stanovskih enot in posameznikov nad-zorstvo nad izvajanjem svojih zakonov in zakonov in predpisov stanovskih enot in izvajati v njihovo varstvo potrebne sankcije. C. 1) Družina je osnovna celica in temelj naroda. Družinska politika mora zagotoviti stalnost in zdrav, naraven razvoj družine. Skrb za družino in število otrok bodi merodajna pri dodeljevanju zemlje, stanovanj, javnih in zasebnih služb, pri olajša-nju javnih bremen in dodeljevanju podpor in nagrad. Pregreški zoper rodnost se smatrajo kot zločin najtežjega značaja. 2) Družinam in ljudskemu zdravju posebno škoduje alkoholizem, spolna razbrz-danost (nenravnost) in slaba stanovanja. Proti tem škodljivim činiteljem se morajo oblastva boriti v skladu s tozadevnimi zakoni in naj učinkovito podpirajo tudi to-zadevno pametno zasebno inicijativo. 3) Država je dolžna podpirati organizacije, ki skrbe za mladinsko vzgojo in za pov-zdige družinskega življenja. D. 1) Kapital mora biti služabnik, ne pa gospodar naroda. Zasebno lastnino priznava-mo v tistih mejah, ki so v skladu s koristmi narodne celote. 2) Podjetja, ki so narodno ali gospodarsko važna, mora država podržaviti. 3) Podjetja, ki grobo kršijo določila svojih stanovskih enot glede produkcije in zlasti glede delovnih odnosov ter s tem shirajo delavstvo v razredno borbo, je po-staviti pod komisarjat države ali jih socializirati. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 269 III. Agrarna politika 1) Zemlja je eden poglavitnih virov narodnega bogastva. Last naj bo tistega, ki jo obdeluje in se preživlja od njenih sadov. Kmečka zemlja ne sme prehajati v nek-mečke roke. 2) Vsa zemeljska veleposest in posest, ki ni v rokah kmeta ali neposrednega obde-lovalca, naj se razlasti v prilog kmečkega stanu. (proti pravični odškodnini). 3) Dedno pravo naj prepreči razkosavanje kmečke posesti in zagotovi stalne kmeč-ke domove. 4) Kmečkim družinam s številnimi otroci in kmečkim novoporočencem naj se z zakonom olajša ohranitev že pridobljenih posesti in nakup potrebne nove. VI. Kulturna, verska in vzgojna politika. 1) Zakonodaja in oblast morata zboljševati moralne in verske vrednote naroda. 2) Država naj v svrho socialne blaginje na vso moč pospešuje ljudsko prosveto, vzgojo in zdravje. 3) Položaj katoliške cerkve, njenih ustanov, javno cerkveno-versko življenje ter bo-gočastje naj se uredi s pogodbo s sveto stolico. 4) Ljudska prosveta naj dvigne splošno in strokovno izobrazbo. 5) Šolska vzgoja naj dopolnjuje vzgojo družine, ki ima prvenstveno naravno pra-vico vzgoje do otroka. Šolska vzgoja zato ne sme biti v nasprotju z mišljenjem, verovanjem in čustvovanjem ljudstva. Staršem naj se omogoči direkten vpliv na versko in moralno vzgojo njihovih otrok v šoli. 6) Pri izbiri učiteljev in profesorjev mora biti poleg znanstvene usposobljenosti merodajna zlasti moralna kvalifikacija za vzgojo mladine. 7) Izredno nadarjenim revnim mladeničem delavskih slojev naj se omogoči iz jav-nih sredstev študij na srednjih in visokih šolah. -------------------------------- V soglasju s takim programom je SLS potrebno: Postavitev glavnega odbora, predsednika in eksekutive ter deželnih odborov SLS. Glavni odbor tvorijo: 1) po deset zastopnikov posameznih stanov (pet delavcev in pet delodajalcev) 2) pet do deset odbornikov posameznih deželnih stanov SLS. Glavni odbor izvoli v izvršilni odbor iz vsakega stanu po enega delavca in enega delodajalca. Deželni odbori delegirajo v predsedstvo svoje predsednike. Na kazalo Na kazalo oseb 270 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Eksekutivo (Izvršni odbor) sestavljajo predsednik, podpredsednik, blagajnik, ge-neralni tajnik in šef propagande SLS. Predsednika, podpredsednika in blagajnika volijo člani glavnega odbora iz svoje srede. Tajnik in šef propagande, ki je obenem tajnikov namestnik sta lahko vzeta izven tega kroga. Glavni odbor ima tako sedemdeset do devetdeset članov, predsedstvo ima tako petnajst članov, izvršilni odbor ima pet članov, deželni odbori imajo po pet do deset članov, kakor pač tista dežela šteje več ali manj prebivalcev. Ti odbori, predsedstvo in eksekutiva naj se formirajo čimprej prehodno saj se to morda naredi na ta način: postaviti je štiri deželne odbore za bivše avstrijske deže-le: za Kranjsko, Koroško, Primorsko, s Trstom in Štajersko. Deželni odborniki naj po možnosti res bivajo v svoji deželi in naj tam tudi delajo za narod po programu SLS. V Ljubljani naj si za sedanji čas ti odborniki določijo namestnike, ki imajo v slučaju njihove zadržanosti vse pravice deželnih odborni-kov v glavnem odboru stranke. Če teh odborov ni mogoče formirati v kaki bivši deželi, se mesto njih izberejo možje, ki so pred sedanjo vojno bivali tam, sedaj pa so v Ljubljani in se jih nominira za deželne strankine odbornike njihove dežele. – Deželni odbori izvolijo iz svoje srede predsednika, podpredsednika – blagajnika in tajnika. Kot zastopniki posameznih stanov pridejo v glavni odbor SLS pripadniki peterih stanov in javni delavci za interese teh stanov. Delodajalce imenujejo delodajalske, delavce pa delavske skupine iz teh stanov, vendar tako, da se predhodno med obe-ma skupinama doseže sporazum. Zastopniki stanov, v glavnem odboru niso veza-ni na pripadnost kaki zgodovinski deželi. Pri volitvi predsednika (predsedstva) in eksekutive je paziti, da je v njih zadosti zastopan sloj delavcev. V okviru SLS se za mladino organizira posebno mladinsko vodstvo SLS. To vod-stvo je sestavljeno in organizirano prav tako, kakor vodstvo SLS, samo s to razliko, da so tajniki mladinskih deželnih odborov SLS kar tajniki tamkajšnjih deželnih odborov SLS, generalni tajnik stranke pa istočasno tajnik mladinskega vodstva SLS. Stranka mora imeti za posebne naloge posebne odbore. Taki odbori so n.pr. 1) zakonodajni odbor (ustava, korporacijski zakon, Delovno pravo, dedno pra-vo, šolski zakon, zakon o družini, zakon o telesni vzgoji itd.) 2) finančni odbor, 3) propagandni odbor, Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 271 4) nadzorstvo stranke, 5) razsodišče stranke. Razsodišče in nadzorstvo izvoli glavni odbor, druge odbore lahko tudi predsed-stvo SLS. Stranka mora imeti zadosti močan upravni aparat. Dežele morajo imeti svoje taj-niške prostore na sedežu dežele in potrebno uradniško osobje. Centralna pisarna mora biti organizirana v soglasju s programom stranke tako, da bo kos svojim velikim nalogam. Stranka sicer ni organizirana federativno po stanovih, pač pa že v sestavi glavnega odbora kaže svoj stanovski program, je na političnem torišču predstavnica produktivnih narodnih slojev ter glavna nositeljica skrbi za pravil-no ureditev vseh stanovskih in medstanovskih odnosov v dobi priprave stanovske ureditve. Istočasno je njena naloga, da brani verske, kulturne, narodne in politične interese stanov in naroda, ki ga ti stanovi sestavljajo. Centralna pisarna mora biti zato organizirana sledeče: šef pisarne je generalni taj-nik stranke. T[a] vodi poslovanje vseh oddelkov pisarne. Pri dobri organizirani stranki bo n.pr. pri centrali potreben poseben oddelek za finance in poseben za propagando. Za reševanje intereslov pripadnikov posameznih stanov v političnem okviru mora biti strankina pisarna razdeljena na stanovske oddelke. Za vsak stan mora biti postavljen poseben referent ali stanovski tajnik stranke, ki je veščak za dotični stan. Ti referenti oziroma stanovski tajniki morajo imeti od vodstva SLS določene po-sebne stanovske sosvete, sestavljene paritetno iz delavcev in delodajalcev posame-znih stanov. Začasno, dokler centralne pisarne ni mogoče urediti po gornjem načinu, naj se to vprašanje reši sledeče: 1) postaviti generalnega tajnika, šefa propagande in potrebno število pomožne-ga osebja. Propagandist je obenem tajnikov namestnik. 2) za generalno tajništvo je treba dobiti primerne prostore (najbolje, da ima tajnik zadosti obsežno privatno stanovanje). Generalno tajništvo ima vsak dan svoje določene uradne ure, da morajo strankini pristaši dobiti potrebnih infor-macij in navodil. Stanovski referenti (tajniki) generalnega tajništva SLS poslujejo istočasno ločeno vsak zase. Je torej že sedaj določiti pet stanovskih tajnikov. Ti tajniki naj bodo vsaj v dopoldanskih urah vedno dosegljivi strankinim pristašem iz dotičnega stanu. Trenutno bi bilo n.pr. mogoče taka tajništva postaviti v Kmečki zbornici za kmeč-ki stan, v Obrtni zbornici za obrtniški stran, v Delavski ali Industrijski zbornici za industrijski stan, v Trgovski ali Delavski zbornici za trgovski stan, pri kakem advokatu, gimnazijskemu ravnatelju ali kaj sličnega za stan svobodnih poklicev in javnih delavcev. Na kazalo Na kazalo oseb 272 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Stanovski tajniki imajo najmanj enkrat tedensko redne seje pod vodstvom gene-ralnega tajnika, v slučaju potrebe tudi pogosto. Stanovski tajniki redno poročajo o vseh organizacijskih zadevah generalnemu tajniku. Prav tako, kakor imajo stanovski tajniki redne seje, morajo imeti redne seje tudi ostali strankini odbori, o teh sejah obveščati generalno tajništvo in poročati o stor-jenih sklepih radi odobritve in o morebitnih predlogih, ki naj pospešujejo koristi stranke in naroda. S tako reorganizacijo stranke in izpolnitvijo njenega programa mora stranka nuj-no svoje urade na široko razpresti in se rešiti iz sedanjega ozkega kroga, kakor ga je povzročil sedanji abnormalni čas, v katerem stari strankin aparat ni več nalogam dorasel. Ker je za izvedbo celotne reorganizacije po tem načinu treba dokaj časa, naj bi se obstoječe vodstvo SLS že predhodno izvedlo v smislu teh predlogov reorganizacije v toliko, kolikor mu je to mogoče in naj jo za čas prilagodi trenotnim možnostim in potrebam. Stališče akademskega kluba Straža o pogledih na povojno rešitev slovenskega vprašanja, poslano odboru SLS,9. 10. 1942407 (pag. 270–273)408 Z ozirom na to, da se tudi v krogu strankinega vodstva do neke mere veruje kle-vetam, ki jih širijo o naši skupnosti neki »konkurenčni« krogi (potem ko so težko borbo proti P[artizanom] vse leto mirno prepuščali stražarjem), predvsem kleve-tam glede našega stališča, kako naj bi se rešilo slovensko vprašanje po tej vojni. – So stražarski starešine po svojem sestanku dne 1. 10. 1942 o tem razpravljali in se zedinili, da predlože vodstvu stranke naslednje svoje skupno stališče: Od strani strankinega vodstva so nam bili ponovno izrečeni očitki oz. dvomi, češ da so stražarji proti Jugoslaviji, proti zvezi s Srbi itd. Posamezni naši starešine, ki jih je o tem posebno povpraševal predstavnik sedanjega strankinega vodstva, so taka podtikanja vselej kot neutemeljena odločno zavrnili. Tako je n. pr. skupna analiza »Našega gledanja« (SiE [Slovenija in Evropa], št. 6, 7. 5. 1942)409 s pred-stavnikom strankinega vodstva pokazala, da so bili očitki proti tam formalizirane-mu stališču površni in nepretehtani, tako da niso vzdržali konfrontacije z analizo besedila. Zato smo se toliko bolj začudili, ko se nam je z istega mesta pred tedni ponovno očitalo. Češ da se trdi, da je naš starešina na nekem tečaju govoril proti Jugoslaviji, proti zvezi z Srbi itd. Čakali smo na stvarnejše navedbe in dokaze. Teh seveda nismo dočakali, ker jih ni. Ker pa ne želimo, da bi se taki in podobni nere-407 UDV je dokument naslovila: »Stališče Straže v viharju in Mladih intelektualcev SLS o gornjih vprašan- jih poslano članstvu ‘delovnega odbora‘ SLS«. 408 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 193–194. V prepisu na pag. 193 je na začetku dokumenta pripi- sano: 9. 10. 1942. 409 Ciklostilni tisk Slovenija in Evropa: glej SI AS 1898, Slovenska ljudska stranka, t. e. 2, p. e. 38, Sloven- ska ljudska stranka: propagandna periodika, ciklostilni tiski. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 273 sni očitki ponavljali in razširjali tudi v vodilnem krogu stranke, hočemo še enkrat, tokrat v okviru pisma strankinemu vodstvu, opredeliti svoje gledanje na slovensko vprašanje z vidikov evropske preureditve po sedanji vojni. I. Slovensko vprašanje je Versajski mir rešil le deloma. V Parizu nam ni bilo pri-znano niti vse naše narodno ozemlje, niti nam ni pariška konferenca priznala zna-čaja suverenega naroda. Ostane pa izven dvoma, da je slovenski narod vkljub temu s pariško odločitvijo napravil v primeri s svojim prejšnjim narodno-političnim položajem na svoji zgodovinski poti velik korak naprej: slovensko jedro se je iz večletnega germanskega okvira rešilo v državno skupnost z južnimi Slovani. II. Politične karte se redno spreminjajo samo z novimi pogodbami. Jasno je torej, da se vsi prizadeti narodi pripravljajo, da si z bodočimi mirovnimi pogodbami zboljšajo svoj zgodovinski narodno-politični položaj, posebno še zato, ker bodo še po splošnem prepričanju bodoči mirovni sklepi dolgotrajni. Zdi se zato več kot na-ravno, da bo skušal v okviru bodočih mirovnih sklepov slovenski narod doseči ne zgolj obnovitve svojega narodno-političnega položaja izza versajskega miru – za kar sploh ni potreben noben nov program – ampak tudi vse tisto, česar ni dosegel v okviru versajskega miru: 1) Priznanje vsega pripadajočega mu narodnega ozemlja. 2) Priznanje lastne narodne suverenosti. 3) Povojni razvoj Nemčije pa je z vso ostrino podčrtal in nas opomnil še na tre- tje življenjsko vprašanje slovenskega naroda, vprašanje, ki ga je dvajsetletni jugoslovanski unitarizem, z vsemi svojimi interesi obrnjen na balkanski jug potisnil v pozabo: Nujnost učinkovitega in trajnega zgodovinskega zavarovanja Slovenije napram germanskemu severu potom neposrednega ozemeljsko-političnega stika s Čehi in Slovaki. III. Program v »Slovenski zavezi« združenih strank je jasno povdaril samo prvo od teh treh slovenskih teženj v tem zgodovinskem trenutku. Pravico do lastne sloven-ske narodno-politične suverenosti, je ta program že v prvi točki odstopil skupni jugoslovanski državi, čeprav se je glede njenega bodočega ustavnega ustroja v na-slednjih točkah na stališče federacije. Tretje zahteve pa omenjeni program sploh ne vsebuje ter se sploh ne meni za vprašanje politične in gospodarske preureditve srednjeevropskega prostora nad severnimi slovenskimi mejami, dočim se izrecno izjavlja n. pr. glede zveze z Bolgari in glede balkanske gospodarske unije, kar oboje slovenskega naroda še daleč tako ne zadeva kot bodoča rešitev srednjeevropskega vprašanja. Podoba je torej da program SZ ne zajema vseh bistvenih teženj slovenskega naroda ob veliki uri evropske politične zgodovine, ki se približuje. V tem je tudi eden iz med razlogov, zakaj je OF v prvi dobi zmedla glave vsemu ljudstvu. Dočim namreč Na kazalo Na kazalo oseb 274 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 tradicionalne stranke razen o obnovitvi stare Jugoslavije in o federaciji niso znale nič drugega povedati o slovenskem vprašanju, je komunistična OF ljudski instinkt o potrebi popolne rešitve slovenskega vprašanja po zadnji vojni znala sijajno pro-pagandno-taktično izrabiti. Pokojni gospod profesor Ehrlich [Lambert Ehrlich] je od vsega početka, še preden je bil omenjeni program objavljen, opozarjal na gornje momente, ki so narekovali drugačno formulacijo sedanjega slovenskega programa. Žal se njegovi daljnovidni pogledi niso sprovedli. Zato smo se končno odločili, da njegove in svoje poglede na slovensko vprašanje oz. študije o njem publiciramo. Tako je bila objavljena me-seca novembra 1941 študija pod naslovom »Slovenski problemi«, št. 4, SiE, febru-arja 1942, je pod naslovom »Slovenska misel vzpluj« objavila podrobnejše točke, nanašajoče se na Slovenijo po sedanji vojni: posebna številka SiE z dne 18. 3. 1942 je objavila naše poglede v nekaj točkah z oznako »Slovenska deklaracija«; SiE, št. 6, 7. 5. 1942 je z oziroma na zmedeno pisanje »Pobratima«, »Svobode in smrti!!« ter drugih SZ blizu stoječih publikacij opredelila naše poglede na slovensko vprašanje in na vprašanja, ki so z njim v zvezi, pod naslovom »Naše gledanje«; marca 1942 je bila objavljena razprava pod naslovom »Austriam esse delendam«, ki razpravlja posebej o problemu slovenskega zavarovanja na severu v zvezi z rešitvijo srednje-evropskega vprašanja. Poleg označenih publikacij smo marca 1942 strnili naše poglede na slovensko vpra-šanje, kakor se postavijo v luči nove evropske preureditve po sedanji vojni, v po-sebni spomenici, ki smo jo poslali slovenskemu zastopstvu v Londonu in Ameriki. IV. Več kot jasno je, da nismo proti političnemu sožitju slovenskega naroda z osta-limi jugoslovanskimi narodi. Saj se leta 1917/18 ves narod ni mogel varati, ko se je enodušno javil za zvezo z brati na jugu. Nasprotno. Mnenja smo, da je to načelno vprašanje bilo s slovenske strani dokončno odločeno v prvi svetovni vojni. Sedaj pa menimo, da je napočil trenutek, da podamo enako zgodovinsko izjavo glede sožitja s severnimi slovanskimi narodi. Razlogi za to odločitev so v tem zgodovin-skem trenutku vsaj tako močni kot so bili razlogi za našo majniško jugoslovansko deklaracijo leta 1917. Toda dvajsetletne izkušnje v prvi Jugoslaviji so nas izučile, zgledi vseh ostalih evropskih narodov so nas opomnili in Atlantska izjava nam je potrdila, da moramo končno tudi Slovenci svoje deklaracije in svoje programe sestavljati kot samostojen narod, ki mu gre v lastnih stvareh lastna suverenost z lastno državno organizacijo. Vse, kar zahtevamo, zahtevamo kot Slovenci, v imenu slovenskih pravic, za sloven-ske narodne interese. To ni le načelna doslednost ali prestižna kaprica, temveč tudi zelo stvarna logika. Primeri: Jugoslavija kot državna celota je izrazito balkanska država, toda Slovenija leži v geopolitičnem težišču srednje Evrope: za Jugoslavijo Trst ni bistveno potreben, gotovo ne tako kot n. pr. južni Jadran ali Solun – za Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 275 Slovenijo pa zavisi od povratka Trsta, ali bo mogla vršiti svojo naravno gospodar-sko vlogo ali ne; z vidika Jugoslavije se mora zdeti zahteva po mejah na Turah, po-sest Gradca itd. kot gola imperialistična težnja, za Slovenijo je ta zahteva življenj-ske važnosti, da se dokončno zavaruje pred tisočletnim germanskim pritiskom s severa; in končno bi se Jugoslavija kot državna celota v primeru izbirne možnosti med pridobitvami na severu ali na jugu, odločila za druge, kar bi seveda bilo v največjem nasprotju s slovenskim interesnim vidikom. Hočemo reči: slovenski program 1941/1942 mora, izhajajoč iz načela slovenske narodne polnopravnosti in torej pravice do lastne državnosti najprej iz neposre-dnega slovenskega interesnega vidika sestaviti slovenske ozemeljske in politične zahteve, nato pa šele – in to zopet iz slovenskega interesnega vidika – ugotoviti ti-ste širše politične in gospodarske okvire, v katere se želi v lastnih stvareh suverena slovenska država prostovoljno vključiti. Tako je naše načelno stališče, kot smo ga izrazili v vseh svojih dosedanjih program-skih publikacijah. Ugotavljamo, da je med tem stališčem in pa med programom SZ bistvena razlika. Tam je gornje načelo postavljeno na glavo. To ni le nelogično, temveč tudi nepravilno. Kaj, če bi n. pr. zavezniki namesto »povečane in razširjene kraljevine Jugoslavije« postavili srednjeevropsko zvezo severnih in južnih slovan-skih držav, v kateri bi mogla Slovenija biti ena izmed neposrednih zveznih držav-nih enot. Isto velja tudi za primer, da bi namesto prejšnje unitaristične Jugoslavije nastala zveza jugoslovanskih držav, kar bi iz slovenskega vidika bilo vsekakor bolj zaželjeno kot pa enostavna obnovitev prejšnje Jugoslavije s problematično nakna-dno notranjo preureditvijo, glede katere imamo slabih izkušenj več kot dovolj. In končno ni mogoče popolnoma izključiti primera, da bi Balkan po sedanji vojni prišel v območje sovjetskega vzhoda. Ali naj slovenski narod tudi v tem primeru že a priori veže svojo usodo z Balkanom? Jasno je, da se v takem primeru ne more vezati nobena dosedanja deklaracija. Tudi zato je važno, da se ob formulaciji slo-venskega programa 1941/42 dosledno držimo načelne logike. V. Prav tako je nerazumljivo, kako je mogel iti program SZ molče mimo srednje-evropskega vprašanja, kakor da bi tega vprašanja sploh ne bilo oz. kakor da se to vprašanje sploh ne bi tikalo slovenskega naroda. Mi pa nasprotno menimo, da je vprav srednja Evropa trajni glavni problem evropskega ravnotežja. Germane enkrat za vselej iz osrčja srednje Evrope! – bi morala biti ena iz med najvažnejših točk slovenskega programa 1941/42. Kajti vprav na tej tako važni toč-ki slovenskega problema gre zgodovinski slovenski interes po zavarovanju pro-ti germanskemu severu. Skupaj z zavezniškim interesom po dokončnem zlomu germanske premoči v Evropi. Samo da Germani izgube ozemlje med Turami in Donavo – t. j. osrčje srednje Evrope, bo rešeno stoletno vprašanje, ki ga je tako jasno postavil Förster [Friedrich Wilhelm Förster] v svoji knjigi: »Europa und die Na kazalo Na kazalo oseb 276 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Deutsche Frage«. Austriam esse delendam – v tem leži bistvo evropske rešitve pred stalno germansko nevarnostjo. VI. V zvezi s točkama IV. in V. je tudi še več drugih, podrobnejših vprašanj. 1. Vprašanje Koroške. Proti prvotnemu stališču programa SZ o meji pri Št. Vidu na Glini smo mi od vsega početka postavljali zahtevo po mejah na Turah. Jasno je namreč, da koroške kotline nihče ne bo razpolavljal na ljubo Jugosla-vije, ker se taki delitvi upira njena gospodarska zgradba in njen geopolitičnih položaj. Naravna meja je ali na Karavankah ali na Turah. Če je na Karavankah, smo na istem kot doslej: Koroško smo izgubili. Nemec pa bo tudi v bodoče škilil proti Trstu in držal v svojih rokah važne železniške zveze proti Jadranu. Za spoznanje nujnosti naših meja na Turah vsekakor ni bilo treba čakati, da to pove šele poslanec Gabrovšek [Franc Gabrovšek] po londonskem radiu. 2. Slovenija je v gospodarskem oziru izrazito v sklopu srednje Evrope. O tem govori Trst in glavna slovenska železniška proga. Kaj naj počne Trst na Balka-nu? Nič več kot na Apeninih. Ako bi Slovenija ostala gospodarsko odrezana od srednje Evrope in popolnoma vključena v balkanski gospodarski prostor, se bistveno ne bo mogla dvigniti nad njeno dosedanjo gospodarsko vlogo, ki jo je imela v bivši Jugoslaviji. Ostala bo obrobni pas gospodarskega prostora, čigar naravno bogastvo in razvojno središče leži na črti Bosna–Srbija, prome-tno težišče pa na Jadranu oz. Solunu in ev. v črnomorskih lukah. Rudnin ni-mamo, trgovinsko bomo brezpomembni. Trst bo mrtev – oz. v takem primeru verjetno sploh ne bo naš – naši ljudje pa se bodo zopet morali razhajati širom Balkana, ali pa bodo tudi nadalje morali križem v svet za delavce in hlapce. Tako se slovenski narod na svoji zemlji nikoli ne bo mogel utrditi in jo zato tudi ne bo mogel zgodovinsko zavarovati proti pritisku od zunaj. Pogoj našega narodnega razmaha in utrditve pa je, da bo slovenski človek našel na slovenski zemlji dovolj kruha in dovolj možnosti za postopno zvišanje življenjske ravni, vzporedno z narodi, ki nas obdajajo. To pa je mogoče edino-le, če stopi v akcijo srednjeevropska gospodarska vloga Trsta in južne železnice. VII. Naše stališče v slovenskem vprašanju je torej jasno: kot samobiten narod ho-čemo Slovenci biti v lastnih stvareh suvereni z lastno državno organizacijo. Ker pa je iz širših političnih in gospodarskih vidikov potrebna vključitev slovenske države v širše politične in gospodarske skupine, se želimo združiti v zvezni blok jugoslo-vanskih narodov s severnimi slovanskimi narodi. Odklanjamo pa vsako državno zvezo z drugimi narodi, ki bi bila ožja od federacije. Prav tako zaradi geopolitič-nega položaja Slovenije ne moremo pristati na to, da bi nam katera koli politična zveza ohromila našo naravno gospodarsko vlogo med Trstom in srednjo Evropo. VIII. Tako je naše stališče. Želimo ga uveljaviti in pripravljati v podrobnostih v okviru SLS. Nočemo nobenega spora, nočemo nikake ločenosti. Pričakujemo, da Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 277 se bo stranka povzpela na višino zgodovinskih odločitev, ki jim gremo nasproti. SLS je vedno bila simbol borbenega slovenstva, nosilka naravne ideje o slovenski politični samostojnosti, nesporni predstavnik slovenskega ljudstva. Kakor je leta 1917 SLS dvignila majniško zastavo, tako naj bi tudi iz te vojne ona povedla slovenski narod za nov korak naprej, ki ga mora ob tokratni preureditvi Evrope v primeru z letom 1918 na svoji zgodovinski poti napraviti slovenski narod. K temu je SLS tem bolj poklicana, ker so merodajni člani slovenskega zastopništva pri zaveznikih prav iz njenih vrst in ker je samo naša skupnost rešila slovenski narod pred grozečo nevarnostjo prave in popolne komunistične revolucije z vsemi nedoglednimi verskimi, kulturnimi, narodno- in mednarodno-političnimi posle-dicami, ki bi temu sledile. To pa je tudi potrebno zaradi notranjega preporoda slo-venskega narodnega življenja po sedanji vojni na jasnih krščanskih osnovah. Od tega preporoda je namreč odvisno vse, kakor je pokazala žaloigra preteklega leta. IX. Zato smo mnenja, naj se SLS ne veže na take kompromise, ki bi obledeli sloven-sko misel in krščanski preporod Slovenije po sedanji vojni. Prav tako pa zahtevajo velike naloge, ki so pred durmi, da nova SLS ne podleže slabim navadam, ki so v bivši JRZ vrgle na površje tudi ljudi brez duhovne rasti iz mladih let, brez nese-bične požrtvovalne predanosti stvari, zgolj po poti slučajne politične konjukture. Predvsem pa si v bodoče iskreno želimo več stvarnega zaupanja mladini, ki že deset let stoji v neprestani borbi s komunizmom, ki je vselej bila prva legija naše udarno-sti, ki nesebično služi katolištvu in slovenstvu, ki je rastla ob neposredni Koroščevi [Anton Korošec] politični vzgoji in ob voditeljski roki profesorja Ehrlicha. Prosimo, da dobe to naše pismo na vpogled vsi, ki so pri vprašanju prizadeti. Elaborat o prehodu iz vojnega v povojno gospodarstvo, nepodpisano, nedati-rano (pag. 274–275) Glede načrtov, kako naj se vodi in kontrolira prehod našega gospodarstva iz vojne-ga stanja v mirno stanje, obstojata sledeči dve mnenji: I. Ustanovi naj se v okviru vlade posebno poverjeništvo za prehodno gospodarstvo. To poverjeništvo naj bo organizirano tako kot ostala poverjeništva, in to je v od-delke, odseke in referate. Poleg tega naj bi bila pa njemu podrejena še morebitna samostojna javno-pravna telesa (»zavodi«), ki bi izvrševala čisto določene konkre-tne naloge. To poverjeništvo bi potom svoje uradne organizacije izdajalo vse po-trebne naredbe in odredbe, kakor tudi odloke, dočim bi zavodi odredbe, naredbe in odloke izvrševali. Ta organizacija bi imela dve prednosti: na eni strani bi bilo vse delo koncentrirano v rokah odgovornega resornega poverjenika, ki bi ne dopuščal kolizij in kompe-tenčnih sporov v delokrogu svojega poverjeništva, na drugi strani bi ga pa njegova Na kazalo Na kazalo oseb 278 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 funkcija gnala do velike inicijativnosti, ki bi jo najbrže celokupna vlada radi svoje-ga kolektivnega značaja ne mogla pokazati. II. Drugo mnenje pa misli, da je vodstvo in kontrola gospodarstva v prehodni dobi tako važna stvar, da bi se zanjo morala nepretrgoma zanimati celokupna vlada. Zato je po tem mnenju kako posebno poverjeništvo za prehodno gospodarstvo nepotrebno iz sledečih razlogov: a) vse ustanove in vsi referati, ki se bodo bavili s prehodnim gospodarstvom, bodo nosili pečat začasnosti. Treba jih bo likvidirati, kakor hitro bo gospodarstvo pre-peljano na mirno dobo. Skušnja pa kaže, da je veliko težje likvidirati kompletno samostojno poverjeništvo, kot pa posamezne zavode in odseke v okviru svojih po-verjeništev, ki bi se bavili z vodstvom prehodnega gospodarstva. b) Dalje kažejo dosedanje skušnje, da bi samostojna poverjeništva za prehodno gospodarstvo posegala globoko v kompetenco ostalih gospodarskih poverjeništev (predvsem finančnega, kmetijskega in trgovskega). Poverjeništvo za prehodno go-spodarstvo bi si že po značaju svojega posla moralo prilastiti veliko dela in pravic, ki jih drugače normalno opravljajo običajni gospodarski resori. Moglo bi priti do ostrih kompetenčnih sporov, ki bodo samo ovirali učinkovitost in hitrost prevaja-nja gospodarstva iz vojne v mirno dobo. c) Pri prevajanju gospodarstva iz vojne v mirno dobo se bo treba v svrho učinko-vitosti in ekspeditivnosti opirati predvsem na že obstoječe ustanove, ki so danes vključene v stalne resore, kot n. pr. Prevod, komisija za agrarne operacije itd. Radi občutnega pomanjkanja sposobnih in kvalificiranih uradnikov bo treba ravno te zavode in urade prav posebno izkoristiti. To se pa da doseči le na ta način, da jih ne iztrgaš iz enega resora in daš drugemu resoru. Uradi in zavodi, ki menjajo resore, navadno funkcijonirajo zelo slabo. d) Morebitni poverjenik za prehodno gospodarstvo bi se politično čisto gotovo ubil. Že danes je jasno, da n. pr. ne bi mogel hitro in na zadovoljiv način urediti prehrane. Jasno je tudi, da ne bi mogel hitro in na zadovoljiv način urediti vpraša-nja vojne škode. Verjetno je, da tudi ne bi mogel takoj obnoviti vse industrijske in obrtne produkcije. Čisto gotovo pa je, da tudi uprave sekvestriranega premoženja ne bi mogel voditi tako, da bodo z njim vsi zadovoljni. Njegov delokrog bo sicer silno širok, raztezal se bo na vse mogoče predmete, ki med seboj nimajo nobene notranje povezanosti, kot n. pr. prehrana in vojna škoda, uprava sekvestriranega premoženja in obnovitev produkcije, vodstvo sekvestrirane industrije in uprava kmečkih posestev, zato bi pa postal predmet neprestane javne kritike, poleg tega pa še resorne nevoščljivosti prizadetih gospodarskih resorov. Vse to bi pripeljalo do tega, da bi končno vendarle celokupna vlada morala prevzeti politično odgo-vornost za ta ogromni in tako razmetani resor. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 279 Ravno radi heterogenosti področij, na katerih bi se morala udejstvovati vlada pri prevajanju gospodarstva iz vojne na mirno dobo, je praktičnejše in učinkovitejše, če se vsako področje prehodnega gospodarstva obravnava kot samostojen kom-pleks in dodeli najbližjemu resornemu poverjeništvu in sicer: prehrana in uprava sekvestrirane kmečke in hišne posesti – kmetijskemu resoru, ugotovitev vojne škode in uprava sekvestriranega kreditnega in zavarovalnega sistema – finančnemu poverjeništvu, uprava sekvestrirane industrijske, trgovske, obrtne, prometne in gozdne imovi-ne, kakor tudi obnova industrijske in obrtne produkcije – trgovskemu resoru. Ti trije resori bi v svojem uradnem delokrogu izdajali vse potrebne uredbe, odred-be in odloke, izvrševali pa bi jih samostojni zavodi. Ker pa ni izključeno, da bi med temi zavodi ne došlo do kompetenčnih sporov, ki bi segli nazadnje tudi v prizadete resore, je treba, da se pri predsedstvu vlade usta-novi tajništvo za gospodarsko obnovo, ki bi s pomočjo predsednikove avtoritete reševalo take konflikte. Na ta način bi se doseglo tole: Izrabila bi se lahko že obstoječa upravna organizacija. Preko finančnega resora bi se uvedla tudi stroga kontrola nad sredstvi, ki bi z njimi operirali posamezni zavodi, onemogočeni bi bili konflikti med stalnimi resori in resorom za prehodno gospodarstvo, vlada bi bila prisiljena, da skupno nosi odgovornost za vse njeno delo glede prehodnega gospodarstva in ga ne bi mogla zvaliti za poverjenika za prehodno gospodarstvo. Za centralizacijo, odnosno koordinacijo vsega dela bi skrbelo centralno tajništvo, likvidacijo posameznih zavodov in uradov bi pa lahko izvršil poverjenik v svojem lastnem delokrogu z navadno premestitvijo zaposlenih uradnikov v druge oddelke in odseke. Pismo »mladih intelektualcev«410 članom »delovnega odbora« SLS o pogledih na povojno rešitev slovenskega vprašanja in v zvezi s spomenico, ki jo je SLS poslala jugoslovanski vladi oziroma slovenskemu odboru v London, 14. 6. 1943 (pag. 276)411 Gg. članom »delovnega odbora« 412 bivše SLS v Ljubljani. Dobili smo v roke formulacijo 15 točk, ki naj bi baje bile poslane našim zastopni-kom v inozemstvo kot programsko stališče SLS oz. Slovencev sploh. 410 Stražarji oz. člani akademskega kluba Straža so se včasih predstavljali kot »mladi intelektualci«. 411 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 366. 412 V prepisu je pripisano: EKSEK[UTIVA]. Na kazalo Na kazalo oseb 280 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Ni nam znano, kateri in kako kvalificirani forum je omenjene točke sestavil in spre-jel. Jasno pa nam je, da v teh točkah izraženi pogledi in trditve ne morejo biti podani v imenu SLS ali Slovencev sploh, ker niso v skladu s pravim spoznanjem slovenskega vprašanja in ne izražajo po tem spoznanju usodno narekovanih teženj slovenskega naroda v očigled zgodovinske pomembnosti bodočih mirovnih sklepov. Dovoljujemo si Vam poslati obenem s prepisom zgoraj omenjenih točk (I) formu-lacijo slovenskega vprašanja in slovenskih teženj, kot se nam zdi, da jih narekuje Slovencem sedanje zgodovinsko razdobje. (II). Prepričani, da se v polni meri zavedate odgovornosti, ki jo nosite kot član »de-lovnega odbora« bivše SLS, pričakujemo, da boste v tem svojstvu vse storili, da bo doma in v svetu čim prej prišel do popolnega izraza pravi slovenski narodno--politični program. Pripominjamo, da so bili nekateri trenutno posebno vplivni činitelji »delovnega odbora« bivše SLS na ta problem že ponovno z vso jasnostjo in vso formalnostjo opozorjeni, da pa ne vidimo znakov, po katerih bi mogli sklepati, da so svoje nazi-ranje in ravnanje že spremenili, tako kot to zahtevajo vrhovni interesi slovenskega naroda, ki morajo biti posebno danes vsakemu slovenskemu javnemu delavcu – suprema lex. V primeru, da bi tudi to opozorilo ostalo brez uspeha, bomo smatrali, da je nasto-pil trenutek, ko morajo biti v interesu SLS in slovenskega naroda končno razpršene vse dosedanje utvare in vsa potvarjanja. Da pa bo v takem primeru tudi tokrat izšel kot zmagovalec daljnovidni in pogu-mni Korošec [Anton Korošec] in ne kratkovidni ter servilni Šušteršič [Ivan Šuster-šič], o tem ne more biti nobenega dvoma. V Ljubljani 14. 6. 1943 Več mladih intelektualcev SLS. P. s. V svrho informiranja smo to pismo s prilogami poslali tudi nekaterim drugim uglednim pripadnikom slovenske katoliške miselnosti. Dodatek k pismu »mladih intelektualcev«, 18. 6. 1943 (pag. 277–279)413 Gg. članom »delovnega odbora« bivše SLS414 v Ljubljani. Dodatno k našemu pismu z dne 14. 6. t. l. Vam naknadno pošiljamo kritično ana-lizo od nas osporavanih 15 točk, ki so bile po izjavi merodajnih sestavljene kot 413 Prepisi dokumenta so na pag. 276 (niso prepisi UDV), pag. 366 (delni prepis UDV) in pag. 367–369 (prepis UDV). 414 V prepisu na pag. 366 in 367 je pripisano: EKSEKUTIVA. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 281 resume slovenskih pogledov na povojno rešitev slovenskega, jugoslovanskega, balkanskega, srednjeevropskega, avstrijskega in nemškega vprašanja, namenjene inozemstvu. Te analize predhodno nismo priložili iz razlogov posebne lojalnosti, da si je mogel vsak prejemnik našega pisma o točkah nemoteno napraviti lastno sodbo in jih brez komentarja soočiti z drugim stališčem. + + + Ad 1: Evidentno je, da dejstva Jugoslavije v mednarodnopravnem pogledu ne osporava noben pameten Slovenec (razen komunistov); tudi še vse do danes ni bila preklicana majniška jugoslovanska deklaracija slovenskega naroda, ki zato še vedno moralno obvezuje vse zavedne Slovence, saj je bila plebiscitarno sprejeta. Ne more pa biti govora o tem, da je slovensko ljudstvo po zlomu aprila 1941 že po-stavilo ali sprejelo kak konkretni in formalni narodno-politični program za nove razmere po vojni, ker tega zaradi sovražne okupacije ni moglo storiti. Vse doseda-nje nove programske formulacije imajo zato le značaj konceptov večjih ali manjših ljubljanskih inteligenčnih krogov. Slovensko ljudstvo se doslej tudi po kvalifici-ranih predstavnikih ni moglo izreči za oni ali drugi koncept, ker večina bolj ali manj kvalificiranih ljudskih reprezentantov (županov, poslancev, prosvetnih in političnih delavcev ter organizatorjev itd) ne živi v Ljubljani in tudi sicer nima možnosti, da bi se izjavila o narodno-političnem programu za nove razmere kot n. pr. o majniški deklaraciji leta 1917. Pa tudi v Ljubljani sami se o nobenem doseda-njem konceptu še ni vršil kakršenkoli »plebiscit«. Tudi koncept, ki se označuje kot »program, ki so ga sprejele vse slovenske stranke razen komunistov« nima prav nič močnejše legitimacije kot drugi koncepti, ker nobena stranka ni o njem razpravlja-la pred kakim svojim forumom, ki bi bil kakorkoli kvalificiran za sprejemanje zgo-dovinsko tako pomembnega programa kakor je to prav gotovo narodno-politični program vsega naroda ali njegovih političnih strank. + Apriorno priznavanje posebne merodajnosti SSSR [Savez Sovjetskih Socijalističkih Republika] (nekake pravice veta) za povojno urejanje narodno-političnega položaja posameznih balkanskih in sploh srednjeevropskih narodov ter odnosov med njimi, pa se nam zdi iz več razlogov načelno neumestno, politično kratkovidno in servilno obenem, ne da bi ga bilo mogoče opravičiti vsaj iz golega taktičnega oportunizma. Narodni programi izražajo voljo in težnje prizadetih narodov. Ob sebi je umevno, da je njih uresničenje končno odvisno od odločitve zaveznikov. Navezovati pa že sam pomen življenjske teze prizadetega naroda na dobro voljo enega izmed zave-znikov (Romunija naj ostane pri balkanski skupnosti in s tem ohrani svojo neod-visnost od SSSR le, »če je Rusija za to« (točka 1); Slovenci in južni Slovani sploh bi smeli »stopiti v tesnejše politične stike« s severnimi Slovani, – kar je v luči izkušenj sedanje vojne in okupacije njihov absolutni življenjski interes – , le če je s tem Na kazalo Na kazalo oseb 282 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 zopet »zadovoljna tudi Rusija« (točka 3)) – take nepremišljene izjave kratkovidno in do ostalih zaveznikov nelojalno prejudicirajo njihovim še nepoznanim odlo-čitvam ter brez vsake potrebe v lastno škodo servilno omejujejo načelo narodne samoodločbe, ki je temelj Atlantske karte. Proti temu je treba nasprotno poudariti, da potrebujejo balkanski in sploh srednje-evropski narodi po tej vojni predvsem čim več neodvisnosti od vseh kontinental-nih imperializmov ter učinkovitega zavarovanja proti njihovim imperialističnim tendencam, ako naj uživajo varno svobodo in pomagajo jamčiti novi Evropi in svetu bodoči mir. Vse to velja neglede na to, da se z označenimi posebnimi pokloni SSSR brez potre-be afirmira tista sila, v imenu in pod diplomatsko zaščito katere je bilo poklanih na tisoče Slovencev, med njimi mnogo najtrdnejših stebrov slovenske katoliške stvari, in ki veže na izid sedanje vojne svoje neutajljive upe in načrte za komunistično svetovno revolucijo, na kateri baš baltski, srednjeevropski in balkanski narodi po tolikih vzgledih iz lastnih vrst ne morejo biti prav nič »zainteresirani«. Ad 2. Tudi druga točka je ponesrečena. Formulacija, da Slovenci odklanjajo »katerokoli zrahlanje« Jugoslavije, se more po tolikih dosedanjih izkušnjah tolmačiti tudi naravnost kot afirmacija pogubnega unitarizma in odklanjanje preosnove v doslednem federativnem smislu, ki je edina rešitev za Jugoslavijo. Formulacija, da Slovenci odklanjajo »katerokoli državno kombinacijo v Srednji Evropi«, da »so in bodo najhujši nasprotnik vseh srednjeevropskih načrtov, pa naj pridejo od koderkoli«. – je po svoji kategoričnosti in absolutnosti nov izraz poli-tične kratkovidnosti kot posledica nepoznanja glavnega slovenskega in evropskega problema, ki je in ostane: kako se v bodoče najbolj uspešno zavarovati pred nem-ško nevarnostjo. Danes je pač več kot evidentno, da potrebuje Slovenija zavarovanje predvsem na severu. Zato imamo ravno Slovenci največji interes na tem, da pride po tej vojni do skupnega političnega in vojaškega bloka vseh južnih in severnih Slovanov, torej do nove srednjeevropske unije med Baltikom in Egejem z južno-severno slovensko hrbtenico. Ta varnostna zveza s slovansko srednjo Evropo je za Slovence nepri-merno važnejša od katerekoli balkanske zveze, ki sama v nobenem primeru ne more Slovencev in Jugoslavije zavarovati pred glavno nevarnostjo, ki prihaja nad nas – z nemškega severa!415 Pa tudi nova Evropa in svobodoljubni svet imata na takem slovanskem srednjee-vropskem bloku največji interes, saj bo šele s tem ustvarjena možnost, da se bodo mali srednjeevropski narodi med Baltikom in Egejem mogli sami uspešno bra-niti pred eventuelnimi novimi nemškimi imperialističnimi poizkusi. Saj je prav 415 V prepisu (UDV) na pag. 369 je pripisano: ideja intermarija. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 283 pomanjkanje te možnosti Nemce nagnilo k dosedanjim navalom na slovansko Sre-dnjo Evropo, ki so se prav zaradi tega nujno razvili v dolgotrajne svetovne vojne in je njih potek v prvih letih bil nujno za Nemce ugoden. Ad 3: Zato je tudi tretja točka, ki v negativni formulaciji izraža nekak milostni pri-stanek Slovencev na eventuelne »tesnejše politične stike« južnih Slovanov »preko Balkanske unije« z ostalimi srednjeevropskimi Slovani na severu (seveda zopet pod pogojem, da je s tem »zadovoljna tudi Rusija«), zelo ponesrečena in z vidika spoznanega glavnega slovenskega problema naravnost – saboterska. Ad 4 in 5: Avstrijsko in nemško vprašanje je predstavljeno na način, ki razodeva po-polno nepoznavanje tega problema za Evropo. Ko bi bil avtor teh točk prebral vsaj Försterjevo [Friedrich Wilhelm Förster] knjigo »Europa und die deutsche Frage«, če je že prespal nemške orgije v zasedeni slovanski Srednji Evropi, bi pač ne mogel manifestirati tako diletantskega gledanja na likvidacijo tega življenjskega problema svojega naroda in vse Evrope. Tako pa je zadel samo to, kar je n. pr. vedel in želel celo Stojadinović [Milan Stojadinović] in kar je že pred sedanjo vojno izvedla Hi-tlerjeva Nemčija, da v novi Evropi ne sme biti več Avstrije. Vse ostalo njegovo skle-panje pa je s slovenskega in svobodoljubnega evropskega vidika v bistvu pogrešeno. Avstrija mora izginiti. Toda nikakor ne zato, da bi jo kot dediščino Hitlerjeve Nem-čije enostavno kasirala nova »Unija nemških držav«, ki bi obsegala vse »z Nemci naseljeno ozemlje« in ki bi jo Nemci »naredili in uredili po svoji volji« tako, da bi bilo »edino vmešavanje v ureditev Nemške unije to, da mora tudi na sedanjem Pruskem nastati več držav«. Prav radi verjamemo obenem s formulatorjem teh nesrečnih točk, »da bo večina Nemcev s tako preureditvijo Nemčije zelo zadovoljna«, – gotovo neprimerno bolj kot vsi tisti narodi, ki so imeli žalostno priliko do vrha izkusiti germanski barbari-zem in se tresti ob misli na svojo bodočo usodo, če bi v tej vojni Nemčija zmagala … Sram nas je, da je mogel Slovenec spraviti na papir tako nepremišljeno gledanje na odstranitev glavnega vzroka obeh dosedanjih vojn in neskončnega trpljenja, ki ga je nemštvo z njim prizadejalo Slovencem, Poljakom itd. ter vsemu svetu. Še Šušteršič [Ivan Šusteršič] se ni bil spozabil tako daleč, saj je kakor nekoč Palacky [František Palacký] pač naivno razlikoval med Avstrijo in Nemčijo, bil pa vsekakor nasprotnik velenemških teženj, ki jih avtor teh točk na celi črti afirmira. Zato je sedaj toliko bolj potrebno, da se čuje v svet enodušni slovenski glas: Austri-am esse delendam, nemška posest Šlezije, Pomorjanske in Vzhodne Prusije esse delendam, ker so to germanizirana slovanska področja, ki so Nemcem služila kot strateške predstraže njihovega stoletnega imperializma, ki je prelil že toliko krvi srednjeevropskih Slovanov!416 416 Temo države Slovenije v zgodovini natančneje obravnavajo zapiski iz knjige Pabst Gregorius VII. und sein Zeitalter avtorja Augusta Friedricha Gfrörerja na pag. 3295–3318. Na kazalo Na kazalo oseb 284 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Če naj ta vojna res reši Evropo pred bodočo germansko nevarnostjo, potem ni drugega izhoda, kakor da se izvrši brezpogojna amputacija Koroške, Štajerske, Du-najske kotline in Gradiščanske, nadalje Šlezije, Pomorjanske in Vzhodne Prusije od nemštva. Vsaka drugačna rešitev bi – kakor leta 1919 versajski mir – nemško nevarnost zopet le za nekaj časa odložila. Ad 6: Po vsem tem je za avtorja teh točk čisto logično s slovenskega vidika pa vse obsodbe vredno, če si upa kdo v imenu Slovencev sporočiti v svet, da so Slovenci »pripravljeni svoje teritorialne zahteve zmanjšati na minimum«. Vprašamo, kje se neha ta minimum? Pri Celju, na Dravi, na severnih mejah bivše Dravske banovi-ne? Kje? Zakaj v točkah, ki hočejo biti po svoji vsebini očitno slovensko programa-tične in katerih polovica dolgovezno razpravlja o srbsko-hrvatskem vprašanju, ni niti z besedico označena brezpogojna slovenska zahteva po Koroški, po Trstu, po Porabju itd.? Očividno je hotel avtor teh žalostnih točk ohraniti svojemu »mini-mu« veliko elastičnost. Ad 15: Ali niso bile morda tudi te, popolnoma upravičene, a zelo zakasnele rezer-ve, končno izražene morda bolj z vidika ogroženosti nekaterih osebnih političnih pozicij kot pa iz načelnih spoznanj, ali pa morda celo v zvezi s prednjimi pokloni SSSR? Kdo ve. In končno, zakaj se iz tega poznega spoznanja vsaj zdaj ne izvedejo vse nujne posledice? + + + Pričakujemo popolno razčiščenje. Naša politika mora zopet postati vzvišena stvar v idealni službi narodnih teženj in ljudskih koristi kot smo to bili vajeni pri dr. Ko-rošcu [Anton Korošec]. Iz našega povojnega političnega življenja mora biti brez-pogojno izločen vsak vpliv, infiltriran iz občutja obrambe ali službe zasebnim inte-resom. Zato bodo cenjeni in spoštovani vsi delavci različnih stanov in poklicev, ki bodo pripravljeni dati na razpolago svoje sposobnosti narodni skupnosti. Toda to spoštovanje bo omejeno le na tiste posle, ki bodo res izvedeni v korist narodne ce-lote, čeprav bi bila z zasebnega stališča kedaj drugačna rešitev morda donosnejša. Vsi naj tudi vedo, da so mimo časi, ko se je dala mladina izrivati iz očetne hiše in se je predajala tavanju izgubljenega sina. Sedanji rod hoče v tej hiši ostati in tukaj varovati ter za novi čas obnavljati veliko dediščino Kreka [Janez Evangelist Krek] in Korošca, ki jo nekateri prebivalci te hiše hite zapravljati. SLS ne sme biti in tudi ne bo domena ene ali druge ljubljanske klike, ampak mora in bo postala zopet last slovenskega ljudstva, ki je vse svoje dosedanje politične uspehe doseglo pod njenim slavnim praporom. V Ljubljani 18. 6. 1943. Več mladih intelektualcev SLS. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 285 Spomenica, ki jo je SLS poslala jugoslovanski vladi oziroma slovenskemu od-boru v London, s pripisom z dne 20. 6. 1943 (pag. 280–284)417 Prepis spomenice, ki jo je oficijelna Slovenska ljudska stranka poslala kot pismo kr[aljevi] jugoslovanski vladi – slovenski odbor v Londonu. ---------------------------------------------------------------------------------- 1.) Slovenci so se že leta 1941 kot prvi s svojim narodnim in državno-pravnim pro-gramom postavili na stališče federativne Jugoslavije, ki naj se poveže z Bolgarsko, Albanijo in Grčijo v Balkansko unijo, in če je Rusija za to, naj pride še Romunija zraven. Odklanjajo pa v to kombinacijo vsako udeležbo Madžarske. 2.) Slovenci odločno odklanjajo tudi katerokoli zrahljanje ali razpad Jugoslavije in istočasno odklanjajo tudi katerokoli državno kombinacijo v srednji Evropi, ker nočejo imeti nobenega opravka ne z Nemci ne z Italijani. Zato so in bodo najhujši sovražniki vseh srednjeevropskih načrtov, pa naj pridejo ti načrti od koderkoli. 3.) S tem pa ni rečeno, da bi se Slovenci protivili temu, da bi federativna Jugoslavija preko Balkanske unije stopila v tesnejše politične stike s tisto državno tvorbo med Nemčijo in Rusijo, ki bi v njej prevladovali Slovani. Vežejo pa to za pogoj, da je s tako vrsto politične vezave Balkanske unije proti severu zadovoljna tudi Rusija. 4.) Slovenci so proti obnovitvi Avstrije, v katerikoli obliki in kateremkoli obsegu. Avstrijski Nemci so in bodo vedno najprvo Nemci, potem šele Avstrijci. Trenutno bežijo od Nemčije samo iz materialističnih razlogov. Radi bi se izmaknili soodgo-vornosti za zadnjo vojno in pa obvezam in odškodninam, ki jih bo morala Nemčija prevzeti po tej vojni. V srcu so pa še vedno vsi zato, da živijo v sklopu nemške skupnosti. 5.) Nemški problem se po mnenju Slovencev da rešiti samo na ta način, da se z Nemci naseljeno ozemlje spremeni v unijo nemških držav, ki naj jih Nemci na-redijo in uredijo po svoji volji. Edino vmešavanje v ureditev nemške unije bi bilo to, da more v okviru nemške unije tudi na sedanjem Pruskem nastati več držav, t. j. ne sme ostati sedanji pruski kolos kot del Nemčije v nemški uniji. V kolikor se moremo informirati o nemškem javnem mnenju, se zdi, da bo večina Nemcev s tako ureditvijo Nemčije zelo zadovoljna, ker razen Prusov ne mara nihče več ber-linskega centralizma. 6.) Soglasna želja Slovencev je, da se po vojski iz slovenskega ozemlja izselijo v svo-je narodne države vsi Nemci in Italijani, drugače se bojijo, da bi tujerodni elementi mogli močno ovirati demokratični razvoj domačega političnega življenja. So glo-boko prepričani, da bi obstoj kakih narodnih manjšin močno vznemirjal notranjo in zunanjo politiko Slovenije in Jugoslavije, ker bi bile narodne manjšine samo na 417 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 367–369. Prepis (ni UDV) je tudi na pag. 3294 v mapi Razni referati, predavanja itd. Na kazalo Na kazalo oseb 286 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 videz lojalne v resnici pa bi se držale one politike, ki bi jo diktirale njihove naro-dne države. Narodne manjšine bi bile to kar so bile pred vojno: na zunaj formalno lojalne, na vznotraj pa peta kolona. Da se Slovenci izognejo narodnim manjšinam, so pripravljeni, da svoje teritorijalne zahteve zmanjšajo na minimum, zahtevajo pa zato preselitev vseh inorodnih elementov. 7.) Slovenci živijo tudi danes v najboljših odnošajih – političnih in družbenih s Hrvati in Srbi. Pomagajo si med seboj, kolikor si v okupaciji sploh morejo nuditi medsebojno pomoč. Skrbijo jih pa odnosi med Srbi in Hrvati, ki so po slovenskem prepričanju trenutno taki-le: 8.) Hrvati in Srbi sta dva naroda, ki imata danes vsak svojo državo. Lastne politične volje nima ne ena ne druga teh dveh držav, vendar imata obe državi vsaka zase, dobro in popolno državno organizacijo. Ti dve državni organizaciji se razlikujeta po tem, da imajo Hrvati vsaj navidezno zunanje-politično zastopstvo, dočim ga Srbi sploh nimajo. 9.) Tako Srbi kot Hrvati želijo, da to svojo domačo državo ohranijo kolikor toliko neokrnjeno v federativni Jugoslaviji. Radi bi ti dve svoji državi prenesli skoraj ne-okrnjeni v novo Jugoslavijo. Hrvatje seveda brez Paveliča [Ante Pavelić], Srbi pa brez Nediča [Milan Nedić]. 10.) Edina resna težava med tema obema državama, je vprašanje skupne meje. O tej meji se na Balkanu veliko debatira, toda zahteve Srbov in Hrvatov so v tej točki nezdružljive. Ekstremne srbske zahteve gredo do Sušaka, ekstremne hrvatske pa do Sandžaka. To so nemogoče stvari. Po našem mnenju bi bila edina pametna solucija sledeča: kot baza naj bi se vzele meje med Srbi in Hrvati, kakor je bila do-ločena v sporazumu Maček [Vladimir Maček]–Cvetkovič [Dragiša Cvetković] in zato ta meja tvori mogočen političen prejudic tako za Hrvate kot za Srbe. Vendar pa ima ta meja dve napaki: tako ena kot druga stran jo označujeta kot minimalne teritorialne zahteve, druga napaka pa je v tem, da je ta meja gospodarsko-prome-tno zelo nesrečno potegnjena. Iz tega sledi, da bi se morala ta meja korigirati tako, da bi odgovarjala lokalnim gospodarsko-prometnim razmeram. 11.) Kdo bi to mejo mogel popraviti v gospodarsko-prometnem smislu? Gotovo ne Srbi in Hrvati, ker se ti glede te meje ne bodo nikoli zedinili. Ravnotako ne Slovenci, ker jim njihova maloštevilnost ne daje dosti politične avtoritete. To bi lahko naredili samo zavezniki potom arbitraže in proti taki arbitraži bi se mnogo ne upirali ne Srbi ne Hrvati. 12.) Čeprav med Srbi in Hrvati radi nemške, italijanske in Paveličeve politike ob-stoja trenutno velik prepad in teče med obema narodoma reka krvi, vendar ideja obnovitve Jugoslavije ni izginila ne pri enem ne pri drugem narodu. Tako Srbi kot Hrvati so še vedno za Jugoslavijo, ne sicer iz navdušenja, ampak iz razlogov pameti. Na zunaj se ne vidi, kako močna je ta ideja. Okupatorji in njihovi hlapci Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 287 jo namreč preganjajo na vsakem koraku, dopuščajoč pa Srbom in Hrvatom, da gojijo idejo Velike Srbije, odn[osno] Velike Hrvatske. Ena se torej lahko pokaže v javnosti, druga pa ne in zato misli inozemstvo, da je jugoslovanska ideja propadla. 13.) Zavezniško arbitražo glede meje bodo tudi Srbi kot Hrvati brez velikih ugovo-rov sprejeli. Eni in drugi so si namreč vkljub globokim razlikam v mišljenju vendar edini v enem prepričanju, da o svoji in svoje zemlje usodi ne bodo odločevali ne Srbi, ne Hrvati, ampak zavezniki kot zmagovalci. 14.) Edina velika nevarnost, ki bi mogla trajno motiti politične odnose med Srbi in Hrvati, obstoji v tem, da bi mogli Srbi v dneh prevrata ali zloma začeti divje maščevalno klanje med Hrvati. Zavezniki morajo podvzeti že sedaj vse mere, da to klanje preprečijo. Prva mera ki jo je treba narediti že sedaj, obstoja v tem, da za-vezniki preko londonske jugoslovanske vlade zahtevajo od Mihajloviča [Dragoljub Mihailović], da se mora na vsak način sporazumeti s Hrvati glede demarkacijske linije med Srbijo in Hrvatsko, glede odnosov med srbskimi in hrvaškimi silami, ki se bodo v trenutku zloma stavile na razpolago zaveznikom. 15.) Trenutno dela v političnem življenju največje težave Mihajlovič. Mihajlovič ima zelo nesrečno taktiko. V Srbiji propagira Velikosrbsko idejo, na Hrvaškem in v Sloveniji pa jugoslovansko idejo. Nihče ne razume zakaj to dela, in zato nihče njegovi taktiki na zaupa. Druga njegova taktična napaka obstoji v tem, da noče biti samo neomajen vojaški poveljnik, ampak tudi politični diktator v vseh civilno-po-litičnih stvareh. Na ta način je prišel v spor z vsemi političnimi formacijami pri Sr-bih, Hrvatih in Slovencih, kar bistveno otežuje skupen boj proti okupatorjem. Tre-tja njegova napaka je pa ta, da je on nasprotnik demokratične ideje in federativne državne ureditve. Je za šestojanuarski centralizem in absolutizem. Te njegove ideje zastopajo na terenu njegovi komandanti, ki so ravno radi teh idej prišli tudi v kon-flikt z vsemi lokalnimi političnimi faktorji pri Srbih, Hrvatih in Slovencih. Zato je nujno potrebno, da se Mihajlovič omeji samo na vojaško poveljevanje, civilno politiko naj pa pusti pri miru, drugače se zna zgoditi, da bo kljub vsej dobri volji napravil Jugoslaviji v političnem pogledu več škode kot v vojnem pogledu koristi. SLOVENSKO VPRAŠANJE V LUČI SEDANJE VOJNE.418 1.) Zgodovinsko slovensko vprašanje se v kratkem glasi takole: Kako se končno enkrat za vselej rešiti usodnega germanskega pritiska s severa? Ta v vseh ozirih popolnoma neravnovesni pritisk nas je tekom stoletij potisnil nekako do črte – Pontabelj, Beljak – Št. Vid – Djekše – Labud – Lučan – Ernovž – Rad-gona – Št. Gothard. Z juga nam nevarnost ne preti. Italijanska nevarnost z zapada in madžarska z vzhoda pa sta popolnoma odvisni od jakosti severne nevarnosti. Vsak nadaljni umik z označene črte dalje proti jugu bi pomenil za nas kot narod 418 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 3293 v mapi Razni referati, predavanja itd. Na kazalo Na kazalo oseb 288 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 najresnejšo nevarnost zgodovinske likvidacije, ne glede na to, da moramo to črto komaj boljše ali slabše životariti, ne da bi pri tem mogli imeti vsaj občutek varnosti. 2.) Razpad habsburške monarhije in poraz Nemčije leta 1918 je nemško nevarnost ustavil; optimisti so se zanašali, da za trajno. Toda tudi sedaj je le jedro preostalega slovenstva našlo rešitev v Jugoslaviji, v katero so bili obrnjeni vsi upi slovenskega naroda. In značilno je, da je prav od severne slovenske meje prišel velik voditelj Slo-vencev, dr. Anton Korošec, ki je na svetovnem odru dunajskega parlamenta prebral jugoslovansko deklaracijo. V Slovencih je bila ideja jugoslovanske rešitve najbolj živa, in najbolj živo občutena. Isti voditelj je tudi potem prav vso dobo med prvo in drugo svetovno vojno jugoslovansko idejo v plemeniti obliki avtonomnega razvoja Srbov, Hrvatov in Slovencev državno-politično najbolj iskreno in modro zastopal. 3.) Ako se je v Jugoslaviji velika zgodovinska napaka Avstro-Ogrske ponovila v obliki velesrbske hegemonije in se je vsled tega prepad med Srbi in Hrvati poglo-bil do smrtnega sovraštva, je to bila v najmanjši meri krivda voditelja Slovencev in Slovencev sploh. Slovenci sami kljub najbolj trezni in umerjeni politiki nismo mogli vse do vojaškega razsula aprila 1941 uresničiti svojega skromnega ideala: slovenske avtonomije, ki bi bila državno-pravno priznana in zajamčena. 4.) Izbruh sedanje vojne in nje začetni razplet je eklatanten dokaz, da versajski sistem ni bil sposoben Evropo obvarovati pred novim navalom germanskega im-perializma, ampak je nemško nevarnost samo za kratek čas odložil. Po kratkih dvajsetih letih likvidacije nasledstvenih držav za Nemčijo sploh ni več predstavlja-la problema. Po priključitvi Avstrije, ki je strateški ključ nemškega imperializma, je Nemčija takorekoč mimogrede vrgla na tla vse nasledstvene države, eno za drugo, vsako ob svojem času in na svoj način. ČSR s paradnim vkorakanjem brez strela, Poljsko in Jugoslavijo z bliskovitim vojaškim navalom, ostale nasledstvene države pa so se od strahu kar same že v naprej predale. 5.) Jugoslovansko državo je nemški naval prevrgel v nekaj dneh in slovenski narod se je znašel že v prvih dneh popolnoma izoliran in zapuščen od središča države, posebno še, ko so Hrvati namesto jugoslovanske zastave dvignili prapor hrvaške države, Srbi pa kmalu nato svoj stari srbski berjak, pri čemer se niti oni, niti drugi niso prav nič ozirali na usodo ali mnenje Slovencev. 6.) Posledica tega razsula je bila za Slovence katastrofalna: slovensko narodno oze-mlje ni bilo samo od sovražnika zasedeno in anektirano, temveč je postalo dejan-sko raztrgano na osem ločenih brezpravnih kosov. Takoj po okupaciji se je začelo brutalno uničevanje slovenstva, ki se da primerjati še z usodo poljskega naroda. 7.) Najhujša usoda je doletela Slovence pod nemško okupacijo. Doživetja pod to okupacijo so Slovencem pokazala v popolnoma jasni luči resnične in dejanske na-mere Germanov: Slovenski narod mora med Nemci in jadransko obalo popolno-ma zginiti in napraviti prostor strnjeni nemški kolonizaciji. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 289 8.) Na slovensko bodočnost je treba gledati v luči teh velikih zgodovinskih izku-šenj, ki jih je sedanja vojna do kraja dopolnila. Saj smo takoj ob izbruhu te vojne vsi Slovenci zavestno ali podzavestno začutili, da gre glede nas v tej vojni resnično za vse: ali s propadom sil osi v novo življenje ali pa tudi le z delno zmago osi v smrt. 9.) Tudi po zlomu aprila 1941 smo Slovenci ohranili zvestobo južno-slovanski ideji in smo se kljub strašni usodi, ki nas je z okupacijo zadela, izogibali vsakega politič-nega koraka, ki bi se mogel tolmačiti kot preklic naše jugoslovanske deklaracije iz 1917. Zgodovinska izkušnja iz prvih dvajsetih let skupnega političnega življenja v Jugoslaviji oz. naravnost imperativno narekuje, kaj je treba neodložno popraviti: na-mesto unitarizma in centralizma, ki smo ga Slovenci in Hrvati čutili kot velesrbsko hegemonijo, ker je dejansko tudi bil, mora stopiti lojalno priznanje naturnega dej-stva treh samobitnih narodnosti in kot logična politična konsekvenca – brezpogojna federacija. Tako in samo tako je mogoče popraviti izvirni greh iz leta 1918. Nobenih odlašanj, nobenih konstituant, nobenih preglasovanj, nobenih izigravanj več. 10.) Sama obnovitev in preosnova Jugoslavije pa za rešitev slovenskega vprašanja ni dovolj. Na podlagi zgoraj označenih zgodovinskih izkušenj, posebej pa iz spo-znanj pod sedanjo okupacijo se danes življenjska teza slovenskega naroda glasi: med Slovenci in severnimi Slovani ne sme biti več prostora za nemško državo, če hočemo varno živeti. Med južnimi in severnimi Slovani mora odslej biti živa dr-žavno-pravna ugotovljena vez. Nato se je v času sedanje vojne jugoslovansko pre-pričanje slovenskega naroda iz leta 1917 dopolnilo s prepričanjem o potrebi nepo-sredne ozemeljsko-politične zveze med južnimi in severnimi slovanskimi narodi. 11.) Taka zveza južnih in severnih Slovanov pa ni potrebna samo za varnost slo-venskega naroda in s tem samo po sebi tudi ostalih južnih Slovanov, ampak širši evropski in s tem svetovni pomen. Dve zaporedni svetovni vojni sta vsemu svetu na prav krvav način pokazali, da je sredi Evrope barbarski germanski imperiali-stični nestvor, ki si je postavil za svojo prvo nalogo pregnati zapadne Slovane z nji-hove grude ali jih poklati ali jih zasužnjiti kot Helote, nato pa postopoma zavladati nad ostalo Evropo in svetom. Proti temu barbarizmu, ki se mu je vdinjala osemde-setmiljonska nemška masa (avstrijski Nemci vsaj toliko kot Prusi) je treba posta-viti močno barijero, ki bo segala od severnega in vzhodnega morja do Jadrana in Egeja, ter bo družila vse južne in severne Slovane, bodisi v neposredni zvezi, bodisi posredno potom skupne unije njihovih ožjih zvez, obsegajoč tudi Romunijo, Ma-džarsko (temeljito zmanjšano seveda) ter Albanijo in morda tudi Grčijo. Kdor bi še danes mislil, da je mogoča kaka drugačna rešitev Evrope in s tem svetovnega miru pred nemško nevarnostjo, ta dokazuje, da nemštva prav nič ne pozna. 12.) V takih širokih evropskih perspektivah je tudi problem pomirjenja Srbov in Hrvatov lažje rešljiv. S federativno preureditvijo medsebojnih odnosov, pa s pametno razmejitvijo spornih predelov (združeno ev. z zamenjavo mešanega prebivalstva), bo odpravljen neposredni vzrok srbsko-hrvatskega spora. Velika Na kazalo Na kazalo oseb 290 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 južno-severna unija pa bo po vsem dala nove širše poglede in važnejše skupne na-loge, ustvarila pa bo tudi prikladnejše ravnovesje sil med prizadetimi slovenskimi narodi. 13.) Na podlagi gornjih spoznanj je danes slovenski narodno-politični program izražen v tehle stavkih: a) Osvoboditev vsega slovenskega ozemlja izpod vsake tuje oblasti. b) Združitev vseh osvobojenih slovenskih pokrajin (vse Primorske s Trstom in Julijsko Benečijo, vse Koroške, vse Štajerske, Prekmurja do Rabice, in Kranj-ske) v eno nedeljivo slovensko državno telo. c) Neodložljiva preureditev dosedanjih državno-pravnih odnosov med jugo- slovanskimi narodi v doslednem federativnem smislu. d) Vpostavitev neposredne ozemeljske politične zveze med južnimi in severni- mi slovanskimi narodi z likvidacijo Avstrije, s priključitvijo vse Koroške, vse Štajerske in južnega dela Gradiščanske – Sloveniji, Dunajske kotline Češki, gornja dela Gradiščanske Slovaški ter z izselitvijo vseh pravih Nemcev iz ger-maniziranih področij. e) Ostvaritev skupne srednjeevropske unije od Baltika do Jadrana in Egeja z južno-severno slovansko hrbtenico. 14.) Mihajlovič, še bolj pa njegovi dozdevni in resnični eksponenti v Sloveniji in na Hrvaškem se morajo podrediti politični volji in stvarnim potrebam prizadetih narodov in se brezpogojno odpovedati vsemu dosedanjemu in bodočemu poli-tičnemu spletkarjenju za kakršenkoli novi unitarizem. V nasprotnem primeru je treba resno računati s tem, da jih bo tudi v Sloveniji ljudstvo samo onemogočilo, kakor se je to že zgodilo na Hrvaškem. Dosedanji (dozdevni ali resnični) Mihajlo-vičev pooblaščenec za Slovenijo mora absolutno zapustiti svoje mesto, ker je pro-tinarodni spletkar in je s svojim postopanjem izgubil zaupanje ogromne večine slovenskih vojaških sil. Tudi v vojaških zadevah se mora izvajati načelo federacije in mora biti merodajen slovenski narodni interes. Za vojaški centralizem ni nobe-nih pogojev več. ------------------------------------------------------------------------------------ Prepis tega pisma je prišel v roke Narodne legije, ki je k temu uradno pripisala: »Poslano kot pismo kr. jugoslovanski vladi – slovenski odbor v Londonu. Prepis je piscu – Slovenski ljudski stranki – odvzel klub Straže in pismo razmnožil v dveh letakih. Gornje je prepis letakov.« --- o --- Prepisom je priložen poseben listek s sledečo vsebino: Komanda Narodne legije: Strogo zaupno. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 291 V prilogi dostavljamo v informacijo dva letaka, ki ju je kot pismo v London vladi izdala oficijelna Slovenska ljudska stranka. Akademski klub »Straža«, ki je z ofi-cijelno Slovensko ljudsko stranko v sporu, je prepis pisma dobil in ga razmnožil. Prepis teh dveh letakov se dostavlja v informacijo. Vsebino in izvor letakov naj načelstvo ohrani kot strogo zaupno. 20. 6. 1943 Za komandanta Adjutant podpis nečitljiv Pismo Stanislava Zupana Albinu Šmajdu, 23. 6. 1943 (pag. 285) Dragi Dore [Albin Šmajd]! Prejel sem od Mencingerja [Anton Duhovnik] naročilo: »Prosim, da na vsak način čimpreje Doreta obvestiš, ali si v nedeljo obvestil »črne«, da mislijo Italijani v ponede-ljek 21. 6. 1943 skupno z vaškimi stražami napasti Mihajlovičeve [Dragoljub Mihai-lović] četnike. Za obvestilo Te prosi, da ga mu še danes dostaviš. Pozdrav Mencinger Tone.« Da bo poročilo popolno, navajam vse, kar smo javili od momenta, ko sem preteklo soboto prišel iz Ljubljane. – I.) Pri vlaku sta me čakala dne 19. 6. 1943 moj oficir Lovrenčič in vojak Brence in mi povedala, da sta zvedela od našega vojaka iz Žažarja, da a) morajo biti Žažarčani v stalni pripravljenosti, da bodo šli najbrže na Rupe, kjer so bili baje partizani in da Žažarčani mislijo, da gredo najbrže na četnike b) da pridejo iz Ljubljane arditi z istim ciljem. Poslal sem takoj kurirja Brenceta [Kajetan Brence] z naročilom naj četnikom to spo-roči. Kurir je v Podlipi srečal mojega vojaka Buha [Jože Buh], ki je bil tam (doma) na dopustu. Buh je Francetu povedal, da je tudi on slišal tako kakor Brence. Buh je potem obvestil četnike v poprej omenjenem smislu, dočim ga je Brence počakal. Ko se je Buh vrnil je povedal, da se kapetan pusti lepo zahvaliti. Četniki so se nato premaknili na Riharjevo stran. II. V nedeljo sta šla po privatnih poslih Brence (domov) in Lovrenčič v Podlipo. Bren-ce je slučajno srečal Elota (mojega bivšega vojaka) sedanjega »Gabra«. Le-ta mu je naročil, naj pride v ponedeljek zjutraj na odgovor glede včerajšnjega obvestila, češ »da ni kaka Zupanova potegavščina, odnosno Zupanovo maslo«. III. V ponedeljek zjutraj sem Kajetana Brenceta poslal v to svrho. Našel je intendanta in mu povedal, da je bilo slišati od vseh strani o nameravanem shodu Žažarčanov in arditov proti Rupam. Žažarčanom je bilo naročeno, naj bodo v nedeljo opoldne vsi Na kazalo Na kazalo oseb 292 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 pripravljeni, če bi prišli It. skozi, da bodo šli z njimi. Intendant se je pohvalil in izjavil, da bo to povedal komandant. IV. V ponedeljek okoli ½ 11h ure sem dobil od Kavčiča [Jože Kavčič] sporočilo, da je prišlo v Zaplano 15 kamijonov It. vojakov z mulami in kompletno bojno opremo in da imajo namen iti v dveh smereh: Jamnik – Mizni dol – Skrotne – Rihar Jamnik – Trčkov grič – Zlovšev hrib - Rihar Kavčičev kurir mi je sporočil da so Italijani že krenili in da je z njimi šlo še 30 njego-vih vojakov. Nemudoma sem zopet poslal kurirja Brenceta z motorjem. Prišedši tja je Brence zvedel od straže, da je že obveščen, odnosno, da so Italjane četniki sami pogledali.-V ponedeljek popoldne je baje padel neki četnik, čigar imena se vemo. Pravijo, da je padel po nesreči, ker da se je na svojo roko preveč oddaljeval. V. v torek: poslal sem poročilo, da je prišlo 1) Ljubljana cc 400 arditov, ki so se name-stili v vrhniški kasarni »Na Košacah« in da ima vrhniška posadka skupno z Italijani vsak dan ponoči in podnevi zasede na Podčelu.- Striktno tedaj nisem obvestil v nedeljo, da mislijo baš v ponedeljek It. napasti četnike. Pozdrave! Močilnik [Stanislav Zupan].- V. 23. 6. 1943 P. s. V ponedeljek je srečal moj kurir pod Zaplano avto v njem pa sta poleg šoferja sedela dva gospoda – eden zdravnik ? (z očali) in še neki drugi (morda Žitnik [Rudolf Žitnik] ). Šli so v logor in se po kake polurnem razgovoru vrnili.- Pismo Pepci in Jožetu ter povzetek pisma Ferda Gospodariča, nepodpisano, nedatirano (pag. 286) Draga Pepca in Jože! – Danes je bil zaslišan Peternel. Rekli so mu, da gremo v par dneh na sodišče. Hvala Bogu. Zdaj bo pa prišlo tisto, na kar sem gospode toliko-krat zastonj opominjal. Če se bo kaj zgodilo kar jim ne bo ušeč naj si pripišejo sami sebi. Do življenja in obrambe ima vsak pravico. Povedali bomo samo čisto resnico to jim zagotavljamo, dočim oni tega ne morejo reči. Kajti tako umazati in oblatiti svoje ljudi kakor so to naredili oni z nami, še nisem videl slučaja. Zato jim pa mi ne bomo ostali nič dolžni. Pa kako so nam ves čas lagali ti hinavci. Govorili so nam, da bomo ostali tu ali šli domov, v resnici so nas pa že 16. 3. predlagali za na sodišče. Naš brigadir, kateremu je vsa stvar dobro znana, je že včeraj in danes govoril na Korpo Armati za nas in obljubil, da bo zastavil ves svoj upliv za nas. Nas ima zelo Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 293 rad in nam gre v vsakem oziru na roko. Če in kdaj gremo boš zvedela po junaku!!! Kaj sedaj? Kdaj se vrši proces ne vemo. Advokata mislim, da ni treba, bomo advo-kati sami. V 5 in pol mesecih smo dali takšno šolo skoz boljšo kot bi bili 10 let na univerzi! Če so nas oni po eni strani udarili – jih bomo po drugi in tako in tam, kjer jih bo najbolj zabolelo. Si dovoljenje za paket že dobila? V sredo sem prosil za podaljš[anje]. Mislim, da bom tudi tja lahko dobival. Kako bo z obiski, ne vem. Pošta vem, da gre not in ven. Samo hoditi boš morala ponj na Miklošičevo cesto 9 na porto. Tam boš samo poiskala kuverto s črko »K« in boš dobila svojo pošto. – Drugega Ti nimam za danes nič važnega povedati kakor to, da če prinese Buhova sestra od Krajškovega iz Vrha obleko vzemi jo in spravi ter če moreš po kom pošlji domov. V rekelcu za krogelcem je pa pismo za domače! Če imaš čas pojdi k g. Smers. [verjetno Rudolf Smersu] in mu povej kako in kaj in ga prosi naj uredi kar ve in zna, da ne bo po-plava večja kakor bo treba! Kako je bilo doma? Si spet kaj moke prinesla za financarje? Prisrčne pozdrave vsem in od vseh nas posebno pa od mene. Lahko daš celo pismo prebrati Smers. Obratno je pismo Gospodarič Ferda. On je dal pošto Dr. Godniču [verjetno Josip Godnič], da bo prisiljen povedati, kje se tiska »Svobodna Slovenija« ter kakšne zveze imajo ………. z »Mihajlovičevci«. Gospodarič pravi, da ga stalno o tem zaslišujejo, do sedaj je molčal, sedaj bo pa moral vse povedati, če se ga ne spravi ven. Dr. Godnič mi je prepis pisma osebno izročil 3. 7. 1943, koliko je vse res, pa seveda ne vem. Zapis o odnosih med akademskim klubom Straža in SLS, nepodpisano, 14. 7. 1943 (pag. 287) 14. 7. 1943. Vprašanje »S t r a ž e« in SLS. Če Slov[enski] Legiji stražarji očividno nasprotujejo, so v pogledu stranke ubrali drugačno pot. Stranka jim služi kot propagandni material, s stranko pridobivajo ljudi in s stranko ščitijo svoje načrte. Na vprašanje, ali je Straža v zvezah s stranko, je CASAR [France Casar] odgovoril: »Stranka visoko ceni »Stražo« kot prvo organizacijo, ki se je za ceno svojega življe-nja postavila v borbo proti komunizmu…. …. Neki naši starejši politiki so izdelali načrt po katerem bi obsegala bodoča Slovenija ozemlje, ki ga je imela kot Dravska banovina. Ne priznavajo namreč Na kazalo Na kazalo oseb 294 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 slovenskih ozemelj, na katerih žive narodne manjšine. Ta načrt so sklenili poslati v London. A prej je prišel v roke SLS, ki ga bo poslala tja opremljenega s primernim komentarjem. Slovenska javnost je pričela visoko ceniti naš (Stražarski) program in tudi v SLS vedno bolj prodirajo naše, edine pravilne tendence, o bodoči ureditvi slovenskega naroda.« Stražarji pred vsakim hvalijo SLS, kot edino zakonito predstavnico slov[enskega] naroda. Zlasti pa je taka propaganda močna na sestankih SDZ419. V zaupni stražarski družbi pa so precej drugačnega mnenja o stranki: N. pr. raz-govor med CASARJEM in MEJAČEM [Konrad Mejač]: »S stranko bi se že dalo pogovoriti, če je ne bi vodili tako nori in stari politiki kot so AVSENEK [Ivan Avsenek] in REMEC [Bogumil Remec]. Stranka je za nas še hud oreh preden ga bomo zmogli. PIP [Viktor Pipp], član SDZ, se je po zaslugi ravnatelja BAJUKA [Marko Bajuk], privrtel na podoficirski tečaj SL in denunciral »Straži« imena udeležencev tečaja. »Slovenska izjava« mlajših intelektualcev420 v zvezi s spomenico SLS, poslano v Združene države Amerike in Veliko Britanijo, 13. 6. 1943 (pag. 288–289) Slovenska programska izjava, sestavljena kot odgovor na točke SLS od mlajših in-telektualcev iz lastnega tabora ter s tristo podpisi razumnikov iz vseh panog in stanov poslana v Ameriko in Anglijo. Zastopniki vseh slojev in stanov slovenskega naroda iz vseh slovenskih dežel smo vsestransko razmotrili možnosti za ugotovitev našega svobodnega, neodvisnega in varnega narodnega življenja v novi Evropi, ki bo nastala po zavezniški zmagi. Pri tem razmotrivanju smo vpoštevali zunanje in notranjepolitične vzroke, ki so nas Slovence privedli do sedanjega položaja. V tem položaju je naše narodno oze-mlje razkosano v tri dele. Naš NAROD bivajoč na tem ozemlju, strahotno trpi pod pritiskom treh okupatorjev: Nemcev, Italijanov in Madžarov, ki mu ne priznavajo niti najosnovnejših pravic do življenja. Zaradi nasilja teh okupatorjev smo Slo-venci dosedaj izgubili skoraj 20 % svojega ljudskega števila ter vsaj 30 % svojega narodnega imetja, pri čemer niso vštete izgube, ki jih je terjala pri nas prava vojna v času, ko smo branili svoje ozemlje pred sovražnikom. Po volji, pobudi in s podporo Sovjetske Rusije, ki na našem ozemlju zasleduje zgolj svoje ideološke ter imperijalistične namene in v sodelovanju z nemško ter itali-jansko komunistično stranko, ki na svojem, za vojno dosti pomembnejšem po-dročju nista ves čas vojne storili niti enega podobnega koraka proti narodnemu socijalizmu ter fašizmu, je bil na našem ozemlju organiziran poizkus komunistične 419 SDZ je lahko kratica za Slovensko delavsko zvezo ali za Slovensko dijaško zvezo (v nekaterih primerih tudi za Srbski dobrovoljski zbor). 420 Stražarji so se podpisovali tudi kot »mladi intelektualci«. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 295 socijalne revolucije. Ta poizkus je bil naperjen izključno proti slovenskemu ljud-stvu in njegovim koristim ter je naše ozemlje spremenil v pozorišče komunistič-nega revolucijonarnega terorja. Terjal je – poleg vseh množic, ki so jih za repre-salije pobili, preselili ali poslali v koncentracijska taborišča okupatorji – dosedaj od našega naroda 40.000 žrtev. Uničenega je bilo zopet ogromno narodnega pre-moženja, med njimi nekateri naši najdragocenejši zgodovinski spomeniki (cerkve, samostani, gradovi, šole, slike). Okupatorjem ta revolucijonarni nastop ni povzročil niti najmanjših težav ali stra-tegične in kvarne škode, pač pa je v bistvu podpiral cilje za uničenje zavezniškega slovenskega naroda. Zastopniki sovjetskega in nemškega komunizma so s to revo-lucijo hoteli doseči v bistvu isti cilj kakor narodni socijalizem in fašizem: zbrisati Slovence iz njihovega ozemlja ter čez to zemljo narediti nemškemu ali sovjetskemu imperijalizmu pot na Sredozemsko morje. Cilji te revolucije so bili protislovenski, protijugoslovanski ter protizavezniški. Njeni voditelji so v dokazanem sodelova-nju z okupatorjem za vsako ceno skušali preprečiti ustanovitev enotne slovenske narodne fronte za boj proti okupatorjem v korist zaveznikov v pravem trenotku in na povelje s pravega mesta, zlasti za primer zavezniške invazije. V ta namen so komunisti načrtno morili slovenske vodilne delavce, ki so med ljudstvom hoteli uveljaviti zavezniške politične smernice in načrte. Naš domači politični položaj je tak, da slovensko ljudstvo zdaj svojih narodnih, političnih in socijalnih zahtev ne more povedati po načelih demokracije. Bojimo se torej, da bi kdorkoli utegnil naš položaj in naše razpoloženje prikazovati v tujini napačno ter skušal naše zahteve iz tega ali onega bodisi ideološkega ali strankarsko--političnega razloga zmanjševati, ne da bi zato imeli potrebno pooblastilo našega naroda. Ta nevarnost je toliko večja, ker nimajo v tujini v primeri z drugimi zasu-žnjenimi narodi zadosti svojih ljudi, ki bi se za naše pravice mogli uspešno boriti. Kot sinovi in zastopniki slovenskega naroda, ki je v tej vojni izmed vseh evropskih narodov razmeroma največ trpel, a je navzlic nasilju narodnega socijalizma, fašiz-ma ter komunizma ostal zvest skupnim vojnim ter političnim ciljem zaveznikov, smatramo zaradi vsega tega potrebno, dati naslednjo izjavo: Slovenska izjava: 1. Slovenski narod pričakuje svojo rešitev ter pravično narodno in socijalno bo-dočnost samo od Združenih držav ter Velike Britanije, za zmago katerih se je tudi sam z orožjem boril in se bori še danes. Prepričan je, da mu moreta te njegove pravice vrniti samo demokratični sili, kakor sta Amerika in Anglija, ki sta z Atlant-sko karto ter izjavami svojih voditeljev dosedaj edini izmed vojskujočih se velesil postavili jasna načela za novo, pravičnejšo ureditev sveta ter s tem tudi položaja malih narodov, ki jim je prav atlantska karta edino poroštvo za obstanek ter vse-stranski svobodni razvoj. Na kazalo Na kazalo oseb 296 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 2. Glavno nerešeno vprašanje Slovenskega naroda – vprašanje, ki po tej vojni mora dobiti svojo zgodovinsko rešitev – je kako doseči varnost pred nemškim pritiskom s severa. Ta pritisk pomeni življenjsko nevarnost za obstoj našega naroda, kakor kaže vsa zgodovina zadnjega tisočletja, posebno pa sedanja vojna. Hkrati ogroža ta pritisk katerega cilj je priboriti germanstvu čez slovensko ozemlje dostop na Sre-dozemsko morje, tudi evropski mir. Slovenci smo bili in smo edini naravni branik proti uresničenju že stoletne nemške težnje. 3. Proti tej nevarnosti, ki zaradi posebnega geopolitičnega položaja Slovenije naj-bolj neposredno ogroža varnost in obstoj slovenskega naroda, ki pa je skupna ne-varnost za vse zahodne Slovane, od Poljakov do Bolgarov ter tako za vso Evropo in svetovni mir, vidimo Slovenci uspešno zavarovanje le, če med Češko-Slovaško--Poljsko ter Balkansko unijo, ki ju določajo zavezniški načrti na široki črti izgine vsaka politična tvorba, s katero bi se germanski vpliv in germanske težnje mogle tudi samo delno rešiti, samo osvoboditev in združitev vsega strnjenega slovensko naseljenega ozemlja v eno slovensko državno telo; samo vrnitev Jugoslavije, samo ustanovitev kakorkoli utrjene Balkanske unije – ne more Slovencev in drugih juž-noslovanskih narodov zadosti zavarovati pred nemško nevarnostjo kakor tudi za varnost ostale Evrope ne zadošča samo obnovitev Poljske in Češko-Slovaške. 4. Zaradi tega zahtevamo Slovenci osvoboditev vsega slovenskega zgodovinskega ozemlja od Tagliamenta do Rabe, to je Primorske, Trsta, Istre, Koroške, Štajerske, Gradiščanske. Te dežele naj se združijo z ostalim slovenskim ozemljem, pripadajo-čim Jugoslaviji, ker to zahtevajo naši politični, gospodarski in varnostni interesi, ki so hkrati interesi vse Evrope in njenega miru. Ta velika Slovenija naj kot zvezna dr-žava pride v obnovljeno demokratično urejeno državno zvezo Jugoslavijo in naj bo v njej drugim zveznim državam docela enakopravno telo, v katerem o vseh svojih bistvenih vprašanjih odloča sama po načelih demokracije. Preko Velike Slovenije naj nova Jugoslavija ter z njo Balkanska unija dobi na široki črti trdno ozemelj-sko ter politično zvezo s Čehi in Poljaki ter tako s Češkoslovaško-Poljsko unijo. Dunajska kotlina naj zato pride pod vpliv Čehov in Slovakov. S tem bo German-stvu za vselej iztrgan strateški ključ njegovega imperijalizma, Slovenci bodo rešeni, evropski mir bo ohranjen. Kakor je prva svetovna vojna odstranila iz zgodovine habsburško monarhijo, ki je to vojno sprožila, tako mora bodoči mir likvidirati njen nesrečni ostanek, ki je Nemcem omogočil začetek in uvodni začetni ugodni razvoj druge svetovne vojne – nemško Avstrijo. V Ljubljani dne 13. 6. 1943. Na god Slovenskega voditelja in osvoboditelja dr. An-tona Korošca. ö ö ö ö ö Pripomba: Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 297 To izjavo smo sestavili in podpisovali v največji nevarnosti pred okupatorskimi oblastmi, ko nam je bila poleg drugega vzeta sleherna možnost za gibanje po naši domovini. Kar najskrbneje smo morali svoje delo skrivati tudi pred komunisti ter njihovimi somišljeniki v Osvobodilni fronti, ki bi nas pri priči ovadili okupatorju, da tako omogočijo vsak slovenski nacionalni nastop v smislu zavezniških ciljev in načrtov. Iz teh dveh razlogov manjka morda izjavi podpis marsikoga, ki se si-cer strinja z njo ali ni mogel podpisati ali si je ni upal ali pa je nismo upali dati v podpis mi. Zato prosimo, da ostanejo imena podpisnikov tudi svobodnem svetu v popolni tajnosti. ---------------------------------------------------------- Pismo Rudolfa Smersuja o sodelovanju stražarjev v Slovenski legiji, 27. 7. 1943 (pag. 290) Ljubljana, 27. 7. 1943 Dragi! Danes sem na seji vodstva SL poročal o pobudi, ki sem jo prejel radi sodelovanja Stražarjev v SL na temelju svoječasno sprejetih sklepov na skupnem sestanku med zastopniki SLS, Stražarjev in SL. SL z veseljem sprejema to pobudo in vspostavlja ponovne stike s Stražarji. Pri tem povdarja vodstvo SL, da se smatra zgolj za vojaško organizacijo pripadnikov ka-toliškega tabora, in se na druga področja ne spušča. V političnih vprašanjih se SL ravna po navodilih SLS. Kdor želi v SL sodelovati naj pristopi in položi prisego. Lepo pozdravlja Kopitar [Rudolf Smersu] Pismo Marku Kranjcu o ustanavljanju skupnega političnega vodstva katoliške-ga tabora, nepodpisano, 28. 7. 1943 (pag. 291) Markotu [Marko Kranjc]!!! Ker na sestanku dne 27. t. m. dopoldne ni bilo mogoče doseči jasnosti, kako si uprava stranke zamišlja uresničenje pobude za ustanovitev enotnega foruma vseh aktivnih katoliških sil za sprejem skupnih odločitev o velikih vprašanjih, ki zahte-vajo nagle rešitve, prosimo, da se uprava jasno izjavi o ustanovitvi takega foruma in o njegovih kompetencah. Pričakujemo definitivnega odgovora do dne 29. t. m. zvečer. 28. 7. 1943 Na kazalo Na kazalo oseb 298 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pismo predstavnikov štajerskih katoliških Slovencev o sodelovanju vseh slo-venskih katoliških sil, 29. 7. 1943 (pag. 292) Zastopniki štajerskih katoliških Slovencev izražajo svojo odločno voljo, da se naj vsaj sedaj v očigled usodnih odločitev vse aktivne slovenske katoliške sile prite-gnejo k skupnemu sodelovanju v strnjeno celoto, ki naj dobi tako začasno po-litično vodstvo, ki jo bo sposobno dejansko predstavljati in voditi ter nositi vso odgovornost. Pričakujemo, da bo postavni Tajnik [Marko Kranjc] stranke pri sedanji upravi povzročil takojšnjo izvršitev te naše zahteve. S tem bo ostvarjena enotnost SLS, ki si bo tako zopet pridobila popolno zaupanje vseh. 29. 7. 1943. Odgovor Marka Kranjca na pismi o ustanavljanju skupnega političnega vod-stva katoliških sil, 29. 7. 1943 (pag. 293) Mišljenje mojih ožjih prijateljev je sledeče: Imamo dva foruma: za strankine zadeve upravo SLS, za obče narodne zadeve SZ, ki odločata vsak za svoje področje. Ustanavljanje kakih novih formalnih forumov se ne zdi potrebno. Važni pa so razgovori, kakršen se je vršil 27. t. m.: imajo na-men, da prej omenjenim forumom pripravljajo konkretne predloge. Prijatelji so vedno pripravljeni se o vseh aktualnih vprašanjih razgovarjati, sprejemati predloge in nasvete in nanje odgovarjati. Ljubljana, 29. 7. 1943 M. K. [Marko Kranjc] Pismo Lojzeta Udeta Albinu Šmajdu z dne 29. 7. 1943 (pag. 294), že objavljeno v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946, str. 639.421 Pismo Albina Šmajda Francu Dežmanu, 2. 8. 1943 (pag. 295) Velecenjeni g. Dežman! Dežman Franc [gostil?] Jauerburg [Javornik] Za Vaše govorjenje o meni in o razgovorih z menoj Vas bom poklical na odgovornost, kakor hitro mi bo dana zakonita možnost, da Vam bom o tem dal priložnost, da do-kažete utemeljenost svojih trditev. Bodite prepričani, da se bom zoper vse obrekovalce znal boriti na pošten način. 2. 8. 1943 Vas pozdravljam. dr Šmajd 421 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 374. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 299 Pismo Rudolfa Smersuja 2. 8. 1943 (pag. 296)422 Dragi! Ravnokar me je g. Marko obvestil, da moje pismo ni bilo pravilno razumljeno. Zato ponavljam, da je vodstvo z veseljem vzelo na znanje pobudo, da se ponovno ožive stiki med nami in Stražarji in to na temelju svoječasnega sporazuma, ki je bil dosežen na sestanku med SLS, Stražarji in SL. O podrobnostih se bo treba seveda pogovoriti. Zagotavljam Te, da vlada pri nas najboljša volja, da to stvar najlepše uredimo. Pozdrav! 2. 8. 1943 Kopitar [Rudolf Smersu] Vabilo Marka Kranjca na sestanek, 11. 8. 1943 (pag. 297) Dragi, prosim, pridita v petek ob 9h z g. Casarjem [France Casar] k meni; pride tudi dr. Šmajd (Nadaljevanje zadnega razgovora) Pozdrav! 11. 8. 1943. MK [Marko Kranjc] Zapis o odnosih med SLS in Karlom Novakom, podpisan Oskar, 11. 8. 1943 (pag. 298–299)423 Prepis! Ljubljana, 11. 8. 1943 Kakor vidite sem svoji obljubi zvest in upam, da dobite vse, kar Vam sedaj soraz-merno pogosto pošiljam. Uporabljam priliko, ko gre zanesljiva oseba v Vašo smer. Upam, da Vam bo izročila to pismo prav osebno. Kar sem Vam poročal zadnjič še vedno drži. Morda je v toliko bolje, ker se je katoliški tabor vendar le malo osamo-svojil, čeprav je še vedno pod vplivom onega zloglasnega Novaka [Karel Novak], ki si je prisvojil mesto Mihajlovičevega [Dragoljub Mihailović] zastopnika za Slo-venijo in terorizira naše ljudi ter jim prazni žepe. Smešno, kako se naši ljudje dajo izigravati! Najprej so Novaku in njegovim ljudem dobavljali orožje in ga naravnost zasipavali z denarjem, čeprav bi lahko vedeli, da se bo ta denar in to orožje proti njim obrnilo. Sedaj so Novaka že sicer siti, a vendar jih še terorizira. Novak se še vedno hoče vezati s partizani, partizani pa za zvezo z njim ne marajo. Zdi se, da je liberalna stran v hudih škribcih in bi rada prišla do sožitja s komunisti, predvsem iz strahu pred katoliško silo. Tudi komunisti se dobro zavedajo naše sile. Mi se je 422 Glej tudi Pismo Rudolfa Smersuja o sodelovanju stražarjev v Slovenski legiji, 27. 7. 1943 (pag. 290). 423 Prepis dokumenta je na pag. 300–302 (ni prepis UDV). Na kazalo Na kazalo oseb 300 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 ne. Naravnost neverjetno je, kako se naši grdijo, da bi prišlo do čim bolj poniže-valne zveze s preostalo napredno razbitino. Naši bi pristali na vsak pogoj, samo, da se ne bi Novaku zamerili. Opisal sem vam že slučaj G, ki jo je temeljito izkupil, ker se je upal kritizirati zvezo naših z Novakom. In vendar je pod našim poveljstvom nad 8.000 oboroženih fantov, dočim jih ima Novak samo nekaj nad 150 in še to so tipi dvomljivega značaja. Kje je razlog tega čudnega zadržanja do Novaka, je težko vedeti. Zdi pa se, da je to strah pred Novakom, kot – »zastopnikom generala Mihajloviča«, »sramovanje« »bele garde« (tega imena se zelo sramujejo), skupni denarni interesi z naprednim kapitalom ali Bog ve, kaj drugega še. Tu je sedaj velika propaganda od strani partizanov za prestop bele garde v parti-zanske oddelke. Isto propagando pa dela tudi Novak za svoje »četnike«. Zahteva, da se protikomunistični oddelki podrede njegovi komandi in gredo k njemu v gore. On da dela po navodilih londonske vlade i. t. d. Tisto Vaše naročilo, da naj se naši voditelji puste v tej domnevi, se mi zdi dvorezno. Vi pa pravite, da jih je treba pustiti v zmoti, fante pa obvarovati posledic in korakov, ki bi izvirali iz navodil iz njih vodstva. To je naloga, ki je silno težka, in se utegne spričo navezanosti oddel-kov na vodstvo ponesrečiti, potem nas bo poizkus zelo drago stal. Zato je boljše, da igramo odprte karte. Vaše informacije o Novakovih sleparijah in njegovih vele-srbskih namenih v Sloveniji bi morali javno ožigosati. Potem bi marsikatera težava izostala. Žalostno je to, da naši v Ljubljani na Novakovo propagando ne reagirajo, temveč prepuščajo ljudi kar nekemu slučaju. Ponekod se fantje res odzivajo No-vakovi propagandi in odhajajo k njemu, zlasti, ker tudi duhovščina ni zadostno orjentirana. Zdaj pa naj se zgodi, da dobi Novak kontrolo, oz. poveljstvo nad našo oboroženo silo, odnosi med nami, Hrvati in Srbi na drugi strani pa se pretrgajo za stalno! Slovenska politika bi brez dvoma tedaj morala zvezati novo, popolnoma novo smer, slovensko vojaštvo pa bo slepo orodje pod komando srbskega ekspo-nenta! Malo bodo pomagali sklepi političnega vodstva, če bodo oboroženo silo imeli drugi v rokah. Razdrobljenost našega političnega vodstva ima res tudi eno dobro plat, kakor pra-vite; res zgleda, da se do Vašega prihoda ne bo izoblikovala nobena pomembna politična avtoriteta in to je velik plus. Istočasno pa stvar sama zaradi tega veliko trpi. Lahko se namreč zgodi, da bo vajeti dobil Novak v roke, potem nas bo pa vse skupaj hudič vzel, še bolj po zadnjih dogodkih, ko Miha [Miha Krek] v L[ondonu] ni znal biti kos v položaju in je zaigral pozicije SLS. Tisto Vaše sporočilo o hudih težavah v Londonu nas je naravnost zaprepastilo, tem bolj, ko smo slišali na lastna ušesa posledice, ki so te dni nastale. Ali je to sploh mogoče? Čemu nas potem varajo z jugoslovansko propagando? Potem je zlasti spričo hrvaškega stališča ob-nova Jugoslavije gola utopija! Od tod je šele razvidno Vaše mnenje o zgrešenosti naše domače politike, ki računa na neko obnovo kot absolutno gotovostjo, pušča lastne sile z vajeti in jih naravnost vsiljuje tistemu, ki utegne biti jutri naš največji sovražnik. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 301 Položaj A., o katerem me vprašujete, je še vedno trden, celo trdnejši kot kadar koli. Na raznih krožkih, v raznih društvih in na tečajih ima predavanja in se ljudem predstavlja kot nekak dedič Natlačenove [Marko Natlačen] politične zapuščine. Tudi duhovščini je že predaval o socijalnem vprašanju! Vsa čast mu, toda to se mi zdi, kakor, da bi volk predaval ovcam o krščanski ponižnosti in krotkosti. Spor glede bodočih meja se je že umiril. Kolikor sem informiran je inkrimini-rani program res izdala SLS, ker pa je pozneje nastala huda reakcija, ga je kmalu umaknila in nekako zatajila. Stvar je sedaj zaradi drugih vprašanj stopila v ozadje. Tistega pa ne vem natančno, zakaj se je pridružil protestu tudi J. Morda je s tem mislil narediti kaj dobrega, morda iz gole kljubovalnosti, morda pa v tem videl potezo, ki naj ga zbliža z S., da nato z njih pomočjo doseže, kar si je doseči zastavil. Ker pa se Vi z njim bolje poznate kot z Vašim tovarišem, Vam je samemu lažje presoditi, ki so ga nagnili k skupnosti s St. Gospod Branko [Franc Slapar] dela zares odlično. Ima na vse strani zveze in je povsod upoštevan. Rabi pa čim več materiala od Vas, zlasti iz L[ondona]. Tu nima nihče tako točnih in obširnih informacij, kakor nam jih vi pošiljate. Mi lahko tukaj veliko koristimo, samo če ostane vse tajno. Zadnjič je prišel iz Rima D. in se je ne-kje tako izražal, kakor, da bi bila midva v stikih. Ne ravno točno tako, vendar bi se dalo tako razumeti. Prosim Vas, saj veste, da je potem nemogoče dalje delati in da je moj sedanji položaj v SLS potem precej omajan spričo stališča, ki ga imajo moji kolegi do Vas. V ostalem se dela po Vaših navodilih tako na znotraj, kot na zunaj nasproti drugim frakcijam. Mi imamo tudi to prednost pred drugimi, da je naša zveza z L[ondonom] hitra, zanesljiva in učinkovita. Vse se seveda ne da narediti, ker so pač gospodje A [Angleži] gospodarji, marsikaj pa se le da in se je že. Zelo nujno je bilo, da so zamašili gobec partizanski propagandi v slovenski oddaji, ker je delala veliko škodo. Tudi to je zanimivo, da nihče v L[ondonu] ne ve o kakem Novaku, še manj pa o kakem njegovem povišanju. Zdaj so pač možne najrazličnej-še sleparije. Kdor je bolj nesramen, tisti pač na žalost uspeva. Pobrigal se bom za gospodično S. nekaj možnosti sem že našel, da bo ena ali druga sprejemljiva. Tudi glede odplačevanja sem toliko uredil. Podpis Oskar. Prepis dokumenta Zapis o odnosih med SLS in Karlom Novakom, 11. 8. 1943 (pag. 300–302)424 424 Objavljen je dokument, ki je na pag. 298–299. Na kazalo Na kazalo oseb 302 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pismo (verjetno) Cirila Žebota Marku Kranjcu, nepodpisano, 12. 8. 1943 (pag. 303)425 Prečastiti gospod tajnik, z ozirom na Vaše vabilo z dne 11. 8. t. l. Vam po sklepu sporočam: Brezplodnih razgovorov je dovolj. Problem je jasen: gre za rešitev SLS, ki niti še sedaj v usodnih urah nima pravega slovenskega programa niti takega vodstva, ki bi moglo politično združiti in voditi vse aktivne slovenske katoliške sile. Odgovor-nost leži na vaši upravi. Nadaljni razgovori so možni samo na gornji osnovi. 12. 8. 1943. Č. [verjetno Ciril Žebot] Pismo Miloša Stareta (morda Zdravku Kalanu), 13. 8. 1943 (pag. 304) Dragi [morda Zdravko Kalan]426! Lepa hvala za tvoja poročila. Ne bom Ti opisoval vseh tukajšnjih razgovorov in debat, povem Ti le končni zaključek, ki je sledeči: Stari [Karel Novak] je v nedeljo razgovarjal tudi z Doretom [Albin Šmajd] in pri-stal na to, da imamo svoj ilegalni odred427 pod svojim komandantom. Danes je bila skupna seja vseh delegatov vseh treh legij Zaveze, komandanta Varnostne straže in Starega. Stari je začel staro pesem, da naj bi direktno od Vaških straž prešlo 1.500–2.000 mož z orožjem v ilegalo. Po daljši debati je bilo končno ugotovljeno, sledeče soglasno stališče: Večja ilegala je v večjem obsegu nujno potrebna iz propa-gandnega in stvarnega vidika. Postopati pa se mora tako, da pri tem ne razrušimo Vaških straž v celoti. Mi smo se obvezali odnosno Slovenska zaveza, da bo iz svojih ljudi postavila tekom 10 dni ilegalni odred 400 mož. Ti naj bi se rekrutirali sledeče: 1) Fantje, ki niso še v Vaških stražah in naj bi se oborožili z ilegalnim orožjem. 2) Fantje, ki so v Vaških stražah pa se izregistrirajo in oborožijo z ilegalnim orožjem. 3) Fantje, ki so v Vaških stražah odidejo z orožjem. Ta edinica bo imela svojega komandanta in bo samostojna. Ostali dve legiji428 bo-sta poslali, kolikor bosta mogli v obstoječi odred. Podrobnejše direktive o vsem tem boš dobil. Mnenja pa sem, da poleg stvarnih razlogov, zlasti propagande na terenu moramo gornji načrt izvesti. To zahteva naš politični prestiž. Sedaj smo na-mreč dosegli vse, kar se je v danih razmerah moglo. Načelnih razlogov proti ilegali 425 Na sestanek so bili vabljeni France Casar, neznani podpisnik pisma in Albin Šmajd (glej Vabilo Marka Kranjca na sestanek, 11. 8. 1943, pag. 297). 426 Pripis (morda UDV): Kalanu [morda Zdravko Kalan]. 427 Pripis (UDV): SL. 428 Pripis (UDV): SKL, NL. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 303 pa nimamo, in jih imeti ne moremo. Če gre od Vas še kdo k staremu, po mojem ni škodljivo, da imamo tudi tam svoje ljudi, vendar boš točnejše direktive še dobil. Razmisli pa o tem, če ne bi morda res kazalo, da kaka belokranjska edinica, ki je ali ob prevratu ogrožena, v celoti preide v naš odred. Razmisli tudi, kje bi se dalo dobiti čim več sposobnih takih fantov, ki niso v Vaških stražah in bi se oborožili z ilegalnim orožjem. Čim več bomo spravili skupaj, tem manj bo treba upoštevati drug odnosno tretji način, kot je zgoraj. Sedaj o tem ni treba nobene debate več, če je naša organizacija kaj vredna, moramo to izvesti in preprečiti vse dosedanje spo-re, ker je to v interesu skupnosti. Toliko javljam Tebi v osebno informacijo, ostalo pa boš itak še dobil. Kolikor pa moreš pa že pripravljaj. Stari z zgornjimi sklepi ni bil zadovoljen, ker on bi rad čez noč postavil 1000 ljudi, vendar je moral to stališče vzeti kot dejstvo. Lepo pozdravlja Medved [Miloš Stare] 13. 8. 1943 (Jamnik!) Opravičilo Ivana Drufovke (Giovannija Ruffinija) Albinu Šmajdu, 14. 8. 1943 (pag. 305) Lj[ubljana] 14. 8. 1943 Velecenjeni gospod doktor! Vsled zamude vlaka sem na žalost bil primoran odpovedati sestanek predviden za danes zjutraj ter Vas naprošam najvljudneje da mi oprostite ta nenadni odkaz. Zelo Vam bom hvaležen gospod doktor, ako bi vi hoteli odločiti dan razgovora, po možnosti ob običajni uri. Vam vedno na razpolago, [...] Z globokim spoštovanjem Udani Vam GioRuffini [Ivan Drufovka (Giovanni Ruffini)] Posetnica Ivana Drufovke (Giovannija Ruffinija) z besedilom na hrbtni strani, 17. 8. 1943 (pag. 305/a) Giovanni Ruffini, Alto Commisariato, Lubiana Velespoštovani gospod doktor, Jutri ob 8 uri pridem k Vam na razgovor. Z vsem spoštovanjem 17. 8. 1943 Udani Ruffini [Ivan Drufovka (Giovanni Ruffini)] Na kazalo Na kazalo oseb 304 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Sporočilo Albina Šmajda Ivanu Drufovki (Giovanniju Ruffiniju), 17. 8. 1943 (pag. 306) Vel[ecenjeni] g. Ruff [Ivan Drufovka (Giovanni Ruffini)] vljudno bi Vas prosil, da se snideva v sredo 18. 8. 1943 pri meni. Pozdravljam Vas z izrazi najodličnejšega spošt[ovanja] udani Draš [Albin Šmajd] 17. 8. 1943 Pismo Albina Šmajda o vaških stražah in Slovenski legiji v London (verjetno jugoslovanski kraljevi vladi ali kateremu od njenih članov), 18. 8. 1943 (pag. 375)429 Prepis akta 002553 18. 8. 1943 Draš [Albin Šmajd] Vaške straže: so nastale pod izrecnim vidikom lastne narodne obrambe, torej kot izključno defenzivne edinice. Člani in poveljniki VS so bili vedno narodno 100 procentno zanesljivi in v državnem pogledu neoporečni. Taki so tudi še danes. Pri italijanskih oblasteh so veljali in še veljajo na nezanesljive, za anglofilske in jugoslovansko orijentirane. Kot take so jih obveščevalne in propagandne službe OF tudi vedno predstavljale italijanskim oblastem ter so zaradi tega bili marsikje aretirani in zaprti. Tudi sedaj so prišle zoper nekatere poveljnike VS ovadbe, da so nezanesljivi in v angleški obveščevalni službi. Vsled teh ovadb so jih Italijani zasliševali in jih zdaj stalno nadzorujejo. Člani VS tudi pridno sodelujejo pri vseh obveščevalnih poslih, ki so v zvezi s poročanjem v zamejstvo – AA [Anglo-Ameri-čani]. Skratka VS bodo tudi v bodoče mogle biti edina sila, ki bo preprečila krvo-prelivanje s strani OF. Zadnje čase so partizanske brigade napadle zopet nekaj vasi v okolici Borovnice in te vasi zažgale. Sploh imajo zadnje čase Vaške straže mnogo posla z uničevalci slovenskih življenj in slovenskega narodnega premoženja. Vaške straže priznavajo vsi kot edino sposobne, da preprečijo ob nenadnem zlomu fronte v zaledju strahovlado OF in komunizma. Vsakdo hoče sedaj imeti člane straž zase: vojska430 želi iz njih napraviti jedro svojih četniških odredov redne jugo-slovanske vojske, mi jih želimo ohraniti čim bolj neokrnjene, da bi služile pravi in resnično zdravi misli ob zrušenju, ostali del SZ se kesa, da ni bolj skrbel za razvoj Vaških straž. – OF je svojo propagando zopet zaobrnila, se preusmerila v jugo-429 Izvirnika ni, zato je objavljen prepis pisma (UDV), ki kronološko sodi na to mesto, čeprav ima višjo številko pagine kot dokumenti, ki sledijo. Prepisi, ki jih je naredila UDV, imajo višje številke pagin, saj so navadno uvrščeni za dokumenti za tekoče leto. 430 V prepisu je pripisano: JV. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 305 slovansko in anglofilsko smer. Dejansko jo vodijo izključno komunisti, gotovo pa so vsi protiversko razpoloženi. Za Vaške Straže so vsi podeželski ljudje, izvzemši po mestih in trgih, ki itak niso bili nikdar s kmeti. Taki pa morajo tudi biti za OF, ker jim je mladina po ogromni večini ušla v hosto. Če ne ohranimo VS, ostane kat[oliški] tabor431 brez vsake opore, bo v vsakem primeru izpostavljen novim ko-munističnim napadom in morijam, bo pa tudi politično brez slehernega vpliva na razvoj dogodkov. Podeželsko prebivalstvo je strnjeno in ne vidi v VS nobenega izdajalskega pokreta ali sodelovanja z okupatorji. Gotovo mora biti samo to, da se ogromna večina prebivalstva pri takih pogojih življenja in javne varnosti, kakor je bila v Ljubljanski pokrajini, gotovo ne more smatrati, da je izdajalska ali da ne čuti narodno. Dejstvo, da so zavedni Slovenci morali prijeti za italijanske puške, dokazuje, da je šlo za bit ali nebit slovenskega katoliškega človeka, ki je od vsega početka bil usmerjen jugoslovansko in anglofilsko. Gotovo bi bilo najučinkovitej-še, če bi vsi iz kat[oliškega] tabora tako gledali na VS in na upravičenost njihovega nastanka in obstoja. OF propaganda bo gotovo skušala prikazati v najslabši luči VS, ker so ji ravno VS preprečile, da bi nasilno izbrisala iz sveta vse nasprotne po-litične činitelje ter končno sama zavladala na Slovenskem. -- VS imajo tudi svoje ilegalno-podzemeljsko vojaško vodstvo, ki bo odslej uravnavalo delo Vaških straž in jim ukazovalo, kdaj morajo zapustiti edinice, oditi v hosto in kako delati, da bodo najbolj korektno sodelovale z zavezniško vojaško silo. Slovenska legija: po zadnjih neljubih dogodkih z Vojakom432, je SL skušala organizi-rati svojo gozdovniško akcijo za Gorenjsko, Štajersko in Prim[orsko]. Na to podro-čje je hotela prenesti svoje aktivno udejstvovanje, da prepreči naraščanje partizan-ske vojske na Gorenjskem, Štajer[skem] in Prim[orskem]. Tudi v teh predelih naše zemlje, je vodstvo v komunističnih rokah, ki držijo zvezo z Gestapovci na Bledu. Nemški pozivi v vojsko večajo beg v gozdove. Ker tam ni drugih edinic razen parti-zanskih, gredo naši ljudje med nje. Po vsej gotovosti so doslej partizani v hostah na Jelovici in Menini planini pobili že precej ljudi, ki so morali v gozdove, a se jim niso brezpogojno udali. Vsled partizanske propagande v teh predelih je javno mnenje obrnjeno proti tkzv. [takozvani] Beli gardi, kakor komunisti in OF imenujejo vse organizacije (tudi VS), ki delajo proti OF. Partizani na Gorenjskem in Štajerskem so znali vcepiti ljudem neko miselnost, ki je proti vsaki katoliški stvari, proti duhov-nikom in tudi proti temu, da bi Ljubljana vodila politično to delo. Slovenska legija bo imela zato v teh predelih jako težavno delo, ker bo imela tri sovražnike: Nemce, partizane in javno mnenje. SZ je dovolila organizirati SL posebno gozdovniško ak-cijo, da ne bo večnih trditev, da SL nima svojih ljudi v četnikih. – Še VS: Če bi vedeli, da je že primerni čas za odhod v gozdove in bi dobili od Vas433 iz Londona povelje, naj gredo VS v gozdove, če bi imeli dovolj sredstev na razpolago 431 V prepisu je pripisano: SLS. 432 V prepisu je pripisano: MJR. NOVAK [Karel Novak]. 433 V prepisu je pripisano: VLADA Na kazalo Na kazalo oseb 306 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 za preživljanje in oskrbovanje, bi zapovedali ljudem, naj v čim večjem številu od-idejo s svojih domov, čeprav to domačinom, kjer so VS, ni všeč. Pri nas vedo vsi člani VS, da bo enkrat treba iti v gozd, le trdijo, da zdaj še ni napočil čas za splošni odhod. VS tudi ilegalno oborožujejo Ljubljano in druge kraje, kjer ni VS. Večina poveljnikov VS kljub formalni navzočnosti zveznega častnika dela vse tako, kakor se ji ukaže z našega mesta434, gotovo pa ne stori ničesar, kar bi bilo proti interesom slovenskega naroda in jugoslovanske države. Pismo Lojzeta Udeta Albinu Šmajdu, 20. 8. 1943 (pag. 307)435 Pismo Šmajdu dr. Albinu Da se vsa zadeva premakne z mrtve točke, sem se končno odločil, da podam o raz-govorih s Teboj poročilo na IOOF. Boljše bi seveda bilo, če bi mogel dobiti z IOOF osebni stik. Tega pa iz mnogih razlogov zaenkrat še vedno zastonj iščem. Naj Ti navedem iz tega končnega poročila zadnje odstavke: »S tem je moje delo, ki se je vršilo tudi v duhu teženj OF v zadnjih mesecih, kon-čano. Nadaljnje posredništvo nima nobenega smisla več. V duhovnem ozračju ile-galnosti, najbolj nesmiselne tajinstvenosti in najbolj demagoške blebetavosti, so-vraštva in splošnega vsestranskega nezaupanja človek nikdar ne zve vsega in zlasti ne ve, kaj je in kaj ni sporočenega na naslov, kamor spada. Ne ve pa tudi ne, kako in komu sploh naj človek to, kar ve, sporoča dalje. Gordijski vozel tega zadnjega pomisleka sicer presekavam s tem poročilom, v katerem navajam vse, kar bistve-nega o stvari vem in mislim. Le direktni stiki vrhov, pogumnih vrhov, ki se ne boje prelomnih odločitev, mo-rejo rešiti situacijo in obvarovati slovenski narod najstrašnejše državljanske vojne. Narodu s tako zemljepisno in politično lego, kakor jo ima slovenski narod, s tako spornimi mejami, kakor so naše, mora državljanska vojna neprimerno več škodo-vati kakor kakemu drugemu narodu. Čim najpopolnejša združitev vseh Slovencev, to je prvo. Brez tega ni nobenega osvobojenja in nobenega boljšega reda. Če bo ljubezen do Slovenije večja kakor oblastiželjnost, bo odločitev razmeroma lahka. Isto, in da je moje posredništvo s tem končano, sporočam tudi Š. u [Albin Šmajd]. To poročilo je namenjeno za IOOF in ga izročam pod izrecnim pogojem čim naj-večje diskretnosti v uporabi teh informacij. V propagando te informacije sploh ne smejo priti. Le na zagotovitev osebe, v katere roke to pismeno sporočilo izročam, da se bo ta diskretnost kar najbolj vestno čuvala, sem se odločil za izročitev.« Bodi lepo pozdravljen! 20. 8. 1943 434 V prepisu je pripisano: ILEG[ALNEGA] VODSTVA MVAC. 435 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 374. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 307 Pismo Francu Bajlecu o položaju na Goriškem, 29. 8. 1943 (pag. 308–310) 29. 8. 1943 Dragi Ferko [Franc Bajlec]! Pošiljam kratko poročilo pred odhodom v Firenze: A) Partizanov na Goriškem je le še približno 350. Ti se drže v majhnih skupinah (10–20 mož), večinoma kot neke vrste oddelki NZ. Koder so, razvijajo zlasti propa-gandno delovanje. Vzrok temu velikemu nazadovanju partizanskih komunističnih edinic je v notranjem razkroju in razsulu. Mnogo partizanov se je namreč ločilo od svojih edinic in komand in žive zdaj deloma v skupinah (dve večji skupini na Tol-minskem in Kobariškem), deloma pa v skupinicah in posamezno okoli domačih vasi. Prvi pravijo, da se želijo pridružiti četnikom, drugi pa pravijo, da se zdaj nočejo pre-dati Italijanom kljub amnestiji, ker bo kmalu vojske konec, in tako raje ostanejo blizu doma, kamor hodijo po hrano – ob prevratu pa pravijo, da pojdejo skupaj s četniki. Oboji so oboroženi. Partizani jim groze in zahtevajo nazaj vsaj orožje, če se že sami nočejo vrniti, a proti njim ne ukrenejo ničesar – ker se jih bojé. Nadalje so partizani izgubili še tiste, ki so se vdali Italijanom in odšli v specialne bataljone (delavske, kot vsi Primorski Slovenci) – teh je do sedaj okrog 250. Precej partizanov pa je tudi padlo v bojih za primer navajam statistiko iz vasi Bukovo nad dolino Bače (župnik Jože Hvala): k partizanom ušlo 24, vrnili se po proglasitvi amnestije in se dali odpeljati k vojakom 15, okoli vasi se jih drži 5 oboroženih (med njimi tudi podpoveljnik nekega partizanskega bataljona, pri partizanih so še 4 (v kolikor so eventuelno ti padli, se ne ve). Z oboroženci okrog vasi ima župnik zvezo in jim dobavlja propag. material. Vzrok v tem padanju je treba iskati nekoliko v razliki med mentaliteto Primorcev in Kranjcev v OF. Prvi so predvsem nacionalno pobarvani, drugi komunistični; prvi ne-radi »štrapacirajo« in nosijo kožo za druge na prodaj, drugi so bolj divji in teroristič-no usmerjeni. Glavni vzrok za razpad je po mojem mnenju nacionalna usmerjenost Primorcev in njihovo velikansko razočaranje po vstopu med partizanske oddelke. Partizani so jih namreč zvabili medse z izključno nacionalnimi gesli, pod imenom »četniki«, »Jugoslovanska straža« itd in jih šele potem poskušali formirati v komu-niste. Ko so Primorci videli velikansko razliko med partijci in navadnimi partizani, med tem kaj so jim govorili in kaj je dejansko res itd. so bili razočarani in pričeli so se spori. Tudi v glavah ljudi se vedno bolj jasni. Le v nekaterih sektorjih, kjer so že odprej bili bolj rdeče pobarvani (Spodnja Brda), ali pa ki se jih je partizanska propaganda lotila šele v zadnjem času (Benečija, Goriški Kras), je položaj slabši. V zadnjem času je vdrlo preko meje na Cerkljansko in Idrijsko z Žirovskega vrha na Gorenjskem okrog 200 gorenjskih partizanov. Ne vem pa, če so še tukaj. Na kazalo Na kazalo oseb 308 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 B) Ilegala na Primorskem obstaja v Idrijskem okraju tik ob meji v smeri proti Rovtam (ne v glavnem taboru, temveč bliže) še na naši strani pod imenom »Primorski četni-ški odred«, ki ga vodi poročnik Vuk [Ratomir Cotić], doma iz Vipavskega. Izdaja list »Jugoslovanski četnik« kot glasilo PČO [Primorski četniški odred] in vrši propagan-do zlasti v obmejnih predelih. Ta prikazen je za Primorsko zelo dobra, vendar želeti bi bilo, da bi bila v naših rokah, da bi ji naši usmerjali tok propagande. Med njimi je namreč tudi akademik Dušan Černé, ki ga gotovo poznaš, eksponent Besednjaka [Engelbert Besednjak] in sredine, ki na vsakem sestanku vpije proti »klerikalni Beli gardi«, čeprav ga prav ta B. G. redi in skriva zvezo med njimi in sredino v Gorici (Juvančič [Ivo Juvančič]) pa vzdržuje zvezo Karel Gantar [Drago Gantar] iz Idrije (mogoče tisti, ki je včasih stanoval v akad. domu in bil član OF??). Vsekakor bi bilo potrebno, da se Vuka odpokliče, Černeta kaznuje in premesti ter se cela stvar spravi v naše roke. Tudi Vuk sam namreč zavzema zelo čudno in preprijazno stališče nasproti sredini, zelo sovražno pa proti »vaškim stražam«. C) Nemci prihajajo tudi sem. Ob Soči so trenutno prišli do Kanala. Šel sem jih gle-dat: so večinoma gorski lovci, med njimi je bil tudi eden Slovenec in nekaj Čehov in Poljakov. Pravijo, da bodo zasedli celo Primorsko in Istro. V Italiji je mnenje sledeče: »Odklopiti od Nemčije se še ne moremo, ker so tukaj Nemci. Pač pa bomo to storili čez nekaj časa, ko se bodo Angleži izkrcali na zapadu in na Balkanu in bodo zaradi tega Nemci morali vreči vse razpoložljivo vojaštvo tja.« D) Sporočiti Ti moram še to, če Ti ni še znano: (V tem slučaju, prosim, da ostane vir skrit!): »Drin [Ivan Ahčin] je mnenja, da mora do 15. septembra priti v Italijo v Rim močna naša politična ekipa (Predvsem laiki). Pozneje pravi, da bo lahko že prepozno in se bo zgodilo kot 41, M…llo (Muhić) je menda že pristal na finansiranje te ekipe, ki bi se naj vsedla v štiri različne kraje. Muhić ima na razpolago precej sredstev za take stvari, mislim da je trenutno v posesti 19 milijonov lir. Važno je, da pridete tudi vi doli. V Ljubljani vas bodo pa verjetno po stari navadi poskušali odrivati, zato je najbolje, da stopite direktno v zvezo z Drinom, če že niste. – Tudi liberalci se menda pripravljajo na nekaj podobnega, ker je že dalj časa v Rimu za njihovega kvartir-mojstra Zalar. Naši mislijo menda kot kvartirmojstra poslati naprej Jureta A., ki je trenutno na Tirolskem. Glejte torej, da pridete v pravem času doli – Prosim pa še enkrat za maksimalno diskrecijo! Mnogo pozdravov [Podpis nečitljiv.] P. S. Jaz odhajam jutri v Firenze in za nekaj dni stopim tudi v Rim! Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 309 Poročilo Albina Šmajda Mihi Kreku o odnosu SLS do Osvobodilne fronte, 29. 8. 1943 (pag. 311)436 29. 8. 1943 Naše437 razmerje do OF Splošne pripombe: Ljubljanska pokrajina je ostala izmed vseh ostalih delov sloven-skega ozemlja najmanjša tako po obsegu kakor tudi po številu prebivalstva. Ima pa to prednost pred ostalimi slovenskimi deli, da je po razsulu države ostalo v tem slovenskem delu vse slovensko izobraženstvo razen tega pa so v ta del pribežali v veliki večini tudi slovenski izobraženci iz onih delov slovenskega ozemlja ki so ga zasedli Nemci. Tako imamo naenkrat v Ljubljanski pokrajini zgoščeno slovensko izobraženstvo iz vseh predelov slovenskega ozemlja. Tudi slov[ensko] katoliško iz-obraženstvo je po svoji veliki večini koncentrirano v ljubljanski pokrajini. Povdar-jamo to radi tega da je kvaliteta slov[enskih] ljudi v ljubljanski pokrajini, ki gotovo s svojim zadržanjem vpliva na splošen potek javnega življenja v narodu. Konkretno: Do OF je SLS s svojim vodstvom zavzela negativno stališče, ker so prevzeli v OF izključno vodstvo komunisti, ker so začeli socijalno revolucijo proti nam v prvi vrsti, ker so s svojimi dejanji povzročili in zakrivili da je okupator v ljubljanski pokrajini in drugod začel z represalijami, da je pobijal ljudi, požigal slovenske domove in da je pošiljal ljudi v internacijo, sodne zapore in da jih je odpeljaval bodisi v Srbijo, na Hrvaško in druge predele nemškega Rajha. OF je bila protinarodna tvorba, priznavala pa tudi ni jugoslovanske države, ter se je vezala s komunisti raznih dežel ter z njimi vred delala Protijugoslovansko državno stališče iz sodelovanja s komunisti drugih držav je javno povedala v svojem časopisju tako tudi v Slovenskem Poročevalcu. Duhovščina na ozemlju ljubljanske pokrajine je s svojim škofom [Gregorij Rož-man] vred v ogromni večini v celoti proti OF. Majhen del duhovščine – kolikor stojijo za dr. Gosarjem [Andrej Gosar] in dr. Šolarjem [Jakob Šolar] – je bil za OF, zlasti za krščanske socijaliste v OF in napada SLS. Ta del duhovščine z dr. Gosar-jem stoji brez vseh pridržkov za Novakom [Karel Novak], ker ima ta formalno legitimacijo od Mihajloviča [Dragoljub Mihailović] in pravijo da je v narodnem in državnem oziru neodpustljiv greh, da ne gredo fantje iz VS pod Novakovo zastavo in v gozdove, kar velja tudi za druge katoliške fante, ki so organizirani v SL in SLS a še niso v VS. Posebno ostro stališče proti OF so zavzeli Stražarji in njihovi simpati-zerji kakor tudi ozek krog ki stoji za Glavačem [Franc Glavač] (del duhovnikov in članov KA oziroma bivših članov KA). Letos marca ali aprila smo poskušali dobiti zvezo z nekim delom krščanskih so-cijalistov v OF ter smo že imeli tri sestanke z njimi, da bi se našla neka pot za 436 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 376–378. 437 V prepisu je pripisano: SLS-EKS[EKUTIVA]. Na kazalo Na kazalo oseb 310 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 izločitev iz OF in dobila neka oblika za zvezo z njimi. Do zaključkov ni prišlo ter so tudi vsa pogajanja ostala na mrtvi točki. Ta del krš[čanskih] soc[ialistov] trdi z vso gotovostjo, da so Kocbek [Edvard Kocbek], Fajfar [Tone Fajfar] in dr. Brecelj Marjan pravi komunisti, ki so v IOOF le zato kot krščanski socijalisti, da bega lju-di. Ti bi tudi po morebitnem sporazumu ostali še naprej v OF. Nekako v istem času smo po nekem članu OF začeli iskati stikov za sporazum na narodni liniji z uradno OF.438 Do 20. avgusta smo imeli več sestankov s tem posre-dovalcem, vendar nismo prišli z mrtve točke. Po tem času pa je temu posredovalcu uspelo najti pri IOOF neko razumevanje za sklenitev nekega dogovora z nami, t. j. SLS in SL, vendar preko osebnih razgovorov in razjasnitev še nismo nikamor prišli. Ta posredovalec trdi da je razlog počasnega napredovanja pogajanj v boja-zni in nezaupanju, da ne bo OF izigrana. Ta posredovalec je povedal, da je težko govoriti z IOOF tudi radi tega, ker trdijo: 1. da so OF edina narodna oblast. – 2. naj se jim kar priključijo, pa bo vse pozabljeno. – Sedaj čakamo da bo ta posredo-valec na naša pojasnila dobil odgovor od IOOF, potem se bomo morda pogajali z direktnimi zastopniki. Pogajanja in predpogajanja se vrše v strogi, najstrožji tajnosti. Da se vrše, ve na naši strani samo eksekutiva (štirje ljudje439) podrobnosti vedo samo trije. V največji tajnosti se pogajanja vrše iz tehle razlogov: 1.- Če bi za predpogajanja vedeli Stražarji, njihovi simpatizerji, Glavačevi ljudje in vsi tisti, ki so okusili blagodati partizanskega vladanja na Dolenjskem, potem bi proglasili vse one, ki se pogajajo za sklenitev nekega – vsaj vojaškega premirja in morda nekega političnega znosnega sožitja kot izdajalce katoliške narodne sku-pnosti in narodne slovenske škodljivce, češ da skušajo rešiti propadajoči komuni-zem tik pred njegovim uničenjem. Zanesli bi s to propagando zmedo med naše člane VS in med prebivalstvom na Dolenjskem. Zmeda bi bila popolna, naše vrste docela razklane. 2.- Skrajno neugodno bi vest o pogajanjih odjeknila tudi pri duhovščini ter pri vseh katoliških ljudeh v Ljubljanski pokrajini. Verjetno je, da bi tisti ki bi z OF skle-nili kak dogovor bili politično mrtvi: mrtva pa bi bila tudi stranka, ki bi »zagrešila tak političen greh«. 3.- Tudi v Ljubljani sami bi pogajanja med našimi ljudmi ne dobila stoodstotnega odobravanja. Ker žive naši ljudje vedno pod strahotno težo partizanskih zločinov, vidijo njihovo propagando, ki je vsa lažnjiva. Nas same pa vodijo pri pogajanjih s partizani oziroma OF tele misli: 438 Stiki in pogajanja med Lojzetom Udetom in Albinom Šmajdom. 439 Miloš Stare, Albin Šmajd, Marko Kranjc, Ivan Avsenek. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 311 Po vojski bosta v slovenski državi gotovo dve politični skupini; ena bo politična skupnost katoliških ljudi, na drugi strani pa bodo prišli do veljave v javnem življe-nju ljudje iz sedanje OF. Ljudje naprednega tabora in socijalisti, ki so sedaj v SZ bodo politično brezpomembni in brez zaslombe v narodu, v kolikor jih ne bomo reševali mi s svojimi zvezami z njimi v SZ, ali pa kdo drugi, ki jim bo ob prihodu izročil kakršnokoli oblast. Če je tako, da bodo pri vodenju javnega življenja v Sloveniji poleg katoliške poli-tične skupine nastopili gotovo ljudje iz OF (ni treba komunisti), potem je politično pametno iz narodnih ozirov pa naravnost ukazano, da se najde neka osnova, da se prekinejo nevzdržni odnošaji med našima skupinama in da pripravimo skupno akcijo, ki je potrebna za narodno osvoboditev in za razširitev naših meja do tja, kamor sežejo naše zahteve in želje. Če take osnove ne najdemo in če se nadaljujejo sovražnosti še naprej, potem je gotovo, da ne bomo mogli naroda osvoboditi in da tudi ne bomo mogli na meje, marveč da bomo klali doma v državljanski vojski na vse mile pretege, dokler ne bomo popolnoma izkrvaveli. Priznati moramo, da so OF na terenu v Ljubljanski pokrajini svojo propagando močno razširili, seveda prav tistem pravcu, proti Jugoslaviji, proti kralju, proti londonski vladi itd. Njihova propaganda440 je posebno močna na Gorenjskem in Štajerskem, pa tudi na Primor-skem ni dosti boljše. Naši ljudje njihovi propagandi ne zaupajo in ne verjamejo ter jo imajo za spreten manever komunistične stranke. Ako bi jim v tem ne šli na roke in ne bi bili v pomoč zavezniki441 s svojo radijsko propagando in s tem, da imajo pri bihaški vladi svojega zastopnika, ki ga sedaj prepeljavajo partizani, tudi po naši deželi kot medveda na vrvici. Nas in naših ljudi se pri taki taktiki zavezniških krogov oprijemlje strah, kaj bo z vso tako propagando iz vrst zaveznikov. Mi vemo, da so bili partizani vseskozi orientirani proti zaveznikom na zahodu, da so govorili vedno samo o Rusiji, da je Slovenija izklučno ruska interesna sfera, da bodo prišli Ruski padalci in ruska vojska, da bodo AA [Anglo-Američane] poklali če pridejo itd. Radi našega dobro razpoloženega stališča do AA [Anglo-Američanov] smo bili v OF očeh narodni izdajalci in reakcijonarji. Tedaj pa naenkrat sedi pri partizanski vladi v Bihaču AA [angloameriški] zastopnik. Kakšna ironija? Naša OF je poslala v bihačko vlado po poročilo avgustovega Slov[enskega] Poro-čevalca tri zastopnike: Komunista KARDELJA [Edvard Kardelj], krš[čanskega] soc[ialista] (form[alnega]) KOCBEKA [Edvard Kocbek] in sokola RUSA [Josip Rus]. Za nas, ki bi radi prišli do premirja med vojskujočima se taboroma, nastane se-daj vprašanje ali moremo vršiti pogajanja naprej, ker naša OF priznava bihačko 440 V prepisu je pripisano: OF. 441 V prepisu je pripisano: NKOJ. Na kazalo Na kazalo oseb 312 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 partizansko vlado, torej ne priznava zakonite londonske vlade, je v tem z nami po-polnoma na drugi liniji. Vidite, da imamo popolnoma različne poglede na bodočo ureditev in odnose v državi. Pri pogajanjih smo iz ust posredovalca indirektno tudi spoznali, da OF ni za kralja. To bi ne bilo najhujše, ker lahko tudi sklenemo vojaški in politični dogovor tudi z republikanci, vendar je značilno zadržanje OF do celotnega jugoslovanskega dr-žavnega problema. Tako miselnost so vcepili tudi povsod na terenu kjer se pojavijo. Še eno dejstvo je gotovo: namreč, da so tudi miselnost ljudi preoblikovali tako daleč, da ljudje želijo pač Jugoslavijo, nikakor pa ne take Jugoslavije, kakor je bila pred 6. 4. 1941. Pri pogajanjih smo opazili, da bi z nami sklenili nek dogovor, go-tovo pa v nobenem primeru z naprednim taborom in Mihajlovičevci. To samo po sebi nas prav nič ne razburja, ker vemo da je treba sodelovati s tistimi, ki politično kaj pomenijo. Partizani še v naprej koljejo naše ljudi, še naprej kradejo in ropajo in pripravljajo psihološko narod na to, da bo ob prevratu klal in pobijal, OF gotovo dela izključno po intencijah komunistov in KPS. Londonski radio naseda lažnivi partizanski propagandi in ji pomaga do razširje-nja. Zadnjič enkrat je javil o tisočglavi množici, ki je prvega avgusta demonstrirala po ljubljanskih ulicah in pred sodno palačo. Mi pa vemo, da je bilo to le nekaj ljudi, ki so šli tja radi tega, ker so jim rekli, da bodo isti dan odprli vrata jetnišnici in da bodo dostojno sprejeli zapornike. Tudi druge stvari razpihuje londonski radio na široko in hvali partizanstvo. Dejansko niso še ničesar napravili, kar bi bilo v re-snično škodo okupatorju. Mi vemo doslej samo to, da imajo OF razne dobave od Italijanov in da so tudi v resnični zvezi z Gestapo. Radi teh in takih okolnosti je za nas potrebno, da nam sporočite442: 1. ali je sploh nadaljevati s pogajanji z IOOF, 2. pod kakšnimi pogoji naj se pogajanja vrše in v kakšnem obsegu, 3. če je že čas in potreba, da člani VS, kolikor so organizirani v SL in SLS, odi- dejo v celoti v gozdove kot slov[enski] domoljubi. Brez točnih navodil je resnično težko dajati prava navodila in odredbe. Naj bo kakorkoli, nam je gotovo najvišji zakon in vrhovna zapoved: vse svoje sile posvetiti koristim in blagostanju slovenskega naroda. Pozdravljeni. N. [Albin Šmajd] Sporočilo, podpis nečitljiv, 1. 9. 1943 (pag. 312) Ljubljana, 1. 9. 1943 Dragi! 442 V prepisu je pripisano: SLS – ZAST[OPNIKI] V INOZ[EMSTVU]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 313 Seznami se bodo napravili, samo ne ta teden, temveč prihodnji teden. Zadnjič sem Te pozabil opozoriti, da finančne direkcije tudi sodišče nima. Na sodišču bi Ti napravil seznam mogoče g. Vrhovec, doma iz Stražišča. Železnica, pošta, univerza in sodišče imajo od finančne direkcije ločene sezname osebja. Pozdravlja Te Udani […] Sporočilo (domnevno Cirila Žebota), 1. 9. 1943 (pag. 313) Originalna pisma je dobilo na vpogled samo šest ljudi. Prepisi pa so bili prebrani v izvlečkih na seji vodstva in na seji poslancev. Po poti, ki doslej še ni razjasnjena, pa je Kuharjevo [Alojzij Kuhar] pismo443 prišlo v nepoklicane roke, ki so ga raz-množile in cirkulira v Ljubljani. Šestorica, ki ve za pravi položaj, taji, da bi se bilo pismo v originalu tako glasilo, kakor v prepisu. Gospod Lojze Kuhar naj zavzame isto stališče. Po vojski, ko se zopet vidimo, pa to že dobi konkretnejša pojasnila. To mu poročamo, ker bo verjetno sin pok[ojnega] M. N.444 radi tega pisal.445 V London po Markotu 1. sept. 1943 (Čiro! [Ciril Žebot]) Pismo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, 2. 9. 1943 (pag. 314) Dore [Albin Šmajd]! 2. 9. Interveniraj pri stricu [Karel Novak], da se zavzame za Boc Jožeta, posestnika iz Št. Pavla št. 3. Bil je aretiran, ker so četniki stanovali v njegovi hiši oz. imeli tam skladišče. Imenovani je naš mož in ga je treba sedaj rešiti. Mož ni vedel, da dela kaj nepostavnega, ker je bil uverjen, da so četniki tu z znanjem Italjanov. Italijanski vojaki so pri preiskavi pri njem odnesli razno zlatnino in ima sedaj mož občutno škodo. Je bolehen in je hitra intervencija za njegovo izpustitev nujno potrebna. Kopitar [Rudolf Smersu] 3. 9. 1943 Medvedu [Miloš Stare] – Lesjak [Josip Lesjak] Mencingerju [Anton Duhovnik] – Dore [Albin Šmajd] Pismo Franca Malovrha Albinu Šmajdu, 5. 9. 1943 (pag. 315) Dore [Albin Šmajd]! 443 Verjetno je mišljeno že upoštevano pismo Alojzija Kuharja, 8. 3. 1943 (pag. 198–200). 444 Sin Marka Natlačena. 445 Pripis z rdečim svinčnikom (verjetno UDV): Samo tebi v informacijo Mirko [?]. Z rdečim svinčnikom so podčrtana tudi imena v pismu. Na kazalo Na kazalo oseb 314 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Naročilo bomo izvršili. Transport se bo izvršil ob napovedanem času. Strica [Karel Novak] bomo morda dali v klošter na Lisičje. Važno pa je, da se bo o tem molčalo in da ne bo imel nepotrebnih kleparskih obiskov. Medvedu [Miloš Stare] reci, naj poskrbi kakih 20 jurjev za na pot, kamor se bomo v kratkem podali. Drugače je pri nas v najlepšem redu. Zelo prijazno bi bilo, če se pripelješ pred odhodom pogledat, kako izgledamo. Jutri bo večina uniformirana in odlično opremljena. Sosedje so nam nevoščljivi, ker so pač bolj raztrgani. Ven se najlažje pripelješ z Dežmanovim [Josip Dežman] avtomobilom. Pomujaj se in pridi v po-nedeljek ali zadnji čas v torek. 5. 9. 1943 Na svidenje! Breznik [France Malovrh] Sporočilo Milana Finca, 6. 9. 1943 (pag. 316) Prilagam »navodila« za »okrajne odbore«, ki jih je izdal Štaj[erski] pokraj[inski] od-bor. Ta izvod je namenjen za Gor[enjski] pokr[ajinski] odbor s tem, da ga proučite, stavite svoje pripombe, prilagodite svojim prilikam itd. Osrednji org[anizacijski] odbor želi, da se to delo izvrši do 19. t. m., ko bo zopet seja pri Markotu [Marko Kranjc]. Zast[opnik] Koroš[kega] odbora je sprožil vprašanje, kam naj se v prehodnem času priključijo nekateri kraji okoli Trbiža, ki so danes v Ital[iji], a so bili preje pod Koroško in tudi prometno spadajo tja. Sklenjeno je bilo naj se glede tega pogovori-jo. Kor[oški], Prim[orski] in Gor[enjski] pokr[ajinski] odbor. Skliči sestanek čim-prej in povabi dr. Kotnika [Franc Kotnik], Martelanca [Ivan Martelanc] in Godino [Jožef Godina], pa če želiš tudi mene. Tudi to vprašanje naj se reši do 19. t. m. Klun [Milan Finec]. Lj[ubljana], 6. 9. 1943 Pismo Jovanke Krištof Albinu Šmajdu, 8. 9. 1943 (pag. 317) Dragi Dore! [Albin Šmajd] Prosim če ti je le mogoče da še danes odpošlješ vso pošto. V slučaju da ne gre danes naprej, me prosim obvesti pa bom še dodala. Pozdrave Mira [Jovanka Krištof]. Sporočilo, 10. 9. 1943 (pag. 318) III./XIII. Na položaju 10. 9. 1943 Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 315 Ko sem ob pol 7 krenil na pot sem jo srečno primahal na Gameljne in tudi dobil zveze s pobeglimi edinicami. Ob 4h zjutraj smo prišli na zaželjeno mesto. In tu Vas čakamo naj pride XIII. [Albin Šmajd] in tudi XXX. ker tu pripravljamo pot Gospodu. Sporo-čite Markotu446 naj pride, oficirje rabimo. Oba bataljona sta se sijajno zadržala in junaško odšla. Čez blok se še pride, zato pro-sim da nemudoma sporočite v Podpeč in Plešivco naj krenejo proti nam. Dogovorjeni znak ostane kot za Hudnika [Ivan Boh]. Pošljite prosim za nami kovčeg z pisarno in denarja, denarja ki ga bomo nujno rabili za kupovanje živil. Z II. bomo takoj upostavili zvezo. Stricu [Karel Novak] lahko rečete da je »bela garda« pokazala, da je še jugoslovanska. Pozdrav Dušan Prosim pošljite nam bone oz. obveznice ki jih bomo rabili za nabavo mesa od mesarjev. Zapisek Albina Šmajda na hrbtni strani sporočila z dne 10. 9. 1943 (pag. 318) […] četrtek na pot [...] 9h – zborno mesto Orlje za ves bataljon, pridružilo cca 45 Ital z 2 ofic Z Orel na Pleše in iz Pleš zvečer ob 1/2 10h preko [...] do St Jurja ob 3h zjutraj; vse nosili. V petek v St. Jurju; formirali bataljone. Z menoj tudi Pirih447. […] in Polica. V soboto ob 10h z 23 vozmi orožja, jug zastavo na čelu na Turjak. Na Turjaku postavljen za voj. izslednika, že imeli nekaj K[omandant] batal[jona] postal Grum [verjetno Janez Grum], […] je takoj odpeljal na Zapotok. V soboto prišel Dežman [Josip Dežman] in Janko [Janko Debeljak] - Partizanom poslali poziv k predaji. (Dr. Blatnik [France Blatnik] je bil tudi tam). Triglav [Albin Cerkvenik] in Breznik [France Malovrh] odšla na Zapotok. (Dr. Blatnik rekel: Mi smo slabo.) V nedeljo spopad s Part[izani]: naši ubili bat[aljonskega] politkomisarja in 3 ranili, ki so jih privlekli v kasarno in 2 ujeli. Naši brez izgub. 446 Več oseb ima psevdonim Marko. Verjetno Albert Ilovar. 447 Vladimir ali Milko Pirih. Na kazalo Na kazalo oseb 316 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Triglav se ni vrnil in Breznik ne. Zveze z Zapotokom ni bilo. Navzoča bila tudi Casar [France Casar] in dr. Arko [Mirko Bitenc]. Nato je hotel prevzeti komando Dežmanovo. V Ljublj[ano] bi moral priti dr. Arko, ki ga je odpeljal Habič. Ni duha ne sluha za nobenim Ne bomo [...], _________ Pismo Albina Šmajda, 14. 9. 1943 (pag. 319) Dragi! Kako je prav za prav položaj na Dolenjskem, ne vem, vem pa, da se nihče ne da begati od kakršnekoli propagande ali laži. Samo zaradi jasnosti v Tvojih trditvah, moram pripomniti tole: Ni res, da bi bili nudili odpor komunistom samo četniki, marveč se morajo tudi ra-zni člani VS in VS v celoti braniti pred navalom partizanov. Tako že več dni odbija napade posadka v Mlačevem, medtem ko so se druge koncentrirale. Zadnjič sva se dogovorila, da pridem povedat, če bom imel na razpolago motorista. Povedat bi moral do osmih zjutraj. Ker motorista nisem imel, nisem prišel. Sicer pa stojim na stališču, da bi morale straže na Notranjskem se zbrati na Korenu ali kje v bližini in udariti proti partizanom na Notranjskem. Tako je bilo dano tudi naročilo. Ne vem pa, če je bilo izvršeno. Ne vem pa, če bodo ljudje hoteli iti pod Vukovo [morda Vuk Rupnik] komando, ker je postopal doslej tako, da ne uživa nobenega zaupanja med ljudmi. Zveze z edinico na Turjaku nimamo. Zadnji kurir je bil v nedeljo, ki je pa prinesel eno depešo za gospo Miro [Jovanka Krištof], ki jo izročamo. Iskali smo zveze s Teboj in gospo Miro, pa smo zaman skakali po Ljubljani, ker nihče ni vedel, kje sta. Tako smo tudi na ta način zamudili priložnost, oddati, kar je bilo. Gotovo pa do nedelje ni bilo pri Ivu [Ivo Bricelj] ničesar niti pri Blažu [Anton Božnar], ker je kurir prišel naravnost od tam, kjer sta ta dva. Kakor hitro, bo kurir zopet prišel, Te obvestim, samo prosim Te, da mi sporočiš, na kak način dobim in preko koga zvezo s Teboj. Če bi Te v teh dneh dobili, in imeli s Teboj osebne zveze, marsikaj bi se bilo že uredilo drugače. Mi laiki smo v teh dneh zopet spoznali, da smo v najtežjih trenutkih prepuščeni v glavnem sebi in da poklicnih ljudi ni dobiti, samo s par izjemami. Pozdrav Dore [Albin Šmajd] 14. 9. 1943 Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 317 Pismo Karla Novaka (domnevno) Albinu Šmajdu, 14. 9. 1943 (pag. 320)448 14. 9. 1943 Dragi449, Prav nič ne morem pomagati, ker mi nihče ni hotel povedati za zbirališča straž. Dolžnost Peterlina [Ernest Peterlin] je, izdajati stražam dispozicije. On je koman-dant, on je organiziral, a sedaj je njegova dolžnost biti na terenu in delati. Stvar za straže še vedno ni izgubljena, ker tudi partizanov ni toliko, ampak vsi nasedete kom[unistični] propagandi. Nihče ni dal odpora, samo tisti oblateni četniki so dali svoja življenja. Po poročilih, ki jih imam, se straže drže čisto pasivno, in se dajo plašiti po golih govoricah. Tudi pri Primorcih450 nihče ne pride zraven, da pomaga četnikom. Straže menda čakajo, da po četnikih tudi one pridejo na vrsto, ali pa da se predajo. Moji telegrafisti so pri Vas. Od tam je veza z Lićani in z Mih [Dragoljub Mihailo-vić]. Vse sprejete depeše naj se prinašajo v Lj[ubljano], da se tu sestavlja odgovor. Veza naj gre za mene preko pov. Lj[ubljana]. Dajte Peterlinu razpored straž, pa naj on izda ustrezajoča povelja. Mislim, da bi se mo-rali zbrati na Notranjskem, pa od tam delovati aktivno z bataljoni, ne pa samo čakati. Zadnjič sem hotel na Turjak, pa me nisi obvestil. Sedaj nimam več možnosti. Če se straže hočejo braniti, jim nihče nič ne more. Vrzite se vsi energično na delo, pa bo šlo. Primorcem451 pa naj se takoj priključi vsaj 100 ljudi, da se reši situacija vsaj tam. Izdajte navodila na Tri Kralje, Zaplano, Rovte in Sv. Jošt, Horjul, Polhov gradec, Koreno itd. Tam naj se napravi novo jezgro, tam se da še zmagati, ker partizani ne morejo čez progo. Kaj je z Blokami, St[arim] trgom in Begunjami? Pozdrav Lesk [Karel Novak] Odgovor Albina Šmajda na vabilo Erwina Rösenerja na hrbtni strani Šmajdove vizitke (posetnice) v nemškem jeziku, 15. 9. 1943 (pag. 321), slovenski prevod (pag. 381)452 15. 9. 1943 Exzellenz Generalleutnant Rösener [Erwin Rösener] Ljubljana 448 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 192. 449 Pripis (UDV): DR. ŠMAJD [Albin Šmajd]. 450 Pripis (UDV): PRIM[ORSKI] ODRED. 451 Pripis (UDV): PRIM[ORSKI] ODRED. 452 Prepis UDV. Na kazalo Na kazalo oseb 318 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Da ich wegen meiner Krankheit Ihrem [...] Wunsche, Ihnen den Besuch zu erstatten bisher nicht nachkommen konnte, ersuche ich höflich den Zeitpunkt bestimmen zu wollen in dem ich von Ihnen empfangen werden kann. Mit ausgezeichneter Hoch[achtung] Prevod akta 002390, 15. 9. 1943 Ekscelenca generalni poročnik Rösener Ljubljana Ker se radi svoje bolezni nisem mogel odzvati doslej Vaši častiti453 želji, da bi Vas obiskal, vljudno prosim, da blagovolite določiti čas, ko bi mogel biti pri Vas sprejet. Z odličnim spoštovanjem (na zadnji strani posetnice:) Dr. Šmajd Albin odvetnik Ljubljana Trdinova 5 Poročilo o razgovoru Albina Šmajda z Erwinom Rösenerjem o ustanovitvi Slo-venskega domobranstva, 16. 9. 1943 (pag. 322)454 Danes dne 16. 9. 1943 sem na povabilo g. Rösenerja razgovarjal z njim v hotelu Miklič v Ljubljani. Razgovor se je vršil od 19. do 19.45 ure. Poleg naju je prisostvo-val razgovoru še njegov adjutant, ki je izjave Rösenerja in moje želje tudi zapisoval. Najprej je začel govoriti o tem, da je g. Križmanu [Andrej Križman] izrazil željo, naj bi mu javili pogoje, pod katerimi bi Bela garda nadaljevala svoje delo proti ko-munizmu. Besedo »pogoje« je kasneje neposredno popravil v izraz »želje«. Nato je nadaljeval: Gotovo morajo biti ti odredi (diese Verbände) dostojno in primerno oblečeni in obuti ter preskrbljeni. Nosili bodo posebno obleko, ki jo bom vzel iz italijanskih skladišč, nosili bodo na levem rokavu kot posebni značek grb bivše Kranjske voj-vodine. Družine bodo preskrbljene kakor tudi poedini člani, ki bi bili invalidni vsled svoje službe v Beli gardi. Naorožitev bo zadostna in taka, da bo odgovarjala nalogam, ki jih bodo vršili. Bo italijanska ali nemška. Tudi motorizirani oddelki se bodo formirali. Ime bo: Bela garda ali Landschutz. S svoje strani sem izjavil sledeče: 453 V prepisu je pripisano: SPOŠTOVANI. 454 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 387–389. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 319 1.- potrebno je, da se vpostavi »Landesgendarmerie« in tak naj bo naziv slo-venskim odredom, nikakor pa ne Bela garda, ki je sramotilno ime, ki so ga dali komunisti, 2.- postavljanje in odstavljanje poveljnikov se izvrši avtonomno preko glavne zaupne osebe, 3.- moštvo: izbor in odpust pristoja slovenskemu vodstvu, 4.- svoboda operacij proti partizanom, 5.- aretacije in izpuščanje, 6.- teritorialna organizacija edinic prepuščena slov[enskemu] vodstvu, 7.- lastna uniforma, 8.- grb Vojvodine Kranjske, 9.- uradni jezik slovenski, 10.- naorožitev dosedanja, 11.- preskrbo vodi slov[ensko] vodstvo, 12.- kaj potem, če odpade strateški interes Nemčije na naših krajih, 13.- kaj z našimi formacijami po izvršenem čiščenju terena? Na to sem prejel tele odgovore: ad 1.- kako bo z imenom, se še nisem odločil. Morda bi bil primeren tudi naziv Landwacht. Morda bom sprejel tudi vaš predlog. ad 2.- k tej točki ne morem zavzeti nobenega stališča, ad 3.- stojim absolutno na stališču prostovoljnega pristopa in ne prisilne rekruta-cije, ker nočem, da bi ljudje mislili, da so Nemci taki, ki silijo v vojsko ljudi zaradi Nemcev. Ko sem mu predočil, da je marsikje želja ljudi, da so prisilno mobilizirani, ker se boje komunistov in njihovega maščevanja, je odvrnil, da bo ta strah odpa-del, ko bo izvršeno čiščenje dežele in da bodo ljudje sami radi šli v te odrede. ad 4.- za edinice, ki bodo obstojale, ne obstoji samo pravica, marveč naravnost dolžnost akcije proti partizanom. Ko sem ga opozoril na postopanje Italijanov pri dosedanjem delu VS, je izjavil, da bodo v svojem področju morale edinice imeti teren stalno očiščen in jih pri tem delu ne bo nihče oviral. Večjih operacij seveda ne bodo edinice smele vršiti brez njegove vednosti in odobritve. ad 5.- o tem bo še premislil. Vprašal je le, če obstoji v pokrajini, kako taborišče ali prisilna delavnica. ad 6.- kako bo teritorialna organizacija izvedena, še ne vem. Gotovo pristoji meni pravica, da to določim. Bodo pa formirane najmanj čete, ne kakor je bilo doslej to pri Italijanih, da je bila edinica s 5 ali 10 ali nekaj več člani. Poveljnike teh edi-nic – čet boste svobodno postavljali, vendar bodo morali imeti vso strokovno in Na kazalo Na kazalo oseb 320 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 moralno sposobnost za vodstvo čet. Ako teh ne bo, bom dal šele svoje ljudi. Kako bo z bataljoni in morebiti s polki, torej z višjo organizacijo, še ne vem. ad 9.- če mislite z izrazom »uradni jezik poveljevalni »Befehlssprache«, potem bo ta nemški. Tako je bilo tudi v Avstriji. Občevalni jezik moštva je slovenski. Po daljšem pojasnjevanju je izjavil: Če bom dal eno četo nemškega vojaštva in eno ali nekaj čet slovenskih, bo poveljevanje nemško. Temu sem ugovarjal, na kar sva se zedinila na to: Če slovenska edinica samostojno operira in nastopa, potem je poveljevalni jezik slovenski. Če nastopa skupaj z nemškimi edinicami, je vrhovno povelje nemško, poveljnik naših edinic, pa to nemško povelje za naše edinice izda v slovenskem jeziku. Vse ostalo v edinici je slovensko. ad 10.- oborožitev bo taka, ki bo najbolj odgovarjala potrebam protikomunistične borbe. ad 11.- preskrba se bo vodila naravnost od nas tako, kakor za vse naše edinice. V kratkem se bo treba dogovoriti glede višine plač za častnike, podčastnike in moštvo. ad. 12.- mi ne bomo nikdar izgubili strateškega interesa na tem ozemlju in ga tudi ne bomo zapustili. Zato je odveč vsaka bojazen. Ad. 13.- Če ne bom po končanih akcijah več rabil moštva edinic, bodo te odpu-ščene in jih bom obdržal morda 50 %, 60 % ali tudi manj ali pa več, pač kolikor bo stvarna potreba. Ponovno izjavljam, da ne bodo ljudje služili drugje, kakor v Ljubljanski pokrajini. Nato je začel še neko vprašanje: Pravi: V Ljubljani je več višjih častnikov, ki jih ne bom mogel uporabiti pri orga-nizaciji teh slovenskih odredov. V deželi bo potrebno obnovitveno delo (Aufbau-arbeit). Ti častniki bi bili vsekakor pripravni za vodstvo pri takih delih. Pogovorite se z njimi, dobili jih boste gotovo, in mi poročajte, v kolikor so pripravljeni prevze-ti delo pri taki gospodarski obnovi dežele. Jutri dne 17. 9. 1943 sem poklical na razgovor tudi generala Rupnika [Leon Rupnik]. Poslovila sva se s pozdravom: Guten Abend. Poročilo o vojaškem položaju v Ljubljanski pokrajini po kapitulaciji Italije, 20. 9. 1943 (pag. 323)455 20. 9. 1943 – Draš [Albin Šmajd] Notranji vojaški položaj v Ljubljanski pokrajini po zlomu Italije. 455 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 382. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 321 Po brezpogojni kapitulaciji Italije, ki je bila razglašena dne 8. 9. 1943, je bilo za nas jasno, da je nastopil trenutek, ko moramo VS odrediti odhod v gozde, mobilizirati ostale moške, razorožiti italijanske vojake in si preskrbeti čim več orožja vseh vrst, municije, hrane in drugega, kar je potrebno za gozdovniško življenje. Računali smo pri tem samo na nem. okupatorja kot svojega sovražnika, pozabili pa smo, da je na terenu naš prvi in osnovni narodni, državni, socijalni in verski sovražnik: partizanska vojska. Dogodki, ki so se odigravali na ozemlju ljubljanske pokrajine po zlomu Italije, jasno dokazujejo, da so partizani imeli stalne in tesne stike z Italijani že dolgo časa in da so skupno pripravljali udar slovenskemu narodu. Dve italijanski diviziji sta izročili vse svoje orožje, puške, topove, avtomobile, motorje, tanke in blindirane avtomobile ter vse avtomatsko orožje partizanom. Slednji so odšli tudi kot vojaki h partizanom, operirali s slovenskimi partizani proti slovenskim odredom, ki so odšli v gozdove, vodili tanke in operirali s topovi. Partizani so doslej navalili iz-ključno samo na naše edinice v gozdovih, se pri tem posluževali tankov, topov in tudi raznih zvijač, skratka, pokazali so, da imajo slovenstvo samo na jeziku in da jim gre v prvi vrsti za socijalno revolucijo ter zmago sovjetije na slovenskem oze-mlju. Naši ljudje, ki so služili v vaških stražah so na nedvoumen način pokazali, da je bila njihova služba v VS samo samoobrambnega značaja in taktična poteza ter da niso svojega pravega značaja nikdar zatajili. Dne 9. 9. 1943: so kurirji raznesli povelje o razpustu VS in ustanovitvi slovenskega goščarstva poveljnikom VS. Poveljniki VS so – kolikor jih je povelje zateklo pra-vočasno na položajih – naloženo nalogo izvršili. Začeli so s premiki ter se koncen-trirali: okolica Ljubljane od Dev. Marije v Polju preko Šmarja do Iga v Šentjurij pri Turjaku in od tam na Turjak, okolica Stične v Stično (tudi Temenica), Žužemberk, ostala Suha krajina, Dobrepolje, Vel[ike] Lašče in Ribniški kot se je kasneje tudi zbral na Turjaku in delno odšel na Zapotok in Kurešček, edinice456 na Bloški planoti so se koncentrirale na Blokah, edinice okrog Starega trga v Pudobu, edinice okrog Cerknice v Begunjah pri Cerknici, edinice okrog Novega mesta so na povelje in zahtevo Italijanov odšle z njimi, a so pri Dol. Straži spoznale italijansko nakano, ko so jih hoteli zapeljati v partizan-sko zasedo, so se izmaknile in se preko Gorjancev prebile do Kostanjevice, (po številu okrog 1200), od koder pod poveljstvom enega izmed sinov [Vuk Rupnik] gen[erala] Rupnika [Leon Rupnik] operirajo proti Novemu mestu. 456 V prepisu je pripisano: MVAC, SL[OVENSKI] GOŠ[ARJI]. Na kazalo Na kazalo oseb 322 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Partizani so nato razbili in nato dobili v svoje roke nad 300 v Stični koncentriranih naših ljudi, ker jim je vse izdal akt[ivni] poročnik Zupanc [Aleksander Zupanc]. Napadli so naše edinice na Zapotoku in Turjaku. Iz Zapotoka se je dne 15. 9. 1943 vrnilo v Ljubljano okoli 500 naših vojakov, med tem ko posadka na gradu Turjak (po številu okoli 700) do tega časa kljub popolni obkolitvi in topovskim zadetkom še vedno vztraja. Na Bloški planoti so partizanski osvobodilci likvidirali s tanki in topovi koncentracijo naših okrog 500 vojakov, v Pudobu pri Starem trgu okrog 200, v Begunjah zopet okrog 400. Povsod so poklali naše poveljnike in druge va-žnejše člane ter tudi civilno prebivalstvo. Jasne slike pa doslej še nimamo, ker ni prometnih stikov z deželo. Na svojih mestih so ostale edinice okrog Vrhnike in Logatca v smeri proti Rovtam in Št. Joštu, kakor tudi Polhov gradec, Horjul in kasneje tudi Dobrova. Edinice brez Dobrove so se koncentrirale kasneje na Vrhniko in Borovnico, Dobrova pa je na svojem položaju. Istotako so na svojih položajih edinice v Dravljah, v Klečah in po vrnitvi tudi edinica pri Sv. Urhu (Sostro). Če pregledamo položaj, je slika o stanju sledeča: okrog Novega mesta je vsaj………………… 1100 vojakov, okrog Vrhnike in Borovnice vsaj…………… 700 vojakov, v Ljubljani okrog…………………………... 450 vojakov, v gradu Turjak obkoljenih okrog…………… 700 vojakov, na Dobrovi…………….....okrog…………… 50 vojakov, v Dravljah in v Klečah okrog………………. 70 vojakov, pri Sv. Urhu okrog………………………….. 60 vojakov, tako da imamo pod orožjem okrog 3130. Spričo partizanskega nastopa proti slovenskim odredom v gozdovih in spričo gro-zeče komunistične nevarnosti, ki je neposredno grozila Ljubljani, je vzel v svoje roke vso akcijo vojaškega značaja v boju proti komunizmu general Rupnik, ki se je po naših informacijah dogovoril z nemškim generalom Roesenerjem [Erwin Rösener] z Bleda: 1.- v Ljubljanski pokrajini se ustanovi za varstvo javnega reda in vzdrževanje miru slovenska milica457, ki bo morda dobila ime Landesgendarmerie ali Landwacht. 2.- Ta slovenska milica se formira iz prostovoljcev – borcev, med tem ko bodo ostale, ki se ne bodo javili za borce, porabili pri obvezni službi za obnovo dežele, ki je uničena vsled partizanskega nastopanja, 3.- ustanovljene edinice458 bodo po svoji dolžnosti na ozemlju svojega področja morale nastopiti proti vsem partizanskim nastopom in iztrebiti partizanske čete, 457 V prepisu je pripisano: DMB. 458 V prepisu je pripisano: DMB. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 323 4.- formirane bodo najmanj čete z dvesto do 250 ljudi. Poveljniki čet bodo Sloven-ci, ki bodo postavljeni od slovenskega vodstva, konkretno od generala Rupnika. Poveljniki bataljonov in polkov bodo po vsej verjetnosti Nemci. 5.- Poveljevalni jezik pri slov[enski] edinici, kadar nastopa samostojno, je sloven-ski. Če nastopa skupno z nemškim oddelkom, je vrhovno poveljstvo nemško, naš poveljnik pa izda slovenskim četam slovensko povelje. 5.- Oborožitev bo taka, ki bo najbolj odgovarjala potrebam protikomunistične borbe. Ustanovljeni bodo tudi motorizirani oddelki. 6.- Fantje iz Ljubljanske pokrajine bodo služili izključno v teh slovenskih odredih v mejah Ljubljanske pokrajine. Ko bo ozemlje Ljubljanske pokrajine očiščeno od partizanske nadloge, bo del teh odredov odpuščen na svoje domove. Mi459 stojimo na stališču, da moramo rešiti slovenski narod pred partizani za vsako ceno in da moramo storiti vse, kar smatramo za pametno in potrebno v danem trenutku. Zato bomo po gotovih zvezah skušali vplivati na generala Rupnika, da nam stvar ne zapelje v napačne vode. Po našem mnenju bomo morali organizirati osrednjo pisarno, kjer se bodo koncentrirale vse vesti, shajali poveljniki in kjer bodo dobivali tudi navodila. Tu bo tudi propagandna centrala. Šef pisarne bi bil mornar iz Zrinjske ulice, ki je tudi Rupnikova zaupna oseba. Ustanovili smo ozir. smo pri ustanavljanju protikomunističnega odbora460, ki bo verjetno ostal ilegalen, ker general Rupnik ni za ustanavljanje odbora. Pravi, da so odbori le »odpori«. Ta odbor bi vodil le protikomunistično borbo. Političnih in narodnostnih stremljenj ne bi imel. Stražarji so načelno izrekli pripravljenost za sodelovanje, osebe pa še niso imenovali. Dr. Jaka Mohor [Jakob Mohorič] je protikomunist, se bo vedno proti boril po svoji pameti in prevdarnosti ter pametni taktiki. Ne ve, če bo njegova skupina461 mogla sodelovati. Partizani so tudi docela likvidirali Mihajlovičeve [Dragoljub Mihailović] ljudi, ki so bili nastanjeni v Grčaricah pri Kočevju. Iz dosedanjih akcij partizanov po zlomu Italije moremo zaključiti: 1.- partizanska vojska je protinarodna in protidržavna. Z italijanskimi četami, ki so doslej streljale Slovence kot talce in požigali slovenske domove, je aktivno so-delovala proti slovenskim četniškim odredom jugoslovanske vojske v času, ko so ti odredi odšli v gozdove, da se tam bore ozir. tam počakajo trenutka, ko bodo nastopili po direktivah vlade proti sovražniku, 2.- partizanska vojska je brezobzirno uničevalno nastopila proti Mihajlovičevim četnikom na slovenskem ozemlju, ker ne pusti, da bi na tem ozemlju bivali in se gibali tudi jugoslovansko orijentirani četniki ministra Mihajloviča, 459 V prepisu je pripisano: SLS. 460 V prepisu je pripisano: A. O. Verjetno Antikomunistični (Protikomunistični) odbor. 461 V prepisu je pripisano: Stara SLS. Na kazalo Na kazalo oseb 324 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 3.- partizani niso doslej napadli niti enega nemškega vojaka ali civilista, 4.- partizani likvidirajo na debelo naše najboljše ljudi, med tem ko javno razglaša-jo, da je razglašena amnestija in da se nikomur ne bo ničesar zgodilo. 5.- Partizani prirejajo razna zborovanja, kjer javno pravijo, da so za komunistično ureditev države. (To poročilo je prišlo iz Šmarja pri Ljubljani.) Po vseh zadnjih dogodkih na tem slovenskem ozemlju, je jasno, da ne moremo462 niti misliti na kakšno skupno narodno akcijo s partizani ali na kakšno sodelova-nje. Smatramo za koristno, pametno in nujno, da nastopimo z vsemi sredstvi proti prvemu in največjemu sovražniku, t. j. komunizmu. Ko bo uničen ta, bomo lahko šele računali na zadovoljitev naših narodnih aspiracij in na notranjo konsolidacijo slovenskih razmer. Stranka463 in SL morata ostati izven tega boja, da si ne omade-žujeta svojih imen. Ničesar ne bo storjenega proti interesom zaveznikov, samo bra-niti se moramo in s svojo akcijo onemogočiti one, ki hočejo kot ruski petokolonci pripraviti godna tla za penetracijo ruskega boljševizma na naših tleh. Položaj je težak in hud, a vendar ne brezupen. Kar je fantov izven območja par-tizanov, se zavedajo teže bojev in odgovornosti. So pa narodno zavedni in trdno odločeni, da znova posežejo v borbo, očistijo teren s tem, da uničijo partizanske brigade in tudi terence, ki so živec partizanskega življa na deželi. Revolucijo so v glavnem na Dolenjskem izvedli terenci, t. j. partizanski zaupniki po vaseh. Pri čiščenju ozemlja bo zopet padlo mnogo naših nedolžnih slovenskih fantov, ki so jih partizani prisilno mobilizirali ali zajeli pri VS, bo pa uničeno tudi mnogo premoženja. Storjeno bo vse, da se trdote državljanske vojske omilijo do skrajne možnosti. S svojimi zadnjimi nastopi so partizani izključili zadnjo možnost skupnega nasto-pa in pahnili slovenski narod v novo trpljenje in grozote, s tem pa nakopali na[m] neizmerno in večno sovraštvo vsega prebivalstva, ki ni usmerjeno partizansko in komunistično. Pismo Jožeta Sodje o ustanavljanju Protikomunističnega odbora, 20. 9. 1943 (pag. 324)464 Zaupno! (Naj se shrani za arhiv). Danes 20. 9. 1943 dop[oldne] so imeli v sobi Slov[enskega] doma sestanek Stražarji, Zboraši, Glavač [Franc Glavač] in baje KA (za njo ne verjamem). Hočejo nek odbor protikom[unistični]- Širok, ki naj bi izdal oklic na narod itd. Hočejo spisati neko spo-menico.- Jo izročiti Rupniku [Leon Rupnik] morda tudi stranki in škofu [Gregorij 462 V prepisu je pripisano: SL. 463 V prepisu je pripisano: SLS. 464 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 401. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 325 Rožman].- Vse je obešeno na veliki zvon tudi imena Šmajd [Albin Šmajd], Sodja [Jože Sodja] itd.- Skoberne [Slavko Skoberne] ki je o stvari danes opoldne meni povedal pravi, da je Rupnik izjavil, da je treba na vsak način našo pisarno likvidirati (govoril je tudi, da je Rupnik včeraj pričo njega dal oficirjem nalog da se zapleni dva pisalna stroja (za njegov štab465 itd) povedal je tudi da Rupnik hoče na vsak način ta odbor itd. Koncem koncev je dejal da svetuje da bi se Žebota [Ciril Žebot] nekako pritegnilo in eventualno tudi Javornika [Mirko Javornik], da bo dal mir. (predhodno sem mu namignil da so vse le stvari, ki jih oni mislijo reševati že zdavnaj rešene in da je neumno podiral, kar je bilo narejenega – nisem mu seveda nič omenil, da je Rupnik celo proti vsakemu odboru itd. –) Vsa stvar je po mojem trdnem prepričanju zopet poskus torpediranja stranke in strankinih ljudi. Skob. [Slavko Skoberne] mi je rekel da je Rupnik o vsem zelo dobro informiran o SL, Novaku [Karel Novak] itd. ter o posameznih ljudeh. Prav gotovo je to storil kdo teh mlajših, ki ne izbirajo sredstev za dosego svojih osebnih namenov. O stvari bi bilo treba razgovora v ožjem krogu in konkretnih sklepov. XV [Jože Sodja] Drugo pismo Jožeta Sodje o ustanavljanju Protikomunističnega odbora, 20. 9. 1943 (pag. 324)466 Zaupno! (Naj se spravi – radi važnosti ohrani). 20. 9. 1943 Dop[oldne] ob 9h me je klical škof Dr. Gr. Rožman [Gregorij Rožman] tudi o tej zadevi kaj namerava Žebot [Ciril Žebot] itd. Povedal sem mu kako z Rupnikom [Leon Rupnik] itd. in da je tu po mojem mnenju potreben odbor toda ozek zaupen in delaven. On467 se je s tem popolnoma strinjal in obljubil, da bo storil vse da vpliva na Žebota da stvar ne vleče na veliki zvon zlasti pa ne pred nezanesljive ljudi, ki stvari naprej govore (med temi je omenil tudi Capudra [Danilo Capuder] s katerim hoče Rupnik delati.- Vse izgleda da je nekdo pri Rupniku mazal mnoge ljudi, skupine in stranko z Novakovo [Karel Novak] ilegalo).- Žebot ali kdo je bil zjutraj gotovo pri njem in povedal svojo namero – radi tega me je tudi klical, da se o stvari informira, da se bo vedel ravnati.- XV [Jože Sodja] 465 V prepisu je pripisano: DMB. 466 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 401. 467 V prepisu je pripisano: ŠKOF. Na kazalo Na kazalo oseb 326 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pismo Viktorja Berlota Albinu Šmajdu, 23. 9. 1943 (pag. 325)468 Dragi! Danes zaradi izrednega dela ne morem priti. Zdi se mi, da bi bilo dobro doseči naslednje: 1. Začeti propagando med našimi vojaki469 v Ljubljani in po koncentracijah, kjer se zdi, da zaradi brezdelja morala pada. 2. Obvestili Nemce, kateri kraji so bili naši, da jim bodo pri pohodih prizanašali, ker je treba pričakovati, da bodo partizani prav iz teh napadali Nemce. 3. Po možnosti poslati taka sporočila o tem, kaj se pripravlja, na deželo in prave di-rektive. Zato naj bi poskrbele edinice, kar se jih je obdržalo. Pozdrav J. [Viktor Berlot – Janežič] 23. 9. 1943470 Pismo Milka Brezigarja, 27. 12. 1943 (pag. 326)471 Dospelo 10. 1. 1944 27./XII. Dragi! Prinosec tega pisma ima namen potovati v Beograd in potem še naprej, kakor Ti bo povedal. Prosim Te, da mu prav gotovo preskrbite propustnice, ki so potrebne za potovanje v Beograd. Prinosec je absolutno zaupna oseba in se lahko z njim popol-noma odkrito govori. Z ozirom na cilj njegovega potovanja, pripravite ves material, o katerem smatrate, da bi bilo dobro, ako bi ga dobila vlada. Prosim Te, da mu daš tudi moj obširni referat, ki ti ga je prinesel Barjan [Rudolf Žitnik]. Tudi ta referat naj nese seboj. – Prosim Te, poskrbi, da bo prinosec – kakor tudi njegov spremljevalec – dobil čimpreje potrebne propustnice za Beograd ter da mu v vsakem oziru pomagaš. Prosim Te, da me obvestiš po Barjanu, ali je prinosec tega pisma srečno odšel v Beo-grad, in kaj si mu dal za našo vlado. Pripravil sem poročila o delovanju O. F. v nemškem jeziku in bo danes odposlano v Švico. Upam, da bo objavljeno v švicarskih listih. 468 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 384. 469 V prepisu je pripisano: MVAC. 470 Pripisano v izvirniku z drugo barvo svinčnika. 471 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 602. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 327 Spomenico, ki jo je prinesel Barjan, sem dal prevesti v srbohrvaščino ter je bila že izročena na pristojno mesto472. Kedaj bo odšla od tukaj, ne vem. Spomenica je prav dobra, le škoda, da ni bila že pred meseci v rokah naše vlade. V ostalem ne bi imel kaj posebnega, da Ti poročam. Poročila, ki ti ga je prinesel Bar-jan, je tu še precej obširno. Na eno stvar pa bi Te moral še opozoriti. Tu sem prišel v stike z nekimi Hrvati, ki argumentirajo sledeče: »Da so se Hrvati pridružili Titu v tako velikem številu, je kriva prejšnja vlada, ki ni hotela koncedirati federacije. Ali Hrvati bomo šli pod Titovo zastavo, ako nam ne daste federacije.« – Gotovo je, da je nekaj resnice na tej argumentaciji in gotovo je, da bi mogel dr. Maček [Vladimir Maček] v tej zadevi mnogo pomagati. Mislim, da dr. Maček ni mnenja, da je potreba izsiliti federacijo potom Tita [Josip Broz], namreč federacijo na plemenski podlagi. Dobro bi bilo, da bi stopili v stik z dr. Mačkom. On je sicer že dal neko izjavo proti komunistom, vendar bi jo moral ponoviti v jasnejši obliki. – Tudi kontakt z dr. Pave-lićem [Ante Pavelić] radi borbe proti komunistom ne bi bil odveč. O tem sva že svoje dni govorila. Za vsak slučaj obdržite zveze, ki jih imate oziroma razširite jih. Za sedaj Te prav lepo pozdravljam. Voščim Ti vse najboljše v novem letu, predvsem, da bi se vrnila Jugoslavija! Presrčne pozdrave Tvoj M [Milko Brezigar] Prosim izroči priloženo pismo moji ženi [Marija Brezigar], a po možnosti že danes. Da ne obleži teden dni, kakor je obležalo zadnje. Pismo Izidorja Martinjaka Albinu Šmajdu, 29. 12. 1943 (pag. 327)473 29. 12. 1943. Dragi! Nujno Te prosim, da podpreš našo zahtevo, da pride sem gdč. Marta [Marta Lan-gus], ker jo pri propagandnem uradu nujno rabimo in naj bi bila v dveh dneh tukaj. Rabimo namreč dobro tipkarico. Sklenjeno je bilo, da prinese iz Ljubljane tudi stroj – pisalni – s slovenskimi črkami, lahko je nov in ga bo komanda474 plačala, samo račun naj prinese seboj. Ona bo potem tudi nam475 služila kot dobra delavka poleg svojega rednega dela. V to delo mislim vključiti tudi njenega očeta [Jože Langus] – mislim propagando – in sem o tem govoril že z g. Kokaljem [Anton Kokalj], ki je na to pristal. Dela je na vseh poljih ogromno, upam pa, da ga bomo zmagali. Prvo kar je sedaj je to, da dobimo dobro in zanesljivo pisarniško moč k nam. V interesu našega 472 V prepisu je pripisano: JUGOSL. POSL. PRI VATIKANU. 473 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 395. 474 V prepisu je pripisano: SNVZ. 475 V prepisu je pripisano: SL. Na kazalo Na kazalo oseb 328 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 dela samega je, da pride čimpreje, ker so nam Nemci hoteli že obesiti neko tipkarico, menda od tu iz Trsta, kar pa mi nebi bilo ljubo. Veš pa sam kako je taka stvar vča-sih delikatna. Mesto je že določeno, plača tudi, tako da ne bo noben problem zanjo. Samo prosim da urediš s Fincem [Milan Finec], ker sem z njim govoril, pa je zato, samo pravi kot vedno, da se bodo porazgovorili, premislili, prespali in potem enkrat odločili. Za tako dolgo proceduro pa ni časa. Iskren pozdrav Miklavž [Izidor Martinjak]. Pismo Izidorja Martinjaka Albinu Šmajdu, 29. 12. 1943 (pag. 328)476 29. 12. 1943 Dragi! V smislu najinih dogovorov Ti sporočam, da sem sedaj imel par sestankov z Šorlijem [Peter Šorli] in ostalimi in upam, da bo stvar šla naprej in da bo voz stekel v najkraj-šem času. Je pa neka druga zadeva, katero mi moraš takoj objasniti in sporočiti. Včeraj po se-stanku z g. Šorlijem sem prišel skupaj z g. Golcem [Jože Golec]. Ta me je spraševal gotove stvari glede našega zadržanja v domobranstvu477. Povedal sem mu svoje mne-nje, nato pa je rekel da je vesel, da me je spoznal in če je mogoče da bi v zvezi z njim delal za Trst samostojno. On da drži zvezo z Rimom in ima preko Judniča (če je ime pravo ne jamčim) direktno zvezo z Mihajlovičem [Dragoljub Mihailović]. In da mi v tem slučaju da vse podatke za Trst in pokrajino. Povedal sem mu da se moram po-svetovati z Ljubljano, nakar je bil radoveden s kom. Seveda mu nisem povedal, nato pa mi je on imenoval kapetana Kregarja [Janko Kregar], kar sem zanikal. Pristavil pa je, če je morda dosti mimo vdaril! Prosim torej da mi sporočiš, če naj sodelujem z njim in kako naj se vedem proti njemu. Tukajšnji so zato, da delam z njim, ker so mnenja, da on dosti ve in bo lahko mnogo pomagal pri naši stvari čeprav samo posredno, tako da se še zavedal ne bo. Sporoči mi pa to takoj, ker zahteva od mene do 10. januarja že odgovor. Šel je namreč zdaj v Rim. Srečno novo leto Tebi in Vsem Miklavž [Izidor Martinjak] Sklepam pa, da ima [Jože Golec] zveze z g. Kregarjem, ker je pač to omenil. Dalje prosim, če mi pojasniš finančna vprašanja. Tu namreč rabim denar za organi-zacijo. Domačini, vsaj tako je poučen Šorli ga pa nimajo. Zato je nujno da tudi tega 476 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 395. 477 V prepisu je pripisano: SNVZ. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 329 preskrbiš. Za informativno službo sem izdal dosedaj tisoč lir. Upam, da bom kmalu imel zastopnike po mnogih kraških občinah. Več Ti bom sporočil po Novem letu, ali pa eventuelno sam pridem. Kaj je s propagandnim materialom in ploščami. Tone [Anton Duhovnik] je govoril o tem z dr. Staretom [Miloš Stare]. Prosim je nujno. Nujno rabimo tu tudi Marto [Marta Langus]. Pozdrav Miklavž Ocena razvoja dogodkov po kapitulaciji Italije, nepodpisano, 27. 12. 1943 (pag. 329)478 Šmajd dr. Albin Velecenjeni, Zanimal vas bo naš položaj doma in v svetu. Doma moramo na veli-ko žalost še vedno računati na razne teritorije, ki so pod različnimi oblastniki. Ta okolnost zelo mnogo škoduje, da nimamo v načelno vaših stvareh enotnih pogle-dov in naziranj. Gre v prvi vrsti do nastopanja proti partizanom ali goščarjem, ka-kor se imenujejo pri Vas. Smatramo, da je partizanstvo naš prvi in največji narodni sovražnik, zlasti še, ko začenja svojo revolucijo v času, ko trpi narod pod okupa-cijo. Zato je slovenska narodna dolžnost, da se znebimo tega sovražnika. Pri nas v ljub. pokrajini so pojmi že razčiščeni. Ostvarjena sta dva bregova: komunistični in protikomunistični. V tem slednjem smo mi, liberalci raznih odtenkov, kolikor jih je še ostalo izven OF ter socijalisti. Na zunaj vodijo borbo proti komunistom v prvi vrsti domobranci. Organizacija domobranstva napreduje počasi, gre pa le od rok. Upanje imamo, da bo to sila, ki bo v vsakem času in razmerah utegnila obvarovati narod pred nesrečami in partizansko poplavo in uničevanjem. Mi bi še želeli, da bi tako na Štajersko kakor tudi na Gorenjsko mogli pošiljati slovensko ljubljansko časopisje, da bi tako polagoma zopet ustvarili prepotrebno duhovno skupnost in enotnost gledanja na dogajanja v narodu. – Drugo važno je vprašanje, ali bomo združeni z Gorenjsko še pred končnim udarom. Mislimo, da zaenkrat stvar še ni toliko dozorela, da bi Nemci združili Gorenjsko z ljubljansko pokrajino, ker formalno mi še vedno spadamo pod italijansko vrhovno oblast. Dokler bo to meddržavno stališče, ne moremo pričakovati združenja. Iz tega sledi, da ljubljan-ski načini javnega izživljanja in nastopanja ne pridejo vpoštev za Gorenjsko. Res je, da se dela na tem, da bi prišlo do neke posebne obrobne slovenske države, kamor bi bilo tudi vključeno Gorenjsko ozemlje, vendar gredo prizadevanja te smeri zelo počasi naprej. Gotovo je za nas škoda, da je bil rešen Mussolini [Benito Mussolini]. – Zunaj: Kairska vlada je merodajna, ker je to prava vlada, kamor so sovjeti te dni poslali tudi svojega dipl. zastopnika. Že samo iz tega dejstva sledi, da tudi Sovjeti uradno priznavajo kairsko vlado. Hudo je, da londonski radio hvali Tita [Josip Broz]. Ta hvala nas ne sme motiti, ker morajo biti za nas merodajne izključno 478 Prepis dokumenta je na pag. 330 (ni prepis UDV). Na kazalo Na kazalo oseb 330 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 izjave uradne vlade. Ta pa je izrazito protipartizanska. Upoštevati je okolnost, da naše ozemlje ni interesna sfera sovjetov, marveč angleško-amerikanska. Teheran ni prinesel nobenih političnih uspehov za Sovjetijo. Zgleda, da sedaj govori za An-gleže, Turčijo, ki je tudi poudarila, da ima tudi interes na Balkanu. Torej ni samo Rusija zainteresirana na ureditvi razmer na Balkanu, marveč tudi Turčija, z njo pa Anglija. Sploh zadnje čase Turčija mnogo govori o tem, da ne mara onih, ki netijo sovraštvo in nemire na Balkanu, da hoče imeti močne in zakonite vlade. – Vojska bo verjetno še dolga. Naše ozemlje bo še stopilo tudi v diplomatski svet in še bodo razpravljali o njem. Mi smatramo, da moramo za vsako ceno varovati in obvarova-ti življenja, ker bo vsak, ki bo prišel dejansko moral računati s tistim, ki bo živ in ne z mrtvim. Bo pa še hudo in mnogo krvi bo še preteklo. Storite po svojih močeh in znanjem, pri ljudeh, da jih skušate pravilno poučiti in usmeriti. – Mnogo mislim na Vas in vse znance in prijatelje. Ostanite zdravi! Lepo pozdravljam Vaš 27. 12. 1943 Prepis dokumenta Ocena razvoja dogodkov po kapitulaciji Italije, nepodpisa-no, 27. 12. 1943 (pag. 330)479 Pismo (verjetno Albinu Šmajdu) o razmerah v Trstu, podpis nečitljiv, 29. 12. 1943 (pag. 331) Trst, 29. 12. 1943 Dragi doktore! I. Ravnokar sem dobil telefonično žalostno sporočilo, da Marta [Marta Langus] ne more priti v Trst, dasi jo tukaj nujno rabimo. Prosil bi Te zato, da mi čimpreje preskrbiš eno tipkarico za Doreta [Izidor Martinjak], katera bi znala ne samo slo-vensko, temveč tudi vsaj nekoliko hrvatsko in precej dobro nemško, da bo lahko tipkala tudi po narekovaju v teh jezikih in se izognila pregrobim napakam. II. V pogovoru z dr. H. [Lovro Hacin] sem izvedel, da on absolutno vztraja pri načrtu 300 ljudi, kateri ne bi imeli toliko bojne kot propagandno nalogo. Vezo bi tvoril jaz. Z njimi ne bi šel noben izmed sosedovih, temveč čisto sami pod pogoji, katere sem Ti že omenil. Obleko dobe svojo s posebnimi slovenskimi znaki. Morda bo v slovenski trobojnici črka T=Trenta kakor naj bi se edinica imenovala. Piriho-vo480 ime je sporočeno. Naj se torej pripravi. III. Glede moštva je odobrena številka 300. Po možnosti se izognite vsem, kateri bi bili že v šolskih bataljonih, ker je za te že predvidena smer, v katero bodo poslani. Prosil bi Te torej, da to še enkrat pregledaš z onimi, kateri so bili pri Medvedovih481. 479 Objavljen je dokument, ki je na pag. 329. 480 Milko ali Vladimir Pirih. 481 Morda družina Miloša Stareta, ki je imel med drugim tudi psevdonim Medved. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 331 Oskrba – kot domenjeno. Obleka – predelana italijanska, katere je še precej tukaj. Šajkače! s slovenskimi znaki. Zato takoj pošljite eno na probo, da bodo še druge pravočasno napravili. Prinese jo donašalec tega pisma. IV. Polkovnik je bil klican za mano k njemu, ker sem mu povedal, da se brez nje-govega privoljenja jaz v to avanturo absolutno ne spustim. Kaj sta se domenila, ne vem. Čutil sem samo, da mu včeraj ni bilo nič všeč, dočim skuša biti danes zelo prijazen do mene. V. Golec [Jože Golec]482 gre danes zvečer. Dobil je pošto, da se morata stari [Karel Novak] in Jevd. [Dobroslav Jevđević] umakniti iz Rima, kam tega ni vedel, baje radi Tita [Josip Broz] in novih komplikacij. Kaj več se bo izvedelo, ko se vrne. Da-nes smo imeli zopet alarm483. VI. Martinjaku [Izidor Martinjak] bom naročil, naj ti piše posebno pismo s svoji-mi željami. Glede plošč mi je omenil Miloš, da bi jih dali oni na posodo iz svojega arhiva in naj se Martinjak tozadevno z njim razgovarja. Uredita radi božičnih in nekaj narodnih, tako da bi jih imel tukaj vsaj kakih 30, s katerimi bi mogel shajati do konca prve polovice januarja, nakar se bo itak sam zglasil v Ljubljani. Potem se boste lahko natančneje pomenili. VII. Enkrat bi moral priti tudi sam radi one Glavačeve [Franc Glavač] storije, ker so mi dali zopet dva tedna, pa se mi zdi, da so vse tele zadeve mnogo važnejše in da je verjetno, da se v tem času ne bom mogel prikazati v Ljubljani. V slučaju, da bi kdo izmed Vas šel kaj k škofu, mu sporočite, da je v sedanjih razmerah ta proces za nas pač nemogoč. Naj se ga odloži do konca vojske. Za slučaj, da bi ga sedaj hoteli gnati do konca, bo ostalo itak na sredi, ker bi ga po končani vojski jaz tožil samo drugje. Posledice bi bile verjetno malo druge, ker bodo takrat tudi Rudi [verjetno Rudolf Smersu] in drugi – upam vsaj – povedali kaj je bilo in zakaj smo prelomili z njim, če ne pa naj drugič molčijo in puste take stvari pri miru. Če boš šel kaj – uredi to prosim. VIII. Rupnikov mlajši [Evgen Rupnik] je tukaj in divje zabavlja čez razmere v Lju-bljani. Poslali so za njim angelčka, kaj bo opravil ne vem. Baje je Vuk [Vuk Rupnik] istega mnenja, saj tako se je pri Gregorju [Gregorij Rožman] izrazil. IX. Ali bodo Boh [morda Ivan Boh] & comp. nastopili prvega v Trstu? Stvar je odobrena. Samo kaj bomo potem mi počeli? Mi bomo rabili 3 čete 3x30 ljudi + 30 štabnih = 300. Če bodo ti oficirji sedaj šli h Kokalju [Anton Kokalj], jih bo manj-kalo nam. Premislite in odločite tako, da se Kokalj ne bo čutil užaljenega. Sporoči novice in pošlji Čenče484! 482 Pripis (morda UDV): agent IS-a V. […]. 483 S svinčnikom je pripisano (verjetno UDV): Pr 1. 1. 1944 – zaslišati Martinjaka kdo je podpisan, kdo je Miklavž, Golec itd. 484 Mišljen je bilten Čenče. Na kazalo Na kazalo oseb 332 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Srečno novo leto in konec teh neumnosti želim Tebi, gospej, Milošu [Miloš Stare] in vsem znanim. POZDRAV [Podpis nečitljiv.] Pismo Albina Šmajda Izidorju Martinjaku, 31. 12. 1943 (pag. 332)485 Dragi Miklavž [Izidor Martinjak], najprej Ti želim srečno in zadovoljno, zdravo in uspehov polno leto 1944 z željo, naj Ti Vsemogočni blagoslovi Tvoje delo, ki jo opravljaš v korist slov[enskega] naroda. – V ostalem Ti želim najprej sporočiti nekaj načelnih stvari. Prosim Te, da jih trezno vpoštevaš in smatraš, da so bile napisane s skrbjo in željo, da odpravimo vse neenotnosti v naših vrstah in se v bodoče močne-je oklenemo discipliniranosti in edinosti v stranki in legiji. Oba s Tonetom [Anton Duhovnik] sta člana legije486. Oba sta tudi v sporazumu z vodstvom legije odšla na sedanje mesto, da tam varujeta interese naše katoliške skupnosti in enotnosti. Iz tega sledi, da morata tudi ravnati tako, da ne bo vajino delo zašlo na stran sektaštva ali klikarstva. V konkretnem primeru govorim o nastavitvi gdč. Marte Langusove. Imenovana je bila gotovo naša zanesljiva, dokler je ni načrtno omrežil in je preslepil Glavačev [Franc Glavač] eksponent g. Hribar recte Horvat [Franc Horvat]. Sedaj je to njegovo dekle in mu izdaja vse tajnosti in zaupne stvari tako, da je Glavač in njegov krog točno informiran o vsem našem delu. Glavača sam poznaš. Zato veš, da je treba njegove ljudi povsod in energično odstranjevati in jim preprečevati, da bi sploh kje mogli kot petokolonci priti v naše vrste. Zato Te prosim obenem z g. To-netom, da se v bodoče ne obračata več na informativno pisarno, ki ni naša, marveč so v njej samo naši (po večini) ljudje, med tem ko moramo našo stvar voditi pod zemljo. Tudi moških ne smeta spravljati v Trst in na Goriško brez vednosti povelj-stva SL, ker sicer to niti ne ve, kje ima svoje moštvo. Sporočita to meni in jaz bom potrebno oskrbel pri poveljstvu. Zaprek ne bo nihče delal, vendar mora iti po neki pristojni poti, ker se sicer zruši vsa organizacija. – Sedaj ti je gdč. Marta po nasvetu Hribarja priporočila neko Bebo. Tudi ta je nezanesljiva. == Iz legijskih vrst imamo na razpolago zanesljivo in pridno dekle ŠKOF Zdenko, medicinko iz Gosposke 10. To lahko vzameta in bo služila za vse, tudi najzaupnejše stvari. Vpoštevajta to spo-ročilo, ker maj. Bit. [Mirko Bitenc] želi red in disciplino. == Tudi pošte morda ne bo zanesljivo pošiljati po sedanji poti, ker jo imenovani Hrovat gotovo da skozi stroj za pregledovanje. Ni pa potrebno, da bi ta vedel, kaj delamo in kaj pripravljamo. Napravil je tu že dovolj sitnosti in nerodnosti. == Več o vsem osebno!!! Tvoji pismi sem prejel. Hvala! Odgovor: 1.- Predavanja se pripravljajo. Pripravljajo jih gg. Kremžar [France Kremžar st.]: o politični zgodovini Primorskih Slovencev (vsaj mislim, da se bo omejil na to). Bo 485 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 395 (in še na dveh naslednjih nepaginiranih straneh). 486 V prepisu je pripisano: SL. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 333 v kratkem pripravil za kakih 10 oddaj, dalje dr. Tine Debeljak in pisatelj Kociper [Stanko Kociper]. Imenovani so izrazili željo, da bi se jim oskrbelo potna dovolje-nja, da bi lahko osebno prišli v Trst govorit na radio487. Zdi se mi, da je to potrebno in pametno. Ti pa razmišljaj o tem in ukreni, kar moreš. Kociper in dr. Debeljak bi lahko takoj začela s serijo svojih predavanj. 2.- Gramofonskih slovenskih plošč ne moremo zaenkrat nikjer kupiti. Poskusili bomo pri zasebnikih, ozir. to že delajo drugi in iščejo. Mi vidimo potrebo po tem. Naši skačejo in upam, da se jim bo posrečilo dobiti, kar želimo. 3.- Mnenje naših je, da bi bil program tako razdeljen, da bi po možnosti vsako oddajo bili dve kratki predavanji: eno protikomunistično, drugo pa splošno slo-vensko (zgodovinsko ali kulturno in podobno). Ostali prosti čas naj bi izpolnile plošče. Upam, da bi bil s tako rešitvijo tega oddajnega programa zadovoljen in da si si tudi Ti tako zamislil program. 4.- O 300 že vse preveč govorijo. Mi mislimo, da ne smete o tem nikomur ničesar pripovedovati in absolutno molčati ter zanikati, ako bi kdo kaj vprašal o tem. Mi488 bomo zaenkrat skušali dobiti vsaj eno četo, t. j. 161 ljudi in zadostno število častni-kov in podčastnikov, ki bi tudi prevzeli nove skupine, ko bi se priključili Primorci. Fantom, ki jih nabiramo ne povemo čemu bi jih rabili, ker zaenkrat, dokler stvar ne bo na vrhu popolnoma urejena (tako odhod, prejemki, oskrba z orožjem in hrano), ne moremo tvegati, da bi fantom povedali. 5.- Golec [Jože Golec] je gotovo postavka zase. Zdi se mi, da moraš z njim delati že zato, da boš od njega zvedel vse potrebno, na drugi strani, pa da boš pazil, da ne boš izdal naših stvari. On je bil svoj čas tudi legijski zaupnik. Zdi se mi pa, da je precej zlorabljal naše zaupanje in da se je vdinjal Novakovcem489 ali direktno Mihi [Dragoljub Mihailović]. Ti le glej, da boš pravilno vozil, da boš govoril tako, kakor on rad sliši, samo glej, da ne boš izdal nobenih naših strankinih ali legijskih stvari in tajnosti. Kolikor ga moreš uporabiti za našo stvar, ga le vprezi! 6.- Stroj bomo poskusili dobiti. Ne vem pa, koliko sme veljati. Sporoči! Še enkrat: naših stvari ne obešati na veliki zvon! Molčati in delati ter skrbno varovati, da ostane vse za našim zidom490, da onstran zida imamo ljudi, ki nam bodo povedali svoje skrivnosti. Pričakujem Tvoj odgovor in tudi Tebe ter Te, obenem s Tonetom najprisrčneje pozdravljam Tvoj Dore [Albin Šmajd] 31. 12. 1943 1- po Metelku [Bogomir Metelko] 487 V prepisu je pripisano: TRST. 488 V prepisu je pripisano: SL. 489 Pristaši Karla Novaka. 490 V prepisu je pripisano: skrbeti za. Na kazalo Na kazalo oseb 334 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pismo Narteja Velikonje neznanemu prijatelju, nedatirano (pag. 333–338)491 Dragi prijatelj! Ker vem, da prejmeš to pismo s takim prijateljskim čustvom, kot ga pišem, ga pišem, sicer bi ga ne, če tudi bi mi bilo še tako težko pri srcu. Moda boš rekel, da sem spet začel pisati pisma. Res, vse to je res, samo razlika je, da sem o tem dolgo razmišljal, dočim sem svoje dni pisal na brzo roko. Vedeti moraš, da bi se s stvarjo ne ukvarjal, če bi ne čutil srčne potrebe in vedel, da ti bo ustreženo z njim. Tudi ne mislim biti vsiljiv. Samo srce si moram olajšati, zato te prosim, da imaš ozir tudi na ta čustva in z enakimi čustvi bereš. Gre za vprašanje sodelovanja in zanikanja, gre za vprašanje vere in narodnosti, predvsem od komunistov pojmovane narodnosti, gre za vprašanje slovanstva, gre pa tudi za ljudi, ki pravijo: »Kaj bodo ljudje rekli? Kaj se mi lahko zgodi?« In bodo morda kazali pri tem celo na smrt pok[ojnega] Straha [Franc Strah]. Spričo teh vprašanj se mi zdi, da moram razodeti svoje mišljenje glede vprašanja, kako se sme sprejeti okupator. Nisem dvomil od vsega začetka in danes ne dvomim, kdo bo zmagal. To sem toli-kokrat povedal, toda zmerom pristavil, da ne vem, kaj bo pač z nami, s Slovenci. In kaže, da sem imel prav. Še danes ne vem, kaj bo z nami. Kljub vidnemu humorju, me vendar zelo muči to vprašanje. Kako sem potemtakem gledal to vprašanje? Z očmi Stare Srbije, ki je 500 let čakala osvoboditve, gledal pod vidikom mednarodnega prava, po katerem je dolžnost in pravica, da uradnik vztraja na svojem mestu, da vse podvzame, kar je narodu v korist, z očmi nekoga, ki gre v boj proti sovražniku, ki je močnejši. Skratka: molčati, a ne klečeplaziti. To smo storili vsi uradniki. In pod tem vidikom sem izhajal. Iskal čim manj stikov, samo kjer sem mislil, da moram, vendar izvršil po svoje, kar so mi naročili. In govoril sem z njimi bodisi po tolmaču, bodisi lomil italijansko, lomil še bolj ko treba. Meni je bil pred očmi blagor družine, ne moje, temveč slovenske družine; bili smo pod tem vidikom prepričani, (ker je Slovencev tako malo) da se ne kaže odprto upirati, ker pač to ne more trajati dolgo. Če je srbski narod čakal 500 let, če se ne upirajo Francozi, ne Čehi, ne Belgijci, ne Holandci (ker gre pač boj za druge ko-risti), bo tudi Slovenec čakal tri, štiri leta. S temi mislimi smo po mednarodnem pravu kazali svojo lojalnost in imeli v rokah dve stvari: 1. pravico do zaščite po mednarodnem pravu, 2. psihološki ugovor, da ta ali ona stvar še ni na mestu, kar vzbuja odpor. 491 Na hrbtni strani pisma je v rokopisu pripisano Pismo polno reakcionarnosti. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 335 Takrat ni bil postavljen noben problem vere in narodnosti. Komunisti so to uvideli ter zabrenkali struno, da so ujeli lahkoverne ljudi, celo mnogo katoličanov jim je nasedlo. Kaj smo izgubili? Pravico do zaščite po mednarodnem pravu in s tem tudi vsako drugo pravico. Zdaj je ostala samo miloščina. In te miloščine si bil deležen ti kot državni uradnik prav tako kakor družine, ki ji je bil oče interniran ali morda v hribih. To je sad komunističnega gibanja, to je sramota, ki je je bil deležen narod. (Ali si nisi nikoli zastavil vprašanja: Komu je v čast, da morajo tudi ljudje stražiti škofa [Gregorij Rožman] pred Slovenci? Da pa so tisti Slovenci zahtevali od nje-ga na eni strani intervencij za vsak raztrgan »firtah«, na drugi strani pa vpili po javnem nastopu škofa proti okupatorju? In to od istega škofa, ki so mu prej jemali vsak ugled med narodom. To je pač tudi narodna sramota.) Naj se povrnem. Ne bi nič rekel, če bi komunistični propagandi nasedli liberalci, kajti zanje je na-rodnost še edini poj[e]m, ki ima nekaj vsebine, a ne morem razumeti, kako more katolik nasesti komunistu, o katerem je javno znano, da samo izrablja vse vrednote za propagandno sredstvo, komunistu, notranjem ustroju napoten, da ne more in če kaže tudi ne sme držati besede. Kako gre to gibanje podpirati veren katolik, ki mu papeževa okrožnica Divini Redemptoris izrečno prepoveduje vsako sodelova-nje, tega ne razumem. Izgovor, da smo s komunisti enkrat sodelovali v Ljubljani, ne drži, ker takrat še ni bilo javno prepovedano, a vendar so posledice tega sodelo-vanja, pri nekaterih ljudeh strašne. Poj[e]m vere je vendar iz drugega, recimo mi-stičnega, nadnaravnega, metafizičnega sveta in ta poj[e]m se ne more primerjati s pojmom narodnosti. Saj ne moreš sešteti, torej tudi primerjati poštenosti s hruško. Z drugo besedo: Vera in narodnost nista pojma na isti ravnini: gledamo jih v raz-lični projekciji in perspektivi. Ko spoznaš, da sta v vprašanju vera in narodnost, potem ni izbire za pravega katolika, potem se moraš odločiti za vero. Da pa je komunist materialen brezverec, če tudi hlini narodnost, o tem ni in ne more biti dvoma. »Po njih sadovih jih boste spoznali« in »Iščite najprej božjega kraljestva, vse drugo vam bo dodano!« To velja za katolika, ki hoče biti katolik, to velja za duhovnika in laika. Če pa veš, da je v mednarodni diplomaciji danes v veljavi načelo, da je vsako sred-stvo dobro za dosego cilja in če veš, da ne drže etični zakoni, dasi bi morali, potem si lahko predstavljaš, kako bodo zavezniki obračunali s komunisti v mednarodnem Na kazalo Na kazalo oseb 336 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 svetu. Vzemi samo ameriškega miljarderja in ruskega delavca! To visi v zraku in vendar so ljudje, ki tega ne vidijo in ne verujejo. Kako bi komunisti obračunali s svojimi sovražniki in po tem s simpatizerji? Čisto enostavno, ker je njih načelo razdeliti: 1. Najprej se boriti zoper sovražnika, to smo tisti, ki smo se postavili v bran zoper nje. Kaj naj bi sicer mi napravili, če si videl, kako so hoteli s terorjem, tem znanim sredstvom uničiti vsako gibanje proti njim? Morda z ljubeznijo? Če pa so hoteli to izrabiti kot šibkost. Pustiti se pobiti! Vsako gibanje proti njim je bilo zaznamovano kot »izdajalsko«. Ker so fantje hoteli na rektorjev [Milko Kos] poziv rešiti univerzo, so bili ustrelje-ni492. Ne pozabiti, da je bil še prej ustreljen Emmer [Fanouš Emmer], ker je snoval odpor, nacionalni odpor proti njim – in ne morda kakšen verski odpor, prej pra-vim. Za njim so bili ustreljeni šele drugi akademiki »izdajalci«, naši akademiki. A s tem so zadeli akademsko društvo Straža, Mladce in akademsko Katoliško Akcijo. Nato je bil ustreljen Erlich [Lambert Ehrlich]. S tem je bila znova zadeta Straža, nato so bili od vaških delomrznežev ustreljeni župnik Komljanec [Janko Komlja-nec] in ostala duhovščina. Mene najbolj razjezi, če slišim, da jim očitajo, da so izdajalci. Ta očitek je najbolj poceni, ker za množico ni treba nobenih dokazov. Brali smo fascimila raznih zapisnikov, kjer niso mogli drugega očitati, kakor da so bili proti komunistom. Menda ne bo noben katolik zahteval, da ne bo katoliški duhovnik ubogal papeža ali svojega škofa? Okrožnica je vendar dnevna zapoved poveljnika, zahteva disciplino in stvar discipline je, da zapoved poslušaš. Potem so padli Peršuh [Ivo Peršuh], ker je bil duša Zveze Združenih Slovencev, potem Majdič [Fortunat Majdič], ker je bil predsednik fantovskega okrožja okolica Lju-bljana493. S tem so imeli – celo bi dejal s tem se je komunistom posrečilo, da so dobili – zoper sebe vse klerikalce, ki so jim bili nevarni. Da ne bo vendar nobenega več, ki prav slovensko misli, so zadeli Natlačena [Marko Natlačen]. Narodno se njegovemu delu ne more nič reči, jaz pričujem če treba z življenjem, da je bilo vse njegovo stremljenje katoliško in slovensko. Morda se bi kdo našel, ki bi hotel ospo-ravati njegovo delo zaradi kakšnih napak, a to bi se moglo in moralo prerešetati na pravilnem narodnem sodišču, kjer bi mogel položiti poročilo o svojih skritih ko-rakih, ne pa, da so ga sodili komunisti. Komunisti namreč si glede državotvornosti ne morejo nič šteti v hvalo. Niso bili poklicani soditi in ne moriti človeka, ki je bolj slovensko čutil s svojim delom ko oni z besedo. Kajti oni niso širili državne misli, temveč misel o samostojni slovenski sovjetski republiki. Da so zadeli še Slov[ensko] Kat[oliško] starešinstvo, so umorili sodnika dr. Kejzar-ja [Mirko Kejžar], ki ga je Črnogorec partizan dvakrat oprostil, nato so ga peljali 492 Mišljena Jaroslav Kikelj in Franc Župec. 493 Pripis (UDV): ZFO. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 337 na Hrvatsko, kjer so ga pobili s puškinim kopitom. Očitali so mu samo, da je imel v žepu rožni venec. In zdaj naj kdo z njimi simpatizira in sodeluje? Nekoliko sem bil presenečen, ko so nekateri trdili, da ni bilo to res, da bi bili vršili taka grozodejstva in zverinske zločine. Takemu sem ironično odgovoril, da so pri-šli mrtvi protestirat proti »lažnjivemu« pisanju. Prav tako sem bil presenečen, ko so trdili, da bi se ne smelo menovati njih morilci ali simpatizerji morilcev z imeni. Ne vem, zakaj bi ne smeli menovati ljudi, ki so jim dajali potuho? Kajti morilec je morilec in zločin je zločin, pa če ga je naredil Peter ali Pavel. Da sem jaz pravilno gledal stvar, so mi dokaz zadnji dogodki. Dobro. Če so menili, da je vaška straža zaradi tega obsodbe vredna, ker je za la-stno obrambo za slovensko obrambo dežele vzela orožje od okupatorja, ko še ni bilo dobro znano, da je bil komunist z okupatorjem v boljših izdajalskih odnosih, pustimo. Dobro pa vemo, da se gibanje vaških straž ni začelo kot organizirano, temveč so kmečki fantje sami začeli gibanje proti roparjem in morilcem, ker drugi tega niso organizirali, nekaj iz napačnega sramu, nekaj iz strahu pred komunisti. Celo to pripustim – ne da bi trdil, da je to pravo gledanje, – vprašujem pa sebe in druge, zakaj pa so komunisti izvršili poboj ilegalnih fantov v Grčaricah in se s tem celo bahajo? (s tem se je hvalil Slov[enski] poročevalec) Ti ilegalni fantje niso bili niti verni, niti niso sodelovali z okupatorjem. In vendar so bili sramotno pobiti, kolikor si jih ni samo vzelo življenje? Zakaj pa to? Zato: 2. Ker komunisti ne trpe in ne bodo trpeli ob sebi ljudi, ki niso njihovega mnenja. Zato je samo utvara – če se niti ne oziraš na napoved papeža – da bo vsak po božji šibi kaznovan, ki se druži s komunisti; utvara, če kdo misli, da bo mogel obstojati poleg komunistov. Jaz imam vpogled v to kuhinjo in ne zameri, da gledam stvar tudi z mističnimi očmi. Gledam pa stvar tudi realno: Vsi, ki zdaj more po deželi, bodo hoteli svoje plačilo. Ne dela, ampak jela! »Kle-rikalcem« ne bodo mogli nič vzeti, ker so revni in ubogi, torej bodo morali vzeti, kjer je. N. pr. meni in tolikim drugim samo dolgove, toda liberalcem bodo vzeli imetje. In vendar znajo slepiti ljudi s svojo nadvse razvito propagando med vsemi sloji in vsemi poklici. Stvar sem bolj študiral ko kdo drugi in to vidim na vseh znakih po vsem svetu. Zdaj mi preostane samo še vprašanje, ali je vse to »osvobodilno« gibanje potrebno. Ne, ne in trikrat ne! (Sicer boš čul: Brat mori brata! A te besede niso komunisti poznali, dokler so oni morili, slišal boš celo besede o ljubezni iz ust ljudi, ki je ne poznajo – medtem pa zdaj, ko se je del naroda postavil v bran, vporabljajo to rečenico in proti branilcem Na kazalo Na kazalo oseb 338 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 blebetajo nerazsodni ljudje za njimi. Točno je: če je res vse to »izdajalec«, kar se je postavilo v bran in kar je umorjenega, potem narod ne zasluži več tega imena. A jaz gledam stvar tudi mislično: bratska kri kliče nujno k nebu, zato ne bo Bog pustil stvari nekaznovane in bo tudi sam zaključil morijo. Res, mnogo smo krivi pred Njim sami in bomo zato delali pokoro, a če bi narod morijo gledal še nadalje in odobraval, bi se že sodil.) In nisem še povedal svoje misli! Ali je vse to, kar se dogaja okoli nas v veselje naših sovražnikov, prav in za narod koristno? Če bomo še manj kakor seme izkrvavelega naroda, potem je in bo v naši domovini ostal samo še svoboden grob. In da tega slovensko čuteči ljudje ne vidijo in ne uvidijo, to me preseneča. Preseneča me, da marsikdo ne vidi masakra v Velikih Laščah, ko so bili ustreljeni naši najboljši verni katoliški fantje, med njimi profesorji, duhovniki, akademiki, bogoslovci! Živimo v sredi državljanske vojske in so še ljudje, ki govore o bratstvu. Če je že kdo nasedel geslici: bela garda, ki je vendar komunistična beseda in komunistično strašilo, še razumljivo, a kaj naj reče državno čuteči človek zoper stvari, ki so se dogodile v Stični, ko so na mitingu – to je spet komunistična geslica in niti profesor sloven-ščine ne more trditi, da je slovenska, – ko so bili fantje ustreljeni, ker so protestirali zoper protijugoslovansko govorjenje, proti angleško amerikanskemu govorjenju, ko so protestirali, da bi bila »osvobojena« zemlja »slovenska sovjetska republika«. Vem, kaj bo rekel partizan: da ni nič res, ker bo mislil, da so ljudje kratke pameti in oni, ki so bili ustreljeni, ne bodo povedali. Jaz sem enkrat zapisal: veter ve, sonce ve, Pram ve, zato se bo izvedelo. Izvedelo se je tudi to in naj se potem nihče ne čudi, če je ilegalec – ne morda vaške straže član – ki je nekaterim zaradi komunistične propagande postal tako zoprn poj[e] m – rekel: »Rajši crknem trikrat pod Nemcem, kakor enkrat pod partizanom, kajti to, da je na nas, ko smo se umikali, streljal iz zasede osemletni pob, tega ne pre-nesem!« Ni povedal, kaj je s pobom napravil, toda če pomislim, da je bil to oficir, da je bil jugoslovanski oficir, ki prej v neki namišljeni časti ni hotel v vaško stražo, vem sam. Toda mnogo njih, ki je podpiralo komuniste po deželi, že marsikje želi iz te »svobode«. Preprosta Dolenjka je rekla: »Če nam Nemci vse porušijo, samo da nas rešijo tega »raja« !« »Likvidirali« bodo počasi tudi vse simpatizerje, ki jim bodo neprijetni. Iz vsega tega vidim konec krščanskih socialistov in vseh duhovnikov in tudi drugih, ki da-nes simpatizirajo z njimi. Vidim in vem, da komunistu ni za narod, temveč za oblast, ne razumem pa, da marsikdo, ki mu pomaga tega ne vidi in ne ve, ali noče videti in vedeti. Komunistu vendar ni za slovenski narod, ne za slovenstvo, dasi govori o slovanski Rusiji! Če bi mu bilo kaj za slovenstvo, bi imel v mislih Poljake, Čehe, Ukrajince itd. In ne vem, komu se niso še odprle oči, da je vendar vse to kar se je godilo v Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 339 Rusiji, Španiji, kar se je godilo na Poljskem, Slovanu tuje, kajti to je kruta zverinska azijatska poteza? Če tega ne uvidi »slovenski« učitelj, še razumljivo, če tega ne uvidi trg. pomočnik z meščansko šolo, treba pač pripisati slabi narodni vzgoji, če tega ne uvidi nezrel dijaček ali kakšen mizar, obžalovanja vredno, a razumljivo, a da tega ne uvidi aka-demik, ki bi bil razžaljen, če bi mu očital, da ne pozna vseh teh vprašanj, tega ne razumem. Mučenja niso slovanska poteza, mučenja so znak zverinstva in ne moreš jih odo-bravati, ne moreš jih opravičiti. Ko se je pri vaški straži pojavila zloraba, so jo koj zatrli s svojo policijo. In marsikdo, ki ni bil član te skupine, je vneto sodeloval pri zatiranju n. pr.: tatvine. Nisem pa še slišal, da bi bili komunisti poklicali na od-govor svoje morilce, svoje krvnike in mučilce, komunisti, pravim, kajti nekateri morilci so bili in ostali poveljniki in so kot taki padli. Zato se mi ne more nihče opravičevati, kar zdaj često slišim, da poveljstvo tega ni vedelo in ni ukazalo. So-glašalo je in pustilo zločine nekaznovane. Zločin je zločin in umor je umor in čisto preprosto besedilo pete božje zapovedi je: Ne ubijaj! Besedilo šeste božje zapovedi je: Ne prešestuj! in sedme je: Ne kradi! Morda bi hotel kdo kakšno pojasnitev? Za pojasnitev je samo navodilo, ki mi ga je dal dr. Ujčič [Josip Ujčić], ko smo govo-rili o socialni indikaciji: »Reducirajte vsako dejanje na priprosto besedilo božje zapovedi: »Ne ubijaj!« se glasi prepoved; s tem je vse povedano – »Zato sem se navadil vse to gledati s priprostimi očmi našega starega kmeta, ne pa po sedanjih filozofskih spintiziranjih našega napolizobraženega človeka. Stvar samo sem gle-dal v trenutku, ko mi je bilo treba gledati z očmi pred smrtjo. (Potem sem ozdravil, dolgo iskal in se trudil, da bi se dokopal do pravega gledanja in do resnice tudi v našem javnem življenju). »Reducirajte vse na priprosto resnico, vse drugo bo samo odpadlo!« »Vse okraske, ki motijo, vse marnje, ki človeka vodijo na stranpota, da ne vidi pravega, opustite in izpustite se je glasilo navodilo!« Z Avguštinom494 sem doživel resnico: »Človeško srce ni mirno, dokler ne počiva v Tebi, Gospod!« Ka-dar se spomnim tega stavka, sem miren. Vidiš, meni je vse to tako lahko, jaz sem že gledal smrt – deset let po smrti še živim, kaj hočeš več! – Toda zdaj vem kaj je najtežje v življenju. Popraviti, kar si napravil trajno slabega. Popraviti je človeku težko in mislim, da imam prav, ko se zdaj pred vsako odlo-čitvijo spomnim tudi evangelijskih besed »po njih sadovih jih boste spoznali« in potem po svojih skromnih močeh delam. Nihče mi ne more reči, da sem postal bigoten, ker se je to samo izčistilo. Ne zameri, če povem, da danes razumem Levstika [Fran Levstik], ki je bil na-zadnje pobožen. Spoznanje je dobil, pravim, do spoznanja se je dokopal, zato je 494 Avrelij Avguštin iz Hipona oziroma sveti Avguštin (354–430), škof in cerkveni učitelj. Na kazalo Na kazalo oseb 340 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 razumljivo, da bodo to njegovo zadržanje brezverci ocenjevali slabo, a ne sme tega katoliški človek, pravi katoliški človek, mislim. Ali naj nekaj izpovem iz svojega življenja? Jaz sem bil v svojem življenju že brez vere, danes se smejem tistim smešnim razlogom, danes vem, da je Slovenec ali veren ali pa naroda ni več; če pa ne bo vernih Slovencev, boš imel samo ozemlje za izumrlim narodom, kajti komunistična doba bi nujno zahtevala mednarodno čustvovanje in v tem čustvovanju bi morali mali narodi podleči, ker bi ne imeli notranje opore. Zgled za to so jugoslovanski integralisti, ki so narod tajili. Potem naj sledi še Cerknica. Za napad na Cerknico so poslali v prve vrste prisilno mobilizirane, te so seveda Nemci vse postrelili. Vodje sami so se pa razbežali. Kdo je kriv? Ali Nemci ali komunisti? (Če draži nekdo popadljivega psa, a ga ugrizne, ugrizne pa morda tudi tebe, ki si nedolžno in slučajno zraven, je jasno, a zdaj, zdaj – po današnji logiki – bi pa moral valiti krivdo na psa!) Če so potrebne te mno-gokrat naivne žrtve in žrtve naivnosti, potem ne vem, kaj je pametno in razsodno. Jaz pravim: »Gorje, če imajo naivni otroci oblast!« Zdaj beremo še, kaj se godi na Goriškem. Ali je to potrebno ali ne, da v neprimerni uri pada narod v smrt, name-sto da bi se pripravljal, da zasede zemljo, ki mu jo je Bog ponudil, a ne bo dovolj ljudi, ki bi jo posedli. Ali bomo res kot Mojzes, ki mu je Bog pokazal obljubljeno deželo, a ga noter ni pustil, ker je Mojzes enkrat podvomil: v naši luči: izkazali smo se (mislim narod kot tak), da s svojim obnašanjem, umori, požigi tega nismo vredni. Ne moreš te teze razlagati komunistu, a moreš jo in – moraš – to razlagati vernemu katoličanu, kot si ti. Ostaja pač komunistična teza: »Če nas ostane tristo, ker žrtve morajo biti, nas bo dovolj.« Za slovensko zemljo jih ne bo dovolj, pravim, za internacionalni komunizem bo še teh tristo preveč, ker vendar Angleži, dokler so Angleži, v svoji interesni sferi na Sredozemlju ne bodo pustili komunizma. Kajti dejstvo je, da ruski komunizem Angliji ni povšeč, če ne, ne bi dosegla razpust kominterne. Glej tako stoje stvari! Zato imaš Turško nevtralno, zato jo vendar imaš, ker ne želi Anglija, da bi prišlo na zeleno mizo dardanelsko vprašanje. Turčija bo stopila v vojno šele, ko bo An-glija videla, da ji grozi prevelika nevarnost od Rusije, ker bo tudi tu še vprašanje moči, če bo treba, prišlo na dan. Samo naivni ljudje – morda literarni tudi – lahko mislijo, da bo hotela Anglija reševati druge, da bo hotela Anglija oblast izročati nekomu, ki bo zagovarjal komunistično rusko politiko. Tudi vprašanje evropskega ravnotežja je danes, ko je Italija na tleh, ko je Francija na tleh, postalo za Angleže zelo aktualno, zato bo morala stvar vzeti drugače v roke, če zmaga. Naivneži so-dijo zdaj njeno hvalo in propagando o »narodnih borcih«, kakor jemljejo naivni zamorci pohvalo. Ali ti še ni prišlo na um vprašanje dveh psov, ki sta se grizla do smrti, ko sta gospodarja stavila, kdo bo koga? Ali boj petelinov? Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 341 Anglija je danes interesirana, da je ozemlje, kjer so Nemci, nemirno, njim je to zelo po godu in jim gre v račun, toda mi moramo misliti s svojo pametjo, s pametjo slo-venskega naroda, suvereno in dostojanstveno. Pa se ubijamo in pobijamo za druge. Pa ne smemo misliti in delati za angleško oportuniteto. Vprašanje med Rusijo in Anglo-Ameriko je vendar vprašanje moči in ne vprašanje sentimentalnih odnosov. Ta vprašanja se v resnici niti ne rešujejo etično, žalibog da ne etično, a računati moraš z dejstvi, ne pa z željami. In tudi med komunizmom in njegovimi nasprotniki se bo to vprašanje rešilo samo z močjo. Oblast bo dobil močnejši, kdorkoli bo, – jaz za svojo osebo, ne maram nikoli služiti komunizmu, niti ne salonskemu, niti moralnemu, niti socialnemu komunizmu, ker je njegova osnova druga, meni tuja – in v bistvu nasprotujoča katolicizmu. Posledice, da smo trpeli komunizem med seboj, so grozne: marsikdaj sem opozarjal na te posledice, marsikdaj sem, kot glas upijočega v puščavi, pokazal – ne na komunizem, temveč na škodo, ki nam jo dela mišljenje, ki je liberalno komunistično; če bi bil pa vedel, kaj se bo zgodilo s Slovenci, bi bil to še bolj javno in razločno povedal. Vprašanje družine je namreč postalo meni po moji bolezni vprašanje, za katerega sem zastavil svoje sile. Ali misliš, da so ljudje verjeli to grozoto, ki sem jo slikal? Ne, niso, a to je bilo pod vplivom komunizma. Žal mi je, zelo žal mi je, da sem celo nekod pomagal vsaj salonskemu literarnemu komunizmu, ker pač takrat nisem vsega vedel, a sem vendar svaril – po nekem navdihu – pred vsako najmanjšo zve-zo z njim, tudi če pride pod krinko svobode. Zakaj? Da ponovim! Zato, ker sem takrat že vedel, da mu je vsako tudi najboljše čustvo samo sredstvo za dosego namena in da samo eno načelo ni zanj prekršljivo: komunizem. Ali misliš morda, da bi trpeli duhovnika – »farja« pravijo – v svojih vrstah, če ne bi bil za propagandno sredstvo? Ali ni primer Kocbeka [Edvard Kocbek] in vseh krščanskih socialistov, zgled, kam te pripelje zveza s komunisti? Kakor sem bil svoje dni nejevoljen, da se spor pri Dom in Svetu ni rešil, kakor bi bila želja literatov, tako danes hvalim Boga, da je bilo to vprašanje pravočasno re-šeno tako, kakor nismo mislili. Morda je bilo junaško, tako na videz človeško juna-ško, da je in da nekaj ljudi še vztraja pri mnenju, da bi bilo za literaturo boljše, če bi ne bilo tako, a vendar moramo objektivno priznati, da je prav, da se je tako zgodilo in moral bi biti zelo trmast človek, ki bi mislil, da ne more stvar iti naprej, ker njega ni poleg. Vendar v stvari gre za načelo, ki je metafizično; tu vendar se ne moreš odločiti za prijateljstvo, posebno, ker je morda že znano, da sem po tisti debati v Penklubu o ljubljanski cenzuri, pisal Župančiču [Oton Župančič] kot predsedniku, da »Inter arma sileant Musae!495« 495 Inter arma silent musae (lat.): Ko orožje govori, muze molčijo. Na kazalo Na kazalo oseb 342 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Takrat je šlo za razkroj v narodu, ki smo ga literati pospeševali s svojim delova-njem. Bral si knjigo: »Po človeku je prišlo zlo, torej moram odstraniti človeka!« Tako razsodi načelnik zračne službe in zatre sentimentalnost, ki se ga je polastila ob odpustu vestnega delavca, ki je bil celo vrsto let v podjetju. Ta stavek mi je na-zorno odkril dolžnost človeka, ko spozna, da gre ali za načelo ali za človeka. Prej sem samo slutil ta princip, potem sem ga našel nazorno napisanega. Zato naj nikogar ne straši beseda prijateljstvo, kajti so višji pojmi kot prijateljstvo! Ni pa rečeno, da moraš potem prijatelja zatirati, da ga moraš preganjati, celo prav je, da presodiš, ali je mogoče drugače prijatelju koristiti. Če pa potem prideš do spoznanja, da bi pomagal prijatelju s tem, – če mu poveš svojo misel, potem si dolžan povedati tudi še tako bridko resnico. Za svojo osebo sem že tudi napravil javno izpoved v besedi in dejanju, ker mislim, da je to možato in nujno potrebno, da ne daješ javne potuhe. Javni greh se popravi samo javno! Še bolj očitno bom pa obsodil v prihodnji noveli v Dom in Svetu. Mislim, da ta novela literarno ne bo zaostajala za nobeno tistih, ki si jih imenoval »zašravfane«. Sukala se bo v nekem svetu, ki ga jaz dobro poznam izza svoje bole-zni in sem sličen primer videl z lastnimi očmi. Morda boš rekel, da je »zašravfana«, pa naj bo. Veš Vidmar [Josip Vidmar] je trdil, da mora vsak pisati iz svojega sveta. Samo, ko smo napisali čisto katoliško literarno stvar, je trdil, da je bila najprej ideja in na to idejo je bila pisana knjiga, dočim se je v resnici ideja kristalizirala s knjigo. Drugič je trdil, da je nekaj sličnega črn kruh za ljudstvo, dočim se je pri njem nudil beli. – Čista umetnost! Morda citat ni točen, a točen je smisel. Nisem pa bral, da bi mu bil kdo to osporaval. (Ne trdim, da ni morda kdo osporaval, samo jaz ne utegnem vsega čitati.) Osporavati take reči ste bili dolžni kritiki in tisti, ki ste pisali eseje, a tu ste izgubili oblast, nadkrilil vas je, ker pač niste trdili, tako kakor bi mo-rali. Prepustili ste, pustili vpliv drugim, popustili in svoje ljudi zatajili. Zdaj sem že dovolj star, da stvar pregledam. Kje sem dobil pobudo za to pismo? Pri pogrebu dr. Breclja [Anton Brecelj] si se tako žalostno držal, da sem videl, kako si dostopen za čustva, zato sem sklenil pisati Ti, sklenil sem vendar pojasniti, kako gledam jaz na to celotno vprašanje. Vse to, kar pišem o nekakšni zgodovini, vzemi to samo za reminiscence in ne pripisuj važnosti, kajti kar je bilo, je bilo; zdaj so drugi kaveljni pri Dom in svetu: Kociper [Stanko Kociper], Krivec [Jože Krivec], Šali [Severin Šali] in dr., ki so nas stare potisnili ob stran. To je mladost, a vendar vidim v tej struji nekaj zelo pozi-tivnega, česar mi nismo imeli. Na to pismo ne pričakujem odgovora, ker mislim, da je boljše v sedanjih časih ne odgovarjati, pač pa verujem, da mi to pismo vrneš, ker ne bi rad videl, da je zdaj v teh dneh v tujih rokah. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 343 Pismo Albina Šmajda Antonu Duhovniku, 31. 12. 1943 (pag. 339) Dragi Tone [Anton Duhovnik], vso srečo, zvrhan koš zdravja in same uspehe v no-vem letu Ti iskreno želim. = Po naročilu poveljnika SL g. maj[orja] Bit. [Mirko Bi-tenc] Ti sporočim tole: Ker sta z g. inž. Martinjakom [Izidor Martinjak] oba v SL in sta na sedanji mesti odšla z vednostjo in željo SL, je nujno, da kot disciplinirana člana delata po intencijah in v interesu iste. Iz tega sledi, da nikakor ne sme nih-če – noben član SL, sam od sebe brez predhodne odobritve in vednosti pristojnih organov nabirati ljudi za službovanje pri sebi in jih tako odtegniti sferi dosegljivosti tukajšnjih in dosedanjih poveljstev. Zato nabirajta v bodoče ljudi – moške in ženske samo preko SL. = Kot veš, informativna pisarna ni naša, marveč je konglomerat raznih ljudi, ki si nadevajo vzdevek protikomunistov. Tam so sicer naši ljudje v ve-čini, a institucija ni naša. Zato mi nimamo in nočemo imeti nobenih pravih stikov in zvez s to pisarno. Razen tega so pa tudi nekateri »naši« postali v naših vrstah le petokolonci in so se vdinjali Glavaču [Franc Glavač] ali pa njegovim eksponentom. Tako velja zlasti za Mojco [Marta Langus], ki je popolnoma pod vplivom Hrovata [Franc Horvat] – Hribarja. Slednji jo je popolnoma omrežil in je postala Mojca slepo orodje v njegovih rokah. Zbirajo se tudi že dokazi o tem, da je to napravil načrtno. Mi Mojce že iz tega razloga ne bi mogli pustiti, da bi prišla k Vama, ker bi tako zo-pet pomagali vstvariti Glavačevo ekspozituro v Trstu. = Legija ima zanesljivo dekle: ŠKOF Zdenko, medicinko iz Gosposke 10. Ta je zanesljiva in zvesta legijska delavka! Prosim Te v interesu naše skupne stvari: Ne delajta ničesar na svojo roko in vpra-šajta vodstvo Legije in po potrebi stranke, pa bo disciplina in enotnost v redu. Mi moramo na vsak način skrbeti, da bomo vstvarili močno in enotno stranko in legijo. Le tako nam je zagotovljen uspeh in zmaga! Prisrčno Te pozdravljam 31. 12. 1943 Tvoj Dore [Albin Šmajd] 1/ po Metelku [Bogomir Metelko] Sporočilo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, 12. 4. 1943 (pag. 340) X [Rudolf Smersu]/ XIII [Albin Šmajd] 12. 4. [1943] Iz Sobote je prišla Ferkova [Franc Bajlec] žena [Zora Bajlec], ki je prinesla poročilo o tamošnjih razmerah. SL je ustanovljena. Pričakujejo navodil. Sporoči, kar je po-trebno, da jim pove. Za SL bom dal navodila. Liberalci baje izdajajo nov list »Novice«. Videl sem prvo in drugo št. Poslal sem jih na XXX. Ali ni to vojaško? 13. 4. 1943 Na kazalo Na kazalo oseb 344 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Sporočilo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, 13. 4. 1943 (pag. 341) X [Rudolf Smersu]/ XIII [Albin Šmajd] 1/ Prilagam navodilo, ki ga je komandant na Rudniku prejel od svojega zveznega oficirja. Če misliš uporabiti črtaj kraje in podpis. 2/ Bivši banovinski šofer Vončina [verjetno Oton Vončina] ima potno dovoljenje za po vsej deželi in tudi baje za inozemstvo. Na deželi gre na obisk k našim edini-cam in tam pravi, da hodi po naročilu dr. Hacina [Lovro Hacin] in Tebe. Kaj je na stvari? O tem me je informiral Casar [France Casar]. 3/ Mislim, da bi bilo pametno, da izrabimo današnje partizanske oslarije: izobe-šanje zastave na frančiškanski cerkvi in trosenje listkov na veliko. To se je zgodilo kmalu nato, ko so nas razorožili. 4/ Naš komandant v Polhovem gradcu mi je pripovedoval, da je slišal razgovor med liberalci, da je namen ilegale ta, da toliko zdražijo Italjane, da ti razorože MVAC, ki pomeni ogromno klerikalno moč. – Koliko to drži, ne vem. 13. 4. 1943. Sporočilo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 342) NUJNO! X [Rudolf Smersu]/ XIII [Albin Šmajd] 1/496 Pri meni je bil v nedeljo Drganc [Jože Derganc]. Povedal mi je, da ima mo-žnost, da kupi veliko rezervne hrane (100 kg masti, fižola, ječmena, suhih sliv itd). Mast bi bila po 150 L in je potrebno takoj mu sporočiti, sicer bo prodano naprej. Potreboval bi od 20.000 do 25000 L. Če reflektiramo sporoči to Masiču [Pavle Ma-sič], ki naj sam ali pa preko Ponikvarja [Tone Ponikvar] sporoči Drgancu: Rezer-virati vino. Denar pride. Tudi denar izroči kar njemu, da ga spravi na svoje mesto. 2/ Seja v torek ob 18 uri 3/ Danilo Capuder, komandant iz Št. Jurija, je bil v soboto pri meni in mi povedal, da želi priti z vodilnim in informiranim človekom katoliške skupine v stik fašist Rabai-oti [France Rabaiotti], občinski komisar v Višnji gori (svoječasni tajnik veleposlani-štva v Londonu). Ta stik išče po nalogu PNF v Ljubljani. Capuder želi, da mu povem ali hoče kdo izmed naših ljudi upostaviti ta stik.- Če ne dobim drugih direktiv, mu bom odgovoril da tak stik že obstoja in da novih zvez zato ne moremo upostavljati. 4/ Glavačev [Franc Glavač] zaupnik pripoveduje: Ilegala je usmerjena v Rovte se-daj gre ven skupina 25 ljudi. Pred nekaj časa je bilo na Toškem čelu 25 ilegalcev. Nedavno je imel Cico [Janez Kos] preiskavo radi tega, iz česar lahko sklepamo, da so za te ileg[ale] Glavačevi ljudje naprej povedali. 496 V rokopisu je pripisano: Če moreš, sporoči to Pavletu že v ponedeljek dopoldne, ker bo tedaj Drg. [Jože Derganc] prišel k njemu. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 345 Sporočilo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, 24. 6. 1943 (pag. 343) X [Rudolf Smersu]/ XIII [Albin Šmajd] 24. 6. [1943] 1/ Ali ne bi kazalo dati našim vodilnim ljudem na deželo to, kar pripovedujeva na sestankih? Gotovo bi bili tega veseli. 2/ Ali ne bi bilo pametno dati vsem komandantom naročilo, in sicer pismeno, da naj se upro, ako bi jih poslali izrecno proti četnikom. Mislim, da bi nam utegnil tak pismen dokaz še koristiti. Sporočilo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, 18. 7. 1943 (pag. 344) X [Rudolf Smersu]/ XIII [Albin Šmajd] 18. 7. [1943] Ali ne bi kazalo za drugo nedeljo zopet sklicati enega ali celo dva bataljona. Morebiti: 1/ Dobrova, Brezovica, Plešivica 2/ Šmarje, Polica, Mlačevo, Sv. Jurij Pri obeh bo težava, kdo naj postane komandant bataljona. Zlasti pri prvem, kjer nameravamo zamenjati Pezdirja [Alojz Pezdir] s Kunstljem [verjetno Maks Kunstelj]. Če misliš, da bi jih vseeno sklicali, naroči v pisarni, da jim pošljejo vabila za nede-ljo dne 25. 7. točno ob 9. dop[oldne] v pisarni na Miklošičevi 7. Sporočilo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 345) X [Rudolf Smersu]/ XIII [Albin Šmajd] Z ozirom na nove vesti o Casarjevem [France Casar] potovanju po Dolenjskem in Beli krajini mislim, da bo res potrebno našim komandantom in zaupnikom pove-dati, kakšno je naše razmerje do Straže in razmerje Straže do stranke in do vojske. Prosim Te, sestavi kratko pa oprezno napisano sporočilo za deželo. Sporočilo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 346) X [Rudolf Smersu]/ XIII [Albin Šmajd] 1/ Seja v sredo ob 18 uri. 2/ Dnevno se pogovori z Medvedom [Miloš Stare] o položaju in naših nalogah. Medvedu sem pisal, naj včasih pride na naše seje. Na kazalo Na kazalo oseb 346 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 3/ Pravijo, da so člani VS v Št. Vidu pri Stični prestopili v PNF. Nekdo bi moral iti pogledati in vprašati župana Pevca [Ignacij Pevec]. Posadka je itak veljala za divjo in mislim, da ni nihče član SL. Vedel bi pa to dr. Lampret [Milan Lampret] iz Stič-ne. Če pa je le kdo bil član SL, potem ga moramo slovesno izključiti. Obvesti potem o vsem tem tudi vojsko. 4/ Če si pregledal »Pot komunizma k polomu.« in korigiral, pošlji letak na XII [Slavko Češnovar], da oskrbi razmnožitev v četrtinski obliki. (kakor Junaki). 5/ Mnogi se pritožujejo, da mnogokrat ne dobe nikogar vodilnih v pisarni. Ali mo-reš tako urediti, da bi bil vedno vse dopoldne Ti v pisarni, popoldne pa, kolikor bi Ti dopuščal čas: Tone [Anton Duhovnik] pa ves popoldan in dopoldne, kolikor bi mu dopuščal čas. Zlasti bi bilo treba gledati na to, da je eden izmed Vaju vedno notri. 6/ Ali ima vojska kaka navodila za primer razorožitve VS po It[alijanih], ali prime-ra vdora Nem[cev] na naše ozemlje itd. Ali ima vojska kake smernice za propagando? 7/ Ne dobivam več Svob[obode] ali sm[rti]. Če bo kaj izšlo, mi pošlji. Sporočilo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 347) X [Rudolf Smersu]/ XIII [Albin Šmajd] Na zadnji seji smo govorili o tem, da je treba sedaj določiti v kakšnem razmerju smo do vojske in da iz tega izvajamo potrebne posledice. Dalje smo govorili o tem, da je potrebno o zadnjih dogodkih izčrpno poročati Kr. [verjetno Miha Krek] in Mihaj. [Dragoljub Mihailović] O tem bo potrebno govo-riti tudi pri stranki in sestaviti predloge. Da se nam ne bo moglo kaj očitati, bi bilo dobro, da povdarjamo svoje načelno stališče do ileg. Nekateri so bili mnenja, da bi bilo treba staremu [Karel Novak] poslati vprašanja o zadnjih dogodkih. ------------------------------------ Očka [Ernest Peterlin] predlaga: Legije bi se lahko razpustile, ker je sedaj voja-ška organizacija izvedena. Potem za druge tako niso več potrebne misli. O tem se bomo pogovorili na torkovi seji. Seja v torek ob 18 uri. Sporočilo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 348) X [Rudolf Smersu]/ XIII [Albin Šmajd] Medveda [Miloš Stare] sem naprosil, da uredi vse potrebno za premestitev tipkaric v prostore Prosvetne zveze. Če bi pa šle v Akademski dom, potem bi pa bilo seveda Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 347 potrebno, da bi bil pri njih kak moški kot čuvar in da bi bile redno zaklenjene. Meni se zdi bolj primerno, da gredo v Prosvetno zvezo in da porabimo Akademski dom za kaj drugega. Marko Kr. [Marko Kranjc] bo uredil z lazaristi, da se Geratič [Mirko Geratič] tja preseli. Ko bo to storjeno, bo tretja soba popolnoma prazna za sprejemanje ko-mandantov in drugih strank. Predno je Breznik [France Malovrh] odšel, je delal na tem, da upostavi zvezo Lju-bljane z VS na deželi potom štafet. Kako daleč je s to zadevo? V sredo ne pozabi priti na Poljansko 19 ob pol 10 h. Ivo [verjetno Ivo Bricelj] mi je rekel, da bi bilo potrebno, da se zaradi prostorov pogovoriš z Mačkom497. Ta je pripravljen nekaj prostorov vzeti v podnajem in jih dobro plačati. Sporočilo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 349) X [Rudolf Smersu]/ XIII [Albin Šmajd] 1/ Pošlji nujno poročilo o SL Medvedu [Miloš Stare], da ga pošlje naprej. Za arhiv naj ostane ena kopija. 2/ Divjak [Viktor Češnovar] ima arhiv. Kar imaš stvari, ki bi jih bilo treba spraviti – tudi Tvoje osebne – pošlji v pisarno in bo spravil na dotično mesto. 3/ Ali ne bi bilo mogoče priti do tistega materijala, ki so Ti ga pokazali na povelj-stvu Cacciatori d‘Alpe? Sporočilo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 350) X/ [Rudolf Smersu]/ XIII [Albin Šmajd] Seja v ponedeljek ob 18 uri. Ravnokar je Hočevar [verjetno Ciril Hočevar] pri meni odprl pismo, naslovljeno na Markota [verjetno Marko Kranjc]. V pismu je bilo nekaj zelo zanimivih po-litičnih poročil o SL, MVAC, Glavaču [Franc Glavač], Gosarju [Andrej Gosar], Finžgarju [Fran Saleški Finžgar], Fabijanu [verjetno Janez Fabijan], ekstremnih klerikalcih, Lavriču [Jože Lavrič], obeh Capudrih498 itd – vse precej sredinsko po-barvano. Ne bi bilo napačno, ako bi Ti dnevno to stvar prečital in nato zalepil v enako kuverto, napravil ime in oddal naprej. Hočevar bi gotovo to storil. V poročilu stoji, da je SL poslala Capudra Jela v Št. Jurij, kar seveda ni res in nekdo Markota nalašč napačno obvešča. Res je, da se je Capuder ponudil za Št. Jurij, seve-da pa ga je SL odklonila. SL je predlagala v Št. Jurij Rometa, ki pa je nato odklonil 497 Psevdonim Maček so imeli Andrej Križman, Franc Krener in Miloš Stare. 498 Danilo in Gabrijel Capuder. Na kazalo Na kazalo oseb 348 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 to mesto. Govore, da pride v Št. Jurij Capuder Danilo, ki ni član SL in ga seveda SL na to mesto ni predlagala. Če moreš povej to Marku ali pa daj v Čenče, ki jih Marko dobi v roke. Sporočilo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 351) X [Rudolf Smersu]/ XIII [Albin Šmajd] Sedaj, ko je Breznik [France Malovrh] odšel na teren, Te prosim – o tem smo se pozabili včeraj pogovoriti –, da prevzameš vodstvo pisarne in urediš vse poslova-nje tako, da bo šlo v redu. Danes sem slišal n. pr. dve pritožbi: da mnogokrat ni nikogar dobiti v pisarni ra-zen Rogljiča. Dobro bi bilo urediti tako, da bi bil vedno kdo v pisarni (Ti ali Tone [Anton Duhovnik] ali Gornik [verjetno Henrik Goričan]). Druga pritožba je bila, da je stalni refrent v pisarni: Ni nič novega! – V tem pogle-du naj se naredi tako kakor smo že večkrat govorili: V prvi sobici naj eden stalno sedi (morebiti Gornik) in naj daje ljudem daljša poročila. Direkten stik s SPO imej samo Ti in Ti dajaj potem naročila naprej. Čim bi se dekleta iz naše pisarne preselile v Prosvetno zvezo – to oskrbi Medved [Miloš Stare] –, naj bo tretja soba v pisarni za razgovore. Mislim, da pojde tudi Geratič [Mirko Geratič] z vso kartoteko nekam drugam – morebiti v samostan lazaristov (to pa ureja Marko Kranjc). Sporočilo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 352) X [Rudolf Smersu]/ XIII [Albin Šmajd] Razgovore z Rai. [Friedrich Rainer] in R. [Erwin Rösener] uporabi, da razložiš potrebo po oborožitvi Ljubljane. Mislim, da je to res najbolj važno vprašanje. Sporočilo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 353) X [Rudolf Smersu]/ XIII [Albin Šmajd] Za 23 oseb obvešč[evalne] službe v Ljubljani bi bilo treba urediti tako, da jih ali domobranci sprejmejo v svoj kader, pa jih dodelijo v to posebno službo, ali pa jih sprejme policija v svojo tajno službo. Prosim Te poiskusi to urediti. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 349 Sporočilo Jožeta Sodje Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 354)499 Dragi! Dopoldne se mi je zdelo, da Ti je še nekaj na srcu v zadevi naše pisarne itd. Sporočili so mi da me misli Gladnik [verjetno Stanko Gladnik] obiskat. Zato bi bilo prav, da bi povedal svoje misli, da bi mogli vse čim povoljnejše rešiti. – Lepo pozdravlj[en] XV. [Jože Sodja] Sotelškovo pismo Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 355)500 Velecenjeni gospod doktor! Prišel sem po naročilu dr. Zupana [Stanislav Zupan] iz Vrhnike in Vam moram sporočiti sledeče: 1.) Nujno potrebno je, da najkasneje v par dneh pošljete 1 oficirja – (pot)poročnika, – na Vrhniko, kjer naj se takoj javi dr. Zupanu. Naš položaj je zelo težak in nam grozi razsul, če ne izvršite zaprošeno. 2.) Prosimo Vas, da delate na tem, da se ustvari vaška straža Blatna Brezovica – Bevke, ter močnejša postojanka Drenov grič – Lesno brdo. Vse tozadevne spiske ima komandir [Ivan Boh] na Logu. S pozdravom Sotelšek Oris političnega položaja v Julijski krajini, začetek leta 1943, nepodpisano (pag. 356) Izvleček iz pisma: Prejeli smo neke vrste avtoritativno povabilo v imenu komandanta [Karel No-vak501] in SZ, naj se narodne politične skupine v Primorju strnejo v SZ. Zato naj-prej glede tega: Obe vodilni politični stranki, napredna in katoliška sta že 1940 ustanovili organ za skupna nac[ionalna] vprašanja, Narodni svet. Ta tudi še danes deluje. To smo poročali tudi v Ld.502 [London], davno preden smo prejeli vaše migljaje. Imena so tajna, program je isti kot vaš, pač pa moramo zaradi posebnih političnih razmer nastopati drugače kot vi in si zato prisvajamo neko gotovo avtonomijo v izvajanju sicer skupnih smernic. 499 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 401. 500 Prepis dokumenta je na pag. 176. 501 Pripis (UDV): MAJOR NOVAK. 502 Pripis (UDV): BEG[UNSKA] VLADA. Na kazalo Na kazalo oseb 350 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Izvolite torej v našem imenu pozdraviti vašo SZ ter izraziti naše res iskreno veselje, da so se vsi pozitivno narodno misleči po dolgem času vendar le strnili. Javite, da je pri nas sličen organ503 kot pri vas ustanovljen že od l. 1940. in da bo z velikim ve-seljem za skupne cilje paralelno z vami delal. Vstop v ta organ je odprt vsem skupi-nam, ki iskreno pristajajo na program in se podredijo skupnemu vodstvu. Odločno pa odklanjamo tudi mi tu, da bi tak organ skušala katera koli skupina izrabljati zase ali da bi si z izrabljanjem njegovega imena skušala popraviti svoj politični sloves. Hočemo res iskrenega sodelovanja za skupen cilj, ne pa izigravanja v lastni hiši. To glede NS, ki je, kar vaša SZ, tudi v imenu napredne politične skupine. Priloženo izjavo izvolite sporočiti SZ in kmdtu [komandantu]. ------- Položaj pri nas: ker je pri nas ljudstvo še bolj nacionalno jugosl[ovansko] orienti-rano, je naravno, da je OF z narodnimi gesli močno vlekla. Ljudje ne ločijo med četniki in partizani. Naše tiho delo z letaki in kazenske akcije proti part[izanom] ter proti svojcem vojaških ubežnikov so pa ljudi že precej zmodrile. Začenjajo razmi-šljati, čeprav jim je part[izanska] romantika še vedno všeč. Tudi agitacija je močna. Vendar izgubljajo na terenu. V zgornji soški dolini imajo malo, nekaj sporadičnega okoli Tolmina, Šentviške gore, in na Cerkljanskem. V goriški okolici je tiho, čeprav utegne tu biti vodstvo. Vipavska, razen Trnovskega gozda, je mirna. Prav tako Kras in Pivka. Nekaj po Istri. Velika je pa ta agitacija v ladjedelnicah v Tržiču. Oborožene skupine part[izanov] so se baje umaknile spet na Dolenjsko. Spričo teh dejstev je odločilno, kakšno taktiko uberemo. Z vaško zaščito ali kako belo gardo, oborože-no z it[alijanskimi] pištolami pri nas še ne moremo začeti. Razlogi: a) od strani part[izanov] se še niso dogodila večja nasilja nad prebivalstvom; če mi (in to bi mogla biti le kat[oliška], ker napredna a limine odklanja to) prvi to sprožimo, bomo prevzeli nase ves odium državljanske vojne z groznimi posledicami ne le za našo politično prihodnost, marveč tudi za cerkev in vero; b) ljudstvo, o tem smo trdno prepričani, bi – razen redkih izjem – ne šlo v to igro, ker še nima za to povoda in psihološko ni pripravljeno, da bi postalo manus lunga orožniških postaj. Nas bi pa imeli za izdajalce. Da bi pa nasedli nekaterim, ki trdijo, češ le vzemimo orožje, saj bo za pozneje, je otročje. Prišlo bi na dan in vsi člani bi šli – imamo preveč skušenj z Italijani. Nam tu bi orožja najbrž tudi ne dale ne, ker obstoji milica, ki bo čiščenje izvršila. Vprašanje bo postalo c) za nas pereče, ko bodo kom[unisti] iz strankarske ali protiverske zlobe zagrešili kak večji zločin. Dotlej pa mi raje s prepričevanjem in pozitivnim delom pridobivamo, preveniramo in nevtraliziramo. Udrihaška politika ni nikoli dobra. Mi je po svojih načelih še najmanj moremo želeti. d) Zunanjepo-litični pomislek: demokratske velesile se bodo spraševale (saj niso tako klerikalne, kot bi želeli mi ali si morda celo mislimo), kako da gremo z okupatorji proti krvnim bratom, čeprav so ti drugih idej. Nam ne bi to škodilo, zlasti nam, prim[orskim] 503 Pripis (UDV): NS. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 351 Slovencem? Italijani bodo slednjič pred zavezniki vsa svoja grozodejstva in krivice zavili v protikomunistični boj, češ: nismo preganjali slov[enskega] naroda, marveč komuniste in s tem slov[enski] narod reševali, saj smo celo njim samim dali puške in orožje, da so se lahko ubranili svojih najhujših sovražnikov. Ali ni te nevarnosti? Slišimo in opazujemo, kako ljudstvo (in to je važno, ne kak konventikelj pri kakšnem gospodu) odklanja vse tiste osebe, ki o njih le od daleč sodi, da so za kako sodelovanje z našimi nar[odnimi] sovražniki. Z golim poročilom, da je za kom[uniste] vse, se dejstvo še ne ustvari, ostane le želja. J. Kr. [Janko Kralj] nima veliko za seboj niti med duhovščino ne. Napredna plat504 ga odklanja (to ve g. Go-dina [Jožef Godina] iz zadnje skušnje!). Tržaška in Istra sta trdno pri nas. Kaj mu torej ostane. Sicer pa pojdite med ljudi in vprašajte, kako sodijo. Najbolj se bo videlo, ko se povrnejo redne razmere. … Njegova agitacija ni segla preko kakega župnišča. Pač v teh težkih časih izliva jedek strup celo na grobeh. Tako v letaku ob Ehrlichovi [Lambert Ehrlich] smrti, češ da je neki sobrat na Gor[enjskem] moralno sokriv umora. To se pravi tirati nedolžne pred sodišče. Ob koncu letaka govori o skupini ki »ščeketa«. Ena sama besedica, a polna hudobije; to je zloraba žalosti na grobu spoštovanega duhovnika. Temu letaku je sledilo pismo dr. Cirila Žebota monsignoru J., da naj popravi, kar je moralno zagrešil nasproti Ehrlichu [Lambert Ehrlich]. So obsedeni? Kam pridemo s tako udrihaško gonjo?! Sodelovanje z J. Kr. je težko a) ker ga ljudstvo ne mara kot navdušenega za so-delovanje z dolgoletnim nar[odnim] sovražnikom, b) ker lastne ljudi izigrava z makjavelistično taktiko in dela vse na svojo pest; vsi naj le ubogajo; c) ker vemo, da so mu vsa sredstva dobra, da doseže svoj cilj – oblast. Končno pa tudi to: naša politična stranka je po Koroščevi arbitraži, ki jo je J. Kr. sam zahteval in sprejel, priznana kot legalna; on se je odcepil od stranke, ne naši odbori od njega; če je mimo naše organizacije skušal tu organizirati SLS, se je priključil ljubljanski ter se je izločil iz prim. manjšinskega gibanja. Čudimo se kratkovidnosti vodstva SLS, da nas je tako kratko malo odbilo in pretrgalo z nami stik in poverilo organ. SLS na Prim[orskem], J. Kr. in potem še po g. Godinu izjavilo, da je Koroščeva [Anton Korošec] arbitraža sistirana. Kdo more arbitražo svojevoljno sistirati, ne da bi za-slišal prizadete stranke? Nas ni. … Sicer pa naj nas505 črni J. Kr., kakor hoče, povejte tam, da naše razmere se ne dajo primerjati z vašimi, vaše opredelitve niso za nas. Mi smo že leta in leta pred-vsem borci za našo narodno stvar v luči naravnega in katoliškega prava, za nje jugoslov[ansko] rešitev. Kot katoličani smo se morali bojevati tudi za katoliške pra-vice v cerkvi, žal večkrat celo s cerkvenimi oblastmi. … 504 Pripis (UDV): LIBERALCI. 505 Pripis (UDV): SLS. Na kazalo Na kazalo oseb 352 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Res je tudi, da mi pri današnjem gledanju na vaš položaj tam enodušno sodimo, da so na razvoju krive vse stranke in zlasti vodilna katoliška: prvič, ker so vam z vdanostnimi izjavami odbile mladino in je 2) niso znale zajeti v res nacionalno akcijo, s tem, da bi se takoj združile. Ljudstvo je v stiski nasedlo lepim besedam o narodni svobodi in se vrglo v naročje OF – sedaj je pa treba grabiti po italijanskem orožju. In sedaj to udrihaštvo po časopisju, saj izdajate drug drugega. Bože mili, kam smo prišli! … Sporočite, prosim, komdtu [komandantu], da je stroj prišel na določeno mesto; razmnožena sta oba v film prinesena letaka. Po občinah začenjamo organizirati člane narodne straže. Zdaj je to delo malo težje, ker smo po zadnjih preiskavah pod strogim nadzorstvom. Pripravljamo nov letak, kjer pojasnjujemo škodljivo delo OF in kom[iteja] za nac[ionalno] svobodo. Letakov smo izdali 15. Dela polne roke. Še par migljajev za konec. G. Godina je prišel k nam in tudi drugam v imenu SZ. Mož je pa predvsem delal za svojo strujo in ni bil objektiven. Nimate drugega? J. Kr. se tu predstavlja kot zastopnik vladne SLS za osnovanje pokrajinskega odbora SZ. Namenoma hoče odbiti NS. Napredni506 so mu pokazali vrata. Ali bi ne bil čas, da vlada imenuje kakega ministra za osvobojene kraje že sedaj? To bi vleklo ljudi od OF.507 Pogledi na stražarje in mladce, nepodpisano, nedatirano (pag. 357–359) Pripombe! (IO) 1) Delo izgublja svojo vrednost, ker načelno dopuščaš kot sredstvo političnega ob- računavanja politične umore (in omejuješ njihovo uporabo pod gotove pogoje in procesualne kavtele) 2) Z objektivnega gledanja in opisovanja stvari padeš pri dr. Ehrlichu [Lambert Ehrlich] na raven absolutne neresničnosti, ker slikaš njega (kakor tudi njego-ve) za filofašiste in ljudi, ki hočejo verjetno po Vatikanu (z dogovorom) neko ureditev povojne Srednje Evrope (Podonavja!) na drugačni podlagi kot sloven-ski. S temi trditvami delaš dr. Ehrlichu (in njegovim) krivico in z razširjanjem teh trditev si vsaj posredno in moralno (trditve zgledajo filozofsko utemeljene) pripravljal umor dr. Ehrlicha; Resnica je sledeča (z dr Ehrlichom sem namreč ob svojem prihodu v Lj[ubljano] več-krat govoril o teh problemih): Dr. Ehr[lich] je bil izrazito slovansko orientiran. Slovani naj vladajo Evropo, Sloven-ci posebej so upravičeni, da urede bodočo Jugoslavijo. Najidealnejša bi bila rešitev: ena sama državna zveza (ali sklop držav – sodržavje) od Baltika preko Dunaja do Egeja s slovansko večino in slovansko vladarsko, Slovencem vse narodno zgodovinsko 506 Pripis (UDV): LIBERALCI. 507 Pripis (UDV): PISMO MORALO BITI PISANO V ZAČETKU LETA 1943. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 353 ozemlje z zaokroženimi gospodarskimi in strateškimi mejami! Podlaga kulturnemu oblikovanju naj bo izključno kat[oliška] vera! O Tomčevih [Ernest Tomec] mladcih ne morem izreči svojega mnenja, ker nisem nikdar z nikomer o tem govoril. V trditve pa tudi ne verjamem. 1) Zlasti subjektivno pa je opazovanje in opisovanje škofovega ravnanja. Nikjer ni povedano, zakaj ne bi smel škof gledati dogodkov s svojega katoliškega stali-šča, da bi bili pravilni? To tem bolj, ker kaže Kikljev [Jaroslav Kikelj] umor, da ni bil z ničemer opravičen. Z verskega ali samo cerkveno hierarhičnega stališča je škofovo stališče bilo pravilno, kar so dokazali številni naslednji umori raznih laikov in članov KA in umori duhovnikov! OF je začela čistiti pri vodilnih kat[oliških] ljudeh, ko je predhodno pripravljala javno mnenje, da so dotičniki »denuncijanti, izdajalci itd itd«. 2) Popolnoma zgrešeno je videti v OF neko revolucijonarno narodno oblast in ji v tem svojstvu priznavati tudi izvrševanje oblasti: OF je po Tvojih lastnih tr-ditvah politična fronta, ki jo vodi KPS. Torej ni nobena ne dejanska ne pravno priznana oblast ne po državnopravnem stališču ne po meddržavnih pravilih. Ker ni oblast, ne more in ne sme izvajati nobenih agend oblasti, torej tudi ne izrekati kazni ter jih izvrševati. Noben državljan ni dolžan, da bi nosil svojo glavo v torbi na prodaj izvrševalcem kazni iz OF! Kdor si prilašča oblast, je najprej sam odgovoren pred vsakomur za tako prisvajanje. Ropar si v zasebnem življenju prisvaja oblast, da more in sme pri obstoju nasprotnih zakonitih predpisov ropati in morda tudi ubijati. Pa se ne bo nihče našel, ki bi grajal tistega, ki bi takega roparja prijavil oblasti, ki je dolžna vzdrževati javni red in mir ter varovati varnost življenja in ljudi. Ne dela proti narodni skupnosti in proti sloven-ski samobitnosti, kdor bi se zatekel k oblasti, ki je po meddržavnih normah dolžna varovati življenje! Proti narodu in narodnim interesom dela tisti, ki sodržavljane sili, da se mora v varovanje svojih interesov in narodne skupnosti obrniti do dejanskega izvrševalca oblasti in na kakem ozemlju. 5.- Če bi se priznalo OF – vsaj v začetku! – njen narodni in revolucijonarni značaj – kar ga ji ne priznavam –, bi morala vse to opravičiti, ne pa smatrati, da z navideznim nastopom nekaj novega, uživa tudi neomejeni potni list za vse, kar se ji zdi, da dela.- Pismo Rudolfa Smersuja, nedatirano (pag. 360)508 Komar [Andrej Križman] mi je danes v soboto pripovedoval, da je zvedel, da je treba razmerje z N.509 urediti do dvajsetega tega meseca. Po njegovem mnenju bi bili potrebni razgovori direktno z gen[eralom] Raapkejem [Wilhelm Raapke]. 508 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 2859 v mapi DOS – Državna obveščevalna služba. 509 V prepisu je pripisano: NEMCI. Na kazalo Na kazalo oseb 354 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Ker so se razmere temeljito spremenile, bi kazalo morebiti sklicati štirinajstorico, h kateri bi se naj pritegnilo za ta primer nekaj važnejših naših ljudi (n. pr. Pater-nost [Ivan Paternost], Škulj [Karel Škulj], Kremžar [France Kremžar st.], Košiček [Jože Košiček], dr. Hanželič [Rudolf Hanželič], dr. Odar [Alojzij Odar], ali dr. Ba-saj [Jože Basaj] …). Kar škoda je, da nismo odbora že preje nekoliko razširili. Znova se pojavlja Stražarsko vprašanje. Eni so mnenja, da je treba z njimi za vselej prekiniti, drugi pa, da je treba vse pozabiti in povabiti dr. Žebota [Ciril Žebot] k sodelovanju in soodgovornosti. Če je Tonči [Anton Kokalj] prevzel funkcijo, ki mu jo je510 Zaveza ponudila, tedaj naj vse delo vzame krepko v svoje roke. Poiskusimo mu to vsi dopovedovati. Vsi drugi pa naj mu bodo samo pomočniki ali pa naj jih izloči. Ali ne bi kazalo na strankine seje vabiti tudi Komarja in God. [Jožef Godina], ki se zelo trudita pri reševanju situacije. Mnogo se govori o ustanovitvi antikomunističnega bloka, ki ga naj tvorijo vse naše struje – SLS, Stražarji, Gosar [Andrej Gosar], Glavač [Franc Glavač] … Prizadevanja za ustanovitev Slovenske gospodarske stranke, nedatirano (pag. 361–363) Gorjan [verjetno Nace Železnik]. Akcija za ustanovitev Slovenske Gospodarske stranke. Prejeli smo pozitivne vesti, da se pripravlja ustanovitev Slovenske Gospodarske stranke, ki naj bi se zgradila na razvalinah SLS. Navajamo nekatera dejstva, s pro-šnjo naj vodstvo razvoj zasleduje. 1. Dne 8. julija je g. Kerhne [Franc Kerhnè], dekan v Postojni, povedal g.: »Pri meni je bil ugleden primorski duhovnik, ki me je skušal navdušiti za ustanovitev nove stranke SGS [Slovenska gospodarska stranka]. Dokazoval mi je, da se je SLS z Natlačenovo [Marko Natlačen] potjo v Rim in z ustanovitvijo Vaških Straž po-polnoma kompromitirala pred zavezniki. Slovenci na Štajerskem, Gorenjskem, v Prekmurju so proti tej politiki, tudi večina Primorcev je odločno nasprotna. Samo klerikalci v Ljubljani in na Dolenjskem in nekaj na Primorskem, kolikor jih je še ostalo v SLS so za to linijo. Hočemo rešiti bodočnost slovenskega katolicizma: zato je treba ustanoviti novo stranko, ki jo bodo vodili nekompromitirani ljudje – dr. Besednjak [Engelbert Besednjak], Šolar [Jakob Šolar], Šček [Virgilij Šček] ter šta-jerski, prekmurski, gorenjski in koroški voditelji.« – Dekan Kerhne ni hotel imeno-vati svojega poročevalca, toda iz drugih okolnosti je bilo razvidno, da je to g. Požar [Anton Požar], župnik v Lokvi na Krasu, ki pogosto po nalogu g. Ščeka, vpoko-jenega duhovnika na Lokvi in bivšega drž[avnega] poslanca, potuje v Ljubljano. 510 V prepisu je pripisano: SL. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 355 2. Inž. Josip Rustja, interniranec, ki je bil v maju 1943 na dopustu v Gorici, je po-vedal: »SLS se je dosti kompromitirala. Dr. Besednjak, ki ima izvrstne zveze s Srbi v Londonu, je sporočil, naj se naša organizacija varuje stikov s SLS ter naj se ne kompromitira z bojem proti partizanom. Dr. Besednjak je prepričan, da bo Rusija imela odločilen vpliv na Balkanu, vsaj gospodarsko. Mi ohranimo čiste roke!« 3. … v Trstu je 26. 6. 1943 govoril v mestu Como z g. Žitnikom [Rudolf Žitnik], ki je povedal: »Prejel sem naročilo, naj izvršim priprave, da dr. Besednjak preide v Švico, odkoder pojde z nevtralnim potnim listom v London. Gre za veliko stvar. Dr. Besednjak naj bi kot predstavnik Slov[enske] gospodarske stranke, ki zdru-žuje vse slovenske katol[iško] usmerjene elemente, ki so protivni okupatorju, šel v London, da zamenja dr. Kreka [Miha Krek]. Skupine, ki sestavljajo SGS se niso nič kompromitirale v boju s partizani. SGS obsoja komunizem, je za Jugoslavijo, vidi pa v OF nacionalni odpor – ni ne za ne proti OF, a je zvesto jugoslovanska, za monarhijo, za vojsko, za narodno edinost. Srbskim krogom je znano, da je bil dr. Besednjak zaupnik dr. Korošca [Anton Korošec] in dr. Kulovca [Franc Kulovec]. Dr. Besednjak je pregovoril Kulovca, da je za svojega naslednika imenoval Gosarja [Andrej Gosar]... No, Gosar se je tudi kompromitiral s podpisom na deklaracijo odličnikov Mussoliniju [Benito Mussolini], zato lahko nastopajo zdaj čistih rok le dr. Besednjak v inozemstvu, Šolar, Šček in drugi obmejni politiki doma, povezani z jugoslovansko vojsko, ki se pod Besednjakovim vplivom tudi nagiba k sredini in prepušča Belo gardo svoji usodi. Žitnik je izjavil, da je zvest pristaš SLS, kar tudi nekatera dejstva dokazujejo. Dr. … ga je zarotil: »Če ljubite vero in slovenski narod, ne smete pomagati, da dr. Besednjak preide v inozemstvu, ker bi njegovi načrti bili nesreča za katoliško slovensko skupnost. 4. Žitnik, ki je imel pogoste zveze z Beogradom, je izjavil dr. …: Dr. Besednjak je re-kel, da je gotovo, da bo Rusija imela na Balkanu odločilen vpliv. Morda bodo za ne-kaj časa politično prevladovali Anglosasi, toda ZSSR [Zveza sovjetskih socialističnih republik] bo gotovo vrgla v Jugoslavijo ogromen kapital ter bo zasigurala svobodo za širjenje svojih idej. Dr. B. ima z ruskimi zastopniki zelo dobre zveze, tako se je sam hvalil, da so mu ponudili, da ga zračno prepeljejo v Moskvo, kar je pa odklonil. Žitnik: »Gotovo je, da je dr. B. v službi nemške špijonaže. Nemcem zagotavlja da bo osišče zmagalo in da bo tedaj Nemčija nujno morala zasesti Trst – in se je ob-vezal, da bo on takrat s svojim političnim vplivom pridobil primorske Slovence za lojalno sodelovanje z nacistično Nemčijo. 5. Žitnik: Dr. Besednjak svojo službo Nemcem sijajno krije s tem, da se je Mihaj-loviču [Dragoljub Mihailović] ponudil, da poskrbi za zveze z jugoslovansko vlado v Londonu – deloma Kreku, deloma drugim državnikom. Diplomat dr. Macun je prenašal tudi B. pisma. Ko so Macuna v avgustu 1942 aretirali, je imel pri sebi eno B. pismo za Kreka. Policija ga je izpustila za dva dni, medtem je v hotelu sežgal Na kazalo Na kazalo oseb 356 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 silno važen načrt za invazijo Balkana, ki mu ga je bil izročil B. Ko so Macuna zopet zaprli, je odgovarjal samo še za anonimno pismo (Besednjakovo), v katerem je avtor protestiral pri Kreku, da terja Marko [Marko Natlačen] od avtorja neki fond za zadružništvo. Čim je bil Macun v aprilu 1942 konfiniran, se je B. pomiril in je spet začel z akcijo pri Mihajloviću ter sprožil zamisel, da se v Sloveniji mora izvršiti ločitev jug[oslovanske] vojske od Bele garde. 6.511 Ing. Rustja [Josip Rustja] je 30. 5. 1943 izjavil dr.: Potrebno je, da Primorje dobi avtonomijo. Mi smo za primorsko svojskost. V Jugoslaviji bomo zahtevali dve slovenski banovini, kranjsko-štajersko in primorsko. To je zamisel dr. Besednjaka, ki je vodja jugoslovanske misli med Slovenci. Mi Primorci imamo posebne raz-mere, posebno zakonodajo in tržaško luko, morje, česar Kranjci ne poznajo. Naše ljudstvo ne mara Kranjcev. Gospodarsko se bo naša dežela dvignila samo, če bo Primorje avtonomno.« Ta vaša zamisel utegne postati zgodovinsko usodna za slovenski narod. Ali hočete res razcepiti naš narod na južne in alpske Slovence? Združena Slovenija – to je že pred stoletjem pomenilo, da naše ljudstvo podre in premaga tudi deželne meje: Nemci in Lahi pa so te meje med našim narodom vzdrževali. Tudi program SLS vpošteva v polni meri gospodarske potrebe naravnih gospodarskih področji Slo-venije, zato predvideva osnovanje 40 okrožij po gospodarskih kriterijih: in okro-žni samoupravni zbori bodo krajevna gospodarska vprašanja v lastni kompetenci reševali. Jasno je, da ima tržaško okrožje povsem druge gospodarske probleme kot Prekmurje. Toda politično bomo vsi Slovenci povezani v Združeni Sloveniji. Kar se pa tiče posebne italijanske zakonodaje, je jasno, da se te tuje, za kulturne in gospodarske razmere Srednje in Južne Italije prikrojene napoleonske zakonodaje hočemo čimprej znebiti: s prehodno zakonodajo, ki nas bo prepeljala v enotni slo-venski upravni sistem. To nikakor ne more biti razlog, da se za Primorje ustanovi upravna in zakonodajna oblast, ločena od Slovenije. Saj bi po tem kriteriju tudi otoki Lastovo, Palagruž itd., ki so sedaj pod Italijo, pa padejo pod Jugoslavijo, mo-rali zahtevati svojo posebno banovino … Zavedajte se preko vsega strankarstva zgodovinske odgovornosti, da ne boste z demagoško kampanjo za službe, za kon-cesije itd. uprizorili divje borbe med Primorci in severnimi Slovenci – opirajoč se na dobre zveze dr. Besednjaka s Srbi … Ali res namerava dr. Besednjak razcepiti Slovence in ogrožati federalno državo Slovenijo, samo da bi vzdržal svojo malo lokalno stranko? Zavedajte se, da si ne samo SLS, ampak vse narodne slovenske stranke predstavljajo rešitev glavnega problema Slovenije tržaškega mesta tako--le: Iz Trsta, ki šteje 252.000 ljudi, se odseli 62.000 oseb, ki so rojene v starem kraljestvu, ter najmanj 20.000 Italijanov, ki se radi izgube gospodarskih stališč prostovoljno izselijo. Na njihova mesta moramo postaviti 80.000 Slovencev – ne po primorski »svojskosti«, marveč po vseslovenskem kriteriju, na primer: 5000 511 Pripis (UDV): Miloš Stare, Kranjc, duhovnik [Marko Kranjc]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 357 Prekmurcev, 20.000 Štajercev, 20.000 Kranjcev, 20.000 Goričanov, 5.000 Notranj-cev, 10.000 Istranov – hvala Bogu, če dobimo sposobne rojake.! In tržaški župan bo pač zastopal svoje nove slovenske meščane: Vseslovence: neglede na pigmejsko primorsko svojskost! Ugotavljam, da so ideje o dveh slovenskih banovinah – o pri-morski svojskosti – o kompromitirani Beli gardi – za slovensko čutečega človeka veleizdaja proti Sloveniji! Ing. Rustja: »Tvoji argumenti so dobri, a dr. Besednjak, ki živi v svetu diplomacije, že več ve kot midva. Mi se zanesemo nanj, on ima zveze z Londonom in Moskvo, mi pa živimo v malem slovenskem svetu. Zaključek: Vodstvo512 naj postavi dr. B. pod nadzorstvo. Primerne osebe v Beo-gradu: Lojze Berce, novinar, Svetosavska c. 38, g. Tumpej [Andrej Tumpej]513 itd. Važna je cenzura pošte. Osnutek okrožnice Izvršnega odbora SLS v zvezi z Narodnim odborom, neda-tirano (pag. 364)514 Izvršni odbor SLS Okrožnica Divjanje komunistične OF in gestapovcev je v naš strankin organizem zasekalo težke rane. Naši najboljši možje, naši najbolj aktivni delavci so bili umorjeni ali pa odpeljani v internacijo, kjer jih je že mnogo pomrlo ali pa sede po zaporih. To je na eni strani žalostna ugotovitev, na drugi strani pa imamo pri tem ponosno zavest, da vodilni možje tiste stranke, ki je bila desetletja nesporna zastopnica slovenskega naroda in je tudi še danes zastopnica ogromne večine slovenskega naroda, niso šli sedet na zapeček, ampak so se podali na bojno polje proti zločinskemu komu-nizmu in proti divjaškemu okupatorju. Kljub nevarnosti, ki je spremljalo vse naše delo, je strankino vodstvo delovalo takorekoč noč in dan povsod tam, kjer je bila potreba največja. Pri tem ni stranka gledala samo na strankine interese, ampak predvsem na skupne slovenske interese in je pri tem delu sodelovala z vsemi pozi-tivnimi slovenskimi strankami. Sedaj se odigrava zadnje dejanje te težke tragedije, v katero je bil slovenski narod potisnjen proti svoji volji. Bliža se konec trpljenj, konec komunističnih zločinstev, konec okupatorske strahovlade. Potrebno pa je, da smo ravno za ta konec kar naj-bolj pripravljeni, da smo enotni v ciljih in pri uporabi sredstev za dosego teh ciljev, da smo vsi edini in poslušamo eno vodstvo in delamo po enotnih poveljih, da smo disciplinirani, molčeči, energični, pogumni in živčno trdni. Vse to zahteva sedanji čas in najbližja bodočnost od nas. 512 Pripis (UDV): SLS. 513 Pripis (UDV): LAZARIST. 514 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 678–679. Na kazalo Na kazalo oseb 358 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Kdo vodi naš narod? Najvišje narodno vodstvo je v rokah N A R O D N E G A O D B O R A za Slo-venijo. NO [Narodni odbor] je sestavljen iz predstavnikov vseh tistih političnih strank, ki stoje na slovenskem, jugoslovanskem in protikomunističnem programu. NO daje navodila za vse narodno delo v vseh slovenskih pokrajinah. Vse slovenske resnično demokratične in pozitivne stranke so se sporazumele v sledečih točkah:515 Kdo stoji za Narodnim odborom? Za NO stoji ogromna večina protikomunistično usmerjenih Slovencev. Proti njemu je komunistična OF, proti njemu so tudi nekateri posamezniki in neka-tere manjše skupine, ki tesno in izdajalsko sodelujejo z nemškim okupatorjem. Te skupine so bile že enkrat sokrive velike katastrofe na Turjaku v predlanskem septembru, pa bi rade povzročile še eno tako katastrofo. Toda slovensko ljudstvo je preveč trpelo in dovolj dobro spregledalo, da bi še enkrat nasedlo takim nezrelim, preambicioznim in narodno nediscipliniranim elementom, ki pod plaščem in s pomočjo okupatorja skušajo rušiti našo narodno enotnost. Slovenska narodna vojska NO ni samo najvišja slovenska politična in upravna oblast, ampak je tudi vrhovni poveljnik slovenske narodne vojske. Slovensko narodno vojsko, ki jo sestavljajo vsi za orožje sposobni Slovenci, upravlja torej Narodni odbor. Slovenska narodna voj-ska je poroštvo naše zmage in znamenje naše neodvisnosti. Tudi glede tega vpraša-nja bi radi nekateri begali naše ljudstvo in bi se mu radi vsiljevali za »komandante«. Pri tem moramo pripomniti, da general Andrej Prezelj [Ivan Prezelj] ni od NO postavljen poveljnik Slovenske narodne vojske. Občinski narodni sveti.516 Ponarejeni proglasi Po deželi in po mestih se širijo razni proglasi in razne izjave s podpisom dr. Mihe Kreka in dr. Zalarja, s podpisom Snoja [Franc Snoj] in proglas s podpisi dr. Mihe Kreka, dr. Ivana Ahčina, dr. Milka Brezigarja, dr. Izidorja Cankarja in dr. Borisa Furlana. Vsi ti proglasi so ponarejeni. Po raznih dokazih sodimo, da jih je izdalo dijaško društvo Straža. Čim bolj se bomo bližali koncu, tem več bo takih progla-sov. Verjetno je, da nam bo hotela tudi komunistična OF podtakniti kake proglase. Svetujemo opreznost! Ne nasedajte tuji propagandi, ki se skuša odevati v naš plašč, da bi bolj učinkovala. 515 V dokumentu točke niso navedene. 516 Poglavje z naslovom Občinski narodni sveti nima vsebine. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 359 Nepopolni prepisi dokumentov iz leta 1943 (pag. 365–396), objavljenih na dru-gih mestih v tej knjigi Pismo Mihe Kreka iz Londona o političnih razmerah, poleti 1943 (pag. 397–400)517 Prepis aktov 002535 do 002545 Na Mihajlovića [Dragoljub Mihailović] gledajo tukaj takole; angleška reklama ga je napravila za velikega voditelja odpora v Jugoslaviji po željah jugoslovanske izse-ljeniške vlade. Ko je bil velik v javnem svetovnem mnenju, so ga Srbi v inozemstvu proglasili za velikega Srba in srbskega junaka in za nosilca velesrbske ideje, kakor tudi za predstavnika borbe proti partizanom. Ko se je poleg Mihajlovića pojavil partizanski odpor, se je Mihajlović nehal boriti proti Italijanom in Nemcem in se danes bori samo še proti partizanom, ustašem in Hrvatom. Ta njegova borba je po tukajšnjem mnenju za zaveznike škodljiva, ker draži dragocene sovjetske zavezni-ke in ker zmanjšuje odpor v Jugoslaviji. Zato je že pred nekaj meseci padel ugled Mihajlovića in ga sedaj v svetovni propagandi bijejo od vseh strani. a) bijejo ga partizani, ki dokazujejo, da Mihajlović nikdar ni storil ničesar ne proti Nemcem, ne proti Italijanom, ampak da se kot njihov zaveznik in z nji-hovim orožjem bori proti jugoslovanskim partizanom in pri tem uživa vso Nedićevo [Milan Nedić] podporo. b) bijejo ga Hrvatje, ki dokazujejo, da je Mihajlović pobil kakih 200.000 nedol- žnih Hrvatov in Muslimanov, da noče Jugoslavije, ampak veliko Srbijo do Knina, Bihača in Virovitice. c) bijejo ga zastopniki jugoslovanske ideje, ki verjamejo trditvam pod a) in pod b), in končno d) ga bijejo listi demokratičnih idej, ki verujejo, da Mihajlović želi velesrbsko hegemonijo v novi Jugoslaviji. Prav slabotno se tu in tam oglasi kakšna obramba za Mihajlovića, ki ga skuša pri-kazati kot človeka, ki drži z zavezniki, in ki mu je borba s partizani bila usiljena. Odločilna angleška mesta pa še vedno računajo z Mihajlovićem kot protiboljševi-ško postojanko, in ga zato drže pod izgovorom, da je to zadeva Jugoslavije, da ne bi razkačili Rusov. 2. Prosimo518 ustavite v naših listih popisovanje bojev naših legijonarjev s partizani519 in popisovanje sodelovanja z okupatorji. Vedno znova in znova skušajte doseči 517 Izvirnik dokumenta je na pag. 566–576, med dokumenti iz leta 1944. Upoštevan je prepis dokumenta (pag. 397), ki ga je naredila UDV, ker kronološko sodi na to mesto. V prepisu je na pag. 397 pripisano: (DR. KREKOVO PISMO IZ LONDONA PRIŠLO V LJUBLJANO KONEC JUNIJA ALI PRVE DNEVE (DO CCA 5–6) JULIJA 1943; OP). 518 V prepisu je pripisano: SLS – ZAST[OPNIKI] V INOZ[EMSTVU]. 519 V prepisu je pripisano: L. S., MVAC. Na kazalo Na kazalo oseb 360 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 mir med Slovenci. Res je, da kompromis ni mogoč s komunisti, tudi ne s celotnim partizanstvom, ali morda je le mogoč s kakšno grupo, s kakšnim človekom, s ka-kšnim oddelkom. Samo na dva pogoja se omejite: a) ustavitev pobojev med Slovenci, b) skupno delo za osvoboditev vsega slovenskega ozemlja. 3. Vedno znova in na vse mogoče načine in po vseh kanalih, ki vodijo k Angležem in Amerikancem, dopovedujte: 1) da partizane drže in negujejo Nemci in Lahi. 2) da partizani ne pomenijo v vojaškem oziru nobene nevarnosti. 3) da partizane narod sovraži in da so popolnoma nemogoči v rednih razmerah. 4) da partizane vodi Moskva proti Angležem in Amerikancem. To je zelo važno, kajti partizani se bodo z imenom Josipa Vidmarja prav tako lah-ko sporazumeli z Angleži in Amerikanci, kakor z Moskvo. Rusi bodo partizane spretno servirali. Partizani bodo te zveze iskali in jih že pripravljajo. Če jih bodo Amerikanci in Angleži smatrali za važne, jih bodo sprejeli in uvaževali, četudi so še tako rdeči, vsaj dokler vojska traja. 4. Političen položaj je takle: Za Mihajlovića pravijo, da je organiziral neko narodno Veće, ki zasleduje izključ-no velesrbske cilje. Ameriško srbsko glasilo »Srbobran« zahteva obnovo kraljevi-ne Srbije. Srbi Jovanović [Slobodan Jovanović], Trifunović [Miloš Trifunović] in Gavrilović [Milan Gavrilović] smatrajo, da so po vojni vse solucije mogoče, zato delajo samo kot čuvarji srbskih interesov. Hrvatje520 so vsled grozno težkega po-ložaja, ki jim ga dela Pavelić [Ante Pavelić], pasivni in se samo otepajo očitka, da so osovinski narod, kakor pač vedo in znajo. Slovenci smo doslej precej pomenili kot trpeči narod, ki se solidno bori za svoje narodne cilje in za Jugoslavijo, ki je v konceptu zaveznikov. Sedaj smo padli kot kolaboracionisti Lahov in se rešujemo s tem, da trdimo, da Ljubljanska provinca, to je Ljubljana in Barje, ni Slovenija, am-pak samo Ljubljana in Barje, da je večji del Slovenije na Štajerskem, Primorskem, v Prekmurju in na Koroškem, kjer ni nobenih Kvizlingov. Vsa poročila pravijo, da srbske stranke, zastopane tukaj v vladi, se pomenjajo nič, da je tam narod razdeljen v Nedićevce, partizane in Mihajlovičevce. Tudi to je razlog, da je vlada sterilna. Boljševiška vlada skuša uničiti vse izseljeniške vlade, zlasti pa Poljsko in našo. Ra-zlog več za naš »vpliv in ugled«. 5. Tam menda še vedno upate na razdelitev Avstrije in zahtevate, da vodstvo stranke objavi svoj tozadevni program. Kar se objavljanja programov tiče kažejo zgledi: 520 V prepisu je pripisano: V INOZ[EMSTVU]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 361 Grška vlada je objavila program, zahtevala Dodekanez in Južno Albanijo, pa je od-šla v Egipt. Poljska vlada je objavila svoj program in je dobila po glavi. Drug nihče ni kaj podobnega poskušal. Mi Slovenci521 smo si v tem pogledu dovolili dosedaj že mnogo več kot drugi večji narodi. Ali v vprašanju Avstrije smo ostali popolno-ma sami. Angleži so dali Avstriji formalne obljube za obnovo mnogo prej, predno smo mi semkaj prišli. Čehi so za popolno obnovo Avstrije in je bilo dosedaj vse naše prepričevanje bob ob steno. Če pridemo s programom o razdelitvi Avstrije, si bomo nakopali same sovražnike, nobenega podpornika in nobenega prijatelja, posebno sedaj s tem našim domačim ozadjem! Avstrijci imajo na tem otoku okoli 10.000 ljudi. Nas Slovencev pa je 15 z ženami in otroki vred. Angleška propaganda je šla tako daleč, da smatra Avstrijce za poseben narod, ki ni nemški in Avstrijo kot prvo žrtev germanizma. Da se torej razumemo: Mi se popolnoma soglašamo s predlagatelji zavarovanja severne meje, ali pri teh razmerah bi bila norost stopiti s tem predlogom v javnost in to še posebej radi današnjega domačega ozadja. 6. Angleži in Amerikanci naj ponovno od Vas522 zvedo, da želite, da slovenski vojaki z njihovo vojsko pridejo v Slovenijo. Prikazujte po vseh kanalih, da bodo Angle-ži in Amerikanci pri nas dobrodošli. Dopovedujte jim, naj se naslanjajo na naše zadruge in zadrugarje, duhovščino in poedine ljudi, ki jih bo narod rad sprejel in ubogal. Liberalci so Angležem že pripravili in prijavili celo garnituro, ki naj pre-vzame posle, ko pridejo v našo deželo. Mi od tu ne moremo storiti več kot delamo, ker Angleži in Amerikanci žele imeti predloge direktno s terena. 7. Računajte s tem, da bo vojska trajala vsaj še poldrugo leto, če se kaj izrednega ne zgodi. Zato morate vse delati skrajno previdno. To povejte vsem, ker so nekateri precej predrzni. 8. Glede pisanja naših listov napravite red. To nas silno bije. Vsaj ne pišite ničesar v njih, kar bi se moglo proti nam izkoristiti kot očitek, da smo kolaboracionisti. Semkaj prihajajo po nekem posebnem kanalu posebna poročila liberalnega dela Zaveze, ki tudi vse v tem pravcu navajajo. Če so gotove stvari potrebne, veste Vi sami najbolje, a ne zvonite z vsemi zvonovi. Tiste nesrečne udeležbe naših ljudi pri manifestacijah našo pozicijo uničujejo kar se da. Dalje zavezniki sprašujejo, zakaj Gregor [Gregorij Rožman] ni možato pro-testiral proti streljanju talcev. – Dalje: tista popisovanja po listih o obiskih komi-sarja [Emilio Grazioli] pri raznih ustanovah nam523 tudi veliko škodujejo. Vse to se tukaj neodvisno od nas dobiva, delajo se izvlečki in razpošiljajo na tisoče mest. 521 V prepisu je pripisano: V INOZ[EMSTVU]. 522 V prepisu je pripisano: VODSTVO SLS. 523 V prepisu je pripisano: ZAST[OPNIKI] SLS V INOZ[EMSTVU]. Na kazalo Na kazalo oseb 362 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 – Dalje: počemu tista Vidmarjeva [Milan Vidmar] pot v Rim in vse pisanje in vsa reklama okoli nje? To je tukaj napravilo grozen vtis. – Še posebej: imamo vtis, da kakor nekdaj tudi sedaj liberalni zaveznikarji z drobnogledom pazijo na vse, kar zapišete in javljajo na vse strani, sami si pa perejo roke. Vemo, da se take stvari dogajajo tudi po drugih okupiranih deželah, toda se ne ponašajo, ampak tiho in natihoma napravijo, kar je treba. – V tem oziru imajo tukaj sijajen ugled Poljaki, Norvežani, Grki in celo Beneševci524. Nas so pa zadnji meseci potisnili daleč nazaj in nam udarili pečat kolaboracionistov in hinavcev. 9. Glede partizanstva je iz onega, kar imamo tukaj, napisana spomenica s številnimi prilogami glede podtalne literature. V njej dokazujemo bistvo gibanja kot pred-hodno invazijo, ki jo je Sovjetija namenila za boljševizacijo pod svojo neposredno kontrolo. Ta spomenica je bila danes izročena predstavniku Amerike in vrhovne-mu šefu tukaj, da jo dobi, ko se vrne od ameriškega strica semkaj. Amerika, kjer imamo dobre osebne stike, jo je z veseljem vzela na znanje, ker je to velik pripo-moček za njeno lastno zunanjepolitično tezo. Tudi tukaj so jo sprejeli pozitivno. Vse to bo bolj jasno, če se vpošteva, da tukaj in preko morja podpirajo Poljake v njihovem prepiru z Rusi in da je bilo vse izdelano sporazumno. Tako se dela poli-tika. Brez zvonenja. 10. Stražarjevo pismo o severnih mejah je prišlo. Ni prav nič novega. Vse to je že bilo na zadnji mirovni konferenci. Mnogo pa je v tem dopisu z ozirom na sedanji dejanski položaj tudi naivnega. Nas skrbi bolj to, da nimamo prave baze, na kate-ro bi naše severne težnje mogli zgraditi tako, da bi nas kdo poslušal. Etnografski momenti danes ne veljajo in ne bodo veljali mnogo kasneje. Po zadnji svetovni vojski so bili vse odločilni. Danes niso nič. Našo težnjo bi bilo treba postaviti na ekonomsko bazo in za to nimamo tukaj nobenega materijala. Za južno težnjo je mnogo boljše. Ekonomija govori v naš prilog. Na severu pa ne. Naj se straže vsede-jo k takemu, čisto strokovnemu delu in izdelajo tako ekonomsko bazo, ki bo naše težnje zagovarjala. S tem bi nam bila narejena velika usluga. Treba bi bilo obdelati več baz: a) ekonomsko obrambo tiste severne meje, ki ste nam jo sporočili, b) ekonomsko obrambo meje na Visokih Turah, c) ekonomsko obrambo meje, ki bi Avstrijo tako razdejala, da bi nas vezala s severnimi brati. Izdelati bi bilo treba tudi strokovne predloge za morebitno izmenjavo prebivalstva in kje, ali pa za popolno evakuacijo gotovih ozemelj in kam. Tukaj ni statistike. Po-litično zaenkrat delata nepremagljivo oviro angleško-amerikanska obveza za ob-novo avstrijske države – in sicer ne integralne obnove, ampak vendarle obnove – in 524 V prepisu je pripisano: ČEHOSL[OVAŠKI] DRŽ[AVNI] SVET[NIKI]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 363 Benešev [Edvard Beneš] za permejduš, da Avstrija mora ostati, četudi ne morda integralna, a vendarle mora ostati. Beneš je pa nadalje popolnoma zvezan po Sov-jetih, ki jim je obljubil, da ne bo ničesar podvzel brez njihove odobritve. Zaenkrat ni izgleda, da bi se te zapreke same zrušile. – Za študije, ker bodo zavezniki mnogo dali na tako imenovane terenske izjave, to se pravi, na izjave, ki prihajajo neposre-dno iz ust naroda, ki živi na licu mesta. 11. Radi bi imeli tudi kolikor mogoče obsežen seznam onih nemških in laških ljudi, ki so osebno odgovorni za razne zločine na našem ozemlju. Takšni zapiski napravijo globok vtis in pripravljajo atmosfero. Tudi spisek poponoma uničenih ali deloma porušenih vasi s številom prizadetih družin ali kmečkih posestnikov nimamo, dasiravno bi ga zelo potrebovali. Okro-glih številk so tukaj do grla siti in pravijo, da je vse to propaganda. Če je pa številka trdna, je dobro. Čehi, ki imajo bore malo pokazati, pa vendar dobro stoje, ker je na videz strokovno fundirano. Dragoceno in dobro sprejeto bi bilo tudi gradivo o škodi, povzročeni kmetu in delavcu, koliko delavskih zadrug, kmečkih zadrug je uničenih, koliko ljudi je pri-zadetih, koliko denarnih in drugih vrednosti ukradenih ali uničenih. Skrajno dragocen material je vse, kar se tiče otrok. Koliko je bilo otrok odpelja-nih po nemški okupaciji, kakšne starosti, kam, ali ločeno od staršev, koliko jih je osirotelo radi komunističnega divjanja ali sovražnikovih represalij, kako se godi otrokom, ki so doma, kakšna je njihova prehrana, njihovo zdravje, njihova umrlji-vost, in kaj je storjeno za njihovo zaščito. Tak material gre ljudem do srca. Angle-ški zdravstveni referent za Slovenijo bi rad v naprej vedel, ali bomo imeli po vsej zemlji prazna zavetišča, koliko poslopij bo na razpolago, koliko postelj bi spravili skupaj, koliko manjka posteljnega perila, koliko izvežbanih zaščitnih sester bi lah-ko dali na razpolago. Na vse to mislite, vse to pripravite in nam525 pošljite. Pismo Jožeta Sodje Albinu Šmajdu, september 1943 (pag. 401) Prepis akta 002415526 Dragi! Zvedel sem, da se Kokalj [Anton Kokalj] skuša obdati s samimi Stražarji. Nastavil je že šefa kabineta Klavža [Leopold Klavž]. Otepa se za propagando tudi Piriha [Vladimir Pirih] in ga hoče poriniti v D. M. B. Naj vzame nekdo Kokalja špecijalno pod pažnjo in naj od njega odreže zlasti Peterlina [Ernest Peterlin]. Vse proti nam vodi P. z Stražarji. Glede Piriha je bilo vse dogovorjeno. Kokalj je to sprejel, a sedaj se ga otepa, ker hočejo spodrezati naš upliv. 525 V prepisu je pripisano: SLS – DEL V INOZ[EMSTVU]. 526 Ohranjen je le prepis dokumenta UDV, izvirnika ni. Na kazalo Na kazalo oseb 364 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Zdi se mi, da more legija podvojiti svoje delo tako v mestu, kakor na deželi prido-bivati nove člane. SL bo še zelo prav prišla. Na deželo bi bilo treba poslati propa-gandista za našo stvar. Gladnik [Stanko Gladnik] nujno rabi čim točnejša poročila o italijanskih svinjari-jah preje, zlasti pa po 8. sept. Rabi tudi vsa poročila o vseh dogodkih po deželi in pri naših edinicah527, torej čenče. On je velika živina. Je vezni člen med vojaki in stranko in državnim aparatom528 in ima nalogo, da daje obvestila na vse strani o tem, kar se koga tiče. Celo obveščevalno službo o osebah ima naloženo. Naj bi mu Kopitar [Rudolf Smersu] vsak dan dal za ta namen še svoje čenče529, v katerih naj bi on prečrtal, kar misli, da ni za tega gospoda [Stanko Gladnik], ostalo bi potem jaz uredil. Tisto, kar ni zanj, bi enostavno zrezali. To zadevo je premisliti, mislim pa, da jo ne bi reševali skupno, naj bi ostalo med X [Rudolf Smersu], XIII [Albin Šmajd] in XV [Jože Sodja]. Lepo pozdravlja XV [Jože Sodja] GRADIVO IZ LETA 1944 (pag. 402–696) Pismo Izidorja Martinjaka Albinu Šmajdu, 1. 1. 1944 (pag. 402)530 Dragi! Ker je gdč. Marta [Marta Langus] povedala, da ne more priti je nujno, da odredite531 katero drugo, ki ima jasen glas, govori čisto slovenski in hrvatski (namreč čita) zna vsaj nekaj nemški, boljše če zna dobro, in je pripravljena takoj iti. Ker če bi bila že tu, bi bilo skoro prepozno. Plača je zasigurana. Stanovanje preskrbimo mi. Hrano uredimo potem. Pozdrav in Srečno novo leto Dore [Izidor Martinjak]532 Pr.533 1. 1. 1944 527 Pripis (UDV): MVAC. 528 Pripis (UDV): NSDAP. 529 Bilten Čenče. 530 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 596. 531 V prepisu je pripisano: VODSTVO SLS. 532 Dore je bil v tem primeru Izidor Martinjak, tako je ta podpis dešifrirala tudi UDV. 533 V prepisu je pripisano: (pripisano z dr. Šmajdovo pisavo: Pr[ejel] 1. 1944). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 365 Pismo Albina Šmajda Izidorju Martinjaku, 3. 1. 1944 (pag. 403)534 Dragi Miklavž [Izidor Martinjak], priloženo Ti pošiljam kulturno predavanje dr. Tineta Debeljaka o Simonu Gregorčiču. Ponovno prosim, da bi predavateljem oskrbeli potna dovoljenja za Trst. – V soboto dne 1. 1. 1944 sem najmanj pol ure iskal vašo postajo a popolnoma zaman. Tudi drugi je niso mogli dobiti. Ali bi mogel sporočiti, na kakšnem valu ali v bližini katere postaje, ki so sicer označene na aparatih, oddajate? – Za gospodično, ki jo želiš, moraš tudi oskrbeti potno do-voljenje, ali pa nam vsaj sporočiti, kam naj se obrne, ker tu nimamo nobenih zvez s tistimi, ki taka dovoljenja izdajajo. – Plošč bomo dobili morda na posodo okoli 30 trideset, vendar ne vem, če jih bom že danes mogel poslati. – Če bom dobil že danes pravočasno Slovenčev Koledar in Jutrov Razglednik, Ti bom oboje poslal, si-cer pa ob prvi priliki. Iz sporočila ne razberem, ali rabiš samo po en izvod vsakega ali več. – Zaenkrat še nimamo stalnega kurirja, vendar se z dneva v dan kaže večja potreba po taki ustanovi. Premišljaj, ali če imate doli večjo možnost za preskrbo s potnim dovoljenjem, izvolite, kar urediti. – Imej se dobro in uspešno napreduj z delom! Prisrčno pozdravljam – 3. 1. 1944 Dore [Albin Šmajd] Pismo Albina Šmajda Antonu Duhovniku, 3. 1. 1944 (pag. 403)535 Dragi Tone, zahvaljujemo se Ti za sporočila. Odgovarjam kar po Tvojih točkah: K I. – že v petek sem Ti sporočil ime nove gospodične. Morate pa doli oskrbeti potno dovoljenje, ker veš, da ga tu ne moremo ali pa da ga bomo dobili šele z veliko težavo. K II., III., IV. in IX. – Smo zadovoljni s tem, da je odobrena številka 300. Ne razu-memo, kako se bodo mogli gibati po deželi, ako ne bodo oboroženi, četudi bi bila njihova naloga bolj propagandnega kakor pa pravega vojaškega značaja. Ljudje se nabirajo. Ko bodo z vrhom536 dogovorjene vse formalnosti tako glede hrane, dohodkov, moreb[itne] družinske oskrbe, glede obleke, perila, obutve in podob. ter ko bo določeno njihovo delo, je mogoče šele pristopiti k realizaciji tega. V sre-do bomo verjetno že imeli – če ne vseh – pa vsaj za eno četo ljudi. Dobro bi bilo, da bi prišel proti koncu tedna enkrat v Ljubljano in prinesel s seboj vse te točke že dokončno fiksirane, da ne bomo pošiljali ljudi v negotovost. – Glede onih ča-stnikov, ki so se javili g. polk[ovniku] Kokalju [Anton Kokalj], smo mnenja, da ostanemo pri starem sklepu, da gredo k njemu na delo. To so: Hudnik [Ivan Boh], brata Berlota [Božidar Berlot, Viktor Berlot], Golob Stane, Kavčič [Jože Kavčič], Kompare [Franc Kompare], Pirih Vladimir in Vovk Franc. Vendar mora s stra-ni g. polk[ovnika] Kokalja ali nemških oblasti priti tozadevna zahteva za odhod 534 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 596. 535 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 596. 536 V prepisu je pripisano: NEMCI. Na kazalo Na kazalo oseb 366 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 v primorske Narodne straže. Za propagandno skupino bomo pač morali dobiti druge častnike in podčastnike, ki bodo sposobni na terenu tudi voditi samostojne skupine domačinov, kadar se jim bodo pridružili. Morala pa bi ta propagandna skupina tudi prisilno mobilizirati, morala bi biti oborožena, ker bi jo lahko sicer partizani napadli in pobili. Šajkačo priloženo pošljem. Je podčastniška. Če boste pripravljali čepice, morate pripraviti zadostno velike. Označka je lahko taka, kakor si sporočil. K VII. – Kar se tiče Glavačeve [Franc Glavač] stvari, bom enkrat sporočil na pri-stojno mesto [Gregorij Rožman] Tvojo željo, verjetno še ta teden. – K VI. – Inž. Miklavžu [Izidor Martinjak] sem posebej pisal. Vaših oddaj v Ljubljani ne slišim, čeprav sem se na Novega leta dan trudil najmanj pol ure. Novic zaenkrat ni nobenih. Čakamo Vaših, ker ste bliže virov. Čenč nisem dobil, ker ne vem, kako imaš dogovorjeno z g. Fincem [Milan Finec].Sem pa spo-ročil Tvojo željo in jih boš morda dobil direktno po Finčevi poti. S prisrčnimi pozdravi Tvoj 3. 1. 1944 Dore [Albin Šmajd] Pismo Izidorja Martinjaka Albinu Šmajdu, 4. 1. 1944 (pag. 404)537 4. 1. 1944 Dragi! Hvala za voščila! V ostalem se z vsem strinjam s Teboj in nisem imel s Tonetom [Anton Duhovnik] vred nobenega namena podpirati kakega sektaštva, ker me ja dobro poznaš, Toneta pa tudi. Nisem pa namreč vedel za Marto [Marta Langus] kakšna je postala, ker sem jo od preje poznal samo z dobrih strani. Za neko Bebo pa sploh ne vem in je to najbrž Marta sama predlagala. Torej zmenimo se tako: Vsa pošta pride v roke Tebi na dom, ker naju oba imajo stražarji pod nadzorstvom. Kurirsko službo organiziraj Ti, da bo kurir zanesljiv. Danes je z nami g. Kopitar [Rudolf Smersu] in sem mu naročil naj poskrbi, da bo možna med nami telefonska zveza. Verjetno bo že kar dal številko telefona, kam naj telefonirava. Gospodična, ki pride – meni je vseeno katera pride – mora predvsem znati tipkati, polega tega pa tudi vse ostale stvari, katere sem Ti že preje sporočil. Dalje rabim še enega moškega, zmožnega, pametnega in našega – za propagandni urad. Plačali ga bodo Nemci. Mora pa biti zmožen za propagando in za nastop pri radiju. Toda najnujnejša je gospodična, ki mora biti do torka zvečer že tukaj. Dela imam toliko, polega tega pa moram še tipkati. Predstavljaj si mene pri tipkanju, ko še nikdar nisem tipkal. 537 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 596. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 367 Program538 imam sestavljen za 15. dni, razen plošč, ki upam da bodo prišle. Imam jih 18, vse sami slovenski komadi, samo plačal jih še nisem, kar bom uredil, ko pridem v Ljubljano, to pa bo v drugi polovici januarja. Prvega januarja radi tehničnih ovir oddaje ni bilo, upam pa da bo 3. januarja zopet slovenski glas v eter. Zanimalo Te bo, da se bo povečala ljubljanska radijska postaja na 5 kilovatov. To mi je namreč sporočil monter, ki je že prispel v Trst in bo najprvo uredil to postajo za dobro oddajo. Vse ostalo vzel na znanje in ravnanje. Delo gre z raznimi motnjami dobro naprej in upam da bomo uspeli. V vprašanju onih 300 je nastala sprememba, kar Ti bo sporočil Tone sam. Kokalj [Anton Kokalj] se namreč ni strinjal s tem. Iskren pozdrav Tebi in vsem Miklavž [Izidor Martinjak] Pismo Izidorja Martinjaka Albinu Šmajdu (pag. 405)539 Dragi! Upam, da si moje zadnje pismo dobil in boš nanj dal kakšen odgovor. Glede Piriha [Vladimir Pirih] sem še tisto popoldne naredil pri Hradeckem [Franz Hradetzky] vse korake in je takoj poslal v Ljubljano pismo in pa telefoniral je. Številke v kolikor se tu dobijo, bo gospodična Škofova [Zdenka Škof] prinesla s seboj, ostalo v tej zadevi bo pa že ustmeno povedala. Tu se je danes pričela prisilna mobilizacija moških v gotovih krajih. Hvala Bogu za-čelo se je! Dela imam preveč, tako da do našega sistematičnega dela skoro ne pridem. Tone [Anton Duhovnik] je začel s kartoteko, jaz pa navezujem stike z perspektivni-mi ljudmi v Trstu, ker z inteligenco je malo ali nič. Danes je bil pri meni neki slikar – umetnik Mušič [Zoran Mušič], poslal ga je k meni dr. Pogačnik iz Cerknice. Ponudil se je za delo. Zvezo bom držal z njim, ker pravi, da je protikomunist in bo pripravljen delati. Prosim poročaj o njem! Zanima me, kdaj bo rešeno vprašanje našega540 lokala tu v Trstu, o čemer sem govo-ril z dr. Staretom [Miloš Stare] in je g. župnik Šorli [Peter Šorli] o tem že govoril v Gorici. Prosim te da mi sporočiš ali bo legija dobila denar ali ne in če bomo enkrat že prišli do lokala. Kako je z ilegalo541 in ali ta stvar kaj napreduje. 538 V prepisu je pripisano: RADIO – T. 539 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 596–597. 540 V prepisu je pripisano: SL – Prim[orska]. 541 V prepisu je pripisano: »300«. Na kazalo Na kazalo oseb 368 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Bil sem skupaj s Fritzem [Fritz Verdnik] in sva se pogovorila glede radia. Malih in dobrih se tu ne dobi, razen če bi ga dal napraviti, kar se mi zdi še najbolje. Tistih malih, ki so doli za kratke valove in so se dobili v Ljubljani – Ti ga imaš – pa tu ni. Prosil bi seznam za oddajni aparat. Pridem kmalu v Ljubljano. Pozdrav. Miklavž [Izidor Martinjak] Tu bi rabili par dobrih oficirjev prekaljenih borcev v protikomunistični borbi. Bili bi kot komandanti novih edinic in obenem propagandisti. Če imaš koga prosim da sporočiš. Pozdrav. Miklavž Listek z imeni, verjetno za vodstvo SLS (pag. 406) Miloš [Miloš Stare] 6. 1. 1944 Kranjc [Marko Kranjc] maj. Bitenc [Mirko Bitenc] koordinacija legalnega dela Kranjc [Marko Kranjc] Miloš [Miloš Stare] zunanja politika Draš [Albin Šmajd] Kranjc [Marko Kranjc] organizacij. Krošl [Jože Krošl] Draš [Albin Šmajd] zakonodajni Dr. Kotnik [Franc Kotnik] Smersu [Rudolf Smersu] inf. – prop. Koopt[irani] v širši: Jesih Adolf železostrugar Pevec Ignacij Križman Andrej Pismo Milka Brezigarja iz Rima, 7. 1. 1944 (pag. 407–408)542 Dragi! 7. 1. 1944 Tvoj dopis od 15. 12. sem dobil še le včeraj. Med tem časom je bil tukaj Barjan [Ru-dolf Žitnik], ki se je gotovo že davno vrnil. Pričakujem ga dan na dan, da pride sem, ali do danes ga še ni. V Tvojem pismu pogrešam to, o čemer sva govorila z Barjanom. Škoda, da mi nisi vsaj z besedo omenil kako visoko ceniš njegove vesti. Poročilo za London sem napravil v več izvodih, enega za Jeftića [Bogoljub Jevtić], drugega za Andjelinovića [Budislav Grga Andjelinović] in tretjega za Vilderja [Većeslav Vilder]. Žalibog je pošta odnesla samo izvod za Vilderja. Vendar mu je bilo izrecno naročeno, da naj napravi prepise za vse druge gospode. 542 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 602–603. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 369 Pred par tedni sem odposlal preko angleškega poslanika v London sporočilo, v kate-rem sem dokazal, da na Slovenskem je jako malo nemških vojaških sil angažiranih, da pa so komunisti pobili na tisoče slovenskih nacionalistov. Na to sporočilo je Eden [Anthony Eden] odgovoril svojemu poslaniku tu v Rimu, da ni res, da bi komuni-sti pobijali nacionaliste. Z ozirom na to nazivanje delamo sedaj obširno spomenico, v kateri bomo navajali med drugim tudi vsa imena Slovencev, ki so jih komunisti zavratno umorili. Prijatelji od SLS mislijo, da bodo dobili tudi od najvišje cerkvene inštance enako se glasečo izjavo. Upam da bo ta elaborat dovršen pričetkom pri-hodnjega tedna. – Ako to napravim bom svršil tukajšnji posel in potem bi se mogel vrniti, ker tu ni posebnega opravila za mene, še manj pa seveda za vojake. Sporočilo, ki je ga prinesel Barjan je bilo prevedeno in je odšlo. Škoda da je poročilo se omejilo na končne konstatacije in da ni vsebovalo podatkov (vsaj sumaričnih), ki so bili podlaga za te zaključke. – Za švicarske liste sem napravil izvleček, a sem ga opremil z podatki o zlodejstvi komunistov. Ta izvleček sem napravil v nemščini in je bil poslan našemu poslaniku v Švico da ga uporabi za liste nadalje je bil izročen neki mednarodni katoliški časopisni agenciji. Slednji uvod je bil prikrojen na čitatelje takih časopisov. Škoda, da nimamo podatkov o dogodkih v drugih krajih. Ako mo-goče dobi podatke vsaj za Istro in zgornje Primorje, kajti tudi na Sušaku, Crikvenici Novem itd so komunisti ravno tako postopali kakor pri nas. Velike važnosti je, ako si v stikih z Zagrebom. Te vezi je treba za vsako ceno poglobiti posebno je treba biti v trajnem kontaktu z dr. Mačkom [Vladimir Maček]. Tu se govori, da Maček ne stoji na stališču, da je treba predvsem zasigurati samostojnost Hrvatske, ampak da smatra komunizem kot največje zlo, ki ga je treba za vsako ceno streti. Ako je temu tako, potem bo on naš najboljši zaveznik. Kajti – tako pravijo tu-kaj – on je edini Hrvat, ki more Hrvate spet povezati in jim dati smernice političnega udejstvovanja. – Gospoda Gjura, ki si ga omenil, ne poznam, dobro pa bi bilo dobiti zaveznike na Reki in Sušaku. Moje mnenje, da se je treba držati Reke, kajti po vsem tem kar se dogaja in kar ima še priti, je postal Trst več kakor problematičen. Skoraj jasno je, da Trst ne bo slovenski. Razmerje med Leskovarjem [Karel Novak] in Staretom [Miloš Stare] poznam. Ni-sem mislil da bi Stare se uklonil povelju Leskovarja, pač pa da bo napravil to kar mu bo Slovenska zaveza naročila. Sicer je cela zadeva postala brezpredmetna, kajti Leskovar govori samo o tem, da on je že dovolj napravil, naj prevzame kdo drugi njegovo breme in da on gre v penzijo. Na vsak način je treba imeti v vidu, da moramo najti naslednika. Naši oficijelni diplomatski zastopniki tu v Rimu so sicer možje dobre volje, a manjka jim pregled čez situacijo in manjka jim potrebna spretnost za izvršitev. Naša vlada je napravila veliko greško, da ni poslala v Rim najsposobnejšega diplomata ali bolje rečeno, okretnega političarja in propagandiste. Ako bi bil tu mož na svojem mestu in ako bi vlada že svojčas napravila v Londonu potrebno propagando, ne bi mogel Na kazalo Na kazalo oseb 370 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Eden izjaviti, da ni res, da bi na Slovenskem pobijali komunisti nacijonaliste. – Ali bom mogel dobiti zvezo z Barjanom, ne vem, ker do sedaj nisem dobil niti najmanj-šega sporočila niti iz Londona niti iz Kaira. Sicer pa imate tam možnost, da stopite direktno v zvezo. Saj aparat je vendar samo za ta namen določen. Kratke vesti lahko pošljete. – Zemljak [Franjo Mačus] Te lepo pozdravlja; pridno dela. Za sedaj dovolj. Sprejmi moje najboljše in najlepše pozdrave Tvoj M. [Milko Brezigar] Prepisi dokumentov (pag. 409–414), objavljenih na drugih mestih v tej knjigi Poročilo s seje vodstva SLS, 11. 1. 1944 (pag. 415–417)543 Na seji širšega odbora dne 8. prosinca 1944 je ožji odbor predlagal, naj se sklene konstituiranje ožjega odbora tako, da se iz srede ožjega odbora izvolijo: prvi in drugi poslovodja ter tajnik stranke, med tem ko je tov. prof. Bitenc Mirko predla-gal, naj bo tudi v bodoče do nastanka rednih razmer nosilec avtoritete ožji odbor in naj se za poedina stvarna področja dela določijo posebni poročevalci s kombi-nacijo pokrajinskih poročevalcev. Na predlog tov. Mihelčiča [Alojzij Mihelčič] je bilo soglasno sklenjeno, da se oba predloga izročita v ponovno razpravljanje ožjemu odboru, ki naj zavzame dokonč-no svoje stališče tudi do predloga tov. prof. Bitenca Mirka. Pri zavzemanju stališča do obeh predlogov ozir. do združenja obeh predlogov je bilo izraženo mnenje, naj se vpošteva okolnost, da bi bilo dobro, da se pri določa-nju oseb ne prezre dejstva, da se predlaga osebe, iz višje cerkvene hierarhije. Ožji odbor je proučil ponovno svoj predlog in predlog tov. prof. Bitenca, vzel na znanje njegovo poročilo o razgovorih na pristojnem cerkvenem mestu [Grego-rij Rožman] o mnenju teh krogov do zavzemanja političnih mest duhovnikov ter nato sklenil soglasno, da predlaga širšemu odboru v razpravljanje in sprejem do-polnjeni predlog tov. Mirka Bitenca, med tem ko svoj prvotni predlog o konstitui-ranju ožjega odbora umakne. Do tega sklepa so vplivale sledeče okolnosti: 1/.- odbor je želel konstituiranje ožjega odbora zato, da bi izvoljeni poslovodja predsedoval sejam ožjega in širšega odbora ter 2/.- da bi le-ta koordiniral delo raznih legalnih akcij, ki se danes pojavljajo. 543 Enaki ali podobni prepisi, kot so na pag. 415–422, so tudi na pag. 409–414 (verjetno Šmajdov osnutek poročila), 599–600 (prepis UDV) ter 604–609 (prepis UDV). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 371 Rešitev obeh teh dveh vprašanj je predvidena v predlogu tov. Bitenca Mirka v tem, da poročevalec za organizacijo stranke vodi seje ožjega in širšega odbora, med tem ko poročevalec za koordinacijo legalnega dela in drugega udejstvovanja opravlja posle, ki bi jih sicer avtoritativno opravljal poslovodja, da bi preprečeval razne separatne akcije legalnih delavcev. Pri sprejetju predloga tov. prof. Bitenca Mirka po njegovi dopolnitvi je ožji odbor tudi vodila iskrena želja, da bi v širšem odboru vladala medsebojna povezanost in zaupanje, ki bi nikakor ne kršila enotnosti vodstva, kar bi se utegnilo zgoditi pri morebitnem »bojnem« glasovanju v širšem odboru. Bojno glasovanje o poedinem predlogu bi skupni stvari ne koristilo. Koristiti more le trdna povezanost vseh sil. To je pa mogoče doseči le v kompromisni rešitvi obeh stavljenih predlogov. Načela, ki so osnova stavljenemu predlogu so: 1.- avtoritativni predstavnik stranke na zunaj in znotraj je ožji odbor, torej kolek- tiv, in ne poedinec, 2.- delo v ožjem odboru je razdeljeno na stvarna področja dela in ne na pokrajin- ske poročevalce, 3.- poročevalci so pri svojem delu samostojni v okviru pravil stranke, občih načel stranke in v mejah sklepov širšega in ožjega odbora, 4.- poročevalci morajo za važne odločitve dobiti predhodno pristanek ožjega odbora, 5.- poročevalec za organizacijo stranke vodi seje širšega in ožjega odbora, sklicuje tudi izredne seje, 6.- zaradi trdne povezanosti med poedinimi poročevalci morajo biti redne seje ožjega odbora vsak teden, 7.- da se zadovolji stvarnim potrebam more ožji odbor pritegniti v ožji odbor nove odbornike, 8.- da se prepreči samovoljnost ali škodljivost koristim stranke, je predviden disci- plinski postopek in disciplinske kazni. Ožji odbor je mnenja, da je pri sedanjih razmerah tak način ureditve strankine avtoritete, njene inicijativnosti in discipline najučinkovitejši, vsled česar predlaga, naj širši odbor: 1.- sprejme na znanje, da ožji odbor umakne svoj predlog po konstituiranju ožjega odbora, 2.- da sprejme dopolnjeni predlog tov. prof. Bitenca Mirka, kakor je priložen v prilogi kot sestavni del tega poročila, Na kazalo Na kazalo oseb 372 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 3.- da v posledici sprejetja tega predloga izvoli v ožji odbor še dva člana: prof. Bi- tenca Mirka in tov. Smersuja Rudolfa. Pri dobri volji, da moramo lastne interese vedno zapostaviti koristim stranke in skupnosti, ter v prepričanju, da moremo le močni in trdno povezani ter enotni koristiti svojemu narodu, bomo premagali vse sedanje težave in zmagovito dosegli nove čase. Ljubljana dne 11. prosinca 1944. Dopolnjen predlog Mirka Bitenca o delu ožjega odbora SLS, 11. 1. 1944 (pag. 418–422) Dopolnjeni predlog tov. prof. Bitenca Mirka o porazdelitvi dela v ožjem odboru. Tako dopolnjeni predlog je predlog ožjega odbora, ki se glasi: 1.- Avtoritativni predstavnik stranke na znotraj in zunaj je o ž j i o d b o r. 2.- Ožji odbor šteje zaenkrat sedem članov, ki jih iz svoje srede izvoli širši odbor. Vsak član ožjega odbora mora biti poročevalec za neko stvarno področje dela, nekateri člani pa morajo biti poročevalci za poedine pokrajine. Ožji odbor si na svoji seji sam razdeli delo po stvarnih področjih dela in tudi sam iz svoje srede določi poročevalce za poedine pokrajine. Ožji odbor se po svojem sklepu more povečati do d e s e t članov, vendar morajo biti tudi v tem primeru vzeti novi člani iz vrst odbornikov širšega odbora ter jim mora biti preodkazano stvarno ali ozemeljsko področje dela. 3.- Zaenkrat se določijo ta-le s t v a r n a p o d r o č j a d e l a: 1.) organizacija stranke, 2.) koordinacija legalnega dela in drugega udejstvovanja, kolikor to ni preodka- zano ostalim poročevalcem, 3.) obveščevanja in propaganda (OBPROP) 4.) urejevanje odnošajev z drugimi in občevanje z zamejstvom, 5.) zakonodajno delo. 4.- V ožji odbor se pritegne takoj poročevalca za Štajersko in Koroško, za ostale pokrajine po izkazani stvarni potrebi. 5.- Seje članov ožjega odbora morajo biti najmanj t e d e n s k o. V slučaju nujnosti skliče poročevalec za organizacijo ali prizadeti poročevalec iz-redno sejo. Seje širšega in ožjega odbora vodi poročevalec za organizacijo stranke, v slučaju njegove zadržanosti pa poročevalec za koordinacijo. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 373 6.- Poslovanje poedinih poročevalcev je s a m o s t o j n o v okviru pravil, obče znanih načel stranke ter sklepov širšega in ožjega odbora, vendar mora vsak poro-čevalec o svojem delu stalno poročati na sejah ožjega odbora. V važnih primerih je treba predhodne odobritve ožjega odbora. 7.- Če pride med dvema poročevalcema do n e s o g l a s i j glede pristojnosti njunega dela, o d l o č i seja ožjega odbora, kdo izmed prizadetih poročevalcev je pristojen za izvršitev dela, ki je povzročilo nesoglasje. 8.- Ožji odbor more vsako odločitev poedinega poročevalca r a z v e l j a v i t i ako smatra, da odločitev ni v skladu s temeljnimi načeli pravil, z občimi načeli stranke ali s sklepi širšega in ožjega odbora, kakor tudi mora dati poedinim poro-čevalcem n a v o d i l a , po katerih in v okviru katerih, naj izvrše kako posebno nalogo. Če poedini poročevalec smatra, da je sklep ožjega odbora iz prvega odstavka te točke nepravilen, samovoljen ali proti interesom stranke, more sklicati sam brez predhodnega sklepa ožjega odbora širši odbor na sklepanje o spornem predmetu. Ožji odbor o nastalem nesoglasju odloči dokončno. 9.- Vsak poročevalec more dobiti p o m o č n i k a, ki ga je prvenstveno vzeti iz vrst članov širšega odbora, nato šele iz vrst ostalih članov SLS. Pomočniki vrše delo, ki ga jim odkaže in določi poročevalec ter po njegovih navodilih. Sej ožjega odbora se ne vdeležujejo. Za delo svojih pomočnikov je širšemu in ožjemu odboru odgovoren izključno po-ročevalec osebno. Osebo pomočnika določi ožji odbor na predlog poročevalca. 10.- Poročevalec organizira svoje delo po o d s e k i h. Za delo v odsekih mora sestaviti posebne pravilnike, ki jih odobri ožji odbor. 11.- P o r o č e v a l e c z a o r g a n i z a c i j o mora: 1) organizirati po vsem slovenskem ozemlju v vsaki občini stranko ali najti vsaj zaupnika, ki bo zastopal načela stranke v svoji okolici. 2) občevati in poslovati z vsemi že organiziranimi strankinimi ljudmi iz vsega slovenskega ozemlja, 3) delati v skladu s sklepi sej širšega in ožjega odbora. 12.- P o r o č e v a l e c za organizacijo vodi v smislu drugega odstavka točke pet tudi seje ožjega in širšega odbora, drugače je njegovo delo začrtano v točkah 11 in 5. Na kazalo Na kazalo oseb 374 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 13.- V stvareh organizacijskega značaja je v okviru splošnih in tu povdarjenih na-čel poročevalec za organizacijo stranke zadnja in odločilna stopnja, kolikor tu ni drugače določeno. 14.- P o r o č e v a l e c za k o o r d i n a c i j o legalnega dela in vdejstvovanja, v kolikor to ni preodkazano drugim poročevalcem, mora: 1) skrbeti, da zajame v svoj krog vse ljudi, ki se na kakršenkoli način javno udejstvujejo, 2) vskladiti delo takih ljudi tako, da bo odgovarjalo koristim in interesom stranke, 3) imeti pregled in dokončno odločitev o vsem delu, ki stremi za uveljavlje- njem pravil in načel stranke v javnem življenju, 4) delati v skladu s sklepi sej širšega in ožjega odbora. 15.- P o r o č e v a l e c za o b v e š č a n j e in p r o p a g a n d o (OBPROP) mora: 1) organizirati obveščevalno in propagandno službo po vsem slovenskem ozemlju, 2) zbirati podatke vseh vrst, 3) iste propagandno uporabiti ter vršiti vso propagando na vsem slovenskem ozemlju, 4) sklicevati in voditi razgovore raznih ljudi v Ljubljani in povsod po sloven- skem ozemlju, 5) skrbeti, da bo javnost pravilno in točno obveščena o dejanskem položaju, 6) delati v skladu s sklepi sej širšega in ožjega odbora. 16.- Poročevalec za OBPROP se preko poročevalca za organizacijo more na terenu poslužiti za svoje delo tudi organizatorjev in zaupnikov, v kolikor še ni sam razpre-del svoje Obprop mreže. Terenski delavci organizacijskega poročevalca pa morajo vselej izvršiti delo, ki ga dobe od OBPROP poročevalca preko organizacijskega poročevalca. 17.- P o r o č e v a l e c z a u r e j e v a n j e o d n o š a j e v z drugimi in o b -č e v a n j e z z a m e j s t v o m: 1) vzdržuje vse zveze z ostalimi strankami in skupinami, 2) vodi razgovore in vzdržuje zveze z ljudmi in skupinami, ki še niso vključene ali priključene stranki, 3) vodi razgovore s skupinami za vstvaritev poedinih skupnih akcij političnega značaja ali ustvaritev zvez daljšega značaja, 4) dela v skladu s sklepi sej širšega in ožjega odbora. 18.- Dokončne sklepe o uspehih razgovorov z drugimi skupinami izda na predlog poročevalca ožji odbor, ako niso sklepi trajnejše narave, sicer pa širši odbor. 19.- P o r o č e v a l e c z a z a k o n o d a j o mora: Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 375 1) pripraviti vse zakone, naredbe, uredbe in pravilnike, ki bodo predvidoma potrebni, ko nastopi čas narodne oblasti, 2) delati v skladu s sklepi sej ožjega in širšega odbora. 20.- P o r o č e v a l c i za poedine p o k r a j i n e vodijo delo v teh pokrajinah in poročajo o izvršenih sklepih. Področje dela jim je določeno po sklepu seje ožjega odbora. 21.- V področje sej ožjega odbora je tudi vstanovitev pisarne in postavitev pisarni-ške moči, ki bi pisarno v tehničnem pogledu vodila. 22.- Vsak nepristojni poročevalec mora interesenta napotiti h pristojnemu poro-čevalcu, pred vsem pa v pisarno, kjer mora biti središče vsega delovanja. 23.- O tej organizaciji ožjega odbora naj se obveste tudi vsi člani stranke v zamej-stvu, ki naj se jim sporoči, kdo je pristojen za vzdrževanje zvez z njimi. 24.- Neposlušne je treba disciplinirati. Disciplinsko postopanje spada v območje ožjega odbora. Disciplinski ukrepi so: a) opomin b) izključitev iz stranke. 25.- Članu ožjega odbora, za katerega ugotovi širši odbor, da je kršil pravila, te-meljna načela stranke, sklepe širšega ali ožjega odbora ali škodoval koristim stran-ke, more širši odbor odvzeti poročevalsko mesto v ožjem odboru. Ljubljana dne 11. prosinca 1944 Pismo Milka Brezigarja iz Rima, 11. 1. 1944 (pag. 423) Dragi! Polit. dopis544 Tvoje gledanje na sedanjo svetovno situacijo je pravilno, jaz bi le pridal, da morajo imeti Angleži velik, vitalen interes na tem, da se Evropa ne bo boljševizirala, in da imajo velik interes na Balkanu. Upam da v Angliji v tem oziru prevladuje zdrava pamet. – Kaj pravijo rimski diplomati, Ti ne morem mnogo povedati. Jaz pridem v dotik z našimi diplomati, ki imajo na razpolago le malo več konkretnih podatkov kakor jaz in ki so glede pravilnih zaključkov bolj srednjevrstni. Žal da nisem imel prilike priti k poljskemu poslaniku; tu je jako težko ker sedaj je dohod v Vatikan jako omejen. Je stroga kontrola. A noben diplomat, niti diplomatski uradnik ne sme zapustiti Vatikana. 544 Pripisano s svinčnikom in z drugo pisavo. Na kazalo Na kazalo oseb 376 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Resolucije kakor tudi vprašanje pojdejo naprej s prvo pošto. Kedaj bo šla ta pošta, ne vem. Glede odgovora na stavljena vprašanja, bom naprosil vlado, da jih sporoči – ko-likor je to možno – tudi po radiju. Bom jo tudi prosil, naj pojača stanico, naj oddaja večkrat na dan. Neobhodno potrebno bi bilo, da bi oddajala vsaj šestkrat na dan. Kakor mi je obrazložil Barjan [Rudolf Žitnik] je zadeva glede Primožiča [Milko Brezigar] sledeča: Potreben je gospod, ki stoji v dobrih545 odnosih z našo vlado ali vsaj; z nekaterimi člani naše vlade, in ki ima tudi zveze z zastopniki naše vlade v Londonu. Primožič ima tu in tam dobre zveze. Iz Barjanovega poročila pa ni razvi-dno, ali bi šlo za to, da bi Primožič nesel in dobil zaupna poročila ali pa bi šlo za to, da bi bila njegova naloga, da bodo predlogi, ki jih bo nesel seboj, tudi sprejeti. Najbr-že bo šlo za eno in drugo, to se pravi: Informacije bo treba vsekakor dobiti, glede osta-lega pa kolikor se bo dalo doseči. – Ti ki si tam, boš mogel bolj jasno videti namere, ki jih ima sobesednik Barjana. Tudi Ti bo lažje presoditi, ali bo Primožič kos nalogi, ki mu bo naložena.– Z Barjanom je dogovorjeno, da pride Primožič v Ljubljano. Glede okolnosti Ti bo mogel Barjan kaj več povedati. O četništvu smo na široko razpravljali. – Zaenkrat je v vodstvu še velika potežkoča. To vprašanje bo treba še dobro pretehtati. – Važno je to, da tukajšnji klerikalci s Primorskega direktno prosijo, da bi se v Gorici in sploh na Primorskem v tem oziru kaj napravilo, če možno, kaj velepoteznega. Oni so prepričani, da bi šajkača odprla Primorcem oči. So za stvar navdušeni. V ostalem Ti bo poročal Barjan. Pripravljam odgovor na Edenovo [Anthony Eden] brzojavko, kakor češ komunisti ne ubijajo nacijonalistov. Se že prevaja na francoski jezik. – Upam da bo odgovor dobro izpadel. Za sedaj Te prav lepo pozdravljam 11. 1. 1944 Tvoj M. [Milko Brezigar] Zapis z raznimi podatki, nepodpisano, 23. 1. 1944 (pag. 424) Komandi Sl[ovenije] nujno sporoči glede usode šifre. Rupnik [Leon Rupnik] je nekje izjavil da Gestapo ve, kje se skrivajo politiki in da so menda nekje v ljubljanski okolici. To mi je povedal 99 [Ivan Martelanc]. Vrši se akcija, da bi prišel Vuk Rupnik na Primorsko. Doretu546 bi bilo po mojem mnenju kakor sem videl razmere, pošteno in pravilno dati še kakih 2000 Lit za stroške, ki jih je doslej imel z SLS. Poročnik Lampič, svak Franca mi je povedal, da je Finčer[jeva] družina v težavah. Žena dobiva samo 500 Lit plače. Naj se ji torej pomaga. 545 Pred besedo »odnosih« je zgoraj s svinčnikom z drugo pisavo pripisano Brezigar. 546 Morda Izidor Martinjak. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 377 Moj program za prihodnje dni: počakam na 33 [Miloš Stare] in razgovor z njim, nato obisk Djujića [Momčilo Djujić], nato Gorica in Vipavska dolina. 23. 1. [19]44 Pismo Izidorja Martinjaka Albinu Šmajdu, 27. 1. 1944 (pag. 425)547 27. 1. 1944 Dragi! Ko sem prišel iz Ljubljane, sem v dotični zadevi takoj napravil potrebne korake in zadel na ugoden odmev. Imam že za Goriško in Tržaško svoja zastopnika, ki bosta naprej razpredla mrežo zaupnikov. Samo tržaški me prosi naj dobim iz Ljubljane o tem malo jasnejšo sliko, kako se bo to izvedlo, kdaj se bo izvedlo. Želijo pa vsi čim preje in čim boljše. Dobro bi bilo, da bi pripravil točno, kakšno nalogo bodo imeli ti ljudje, da jim eno-stavno povem potem, to in to se zahteva od Vas i. t. d. Torej prosim, da to pripraviš v interesu stvari same. Povdarjam pa, da se tu najde ugoden odmev. Posebno sedaj, ko so partizani precej razbiti po operacijah v Trnovskem gozdu. Če bi mi imeli to našo skupino548 sedaj na terenu, bi prav gotovo želi dobre uspehe, ker so ljudje že močno siti partizanov, čeprav se na zunaj to tako očitno še ne pokaže. Če bi bilo mogoče postaviti to edinico na terenu še pred 6. tedni, bi to bilo našemu delu samo v korist. Torej prosim pismenih navodil o tej stvari! Tu misli Kokalj [Anton Kokalj] izdajati ilegalni časopis, za kar sem seveda vedno pripravljen. Mislim da bo itak vse delo počivalo več ali manj na nama s Tonetom [Anton Duhovnik], saj drugi oficirji so ali neaktivni ali pa podlegajo komunistični propagandi. Nima pa še stroja. Potem pa še to! Za radiomaterijal prosim, če daš točen seznam, kaj rabiš za svoje namene, pa mislim, da se bo tu še našlo, saj bi mogel navadnih aparatov kupiti tu najmanj 500 še. Torej prosim da dobiš nekoga, ki bo to stvar napisal, magari nemške izraze, pa bom potem že tu dobil italijanske. Telegrafista tu najbrž ne bo mogoče najti, ne rečem pa da sem že obupal, morda pa bo še kje kdo. Če bi bili v Gorici malo aktivnejši, bi bilo za nas mnogo bolje in mnogo lažje. Tako pa človek ne ve, kaj hočejo! Moj posel – radijski – gre naprej. Trenutno smo spet začeli dobro orati in mislim, da bo za naprej ostalo tako. Samo primorci, pa naj bodo naši ali pa sredinci – nimajo 547 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 613. 548 V prepisu je pripisano: »300«. Na kazalo Na kazalo oseb 378 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 še čuta za to, da bi vsaj za kulturne ure priskočili na pomoč. Trudim se za radijske krožke, pa zaenkrat živim samo še od obljub. V Gorici n. pr. je g. Bratuž rekel, da bi takoj nastopil, pa ima strah, da ga bodo par-tizani spoznali po glasu in ga potem ubili. In mislim, da so vsi po vrsti sličnih misli – naivneži. Mislim da je glede časopisa isto in sploh nimajo resnega namena izdajati ga. Najboljše bi bilo, da bi to stvar vzela v roke Ljubljana in začela izdajati v Gorici slovenski časopis. Povsod so enaki – vsi bi pa radi videli, da bi šel vedno kdo drug po kostanj v ogenj. Kar [se] tiče gospodične, ki si jo iskal, je že prepozno, ker so Nemci že nastavili neko drugo in bi zanjo ne mogli več dobiti tako ugodnega mesta, kot za Škofovo [Zdenka Škof] , dotično mesto pa je že zasedeno. Toliko v vednost. Saj pride Tone v Ljubljano in bo on povedal druge stvari, ki te zanimajo. Če je tam kaj novega, pa tudi prosim da sporočiš. Pozdrav Miklavž [Izidor Martinjak] Pismo Milka Brezigarja iz Rima (verjetno Albinu Šmajdu), 31. 1. 1944 (pag. 426–429)549 polit. dop Dragi prijatelj! Izgleda, da prehajamo v neko novo ero. Gospod Vojvoda [Dobroslav Jevđević] mi je sledeče povedal: Razgovarjal se je v Ljubljani z našimi550 ljudmi. Rekli so mu, naj ne išče zvez z klerikalci in radi tega se ni hotel sestati z Gosarjem [Andrej Gosar], ki je želel z njim govoriti. Nadalje mi je povedal, da slovenska zaveza je več ali manj raz-bita. Razlogov, zakaj neki bi se bila razbila, mi ni povedal: (Od neke druge strani sem slišal, da je došlo do razkola radi tega, ker mi stojimo na starem stališču, to je da je treba vse sile podrediti Mihajloviću [Dragoljub Mihailović], ali oni so baje drugačne-ga mnenja. Dali je to res, ne vem). Ako se je slov[enska] zaveza res razbila, bi morali mi tukaj natančno vedeti in nam bi morali biti javljeni tudi razlogi. Gospod Avsenek [Ivan Avsenek] in Kralj [Janko Kralj] o tem nič ne vedo. Jaz sem danes z njimi razgo-varjal, a niso niti z besedico omenili; ravno nasprotno, gosp. Avsenek [Ivan Avsenek] se je namreč interesiral, ali pojde Vojvoda tja gor in je mislil, da bi bilo dobro, ako bi mu njegov načrt uspel. Sicer pa moram reči, da on o podrobnostih nič ne ve! Vsekakor Te prosim, da mi natančno opišeš sedanjo situacijo, v kateri se nahaja slov[enska] zaveza. Ako ste551 prekinili odnošaje, moram vedeti za razloge. Opiši mi vse to v podrobnosti. 549 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 601–602. 550 V prepisu je pripisano: JNS. 551 V prepisu je pripisano: JNS. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 379 Nadalje mi je povedal g. Vojvoda, da se je on razgovarjal z gospodom552, s katerimi ga je spravil v stik g. Barjan [Rudolf Žitnik], da mu je stavil svoje pogoje, pod kate-rimi bi mogel on z njim553 sodelovati, ter da je dotični gospod sporočil te razloge na višje mesto. Odgovor, da bo dobil v 10 dneh. (Ta rok je medtem potekel). Prosim Te za natančno obvestilo o vsem tem ter o Tvojem mnenju glede tega. Posebno me bo zanimal odgovor, ako že prišel. O drugi stvari glede katere je g. Barjan se še precej obširno razgovarjal z istim gospo-dom554, mi ni znal g. Vojvoda ničesar preciznega odgovoriti. Omenil pa mi je, da je stvar še vedno aktualna, a da se ni zganila z mesta radi tega, ker bi mi hoteli vedeti za pogoje, ki naj bi jih stavili Kairu. Zdi se mi, da ni treba iti tako daleč, da nam555 morajo biti najprej znani pogoji, in da se bomo še le potem odločili, ali je oportuno, da gre nekdo v Kairo, ali pa ne. Kolikor morem jaz od tukaj presojati celo stvar, bomo mi, Slovenci, vsekakor profitirali, če prevzamemo neko posredniško, ali bolje rečeno poštarsko službo. Gotovo je, da v takih zadevah pride tudi pismonoša na svoj račun, četudi njegova misija ne uspe. Prosim Te torej, da se Ti osebno pobrigaš za to stvar (seveda ako je še aktualna) ter da sporočiš na pristojno mesto, da smo mi556 voljni prevzeti to službo pismonoše. Kdo bi bil ta pismonoša, o tem bomo še lahko govorili. Prosim Te, podrobnega sporočila o vsem tem. Določeno je, da odpotuje g. Novak [Karel Novak] in njegovi tovariši jutri proti severu. Žalostno je, da od njega nisem do sedaj še prav ničesar izvedel, niti nisem vedel, da je odpotoval pred dvema tednoma za Trst, niti ne vem – oficijelno – da odpotuje s svojimi tovariši. G. Vojvoda pa mi je sledeče povedal: On, Vojvoda, odpošlje svojega zaupnika na Sušak, ki bo od tam stopil v zvezo s svojimi prijatelji v Liki in jih bo skušal koncen-trirati na Sušaku. Od tam bi jih potem premestil na postojanke, ki bodo takrat najbolj prikladne. G. Novak pa ide s svojimi tovariši na Primorsko, da bo pripravljal teren. Ne vem koliko ste vi557 tam v Ljubljani na tem načrtu sodelovali, a na prvi pogled vidim, da bi temu načrtu morale predhoditi razne akcije. Najprej bi morali stopiti v stik s primorskimi klerikalci558, ki so tam ipak važen faktor, in ki so tej akciji jako naklonje-ni, kakor sem že poročal. Dr. Kralj, ki je merodajen za primorske klerikalce, je vedno spraševal, ali bi se moglo na Primorskem ustanoviti četništvo in je rekel, da bi v tem slučaju on naprosil vse svoje prijatelje na Primorskem, naj sodelujejo. On ima v vsaki občini svojega prijatelja. A s Kraljem ni nihče govoril. Ne vem, ali ste559 dali v Ljubljani tako naročilo. Prosim Te, da mi to sporočiš. Ako treba morem jaz govoriti z njim ter 552 V prepisu je pripisano: NEKI NEMEC. 553 V prepisu je pripisano: NEMCI. 554 V prepisu je pripisano: NEMEC. 555 V prepisu je pripisano: JNS. 556 V prepisu je pripisano: JNS. 557 V prepisu je pripisano: SZ, JNS?. 558 V prepisu je pripisano: SLS, KRALJEVI. 559 V prepisu je pripisano: SZ. Na kazalo Na kazalo oseb 380 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 to zadevo naknadno urediti, i ako je nekoliko ženantno post festum govoriti o zadevi. Kljub temu bom to napravil ter skušal zamašiti to luknjo, ki ste jo tam napravili. Z Novakom nisem o stvari ničesar govoril, in to radi tega ne, ker nisem sploh vedel, da je on v tej zadevi odšel pred par tedni v Trst in ko se vrnil ni smatral za potrebno, da me obvesti o svojem potovanju. Jaz bi šel preko te netaknosti in bi začel spraševati kaj in kako; kar sem sicer tudi napravil, ko se je vrnil, ali nisem dobil nobenega od-govora. Vem pa iz njegovih prejšnjih denuncijacij, da on ne smatra političnih ljudi za enakovredne. V parentezi naj to omenim: Ko je bil Barjan tukaj, se je on sam razgovarjal z Nova-kom in je napravil to veliko netaknost, da je mene izločil od teh razgovorov. Da je napravil veliko pogreško, le povej mu, kajti če bi mene pritegnil k razgovorom, bi jaz v prvi vrsti zahteval da se mora tej akciji pripraviti politično zaledje. Še povej Barjanu, da ta netaknost se ne tiče moje osebe – ker jaz prav lahko prena-šam netaknosti – ampak da je s to netaknostjo močno škodil stvari sami. Da se vrnem k stvari. G. Novak gre torej s svojimi tovariši proti severu in sicer – tako se glasi – radi tega, da pripravi pot onim tovarišem, ki bi imeli kasneje priti iz Suša-ka. Zamisel je jako lepa. Kdor pa hoče ugladiti to pot, bo moral v prvi vrsti stopiti v stik z lokalnimi faktorji v vseh dotičnih mestih, občinah, čez katere naj bi delokrog te ekipe imel raztezati. Slišal sem tudi, da se bo poleg vojaškega imenoval tudi politični reprezentant. Tudi tu je vse lepo. Dokler se vse to ne zgodi, ki da naj stopi v dotiko s političnimi faktorji? Ali ste o tem razmišljali? G. Novak tega ne bo napravil, ker on je mnenja, da političarje je treba popolnoma eliminirati ter da on noče imeti z njimi nobenega opravka. Da to niso samo besede, ampak da se on tega načela v praktičnem življenju tudi drži, je dovolj pokazal. Kako bodete to vrzel spolnili in jo zamašili, ne vem. Ali ste o tem kaj razmišljevali? Ako se tiče Primorske, bi po mojem mnenju moral iti na lice mesta dr. Kralj in dr. Mačus [Franjo Mačus]. Prosim Te torej obsežnega sporočila, da bom vedel, v kakem okvirju ste si Vi zamislili te akcije ter obvesti me o tem, koliko in v kakem oziru naj bi jaz pripomogel k tej akciji. Kakor rečeno, za sedaj sem v prav dobrih odnošajih z dr. Kraljem in on mi je parkrat omenil, da bi četništvo na Primorskem moglo mnogo koristiti ter da bi ga, kolikor je v njegovi moči, podprl. Tudi Avsenek je bil istega mnenja. Sicer pa ne vem, kako se bosta ta dva gospoda orijentirala, ko bosta izvedela, da ste prekinili odnošaje s slov[ensko] zavezo. G. Vojvoda je nadalje predlagal, naj se tukaj stvori komite, ki bi se imel za slučaj, da pridejo zavezniki semkaj, predstaviti kot zastopnik vseh jugoslovansko usmerjenih struj. Jaz naj bi mu predsedoval. Ta teden bom imel razgovore v tej stvari in potem bom videl, kaj se more napraviti. Te bom točno obveščal o vsem. Nadalje smo govorili o tem, da je treba imeti trajno in nemoteno zvezo z Ljubljano. Zaenkrat bodete pošiljali kurirje, kasneje, da si bo uredil radio. Misliti je treba tudi Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 381 na trajno, vsakdanjo zvezo Rim–Ljubljana tudi za takrat, ko bo fronta severno od Rima. O tem Ti bom stavil svoje predloge prihodnjič. Glede fronte se tu presoja situacija takole: V prihodnjih 14 dneh se mora odločiti; v teh dveh tednih bodo Angleži toliko napredovali, da bodo nemške pozicije pri Cas-sinu560 nevzdržne, ali pa se bo izkazalo, da Angleži zaenkrat nimajo dovolj vojaštva na razpolago, oziroma da nočejo potisniti Nemcev severno od Rima. V tem drugem slučaju bo potem Rim za nas malo interesanten in jaz bom odšel. – Stališče naše vlade561 izgleda da se je okrepilo. Cukić [Kosta Cukić] je dobil obvestilo, da nam je mnogo koristil dr. Beneš [Edvard Beneš], ko je bil v Moskvi. Baje je on prikazal stanje v Jugoslaviji tako, kakor je v resnici. Posledica tega je bila brzojavka, ki jo je poslal Stalin [Josif Stalin] Puriću [Božidar Purić] ob priliki Novega leta. – Mogoče je tudi moje poročilo, ki sem ga poslal Vilderju [Većeslav Vilder] meseca novembra kaj pripomoglo k temu. – Sedaj sem napravil že tretje poročilo, ki je odšlo v London. Prevedeno je v francoščino. Pojde tudi v Ameriko s posebnim priporočilom nekega irskega patra. Za sedaj naj bo dovolj. Prosim Te obširnega odgovora o vseh tu stavljenih vprašanjih. Pozdravi mi prav lepo Barjana in Jankota [Janko Mačkovšek]. Ali se vrne Barjan semkaj? Pričakujem njegovo poročilo. Te prav prisrčno pozdravljam Tvoj M. [Milko Brezigar] 31. 1. 1944 Prosim Te izroči priloženo pismo na naslov Miklošičeva 15. V njem je korespondenca za razne osebe. Sporočilo Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 430) Dore! Iz Trsta je prišla gdč. Škofova [Zdenka Škof]. Prinesla je pisma, ki jih prilagam. Če hočeš govoriti z njo, se oglasi jutri ob 10h pri meni. Vrača se v nedeljo zjutraj. Pripra-vi do 5h pop. (v soboto) pošto za Trst. Pozdravljam! Miha Pismo Antona Duhovnika Albinu Šmajdu, 2. 2. 1944 (pag. 431) Trst, 2. 2. 1944 Dragi Dore [Albin Šmajd]! 560 Monte Cassino. 561 V prepisu je pripisano: V BEG[UNSTVU]. Na kazalo Na kazalo oseb 382 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Iz Ljubljane izvem stvari, ki so vse preje kakor razveseljive. Tukaj imamo pa dela čez glavo in se s tem zabavamo. Danes odhajam v Tolmin na izvedbo prisilne mobilizacije – ne čudi se – za Domobranstvo. Tega ne pravi nikomur, ker se ne maram proslavljati s takimi stvarmi. Stvar je ho-tel izpeljati Ilija [morda Lojze Ilija], kateri je sedaj prišel mešat doli, a so določili Nemci mene kot starega praktika za take zadeve. Sicer pa boš več izvedel od gospodične, ki Ti bo pismo prinesla. Zanimivo je, da hočejo tudi tukaj vsi fantje kateri so doslej pristopili k domobran-stvu biti na gotovem glede Jugoslavije in Mihajlovičevega [Dragoljub Mihailović] stališča do domobranstva. Pozdravi vse gade, ampak ne mislim na Glavača [Franc Glavač] in druge stražar-je, temveč na ljudi, ki zaenkrat še z glavo mislijo in potnih dovoljenj ne dobijo medtem ko jih imam jaz ne samo za železnico temveč tudi za osebni avtomobil, tovorne avtomobile in [a]eroplan. Doslej sem v njem prekolovratil osem ur. Lepši čas zdaj muzam kranjskim pride.. Kaj več se pomeniva ustmeno. Pozdrav! Tone [Anton Duhovnik] Pismo Albina Šmajda Izidorju Martinjaku, 5. 2. 1944 (pag. 432)562 gre za Trst Dragi Miklavž [Izidor Martinjak], za zadnje in današnje pismo se Ti najlepše za-hvalim, čeprav z vestjo v zadnjem pismu glede gdč. Mlakarjeve nisem bil Bog ve kako zadovoljen. Tu v Ljubljani je bil zadnje čase neki g. Šiška, ki se mu je pred-stavila. Rekel je, da bo v nekaj dneh povedal, če bo sprejeta. Mlakarjevo bi tudi Ti osebno za svoje posle s pridom porabil. Če moreš, stori še Ti kaj v to smer, da bo prišla doli.= Kar se stvari pohoda po slovenski zemlji tiče, bo najbrže zaenkrat vse šlo tako, da pride prvo na vrsto Gorenjska. Če se posreči arangement, bo šlo na Gorenjsko kakih 300 fantov, ki bodo že naredili red in mir. Več o tem ustmeno. Tudi o na-kupu aparatov boš zvedel osebno, ko boš v Ljubljani. V pogledu odhoda teh ljudi delamo s polno paro. = Ti organiziraj na podoben način, kakor si delal tu za legije, v kolikor sicer krajevne razmere zahtevajo drugačnega dela in krajevne razdelitve. = Skušaj pozvedeti od Goleca [Jože Golec]563, kje je sedaj Novak [Karel Novak] in 562 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 613. 563 V prepisu je pripisano: AGENT IS-A V TRSTU. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 383 kaj dela. Tu se govori, da je svoje ljudi razmestil na več krajev. = Težko Te že čakam. Tokrat bomo tudi govorili glede prostora564 ako ga med tem že sami ne najdete. Prisrčno pozdravljam DORE [Albin Šmajd]. 5. 2. 1944 Pismo Janka Ovseneka Albinu Šmajdu, 8. 3. 1944 (pag. 433–434)565 Predoslje, 8. 3. 1944. Spoštovani g. doktor! Že mnogo dni je preteklo, da nismo imeli nikake posebne zveze med seboj. Po stano-vskih in družabnih prilikah sodeč, ni bilo pričakovati ožjih zvez tudi v prihodnjosti, razen prijaznega pozdrava, ko se srečajo stari znanci in morda prijatelji. Razmere, pa so se tako izpremenile, da nas silijo na morebitno ožje sodelovanje, ki naj temelji v trudu za narod, ki je v takih neznosnih razmerah, da si ne more sam skoro nič pomagati. Pred par meseci so me Tvoje sestre pozvale po Tvojem naročilu, da bi šel v Ljubljano na obiske. Razmere so bile tedaj takšne, da si v varstvo svojega življenja, kaj takšnega niti misliti nisem upal, kaj da bi to še poizkušal. Poleg tega, pa smo živeli vsi na Go-renjskem v prepričanju, da delajo v Ljubljani velike pogreške in da je Lj[ubljana] kri-va tolikih žrtev na Dolenjskem. Ako Lj[ubljana] ne bi organizirala odpora, tako se je sodilo pri nas med razsodnimi, bi na Dolenjskem padlo samo nekaj žrtev, potem bi se pa pomirilo in tako bi čakali prihodnjih dni, da izženemo tujo oboroženo moč, potem bi pa se izmirili tudi mi med samimi seboj, ko bi reorganizirali tudi socijalno plat ži-vljenja, kar vsi priznavamo, da je nujno potrebno. Na ta način bi mi ohranili mnoge tisoče, ki jih ne bo tedaj, ko jih bo narod naš tako zelo potreboval v doglednem času. Sedaj pa tudi mi priznamo, da nismo imeli pravih informacij, temveč, da smo klonili pod strupeno tujo propagando iz gozdov, da bi pa pravo sliko mogli dobiti, pa nam je onemogočala nemška oblast, ki je z neverjetno lubosumnostjo zatirala vse naše stike z ostalimi slovenskimi pokrajinami. Tako nemškim poročilom nismo verjeli, ker smo se že dobro izučili, da ne temelje na stvarnosti, temveč samo na propagandi, drugih resničnih pa imeti nismo mogli. Po preteku časa pa se je gledanje na vse to bistveno izpremenilo. Mi smo tukaj imeli nemško moč, ki je kazala v kali in za vsako ceno uničiti gibanje Partizanov. Bilo bi v stanu to izvesti, da ne bi slonela vsa ta borba na napačni podlagi. Ljudi iz naroda niso nič vprašali in tako so delali kardinalne pogreške, ki so nas vse vedle v tako mišljenje, ki je bilo popolnoma naklonjeno onim v gozdu in proti oblasti. Mi nismo 564 V prepisu je pripisano: ZA SL. 565 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 3561–3562 v mapi Situacijska poročila. Verjetno gre za prepis UDV, saj je pripisano »Gorenjsko. Prepis pisma:«. Na kazalo Na kazalo oseb 384 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 smeli izpregovoriti resnega svarila, ker vsak kdor bi rekel da govori v slovenskem smislu, je bil že komunist in bi se znašel v Begunjah ali z celo družino v izseljenstvu. Z takimi postopki proti narodu so Nemci dosegli samo to, da je danes vsaj 99 % proti sedanji oblasti in danes že slovensko prepričani ljudje sklepajo, da Nemci niso v sta-nju ničesar več storiti proti krepkemu gibanju, ki ga kaže goša. Nemški orožnik več ne patrulira, partizanski odredi in patrulje pa se sprehajajo že javno po dnevi, posebno v prigorskih krajih ter mobilizirajo moške, kadar in kakor se jim poljubi. Sedaj je že tako daleč, da že oni, ki se skrivajo že mnogo časa pred partizanskimi odredi, obu-pavajo in pravijo, da se ne izplača več skrivati, ker v doglednem času bodo partizani zavzeli oblast tudi javno, kakor jo imajo sedaj že itak tajno. Nemška oblast je res nerazumljiva. Enkrat se zaleti v silno strogost, ter hoče vse uniči-ti, potem pa zopet popusti do popolne neumnosti. Kadar preganja, to dela vse vprek, izugiba pa se z neko posebno finostjo onih, ki stvarno spadajo med organizatorje ko-munizma566, kar dela med narodom resen vtisk, da sta obadva tabora v nekem in še celo ozkem stiku in sporazumu med seboj. Kaj mislijo Nemci v enem in kaj v drugem slučaju okreniti, vemo prej od strani organizatorjev, kot pa Nemci res storijo. In še to vidimo, da oni ki so stvarno iz prepričanja organizatorji v slučaju, da jih res zaprejo v sorazmerno kratkem času zopet na svobodi. Da se to more govoriti, sodimo mi tako, da 1) ali je Nemcem ljubši komunist kot pa prepričan Slovenec; 2.) ker sedi na Bledu pri geštapi gospod, ki se kliče za Rozemecka [Helmuth Rozumek] , rodom menda Poljak, ki je šel skozi boljševiško politično šolo, pa se je pravi čas znašel in dvignil roko: Heil Hitler!, računa ta gospod, da bo menda postal svoječasno vodja komunistično orijentirane oblasti, kar bi dokazovali njegovi sestanki z komunističnimi kolovodji naše pokrajine, zato je potrebno, da se vsi taki, ki bodo ali so sposobni, izpuste na svobodo, in se tako ohranijo svoji nalogi. Naši pošteni ljudje so brez vsakršnega varstva. So popolnoma prepuščeni sami sebi. Mnogo jih beži iz rodne grude in zapušča domove. Tudi Brodar v Hrastju se je z celo rodbino izselil. Doln567 iz Suhe je prepustil celo posestvo usodi, sam pa je nekje na Salzburškem in so ostali samo posli. Mnogo fantov je iz kmetov odšlo v službe. Veliko število mož in fantov ne spi več doma temveč se potikajo kot zverjad po raznih za-kloniščih. Razmere so naravnost obupne in če se kaj kmalu vseskupaj ne izpremeni, gorje Gorenjski, kakor je šlo preko Dolenjske, tako vsaj vse izgleda. Slišimo, da se Lj[ubljana] stalno pogaja z Nemci. Vemo, da je Nemcem težko kapitu-lirati, pa če tudi jih je 80 milijonov, bodo morali kloniti pred temi 10 tisoči Gorenjcev, ter jim priznati, da so Slovenci, ali pa nas morajo vse ubiti ali izseliti. Ker nihče ni naše narodne zavesti tako visoko dvignil, kot ravno oni z svojo prakso proti nam in čisto gotovo je, da so vsi Gorenjci brez omembe vrednih izjem, pripravljeni rajše 566 V prepisu je pripisano: OF-aktivisti. 567 V prepisu je pripisano: ŽIBERT. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 385 priznati komunizem, kot nemško narodnost in nemško nadoblast. Nihče na tem ne more kaj izpremeniti. Jaz v teh razmerah skušam kolikor mogoče delovati v korist naroda. Tudi bi rad storil več, a mi stan in okoliščine ne dopuščajo. Zaupam Ti, da sem že v decembru pi-sal Prevzvišenemu [Gregorij Rožman] v Lj[ubljano] in danes prilagam temu pismu tudi še eno pismo na g. škofa. Prav lepo Te prosim če ga oddaš na namenjeno mesto. G. škofa sem prosil, naj moje ime ostane v popolni tajnosti in tudi Tebe naprošam, da v interesu naše skupnosti o tem molčiš. Rad bi zvedel točnejše vesti o Vaših namerah in ciljih ter tudi, ali delate to v ozkih mejah, v katere so vas prisilile ožje razmere, ali pa delate tudi v sporazumu preko meje568 naše domovine? Kako mi gledamo na položaj in kaki so naši predlogi je navedeno v poročilu, ki je pri-loženo pismu na g. škofa. Morda ne gledamo prav, toda to nam dovoljuje naše omeje-no obzorje. Stanje med našim narodom pa je prav v zadnjem času mnogo obupnejše postalo, kot pa je v poročilu na g. škofa. G. škofu sem poročal vsled tega, ker njega bi narod najprej poslušal in bi in bo navkljub vsej njemu namenjeni protipropagandi kos, ker je narod veren in še vedno vidi v duhovniku, duhovnika. Prosim, ako Ti je mogoče da me obvestiš ter mi pojasniš stvari. To stori zaenkrat potom Tvojih sestra naslovi pa poročila na Tereziko Jauz. Prosim oproščenja, da sem tako dolg v svojem pisanju in Te morda motim v važnih opravkih. Moje udane pozdrave! Ovsenek Janko Pismo Janka Sokliča Albinu Šmajdu, 11. 3. 1944 (pag. 435–436) Ljb [Ljubljana] 11. 3. 1944. Gospod doktor! Ilegalna akcija za Gorenjsko je po pomenkih v Berlinu momentarno odložena z ute-meljitvijo, da se more vsak čas pričakovati izkrcanje zaveznikov in v tem slučaju postanejo pripadniki te ilegale premočni in nevarni. Z nadalnjega razgovora sem razumel, da oni nikakor nočejo pustiti prostih rok tudi domobrancem. Oni se zave-dajo, da partizanstvo za nje pri nas ni nevarno – nevaren pa bi bil naš pokret, ker bi narod takoj pritegnil! Sicer mi je rekel, da se bodo razmere izboljšale da pride večje število vojske – policije. Nima pa nič proti, če pride prava ilegala samo to je škoda je rekel, ker se bodo preje udarili Nemci in vaši – kot pa z partizani. Torej kot je rekel v vsem drži on nas bo ščitil dokler bo mogel. 568 V prepisu je pripisano: DELEG[ACIJA] V LONDONU. Na kazalo Na kazalo oseb 386 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Prilagam pismo za škofa [Gregorij Rožman] in paket za Vas! Sem grozno zaspan – da sploh pisati ne morem več! Oni skušajo vplivati v tem smislu na kmečko prebivalstvo, da bi se osnovale vaške straže – vendar pri nas ne bo šlo! [...]: Soklič [Janko Soklič] Pismo Miloša Stareta Albinu Šmajdu, 15. 3. 1944 (pag. 437)569 322 [Albin Šmajd] Prejel od 13. 3. z osnutkom vladine uredbe in poročila za gor[enjsko] in štaj[ersko] Hvala lepa.- Danes sem prejel Prepis Dražine [Dragoljub Mihailović] depeše, ki Ti ga v prilogi vračam. Ker je bilo brez spremnega pisma, sklepam po pisavi, da si mi Ti poslal. Hvala tudi za to. – Iz Dražine depeše – če je verodostojna oziroma pristna – izhaja, da je Andrej [Ivan Prezelj] poročal Draži tudi to, da več »pozitivnih grupacij« v N[arodnem] odboru manjka. Moje mnenje je sledeče: 1.) Mi Dražinega C. N. K. [Centralni narodni komite] ne odklanjamo, vendar je naš N. O. [Narodni odbor] samostojen in neodvisen in ima v svojem delu proste roke na znotraj in navzven. To naj bi bilo temeljno načelo po mojem mnenju. Z Dražinim C. N. K je potreben kontakt, ki ga bi moral imeti N. O. direktno; to pa lahko z vednostjo Andreja ne pa pod Andrejevo cenzuro in kontrolo. Če bi kedo od N. O. šel k C. N. K. bi naj šel kot opazovalec ne kot delegat. 2.) Dražino stališče, da bo v bodoči federativni Jugoslaviji vojska pod enotnim vod-stvom, se sklada z našim gledanjem. Danes pa to priznamo lahko le teoretično, ker enotno vodstvo po dosedanjih izkušnjah niti ne vrši svoje naloge, niti je v slučaju pre-obrata ne bo moglo v tolikšni meri in prilikam primerno. Ker smo in bomo navezani nase, bi morali biti vsi Andrejevi ukrepi prvenstveno v soglasju z direktivami N. O. 3.) N. O. naj bi za Dražo sestavil depešo in mu jo poslal čimprej. Ta depeša mora biti stvarna in načelno jasna, vendar ne taka, da bi kazala, da smo v bojnemu razpolo-ženju proti Draži in tudi taka, da ga dokončno odbijemo. 4.) Ne smemo zgubiti z vidika, da bomo morda še v Mačku [Vladimir Maček] in Hrvatih dobili zaveznike proti Titu. Ne vemo pa sigurno, kako sta Maček in Draža. Zato ne bomo smeli delati tako, da bi enega ali drugega odklanjali niti se s kom pre-več vezali. Toliko glede tega. Pisal si mi tudi o nekem Andrejevem pismu. Jaz ga doslej še nisem dobil. 569 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 615 in pag. 821 (tipkan prepis, ni UDV). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 387 Končno pa še to. Ali smatraš, da je Dr. Janež [Janez Janež] toliko molčeč, da bi mene obiskal tukaj radi moje bolezni? Ti ga dobro poznaš! Prosim javi ob priliki Tvoje mnenje Pozdravlja Te 333 [Miloš Stare] 15. 3. Pismo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, 15. 3. 1944 (pag. 438) 422 [Albin Šmajd] Sedaj sedim že 6 ur pri mizi. Sem tako utrujen, da ne morem rešiti nobene stvari več. Če si Ti kaj bolj spočit, napravi koncept okrožnice ali pa naj napravi Marko Kranjc. Toda mojega koncepta mu ne smeš dati. Naj pa sam napravi. ---------------------------------- Glede kat[oliškega] bloka soglašam s Tvojim besedilom. Nimam nobene nove ideje. Izvrši naj se sklep širšega odbora. Pozdrav! 444 [Rudolf Smersu] 15. 3. Pismo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, 15. 4. 1944 (pag. 439) 422 [Albin Šmajd] Prosim Te pridi na vsak način čim preje skupaj s Pavletom. Povej mu vse. Pišem na vse strani. Škoda, da moram prestavljati eno dolgo reč za 411 [Mirko Bitenc], kar mi vzame vsaj 3 ure časa. V prilogi imaš moj predlog. Prepis je pri Ferku [Franc Bajlec]. Če je treba kaj spre-meniti, spremeni in sporoči Ferku. Obiskal bom tudi družino v Trstu, pa se nato takoj vrnem. Pozdrav! 15. 4. 444 [Rudolf Smersu] Pismo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 440) 422 [Albin Šmajd] Na kazalo Na kazalo oseb 388 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 1/ Daj prečitati priloženi referat Kuncu [Marjan Zajec] in nato naj ga dobi v roke tisti, ki bo imel ta referat. V referatu je nekaj pametnih smernic. 2/ Zanesljivim oficirjem je treba dati nekaj informacij. Naši oficirji so zbegani, ne-orijentirani, prestrašeni. To je važno, ker nam bodo sicer očitali, da smo jih pustili brez informacij v najvažnejšem času. 3/ Danes v nedeljo imamo torej sestanek ali sejo ob 15. Ali se dobiva lahko pol ure prej na istem mestu, da mi poveš, kako bomo nastopali. 444 [Rudolf Smersu] Pismo Franca Bajleca Albinu Šmajdu, 16. 4. 1944 (pag. 441) 16. 4. 1944 422 [Albin Šmajd] Dragi! Žal danes nisem mogel nič opraviti, ker me je bolezen premagala. Upam, da bom jutri morda že lahko prišel na kak sestanek, danes še ne morem nikamor. Rudi [Rudolf Smersu] mi je poslal priložene misli in pismo. Sporočil sem mu, naj kar spravi svoj posel zunaj, bomo že nekako uredili, da se bodo sestanki trojke in sedmor-ke pozneje vršili. Upraviči me in uredi preložitev Iskren pozdrav! 343 [Franc Bajlec] Pripombe Rudijeve mi vrni. Na hrbtu Rudijevega pisma je bilo napisano, kakor vidiš, na kar me ni nihče opozoril in sem prezrl. Vsekakor nismo za to da bi kdo tudi 14 torico samovoljno reorganiziral in računal s kakim preglasovanjem. Potem je neiskrenost preočito! Sporočilo Rudolfa Hanželiča Albinu Šmajdu, 17. 4. 1944 (pag. 442) dr. Šmajdu 17. 4. Dragi! Mislim, da je čisto dobro. Sicer pa Vi kot jurist to itak boljše veste. Seveda bo pregledan po novih smernicah v odgovoru in podpisan po novih ljudeh? Glede reorganizacije stranke pa naj Marko [Marko Kranjc] le napravi predloge. Se bo vsaj zopet pokazalo, kakšni nameni so v ozadju. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 389 Širši odbor bo pa itak moral načelno zavreči reorganizacijo v tem času, ko ni tu niti malo primernih zastopnikov slov[enskega] političnega življenja poedinih naših po-krajin, ki bi edini prišli vpoštev za te odbore. Pa tudi centrala stranke za take korake ni dovolj polnoštevilno zastopana in še čas, v katerem smo je vse prej kakor primeren za tako delo. Tako se mi zdi. Vas lepo pozdravlja udani 404 [Rudolf Hanželič]. Sporočilo Jožeta Sodje, 17. 4. 1944 (pag. 443)570 17. 4. Govoril sem z g. Končanom, pa ne sprejme. Treba bo iskati drugega. G. dr. Uršič je domobranec in ne bi mogel vršiti te dolžnosti. Tudi nima stika s posl. svetom. Kavka [Karel Kavka] sprejme. Pozdrav. Sporočilo Mirka Bitenca Albinu Šmajdu in Šmajdov odgovor, 18. 4. 1944 (pag. 444)571 422 [Albin Šmajd] Danes bom moral podpisati nekaj spisov. Kakšen čin naj rabim? Ali ste uredili to zadevo tudi formalno že v N. O.? Če ne, ostanem, kar sem, ker ne bi rad doživel blamaže. Meni osebno je namreč to čisto vse eno, ali sem pp. [podpolkovnik] ali p[olkovnik]. Ker pa za druge trdim, da je N. O. ta povišanja že izvršil, bo malo čudno če se bom podpisoval sedaj še kot pp. Čez par dni pa kot p. Za druge vem za sebe pa ne bi vedel. – Sporoči, prosim. – Ali ste uredili glede štampiljk? – 411 [Mirko Bitenc] Odgovor: Podpiši kar kot plk [polkovnik]. Bo vse urejeno. Povišanja se doslej niso mogla izvrši-ti, ker ni bilo celotnega predloga. Po sklepu NO odpotujem za 3-4 dni na Primorsko. Za štampiljke ne morejo oni urediti. Danes bom še sam govoril z Radičem. Pozdrav 422 [Albin Šmajd] 18. 4. Kratko sporočilo Marjana Zajca, nedatirano (pag. 445) Prosim: 1) Izjavo oziroma potrdilo SLS, da je Nil [Rudolf Žitnik] član N. O. Enako potrdilo bomo dali za JNS in ev. socijalisti 570 Na hrbtni strani dokumenta je zapisano: Ing. Sodja dr. Lampetu. Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 634; tam je v rokopisu pripisano: PISMO SMERSUJU. 571 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1014. Prepis je napačno datiran. Na kazalo Na kazalo oseb 390 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 2) Za potne stroške prispevajte 1500-[…] Oboje do petka 16. t. m. Iskreno pozdravlja. 202 [Marjan Zajec] Sporočila Marije Jerko Albinu Šmajdu, 26. 4. 1944 (pag. 446) 422! [Albin Šmajd] 26. 4. Tvoje pismo s prilogami za delo prejel danes zjutraj. Nekaj bom naredil danes, ostalo jutri. – Ko boš prejel narejeno, mi sporoči, da bom vedel, da je v redu in me ne bo skrbelo. – Lepo pozdravlja 488 [Marija Jerko] Kar sem končal, Ti vračam. Nisem pa si od zadnjič zapomnil oblike naslova in pa širine presledka med vrstami. Zato sem št. 4 naredil s širokim presledkom. Zdi se mi pa, da je škoda tolikega dela pri razmnoževanju, papirja itd in bom naslednje števil-ke pisal z ozkim presledkom. Ali je prav tako? Drugič prosim za vzorec 1 staro glavo, ali pa napiši [...] kako naj delam. – Še pozdravlja 488 Danes popoldne mi je bilo naročeno, naj povem nekomu od vas sledeče: Marko Kranjc je imel menda včeraj nek sestanek SLS (dr. Megušar [Anton Megušar], Ber-kopec [Anton Berkopec], Novak Nande [Ferdinand Novak] in drugi) kjer je pove-dal, da bo on predsednik SLS, ker je edini izmed tistih, ki so nekdaj bili v eksekutivi SLS (pred 6. januarjem). Za škofjeloški okraj je povabil Tineta Debeljaka, ki se s tem ni strinjal in je stvar kljub naročilu za najstrožjo molčečnost povedal. – Marko [morda Marko Kranjc] uraduje v stanovanju dr. Dolinarja Toneta. – 488 Zapis o sestavi pokrajinskih odborov SLS, nepodpisano, nedatirano (pag. 447)572 Pokrajinski odbori: Štajerska – Krošelj [Jože Krošl]573, Kranjc [Marko Kranjc], Thaierschuh [Ivan Te-uerschuh], Gračner [Ivan Gračner], Eilec [Leopold Eiletz], Bitenc [Mirko Bitenc], 572 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 614. 573 V prepisu je pripisano: PREDS[EDNIK]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 391 Spindler [Josip Špindler], menda tudi Leskovar [Josip Leskovar]. Osem smo jih potrdili. Koroška – dr. Kotnik [Franc Kotnik]574, dr. Kotnik [Janko Kotnik], Muri [Lambert Muri], Grafenauer [Franc Grafenauer]. Štiri smo jih potrdili. Prekmurje – Čontala [Matija Čontala], Bajlec [Franc Bajlec], Frumen [Ernest Fru-men], Pucko [Vinko Pucko], Horvat Avgust. Gorenjska – Šmajd [Albin Šmajd]575, Megušar [Anton Megušar], Debeljak [Tine Debeljak], Lavrič [Jože Lavrič]. Štiri smo jih potrdili. Ljub. pokrajina – Finec [Milan Finec]576, Stare [Miloš Stare], Pevec [Ignacij Pevec], Perčič [Anton Perčič], Bitnar [Pavlin Bitnar], Rigler [Alojzij Rigler], Rudolf [Jože Rudolf]. Na seji še nismo potrdili, čeprav je že delal. Primorska – Kacin [Anton Kacin], Vogrič [Alojzij Vogrič], Čuk [Alfonz Čuk], Ko-mac [Maks Komac], Komar [Milan Komar], Šorli [Peter Šorli], Filej [Mirko Filej], Kemperle [Leopold Kemperle], Golec [Jože Golec], zastopstvo v Ljubljani: Česnik [Ivo Česnik], Martelanc [Ivan Martelanc], Žitko [Stanislav Žitko], Mavrič [Jože Mavrič]. Na seji potrdili vso listo, ki se je pa ne spominjam več v celoti. Dopis o seji Kranjskega pokrajinskega odbora SLS, nepodpisano, nedatirano (pag. 448)577 Med tem sem našel oni dopis, ki se glasi takole: (prejel sem ga 10. 11. 1944.) Kranj-ski pokrajinski odbor je na svoji seji dne 9. 11. 1944. sklenil predlagati glavnemu odboru katol[iške] Edinosti sledeče svoje predloge: I. Edinost v katoliških strankah naj se še bolj utrdi in poveže. Odbor je mnenja, da se more to najbolje izvršiti tako, da se dokončno urede razmere v SLS. Zato naj se ustvari enoten strankin forum; vodstvo SLS naj se preosnuje na osnovi pokra-jinskega principa, ki je v današnjih razmerah najbolj demokratičen način. Vsaka slovenska pokrajina naj imenuje v strankin širši odbor po dva svoja delegata, Slo-venska krajina pa enega. Ta širši odbor naj pa izvoli iz svoje srede ožjo eksekutivo, v kateri naj bodo po možnosti zastopane vse skupine v SLS. Preosnova naj se izvrši v najkrajšem času, največ tekom enega tedna. II. Naš kranjski pokrajinski odbor naj se prizna kot strankin pokrajinski odbor. To je najboljši način dosege edinosti na Kranjskem, ker so v našem odboru zastopane vse skupine, ki se priznavajo k SLS. V odbor naj se pritegne še zastopnike Gorenj-ske in po potrebi še drugi člani. 574 V prepisu je pripisano: PREDS[EDNIK]. 575 V prepisu je pripisano: PREDS[EDNIK]. 576 V prepisu je pripisano: PREDS[EDNIK]. 577 Dopis je del dokumenta z naslovom Pismo Milošu Staretu, 18. 11. 1944 (izvirnik, pag. 504–505). Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 642–644. Na kazalo Na kazalo oseb 392 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 III. Takoj naj se osnuje Slovenski narodni odbor, ki naj prevzame odgovornost in vodstvo naroda v teh usodnih dneh. Poročilo o sestanku Kranjskega pokrajinskega odbora SLS, nepodpisano, 24. 4. 1944 (pag. 449) Sestanek SLS kranjskega širšega odbora. Dne 24. 4. ob pol sedmih zvečer v Prosvetni zvezi. Navzoči: Dr. Megušar [Anton Megušar], ki je vodil in poročal o novi razdelitvi okrožij SLS po pokrajinah, iz katerih je Ljubljana izvzeta in sicer po izrecnem naročilu predse-dnika SLS Marka Kranjca. Na posebno vprašanje dr. Debeljaka [Tine Debeljak] je dr. Megušar izjavil, da je predsednik SLS: Marko Kranjc, kar je bilo nekako pred štirinajstimi dnevi sklenjeno. Dr. Megušar je zastopal Kranj. Dr. Maršič [Franjo Maršič] je zastopal župana Hrena iz Vrhnike. Nande Novak [Ferdinand Novak] zastopnik kamniškega okraja. Župnik Mrkun [Anton Mrkun] kočevski okraj. Veletrgovec Maček za Logatec. Za Črnomelj je bil delegiran ing. Berkopec [Anton Berkopec], katerega je za vse pooblastil dekan Bitner [Pavlin Bitnar], ki je pa bil tudi prisoten. Kot gost je bil zraven tudi nadučitelj Petje. Dr. Debeljak [Tine Debeljak] za Škofjo Loko. Za ožji odbor kranjskega odbora stranke je bilo izvoljenih šest članov: Dr. Šmajd, Stare [Miloš Stare], Pevec [Ignacij Pevec], Megušar, Berkopec in menda Nande Novak ali Mrkun. Predlog: Za člana Narodnega odbora sta bila izvoljena dr. Megušar in ing. Berkopec. Župnik Mrkun je prebral spomenico v kateri zahteva, da N. O. proglasi svobodno Slovenijo. Tipkopis dokumenta Določitev kandidatov za člane »kranjskega odbora«, 30. 4. 1944 (pag. 450)578 578 Objavljen je dokument, ki je na pag. 452. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 393 Sporočilo Mirka Bitenca Albinu Šmajdu, 21. 4. 1944 (pag. 451)579 422 [Albin Šmajd] Zvedel sem da si tu. 433 [Miloš Stare] je tudi prišel sinoči in želi, da bi se našli jutri, v nedeljo, za ves dan v Kišti. V ponedeljek potem odpotuje. Pridi torej nocoj v Kišto580. Ali je kaj novega? Uredi prosim pri vseh članih predsedstva vprašanje mojega čina tudi formalno, ker mi je nerodno podpisovati se tako, dokler ne vem, če je urejeno. Govori, ali pa piši vsem, če nimate seje. Stvar se vleče s predlogom. Ker pride vedno kaj novega zraven. Ali se je 444 [Rudolf Smersu] tudi vrnil? 21. 4. Pozdrav 411 [Mirko Bitenc] Določitev kandidatov za člane »kranjskega odbora«, 30. 4. 1944 (pag. 452)581 30. 4. 1.) Določitev kandidatov: (Dr. Kos582 je živčno zdelan in ne more, KO583 predlaga inž. Murija [Lam- bert Muri], izmed ostalih je pač tako treba pomisliti, da to ni preveč modra sestava). Pevec [Ignacij Pevec] se sliši, 1) da je precej nesamostojen, in 2) da je Bauer führer (kmečki poverjenik), 2) »da nima zaslombe« (glav. Marušič) (ca 30 županov) Predsedstvo: notr.: Dr. Bajlec [Franc Bajlec] vojska prosveta: Dr. Martelanc [Ivan Martelanc] pravosodje fin.: Kranjc [Marko Kranjc] narodno gospod (podtj) dr. Golia Adolf promet: Dr. Kotnik inž. Muri [Lambert Muri] (podtj) javna dela in obnova Kav- ka Karel pošta: socialno skrbstvo: Žužek France Kmetij.: Pevec [Ignacij Pevec] 579 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1014. 580 V prepisu je pripisano: zav[od] Sv. Jožefa. 581 Prepis (tipkopis) dokumenta (ni UDV) je na pag. 450 in vsebuje pripise, ki so najbrž Šmajdovi. 582 V prepisu je pripisano: (Pevec) [Ignacij Pevec]. 583 V prepisu je pripisano: »(Kranjski odbor)« Na kazalo Na kazalo oseb 394 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 (Maršič [Franjo Maršič] hodi svoja pota in vodi svojo politiko, označuje napram županom, Lj[ubljanski] blok kot novo v stranko)] Pevec ostane!! Komisarji Navodila SLS za ravnanje z begunci v Ljubljani, 23. 5. 1944 (pag. 453–455) SLS 1. Ker so mnogi prišli v Ljubljano ne samo kot pregnanci od partizanov ampak tudi zato, da bi se rešili pred domobranci in so komunistični simpatizerji, naj se taki odpošljejo domov. 2. Vse ženske begunke v Ljubljani, ki nimajo zaposlitve naj se prisili, da se vrnejo domov. 3. Izvrši naj se zaplemba upornikov584 tudi po deželi. Postopanje naj se uvede na sledeči način: Predhodno naj zaplembo vrši župan, kar naj naknadno odobri g. prezident [Leon Rupnik]. Župan takoj zapečati zaplenjeno stanovanje oziroma premoženje, ki ostane zapečateno do odločitve prezidentove. Pritožba nima od-ločilne moči glede postopanja. Pritožba naj se vloži pri občini tekom 8 dni po izdaji odloka zaplembe. Proces pritožbe se mora rešiti v treh tednih sicer obvelja županov odlok. Ako župan te svoje dolžnosti do upornikov585 ne bi izvrševal je vsak občan upravičen zahtevati od nadzorne politične oblasti, da zahteva zaplem-bo upornikovega premoženja preko župana. Če bi župan ne hotel teh dolžnosti vršiti naj se ga odstavi. Osnuje naj se občinski tajni odbor, ki bo imel v evidenci potrebne zaplembe in jih kontroliral. 4. Župan ima pravico in dolžnost aretirati ali zapreti vse komuniste ali komunizma sumljive ljudi. 5. Vsako družino ali osebo ki dela v občini komunistično sme izgnati iz svoje ob-čine. Za vselitev v občino mora dati pristanek župan. 6. Konfiscirati sme vse premoženje komunistov ali njihovih simpatizerjev, ki so škodovali javno ali privatno imovino občanov tako občinsko premoženje, cerkve-no, javne domove, šole, javne zgradbe kakor tudi imovina privatnih oseb. Konfisci-rano premoženje se porabi a/ za odškodnino svojcem umorjenih protikomunistov, b/ požganih občanov, c/ izropanih občanov, č/ za občinsko last. 7. Župan sme zapreti vsak lokal – javen ali zaseben – in izgnati iz občine take ljudi, če se shajajo pri njih komunisti in njihovi simpatizerji, določiti sme kam naj se ti ljudje izženejo ali jih poslati v internacijo ali zapor ali prisilno delo. 584 Pripis (UDV): PARTIZANOV. 585 Pripis (UDV): PARTIZANI. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 395 8. Župan sme rekvirirati vso vprežno živino ter vsa prevozna sredstva od tistih, ki niso bili v občini nič prizadeti in imajo tako živino na razpolago, da se pomaga prizadetim občanom. 9. Župan sme nastopiti proti vsem, ki rušijo javni red in minirajo javno moralo. Tako mora prepovedati vse javne plese po gostilnah in privatnih stanovanjih. Za gostilno sme postaviti policijsko uro in prepovedati točenje pijač med dopoldan-sko in popoldansko službo božjo, prepovedati sme prodajanje alkoholnih pijač tudi čez ulico med službo božjo. Proti kršiteljem takih predpisov naj določi globo, ki gre v občinski fond. Pri ponovnem prestopku naj odvzame takim gostilničarjem koncesijo. 10. Določanje višine občinske trošarine naj bo dano županu, ki pozna krajevne razmere. Uzakoni naj se samo minimum, višina pa naj bo prepuščena županu. 11. Zdravilišča, pokopališča... naj bodo brezplačno na razpolago revnim siroma-šnim družinam. Vožnja naj bo polovična za tja in nazaj. Potrdila in dovoljenja izdaja župan. 12. Za popravila uničenih zgradb po vojski in elementarnih nezgodah, naj se oško-dovanim družinam dodeli les iz javnih in občinskih gozdov in Emone. Vsi javni in veleposestniški gozdovi naj bodo revnim občanom na razpolago, da smejo v njih nabirati razna zelišča, rastline, gozdne sadeže ter pobirati suhljad. Tudi gozdovi tujih državljanov bodo v te svrhe občanom na razpolago. 13. Lov naj se odda na dražbo, lovnina pa naj se porabi v občinski fond, da je na razpolago revnim občanom. 14. Otroci iz komunističnih družin in njihovih simpatizerjev, ki jih ne vzgajajo pravilno naj se jim jih odvzame in odda v vzgojne zavode, ki bodo preprečili kvar-ne vplive slabih vzgojiteljev. To naj velja tudi za premožne družine. Vzdržujejo pa se ti otroci v zavodih iz premoženja premožnih starišev. Tako naj se poskrbi tudi za otroke pijancev. 15. Za stare in onemogle, revne občane naj se preskrbi primerna stanovanja in hrano. Župan mora vršiti kontrolo, kako se to izvaja. V večjih centrih naj se pre-skrbi oziroma osnuje skupna stanovanja za onemogle ljudi in občinske reveže ter se osnuje hiralnica. 16. Občinska oblast naj nadzira vsa občinska in gozdna pota ter jih prevzame v svojo oskrbo, sredstva za oskrbo teh potov naj plačajo občani po davčni moči, posebno naj se v te svrhe porabi lovnina. 17. Plače nameščencev raznih denarnih zavodov, ki so bili zadnji čas aretirani naj se konfiscirajo, njihovim družinam pa se pusti plača v višini L. 3000. Ostalo naj se uporabi za Obnovo. Na kazalo Na kazalo oseb 396 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 18. Naroči naj se državnim in samoupravnim oblastem in privatnim firmam, da sprejmejo v službo domobranske invalide. 19. Ker je mnogo glasov, da so nekateri nameščenci pri državni policiji nezaneslji-vi, naj se temeljito prelustrirajo ter vrste v svrho izčiščevanja najvažnejšega držav-nega aparata. 20. Ker se dogajajo slučaji, da se pri raznih oblasteh intervenira za izpust sumljivih oseb od strani ljubljanskih trgovcev bogatašev in oseb ki nimajo pravih namenov pri intervenciji, naj se vse take prošnje zavračajo. Večkrat se je že zgodilo, da so bile izpuščene osebe ki so obremenjene z komunističnim delovanjem. 21. Prihajajo poročila, da se znani komunisti, ki so bili odpeljani v Nemčijo sedaj tam svobodno gibljejo, potrebno bi bilo da se v tem pogledu obvesti nemško oblast v svrho preprečanja take prakse. 22. Ker se na vojaški komandi javljajo za potna dovoljenja čez bloke tudi sumljive osebe, katerih imenovana oblast ne more poznati po njihovem delovanju zato bi bilo potrebno temeljito pregledati te prošnje. 23. Ker se bo sedaj oddajalo usnje tudi v očiščene občine prosimo da se v zaščito revnega prebivalstva temeljito nadzoruje poslovanje čevljarjev, ki mnogokrat zah-tevajo pretirane cene za obutev. 24. Strogo naj se pazi pri občinah, da se živil ne bo oddajalo komunistom in njiho-vim simpatizerjem. 25. Ker domobranci mnogokrat zaplenijo konje in govejo živino komunistom, zato naj bi se dala prilika lastnikom istih, da jih dobijo nazaj, če pa se nikdo ne izglasi, naj se da izropanim beguncem. 26. Ker se večkrat dogaja, da domobranci rešijo prisilne mobilizirance iz Gorenj-ske naj bi se posredovalo pri nemških oblasteh, da iste pošljejo domov, ker bodo ti najboljša propaganda proti komunizmu kar sami izjavljajo. 27. Ker so se ljudje začeli vračati domov, naj bi se izposlovalo pri vojaških obla-steh586, da se priključijo vojaškim avtokolonam avtobusi za povratek beguncev na domove. 28. Naj se dijakom ki sedaj končavajo študije, da možnost da vstopijo v domobranstvo. 29. Prosimo, da bi se vse ugodnosti občinam priznale po razmerju žrtev, ki so jih posamezne občine doprinesle v tej skupni narodni nesreči in to po razmerju padlih v boju zoper komunizem in še posebno po razmerju koliko je dala občina ljudi domobrancem. 586 Pripis (UDV): NEM[CI]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 397 30. Prisrčna zahvala g. prezidentu za njegovo neumorno delo, dobrohotnost in naklonjenost, ki jo neprestano izkazuje najbolj prizadetemu delu naroda to je beguncem. L j u b l j a n a, dne 23. 5. 1944. Dogovor za skupno protikomunistično akcijo katoliškega tabora, 21. 6. 1944 (pag. 456)587 Iz dejstva, da je sedanja vojska prešla v odločilno fazo, sledi z neodložljivo nujno-stjo, da se morajo vse razpoložljive narodne sle strniti v skupnem osvobodilnem delu in trdni obrambi proti komunistični nevarnosti.588 To pa bo uspelo le, če se katoliški tabor poveže v močno enoto, ki bo zmožna prevzeti pri tem delu in boju vodilno vlogo in glavno odgovornost za uspeh. V ta namen so podpisani predstav-niki glavnih katoliških skupin589 in struj sklenili sledeči dogovor: 1. – Zavežemo se, da bomo vsak v svojem krogu zares iskreno delali za medseboj-no pomirjenje in zbližanje. Zastaviti hočemo ves svoj vpliv, da bodo odslej prene-hali med nami vsi medsebojni napadi in vsakršno enostransko izključevanje kogar koli iz slovenske katoliške skupnosti. Po svojih močeh hočemo delati za to, da se krivični predsodki proti posameznim skupinam in osebam med nami čimprej pre-magajo in odstranijo. 2. – Skrbeli bomo, da se bodo naše skupine vse dotlej, da bo zopet mogoče nor-malno politično življenje, vzdržale samostojnega političnega udejstvovanja, zlasti samovoljnega postavljanja narodno političnih ciljev in zahtev ter samostojnega dogovarjanja in sklepanja kakršnih koli zvez s političnimi skupinami izven katoli-škega kroga. V tej prehodni dobi se bo vse politično delovanje slovenskih katoliča-nov vršilo preko skupnega odbora, sestoječega iz podpisanih predstavnikov590 poe-dinih katoliških skupin in struj. Če bi kateri od teh predstavnikov iz kakršnega koli vzroka izpadel, se v soglasju z odborom pritegne nov predstavnik njegove skupine. 3. – Predstavnik KA kot nepolitične organizacije se zaveže, delati za to, da bo slo-venski katoliški tisk, kolikor stoji pod neposrednim ali posrednim vplivom KA, poslej pisal v duhu tega dogovora in da se bo v tem duhu vršilo tudi vse delo za duhovno obnovo našega naroda. Ta dogovor velja za dobo do konca vojske in po nji do nastopa kolikor toliko ure-jenih razmer, ko bo zopet mogoče normalno politično delovanje. 587 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 616. 588 V prepisu je pripisano: KB. 589 V prepisu je ob tem odstavku pripisano: OFIC[IELNA] SLS, STRAŽA, GOS[AR]-ŠOL[ARJEVA] SKU- PINA, KA. 590 V prepisu je pripisano: BITENC [Mirko Bitenc], SMERSU [Rudolf Smersu], KROŠELJ [Jože Krošl], DR. LESKOVAR [Ludvik Leskovar], DR. GOSAR [Andrej Gosar], ŠOLAR [Jakob Šolar], LEKAN [Jože Lekan]. Na kazalo Na kazalo oseb 398 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Za svoje dosedanje politično delovanje odgovarja pred javnostjo vsaka skupina ali struja sama. V Ljubljani, dne 21. 6. 1944. Del pisma Ludvika Leskovarja Mirku Bitencu, 4. 9. 1944 (pag. 457)591 Prepis! Iz pisma dr. Leskovarja Luja z dne 4. septembra 1944: »K vašim pripombam na napade g. kanonika Kraljiča [Janez Kraljič] in Mladcev proti Straži pa bi omenil sledeče: Mi592 odločno odklanjamo, da je stališče Straže in nje vzporedno delo s KA krivo needinosti katoličanov ljubljanske škofije. Straža ima svoje delovno področje, ki se loči od delokroga KA, tako da o vzporednosti ne more biti govora. Sicer pa je problem KA ozir. bolje mladcev danes že širši in sega preko okvirja odnosov med Stražarji in Mladci in ga je možno že občutiti tudi na drugih neakademskih področjih slovenskega javnega življenja. Tudi mi želimo, da bi prišlo čim preje do poštene in trajne edinosti in to tem bolj, ker se je za to že vrsto let s svetniško potrpežljivostjo in temeljitim študijem trudil naš duhovni vodja pok[ojni] prof. Ehrlich [Lambert Ehrlich]. Mislim, da nisem indis-kreten, če povem, da je bilo od naše strani v tem oziru poslanih že več vlog in stor-jenih že več pobud na merodajnih mestih, ki pa, žal, še niso našle pravega odziva.« Pismo Miloša Stareta in Albina Šmajda Rudolfu Smersuju, 25. 9. 1944 (pag. 458), že objavljeno v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946, str. 469–471. Pismo Albina Šmajda Milošu Staretu, 27. 9. 1944 (pag. 459)593 Dragi, po izvršenih razgovorih z Maticem [Rudolf Smersu], ki mu odslej stalno pravim Prijatelj, Ti morem A. sporočiti to-le: Kakor se spominjaš je bila za 5. 4. sklicana seja širšega594. Vsled nastopivših okolnosti z dne 4. 4., je sklicana seja odpadla. Nova se je vršila enkrat kasneje ob navzočnosti zmanjšanega števila članov, med katerimi tudi ni bilo Pri-jatelja. Na tej seji je bilo med drugim sklenjeno: 1) Ker obstoji nevarnost za sestajanje, se daje polno pooblastilo ožjemu odboru za vse posle. Ožji odbor dela v sestavi, kakršna je bila doslej, po izločitvi Volka [Mi-loš Stare], Predsednika [Marko Kranjc] in Franceta [Albin Šmajd], koroški [Franc Kotnik] je sam prenehal, tako, da je ožji odbor delal v sestavi treh članov. Ako se 591 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 618. 592 V prepisu je pripisano: STRAŽA. 593 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 619–621. 594 V prepisu je pripisano: SLS. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 399 kateri vrne ozir. dobi možnost udeleževanja dela, je potem sestavljen še iz tistih vrnivših se članov. Če kdo izmed treh preostalih izpade, ostala dva moreta imenovati tretjega iz vrst članov širšega. Svetnika [Jože Krošl] imenujem odslej Kmet-a. (Formalno so torej danes člani ožjega: Krt [Mirko Bitenc], Prijatelj in Kmet.) Ker je Krt odsoten, se sestajata in po potrebi odločata Prijatelj in Kmet. 2) Če pride pri imenovanju tretjega člana, ali sicer pri kakem drugem sklepanju do nesoglasja, odloči spor kot razsodnik Bradač [Alojzij Mihelčič], kakor se drugače imenuje bivši župan, poslanec itd. Doslej kooptacij ni bilo. Včeraj je pa Kmet predlagal, da se izvrši imenovanje tre-tjega člana, ker je Krt stalno odsoten. Predlagal je doktorja, ki je prišel svoj čas iz dolenjske metropole. Piše se Česenj [Ivo Česnik]. Prijatelj je izjavil, da trenutno kooptacija ni aktualna in je zato bilo vse skupaj odloženo. To je tedaj naš odbor. B.595 Pastir [Gregorij Rožman], sam mu pravim Groga, je enkrat v začetku avgusta sklical posamično k sebi: za nas: Krta, Prijatlja in Kmeta, dalje dr. Gosjaka [Andrej Gosar], ki je odslej Vodè, Šolarja [Jakob Šolar], ki je odslej Jaka, ter za »Samo-slovence« designiranega bana dr. Leskovarja [Ludvik Leskovar], ki je odslej Ban. Vsaki skupini je izjavil, da je skrajni čas, da se na političnem področju zedinimo na podlagi gotovih načel. Ta načela so bila: Preteklosti se ne rekriminira. Sedaj se ne napadamo. Ostanemo samostojni in delamo vsak zase naprej. Ne postavljamo vsak svojih političnih programov. S političnimi nasprotniki se ločeno ne pogaja-mo. Skupno pa nastopamo v vseh točkah, ki so vsem skupne. = Naši so izdelali pismeni osnutek, ki je bil sprejet in podpisan. Izvirnik hrani Groga, prepis imajo tudi naši596. Sam ga nisem videl, marveč Ti sporočam po ustnem pripovedovanju, a tako, da sem vpričo Prijatelja zapisoval. Podpisali so: a) za nas Krt, Prijatelj in Kmet. Za čiste Vodè in Jaka. Za Samoslovence Ban, za KA pa Lekan [Jože Lekan], ki je odslej le Jože. Podpisniki sestavljajo tudi odbor, ki skrbi za to, da se dogovor izpolnjuje. Preje se je bolj redko sestajal, zadnje čase večkrat. Za predsednika so izbrali gospoda [Franc Ksaver Lukman], ki je svoj čas v SZ namestoval Nabasanega [Marko Natlačen]. Naj bo odslej Kričač. Seje so po izjavah Prijatelja nepomembne. Pred kratkim so se razburjali radi pisanja Sl[ovenskega] doma ter je odšla h Grogi deputacija. Intervencija je ostala brezuspešna. 595 V prepisu je pripisano: MLADI INTELEKTUALCI SLS. 596 V prepisu je pripisano: SLS. Na kazalo Na kazalo oseb 400 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Na zadnje BBZ-jevo597 [Vladimir Vauhnik] pismo so598 včeraj in danes na dolgo se-jali, vendar niso prišli do nobenih konkretnih sklepov. Prijatelj je razčlenil razgo-vor v dveh smereh, kakor sva jih nakazala (politično in vojaško). Vodè je v imenu svojih izjavil, da niso za ustanovitev Narodnega odbora ali kake vlade, ker nočejo v današnjih razmerah ustvarjati z naprednjaki skupnih številčnejših odborov, ker obstoji nevarnost, da zvedo za to današnji gospodarji599 in vse pozapro, z njimi vred pa še druge, o katerih bi domnevali, da so zraven. Na vojaškem področju, pa je Vodè izjavil, da je potrebno, da se okrepi jug[oslovanska] vojska na terenu, da mora tja del domobrancev. To je označil za revolucijonarni akt. Prijatelj in Kmet ter Jože so izjavili, da so bili vedno za to, da tega ni mogoče označiti kot nekaj no-vega in kot revolucijonarni akt, da pa je čas in ostalo prepustiti vojaškemu povelj-stvu in političnemu forumu600 skupaj. Končno so se zedinili, da so razgovor o tem odložili na petek, da se dotlej porazgovore vsak s svojimi ljudmi. Ban je izjavil, da je proti odhodu in za to, da ostane do konca domobranstvo tako, kakor je danes. O tem sva govorila s Prijateljem in odločila tako, da na prihodnji seji601 skupno s Kmetom spravi ponovno na razgovor tudi vprašanje Narodnega odbora, do katere ustanovitve mora nujno priti. Naročil sem mu, naj skupno s Kmetom jutri sestavi-ta vse potrebno in naj od te zahteve ne odstopita. Ako Vodetovi ne pristanejo, naj si naši pridrže svobodne roke o tem vprašanju, ker nam bije že dvanajsta ura in ni čas za odlašanje. Prepričan sem, da se bo tako zgodilo. V vojaškem pogledu pa sem prosil, da doseže tole: Skupno naj ponovno poudarite, je bila SLS (odslej kratko stranka) za jug[oslovansko] vojsko, da jo je povsod podpirala in rekrutirala, da smo bili vedno za močno okrepitev slov[enskega] dela jug[oslovanske] vojske, kar smo tudi danes in tudi v bodoče. Glede domobranstva pa tole: Je to sila, s katero, pravilno z ljudmi v tej organizaciji mi nekaj pomenimo. Če odtegnemo le del ljudi iz organizacije in pošljemo v ilegalo, bo trpela vsa domobr[anska] organizacija, morda pa bodo še druge posledice. Naj se napravijo potrebni načrti tehničnega značaja za odhod vsega ne le delni odhod. Ko bo to v najkrajšem času pripravljeno, naj politično vodstvo602 in vojska določita čas odhoda. Prijatelj je obljubil, da se bo ravnal po teh nasvetih in da bo to izpeljal. C. Ko so naprednjaki zaslutili, da je pri nas nekako v redu vprašanje politične sku-pnosti katoličanov, so tudi oni začeli z urejevanjem raztresenih udov. Niso pa mogli doseči niti tolikšne skupnosti, kakor je naša. Pač pa sta nastala dva tabora: v enem 597 Berliner Börsen Zeitung (BBZ) je bila šifra Vladimirja Vauhnika, uporabljala pa se je tudi kot oznaka za njegovo obveščevalno mrežo; kratica BBZ je bila skrit namig na Vauhnikovo ime in ime priimek: B se namreč v cirilici prebere kot V, črka Z pa se je nanašala na Zagreb, kjer je imela njegova obvešče-valna mreža pomembno oporišče vse do junija 1944, ko so jo razkrili Nemci. 598 V prepisu je pripisano: KB. 599 V prepisu je pripisano: NEMCI. 600 V prepisu 619 je pripisano: NK?. 601 V prepisu 620 je pripisano: (KB). 602 V prepisu je pripisano: NO. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 401 so JNS in kmetijci, v drugem pa dr. Verčon [Branko Vrčon] s svojimi, SDS [Samo-stojna demokratska stranka] in radikali. Prve predstavlja napram kat[oliškemu] bloku Pucelj [Ivan Pucelj], druge inž. Lenarčič [Stanko Lenarčič]. Od naše603 strani pa sta zvezna člena Vodè in Kmet. Sestajajo se priložnostno in ločeno, nikakor pa ne redno. Načelo je, da vsaka skupina zase sklepa in dela, skupni posveti pa služijo nekakemu izenačenju razlik v delu in sklepih. Napredni ne vedo za imena naših v skupnem kat[oliškem] odboru, naši ne za ime-na onih. Obojestransko so pa priznali odbore in se vsi zavezali, da ne bodo vsak zase ničesar naredili, tudi se ne pogajali z nasprotniki. Tako je Vodè poročal na seji kat[oliške] skupnosti o izjavi Mesarja (Pucelj). S tako rahlo zvezo pa niso zadovoljni: banovinska JNS in Uršič [Andrej Uršič]. JNS se namreč deli v staro JNS in banovinsko JNS. V staro spadajo: dr. Pirkma-jer [Otmar Pirkmajer], inž. Mačkovšek [Janko Mačkovšek], inž. Ferlinc [Bogdan Ferlinc], dr. Roš [Fran Roš], dr. Pučnik [Jože Pučnik], dr. Kalan [Zdravko Kalan]. Imajo svoj direktorij, ki je pa v banovinski skupščini ostal v manjšini. Zboruje pa kljub temu ločeno in naprej. V banovinsko JNS pa spadajo: dr. Zajec [Marjan Zajec], Žitnik [Rudolf Žitnik], inž. Bevc [Ladislav Bevc]. Banovinska ima poobla-stilo od gen[erala] Živkoviča [Petar Živković] za legalno izvrševanje oblasti v JNS, drugi pa imajo kapital. = Kam spada Uršič – Smrekar [Andrej Uršič], ne vedo. Banovinska JNS, kakor tudi Smrekar hočejo močnejšo zvezo, hočejo delovni od-bor, ki se tudi lahko imenuje Narodni odbor. Banovinski so za to, da dobimo mi polovico in predsednika, oni in socijalisti drugo polovico. Podobno se je izjavil tudi Smrekar pri Korbarju [Milan Finec]. Razgovori še niso zaključeni, pa tudi ne prekinjeni za daljšo dobo. Kakor vidiš iz vsega povedanega, ni narejenega ničesar. Banovinski in Uršič so blizu najinih pogledov in bo treba nadaljevati ter vsekakor zaključiti. Če kdo ne upa, naj zleze za peč in ne kritizira. Mislim na Vodèta in Jako. Še Ti izvoli nekako tako sporočiti Prijatlju, kadar boš kaj pisaril, da ne bom ostal sam s svojimi pogledi in zahtevami. Moje mnenje je: do Narodnega odbora mora priti. Vanj morajo naprednjaki in socijalisti. Narodni odbor mora na teren. Vse pa mora biti skrajno hitro. Č. BBZ-ju bo Dedek [Jože Sodja] (je inž. Jože) sporočil, kar Ti bo Dedek sam poslal. Prvotno je napravil Prijatelj sam in niso tisto sklepi skupnega odbora. Pri današnjem obisku sem nove sklepe prebral Prijatlju, ki je bil z njimi zadovoljen. Za slučaj, da Dedek še ne bo imel časa sporočiti najinih sklepov za BBZ-ja, Ti pod a) priložim prepis. 603 V prepisu je pripisano: KB Na kazalo Na kazalo oseb 402 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 D. Kat[oliška] skupnost604 je sklenila, da imen odbora ne bo povedala nikomur razen najožjemu krogu. Banu so sploh določili, komu sme povedati. 27. 9. 1944 Pozdrav France [Albin Šmajd] Pismo Albina Šmajda Jožefu Godini, 30. 9. 1944 (pag. 460–462)605 Dragi Volk [Jožef Godina], kakor sem ti že sporočil, sem v četrtek 28. 9. odšel, a sem zvečer zopet prišel v centralo. GO606 je namreč pripravljen za odhod proti Gorenjski, Krt [Mirko Bitenc] je pa nujno moral v centralo607 tako, da bi daljši čas ostal na položaju brez vsakih zvez in dela. Na položaju sem našel tudi onega sodnika [Valentin Benedik], ki je prišel enkrat h Tebi na razgovor ter še enega iz naprednega tabora [Hubert Pleško]. Iz razgovorov z njima sem spoznal, da imajo formalno vse oni v rokah, mi608 pa dejansko zopet vlečemo, delamo, riskiramo in nosimo vso odgovornost. Razen tega sem včeraj 29. 9. v pogovoru z Markom [Al-bert Ilovar] spoznal, da so oni izjavili, da so Krta lepo speljali in da hočejo vse nas. Med tem si gotovo že sprejel sporočilo, ki ga je poslal Triglav [Miha Krek]. En del se nanaša na nastope v Padski nižini, Istro in Trst ter prehod preko našega ozemlja ter morebitno pomoč naših ljudi. Vse je predvideno za oktober. Dalje sporočajo, da so vsi zdravi. Volk pa vprašuje Prikazen [Miloš Stare], če je zadržan v pone-deljek in četrtek. Ali ne bi kazalo, ako bi sestavil kak odgovor, ki bi ga sporočali v ponedeljek ali četrtek. Morda bi pa obratno šlo. Poskusi, če se Ti zdi. Za nas je pravzaprav neko prokletstvo, da ne moremo nikdar dobiti sami direktnih zvez, da morajo vedno posredovati nam tuji in sovražni ljudje. = Zvečer 29. 9. je bila seja609 Krta, Rudana [Rudolf Smersu], Bana [Ludvik Leskovar] in Franceta [Albin Šmajd]. Kmet [Jože Krošl] je manjkal. Poročala sta Krt in Rudan, Krt o vojaških akcijah in pripravah, Rudan pa o sejah Kb [katoliški blok], kjer niso prišli do nobe-nih sklepov in dokončnih zaključkov. Vodetovi610 zahtevajo izhajanje samo enega ilegalnega časopisa, ki more biti z novim imenom. Vse stare moramo pokopati. Urednik glavni bo Jaka [Jakob Šolar]. Govorili so potem o nekem uredniškem odboru. Vendar niso sklenili še ničesar. Mi smo rekli, da si morajo naši pridržati v tem vprašanju proste roke in da moremo sami izdajati več svojih listov. Lahko smo vezani na neke načelne smernice po sklepih skupnega Kb, nikakor pa si ne smemo vzeti pravice, da bi nas oropali naših ilegalnih listov, ki so vedno pisali proti tujcem. = Glede NO zopet niso prišli do nobenih sklepov. Vodetovi so zopet trdili, da iz varnostnih razlogov ni treba tesnejše povezanosti, sicer pa da obstoji 604 V prepisu je pripisano: KB. 605 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 622. 606 V prepisu je pripisano: GOR[ENJSKI] ODRED. 607 V prepisu je pripisano: V LJUBLJANO. 608 V prepisu je pripisano: SLS. 609 V prepisu je pripisano: SLS. 610 V prepisu je pripisano: DR. GOSARJEVA SKUPINA. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 403 NO (Gotovo v sestajanjih Vodeta [Andrej Gosar] in Mesarja [Ivan Pucelj].) Mi smo zopet tako sklenili, da morajo naši vztrajati na ustanovitvi NO, ki je nujna, in da morajo tudi v tem vprašanju izjaviti, da si pridrže prostost, ako Vodetovi ne bi hoteli pristati na ustanovitev. Rudan je tudi pravil, da so Vodetovi že izjavljali, da bo treba marsikoga žrtvovati. To se nanaša na nas in ne na nasprotne tabore. = Glede voj. akcij so sklenili611, da se sporoči poveljstvu612, naj izda nujno povelje edinicam, da nastopajo skupno s partizanskimi odredi, čim ti nastopijo proti oku-patorju in opuste borbo proti slovenskim odredom. Naredili so načelni sklep za naenkratni in celotni odhod dom.613, prosijo pa poveljstvo, da napravi točne načrte za odhod in ustvari vse tehnične predpogoje za izvedbo. Čas določi politično vod-stvo614 in poveljstvo. = France je povdarjal tele misli: pri celotnem presojanju položaja moramo ločiti dve področji udejstvovanja: a) po-litično, in b) vojaško. a) Vse naše prizadevanje na političnem področju mora biti nujno usmerjeno na takojšnjo ustanovitev NO, v katerega morajo biti pritegnjene vse protikomuni-stične slovenske skupine v razmerju njihove moči, dejanskega dela in izvršene odgovornosti. Če nekateri iz varnostnih razlogov nočejo ali si ne upajo prevzeti odgovornosti, je treba iti preko njih. Čas hiti in nalaga kategorično, da se podviza-mo, ker sicer bomo ostali brez pravega politično upravnega in državnega vodstva. Napredne je treba pravilno vpoštevati. Na socijaliste ne pozabiti. Vojaški zastopnik naj bo pravi član NO, t. j. naj zavzema položaj vojaškega ministra. Zavlačevanje ustanovitve NO ima lahko usodne posledice za nas. Zdi se pa, da bo vojaško vodstvo hotelo imeti vpliv na sestavo NO, zlasti ko neka-teri člani Kb verjetno razgovarjajo z vojaškimi zastopniki, zlasti odposlanci Mi-haj [Dragoljub Mihailović]. Verjetno so to Vode in Jaka. Če se vpoštevajo sledeče okolnosti, vidimo, da vojaško vodstvo hoče nas prikrajšati v vseh ozirih. Ris [Ru-dolf Žitnik] je zaupnik Novaka [Karel Novak] in Jevdževiča [Dobroslav Jevđević]. Istočasno je sodelaven pri sedanjem poveljstvu in uživa najboljšo reputacijo. Dalje je zaupnik Gestapa ter je po njegovem nalogu odpotoval včeraj 29. 9. v Belgrad v Mihajlovičev štab. Skratka zgleda, da vodijo odločilno Novakovi ljudje, čeprav nekoliko maskirano, pred vsem pa napredni. Zato bomo morali tudi pri sestavi NO biti previdni in tudi odločni. Še če bo NO prevzel nalogo razgovorov z OF v taktičnem oziru, moramo paziti, da bomo poslali v NO najodličnejše osebe iz dosedanjega vodstva, ker sicer nas Vodetovci ali podobni lahko izroče na milost in nemilost OF za ljubo sklenitve sporazuma. 611 V prepisu je pripisano: KB. 612 V prepisu je pripisano: KB. 613 V prepisu je pripisano: DMB. 614 V prepisu je pripisano: NK.?. Na kazalo Na kazalo oseb 404 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Če smo že ukradli les, ostal material in orodje, da smo ljudem napravili stolčke in jih na nje posadili, potem nujno zahtevamo, da ti ljudje ne pokažejo najprej na nas češ, tatje so, ker sedim na stolu iz ukradenega lesa. Upam, da bomo tako prišli do usta-novitve takega NO, ki bo kazal pravi in resnični obraz političnega položaja pri nas. b) Glede vojaških akcij je treba temeljitih načrtov, da igre ne zgubimo. Delni615 odhod abstrahiram. Gre za naenkratni. V tem pogledu je treba ustvariti vse pred-pogoje za izvršitev tega važnega načrta. Sporočiti Triglavu, da določi skupno na merodajnem mestu čas, kdaj bi lahko na določnem mestu616 se spustili padalci. O istem času ali nekaj ur preje bi naši odšli, se razporedili pravilno, da preprečijo partizanske napade ozir. jih odbijejo, sami pa zopet naenkrat poprimejo vse oku-patorje in zasedejo vse položaje. Tako bi naenkrat bili mi gospodarji položaja in bi imeli AA [Anglo-Američane] v svoji sredini. V to smer je treba delati načrte in se pripravljati. Le uspešna izvedba drznih načrtov nam zagotovi popolno obvladanje položaja. = Pri izdajanju časopisov moramo ohraniti popolno prostost v tem pogledu, da lah-ko izdajamo liste, kakršne hočemo in kolikor jih želimo. France je prosil Krta, naj bo previden in odločen v zastopanju slovenskih in naših intersov. Za nocoj sobota 30. 9. je zopet določen sestanek.617 Krt in po njegovem naročilu France odideta nato na teren. Govore, da je Meniča-ninova [Dušan Meničanin]skupina imela velik uspeh nad partizani okrog Moravč in Sv. Križa. Pobiti so baje vsi poveljniki bataljonov in ranjen poveljnik Cankarjeve brigade. Zaplenili so tudi veliko orožja. Gre za Cankarjevo brigado. Rupnikov (Vuk) [Vuk Rupnik] udarni bataljon pa je docela uničil Ljubljansko bri-gado, mislim da nekje v bližini Ljubljanskega vrha. Sestavljena je bila iz moštva raznih narodnosti. Veliko je bilo Čerkezov. Mislim, da so našteli nekaj nad 100 mrtvih. Zaplenjenega je mnogo orožja. GO je odšel v petek 29. 9. Naj bo z njim sreča božja! Krt odide za njimi osebno! Krt je zaposlen tako, da velikokrat niti jesti ne more. Zato me je prosil, naj Ti spo-ročim, da se oprošča, da ti ne piše osebno. Nisem opazil nikakega nerazpoloženja! Zdravstvuj! Prisrčno pozdravljam 30. 9. 1944 Legat [Albin Šmajd] 615 V prepisu je pripisano: DMB. 616 V prepisu je pripisano: AA. 617 V prepisu je pripisano: (seja eksekutive SLS). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 405 Prošnja Mirka Bitenca Albinu Šmajdu za izplačilo podpor, oktober 1944 (pag. 463) Dragi! Nujno bi rabili za podpore za marec Lir. 44.400,-. Razen tega smatram, da bi bilo prav, da bi se vzeli v seznam podpor tudi družina pok[ojnega] poveljnika Gorenjskega odreda kapetana Jerebiča [Franc Jerebič] in družina sedanjega poveljnika poročnika Piriha Milka (Gorenjca Tomaža). Predlagam, da se prizna družini pok[ojnega] kap[etana] Jerebiča mesečnih Lir 3000,- (žena in trije nepreskrbljeni otroki), družini por[očnika] g. Piriha pa Lir. 2.000,- Definitivno naj bi vsa ta vprašanja uredil socijalni odbor NO, ki ga je treba tudi takoj osnovati poleg finančnega odbora. Prosim Te, da urediš ta vprašanja v NO. Prilagam točen seznam vseh podpor, popravljen po najnovejših podatkih in ugo-tovljenih potrebah. Pri JV [Jugoslovanska vojska] se je preje dajalo za ženo 1200,- in za vsakega otroka po 300,- Lir ne glede na to, ali je podana stvarna potreba po toliki podpori. Zneski v novem seznamu so popravljeni, povečani ali zmanjšani, po dejanskih potrebah, zato naj se odobre te podpore v navedenih višinah, dokler socijalni odbor ne sklene drugače. […] okt. Te pozdravlja 311 [Mirko Bitenc] Seznam podpor, ki jih je do sedaj dajala JV. 1. Anžič Ivana Lir 800,- 18. Kukavica Lir 1.000,-2. Babnik Jožefa » 1000,- 19. Makek T. » 1.000,-3. Bajželj I » 800,- 20. Manoni » 800,- 4. Bec M. » 1000,- 21. Novak Romana » 1.200,-5. Bučar Angela » 3000,- 22. Pajsar I. » 500,-6. Cankar Antonija » 800,- 23. Paternost N. » 1.500,-7. Cankar Franja » 800,- 24. Petelin Jana » 2.000,-8. Dimnik A. » 1.800,- 25. Poženel P. » 1.000,- 9. Habič I » 1.800,- 26. Rožnik Mar. » 1.800,- 10. Habič Terezija » 2.400,- 27. Snoj » 500,- 11. Hlebš Marija » 800,- 28. Simoneti » 800,-12. Hočevar I » 1.200,- 29. Šonc M. » 3.000,- 13. Hribar Marija » 1.700,- 30. Tesner Mar. » 800,- Na kazalo Na kazalo oseb 406 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 14. Jakoš Katarina » 800,- 31. Tuma » 800,-15. Kolenik Nežka » 2.700,- 32. Fajgel » 800,-16. Koprivec Antonija » 1.500,- xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx 17. Kožuh Marija » […].000,- Skupaj 44.400,- Pismo Ivana Martelanca Mirku Bitencu, datirano 1. 10. 1944, verjetno 31. 3. 1945, (pag. 464)618 311 [Mirko Bitenc] Napol oficielno je našemu štabu sporočil Ture Šturm [Artur Šturm], sedaj pri Ljo-tiču [Dimitrije Ljotić], propagandni oddelek v Trstu, da so se v četrtek zjutraj vr-šila važna posvetovanja in razgovori v gradu Miramare. Dosežen je bil popolen sporazum med vsemi srbskimi grupami in Rupnikom [Leon Rupnik], nakar je bila sestavljena vlada, ki naj bi upravljala novo Jugoslavijo, ki bo zasedaj obsegala v glavnem Slovenijo. Vlada je čisto vojaška in prevzame z vednostjo Nemcev upravo teritorija v roke ob umiku Nemcev, na to solucijo so ilegalno Srbi dobili pristanek AA [Anglo-Američanov]. Sestava: predsednik Nikola Velimirović, zunanje zadeve D. Ljotič, notranje zadeve Rupnik, prosveta Jevdjević [Dobroslav Jevđević], vojska Mihajlović [Dragoljub Mihailović]. Kokalj [Anton Kokalj] je imel ločeno od Wagnerja [Rudolf Wagner] iste infor-macije, le to mu je njegov zaupnik poročal iz Trsta, da sta razgovorom v Mirama-ru prisostvovala dva AA [angloameriška] oficirja, ki sta takoj nato zopet odšla s podmornico. Na sestanku so poleg vlade bili Nedić [Milan Nedić], Mušicki [Konstantin Mu-šicki] in Dražin delegat. Po sestanku sta se Ljotić in Nedič v družbi Paraca [Matija Parac] in Dražinega delegata odpeljala proti Ljubljani. Verjetno je s tem v zvezi nji-hova pot na Dunaj, kamor sta bojda Nedić in Ljotić odšla, da bi za načrt oz. vlado patriarha in ga event[ualno] privedla v ta »svobodni teritorij«. Prilagam pismo, ki ga je Leskovar [Ludvik Leskovar] pisal Lipovšku [Anton Lipov-šek]. Dr. Kovačič [Jože Kovačič] ga je naročil zadržati, ker da je Lipovškovo zadevo že sam uredil brez Stražarjev tako, da je odšel Lip[ovšek] v nemško službo. – Pismo je interesantno zaradi pasusa o Štajerski. V mehanično delavnico Hlebš, za Ljubljanico med gostilno Maček in Čevljarskim mostom, je prišel v naglici včeraj okrog poldneva nek partizanski kurir s kolesom, poklical tri delavce in jim naročil: Nemci so dobili povelje za strogo pripravljenost (Alles gestellt!), zato se nihče od vas ne sme med prazniki odstraniti iz Ljubljane, ampak mora vsak čakati na odrejenem mestu. Nato so se nekaj povsem tiho do-govarjali. – Hlebš sam je znan kot OF in verjetno komunist. Moralno ni visoko 618 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1023. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 407 stoječ. Njegova delavnica je po zanesljivih informacijah zbirališče sumljivih tipov in partizanov. Prilagam načrt upravne ureditve Primorske. Načrt je na podlagi posvetovanj v Pri-morskem odboru izdelal dr. Žitko [Stanislav Žitko]. Ker imam ta edini izvod, pa ne časa, da bi ga prepisal, vljudno prosim, da se mi ta izvod vrne. Prepis bi čez čas lahko oskrbel. Nekaj radijskih vesti, ki mi jih je pripovedoval Kokalj [Anton Kokalj]: Iz Beograda se poroča, da se vlada krha. Anglija ne da pristanka na sestavo. Zato so iz vlade izstopili oz. podali ostavko min[ister] Šubašič [Ivan Šubašić], Šutej [Ju-raj Šutej] in Grol [Milan Grol]. Tito [Josip Broz] ostavke ni vzel na znanje in je ni predložil kralju, oz. njegovim namestnikom. Roosvelt [Franklin Delano Roosevelt] je na voščila članov senata odgovoril, da se bližajo odločilni trenutki sedanje vojne. Zato da jih prosi, naj ostanejo v bližini Washingtona, ker jih utegne vsak hip rabiti. Z Gorico ni nič. Horn [Peter Horn] je v Ljubljani. Delo je plod Debeljakovih [Jan-ko Debeljak] intrig. Nemci ne puste Hornu oditi v Gorico, zadeva s papirčki je le pretveza. Načrt je torej definitivno propadel. Zdi se, da je Kokalj potisnjen na stranski tir, Nemci sami so mu menda ponudili dvomesečni dopust. Ponudbe ni odklonil, vendar pravi, da bo večino časa prebil v Trstu ter da mu to zelo prija, ker ima važno politično delo. Menim, da misli na naloge, ki mu jih misli dati NO, kakor mi je namignil. Zato nestrpno pričakuje ponedeljkovega sestanka. Debeljak je sestavil spisek oficirjev in moštva, ki jih zahteva zase pri polku. Nemci so njegovi zahtevi ugodili. Tako zgubi Kovačič okrog 100 mož in kake 4 oficirje. Skušal bo takoj najti nadomestilo. Ako intrige s strani D [Janko Debeljak] ne pre-nehajo, bo treba zadevo radikalneje rešiti z navodili za naše ljudi: ali prestop v SD, ali pa v okvir Srbov, ako se kaj novega ilegalno ne bo dalo organizirati. Horn se pred očitki zaradi konspirativnosti odločno brani. Mislim, da ni kriv. – Predlogi za formiranje prim[orske] div[izije] bodo te dni gotovi, sta mi zatrdila Wagner in Horn. 1. 10.619 399 [Ivan Martelanc] Prepisi dokumentov (pag. 465–467). Že objavljeno v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946, in sicer dokumenta s pag. 465 in 466 na str. 480 (Dra-gi Dore …) ter dokument s pag. 467 na str. 482 (8. oktober 1944). 619 Poleg datuma 1. oktober [verjetno 1944] je v prepisu (pag. 1023) pripisano 31. MARCA. Glede na vsebino dokumenta je pravilnejši datum 31. marec 1945, na kar kaže tudi omemba kraljevih namest-nikih, saj so bili ti imenovani marca 1945. Na kazalo Na kazalo oseb 408 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Zapisi Albina Šmajda o mednarodnem položaju, 16. 10. 1944–18. 10. 1944 (pag. 468–475) Madrid: Po vesteh wašingt[onskega] dopisnika Casanes-a je Ch. [Winston Chur-chill] odpotoval v Moskvo na priporočilo Roo[sevelta] [Franklin Delano Roosevelt]. V Washing[tonu] so že dolgo na jasnem, da niso anglosovjet[ski] odnošaji najboljši in da so se v zadnjem času zelo poslabšali. Sunday star ima članek Constantina Brown-a: Roo[sevelt] smatra za smotrno, da se ustvari med Ch[urchillom] in St[alinom] [Josif Stalin]. jasno razmerje, odnošaji. Anglosovjet zveza lahko privede do razdora, ako bo eden smartal da je ogrožen v svojih interesih. Kakor ni Stalin 1941 verjel Ch[urchill]-u, tako se 1943 boji Ch[urchill], da bi Moskva utegnila sprejeti Hitlerjevo mirovno po-nudbo. Z nenadnih odhodov Cordella Hulla in Edena [Anthony Eden] v Moskvo in sledečo ji teheransko konferenco je bilo to preprečeno. Zdaj se zdi, da hoče Stalin tehe-ranski dogovor na tak način tolmačiti, ki nikakor ne odgovarja britanskim interesom. 2.001 17. 10. Gl. stan aliiranih eksped. sil: 1. amer. armada doslej [...] 195.593 ujetnikov (ki vodi boj pri Aachenu) 3. amer. armada doslej [...] 92.384 ujetnikov (kjer so bežali) 16. 10. je bila vrzel pri Aachenu ob 16:00 zaključena. Am[eriška] pehota, ki je prišla s severa, se je združila z amer[iško] južno pehoto. Nemške čete so se hotele rešiti z izpadom proti vzhodu, kar so Am[eričani] preprečili. Od začetka ofenzive v Franciji je zdaj 600.000 ujet. [...] Ang[eški] kralj je pet dni inspiciral vse zahodno bojišče. Vrnil se je v pondlj 16. 10. v London. Nemškim četam se je približal na 5 km. 20. nem. armada na Laponskem se ne more umakniti na Norveško, ker so se sov-jetske čete v pondelj 16. 10. izkrcale za hrbtom [...] [...]. Sovjet[ske] čete so zasedle najvažnejša križišča, ki vodijo iz Petsama proti Norveški. Na južni obali Zahodne Šelde so napredovale brit[anske] in kanadske čete po svoji združitvi proti zahodu. Nemci so se umaknili. Z vrha brit[anskega] Klna med Nim-vegnom in Arnheimom so prekoračili Britanci Spodnji Ren na neki točki 15 km za-hodno od Arnheima, pri čemer so Britanci po umiku zrač[nih] invazij[skih] čet prvič dosegli severno obalo Rena. V Vogezih Am[eričani] in Fr[ancozi] napredujejo polagoma. Na ta sektor so Nemci vrgli 5. tank[ovsko] armado, ki je najmočnejša nemška tankovska sila. Amer[iška] Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 409 7. armada je kljub temu zavzela mesto Ambermavil620 in več vasi ter pojačati svoje gibanje proti 20 km vzhodno od Epinala ležeč Bruyer. Pri Petsamu je prvič prišlo do krvavih obračunavanj [...] [...] 2. divizijo gorskih lov-cev in rajhovsko 5. divizijo. Zah[odno] bojišče pol[itično] stanje Priprave za novo ofenzivo. Zračni napadi na Zahodno Nemčijo, ki se je vršila konec tedna (do 15. 10.), veljajo za neposredno pripravo nove ofenzive na zahodu. Namen ofenzive je popolna ohromitev zahodnonemškega živčnega središča ne zgolj za pre-prečenje dovoza za sedanje boje, marveč da napravijo opustošeno Zahodno Nemčijo neuporabno za nemške armade. Nemške čete ne smejo tu dobiti prezimovališča in evakuacija civil[nega] prebivalstva za fronto mora slediti globlje v Nemčiji. Vremen-ski činitelj bo pri zimskih zračnih napadih manj omejeval akcije, kakor doslej, ker morejo zavez[niški] bombniki operirati iz francoskih in belg[ijskih] baz, kjer zimska megla dela manj ovir kakor v Angliji. Poskus Madžarske Drž[avni] upravitelj je zaprosil za premirje. Nato je bil prisiljen odstopiti. Nemci so po radiju sporočili vest, da se je prostovoljno umaknil v Nemčijo, v resnici so ga na-silno odpeljali v konfinacijo. Zmeda v nemških poročilih o položaju na Mad[žarskem] kaže, da je v zunanj[em] nem[škem] ministrstvu še večja zmeda kakor na Madž[arskem] in da je bilo to slabo informirano o položaju na Madž[arskem]. Dipl[omatski] dopisnik časopisa »Tat«621 piše: »Ako je hotel Horthy [Miklos Horthy] popraviti svoje prejšnje napake in svojo arogantno politiko, s tem, da je končno za-prosil za premirje, je brezdvomno govoril v imenu večine madž[arskega] prebival-stva, ki ne mara vojske. New cronicle piše v uvodniku: »Zavezniki bodo Ogrsko zasedli s premirjem ali brez premirja, kajti Madžarska je med seboj needina. Nihče nima namreč za Madžarsko več simpatij. Kot majhni gangsterji so se združili z mogočnejšimi v upanju, da bodo brez trpljenja dosegli dobiček. Zdaj, ko je Nemčija obkoljena, nima Madžarska več razloga, da je optimistična samo vsled tega, da Hitler pridobi na času. Čim dalje se odlaša kapitulacija, tem manjše so šanse, da sploh kaj rešijo. Edino upanje za Ma-džarsko je, da brez vsakih pridržkov zajadra na zavezniško stran kakor je to napra-vila Romunija. Zavez[niški] gl[avni] stan v Sredozemlju Britanske križarke, ki so v pon[e]deljek 16. 10. prišle v atensko pristanišče Pirej, da so se izkrcale nove čete Britancev, so bile samo čelo več kakor 150 vojnih ladij vseh vrst, 620 Verjetno Rambervillers v Vogezih. 621 Time and Tide. Na kazalo Na kazalo oseb 410 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 ki so se udeležile zasedbe Aten in Pireja in zadnjih operacij v Egeju. Pod poveljstvom kontraadmirala Mansfielda [John Maurice Mansfield] operirajo skupno enote ka-nadskega, južnoafriškega, novozelandskega, francoskega in poljskega ladjevja. 17. 10. Bombardiranja: Uradno poročajo, da je amer[iška] 8. zračna flota dne 14. in 15. 10. pri dnevnih na-padih povzročila občutno škodo na indust[rijskih] napravah v Kölnu. Z napravljenih fotogr[afij] sledi, da so bili zadeti 4 tovorni kolodvori in mülheimski kolodvor v Köl-nu. V štirih dneh je N[emčijo] bombardiralo 5000 letal. V torek dne 17. 10. so v Italiji stacionirani težki bombniki napadli strateške cilje v Avst[riji], Zg[ornji] Šleziji, Severni Jugoslaviji in v Ogrski. V Severni Jug[oslaviji] so bili cilji okrog Mrbra [Maribora], v južni Ogrski pa med Blatnim jezer[om] in Jugoslavijo. Ponoči na 17. 10. so sovjet[ska] letala napadla nemške prevozne ladje v Windau in želez[niška] križišča v Vzhodni Prusiji – Insterburg, Gumbinnen in Stallupönen. Velik vplivni področji, v Vzhodno evropski blok, kamor bi prišle: Poljska, Čehoslova-ška, Romunija in Bolgarija, kakor tudi sovpliv nad Jugoslavijo ter zahodno evrop-ski blok pod brit[anskim] vodstvom, kamor spada vsa ostala Evropa in Sredozemlje z Grčijo vred ter Bližnji vzhod. Zgleda, da poljsko vprašanje še ne bo privedlo do praktične rešitve. Po mnenju brit[anskih] opazovalcev to vprašanje ne more biti več kamen nesporazuma med zahod[nimi] zavezniki in Sovjetijo. Pravda piše, da so razgovori med Ch[urchillom] in St[alinom] imeli v prvi vrsti na-men izdelati načrt za končno odločilno bitko za Nemčijo, ki ni več daleč. Bern Zahodno evropski blok (»Economist«, »Time and Tide«) Med zahodnimi osvobojenimi narodi obstoja tendenca, da ustvarja zahodno federa-cijo. V Nizozemski, Franciji in v Skandinaviji je ta ideja dobila že svoj izraz. Nastaja iz skupnosti zgodovinskih tradicij kakor tudi očividnih skupnosti praktičnih politič-nih in gospod[arskih] interesov. Uresničenje zahodnega regijonalnega sestava varno-sti naj bo v Angliji glavna programatska točka za reorganizacijo Evrope (Economist in Time and Tide). Mnogo predprip[ravljalnih] del je že izvršenih. O praktičnih korakih se sedaj raz-pravlja. Carinska zveza med Belgijo in Holandijo naj bo eden izmed teh, finančni dogovor med Anglijo in Belgijo nadaljni korak. Razgovori čisto političnega značaja so očividno v teku. Mnogo vprašanj je še rešiti, da se ustvari skupna obrambna poli-tika, in ta zopet zadeva vprašanje narodne vrhovnosti. Obveznosti na mednarod[ni] Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 411 podlagi morajo biti postavljene v okvir mednarodne varnosti, ki je spričo bližnjega miru stvar nujne važnosti. Sirski zunanji minister Mardam [Jamil Mardam Bey] je po povratku iz Aleksandrije izjavil, da je predvideno zasedanje arabskega kongresa za prve dni novembra. Tudi nova egipt[ovska] vlada si bo prizadevala uresničiti panarabsko idejo. V zvezi z razpravljanjem o uspehih Dumbarton Oaks-a napada mosk[ovski] radio turški tisk in mu očita, da se boji miru in da skuša delati strah s perspektivo vojne. Moskovska konferenca: V odloku se je pripravil [...] sunek proti Nemčiji. Lond[onski] listi pišejo, da bo vzhodno bojišče v prihodnjih tednih prineslo resnična presenečenja, medtem ko zapad[no] bojišče vztraja bolj v statičnem vojskovanju. Po poročilih Alek. Werth-a [Alexander Werth] sporočen Observerju, zgleda, kakor da bo prišlo med Brit[anci] in Rus[ijo] do razdelitve Evrope v dve622 17. 10. Jugoslavija: potrjuje se zavzetje Niša (ruske, bolg[arske] in jug[oslovanske] čete). V Belgradu so hudi pocestni boji v središči mesta. Waffen SS623 je odbila kapitulacijo. 18. 10. V torek 17. 10. so čete rdeče armade624 Pismo Vladimirja Ločniškarja Pavletu, 18. 10. 1944 (pag. 476)625 (za Koroško je to) Dragi Pavle! Dodatno k včerajšnjemu poročilu Ti sporočam še naslednje: Po nekih poročilih, ki so prispela, bo če pridejo zavezniki sem, prevzel vso oblast zlasti upravo v svoje roke zavezniški AMOT626. Torej, to bi veljalo tudi za Koroško. Bistvo tega sistema je, da zavezniki upoštevajo dejanski stan in sprejmejo za svetovalca nji-hovemu guvernerju zastopnike vseh narodnosti in političnih grupacij. Na Koroškem bi prišel v poštev zastopnik z naše strani, poleg zastopnika z nemške strani. Zato je treba že danes misliti na to, kdo bi bila taka primerna oseba, ki pozna jezik, ki ima zveze z Angleži in Amerikanci, zlasti še kakšne važne prijateljske zveze. Nadalje je treba misliti na celo vrsto sodelavcev, ki jih bo ta moral imeti, da se bo vse storilo, kar bo tedaj mogoče storiti na diplomatskem, organizatornem, znanstvenem, pa tudi praktičnem družabnem polju. Tukaj imamo nekaj takih »Angležev in Amerikancev«. Z vaše strani pa zberite tudi vse, ki bi utegnili v takem primeru takoj pomagati. Že 622 Poved se ne nadaljuje. 623 Paravojaška organizacija nemške nacistične stranke. 624 Poved se ne nadaljuje. 625 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 623. 626 Verjetno AMGOT – Allied Military Government of Occupied Territories. Na kazalo Na kazalo oseb 412 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 danes jih je treba seznaniti z vsem potrebnim, da bodo takrat možje na mestu. Ne pozabite tudi na ženske, ki znajo angleško. (Nameravana je propagandna brošura za Koroško.) Po mojem mnenju naj bi to sestavil eden vaših ljudi, ki naj bi bil to Vaš predsednik ali Zwitter [Vinko Zwitter]. Dodatno mi je Podlipnik rekel, da je tisti Vaš predlog vojski sicer jako dober, le s tisto tezo o razdelitvi Koroške na tri pasove podpirate nemško gledanje. Zaradi takega gledanja smo v minuli vojni Koroško izgubili. Zato naj se zadeva čimprej uredi in popravi. Če bom mogel dobiti še kaj knjig »Naši onstran meje« vam bom poslal v več izvodih. Glavni vaši sodelavci jo morajo dobiti v roko in poznati njeno vsebino. Pred časom sem Ti po naročilu Podlipnika poslal sporočilo, da stopi h kanoniku Blümlu [Rudolf Blüml], ki naj preko koroške duhovščine sproži ustno propagando proti snovanju Avstrije. Tiste naše glavne poglede o tem, kako bo Korošcem, če se spet vključijo v skupnost premaganih Nemcev ali v Zedinjeno Slovenijo v novi in močni Jugoslaviji, naj jim predoči. Sicer si morda ogledaš tisto okrožnico 1a, ki sem Ti jo poslal. Prav lepo pozdravlja Lj[ubljana] 18. 10. 1944. Kres l.r. (je enako Ločniškar [Vladimir Ločniškar]) Pismo Mirka Bitenca, 21. 10. 1944 (pag. 477) Za mjr. [majorja] J. D. [Janko Debeljak] vem, da je težko z njim delati in da je več-krat precej neroden. Zdi se mi pa, da je treba računati z realnimi dejstvi. Zdaj je mjr. [major] J. D. na položaju in gotovo ni pametno, rušiti ga, marveč bi bilo veliko koristneje za narodno stvar, da bi se ga skušalo, na kakršen koli način privezati. Mislim, da preko njega itak ne bomo mogli. Bilo bi pa tudi nepolitično, ako bi ga v sedanjem trenutku rušili, ko itak ni dovolj časa za ponovno reorganizacijo. Vsa osebna nerazpoloženja morajo stopiti v ozadje in jih moramo nujno podrediti skupnim narodnim interesom. Gledati je tedaj, da povežete sami in Vaši prijatelji tako med častniki in podčastniki SNVZ [Slovenski narodni varnostni zbor] vse pravilno orijentirane ljudi, da bodo v danem trenutku sledili poveljem NO. Če ne morete osebno vplivati na g. mjr. [majorja] J. D., da bo treba pač na drug način pridobiti, da ne bo delal narobe, ko pride usodna situacija. -.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.- Poročila o goriškem načrtu so vsak dan drugačna. Zato naj se ta poskus v skrajno kratkem roku še izvede, če je to mogoče, vendar brez naše odgovornosti. Ako pa Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 413 ne uspe, naj se pusti stvar v miru, ker sedanji trenutek po mojem mnenju ni čas za eksperimentiranje, ker bomo sicer imeli vse skupaj razbito, povezanega pa ničesar. G. mjr. [majorja] Horna [Peter Horn] bi rabili drugje. Morda na Štajerskem, ka-mor bi seveda moral oditi že sedaj, da se spozna s terenom in razmerami. Kakor predvidevam, bi bil poveljnik divizije na Štajerskem. Svetujte mi odkritosrčno, če je zato primeren in sposoben. Rabil bi za tja tudi še druge častnike. Če ni mogoče, da bi obstali tam, naj se prijavijo in jih bom poslal preko. Njihovo gmotno stanje se ne bo poslabšalo, v kolikor sami ne bi uvideli, da jim takih zneskov ne moremo iz-plačati, in bi svoje delo prevzeli tudi iz narodnega idealizma. Pa tudi v tem primeru bi se njihovi prejemki uredili sporazumno tako, da bi bili zadovoljni. 344 [Rudolf Smersu] sem dal nalogo, da zbere take častnike in morebiti tudi pod-častnike, ki bi bili pripravljeni oditi na Štajersko. -.- Članstvo v Narodnem odboru je osebno in se delo ne more vršiti preko poobla-ščencev in zastopnikov. Prepise pa je nemogoče pošiljati, ker je vsako pošiljanje združeno z velikimi nevarnostmi. Sicer pa je sedaj vse delo s pooblastili preneseno na predsedstvo, ki bo vršilo vse posle do nove reorganizacije. Informira ga pa lah-ko o vsem 344, ki je sedaj tam in itak živi vsaj pol meseca na Primorskem. Omenjate, da v Gorici žele tesnejšo zvezo s centralo, češ da je premalo direktnih razgovorov. Tudi mi iste pogrešamo. Krivi pa nismo na tej strani, ker tu po de-cemberskih aretacijah ni skoro nikogar več, in bi morda laže prišel kdo iz Gorice v Lj[ubljano] vsaj vsakih 14 dni, kakor pa da bi jaz prihajal na Primorsko. 344 pa je itak vsaj polovico svojega časa doli, zadnje čase vedno v zastopstvu SLS, torej uradno. Zato se mi zdaj zdi čudno, kako niso v Gorici zadovoljni in se pritožujejo zaradi premajhnih stikov. V bodoče se bomo seveda zopet mogli posluževati le ene osebe iz vodstva, da bo zahajala na Primorsko, ker smo ostali angažirani vsak s svojim delom, ki z ozirom na aktualno situacijo ne dopušča potovanja sem in tja. -.-.-.-.-.-.-.-.- Tudi o komunikejih sem že večkrat povedal svoje in naše stališče. Smatramo, da je to le propaganda za Mihajlovića [Dragoljub Mihailović] in njegove ljudi, da pa stvarne podlage ni veliko ali pa nič. Zato smo bili mnenja vedno, naj se jih ne širi in ne uporablja v naših ilegalnih listih in ostali propagandi. -.-. Ako imate zveze z 344, mu sporočite, da mora biti nujno v Ljubljani tako, da se bomo sešli v četrtek zvečer (zopet pravilno računano) t.j. 17. oktobra627 .-.- 627 V pismih očitno niso navajali točnih datumov, saj je bil 17. 10. 1944 torek; morda zaradi konspiracije. Na kazalo Na kazalo oseb 414 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Ako so sedaj v veljavi listine, ki ste jo poslali za inšpektorja Friča [Srečko Baraga], se za nekaj izvodov priporočam in jih izvolite kar s seboj prinesti. Z najlepšimi pozdravi udani: 311 [Mirko Bitenc] 21. 10. Pismo Mirka Bitenca Albinu Šmajdu, verjetno marec 1945, datirano 23. 10. 1944628 (pag. 478) 322 [Albin Šmajd] G. Zelenc [Jože Basaj] se strinja z odgovorom. Pravi pa, da g. Andrej [Ivan Prezelj] ne more priti v poštev za poveljnika SNV [Slovenska narodna vojska], ker gre pri njem samo za denar in bo šel, če se razmere malo spremenijo, s komurkoli, če mu bo le dal denar, ker pri njem ni nobene idejne podlage za njegovo delo. Bil sem mnenja, da bi bilo dobro, da bi se o tem odgovoru pomenili na seji predsedstva, in se s tem strinja. Uredi to vprašanje s 232 [Marjan Zajec]. Z našim predlogom o razgovorih za Katoliško skupnost se oba z g. dr. Radotom [Alojzij Odar] strinjata in se bosta oba razgovora udeležila. Prilagam pismi 399 [Ivan Martelanc], ki sem jih danes prejel. S K.629 bodo pa težave. Prvič ima zveze na vse strani in se ne more vedeti, kje je pravzaprav njegovo srce, napram komu je iskren. Težko bi bilo pritegniti ga v po-veljstvo SNV, težko pa tudi, pustiti ga ob strani, če na NO in SNV pristane in se po-polnoma podredi. Mogoče bi razumel to, da ne more ob prehodu v nove razmere igrati vidne uloge in da je potrebno, da se začasno umakne, da bo pa potem dobil svoje odgovarjajoče mesto, ko se razmere normalizirajo. Wagnerja [Rudolf Wagner] bi bilo po mojem mnenju dobro nekoliko informirati o vsem, seveda pod prisego molčečnosti. Za dr. Kovačiča [Jože Kovačič] se pa bojim, da bi izklepetal. Po mojem mnenju bi bilo treba stopiti v neposredni stik NO-u z Ljotičem [Dimi-trije Ljotić], ker po sestavi Titove [Josip Broz] vlade moramo pričakovati razvoja dogodkov v tej smeri, da bo moralo priti do skupnega in enotnega nastopa vseh protikomunističnih sil v Jugoslaviji proti Titovi vladi in vojski. 628 Martelančevi pismi, ki ju omenja Bitenc, sta bili verjetno napisani marca 1945, ker je v nadaljevanju besedila objavljenih več pisem Bitencu, verjetno iz marca 1945. 629 Verjetno Anton Kokalj. Psevdonim K. sta med drugimi imela tudi Marjan Zajec in Ivan Martelanc, ki sta v tem pismu sicer omenjena kot 232 in 399. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 415 Treba bo čim preje priti spet skupaj, vsaj v prihodnjem tednu. V sredo zvečer bi se vršil razgovor o kat[oliški] skupnosti, v četrtek, petek ali vsaj v soboto bi pa morali iti spet ven, ali pa priti skupaj nekje tu. Ali ne bi bilo dobro, da bi prišel v nedeljo malo na moje stanovanje da bi se malo pomenila? 23. 10. Te pozdravlja, kakor tudi 322a [Marija Šmajd] 311 [Mirko Bitenc] Dokumenti o stališčih in delovanju JNS, julij–avgust 1944 (pag. 479)630 Prepis: (napravljeni dne 23. 10. 1944)631 Sprejemamo sodelovanje v NK [Nacionalni komite] po načelih Svetosavske reso-lucije632 na sledeči podlagi: 1/ Razmerje je 7 članov iz katoliškega miselnega kroga633; 6 članov iz naprednega in socialnega miselnega kroga. 2/ 6 članov iz naprednega in socialnega miselnega kroga se podeli sledeče: a/ 2 člana iz vrst oficielne JNS b/ en član iz vrst »Mlade Jugoslavije« c/ 1 član iz vrst socialistov d/ 1 član iz skupine634 Šuklje [Vladimir Šuklje] – Potokar [Ivo Potokar]– Koestl [Janko Köstl] e/ 1 član iz skupine tkzv. [takozvanih] nevtralcev 3/ V NK se kot enakopravna člana takoj kooptirata po en član Sokola in Fanto-vskih odsekov.635 4/ Če bi se NK v bodočnosti kdaj konstituiral kot celota, ne ugovarjamo, da pred-sedniško mesto pripada članu iz katoliškega miselnega kroga636; mora pa to biti oseba, ki uživa avtoriteto in splošno zaupanje tudi v naprednem in socialnem 630 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 385. 631 Pripisano pozneje. 632 Verjetno mišljena resolucija, sprejeta na svetosavskem ali ravnogorskem kongresu, ki je bil ob kon- cu januarja 1944 v vasi Ba pri Gornjem Milanovcu, na katerem so se zbrali podporniki Dragoljuba Mihailovića. 633 V prepisu je pripisano: KB. 634 V prepisu je pripisano: NRS [Narodna radikalna stranka]. 635 V prepisu je pripisano: ZFO. 636 V prepisu je pripisano: KB. Na kazalo Na kazalo oseb 416 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 krogu. – Podpredsedniško mesto pripada JNS, ki pa bo tudi postavila osebo istih lastnosti. 5/ Sprejeli smo na znanje sporočilo posredovalca [Konstantin Domazetović], da katoliški krog637 zgoraj navedena razmerja in skupnega nastopa vseh grup ne sma-tra za koalicijo političnih strank. Ugotavljamo, da se tem stališčem soglašamo s pristavkom, da zgoraj navedena razmerja ne veljajo za povojne odnose, koalicije in kombinacije na katerem koli polju sodelovanja med zgoraj navedenimi grupami. Prav tako smo638 sprejeli na znanje izjavo posredovalca, da oseba, ki bo predsta-vljala nevtralce v NK, ne bo uporabljala tega svojega položaja oziroma svojega položaja v JV za ustanavljanje nove politične stranke ali grupacije v Sloveniji. Ljubljana, 4. julija 1944 banovinski tajnik JNS639 poslevodeči podpredsednik sreske organizacije JNS za mesto Ljubljana640 člani sreskega odbora JNS za mesto Ljubljana. ----------- V Ljubljani bivajoči funkcionarji predsedstva, banovinskega odbora in sreskih od-borov JNS iz Dravske banovine so se sestavili na posvetovanje v dnevih 8., 12. in 15. julija 1944 kot legitimni predstavniki volje strankinega članstva ter soglasno sklenili sledeče: 1/ Zahtevamo koncentracijo vseh naprednih političnih skupin, ki morajo v dana-šnjem usodnem času svoje posebne strankarske interese ali celo osebne ambicije podrediti potrebi napredne skupnosti in splošnim narodnim interesom. 2/ Temelji napredne koncentracije naj bodo sklepi svetosavskega kongresa, ki jih v celoti sprejemamo, zlasti pa: a) velika, socialno urejena in pravična na federativni osnovi zgrajena svobodna in demokratična Jugoslavija pod dinastijo Karadjordjevićev, b) brezkompromisna borba proti komunizmu in njegovim izrodkom v partizan- stvu in ofarstvu. 3/ Ko bode dosežena napredna koncentracija, je takoj pristopiti k ustanovitvi na-rodne solidarnosti, da bodo na skupnem programu sodelovale vse slovenske pro-tikomunistične politične skupine. 4/ Za izvedbo teh sklepov je pooblaščen ožji odbor, izvoljen dne 15. julija 1944. V Ljubljani, dne 15. julija 1944. ----------- 637 V prepisu je pripisano: KB. 638 V prepisu je pripisano: JNS. 639 V prepisu je pripisano: DR. ZAJEC [Marjan Zajec]. 640 V prepisu je pripisano: ŽITNIK [Rudolf Žitnik]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 417 Broj radio depeše Vrhovne Komande 60983/403 od 28. 8. 1944. Ponovljena depeša: »Dostavite sledeću poruku generala Živkovića: »Ovlašćujem predsednika [Rudolf Žitnik] sreskog ljubljanskog odbora JNS i ba-novinskog sekretara Marjana Zajca, da pristupe konstituiranju privremenog bano-vinskog odbora JNS za dravsku banovinu. Odobravam kooptaciju i drugih nacio-nalno ispravnih i zaslužnih lica. – Predsednik JNS Petar Živković.« Komanda JV v Sloveniji dostavlja en prepis za JNS, drugega pa hrani v svojem arhivu. 29. 8. 1944 L.S. Poveljstvo jugoslovanske vojske v Namesto na položaju Sloveniji641 podpisa Pismo Ivana Martelanca Mirku Bitencu o političnih razmerah v Julijski krajini, datirano 24. 10. 1944, verjetno 8. 3. 1945 (pag. 480)642 24. 10.643 311 [Mirko Bitenc] Poročilo iz Gorice: Imel sem sestanek z našimi. Evo sklepov ozir. sporočil: 1.- Janežič [Anton Kacin] ne more priti v Ljubljano za stalno. Morda bo prišel enkrat okrog Velike noči. Pooblastil je mene, da ga v nujnih primerih zastopam in podpisu-jem pod njegovim psevdonimom. Pooblastilo prilagam. Želi pa biti o važnih stvareh informiran s prepisom podpisanega dokumenta. 2.- Za 33 [Miloš Stare] ni primernega stanovanja mogoče dobiti v Gorici. Alarmi, bombardiranje skoro vsak dan. V okolici pa le v območju Srbov. Janežič sam išče bivališče v Furlaniji. 3.- Informiral sem jih o notranjem položaju, v kolikor mi je znan: razgovori s Kessel-ringom [Albert Kesselring], zadnji komunike, invazija. 4.- Obravnavali smo okvirno vprašanje našega tiska po vojski: premestitev zadružne tiskarne v Trst, otvoritev tisk. KTD v Gorici, dnevnik v Trstu. Vse je bilo odgodeno na čas po vojni, in to iz tehtnih razlogov, zvečine tehničnega značaja. 5. - Vprašanje goriških Narodnih straž. Kokalj [Anton Kokalj] mora dopustiti legal-no opozicijo, da premostimo Tauss [Karl Taus]. Nalogo sem prevzel. Za komandanta se kot kandidat določi Horn [Peter Horn]. Za Tolminsko se imenuje stotnik Derganc [Jože Derganc] , event[ualno] Cuderman [Vilko Cuderman]. Naši v Gorici urejajo izvedbo načrta, da se vpostavijo zveze s Srbi, izvede mobilizacija, naši oborože itd. 641 »V Sloveniji« je vidno le na pag. 385. 642 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 624. 643 V prepisu je pripisano: 8. 3. 1945. Na kazalo Na kazalo oseb 418 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 6. - Poživitev propagande v Gorici. Izločitev vpliva defetista Führmanna, sedanjega šefa, preko Hauptsturmführerja dr. Hradetzkyja [Franz Hradetzky]. Event[ualna] uredba nadporočnika Lenassija [verjetno Ludvik Lenassi]. Zadevo prevzame Horn, ako se načrt pod 5) izvede. 7. - Najvažnejša točka: Socijalna pomoč se z vsemi pomožnimi odbori, ki so v vseh župnijah ustanovljeni, porabi v sili in začne začasno kot strukturna organizacija. Po-vezava, obvestila, izločitev nezanesljivih, nervoznih elementov (župnik Žerjal [Sta-nislav Žerjal], msgr. [monsignor] Novak [verjetno Alojzij Novak]): vodstvo naj se ob vrnitvi poveri župniku Šorliju [Peter Šorli]. Vse priprave naj gredo za tem ciljem. Poživitvi tega aparata naj služi tudi knjižna tombola. 8.- Pogajanja s sredinci: niso uspela, ker ni dobre volje. Sredinci so se postavili na stališče, da so druga garnitura katoliškega tabora. Oni nastopijo s prihodom Angle-žev, ker so čistih rok. Msgrju. [Monsignorju] Novaku sem odgovoril, da bodo tudi AA [Anglo-Američani] cenili vsakogar po tem, kar ima in zmore, ne zgolj po »čistih rokah«! SNVZ, Srbi in JVvD bo predstavljala celo armado, ki v vojni pomeni kapital! V Gorici se čuti premala povezanost s centralo. Premalo je direktnih razgovorov. Od-tujujemo se. Potovanja so težava. V bodoče polagati več važnosti na stike. Vdani 399 [Ivan Martelanc] Poročilo Ivana Martelanca, 25. 10. 1944 (pag. 481)644 Poročilo 25. oktobra – Trst. Ponovno smo iskali informacije o Pavlu [Peter Šorli]. Rekli so nam645, da jim je uspelo po dolgotrajnem opazovanju ugotoviti tri zveze z inozemstvom: ena je di-rektna, druga gre preko Mihajlovića [Dragoljub Mihailović], tretja preko Jevdje-vića [Dobroslav Jevđević]. Mreže so se pletle v Ljubljani, Trstu, Benetkah in Mi-lanu. Sedaj, da so mrežo zadrgnili in marsikaj jim je opazovanje potrdilo. To je v direktni zvezi in zato ne bo izpuščen, pač pa morda le interniran. Pavle mu je dajal informacije o političnem položaju in navodila za obveščanje. Kaj konkretnega ne navajajo, vse je le trditev. Ga pa ne nameravajo izpustiti, ampak konfinirati kje na Koroškem. Urgiral sem zato pri polkovniku [Anton Kokalj], naj se zanj zavzame; pa mi je obljubil, da bo govoril z Globotschniggom [Odilo Globočnik], ko se vrne s poročnega potovanja.646 Danes odhaja polkovnik v Kobarid in tako se utegne stvar zavleči. Tudi on je mnenja, da je bolje za Pavla, da gre na Koroško. Ne vem, ali sem ga s svojo nasprotno argumentacijo prepričal. – Za Poljšaka [Ivan Poljšak] navajajo, da je skrival in oskrbel tri angleške padalce z denarjem in obleko. Tudi dr. Slavik [Slavoj Slavik], da ne bo izpuščen, niti Hrvoje Majster, dr. Bole [Ivo Bole] in 644 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 392. 645 V prepisu je pripisano: NEMCI. 646 Odilo Globočnik se je poročil 22. 10. 1944 v Celovcu. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 419 Gregorc [Janez Ivo Gregorc], ki so bili v tej zvezi zaprti. Povsem ločena je zadeva dr. Jazbeca [Ernest Jazbec], ki bo verjetno izpuščen. Tudi minister Maštrović [Ante Mastrović] bo menda izpuščen in dr. Komavli [Danilo Komavli], ki sta le indirek-tno prišla v to zvezo. Mastroviću očitajo polega tega še zvezo s Kocbekovo647. Pisal mi je 101 [Albert Ilovar] in se zlasti zanimal za vzrok in povod aretacij. Pravi, da pri dr. Jugu [Ivan Prezelj] padajo vse mogoče obdolžitve. Naj Krt [Mirko Bitenc] pazi, da se kateremu naših ne bi delala krivica. Kot najverjetnejšo varjanto sem mu navedel Frica [Fritz Verdnik]. Pavle ponovno svari pred njim. Zdenka [Zdenka Škof] je rekla, da se ji je že pred meseci zdelo njegovo obnašanje ob neki priliki zelo sumljivo, da pa tega ni povedala, ker ji takrat tega nihče ne bi bil verjel, zlasti ne zaradi Tonetovega [Anton Duhovnik] vpliva in njegovo razpoloženje do nje. Nimamo že nekaj časa nikakega posebnega sporočila od nikoder. Z Gorico sem se domenil, da bo pošta prihajala in odhajala preko Lojzke ako katerega nas ne bo tukaj. V Postojni pričakujem Vašega obvestila o morebitnih spremembah pri deklaraciji, v nasprotnem primeru jo bom s spremembami, ki sem jih navedel v zadnjem sporočilu odposlal v Bistrico po inž. Miklavžu [Izidor Martinjak], s kate-rim se sestanem v petek v Postojni. Tu moram rešiti še vprašanje knjižnice. Rad bi rešil tudi Pavletovo knjižnico, ki je zaenkrat blokirana. Ako bo to urejeno, bom skušal, da bi se Šorlijevi preselili na Viale XX Sett., ker imajo bližje zaklonišče in niso tako izpostavljeni tam zunaj mesta. Pavle je to željo izrazil, in mislim, da tudi Tone ne bo mogel imeti nič proti. Pozdravljam vse prijatelje in znance. – T. 25. 10. 1944 – Kosec [Ivan Martelanc]. Pismo Albina Šmajda Milošu Staretu, 25. 10. 1944 (pag. 482–485)648 Dragi Volk [Miloš Stare], Prepis 25. 10. 1944 Včeraj sreda 25. 10. govoril z dr. Skrivačem [Celestin Jelenc]. Njegovo stališče je tole: Treba je nujno nekaj narediti, ker ono pri JV, če obstoji, ni to, kar bi moralo biti vr-hovni polit[ični] forum. Do tega mora priti pod sledečimi vidiki: Temelj je kontinuiteta Jugoslavije namen: Zedinjena Slovenija v federat[ivni] Kraljev[ini] Jugoslaviji. Vrhovni polit[ični] forum, ki ni slov[enska] vlada, mora biti koncentracija slov[enskih] pozitiv[nih] polit[ičnih] sil, ne koalicija strank. V tej vrhovni instanci naši stranki ni 647 Žena Edvarda Kocbeka Zdravka Kocbek, rojena Koprivnjak (1911–1987). 648 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 625. Na kazalo Na kazalo oseb 420 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 mogoče priznati večine, marveč le pariteto, ker noče, da bi bila SLS to, kar je KP [Komunistična partija] v OF. Tradicijonalne polit[ične] stranke SLS, JNS in socij[alisti] imajo strank[arsko] org[anizacijsko] silo v narodu in zato naj bodo te jedro bodočega dela in priprav za koncentracijo vseh pozit[ivnih] slovenskih sil. Strankarsko polit[ično] življenje je danes zelo razbito. Na naši strani, da je vpoštevati tele činitelje: Oficijelno SLS, ki je gotovo najmočnejša in ki razpolaga tudi z organizacijsko mrežo in deloma silo. KA, ki ima poleg svoje idejne sile v rokah časopisje Volku! 25. 10. 1944 Stražarji, Dr. Gosarjevci649. Teh je kakih 40, a so godrnjači, zato ni mimo teh iti, da bi se prepre-čilo zabavljanje. Morda bi se (po dr. Skrivačevem mnenju) priskrbelo dr. Jaka Moh [Jakob Mohorič], ki bi bil pripravna oseba. Pa tudi dr. Gosarja [Andrej Gosar] bi bilo kako vpoštevati. Če želi kajenje, naj se mu pa nekoliko pokadi. Na nasprotni strani je takole opredeliti: Oficijelna JNS, ki obstoji iz treh vej: Direktorij bivša SKS [Samostojna kmetijska stranka] ban[ovinsko] tajništvo (v direktoriju je najmočnejši dr. Pirk [Otmar Pirkmajer], ki je tudi najvplivnejši, a ga JV ne mara; pri SKS sta Pucelj [Ivan Pucelj] in inž. Ferlinc [Bogdan Ferlinc]; ti sodelujejo tesno z dr. Pirk. Ban[ovinsko] tajništvo je dr. Zajc [Marjan Zajec] in Žitnik [Rudolf Žitnik] s sresko organizacijo v Ljublj[ani]. Ta dva obvladata z organ[izacijsko] mrežo in silo JNS stranko, zato sta najvplivnejša v polit[ičnem] pogledu.) Mlada JNS, ki ima zopet 2 veji: dr. Verčon [Branko Vrčon] in dr. Bajič [Stojan Bajič], ki sta bolj znanstvenika, kakor politična delavca; druga veja Uršič [Andrej Uršič], Dr. Drnovšek [Bogdan Drnovšek] = organizatorno močnejša, praktičnejša in zato politično krepkejša. 649 Pristaši dr. Andreja Gosarja. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 421 Socijalisti: med njimi sta dva odtenka politični in strokovni; v obeh je v redu in soglasje. Dalje so še komunisti, ki so proti OF, med katere spada tudi Angela Vodetova ter Kmečko-delavska stranka (dr. Lončar [Dragotin Lončar] in dr. Mrak [Anton Mrak]650). Z obema slednjima držijo zveze socijalisti in jih oni vzamejo v svoje breme. Za slov[ensko] vlado se pa lahko vzame razmerje 7:6, tj. razmerje vlade iz leta 1918. Za vse priprave, da pride do ustanovitve vrhovnega slov[enskega] polit[ičnega] foru-ma nosijo vso odgovornost tradicijonalne polit[ične] stranke SLS, JNS in socijal[isti] – ki so tudi pripravile ustanovitev Jugoslavije in so odgovorne za delo v njej – ter je zato potrebno, da se napravi nek akcijski odbor, ki obstoji iz po enega člana izmed teh skupin. To so lahko dr. Skrivač, dr. Kunc [Marjan Zajec] in France [Albin Šmajd] (Domenila sva se, da pridejo skupaj v soboto 28. 10.) Vrhovni politični forum bi moral zavzeti neko stališče: a) do dr. Šubašičeve [Ivan Šubašić] vlade b) do JV v zamejstvu c) do »ilegale« č) do Pokrajinske uprave in gen[erala] Rupnika [Leon Rupnik] d) do narodnega odbora v zamejstvu itd. Ljotičevci651, dr. Kociper [Stanko Kociper] in skupina okrog Rupnika [Leon Rupnik] so iz sodelovanja v vrhovnem polit[ičnem] forumu popolnoma izključeni. Do nadaljnjih sklepov nisva prišla, ker je pretekel čas in sem moral oditi. – 25. 10. Pozdravlja France [Albin Šmajd] Pismo Ivana Martelanca Mirku Bitencu, datirano 25. 10. 1944, verjetno 7. 3. 1945 (pag. 486)652 311 [Mirko Bitenc] 25. 10.653 Po vrnitvi iz Gorice sem pku. [polkovniku] K [Anton Kokalj] predložil načrt za le-galno opozicijo v Gorici s Hornom [Peter Horn] na čelu. Je to riskantna poteza, drzna, pa potrebna v tej situaciji. Gre za Tolmin, rešitev Goriške itd. Na moje začu-denje – pristal je in mi poveril izvedbo. Govoril sem s Hornom, informiral Wagnerja 650 V prepisu je pripisano: jurist, nahaja v Lj[ubljani] – poseča Koruna in je aktiven! 651 Pristaši Dimitrija Ljotića. 652 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 626. 653 V prepisu je pripisano: 7. III. 45. Na kazalo Na kazalo oseb 422 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 [Rudolf Wagner], sprejeto. Horn gre k Taussu [Karl Taus] pojutrišnjem. Upajmo, da načrt uspe. Odgovarjam na pismo 44 [Rudolf Smersu] z dne 27. oktobra: Jevdeviću [Dobroslav Jevđević] nisem nikdar posebno zaupal. Nekaj deleža ima pri stvari tudi Debelak [Janko Debeljak]. Ni ne to majhna krivda Toneta D. [Anton Duhovnik], ki se je absolutno vezal na nekatere naše nasprotnike zgolj iz osebnih ambicij. Danes se je zaradi kratkega razdobja do odločilnih dogodkov treba sprijazniti z mislijo, da se vzpostavijo zveze med NO in Andrejem [Ivan Prezelj], nič ne učim, le svoje mnenje izražam. Vidim namreč to, da se Srbi zelo uveljavljajo in je za vzporeditev sil in po-dreditev vojske politiki treba hipno morda kje popustiti, sicer nas vojska prevali, situ-acijo izkoristi v našo škodo. Sicer pa samo pričakujem poročil in navodil, vse ostalo je moje nemerodajno mnenje. Na poročilo o sestanku z Ljotičem [Dimitrije Ljotić] ozir. Slepčevičem [Djoko Sli-jepčević] čakam. Vendar kaže, da bom v Ljubljani prej kot bom mogel stopiti z njim osebno v stik. Polde [Leopold Kemperle] je v Gorici, kjer namerava ostati. Najbrž mu Trst ne diši, tako da tu nimamo nikogar. Sestankov z Milanovićem [verjetno Božo Milanović] se nekako izogibal, ker poznam občutljivost goriških prijateljev. Na naročilo se bom oziral in o priliki poiskal vzrok, da ga obiščem. – Sestanki, ki naj bi se vršili prihodnje dni v Ljubljani, so zelo važni. Tu bom počakal, da mi poročilo prinese narednik Perger, ki ga s to zadevo pošiljam v Ljubljano. Odgovor pošljite meni na dom, tam ga bo Perger prevzel in mi prinesel, na kar bomo odrinili proti Lj[ubljani], na željo se ustavili prej, ako se Vam bo zdelo to primernejše. Prosim, pripravite stvar dobro, da bo stvar lahko hitro stekla. Tako pri NO kot pri JVvD. Danes je pk. [polkovnik] K objavil, da je dr. Kovačič [Jože Kovačič] bil pomotoma sprejet v čin stotnika, medtem ko izpolnjuje pogoje za majorja. Osebno mu je izročil nove, to je majorske epulete. V hiši je veselje! Dobil sem pismo insp. Friča [Srečko Baraga] iz Idrije. Priložil je pismo tudi za Arka654, ki ga prilaga. Navaja vse polno predlogov, ki jih pa bomo mogli obravnavati ali v Ljubljani, ali v Idriji. Za Veliko noč namerava iti v Ljubljano, zato prosi za Mar-schbefehl. Prilagam ga ter prosim, da mu ga po primerni hitri poti dostavite v Idrijo. Sam nimam trenutno nikake zveze z njim. Kunstelj [Ignacij Kunstelj] mi poreče o razmerah v Vipavski dolini: akcije so sijajno uspele. Srbi so imeli obilen plen v orožju in opremi. Naši655 so dobili oddajno postajo in 6 pisalnih strojev. Zdi se pa, da so fantje marsikaj poskrili, da ne bi pobasal Debe-ljak. V Vipavo so prišli Srbi in naše izrinili. Skrivati so se morali v Ajdovščini. Djujić 654 Verjetno Mirko Bitenc. V tem pismu se Mirko Bitenc najbrž pojavi s tremi psevdonimi: 311, Arko in 11. 655 V prepisu je pripisano: SNVZ. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 423 [Momčilo Djujić] pride danes ali jutri v Gorico in bo imel sedež v Coroninijevem gradu v Šempetru. Kunstelj ga je takoj nameraval obiskati. Debeljak skuša monopol-no vzdrževati vse zveze s Srbi sam. Čete je preformiral brez obvestila štaba656. Kokalj je začel gledati z nezaupanjem nanj. Pravi, sam se bo ujel v mreže, ki jih je pletel drugim. – Ciril Hočevar je smrtno obolel. Morda bo za kaj časa okreval, popravil se povsem ne bo. Kokalj misli naprositi Janka Hafnerja, naj pride na njegovo mesto, ponuja mu nadporočniški čin. Meni stvar ni simpatična. Premislite in sporočite. 44 pišem pismo v zadevi ZSZ in TBPD [Trgovsko-bolniško podporno društvo]. Frič pa pravi, naj prebere pismo Arku in mu odgovori. 44 prosim, naj se izrabi kdaj-koli pisma in poročilo, ki sem mu ga za 11 oddal v Vzajemni. Vdani 399 [Ivan Martelanc] Pismo Ivana Martelanca Mirku Bitencu, datirano 27. 10. 1944, verjetno 5. 3. 1945 (pag. 487)657 311. [Mirko Bitenc] 27. 10.658 O včerajšnjem razgovoru s pk. [polkovnikom] K. [Anton Kokalj] sem kratko že po-ročal. Razgovor je potekal nekako takole: Rekel mi je, da se mi čudi, da sedaj pred koncem odhajam iz Primorske, ako dejanski delam iz stvarnih in ne osebnih razlogov. Odgovoril sem, da odhajam iz SNVZ, ne odhajam iz Primorske in ne neham nadaljevati z nalogo, ki mi je naložena. Odgovo-ril je, da bo to absolutno preprečil, kakor bo tudi Miklavž [Izidor Martinjak] takoj aretiran, čim se pojavi tu. Rekel sem, da priznam, da ima on možnost meni prepre-čiti delo in me celo dati aretirati, toda tudi za posledice bo odgovarjal. To sem rekel s poudarkom. Poročal je skoro brez prehoda v povsem drug ton. Čemu ne bi delala skupaj, ko sva se doslej tako ujemala. Ponovil sem, da pri meni ni ovire, le on da se je spremenil. Zato stavljam za nadaljnje sodelovanje pogoje. Preglejmo Vaše spremno pismo k ostavki, je začel. Analizirala sva pismo, pri čemur sem točko za točko utemeljeval. V nos mi je izjavil, da se čuti vseskozi le pristaša SLS, da ima le v tem krogu prijatelje. Ako je m[ajor] D [verjetno Janko Debeljak] dal taka pooblastila, je to napravil v zadregi, da je rešil situacijo, ne da bi stvari dal kakršenkoli politični poudarek. Insinuacijo sem zavrnil, češ, da mi nismo proti D. iz kakršnih koli političnih razlogov, ampak je to, ker se na nemoralni, nestalni, egoistični bazi ne da nič zgraditi. Oficirji bodo odšli, fantje bodo v kritičnem mo-mentu sami sebi prepuščeni. Za nje pa nosimo neko moralno odgovornost, on sam pa stvarno ter bo odgovor za tako odločitev težek. Mi sodelujemo z napredno stranko 656 V prepisu je pripisano: SNVZ. 657 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 627. 658 V prepisu je pripisano: 5. […] Beseda za 5. je nečitljiva, morda marec. Na kazalo Na kazalo oseb 424 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 o vrhovnem političnem vodstvu, zagovarjamo proti njegovemu prepričanju stotnika Mehleta [Anton Mehle] itd. Ne gre torej za nikako strankarsko politično, ampak za zdravo nacijonalno prizadevanje. Kakšni so vaši pogoji, me je vprašal? Odgovor: - podreditev vrhovnemu narodnemu političnemu vodstvu (NO)- vključitev SNVZ v enotno, vojaško narodno organizacijo- vzporeditev z vsemi nacijonalnimi borbenimi edinicami: Srbi, SD, JVvD- vrnitev pooblastil za samostojno delo v vsem obsegu, kakor mi je bilo to dovoljeno doslej. Na vse pogoje je pristal. Zato potuje v Ljubljano v prihodnjih dneh in naj ga spre-mljam. Pooblastila mi vrača in dovoljuje povsem samostojno delo in ukrepanje, le informiram naj ga o vsem. Po končani glavni debati mi je rekel, da je bil nerazpoložen proti meni, ker smo v depu-taciji Rupnikovi poročali, da ima delirium tremens, da je povsem nepriseben itd. Izjavil sem, da tega nismo rekli, ampak da je Rupnik [Leon Rupnik] na to namigoval. Ako je Globočniku [Odilo Globočnik] poročal tako ne odgovarjamo mi za to poročilo, ampak Rupnik. Z njim se zmenite. Po tem zatrdilu mi je dal roko in izjavil, da je s pojasnilom zadovoljen, naj zopet pričnem z delom v vsem obsegu, ostavko pa je raztrgal.– Prihodnje dni moram oditi v Gorico, da uredim zadevo tombole in imam kot običaj-no ob sredah sestanek z našimi. Kdaj bova s pk. [polkovnikom] prišla v Lj[ubljano] zaradi razgovorov, ne vem. Zvečer sta me poiskala Wagner [Rudolf Wagner] in Kovačič [Jože Kovačič] ter se mi zdi, da ju je o vsem informiral Ko [Anton Kokalj]. Na vsak način hočeta priso-stvovati razgovorom v Ljubljani. Kovačič bi rad mene celo izločil. Meni se to ne zdi oportuno, vendar je to Vaša stvar. K-u [Anton Kokalj] nameravam predlagati, naj ga spremljava v Lj[ubljano] z Wagnerjem ter bi W. pripravil pot za razgovore pri SD in event[ualno] Rupniku, dočim bi jaz poiskal kontakt z Vami659 za NO in preko Vas z JVvD. Pravi, da bo mogel ostati v Ljubljani kvečjemu tri dni. Že vnaprej sem napovedal, da bom še pred prazniki šel v Bistrico radi organizacije soc. pomoči za Srbe, v Postojno radi ureditve šolstva, v Gorico in event[ualno] radi nadaljevanja tečaja še v Idrijo. Vse je odobril. Zanima me reakcija na prvo poročilo, ki mu ga podam po vrnitvi iz Gorice. Pri tem bom videl, pri čem smo. Gre za legalno opozicijo pod vodstvom event[ualno] Horna za pridobitev Taussa [Karl Taus] in rešitev Tolmina. O tem je nekaj poročal Ku že Horn [Peter Horn] sam, kar ni bilo baš modro. Pozdravljam Vas in vse prijatelje ter pričakujem sporočil. Vdani 399 [Ivan Martelanc] 659 V prepisu je pripisano: SLS (Bitenc [Mirko Bitenc], Šmajd [Albin Šmajd], Smersu [Rudolf Smersu]). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 425 Pismo Ivana Martelanca Mirku Bitencu, datirano 28. 10. 1944, verjetno 4. 3. 1945 (pag. 488–489 zgoraj)660 28. 10.661 311 [Mirko Bitenc] Dva dni zapovrstjo sem imel s pk. [polkovnikom] K [Anton Kokalj] po poldrugouren razgovor. V smislu Vašega662 naloga sem si hotel biti na jasnem, kako misli in kaj namerava. To priliko sem porabil, da sem zahteval, da mi vrne pooblastila, ki mi jih je odvzel in mi dovoli, da vsaj do neke mere samostojno delam in ne povsem le to, kar in kakor on vnaprej odobri. Vsebina in potek razgovorov ter vtis, ki sem ga pri vsem imel, je naslednji: Vodi politiko »kritega hrbta«, zato je mnenja: - od SLS ima mandat za delo na Primorskem. V tem smislu so govorili z njim Sodja [Jože Sodja], 44 [Rudolf Smersu] in dr. Janko Kralj.- z liberalci je sklenil pakt ter je tozadevno bil njihov posredovalec Janko Debeljak potem, ko je poskus paktiranja z dr. Verčonom [Branko Vrčon] in preko por[očnika] Ceka [verjetno Oktavij Cek] in dr. Štolfe [Josip Štolfa] s tržaškimi liberalci ostal na mrtvi točki, poskus z Andrejem Ražmom pa žalostno spodletel, ker je Ražem porabil to priliko in odšel, na teren! - z Nemci je v najboljših odnošajih. Ponovno in ponovno očita ob vsaki priliki meni in Wagnerju [Rudolf Wagner], da sva bila pri Rupniku [Leon Rupnik] v zadevi njegovega pomočnika in to utemeljevala z »boleznijo« njegovo. Rupnik je namreč vsebino razgovora sporočil Globotschniku [Odilo Globočnik] kar K. [Anton Kokalj] silno peče. Povdaril mi je: pa tudi ta vaša intriga me ni spodnesla in ne Rupnikovo prizadevanje (Rupnik sam je ob tej priliki povedal, da je Gl. [Odilo Globočnik] izja-vil: »K. je naš človek in ga ne bomo odstranili.« Sapienti sat!- s partizani je bil in je verjetno še v stiku. Ob vsaki priliki povdarja nacijonalnost mnogih izmed njih in loči med partizani in komunisti. V Gorici je v številni družbi povdaril, da, ako partizani na Primorskem ne likvidirajo naših ljudi kot na Dolenj-skem, da je to njegova zasluga, ker stalno drži stike z njimi. Ob neki priliki mi je zau-pal, da so se partizani poslužili za zvezo z njim prof Ulage [morda Drago Ulaga], ki je vzpostavil stik preko Brecljev663 s Kocbekovo664; o tem sem svoj čas poročal.- s Srbi je bil v sporu in jih odklanjal. Vsak dan nam je pripovedoval na glas, da nji-hova vojska razpada, da v Gorico ne bodo šli, da bodo vsak čas odrinili na Hrvatsko 660 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 628–629. 661 V prepisu je pripisano: 4. marca. 662 V prepisu je pripisano: SLS. 663 Člani družine Brecelj: Anton, Bogdan, Marijan in drugi. 664 Morda žena Edvarda Kocbeka Zdravka Kocbek. Na kazalo Na kazalo oseb 426 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 itd. Sedaj odklanja le še Djujića [Momčilo Djujić] in Jevdevića [Dobroslav Jevđe-vić], stik z Mušickim [Konstantin Mušicki] bi pa rad vzpostavil in se mi zdi, da je za to angažiral Jankota D [Janko Debeljak]. Wagnerju in Kovačiču [Jože Kovačič] je očital, da sta vzdrževala stike s Srbi, enako Kunstlju [Ignacij Kunstelj], zato da jih je odpoklical iz Post[ojne]. – Vprašal sem ga v teku razgovora, ali priznava kakšno vrhovno slovensko vodstvo, vojaško ali politično. Za NO je rekel, da je to papirnata institucija ter odklanja vsak stik z njim. Za komando JVvD pa mi je rekel, da je to neresna stvar, da se o tem mno-go govori, da pa nima prav nič moči, ker šteje morda komaj dvesto ljudi. Moralne avtoritete ji ne priznava. Vprašal sem ga zato, ali bi bil pripravljen priznati kakšno avtoriteto kot merodajno za povezavo vseh narodnih sil, političnih in vojaških. Rekel je, da vsakogar, ne glede na čin in položaj, samo izkazati bi se moral, da v resnici predstavlja narod in da ima od vseh političnih in vojaških faktorjev legitimacijo in mandat za to funkcijo. Slednjič sva mnogo govorila o političnih razmerah in vojaškem položaju na Primor-skem. Koga bi bil pripravljen priznati kot voditelja Slovencev na Primorskem? Dobe-sedno mi je rekel: »Na Primorskem vodim sam, ter absolutno ne dovolim poleg svoje glave zrasti še drugo glavo, ki bi mislila in vodila samostojno. Zato sem zahteval, da se vsi moji glavni referenti zberejo okrog mene v Trstu ter se mi povsem podrede. Samostojno ne sme nihče delati. To bom preprečil pod vojaško disciplino.« V zvezi s tem sem načel vprašanje pooblastil, ki mi jih je odvzel. Najodločneje je odklonil, da bi mi pooblastila vrnil. Z nikomer ne smem imeti stikov brez njegove vednosti in brez predhodnega njegovega pristanka. Povedal sem mu, da moram nujno oditi v stvareh svojega referata v Gorico, Postojno, Idrijo in Ilirsko Bistrico. Da, šli boste, kadar bom smatral za potrebno ter boste govorili z ljudmi, ki jih bom določil in o stvareh, o ka-terih se bova vnaprej pogovorila. Nato nisem mogel drugače, kot, da sem podal ostavko. Izjavil [Anton Kokalj] mi je, da mu je to zelo neprijetno, ker čuti, da gre zopet za osebno vprašanje. Menim, da je mislil sebe. Ostavke ni takoj sprejel, da bo stvar premislil in me o svoji odločitvi obvestil. M[ajor] Horn [Peter Horn] se je vrnil. Vprašal sem ga direktno, ali mu je bilo kaj znano o načrtu pok[ojnega] Mikliča. Vedel je za to in je bil on odločen, da ga spre-mlja. Njemu je povedal le za prvo postajo, ki je Salezijanci v Milanu. Naslova in ose-be ne ve. Da bi kaj več izvedel, sem se dal imenovati v komisijo za ureditev Mikličeve zapuščine. Med njegovimi papirji ni nikjer nobene notice. Morda so s tem v zvezi tile trije naslovi: Milano, via Copernico 9 (glavni kolodvor); Verona, via Antonio Provolo 16; Venezia, Istituto Colletti, Canareggio 2991. Morda bi kaj vedeli o tem salezijanci v Ljubljani. Tu pri najboljši volji ne morem več izvrtati. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 427 Prilagam dva letaka, kakor so jih danes metali letalci. Zanimiva je morda le notica o razcepljenem političnem vodstvu v Nemčiji, kar se strinja z Miklavževimi [Izidor Martinjak] informacijami, ki ne izključujejo možnosti samostojnega odločanja posa-meznih nemških vrhovnih komandantov. Po zadnji vrnitvi iz Ljubljane opažam, da skušate dobiti prevladujoči vpliv na pk [polkovnika] K. in s tem na celotni razvoj, kolikor je odvisen od SNVZ, dr. Kovačič in m[ajor] Wagner. Prosim tozadevno obvestil in navodil. Opažam namreč, da nista o ničemer informirana. Ali je primerno, da ju vsaj v glavnih obrisih informiram. Morda bi jima kazalo poslati kakšna navodila. Zadnja bombardiranja Trsta so praktično uničila ladjedelnico. Danes popoldne je bila težko bombardirana ladjedelnica v Tržiču. Zveza z Gorico bo spet nekaj dni pretrgana. Pku [Polkovniku] Kokalju sem ponovno govoril o m[ajorju] Debeljaku [Janko De-beljak]. Izjavil sem mu, da ga ne svarimo pred njim iz kakršnihkoli strankarsko političnih razlogov, kakor hočejo nekateri stvar prikazati, ampak zato, ker se nanj zanesti ni mogoče in bo v kritičnih trenutkih lahko povzročil veliko nesrečo. »To so podtikanja, vse je brez dokazov«, mi je odgovoril. Moje poročanje je imenoval intri-giranje. Nato sem mu izjavil, da samo iskreno želim, da se ne bi uresničilo to, česar se bojim. Da pa ne svarim pred njim iz kakršnihkoli političnih razlogov, je dokaz v tem, da najlepše sodelujemo z naprednim taborom v Lj[ubljani] in še v tem, da se zavzemamo za stotn[ika] Mehleta [Anton Mehle], dasi je naprednjak. Razlika med obema je velika: st[otnik] Mehle ima za seboj veliko Sokolov in se podreja stranki-nemu vodstvu, maj[or] Debeljak pa nima za seboj nikogar in niti njegovi ljudje za njegovo razmerje ne morejo prevzeti nobene odgovornosti. Morda se Vam bo zdelo, da sem prenaglo ravnal, ko sem podal ostavko. Stvar sem resno premislil in se na razgovore dobro pripravil. Opazil sem, da je pka [polkovnika] K. to presenetilo, da sem si točke za razgovor celo vnaprej notiral in tudi ostavko s spremnim pismom imel že napisano pred razgovorom. Toda moje mnenje je, da je treba vodstvo SNVZ navezati na NO in JVvD, sicer ni mogoče več prevzemati nikake odgovornosti in ne sodelovati v SNVZ, ampak iskati drugih možnosti za rešitev da-nih problemov. Operacija boli, je pa nujna in sedaj razmeroma že zelo pozna, če ne prepozna. Porabil sem to priliko in izigral zadnji adut: ali povezava z Ljubljano in vodstvom ter v tem smislu vsa potrebna pooblastila, ali pa zbogom. Odločitev sedaj ni več v mojih, ampak v njegovih rokah. Prav zdaj na večer sta me na stanovanju obiskala dr. Kovačič in m[ajor] Wagner ter ju vsebina mojega razgovora s pk. [polkovnikom] Kokaljem zelo zanima. Ti dogodki nas bodo lahko zelo povezali, ako smatrate to za oportuno. Kakor rečeno, prosim navodil. Na kazalo Na kazalo oseb 428 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Načrt z Gorico je verjetno šel po vodi. Zdi se mi, da se je m[ajor] Horn ustrašil naloge ter je glavno vsebino načrta povedal pk [polkovniku] K. Bojim se, da iz tega nasta-ne nova afera. Sedaj mu je K. sam ponudil Gorico, toda meni je K. že izjavil, da so Horna Nemci za Gorico odklonili. Grem v Gorico te dni, da vidim, kaj se je in kaj bi se eventuelno v tej smeri sploh dalo napraviti. Bojim se, da je zadeva končana, ker nimamo človeka, ki bi se te naloge lahko resno lotil. Vdano pozdravljam vas in vse prijatelje. Pričakujem odgovora čim prej. 399 [Ivan Martelanc] Pismo Ivana Martelanca Mirku Bitencu, datirano 27. 10. 1944 (pag. 489 spodaj) Prepis drugega pisma! 27. 10. Pk [Polkovnik] K [Anton Kokalj] ostavke ni sprejel. Včeraj dvourni razgovor pri njem. Moji pogoji: a) vključiti SNVZ v JVvD b) podreditev NO c) vzporeditev s Srbi in SD č) pooblastila za samostojno delo. Na vse je pristal. Prihodnji teden predvideva sestanke z Vami kot zastopniki NO z vodstvom sploh. Skušal bom priti prej sam v Lj[ubljano], da izdelamo načrt za razgovore: kje, kdaj, s kom, o čem. Pk K. namerava menda vzeti s seboj dr. Kovačiča [Jože Kovačič] in Wagnerja [Rudolf Wagner]. Verjetno se mu sama nudita. Podrobno poročilo pošljem Danes je Glavač [Franc Glavač] v Trstu. Pozdrave Vam in prijateljem! Vdani 399 [Ivan Martelanc] Dopis Marjana Zajca kot predstavnika JNS, poslan SLS, 29. 10. 1944 (pag. 490)665 Slovenski ljudski stranki L j u b l j a n a JNS izjavlja, da je pristala na točki 1) dogovora z dne 29. 10. 1944 dogovorjeno raz-merje 7 : 6 iz razloga, ker danes nihče ne razpolaga z zanesljivim objektivnim me-rilom o dejanski moči posameznih strank in je bilo označeno razmerje merodajno 665 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 393. Podpis Kunec je samo v izvirniku (pag. 490). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 429 za sestavo prve Narodne vlade za Slovenijo l. 1918. Odločilna je bila za JNS nadalje dejanska volja, da se omogoči politična enotnost v usodnem času. Ljubljana, 29. 10. 1944. Za JNS: Kunec [Marjan Zajec] Pravilnik o organizaciji SLS na Gorenjskem, 29. 10. 1944 (pag. 491)666 PRAVILNIK o organizaciji Gorenjskega Pokrajinskega odbora SLS (GPO), njegovih pristojnosti ter njegovem poslovanju. 1.- V svrho izvedbe organizacije SLS na vsem zasedenem Gorenjskem se ustanovi posebni Gorenjski pokrajinski odbor SLS (GPO), ki obstoji iz 3–5 članov tako, da je iz vsakega jugoslovanskega upravnega okraja po en član, ter tako, da so soraz-merno zastopani vsi socijalni stanovi, ki so na ozemlju Gorenjske. 2.- Če smatra GPO v pogledu organizacije in članstva v GPO, da so potrebne kake spremembe, zlasti ako ni mogoče dobiti primerne in sposobne osebe za opravlja-nje poslov v enem okraju, ali ako je okraj premajhen, ali je na Gorenjskem le del kakega bivšega okraja (kakor npr. Litija), tedaj predlaga GPO, da se iz dotičnih okrajev ne pritegne posebni član v GPO, in da drug član opravlja njegove naloge v tem okraju. 3.- GPO odobrava v svojem področju na predlog odnosnega okrajnega poročeval-ca okrajne odbore SLS. 4.- Svoje delo vrši GPO: teritorijalno tako, da je po eden član GPO poročevalec za en upravni okraj ali za več skupaj. Z okrajnim odborom vzdržuje zvezo v imenu GPO izključno odnosni poročevalec. GPO po potrebi vrši tudi druge naloge, ki jih dobi od vodstva. 5.- GPO organizira na svojem področju okrajne odbore, ki obstoje iz treh do pet članov, pri čemur je vpoštevati socijalno strukturo okraja. 6.- Okrajni odbor odobrava v svojem področju na predlog odnosnega občinskega poročevalca občinske odbore SLS. 7.- Svoje delo vrše okrajni odbori tako, da si vsak odbornik prevzame del občin svojega okraja kot poročevalec. Edino ta poročevalec vzdržuje zvezo z dotičnimi občinskimi odbori SLS. 666 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 630. Na kazalo Na kazalo oseb 430 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 8.- Kjer je podana posebna krajevna ali stvarna potreba, občinski odbori ustanove vaške odbore SLS, ki obstoje iz treh članov. Tudi pri teh je vpoštevati socijalno strukturo vasi, ki sestavljajo območje odnosnega vaškega odbora. 9.- Občinski odbori SLS delajo po navodilih GPO in okrajnih odborov. Njihova naloga je: voditi točno evidenco o razpoloženju prebivalstva in njiho- vi politični pripadnosti, povezati pristaše SLS v enoto, vršiti na njihovem območju obveščevalno službo ter poročati vse podatke pristojnemu okrajnemu odboru preko člana, ki vzdržuje z njimi zvezo, voditi potrebno propagando, da se načela SLS čim bolj utr-dijo v občini, ter razširjati vso literaturo, ki jo prejmejo od nadrejenih strankinih organizacij. 10.- GPO stalno poroča vodstvu stranke o stanju organizacije na Gorenjskem in skrbi, da se delo organiziranja vrši v skladu z danimi navodili in uspešno. 11.- Pravilnik GPO se spremeni s sklepom ožjega odbora stranke bodisi na pre-dlog GPO ali iz lastne inicijative. Ljubljana dne 29. 10. 1944. Pismo SLS o Narodnem odboru, poslano JNS, 29. 10. 1944 (pag. 492)667 Jugoslovanski nacijonalni stranki Ljubljana. SLS izjavlja, da je pristala na v točki 1) dogovora z dne 29. 10. 1944 dogovorjeno razmerje 7 : 6 iz sledečih razlogov: SLS je pri sestavi Narodnega odbora za Slovenijo vodila izključno narodna skrb, da pride do enotnega in vrhovnega političnega foruma. Zato je prezrla ves čas v bivši jugoslovanski državi obstoječe razmerje med političnimi silami v Sloveniji. Zlasti pa ni vztrajala na zadnjem razmerju političnih sil v Narodnem svetu v letu 1941., v katerem je SLS imela 6 zastopnikov, vse ostale politične stranke pa 4. Ker je vrhovno politično vodilo v SLS bilo in je: blaginja slovenskega naroda nad stranko, zato ni otežkočala ustanovitve narodnega odbora za Slovenijo z vztra-janjem na vpoštevanju razmerja med političnimi strankami, kakršno koli [je] to bilo skozi 23 letno dobo političnega življenja v Jugoslaviji. SLS se dobro zaveda, da je z razmerjem 7 : 6 popustila v svojo strankarsko škodo, a na korist Narodnega odbora za Slovenijo. Ljubljana dne 29. 10. 1944 667 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 631. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 431 Za SLS: Draš l.r. [Albin Šmajd] Golob l.r. [Mirko Bitenc] Potrjujem prejem gornjega dopisa SLS z dne 29. 10. 1944., nanašajoč se na uteme-ljitev razmerja 7 : 6 v Narodnem odboru za Slovenijo. Ljubljana dne 29. 10.1944 Za JNS: Kunec l.r. [Marjan Zajec] Izjava poslancev SLS glede Narodnega odbora, 29. 10 1944 (pag. 493) Razgovor 20. 3. 1945: 311 [Mirko Bitenc], 322 [Albin Šmajd], 344 [Rudolf Smersu], 303 [Franc Bajlec]668 Izjava. Podpisani zakonito izvoljeni poslanci slovenskega naroda, ki smo zastopali in-terese slovenskega naroda v zadnji narodni skupščini kraljevine Jugoslavije leta 1938./1939., smo po medsedbojnem posvetovanju ter po proučitvi celotnega no-tranje- in zunanje političnega položaja, v katerem se slovenski narod nahaja, so-glasno sklenili, da skupno z banskimi svetniki, zakonito izvoljenimi župani ter drugimi zastopniki slovenskega javnega (kulturnega, gospodarskega, verskega, prosvetnega in političnega) življenja izvolimo N A R O D N I O D B O R za Slo-venijo kot začasno vrhovno narodno in državno oblast za celokupno slovensko ozemlje. Na ta način dne 29. 10. 1944. izvoljeni NARODNI ODBOR za SLOVENIJO kot vrhovna narodna oblast združuje začasno, dokler ne nastopijo urejene razmere, v svojih rokah pravice suverena in najvišje državne oblasti. Podpisani poslanci skupno z ostalimi, od predstavnikov slovenskega javnega ži-vljenja izvoljenimi zastopniki sestavljamo z a č a s n o n a r o d n o p r e d -s t a v n i š t v o narodne države SLOVENIJE, ki je sestavni del demokratične, parlamentarne in federativno urejene kraljevine Jugoslavije. Položaj dne 29. 10. 1944. Pismo Albina Šmajda Milošu Staretu o ustanavljanju Narodnega odbora, 30. 10. 1944 (pag. 494–495)669 Vovku [Miloš Stare] – potek akcije za ustanovitev NO je dobil že jasnejšo sliko. 668 Pripisano s svinčnikom na zgornjem robu dokumenta. 669 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 632 in 633. Na kazalo Na kazalo oseb 432 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Na sejah ožjega670 26. in 27. 10. smo ugotovili a) za naš krog ni nihče ničesar podpisal, tudi Marko [Marko Kranjc] ne, b) noben ni Vodeta [Andrej Gosar] pooblastil da zastopa interese nas (SLS) ali celotnega K[atoliškega] bloka, c) vsi smo enodušni za ustanovitev NO, ki mora biti inicijativa, aktiven in mora uživati avtoriteto. Bo moral na teren,671 zato ne sme biti prevelik. Na naši strani mora biti vsaj 1 član večine. Načela veljajo, kakor sva govorila in sva jih ugotovila, da jih oficij[elna] napredna sprejme. V petek 27. 10. je bil zbran K[atoliški] b[lok]. Načeli so tudi to vprašanje, a odložili na nedeljo 29. 10. Imeli so predvsem razgovor glede nedelj[skega] zborovanja in so sklenili, da gredo do Groge [Gregorij Rožman] in ga prosijo, da ne dovoli nikomur maševanja na prostem pri zborovanju. Kot je pokazala nedelja, niso uspeli! Vsi so mnenja, da je skrajni čas, da se protestira proti n.672 postopanju. Tudi škof bi moral. Ko so ga Rupnik [Leon Rupnik] in Nemci prišli prosit, da bi osebno maševal, se je zgovoril, da je v nedeljo Kristus Kralj in da ne more. Po našem bi moral energič-no povedati svoje odklonilno stališče. – V soboto 28. 10. so aretirali Puclja [Ivan Pucelj] in dr. Pirkmajerja [Otmar Pirk-majer] . V nedeljo 29. 10. pa baje Šolarja [Jakob Šolar] in vso družino dr. Gosarja [Andrej Gosar], ker slednjega niso našli. Nam se zdi, da bi zoper tak način aretacij moral Groga protestirati. V nedeljo 29. 10. je K[atoliški] blok zboroval brez Vodeta in Jaka [Jakob Šolar]. Skle-nil, da se ustanovi NO na inicijativo SLS. K sodelovanju se povabi tudi dr. Gosarja. Stopil bo v zvezo z oficijelno napredno Rudnik [Rudolf Smersu]. Kdo s socijalistom [Celestin Jelenc] ne vem. Danes je Peter [Albert Ilovar] poslal tole sporočilo: »Što se tiče one veze sa dr Kre-kom [Miha Krek] interesantno je, da naš inženijer673 stalno zove, ali da se nitko ne javlja. Vidite kad je poslednji put postojala veza, možda se on više ne nada da ima veza i da uopšte ne zove. A možda on radi po Engleskom vremenu tj sat kasnije. Pošaljite u tom pravcu nove detalje a uz to mislim, da bi bilo zgodno da političari zamole depešom Čiču [Dragoljub Mihailović] da on javi gospodinu K. da ih on zove odnosno čeka na tom in tom valu u to i to vreme. Ovu bih depešu ja odmah poslao. Istotako kako se zateže Vaš put jer ja želim da putujete dvojica, mogli bi političari da 670 V prepisu je pripisano: SLS. 671 V prepisu je pripisano: NO. 672 V prepisu je pripisano: NEMŠKEMU. 673 V prepisu je pripisano: verjetno ing. Štarbov. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 433 pošalju Čiči depešu u kojoj bi mu kazali u glavnom svoje želje a istotako i komanda domobranstva. Te depeše mogu biti opširne do hiljadu slova. Samo te depeše kao i depeša Čiči za dr Kreka moraju biti potpisane, t. jest da se znade ko šalje.« Tržan [Mirko Bitenc] bo javil ponovno s svojim podpisom (to mi je pravkar rekel). Na seji dne 26. 10. je bilo določeno, da je izhajajo: SS [Svobodna Slovenija], Sloven-ka, Slovenska mladina, Glas naroda, Beli orel, »Tebi dekle«, Pohod (dijaški) in za delavstvo naslova še ne vem. Podčrtane tipka na matrice Me [Marija Jerko], ki je odslej Tajnik. Ostalo drugi. Prve tri vrti Divjak [Viktor Češnovar], drugi dve Peter [Albert Ilovar], ker ta more delati le tako kratke, kakor je prva številka. Aparata mu niso mogli popraviti. Zdi se, da sta Ulčak[ov] prvotni SS stroj odnesla v 15. četo, od tam pa v odred674. Zdaj zasledujemo. Priloženo pošljem kar sem te dni dobil. Je vse za nazaj. Novega ni, ker se je baje po-kvaril pis[alni] stroj, na katerega je delal. Verjetno pa zopet noče dajati, dokler ga ne piči muha, da bo zopet dajal. Tajniku [Marija Jerko] pošlji dovolj gradiva; tudi vložke. Poročaj, kako bo izhajala SS. Vsak teden, na 10. dni ali 14. dnevno. Drugih novic ne vem, ker sem bloccato. Govore, da je nova jugosl[ovanska] vlada, v kateri je tudi Triglav [Miha Krek], dr. Cankar [Izidor Cankar] in dr. Marušič [Drago Marušič]; od Srbov še Fotić [Kon-stantin Fotić] in Purić [Božidar Purić]. Ne vem še, ali je res ali pa samo govorica. Pišem težko, ker nimam pisal[nega] stroja na razpolago. Oglasi se kaj. Prisrčno pozdravljam 30. 10. 1944 France [Albin Šmajd] Pismo Huberta Pleška Albertu Ilovarju, prejel Albin Šmajd 31. 10. 1944 (pag. 496)675 Prejel 31. 10. 1944 Dragi Marko [Albert Ilovar]! Lepo prosim uredi donositelju propustnico in to prosim takoj.– Kakor Ti je znano so po zaslugah naših dobrih ljudi nas676 obkolili, žal ne našli dasi smo bili do pri- 674 V prepisu je pripisano: N. O. 675 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 634. 676 V prepisu je pripisano: Kom[anda] Slov[enije]. Na kazalo Na kazalo oseb 434 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 jem roke. – Gotovo si tudi slišal za dalje denuncijacije, kot da žremo, kvartamo in sprejemamo nežni spol.– Ravno ti denuncijanti kradejo, desertirajo in še druge po-zivajo na to delo. Pač ljudje, žal le to da nekateri naši somišljeniki nasedajo na to in še podpirujejo to.– Glede intrig proti Tebi si tako lahko miren kot le kaj.– To so isti denuncijanti ki čas ene čas druge blatijo, vedi da za vse pride račun.– Potem ne vem od kod pri Vas, da J[ugoslovanska] v[ojska]. namerava sporazum z partusi, ko je stav odločen in odkrit, končno so to vse zadeve politikov in ne vojske.– Le na kratko ker se mudi fantu na pot pišem Ti v drugo daljše pismo. Pozdravlja Te Povše [Hubert Pleško] Pismo Alberta Ilovarja Albinu Šmajdu, prejel Albin Šmajd 31. 10. 1944 (pag. 497)677 Dragi Dore [Albin Šmajd], Pošiljam podatke katere si zahteval. Dobil sem tudi podatke, da do sedaj ni bilo zveze z R.678 Prilagam pismo, katero mi je pisal Pleško [Hubert Pleško]. Iz njega boš videl vse, posebno pa »odkritosrčnost« do mene. Prosim da ga spraviš za pozneje. Gori679 mislijo da tu ne vemo nič. Ob 17.45 bom na mestu. Oprosti za zadnjič, sem bil zadržan. Z Kuncem [Marjan Zajec] se bom zmenil za 18.30. Prisrčne pozdrave M A R K O [Albert Ilovar] Dovolilnico za potovanje za katero me je Pleško prosil sem takoj izdal. PR[ejel] 31. 10. 1944 Pismo Alberta Ilovarja Albinu Šmajdu, 30. 10. 1944 (pag. 498)680 Dragi Dore [Albin Šmajd], danes sem bil popoldne na Gorenjskem kolodvoru, kjer se je zadrževal prvi tran-sport Nedičevih [Milan Nedić] vojakov, kateri gredo naprej proti Postojni. Pride jih baje 4 polke. Med njimi so tudi moji klasni prijatelji iz Vojne Akademije. Izjavili 677 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 680. 678 V prepisu je pripisano: RIMOM. 679 V prepisu je pripisano: ŠTAB. 680 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 680. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 435 so da so bili vedno v borbah z partizani in da so uspeli partizane skoraj popolnoma izriniti iz Srbije. Vprašali so tudi če imamo pri nas četnike. Povedal sem mu kakšne četnike imamo. Izjavil je: Isto je kod nas. Veoma su slabi borci i ništa nisu napravili u protikomu-nistični borbi. Torej isto kakor pri nas. Vsega skupaj računam da bo prišlo ca 5–6 tisoč mož. Kakor izgleda bodo zasedli Primorsko. 30. 10. 1944 Prisrčne pozdrave M A R K O [Albert Ilovar] Navodila za organizacijo SLS na Gorenjskem, naslovljena na Janka Ovseneka, 1. 11. 1944 (pag. 499–500)681 Dragi gospod Pristavnik [Janko Ovsenek], prejeli smo vaš dopis z dne 12. 10. 1944 in priloženi pravilnik za organizacijo in delo NOG [Narodni odbor za Gorenjsko]. Iz vsega tega v zvezi z osebnim poročilom vašega g. pooblaščenca razvidimo, da stvar, sporočeno g. Brodniku [Janez Brodar] tukaj in vam osebno na Gorenjskem, niste pravilno razumeli. Kakor smo že g. pooblaščencu osebno ponovno razložili vso stvar, vendar tu po-novno pismeno sporočamo, da boste prav delali tako v interesu naše skupnosti kakor tudi v korist celokupne narodne stvari. Za vsako izvrševanje oblasti in oblastnih funkcij na terenu, bodisi na Gor[enjskem] ali kje drugje, so najprej potrebne organizacije enakomislečih političnih ljudi, ki potem svoje zahteve uveljavijo v oblastvenih forumih. Položaj v tem pogledu je danes tak, da je treba razlikovati: 1.-med pristaši SLS, 2.-med protikomunisti, ki so ali pristaši SLS ali pa drugih politič[nih] naziranj, 3.-med morebitnimi pokrajinskimi Narodnimi odbori, ki bodo pa že imeli neke oblastvene funkcije. I. Najprej je seveda treba organizirati na Gorenjskem pristaše SLS, da se bodo za-vedali svojega programa in stališča v vseh vprašanjih dnevne politike. Ta organizacija obstoji v sledečem: Za zasedeni del je začasno postavila stranka posebni Gorenjski pokrajinski odbor z nalogo, da postavi v vseh okrajih okrajne odbore, ti v vseh občinah občinske odbore stranke, ti po potrebi in obstoječi možnosti pa še naprej v vaseh tkzv. [ta-kozvane] vaške odbore. 681 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 635–636. Na kazalo Na kazalo oseb 436 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Tako Gorenjski pokrajinski odbor kakor tudi ostali strankini odbori naj štejejo vsled izrednih razmer in da ostanejo čim tajnejši 3–5 članov, ki naj predstavljajo sorazmerno svojemu številu socijalne plasti dotičnih teritorijalnih edinic. Gorenjski pokrajinski odbor naj sestavljajo: po en član iz okrajev Radovljica, Kranj, Škofja Loka, Kamnik in Litija. Tako bi GPO štel 5 članov. Ker ste pa že pri-javili stranki, da obstoji pok[rajinski] Gor[enjski] odbor iz treh članov, ki so vsi iz Kranja ozir. kranjs[kega] okraja, je odbor stranke ta odbor odobril, ker ni hotel delati sprememb, pač pa je naročil, da sedanji iz odobrenih treh članov obstoječi GPO pritegne v ta odbor še po enega člana za Radovljico, Škofjo Loko, Kamnik in Litijo, pri čemur pa je nujno treba vpoštevati socijalno strukturo pritegnjenih okrajev. Ako pa sedanji odbor smatra, da npr. za Litijo ni potrebno, da je posebni član, lahko to začasno združi v rokah onega člana, ki bo zastopal kamniški okraj. To velja tudi za škofjeloški okraj, ki spada potem v kranjski okraj. Merodajna pa naj vsekakor bo organizacija stranke po jugoslovanskih upravnih okrajih, ne po sedanjih nemških okrajih ali kakor jih Nemci imenujejo okrožja. Če se tedaj vpošteva najslabši primer, bo GPO štel 5 članov. Vsak odbornik GPO iz odnosnega upravnega okraja ima nalogo, da izbere iz zanesljivih ljudi tri–5 članov, ki bodo sestavljali okrajni odbor za dotični okraj. Pred začetkom dela mora GPO na predlog poročevalca odobriti imena t. j. sestavo okrajnega odbora. Vso nadaljno zvezo tako sporoči GPO z okrajnim odborom in poročila le tega z GPO vrši izključno le dotični odbornik GPO. Ostali člani naj zaradi tajnosti ne vzdržujejo nobenih zvez s člani okrajnih odborov. Okrajni odbori naj nato v vseh občinah svojega okraja postavijo občinske odbo-re SLS, ki prav tako obstoje iz 3–5 članov. Poedini člani okrajnih odborov naj si delo v občinah tako razdele, da vsakemu pripade del občin v delo. Tako okrajni poročeval[ec] naj za svoje občine predlaga okrajnemu odboru v potrditev imena članov občinskih odborov SLS in naj nato le on sam vzdržuje zveze s tem občin-skim odborom. Občinski odbori naj po potrebi, kjer je velika občina, po istem načelu organizirajo vaške odbore SLS. Načelo naj bo, da vzamete v te odbore samo ljudi, ki so popolnoma zanesljivi in molčeči, najbolje tudi take, ki niso danes javno eksponirani v nobenem tkzv. [ta-kozvanem] legalnem pokretu. Smatramo namreč za potrebno ponovno poudariti kot skrajno zaupno, da je SLS takoj po prihodu Nemcev zavzela stališče, da ne sme noben njen funkcijonar vidno imeti nobenih zvez z okupatorjem, ker je zasedba vsekakor le začasnega značaja, ker so Nemci naši največji sovražniki ter je le tolerirati razno delo, ki je navidezno v sodelovanju z Nemci, iz taktičnih razlogov. Prezreti namreč ni dejstva, da je tudi politika stranke odvisna od zunanje političnih činilcev in da je v vsakem primeru Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 437 voditi tako strankino politiko, da narod ne bo trpel škode, ko se razmere ustalijo. Radi morebitnih trenutnih potreb naroda, ne smemo pozabiti, da bo slovenski narod tudi v bodoče še potreboval stranko in njeno zastopanje. Zato stranka ne napada domobranstva, marveč želi, da nevidnejši člani sodelujejo v njem, vse dotlej, dokler ne vodijo nemške politike, marveč branijo le slovenska življenja in premoženja, t.j. dokler vrše posle, ki so v skladu z mednarodnimi do-govori (tkzv. [takozvana] haška konvencija). Domobranstva kot organizacije pa stranka ne more priznati niti za svojo organizacijo, niti za narodno organizacijo, ker je formalno to nemška ustanova. Poedini domobranci pa so lahko najbolj na svojem mestu. Zato delajo naši ilegalni zaupniki s temi poedinci v domobranstvu, nikakor pa ne z domobranstvom kot celoto. Pazite zato tudi, da vidnejši naši predstavniki ne pridejo do izrazitejših vlog v do-mobranstvu682 ali drugje, ker ima kake, čeprav le navidezne zveze z Nemci. Nekateri izmed naših mlajših smatrajo sicer, da je domobranstvo slovenska naro-dna vojska in da naj zato vsi naši ljudje vstopijo in vodijo tkzv. [takozvano] domo-bransko politiko. Ta pa more obstojati le v iztrebljanju partizanstva. Druge politike domobranstvo voditi ne more in ne sme. Že zgolj iz tega razloga zato ne more biti govora o izključni domobranski politiki. Narodna politika ne more in ne sme ob-stojati zgolj v nekem negativnem stališču, marveč mora zasledovati pozitivne na-mene. Ti pa so: Združena Slovenija v federativni demokratsko urejeni in socijalno pravični kraljevini Jugoslaviji. Oborožen nastop zoper komunizem je le začasnega značaja, dokler se stvari ne urede. Pozitivni del programa pa bomo morali vedno zastopati. Zato narekujejo splošni narodni interesi, da strankine organizacije tako v pokraji-ni kakor tudi v okrajih in občinah skušajo vplivati na poedine domobrance v tem pogledu, da so tudi nosilci slovenskega narodnega programa in državnopravnega stališča, ki ga zastopa v imenu slov[enskega] naroda SLS. Sporočite, prosimo, kako ste organizirali GPO, da odobrimo odnosne sklepe in člane. Ta navodila pa sporočite vsem članom GPO in po njih okrajnim odborom. Za organizacijo in delo GPO in podrejenih odborov prilagamo posebni pravilnik. To je prvi del vašega udejstvovanja v politični smeri. II. Ker obstoje v pokrajini kakor tudi v okrajih in občinah ljudje iz drugih poli-tičnih taborov, ki so tudi protikomunisti, je treba zato naše in te ljudi povezati v neko skupnost, vse po istem ključu in na isti način kakor za SLS, vendar s to izpre-membo, da je povsod morda po en član iz teh nasprotnih političnih taborov, ako je teh sploh kaj v okraju ali občinah. Te odbore rabimo zato, ker v Ljubljani obstoji 682 V prepisu je pripisano: GOR. Na kazalo Na kazalo oseb 438 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 skupna protikomunistična centrala683. Če nimajo nasprotne politične skupine veli-kega števila pristašev, potem bo ta skupni GPO obstojal iz samih pristašev SLS, ki so lahko istočasno člani SLS GPO. Isto velja tudi za poedine okrajne odbore. Če bi bilo morda potrebno le v eni sami občini v nekem okraju postaviti skupni odbor z enim članom, ki ni iz SLS vrst, potem ne bi kazalo niti v tem okraju sestavljati okrajnega odbora iz mešanih članov, marveč je lahko naš okrajni odbor istočasno tudi skupni okrajni odbor. Pri sestavljanju teh odborov pa bodite še veliko bolj previdni, kakor pri ustanavlja-nju naših. Imamo skušnje, da smo skoraj povsod bili izdani, kadar in kolikor smo sodelovali z nasprotniki. Torej, pozor! Ti odbori skupni so le strankarsko politična koalicija. III. Organizacijo in poslovanje Narodnih odborov pa bo predpisal posebni Naro-dni odbor za Slovenijo, ki je najvišji narodni forum slovenskega naroda. Člani teh bodo pa že imeli pripraviti vse potrebno za slučaj osvoboditve. Ta del pride torej šele kasneje. Če nas niste kaj razumeli, izvolite vprašati, da ne boste začeli z delom, ki bi ne bilo v skladu z interesi stranke in skupnimi narodnimi koristmi. Politični del vašega in ostalih prijateljev dela ne smete mešati z vojaškim delom, ki je ločeno od političnega udejstvovanja. Pozabiti pa na drugi strani ne smemo, da smo dolžni tudi v vojaškem pogledu skrbeti, da bomo imeli zadostno oporo in podporo, kadar bo treba uresničiti slo-venske narodne zahteve. V tem pogledu ima tudi stranka dolžnost, da zbira orožje in ga pripravlja za svoje potrebe, da isto ne pride v roke ljudem, ki bi lahko potem istega uporabili proti slovenskemu narodu. Osebno tega posla Vi [Janko Ovsenek] ne boste mogli vršiti, ker morate to nalogo izvrševati za JV. Eden izmed vaših pri-jateljev v GPO pa bo lahko to delal in orožje izročal tistemu vojaškemu funkcijo-narju, ki uživa popolno zaupanje stranke. Prosimo vas, da [se] glede političnih stvari ne dopisujete z vojsko, marveč izključ-no z nami. (SLS) Tudi strankine organizacije imajo velik interes na obveščevalni službi, ki jo morajo vršiti tako v pogledu vseh dejanj, ki zanimajo stranko, kakor tudi v smeri narodnih akcij in tudi naj beležijo vse dogodke, ki so v zvezi z okupatorjem. Zato naj bi po en član iz vsakega odbora imel posebno nalogo, da vodi OB [obveščevalno] službo. Razen tega naj po en član v vseh odborih vodi in skrbi kot vrhovni poročevalec za organizacijo stranke tretji pa propagando. Propaganda naj bo ilegalna, udarna in proti okupatorju ter partizanom. Registrirajte tam vsa partizanska nasilja, zlasti 683 V prepisu je pripisano: NO. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 439 pa njihova sodelovanja z okupatorjem. Poučite vedno ljudi o nevarnosti ilegalne propagande in skrbite, da ne bo nikdar napravljena luknja v propagandni mreži. Gotovo se zopet približujemo težjim časom. Prepričani pa smo, da ne bodo dolgo trajali in da bo po trpljenju nastopila boljša doba. Za prihod te pa moramo biti na vseh področjih popolnoma pripravljeni. Iz radovljiškega okraja bi prišel v poštev kot najboljši g. Markeš [Valentin Markež] iz Jesenic – bivši župan. Pokažite mu to pismo, da bo v tem pogledu na jasnem. Prosimo vas, da ste v vsem vedno odkritosrčni in da poročate o vseh dogodkih in tudi sporočite želje in predloge, ki jih bomo v danih mejah vedno z veseljem vpoštevali. Še enkrat povdarjamo: domobranske politike SLS kot taka ne more izključno vo-diti, ker so tam tudi ljudje, ki so popolnoma na strani Nemčije, ki za njo delajo in z njo padejo. SLS pa tega noče in nikdar ne bo, ker ve, da so za njo in za slovenski narod Nemci narodni sovražnik štev. 1. Iz vašega osnutka pravilnika sklepamo, da ste pomešali s politično organizaci-jo vojaško delo, ki ga imate vi z nekaterimi prijatelji vršiti pri Gorenjskem voja-škem okrožju. Gorenjsko vojaško okrožje je vojaška upravna edinica po določilih jug[oslovanskega] zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, ima nalogo, da vodi sezname vojaških obveznikov, organizira posadne edinice itd. Posebni organiza-cijski odsek pri vojaškem okrožju pa vrši naloge: ob[veščevalno] službo, skrbi za organizacijo prehrane vojske, pribavlja in hrani orožje ter druge potrebščine za vojsko. Zato dobro premislite vsa naša navodila, da boste vsi prav delali. Želimo, da nam tudi sporočite, kdo je v tem organizacijskem odboru vojske. Ta organ[i]zacijski odbor ima tudi nalogo, da napravi na svojem področju posebne sezname vojaških obveznikov. Ta OB služba pri vojaškem okrožju je strogo ločena od ob[veščevalne] službe pri strankinih odborih. Radi olajšanja dela pa lahko isti član vrši obe funkciji vendar ločeno in tako, da vrhovi nikdar ne vedo, da isti človek opravlja dve enaki funkciji pri različnih organizacijah. Vse vaše sodelavce in Vas najlepše pozdravljamo! 1. 11. 1944 Za vodstvo SLS: Rudnik [Rudolf Smersu] (Dobnik) Zemljič [Ivo Kermavner] (Arko) [Mirko Bitenc]684 684 V prepisu dokumenta (pag. 636) je nad besedo Rudnik (Dobnik) pripisano SMERSU, pod besedo Zemljič (Arko) pa BITENC [Mirko Bitenc]. Na kazalo Na kazalo oseb 440 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Sporočilo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, 13. 11. 1944 (pag. 501)685 Dragi! Domobranska kontrola je prišla sedaj v naše roke. Potrebujejo prostore. Prav bi jim prišli prostori v Gasilski zajednici. Sporoči kam naj se obrnejo. 13. 11. 1944 Rudnik [Rudolf Smersu] Pismo Albina Šmajda Milošu Staretu s pripisom Mirka Bitenca, 13. 11. 1944 (pag. 502)686 Dragi Volk [Miloš Stare], vem, da si že misliš, da sem pozabil nate in se odmaknil od poročanja. Pa je stvar drugačna. Bil sem bolan. Imel sem močno influenco in sem pravzaprav danes prvič zlezel s postelje tako, da morem pisati na stroj. Do-slej sem bil doma in tam krepil svoje živce. Pa kaj maram, ko je pa France [Albin Šmajd] z vednostjo Nemcev v Lj[ubljani] in organizira gorenjsko legalno ilegalo. Tako se je o njem izrazil gospod iz levega brega Maribora [Josip Špindler]. Od zadnjega poročanja naprej se je stvar takole razvijala (Tvoje štev. 3 prejel, prisrčna hvala!): V petek 3. 11. zvečer so imeli razgovor: Dr. Kunc [Marjan Zajec], dr. Skrivač [Ce-lestin Jelenc] in France. Predtem je imel sejo KB [katoliški blok], ki je že okrnjen. Navzoči so bili vsi razen Vodeta [Andrej Gosar] in Jaka [Jakob Šolar], od katerih se je eden skrival, drugi pa je bil že zaprt. Na seji tega bloka so ponovno ugotovili, da je nujnost ustanoviti NO in da bo šel Arko [Mirko Bitenc] preko bloka do Vodeta v skrivališče, mu sporočil ta sklep in ga vprašal, če bo s svojimi sodeloval v NO. Ta sklep je padel v nedeljo 29. 10. 1944. Na tej seji je Arko predložil KB besedilo narodne izjave in dogovora, h kateri so Ban [Ludvik Leskovar] in njegovi poslali nekaj svojih pripomb. Dne 3. 11. 1944 pa je France nato prebral besedilo dr. Kuncu in dr. Skrivaču. Dr. Skrivač je pri priliki izjavil, da je osebno za takojšnjo ustanovitev NO, da pa so nekateri njegovi še proti, ker se morajo urediti nekatere druge stvari, n. p. pri Delavski zbornici vodita vso stvar Žužek [France Žužek] in neki Jan [Maks Jan] in to tako, da sta odstopila Ura-tnik [Filip Uratnik] in dr. Alujevič [Branko Alujevič]. Naj zato stranka naredi pri teh ljudeh red, prav tako pri pisanju časopisov. Tudi naj ne pripravlja po delavskih ljudeh stranka nekaj za povojni čas, kar vse kvari medsebojno zaupanje. France je te stvari označil za malenkosti, ki ne smejo biti ovira skupnemu delu v NO in izjavil, da gotovo stranka nima vpliva na pisanje sedanjih legalnih časopisov, ki se jim seveda lahko tudi v svojih ilegalnih časopisih odreče, ako to koristi skupnim nastopom. Če kaj delajo ljudje v protikomunistični akciji, tudi ni stranka, marveč so le ljudje, ki so svoj čas spadali h stranki, a niso tam niti s privoljenjem stranke 685 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 638. 686 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 639–641. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 441 niti ne delajo na njeno odgovornost. Če so pa potrebne kake intervencije, ki bi nasprotovale iskrenemu sodelovanju, bo stranka to uredila, kolikor se bodo tisti vezali na strankino disciplino. S tem je bil Dr. Skrivač zadovoljen, še ko je isto sta-lišče zagovarjal dr. Kunc. Na hitro roko sta se oba sporazumela z vsebino narodne izjave in dogovora ter želela, da se jima izroči izvod, da bosta stavila svoje zahteve. Dogovorjeno je bilo, da bo prihodnji sestanek vseh treh v torek 7. 11. 1944. Zvečer je bil dvakrat alarm ali vsaj predalarm. Prvotno sta bila skupaj oba doktorja, kasne-je pa dr. Kunc in France. France je ob tej priliki prejel pripombe dr. Kunca in dr. Skrivača. Dr. Kunc je izjavil, da se s pripombami strinja tudi dr. Skrivač, ki bo tudi formalno dosegel pri svoji skupini, da gre zraven. Ako pa tega ne bo dosegel zaen-krat, bi sam osebno podpiral tak Narodni odbor. Vsebino tega razgovora je France tudi sporočil Arku in Rudniku [Rudolf Smersu]. Do danes ni bilo novih stikov z dr. Kuncem in dr. Skrivačem, ker je bil France bolan. Danes zvečer pa bo ponovno z dr. Kuncem skupaj. Arko bo pa razgovarjal o vsem z Belinom [Alojzij Mihelčič]. Do ustanovitve NO mora nujno priti, ker kriče po tem razmere pri vojaštvu. Danes bolj kot kdaj preje se zahteva podreditev NO. V vsem se kažejo pri vojski vedno izraziteje razmere iz Novakovih [Karel Novak] časov. Dr. Skrivač in dr. Kunc pa oba istotako z nami zahtevata podreditev vojske NO. Le z ustanovitvijo NO se bo naredil konec politiki v vojski in spravila vsa stvar v pravi tir. Pošljem prepis narodne izjave in dogovora v zadnji stilizaciji po izvršenih pripom-bah dr. Skrivača in dr. Kunca. Kar je v njej rdeče obrobljenega in pisanega so pripombe JNS in SSJ [Socialistična stranka Jugoslavije], smo dodali v drugi stilizaciji. Kar je v rdečem okroglem okle-paju, so predlagali JNS in SSJ, pa naši sprejeli. Pri točki 2. v prvem in drugem odstavku so še predlagali: »Mora pa biti oseba, ki uživa avtoriteto in spoštovanje tudi pri ostalih strankah podpisnicah«. (tega od-stavka ne sprejmemo) Pri tajnikih so687 predlagali, da drugi tajnik pripade JNS, mi688 pa zahtevamo, da pripade eni izmed ostalih strank podpisnic. Pri tajnikih je tudi razlika, da so oni689 predlagali, da jih določita SLS in JNS, mi pa pravimo, naj se določijo iz vrst članov NO. Dalje so oni predlagali, da je predlog načelno važen, ako to zahteva predsednik, podpredsednik, ali najmanj trije člani NO. Mi zahtevamo najmanj pet navzočih članov NO. 687 V prepisu je pripisano: JNS. 688 V prepisu je pripisano: SLS. 689 V prepisu je pripisano: JNS. Na kazalo Na kazalo oseb 442 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 V izjavi je pa razlika, da smo prvotno imenovali Združeno Slovenijo, oni pa Zedi-njeno, pa smo tudi mi sprejeli Zedinjeno. Mi smo v prvotno izjavo tudi dali točko 5, ki je glasila: »vzgojo novega človeka na versko-moralnih načelih, ki bo spremenila dosedanji način mišljenja in življenja v duhu novih socijalnih reform«. V točki 4. smo mi imeli izraz »stanovom«, oni so dali »slojem«, kar bi mi sprejeli. Toliko o Narodnem odboru. Drugo ti sporočim jutri ali kasneje. Od naše strani bo treba poslati v NO ljudi, ki bodo sposobni voditi posle. Kdo bo to, ne vem, ker se še ni o tem govorilo. Za predsednika so hoteli pisatelja Države [Leopold Pitamic], samo ne vem, če ga je že kdo vprašal ali če bo hotel sprejeti. Če ne bi hotel, bi kazalo kar ostati pri dr. Kričaču [Franc Ksaver Lukman]. Čeprav trenutno še nikakor ne pride v poštev razdelitev po portfeljih, vendar je gledati, kateri bodo pripadali nam. Mislim na tele: notranje, vojsko, finance, soc. in zdravje, prosveta in promet, kamor bi event[ualno] spadala tudi pošta, ako bi zah-tevali ta resor. V tem slučaju izgubimo kmetijstvo. Pomisli in svetuj! Z Arkom sva danes govorila zase o tehle osebah: Dr. Kričač, Arko, Vovk [Miloš Stare], Rudnik, Marko [Marko Kranjc], dr. Joža [Jože Lavrič] in France. Dr. Kunc [Marjan Zajec] mi je pri zadnjem razgovoru omenil, da bi oni690 za pred-sednika dali inž. Lenarčiča [Stanko Lenarčič] ali inž. Bevca [Ladislav Bevc]. Ver-jetno bosta ta dva oba v odboru. Ker bo JNS zasedla ta čas le tri, enega obdrže za mlado JNS, drugega za radikale, tretji pa je socij[aliste], bo poleg inž. Lenarčiča in inž. Bevca še nekdo tretji, katerega imena pa ne vem. Procedura je takole mišljena: Temelj vsemu je narodna izjava. Podpiše jo nekaj de-setin ljudi s psevdonimi. Za resnična imena vesta samo dva: na naši strani France, na drugi strani dr. Kunc ali kdo drugi. Dogovor pa zastopniki strank. Propaganda: Tehnična stran nam še doslej ne funkcijonira tako, kakor bi bilo tre-ba. Pa bo že šlo. Je treba uvajati vse nove ljudi, pa še ti so razen Tajnika [Marija Jerko] vsi sami zajci. Vsebinsko si dober. Le tista SS [Svobodna Slovenija], ki piše o zavzetju Belgrada, je razburila nekatere, češ zdaj je pa tam še večje zlo. Nekateri so sploh hoteli pre-prečiti razširjanje, vendar se je kasneje uredilo, da gre naprej. Tudi Bože pravde v srbščini ni bil všeč. Drugič raje se izogibaj srbizmov. V ostalem so zadovoljni. – Upam, da bom zdaj lahko sem pa tja poslal tudi kaj v socijalnem pogledu, ker je zdaj že tu od mrtvih vstali Pajk [Andrej Križman]. Samo plasirati se še mora. Pisal bo tudi za posebni delavski list ali bolje list delov-nega ljudstva. 690 V prepisu je pripisano: JNS. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 443 Opazil sem, da se v marsičem v pisanju popolnoma strinjava. Glej pisanje v Glas naroda: Odklanjamo tako pomoč, in SS »Varnostni zid«. Prav je, da tudi ti kaj sporočiš in poveš svoje kritične opazke do ostalih listov. Vem, da smo v tehničnem pogledu skrajno zanič. Jutri torek 14. 11. bo verjetno skupaj ostanek ožjega odbora. O razgovorih in skle-pih te bom obvestil. Drugega se zaenkrat ne spomnim, ker sem bil odrezan od novic. Le to povem, da se je Rudnik vrnil s svojega obiska na Primorskem. To ti je verjetno že sam opisal, zato ne bom ponavljal. Ako pa ti ni, Ti v drugič tudi to opišem, kar je poročal o razmerah tam doli. S prisrčnimi pozdravi Novak [Albin Šmajd]. 13. 11. 1944 Osolnik691 je umrl. Na njegovo mesto je stopil Novak. Naj še jaz dodam par besed. Mislim večkrat nate, ne pridem pa do tega, da bi pi-sal. Oktobra sem bil 3 tedne na Gorenjskem. Ker pa sem delal klerikalno politiko, me sedaj na vseh koncih in krajih žagajo. Najhujši je Marn [Janez Marn], pridno mu sekundirajo pa tudi liberalci. Zadnje čase so se skopali name pa tudi sam g. komandant. Druge novice Ti je sporočil pa itak vse g. Novak, ki ima nekoliko več časa kakor jaz. Te prisrčno pozdravlja A R K O [Mirko Bitenc] Pismo Ivana Martelanca Albinu Šmajdu, 14. 11. 1944 (pag. 503)692 Dragi! Pošiljam pošto, ki sem jo dobil iz Trsta kot zelo nujno. Meni se zdi, da predlog ni brez soli in utegne ta smer naši stvari, zlasti našim glavam, mnogo koristiti. V legalnem letaku, ki je izšel v Ilirski Bistrici, berem med drugim: »Ali vam je Vaš ve-liki legendarni prerok Tito [Josip Broz] že povedal, da Anglija na tajnih političnih sestankih v Rimu ustvarja osnove protikomunistične borbe v Evropi? Vam je vaša legendarna propaganda že objavila, da se vršijo v Švici po angleški želji pogajanja z Nemci za skupni nastop proti komunizmu in vaši »nepremagljivi« sovjetski Rusi-ji? Kako je ob teh dejstvih Vam, ki nosite rdečo zvezdo na kapi?? Itd. – Za delo, ki ga T [Anton Duhovnik] predlaga, bi bilo dobro koga posebej določiti. Saj je dosti 691 Albin Šmajd je imel med drugim tudi psevdonim Osolnik. Verjetno je želel na tem mestu namigniti, da ne bo več uporabljal psevdonima Osolnik, temveč Novak. 692 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 637. Na kazalo Na kazalo oseb 444 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 ambicioznih ljudi v Ljubljani. Angažirajte še koga. Kar nas je tukaj, intenzivno nihče ne more gojiti potrebnih zvez, pomagal bo pa vsak rad po svojih močeh in razpoložljivem času. Gotovo veste, da so liberalci hitro porabili priliko in navezali stike s srbskimi komandanti. K škofu je v teh zadevah prišel Ris [Rudolf Žitnik] in izrecno želel, da odgovor odpošlje preko njega. Tako oni693 gojijo in skrbno čuvajo svoje zveze! Med tržaško korespondenco sem našel Avsenekov [Ivan Avsenek] predlog, da bi sredino imenovali »besednjakovstvo«. Na nekem sestanku v Gorici, je padel predlog, da je treba Besednjaka [Engelbert Besednjak] diskvalificirati. Nekomu je bilo naročeno naj zbere materijal za letak. Narejenega nisem videl doslej ničesar. Ker Janko [Janko Kralj] v nekem pismu pravilno predvideva, da bomo uspeli s protikomunistično akcijo na Primorskem le, ako bomo sredino razbili, je gornjo misel treba izvesti. Naj Rudnik [Rudolf Smersu] te dni do svojega odhoda v Gorico zbere tam razpoložljivi material. Nekaj ga bo lahko povedal prevzvišeni [Gregorij Rožman]. Poldeta [Leopold Kemperle] je treba povprašati. S tem materialom naj v Gorici pourgira zadevo. Da je v bistvu sredinstvo glede »samoslovenstva« zelo podobno stražarstvu, je imel Rudnik sam priliko videti ob neki priliki v razgovoru z žpk. [župnikom] Gabrovškom [Andrej Gabrovšek]. Prijatelja Arkota [Mirko Bitenc] bo zanimalo, da imamo 3 nove majorje: Wagner [Rudolf Wagner], Horn [Peter Horn], Treo [Lovro Treo]. Polkovnik jih je menda imenoval v neki ihti ob vesteh o fuziji in očitkih zaradi napredovanj. »Naj v Ljublja-ni kar otresajo gobce«, je menda pripomnil, kakor so mi pravili. Sam z njim že ves čas nisem bil skupaj, dasi bi moral obravnavati mnogo tehtnih stvari. Te dni ima revizijo z Rosbacherjem in Globotschniggom [Odilo Globočnik], zato je menda precej nervozen. V Postojno je včeraj prišel iz Trsta z avtom, s spremstvom seveda. Takoj popoldne je odšel v Ilirsko Bistrico in se ima menda namen vrniti danes v Postojno. Bolj verjetno bo pa šel v Trst, ker tu brije burja in prav tenko sneži. – Va-žnejše kot vse to pa je, da je odstavil in odpustil stotnika Mehleta [Anton Mehle], komandanta bataljona v Ilirski Bistrici. Za pravi vzrok še nisem mogel zvedeti. Zaenkrat, dokler nimam drugih in točnih informacij, sodim, da je to škoda. Bil je zadnji naprednjak, če izvzamemo Debeljaka [Janko Debeljak], ki je pa pipoga-čca694. Nanj je napredni tabor veliko dal. Tako pa vse breme odgovornosti obvisi na naših ramenih. Res je bil velik »Pfaffenfresser« toda odličen protikomunist. Za 15. 9. so mu poslali partizani presenetljivo ponudbo, pa jo je odklonil. V akciji je bil silno udaren in sposoben. Vzdržal je v najtežjem času, skoro brez opore, brez orožja z malo ljudmi. Sedaj, ko je uredil bataljon, gre. – Šele po razgovoru s pol-kovnikom bom mogel ustvariti si pravo sodbo o vsej zadevi. Tu vedo samo toliko povedati, da je bataljon nameraval prepustiti Srbom. Dvomim, da bi to bilo res, 693 V prepisu je pripisano: LIBERALCI. 694 Pirhpogačica ali pilpogačica (nar.) – netopir (pol tič pol miš). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 445 morda je kakšna podobna izjava bila le povod, da se pravi vzrok zakrije. Vzroka pa še ne vem. Težko za nas je to, ker je ing. Miklavž [Izidor Martinjak] najtesneje sodeloval z njim in zato mož veliko ve. On mi je rekel, da je Wagnerja pravočasno opozoril na to. – Novi komandant bataljona v Ilirski Bistrici je Cuderman [Vilko Cuderman]. – Sem sta prišla dr. Kovačič [Jože Kovačič] in Majce [Jože Majce] oba v činu stotnikov. Prvi prevzame policijo, drugi pa bo organiziral obveščevalno službo. – Kako, ne vem. Pritegnil je oba Wagner. Za prvega sem prepričan, da bo delal in kaj naredil, o drugem nekoliko dvomim. Premalo ga poznam kot delavca, slišal sem vedno le o njegovi družabnosti. Za obveščevalca nekoliko preveč govori. Sicer pa vederemo. Ronko in Langof [Milan Langof] tožita, da so razmere pod Debeljakom nevzdržne. Vlada dejansko njegova žena, adjutant je njegova hčerka. Ronkota je sedaj na naglico izrinil v Ilirsko Bistrico, Langof in Gaspari se bavita z mislijo, da bi podala ostavko. Spet bo imel Miklavž dosti dela, da bo vse uredil. Pošiljam nekaj novejšega materiala in Vas vse najlepše pozdravljam. Vdani Kos [Ivan Martelanc]. Postojna, 14. 11. 1944. PS. Dr. Komar [Andrej Križman] mi piše ogorčeno pismo, naj V. Beličiča [Vinko Beličič] ne vabimo v Gorico, ker bi to bil začetek strankarske borbe. Ker je meni na povabilo sam dal odklonilen odgovor, ne pregovarjajte ga več, ampak smatrajte zadevo za urejeno. Odgovor pa registrirajte, kajti edini razlog je bil: nevarno je, žena želi i. p. Pismo Milošu Staretu, 18. 11. 1944, nepodpisano (pag. 504)695 18. 11. 1944696 Dragi Vovk [Miloš Stare], Tvoje 16 prejel. Prisrčna hvala. Med tem se stvari raz-vijajo svojo pot, kakor boš razvidel iz priloženih prepisov. Na temelju novih raz-govorov so se napravili zapiski, ki so po vrstnem redu označeni z 1, 2, 3. Ko smo prišli v razgovorih tako daleč, pridejo zopet s tem, kdo bo sklenil dogovor: SLS ali katoliški blok. To vprašanje je neki večer načel tudi Arko [Mirko Bitenc], a sem ga ostro zavrnil. Mislil sem pač, da ta stvar ni tako resna in da ima SLS vendar možnost kake samostojne akcije, zlasti sedaj ko je odpadel Vode [Andrej Gosar] in tudi JAKA [Jakob Šolar] iz Kat[oliškega] bloka. Ban [Ludvik Leskovar] in drugi se pa prištevajo h SLS. Verjetno v četrtek dne 16. 11. 1944 sem prejel listič od Rudni-ka [Rudolf Smersu] z vprašanjem, kdo sklepa dogovor: SLS ali Kat[oliški] blok in da bo treba to vprašanje enkrat rešiti, češ da SLS ni pristojna. Arko je po dogovoru s Francetom [Albin Šmajd] sklical sejo ožjega za petek zvečer, in sicer tako, da 695 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 642–644. 696 Pripisano s svinčnikom. Na kazalo Na kazalo oseb 446 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 pridejo najprej 17.50 skupaj Arko, Rudnik in France, ob 19. pa še četrti član Zorko [Jože Krošl]. Tako se je tudi zgodilo. Ko je pa Zorko prišel, je pa izjavil, da je tudi vabil Bana, ki je kmalu po 19. prišel in vpraševal, kjer so drugi: dr. Kričač [Franc Ksaver Lukman] in Lek [Jože Lekan]. Odgovorili so mu, da ni seja oficijelna, da je le razgovor, da se določi dokončno besedilo. On je ves čas, pravilno parkrat izjavil, da današnji forum ni pristojen sklepati o tem. Končno se je razgovarjalo in je zlasti zahteval, da se izpremene točke narodne izjave glede zgodovinskih dežel. Pridru-ževal se mu je Zorko. V našem predhodnem posvetovanju, kjer so bili samo trije, je France posnel tole: Kat[oliški] blok še obstoji. Se ni razšel. Zato bo treba nekako urediti, da na zu-naj sklepa dogovor SLS, v notranjem razmerju pa nastopa v imenu celotnega kat[oliškega] bloka. Tak predlog je stavil Rudnik. Arko je soglašal. France je molčal na vse to. Ko so bili navzoči tudi ostali, je ob razhodu ponovno začel ta razgovor, kjer je Ban izrecno zahteval, da nastopa tudi na zunaj kat[oliški] blok, ker SLS kot taka v smislu dogovora ne more, kat[oliški] blok pa ni razpadel in [se] še ni razšel. Arko je izjavil, da smo vendar zdaj vsi SLS, na kar je Ban izjavil: Mi smo sicer SLS ali posebna skupina697, opozicijska skupina v SLS, proti sedanjemu vodstvu698. SLS bi nastopila lahko le tedaj, če bi bile z vodstvom zadovoljne vse skupine ali če bi bilo vodstvo sestavljeno tako, da bi uživalo zaupanje vseh članov. Če hočete, da nastopa SLS, potem se mora reorganizirati stranka in mora dobiti tako vodstvo, ki bo uži-valo zaupanje vseh. Na Francetovo pripombo da ni foruma, ki bi v sedanjem času mogel in smel izvesti reorganizacijo stranke, je izjavil Ban: »Pri malo dobre volje bi se vse lahko napravilo.« France je nato zapustil sejo, istotako Rudnik in ostali, ker je bilo tik pred policijsko uro. Po vsem tem je France na cesti rekel Rudniku, da je vse popolnoma zavoženo in da je dogovor o ustanovitvi Kat[oliškega] bloka uničil stranko, strankinemu vodstvu pa vzel zakonito podlago, iz katere je črpal svojo moč, je ta odgovoril, da je dejan-sko res vse zavoženo in da bo treba iskati nove oblike za delo. Rekel je: »Če bi ta-krat ne bilo prišlo do KB, bi šli že takrat vsak svojo pot, tako smo pa le doslej vozili skupaj. Mi ne smemo tako narediti, da bi zgledalo, da smo mi razbili kat[oliško] skupnost.« Po prihodu domov je France razgovarjal z Arkom, ki mu je na vprašanje, kakšen dogovor tvori kat[oliški] blok izjavil: »Da se medsebojno ne napadamo, da se no-bena skupina brez vednosti ali sama zase ne razgovarja z nasprotnimi političnimi skupinami.« Na vprašanje, kakšno razmerje zastopnikov, je odgovoril: 4 SLS, 2 Vodetova. Za SLS: Arko, Zorko, Rudnik in Ban, za Vodetove: Vode in Jaka. Dalje je še član KA in od vseh določeni predsednik. 697 V prepisu je pripisano STRAŽA. 698 V prepisu je pripisano: OŽJI ODBOR. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 447 Po vsem tem zgleda, da je stranka popolnoma uničena ozir. da ima popolnoma vezane svoje roke pri vseh svojih akcijah. To me potrjuje še toliko bolj dejstvo, da imajo tudi za mesto Ljubljano nek tak skupni odbor, kakor tudi za ljubljansko pokrajino, ki ga Ban in njegovi nazivajo kranjski odbor kat[oliške] Edinosti ter je ta kranjski naslovil na skupni odbor katoliške edinosti več dopisov, od katerih se eden glasi:699 (sem hotel prepisati nek dopis, a ga ne morem najti) v kratko: v njem zahteva kranjski pokrajinski odbor, da ga Kat[oliška] Edinost prizna kot pokrajinski od-bor, v katerega se naj pritegne tudi nekaj Gorenjcev. Razen tega zahteva ustano-vitev Narodnega odbora. Včeraj je pa prebral Ban zopet neke sklepe Kranjskega pokrajinskega odbora Edinosti, med katerim zahtevajo ustanovitev Narodnega odbora in zahtevajo one stražarske zahteve, dalje kakšna bodi socijalna in gospo-darska reforma itd. Če bom dobil, ti bom poslal. Kasneje nisem več razgovarjal o teh stvareh. Danes po kosilu je prišel Arko, da bi napravila besedili na podlagi sinočnih razgovorov. Rekel sem, naj kar piševa v obli-ki pisma, ki je priloženo pod 4. v prepisu. Iz tega posnameš vse, kar je potrebno, da v tej stvari veš. Za danes zvečer700 soboto 18. 11. je bil na vidiku nek razgovor: Arko, Rudnik, ČUK [Viktor Češnovar], Janez Gaber [Janez Grum], Korbar [Milan Finec], Lud-vik [Ludvik Puš] in France. Zdaj je ura 15.30, pa še ne vem, ali se bo vršil ali ne. Na njem naj bi se o vsem mirno, zaupno in odkritosrčno pomenili ter si na novo razdelili delo. Kako in kaj mislijo, ne vem. – Za svojo osebo se vedno bolj nagi-bam prepričanju, da je najbolje, ako prepustim vso to stvar nadaljnjemu razvoju in ne prevzamem nobene odgovornosti za to, kar so skuhali s Kat[oliškim] blokom. Bom delal naprej s propagando, sicer naj pa vozijo, kakor vedo in znajo. Morda bom pa poskusil z mlajšimi, ki so v domobranstvu napraviti kako reč. Upam, da bom imel čas, da se ob vsem s Tabo porazgovorim. (Na oni sestanek bi prišel tudi Pajk – Komar [Andrej Križman].) Glede oseb sedaj omenjajo z naše strani: Državnika [Leonid Pitamic], Marko [Mar-ko Kranjc], Ban, dr. Jaka Moh. [Jakob Mohorič], Dr. Česen [Ivo Česnik] (Vovk, Rudnik, France.) Arko pravi, da ostane v vojski kot poveljnik. France je mnenja, da tudi ne prevzame. Rudnik pravi isto, vprašanje je za Vovka. Rudnik misli na Korbarja, če drugi ne bi šel, dr. Joža [Jože Lavrič] odklanja, ker je zgubil vse živce. Kot vidiš iz tega, naša delegacija ni močna. Zaupno ti povem, da oni mislijo na: inž. Bevca [Ladislav Bevc], inž. Lenarčiča [Stanko Lenarčič] ali dr. Pučnika [Jože Puč-nik], dr. Pestotnika [Pavel Pestotnik] ali Žitnika [Rudolf Žitnik], ter na dr. Kunca [Marjan Zajec]. Za mlade701 pridrže mesto prazno, isto za SSJ. Njihova delegacija 699 V izvirniku je s svinčnikom pripisano: glej zadaj! 700 V izvirniku je s svinčnikom pripisano: sobota 18. 11. 701 V prepisu je pripisano: OJNS [Omladina Jugoslovanske nacionalne stranke]. Na kazalo Na kazalo oseb 448 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 obstoji iz zagrizenih in spretnih gadov, kako bi bilo z našo, vidiš iz imen. Po vsem položaju, kakršen je pri nas, je po mojem mnenju najbolje, da ne grem v nobeno tako kombinacijo. Vendar se mi zdi, da bo treba nekaj ukreniti, ker se morda le bliža kaka invazija in prihod zavezniških čet: Ker Mih. [Dragoljub Mihailović] nima nobenega pooblastila od Kralja in tudi si-cer ne more predstavljati jug[oslovanske] vojske, ki je formalno pod Titovim [Josip Broz] vodstvom in dr. Šubašičevo [Ivan Šubašić] vlado, lahko na terenu vsakdo organizira jugoslovansko vojsko, samo da ima sposobnost, ljudi in denarna sred-stva. Narodni odbor hoče v prvi vrsti prevzeti vrhovno oblast nad vojsko in jo podrediti. Andrej [Ivan Prezelj] pa misli, da mora Narodni odbor potrditi Miha [Dragoljub Mihailović]. Torej dve različni gledanji, od katerih je gotovo gledanje narodnega odbora pravilneje. Po mojem je treba: 1) ne oziraje se na Andreja in morebitno na Nar[odni] odbor, organiziramo na novo SL tako, da povežemo ljudi, ki so v SD in ki so zunaj istega. 2) te voj[aške] formacije ob določenem času na naše povelje nastopijo. Tako bi bili pripravljeni za vsak slučaj, ker je popolnoma gotovo, da bo Andrej de-lal proti nam, istotako Petrač-stari Arko [Ernest Peterlin], ker so vedno pri njem Stražarji. Zgleda, da ne bomo zastopani pravilno v NO, zato nam preostane le ta kombinacija. Kako bodo zadovoljni naši ljudje z delom KB in posledicami, bom videl nocoj, ker se seja vrši (prejel sem povabila prav ta trenutek 16.10). O vsem ti bom poročal v nadaljevanju tega pisma. -.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.- Med tem sem našel oni dopis702, ki se glasi takole: (prejel sem ga 10. 11. 1944.) Kranjski pokrajinski odbor je na svoji seji dne 9. 11. 1944. sklenil predlagati glav-nemu odboru katol[iške] Edinosti sledeče svoje predloge: I. Edinost v katoliških strankah naj se še bolj utrdi in poveže. Odbor je mnenja, da se more to najbolje izvršiti tako, da se dokončno urede razmere v SLS. Zato naj se ustvari enoten strankin forum; vodstvo SLS naj se preosnuje na osnovi pokra-jinskega principa, ki je v današnjih razmerah najbolj demokratičen način. Vsaka slovenska pokrajina naj imenuje v strankin širši odbor po dva svoja delegata, Slo-venska krajina pa enega. Ta širši odbor naj pa izvoli iz svoje srede ožjo eksekutivo, v kateri naj bodo po možnosti zastopane vse skupine v SLS. Preosnova naj se izvrši v najkrajšem času, največ tekom enega tedna. II. Naš kranjski pokrajinski odbor naj se prizna kot strankin pokrajinski odbor. To je najboljši način dosege edinosti na Kranjskem, ker so v našem odboru zastopane 702 Del dopisa je tudi dokument na pag. 448. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 449 vse skupine, ki se priznavajo k SLS. V odbor naj se pritegne še zastopnike Gorenj-ske in po potrebi še drugi člani. III. Takoj naj se osnuje Slovenski narodni odbor, ki naj prevzame odgovornost in vodstvo naroda v teh usodnih dneh. Kaj se je s tem naredilo, ne vem, prepričan sem, da je ostalo zaenkrat samo pri teh sklepih. Ves potek sledi v nadaljevanju tega poročila. 18. 11. 1944703 Sporočilo Mirka Bitenca Albinu Šmajdu, 18. 11. 1944 (pag. 505) 322 [Albin Šmajd]. 366 [Viktor Češnovar] ni še dobil nič denarja za marčne podpore. Nujno potrebna je takojšnja ustanovitev socialnega odbora N. O. – Uredite to danes in jutri. Prav tako ne pozabi na finančni in upravni odbor. […] bom prišel iskat v sredo, 16. 10 704 ob 6.15 zjutraj, ako ne pride kaj vmes, drugače bom poslal za torek popoldne ponj Orača [Ivan Kopač]. Nujno bi se rabila prisega. Sprejmite danes in jutri tekst za njih. Prilagam osnutek. 18. 11. Pozdravlja 311. [Mirko Bitenc] Pismo Miloša Stareta Mirku Bitencu in Albinu Šmajdu, datirano 16. 11. 1944, verjetno februar 1945 (pag. 506)705 Prepis! 211 [Mirko Bitenc], 222 [Albin Šmajd] Od 14. nov[embra] poročilo sem prejel. Hvala lepa. Zdravil, ki jih težko čakam, še ni. Obljubljeno pa ni, da bodo kmalu. Prejel pa sem 400 cigaret, za kar tudi hvala. K poročilu pa sledeče pripombe: 1) Dr. Skrivačevo [Celestin Jelenc] stališče je res nekam skrivnostno. Tisto govorje-nje, da je bila centrala v Mariboru in podobno, je v popolnem nasprotju z njegovim dosedanjim delovanjem v zadnjih treh letih. Sam je namreč ponovno izjavil, da ima le ozek krog (par ožjih zaupnikov), ki ve za njegovo delo v Zavezi in da drugim 703 Pripisano s svinčnikom v izvirniku. 704 Datumi v dokumentu se ne ujemajo. 705 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 645. Na kazalo Na kazalo oseb 450 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 sploh ne pove. Da se sedaj tako opira na neke formalnosti v svojem taboru, je le njegova zvijača. Glede razmerja pa je tako, da sem jaz, predno sem nehal delati, stal po odobrenju našega odbora na stališču, da zahtevamo v nekem skupnem forumu predsednika in čisto polovico članov, v kateri je vračunan tudi predsednik. Vse ostale stranke in skupine pa bi imele ostalo polovico, kamor naj bi spadal tudi Gosar [An-drej Gosar] . Vedno sem imel vtis, da Skrivač temu mojemu stališču ni bil nasproten. Sedaj ga morda boli, da imamo mi celo enega več kot čisto polovico. Ali ne bi kazalo, da ga pridobita, da vstopi vsaj z ljublj[ansko] organizacijo? Mnenja sem, da bi bilo koristno tudi za to, ker so zunaj ves čas bili informirani, da je v zavezi tudi dr Skri-vač. Premislita. 2) »Upravna ureditev Slovenije« in »Programatske osnove Nar. del. sk.706« vidimo se-daj prvič. Izmenjevali smo si res pismene sestavke preko Laha [Janko Mačkovšek]. Od tedaj dalje, ko smo jim mi predložili naš osnutek zvezne ustave. Nismo pa prišli na čisto radi tega, ker je imel tam v zakupu vsa ta vprašanja Pirkmajer [Otmar Pirk-majer], ki je gledal vse iz vidika decentralizacije, ne pa iz vidika zvezne države. Vse pismene sestavke, ki sem jih od onih dobil po Lahu, sem pokazal odboru, kakor tudi odgovore katere sva napravila skupno z onim gospodom, ki je nam naredil uredbo o vladi in je sedaj bolan [Stanko Majcen]. – Tudi priložena osnutka, zlasti »Upravna ureditev Slovenije« imata še sledove Pirkmajerjeve [Otmar Pirkmajer] mentalitete; tako govori pod IV. o »pokrajinskih financah« ne pa o financah, »države članice«, kateremu pojmu se je dr. Pirkmajer upiral in smatral bodočo Slovenijo le za »po-krajino«, tudi vsebinsko ne le po nazoru. Tudi v »Programatskih osnovah« pod IV ne loči med imovino »zvezne države« in imovino »države članice«, ampak pozna le »državno« imovino.– Morda je Lah tam rekel, da mi je to pokazal; storil tega ni.– Iz vsega pa vidim, da morajo biti to precej stare stvari, ko še sanjajo o neki Poljsko-Če-škoslovaški konfederaciji. Dokazuje pa vse to, da je naš osnutek zvezne ustave doslej najboljši, zlasti pa naš osnutek uredbe o slovenski vladi, kot ga poznata. 3) Glede Puclja [Ivan Pucelj] in OF pa sledeče: Da bi Pucelj peljal JNS v OF, tega nisem mislil. Pač pa je precej jasno, da se je pogajal za sporazum z OF in verjetno, ne izključno na svojo pest. To potrjuje destvo, da JNS s Pucljem še računa. Torej ni delal na svojo pest. Dr. Kunc [Marjan Zajec] naj bi izjavil, da ne priznajo, če in kar se je Pucelj dogovarjal z OF. Morda je to že rekel, pa sta mi le bolj nejasno sporočila. 4) Andrej pa naj brez oklevanja reče ja ali ne. Predočiti mu je silno odgovornost, ki si jo nakopava z zavlačevanjem. Saj vendar ni gluh ali slep ali tako zabit, da ne bi videl in opazoval hitrega razvoja dogodkov po svetu. Če mu je kdo na njegovo voj-sko kreditiral 1/2 miljona, pa mu čestitajta in naj vzame še druge 1/2 pol miljona. Besedičenja o »državnem denarju« v zvezi z SLS pa mu najodločneje izbita iz glave. 706 V izvirnih dokumentih na pag. 728 in 732–733 je izpisano: Programatske osnove Narodne delovne skupnosti. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 451 Jaz nekaj časa še ne morem od tu, kot sem zadnjič mislil. V stanovanju, kamor sem mislil, je bolezen in zato nekaj časa ni mogoče. Bosta morala vidva sem, da se bomo razgovorili. Sedaj je nakazana tudi smer jugoslovanske politike po Krimski konferen-ci707. Zgleda, da jo bodo vezali deloma po francoskem deloma pa po poljskem receptu (De Gaulle [Charles De Gaulle] je v začasni parlament vzel 80 članov zadnje fran-coske skupščine, tj približno 1/3, ostali dve/3 pa tvorijo v Franciji člani »odpornih gibanj.«) Če moreta sporočita, kdaj se približno kaj vidimo. Morda lahko celo točno povesta. Vaju oba pozdravljam 16. novembra 708 233 [Miloš Stare] Štejem dneve po zadnjem dogovoru ne pa ta kunštnem receptu! Delni prepis dokumenta Poročilo Albina Šmajda, predvsem o delu SLS in Ka-toliškem bloku, 25. 11. 1944 (pag. 507)709 Navodila za bodoče politično delo, 23. 11. 1944 (pag. 508)710 23. 11. 1944. 1.- Edinost med slovenskimi katoličani naj se še bolj utrdi; zato naj glavni odbor izpopolni izpraznjena mesta, in naj poživi svoje delo. 2.- Glavni odbor je danes edino politično vodstvo slovenskih katoličanov. Vsi dru-gi politični organizmi morajo prenehati z vsakim ločenim političnim delovanjem. Glavnemu odboru naj stavijo na razpolago vse svoje organizacijske aparate. 3.- Kranjski deželni odbor Edinosti naj se izpopolni z zastopniki Gorenjske. Osnu-je naj se odbor za Gorenjsko, predsednik naj bo član ožjega odbora. Odbor naj se sestavi tako, da glavni odbor imenuje zastopnika vseh struj, ki sporazumno dolo-čijo predsednike okrajnih odborov. Ožji odbor predstavljajo imenovani člani, širši pa še vsi predsedniki okrajnih odborov. 4.- V stranki naj se začno razgovori vseh skupin za preosnovo stranke, da se do-seže v sami stranki edinost. Ko bo to doseženo, naj vodi vso politiko slov[enska] kat[oliška] stranka SLS. 707 Krimska oz. jaltska konferenca je potekala od 4. do 11. februarja 1945, zato dokument ni mogel na- stati novembra 1944. 708 V prepisu je pripisano: februarja. 709 Objavljen je dokument, ki je na pag. 509–511. 710 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 647. Na kazalo Na kazalo oseb 452 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Poročilo Albina Šmajda predvsem o delu SLS in katoliškega bloka, 25. 11. 1944 (pag. 509–511)711 list 2. od 18. V soboto dne 18. 11. 1944 ob 20:30 so se zbrali: Arko [Mirko Bitenc], Rudnik [Rudolf Smersu], Korbar [Milan Finec], France [Albin Šmajd], Pajk [Andrej Kri-žman], Čuk [Viktor Češnovar], Gaber [Janez Grum] in Črv [Henrik Goričan]. (osem ljudi). Začetek je bil 20:45. Referati: 1) Delo stranke od aprila naprej. – Arko. 2) Narodni odbor – Novak [Albin Šmajd]. 3) Propaganda – Novak. 4) Stražarji. 5) Dijaki (srednješolci in akademiki) – Korbar. 6) Delo legalnih organizacij. 7) JV – Arko. 8) SL (MPSL [Mestno poveljstvo Slovenske legije]) – Rudnik. 9) SD (žel[ezniška] policija, domobranska kontrola, ženska policija, varnostna straža na blokih). 10) Sedanja oblast in naše stališče do nje – Ludvik (dal pismeno poročilo). 11) Položaj na Primorskem, Štajerskem, Gorenjskem – Rudnik. Razgovori so trajali do nedelje zjutraj 05:45. Iz poročila Arka: Po aretaciji meseca aprila se je nekaj časa lovila, kaj bi bilo. Ostali smo na prostem le trije člani ožjega odbora. Padla je ideja, naj se skliče širši odbor. Ta se je sklical in tam so se dala pooblastila ožjemu odboru, da lahko sklepa ožji odbor o vseh stvareh, da pa je treba o vsakem sklepu obvestiti Belina [Alojzij Mi-helčič], ki zastopa 14-storico, če se strinja je v redu, sicer pa je treba najti skupno rešitev. Če pade število v ožjem odboru na dva, moreta ta dva določiti tretjega, ime javita Belinu. Če se strnja je v redu, sicer se določi sporazumno tretjega. To stanje je trajalo do junija meseca. Junija je nastalo vprašanje političnega zastopstva v na-šem narodu. Od vrhovne komande so prihajale prošnje, naj se slovenske politične razmere urede, da pride do enotnega slovenskega polit[ičnega] vodstva. Bila je tudi prošnja Mih. [Dragoljub Mihailović] delegata, naj se razmere v kat[oliškem] taboru urede. To se je potem razmotrivalo na seji strankinega712 odbora, kjer je končno prišla do izraza ideja: vse naše pozitivne sile naj se združijo. Vsi nosimo odgovornost, ako pride do katastrofe, če imamo enotno vodstvo, sicer sloni ta od-govornost zopet le na SLS ozir. njenem vodstvu. Vzel sem stvar inicijativno v roke, ker sem mislil in delal iskreno in v zaupanju, da bodo tudi drugi tako delali. Nato 711 Delni prepisi dokumenta (UDV) so na pag. 507, 509–510, 559, 646, 647 in 689–691. 712 V prepisu (pag. 689–691) je pripisano: OŽJEGA. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 453 se je stopilo v stik z Vodetom [Andrej Gosar] ter je končno prišlo do sporazuma: da se ne bomo medsebojno napadali in da na zunaj nastopamo enotno, t. j. da se ne sme noben pogajati ločeno z nasprotnimi političnimi skupinami. Izvornik zapisa je pri Grogi [Gregorij Rožman]. Podpisali so Arko, Rudnik, Zorko [Jože Krošl], Belin in Ban [Ludvik Leskovar] za nas713, za Vodetove: Vode in Jaka [Jakob Šolar]. Kat[oliški] blok se je sestajal na seje, kjer se pa je ugotovilo, da se ni prišlo z mrtve točke. Osebno sem bil odsoten septe[mbra] in oktobra. Člani, ki so v KB sodelovali so ugotovili, da se stvar nikamor ne premakne. Od SLS o celem delu ni bil nihče poučen tudi ne o tem, ali je bilo kaj narejeno ali nič, tudi ne koliko in če je bilo članom SLS kaj zamolčano. Po svoji vrnitvi sem zahteval, naj se takoj ustanovi Narodni odbor, kar je sklenil tudi ožji odbor SLS (navzoč tudi France, moja pripomba), kjer smo zahtevali, da pride do NO takoj, sicer v tej točki ne bomo vezani na določila sporazuma KB in se bomo sami pogajali. Ko smo hoteli na prvi skupni seji KB staviti ta predlog s to utemelitvijo, ni bilo več časa, ker smo se preje radi pozne ure razšli, in je bilo dolo-čeno, da pride to na razgovor pri nadaljevanju te začasno prekinjene seje. Med tem pa so714 iskali Vodeta, Jaka pa je bil že aretiran. Pri nadaljevanju seje je bilo nato sklenjeno, naj zahtevo po ustanovitvi NO sporočim Vodetu, kar sem tudi storil. Vode je bil takrat že odločen, da se javi Gestapu. Rekel mi je, da NO715 že obstoji, da je pa sedaj naša stvar, kaj bomo naredili in naj bomo previdni, da se ne zvedo naša imena. Pri tem razgovoru je dobesedno vpil nad menoj. Ni stavil nobene zahteve, da pridejo drugi ljudje v NO ter je le želel veliko uspeha pri našem nadaljnem delu, kjer ne bo več sodeloval. Za bodoči razvoj KB je težko kaj reči. Pri Vodetovih in Stražarjih ni bilo iskrenosti. Pri Stražarjih se opaža neko zelo aktivno delovanje na Gorenjskem in Štajerskem. Pri tistem zadnjem razgovoru z Vodetom, mi je ta tudi rekel: »Med nami obstoje take razlike, da ni osebnosti, ki bi naše grupe povezal med seboj.« Dogovor za KB sta sklenila SLS in Vodetova skupina. Stražarji so prišli le kot zasto-pniki SLS in ne kot svoja posebna skupina. – V razgovoru je pojasnil Rudnik, da KB ni delal, da je tam imel prvo besedo vedno le Vode, ki je nekaj časa pri vsaki seji zabavljal čez stare razmere, se morda še raz-hudil na pisanje legalnih časopisov, nato pa so se razšli. Za svojo osebo je mnenja, da so Stražarji nastopali pri ustanavljanju KB kot samostojna opozicijska skupina v SLS, in da so tudi v tem svojstvu v KB. Arko temu ponovno ugovarja in ponovi svojo trditev. Rudnik nadaljuje: Smo doživeli debakl, smo potrpeli, ker smo mislili, da je tako za stranko in katoliško skupnost boljše. Zdaj gre zato, ali še potrpimo ali ne. 713 V prepisu (pag. 689–691) je pripisano: SLS. 714 V prepisu (pag. 689–691) je pripisano: GESTAPO. 715 V prepisu (pag. 689–691) je pripisano: NK. Na kazalo Na kazalo oseb 454 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Korbar pripomni, da ne bo trpela konsolidacija, ako ni v KB Vodetovih, ker jih takorekoč na terenu ni. Na posebno vprašanje, kako daleč je segla tkzv. [takozvana] kat[oliška] Edinost, pove Rudnik, da je bil ustanovljen skupni odbor za Ljubljano in za Ljubljansko pokrajino. V obeh sede zastopniki Stražarjev. Tako je v Ljubljansko pokrajinskem tudi Verbic [Pavel Verbic], ki verjetno iznaša one predloge, ki sem ti ga zgoraj spo-ročil, v tem je tudi Rudnik, ki se pa zadnjih sej ni udeležil radi svojih potovanj po Primorskem. Pajk [Andrej Križman] ugotavlja, da je smatrati z ozirom na izpad Vodetovih, da KB več ne obstoji, ker je odpadel en kontrahent, drugi je pa itak samo SLS, še ko Ban povdarja, da se prišteva h SLS, da je samo opozicijska skupina. V imenu SLS pa morejo govoriti le zakoniti predstavniki SLS, t. ožji in širši odbor. Arko nato ugotovi sledeče: Stražarji nam danes ne morejo ničesar več dosti škodo-vati na terenu. Seveda je potrebno, da tudi mi s svoje strani napravimo potrebno propagando in ljudi poučimo o delu stražarjev. Vode skupino je smatrati, da je sama izstopila iz KB, ker je Vode imel dovolj časa, da bi imenoval svojega name-stnika, ako bi hotel. Sicer je pa izjavil, da ni za ustanovitev takega odbora. Ne ozi-raje se na to, pa so njegovi ljudje716 izdajali Mlado Slovenijo in napadali nas, torej so se pregrešili proti SLS kot sopodpisniku dogovora o KB? Treba je KB povedati, da ne obstoji več in da nastopa nato SLS sama tudi pred drugimi polit[ičnimi] skupinami v Sloveniji. (Po nadaljnem razgovoru sem ugotovil, da so vsi navzoči proti temu, da bi bila stranka tako vezana in da bi sama ne mogla sklepati dogovorov, še ko zgleda iz zadnjega stališča Bana, da hočejo v KB, zato sedaj Stražarji, da bi preko njega vpli-vali na sestavo Narodnega odbora. Vsi so soglasni v tem, da je z ustanovitvijo KB, stranka izgubila svojo samostojnost in se podredila neki višji skupnosti, kjer od-ločajo docela drugi ljudje, ki nimajo z SLS ničesar skupnega ali pa imajo drugačen program in gledanje kakor pa stranka sama v svojem programu.) Sklene se sledeče: Ožji odbor stranke (Arko, Rudnik, Zorko in France) naj sklenejo sledeče ugotovitve: 1) KB ni v vseh 5 mesecih obstoja rešil nobenega narodno-političnega proble- ma ter sploh ni pokazal nobene potrebne inicijativnosti v tem pogledu. 2) V KB ni nikdar prišel do potrebnega izraza ideološki boj proti komunizmu kot največjemu narodnemu sovražniku. 3) Na strani dr. Gosarjeve skupine ni bilo v času obstoja KB iskrenosti v so- delovanju. Tako so njegovi ljudje izdajali ilegalni list (Mlada Slovenija, ki je napadal pristaše SLS v njihovem delu v polpretekli dobi. Ta list je razšir-jal med člani Dolenjskega odreda g. Ločniškar [Vladimir Ločniškar], ki je 716 V prepisu (pag. 689–691) je pripisano: GOSAR-ŠOLARJEVA SKUPINA. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 455 najintimnejši sodelavec dr. Gosarja in zavzema v njegovi politični skupini važno mesto). 4) Dr. Gosar je divjal proti škofovemu govoru o priliki komemoracije za pok[ojnim] dr. Natlačenom [Marko Natlačen], češ, zakaj se še danes prosla-vlja borce proti komunizmu. 5) Brez vednosti članov SLS je obstojal neki Nacijonalni komitet ali nekaj po- dobnega, kjer je imel kat[oliški] blok 7 članov (od teh 6 mest zasedenih), napredni in socijalni miselni krog pa je imel 6 članov. a. Dr. Gosar je za ta odbor vedel, ker je to tudi sam povedal v soboto dne 11. 11. 1944., ko se mu je stavila zahteva, da je treba nujno ustanoviti Narodni odbor za Slovenijo v smislu sklepov okrnjenega Kat[oliškega] bloka. b. Dr. Gosar o obstoju Nar[odnega] odbora ali podobne ustanove ter njego- vem delu ni nikdar poročal niti KB niti SLS, zastopani po svojih članih v KB. 6) Isti dan dne 11. 11. 1944. je dr. Gosar izjavil, da obstoje med člani KB tolike razlike, da ni človeka, ki bi mogel to združiti. 7) Dr. Gosar in drugi član njegove skupine prof. Jaka Šolar sta bila aretirana in pridržana v zaporu. Dr. Gosar se je po nekaj dnevnem skrivanju sam javil nemškim oblastem, a ni smatral za potrebno, da bi imenoval naslednike za svojo skupino v KB. Po vseh teh ugotovitvah stoji: 1) da je dr. Gosarjeva skupina kršila določbe dogovora iz meseca junija 1944. med dogovornicami KB, vsled česar je razpadel KB in nima več pravega po-mena za nadaljni obstoj. 2) da je KB razpadel tudi v tistem primeru, ako bi zgornjih kršitev ne bilo, ker dr. Gosar ni imenoval svojih zastopnikov ozir. naslednikov v KB, čeprav je imel dovolj časa in priložnosti, da bi to storil. Po tem izpadu je v KB ostala samo SLS. Za razbitje KB zadene izključna krivda dr. Gosarjevo skupino. Že pred sklenitvijo tega pa naj v nedeljo dne 19. 11. 1944. gresta h Grogi [Gregorij Rožman] Arko in Rudnik ter mu povesta gornje razloge za razpad KB in tudi za potrebo energičnega nastopa proti Stražarjem. Istočasno s to točko se je namreč nato razmotrivalo tudi vprašanje Stražarjev. Povdarjali so, da so Stražarji neiskre-ni, da delajo na svojo roko in da imajo popolnoma svoj voz. Arko je povedal, da je ugotovil, da na Gorenjskem posebno ruje Novak [France Novak] in Čop717. Novak je vabil ljudi v Stražarje ter je izjavil, da ima povabilo od Serneca [Dušan Sernec] za sklenitev premirja ozir. pomirjenja, ter da je Novak izjavil, da [se bo] vabilu odzval in šel na razgovore. Ko je pismeno Arko to sporočil Banu in ga ponovno osebno opomnil po razgovoru dne 18. 11. 1944., mu je Ban zabrusil v obraz: »Vi pa lahko 717 V prepisu (pag. 689–691) je pripisano: POLDE. Na kazalo Na kazalo oseb 456 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 zaprisegate po Gorenjskem za SL.« Arko mu je odvrnil, da je to nesramna laž in izmišljotina. (Mimogrede povem, da so ljudje okrog štaba »JV« zagnali na cesto, da zaprisega Arko po Gorenjskem za SLS ali SL. To je trdil tudi Marn718. Vse skupaj pa je laž, ker ni niti enega samega člana vojske zaprisegel, ker misli, da ni ničesar opravil z rekrutacijo.) Isto naj povesta ta dva tudi še isti večer Belinu, na kar naj bo ponedeljek 20. 11. 1944. najprej seja ožjega, kjer naj Arko predlaga gornje sklepe, nato pa naj bo seja KB, kjer prebere Arko to izjavo kot sklep ožjega odbora. -.-.-.-.- O Narodnem odboru je bil razgovor in so bili soglasno mnenja, da je pristojna izključno SLS in so sklepi napravljeni v zvezi z gornjimi točkami. Pri propagandi se je ugotovilo število in imena izhajanja listov ter je bil napravljen sklep: Izdaja naj se še Bilten za SL v domobrancih, naj se izdaja list za delovno ljud-stvo in en za kmete. Delavski prevzame Pajk, za kmečkega naj se naprosi Ludvika [Ludvik Puš], v propagandi naj se ne omenja Sovjetije in naj izpadejo članki, ki bi ustvarjali domnevo, da smo za kompromis z OF. Glede Stražarjev je Rudnik pre-dlagal, da je najbolje, ako smo do njih brez vsakega razmerja, ker bomo sicer samo trpeli škodo, o tem se ni sklepalo. Delo med akademiki naj bi prevzel Roman Rus, ki je pravilno usmerjen glede stražarskega vprašanja. Glede SL je bilo na predlog Rudnika sklenjeno, ustanovi naj se posebni odbor, ki obstoji iz Čuka [Viktor Češnovar], Gabra [Janez Grum] in še nekoga. Čuk naj vodi tudi potrebno pisarno ozir. organizira potrebno zvezo z domobranci. V ostalem so bila samo poročila in razgovori o teh. ------------------------------------------------------- V nedeljo 19. 11. 1944 zvečer sta bila pri Grogi ter mu sporočila naše719 stališče. Za KB je razumel, ko sta pa omenila, kako bomo začeli proti Straži, je obmolknil, s če-mur je po mnenju Arka in Rudnika izrazil svoje pomisleke. Do Belina ta večer ni-sta mogla, ker je bilo prepozno, pač pa je naprosil Arko Rudnika, naj v ponedeljek dopoldne sam to opravi in se tudi zglasi pri dr. Kričaču [Franc Ksaver Lukman] in mu pove naše stališče. ---------------------------- V ponedeljek dne 20. 11. 1944 ob 18:00 se dobimo najprej za par minut sami mi trije: Arko, Rudnik in France. Rudnik pove, da je bil pri Belinu, ki mu je rekel, da je v redu, če boste soglasno sklenili, potem itak ni treba meni odločati, če pa ne boste 718 Janez Marn ali Jože Marn. 719 V prepisu (pag. 689–691) je pripisano: SLS. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 457 soglasni, pa jaz nisem za razbitje KB. Tebi ni treba nikomur povedati, da si bil pri meni, kar je itak samo zasebnega značaja. Komaj je to povedal Rudnik, že pride Zorko. Arko začne sejo720 in pove, zakaj je sklicana, ter prične brati ugotovitve, kakor sem jih spredaj napisal. Oglasi se takoj Zorko in začne: Te ugotovitve so verjetno popolnoma resnične, vendar ni objektiv-no ugotovljeno, če je vse to res. Tudi dr. Gosar bi morda s svojega stališča marsikaj nam očital, kar ni v soglasju z dogovorom o KB. Če bi hoteli napraviti objektivne ugotovitve in ne bi hoteli vzeti nase odgovornosti, da smo samovoljno razbili KB, potem bi moral to ugotoviti nek objektivni forum, to je nekako razsodišče. Šele potem bi lahko trdili, da so trditve objektivne in dokazane. – Drugič pa je treba enkrat, ugotoviti, kdo je pristojen za stranko sklepati. (Povdarjam, da nimam ni-česar proti Vam – obrne se proti Francetu – osebno.) Kakor vemo, je širši odbor pooblastil ožji odbor, ki je obstojal iz treh članov in Belina kot svojega zastopnika da dela naprej. Obrnil se je ponovno proti Francetu in ponovil: Ponovno povdar-jam, da nimam osebno ničesar proti Vam. Treba pa je rešiti to vprašanje zakoni-tega zastopstva stranke. Ako naj obstoji stari ožji odbor, potem je treba pritegniti tudi Kranjca [Marko Kranjc] in Miloša [Miloš Stare], ako pa je ožji iz nas treh in Belina kot zastopnika 14. storice, potem je treba temu primerno postopati. To je zlasti treba urediti, ker so v zadnjem času nastale neke ostrejše note. (Pri tem sem razumel, da leti to na Franceta). France se je oglasil h besedi in je rekel: Dokler ni rešeno vprašanje, če obstoji še stari ožji odbor ko je to sploh sporno, se odstranim in nimam nobene odgovornosti niti za delo v moji odsotnosti niti sedaj. Imam te-daj pri vsem popolnoma proste roke. Arko je ugovarjal mnenju Zorka in trdil, da je samo ob sebi umevno, da je bilo takrat tako mišljeno, da delajo oni trije, dokler se ne vrne kdo izmed zaprtih ali skrivačev. Zorko je ugovarjal. Rudnik [je] po svoji navadi molčal in grizel nohte. Le to je pristavil, da ni bil navzoč na oni seji, kjer se je to sklepalo. France se je nato odstranil. Razgovor na seji SLS je nato šel v to smer naprej, ali je stari ožji odbor pristojen, ali pa ima vso oblast trojica plus Belin. Spor je nehal, ko so začeli prihajati člani KB. Pri tej seji pa je znova buknil ta prepir, še ko je Ban izrecno imenoval, da se je vse to mešanje začelo po mojem prihodu in da je France tisti, ki je to sprožil. Arko je vztrajal na svojem stališču, da je dogovor sklenila SLS in Vodetovi, ne pa Stražarji kot posebna skupina, Ban in Zorko pa sta trdila, da so bili Stražarji posebna skupina, vsled česar mora KB nadalje obstojati, ker so Stražarji zato in tudi Zorko je zato. Na predlog Lek. [Jože Lekan] se je preo-stra debata končala in so se rebus infectis razšli. V takem stanju je KB in SLS. – Še preje, ko smo bili sami, je Rudnik izjavil, da je pri razgovoru z Belinom imel vtis, da je bil nekdo že pri njem in so ga pridobili na svojo stran. Po izjavi Arka je pri seji KB Rudnik molčal. 720 V prepisu (pag. 689–691) je pripisano: eks[ekutiva] SLS. Na kazalo Na kazalo oseb 458 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 --.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.--- O tem nisem niti zvečer niti v torek čez dan govoril z Arkom. V torek zvečer721 je bilo dogovorjeno, da se snide sobotna druščina, ki je napravila gornje sklepe. Ob 18:30 smo se sešli: Arko, Pajk, Korbar, Gaber, Črv, Čuk in France (Rudnik je ponovno odpotoval na Primorsko). Arko je poročal o uspehih svoje akcije. Korbar je nato začel skupno ugotavljati, kdo je bil sploh navzoč pri oni seji širšega odbora, ki je dala dozdevno pooblastilo trojici in Belinu. Oba z Arkom sta ugotovila tale imena: Dr. Frumen [Ernest Frumen], Spindler [Josip Špindler], Arko, Korbar, Zor-ko, dr. Pokojninar [Anton Milavec], torej skupno šest ljudi. Manjkali pa so: Marko, Rudnik, Vovk [Miloš Stare], France, dr. Korošec [Franc Kotnik], dr. Česen [Ivo Česnik], dr. Joža [Jože Lavrič], Belin, ne oziraje se nato, da je tudi dr. Žvonk [ver-jetno Dominik Žvokelj] še član širšega, kakor tudi Oljar [Ivan Avsenek] in Volk [Jožef Godina] ter drugi, ki so zunaj. Z ozirom na te ugotovitve se je reklo Arku, naj skliče sejo širšega, kamor bi moral priti tudi Vovk in Marko ter se o teh stvareh pogovori. Pajk je izjavil, da je treba rešiti tudi ono zahtevo delavstva, ker sicer bodo ponovno zahtevali. Sklep ožjega o pritegnitvi zastopnikov delavstva namreč še ni bil izvršen. -.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-. Tudi v sredo preko dneva nisem o tej stvari z Arkom razgovarjal. Stojim na stali-šču, naj sedaj sam izpelje, kar je skuhal. V sredo zvečer sva z Arkom govorila s Prekmurcem [Franc Bajlec], ki je hodil v Budimpešto. Pripovedoval je, da bi radi Poljaki prišli (ujetniki in drugi, ki so okrog Blatnega jezera) bližje k fronti, da bi dobili nekako zvezo s Poljaki ob Riminiju. Par bi jih želelo zaenkrat priti v Ljubljano, da bi se jim oskrbelo skrivališče v tej okolici. Obljubilo se mu je. Sicer ni povedal ta večer ničesar novega, drugi večer v četrtek 23. 11. pa je razgovarjal z njim sam Arko in doslej Francetu še ni povedal, o čem sta razpravljala. .-.-.-.- V četrtek dne 23. 11. 1944. je France razgovarjal s dr. Kuncem [Marjan Zajec]. Uspeh razgovorov je besedilo izjave in dogovora, ki ga prilagam v prepisu. Kar je označeno v dogovoru z rdečilom (križem), še ni dokončno in je še predmet razgovorov. -.-.-.-.-.-.-.-.- 721 V prepisu (pag. 689–691) je pripisano: 21. 11. 1944. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 459 V petek dne 24. 11. 1944 je hotel o vsem obvestiti Grogo sam Arko, in kasneje Belina. Pa ni opravil ne eno ne drugo. Mislim da bo vse opravil nocoj v soboto 25. 11. 1944. O tem Ti bom že poročal. ----------------------------- Ker sem čakal, da ti bom poročal, kaj pozitivnega, sem odlašal s poročilom in od-pošiljatvijo. Ker se ne premakne z mrtve točke, poročam, kar vem. -.-.-.-.-.-.-.-- Včeraj 24. 11. 1944. prejel Tvoje 21. Se zahvaljujem. Vesti pošljem takoj, ko jih prejmem. Še sam jih več ne prebiram. Članek v 4. B. O. [Beli orel] je odgovor na Rupnikovo [Leon Rupnik] trditev, da je treba ustanovitve Narodnih pijonirjev, ker se približujejo slovenski zemlji fronte. -.- Lahko bi napadli Sokliča – Jovota [Janko Soklič] in Slaparja – Branka [Franc Sla-par] ki sta oba iz Gorenjskega in oba v službi Gestapa. Drugih ne vem in tudi Arko ne ve za nikogar. Bom še pozvedoval. – Upam, da si seznam o zapornikih proti-komunistih prejel. Če ne, sporoči, da posredujem pri tistem, ki sem mu dal, da ga nese do Tajnika [Marija Jerko]. Kdo Ti je pisal ono o Stražarjih in treh miljonih, ne vem. Pisma iz Primorskega poznam: Peter [Peter Šorli] je Primorski. Sinoči sem takoj govoril o morebitnih pripravah domob[rancev] v slučaju, da bi jih Nemci hoteli odpeljati, pa je Arko izjavil, da misli, da ni ničesar ukrenjenega in da je to stvar NO. Vidiš, da je slabše, kakor je bilo pred 8. 9. 1943. Bom v tem oziru zdaj malo podrezal, da se bo kam premaknilo. Tudi sam sem nekako takega nazi-ranja, da bi obstreljevanje bilo nek uvod v izkrcavanje. Zadnjo nedeljo 19. 11. so kombinirano napadli Kočevje, zrakoplovi in partizani kot suhozemna sila. Povrhu vsega pa je še poročal London o pouličnih borbah. Zdaj napovedujejo, da bo tak skupni napad na Vel[ike] Lašče. Pri nas pa ni niti vrha niti volje do enotnosti niti volje, da bi se kaj naredilo. Po mojem imajo nekaj pripravljenega Stražarji in Petrač [Ernest Peterlin], a ničesar ne izdajo. Prokleta je situacija! Pa vendar ni nobenega drugega izgleda, kakor naprej, ker partizani poznajo samo kapitulacijo in ne pri-reditve. Prihajajo še težki časi. Za razširjanje SS [Svobodna Slovenija] sem ukrenil vse potrebno. Kadar govorim s Čukom [Viktor Češnovar] osebno, ga prosim, naj kolportirajo hitreje in točneje. Obljubi. Kako funkcijonira, vidiš sam najbolje. Zdaj bom še podrezal, kakor želiš. – Domače novice bi mogel dobiti izključno le Korbar. Obrni se sam nanj, jaz mu bom pa od svoje strani tudi sporočil Tvoje želje. Tudi z nami funkcijonira zelo slabo zveza z zunanjim svetom. Kakor bi bilo vse zakleto proti nam. Na kazalo Na kazalo oseb 460 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Andrej [Ivan Prezelj] ima zvezo z Miho [Dragoljub Mihailović]. Od zunaj nima nihče, tudi nam se ni posrečilo. Ne vem, zakaj Volk [Jožef Godina] molči? Ali so vsi zaprti ali pa pod kontrolo? Upam, da sem sedaj napisal vse, kar vem in kar se je pripetilo v tem času. Še tole: Razmnoževalni za SS je v štabu. Arko pravi, da ga bo težko dobiti nazaj. Morda pišeš Adi [Ančka Dolenc], ako ona ve, da si nekje tu. Ljotič [Dimitrije Ljo-tić] je v Ilirski Bistrici ter je bil enkrat pri škofu. Dr. Budisavljevič [Srđan Budisa-vljević] je prešel na Titovo [Josip Broz] stran, isto, dr. Čubrilović [Vaso Čubrilović]. Morda bom v kratkem kaj prišel na okrog, ko premine moje hudo prehlajenje. Najprisrčneje Te pozdravljam France. Zaključeno v soboto dne 25. 11. 1944. Depeša Dragoljuba Mihailovića s pripisom, 26. 11. 1944 (pag. 512)722 Depeša 766 z 26. 9. Aero [Dobroslav Jevđević] ne može razgovarati u moje ime, ponavljam, ne može. Sa ljotičevcima723 možete razgovarati, u koliko je potrebna neka akcija protiv partizana, ali jugosl[ovanska] vojska nije vezana za njih. General Parac [Matija Parac] uživa moje poverenje, sa njim budite u vezi. Gen[eral] Mihajlović [Dragoljub Mihailović] (Obrni) Dragi Marko [Gradimir Radenković]! Dostavljam Ti ovu depešu za orientaciju u Tvojim razgovorima sa Risom [Rudolf Žitnik]. Andrej [Ivan Prezelj] pošilja Marku Srbinu [Gradimir Radenković]! Pismo Alberta Ilovarja Albinu Šmajdu, 27. 11. 1944 (pag. 513)724 Dragi Novak [Albin Šmajd], sprejel sem pismo. Prosim pošlji mi še sliko. Vem da je v Št. Vidu Slapar [Franc Slapar]. Osebno ga poznam in vem da je nevaren tip. Sodeloval je s Sokličem [Janko Soklič]. Verjetno je tam da bi vohal za ilegalo. Ure-dil bom, da se premesti. Dogodek z padalcem je sledeči: 722 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 648, kjer je ob koncu besedila depeše pripisano: (Celoten dopis je pisan z rokopisom prof. Gruma Janeza, op. prepis.). 723 Pristaši Dimitrija Ljotića. 724 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 680. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 461 Okrog 8.30 dotičnega dne mi je podpolkovnik Peterlin [Ernest Peterlin] izdal na-log naj takoj poiščem zavezniškega lovca katerega skrivajo v nekem mlinu naši domobranci. Komaj je to končal sta prišla podpolkovnika Krenner [Franc Krener] in Vizjak [Milko Vizjak] ter potrdilno podpolkovniku Peterlinu dala izjavo, da se mora takoj najti. Rekel sem, da je to nerodna zadeva. Vsi trije so skoro zlezli v mene in začeli z raznimi argumenti dokazovati kako je to škodljivo, da se radi enega pilota ne sme domobranstvo kompromitirati in t. d. Podpolkovnik Peterlin je še izjavil, da ve točno da se skriva v nekem mlinu na Fužinah. Poslan mi je auto in kot kontrola neki nemški kapetan. Detaljno smo pregledali sami prvi mlin. Pri drugem in tretjem mlinu se je nemškemu kapetanu šlo v glavnem samo za jesti in piti. V kolikor sem bil prisoten in vršil preiskavo sem to delal, ker nisem mogel pred nemškim oficirjem pokazati, da sem na strani lovca. Skušal sem pa vedno biti na vsakem mestu prvi, tako če bi ga slučajno našel da bi ga lahko prikril. V kolikor sem kaj govoril in dajal izjave je to bilo radi tega ker je spremljevalec kapetana razumel Slovenski jezik. Kedo je Nemcem sporočil da se v tej okolici nahaja lovec ne vem. Govorilo se je pa v štabu725 odkrito. Verjetno je podpolkovnik P. [Ernest Peterlin] dobil kako poročilo od svojega zaupnika Halozana ali Hirscheggerja [Ru-dolf Hirschegger] iz posadke. V to se nisem spuščal. O SLAVKU KREKU želim vedeti če je zanesljiv – če je naš. Korake za nakaznice sem napravil in sem že poslal poročilo. Pozdrav M A R K O [Albert Ilovar] 27. 11. 1944 Pismo Janeza Gruma Albinu Šmajdu, 29. 11. 1944 (pag. 514) Dragi Dore [Albin Šmajd]! Srbin Marko [Gradimir Radenković] mi je dal danes zv. ob 10h iz neke nenavadne prijaznosti prečitati pričujoče zadeve. So zanimive. Tudi Tebe bodo zanimale! Zato sem jih dal prepisati. To je opravila nočna sestra! Del depeše, kar je za nas zanimivega, sem prepisal že dopoldne, pa sem pozabil zve-čer Ti pokazati. 29. 11. 1944 Janez [Janez Grum] 725 V prepisu je pripisano: Dmb. Na kazalo Na kazalo oseb 462 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Sporočilo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 515)726 Dragi! Z ozirom na razmere smo mnenja, da naj se z B. O.727 nekoliko počaka – vsaj 14 dni. Mnenje, da izdajamo mi728, smo zavrnili v drugo smer. Potrebno bi bilo, da pridemo skupaj. Uredi z Arkotom [Mirko Bitenc]. 8h pridemo Rudan [Rudolf Smersu]. Rud Rudnik [Rudolf Smersu] Korbar [Milan Finec] 7h – 1/4 8 Čuk [Viktor Češnovar] - Pajk [Andrej Križman] Dopis Milana Finca Mirku Bitencu, 1. 12. 1944 (pag. 515)729 Korbar [Milan Finec] piše Arku [Mirko Bitenc]: z dne 1. 12. 1944 1) g. Kogovšek [Franc Kogovšek] se pritožuje zoper postopanje četnikov730 (rekvizici-je, zmerjanje s Švabobranci) 2) gen[eral] Matija Parac bil v sredo in četrtek (29. in 30. 11.) v Lj[ubljani] Dr Eiletz [Leopold Eiletz] rekel, da je govoril z našimi strankinimi ljudmi.– 3) Dr Eiletz trdi, naj Žužek [France Žužek] ostane, ker lahko mnogo nam koristi (vprašanje 50tih od TOS-a zaenkrat srečno rešeno. Kregar [verjetno Janko Kregar] pritegnil nazaj seznam.) 4) vprašati kako sta se z Novakom [Albin Šmajd] pogovorila glede njegovega načrta. Dr. Joža [Jože Lavrič] in Ludvik [Ludvik Puš] sta za njegov načrt. Samo podrobnosti bo treba točno pripraviti. 5) dobiti agilnega človeka za angl[eško]-slov[enski] list. 6) dobil človeka za koroški problem – že veliko zbranega 7) V soboto 25. 11. sta bila na seji Kmečke pisarne Dr. Kociper [Stanko Kociper] in Jeločnik [Nikolaj Jeločnik]. Pred prihodom omenjenih dveh je Škulj [Karel Škulj] svojim ljudem dejal, naj bodo čisto rezervirani. Morda bi bilo spričo popravljanja Škulja primerno, da se ga povabi v plenum? 726 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 638. 727 V prepisu je pripisano: BELI OREL. 728 V prepisu je pripisano: SZ. 729 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 638. 730 V prepisu je pripisano: NO. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 463 Pismo predstavnika glavnega odbora SLS Antonu Kokalju, 1. 12. 1944 (pag. 516–517)731 Gospod polkovnik732! Po enem letu, odkar ste (na našo pobudo) prevzeli organizacijo Narodnih straž na Primorskem, lahko objektivno in moško ugotovimo, da Narodne straže niso izpol-nile svoje naloge, za katere so bil poklicane v življenje in niso uresničile upov, ki jih je vanje stavil ves slovenski narod, zlasti naša še neodrešena Primorska. Ne bomo na široko razglabljali o vzrokih za ta neuspeh. Vemo, da je temu bil kriv tudi vnanji tek dogodkov. Vendar je splošno mnenje objektivnih opazovalcev, da leži za to dejstvo krivda v prvi vrsti na vrhovnem vodstvu Narodnih straž, ki ni kazalo pri svojem delu neke smotrne linije in je prav zaradi tega podleglo vsakovr-stnim negativnim vnanjim vplivom, namesto da bi skladno z razvojem splošnega položaja, ki postaja vse ugodnejši za nas, gradilo Slovenski narodni varnostni zbor v vedno bolj v sebi enotno vojaško in kulturno-propagandno edinico. Naj navedemo le nekaj dejstev, ki kažejo, da je ta sodba utemeljena: 1. Razmeščanje čet SNVZ se je vršilo ves čas povsem nesmotrno in se ravna-lo bolj po nemških vojaških in prometnih potrebah kot po svojskem namenu Narodnih straž na ozemlju, ki ga je treba nacionalno šele pridobiti in vojaško osvojiti. Samo dvoje, troje konkretnih dogodkov: Ponesrečena mobilizacija na Tolminskem. V vsakem oziru pogrešen pohod v Vipavsko dolino. Prvi odhod iz Gorice. Razdrto. Odiozna stražna služba pri kopačih fortifikacij v Gorici, Tolminu – Kobaridu in straženje vojaško pomembnih objektov v Postojni. V naglici odrejeni odhod edinic iz iderskega kota. Začrtana premestitev vseh ba-taljonov na cesto Postojna – Ajdovščina – Gorica z očitnim namenom zaščite eventuelnih nemških premikov skozi Vipavsko dolino. In tako dalje. 2. Svojo administracijo ste uredili tako pomanjkljivo, da nikakor ni kos svoji nalogi. Vojaki so povsem neopremljeni in slabo oboroženi. Na najbolj eksponi-ranih postojankah so ostale posamezne edinice skoro brez orožja in municije skozi mesece. Tudi v najbolj hladnih krajih so še danes, po enem letu obsto-ja SNVZ, številni vojaki in celo oficirji brez perila, brez plaščev, brez obutve. Zaradi takega pomanjkanja opreme je bila tudi lokalna mobilizacija skrivačev onemogočena. Kurirska služba še danes ni smotrno zgrajena. Dočim je srbski dobrovoljski korpus že po prihodu v Slovenijo dobil na razpolago 30 radijskih postaj, nima SNVZ – kolikor nam je znano – niti ene samostojne radijske zveze. Kam taka pomanjkljivost vodi ali bi lahko vodila, je večen dokaz v Črnem vrhu, ki je težka obtožba vodstva Narodnih straž. 731 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 649. 732 V prepisu je pripisano: KOKALJ. Na kazalo Na kazalo oseb 464 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 3. Sprejemanje, razmeščanje in odpuščanje oficirjev se je ves čas vršilo povsem nesmotrno. Odtod neustaljenost posadk, nenavezanost moštva na oficirje, ne-povezanost oficirjev med seboj: po enoletnem opazovanju ugotavlja vsak voja-ški strokovnjak, da SNVZ ni enotno in smotrno zgrajena vojaška enota, ampak skoro bi rekli slučajno skupaj nanešena gmota ljudi, od katerih so se nekateri zatekli v SNVZ iz čisto osebnih sebičnih razlogov. Da ta sodba ni preostra, kažeta pred vsem dve dejstvi: a) Število pripadnikov SNVZ se od dne do dne krči namesto da bi naraščalo. Na Gorenjskem n. pr. je mlademu rezervistu uspelo v 2 mesecih organizirati 1700 borbenih mož in jih povezati v smotrno enoto, in to celo brez pomoči oficirjev, dočim šteje SNVZ po enem letu komaj 1400 do 1500 pripadnikov. b) Do danes ni celokupni SNVZ izvedel niti ene načrtne obsežnejše ofenziv-ne akcije proti komunistom, dasi je bil prav zaradi tega poklican v življenje, pač pa je vodstvo vsak čas rade volje dajalo na razpolago svoje vojake za vsa-kovrstno stražarsko službo. Kolikor je bilo akcij izvedenih, so jih vodili [iz] posameznih posadk ali čet, skupno akcijo vseh edinic ali celo skupno akcijo s Srbi ste odlagali in odklanjali. Govorjenja je bilo o vsem tem v tem letu ve-liko, dela in dejanskega uspeha malo. Narod pa je trpel pod komunističnim terorjem in umiral v stotinah in tisočih. 4. Najtežja napaka vodstva SNVZ pa je absolutna osamljenost, ki ste jo načrtno gojili. Vodstvo je odklanjalo vsako tesnejšo povezanost s Slovenskim domo-branstvom, s četniškimi odredi Jugoslovanske vojske v domovini in vojvode Jevdževiča [Dobroslav Jevđević] ter z vodstvom srbskega dobrovoljskega kor-pusa. Pri slednjem ste se omejili na nekaj rahlih družabnih stikov, dočim ste pri prvih treh še te stike odklanjali. Splošna sodba je, da je po Vaši osebni krivdi, gospod polkovnik, SNVZ v neprijaznem razmerju s SD. Gospod polkovnik! Pogosto smo iskali prilike, da bi Vam svoja opažanja sporočili, pa smo vedno odlagali v upanju, da se bodo opisane razmere spremenile. Zadnje tedne pa smo prejeli toliko gradiva o SNVZ in toliko očitkov, da moramo kot resni voditelji slovenskega naroda zaradi odgovornosti pred zgodovino nanje reagirati. Celokupna slovenska in jugoslovanska javnost z narodnimi zastopniki vred, ki žive v inozemstvu je namreč mnenja, da Vam je SLS dala mandat za organizacijo SNVZ ter vali sedaj krivdo na nas zaradi neuspeha, ki ga je SNVZ doživel. Silno neradi smo se odločili k temu sporočilu, vendar nas k temu silijo zlasti najnovejši pozivi naših prijateljev in sodelavcev ne-Slovencev, ki naš dosedanji molk tolmačijo kot bojkot pravega narodnega dela za osvoboditev Primorske in njeno priključitev k Jugoslaviji. Gospod polkovnik! Z ozirom na vse to Vas vljudno obveščamo v imenu glavne-ga odbora SLS in v soglasju z Narodnim odborom za Slovenijo, da se ne morete smatrati še nadalje kot naš pooblaščenec za vodstvo SNVZ. Kako boste na ta sklep reagirali, je povsem Vaša osebna zadeva. V primeru, da vprašanje uredite do 31. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 465 decembra t. l., bo to pismo ostalo in camera caritatis med našim vodstvom in Vami, v nasprotnem primeru bomo žal morali izvajati konsekvence ter poslati prepis pi-sma vsem političnim in vojaškim faktorjem v Jugoslaviji, da s tem odvrnemo od SLS vsako krivdo za škodo, ki utegne zaradi neuspeha SNVZ zadeti našo neodre-šeno Primorsko, Slovenijo in našo Jugoslavijo, za katero delamo in se borimo. Časi so preresni, da bi se smel kdo na vodilnem mestu udajati osebnim kapricami ali se izživljati v kvarnih strasteh. Danes je našemu narodu vsiljena borba na življenje in smrt. Kdor te borbe ne vidi ali njen zmagoviti tek zavira, razdira našo narodno skupnost in narodu škoduje. Prosimo, da v tem smislu razumete in uvažujete našo trdo besedo, ki nas, ki smo jo izrekli, prav tako boli kot Vas, ki Vam je namenjena. S spoštovanjem po pooblastilu in naročilu glavnega odbora SLS Ljubljana, 1. decembra 1944. Pismo Alberta Ilovarja Albinu Šmajdu, 2. 12. 1944 (pag. 518)733 22.– [Albin Šmajd] Danes sem prejel pismo od 11 [Mirko Bitenc] radi stanovanja. Odgovoril sem da v toku današnjega dne dobi odgovor. Potrpi še par dni in potem bo vse v redu. Želim pripraviti kaj dobrega, da bo sigurno in pri roki za delo. Verjetno bom jutri že javil. Iz Višnje Gore sem prejel poročilo da je ušlo 5 domobrancev v ilegalo. To je sledilo radi tega ker niso hoteli iti na novo službeno mesto. Seveda so jih tam zelo prija-zno sprejeli, čeprav na ta način dajo potuho onim elementom, kateri rušijo s temi svojimi postopki domobranstvo. Saje [Jože Saje] hodi okrog postojanke Stična in agitira za ilegalo. Na veliko se hvali o svojih junaških podvigih proti partizanom. Seveda je to velikim delom laž. Naši domobranski častniki so pa toliko naivni da mu nasedajo. Bilo bi koristno da se nekako taka agitacija spreči. Nemci na »mrtvo« iščejo: Stareta [Miloš Stare], Šmajda [Albin Šmajd], Bitenca [Mirko Bitenc], Žitnika [Rudolf Žitnik], kap[etana] Kuharja [Josip Kuhar] in Brat-kota [Dušan Pleničar]; te žele na vsaki način aretirati. Mnenja sem da bi bilo dobro da NO takoj prevzame vso propagando, ker to kar so oni do sedaj delali ni na svojem mestu. Pri meni je bil dr. Kunc [Marjan Zajec]. Malo mi je povedal o »ultimatu« katerega je poslal »pametni« Andrej [verjetno Ivan Prezelj]. Prisrčne pozdrave 2. decembra 1944 101 [Albert Ilovar] 733 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 650. Na kazalo Na kazalo oseb 466 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pismo Alberta Ilovarja Albinu Šmajdu, datirano 2. 12. 1945, verjetno 2. 1. 1945 (pag. 519)734 22.– [Albin Šmajd] Dobil sem poročilo da je domobranski častnik Orehek [Franc Orehek] iz Notra-njih Goric na dan 5. 12. lanskega leta pripeljal v Ljubljano eno težko »Bredo« in eno »lahko Bredo«. Predal jo je Perme Auguštin kaplar pred Jugoslovansko tiskar-no nekim mladeničem v prisotnosti poročnika Oreheka. Pripeljali so orožje na vozu preko viškega bloka. Oba sta se upisala na viškem bloku prilikom prehoda bloka. To je bilo dopoldne. Prosim za poročilo če kaj veš o prednjem. Moram namreč postopati po »nadležnosti«. Stanovanje je pripravljeno. Jutri ob 18 uri čakajta735 brez posebne prtljage na mestu za katero se zmeni z donašalcem tega pisma. 2. decembra736 1945 Prisrčne pozdrave 101 [Albert Ilovar] Pismo Alberta Ilovarja Albinu Šmajdu, 3. 12. 1944 (pag. 520)737 Dragi 22 [Albin Šmajd], danes sta se javila dva »četnika«. – Njihovo zaslišanje pošiljam NO radi vednosti. Vsekakor bo nekdaj lahko služilo kot interesanten dokument. Pošiljam v dveh pri-merkih, mogoče boš rabil. V teku jutrišnjega dne Te obiščem da vidim kako so pripravili stanovanje. Prisrčne pozdrave Tebi in 11 [Mirko Bitenc] pošilja 3. decembra 1944. 101 [Albert Ilovar] Danes mi je poveljnik rekel da je govoril z nekim Gestapovcem kateri je izjavil da bo Skubic [Anton Skubic] verjetno izpuščen. Radi vednosti. Za nadporočnika Baj-ca Jožeta iz Novega mesta je isti rekel da ima dosti svinjarij na glavi. Zapisnik o seji ožjega odbora SLS, 4. 12. 1944 (pag. 521–522)738 Zapisnik o seji ožjega odbora SLS, ki se je vršila v ponedeljek dne 4. 12. 1944. ob 9. tih do-poldne na položaju izven Ljubljane. 734 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 680–681. 735 V prepisu na pag. 681 je pripis: ŠMAJD [Albin Šmajd], BITENC [Mirko Bitenc]. 736 V prepisu na pag. 681 je nad »decembra« napisano januarja. 737 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 651. 738 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 652–653. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 467 Dnevni red: 1. poročilo o položaju, 2. poročilo o pripravah za narodni odbor, 3. poročilo o postopanju nekaterih članov Kat[oliškega] bloka, 4. raznoterosti. Navzoči: gg. Arko [Mirko Bitenc], Volk [Miloš Stare], Rudnik [Rudolf Smersu] in Novak [Albin Šmajd]. G. Arko začne sejo s pozdravom vseh navzočih, pove, da je povabil na to sejo vse člane ožjega odbora, ki so mu bili dosegljivi izven Ljubljane, ker je trenutno biva-nje v Ljubljani skrajno nevarno z ozirom na izvršene aretacije članov SL, ki so se izvršile s strani Gestapa v prvih decembrskih dneh. Z ozirom na dejstvo, da šteje ožji odbor sedem članov, je seja sklepčna, ker so nav-zoči štirje člani. Zato preide g. Arko na dnevni red. K 1.: G. Arko poda izčrpno poročilo o delu SLS po aprilu 1944., o ustanovitvi tako imenovanega katoliškega bloka, o delovanju istega, kakor tudi o delu SL ter o delo-vanju njenih članov v vrstah JVvD. SL in SLS so močno zadele zadnje decembrske aretacije, ki so se izvršile s strani Gestapa na razne prijave Ljotićevcev, Glavačevcev in verjetno tudi Javornikovih739 ljudi. Poročilo se vzame na znanje, razen o kat[oliškem] bloku, ki bo predmet raz-govoru pri točki pod 3. dnevnega reda. K 2.: G. Novak poroča o razgovorih z dr. Kuncem [Marjan Zajec] in dr. Skrivačem [Celestin Jelenc] o ustanovitvi Narodnega odbora za Slovenijo. Dosegel se je spo-razum glede izjave ter medstrankarskega dogovora. Narodna izjava je odobrena soglasno, za besedilo sklenjenega dogovora z morebi-tnimi dodatki pa glasujejo trije, med tem ko se g. Volk glasovanja vzdrži. Na predlog g. Volka se sklene soglasno, da se znova pritegne tudi dr. Skrivača, ki se je začel odtegovati z izgovorom, da nima formalne legitimacije za sodelovanje v imenu slovenske socijalistične stranke. K 3.: K svojim pojasnitvam o nastanku in delu Kat[oliškega] bloka, kjer je SLS nastopala kot edina stranka z nasprotno dr. Gosarjevo skupino, doda še g. Arko: Dne 11. 11. 1944 mi je dr. Gosar [Andrej Gosar] priznal, da je obstojal Nacijonalni komitet in da je bil on predsednik. 739 Pristaši Dimitrija Ljotića, Franca Glavača in Mirka Javornika. Na kazalo Na kazalo oseb 468 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Dne 2. 12. 1944. je g. Hajnrihar [Franc Heinrihar] pripovedoval g. Križmanu [An-drej Križman], da je bil dr. Gosar od gen[erala] Draže Mihajloviča že spomladi 1944. imenovan za zveznega oficirja med vojsko in političnim zaledjem. Ilegalni list Mlada Slovenija je napadal pristaše SLS za delo v polpretekli dobi ter je ta list razširjal med člani dolenjskega odreda najintimnejši dr. Gosarjev zaupnik g. Ločniškar [Vladimir Ločniškar]. SLS ni vedela za obstoj nobenega Nacijonalnega komiteta, prav tako tudi ne takzv. Katoliški blok. Dr. Gosar ni nikdar poročal o obstoju takega Nacijonalnega komi-teja niti ni prosil odobritve, ako je že sam kaj takega ustanovil z drugimi politič-nimi silami v Sloveniji. Tudi noben član SLS ni po mojem vedenju vedel, da sedi v kakem Nacijonalnem komiteju, ali da v tem svojstvu dela. (Besedilo Mlade Slovenije štev. 2. z dne 30. 9. 1944. je: Pod naslovom »Razgovori: Izprijenost slovenske politike«, piše v točki 2): »Sodobni slovenski politiki se hoče-jo vedno prilagoditi razmeram. Zato so v Jugoslaviji sodelovali z beograjsko čaršijo (vse eno ali kot JNS ali kot JRZ), zato je šel Natlačen [Marko Natlačen] v Rim in v konzulto, zato sedanje ljubimkanje z Nemci. Nikoli se niso hoteli truditi, da bi spremenili razmere, vedno so se zanašali, da se bodo ljudje prilagodili razmeram. Ti ljudje bi tudi glavo (seveda ne svojo) malo potolkli samo da bi pristojala klobu-ku, in bi sužnja raje pretepli, da bi pozabil na okove, namesto da bi mu jih sneli.« Dalje piše v t. 4.: »Nadaljni razlog, da je slovenska politika popolnoma odpovedala, je njen skrajni konservativizem. Naši politiki se držijo načela, da je bolje storiti neumnost, ki jo že od nekdaj delajo, kakor nekaj pametnega, kar še ni nihče storil. Prepričani smo lahko tudi, da bi ti konsevativci prosili Boga, če bi bili zraven, ko je ustvarjal svet, naj ohrani kaos.«) K tej stvari še pripomnim tole: Ugotovil sem v tej dobi tudi, da tkzv. [takozvani] Stražarji, ali ljudje okrog sloven-ske izjave, vodijo posebno politiko in imajo svoj politični tir. Zgleda, da imajo tudi neko svoje posebno politično vodstvo, ki baje obstoji iz treh članov: dr. Leskovarja [Ludvik Leskovar], prof. Verbica [Pavel Verbic] in inž. Ložarja [Janez Ložar]. V zadnjem času, približno v sredi meseca novembra 1944 sem prejel iz Gorenjske-ga pismo, v katerem se pisec pritožuje, da hodi okrog po Gorenjskem Novak od Straže in pridobiva ljudi za Stražarje. Tako dela zmedo v gorenjskih vrstah. Tako je zlasti obdelaval poveljnika cerkljanske domobranske posadke g. Osenarja [Stanko Osenar], ki je na to pripravljen tudi priseči. Razen tega mu je Novak pripovedoval, da ga vabi inž. Sernec [Dušan Sernec] na razgovore z OF, da se bo teh razgovorov udeležil. Ko sem na to okolnost dne 19. 11. 1944. opozoril dr. Leskovarja s prošnjo, naj v svojih vrstah napravijo red in opuste beganje ljudi, mi je namesto odgovora stvarnega zabrusil: »Vi ste pa na Gorenjskem zaprisegali ljudi za Slovensko legijo.« Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 469 Pojasnim, da sem bil z odredi na Gorenjskem, pa se je nato raznašala neresnična vest, da sem zaprisegal ljudi na SL. To so širili zlasti nam nasprotni politični krogi. Na seji kat[oliškega] bloka dne 20. 11. 1944. je vpričo vseh navzočih članov odbora KB, postavil dr. Leskovar zahtevo, da mora v smislu junijskega dogovora SLS pre-nehati s svojim delom. G. Rudnik izjavi k tej točki, da je dr. Gosar divjal na seji KB proti škofovemu go-voru o priliki komemoracije za pok[ojnim] dr. Natlačenom, češ, zakaj se še danes proslavlja borce proti komunizmu. Sicer tudi odbor Kat[oliškega] bloka ni nikdar storil ničesar učinkovitega pri reševanju narodno-političnih problemov. Marveč so bile vse seje podobne ena drugi. Bile so pa take, da smo si na njih pravili dnevne dogodke. G. Arko še pojasni, da se je podpisal dogovor dne 21. 6. 1944. in da je vseboval določbo, s katero so se podpisniki zavezali, da bodo vsak v svojem krogu delali iskreno na medsebojnem pomirjenju in zbližanju ter prenehali z medsebojnimi napadi. Dalje je bila točka, da bomo podpisniki skrbeli, da se bodo podpisnice vzdržale samostojnega dogovarjanja in sklepanja zvez s političnimi skupinami izven katoliškega kroga. Iz mojega poročila sledi: 1.- dr. Gosar je z nasprotnimi političnimi skupinami ustvaril Nacijonalni komitet v času obstoja Kat[oliškega] bloka, ali pa že pred tem, a ni nikdar o tem poročal na seji Kat[oliškega] bloka, niti ni tega povedal zastopnikom SLS, ter ni prejel za kaj takega niti pooblastila s strani kat[oliškega] bloka niti s strani SLS, ter tudi označe-na foruma nista nikdar naknadno dr. Gosarjevega dejanja odobrila. 2.- dr. Gosar ni nikdar sporočil Kat[oliškemu] bloku niti zastopniku SLS v tem blo-ku, da ima kako politično funkcijo od gen[erala] Mihajloviča, ker je sodelovanje v takem Nacijonalnem komitetu gotovo izredno važna strankarsko politična zadeva vseh, ki so udeleženi na Kat[oliškem] bloku. 3.- Kljub izrecni zavezi v t. 1. dogovora z dne 21. 6. 1944, da se bo odslej prenehalo z medsebojnimi napadi, da se doseže medsebojno pomirjenje in zbližanje, je list Mlada Slovenija, ki ga je razširjal zaupnik dr. Gosarja g. Ločniškar iznesel v poro-čilu navedene napade na SLS politične ljudi. Z ozirom na dejstva v mojem poročilu in napravljene ugotovitve predlagam, da sklene ožji odbor SLS, da je kat[oliški] blok, sklenjen dne 21. 6. 1944, razpadel po krivdi dr. Gosarjeve skupine, ker je z ugotovljenimi dejanji od 1. do. 3. kršil prvo točko dogovora. Če pride do sklepa, predlagam nadalje, da se ta sklep javi predsedniku [Franc Ksa-ver Lukman] Kat[oliškega] bloka in istočasno obvesti tudi g. škofa. Na kazalo Na kazalo oseb 470 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 V razgovor sta posegla tudi gg.Volk in Novak. G. Novak je izjavil, da je ugotovil z raznimi poizvedbami pri članih širšega od-bora, ki so bili navzoči na aprilski seji, s katero se je preneslo začasno izvrševanje poslov ožjega odbora na trojico, do vrnitve takrat zaprtih odnosno skrivajočih se članov, le šest članov, in sicer: Arko, Zorko [Jože Krošl], Špindler [Josip Špindler], dr. Frumen [Ernest Frumen], Finec [Milan Finec] in dr. Milavec [Anton Milavec]. Čeprav nesklepčni odbor ni mogel pravno veljavno pooblastiti ožjega odbora, se bo udeležil glasovanja, ker je to v interesu stvari. G. Volk nasprotno izjavi, da se bo glasovanja vzdržal. Za Arkov predlog glasujejo poimensko: Arko, Rudnik in Novak. G. Volk se glaso-vanja vzdrži. Ker se nihče ne oglasi k besedi, zaključi ob 11.50 g. Arko sejo. Položaj dne 4. 12. 1944. Novak l. r. [Albin Šmajd] Arko l. r. [Mirko Bitenc] Pismo Jožeta Golca iz zapora, verjetno Ivanu Martelancu, prepis, 4. 12. 1944 (pag. 523)740 Dragi, zopet Vas nadlegujem s pismom. Najprej se vam zahvalim za poslanih 5.000 lir. Najlepša hvala. Denar sem dobro uporabil. Za enkrat ne rabim več. Morda osta-nem še nekaj časa tukaj, ker bi me radi zaslišali radi nekih ljudi, ki jih bodo pripe-ljali iz Milana, pa še niso dospeli. Ta čas pa izrabim, da se malo razpišem o nekate-rih sodobno važnih vprašanjih. Gotovo Vam ne bom mogel povedati nič novega, saj ste o tem že zunaj gotovo razpravljali, mogoče vas bodo pa moje misli zanimale. 1.) Če uspe prodor na zapadu, je propast Nemčije tu. Mislim, da je vrgla svojo bojno silo v prvo linijo, zadaj je le še »Volkssturm«, ki ne pomeni nič. Ko-likor morem slediti tu notri dogodkom, vidim, da so zavezniki vrgli vse na eno kocko in da hočejo uspeti. Dogodki se lahko začnejo zelo naglo razvijati. 740 Jože Golec je bil zaprt v Trstu do 21. 11. 1944, ko so ga odvedli na zaslišanja in soočenja v Ljubljano. V tržaški zapor se je vrnil 29. 1. 1945. Indici kažejo, da je Golec pismo verjetno pisal v Trstu. Glede na to, da pismo ni datirano, ampak je naveden le datum prepisa (4. 12. 1944), je mogoče sklepati, da ga je napisal med 15. in 21. 11. 1944; omenja namreč, da so Petra Šorlija in Jožeta Šibenika, brata Matilde Šibenik, poročene Razboršek, poslali v taborišče. Dejansko so Šorlija 15. 11. 1944 poslali v Dachau, Šibenika v Buchenwald, Matildo Šibenik Razboršek in njene starše pa so že 10. 11. 1944 umorili v Rižarni. Naslovnik pisma sicer ni naveden, vendar lahko iz njegove vsebine razberemo (poziva, naj se angažirajo »krogi v Ljubljani«, in pravi »referirajte v Ljubljano« ), da je bil namenjen vodilnim članom Narodnega odbora za Slovenijo, najbrž iz katoliškega tabora (prepis pisma je vsekakor dobil Albin Šmajd, ki ga je 4. 12. 1944 posredoval Milošu Staretu – glej nadaljevanje tega besedila). Golčevo pismo je bilo najverjetneje naslovljeno na Ivana Martelanca, saj drugih vodilnih predstavnikov tega kroga takrat ni bilo v Trstu; Peter Šorli je bil v Dachauu, Izidor Martinjak v Postojni, Anton Duhovnik v zaporu. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 471 2.) Zmaga na zapadu bi samozavest AA [Angliji in Ameriki] zelo dvignila, na- pram Rusiji ne bi bili več v podrejeni vlogi. Gotovo bi hoteli to dejstvo poli-tično izrabiti in bi pritiskali Rusijo iz Srednje Evrope zopet proti vzhodu. Od tod sedaj ves napor Rusov, da prodro proti Dunaju in Češki. 3.) Za nas Slovence bi zmaga na zapadu nedvomno prinesla velike izpremembe, ki jih moramo pripraviti in izrabiti. Mi nismo na Balkanu, temveč v Srednji Evropi. Balkan bo za enkrat ostal pod Titom [Josip Broz] – torej se ločimo od njega. Nič nam ne more braniti, če nočemo pod boljševiško Jugoslavi-jo. Proglasimo demokratsko svobodno Slovenijo – z rezervo, da se bomo priključili Jugoslaviji pozneje, ko nam bo to kazalo. Mislim, da bi za takšno rešitev našli zunaj precej razumevanja. 4.) Prihod Ljotića [Dimitrije Ljotić] in njegovih dobrovoljcev je protikomuni- stično fronto pri nas zelo ojačil. Na vsak način je vzel sedaj našim komuni-stom vsako upanje, da bi si z lastno močjo lahko priborili vodstvo. Celo Tito bi ji ne mogel [dati] zato gotove garancije. Navezani bi bili le na pomoč od zunaj, če zmagajo AA [Anglo-Američani] bi gotovo ti zasedli naše kraje pred Rusi. Mislim, da imajo že vse pripravljeno za izkrcavanje in nagel prihod, vsaj izredna letalska delavnost, ki jo nad Primorsko razvijajo, priča o tem. 5.) Ljotiča in njegov štab je treba pridobiti za svobodno Slovenijo. Ponuditi jim pri nas drugo domovino, iz katere bodo po gotovem času lahko razvili borbo za osvoboditev Srbije. (Tudi iz Hrvaške bi bil gotovo dotok protiko-munističnih borcev tak, da bi naš položaj zelo ojačal.) Zato na vsak način preprečiti, da bi Nemci Ljotičevo in domobransko vojsko umaknili za Alpe. Z Ljotičevo pomočjo lahko zasedemo ter zavarujemo tudi Trst, zapadno in severno mejo. 6.) Stopiti v stike z Vatikanom in zunanjimi faktorji (AA [Anglo-Američani]). Ali zveza z Bledom [Vladimir Miselj] funkcijonira? Na vsak način to zvezo gojiti, tesnejši stiki s Stepincem [Alojzije Stepinac], ki bo močno zainteresi-ran v pogledu varnega zavetja v Sloveniji. Preko Stepinca na Vatikan, in na Bleda – BBZ [Vladimir Vauhnik], ki naj v tem pravcu začne z delom. 7.) Neizbežno pridem zopet na sebe samega: Zelo bi lahko koristil, ker me zunaj zelo cenijo. Če zveza z Bledom, potem bi hotel preko njega poslati na center IS [Intelligence Service] predloge v gornjem smislu. Javiti mi radi tega, če bi bila ta zamisel izvedljiva in sprejemljiva, če so naši slovenski antikomuni-stični krogi vseh strank in Ljotič za to. Skušal bi potem v svojem poročilu, ki bi ga poslal, ali tukaj Vam, ali če bom v Ljubljani, na kak drug naslov, pri IS vzbuditi interes in podporo za tako rešitev, razumevanje za Ljotiča in nje-govo vojsko in za domobranstvo. Ponudimo A741, da gremo pod njihov pro- 741 Verjetno Angležem. Na kazalo Na kazalo oseb 472 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 tektorat – naj napravijo iz Trsta in Slovenije eno samo svobodno pristanišče za gospodarsko obvladanje Srednje Evrope. Zaradi tega naj se mi pošlje po kuratu [Luigi Carra] v zapor »kvadratni papir za pisanje« – (šifriranje) in bel tanek papir (kot se rabi za kopiranje). Skušal bom sestaviti obširno poročilo za IS ter bom prosil, da ga predlože na merodajnem političnem mestu v L[ondonu]. Seveda bo mogoče, če zveza deluje. Pri odpošiljanju v Ljubljano silna opreznost, tu sem je prišlo včeraj par ljudi, pri katerih so našli na ko-lodvoru pri preiskavi pisma. 8.) Pridobiti Ljotiča za ta načrt. Na vsak način bo zainteresiran, da se njegovi vojski pridobi pri AA [Anglo-Američanih] rehabilitacija, kar dela že Mi-hajlović [Dragoljub Mihailović], vendar bi zelo pomagalo, če ga podprem še jaz. Povedati mu, da A name in moja poročila veliko daje – dokaz že to, da me je dr. Furlan [Boris Furlan] tako ostro v londonskem radiju napadal. Ljotič [Dimitrije Ljotić] pa lahko pri Nemcih zame veliko doseže, celo po-polno izpustitev. Če bo šlo na zapadu dobro, bodo pri gestapu zelo mehki. Na vsak način naj Ljotič zahteva razgovor z menoj. Nemci mu bodo dovolili, ker bodo smatrali, da me ima Ljotič za zelo važno politično osebnost v anti-komunistični borbi na Primorskem, posebej še v Trstu. Podčrtati to važnost pri Nemcih tudi z intervencijami v Ljubljani. Gestapo še vedno misli, da sem jaz tista misterijozna osebnost v ozadju, ki je skušala najti vezo med AA [Anglo-Američani] in našo antikomunistično borbo in ki je vodila anglofil-sko strujo [v] Sloveniji. Mislim, da bi mi potem prizanesli. 9.) Moja glava še vedno visi na zelo tanki nitki. Ni sicer veliko vredna, toda za enkrat je na vsak način za našo borbo in za kroge, ki so se v tej borbi ekspo-nirali, zelo dragocena. Skratka, za antikomunistično Slovenijo predstavljam gotovi kapital, katerega se izplača ohraniti. Nemci me ne bodo pardonirali – ne verujem jim prav nič. Od zunaj (Šorlijeve sestre742) mi javljajo, da ne bom ustreljen, temveč poslan v Nemčijo. Menda so dobile to zagotovilo iz vaših krogov. Na taka nemška zagotovila ne dam prav nič. Prvič sem jih [s]pravil v zadevi moje afere na nekatere slepe tire, tako da se v teh zagatah več ne znaj-dejo. Če pogruntajo, da sem jih farbal, me brez pardona takoj ustrele. Torej mi grozi vsak trenutek smrt. Sicer sem nanjo duhovno pripravljen743, le telo se malo upira. Če drugače ne bo, bom pa tudi to poizkusil. Kot pa rečeno – bilo bi škoda, če me ubijejo. Prav tako škoda, če me pošljejo v Nemčijo, kjer bi lahko dolgo motovilil okoli, predno bi se vrnil ter tako zamudil odločilne trenutke za stik z AA [Anglo-Američani]. Torej gledati, da ostanem doma ali v neposredni bližini ter tako prost, da bom čim prej lahko med Vami. Da Nemcem ni verjeti, imamo polno dokazov: 742 Po podatkih Iva Jevnikarja je imel Peter Šorli dve sestri, ki sta bili tedaj v Trstu. 743 Po podatkih Iva Jevnikarja ga je spovedal Luigi Carra. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 473 1.) Šorli [Peter Šorli (1902)]: Njemu obljubili prvotno v Postojni, dr. Štolfi [Josip Štolfa], prosto internacijo v Avstriji, odpeljali pa ga na prisilno delo baje v najtežjo kategorijo. 2.) Sedaj s familijo, pri kateri sem stanoval, ki ni bila v afero absolutno nič vmeša-na. Vse priče so jo krile: od gospe Matilde Razboršek so izvabili pod firmo podku-pnine za njo, sinka in starše 300.000 lir (to je bila tista famozna odkupnina, glede katere mi je pisal Šorli). Od njenega brata – kot odkupnina, da ga spustijo na svo-bodo, 1.000 Svfrcs [švicarski franki] in zbirka znamk, vredna 700.000 lir, ki jo je imel pri znancih. Napeljali so ga na spreten način preko nekega jetniškega uradni-ka, ki jima je sveto zatrjeval, da se je že veliko ljudi odkupilo. Potem sta dobila stike z osebo od SS, ki je gospej zagotavljal, da se bom odkupil lahko celo jaz in da me bodo poslali v Švico. Ko pa so dobili denar, so brata poslali v Nemčijo, gospo Raz-boršek in njene starše vsakega na drugo stran neznano kam, otroka pa dali neki familiji v ubožnem zavetišču. Sedaj sem od zunaj čul strašne novice, da so odpeljali gospo Razboršek v Risaio744 – staro tovarno riža v Škednju, kjer imajo krematorij za sežiganje ustreljenih. Baje iz te Risaie ne prid nihče več živ. Zato Vas prosim, naj se g. doktor Štolfa zanima pri Zimmerju [Friedrich Zimmer745] za njeno usodo (Matilda Razboršek) – naj reče, da so ga zato naprosili njeni sorodniki v Ljubljani (trgovec Vlaj [Mihael Vlaj]), ki so v skrbeh in bi ji radi kaj poslali. Naj da Zimmer njen pravi naslov. Naj pove tudi, ker so starši (Frančiška in Matija Šibenik), oba stara že nad 75 let, ki so ju tudi nekam odpeljali. Stanovanje še neprestano ropajo, gospej so povzročili škodo, gotovo nad pol milijona lir. Prosim vas za tozadevno posredovanje – navajam to zgornje tudi kot ilustracijo, da se vidi, koliko se sme Nemcem verjeti. Meni je Zimmer dejal, da so stari že doma v Buonarotti 46, da je gospa Razboršek z otrokom na svobodi v Ljubljani. Če tedaj pravi, da ne bom ustreljen, mu prav gotovo ni verjeti. Da Vas predolgo ne mučim, bom samo še kratko rekapituliral: 1) Svobodna Slovenija, 2) Pridobiti za to Ljotića, 3) Ljotićeva in domobranska vojska ostane doma – močne sile centrirati v bližini Trsta. Mislim, da ne bi bilo pametno, udariti Nemcem v slučaju umika v hrbet – že zaradi toliko tisočev naših, ki jih imajo zgoraj – in pa da se ne oslabimo preveč s takimi borbami. Naš cilj prvenstveno – zasesti najvažnejša področja, ki jih zahte-vamo, brez borbe z Nemci. 4) Stik z Vatikanom in AA [Anglo-Američani] – za poslednje izrabiti tudi mene. 744 Nemško koncentracijsko taborišče Rižarna. 745 SS-Hauptscharführer Friedrich Zimmer (21. 1. 1912, Freystaetten–?) je zasliševal člane Golčeve sku- pine na Trgu Oberdan v Trstu. Prej je deloval na Gorenjskem in v Gorici. Podatke je posredoval Ivo Jevnikar. Na kazalo Na kazalo oseb 474 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 5) Zato naj Ljotić skuša mene izvleči iz zanke – vzrok za svojo energično interven-cijo bo lahko našel. 6) Za mojo glavo angažirati tudi kroge v Ljubljani (mogoče škofa Rožmana [Gre-gorij Rožman], kaj pravite za Rupnika [Leon Rupnik]?) – Od komunistov sem obsojen na smrt – torej bi tudi Rupnik kaj napravil. 7) Prosim Vas za omenjeno intervencijo za go. Razboršek in njene starše. 8) O vseh teh rečeh molčite kot grob – da jih imate od mene. V pismih v Ljubljano največja previdnost. Nemci sedaj love kurirje – silno so nervozni. 9) Ljotića v Trst. Naj zahteva razgovor z menoj. 10) Ljotićeve oddelke v Trstu ojačiti, da bo mesto laže v naših rokah. 11) Smatram za umestno in važno: Mnenje naših krogov o ministru Mastroviču [Ante Mastrović] izpremeniti. Ni filopartizan – nam bi lahko veliko koristil kot Hr-vat, ki je ohranil jugoslovansko linijo (Istra), kot dober prijatelj, kot zelo politično takten in razgledan človek. Zato Vas prosim, intervenira naj se za njegovo izpustitev. Če mogoče, pojdite Vi osebno k Ljotiću in referirajte o mojih mislih, če smatrate za važno – v Ljubljano. Če smatrate za dobro, da javim potem ven k A glede spre-daj omenjenih zadev, mi pošljite zelo kratko skicirano vsebino mojega poročila v političnem pravcu. Vaš odgovor prosim preko kurata – na Maštroviča – za mene. Zahvaljujem se Vam najlepše za vse, kar delate zame in moje ljudi. Vaš (prepisano dne 4. 12. 1944.) Pismo Albina Šmajda Milošu Staretu, 4. 12. 1944 (pag. 524)746 Dragi Vovk [Miloš Stare], 4. 12. 1944. za poslano 30. najlepša hvala. So dobre stvari. Tudi analiza je dobra. Bomo upora-bili. Za zdaj pa se je položaj bistveno spremenil nam v slabo. V soboto ponoči t.j. od petka na soboto dne 1. na 2. 12. so aretirali Hamerška [Vinko Hameršak] iz štaba747. Kasneje so tudi iskali Ilovarja [Albert Ilovar], ki ga doslej še niso dobili. Pisal je na štab, da ne pride v službo, dokler mu ni zajamčeno, da ne bo prijet. Tako je za zdaj tudi on ilegalec. Kje je, ne vemo. – V soboto okrog pol 12. (2. 12.) so v pisarni Gospodarske zadruge aretirali Finca [Milan Finec]. Okrog 12.15 sta prišla dva civilista v Lenišče748 in vprašala za sestro Akvino [Akvi-na Bojc]. Ko se jima je javila, sta vprašala za Goričanom [Henrik Goričan]. Eden od obeh je govoril srbsko, drugi pa slovensko. Poklicala je Goričana, s katerim sta 746 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 692. 747 V prepisu je pripisano: DMB. 748 Verjetno Leonišče. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 475 se prav prijazno pozdravila in ga nato odpeljala. Tako je bil aretiran tudi Goričan. – Smrsuja [Rudolf Smersu] pa so trikrat iskali na njegovem domu, kjer pa ga niso našli.749 Gospa je izjavila, da je v Trstu, kamor je tudi dejansko odšel (namreč danes zjutraj). Neki civilist, ki je govoril srbsko, se je tudi oglasil pri dr. Janežu [Janez Ja-než] in mu pokazal neko z listino s štampiljko Gorski kotor. Dr. Janež je pa izjavil, da mu ni ničesar znanega in da se je dotični obrnil na napačni naslov. Da bo ta dr. Janeš morda neki domobranski zdravnik v Novem mestu. Nato je oni Srbin odšel in dr. Janeža pustil v miru. Vsled teh aretacij in iskanj je precej razburjenja in ne vemo, kako se bodo v bodoče razvijale stvari. Precej verjetno pa je, da bo za en-krat tudi vsa propaganda ustavljena, ker ne bomo dobili niti nobenega, ki bi hotel razmnoževati niti kolporterjev. Upamo pa, da se bo v nekaj dneh že izkristaliziralo in da bomo tudi vpostavili nove zveze. – Priloženo pošljem prepis stališča dr. Kunca [Marjan Zajec] do izjave in dogovora z dne 28. 11. 1944., kakor tudi prepis predloga, ki ga je poslal deželni odbor kranjski [z] dne 23. 11. 1944. Dalje je priloženo tudi pismo Joja [Jože Golec] iz zaporov, ki ga skrbno prečitaj in nato sporoči svoje stališče. Po uporabi uniči prepis. – Po sedanjem stanju bo najbolj pametno, da vsaj mi trije gledamo enako na položaj in temu primerno ukrenemo v vsaki stvari. Gotovo je trenutno najaktualnejši pro-blem: Narodni odbor, do katerega mora priti še ta teden, naj bo pri nas doma že formalno razčiščeno ali ne. Tako gledava na položaj oba z Arkom [Mirko Bitenc]. Ko bo to narejeno, pa mora NO zavzeti stališče do vseh perečih problemov, tudi onih, ki jih je nakazal v svojem dopisu J. Kakor veš, je zadnjič enkrat govoril prof. Salis [Jean Rudolf von Salis], voj[ni] komentator v švicarskem radiju, ter rekel, da je bilo v Moskvi dogovorjeno glede Jugoslavije, da vzhodni del zasedejo Titove čete s pomočjo AA [anglo-ameriških] čet. Kakšen je režim v Srbiji, sam dobro veš. Kako bo pri nas, če se to izpolni, pa lahko sklepaš. Zato mora NO čim preje na-praviti določene sklepe in jih na zadosti varen način sporočiti prizadetim. Mnenje je, da onega slovenskega dela ozemlja, ki ni bil v Jugoslaviji, marveč pod Italijo, ne bodo zasedle Titove čete, marveč samo AA. To zatrjuje tudi Ljotić [Dimitrije Ljotić] in pravi, da je zaradi tega prišel s svojimi ljudmi na ozemlje, ki je bilo pod Italijo. Po vsej verjetnosti bo zato tudi za nas edino pametno in pravilno merilo, da se eksponirani ljudje umaknejo na oni prostor. Iščemo zveze z Ljotićem in upam, da bova [Mirko Bitenc in Albin Šmajd] nocoj [v] ponedeljek imela to možnost. Gotovo pa še ni, ker nisva prejela nobenega obvestila. Zvezo posreduje Kosec [Ivan Martelanc], ki sva ga tudi pooblastila, da sme v imenu naše stranke razpravljati z Ljotićem in njegovim štabom. Tudi sam Kosec želi imeti tako pooblastilo, da bi bil krit pred morebitnimi kasnejšimi napadi, da je iskal in imel zveze z Ljotićem. Zdaj sem našel v L. seznam pripornikov, ki ti ga pošljem, imeli so založenega in ti ga niso poslali. 749 V prepisu je pripisano: 12. gestapo. Na kazalo Na kazalo oseb 476 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Z ozirom na položaj v Belgradu bi bilo umestno, da bi prinesla tudi SS [Svobodna Slovenija] svoj komentar in zavzela svoje stališče do sovjetske osvoboditve Srbije. = Kosec prosi, ako bi hotel in mogel napisati za Slovenski Trst nekaj zunanje politič-nih člankov. Ta list je enkrat izšel, zdaj pa že čaka na novo izdanje. Če boš v prihodnjih dneh to utegnil, izvoli poslati preko Tajnika [Marija Jerko] kar meni. Upamo, da ČRV [Henrik Goričan] ne bo odprl svojih zatvornic in povedal za naše brloge. Želiva, da se Te Miklavž spomni z obilo darov! Prisrčne pozdrave udani: Novak [Albin Šmajd] Pismo Marjanu Zajcu, delni Šmajdov prepis, 6. 12. 1944 (pag. 525)750 Prepis (delni) z dne 6. 12. 1944 Kuncu [Marjan Zajec]: »SLS je pri sestavi Narodnega odbora vodila izključno narodna skrb, da pride do enotnega in vrhovnega političnega foruma. Zato je prezrla ves čas v bivši jugoslovan-ski državi obstoječe razmerje med političnimi silami v Sloveniji; zlasti pa ni vztrajala na zadnjem razmerju političnih sil v Narodnem svetu v letu 1941., v katerem je SLS imela 6 zastopnikov, vse ostale politične stranke pa 4, (čeprav se dobro zaveda, da bi v današnjih razmerah niti to razmerje 6:4 ne odgovarjalo dejanskemu razpoloženju prebivalstva z ozirom na dejstvo, da je ostala na slovenski in jugoslovanski držav-ni črti skoraj izključno SLS s svojimi pristaši, medtem ko so člani drugih političnih strank po svoji ogromni večini prešli v OF). Ker je vrhovno politično vodilo v SLS bilo in je: blaginja slovenskega naroda nad stranko, zato ni otežkočala ustanovitve Narod. odbora z vztrajanjem na vpoštevanju razmerja med političnimi strankami, kakršno je to bilo skozi 23 letno dobo političnega življenja v Jugoslaviji. SLS se dobro zaveda, da je z razmerjem 7:6 popustila v svojo strankarsko škodo, a na korist Naro-dnega odbora za Slovenijo!« Pismo Albina Šmajda Antonu Kokalju, 16. 12. 1944 (pag. 526)751 Velecenjeni g. polkovnik [Anton Kokalj], 750 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 654 in 667. 751 Šmajdov koncept pisma je na eni izmed neoštevilčenih strani, ki sledijo pag. 578, in na pag. 579. Pre- pis (UDV) je na pag. 654, 666 in 667. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 477 Izven SNVZ stoječi del vojaških formacij752 kakor tudi slovenski javni delavci na vsem ozemlju Primorske in Goriške so mnenja, da ste prevzeli svoj sedanji položaj kot zaupnik SLS in njen pooblaščenec, vidijo da SLS, noče ustvariti pogojev za iskre-no sodelovanje vseh narodnih in protikomunistično usmerjenih sil, ker temu naspro-tuje vse Vaše delo. Da odvrne od sebe SLS take in podobne očitke in se zavaruje pred prihodnjostjo, je SLS poslala vojvodi Jevdjeviću [Dobroslav Jevđević] dopis z dne 16. 12. 1944, ki ga v prepisu prilagamo. Glavni odbor SLS vpošteva težo dela, ki ste ga vršili in razume, da je to delo zahtevalo od Vas ogromno žrtev in Vas tudi živčno absorbiralo. Kakor Vam je znano, ste imeli narodno in politično zaledje s polno odgovornostjo teh činiteljev le za organizacijo SD v Lj[ubljanski] pokrajini, pa še to pod gotovimi kavtelami, med tem ko ste delali na sedanjem področju po svoji volji in – kolikor ste vzdrževal zveze s poedinci iz vrst SLS – po zasebni pomoči, ki so jo nekateri nudili. – Za svoj postopek niste nikdar želeli nobene odobritve s strani SLS in tudi SLS ni bila nikdar deležna časti, da bi se bili zanimali za njene želje ali da bi vpoštevali njene nasvete ali sklepe. – 753 Srbi kot gostje na slovenskih tleh mečejo trde besede na SLS, zato je glavni odbor moral sporočiti dejanski položaj. Sprejmite, g. polkovnik, tudi ob tej priliki izraze našega spoštovanja 16. 12. Po Volkovem [Miloš Stare]:754 Da SLS odvrne od sebe take očitke, je poslala v. J. pismo z dne…, ki ga v prilogi pošiljamo. Mnenja smo, da boste s tem tudi Vi soglašali, da vas ne bodo napačno sodili kot eksponenta kake stranke. Ob tej priliki pa glavni odbor SLS vpošteva težo dela, ki ste ga vršili in razume, da je to delo zahtevalo od vas ogromno žrtev in živčnega napora. Sprejmite … Tudi to vrni! Po Koščovem [Ivan Martelanc] mnenju bi ta dopis podpisala Volk [Miloš Stare] in Arko [Mirko Bitenc].- 16. 12. 1944 Novak [Albin Šmajd] 752 V prepisu je pripisano: SRBI! 753 V izvirniku (pag. 526) je pripisano: MNOGO PREOSTRO. (Op. Stareta). Opomba se nanaša na celo- ten odstavek. 754 Delni prepis je tudi na neoštevilčeni strani, ki sledi pag. 526. Na kazalo Na kazalo oseb 478 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pismo Alberta Ilovarja Albinu Šmajdu, 6. 12. 1944 (pag. 527)755 Dragi Novak [Albin Šmajd], danes zjutraj sem govoril z dr. Kuncem [Marjan Za-jec]. Med drugim mi je izjavil, da je NIL [Rudolf Žitnik] bil pri ANDREJU – PRE-ZLJNU [Ivan Prezelj] in da mu je isti rekel naj skuša pri SLS forsirati zadevo NO. Rekel mu je naj gre k Škofu [verjetno Gregorij Rožman] ker nima nobene zveze s stranko SLS. Vse to radi nove Uredbe o Jugoslovanski vojski, katero si v vesteh sprejel. (Mislim da je ta Uredba dobra in da sedaj vsi naprednjaki z Narodno in So-kolsko legijo lahko ležejo k zasluženem počitku.) Mislim da bi bilo res dobro da se pohiti z Vašim delom, ker bo potrebno tudi na vojaškem področju veliko narediti. ANDREJ se je napram NILU zelo laskavo izrazil o meni. Sumnjam pa da je to bilo iskreno, verjetno je to »službena potreba«. Osebno ne bom napravil nič toliko časa dokler se NO na novi bazi ne formira in dokler nisi Ti »NOTRANJI«. Nahajam se vsaki dan v težji situaciji. Če bodete prišli z drugimi strankami »sku-paj« potem grem brez premišljanja ven v štab k ANDREJU, prosim pa da se preveč ne odlaša. Vse kaže da sem popolnoma onemogočen pri Nemcih in sicer tudi ne-kaj z zaslugo ljudi okrog pp. [podpolkovnika] Peterlina [Ernest Peterlin] – stražar-jev. Glavač [Franc Glavač] pa je imel glavno besedo. (Danes sem prvič videl ilegalni časopis »Beli Orel«. Pokazal mi ga je Žibert [ver-jetno Viktor Žibert]. Rekel je da je to največja napaka SLS oziroma SL če so to oni izdali. Na videz pa sumnja da je to stvar izdal sam Glavač, radi tega da bi napravil čiščenje v vrstah SLS. O listu »Beli Orel« nisem prav nič vedel, pp. [podpolkovni-ku] Kregarju [verjetno Janko Kregar] pa ga je dal neki JARC [verjetno Ivan Jarc]. Žibert je izjavil da ta časopis razširja SL in da je to verjetno minerstvo Glavača, ka-teri ima v vrstah SL veliko svojih zaupnikov. Posebno je besen pp. [podpolkovnik] Kregar na tisto da je končal pri GESTAPO-u tečaj. Žibert je tudi izjavil sumnjo da je to stvar dr. Kocipra [Stanko Kociper]. Nemci o tem že vedo in skušajo na vsaki način izvedeti kedo je za to stvarjo. Jutri dobim podatke o Glavaču, pa sem mnenja da se te njegove stvari ne stavljajo v »Beli Orel«, ker bi potem Žibert vedel od kod to izhaja. Tudi Nemci so na velikem lovu za izdajatelji »Belega Orla«. Hvala Bogu da nisem pri tej stvari nič udeležen! Dr. Kunc je prosil z ozirom na novo Uredbo o Jug. voj. v o.756 za sestanek. Če Ti je prav v petek ob 17. uri pri Marinkotu in ga pripeljem s seboj. NIL je še vedno isti je iz vsake sklede, samo čakam kedaj se bo oparil. Prisrčne pozdrave 6. 12. 1944 M A R K O [Albert Ilovar] 755 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 655. 756 V prepisu je pripisano: JVvD. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 479 Pismo Miloša Stareta Albinu Šmajdu, 8. 12. 1944 (pag. 528)757 8. 12. Dragi Novak [Albin Šmajd]. Od 4. v redu prejel Tvoje pismo in priloge. Hvala lepa. Poročila o aretacijah so res huda stvar. Skrivnostno sumljiva se mi pa zdi aretacija Goričana [Henrik Goričan]. Ali ste že kaj zvedeli kje je v zaporu? Glede izjave Dr. Kunca [Marjan Zajec] se strinjam z njim v tem, ko odklanja našte-vanje dežel. Smešna pa se mi zdi zahteva, da mora ostat utemeljevanje z letom 18. Če na tem tako vztrajajo bi jaz še dodal: » in z ozirom na izide volitev v Jugoslavi-ji«. – Glede pisma deželnega odbora Kranjskega mislim da v teh razmerah ni storiti drugega, kot da se ga dene ad acta. O govoru prof. Salisa [Jean Rudolf von Salis] nisem poprej nič slišal. Jaz namreč Beromünstra758 ne morem poslušat. Sploh ničesar drugega kot London in še to ne gre redno. Možno je, da je njegovo gledanje pravilno. K večjemu se spremeni lahko v tem, da bodo vso Jugoslavijo zasedli Titovci759 s pomočjo Sovjetov. Da pa bodo AA [Anglo-Američani] zasedli sigurno vso Italijo do bivše Jugoslov[anske] meje in da si Italije s Sovjeti ne bodo delili, to pa je po mojem mnenju sigurno. Saj je prišlo tudi od zunaj760 tako poročilo pred par meseci. Jaz sem prepis bral, ne vem ali mi ga je poslal Rudan [Rudolf Smersu], še bolj verjetno pa Ing. Jože [Jože Sodja]. V njem je bilo to, da bo uprava AMGOT [Allied Military Government of Occupied Territories] segala le do bivše Jugoslov[anske] meje, ker bodo AA [Anglo-Američani] zasedli le vso bivšo Italijo. V Slovenijo pridejo AA le kot prehodna vojska če bodo šli v Avstrijo, sicer pa bo v Sloveniji le skupna zavezniška Komisija. Tako se je glasilo tisto poročilo, če se prav spominjam. Pozneje so mi rekli, da je bilo to od Kreka [Miha Krek]. Zato je čisto gotovo, da bi bilo najbolje, da se eksponirani ljudje umaknejo tja. Toda kje dobiti prostor, da Te ne zvohajo Nemci, partizani, ali ovaduhi enih ali drugih, ali da ne zapadeš eventuelni evakuaciji, če bi jo Nemci hoteli izvesti, ter bo Primorska fron-tno področje. Če bi bilo tam kljub temu kako varno zavetišče, bi bilo zelo umestno da bi se preselili tja.- SS [Svobodna Slovenija] bo v prihodnji številki prinesla stališče do Beograjskega Titovega [Josip Broz] terorja in stališče, da gre slovenski narod le v demokratično Jugoslavijo, ne pa v Jugoslavijo, v kateri bi vladala Komunistična diktatura. – Za S. T.761 bom skušal kaj napisati. Glede pisma in predlogov Joja [Jože Golec] pa sledeče: 757 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 693. 758 Radio Beromünster, Švica. 759 Pristaši Josipa Broza – Tita. 760 V prepisu je pripisano: od dr. Kreka. 761 V prepisu je pripisano: SVOBODNI TRST. Na kazalo Na kazalo oseb 480 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Glede samostojne Slovenije je moje stališče to, kot sem ga zgoraj omenil; t. j. gremo v demokratično ne pa komunistično Jugoslavijo. To naj bi bila osnovna misel izjave, če bi do nje prišlo. Glede Ljotića [Dimitrije Ljotić], pa se jaz bojim, da mu Jojo preveč zaupa. Ali ni on predvsem nemško in nacionalsocialistično usmerjen? Ne vem, zakaj bi morali Ljotića pridobiti za samostojno Slovenijo! Mi jim sicer ponudimo vsem protikomunističnim Srbom zavetišče, toda vezati se na njih politično sodelovanje razen za borbo proti ko-munizmu pa se mi zdi neumestno. Z Ljotićem bi bilo navezati le v tem pravcu zveze: 1.) Reševanje zaprtih antikomunistov in preprečitev nadaljnih aretacij. Za Jojota zla-sti je vse storiti, kar je mogoče. 2.) Da Ljotić zastavi ves svoj vpliv pri Nemcih, da ne bi Domobrancev razorožili ali odvedli. Zlasti bi Ljotić lahko posredoval morda celo to, da Nemci ob umiku prepustijo oblast Protikomunistom da se ne ponovi 8. 9. Mi bi jim brez nadaljnega obljubili prost odhod in jih Domobranci ne bi napadli. – da bi jim domobranci skočili v hrbet je po mojem nesmiselno in za ljubljansko pokrajino tudi nemoralno. Srbom pa smo dolžni gostoljubnost, ker so le skrbeli za naše izseljene – vsaj grdo niso z njimi postopali. – Kako je zveza z Bledom [Vladimir Miselj] doslej funkcionirala? Ali Kosec [Ivan Martelanc] (upam da sem ga pravilno identificiral: Dr. M) kaj ve? Vzadnjič sem bral v Slovencu da je umrl v Ženevi Miselj. Torej je Bled mrtev. Ali je mogoča zveza z BBZ [Vladimir Vauhnik] . Kosec naj bi imel za razgovore z Ljotićem od stranke pooblastila v gornjem smislu. Saj tako je moje mnenje. Vse pa je storiti, da pridemo do kake zveze z onim [Jožef Godina] zunaj, ali do BBZ. Kaj pa Vojvoda [Dobroslav Jevđević]? Ne more nič v tem smislu? Prav lepo Te pozdravljam in pazi se Ti, kot vsi ostali ki so še. Vovk [Miloš Stare] (Pismo je pisano s Staretovim rokopisom!)762 Pismo Stanka Kocipra Rudolfu Smersuju, 9. 12. 1944 (pag. 529)763 Pisano na pisarniškem papirju z vtiskanim besedilom: Dr. Stanko Kociper Prepis Ljubljana, dne 9. 12. 1944. 762 Pripis je samo v prepisu na pag. 693. 763 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 656. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 481 Dragi gospod Smersu [Rudolf Smersu]! Danes sem prejel Vaše cenjeno pismo, za katerega imate mojo iskreno zahvalo. Pismo je polno in bogato na vsebini, pa še bolj na odprtih vprašanjih, ki jih ni mogoče obdelati v pisanju tako, kakor bi to bilo potrebno za popolno razčiščenje problema, kar si očitno sami želite. Zato se bom tudi s tem svojim pisanjem omejil na najaktualnejše stvari, drugo pa bom pustil odprto do sestanka z Vami, na kar trdno upam že od takrat, ko me je neki gospod Ž. [Ivan Martelanc] obvestil o Vaši nameri, da imate potrebo, da se z menoj ustmeno pogovarjate. Ko mi je dotični gospod poročal, da ste odpotovali, nisem niti najmanj slutil, da je bil vzrok Vašega odpotovanja ta, ki ga sedaj v svojem pismu uvodoma omenjate, kakor seveda tudi o takšnem ali drugačnem – odpotovanju drugih gospodov ni-sem imel niti pojma, dasi ima nekdo ves interes na tem, da stvar še bolj kali in tudi moje pošteno nastopanje spravlja v zvezo s to zadevo. Prav isto Vam kot osebni tajnik gospoda prezidenta lahko zatrdim tudi njem, čeprav je javno mnenje – iz Bog ve kakšnih razlogov – po zaslugi nekaterih gospodov, ki so se dali zintrigirati in potem tudi sami intrigirali proti njemu, popolnoma drugače prepričano. K stvari! Sam prav dobro vem, da je razbitje pozitivnih elementov našega naroda v vsakem pogledu v korist samo podtalnim, protinarodnim silam. Zato sem – iz golega ide-alizma in iz poznanja komunistične taktike od vsega začetka zagovarjal najširše popuščanje med pozitivnimi silami in iz tega sledečo največjo koncentracijo vseh, ki razumejo usodnost časa in znajo računati tudi z danimi možnostmi okolja. Žal sem pri tem pri mnogih naletel na povsem gluha ušesa in nekoristno zakrknjenost, ki je potem – vsled še povečane aktivnosti podtalnih elementov – ne kar je bilo računati – njih same stalo nepotrebne žrtve, mene pa postavilo pred drugačen način postopanja, ki pa je tudi bil – zopet ne vem zakaj – napačno razumevan in neznačajno izrabljen za klevete, potvarjanja in hujskanja, kar naši borbi za slo-venski narod prav gotov ne more koristiti, če vemo, s kakšnimi nasprotniki na eni in, kakšnimi koristolovskimi intriganti na drugi strani imamo opraviti. Seveda so potem mnogi gospodje kot žrtev največkrat mladih, nesposobnih, pa preveč ambicijoznih ljudi, ki so mislili, da je današnje čase mogoče doseči slavo in za bo-dočnost utrjeno pozicijo samo z nepoštenjem, lažmi in intrigami, naredili oziroma vsaj poskušali sodelovati pri stvareh, ki so jih spravile v položaj, iz katerega jih potem tudi prezidentova beseda ni mogla rešiti; za kar pa je bil gospod prezident zopet ravno nasprotnega kriv. Razumeli boste, da človek, ki napore našega pre-zidenta vidi od blizu, takšnega načina postopanja ne more odobravati, pa čeprav zato mora vzeti na svoja ramena nove obsodbe in laži. Prav takšen je značaj pisanja »Belega orla« in »Glasa naroda«, ki naj bi ga izdajala »Slovenska legija«. Kam nas Na kazalo Na kazalo oseb 482 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 lahko takšna nezrelost v nastopanju zaradi izigravanja neodgovornih elementov in temnih postav našega zakulisja privede, je težko povedati! Prav iz tega razloga sem pred kakšnim tednom tudi g. Ž. odgovoril, da ne čutim nobene potrebe, da bi se z Vami razgovarjal, če sodelujete pri krožku, ki izdaja »Glas naroda« in »Belega orla«, ker vidim v tem delovanju popolno nezrelost ali pa zlohotno nerazumevanje položaja in ne čutim nobene želje, da bi si ustvarjal kakšno politično pozicijo – najmanj s pomočjo tako nezrelih ljudi, ki fabricirajo politične umotvore po vzorcu umazanije »Belega orla« in »Glasa naroda«! Če ne bi bil že od prej preveč idealista, sem se idealizma naučil v tesni bližini našega prezidenta! Toda po tem, kar ste mi pisali, Vam kot možu-besedi verjamem, da nimate s tem krožkom ali vsaj pisanjem nobene zveze, ker še vedno verjamem, da je le še nekaj značajev med našimi javni-mi delavci, med katerimi sem doslej po veliki večini moral spoznavati le zahrbtne metode. Ne zamerite mi, če sem to napisal; sem, – žal – na položaju, kjer sem se o tem lahko prepričal. Prav dobro predvidevate, da se najtežji dnevi za naš narod šele približujejo. To jaz trdim že vse leto in bom pred zgodovino stal čiste vesti, da sem tudi po vseh svojih močeh in z vsemi poštenimi sredstvi na to opozarjal in skušal ustvarjati enotnost slovenskega naroda, enotnost, ki bo v vsakem položaju znala predstaviti naš naro-dič kot zrelo mednarodno telo! To pa seveda le takšno enotnost, ki zna računati z možnostmi, s silami, ki jih ima naš narod na razpolago, in ki zna po tem spoznanju tudi izbirati sredstva in metode! Enotnost torej, ki narodu koristi, ker po načelu – čim manjši potrošek za čim večji uspeh – narodu hrani sile in osnovo. Poglejmo danes Srbijo in problem odnosov med Mihajlovičem [Dragoljub Mihailović] in Nedičem [Milan Nedić], pa bomo uvideli, da ni bilo potrebno toliko žrtev, da so prišli na položaj, ko so se oboji zavedli, da gre vendarle predvsem za srbstvo! Tudi tam so bili vzrok temu ljudje, slični tistim našim, ki so SLS krogu prišepetali, da general Rupnik [Leon Rupnik] o njih drugače ne govori kot o »klerikalnem dreku« in ki so ta krog (oz. vsaj individue iz tega kroga) pripravili do tega, da so šli v akcije, ki so minirale Rupnika in njegove poštene namene, njih pa spravile v položaj, iz katerega jih, kakor že rečeno, tudi Rupnik pri najboljši volji ni mogel več izmazati! Kakor že rečeno, v pismu ni več mogoče obravnavati! O Vašem cenj[enem] pisanju sem kajpak referiral takoj g. prezidentu, ki je Vaše besede s popolnim razumevanjem – kakor vedno – vzel na znanje in seveda ne bo »pritisnil na knof«, da vas bo takoj Gestapo odpeljala – kakor so tudi v Vaš krog in potem iz njega nosili razni ljudje –, če boste čutili potrebo, da se osebno pri njem oglasite. Če ne bi ljudje znali na umeten način razbiti tega zaupanja, bi tudi marsi-kaj bilo danes drugače. Ker pa niti g. prezident, niti jaz ne marava prevzeti nikakšne odgovornosti za to, če bi Vam res kdo pri prihodu delal kakšne neprilike – Bog ve, za kaj –, Vas prosim, Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 483 da s prihodom počakate nekaj dni. Pošljite med tem koga k meni, da mu bom lah-ko sporočil, kakšne bodo informacije o Vas pri tozadevnih oblastvih! Upam, da Vas bom, dragi g. Smersu, lahko v kratkem pozdravil pri sebi in da bova potem lahko mnogokaj razčistila. Do takrat sprejmite z izrazi mojega spoštovanja lepe pozdrave dr. Kociper [Stanko Kociper] l. r. Dr. Kociper Pismo Rudolfa Smersuja Mirku Bitencu in Albinu Šmajdu, 13. 12. 1944 (pag. 530)764 Prepis Arku [Mirko Bitenc] in Novaku [Albin Šmajd]! Zadnje dneve smo dobro izkoristili. Dne 11. 12. 1944. smo imeli daljši sestanek z Jevdjevićem [Dobroslav Jevđević], dne 12. 12. 1944 pa z gen[eralom] Paracem [Matija Parac]. Z Ljotičem [Dimitrije Ljotić] nismo prišli skupaj, ker je na Duna-ju. Ko se vrne, bomo takoj obveščeni in se bova s Ž. [Ivan Martelanc] podala k njemu. Gre zlasti za Golca [Jože Golec], kateremu grozi strel in katerega bi samo Ljotič lahko rešil. Podrobnosti iz gornjih razgovorov bo povedal Ž. Mislim, da bo tudi koristen razgovor z major. Kapetanovićem [Milan Kapetanović]. Imenovani ni o Novaku [Karel Novak] dovolj podrobno informiran. Menda vsi ti gospodje mislijo, da mi765 uganjamo strankarsko politiko in bo treba vsem lepo in podrobno dopovedati, kako smo mi delali in kako drugi delajo. Tudi o ljubljanskih ljotičevcih ti Srbi tukaj ničesar ne vedo in je potrebno vsem vodilnim postreči z informaci-jami. Preskrbita nujno podroben popis aretacije Metelka [Bogomir Metelko] pri Tršinarju [Ladislav Tršinar]. Komur smo to povedali, je bil naravnost zaprepaščen nad to zadevo in postopanjem cergolevcev766. Iz vseh razgovorov posnemam sledeče zanimive in važne zadeve: Vojvoda [Dobroslav Jevđević] je mnenja, da je Kda Slov. [Komanda Slovenije] po-polnoma nesposobna. Nekoč je celo predlagala, da je treba domobrance napasti. Z domobranstvom ne zna ustvariti zdravih odnošajev. Prav tako ne z ljudstvom, ki je po ogromni večini jugoslovansko orientirano. Jev. [Dobroslav Jevđević] vali vso krivdo na Novaka in Andreja [Ivan Prezelj], Parac pa ni hotel dati nobene izjave o krivdi. Samo to je povdarjal, da morajo sedaj stranke stopiti v ozadje. Midva z Ž. 764 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 695. 765 V prepisu je pripisano: SLS. 766 Pristaši Izidorja Cergola, pripadnika Ljotićevega gibanja in šefa za propagando v Rupnikovi pokrajin- ski upravi. Na kazalo Na kazalo oseb 484 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 sva rekla, da smo mi767 istega mnenja, da pa so drugi jug. vojsko hoteli izrabiti kot instrument svoje politike. Tudi Vojvoda ima nek koncept, kako naj bi se na Primorskem formirala iz vseh voj[aških] oddelkov nova jug[oslovanska] vojska in bi začela iz tega ozemlja ofenziv-no nastopati proti jugu in tudi proti zapadu (Italiji). Zadeva zori. Seveda bo treba še mnogo razgovorov. Prav gotovo pa je, da so Srbi tukaj močan, samozavesten in sko-raj popolnoma svoboden faktor. Zdi se, da se bo njihovo število še pomnožilo. Moral pa bi biti nekdo stalno z njimi (i z Vojvodo i z Ljotićem) v stiku. Midva z Ž. bova to delala, kolikor se le da. Vendar ne bi bilo napačno, da bi eden naših skrivačev prišel semkaj in se naselil med njimi v Ilirski Bistrici ali Postojni pod tujim imenom in dr-žal z njimi zveze. Kot rečeno, če se nihče za to ne bi odločil (mislil sem na Novaka), potem bova poskušala midva z Ž. to reševati. Škof je v očeh Srbov velika osebnost in njegovo obljubo, da bo pomagal srbskim beguncem, so razglasili po svetu. Treba je to zadevo zato resno vzeti v roke, sicer jo [bo] zopet vzel v roke kak Škulj [Karel Škulj] ali Cergol [Izidor Cergol]. S škofom [Gregorij Rožman] je treba govoriti in ga prositi, da takoj določi kak zavod za te begunce in pripravno osebo, ki bo to delo prevzela (Škrbec [Matija Škerbec], Demšar [verjetno Anton Demšar] itd.). Če je potrebno, da se sestanemo, mi sporočita dan, uro in kraj v ljub[ljanski] oko-lici, kamor se bom pripeljal. Da bi prišel v Ljubljano, mi Čuk [Viktor Češnovar] odsvetuje vsaj za nekaj dni še. Prosim za sporočilo kaj je novega s stranko, Nar[odnim] odborom, Odborom kat[oliške] edinosti, Stražarji itd. Ljotič je imel v Ljubljani sestanek, na katerem so bili baje trije zastopniki SLS. Kdo bi utegnil to biti? Propagandno je treba izkoristiti Churchillov [Winston Churchill] govor o grških razmerah. Naj prinesejo ta govor vsi naši časopisi. Za domobrance je zlasti važen oni odstavek o kolaboracijonistih in bandah, ki so angleške brzostrelke uporabili za državljansko vojno in ne za borbo proti okupatorju. Svob[odna] Slov[enija] naj ponatisne primorsko proklamacijo. Dr. Kocipra [Stan-ko Kociper] ne napadati. Pozdrav! 13. 12. 1944. Rudi [Rudolf Smersu] Pismo Ivana Martelanca Albinu Šmajdu o stanju na Primorskem, 13. 12. 1944 (pag. 531)768 France Novak, tu [Albin Šmajd] 767 V prepisu je pripisano: SLS. 768 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 658. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 485 Pošiljam nekaj važnih poročil in predlogov. O marsičem bi bilo treba obsežnega razgovora. Pozdravlja te major Kapetanovič [Milan Kapetanović], svoječasni komandant v Radovljici. On je menda v generalnem štabu Draže [Dragoljub Mihailović]. Te dni se nahaja v Ljubljani. Nujno želi daljšega razgovora s Teboj, da se pogovori o raz-merah v Sloveniji pregleda ves razvoj dogodkov po letu 1941, dobi za Dražo pravo sliko o vojaški in politični situaciji ter na teh osnovah zgradi načrt za nadaljnje delo. Zanima ga tudi Gorenjska, ki jo dobro pozna. Želi potovati tja in se na mestu prepričati o razmerah. Nujno me je prosil, naj mu omogočim sestanek s Teboj. Vabilo je važno in se mu ne smeš ogniti. Morda bi bilo najprimerneje, da se se-stanemo pri meni na stanovanju. Jutri, to je v četrtek do 9 zjutraj, se bo oglasil pri meni. Predlagam, da ga Ti pri meni že počakaš. Mislim, da je varno. Zato te bom pričakoval jutri zjutraj od 6 do 6.15 pri glavnem vhodu v našo stavbo. Pri meni boš lahko ves dan delal, posvetovala se bova o vsem in morda uredila tudi sestanek z generalom Paracem [Matija Parac] in prof. Krtom [Mirko Bitenc]. – Ako pa nika-kor ni sprejemljiv ta predlog, sporoči mi do 8.45, kje in kdaj naj bi se sestanek vršil. Poštevaj, da želi major čim prej odpotovati iz Ljubljane. Zate in Arkota [verjetno Mirko Bitenc]: Skladam se z Rudnikovim [Rudolf Smer-su] mnenjem, da se je težišče slovenske politike premaknilo na Primorsko. Od tu gredo zveze na vse strani, kjer se odloča o naši usodi. V Bistrici se da vplivati na tek dogodkov zelo odločilno. Tu se grade osnove za novo Jugoslavijo. Zato je važno, da smo tu kar najmočneje zastopani. V zvezi s to potrebo se je rodila misel, da bi France [Albin Šmajd] prišel sem in formalno vstopil pseudonimno v Srbski dobrovoljski zbor ali pa se pridružil tuk[ajšnjemu] Dražinemu štabu. V radijski zvezi bi bil lahko vsak dan z Dražo in Ljubljano, event[ualno] bi se tu preko dala ustvariti tudi zveza z Rimom769. Po-svetovanja stranke v Ljubljani so danes skoro nemogoča. Za prehodni čas je treba zaradi izrednih razmer preiti na avtoritarni sistem, kakor vrše svoje delo danes vsi vodje političnih skupin. To odgovornost naj prevzame tisti770, ki je za vodstvo po-oblaščen. Morda bo tak način dela rodil še več uspehov, na vsak način bo pa delo znatno olajšano in se bo vse reševalo bolj ekspeditivno. Kaj je s Trstom771 po Janezovem odhodu? Imeti bi moral rokopis za dve številki. Ako ni mogoče natisniti, vrnite mi vsaj rokopis, ker nimam kopij. Post[ojna] 13. 12. 1944. Ž. [Ivan Martelanc] Danes zvečer, 13. 12., sem prišel v Ljubljano in prosim sestanka ali obvestila v smislu prednjih predlogov. 769 Verjetno zveza z Miho Krekom. 770 V prepisu je pripisano: BITENC [Mirko Bitenc]. 771 V prepisu je pripisano: »SVOBODNI TRST«. Na kazalo Na kazalo oseb 486 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Poročilo Izidorja Martinjaka o sestanku vojaških in civilnih oblasti v Ilirski Bistrici, 13. 12. 1944 (pag. 532)772 Poročilo o sestanku z nemškim svetovalcem z Reke v Bistrici Včeraj dne 12. 12. 1944. se je vršil sestanek vojaških in civilnih oblasti okrožja Ilir-ska Bistrica z Nemškim svetovalcem pri pokrajinski upravi na Reki v kino dvorani v Ilirski Bistrici. Prisotni so bili poleg nemškega svetovalca z njegovim spremstvom vsi župani in svetovalci omenjenega okrožja, dalje častniški zbor domobranskega bataljona v Bistrici zastopstvo srbskega dobrovoljskega korpusa in zastopniki Jevd-jevičevih četnikov z Jevdjevičem [Dobroslav Jevđević] na čelu. Poleg tega so bili zastopani tudi krajevni zastopniki nemške vojske. V začetku je bistriški župan poz-dravil nemškega svetovalca in izrazil upanje da bo ta stik imel ugodne posledice za prebivalstvo. Nemški svetovalec se mu je za pozdrav zahvalil, nato pa začel svoja izvajanja z opisom kako je prav pred letom dni bil v Bistrici in rešil okrog 1000 ljudi, kateri bi morali v Internacijo, ter dejal da mu z malimi izjemami zato ni žal. Nato pa je začel opisovati dogodke zadnjega leta, napadel komuniste in Tita [Josip Broz], boljševike in zahodne plutokrate, poveličeval nemški odpor na vzhodu in na zahodu, povedal da je zvedel, da prebivalstvu v tem prostoru manjka gotovih stvari in je zato pripeljal s seboj 3000 kg soli in 24000 cigaret, ki naj se razdelijo med prebivalce, nato pa začel opozarjati, da je boljševiški sovražnik že blizu naših meja in da je zato nemška država oziroma vodja predvidel gradnjo velikih trdnjav-skih pasov ob robu pokrajin, ki nosijo naslov Jadransko primorje in Predalpska dežela, in ki služita v zaščito meja nemške države. Pohvalil je prebivalstvo teh dežel in izrazil upanje, da se bo odzvalo tudi, ko bo pozvano k sodelovanju pri izgradnji teh trdnjavskih pasov. Nato je svoj govor končal, nakar je gospod župan pozval vse tiste, ki so bili povabljeni na posvetovanje na občino, da se tega posvetovanja udeleže. S tem je bilo zborovanje končano, posvetovanje pa se je vršilo na občini. Glavni predmet razgovorov je bila delovna moč, katero naj da bistriški okoliš. Miklavž [Izidor Martinjak] Poročilo Rudolfa Smersuja o razgovoru s četniškim poveljnikom Dobroslavom Jevđevićem, 13. 12. 1944, pripisano 14. 12. 1944 (pag. 533)773 Poročilo o razgovoru s četniškim vojvodom Jevdjevićem [Dobroslav Jevđević], ki sta ga Ž. [Ivan Martelanc] in R. [Rudolf Žitnik] imela dne 11. 12. 1944 v Ilirski Bistrici. Komanda Slovenije je po mnenju Voj[vode] v nesposobnih rokah. Ne zna najti pravega odnosa do domobranstva, ki je ogromna narodna sila, dočim odredi s svojimi 150 možmi vojaško ničesar ne pomenijo. Nekoč je Kda Slov [Komanda 772 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 613. 773 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 659. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 487 Slovenije] celo predlagala, da naj bi se napadli domobranci. Voj[voda] je to ne-umnost preprečil. Danes imajo četniki proti sebi i domobrance i ljudstvo. To je deloma dediščina »pokojnega« (politično) majorja Novaka [Karel Novak] in ne-sposobnosti generala Andreja [Ivan Prezelj]. Oba nista znala ustvariti pravega raz-merja do SLS. Odredi v Sloveniji se skrivajo med domobranskimi edinicami in ne vršijo nobenih akcij. Ljotiča [Dimitrije Ljotić] je označil Vojv[oda] za poštenega Srba in odkritega Jugo-slovana, ki daje Mihajl[ovićevim] ljudem sedaj vso zaslombo. Politično pa je mistik in je prepričan, da bo Nemčija vojaško še vstala, zlasti s pomočjo novega orožja. O tem je Ljotič pripovedoval Vojvodi, da ima točne informacije, da vse nemške, češke in gornjeitalijanske tovarne izdelujejo dele nekega fantastičnega aeroplana. Takih aeroplanov nameravajo Nemci napraviti 30000 in jih istočasno vreči na fronto. Če pa bo sila, jih bodo v borbo vrgli že preje. Nemci Ljotiču zelo zaupajo in na njegovo intervencijo bi napravili marsikaj. Zlasti za rešitev Golca [Jože Golec], ki mu – po informacijah, ki jih ima Voj[voda] – grozi strel, bi mogel edino Ljotič kaj storiti. – Voj[voda] je izrazil Ljotiču mojo željo, da bi govoril z Lj[otićem]. Ljotič je takoj pokazal pripravljenost in me bo obvestil, čim se vrne z Dunaja, kamor ga je poklical Nedić [Milan Nedić]. Vojv[oda] je pripovedoval, da ustanavlja šole v slovenskih vaseh, napeljuje elektri-ko po vaseh, vrši vojaške akcije skupaj z srbskimi dobrovoljci in domobranci. Vsa bližnja in tudi daljna okolica Ilirske Bistrice je očiščena. Djuić [Momčilo Djujić] pride prihodnje dni s svojimi četami do Senja in vsi skupaj (Srbi, Mihajl. [Drago-ljub Mihailović], Domobranci) smo sposobni, da ustavimo partizanski naval na Slovenijo. Da bi Rusi prišli v Slov[enijo]. Vojvoda ne verjame. Če pa bi prišli v Dravsko banovino, pa ni verjetno, da bi prišli na Primorsko. Vojvodi se zdi Primorska pripraven kraj za izhodišče novih ofenziv proti jugu in pozneje proti zapadu. Od tu naj bi združene protikomunistične čete začele nov boj za novo Jugoslavijo. Povedali smo mu tudi našo misel, da bi tukaj proklami-rali Jugoslavijo in Primorje oklicali za svobodno Slovenijo kot zametek svobodne Jugoslavije. Vojvoda nama je obširno govoril o nesposobnosti in neresnosti polk[ovnika] Ko-kalja [Anton Kokalj]. Vsi Srbi smatrajo, da je on mandatar SLS in ona nosi odgo-vornost za njegovo delo. Ko je zadnje dni Kokalj bil 2 dni v Bistrici, vseh 48 ur ni delal drugega kot da je pil. Uklanja se pred Nemci tako, da i pri Srbih i pri Sloven-cih zgublja vsako spoštovanje. Njegova popustljivost je vzrok, da je domobranstvo na Primorskem povsem neaktivno. – O Kokaljevi neprimernosti za mesto, ki ga zavzema, je Vojvoda poslal obsežno poročilo generalu Güntherju ter se bo verje-tno ta stvar prihodnje dni obravnavala. – Vojvoda graja, da je Kokalj ugodil nem-ški želji, da premakne vse edinice na cesto Vipava – Gorica oz. Postojna, povsem Na kazalo Na kazalo oseb 488 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 pa zapusti kraje kot je na primer Ilirska Bistrica, kjer služijo zvečine domačini. Pričelo se bo množiti dezerterstvo, domobranstvo bo pričelo razpadati. Danes odhajam v Trst. Tu so me iskali pod nekoliko spremenjenim imenom. Rudnik [Rudolf Smersu] Postojna, 13. 12. 1944. 14. 12. 1) potrebno zastopstvo pri Ljot[iću], ki bi se udeleževal razgovorov. 2) Plk [polkovniku] Kokalju – napisati pismo za Jevdjev[ića]. 3) naslednjika Kokalju (Peterlin [Ernest Peterlin]) 4) Za podprefekta na Reki – (Lokovič) 5) šolski referent za Trst (osnova in sredstvo profesor) 6) organi mladine – tel[ovadni] učitelj 7) list v Trstu! (urednika) – Pajk [Andrej Križman]? Poročilo Ivana Martelanca o razgovoru z generalom Matijo Paracem, 13. 12. 1944 (pag. 534)774 Poročilo 13. 12. 1944. Včeraj, 12. t. m. sva z Rudnikom [Rudolf Smersu] obiskala g. generala Matijo Para-ca, komandanta Dražinih [Dragoljub Mihailović] čet za Hrvaško. (V naredbi z dne l. t. m. nazvan Gubec). – Starejši gospod angleške vnanjosti, ljubezniv, politično razgledan. Poudarila sva sledeča dejstva: - poročila, ki jih je Draža dobival od svojega prvega delegata za Slovenijo, majorja Karla Novaka, so bila tendenčna in niso kazala SLS in njenega dela in žrtev v pravi luči. - najjačja in najbolj organizirana rezerva JVVD je Slovenska legija. Da naša poro-čila niso prazne besede, kažejo najnovejše aretacije in najdba velikih količin naše-ga orožja. - 95 % vojakov in 99 % oficirjev, ki smo jih poslali v SD in SNVZ, so jugoslovansko usmerjeni in se smatrajo kot Dražina vojska. Zagotovil je bil general Parac vesel. Poudaril pa je, da Draža na kongresu in na ponovnih sestankih odklanja vsako strankarsko opredeljevanje, ker smatra, da le enotna povezanost somišljenikov vseh skupin in strank more zliti vse borbene sile 774 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 660. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 489 v urejeno, udarno vojsko. Zato so vsi odbori Ravnogorskega pokreta mešani, se-stavljeni iz vseh strank in ne glede na pripadnost posameznega člana. Politiko na svetovnonazornih ali drugačnih programskih diferencah bomo vodili po zmago-viti vojni. Dražin pokret želi povezati vse pozitivne nacionalne elemente v vojaško enoto. Naslanja se na Hrvatskem na domobrance, v Srbiji na Ljotiča [Dimitrije Ljotić] in Nediča [Milan Nedić], v Sloveniji na Rupnika [Leon Rupnik], oziroma bolje na SD in SNVZ. Niso sovražniki Srbov Hrvati, ampak ustaši. Ljotič je Jugoslovan, vodi pa politiko na drugi niansi kot Draža. Ljotič je pomogel i Paracu i mnogim drugim Dražinim oficirjem, da so se pred Rusi umaknili iz Srbije. Tudi danes vedrijo vsi ti pod krovom srbskih dobrovoljcev, potujejo z njihovimi dokumenti itd. Slovenija, kamor so prišli, je vsem novo odkritje. Narod je dober, nacionalno za-veden, le malo je komunistov, celo med partizani le malokateri. Sovražnik našega naroda na Primorskem je Italijan, v tem pravcu bodo Srbi vodili borbo na Pri-morskem. (Pri neki akciji, ki so jo te dni izvedli Jevdževičevi četniki, so pobili vse Italijane, od Slovencev pa le politkomisarja!) Skupni z Mehletovim [Anton Mehle] bataljonom so četniki in dobrovoljci priredili lepo proslavo praznika narodnega zedinjenja. General pravi, da je bil ginjen in je obsežno poročal o vsem Draži. Srbija je vsa Dražina. Sam je prepotoval vso zapadno Srbijo in je to občutil. Dra-ža se je ob prihodu Rusov umaknil v Majevico le s kakimi 800 borci. Danes je že zbral 20.000 mož. Nekega dne bomo čuli, da je s 40.000 vojaki odšel v Srbijo, da jo osvobodi komunizma. Slovenija mora postati nov Krf obnovljene Jugoslavije. Ljotič je te dni na Duna-ju, da izposluje vrnitev 30.000 Srbov iz nemškega ujetništva. Nastanjeni bodo v Sloveniji, odkoder bo pohod kakih 50.000 mož šel od zapadne meje Jugoslavije proti vzhodu. Važna je pri tem resna akcija Vlasova [Andrej Vlasov], ki bo preko Balkana korakal v osrčje Rusije in se tem razbremenil pritisk na naše pomikanje proti vzhodu. General je bil v Ljubljani, pa žal ni našel stikov, ki jih je želel. Sestal se je z Žitnikom [Rudolf Žitnik]. Želi stika z generalom Andrejem [Ivan Prezelj] in zastopniki vseh političnih skupin. Zato pojde te dni ponovno v Ljubljano. Ž. [Ivan Martelanc] Pismo Albina Šmajda Milošu Staretu, 14. 12. 1944 (pag. 535)775 Dragi Maček [Miloš Stare], 775 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 661. Na kazalo Na kazalo oseb 490 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Dne 14. 12. smo razgovarjali s Koscem [Ivan Martelanc] o potrebah na Primorskem. Zdaj so aktualne tele stvari: 1) Ustvariti zvezo z Ljotičem [Dimitrije Ljotić] ter določiti stalno osebo, ki se bo udeleževala političnega in družabnega življenja v središču, kjer bi se nahajali Srbi. (Pomisliti je na osebo, ki bi to oživila!) 2) Poiskati je osebo, ki bi prevzela mesto podprefekta na Reki za pokrajino Reko, ka-mor spada tudi del bivšega pol[itičnega] okraja Postojna. 3) Najti primerno osebo iz profesorskih vrst (rojen na Primorskem), ki bi bil pri-pravljen prevzeti mesto šol. referenta v Trstu. Rabili bi morda takoj (Glavno je, da imamo pripravljeno osebo) 4) Nujno bi rabili sposobnega urednika za izdajo slovenskega časopisa, verjetno v Trstu, ali pa v Trstu in Postojni. To je zelo važno, da ne pošljejo drugi svojih ljudi, ki bi narodni stvari lahko veliko škodovali. 5) Srbi očitajo SLS, da je njen zaupnik g. polk[ovnik] Kokalj [Anton Kokalj], ki izvr-šuje svoje posle v splošno narodno škodo in sramoto! Zelo velikokrat je pijan. Ker ga pripisujejo SLS, bi bilo zelo prav, da se pošlje Jevdjeviču [Dobroslav Jevđević] pismo, kjer bi se mu sporočilo da plk [polkovnik] Kokalj ni zaupnik SLS in da ni odšel tja po nalogu SLS. Prepis tega dopisa bi poslali Andreju [Ivan Prezelj] in plk [polkovniku] Kokalju osebno. 6) Event[ualno] bi bilo tudi še iskati namestnika plk [polkovnika] Kokalja, ker je vojvoda [Dobroslav Jevđević] sporočil nesposobnost plk [polkovnika] Kokalja tudi gen[eralu] SS Günterju ter bi morda plk [polkovnik] Kokalj na naš dopis izvajal kon-sekvence in se umaknil, s čemer bi po izjavi Kosca samo koristil naši stvari. Premisli in sporoči! Prisrčno pozdravljam 14. 12. 1944 Novak [Albin Šmajd] Koncept! Koncept! 776 Pismo Marka777 Albinu Šmajdu, 15. 12. 1944 (pag. 536)778 Dragi Novak [Albin Šmajd], 776 Pripis z rdečim svinčnikom, ki je tako v izvirniku kot v prepisu, je predvidoma naredila UDV. 777 Psevdonim Marko je imelo več oseb: Albert Ilovar, Marko Kranjc, Janko Marinšek, Gradimir Ra- denković. Glede na to, da je bil Ilovar 8. 12. 1944 aretiran in potem nekaj mesecev zaprt, je ta Marko morda nekdo drug, čeprav bi bil Ilovar kot šef obveščevalnega odseka domobranskega štaba najpri-mernejši kandidat. Tudi UDV v tem primeru psevdonima ni dešifrirala. 778 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 657. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 491 Prilagam pojasnilo katero je moral komisar Loh [Maks Loh] dati dr. Hacinu [Lo-vro Hacin] radi nekih ovadb da je imel stike z (s) četniki. Mogoče boš kaj rabil. Če ne lahko uničiš. Sedaj pa odgovor na tvoje pismo od 13. 12. 44, ker se včeraj nisva mogla nič usme-no povedati. 1. - Upam da. Če ne danes, pa jutri. 2. Neki Marn779 je moj človek. Poslal sem ga jaz, ker sem hotel ugotoviti če je Žele tam ali ga je Gestapo zaprl. To radi tega ker je kar zginil. Danes je ta zadeva v redu. Imenovani se je vrnil na službo. Hvala Ti pa za opozorilo, da sestra od Marna stanuje skupaj z Babnikom780. To sem tudi vse uredil, da nebi (ne bi) bila tu slučajno kaka »luknjica« pri meni. 3. – Radi bloka sledeče. Ker se je vse pomaknilo na Dolenjsko sem za prehod odprl blok Bizovik in Rudniški blok. Na obeh blokih je prehod z geslom. Na blokih so zanesljivi agenti. Na bloku Rudnik je prehod samo za informirane, ker se tam nahaja nemški vojak. Torej ni popolnoma siguren prehod. Geslo sem uvedel radi tega, ker nočem da mi Gestapo aretira agente. Ti so namreč spuščali čez blok vsakega, kateri je rekel da je četnik. Obenem se bo ome-jilo samovoljno odhajanje iz odredov – ilegala v Ljubljano brez dovoljenja predpostavljenih. Geslo (daj ga Gabru [Janez Grum]) je sledeče: Osnova je od 1 do 10 v mesecu šte-vilo 50, od 11 do 20 število 51 in od 21 do 31 število 52. Na ta osnovna števila se vedno doda za vsaki dan še število dotičnega datuma. Tako naprimer (na primer): Potuje 9 v mesecu. Osnovno število je 50 plus 9 je 59. Oseba katera bo pasirala blok se ima javiti organu na bloku in mu javiti da prihaja iz 59 čete. Agent ga bo brez dalje pustil pasirati blok. To geslo sem poslal ven. Za kombinacije ne vedo osebe katere potujejo, temveč ve-dno pred potovanjem dobe že gotovo število katero za ta dan velja. Prosim sporoči Gabru da tudi on drži to odredbo, ker je v našem interesu. Za vsaki drugi prehod brez tega gesla, bo agent takoj odpuščen z bloka in poslan na delo. Vse z bloka 4 a sem premestil na Bizoviški blok. Gaber mi je nekaj namignil včeraj, da bo zopet blok 4 a potrebno v doglednem času odpreti. Na ta blok bomo pa po-tem postavili ljudi kateri bodo meni priporočeni od tebe ali Gabra in bomo na ta blok dali tudi drugo geslo. Javi mi kedaj naj bi se to izvršilo. Po moje, bilo dobro, da 779 Morda Janez Marn ali Jože Marn (deloval kot protikomunistični propagandist pri Informativnem uradu pokrajinske uprave). 780 Morda Jože Babnik, član obveščevalne službe Janka Kregarja. Manj verjetno je, da je mišljen duhov- nik Ferdinand Babnik, ki je nekaj časa deloval v Novem mestu. Na kazalo Na kazalo oseb 492 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 za blok 4 a ne vedo SOK. in NAR. legijaši781 da se (bo) zopet odprt, zato priporočite res zanesljive ljudi. Premestitev izvršite lahko brez vsakih težav. 1. – Prilagam projekt kakor sem pač zmogel. 15. decembra 1944 Prisrčne pozdrave MARKO Dopoldne je bil pri meni dr. Kunc [Marjan Zajec]. Malo sem ga potipal kako bo odgovoril na vojaško organizacijo NVS. Uporabil sem material katerega si mi Ti včeraj serviral. Ni pokazal nobene reakcije, lahko rečem da je bil pripravljen kaj takega sprejeti. Popoldne bom debatiral zopet ko pride k meni. Debeljak [Janko Debeljak] jim leži na srcu. Mislim naj ostane. Prilagam tudi poročilo kako je tekel dogodek z gospo ROUS. Dr. Kunc prosi da prideš jutri ob 17 uri k njemu. Obljubil sem mu da bom sporočil to željo. Rekel sem mu da včeraj nismo govorili. Javi mi kdaj se dobimo. Prisrčne pozdrave M A R K O Pismo Albina Šmajda Milošu Staretu, december 1944 (pag. 537–538)782 Dragi Volk [Miloš Stare], prejel 8.783 Hvala! dec[ember] [19]44 1.) NO: stvar je zdaj veliko napredovala, da je besedilo dokončno, kakor je razvi-dno iz prilog. Verjetno se bodo do četrtka 14. 12. pobrali potrebni podpisi. Za izja-vo rabimo 3 kratno število naših zastopnikov, t. j. 21. Verjetno bo izjava in dogovor za podpis prišel tudi do Tebe, ali pa če kar enega izmed nas pismeno pooblastiš, da zapiše tvoj psevdonim na listini, da ne bo zamude pri nabiranju podpisov. Podpis zate bi bil Volk ali Medved, kakor boš pač odločil. Napiši pa to svoje ime tako, da se bo dalo skozi papir kopirati. Lahko pa izbereš tudi kak nov psevdonim. Imena JNS ne bodo znana, jamčim samo jaz, da so v resnici to podpisali, člani SLS. Samo eden izmed JNS (Kunec [Marjan Zajec]) bo vedel za naša imena, za njihova784 pa jaz. V ostalem pa ostane tajno. Konec tega tedna naj bi se sestal NO (plenum), ki bo storil potrebne naklepe. II. Glede deželnega odbora sva z Arkom [Mirko Bitenc] istega mnenja. Zdaj bo treba pač delati in se ne ozirati na posledice. Dobro bi bilo, če bi bil možen med nami kak osebni stik. Za zdaj je gotovo samo to, da se bova oba nekam premaknila. Ne veva pa še, ali tu ali onstran bloka. Verjetno že danes Ti sporoči še kar po stari poti, ker bo ta zveza obstojala še naprej. 781 Pripadniki Sokolske in Narodne legije. 782 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 662–663. V prepisu pripisano: okoli 10. 12. 44. 783 Nanaša se na Staretovo pismo Šmajdu z dne 8. 12. 1944 (pag. 528). 784 V prepisu je pripisano: JNS. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 493 III. Propaganda: zopet se je vse zateknilo radi aretacij. Zdaj urejamo novo pot. Bo mogoče – če se posreči – v tvoji bližini. Tvoj znan zaupnik, ki ti je ali pa bi ti vsaj moral oskrbeti drva Gaber, t. j. prof. Janez [Janez Grum] se zdaj trudi v tej smeri. V par dneh bo verjetno rešeno v naše zadovoljstvo. Takrat morda ne bo treba več dajati tu sem tipkati na matrice, marveč se bo kar tam oskrbel. Bo pokazala priho-dnjost (prihodnost), kako se bomo morali ravnati. IV. Aretacije in preiskave:785 zadnje poročilo o aretacijah popravljam. Prvi val aretacij je zajel po doslej znanem: Petelina, prof. Lipovca [morda Cene Lipovec], Hamerška [Vinko Hameršak], p. Klavdija [Klavdij Okorn], Finca [Milan Fi-nec] in Goričana [Henrik Goričan] (2. 12. sobota. Nato so dobili pri župnišču Sv. Krištof nekaj leg[ijskega]786 orožja in so pri blokadi župnišča prijeli odbornike Vin[cencijeve] konference, ki so slučajno imeli sejo. Zaprli so jih osem ali devet, izpustili so jih toliko, da jih je ostalo zaprtih 4, med njimi Pavle Masič. V četrtek dne 7. 12. 1944. so zaprli še Jagodica [Anton Jagodic] urad[nika] iz magi-strata in leg[ijskega]787 častnika, dalje Grada Borisa (govore tudi o Tonetu Krošlju [Anton Krošl]). Ta dan dopoldne so napravili preiskavo v Leonišču, kjer pa je bilo vse v redu. Gaber [Janez Grum] je pravočasno po opozorilu izginil. Zdaj se potika okrog in še sam ne ve, kje bo dobil varni pristan. Isti dan je bila preiskava gledališke dvorane788 – odra v Zeleni jami, kjer niso niče-sar našli. Preiskava je bila tudi na Selu,789 kjer so našli eno puško. Že dan preje pa so od tu zaprli leg. vodnika krojaš[kega] mojstra Božiča. Preiskovali so tudi: župnišče v Sp. Šiški, kjer so tudi našli orožje. Dalje isti dan t. j. 8. 12. (petek) pri frančiškanih, kjer so zapečatili opoldne jedilnico in našli orožje, ki so ga nato frančiškani morali nositi na avtomobil. V zvezi s tem so zaprli baje: oba brata Aljančiča [Stanislav Marija Aljančič in Jožef Aljančič] in oba Tominca [Roman Tominec in Angelik Tominec]. Že preje pa je bil zaprt p. Beno [Beno Korbič]. Od frančiškanske dvorane so vzeli ključe s seboj. Glavno besedo pri tem je imel neki Geldmacher – Gestapovec, ki je bo vsaki priliki viden s pplk [podpol-kovnikom] Kregarjem [Janko Kregar]. Preiskava je bila tudi na Rakovniku,790 ki je bila tudi negativna. Verjetno bo to šlo še naprej. Rudnik [Rudolf Smersu] jo je popihal na Primorsko. Po vsem izgleda, da so bili Glavačevi ljudje791 v vseh naših trojkah792 tako, da so 785 V prepisu je pripisano: NEMCI. 786 V prepisu je pripisano: SL. 787 V prepisu je pripisano: SL. 788 V prepisu je pripisano: PROSVETNO DRUŠTVO. 789 V prepisu na pag. 662 je pripisano: SALEZIJANSKI ZAVOD. 790 V prepisu je pripisano: SALEZIJANSKI ZAVOD. 791 Pristaši Franca Glavača. 792 V prepisu je pripisano: OBV SLgl obv. Verjetno mišljeni obveščevalci Slovenske legije. Na kazalo Na kazalo oseb 494 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 prav dobro zminirali naše vrste. Drugače ni mogoče misliti, da bi kdo drugi mogel tako natanko vedeti za naše orožje. Gotovo je to hud udarec za našo stvar, a jo bomo že prenesli. Potrebno bo še bolj pojačati previdnost. V. Arko [Mirko Bitenc] je zvedel pri prelatu793 v crkavnici794 (odslej Rado [Alojzij Odar]), da dela Javornik [Mirko Javornik], s katerim sta v tej točki sporazumni 2/3 Stražarjev, pravila za novo stranko, skupno z Bratušem [Karel Bratuša] in Cer-golom [Izidor Cergol], Sodelovanje so obljubili tudi ostali Ljotićevci in Glavačevi ljudje, odklonil pa je Škulj [Karel Škulj]. VI. Arko je 9. 12. zvedel pri profesorju795, da so v uredništvu Slov[enskega] doma 2. 12. prepisovali Belega orla in ga poslali ali Gestapu ali pa Kregarju. (K preiskavam še to, da je bila preiskava796 pri Ničmanu, kjer jih je zanimalo bar-vilo za razmnoževalne aparate kakor tudi ciklostil papir. Zanimali so se tudi za stranske prostore. Poslujoči častnik (neki major) je vprašal profesorja,797 zakaj je Glavač [Franc Glavač] na dopustu. Profesor je odvrnil, da sta skregana in v so-vraštvu vsled česar ne more v tej stvari govoriti in je zato najbolje, ako vpraša kar Glavača samega, ki bo na plačnem dopustu še precej dolgo ostal. Majorju se je zdel sumljiv veliki promet v zadnjih dneh, na kar je profesor rekel, da je bil pač Miklavž. Pokazal je nato knjige.) VII. Smatrava798 z Arkom, da je treba vpreči Ljotića [Dimitrije Ljotić] v vse, kar nam more koristiti. To je zlasti posredovanje pri Nemcih. V tej smeri ima Kosec (dr. M) [Ivan Martelanc] pooblastila za prošnje in razgovore. Že obljubil je, da se bo zavzel pri Nemcih za vse zaprte pristaše SLS. J.799 misli tako, da bi danes okli-cala slovenska država s pomočjo Nemcev. Sicer pa se bo videlo, kako bo se vršil razgovor med njim800 in Ljotićem. Nadalje pa je vse odvisno od poteka voj[aških] operacij na zahodu in postopanja AA [Anglo-Američanov] na Balkanu proti par-tizanom. Morda bova801 v prihodnjem času prišla tudi v osebne stike z Ljotićem, o čemer Ti bova pa že sporočila. VIII. Kolikor nama je znano iz časopisja, je Bled [Vladimir Miselj] mrtev. Zvez z BBZ [Vladimir Vauhnik] zaenkrat ni. Kakor pa bereš oz. si prebral zadnje dolgo iz zaporov poslano pismo, pa lahko sklepaš, kakšne možnosti obstoje za zveze. 793 V prepisu je pripisano: DR ODAR. 794 V prepisu je pripisano: ZAVETIŠČE. 795 V prepisu je pripisano: DR ODARJU. 796 V prepisu je pripisano: NEMCI. 797 V prepisu je pripisano: ODAR. 798 V prepisu je pripisano: ŠMAJD. 799 V prepisu na pag. 663 je pripisano: JOJO [Jože Golec]. 800 V prepisu na pag. 663 je pripisano: MARTELANCEM [Ivan Martelanc]. 801 V prepisu na pag. 663 je pripisano: BITENC [Mirko Bitenc] IN ŠMAJD. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 495 IX. Zveze s Triglavom [Miha Krek] še vedno kljub vsem prizadevanjem ni. Verje-tno oni ne poslušajo in ne oddajajo. Sedaj naši, s katerimi smo v najboljših odno-šajih, skušajo ustvariti to zvezo, a samo obupujejo nad uspehom. X. Kako misliš z imeni za NO? Ali bi ne bilo prav, da bi bil tudi kak obrtnik, nekdo iz vrst delovnih stanov kakor tudi kmečkih. Sporoči imena, da bova nato odločila. Arko ne gre v NO, ker bo ostal v vojski. Po razgovorih s Kuncem [Marjan Zajec] in na podlagi narodne izjave je NO suveren, vsaj začasno, vsled česar stoji vojska pod njim, je NO vrhovni poveljnik v Sloveniji, on postavlja častnike in odreja položaje in napreduje. XI. Knjigo o federaciji sem s Tvojo vednostjo za nekaj časa vzel ter jo imam pri sebi. XII: Filo OF-arje po Ljubljani je najprej potrlo postopanje Titove vlade v Belgradu (razlaščanje). Nato je pa baje prišel še mrzel curek iz angleškega parlamenta, kjer sta govorila Churchill [Winston Churchill] in Eden [Anthony Eden]. Oba sta po-vedala, da se bo Anglija borila za svoje ideale demokracije tako proti desnici kakor tudi proti levici. Eden pa je še pristavil, da ni padlo pred Anversom 30.000 Angle-žev, da bi sedaj tam štrajkali. Churchill je imenoval ljudi, ki se bore proti zakonitim vladam »bandite in gangsterje« v naših vrstah je posijalo sonce malo topleje, ker vidimo v tem vsaj delni preokret ali vsaj preokretanje angleške zunanje politike. Kosec je v tej zvezi mnenja, da se obrača nam v dobro, vendar računa z možnostjo, da bo treba zapustiti Ljubljano in oditi kam proti furlanski nižini za toliko časa, da se razmere obrnejo. Prisrčno te pozdravljava oba z Arkom! Tvoj Novak [Albin Šmajd]. Sporoči, če hočeš iti v NO. Kaj misliš, ali bi prevzel za nas802 tajniško mesto, kakor želi Arko? Sam še nisem odločen, da bi sprejel to mesto. Prepis pisma Alberta Ilovarja Albinu Šmajdu, 29. 12. 1944 (pag. 539)803 Pismo Marjana Zajca Albinu Šmajdu, 18. 12. 1944 (pag. 540) Dragi Glančnik [Albin Šmajd]! Imam sicer za danes napovedane neke strankarske stvari, pa sem jih odpovedal. Odtod zamuda v odgovoru. Strinjam se, da se dobiva najprej midva sama in sicer takoj po 17. uri (ko se na-redi mrak) pri meni doma. Onadva naj prideta po 18. uri, seveda lahko k meni na stanovanje, če jima konvenira. Če pa ne, naj sama določita kak primeren, po 802 V prepisu na pag. 663 je pripisano: SLS. 803 Objavljen je dokument, ki je na pag. 541. Na kazalo Na kazalo oseb 496 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 možnosti topel kraj. Ako tedaj jaz preko dneva ne prejmem od Tebe nikake vesti več, Te pričakujem ob mraku pri meni v stanovanju. Iskreno pozdravlja Kunec [Marjan Zajec] 28. 12. 1944. Pismo Alberta Ilovarja Albinu Šmajdu, 29. 12. 1944 (pag. 541)804 Dragi Novak [Albin Šmajd], Iz sigurnega vira sem izvedel, da je Križman [Andrej Križman] aretiran. Baje je odpeljan v Kranj. Pri meni je bil dr. Kunc [Marjan Zajec] in mi povedal da so bili na včerajšnjih raz-govorih gospodi zelo nizki. Imeli ste baje dober rezultat. Čestitam. Pozdrave 29. decembra 1944. Peter [Albert Ilovar]805 Pismo Alberta Ilovarja Albinu Šmajdu, 29. 12. 1944 (pag. 542) Dragi Novak [Albin Šmajd]806 Ker še ni Novo leto Ti pišem po starem. Upam da se bo moja neumna butica nau-čila do novega leta pisati kakor »Ste zapovedali«. Ta stvar ni slaba. Razen Arka [Mirko Bitenc] in Novaka [Albin Šmajd] ne poznam nobenega. Ob prvi priliki, ko bomo prišli skupaj mi boš povedal kedo je Rudnik [Rudolf Smer-su], Gaber [Janez Grum] in drugi. Za Novo leto bosta z 11 [Mirko Bitenc] že lahko na toplem in varnem. Želiš vedeti kedo Te željno pričakuje? To je sam VURNIK [morda Anton Vurnik]. Županu807 nisem omenil za katere osebe bo ta prostor. Rekel sem samo to da bo za dve veliki »živini«. On mi verjame in zato veliko ne sprašuje. Govoril sem s Štefko. Ona se sploh ne spominja da sva kaj debatirala o 22 [Albin Šmajd]. Tudi jaz se ne spominjam. Stvar sem pa ipak uredil tako da se bo govorica ustavila. Z dekanom Škrbcem [Matija Škerbec] nimam nobenih zvez. Na vsakem koraku bom pazil če se bo kje pojavil. 29. decembra Prisrčne pozdrave 101 [Albert Ilovar] 804 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 539. 805 V prepisu je pripisano: ILOVAR [Albert Ilovar]. 806 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 696. 807 V prepisu je pripisano: FR. SEVER. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 497 Pismo Miloša Stareta Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 543)808 322 [Albin Šmajd] 18809 Od 16810 s prilogami (zapisnik in pro memorio) prejel. Hvala za vsa poročila. Zelo čudno se mi zdi Dr Skrivačevo [Celestin Jelenc] ravnanje. Saj je zelo prav, da sode-luje, toda zakaj se tako izmotava. Ko pa bi ostala taka trojka Zaveze še naprej pa bi najbrže tam bil še danes kot zastopnik svoje skupine. Sicer pa da je končno le zraven, da bo pomagal reševati krize, ki jih kuha in verjetno še bo kuhal »direktorij«. Glede NS [Narodni svet] iz l. 41 se spomnim sledeče: Člani NS po mojem spominu niso imeli namestnikov. Le če je kdo nehal hoditi ali bil zadržan je stranka imenovala odnosno poslala drugega. To je bilo v primeru SDS kjer je prenehal po par sejah hoditi Dr. Čer-ne [Darko Černej] in je prišel na njegovo mesto Dr. Cazafura [Krsto Cazafura] ki je bil do konca v NS. Za JNS je bil na več sejah Dr. Zalokar [verjetno Alojz Zalokar] ki, prvotno ni bil določen, če se prav spomnim, ampak je zamenjaval Pucla [Ivan Pucelj]. Kedo je hodil za radikale, se trenutno ne spomnim. Od socialistov je bil stalno Petejan [Josip Petejan]. Od naših pa je po nekem konfliktu z Natlačenom [Marko Natlačen] prenehal hoditi Dr. Ahčin [Ivan Ahčin], pa mu naslednik ali zastopnik ni bil določen. Sicer so pa naši bili redni in stalni.- V tej zvezi bi ti še sporočil, da je bilo na seji plenu-ma Zaveze marca 44 ko je bil navzoč tudi Dr. Cazafura ki je prišel iz Rima in se nato zopet vrnil tja sklenjeno na njegov predlog, da se vsak član Zaveze tudi v inozemstvu lahko predstavlja kot član zaveze. Tako da verjetno kot tak danes zunaj nastopa Dr. Cazafura, ker ne ve še, da smo mi likvidirali medtem zavezo. Sicer to dela sedanjega NO ne more prav nič motiti. Nisem pa v Tvojem poročilu razumel stavka, da je Tvoje delo v NO v glavnem končano in da se boš kmalu umaknil. Kaj naj bi se zgodilo ta-kega, da se boš umikal? – Pred dvemi dnevi mi je 311 [Mirko Bitenc] poslal Izjavo in neke Belinove [Alojzij Mihelčič] korekture. Ni mi sporočil zakaj ta izjava, komu bo poslana, le da naj dam svoje mnenje potem ko jo [bo] Belinu že poslal v podpis. Šele sedaj sem iz Tvojega poročila dobil nekoliko več vpogleda v nastanek te izjave. Vendar klub temu mislim da je dobro če prečitaš moje pripombe k izjavi, ki sem jih poslal 311. zato, da mi tu ne bo treba vsega ponavljati. Zdi se mi, namreč, najkočljivejši oni del izjave glede Jaltskih sklepov811 in bi bilo stvar premisliti, če je v tem delati formalne sklepe že [ta] čas, ko niti Titova vlada še ni izpolnila Jaltskih sklepov t. j. dala tam nasvetovane izjave o razširitvi Avnoja. – Glede Tebe mi je 311 javil, da N[emci] vedo pod katerim imenom imaš legitimacijo. Ali kaj sumiš, kje so mogli to izvedeti? Je zelo čudno in moraš res paziti. Tudi 377 808 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1018. 809 V prepisu je pripisano: (3. 1945). 810 V prepisu je pripisano: (16. 3. 1945). 811 Mišljeni so sklepi jaltske konference, ki je potekala od 4. do 11. februarja 1945 na Jal- ti na Krimskem polotoku. Na njej so se Winston Churchill, Franklin Delano Roosevelt in Josip Visarionovič Stalin pogovarjali o povojni podobi sveta. Glede Jugoslavije je bilo sklenjeno, da naj se AVNOJ razširi z vključitvijo poslancev Narodne skupščine Kraljevine Jugoslavije, ki niso sodelovali z okupatorjem in niso delovali proti osvobodilnemu gibanju. Na kazalo Na kazalo oseb 498 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 [Janez Grum] bi moral po mojem biti vsaj kak teden večkrat pri miru. – Zorko [Jože Krošl] je pa mojster za intrige če tako govori okrog. Kaj ko bi Dr Kunc [Marjan Za-jec] enkrat povabil k sebi Ferlinca [Bogdan Ferlinc] in Zorka. Potem bi prišel še Ti tja »nepričakovano« in bi Zorka izzvali da ponovi vpričo Tebe svoje trditve. To bi bilo najbolje. Le za Tebe bi bilo to lahko preriskantno, zlasti sedaj ko se tako zanimajo za Tebe, kot poročaš. – Glede vseh za odseke sem mnenja: finančni odsek. Glede tega naj 311 govori z osebami ki imajo posel z denarjem in ti naj imenujejo svoje Strohman-ne, zato da sami ostanejo skriti. Socialni odsek naj bi bili tisti, katerih imena smo že pri nas imenovali v zvezi podporami, če ni drugih. Sicer pa ta imena Ti bolj poznaš kot jaz in tudi 344 [Rudolf Smersu] jih več kot jaz. Kako sedaj kaj mislite radi tega popisovanja oseb? Ali je kaj nevarnosti za poostritev na blokih? Če ni kakih takih nevarnosti potem bi jaz odšel v puščavo koncem tega tedna, ali takoj tisti ponedeljek po Cvetni nedelji. Če moreš pa vprašaj 77 [Janez Grum] če bo škof [Gregorij Rožman] in kedaj ima on čas. Ti imaš morda kake zveze z njim. Naj sporoči če bo šlo takrat in če bo on vse uredil glede potovanja. Sedaj Te pa pozdravljam in želim veliko sreče in pazi se. 333. [Miloš Stare] Pismo Miloša Stareta Albinu Šmajdu, december 1944 (pag. 544)812 Dragi Novak [Albin Šmajd]! 13813 Danes prejel Tvoja sporočila brez datuma. Ti meni potrjuješ 8. Pa mislim, da je še eno od prej. Ker moram v veliki naglici odgovoriti, zato samo tole: 1) Glede NO sem se začudil da ni zraven socialistov. Ves čas sem živel v veri, da bodo tudi oni zraven. Tudi Dr. Kunc [Marjan Zajec], kot zgleda, ni mi sporočil, kako je uredil z ostalimi grupami v naprednem taboru: Zlasti pa se mi zdi čudno za sociali-ste. Ves čas sem mislil, da so tudi oni zraven in da je v prejšnjih osnutkih to bilo. Sedaj jih nimam več, da bi pregledal, ker sem radi prevelike nervoznosti te dni pri nas vse pokuril. Vendar mislim, da sta gornji dve stvari velika pomanjkljivost pri NO. Zato ne smeš misliti, da kakorkoli nagajam, če dogovora ne bom podpisal, dokler ne bom na jasnem v teh dveh stvareh. Sem pač živel v veri, da so socialisti zraven in da bo Dr. Kunc pred dokončnim podpisom le nekaj pokazal iz ostalih naprednih grup; razen sebe. Živkovičevo [Petar Živković] pooblastilo za slovenske pol. razmere ni nič, ko je še Draža [Dragoljub Mihailović] postal federalist, kot zgleda po njegovi uredbi od 1. dec[embra]. Pa prosim, ne smatraj, da kaj nagajam; morda sem tudi kaj nerodno napisal, ker delam v veliki naglici z ozirom na to, da poštar čaka na odgovor. 812 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 670. 813 V prepisu je zapisano: 13 (?. 12. 1944). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 499 So pač to nova dejstva zame in bom moral še premisliti. Prvi vtis pa je tak. Izjava pa je popolnoma v redu in jo lahko za mene potpišeš, psevdonim bom še javil; ne bo pa gotovo ne Medved, morda Volk814. 2) Glede moje osebe, me denite zaenkrat v »nezaseden« del naše stranke. Tajniško mesto, pa le prevzemi: Za vsa ostala poročila najlepša hvala. Pri mojih tu815je velika nervoznost in bi se me sila radi znebili. Pa še drugič kaj. Lepo pozdravljam Vovk [Miloš Stare] . Nb.: Moj položaj moraš razumeti tudi v tem, da sem ves čas prej sodeloval z Mlado JNS, SDS, in ostalimi JNS, samo z dr. Kunčevo skupino ne. Zatorej bi moral imeti nekaj še poleg Dr. Kunca iz tega tabora ali vsaj neko izjavo ali kaj takega. Glede imen obrtnikov in kmetov, bi bil morda v plenumu lahko kedo, ne pa v pred-sedstvu odnosno izvršnem odboru. Imen se trenutno ne spomnim. ---------------- Jojota [Jože Golec] nisem jaz razumel tako, da hoče Samostojno Slovenijo s pomo-čjo Nemcev, ampak čisto drugače! Saj govori o angleškem protektoratu! Tu si ga Ti napačno razumel. ---------------- Govorite s Koscem [Ivan Martelanc], če bi se vsi preselili preko Jug[oslovanske] meje, če je kje kaj primernega! Dr. (Državnik = dr. Pitamic [Leonid Pitamic])816 Draš (dr. Šmajd) Vrana (Kavka Karel) Mjer (Majeršič [Ivan Majeršič]) Jošt (Jokl = Žakelj Jakob) Dr. Pismo Miloša Stareta Albinu Šmajdu, verjetno november 1944 (pag. 545) Dragi Novak [Albin Šmajd]. 13. 814 Miloš Stare, ki je do tedaj poleg psevdonima Volk (ali Vovk) uporabljal tudi psevdonim Medved, je najbrž hotel povedati, da psevdonima Medved ne bo več uporabljal. 815 V prepisu je pripisano: šol. sestre. 816 Imena v oklepaju so razrešena v prepisu (UDV) na pag. 670. Na kazalo Na kazalo oseb 500 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Danes zjutraj sem Ti že v veliki naglici pisal. Morda sem kaj nerodno zapisal in ker se mi nudi prilika, še enkrat točneje ponavljam. 1.) N. O. Predno bi jaz pristal na dogovor v tej obliki, bi moral imeti sledeče pojasni-lo: a) Iz prejšnjih dopisov sem razvidel, da ste Kuncu [Marjan Zajec] sporočili, da naj javi, kaj je z ostalimi skupinami njegovega tabora. Ali je kaj odgovoril in ali ima možnost in voljo, da še koga vsaj še od ene skupine njegovega tabora pritegne; po možnosti kako vplivno osebo. b) Kaj je vzrok, da so socialisti popustili in ne gredo v NO? Ali je kak nesporazum? To so bile glavne stvari, ki sem jih smatral za oviro, da sem izrazil pomisleke. Kajti NO iz samega Kunca in nas je slabše, kot je bila zadnja trojka zaveze, ki jo je Arko [Mirko Bitenc] zapustil. Slabša seveda le v tem slučaju če ni zagotovila, da razen Kunčevih ljudi in nas prestopijo še vsaj socialisti, in še kedo in je ta dogovor le začetek. Za izjavo, pa lahko že takoj uporabiš moj podpis, kot bo spredaj na tem dopisu. Je malo nasprotja v tem, da izjavo podpisujem, dogovora pa ne; to pa le zato, da ne bom zaviral razvoja. 2.) Glede aretacije se jasno vidi, da je bila popolno izdajstvo. 3.) Glede tega, da je NO, vrhovni poveljnik, kot javlja, sem mnenja, da tukaj sedaj ne bi smeli mimo Draže [Dragoljub Mihailović], ko je postal tak federalist, čeprav dve leti prepozno. Mislim, da bi bilo marsikaj drugače, ako bi tako uredbo izdal pred 2 leti. Mnenja sem, da je NO res, suveren, vendar naj bi tudi on postavil za komandan-ta generala Andreja [Ivan Prezelj]; odnosno soglašal z postavitvijo od Draže. Andrej pa mora seveda tukaj delati po navodilih N. O. 4.) Churchilov [Winston Churchill] govor 8. t. m. je bil odličen. Besede: gangsterji, banditi; takozvani prijatelji demokracije, maškerada demokracije, it. d. so kar letele na debelo na račun partizanov. Je gotovo preokret v politiki. Zanimiva je bila pa da-nes, ko je imela zborovanje laburistična stranka v Londonu. Izdala je neko resolucijo, ki je na zunaj taka, da ni proti vladi, vendar hoče biti malo »radnička«. Bomba pa je bil govor nekega laburista (imena se ne spomnim) ki je minister in član vojnega kabineta. Ta je rekel, da je postopanje v Grčiji politika cele vlade, ne samo Churchi-lova. Na dolgo je branil to politiko; končal pa je tako: »Sicer pa naj bo kakorkoli; britanska vlada radi interesov imperija v Sredozemlju ne more voditi druge politike. Od razvoja dogodkov v Grčiji je odvisna bodoča usoda Evrope in mir v Evropi.« Torej precej jasno. 5.) Danes javljajo, da sta Šubašič [Ivan Šubašić] in Tito [Josip Broz] podpisala spo-razum o sestavi skupne vlade.817 Ne javljajo pa glavne vsebine sporazuma niti če je vlada že sestavljena. Pri nas je zgrešeno to, ker imamo Šubašiča, ne pa kakega Pa-pandreva [Jorgos Papandreu] ali Pierlva [verjetno Pierre Laval]. 817 Drugi sporazum med Titom in Šubašićem je bil podpisan v Beogradu 1. 11. 1944. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 501 6.) Glede obiska pri meni, prosim počakaj, četudi bi se zelo rad razgovoril s Teboj. Pri nas je namreč velika nervoznost še vedno; Prišel sem na idejo, ko bi moj tukajšnji za-upnik, dobil tu kako hišo pa bi se tam midva sešla in razgovorila od jutra do večera, ali pa od večera do jutra, kakor bi bolj kazalo. Premisli in morda bi tudi Gaber [Janez Grum] kaj primernega vedel; Morda se bodo v kakem tednu tudi pri nas pomirili. Najlepše Vaju oba pozdravljam. Miha Volk [Miloš Stare] Pismo Miloša Stareta Albinu Šmajdu, morda konec novembra ali začetek de-cembra 1944818 (pag. 546–547)819 Dragi Novak [Albin Šmajd]! 30 Od 18 z vsemi tremi nadaljevanji v redu prejel. Najlepša Ti hvala za tako izčrpno poročilo. Ko bi bil Arko [Mirko Bitenc] držal kontakt z menoj, bi se marsikaj tega nezgodilo, pa ne vem še danes ne, zakaj se me je izogibal. Položaj je popolnoma zme-šan. Mešajo ga kot vidim Stražarji in Zorko [Jože Krošl] ki imajo druge namene kot resno delo v reševanju aktualnih problemov ki so danes za nas življenske važnosti. Za danes bi stavil le nekaj pripomb ki naj položaj pomagajo pojasnit. 1.) Eksekutiva820. Da je Zorko načel vprašanje legitimacije Tvoje in moje v eksekutivi je nesramnost. Drugega izraza nimam. Ti si bil zelo nespameten da si se odstranil, ko imaš polno pravico da si notri. O članih sedanje eksekutive nekaj podatkov, ki ti bodo morda služili. a) Za časa diktature v Jugoslaviji je bil Volk [Miloš Stare] že član štirinajstorice ki je bila tajna eksekutiva stranke in njen vrhovni forum. V tej štirinajstorici je bil od sedanjih članov Rudan [Rudolf Smersu] tudi; Marko [Marko Kranjc] pa mislim ni bil; siguren pa nisem. b) V času JRZ je obstojala poleg formalnega JRZ odbora še dejanska eksekutiva stran-ke ki se je pod pok[ojnim] Korošcem [Anton Korošec], Kulovčevim [Franc Kulovec] ali Krekovim [Miha Krek] predsedništvom sestajala v tajništvu stranke. V tej sta bila od sedanjih članov Vovk in Marko. Rudan mislim ni bil. c) Leta 41. ko je Natlačen [Marko Natlačen] hotel postati predsednik je bil zadnjikrat zbran pristojni forum stranke tudi po starih statutih stranke t. j. vsi člani strankinega odbora + poslanci. Na tem sestanku sta bila v ožjo eksekutivo stranke za vojni čas določena poleg Natlačena, Novak [Albin Šmajd], Vovk. In vzemimo še Marko, da ne bo užaljen. 818 Slabo berljiv pripis datuma: morda 2. gruden ali 2. 12. ali 30. 11. V prepisu je pripisano: 11. 44. 819 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 671–672. 820 V izvirniku je ob strani pripisano: Beli Orel in Glas naroda naj ugotovita da je tisti letak potvorjen. Najbolje je brez osti in polemike. Na kazalo Na kazalo oseb 502 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 d) Po Natlačenovi smrti je bil mesto njega kooptiran Avsenek [Ivan Avsenek] tako da je eksekutivo tvorila četvorna Avsenek, Marko, Novak, Vovk. e) Po Avsenekovem odhodu je meni Marko izrazil željo da bi na posvete hodila še novi Korošec [Franc Kotnik] in Zorko. Nisem ugovarjal ker, ju nisem poznal ne ene-ga ne drugega od te plati kot ju danes. Iz prihajanja na posvete sta bila potem spreje-ta v širši odbor in nato kooptirana v eksekutivo. f) Letos je bila eksekutiva razširjena še na Arkota in Rudana. g) Po aprilu je Korošec sam izostal. Marko, Novak in Vovk so odšli vsak po svoje, ostali so le Rudan, Zorko in Arko, ki so bili v eksekutivo sprejeti le po provizoričnih vojnih forumih, ne pa tako kot odpadli 3 člani (Marko Novak Vovk). d) Maja meseca ko sem govoril z Arkom, ko sem ga prosil da bi prevzel moje funkcije v zavezi ter še ostale posle ki sem jih jaz imel, mi je povedal o nekem sestanku širšega odbora ki je poveril začasno vodstvo eksekutive še preostali trojici v neki kombinaciji z Belinom [Alojzij Mihelčič]. Rekel je, da bodo samo ti trije v eksekutivi, dokler se ostalih treh kedo ne vrne. Jaz sem to razumel tako: Na mesta odsotnih t. j. Marka, Novaka in Vovka širši odbor niti začasnih namestnikov ni postavil, ampak prepustil delo le okrnjeni eksekutivi. Smatral sem, da eksekutive niso niti začasno izpopolnili, kaj šele, da bi odsotne tri »izključili« iz eksekutive zato ker jih Gestapo preganja. Ali je bil širši odbor sklepčen ali ne in kedo je bil navzoč nisem Arkota vprašal, ker sem mislil, da bova itak ostala v kontaktu zlasti ker je prevzel vse moje funkcije. Bil sem prepričan, da bo smatral potrebnim in samoobsebi razumljivim, da se bova posvetovala o strankinih stvareh. – To pa je izostalo, kakor sploh vse informacije o strankinem delu. Po vsem tem resnično ne vem ali je Zorko res tako zloben, da kot v vojnih razmerah kooptiran član osporava članstvo eksekutive onim ki so bili po legitimnih forumih izvoljeni. Ti ljudje sploh ne vedo kaj je stranka. Arko, Novak Rudnik Marko in Vovk so bili tudi poslanci stranke in jim poleg vsega tudi to daje legitimacijo ne pa Zorkotu in Stražarjem. – Prosim Te, da Rudanu staviš ultimativno vprašanje tudi v mojem imenu, ali je pri-pravljen zagovarjati edino pravilno stališče da so Novak, Marko in Vovk člani ekse-kutive ali misli samo molčati in igrati na vse karte kar jih vidi. Arko je isto pravilno zastopal edino možno stališče in je v skladu s tem, kar je meni maja povedal. 2.) Kat[oliški] blok. Tukaj igrajo Stražarji čisto komunistično taktiko. So se mnogo naučili od komunistov. Samo pomisli: Po eni izjavi so posebna skupina, po drugi pa SLS, toda v opoziciji proti vodstvu. Kljub temu pa podpisujejo na eni strani pogodbe z SLS, na drugi strani v imenu SLS. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 503 Na K. B. gledamo tako: Ker ni več sredincev je K. B. zgubil vsebino ki jo ima že po imenu821; to je formalna povezanost stranke in vseh ostalih kat[oliških] skupin (ne pa kat[oliških] skupin, ker stranka ni skupina). Zato je treba z Stražarji, če prevlada stališče da se z njimi sodeluje napraviti nov dogovor, pa bodisi, da so opozicija v SLS ali pa samostojna skupina. Če so opozicija v SLS, in se to stališče osvoji, potem ni mogoče delati bloka, ker stranka sama s seboj ne dela bloka. Pač pa je v izrednih razmerah v vseh strankah ta običaj da se oficielna stranka in opozicija zedinita da pustita sporna vprašanja odprta, dogovorita pa skupen nastop za konkreten namen; t. j. nekako premirje, ne da bi se opozicija sprejemala v odbore. Če pa so samostojna skupina pa je celo treba narediti nov dogovor, ker so v K. B. nastopali v imenu SLS. – To so moji pogledi. Ker pa nujno delo kliče da gremo iz formalnosti in prepirov o formalnosti, je treba začeti reševati konkretna vprašanja. Ena pot je ta: Sklicati je širši odbor stranke. Vabiti ne bi bilo Spindlerja [Josip Špin-dler] iz enostavnega razloga ker ne zna molčat, da drugo sploh ne omenim. Tudi ni vabiti Dr. Frumena [Ernest Frumen], ker ne vemo ali je strankina opozicija ali sa-mostojna skupina. Izvesti pa je sklep eksekutive ko je bila še popolna, da se ugodi De-lavsko nameščenskim zahtevam. Moj spomin mi namreč pravi, da je bil sklep storjen le Marko ga ni izvedel. Zato bi povabil zraven Lekana [Jože Lekan] in Jonkeja [Jože Jonke] in če hoče Križman [Andrej Križman] osebno. Ne bi pa vabil Jana [Maks Jan]. Dnevni red bi bil nekako sledeči. 1.) Pojasnitev kritičnega položaja v katerem smo. Titu [Josip Broz] je izročena via facti oblast. V Beogradu so uradno objavili ustrelitev 104 bivših politikov med njimi Gjuro Jankovića [Đura Janković] bivšega ministra ter Momčilo Jankovića in enega generala. 5000 ljudi so aretirali radi političnih deliktov. Vse to so uradne objave. Da je neuradnega več se razume. Nimamo iti časa formalnih sporov ampak delo itd. itd. Računati na spor zaveznikov ni še čas. Pač pa ni odločeno da Sovjeti zasedejo vsaj Zagreb. 2.) Pojasnitev Kat[oliškega] bl[oka], njegova nedelavnost in neuspeh v delu; ker bo nosila odgovornost le stranka ne pa Kat[oliški] bl[ok] ali Straža, mora stranka delati. Širši odbor je začasen vojni odbor ki nosi odgovornost. 3.) Reševanje konkretnih vprašanj: Nar[odni] odbor načelno, brez imen, kedo legiti-miran; direktive za delo članom N. O., kaj z domobranci za slučaj, da bi jih Nemci hoteli odpeljat, kaj v slučaju invazije i. t. d.; čimveč konkretnih vprašanj, o katerih naj vsak da mnenje. --------- Stražo pa bi potem v vsakem konkretnem vprašanju vprašal za mnenje, četudi ga bi odklonila dati. 821 V prepisu je pripisano: Gosarjeva skup[ina]. Na kazalo Na kazalo oseb 504 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Če je seja možna jo napravite. Jaz ne bi prišel ker bi preveč ljudi vedelo da sem tu, to danes le ne vedo. Na seji pa ugotovite člansko eksekutivo. Tista seja 6 tih pa sploh sklepčna ni bila če jih je bilo res le 6; Saj je celo pet takih članov manjkalo ki bi se lah-ko udeležili. Toliko zaenkrat v naglici, ker sem pošto šele včeraj popoldne dobil, jutri zjutraj pa moram že izdelati. Korbar [Milan Finec] mi piše da bi na seji širšega od-bora dali en manifest proti stražarjem to se mi zdi nepotrebno. Ker ne bo nič koristil. Če so pa domobranci brez vodstva in direktiv za vsak slučaj, ki je možen, potem pa je katastrofa neizbežna, pa naj pridejo Angleži ali pa Rusi. Pozdrave Volk l. r. [Miloš Stare] Pismo lahko pokažeš Arku, če se Ti zdi primerno. Sejo sklicati šele tedaj, ko boste temeljito pripravljeni. Pismo Miloša Stareta Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 548–549) Dragi Novak [Albin Šmajd] 19. Tvoje poročilo od 16. v redu prejel včeraj. Najlepša hvala za vsa pojasnila in novice. Odgovor pošiljam po skrajšani poti. Upam da boš v redu prejel. Po normalni poti bi mogel odposlati šele čez dva dni. 1.) N. O. Če je glede Dr. Skrivača [Celestin Jelenc] tako, kot sporočaš, potem je precej drugače stvar. Skušajte doseči, da bo čimprej prišel zraven. Vztrajajte tudi pri Dr. Kuncu [Marjan Zajec], da mora čimprej pritegniti nekoga od mlade JNS. Ko bo to dvoje izvedeno bo šele imel N. O. solidno osnovo. Naša delegacija, kot jo javljaš se mi zdi precej šibka iz dveh vidikov: a) Če naj se NO. pretvori kedaj v vlado, je v tej sestavi skoro nemogoča. b.) Nekatere osebe so [za] za-stopanje naše linije prešibke in teh oseb je preveč. – 822 Če dam svoje mnenje k posameznim osebam, je tole: 1.) Dr. Državnik [Leonid Pitamic] je v redu in bo zadrega če ne bi sprejel. Upam da ste mu N[arodno] izjavo pokazali in dali tudi v podpis. 2.) Novak v redu. 3.) Dr. Česen [Ivo Česnik]. Imam pomisleke. Poznam ga, ker sem v odboru P. Z. [verjetno Prosvetna zveza] delal z njim 4 leta. Zelo dober osebno, toda velik poštimovec brez borbenosti, in penzionist v vsakem oziru. Na njegovo mesto bi jaz postavil ali Dr Basaja [Jože Basaj], ki naj bo v bodoče Dr Zadružnik, ali Dr Žitka [Stanislav Žitko], ki naj bo v bodoče Dr Orel. Pri obeh vidim te pozitivne stvari: Odločno načelnost v odnosu do liberalcev. Oba sta ožja funkcionarja Zadružne zveze in KA, kar ni brez pomena. Dr Orel pa je bil še predsednik ZFO [Zveza fantovskih odsekov]. Zlasti zadrugarji in KA bi bili tako povezani, da ne bi omalovaževali dela N. O. Morda bi imel Dr. Zadru-žnik prednost, toda pomisleke. 4.) Vrana [Karel Kavka]. Če abstrahiram njegovo 822 Ob strani je s svinčnikom pripisano: Drž., Novak, 5 Strojar, 4 Vrana, 6 Jokl ali Perčič, 3 Česen, 7 dr. Krič. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 505 nesolidnost kot podjetnika, je v redu. 5.) Majeršič [Ivan Majeršič]. Zelo v redu. 6.) Jokl [Jakob Žakelj] ali Perčič [Anton Perčič]. Drugega na poznam; toda Jelenc [Celestin Jelenc] ga je hvalil. Prvi je brez dvoma tudi v redu možakar. 7.) dr. Kri-čač [Franc Ksaver Lukman]. V N. O. bi prinesel le svoje lepo ime, drugega pa prav čisto nič. Zinil ne bo nikdar besede, pa bo seja lahko trajala 10 ur; on se bo vedno postavil v vlogo zelo hladne publike ki opazuje dogodke kot zanimivost, pa še to do neke mere. Vem da je to problem Štajercev. Meni je prišel na misel Dr Janžekovič [Janez Janžekovič]. Leta 42 sem imel precej stikov z njim. Ker sta ga takrat osebno poznanje s Krekom [Miha Krek] in njegova čustvenost nekoliko motili pri presoji O. F. bi bilo predvsem ugotoviti, če je danes na brezkompromisni liniji do O. F. Predaval je tudi na Tomaževem dnevu Stražarjev in sploh ga je Žebot Ciril precej obletaval. Povem vse kar vem o njem. Pisal je tudi nekaj za S. S. v prvem letu. Sicer pa ima te prednosti: Je Štajerc, je brihten, je profesor – menda na univerzi in ima radi enih člankov leta 41 ime velikega patriota. Izšli so menda v Času. Po njih je postal popularen in pridobil pri liberalnih. Arko [Mirko Bitenc] ga morda bolj pozna; zlasti iz zadnjega časa. Ocenita in premislita. Dr Majcen [Stanko Majcen] je Štajerc. Je pa bolan, ker ga je pred par meseci zadela kap in mu pustila posledice, da je jecljal. Kako je sedaj ne vem. Le to mi je znano, da je prosil za pokoj in da so bili zdravniki mnenja, da ni si-gurno če bo popolnoma ozdravel. On bi bil seveda idealen. Pa kot videti in mi z njim. Potem je še ime dr. Hanželič [Rudolf Hanželič]. Arko ga dobro pozna. Kako z njim? Kot vem, je Štajerc, mlad in brihten. Če je še kaj korajžen bi morda ne bil slab. Pri Gračnerju [Ivan Gračner], Eiletzu [Leopold Eiletz] in drugih, pa je le to pri izbiri vpoštevati, da ne bi podlegali Stražarskim Intrigam. Drugih pomislekov nimam. Ali Belin [Alojzij Mihelčič] pod nobenim pogojem ne gre? Saj mislim, da sem si zapo-mnil pravi psevdonim. To je bivši Celjski. Pojavila se mi je ta misel: V slučaju, da bi se pokazala možnost, da bi oni ki danes ne morejo sodelovat in bi kedaj bila potreba in nujnost da pridejo zraven in da bi ne bilo treba NO. razširjat, bi bilo morda pomembno, da bi se nekaterim že sedaj reklo, da so notri kot namestniki, sicer sedaj s polnimi pravicami kot redni člani, toda le namestniki oziroma zastopniki nekih drugih, za katere ni treba da vedo niti ni treba da so določeni. To bi jaz naredil za 4. 6. in 7. To je samo misel ki jo še nisem premislil, pa jo dajta vidva. Morda bi se s tem povzročile kake užaljenosti če bi bila potrebna zamenjava in ne bi trebalo razširjati N. O. Premislita. Morda bo pa kedo sedaj na ta način celo raje sprejel. Da so namestniki, naj bi morda vedeli le določeni, ne pa ves N. O. in tudi ne ostali naši delegati. Premislita. Pri meni stvar še ni dozorela, je samo ena misel. – 2.) Glede Primorja ne morem dosti svetovat. Za tam je veliko bolj merodajen Kosec [Ivan Martelanc] ki bolj pozna razmere. Če Rudan [Rudolf Smersu] ni aretiran in če bi rad bil za zveznega člena pri Ljotiču [Dimitrije Ljotić], naj stori to. Za »družabne Na kazalo Na kazalo oseb 506 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 zveze« bo dober. Oponiral Ljotiču tudi ne bo nič; Drugega imena se trenutno ne spomnim. Za podprefekta na Reki in profesorja za Trst ne morem tudi nič reči. Profesorja bi kak profesor preje našel. Da smatrajo Kokalja [Anton Kokalj] za strankinega eksponenta je morda tudi Voj-voda [Dobroslav Jevđević] sam kaj prispeval k temu mnenju. Saj je meni svojčas tudi trobil, da je naše domobranstvo naša strankarska milica. To so sploh predsodki starega srbskega JNS arja, do slov[enskih] klerikalcev. Ker pa razmer podrobneje ne poznam, zato ne morem presodit, koliko je pismo, ki naj bi ga Vojv[odi] [Dobroslav Jevđević] pisala stranka umestno ali ne. To presodita vidva, ki sta od Kosca o polo-žaju neposredno informirana. Zakaj se vojvoda in Srbi sami ne obrnejo na stranko za pojasnilo? Če pa boste pismo oddali sem mnenja, da naj bi na vsak način izpadel stavek, da »SLS zato ne pravzame nobene odgovornosti za delo g. polk[ovnika] Ko-kalja«. To je prehudo rečeno in bi se lahko razlagalo tako, kot da obsojamo delo pri Varnostnih stražah. Ta stavek naj izpade. Prvi del pisma je dober, izjava pa naj bi se morda glasila tako: »Gl[avni] odbor SLS izjavlja, da je g. polk[ovnik] K. prevzel seda-nji svoj položaj v NSVZ823, kolikor je odboru znano, povsem na svojo osebno pobudo. Stranke SLS ob tem svojem koraku niti ni obvestil niti je iskal kedaj kako pooblastilo ali politično podporo stranke za svoje delo. Stranka mu zato ni mogla dati nobenega pooblastila, da bi nastopal kot njen zaupnik ali pooblaščenec.« Ne vem, ali se mi je posrečilo besedilo omiliti ali ne. To je bil namen. Glede dopisa Ko-kalju se mi zdi v Tvoji stilizaciji preoster in po mojem občutku zelo žaljiv v nekaterih mestih. Če bi prvi odstavek ostal, bi drugi odstavek bil: »Da SLS odvrne od sebe take očitke, je poslala V. J. pismo z dne…, ki ga v prilogi pošiljamo. Mnenja smo, da boste s tem tudi Vi soglašali, da Vas ne bodo napačno sodili kot eksponenta kake stranke. Ob tej priliki pa glavni odbor SLS upošteva težo dela ki ste ga vršili in razume da je to delo zahtevalo od Vas ogromno žrtev in živčnega napora!« Sprejmite… … Vse nato bi spustil, ko se mu našteva, da je zv[…] abzolviran in da je imel pol[itično] oporo le za Domobranstvo pri nas. To je nekaj misli: Glavno je, da ne bi bilo žaljivo. Kokalju javi podpisa ne bi rad podpisal, ker ni jamstva za tajnost. On in okolica ne vedo da sem tu in je bolje da ne vedo. Če ni nujno, tudi Vojv[odo] iz istih razlogov podpišita vidva. Glede stroja SS. bi morda Andreju [Ivan Prezelj] javili da je stroj naš in 1.) bi radi vedeli, kako so do njega prišli in 2) da naj ga nam vrnejo. 3) Če pa bi s tem propadlo njih delo, pa naj bi tiskali naše stvari, če nam ne vrnejo stroja. Ne vem kako so tam sedaj do nas uglašeni. Ali dobro ali slabo. Premislita, kaj bi bilo s takim dopisom. 823 Slovenski narodni varnostni zbor Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 507 Najlepše Te pozdravljam in Ti želim kolikor je v Teh razmerah sploh mogoče Vesel in srečen Božič. Volk [Miloš Stare] Prilagam pismo za Arka. Pismo Albina Šmajda Milošu Staretu, 19. 10. 1944 (pag. 550–552)824 Dragi Volk [Miloš Stare], v ponedeljek dne 16. 10. 1944 sem razgovarjal z dr. Kuncem [Marjan Zajec] od 20. do 21.45. Navzoč je bil tudi Peter [Albert Ilovar]. Kunc se je najprej opravičil, da je svoj čas proti nam ozir. brez našega znanja delal z Leskovarjem [Ludvik Leskovar], ker je takrat slednjemu verjel, da ga hočejo klerikalci825 uničiti in zatreti jug[oslovansko] misel. Če bi se tedaj predhodno po-svetoval s Francetom [Albin Šmajd] ali vsaj s Petrom bi bilo drugače in bi verje-tno ne bilo ne Grčaric ne Turjaka. Prosil je, naj morebitne sence odpadejo in naj bodo razgovori popolno v ozračju medsebojnega zaupanja in popolne iskrenosti. Po tem uvodu je nadaljeval: Mi smo absolutni protikomunisti in proti vsakemu sporazumu. Zato ne moremo nikakor sodelovati z onimi, ki kakorkoli zagovarjajo kompromis z OF. V naprednem taboru so to: Dr. Pirkmajer [Otmar Pirkmajer] in njegovi, dalje dr. Verčon [Branko Vrčon] in dr. Bajič [Stojan Bajič] delno tudi Uršič [Andrej Uršič] in dr. Drnovšek [Bogdan Drnovšek], dr. Šuklje [Vladimir Šuklje] in končno se je še pred kratkim ogreval za kompromis od socijalistov dr. Petejan [Josip Petejan]. Tudi na vaši strani so nekateri za kompromis, vsled česar je nujno potrebno, da se brezkompromisni protikomunistični borci tesno povežemo, neoziraje se na naše prejšnje strankarske razlike – dokler ne nastopijo razmere, ki bodo dopuščale zo-pet lastno strankarsko pot in življenje. France ga je nato vprašal, kakšno je razmer-je med zgoraj imenovanimi ljudmi in naprednimi skupinami, na kar je dr. Kunc začel pripovedovati. Za spoznanje tega položaja je treba seči vsaj v leto 1938 nazaj. Takrat je bil za poslovodečega podpredsednika banovinskega odbora izvoljen dr. Pirkmajer. Predsednik je bil Rajer [Janko Rajer], podpredsednik je bil tudi dr. Kra-mer [Albert Kramer] in Pucelj [Ivan Pucelj]. Ban[ovinski] tajnik pa dr. Zajc Mar-jan. Leta 1938 je dr. Pirkmajer ali kmalu za tem odložil svoje mesto kot poslovode-či podpredsednik ban[ovinskega] odbora. Kunc in tudi drugi so takrat smatrali, da je to mesto odložil, ker je mislil, da bo po smrti dr. Tavčarjeve gospe [Franja Tav-čar] postala dvorna dama dr. Pirkmajerjeva, na drugi strani je pa videl pri JNS ta-krat same neuspehe in strahotni padec. Ko je Rajer umrl, so tako ostali izvoljeni samo še Pucelj, ki skoro dve leti ni prišel v Ljubljano, dr. Kramer in dr. Zajec. Sle-dnja sta imela vsak teden vsaj dvakrat sestanek in sta razgovarjala o vseh političnih vprašanjih, ki so se vedno skupno reševala. Zasebno pa je skoro dnevno obiskoval 824 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 684–686. 825 V prepisu je pripisano: SLS. Na kazalo Na kazalo oseb 508 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 dr. Kramerja tudi dr. Pirkmajer, in po prihodu iz Srbije tudi njegov svak dr. Pučnik [Jože Pučnik]. Tem se je pridružil od SKS še inž. Ferlinc [Bogdan Ferlinc]. Krog teh treh ljudi je nato poleg dr. Zajca tudi razgovarjal z dr. Kramerjem. Ko je bil ubit Praprotnik [Avgust Praprotnik], je dr. Kramer naročil dr. Zajcu, naj odslej on vzdržuje legalne zveze z Italijani. Prvotno se je temu upiral, kasneje je pa sprejel dr. Kramarjevo naročilo in vzdrževal legalne zveze z Italijani, ki pa niso šle nikdar na škodo Slovencev. Kar je v tem pogledu govorjenja, je vse skupaj politične narave in lansirano s strani OF. Po smrti dr. Kramerja, je dr. Pirkmajer sklical na sejo: dr. Kalana [Zdravko Kalan], dr. Roša [Fran Roš], dr. Pučnika, inž. Ferlinca in Žitnika [Rudolf Žitnik]. Ta direktorij z dr. Pirkmajerjem na čelu si je prilastil oblast v stranki, čeprav za to ni imel nobenega pooblastila niti pravice. Zlasti dr. Pirkmajer ni mogel nastopati kot poslovodeči podpredsednik stranke, ker je odstopil že leta 1938. Tako je razen Puclja ostal prav za prav še samo dr. Zajc izvoljeni član bano-vinskega odbora. Enkrat kasneje ga je poklical k sebi dr. Pirkmajer in mu rekel, da je dr. Zajc ban[ovinski] tajnik, on pa poslovodeči ozir. podpredsednik stranke. Dr. Zajc mu je pri tej priliki odvrnil, da dr. P. [verjetno Otmar Pirkmajer] nima več tega mesta v stranki ker je odstopil. Dr. P. je začel razlagati, da je odložil le poslo-vodstvo podpredsednika, nikakor se pa ni odpovedal podpredsedniškemu mestu, dr. Zajc pa je obratno stal na stališču, da je izgubil dr. P. tudi podpredsedništvo, ker je bil na obč[nem] zboru izvoljen za poslovodečega predsednika pravilno pod-predsednika, torej da njegova funkcija preneha z odložitvijo položaja. Vztrajala sta vsak na svojem stališču ter se tako ločila. Kasneje so nekateri člani direktorija, ki se je sestajal ob sredah, zahtevali, da se pritegne tudi v direktorij ban. tajnik dr. Zajc. V direktoriju je bil tudi inž. Mačkovšek [Janko Mačkovšek]. Dr. Pirkmajer je ob tej priliki energično nastopil proti pritegnitvi dr. Zajca, isto inž. Ferlinc, najglasnejši pa je bil inž. Mačkovšek, ki je tudi iznesel trditev da ima OF zakopane dokumente, na podlagi katerih bo obtožila dr. Zajca, da je sodeloval z Italijani na škodo intere-sov slov[enskega] naroda. (Pozabil sem omeniti, da je bil že pred tem pritegnjen v direktorij stranke tudi inž. Bevc [Ladislav Bevc]?) Proti pritegnitvi je bil tudi dr. Kalan. Za pritegnitev dr. Zajca so bili ostali tako: dr. Pučnik, dr. Roš, inž. Bevc in Žitnik. Končno je odločil kratko dr. Pirkmajer in izjavil, da z ozirom na izjavo inž. Mačkovška ni govora, da bi sprejemali v direktorij dr. Zajca, ker bo morala sicer za njegove politične grehe odgovarjati stranka in ga po vojski morebiti pravti pred očitki OF. Žitnik je kmalu po tem izostajal od sej direktorija, inž. Bevc pa še vedno zahaja. Ker direktorij stranke ni kazal nobene agilnosti in političnega življenja, je dr. Zajc v svojstvu ban[ovinskega] taj[nika] sklicevati začel razne funkcijonarje okrajnih odborov in ban. skupščine na sestanke. Tako je zbral iz cele Slovenije, kolikor je bila pod Jugoslavijo 63 triinšestdeset delegatov, s katerimi ima vsaj vsake tri tedne sestanke na ta način, da jih ob raznih prilikah sklicuje v razne lokale po pet do deset in jim poroča o političnih razmerah. Izmed sebe so ti funkcijonarji izvolili tudi akcijski odbor. Poleg tega ima ljubljansko organizacijo JNS absolutno Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 509 v rokah Žitnik, ki od svoje strani dela isto. Na teh sestankih so odločno proti vsa-kemu kompro[mi]sarstvu z OF in za odločno nadaljevanje boja proti komunizmu. So proti dr. Pirkmajerju. – Ko je dr. Pirkmajer zvedel o teh sestankih in akciji dr. Zajca in Žitnika, je poklical k sebi dr. Zajca, mu sedaj naenkrat ponudil mesto v direktoriju stranke. Dr. Zajc je odklonil vstop v direktorij stranke. Nato je dr. Pirk-majer prosil dr. Zajca, naj mu izroči seznam ljudi, ki prihaja v svojstvu strankinih funkcijonarjev na sestanke, a je dr. Zajc odklonil izročitev tega seznama, češ naj si kar sam ustvari. Dr. Zajc ve, da tega dr. Pirkmajer ne bo v stanu izvršiti, ker prvič ne bo hotel nihče iti za njim, drugič je pa premalo agilen. Dr. Zajc in Žitnik sta pa dobila poleg tega pooblastilo od gen[erala] Živkoviča [Petar Živković], da sta upravičena kot edina merodajna ustvariti s kooptacijo banovinski odbor in da sta edina legitimna predstavnika stranke v banovini. Formirati kljub temu nočeta strankinega banovinskega odbora, ker se bojita tkzv. [takozvana] direktorija, ki bi utegnil spraviti stvar pred Gestapo, ako bi se Dr. Zajc in Žitnik poslužila pravic, ki izhajajo iz Živkovičevega pisma. Tako je stanje med tkimenovanimi starimi. – Kar se mlajših tiče, sedaj tudi niso edini. Leta 1940 ali 1941 so izstopili iz JNS dr. Bajič, dr. Verčon, dr. Drnovšek, inž. Rus [Jože Rus] in Uršič. Takrat so se proglasili za samostojno politično skupino, dejansko so pa takrat koketirali z OF. Danes stoje: dr. Verčon in tudi dr. Bajič na kompromisarski črti, med tem ko sta dr. Drnovšek in Uršič, kar se protikomunističnega stališča tiče, trdna in pravilno orijentirana. Samo to slabost imata, da sta precej navezana na dr. Pirkmajerja. Dr. Šuklje je zve-zan z Narodno legijo ozir. z JV, sicer pa po aretaciji dr. Potokarja [verjetno Ivo Potokar] nima nobene zaslombe med prebivalstvom. Radikali ozir. dr. Köstl [Jan-ko Köstl] tudi nimajo zaledja med prebivalstvom, prav tako ne Stara pravda. Med socijalisti se je vnemal dalje časa, zlasti še po kraljevem govoru za sodelovanje z OF in politično izmirjenje Petejan, vendar je zadnje čase pod vplivom dr. Jelenca opu-stil tako svoje stališče. Po mnenju Kunca drži položaj v rokah dr. Jelenc [Celestin Jelenc]. S slednjim je razgovarjal še v ponedeljek. Zaupno mu je povedal, da je imel z Vodetom [Andrej Gosar] v nedeljo dve uri sestanek, da pa je spoznal, da z njim t. j. Vodetom ni nič, ker ima v vseh pogledih nejasne in zmešane pojme. Tako je med drugim dr. Jelencu rekel: »Zelo veliko je pri OF dobrega, pri domobrancih pa mnogo slabega. Težko bo zagovarjati domobrance, braniti jih bomo pa le morali.« Ko je po oni seji direktorija stranke, ki je odklonila sprejem dr. Zajca v direktorij stranke in kjer je inž. Mačkovšek iznesel trditev o zakopanih dokumentih OF proti dr. Zajcu, na prigovarjanje inž. Lenarčiča [Stanko Lenarčič] dr. Zajc obiskal mini-stra Mesarja [Ivan Pucelj] in ga prosil, naj skliče razsodišče stranka, ko naj o tem razpravlja in odloči, se je taki zahtevi nasmejal in rekel, koliko razsodišč bi stranka morala postavljati, ako bi vsakdo hotel za take trditve imeti zadoščenje. V razgovo-ru je nadalje rekel: »Poglejte, OF ni tako slaba kakor govore in zatrjujejo. V poldru-gem letu svojega vladanja pri nas so pobili 18 osemnajst ljudi, domobranci pa v osmih mesecih svojega obstoja 24 štiriindvajset. Sedaj pa sami presodite, kdo je Na kazalo Na kazalo oseb 510 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 boljši.« Po vsem tem je še želel, da govorim tudi od svoje strani odkritosrčno in iskreno, ker le tako je mogoče razčistiti položaj in pričeti z intenzivnejšim skupnim delom. France je poudaril s svoje strani, da je protikomunistični boj gotovo v da-nem primeru eden izmed glavnih točk skupnega dela, vendar to nikakor ne zado-stuje za rešitev velikih narodnih vprašanj, ki so prav v teh dneh nujno aktualni in ki kriče po hitri rešitvi. Poleg slučajnostne kolaboracije v boju proti komunizmu je gotovo tudi treba zbrati pozitivne narodne slovenske sile ter jih povezati v narodni forum, ki naj bi bil Narodni odbor. Za ustanovitev takega foruma pa je treba poleg boja proti komunizmu tudi postavit druge točke narodnega in državnega progra-ma, ki bi bile: priznanje slov[enskega] naroda v etničnem pogledu, v državnoprav-nem oziru federativno urejena Jugoslavija. Kunc je takoj odvrnil: Svoj čas nismo priznavali samostojnega obstoja slov[enskega] naroda v etničnem oziru, danes ga priznamo. V tem pogledu ni nobenega razgovora in dvoma. Istotako smo za fede-rativno k r a l j e v i n o Jugoslavijo, na kar sem takoj pristavil, da smo tudi mi za kraljevino. Spredaj tega izraza France ni rabil, pa ga je Kunc za to krepkeje podčr-tal. Razen tega je še poudaril sledeče: Kolikor on ve, Narodni odbor že obstoji. Do njega je prišlo na inicijativo in pod močnim sodelovanjem in pritiskom Mihajlovi-čevega [Dragoljub Mihailović] delegata Dugega [Konstantin Domazetović] (Pravo ime sem pozabil, a ga bom v kratkem zvedel, sedaj se je pa itak obesil v sodnih zaporih. Bil je namreč prijet s strani Gestapa istočasno z inž. Sodjo [Jože Sodja] in dr. Banom [Milan Bano]). Ta je dosegel ključ 7:6 v prilog kat[oliškega] bloka. Za JNS sta podpisala dr. Zajc kot ban[ovinski] tajnik in za mesto Ljubljano Žitnik, ker se Dugi ni hotel razgovarjati z dr. Pirkmajerjem in ker je smatral slednja dva za legitimno pristojna. Dugi ni hotel povedati, kdo bo JNS zastopal v NO, vsled česar prvotno dr. Zajc ni hotel podpisati. Kasneje je pa Dugi pritiskal in govoril, da bo dr. Zajc kriv, ako do sestave NO ne pride in še pristal na to Žitnik in mu prigovarjal, naj le podpiše in zaupa, pa se je udal in podpisal. Ko je želel vsaj vedeti, kdo bo zastopal JNS, je Dugi rekel, da je to stvar konspirativnosti in da tega zaenkrat ne more povedati. Dr. Zajc je želel vsaj vedeti, kdo bodo na napredni strani člani NO, pa Dugi tudi tega z izgovorom konspirativnosti ni hotel povedati. Za kat[oliški] blok pa sploh ni nikdar spraševal niti mu niso povedali. Dugi je vprašal dr. Zajca le to, koga bi že-leli za predsednika; na kar mu je imenoval: dr. Lukmana [Franc Ksaver Lukman], dr. Kreka [Miha Krek], dr. Adlešiča [Juro Adlešič] in še enega (Vode gotovo ni bil imenovan, a sem ime pozabil). Dugi je nato izjavil, da ta imena zanj že zadostujejo. Kunc je mnenja, da so od kat[oliškega] bloka gotovo Vode kot predsednik, Šolar [Jakob Šolar] kot član, dalje so od naprednih dr. Verčon, Pucelj, inž. Ferlinc, dr. Šuklje in dr. Bano ozir. sedaj Šenk [verjetno Ivan Šenk] ali dr. Benedik [Valentin Benedik]. Napredni blok 6 ljudi naj bi sestavljale tele skupine po ključu: JNS 2, mlada JNS 1, SDS, radikali in Stara pravda 1, socijalisti 1 in neopredeljeni t. j. Narodna legija 1. Od socijalistov je dr. Jelenc, kakor sklepa dr. Zajc. Člani NO so Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 511 verjetno položili tako prisego, da so na življenje in smrt vezani na sodelovanje v tem odboru. Tako saj misli Kunc. Dr. Zajc in Žitnik kakor tudi dr. Jelenc s tem NO niso zadovoljni, zlasti pa dr. Zajc in Žitnik. – Zahvalil sem se mu za pojasnila in izjavil, da bom tudi od svoje strani iskreno govoril, da pa moram preje z ozirom na razne nove okolnosti raziskati stvar. Z ozirom na pozno uro in mojo dolgo pot, morava pa zaključiti. Tako sva se razšla z dogovorom, da se po verjetnosti najdeva že v petek dne 20. 10. 1944. To je bil razgovor. Name ni vplival pomirjujoče in tudi ne razveseljivo. Spoznal sem, da so naši v po-litičnem pogledu v teh 6 mesecih samostojnega dela zapravili vse, kar smo branili in hranili kot dediščino onih, ki so ustvarili zmagoslavje stranki, na drugi strani pa sem bil prepričan, da naju v vseh pogledih vsi varajo. Potrditev sva pa imela vtem, da sva sklepala, da pri JV Narodni odb. obstoji. Odločil sem se, da bom drugi dan v torek zjutraj pustil Rudnika [Rudolf Smersu] govoriti o vseh vpraša-njih tudi in zlasti glede NO vpričo dr. Miklošiča [Ivan Martelanc], na kar ga bom pod prisego vprašal, ali obstoji NO ali ne. V takem razpoloženju in ko sem imel v rokah že prepise dopisov, ki jih v prilogi pošiljam, sem čakal na prihod Rudnika in Miklošiča. -.- Torek 17. 10. 1944. Ker Rudnika ob dogovorjeni uri ob 08:00 ni bilo, sem mislil, da se odteguje pri-hodu in razgovoru s Francetom. Ob 10:45 zapazim prihod Marna Janeza in Der-ganca [Jože Derganc], neposredno za tem pa Rudnika in Miklošiča. Z Marnom in Dergancem je razgovarjal prof. Janez [Janez Grum], s slednjima pa France. Začeli so takoj vprašanje NO. Rudnik je začel, da je to kardinalno in osrednje vprašanje, ki ga je treba rešiti z vso hitrostjo in pametjo. Ko je tako govoril, da je nenadoma France vprašal, če lahko na vse to priseže in posebej še na to, da mu ni ničesar znanega o obstoju NO pri JV ali sicer, na kar je Rudnik dvignil desnico in prisegel. Za tem je France razložil vse, kar je govoril s Kuncem in prebral pisma. Rudnik se je vsemu čudil, nato pa pristavil: »Tako vidim, da so me ves čas močno vlekli. Hva-ležen si lahko, da te ni bilo zraven in da si bil odsoten.« Miklošič je pa rekel: »Po vsem tem razumem vse, kar nama je pripovedoval dr. Verčon, kjer sem bil pravkar z dr. Kacinom [Anton Kacin].« Nato je pripovedoval, da sta šla h dr. Verčonu z dr. Kacinom, da bi skupno ustanovili NO na Primorskem, a je ta odklonil z izjavo, da mu je dr. Čermelj [Lavo Čermelj] garancija, da OF ni komunistična, vsled česar nima nobenega razloga ustanavljati nov NO, ko že eden obstoji. Tako je bila pri dr. Miklošiču in dr. K. [Anton Kacin] podrta zadnja opora, da bi prišlo do NO na Primorskem, kjer bi bili tudi mi826 vpoštevani in priznani kot politični činitelj. 826 V prepisu je pripisano: SLS. Na kazalo Na kazalo oseb 512 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Nato smo tako sklenili: Rudnik sporoči dr. K. pismeno kot naročilo stranke, naj osnuje na Primorskem Slovenski narodni odbor (SNO), v katerega naj poleg naše stranke827 pridejo še ljudje iz dr. Agnelettove828 skupine dalje za Beneške Slovence Trinko [Ivan Trinko] ali pa kaki drugi podobni ljudje. Tudi Šorli [Peter Šorli] naj pride. Izdali naj bi proglas z narodnimi zahtevami, podpisal naj bi ta proglas mor-da dr. Kralj [Janko Kralj], imena ostalih naj bi pa javili preko Vojvode [Dobroslav Jevđević] v zamejstvo. Proglas bi za zamejstvo podpisali lahko tudi sedaj že prijeti, zato bi bilo treba proglas datirati nazaj v dobo, ko so bili podpisniki še na prostem. Tako bi v političnem in narodnem oziru ne zamudili ugodnega trenutka, sicer so vse naše šanse za dolgo dobo ali pa kar za vselej vsaj na Primorskem pokopane. V odbor naj bi prišel tudi kdo od Slovencev iz Istre. Za SNO na Primorskem smo rekli, da bi na zunaj izgledal kot samostojen z ozirom na stališče ostalih NO in tudi OF, da je Primorsko samostojna enota, ki bo tudi drug[ač]e obravnavana na mirovni konferenci in preje ob zasedbi, sicer so pa [v] vsem podrejeni osrednjemu NO, ki bo nastal v Ljubljani za vso Slovenijo. Glede razčiščenja položaja v K[atoliškem] bloku, pri JV in sploh smo povdarili važnosti in nujnost, na kar sva se domenila, da bosta v sredo dopoldne skušala priti Bro-dnik [Janez Brodar] in Zorko [Jože Krošl] na razgovor. V tej družbi so še govorili razne drobnarije: Zveze z Bledom [Vladimir Miselj] je vzdrževal dr. K. preko Jojota [Jože Golec]. Kaj je zdaj z njim, nihče ne ve. Govori se v Trstu, da je bil prijet. Nove elemente je sestavil Bine, ne ve pa, če jih je sporočil v zamejstvo. Bili so za trikrat tedensko. Več se ne spominja. Tretje elemente pa je nesel Tone [Anton Duhovnik]. Merodajne bi bile Črne bukve. Seznam županov in drugih uradnikov delajo okrajni odbori. Dr. Mohoriča [Jakob Mohorič] predlaga dr. Gosar [Andrej Gosar] povsod kot svo-jega človeka v razne skupne odbore in je slednjemu tudi povedal akcijo madžarske vlade, ki bi morala nujno in po dogovoru ostati tajna v krogu najožjih sodelavcev v K[atoliškem] bloku. Zato sem se odločil, da zaenkrat z dr. Mohoričem ne razgo-varjam, dokler se ne zmeniva kaj osebno. Želel sem priti do Groge [Gregorij Rožman], da bi mu razložil ves notranje politič-ni položaj in stanje pri vojski, a je odgovoril, da si ne upa sprejeti me, da bo pa ure-dil stvar tako, da pridemo enkrat prihodnji teden skupaj izven bloka in da se boš morda tudi ti utegnil udeležiti razgovora, ako boš želel. Groga na vsak način želi govoriti z obema. Morda za ta primer pripraviš svoje stališče do legalnega časopis-ja. Tudi sicer pripravi vse, da se bomo temeljito porazgovorili. Sam Ti pošljem vse 827 V prepisu je pripisano: KRALJEVA SKUPINA. 828 V prepisu je pripisano: TRŽ[AŠKI] LIBER[ALCI]. Mišljena je skupina okrog Josipa Agneletta. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 513 dosedanje prepise pisem, ki jih hrani in jih bom porabil ob dotičnem razgovoru, ker boš laže spravil preko, kakor pa jaz osebno. Hrani jih za gotovo. -.- Mariji [Marija Jerko] sem naročil glede papirja, tipkanja in drugo ter je obljubila, da bo izvršila vse potrebno. Tudi z Ado [Ančka Dolenc] bo govorila. -.- Sreda 18. 10. 1944: Zvemo, da so Nemci z Gestapo vred okrog 4 štirih zjutraj zastražili Dobrovo in iskali pri Domobrancih in drugod po hišah štab JV, ki se po izjavi Gestapa nahaja tam. Niso našli ničesar. Pri Knupležu [Silvester Knuplež] so spraševali, če je kaj novega, če [je] tam kaj ljudi in podobno. Ko je ta odgovarjal, da pridejo sem pa tja ljudje s propustnico po kaka živila, ker je Dobrova v neposredni bližini Ljubljane, je Gestapovec direktno rekel, pa vendar ja veste, zakaj vas to izprašujem. Knuplež je mirno odvrnil, da ne ve, morda pa radi onih ljudi, ki so bili pred kratkim v Šuji-ci. Ko je Gestapo odvrnil, da ja, je Knuplež izjavil, da ne ve, kam so se pomaknili. Dopoldne so še enkrat odšli nazaj preiskovat ali pa v kake druge postojanke. Bilo jih je 4 ali 6 kamijonov. Ostale postojanke so bile pravočasno telefonsko obveščene, tako da so morebitni obtežilni material utegnile spraviti na varno. Za izkop v Mozlju dogovorimo, naj da SL venec z napisom: Legija slov[enskim] junakom, dalje naj da venec Bivše vodstvo Vaških straž. SL naj pošlje svojega za-stopnika in doseže, da bo tudi s strani JV kot delegat fungiral eden izmed legijskih članov. Najboljši bi bil Zemljič [Ivo Kermavner] telovadnik. To je France razgovar-jal s Hudnikom [Ivan Boh]. Peter [Albert Ilovar] sporoči, da je Mihajlovičev voj. delegat z imenom Marko neki Radenkovič. 10:00 prideta Rudnik in Zorko. Slednji izjavi, da NO ne obstoji, pač pa so le raz-govarjali o ustanovitvi NO na bazi 7:6 še po sklepu, ki smo ga svoj čas naredili. Zgleda, da je mnogo bolj posvečen v vse te stvari, kakor pa Rudnik ter še izjavlja, da je vse podrobnosti bolje vedel Arko. Vsled sklepa, da se o tem ne govori, ni tega pripovedoval dalje. Pove, da sta za JNS podpisala dr. Zajc in Žitnik, ki sta bila začasno predvidena829 tudi kot člana nastajajočega NO vse dotlej, da se dobita dva boljša člana iz JNS. Tozadevni podpis in zapis dogovora da je Zorko videl na lastne oči. Z vso odločnostjo je zatrjeval, da do NO mora priti, da ga sedaj ni, da ne ver-jame, da obstoji, pripušča pa možnost, da ima Vode kaka specijalna pooblastila od Mihajloviča. France je na vse to prebral nekaj odstavkov iz nekaterih pisem, nakar je Zorko sedel kakor okamenel in je izjavil parkrat: »JV je razbita, ne pomeni ni-česar. Mi gremo pa narazen, kakor smo skupaj prišli. SLS ni nikdar določila svojih 829 V prepisu je pripisano: NK. Na kazalo Na kazalo oseb 514 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 ljudi in nikdo ničesar ne ve o kakem obstoju NO.« Domenili smo se o zadnjem sklepu ožjega glede ustanovitve NO, položaja SZ itd., nakar sta Rudnik in Zorko izjavila, da bodo popoldne imeli sejo ta dva, Ban [Ludvik Leskovar] in Lekan [Jože Lekan], pa bodo zavzeli tako stališče, da je treba nujno ustanoviti NO, in če Vode in ostali ne bodo hoteli pristati na to, bosta izjavila v imenu stranke, da si pridrži proste roke v tem vprašanju in bomo hitro pristopili k ustanovitvi NO. Če bo treba bi se naslonili samo na dr. Zajca in dr. Jelenca. Ker sem hotel sporočiti vse te stvari, ki so v medsebojni zvezi in povezanosti, sem čakal s poročilom do danes četrtka 19. 10. 1944. Med tem sem se v sredo zvečer premaknil na mesto, o katerem sem Ti pravil pri zadnjem obisku. Moj stik s svetom bo odslej veliko težavnejši, a bom vendar gledal, da ničesar ne zamudim in ne opustim, kar bi moglo koristiti naši slovenski stvari. Če dobro presodiš sporočena dejstva, najdeš: 1.- Da pri JV obstoji NO, ki je popolnoma narejen proti našim slovenskim in strankinim koristim, 2.- da je bil ta narejen na absolutno zahtevanje in pod vplivom polit[ičnega] ko- misarja Dugega, 3.- da je izmed legij vpoštevana samo Narodna legija, ki sama zatrjuje, da je le for- macija vojaškega značaja, 4.- da so interesi SLS pri K[atoliškem] bloku in v NO pri JV izigrani na ljubo Vo- detovi skupini, ki igra posebno vlogo, 5.- da pri JV igra prvo in glavno vijolino politika in kot njeni eksponenti izrazito ljudje iz Narodne legije in SDS – Dolenjc [Vladimir Šuklje], 6.- da je verjetno Vode podpisal kaj tudi v imenu celega K[atoliškega] bloka, a ni o tem nikogar obvestil, 7.- da je užival Vode posebni položaj pri Dugem, v delo katerega je bil največ posvečen, 8.- da vodijo Vodeta tudi pri »ilegali« njegovi osebni in strankarski interesi, ko govori o Arku, da ne more iz starih kolesnic in zato ne uživa zaupanja ljudi – moštva, 9.- da hoče še bolj zlesti pod vpliv in dobiti močnejše varstvo in zanesljivejšo oporo pri gen[eralu] Andreju [Ivan Prezelj] iz JV in s tem pri JV, ko mu suflira strogo zaupno, naj vzame sam bolj v roke poveljstvo in naj se pri ljudeh da čutiti bolj njegova oseba. Po vsem tem je jasno, da je treba v stvari nekaj narediti, a hitro narediti, ker stvar vehementer clamat po rešitvi. Prisrčno Te pozdravljam 19. 10. 1944 France [Albin Šmajd] Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 515 Ps. K ponedeljkovim razgovorom Franceta s Kuncem sem še pozabil omeniti, da [je] Kunc izjavil, da je v direktoriju tudi Milan Mravlje, ki mu prihaja vedno bolj do izraza njegov komunizem in besno sovraštvo do klerikalcev. Tako je pred par dnevi rekel Trček [Fran Trček] Kuncu, da bo v svojem sovraštvu do klerikalcev Mravlje znorel. Še torek dne 17. 10. 1944: Iz pismenega poročila, ki ga je poslal pplk [podpolkov-nik] Arko KS dne 12. 10. 1944 sledi: V nedeljo dne 1. 10. je Marn [Janez Marn] v Hruševem govoril, da so N[emci] in P[artizani] vse zvedeli in da je nevarnost za prehod. 2. 10. je Arko poslal patrolo, ki je ugotovila, da ni nobene nevarnosti. 7. 10. na pohodu od Lahovič proti Olševku pride do Arka deputacija petih vojakov iz D. O. [Dolenjski odred], ki izjavijo, da hočejo nazaj, ker da jim je bilo rečeno, da bodo samo 4 dni na Gorenjskem. Od 8. do vklj[učno] 11. 10. so imeli počitek na Suhi pri Predosljah. DO [Dolenjski odred] dobil 30 parov novih čevljev. 11. 10. je Marn prosil Arka, če sme na Dolenjsko po municijo, ki jo ima obljublje-no. To je Arko odbil in izjavil, naj Marn napiše listek pismo, ki bo poslano dotič-nemu. Za tem je začel prositi, naj mu dovoli vsaj v Lj[ubljani], da bo uredil glede municije. Tudi to je Arko odklonil. Zvečer je Marn rekel, da odreda ne more več držati v rokah IN želel, da dobi D. O. drugega poveljnika. Ker je Marn vsled svo-jega postopanja pri vojakih priljubljen, tega Arko ni napravil, ker je gotovo Marn hotel vzbuditi pri vojakih nevoljo zoper Arka. 12. 10. četrtek dopoldne Arko na razgovorih glede mobilizacije fantov. Med tem Marn poslal po por. Branku [Franc Slapar] listek g. Pisunu [Janez Borštnar] tele vsebine: »Danes sem bil klican k g. D. (Dihtlnu [Erich Dichtl]) in moram zdaj nuj-no v Lj[ubljano]. Prosim obvestite g. podplk [podpolkovnika] Arkota. Prevzemite še D. O., dokler se ne vrnem.« Ko je odred odhajal, je to Arko zapazil šele in se niso hoteli ustaviti na njegov poziv, Drago Prijatelj pa je rekel, da gredo fantje v Kranj, kamor je šel njihov komandant. ./. Iz poročila sledi nadalje, da je podpor. Branko pozival četnike G.O. [Gorenjski odred], naj gredo z Dol[enjskim] odredom, češ da je na Gorenjskem nevarno in da se poročnik Marn zna zelo dobro izogibati nevarnostim. Predlaga, da se Marna kaznuje, odred razpusti, vojaki pa porazdele po raznih odredih. Na kazalo Na kazalo oseb 516 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pripomba: pporočnik [podporočnik] Branko [Franc Slapar] je častnik, ki je ome-njen v Prijatlovem dopisu Marnu. To je Slapar [Franc Slapar], s katerim je vzdr-ževal zveze Jovo, t. j. Soklič [Janko Soklič], in ki je Gestapu izdajal zaupne stvari vojaškega in tudi političnega značaja. Verjetno je to delal in še dela tudi omenjeni Branko, ki je prišel legitimno z Gorenjskega v Ljubljano. Branko je sicer od Arka imel dovoljenja za pot v Ljubljano, ker mu je rekel, da rabi zdravljenje ledvic v bol-nišnici in ima odobren enotedenski dopust, med tem ko je v Prijateljevem dopisu omenjeni vojak iz Kranja odšel proti izrecni prepovedi. Naši zaupniki neki Janko t. j. Marinšek, s katerim je imel že zveze pok[ojni] Bre-znik [France Malovrh] in nekdo drugi iz okolice Medvod, sta bila od Gestapo are-tirana. Po vsej verjetni domnevi ima pri tej aretaciji svoje prste tako Branko kakor tudi omenjeni Soklič, možno je pa tudi da ima svoje prste vmes tudi Marn. Janko je bil najboljši naš sodelavec na Gorenjskem. Njegova izguba je poleg odhoda D. O. zelo krepak udarec našemu gibanju na Gorenjskem. Imam vest, da bo morda ta teden, ali pa v nekaj dneh prišel Arko v Ljubljano. Ta-krat ga bomo skušali za stalno obdržati tudi pa saj dotlej, da se stvari razčistijo in v glavnem urede. Z ozirom na te razmere v odredih je gotovo za Arka in ves G. O. velika nevarnost, ker imajo gotovo Nemci svoje vohune v odredovih vrstah. Treba bo tudi tu teme-ljitega razčiščenja, če ne lahko zopet plačamo samo mi, ker so tam naši ljudje tako vidni častniki, poveljniki kakor tudi moštvo. Odgovorni smo za nje, zato moramo storiti vse, da se začne s pravo vojaško disciplino, odgovornostjo in preprečijo iz-daje. Iz vojske mora politika izginiti za vsako ceno. Vojska mora ostati le instru-ment narodne politike in narodnega vodstva ter stati pod njegovim nadzorstvom in političnim vodstvom. Vse drugo je nezdravo in vodi nujno v propad! Pozdravljam France [Albin Šmajd] Pismo Miloša Stareta Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 553)830 Dragi Osolnik [Albin Šmajd]! Tvoje obširno poročilo sem prejel. Hvala lepa. Dr Kun-čeve [Marjan Zajec] informacije so zanimive. Da pa mu ni povsem zaupati izhaja iz tega, ker trdi da je še lansko leto verjel Leskovarju [Karel Novak], da hočejo klerikal-ci831 uničiti jug[oslovansko] vojsko. Vem da ni toliko neumen, da bi on Leskovarju to verjel. – Glede NO je pa položaj tak, kot sem ga slutil, samo konkretnih oblik nisem vedel. Kar se naprednih imen tiče, je Dr. Kunčevo mnenje zelo verjetno. Le njemu ne verjamem, da je nekaj podpisal, pa ni vedel kedo bo v NO niti za JNS832. To je tudi 830 Prepis dokumenta (UDV) na pag. 687. 831 V prepisu je pripisano: SLS. 832 V prepisu je pripisano: NK! Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 517 v nasprotju z Zorkotovim [Jože Krošl] poročilom, da sta bila za JNS začasno dolo-čena Dr. Kunc in Ris [Rudolf Žitnik]. – Na naši strani pa imam sedaj precej gotovo domnevo, kako se je razvijalo. V Tvojem poročilu le nisem siguren, koga označu-ješ za Zorkota. Mnenja sem, da je to svetnik, za katerega sva svoj čas menda rekla da bo Kmet [Jože Krošl]. Po mojem mnenju so vodili pri nas vso stvar Marko Kr. [Marko Kranjc] , Arko [Mirko Bitenc] in Kmet. Marko je že marca razgovarjal z Vodetom [Andrej Gosar] in tudi Arko. Prišla sta pod njegov vpliv, Marko predvsem radi nerazpoloženja do naju. Kmet pa je držal z Markom. Marko je bil že tedaj za Kat[oliški] B[lok] in za Vodeta kot predsednika zaveze. Zato je bilo v tem oziru delo liberalcev in Vodeta lahko, ker od naše strani ni bilo ovir. Da Arko mene ni v ničemer obveščal, četudi je bil moj zastopnik, ne naslednik v Zavezi je imel brez dvoma na-ročeno833. Vode je tudi že tedaj zahteval za sebe 2 mesti, ko smo še govorili o zavezi. Predno bi kaj nadalje delali, je treba od Arkota, Kmeta in Marka dobiti odgovor na ta vprašanja: 1.) Ali še priznavajo obstoj stranke in njeno vodilno vlogo v našem pol[itičnem] ži-vljenju ali ne. 2.) Kedo je legitimni strankin forum?834 Ali je četrtkova družba835 ali ne? Če je, zakaj Arko mene kot člana te družbe ni o vsem obvestil, ker je mogel to osebno storiti in zakaj Tebi ne pojasnijo zadeve. 3.) Kedo je podpisal v imenu stranke dogovor o NO, in kedo in katere delegate ter koliko jih je določil. 4.) Ali je stranka kedaj pristala na to, da jo Vode direktno ali preko KB zastopa pri J. V. in pri nasprotnih političnih skupinah; Kakšno funkcijo ima Vode v stranki? Predno bi šli dalje, bi morali ti trije gospodje nama kot članoma četrtkove družbe to pojasniti. Razumljivo je, da so ta pojasnila samo za naju. Gornjih vprašanj, ne mislim stavljat polemično ampak res stvarno v pojasnitev situacije. Šele po teh poja-snitvah bo namreč glede NO možno kaj začeti.836 Če NO obstoji, je verjetno bil v za-dnjem času, kakršen pač je, že javljen Kreku [Miha Krek]. Če moreš dobi informacije vsaj od Arka in poveži zvezo do M. Kr. [Marko Kranjc]. Glede Andreja [Ivan Prezelj] sem pa mnenja, da mu ni rušiti vojaške avtoritete koli-kor je sploh ima, ker mu ne vidim naslednika. Treba je le dobiti na njega vpliv in priti v njegovo okolico; Arko naj ne hodi na teren, ampak naj dela v komandi. Glede ostalega sledeče: Kako Groga [Gregorij Rožman] ve, da sem jaz tu? Izven bloka bo z njim sestanek zelo težak in ne vem če je riziko v razmerju z dvomljivim uspehom. Če je on sforsiral KB, ga bo tudi branil, z Vodetom vred. Glede zvez z 833 V prepisu je pripisano: V EKS[EKUTIVI] SLS. 834 V prepisu je pripisano: NK. 835 V prepisu je pripisano: OŽJI ODBOR SLS. 836 V prepisu je pripisano: NK. Na kazalo Na kazalo oseb 518 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Bledom [Vladimir Miselj] je ugotoviti, če jih lahko drži Dr K. [Anton Kacin] brez Jojota [Jože Golec]. Toliko sem mogel napisati v naglici, ker sem imel danes tudi z Sv[obodno] Sl[ovenijo] dosti pisanja, kar pa je v posebni prilogi. Ali je Brodnik [Janez Brodar] oni senator? Pozdrav Vovk. [Miloš Stare] Ad 1) Če se Ti zdi umestno, to pismo lahko pokažeš Arkotu. 2) Ne ukreni pa ničesar, dokler ne bo slika povsem jasna. 3) NO samo z Dr Kuncem pa je nemogoč in obsojen na polom. Pismo Miloša Stareta Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 554)837 Dragi! Vesti sem dobil. Hvala lepa. Ko bi dobival bolj sveže, bi lahko kaj porabil za SS [Svo-bodna Slovenija]. Tako pa je vse zastarelo. Dobil sem tudi 4. št. B. O. [Belega orla] in Gl[asu] Nar[oda]. Zelo dober je Gl[as] N[aroda] manj pa B. O. v tej številki. Ob tej priliki sem se spomnil tole: Kot Rupnikovo [Leon Rupnik] okolico napadamo Kregarja [Janko Kregar], Jeločnika [Nikolaj Jeločnik], Kocipra [Stanko Kociper] in Cergolja [Izidor Cergol]. To so bivši klerikalci in ljotićevci838. Za vsako ceno je poi-skati nekje enega liberalca da se ga pritakne v to družbo, ali pa tudi več. Saj razumeš, da je to potrebno. Nimajo sicer takega kričača, kot so ti pobje, gotovo pa so kje kaki tem enakovredni tovariši. Mogoče pa so v Gestapovski službi kaki primerni; Kaj pa kaki iz Gorenjskega? Sporoči, ko premisliš in bomo potem vsak zase to družbo od časa do časa pregledali, ko bo izpopolnjena. – Ljotićevci se pripravljajo, da enkrat javno z imeni oštemplajo »ilegalce«. Ne vem če se bodo res okorajžili. – Vzadnjič sem dobil tudi poročila ko govori neki Stražar o 3 miljonih in podobno, pripisano je bilo, da je to Kessler [Jože Kessler]. Ne vem, ali si mi Ti to poslal ali kedo drugi ker ni bilo nič pisma zraven. – Tajnik [Marija Jerko] mi je poslal tudi neka pisma iz Primorja. Kaj piše Jojo [Jože Golec] iz aresta Petru [Peter Šorli] pa mislim, da Tržaškemu in nekaj o Ljotiću [Dimitrije Ljotić]. Upam da poznaš kake stvari. Izgleda da je Jojo še vedno prepričan v invazijo. Vsega pa nisem razumel, ker je bilo tudi brez vsakega spremnega pisma. Ena misel je tam res nad vse važna: kako preprečiti da Nemci domobrancev ne odpeljejo. Tukaj je zastaviti res vse sile in če bi v tem oziru imel Ljotić kaj koristiti, bi ga bilo vpreči. Jaz imam utis da domobranci tudi sicer za slučaj kakih dogodkov nimajo prav nobenih direktiv od nikoder. Tisti ki je meni po tvojem 837 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 688. 838 Pristaši Dimitrija Ljotića. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 519 posredovanju drva obljubil839 je gotovo zaupna oseba. Ponovno sem ga že uprašal če kaj imajo. Danes mi je zopet rekel da nič. Zgleda da tudi naše tozadevne organizacije sploh ni. Morda krivo sodim ker nimam vpogleda; bojim se pa da ne. Ali moreš kaj zvedeti ali je glede tega kaj narejeno ali nič. Morda Arko [Mirko Bitenc] kaj ve? Ali je sploh kaka inštanca ki ima za ta slučaj kak načrt? Kaj pa Peter [Albert Ilovar] pravi k temu če ga kaj vidiš? – Morda je to večno obstreljevanje le kak znak, da se bo kaj zgodilo. – Šubašič [Ivan Šubašić] je včeraj prišel v Moskvo. Spremlja ga tudi Kardelj [Edvard Kardelj]. To bo lep hudič nastal. Tito [Josip Broz] javlja kako je Nemce in Ustaše pregnal ko so hoteli v Belokrajino. Za Kočevje pa javlja o političnih borbah. V ospredju zanimanja je pa zapadna fronta. Amerikanci uprizarjajo pravi pekel ko lomijo prve utrdbe Siegfridove linije840. Kar zavzamejo je vse drobno in nič ne ostane celega. Če bo šlo to do Berlina, bo Nemčija hudičevo lepo zgledala. Sv[obodno] Sl[ovenijo] pa zelo počasi tiskajo in zlasti širijo. Ugotovil sem, da dobijo po 14 dni staro. S tem zgubi mnogo na vrednosti in je skoro škoda, ker je le precej informativnega dela, ki izgubi na vrednosti, ko je številka stara. Če boš imel priliko pa kaj podrezaj če se da zboljšat. Radi zanimivosti bi rad upeljal rubriko domačih novic. Samo tukaj jih ne morem zbrat. To bi moral kedo drugi. Če se koga spomniš, pa mi javi. Sporoči tudi, kaj je z N. O. ali ste kaj napredovali? Lepo pozdravljam Volk [Miloš Stare] Ali Štab ne dobi nič od zunaj? Kaj pa naše zveze? Ali ni nič? Pismo Miloša Stareta Albinu Šmajdu s pripisom Marije Jerko, prepis, 21. 10. 1944 (pag. 555)841 Dragi Osolnik [Albin Šmajd]! 21.842 Glede S[vobodne] SL[ovenije] Te prosim sledeče: naslednja številka naj izide takoj. Da ne bo prevelikega zastoja, naj bo datirana s 15. oktobrom. Pripravil sem nekaj materiala. 1.) Uvodnik: Svoboda; 2.) Članek: Moskovska konferenca843; 3.) Položaj na frontah. – Nato naj bi sledil članek, ki je v zadnji številki izpadel: »Dve usodni 839 Iz pisma Albina Šmajda Milošu Staretu (pag. 537–538) je sklepati, da bi ta oseba lahko bil Janez Grum. 840 Siegfridova linija je bila 630 km dolga nemška obrambna črta, ki se je raztezala od meje z Nizo- zemsko pa vse do švicarske meje. Zgrajena je bila v tridesetih letih 20. stoletja kot odgovor na francosko Maginotovo linijo. Od septembra 1944 do marca 1945 je bila Siegfriedova linija izpostavl-jena obsežni zavezniški ofenzivi. 841 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 386. 842 V prepisu je pripisano: OKTOBRA, OR. 843 Verjetno je mišljena moskovska konferenca, ki je bila od 9. do 19. 10. 1944. Na kazalo Na kazalo oseb 520 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 zablodi«. Če se pa je ta članek izgubil, pa dopolni ves ostali prostor z radijskimi vestmi ali materialom, ki ga je menda pripravil Zemun. Samo pazi pri tem, da bo material izpred 15. okt., da ne bo zmešnjave. Ta teden naj bi potem izšla še nasle-dnja številka, ki bo imela datum 25. oktobra. Tako bomo počasi prišli na tekoče. Materiala bom nekaj pripravil, če pa dobiš radijske vesti in Zemunov material, pa mi pošlji. Lažje namreč delam, če imam celoten material pred seboj. Če Ti moreš, tudi kaj napiši. Številke naj ne bodo numerirane, ampak le: Sv[obodna] Sl[ovenija], Glasilo vseh združenih Slovencev, leto IV., datum in letnica. Naklada naj bo 300 izvodov. Naj gre vsaj po nekaj izvodov v Primorje in če mogoče na Gorenjsko in Štajersko. Vsaj 10 izvodov. Po en ali dva izvoda vsake številke bi bilo poslati Vojvodi [Dobroslav Jevđević]. Rudan [Rudolf Smersu] naj tudi poskr-bi, da bo vsaj po 5 izvodov v strankinem in legijskem arhivu. V zadnji številki po mojem mnenju ni primeren naslov članka »Odnosi med za-hodnimi zavezniki in Sovjeti«. Jaz mislim, da mi tega ne smemo propagandno iz-rabljati, ker to delajo Nemci, četudi je razdor naša želja. Mi smo »vladna stranka«, da se tako izrazim in ne smemo napihovati »naših« slabosti, če naj časopis služi namenu kot mislimo. Ali bo Rudan uredil kolportažo, da bo vsaj približno pasirana po zavodih in po-sameznikih. Če bo ta številka že starejšega datuma, naj kolportaže to nič ne moti; vseeno naj se razširi. V vsaki številki naj se nekje med članki lepo montira citat. »Hočemo svobodno, demokratično, federativno urejeno Jugoslavijo.« Ta citat naj bo v vsaki številki, ter potem pri člankih ni treba vedno paziti na to misel. Prosim Te, stori, kolikor je v Tvoji moči, da bo številka čimprej narejena in tehnič-no boljša kot prva. Ali imaš koga, ki bo delal glavo za matrico? Pozdrav Vovk. [Miloš Stare] Nb: Za prihodnjo številko bi rad članek o Primorski. Ali imaš kaj materiala? Ali ga more Miklošič [Ivan Martelanc] napisati, če je še tu? Če mogoče, mi ga pošlji. --------------------------------------------------------------- To je prepis Vovkovega pisma. Prepis sem poslal tudi Rudniku [Rudolf Smersu] po Vovkovem naročilu. Člankov nisem prepisovala, ker se mi zdi to dvojno delo. Poleg tega pa moj stroj, ki ga imam tu na razpolago, dela večje presledke in bi se prostor prav tako ne razvidel kot iz rokopisa. Sklepam, da je priloženega rokopisa za ca 3 strani, morda nekoliko manj. Pripravi torej material še za 4. stran. Morda še kak citat za vmes? Vse bi rada imela tako, da bi po možnosti tiskala že jutri po-poldne ali pa vsaj v torek. Matrice bom delala sama. M…c844 844 V prepisu je pripisano: MARIJA JERKO. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 521 Pismo Miloša Stareta Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 556)845 Dragi Osolnik [Albin Šmajd]! 3. Od 25 in 30 v redu. Hvala lepa. Kar se tiče razgovora z Dr. Skrivačem [Celestin Je-lenc] o katerem poročaš v glavnem Skrivač pametno gleda. Povrniti se je tja kjer je Tržan [Mirko Bitenc] iz nepojasnjenih razlogov izpregel. Taka trojka je obstojala in jo je oživiti in izpopolniti. Varovati je kontinuiteto zaveze. Verjemi mi da je to prav. Zato je moj predlog v zvezi s Tvojim razgovorom s Skrivačem sledeči: Ker je že obsto-jala stalno trojka kot eksekutiva zaveze (Skrivač, Lah [Janko Mačkovšek] in Medved [Miloš Stare]) je to trojko oživiti in razširiti takole: Poleg Skrivača in enega našega naj bi bil naslednik Laha; po mojem najbolje Ing. Bevc [Ladislav Bevc]. Z naše strani naj bi bil še Dr Jaka Moh. [Jakob Mohorič]. S tem bi bili sredinci nekako potolaženi v ostalem pa bi Jaka držal linijo. Ta odbor bi bil tedaj iz 4 oseb. Če bi se imenoval »Akciski odbor«, mora imeti vsaj interno pristavek: »Akc[ijski] odbor slov[enske] za-veze«. Ta odbor ima sledeče naloge: Zunanje: 1.) Javiti in predstaviti se kot Akciski odbor ljudstvu. – 2.) Povedati program in cilje. – 3.) Apelirati na vse, da se združujejo pod določenim programom. 4.) Od časa do časa se v letakih predstaviti, z dajanjem navodil. Notranje: 1.) Delati na komentiranju strank in sestavi N. O. ki bo sposoben prevzeti vladne posle. 2.) Za prve dni pripraviti načrte in organizacijo. 3.) Urediti odnos z J. V. v dogovorjenem smislu. 4.) V slučaju potrebe vodi pregov[or]e z O. F.; danes OF. sploh nima partnerja (nadstrankarskega) za razgovore, kar bo verjetno treba vsaj za prehodno dobo. To je v glavnem moje mnenje. Glede zveze, naj Tržan gotovo stori, kar je obljubil, kot poročaš. K dr Skrivaču nisem šel, ker se mi sedaj res ne zdi varno pri njem prenočevati. Bilo bi preneumno, da me najdejo tam. Sv[obodna] Sl[ovenija] naj bi izhajala koncem vsakega tedna. Če pa to ne bi šlo, pa gotovo vsakih 10 dni. – Če boš kako stvar pri Sv. Sl. videl da vsebinsko ni v redu, mi 845 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 673. Na kazalo Na kazalo oseb 522 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 sporoči, kakor sploh; kakšno mnenje, o tebi kot sedaj. Številka, za katero danes poši-ljam material upam da bo dobra. Glede onih depeš »do hiljadu slova«, naj bi tudi Akciski odbor tako eno naredil in poslal ven, čim bo oživel. Uplivaj da bo mesto Dr. Kunca [Marjan Zajec] oni ingenir. Zunaj nove vlade še ni. Včeraj pa so poročali, da bo kmalu, ker sta se Tito [Josip Broz] in Šubašič [Ivan Šubašić] sporazumela. Tito je imenoval za Belgrajskega žu-pana nekega Mihajla Ratkovića. Po mojem bo sedaj mnogo odvisno od nove vlade, kakšna bo in če bodo šli Angleži v prihodnjih dneh naprej v južno Srbijo, sedaj ko so zasedli Solun. Če je razumeti Churchillovo [Winston Churchill] izjavo da bo v Jugo-slaviji »skupna politika« tako, da bodo oboje zasedbene čete, Sovjetske in Angleške, potem jo bomo morda že nekako vozili. Možno pa je, da še par mesecev ostane pri nas tako kot je. – Dobil sem poročilo da smo se spremenili iz »Kriegsgebieta« v »Frontengebiet« četudi to ni javno objavljeno. V zvezi s tem pravijo da je prišlo precej novih Gestapovcev v Ljubljano med njim tudi ženske. Vsi ti naj bi tajno v civilu »prisluškovali«. Morda boš to vest lahko kontroliral. – Churchillov govor in ostale radiske vesti pa bodo v tej Sv[obodni] Sl[oveniji] Uvodnik pa je posvečen Rupnikovemu [Leon Rupnik] »var-nostnemu zidu«. – Tajnika [Marija Jerko] bom prosil, da Ti pošlje prepis pisma, ki ga pišem Čuku [Vik-tor Češnovar], glede kolportaže Sv[obodne] Sl[ovenije]. Če moreš vplivaj, da se bo to izvedlo. – Drugače pri meni zaenkrat v redu. Lepo pozdravljam. Tajniku bom tudi naročil, da uredi glede denarja. Pozdrav Volk [Miloš Stare]. 3. NB.: Stroj, ki sta ga »sunila« Ulčakarja poskusi dobiti nazaj s pomočjo Petra če gre. Zelo rad bi ga imel nazaj.846 Pismo Miloša Stareta Albinu Šmajdu, 16. 11. 1944 (pag. 557)847 Dragi Novak [Albin Šmajd]! 16.848 Od 13 v redu prejel. Najlepša hvala za vsa poročila. Matic [Rudolf Smersu] mi o Primorski ni nič sporočil. 846 V prepisu je pripisano: PISANO S STARETOVIM ROKOPISOM. 847 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 674. 848 V izvirniku (pag. 557) je s svinčnikom pripisano: 16/11. V prepisu (pag. 674) je pripisano: 16./11. 44. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 523 Glede »izjave« in »dogovora« pa je moje mnenje: a) k »izjavi«: Vsebinsko se mi zdi povsem v redu. Le na koncu bi jaz ne naredil, da »ustanavljamo« N. O. ampak bi za zunaj naredil kot da je že obstajal, od kedaj je vseeno. Sedaj bi le proglasil njegove funkcije. Tako da bi se zadnji stavek glasil: ... teh narodnih zahtev je bil ustanovljen ... Ta N. O. je vrhovna oblast, ki, začasne ... To je samo misel k vsej stvari; premisli, če jo je upoštevati. b.) k »dogovoru«: 1.) ne razumem, kako bo izgledalo v praksi delo dveh »enako- pravnih tajnikov«. To bo velika težava, zlasti, ker bosta vsak iz drugega tabora. 2.) da ste ravnogorski kongres ven vrgli je v redu. Lahko bi pa tu imenovali mesto tega Zavezo, ki ima isti program, kot je v »izjavi«, le z drugimi besedami je tam povedan. – Vsaj nekaj kontinuitete bi bilo dobro. 3.) Ali ne bi bilo za vse lažje, če bi za začetek število članov N O znižali od 7:6 na 6:5? 4.) N. O. misli delati brez denarja. To bo slabo. Nima namreč predvidenega blagajnika. 5.) kedaj mislijo pritegnit Mlado JNS, vsaj nekaj od nje in SDS oziroma radikale? Ali je tu predviden kak postopek ali vsaj ten-denca, da se jih pridobi? Sedaj zgleda, da bo v N. O. samo banovinska JNS. Naj bi se ji sugeriralo, da ona določi, kakega pametnega Štajerca tudi notri. Glede predsednika je po mojem mnenju najprej misliti na pisatelja Države [Leonid Pitamic]. Potem na Tomšiča [Ivan Tomšič]. Vsekako bi se prej o tem lojalno domenil z Dr Kuncem [Marjan Zajec] in Dr Skrivačem [Celestin Jelenc]. Z Dr Kričačem [Franc Ksaver Lukman] pa bo težko, zlasti, če naj bi bil N. O. tudi delaven. Na političnem polju Kričač absolutno ne zna hoditi. Edini njegov plus je, da je Štajerc, vse drugo pa je minus. Saj ga dobro poznam. Potem bi le poskusil še tudi z Dr Jožo [Jože Lavrič] ali pa se je morda omehčal Celjski bradati Lojze [Alojzij Mihelčič]. Jaz bi dal v premislek tele imena: Pisatelj Države, Tomšič, Dr Jože in Celjski bradati Lojze. O listkih Ti bom pisal prihodnjič. Nocoj me preveč glava boli in končam. Ne vem ali se me prijema kaka bolezen ali kaj! Upam da bo jutri dobro. Zaenkrat le to, da bi bilo bolje, če ne bi v obeh listih uporabljal besed »Svobodna slov[enska] mladina«. To naj bi le en list bil glasnik te. Sedaj pa se v elementih obeh listov to pojavlja; Razen če to delaš namenoma. V splošnem pa so stvari zelo dobre in vidim, da v marsičem skupaj voziva. Na kazalo Na kazalo oseb 524 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Tistega članka v Beogradu, pa niso razumeli prav, kar je bila potem pač moja krivda. Mišljen je bil pravilno.¸ Lepo pozdravljam Arkotu [Mirko Bitenc] hvala za pozdrave. Volk [Miloš Stare] Pismo Miloša Stareta Albinu Šmajdu, 3. 12. 1944 (pag. 558) Dragi Novak [Albin Šmajd] 3. 12. [1944]849 3. Vzadnjič sem Ti pisal precej zmešano. Sem bil namreč nekoliko razburjen ko sem po Tvojem poročilu dobil enkrat točno sliko kako zgledamo v stranki. Zato sem nekatere stvari tudi pozabil. Danes najprej nekaj zanimivosti: V Atenah je grška policija streljala na komuniste ki so demonstrirali. Angleški komandant v Atenah je izjavil da bo preprečil vsak preobrat in podpiral bo vlado. Churchil [Winston Churchill] pa je izjavil danes da je ta izjava Poveljnika v Atenah v soglasju z Angleško vlado. Kot zgleda se Grkom dobro godi in bodo hudičevo nažgali Komuniste. O Jugoslaviji je popolen molk. Eden [Anthony Eden] je dal včeraj ekspoze o zunanji politiki in ni razen Grčije omenil nobene države na Balkanu, tudi Jugoslavije ne. Zanimiv pa je bil Edenov odgovor na interpelacijo nekih angleških levičarskih poslancev zakaj angleška vlada nikjer v osvobojenih ozemljih ne podpira levičarskih pokretov. Eden je na to interpelacijo odgovoril, da ni res, da vlada ne bi podpirala levičarskih pokretov. Kot primer je na-vedel Jugoslavijo, kjer je angl[eška] vlada prej priznala Tita [Josip Broz] kot sovjet-ska »in Tito je bolj levičarski kot tisti poslanci ki so stavili to interpelacijo« je končal svojo izjavo Eden. – Zanimivo igro so začeli Angleži s Španci. Danes londonski Times napada Franka [Francisco Franco] in pravi »da špansko ljudstvo pričakuje rešitev od Anglije«. – Nam se pa iz Madžarske sumljivo hitro približuje rdeča zvezda. Če ne bo kaj poseb-nega in bo šel ta razvoj naprej, bo bolj slabo za nas. Se bo treba pomakniti do Postoj-ne naprej nekam; Tudi domobranci bi morda tedaj dobro naredili če bi se pomaknili tja v slučaju sovjetskega prihoda. Kaj misliš! Sedaj pa nekaj k Tvojemu zadnjemu pismu še: Med psevdonimi je neki Gaber [Janez Grum]. Tega na noben način ne morem pogruntati kedo je. Glede propagande ste sklenili, da naj se ne imenuje Sovjetija in da naj izpadejo članki ki bi kazali na spo-razum z OF. Tega ne razumem čisto niti glede Sovjetije kako je mišljena in tudi ne glede člankov. Ali so kje kaki taki izšli? 849 S svinčnikom pripisano: /12. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 525 Vzadnjič850 sem tudi pozabil omeniti, da če morete tako naredite da Dr Korošca [Franc Kotnik] ne boste nikamor več vabili, ker si itak z njim nič ne pomagate; za zmedo je pa dober. Takih res ni treba. V tistih točkah, ki ste jih ugotovili, zakaj ni več Kat[oliški] bl[ok] bi jaz spustil tisto, da Kat[oliški] blok ni nastopil proti komunizmu. Imam občutek da bi to bilo bolje spustiti. Tebi to lahko rečem, ker me ne boš zato obsodil da že paktiram. Glede sporazuma in narodne izjave nimam nič posebnega pripomniti. Spustil bi le tisti del, kjer pravite, da razmerje 7:6 temelji na letu 18. To opravičevanje razmerja je lahko interna osnova, pisal pa tega ne bi. V zvezi s tem, kar sem Ti zadnjič pisal, sem prišel na to idejo: Ali morda ne bi bilo dobro da bi prečiščeni in dopolnjeni širši odbor stranke preimenovali v »Zbor ožjih zaupnikov SLS«. S tem bi dali neko vsebino; Odbornik je namreč lahko tudi neza-nesljiv član, zaupnik je pa več kot odbornik. To je ena ideja. Premisli! Ta zbor ožjih Zaupnikov bi tudi potrdil ali sedanjo smer stranke ali določil novo. Ugotovi naj tudi kdo so v eksekutivi. Stražarski problem so pa mojstrsko zmešali. Kakor študiram, ne najdem izhoda iz edinega razloga ker med nami sami[mi] ni enotnega jasnega in doslednega gledanja. Zato je težko kar koli začeti predno ne bo stranka v vrhu idejno konsolidirana in imela jasne linije. Stranka mora po mojem najprej se konsolidirat in dobiti jasnost, potem šele bo mogla stvar z Stražarji vzeti v roke. Soglašam pa s teboj, da midva stojiva v Sporu s Stražarji bolj ob strani, ker bodo drugače vpili naši in Stražarji, da rušiva enotnost. V ozračju je vprašanje N. O., vojaške organizacije in direktive domobrancem. To so vprašanja ki jih je našel. Če tega ne bo, bo tudi ob kakem ugodnem zunanje politič-nem razvoju za nas slabo. Velika uganka pa mi je, kaj Arko [Mirko Bitenc] v vojski dela. Ali ga res le z nepomembnim delom obremenjujejo? Ali ti je kaj znano, ali Vov-ka851 še kedo posluša če bi se morda le javil. Dobro bi bilo če bi kedo od časa do časa le poslušal in tudi kaj slišal. Ali si morda pri zadnjem obisku Ti vzel pri meni ono knjižico o federaciji v cirilici? Ne najdem je več! Pozdravlja Te Volk [Miloš Stare] NB: V katerem štabu je stroj od SS [Svobodne Slovenije]? Program sestanka SLS, 18. 11. 1944 (pag. 559)852 REFERATI 1/ Delo stranke od aprila dalje – Arko [Mirko Bitenc] 850 Na vrhu druge strani je pripisano : Leskovec Božidar = ? baraba. 851 Ta psevdonim sta imela Miloš Stare in Jožef Godina. Verjetno je mišljen Jožef Godina. 852 Daljši zapis o sestanku je na pagini 509–511. Na kazalo Na kazalo oseb 526 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 2/ Narodni odbor - Arko, Novak [Albin Šmajd] 3/ Propaganda – Novak 4/ Stražarji, KA najboljše, da je brez razmerja: Rudnik [Rudolf Smersu] 5/ Dijaki (srednješolci in akademiki) – Korbar [Milan Finec] 6/ Delo legalnih organizacij, Kmečka pisarna, [?], TOS, Bojevniki, Inf[ormacijski]. urad 7/ JV 8/ SL (MPSL, DL) 9/ SD (žel. policija, domobranska kontrola, ženska policija, varnostna straža na blokih) 10/ Sedanja oblast in naše stališče do nje – Ludvik 11/ Položaj na Primorskem, Gorenjskem, Štajerskem Rudnk, Korbar, France [Albin Šmajd], Pajk [Andrej Križman], Čuk [Viktor Češno-var], Črv [Henrik Goričan], Gaber [Janez Grum] Vsak zase nobenih pol. izjav nasprotniki vedno skupaj! Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 527 Delovni zapiski sej vodstva SLS, april 1945 (pag. 560–565)853 I. Vojaško: (2) 1.) uredba o ustanovitvi SNV 21. 1. (9) 2.) uredba o ureditvi (organ.) SNV 5. 4. (10) 3.) uredba o formaciji SNV 5. 4. II. Politično: (1) 1.) uredba o notranji ureditvi NO 15. 1. (3) 2.) uredba o razglašenju pr. pred. NO 21. 1. (4) 3.) uredba o pečatnikih " 21. 1. (5) 4.) uredba o izvrševanju državne oblasti na ozemlju nar[odne] države Slovenije 2. 4.854 (6) 5.) uredba o slovenski vladi in o pristojnostih poedinih dr-žavnih tajništev 5. 4. (7) 6.) uredba o nadaljni veljavnosti pr. pred 5. 4. (8) 7.) uredba o prevzemu oblasti v občinah 5. 4. (9. 4.) Na temelju narodne izjave z dne 29. 10. 1944 ustanovljeni NO za Slovenijo zdru-žuje začasno, dokler kralj ne bo mogel svobodno izvrševati kraljevske oblasti – v svojih rokah pravico suverena in najvišje upravne oblasti na slovenskem ozemlju, ki je sestavni del demokratične in federativno urejene kraljevine Jugoslavije z di-nastijo Karadjordjevićev. V svrho čim tesnejše povezave vseh nacionalnih oboroženih sil za uspešno bor-bo proti narodnim sovražnikom, Narodni odbor za Slovenijo prenaša izvrševanje pravice na vojaškem področju na načelnika štaba glavnega poveljstva JV vD. NO za Slovenijo pričakuje, da bo načelnik štaba Vrhovnega poveljstva JVvD pri postavitvah poveljnika in štaba SNV ter poveljnikov in štabov korpusov, divizij in samostojnih odredov vpošteval mnenje NO za Slovenijo, da bodo tako ti častniki uživali splošno zaupanje slovenskega naroda. Po načelu depolitizacije vojske je za reševanje političnih zadev na slovenskem oze-mlju izključno pristojen NO za Slovenijo. Politično vojaške zadeve na slovenskem ozemlju pa rešujeta sporazumno NO za Slovenijo in načelnik štaba Vrhovnega poveljstva JVvD. 1) Problem je ostal odprt tudi po današnji razpravi. 2) Skupina dr. Zajca [Marjan Zajec] je odstopila, moramo ugotoviti, da je NO po-rabil zelo veliko priprav za NO. 853 Rokopisna verzija dokumenta (verjetno osnutek) je na pag. 877–878; delni prepis (UDV) je na pag. 1048. V tipkopisu na pag. 560–565 se pojavljajo datumi od 9. do 11. 4. 1945, v rokopisu na pag. 877– 878 sta datuma 8.–9. 4. 1945, v prepisu UDV na pag. 1048 pa datuma 8.–9. 4., letnica 1945 je prečrtana. 854 Besedilo v kurzivi je pripisano. Na kazalo Na kazalo oseb 528 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 3) da je JNS kompletna za NO, je težko reči. Oficijelno so znani razpravljali, da direktorij ne vstopi. 1) se odobri soglasno NI. dog. dodatki ni uredbe da se odobre , 2) Osebne zadeve uredi eksekutiva. Smrsu [Rudolf Smersu], Draš [Albin Šmajd], dr. Česen [Ivo Česnik], Krošl [Jože Krošl], Marko [Marko Kranjc], Bajlec [Franc Bajlec], Korošec [Franc Kotnik] Nova eksekutiva naj spremeni besedilo točke 2 dogovora z dne 21. 6. 1944, v koli-kor je bil s tem omejen delokrog stranke. To spremenjeno besedilo naj bo osnova za razgovore in delovanje pri skupnem bloku. Nato naj se naprosi eksekutiva dr. Lukmana [Franc Ksaver Lukman], da skliče vse te ljudi skupaj. Člani so: za KA: Lekan [Jože Lekan] in dr. Hanželič [Rudolf Hanželič], dr. Lukman, dr. Leskovar [Ludvik Leskovar], dr. Mohorič [Jakob Mohorič], ravnt. [ravnatelj] Remec [Bogumil Remec], dr. Česnik [Ivo Česnik], Krošl, Kranjc [Marko Kranjc], dr. Bajlec, dr. Kacin [Anton Kacin], dr. Milavec [Anton Milavec], dr. Kotnik [Franc Kotnik], Žužek France, Pevec Ignacij, Kavka Karel, Špindler Jože (9:6) Izvolitev predsednika je notranja zadeva bloka. Soglasno: Eksekutiva: Kranjc, dr. Česnik, dr. Smersu, Krošl, dr. Bajlec, dr. Kotnik. Prva naloga so tekoče zadeve, nato naj eksekutiva napravi predlog za kooptacijo članov v širši odbor. Soglasno se odobri. NI, dogovor in vsi dodatki k dogovoru Uredbe se predlože eksekutivi na vpogled. Ožji odbor ima pravico pregleda dela delegacije v ožj[em] in širš[em] odboru NO. Stranko ojačati še z dr. Mohoričevo skupino. Sedanji eksekutivi se pritegne še dva člana: MK [Marko Kranjc], Krošelj [Jože Krošl]. (Želel bi, da bi ostala SLS s tem imenom, skupnost vsega našega političnega dela.) Narodne politične probleme naj bi podprla stranka v svojem delu. Ustregli bi tudi prisrčni želji Prevzvišenega [Gregorij Rožman] in da bi bili napram naprednjakom edini. 3+ Bit [Mirko Bitenc], dr. Šmajd, Krošelj Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 529 Dr. Kotnik: Samo ta želja je, da se enotnost čimpreje ustvari, da bi se začelo res plodonosno delo in prošnja do vseh. Mihelčič [Alojzij Mihelčič]: V teh težkih in resnih časih rešujemo osebna vpr[ašanja]. Ta enotnost je danes potrebna. Žalostno je, da je sedaj neenotnost. Predlog g. Milavca, da se danes izvoli neka trojka, ki naj bi premislila za razširitev, mislim, da ne bi bilo napačno razširjen, ali bo prišlo skupaj, je drugo vprašanje. – (Zase ne sprejmem).855 D. Milavec: Prebral slišal škofovo željo. 1.) To je edina instanca prevzeta, bilo bi prav, če bi mlade in stare še povabili. 2.) Izvršni odbor naj bi bil širši, širši ne more vsak dan skupaj, zlasti eksekutivo, ne na sedmorico, ne trojko, marveč petorico, da pride čim več sposobnih, da bo to mogoče: 1.) kooptacijo 2.) volitev 5 mož 3.) danes tri, ki naj premislijo, kdo bi še prišel, nato še sejo: M. Kranjc, dr. Česnik, Mihelčič (samo trojka, ki predlaga, kdo se kooptira, kdo še v eksekutivo) Dr. Česnik: Živimo v silno resnem času, zato je potrebna enotnost v stranki. – Ne zaradi nas, tudi za nas. Ni bilo sklepčno: K[atoliški] blok, ustanovlj[en], besedilo Kb je tako, da je s tem stranka izpodmaknjena. Drugi so mnenja, da je treba širše razlagati. Iz Kb izpadla dr. Gosar [Andrej Gosar] in Šolar [Jakob Šolar]. Izpadla je stranka in Straža, ki je itak v Straži in zastopa KA. ------------------------------------------ 12 navzočih: 10. 4. Dnevni red: 1. Stališče do bloka 2. 3. sanacija in revizija sklepov po 20. 11. Marko Kranjc: To je zadnje sredstvo, da se nekaj uredi. Mislili smo, da bi se vršila trojka. Mihelčič – Belin je že pred meseci podal ostavko. Pri tem bi samo to kratko ome-nil: Položaj je tako težak in tudi drugim strankam znan in zelo neugodno vpliva na druge. Treba je vzpostaviti popolno edinost. Pripravljena je na obeh straneh volja da pride do edinosti in (občutljivost in enotnost rekriminacije opustiti) 855 Glej Zapisnik seje širšega odbora SLS, 10. in 11. 4. 1945 (pag. 868–875). Na kazalo Na kazalo oseb 530 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Jaz sem gg. poslal dopis – tako, da so vsi gg glede tega že na jasnem. Prevzvišeni je brez mojega namigovanja naročil, da se: Obstoj naroda zahteva, da se vsa sporna vprašanja v SLS … Prosil tudi pri debati čim krajši – prosim kdo želi govoriti? 1.) dr. Česnik 4.) Bitenc 7.) Smersu [Rudolf Smersu] 2.) dr. Kotnik 5.) Mihelčič 3.) Špindler 6.) Zorko [Jože Krošl] Bitenc: šel sem iz odbora ven. Mihelčič: 5-torici – ekspeditiven mora biti. Špindler: še Koroška, Prekmurci. Marko, dr. Česnik, Draš, Smrsu, Krošl, dr. Kotnik, dr. Bajlec. 1) Vsi za Bajleca v širši – soglasno. 2) Eksekutiva iz sedmorice (soglasno). Naroči eksekutivi, da napravi takoj predlog za kooptacijo širšega odbora. Tekoče dogodke prva naloga. Stališče stranke do ljudskega bloka: bil ustanovljen 21. 6. iz skupin SLS (Bitenc, Smersu, Krošl, za skupino mladih intelektualcev SLS dr. Leskovar, KA, dr. Gosarje-va skupina, za katero je odbor prevzel dr. Mohoriča.) Z Javornikom [Mirko Javornik] ne odobravajo pisanja – oni856 z njim nimajo) SLS je vstopila, ni izstopila. Dr. Gosar je zastopal dr. Mohoričevo skupino in je ta izjavljal, dr. Mohorič zastopa dr. Gosarjevo skupino. Govori še da ljudski blok obstoja. Bitenc: ko sem ga decembra vabil, da nista člana njegove stranke in ko sem pred nekaj dnevi ------- sta sicer to dve skupini, preje Gosar dr. Mohoričeve skupine, zdaj pa dr. Mohorič, dr. Gosarjevo. Dr. Česnik: ni mogoče – Niso mislili, kaj to pomeni. Nimam nič proti temu, če se preobrazi z močnimi osebnostmi, Vovk »takega sporazuma kot je tukaj ni noben odbornik SLS upravičen [Miloš Stare]: podpisat« Če se tak blok napravi, mora ostati sestavina stranke, njene pravice neokrnjene: vsak blok je mogoč. 856 Pripisano: STRAŽA. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 531 Bitenc: ko smo lani spravljali blok skupaj, smo imeli namen, da pride do enotnosti, se je uradno ugotovilo na sejah, da je bil NK857 ustano-vljen že aprila 1944. Krošl: dovolil bi si neko lahko korekturo. Iniciativo je prevzela SLS in si- cer BITENC in si razdelili vloge, kdo bo ljudi prevzemal (mi smo dr. Gosarja povabili). Narodni odbor: ni bilo, določen je bil samo način, o imenih smo na sejah ekse-kutive govorili, do imen ni prišlo. Presojamo danes položaj kar je napačno. Rekli smo, da v teh težkih razmerah dela le preko skupnega bloka. Konkretne težave se z dopolnili korigira ne pa negira. Mislim, da je ljudski blok delal po navodilih iz inozemstva, ki so bila zelo neugodna. (da se bo rešilo na seji širšega odbora.) (Da so ljudem zatrjevali, da delajo v imenu obora SLS) je začel blok zopet z delom, je pooblastil, da dela, je osnovala razne strokovne in pokrajinske odbore). Pomisliti moramo: skupno delo v bloku je močno povezalo ljudi na delo. Postal je zaradi raznih metod nezaupljiv. Z besedo ne bomo bloka likvidirali, ti ljudje so povezani, so že precej napravili. »Ako stranka sedaj zastopa stališče, da bloka ni, in da je stranka, ali bo stranka – »zadostna avtoriteta, da bo rešila vse probleme«. Zdi se mi, po mojem prepričanju, po mojem mnenju bodo ljudje kritično gledali. Mi gledamo iz razpoloženja, ki je zunaj. Medved 1) Kdo so kontrahenti bloka: SLS, dr. Gosar in Šolar (skupina [Miloš Stare]: mladih intelektualcev, KA) Ali so Stražarji člani SLS, ali niso; če so člani stranke, kako sklepa-jo dogovor s stranko; meni so izjavili da so stranka (Marko [Mar-ko Kranjc]). Bitenc: 2) Res je, da sem v odboru dal iniciativo, toda od vojske je prišla iniciativa. Bil sem morda naiven. Kar se tiče dr. Leskovarja je bilo pri tej seji tako govorjeno, prite-gnemo k delu opozicijo, določen svet. Krošelj, da se pogovori in skuša doseči. Krošl: posamezniki so člani stranke. Bitenc: Logično je, da je podpisala SLS – in z dr. Gosarjevo skupino. Špindler: se je pustilo en del v bloku, drugo se je delalo; presneto me zanima, sami juristi na eni stranki; spor radi tega ker so jo razdelili – zdaj je pa združenje (?) 857 Pripisano: NAC. KOMITE. Na kazalo Na kazalo oseb 532 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 dr. Česnik: a) se modificira po besedilu – stranka dela naprej. b) v sorazmerje stopi z Mohoričevo skupino. Močnejše osebe v bloku: KA: Lekan in dr. Hanželič, dr. Mohorič, dr. Leskovar, Remec, Krošl, dr. Česnik, Kranjc, Bajlec, dr. Kacin, dr Milavec, dr. Kotnik. Del.: Žužek France, kmet: Pevec Ig [Ignacij Pevec], obrt.: Karel Kavka, dr. Lukman. Krošl: Malo neroden je, da drugim partnerjem komandirajo (to je sramota) Dr. Lavrič: odstopi, Pevec Ignacij. soglasno! Izvolitev predsednika – notranja zadeva ČESNIK: Blok ostane! Kdo naj to izvede? Nova eksekutiva naj spremeni besedilo t. 2. v kolikor je s tem omejen delokrog stranke SLS. To spremenjeno besedilo naj bo osnova za razgovor delovanja pri skupnem bloku, in nato naj naprosi predsednik stranke dr. Luk-mana da skliče vse te ljudi skupaj. Krošl: to je drugi predlog na reorganizacijo, kar je že ustvarjeno, da se blok ohrani. Tako hodimo okrog stvari, formalno bi se lahko ure-dilo tako: Poglavitno je vprašanje ali je dosežena stvarna rešitev. Doseženo, da bo stranka na znotraj konsolidirana. Stranko smo rešili, nismo pa popustili v korist skupnosti. Dogovore smo delali samo za prehodno dobo. (Število je bilo zadostno, če se pravilno skliče, in če je zadostno.) Že trojka je čutila to potrebo, bili smo prepričani da so. Mnenje: če mi z današnjim sklepom rečemo, da bloka ni, ali na širši podlagi, bo stranka prevzela vodstvo in se ne bo ustvarilo neko vodstvo skupnosti. Ljudje, ki bodo v najkritičnejših časih znali rešiti narod. Špindler: prosil, da ostanemo pri prvi točki, pridružujem se priporočilu Prevzvišenega – stranko kasneje reorganizirati. Se pridružuje mnenju Krošla, če pa misli kdo da bo delal brez velike večine in da ta velika večina ostane zunaj, ima malokdo tako korajžo, da bi v usodnem momentu upil sile, ko vsi vemo – končajmo o stvari in upoštevajmo tudi one, ki jih doslej nismo. Ali sodelujemo z blokom ali proti. Mihelčič: Blok mora ostati, naj deluje, lahko še pritegnejo, lahko program sporazumno spremene. dr. Milavec: danes je zbrano vodstvo stranke, eksekutiva stranke naj bi se razširila. Bitenc: Po dosedanjih debatah smo obe točki... Dr. Milač Predlagam, da se reši najprej vprašanje eksekutive: 1.) Bitenc. 2.) [Anton Milavec]Špindler – da se stranka izpopolni. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 533 Špindler: je bilo časa že dovolj. (7 : 4) Dr. Česnik, Milavec, Miloš [Miloš Stare], Bitenc, Smersu, Mihelčič, Draš – sklepi naj se odobrijo. (Zorko, dr. Kotnik, Špindler, dr. Brumen [Ernest Frumen], Marko) – mi smo or-gan stranke: Špindler// 14h ------------------------------------------------- 11. 4. 1.) ing. Levičnik [Jože Lavrič] 6.) Brumen 11.) Zorko 2.) Arko [Mirko Bitenc] 7.) Česen 12.) Milač 3.) Rudnik [Rudolf Smersu] 8.) Novak [Albin Šmajd] 4.) Rubin [Marko Kranjc] 9.) Vovk 5.) Belin 10.) Goričanec [Josip Špindler] 14:15 – nadaljevanje, sklepčni smo: KRANJC : Pripomnil, prosil bi, da bi se držali tega, naj ne bo nobenih ostrih be- sed (ne medklicev – predmetov) – na drugi strani zopet gledati, da ne bomo preobčutljivi. Živce imamo slabe. Eno pojasniti: češ, kdo ima pravico delati dnevni red. Jaz sem ga napravil sam, ker je moja koža ravno toliko vredna. Mislim, da imam upravičenost, da je širši odbor sklenil, da vodim sejo. Drugi razlog je, sem izvoljen od istega organa stranke, ki je ta odbor potrjeval. Na dan Koroščevega pogreba sem bil jaz v četvorki.858. Moram to povedati, smatram, da ta mandat še imam, ga položim v roke ... Razen tega moraš priznati, da sva tam za tri – člansko sejo, da sva določila: 1.) sanacija šir. odbora, (naj 3 + Belin) vpostavi sedmorico (isto ali drugo) 2.) sanacija sklepov in dela po 20. 11. 3.) ljudski blok (311 [Mirko Bitenc], da ga ni, jaz pa da je) tem bolj, ker je Prevzvišeni v tistem, kar mi je naročil, tudi to omenil. Če bi se postavili na stališče, da bloka ni, sicer pa ni; najprej zadeva stranke. Dogovorila sva se za sedmorico, ne za trojko, ti bi lahko sklical samo za sedmorico, jaz od Kreka SLS, zame ni važno in vztrajam. 1.) Ureditev stranke: dr. Česnik? širši odbor ožji odbor 7-orice: Stare [Miloš Stare], Bitenc, Šmajd, dr Kotnik, Kranjc, Krošl, in Smrsu. 858 Pripisano: DR. KULOVEC [Franc Kulovec]. Na kazalo Na kazalo oseb 534 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 7orico izpopolniti, dodati še kako osebnost. Milač: širši odpade, naj bi bila 9-torica Bitenc: naj bi se eksekutiva kooptirala – imamo stanovsko smer, nisem proti, da se jih kooptira, ki naj se prenese – Naj se prenese na širši odbor (kooptacija). Bitenc: Glavno je, da se izbere eksekutiva, ki bo posle vodila, treba je stranko urediti, da bo delo vodila. dr. ČESNIK: 9-orica, (svoj predlog umaknem). dr. Milavec: dovolj petorica (širši odbor razširil – širši odbor skrčil). Eksekutiva naj da predlog, ali se že prej kooptira, pa širši odbor izvoli eksekutivo, je pač vseeno. Tako bi rad videl, ki so že delali, pa bodo še delali. Tukaj nas je 14 – ali bomo zelo malo. tri članski: Bitenc, Smersu in Krošl. dr. Česnik: sem za to naj gre na pet (gresta noter Ti pa Kranjc). Bitenc: še star predlog (težišče dela). Mislim, da je potrebno, da je eden v ožjem odboru, da je ožji kontakt. Mislim, da ne bi mogli preko Draša, mislim, da je absolutno potrebno da gre on. Bitenc: Smrsu, Draš, Krošl, Česnik, Kranjc. Krošl: Predlog dr. Milavca je zelo trezen in pameten. Mislim, da je bistvo problema koncentracija vseh sil, zato se mi zdi, da je misel zelo zdrava. Če hočemo stvar dobro rešiti, je potrebno, da se zberejo predstavniki vseh struj. Avtoriteto škofovo so vsi vpoštevali, mislim, da tudi tukaj ne bo odveč, če vzamem njegovo petorico. Ne bomo dosegli kot dru-gega da se zavleče in odloži. Samo eno je: če nam je, da vse podredimo. Poiščemo to, kar nas druži, ker so bistvena imena o prihodu »treh«, da se širši odbor razširi po pokrajinskem principu. Širši odbor si izbere eksekutivo. Forum je nalogo prevzel, jo je po najboljših močeh izvršil. Danes se širši odbor razširi tako, da s katerimi želimo, da bi ... ta naj bi pa izvolil eksekutivo. dr. Česnik: Treba je eksekutivo imeti.: 1.) naj se izvoli eksekutiva 2.) naj se kooptira. Miloš Večno nezadovoljstvo. Če smo danes še sposobni postavimo eksekuti- [Miloš vo, da priznamo NO in da delamo. (da smo razširjevali // moje osebno Stare]: mnenje). Govoriti v čem ima stranka napačno linijo! 1.) Eksekutivo, ki naj dela 2.) NO 3.) vojaško organizacijo poznati. 5 formal[no]: nehati, ali je eksekutiva stara 7, nova 7, nova 5 Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 535 dr. Milavec: dr. Česnik: Eksekutiva Špindler: bi prosil, da bi se morebiti, če pridemo do eksekutive, če bi še enkrat pogledali na vse kraje, naj se tem krajem primerno izbere, širši odbor nič predlagal, da vpoštevate vse kraje in skupine, da bodo odgovarjale. Kranjc: Dr. ... Česnik in jaz sporazumeli: soglasni, da pove imena dr. Česnik: 9: dr. Česnik, dr. Kotnik, dr. Šmajd, Smersu, Leskovar. Špindler: zavedajte se odgovornosti, upoštevajte VSE ljudi in kraje. I. Reorganizacija: 1.) NO: 3: dr. Zarnik [Bogumil Remec], dr. Kostanjšek [Pavel Pestotnik] 2.) sl. vlada; 1) predsednik: dr. Basaj dr. Pitamic [Leonid Pitamic] 2.) notranje dr. Ferenc [Franc Bajlec] 3.) vojska 4.) prosveta dr. Kacin 5.) pravosodje 6.) finance Rubin 7.) nar[odno] gospodarstvo 8.) promet. i pošta dr. Kotnik 9.) kmetijstvo Pevec [Ignacij Pevec] – Perčič [Anton Perčič] 10.) javna dela in obnova 11.) socijalno II. Konkretna navodila ljudem 22 pos (=poslanci) 4 vl (= vlada) 2 ženski 5 Primorska 3 Koroška 36 1.) K. Marko 1.) Draš 2.) Snoj [Franc Snoj] 2.) Brodar [Janez Brodar] 11 (Majeršič [Ivan Majeršič]) 3.) Žebot [Ciril Žebot] l 3.) Dolenc [Ivan Dolenec] 4.) Špindler 4.) Štrcin [Janez Štrcin] 10 5.) Koban [Franc Koban] 2 5.) Smrsu 6.) Mihelčič (Turnšek) 3 6.) Stare 7.) Teuerschuh [Ivan Teuerschuh] 7.) Dr. Golia [Adolf Golia] Na kazalo Na kazalo oseb 536 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 8.) Dr. Sevšek [Maksimiljan Sevšek] 4 8.) Masič [Pavle Masič] Dr. Basaj 9.) Tratnik [Josip Tratnik] 5 9.) Veble [Demetrij Veble] Pevec 10.) Steblovnik [Martin Steblovnik] 10.) Rigler [Alojzij Rigler] – Perčič (Kotnik) 6 Dr. Kacin 11.) Dr. Ogrizek [Anton Ogrizek] 7 11.) Dr. Lavrič [Jože Lavrič] Dr. Kotnik 12.) Bitenc 12.) Dr. Koce 12 13.) Bajlec 13.) Dr. Krek 13 14.) Dr. Klar 2 14.) Gabrovšek [Franc Gabrovšek] 14 15.) Gajšek [verjetno Josip Gajšek] – Kogovnik [Jurij Kugovnik] 9 16.) Dr. Schaubach [Franc Schaubach] 15 32 + 4 vlada 36 ženske 2 38 Pismo Mihe Kreka iz Londona o političnih razmerah, poleti 1943 (pag. 539)859 Pismo Albina Šmajda Milošu Staretu, 16. 12. 1944 (pag. 577–578)860 Dragi Volk [Miloš Stare], Zdaj sem se preselil v brlog tako, da je posebno zanimivo življenje. Narejen sem zaen-krat le na pisanje. – Obe Tvoji 13 v redu.861 Hvala! Zdi se mi, da Te pač nisem o vsem točno informiral. Evo dopolnitve! 1) NO: a) n[arodno] izjavo si podpisal. Škoda, da samo en izvod namesto dveh. Bomo drug izvod morali napraviti po pravem podpisu. b) dogovor: Res so prvotno razgovarjali tudi socijalisti. Dr. Skrivač [Celestin Jelenc] pravi, da ni pri njih vse v redu, (zaupal je, da je zlasti Likar [Stanko Likar] proti sodelovanju s klerikalci. Zaenkrat Skrivač noče še lomiti kopja, je pa z nami za NO). V nekaj dneh bo baje tudi to urejeno. Vsled tega bo temu dogovoru še dodan posebni dogovor med SLS in JNS, da je v 6 mestih zapopadeno eno mesto za socij[aliste] tako, da mora JNS zasesti le 5 mest, kamor je šteti tudi mlado JNS, za katero pride verjetno Uršič [Andrej Uršič] ali kdo izmed njegovih. Posebni dodatni dogovor med SLS in JNS bo tudi glede zasedbe podpred[sedniškega] mesta, ki ne bo ostalo prazno, dokler ne vstopijo druge stranke, marveč ga trenutno zasede JNS, nato pa dotičnik odstopi 859 Objavljen je dokument, ki je na pag. 397–400. 860 Prepisi dokumenta (UDV) so na pag. 664–665 in pag. 668–669. 861 V prepisu na pag. 664 je pripisano: PISMI OD 13. 12. 1944. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 537 in prepusti mesto kakemu drugemu ali pa lahko ostane, ako so druge pol[itične] stranke zadovoljne s tem, da ima JNS podpred[sednika] in tajnika. Izmenjali si bomo tudi pismi, ki se nanašata na prvo točko, ki govori o razmerju. SLS bo pisala, da je pristala na tako razmerje zgolj iz narodnih ozirov, čeprav bi bili za njo merodajni drugi oziri, vendar stavlja narodni interes nad strankarske, medtem ko bo JNS pisal dopis, ki ga že poznaš. c) kakor sem ti že sporočil, on računa tudi na SDS in radikale. Upa, da se bo sčasoma pritegnilo tudi te, ko bomo dejansko že delali. Takrat se pa lahko poveča NO in dobi tudi SLS enega novega člana, kakor je to predvideno v dogovoru. – Če bomo mi želeli, da se SLS kvota zviša, in bodo drugi za to, se tudi njim zviša število. Ako bi prišli v NO kot člani predstavniki dr. Gosarja [Andrej Gosar], in se ti izjavijo za samostojno stranko, gre ta zastopnik na račun drugih strank, in dobi SLS toliko novih mest, za kolikor se nasprotni tabor zviša. Če pa dr. Gosarjevi izjavijo, da so SLS, potem mi skušamo izposlovati zvišanje števila lastnih zastopnikov, na kar avtomatično sledi zvišek na drugi strani. d) Želel sem, da podpišeš dogovor, da tako omogočimo sklepčnost »ožjega odbora SLS«. Bili bi 4: Volk [Miloš Stare], Arko [Mirko Bitenc], Rudnik [Rudolf Smersu] in Novak [Albin Šmajd]. Sklepali bi brez Zorka [Jože Krošl]. Tako bi legitimno napra-vili dogovor za NO, sicer pa je brez formalne legitimacije. Danes zvečer (sobota) se Novak sestane z dr. Kuncem [Marjan Zajec], verjetno bo določen dan za sestanek plenuma NO. Morda bo tudi povedal imena podpisnikov. Po razgovoru z Arkom in Grogo [Gregorij Rožman] bi za nas šli v NO: 1) pred[sednik] dr. Državnik [Leonid Pitamic], ki še ni odklonil, a tudi ni še sprejel 2) tajnik Novak (?) 3) dr. Česenj [Ivo Česnik] 4) za obrtnike Vrana [Karel Kavka] (stavbenik in tesar iz Šiške) 5) za delavce Majeršič [Ivan Majeršič] (iz Z. Dobrove) 6) za kmete Jokl [Jakob Žakelj] ali Perčič [Anton Perčič] 7) dr. Kričač [Franc Ksaver Lukman], ki pa odklanja. Zato ne vemo, kdo bi prišel na njegovo mesto. Morda dr. Eiletz [Leopold Eiletz] ali Gračner [Ivan Gračner], ali kdo drugi. Nekdo bi moral, da zabijemo Stražarje. Za tebe i vse druge, ki bi prišli kasneje v položaj, da bi mogli izvrševati delo v NO, bi izposlovali povišanje v točki 1/II odst. dogovora.- Sporoči, kako misliš na takole sestavo. – 2) 14. 12. sva z Arkom govorila s Koscem [Ivan Martelanc] o potrebah na Primorskem. a) Želi862, da postavimo človeka, ki bo politično in družabno vzdrževal zveze z Ljo-tićem. Priznamo važnost, za osebo se nismo odločili. Verjetno želi Rudnik. Dotični bi formalno morda moral v Lj[ubljani] prost. zbor, kjer so tudi Mihaj[lovićevi] ljudje (gen[eral] Parac [Matija Parac] in drugi). Važno je to mesto, ker se tam že odigravajo važni razgovori polit[ične] narave. Bilo bi prav, da smo zastopani. 862 V prepisu na pag. 665 je pripisano: SLS. Na kazalo Na kazalo oseb 538 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 b) vprašanje plk [polkovnika] Kokalja [Anton Kokalj]. Skoro vedno je pijan in ugodi v vsem nemškim zahtevam. Jevdj. [Dobroslav Jevđević] in drugi pravijo, da je odšel na Primorsko na pobudo SLS in kot njen zaupnik. Ker vale odgovornost za njegovo delo stranki SLS, smo mnenja, da se piše Jevd., da ni odšel na našo pobudo niti kot naš zaup[nik] in da to tudi ni. c) iščemo osebo za podprefekta na Reki in profesorja za promet[nega] refer[enta] v Trstu.863 č) sposobnega urednika za izdajanje slov[enskega] časopisa v Trstu ali Postojni ali obeh krajih. Prosil sem ga, da bi poskrbel primerno in varno stanovanje za Tebe in event[ualno] druge, kar je obljubil. Slišal sem 14. 12. (četrtek) govorice, da je bil v Trstu aretiran Rudnik, a doslej še ni-sem mogel ugotoviti resničnosti. 3) razmnoževalni aparat SS864 je pri Andreju [Ivan Prezelj] v štabu865. Odloči sam, kaj boš naredil. Mi smo zdaj brez stroja in se dela za silo nekje zunaj bloka na zača-sno izposojenem stroju. 4) Glavač [Franc Glavač] je bil tudi pri Grogi [Gregorij Rožman] in tam rekel, da so v smislu nevarnosti vsi zadnji (24 ali 28) aretiranci. To preprečijo lahko samo vodje, ki se skrivajo, če se sami javijo. To so: Stare [Miloš Stare], Kranjc [Marko Kranjc], Bitenc [Mirko Bitenc], dr. Šmajd [Albin Šmajd] in Križman [Andrej Križman]. To naj nam sporoči škof. Ta se je začudil tej želji, ker nima z nikomer zveze. Povabil pa je Glavač k sebi tudi neko ženo od teh aretirancev in trdil, da je njen mož v smrtni nevarnosti. Rešijo ga lahko samo skrivači-voditelji (naštel imena). Svetoval je ženski, naj gre do škofa, kjer naj iznese te zahteve kakor tudi po tem naj se skliče protestno zborovanje zoper žrtve hujskačev-vodjev, ki se skrivajo z zahtevo, naj se ja-vijo in rešijo zapornike. – Z enakim nasvetom obiskuje tudi žene drugih zapornikov. Močno razširja govorico, da je Novak pri lazaristih. Vidiš, da je Glavač zelo agilen in priden v iskanju vodilnih ljudi iz SLS. 16. 12. 1944 Prisrčno te pozdravlja Novak [Albin Šmajd] Prepisi in osnutki dokumentov (pag. 579–580), objavljenih na drugih mestih v tej knjigi Koncept pisma Albina Šmajda Dobroslavu Jevđeviću, 16. 12. 1944 (pag. 581)866 Velecenjeni g. vojvoda [Dobroslav Jevđević] 863 V prepisu na pag. 665 je pripisano: ŠOLSTVO. 864 V prepisu na pag. 665 je pripisano: SVOBODNA SLOVENIJA. 865 V prepisu na pag. 665 je pripisano: KS. 866 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 666. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 539 Glavni odbor SLS je bil obveščen, da izven SNVZ stoječi del vojaških formacij ka-kor tudi politični ljudje na vsem ozemlju Primorske, Goriške in Istre smatrajo g. polk[ovnika] Kokalja [Anton Kokalj] za zaupnika SLS, ki naj bi prevzel svoj sedanji položaj kot njen zaupnik in pooblaščenec. Tako mnenje je zgrešeno in nima nobene opore v dejanskem stanju stvari. Glavni odbor SLS izjavlja, da g. polk[ovnik] Kokalj ni prevzel sedanjega svojega po-ložaja v NSVZ na njeno pobudo niti kot njen pooblaščenec in zaupnik in sedaj v ka-kem svojstvu, kakor tudi, da ni nikdar iskal za svoje delo politične opore in zaslombe v SLS. SLS zato ne prevzema nobene odgovornosti za delo g. polk[ovnika] Kokalja. Blagovolite vzeti to izjavo na znanje ter po njej uskladiti svoje prepričanje Sprejmite izraze našega najodličnejšega spoštovanja! 16. 12. 1944 Tak bi bil koncept za Vojvodo. Vrni ga hkrati s konceptom za polkovnika. Lahko popraviš. Pismo o načrtih zaveznikov o povojni ureditvi Srednje in Jugovzhodne Evrope, nedatirano (pag. 582–583) Sporočilo o zavezniških načrtih za rešitev slovenskega političnega položaja po voj-ni. Naročil ga je poslati v Ljubljano eden izmed voditeljev slovenskega gibanja v Ameriki, kjer deluje za našo stvar pisatelj Luis Adamič, Roosveltov [Franklin Dela-no Roosevelt] zaupnik, minister Snoj [Franc Snoj], Gabrovšek [Franc Gabrovšek] in poslanik dr. Izidor Cankar. Sporočilo je prepisano v izvirni obliki. Dragi prijatelj! Mr. Luis mi je izročil Vaše pismo, Ljubljana, Feb. 7. t. m. z naročilom, da Vam od-govorim na Vaša vprašanja. Priložil mi je nekaj časopisnih sporočil ter me opozoril na članek Max Holinga, znanega amerikanskega kritika za politično-gospodarske zadeve, ki se je mudil od decembra 1942 do januarja t. l. v Londonu. Omenjeni članek je bil priobčen v »Harper‘s Magazinu« No. III. Ker je članek preobširen Vam originala ne morem poslati; = skušal bom napraviti foto posnetke in Vam poslati filmnegative ob prvi priložnosti. S tem pismom pošiljam nekaj posnetkov iz tuk[ajšnjih] dnevnikov, ki dokazujejo delovanje JNS and S. N. O. Danes Vam pišem radi Vašega zanimanja o razpoloženju anglosaškega javnega mnenja ter o načrtih zaveznikov o ureditvi starega sveta, posebno Vaše srednje in jugoistočne Evrope. Po Max Holingu, ki je temeljito proučil javno mnenje pred-vsem z osebnimi stiki in zasledovanjem novinarskih poročil, prevladujejo tri raz-lična gledanja na ureditev starega sveta in sicer: Na kazalo Na kazalo oseb 540 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 1. Večina javnosti, vsaj 75–80 %, se zavzema za načrte angl[eškega] zunanjega mi-nisterstva, katero predstavlja Mr. Eden [Anthony Eden]. Nemčijo je treba dokonč-no uničiti kot vojaško silo, njeno gospodarstvo pa staviti pod kontrolo tako, da ne bo mogla nikdar več ogrožati mir, male narode in interese velikih demokracij. V ostalem pa naj se razdeli Evropa v tri gospodarske politične enote: vzhodna, srednja in zapadna. Vsaka od njih bi imela svojega zastopnika s posebnim ura-dom v nekakem vrhovnem svetovnem odboru za dirigiranje politike in gospodar-stva, strogo po »atlantski karti«. Srednja Evropa, katera vas zelo zanima, naj bi po omenjenem načrtu obsegala vse dežele znotraj sledečih linij: Poljska brez Ukrajine in zapadne Bele Rusije, Romunija brez Besarabske in Dobrudže, Bolgarija s staro mejo na vzhodu in s prelazoma Jegej pri Dedeagacu. Zapadna linija teče skozi sre-dino Pomeranja, vključi Vzh[odno] Prusko in celo Šlesko, Češko s Sudeti in delom Spod[nje] Avstrije, Jugoslavijo s Predalpskimi deželami do Tagliamenta in Pole. Sever organizira češko-poljska državna zveza, jug balkanska, odnosno jugoslovan-sko-grška unija, ki naj bi predstavljala prvo pomorsko in kopno silo v Sredozemlju. V južno državno zvezo se vključi obnovljena Albanska v starem obsegu, Bolgar-ska in Romunska, dočim severna zveza vključi Madžarsko, ki jo loči od Avstrije razširjen teritorij češko-slovaške proti jugu in Slovenije proti severu. Na ta način zmanjšana Avstrija se priključi v sestav nemške federacije. Zanimanje za Slovenijo je zelo močno, saj so predvidene po njenem ozemlju najvažnejše prometne sile iz severozapada za sredozemski bazen. Iz tega stališča se zagovarja njeno raztegnitev na sever in proti jugu do Pole. Prvi propagator organiziranja srednje Evrope v navedenem smislu Mr. Benes [Ed-vard Beneš], ki uživa največji renome med vsemi politiki bivše Evrope in ki je prvi sprožil idejo češko-slovaške-poljske lige. Njegove razprave se mnogo čitajo v Angliji in Ameriki. Benesov nasprotnik je general Sikorski [Władysław Eugeniusz Sikorski], ki ima dobre zveze z neko ogrsko aristokratsko kliko, ki predstavlja ne-uradno svojo državo. 2. Veliko manjšino, vendar zaradi svojega družabnega položaja zelo močno skupi-no predstavlja visoki kapital, težka industrija in vsa evropska aristokracija z jugo-slovansko čaršijo. Njihov načrt predvideva močno Poljsko, male balkanske države brez Albanske in podonavsko monarhijo. Te države naj se urede po svoje »... nas Angleže pa zanima samo močna Grška, katero bomo utrdili kot Gibraltar in s ka-tere bomo obvladali Sredozemlje in s tem tudi vso Evropo, obenem pa zaprli pot Rusiji.« (Daily Express, Febr. 16.). Angleški in ameriški komunisti imajo seveda svoje namene z Evropo. Njihov or-gan »Daily Worker« je pisal pred par dnevi: »Evropo bomo po vojni organizirali po vzgledu SSSR«. Med Anglosasi je komaj 10–15 % pristalic njihovih načrtov. Ako bo prispelo to pismo v Vaše roke, Vas prosim za sporočilo. Mr. Luis bo go-tovo vesel. – Upam, da je zveza upostavljena in da Vas bo odslej naš zastopnik Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 541 že obvestil o vsem. Njemu lahko zaupate, radi tega nam bodo poročila zelo prav prišla. Mr. Luis se zanese popolnoma na Vaše objektivno stališče, kot svoječas in časov Jugoslavije. Končno iskrene in bratske pozdrave, od L. & S., kakor tudi moje osebne. Vdani Slavko Pismo Franca Bajleca Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 584) 422 [Albin Šmajd] Dragi! Včeraj sem dobil obvestilo od Nemcev, da pridejo koncem tega tedna, v petek ali sobo-to višje nemške osebnosti v Ljubljano radi dogovora z nami, kakor je to že sklenjeno s Srbi. Gre, kakor sem že omenil za sledeče: Nemci nam dajo na gotovem teritoriju, kar bo stvar dogovora, svobodo gibanja, agitacije v slovenskem duhu, organizacije, nabiranje fantov za narodno vojsko in podobno. Mi se moramo zavezati, da bomo na tem določenem teritoriju vzdrževali red in mir, da bomo omogočili svobodno pre-mikanje nemških sil, in da jih v nobenem slučaju ne napademo. Podrobnosti bodo pretresene pri razgovorih. Gre sedaj za sledeče: Določiti treba ljudi, ki bodo pri Nemcih nastopili v imenu Slo-vencev. Biti bomo morali previdni, da nam ne bo kdo kdaj očital kakega sodelova-nja z Nemci, dasi ni to v resnici nobeno sodelovanje ampak samo dogovor taktične narave, ki je nam absolutno v korist. Zastopniki bi morali biti tako izbrani, da bi bile zastopane glavne slovenske tradicionalne stranke. Nemci se zadovoljijo, da škof [Gregorij Rožman] potrdi, da so izbrane osebe res upravičene zastopati glavne slo-venske stranke in s tem Slovence, sicer bo pa ves dogovor tajen nepismen in se bo očitoval samo v svojem dejanskem izvajanju. Če to izneseš pred Narodnim odborom, prosi obenem, naj smatrajo celo zadevo za strogo tajno. Pri celi stvari mislim jaz sodelovati samo kot posredovalec, ali tolmač. Pozdrav 343 [Franc Bajlec] Pismo Alberta Ilovarja Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 585) Dragi Dore [Albin Šmajd], Danes je bil pri meni dr. Kunc [Marjan Zajec]. Pokazal mi je pismo katero piše iz zaporov-sodnije REŽEK BORUT, član narodne legije in njihov kurir, katerega so aretirali in pri katerem so našli tudi pošto od dr. Bana [Ludvik Leskovar]. On piše ven da so ga zasliševali o razgovorih katere je imel Heinrihar [Franc Hei-nrihar] z pp. [podpolkovnikom] V. [Milko Vizjak]. Gestapo ima točne podatke o teh razgovorih. Priznal je – Režek – da je te razgovore on pripravil, povedal je tudi Na kazalo Na kazalo oseb 542 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 da je pp. [podpolkovnik] Vizjak vse to kar so od njega zahtevali odbil. Luknja ver-jetno Vizjakov sin kateri je pri Gestapu in je hotel pp. [podpolkovnika]. Vizjaka na ta način pri Nemcih oprati. Ponoven dokaz da sedi pp. [podpolkovnik] Vizjak na več stolčkih. Torej tudi na pp. [podpolkovnika] V. bo treba malo več paziti. Dopoldne sem poslal prepis prijave policije proti trem »četnikom«. Sedaj prilagam poročilo iz katerega se vidi da sem enega od teh treh že pred časom aretiral ker je kradel in ropal, pa sem ga izpustil ker je imel potne dovolilnice, z katerimi so snab-deveni četniki in ker se je izgovarjal da je četnik. Torej zopet »izbranec«-četnik. Če bi imenovanega že takrat zadržal v zaporu bi prišle zopet pritožbe od JV da zapiram četnike. Iz dneva v dan se množe slični slučaji. Sedaj ne bom gledal več kje se kedo nahaja, temveč kaj dela. Kriminal bom pa pobijal pa čeprav bodo to četniki. – Prisrčne pozdrave M A R K O [Albert Ilovar] Zapiski Albina Šmajda, 24. 2. 1944867 (pag. 586–587)868 1 [Marko Kranjc], 2 [Mirko Bitenc], 3 [Rudolf Smersu], 4 [Miloš Stare], 5, 6 [Jože Krošl], = 15h, 7 [Franc Kotnik] manjka Soglasno odobri 2: dr. Gol. [Adolf Golia] ni bil navdušen, ker ne ve, če je dr. L869 kdaj šel preko okvira svojega odvet[niškega] delovanja. Mislim, da bi to napravil Heinrihar [Franc Hei-nrihar]. To se ni zgodilo, marveč je protikomunistični odbor sklenil, da so šli kot deputacija h generalu in mu predložili (Škulj [Karel Škulj], dr. Leskovar [Ludvik Leskovar], Markun [Anton Mrkun], inž. Sodja [Jože Sodja], Bežek [Etbin Bežek] in Ljotić [Dimitrije Ljotić]) Stanje v Domob[ranstvu]: Štab se bo reformiral, zgleda da ne bo bistvenih sprememb, glavna sprememba je ukinitev bataljonov, ustanavljajo se večje edinice, npr. Vso No-tranjsko bi dobil mjr. [major] Lehman [verjetno Friderik Lehman]. Zgleda, da hoče-jo prilagoditi dmb. [domobransko] org[anizacijo] svoji vojaški SS organizaciji. N[emci]870 ovirajo povsod samostojne akcije domobranstva. Skrivači prihajajo v Ljubljano. 3: Slišal sem, da bo nekdo šel v Beog[rad], morda bi bilo pametno to odposlati tja. 867 Na pag. 675 je s svinčnikom pripisano: 24. 2. 1944. 868 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 675–676. 869 Na pag. 675 je UDV pripisala: LUKMAN (ODVETNIK). Dr. Franc Ksaver Lukman, ki se pogosto pojavlja v dokumentih, je bil duhovnik, v imeniku odvetnikov pa ni nikogar s priimkom Lukman, ki bi deloval v obravnavanem obdobju, zato je s črko L. morda označen odvetnik dr. Ludvik Leskovar. 870 V prepisu je pripisano: NEMCI. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 543 V Trstu ustvariti Obprop871 mrežo Položaj na Gorenj[skem] Primorskem Predlog inž. Sodje za: Švica Dr. Mačka [Vladimir Maček] Nedića [Milan Nedić] in Mihajlovića [Dragoljub Mihailović] _________________________________________ Dr. Maček ima zastop. v Dem[okratski] uniji: Svetosavska resolucija. Podpisal jo je Predavec [Vladimir Predavec], za Slovence inž. Krejči [Anton Krejči]. Se izjavil proti Antifašističnemu svetu. Poročilo o Churchil[lovem] [Winston Churchill] govoru o Himmlerj[ev]i [Heinrich Himmler] ponudbi za mirov[na] pogajanja. 4: Zagreb (dr. Hoh [Josip Hohnjec]) ostanejo na tem, da slov[enskih] oddaj ne! Novakov [Karel Novak] probl., da bi se ustvaril vojaški odbor (Novak /?/) Naredili polit[ični] odbor, podrejen voj[aškemu] odboru. Da uredimo z Novakom: Odgovor: Smo imeli veliko skušenj, vse negativno, vodi politično borbo proti nam872, toliko zagrešil, da je težko iti preko tega. Radi stvari bi še šli zraven, če je dana garan-cija, da se pri Novaku ne bi ponovile take stvari, kot doslej. Razpoloženje proti njemu je tako, da bi mu ljudje ne hoteli slediti v akcije, ko so se vse izkazale kot ne Z Mih [Dragoljub Mihailović] želimo873 čim prej skupaj in z njim sodelovati. Z N. [Karel Novak] se bojimo, da ne bi šlo in da so človeške žrtve predragocene. 2: Izraženo stališče se mi zdi pravilno. Kolikor sem zvedel je tako v voj[aškem] kakor v politič[nem] oziru napravil toliko napak, da ni mogoče z njim. 3: Če ima res pooblastilo, nas874 bodo imeli za puntarje. 2: Nismo875 proti sodelovanju z jug[oslovansko] vojsko, ne moremo pa iti z ljudmi, ki ne uživajo zaupanja. 4: pred 3 tedni je bil tu, govoril z lib[eralci] in socialisti, zmerjal klerikalce, ni povedal programa za naprej. Oba876 sta mu povedala, da tako ne bo šlo naprej. – 6: Glede osebe Novak za sodelovanje ni nobenega dvoma, je skoro neznačajen, bilo bi usodno, če bi on vodil ob zlomu. Novak je eden najslabših. – 871 Verjetno obveščevalno-propagandno. 872 V prepisu je pripisano: SLS. 873 V prepisu je pripisano: SLS. 874 V prepisu je pripisano: SLS. 875 V prepisu je pripisano: SLS. 876 V prepisu je pripisano: ING. MAČKOVŠEK [Janko Mačkovšek], DR JELENEC [Celestin Jelenc]. Na kazalo Na kazalo oseb 544 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pismo Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 588) 322 [Albin Šmajd] S 303 [Franc Bajlec] sva se menila, da bi prišla midva ob pol šesti uri na dvorišče Milarne na dogovorjeni dan (normalna ura). Imam kolo. Začel sem sestavljati okrožnico za naše funkcijonarje. Pa sem nehal, ker se mi zdi, da bi pravzaprav moral izdati tako okrožnico NO, na drugi strani pa zopet mislim, da NO nima nobene prave avtoritete in da daje N[arodnemu] odboru šele stranka pravo avtoriteto. Potem nekaterih stvari ne vem oz. jih ne znam formulirati. Pre-glej, kar je narejeno, korigiraj in daj mi podatke glede programa narodne izjave in besedila uredbe o ONASu [Občinski Narodni svet]. Kaj naj pride po Tvojem mnenju še v okrožnico (zunanje politični pregled). Zelo zadovoljen sem bil nad novicami, ki si mi jih Ti sporočil in ki mi jih je tudi 303 povedal. Marko [Marko Kranjc] želi sestanka z menoj. Bom počakal, da se mi pogovorimo. Ali ne bo 411 [Mirko Bitenc] navzoč pri pogovorih v nedeljo. Katoliške skupnosti formalno in pravno ni več – pa naj obračamo sklepe kakor koli. Bodisi, da trojka ni bila upravičena storiti, bodisi da je trojka (dva od treh) bodisi, da je sedmorica (štirje) odstopila od sporazuma. Vedno imamo prav in pravico na svoji strani. Povej Marku, da sva midva s 411 dala inicijativo za kat[oliško] edinost, da sva jo forsirala celo proti volji nekaterih in da sva nad poskusom tako razočarana, da ga ne bi hotela ponoviti. Naj kar z nama govori o tej stvari. Marko torej predlaga, da naj se 411 in tov[ariši] podredijo tričlanskemu ožjemu odboru. Kdo pa so ti? To je pa ravno 411, 444 [Rudolf Smersu] in Zorko [Jože Krošl]. Torej imava midva z 411 večino. No tej večini se 411 in tov[ariši] lahko podredijo. Ne more se pa ta odbor podrediti kat[oliški] edin[osti], ker je ni več. Potem vprašaj Marka, zakaj sploh forsira kat[oliško] edinost. Pomen ima samo za Stražarje. Povej mu kako misli večina širšega odbora glede razveljavljenja sedmorice in naj tudi on pismeno glasuje ali pa izjavi, da ne. V prilogi nekaj poročil naše OB877. Spravi. Letak je bil najden na deželi. 444 [Rudolf Smersu] Zapisi Albina Šmajda, nepodpisano, nedatirano (pag. 589) Slučajnosti 4/ Danes teden sem odšel pa se je razširila Izjava:878 877 Verjetno obveščevalne službe. 878 Verjetno mišljena Narodna izjava. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 545 1) Zdi se mi nerazumljivo, da je bil na dnevnem redu koopt[iran] član str[aže] ko sem predčasno moral zapustiti sejo 2) Glede osebe ne morem reči nič, ker ne poznam udejstv[ovanja] Izjavlj[am]: osebno sem prepričan, da Straža ne priznava progr[ama], avtoriteta so njeni člani podrejeni avtoriteti Straž. Sem proti kooptaciji članov Straže dokler me ne prepričajo, da so za program in avtoriteto stranke. – Pismo Rudolfa Smersuja Francu Bajlecu, nedatirano (pag. 590) Dragi Ferko [Franc Bajlec] Sedaj sem izven bloka in sem dobil priloženo vabilo. Lepo prosim, sporoči mi čimpre-je ali se moram vrniti ali ne. Imam važne posle in bi zelo rad šel na pot. Jaz sem predlagal – menda si dobil predlog – da je treba zaslišati pokrajinske odbore stranke in šele potem sestaviti predlog. To bi trajalo vsaj teden dni, jaz pa sem proti koncu tedna že nazaj. Odgovori takoj prinašalcu. Če pa ne moreš takoj odgovoriti odgovori pozneje in po-šlji odgovor čimpreje gdč. Jerkovi [Marija Jerko] na Pokoj[ninski] zavod (do 1/2 11 ure če je mogoče) da mi ga prinese čez blok [...] pa ako pomoje po [...] sam prineseš čez blok na Kozarje, Tržaška c. 93 k ing. Martinjaku [Izidor Martinjak]. 444 [Rudolf Smersu] Sporočilo Mirka Bitenca Rudolfu Smersuju, 16. 4. 1944 (pag. 590) 444 [Rudolf Smersu] NE HODI V TRST. RUBIN [Marko Kranjc] HOČE NAJPREJE IZPOPOLNITI 14-TORICO. POTEM REORGANIZIRATI VSE SKUPAJ. JUTRI ZJUTRAJ JE SEJA EKSEKUTIVE, IN JE NUJNO, DA SI TU, KER SICER BOMO ŠLI. ZATO SE VRNI, NAJ GRE V TRST MIKLAVŽ [Izidor Martinjak]. 16. 4. POZDRAV 411 [Mirko Bitenc] Pismo Jožeta Sodje, nedatirano (pag. 591) Dragi! Zvedel sem da se Kokalj [Anton Kokalj] skuša obdati s samimi stražarji. Nastavil je že šefa kabineta Klavža [Leopold Klavž]. Otepa se za propagando tudi Piriha Milka in ga hoče poriniti v D. M. P. Naj vzame nekdo Kokalja špecijalno pod pa-žnjo in naj od njega odreže zlasti Peterlina [Ernest Peterlin]. Vse proti nam vodi Na kazalo Na kazalo oseb 546 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 P – z stražarji. Glede Piriha je bilo vse dogovorjeno. Kokalj je to sprejel a sedaj se ga otepa ker hočejo spodrezati naš upliv. Zdi se mi da mora legija podvojiti svoje delo tako v mestu kakor na deželi prido-bivati nove člane. S[lovenska] l[egija] bo še zelo prav prišla. Na deželo bi bilo treba poslati propagandiste za našo stvar. Gladnik [Stanko Gladnik] nujno rabi čim točnejša poročila o italijanskih svinja-rijah preje zlasti pa po 8. 9. Rabi tudi vsa poročila o vseh dogodkih po deželi in pri naših edinicah, torej čenče. On je velika živina. Je zvezni člen med vojaki in stranko in državnim aparatom in ima nalogo da daje obvestila na vse strani o tem kar se koga tiče. Celo obveščajno službo o osebah ima naloženo. Naj bi mi kopitar [Rudolf Smersu] vsak dan dal za ta namen še svoje čenče v katerih bi naj on pre-črtal kar misli da ni za tega gospoda ostalo bi potem jaz uredil. Tisto kar ni zanj bi enostavno zrezali. To zadevo je premisliti, mislim pa da jo ne bi reševali skupno naj bi ostalo med x [Ivan Martelanc] xiii [Albin Šmajd] in xv [Jože Sodja]. Lepo pozdravljam XV [Jože Sodja] Pismo Mirka Bitenca Ivanu Martelancu, nedatirano (pag. 592)879 399 [Ivan Martelanc] Vaša poročila z dne 28., 27., 25. in 24. 10.880 prejel. Hvala! Zelo sem zadovoljen s poročilom, da ste uredili Vaše razmerje do pk [polkovnika] K [Anton Kokalj]. Ako g. plk. [polkovnik] K. domneva, da je imel pooblastilo od SLS za svoje delo na Primorskem, je v največji zvezi, ker g. inž. Sodja [Jože Sodja] sploh ni član vodstva in sam ni nikdar prejel nikakega takega pooblastila, da ga sporoči g. plk. [polkovniku] K., pa tudi 344 [Rudolf Smersu] in dr. Janko Kralj ni-sta imela nobenega pooblastila od SLS, da sporočita plk [polkovniku] K. kaj take-ga, kar bi on mogel smatrati, da je pooblaščenec SLS na Primorskem. Kolikor so ti gospodje sami kaj takega rekli g. plk. [polkovniku] K., so to izjavili le kot zasebniki, ker je g. plk. [polkovnik] K. doslej tudi stalno odklanjal vsak razgovor s strankami in vpoštevanje strankinih želj in navodil., Izredno sem vesel, da je na vojaškem področju z njim vsaj toliko urejeno, da je pristal na Nar[odni] odb[or]. Razgovor z njim je nujen. Mogoč je v petek, soboto ali nedeljo, t. j. dne 16. ,15. in 14. 10.881 Mogli bi se z njim razgovarjati morda pri Vas, ako Vam to ni v preveliko nadlego, sicer pa z NO, kje drugje, ko bi se že mi vse med sabo pomenili. Če bi 879 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1010. 880 V prepisu je pripisano: 4., 5., 7, 8?. 3. 881 V prepisu je pripisano: 16., 17. in 18. 3. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 547 Vam bilo prav, bi se v petek zjutraj dobili pri Vas, kjer bi dopoldne imeli razgovore najprej 311 [Mirko Bitenc], 322 [Albin Šmajd] in 399 [Ivan Martelanc], po tem našem razgovoru pa morda še dopoldne ali isti dan popoldne pa že s plk. [polkov-nikom] K. in njegovimi ljudmi, ki jih bo v to svrho pripeljal s seboj. Sem mnenja, da ni treba nikogar izključevati od razgovora. Naj g. plk. [polkovnik] sam odloči, da ne bo smatral da se vmešavamo v njegovo izključno področje. Z dr. Kovačičem [Jože Kovačič] in m[ajorjem] Wagnerjem [Rudolf Wagner] bi tudi osebno rad govoril. Če bi mogla priti sem tako, da bi bil sestanek v petek do-poldne – morda tudi pri Vas – bi mi bilo najljubše. Rad bi govoril z njima o raznih aktualnih vprašanjih, od katerih jih bo mogel nekaj gotovo rešiti g. dr. Kovačič. Že samo z nami bo tedaj precej razgovorov. Zato določite sami čas sestankov in uredite tako, da bo vse lepo izteklo po določenem redu. Z 322 bi moral priti k 399 najkasneje v petek ob pol šestih zjutraj (po pravem dnev-nem času šteto), ker kasneje že nastopi dan. Časa bo zato dopoldne veliko! -.-.-.-.-.-.- JVvD je problem zase. To, kar obstoji na terenu pod imenom JVvD je vsega skupaj po številu okrog 100 (en sto) in so sedaj v Zaplani nad Vrhniko. Kakor veste je to Mihajlovičevo gibanje, ki ima političen značaj ter je naperjeno proti nam kot slov[enskemu] narodu, posebej pa še proti slov[enskim] katoličanom, ker so vodje vsi Črno rokci, t. j. framasoni. Njihova federacija je samo na papirju, dejansko pa hočejo velesrbstvo. Narodni odbor za Slovenijo hoče povezati na slovenskem ozemlju vse pozitivne narodne vojaške sile v enotno slovensko narodno vojsko (SNV), ki je že ustano-vljena. Po vseh dosedanjih znakih na podlagi razgovorov z gen[eralom] Andrejem [Ivan Prezelj] pa zgleda, da se on noče podvreči NO. Na domobranstvo in SNVZ gledajo ljudje okrog Andreja tako, da so ti manj vredni in da so na drugi liniji, kakor pa so njegovi ljudje na terenu. Rad bi samo izrabil slovensko vojaško moč za svoje namene, ki so istovetni z onimi na jugu. Narodni odbor pa hoče zavarovati slovenske interese in bo to dosegel z SNV. Podrobnosti bomo govorili pri našem razgovoru. Zato nikakor ne kaže, in se ne sme nobena vojaška disciplinirana slo-venska sila pogajati ali vezati z drugimi silami mimo narodnega odbora. Le tako, če bomo postavili enotno vodstvo, bomo lahko dosegali uspehe. Tudi v vojaških stvareh se bomo predhodno o vsem pogovorili na naših razgovorih. Ponovno sem že povdaril, da Srbom ni zaupati. To je tembolj treba vpoštevati, ker so bili nekateri med njimi do še pred kratkim usmerjeni izključno srbsko in proti jugoslovansko, ne oziraje se na njihovo močno, naravnost premočno povezanost in odvisnost od Nemcev. Večkrat sem že prosil, naj naši ljudje bodo samo poslu-šalci in poročevalci, potrebne sklepe, pa da bo že prinesel pristojni forum. Tak Na kazalo Na kazalo oseb 548 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 forum je sedaj NO, ki bo seveda tudi uredil vse potrebno s Srbi tako na političnem kakor tudi na vojaškem področju. – Razne zveze, ki jih imate poedinci s Srbi, bodo Nar[odnemu] odb[oru] seveda prišle zelo prav in mu koristile. Ne bi bilo umestno in prav, ako bi še danes delal vsak na svojo roko ter tako omalovaževal NO in nje-govo prizadevanje, da se mu v gotovem pogledu podvržejo tudi Srbi. Kolikor sem slišal, bo verjetno te dni odposlan tja doli nekdo, da pripravi vse potrebno za oseb-ne razgovore med NO in Ljotićem, na kar bomo videli, koliko so potrebni nadaljni razgovori z J [Dobroslav Jevđević] in Dj [Momčilo Djujić]. Zvedel sem, da bodo na slov[ensko] ozemlje prišli še novi četniki z novim vojvodo. Bomo skušali koordi-nirati z njimi vojaško delo tako, da bodo vedeli, da jih smatramo za enakopravne. Nejasni zapiski, nepodpisano, nedatirano (pag. 593) Pismo Alberta Ilovarja Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 594) Dragi »Navak« [Albin Šmajd], sprejel sem Tvoje pismo. Da takoj odgovorim na stavljena vprašanja. 1.- Na Tvojo legitimacijo stavi številko 16 z črnilom. 2.- Ime napiši z Črnilom. 3.- Na zadnji strani ni potreben podpis nemške komande. 4.- Vidiva se v ponedeljek ob 17. uri pri Marinkotu. 5.- Vesti bom pošiljal na »Novaka«. – Pošlji za december denar. – 6.- Bil sem v Kočevju, Ribnici in Velikih Laščah. Bombardiranje Ribnice in Kočev-ja882 je bilo težko. Morala domobrancev na višini. Trdijo da je eden od napadnih aeroplanov imel jug. trobojo in da je verjetno Titov [Josip Broz]???? 7.- Ne razumem zakaj si zaprt. Oziroma kaj si mislil s tem stavkom. Prisrčne pozdrave gospej soprogi in tebi M A R K O [Albert Ilovar] Pismo Mirku Bitencu in Albinu Šmajdu, poslano iz zapora, nedatirano (pag. 595) Prepis pisma, poslanega iz zapora od 100: Arko [Mirko Bitenc] in Novak [Albin Šmajd]! Ugotoviti je bilo mogoče, da vedo od preje in iz sedanjega zaslišanja naslednje okolnosti: (v oklepaju ime onega, ki je kaj izpovedal, odnosno, ki so mu okolnost predočili). 882 Letalski napad zavezniških avionov na Ribnico in Kočevje je bil 4. 11. 1944. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 549 Arko: Komt. [Komandant] SL, član vodstva SLS in komt. [komandant] Gor[enjskega] odreda (Korbar [Milan Finec]).Vedo pa, da [je] član štaba JV. De-nar za MPSL je pošiljal Arko deloma Korbarju, deloma Zemljiču [Ivo Kermavner] – po 1000 lir mes[ečno] za okrožje. Ko je odšel Arko na teren, je bil kurir Gaber [Janez Grum]. Gaber je nosil Korb[arju] tudi literat[uro] za vsako okrožje po 1 izvod (Korb[ar]). Imel je zvezo z bratom Cirilom [Ciril Recek] (Črv [Henrik Go-ričan] ni priznal več, pač pa Pajk [Andrej Križman]). Znano jim je vse delo Arka na Gorenjskem; trdijo, da ima svojo radio postajo (nihče priznal). O Arku mnogo spraševali. Zelo bi ga radi dobili. Spraševali so za Ježa, a ne vemo, kdo je to. Novak: član vodstva SLS (Korb[ar]), piše Beli O[rel] in Glas Naroda (Pajk pri-znal!), je član Nar[odnega] odb[ora] (P.), imel sestanke v rent[genski] sobi Leo-nišča, zvezo imel z br[atom] Cirilom, s[estra] Akvina [Akvina Bojc] posredovala zvezo med Črvom, Gabrom in Novakom. (Vse to priznal Pajk.) Imel zvezo z Mar-kom883. (Nihče priznal.) Vovk [Miloš Stare]: stanuje nekje v Polju in je pod oskrbo nekih sester. Črv da ve, a ni priznal. Je član vodstva SLS (Korb[ar]) in Nar[odnega] odbora. (Pajk) Piše Sv[obodno] Slov[enijo] in Slov[enski] Trst. (Pajk) Ni znano, zakaj je Pajk toliko povedal. Črv ni priznal nič, nič deklariral, Korbar pa le deloma. Pol[itična] organ[izacija] ni odkrita. Vedo še mnogo detajlov. Mučeni so bili Korb[ar] (močno), Črv in p[ater] Beno [Beno Korbič], a je vse srečno šlo. Črvu je dejal Vurnik [Anton Vurnik], da ga je denunciral Glavač [Franc Glavač]. (Prosi-mo, da sedaj nobenih represalij). Vrtali so za arhivom, prop[agandnim] cent[rom], blagajnikom, DOS-em, zveza zunaj, pol[itična] organ[izacija] v Lj[ubljani] in po-krajini itd. O Sokl. [Sokolski] legiji malo vedo. Prosimo za odgovor o prejemu in situacijsko poročilo. Vsi fantje lepo pozdravljajo. Težjih nas je 23, lažjih 28. Kdaj gremo na-prej, ni znano. Bog z Vami. Podpis odpošiljatelja. Pripis: smatramo za primerno, da ČUK [Viktor Češnovar] zgine. Spraševali pa niso o njem nič. Nekompletni prepisi dokumentov iz leta 1944 (pag. 596–696). Večina je objavljena v tej publikaciji na drugih mestih. Dokument na pag. 694 je bil že objavljen v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946, na strani 494, ponedeljek 11. decembra 1944. 883 Albert Ilovar ali Marko Kranjc. Na kazalo Na kazalo oseb 550 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 GRADIVO IZ LETA 1945 (pag. 697–1070) Pismo Albina Šmajda neznanemu naslovniku, 2. 1. 1945 (pag. 697) Dragi! Poslano bom odpravil. – Glej, da se vidiva začetkom prihodnjega tedna radi do-govora o sklicanju plenuma. – Če bo preje kaj nujnega Ti sporočim preko Markota [verjetno Marko Kranjc]. Ako želiš drugače, obvesti. Pozdrav 2. 1. 1945 22 [Albin Šmajd] Pismo Mirka Bitenca Izidorju Martinjaku, 8. 1. 1945 (pag. 698)884 Dragi Miklavž [Izidor Martinjak], Vaše obvestilo z dne 6. 1. prejel. Za zastopnika pri voj. kakor tudi pri Djujiću [Momčilo Djujić] bomo mislili in tudi dobili primerno osebo. Prof. Baraga [Srečko Baraga]; ni odšel tja po našem naročilu in tudi nima nobe-nega pooblastila govoriti v imenu SLS ali SL. To Vam povemo zaupno in prosimo, da vse razgovore z njim obravnavate pod tem vidikom. Nekateri nas tudi svare, naj sploh opustimo z njim vsake zveze, češ da ni zanesljiv in da stoje za njim Glavač [Franc Glavač] ali Javornik [Mirko Javornik]. Čez oba bo Baraga zabavljal. Profe-sorski krogi so pa proti njemu razpoloženi. Baraga ima neko afero za seboj. Pa o tem morebiti enkrat osebno. Za delo ga le uporabite previdno, a nikdar kot zasto-pnika ali pooblaščenca SLS ali SL. Vaša osebna stvar: Pazite, da ostanete na prostosti. Zelo bi nas zadelo, ako bi zve-deli za Vašo izgubo. Če je potrebno, da zginete, storite to. Gmotno bomo že tako uredili, da boste brez skrbi. Zvezo z legijskimi ljudmi na vašem ozemlju vzdržujte še vnaprej! Vprašajte Miklošiča [Ivan Martelanc], kako je s podpisovanjem nar[odne] izjave. Podpišite tudi Vi in drugi legijski člani, ki so zanesljivi in molčeči. Miklošič naj pazi, da bo pola (oba izvoda) pri Metodu [morda Metod Dolar] naj-kasneje v nedeljo 14. 1. O Kokalju [Anton Kokalj] sporočite, da ni naš zastopnik in da je prevzel sedanje mesto na svojo pobudo. 884 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 976. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 551 Ko boste za dalj časa v Ljub[ljani], se bomo lahko kaj porazgovorili. Sedaj smo izven bloka. Morate pa svoj prihod precej preje točno sporočiti, da nas pravočasno dobi Vaše sporočilo. Prisrčen pozdrav Arko [Mirko Bitenc] 8. 1. 1945 Del pisma Izidorja Martinjaka, 6. 1. 1945 (pag. 699) Iz Miklavževega [Izidor Martinjak] pisma z dne 6. 1. 1945.; Bil sem pri vojvodi [Momčilo Djujić]. Poročilo sledi. K Djujiču naj se pošlje dele-gata SLS. Djujić bo imel okrog 6000 ljudi. Bodo v Vipavski dolini do Idrije. Naj se napravi poročilo o sedanjih dogodkih in se mu dostavi na OKW [Oberkommando der Wehrmacht] najkasneje do 11. 1. Naredil ga bo prof. insp[ektor] Frič [Srečko Baraga]. Stavi naj SLS delegata za vojvodo. Miklavžu in 99 [Ivan Martelanc] grozi po izjavi polk[ovnika] Kokalja [Anton Ko-kalj] neposredna aretacija. Grozi z odpustom Miklavža. Treba je urediti njegov finančni položaj. Poročilo Janeza Gruma, 8. 1. 1945 (pag. 700) 77 [Janez Grum] pove: 1. Pri pobiranju podpisov za nar[odno] izjavo 20. 12. 1944. mi je glede Stražarjev izjavil župan Perči [Anton Perčič] sledeče; (na mojo pripombo, naj sam pove lastno mnenje glede njih, je povedal), da so: 1) zelo porabni, pridni in da se potrudijo, 2) da je opazil, da so zelo oblasti željni in ne izbirajo pri tem sredstev, in 3) žal moramo priznati, da so včasih zelo nesramni. Izmed vodij Stražarjev je eden inž. Muri [Lambert Muri], ki ga mislijo postaviti za prvega povojnega bana. 2. Ob enaki priložnosti mi je nekaj dni preje izjavil ravnatelj Bajuk Marko, da je pri-šel k njemu prof. Grafenauer [morda Ivan Grafenauer] (odstavljeni predsednik profesorskega društva), zabavljal čez dr. Sušnikovo [Lovro Sušnik] organizatorno nesposobnost in nespretnost ter v tej zvezi rekel Bajuku, da bi bil po mnenju mla-dih on primeren za to mesto, zlasti pa takoj po vojni. Na vprašanje Bajukovo, kdo so ti mladi, je Grafenauer odgovoril, da je prišel k Grafenauerju prof. Verbic Pavle. 77 je nadalje vprašal Bajuka, kaj misli o Stražarskem pojavu. Na kazalo Na kazalo oseb 552 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Bajuk je odgovoril: »Pri sestankih, ki jih je v okviru SLS vodil Finec [Milan Finec] ali Smersu [Rudolf Smersu], sem opazil, da so Stražarji zadovoljni in srečni samo, če so na prvih mestih.« 8. 1. 1945 Poročilo Mirka Bitenca, 8. 1. 1945 (pag. 700) 11 [Mirko Bitenc] pove; 1. Dne 2. 1. 1945. sem pri dr. Odarju [Alojzij Odar] med drugim zvedel sledeče: Od 52 uslužbencev uredništev je bilo 20 poklicanih od KA na delo k NP narodnim pijonirjem. Noben ni bil vpoklican iz uredništva Slov[enskega] doma. Med nevpo-klicanimi je precej tudi takih, ki so v službi še prav malo časa in nekateri izmed njih celo OF usmerjeni. 2. Dnevno povelje domobranstvu in oklic slov[enskemu] narodu je bilo v slovenščini predloženo Rösenerju [Erwin Rösener] v podpis. Prevod v nemščino je delal g. Klakočer [Ludvik Klakočer]. Gladnik [Stanko Gladnigg] sam, ki je ob 9. namesto ob 6. prišel k stavcu Slovenca, je rekel, da ni mogel priti preje, ker Klakočer še ni izvršil prevoda. 3. Dne 31. 12. 1944. je dr. Hanželič [Rudolf Hanželič] omenil, da je svet[nik] Krošelj [Jože Krošl] postal voditelj slovenskih Štajercev. Dr. Hanželič je izjavil, da je bil pri njem g. Belin [Alojzij Mihelčič], ki nam zaupa, da pa je proti klikam. 4. Dne 1. 1. 1945. mi je g. Belin rekel, da je bil ob praznikih trikrat zaporedoma pri njem svet[nik] Krošelj in sta govorila o vprašanju upravičenosti udeležbe pri sejah ožjega odbora dr. Šmajda [Albin Šmajd]. Belin je vztrajal na upravičenosti, med tem ko je Krošelj to zanikal. Ko je pa Belin postavil vprašanje, če bi se sej smel udeleževati Marko [Marko Kranjc], mu na to vprašanje ni odgovoril. O isti stvari sta govorila tudi Belin in Špindler [Josip Špindler], iz česar sledi, da je o tem moral z njim govoriti svet[nik] Krošelj ali dr. Leskovar [Ludvik Leskovar], ako se to vpra-šanje sploh ni obravnavalo pred Štajer[skim] odborom. Belin je izjavil da se z narodno izjavo strinja, da pa se drugače ne bo vmešal v naše delo, ker je bil določen samo za slučaj pritegnitve tretjega člana v ožji odbor, če se oba ostala člana ne sporazumeta glede osebe. 8. 1. 1945. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 553 Sporočilo Mirku Bitencu, prepis, nepodpisano, 10. 1. 1945 (pag. 701) Poruka za Tržana [Mirko Bitenc] Primio sam poruku broj 5449 od 27. 7. Pozdravljam postignuto jedinstvo u našim redovima i osnivanje narodnog odbora. Sloga i jedinstvo su najvažniji u sadanjim te-škim istoriskim časovima. Nadam se da če pre svega naš narodni odbor – biti odluću-juči – za našu budučnost. Treba raditi, da se po [...] postigne ovaj narodni front. Pri biranju ilegalnih jedinica po predlogu jeste važno i hitro. Proširite rad na Štajersko, Gorenjsko i Primorje. Spremite se za opštu mobilizaciju svih narodnih snaga. Molim javite ako što vi ne možete. Pazite i slušajte javiće se [...]da vas uhvati. (Prepis od 10. 1. 1945) Pismo Stanka Kocipra Rudolfu Smersuju, 13. 1. 1945 (pag. 702)885 Dr. Stanko Kociper. Ljubljana, 13. 1. 1945. Dragi g. Smersu! Pred vsem morate oprostiti, da Vam na zadnje pismo z dne 18. 12. 1944. nisem mogel do danes odgovoriti. Kar mi je poglavitno – Vaš svoboden in varen prihod v Ljubljano – sem čakal do danes. Do včeraj je na vprašanje g. prezidenta pri Si-cherheitsdienstu prišel odgovor od samega vodje Hauptsturmführerja Schluiferja [Rudolf Schluifer], ki je rekel: »Mi vemo, da je mož pošten; toda če bi sedaj prišel v Ljubljano, bi ga moral aretirati. Zato je najboljše, da nekaj časa ostane, kjer je, dokler se zadeve ne bodo razčistile.« Torej bomo čakali, da se zadeve razčistijo, dasi sem v toliko zadovoljen, da je vsaj odkrito povedano, tako da človek ne jemlje nase nikakega rizika, če bi Vas povabil. Mislim, da ste o življenju v Ljubljani poučeni. Ne razumem točno, kaj se je doga-jalo, da je dovedlo do tega. Ker torej zaenkrat ne moremo razčistiti odnosov – ki pa v bistvu sploh niso skalje-ni, če izključimo poizkuse načrtnih intrigantov – iz oči v oči, Vam bom na pisanje odgovoril s tem pismom. Razmerje so skvarili, kot sami pravite stremuški, nezreli ljudje, ki so svoje kratko-vidne nazore prišepetavali na razne strani in denuncirali. Prav ste zapisali – krat-kovidni nazori! Mnogo naših ljudi se je v tem času izkazalo povsem nezrelih sanja-čev, ki jih je resnični svet pregazil. Ves svet je v revoluciji nazorov, pri nas pa mnogi tega niso hoteli spoznati, oziroma še danes ne marajo odpreti oči. Povečini so bili to ljudje, o katerih je Rupnik [Leon Rupnik] v novoletnem radijskem govoru dejal: »V obraz so znali govoriti najplemenitejše besede, pri stisku roke ob slovesu pa so 885 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 977. Na kazalo Na kazalo oseb 554 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 že požrli tudi najslovesnejšo izjavo s prav tako lahkoto, s kakršno so največkrat namesto sebe porinili v nesrečo nedolžne naivneže, ki so nasedli njihovim lažem in verjeli v njihovo poštenost. Da so s tem najlepše koristili komunizmu, ni težko uganiti!« – Namesto, da bi ustvarili enotnost zrelih nazorov in pametnega ravna-nja, so mnogi, premnogi sanjali o bivših pozicijah in si predstavljali v bodočnosti še lepše. To mišljenje pa kajpak ni jemalo v obzir koristi naroda, kar nam mora biti danes edino vodilo poleg katoliške usmerjenosti mišljenja in preroda naroda. Toda, kdo bo to izvajal, če se bomo zaradi nekaterih kratkovidnih in nezrelih do-mišljavcev, intrigantov in denuncijantov, ki zaradi strahu za svojo osebno pozicijo povsod prežijo na nas, da bi nas onemogočili, dali odstraniti? In še nekaj. Mislite, da ne bi bilo marsikaj drugače, če zreli politiki ne bi vzdrževali zveze z Rupnikom z otroki, ampak direktno? Zakaj pasivna rezistenca, molk in podtikanje, če to ne ko-risti narodu, ki mu Rupnik koristi? Časi so danes, ko je treba vsako dejanje stokrat obrniti in si ga ogledati od vseh strani, si ga naložiti in žrtvovati, če hočeš koristiti narodu in njegovemu prerodu za boljšo bodočnost. Kdor pa tega ne misli, išče sebe samega in ta se je izključil iz služabnikov narodovih, čeprav si je zaradi osebnih interesov naložil težka bremena, hude žrtve in trpljenje! Članek »Več jasnosti« je pisal Vadnjal Ivek (Zboraš886). Vem samo to, da se je pred kakšnimi meseci zares mnogo govorilo o nekakšnem narodnem bloku, čemur pa sem se jaz smejal in nisem resno jemal. Vedel sem, da je – v kolikor bi bilo sploh kaj resnice na tem – samo manever, ali pa se bo posušil, predno bo korenine po-gnal. Verjetno se mi je zdelo samo toliko, v kolikor so se takrat po svetu sestavljale koncentracijske vlade. Seveda je Grčija in sedaj v najnovejšem času Jugoslavija s svojimi problemi vse to razpršila; le če je kdo takrat nasedal »čezvodni« propa-gandi, se je kompromitiral kot koristolovec in nezrel politik, ki ni razumel bistva današnje ideološke vojne. Pišete, da med vodilne može SLS ne spada marsikdo, ki ga javnost kot takšnega smatra. Vidite, v tem je ravno poglavitno. Saj prezident bi moral vedeti, kdo je in kdo ne; torej, kdo govori in kdo ne govori uradno. Tako so nam lahko razumljivi nesporazumi. Kaj, če bi vi v to negotovost prinesli jasnost? Mislim, da bi bilo to zelo potrebno in bi mogoče, v kolikor ni za tega ali onega mimo naših moči že zakasnelo in prepozno, mnogo pripomoglo k novim razmeram. Dobro bi namreč bilo vedeti, kdo so tisti, ki se pečajo z »Belimi Orli«, »Glasi Naroda«, »Mlada Slove-nija« itd. Ali so uradni ali neuradni. Če pa se vsakdo izdaja za uradnega, ali se Vam potem zdi čudno, da prihaja potem do nesporazuma in da nihče več SLS tabora ne jemlje resno, če ima toliko nezrelih »uradnih« predstavnikov? Opazili smo, da je celo tekmovanje med temi »uradnimi« predstavniki. To je otročarija, ki je nevarna. 886 Pristaš Dimitrija Ljotića. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 555 Za tokrat zadosti! Mnogo lepih pozdravov udani dr. Kociper 1. r. Pismo Ivana Prezlja Jožetu Basaju in Marjanu Zajcu, 14. 1. 1945 (pag. 703)887 Na položaju 14. 1. 1945. Velespoštovana gospoda 55 [Jože Basaj] in 505 [Marjan Zajec]! Sprejel sem vajin dopis z dne 2. 1. 1945. na dan 13. 1. 1945. Prosim, da dostavita moj dopis od 30. 12. plenumu Narodnega odbora, skupaj z Vašim dopisom od 2. 1. 1945. in s sledečim pojasnilom; »Na Vajin dopis od 2. 1. 1945. ugotavljam, da sta prezrla, da sem izrazil zgolj želje, ki temelje na sedanjih izkušnjah, pa so osnovane vsled nujne potrebe, da se vse itak razredčene pozitivne sile združijo k enotnemu pospešenemu delu. Stališče, da sme biti vojska le instrument narodne politike še vedno zastopam in ga povdarjam. Imam pa pravico in dolžnost, izraziti vsaj željo, ako ne zahtevo, da naj zajame Na-rodni odbor vse, pa tudi najneznatnejše pozitivne sile našega oslabljenega naroda. Tako bo vojska, katere predstavnik in komandant sem jaz, uživala ugled in podpo-ro vsega naroda in bo njena udarna sila zagotovljena. Na terenu čutimo, da je združitev nujna in da je delo neodložno. Ker so pripravljal-na dela dolgo trajala in ob času mojega dopisa še ni bilo povsem jasno, kdaj bomo mi na terenu začutili ugodne posledice dela NO, sem smatral za svojo dolžnost – v skrbi za oskrbo enot JV na terenu in da stvar pospešim – povedati odkrito svo-je namere za sicer nepričakovani primer, da do skrajnega datuma (15. 1. 1945.) Narodni odbor ne bi začel delovati, kakor treba. Povdarim ponovno, kot sem za-gotovil že na takratnem sestanku, da so finančna sredstva za vzdrževanje enot JV na terenu pošla. Odgovoren sem za te enote in če ne bi mogel pravočasno dobiti materijelne in moralne podpore naroda preko njenih predstavnikov v Narodnem odboru, bi bil pač prisiljen o tem obvestiti nadrejenega načelnika štaba VK [Vr-hovna komanda] in postopati po njegovih navodilih oziroma kakor bi sam smatral za najprimernejše, če takih navodil ne bi dobil pravočasno. Želje, ki sem jih izrazil niso presegale niti okvirja mojih dolžnosti v smislu prejetih navodil in pooblastil od nač[elnika] štaba VK niti moje dopustnosti. Kar sta pov-sem neupravičeno smatrala za grožnjo, je zgolj nujna skrb za preskrbo enot JV na terenu. Želim, da se čim preje pokažejo koristne posledice delovanja Narodnega odbora napram enotam JV na terenu, kakor tudi da se čim preje pojavi na terenu izvršni 887 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 978. Na kazalo Na kazalo oseb 556 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 odbor N[arodnega] Odbora, ker bo s tem olajšano delo, pa tudi onemogočeni nesporazumi. Vpoštevajte pri tem, da je rok, do katerega sem mogel spodobno vzdrževati enote JV na terenu že potekel, a istotako Vajino zagotovilo o prihodu izvršnega odbora N[arodnega] odbora na teren. Prej ko slej odklanjam vsako odgovornost, ki bi mi jo hotel glede na vsebino mo-jega dopisa od 30. 12. 1944. naprtiti kdorkoli, ker mi je bilo pri tem vodilo zgolj odkrita beseda in čut dolžnosti. Z odličnim spoštovanjem 999 [Ivan Prezelj] Gospoda 55 in 505 na položaju Poročilo o podpisnikih Narodne izjave iz stranke JNS, 17. 1. 1945 (pag. 704) Dne 17. 1. 1945 je sporočil 202 [Marjan Zajec], da so na JNS še podpisali med drugimi; 1. – dr. Roš [Fran Roš] iz Laškega, 2. – dr. Tavčar Ivo, Ljubljana, 3. Birola [Gvido Birolla] iz Kresnic 4. Vrančič [Henrik Vrančič], ravnatelj Mestne hranilnice v Ljubljani, 5. dr. Rosina [Igor Rosina], odvetnik, Gornji grad 6. dr. Kravina [Luka Kravina], višji drž[avni] tožilec, Ljubljana, 7. dr. Orožen Fran, starešina okr. sod[išče] Ljubljana, 8. Vrbinc [Ivan Vrbinc], tes[arski] mojster? Ljubljana, 9. dr. Lučovnik [Hinko Lučovnik], drž[avni] tožilec 10. Smerkolj [Albin Smrkolj], veletrgovec; Ljubljana, 11. dr. Alujević Branko, predsednik Pokrajinske delavske zveze, 12. Tumpej star. [Franc Tumpej], sodni uradnik 13. Smertnik [Josip Smertnik], ravnatelj Celjske posojilnice, načelnik Sokola, Celje Poročila Janeza Gruma in Mirka Bitenca o položaju na terenu, začetek leta (verjetno februar) 1945 (pag. 705–707) (Gaber Janez [Janez Grum] poroča): Pro memoria! I. v noči od 18. na 19. 1. 1945, in Ko so Nemci prišli na dan 19. 1. 1945. na Polico, Blečni vrh in Leskovec, so vpra-ševali, kje je gen[eral] Andrej [Ivan Prezelj], kje major in nadporočnik Grum. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 557 Verjetno so mislili na maj. Bitenca [Mirko Bitenc]. To je izjavil Marn Janez, Dimi-trij Kralj, Drago Prijatelj, Šoukal in vojak Slak. Nemci so prodirali v treh obročih. II. AA [angloameriške] padalce – 16 po številu – so po tej drugi nemški akciji proti četnikom (prva se je vršila od 4. na 5. 1. 1945) oddvojili od odredov, jim dali tri vojake iz Notranjskega odreda za spremstvo, zraven pa še nekega Poljaka in Rusa. Pri tej drugi akciji je bilo razoroženih 36 vojakov Soškega odreda s poročnikom Plešo Tomažem vred. Skupino Amerikancev s spremstvom so Nemci 22. 1. zjutraj ob 4-ih odpeljali s Sel pri Pancah, kamor so prišli AA [Anglo-Američani] prejšnje-ga dne ob 9.30 z Javorja. Ugotovil sem pri p. d. [po domače] Rekarju, t. j. mlinarju Babniku iz Sel, da se je zvečer dne 21. 1. 1945. ob 10-tih pripeljal do Sel pri Pancah tudi Slavko Škobrne [verjetno Slavko Skoberne] v spremstvu nekega Nemca. Tam se je zadržal Slavko Škobrne do 4-ih zjutraj prihodnjega dne. Njegov prihod je Rekarjev sin opisal takole: Dne 21. 1. ob desetih ponoči je zapeljal na Rekarjevo dvorišče avto. Šofer je prišel v sobo – hišo in rekel, da se bo malo pogrel, ker je pripeljal enega civila in enega Nemca, ki ju mora počakati, četudi celo noč, dokler se ne vrneta. Zjutraj ob štirih dne 22. 1. 1945. pa je prišel v hišo Rekarjevo Slavko Škoberne, ki se je nato s šoferjem in Nemcem odpeljal proti Ljubljani. Rekarjev sin, star okrog 18 let, je Škobrneta spoznal takole: To je bil tisti gospod, ki se je že parkrat oglasil v naši hiši. Enkrat, ko je čakal na ljudi iz četniškega odreda Marna Janeza, se mu je zelo mudilo, pa je naročil Rekarjevemu sinu, naj sporoči tem, ako bodo za njim povpraševali, »Slavko je bil tukaj, pa nima časa, da bi še čakal.« Do-bro se je Rekarjev sin spominjal, da je bil to noč od 21. na 22. 1. tisti gospod Slavko, ki je takrat prosil za sporočitev. Rekarjev oče pa ga je opisal: »Ima očala, je okrog 30 let star, malo večji kot Gaber [Janez Grum] in zelo zgovoren.« Po izjavi Dimitrija – por[očnika] v DO je bil v noči od 21. na 22. 1. 1945 bataljon-ski dežurni pri Marn Janezu Prijatelj Drago. To noč ga nihče ni mogel nikjer dobiti, naslednje jutro pa je od nekod prišel ves premražen, neprespan in zbit. Dne 21. 1. 1945. se je odpeljal v Ljubljano Marn Janez, poveljnik bataljona. To ve Jakoš Marija iz Bizovika in Gaber, ki je prišel dne 23. 1. 1945. z Marnom na Polico ozir. je ugotovil, na Polici, da je Marn se vrnil iz Ljubljane kakih 10 min pred pri-hodom Gabra. III. V četrtek dne 18. 1. 1945. se je pripeljal Marn Janez skupno s Škobernetom in dvema nemškima častnikoma v civilu. Prišli so iz Grosupelj. Marn Janez je bil v domobranski uniformi brez kokarde (domobranske). Domobranci te družbe ver-jetno niso opazili. Oglasili pa so se pri p. Cirilu [Ciril Recek]. Le-ta se je začudil, pa je nekako vprašal Škoberneta in Marna, kaj neki pomeni ta čudna druščina. Marn je pri tej priliki odvrnil pravilno skomignil z rameni in malo zavrtel glavo ter rekel: »Hm. Ne vem, kaj Nemci hočejo s četniki. Zdaj hočejo napraviti proti njim neko Na kazalo Na kazalo oseb 558 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 akcijo. Sam Bog vedi, kaj hočejo.« Ta akcija se je izvršila v noči od četrtka na petek, t. j. od 18. na 19. 1. 1945. Marn Janez se je iz Stične odpeljal z Nemci nazaj proti Grosupljem, od tam pa jo je mahnil na Polico. IV. V približno istem času sem zvedel v Bizoviku od vojaka Gruma iz Marnovega od-reda, da je Marn dobil od Nemcev 20 dvajset hlač in dvajset bluz in pet plaščev. Te stvari je pripeljal Marn Janez sam iz Ljubljane. V. Nadporočnika Berlota Bogdana [Božidar Berlot] je nemški nadporočnik v Stični ob-vestil, da bo šla mimo dom[obranske] edinice Črna roka in naj vzame to [na] znanje. Nemški častnik je o črni roki govoril zelo hvalisavo, da je na mestu in da dobro dela. Nadporočnik Berlot je nato kasneje ugotovil, da sta šla mimo Marnov in Sajetov [Jože Saje] odred, torej, da je to tista črna roka, o kateri je govoril nemški nadporočnik. VI. Dne 7. 2. 1945. mi je višji narednik Čuješ [Jože Čuješ] izjavil v Logatcu sledeče: »Bernhard mi je rekel, da je bila akcija proti četnikom samo zaradi Amerikancev (kar se je že preje domnevalo). Pri tej drugi nemški akciji je bilo, kakor že poveda-no ujetih tudi 36 mož iz Soškega odreda. Na željo gen[erala] Andreja je odšel po-sredovat v nedeljo dne 21. 1. 1945. po južini Marn Janez na nemško poveljstvo. Pri razgovorih z Nemci mu je nemški razpravljajoči častnik – najbrže Schmer s tem imata namreč Marn Janez in Skoberne zveze – stavil za pogoj izpustitve teh fantov: 1. – izročitev gen[erala] Andreja, 2. – izročitev Amerikancev. (Ob času teh razgovorov še niso imeli Amerikancev). V teku razgovora se je Marn izročitvi gen[erala] Andreja upiral, pač pa pristal na izročitev Amerikancev. Na koncu razgovora je nemški častnik opustil zahtevo po izročitvi gen[erala] Andreja. Zaradi potrebne jasnosti ponovim ves dogodek, kakor sledi: Dne 7. 2. 1945. mi je dom[obranski] višji narednik ČUJEŠ povedal: »Dr. Bernhard mi je rekel, da je bila akcija proti četnikom samo zaradi Amerikancev. Da je prišel kom[andant] Marn Janez posredovat za zajete četnike iz Soškega odreda in prosit za orožje za dolenj-ski odred na nemško komando v Ljubljani. Razpravljajoči nemški častnik je stavil pogoj za izpustitev 36 fantov: 1.- izročitev gen[erala] Andreja, 2.- izročitev Ame-rikancev. Marn je na izročitev Amerikancev takoj pristal, ni si pa upal pristati na izročitev Andreja. V teku razgovora je nemški častnik opustil zahtevo po izročitvi gen[erala] Andreja.« Da je šel posredovat Marn na željo gen[erala] Andreja, sem zvedel v Dol[enjskem] odredu. Gaber Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 559 V sredo dne 14. 2. 1945. je pripovedoval g. Bitenc Stanko, da je Marnov odred od 6. 2. 1945. na oskrbi pri dom[obranskem] intendantu Vovku v Stični. To pa je po-vedal v ponedeljek dne 12. 2. 1945. poročnik Schach. Arko [Mirko Bitenc] l. r.. Gaber Janez še nadaljuje: V noči od 18. na 19. 1. 1945. so prišli Nemci na Polico. Straža dolenjskega odreda jih je opazila in je takoj šla ena četa na položaj. To premikanje so Nemci opazili in takoj vprašali z vojaškim klicem, kdo tam. Odgovoril je Prijatelj Drago: Schwarze Hand. Nemci so pozvali, naj pride eden od Schwarze Hand naprej. Šel je Drago, povedal je, da je to Marnova skupina Črne roke. Poveljujoči nemški častnik je nato šel v štab dolenjskega odreda k Marnu, se tam z njim razgovarjal. Razgovor je trajal dobre pol ure. Pri odhodu in prihodu so si podali roke. Nato pa so odšli Nemci od Marna proč in šli v akcijo proti notranjskemu in soškemu odredu, ne da bi [se] Marnovemu odredu kaj zgodilo. V petek dne 19. 1. 1945. pa je druga nemška skupina, ki je zajela 36 iz soškega od-reda, peljala te vojake z Bleč vrha preko Police mimo Marnovega odreda na Gro-suplje. Tudi ta nemška skupina Marnovim vojakom ni ničesar naredila. To dejstvo je silno začudilo civilno prebivalstvo in tudi domobranci sprašujejo, kaj to pomeni. Med od Nemcev prijetimi Amerikanci so bili štirje, ki so jih domob[ranci] iz Ve-harš skrajno težko prikrili pred Nemci, jih potem poslali preko Rovt v Št. Jošt, kjer so jim posodili plašče, nato pa jih čez Horjul in Dobrovo ter Ljubljano poslali na Polico. Eden – poročnik, ki je padel iz gorečega letala pri Sv. Jakobu ob Savi, je bil po obrazu in rokah močno opečen. Domobranci so ga z velikim rizikom rešili pred Nemci in tudi skrbeli za njegovo ozdravljenje. Gaber Janez: Dom[obranski] višji narednik ČUJEŠ je izjavil dne 7. 2. 1945., da sta nameravala gen[eral] Andrej in Bratko [Dušan Pleničar], tajnik DOS-a, odpotovati pred krat-kim v Italijo. Bratko je od Čuješa zahteval sliko za anglo-slovensko legitimacijo. Č[uješ] jo je izročil. Poleg tega so slike oddali še štirje civilisti v Logatcu, vsi pristaši NL [Naro-dna legija]. Sicer je hotel Bratko mimo Čuješa, pa se je zanj zavzel stotnik Debevc. – Čuješ je namreč tisti, ki je preskrbel orožje soškemu odredu. To orožje je prevze-mal Ataman [Alojz Bavdaž]. II. V petek dne 16. 2. 1945. mi je povedal dom[obranske] civilne kontrole član Vilim-part na bloku 4, da mu je pravil Ataman, s katerim je bil skupaj v Novakovi ilegali, da se bo sestal v torek, dne 20. 2. 1945. Jevdjević [Dobroslav Jevđević], gen[eral] Na kazalo Na kazalo oseb 560 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Andrej, neki WH888 general in neki SS general. Pogovarjali da se bodo o važnih stvareh. III. V četrtek dne 8. 2. 1945. sem bil na Polici. Tam je bil tudi gen[eral] Andrej, ki se je pred dvema dnevoma vrnil iz Ljubljane. Na Polici je bil tudi kurir od Zmagoslava [Jože Melaher]. Gen[eral] Andrej mi je pri tej priliki rekel, da je bil prepričan, da je štajerski odred veliko več dobil v denarju, kakor je v resnici prejel od Tržana [Mirko Bitenc]. »Ali ne misli Tržan v večji meri finansirati štajerskega odreda, saj imajo njegovi strici v Ljubljani dosti denarja.« Kako uro pozneje me je prijel, da sem pisal 31. 12. 1944. listek stotniku Debevcu, s katerim sem ga obvestil ozir. opozoril na bližajoče nemške akcije, kakor sem prebral iz Skobernetovega pisma, namenjenega Marnu Janezu. To pismo je imela Jakoševa iz Bizovika. Rekel je: »Eh, ta listek mi zelo dobro hranimo. Pisava je Vaša.« To je rekel v takem tonu, da sem sklepal, kot da bi jaz vedel za akcije, pa nisem hotel Andreja obvestiti, ampak kot da bi namerno obvestil stotnika Debevca. Gaber Janez. Gaber Janez: V zadnjih dneh meseca januarja 1945. sem bil v Stični, kjer sem govoril tudi z Markom Tajnikom [Marko Kranjc]. Izrazil sem željo, da bi 211 [Mirko Bitenc] rad z njim govoril, pa mi je odvrnil: »Kadar boste opazili, da je zelo potrebno, da tudi mene informirajo ali vprašajo za svet, takrat jim povejte, da bi utegnili Vi dobiti zvezo z mano. Drugače pa je v Ljubljani moj namestnik, ki sem mu prepustil, da vse vrši v mojem imenu. Nanj se popolnoma zanesem kot nase. On je v mojem imenu upravičen govoriti in nastopati.« Vpraševal je, kakšni so stiki s Primorsko, Gorenjsko, Štajersko, kakšni so s Hrvati: Pri govoru o stikih s Štajersko, mi je omenil, da so v Ljubljani iz vsakega štajerskega okraja po dva do trije ljudje, večinoma mlajši, ki po svojih močeh vzdržujejo zvezo s Štajersko. Dalje je izjavil, da je cela Štajerska razdeljena v tri okrožja, nad njimi pa je enotni štajerski odbor. Arko ve, kdo je predsednik in ima gotovo stike z njim. Zato me usoda Štajerske ne skrbi preveč. Dalje: Ali je v Ljubljani vse v redu? Ali je vse enotno? Kakšnih večjih sporov ni? Ali so vsi enotni okrog tega dela? (Mislil je na priprave za narodni odbor). Prepričan je bil, da je vse v redu. Gaber Janez Gaber Janez: ČUJEŠ mi je dne 7. 2. tudi rekel: Vse, kar vem, vem od Bernharda. Zadnjih aretacij so krivi Ljotičevci in Glavačevci889. 888 Verjetno Wehrmacht. 889 Pristaši Dimitrija Ljotića in Franca Glavača. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 561 Marsičesa je v Ljubljani kriva tudi Straža. Nemci gledajo na to skupino prijazno in dobrohotno ne toliko zaradi protikomunističnega stališča, kot pa zaradi njiho-ve državnopravne koncepcije podonavske konfederacije. Stražarji so delo Erlicha [Lambert Ehrlich] popolnoma zavozili. So nestvarni, poznajo neodkrito delo, vse delajo za svoj dobiček in vsakdo izmed njih pričakuje, da bo poslanec. (Vse, kar se nanaša na Stražarje, je izjavil dr. Bernhard). Gaber Janez Zapisi Albina Šmajda, januar 1945 (pag. 708)890 Ponedeljek 22. 1. 1945. 11 [Mirko Bitenc] razgovarja z dr. Mohoričem [Jakob Mohorič]. Na podlagi skle-pa ožjega odbora SLS z dne 10. 1., da ima dr. M. [Jakob Mohorič] alternativo, da vstopi v SLS ali pa izjavi, da so samostojna stranka. Dr. M. izjavi, da so samostoj-na stranka, ki ne bo vstopila v SLS, marveč hoče ohraniti svojo samostojnost. 11 vzame to izjavo na znanje. Omeni, da se v gotovih taktičnih ozirih lahko spora-zumemo glede enotnega nastopanja na zunaj, kjer pa sicer ostanemo popolnoma samostojni tako, da nasprotniki ne dobijo vtisa, da med nami obstoji nek dogovor glede enotnega nastopanja. Z ozirom na to, da ima dr. M. več časa, ga je 11 prosil, naj se napravi načrt za tako skupno nastopanje in da se ponovno dobita glede tega v petek 26. 1. Ker so samostojna stranka, je 11 tudi omenil obstoj Narod[nega] odbora in naj se o tej stvari obrne na dr. Kunca [Marjan Zajec]. Torej: glej posebni pro Memoria z dne 24. 1. 1945. -.-.-.-.-.-.-. Sreda 24. 1. 1945.: 11 govori z dr. Česnom [Ivo Česnik] radi sprejema predsedniškega mesta v NO. Radi bolezenskih razlogov odkloni. 11 mu razloži vse delo ožjega odbora, zlasti odnošaje do Gosarjevcev891 in Stražar-jev. Delo v vsem odobrava. Omenil je pri tej priliki, da je bil on in Belin [Alojzij Mihelčič] vabljen na neko sejo ali sestanek, katerega se pa ni vdeležil noben od imenovanih. Končno je še omenil, da je imel nek razgovor s p[atrom] Odilom [Odilo Hajnšek], ki ga je 11 smatral za Glavačevca, pa je dr. Česen izjavil: To ni res. Ko je bil pri njem pred kratkim Glavač [Franc Glavač] in se zanimal za dr. Šmajda, Križmana [Andrej Križman] in druge, ga je p[ater] Odilo napodil. -.-.-.-.-.-.- 890 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 979. 891 Pripadniki skupine Andreja Gosarja. Na kazalo Na kazalo oseb 562 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Petek dne 26. 1. 1945: 11 ima tretji dogovorjeni razgovor z dr. Mohoričem. Dr. M. pove, da je bil pri dr. Kuncu, kjer je čital narodno izjavo, ki je v marsičem pomanjkljiva, zlasti niso točno omenjene kompetence narodnih držav v okviru zvezne države. Moti ga pri JNS tudi to, da ni samostojna politična stranka, marveč ima svojo centralo v Srbiji. O tej stvari bo govoril z dr. Kuncem. Povedal je, da je Kunc prečital tudi vsa prava imena podpisnikov, ki so podpisali narodno izjavo s strani JNS. Naših imen ni čital. Vprašal je, kaj je s Kat[oliško] Edinostjo. Bil je pri dr. Lukmanu [Franc Ksaver Lukman], pri katerem je dobil vtis, da je za kat[oliško] Edinost in da je bil tudi pri škofu, ki da mu je izjavil, da je kooptiran v odbor kat[oliškega] bloka. V zadnjem času so bili pri njem zastopnik štajerskega odbora, zastopnik koroškega odbora in Stražarjev. Bili so posamično in so govorili o delu Kat[oliške] Edinosti. Zastopnik Stražarjev je pri tej priliki celo izjavil dr. M., da so oni mnogo bližji njegovi skupini kakor pa oficijelni SLS. Dr. M. je rekel, da bo v prihodnjih dneh obiskal škofa in dr. Lukmana, s katerima se bo pogovoril o kat[oliškem] bloku in če s tem blokom nič ne bo, da je pripravljen pogovoriti se z nami glede skupnih točk. 11 in dr. M. sta se dogovorila, da se kasneje še enkrat dobita in da ga bo o morebi-tnem sestanku obvestil 11, ker ne ve, kdaj bo prost. -.-.-.-.-.-. Sobota dne 27. 1. 1945. 11 govori z dr. Zarnikom [Bogumil Remec]. Razloži mu položaj, delo ožjega od-bora in njegovo stališče do dr. Mohoričeve stranke in do Stražarjev. Pove razloge nezaupanja do slednjih. Pove tudi vsebino razgovora med Zorkom [Jože Krošl] in inž. Ferlincem [Bogdan Ferlinc]. Dr. Zarnik soglaša z vsemi sklepi ožjega odbora in zlasti opozarja, naj nimamo nobenega stika s Stražarji, ker bi bili tudi zmožni, da nas izdajo. Poročilo Mirka Bitenca in Albina Šmajda o razgovorih z Marjanom Zajcem o aktualnih političnih vprašanjih, 24. 1. 1945 (pag. 709–711)892 Pro memoria! Po dogovoru se dobijo v torek dne 23. 1. 1945.: Arko [Mirko Bitenc], Draš [Albin Šmajd] in Kunec [Marjan Zajec]. Predmet razgovora naj bi bil Nar[odni] odbor, zlasti po ureditvi voj[aškega] vprašanja ozir. zavzetje stališča do gen[erala] Andre-ja [Ivan Prezelj]. Po prihodu h Kuncu isti začne poročati: 1.) Pri meni je vojvoda Djujić [Momčilo Djujić], s katerim smo imeli razgovore. Povabili bi tudi koga iz vaših vrst, pa nismo vedeli, kje ste za dobiti. Zato smo sami razgovarjali in Vama bom zdaj povedal, o čem smo govorili. Sicer sem sporočil 892 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 984–985. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 563 Djujiću preko stot[nika] Mehleta [Anton Mehle], naj pride prihodnji ponedeljek ali torek zopet v Ljubljano na razgovore, kjer boste navzoči tudi Vi. Djujić pravi, da ima vse odobreno od Mihajlovića [Dragoljub Mihailović] in da je z njim v zvezi. V slovenske politične razmere se ne bo vtikal, vendar bo šel v vsem na roke našim ljudem, kolikor bomo rabili njegovo pomoč. Djujić je bil tudi na obisku pri gen[eralu] Rupniku [Leon Rupnik] in škofu. Zlasti slednji je napravil nanj najboljši vtis. Djujić je rekel, da je Rupniku rekel, da je on s svojimi vojaki jugoslovanska vojska. Rupnik je odvrnil, da razume in da je to po-polnoma v redu. Sploh je Djujić dobil od Rupnika vtis, da je popolnoma jugoslo-vansko orijentiran človek. Rupnik je tudi rekel, da sedanjim zapornikom ne more pomagati, ker so sami krivi svoje nesreče. Rekel je, da je kriv vsega Finec [Milan Finec], ki je ravnal neprevidno in pustil prenašati vžigalno vrvico po nekem fantu, ki ga je videla Gestapo in na podlagi česar so sledile aretacije. S Kokaljem [Anton Kokalj] v Trstu ne bo nič in se ga ne bo moglo uporabiti. Pre-več pije. Zato bo treba nekaj ukreniti. Na opozorilo, da ga je že svoj čas Draš opo-zoril na Kokalja in da je takrat Kunec želel, da se proti Kokalju ničesar ne ukrene, je Kunec odvrnil, da takrat še ni imel o Kokalju takih podatkov, kakor jih je sedaj prejel. Arko in Draš odgovorita, da vprašanje Kokalja spada v splošni okvir rešitve vojaškega vprašanja in da se bo takrat to moralo nujno rešiti. Trenutno pa nikdo izmed nas nima nobene ingerence do Kokalja, zato ta dela sam na svojo odgovor-nost in brez vednosti političnega foruma. Po izjavi Kunca, ki jo je dal na podlagi poročila Mehleta, so Narodne straže v razkroju, češ, da je na Primorskem komaj še kaki dve ali tri sto vojakov. Arko in Draš popravita to in izjavita, da je po njunih poročilih tam vsaj še okrog 600 šesto vojakov. Z Djujićem je bil tudi Mehle. Mehle je bil tudi pri gen[eralu] Rupniku in mu ra-zložil ves položaj na Primorskem glede narodnih straž. Rupnik je uvidel potrebo po remeduri in je obljubil, da bo s svoje strani vse uredil. Mehle bo ostal pod poveljstvom slovenskega poveljnika. Verjetno pa se bo naslonil na Djujića. Djujić je namreč rekel, da sprejme v svoj sestav tudi našo ilegalo bodisi kot poedince ali kot posebno skupino. Djujić smatra, da namreč ilegala v Lj[ubljanski] pokrajini ni potrebna in da je naravnost škodljiva, ker s svojim nastopom draži Nemce. Kunec pravi, da je na Bledu izvršena izmenjava komanderjev SD, in da bo kurz novega poveljnika SD strožji proti nam in vsem političnim ljudem. Zato je interes vseh pozitivnih političnih sil, da urede zunanje odnošaje tako, da ne [bo] trpela naro-dna politika. Ti interesi pa zahtevajo, da se ilegala umakne iz ozemlja Ljub[ljanske] pokrajine. Ker nudi Djujić vso pomoč v tem oziru, bi bilo najumestneje, da bi se gen[eralu] Andreju sporočilo, da se umakne s svojimi odredi nekam na Primorsko v okrilje Djujića. Seveda bi bilo treba s Djujićem o tem podrobno govoriti. Radi obstoja in nahajanja ilegale je v nevarnosti tudi obstoj in postopek s slov[enskim] domobranstvom. Na kazalo Na kazalo oseb 564 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Po izmenjavi misli, da ni mogoče pustiti slov[enskih] čet na slov[enskem] ozemlju, da bi se vključile v srbsko armado, se naprosi Arka, naj poveljstvu za Slovenijo bodisi v direktnem stiku z gen[eralom] Andrejem ali preko del. Marka sporoči, da obstoji velika nevarnost tako za odrede same kakor tudi za preganjanje preostalih slovenskih izvenkomunističnih političnih ljudi in za domobranstvo, vsled česar je edino pametno in primerno, da se vsi odredi preselijo nekam na Primorsko, kjer ne bodo ogrožali slovenskih interesov. Mehle je pustil na Primorskem nekaj svojih ljudi, ki jih lahko takoj zbere in gre z njimi v sestav Djujićeve divizije, vendar bi ostal podrejen poveljniku slovenske armade. Arko in Draš smatrata take razgovore za načelno važne in smatrata, da je odločitev o tem stvar N. O. [Narodni odbor] in vseh v N. O. zastopanih strank. 2.) Z direktorijem in banovinskim odborom JNS je vse v redu. Včeraj 22. 1. 1945. je Kunec razgovarjal z dr. Pučnikom [Jože Pučnik] in inž. Ferlincem [Bogdan Fer-linc]. Direktorij se je postavil na pravno stališče, da je nastal vsled tega, ker naj bi nadomeščal predsedstvo JNS, zlasti dr. Kramerja [Albert Kramer] in min[istra] Puclja [Ivan Pucelj]. Ne osporavajo zakonitosti banovinskega odbora, ki ga izrecno priznajo, kakor je direktorij tudi izrecno odobril vse sklepe, dogovore in drugo, kar je Kunec v imenu JNS sklenil in dogovoril z SLS. Tudi glede narodne izjave in do-govora. Dr. Pučnik je izjavo že podpisal. V kratkem jo bo tudi inž. Ferlinc. Z vsemi je vse v najlepšem redu in se bo dalo z njimi tudi delati. Oba pa sta načela tale vprašanja: a) k inž. Ferlincu je prišel nekdo, s katerim je imela JNS ozir. direktorij zveze po odhodu Stareta [Miloš Stare] in ki trdi, da je v odboru SLS. Ta je povedal, da je odbor enajstorice v SLS sklepal o vseh teh korakih Draša in Arka z JNS glede N. O., ki pa je predlog odklonil in sta ostala oba s svojim predlogom v manjšini, na kar sta začela akcijo ne s strankami, marveč v imenu predstavnikov slovenskega javnega življenja; b) Arko in Draš vlečeta JNS za nos in naj se nikar ne pustijo, c) škof je preklical podpis na narodni izjavi, vsled česar sta onadva želela, naj bi šel Kunec do škofa in ga vprašal, če je to res, č) tisti je inž. Ferlincu govoril tudi o kat[oliški] Edinosti ozir. odboru kat[oliške] Edinosti. d) dalje je rekel, da je v odboru SLS spor radi nekega denarja, ki ga je dr. Ah-čin [Ivan Ahčin] dvignil pri vat[ikanskem] poslaniku in ga v Ljubljani nekomu izročil, verjetno Staretu. Gre za nekih 450.000 švic[arskih] frankov ali za 45.000 švi[carskih] frankov. Arko in Draš sta na prošnjo Kunca, da se bo vedel enkrat za vselej otresti inž. Ferlinca, izjavila: Verjetno bo ta gospod Zorko [Jože Krošl]. Ta je res v ožjem odboru SLS, vendar ni bilo nikdar nobenega foruma v SLS z 11 člani, ki bi mu bili predloženi sklepi in dogovori z JNS v odobritev. Pristojni strankin forum je o tem sklepal in vse odobril. Takrat pa Zorko ni bil navzoč. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 565 Kdo je podpisal izjavo, je tajnost. Kako je moglo priti na dan, da jo je podpisal škof – če jo je – je nerazumljivo. Zato gotovo ne more nihče vprašati škofa, če je res izjavo ozir. pravilno podpis na njej preklical, ker bi bila s takim vprašanjem kršena beseda, ki smo jo dali vsakemu, ki je izjavo podpisal. Zato ni mogoče staviti škofu takih vprašanj. Podpisa doslej ni nihče preklical. Sicer pa ni naš namen in ne naša dolžnost, da bi se opravičevali pred direktorijem. Naš odbor ima že samo legitima-cijo s številom podpisov, ki jih je najmanj 250. So od vseh stanov iz vse Slovenije. Naj inž. Ferlincu pove, naj imenuje osebo, ki je to govorila, da se bomo pogovorili. Sicer pa, če naj delamo iskreno, naj se poslužuje samo naših kanalov. Kat[oliška] Edinost je bila plod prizadevanj Tomazetiča [Konstantin Domazeto-vić]. Ni več aktualna ta stvar, sicer pa je to stvar SLS. Če se hoče JNS pogovarjati in delati z SLS, potem naj tako stvar pusti pri miru. O denarju prvič slišita Arko in Draš, zlasti še o nekih švic[arskih] frankih in taki vsoti, ki naj bi bila izročena Staretu ali SLS. O teh stvareh, posebej pa o denarju se sploh ni nikdar govorilo na nobeni seji SLS in že iz tega razloga ni moglo priti nikdar do nobenega spora ali nesoglasja. Vse je sama laž in intriga. Arko še omeni, da je enkrat to stvar načel pri Slov[enski] zavezi Lah [Janko Mačk-ovšek]. Arko je to zanikal, pa tudi še pozvedoval, a ni mogel ničesar ugotoviti. Vest je verjetno prinesel v Ljubljano dr. Brezigar [Milko Brezigar], izgleda, da o stvari ni vedel ničesar konkretnejšega, ker bi sicer moral vedeti, kdo je denar prejel. Nato je še Kunec rekel: Tisti, ki je prišel h inž. Ferlincu, je rekel, da ste vi JRZ, katere podpredsednik je Snoj [Franc Snoj], ki vodi po smrti dr. Korošca [Anton Korošec] stranko, med tem ko je dr. Krek [Miha Krek] le tajnik. Zato naj JNS pazi, s kom ima opravka. Nato povesta Arko in Draš, da je imela SLS ves čas svoj zakonito iz-voljeni odbor, ki je tajno delal, ki je po smrti dr. Korošca izvolil za predsednika dr. Kulovca [Franc Kulovec], po njegovi smrti dr. Natlačena [Marko Natlačen], nato pa dr. Kreka, kateremu je bila izvolitev tudi sporočena. 3.) s socijalisti je tudi govoril Kunec. Ljubljanska organizacija v celoti vse odobra-va, med tem ko ostali še premišljajo, posebno še, ker mislijo, da v imenu vseh ne morejo govoriti, ko ni vsega odbora v Ljubljani. Dr. Skrivač [Celestin Jelenc] je omenil, da je osebno zavzet za stvar in da z ljubljansko organizacijo takoj pristopi, če nam je kaj pomagano. Sicer pa bo odločitev verjetno padla v soboto 27. 1. 1945. in nas bo o tem obvestil. Ne morejo se odločiti, ker ne poznajo zunanjepolitičnega položaja. Z ozirom na dejstvo, da je Grol [Milan Grol] dobil mandat za sestavo vlade, bo situacija pri socijalistih lažja, ker bo to vplivalo tudi na njihovo odločitev. 4.) z ljudmi iz Mlade Jugoslavije še ni osebno govoril. Dr. Verčona [Branko Vrčon] in dr. Bajiča [Stojan Bajič] ni tu. Sicer pa ta dva ne moreta priti z nami v kombina-cijo, ker dr. Verčon dela z dr. Čermeljem [Lavo Čermelj], ki je za OF. Dr. Verčon je tudi odklonil sodelovanje v Slovenskem Narodnem odboru na Primorskem. Na kazalo Na kazalo oseb 566 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Prišel pa bo v stik s Smrekarjem [Andrej Uršič] (in tudi dr. Dernovšek [Bogdan Drnovšek]) bo prišel v teh dneh, ter bo rešeno vprašanje njihovega vstopa v Na-rodni odbor. 5. ) Dr. Šuklje [Vladimir Šuklje] s svojo SDS ne kaže nobenih znakov in volje za pristop. Sicer z njim Kunec ni govoril izrecno o tej stvari, pač pa z dr. Köstlom [Janko Köstl] (radikal), ki je pa tesno povezan z dr. Šukljetom. Dr. Köstl odobra-va vse in je tudi osebno za pristop, ne loči se pa od SDS. V ponedeljek dne 22. 1. 1945. je dobil Kunec dr. Šukljeta pri dr. Köstlu, a so govorili samo o vremenu. Dr. Šuklje je verjetno pod vplivom gen[erala] Andreja in Narodne legije. Je zato, da ga ne vabimo v N. O. Tudi dr. Skrivač je mnenja, da ni nobene škode, če ni zraven dr. Šukljeta. Kunec nato vpraša, kaj je z dr. Mohoričem [Jakob Mohorič]. Arko pojasni, da je dvakrat govoril z njim, a je vsakokrat izjavil, da so samostojna stranka, katere predsednik je po smrti dr. Breclja [Anton Brecelj] on sam. Če bodo pristopili v N. O., bodo to napravili kot samostojna stranka. Arko mu je omenil Kunca, pri kate-rem naj se zglasi za prijavo svojega pristopa v NO. Arko in Draš izjavita, da je je skrajna nujnost, da začne NO s svojim delom, ker nas utegnejo sicer dogodki prehiteti. Naj zato JNS pregleda izročene načrte in koncep-te ter se o njih izjavi, kakor tudi o morebitnem načinu začetka poslovanja NO. O teh stvareh pa bomo govorili v torek dne 30. 1. 1945. Ljubljana dne 24. 1. 1945. (Pro memoria je napisana na treh listih). Arko Draš Pismo Ivana Martelanca Mirku Bitencu, 22. 1. 1945 (pag. 712)893 Prepis dopisa 99 [Ivan Martelanc] z dne P[oložaj] 22. 1. 1945 P 22. 1. 1945 11 [Mirko Bitenc] »Z dr. V. [Alojzij Vogrič] iz Gorice sva bila pri prezidentu Rupniku [Leon Rupnik] včeraj t. j. 21. t. m. Dr. V. je prinesel pismo prefekta Paceja [Marino Pace] in poobla-stilo Polizeikomandeurja Taussa [Karl Taus], da uredi vprašanje slovenskih vojaških enot na Goriškem. To je njegov Landschutz, dalje tolminsko-kobariška posadka, ki ji Nemci, predvsem Tauss ne puste zvez s SNVZ, goriški propagandni vod, ki ga hoče imeti Kommanda Adria povsem pod svojim vodstvom, slednjič še Stadtschutz (Guar-dia civica) ter SNVZ, ki sega preko Vipavske doline do Gorice. Pace in Tauss sta prišla do prepričanja, da je treba vse te slovenske enote povezati, jim priključiti Slovence iz Stadtschutza, mobilizirati in tako urediti enotno slovensko vojaško formacijo za gori-ški del Primorske. Komando nad to enoto naj prevzame prezidentov sin stotnik Vuk 893 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 981–982. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 567 Rupnik, ki ima spričo očetove vloge sloves tudi že na Primorskem. K temu načrtu sem prezidentu omenil, da bi v interesu stvari bilo, da ne cepimo sil, ampak, da smatramo goriško vodstvo SNVZ kot sestavni del celotnega SNVZ. Formalno se da to urediti tako, da bi bil st. V. Rupnik imenovan za pomočnika polkovnika Kokalja [Anton Kokalj]. Polkovnik bi potem začasno lahko odšel na bolezenski dopust, da se odpočije. Prezident se je za načrt ogrel. Rad bi pa, da bi Vuk šel s svojim celim bataljonom na pohod preko Goriške, uničil preostalo partizanstvo ter spotjo mobiliziral. Po končani akciji bi se moštvo vrnilo na svoj položaj, sam pa bi prevzel mesto pomočnika povelj-nika SNVZ. Prezident je povedal, da je iskreno za tako rešitev problema, odločitev pa morata za njo dati Globočnik [Odilo Globočnik] in Rösener [Erwin Rösener]. Ker verjetno zlepa ta ali drugi ne bo pristal, je potrebno da to odredi tisti, ki je nad obema, t. j. Gauleiter Rainer [Friedrich Rainer]. Zato naj se Pace obrne do njega s podrobnim tozadevnim predlogom, sam mu bo tudi takoj naslednji dan pisal in pre-dlog utemeljil. Upanje je, da bo načrt uspel. Prezidenta smo opozorili, da je Primorska danes pripravljena sodelovati proti komunizmu, treba pa ji je vnanje pobude, da se oklene domobranstva. Potrebno pa je s stvarjo hiteti, kajti le še februarja se bo dala še izvesti mobilizacija, sicer nas bodo partizani ponovno prehiteli. Prezident bo Paceju in Taussu pismeno odgovoril ter bo pismo odnesel dr. V. Z dr. V. sem bil tudi pri prevzvišenem [Gregorij Rožman]. Poročala sva mu o polo-žaju na Primorskem ter je bil boljšanja razmer vesel. Zaradi vsebine Tonetovih [An-ton Duhovnik] pisem je bil nejevoljen, čemu spravljati njega v zvezo s temi stvarmi, ko nikomur nič ne koristi, [v] naši stvari pa lahko nastopijo težave z aretacijami vodilnih ljudi. Na splošno je bil nevoljen zaradi premajhne konspirativnosti. Vsi vse vedo, ali pa se delajo kakor da vedo, govore, pišejo, pripovedujejo, vse se pa opazuje, posluša, zapi-suje. Tako sami sebi jame kopljemo. 11 in ostali naj od tam odidejo. Vse vedo. Tudi za denar, od kod je in kdo ga ima, vedo. Ravnajte se po tem opozorilu. Manj imen, manj pisanja, vsak naj vrši svojo nalogo sam in kar se da molči. Iz Rima je prišla brzojavka: Padre Prešeren [Anton Prešeren] communica auguri sinceri. Tutti padri sacerdoti, suore. Laici bene. Montini. Prišla je rednim potom po radiu kot božično novoletno voščilo v smislu mednarodnega dogovora za voščilo voj-nih ujetnikov. Vsi smo poročila veseli. Jutri potujem z Wagnerjem [Rudolf Wagner] k polkovniku [Anton Kokalj] z dvema predlogoma: 1. Pomočnik – Vuk Rupnik, intervencija pri Globočniku in Rainerju, da predlog sprejmeta. Zdi se mi, da major W. [Rudolf Wagner] nekaj pomišlja. 2. Načrt za krajevna poveljstva SNVZ, ki naj se ustanove po vsem Primorskem v vsakem važnejšem kraju. Vsak krajevni poveljnik kot krajevni predstav-nik SNVZ ima dodeljen prosvetni (propagandni) vod in policijski vod. Načrt Na kazalo Na kazalo oseb 568 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 odredbe sem mu poslal, odgovora nisem prejel. Pomen te »virtualne« zasedbe vse Primorske po SNVZ, tudi v krajih, kjer naših borbenih edinic ni, pač pa so tam srbske ali nemške, mu bom ustmeno skušal razložiti. 3. Ako bo možno bom predlagal zvezne oficirje in sicer bi ing. Miklavž [Izidor Martinjak] šel k Djujiću [Momčilo Djujić], sam pa morda k Ljotiću [Dimi-trije Ljotić] – Mošičkemu [Konstantin Mušicki] – Jevdjeviću [Dobroslav Je-vđević]. 44 [Rudolf Smersu] bi incognito potoval, nas obiskoval, dajal infor-macije in navodila. Kemperle [Leopold Kemperle] bi bil v Trstu, naši v Gorici so itak močni. Bomo videli, če bomo našli razpoloženje in pripravljenost pri polkovniku za tako solucijo vprašanja. Vdano pozdravljam vse prijatelje in želim vsem vse dobro, predvsem pa nam vsem uspeha pri delu v svobodi. 99 [Ivan Martelanc]« Pismo Ivana Martelanca Mirku Bitencu, 23. 1. 1945 (pag. 713)894 (Prepis pisma 992 [Ivan Martelanc] dne 23. 1. 1945. Položaj) »11 [Mirko Bitenc] Major Debeljak [Janko Debeljak] se je vrnil iz Trsta razkačen. Včeraj je imel doma v Ljubljani hišno preiskavo. Kokalj [Anton Kokalj] mu je verjetno povedal, kdo mu je dal kakšne podatke o njem. Debeljak je sinoči razgrajal, da ako bo on šel v Dachau, da bo šel tja ali pa kam drugam tudi Miklavž [Izidor Martinjak], Ž. [Ivan Martelanc] in še 20 drugih. Tako podlih intrigantov kot so ti, da jih ni in se niti Glavač [Franc Glavač] z njimi ne da primerjati. Sklepam, da nas je skušal očrniti tudi pri Kokalju. Nujno sporočite njegove grožnje komandi. Utegne namreč biti res v kratkem aretiran, potem bo pa spet govoril vse vprek. Tone [Anton Duhovnik] mu je namreč veliko zaupal. Slediti utegnejo nove aretacije. Le komanda tu lahko prepreči novo nesrečo. Zadeva je nujna. Deb [Janko Debeljak] se je onemogočil. V Vipavsko dolino ni šel, češ, da ima čir na želodcu, ki se mu je baš tedaj predrl. Pa je naslednje dni ponočeval v Postojni. Išče zveze s Srbi, dobavlja jim orožje, verjetno naše. Prodal je našega konja za 25.000 Lir, drva za 15.000 Lir. Za vse so priče na razpolago. Por[očnik] Langof [Milan Langof] ve veliko. Naročite komu, naj zbere material. Danes sta 44 [Rudolf Smersu] in Miklavž v Bistrici. Vrneta se sem, jaz grem z maj[orjem] Wagnerjem [Rudolf Wagner] v Trst in Gorico. Pri Kokalju bo zadevo zagovarjal tudi dr. Vogrič [Alojzij Vogrič]. Major Wagner je proti Vuku [Vuk Ru-pnik]. Zakaj, ne morem ugotoviti, zdi se mi, da se mu zdi premočan in da bo izvršil 894 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 982. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 569 kakšne spremembe v štabu. Za Primorsko pa je rešitev le v temeljiti in krepki rešitvi problema. Vse Vas prav iskreno pozdravljam, enako prijatelje. Položaj, 23. 1. 1945 Vdani 99 [Ivan Martelanc]« Poročilo Rudolfa Smersuja o razgovoru z Dobroslavom Jevđevićem, 22. 1. 1945 (pag. 714)895 Prepis poročila 44 [Rudolf Smersu] z dne 22. 1. 1945 (vse tipkano na stroj) »Poročilo o razgovoru z vojvodo Jevdjevićem [Dobroslav Jevđević] z dne 22. 1. 1945: Pri vojvodi je bil Evgenij Rupnik, sin generala Rupnika [Leon Rupnik], ki je povedal, da je njegov oče predložil Rösenerju [Erwin Rösener] aretacijo vseh vodilnih kleri-kalcev. Evgenij je tudi povedal, da tako njegov oče kot tudi on sam klerikalce silno sovražita in se jih bodo skušali z vsemi sredstvi znebiti. Vojvoda je poslal v Ljubljano svojega radiotelegrafista ing. Štarbova, katerega je ge-stapo aretiral, ga prisilila, da je izdal šifre za telegrafiranje med Slovenijo in vojvodo. Vojvoda je že ponovno opozoril Komando Slovenije na to dejstvo, vendar Komanda Slovenije še vedno oddaja s starimi šiframi. O Komandi Slovenije je dejal sledeče: Andrej [Ivan Prezelj] je dober in je gospod, toda stoji popolnoma pod vplivom nesposobnega ppolkovnika [podpolkovnika] Marka Ra-denkovića [Gradimir Radenković], ki je narodni depravdant. Pokazal nam je izjavo dvanajstih višjih srbskih oficirjev, ki obtožujejo Marka depravdacije. Dalje je povedal, da je predlagal Komandi Slovenije, da da na razpolago 100 ljudi za ustanovitev istrske-ga odreda, kateremu bo on dal 200 ljudi. Ta odred bi se pomikal po slovenski in hrvaški Istri, kjer ni nobene nacionalne vojaške sile. Odgovor Komanda Slovenije zavlačuje. Dalje je vojvoda povedal, da so med Srbi razna trenja. Ljotić [Dimitrije Ljotić] ve-ruje v zmago Nemcev in se popolnoma podreja nemškemu vodstvu. Precej je dobil na svojo stran vojvodo Djujića [Momčilo Djujić], katerega so pripravili tako daleč, da bo imel po tržaškem radiu govor proti Angležem, proti čemur pa je vojvoda ostro protestiral in zagrozil, da prekine vsako zvezo z Djujićem, ki je itak delal bolj na svojo roko brez zveze z Mihajlovićem [Dragoljub Mihailovič]. Vojvodi Nemci vedno manj zaupajo. Pritožil se je tudi pri polkovniku Kokalju [Anton Kokalj] in ga je ta denunciral pri Globočniku [Odilo Globočnik] in zahteval njegovo odstranitev. V Ilirsko Bistrico je prišlo več vrst nemške policije, menda pride tudi neka SS divizija kot protiutež Srbom. Ljotiću je Rösener zabranil tisk tretje številke Borbe. Radi tega je Ljotić odšel na Du-naj k ministru Neubacherju [Hermann Neubacher]. Hoče zrušiti Rösenerja. Vojvodi 895 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 983. Na kazalo Na kazalo oseb 570 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Djujiću je Jevdjević predlagal, da naj prevzame svetovalce iz slovenskih vrst, zaradi česar naj čez nekaj dni pride zopet nekdo v Bistrico. Dalje je Jevdjević povedal, da je bil lansko leto izvršen zelo velik pritisk na Kreka [Miha Krek] , da bi se pridružil Titu [Josip Broz], toda Mihajloviću je uspelo, da je obdržal Kreka na pravi liniji. Jev[djević] me je prosil, da posredujem pri N. O. da mu da nekaj denarja za kulturne namene (plača za učiteljstvo, za propagando itd.). 22. 1. 1944 44« Poročila Albina Šmajda in Mirka Bitenca, 22. 1. 1945 (pag. 715) I. Vse strankine posle vršimo pod skrajno težkimi okolnostmi na terenu izven Ljubljane Tržan [Mirko Bitenc], Medved [Miloš Stare], Kopitar [Rudolf Smersu] in Dore [Albin Šmajd], ki je pobegnil iz konfinacije. O vsem stalno obveščamo škofa, ki soglaša. Katoliški blok, napravljen lani junija iz treh SLS, dveh Gosarjevcev in enega KA je razpadel radi neiskrenosti Gosarja [Andrej Gosar], ki je vodil oseb-no politiko, in bil orodje Mihailovićevih [Dragoljub Mihailović], da nas razbijejo, ter Stražarjev, ki so rušili stranko. Imeli pa svoj tir. Gosar [je] brez naše vednosti osnoval neki Nacijonalni komitet, kar smo zvedeli šele kasneje. Oktobra [sta] bila Gosar in Šolar [Jakob Šolar] aretirana. Odslej SLS zopet dela sama. Stražarjem se ne more zaupati. Mi in vsi Vaši zdravi vse pozdravljamo Tržan in Dore. -.-.-.-.-. II. Na podlagi narodne izjave ustanovljeni Narodni odbor obstoji iz sedem SLS in pet JNS, eno mesto čaka socijaliste. Druge pozitivne stranke lahko pristopi-jo, SLS vedno enega več kakor vsi ostali. Za SLS podpisalo narodno izjavo nad 250 najizrazitejših naših ljudi vseh stanov iz vse Slovenije. Rupnik [Leon Rupnik] [je] z Nemci in hoče razbiti naše vrste. Podpirajo ga Ljotičevci896, Glavačevci897 in Javornik [Mirko Javornik] z nekaterimi okrog slovenske izjave. Radi vohunstva in ovadb Glavačevcev in Ljotićevcev je Gestapo decembra in januarja aretirala nad petdeset legijcev898 in nekaj domobrancev. Dolžijo jih anglofilstva, vohunstva in zvez z AA [Anglo-Američani]. Odpeljali že inž. Sodjo [Jože Sodja], zaprti še Komar [Andrej Križman], Finec [Milan Finec], Kermavner [Ivo Kermavner] itd. Razbita organizacijska mreža [je] vpostavljena. V zaporih močno pretepajo. Eden že umrl. V zaporih tu Golec [Jože Golec] iz Trsta, v Trstu Duhovnik [Anton Du-hovnik]. Trž[an] in Dor[e]. -.-.-.-.-.-. 896 Pristaši Dimitrija Ljotića. 897 Pristaši Franca Glavača. 898 Pripadnikov ilegalnih oboroženih formacij – Slovenske, Sokolske in Narodne legije. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 571 III. Doslej vojaško delo pod Dražo [Dragoljub Mihailović]. Njegovi pri nas vodili politiko. Sedaj v okviru in pod poveljstvom NO ustanovljena slovenska narodna vojska kot sestavni del JV v domovini. Obsega odrede, legije, naše ljudi v domo-branstvu, primorskih narodnih stražah in gorenjskem domobranstvu. Domobran-ci, narodni stražarji in gorenjski domobranci skoro vsi z nami za AA [Anglo-Ame-ričane]. Računamo na petnajst tisoč oboroženih ljudi. Na Primorskem je nekaj tisoč Ljotićeve vojske, Dražini vojvodi Jevdjević [Dobroslav Jevđević] in Djujić [Momčilo Djujić] z nekaj tisoč ljudi. [...] v borbi proti partizanom, javno sodeluje-jo z Nemci, sicer jugoslovansko usmerjeni. Z njimi smo v stiku. -.-.-.-.-.-. IV. Razmere težke. Ljudje, tudi žene in dekleta klicani na utrjevalna dela. Splošno pomanjkanje. Lakota grozi. Narod pa kljub silni sedanji stiski trepeče pred sovjet-sko zasedbo. AA [Anglo-Američani] radi podpiranja OF izgubljajo na simpatijah, vsi jih pa težko pričakujejo. Jamčimo, da gre slov[enska] protikomunistična vojska takoj oborožena v gozdove, čim pridejo AA [angloameriški] padalci v zadostnem številu ter začno borbo proti Nemcem. Organizirajte to, a glejte, da ne postane Slovenija druga Varšava ali Slovaška. Vojaška moč slovenskih partizanov zdroblje-na. Vpostavite zvezo po dogovoru Volk [Miloš Stare] – Bine [Albin Šmajd]. Bomo čakali. Doslej nismo nič ujeli, tudi kontrola ne. Tržan in Dore. -.-.-.-.-.-.-. V., VI. in VII. Besedilo narodne izjave. -.-.-.-.-.-.-. VIII. SLS in Narodni odbor nujno prosita denar. Po možnosti pošljite. Čakamo poročilo o položaju in navodil. Do aretacij smo izdajali precej ilegalne literature proti okupatorju. Poročila od I. do VIII. bomo poslali po Risu [Rudolf Žitnik] in še enem kurirju. Napisana so 22. 1. 1945. Pozdrav Tebi in drugim Tržan in Dore. Pismo Rudolfa Smersuja Mirku Bitencu, 24. 1. 1945 (pag. 716)899 Prepis pisma 44 [Rudolf Smersu] z dne 24. 1. 1945 pol[ožaj] »11 [Mirko Bitenc] Danes po kosilu je sestanek med menoj, Miklavžem [Izidor Martinjak], vojvodo Djujićem [Momčilo Djujić], Katićem [Boško Katić], Savom [Mihajlo Duduković] in Mehletom [Anton Mehle]. 899 Prepis dokumenta (verjetno UDV) je na pag. 986. Na kazalo Na kazalo oseb 572 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Mehle900 je povedal, da je od Narodnega odbora v Ljubljani pooblaščen izjaviti in prositi, da se napravijo spremembe v Komandi Slovenije in da se slovenski odredi prevedejo v Djujićevo divizijo. Dalje NO želi, da se sanirajo razmere v SNVZ. Konč-no NO želi, da se vpostavi zveza med zastopniki slov[enskega] naroda in Djujićevo divizijo. Na ta Mehletova izvajanja je Djujič odgovoril sledeče: Noče se vmešavati v slovenske zadeve. Draža [Dragoljub Mihailović] je postavil Andreja [Ivan Prezelj] za povelj-nika Slov[enije] in je treba to vprašanje previdno rešiti. Je pa mnenja, da ilegala v Ljublj[anski] pokrajini nima smisla in je pripravljen preštudirati vprašanje, kako bi prišli odredi iz Slovenije v sestav njegove divizije. Glede samih razmer v SNVZ je povedal Mehle sledeči predlog: Globočnik [Odilo Globočnik] je Rupniku [Leon Rupnik] pisal, da bo Kokalja [Anton Kokalj] radi pijanstva poslal na večmesečno bolovanje. Po mnenju Mehleta (ne vem, ali je o tem razgovarjal NO) naj bi postal namestnik g. Wagner [Rudolf Wagner] (Vuk [Vuk Rupnik] ne sprejme), načelnik štaba pa Mehle. Odstraniti je treba Debeljaka [Janko Debeljak] in njegove. Djujić je rekel, da bo že 25. 1. govoril z Rainerjem [Friedrich Rainer] in Globočnikom. Glede zvez je Dj[ujić] rekel, da se bodo vpostavile takoj zveze, čim bo razmestil čete. Si pa teh zvez Dj[ujić] zelo želi. Tekom razgovora je Dj[ujić] povedal, da je nanj napravil Rupnik [Leon Rupnik] dober vtis. Govoril je kot Jugoslovan in Slovenec. Povedal mu je, da ima velike težave in da mu N[emci] ne dajo potrebne svobode. Tudi Mehle je bil dalj časa pri Rupniku in je prosil, da naj da Vuka na Primorsko. Rupnik je dejal, da to ni mogoče in da ga Rösener [Erwin Rösener] ne bi pustil. Zdi se, da je Rupnik dal Mehletu idejo, da bi on postal šef štaba SNVZ. Na vpraša-nje je Rupnik rekel Mehletu, da ni dal on zapreti dom[obranskih] oficirjev, ampak, da so Nemci prišli na sled radijskim postajam in njihovim zvezam z inozemstvom. Rup[nik] mu je tudi dejal, da ne more dati na Primorsko nobenega oficirja za vodil-na mesta in morajo poiskati te ljudi izmed oficirjev, ki so že na Primorskem. Katić je pripomnil, da je dobil pri zadnjem razgovoru z 99 [Ivan Martelanc] in 22 [Albin Šmajd] vtis, da se razmere na Primorskem morajo sanirati na nek način, da pa naj bi kot komandant stal Kokalj. Iz tega je sklepal, da stranka (SLS) Kokalja vendar ščiti in drži. Midva z Mihl.901 sva rekla, da to ne drži in da stranka nima za Kokalja nobenega interesa. Pri vprašanju, ali naj pridejo slovenski odredi v sestav Djujičeve divizije, pa magari kot samostojen del te divizije – kot nekak jugoslovanski odred – sva midva z Mihl. 900 Ob strani izvirnika je pripisano: Pismo je tipkano, le podpis je napravljen s svinčnikom. 901 Verjetno Mikl. (okrajšava za Miklavž) – psevdonim Izidorja Martinjaka. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 573 molčala, ker nama niso znani tozadevni sklepi SLS in NO. Sva pa pozneje ugotovila, da nisva navdušena za to, da bi na slovenskih tleh slovenski odredi bili del srbske di-vizije. Pač se ti odredi lahko naslonijo na srbsko divizijo, ne morejo pa biti v njenem sestavu. Končno je prosil Mehle Djujića, da naj pride čim preje v Ljubljano, kjer se bo sestal z N. O. Djujić je obljubil, da bo to v najkrajšem času storil. 44« Poročilo Mirka Bitenca in Albina Šmajda o sestanku z Dobroslavom Jevđe-vićem in pripis Marjana Zajca, 23. 1. 1944 (pag. 717)902 Prepis 11 [Mirko Bitenc] in 22 [Albin Šmajd] V prilogi je najprej poročilo o obisku pri vojvodi Jevdjeviću [Dobroslav Jevđević]. Ljotić [Dimitrije Ljotić] je na Dunaju, kjer je Rösener [Erwin Rösener], Djujić [Momčilo Djujić] pa pride v Bistrico čez nekaj dni in bom takoj šel k njemu. V Ilir[ski] Bistrici sem bil pri dekanu, ki me je zopet zelo prosil v imenu vseh Sloven-cev, da izposlujemo na Reki mesto slov[enskega] podprefekta po zgledu dr. Vogriča [Alojzij Vogrič] v Gorici. Menda se je ponudil Jože Likovič in bom o tej stvari pisal Česnju [Ivo Česnik]. Komandi Sl[ovenije] nujno sporoči glede usode šifer. Rupnik [Leon Rupnik] je nekje izjavil, da Gestapo ve, kje se skrivajo politiki in da so menda v ljubljanski okolici. To mi je povedal 99 [Ivan Martelanc]. Vrši se akcija, da bi prišel Vuk Rupnik na Primorsko. Doretu [Albin Šmajd] bi bilo po mojem mnenju, kakor sem videl razmere, pošteno in pravilno, dati še kakih 2000 Lir za stroške, ki jih je doslej imel z S[lovensko] l[egijo]. Poročnik Langof [Milan Langof], svak Finca [Milan Finec], mi je povedal, da je Fin-čeva družina v težavah. Žena dobi samo 500 L plače. Naj se ji torej pomaga. Moj program za prihodnje dni: počakam na 33 [Miloš Stare] in razgovor z njim. Nato obisk Djujića, nato Gorica in Vipavska dolina. (23. 1. 1944 = (s svinčnikom) ostalo tipkano Prepis!903 Prosim: 902 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 986–987. 903 Besedilo od tod do konca dokumenta je samo v prepisu (UDV) na pag. 987. Na kazalo Na kazalo oseb 574 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 1. Izjavo oziroma potrdilo SLS, da je Nil [Rudolf Žitnik] član NO. Enako potrdi- lo bomo dali za JNS in ev[entualno] socialiste. 2. Za potne stroške prispevajte 1500 šv[icarskih] fr[ankov]. Oboje do petka 26. t. m. Iskreno pozdravlja 202 [Marjan Zajec] Zapisi Albina Šmajda, 28. 1. 1945 (pag. 718)904 Nedelja dne 28. 1. 1945. 11 [Mirko Bitenc] govori z dr. Rudolfom [Rudolf Hanželič]. Razloži delo ožjega odbora ter odnos istega do Stražarjev in dr. Mohoričeve [Jakob Mohorič] skupine. Tudi on se popolnoma strinja z delom in stališčem ožjega odbora. Glede Stražarjev sem omenil intrige in laži, ki jih širi Zorko [Jože Krošl] in mu vsa-ko njegovo trditev ovrgel, zlasti sem mu pojasnil, da je od 14 članov širšega odbora za nas 9 devet, za Stražarje kvečjemu pet. Ko je 11 omenil, da ne ve kako je z Belinom [Alojzij Mihelčič], je on izjavil: Be-lin, ko je bil zadnjikrat pri meni, da 11-tici popolnoma zaupa in naj on prevzame predsedstvo pri NO. Na dr. Rudolfovo izjavo, naj pove to tudi Stražarjem in Zorku odločno, da ne odobrava njihovega stališča in postopka, je Belin odgovoril, da bo poklical k sebi Zorka in mu to odločno povedal. Dr. Rudolf je tudi rekel, da je svoj čas Zorko pobiral podpise za slovensko izjavo, ki je Stražarska. Ko sta 11 in dr. Rudolf govorila o ureditvi odnosov s Stražarji in je 11 omenil, da bi se morda to uredilo z direktnimi razgovori z njimi, za katere bi poslala SLS dva, Stražarji dva (Javornik [Mirko Javornik] izključen) in kamor naj bi prišel dr. Ru-dolf kot priča, je izjavil dr. Rudolf, da bi prevzel tako mesto. Pri teh razgovorih, ki naj bi se vršili pri dr. Kričaču [Franc Ksaver Lukman], naj bi se Stražarje postavilo pred alternativo: ali priznajo vodstvo in se mu pokore ali pa da se deklarirajo za samostojno stranko, kar dejansko itak so. Dr. Rudolf je nadalje izjavil, da se danes točno ve, da je inž. Sodjo [Jože Sodja] izdal urednik Javornik. -.-.-.-.-.-.-.-.- Nato 11 govori z dr. Kričačem, od katerega je želel dobiti njegovo mnenje. Razloži mu delo in stališče ožjega odbora SLS na terenu do kat[oliškega] bloka, do Go-sarjeve skupine in Stražarjev. Gosarjeva skupina se je deklarirala za samostojno stranko in bo kot taka tudi nastopala v Nar[odnem] odboru. SLS je pripravljena s to skupino se dogovoriti glede nekaterih skupnih točk. Glede Stražarjev pa ima 904 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 980. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 575 SLS pomisleke za sodelovanje, ker se boji izdajstva. Stražarji so že lansko leto, ko so se vršili razgovori med zastopniki SLS in delegati Stražarjev, na te razgovore privedli tudi Javornika, kot enega delegata. Ko se je v poletju snoval katoliški blok, je dr. Leskovar [Ludvik Leskovar] bil vsaj 3 trikrat pri 11 in hotel izsiliti pristanek, da bi se pritegnil v katoliški blok. 11 je vsakokrat to zahtevo kategorično odbil z utemeljitvijo, da mu ne zaupa. Razvoj dogodkov je pokazal, da bi se naredila velika napaka, če bi se Javornika pritegnilo v kat[oliški] blok. Ker pa je znana zveza Ja-vornik – dr. Leskovar – Zorko si 11 Zorka ni več upal vabiti na seje ožjega odbora, ki se skriva na terenu. Ni dano jamstvo, da bi ostalo to tajno, da ne bi prišlo preko dr. Leskovarja do ušes Javornika, ki bi lahko vse skupaj izdal Nemcem. Dalje je 11 dr. Kričaču povedal vsebino razgovorov med Zorkom in inž. Ferlincem [Bogdan Ferlinc]. Vse trditve je označil 11 kot navadno kleveto in intriganstvo. Naštel mu je imenoma tudi vse člane širšega odbora, ki so za smer politike ožjega odbora in vse člane, ki so stražarsko usmerjeni. Vprašanje Stražarjev bi se po mnenju 11 moglo rešiti na dva načina: ako se jih pritegne k delu: ali se pokore in priznajo ožji odbor, ali pa se proglase za samostojno stranko. V ta namen naj bi se vršil en razgovor, kakor je opisano pri dr. Rudolfu, če se bo to smatralo za umestno. Možna bi bila še neka rešitev tega vprašanja, namreč ta, da bi se enega člana te skupine pritegnilo v ožji odbor. Ta možnost pa je danes izključena, ker se širši odbor v teh razmerah ne more sestati, ožji odbor pa ni pristojen koga preko širšega odbora pritegniti v svoj krog. Drug pomislek pa je ta proti temu način, ker bi tako Stražarji vedeli za vse delo odbora in bi te informacije njim samo služile pri njihovem posebnem političnem vodstvu. Dokazano je namreč, da oni mimo in preko vodstva stranke dajejo navodila za delo na Štajersko in Gorenjsko. Tudi ko so pri SL imeli svoj čas enega od svojih ljudi v odboru, po izjavi ljudi iz tedanjega odbora SL, Stražarji niso nikdar prinesli na sejo nobenega poročila, pač pa so druga poročila, ki so jih tu slišali uporabili zase in svojim ljudem na terenu mimo in preko odbora SL dajali direktive in povelja. Zato po mnenju ožjega odbora SLS taka rešitev tega vprašanja ne bi bila koristna. Redili bi samo gada na svojih prsih. Ko je 11 označil nekaj ljudi od Stražarjev, ki bi prišli v poštev za ta razgovarjanja, to so: prof. Verbic [Pavel Verbic], inž. Ložar [Janez Ložar] in dr. Leskovar, ki tvorijo politično vodstvo Straže, je dr. Kričač izrazil pomisleke proti prof. Verbicu. Dr. Skrivač [Celestin Jelenc] je poslušal, stališča ni zavzel nobenega, omenil je to, da je njemu težko, ker ne pozna vseh raznih podrobnosti, zlasti del Stražarjev. Gle-de Stražarjev se bo šel posvetovat h škofu. Prihodnji razgovor v sredo 31. 1. 1945. Na kazalo Na kazalo oseb 576 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Poročilo o razgovoru med Mirkom Bitencem, Albinom Šmajdom in Marjanom Zajcem, 31. 1. 1945 (pag. 719–720)905 Pro memoria! Razgovor med 11 [Mirko Bitenc] in 22 [Albin Šmajd] ter 202 [Marjan Zajec] dne 30. 1. 1945. ob 18.30 do 20. ure. 11 in 22 izrazita zahtevo, da mora NO zaradi nastalega položaja nujno začeti s svojim delom in naj zato vprašanje pritegnitve ostalih političnih strank počaka, ker je to drugotnega značaja. Glavno je, da NO stori vse potrebne korake, da ne pride do ponovitve 8. 9. 1943. Zlasti je to potrebno, ker so Nemci odvzeli vsem dom[obranskim] edinicam radijske aparate tako, da ni nobene hitre zveze med edinicami. Na to zahtevo izjavi 202: Po naročilu JNS, tako banovinskega odbora kakor tudi direktorija (direktorij pri-zna banovinski odbor in vse njegove funkcije, ki mu jih dajeta strankina pravila in poslovnik, med tem ko direktorij sam predstavlja odsotnega min[istra] Puclja [Ivan Pucelj] kot podpredsednika stranke. Kot vmesni in zvezni člen je postavljeno tajništvo, ki ga predstavlja 202. Kar sklene banovinski odbor, se mora preko tajnika predložiti direktoriju v odobritev in obratno) izjavim na zahtevo sledeče: Problem je pri vas. Inž. Mačkovšku [Janko Mačkovšek] je bilo konec leta 1942. ali v začetku leta 1943. sporočeno oficijelno po Avseneku [Ivan Avsenek] ali Milošu [Miloš Stare], da je bilo po dr. Koroščevi [Anton Korošec] smrti izvoljeno zakonito strankino vodstvo iz 12 dvanajstih članov, ki še obstoji. JNS je zvedela iz drugih virov, da so v tej 12-torici gg. Kranjc Marko, Špindler [Josip Špindler], Stare [Miloš Stare], Smersu [Rudolf Smersu], dr. Šmajd, dr. Lavrič [Jože Lavrič], Krošl [Jože Krošl], dr. Luk-man [Franc Ksaver Lukman], Bajlec [Franc Bajlec], dr. Krek [Miha Krek] in Snoj [Franc Snoj]. Podpredsednik je Snoj, tajnik je Kranjc, blagajnik pa dr. Krek. JNS pravi sedaj: v katoliškem taboru sta dve struji. Ena: Stare, Smersu, Bitenc, dr. Šmajd, dr. Lavrič, druga: Kranjc, Špindler, Bajlec, dr. Lukman, Krošl. Pravijo, da so se razgovarjali samo z našo polovico SLS, med tem ko je druga polovica ostala zunaj. Želja JNS je, naj se pri nas izvrši konsolidacija, naj se v narodni odbor pritegne tudi druga polovica, ki je proti prvi polovici v opoziciji. Včeraj ponedeljek dne 29. 1. 1945. je prišel k meni dr. Jaka Mohorič, ki je rekel, da je bil eden izmed vaših 905 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 988. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 577 gospodov pri njem in mu rekel, naj gre gledat narodno izjavo. Prečital jo je in izja-vil, da mu je zelo všeč in da je vsebina tako, kar je on vedno zagovarjal. Vprašal sem dr. Mohoriča, kaj je z Vami? Odvrnil je, da je prav za prav SLS. Oni, ki trdijo, da so SLS, so bili pri meni in rekli, naj vstopim v njihovo SLS, pa sem jim odgovoril, da z isto pravico lahko jaz njim rečem, naj oni vstopijo v mojo SLS, kjer sem predsednik. K meni prihaja od Stražarjev tudi dr. Leskovar [Ludvik Leskovar] in se z njim raz-govarjam. Hrani doma Slovenca od 23. 1. 1929., v katerem je dr. Korošec objavil razpust SLS. Zato tiste SLS ni več. Poleg tega pa obstoji na strani katoliški še posebna katoliška Edinost, ki predstavlja vrhovni forum tudi nad SLS, ker je SLS samo en njen del. SLS odklanja sedaj to Edinost in tudi negira njeno upravičenost, ker je po aretaciji dr. Gosarja [Andrej Gosar] in Šolarja [Jakob Šolar] prestala. Jaz sem bil pa koop-tiran v to Edinost ter mi je škof rekel, da je zelo vesel, da sem prišel zraven. Dr. Mohorič mi je rekel, da je v teku akcija, da se vsi ti nesporazumi med katoliškimi skupinami likvidirajo in doseže enotnost. Za to akcijo se močno ogreva škof. Pri oficijelni SLS so tudi Stražarji, ki niso samo akademiki, marveč imajo tudi za-slombo med starejšimi. Npr. Kranjc, Špindler. Inž. Ferlinc [Bogdan Ferlinc] noče povedati imena tiste osebe, ki je prišla k njemu. Pravi, da mora varovati tajnost. O vsem tem sem obvestil po sporočilu direktorija naš banovinski odbor po svoji službeni dolžnosti, pa sta tako direktorij in banovinski odbor dala meni naročilo, naj sporočim Vama željo JNS, naj se te stvari v SLS urede in pritegnejo sile, ki zdaj stoje ob strani, v Narodni odbor, da bo tako dobil širše obeležje. Tak apel za uredi-tev stanja v SLS po naročilu JNS nasloviti tudi na dr. Mohoriča. Dr. Jelenc [Celestin Jelenc] je bil pri meni in izjavil, da tudi na njihovi strani ob-stoje isti razlogi, da ne pristopijo v Narodni odbor, ker ni zastopana vsa SLS ozir. samo ena njena polovica. Nato izjavita 11 in 22: Sporočeno je izključno notranja zadeva SLS. Dr. Mohorič ima lastno stranko in je njen predsednik. Stražarji so notranji problem stranke, ki ne dopušča, da bi se kdo tretji vmešal v rešitev teh problemov. Na izredno vprašanje 202, če je Snoj podpredsednik, Kranjc tajnik in dr. Krek bla-gajnik, izjavita 11 in 22 z vsem poudarkom, da to ni res. 11 in 22 sta še izjavila, da takega foruma, kakor ga je navedel dr. Zajec, pri SLS ni, kakor tudi, da je zakoniti forum izvolil po smrti dr. Korošca za predsednika dr. Kulovca [Franc Kulovec], po njegovi smrti dr. Natlačena [Marko Natlačen] in za njim dr. Kreka, ki mu je bila ta izvolitev sporočena. Na kazalo Na kazalo oseb 578 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Dr. Krek je poslal septembra 1944. Bitencu pooblastilo, da ga zastopa in nadomešča. V pristojnem strankinem forumu je večina za to, kar se je naredilo z JNS. Proti je samo par odbornikov, ki so stražarsko usmerjeni. Iz tega razloga ponovno povda-rita, da si ne pustita vmešavati v SLS. Če bo pač JNS izstopila iz Narodnega odbora, nosi za ta svoj korak odgovornost izključno sama JNS. SLS je iskreno delala na ustanovitvi narodnega odbora in pri dogovorih za sode-lovanje z JNS v Narodnem odboru. SLS ni dala nobenega povoda, da to zaupanje izgine. Direktorij vodi – po izjavi dr. Zajca – skrb, da ne bi neka naša skupina ostala zunaj narodnega odbora, ki bi potem stalno minirala delo v Narodnem odboru, na kar bi prišli kasneje in zahtevali nove stvari. Direktorij želi, da se to uredi pred začetkom dela v Narodnem odboru. 11 in 22 izjavita, da je morebitna opozicija v SLS njena notranja in izključna stvar, ki ne more imeti na zunaj nobenih reperkusij. Bosta to stališče pismeno sporočila 202. V kasnejšem pogovoru je 202 še omenil, da Javornik [Mirko Javornik] nekaj ve o nekih 45 milijonih, za kar ima pismene dokaze v rokah in bo tudi porabil za časo-pisje. Za to je zvedel takole: Enkrat je poslal Drin [Ivan Ahčin] nekaj denarja, ki je prišel v roke inž. Muriju [Lambert Muri]. Z denarjem je bilo poslano tudi neko spremno pismo Drina, iz katerega je sledilo, koliko je v celoti že prišlo denarja. O tem je pripovedoval dr. Leskovar dr. Mohoriču, ta pa dr. Zajcu. 11 in 22 izjavita, da prvič slišita o vsem tem, kakor tudi o morebitnem prejemanju denarja od Drina. Dr. Zajc na pripombo 11 in 22, da ima sedaj morda JNS kaj drugega v ozadju, ako je res nova vlada, na kar je izjavil, da nima ničesar drugega kakor to, da se urede razmere v SLS. Dne 31. 1. 1945. 202 je še povedal: Mlada Jugoslavija (Uršič [Andrej Uršič], dr. Drnovšek [Bogdan Drnovšek]) ni več samostojna skupina, marveč se je naredil dogovor med bano-vinskim odborom JNS in njimi tako, da dobe od 10 članov 4 člane, 6 članov pa pripada JNS. Dr. Zajec kot tajnik je član banovinskega odbora in direktorija. -.-.-.- Z vejo dr. Bajič [Stojan Bajič] – dr. Verčon [Branko Vrčon] ne morejo še urediti, ker sta oba odsotna, eden na obveznem delu, drugi (dr. Bajič) nekje v bolnišnici na zdravljenju. -.-.-.-.-.-.-.- Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 579 Nilova [Rudolf Žitnik] pot je odložena za kake tri tedne zaradi snežnih zametov. -.-.-.-.-.-. Ker poteče z 31. 1. 1945. poslovna doba upravi OUZD in Trgovsko bolniški pod-porni blagajni, je prav, če se SLS in JNS pogovorita, če imata pri imenovanju inte-res, da se forsira lista, ki bi bila sestavljena sporazumno. Pri SLS bi bil merodajen dr. Slokar [Ivan Slokar], pri JNS pa dr. Alujevič [Branko Alujevič]. Zdaj pripravlja neko listo Jan [Maks Jan] od protikomunistične akcije. Naj se pogovorimo pri SLS in vsaj v enem tednu sporočimo JNS stališče, da ne bomo delali vsak zase. --.-.-.-.-. Dne 31. 1. 1945. 11, 22 Sporočilo Albina Šmajda Marjanu Zajcu, februar 1945 (pag. 721) 202 [Marjan Zajec] Ker bova z 11 [Mirko Bitenc] ponovno v Ljubljani v soboto 3. 2. 1945., si bova dovolila oglasiti pri Tebi zvečer, kakor navadno. Dotlej izvoli pripraviti odgovor. V nedeljo zjutraj zopet odideva. [?]. 2. 1945. Prisrčno pozdravljam 22 [Albin Šmajd] Pismo Mirka Bitenca in Albina Šmajda JNS o delovanju Narodnega odbora za Slovenijo, 1. 2. 1945 (pag. 722)906 Jugoslovanski nacionalni stranki L j u b l j a n a Tajnik JNS g. dr. Marijan Zajec je že dne 17. 1. 1945. sporočil zastopnikoma SLS, da je JNS izrecno odobrila vse njegovo delo glede Narodnega odbora za Slovenijo, tako listino o izmenjavi narodnih izjav s podpisi ter vse njegove dosedanje dogo-vore s SLS glede sodelovanja v Narodnem odboru za Slovenijo. Pri razgovorih dne 23. 1. 1945. je g. dr. Marijan Zajec kot pooblaščenec in zasto-pnik JNS in od nje določeni tajnik za Narodni odbor za Slovenijo ponovil svoje sporočilo z dne 17. 1. 1945. ter povdaril, da je vse to izrecno tudi odobril še direk-torij JNS tako, da je v formalnem pogledu JNS v celoti izrecno odobrila vse delo g. dr. Marijana Zajca, ki ga je napravil glede Narodnega odbora za Slovenijo s SLS. Zastopnika SLS sta ob tej priliki izjavila, da je tudi SLS vse odobrila. 906 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 990. Na kazalo Na kazalo oseb 580 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Narodni odbor za Slovenijo črpa pravno osnovo za svoj obstoj in delovanje iz na-rodne izjave z dne 29. 10. 1944. Z dogovori med SLS in JNS pa je bila ustvarjena pravna podlaga za poslovanje Narodnega odbora za Slovenijo in za sodelovanje med SLS in JNS v tem vrhovnem narodno političnem forumu. Spričo izmenjanih narodnih izjav s podpisi in spričo dogovorov med SLS in JNS ugotavlja SLS: 1. - da Narodni odbor za Slovenijo obstoji in da so bili že določeni člani za ta od-bor, ter 2. - da je bilo tudi doseženo sodelovanje med SLS in JNS glede Narodnega odbora za Slovenijo. Že dne 23. 1. 1945., zlasti pa dne 30. 1. 1945. je g. dr. Marijan Zajec sporočil zasto-pnikoma SLS gotove trditve glede SLS, ki so v očitnem nasprotju z vsem, kar je bilo doslej ustvarjeno v ozračju iskrenosti in medsebojnega zaupanja po dolgotrajnih razgovorih med SLS in JNS, in izrazil željo JNS za ureditev razmer v SLS. SLS izjavlja, da smatra take želje JNS za nedopustno vmešavanje v avtonomno po-dročje SLS in da je ureditev takih odnošajev – ako bi dejansko obstojali v sporoče-ni obliki – izključno notranja zadeva SLS. Na podlagi dejstev in okolnosti, ki so bile SLS sporočene s strani JNS dne 23. 1. 1945. in 30. 1. 1945. pa SLS še ugotavlja: 1. – da ni dala SLS nobenih osnov za morebitno spremembo dosedanjega zau- panja med SLS in JNS, 2. – da take osnove tudi objektivno ne obstoje, 3. – da gotovi neodgovorni krogi skušajo uničiti doseženi sporazum in delo v Narodnem odboru za Slovenijo, 4. – da JNS ne kaže nobene volje za skupno delo v Narodnem odboru za Slo- venijo, čeprav je po g. dr. Marijanu Zajcu izjavila dne 30. 1. 1945., da proti sodelovanju z SLS v Narodnem odboru za Slovenijo nima JNS drugega ka-kor pomisleke, da razmere v SLS niso razčiščene. SLS po svojih zastopnikih odločno odklanja vsaktero vplivanje, kakor tudi že vsak poskus vplivanja na področje notranjega poslovanja ter pri ureditvi morebitnih izključno notranjih vprašanj SLS. Ker je v vodstvu SLS trdna odločenost, da mora Narodni odbor za Slovenijo začeti z delom v izogib ponovitve narodne tragedije 8. 9. 1943., zato SLS želi in prosi, da JNS sporoči dosedanjima zastopnikoma, kakšno je njeno stališče glede sodelova-nja z SLS v Narodnem odboru za Slovenijo in če bo sodelovala na podlagi doseda-njih dogovorov, sklenjenih med SLS in JNS. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 581 Če bo JNS preklicala svoje dogovore z SLS, ali pa izstopila iz Narodnega odbora za Slovenijo, zadene za vse to izključna krivda samo JNS. S tem pa prevzema JNS nase tudi odgovornost za morebitne posledice, ki bi iz tega izvirale. Z izrazi najodličnejšega spoštovanja! Za SLS: Golob [Mirko Bitenc] Draš [Albin Šmajd] Položaj, dne 1. 2. 1945. Poročili Albina Šmajda in Mirka Bitenca o aktualnih vojaških in političnih vprašanjih, 5. 2. 1945, 6. 2. 1945 (pag. 723–725)907 Pro memoria V ponedeljek dne 29. 1. 1945 je 11 [Mirko Bitenc] obiskal Groga [Gregorij Rož-man], s katerim je razgovarjal v aktualnih sprašanjih. Groga je najprej povedal, da je Pajk [Andrej Križman] izpovedal razne stvari, ki kažejo premajhno konspirativnost in spravljajo v nevarnost Marijo [Akvina Bojc] in Metoda [Metod Dolar]. Izdal da je celotno vodstvo s pravimi imeni in blagajno, ki da jo ima dr. Zarnik [Bogumil Remec]. Povedal da je tudi, kdo je Andrej [Ivan Prezelj]. Iz vrst zasliševalcev se je zvedelo, da so rekli, da bodo dobili Metoda v roke in prisilili, da pove, kje je Arko [Mirko Bitenc], četudi mu potrgajo vse ude. 11 ni mogel verjeti v resničnost teh vesti. 11 je nadalje sporočil stališče ožjega [odbora] na terenu do Stražarjev in Gosarjev-cev. S stališčem se je popolnoma strinjal t. j. zlasti, da se Stražarjev ne pritegne k novemu delu, marveč se jih pusti izven delovnega kroga. Tudi sam bo odslej naprej razgovarjal z njimi le o verskih in kulturnih vprašanjih, kar jim je izrecno sporočil. To smatra za edino umestno, ker je sicer vsakdo izpo-stavljen nevarnosti, da se enkrat znajde v rokah Nemcev. Groga je označil Stražar-je, da jim gre le za oblast in da pri tem ne zbirajo sredstev. Groga je tudi povedal, da je vse razgovore med njim in Dugim [Konstantin Doma-zetović] posredoval Marko Tajnik [Marko Kranjc], po njegovem odhodu pa Zorko [Jože Krošl]. V sredo 31. 1. 1945 11 in 22 [Albin Šmajd] razgovarjata z Zelencem [Jože Basaj]. Mu dasta prečitati dopis za 202 [Marjan Zajec] kakor tudi pro memoria z dne 31. 1. 1945. o sestanku 11 in 22 z 202. Odobri dopis. Je docela na črti ožjega odbora tako glede Stražarjev kakor tudi glede drugih vprašanj. Glavno je paziti, da domobranstvo ne zaide na stran pota. 907 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 991–992. Na kazalo Na kazalo oseb 582 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 V sredo 31. 1. 1945 11 razgovarja z dr. Kričačem [Franc Ksaver Lukman]. Slednji pove, da je bil pri njem Zorko, ki je izrazil željo, da bi rad govoril z 11 in Belinom [Alojzij Mihelčič] istočasno. Dr. Kričač je prosil, naj bi se to zgodilo. O svoji avdijenci pri Grogi je samo rekel, da je bil tam, ni pa povedal, kaj je opravil. 11 je odgovoril, da bo stvar premislil, ampak če se bo odločil za tak razgovor, bo moral Zorko pred začetkom razgovorov priseči, da ne bo niti o razgovorih niti o morebitnih sklepih nikomur pripovedoval zlasti pa ne Stražarjem ali ljudem okrog slovenske izjave, sploh ljudem izven kroga, v katerem se razgovor vrši. .-.-.-.-. Petek dne 2. 2. 1945. 11 se po razgovoru z 404 [Rudolf Hanželič] odloči za sestanek z Zorkom in Beli-nom. Vrši se pa predhodno dopoldne sestanek z Belinom in 404. To sporoči dr. Kričaču. ..-.-.-. .-. Sobota dne 3. 2. 1945. Na željo 299 [Ivan Martelanc] se snideta pri njem 211 [Mirko Bitenc] in 222[Albin Šmajd] ter dr. V. [Alojzij Vogrič] in dr. K. [Anton Kacin]. Razgovor: odnošaji do Srbov, poročilo o razmerah v NSVZ, socijalna pomoč, ki bo kmalu rabila denar, sredstev ima kvečjemu za nekaj mesecev. 299 vrne polo z dvajset podpisi. Personalne stvari na bivšem italij[anskem] ozemlju. Odločita, naj pride v NO dr. Ka. [Anton Kacin] Za rešitev personalnih vprašanj bodo oni poslali strukturo in imena, ki jih imajo na razpolago. Razgovor dne 4. 2. 1945. med 211 in 222 ter 202 in Nilom [Rudolf Žitnik]. Začetek ob 18.15, konec ob 19.45. . Nil: Najprej moramo rešiti vprašanje, kako naj govorim jutri 5. 2. 1945. s koman-dantom Andrejem, zlasti ali naj mu povem, da Narodni odbor obstoji. 211 in 222: To je treba povedati že iz razloga, ker mu je bilo to že sporočeno. 202 izrazi svoje pomisleke, ker je Andrej preveč pod vplivom dr. Benedika [Valen-tin Benedik] in Pleška [Hubert Pleško] ter ostalih iz Narodne legije. 211: Ako je stvar taka, je treba biti previden. Gotovo je treba nujno urediti izpla-čilo socijalnih dajatev za februar. SL ve po svojem kanalu za osebe, isto tako ve tudi sokolska legija po svojem za podpirance. Saj je inž. Kmet [Bogdan Ferlinc] Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 583 predsednik soc[ialnega] odseka. Poveljniku Andreju naj bi se zato reklo, da bo to opravil Narodni odbor po svojih kanalih. Nil: Naj mi sklenemo kar koli, jaz bom nekaj denarja izročil inž. Kmetu, ker hodijo ženske nanj, naj jim izplača. 222: Tega gotovo ne sme nihče narediti, da bi se denar tako izročal. Najboljša je tale rešitev: Pooblastilo Nila, da sporoči poveljniku gen[eralu] Andreju: »Narodni od-bor bo socijalne dajatve uredil v lastnem področju in zato prosi, naj mu poveljnik gen[eral] Andrej čim preje izroči seznam podpirancev.« Konec tega tedna bomo zopet skupaj pa bomo pregledali seznam, ugotovili morebitno potrebo, dalje pri-dali na seznam še druge, ki doslej niso prejemali podpor, a so zaradi dela pri vojski v zaporih, na kar se bo izplačalo. Soglasni sklep: Nil naj sporoči samo gornji predlog. Na morebitno Andrejevo vprašanje o obstoju Narodnega odbora, naj Nil odvrne, da je bilo njemu samo to naročeno od tajnikov Narodnega odbora in da več o Narodnem odboru ne ve. Če bo Andrej izrazil posebno željo, da bi rad prišel v stik s predstavnikoma Narodne-ga odbora, naj mu izjavi, da bo to zadevo skušal urediti do nedelje 11. 2. 1945. 2. 202: Nato bo treba rešiti vprašanje osebe poveljnika slovenske narodne vojske. Gen[erala] Andreja bo povabiti na razgovor in mu predložiti uredbo z vprašanjem, ali se misli ravnati po njej, ali ne? Pri nas se sicer za osebo Andreja ne ogrevamo preveč, vendar se nam zdi, da nimamo druge primerne osebe. Krenerja [Franc Krener] bi bilo težko postaviti, čeprav je sicer v redu, ker zavzema danes v legali važno mesto. 222: Pri postavitvi osebe za poveljnika slov[enske] narodne vojske se bo treba ozirati na uspehe dosedanjega dela tiste osebe. Ne vem, če bo prišel potem gen[eral] Andrej v poštev. Pri uporabi precejšnje vsote v komaj osmih mesecih, niso uspehi pozitivni, marveč enaki ničli. (Nil pripomni, da so pod ničlo.) Zdi se mi, da ni pokazal nobe-nih uspehov in je skoraj verjetno, da bo odredbe Narodnega odbora bojkotiral. 211: Zdi se mi – čeprav težko o tem govorim – da je gen[eral] Andrej omrežen od članov Narodne Legije zelo močno in da ne misli samostojno. Ves čas od meseca aprila ali maja 1944 naprej je pri vseh načrtih zelo malo sodeloval. Glavno breme je ležalo na Petraču [Ernest Peterlin] in meni. Nil: Pri nas se prav nič ne ogrevamo za Andreja, ker poznamo njegove slabosti. Razen tega nas moti njegova družba. Ko je bil v Ljubljani, je bil stalno v OF družbi, tudi s komunistom Fabjančičem [verjetno Vladimir Fabjančič ]. Mi samo tega ne vemo, kdo bi bil boljši. 222: Nam se zdi, da bo v interesu stvari, da je poveljnik 211, ali pa, če bo poveljnik nekdo drugi, da bo 211 poveljnikov pomočnik. Iz tega ne bomo delali vprašanje. Na kazalo Na kazalo oseb 584 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Če vi smatrate, da je Andrej bolj na mestu ali da je sicer v interesu stvari pamet-neje, je lahko Andrej, 211 pa njegov pomočnik. Iz tega verjetno ne bomo delali nobenega vprašanja. Edino v taki rešitvi ima Narodni odbor jamstvo uspešnega sodelovanja in izpolnjevanja odredb s strani vojske. 202: Oseba sama na sebi ne bo delala zaprek. Glavne so sposobnosti. Z 211 bi bila gotovo dana garancija za skladno nastopanje slov[enske] narodne vojske in Naro-dnega odbora. 211: Sicer bomo reševali to vprašanje kasneje. Uredba o formaciji vojske in o po-ložajih bo pač morala urediti kompetenčno vprašanje poveljnika in njegovega po-močnika tako, da bo Narodni odbor imel vsa jamstva za uspešno izvedbo lastnih odredb. Ko bo sprejeta uredba o ustanovitvi SNV, bomo govorili o osebi poveljni-ka. Povezati bo nujno vse legalne odrede in ilegalne na vsem slovenskem ozemlju in preštudirati vse možnosti, da nas ne prehiti čas in se ne ponovi v vsej svoji grozoti 8. 9. 1943. 3. 202: JNS je izrazila željo, naj bi narodni odbor izvrševal samo funkcijo suverena, med tem ko naj bi za izvrševanje nalog vrhovne uprave imenoval slovensko vlado. 211 in 222: Samo od sebe je razumljivo, da bo v doglednem času prišlo do ime-novanja take vlade. To se bo zgodilo takoj, ko bo dana potreba. Tako smo se tudi ustno dogovorili. Samo začasno je vse združeno v Narodnem odboru. 202: je zadovoljen s tem odgovorom! 4. Nil: Odšel bom na Primorsko do Djujiča [Momčilo Djujić], Jevdjeviča [Dobroslav Jevđević] in ostalih. Ali imate kako specijelno naročilo ali željo. 202, 211 in 222: Zaenkrat je samo opazovati in poslušati. Nato poročati. Sklepi bodo padli na podlagi poročila. 211 in 222 odgovorita na posebno vprašanje, da SLS na Kokalju [Anton Kokalj] nima nobenega interesa, ker ni šel tja po njenem naročilu ali v sporazumu z njo. Tudi delal je na svojo roko. 5. 202 vpraša kaj smo sklenili glede OUZD? 211 in 222: SLS kot stranka nima nobenega interesa na tem v tej prehodni Rupni-kovi dobi. Če ima kdo izmed pristašev v JNS možnost, da bo odločilno sodeloval pri imenovanju, želimo, da naredite pravično. 202 in Nil: Imenovanih bo šest članov. Mislimo tako: 2 SLS, 2 JNS in 2 socijalisti. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 585 6. 222 izjavi, da bo verjetno dana možnost, da bodo iz Zg[ornje] Italije poslali nekoga v Rim. Bomo prosili za denar. Nil izjavi, da bo potem šel tudi on po drugi poti. Zadnjič ni mogel, ker so bili pre-hodi zasneženi. 7. Pečate oskrbi Nil. Enega suhega večjega, enakega iz kavčuka ter enega malega iz kavčuka. Besedilo samo slovensko Narodni odbor za Slovenijo, Ljubljana – v sre-dini jugoslovanski državni grb. 8. Nil: Rad bi prišel v stik s člani Slov[enskega] Narodnega odbora v Gorici ozir. v Primorju, da bi z njimi povezal tudi naše ljudi, ki naj bi prišli tudi v narodni odbor. Vprašanje je, ali po istem ključu kakor tukaj. Z dr. Agnelettom [Josip Agneletto] sem že govoril. 211, 222 in 202: Ključ ni nobeno vprašanje, o tem se bomo že zmenili, ko bodo stvari toliko dozorele, da bomo lahko povezali JNS pristaše. 211: bomo enkrat nekoga od vaših spoznali z ljudmi, ko bodo v Ljubljani in potem bo to delo lahko. 9. Sklenejo, da bo prihodnji razgovor v soboto dne 10. 2. 1945. zvečer ob navadnem času. Ljubljana dne 5. 2. 1945. 211, 222 3. 2. 1945 Razgovor med 211, 222 in 202 ter Nilom. Začetek ob 18.15, konec 19.50. Po poročilih 202 in Nila o položaju na bojiščih, o napadih belgrajskega Titovega radija na HSS [Hrvatska seljačka stranka], dr. Mačka [Vladimir Maček] in inž. Košutiča [August Košutić], o aretacijah ljubljanske policije, kjer je policija aretirala na podlagi izpovedbe neke Boge [Leopoldina Mekina] vrhovni okrožni odbor KPS (zapletena sta tudi neki mag. uradnik Erceg [Ivan Erceg] in davčni uradnik Mae-chtig [Karol Mächtig]), se preide k stvari: 202 začne: 1.) Zadnje vaše pismo je povzročilo pri nekaterih v JNS hudo kri, vendar je zdaj vse dobro. Jaz kakor tudi prijatelj Nil sva razumela, da je moralo tudi pri vas roditi hudo kri razno sumničenje. Stvar stoji zdaj takole: Direktorij se je zdaj prepričal, da sta vidva (211 in 222) abso-lutno legitimirana za zastopanje SLS in je zato ponovno odobril, kar je bilo doslej Na kazalo Na kazalo oseb 586 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 dogovorjeno in sklenjeno med JNS in SLS. Po včerajšnjih razgovorih (2. 2.) provi-zoričnega banovinskega odbora, kjer je absolutno zmagala naša teza, je klonil tudi direktorij. Upam, da so za vselej spodrezane vse intrige in da smo zmagali. Tako se zopet lahko povrne ozračje popolnega medsebojnega zaupanja. 2.) Izraziti moram ponovno željo JNS – česar pa ne smatrajte za vmešavanje v notranje razmere SLS – prav tako kakor ste vi izrazili svojo željo napram nam, da v vrstah SLS pritegnete v Narodni odbor tudi tkzv. [takozvano] opozicijo. Želimo, da je NO močan in vpliven faktor, ter da zato sodelujejo vse pozitivne sile. Pov-darjamo pa, da mora ostati stroga konspirativnost, ker je le tako mogoče delati in zavarovati nemoteni razvoj Narodnega odbora. Nato vprašata 211 in 222: Kdo je konkretno tista opozicija v SLS, ki naj bi bila pri-tegnjena v Narodni odbor. 202 in Nil odgovorita, da so to Stražarji. 211 in 222 odgovorita: »Ni govora. Zahtevate konspirativnost in garancije za redno in nemoteno delo. Oni so vsled slovenske izjave preveč povezani z Javornikom [Mirko Javornik]. Ta pa kaže s svojim pisanjem, da je germanofil in rušilec slo-venske narodne skupnosti ter zelo nevaren, ker bi utegnil stvar nemudoma izročiti Nemcem. 202 in Nil vzameta nato to izjavo na znanje. 3.) 202 nadaljuje: Zdaj bo treba, da se Narodni odbor konstituira. Direktorij želi, da ne zasedemo vseh mest. Želi, da JNS zasede samo tri, vi pa sorazmerno. To pač žele, ker so drugače propadli in skušajo tako vsaj malo uveljaviti svojo voljo. Pravi-jo, da mora ostati eno mesto prazno za min[istra] Puclja [Ivan Pucelj], ako se vrne. Od JNS so določeni: dr. Pivo [Fran Roš], 202 in Nil. 211 in 222 odgovorita: Te želje JNS Slovenska ljudska stranka ne bo mogla iz-polniti, ker je že vsa mesta zasedla in vse zaprosila. Izmed naprošenih ni mogoče nikogar izpustiti, ker bi bila potem prevelika zamera. Mi smo obratno mislili, da se že poslužimo pravice iz t. i. dogovora o povečanju Narodnega odbora, ker nikakor nismo mogli pravilno razdeliti svojih mest, pa če smo se lotili določevati po teritorijalnem, stanovskem ali drugem načelu. Sicer se tudi JNS lahko posluži te pravice, kadar bo želela, koga spraviti v Narodni odbor. Zato ni potrebno varovati mest za odsotne, česar tudi mi nismo mislili, ker stojimo na stališču, da morejo člani Narodnega odbora delati in ne biti samo imenovani v odsotnosti. 202 in Nil: To bo zdaj res težavno. Sicer pa direktorij pravi, naj bi troje članov na-rodnega odbora, eden iz vrst SLS, drugi JNS in tretji socijalist ostali v mestu, ostali Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 587 člani – morda 4 ali pet pa naj bi odšli na teren in tam delali. Tudi direktorij je za prenos vseh pravic in poslov na predsedstvo. 211 in 222 odgovorita: Trojka v okviru Narodnega odbora je nepotrebna, ker ob-stoji predsedstvo iz štirih članov. Naše stališče je, naj bo težišče vsega dela v stran-kah, ki naj predhodno razpravljajo in sklepajo o vseh predlogih, na kar naj se isti predlože Narodnemu odboru. To je bil že parkrat napravljen dogovor, ki je sicer nepismen, a drži. S takim poslovanjem imajo stranke direktni vpliv na potek do-godkov v Narodnem odboru, kar je jamstvo, da stvar ne zaide na stranpot in da člani NO ne postanejo preveč mogočni. Življenje na terenu, zlasti shajanje pa zelo težavno, kar opažamo mi, ki smo že zunaj. 4.) Dr. Skrivač [Celestin Jelenc] je z nami. Danes bi bil rad govoril z 211 in 222, a je moral preje oditi, ker ima zelo nerodno zvezo z domom, pešhoja je pa tudi zelo slaba. Naj bi se dobili enkrat zjutraj ob 6ih. Razgovor z njim bo nanj zelo ugodno vplival, prav tako pa tudi okolnost, da smo danes tako dobro opravili z direktori-jem, v katerem so imeli on in socijalisti nekaj potuhe. 211 in 222 izjavita, naj sporoči 202 dr. Skrivaču, da je mogoč razgovor v soboto dne 10. 2. 1945. ob željenem času pri njem v pisarni. 202 in Nil izrazita željo, naj bi se enkrat dobili jutri dne 4. 2. 1945. (nedelja), da se pogovorimo o problemih pod t. 3. 202 in Nil: Kakšno delo bo Narodni odbor moral najprej izvršiti, in kako je z Andrejem? Personalna vprašanja se bodo reševala, čim bodo izdani materijalni predpisi. Zato mora Narodni odbor najprej izdati uredbo o notranji organizaciji, kakor tudi o ustanovitvi slovenske narodne vojske. Treba je zato sej in zapisnikov o vsem tem. Izročili smo že potrebne načrte. 202: po pravici povem, da izročenih načrtov še nisem utegnil preštudirati, ker sem preveč zaposlen z reševanjem intrig. 6.) 202 nadaljuje: Zdaj pa še tole. Po naših vesteh so obiskali Djujiča Kopitar [Ru-dolf Smersu], Kolar in Mehle [Anton Mehle] (211 pove, da je bil sedaj Mehle v Trstu aretiran). Djujiču, so izjavili, da se ves SNVZ priključi njemu. Poveljnik bo Kolar, načelnik štaba pa Mehle. Smersu se je baje predstavil kot član Narodnega odbora. Savo [Mihajlo Duduković] je bil navzoč in je to sam pripovedoval. 211 in 222 pripomnita, da po njunih informacijah Savo ni bil navzoč. Dogodek se je tudi drugače razvijal. Mehle se je izdajal za pooblaščenca NO, vsled česar sva hotela pri razgovoru dne 30. 1. 1945. staviti na 202 vprašanje, kako je mogel izdati tako pooblastilo. SLS gotovo ni za nobeno tako priključitev. Na kazalo Na kazalo oseb 588 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 211 vpraša, da je s komandantom Andrejem težavno, ker je nekam izginil in ga ni na spregled. Tudi delegat908 – kakor je izjavil – ne more priti do njega in ga išče. 202 nato reče Nilu: Povej vse odkrito, med nami ni več tajnosti. Zato naj vesta vse. Nato nadaljuje Nil: Za torek dne 30. 1. 1945, me je Slanc [Radovan Slanc] po naro-čilu komandanta naročil pred Figovca, od koder so me odvedli v Kolizej, kjer je bil pri razgovoru navzoč tudi Hajnrihar [Franc Heinrihar]. Andrej me je vprašal, kako je z Narodnim odborom. Izjavil sem, ker je bil Hajnri-har navzoč, da narodnega odbora ni, in da mislim, da se bo že še uredilo. Želel je pred vsem denar. Rekel je tudi, da je 222 in 202 sporočil neke želje in stavil rok do 15. 1., da pa ni nobenega odgovora. Odgovoril sem mu, da je bilo pismo pač ne-previdno in tudi popolnoma napačno, da je postavil nek rok. Baš zato ni odgovora. Andrej in Hajnrihar sta rekla, da lahko gresta, ako ni zaupanja. Rad bi bil govoril z Andrejem v dvoje, a nisem mogel, ker se Hajnrihar ni od-stranil. Andrej mi je rekel, da je prejel od 211 lansko leto 75 tujih, poleg tega je še Zaveza dala posebej nek denar. 211 pojasni položaj tako, da je zneslo vsaj okrog 8 milj., ki jih je porabil v času osmih mesecev, med tem ko je moštvo imelo največ 500 petsto. Štajerski odred je v celoti prejel okrog 50.000 naših, gorenjski tudi ni prejel veliko, med tem ko je bilo za druge denarja dovolj. Soški odred je pa tako več ali manj razpadel. 42 jih je vstopilo v NS, okrog 30 so jih zajeli Nemci, dosti več članov pa ni štel. Tu je potem takem le še Notranjski odred, ta naj se pa premakne v Istro ali kam tja. Nil izjavi, da gotovo ni bilo nobenega pravega gospodarstva z denarjem, marveč samo razmetavanje. Nil nadaljuje: Včeraj dne 2. 2. 1945. pa je popoldne prišel k meni ponovno Slanc s prošnjo, da se zglasim zvečer ponovno pred Figovcem. Nato sem bil odveden zopet do Kolizeja, kjer sem govoril s komandantom. Navzoč je bil tudi maj[or] Savo, ki je povedal tudi ono kar je že spredaj omenjeno. Tudi Hajnrihar je bil navzoč. Andrej je zopet začel, da ni denarja in če ga bo NO dal. Dalje je še omenil, da je stvar časti, da dobe vsaj socijalne prispevke tisti, ki so trpeli. To znaša okrog 135.000 lir za februar. Po pooblastilu, ki mi ga je dala JNS in s čemur se je strinjal tudi socijalist [Celestin Jelenc], sem odgovoril, da JNS ne bo dala nobenega denarja. Ko pa sta odšla Hajnrihar in maj[or] Savo, sem pa omenil poveljniku Andreju med štirimi očmi, da se bo stvar že kako uredila. Skušal bom doseči vsaj izplačilo prispevkov za februar. Kaj mislita o tem? 908 V prepisu je pripisano: pplk. Radenković [Gradimir Radenković]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 589 211 in 222: Načelno stoji stvar tako, da je treba najprej dvigniti avtoritete Narodne-ga odbora in da ne smemo napraviti nobenega koraka, ki bi kršil to načelo. Zato tudi ne smemo izročiti odborom, ki jih ima Andrej, denarja za socijalno pomoč. Če se bomo zedinili o izročitvi takih prispevkov, potem mora najprej izročiti An-drej seznam teh ljudi Narodnemu odboru, ki bo pregledal, ugotovil njihovo potre-bo in nato samo v svojem področju izplačal. Le tako je mogoče delo. Ker je pozna ura, se domenijo, da bodo nadaljevali razgovore v nedeljo 4. 2. 1945. Nil še pove, da ga je fregata Kregar [Janko Kregar] nagovarjal, naj prevzame žu-pansko mesto v Ljub[ljani], ker je Lj[ubljana] liberalna. Pritegne naj nekaj klerikal-cev in Ljotičevcev, pa bo stvar v redu. Nil je odgovoril, da je vse odvisno od tega, ako izpuste inž. Bevca [Ladislav Bevc], Kermavnerja [Ivo Kermavner] in druge, ki sede po nedolžnem v zaporu. Kregar je nato odšel. Ljubljana dne 6. 2. 1945 211 in 222 Pismo Ivana Martelanca Mirku Bitencu, 10. 2. 1945 (pag. 726)909 11 [Mirko Bitenc] Nemci so se začeli zelo zanimati za mnenje Slovencev o raznih političnih vprašanjih. Višji častnik SD910 je povabil te dni k sebi šefa naše tuk[ajšnje] policije911 poročnika Lipovška [Anton Lipovšek] in mu povedal, da bo odprl v sredini mesta posebno pisarno, ki naj organizira informacijsko službo po njegovih navodilih, pa povsem samostojno. Dal je kredit za nastavitev kakih 15 ljudi, ki morajo biti inteligentni in sposobni. Vsak teden enkrat bo sam prihajal v pisarno, incognito in v civilu, ter pregledal rezultate. Na razpolago mu morajo biti ne samo izvlečki, ampak mora pre-glednemu poročilu biti dodan ves dokumentarični material v originalu, enako origi-nalna poročila sodelavcev. Njegova dispozicija za poročilo je naslednja: 1. Die algemeine Stimmung bei der slowenischen Bevölkerung (breite Masse – Intelligenz) zu den aktuelen Ereignissen. 2. Besondere Lebensgebiete. Etwa einen Vorgang aus dem Rechts – oder Verwal- tungsleben oder der Wirtschaft. 3. Wie fasst man die Propaganda Titos: a. Um die Einbeziehung Triests in den jugoslawischen Staatsverband auf. b. Wie gross etwa ist die Menge zu setzen, die bedingungslos mit Tito geht? c. Welche Gegenvorschläge sind der Tito-Propaganda entgegenzusetzen? Poudarek je na drugi točki: tu naj se obravnavajo vsa kulturna vprašanja, šolstvo, slovensko časopisje in knjige, položaj cerkve, razna politična in upravnopolitična 909 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 997. 910 V prepisu je pripisano: SICHERHEITSDIENST. 911 V prepisu je pripisano: SNVZ. Na kazalo Na kazalo oseb 590 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 vprašanja s primernimi predlogi – enotno vodena informacijska služba za posame-zna področja nam utegne mnogo koristiti. Pod prvo točko pa se da stalno povdar-jati kvarnost italijanske propagande, ki postaja vedno bolj komunistična, ker iščejo Italijani rešitve pač pri zaveznikih, ko občutijo propadanje Mussolinijeve Italije ob Nemčiji ter gledajo, da bi se okoristili že ob trenutni svetovnopolitični situaciji (Do-kaz novi list Ricostruzione, ki si je postavil za program: 1. Liberazione del giogo tedesco e fascista 2. Trieste italiana unita nel’Italia. 3. Liberta democratica: lavoro e onesta!) Kolikor je mogoče razbrati iz prvih razgovorov z zadevnim funkcionarjem SD, sku-šajo Nemci ugotoviti razpoloženje ljudstva za eventuelno nemško ali avstrijsko reši-tev primorskega vprašanja za primer, da bo Jugoslavija Titova [Josip Broz] domena. Govore o veliki samostojni Sloveniji, v kateri bi bili združeni vsi Slovenci. – Moje mnenje je, da je treba pri stvari sodelovati kar najintenzivneje. Rešimo Primorsko najprej za Slovenijo drugo se bo uredilo ob času in na način kot ga bo dopuščal položaj. Srbi, s katerimi smo bili zadnje dni skupaj, nam tožijo, da jih emigracija uničuje. Predvsem bolezni. Med Djujičevimi912 je izbruhnil pegasti legar med Ljotičevci tifus. Gre za sporadične slučaje, vendar potrebna karantena zavlačuje načrtno razmestitev čet. Zato Djujičev štab še ni v Gorici, njegovi ljudje so še vedno okrog Reke ter jih zdravniki zdaj cepijo. Posamezni kraji so povsem zaprti. – Pa tudi dejstvo, da je kralj imenoval regentski svet in tako dejansko resigniral, mnoge bega. Pričeli so prihajati Ljotičevci k Jevdjeviću913, Djujičevi se nam priglašajo itd. Mnogo jih je baje prešlo tudi k partizanom. Tako je eden izmed Djujićevih navajal skoro neverjetno dejstvo, da je bataljon v Št. Petru na Krasu imel ob prihodu 2500 vojakov (to so Ljotićevci), danes pa jih šteje komaj 1.150. Ker slučajno poznam ta bataljon, ker je določen za Idrijo, vidim, da je informacija pretirana, pa tudi sporadično razpoloženje je za-nimivo. Iskal sem vzroka. Pravijo, da Ljotić [Dimitrije Ljotić] začenja z obsežno propagando proti kralju in baje pripravlja oklic samega sebe za nekakšnega regenta ali podobno. Tudi ta informacija se mi zdi skoro neverjetna, pa je vendar zanimiva. Pozdravljam vse znance in prijatelje. Upam, da bom 15. t. m. že v Ljubljani ter osta-nem tam 14 dni. Med tem bi bilo potrebno pripraviti poročila v gori navedenem smislu. Tudi v Gorici bom dal pobudo za to. – Trst, 10. 2. 1945. Vdani 99 [Ivan Martelanc] 912 Pristaši Momčila Djujića. 913 Pristaši Dobroslava Jevđevića. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 591 Programatske osnove Narodne delovne skupnosti, v prepis izročeno 10. 2. 1945 (pag. 727) 202 [Marjan Zajec] izroči v prepis dne 10. 2. z izjavo, da so o tem že svoj čas raz-pravljali z 233 [Miloš Stare]: Programatske osnove Narodne delovne skupnosti.914 I. Osnovni: 1. Osvoboditev in razširjenje kraljevine Jugoslavije in njena prenovitev. 2. Osvoboditev in združitev vsega slovenskega naroda v Jugoslaviji z vsem nje- govim narodnim, obrambno in gospodarsko zaokroženim ozemljem. II. Osvobodilni: 1. Odstranitev vsakršnega narodnega, gospodarskega in socijalnega tujstva med nami. 2. Ukrepi za uspešno zavarovanje doslednega in pravičnega povračila vojne škode. 3. Začasna državna uprava denarnih in zavarovalnih zavodov, vseh rudnikov, onih industrij, ki po obsegu ali proizvodu služijo bitnim narodnim inte-resom, veletrgovskih podjetij in veleposestev, da se omogoči njih smotrna uporaba v dobi prevratnega pomanjkanja do vzpostavitve novega gospodar-skega reda. III. Moralni: 1. Kaznovanje vseh tujcev in tujerodcev, ki so med vojno in v času sovražne zasedbe na našem narodnem ozemlju zagrešili kakršnokoli protipravno ali pravnemu čutu nasprotujoče dejanje. 2. Kaznovanje narodnih izdajalcev. 3. Kaznovanje vseh, ki so sokrivi nesreče našega naroda in države zaradi ne- sposobnosti, pomanjkanja čuta odgovornosti ali koristoljublja. IV. Ustavni: 1. Združena Slovenija naj bo samostojen in enakopraven del Jugoslavije. 2. Ustavna preureditev Jugoslavije naj se izvede v soglasju z vsemi sestavnimi deli, ob enakosti pravic in dolžnosti, na federativni osnovi. Ta preureditev bodi izraz neokrnjene narodne volje. 3. Naloge državne skupnosti naj bodo: urejevanje mednarodnih odnosov, obramba državne samostojnosti in ozemeljske nedotakljivosti, upravljanje državnih financ, določevanje državnega gospodarskega načrta po načelu 914 Verjetno je prišlo do pomote in je mišljena Napredna delovna skupnost (NDS), ki so jo v začetku leta 1942 ustanovile nekatere liberalne skupine (Nova Jugoslavija, JNS, del Samostojne demokratske stranke in Pravda Črtomirja Nagodeta). Priznavala je jugoslovansko begunsko vlado in Mihailoviće-vo gibanje, sicer pa se je zavzemala za federativno ureditev Jugoslavije, socialne pravice, agrarno re-formo, nacionalizacijo in pravične meje. Na kazalo Na kazalo oseb 592 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 gospodarske enotnosti državnega ozemlja, državne prometne naprave, splo-šna načela socijalne zakonodaje ter določevanje ostalih splošnih smernic za skladno sožitje vseh državnih delov. 4. Politična ureditev naj temelji na načelih demokracije. V. Gospodarski in socijalni: 1. V novem gospodarskem in socijalnem redu imajo narodna in javna korist prednost pred zasebno koristjo posameznika. 2. Osvoboditev kmeta, delavca in izobraženca od izrabljanja telesne in um- stvene sile; delo kot vir in merilo dohodkov bodi osnovna družbena vredno-ta, pravica in dolžnost vseh. Splošno socijalno zavarovanje za vse primere. 3. Popolna agrarna reforma s takšno razdelitvijo zemlje, da bodo kmetije po svoji velikosti in po svojem donosu temelj zdrave kmetske družine v okviru vaške in zadružne skupnosti in da se podružabijo velike gozdne in pašniške površine. 4. Podružabljanje rudarstva, energijskih virov, prometnih naprav, velikih sred- stev proizvodnje, predelave in razdelitve, denarništva in zavarovalništva. Vse osnovne dobrine naj služijo le splošnim ljudskim koristim. 5. Načrtno razvijanje gospodarske delavnosti za kritje narodnih potreb in za zaposlitev vse delovne sile. 6. Načrtno vključenje Slovenije in Jugoslavije v socijalni in gospodarski red Balkana in Evrope. VI. Kulturni: 1. Korenita preobrazba kulturnega življenja, prosvete in vzgoje v duhu novega socijalnega, gospodarskega in političnega reda. 2. Svoboda vesti in prepričanja ter kulturna strpnost. 3. Slovensko kulturno ustvarjanje, vzgoja in prosveta morajo izhajati iz sloven- ske narodove biti. 4. Izobrazba vseh stopenj bodi ob ustrezni umstveni kakovosti dosegljiva vsakomur. 5. Ustvaritev znanosti in umetnosti naj uživajo vsi državljani, da postanejo obča narodova svojina. VII. Mednarodni: 1. Združitev Jugoslavije in Bolgarije s svobodnim pristankom bolgarskega naroda. 2. Ustanovitev Zveze balkanskih držav. 3. Tesno politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje s slovanskimi država- mi s SSSR in s Poljsko-Češkoslovaško konfederacijo. 4. Sodelovanje z vsemi demokratskimi državami zaradi zagotovitve svetovne- ga miru in blagostanja. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 593 Predlog za upravno ureditev Slovenije, v prepis izročeno 10. 2. 1945 (pag. 728) Prepis! Dne 10. 2. izroči 202 [Marjan Zajec] za prepis njihov predlog, o katerem da so že razpravljali z 233 [Miloš Stare]. S črnilom napravljeni pripisi so na od 202 izročenem izvodu napisani s svinčnikom. Upravna ureditev Slovenije. (Predlog za sporazum leta 1939.) I. Predsedstvo: a. Politično vodstvo. b. Ustava in koordinacija resornega dela. c. Prevzem oblasti in njega zaščita. d. Zaščita javne, gospodarske in družabne reforme. e. Notranja služba stika z narodom. II. Notranja uprava: a. Organizacija uprave (priključitev novih delov itd.). b. Personalna razmestitev. c. Narodno čiščenje ozemlja. d. Javna varnost. e. Pravni oddelek. III. Pravosodstvo: a. Organizacija sodstva. b. Pravna organizacija (kontrola naredb drugih resorov). c. Izredno sodstvo. IV. Finance: a. Pokrajinske finance (organizacija, osebje in davki).915 b. Denarništvo (valuta, bankarstvo in denarno zadružništvo).916 c. Zavarovalništvo. d. Pravni oddelek. V. Soc. politika: a. Prehrana.917 b. Repatriacija izseljencev itd.918 c. Delovna politika (zaposlitev).919 915 Pripisano: Pivk. 916 Pripisano: Šarh. 917 Pripisano: B . 918 Pripisano: Pr. B. 919 Pripisano: Bajič [Stojan Bajič]. Na kazalo Na kazalo oseb 594 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 d. Mezdna politika.920 e. Socijalne ustanove.921 f. Zdravstvo.922 g. Karitativne ustanove.923 h. Pravni oddelek. VI. Gospodarska obnova: a. Vojna škoda (načrt in akontacija).924 b. Zaplemba tujerodne imovine.925 c. Socijalizacija zlasti zaplenjene imovine. d. Agrarna razdelitev in organizacija.926 e. Pravni oddelek. f. Tehnični oddelek. VII. Narodno gospodarstvo: a. Novi gospodarski red. b. Kmetijstvo, vključno s kmet[ijskim] zadružništvom.927 c. Gozdarstvo.928 d. Rudarstvo. e. Industrija929, obrt 930, trgovina931, produktivno in konzumno zadružništvo932. f. Pravni oddelek. VIII. Promet: a. Železnice.933 b. Ceste in avtopromet.934 c. Pošta, telegraf, telefon.935 d. Zračni promet.936 IX. Prosveta: a. Organizacija prosvetne službe (načrt). b. Prosvetna politika. 920 Pripisano: Tavč. 921 Pripisano: Podg. 922 Pripisano: MS. 923 Pripisano: Kuharič. 924 Pripisano: K . 925 Pripisano: P . 926 Pripisano: Mikš. 927 Pripisano: K. Zp.?? 928 Pripisano: Šiv. Cerj. 929 Pripisano: Kosec [Ivan Martelanc]. 930 Pripisano: Ž. 931 Pripisano: Volk [Miloš Stare]. 932 Pripisano: ? 933 Pripisano: Zelenko. 934 Pripisano: Štolfa [morda Josip Štolfa]. 935 Pripisano: Korb. [Milan Finec]. 936 Pripisano: Repe. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 595 X. Zunanje zadeve: a. Obveščevalna služba, prijemna in oddajna. b. Oddelek za mednarodne konference. c. Oddelek za mirovne cilje. XI. Propaganda: a. Tisk. b. Radio. c. Kolportaža. XII. Organizacija: a. Politična. b. Mladinska. c. Viteške, športne in ostale. Strokovne komisije iz strokovnjakov iz raznih resorjev: a. za ustavo, b. za gospodarski in socijalni red, c. za kmečko gospodarstvo. Pripombe Rudolfa Hanželiča v zvezi s stališči Ivana Prezlja, nedatirano (pag. 729)937 Pripombe 434 [Rudolf Hanželič] dr. Rudolf Prepis! (Dečan [Rudolf Hanželič]) Pismo g. Andr[eja] [Ivan Prezelj] je po svoji vsebini neresno. Če je mišljeno resno, je pa sam neresen ali pa skrajno drzen. Zgleda, da je pripravljen upoštevati navodila tako Kraljeva kakor vojnega ministra in navodila NO, a proti pogojem, če se bodo zdela pravilna njemu. Torej hoče ostati sam instanca nad vsemi instancami. Onih drugih stvari o preskrbovanju itd. niti ne omenjam! K I. 3 a. Kakšno stališče boste zavzeli, če bi npr. kralj dal polnomočja vojnemu ministru (Titu [Josip Broz]) in bi ta kateremu svojemu človeku dal vojaška polnomočja za Slo-venijo? Ali more po zamisli NO-a kralj sploh koga opolnomočiti brez Vaše privolitve, zlasti še, če je v svojem delu nesvoboden? Važna je v tem pogledu že načelna rešitev! K IV. Računati z možnostjo, da bosta v Sloveniji dve voj[aški] organizaciji, ter ste pripravljeni z obljubo sporazuma že vnaprej Andrejevo legalizirati? Če hočete pre-prečiti načelno zmedo v vojaških zadevah in če je NO najvišja oblast v Slov[eniji], potem je po mojem treba načelno osporavati vsako legalnost vsaki vojaški formaciji izven oblasti NO. Dopuščate neko legalnost celo dogovorom Andreja s Srbi. Za taka pogajanja je po za-misli NO-a vendar načelno opravičen le NO. Zato bi bilo treba vsake take dogovore z njimi za področje Slov[enije] načelno imeti za nične. 937 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1011 in 1301. Na kazalo Na kazalo oseb 596 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Seveda, če bi pri nas izven NO vendar kljub temu načelnemu stališču obstajala še kaka druga vojaška formacija, se bo treba pozneje, ko bo to nujno, z njo vendarle pogoditi. A tega ne kaže že vnaprej obljubljati. Zadnji stavek, ki izraža upanje, da v primeru dveh voj. formacij ne bo nesporazuma, je skrajno optimističen. 404 [Rudolf Hanželič] ali 434 ali Dečan Vladimir Predlog Miloša Stareta o pomenu Narodnega odbora, 6. 3. 1945 (pag. 730)938 I. predlog dodatka 333 [Miloš Stare] sprejet v razgovoru 6. 3. 1) Nesreča je bila v tem, da je Narodni svet prenehal obstajati kot vrhovna slovenska oblast dotlej, da jo more vršiti redna državna oblast. Žalostne izkušnje doslej so po-kazale, da nam je vse zanašanje na kakršno koli pomoč ali navodila od zunaj prine-slo le razočaranje in nepripravljenost v kritičnih trenutkih. Že pred 8. 9. 1943. je bilo s prejšnjim g. poveljnikom za Slovenijo neštevilo debat, predlogov in formulacij, ki so se vse koncentrirale v to, da moramo več ali manj brezpogojno priznati gen[erala] Mihajlovića [Dragoljub Mihailović] na zunaj in naj bi bil tudi s tem praktično rešen problem politične in praktične orientacije v kritičnih trenutkih. Nasprotno pa nisem dobil niti od gen[erala] Mihajlovića niti od kralj[eve] vlade ne pred 8. 9. 1943. nobene konkretne direktive za naše zadržanje, zlasti pa ne za 8. 9. 1943., dasi je obstajala za to vsa tehnična možnost; če pa je potem prenehala, je pre-nehala po nesposobnosti g. poveljnika JV za Slovenijo. Ni nam znano, da bi bil gen[eral] Mihajlović po 8. 9. 1943. poslal kakršno koli vo-jaško direktivo, razen postavljanja oseb brez iskanja soglasnosti političnih forumov. Ne naštevam teh stvari, da bi danes smatrali primeren čas za rekriminacije, ampak je bilo to vodilo za stališče Narodnega odbora za Slovenijo. Poleg tega so predstavniki slov[enskega] naroda, ki so osnovali Narodni odbor za Slovenijo videli nešteto aktualnih vprašanj nerešenih in to danes, ko vsak dan lahko nastopijo kritični dogodki v naši zgodovini. Nobeni stranki ni bilo znano, niti ilegal-nim ali legalnim vojaškim edinicam, ni bilo znano, kolikor je v naši vednosti, da bi bili povezani, ali bili napravljeni poskusi za to, niti nam niso znani poskusi za raz-poreditev vojaškega dela s političnimi vodstvi in kljub prizadevanju ni bilo mogoče izslediti nikakih konkretnih praktičnih navodil za bližajoče se dogodke. To so razlogi, ki nas vodijo do zaključka, da si je Narodni odbor privzel težko in od-govorno nalogo, da najde izhod iz sedanjega položaja. 938 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1011–1012 in pag. 1301–1302. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 597 Krivo in škodljivo pa bi tolmačil to stališče vsak, ki bi hotel zaradi tega zamegliti naše jasno izpovedane in povdarjene odnose, do kralja, Jugoslavije in gen[erala] Draže Mihajlovića. Mnenje Franca Bajleca o stališčih Ivana Prezlja in o Narodnem odboru, naslo-vljeno na Mirka Bitenca, nedatirano (pag. 731)939 311 [Mirko Bitenc] Dragi! Zahteve generala Andreja [Ivan Prezelj] so milo rečene nesramne. Zaslužil bi še od-ločnejši odgovor, je pa v bistvu odgovor, ki sem ga dobil v pregled, popolnoma zado-voljiv. Jaz bi spremenil samo nekaj proti koncu in to v smislu, kakor tu priobčeno. Pozdrav 303 [Franc Bajlec] --------------------------------------------------------------------------------- Prvi odstavek t[očke] III. naj bi se spremenil in glasil sledeče: »Jasno je tedaj, da pre-vzame Narodni odbor za Slovenijo vsa gmotna bremena, ki so združena z vojaškimi posli, samo za tiste oborožene edinice, katere gornja temeljna načela priznajo ter se stavijo Narodnemu odboru za Slovenijo na razpolago po predhodnem sporazumu z njimi.« Točka IV. odgovora naj bi se v celoti spremenila ter glasila sledeče: »Čim je tedaj vsled nastalih razmer pravilno prešlo na Narodni odbor za Slovenijo izvrševanje vrhovne državne oblasti na ozemlju narodne države Slovenije v okvi-ru federativno urejene Kraljevine Jugoslavije, pri čemer se v najvišji meri vpošteva koristi jugoslovanske države kot celote in kralja, je želeti, da se vse pozitivne sile na slovenskem ozemlju zberejo okrog vrhovnega predstavništva državne oblasti na slo-venskem ozemlju. Komur je resnično na tem, da hoče nesebično delati v korist države in kralja, ne more mimo Narodnega odbora. Narodni odbor pa tudi od svoje strani stori vse, da pritegne k sodelovanju vse resnič-no pozitivne sile, kar velja zlasti za oborožene edinice, pri čemer bo v največji meri vpošteval sedanji položaj, preteklost ter osobitosti posameznih edinic, vse pa seveda v okviru zgoraj navedenih temeljnih načel. Oborožene edinice, ki priznajo Narodni odbor z vsemi njegovimi kompetencami ter se istemu sporazumno podrede, se sprejmejo v sestav Slovenske narodne vojske kot sestavni del iste. Posamezne edinice lahko v sporazumu z narodnim odborom tvorijo v okviru Slovenske narodne vojske tudi samostojne oddelke. Vse te edinice uživajo od strani Narodnega odbora popolno materijalno in moralno podporo ter uživajo tudi vse pravice in ostale ugodnosti, ki jih v zakonitem okviru more nuditi Narodni odbor. 939 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1012. Na kazalo Na kazalo oseb 598 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Ostalim oboroženim edinicam na teritoriju slovenskega državnega ozemlja, ki niso v sestavu Slovenske narodne vojske, a delujejo v smislu istih osnovnih načel kot Na-rodni odbor, pa nudi Narodni odbor vse možnosti sodelovanja s temeljem iskrenega medsebojnega sporazuma. Poročilo Mirka Bitenca in Albina Šmajda o razgovorih z Marjanom Zajcem in Rudolfom Žitnikom o aktualnih političnih vprašanjih, 10. 2. 1945 (pag. 732–733)940 Pro memoria! O razgovorih 211 [Mirko Bitenc] in 222 [Albin Šmajd] z 202 [Marjan Zajec] in Nilom [Rudolf Žitnik] dne 10. 2. 1945. Začetek ob 19.15, konec 20.15. Nil poroča o svojih razgovorih z Andrejem [Ivan Prezelj] v ponedeljek dne 5. 2., pri kateri priliki mu je sporočil ostalih naročeno. Andrej mu je izročil sezname, ki jih je izročil 222 radi pregleda. Nil pripomni, da so samo člani Nar[odne] legije, ki so pri odredih. Kaj bomo naredili je stvar NO. Glede podpore žrtev Grčaric in ostalih pa je denar izročil za ta mesec inž. Kmetu [Bogdan Ferlinc] z naročilom, naj izplača v imenu Nar[odnega] odbora. To je storil radi tega, ker so hodili grozit z ovadbo. 211 in 222: izjavita, da izplačilo ni bilo v redu, ker je bilo izvršeno proti dogovoru, vendar se za zdaj ne da ničesar narediti. Bomo pa še kasneje o tem govorili. Nil poroča nadalje: Danes 10. 2. je prišel opoldne k meni maj[or] Savo [Mihajlo Duduković] s prošnjo, da bo kom[andant] Andrej rad govoril z menoj ob 18.00. Takrat so prišli Andrej, Savo in Hajnrih [Franc Heinrihar]. Zahtevali so denar. Odgovoril sem, da ga nimamo in naj govori Andrej s pristojnimi osebami. Prosil je za razgovor s tajnikom. Dogovoril sem se z njim, da pošlje v nedeljo 11. 2. Sava k meni, da mu sporočim, kje se dobijo vsi skupaj. Hajnr. je trdil, da imajo SLS denar, ki je državni in bodo odgovarjali zanj. Med ostalimi so tudi rekli, da je v odredih razburjenje in da so rekli, da bodo šli v Ljubljano in vse politike pobili. Sklene se: razgovor z Andrejem je v ponedeljek 12. 2. ob 19.00. Povabi ga k sebi Nil in nato pripelje do 202. 202: K uredbi o ustanovitvi slov[enske] nar[odne] vojske imamo spreminjevalne predloge, kakor so razvidni iz pripisa k načrtu. Ostalo je sprejeto. Uredbe o notra-nji organizaciji še nisem preštudiral. Bom storil v kratkem. Vzeto na znanje. 202: izrazi željo, da bi se sestal širši odbor NO. 211 in 222 se strinjata. Bo poskuša-no izvršiti v tednu med 11. in 18. 2. 940 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 994. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 599 202 opozori 222 in 211, naj skušata eruirati, kaj je z nekimi kupčijami med inž. Jezercem [Lambert Muri] in inž. Kmetom. Obstoji neka zveza, za katero 202 in Nil ne vesta ozadja in podrobnosti. 202: Direktorij želi nek posebni dodatek, da so vse odredbe in pravni predpisi le take narave, da se z njimi ne prejudicira morebitnih sprememb v bodočnosti. 222 naj sestavi dodatek C k dogovoru z dne 29. 10. 1944. 211 in 222 se strinjata. 202 izroči 211 in 222 koncept upravne ureditve Slovenije ter programatske osnove narodne delovne skupnosti941, kar mu je izročil inž. Kmet s trditvijo, da se je o vsem tem svoj čas razgovarjalo že z 233 [Miloš Stare]. Naj se to pregleda in sporoči naše stališče. Tudi želi direktorij, naj bi se NO tako razširil, kakor je bilo že svoj čas govorjeno z 233, naj bi na vsakih 25.000 prebivalcev prišel po en zastopnik iz Štajerske, Kranj-ske, Koroške, Primorske. 211: Narodni odbor se ne more tako razširiti ozir. se spremeniti, da bi padel iz suverena v narodno predstavništvo. Bo treba dobiti drugo obliko. 222: Gotovo bo enkrat potrebno narodno predstavništvo, ali kakor se bo že imeno-val tam forum. Zgodilo se bo to, ko bo nastopila za to potreba, s posebno uredbo Narodnega odbora, prav tako, kakor se bo enkrat s posebno uredbo postavila tudi slovenska vlada. Takrat se bo NO lahko skrčil na nižje število in bo izvrševal samo pravice suverena odn[osno] kraljevega namestnika v narodni državi. Za vse to da-nes še ni čas, ker ima NO druge in važnejše naloge. 211 in 222: Kakor izgleda na hitrico iz programatskih točk in upravne ureditve je to tako urediti: Za nas je glavna narodna izjava. Narodni odbor naj bi se s po-sebnim proglasom obrnil na slovenski narod. V Proglasu samem so pa že lahko obsežnejša načela, kakor so v narodni izjavi. Resorov ne kaže že ustanavljati, marveč naj se v okviru NO ustanove posebni od-bori ali komisije, ki naj vrše vse priprave in delo. To pa izide v posebni uredbi NO o poslovanju NO. Če bi že sedaj dali poedinim članom NO posebne resore, nastane lahko zamera, ako bi kasneje ob postavitvi vlade izpremenili. Poleg vsega bo itak treba s posebno uredbo urediti razglašanje uredb in drugih odlokov NO. Tak uradni list naj bi morda izšel samo v par izvodih. To bo sedaj poleg vojaškega dela prava naloga NO. 202 in Nil vzameta na znanje ti izjavi 211 in 222. 211 in 222 poročata o razgovorih z dr. Skrivačem [Celestin Jelenc], nakar izjavi 202, da mu je dr. Skrivač izjavil dne 9. 2., da še ne morejo zraven, ker niso zato 941 Verjetno je navedeno napačno poimenovanje in je mišljena Napredna delovna skupnost. Na kazalo Na kazalo oseb 600 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 kompetentni in ker ni zvez z dr. Topalovičem [Živko Topalović]. 202 in Nil izjavi-ta, da ima nekaj gotovo z disidenti in naj se jih kar pusti v miru, ker verjetno samo intrigirajo. 211, 222 211 in 222 vprašata 202 in Nila, kako je z min[istrom] Pucljem [Ivan Pucelj], ali se je dokazano pogajal z OF ali kako je sicer v tem pogledu razpoložen. 202 in Nil odvrneta: Po našem mnenju se je pogajal, vsaj to smatramo za dokazano, da je bil Popivoda [Pero Popivoda] stalni gost pri njem. Več pa lahko sami ugotovite. 211 in 222: Če je bil na terenu, ni še najhuje, da je gostil Popivodo. Bi morali biti že drugi dokazi. 202 in Nil: Na policiji trdijo, da taki dokazi obstoje, tudi o kasnejših pogajanjih z OF. 211 in 222: Tudi trditve policije še niso zadostno jamstvo resničnosti teh trditev. Naju zanima vprašanje, kaj bi JNS napravila v slučaju, da min[ister] Pucelj kot podpred-sednik JNS skuša uveljaviti svojo zvezo ali vsaj dogovor z OF. 202 in Nil: V tem slučaju JNS lomi, ker je potem Pucelj zagrešil felonijo. Mi ostanemo zvesti dogovoru med nami in vami. 211 in 222: V redu. Vzameva to na znanje. 211, 222 Poročilo Mirka Bitenca in Albina Šmajda o razgovoru s Celestinom Jelencem, 10. 2. 1945 (pag. 734–737)942 Pro memoria! O razgovoru 211 [Mirko Bitenc] in 222 [Albin Šmajd] z dr. Skrivačem [Celestin Jelenc] dne 10. 2. 1945. ob 06.00. Končano ob 06.45. Dr. Skrivač: Nisem forsiral razgovora, pač pa je prav, da smo enkrat skupaj. Pri nas je stvar takole: a) v formalnem oziru nismo kompetentni tudi za Slovenijo ne, ker je težišče naše stranke bilo v Mariboru. Tistih ljudi pa sedaj ni tukaj. Svojo politično centralo pa smo imeli v Belgradu. Zato ne moremo pristopiti v NO že sedaj, zlasti še ker nima-mo nobene zveze z dr. Topalovićem [Živko Topalović]. b) v materialnem pogledu: v celoti odobravamo narodno izjavo tudi to, ker je do-dejana zahteva po temeljiti gospodarski in socijalni preosnovi, ker bodo temeljite socijalne in gospodarske reforme nujno potrebne. Zdi se nam le, da v točki dve izjave manjka beseda »neodvisno«, kar bi pomenilo, da zahtevamo tako državo, ki 942 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 995–996. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 601 bo sama urejala svoje odnose v okviru splošnega položaja, ne pa da bi bila kakor-koli odvisna od te ali druge velike sile. Glede dogovora pa je nekaj diferenc med nami. Kakor veste, sem vedno stal na stališču, da SLS pripada samo paritetno število članov, t. j. da ima vsaka stran sodo število zastopnikov, kar znači, da ima SLS polovico, drugo polovico pa ostale stranke. Morda Vas bo enkrat še glava bolela, da ste tako silili z večino, ki jo sedaj imate. c) sicer smo absolutno z vami. Druži nas: 1. naš cilj ni izključno narodnost, tudi vam ni to najvišje. Mi narodnost cenimo le kot eno silnico življenja, medtem ko je socijalnost končni smoter naše borbe. 2. pogledi na OF. To sta sicer pri nas dva odtenka. Od devetih, ki smo tu, jih sedem, med katerimi sem tudi sam, gleda na OF tako, da je to izključni komunizem, t. j. komunistična stranka, med tem ko dva mislita, da je v OF nekaj ljudi, ki bodo ob prvi priliki resnične svobode šli svojo smer torej, ki niso bili in niso tudi danes komunisti. Ti računajo v naših vrstah na Svetka [verjetno France Svetek], ki je že svoj čas pri nas le rušil. Povdariti pa moram, da so vsi naši proti OF, le na vlogo OF so različ-na mnenja. Po našem prepričanju bi tudi Marx [Karl Marx] obsodil OF, ker to ni marksizem, marveč vzhodni barbarizem in tatarizem. 3. v vsem skupnem delu se morajo zapostaviti strankarski interesi. Le tako bomo lahko rešili slovensko vprašanje. Smo mnenja, da je sedaj edini trenutek, da v re-snici rešimo slovensko vprašanje, ali pa nikdar več. Tudi tu mislim, da smo na isti črti. 4. Slabost Slovenske zaveze je bila, da nismo ustvarili enotnega programa, kar mi-slim, da je sedaj ustvarjeno z narodno izjavo. Preje smo vedno krpali iz programov vseh strank, zdaj pa je nekaj, kar ne predstavlja samo kompromisa, marveč to, kar je vsem Slovencem skupno, pa je pri vsem tem program strank ostal. Le tako je mogoče uspešno delati. d.) Vendar bi tak forum moral biti koncentracija vseh sil, ne pa koalicija strank. Mi vemo, da takega foruma absolutno ne more biti brez vas, tudi naprednjaki so potrebni, med tem ko brez nas že lahko obstoji. Kar bom sedaj povedal, ne sma-trajta za vmešavanje v vaše notranje zadeve. Pri vas je npr. dr. Gosarjeva skupina, ki šteje sicer kakih 20 dvajset ljudi, nato so še Javornik [Mirko Javornik] in ostali. Ni jih veliko, toda če niso poleg, godrnjajo in razbijajo, kar bi sicer bilo ustvarjeno. 211 in 222: dr. Mohorič [Jakob Mohorič], kamor spada dr. Gosar [Andrej Gosar], je samostojna stranka, ki nima z SLS ničesar skupnega in tudi ne prizna njenega odbora. To je dr. Mohorič dvakrat izjavil, ko je bil uradno pri njem 211. Na kazalo Na kazalo oseb 602 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Dr. Skrivač te izjave razburjeno zanika, češ da je to SLS in da je tudi s tem urediti. Nadalje pravi, da bi bilo prav, ako bi kdo šel do Javornika in ga opozoril na njegovo pisanje v Slov[enskem] domu, ki je denuncijanstvo in gotovo tudi kvarno vpliva na domobranstvo. e) ta najvišji forum mora tudi urediti vse potrebno s Prevodom in tudi z Obnovo, kjer lepo delajo in kar bo tudi kasneje koristilo narodu. 211 in 222: Kakor ste doslej lahko sodelovali v raznih skupnih forumih, SZ in Nac[ionalnem] komit[eju], tako tudi sedaj lahko sodelujete v Nar[odnem] odbo-ru. Čudno je, da sedaj naenkrat vežete svoj pristop na take formalne ozire. Dr. Skrivač: tudi v SZ sem bil ad personam, kar sem takoj povedal, da nimam for-malne odobritve. Sicer bi lahko pristopil v imenu ljubljanske organizacije, ako vam to zadostuje. Tudi sem pri nas povedal, da sem absolutno za Nar[odni] odbor in to delo ter bom – če bo treba – cepil stranko. Morda se pa uredi na kak drug način naše sodelovanje tako, da sem hospitant. Mi samo podpisati ne moremo kot SSJ. 211 in 222: Brez podpisa ne more biti nihče zraven. Le s podpisom se prevzame odgovornost za delo v NO. Ker SLS noče ponoviti 8. 9. 1943., zato forsira začetek dela v NO. Nujno je potreb-no, da se pod enotnim vodstvom povežejo vse vojaške sile Slovenije. Za tako delo je pa potrebno sodelovanje vseh pozitivnih sil slov[enskega] naroda. Morda bi se dalo to doseči tako, da Vi (osebno ali z ljub[ljansko] organizacijo) pristopite pa prevzamete podpredsedstvo. Tako pridete v predsedstvo NO, ki bo vsled prenosa oblasti vršilo vse posle. Lahko pa tudi obstoji izven NO še posebni medstrankarski forum iz po enega zastopnika strank, ki so članice NO, pa se tam najprej rešujejo vsi pereči problemi, in se šele nato predlože NO v sklepanje. O vsem tem se lahko še dogovorimo. Kar se tiče večine, nas ne more boleti nikdar glava. Delali bomo tako, da bomo vedno dosegli soglasnost ozir. vsaj skušali jo bomo doseči. Beseda »neodvisno« ne manjka, ker je že v pojmu vrhovnosti zapopadena tudi njena neodvisnost. Seveda pa lahko to povdari NO v posebnem proglasu na slo-venski narod. Javornik tvori z nekaterimi okrog slovenske izjave Rupnikovo stranko. Nihče od nas ne bo riskiral, da bi ga šel opozarjat, najmanj pa da bi sodeloval z njim in z njegovimi. Dr. Skrivač: Že Milošu Staretu sem svoj čas priporočal, da napravi kaj solidnega z dr. Kuncem [Marjan Zajec]. Kar je z njim napravljeno, je dobro in solidno. On zna take stvari delati in izpeljati. Zato sem zdaj prepričan, da je stvar v redu in na Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 603 pravem tiru. Nekateri Ljubljančanje imajo proti dr. Kuncu razne stvari, a vse to so same čenče. Je pravilno orijentiran in nacijonalno neomadeževan. Kadar bom želel kaj govoriti, bom to sporočil preko 202. Pri naših bom povdaril 8. 9. 1943 in vašo zahtevo, da je delo osredotočeno okrog tega, da se ne ponovi 8. 9. 1943. Bo potem morda kaka hitrejša odločitev. Vi delajte kar naprej, upam, da bomo v vsem pravilno pripeljali slovensko stvar. Nato bomo pa takoj zraven. Škoda, da je dr. Natlačen [Marko Natlačen] preveč suponiral, da je Jugoslavija raz-bita in da je več ne bo. Pod to predpostavko je opustil Narodni svet, kjer smo bili itak zastopani. Za nas je tudi težavno, da nimamo zvez z zamejstvom, kjer je dr. Topalovič. Zato bi bilo seveda tudi gledati, da se vzpostavi zveza. 211 in 222: Mi tudi nimamo nobene zveze. Delamo pa kljub temu, ker smo pre-pričani, da je naša dolžnost, ohraniti čim več slovenskih življenj in oteti čim več slovenskega premoženja. Naj se zgodi z nami po vojski kar koli, glavno je, da se nam posreči izvesti zgornje. Položaj dne 10. 2. 1945. 211, 222 Osebno mnenje 222: razgovor je predvsem veljal temu, da je dr. Skrivač povdaril svoje mnenje glede 202 in ga tako skušal v naših vrstah rehabilitirati. Vse ostalo je bilo le za lase privlečeno ponavljanje starega socijal[ističnega] stališča o tem, da SLS ne sme imeti več kot enako polovico predstavnikov v skupnih forumih. 222. Poročilo Albina Šmajda o razgovorih z Marjanom Zajcem, 12. 2. 1945 (pag. 738–740) Pro memoria! Razgovora med 222 [Albin Šmajd] in 202 [Marjan Zajec] dne 12. 2. 1945. Začetek 18.30, konec 18.50. 1. Na vprašanje 222, kaj je bilo v soboto dne 10. 2. v Stični, kamor je nujno moral po izjavi 202 oditi dom[obranski] nadporočnik Kovač [Avgust Kovač], odvrne 202: Nič posebnega. Nobenih aretacij. Le službeno je moral tja. Pač pa je ugotovil, da je Marn [Janez Marn] dobil hrano in opremo od Nemcev v sredo 6. 2., kar so mu dostavili domobranci. Po izjavi teh je pri Marnu 300 ljudi. Domobranci uhajajo iz dom[obranskih] edinic k Marnu z utemeljitvijo, da tam ni Nemcev. Na kazalo Na kazalo oseb 604 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 2. Na vprašanje 222, koliko ima še NO denarja od slov[enske] zaveze in kdo ima ta denar, izjavi 202: Nikdar se nisem hotel spuščati v vprašanje denarja. Vem, da je Lah [Janko Mačkovšek] o tem razpolagal. Koliko je bilo denarja, ali kam ga je dal, se ne zanimam, ker smatram, da je bolje, ako o tem ničesar ne vem. Pač je nekje Nil [Rudolf Žitnik] zvohal neki fond, a ne vem kje in tudi ne za njego-vo višino. Vem to, da JNS ni imela denarja in da [ga] tudi sedaj nima. 3. Na vprašanje 222, če se 202 ne zdi malo čudno, da je Nil proti dogovoru izplačal 135 inž. Kmetu [Bogdan Ferlinc] za socijalni odsek, odvrne 202, da o tem težko govori, ker je Nil njegov najboljši prijatelj, vendar med nama lahko pove, da ga je že prijel zaradi tega samovoljnega koraka, ki je bil proti dogovoru. Pri vprašanju vojske je Nil precej občutljiv, ker je preje on vodil to stvar in misli sedaj, da sem ga spodrinil. Ga bom že skušal držati v pravih mejah in kolesnicah. Se bo že privadil. 222 izjavi, če je Nil prizadet, ker ne razgovarja istočasno z nama z vojsko, naj bo pa pri teh razgovorih navzoč. 4. Na vprašanje 222, če je 202 govoril s Smrdujem [morda Boris Smerdu], izjavi 202, da je bilo dogovorjeno, da ga bo telefonično poklical, česar pa doslej še ni naredil. Pač je 202 danes srečal na cesti Bratino, ki je prosil 202, naj se v četrtek ali petek zglasi pri njem, ker mora z njim govoriti nujno o važnih stvareh. O tem razgovoru nam bo poročal. 5. 222 izjavi, da bo sedaj pri SNVZ na Primorskem lahko sporazumno uspešno de-lati, ker je postal polkovni poveljnik njihov Debeljak Janko. 202 je odgovoril, da dvomi, ker se boji, da ima Debeljak verjetno neke zveze z ljudmi, ki nanj ne vpli-vajo dobro. Morda tudi s Stražarji. 222 in 202 se dogovorita, da bo 202 govoril z Debeljakom, da bo stvar pravilno peljal, da ne bo nepotrebnih trenj. 202 še pravi, da je Debeljak naprednjak, a ni tako zvesto zanesljiv, da ne bi hodil svojih potov. 6. SNV: 222 in 202 podpišeta uredbo o ustanovitvi SNV. 202 je Resman [Marjan Zajec]. Dogovorita 202 in 222, da bosta sporočila gen[eralu] Andreju [Ivan Prezelj], da je NO sklenil, da mora najprej gen[eral] Andrej podati nekatere načelne izjave k narodni izjavi. Uredba o ustanovitvi SNV se mu ne pokaže, dokler načelno ne pristane. 7. Širši odbor NO se snide v soboto dne 17. 2. ob 18.45 pri 202. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 605 V petek 16. 2. ob 18.30 se snideta 202 in 222, da sestavita dnevni red seje. Položaj, 12. 2. 1945. 222 Poročilo Albina Šmajda in Marjana Zajca o razgovorih z Ivanom Prezljem in Mihajlom Dudukovićem, 12. 2. 1945 (pag. 741–748) Pro memoria! Razgovor dne 12. 2. 1945. (ponedeljek) med 202 [Marjan Zajec] in 222 [Albin Šmajd] ter gen[eralom] Andrejem [Ivan Prezelj] in maj[orjem] Savom [Mihajlo Duduković]. Začetek ob 19.00, konec ob 20.30. Po uvodnem pozdravu in predstavitvi 222 z maj[orjem] Savom, slednji izjavi, da se že poznata iz Jugoslavije, ko sta bila skupaj s kapet[anom] Petrovičem [verjetno Vojislav Petrović], ki je sedaj nekje v zamejstvu. Nato 202: Danes bo treba razčistiti nekatera načelna vprašanja. Gen[eral] Andrej: (z osornim glasom) Ne bo treba nič razčistiti. Dati bo treba de-nar, zunaj ljudje trpijo, so brez vsega. Trenutek nato je bilo vse tiho. Nato 202: Kako, ali ste nas postavili kar pred gotova dejstva. Zvedel sem, da je v sredo Marn [Janez Marn] (dne 6. 2.) prejel od Nemcev obleko in hrano ter da do-mobranci prehajajo iz domobranskih edinic k Marnu z utemeljitvijo, da pri Marnu ni Nemcev. Marn ima po pripovedovanju domobrancev, ki so mu dostavili hrano in spremo, okrog 300 ljudi. Vse to mi je povedal nadpor[očnik] Kovač [Avgust Ko-vač], ki vodi za Ilovarjem [Albert Ilovar] obveščevalni oddelek pri slov[enskem] domobranstvu. Ali Vam je to znano, ali pa dela Marn to na svojo roko? Gen[eral] Andrej: To so gole neresnice. Ta domobranska poročila so vedno netoč-na. Marn in še drugi odred sta bila po moji odredbi na Dolenjskem, kjer sta vršila propagando. Prejel sem od Marna kot komandata bataljona poročilo, da se je nje-gov bataljon vrnil z Dolenjskega, kjer ni imel nobenih spopadov s partizani, ki jih ni bilo, da pa je zato s svojimi ljudmi vršil propagando, ki je uspela. Sporočil je, da je spotoma 10 deset njegovih ljudi prešlo k domobrancem, a je to rekompenziral s tem, da je prešlo od domobrancev v njegov bataljon nekaj ljudi (trije), medtem, ko je sedem ljudi dobil za svoj bataljon tekom svojega pohoda na Dolenjsko. Sporočil je, da je bilo povsod najlepše razpoloženje med njegovimi vojaki in domobranci. Tudi je sporočil, da je vedno pripravljen poslušati in izpolnjevati povelja koman-danta Slovenije. Povabil sem ga že na razgovor zaradi nekih vesti o njegovih zvezah Na kazalo Na kazalo oseb 606 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 z Nemci, a ne pride na tak razgovor. Če kaj dela Marn z Nemci, dela to brez ve-dnosti in odobritve nadrejene komande. Zato je treba z njim to vprašanje urediti. Ponovno bom zahteval, da pride na razgovor, da to vprašanje razčistiva. 202: Kako pa je s stot[nikom] Debevcem? Ali je v redu? Ali ima kake zveze z Nemci? Gen[eral] Andrej: Debevc čaka na izpustitev svojih zaprtih vojakov. Je popolnoma v redu. Nima zvez z Nemci. Sicer ima morda tudi kdo od vojske zveze z Nemci, a te so privatne. Komanda za nje ne ve. Tudi politični ljudje imajo na raznih krajih svoje ljudi, morda še več kakor vojska. So pač take razmere. Ker je gen[eral] Andrej še precej osoren v svojem govorjenju, pravi 202: Nisem hotel nikakor posegati v področje vojske, le to sem hotel povedati, kar sem slišal. Zdaj pa preidimo k stvari! Najprej ugotovimo funkcije, ki jih imamo mi štirje. Vi ste poveljnik, g. mjr. [ma-jor] Savo pa gotovo načelnik štaba. Midva sva tajnika Nar[odnega] odbora za Slov[enijo]. Gen[eral] Andrej: Maj[or] Savo ni načelnik štaba. Je operativni komandant vseh bataljonov, kadar operirata na terenu dva ali več bataljonov, ker je to edini viš-ji aktivec na terenu, kamor ni podpolkovnika Arka [Mirko Bitenc] niti delegata Marka [verjetno Gradimir Radenković]. Vodil je tudi skupne akcije na Notranj-skem in sedaj na Dolenjskem. Je pa tudi poveljnik zapadne Slovenije. Načelnik štaba je maj[or] Skalar [verjetno Valentin Benedik], ki v moji odsotnosti zastopa komandanta. Maj[orja] Sava sem pripeljal s sabo, da bo tudi on uveden v te stvari in informiran o vsem. 202: Narodnemu odboru ste pisali neko pismo, o katerem je že razpravljal in skle-nil, da je treba z Vami urediti gotova vprašanja, ki so načelne važnosti in od katerih zavisi vse nadaljne. To pismo je povzročilo hudo kri, ker ste se kot poveljnik zavzeli za politične skupine disidentov, ki ničesar niso pomenile in tudi danes ne pomeni-jo. (Gen[eral] Andrej vpade: Sem izrazil samo svojo željo, da bi bila zaslomba čim močnejša.) Poleg tega ste stavili ultimativne zahteve, ki niso v skladu s položajem Nar[odnega] odbora. Predno zavzame Nar[odni] odbor svoje stališče do obstoje-če »ilegale«, je po sklepu Narodnega odbora potrebno, da g. komandant zavzame svoje stališče do narodne izjave z dne 29. 10. 1944. in iz nje izvirajočih posledic; če obstoje kaki pomisleki, ki jih lahko razpršimo, bomo to naredili. Gen[eral] Andrej: O tej narodni izjavi smo zadnjič govorili. Izrazil sem svojo željo, da bi dobil njen prepis, ki ga doslej še nisem prejel. Ne vem, zakaj nočete dati iste iz rok. Vi ste delali na njej 4 štiri mesece. Tudi jaz jo moram preštudirati, ker je dalekosežnega pomena, zlasti odstavek, da vrši Nar[odni] odbor začasno pravice Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 607 suverena in najvišje upravne oblasti. Ker g. mjr. [major] Savo izjave ne pozna, naj mu nekdo izmed Vaju obrazloži isto. 202: prebere glasno narodno izjavo z zatrdilom, da jo je podpisalo za JNS 40 šti-rideset predstavnikov javnega življenja, od SLS 250 dvesto petdeset enakih ljudi. Narodne izjave nismo nikomur izročili, ker to brani t[očka] 12 medstrankarskega dogovora. Ta točka [se] glasi: tako, da je objava narodne izjave in dogovora radi ob-stoječih razmer dopustna le na posebni predlog Narodnega odbora po posebnem sporazumu med strankami podpisnicami. Člani Narodnega odbora in vodstvi SLS in JNS se zavedata, da bi objava v sedanjem času mogla imeti kvarne posledice za politično življenje slovenskega protikomunističnega sveta. Zato sta mnenja, da še ni nastopil trenutek za objavo. Zato ne obstoje nobeni osebni razlogi proti temu, da se Vam iste ne izroči. Vemo, da ste toliko častit človek, da ne bi izrabili tega položaja v škodo stvari. Kdo pa bi poleg Vas še prišel v poštev, da bi spoznal vsebino narodne izjave? Gen[eral] Andrej: Jaz, maj[or] Savo in načelnik štaba bi tudi moral vedeti. Mi bi se morali posvetovati in bo[m] nato sporočil naše stališče. 222: Prve štiri točke narodne izjave gotove ne delajo nobene ovire. Pride v poštev le oni odstavek o Narodnem odboru kot vrhovnem narodno-političnem forumu s pravicami suverena in najvišje upravne oblasti. Gen[eral] Andrej in maj[or] Savo: Prve štiri točke narodne izjave so v redu in jih vedno lahko podpišem. So izraz splošnega ljudskega razpoloženja in stvarna po-treba. Tisti odstavek pa je treba temeljito premisliti. Gen[eral] Andrej še izjavi: Rad bi govoril o tej stvari s predsednikom Narod[nega] odbora. 222: To bo nemogoče. Predsednik bo ostal do skrajnosti v tajnosti. Govoriti je mogoče le s tajnikoma. Tak je sklep Narodnega odbora. Gen[eral] Andrej: Potem pa ne bomo prišli skupaj. Tudi preje se mi je zatrjevalo, da zahteva konspiracija, da smem vedeti le za dr. Gosarja [Andrej Gosar], da pa za druge člane Narodnega odbora ne smem vedeti. Takrat so rekli, da je vse urejeno med katoliškim blokom in naprednim blokom. Danes trdita vidva isto, da je vse urejeno med SLS in JNS. 222: Kako je bilo z Nacijonalnim komitejem, ki je obstojal in kdo so bili njegovi člani, SLS ne ve ničesar. Ni sodelovala pri nastanku istega. Zanj je zvedela šele ka-sneje. Dr. Gosar ni bil nikdar predstavnik SLS in tudi ni nikdar nikomur iz odbora SLS o tem poročal. Zgleda, je bil Nac[ionalni] komite postavljen od zgoraj navzdol in da je sodelovala vojska, med tem ko je sedanji Narodni odbor zrasel od spodaj navzgor iz naroda samega. Na kazalo Na kazalo oseb 608 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Gen[eral] Andrej: Pri nastanku in oblikovanju Nacijonalnega komiteja komanda Slovenije gotovo ni sodelovala. Komanda Slovenije je bila imenovana junija ali julija 1944. Komandi je bilo sporočeno, da Nac[ionalni] komite obstoji in da je dr. Gosar predsednik. Če je kdo od vojakov kaj delal, je bil to kvečjemu Glušič [Andrej Glušič], ki je razgovarjal z Vami (222). So zapisane vse izjave in dogovori. Tako je bil dr. Gosar imenovan ozir. potrjen v svoji funkciji. Vse to je bilo že pred aprilom 1944. Jaz sem bil za komandanta imenovan še takrat, ko je bil gen[eral] Draža Mihajlović [Dragoljub Mihailović] vojni minister in načelnik vrhovne komande JVvD. 222: Ponovno izjavim, da SLS o obstoju Nacijonalnega komiteja ni vedela, da ni nikdar o tem sklepala in da ni postavila nobenih svojih članov v ta komite. Tudi preko kat[oliškega] bloka, ki je nastal junija 1944. in ki je takrat še obstojal, ni zve-dela o Nacijonalnem komiteju ničesar niti za člane. Šele oktobra enkrat je SLS po gotovih ugotovljenih znakih sklepala, da obstoji neki Nacijonalni komitet z dr. Gosarjem na čelu. Da pa je dr. Gosar bil že januarja ali fe-bruarja 1944. imenovan od gen[erala] Mihajlovića za nekakega zveznega častnika med vojsko in političnim zaledjem, pa je SLS zvedela šele 1. ali 2. 12. 1944. SLS ni tudi nikdar delala ali pa napravila nobenega političnega dogovora z Glu-šičem, zlasti ne takega, po katerem bi poslal dr. Gosarja za predsednika ali da bi pristala na njegovo predsedstvo v Nacijonalnem komiteju. Sploh ni nikdo od SLS po vednosti 222 razgovarjal z g. Glušičem o Nacijonalnem komiteju, ker je SLS sta-la na stališču, da je ustvaritev enotnega in vrhovnega narodno-političnega foruma izključna zadeva političnih strank. Tudi 222 ni o tem nikdar govoril z g. Glušičem. Če so kje zapisniki v tej smeri, so apokrifni. Ko se je ustvarjala tk. imenovana Marnova »ilegala«, smo ji hoteli po razgovorih z Marnom in Glušičem dati politični ljudje politično zaslombo. Politično zaledje naj bi zaenkrat v prvem trenutku predstavljala dva iz SLS in 1 iz naprednih vrst, čigar ime je g. Glušič že predložil. Ko sta zastopnika z tistim razgovarjala, se je izmikal ustvaritvi takega foruma z izjavo, da nimamo zato nobene legitimacije in podobno. To je vse kar je SLS takrat razgovarjala. Napravljen je tudi zapis s podpisom g. Glušiča. Gen[eral] Andrej: Meni je bilo rečeno, da je podpisal ali bil zraven tudi Miloš Stare in Marko Kranjc. Verjel, prav tako, kakor sem danes navezan na to, da verjamem. Trdim pa, da je bil podpolkovnik Arko o vsem obveščen on da je za vse vedel. Saj smo imeli septembra 1944. na terenu pri Sv. Treh kraljih razgovor, ki se ga je vdeležil dr. Gosar, Arko in še drugi. Lahko Arko danes zanika. Zavisi to od njega. 222: Podplk [podpolkovnik] Arko je z dr. Gosarjem že sam uredil, ko je ugotovil njegovo neiskrenost v sodelovanju ter njegovo nelojalnost. Tudi SLS je iz takega postopanja dr. Gosarja izvajala svoje konsekvence. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 609 Gen[eral] Andrej: Meni je bil sporočen dr. Gosar kot splošno željena in vpoštevna osebnost. 202: To zato, ker ste se naslanjali na disidente, ne pa na prave zastopnike in pred-stavnike slovenskega pozitivnega političnega sveta, ki ga zastopata SLS in JNS. Sami ste morali dobro vedeti, da dr. Gosar pred vojno v Sloveniji politično in strankarsko-politično ni nič pomenil. To bi že morali vedeti, kje so pravi predstav-niki strank, ki so v predvojnem političnem življenju Jugoslavije nekaj pomenile. Gen[eral] Andrej in maj[or] Savo: Zdaj bi rada vedela še nekatere podrobnosti. V kakšnem razmerju je Nar[odni] odbor in morebitna slov[enska] narodna vojska do Mihajloviča? 202 in 222: Iz narodne izjave izvirajo vse pravne posledice. Samo ob sebi umevno je, da je vrhovni poveljnik SNV kralj, a Narodni odbor vrši vse njegove funkcije dotlej, dokler se razmere ne urede, t. j. dokler ne bo kralj svobodno mogel izvrše-vati svojih vladarskih funkcij. Narodni odbor v posledici tega vrši vse postavitve in povišanja ter ureja vse ostalo, kar se nanaša na SNV. Narodni odbor tudi stoji v zvezi z načelnikom vrhovnega poveljstva JVvD in po potrebi z ostalimi vojaški-mi oblastvi jugoslovanske zvezne države v zamejstvu. Narodni odbor misli vrniti gen[eralu] Mihailoviču to, kar mu je dr. Šubašičeva [Ivan Šubašić] vlada vzela na-mreč, položaj načelnika štaba vrhovnega poveljstva, vsaj za slovensko ozemlje in tako legalizirati njegov položaj. Zaprisega se vrši kralju in slov[enskemu] narodu. Gen[eral] Andrej: Za mene je važno vprašanje oskrbe in denarja. Kaj je s tem? 202: Odvisno je od hitrice dogovora med nami. 222: Iz vsega dosedanjega sledi, da bi v slučaju nesporazuma ostali Vi kot poveljnik s svojimi ljudmi. Poleg tega bi Narodni odbor prevzel v SNV vse ostalo in postavil poveljnika za izvrševanje vseh nalog SNV. Maj[or] Savo: To se pravi: gen[erala] Andreja in ostale, ki bi ostali z njim, bo Na-rodni odbor ne podpiral. Gen[eral] Andrej bi v ostalem že moral vedeti, kdo vse je za Narodnim odborom, ker sicer [bi] tudi druge stranke mogle ustanoviti svoje Narodne odbore. Kako bi potem gen[eral] Andrej mogel zadostiti vsem strankam. Stojimo na stališču, da mora vojska ostati izven politike in da se drugi ne vmeša-vajo v njo. 202: Nas ta izjava zelo veseli. Tudi mi stojimo na stališču, da se vojska ne sme vmešavati v politiko, zlasti ne siliti nekaterih ljudi do gotovih položajev, na drugi strani je pa gotovo, da se nobena stranka ne misli vmešavati v vojaške zadeve. Ker pa Narodni odbor obstoji iz političnih ljudi, je gotovo, da isti pripadajo določenim političnim strankam. S tem pa še ni rečeno, da Narodni odbor vodi strankarsko politiko, ker člani Narodnega odbora ne govore in ne izražajo svojih mnenj in sklepov kot strankarji, marveč kot člani vrhovnega narodno-političnega foruma. Na kazalo Na kazalo oseb 610 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 222: Moram popraviti izjavo maj. Sava. Narodni odbor ni noben medstrankarski forum, marveč je vrhovni narodno-politični predstavnik slovenskega naroda. V narodni izjavi je priznana federativna oblika jugoslovanske države, ki obstoji iz narodnih držav. Taka je tudi Zedinjena Slovenija. Kot narodna država ima svojo SNV in svojo oblast, ki je Narodni odbor. Maj[or] Savo: Gen[eral] Andrej je sprejel svoje imenovanje od gen[erala] Mihajlo-viča Draže, ko je bil vojni minister. Zdaj bi težko brez sporazuma z njim spremenil svoje stališče. Poleg tega so tu še obstoječi jugoslovanski zakoni in drugo. 202: Ko ste bili imenovani, je bil gen[eral] Draža Mihajlovič dejansko vojni mini-ster, kar danes ni. Zdaj je kot vsak drug zasebnik, ki zbira okrog sebe demokraciji zveste ljudi. Moje izjave niso afront proti Mihajloviču, marveč so ugotovitve de-janskega položaja. Naše stališče do gen[erala] Draže Mihajloviča sem povedal že preje. 222: Da danes gen[eral] Draža Mihajlovič ni nobena jugoslovanska oblast, je prav-no jasno in gotovo. To nam zgovorno dokazuje dne 1. 12. 1944. izdana uredba o formaciji vojske, s katero se ustvarjajo tri narodne armade in muslimanski zbor. Ta uredba sloni na odločbah in sklepu ravnogorskega kongresa943 še iz meseca januar-ja ali vsaj spomladi 1944. Kakor črpa gen[eral] Mihajlović pravno podlago za svoje akte iz nekega revolucijonarnega akta ravnogorskega kongresa, tako tudi Narodni odbor temelji svojo moč na revolucijonarni značaj narodne izjave. Gen[eral] Andrej: Ravnogorski kongres se je vršil in [so] bili dotični sklepi napra-vljeni v času, ko je bil gen[eral] Draže Mihajlovič vojni minister, torej je bilo vse tisto zakonito in v skladu z veljavnimi predpisi. 202: To je zgrešeno pravno stališče. Ravnogorski kongres in njegove resolucije so zasebnega značaja. Njegovih sklepov ni vlada nikdar sprejela ali proglasila za veljavne. Naše stališče z narodno izjavo je gotovo revolucijonarno. Sedanji čas zahteva tako rešitev. Gen[eral] Andrej: Danes se ne morem odločiti. Bom še premislil in sporočil odlo-čitev. Morda bi bilo prav, da še razgovore nadaljujemo ta teden. Bo treba marsikaj še podrobno pogovoriti in dogovoriti. Kako pa [se] bo Narodni odbor finansiral: ali z nabaranim denarjem denarnih zavodov, ali z državnim denarjem? Če z državnim denarjem, potem mora že sedaj podpreti edinice na terenu. Vem, da je še precej denarja. O tem so govorili politični ljudje iz SLS in JNS. 943 Imenovan tudi svetosavski kongres, ki je bil ob koncu januarja 1944 v vasi Ba pri Gornjem Milanovcu, na katerem so se zbrali podporniki Dragoljuba Mihailovića iz Srbije, Črne gore, Bosne, Hrvaške in Slovenije. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 611 202: JNS ni imela nikdar nobenega državnega denarja in ga nima. Tudi zastopniki SLS so uradno izjavili, da SLS ni nikdar imela in da tudi sedaj nima nobenega dr-žavnega denarja, ter da o denarju sploh ni nikdar razgovarjala na svojih sejah. Če je kje denar, je stvar tistih, ki so ga prejeli. Oni bodo polagali obračun. 222: Kakor je že povedal 202, SLS ni imela in nima nobenega državnega denarja ter sploh nikdar ni slišala o tem ali o takem denarju razpravljala. SLS samo zanima, kdo ima ta denar ozir. kdo je za njo ta denar prejel. Povejte že enkrat ime tistega, ker imamo sami na tem interes, da stvar preiščemo in razčistimo. Gen[eral] Andrej: Vem samo to, da je denar bil in da je še. Slov[enska] zaveza ga je imela in mora imeti obračun o uporabi tega denarja. Tudi od Nacijonalnega komi-teja smo dobili denar, torej je že moral biti neka oblast, da je preko njega prihajal denar. 202 in 222: O tem nama ni ničesar znanega. 202 še pristavi: Škoda, da ni več Laha [Janko Mačkovšek], on bi lahko marsikaj pojasnil. Maj. Savo: Naj bo že kakor koli, ali dobimo denar ali ne, propadli ne bomo že za-radi ideje ne. 202 in 222: S pametjo in uvidevnostjo se bo že vse prav uredilo. Nato vsi štirje sporazumno določijo petek dne 16. 2. 1945. za nadaljevanje razgovora. Za tem izjavi še Gen[eral] Andrej: potem bom pripeljal s sabo tudi fin[ančnega] poverjenika, ki ga je postavil gen[eral] Draža Mihajlovič, in ki je imel tudi svoj vojaški finančni odbor. 222: Tega ni potreba. Najprej moramo načelno priti do jasnosti in sporazuma, nato pridejo šele podrobnosti. Finančni poverjenik in finančni odbor sta vaša organa, naj zato kar Vam preložite, da ne prihajata z nami v stik. Gen[eral] Andrej: Bo treba tudi to, ker bo treba prevzeti obstoječe obveznosti in dolgove, ki jih imam okrog pol milijona. 202: Dokler ni načelno urejeno, ne kaže voditi g. finančnega poverjenika ali drugih ljudi. Gen[eral] Andrej: Se strinjam s tem. Pripomba: Razgovor o ugotovitvi funkcij razpravljajočih oseb je potekal mirno in v prijaznem tonu. Tudi razšli smo se prijazno. Ljubljana dne 12. 2. 1945. Resman [Marjan Zajec] Draš [Albin Šmajd] Na kazalo Na kazalo oseb 612 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Poročilo Albina Šmajda in Marjana Zajca o razgovorih z Ivanom Prezljem in Mihajlom Dudukovićem, 16. 2. 1945 (pag. 749–751)944 Pro memoria! Razgovor v petek dne 16. 2. 1945. med 222 [Albin Šmajd] in 202 [Marjan Za-jec] ter gen[eralom] Andrejem [Ivan Prezelj] in mjrjem [majorjem] Savo [Mihajlo Duduković]. Začetek ob 19.00, konec 20.15. Gen[eral] Andrej: Vprašal sem Dražo [Dragoljub Mihailović] za pristanek, a nisem dobil odgovora. Verjetno, da odgovora ni bilo, ker se seli naš telegrafist, obstoji pa tudi možnost, da se je Draža kaj premaknil. Upam, da bo v par dneh vpostavljena zveza. Potem bo pa urejeno. Potreben bi bil zato še en razgovor, kjer bi točno lahko povedal svoje stališče. Bil sem postavljen od Draže, pa že bonton zahteva, da z njim uredim to stvar, ker se smatram še vedno za njegovega. Narodna izjava se mi zdi v redu, tudi načelno nimam ničesar proti zadnjemu odstavku o položaju narodnega odbora, vendar brez odgovora zaenkrat nočem sam ničesar ukreniti. Ako pa ne bom dobil do prihodnjega sestanka, ki bi ga bilo določiti za prihodnji teden enkrat sredi tedna, bom pa sam napravil odločitev, ker vem, da čakati ne moremo. Naši odredi tu, kakor na Štajerskem in Gorenjskem so v nevarnosti pred nemškim zasledovanjem. Ravno zaradi tega se sedaj odredi iz Dolenjske zopet premikajo nekam naprej, a še ne vem, kam. Življenje v odredih je težko. Tudi v vprašanju prehrane in oskrbe. Vprašal sem Marna [Janez Marn], če je dobil kaj od Nemcev, a je zanikal. Izrecno je pri dana-šnjem razgovoru z mjr [majorjem] Savo zahteval denar za vzdrževanje njegovega bataljona. Če je kdaj kaj dobil od Nemcev, pravilno od drugih ljudi izven komande Slovenije, je to dobil od svojih prijateljev, ki imajo zveze z Nemci. 202 in 222 pojasnita nato, da je Marn že od 6. 2. 1945. uradno in [v] oskrbi pri Nemcih in da dobiva oskrbo pri domobranskem intendantu g. Vovku v Stični. Gen[eral] Andrej: Vztraja na svoji trditvi, da Marn še ničesar ni dobil od Nemcev. Zanima me nadalje tole vprašanje: V slučaju, da je Dražin odgovor afirmativen in jaz sprejmem narodno izjavo, kdo je tisti človek v Narodnem odboru, s katerim bom imel opravka in na katerega se bom obračal. 202 izjavi: čim bo dosežen načelni sporazum in boste imenovani od Narodne-ga odbora za Slovenijo za poveljnika, Vam bo takoj javljena oseba, s katero boste vzdrževali stike. Dokler tega ni, Vam osebe ne moremo sporočiti, ker bi kršilo načelo konspirativnosti. 944 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 999–1000. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 613 Mjr. [Major] Savo: Ste napačno razumeli vprašanje g. generala. Ne gre tu za osebo, ki [bi] bila zvezni člen, marveč je želel g. general vedeti, kdo bi bil recimo vojni minister v Narodnem odboru. Gen[eral] Andrej: Ja to sem želel vedeti, saj je lahko to tudi civilist. 202: Tudi odgovor na to vprašanje zavisi od predhodnega načelnega pristanka na narodno izjavo in Narodni odbor. V zasebnem razgovoru Vam sicer toliko povem, da v tem oziru med nami še ni bilo nobenih razgovorov, ker zaenkrat Narodni odbor vrši vse funkcije skupno, vendar bomo v potrebnem momentu tudi to prav uredili. Za svojo osebo stojim na stališču, da se Narodni odbor poveča in prevzame funk-cije narodnega predstavništva tako, da bodo v njem zastopani vsi predeli slovenske zemlje, med tem ko naj bo za izvrševanje upravnih poslov imenovana posebna slovenska vlada. Kakšno stališče v tem pogledu zastopa 222 mi ni znano, ker o tem še nisva govorila. Zdi se mi, da bo tudi on približno enako gledal na ta vprašanja. Sicer pa je rešitev vsega tega tako malenkostna poraba časa, da bo to Narodni od-bor hitro in brez težav rešil in uredil potrebno. 222: Dokler ni g. general pristal na narodni odbor in narodno izjavo, je za Narodni odbor tretja oseba. Če bi ga spoznavali s stvarmi Narodnega odbora, bi ga uvajali v delo NO. Nas in Vas druži ista ideja, vendar še nismo na isti liniji dela. Povedala sva že z 202, da bo Narodni odbor imenoval ozir. vsaj priznal kot načelnika štaba vrhovnega poveljstva JVvD gen[erala] Dražo Mihajloviča, sicer je vrhovni povelj-nik kralj. G. gen[eral] Andrej je Slovenec. Če odgovarja narodna izjava slovenskim potrebam in zahtevam slovenskega naroda, ki zahtevajo v teh izrednih razmerah tudi izrednih ukrepov, bo moral g. general tudi sam razpolagati s svojo osebo, ako ne dobi odgovora. Seveda pa je to njegova izključna pravica in se nikdo od nas ne bo vtikal v njegovo odločitev. 202: Za nas je to popolnoma samo ob sebi razumljivo, da ste sam svoj gospod in da zato sami razpolagate s seboj. Mi ne bomo nikakor skušali vplivati na vašo odločitev. Gen[eral] Andrej: Nadalje bi rad vedel, kakšno delo bi imelo poveljstvo SNV in ta sama. 222: Nujna je organizacija vseh pozitivnih sil, t. j. povezava, ter ustvaritev vseh potrebnih vojaških pogojev, da ne pride do ponovitve 8. 9. 1943. Gen[eral]Andrej: Kakšno varnost pa bi dal Narodni odbor odredom na terenu pred stalnimi nemškimi preganjanji? 222: Narodni odbor ne more dati vojaškim formacijam nobene posebne vojaške varnosti. Za to morajo že odredi sami poskrbeti, saj so oni poklicani, da varujejo druge z orožjem v roki pred morebitnimi napadi. Politični Narodni odbor nima Na kazalo Na kazalo oseb 614 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 nobenih zvez z Nemci in zato tudi ne more dati garancij pred nemškimi napadi. Vem, da NO tudi ne bo iskal nobenih zvez z Nemci. Gen[eral] Andrej: Govori se, da je NO v zvezi z Nemci, ozir. da so poedine skupine iz NO že v zvezi z Nemci. Mene samega Nemci divje iščejo in sprašuje za menoj Gestapovec Dolinar [verjetno Franc Dolinar] iz Litije. V odredih je morala padla in pada iz dneva v dan. Ljudje že bežijo na vse strani ob sami vesti, da prihajajo Nemci. Na Štajerskem preganjajo odred, začeli so Nemci z represalijam in so v zadnjem času izselili nad 20 družin, ker so bili v nekem spopadu med odredom in orožniki pobiti nekateri nemški orožniki pri napadu odreda na orožniško postajo pri Sv. Trojici v Sl[ovenskih] goricah. Prav tako je z gorenjskim odredom. Povsod se opaža močno nastopanje proti našim odredom. Nosim odgovornost, da se od-redov ne uniči in da se jih zato ne preganja ter da bi ostali skupaj. Moji obvešče-valni organi v Ljubljani so me obvestili, da ljudje zahtevajo, da stopim z Nemci v zvezo in naredim z njimi pakt o nenapadanju. Želeli bi, da bi v tem pogledu NO dal kaka navodila. 202: Narodni odbor ne more dati nobenih navodil, dokler ni rešeno načelno vpra-šanje o Vaši osebi in ljudeh, ki bodo prešli v SNV. Vse to pa zavisi izključno od Vas. Ker ne daste točnega odgovora, nujno rešitev stvari samo zavlačujete. Glede stikov Narodnega odbora z Nemci moram pa povedati tole: Avtentično dam lahko zagotovilo, da nima nihče izmed NO stikov z Nemci in jih tudi iskali ne bomo. 222: Uradno ne moreva dati nobenih navodil. Zasebno pa stojim na stališču, da je vsako razgovarjanje ali sklenitev zveze z Nemci izbegniti. Vi osebno, če boste poveljnik SNV se v sedanjem stadiju vojske gotovo ne morete in tudi ne smete razgovarjati z Nemci. Tudi ni za tako razgovarjanje nobene stvarne potrebe. Ker je Marn s svojimi ljudmi itak v dejanski nemški oskrbi, pride v poštev samo še tk. imenovani Notranjski odred in štab. Člani notranjskega odreda, če postanejo pri-padniki SNV, pa se ne bi preselili vsled nevarnosti pred nemškim napadanjem kam na Primorsko ali v Istro, naj bi se poskrili med domobrance, za katerih prehrano bi plačeval Narodni odbor odškodnino domobranskim edinicam, ki bi prikrivale te ljudi. Trenutno bi se postavil le štab, ki bi bil na terenu in delal. Gen[eral] Andrej: To je neka ideja, na katero nisem mislil. Samo prepričan sem skoraj, da člani notranjskega odreda ne bi hoteli iskati zavetja v domobranskih edinicah, ker nočejo niti slišati o domobrancih. Mjr. [Major] Savo: to bo skoraj izključeno. Poznam razpoloženja članov odredov do domobranstva in zato vem, da do take rešitve ne bo moglo priti. Če bi prešli v SNV, bo treba iskati druge rešitve. Gen[eral] Andrej: Slišal sem, da so se v imenu SNV razgovarjali z vojvodo Djuji-čem [Momčilo Djujić] Smersu [Rudolf Smersu], inž. Miklavž [Izidor Martinjak] in Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 615 stotnik Mehle [Anton Mehle] in ga prosili, da bi on naše odrede prevzel pod svoje okrilje. Zvedel sem tudi, da je v tem oziru – a brez naše vednosti in odobritve – voj-voda Djujić že napravil neke korake pri Nemcih. Za nemško odločitev še ne vem. 222: Vem avtentično, da Smersu in inž. Miklavž nista nastopala v imenu Naro-dnega odbora, ker takega pooblastila nista imela. Tako je nekako govoril le stotnik Mehle, oba druga pa sta molčala, ker sploh nista vedela, ali mu je Narodni odbor dal kako pooblastilo ali navodilo za razgovarjanje. Kolikor mi je 202 pravil, ni šlo pri pogovorih z vojvodo Djujićem za to, da napravi uradne korake za skrivanje čla-nov odredov pod njegovim vodstvom, marveč je šlo za ilegalno, prikrivanje ljudi, o čemer naj bi Nemci sploh ne vedeli. 202: Narodni odbor ni pooblastil nikogar za taka pogajanja, najmanj pa izrazil že-ljo, da bi vojvoda Djujić uradno pri Nemcih nastopil za slovenske odrede pod Ko-mando Slovenije. Sploh ni Narodni odbor nikdar reševal takega vprašanja. Samo enkrat je bil tu vojvoda Djujić pa smo v krogu naših prijateljev iz JNS govorili o raznih težavah. Omenili smo mu nemške nastope proti odredom na terenu. Ponu-dil se je, da bi morda te ljudi iz naših odredov skril pred Nemci po svojih odredih. Misel sama na sebi se nam je zdela primerna in smo želeli razgovor kasneje nada-ljevati, do česar pa nikdar ni prišlo. Če je g. Mehle dajal kake izjave ali pa naredil kake prošnje v smeri, naj vojvoda Djujić pri Nemcih doseže vključitev, priključitev ali kaj podobnega slovenskih odredov iz Komande Slovenije, je to naredil vsled morebitnega nesporazuma. Drugega ni mogoče misliti. Zasebno govorim o vprašanju razgovorov z Nemci. Sem absolutno proti temu, da sploh kdo od komande razgovarja z Nemci, najmanj pa da bi razgovarjali Vi, g. komandant, osebno. Ostanite zunaj, da ne boste imeli očitkov sodelovanja z okupatorjem. Sami veste, da imajo komunisti dobro obveščevalno službo in svoje ljudi povsod, pa bodo izvohali vaše zveze z Nemci in to razbobnali. Tako boste še vi, čeprav morda popolnoma neupravičeno, razkričani kot sodelavec z okupator-jem. Rešitev vprašanja je mogoča tako, kakor je izrekel 222 s potaknitvijo ljudi po domobranskih četah, ali pa z morebitno tiho, ilegalno naslonitvijo na Djujićevo vojsko. Ako bo šlo za SNV, bo o tem moral seveda tudi razgovarjati in sklepati Narodni odbor. Gen[eral] Andrej in mjr. [major] Savo: S skrivanjem pri domobranskih edinicah bo težko, ker pravijo fantje, da niso domobranci na njihovi liniji, pač pa bi radi šli k Jevdjeviću [Dobroslav Jevđević], ker pravijo, da je on na isti liniji kakor so ljudje v odredih. 202: Vsa vprašanja bo konkretno lahko rešiti v kratkem času, samo načelno vpra-šanje je treba rešiti. Tega pa danes zopet ne moremo, ker ne podaste končne izjave. Tako se stvar zavlačuje, čeprav kriči po hitri rešitvi. Odvisno je vse na Vaši strani ne na strani Narodnega odbora. Na kazalo Na kazalo oseb 616 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Gen[eral] Andrej: Želel bi, da določimo še en razgovor. Takrat bo padla končna odločitev. Ker bom moral pred Nemci bežati na teren, se bom lahko vrnil šele v sredo. Zato naj bi bil razgovor v sredo dne 21. 2. 1945. Določi se ponovni razgovor na sredo 21. 2. 1945. Ljubljana dne 16. 2. 1945. Draš [Albin Šmajd] Resman [Marjan Zajec] Poročilo Mirka Bitenca o razgovoru s Francem Ksaverjem Lukmanom, 12. 2. 1945 (pag. 752) Pro memoria! o razgovoru 211 [Mirko Bitenc] z dr. Kričačem [Franc Ksaver Lukman] dne 12. 2. 1945. 211 ponovno sporoči dr. Kričaču stališče in sklepe ožjega odbora. Izjavi pa, da je pripravljen pod gotovimi pogoji se razgovarjati z Zorkom [Jože Krošl]. Pogoj je, da preseže po besedilu prisege, ki jo bom izročil. Izjavil sem, da je pripravljenost na naši strani za konkretne pogovore z dr. Mohoričevo skupino, da pa na noben na-čin ne gremo v sodelovanje s Stražarji ozir. z ljudmi okrog slovenske izjave, ker ni jamstva, da nas ne bi izdali Nemcem. Sicer se pa ti ljudje predstavljajo kot SLS, če že so, potem morajo slediti legitimnemu odboru. Povedal sem tudi, kako je Zorko intrigiral pri članih direktorija, da bi se razbilo delo za Narodni odbor. 211 Poročilo Mirka Bitenca in Albina Šmajda o razgovorih z Rudolfom Hanželi-čem in Ignacijem Pevcem, 13. 2. 1945 (pag. 752) Pro memoria! o razgovorih med 211 [Mirko Bitenc] in 222 [Albin Šmajd] ter 404 [Rudolf Han-želič] in Kosom [Ignacij Pevec] v torek dne 13. 2. 1945. 211 pojasni položaj notranje politični, zlasti razmerje v stranki tako do ljudi okrog slovenske izjave, kakor tudi do dr. Mohoričeve skupine. Pojasni se dosedanje delo Nar[odnega] odbora. 404 pove, da je svoj čas, ko [se] je sam še nagibal k Stražarjem, prišel k njemu Marko [verjetno Marko Kranjc] in rekel, da s Stražarji res ni mogoče delati in da je treba z njimi vse zveze prekiniti. Ker je kasneje Marko zopet začel delati s Stražarji, med tem, ko jih je 404 spoznal, da res niso za nobeno konstruktivno in skupno delo, se mu postopanje Marka zdi zelo čudno. Dogovori se ponovno sestanek za četrtek dne 15. 2. 1945. 211, 222 Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 617 Poročilo Mirka Bitenca o razgovoru z Gregorijem Rožmanom, 14. 2. 1945 (pag. 752) Pro memoria! o razgovoru med 211 [Mirko Bitenc] in osebo [Gregorij Rožman] v sredo dne 14. 2. 1945. 211 mu razloži ponovno stališče ožjega odbora do dr. Mohoričeve skupine in do Stražarjev ozir. ljudi okrog slovenske izjave. S prvo skupino je SLS pripravljena od slučaja do slučaja se razgovoriti o skupnem nastopu, med tem ko s Stražarji nihče ne upa delati, ker se boji izdajstva, na kar nas naši krogi izven odbora opozarjajo in nas pred njimi svare. Oseba je sicer izrazila željo po enotnosti v našem taboru, uvidi pa razloge, ki se navajajo proti Stražarjem, da [so] tehtni. Obljubil je na pro-šnjo izročiti prepis dogovora dne 21. 6. 1944. 211 Poročilo Mirka Bitenca o razgovoru z Matijo Škerbcem in Klementom, 17. 2. 1945 (pag. 752) Pro memoria! o razgovoru med 211 [Mirko Bitenc] ter Dekanom [Matija Škerbec] in Klemen-tom v soboto dne 17. 2. 1945. 211 razloži politični položaj v stranki, odnos do dr. Mohoričeve skupine in stališče do Stražarjev ozir. ljudi okrog slovenske izjave, o katoliškem bloku in izigravanje dr. Gosarja [Andrej Gosar] in rušenje s strani Stražarjev. Povedal sem intrige Zor-kove [Jože Krošl]. Pri njih sem opazil željo po neki enotnosti, ko pa sta slišala poročila o delu ome-njenih skupin, sta oba uvidela, da je to izključeno. Pod prisego molčečnosti sem jima nekoliko nakazal delo Narodnega odbora, tako tudi o pripravah za ustano-vitev slovenske narodne vojske, kar sta oba odobravala. Prosil sem ju, naj v tem smislu vplivata na druge, kar sta prevzela. Izrazila sta željo, da bi se vsaj vsak mesec enkrat našli. 211 Izjava poslancev SLS, izvoljenih leta 1938, glede Narodnega odbora, 15. 2. 1945 (pag. 753)945 I z j a v a. Podpisani zakonito izvoljeni poslanci slovenskega naroda, ki smo zastopali in-terese slovenskega naroda v zadnji Narodni skupščini kraljevine Jugoslavije leta 945 Rokopisni koncept izjave je na pag. 755. Na kazalo Na kazalo oseb 618 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 1938/1939., smo se sešli dne 29. 10. 1944. na sestanku ter smo po proučitvi celo-tnega notranje in zunanje političnega položaja, v katerem se slovenski narod na-haja, soglasno sklenili, da skupno z ban[ovinskimi] svetniki, zakonito izvoljenimi župani ter drugimi zastopniki slovenskega javnega (kulturnega, gospodarskega, verskega in političnega) življenja izvolimo Narodni odbor za Slovenijo kot začasno vrhovno narodno in državno oblast za celokupno slovensko ozemlje. Tako je stopil v življenje Narodni odbor za Slovenijo. Podpisani poslanci skupno z ostalimi, od predstavnikov slov[enskega] javnega ži-vljenja izvoljenimi poslanci zastopniki sestavljamo začasno narodno predstavni-štvo narodne države Slovenije, ki je sestavni del demokratične parlamentarne in federativno urejene Kraljevine Jugoslavije. Spričo prejetih obvestil o sklepih Krimske konference, objavljenih dne 12. 2. 1945 in nanašajočih se na Jugoslavijo, s tem, da so gg. Roosevelt [Franklin Delano Ro-osevelt], Churchill [Winston Churchill] in J. Stalin [Josif Stalin] sklenili svetovati novi jugoslovanski vladi, naj takoj po sestavi objavi izjavo: »naj bi se Antifašistično Veče Narodnega Osvobojenja Jugoslavije (»Avnoj«) razširilo tako, da bi se vklju-čilo člane zadnje jugoslovanske skupščine, ki se niso osramotili s sodelovanjem s sovražnikom in da bi tako to tvorilo skupino, priznano kot začasni parlament«, smo se podpisani slovenski poslanci zadnje jugoslovanske skupščine znova sešli (danes dne 15. 2. 1945.), proučili celokupni politični položaj ter do zgoraj omenje-nega sklepa zavzeli sledeče stališče: »Kot slovenski poslanci zadnje jugoslovanske skupščine se ne moremo priključiti »Avnoj«-u, da bi z njimi vred sestavljali začasni parlament, in ne moremo sode-lovati v njem vse dotlej, dokler niso iz začasnega parlamenta izključeni vsi, ki so povzročili državljansko vojsko ali aktivno sodelovali v njej, začeti in vodeni v času tuje zasedbe izključno v svojo strankarsko korist in na škodo celokupnega sloven-skega naroda, ali pa vsaj niso dana zadostna in učinkovita jamstva, da se bodo taki ljudje izločili iz odločujočih mest v javnem življenju. Svoje poslanske dolžnosti kot zakoniti predstavniki slovenskega naroda bomo vr-šili v začasnem narodnem predstavništvu Slovenije ter bomo s svojim delom in s svojo avtoriteto pripomogli, da se Narodni odbor za Slovenijo, začasno narodno predst[avništvo] in slovenska vlada popolno uveljavijo na vsem slovenskem oze-mlju v korist slov[enskega] naroda in Kraljevine Jugoslavije. Položaj 19. 2. 1945 (Na konceptu ni zgoraj besede »Izjava« in datum je 15. 2.) Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 619 Poročilo o razgovoru Marjana Zajca in Albina Šmajda, 16. 2. 1945 (pag. 754)946 Pro memoria! Razgovor med 202 [Marjan Zajec] in 222 [Albin Šmajd] dne 16. 2. 1945. Začetek 18.40, konec ob 19.00. 202 sporoči, da se sestanek plenuma ne more vršiti, ker je bil opozorjen, da je opa-zovan. Naj 222 obvesti svoje, da odpade. Vse potrebno bomo naredili preko kroženja zapisnikov in drugih odločb, če je s tem zadovoljen del na strani 222. 222: Preklic bo izvršen, ostalo se lahko izvede po predlogu 202. 202: Vsled sklepov krimske konference vojaško vprašanje ni več toliko aktualno in nujno, pač pa politično. Treba bo zavzeti neko stališče do teh sklepov, ki se nana-šajo na Jugoslavijo. Pri Krimski konferenci so nekako takole sklenili glede Jugoslavije. Kraljevsko oblast vrše kraljevi namestniki. Vlada se razširi z zastopniki Tita [Josip Broz]. Za-konodajno oblast vrši začasno AVNOJ, vendar morajo biti vsi sklepi naknadno odobreni. Po popolni osvoboditvi pridejo v narodno predstavništvo poleg članov AVNOJ-a tudi bivše narodno predstavništvo ali pa samo parlament. Tega ne vem dobro. Sodelovati ne bodo mogli samo tisti, ki bodo kot sodelavci z okupatorjem izključeni. Zdi se mi prav, da bi zavzel gotovo stališče do vsega in da bi s svoje strani postavil svoje zahteve, s kom se ne more sodelovati. Informiraj se na Vaši strani o vsem tem! 222: Sklepov krimske konference ne poznam. Gotovo so zanimivi v pogledu Ju-goslavije. Kakšno bo stališče bivših SLS poslancev, ne morem reči, gotovo je, da bi tudi priznali sklepe NO. V tem pogledu se bo treba pač pogovoriti in prinesti odgovarjajoče sklepe. Prenagliti se ne smemo. Razgovori o tem morajo biti predmet bodočnosti. 222: Vpraša 202, če je res, da so bili pri Grogi [Gregorij Rožman], kakor se go-vori na cesti. Saj smo se vendar dogovorili, da tega ne bodo naredili in da nama verjamejo. 202: Tega se nismo dogovorili. Prvič sta rekla, naj ne greva, drugič pa, da lahko greva, ako hočemo, ker Grogova izjava ne bo vplivala na Vaše stališče, ker ni on Vaš politični šef. Zato sva z inž. Kmetom [Bogdan Ferlinc] tudi dejansko bila pri Grogi, ki sva ga izrecno vprašala, če sta 211 [Mirko Bitenc] in 222 upravičena na-stopati v imenu SLS, na kar je Groga odvrnil: 211 in 222 sta upravičena nastopati 946 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 998. Na kazalo Na kazalo oseb 620 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 v imenu SLS. S tem odgovorom sem dobil jaz popolno zadoščenje, direktorij pa velik nos. Zato so postali tako mehki. Med nama in Grogom je bilo dogovorjeno, da ostane vse v najstrožji diskreciji. 222: Kako pa je potem moglo priti na cesto? 202: Tisti osel, da ne morem drugače reči, je zopet pravil to vašemu Zorku [Jože Krošl]. Zaradi tega sem inž. Kmeta že stavil na odgovor, pa je dejal, da je Zor-ku le rekel, da ga je on vprašal, ni pa omenil mene. Kljub temu sem vztrajal na tem, da je inž. Kmet postopal nepravilno. Zdaj boste dobili poziv za sklicanje seje kat[oliškega] bloka. Če ne boste ugodili temu predlogu, bosta JNS in SSJ dobili memorandum, da 211 in 222 nista upravičena nastopati v imenu katoliške sku-pnosti. To je Zorko dejal inž. Kmetu. (nato sta prišla gen[eral] Andrej [Ivan Prezelj] in mjr. [major] Savo [Mihajlo Du-duković], vsled česar so razgovori prenehali.) Ljubljana 16. 2. 1945. Rokopisni koncept Izjave poslancev SLS, izvoljenih leta 1938, glede Narodnega odbora, 15. 2. 1945 (pag. 755)947 Rokopisni koncept je identičen tipkani izjavi, le da ta ne vsebuje pripisa: Kot demo-kratska skupina ne moremo sodelovati z ljudmi, ki so več let izvajali nad narodom največje nasilje. Poročilo Mirka Bitenca in Albina Šmajda o razgovoru z Rudolfom Smersujem in Ivanom Martelancem, 18. 2. 1945 (pag. 756)948 Pro memoria! o razgovorih med 211 [Mirko Bitenc], 222 [Albin Šmajd], 244 [Rudolf Smersu] in 299 [Ivan Martelanc] v nedeljo dne 18. 2. 1945. 299 poroča: Z imenovanjem Debeljaka [Janko Debeljak] za poveljnika polka na Primorskem, se je začelo preganjanje naših častnikov v SNVZ. Govoril sem s polk[ovnikom] Kokaljem [Anton Kokalj], ki je rekel, da eksperimentira z Debelja-kom. Prosil sem ga, naj mi za čas eksperimentiranja da 14-dnevni dopust, ki sem ga dobil. Prepovedal mi je hoditi v Ljubljano, tudi k škofu in imeti stike s politič-nimi ljudmi. Odgovoril sem mu, da me lahko odslovi, ako ni zadovoljen z menoj, preprečiti pa ne more moje navzočnosti na Primorskem, dokler nisem zaprt. Ker je Debeljak začel metati naše častnike na cesto, smo smatrali za nujno tudi z ozirom na dejstvo, da na Tržaškem ni primernega civilnega zaledja za naše delo, da bi se večji del premaknili na Goriško. 947 Glej tipkano izjavo, pag. 753. 948 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1001. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 621 Naši goriški ljudje naj bi na pristojnih mestih uredili, da ne bi naši častniki in moštvo obveljalo za dezerterje, ako bi zapustili Debeljaka in odšli v goriške naro-dne straže. Tauss [Karl Taus] naj bi to uredil. Je proti Debeljaku. Ta naj bi dovolil ustvaritev enotnega poveljstva za Goriško, s čemur bi naraslo število SNVZ na Goriškem pod poveljstvom g. Horna [Peter Horn] na kakih tisoč ljudi ali pa še več. Ker bi te ljudi vezala skupna ideja, bi bila to precej udarna in vojaško pomembna skupina. Želim svoje delo, ki sem ga že začel, nadaljevati le, ako dobim od Vas pristanek. 222 in 244: Niti SLS niti SL ne moreta dati javnega dovoljenja, ozir. pristanka, naj se demontirajo edinice SNVZ na Tržaškem. Smatramo, da je sedaj tako delo skrajno riskantno in škodljivo za vse prebivalstvo na Primorskem. Razen tega smo povezani z naprednimi v NO in bi ločene akcije lahko škodovale medsebojnemu zaupanju pri skupnem delu. Zato se sporoči 299: Sporočeno delo v smeri ustanovitve samostojnih vojaških edi-nic na Goriškem pod skupnim poveljnikom se odobri in se na tihem svetuje, ko [bo] tudi vsa stvar formalno urejena glede prestopa, naj se članom SL pove, da lahko prestopijo. Storiti pa se ne sme ničesar, kar bi razbijalo in ne imelo nobene skupne koristi. 299 še pojasni, da bosta v Gorici vso stvar izvedla dr. Vogrič [Alojzij Vogrič] in dr. Kacin [Anton Kacin]. 299: Z Debeljakom so se odnošaji skrajno zaostrili. Pravi, da so vsega krivi inž. Miklavž [Izidor Martinjak], 299 in 244. Pravi, da bo vse skupaj ovadil Gestapu in da bo že klerikalcem pokazal. Verjetno je pri vsem igral zelo grdo vlogo Žitnik [Rudolf Žitnik] iz Ljubljane. Jevdjevič [Dobroslav Jevđević] pa tudi ni dosti boljši. Prosi, naj se pri Kuncu [Marjan Zajec] reče, naj Žitnik preneha z intrigami in naj se vpliva tudi na Debeljaka, da ne bo nastopal proti našim in jih metal na cesto, kakor tudi, da ne bo grozil z Gestapo. 244: priporoča naj se Mikliču izroči 20 za njegov odhod. 299: poroča, da žele sredinci imeti sporazum z nami. Vendar s te stvari ne bo nič, ker se trenutno razgovarjajo samo taki, ki nimajo nobenega pooblastila in ki v strankah nič ne pomenijo. Za SLS se razgovarjata: dr. Brumat [Mirko Brumat], neki kanonik ter dr. Jože Lovrenčič, za sredince pa prof. Bednarik [Rado Bednařik], še nekdo, končno je prišel poleg tudi inž. Rustja [Josip Rustja]. Dr. Brumat je sestavil neke pogoje, ki bi služili za osnovo razgovorov. Teh pa verjetno sredinci ne bodo sprejeli. 211, 222 in 244 izrazijo željo, da bi bilo prav, ako pride do skupnosti, škoda je le, da malenkostna gospodarsko-osebna vprašanja igrajo preveliko vlogo. Na kazalo Na kazalo oseb 622 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 299: poroča o ponudbi SD g. Lipovšku [Anton Lipovšek] za ustanovitev infor-macijske pisarne in kakšno naj bi bilo naše stališče do nje. 299 priporoča, naj bi sodelovali, ker bi bilo to v interesu Primorske. 211: izjavi, da ne kaže začenjati nobenih zvez s SD, ker niso doslej izpolnili še no-benih stvari, ki bi bile v našem interesu. Z morebitnim sodelovanjem s to pisarno bi Primorski ne mogli nič koristiti, ker Nemci itak ne bodo odločali o usodi teh dežel. Zato se sklene: da naši ne smejo sodelovati pri tej pisarni. 299: svetnik Kalan [Janez Kalan] me je naprosil, naj se zglasim jutri pri njem, da se pogovoriva o vsebini neke resolucije, ki jo je neki širši forum napravil na dr. Rain-erja [Friedrich Rainer], in ki naj bi jo jaz osebno nesel dr. Rainerju. Spomenico je sestavljal dr. Tomšič [morda Ivan Tomšič]. Vpraša za naše mnenje. 211: Ne kaže izročati nobenih spomenic, ker je vse brez haska, le sestavljalci ozir. podpisniki bi lahko imeli sitnosti. 244: Najbolje je, ako se jo prevzame, reče Kalanu, da bo izročena, dejansko pa se je ne izroči. Svetovali smo 299, naj napravi po nasvetu 244. 211, 222 Poročilo o razgovoru Albina Šmajda, Marjana Zajca in Rudolfa Žitnika, 21. 2. 1945 (pag. 757)949 Pro memoria! Razgovor med 222 [Albin Šmajd] ter 202 [Marjan Zajec] in Nilom [Rudolf Žitnik] v sredo dne 21. 2. 1945. 222: pove 202, da je ugotovljeno iz zanesljivega vira, da se gen[eral] Andrej [Ivan Prezelj] že dalje časa razgovarja z Nemci o legaliziranju ilegalnih oddelkov. Po izja-vi Atamana [Alojz Bavdaž] je imel včeraj dne 20. 2. 1945. gen[eral] Andrej zagovor z nekim SS generalom in nekim WH generalom. Pri razgovorih je bil verjetno navzoč tudi vojvoda Jevdjevič [Dobroslav Jevđević]. 222 še pove, da je vesti o raz-govorih povedal dr. Bernhard nekemu višj[emu] dom[obranskemu] naredniku950, ki sta si nekaj po ženah v sorodstvu. 222 in 202 se dogovorita, da nocojšnjega sestanka ni odpovedati, ker ne smemo pokazati gen[eralu] Andreju, da nam je kaj znano. Sicer je treba biti skrajno previ-den do Andreja, ki je do nas neiskren in hoče vse skupaj nekam zapeljati. 222 in 202 ponovita to Nilu, ki nato izjavi: 949 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1002. 950 V prepisu je pripisano: ČUJEŠ [Rudolf Čuješ]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 623 Zdaj mi je marsikaj jasno, česar doslej nisem razumel. Bom čisto odkrit, ker le tako ustvarimo čiste pojme. V pondeljek dne 19. 2. je prišel na moj dom, kjer sem še ležal neki srbski častnik in me prosil, naj pridem k gen[eralu] Paracu [Matija Parac], ki je pri Aleksiču. Res sem odšel tja. Gen[eral] Parac mi je rekel, da bi rad žurno govoril z gen[eralom] Andrejem. Rekel sem, da ne vem, kje je, sicer pa, če je tako žurno, ga bom skušal najti. Končno sem odšel in stopil v Kolodvorsko ulico, kjer sem našel Andreja. Govoril sem z njim in mu povedal željo gen[erala] Paraca. S tem sta se v ponde-ljek tudi sešla. Andrej me je vprašal, kako je z Narodnim odborom in da bo moral nekaj narediti z Nemci. Odvrnil sem mu, naj se popreje o vsem tem pogovori s tajnikoma Narodnega odbora, da ne bo kam zajadral. Rekel je, da bo že prav ukre-nil. Zvedel sem kasneje, da je bil zvečer v pondeljek skupaj z Ljotičem [Dimitrije Ljotić] in vojvodo Djujičem [Momčilo Djujić]. Po dogovoru sva midva z 202 čakala na Djujiča in Katiča [Boško Katić] v Unionu v pondeljek zvečer. Ko sva se okrog desetih ravno pripravljala na odhod, sta prišla Ljotič in Djujič – verjetno od razgovorov z Andrejem – na kar je Djujič začel, da je potrebno, da se Slovenci složimo, da zlasti pri klerikalcih ni enotnosti itd. Govoril je, da bi bilo treba doseči enotnost tudi z Rupnikom [Leon Rupnik]. Odvrnila sva mu, naj puste klerikalce v miru, da ti že vedo pri čem so in kaj delajo, da ni med njimi nobenih sporov, da pa z Rupnikom, tem Avstrijakantom nikamor ne bomo šli in ne sklepali dogovorov. To je zlasti Nil energično zavračal, se razburjal in celo udarjal po mizi. Djujič je še v Unionu rekel, da bi enkrat rad prišel skupaj z zastopniki Narodnega odbora, ko bodo urejene stvari in odnošaji med Andrejem in Narodnim odborom. Trdil je, da sedaj složno delajo Djujič in Ljotič ter da so eno. Ta izjava pa je popol-noma nasprotna izjavi, ki jo je Djujič dal takoj po svojem prihodu v Slovenijo, ko je trdil, da je Ljotič eno, a on drugo. Djujič je tudi povedal, da sta bila z Ljotičem pri osebi [Gregorij Rožman], ki je največji Jugoslovan, kar jih poznata. Nato sta mu 202 in Nil rekla, da so taki pa vsi klerikalci. 202: Pri našem odhodu iz Uniona okrog ene ponoči, mi je Djujič na trotoarju pred Vzajemno posojilnico na poti proti Mikliču951 dejal, da bi prišel enkrat rad v stik z zastopniki Narodnega odbora. Ta izjava je nekoliko različna od prvotne, ker je preje rekel, da takrat, ko bo vse urejeno z Andrejem, sedaj pa tega ni več stavil kot pogoj. Nekak resume razgovora je: Andrej je stopil na Novakovo [Karel Novak] pot. Zvo-dila ga je Narodna legija. Mi smo mu odločno odsvetovali stike z Nemci. Ko je te že imel in bil neiskren, mu zaupati več ne moremo in bo zato treba delati brez njega, kar bo gotovo v interesu stvari. Toliko bolj, ker po izjavi Nila in 202 vzdržuje veze z ljudmi, ki so OF ali pa nedaleč od nje. 951 Tedanji hotel Miklič, ki je bil nasproti železniške postaje v Ljubljani. Na kazalo Na kazalo oseb 624 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 202 še pove, da je bil v pondeljek ali v torek (19. 2. ali 20. 2.) izpuščen iz zaporov g. Hajnrihar [Franc Heinrihar]. Nil pravi, da bo svojega sina iz Notranjskega odreda dal v domobrance. Prepis Izjave Marjana Zajca o razgovorih Ivana Puclja z OF, 21. 2. 1945 (pag. 758)952 Izjava Marjana Zajca o razgovorih Ivana Puclja z OF, 21. 2. 1945 (pag. 759)953 IZJAVA Podpisani R e s m a n [Marjan Zajec] izjavljam v imenu banovinskega odbora JNS, da se minister g . P u c e l j Ivan ni razgovarjal z OF – če je to sploh delal – v imenu banovinskega odbora JNS oziroma JNS. To izjavo podam izključno za notranjo porabo v odboru SLS in ne za javnost ter na željo 222 [Albin Šmajd]. Položaj dne 21. 2. 1945. Resman Poročilo Albina Šmajda in Mirka Bitenca o razgovoru s Francem Ksaverjem Lukmanom, 23. 2. 1945 (pag. 760)954 Pro memoria! Razgovor med 211 [Mirko Bitenc] in dr. Kričačem [Franc Ksaver Lukman] v petek 23. 2. 1945. Na povabilo dr. Kričača se je vršil predmetni razgovor. Dr. Kričač je izjavil, da je bil pri njem Belin [Alojzij Mihelčič] z željo, naj bi se dose-gla enotnost v katoliškem taboru. Nato je bil dr. Kričač v sredo dne 21. 2. 1945. pri osebi [Gregorij Rožman], ki je izrazila isto željo in v tej zadevi je bil pri njem tudi dr. Jaka [Jakob Mohorič]. Izrazili so željo, naj bi se v katoliški blok pritegnilo nekaj ljudi iz gospodarskih krogov, pri čemur je imenoma omenil dr. Zarnika [Bogumil Remec] in nekoga iz KTD. Glede zadnjega je že govoril z Radotom [Alojzij Odar] dr. Zarnik in Rado se v načelu strinjata s to mislijo. Povedal je, da so imeli sejo Kat[oliškega] bloka (ni povedal, kedaj je bila seja in kje), tudi ne predmeta razgovora. 211 je odvrnil, da za sejo ve, da se je vršila in da se je seje udeležil tudi dr. Česen [Ivo Česnik], ki od SLS ni imel za to nobenega pooblastila, ter tudi dr. Mohorič 952 Objavljen je dokument, ki je na pag. 759. 953 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 758. 954 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1003. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 625 [Jakob Mohorič]. Povedal sem Vam že, da je bila 11. 12. 1944. seja ožjega odbora, ki je ugotovil, da je kat[oliški] blok razpadel po krivdi dr. Gosarjeve skupine in Stražarjev. Dr. Kričač je vprašal: Kako je prav za prav z odborom SLS? 211 pojasni, kako je bil izvoljen konec leta 1943 ali v začetku 1944 ožji odbor sed-mih članov, med katerimi je bilo pet stvarnih referentov in dva pokrajinska. Vse sem imenoma imenoval. Naštel sem mu tudi vse člane širšega odbora, ki so stra-žarsko usmerjeni ali pa vsaj neopredeljeni in ki jih je največ pet. Vsi drugi pa odo-bravajo naše delo. Dr. Kričač je nato rekel, potem je pa malo upanja, da bi prišli skupaj. 211: Odbor SLS je sklenil, da je kat[oliški] blok razpadel. Tega sklepa ne bo spre-minjal. Pravilnost tega sklepa potrjujejo še nove ugotovitve tako glede dr. Gosarja [Andrej Gosar] kakor tudi glede Stražarjev. Pri razgovorih med gen[eralom] An-drejem [Ivan Prezelj] in obema tajnikoma NO955 se je ugotovilo, da je dr. Gosar osnoval Nar[odni] komite956 že pred aprilom 1944, in o tej stvari ni nikdar obvestil odbora Kat[oliškega] bloka niti nikogar iz vrst SLS. Kat[oliški] blok je rabil dr. Gosar samo za svoje zaledje. Vso politiko v kat[oliškem] bloku pa sta delala Šolar [Jakob Šolar] in Gosar, t. j. ena skupina, kar je bilo proti vsem določbam našega dogovora. Dalje smo ugotovili iz prav zanesljivega vira, da so dobili Nemci v roke besedilo narodne izjave. Narodne izjave ni dobil od nas v prepis nihče, razen v začetku ko se je to vprašanje še obravnavalo na sejah kat[oliškega] bloka, dr. Leskovar [Ludvik Leskovar] in je zato mogel priti prepis narodne izjave do Nemcev samo od dr. Le-skovarja preko uredništva Slovenskega doma, kamor po naših informacijah redno zahaja dr. Bernhard. V času podpisovanja se je izrecno vsem, ki so podpise pobi-rali, naročilo, da narodne izjave ne sme nihče prepisati in je tudi nihče prepisal ni. Dalje je inž. Ferlinc [Bogdan Ferlinc] pripovedoval svet[niku] Zorku [Jože Krošl] o razgovoru pri osebi [Gregorij Rožman], svet[nik] Zorko je to zopet spravil na ulice. Kat[oliški] blok je razpadel. Ni govora, da bi se ta obnovil. Bom o tej želji o ustva-ritvi v našem taboru poročal na naši seji in se razgovoril tudi z drugimi našimi ljudmi. Zlasti bom govoril z dr. Zarnikom, vendar dvomim, da bi on hotel v to iti, ker poznam njegovo stališče do dr. Mohoričeve skupine in Stražarjev. Do neke enotnosti v kat[oliškem] taboru pa more priti samo med SLS na eni strani in dr. Mohoričevo skupino na drugi strani. Za SLS pride v poštev samo forum, ki danes legitimno vodi strankine posle brez Stražarjev. Stražarjev stranka ne bo pritegnila 955 Albin Šmajd in Marjan Zajec. 956 Na drugih mestih imenovan Nacionalni komite. Na kazalo Na kazalo oseb 626 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 k sodelovanju, ker ne more in noče legalizirati njihovega sodelovanja z Nemci, zla-sti na policiji. Bo se pa postavilo tudi vprašanje svetnika Zorka radi njegovih intrig pri direktoriju proti stranki. Dr. Kričač je prosil, če bi lahko dobil odgovor o našem mnenju v tej zadevi čim preje. Obljubil sem, da bomo skušali rešiti to vprašanje tekom prihodnjega tedna. Če bom pa mogel priti v stik z Markom [Marko Kranjc], se pa bo to nekaj zavleklo. Pripombe: o moji želji, da bi govoril z Zorkom pod prisego, ni ničesar omenil. (V sredo dne 21. 2. 1945. je 222 [Albin Šmajd] srečal v Komenskega ulici ob 20.15: pred Sfiligojevo vilo dr. Česna in dr. Jaka, slednji na strani proti cesti, nato pred Baeblerjevo vilo dr. Kričača, ter končno pred Turkovo hišo poleg šole na Ledini še Zorka in dr. Leskovarja, slednjega na strani proti cesti. Bilo je jasno, da prihajajo od seje katoliškega bloka. Verjetno je bila ista pri Naklu [Jože Lekan].) 211, 222 Pismo Stanku Kocipru, nepodpisano, nedatirano, 24. 2. 1945 ga je prejel Mirko Bitenc (pag. 761)957 Prepis dr. Kocipru namenjenega pisma, ki baje ni bilo odposlano! Ta prepis je dobil 211 [Mirko Bitenc] dne 24. 2. 1945. »Dragi g. doktor! Zahvaljujem se Vam za opozorilo, ki mi ga je sporočil g. P.958 Zelo sem radoveden, kaj neki hočejo od mene. Dokler so naši ljudje v zaporih, toliko časa se človek res ne more nikamor pokazati in nikomur zaupati. Če ima g. G.959 kako željo ali kak predlog, ga lahko sporoči tudi kakemu drugemu našemu človeku, ki je še na svobodi. Danes se obračam na Vas s prošnjo za naše zaprte ljudi. Ali je mogoče kaj za nje storiti? Ali bi se splačalo komu pisati? Prosim za nasvet. Že štiri mesece sedi v sodnih zaporih moj dobri prijatelj g. Zober Ado, uradnik Za-voda za socijalno zavarovanje (dodeljen Informativnemu uradu Pokrajinske upra-ve). Do danes še ni bil zaslišan. Zdi se, da je zaprt zato, ker ima tako ime, kakor se je glasil psevdonim svoječasnega glavnega obveščevalca Narodne legije Obermana Mojmira [Gojmir Oberman]. Ta je namreč svoja poročila podpisoval z imenom »Zober« in menda so ta poročila prišla Nemcem v roke. Oberman je v Dachauu – Zober je nepolitičen človek, toda protikomunist z vso dušo. Prosim Vas, ali morete kaj storiti zanj? 957 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1009. 958 V prepisu je pripisano: PERNIŠEK [morda Franc Pernišek]. 959 V prepisu je pripisano: GLAVAČ [Franc Glavač]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 627 G. P.960 ste izrazili željo, da naj bi ljudje iz naše skupine navezali čim prisrčnejše stike s Srbi. To smo storili, kolikor je bilo v teh težkih časih mogoče. Poskušali pa bomo te stike še razširiti in poglobiti. Vidimo pa, da skušajo razni ljudje hitro pri-stavljati piskrčke k temu ognju, da ne bi kaj zamudili. S temi nam je seveda težko tekmovati. Jaz sem prosil g. Ljotića [Dimitrije Ljotić] takoj ob njegovem prihodu na Primorsko, da me sprejme. Po vojvodi Jevdjeviću [Dobroslav Jevđević] mi je dal sporočiti, da me bo povabil, ko se vrne z Dunaja. Žal pa do danes še nisem prejel vabila. Trenutno niti ne vem, kako bi ga mogel obiskati. Kontrola na vlakih je po-ostrena in mi je skoraj onemogočeno gibanje. Zavedam se, da so stiki s Srbi pomembni za prevratne dneve in potem. Ob prevra-tnih dnevih nam utegne njihova vojaška sila biti v veliko pomoč pri vzdrževanju notranjega reda, morda pa tudi v borbi napram tolpam, ki bi prišle od juga. Vse-kakor moramo tedaj vsi Slovenci in vsi Srbi v Sloveniji postopati enotno. To eno-tnost pa je treba ustvariti že sedaj. To enotnost na vojaškem polju more ustvariti g. prezident, mi pa moremo s svojimi skromnimi silami ustvariti oziroma poglobiti notranjo, duhovno enotnost. Seveda pa bi nas Nemci ne smeli zapirati za to, ako imamo Slovenci iste politične ideale kot jih imajo Srbi: kralj, federativna Jugosla-vija, borba proti komunizmu. Srbom se pri propagandi teh idej ne zgodi ničesar, naše ljudi pa zapirajo.« Poročilo Mirka Bitenca o razgovoru z Bogumilom Remcem, 25. 2. 1945 (pag. 762)961 Pro memoria! O razgovoru med 211 [Mirko Bitenc] in dr. Zarnikom [Bogumil Remec] v nedeljo dne 25. 2. 1945. 211: Bil sem pri vas že in vam pripovedoval o našem stališču do dr. Mohoričeve skupine in Stražarjev. Radi tega, ker je dr. Gosar [Andrej Gosar] napravil Nacijo-nalni komitet pri vojski in ni o tem obvestil niti Kat[oliškega] bloka niti funkci-jonarjev SLS, ker je bil dr. Gosar imenovan od Mihajloviča [Dragoljub Mihailo-vić] za zveznega oficirja med vojsko in političnim zaledjem in ker je ilegalni list Mlada Slovenija, ki ga je razširjal najintimnejši sodelavec dr. Gosarja g. Ločniškar [Vladimir Ločniškar], napadala naše politike, zlasti pok[ojnega] dr. Natlačena [Marko Natlačen], radi njegove poti v Rim in v konzulti in očitala, da še sedaj naši ljudje ljubimkajo z okupatorji in ker so na drugi strani Stražarji ves čas ob-stoja kat[oliškega] bloka kljub dogovoru delali svojo strankarsko politiko, za kar imamo dokaze, in se nazadnje celo postavili do trditve, da SLS ne sme delati, da je kat[oliški] blok edini politični forum katoličanov, je ožji odbor na seji 11. 12. 1944. sklenil, da je katoliški blok radi gornjih okolnosti dejstev razpadel po krivdi 960 V prepisu je pripisano: PERNIŠKU. 961 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1008. Na kazalo Na kazalo oseb 628 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 dr. Gosarjeve skupine in Stražarjev. Kasneje pa smo zvedeli še to, da je dr. Gosar osnoval Nacijonalni komitet že okrog Velike noči 1944. Tega dr. Gosar ni nikdar nikomur povedal. Dr. Gosar je, kakor sedaj vse zgleda, rabil kat[oliški] blok samo za svoje politično zaledje in danes vidim, da je pritisk, ki je prihajal preko vojske na naše ljudi, zlasti na mene, izhajal od dr. Gosarja. Dalje se je izvedelo iz prav zanesljivega vira, da so dobili Nemci v roke besedilo narodne izjave. Od teh, ki so pobirali podpise, narodne izjave ni mogel nihče prepisati, ker so vsi, ki so podpise pobirali, dobili striktni nalog, da ne smejo nikjer pustiti, da bi kdo narodno izja-vo prepisal. Dalo se je na eni seji Kat[oliškega] bloka v novembru 1944. narodno izjavo dr. Leskovarju [Ludvik Leskovar], ki je prosil za narodno izjavo, da bi dal svoje pripombe k besedilu. Nemci so mogli dobiti besedilo narodne izjave samo na uredništvu Slov[enskega] doma, kamor redno zahaja neki Nemec dr. Bernhard ali dr. Eberhardt, tja pa je mogla priti samo od Stražarjev. Zato stoji ožji odbor še danes na stališču, da ne more iti v tesnejše sodelovanje z dr. Mohoričevo skupino niti s Stražarji. V petek dne 23. 2. 1945. sem šel na povabilo dr. Kričača [Franc Ksaver Lukman] k njemu na razgovor. Povedal mi je, da je bil pri njem g. Belin [Alojzij Mihelčič] in izrazil željo, naj bi prišlo v katoliškem taboru do enotnosti, da je isto željo izrazila tudi oseba [Gregorij Rožman], in da je bil v isti stvari pri njem tudi dr. Jaka Mo-horič [Jakob Mohorič]. Dalje je rekel dr. Skrivač [Celestin Jelenc], naj bi se ta krog kat[oliškega] bloka razširil z nekaterimi ljudmi iz gospodarskih krogov ter pri tem imenoma imenoval dr. Zarnika in dr. Radota [Alojzij Odar], ozir. človeka, ki bi ga on za to določil. Na mojo pripombo, da dvomi, da bi dr. Zarnik šel v to stvar, ker poznam njegovo stališče do obeh imenovanih skupin, mi je dr. Kričač odgovoril, da se je z obema že govorilo, ki sta izjavila, da načelno nista proti. Naše stališče je, da kat[oliški] blok ne obstoja več, nismo pa načelno proti temu, da bi se ustvarila neka enotnost v našem taboru in sem izrazil mnenje, da bi kazalo, da bi se vršil malo daljši razgovor o tej stvari članov ožjega odbora SLS in nekaterih gospodov iz go-spodarskih krogov, pri čemur sem imenoma omenil njega, Radota, dr. Zelenca [Jože Basaj]. Bil sem mnenja, da k tem razgovorom ne kaže pritegniti nobenega iz krogov Stražarjev, ne svetnika Zorka [Jože Krošl]; ta forum naj bi potem svetoval, ali naj se pritegne k sodelovanju dr. Mohoričeva skupina in, če se pritegne, v koliki meri. dr. Zarnik: Vaše stališče je popolnoma pravilno. Z menoj je govoril g. dr. Kričač in rekel, da gre tu za nek nepolitični forum, ki naj bi vplival na pomiritev med našimi vrstami in sem mu seveda na to odgovoril, da načelno nisem proti temu. Podrobneje o tej stvari nisva govorila. Sem za tak razgovor, ki ga omenjate, vendar sem proti temu, da bi se kakor koli pritegnilo Stražarje, in to iz dveh razlogov, prvič zato, ker sodelujejo preveč tesno z okupatorjem in drugič zato, ker niso zanesljivi, t. j. konspirativni. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 629 Ko sem zadnjič srečal dr. Kričača, mi je rekel, da iz tiste stvari najbrže nič ne bo. (To je bilo v soboto ali nedeljo po razgovoru 211 z dr. Kričačem v petek dne 23. 2. 1945.) 211: nato prosi, naj bi govoril z dr. Milačem [Anton Milavec], ker ne vemo, kako je z njim, odvrne dr. Zarnik, da ne prideta nič skupaj, da mu je pa nerodno hoditi v urad. Ni Stražarski, kako pa je glede dr. Mohoričeve skupine, pa ne ve. Lj[ubljana] 26. 2. 1945 211 Poročilo Mirka Bitenca o razgovoru z Alojzijem Odarjem, 25. 2. 1945 (datum razgovora), 26. 2. 1945 (datum poročila) (pag. 763)962 Pro memoria! O razgovoru med 211 [Mirko Bitenc] in dr. Radotom [Alojzij Odar] v nedeljo dne 25. 2. 1945. 211: razloži politično situacijo, kakor je to razvidno iz pro memoria z dr. Zarnikom [Bogumil Remec] dne 25. 2. 1945. dr. Rado: V ponedeljek dne 19. 2. 1945. sta prišla k meni dr. Jaka [Jakob Mohorič] in Nakel [Jože Lekan]. Pripovedovala sta, pravilno govoril je dr. Mohorič , da je tu kat[oliški] blok in da je treba kat[oliški] blok nekoliko razširiti z nekaterimi zasto-pniki gospodarstva. Imeli so v kat[oliškem] bloku sejo v soboto dne 17. 2. 1945. in tam je bilo sklenjeno, da se povabi v kat[oliški] blok kot zastopnika gospodarstva dr. Zarnika in zastopnika tiska g. dr. Radota. Dr. Jaka je omenil tudi, da se je vabilo na sejo 211, da se pa ni moglo dostaviti vabila. Dr. Rado jima je izjavil, da njego-vo podjetje ne more sodelovati z nekim političnim odborom, ker je to kulturna institucija, vedno pa je pripravljeno podpirati najmočnejšo politično stranko, ki stoji na slovenskem in katoliškem stališču, Dr. Jaka je zatrjeval, da to ni politični forum, da je to samo forum, ki bo obravnaval vsa vprašanja, ki se tičejo vseh ka-toličanov, s političnimi vprašanji pa se ne bo bavil. Ko ga je dr. Rado vprašal, kdo vse je v tem kat[oliškem] bloku, mu je dr. Jaka naštel vsa imena odbornikov tega bloka. Dr. Rado je izjavil, da ne gre v noben odbor, v katerem bi bila svet[nik] Krošel [Jože Krošl] in dr. Leskovar [Ludvik Leskovar]. G. svet[nika] Krošlja sicer ne pozna osebno, je pa toliko slišal o njem, da z njim ne bi rad delal skupno v od-boru, Stražarji pa vsa vprašanja vedno znesejo pred svojim forumom in pridejo vsa vprašanja vedno na ulico. Dr. Radota je po njegovi izjavi motilo to, ker se je omenjalo, da je bil na sejo vabljen 211 in ker je prišel z dr. Jakom tudi Nakel. Če bi točno vedel, kako je s stvarjo, bi jih odpravil drugače, tako pa sem bil mne-nja, da SLS sodeluje. 962 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1007. Na kazalo Na kazalo oseb 630 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 G. dr. Rado se popolnoma strinja s stališčem ožjega odbora, naj se [s] Stražarji ne dela, je pa tudi za tak razgovor med eksekutivo SLS in nekaterimi zastopniki go-spodarstva in je tudi pripravljen iti na tak razgovor. Lj[ubljana] 26. 2. 1945. 211 Poročilo Izidorja Martinjaka iz Trsta, 26. 2. 1945 (pag. 764)963 Prepis inž. Miklavževega [Izidor Martinjak] poročila z dne 26. 2. 1945 Dragi! Danes sem govoril z dr. Slepćevićem [Djoko Slijepčević] o tistih stvareh in mi je dejal, da je z Ljotićem [Dimitrije Ljotić] govoril, ter je Ljotić pozdravil ta način so-delovanja, da pa rabi čas za premislek in bo te dni sporočil, kako je odločil. Dalje je povedal, da je glede Golca [Jože Golec] tudi govoril in mu je Ljotić obljubil pomoč, pristavil pa je, da jim je prav te dni uspela intervencija za nekega tržaškega Sloven-ca, katerega so zaprli kot nacijonalista. Mnenja je, da bo intervencija v tem času uspela. Dalje je vprašal, kakšno stališče so zavzeli narodni poslanci SLS do nasveta, ki ga je dobila jugoslovanska vlada, da naj se namreč razširi AVNOJ s poslanci stare narodne skupščine, ki niso kompromitirani s sodelovanjem z okupatorjem. Dejal sem mu, da kake enotne izjave do sedaj še ni bilo, da pa so itak vsi protipar-tizansko usmerjeni, njihovo stališče do partizanov in vseh njihovih ustanov pa je itak znano in nespremenjeno. Svetoval je, da naj bi po vzorcu Mačkovih [Vladimir Maček] poslancev, kateri so izdali protestni letak proti takemu načinu rešitve in odklonili sodelovanje z AVNOJ-em, tudi slovenski poslanci izdali posebni letak v obliki protesta. Ta letak bi potem spravili964 v švicarske časopise, katerega bi gotovo kopiral angleški tisk. Pogovori se o teh stvareh v Ljubljani, ker v sredo imam spet sestanek z njim, pa bi mu hotel povedati kaj konkretnega. Povedal mu sem, da bom to misel sporočil našemu vodstvu. Dalje mi je sporočil, da je bil v Ljubljani skupaj s Cergolom [Izidor Cergol], kate-rega je pestil zaradi slabega razmerja z nami in mu zabičal, da se mora spraviti z nami. Cergol sedaj želi, mislim pa, da je to bolj Slepćevićev ukaz, priti v stik z naši-mi ljudmi, da bi se pogovorili. Prosil me je, da bi se ta teden dobili v Ljubljani, pri čemur bi bil prisoten tudi Cergolj. Prosim, da se pogovoriš oziroma odločiš, kaj naj mu rečem, ker mu moram tozadevno povedati v sredo, ko bi se zmenila za sestanek. Vprašal me je, kako mislijo naši glede razvoja dogodkov. Na kratko sem mu od-govoril, da se pričakujejo dogodki v prihodnjih par mesecih. On pa je mnenja, da bo odločilen prihodnji mesec, ker da sicer se bodo Nemci gotovo okrepili. Mno-go važnosti polaga na zahodno ofenzivo, od katere je mnogo odvisno poleg dru-gega tudi vporaba novega nemškega orožja, katerega imajo pripravljenega. On je 963 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1006. 964 V prepisu je ob strani pripisano: MARTINJAK [Izidor Martinjak] IN TOV. V T. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 631 prepričan v obstoj tega orožja, vendar ni prepričan, če ga bodo Nemci uporabili, ker pravi, da se bojijo, če bi ga, da bi potem zavezniki začeli s plini. Gre za neke vrsto bomb, ki imajo strahotni učinek in akcijski radij pet kilometrov. Preskušene so bile te bombe na Poljskem. Povedal je tudi, da so Nemci sedaj zopet vpostavili svojo lovsko avijacijo. Poleg novih bombnikov imajo precejšnjo množino lovcev z izredno brzino 800 do 900 km na uro. Avijacija se je deloma že, deloma pa se bo v prihodnjih dneh pojavila na bojiščih. Pravi, da je mesec marec Hitlerjev [Adolf Hitler] mesec in je bil še vedno v marcu aktiven. Tudi Vlasov [Andrej Vlasov] neopazno in tajno zbira svoje čete na Hrvaškem, od koder bi začel svojo akcijo v bok Sovjetom v Srbijo in na Madžarsko. Glede vstopa Turčije v vojno je dejal, da je to bolj diplomatska poteza Angloamerikancev, da se s tem pojači njihova pozicija, da pa ni izključeno, da se bodo pojavile njihove čete na bojišču, misli pa, da preko Romunije na sovjetski strani. Zatrdno računa, da bo mesec marec zelo razgiban in da bodo imeli inicijativo v rokah zapadni zavezniki. Promet s Trstom zopet dela in boš lahko kar naprej potoval. Pozdrav Miklavž l. r.. Postojna dne 26. 2. 1945. Poročilo o razgovoru Mirka Bitenca in Iva Česnika, 26. 2. 1945 (pag. 765)965 Pro memoria! Razgovor med 211 [Mirko Bitenc] in dr. Česnom [Ivo Česnik] v pondeljek dne 26. 2. 1945. 211: Prosi dr. Česna, če bi hotel prevzeti funkcijo obveščanja strankinih ljudi, kadar pridejo po informacije v Ljubljano in da se ga kot takega ljudem na terenu označi. Po pregledu imen članov širšega odbora je končno dr. Česen pristal. Začasno bo zadržan, ker gre v bolnišnico. Mimogrede je tudi omenil kat[oliški] blok. Pojasnil sem mu, da je kat[oliški] blok po krivdi dr. Gosarja [Andrej Gosar] in Stražarjev razpadel, o čemur je sklepal ožji odbor na seji 11. 12. 1944., in mu nato še povedal, kaj smo zvedeli od gen[erala] Andreja [Ivan Prezelj], da je namreč dr. Gosar osnoval Nac[ionalni] komite že aprila 1944., pa ni o tem z nikomur nikdar govoril, in da so Nemci dobili besedilo narodne izjave, kar se je moglo zgoditi ver-jetno samo preko dr. Leskovarja [Ludvik Leskovar] in Slov[enskega] doma, kamor redno zahaja neki dr. Eberhard ali dr. Bernhard. Dr. Česnu sem rekel, da bomo to vprašanje uredili v najkrajšem času. 965 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1007. Na kazalo Na kazalo oseb 632 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Poročilo Mirka Bitenca o razgovoru z Jožetom Lekanom, 26. 2. 1945 (pag. 765)966 Pro memoria! Razgovor med 211 [Mirko Bitenc] in Nakel-om [Jože Lekan] v pondeljek dne 26. 2. 1945. G. Nakel mi je začel pripovedovati, da je bila že menda v decembru 1944 sklicana seja kat[oliškega] bloka in potem odpovedana, da je bilo potem vse pri miru, da pa sta prišla potem enkrat skupaj dr. Mohorič [Jakob Mohorič] in Nakel ter odšla sku-paj k dr. Kričaču [Franc Ksaver Lukman], naj bi sklical sejo kat[oliškega] bloka. Dr. Kričač je končno na to pristal. Tako se je dne 17. 2. 1945. vršila seja kat[oliškega] bloka. Na tej seji so govorili, naj bi se pritegnilo v odbor kat[oliškega] bloka še nekaj ljudi iz gospodarskih krogov, ker pa je sestajanje več ljudi nevarno, naj bi vse posle vršilo predsedstvo, ki naj bi ga tvorili dr. Kričač, dr. Jaka [Jakob Mohorič], Zorko [Jože Krošl] in 211. Drugače naj bi se vse organiziralo po trojkah. Tudi nižji forumi naj bi se obnovili in naj bi po en član vsakega takega foruma vzdrževal zvezo s kakim članom predsedstva. Katoliški blok naj bi bil nepolitičen in naj bi reševal vsa nepolitična vprašanja. Vršil pa naj bi tudi vse priprave za konec. Na tej seji kat[oliškega] bloka je Zorko načel tudi vprašanje ožjega odbora SLS, češ, da obstoji zadnja eksekutiva SLS iz treh članov, ki so bili izvoljeni aprila 1944. in da je s tem drugim članom eksekutive njihova funkcija prenehala. Pojasnil sem mu, kako je bil tedaj ta sklep mišljen, da pa je še sploh sporno sedaj, ali je bil tisti sklep sploh veljaven, ali ne, ker je bilo od 21 članov širšega odbora navzočih samo šest, za sklepčnost pa je potrebna navzočnost vsaj 11 članov, pa če ne vpoštevamo onih, ki so v zamejstvu je potrebno, da je potrebno od 14 v Ljublja-ni bivajočih navzočih vsaj osem članov. Povedal sem mu, da je dne 11. 12. 1944. ožji odbor sklenil, da je radi postopanja dr. Gosarjeve skupine in Stražarjev, torej po krivdi teh obeh skupin in struj, prenehal obstojati katoliški blok. Povedal sem mu, da imamo dokaze, da je dr. Gosar [An-drej Gosar] osnoval Nac[ionalni] komite pri vojski že pred aprilom 1944. in ni o tem nikomur ničesar povedal in da so dobili Nemci v roke besedilo narodne izjave, ki so jo verjetno mogli dobiti samo preko uredništva Slov[enskega] doma, kamor redno zahaja dr. Bernhard ali dr. Eberhard. Nakel je nadaljeval: Če se ne uredijo razmere v kat[oliškem] taboru, bodo začele posamezne skupine z rovarjenjem in zabavljanjem, kar bo imelo za vse slabe posledice. Ako SLS ne priznava tega foru-ma kat[oliškega] bloka, se tudi kat[oliški] blok postavi na stališče, da kat[oliški] blok ne prizna SLS in se sam začne pogajati z drugimi strankami za ustanovitev Narodnega odbora. Kaj bo pa potem nastalo? 966 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1007. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 633 Dr. Mohorič je tudi pripovedoval, da je govoril z nekom od Mlade Jugoslavije ki je rekel, če je res to, da je prišlo v kat[oliškem] taboru do edinosti in da se zahteva, da Mlada Jugoslavija uredi svoje odnose do JNS in stopi v njo. Dr. Mohorič je prvo zanikal, sicer pa rekel, da ni bilo nikdar kakih posebnih razlik v katoliškem taboru razen v gledanju na politična vprašanja. Nihče pa ni zahteval, da bi morala Mlada Jugoslavija iti v JNS, ker to ni v našem interesu, ker bi se s tem ojačila skupina, ki je centralistična, kar bi za nas ne bilo ugodno. G. Naklu sem povedal, da sem o sklepu ožjega odbora SLS z dne 11. 12. 1944 ob-vestil dr. Kričača in osebo [Gregorij Rožman], pa se je začudil, ker o tem dr. Kričač ni poročal na seji. Rekel je tudi, da oseba gotovo ni tega našega poročila vzela na znanje radi člana KA, ki ga je on postavil v odbor in ki bi z razpadom katoliškega bloka prišel ob funkcijo. Dr. Novak [Avgust Novak] je proti katoliškemu bloku zato, ker ni v odboru. Ako ne pride do pomiritve bodo Stražarji in drugi začeli širiti razne vesti in delati nerazpoloženje proti vodstvu, kakor so delali to že svoj čas proti dr. Natlačenu [Marko Natlačen], ko so začeli šušljati, da je imel nek opravek z denarjem, kar je šlo od ust do ust. To je treba na vsak način preprečiti, ker bi nam vse to samo ško-dovalo. Danes je treba pritegniti k sodelovanju vse pozitivne sile. Vedno sem zato, ko so se pojavili Križarji, Zarjani, tretje skupinci, da se to že v kali zatre, ker se pa tega ni napravilo, in se je ta krog zabavljačev že toliko razširil, je danes treba z njimi računati, ker bodo drugače nevarni. Iz vsega razgovora je bilo razbrati, da je on zavzet za to, da bi katoliški blok obstojal in se v nekem smislu razširil in reorganiziral. 211 Pismo Marjana Zajca Albinu Šmajdu in odgovor Albina Šmajda, 26. 2. 1945 (pag. 766) 222 [Albin Šmajd]! Včeraj (nedelja) se je zglasil pri meni oni kurir, ki je zadnjič prišel odpovedati se-stanek in sporočil, da želita komandant in Hajnrihar [Franc Heinrihar] sestanek z nama jutri, v torek 27. t. m. zvečer. Vprašal sem čemu Hajnrihar, pa mi je bilo re-čeno, da se želita odkritosrčno pogovoriti o vseh zadevah z NO. Odgovoril sem, da ne vem če bom mogel v tako kratkem času dobiti stik s pristojnimi funkcijonarji NO in da bi zato sestanek odložili. Kurir pa je po komandantovem nalogu vztrajal na torku in da naj na sestanek pridem sam, če ni mogoče obvestiti še drugih čla-nov NO. Pripomnil sem, da bi v takem slučaju jaz bil navzoč le kot privatnik, ki bi lahko le spričo svoje funkcije lahko prenesel komandantovo stališče pred NO. Na kazalo Na kazalo oseb 634 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Kurir se je s tem zadovoljil in izjavil, da me bo jutri (torek) zjutraj ob 9. uri obvestil o kraju in času sestanka. To Ti sporočam s prošnjo, da sam odločiš, kako je bolje: ali greva na sestanek oba – v tem slučaju seveda v uradni funkciji – ali pa naj sestanek opravim jaz sam v neuradni funkciji zgolj kot prenašalec komandantovega stališča. Prosim sporoči mi svojo odločitev, da se bom vedel ravnati. Če te jutri v torek ne bo, potem se morava vsekakor sestati v četrtek 1. 3. zvečer ob 7 uri pri meni doma, da ti poročam in se o vsem pogovoriva. Iskreno pozdravlja 202 [Marjan Zajec] 26. 2. 1945. ob 10 uri. 26. 2. 1945 ob 19.00 202! Sporočilo prejel. Hvala! Najbolje je, da greš sam in da samo poslušaš in nato preneseš razgovor, ali pa ga kar zapiši v pro memoria! Zglasim se pri Tebi v četrtek ob 19.00. – Pri razgovorih bodi skrajno previden; ne govori preveč, ne zaupaj nič. Zlasti ne po-kaži, da kaj veš o njegovih pogajanjih, ki trajajo že od meseca januarja. Dolgov ne bodo mogli prevzemati, tudi podpor ne. A je bolje, da tega ne izjavljaš, namreč da le poslušaš! Bodi le sprejemnik, drugi pa oddajniki! Tisti sklep sporoči Mačku [Miloš Stare], da bo mogoč kontakt z avtom Iskreno pozdravljam 222 P.S. Ti popolnoma zaupam, da boš prav nastopil in točno prenesel. Tvoj 222 Poročilo Mirka Bitenca in Albina Šmajda Milošu Staretu, 27. 2. 1945 (pag. 767)967 233 [Miloš Stare], prihod na teren je še nemogoč radi dela in intrig, ki so med tem znova nastale. 211 [Mirko Bitenc] se v glavnem peča s pobijanjem intrig, kar ga močno ovira ali mu vsaj otežava redno delo. Na delu so Stražarji in Zorko [Jože Krošl], ki šarijo s kat[oliškim] blokom. Kakor je 211 ugotovil, je sedaj imel kat[oliški] blok dve seji, na katerih so tudi raz-pravljali o tem, da bi ta krog povečali s člani gospodarstveniki. Bili so pri onem, ki 967 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1020. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 635 je povedal, da so 233 iskali na Vrhniki, dalje pri dr. iz crkavnice [Alojzij Odar]. Z njima je po razgovoru z 211 urejeno. Več o tem ustmeno. Dr. Kričač [Franc Ksaver Lukman] tudi skače okrog in hoče nekaj doseči s katoliškim blokom, čeprav se mu je s strani 211 že tolikokrat povedalo, da tega ni več. Nakel [Jože Lekan], Zorko, dr. Jaka [Jakob Mohorič], ki se je že udeležil obeh sej, in dr. Lujo [Ludvik Leskovar] govore, da to ni politični forum, pač pa bi imenoval vse ljudi v razne položaje itd., skratka naj bi vse pripravil za konec, da se ne ponovi 8. 9. Med nami bo potreben takoj po tvojem prihodu celodnevni razgovor, da zavzame-mo do vsega stališče. Zato skušaj čimpreje priti v Ljubljano. Razgovor z Andrejem [Ivan Prezelj] in Nar[odnim] odborom se ni vršil, ker je popoldne tisti dan odpovedal svoj prihod z utemeljitvijo, da je na terenu, dejansko je pa med tem časom razgovarjal z Nemci, verjetno tudi z Rösenerjem [Erwin Rösener]. Ugotovil je 211, da se ti razgovori vrše že okrog enega meseca. Ker ne moremo več čakati, je NO postavil začasno vojaški odbor, da izvrši vse priprave. Določena sta Maček968 in Arko [Mirko Bitenc], med tem ko naj se na tretjo osebo samo sporazumeta. Zdaj je Andrej poslal po Slancu [morda Radovan Slanc] pošto, da bi se rad danes v torek dne 27. 2. razgovarjal z obema tajnikoma. Razgovoru bi prisostvoval tudi Hajnrihar [Franc Heinrihar]. Nocojšnjega razgovora se bo ude-ležil le Kunec [Marjan Zajec]. Kunec bo nato poročal 222 [Albin Šmajd] dne 1. 3., iz teh razlogov je nemogoč prihod na teren. Zmagoslav [Jože Melaher] je sporočil, da se je na svojo roko pogodil z Nemci tako, da se bori proti partizanom brez nemškega poveljstva, da bo propaganda še naprej napadala Nemce, nemška pa nas, da družine ne bodo izseljene, da nemška vojska četnikov ne bo napadala in jim na željo dodelila posebni rajon, da ostane četniški program in borba za obnovo kraljevine Jugoslavije nedotaknjena in da jih bodo Nemci z vsem oskrbovali. Po Zmagoslavovem poročilu [Jože Melaher], ni sam iskal zvez z Nemci, marveč so oni prišli k njemu. NO je sklenil vse svoje dosedanje uredbe in prenesel izvrševanje oblasti na predsedstvo. Nekaj drobnarij: Na Primorskem je padel Miklič in je verjetno vse potovanje padlo v vodo. Dr. Kanteta [Vladimir Kante] so v soboto obesili. Podpisan je na objavah o smrti Rösener. Željno te pričakujeva ter prisrčno pozdravljava 211, 222 27. 2. 1945. 968 Psevdonim Maček so imeli Franc Krener, Miloš Stare in Andrej Križman. Na kazalo Na kazalo oseb 636 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Težko čitljiva rokopisna verzija Poročila Albina Šmajda o vojaško-političnih razgovorih, 1. 3. 1945 (pag. 768–778)969 Poročilo Albina Šmajda o vojaško-političnih razgovorih, 1. 3. 1945 (pag. 779–803) Pro memoria! Razgovor med 232 [Marjan Zajec] in 322 [Albin Šmajd] dne 1. 3. 1945, začetek 19.10, kon[ec] 21.00. 232: Na frontah nič posebnega. Za nas zanimivo, da je bilo javljeno, da bosta naše kraje zasedla NOV in kralj[eva] vojska pod vrhovnim poveljstvom gen[erala] Ale-ksandra [Harold Alexander]970. K stvari: 232: v nedeljo 25. 2. sem dobil vabilo na razgovor z gen[eralom] Andrejem [Ivan Prezelj] in g. Hajnriharjem [Franc Heinrihar] za torek 27. 2. V torek 27. 2. dopoldne pride g. Slanc [Radovan Slanc] in pove, da g. gen[erala] Andreja ne bo, ker se mora zaradi svoje osebne varnosti zadržati bolj na terenu. Pove da bosta g. Hajnrihar in g. Savo [Mihajlo Duduković] in kraj razgovora. S sabo sem vzel Nila [Rudolf Žitnik]. Povedal sem, da sva prišla kot zasebnika in ne kot zastopnika NO. Ker v tako kratkem času nisem mogel obvestiti ostalih članov NO ker so pretežno ilegalci na terenu. – Bo to le pogovor pod lipo. Hajnrihar: Tudi midva. Je pa bolje da sta sama, mi se bomo laže pomenili in pogo-vorili, kakor če bi bil navzoč 222 [Albin Šmajd] ali kdo drug. Nato je pozval maj[or] Savo da prebere odgovor gen[erala] Draže [Dragoljub Mihailović] z dne 23. 2. 1945 kar je storil. Maj[or] Savo: Primio sam Vaš izveštaj o političkoj situaciji posle hapšenja Vodeta [Andrej Gosar] stop – ponavljam Vodeta stop. Trebalo bi da znam sastav Naro-dnog odbora stop. U pogledu unapredjenja u vojsci okrečem Vam pažnju, da je to izključivo pravo Krune stop. Ponavljam Krune stop. Javljajte se češče stop. Dugo ste čutali. Brzojavka je prišla 23. 2. 1945 ob 16h. 232: Nato sva midva z Nilom razložila načela narodne izjave in posledice, ki iz tega izvirajo, zlasti iz dejstva, da vrši NO tudi pravico suverena, dokler se razmere ne urede. Hajnrihar: To nikakor ne gre, da bi bil komandant podrejen Narod[nemu] odboru. Lahko sta enakopravna tako, da stojita NO in komandant drug poleg drugega. Ko bo vojna končana, bo prišel Andrej pred NO in rekel: Moja naloga je končana. Za 969 Glej tipkano verzijo, pag. 779–803. 970 Britanski feldmaršal, od decembra 1944 poveljnik zavezniških sil za Sredozemlje. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 637 gen[eralom] Andrejem stoji 5000 mož, ilegalci, Ljotič [Dimitrije Ljotić], voj[voda] Jevdjevič [Dobroslav Jevđević] in voj[voda] Djujič [Momčilo Djujić] so izjavili, da se mu podrede. Prav tako so za njim domobranci. S tem dejstvom je treba računati. Gen[eral] Andrej in tudi jaz nimamo nobene politične tendence. Gre samo za vo-jaško stvar in zato, da se v vojaških vprašanjih prepusti Andreju in vojski čim več samostojnosti. Gen[eralu] Andreju in nam dela težave revolucionarni čin NO, ker ni nobene kon-tinuitete z dosedanjim stanjem pri gen[eralu] Andreju. Če smatra NO sedaj akcijo gen[erala] Draže Mihajlovića kot zasebno akcijo, ste Vi v NO isto. 232: pripomni, da sta ves čas z Nilom opazila, da je tendenca Hajnriharja bila, da razbije naše skupne vrste in da bi bila vsa ost naperjena proti Vam. 232: NO je kompetenten, ker je zastopnik slov[enskega] naroda, saj so mu dale legitimacijo najširše plasti, to se vidi iz podpisnikov. Hajnrihar: Podpisal je marsikdo, ker ni vedel, kaj podpiše. 232: Vsakemu se je posebej razložilo. Haj.: Na Vaši strani že, toda za ono stran dvomim. Sicer nočem ničesar dolžiti, a je verjetno tako. 232: Rečem ponovno, da govorim zasebno. Uradno se oseba komandanta v NO ni imenovala, zasebno smo pa govorili, pa smo bili mnenja, da pride v poštev Andrej, ker je on edini generalštabni častnik. Zavisi vse od tega, ker ne poda svoje načelne izjave k narodni izjavi. Kompetence komandanta bo uredila posebna uredba. On je generalštabni častnik pa naj jo sestavi in predloži NO, če jo bo sprejel prav, sicer bo izdal svojo. Po daljšem izmikanju je končno Hajnrihar izjavil, da bo Andrej napravil osnutek, o katerem bomo debatirali. Hajnrihar: Po mojem mnenju je treba urediti tele stvari: 1. Urediti kompetence med NO in komandantom, 2. da dobi komandant osebni stik s predsednikom NO, 3. mora vedeti imena članov v NO, [na] kar bi Draži opisal samo karakteristiko oseb in strank, ne bi poslal imen, ker je to preveč nevarno, 4. finančno vprašanje, to je najpoglavitnejše, če gre, da bi morda komandantu da- jal denar za 14 dni, marveč za daljšo dobo, nakar bi on položil obračun. 232: Kar se denarja tiče, bo denar, kadar bo sporazum. Tudi je Hajnrihar povdarjal, da so nujno potrebni stalni osebni stiki. Na kazalo Na kazalo oseb 638 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 232: Nil je ves čas drezal v Hajnriharja, kako, da je prišel tako hitro iz zapora, če so bila posredovanja in podobno. Hajn. je vedno odgovarjal, da je to odvisno od načina in spretnosti zagovora in da je prišel ven brez intervencij. 232: še pove, da so Hajn., ko je bil v zaporu, obiskovali nemški častniki. Niti Hajn., niti maj[or] Savo nista ves čas razgovora niti z besedo omenila, da obstoje kaki razgovori z Nemci. Razšli smo se brez zaključka, razen onega, da pripravi Andrej okvirni osnutek za debato. ------------------------------ II. Maček [Franc Krener]: V ponedeljek971 sem bil pri Mačku. Imel sem v roki Arkovo [Mirko Bitenc] pismo. Nisem vedel za vsebino. Preizkusil sem Mačka. Z navdušenjem je odobril vse točke narodne izjave; tudi sem mu povedal vsebino uredbe o ustanovitvi SNV. Bil zado-voljen in rekel, da je tako delo pravilno. Se absolutno podredi NO. Izjavil, da je za njim vse domobranstvo in da bo vse pripeljal razen par izjem. Ru-pnik [Leon Rupnik] hoče domobranstvo odpeljati z Nemci, proti čemur je Maček. On želi in hoče, da se domobranstvo priključi AA [Anglo-Američanom]. Nato mu 232 pove, da je NO določil posebni vojaški odbor za izdelavo potrebnih uredb in ilegalno povezavo. Maček s tem zelo zadovoljen in vpraša, če sme vedeti, kdo so v vojaškem odboru. 232: Mislili smo na Vas in Arka. Maček: Z Arkom ne morem delati, nočem in tudi ne upam, ker je Andrejev človek. Zadnjič pri hajkah je bil z Andrejem na Polici in je z njim bežal. 232: Dopovedoval sem mu, da to ni res, da sem Arka osebno vprašal o tej okolnosti, ker sem to varianto tudi sam slišal, pa je Maček odgovoril: »Vidite kako tudi vas vleče.« Njegovo zanikanje je najboljši dokaz, da je Andrejev. Imam verodostojne dokaze. 232: izjavi, da ga je potem pustil, ker je izredno trmast, tudi ni izročil pisma, ker je morda treba kaj spremeniti in naj sedaj kdo drugi pojasni Mačku njegovo zmoto. Maček je nato obljubil, da bo napravil potrebne uredbe. -------------------------- 971 V prepisu na pag. 800 je pripisano: 26. 2. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 639 III. V nedeljo 25. 2. se je pojavil pri meni neki okrog 60 letni Srb s priporočilom gen[erala] Paraca [Matija Parac] kot ing. Radenković [Gradimir Radenković] iz Beograda, ki da je predsednik Mihaj. [Dragoljub Mihailović] odbora za Beograd. Pripovedoval je, da so imeli tam sejo, a jih je izdal nek partizan Nemcem, ki so jih zaprli in odpeljali po TITOVI okupaciji na Dunaj, od tam na SEMERING. Nedič [Milan Nedić] vabil v vlado. On rekel, da se umaže le, ako mu oborože 10.000 ljudi, sicer ne. Nato so njemu in ostalim (okrog 7 ali 9 rekli, da so v Il[irski] Bistrici neki četniki in če hočejo tja. Prišli so v Il[irsko] Bistrico, a so razmere tam obupne. Vsi trije: J. [Dobroslav Jevđević], Dj. [Momčilo Djujić], in Lj. [Dimitrije Ljotić] zelo grdo postopajo z njimi in jim niti hrane nočejo dajati zadostne; silijo jih dnevno vsak k sebi: »Ali si moj ali pa ne«. So pa to največji kolaboracijonisti in nesreča. Zdaj želi, da bi prišel v stik z Andrejem, da bi jih ti prevzeli. Je pa nujno (še v ne-deljo je želel govoriti s ppolk. [podpolkovnikom] Radenkovićem, ki je njegov so-rodnik). Rekel sem, da ga bom poiskal, a da bo težko hitro. Nato je čakal do srede. Radenković je dejal, da ga ne pozna, a sem končno uredil toliko, da ga bo v soboto 3. 3. čakal Marko972 na Verdu, kjer bo razgovor. Ker Marka ali Andreja nisem mogel dobiti hitro, sem v torek zvečer povedal mj. [majorju] Savo, ki je pa dejal, da ne bodo delali nobenih sporov v srbskih vrstah. Če bi namreč te prevzeli, bi lahko tam nastalo nerazpoloženje. Izjavil sem, to sem prenesel le željo ing. Radenkovića in da mu bom Savin odgo-vor tudi prinesel, kar sem po razgovoru točno sporočil ing. Radenkoviću v hotelu Miklič. IV. 232: Zdaj pa pride najdelikatnejša stvar, ki jo moramo rešiti skupno. V ponedeljek 26. 2. sta se srečala Geldmacher in Žitnik [Rudolf Žitnik]- Pozdravi-la sta se. Geldmacher je izjavil, da bi se rad enkrat podrobneje razgovoril z Žitni-kom. Zmenila sta se za torek 27. 2. v kavarni. V torek 27. 2. sta se sešla Geldmacher in Žitnik. Geldm[acher] je pričel, da je sedaj med domobranci agitacija, da odidejo v gozdove, ko se bodo Nemci umaknili. Gotovo je da se bodo N[emci] umaknili in branili Karavanke. Sem bodo prišli AA [Anglo-Američani] ali boljševiki, je pač vseeno kdo, in bodo planili na kolaboraci-oniste in pa klali. V nevarnosti so domobranci in pa tudi drugi ljudje v Lj[ubljani]. Agitacijo za v gozdove med domobranci vrši dr. Šmajd. V nevarnosti ste seve-da tudi Vi, g. Žitnik z vašimi prijatelji. Kakšna nesreča bi že v samem biološkem pogledu bila za slov[enski] narod, ako bi 15.000 mladih slov[enskih] fantov bilo 972 Psevdonim Marko so imeli: Marko Kranjc, Albert Ilovar, Janko Marinšek. Zagotovo ne gre za Alberta Ilovarja, ker je bil takrat v taborišču Dachau. Na kazalo Na kazalo oseb 640 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 poklanih v gozdovih. Saj bi pomenilo smrt in konec slov[enskega] naroda. Tako nesrečo je treba odstraniti. G. Žitnik! Treba bi bilo napraviti letak, v katerem bi se pozvalo vse, ki so sodelova-li, naj se umaknejo z Nemci na in za Karavanke. Nil je odvrnil, da se ne smatra za pristojnega, izdajati take pozive in da tudi vsebin-sko ne bi vedel, kako in kaj. Geldmacher je odvrnil, da bodo že oni postavili točke, nakar bo on s svojimi pri-jatelji to prilagodil slov[enskem] življenju in slov[enski] duši. Ko je bila ura 11h je rekel Geld[macher], zdaj pa pojdite z menoj v Slavijo do Chalupskega. Žitnik se je ustrašil, ker je menil, da bo aretacija, kar je tudi omenil Geld[macher], ki mu je garantiral, da to ne bo, da dejansko želi Chalup[ski] le informativno govo-riti z njim. Ko prideta nato v Slavijo, je bil Chal[upski] zadržan, pa sta se z Žitni-kom zmenila, da bo Žitnik prišel na razgovor danes v četrtek 1. 3. 1945. Ko je bil danes 1. 3. 1945. Žitnik pri Chalup[skem], je ta najprej začel brskati po aktih in se spraševal, čemu je sploh povabil Žitnika in kaj hoče. Nato je naredil, kakor, da bi se spontano spomnil in začel: Neka druga hiša v Lj[ubljani] zahteva že dalj časa, da vas aretiramo. Mi odklanjamo. Žitnik pripomni, da je storil vendar vse, kar so želeli, pripeljal je Novaka. Politično ne dela, tu so njegove roke, pa naj ga uklenejo in odvedejo. Ch[alupski]: Ravno zaradi teh vaših dejanj nočem pustiti aretacije, zdaj me pa po-slušajte! Klerikalci, bolje neka skupina klerikalcev, ki jo vodita dr. Šmajd in Stare vas hoče zdaj zapeljati. Pomislite vendar! Ti ljudje so se pogajali z OF in ko so tam dobili brco, prihajajo zdaj k Vam, da bi pri Vas naredili zmedo. Bodite pametni in jim ne nasedajte. Dr. Šmajd skuša narediti zmedo v dom[obranskih] vrstah in doseči, da bi odšli v gozdove, ko bi bili AA [Anglo-Američani] blizu, ali bi vsaj obstojala verjetnost, da bodo kmalu tu. Zato moramo dr. Šmajda dobiti in on mora od tod, Vi ga pa morate pomagati iskati. Žitnik je odvrnil: Nimam z dr. Šmajdom nobenih zvez in sploh ne vem kje je. Ch[alupski]: To že verjamem, da ne veste kje je, toda pomagati iskati ga morate, saj ste se sestajali z njim. Ž[itnik]: (Ker je Ch[alupski] vpil, sem postal zmeden), nakar je rekel, da je govoril z dr. Šmajdom pred kakimi 6 tedni. Kaj pa mislite z njim narediti? Ali ga boste ubili, ali kaj? Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 641 Ch[alupski]: Dam besedo, da se mu niti las ne bo skrivil. Ali Nemci nimamo niče-sar proti njemu, njegovo odstranitev zahtevajo drugi. Če ga nam pomagate iskati, bo to ostalo tajno med nami in ne bo za to nihče zvedel. Če pa odklonite, potem seveda ne bomo mogli več odlašati vaše aretacije, katerim bodo sledile še aretacije Vaših prijateljev. Do ponedeljka 5. 3. Vam dam čas, da mi sporočite, kako ste se odločili. Od vas samih je vse odvisno. 232: To mi je Žitnik pravkar pripovedoval na nekem tajnem sestanku, ker se boji-mo, da nas opazujejo. Treba je dobro premisliti in prav ukreniti. Žitnik bo naredil kakor se bomo domenili. 232 in 322: nato preučita, kje bi mogla priti do Ch[alupskega], če je sploh prišlo: 1. Bili smo skupaj, ko je bil Katić [Boško Katić]. 2. Z Andrejem, kar bi lahko storila Hajn[rihar] ali Bratko [Dušan Pleničar]. 3. ing. Ferlinc [Bogdan Ferlinc] – Zorko [Jože Krošl] – Stražarji – JAVORNIK [Mirko Javornik] 322: Izjavi, da v njegovih vrstah vedo za razgovore z Risom (Žitnikom [Rudolf Ži-tnik]) samo: 311 [Mirko Bitenc], 322, 333 [Miloš Stare], 344 [Rudolf Smersu]. Ker so ti vsi ilegalci, ni moglo od teh priti nikamor. 232: Pri Vas ne bo vse tako tajno. Ugotovil sem sledeče: a.) V torek dne 27. 2. pri razgovoru s Hajn[riharjem] mi isti pove, da mu je dne 2. 12. 1944. Križman [Andrej Križman] pripovedoval vse o NO, vsebino dogovora in drugo. Tudi razmerje 7 : 6. b.) V ponedeljek 26. 2. sem bil pri Mačku. Tam sva se srečala s Kobijem [morda Karel Kobi] (industrij[alec]), ki je Vaš. Izjavil je, da smo sedaj lahko veseli, ker smo edini. Gledal sem ga in tajil, da bi kaj vedel. On pa: kaj se tako delate. Saj ste zraven in je razmerje 7 : 6. To bo za danes odgovarjalo, ker ne moremo določiti pravega razmerja, sicer pa bi nam (t. j. SLS) šlo več. Tajil sem naprej, da kaj vem. Naš ing. Ferlinc ne zna molčati. Zato sem skrajno oprezen. Predlagata on in Uršič [Andrej Uršič] trojko, v kateri bi bili: 232, ing. Ferlinc in Uršič, ki bi vse vodila. To izbegavam, ker ing. Ferlinc zaupa vse Zorku, na drugi strani smo pa ugotovili, da ima zopet zveze z Mravljetom [verjetno Milan Mravlje]. Uršič pa razume svoj demokratizem tako, da iznese vse pred sejo svojih ljudi. Tako ne pridemo skupaj v tem pogledu. Povečati je konspirativnost. Ali bi se skrili – kam in kako? Na kazalo Na kazalo oseb 642 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Rad bi imel točne informacije o dom[obranskem] čast[niku] Lipovščku iz Grosu-plja, če je Stražar. Take informacije mi je dal Peter. 232 in 322: se dogovorita za ponovni razgovor v soboto 3. 3. ob 14 uri. ---------------------------------- V. 232: Ko je bil te dni pri meni ing. Radenković, je slučajno prišel dr. Skrivač [Ce-lestin Jelenc]. Seznanil sem ju. Ing. Radenković je pripovedoval, da je soc[ialist] Krekić [Bogdan Krekić], odšel kot Titov [Josip Broz] delegat v London, da so AA [Anglo-Američani] v Bariju aretirali Adama Pribičevića in dr. Topalovića [Živko Topalović] ob njunem prihodu na zahtevo Titovega odbora v Bariju. Adam je pri-čel z gladovno stavko, nakar so ga izpustili. Sedaj sta oba v Londonu popolnoma svobodna. To je zopet na dr. Skrivača neugodno vplivalo. Premišlja kako je, sicer pravi, da so z nami, a še ne vstopijo. Naročil pa je, da moramo vsako 13 mesto pustiti prazno za socijaliste. Upam, da bodo v kratkem zraven. Tudi mi je dr. Skrivač povedal, da mu je dr. Mohorič [Jakob Mohorič] rekel, da bo sedaj na Vaši strani v kratkem vse v redu, da razgovori ugodno potekajo. 322: mu glede zadnjega pove, da so delali nekaj za hrbtom, vendar ne bo prišel iz vsega noben politični forum, … kvečjemu ... nepolitični. ---------------------------------------------- VI. 322: pove, da sta bila pri osebi [Gregorij Rožman] Lj. [Dimitrije Ljotić] in Dj. [Momčilo Djujić], ki sta izjavila, da želita govoriti s člani NO, če je to zakoniti predstavnik slov[enskega] naroda. 232 in 322 sta edina v tem, da ti vodijo velesrbsko politiko in ne jugoslovanske, zato je treba pred njimi veliko previdnosti. ---------------------------------------------- VII. 322: Kako je z vprašanjem OUZD? Mi smo svoj čas na vprašanje JNS izjavili, da smo desinteresirani in če ima JNS kako besedo in vpliv naj naredi pravično. Zdaj so pa prišli nad nas nekateri, ki se pogajajo in izjavili, da je dr. Aluj. [Branko Alujevič] tudi tako izjavil prvotno za SLS in da so se na tej osnovi razgovarjali. V torek 27. 2. ali v sredo 28. 2. pa je prišel dr. Alujevič in rekel, da je zdaj položaj popolnoma drug. SLS in JNS sta izjavila, da nista desinteresirani in naj dobi vsak polovico, SLS pa predsednika. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 643 232: Kaj takega nisem jaz, niti kdo drug nikdar izjavil. Mi smo svoj čas dr. A. [Branko Alujevič] izjavili, da smo tudi JNS desinteresirani, ker je tako izjavila SLS. Tega stališča nismo spremenili. Dr. A. je bil sicer pri meni in poročal, da je nekako polovica na obeh straneh in mi hotel brati imena, pa sem rekel, da se ne izplača, ker ljudi itak ne poznam. To je vse. 232 in 322: ugotovita, da ostane še naprej desinteresment SLS in JNS po sedanjem imenovanju v OUZD. -------------------------------------- VIII. 322: pove, da hočejo gen[eral] Rupnik in slovenski Ljotićevci navezati stike s SLS, a da žele, da bi SLS podprla gen[erala] Rupnika. 232: vpraša, če je SLS poslal oficij[elnega] zastopnika na razgovor, kar 322 zanika in izjavi, da mu bo o razvoju dogodkov v tej smeri že sproti poročal. ----------------------------------- IX. 322: želi, da se uredi vprašanje fin[ančnega] odseka in moč odseka pri NO, vpra-šanje se odloži zaradi poznega časa, povdarita pa oba, da je to treba nujno rešiti. 322 in 232: se sporazumeta, da se inž. Kmetu [Bogdan Ferlinc] izroči tudi za mesec marec znesek okrog 130.000.- Lit za izplačilo svojemu odseku. 322 Kratko sporočilo Marjana Zajca Albinu Šmajdu, 4. 3. 1945 (pag. 804) Dragi 322 [Albin Šmajd]! Ravnokar sem dobil priloženi dopis komande. Niti ga nisem dobro prečital, a Ti ga vseeno pošljem s prošnjo, da mi ga vrneš do jutri zjutraj do 9. ure. Jutri ob 13 uri ni treba nikogar pošiljati. Jaz bom ob 19. uri v viški cerkvi (pondeljek zvečer) oziroma pred cerkvijo. Iskreno pozdravlja 232 4. 3. 1945, ob 11 h Poročilo Albina Šmajda o razgovoru z Marjanom Zajcem, 5. 3. 1945 (pag. 805–806) Pro memoria! O razgovoru med 322 [Albin Šmajd] in 232 [Marjan Zajec] dne 5. 3. pred restavra-cijo Rio. Začetek ob 19.00, konec 19.10. Na kazalo Na kazalo oseb 644 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 322 sporoči, da je imel željo sporočiti 232, da moramo napram Vojski zastopati stališče, da je NO trden in da dela naprej v harmoniji vseh članov. 232 se strinja. Nato 232 sporoči, da se je Klepar [Rudolf Žitnik] telefonsko oglasil na Gestapo in izjavil, da se je informiral o dr. Šmajdu, pa je povsod dobil take informacije, da je tudi on prepričan, da je dr. Šmajd ein Volkschädling v pravem pomenu besede in to za slov[enski] narod, zato ga bo pomagal iskati. Vrgel bo vest, da se zdaj ni treba nikomur bati, ki je jugosl[ovansko] orijentiran, ker je Andrej [Ivan Prezelj] naredil sporazum. Tako upa, da bo tudi Draš [Albin Šmajd] prišel na svetlo. 232 pove, da je bil Nil [Rudolf Žitnik] pri ing. Kmetu [Bogdan Ferlinc], ki mu je rekel, da 322 že dalj časa ne pride blizu, da je verjetno odpotoval. Ing. Kmet je začel pripovedovati, da je zdaj vsled Titove vlade, dejstvo, da bo Grol [Milan Grol] igral še veliko vlogo, nastal popolnoma nov položaj in da je zato opustiti vsako zvezo zlasti z 322, 311 [Mirko Bitenc], 333 [Miloš Stare] in njihovim krogom. Rekel je: »Pustite jih, zdaj je tak položaj.« 232: izjavi, da je ing. Kmet popolnoma zmešan ter da gleda in računa samo na to, kako bi pripravil vse, da bi se zrinili nekam k vladnim jaslim. Ga je pustiti v miru. Izjavil je, da znači delo v NO rušenje Jugoslavije, nakar mu je Nil rekel: »Če gre za Titovo Jugoslavijo, potem smo celo dolžni, da jo rušimo in zrušimo.« Ker 322 mora na teren, sestanek končata ob 19.10. 322 Predlog Albina Šmajda, 6. 3. 1945 (pag. 807–809)973 6. 3. Predlog 322 [Albin Šmajd], ki ni bil sprejet v tej obliki, ker se je naredilo skrajšano974 Ako bi šlo z okrožnico: 1) okrožnico naj bi osebno nosil Arko [Mirko Bitenc] 2) okrožnico naj bi s psevdonimi podpisali mi 4975 3) naj bi se glasilo: Podpisani člani ožjega odbora se obračamo na člane N[arodnega] odbora SLS s sle-dečimi vprašanji da se izjasnijo: 1) Meseca aprila 1944. po skrivanju 2 članov ožjega odb[ora] Marka [Marko Kranjc] in Medveda [Miloš Stare] ter aretaciji tretjega člana ožjega odb[ora] SLS g. Doreta 973 Prepis dokumenta (verjetno UDV) je na pag. 1004–1005. 974 Pripisano s svinčnikom v izvirniku. 975 Mirko Bitenc, Albin Šmajd, Miloš Stare, Rudolf Smersu. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 645 [Albin Šmajd], torej izločitvi treh članov ožjega odbora je bil sestanek širšega odbo-ra, ki se ga je od 14 v Ljublj[ani] bivajočih in dosegljivih širšega odbora udeležilo le šest članov, in sicer: Arko, Zorko [Jože Krošl], Korbar [Milan Finec], Goričar [Josip Špindler], dr. Brumen [Ernest Frumen] in dr. Milač [Anton Milavec], ki so sklenili v imenu širšega odbora, a) da začasno ne bodo volili novih članov v ožji odbor, ker se ne ve, koliko časa bo trajala odsotnost treh članov ožj[ega] odbora b) da izvršujejo začasne posle ožjega odbora preostali člani ožjega odbora, dokler se ne vrnejo ostali, oziroma c) se število članov ožjega odbora ne sme nikdar skrčiti pod tri člane, oziroma č) če se skrči na dva člana, ta dva dopolnita s tretjim, če se pa ne zedinita za tre-tjega, se to pove Belinu [Alojzij Mihelčič], ki odloči tretjo osebo. 2) Tako skrčeni ožji odbor je sklenil dne 21. 6. 1944. z dr. Gosarjevo [Andrej Gosar] skupino sledeči dogovor: »976 3) Po decembru977 1944. so člani ožjega odbora gg. Arko, Rudnik [Rudolf Smersu], Medved in Dore z zastopniki JNS in v dogovoru z zastopnik. SSJ sklenili narodno izjavo z dne 29. 10. 1944 in narodni odbor, iz 13 članov, od katerih jih SLS pripada 7, ostalim strankam pa 6 (šest). Ker sedaj: I) nekateri člani ožjega odbora (Zorko) in širšega odbora trdijo, a) da se je s sklepom širšega odbora iz aprila 1944. skrčilo število članov ožjega odbora od 7 na 3; b) da ima ta skrčeni ožji odbor treh članov vse pristojnosti prejšnjega ožjega od-bora sedmih članov, c) da prvotni člani (gg. Marko, Medved in Dore) ne pridejo avtomatično nazaj v ožji odbor po svoji vrnitvi, ako namreč morajo biti ponovno od širšega odbora izvoljeni, ako predhodno širši odbor razširi število članov ožjega odbora na sedem članov, č) da sklepi seje ožjega odbora, ki so se je udeležili . II. drugi pa (npr. Arko, Korbar) pa trdijo, a) da se število članov ožjega odbora ni skrčilo na 3, in da se trije člani (Arko, Medved in Dore) izločijo iz ožjega odbora b) da se je preneslo na preostale člane (po začasni prisilni odsotnosti Medveda, Marka in Doreta) le začasno izvrševanje funkcij ožjega odbora, dokler se ne vr-nejo prisilno odsotni Marko, Medved in Dore ali kdorkoli izmed teh vrši vse posle prvotni ožji odbor) 976 Besedilo dogovora ni navedeno. 977 V izvirniku je pripisano: oktobra. Na kazalo Na kazalo oseb 646 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 c) ko bo nastopila možnost, da se aprila 1944. prisilno odsotni zopet lahko udele-žijo dela ožjega odbora, [...] č) vsled tega je Arko sklical na terenu sejo ožjega odbora v mesecu oktobru, nov. in dec. 1944, ki so se je udeležili Arko, Medved, Rudnik in Dore, torej 4 od sedmih, ki je vršila tekoče posle in sklenila narodno izjavo in NO za Slovenijo. Da morajo člani širšega odbora izvajati svoje stališče, a je sestajanje vsled obstoječih razmer združeno z nevarnostjo aretacij, se obračajo podpisani člani na člane širšega odbora, da se z ozirom na spodaj stavljena vprašanja izjavijo: 1) ali je bil sestanek šestih aprila 1944., ki naj bi prenesel začasno izvrševanje poslov ožjega odbora sedmorice na tri člane sklepčen, 2) če so bili sklepi sestanka pod 1.) veljavni ali neveljavni 3) ali je ostal v veljavnosti odbor sedmorice, ki je bil edini upravičen izvrševati funk-cije ožjega odbora 4) če je aprila 1944 na sestanku določeni »ožji odbor« trojice mogel pravno veljavno in za SLS obvezno skleniti dogovor: »978 5) ali člani širšega odbora odobre ta od takega ožjega odbora sklenjeni pod 4) ome-njeni dogov[or] z dne 21. 6. 1944. 6) ali člani širšega odbora odobre delo ožjega odbora (Arko, Medved, Rudnik in Dore) glede narodne izjave z dne 29. 10. 1944. in glede Narodnega odbora? Položaj 1945 [Podpis nečitljiv.] Predlagani sklepi Albina Šmajda, 6. 3. 1945 (pag. 810) 6. 3. Predlagani sklepi Predlog 322 [Albin Šmajd], ki ni bil sprejet, ker se je načelno sklenilo, da gre z okrožnico. Širši odbor: 1) ugotavlja, da sestanek v mesecu aprilu 1944., ki naj bi prinesel funkcijo ožjega odbora sedmorice na začasno izvrševanje trojice izmed preostalih članov, ni bil sklep-čen, ker je bilo na tem sestanku navzočih le šest članov 2) ugotavlja, da so bili vsi sklepi sestanka pod 1) neveljavni, in zato 978 Besedilo dogovora ni navedeno. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 647 3) ugotavlja, da je obstal v vsej veljavnosti leta 1943 ali začetek 1944 izvoljeni ožji odbor s sedmero člani, ki je edino bil in je upravičen izvrševati funkcije ožjega odbora ta širši odbor 1) ne odobri dogovora z dne 21. 6. 1944, ker bi s takim dogovorom zgubila stran-ka bistven element svoje funkcije tj. nujnost razgovarjanja z drugimi polit[ičnimi] strankami, in ker trojica ni bila niti celokupni ožji odbor ne bi bil upravičen brez posebnega tostvarnega pooblastila širšega odbora skleniti tak dogovor z obvezno vse-bino za SLS, oziroma zahteva tudi morebitni dogovor z dne 21. 6. 1944 odobritve pristojnega foruma tj. širšega odbora, če bi ga bil sklenil pristojni ožji odbor 2) odobri delo ožjega odbora glede NO za Slov[enijo]. Okrožnica članom širšega odbora SLS, 6. 3. 1945 (pag. 811)979 Prepis! Vsem gg. članom širšega odbora SLS! Dne 2. 4. 1944 so bili aretirani ozir. iskani od Gestapa trije (3) člani ožjega odbora SLS: gg. Rubin [Marko Kranjc], Medved [Miloš Stare] in Dore [Albin Šmajd]. Nekaj dni po aretaciji je bilo na seji širšega odbora SLS, na kateri je bilo navzočih šest (6) članov (gg. Arko [Mirko Bitenc], dr. Brumen [Ernest Frumen], Goričanec [Josip Špindler], Korbar [Milan Finec], dr. Milač [Anton Milavec] in Zorko [Jože Krošl]) sklenjeno, da opravljajo začasne posle eksekutive preostali trije gg. Arko, Zorko in Rudnik [Rudolf Smersu]. G. Arko je utemeljeval ta predlog s tem, naj se ne imenujejo novi člani v ožji odbor, ker se ne ve, kdaj se bo vrnil kdo izmed treh takrat prisilno odsotnih članov ožjega odbora. Sedaj je nastal spor o tem, ali so z aprilskim sklepom iz leta 1944. tisti člani ožjega odbora, ki so bili takrat prisilno odsotni: a) izgubili mandat v ožjem odboru, ali b) ostali še naprej člani ožjega odbora in imajo ne le pravico, ampak celo dolžnost, da delajo v ožjem odboru, čim jim je to mogoče. Zato je potrebno, da širši odbor SLS vzame do tega spora svoje stališče ter na podlagi pismenega sklepanja s to okrožnico, kar je smatrati za sklepanje na seji, odloči: 1.) ali je ostalim članom ožjega odbora SLS, razen gg. Arku, Zorku in Rudniku z aprilskim sklepom prenehala funkcija v ožjem odboru, ali pa 979 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1013. Na kazalo Na kazalo oseb 648 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 2.) so takrat prisilno odsotni člani ožjega odbora obdržali kljub aprilskemu sklepu svojo funkcijo v ožjem odboru SLS ter so upravičeni in dolžni, da to svojo funkcijo dejansko vrše naprej, čim jim je to mogoče. Položaj dne 6. 3. 1945. V. Arko l. r. Opomba: ta način sklepanja z okrožnico se je izbral zato, 1) ker je sklicanje seje združeno z nevarnostjo aretacij, 2) da lahko povedo svoje mnenje tudi tisti člani ožjega odbora, ki se morajo skri-vati, ki pa dejansko vodijo vse posle. K. 1. – ni prenehala. K. 2. – so obdržali funkcijo V. Arko l. r. K. 1. Ni prenehala K 1. Ni prenehala K. 2. So obdržali funkcijo Rudnik l. r. K 2. so obdržali funkcijo ing. Levičnik [verjetno Jože Lavrič] K. 1. Ni prenehala. K 1. Ni prenehala K. 2. So obdržali funkcijo Medved l. r. K. 2. Obdržijo funkcijo Planic l. r. Obdrže funkcijo – Anton Podpečan (dr. Česen [Ivo Česnik]) obdrže funkcijo – Vovk 1.r. (Belin [Alojzij Mihelčič]) Ni prenehala – Vitomir (Korošec [verjetno Franc Kotnik]) 1.r. Tozadevni sklep seje se glasi: »Dokler ne bo širši odbor drugače odločil se glede na sedanje razmere omeji število članov ožjega odbora na tri (3) člane.« Glasovanje o naknadni interpretaciji omenjenega sklepa seje širšega odbora SLS ne more izpre-meniti njegovega nedvoumnega pomena! Brumen l. r. Poročilo o problematiki Narodnega odbora, nepodpisano, nedatirano (pag. 812–814) Nesreča je bila v tem, da je NS980 prenehal obstojati kot vrhovna slovenska oblast dotlej, da jo more vršiti redna državna oblast. Žalostne izkušnje doslej so pokazale, da nam je vse zanašanje na kakršnokoli pomoč ali navodila od zunaj prineslo le raz-očaranje in nepripravljenost v kritičnih trenutkih. 980 Verjetno mišljen Narodni svet za Slovenijo, ustanovljen po okupaciji Slovenije. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 649 Že pred 8. 9. 1943 je bilo s prejšnjim g. poveljnikom JV neštevilno debat, predlogov in formulacij, ki so se vse koncentrirale v to, da moramo več ali manj brezpogojno priznati Mihajloviča [Dragoljub Mihailović] zunaj in naj bi bil tudi s tem praktično rešen problem politične in vojaške orientacije v kritičnih trenutkih. Nasprotno pa nismo dobili niti od Mih[ailovića], niti od kralj[eve] vlade ne pred 8. 9. nobene kon-kretne direktive za naše zadržanje, zlasti pa ne za 8. 9., dasi je obstojala zato vsa teh-nična možnost, če pa je potem prenehala, je prenehala po nesposobnosti g. poveljnika JV. Ni nam znano, da bi Mihaj[lović] po 8. 9. poslal kakršnokoli vojaško ali politično direktivo razen postavljanja oseb brez iskanja soglasnosti političnih forumov. Ne naštevamo teh stvari, da bi danes smatrali primeren čas za rekriminacije, ampak je bilo to vodilo za stališče NO. Poleg tega so stranke, ki so osnovale NO videle nešteto aktualnih vprašanj nerešenih in to danes, ko vsak dan lahko nastopijo kritični dogodki v naši zgodovini. Nobeni stranki ni bilo znano niti legal[nim] ali ilegaln[im] vojaškim edinicam ni bilo znano, kolikor je v naši vednosti, da bi bili povezani, ali bili napravljeni poiskusi, niti nam niso znani poskusi za vzporeditev njenega dela s političnimi vodstvi in kljub priza-devanju ni bilo mogoče izslediti kakih konkretnih, praktičnih navodil za bližajoče se dogodke. To so razlogi, ki nas vodijo do zaključka, da si je NO privzel težko in odgovorno na-logo, da najde izhod iz981 Krivo in škodljivo pa bi tolmačil to stališče vsak, ki bi hotel radi tega zamegliti naše jasno izpovedane in poudarjene odnose do kralja, Jugoslavije in Draže Mihajloviča. Sprejel dopolnilni predlog 333 [Miloš Stare] dne 6. 3. Poročilo Albina Šmajda o razgovoru z Marjanom Zajcem, 9. 3. 1945 (pag. 815–816)982 Pro memoria! o razgovoru 232 [Marjan Zajec] in 322 [Albin Šmajd] v petek dne 9. 3. 1945. Zače-tek 19.10, konec 20.10. I. 322 izrazi nujnost, da bi se sešlo predsedstvo in sklepalo o odgovoru Andreju [Ivan Prezelj] in drugih aktualnih vprašanjih. 232 se strinja. Kraj in čas bo sporočil 232. 232: včeraj 8. 3. je bil pri Nilu [Rudolf Žitnik] g. maj[or] Savo [Mihajlo Duduković] in hotel imeti odgovor. Grozil je, da bo že uredil drugače, ako še ne bo odgovora. Zdaj je rekel Nilu, da bo prišel ponovno vprašat v soboto 10. 3. 981 Stavek se ne nadaljuje. 982 Prepis dokumenta je na pag. 818–819. Na kazalo Na kazalo oseb 650 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 322: Naši odborniki so zavzeli svoje stališče, ki je strnjeno v pismenem konceptu od-govora, ki ti ga izročam, da ga pregledate in da bomo potem hitreje končali na seji. II. 232: Zdaj še neke načelne stvari: AA [Anglo-Američani] dajo toliko na pravno kon-tinuiteto, NO pa bazira vse na revolucionarnost. Mi bi morali nekaj napraviti, da bi dali NO neko legalnost. Naj bi poslanci SLS zadnje skupščine podali neko izjavo, da ne bodo sodelovali z Avnojem. 322: Samo taka izjava še ne bo dala legalnost NO, pač pa morajo izjaviti istočasno, da bodo zakonito izvrševali vse poslanske dolžnosti v začasnem narod[nem] pred-stavništvu Sl[ovenije]. Iz načrta uredbe o izvrševanju državne oblasti na ozemlju narodne države Slovenije izhaja, da bi izvrševali državno oblast: NO, SZ kot začasno narodno predstav[ništvo], slov[enska] vlada in sodišča. (Nato prebere v glavnem določbe načrta te uredbe.) Točka v členu, kjer govori o izvolitvi poslancev se bo morala spremeniti in glasiti nekako tako, da sestavljajo začasno slovensko narodno predstavništvo: 29 poslancev zadnje jugoslovanske Nar[odne] skupščine, 41 poslancev, ki jih izvolijo predstavniki slov[enskega] javnega življenja, ki so sodelovali pri narodni izjavi z dne 29. 10. 1944. Poslanci, kar je dosegljivih, to bo okoli 14–15 naj bi pa poleg tega podali neko izjavo, da so se 29. 10. 1944 sešli in sklenili, da z ostalimi predstavniki slov[enskega] naro-dnega življenja ustanove NO, da so se po sklepu Krim[ske] konference983, objavljenih dne 12. 2. 1945 ponovno sešli in da sklenejo, da ne bodo sodelovali v Avnoju ozir. parlamentu, kjer bi sedeli tudi Avnoj, dokler niso izključeni ljudje, ki so povzročili drž[avljansko] vojno ali pa aktivno sodelovali v njej ozir. dokler ni zajamčeno, da bodo taki ljudje izključeni iz javnega življenja. Izjavijo naj, da bodo sodelovali v začasnem narod[em] predstavništvu skupaj z ostalimi poslanci ter bodo s svojo av-toriteto podprli NO in vlado, da bosta uživali potrebno avtoriteto pri izvrševanju državnih nalog. 232 in 322: se zedinita, naj tako besedilo sestavi 322 in naj jo potem dosegljivi po-slanci podpišejo, lahko s psevdonimi ali pravimi imeni. Listina ostane shranjena in se jo uporabi ob primerni priliki. III. 232: Treba bi bilo ustvariti zvezo s HSS. Ali Vi imate kaj takega? 322: Ne, je pa pametno in nujno. 232: Skušali bomo preko Paraca [Matija Parac]. 322: Prav, a pazimo, da ne zaidemo na kako stran pot pri tem kanalu. 983 Mišljena je krimska ali jaltska konferenca, ki je potekala od 4. do 11. februarja na Jalti na Krimskem polotoku, na kateri so Roosevelt, Churchill in Stalin razpravljali o povojnem miru. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 651 IV. 322: NO mora urediti razmerje tudi s Srbi, ki so na slovenskem ozemlju. Treba bo stopiti z njimi v direkten stik in razgovore. Zdaj jih je že precej (Ljotić [Dimitrije Ljotić], Djujić [Momčilo Djujić], Jevdjević [Dobroslav Jevđević]). Urediti bo z njimi tudi vojaško sodelovanje. 232: Treba bo, ali to je zelo težavno in delikatno vprašanje. Ljotić bo verjetno zah-teval pritegniti slov[enske] Ljotić.984 in gen[erala] Rupnika [Leon Rupnik], Djujić ima kot zvezni člen nekega Lazarevića in je tudi močno v nemških vodah, isto je z Jevdjevićem. Nikjer ne veš, kje bi bilo kaj izdano Nemcem. Zdaj bo prišlo še kakih 10–12 tisoč Srbov pod nekim novim vojvodom. Faktor, ki jih je upoštevati in bo treba z njimi napraviti pameten arangement. 322: O tem je treba govoriti in sklepati na seji predsedstva, na kar naj se vpostavi direktna zveza. Isto bo treba tudi s SNVZ. 232: Seje naj bi pooblastile Nila, da vpostavi zveze z Ljotićem in ostalimi. 322: Se strinja in prosi, naj se pazi, da ne bo Nil dajal kakih drugačnih izjav. V. 232: Ing. Radenković [Gradimir Radenković], majr [major] Ranković [Božo Ran-ković] in drugi, ki so prosili za zvezo z Andrejem [Ivan Prezelj], te še niso dobili. Andreju sem pisal privatno pismo in ga prosil, naj vpostavi zvezo s temi ljudmi in se tudi opravičil, ker še ni odgovora, češ, da so otežkočene zveze. Dokler ta zveza ne bo vpostavljena, smo preskrbeli oskrbo in stanovanje ing. Radenkoviću in maj[orju] Rankoviću. Oba pravita, da ne razumeta, zakaj Andrej dela težave. Maj[or] Ranko-vić bi se podvrgel NO in delal. 322: Nimamo ničesar proti temu, da so tudi Srbi ali Hrvatje v SNV. Glavno je, da priznajo NO in delajo po njenem nalogu. Zelo veseli bi bili, če je res major Ranković sposoben, da bi se vključil. Prav bi bilo, če bi pripeljal tudi ostalih 6 ali 7 s seboj. 232: Zdaj bom še nekaj časa počakal, da bodo videli, da se Andrej ne zmeni zanje, nakar bom govoril z njimi o delu pri SNV. 322 Poročilo Albina Šmajda o razgovoru z Marjanom Zajcem, 3. 3. 1945 (pag. 817)985 Pro memoria! O razgovoru med 232 [Marjan Zajec] in 322 [Albin Šmajd] dne 3. 3. 1945. Začetek ob 19.20, konec 20.00. 984 Morda slovenske ljotićevce. 985 Prepis dokumenta je na pag. 819. Na kazalo Na kazalo oseb 652 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Na podlagi razgovora z dne 1. 3. je 232 obiskal dne 2. 3. (petek) Smrduja [verjetno Boris Smerdu], ki je omenjal neko politično akcijo nekih ljudi ter je ves razgovor s Smrdujem potekal tako, da je podajal izjave proti Vam986 in vabil nas987. Obljubil je 232, da bo Smrduju takoj sporočil, kakor hitro bo kaj politično novega v smeri Smr-dujevih izvajanj zvedel. Smrdu je poudaril, da je prezident eminentno zainteresiran na taki akciji in zato ponovno pravi 232 naj poizve. 232 je odvrnil, da se politično ne udejstvuje, ker ima v hiši težko bolezen, da pa ima le še politične prijatelje, pri kate-rih bi skušal kaj zvedeti. 232 pripomni, da je pri zadnjem razgovoru tudi Hajnrihar [Franc Heinrihar] nekako tako govoril, kor da je njih želja, da pridemo vsi skupaj, med tem ko je bil tudi on proti Vam. Zgleda, da je težnja vseh, da nas razbijejo. Mi-slijo si takole: JNS niso nevarni, ker jih ni veliko in niso na slovenskem stališču. Ta razgovor je bil dopoldne. Zvečer je govoril 232 z delegatom Markom [Gradimir Radenković], ki mu je dogo-vorno z 322 povedal, da že nekaj tednov 322 ni in ne more dobiti nobene zveze; 322 je verjetno bolan, ali pa je odpotoval. Delegat Marko je izjavil, da je zdaj z Andrejem [Ivan Prezelj] vse v najlepšem redu. Če ni s klerikalci kontakta, znači to nelojalnost z njihove strani in da je NO v krizi. Prosil je 232, naj stopi do osebe [Gregorij Rožman] in energično zahteva v imenu delegata Marka, naj oseba napravi red v klerikalnih vrstah, da bo JVvD (Andrej) prišla do denarja. 232 je tako posredovanje pri osebi odklonil. Na posebno vprašanje 322, kako je s slovenskim programom in s stališčem v JNS, izjavi 232: Smo na slovenskem stališču, ne na srbskem ali velesrbskem. Kar je bilo, je preteklost. Zdaj živimo v sedanjosti. Smo prepričani o pravilnosti slovenskega narodnega stali-šča in je zato naša dolžnost, da držimo skupaj, ker le tako bomo z združenimi močmi izpolnili zahteve slovenskega naroda po samostojnosti. 322 Tipkana verzija Poročila Albina Šmajda o razgovoru z Marjanom Zajcem, 9. 3. 1945 (pag. 818–819)988 Tipkana verzija Poročila Albina Šmajda o razgovoru z Marjanom Zajcem, 3. 3. 1945 (pag. 819)989 986 V prepisu je pripisano: SLS. 987 V prepisu je pripisano: JNS. 988 Objavljena je rokopisna verzija dokumenta na pag. 815–816. 989 Objavljena je rokopisna verzija dokumenta na pag. 817. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 653 Sporočilo Marjana Zajca Albinu Šmajdu, 13. 3. 1945 (pag. 820) Prejel 13. 3. 1945 Dragi 322 [Albin Šmajd]! Včeraj radi alarma in neprestanih konferenc nisem utegnil prepisati dopisa Andreja [Ivan Prezelj] in depeše Draže [Dragoljub Mihailović]. Prilagam Ti oboje v originalu s prošnjo, da mi jo vrneš do jutri zjutraj, ker jo bom pokazal Celestinu [Celestin Jelenc]. S Celestinom sva našla formulo za njegovo sodelovanje. Na svidenje v sredo. Iskreno 232 [Marjan Zajec] 13. 3. 8h 30‘ Pismo Miloša Stareta Albinu Šmajdu, 15. 3. 1945 (pag. 821) 322 [Albin Šmajd] Prejel od 13. 3. z osnutkom vladino uredbo in poročilo za gor[enjsko] in štaj[ersko]. Hvala lepa! – Danes sem prejel prepis Dražine [Dragoljub Mihailović] depeše, ki ti ga v prilogi vračam. Ker je bilo brez spremnega pisma sklepam po pisavi, da si mi Ti poslal. Hvala tudi za to. Iz Dražine depeše, če je verodostojna oz. pristna, izhaja, da je Andrej [Ivan Prezelj] poročal Draži tudi to, da več »pozitivnih grupacij« v NO manjka. Moje mnenje je sledeče: 1) Mi Dražinega C. N. K.990 ne odklanjamo, vendar je naš NO samostojen in neodvisen in ima v svojem delu proste roke na znotraj in navzven. To naj bi bilo temeljno načelo po mojem mnenju. Z Dražinim C. N. K. je potreben kontakt, ki bi ga moral imeti NO direktno, to pa lahko z vednostjo Andreja, ne pa pod Andrejevo cenzuro in kontrolo. Če bi kdo od NO šel k C. N. K. bi naj šel kot opazovalec ne kot delegat. 2) Dražino stališče, da bomo v bodoči federativni Jugoslaviji vojska pod eno- tnim vodstvom, se sklada z našim gledanjem. Danes pa to priznam lahko le teoretično, ker enotno vodstvo po dosedanjih izkušnjah niti ne vrši svoje naloge, niti je v slučaju preobrata ne bo moglo v toliki meri in prilikam pri-merno. Ker smo in bomo navezani nase, bi morali biti vsi Andrejevi ukrepi prvenstveno v soglasju z direktivami NO. 990 Centralni nacionalni komite Kraljevine Jugoslavije (CNK KJ), ki ga je oblikoval Dragoljub Mihailović na Ravni gori v avgustu 1941 kot politično telo v okviru Jugoslovanske vojske v domovini. Na kazalo Na kazalo oseb 654 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 3) NO naj bi za Dražo sestavil depešo in mu jo poslal čimprej. Ta depeša mora biti stvarna in načelno jasna, vendar ne taka, da bi kazala, da smo v bojnem razpoloženju proti Draži in tudi ne taka, da ga dokončno odbijemo. 4) Ne smemo zgubiti z vidika, da bomo morda še v Mačku [Vladimir Maček] in Hrvatih dobili zaveznika proti Titu. Ne vemo pa sigurno kako sta Maček in Draža. Zato ne bomo smeli delati tako, da bi enega ali drugega odklanjali, niti se s kom preveč vezali. Toliko glede tega. Pisal si mi tudi o nekem Andrejevem pismu. Jaz ga doslej še nisem dobil. Končno pa še to. Ali smatraš, da je dr. Janež [Janez Janež] toliko molčeč, da bi mene obiskal tukaj radi moje bolezni? Ti ga dobro poznaš! Prosim javi ob priliki Tvoje mnenje. Pozdravlja Te 333 [Miloš Stare] 15. 3. Pismo Ludvika Leskovarja Antonu Lipovšku, marec 1945 (pag. 822) Prepis! Delni prepis lastnoročnega pisma dr. Leskovarja Luja, ki ga je pisal okrog 9. 3. 1945. g. Lipovšku Tonetu v Trst. Iz pisma sledi, da organizirajo na svoje, podirajo na Primorskem in odrejajo za Štajersko. »Dragi Tone! Ne vem, ali si prejel moje zadnje pismo, zato Ti ponovno sporočam, da je naše mnenje – po raznih poročilih, ki jih sedaj imamo – da je tako za Tebe, kot za stvar najboljše, da takoj pustiš Primorsko in prideš sem. Tukaj imaš več možnosti – ali, da položiš rigoroz, ali da greš kot urednik časopisa na Štaj[ersko], kjer se stvar pre-cej dobro urejuje in namerava Gustl [Avgust Kuk] s svojim štabom gori. – Fantov bo veliko! Danes je tukaj precejšnja nervoza radi bomb ............ Po naših poročilih je Tvoj položaj spodaj nevzdržen in ne rini s svojo trmo z glavo skozi zid, zato čimprej nasvidenje! Lepo Te pozdravlja Tvoj Ludvik l. r.« Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 655 Poročilo o razgovoru Marjana Zajca z Albinom Šmajdom, 14. 3. 1945 (pag. 823–828)991 Pro memoria! O razgovoru med 232 [Marjan Zajec] in 322 [Albin Šmajd] dne 14. 3. 1945, zače-tek ob 19.15, konec 21.00. I. 232: Najprej moram sporočiti dr. Skrivačevo [Celestin Jelenc] stališče. Za nje je najtežje, da nimajo nobenih zvez s Topolovićem [Živko Topalović], ne vedo, če je s Titom [Josip Broz], ali proti njemu. Zato se kot stranka ne bi radi eksponirali v naši smeri. Osebno je dr. Skrivač za našo smer in po njegovem ni nobenega dvo-ma, da bodo prišli zraven. Pri njih da niso še dozorele stvari. 232 mu je odvrnil da so težave v tem, ker jih ni zraven pri začetku, ko se polagajo temelji in če bodo kasneje prišli, bodo pa even[tualno], želeli da se kaka točka izpremeni. Dr. Skri-vač je priznal to težavo in izjavil, da gre ad personam v NO, kot hospitant in ne kot zastopnik stranke, smatra namreč da je lepo, ako je zunaj in da je formalno in materijalno vezan, da pomaga. Lahko se ga pritegne na ono 6. mesto ali pa na eno mesto izmed 232-torih ljudi. To naj se pomeni s 322 in njegovimi. 322: izjavi, da je zadovoljen, da dr. Skrivač vstopi na 6. mesto, kar sprejme tudi 232. 232: pa še povdari: z Restarjem [Fran Roš] so težave; (dosedanji podpredsednik). Ne bo več sodeloval v NO, o čemur spodaj podrobneje. Zato bi bil zato, da je dr. Skrivač podpredsednik. 322: se strinja, vendar pripomni, naj 232 to uredi v lastnih vrstah, da ne bo zopet trenj. 232: dr. Skrivač se je zanimal za osebo predsednika, vprašal je če je dr. Zarnik [Bogumil Remec] ali dr. Državnik [Leonid Pitamic]. Izjavil sem, da je to še tajnost. Če bo jutri 15. 3. pristal za sodelovanje kot podpredsednik mu bom povedal. Je pa sedanji odbor le provizorij, ker bo prišla reorganizacija po uredbi o izvrševanju državne oblasti na ozemlju narodne države Slovenije. Dr. Skrivač in njegovi dajo veliko na dr. Državnika. Vprašal je če je vse to videl. 322: S 311 [Mirko Bitenc] sva bila pri dr. Državniku in mu pokazala besedilo N.992 od 22. 10. Pregledali smo ga od odstavka do odstavka in jo predebatirali. Ničesar ni izrazil proti njej. Rekel je le, da zaenkrat še ne gre zraven, ker ni zavarovana in zajamčena tajnost, da pa nanj lahko vedno računamo, ko se razmere nekoliko spremene. 232: potem bom dr. Skrivaču tako povedal. 991 Prepisa dokumenta sta na pag. 833–836 (rokopis) in pag. 837–839 (tipkopis). 992 Verjetno Narodne izjave. Na kazalo Na kazalo oseb 656 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 II. 232: a.)V našem direktoriju zopet ni v redu. V ponedeljek 12. 3. je bil pri ing. Ferlincu [Bogdan Ferlinc] podpredsednik Restar, kateremu je ing. Ferlinc natrobil o stanju v Belgradu, da moramo sedaj pustiti pasti NO in začeti novo politiko, da se prilagodimo staremu stanju v Belgradu. Obstoj NO pomeni torpedovanje Jugoslavije. Belgrajska vlada je zakonita vlada in pred-stavnica Jugoslavije. Kralj jo je imenoval in odobril. Četudi bi bil prisiljen, storil je. Iz tega dejstva slede za vsakega pravega Jugoslovana dolžnosti, da slede belgrajski vladi. Zato predlaga direktorij: Naj se ustanovi v JNS novi forum iz 3 ljudi iz dir. (ing. Ferlinc, dr. Roš, dr. Pučnik [Jože Pučnik]) in iz treh iz banskega (dr. Zajc, Žitnik [Rudolf Žitnik] in dr. Pestotnik [Pavel Pestornik]), ki naj vodi vso politiko in uredi tako, da bo prilagodeno belgr[ajski] vladni politiki. Razen tega je Restar še pripovedoval, da mu je ing. Ferlinc rekel sledeče: Zorko [Jože Krošl] mi je pripovedoval, da sta bila zdaj pri papežu Stetinius [Edward Reil-ly Stettinius] in Taylor [Myron Charles Taylor], ki jima je predložil načrt za zvezo samostojnih držav od Češke do Slovenije, ki bi bila tudi ena izmed takih samo-stojnih držav. To bi bila barjera proti Sovjetom. To je bilo predloženo Rosseweltu [Franklin Delano Roosevelt], ki se ogreva za tako rešitev. Nosilec te politike pri nas je 322, kar je poglavitno imelo za posledice, da ga je SLS popolnoma odžagala in odstranila. Restar je nato izjavil: Z ozirom na to dejstvo tudi ne morem več ostati v NO, ker ne morem sedeti s takim človekom skupaj v istem odboru. 232 pristane, naj to izjavo zapišem, nakar jo bo podpisal, da jo bo 322 imel za do-kaz v bodočnosti. b.) V torek 13. 3. je imel sejo banovinski odbor z dr. Pestot[nikom] na čelu, ki je vsako kolaboracijo v smeri direktor[i]jevih predlogov soglasno odklonil in sogla-sno sklenil, da ostane na sedanji poti, združeni z Vami v NO. Pač smo sklenili, da bomo vodili razgovor z ono trojico iz direktor[i]ja, ker bi nas sicer lahko ovadili. Tako bodo pa zopet pretekli meseci, nakar bo ostalo pri pisar-jenju memorandumov in raznih dopisov. Drugih stikov zaenkrat ne bomo imeli. III. 232: a.) Da bi pravo nepretrganost pokazali in legalizirali NO, ali bi ne bilo prav in pametno, če bi člani NS, kolikor jih je, ali njihovi namestniki, podali neko izjavo, da prenesejo vse pravice na NO in b.) ali bi ne storili isto člani SZ? Pomislite o tem in event[ualno] pripravite besedilo. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 657 Dobro bi tudi bilo, če bi dobili na vpogled arhiv NS, ki mora biti v zapuščini dr. Na-tlačena [Marko Natlačen]. Bi tam marsikaj razvideli in event[ualno] nadaljevali. IV. 232: Ing. Radenkovič [Gradimir Radenković] in maj[or] Rankovič [Božo Ranko-vić] bosta imela priložnost da vspostavita kurirsko zvezo s Čičo [Dragoljub Mi-hailović]. Ali bi ne bilo prav če bi poslali 2 delegata, da bi pravilno informirala Čičo o dejanskem položaju. Če je dobil kake vesti o NO, je vprašanje kakšne so bile. Ti delegati bi se ustavili tudi pri HSS in skušali eruirati njihovo stališče, ker je gotovo, da se bomo pri bodoči jugoslovanski politiki ozirali na stališče Hrvatov. Maj[or] Rankovič ima šifre in možnosti, da vspostavi zvezo s Čičo, radijski aparat, teleg[raf] ima, lahko pa damo svojega. On nam da na razpolago šifre. Povedal sem obema stališče Andreja [Ivan Prezelj], ki je tudi nekaj omenil osebno brzojavko od Čiča. Pripomnil sem da izgleda, kakor bi Čiča hotel vojaško diktatu-ro. Ing. Radenković je odvrnil, da so oni za Čiča, da pa so proti temu, da bi prišlo do vojaške diktature, ker hočejo demokracijo in parlamentarizem. V. 232: Te dni so imeli Srbi sestanek pod predsedstvom patriarha Gavrila [Gavrilo Dožić] nekje pri Gorici. Kaj so sklenili bom morda zvedel v prihodnjih dneh. Prav bi bilo, če bi Nil [Rudolf Žitnik] informativno odšel doli in po proučitvi položaja pripravil vse potrebno za razgovore med NO in Srbi. 322: Ali bi ne bilo najbolj prav, da bi zaenkrat govoril le z Ljotićem. Ko z njim urediva, šele z ostalimi, ali pa naj bi Ljotić uredil med Srbi. Zdi se mi, vsaj vojaško tvorijo danes Srbi zase enoto (divizijo ali zbor) ki se radi skupnih operacij zveže z našo primorsko divizijo in dobe enotno skupno poveljstvo. Pa to je stvar podrobne izvedbe, ki jo morajo izpeljati vojaki. VI. 232: Bojim se, da bi šli domobranci z Andrejem. Zato moram biti previden, da ne napravimo nepopravljivih napak. 322: Kolikor poznam razpoloženje domobrancev, z Andrejem ne bodo šli. Prav pa je, da se računa z vsemi možnostmi. 232: Tudi moram računati na policijo in stražarje ter na Ljotićevce z gen[eralom] Rupnikom [Leon Rupnik]. 322: Merodajen je samo polic[ijski] var[nostni] zbor. Komisarji ne pridejo v po-štev. Za mesto Ljubljana in neposredno okolico, naj bi se ustvarila potrebna skupi-na, ki naj bi skrbela za izvršitev nalogov NO. Radi pozne ure je bil razgovor zaključen. Na kazalo Na kazalo oseb 658 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Prisega za Slovensko narodno vojsko, sprejeta 15. 3. 1945 (pag. 829–830)993 Tekst prisege za SNV: »Jaz (ime in priimek) prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom Vrhovnemu po-veljniku Slovenske narodne vojske Kralju Petru II. poslušen, slovenskemu narodu pa zvest in iz vse duše vdan, da se bom za slovenski narod in njegove svetinje ter Kraljevino Jugoslavijo junaško boril, da se ne bom nikjer in nikoli izneveril vojaški zastavi in da bom poslušal in zvesto izpolnjeval zapovedi vseh od N. O. za Slovenijo postavljenih nadrejenih starešin. Naj mi pri tem pomaga Vsemogočni Bog!« Sprejeto na seji predsedstva 15. 3. 1945. Predsednik Tajnik podpredsednik Resman [Marjan Zajec], Pečar [Celestin Jelenc] Draš [Albin Šmajd] Poročilo sestre Akvine Bojc, nedatirano (pag. 830)994 Prišel Marn [Janez Marn] z Goričanom [Henrik Goričan] in nekaj bolnimi vojaki, 4 ali 5. Rekel je Marn, da je vse urejeno pri komandi in da lahko brez skrbi sprej-memo. Zanesli smo se na Marnove besede in sprejeli bolnike. Ko je Marn odšel, je prišel vojake pregledat Grčar [Janez Grum], če je slučajno kakšno noč ostal tu, je spal pri bolnih vojakih na divanu, in obsevat se je tudi prišel v začetku decem-bra. Ko je Henrik [Henrik Goričan] odšel, smo zaključili in ni bilo po tistem več nobenega k nam, tudi Grča [Janez Grum] ne. Takrat, ko je hodil Grča, je prihajal iz Marnove čete tam nekje od Bizovika – Podlipoglava in neznano meni. Pakete, ki jih je kdo prinesel – riž, cikorija ali kako perilo – ni bilo v magazinu, ampak med vrati in ko je drugi dan prišel domobranec, nepoznan in vprašal za pakete, jih je vzel – odnesel. Kam, ni vprašano. Sestankov ni bilo nobenih. Bitenc [verjetno Mirko Bitenc] je parkrat obiskal svojo bolno soprogo v novembru in sem videla, da se je s par gospodi na hodniku razgovarjal. Da niso bili v napoto sestram na ho-dniku, sem odprla Röntgen in so se tja umaknili, potem pa so odšli. Kdo so bili, ne poznam. Bil je prišel v nov[embru] bolan, 8. do 10. 11. Legat [Albin Šmajd]. Kdo je to, odnosno, če je to Š[majd], ne vem, ne poznam. Torej, Grča: paziti na Bizovik – se ga ogibati. Legat v kišto995, Medveda [Miloš Stare] ne poznam. Razen Bizovika in nas vse neznano. Za pošto vse nevprašano. Vprašamo za Grča, Šma[jda] in Medveda. To poroča Marija [Akvina Bojc]. Torej Legat v kišto. Saj razumeš? (Opomba: Rokopis Bitenčev.) 993 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1016. 994 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1016. 995 Zavetišče sv. Jožefa na Taboru v Ljubljani. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 659 Pismo Albina Šmajda Milošu Staretu, 16. 3. 1945 (pag. 831)996 333 [Miloš Stare]! Od 15. 3. prejel. Hvala ti. (prejel danes 16. 3.) Kakor vidiš, je bilo včeraj rešeno v takem smislu, kakor si tudi Ti izrazil svoje stališče. Hvala Bogu, zdaj imamo v svoji sredi tudi dr. Skrivača [Celestin Jelenc], čeprav sedi kot zasebnik na kvoti JNS. Grozila je pa že kriza NO. Zahtevajo jo gospodje iz direktorija. Inž. Ferlinc [Bog-dan Ferlinc] je pod vtisom zunanje političnih dogodkov in razvoja doma, zlasti v Belgradu, dosegel pri dr. Rošu [Fran Roš], da je odstopil kot član NO, češ, da je treba prekiniti delo v Narodnem odboru, ker znači NO torpediranje Jugoslavije in prilagoditi delo sedanjemu političnemu kurzu v državi. Vlada je zakonita, ker jo je postavil kralj, četudi prisiljen. O tem ne moremo odločati in tudi nismo upravi-čeni. Zahteva naj se iz banovinskega odbora določijo trije: dr. Z. [Marjan Zajec], Žitnik [Rudolf Žitnik] in dr. Pestotnik [Pavel Pestotnik], ki bi skupno s tremi člani direktorija dr. Roš, dr. Pučnik [Jože Pučnik] in inž. Ferlinc urejali vsa vprašanja za JNS. Banovinski odbor je na svoji seji v torek dne 13. 3. soglasno sklenil, da ne gre v smer, predlagano od direktorija in da vztraja na sedanji smeri v NO. Pač se bo raz-govarjal s člani direktorija, ker bi sicer utegnila slediti kaka ovadba in bi tako prišli v neugodni položaj. Morda bi ti vedel, kdo je bil komu izmed članov NS določen za namestnika, ali če se je kak tak udeleževal sej NS. Kakor vidiš, bi bila seja potrebna; se je zopet nabralo toliko gradiva. 232 [Marjan Zajec] pozna človeka, ki ima šifre za Dražo [Dragoljub Mihailović]. Šifre bo dal na razpolago NO. Tako bomo ustvarili zvezo, oziroma jo skušali ustvariti. Pomisli tudi na osebe, ki jih rabimo za zasedbo mest v odborih, pravilno v odsekih, ter za osebo, ki bi odšla na jug. Vse je precej nujno. Mimogrede sva z 232 govorila o uredbi o izvrševanju državne oblasti pa je rekel, da je on le za predsednika vlade in osem ministerstev. To bi se nekako ujemalo z našo prvo uredbo. Tudi nekako tako ima razdeljene resore. Namesto ministrstev bi raje imeli neka druga imena, npr. državni tajniki ali kaj podobnega; poverjeniki diše po rdečih komisarjih. Tudi želi, da bi se število poslancev določilo od 70 do 90 ali kaj podobnega ker bo treba nekatere kasneje prevzeti, ki jih sedaj ni tukaj ali pa sploh ne vemo, če še živi-jo. Sicer bo svoje pripombe poslal v najkrajšem času. Mislim tako, da je dr. J. [Janez 996 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1017. Na kazalo Na kazalo oseb 660 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Janež] absolutno zanesljiv. Moraš ga pa še posebej nato opozoriti. Nisem nikdar zasledil, da ne bi znal molčati. Še takrat, ko sem bil z njim skupaj vsak dan in sva veliko intimno občevala, je kljub vsej napetosti, za katere je vedel, skril Jovanko [Jovanka Krištof], in mi tega ni povedal. Torej zna molčati, ako hoče! Zdi se mi, da bi bil za tvoj primer boljši dr. Meršol [Valentin Meršol], ki je internist, med tem, ko je dr. J. le kirurg, dr. Meršol je zanesljiv, a mu je le treba potem, ko bo že pri Tebi, ako se ne pozna kdo podrobneje z njim. Je zanesljiv in molčeč. Po dobljenih vesteh, me Nemci divje iščejo in hočejo dobiti. Poleg mene tudi 377 [Janez Grum]. Ostalo boš razbral iz zapisnika in pro memorie! Upam, da se boš strinjal in da je sedaj moje delo v glavnem pri NO končano in da se bom kmalu lahko umaknil. Prisrčno pozdravljam 322 [Albin Šmajd] 16. 3. 1945 Sporočilo Albina Šmajda Mirku Bitencu, 13. 3. 1945 (pag. 831) 311 [Mirko Bitenc], pošljem prepis zapisnika, pro memorie in dopisa za 333 [Miloš Stare]. Po en izvod izvoli izročiti g. Zelencu [Jože Basaj] in poizvedeti za njegovo odsotnost. 333 sem vročil posebej. Prisrčni pozdrav 322 [Albin Šmajd] 13. 3. 945. PS. Dr. Roš [Fran Roš] je pripovedoval 232 [Marjan Zajec], da mu je inž. Ferlinc [Bogdan Ferlinc] rekel, da mu je povedal Zorko [Jože Krošl], da so 322 pri njih popolnoma odžagali in odstranili. Glavni vzrok je v tem: Stettinius [Edward Reilly Stettinius] in Taylor [Myron Charles Taylor] sta bila v zadnjem času pri papežu, ki jima je predložil nek načrt za ureditev Podonavja, kjer naj bi bile samostojne države od Češke do Slovenije povezane v skupnost. Roosevelt [Franklin Delano Roosevelt] se ogreva za ta načrt. Pri nas je nosilec te politike 322, vsled česar je letel iz strankinih položajev. Dr. Roš je ogorčeno pripomnil: S takim človekom, ki vodi protijugoslovansko po-litiko, ne morem sedeti skupaj v Narodnem odboru. 322 Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 661 Kratko nepopolno sporočilo (pag. 832) […]997 Ta akcija bi bila sprejeta z velikim navdušenjem. Za kulturen pritisk Nem-cev se ljudje dosti ne brigajo. Ne hodijo na sestanke kljub grožnjam. Zdi se pa, da politični funkcionarji nimajo več oblasti in vpliva, kakor spočetka. Vse se nekako rahlja. Če imaš kaj za sporočiti, oddaj pismo takoj kurirju, da mi ga bo prinesel. Nasvide-nje v soboto ali pondeljek. 15. 3. 45. Br. [France Malovrh]998 Prepisi dokumentov (pag. 833–839), objavljenih na drugih mestih v tej knjigi Poročilo Albina Šmajda o razgovorih z Marjanom Zajcem in Celestinom Jelen-cem, 15. 3. 1945 (pag. 840)999 Pro memoria! O razgovorih dne 15. 3. 1945 med 232 [Marjan Zajec], 322 [Albin Šmajd] in Pe-čarjem [Celestin Jelenc]. Začetek 19.30. 1. Pečar, ki ima v tem krogu to ime, sicer je dr. Skrivač, pove, da smatra za svojo dol-žnost, da sodeluje zraven, ker je prepričan, da je to pravo delo. Ne more nastopati kot zastopnik stranke, ker stranka še ni zavzela svojega stališča z ozirom na dej-stvo, da nima nobenih zvez z dr. Topalovićem [Živko Topalović]. Dogovoril se je tako z 232, da ga ti1000 vzamejo na svojo kvoto, bo pa hospitant v NO. 232 izjavi, da ga je JNS določila za podpredsednika, da bo lahko vedno soodločal v predsedstvu, na katerega so prenešeni vsi posli. 322 izrazi svoje zadovoljstvo tudi nad tako rešitvijo, ker se bo tako lahko vse v naj-lepšem soglasju pripravilo za konec. Težišče dela ostane pri strankah in njenih zastopnikih, kjer naj se skuša doseči ve-dno potrebna soglasnost. Naj bi zastopnika SLS, JNS in Pečar vedno skupaj pred-hodno uredili vso stvar. (Kar je podčrtano, je bil svoječasni sklep in naj se ga vedno drži, kolikor je pač možno.) 997 Del lista je bil tu odtrgan, zato začetek dopisa ni viden. 998 Na drugi strani dokumenta je v rokopisu zapisano: Breznik (Malovrh [France Malovrh]) a Šmajd [Albin Šmajd]. 999 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1015. 1000 V prepisu je pripisano: JNS. Na kazalo Na kazalo oseb 662 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 2. V finančni odsek prideta od naše strani dva, istotako v gospodarski odsek. V soci-jalni in propagandni pa po eden. Treba je po dogovoru sporočiti osebe najkasneje do ponedeljka dne 19. 3. 1945. Zato prosim, da se mi sporoče imena oseb, ki naj bi nas zastopala v teh odsekih. 3. 232: Od gen[erala] Andreja [Ivan Prezelj] smo dobili razne dopise in brzojavke od Draže [Dragoljub Mihailović], ki se precej razlikujejo od našega gledanja. Če je Andrej dobil take brzojavke, ne bo šel na našo smer. Ne vemo, kako je bilo poročano Draži. Zato naj bi Draža slišal tudi drugo stran. Obvestila naj bi ga dva naša, od vsake strani po en delegat, ki bi šla le informativno do Draže. Možnost bo verjetno vzpostavljena preko inž. Radenkovića [Gradimir Radenković] in maj[orja] Rankovića [Božo Ranković], ki imata neke zveze z ne-kim armijskim poveljnikom gen[eralom] Vlasova [Andrej Vlasov]. Dokler pa ne dobimo mnenja Draže na podlagi osebnih stikov, je treba stvar zavleči, na kar bi se NO šele opredelil do Andreja. Pri legalcih pa je treba v tem času skrbeti, da bodo pravilno usmerjeni. Pečar: Andrej je vseskozi lojalen in je vojak. Ne bomo prišli skupaj. Discipliniran do Mihajlovića, na drugi strani pa je v Ljubljani pod vplivom neke politične sku-pine, kar ni ugodno. Naj se poskusi z direktnimi stiki. Če bo Mihajlović odredil, se bo tudi Andrej pokoril, sicer pa verjetno ne. 322: Skregati z Andrejem se ne kaže. Zato moramo pač tako delati, da si ne zapre-mo vseh vrat za seboj. Delati moramo naprej, da nas dogodki ne prehite. Nato je bilo sprejeto besedilo, kakor je v zapisniku. 4. G. predsednika1001 Zelenca [Jože Basaj] sem čakal na dogovorjenem mestu do 19.30, a ga ni bilo. Zato se je seja vršila brez njega, vendar tako, kakor da bi bil navzoč. Naj se zato preskrbi pri njem soglasnost na sprejetih sklepov in ob času tudi, da bo podpisal zapisnik. 5. Člani Narodnega sveta iz leta 1941. ali pa njihovi namestniki, kakor tudi člani Slov[enske] zaveze naj bi podali ločeno izjave, da prenašajo vse svoje pravice na Narodni odbor za Slovenijo. To naj bi bilo pripravljeno, ako bi bilo potrebno, da se opraviči zakonitost in pravna kontinuiteta, ako bi tako zahtevali Angleži. Iste-mu namenu tudi služi izjava poslancev, ki naj bi bila zato sestavljena, kakor je že 1001 Predsednik Narodnega odbora je bil Jože Basaj. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 663 predloženo besedilo, da pride tako tem bolj do izraza separatni korpus poslancev zadnje jug[oslovanske] skupščine, ki so naprej sami odločili, da prenesejo pravice na Narodni odbor. Ta izjava ostane v naših rokah. Prepis izročimo ali pa pokažemo ostalim strankam. 6. Gestapo je zaprla prof. Majcen Jože, trg[ovska] akademija, Rimska c. 2/I., ker je baje politično SLS. 232 prosi podatke, da se bo vedel ravnati pri morebitnih posre-dovanjih. Prosi tudi za redno podporo. Nujno! 322 Pismo Albina Šmajda Mirku Bitencu, 16. 3. 1945 (pag. 841) 311 [Mirko Bitenc], prosim Te, da urediš vse potrebno z gospodom Cot., kakor si se zmenil z Vezničem [Josip Kuhar]. Ako bi se nam posrečilo dobiti onega g. majr [majorja] Rankovića [Božo Ranković] za Štajersko, bi bilo dobro tudi vedeti, ali ima Zmagoslav [Jože Melaher] telegrafista, ali ne. Sicer bi tega prosil, da ga vzame s seboj. Potem bi bilo treba delati nato, da se te ljudi skupaj s strojem spravi preko na varno mesto do Zmagoslava. Enako naj velja za Gorenjsko. Nujno je poiskati kap[etana] Fortuno [verjetno Vin-cenc Fortuna] in ga pripraviti, da se odloči za delo na Gorenjskem. Povezava SD na Gorenjskem in ostalih je nujna. Naj se nam sedanja prilika, ki je ugodna za jugoslovansko vojsko ne izmuzne več iz rok. Z Rubinom [Marko Kranjc] bo treba govoriti o prenosu poslov NS in SZ na Naro-dni odbor. On mora, po mojem mnenju nekam v bližino, da bomo lahko delali in skupaj nosili vso težo odgovornosti za svoje delo. Dal bo tudi pametne in koristne nasvete in marsikatero pobudo za uredbe državno pravne vsebine, ker je na tem veliko delal in je izurjen. Skratka za delo je potreben, pa naj se zato odloči, in se nam približa. Pri vojaškem delu mora vpoštevati dve meji: naš najmanjši namen in naš končni namen. Najmanjši namen je obramba Ljubljane. Ako to vzdržimo, smo več ali manj borbo dobili, če Ljubljano zgubimo, je vsako delo odveč, ker je končni uspeh izgubljen. Daljši namen pa je zasesti naše meje. Načrta je treba napraviti za oba primera. Načrti morajo biti realni in bazirati na ljudeh, ki bodo trezno in pametno presojali položaj in delali za slovensko stvar. Pri tem pa ni pozabiti, da moramo za tiste dni imeti čim več municije, sicer nam vse orožje in množice ne pomagajo nič. Računati je poleg sedanjega legalnega orožja in municije, zlasti na zaloge, ki bi morda prišle v poštev, da jih dobimo v roke. Organizacija vojske brez zadostne municije nas ne bo rešila in je brezpredmetno vsako delo. To preveč radi pozabljamo. Sedaj dobivamo legalno in ilegalno municijo nemške provenience. Ko Nemci odidejo, kdo nam bo dobavljal municijo, da vztrajamo v borbi? Na kazalo Na kazalo oseb 664 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Posebna gesla za spoznavanje naših ljudi so častnikom, po potrebi tudi podča-stnikom nujno potrebna. Svoj čas je Novak [Karel Novak] z denarjem korumpiral Vaške straže in jih izpodjedal, danes pa lahko kdo drugi z napačnimi dejstvi ruši narodno disciplino pri vojakih. Zato je treba posvečati vso pažnjo tej okolnosti. 322 [Albin Šmajd] se bo kište poslužil 19. ali 20. takrat bo prišel na spanje. Ali se med tem kaj vidimo in pogovorimo? Prosim Te še, da ne pozabiš, sporočiti mi zaprošena imena, da bom lahko sporočil naprej. Pozdravljam Te 322 16. 3. 1945. Poročilo o razgovorih med predstavniki SNVZ in Narodnega odbora, 19. 3. 1945 (pag. 842–843)1002 P o r o č i l o o razgovorih med zastopniki g. poveljnika SNVZ in zastopniki NO za Slovenijo dne 19. 3. 1945. Za g. poveljnika SNVZ pridejo gg. majorji Wagner [Rudolf Wagner], dr. Kovačič [Jože Kovačič], Horn [Peter Horn] in stotnik dr. Martelanc [Ivan Martelanc]. Za NO za Slovenijo njegova tajnika gg. Draš [Albin Šmajd] in Resman [Marjan Zajec]. G. Resman razloži razvoj, kako je prišlo do narodne izjave, kakor je [...] v prepisu in ki naj služi izključno za osebno uporabo g. poveljnika [...] je sicer strogo zaupna in ni še sklepa, da se objavi, pove, da so se [...] na njeno vsebino zastopniki slo-venskega naroda: poslanci, ban[ovinski] svetniki, oblastni poslanci, župani, drugi zastopniki gospodarskega, kulturnega, prosvetnega, verskega in političnega življe-nja v skupnem številu okrog tri sto iz vseh stanov ter iz vseh predelov slovenskega ozemlja. Na narodno izjavo so se sporazumeli pristaši vseh treh bivših tradicijo-nalnih političnih strank v slovenskem narodu: SLS, JNS in socijalistične. Zadnja sicer ni formalno pristopila, pač pa je po enem svojem zastopniku, ki zavzema v NO za Slovenijo važen položaj v predsedstvu, sodelovala pri vseh pripravah za ustanovitev Narodnega odbora za Slovenijo in hoče tudi v bodoče sodelovati. Pro-tikomunistični tabor je tako zastopan v NO v celoti. Pripuščena pa je možnost, da pristopijo tudi druge stranke, vendar morajo pristati na narodno izjavo z dne 29. 10. 1944., ki je temelj vsemu delu NO za Slovenijo. Nagibi, ki so vodili predstavnike slovenskega javnega življenja, da je prišlo do usta-novitve vrhovne državne oblasti za slovensko narodno ozemlje, so že leta 1941. 1002 Dokument je na nekaterih mestih poškodovan. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 665 kakor tudi ves čas kasneje, zlasti tudi leta 1943. smo Slovenci ostali brez vsakih navodil s strani vojaških in civilnih oblasti jugoslovanske države. Da preprečimo, ali vsaj da skušamo preprečiti nesreče, ki so nas zadele v preteklosti, je potreb-no, da obstoji vrhovno narodni in državni slovenski forum, ki bo dajal navodila pod enotnim vidikom, namreč, da se zavarujejo interesi slovenskega naroda in jugoslovanske državne skupnosti. Jamstvo za vse to morejo dati le tisti zastopniki slovenskega naroda, ki je izključno na narodnem stališču in ki priznavajo, pravno nepretrganost jugoslovanske države. V vojaškem pogledu so bila vodilna načela, da je tudi tu potrebna samostojnost ker nam sicer preti nevarnost, da bomo ostali brez vsake pripravljenosti v danem primeru. Na tako imenovano poveljstvo za Slovenijo, katere poveljnik je g. general Andrej [Ivan Prezelj] se ne moremo zanesti, ker se noče podrediti Narodnemu odboru, marveč zasleduje s svojimi ljudmi v štabu neke druge, povsem nesprejemljive na-mene. Razen tega se je g. Andrej tako kompromitiral z raznimi svojimi dejanji, zlasti s pogajanji z Nemci in legaliziranjem »odredov«, ki štejejo največ en sto mož, da sploh ne pride v poštev za razgovore. Narodni odbor za Slovenijo smatra, da je težišče vseh vojaških sil v moštvu, ki je danes v tako imenovanih legalnih enotah, t. j. v domobranstvu in v SNVZ. Na-rodni odbor je tudi odsvetoval g. gen[eralu] Andreju, da bi se pogajal z Nemci in želel, da bi člani njegovih odredov vstopili v edinice domobrancev, pa je ta kakor tudi g. major Savo [Mihajlo Duduković] odklonil, da je to nemogoče, ker njegovi ljudje v domobranstvo ne marajo, ker stoje na drugi liniji, kakor pa domobranstvo. Interesi slovenskega naroda in zahteve narodne izjave zahtevajo tudi na vojaškem področju gotovih pravnih predpisov. Ti so dovedli do uredbe o ustanovitvi slo-venske narodne vojske. Uredba je priložena v prepisu, vendar služi izključno za osebno obvestilo g. poveljnika SNVZ. Iz vseh teh osnovnih in izvedenih pravnih predpisov pa sledi: SNV je sestavni del jugoslovanske vojske v domovini in je njen vrhovni poveljnik kralj. Ker pa on tre-nutno ne more izvajati svojih poveljniških pravic – te pravice izvršuje v vsem obse-gu zakona o ustrojstvu vojske in mornarice Narodni odbor za Slovenijo. Za ureditev vseh vojaških vprašanj oziroma za pripravo ureditve vseh vojaških vprašanj je NO za Slovenijo postavil posebni odbor tk. zv. [takozvani] vojaški od-bor, ki obstoji iz treh članov. Ta odbor mora sestaviti potrebne uredbe in izvesti dejansko povezavo slovenskih vojaških sil na terenu. G. major WAGNER izjavi, da je dobil pooblastilo g. poveljnika SNVZ z izrecnim naročilom, da se popolnoma podredi NO za Slovenijo in vsem njegovim odred-bam, vsled česar v tem pogledu ni nobenih zadržkov, da razpravljamo v stvari popolnoma odkritosrčno in brez vseh pridržkov. Z zadovoljstvom ugotovi, da smo Na kazalo Na kazalo oseb 666 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Slovenci vendar končno prišli do edino možne in pametne rešitve, ki more sloven-ski narod pripeljati v boljšo bodočnost. Z ozirom na podano poročilo zastopnika NO g. Resmana more izjaviti, da so izra-žena načela in vodila tudi načela in vodila g. poveljnika SNVZ in zato ne more biti niti govora o kaki diskrepanci med obema činiteljema. Zastopnika NO izjavita, da se bo pa NO z zastopniki SNVZ razgovarjal o vseh vojaških vprašanjih za člane vojaškega odbora NO. Uspeh teh razgovorov je sledeč: Vojaški odbor je z ozirom na sprejeta navodila s strani NO za Slovenijo razmotri-val vojaški položaj v Sloveniji in prišel soglasno do zaključka, da je treba bazirati vojaško organizacijo na obstoječe, danes legalizirane vojaške elite. V Ljubljanski pokrajini pride v tem oziru v poštev SD, na Primorskem pa SNVZ. To je izhodišče vsega dela in ureditve SNV. Po proučitvi celotnega položaja smo prišli nekako do zaključka, da bi SNVZ obse-gal eno armado, ki bi obstojala iz 2 do 5 divizij, vsaka divizija iz dveh do petih sku-pin, vsaka skupina iz dveh do petih bataljonov, vsak bataljon iz dveh do 5 čet itd. Divizije bi obsegale področje sedanjih upravnih enot: Ljubljansko pokrajino, vse primorske pokrajine zase eno vojaško divizijo, nadalje Gorenjska svojo divizijo skupno z delom Koroške, in končno Štajerska svojo divizijo. V poveljstvih teh enot NO ne misli delati nobenih sprememb, želi le, da posamezni poveljniki niso preveč kompromitirani s svojim delom v legalnih enotah. Vojaški odbor in Narodni odbor za Slovenijo bosta upoštevala vse sprejemljive predloge, ker želita, da ustvarita skladno sodelovanje vseh podrejenih edinic z vr-hovnim slovenskim poveljstvom. Zastopnik vojaškega odbora g. Arko [Mirko Bitenc] povdari, da Narodni odbor ni prekinil z načelnikom vrhovnega poveljstva jugoslovanske vojske v domovini g. gen[eralom] Dražo Mihajlovićem, marveč je za slovensko ozemlje legaliziral baš njegovo stališče, ki je bilo Draži odvzeto s sklepi Titove vlade. Narodni odbor za Slovenijo bo uredil tudi vse potrebno s srbskimi enotami na slovenskem ozemlju. Najprej bo treba za tisto področje urediti skupno poveljstvo, nato pa za vse čete na slovenskem ozemlju, ki obstoje iz slovenskih in srbskih enot. V tem pogledu pričakuje s strani g. poveljnika SNVZ posebnih predlogov, ker baš na njegovem odseku obstoje možnosti in potrebe skupnega sodelovanja med slo-venskimi in srbskimi vojaškimi enotami. Vojaški odbor želi, da g. poveljnik SNVZ čimpreje pošlje svoje predloge v tej smeri, tudi kar se tiče osebnih imenovanj in napredovanj. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 667 Razen tega izrazita zastopnika NO za Slovenijo iskreno željo, da bi rada tudi oseb-no govorila z g. poveljnikom SNVZ tako, da bi se danes ustvarjeni stiki še bolj poglobili in postali iskreno prisrčni. Položaj, 19. 3. 1945. Sporočilo Marjana Zajca Albinu Šmajdu, 20. 3. 1945 (pag. 844) 322 [Albin Šmajd], Poslano prejel in oddal naprej. Glede uradnih listov ni nobene nevarnosti. Ne po-zabi tekst in papir za legitimacije čimpreje. Glede podpor sem zaslišal Nila [Rudolf Žitnik]. On pravi, da je inž. F. [Bogdan Fer-linc] vprašal, koliko rabi. Ta je dejal 65.000 lir in toliko mu je dal. Ko je Nil vprašal inž. F. ali je to vse, je dobil od njega odgovor, da za ostale skrbi Slovenska legija. Prosim informiraj se, kako je s to zadevo. Prilagam depešo majorja Rankovića [Božo Ranković] za Dražo. Na zadnji strani sem napisal navodila za telegrafista. Prosim poskrbi, da bo čimpreje zveza z DM [Dragoljub Mihailović] upostavljena. Na svidenje jutri zvečer. Iskreno pozdravlja 232 [Marjan Zajec] 20. 3. ob 11. uri. Sporočilo Mirka Bitenca Francu Bajlecu, 21. 3. 1945 (pag. 845)1003 303 [Franc Bajlec], priloženo pošljem: 1. - prepis uredbe o izvrševanju državne oblasti na področju narodne države Slo-venije, kakor smo se pogovorili dne 20. 3. 1945. 2. - izjavo z dne 29. 10. 1944, 3. - izjavo z dne 19. 3. 1945. Ti dve izjavi naj podpišejo poleg Tebe še gg.: Masič [Pavle Masič], dr. Golia [Adolf Golia], dr. Lavrič [Jože Lavrič], Rigler [Alojzij Rigler], Theuerschuh [Ivan Teuersc-huh]in Špindler [Josip Špindler]. Podpise zberi tekom četrtka in petka dopoldne tako, da boš obe izjavi lahko pri-nesel v petek 23. 3. opoldne, najkasneje pa do 16. ure, v slučaju alarma pol ure po končanem alarmu ali trenutku, ko se bo zopet moglo prosto gibati po mestu, 1003 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1019. Na kazalo Na kazalo oseb 668 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 v Marijanišče, drugo nadstropje soba štev. 61. Poišči tam dr. Hanželiča [Rudolf Hanželič], ako ga ne bi bilo v sobi, bo v drugem nadstropju (prvem) levo v učilnici. Prostor nad podpisom Lavtarja [Mirko Bitenc], ki je na izjavah označen s črtkano črto, naj ostane rezerviran za podpis prvega podpredsednika narodne skupščine. 4. - dva izvoda Narodne izjave, katera daj v podpis gg. Masiču, Riglerju, Theuersc-huhu in Špindlerju. Imenovanim je treba povedati, da podpisovanje še ni zaključeno, da se je pa po aretacijah v decembru skoraj prenehalo radi prevelike nevarnosti. Tudi te pole vrni istočasno v petek popoldne. Vljudno te prosim, da gg. razložiš vse potrebno, kakor tudi sedanji politični polo-žaj, saj si o vsem na tekočem. Kaj moreš in smeš povedati, boš vedel sam. Glej, da boš dobil podpise od vseh! Gotov krog ljudi še vedno intrigira, zato bodi previden, pa vendar tako dosleden, da boš pravilno branil stališče ožjega odbora in njegovo delo, ki je izključno v in-teresu stranke in naroda. Vse rabim v petek popoldne zaradi tega, ker bom še popoldne isti dan dal v podpis nekaterim drugim. V soboto dne 24. 3. pa pridi ob istem času na isti kraj, kjer si bil v torek 20. 3. Bo navzoč tudi 344 [Rudolf Smersu]. Govorili bomo o vseh aktualnih problemih. Pozdravljam Te 311 [Mirko Bitenc] 21. 3. 1945. Pismo Antona Babnika Rudolfu Smersuju, 28. 3. 1945 (pag. 846)1004 Lj[ubljana] 28. 3. 1945 Spoštovani! Z velikim veseljem smo vzeli na znanje Vaše vesti. Lepa hvala za pozdrave. Morda Vam je že znano, da nas skupina 11 gre v Kočevje – Jagod. [Tone Jagodic] – Baš [Jože Baš] – Thuma [Alfonz Thuma] in jaz od S. L. ter dr. Rauter [Jože Ravtar], Jakša, Go-lob, Gasparini, Šerjak, Zuccato in Baraga, ki so nekaj od DOS – Sok[olske] leg[ije] – Jaz bi moral že zadnjič iti v Nemčijo, menda v Tirole, pa sem se Gest[apovcu] Rech-bergerju uprl, me je zato sicer pretepel in za 2 h vrgel v bunker, toda ostal sem pa le tu in kar je glavno – moja je obveljala. Jim bom že povrnil, saj do sedaj še nikomur nisem nič ostal dolžan, kadar bom pa vračal bom pa obilno in za vedno. 1004 Prepis dokumenta (morda UDV) je na pag. 1021. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 669 Hvala Bogu, da se je vsaj za naše okrožje1005 tako izteklo. Res smo tukaj Jagod., Thu-ma in jaz, toda za nas so imeli že tam ovadbe. Smo jim bili pač posebno gorki. Meni je Vurnik [Anton Vurnik] grozil s smrtjo, ker da sem jih izdal, ker sem izrabljal njih1006 zaupanje. No pa so mi ti kozli le pozabili vzeti legitimacijo – s to bom še marsikaj napravil, saj gremo sedaj ven. So pa dobili pri aretaciji pri meni pištolo, medtem, ko so ostalo orožje – bilo ga je za oborožitev 2 desetin (v Voj[aškem] domu) moji fantje v redu umaknili. Rešilo me je to, da ti vragi ne znajo delati preizkav. Pomislite, k meni so prišli delat preizkavo šele po 1 tednu. Ko niso nič dobili so še mene tja vlekli, ne vem, ali so mislili, da jim bom jaz kar zmetal pod noge. So se pa zelo bali zame. Spre-mljali so me iz sodnije Vurnik, Dolinar in Müller [Karl Müller] vsi z naperjenimi revolverji v Slavijo z avtom. Tam so me na hrbtu uklenili in sta me potem Müller in Dolinar naložila v avto in smo šli v Voj[aški] dom. Tam seveda niso nič dobili, sem se spretno izgovarjal. Od tam pa domov, za revolver, ki mi ga je še leta 1943 dal Vurnik in s katerim sem marsikoga plašil, je bil pač doma. Imel ga je več. Torej dobili so le to orožje. Mi je pa kar prav prišlo, sem se po 14 dneh vsaj 1x najedel. Oslabel sem bil že tako, da se mi je kar vrtelo. Potem ko so videli da pač »nič« ne vem so me pustili na miru, Sem pa trdno odločen, da vse pošteno vrnem, čim mi bo dana prva prilika. Glavno je da so ostali na prostem, Kokalj, Koman in kar je glavno – Oven. Prosim Vas da temu posredujete zvezo, ker ne vem, kako je sedaj povezan navzgor. V primeru, da mene ne bo več, bo po mojem naročilu on plačeval račune po meni. Stanuje izven bloka v Dravljah ob Celovški cesti. – Ančka [Ančka Dolenc] bo vedela njega dobiti. On ima še vedno kompleten vod, medtem ko tudi drugi vodi po poroči-lih ki sem jih dobil niso razbiti, nasprotno še bolj so strnjeni. Prosim Vas, da tudi za nas poskrbite, da dobimo v Kočevju zvezo in da bomo vedeli kako in kaj. Sicer se bom skušal prebiti čimprej v Ljubljano toda ker general čas silno hitro mašira se lahko tudi zgodi, da nas dohiti še v Kočevju. Čeprav jetniki – torej ljudje ob katerih si upa vsak obregniti – žalibog tudi zaman – Bradač in dr. smo trdno odločeni da vztrajamo in če nas niso uklonila mučenja; pre-tepanja vseh vrst in bunkerji, nas tudi ta čas, ki se nam s velikimi koraki bliža ne bo. Pozdravljam Vas kovarja nove usode slov[enskega] naroda in Vam želim pri Vašem delu dosti božjega blagoslova. Vdani Tone Babnik Pozdravite še g. Albina [Albin Šmajd], Milka [Milko Pirih] in druge, ki se z Vami vred mučijo za lepšo našo bodočnost. Pazite se vedno in povsod, da ostanete tam kjer ste! g. Matic [Rudolf Smersu] 1005 V prepisu je pripisano: III SL. 1006 V prepisu je pripisano: GESTAPO Na kazalo Na kazalo oseb 670 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Poročilo Mirka Bitenca in Albina Šmajda o razgovoru z Rudolfom Smersujem, Ivanom Martelancem in Antonom Kacinom, 30. 3. 1945 (pag. 847)1007 Pro memoria! O razgovorih dne 30. 3. 1945. Navzoči 311 [Mirko Bitenc], 322 [Albin Šmajd], 344 [Rudolf Smersu], 399 [Ivan Martelanc] in dr. Janežič [Anton Kacin]. Dr. Janežič pove, da ima dve stvari. 1) Kako bomo zavarovali zahodno mejo Slovenije čim bolj proti zahodu, t. j. v Furlanijo. Utemelji njihovo skrb in bojazen, zlasti še, ker se tam zbirajo številne italijanske čete, ki vse stremijo za tem, da zasedejo slovensko zemljo in jo za ve-dno obdrže. V tem oziru so si vsi Italijani edini, naj bodo fašisti, Badoljevci1008, ali komunisti. Ker so SNVZ v vojaškem pogledu zelo šibke, je to stvar treba urediti z drugimi vojaškimi enotami na ozemlju, ki je bilo nekoč pod Italijo. Misli pri tem na srbske enote. 311 pojasni, da je na delu, da se vojaško povežejo vse enote slovenske in srbske pod vodstvom jugoslovanske vojske v domovini. Slovenske enote se bodo organizirale v SNV, srbske v srbski, na kar bo ustvarjeno enotno vrhovno vojaško vodstvo vseh oboroženih sil na slovenskem ozemlju. Več zaenkrat ne more povedati, ker je vse v začetnem štadiju, vendar kaže vse, da bo dosežen sporazum v tej smeri. Glede mobilizacije novih ljudi misli 311 tako, da bodo poedine vojaške edinice dejansko same novačile s tem, da bodo prisilno odvedle sposobne moške, in to vse, tako da se prepreči ponovno mobilizacija s strani partizanov. 2) Kako naj postopajo s Srbi? Povabili so jih na sestanek in jih tam nagovarjali za ustanovitev nekega novega narodnega odbora za Primorje. 311 pove, da ne bomo šli s Srbi v nobeno politično skupnost, marveč se bomo omejili le na vojaško sodelovanje. Naše stališče je jasno: Mi imamo na Primorskem Slovenski narodni odbor že od leta 1944 (maja meseca), zato ne bomo vstopali nikamor več, razen tega pa smo vezani na osrednji Narodni odbor za Slovenijo v Ljubljani. Le na ta način bomo ohranili enotnost in edinost ter bomo lahko močno in samozavestno nastopali proti raznim agentom, ki verjetno žele le razbiti naše enotne in organizirane sile. 344 začne razgovor, kako je z dr. Milanovićem [Božo Milanović] kot zastopnikom Hrvatov iz Istre. Treba bi ga bilo povabiti v NO ne kot Slovenca, marveč kot za-stopnika Hrvatov, ki bi prišli pod Ljubljano. Ako pa se izreče proti priključitvi z Ljubljano, potem pa ne prevzamemo Slovenci nobene odgovornosti, tudi ne zato, ako bi kasneje želeli, pa bi ostali brez zastopstva. 1007 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1022. 1008 Pristaši Pietra Badoglia. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 671 Sklene se soglasno: Naj NO uradno uredi z dr. Milanovićem: Predhodno naj vse potrebno pripravi in uredi 344, pri čemur naj pazi, da bo povedal in razložil dr. Milanoviću vse, kar mu more vsled obstoječih razmer zaupati. 399 sporoči, da obstoji pripravljenost na strani polkovnika, da pošlje neko osebo kot zveznega častnika k Srbom, kar je sedaj maj[or] Majce [Jože Majce]. Z ozirom na okolnost, da mjr. [major] Majce ni pripravna oseba, naj bi odšel kdo drugi na njegovo mesto. 399 je pripravljen iti, ako tako odločimo. 311: take zveze bo uredil NO in se bo morda poslužil tudi ljudi iz vrst SNVZ. Sami nikar ne sklepajte in ne iščite posebnih zvez mimo NO, ker s takim ravnanjem dejansko kažemo samo razcepljenost v slovenskih vrstah. Dr. Janežič izjavi, da bo ostal v Ljubljani vsaj do torka po veliki noči in izrazi željo, da bi se še enkrat sešli. 311, 322 Položaj dne 30. 3. 1945. Poročilo Mirka Bitenca in Albina Šmajda o razgovorih s Francem Bajlecem in Rudolfom Smersujem, 31. 3. 1945 (pag. 848–849) Pro memoria! O razgovorih dne 31. 3. 1945. čez dan med 303 [Franc Bajlec], 311 [Mirko Bitenc], 322 [Albin Šmajd] in 344 [Rudolf Smersu]. 303 poroča: Ko sem v zadnjem času hodil okrog nekaterih poslancev iz Štajerskega, sem videl, da je vse globlje, kakor sem prvotno mislil. Videl sem, da so vsi izjavljali, da smo Štajerci enotni in odklanjajo vse predloge, ki sem jih skušal predložiti. Tako Špin-dler [Josip Špindler] in Teuershuh [Ivan Teuerschuh] sta trdila, da je bilo preje vse združeno in da se je vse razbilo radi dr. Šmajda in Stareta [Miloš Stare]. Oni si ne dajo diktirati, ker je pravica na njihovi strani. Ti ljudje (dr. Šmajd, Stare, Bitenc in njihovi) so imeli veliko v rokah, a so tako vodili, da smo vse izgubili in trpeli veliko škodo. Bitenc je izdajal povelja, ki so nam samo škodila, tako je izdajal povelja, naj Zmagoslav [Jože Melaher] napade orožniške postaje, na kar so sledile represalije. Dalje je bil Zmagoslav brez informacij. Nato smo se obrnili direktno na Berlin s pomočjo svet[nika] Kalana [Janez Kalan]. Od tam je prišel nekdo v Ljubljano, s katerim smo uredili. Naši se sedaj na Štajerskem gibljejo svobodno, ljudje so in-formirani, dela se, giblje se. Kliki Bitenca in njegovih se nočemo pokoravati, to so samo dva do trije ljudje. Sestavljamo Narodni odbor, če ne bo sporazuma, bomo pa postavili svoje ljudi. Na kazalo Na kazalo oseb 672 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Z gen[eralom] Andrejem [Ivan Prezelj] smo se zmenili o vsem. Nimamo druge poti. Pridejo Srbi, gen[eral] Damjanović [Miodrag Damjanović] in drugi. Z njimi se bomo zmenili. Prvič sem govoril enkrat preje, drugič pa v četrtek dne 29. 3. 1945 zvečer. Pri pr-vem razgovoru je Špindler metal ogenj in žveplo na dr. Šmajda in Bitenca, pri drugem razgovoru pa je ta dva opustil in divjal samo na Stareta. Trdil pa je, da je Bitenc prejel 45 milijonov in da je blagajnik za ta denar dr. Šmajd, ki ga nekontro-lirano rabita. 303 izrazi svojo željo, naj bi se nekako uredilo, kar je spornega, ako ne drugače po poslanskem klubu SLS, ki naj bi vzel stvar inicijativno v roke. Sam je pripravljen aktivno sodelovati pri pomirjenju strasti. Pri razgovorih s Špindlerjem je videl, da je tudi on pripravljen iti na formulo poslancev. Pri drugem razgovoru v četrtek 29. 3. zvečer mi je tudi rekel, da je tu Kranjc [Marko Kranjc], kar bo on odločil, tako bodo storili. Kajti njim ni za to, če sta nekje dr. Šmajd ali Bitenc, ne gre jim za ose-be, marveč le za to, kako bo odločil Kranjc. Po daljšem razgovoru, v katerem sta sodelovala 311 in 322 ter 303 se soglasno sklene: Razgovore naj 303 nadaljuje in naj se ne izda, da je o stvari kako drugače informiran ali odločen. Naj velja za nevtralca. Vsi pa smo za to, da se razčistijo vse sporne zadeve. To lahko sporoči naprej. Ni jih treba odbiti, pač pa storiti vse, da ne pride v naše vrste in v vrste drugih pozitivnih Slovencev zbeganost in zmeda, kajti dogodki se z neverjetno naglico bližajo svojemu koncu. 322 sporoči, da je 377 [Janez Grum] sporočil sledeče: V Logatcu sem zvedel, da je Bratko Pleničar [Dušan Pleničar] prišel iz Ljubljane na Vrhniko, kjer se je sestal s Čuježem [Rudolf Čuješ]. Bratko je povedal Čuješu, da se je dr. Leskovar [Ludvik Leskovar] razgovarjal osebno z Andrejem ali njegovim zastopnikom, in da bodo Stražarji proti Bitencu z Andrejem. V Andrejevih očeh so Stražarji najresnejša ka-toliška skupina, ki ima največ častnikov v domobranstvu tako Klavža [Leopold Klavž], dr. Žebota Frančka, Žunca [verjetno Ernest Žunec] itd. Te informacije se ujemajo s poročilom 303 o trditvah Špindlerja o zvezah z Andrejem in ostalem v tej smeri. Navzoči ugotove soglasno, da je delo in postopanje Stražarjev rušenje enotnosti in da vse skupaj vodi v katastrofo 8. 9. Vsi koraki so na las podobni onim, pred 8. 9. Zato je potrebno, da se ustvari osebni kontakt z vsemi domobranskimi častniki in se jim razloži dejanski položaj, da ne bomo zopet nepripravljeni. Sama izjava, da bo vrh domobranski vse uredil, naj nas ne zapelje. Merodajne in odločilne so oseb-ne zveze. 311 obljubi, da bo v kratkem sam in po svojih ljudeh obiskal vse važnejše častnike in jim razložil položaj. Nato še sprejmejo načrt uredbe o izvrševanju državne oblasti na ozemlju narodne države Slovenije in načrt uredbe o slovenski vladi. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 673 Za obnovitev SL v Ljubljani se pooblasti 344, da ukrene vse potrebno. Je pa nujno. Tudi ima nalogo, da obnovi delo SLS v Ljubljani. .-.-.-.-.- Zvečer bi se moral vršiti, odnosno že v petek dne 30. 3. sestanek z Markom, ki je pa prišel in izjavil, da je zadržan vse do pondeljka. Tako še ni prišlo do razgovora med njim in 311 ter 322. Določen je zdaj razgovor na pondeljek ob pol osmih zvečer. Ob 20.00 razgovor z Gorenjcem [Milko Pirih] o formaciji gorenjskih enot in o imenovanju častnikov. Razgovori so razvidni iz besedila uredbe o formaciji. 311 in 322 31. 3. 1945. Pismo Albina Šmajda okrajnemu glavarju Franju Maršiču, 1. 4. 1945 (pag. 850)1009 Velecenjeni gospod glavar, Nihče, velecenjeni g. glavar, Vam ne more prepovedati, da se udejstvujete politično ali strankarsko-politično. Če bi taka prepoved prišla od uradno nadrejenih, imate še vedno možnost in državljansko pravico, da se udejstvujete ilegalno. V tej smeri imate gotovo popolno prostost, ki jo lahko razvijate na propagandnem ali agita-torskem področju. Tudi ne more nihče preprečiti, da se pri takem svojem udejstvovanju poslužite neresnic in laži. To morete preprečiti izključno le sami, ako so kreposti nad zlobo in intrigami. Doslej sem Vas poznal kot izvrstnega političnega uradnika in človeka najpoštenej-ših manir. V Vas sem gledal moža, ki zna sam ločiti ljuliko od dobrega zrna. Poznal sem Vas kot strogo zavednega pristaša SLS, ki niste nikdar rušili ugleda stranke in njene moči. Poznal sem Vas kot uradnika, ki je spoštoval zakone in ste v tem po-gledu uživali tudi popolno zaupanje prebivalstva. Vi dobro veste, kako nam je gotovim onemogočeno javno ali ilegalno delo, ker nas Nemci preganjajo na žive in mrtve. Pa kljub temu Vam je tudi znano, da lahko po gotovi poti dobite zvezo z nekaterimi ljudmi, pri katerih bi se utegnili prepričati o resničnosti gotovih trditev, ki se iznašajo in blatijo poedince iz izvršilnega odbora SLS in s tem rušijo udarnost in moč stranke. Ako bi hoteli zvedeti resnico, bi to lahko storili. Tako pa ste izbrali drugo pot. Verjeli ste lažem, intrigam in umazanijam. Še več! Sami ste stopili v službo teh ljudi in razširjate neresničnosti ter tako s svojo avtori-teto, ki jo uživate med prebivalstvom pomagate rušiti stranko, njen ugled in njeno 1009 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1024. Na kazalo Na kazalo oseb 674 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 moč. Tudi tu imate svojo prosto voljo in morate seveda nadaljevati s svojim raz-diralnim delom, blatenjem in rušenjem, ker nihče izmed nas danes nima možno-sti, da bi za blateno čast poiskal zadoščenje. Prihodnjost bo pokazala vso gnilobo metod gotovih ljudi, vso umazanost taktike nekaternikov in osvetlila marsikateri primer, ki je danes zavit v skrivnost šepetanja in zavijanj. G. glavar, ne opravičujem se in se ne bom opravičeval pred nobenim nepristojnim mestom. Trdim pa, ker drugega sredstva danes nimam, kakor da dam Vam mo-žnost, da me kličete na sodišče, da lažete zavestno ali zapeljano, ako govorite: »da sem bil že pred vojno, ali kdaj koli v karšnikoli zvezi ali stikih z Nemci«, »da sem se z Nemci pogajal (ali s komurkoli) razgovarjal o mejah Slovenije, pri čemur sem zahteval za mejo Dravo«, »da delam v imenu neke trojice« itd. Od slej naprej hodite zopet lahko svojo pot, ki ste jo začeli, ker tudi vem, da ste na svoji začeti poti vedno vztrajni. Ne odvračam Vas od te poti, ker nimam ne sred-stev ne potov in namena. Če hočete verjeti, ako rečem, da je vse preprosta laž, kar iznašajo zoper mene osebno, je zopet izključno Vaša zasebna stvar. Poznam svoja pota in svoja dejanja. Za nje odgovarjam pred svojo vestjo in javnostjo. V tej zavesti bom delal naprej za rešitev skupnih slovenskih interesov in ne bom od začete poti odstopil, četudi vale in zvale name kupe gnoja laži in gnojnice klevet. Sprejmite, g. glavar, izraze mojega spoštovanja: Dr. Šmajd »človek, ki se je pogajal z Nemci za mejo Drava« Položaj dne 1. 4. 1945. Dr. Maršič [Franjo Maršič] okraj[ni] glavar1010 Pismo Albina Šmajda Jožetu Krošlu, 1. 4. 1945 (pag. 851)1011 Velespoštovani g. svetnik, G. dr. Roš [Fran Roš], odvetnik iz Laškega je izjavil, da ste Vi pripovedovali g. inž. Ferlincu [Bogdan Ferlinc] sledeče: »Stettinius [Edward Reilly Stettinius] in Taylor [Myron Charles Taylor] sta bila v avdienci pri papežu, ki jima je predložil svoj načrt za ureditev Podonavja, ki bi ga sestavljale samostojne države, od katerih ena bi bila tudi Slovenija. Ta dva sta predložila tostvarni papežev načrt Rooseveltu [Franklin Delano Roosevelt], ki se zanj ogreva in da je ta načrt tudi dobil veliko 1010 Pripisano v izvirniku. 1011 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1025. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 675 pristašev v Ameriki. Nosilec te politike v Sloveniji je dr. Šmajd, kar je bil eden iz-med glavnih razlogov, da ga je SLS izločila iz vseh svojih forumov.« Danes nimam možnosti, da bi Vam kakor tudi g. dr. Rošu dal možnost, da pred nepristranskim sodiščem dokažete resničnost svojih trditev, ker dobro veste, da se moram pred okupatorjem skrivati kakor žival pred psom. Nočem nikakor od Vas, da odstopite od svoje politične teze ali da bi na glas odobravali, kar drugi ustvar-jamo z združenimi močmi v korist celokupnega slovenskega naroda. Želim samo eno: naj Vas in Vaše sodelavce vodijo pri javnem delu moralna načela in resnica naj bo luč pri Vaših odločitvah. Dobro veste, da nisem nikdar zagovarjal teze o taki ureditvi Podonavja in poznate vse sklepe, ki jih je naredil tako širši kakor tudi ožji odbor. Veste pa tudi dobro, da ni res, da bi bil sploh izločen iz odborov SLS, tem bolj veste, da nisem bil izločen iz takih razlogov. Zato nimam besed, da bi ocenil take Vaše izjave, pod predpostavko, da ste jih v resnici izjavili. Da boste videli, da nočem intrig in zavijanj, sem povedal osebo, ki je to govorila in ki je na te Vaše izjave tudi storila določene sklepe. Skratka laž, ki je bila navedena, je »palila« in delno dosegla svoj namen. Poznam še veliko drugih laži, ki se raznašajo osebno o meni, in marsikaj vem, kar je po izjavah naprednih ljudi od Vas, a ne bom se spuščal danes v to smer. Danes želim le in pričakujem, da popravite laž o mojem stališču do Podonavja in moji izločitvi iz odborov SLS na tistem mestu in tako, kakor ste jo pripovedovali. Ako pa to ni res, kar trdita gg. inž. Ferlinc in dr. Roš, pa ju izvolite prijeti, da se napravi konec morebitnim intrigam, ki jih ta dva gospoda ali kdo tretji dela med nami! Od Vas samih je odvisno, kaj boste storili in kako boste uredili stvari! Po Vaših korakih bom sodil, ali ste zavesten lažnik in raznašalec laži, ali pa imate voljo in namen, da popravite, kar ste nepremišljeno in zapeljani storili, ali pa so vse take izjave le intrige s strani naprednih ljudi! Z odličnim spoštovanjem: Dr. Šmajd Položaj dne 1. 4. 1945. G. Krošelj Jože, ban[ovinski] svetnik1012 Poročila Albina Šmajda o razgovorih, 31. 3. 1945 in 1. 4. 1945 (pag. 852–853) Pro memoria! sobota dne 31. 3. 1945 zvečer zvem, da je Gale [Herdi Galle] izjavil Pirnat Helenci [Helena Galle], da je bil dr. Šmajd v Salzburgu v stikih s krščanskimi socijalisti. Zdaj ne vem, ali so to 1012 Pripisano v izvirniku. Na kazalo Na kazalo oseb 676 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 naši, ki so bili tam kot OF, ali so to avstrijski krščanski socialci. Zanimivo je to, ker so zahajali v Solnograd Stražarji in so ga videli tam v družbi ljudi, ki jih je Gestapo ali ljubljanska policija tja pošiljala na delo. Ako zdaj Gale to pripoveduje, je moral zvedeti iz tega vira. .-.-. nedelja dne 1. 4. 1945. Dr. Pisatelj Jože [Jože Krivec] pove: 1) Tumpej [Franc Marjan Tumpej] je dobil od Rusa [Srečko Rus] s terena pismo, v katerem mu ta piše, naj z nekaterimi odide na teren, kjer so še do nekako 5., na kar bodo odšli nekam na Primorsko, kjer se okrog 15. 4. pričakujejo izkrcanja. Pri sebi da imajo angloameriško delegacijo ali misijo, od katere so zvedeli za te datume. Tumpej misli z Bizovičarjem [Marjan Bizovičar] in drugimi oditi, misli pa še preje jutri v pondeljek oditi po informacije. Naj se uredi ta stvar, da ne bomo trpeli vsled prenagljenih korakov. 2) Mu izjavim, da je to samo limanice, s katero hočejo povečati svoje vrste na terenu. SL in SkL ne delata z Andrejem [Ivan Prezelj] in ne bosta delali. AA [An-gloameriške] misije ni pri njih. Naj ostanejo vsi mirni. Pravočasno bodo prišla navodila. 3) Špindler [Josip Špindler] je govoril, da je dr. Šmajd prišel v Ljubljano s pomočjo Nemcev, da so ga videli peljati se z gestapovskim avtomobilom v Ljubljano, ker bi drugače sploh ne mogel priti v Ljubljano. Je prišel v Ljubljano in je tu z vednostjo Gestapovcev in ima neko določeno nalogo. 4) Loh Maks je pri nekih vajah, ki jih imajo na Rožniku, rekel, da bo že on poskr-bel, da bodo vsi stari naši politiki, dr. Šmajd, Stare [Miloš Stare], Bitenc [Mirko Bitenc], odrezani. On bo zbral vse potrebne podatke za to. .-.-.-.-.-.- Nila [Rudolf Žitnik] vprašam z ozirom na sprejeta poročila s strani 399 [Ivan Mar-telanc] o vladi, pa mi odvrne, da bi bila to neke vrste legalna vlada pod nemško patronanco, da pa gotovo še ni sestavljena, ker še ni patrijarha Gavrila [Gavri-lo Dožić]. Ko mu povem verzijo, da je Jevdjević [Dobroslav Jevđević] prosvetni minister, izjavi, da tega ne verjame, ker bi bil kvečjemu le propagandni minister. Jevdjeviću Nil zaupa. Saj mu je izročil sedem papirčkov. Opozorim ga na dopis Rusa g. Tumpeju. Pravi, da je že govoril z njim in vse potreb-no uredil, t. j. naročil, da ne sme nihče ven v Andrejeve odrede. Trditev v pismu, da ima Andrej aa [angloameriško] delegacijo ali misijo, smatra za laž in limanice, na katere bodo lovili nepoučene ljudi. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 677 Nil vpraša v razgovoru, če je svet[nik] Škrbec [Matija Škerbec] Stražar. Pravi, da je bil nekdo od Stražarjev pred kratkim pri Škrbcu, ki se mu je pritoževal nad dr. Šmajdom, ki je izjavil, da bo zdrobil in uničil vse Stražarje. Nil je pripomnil, da je izjavil na te govorice, da jim ne verjame, da bi dr. Šmajd rekel kaj takega, kar bi bilo skrajno nepametno. Izjavim, da svet[nik] Škrbec gotovo ni Stražar. Dr. Šmajd kaj takega gotovo ni re-kel, ker se za tkzv. [takozvani] Stražarski problem ne zanima in ga tretira kot iz-ključno notranji problem stranke, ki naj se rešuje izključno v tem forumu. 20:00 srečanje z dr. Orožarjem Francem [Fran Orožen] in 242 [Marjan Zajec] ter Klobasarjem [Miroslav Urbas]. 242 je za takojšnjo izvedbo reorganizacije NO, čim bo sprejeta uredba. Vpraša, če se bo sestanka udeležil tudi Zarnik [Bogumil Remec], kar zanikam, ker ni član NO. Vpraša tudi, če dela na svoje, ali je z nami. Izjavim, da ne dela na svoje in da je z nami. 422 [Albin Šmajd] 1. 4. 1945. Pismo Albina Šmajda Josipu Špindlerju, 1. 4. 1945 (pag. 854)1013 Dragi, priznam, da ima vsakdo pravico zastopati v javnem življenju svojo smer in se po-služevati določenih metod in gotovih sredstev. Ne priznam pa, da bi smeli katoliški politiki rabiti v političnem življenju nemoralna sredstva, ki so laži, intrige, razna-šanje neresničnosti itd., četudi bi to služilo krepitvi splošnosti in skupnosti. Tudi v političnem življenju morajo veljati moralna načela, tem bolj jih moramo mi sami spoštovati in izvajati. Gotovo ima vsakdo tudi izmed [nas] pravico kritike dejanj drugega in pravico, da s konstruktivno kritiko pomaga pri uresničenju programa SLS za dosego resnične demokracije in svobode v veliki Zedinjeni Sloveniji v okviru federativno urejene Jugoslavije. Nikakor pa niso dovoljene laži in blatenja oseb, ki morda zastopajo drugačno sta-lišče, kakor Ti ali nekateri drugi. Ti dobro veš, kako npr. Nemci postopajo z menoj, pa vendar govoriš med drugim, da sem v nemški službi, da sem se vozil z nemškim avtomobilom, da imam še danes gotove naloge pri Nemcih itd. S takimi lažmi zasleduješ ta cilj, da oblatiš mene osebno in me onemogočiš, poleg tega pa tudi škoduješ delu, kjer sem zraven. Nikdar se nisem pehal za mesti, se ne peham danes in ne boš nikdar videl, da iščem 1013 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1026. Na kazalo Na kazalo oseb 678 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 osebne koristi. Kadar me postavi ali pošlje vodstvo stranke na določeno mesto, pa bom vztrajal na njem, če še tako blatiš ali blatite, še tako vlivaš gnojnico. Tebi in drugim bom dal priložnost, kakor hitro nastopijo urejene razmere, da do-kažeš resničnost laži, ki jih trosiš. Takrat boš na široko in dolgo pred nepristran-skim forumom dokazal resničnost svojih trditev o mojem delu z Nemci, o mojih zvezah z Nemci, o mojih tajnih nalogah z Nemci, o mojih vožnjah z Nemci, o mojem manipuliranju z milijoni itd. Doslej nisem poznal take umazanosti v javnem življenju drugod kakor pri komu-nistih, nacistih in fašistih, ali kratko pri vseh totalitarcih, ki zasledujejo samo eno: dosego oblasti z vsemi poštenimi in nepoštenimi sredstvi. Zdaj sem pa spoznal, da je tudi v takozvanih katoliških vrstah dovolj takih ljudi, ki se požvižgajo na mo-ralna načela v javnem življenju, ako gre to v račun za dosego njihovih osebnih ali klikarskih interesov. Pač pozno spoznanje obstoja resničnih okolnosti! Zunanji nastopi poedincev v javnem življenju niso samo taktika, marveč so izraz njihovega notranjega življenja in duševnosti. Ne bom odgovarjal z enakimi meto-dami, ker jih zavračam. Ne bom se posluževal neresnic in laži. Kdor hoče hoditi po poti laži in blatenja, prosta mu pot! Moja zavest je čista! Ni človeka na svetu, ki bi mogel pošteno in resnično dokazati ali dokazovati moje zveze z Nemci, ker me smatrajo Nemci za svojega največjega nasprotnika, ali kakor je rekel eden izmed vodilnih Rösenerjevih [Erwin Rösener] sodelavcev: da sem »der grösste Deutscher fresser«. Ako bi Ti bilo do resnice in poštenja, bi poiskal možnost, da bi se informiral o svo-jih trditvah in govoricah. Ako bi Ti bilo za moč slovenskih katoličanov v javnem življenju in za pravilno vpoštevanje katoliških sil v javnosti, ne bi nekontrolirano širil takih lažnih vesti, ki so proti vsakemu poštenju! Nisem od Nemcev iskal nikdar niti enega potnega dovolila, nisem od njih prejel v nobenem pogledu nobenega priznanja ali denarja. Tako daleč sem šel v svojem sovraštvu do Nemcev in grem še danes, da za sebe ne pripuščam niti taktičnega sodelovanja vodilnih ljudi, ker vem, da so Nemci največji narodni sovražniki slo-venskega naroda. Vem, da se bodo razmere uredile, da se bo voda očistila in bo takrat prišla na dan tudi prav vsa resničnost mojega dela. Ne bojim se teh dni, ker vem, da tisti čas ne bo dies ater za moje delovanje v času tuje zasedbe slovenskega ozemlja. Naj bo kakor koli, naj razširjaš laži in klevete naprej, kakor želiš in hočeš, ker danes takega Tvojega postopanja zabraniti ne morem, eno je gotovo: vsako stremuštvo je bilo in je grobokop skupnega dela in skupnih uspehov. Tisti, s katerimi se čez drn in strn družiš zato, da lahko trosiš laži in da nemoteno in nekontrolirano blatiš, Te bodo ob gotovem času zapustili in odvrgli kakor izžeto Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 679 limono. Delaj, kakor veš in znaš! Tvojih metod se ne bom posluževal in ne bom hodil po potu laži in intrig, ker smatram, da današnji čas ni primeren za tako delo, če bi me že od takih metod ne zadrževali moralni principi. Pozdravljam Te Dr. Šmajd Položaj dne 1. 4. 945 za Špindler Jože [Josip Špindler]1014 Zapisi Albina Šmajda (pag. 855)1015 Zapisi Albina Šmajda, 3. 4 1945 (pag. 856)1016 Pro memoria! Nedelja dne 1. 4. 1945: Zelenca [Jože Basaj] povabim na sejo NO1017. Pravi, da se je ne bo udeležil, ker nima jamstva, da bi ostalo tajno. Pove, da ga je klical k sebi Marko Kranjc na razgo-vor. Klicati ga je prišel svet[nik] Krošl [Jože Krošl]. Iz tega sklepa, da morajo nekaj slutiti, da je v odboru, kar mu ni všeč. Z Markom je govoril dve uri ali približno toliko. Iskal je formulo, kako bi legaliziral sedanje stanje tako, da bi ustvaril kon-tinuiteto kat[oliškega] bloka. Pravi, da je bil pravilno ustanovljen katoliški blok, ki smo ga razbili sedaj mi t. j. dr. Šmajd in Bitenc [Mirko Bitenc]. Ker je pravno ta blok obstojal, bi rad našel formulo za legitimacijo ljudi v NO. Stražarje je treba upoštevati, so močna skupina inteligentov, razen tega so se odločili od ljudi okrog slovenske izjave. Govoril je tudi zlasti proti dr. Šmajdu, o njegovih zvezah z Nemci takoj ob prihodu Nemcev na Gorenjsko, kar je sam zanikal kot neresnično, češ, da mu je to vse že dr. Šmajd svoj čas osebno pojasnil, dalje je omenjal neki denar in končno, božično sodelovanje pri racijah leta 1942. 422 [Albin Šmajd] pojasni vse klevetanje o sodelovanju z Nemci in delež dr. Šmaj-da pri racijah leta 1942. Pokaže na logiko Marka Kranjca, ki je na njegov predlog spravil v odbor stranke dr. Brumna [Ernest Frumen], policijskega komisarja. Ko se mu je ugovarjalo proti temu predlogu, je Marko izjavil, saj je bil dr. Korošec [Anton Korošec] še policijski minister, pa je lahko bil šef stranke. 1014 Pripisano v izvirniku. V prepisu je zabeleženo, da je pripisano s Smersujevim rokopisom. 1015 Objavljen je laže berljiv dokument, ki je na pag. 856. 1016 Prepis dokumenta je na pag. 855, le da tam ni viden datum na koncu dokumenta. 1017 Na prepisu je pripisano: plenum. Na kazalo Na kazalo oseb 680 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Zelenec pojasni, da je Marku povedal odločno svoje stališče, da ne kaže v seda-njem času spravljati Stražarjev v NO, ker obstoji nevarnost, da bi vse skupaj prišlo na cesto in da bi Nemci pozaprli še te ljudi, ki so preostali na prostosti. Marko je pa še naprej iskal formulo za legalizacijo ljudi v NO kot zastopnikov kat[oliške] skupnosti. -.-.-.- 2. 4. 1945, seja plenuma NO. Potek razviden iz prepisa zapisnika. Okrog 19.00 prideta 242 [Marjan Zajec] in Nil [Rudolf Žitnik] ter prosita, naj se nemudoma obišče osebo [Gregorij Rožman], h kateri bo prišel Damjanović [Miodrag Damja-nović] in ga naprosi, da ga pravilno obvesti o NO, da ne bomo razbijali slovenskih sil. Sklenemo, da gresta tudi dr. P. P. [Pavel Pestotnik] in 242, še preje v torek 3. 4. zvečer pa Zarnik [Bogumil Remec] in 311 [Mirko Bitenc]. 20.30 bi se moral vršiti razgovor z Markom, ki ga zopet ni. .-.-.-.-. 3. 4. 05.30: pride 377 [Janez Grum] in pove: Včeraj sem govoril na Orlah z Berlotom Bogdanom [Božidar Berlot] in Viktorjem [Viktor Berlot]. Povedala sta mi, da ju je povabil k sebi na nedeljo zvečer glavar Maršič [Franjo Maršič] in jima rekel: Koliko častnikov ima SL in kako je oborožena? Sporočita mi nezanesljive častnike, da jih bomo odstranili. Dalje, je tipal, kako je razpoloženje pri domobrancih za Andreja [Ivan Prezelj], za katerim naj bi se združile vse vojaške sile na Slovenskem. Udrihal je na vse načine zoper dr. Šmajda, ki ima za seboj dva do tri ljudi, dalje zo-per Bitenca, ki je dal povelje za napad na Nemce, ki je prejemal denar od Andreja za Zmagoslava [Jože Melaher], a ga ni odrajtoval itd. O dr. Šmajdu je trdil, da je bil že pred vojno v zvezi z Nemci, dalje da se je pogajal z Nemci o slovenskih mejah in je zahteval Dravo, kar vendar ne gre itd. Povabil ju je, naj se še zglasita pri njem. Oba sta udarjala čez Stražarje, kar je pov-zročilo, da je postal Maršič malo bolj zaprt do obeh. Viktor je pa še izbruhnil, da je SL slovensko domobranstvo. Zaenkrat sta oba v redu in bosta še govorila z Maršičem in ga tako obveščala, da bosta zvedela, po katerem nalogu to dela. .-.-.- 422 piše Maršiču pismo, isto Zorku in Špindlerju [Josip Špindler] z datumom od 1. 4. 1945. Maršič je pismo že prejel. Nesel ga mu je Orač [Ivan Kopač]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 681 Včeraj dne 2. 4. po seji NO1018 je g. Kos [Ignacij Pevec] izjavil, da mu je neki odlični gospod med drugim zabavljanjem čez dr. Šmajda in Bitenca rekel, da je dr. Šmajd porabil brez kontrole nekih 45 milijonov. 422 izjavi, da so vse te stvari popolna laž, da dr. Šmajd nikdar ni razpolagal z nobenim denarjem, najmanj pa s 45 milijoni in da SLS ni nikdar imela nobenega denarja, vsaj kar on ve. Kar govore proti dr. Šmaj-du o nacijonalnih grehih, je vse skupaj laž, samo, da bi ga umazali in onemogočili in bi tako sami prišli na površje. 422 3. 4. 1945 Poročilo Albina Šmajda o razgovoru z Marjanom Zajcem, 3. 4. 1945 (pag. 857)1019 Pro memoria! O razgovoru med 242 [Marjan Zajec] in 422 [Albin Šmajd] v torek dne 3. 4. 1945. 242 poroča: Danes dne 3. 4. 1945 se je vršil razgovor, ki so se ga udeležili: a) za SLS kot njen oficijelni delegat g. Špindler [Josip Špindler], ki se je sam pred-stavil v tem svojstvu, b) dr. Mohorič Jakob, c) dalje bi se moral še udeležiti dr. Leskovar [Ludvik Leskovar], a se je opravičil s težko boleznijo. Na drugi strani so bili: a) od direktorija inž. Ferlinc [Bogdan Ferlinc] in dr. Pučnik [Jože Pučnik], ter b) za MJNS (ali Mlado Jugoslavijo): Uršič [Andrej Uršič]. Po izjavah gospodov, ki so se od napredne strani udeležili razgovora, je bila vsebi-na teh razgovorov v glavnem ta, da je treba nekaj napraviti in združiti vse pozitivne sile. Gg. od napredne strani so povdarjali, da je tukaj še NO, da ne gre delati nekaj preko njega, marveč je iskati z njim stikov in morebitno sporazum. G. Špindler je izjavljal, da SLS ni sklenila nobenih dogovorov, da ljudje, ki so skle-nili nek NO nimajo v SLS nikogar za seboj, da kvečjemu morajo govoriti v imenu treh, ki so osamljeni. Bruhal je še marsikaj drugega na člane SLS, ki so sedaj v NO. Prevladalo je na sestanku mnenje, da je treba poiskati zvezo z NO in napraviti sporazum. 1018 Na pag. 855 je pripisano: plenum. 1019 Prepis dokumenta, le da brez pripisa v rokopisu, je na pag. 858. Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1027. Na kazalo Na kazalo oseb 682 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Dogovorili so [se], da se bodo jutri v sredo dne 4. 4. 1945, popoldne ob 17. uri znova dobili. .-.-. Nato je prišel g. Uršič klicat dr. Zajca Marijana, kjer je bil navzoč tudi g. Žitnik [Rudolf Žitnik]. Povabil ju je, naj gresta na sestanek z inž. Ferlincem, dr. Pučnikom in njim. Odšla sta, kjer je imel dr. Zajec nato poldrugourni referat o delu NO. Inž. Ferlinc, dr. Pučnik in Uršič so odobrili dosedanje delo NO, izrekli vse prizna-nje in izjavili, da priznajo NO in se mu podvržejo. Želeli bi le, da pridejo v sedanji NO. Dr. Zajec jim je pojasnil, da je sedaj že prepozno, ker je sedanji NO v reorga-nizaciji, ki se bo v kratkem izvršila, da pa bodo oboji že pravilno vpoštevani. Vsi trije so izjavili, da bodo na sestanku v sredo popoldne izjavili, da so oni v svojih vrstah vse uredili in s priznanjem NO se podvrgli istemu. Svetovali bodo našim, naj urede svoje spore z nami. Nekateri so zagovarjali stališče, naj bi se skušalo doseči pri nas, da bi uredili te spore s Stražarji in dr. Mohoričem. Nato je prevladalo mnenje, da je ureditev od-nošajev v SLS notranja stvar stranke SLS, v katero se oni ne vtikajo, pač pa bi lahko samo izrekli svojo željo po takšni ureditvi. Dr. Zajec je izjavil: tudi če bi obveljalo stališče g. Špindlerja, da ljudje, s katerimi smo sklenili dogovor glede NO, nimajo na strani SLS legitimacije, potem obstoji za nas dejstvo, da sta tam dve skupini. V takem slučaju se bi morali naprednjaki odločiti, s katero skupino bi šli. JNS bi se v vsakem primeru odločila za skupino, s katero je sklenila NO, ker so člani SLS v NO delavni in sposobni, med tem ko oni drugi samo nergajo, rušijo in podirajo. 422 Položaj dne 3. 4. 1945. Dne 4. 4. 1945 ob 17h je bi sestanek, ki so se ga udeležili: gg. Špindler, dr. Leskovar, dr. Mohorič Jakob ter inž. Ferlinc in dr. Pučnik. Inž. Ferlinc (izjava 242) je izjavil: Med tem smo prišli v stik tudi z drugim krilom SLS, kjer so zelo delavni in agilni ljudje. Svetujemo, da z njimi uredite, kakor smo to mi napravili v lastnih vrstah. Dr. Mohorič je izjavil, da zdaj čudno zgledajo in da bo v naših vrstah v kratkem urejeno. Prepis poročila Albina Šmajda o razgovoru z Marjanom Zajcem, 3. 4. 1945 (pag. 858)1020 1020 Objavljen je dokument, ki je na pag. 857. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 683 Sporočilo Marjana Zajca Albinu Šmajdu, 4. 4. 1945 (pag. 859) Dragi 422 [Albin Šmajd]! Sestanek oz. seja kakor dogovorjeno na istem mestu kot v pondeljek in sicer jutri v četrtek ob 21. uri. [Naj] pride tudi predsednik. Pozdrav 242 [Marjan Zajec] P.S: Prosim pošlji uredbo o vladi. 4. 4. Pismo Marka Kranjca Mirku Bitencu, 4. 4. 1945 (pag. 860–863)1021 Prepis! Dragi1022, ko si mi pred mesecem dni izrazil željo, da bi se preselil k vam štirim in z vami skupno delal, sem Ti izjavil, da skličite najprej sejo širšega odbora, ki naj razčisti nekatere zadeve, glede katerih so mišljenja deljena; šele nato bi se mogel odločiti. Ker ni bilo od Tebe nobenega sporočila, sem se hotel na licu mesta osebno pre-pričati, kako je s temi zadevami. Govoril sem z raznimi vodilnimi ljudmi SLS in drugimi uglednimi osebami, o katerih sem mogel računati, da vprašanja, za katera gre, več ali manj poznajo. Ugotovil sem sledeče: I. Ko so bili začetkom aprila 1944 »po višji sili« izločeni trije člani tedanjega ožjega odbora (sedmorice), se je 10. 4. 1944. širši odbor SLS, ki šteje 14 članov, sestal na seji, katere se je udeležilo sedem članov (gg. Arko [Mirko Bitenc], dr. Brumen [Er-nest Frumen], Goričanec [Josip Špindler], Korbar [Milan Finec], dr. Milač [Anton Milavec], Zorko [Jože Krošl] in Knoblehar [Ivo Česnik]; za tega zadnjega, Knoble-harja, Ti pred mesecem, ko sva o tem govorila, nisi vedel, mi je pa imenovani sam brez mojega posebnega vprašanja povedal, da je bil pri tej seji navzoč, in so mi to nato tudi drugi tedaj navzoči člani potrdili) in je bila torej seja sklepčna in njeni sklepi veljavni. Z ozirom na nevarne razmere je širši odbor na tej seji soglasno sprejel naslednji sklep: »1. Dokler ne bo širši odbor drugače odločil, se glede na sedanje razmere omeji število članov ožjega odbora na tri člane. 1021 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1029–1031. 1022 V prepisu je pripisano: BITENC [Mirko Bitenc]. Na kazalo Na kazalo oseb 684 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 2. Širši odbor daje ožjemu odboru pooblastilo, da sme ožji odbor v slučaju potrebe iz vrst članov širšega odbora ozir. iz vrst članov SLS kooptirati potrebno število čla-nov tako, da bo ožji odbor štel stalno najmanj tri člane. Le v slučaju izredne stvarne potrebe se sme število članov ožjega odbora povišati na štiri člane. Imena članov ožjega odbora ostanejo tajna. 3. Ožji odbor mora pred kooptiranjem o tem obvestiti g. Belina [Alojzij Mihelčič], ki ga širši odbor pooblašča, da kooptacijo odobri ozir. da vloži proti kooptiranju predlaganega člana svoj veto, ki ga mora utemeljiti s stvarnimi predlogi. V tem slučaju morata člana ožjega odbora predložiti novega člana v odobritev. G. Belin ima tudi pravico, da končnoveljavno odloča v slučaju nesoglasja med člani ožjega odbora glede osebe, ki naj se kooptira. 4. Ožji odbor sme reševati samo najnujnejše tekoče zadeve, v kolikor se tičejo stranke, sodelovanja z drugimi skupinami v SZ in vojske. Vsi važnejši sklepi, ki bi bistveno spremenili dosedanje stališče stranke v teh zadevah, morajo biti soglasni in jih mora potrditi g. Belin, ki mora, ako ne pride do soglasja ozir. ako se sam s soglasnimi sklepi ne strinja, predložiti vso zadevo širšemu odboru v dokončno odločitev. 5. Ožji odbor se končno pooblašča, da v slučaju nujne potrebe ukrene vse potreb-no, da se ohrani kontinuiteta stranke in da njeno delovanje ne preneha.« Na podlagi tega brezdvomno veljavnega sklepa so bili določeni trije člani novega ožjega odbora, ki ga je odobril g. Belin, in traja funkcija tega tričlanskega ožjega odbora tako dolgo, dokler širši odbor ne odloči drugače. Na tem stanju nista nič spremenila dva dogodka po tej seji širšega odbora: a) obvestilo g. Triglava [Miha Krek], da imenuje g. Tržana [Mirko Bitenc], za svo-jega »zamenika« v Sloveniji. S tem obvestilom g. Triglav, ki se je v svojem javnem delovanju vedno držal demokratičnih osnov naše stranke, gotovo ni nameraval omejiti delokroga in poslovanja organov SLS, v tem primeru širšega in ožjega od-bora, temveč je mogel biti njegov namen edino ta, da določi osebo, ki bo od njega prejemala obvestila iz inozemstva. b) še manj je na tem stanju kaj izpremenil 20. 11. 1944. ko je k seji tričlanskega ož-jega odbora prišel in se hotel te seje udeležiti kot polnopravni član g. Dore [Albin Šmajd], ne da bi bil ožji odbor v smislu sklepa seje z dne 10. 4. 1944 to zadevo sam z lastnim sklepom in z odobritvijo g. Belina predhodno uredil. Vprašanje v Tvojem cirkularju z dne 6. 3. 1945, ki naj bi nadomestil sejo širšega od-bora, »ali so z aprilskim sklepom iz l. 1944. tisti člani »(prejšnjega)« ožjega odbora, ki so bili takrat prisilno odsotni, izgubili mandat v ožjem odboru«, ali pa so »ostali še naprej člani ožjega odbora in imajo ne le pravico, ampak celo dolžnost, da delajo v ožjem odboru, čim jim je to mogoče« – to vprašanje je pri dovolj jasnem besedilu Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 685 sklepa seje širšega odbora z dne 10. 4. 1944 brezpredmetno. Nesporno je namreč – tega pri najinem razgovoru pred enim mesecem nisem mogel dokazati z bese-dilom seje, ker besedila nisem imel pri sebi, pač pa sem Ti to ponovno zatrjeval – da člani bivšega ožjega odbora (sedmorice) ne morejo postati avtomatično člani novega tričlanskega ožjega odbora v smislu seje širšega odbora z dne 10. 4. 1944. Da se tričlanski ožji odbor, določen dne 10. 4. 1944, naj smatra za zmanjšano prej-šnjo sedmorico, ne pa za nov odbor, ni v sklepu z dne 10. 4. nikjer niti izraženo niti nakazano. Nasprotno: 1. Po točki 2. sklepa širšega odbora z dne 10. 4. 1944 mora ožji odbor šteti najmanj tri člane, sme pa se v slučaju izredne stvarne potrebe število članov ožjega odbora povišati največ na štiri člane (to pa zaradi tega, ker so seje sicer težko mogoče). Če bi – da rabim besede Tvojega cirkularja z dne 6. 3. 1945 – meseca aprila prisil-no odsotni člani (prejšnjega) ožjega odbora (sedmorice) obdržali svojo funkcijo v ožjem odboru, določenem dne 10. 4. 1944 in bi – če se vrnejo – avtomatično postali zopet člani novega tričlanskega ožjega odbora, bi se število ožjega odbora zvišalo na pet ali šest: kajti z isto pravico kakor Dore, lahko zahtevata tudi Medved [Miloš Stare] in Rubin [Marko Kranjc], ki nista nič težje dostopna kakor Dore, da postaneta avtomatično člana sedanjega ožjega odbora, čim se vrneta. To pa očitno nasprotuje točki 2. sklepa širšega odbora z dne 10. 4. 1944., da sme novi ožji od-bor šteti največ štiri člane (Ad Tvoj cirkular z dne 6. 3. 1945 še to: v njem praviš, da je bilo na seji 10. 4. 1944 navzočih samo šest članov širšega odbora, kar si tudi meni pred enim mesecem pravil in se je na raznih krajih uveljavljalo kot mogočen argument zoper veljavnost sklepov te seje, kakor sem že zgoraj navedel, sem te dni ugotovil, da se je razen od Tebe imenovanih šest članov udeležil te seje širšega odbora tudi gospod Knoblehar, ki to sam trdi in se tega tudi drugi udeleženci te seje spominjajo). 2. Da širši odbor pri svojem sklepanju dne 10. 4. 1944 ni mislil da naj preostali člani prejšnjega ožjega odbora (sedmorice) postanejo avtomatično člani novega ožjega odbora, dokazuje dejstvo, da morajo v smislu sklepa ostati imena novega ožjega odbora tajna, tudi za širši odbor tajna, kar bi ne imelo nobenega smisla, če bi naj bili člani novega ožjega odbora vsi dosegljivi člani prejšnje sedmorice. 3. Isto dokazuje dalje dejstvo, da so bili dne 10. 4. 1944. štirje člani prejšnje sed-morice na svobodi, poleg treh članov novega ožjega odbora tudi gospod Korošec [Franc Kotnik], ki tudi ni prišel v nov ožji odbor, dasi je bil član sedmorice. 4. Točka dve sklepa seje z dne 10. 4. 1944 določa, da sme ožji odbor v slučaju po-trebe kooptirati nove člane iz vrst članov širšega odbora oziroma iz vrst članov SLS sploh, torej ne samo iz vrst članov prejšnje sedmorice. 5. Da tudi izvrševalci tega sklepa niso smatrali novega odbora za nadaljevanje prej-šnje sedmorice, se jasno vidi iz tega, ker so izvrševalci sklepa hoteli prvotno kot Na kazalo Na kazalo oseb 686 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 tretjega člana dr. Lavriča [Jože Lavrič], ki ni bil v prejšnji sedmorici in šele ko je on to odklonil, so se zedinili na g. Rudnika [Rudolf Smersu]. Tričlanski odbor (Arko, Rudnik, Zorko), določen na podlagi sklepa širšega odbora z dne 10. 4. 1944, torej kljub navedenima dvema momentoma (obvestilo Triglava [Miha Krek] in 20. november 1944) še danes obstoja. Ta odbor je še danes – in ostane, dokler širši odbor ne sklene kaj drugega – skupno z g. Belinom [Alojzij Mihelčič] kot predstavnikom širšega odbora najvišji forum v stranki, so njegovi pravilno sprejeti sklepi obvezni za vse člane SLS in je ta odbor edini pooblaščen, da skupno z zastopnikom širšega odbora g. Belinom rešuje vse važne zadeve, ki se ti-čejo stranke. K tem zadevam spada tudi sklepanje dogovorov z drugimi skupinami. Zato moram žal vso akcijo gg. Dore in Tržan, ki sta brez formalnega pooblasti-la ožjega odbora (eventuelno skupno z g. Belinom) ali pooblastila kakega druge-ga kompetentnega foruma stranke (širši odbor) nastopala kot predstavnika SLS, označevala »Narodno izjavo« kot sklep SLS, sklepala dogovore z drugimi skupi-nami in sestavljala Narodni odbor, označiti za nepravilno in neveljavno. Neve-ljavni so sklepi Tržan – Rudnik, če bi hotela sklepati kot člana tričlanskega ožjega odbora, ker g. Zorko k kakim njunim sejam po 20. 11. 1944. ni bil nikoli vabljen. Neveljavne so seje Tržan – Rudnik – Dore, ker slednji po jasnem besedilu sklepa seje širšega odbora z dne 10. 4. 1944. in po tem, kar je bilo zgoraj povedano pod b) ni bil član tričlanskega ožjega odbora. Neveljavne so seje Tržan – Rudnik – Dore – Medved, če bi se ti štirje hoteli smatrati kot večina članov prejšnje sedmorice, ker k tem sejam niso bili nikdar vabljeni Zorko niti Korošec niti Rubin, ki so tudi vsi člani sedmorice in vsak na kak način dosegljivi. V smislu točke 4. sklepa seje z dne 10. 4. 1944 mora poleg tega vse važnejše sklepe, da so veljavni, potrditi g. Belin oziroma jih predložiti – ako ne pride do soglasja oziroma ako se sam s soglasnimi sklepi ne strinja – širšemu odboru. Koliko pa tako postopanje Tržan – Dore škoduje edinosti in avtoriteti stranke, to se žal že sedaj vsak dan jasneje vidi in bo – če se to takoj ne popravi – imelo v bo-dočnosti najusodnejše posledice. Svetujem torej, da se delo tričlanskega ožjega odbora, ki je bil določen v smislu sklepa z dne 10. 4. 1944, nadaljuje s tem, kjer je zastalo dne 20. 11. 1944. II. Drugo je zadeva slovenske katoliške skupnosti, to je Slovenskega ljudskega bloka. Že prejšnji sedemčlanski ožji odbor si je s pooblastilom širšega odbora prizadeval, da bi vse slovenske katoliško usmerjene politične skupine povezal v trdno enoto, ki bi naj politično predstavljala katoličane nasproti drugim političnim skupinam, ki bi naj v slovenski narodni skupnosti imela odločilen vpliv na bodočo uredi-tev Slovenije predvsem v prehodni dobi in ki naj bi skupno z ostalimi strankami Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 687 pripravila bodoči najvišji narodni forum, Narodni odbor. Prejšnja sedmorica je pripravljala Slovenski ljudski blok kot zunanji izraz slovenske katoliške skupnosti s tem, da se je skušala sporazumeti v okviru SLS s skupino Mladih intelektualcev SLS (Stražarji in drugi), izven tega okvirja pa z dr. Gosarjevo skupino. Že predno so bili trije člani prejšnjega ožjega odbora (sedmorice) odpadli, je bil ta sporazum prav blizu uresničenja. Po 10. 4. 1944 je novi tričlanski ožji odbor prizadevanja za sporazum marljivo na-daljeval in soglasno z g. Belinom kot zastopnikom širšega odbora srečno dokončal: dne 21. 6. 1944 je bil ustanovljen Slovenski ljudski blok kot vrhovni forum vseh slovenskih katoliško usmerjenih političnih skupin. Tega dne so namreč zastopniki zgoraj navedenih skupin podpisali naslednji sporazum: »Iz dejstva, da je sedanja vojska prešla v odločilno fazo, sledi z neodložljivo nujno-stjo, da se morajo vse razpoložljive narodne sile strniti v skupnem osvobodilnem delu in trdni obrambi proti komunistični nevarnosti. To pa bo uspelo le, če se katoliški tabor poveže v močno enoto, ki bo zmožna prevzeti pri tem delu in boju vodilno vlogo in glavno odgovornost za uspeh. V ta namen so podpisani predstav-niki glavnih slovenskih katoliških skupin in struj sklenili sledeči dogovor: 1. Zavežemo se, da bomo vsak v svojem krogu zares iskreno delali za med- sebojno pomirjenje in zbližanje. Zastaviti hočemo ves svoj vpliv, da bodo poslej prenehali med nami vsi medsebojni napadi in vsakršno enostransko izključevanje kogarkoli iz slovenske katoliške skupnosti. Po svojih močeh hočemo delati za to, da se krivični predsodki proti posameznim skupinam in osebam med nami čimprej premagajo in odstranijo. 2. Skrbeli bomo, da se bodo naše skupine vse dotlej, ko bo zopet mogoče normalno politično življenje, vzdržale samostojnega političnega udejstvo-vanja, zlasti samovoljnega postavljanja narodnopolitičnih ciljev in zahtev ter samostojnega dogovarjanja in sklepanja kakršnihkoli zvez s političnimi skupinami izven katoliškega kroga. V tej prehodni dobi se bo vse politično delovanje slovenskih katoličanov vršilo preko skupnega odbora, sestoječega iz podpisanih predstavnikov poedinih katoliških skupin in struj. Če bi kateri od teh predstavnikov iz kakršnegakoli vzroka izpadel, se v soglasju z odbo-rom pritegne nov predstavnik njegove skupine. 3. Predstavnik KA kot nepolitične organizacije se zaveže delati za to, da bo slo- venski katoliški tisk, kolikor stoji pod neposrednim ali posrednim vplivom KA, poslej pisal v duhu tega dogovora in se bo v tem duhu vršilo tudi vse delo za duhovno obnovo našega naroda. Ta dogovor velja za dobo do konca vojske in po nji do nastopa kolikor toliko ure-jenih razmer, ko bo zopet mogoče normalno politično delovanje. Na kazalo Na kazalo oseb 688 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Za svoje dosedanje delovanje odgovarja pred javnostjo vsaka skupina ali struja sama. V Ljubljani, dne 21. 6. 1944.« Podpisi. S tem sporazumom so se torej vse poglavitne slovenske katoliško usmerjene po-litične skupine obvezale, da se bo vse politično delovanje slovenskih katoličanov vršilo preko novega skupnega odbora, sestavljenega iz podpisnikov poedinih ka-toliških skupin in struj v in izven SLS. Sporazum med slovenskimi katoliško usmerjenimi političnimi skupinami je bil po sklepu eksekutive Slovenskega ljudskega bloka z dne 2. 7. 1944 sporočen tudi našim zastopnikom v inozemstvu. Tozadevno sporočilo se glasi: »1. Da se ojači politični vpliv slovenskih katoličanov ter se jim zavaruje odlo-čilen položaj v najvišjem slovenskem narodnem forumu, so se spričo izrednih razmer dne 21. 6. 1944 za prehodno dobo vse katoliško usmerjene politične skupine in struje po svojih legitimnih zastopnikih združile v slovensko ka-toliško narodno skupnost ter izvolile skupno vodstvo, ki vodi in usmerja vse politično delo slovenskih katoličanov ter jih predstavlja pri vseh ostalih poli-tičnih strankah in v najvišjem slovenskem narodnem forumu. Sklepi vodstva slovenske katoliške narodne skupnosti so obvezni za vse združene skupine in struje. Vodstvo je na svoji seji dne 2. 7. 1944 sklenilo, da vas vse smatra za svoje tamošnje predstavnike in vas zato prosi, da povsod delujete v smislu tega spo-razuma in da zastopate interese slovenske katoliške narodne skupnosti pri vseh merodajnih mestih. II. Nadalje se vam sporoča, da je namesto dosedanje S.Z. ustanovljen nov najvišji narodni forum (NO), v katerem je SKNS [Slovenska katoliška narodna skupnost] odločilna.« Triglav je poslal začetkom avgusta 1944 naslednji odgovor: »Poruka za Tržana. Primio sam poruku broj 5449 od 2. 7. Pozdravljam postignuto jedinstvo u našim redovima i osnivanje narodnog odbora. Sloga i jedinstvo su najvažniji v sadanjim teškim istoriskim časovima.« Slovenski ljudski blok obstoja še danes. Nobena izmed podpisanih skupin ni po kakem svojem kompetentnem forumu izstopila iz Slovenskega ljudskega bloka. In SLS, ki so za njo sporazum podpisali vsi trije člani ožjega odbora in je sporazum v imenu širšega odbora odobril g. Belin, je še danes v Ljudskem bloku včlanjena. Nikdar ni kompetentni forum SLS, to je tričlanski ožji odbor skupno z g. Belinom sprejel kakega sklepa o izstopu SLS iz Slovenskega ljudskega bloka in predstav-nik širšega odbora g. Belin, ki ima pravico v spornih vprašanjih odločati, vztraja na tem, da se ta dogovor drži in izvaja. Res je g. Arko 20. 11. 1944 na seji ožjega Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 689 odbora predlagal, da SLS izstopi iz tega foruma, in je skušal svoj predlog utemeljiti. Toda pri tej seji niso člani ožjega odbora prišli v tej zadevi do nikakega sklepa in se po tej seji tričlanski ožji odbor sploh ni več sestal. Svetujem, da Ti in Tvoji tovariši storite vse, kar je v Vaših močeh, da se težko doseženi in 21. 6. 1944 podpisani sporazum za Slovenski ljudski blok izvaja, zlasti z ozirom na odločilne trenutke, ki se z brzimi koraki bližajo. III. Z veliko žalostjo sem moral zadnje dni vedno znova ugotavljati, needinost, raz-bitost in razklanost vodilnih ljudi SLS. Množice so danes – tako mi je rekel neki prijatelj – kakor redko kdaj prej pripravljene, da kompaktno sledijo vodstvu SLS, če bi le vodilni ljudje v stranki bili med seboj složni. SLS je danes v nevarnosti, da zaradi needinosti svojih vodilnih oseb izgubi zaupanje svojih pristašev, ugled pri ostalih političnih skupinah in odločilni vpliv pri bodočem urejevanju Slovenije. Zaradi needinosti v naši stranki se velike narodne zadeve, ki bi se morale že v naj-bližjih bodočih dneh dokončno rešiti, sploh ne morejo avtoritativno urediti in je zaradi tega na kocki usoda vsega slovenskega naroda. Ker pri tem usodnem sporu nisem bil osebno udeležen, gledam na stvari popolno-ma objektivno in brez vsake strasti. Slišal sem mnenja in predloge od raznih strani in sem prišel do trdnega prepričanja, da je edini izhod iz sedanje krize ta, da se Ti in Tvoji tovariši zopet pridružite skupnosti, ki ste jo deloma pomagali soustvarjati in da s svojo priznano energijo in odločnostjo podprete skupno delo. Zato Vas v interesu skupne narodne stvari prosim, da ta moj nasvet, ki prihaja iz globokega prepričanja, da drugega izhoda iz te krize ni, sprejmete. Pozdrav Rubin Položaj dne 4. 4. 1945. Tipkano je vse na pisalni stroj, tudi podpis. Spremni dopis, »Dragi, 4. 4. V pondeljek sem na dogovorjenem mestu ob določenem času čakal dobrih 40 mi-nut – žal zaman. Da se ne bomo iskali preveč, Te prosim, da prideš jutri = četrtek ob 1/2 9h. (ob pol devetih) zvečer pred Rokodelski dom, kjer Te bom čakal. Ako jutri nikakor ne bi mogel priti, pridi naslednji dan = petek ob isti uri na isto mesto, kjer Te bom čakal. Na kazalo Na kazalo oseb 690 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Prilagam Ti svoje poglede na vprašanje, da lahko prej preštudiraš in premisliš, da bo šel razgovor hitreje. Časa imam samo do pol desetih, torej eno uro. Pozdrav! Rubin l. r. Spremni dopis je pisan lastnoročno! Pismo Albina Šmajda Milošu Staretu, 7. 4. 1945 (pag. 864)1023 433 [Miloš Stare], tako sem se že veselil, da bom jutri [na] belo nedeljo 8. 4. vendar imel priložnost in čas, da pridem do Tebe in da si izmenjamo misli. Prišel bi tudi 444 [Rudolf Smersu] in 343 [Franc Bajlec] (dr. B. Ferk). Zdaj se je pa naenkrat danes v soboto situacija tako spremenila, da s Ferkom ne bova mogla ven, ker so prišli Srbi: patri-arh Gavrilo [Gavrilo Dožić], D. Ljotić [Dimitrije Ljotić] in Damjanović [Miodrag Damjanović], Dražin delegat. Jutri bodo po sedanjih sporočili 242 [Marjan Zajec] (dr. K.) uradni sestanki z gen[eralom] Damjanovićem. Tako mi je zopet odvzeta možnost, da bi prišel ven. Ker sem se vedno pripravljal in nisem na drugi strani nikdar vedel vsaj dan preje, da bo Janez [Janez Grum] odšel k Tebi, tudi nisem pošiljal poročil. Delal sem ves čas, vmes pa bil še bolan. Deset dni me že preganja influenca, a sem se jo otepal, kakor sem vedel in znal. Včeraj v petek pa sem moral ostati ves dan v postelji, danes sem pa zopet moral iz nje, da delam. Marsikaj boš razvidel iz priloženih spisov in priloženih pro memorij. Marko [Mar-ko Kranjc] je prišel v Ljubljano, konferira na debelo s Kranjci in Štajerci ter po mojem mnenju tudi ruši in jemlje ugled stranki, zlasti pa vodstvu. Včeraj je bil skupaj z 411 [Mirko Bitenc], nekaj boš posnel iz vsebine popisa g. 444 [Rudolf Smersu], ki Ti ga pošljem na vpogled. Ostalo lahko obdržiš ali pa vrneš, kakor boš pač smatral za pametno in umestno. Pošljem Ti: 1) prepis zapisnika tretje seje z dne 2. 4. 1944. kamor spada še uredba o izvrše- vanju oblasti na narodnem ozemlju Slovenije, 2) prepis pripomb, k načrtu, ki so jih dali naprednjaki in dr. Skrivač [Celestin Jelenc] in na katere smo mi odgovorili, 3) uredba o formaciji vojske, 4) uredba o ureditvi vojske, 5) uredba o prevzemu oblasti v občinah, 6) uredba o nadaljni veljavnosti pravnih predpisov v poedinih pravnih podro- čjih narodne države Slovenije, 7) prepis dopisa Marka Rubina [Marko Kranjc] 411, 1023 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1032. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 691 8) prepis okrožnice in uspeh glasovanja, 9) prepis dr. Leskovarjevega [Ludvik Leskovar] pisma g. Lipovšku [Anton Li- povšek] v Trst, 10) pro memoria z dne 31. 3. 1945, 11) pro memoria z dne 31. 3. 1945 in 1. 4. 1945, 12) pro memoria z dne 1. 4. 1945, 13) pro memoria z dne 3. 4. 1945, 14) prepis letaka, ki je razmnožen na aparat in razširjen, 15) prepis sprejete uredbe o vladi, 16) moje gledanje na stališče g. Rubina (ni bilo nikamor poslano). Stojim na stališču, da delamo naprej kljub vsem intrigam. Dela na vse kriplje Mar-ko in tudi Stražarji ne zaostajajo. Glavar Maršič [Franjo Maršič] kliče k sebi župane in druge ter jim dopoveduje, da so vsi edini: Stražarji in Glavačevci ter Andrej [Ivan Prezelj], vsi okrog Rupnika [Leon Rupnik], ki sicer res strelja kozle, a je on tisti, ki je rešil in predstavljal slovenski narod pred Nemci. Proti so samo štirje brez vsakega zaledja: Bitenc, Stare, dr. Šmajd in Smersu. Osebno sem mu že pisal, ker je trdil laži kakor, da sem že pred vojsko [bil] z Nemci v zvezi, da sem se z Nemci pogajal za meje in zahteval le Dravo, kar vendar ne gre itd. Včeraj je Janez zvedel od g. Perčiča [Anton Perčič], da je neki Jančar, ki je propa-gandist pri g. Maršiču in zagrizen Stražar pred nekako desetimi dnevi rekel: »Zdaj smo vsi edini in za Rupnika. Proti so le štirje: Bitenc, Stare, dr. Šmajd in Smersu brez vsakega zaledja. Z nami so tudi domobranci, kar je važen faktor. Če bodo oni delali kako zgago in zmedo, jih bomo s silo odstranili.« Prosim, da prideš v nedeljo zvečer v Ljubljano, da bomo v pondeljek skušali izrav-nati, ako bo šlo. Ako ne, se je pa treba tudi pomeniti, kako naprej, da ne bo zmede. Je tedaj nujno in interes skupne stvari, da prideš. Pozdravljam te najlepše vdani 422 [Albin Šmajd] [V] soboto 7. 4. 1945. Komentar Albina Šmajda na pismo Marka Kranjca (z dne 4. 4. 1945), 8. 4. 1945 (pag. 865–867)1024 Stališče do pravnega mnenja g. Rubina [Marko Kranjc], izraženega v dopisu z dne 4. 4. 1945 in pisanega g. Arku [Mirko Bitenc]. 1024 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1033–1036. Na kazalo Na kazalo oseb 692 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 I. Za veljavnost sleherne seje je potrebno: 1) da je seja pravilno sklicana, in 2) da se je seje udeležilo zadostno število pravilno povabljenih odbornikov. Seja je pravilno sklicana, ako so na sejo povabljeni vsi člani dotičnega odbora, ki naj sklepa o nekem predmetu. Dne 10. 4. 1944. je bila od g. Arka sklicana seja širšega odbora SLS, na katero so bili vabljeni: Arko kot sklicatelj, Zorko [Jože Krošl], Goričanec [Josip Špindler], Brumen [Ernest Frumen], dr. Joža [Jože Lavrič], dr. Milač [Anton Milavec], dr. Česen [Ivo Česnik], Korbar [Milan Finec], dr. Korošec [Franc Kotnik] in Belin [Alojzij Mihelčič]. Niso bili vabljeni ostali člani širšega odbora, ki so bili delno v Ljubljani in »dose-gljivi«, delno odsotni v Rim. Ti člani so: Rudnik [Rudolf Smersu], Medved [Miloš Stare], Rubin, dr. Žvokelj [Dominik Žvokelj], Dore [Albin Šmajd], dr. Krek [Miha Krek], Snoj [Franc Snoj], dr. Ahčin [Ivan Ahčin], Gabrovšek [Franc Gabrovšek], Godina [Jožef Godina], dr. Kralj [Janko Kralj], Avsenek [Ivan Avsenek]. Če abstrahiramo nedosegljivost onih v Rimu in zaporu, so ostali dosegljivi: Ru-dnik, Medved, Rubin in dr. Žvokelj. Vsi so bili dosegljivi, da se jih povabi, a se jih povabilo ni. Pri tej priliki nastane še vprašanje, če je dr. Žvokelj član širšega odbora in če ga je bilo treba povabiti. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 693 Dr. Žvokelj je bil pravilno in na zakonit način kooptiran v širši odbor. Nekaj sej se je udeležil, nato pa se na vabila ni odzval. Širši odbor ali kak drug kompetenten forum dr. Žvoklja ni izključil iz širšega odbora, vsled česar je smatrati, da je tudi on še nadalje član širšega odbora SLS ne oziraje se nato, ali se dela v širšem odboru udeležuje ali ne. Iz dosedanjega povedanega sledi, da seja za dne 10. 4. 1944, ni bila pravilno sklicana. II. Za pravilnost seje se zahteva, da je navzoče zadostno število članov tistega odbora, ki naj zaseda in sklepa. V konkretnem primeru je rešiti vprašanje, ali je za sklepčnost tudi treba vpoštevati one člane, ki niso dosegljivi, ali samo tiste, ki se jih lahko povabi. Za rešitev tega vprašanja je treba najprej rešiti vprašanje, ali so v Rimu in drugod odsotni člani širšega odbora izgubili svoje članstvo v širšem odboru, ali pa te svoje funkcije samo ne izvršujejo vsled odsotnosti. Po ugotovitvah zgoraj je dne 10. 4. 1944. in še danes šteje širši odbor stranke 22 članov, torej je za sklepčnost potrebna najmanj navzočnost 11 članov, ako je poda-na osnovna pravilnost: vabljenja na sejo. Odsotni gospodje so obdržali svoje funkcije v širšem odboru, ker sami niso odsto-pili niti niso bili izključeni. Po samem statutu stranke ali v slučaju, da isti ničesar ne predpisuje posebnega, po samem zakonu funkcije v odborih ne prenehajo zgolj s tem, da jih kdo dejansko ne izvršuje bodisi vsled svoje prostovoljne ali prisilne odsotnosti. Torej so odsotni člani še nadalje člani širšega odbora SLS, kar se je praktično tudi vedno pokazalo v tem, da so prišli na seje širših odborov, ako so prišli v Ljubljano. Člani širšega odbora nimajo svojih namestnikov. Iz tega sledi, da se namesto čla-nov ne more nihče udeleževati sej. Ako se je »seje širšega odbora« dne 10. 4. 1944. udeležilo po eni trditvi šest, po drugi pa sedem članov širšega odbora, to ni bila sklepčna seja širšega odbora. Iz povedanega sledi: 1) da seja za dan 10. 4. 1944 sklicana ni bila pravilno sklicana, 2) da seja ni bila sklepčna, ker je bilo v najboljšem primeru navzočih največ sedem članov širšega odbora, torej vsaj štirje premalo, ker je kvorum treba računati od vsega števila pravno veljavnih članov širšega odbora, in ne samo od »dosegljivih«, ker bi sicer morala taka norma biti izrecno določena, sicer pa bi bila lahko izigra-vana od vsakega predsednika ali sklicatelja sej na ta način, da bi on določeval, kdaj je kdo dosegljiv ali ne. Na kazalo Na kazalo oseb 694 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 II.1025 Dne 10. 4. 1944. se je vršil z ozirom na nepravilno sklicano in nesklepčno sejo širšega odbora, le neuradni sestanek nekaterih članov širšega odbora. Ti člani šir-šega odbora gotovo niso mogli ničesar takega skleniti, kar bi veljavno spremenilo pravno stanje v stranki SLS, marveč so mogli le skleniti kake začasne sklepe, ki so šli za tem, da se delo v stranki ne ohromi ali ne zastane. Naj je bil sklep tak, kakor to trdi v svojem dopisu z dne 4. 4. 1945. g. Rubin, ki ve za sklep po pripovedovanju drugih, naj je tak, kakor to pove g. Arko, ki se je »seje« udeležil, je za pravno veljavnost na tistem sestanku napravljenih sklepov pravno brezpredmetno. Z ozirom na vse to je gotovo, da tak sestanek ni mogel učinkovito ničesar skleniti niti spremeniti in je vse nično, kar je kdo zgradil na podlagi teh sklepov tako: na tri člane skrčeni ožji odbor ter vsi ostali sklepi, ki naj bi bili sprejeti na tem razgovoru po vsebini dopisa g. Rubina. Iz tega izhaja: vsi forumi, ki so obstojali v stranki do teh razgovorov dne 10. 4. 1944. so ostali nespremenjeni v veljavi, tako sedmorica s svojo pristojnostjo in vse ostalo. III. Dejanske razmere so zahtevale v stranki, da je posle nekdo vodil, ker niso pred-videni namestniki, oziroma, ker širši odbor ni v primernem času poskrbel, da bi povečal število članov širšega odbora na tako višino, da bi ostala sklepčnost tudi v slučaju kake višje sile. Če so se nekateri člani širšega odbora dne 10. 4. 1944. zedinili nato, da vodi neke posle le trojka, event[ualno] še g. Belin, je mogla taka trojka vršiti le tekoče posle brez vsake spremembe obstoječega stanja v stranki, tudi v odnosu do drugih poli-tičnih skupin. Tako stanje – ako bi ostalo pri tem obsegu izvrševanja poslov – bi se v interesu stvari moglo tolerirati, a vse neobvezno in pod zahtevo, da se vse naknadno odo-bri, čim je dana možnost, da se snide ožji odbor sedmorice, ali po potrebi širši odbor. IV. Za stranko SLS vsebinsko takega dogovora z dne 21. 6. 1944 ne bi mogel pravno veljavno skleniti »odbor trojice« tudi če bi pravno držalo izraženo stališče g. Rubi-na, da je bila seja sklepčna in sklepi veljavni. Po g. Rubinu sporočeni dogovor z dne 21. 6. 1944. jemlje stranki eno izmed bi-stvenih elementov in samostojnosti, t. j. občevanje z drugimi strankami in vezanje na nek nov forum. Za sklenitev tako dalekosežnih sklepov, ki stranko pravzaprav 1025 Številčenje ne sledi pravilnemu zaporedju. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 695 likvidirajo, je pristojen kvečjemu širši odbor, nikakor pa ne trojka. Po tolmačenju nekaterih in zahtevah dr. Leskovarja [Ludvik Leskovar], bi stranka z ozirom na vsebino dogovora z dne 21. 6. 1944 morala prenehati s svojim delom in s svojimi samostojnimi organizacijami. Tako zahtevo je stavil dr. Leskovar dne 20. 11. 1944. g. Arku. Nihče nima ničesar po nekem forumu, ki bi vzporedil delo raznih katoliških poli-tičnih strank. Gotovo je to potrebno in nujno. Dr. Mohorič [Jakob Mohorič] pa iz-recno trdi, da je po smrti dr. Breclja [Anton Brecelj] prevzel predsedstvo stare SLS, torej da je samostojna politična stranka. Ako še kdo tretji ustanovi svojo politično stranko katoličanov, bo tudi vpoštevan. Razen takega foruma, ki bi vzporejal politično delo strank slovenskih katoličanov, pa obstoji lahko tudi neki nepolitični forum, ki bi se pečal z raznimi vprašanji in problemi ter dajal političnim odborom raznih katoliških političnih strank svoje nasvete in predloge. V. Sedanji čas zahteva od vsakega poedinca, posebej od vsakega izmed vodstva SLS, veliko odgovornost. Odgovornost pa terja, da se ne ustvarja ozračje nezaupanja in da se pri delu ne poslužujemo nemoralnih, posebej zahrbtnih načinov blatenja poedincev in onih, ki delajo. Prav tako mora vse bazirati na iskrenosti, ker le tako je mogoč uspeh naše akcije. Kdor dela drugače in razširja morebitna nesoglasja v javnosti in širši krog ljudi, da bi tako te ljudi enostransko poučil in pridobil za svojo tezo, da je rušilec stranke, njenega ugleda in moči ter zavestno napeljuje vodo na mlin onih, ki streme za zmanjšanjem moči in ugleda stranke SLS. Sedmorice, ki je po štirih članih delala od konec oktobra 1944 naprej, se je zave-dala težkih nalog in odgovornosti. Po g. Arku je povabila na odgovorno delo tudi g. Rubina, ki ni prišel k delu, marveč sklicuje razne ljudi na razgovore, jim tam pripoveduje vse mogoče resnične in neresnične stvari, pozablja pa na marsikaj, kar se je v preteklosti zgodilo. Posebno rušijo stranko SLS nekateri ljudje, ki so združeni v društvu Straža. Po-sebej delajo na političnem, posebej na vojaškem področju se vežejo samostojno z gen[eralom] Andrejem [Ivan Prezelj] in raznašajo o onih članih štirih ožjega odbora razne laži, kakor da so prejeli 45 milijonov denarja, ki ga nekontrolirano rabijo, da niso izročili denarja Zmagoslavu [Jože Melaher], za kar so ga prejeli od gen[erala] Andreja, da so v stikih z Nemci, da imajo posebne naloge, zaupane od Nemcev, da so se razgovarjali z Nemci o mejah Slovenije in zahtevali le Dravo itd. Groze, da bodo obračunali s člani ožjega odbora, begajo ljudi z apokrifnimi letaki in poslanicami s podpisi dr. Kreka in drugimi. Na kazalo Na kazalo oseb 696 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Skratka: na delu so sile, ki jim je stranka deveta briga in je ne rabijo za drugega, kakor, da se za vsako ceno polaste položajev v stranki. Te ljudi bi bilo treba disciplinirati in jim pokazati pravo pot. Ne sme vsak na svoje delati, se vsak na svoje razgovarjati, ako hočemo stranko imeti močno in trdno, ki naj doseže uspehe. Le tako bo odbor stranke mogel po končani vojski izročiti svoje posle z uspešnim zaključkom forumu, ki bo presodil delo pristojnih forumov stranke. Položaj dne 8. 4. 1945. Zapisnik seje širšega odbora SLS, 10. in 11. 4. 1945 (pag. 868–875)1026 Zapisnik seje širšega odbora SLS dne 10. 4. 1945. Začetek ob 20.30. Navzoči: gg. Rubin [Marko Kranjc], Arko [Mirko Bitenc], Rudnik [Rudolf Smer-su], Medved [Miloš Stare], Belin [Alojzij Mihelčič], dr. Brumen [Ernest Frumen], dr. Česen [Ivo Česnik], Dore [Albin Šmajd], Zorko [Jože Krošl], Goričanec [Josip Špindler], dr. Korošec [Franc Kotnik], dr. Milač [Anton Milavec]. Sklicatelj g. Rubin začne sejo ob 20.30, ugotovi sklepčnost, pozdravi navzoče ter pre-bere dnevni red: 1. stališče do kat[oliškega] bloka, 2. vpostavitev sedmorice izpred 10. 4. 1944, 3. sanacija in revizija sklepov po 20. 11. 1944. Sklicatelj g. Rubin povdari: »To sklicanje širšega odbora je zadnje sredstvo, da se nekaj uredi. Mislili smo in tako sva govorila z g. Arkom, da bi se vršila seja trojke, ki bi se je udeležil tudi g. Belin, pa je ta izjavil, da je že pred meseci podal ostavko na ta svoj položaj. Zato ni preostala druga pot, kakor da se skliče širši forum, ki naj uredi vsa viseča in sporna vprašanja. Pri vsem bi povdaril in samo to kratko omenil: Položaj je zelo težek za stranko. Raz-mere v stranki so tudi drugim strankam znane in zelo neugodno vplivajo na druge. Treba je vpostaviti popolno enotnost in edinost. Pripravljena je na obeh straneh volja, da pride do edinosti. Vsi smo živčno precej razdraženi. Zato prosim, da opustimo vse rekriminacije, na drugi strani pa zopet prosim, da nismo preveč občutljivi. Jaz sem poslal gg.-om dopis in upam, da so si gospodje glede tega že na jasnem. Bil sem pri Prevzvišenem [Gregorij Rožman], ki mi je naročil in to brez mojega na-migovanja – da sporočim širšemu odboru njegovo iskreno željo, da kat[oliški] blok ostane, ker obstoj naroda zahteva, da se vsa sporna vprašanja v SLS rešijo. (G. sklica-telj prebere zapis želje Prevzvišenega, ki jo je diktiral g. Rubin v zapis.) 1026 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1037–1044 in pag. 1047. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 697 Sklicatelj g. Rubin nato še prosi, da bi bili pri razgovoru čim krajši, ker je rok kratek in moramo končati vsaj do pol desetih. Preide na prvo točko dnevnega reda; k razgovoru se oglasé vsi navzoči gg. člani šir-šega odbora. 1) Dr. Milač [Anton Milavec]: Prebral sem dopis g. sklicatelja in slišal škofovo željo, zato smatram, da bi bilo prav, če bi v to instanco povabili naše stare politike, ki so nekdaj veliko delali in še nove mlade, ki bodo delali. Zato je prav, da se širši odbor in tudi ožji razširi. Širši odbor ne more vsak dan skupaj, zato naj bi zbrali v eksekutivo ne sedmorico, tudi ne trojko, marveč petorico, da pride v odbor čim več sposobnih ljudi. Zato predlagam: 1. kooptacijo v širši odbor, 2. volitev petčlanske eksekutive, 3. da danes izvolimo trojko: Rubin, dr. Česen in Belin, ki naj nemudoma napravi predlog, kdo se še kooptira in kdo naj pride v eksekutivo. 2) Dr. Česen: Živimo v silno resnem času. Zato je potrebna enotnost v stranki. To ni potrebno zgolj radi nas, marveč tudi glede ugleda in moči do drugih strank. Sestanek 10. 4.1944. ni bil sklepčen. Prišlo je do ustanovitve kat[oliškega] bloka. Be-sedilo dogovora o kat[oliškem] bloku je tako, da je o tem stranka izpodmaknjena. Nekateri so sicer mnenja, da je treba širše razlagati. – Iz kat[oliškega] bloka sta izpa-dla dr. Gosar [Andrej Gosar] in Šolar [Jakob Šolar], ostala je še SLS in Straža, ki je itak v stranki, in zastopnik KA, ki je le opazovalec. Zato želim: 1. stranko je ojačiti z dr. Mohoričevo skupino, in 2. Sedanji tri članski eksekutivi naj se pritegneta res še dva člana, v kateri pa mora biti gotovo g. Rubin, in kjer je že sedaj g. Zorko. Želel bi, da se stranke SLS ne ruši in ne ustvarja nove stranke z drugim imenom, ker predstavlja naša stranka z imenom SLS skupnost vsega našega političnega dela. Kat[oliški] blok naj bi pa podprl stranko v njenem delu ter reševal narodno politične probleme. S tako rešitvijo bi ustregli tudi prisrčni želji Prevzvišenega in bi nastopali edini na-pram naprednjakom. Na vmesno vprašanje g. Medveda, kdo je sedanja trojka, odgovori g. dr. Česen: Arko, Dore, Zorko. V petčlansko naj bi še prišla: Rubin in Rudnik. Na kazalo Na kazalo oseb 698 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 3) Dr. Korošec: V imenu nas severnih Slovencev imam povedati samo to: želja je, da se enotnost čim preje ustvari, da bi se začelo res plodonosno delo. To je želja in prošnja do vseh. 4) Belin: Hudo je, da v teh težkih in resnih časih rešujemo osebna vprašanja. Danes je gotovo potrebna enotnost. Žalostno je, da je sedaj neenotnost. Predlog g. dr. Milača, da se danes izvoli neka trojka, ki naj bi premislila razširitev in napravila predlog za osebe, ki naj bi se pritegnili v širši odbor stranke, se mi ne zdi napačen v tej smeri, da bi se razširitev izvedla. Izjaviti moram, da za svojo osebo ne sprejmem. Smatram, da je tričlanski odbor premajhen za delo in odgovornost, zato bi morda kazalo, da bi pristali na sedmorico, ki je že bila, da svoje delo nadaljuje. Širši odbor naj bi se pa razširil. Stražarji, KA in SLS, ki so v kat[oliškem] bloku, nihče ne trdi, da niso SLS, vsi da so stranka, vendar v mali opoziciji. Priporočal bi: 1. da se zedinimo na predlog dr. Česna, naj eksekutiva šteje pet, ali morda sedem članov, 2. o kat[oliškem] bloku naj bi se posebej govorilo. 5) Zorko: Vsi dosedanji govorniki so govorili o nečem drugem, kakor o stališču do kat[oliškega] bloka. O čemer so govorili, je nov predlog na reorganizacijo stranke, med tem ko je vse že ustvarjeno v kat[oliškem] bloku in je zato potrebno, da se blok ohrani. Tako hodimo samo okrog stvari, ne lotimo se pa stvari same. Formalno bi se lahko uredilo tako: Poglavitno vprašanje je, ali je dosežena stvarna rešitev. S takim predlogom pa bo dosežena, da bo stranka na znotraj konsolidirana. Stranko smo rešili, nismo pa popustili v korist skupnosti. Vse, kar smo naredili dogovorov, so bili napravljeni le za predhodno dobo. Sestanek dne 10. 4. 1944 je bil pravilen. Za pravilnost se zahteva: a. da je pravilno sklican in b. da je navzoče zadostno število članov. Vse to je bilo, zato ni mogoče govoriti o nepravilnosti sestanka z dne 10. 4. 1944. Trojka je čutila potrebo po ustvaritvi skupnosti. Bili smo prepričani, da smo pritegnili v krog odgovornosti vse tvorne sile slovenskih katoličanov. Moje mnenje je: če mi z današnjim sklepom rečemo, da bloka ni, ali da se razširi na širši podlagi, bo stranka prevzela vodstvo in se bo ustvarilo neko vodstvo skupnosti. Nam je potrebna skupnost ljudi, ki bodo v najkritičnejših časih znali rešiti narod. 5)1027 Goričanec: Prosil bi, da ostanemo pri prvi točki dnevnega reda. Pridružujem se priporočilu Prevzvišenega. 1027 Številčenje ne sledi pravilnemu zaporedju. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 699 Stranko reorganizirajmo kasneje. Pridružujem se mnenju g. Zorka. Če pa misli kdo, da bo delal brez velike večine in da ta velika večina ostane zunaj, ima malokdo tako korajžo, da bi v usodnem trenutku (momentu) preiti sile, ko vsi vemo, da so težki časi. (Medklici dr. Milača: Saj smo najvišji forum stranke!) Končajmo s stvarmi preteklosti in vpoštevajmo tudi one, ki jih doslej nismo. Če se briskira blok, gre narazen. Ali sodelujemo z blokom ali pa smo proti. (Protesti dr. Milača, dr. Česna in Belina) Predlagam, da ostanemo pri dnevnem redu, ki nam je bil sporočen. 6) Belin: Ni še nihče zavzel stališča proti kat[oliškemu] bloku. Blok mora ostati. Naj deluje. Lahko se pritegnejo še drugi; lahko se program bloka spremeni. 7) Dr. Milač: Danes je zbrano vodstvo stranke. Eksekutiva naj bi se razširila. 8) Arko: Pri dosedanjem razgovoru sta bili prva in druga točka pomešani med se-boj. Ker je vrstni red netočen, predlagam, da najprej govorimo in sklepamo o drugi točki, nato o prvi in končno o tretji. Povdarim, da se mi zdi čudno, kako je prišlo do sklicanja seje in dnevnega reda, ko imamo od g. predsednika dr. Kreka [Miha Krek] pooblastila iz leta 1944., da ga »puno važno zastupam u zemlji.« Nočem iz tega izva-jati nobenih pravic ali spreminjati položaja, vendar smatram za potrebno povdariti to okolnost. 9) Dr. Milač: Nisem govoril proti kat[oliškem] bloku, marveč sem za to, da se stranka izpopolni. (medklic g. Goričanca: Je bilo časa že dovolj.) Tu smo vendar organ stran-ke, ki mora varovati interese stranke in naroda. – Sklicatelj g. Rubin da na glasovanje oba predloga. Glasovanje je poimensko. Za pre-dlog g. Arka glasujejo: gg. dr. Česen, dr. Milač, Medved, Arko, Rudnik, Belin in Dore. Za predlog g. Goričanca pa: gg. Zorko, dr. Korošec, Goričanec, dr. Brumen. Sklicatelj g. Rubin se vzdrži glasovanja, na kar razglasi izid glasovanja: za Arkov predlog sedem glasov za Goričančev – štirje glasovi, s čimer je dnevni red spremenjen v smislu predloga g. Arka. (G. Goričanec se je nato razburil in pričel skoro vpiti, da: norci ste, ne razumete stvari itd.) Ker je bila ura že 21.30 in je hotela večina oditi, se sklene, da se seja prekine in nada-ljuje v sredo 11. 4. 1945. ob dveh popoldne z danes določenim dnevnim redom. (Ko je g. Goričanec odhajal, je še med vrati kričal, naj gredo (tisti ki so stali) s svojo pametjo na ulico. Dr. Česen pa je pripomnil, da je z g. Goričancem težko, ker je neznosen.) Na kazalo Na kazalo oseb 700 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Nadaljevanje seje dne 11. 4. 1945. Navzoči: inž. Levičnik [Jože Lavrič], Arko, Rudnik, Rubin, Belin, dr. Brumen, dr. Česen, Dore, Medved, Goričanec, Zorko, dr. Milač. Manjka: dr. Korošec. Sklicatelj g. Rubin nadaljuje sejo ob 14.15 in ugotovi, da je sklepčna: »Pripomnil in prosil bi, da bi se držali tega, naj ne bo nobenih ostrih besed, ne med-metov in ne medklicev. Na drugi strani moramo zopet gledati, da ne bomo preobču-tljivi. Živce imamo vsi slabe. Eno pa morem pojasniti, češ kdo ima pravico delati dnevni red. Jaz sem to napravil sam, ker je moja koža ravno toliko vredna kakor Arkova. Mislim, da imam upra-vičenost, ker je širši odbor sklenil, da vodim sejo. Drugi razlog je, da sem izvoljen od tistega organa stranke, ki je ta odbor potrjeval. Na dan dr. Koroščevega [Anton Korošec] pogreba sem bil jaz v četvorki: dr. Kulovec [Franc Kulovec], dr. Krek, Snoj [Franc Snoj] in jaz. Povedati moram to, da smatram, da ta mandat še imam in ga bom položil v roke tistim, ki se vrnejo. Razen tega Arko moraš priznati, da sva se zmenila za tričlansko sejo, da sva določila dnevni red: 1) sanacija odbora, ali 3 članski in Belin, ali pa sedmorica 2) sanacija sklepov in dela po 20. 11. 3) ljudski blok, ker trdi Arko, da ga ni, jaz pa da je, tem bolj, ker je Prevzvišeni v tistem, kar mi je naročil, tudi to omenil. Arko pojasni, da sta se s sklicateljem zmenila na sklicanje sedmorice in ne trojke. Ti bi sklical samo sedmorico, ne pa trojke. V sedmorici si bil, v trojki nikdar. Če sva pa določila sklicanje sedmorice, si že sam priznal, da še obstoji sedmorica in da imaš gotove pravice. Ponovno povdarim, da imam od dr. Kreka pooblastilo, da ga »punovoljno zastu-pam«. Vendar to ni važno in ne vztrajam na tem, da pripada vodenje sej in sestan-kov meni kot njegovemu zastopniku. Sklicatelj g. Rubin pride po tej pojasnitvi na dnevni red: 1. preureditev stranke. K tej točki se oglasi kot 1) Dr. Česen: V stranki obstoji širši odbor in ožji odbor iz sedmih članov: Medved, Arko, Dore, Rubin, dr. Korošec, Zorko in menda jaz. (Popravijo ga, da on ni bil nik-dar član sedmorice, marveč g. Rudnik. Dr. Česen izjavi, da je mislil, da je v ožjem odboru, ker je bil večkrat klican na seje, kjer je bilo kakih sedem ljudi. Pojasni se mu, da so bile to seje zastopnikov pokrajinskih odborov.) Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 701 Mislim, da bi bilo pametno, če bi to sedmorico, povečali na devet, da bi tako dodali še kako osebnost, da bi ožji odbor devetorice lahko delal in nastopal avtoritativno. 2) Dr. Milač: širši naj se razširi s kooptacijo, ožji naj bo 9torica. 3) Arko: Naj napravi eksekutiva, ki bo zvoljena predlog za kooptacijo. Nisem proti razširitvi širšega odbora potom kooptacije, vendar naj se to dobro premisli in upošte-va stanovsko smer. Predlog za kooptacijo naj eksekutiva predloži širšemu odboru, ki naj o tem razpravlja in odloči. Glavno je, da se danes izbere eksekutiva, ki bo posle vodila. Treba je stranko urediti, da bo delo vodila. Sem za sedmorico. Dr. Česen umakne svoj predlog, da šteje ožji odbor devet članov. 4) Dr. Milač: Zdi se mi, da je dovolj petorica, med tem ko naj se širši odbor razširi, ožji pa skrči na pet. Da to dosežemo sta možni dve poti: 1) ali nam da eksekutiva predlog za kooptacijo, 2) ali širši odbor že preje kooptira, nato pa razširjeni izvoli eksekutivo. To je pač vseeno. Glavno je, da dosežemo svoj namen, ki je razširitev širšega odbora. V tem odboru bi rad videl take, ki so že delali, pa bodo še delali. Tukajle nas je 14, kar je premalo. Nato se ugotovi, da so v trojki bili gg. Arko, Rudnik in Zorko. 5) Dr. Česen: Sem za to, da se trojka zviša na pet; k trojki gresta še dr. Milač in Rubin. 6) Arko: Težišče dela je v NO, zato je prav, in potrebno, da je eden izmed članov v NO v ožjem odboru, da je tako ustvarjen kontakt med ožjim odborom in NO. Mislim, da ne bi mogli preko Doreta, mislim, da je absolutno potrebno, da je zraven. Predlagam – če obvelja petorica – : Rudnik, Dore, Zorko, dr. Česen in Rubin. 7) Zorko: Predlog dr. Milača je zelo trezen in pameten. Mislim pa, da je bistvo proble-ma v koncentraciji vseh sil. Zato se mi zdi, da je misel zelo zdrava. Če hočemo stvar dobro rešiti, je potrebno, da se zberejo predstavniki vseh struj. Avtoriteto škofovo so vsi vpoštevali, in se sklicevali na njo, kadar jim je to koristilo. Mislim, da tudi tukaj ne bo odveč, če vzamemo njegovo stališče. S petorico sicer ne bomo dosegli drugega kot to, da se stvar zavleče in odloži. Samo eno je, če nam je za stvar, da se vsi podredimo skupnosti. Poiščimo to, kar nas druži, ker so s tem bistveno združena imena, ________________. Nimam ničesar proti razširitvi širšega odbora na pokrajinskem načelu. Tako razšir-jeni širši odbor naj šele izbere eksekutivo. Takrat je forum trojke delal v drugačnih razmerah, kakršne so danes. Tisti forum je prevzel nalogo, in jo po najboljših močeh izvršil. Na kazalo Na kazalo oseb 702 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 8) Dr. Česen: Najprej je treba imeti eksekutivo, zato predlagam: 1) izvoli naj se eksekutiva, 2) nato naj se na predlog eksekutive kooptira. 9) Medved: replicira na izvajanja g. Zorka in vprašanje, ali ima en del res pravico biti večno nezadovoljen. Povdari, da je treba postaviti eksekutivo, priznati NO in delati. Danes bi mogli govoriti le, v čem ima stranka napačno linijo. Gotovo ni imel nihče pravice likvidirati stranke. Razčleni kontrahente dogovora z dne 21. 6. 1944. in njegovo besedilo. Kot kontrahenti so: skupine in struje. SLS ni omenjena. Nihče od onih, ki so sklenili dogovor z dne 21. 6. 1944 ni imel pravice politične stranke SLS degradirati na stopnjo brezimenske skupine ali struje, tudi če bi obveljalo, da je v formalnem oziru vse v redu. Nehajmo s formalizmom in pokažimo, da smo zmožni dela, naj se vpostavi stara sedmorica, ali pa nova sedmorica ali pa petorica, glavno je, da začne delati, ker je zdaj naša naloga reševanje ljudi in življenj. 10) Dr. Milač: mislim, da je še najbolj pametno, da se širši odbor razširi, eksekutiva pa ima pet članov. 11) Dr. Česen: ponavljam svoj predlog, da se izvoli najprej eksekutiva, nato pa ta predlaga razširitev. 12) Goričanec: prosil bi, da bi se morebiti, če pridemo do eksekutive, če bi še enkrat pogledali na vse kraje, naj se tem krajem primerno izbere ožji odbor, širši odbor naj pa tudi bo tako sestavljen. Ne bom nič predlagal, da vpoštevate vse kraje in skupine, da bodo vsi skupaj odgovarjali. Sklicatelj g. Rubin pove, da so se pred sejo v smislu včerajšnjega sklepa sestali on, gg. dr. Česen in Belin ter se v vseh točkah sporazumeli. Prosi dr. Česna, naj prebere imena za eksekutivo. 13) dr. Česen: zedinili smo se na osebe: Rubin, dr. Korošec, Dore, Rudnik in dr. Lujo [Ludvik Leskovar]. Medklic Goričanca: Zavedajte se odgovornosti, vpoštevajte vse ljudi in kraje. 14) Arko: šel sem iz odbora tako, da zdaj govorim osebno neprizadet. Danes moramo izvoliti eksekutivo, ki bo delala hitro, ker dogodki zahtevajo hitro delo in odločitev. 15) Belin: naj eksekutiva šteje pet članov, kakor je predlagal dr. Česen po našem spo-razumu. Glavno je, da mora biti eksekutiva ekspeditivna. 16) Goričanec: naj pridejo še zastopniki Koroške in Prekmurja. Naj bi bila še dr. Kotnik in dr. Ferenc [Franc Bajlec], ki tako spada k drugi grupi. Ne vem, zakaj bi se tako bali ljudi, ki žele delati. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 703 Tako bi eksekutiva imela: gg. Rubin, dr. Česen, Dore, Rudnik, Zorko, dr. Korošec in dr. Ferenc. 17) Dr. Česen: Sprejmem to misel g. Goričanca in predlagam sedmorico za eksekuti-vo. Ker g. dr. Ferenc še ni član širšega odbora, predlagam, da ga najprej kooptiramo v širši odbor. Sklicatelj g. Rubin da na glasovanje predlog g. dr. Česna, da se kooptira v širši odbor stranke g. dr. Ferenca. Predlog je soglasno sprejet. Nato preide g. sklicatelj Rubin na drugo točko dnevnega reda: 2. Stališče stranke do ljudskega bloka: G. Rubin pojasni, da je bil ta ljudski blok ustanovljen 21. 6. 1944. iz skupine SLS, za katero so podpisali gg. Arko, Rudnik in Zorko, skupina mladih intelektualcev SLS, za katero je podpisal dr. Leskovar, KA, dr. Gosarjeva skupina, za katero je sedaj prišel dr. Mohorič [Jakob Mohorič]. SLS je vstopila in ni izstopila. Dr. Gosar je zastopal dr. Mohoričevo skupino in je to izjavljal, dr. Mohorič pa zastopa sedaj dr. Gosarjevo skupino. Po vsem tem je jasno, da ljudski blok še obstoji. 1) Medved: rad bi vedel točno, ali je pri teh mladih intelektualcih SLS tudi Javornik [Mirko Javornik], ali kako. G. Rubin pojasni, da trdijo ti mladi intelektualci SLS, da ne odobravajo Javornikove-ga pisanja in ž njim nimajo zvez. 2) Arko: Dogovor z dne 21. 6. je sklenila SLS in dr. Gosarjeva skupina. Za SLS smo pritegnili tudi opozicijo, ki jo zastopa dr. Leskovar. Po odhodu dr. Gosarja in Šolarja sem bil decembra pri dr. Mohoriču, ga vabil, da pristopi v SLS, pa je izjavil, da bi z isto pravico tudi on lahko našo SLS povabil v svojo SLS, ki obstoji ves čas in katere predsednik je, kar je prevzel po smrti dr. Breclja [Anton Brecelj]. Izjavil je popolnoma jasno, da dr. Gosar in Šolar nista člana njegove stranke in ko sem pred nekaj dnevi ponovil to njegovo izjavo v širokem forumu, kjer je bil tudi navzoč dr. Mohorič, a ni mojemu poročilu ugovarjal. Tako je po izpadu dr. Gosarja in Šolarja ostala samo SLS, ker z dr. Mohoričevo stran-ko ni bil sklenjen še noben dogovor. 3) Zorko: dr. Gosar mi je večkrat rekel, da mora dr. Mohoriča informirati. Vtis sem imel, če ga informira, delata skupaj. G. Rubin: to sta sicer dve skupini: preje je dr. Gosar zastopal dr. Mohoričevo skupino, zdaj pa dr. Mohorič dr. Gosarjevo skupino. Na kazalo Na kazalo oseb 704 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 4) Dr. Česen: Dogovor z dne 21. 6. 1944 je nemogoč. Takrat verjetno niso mislili, kaj to pomeni. Nimam nič proti temu, če se preobrazi z močnimi osebnostmi in da se spremeni besedilo dogovora z dne 21. 6. 1944. 5) Medved: Takega dogovora, kot je tukaj, ni noben odbornik SLS upravičen podpi-sati za stranko. Če se kak blok med strankami napravi, morejo ostati nedotaknjene, njene pravice neokrnjene. Vsak blok je možen, le da ti elementi stranke ostanejo. 6) Arko: Ko smo lani spravljali blok skupaj, smo imeli namen, da pride do enotnosti. Videli smo kasneje, da naj bi ta blok le služil dr. Gosarju za zaledje. Ugotovilo se je kasneje, da je bil neki Nacij[onalni] komite ustanovljen že aprila 1944. 7) Zorko: Dovolil bi si neko lahko korekturo. Inicijativo je prevzela SLS, in sicer Arko in si razdelili vloge, kdo bo ljudi vabil. Mi smo vabili dr. Gosarja. Narodnega odbora ni bilo. O imenih se še ni govorilo na seji eksekutive bloka, pač pa je bil določen samo način. Napačno je, da presojamo danes položaj, ko je bil lani popolnoma drugačen. Rekli smo takrat, da se v teh težkih razmerah dela le preko skupnega bloka. Če so nastopile spremembe in težave, naj se jih z dopolnili korigira, ne pa negira. Mislim, da je lansko leto delal blok po navodilih iz inozemstva; ta navodila so bila takrat zelo neugodna. Predsednik kat[oliškega] bloka mi je rekel, da mu je g. Arko rekel, da bo rešil vpraša-nje nadaljnega obstoja kat[oliškega] bloka širši odbor, do česar pa ni prišlo. Nato so nekateri začeli ustvarjati NO in ljudem zatrjevali, da delajo v imenu odbora SLS. Ker ni bilo seje širšega odbora, je predsednik bloka sklical sejo bloka, ki je nadaljeval delo, izvolil eksekutivo bloka, osnovali so se razni strokovni in pokrajinski odbori. Vse to dela in pripravlja. Pomisliti moramo: skupno delo v bloku je močno povezalo ljudi na delo. Ljudje so postali zaradi raznih metod nezaupljivi: z besedo, da blok ne zastopa stranke, ne bomo bloka likvidirali. Ti ljudje so povezani, so že precej napravili: Ako stranka sedaj zastopa stališče, da bloka ni in da je stranka, ali bo stranka zadostna avtoriteta, da bo rešila vse probleme? Zdi se mi, po mojem prepričanju, po mojem mnenju bodo ljudje kritično gledali tudi na sedanje odbore. Mi nismo samo med štirimi stenami, mi gledamo razpoloženje, ki je zunaj. 8) Medved: Dovolil bi si vprašanje: kdo so kontrahenti pri dogovoru z dne 21. 6. 1944? 9) G. Rubin: SLS, dr. Gosar in Šolar, skupina mladih intelektualcev SLS in KA. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 705 10) Medved: Kaj je to skupina mladih intelektualcev SLS? Ali je to skupina, ki je po-šiljala svoj čas tkzv. [takozvano] slovensko izjavo, kjer je zraven tudi Javornik, ali je to Straža? Morda bi nam to znal kdo prav pojasniti? 11) G. Rubin: to so Stražarji. 12) Medved: Prav; ali so potem Stražarji člani SLS, ali niso? Če so člani stranke, kako sklepajo dogovor s stranko? 13) Rubin: Meni so izjavili, da so stranka, da se smatrajo za SLS. 14) Medved: Morda nam bi g. dr. Brumen lahko pojasnil, (ki je sam član Straže), ali so člani Straže politično člani SLS. 15) dr. Brumen: Sem v širšem odboru kot zastopnik Prekmurskega odbora. Sicer pa bodo posamezni že člani SLS. 16) Arko: Res je, da sem v onem odboru trojke dal inicijativo, ki pa je kot neka pre-sija prišla od vojske, kjer je to nalogo po združitvi kat[oliških] pol[itičnih] sil najbolj forsiral že pokojni Tomazetič [Konstantin Domazetović]. Bil sem morda naiven, pa sem preveč verjel in zaupal, kar so drugi zlorabljali. Zavedam se, da nisem delal prav in da sem s podpisom dogovora z dne 21. 6. 1944 škodoval stranki, zato lahko vsak čas podpis na tem dogovoru črtam. Kar se tiče dr. Luja je bilo pri ožji seji treh tako govorjeno, da pritegnemo k delu opozicijo. Določen je bil svet[nik] Zorko, da se pogovori in skuša doseči sodelovanje. 17) Zorko: Posamezniki v Straži so gotovo člani SLS, organizacija kot taka pa ne. Čudno je to mnenje, da bi [se] podpisi črtali. 18) Arko: Logično je, da je podpisala SLS in dr. Gosarjeva skupina. 19) Goričanec: Škoda, da se je en del vsled neinformiranosti pustilo v bloku, drugi pa je delal drugod. Presneto me zanima, kako je to, ko so na eni strani sami juristi. Tako je nastal spor, ker so se razdelili, zdaj naj ga pa rešujemo mi. 20) dr. Česen: dogovorila se je pred sejo trojka: dr. Česen, Belin, Rubin, a) da je potrebno, da se modificira besedilo dogovora v tej smeri, da stranka dela samostojno in ni okrnjena v svojem delu tudi z nasprotnimi polit[ičnimi] strankami in b) da stopi v razmerje z dr. Mohoričevo skupino. V blok naj pridejo močnejše osebe. Konkretno predlagam: od KA: gg. Lekan [Jože Le-kan] in dr. Dečan [Rudolf Hanželič], dalje gg. dr. Lukman [Franc Ksaver Lukman], dr. Leskovar, dr. Mohorič, ravnatelj Zarnik [Bogumil Remec], dr. Česen, Zorko, Rubin, dr. Ferenc, dr. Janežič [Anton Kacin], dr. Milač, dr. Korošec, Delavec Franc [France Žužek], Kmet Nace [Ignacij Pevec], Zidar Karel [Karel Kavka] in Goričanec Jože. (Delavec, Kmet in Zidar kot zastopniki stanov.) Na kazalo Na kazalo oseb 706 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Izvolitev predsednika je notranja stvar bloka. 21) Zorko: Malo nerodno je, da drugemu partnerju komandiramo (medklic Gori-čanca: To je sramota! Sklicatelj g. Rubin opozori g. Goričanca, naj se obvlada). 22) inž. Levičnik [Jože Lavrič]: prosi za malo prekinitev, ker mora oditi. Rad bi pa pred svojim odhodom uredil. Kakor vedo nekateri, gotovo pa g. Rubin, sem prišel po želji dr. Natlačena [Marko Natlačen] v širši odbor, ker ni bilo v Ljubljani zastopnika kmetov g. Kmeta Naceta [Ignacij Pevec]. Zdaj je ta tu, vsled česar je odpadel razlog, da sem še nadalje v širšem odboru. Zato odložim svoje mesto v odboru in predlagam, da se na to mesto izvoli g. Kmet Nace. G. Rubin: da na glasovanje predlog inž. Levičnika, da se na njegovo mesto kooptira v odbor SLS g. Kmeta, kar je soglasno sprejeto. 23) dr. Česen nato predlaga še postopek kako naj se izvrši reorganizacija kat[oliškega] bloka. Predlaga: Nova eksekutiva naj spremeni besedilo točke 2) dogovora z dne 21. 6. 1944, v kolikor je bil s tem omejen delokrog stranke. To spremenjeno besedilo naj bo osnova za razgovore in delovanje pri skupnem bloku. Nato naj eksekutiva naprosi dr. Kričača [Franc Ksaver Lukman], da skliče vse te ljudi skupaj. G. Rubin da ta predlog na glasovanje, ki je soglasno sprejet. 3. Sanacija in revizija sklepov po 20. 11. 1944. G. Rubin pojasni, da je ena skupina ustvarila z JNS narodni odbor, kjer tudi dela. G. Arko razloži, kako je prišlo do ustanovitve Nar[odnega] odbora. Dore pojasni vse delo v NO, dogovor in dodatke k dogovoru ter razne uredbe na vojaškem in političnem področju. Prečita dogovor z zastop[nikom] gen[erala] Draže Mihajlovića gen[eralom] Damjanovićem [Miodrag Damjanović] od 9. 4. 1945 ter uredbo o prevzemu oblasti v občinah. Medved: Treba je, da gre delo v NO nemoteno naprej. Predlagam, da se odobri naro-dna izjava, dogovor in vsi dodatki; uredbe se predlože v pregled eksekutivi. Ožji odbor uredi zadevo oseb delegacije SLS v širšem in ožjem odboru Narod[nega] odbora za Slovenijo. G. Zorko: Ugotavljam: 1. da je problem ostal odprt tudi po današnji razpravi, Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 707 2. da je celotna JNS za Narodni odbor, je težko reči. Ko je direktorij oficijelno z nami razpravljal, so nam izjavili, da direktorij ne vstopi v Narodni odbor. Ker sem prejel svoj mandat od Štajerskega odbora, se bom tam razgovoril. Kakor bo padla odločitev, tako bom ukrenil. G. Rubin da na glasovanje predlog, 1) da se odobri narodna izjava, dogovor in vsi dodatki k dogovoru, 2) da se predlože uredbe eksekutivi na vpogled, 3) da ožji odbor uredi zadevo oseb delegacije SLS v ožjem in širšem odboru Nar[odnega] odbora za Slovenijo. Predlogi 1), 2) in 3) so bili soglasno sprejeti. Ker se nihče ne oglasi k besedi, zaključi sklicatelj g. Rubin sejo širšega odbora ob 17.00 Lj. 11. 4. 1945. Po seji se navzoči člani eksekutive dogovore, da je seja nove eksekutive dne 13. 4. 1945 ob 3/4 8h zjutraj. 11. 4. 1945 Poročilo Albina Šmajda o razgovoru z Markom Kranjcem, 4. 4. 1945 (pag. 876)1028 Po zaključeni seji je 422 [Albin Šmajd] povedal g. Rubinu [Marko Kranjc] sledeče: Zdaj ko je vse urejeno, Ti lahko povem, da je tvoje stališče do vseh v pismenem elabo-ratu zavzetih vprašanj absolutno zgrešeno. Nisem pa se hotel poslužiti tvojih metod, ker nisem hotel razburjati ljudi, marveč sem hotel mirno ureditev vprašanj, ker so danes pretežki časi, da bi se lomili na formalnostih. Seja pred letom dni tj. 10. 4. 1944., iz katere črpaš vse pravice, je bila neveljavna, ker niso bili povabljeni vsi »dosegljivi« člani in ker se pri kvorumu niso vpoštevali vsi člani, ki tvorijo širši odbor stranke. Povabljeni niso bili: gg. Rubin, Medved [Miloš Stare] in Rudnik [Rudolf Smersu], ki se tudi seje niso udeležili. Prva dva sta se sicer skrivala, a so sklicatelji vedeli za njuna skrivališča ter so prišli po »seji« z dne 10. 4. 1944 npr. celo poročat o teh razgovorih Medvedu. Rudnik za sejo ni vedel. Torej seja ni bila pravilno sklicana. Za sklepčnost seje se računajo vsi še pravno veljavni člani telesa, ki naj odloča na seji. Naši ljudje v zamejstvu, ki so člani širšega odbora, te funkcije niso izgubili, ker jim sama odsotnost tega ne vzame, širši odbor jih izključiti ne more, tudi ne more izreči ugasnitev njihovih mandatov, ker bi to mogel le zbor zaupnikov, a širši odbor tudi si-cer ni izključil niti proglasil njihovih mandatov za ugaslih. Obratno: čim je prišel npr. g. Godina [Jožef Godina] v Ljubljano, se je sej in dela pravno veljavno udeleževal. 1028 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1045–1046. Na kazalo Na kazalo oseb 708 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Tako se pokaže, da je bila osnova seje dne 10. 4. 1944 neveljavna, zato je neveljavno vse, kar bi kdo izvajal iz nje. Na pripombo g. Rubina, da potem tudi te seje niso sklepčne, mu 422 pojasni, da sta bili obe sklepčni, ker je bilo obakrat navzočih 12 dvanajst, torej vsaj polovico vseh pravnoveljavnih članov širšega odbora. Ne spušča se pa v pravilnost sklicanja, kar je lahko predmet posebnega razgovora in utemeljevanja. Na vprašanje g. Rubina, kaj potem, če bi bilo zaprtih ali sicer odsotnih, da bi se ne dosegel kvorum, odgovori 422, da bi mogel nesklepčni forum vršiti le tekoče posle, storiti pa ničesar, kar bi ne bilo v skladu s pravili stranke in načeli, ki so obče znana za delo v stranki. Stranka bi sicer morala pravočasno ob zadostnem kvorumu, ali pritegniti (kooptirati) v širši odbor večje število ljudi, ali pa vsakemu članu postaviti namestnika. Tega ni bilo v našem odboru, vsled česar je za sklepčnost merodajno celokupno število vseh članov. 422 je nadaljeval: Nevzdržno je Tvoje stališče tudi glede trojke v tistem primeru, ako bi bili sklepi z dne 10. 4. 1944. pravnoveljavni. Trojka ni bila pooblaščena, da likvidira stranko, ali vsaj omeji njeno delo v katerem-koli obsegu ali smeri. Če je tak sklep – dogovor 21. 6. 1944. naredila, mora tak dogovor odobriti pristojni forum stranke, tj. širši odbor. Ako so se izvršile neke spremembe v delu stranke brez predhodne potrditve dogovora z dne 10. 4. 1944., je to samovolja in nepravilnost ter ne more iz nezakonitega akta nihče izvajati nobenih pravic. Pri tem se ne oziram na vse druge razloge, ki so padli v razgovoru. Če pa zopet dopustimo, da je kat[oliški] blok pravno veljavno obstojal in imel pravico delati, je vsaj vse delo po 20. 11. 1944. docela neveljavno. Od SLS (širšega odbora) so bili v kat[oliškem] bloku: gg. Zorko, Rudnik, Arko. Po 20. 11. 1944 nista bila va-bljena na nobeno sejo kat[oliškega] bloka niti Arko niti Rudnik, čeprav sta bila oba v Ljubljani in dosegljiva. Kolikor mi je bilo znano in je danes ponovno potrdil g. Arko, je bil osebno 3 do 4x pri g. dr. Kričaču [Franc Ksaver Lukman], ki ga na seje k. bloka ni vabil, čeprav je imel možnost, da ga povabi. Ker na seje bloka nista bila vabljena člana, tudi sklepi sej niso veljavni. Z ozirom na vse to, je bilo edino pravilno stališče g. Arka, da je – ne oziraje se na namen »seje« z dne 10. 4. 1944. – ostala v veljavi sedmorica izpred 10. 4. 1944, ki je bila edina upravičena nastopati v imenu SLS in zastopati njene interese proti drugim političnim strankam. – Končno se je 422 še dotaknil vprašanja, če je pravilno stališče g. Rubina, ki ga je izja-vil, zakaj je on upravičen sklicati sejo in določiti dnevni red. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 709 G. Rubin je izjavil, da ga je za vodstvo sej pooblastil širši odbor. Če izvaja iz tega svojo pravico, potem prizna sedmorico izpred 10. 4. 1944., ki je bila izvoljena na podlagi pravilnika o poslovanju širšega in ožjega odbora. Ta predvideva 5–10 članski ožji odbor, v katerem ima 5 članov referate s stvarnim področjem dela, med katerimi je tudi poročevalec za organizacijo, ki ima med drugim pravico voditi seje širšega in ožjega odbora. Širši odbor izvoli le določeno število ljudi za ožji odbor, ki si med seboj izvolijo referate. Tako je bil g. Rubin izvoljen za poročevalca za or-ganizacijo. Ako izvaja iz tega svoje pravice, s tem priznava pravno obstoj sedmorice izpred 10. 4. 1944, kateri v ostalem odreka vse druge pravice. Nadalje je g. Rubin izvajal svojo pravico iz tega, da je izmed štirih članov odbora: dr. Korošec [Anton Korošec], dr. Krek [Miha Krek], Snoj [Franc Snoj] in Kranjc [Marko Kranjc], ostal edini tu, čeprav iz tega ni nikdar izvajal nobenih pravic in tega svojega stališča ni nikdar uveljavljal. 422: da je tako funkcijo imel le v JRZ odboru, ne pa v SLS odboru, ki je že od leta 1930 naprej ilegalni odbor. G. Rubin je pripomnil, da se je enkrat vršil v Rokodel[skem] domu sestanek, kjer je dal dr. Korošec potrditi ilegalni odbor legalnemu odboru JRZ, ter sploh ni hotel pove-dati imen dr. Kamušiču [Josip Kamušič], ki je to želel. 422: prosi, naj g. Rubin vpliva, da se ne bo iz gotovega kroga raznašalo vesti, ki so neresnične in zasledujejo le en cilj: da omadežujejo osebe. G. Rubin je rekel, da bo odslej to prenehalo. 4. 4. 1945 422 Zapiski, nedatirano (pag. 877–879) I. Vojaško: 1.)1029 uredba o ustanovitvi SNV 21/1 2.)1030 uredba o ureditvi (organ[izaciji]) SNV 5/4 3.)1031 uredba o formaciji SNV 5/4 II. Politično: 1.)1032 uredba o notranji ureditvi NO 15/1 2.)1033 uredba o razglašanju pr[edpisov] pred[sedstva] NO 21/1 3.)1034 uredba o pečatnikih '' 21/1 1029 Pripisano: (2). 1030 Pripisano: (9). 1031 Pripisano: (10). 1032 Pripisano: (1). 1033 Pripisano: (3). 1034 Pripisano: (4). Na kazalo Na kazalo oseb 710 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 4.)1035 uredba o izvrševanju državne oblasti na ozemlju nar[odne] države Slovenije 2/4 5.)1036 uredba o slovenski vladi in o pristojnostih poedinih državnih tajništev 5/4 7.)1037 uredba o prevzemu oblasti v občinah 5/4 (9/4) Na temelju narodne izjave z dne 29. 10. 1944 ustanovljeni NO za Slovenijo združu-je začasno, dokler kralj ne bo mogel svobodno izvrševati kraljevske oblasti – v svo-jih rokah pravico suverena in najvišje upravne oblasti na slovenskem ozemlju, ki je sestavni del demokratične in federativno urejene kraljevine Jugoslavije z dinastijo Karadjordjevićev. V svrho čim tesnejše povezave vseh nacionalnih oboroženih sil za uspešno borbo pro-ti narodnim sovražnikom, Narodni odbor za Slovenijo prenaša izvrševanje pravice na vojaškem področju na načelnika štaba glavnega JV v D.1038 8. in 9. 4. 1945 NO za Slovenijo pričakuje, da bo načelnik štaba Vrhovnega poveljstva JV vD pri postavitvah poveljnika in štaba SNV ter poveljnikov in štabov korpusov, divizij in samostojnih odredov vpošteval mnenje NO za Slovenijo, da bodo tako ti častniki uživali splošno zaupanje slovenskega naroda. Po načelu depolitizacije vojske je za reševanje političnih zadev na slovenskem oze-mlju izključno pristojen NO za Slovenijo. Politično vojaške zadeve na slovenskem ozemlju pa rešujeta sporazumno NO za Slo-venijo in načelnik štaba Vrhovnega poveljstva JV v D. Zapisi Albina Šmajda o sestankih (pag. 880–886), v preglednejši obliki objavljeni na drugih mestih v tej knjigi Pismo (morda Mirka Bitenca) Marku Kranjcu, 7. 4. 1945 (pag. 887)1039 Prepis Dragi Rubin [Marko Kranjc], sem govoril in je stvar v redu. Ti pa pridi po možnosti že zjutraj v svojo sobo, da bo zvečer manj prometa. Če se za to odločiš, sporoči gospodu, ki ti je zadnjič oskrbel stik z menoj, t. j. z gospodom, s katerim sem danes govoril. 1035 Pripisano: (5). 1036 Pripisano: (6). 1037 Pripisano: (8). 1038 Nadaljevanje besedila je bilo v izvirniku prečrtano in ni objavljeno. 1039 Prepis dokumenta (morda UDV) je na pag. 1067. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 711 Seja se bo verjetno vršila vso noč do štirih zjutraj, ker ni mogoče, da bi v eni uri vse rešili. Sporoči to tudi vsem, katere si včeraj prevzel, da jih boš obvestil: Belina [Alojzij Mihelčič], Zorka [Jože Krošl], Korošca [Franc Kotnik]. Belin naj pride 8.25 (sem ga tudi osebno obvestil), Korošec in Zorko pa 8.23 ter naj pokličeta vra-tarja, ki naj pokliče g. superiorja. Pozdravljam Te 7. 4. Pismo Mirka Bitenca Rudolfu Smersuju, 7. 4. 1945 (pag. 887)1040 Dragi 444 [Rudolf Smersu], sinoči sem razgovarjal z Markom [Marko Kranjc]. Stoji na stališču, da je mero-dajna trojka od 10. 4. 1944. Pisal mi je sedem strani dolgo pismo pravne vsebine, kjer dokazuje veljavnost tistih sklepov, in posledice, ki izvirajo iz tega. Stal sem na stališču, da so tisti sklepi neveljavni, in da je ostala v veljavi sedmorica. Končno sva se tako pogovorila, da se skliče sedmorica, kamor bi bil povabljen tudi Belin [Alojzij Mihelčič]. Moje mnenje je, da ta sedmorica proglasi sejo z dne 10. 4. 1944 za neveljavno, ker ni bila sklepčna, tudi če se vpošteva, da je za sklepčnost dovolj, ako je navzoča polovica dosegljivih članov. Širši odbor je takrat štel 15 članov, to-rej bi moralo biti navzočih osem, tako pa je bilo navzočih po sedanjih Markovih ugotovitvah sedem članov (navzoč je bil tudi dr. Česen [Ivo Česnik]). Razen tega nisem povabil Tebe, Medveda [Miloš Stare], za katera sem vedel kje sta. Ker tudi kasneje nisem mogel vabiti ostalih treh članov sedmorice na seje, naj bi se – da se izognemo vsemu izpodbijanju napravljenih sklepov – potrdili vsi že od nas štirih sprejeti sklepi in sploh vse delo, ki je bilo doslej izvršeno. Medved se te seje mora udeležiti. Ako boš jutri pri njem, ga moraš pripraviti do tega, da pride v Ljubljano. Pripeljal bi ga takoj na naše bivališče, kjer večkrat seje-mo. Tu bi prespal. Pripeljal ga bo Janez [Janez Grum] s Teboj vred. Spal bi tu. Torej: potrebno je, da ga pripraviš na to, da gre s Teboj v Ljubljano. Tu bi lahko ostal nekaj dni, ali pa takoj odšel nazaj ven. 422 [Albin Šmajd] ne bo mogel ven, ker je zadržan po opravkih NO, ker so tu Srbi. Bodo v nedeljo sestanki z njimi. V ponedeljek zjutraj pa pridi še Ti sem, da se bomo preko dneva o vsem pogovo-rili, ker bo zvečer seja sedmorice plus Belin. Pridi pa nocoj točno ob 8.35 pred Adlešičevo pisarno v Sodni ulici, kjer se bosta sestala s 422. Za ponedeljek računaj, da bo seja trajala vso noč. Danes Te bo še obiskal 343 [Franc Bajlec] in Ti povedal za nocoj o morebitnem družabnem večeru s Srbi. Moraš se ga udeležiti. 1040 Prepis dokumenta (morda UDV) je na pag. 1050. Na kazalo Na kazalo oseb 712 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Zvedel sem, da Marko sklicuje sestanke na raznih krajih, vabi razne ljudi in dela zbeganost. Tudi Maršič [Franjo Maršič] vabi župane in jim pripoveduje razne stva-ri. Pred vsem nagovarja za Rupnika [Leon Rupnik] in pravi, da so edini vsi: Stra-žarji, Glavačevci in Andrej [Ivan Prezelj]. Te pozdravljam 411 [Mirko Bitenc] 7. 4. 1945. Poročilo o razgovoru Marjana Zajca in Albina Šmajda, 11. 4. 1945 (pag. 888)1041 Pro memoria! o razgovoru med 242 [Marjan Zajec] in 422 [Albin Šmajd] dne 11. 4. 1945 242: No, kako je bilo? 422: Vse v redu. Odobreni vsi sklepi glede NO: Narodna izjava, dogovor in dodatni dogovori. Uredbe se bo predložilo še eksekutivi, ki je v glavnem ostala ista. Na mesto Dečana [Rudolf Hanželič] bo prišel g. Rubin [Marko Kranjc]. 242: Bodi pripravljen, morda pridejo jutri Primorci, bi bil razgovor z njimi. 422: Danes je bilo rečeno, da direktorij ni v NO, ker je bilo tako oficijelno javljeno na seji bloka in direktorija. 242: Ravno danes smo zopet govorili in je inž. Ferlinc [Bogdan Ferlinc] rekel, da bodo šli in je določil za zastopnika dr. Roša [Fran Roš]. 242: Inž. Radenković [Gradimir Radenković] je bil pri meni in izrazil željo, da bi uredili glede financiranja odredov. Gen[eralu] Damjanoviću [Miodrag Damjano-vić] ni bilo všeč ono glede suverenosti. 422: Izrazi željo, naj tudi 242 ne vstopi v vlado, da bova tako oba 422 in 242 izven nje. Poročilo Franca Bajleca, 11. 4. 1945 (pag. 888)1042 Pro memoria! 11. 4. Poročilo 343 [Franc Bajlec] (Prekmurec) Bil sem v Gosp[odarski] zvezi, kjer sem našel dr. Lesk[ovarja] [Ludvik Leskovar], Špindlerja [Josip Špindler] in Zmagoslav [Jože Melaher]. Prišel je tudi Teuerschuh [Ivan Teuerschuh]. Špindler je dejal, da smo norci, barabe, s katerimi je nemogoče delati in da nam je sinoči rekel norci! 1041 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1028. 1042 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1028. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 713 Dr. Leskovar se je razburjal nad sklepom isto 10. 4. (7 : 4 glede dnevnega reda) in trdil, da je k[atoliški] blok nad stranko, ker so 10. 4. 1944 tako hoteli, da samostojno delo stranke preneha. Tudi Teuerschuh se je pridružil zmerjanju, da smo barabe itd. Predlogi Ivana Martelanca Mirku Bitencu, 10. 4. 1945 (pag. 889) 411 [Mirko Bitenc] 1) Danes sta imela dr. Vogrič [Alojzij Vogrič]in dr. Komar [Milan Komar] kot de-legata goriškega NS sestanek z Djujićem [Momčilo Djujić]. Poudarila sta, da naši ne sodelujejo v nobenem odboru brez vednosti in pristanka NO v Ljubljani. Djujić je povedal, da so te dni imeli v Ljubljani sestanke z NO Ljotić [Dimitrije Ljotić], Damjanović [Miodrag Damjanović] in Parac [Matija Parac] ter da pridejo jutri v Gorico, kjer se bodo o vseh stvareh dokončno pogovorili. 2) Sajetov [Jože Saje] in Marnov [Janez Marn] odred sta že na Razdrtem ter spa-data po Andrejevi [Ivan Prezelj] in baje Damjanovićevi dispoziciji pod koman-do Janka Debeljaka, ki je postal komandant Zapadne Slovenije. Z Evg. Rupnikom [Evgen Rupnik] namerava Djujić pretrgati vse stike, ker se je povsem podredil Nemcem in sam kar direktno z njimi uredil preskrbo itd. Djujić je zaradi tega predlagal, da se pod Andrejem, Debeljakom in v soglasju z NS osnuje pri Djujiću slovenski odred z lastnim štabom. Indirektno bi tako bil po Djujićevem mnenju ta odred povezan z NO. Dr. Vogrič in dr. Komar sta to odklonila, dokler ne zavzame stališča v stvari NO. 3) Korpus snuje svojo slovensko četo iz oficirjev Slovencev, ki so v korpusu so-delovali že v Srbiji, dalje bi se vključili v to četo tudi ljubljanski zboraši1043. Za komandanta je določen kapetan Andoljšek [Vladimir Andoljšek]. Zaenkrat je ta četa nameščena v Št. Petru na Krasu, Ljotić bi jo pa rad poslal na Goriško ter jo vprašal za mnenje oz. privolitev goriški NS. Izvaja mobilizacijo, tako kot jo izvajajo po vrsti Djujić, Rupnik, Landschutz. 4) Naši v Gorici so mnenja, da je treba dr. Mihaliču [Boris Mihalič] dati v podpis Narodno izjavo. 5) Nujno prosi Gorica poročil in navodil zaradi Andreja in Jankota ter o tem, kaj se je NO pogovoril in dogovoril s Srbi. 6) Komisar za Gorico je dr. Vogrič, nujno pa je treba rešiti tudi vprašanje Trsta. Kandidati so dr. Slavik [Slavoj Slavik] (Djujić je izjavil, da je na intervencijo pri Globočniku [Odilo Globočnik] dobil zagotovilo, da se bo vrnil iz internacije), dr. Agneletto [Branko Agneletto] (kje je?), dr. Egon Stare st., ki ga pa menda Edinaši odklanjajo, svojčas se je imenoval dr. Janežič, morda bi pa sploh kazalo postaviti 1043 Pripadniki skupine Zbor Dimitrija Ljotića. Na kazalo Na kazalo oseb 714 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 vsaj prvi čas vojaškega guvernerja. Ali ne bi bil primeren kandidat polkovnik Ko-kalj [Anton Kokalj]. Tudi dr. Kovačič [Jože Kovačič] bi se znašel v situaciji. Razmi-slite, sporočite, da se lahko sestavi tržaški NS. 7) Ugotovil sem, da na sestanku v Miramaru na Veliki četrtek ni bilo nobenega AA [Anglo-Ameriškega] oficirja. 8) Ljotić daje po Karadjordju kratka navodila posameznim edinicam šifrirano. Ako ne bi mogli dobiti stika s posebnimi telegrafskimi postajami med Trstom, Gorico in Ljubljano, bi event[ualno] za silo na ta način oddajali poročila vsaj iz Trsta po postaji Jenko. Vendar bi to bil le zasilen izhod. Misliti je treba na zveze! Gorica, 10. 4. 1945. 499 [Ivan Martelanc] Predlog Ivana Martelanca, 11. 4. 1945 (pag. 889–890) Danes sem Kokalju [Anton Kokalj] nekaj omenjal na konferenci z Wagnerjem [Rudolf Wagner], Hornom [Peter Horn] in Kovačičem [Jože Kovačič] o delu v Gorici. Sprva se je razburil, češ, da se tako važne zadeve rešujejo brez in mimo njega, ko smo pa poudarili, da delamo vse po intencijah in nalogu NO, ki se mu je tudi on podredil, se je pomiril. Izrecno želi, da sporočim NO, da ako mislite, da je on ovira za kakršnokoli pozitivno delo, da se rad umakne. Drugi so bili mnenja, da je nujno potrebno, da ostane. Ker pa mu J. Debeljak [Jan-ko Debeljak] ruši avtoriteto in briskira štab v Trstu ter samolastno razpolaga s polkom, je potrebno, da NO Deb[eljaka] odstrani oz. z Andrejem [Ivan Prezelj] in Srbi uredi zadevo. Kokalj je prvi hip v razburjenosti prišel do zaključka, da radi Debeljakovega ravna-nja in reševanja vseh zadev brez Kokalja SNVZ ni več potreben ter da bo do konca meseca vse razpustil. Pozneje se je dal pregovoriti ter se povsem podredil tudi v tem vprašanju odločbi NO. 11. 4. 1945. 499 Odgovor Ivana Martelanca na pismo Rudolfa Smersuja, 11. 4. 1945 (pag. 890) Na pismo 444 [Rudolf Smersu] z dne 10. t. m. odgovarjam: Ad 1: Glede Straže so si danes Goričani na jasnem. Ad 2: Odgovor v prvem pismu. Ali bo v tem trenutku mogel priti Voger [Alojzij Vogrič] v Ljubljano, ne vem. Poskušal bom vse, da ga do tega pripravim. Ad 3: Trst in Gorica želita jasnosti glede odnosov s Srbi in o dogovoru med njimi in NO. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 715 Ad 4: Z Milanovićem [Božo Milanović] bi se vsaj enkrat moral pogovoriti kak član NO, najbolje kateri izmed tajnikov. To zlasti z ozirom na sestavo istrskega NS, v katerem morajo biti zastopani tudi Slov[enci]. 11. 4. 1945. 499 [Ivan Martelanc] Sporočilo Ivana Martelanca o sestanku z duhovniki v Gorici, 11. 4. 1945 (pag. 890) Sestanek z duhovniki sem v Gorici opravil v smislu naročila. Udeležba pičla, raz-položenje ugodno. Govoril sem o zunanje- in notranjepolitičnem položaju, dodal dva za Primorsko aktualna načelna problema: – ali je možno sodelovanje s komunisti in OF, – ali je idealno in pravilno brezstrankarsko življenje, t. j. politično formiranje ljud-stva brez svetovnonazorne diferenciacije. 11. 4. 1945. 499 [Ivan Martelanc] Pismo Albina Šmajda Jožetu Lavriču, 11. 4. 1945 (pag. 891–892)1044 Dragi Jože, zelo smo pogrešali, da si sinoči izostal. V ostalem so bili navzoči vsi, to je vseh ostalih dvanajst razen Tebe. Oni so bili zbrani polnoštevilno in skrajno bojevito razpoloženi. Tudi pri g. predsedniku Rubinu [Marko Kranjc] ni bilo kljub njegovi znani mirnosti opaziti volje do mirne ureditve visečih ali spornih vprašanj. Bili smo v strahu, da se bo zgodilo tisto, kar so pripravljali: to je s postavitvijo ozir. odobritvijo takozvanega katoliškega bloka likvidirati stranko. Njihovi govorniki so se postavljali na stališče, da je katoliška skupnost nad širšim odborom stranke, torej nad najvišjim forumom stranke in da bi moral ta forum podrediti svoje delo-vanje odboru tkzv. [takozvane] katoliške skupnosti. Da boš videl besedilo sporazu-ma z dne 21. 6. 1944., ki ga je sklenila trojka: Arko [Mirko Bitenc], Rudnik [Rudolf Smersu] in Zorko (Krošl) [Jože Krošl] z ostalimi, Ti v prepisu pošljem besedilo: »Iz dejstva, da je sedanja vojska prešla v odločilno fazo, sledi z neodložljivo nujno-stjo, da se morajo vse razpoložljive narodne sile strniti v skupnem osvobodilnem delu in trdni obrambi proti komunistični nevarnosti. To pa bo uspelo le, če se katoliški tabor poveže v močno enoto, ki bo zmožna prevzeti pri tem delu in boju vodilno vlogo in glavno odgovornost za uspeh. V ta namen so podpisani predstav-niki glavnih slovenskih katoliških skupin in struj sklenili sledeči dogovor: 1.– Zavežemo se, da bomo vsak v svojem krogu zares iskreno delali za medsebojno pomirjenje in zbližanje. Zastaviti hočemo ves svoj vpliv, da bodo poslej prenehali med nami vsi medsebojni napadi in vsakršno enostransko izključevanje kogar-koli iz slovenske katoliške skupnosti. Po svojih močeh hočemo delati za to, da se 1044 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1051. Na kazalo Na kazalo oseb 716 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 krivični predsodki proti posameznim skupinam in osebam med nami čim preje premagajo in odstranijo. 2.– Skrbeli bomo, da se bodo naše skupine vse dotlej, ko bo zopet mogoče nor-malno politično življenje, vzdržale samostojnega političnega vdejstvovanja, zlasti samovoljnega postavljanja narodno-političnih ciljev in zahtev ter samostojnega dogovarjanja in sklepanja kakršnih koli zvez s političnimi skupinami izven katoli-škega kroga. V tej prehodni dobi se bo vse politično delovanje slovenskih katoliča-nov vršilo preko skupnega odbora, sestoječega iz podpisanih predstavnikov poedi-nih katoliških skupin in struj. Če bi kateri od teh predstavnikov iz kakršnega koli vzroka izpadel, se v soglasju z odborom pritegne nov predstavnik njegove skupine. 3.– Predstavnik KA kot nepolitične organizacije se zaveže delati za to, da bo slo-venski katoliški tisk, kolikor stoji, pod neposrednim ali posrednim vplivom KA, poslej pisal v duhu tega dogovora in se bo v tem duhu vršilo tudi vse delo za du-hovno obnovo našega naroda. Ta dogovor velja za dobo do konca vojske in po nji do nastopa kolikor toliko ure-jenih razmer, ko bo zopet mogoče normalno politično delovanje. Za svoje delovanje odgovarja pred javnostjo vsaka skupina ali struja sama. V Ljubljani dne 21. junija 1944. Podpisi.« Ta skupina ljudi je stala na stališču, da je bilo dne 10. 4. 1944. vse pravilno skle-njeno in da je v posledici tega prenehala funkcija »sedmorice«, in da od tega časa naprej nastopa kot ožji odbor tedaj izvoljena »trojka«. Po našem mnenju pa je danes treba rešiti druga za narod važnejša vprašanja in se ne izgubljati na formalnostih. Zato bi bilo v tem primeru prav, ako bi padli predlogi: 1.– ne oziraje se na morebitno nepravilnost sklepov z dne 10. 4. 1944. se na podlagi pravilnika o poslovanju širšega in ožjega odbora stranke vpostavi v smislu pisme-no izvršenega sklepa tisti ožji odbor, ki je obstojal do 10. 4. 1944., in ki ga tvorijo: Rubin, Arko, Rudnik, Medved [Miloš Stare], Dore [Albin Šmajd], Zorko in Koro-šec [Franc Kotnik] (slov[enske] starožitnosti). Stojimo na stališču, da je za kvorum treba vpoštevati celokupno število članov šir-šega odbora, ne oziraje se na to, ali so ti v Ljubljani ali izven Ljubljane. V tem pri-meru šteje širši odbor 21 članov, in je zato za sklepčnost potrebno najmanj 11 nav-zočih članov. Dne 10. 4. 1944 je bilo po eni trditvi navzočih šest, po drugi sedem članov, tako da tisti sestanek sploh ni bil sklepčen ter je mogel zasilno vršiti neko delo, da ne bi vse skupaj zaspalo. (V stranki ni namestnikov, ki bi bili poklicani na delo, ko so odsotni člani. Članom pa z njihovo odsotnostjo ne morejo prenehati funkcije v širšem odboru.) Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 717 Na ta način bi bilo sanirano, kar je bilo lansko leto nepravilno ustvarjeno, in iz česar so nekateri izvajali pravice, ki naj bi zrušile SLS. b) Kot druga točka dnevnega reda bo razprava o tkzv. [takozvanem] Katoliškem blo-ku. Mi se izjavimo, da nas zelo veseli pobuda in želja Prevzvišenega [Gregorij Ro-žman] po obstoju nekega foruma, ki bi obstojal iz vseh različnih katoliških skupin in strank, vendar ne moremo odobriti vsebine dogovora z dne 10. 4. 1944. Ta dogovor nikjer ne omenja stranke, marveč govori le o skupinah in strujah. Drugič je vsebina dogovora taka, da kaže na likvidacijo stranke in strankinih or-ganov, kar nekateri tudi tako razumevajo in zastopajo stališče. Tako je na sinočnji seji dr. Brumen [Ernest Frumen] vprašal: »Treba je najprej ugotoviti, kateri je najvišji politični forum: ali širši odbor stranke ali katoliški blok?« Širši odbor in drugi forumi stranke bi bili tako ponižani na stopnjo morebitnih po-svetovalnih organov ali klubov katoliškega bloka, ki ga je sklenila trojka, izvoljena na nesklepčnem sestanku. Tretjič je iz formalnega ozira dogovor z dne 10. 4. 1944. take narave, da gotovo ni nikdar niti v rednih niti v izrednih razmerah kompetenten »nek ožji odbor« – tudi če bi bil nesporno pravilno izvoljen – skleniti takega dogovora, ki bi likvidiral stranko. Za take stvari so pristojni občni zbori, ali kvečjemu širši odbor. Danes sreda popoldne ob dveh je nadaljevanje seje širšega odbora in Te zato prav lepo prosim, da se seje gotovo udeležiš. Ako ti je količkaj mogoče, pridi še danes dopoldne k meni, kamor te bo pripeljal g. Bajlec [Franc Bajlec]. Na vsak način pa, ne pozabi na popoldne, in se vsaj nekaj žrtvuj in eventuelno riskiraj, da ne bo vse dosedanje naše delo obsojeno na uničenje. Pozdravljamo Te1045 11. 4. 1945. Pismo Ivana Martelanca Mirku Bitencu o sestavi Narodnega sveta v Trstu, 13. 4. 1945 (pag. 893) 411 [Mirko Bitenc] Prispel sem pravkar. K priloženim poročilom in zaradi NS [Narodni svet] v Trstu bi bil nujno potreben razgovor čimprej, da lahko dam navodila za delo. 1045 V prepisu je pripisano: pisal dr. Šmajd. Na kazalo Na kazalo oseb 718 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Polk[ovnik] Kokalj [Anton Kokalj] je na svojo roko pooblastil dr. Stareta st. [Egon Stare], da sestavi N. S. Njegovi kandidati so: dr. Stare st. Bandelj [verjetno Just Bandelj], trgovec Štrukelj, bančni ravnatelj ing. Stegu ml. dr. Kvekić [Radoslav Kvekić], advokat – Srb Ivanišević, dir[ektor] banke – Hrvat Rav[natelj] Konečný Industr[ialec] Janoušek Čeha Dosegel sem, da se do navodil iz Lj[ubljane] (NO) z razgovori ne nadaljuje. Čakali pa bodo 2 do 3 dni. – Srbi računajo s prihodom AA [Anglo-Američanov] najkasneje v 20 dneh. Zato se vsem mudi. 13. 4. 1945. 499 [Ivan Martelanc] Poročilo o seji ožjega odbora SLS, 13. 4. 1945 (pag. 894)1046 Pro memoria! O seji ožjega odbora z dne 13. 4. (petek). Začetek 08.00, konec 12.00. Navzoči: gg. Rubin [Marko Kranjc], dr. Česen [Ivo Česnik], Rudnik [Rudolf Smer-su], dr. Ferenc [Franc Bajlec], Dore [Albin Šmajd]. Manjkata: gg. dr. Korošec [Franc Kotnik] in Zorko [Jože Krošl]. Ob 08.15 otvori g. Rubin sejo in pove, da je vabil vse manjkajoče gg. Ugotovi sklepčnost. 1. Na predlog dr. Česna je soglasno izvoljena delovna trojka: Rubin, dr. Ferenc, Dore, ki vodi tekoče posle, pripravlja vse potrebno za sedmorico tako predloge in podobno. 2. G. Rubin želi, da se čim preje izvrše kooptacije in uredi razmerje do ljudskega blo-ka, ker ima ta svoj aparat. Ima: a. strokovne komisije in b. pokrajinske odbore. Ker je bil sprejet sklep, da KB obstoji, bo treba do vsega tega zavzeti določeno stališče. Naj pripravi predloge trojka in predloži sedmorki. Dore želi pojasnil o sejah, ki sta bili v četrtek 12. 4. v Gosp. zvezi: a) dopoldne: inž. Muri [Lambert Muri], dr. Leskovar [Ludvik Leskovar], Zorko in dr. Ferenc in Špindler [Josip Špindler]. Tu so divje govorili proti sklepom z dne 10. in 11. 4. 1945. 1046 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1052. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 719 b) popoldne; kjer je bil navzoč tudi Rubin in je med drugim rekel, da so samo 4, ki so proti ostalim. Nekaj časa to taji, kasneje prizna. Na vprašanje dr. Megušar-ja [Anton Megušar], ki je vprašal, koga naj zdaj poslušajo, dokler se ponovno ne uredi, je dr. Leskovar krepko odgovoril: Nas in ne odbor. 3. Za nameravano reorganizacijo se določi: NO 1+1+1 (dr. Zarnik [Bogumil Re-mec]). Za sl[ovensko] vlado naj bi se dobilo: predsedstvo. Kandidati so: dr. Ferenc (notranji), dr. Janežič [Anton Kacin] (prosveta), Rubin (finan-ce), dr. Korošec (promet) in Kos [Ignacij Pevec] ali Perko [Anton Perčič] (kmetijstvo). S Kosom in Perkom govori Rudnik ter sporoči, kako sta se odločila. Za SZ: določila sledeča načela: poslanci in senatorji iz zadnjega jug[oslovanskega] parlamenta, 4 iz vlade, ki niso bili poslanci 2 ženski 5 Primorska 3 Koroška.1047 Zapisek o stališču SLS, 14. 4. 1945 (pag. 895)1048 2.1049 Skrbeli bomo, da se bodo politične stranke (slovenskih katoličanov, ali, ki stoje na katoliškem svetovnem nazoru) v svojih nastopih proti drugim političnim stran-kam skušale vedno sporazumeti in enotno nastopati, vendar tako, da pri tem ohrani vsaka politična stranka svojo popolno samostojnost ter možnost prostega razgovar-janja in sklepanja političnih dogovorov z drugimi političnimi strankami, vedno tako, da s takimi dogovori ne bi bili oškodovani ali ogroženi interesi slovenskih katoličanov. 14. 4. Zapisek o stališču SLS, 14. 4. 1945 (pag. 896–897)1050 Dopis Marka Kranjca neznanemu naslovniku, 15. 4. 1945 (pag. 898) Dragi, Prosim, pridi, a. jutri (pondeljek, 16/4) zvečer ¾ 9 h = kakor dogovorjeno, (3 ka) b. v torek (17/4 ob 8. uri vjutro (7 rica), v iste prostore. 1047 Na hrbtni strani tega dokumenta je zapisan enak seznam imen kot na pag. 565. 1048 Prepisa dokumenta (rokopisa) sta na pag. 896 in 897. 1049 Dokument se začne s točko 2., začetek dokumenta manjka. 1050 Na pag. 896 in 897 sta enaka dokumenta, kot je tisti na pag. 895. Objavljen je dokument, ki je na pag. 895. Na kazalo Na kazalo oseb 720 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pozdrav Kavčič [Marko Kranjc] 15. 4. 45. a. božične racije b. denar z[a] […] Pismo Rudolfa Smersuja Mirku Bitencu in Albinu Šmajdu, prejeto 17. 4. 1945 (pag. 899)1051 411 [Mirko Bitenc] in 422 [Albin Šmajd] Imam sledeči predlog: dr. Rudolf H. [Rudolf Hanželič] naj pridobi Belina [Alojzij Mihelčič] za to, da skliče za prihodnji teden sestanek poslancev. Tam bi se podala poročila (422 o NO, 411 o vojaških pripravah, 433 [Miloš Stare] o zunanjepolitični situaciji) in bi se sklepalo o aktualnih zadevah. Stvoril bi se klub poslancev SLS. Va-biti bi moral vse poslance, če bo dovolj časa tudi Demetra [Demetrij Veble], Dolenca [Ivan Dolenec], Brodarja [Janez Brodar] in ev[entualno] Štrcina [Janez Štrcin]. S 433 sva mnenja, da bi bila to dobra poteza. Na sestanku bi lahko padla misel, da morajo priti poslanci prvenstveno v poštev za kooptacijo. Naprosita dr. R. H., da to izpelje kot svojo misel. Pozdrav! 444 [Rudolf Smersu] 1052 Prejel 17. 4. ob 21h Predlog Pokrajinskega odbora SLS za Primorsko o članih začasnega slovenske-ga narodnega predstavništva, april 1945 (pag. 900) Primorski pokrajinski odbor SLS želi, da pridejo v začasno slovensko narodno predstavništvo: 1) dr. Kralj Janko, odvetniški pripravnik, 2) msgr. [monsignor] Trinko Ivan, Videm, 3) Vodopivec Josip, dekan, Tolmin, 4) Gregorc Srečko, župnik, Šturje, 5) dr. Vogrič Alojzij, odvetnik, Tolmin, 6) dr. Martelanc Ivan, zas[ebni] uradnik, Ljubljana, 7) dr. Anton Kacin, profesor, Gorica, 8) Komac Maks, zasebni uradnik, Gorica, 9) Krpan Ivan, veletrgovec, Miren pri Gorici, 10) Kramar Josip, župnik v Landerju, Beneška Slovenija, 1051 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1055. 1052 V prepisu je pripisano: (Z Bitenčevim rokopisom je pripisano). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 721 11) Bandelj Just, Podgora pri Gorici, 12) Brecelj Pavle, kmet, Šturje pri Ajdovščini. Za tržaški konec pa: 1) Polde Kemperle, novinar, Trst, 2) msgr. [monsignor] Janko Jamnik, dekan, Ilirska Bistrica, 3) Stanko Kosmina, trgovec, Nabrežina, 4) Filej Mirko, župnik, Devin, 5) Kjuder Albin, župnik, Tomaj, 6) [Franc Kerhnè], dekan v Postojni. Za vlado pa imena: dr. Česnik [Ivo Česnik], dr. Žitko [Vladimir Žitko] ali dr. Martelanc Ivan. Svoj predlog utemeljujejo tako, da pri 80 poslancih, pripada onim gotovo približno četrtina vseh poslancev. Če zahtevajo samo 18, s tem niso nikakor preveč zahtevni. Pazimo naj, da bodo pravočasno postavljeni komisarji. V Gorici dr. Vogrič, v Tr-stu se je svoj čas imenoval dr. Janežič [Anton Kacin], sedaj tudi druga imena: dr. Agneletto [Josip Agneletto], dr. Stare st. [Egon Stare], dr. Slavik [Slavoj Slavik]. Morda bi bilo pametno, da se postavi vojaško osebo. Morda bi prišel v poštev plk. [polkovnik] Kokalj [Anton Kokalj] ali dr. Kovačič [Jože Kovačič]. Premislite! To bo sporočeno na seji trojke dne 16. 4. 1945. Pismo Albina Šmajda Francu Bajlecu, 16. 4. 1945 (pag. 901) 343 [Franc Bajlec], nujno se mi zdi, da je potrebno, ugotoviti sledeče: 1. nesporno, kdo spada v širši odbor, 2. katero število je merodajno za kvorum, 3. ali je za pravilnost seje potrebno vabiti tudi tiste, ki se jim vabilo ne more osebno vročiti, t. j. za katere se ve, da so npr. v Rimu ali kje drugje v zamejstvu. Da bo to enkrat izven dvoma in za vse obvezno, Te prav lepo prosim, da stopiš nemudoma še danes do g. dr. Steske [Henrik Steska], stanuje nekje za tobačno tovarno ob železniški progi. Mislim, da je treba iz Tržaške zaviti v Tobačno in tam na desni strani nekje ob progi je vila dr. Steske. Povej mu tole: lahko rečeš, da gre za SLS ali pa za nek odbor, kjer je sporno sledeče: kdaj je seja pravilno sklicana in od katerega števila se šteje kvorum. Povedati mu moraš: 1) noben izmed odbornikov, tudi onih, ki so sedaj odsotni nima namestnika, Na kazalo Na kazalo oseb 722 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 2) vsak izmed danes v Rimu odsotnih odbornikov se je udeležil seje, ako je med tem prišel v Ljubljano, 3) da je širši odbor najvišji od zaupnikov izvoljeni forum, ki se je po potrebi izpopolnjeval s kooptacijami, 4) da je ta širši odbor iz svoje srede izvolil posebno eksekutivo. Kot nesporno je treba ugotoviti oziroma povedati, da šteje širši odbor ozir. je štel na dan 10. 4. 1944: 14 članov , ki so bili v Ljubljanski pokrajini, v zamejstvu pa gotovo 8 (dr. Krek [Miha Krek], Snoj [Franc Snoj], Gabrovšek [Franc Gabrovšek], Godina [Jožef Go-dina], Avsenek [Ivan Avsenek], dr. Kralj [Janko Kralj], dr. Ahčin [Ivan Ahčin], dr. Adlešič [Juro Adlešič]) skupaj 22 odbornikov, ki niso imeli namestnikov. Vprašanje je: 1) ali je za pravilnost potrebno, da morajo biti vsi vabljeni, ali le dosegljivi, 2) ali se za kvorum šteje skupno število veljavnih odbornikov, to je od števila 22 polovica, t. j. vsaj 11 članov. Po mojem prepričanju je treba vabiti vsaj vse dosegljive, med tem ko se kvorum računa od celokupnega števila pravno veljavnih odbornikov, t. j. od dosegljivih jih mora priti na odnosno sejo najmanj polovica od zakonitega števila odbornikov. Le v tem primeru se vsled vis major more govoriti o pravilnosti seje. Nadalje se tudi pogovori o tem, ali more prenehati odborniku širšega odbora funkcija, ako je odsoten, ali ako se sej kljub vabilu ne udeležuje. Po pravilih stranke to ni predvideno in ne predpisano, obči zakoniti predpisi tudi ne določajo kaj podobnega. Po mojem mnenju ne more širši odbor odvzeti nikomur mesta v širšem odboru, kvečjemu ga lahko razreši funkcije v ožjem odboru, ker je to funkcijo prejel od širšega odbora. Prosim Te, da se o vsem točno pogovoriš in se nato oglasiš pri meni. Zvezo ti bo dala gdč., ki bo prinesla to pošto. Prisrčno Te pozdravljam Tvoj 422 [Albin Šmajd] 16. 4. 1945. ps.: dr. Steska je bivši upravni sodnik in tudi univ[erzitetni] profesor! Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 723 Smernice za ureditev pošte, telekomunikacijskih zvez in kadrovskih zadev, ne-podpisano, 16. 4. 1945 (pag. 902–903)1053 16. 4. 1945. Pošta, brzojav, telefon (radio). Radi vojnih dogodkov in vsega, kar se je dogajalo na slovenskih tleh, so poštne, brzojavne in telefonske zveze domala popolnoma uničene. V kulturno in gospo-darsko razgibani državni zajednici potrebuje pošta reden železniški promet, ker drugače ne more zmagovati predvsem paketnega in časopisnega prometa. Zato bo ob prelomu poštni promet nekaj časa hrom, dokler se vsaj glavne železniške žile ne spravijo v red, odnosno da bosta vsaj po dva para vlakov vozila na glavnih progah. Kolikor je znano, razpolaga poštna direkcija sedaj samo z enim večjim poštnim avtobusom (Mann – pogon na nafto). Ako bo pogonsko sredstvo na razpolago, bi se še pred uvedbo železniškega prometa mogel ta avto uporabiti za prevoz pošte in najnujnejših potnikov (drž[avnih] funkcijonarjev) do Novega mesta in morda do Črnomlja. Za prevoz paketov bi se lahko uporabil eden ali drugi tovorni avtomo-bil, ki jih ima direkcija več v garaži. Seveda, če bo na razpolago bencin. Ali naj se v slučaju preloma – miru poštni promet (pisemski in paketni) osvobodi vseh omejitev, odnosno ali naj se popolnoma ukine, ali pa vrši nad njim nadzor-stvo (cenzura), je politično vprašanje, ki se mora v danem momentu rešiti od kom-petentnih vladnih organov. Stvar pošte je torej samo, da tak vladni ukrep izvršuje. Stvar vlade pa je, da raz svoje stališče in v oči razmeram, ki obstoje, odredi: 1. popolno pisemsko svobodo, ali 2. popolno pisemsko ukinitev, ali pa 3. nadzor potom cenzure. Vse tri možnosti je možno še kombinirati glede tu in inozemstva. Vsaki poštni pošiljki da pošta svoje obeležje po dveh stvareh: po znamki in po žigu. Nove poštne znamke so baš v tisku. Vsaj v kolikor so doslej izšle, so te znamke okusne in jih – že radi stroškov – ne kaže zametati. Neprimerno bo postalo samo besedilo. Zato jih bo treba takoj opremiti s primernim pretiskom. Sedanje žige bo treba vzeti poštam in jim vrniti stare, ki jih hrani poštna direkcija. Na poštni direkciji se hranita dve vrsti žigov: 1. jugoslovanski s slovenskim in cirilskim nazivom in 2. čisto slovenske (iz časa italijanske okupacije). Kateri se bodo uporabili, odloča vlada. Brzojav in telefon: 1053 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1053–1054. Na kazalo Na kazalo oseb 724 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Brzojavne in telefonske zveze so v tako žalostnem stanju, da na njihovo restavraci-jo daljši čas ni misliti. Brzojavni in telefonski drogovi na deželi so namreč po celih progah totalno požagani, žica pa odnešena. Te proge bo treba znova in popolno-ma z novim materijalom zopet zgraditi. Težava bo z materijalom, ker drogovi ne smejo biti sveži in morajo biti impregnirani. Potrebne so torej najprej tovarne za impregnacijo (bila je v Hočah pri Mariboru), železniški promet za prevoz drogov do in od tovarne in pa drugi material – predvsem brončena žica. Te tudi ne bo takoj na razpolago. Vse skupaj pa bo stalo ogromnega denarja. Ker na popolno restavracijo brzojava in telefona vsaj v začetku ni misliti, brzojavke pa poštni uslužbenci lahko posredujejo po telefonu, bo treba za prvi čas improvi-zirati telefonske zveze vsaj do večjih mest (do Novega mesta, morda tudi do Črno-mlja in do Kočevja). Zveze proti Gorenjski verjetno še obstoje. Za te glavne proge, ki gredo itak ob železnici, se bo našel materijal deloma zunaj na terenu, deloma v skladiščih direkcije. Najnujnejše zveze se morajo v najkrajšem času vzpostaviti, ker jih bo nujno rabila državna oblast, pa naj si bo brzojavni ali telefonski promet med posameznimi kraji in z inozemstvom tudi za občinstvo prost ali pa ne, kar mora vlada raz svoje politično gledišče ukreniti. Isto velja za krajevni telefonski promet v Ljubljani. Sedaj je v ljubljansko telefonsko centralo vključenih malo telefonskih naročnikov. Ob prelomu je treba odrediti da se vsi telefonski naročniki, ki seveda to še hočejo ostati, ponovno vključijo in da je telefonski krajevni promet prost, ali da se izvrši revizija teh priključkov in da se vključijo samo tisti, za katere vlada smatra, da smejo biti vključeni. To je torej politična zadeva. Radio Radio je v Jugoslaviji v Dravski banovini eksploatirala odnosno pogodbeno upra-vljala Prosvetna zveza. Poštna uprava je vodila evidenco (prijava in odjava) radij-skih naročnikov, izterjevala od naročnikov naročnino in pripadajoči del izplačeva-la Prosvetni zvezi. Pod italijansko okupacijo je radio prevzela EIAR. Pod nemško okupacijo je popolnoma v upravi poštne direkcije. Radijskim naročnikom so njih aparati plombirani, tako da lahko poslušajo samo oddaje na srednjih valovnih dol-žinah. V prvem momentu je potrebna odločitev, da: 1. sme vsak radijski naročnik odstraniti plombe in da je dovoljeno poslušanje tudi na kratkih in dolgih valovnih dolžinah, ali pa 2. da ostane omejitev na srednjo valovno dolžino. Radi kontinuitete in važnosti radia naj bi poštna uprava zaenkrat, do končne odločitve, sama naprej upra-vljala radio. Radijska postaja je seveda pri sedanjem minimalnem številu naročnikov pasivna. Primanjkljaje naj bi še nadalje krila vlada iz svojega budžeta. Osebje Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 725 Osebje poštne direkcije je, z malimi izjemami, na mestu in sposobno, da prevzame upravo, odnosno da organizira funkcijoniranje poštne uprave v odkazanem mu teritoriju. Potrebno je v prvi vrsti, da pristojni organi postavijo za direktorja osebo svojega zaupanja. Šefi odsekov in poverjeniki (inšpekcijski organi) so isti, kot so bili v Jugoslaviji. Mislim, da je stvar v redu. Reaktiviran pa bi moral biti svetnik dr. Janko Tavzes (liberalec), ki je že nad 8 let v pokoju, pa je komaj 51 let star. Dobiti bi moral mesto pomočnika direktorja. Sicer pa je ta reaktivacija kot še druge, stvar političnega pogovora in dogovora. Mesto pomočnika direktorja ni zasedeno. Kako je z osebjem na slovenskem ozemlju izven Ljubljanske pokrajine, je neznano. K tem poštam bi morali takoj oditi odposlanci poštne direkcije s polno močjo in navodili, da pregledajo osebje in da zanesljivo obdrže v službi, drugo pa odstranijo s pripombo, da dekreti sledijo. Tako so delali Nemci, pa je kar prav in hitro. Da li bodo te pošte takoj funkcijonirale ali ne, je odvisno poleg vprašanja osebja še od možnosti zvez in pa vladne politike glede prostosti ali omejitve ptt. [pošta, telegraf, telefon] službe (glej uvod). Seveda je za te pošte možno drugo merilo nego za bli-žnje domače pošte. Glede nadalnje ali nove zaposlitve neslovenskega osebja bo itak že kar prve dni potrebna splošna odločitev vlade glede vseh resorov. Ako bi prišla pod vladno upravo kakšne poštne direkcije, ki so izven Ljubljanske pokrajine, bi bil postopek približno isti, kot je omenjen ravnokar za pošte. Odpo-slanec poštne direkcije bi moral direkcijo pregledati in v sporazumu z lokalnimi vladnimi in političnimi funkcijonarji staviti predloge. Te direkcije bi morale do reorganizacije ali morda ukinitve začasno še funkcijonirati s starim osebjem. Vsa-kemu oddelki pa bi se radi kontrole moral takoj dodeliti vsaj po en uradnik iz Ljubljane. Sporočilo Marjana Zajca Albinu Šmajdu, 18. 4. 1945 (pag. 904) 422 [Albin Šmajd], Odhod bo danes med 17.–18. uro. Na izrecno željo polk[ovnika] Jovanovića [Ljubo-mir Jovanović] potujem tudi jaz do Il[irske] Bistrice, od koder se vrnem jutri zvečer. Vidva z Nilom [Rudolf Žitnik] pa bodeta nadaljevala pot v Trst in Gorico. – Zdi se mi, da želijo imeti v Il[irski] B[istrici] oba tajnika na razgovor. Čakaj naju od 17. ure dalje pri dr. B. – Vojku [Franc Bajlec]. Pozdrav 242 [Marjan Zajec] 18. 4. Na kazalo Na kazalo oseb 726 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Obvestilo Ivana Prezlja Albinu Šmajdu, 11. 4. 1945 (pag. 905) G. dr. Šmajd, Patriarh [Gavrilo Dožić] želi in Vas prosi, da vsi trije pridete sem na kosilo, takoj. Kosilo je že v početku. Andrej [Ivan Prezelj] Prejel četrtek 11. 4. ob 11.00 v Podborštu pri Št. Vidu v Vip[avski] dolini.1054 Seznam članov goriškega akcijskega odbora (pag. 906) Člani goriškega akcijskega odbora, izvoljenega na pobudo g. D. Ljotića [Dimitrije Ljotić]: predsednik dr. Vogrič Alojzij, odvetnik v Tolminu, podpredsednik dr. Mihalič Boris, sodnik okrožnega sodišča, Gorica tajnik dr. Komar Milan, odvetniški pripravnik. Odborniki: Šuligoj Stanko, kmet, Kal Kramar Franc, župnik, Lander pri Čedadu, msgr. [monsignor] Vodopivec Josip, dekan, Tolmin, Tavčar Franc, župan, Opatje selo, Kerševani Karel, trgovec, Gorica, Vuga Slavko, profesor, Gorica, Komac Maks, ban[ovinski] uradnik, Gorica. 20. 4. 1945 Seznam članov Občinskega narodnega sveta Ajdovščina, nedatirano (pag. 907) ONAS – Ajdovščina 1. Repič Franc, Šturje, Vipavska c., roj. 21. 4. 1896; žagar – Cankar 2. Paljk Roman, prekupec, ok[rog] 48 let, Ajdovščina; – Miha 3. Hrovat Marij, uradnik, ok. 31 let, Ajdovščina; – Gregor 4. Curk Joško, fotograf, ok. 32 let, Ajdovščina; – Trdina 5. Repič Pavel, zidar, roj. 7. 1. 1897. Šturje, Cankarjev trg; – Janez Ev. 6. Suban Ciril, zid. mojster, roj. 1883, Šturje; – Primož 7. Brecelj Pavel, kmet, r. 27. 4. 1904, Šturje; – Anton Logar 8. Furlan Janez, čevljar, trgovina s čevlji, roj. 1899, Ajdovščina – Peter 9. Česnik Jože, pismonoša, ok. 52. Ajdovščina; – Vladislav 10. Krtelj Ivan, trgovec, ok. 45 Ajdovščina; – Erjavec Franc 11. Štrancar Franc, kmet, ok. 40 let, Zapuže; – Dermota 1054 Pripis Albina Šmajda. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 727 12. Štrancar Janez, kmet, roj. 6. 5. 1876 Planina 11/43 (Štrancarji); – Ivan 13. Trebižan Andrej, kmet, roj. 1886. Planina (Gorenja vas); – Pavel 14. Kete Franc, krojač, ok. 40 let. Planina (Dolenje); – Finžgar Jože 15. Lisjak Karl, kmet, roj. 1912. Ustje. – Pontar Lojze. Seznam Občinskega narodnega sveta Col in Sv. Križ, sestavil Anton Kacin, 21. 4. 1945 (pag. 908) ONAS C o l 1. Škvarč Lenart, roj. 1898 – Orešje št. 8 – Matej Potočnik 2. Bizjak Franc, roj. 1894 – Orešje št. 22 – Janez Vilhar 3. Bizjak Anton, roj. 1880 – Orešje št. 18 – Miha Gorup 4. Štefančič Janez, roj. 1882 – Col št. 19 – Leon Seljak 5. Bajec Alojzij, roj. 1898 – Malo polje št. 18 – Franc Černe 6. Puc Jože, roj. 1884 – Col št. 4 – Lojze Mohorič 21. 4. 1945 ONAS Sv. Križ – Vip. dolina 1. Bone Mirko – Cesta 69 – star 55 let, kmet – Poljanšek Slavko 2. Kravos Anton – Male Žablje 252, star 40 let, kmet – Primožič Franc 3. Vrtovec Roman – Vel[ike] Žablje, star 43 let, trgovec – Čotar Emil 4. Troha Mirko – Vel[ike] Žablje 78, star 38 let, kmet – Hvala Tone 5. Vrčon Mirko – Pleče 182, star 31 let, kmet – Treven Tone 6. Vončina Franc – Skrilje 5, star 56 let, kmet – Mrak Dominik 7. Vrčon Slavko – Skrilje 83, star 45 let, trgovec – Novak Janez 8. Petrič Anton – Sv. Križ 34, star 64 let, uradnik – Kogej Mirko 21. 4. 1945 Janežič [Anton Kacin] Vabilo Antona Megušarja Albinu Šmajdu na sejo Kranjskega pokrajinskega odbora, 21. 4. 1945 (pag. 909–911)1055 Dne 22. 4. 1945 je ležala kuverta z naslovom dr. Šmajd in dopis za g. Stareta Miloša. V kuverti z naslovom dr. Šmajd je bil dopis z vsebino:1056 Ljubljana, 21. 4. 1945. 1055 Prepis dokumenta je na pag. 917 (rokopis) in na pag. 1056 (tipkopis). Na hrbtni strani pag. 917 je pripisano: Megušar [Anton Megušar] bi gotovo vedel prava imena. 1056 Pripisano v prepisu na pag. 917. Na kazalo Na kazalo oseb 728 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Spoštovani gospod doktor! Po naročilu predsednika izvršnega odbora SLS sklicujem sejo Kranjskega pokra-jinskega odbora za torek, dne 24. 4. t. l. ob 18. uri 30 minut v pisarni Škofijske dobrodelne pisarne, Poljanska cesta 6 (Slomškov dom). Vabim Vas, da se te seje zanesljivo udeležite. Sklicatelj: Dr. Megušar Pisal dr. Megušar iz Kranja, ki se sedaj stalno nahaja na Jezerskem. 15. 8. 19471057 Megušar [Anton Megušar] bi gotovo vedel prava imena.1058 Pismo Albina Šmajda Gregoriju Rožmanu o vojaškem položaju, 21. 4. 1945 (pag. 912–913)1059 Prevzvišeni [Gregorij Rožman], po poslih NO sem bil z dr. Z. [Marjan Zajec] in g. Ž. [Rudolf Žitnik] v Ilir[ski] Bistrici, Postojni in Gorici. V Postojni smo govorili z Nj[egovo] Svetostjo patriar-hom Gavrilom [Gavrilo Dožić], ki nas je prosil, da Vam, Prevzvišeni, sporočimo njegove pozdrave in željo, da delate naprej za dobrobit in srečo slovenskega naroda in skupne jugoslovanske države. Izrazil je svoje spoštovanje do Vas in Vašega dela ter izrazil svoje obžalovanje, da mu obstoječe razmere ne dovoljujejo priti z Vami v osebni stik. Izrazil je upanje, da bo prihodnjost kljub težavam in bridkostim sedanjosti vendarle z božjo pomočjo prinesla željeno svobodo vsem Slovencem, Hrvatom in Srbom. Za tako prihodnjost pa moramo vsi delati in se žrtvovati. Željo Nj[egove] Svetosti patriarha si Vam dovoljujem sporočiti pismeno, ker tudi mene vežejo še obstoječe razmere, da bi zelo težko prišel osebno do Vas, čeprav bi izredno rad že govoril osebno z Vašo Prevzvišenostjo. Pri tej priložnosti si Vam dovolim v kratkih obrisih prikazati položaj, kakršen je danes – vse seveda strogo zaupno in ne za javnost in vse po vtisih in podatkih razgovorov, ki smo jih imeli na terenu.1060 Po prejetih vesteh v četrtek dne 19. 4. so partizani zavzeli Bakar in se približali kasneje Reki na tako daljavo, da jo že obstreljujejo. Partizani so zavzeli otoka Krk in Cres s padalci. Nemci so tam imeli le slabe vojaške enote. Po izjavi so se nem-ške enote umaknile neokrnjeno. Po poročilih partizanov pa so imeli velike zgube Nemci na Krku in drugod. Napadajočih partizanov, ki se imenujejo »jugoslovan-ska vojska« je okrog 30.000, med njimi tudi tankovska divizija. So dobro oboroženi 1057 Pripisano v prepisu na pag. 917. 1058 Pripisano na hrbtni strani prepisa na pag. 917. 1059 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1057. 1060 Pripisano: Podatki za Gavrila [Gavrilo Dožić]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 729 in oblečeni. Po neki vesti podpirajo napredujoče partizanske enote tudi angleške čete. Grozi velika nevarnost prodora preko Istre na Trst, pa tudi nevarnost izkrcanja v Istri, kar predvideva gen[eral] Mošicki [Konstantin Mušicki]. Včeraj petek 20. 4. se je vršil v Trstu posvet, kamor so bili pozvani vojaški strokov-njaki SNVZ, SDZ (srbski dobrov[oljski] zbor), Djujić [Momčilo Djujić] in drugi. O poteku te konference smo zvedeli na uradnem mestu danes 21. 4. tole: »Situacija nije bila ni malo ružičasta, a sada su preduzete sve jake mere, koje treba da preo-krete situaciju. Te mere su takve, da sa teoriskog stanovišta moraju imati uspeh.« Na posebno vprašanje: »Ali se bodo partizani kljub prevzetim meram prebili do Istre in preko nje do Trsta«, smo prejeli odgovor: »Gotovo bodo poskušali, da s tem dobe v roke politični adut z zavzetjem Reke in Trsta.« Nazadnje je še pristavljeno: »Izključen ni poskus izkrcanja nekje v Istri.« Kolikor smo prehodili in prevozili, smo opazili, da Nemci sicer prihajajo nekam proti Istri, vendar so to slabe čete, sestavljene iz starejših ljudi. Po večini pešačijo. Borbenosti ne bo prave. Opazili smo nadalje, da se utrjujejo prometne žile proti Ljubljani: videli smo delati tankovske ovire vseh vrst in drugo. Sklepali smo, da bodo Nemci po vsej verjetnosti branili za vsako ceno Ljubljano in dolino Save, da s tem omogočijo umik 14 divizijam, ki so še globoko na Hrvaškem. Posebnega interesa ne kažejo Nemci za obrambo Istre. Zato bi moglo nastopiti, da bi partizani v ne preveč dolgem času zasedli Istro in tudi Trst ter tako odrezali oba slovenska dela. Z napredovanjem partizanskih čet proti Istri je položaj za nas v Lj[ubljanski] pokrajini in domobrance naravnost katastrofalen. Zamisliti se je treba v to, da da-nes ni mogoč več organiziran umik po prometnih žilah, ker jih kontrolirajo že v veliki meri nemški ljudje in na to, da je poleg moštva tudi treba prepeljati municijo in vsaj nekaj hrane. Grozi nevarnost, da bodo morali domobranci ostati tu in se z Nemci boriti in umikati proti Gorenjski in Karavankam, kar je gotovo za nas naci-onalna smrt. Poleg teh težav, ki nam groze neposredno, smo pa zvedeli v Gorici, da Italijani koncentrirajo svoje čete v Furlaniji, da bodo v danem trenutku nastopili svojo zmagoslavno pot za osvojitev ozemlja, ki smo ga jim vzeli. Tako nastopa s tem nova nevarnost za morebitni domobranski umik. Ako bi odšli proti Furlaniji, bi tam zadeli na koncentrirane laške enote vseh vrst in barv. Ta koncentracija zopet vpliva na morebitne odločitve glede umika. Vse to so seveda gledanja na dogodke, ki so pred nami in ki se dejansko odigravajo z neverjetno naglico. Tem razvijajočim dogodkom bo NO v teh dneh posvetil vso pozornost ter ukrenil v zvezi z vojaškimi funkcijonarji, kar bo potrebno za rešitev slovenskih življenj in domobranskih ljudi. V kratkih obrisih, Prevzvišeni, sem opisal, kar smo videli in slišali. Gledam – vsaj mislim – realno na razvoj dogodkov, če trdim, da prihajajo dnevi groze in velike Na kazalo Na kazalo oseb 730 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 preskušnje za slovenski narod, ki bo rabil v teh dneh veliko opore in veliko božjega blagoslova. Bodite z nami in pri našem delu v molitvi in Vaše prošnje za srečo slovenskega naroda naj Križani usliši! Sprejmite izraze mojega globokega spoštovanja udani 21. 4. 1945. Draš [Albin Šmajd] Sporočilo Albina Šmajda Jožetu Basaju, 21. 4. 1945 (pag. 914) Prepis! Dragi 55 [Jože Basaj], v pondeljek dopoldne ob 9h se zberemo NO na običajnem mestu. Situacija je izredno resna in težka! Pozdravljam 422 [Albin Šmajd] 21. 4. Sporočilo Albina Šmajda Marku Kranjcu, 21. 4. 1945 (pag. 915)1061 Prepis! Dragi g. Rubin [Marko Kranjc], Danes – sobota opoldne – smo se vrnili. Situacija izredno resna in težka. V ponedeljek 23. 4. ob 9h dopoldne seja NO (razširjeno predsedstvo). Pridi zagotovo! Bodi pa tudi pripravljen, da popoldne v pondeljek skupno odpotujeva zaradi ugo-tovitve novega položaja nazaj na Primorsko. Potrebno je, da tudi sam prisostvuješ event[ualnemu] razgovoru. Odhod bo verjetno okrog 18.00. Na svidenje! Pozdrav Legat [Albin Šmajd] Sobota 21. 4. 1061 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1058. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 731 Sporočilo Albina Šmajda Marku Kranjcu, 22. 4. 1945 (pag. 916)1062 Dragi,1063 ker bom zopet moral odpotovati in z menoj tudi Ti, g. Rudnika [Rudolf Smersu] pa po mojih informacijah še ni tu – bi bilo prav, ako na 23. 4. ob 18. uri določeno sejo eksekutive prekličeš. Legat [Albin Šmajd] 22. 4.1064 Prepis Vabila Antona Megušarja Albinu Šmajdu na sejo Kranjskega pokrajin-skega odbora, 21. 4. 1945 (pag. 917)1065 Vabilo Marka Kranjca na sejo Izvršnega odbora (eksekutive) SLS, 22. 4. 1945 (pag. 918)1066 Vabilo k seji eksekutive dne 23. 4. t. l. ob 18. uri v Gospodarski zvezi, II. nadstropje Rubin Pridi gotovo! Prejel 22. 4. 1945 Ta seja je bila preložena1067 Pismo Albina Šmajda Ivanu Martelancu, 23. 4. 1945 (pag. 919) Prepis! 499 [Ivan Martelanc], seje NO se danes vsled bolezni nisem udeležil. Dobil sem obvestilo, da ni bilo skle-njeno še ničesar konkretnega in da se seja jutri nadaljuje. Nadalje sem naprošen, da v četrtek 26. 4. še ne bomo v Ajdovščini, ker ne odpotujemo jutri. Želja je, da Vam sporočim svoj prihod. Ako morete urediti nujne stvari, nas seveda ne boste čakali, sicer pa prosijo, da gremo istočasno. Pozdravlja 422 [Albin Šmajd] 23. 4. 1062 Prepis dokumenta je na pag. 1059. 1063 V prepisu je pripisano: M. Kranjc [Marko Kranjc]. 1064 V prepisu je pripisano: (1945, op). 1065 Objavljen je dokument, ki je na pag. 909–911. 1066 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1066. 1067 Pripisano pozneje s Šmajdovo pisavo. Na kazalo Na kazalo oseb 732 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pismo Miloša Stareta in Rudolfa Smersuja Albinu Šmajdu, prejeto 24. 4. 1945 (pag. 920) 422 [Albin Šmajd] Z št. 433 [Miloš Stare] sva danes govorila o kooptacijah. K temu vprašanju imam sledeče misli: Predvsem naj se rešitev tega vprašanja zavleče. Če bi hotel Marko [Marko Kranjc] sklicati sedmorico, mu povejte, da sem šel po važnih poslih (deli za radijski oddajnik i. dr.) ven in da naj počaka s sklicanjem seje, ker sem upravičeno odsoten. Dalje sva glede kooptacij mnenja, da se dela na to, da bo število kooptiranih čim manjše. Dalje je treba gledati, da ne pride notri toliko Stražarjev, da bomo vedno v zadregi in se bali za večino. Računati je namreč treba pri Primorcih, da se oni sej ne bodo udeleževali, ker jim to enostavno ne bo mogoče radi prometnih zaprek. Med pisanjem sva prišla na sledečo idejo: Postaviti se je treba na stališče, da koop-tacij ni izvršiti oz. ni o njih sklepati vse dotlej, dokler niso izvedeni sklepi zadnje seje glede Katol[iškega] bloka. Dokler namreč stojijo Stražarji na stališču, da KB še ob-stoja v taki obliki in s temi funkcijami, kot sedaj in mu pripisujejo političen delokrog, toliko časa je vsak razgovor o kooptiranju nemogoč. V tem slučaju bi bila zmešnjava še večja, ker bi delali Stražarji zgago v strankinem širšem odboru po svojih ekspo-nentih in še s KB bi šarili okrog. Če so pristaši stranke, se morajo najprej podrediti zadnjim soglasnim sklepom stranke, če pa strankinih sklepov ne priznavajo, potem tudi nimajo poštenih namenov, ko hočejo priti v širši odbor stranke. Torej najprej urediti in razjasniti obojestransko stališče KB, nato pridejo šele na vrsto razgovori o kooptacijah. Poiskusi takoj pridobiti Česna [Ivo Česnik] za to stališče in seveda tudi Ferka [Franc Bajlec]. Pozdrav! 433 in 444 [Rudolf Smersu] Prejel 24. 4. ob 21h Pismo Miloša Stareta Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 921) 422 [Albin Šmajd] Srečno prispel. Včeraj preko dneva je situacija zgledala slabo. Zvečer so se razširile vesti, da so partizani vrženi iz Sušaka. Srbi so šli v borbo proti njim. Tako se tu v srbskih krogih trdi. Ljotić [Dimitrije Ljotić] je mrtev. Ponesrečil se je z avtom. Ostale podrobnosti ti piše Kosec [Ivan Martelanc]. – Jaz nameravam naprej v Gorico. Ne vem pa še, kedaj bo prilika. Zanima me pa zelo, kako je pri Vas. Če le moreš, pošlji mi kako poročilo. Ali bi bil jaz tam kaj potreben? Sporoči. Premišljujem glede stranke. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 733 Mnenja sem, da za nobeno ceno ne smete Rubinovim [Marko Kranjc] varovancem dati strankine legitimacije. Bila bi to neizmerna škoda. Od daleč človek stvar še dru-gače gleda in je še bolj potrjen o pravilnosti tega gledanja. Tukaj tudi opažam, da N. O. uživa avtoriteto in kot čujem se mu podrejajo tudi tukajšnji Stražarji. Ugled in avtoriteta N. O. sta me razveselila. Zato vztrajaj pri tem delu in mislim, da bo morda le mogoče ustvariti in proglasiti Slov[ensko] nar[odno] vojsko. Ko stvar bolj od daleč gledam, sem tudi mnenja, da bi bila kaka kombinacija z Rupnikom [Leon Rupnik] precej ponesrečena. Potrebna pa bo osamosvojitev in ločitev od Nemcev, pa magari v zadnjem trenutku. Če le moreš pošlji kako poročilo. Samo tega mi ne javi, da ste kakega Bana [Ludvik Leskovar] sprejeli v širši ali ožji odbor kot polnovrednega člana. To bi me spravilo preveč v slabo voljo. – Življenje tu je radi hrane silno slabo in težko. Menda je v Gorici boljše. Ali je 411 [Mirko Bitenc] že prišel do spoznanja, da je že nastopila potreba da vnovči tistih 5 podobic ki jih ima? Če bo čakal, bodo obležale v kišti in ne bo imel nobeden koristi od njih. – Ali prideš v Ajdovščino? Če bo kaka ugodna zveza pridem tudi jaz še v Ljubljano, da se osebno kaj pogovorimo. Lepo pozdravljam 433. [Miloš Stare] Pismo Matije Škerbca vodstvu SLS o notranjih zadevah SLS, 22. ali 23. 4. 1945 (pag. 922–924)1068 Prepis pisma, ki ga je napisal msgr. [monsignor] Škrbec [Matija Škerbec] za vod-stvo SLS: (napisano 22. ali 23. aprila 1945)1069 V zvezi z zahtevo, da mora priti v izvršilni odbor SLS g. dr. Leskovar [Ludvik Le-skovar] izjavlja podpisani sledeče: Nujno je, da se doseže v vrstah SLS popolna – 100 % procentna edinost v načelih, v organizaciji in taktiki! V izvršilni odbor spadajo samo take osebnosti, ki dajo popolno garancijo, da so za popolno edinost v načelih, v organizaciji in taktiki! To je conditio sine qua non – če nočemo, da SLS popolnoma ohromi in razpade! Vsaj 95 % katoliško mislečih je tega mnenja, da je treba v stranki izvesti popolno edinost, da mora biti konec vsem trenjem, prepirom in samolastnim nastopom nekaterih struj! 1068 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1060–1061. 1069 Rokopisno besedilo v oklepajih je bilo pripisano v izvirniku. Na kazalo Na kazalo oseb 734 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Načelno nikakor nisem proti temu, da bi prišli v vodstvo stranke tudi takozvani Stražarji – toda ne kot zastopniki kake določene skupine ali struje – ampak kot sto procentni strankarji! Če pa nameravajo Stražarji ohraniti svojo skupino kot lastno politično strujo – s svojim političnim gledanjem in svojo lastno politično taktiko brez ozira na vod-stvo, potem sem odločno proti temu, da pride kak Stražar v vodstvo stranke, ker bi s tem nastalo jasno dejstvo, da imamo stranko v stranki, kar bi pomenilo nadaljno borbo in razkroj. Če ne opuste Stražarji svojega dovolj znanega stališča, da so posebna politična skupina – potem ne spadajo ne v stranko in še manj pa v vodstvo stranke, potem je možen z njimi le kak blok – ali zveza, kakor obstoji sedaj npr. s socijalistično in li-beralno stranko. Nikomur ne pride menda niti na misel ne, da bi spravljal pristaše liberalne ali socijalistične stranke v izvršilni odbor SLS. To bi bil nonsens! Odločno pa sem proti načinu, s katerim se skuša neka osebnost spraviti v izvršilni odbor stranke! To je diktat ene osebe ali pa tudi kake skupine! S takimi metodami moramo kratko malo prenehati, če hočemo kdaj ustvariti konsolidirano stranko! Sicer bo prihodnjič z isto pravico prišel kdo drugi in isto zahteval – in s tem ustva-rimo kaos, iz katerega ne bo izhoda! Kdor tako dela, ne spada v izvršilni odbor stranke! Res je danes težko v teh razmerah določati, kdo naj pride v izvršilni odbor stranke. Toda onim, ki ne iščejo sebe, je zadeva kaj enostavna! Po zlomu Jugoslavije smo v naši pokrajini vsi, ki smo hoteli ohraniti stranko in skupnost, smatrali, da je naj-večja politična avtoriteta in naš naravni voditelj dr. Natlačen [Marko Natlačen]. Za nas je on pomenil stranko! Ko sedaj Natlačena ni, je za nas največja politična avtoriteta dr. Krek [Miha Krek] in naravni voditelj Slovencev, dokler ne bo mo-žno v svobodnem izražanju voliti voditelja. Kogar je torej pooblastil dr. Krek kot svojega zastopnika, ta je za nas na tem ozemlju voditelj, kateremu se podredimo, dokler ne bo prilike, da se ustvari svobodno izvoljeni predsednik stranke. Kogar torej imenuje zastopnik dr. Kreka sporazumno z odličnejšimi predstavniki našega političnega življenja v vodstvo stranke, tega bomo sprejeli. Od dr. Kreka začasno določeni voditelj na našem teritoriju mora pa pokazati od-ločnost, ne sme se pustiti terorizirati ne od desne in ne od leve! Takim samola-stnim posegom, da bi kdo na svojo roko pripeljal koga v izvršilni odbor stranke, se mora odločno upreti, da prepreči razkroj stranke! Tudi v demokraciji mora vladati avtoriteta in disciplina, ker brez te ni mogoča nobena stranka in nobeno resno delo niti v rednih časih, kaj pa še celo v sedanjih razmerah! Menim, da poznam dobro mišljenje med narodom, med akademskim izobražen-stvom in med akademsko mladino in moram mirno trditi, da je razen Stražarjev, Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 735 morda par Glavačevcev1070 in nekaj izjem – vse tega mišljenja, kakor sem ga tu napisal. Kdor ni za popolno načelno, organizatorno in taktično edinost v stranki, tega bomo vrgli ven iz stranke iz vseh naših kakršnih koli organizacij, ker treba bo po-mesti z mladinstvom in starinstvom, ki se že pojavlja skoro vsake kvatre! Sedanji rod, ki raste v vojni in v novih vzgojnih metodah, je odločno tega mnenja, kot sem ga napisal! Še manj pa spadajo v vodstvo stranke osebnosti, ki so kakor koli razkrajale stran-ko, rušile ugled vodstva in ustvarjale med narodom mnenje, da smo katoličani razbiti, da je vodstvo za nič, da so nekateri člani v vodstvu kapitalisti, korumpirani i.t.d. Posebno pa ne osebnosti, ki so ruvale pri okupatorju in drugih faktorjih proti strankinemu vodstvu – ali pa so morda celo direktno ali indirektno denuncirali naše ljudi. V vodstvo stranke je treba nadalje osebnosti, ki znajo molčati in katerim se more popolnoma zaupati! Koliko odličnih osebnosti smo izgubili, ker smo imeli v svoji sredi ljudi, ki so hote ali nehote izdajali vse, da je bil okupator in komunisti o vsem točno informiran. Ko se je pred kratkim dosegel nek sporazum, je neki mož, pristaš Stražarjev pri-povedoval o osebnostih, ki so v bloku sedaj. Tako nam lahko zadnji trenutek vse te aretirajo ... ako je mogoče debatirati skupno z ljudmi o delikatnih zadevah, če niso popolnoma zavarovani pred indiskretnostmi ...?! Kje pa more iti resen človek v družbo ljudi, o katerih je najmanjši dvom, da bodo raznašali notranje zadeve v javnost, kakor se je godilo dosedaj. Naj navedem le en slučaj: Stražarji so dobili v roke dnevnik pok[ojnega] dr. Breclja [Anton Brecelj], kjer je napačno vpisal, da se je pogajal s Košičkom [Jože Košiček] glede sodelovanja z O. F. Ta del so fotografirali! Nato se je govorilo po Ljubljani, da se je Košiček pogajal z dr. Brecljem o sodelovanju z O. F. Košiček je pojasnil, da vse to ni res, toda govorice se niso preklicale in – fotografijo dotičnega pasusa v Brecljevem dnevniku – je dobil v roke Gestapo! Košiček je bil tik pred tem, da bo aretiran radi tega. Kako bi mogel sedeti skupno v vodstvu stranke s človekom, ki je kakor koli sodeloval pri takih poslih direktno ali indirektno! Kako bi bilo mogoče vpričo takih osebnosti govoriti odkrito o vseh težkih sedanjih problemih, če nisi zavarovan, da ne bo jutri že o vsem tem govorila kavarna in – ne bo o vsem infor-miran na eni strani Gestapo – na drugi pa vodstvo komunistične partije. Leta 1940 se je vršil v Kranju dijaški mladinski dan v želji, da se doseže tudi spora-zum s Stražarji. Kanonik dr. Zupan [Alojzij Zupan] je med drugim govoril, da se ne smemo sklicevati na tujega hierarha, pariškega škofa Verdierja [Jean Verdier], kakor so se tedaj sklicevali nekateri krščansko socijalistični ideologi. Dekan Škrbec 1070 Pristaši Franca Glavača oz. pripadniki njegove skupine. Na kazalo Na kazalo oseb 736 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 pa je zavračal miselnost kršč[anskih] socialistov, ki so nastopali proti našemu boju proti komunizmu z rečenico, da je treba iti med komuniste in jih z ljubeznijo pri-dobivati, ne pa se boriti proti njim ... Že na sestanku se je skrivno pojavilo govor-jenje od strani Stražarjev, kakor da sta hotela ta dva duhovnika napadati škofa dr. Tomažiča [Ivan Jožef Tomažič], dekan Škrbec je takoj družbi Stražarjev izjavil, da to ni res in da je pripravljen takoj svoja izvajanja dopolniti, če so se razumela kot napad na škofa. Toda pojasnil niso hoteli. Kmalu nato pa je pisal dr. Žebot [Ci-ril Žebot] ljubljanskemu škofu dolgo pismo, kjer trdi, da kot veren sin katoliške cerkve smatra, da javi cerkvenemu predstojniku to, da se je od strani kanonika Zupana in dekana Škrbca napadel in smešil škof dr. Tomažič. Lojalnega pojasnila niso hoteli, pač pa so potem neresnično in zahrbtno ovadili oba prej imenovana duhovnika ljubljanskemu škofu, pred katerim se je seveda nato pojasnilo, da je vsa denuncijacija brez podlage. Če se kaka skupina oseb poslužuje takega orožja in tako nelojalno postopa, kako bi mogel kdo potem s takimi osebami skupno sedeti v odboru, kjer se pretresavajo najbolj zaupne in delikatne zadeve ...?! Osebnosti s takimi značaji absolutno ne spadajo v nobeno vodilno družbo ... Zelo značilna je tudi afera s prof. Wolbanom [Karel Wolbang] iz Novega mesta. Ta duhovnik je skupno z Vule Rupnikom [Vuk Rupnik] ob italijanskem polomu rešil 1200 slovenskih fantov, da jih niso pobili komunisti in se je tako ustvarilo jedro domobranstva. Wolbank je znan organizator K. A. In zvest ter discipliniran pristaš SLS. Ko je bilo domobranstvo v Novem mestu organizirano in komunistična ne-varnost premagana, so se naenkrat tam pojavili eksponenti Stražarstva in pričele so se intrige, ki so nam vsem zelo škodovale v Novem mestu in prinesle razdor. Imam priče za to dejstvo, da so stražarski eksponenti v Novem mestu kasnejšemu domobranskemu komandantu ovadili prof. Wolbanka kot razdirača in vohuna ... Imam pričo na razpolago, da se je izjavil takrat stražarski eksponent: »Bomo obra-čunali ...«, namreč z onimi, ki niso Stražarji! Intrigam se je posrečilo, da je bil Wol-bank celo pri stranki očrnjen kot njen nasprotnik, dasi je to neresnica, pri oblasteh pa so te intrige dosegle, da je bil imenovani nekako kazensko prestavljen iz Novega mesta ... Zopet imam priče na razpolago, da so Stražarji v bolnici v Ljubljani go-vorili, predno je dobil Wolbank premestitveni dekret: »Wolbank je prestavljen« in »se bomo tolkli«. Iz domobranskega štaba v Novem mestu so nato Stražarji polagoma izrinili vse vidnejše člane K. A. in naše zveste ljudi, ki niso bili stražarskega mišljenja ... Agi-tiralo se je, da bo Straža prevzela domobransko vojsko v svoje roke. Na oficirske tečaje v Ljubljano so bili poslani salonski pristaši stražarstva, ki še niso poduhali smodnika v borbi proti komunizmu, pristaši K. A. in nestražarsko misleči dijaki pa, ki so se od pričetka borili na terenu, so bili prezrti – Stražarji so si znali prido-biti vplivna mesta v domobranskem štabu v Ljubljani in v Novem mestu in tako se Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 737 je pričelo njih rovarjenje na vse strani in celo direktne denuncijacije ... Za vse to imam priče! Ponovno so prihajali v Ljubljano razni domobranci-dijaki in nedijaki, ki so vsi slikali položaj v Novem mestu, da skušajo Stražarji zveste pristaše SLS izriniti ter nekako okupirati domobranstvo zase. Tudi to sem slišal, da so za našimi ljudmi v Novem mestu Stražarji direktno špijonirali ... Vse to je ustvarilo med veliko večino domobranstva, posebno pa med dijaštvom silovit odpor in naravnost sovraštvo proti Stražarjem. Radi borbe proti komuniz-mu so sicer molčali, toda odkrito so povedali, da bo prišlo prej ali slej do obraču-na, če bo šlo tako naprej. S takimi metodami so se Stražarji sami sebe ubijali in se osovražili, da so že kmečki fantje trdili, da si Stražarji šivajo samo epolete in hočejo igrati vodilno vlogo, v borbo pa nočejo ... Stražarji so napravili veliko psihološko napako, da so se vrivali kot voditelji in komandanti na prva mesta, ko jih prej, ko se je vršila borba, v Novem mestu ni bilo nikjer ... Vse to in še več so mi pravili kmečki fantje, inteligentje in duhovniki, predno sem sploh poznal prof. Wolbanka! Predstavljajmo si sedaj, kak vtis bi napravilo pri teh idealnih borcih za naša načela, če bi prišla med nje vest, da je kateri izmed onih, ki so za našimi ljudmi špijoni-rali, jih ovajali Dežmanu [Josip Dežman] in jih spodrivali, postal član izvršilnega odbora SLS ali pa morda celo njen tajnik ... S tem bi SLS med našim ljudstvom na Dolenjskem doigrala! Med ljudstvom je znana vsebina dr. Žebotovih pisem, ki so prišla nekatera v jav-nost žal potvorjena, pa je resnična vsebina dovolj karakteristična ... Splošno mi-šljenje je, da se hočejo Stražarji na vsak dovoljen in nedovoljen način polastiti oblasti v domobranstvu in v stranki! Če imajo Stražarji še vedno te nazore, kakor so jih sami širili, in hočejo ohraniti svoje dosedanje metode, potem ne spadajo ne v stranko še manj pa v vodstvo stranke! Kdor je rušil strankino disciplino in rušil naše vrste, ne spada v vodstvo, če hoče stranka še eksistirati. Podobne vesti o mišljenju naših domobrancev glede Stražarjev sem dobil tudi od drugih domo-branskih posadk. Povsod je ista pesem: Stražarji se vrivajo na vodilna mesta in izpodrivajo naše zveste pristaše ... Tudi v Ljubljani – razen pri malem krogu stražarskih simpatizerjev – vlada v vseh krogih odpor proti stražarstvu in njegovim metodam ... Povdarjam, da bi bil v interesu stranke to zelo nevaren eksperiment, če pride v javnost, da so Stražarji kot taki dobili mesto v izvršilnem odboru SLS ali morda celo strankinega tajnika. Nikakor nisem za to, da bi Stražarje izključili iz stranke in iz vodilnih mest, vsak katoliško misleči inteligent nam je danes krvavo potreben. Toda, predno kdo po-stane v stranki vodilni oficir, mora prej pokazati kot redov disciplino. Poleg tega pa si morajo mladi gospodje okrog Straže zaslužiti zaupanje naroda s svojim delom in svojo osebnostjo. Meni je osebno zelo žal za mnoge mlade inteligente v Straži, Na kazalo Na kazalo oseb 738 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 da so pod vplivom napačne vzgoje in radi svojih metod izgubili simpatije med narodom! Bil sem svoj čas sam najbolj vnet zagovornik Straže, pa so me od njih odbile njih metode! Nikar torej v strankino vodstvo ne vrivati oseb, proti katerim se bo takoj pojavil odpor – in bomo dobili nove spore v stranki! Čujem, da se zagovarja vsilitev mladega inteligenta v izvršilni odbor stranke s tem, da je treba v vodstvo stranke privzeti tudi mlade ljudi. Prav! Toda – kolikor vem – ni bilo dosedaj nobenega starega v vodstvu! Kje pa se pričenja meja starih in mla-dih?! Dojenčkov – sit venia verbo1071 – ne bomo volili v vodstvo, nezrelih dijakov tudi ne, ko gre za odločanje o življenjskih narodnih vprašanjih! Če kje, morajo biti tu v vodstvu izkušeni ljudje! Z narodom ne smemo delati eksperimentov! Mislim, če so v vodstvu osebnosti od 40 do 50 let starosti, da so to še mladi ljudje! Sicer pa moramo končno nehati enkrat s tem mladinstvom in starinstvom, ki se pri nas po-javlja vsake kvatre, da končno že ne vemo več, kdo je star in kdo je mlad ... Sicer pa se vsi skupaj staramo in kdor bo sposoben in ga bo narod izvolil, bo gotovo prišel prej ali slej na vrsto, da bo stal na vodilnem mestu. Žal mi je za mlade inteligente, ki se ravno s svojim vsiljevanjem in s svojo »preveliko modrostjo« onemogočajo ravno za bodoče voditelje! Da ponovim kratko: v vodstvo stranke spadajo samo zrele osebnosti, ki so 100 % za strankina načela in ki 100 % drže strankino disciplino, osebnosti, ki znajo mol-čati – in zopet molčati, osebnosti katerim lahko popolnoma zaupamo, osebnosti, ki ne bolehajo na pretirani ambicijoznosti in pa osebnosti, ki se niso umazale s kako zahrbtnostjo napram zvestim strankinim pristašem ali celo napram vodstvu stranke same. Nikakor pa ne spadajo v strankino vodstvo osebe, ki bi zastopale kako strujo, ki hoče biti stranka v stranki! S tem bi stranka sama sankcijonirala razdor in razkroj! Najprej 100 % strankarji – potem šele v vodstvo! Jezerski.1072 Organizacija širšega odbora SLS, 23. 4. 1945 (pag. 925–926)1073 Razširjenje širšega odbora Načela 1) Zastopane naj bodo vse pokrajine in vsi stanovi. Tega načela pa se ne smemo suženjsko držati, ker s tem lahko izključimo sposobne ljudi in prave zastopnike ljudstva, zlasti stanov. 1071 Sit venia verbo (lat.) – Naj bo odpuščeno z besedo. 1072 V prepisu na pag. 1061 je pripisano: msgr. [monsignor] Škrbec [Matija Škerbec]. 1073 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1062. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 739 2) V širši odbor naj pridejo pravi zastopniki ljudstva in stanov. Zato naj pridejo prvenstveno v poštev poslanci. Šele ako ni poslancev na razpolago, naj pridejo drugi funkcijonarji stranke v poštev. Ljudje, ki še niso v politiki in v stranki delali, ne morejo priti v najvišji strankin forum. Načeloma naj se jemljejo kot pokrajin-ski zastopniki osebe, ki žive ali so živele v dotični pokrajini, ki jo zastopajo. Samo rojstni kraj ne zadošča. 3) Pokrajinske odbore stranke – štajerski, prekmurski, koroški, gorenjski, primor-ski odbor in odbor za ljubljansko pokrajino – naj se vpraša za predlog. Predlogi niso obvezni. Za predloge za zastopnike stanov se je treba obrniti na predsednika Kmetijske zbornice, na predsednika Obrtne zbornice in na predsednika Slovenske delavske zveze. 4) Na vsakih začetih 100000 Slovencev v vsaki pokrajini naj pride en delegat v širši odbor. Sedanji člani, ki niso dosegljivi, ne prihajajo v poštev pri dodeljevanju delegatov. Zastopniki stanov so izven gornjega števila. Ljubljana kot središče naj dobi 4 delegate. Konkretno: Štajerska – 560000 Slovencev – 6 delegatov – dosegljivi poslanec Thaierschuh [Ivan Teuerschuh]. Sedaj v odboru Kranjc [Marko Kranjc], Krošelj [Jože Krošl], Mihelčič [Alojzij Mihelčič], Špindler [Josip Špindler], Bitenc [Mirko Bitenc]. Prekmurje – 110000 Slovencev – 2 delegata. Sedaj v odboru – dr. Frumen [Ernest Frumen], dr. Bajlec [Franc Bajlec]. Koroška – 140000 Slovencev – 2 delegata. Sedaj v odboru dr. Kotnik [Franc Kotnik]. Primorska – 390000 Slovencev – 150000 Hrvatov (4 delegati – 2 deleg[ata]) Sedaj v odboru dr. Česnik [Ivo Česnik], Gorenjska in Ljubljanska pokrajina (Kranjska) – 520000 Slovencev – 6 delegatov. Sedaj v odboru: Milavec [Anton Milavec], Šmajd [Albin Šmajd], Stare [Miloš Sta-re], Smersu [Rudolf Smersu], Pevec [Ignacij Pevec]. Dosegljivi poslanci: Veble [De-metrij Veble], Rigler [Alojzij Rigler], Dolenc [Ivan Dolenec], Lavrič [Jože Lavrič]. Ljubljana – 4 delegati. Sedaj v odboru – nihče. Dosegljivi poslanci – Golja [Adolf Golia], Masič [Pavle Masič]. Pripombe Primorski odbor je že ponovno zahteval in predlagal svoje delegate in sicer dr. Ka-cina [Anton Kacin], dr. Vogriča [Alojzij Vogrič] in dr. Martelanca [Ivan Martelanc]. Predsednik Kmetijske zbornice je g. Perčič Anton. Predlagam, da se obrnemo na njega, ker Kmečka zveza ne dela. Predsednik obrtne zbornice, ki je bila v Na kazalo Na kazalo oseb 740 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 naših rokah je bil g. Kavka Karel, ki velja za voditelja naših obrtnikov. Predsednik Slov[enske] del[avske] zveze je g. Jonke Jože. Po gornjem bi štel širši odbor 24 oseb in sicer dosegljivih. Sedaj jih je 14. Krajevni odbor SLS za mesto Ljubljano že obstoji in je imel organizirane pododbo-re in ostalo ter tudi delovne sekcije in komisije. Dalje so pravno že obstojali v SLS razni pokrajinski odbori kot pomožni organi poročevalca za organizacijo, in sicer: štajerski, koroški, primorski s pooblaščenci v Ljubljani, sicer na terenu prekmurski, gorenjski in za ljubljansko pokrajino. Gorenjski ima tudi na terenu že svoj odbor in dela. Kranjski ni obstojal. 23. 4. 1945. Poročilo o razgovoru Albina Šmajda in Matije Škerbca, 23. 4. 1945 (pag. 927)1074 Pro memoria! O razgovoru med msgr. [monsignorjem] Škrbcem [Matija Škerbec] in 422 [Albin Šmajd] dne 23. 4. 1945. Ugotovita težo sedanjega položaja, na kar msgr. [monsignor] izjavi, da se je po nje-govem mnenju treba boriti in nato umakniti na Gorenjsko, morebiti na Koroško, nato pa v gozdove. Želi pa, naj NO za Slovenijo takoj uredi tole: 1) stopi v zvezo z Nemci in zahteva, da priznajo NO in mu prepuste oblast ter do-volijo proglasitev slovenske države. 2) stopi NO nemudoma v zvezo z gen[eralom] Rupnikom [Leon Rupnik], mu pove dejanski položaj in obstoj NO, na kar mu sporoči, naj prepusti izvrševanje civilne oblasti Narodnemu odboru oziroma slovenski vladi, sam pa naj bi prevzel vodstvo Slovenskih oboroženih sil, vse pod vodstvom NO, a pri vojaških odločitvah bi bil samostojen. 3) NO mora stopiti v zvezo z dr. Mandićem [Ante Mandić] in dr. Pavelićem [Ante Pavelić], ki naj se jima pove dejanski položaj in prosi, naj se dovoli stik z dr. Mač-kom [Vladimir Maček], kateremu naj se prepusti oblast na Hrvatskem, na kar naj 1074 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1063. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 741 NO in dr. Maček vsak na svojem teritoriju storita vse, kar je potrebno v interesu obeh narodov. 4) NO mora takoj dobiti na policijski upravi človeka, ki bo njen zaupnik in ki bo dajal navodila, ker so vsi brez vsake povezave in so izgubili živce, tako zlasti g. Loh [Maks Loh], med tem ko dr. Hacin [Lovro Hacin] ne govori drugega, kakor o tem, da ni težko umreti. G. svet[nik] Škrbec [Matija Škerbec] izroči tudi prepis dopisa, ki ga je izročil insp[ektorju] Friču [Srečko Baraga], da ga izroči stranki v pogledu zahteve g. Marka Kranjca, da pride v ožji odbor tudi zastopnik mladih intelektualcev SLS (Stražarjev) g. dr. Leskovar [Ludvik Leskovar]. Prepis dopisa je priložen tej pro memorii kot sestavni del. 422 Pismo Albina Šmajda Marku Kranjcu, 24. 4. 1945 (pag. 928)1075 Dragi g. Rubin [Marko Kranjc], Čeprav se je seja širšega odbora SLS dne 10. in 11. 4. 1945. vršila po izrecnem Tvo-jem sporočilu in objavljeni želji v popolni tajnosti in ne za javnost, sem na svoje veliko presenečenje te dni dobil obvestilo, da je član širšega odbora g. Goričanec [Josip Špindler] pripovedoval potek sej g. Skobernetu [Slavko Skoberne], ki ni bil in tudi danes ni noben funkcijonar stranke. Če člani širšega odbora SLS ne vpo-števajo naših želj v današnjem času, ko moramo vsi skupaj skrbeti, da se ohrani tajnost do najvišje mere, gotovo ni znak priporočljivosti, da riskiramo seje s takimi ljudmi. Žal mi je, da moram to ugotoviti. V pondeljek dne 16. 4. zvečer si me vprašal za mnenje o morebitni pritegnitvi dr. Leskovarja [Ludvik Leskovar] v ožji odbor, s čimer bi bila za mlade intelektualce SLS urejena zadeva s katoliškim blokom. V torek dne 17. 4. med 8.15 in 8.45 sva o tej stvari ponovno govorila, kjer sem povedal svoje načelno stališče in ga vezal na tri pogoje: 1) istočasno je treba urediti vse do tkzv. [takozvanega] katoliškega bloka, 2) urediti vprašanje tkzv. [takozvanih] pokrajinskih odborov, ki so po ob-stoječem pravilniku stranke le pomožni organi poročevalca za organizacijo, čigar funkcije so točno in jasno opredeljene v tem pravilniku, 3) šele nato je govoriti o morebitnem sprejemu dr. Leskovarja. Izrazil sem tudi željo, da je treba napravit pismeni dogovor, da se tako za vselej onemogočijo izbegavanja in morebitni spori. Pristavil sem, da nimam ničesar proti pritegnitvi dr. Leskovarja, če se vse drugo uredi in da sem pri svoji besedi – mož-beseda. Zdaj se pa stvari razvijajo popolnoma drugače. Zgleda, da so se nekateri – med nji-mi tudi Ti – zagrizli, da hočejo stranko SLS razbiti in jo napraviti še bolj za šibko, 1075 Prepis dokumenta je na pag. 929. Na kazalo Na kazalo oseb 742 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 kakor je po izjavi nekaterih ljudi že bila. Namesto ureditve medsebojnih odnoša-jev in morebitnih nesporazumov, nova napadanja in nove metode, ki popolnoma sličijo metodam komunistov. Izigravajo se sklepi zadnje seje širšega odbora SLS, zavijajo resnična dejstva in postavlja na glavo resnica. Ljudem se dopoveduje, da si ti predsednik stranke itd. Skratka vse se vrši, kakor, da bi ogromna večina zasto-pnikov javnega življenja morala molčati, ko drugi rušite. Smatram zato za svojo dolžnost, da izjavim: Nisem načelno zoper pritegnitev mlajših ljudi v odbore SLS, sem pa proti sedanje-mu načinu, vsled česar konkretno nikakor ne morem pristati, da pride dr. Lesko-var v ožji in širši odbor, dokler se ne pomenimo do dobra člani izvoljenega ožjega odbora in dokler se ne razčistijo stvari, ki bi količkaj mogle motiti bodoče razmere v stranki SLS. Po mojem trdnem prepričanju, je današnji čas nujna potreba, da urejamo življenj-ske probleme slovenskega naroda, ne pa da razširjujemo strankine forume na take podle in zahrbtne načine. Z lažmi so operirali nekateri gospodje iz vrst SLS pro-ti drugim članom, ki so delali in se žrtvovali nesebično za stranko SLS. Doslej še ni noben popravil nobene krivice, čeprav zahteva od slehernega poedinca to taktnost, če ne že morala. In ko sem Tebi dne 17. 4. omenil svojo željo, naj bi se preklicale žalitve in laži, ki so jih nekateri trosili o nas, si se razburil in rekel, »že spet začenjaš«. Tako: če želim samo, da se popravijo namenoma narejene krivice, »začenjam«? Konsolidacija v stranko mora! Konsolidacije pa dosegli ne bomo s cepljenjem v federativne enote. Dne 17. 4. sem te prosil, da ne ženeš tkzv. [takozvanega] po-krajinskega principa do absurda in Te prosil kot starega strankarja, da vplivaš na vse druge, naj se zavedajo, da v teh dneh ni mogoče reorganizirati stranke, ker za to ni nihče pristojen in ker so strankini ljudje tudi izven Ljubljane in Ljubljanske pokrajine. Tudi ta prošnja ni zalegla. Kamen, ki si ga sprožil s Stražarji, t. j. tkzv. [takozvanimi] mladimi intelektualci v SLS, je razmajal strankine vrste. Zdaj bodo prišli z enakimi zahtevami verjetno tudi drugi, ker že dežujejo pismeni protesti proti pritegnitvi Stražarjev in vpo-števanju njihovih zahtev, ki so že danes stranka v stranki. Proti njim je vse, kar je katoliškega delavnega, tako vsa inteligenca izven stražarskega kroga, mladina, ki ni pod njihovim vplivom, gospodarski krogi, razen Gospodarske zveze itd. Prosili smo Te in želeli, da pravilno usmeriš ves hudournik, a nisi hotel. Več kot prositi, doslej nismo mogli. Odslej smatram za svojo strankino dolžnost, da vsakogar pravilno poučim o raz-merah v stranki, o ljudeh, ki so si z lažmi vzeli vsako legitimacijo za nastope v jav-nem strankinem življenju. Konec mora biti intrig, konec zahrbtnostim in lažem! Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 743 Želim, da stranko SLS z metodami poštenja in pozitivnega dela visoko dvignemo in jo zopet napravimo za nesporno predstavnico slovenskega naroda! To je moja obljuba in prisega! S spoštovanjem Dr. Šmajd 24. 4. 1945. Pismo Albina Šmajda Marku Kranjcu, 24. 4. 1945 (pag. 929)1076 Vabilo Marka Kranjca na sejo Izvršnega odbora (eksekutive) SLS 24. 4. 1945 (pag. 930) 23. 4. 1945 22 – 23 – 24 – 25 – čet 26 – Vabilo k seji eksekutive, ki se vrši jutri, v torek, 24. 4. 1945 ob 6 1/4h (18.15 h) uri zvečer v Gospodarski zvezi, II. nadstropje Pozdrav! Rubin [Marko Kranjc] Prejel dne četrtek 26. 4. 1945 (09.15) Draš [Albin Šmajd] Zabeležka seje plenuma, 30. 4. 1945 (pag. 931) Seja plenuma 30. 4. 1) predsedstvo 2) Kavčič [Marko Kranjc], Kos [Ignacij Pevec], Vojk [Franc Bajlec], Nil [Rudolf Žitnik], Aleksander [Franc Kolterer], Krški [Ladislav Bevc] postavlja - dokler se ne urede razmere - 1076 Objavljen je dokument, ki je na pag. 928. Na pag. 929 je na koncu dokumenta pripisano: Prepisi po- slani v vednost raznim javnim katoliškim delavcem. Domnevati je mogoče, da je Šmajd naredil prepis za javne katoliške delavce. Na kazalo Na kazalo oseb 744 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Spremni dopis Andreja Pučka k seznamu občinskih odborov kamniškega okra-ja, poslan Mirku Bitencu, 3. 5. 1945 (pag. 932)1077 411 [Mirko Bitenc] Pošiljam Vam seznam občinskih odborov za kamniški okraj. Za občine Domžale-trg, občino Homec in Šmartno v Tuhinju seznama še ni. Poslan bo, čim ga dobim v roke. Prosim za čimprejšnja navodila za nove odbore in pravila, ki so obljubljena. Pro-sim za čimvečjo podporo tem odborom, ker so po svojem sestavu porok za čimpo-polnejše sodelovanje v nastajajoči dobi. 3. 5. 1945. Pozdrav Pučko Andrej Seznam občinskih odborov za kamniški okraj (pag. 933–934)1078 Domžale 1. 5. 1945. OBČINSKI ODBORI V KAMNIŠKEM OKRAJU. 1. Občina M o r a v č e : župan: K r u l c Franc, Gorica, domobranec v Št. Vidu, namestnik: Lavrič Ignacij, Hrastje, stanuje v Domžalah, odbornik: Bergant Franc, Soteska, domobranec v Domžalah, odbornik: Burja Anton, Prikernica, domobranec v Št. Vidu, odbornik: Jesenšek Albin, Peče, domobranec v Št. Vidu. 2. Občina M e n g e š : župan: M u š i č Franc, Mali Mengeš, namestnik: Sršen Anton, Veliki Mengeš, odbornik: Kepic Anton, Trzin, odbornik: Dornik Viktor, Veliki Mengeš, odbornik: Bokalič Vinko, Pristava. 3. Občina V o d i c e : župan: K e r ž i č Franc, Vodice 50, namestnik: Kranjc Mihael, Bukovica 63, odbornik: Kušar Jakob, Vesca 3, odbornik: Černivec Rudolf, Šenkov turn 2, odbornik: Bravhar Jože, Repnje 11. 4. Občina D o b : župan: P u č k o Andrej, Vir 47, namestnik: Rogelj Janez, Turnišče 3, 1077 Prepis dokumenta (verjetno UDV) je na pag. 1067. 1078 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1068. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 745 odbornik: Kepec Valentin, Gorjuša 13, odbornik: Kovač Franc, Studenec 10, odbornik: Rems Jakob, Krtina 4. 5. Občina I h a n : župan: G r e g o r i n Alojzij, Ihan 41, namestnik: Breznik Ignac, Ihan 59, odbornik: Ložar Franc ml., Ihan 49, odbornik: Anžič Miha, Bišče 19, odbornik: Majdič Jakob, Selo 3. 6. Občina K o m e n d a : župan: Š k o f i c Franc, Komenda, namestnik: Petelinkar Franc, Suhadole, odbornik: Žirovnik Ciril, Moste, odbornik: Hočevar Franc, Žeje, odbornik: Dežman Ivan, Lahovče, odbornik: Cibašek Ivan, Klanec, odbornik: Juhant Jože, Komenda. 7. Občina K a m n i k : župan: M r a k Jože, Podgorje, namestnik: Podjed Aleš, Tunjice, odbornik: Prodnik Andrej, Stranje, odbornik: Plahuta Jernej, Briše, odbornik: Koritnik Anton, Stranje, odbornik: Humar Jakob, Vodice. 8. Občina L u k o v i c a : župan: D o l i n š e k Štefan, Gradišče, namestnik: Petek Janez, Rafolče, odbornik: Stupica Alojz, Št. Vid, odbornik: Dolinšek Franc, Dupeljne, odbornik: Birk Lovrenc, Koseze. Resolucija Slovenske delavske zveze, poslana Izvršnemu odboru SLS, 1. 5. 1945 (pag. 935–936)1079 Slovenska delavska zveza. v L j u b l j a n i Glavni odbor Izvršnemu odboru 1079 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1069. Na kazalo Na kazalo oseb 746 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Slovenske ljudske stranke, L j u b l j a n a . Glavni odbor Slovenske delavske zveze (SDZ) je na svoji seji dne 1. 5. 1945. sogla-sno sklenil predložiti naslovu sledečo resolucijo: 1. Slovenska delavska zveza organizira v svojih vrstah slovenske katoliške delav-ce in nameščence vseh stanov, strok in poklicev. Že v sedanjih težkih časih ji je uspelo kljub temu, da se je vse organizacijsko delo moralo ves čas vršiti ilegalno, da je pritegnila v svojo organizacijo pomembno število delavcev in nameščencev in jih v vsakem pogledu tako močno med seboj povezala, da predstavljajo popol-noma strnjeno in disciplinirano enoto. To število stalno raste. Lahko trdimo, da bo takrat, ko bo mogla svobodno delovati, združila v svojih vrstah vse zavedne slovenske katoliške delavce in nameščence in tako postala najmočnejša tovrstna organizacija. Njen vpliv v našem javnem življenju se je že v sedanjih prilikah moč-no utrdil, posebno še radi njenega programa stanovske preureditve Slovenije, ki vzbuja splošno pozornost. Delavci in nameščenci, ki jih v svojih vrstah organizira Slovenska delavska zveza so v političnem pogledu pristaši Slovenske ljudske stranke. Radi tega je v interesu stranke, da so v vseh njenih odborih primerno zastopani tudi delavci in nameščenci. Tozadeven predlog je Slovenska delavska zveza že svoječasno predložila pristojne-mu strankinemu organu. Do sedaj ta njen predlog ni bil vpoštevan. 2. V bližnji bodočnosti bo ureditev socialnih problemov ena izmed najvažnejših nalog v našem narodnem življenju. Ti problemi zadevajo vse stanove, med njimi seveda najbolj delavske in nameščenske sloje. Teh pa je bilo v bivši Dravski bano-vini 36 % prebivalstva. K temu je treba prišteti še kmečke delavce in bajtarje. Ta številka pa je še rastla iz leta v leto. Lahko računamo, da se bo odstotek po prevratu še povečal. Te delavske množice moramo skušati na vsak način zajeti takoj spočet-ka, tudi s tem, da si pridobimo nanje vpliv. Ta vpliv pa je mogoče imeti le z dobro socialno politiko in s pomočjo delavskih socialnih ustanov in zavodov. Nad vsem tem more imeti odločujoči vpliv le ministrstvo za socialno politiko. Zato obrača-mo pažnjo na ta tako važen resor. Ako ta resor ne bo v naših rokah, smo že izgubili vpliv na večino delavstva. Ta resor in s tem reševanje socialnih problemov mora biti v rokah naše stranke, če hočemo slovensko delavstvo iztrgati iz levičarskih taborov. Posebno pereč je ta problem na Primorskem, kjer je pred vojno delavstvo tvorilo 47 % prebivalstva. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 747 ------------------------- Iz gornjih razlogov predlaga Slovenska delavska zveza naslovu: 1. V širši odbor SLS naj se kooptirajo kot zastopniki delavcev oz. nameščencev sledeči gospodje: a.) Jonke Jože, urarski pom. iz Ljubljane, b.) Jan Maks, ključavničar iz Jesenic, c.) Žužek France, upravnik Borze dela iz Ljubljane, d.) Horvat Avgust, krojaški pom[omočnik] iz Murske Sobote, e.) Vrhovec Ernest, tobačni del[avec] iz Ljubljane, f.) Češnovar Slavko, nameščenec iz Ljubljane, g.) Majeršič Janez, usnjar iz Tržiča, h.) Pirih Milko, nameščenec iz Trsta, i.) Povše Ciril, trg[ovski] sotrudnik iz Ljubljane, j.) Grabnar Anton, kmečki del[avec] iz Šmarjete. 2. Prav tako naj se izmed navedenih izbere zastopnik delavcev in nameščencev za ožji odbor SLS. 3. Enako naj bodo zastopani delavci in nameščenci tudi v drugih strankinih organih. 4. Vodstvo stranke naj zastavi ves svoj vpliv, da dobi v svoje roke resor socialne politike v bodoči naši državi ter naj za ta resor določi osebo, ki bo sposobna voditi socialno politiko uspešno, pravilno in v skladu z našimi katoliškimi načeli. ------------------------- Ob tej priliki povdarjamo, da je Slovenska delavska zveza že do sedaj na celi črti sodelovala pri strankinem delu. To hoče tudi v bodoče, brez ozira na posamezne osebe, ker se zaveda, da je enotnost v stranki temeljna zahteva v sedanjih časih. Zato odločno odklanja vsako politično in taktično skupinarstvo v stranki. Radi tega smatramo, da so predlogi SDZ povsem utemeljeni in pričakujemo, da bo vod-stvo stranke te predloge v celoti izvedlo. B o g , s t a n i n n a r o d ! Ljubljana, dne 1. 5. 1945. Predsednik: Za Slovensko delavsko zvezo: Tajnik: Jonke Jože Jan Maks Na kazalo Na kazalo oseb 748 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Okrožnica Centralnega nacionalnega komiteja, Rim, 8. 9. 1945 (pag. 937)1080 Pismo Ivana Martelanca Albinu Šmajdu, 23. 3. 1945 (pag. 938–939)1081 322 [Albin Šmajd] Dekan Jamnik [Karel Jamnik] v Bistrici je povedal, da se je te dni mudil tam g. Kemperle [Leopold Kemperle] iz Gorice kot nekak oficielen delegat SLS in se ogla-sil tudi pri vojvodi Jevdjeviču [Dobroslav Jevđević] in podpolkovniku Ljotiću [Di-mitrije Ljotić]. Kolikor ve, se je razgovarjal z njimi v smislu informacij na prvem sestanku, o katerem smo poročali iz Trsta. Ljotiću je Gorica obljubila sodelovanje v njegovem akcijskem odboru, vendar le v zvezi z NO v Ljubljani. Milanović [Božo Milanović] je stvar tudi formalno uredil. Liberalci so sodelovanje odklonili; tudi Ljotićev obisk v Trstu je ostal brezuspešen. Zato se je Ljotić odločil, da reši inter-nacije dr. Slavika [Slavoj Slavik] ter začne z njim razgovore. Dekana je obiskal v četrtek 22. 3. (prav!) general Andrej [Ivan Prezelj] v družbi Sava [Mihajlo Duduković], Heinricharja [Franc Heinrihar] ter Ljotića in Jevdje-vića. O NO niso govorili, pač pa o potrebi povezave političnega in vojaškega vod-stva. Temu naj bi služil njegov obisk. Predstavil se je kot oficielni delegat Draže [Dragoljub Mihailović] in s tem komandant Slovenije. – Dekana sem informiral o situaciji in vprašanjih, ki so s tem v zvezi še nerešena. Vojvoda Jevdjević je povedal, da se je general Andrej predstavil njemu in Ljotiću kot zastopnik naroda. Na to mesto, da ga je postavil Draža. Na izrečeno Jevdje-vićevo vprašanje, kaj je NO, je Andrej priznal, da je v sporu z NO, kar pa smatra za nujno, ker v njem prevladujejo klerikalci s svojim vplivom. Od Djurišičevih [Pavle Djurišić] let pride v Slovenijo le 5 do 6 tisoč mož, da se ne bi zmanjšal vpliv Draže in da ne bi dali duška Titovi propagandi, da so vsi Mihaj-lovićevci in nacionalisti zbežali iz Srbije. Evgen Rupnik se je zglasil pri Djujiću [Momčilo Djujić] in izjavil, da kot delegat slovenskega naroda organizira četnike belega orla. Pri sebi ima nekih 6 ljudi, ki nosijo na rokavu belega orla. Djujićeve brigade naj bi mu bile le kritje za njegovo akcijo. Djujić ga je sprejel, zato smatra Jevdjević za nujno potrebo, da se Djujiću čimprej stvar pojasni: NO naj zavzame stališče v stvari in o tem Djujića obvesti. Djujić se bo brez dvoma solidariziral z NO tudi v tej stvari. Zaupno: Pred 14 dnevi so Srbi poslali z nemško pomočjo posebnega delegata k V. armadi. (Isto je strogo zaupno povedal g. dekan, vendar je govoril o 2 delegatih). Pričakujejo odgovora na predloge. Z vednostjo Nemcev je odšel Parac [Matija Parac] kot Ljotićev delegat k Draži. Priključila sta svoja delegata Jevdjević in Djujić. V Zagrebu so Nemci prijeli 1080 Srbska različica dokumenta. Prepis je tudi na pag. 1070. Objavljena je slovenska različica, ki je na pag. 943. 1081 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1072. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 749 Jevdjevićevega delegata, Jevdjević je protestiral in o stvari takoj obvestil Dražo. Draža delegacije ni hotel sprejeti češ da je nepopolna. Nemci se sedaj opravičujejo, da so Jevdj[evićevega] delegata zgolj zato pridržali v Zagrebu, ker so izvedeli, da ga nameravajo ustaši ubiti. Jevdjević smatra za nujno vzpostavitev kontakta med NO in Srbi. Pri tem me sva-ri pred Ljotićem, češ da bo hotel zavzeti ekskluzivno stališče. Prezelj ni prepričal Jevdjevića in Ljotića o svoji legitimaciji za zastopanje političnih interesov sloven-skega naroda. Od Djujića še nima poročila, kakšno stališče je zavzel na Andrejev obisk. Žitnik [Rudolf Žitnik] že 4 mesece ni bil v Bistrici. Ljotić si ni na jasnem, kako je moglo v zadnjem času priti do divergenc med NO in Andrejem, ko je on vendar imel v Ljubljani sestanek z Andrejem z vednostjo in sodelovanjem zasto-pnikov NO. Sestanek s Srbi bi najlažje bil v Bistrici, kjer so Srbi »oblast« in se nikomur nič zgo-diti ne more. Iz prometnih razlogov pa pristane na Postojno. Za to naj pridobimo Ljotića, on pa bo poskrbel, da bo določenega dne tudi Djujić v Postojni. Tako bi se vsa vprašanja rešila istočasno. Mimogrede: Jevdjević samozavesten, optimistično razpoložen. Danes da ga Nemci niti ne morejo več aretirati tudi ako bi hoteli. Povsod v Knežaku in okoliških vaseh napisi: Živeo kralj Petar II. – Živela federativna demokratska Jugoslavija. – Živeo Draža Mihajlović. – Živeo vojvoda Jevdjević. – Župnik Kalan [Janez Kalan] v Kne-žaku se nad Srbi ne pritožuje, le snažni da niso in pa kradejo. V splošnem je na vsem področju, kjer so Srbi, red in mir. Pri razgovoru z Ljotićem sem po Tvojem nalogu hotel le doseči kontakt med NO in Srbi. Predložil sem mu v smislu Jevdjevićeve želje mesto za sestanek Postojno. Odklonil je in izrazil željo, da na sestanek pride sam in se z merodajnimi zasto-pniki NO o vseh načelnih vprašanjih dogovori in dokončno pride na čisto v vseh vojaških in političnih vprašanjih. Garantira za tajnost in varnost vseh udeležencev. Sestanek naj bi se vršil v Ljubljani in pride tja v četrtek ali petek (prav!) prihodnje-ga tedna. Poudarim, da nimam oficielnega pooblastila NO za aranžiranje sestanka, vendar uvidim po razgovorih v Bistrici, da bi tak sestanek bil nujno potreben. – Moje mnenje je, da je stvar treba spretno urediti, da ne bi bila Djujić in Jevdjević užaljena. Ponovno se z Jevdjevićem nisem mogel sestati. Čakal bom obvestila 311 [Mirko Bitenc] ali 322 [Albin Šmajd] v Ljubljani do četrtka (prav!). Ljotić bo mene obvestil o prihodu in bom obvestilo in želje takoj sporočil dalje. Kraj in čas dolo-čite sami. Nemci so pred ca 14 dnevi obljubili Srbom povsem proste roke za akcije v Jadran-skem Primorju. Konkretno pa akcij ne dovoljujejo. Srbi so po določenem načrtu pripravljeni očistiti najprej Trnovsko planoto od Vipavske doline navzgor, nato Belo krajino in Gorski Kotar. Zdi se, da jim gre za orožje in municijo. Lj. [Dimitrije Na kazalo Na kazalo oseb 750 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Ljotić] navaja, da se nameravajo s temi akcijami pripraviti za pritisk Tita [Josip Broz] proti zapadu. Ker je začutil ovire na nemški strani, gre danes (sobota – prav!) k Globočniku [Odilo Globočnik], da kategorično zahteva dovoljenje v smislu raz-govora pred 14 dnevi. Povabljen je telefonično in upa, da bo uspel. Srbi se čutijo močne dovolj, da nalogo izvrše uspešno. Sedaj lenarijo, kar kvari borbeno moralo njihove vojske. S Švigljem v Bistrici nisem mogel govoriti, ker ga nisem mogel najti. Mudilo se mi je nazaj, pa je tudi menda bil prav ta dan odsoten. Nihče mi ni vedel povedati, kje bi ga bil dobil. Z Jevdjevićem vprašanja slovenskega odreda nisem nameraval načeti, ker smatram vprašanje za načelno in bi ga bilo treba oficielno obravnavati. Predvidoma bom do praznikov v Ljubljani, kjer bom skupno s plk. [polkovnikom] K. [Anton Kokalj] pripravil sestanke z NO in SD. Po praznikih se vrnem v Trst. Čujem, da namerava K. imenovati Majceta [Jože Majce] za zveznega oficirja s Srbi. Dekan Jamnik prosi, naj ne prihaja noben novi bibulus, ker ga sicer jara gospoda, ki vozi po Bistrici OF in OR voz, utegne zamrežiti, dočim je treba cel okoliš pri-dobiti in organizirati v smislu intencij NO. Sedaj se čutijo zapuščene. – Treba bo o stvari resno razpravljati. Mislim, da bo K. na predloge NO v tem oziru pristal. Pozdravljam Tebe in prijatelja in si želim razgovora. Vdani 399 [Ivan Martelanc]. Po. 8. 10. 1945. Prilagam zaupno propagandno obvestilo v[ojvode] Jevdjevića. 399. Pismo Mirka Bitenca Rudolfu Hanželiču, 26. 4. 1945 (pag. 940)1082 Dragi1083, kljub resnosti in teži položaja g. Rubin [Marko Kranjc] in njegovi okrog Straže uganjajo s kooptacijami in raznimi sejami stvari, ki – da se izrazim najmileje – po-menijo zločin za stranko in slovenski narod. Najprej je g. Rubin z ustnimi razgovarjanji o tem, če so člani sedmorice za ko-optacijo g. dr. Leskovarja [Ludvik Leskovar] v ožji odbor stranke, s čemur bi bila zadeva z ljudskim blokom za mlade intelektualce SLS urejena, doseči, da pride dr. Leskovar v ožji odbor stranke, čeprav ni niti član širšega odbora. Po pravilniku stranke mora biti vsak član ožjega odbora član širšega odbora stranke. Na sklicano sejo ožjega odbora je kar sam od sebe in proti volji večine članov ožjega odbora stranke vabil dr. Leskovarja, tako da bi izvoljeni člani ožjega odbora morali v nav-zočnosti g. dr. Leskovarja razpravljati o njegovi kooptaciji in morebitnih pogojih za njegovo pritegnitev, ki bi v nobenem primeru ne mogla biti prava kooptacija v ožji odbor, ker ožji odbor nima pravice kooptiranja brez posebne pooblastitve 1082 Prepis dokumenta (verjetno UDV) je na pag. 1064–1065. V prepisu je pripisan datum 26. 4. 45. 1083 V prepisu je pripisano: HANŽELIČ [Rudolf Hanželič]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 751 širšega odbora. Širši odbor pa ožjemu odboru doslej take pravice ni dal. Iz protesta proti takemu postopanju g. Rubina se večina izvoljenih članov ožjega odbora, t. j. gg. Rudnik [Rudolf Smersu], dr. Česen [Ivo Česnik], dr. Prekmurec [Franc Bajlec] in 422 [Albin Šmajd] niso udeležili seje v torek dne 24. 4. 1945. Seja je bila sklicana za 18. ali 18.30 uro, čeprav ve g. Rubin, da sta vsaj dva člana ožjega odbora ilegalca. Sklicana je bila v Gospodarsko zvezo. Med tem časom, pa je g. Rubin s svojimi ljudmi krepko na delu, tako pri poedin-cih kakor tudi pri tkzv. [takozvanih] pokrajinskih odborih. Zanimivo je, da se seje pokrajinskih odborov sklicujejo po naročilu g. predsednika izvršnega odbora SLS. Tako je to napravil za Kranjski pokrajinski odbor g. dr. Magušar [Anton Megušar], ki je sklical seje Kranjskega pokrajinskega odbora za torek dne 24. 4. Ko je bil vprašan na seji, kdo je predsednik SLS, je dr. Megušar odvrnil, da je to g. Rubin ter je to njegovo funkcijo obrazložil z znano stereotipno utemeljitvijo, da je izmed štirih izvoljenih (dr. Kulovec [Franc Kulovec], dr. Krek [Miha Krek], Snoj [Franc Snoj], Kranjc [Marko Kranjc]) ostal tu v Ljubljani edinole g. Kranjc, vsled česar je on postal avtomatsko predsednik stranke. Pri vsem tem, pa pozablja na resnič-nost, namreč da je bila ta četverica le odbor JRZ, ne pa SLS in na dejstvo, da je za predsednika SLS bil izvoljen in sporazumno tudi z drugimi zastopniki slovenskega katoliškega javnega življenja določen dr. Krek Miha vse dotlej, da se bo na zboru zaupnikov izvolil nov predsednik stranke. Tako tudi v tem pogledu dela zmedo in bega naše vrste. Za nocoj četrtek 26. 4. ob 18.30 je sklical sejo širšega odbora SLS z dnevnim re-dom: 1) poročilo o položaju, 2) razširjenje širšega odbora, 3) spremembe v ekse-kutivi, 4) slučajnosti. Smatram, da je vsako sklicevanje sej radi osebnih vprašanj in kooptacij v dana-šnjem času neprimerno, marveč je naša dolžnost, da se brigamo za rešitev ak-tualnih problemov, ki so: kako rešiti slovenski narod. Zato sem se zmenil z dr. Prekmurcem, 422 in Rudnikom, da se nocojšnje seje širšega odbora ne udeležimo iz protesta zoper postopanje g. Rubina, 1) ker se gerira za predsednika stranke, kar ni, 2) ker je dal naročila za sklicevanje takih pokrajinskih odborov SLS, ki jih ni bilo, 3) ker so na teh sejah pokrajinskih odborov sklepali o stvareh, ki bijejo v obraz resnemu delu, tako so na seji kranjskega pokrajinskega odbora določili, da prideta v Narodni odbor: dr. Megušar in g. Berkopec [Anton Berkopec], 4) ker je seja sklicana na 18.30, torej popolnoma pri belem dnevu in v Gospodar-sko zvezo, in ne vpošteva okolnosti, da so med člani širšega odbora vsaj štirje, ki so ilegalci in ne morejo po belem dnevu na sestanke, ki so sklicevani radi osebnih kapric nekaterih ljudi, 5) ker g. Rubin briskira sklepe zadnje seje širšega odbora, ki je sklenila, da mora ožji odbor najprej rešiti vprašanje kat[oliškega] bloka s tem, da spremeni besedilo Na kazalo Na kazalo oseb 752 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 točke 2) dogovora z dne 21. 6. 1944, po katerem SLS ni več omejena v nobenem svojem nastopu, na kar se mora sklicati na sejo gospode, ki so bili na tem sestanku določeni s strani SLS za člane kat[oliškega] bloka, 6) dalje je bil izrecno napravljen sklep, naj ožji odbor pripravi predloge za razširi-tev širšega odbora. Tudi tega sklepa ni ožji odbor izvršil, marveč je g. Rubin sedaj na svojo roko sklical širšo sejo. Prosim Te, da v interesu stvari stopiš nemudoma do g. Kosa [Ignacij Pevec] in g. Belina [Alojzij Mihelčič], jima predočiš ta položaj in prosiš, da se nocojšnje seje širšega odbora ne udeležita. Če se ne udeleži g. Belin in dr. Milavec [Anton Mi-lavec] ter dr. Česen in Pevec [Ignacij Pevec], bodo na tej seji le štirje, t. j. Kranjc, Krošl [Jože Krošl], Špindler [Josip Špindler] in dr. Kotnik [Franc Kotnik]. Mi bomo danes poslali g. Rubinu še pismen protest zoper njegovo zločinsko rav-nanje ter ga opozorili na vse, kar dela tako na škodo stranke in naroda. Če imaš kaj čas, se blagovoli zglasiti v brlogu, kjer si nas že parkrat obiskal. Prilo-ženo pošljem dopis g. Škrbca [Matija Škerbec] – ime ohrani zase – kar daj prečitati Belinu in Kosu. Če moreš, se spravi tudi na dr. Milavca. Če hočeš, moreš sub sigillo silentii povedati ime tudi Belinu in Kosu. Pozdrav 411 [Mirko Bitenc] Izjava Narodnega odbora ob obletnici ustanovitve Države SHS, 29. 10. 1945 (pag. 941–942) NA NARODNI PRAZNIK 1945. 29. 10. 1918., smo se Slovenci osvobodili avstrijsko-nemškega gospostva in vstopili v kraljevino Jugoslavijo, ki smo si jo izvolili za svojo narodno državo. 29. 10. 1944., so zastopniki slovenskega javnega življenja podpisali narodno izjavo, ki z njo Slovenci ponovno potrjujemo svojo zvestobo kraljevini Jugoslaviji, ki jo hočemo imeti urejeno, kot federativno državo jugoslovanskih narodov. V tej izjavi Slovenci slovesno odklanjamo vsako obliko diktature in totalitarne javne uprave, se izjavljamo za demokracijo v vseh javnih ustanovah in za pravične, učinkovite socijalne reforme v gospodarskem življenju. 29. 10. 1945., praznuje naš narod v suženjstvu komunistične diktature, deloma pa v političnem izgnanstvu. V državi, h kateri smo s kipečim navdušenjem pristopili leta 1918., ni svobode, ki smo zanjo manifestirali sredi najhujšega nemškega oku-pacijskega pritiska 1944. Ali 29. 10. je in ostane naš narodni praznik, cilji, ki smo nanje na ta dan ma-nifestirali, ostanejo naši tajni cilji. Letos nam 29. 10. bodi praznik vztrajnosti in Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 753 zvestobe tem ciljem, ki jih kratko zajamemo in izrazimo z besedami »ZEDINJENA SLOVENIJA V FEDERATIVNI JUGOSLAVIJI«. Temu cilju je bilo posvečeno vse prizadevanje narodnega odbora v tujini, ko živimo v dobroti in pod zaščito velikih zaveznikov. Počasi sicer vztrajno prihaja resnica v svet. Vsi pa čutimo in vemo, da imajo naša pojasnjevanja svoj uspeh. Vsak lahko čuti, da gre razvoj v korist resnici, ki jo stalno oznanjamo in dopovedujemo. Trudili smo se predvsem, da v pravilni luči predstavimo zaveznikom in njihovim organom protikomunistično gibanje demokratičnih Slovencev in prave vzroke, ki so dovedli do majske katastrofe v kateri so se zgodile Slovencem, kakor tudi ostalim Jugoslovanom mnoge nepričakovane in težke krivice. Takratne dogodke je mogoče upravičiti samo z nepopisno zmedo, ki je nastala na raznih sektorjih bojišč po podpisu nemške kapitulacije. Ob vsestranski pomoči vseh beguncev in vsled vzgledne požrtvovalnosti mnogih naših sotrpinov smo se Slovenci v izgnanstvu na splošno doslej dobro obnašali in povsod predstavili, kot kulturna, zavedna in disciplinirana narodna skupina. Precejšnje število naših oficirjev in vojakov je že sprejetih v razne zavezniške edi-nice, srečni so, da opravljajo koristno delo in so lepo preskrbljeni. Tudi njihovi predstojniki se pohvalijo, da so vestni in točni v izvrševanju svoje službe. Uspela je organizacija dela v taboriščih in dala lepe sadove povsod, kamor so Slo-venci prišli. Za šolsko in kulturno zaposlitev so hvalevredno poskrbeli naši profesorji in učite-lji. Slovenska begunska gimnazija v Lienzu v najtežjih materialnih razmerah uživa sloves odličnega srednješolskega zavoda. Enako lepih pohval je bila deležna naša gimnazija v taborišču Monigo. Sedaj se organizira nova za taborišči Senigallija in Servigliano. Osnovne šole z velikim pridom delajo v vseh taboriščih, kjer je do-voljno število šolskih otrok. Naša skrb bo, da noben otrok, ki živi v sklopu naših begunskih kolonij, ne izgubi šolskega leta. Kmetske in gospodinjske nadaljevalne šole ter obrtni tečaj lepo izpopolnjujejo iz-obrazbo našega mladega naraščaja. Več taborišč je organiziralo prvovrstne in prav dobre pevske zbore, ki so že na koncertih podajali slovensko narodno in umetno pesem ter pri zaveznikih in med domačim prebivalstvom utrdili sloves naše visoke pevske kulture. Pomen športa in telesnih vaj so naši telovadci, športniki, njihovi učitelji in organi-zatorji pravilno razumeli. Takorekoč iz nič so ustvarili zadovoljive pogoje za stalno vežbanje in priredili celo vrsto lepo uspelih tekem in drugih manifestacij, ki so pokazale tujemu svetu našo telesno kulturo, izvežbanost in organizacijo mladine, beguncem samim pa nudile duhovno razvedrilo in okrepčilo. Na kazalo Na kazalo oseb 754 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Skoro v vseh taboriščih, ki jih notranje vodijo Slovenci stalno delujejo tečaji za učenje tujih jezikov zlasti angleščine in francoščine. Isto tako kulturni delavci po taboriščih prirejajo predavanja in debatne ure o aktualnih problemih kulturnega življenja. Skoro vsa taborišča imajo svoje liste kjer obveščajo o dogodkih doma in po svetu, ter revije, ki se v njih resno razpravljajo kulturni in socialni problemi. Versko življenje daje izredno tolažbo v teh dneh preizkušnje. Slovenski bogoslovci so si s pomočjo svojih profesorjev organizirali bogoslovno učilišče v Praglji1084, kjer redno nadaljujejo svoje študije. Težko nam je priznati, da doslej še nismo mogli najti sredstev za zadovoljivo reši-tev, ki bi omogočala našim visokošolcem, da bi nadaljevali povsod svoje študije. Temu vprašanju posvečamo mnogo naše pozornosti in prizadevanj, ali vsled veli-kega števila prizadetih, ne moremo reči, da smo že na poti k uspehu. Sanitarne in zdravstvene razmere so doslej bile med begunci zadovoljive. Kljub zelo pomanjkljivi obleki in obutvi, kljub večkrat neodgovarjajočim stanovanjskim (zadevam), razmeram, so slovenske taboriščne družine redno nudile sliko zdravih, redoljubnih, snažnih ljudi, ki cenijo osebno higijeno in red. Neprecenljive zasluge imajo v tem oziru naši zdravniki in njihovi pomočniki. Dve taborišči imata svoje zadruge za medsebojno ekonomsko pomoč. Bilo bi na-ravnost nemogoče omenjati vse večje in manjše akcije, vse znane in neznane po-žrtvovalne in nesebične prijatelje, ki so k temu zadovoljivemu stanju pripomogli. S posebno hvaležnostjo pa se spomnimo mnogih zavezniških zastopnikov in usta-nov, ki nam nudijo stalno pomoč in kažejo samaritansko in prijateljsko razumeva-nje za naše trpljenje. Za pomoč mednarodne podporne organizacije UNRRA [United Nations Relief and Rehabilitation Administration] prosimo stalno. Je že skoraj eno leto od tega, kar je Jugoslovansko podporno društvo v Rimu predložilo v tem oziru prve pro-šnje v imenu naših sodržavljanov, ki bivajo v Italiji. Od tedaj so zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev stalno ponavljali to zahtevo pri uradu UNRRE v Italiji, Lon-donu in Washingtonu. Iz političnih razlogov je UNRRA doslej vsako pomoč za Jugoslovane v begunstvu odklanjala. Stotisoči Jugoslovanov občutijo to ravnanje kot krivico napram zavezniškemu narodu. Ali dejstva ne moremo spremeniti in moramo prenašati mirno in dostojanstveno. V bodoče ne bomo opustili nobe-ne priložnosti in storili vse, da bi UNRRA svoje dosedanje stališče napram nam spremenila. Obrnili smo se na naše rojake v Ameriki na pomoč. Ustanovili so posebno orga-nizacijo, ki zbira prispevke. Hvaležni smo za to razumevanje in upamo, da bomo občutili bratsko podporo, ko bo najhujša sila. 1084 Mišljena Praglia. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 755 Narodni praznik praznujemo z globoko hvaležnostjo vsem dobrotnikom, prija-teljem in našim zagovornikom. Praznujemo ga z iskrenim odpuščanjem našim sovražnikom in nasprotnikom, ter s trdno odločitvijo, da hočemo naši domovini biti apostoli pomirjenja in bratstva, socijalnega napredka, politične in kulturne svobode. Praznujemo ga v duhovni skupnosti z našimi trpečimi v domovini, kjer upamo, da bomo v bližnji bodočnosti zopet uživali toploto domačega ognjišča. Narodni odbor za Slovenijo: Dr. Miha Krek, predsednik. Okrožnica Centralnega nacionalnega komiteja, Rim, 8. 9. 1945 (pag. 943)1085 Okrožnica št. 13. Izjava INOZEMSKEGA DELA CENTRALNEGA NACIONALNEGA KOMITETA S SEDIŠČEM V RIMU Notorno dejstvo je, da je Titov režim v Jugoslaviji totalitarna oblika vladavine ko-munistične stranke. Za obdržanje oblasti se režim poslužuje sredstev, ki jih je rabil fašizem. Ta režim je narodu vsiljen z oboroženo močjo partizanske vojske1086. On se izdr-žuje samo na način, da se poleg vojne sile poslužuje tajne in javno strankarske policije in izrednih sodišč komunistične stranke. Titova vlada je prenehala z vlado zakonite kontinuitete Kraljevine Jugoslavije. Ona zavestno in namenoma dela proti smislu in besedilu sporazuma Tito [Josip Broz]– Šubašić [Ivan Šubašić] in proti odločitvam velikih sil na konferenci v Jalti. Name-sto demokracije uvaja Titova vlada totalitarni absolutizem komunistične stranke, namesto ekonomske svobode – podržavljanje, namesto neodvisnega sodstva – partijsko režimska izredna sodišča, namesto pravne sigurnosti vsemogočno tajno policijo OZNO, ki gospodari nad življenjem in imetjem državljanov tako, kot zah-tevajo interesi komunistične stranke, teror in nasilje. O svobodi govora, tiska in združevanja v toku vladavine sedanjega režima sploh ni govora. Vse demokratske institucije so uničene in vse javno in družabno življenje je pod brutalno kontrolo in postavljeno v službo komunistične stranke. Predlagani volilni zakon in zakon o tisku so negiranje svobode tiska in svobodnih volitev, skratka oni so instrument s katerim se narodna volja pri volitvah z lahkoto onemogoči ali falsificira. Vodja jugoslovanske komunistične stranke Moša Pijade je javno izjavil: »Če bo z volitvami ustvarjena konstituanta, ki ne bi hotela sprejeti današnji režim, potem bo vojska razgnala to konstituanto.« 1085 Datum 8. 9. 1945 je naveden le na srbskih različicah izjave (pag. 937 in pag. 1070). 1086 V rokopisu pripisano: JA. Na kazalo Na kazalo oseb 756 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Titova vlada je nastala in dobila zavezniško priznanje pod pogojem, da izpolni sporazum Tito–Šubašić in odločitve konference na Jalti. Toda ona ni izpolnila sprejete obveznosti, niti je opravičila zavezniško priznanje. Z odlokom Kralja Petra II. s katerim je Regentom odvzel njihove funkcije in dolžnosti, je Titova vlada izgu-bila vsako zakonsko in moralno osnovo za nadaljni obstoj. Ta kraljevska odločitev je radi teptanja sporazuma s strani Titove vlade popolnoma upravičena. Tako težak in negotov položaj naše države in naših narodov nam naklada dolžnost, da se skupno obrnemo na demokratsko javno mnenje in na vlade Velikih Zave-znikov z zahtevo, da nam pomagajo pri naporih da se konča to neznosno stanje v Jugoslaviji. Nam je znano razpoloženje narodov v Jugoslaviji. Prepričani smo, da bodo z vsemi močmi pod[p]rli vsako akcijo, ki bi šla za tem, da se politično življenje v Jugoslaviji demokratizira, treba jim je samo zahtevati minimalne možnosti osebne varnosti in svobodo do izraživanja svoje volje. Toda danes se narod sam ne more uspešno bo-riti proti diktaturi. Potrebna je močna pomoč od zunaj, kajti Titov režim uporablja brutalno silo za vzdrževanje svoje oblasti. Z rešitvijo je treba pohiteti, ker vsaki dan Titovega režima pomeni ogromne mate-rialne in moralne izgube za našo Domovino. Mi podpisani verujemo v to, da vsi politični ljudje, ki so na svobodi soglašajo z nami, in da so pripravljeni skupaj z nami vpreči vse sile, da v Jugoslaviji pride čim-prej do hitre vrnitve miru, reda in svobode. Dr. Živko Topalović, s. r. Adam Pribičević, s. r. Dr. Miha Krek, s. r. Dr. Konstantin Fotić, s. r.1087 Zapis o odnosu Mihe Kreka do Akcijskega odbora za zedinjeno in suvereno slovensko državo, nepodpisano, verjetno poleti 1945 (pag. 944)1088 Otvoreni sukob »Akcionog odbora za suverenu i sjedinjenu slovensku državu« sa Krekom [Miha Krek]. Kada je »Akcioni odbor za suverenu i nezavisnu Sloveniju« počeo da vodi živu ak-tivnost, da predaje stranim političarima i vladama razne memorandume, da traži pomoč od slovenačkih iseljenika u Americi, a i da okuplja klerikalnu nastojenu slovenačku emigrantsku masu u svoje redove te da organizuje i svoje socialne od-bore ( »Udruženje slovenskih begunaca i pregnanika«), dr. Miha Krek pošao je iz 1087 Konstantin Fotić v različicah v srbskem jeziku ni naveden kot podpisnik izjave (pag. 937 in pag. 1070). 1088 Akcijski odbor za zedinjeno in suvereno slovensko državo je bil ustanovljen leta 1946 v Rimu. Pred- sednik je bil Josip Špindler, tajnik pa Ciril Žebot. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 757 podzemne, prikrivene borbe u otvorenu, javnu protiv »Akcionog odbora« i njego-vog rukovodstva. Tako je 25. 5. napisao svojim istaknutim pristalicama jednu cirkularno pismo, u kome otvoreno napada »Akcioni odbor za sjedinjenu i suverenu slovensku drža-vu«, »Udruženje slovenskih izbeglica i prognanika« kao i poimenice oboje ruko-vodstvo. Obe organizacije naziva Krek pokušaj cepanja slovenačke emigracije i pokušaj stvaranja novih sukoba u redovima celokupne jugoslovenske emigracije. Ovo pismo objavio je Krek i u »Glasu Jugoslavije«, glasilu slovenačke liberalne emigracije u Italiji. U odgovor na ovo otvoreno pismo »Akcioni odbor« uputio je 16. 6. Kreku opširno pismo, gde brane svoj politički stav, a zajedno ostro napadaju Kreka, oduzimajući mu legitimaciju da govori u ime slovenačkog naroda. Ovo pismo »Akcioni odbor« nije publicirao, več ga je uputio direktno Kreku in postavio mu rok do 24. 6. da opozove svoje pismo. Krek je medjutim sazvao 25. 6. sastanak uprave »Intermariuma« (prisutni su bili Krek, Žebot [Ciril Žebot] in dva Poljaka. Špindler [Josip Špindler] nije hteo da dodje) na kome je izneo da vodi Žebot akciju koja je u suprotnosti sa duhom »In-termariuma«. Žebot je u svoju odbranu izjavio: - da rad »Akcionog odbora« nije uperen načelno protiv Jugoslavije kao dr- žave. »Akcioni odbor« samo želi takvu federativnu državu gde će i Srbi i Hrvati i Slovenci uživati punu ravnopravnost in gde će moći da samostalno rešavaju svoju sudbinu, - da je »Intermarium« totalno neaktivan, da treba da se što pre održi godišnja skupština, a da se dr. Kreka ne kandiduje i dalje za pretdsednika, inaće on neće saradjivati. Ovakav stav Žebota izazvao je punu pometnju na sastanku. Pitanje skupštine i da-ljeg rada je odloženo i čitao sastanak je propao. Sutra dan posle sastanka »Akcioni odbor« objavio je svojim pristalicama tekst pisma, upućenog Kreku. Nakon ovoga dr. Krek je 12. 7. izdao drugu cirkularno pismo medju slovenačku emigraciju u kome kaže da njegov stav prema »Akcionom odboru« deli i biskup Rožman [Gregorij Rožman], te navodi odgovarajuće pasuse iz nekog Rožmanovog pisma njemu od 17. 5. o. g. Kao odgovor na ovaj novi Krekov atak »Akcioni odbor« uputio je 18. 7. Rožmanu pismo, u kojem se pravdaju od Krekovih kleveta i pozivaju Rožmana da dezavuiše Kreka kao cepača. E, 1542 Na kazalo Na kazalo oseb 758 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pismo Mihe Kreka iz Rima vodilnim članom SLS, 29. 10. 1945 (pag. 945–946) PRIJATELJEM IN SOMIŠLJENIKOM. Da bi bilo naše delo za obnovo domovine bolj učinkovito in urejeno, sem se posve-toval z bivšimi senatorji, narodnimi poslanci in člani vodstva SLS, ki se nahajajo v svobodi in na osnovi njihovega soglasnega mnenja sporočam: 1. V vseh vrstah SLS vlada popolna enotnost v načelih, ki jih stranka brani in zastopa. 2. Funkcionarji stranke glasno pozivajo člane in somišljenike, da pri vseh pri-ložnostih čuvajo slogo, edinost v nastopih in delovanju ter trdno disciplino v organizacijah. 3. Člani vodstva so bili obveščeni o delu strankine delegacije v inozemstvu in so z zadoščenjem ugotovili, da je stranka opravila veliko delo in uporabila ves svoj upliv zato, da bi slovensko narodno ozemlje bilo po tej vojni vključeno v celoti v novo demokratično in federativno urejeno Jugoslavijo. 4. Isto tako so člani vodstva z odobravanjem vzeli na znanje poročila o težkem, ne-varnem in prekoristnem podtalnem delu strankinih organov do sovražne okupa-cije, zlasti dela, ki je imelo namen slabiti sovražne moči, skrajšati vojno in pospešiti zmago združenih narodov. 5. Sodelovanje SLS z drugimi demokratičnimi strankami Slovenije v Slovenskem Narodnem Svetu, Slovenski Zavezi in v Narodnem odboru je bilo odobreno. Na-rodna izjava z dne 29. 10. 1944., je zgodovinsko dejstvo na katerem naj v naprej temelji vse naše skupno narodno delovanje. Zlasti soglašamo, da je Narodni odbor v zadnjem letu najhujšega okupacijskega režima opravil veliko dobro pretehtanih pripravljalnih del za bodočnost in, da se je v skupnih naporih članov narodnega odbora ustvarilo dragoceno razpoloženje za lojalno sodelovanje in smisel za pre-potrebno odreditev ožjih strankinih interesov občim narodnim ciljem, kadar to zahteva skupna narodna korist. Soglasna želja vseh članov vodstva je, da strankina delegacija v narodnem odboru za Slovenijo ostane, se izpopolni in delo nadaljuje, a vodstvo delegacije, da prevzame predsednik stranke. 6. Veličastna manifestacija slovenskega začasnega parlamenta in narodnega od-bora za Slovenijo dne 3. 5. 1945., je in ostane zgodovinski dogodek Slovencev na katerega se bo naš narod vedno s ponosom spominjal in, ki bodi izhodišče naše skupne narodne politike. 7. Vestno smo pregledali vse okolnosti, ki so spremljale tragični razvoj dogodkov koncem aprila in v začetku maja, zlasti takozvano Vetrinjsko tragedijo. Ugotovili smo, da nobenemu strankinemu človeku ni mogoče očitati krivde na teh dogod-kih. Nasprotno sta tako zastopstvo Slovencev zunaj in narodni odbor za Slovenijo vsak po svojih možnostih in svojimi sredstvi storila vse, da bi svet pravilno in Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 759 pravočasno razumel strahotno situacijo, ki so v njo bili prišli vsi protikomunistični Slovenci. 8. Pregledali smo dele za zboljšanje stanja in življenjskih pogojev naših beguncev in moramo z veliko pohvalo omeniti tozadevna obilna prizadevanja Narodnega odbora, posebno pa mnogih znanih in neznanih njegovih sodelavcev po tabori-ščih, ki so nekateri naravnost vzori vztrajnih, potrpežljivih in uspešnih delavcev za blagor bližnjega. 9. Stalno spremljamo dogodke in razvoj v domovini in nenehoma delujemo na vseh področjih, da bi se vzpostavil v njej red pravice, miru in svobode, ki bi omo-gočila kulturno in gmotno obnovo. Prosimo v tem oziru posebnega zaupanja, tudi takrat, kadar o podrobnostih ne moremo še obveščati. Začasnemu izvršilnemu odboru SLS je bilo naročeno, naj v glavnih obrisih začrta načelne programatične smernice kakršne zahteva sedanji čas v duhu slovenske kr-ščanske demokracije ter naj osnutek razpošlje v proučevanje in izpopolnitev. 10. Končno smo soglasno odločili naj začasno širše vodstvo stranke tvorijo bivši senatorji, poslanci in člani poslednjega izvoljenega vodstva, začasni izvršilni odbor sledeči: Dr. Miha Krek, predsednik, Franc Kremžar in Marko Kranjc, podpredsednika, Dr. Franc Bajlec, tajnik, Mirko Bitenc in Jože Špindler, odbornika. Primeren vpliv na vodstvo strankinih poslov se je določil tudi posebnim zastopni-kom stranke iz Slovenskega Primorja in Slovenske Koroške. Črta našega političnega udejstvovanja je razvidna iz skupnega programa sloven-skih demokratičnih strank. 11. Stalna strankina organizacija v duhu popolne demokracije se bo izvršila takoj ko bo mogel vsak član stranke svobodno dati svoje mnenje in svoj glas zaupanja za izvolitev vseh strankinih organov od krajevnih odborov do vrhovnega strankinega vodstva. Začasni izvršilni odbor bo pripravil načrt strankinih pravil. Začasno vodstvo stranke s posebnim zaupanjem glede na sedanji rod naše mladi-ne, ki ima izredno veliko število svetlih vzorov in narodnih mučenikov med svo-jimi vrstniki. Razredčene vrste naših mladih izobražencev morejo globoko dou-meti svojo vlogo in nalogo, ki so jo dolžni izpolniti staršem in narodu. Temeljito, vsestransko oblikovanje osebnosti ter dovršena izpopolnitev znanja bo potrebna vsakemu, da bo mogel postaviti celega moža. Predvsem pa pričakujemo, da bodo mladi vedno in povsod goreči apostoli skupnosti, ki je predpogoj uspeha vsake Na kazalo Na kazalo oseb 760 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 demokratične tvorbe, zlasti pa bistveno potrebna nam, ki samo z dovršeno pove-zanostjo in kakovostjo dela moramo nadomestiti razmerno maloštevilnost. S čvrsto vero, da bo demokratična ideja zmagala in omogočila tudi Slovencem svoboden napredek, vstajajmo složni in delovni, da bodo z uspehom kronane ogromne žrtve, ki jih je dal naš narod v borbi za očuvanje svojega imena in svetih izročil svojih očetov. Dr. Miha Krek 1. r. Na narodni praznik, 29. 10. 1945. Pismo Ivana Martelanca Mirku Bitencu, 9. 4. 1945 (pag. 947–949) 411 [Mirko Bitenc] Na Velikonoč ni ponedeljek se je v Tržiču vršil važen političen posvet pri rektor-ju semenišča goriškega, msgr. [monsignorju] Soranzu [Giusto Soranzo], ki je tu doma. Sestanka so se udeležili škof Margotti [Carlo Margotti], gospodarstvenik Cosulich iz Trsta, dekan tržiški msgr. [monsignor] Mazzi ter še dva duhovnika in dva laika, ki jih informator ni poznal. Po večerji so se posvetovali in nato pisali spomenico do pol enih po polnoči. Sestanke drže v največji tajnosti. Sklepa se, da je šlo za peticijo na Mussolinija [Benito Mussolini] kot protest proti velikočetrtko-vi vladi, ki je bila sestavljena z vednostjo Nemcev. Dalje so verjetno govorili o vo-jaški zasedbi Primorske po italijanskih četah v primeru zloma Nemčije. Poznavalci razmer trdijo, da je Cosulich v zadnjem času našel stik z AA [Anglo-Američani] preko svojih gospodarskih zvez, in sicer si prizadeva za italijansko rešitev primor-skega vprašanja. Pri Tilmentu se zbirajo močne republikanske sile, da v danem trenutku zasedejo Trst, Gorico in Reko. Središče njihove vojske je Vittorio Veneto. Trenutno na Pri-morskem ni večjih legalnih vojaških edinic, pač pa se zopet organizirajo ilegalci v Brigatta Garibaldi. Zadnje akcije proti partizanom so uspele. Deveti korpus je razbit. Dve brigadi sta uničeni, dvema pa je s pomočjo Nemcev, zdi se da z vednostjo Rösenerja [Erwin Rösener], uspelo izviti se iz oklepa. Prebili sta se pod Nanosom, se potikali po Piv-ki in skušali priti na Spodnji Kras ter proti Istri. Srbi so se podali za njimi in se te dni vrše tu akcije pri Komnu in Štanjelu. Partizani so zelo dobro oboroženi, nimajo pa municije in hrane. Orožje je zvečine angleškega izvora. Terenska organizacija po Primorskem je dobila sledeče sporočilo: V najkrajšem času bo ruska armada prišla na Primorsko, vzpostavila partizansko oblast, nato se pa umaknila, da ne pride v konflikt z AA [Anglo-Američani]. Zaradi tega so par-tizani v največji pripravljenosti, stalno na svojih mestih, skladišča orožja, municije Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 761 in hrane pripravljajo za pokret, vsi politični funkcijonarji so pripravljeni za pre-vzem oblasti. Horn [Peter Horn] pride končno te dni v Gorico. Ali bo s svojo sedanjo, legal-no misijo, uspel, ni mogoče vnaprej zagotoviti. V Gorici se nanj hudujejo, vendar sem skušal stvar urediti. Zaradi zamude pri reševanju tega vprašanja so se naši tu skušali približati Srbom in dobiti pri njih zaščito za kritično razdobje. Vendar z Djujićem [Momčilo Djujić], ki je tu najbližje, še niso stopili v stik, pač pa so o tem razpravljali z gen[eralom] Damjanovićem [Miodrag Damjanović], ki je bil na torkovem sestanku z Ljotičem [Dimitrije Ljotić] v Trstu. Za komandanta Zapadne Slovenije je general Andrej [Ivan Prezelj] imenoval Janka Debeljaka. Sestanek v Trstu v torek po Veliki noči se je vršil. Na sestanku so bili v Ljotićevem spremstvu gen[eral] Parac [Matija Parac], gen[eral] Damjanović in še nekateri drugi srbski voditelji. Pismo je prišlo v Gorico v ponedeljek zvečer, ko je dr. Ko-mar [Milan Komar] že bil odšel. Kljub pismu je dr. Vogrič [Alojzij Vogrič] odšel na sestanek. Glavna pogoja naših za razgovore sta bila: smo podrejeni NO in brez njegovega pristanka ne pristanemo na noben sklep; drugič, NO ima pravico veta na vsak sklep. Ljotić je izjavil, da je to njihova povsem interna zadeva, da se pa učinkovitost NO na Primorskem ne čuti in da smatra zaradi tega za potrebno, da se sestavi akcijski odbor, ki bo reševal aktualna vprašanja v zvezi s protiko-munistično borbo na Primorskem. Nato so prešli na razgovore, sestavili shemo za politično (eni pravijo zgolj akcijsko) predstavništvo Primorske in si porazdelili mandate. Smatrajo za veliko pridobitev, da jim je uspelo pritegniti k sodelova-nju goriške liberalce. O vsem zahtevajo najstrožjo diskrecijo ker so tudi Ljotiću in vsem udeležencem to diskrecijo zagotovili. Razočarani pa so, ker Srbi niso tako zares vzeli tajnosti kot oni in so se nekatere stvari razvedele. Opozoril sem jih, da smo o vsem tudi mi bili obveščeni in v nekem oziru z druge srbske strani posvar-jeni. Udeleženca vztrajata na tem, da sta ravnala v interesu stvari v trenutku, ko se je na splošno mislilo, da je konec iminenten. Akcijski odbor je sestavljen v dveh instancah. Prva instanca so nekaki pokrajinski odbori, in sicer goriški, tržaški in istrski, druga instanca je zgolj reprezentativna in je sestavljena iz zastopnikov vseh treh. Dejansko je kompleten samo goriški, istrskega bo sestavil Milanović [Božo Milanović], tržaški je po izjavi dr. Komarja in statu nascendi. V goriškem so: preds[ednik] dr. Vogrič, podpredsednik dr. Boris Mihalič, sodni svetnik (liber[alec]), tajnik dr. Milan Komar. Člani od naših so: Šu-ligoj [Stanko Šuligoj], Maks Komac, dekan Josip Vodopivec, beneški župnik Josip Kramar, od liberalcev trgovec Karel Kerševani in prof. dr. Vuga [Slavko Vuga]. Za sestavo istrskega ne vedo, menijo, da sta v njem Milanović kot predsednik in zago-tovo župnik Mohorovičič, ki se je tudi udeležil razgovorov. Na koncu razgovorov je Ljotić izjavil, da bo razmerje v NO v Ljubljani sam uredil. – Druga instanca, Na kazalo Na kazalo oseb 762 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 reprezentanca je sestavljena tako, da tvorijo predsedstvo dr. Vogrič kot predse-dnik, Milanović kot podpredsednik, Kemperle [Leopold Kemperle] kot tajnik, vsak ima po dva namestnika, ki se po vrstnem redu udeležujeta sej in sestankov, ako je kateri zadržan. Iz sestave druge instance sklepam, da je Kemperle predviden za predsednika tržaškega odbora. O stvari smo imeli dolgo, mestoma ostro debato. Z dr. Kacinom [Anton Kacin] sva poudarjala: – s tem je pokopan NO za Primorsko pod predsedstvom dr. Kralja [Janko Kralj], ki je bil s svojo proklamacijo iz maja 1944 v inozemstvu notificiran. – Srbi bodo ta dejstva izrabljali zunanje- in notranjepolitično ter že sedaj izkoriščajo te odbore kot svoj kapital; stališče NO je oslabljeno, pa tudi naša federalistična težnja ošibljena napram Ljotićevi v bistvu brez dvoma centralistični; – povezanost NO s Primorsko je sedaj drugačna kot je po konceptu in stanju zakonodaje SND predvidena; – glavnega smotra, ki so ga udeleženci imeli, zaščite dežele pred Italijani in partizani, niso v ničemer bolj učinkovito dosegli kot bi jo mogel doseči NO. Udeleženci ugovarjajo, da NO deluje prepočasi, da so zveze z Ljubljano silno slabe in da je zato nek forum na Primorskem nujno potreben, zlasti še za primer, da bodo zveze povsem pretrgane. Končno smo se sporazumeli na sledeče predloge oz. sklepe: 1. Goriški akcijski odbor sporoči Ljotiću, da ima sporočilo, da Ljotić še ni ure- dil razmerja z NO v Ljubljani kar je bil conditio sine qua non na pričetek dela odbora: 2. NO naj v smislu koncepta takoj imenuje komisarje za posamezne province, akcijski odbori pa so komisarjem prideljeni kot posvetovalni in pomožni organi. Predlogi za poslance so sledeči: dr. Janko Kralj, odvetniški pripravnik, Gorica msgr. [monsignor] Ivan Trinko, Videm Vodopivec Josip, dekan, Tolmin Gregorc Srečko, župnik, Šturje pri Ajdovščini dr. Vogrič Alojzij, odvetnik, Tolmin dr. Anton Kacin, profesor v Gorici Komac Maks, zasebni uradnik, Gorica Krpan Ivan, veletrgovec, Miren pri Gorici Kramar Josip, župnik v Landerju, Beneška Slovenija Bandelj Just, Podgora pri Gorici Brecelj Pavle, kmet, Šturje pri Ajdovščini Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 763 Od liberalcev naj bi se vpoštevali v Gorici: sodnik Boris Mihalič, trgovec Kerševani Karel. Za Trst naj bi od naših prišli kot kandidati v poštev: Polde Kemperle, novinar, Trst msgr. [monsignor] Janko Jamnik [Karel Jamnik], dekan v Ilirski Bistrici Stanko Kosmina, trgovec, Nabrežina1089 Filej Mirko, župnik v Devinu Kjuder Albin, župnik v Tomaju Po mojem mnenju naj bi prišel v poštev še postojnski dekan [Franc Kerhnè]. Od liberalcev iz tržaške pokrajine naj bi se upošteval dr. Baša Franc, odvetnik v Ilirski Bistrici.1090 Za mesto ministra so imenovali kot svoje kandidate: dr. Ivo Česnik, dr. Stanko Žit-ko, Franc Kosec, vendar so za slednjega menili, da je vsaj trenutno še potreben na Primorskem. Izbiro prepuščajo Ljubljani, na vsak način pa da mora biti Primorska vpoštevana. Med debato je bil sprožen predlog, naj NO s posebnim zakonom vzame na znanje izjavo NO za Primorsko (dr. Janko Kralj) ter naj Primorsko anketira k Sloveniji in Jugoslaviji. 9. 4. 1945. 499 [Ivan Martelanc] Pismo Antona Kacina Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 950) 422 [Albin Šmajd], Prosim, da se predloži NO v odobritev imenovanje dr. Lojzeta V. [Alojzij Vogrič] za komisarja za goriško prefekturo in za slovenski del videmske prefekture. Za slučaj, da bi bile zveze s centralo pretrgane, se je že sedaj sestavil posvetovalni odbor, ki bi mu stal ob strani. Ta odbor je sestavljen iz naših (zast[opniki] Goriške in Benečije) in iz naprednjakov, ki so se zdaj prvič odločili za delo. Seveda so to sami znani in trdni protikomunisti. Želim poudariti še to, da so vse sile, vključene v naših organizacijah, vedno in popolnoma na razpolago NO, v katerega imajo popolno zaupanje. Delo za ustanovitev ONAS gre lepo od rok. Za sedaj Vam pošiljam prvi seznam. Janežič [Anton Kacin] 1089 Pripisano: Kosec [Ivan Martelanc]. 1090 Pripisano: dr. Mihalič Boris. Na kazalo Na kazalo oseb 764 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pismo Marjana Zajca Albinu Šmajdu, nedatirano (pag. 951) Dragi 422 [Albin Šmajd]! 1. Prosim pošlji mi nemudoma obe depeši za San Francisco. Imenom N.O. bi podpi-sali: Remec [Bogumil Remec], Pestotnik [Pavel Pestotnik], Jelenc [Celestin Jelenc], Basaj [Jože Basaj], Bevc [Ladislav Bevc], ev[entualno] midva. Se strinjaš? – Andrej [Ivan Prezelj] namreč danes potuje k Damjanoviću [Miodrag Damjanović] in lahko odnese [s] seboj obe depeši. Sicer se stvar lahko zavleče za par dni in nima nikakega smisla več. 2. Seja predsedstva N.O. jutri v torek ob 9. uri na običajnem mestu. Poleg članov predsedstva, lahko prideta še 1 do največ 2 z vsake strani, da nas ne bo preveč. 3. Danes zvečer ob 21. uri se vidiva na običajnem mestu, da ti izročim ključ. Iskreno pozdravlja 242 [Marjan Zajec] Nejasni rokopisni zapisi o prvi seji Narodnega odbora z dne 15. 1. 1945, nepod-pisano, nedatirano (pag. 952–953)1091 Nesistematični in težko berljivi rokopisni zapisi o Slovenski narodni vojski (pag. 954–955) Rokopisni zapis neimenovane seje, nedatirano (pag. 956) Nejasni rokopisni zapisi (pag. 957) Proglas Leona Rupnika, nedatirano (pag. 958) R o j a k i ! Poslušajte drevi ob 21. uri važno oddajo v Ljubljanskem radiu! S l o v e n c i ! Nocoj ob 21. uri vsi k zvočnikom! (Proglas Rupnikov na sl[ovenski] narod, da prevzame samostojno komando nad Sl[ovenskim] domobranstvom in jih poziva proti komunizmu) 1091 Objavljen je zapisnik te seje, ki je na pag. 1280. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 765 Risba »Zveza Rim«, nedatirano (pag. 959) Nejasni rokopisni zapisi (pag. 960–964) Rokopisni zapis o Jožetu Majcnu (pag. 965) Profesor Jože Majcen1092 Trg akademija Rimska cesta 2/I intervenirati za izpust dodeliti revno podporo (ima 400 L plače) Nejasni in težko berljivi zapisi o stroških Šmajdovega bivanja v Salzburgu, po-leti 1944 (pag. 966–975) 1092 Gestapova aretacija Jožeta Majcna je bila že omenjena v Poročilu Albina Šmajda o razgovorih z Mar- janom Zajcem in Celestinom Jelencem, 15. 3. 1945 (pag. 840). Na kazalo Na kazalo oseb 766 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Prepisi (UDV) dokumentov (pag. 976– 985), objavljenih na drugih mestih v tej knjigi Pismo Rudolfa Smersuja Mirku Bitencu, 24. 1. 1945 (pag. 986) Prepis pisma 44 z dne 24. 1. 1945, pol[ožaj] 24. 1. 1945, položaj »11« [Mirko Bitenc] Danes po kosilu je sestanek med menoj, Miklavžem [Izidor Martinjak], vojvodo Djujićem [Momčilo Djujić], Katićem [Boško Katić], Savom [Mihajlo Duduković] in Mehletom [Anton Mehle]. Mehle je povedal, da je od Slovenskega narodnega odbora v Ljubljani pooblaščen izjaviti in prositi, da se napravijo spremembe v Komandi Slovenije in da se sloven-ski odredi prevedejo v Djujićevo divizijo. Dalje NO želi, da se sanirajo razmere v SNVZ. Končno NO želi, da se vspostavi zveza med zastopniki slov[enskega] naro-da in Djujićevo divizijo. Na ta Mehletova izvajanja je Djujić odgovoril sledeče: Noče se vmešavati v sloven-ske zadeve. Draža [Dragoljub Mihailović] je postavil Andreja [Ivan Prezelj] za po-veljnika Slov[enije] in je treba to vprašanje previdno rešiti. Je pa mnenja, da ilegala v Ljublj[anski] pokrajini nima smisla in je pripravljen preštudirati vprašanje, kako bi prišli odredi iz Slovenije v sestav njegove divizije. Glede samih razmer v SNVZ je povedal Mehle sledeči predlog: Globočnik [Odilo Globočnik] je Rupniku [Leon Rupnik] pisal, da bo Kokalja [Anton Kokalj] radi pijanstva poslal na večmesečno bolovanje. Po mnenju Mehleta (ne vem ali je o tem razgovarjal NO) naj bi postal namestnik g. Wagner [Rudolf Wagner] (Vuka [Vuk Rupnik] ne sprejme), načelnik štaba pa Mehle. Odstraniti je treba Debeljaka [Janko Debeljak] in njegove. Djujić je rekel, da bo že 25. 1. o tem govoril z Rajnerjem [Fiedrich Rainer] in Globočnikom. Glede zvez je Dj[ujićem] rekel, da se bodo vspostavile takoj zveze, čim bo razme-stil čete – si pa teh zvez Dj[ujić] zelo želi. Tekom razgovora je Dj[ujić] povedal, da je nanj napravil Rupnik dober vtis. Go-voril je kot Jugoslovan in Slovenec. Povedal mu je, da ima velike težave in da mu N[emci] ne dajo potrebne svobode. Tudi Mehle je bil dalje časa pri Rupniku in je prosil da naj da Vuka na Primorsko. Rupnik je dejal, da to ni mogoče in da bi ga Rösener [Erwin Rösener] ne bi pustil. Zdi se, da je Rupnik dal Mehletu idejo, da bi on postal šef štaba SNVZ. Na vpra-šanje je Rupnik rekel Mehletu, da ni dal on zapreti dom[obranske] oficirje, ampak da so Nemci prišli na sled radijskim postajam in njihovim zvezam z inozemstvom. Rupnik mu je tudi dejal, da ne more dati na Primorsko nobenega oficirja za vodil-na mesta in morajo poiskati te ljudi izmed oficirjev, ki so že na Primorskem. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 767 Katić je pripomnil, da je dobil pri zadnjem razgovoru z 99 [Ivan Martelanc] in 22 [Albin Šmajd] vtis, da se razmere na Primorskem morajo sanirati na nek način, da pa naj bi kot komandant ostal Kokalj. Iz tega je sklepal, da stranka SLS Kokalja vendar ščiti in drži. Midva z Mikl. [Izidor Martinjak] sva rekla, da to ne drži in da stranka nima za Kokalja nobenega interesa. Pri vprašanju ali naj pridejo slovenski odredi v sestav Djujićeve divizije, pa ma-gari kot samostojen del te divizije – kot nekak jugoslovanski odred – sva midva z Mikl. molčala, ker nama niso znani tozadevni sklepi SLS in NO. Sva pa pozneje ugotovila, da nisva navdušena zato, da bi na slovenskih tleh, slovenski odredi bili del srbske divizije. Pač se ti odredi lahko naslanjajo na srbsko divizijo, ne morejo pa biti v njenem sestavu. Končno je prosil Mehle Djujića, da naj pride čimpreje v Ljubljano, kjer se bo sestal z NO. Djujić je obljubil, da bo to v najkrajšem času storil. »44« [Rudolf Smersu] Prepisi dokumentov (pag. 986–1009), objavljenih na drugih mestih v tej knjigi Poročilo Mirka Bitenca Ivanu Martelancu, marec 1945 (pag. 1010)1093 Prepis akta 002523 399 [Ivan Martelanc] Vaša poročila z dne 28., 27., 25. in 24. oktobra1094 prejel. Hvala! Zelo sem zado-voljen s poročilom da ste uredili vaše razmerje do plk. [polkovnika] K. [Anton Kokalj]. Ako g. plk. [polkovnik] K. domneva, da je imel pooblastilo od SLS za svoje delo na Primorskem, je v največji zmoti, ker g. inž. Sodja [Jože Sodja] sploh ni član vodstva in sam ni nikdar prejel nikakega takega pooblastila, da ga sporoči g. plk. [polkovnik] K., pa tudi 344 [Rudolf Smersu] in dr. Janko Kralj nista imela nobenega pooblastila od SLS, da sporočita plk. [polkovniku] K. kaj takega, kar bi on mogel smatrati, da je pooblaščenec SLS na Primorskem. Kolikor so ti gospodje sami kaj takega rekli g. plk. [polkovniku] K., so to izjavili kot zasebniki, ker je g. plk. [polkovnik] K. doslej tudi stalno odklanjal vsak razgovor s strankami in vpo-števanje strankinih želja in navodil. Izredno sem vesel, da je na vojaškem področju z njim vsaj toliko urejeno, da je pristal na Nar[odni] odb[or]. Razgovor z njim je nujen. Mogoč je v petek, soboto ali nedeljo, t. j. 16., 15. in 14. oktobra.1095 Mogli bi se z njim razgovarjati morda pri Vas, ako Vam to ni v preveli-ko nadlogo, sicer pa z NO, kje drugje, ko bi se že mi vse med sabo pomenili. Če bi 1093 Dokument je prepis UDV. 1094 V prepisu pripisano: 4., 5., 7, 8?. marca. 1095 V rokopisu je pripisano: 16., 17. in 18. marca. Na kazalo Na kazalo oseb 768 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Vam bilo prav, bi se v petek zjutraj dobili pri Vas, kjer bi dopoldne imeli razgovore najprej 311 [Mirko Bitenc], 322 [Albin Šmajd] in 399, po tem našem razgovo-ru pa morda še dopoldne ali isti dan popoldne pa še z plk. [polkovnikom] K. in njegovimi ljudmi, ki jih bo v to svrho pripeljal s seboj. Sem mnenja, da ni treba izključevati od razgovora. Naj g. plk. [polkovnik] sam odloči, da ne bo smatral, da se vmešavamo v njegovo izključno področje. Z dr. Kovačičem [Jože Kovačič] in m[ajorjem] Wagnerjem [Rudolf Wagner] bi tudi osebno rad govoril. Če bi mogla priti sem tako, da bi bil sestanek v petek do-poldne – morda tudi pri Vas – bi mi bilo najljubše. Rad bi govoril z njima o raznih aktualnih vprašanjih, od katerih jih bo mogel nekaj gotovo rešiti g. dr. Kovačič. Že samo z nami bo tedaj precej razgovorov. Zato določite sami čas sestankov, in uredite tako, da bo vse lepo izteklo po določenem redu. Z 322 bi moral priti k 399 najkasneje v petek ob pol šestih zjutraj (po pravem dnev-nem času šteto), ker kasneje že nastopi dan. Časa bo zato dopoldne veliko! -.-.-.-.-.-.- JVvD je problem zase. To, kar obstoji na terenu pod imenom JVvD je vsega skupaj okrog 100 (sto) in so sedaj v Zaplani nad Vrhniko. Kakor veste je to Mihajlovićevo gibanje, ki ima političen značaj ter je naperjeno proti nam kot slov[enskemu] na-rodu, posebej pa še proti slov[enskim] katoličanom, ker so vodje vsi Črnorokci, t. j. framasoni. Njihova federacija je samo na papirju, dejansko pa hočejo velesrbstvo. Narodni odbor za Slovenijo hoče povezati na slovenskem ozemlju vse pozitivne narodne vojaške sile v enotno slovensko narodno vojsko (SNV), ki je že ustano-vljena. Po vseh dosedanjih znakih na podlagi razgovorov z gen[eralom] Andrejem [Ivan Prezelj] pa izgleda, da se on noče podvreči NO. Na domobranstvo in SNVZ gledajo ljudje okrog Andreja tako, da so ti manj vredni in da so na drugi liniji, ka-kor pa so njegovi ljudje na terenu. Radi bi samo izrabili slovensko vojaško moč za svoje namene, ki so istovetni z onimi na jugu. Narodni odbor pa hoče zavarovati slovenske interese in bo to dosegel z SNV. Podrobnosti bomo govorili pri našem razgovoru. Zato nikakor ne kaže, in se ne sme nobena vojaška disciplinirana slo-venska sila pogajati ali vezati z drugimi silami mimo Narodnega odbora. Le tako, da bomo postavili enotno vodstvo, bomo lahko dosegli uspehe. Tudi v vojaških stvareh se bomo predhodno o vsem pogovorili na naših razgovorih. Ponovno sem še poudaril, da Srbom ni zaupati. To je tem bolj treba upoštevati, ker so bili nekateri med njimi do še pred kratkim usmerjeni izključno srbsko in protijugoslovansko, ne oziraje se na njihovo močno, naravnost premočno pove-zanost in odvisnost od Nemcev. Večkrat sem že prosil, naj naši ljudje bodo samo poslušalci in poročevalci, potrebne sklepe pa da bo že prinesel pristojni forum. Tak forum je sedaj NO, ki bo seveda tudi uredil vse potrebno s Srbi, tako na političnem Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 769 kakor tudi na vojaškem področju. Razne zveze, ki jih imate poedinci s Srbi, bodo Nar[odnemu] odb[oru] seveda prišle zelo prav in mu koristile. Ne bilo bi pa ume-stno in prav, ako bi še danes delal vsak na svojo roko, ter tako omaloževal NO in njegovo prizadevanje, da se mu v gotovem pogledu podvržejo tudi Srbi. Kolikor sem slišal, bo verjetno te dni odposlan tja doli nekdo, da pripravi vse potrebno za osebne razgovore med NO in Ljotićem, na kar bomo videli, koliko so potrebni na-daljnji razgovori z J. in Dj.1096 Zvedel sem, da bodo na slov[ensko] ozemlje prišli še novi četniki z novim vojvodo. Bomo skušali koordinirati z njimi vojaško delo tako da bodo vedeli, da jih smatramo za enakopravne. (BITENC) Prepisi dokumentov (pag. 1011–1013), objavljenih na drugih mestih v tej knjigi Sporočilo Mirka Bitenca Albinu Šmajdu, 14. 3. 1945 (pag. 1014)1097 322 [Albin Šmajd] 14. 3. 45 366 [Viktor Češnovar] ni še dobil nič denarja za marčne podpore. Nujno potrebna je takojšnja ustanovitev socijalnega odbora NO. Uredite to danes in jutri. Prav tako ne pozabi na finančni in upravni odbor. Vino bom prišel iskat v sredo, 16. 10. ob 6.15 uri zjutraj, ako ne pride kaj vmes, drugače bom poslal pa v torek popoldne ponj Orača [Ivan Kopač]. Nujno bi se rabila prisega1098. Sprejmite danes in jutri tekst za njo. Prilagam osnutek. Pozdravlja 311 [Mirko Bitenc] 18. 10. Prepisi dokumentov (pag. 1015–1048), objavljenih na drugih mestih v tej knjigi Prepis sporočila o načelniku štaba vrhovnega poveljstva Jugoslovanske vojske v domovini, nepodpisano, nedatirano (pag. 1049)1099 Prepis akta 002692 NO za Slov[enijo] pričakuje, da bo načelnik štaba vrh[ovnega] povelj[stva] JVvD pri postavitvah poveljnika in štaba SNV ter poveljnikov in štabov korpusov, divizij in samostojnih odredov vpošteval mnenje NO, da bodo tako častniki uživali splo-šno zaupanje slovenskega naroda. 1096 Verjetno Dobroslav Jevđević in Momčilo Djujić. 1097 Prepis UDV, izvirnika ni. 1098 Pripisano: SNV. 1099 Prepis UDV, izvirnika ni. Na kazalo Na kazalo oseb 770 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 NO za Sl[ovenijo] pristoje vse polit[ične] kompetence. Po načelu depolitizacije vojske je za reševanje političnih zadev na ozemlju1100 Zedi-njene Slovenije izključno pristojen NO za Slovenijo. Politično-vojaške zadeve na slovenskem ozemlju pa rešujeta sporazumno NO za Slov[enijo] in poveljnik SNV1101. Prepisi dokumentov (pag. 1050–1070), objavljenih na drugih mestih v tej knjigi GRADIVO IZ LETA 1946 (pag. 1071–1099) Prepis pisma Mihe Kreka iz Rima, 25. 5. 1946 (pag. 1071)1102 Prepis pisma Ivana Martelanca Albinu Šmajdu, 8. 10. 1945 (pag. 1072)1103 Poročilo o delu Slovenske delavske zveze, 31. 8. 1943 (pag. 1073–1076) Prepis aktov 004315–004323. P o r o č i l o O delu Slovenske delavske zveze v času od njene ustanovitve do prve skupščine in o stanju v delavskih ustanovah v sredi meseca avgusta 1943. I. Delo Slovenske delavske zveze (SDZ) Ob novem letu 1943, t. j. ob času, s katerim se končuje naše zadnje poročilo, ki Vam je bilo dostavljeno v sredi marca, je bilo organizacijsko stanje SDZ (oziroma takrat še ZZD [Zveza združenih delavcev]) bistveno drugačno, kakor danes. Predvsem je treba omeniti, da je bil takrat dokončno izdelan še samo prvi del or-ganizacijskega programa: »Delavsko pravo«. Ta načrt za reorganizacijo delavske zaščite in delavskih ustanov je bil v 60 izvodih dostavljen raznim predstavnikom našega javnega in gospodarskega udejstvovanja v svrho proučitve. Nekateri izmed njih, tako: Kmečka zveza, Narodni odbor KA, ljubljanski bogoslovci in Rafaelo-va družba so nam dostavili k temu načrtu svoje pripombe, katere bomo v okviru splošnih gospodarskih in socialnih koristi upoštevali, kadar se bo izvedla končna redakcija »Delavskega prava«. 1100 V prepisu je pripisano: slovenskem. 1101 V prepisu je pripisano: načelnik štaba vrh[ovnega] poveljstva JVvD. 1102 Objavljen je izvirnik dokumenta na pag. 1080. 1103 Objavljen je dokument, ki je na pag. 938–939. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 771 Upoštevaje dejstvo, da je prvi del programa nezaključena in prehodna stvar, kate-ro bi mogel marsikdo narobe tolmačiti, smo pristopili k delu za končno ureditev drugega dela načrta: »Stanovske preureditve Slovenije«. To delo je zdaj končano. Na strokovnem polju nismo mogli praktično delati, ker nismo od okupatorja za-konito priznana temveč ilegalna organizacija. Razen »Delavskega prava« in »Sta-novske preureditve Slovenije« smo pripravili tudi načrt za reorganizacijo Delavske zbornice in bodoči njen statut. Na organizacijskem področju so se v prvih 8 mesecih letošnjega leta izvršile važne spremembe. Dotedanji odbor ZZD je na svoji seji dne 28. 1. 1943 sklenil, da se organizacija preimenuje v »Slovensko delavsko zvezo« in da razširi svoj delokrog na delavce (T. j. delavce in nameščence skupno!) vseh peterih stanov: kmečkega, obrtnega, industrijskega, trgovskega in stanu javnih delavcev in svobodnih pokli-cev. Ustanovili smo ustrezne stanovske pripravljalne odbore, kakor tudi centralni pripravljalni odbor. Delo, ki ga je opravil pripravljalni in ostali pomožni odbori do 22. 8. 1943 je raz-vidno iz priloženega tajniškega poročila, ki je bilo podano na ustanovni skupščini SDZ z dne 22. 8. 1943. Poleg tega pa je iz priloženega poročila v izvlečku razvidno tudi delo ZZD v času zadnje skupščine do ustanovitve SDZ. Skupščina, ki se je sestala 22. 8. 1943 je izpadla nad pričakovanjem. Na njej je bilo v teh časih navzočih 48 delegatov, ki so v imenu članstva soglasno in z odobrava-njem sprejeli novi organizacijski program s popolno vero v njegovo zmago in s trdno voljo za delo, ki so si ga s tem naložili. Poleg tega so bila sprejeta nova orga-nizacijska pravila, ki so zgrajena v skladu z bodočo stanovsko ureditvijo. Organizacija SDZ mora skušati živeti iz lastnih sredstev. Zato je s 1. 3. 1943 vpelja-la članarino L. 10.- mesečno. Z ustanovno skupščino je stopila SDZ v novo dobo. Večje število članov, vsestran-ska razširitev dela terja od nas nove previdnostne meje, ob istočasnem povečanju delavnosti. Slovenska delavska zveza je že dalj časa videla in z žalostjo občutila razvrvanost v lastnih katoliških vrstah. Videla je, da v veliko škodo naše bodočnosti še ve-dno prihaja do izraza resničnost našega pregovora, da trije Slovenci že tvorijo štiri stranke. Ob priliki poziva Prevzvišenega g. škofa [Gregorij Rožman] za spravni dan 29. 5. 1943 smo zato ponudili roko sprave in bodočega sodelovanja vsem po-zitivnim delavcem za preosnovo družbe. Nov čas, nov program in novo delo naj bi napravili črto med preteklostjo in bodočnostjo. Prvi spravni poizkus smo na-pravili ob posvetitvi delavstva in nameščenstva Brezmadežnemu Srcu Marijinemu 16. 5. 1943. Ob tej priliki je bila dosežena sprava in popolni sporazum za bodoče delo s Poselsko zvezo in z nekaterimi v Ljubljani živečimi funkcijonarji JSZ. Pri tem pripominjamo, da zadnjega predsednika JSZ g. Srečka Žumra takrat ni bilo Na kazalo Na kazalo oseb 772 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 v Ljubljani in zato pri teh razgovorih ni sodeloval. Že pred posvetitvijo pa je bila soglasno ugotovljena popolna enotnost gledanj SDZ in »Združenih slovenskih na-meščencev« in je bila zato izvršena spojitev obeh organizacij v SDZ. Priliko za zopetno sodelovanje smo dali tudi izključenim članom in disidentom iz bivše ZZD: Preželj Francetu, Grebenšek Slavkotu, Kalčič Rudolfu, Odar Zvon-kotu in tudi predsedniku grafičnih delavcev Erjavec Lojzetu. Žal moramo ugo-toviti, da uspeh pri navedenih ni bil tak, kot bi bile stvari v dobro. Preželj France je na svoje zgoraj omenjene člane vplival negativno, sam pa je porabil priliko, da je nesel nasprotnikom tisto malo organizacijskih tajnosti, ki so mu bile zaupane. Erjavec Lojze pa bi rad ljubimkal z levičarji in desničarji na podlagi gnilih kom-promisov. Pokazal je celo, da so mu socialisti in nacisti mnogo bližji kot krščanski strokovničarji. Naša dobra volja za dosego sprave in sodelovanje pozitivnih delavskih organizacij in strokovničarjev je tako dosegla le delni uspeh. II. Stanje v delavskih institucijah a.) Pokrajinska delavska zveza V priloženem tajniškem poročilu smo obširno obdelali tudi naše stališče do Po-krajinske delavske zveze. Predsednik PDZ [Pokrajinska delavska zveza] je dr. Branko Alujevič in je v tem času postal iz največjega fašističnega priganjača jugoslovanski hiper-nacionalist. Razumljivo je, da na Slovensko delavsko zvezo, za katero je izvedel preko Franceta Prežlja ne gleda prijazno, ker se je boji. Na raznih sejah je že ponovno nastopil proti SDZ kot nedovoljeni in ilegalni organizaciji, pri tem pa je seveda pozabil, da je sam eden izmed organizatorjev »ilegalne plave garde« in ilegalne »Narodne strokovne zveze«. Socialisti zakrivajo svoje delo v meglo. Vendar ugotavljamo, da se delavstvo obrača od njih. Reševanje delavskega vprašanja s statistiko in »kalorijami« od strani Filipa Uratnika in podkupljivost Jurija Stankota, ki za denar izdaja delavske koristi, so neposredni vzroki za odmik socialistov od svojih dolgoletnih voditeljev. Delavstvo in nameščenstvo je prepričano, da Pokrajinska delavska zveza svoje na-loge ne vrši. Delavstvo zato čaka povsem nekaj novega in jasnega. Kaj čaka, pa v tej zmedi samo ne ve. Ta nejasnost in delavska beda, katere PDZ ni znala in delno ni hotela prepreči-ti, dalje zagrenjenost delavstva proti tistim, ki so ga hoteli pofašistiti in sovraštvo vseh poštenih delavcev proti komunističnim lažem, nam jasno kažejo, da bo baklja programa »Stanovske ureditve Slovenije« postala zvezda vodnica tudi delavcem, ki stoje sedaj iz nevednosti izven naših vrst. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 773 Organizacija poljedelskega delavstva, ki je vodena po članih SDZ in v okviru Po-krajinske delavske zveze je dosegla lep uspeh s sklenitvijo kolektivne pogodbe za poljedelske delavce, ki je bila sklenjena dne 20. 8. 1943 z Združenjem kmetovalcev (Kmetijsko zbornico). Ta pogodba je nadomestila poselski red iz l. 1858 in zna-či močan korak naprej. Kmetje so pri sklenitvi pogodbe pokazali veliko socialno razgledanost. Tako se že danes utira pot bodoči kmečki stanovski enotnosti med delodajalci in delavci. b.) Borza dela Ta ustanova je tudi v času, za katerega podajamo to poročilo, nadaljevala s svojim proslulim sistemom kopičenja denarja in nakupovanja nepremičnin, katerim se je še pridružilo še podpisovanje vojnih posojil. Brezposelni in potrebni pa so tudi v tem času stradali in trpeli pomanjkanje. Uprava Borze dela je kriva, da je več mili-jonov slovenskega delavskega denarja šlo za italijansko vojno posojilo. Posebej bi bilo omeniti še, da se je na Borzi dela izvršila zamenjava upravnika. Dosedanjega upravnika g. Vončino je oblast odstavila. Upravni svet pa je imenoval na njegovo mesto bivšega urednika »Delavske politike« v Mariboru, proslulega Rudolfa Golouha. Ako omenimo še, da je blagajna za izplačevanje družinskih doklad napravila v prvih 17 mesecih svojega obstoja čez 5,000.000.- L čistega dobička, od katerega bo polovica šla za vojno posojilo s podpisom dr. Alujević in Jurij Stanko, tedaj je s tem zaključen tudi pregled stanja v delavskih institucijah sredi avgusta 1943. Ljubljana, 31. avgusta 1943. Predsednik: Tajnik: Tajniško poročilo1104 Spoštovani gostje, tovarišice in tovariši! Tajniško poročilo bi praviloma moglo obsegati vse organizacijsko in strokovno delo ZZD in SDZ v času od zadnje redne skupščine, ki se je vršila 17. 3. 1940. 3 leta in več je preteklo, odkar se naš največji organizacijski forum ni sestal. Dogodki v svetu in doma pa so šli in gredo še usodno svojo pot. Doba 3 let, v kateri odbor1105 ni poročal skupščini, pa ni bila brezplodna. Bila je bo-gata v preizkušnjah, ki smo jih pridobili in bogata tudi po delu, ki smo ga opravili v korist slovenskega delavstva in naroda kot celote. Po marčnem občnem zboru v letu 1940 se je moč ZZD začela naglo jačati. Dočim smo ob času občnega zbora imeli 11.300 članov, smo jih šteli leto dni potem, t. j. ob prihodu okupatorja 13.200 kar znači, da je organizacija v enem letu pridobila 1.900 novih rednih članov. V skupnem številu rednih članov je prišteti še 5.000 članov 1104 V rokopisu pripisano: Jan Maks. 1105 V rokopisu pripisano: SDZ (ZZD). Na kazalo Na kazalo oseb 774 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Strokovne zveze viničarjev v Ljutomeru in 13.000 članov Zveze poljedelskega dela-vstva v Murski Soboti, s katero smo v tem letu sklenili sporazum o organizacijskem vključevanju. Članska zavest je postajala vedno globlja in velika. 30.000 članska or-ganizacija je živela v veselem upanju, da se bo gospodarsko postavila na lastne noge. Da dokumentiram člansko zavest in zvestobo v tik pred vojnem času naj navedem, da je članarina, ki jo je prejela centrala v času ob zadnjem občnem zboru znašala pri-bližno 9.000 din mesečno. Do marca 1941. pa se je dvignila na 27.000 din mesečno. S takim dvigom članarine se ni mogla ponašati nobena druga organizacija. V letu 1940 in v prvih mesecih leta 1941 je ZZD s sklepanjem kolektivnih pogodb in različnimi posredovanji pridobila delavstvu na zaslužku več milijonov din. V tem času je ZZD samostojno sklenila 16 kolektivnih in 5 mezdnih sporazumov. Poleg tega pa je sodelovala z drugimi organizacijami pri sklenitvi štirih kolektivnih pogodb in 1 mezdnega sporazuma. Posebej omembe vredno je tudi dejstvo, da se je v oktobru 1940 od strani pristojne oblasti na predlog ZZD predpisala nova mi-nimalna mezda, ki je bila za 100 % višja od prejšnje. Upravičeno lahko trdimo, da je v 12 mesecih po zadnji skupščini postala ZZD le-gitimna predstavnica vsega slovenskega delavstva in da je imela tik pred izbruhom vojne najlepše izglede za rast, napredek in uspešno delo v bodočnosti. Vojna vihra in začrtavanje novih krivičnih meja od Žiri do Save in od tam do Št. Janža in Kostanjevice je zadala Zvezi združenih delavcev težak udarec. Ustanovi-tev tkzv. [takozvane] Pokrajinske delavske zveze pod fašističnim režimom je bila prilika, katero so uporabili nasprotniki slovenske stanovske in narodne misli, da onemogočijo nadaljnje delo ZZD, ki je bila tudi v novih razmerah edini zdravi organ na delavskem organizmu. V juliju 1941 je bila tedaj ZZD potisnjena v opozicijo. Nam zato ni treba biti žal. lahko ugotovimo, da so naš prehod v opozicijo povzročili okupator sam in do-mači generali brez armad t. j. socialistični in narodno socialistični delavski laži voditelji. Ti laži voditelji so storili to s klečeplazenjem pred fašisti z željo, da ZZD, najmočnejšo slovensko delavsko organizacijo za vedno uničijo. Za danes pa lahko ugotovimo, da se jim to ni posrečilo. ZZD se je prerodila in pomladila. Iz velikega zatiranja vstaja mlada SZD kot nosilka slovenskega stanovskega organa. Potrebno je, da se povrnemo nekoliko nazaj. V letu 1939 je ZZD prevzela v svoje roke Delavsko zbornico, ki so dotlej 20 let upravljali rdeči1106, kateri so delavski denar grabili za komunistično propagando mesto za delavsko zaščito. ZZD, katere vodilno geslo je bila […] proti komunizem, je takemu početju Delavska zbornica napravila energičen konec. Delavski denar se je spet uporabljal za delavsko zaščito, za brezposelne podpora in za vzgojo delavskega naraščaja. Dotedanja statistična zbornica je postala živ organizem, ki je preko svojih ekspozitur delavstvu ogromno 1106 V rokopisu pripisano: Delav[ska] strokovna zveza. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 775 koristila. V to svrho smo poživili delo ekspozitur v Mariboru in Celju in smo usta-novili novo ekspozituro v Kranju. Da seznanimo delavstvo s pravim strokovni-čarskim delom in ga čim bolj odvrnemo od komunizma, smo skupno z Delavsko zbornico organizirali v podeželju večje število tečajev, kateri so lepo uspeli. Taki tečaji so se vršili v Kamniku, Domžalah, Kranju in Ribnici. Da usposobimo čim več mladih delavcev za dobre organizatorje, smo preko Delavske zbornice tudi v letu 1941 vršili njihovo izobraževalno delo v 3 mesečnem strokovnem tečaju. Tega tečaja se je udeležilo 27 delavskih fantov. S prehodom v opozicijo je prenehalo tudi naše delo, ki smo ga vršili v Delavski zbornici. Novo upravo Delavske zbornice so prevzeli plačanci režima in hlapci fašizma. Delavstvo danes po […] letih, ko ti vodijo Delavsko zbornico, živo občuti sadove njihovega dela, ki so vse prej kot dobri in za delavstvo ugodni. ZZD pa v novem položaju ni mirovala. Nasprotno! Sami ste bili priča, da je že več kot pol leta za prihodom okupatorja z vsemi svojimi močmi skrbela za zaščito svojih članov in preko njih za splošne delavske koristi. V letu 1941 se je posebej izkazalo, da je bila ZZD edina organizacija, ki so ji bile delavske koristi res pri srcu, kajti vse druge organizacije so s strokovnim delom takoj prenehale in prežale le na to, koliko korit in mest bo vsaka izmed njih imela pri novi po fašistovsko vode-ni Pokrajinski delavski zvezi. Svojega dela nismo prekinili niti ob preganjanjih in odpustih naših predstavnikov, niti ob viharju, v katerem je od strani nasprotnikov deževala na SZD in na vse, kar je po njej dišalo, ploha napadov in obrekovanj. Proti temu našemu edinemu orožju, ki se je imenovalo delo, so bili nasprotniki sami vsi gnili in leni, brez moči. Zatekli so se po pomoč k okupatorju. Ta je na njih predlog izdal izredne in protiustavne ukrepe, naperjene proti organizaciji in proti posame-znim članom ZZD. Ti ukrepi so organizacijo postavili na mrtvo polje, voditeljem pa so imeli namen odvzeti dobro ime. Komisar1107 PDZ fašist je ZZD izrecno prepovedal strokovno delo za delavsko dobrobit. Dejanski položaj je bil tedaj tak, da drugi, ki so imeli možnost za delavstvo niso hoteli ničesar narediti. ZZD, ki pa je imela dobro voljo in resno hotenje, pa ni smela. V bojazni, da se ne bi ZZD vkljub omenjeni prepo-vedi še naprej brigala za delavsko zaščito, je bilo njenim voditeljem zagroženo z okupatorsko močjo, ki ima na razpolago internacijska taborišča in ječe. V razdobju te prve opozicije do decembra 1941 je SZD pridobila čez 300 novih članov, ki so si kolikor toliko vestno izpolnjevali svoje članske dolžnosti. V tem času je bilo sklenjenih tudi več mezdnih sporazumov, s katerimi se je delavstvu v okviru danih možnosti pomagalo. Kljub vsem neprilikam je ZZD tudi v letu 1941 vršila članske sestanke in seje. vršilo se je okrog 40 sestankov in sej, na katerih so se reševala aktualna strokovna 1107 V rokopisu pripisano: Vagliano?. Na kazalo Na kazalo oseb 776 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 vprašanja, poleg tega pa se je na njih utrjala tudi slovenska zavest. Če upoštevamo, da se je v letu 1940 in prvih mesecih 1941 vršilo čez 300 sestankov, zborovanj in tečajev, katere so obdržali centralni zastopniki ZZD, tedaj se nam številka iz leta 1941 zdi majhna. Toda vedeti moramo, da je ta številka, upoštevaje izredne razme-re, velika, z vso gotovostjo tudi rekordna. V želji, da nadaljujemo z izobrazbo bodočih delavskih organizatorjev smo v avgustu 1941 organizirali poseben strokovni dopisni tečaj. Potom tega tečaja smo pošiljali aktualno strokovno tvarino v proučitev 16 mladim delavcem. Ti so naloge proučili in nanje odgovarjali. Razposlanih je bilo skupno 16 nalog, vendar pa se tečaj ni za-ključil, ker ga radi strožje cenzure in neredne dostave pošte nismo mogli nadaljevati. V decembru 1941 pa se je potem, ko so ji prepovedali vsako delo, ZZD znašla ne samo v opoziciji, ampak tudi v katakombah. Čas je terjal od nas podvojeno in po-trojeno čuječnost in tudi potrojeno delavnost. Vodstvo organizacije je že nekako v sredini decembra 1941 začelo sklepati o izde-lavi novega slovenskega stanovskega programa. Takrat še daleč nismo slutili, da bo ta program po svoji radikalnosti postal mejni kamen, ob katerem se bodo kresali duhovi. Sklepali smo o osnovah. Pri tem smo resno hoteli izdelati tak program, ki bo slovenski in katoliški. Danes, ko je program izdelan in zapisan, lahko rečemo, da moremo biti na svoj program ponosni. Saj je to edini slovenski, socjalni in sta-novski program. Komunistični program namreč ni niti slovenski in niti stanovski, drugega programa o rešitvi socialnega vprašanja pa ni. Doba, v kateri je ZZD delala v opoziciji in v katakombah, je trajala od decembra 1941 do januarja 1943, torej polnih 13 mesecev. Tudi v tej dobi organizacija ni spala, temveč je budno pazila na delo samozvancev v delavskih institucijah in tako preprečila marsikakšno težko uro, ki bi delavstvo sicer zadela. Odbor1108 se je v novem položaju redno sestajal na seje in na njih obravnaval aktualne delavske in organizacijske probleme. Težko in naporno delo pa je imel v tem času odbor za sestavo programa. Nismo vodili statistike – koliko sej je ta odbor imel in tudi ne vemo, koliko tisoč ur dela in študija je v tem ogromnem delu. Puščamo, da si sod-bo o tem delu ustvari vsak sam, ko bo delo proučil. Slika o strokovnem stanju v prvem času opozicije in v dobi katakomb pa ne bi bila popolna, če se vsaj mimogrede ne dotaknemo obstoječe in edine oblastno prizna-ne organizacije t. j. Pokrajinske delavske zveze. Lahko trdimo, da se z ustanovitvijo te zveze ni doseglo nič drugega, nego to, da se je v notranjost te edine organizacije preneslo vsa trenja in vsi nesporazumi in vsi boji, ki so prej obstojali med 4 samostojnimi organizacijami. Zakaj? Kar je bilo prej zdravega, je ostalo zdravo tudi poslej, predvojni bolniki pa so bolehali dalje in bodo na svoji kronični bolezni tudi umrli. 1108 V rokopisu pripisano: ZZD. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 777 Liberalno socialistično vodstvo PDZ je začelo s šikaniranjem in odpuščenjem na-ših uradnikov. Nadaljevalo je to, zaprto vase s sebi lastnimi gnilimi sporazumi o delovni enotnosti. Take sporazume je sklepala PDZ v vseh gospodarskih strokah in panogah, ker je hotela ZZD in njene predstavnike odrezati od odločanja. Tako se je često zgodilo, da v strokah, kjer smo imeli večino organiziranega članstva, nismo dobili niti enega odborniškega mesta. Dalje je PDZ podvzela razlastitev našega1109 premoženja t. j. inventarja in avtomobila, da bi to premoženje v sluča-ju razpusta moralo biti deponirano pri škofijskem ordinariatu in tam 5 let čakati ustanovitve nove katoliške organizacije. Ker ni moj namen govoriti o PDZ, ampak podati le tajniško poročilo SDZ naj na-vedem le nekatere ugotovitve o delovanju PDZ: 1. Vodstvo PDZ je bilo delavstvu vsiljeno. 2. Takozvano enotno delavsko organizacijo, kar PDZ hoče biti, so voditelji PDZ sami odklonili s tem, da so z raznimi tajnimi pogodbami ustvarjali lastne ilegalne organizacije in s tem, da odklanjajo in napadajo slovenski stanovski socialni pro-gram in organizacijo, ki se zanj bori. 3. Dokazano je, da je PDZ denarno podpirala OF v kemični tovarni v Mostah. S tem je uporabila delavski denar in zlorabila delavske žulje za pripravo krvave mo-rije nad slovenskim narodom. 4. Vodstvo PDZ je uporabilo vsako priliko, da podvzame vsakršne ukrepe, od naj-bolj rafiniranih do najbolj podlih, da uniči za vedno ZZD. 5. Vodstvo PDZ in zlasti njen predsednik [Branko Alujevič] so vse do padca fašiz-ma hoteli delavstvo pofašistiti. 6. Pokrajinska delavska zveza svoje naloge ni rešila, ker je kljub bedi, ki jo v za-dnjem času delavstvo in nameščenstvo preživlja pogosto, iz umazanih političnih nagibov izdala delavske koristi in ker je končno po svojem predsedniku pristala na prepoved zvišanja plač ne da bi dosegla prepoved zvišanja cen. 7. Pokrajinska delavska zveza stoji pred nami kot preživeta ustanova, ki spada v zgodovino, iz katere se ne bo nikdar več vrnila. V novih razmerah je v okviru take PDZ Zveza združenih delavcev prevzela v svoje roke organizacijo poljedelskih delavcev. Te organizacije nismo dobili zato, da smo udeleženi pri organizacijski zgradbi PDZ, ker tega ta nikdar ni želela, ampak zato, ker se neobdelane ledine med poljedelskim delavstvom ni upala obdelovati nobe-na komodna nasprotna organizacija. Poljedelsko delavstvo Ljubljanske pokrajine so organizirali tedaj člani ZZD. Danes je ustanovljenih v vsej pokrajini 21 podružnic s 750 člani. Teh 750 članov, ki so razkro-pljeni širom Dolenjske in Notranjske, predstavlja danes močno predstražo SDZ. 1109 V rokopisu pripisano: ZZD. Na kazalo Na kazalo oseb 778 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 S prevzemom organizacije poljedelskega delavstva smo stali pred novo in težavno nalogo, kako dati temu, najbolj zapostavljenemu delavskemu sloju, primerno za-ščito. Izdelali smo načrte za uvedbo socialnega zavarovanja za primer nezgod, bo-lezni, starosti in smrti, kakor tudi za prejemanje družinskih doklad. Obtožujemo PDZ, da je ona s svojim birokracizmom in namernim zavlačevanjem ter nasproto-vanjem preprečila, da te važne uredbe niso bile objavljene. Ko smo videli, da oblast ne reagira na naše upravičene predloge za izvedbo soci-alnega zavarovanja poljedelskih delavcev, smo smatrali, da bomo pri delodajalcih t. j. pri Kmetijski zbornici, kjer so Slovenci kakor mi, naleteli na ugodnejši odmev. Zato smo1110 Kmetijski zbornici stavili predlog, da se sklene nova kolektivna po-godba, ki naj nadomesti zastareli Poselski red iz leta 1858. Ta kolektivna pogodba je bila dne 20. 8. 1943. tudi sklenjena in znači velik napredek na polju strokovne zaščite poljedelskih delavcev. Na kratko lahko rečemo, da smo tudi z organizacijo poljedelskih delavcev storili nov in važen korak za obrambo delavskih pravic in za stanovsko ureditev v našem narodu. Razdobje opozicije in katakomb je obenem najbolj črna doba, ki jo je preživljal naš narod. Tudi člani ZZD so smatrali, da je zadosti borbe z jezikom proti komunizmu in da je treba proti temu zakletemu sovražniku človeštva nastopiti z orožjem. V okviru vojaške organizacije so člani ZZD ustanovili posebni delavski odsek, ki je imel namen pritegniti čim več poštenih delavcev v organizirano borbo proti ko-munizmu. To svojo nalogo je ZZD v polni meri izpolnila in jo zapečatila s krvjo njenega centralnega blagajnika tov. Julija Arčona in vrlega terenskega delavca tov. Pureber Ivana. V splošnem moramo trditi, da je bila ZZD tista, ki je poskrbela, da je tudi delavski sloj dal svoje borce v kader, ki se bori proti komunizmu v slovenskem narodu. S tem je ZZD ponovno dokazala, da ni samo strokovna in katoliška, ampak tudi slovenska organizacija. Nova doba pa se je pričela za organizacijo s februarjem 1943. Sicer je to še doba opozicije, kar je posledica tega, ker je naša zemlja še vedno okupirana. Kljub temu pa moramo to dobo imenovati dobo novega vzpona za pravičen družbeni red. Kajti v tej dobi smo program stanovske ureditve Slovenije položili granitne napore, katerih iz našega poštenega delavstva in nameščenstva ne more nihče več izruvati. Odbor ZZD je na svoji seji dne 28. 1. 1943 sklenil, da se organizacija preimenuje v Slo-vensko delavsko zvezo in razširi svoj delokrog na delavce in nameščence vseh stanov. Kljub današnjim težavam nismo hoteli statične in mrtve organizacije. S tveganjem izgube osebne svobode in preziranjem nevarnosti smo šli na delo, da ustvarimo 1110 V rokopisu pripisano: ZZD. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 779 živo in dinamično organizacijo. Do sedaj je pristopilo v organizacijo 280 delavcev in nameščencev vseh stanov, in sicer: 18 hlapcev in dekel, 7 poljedelskih dninarjev, 91 gozdnih delavcev, 4 vrtnarji, 15 obrtno-gradbenih delavcev, 11 obrtno-opre-mnih delavcev, 9 obrtno-oblačilnih delavcev, 4 obrtno-živilski delavci, 1 kozmeti-čar, 8 kovinsko-industrijskih delavcev, 3 industrijsko-gradbeni delavci, 1 industrij-sko-prometni delavec, 11 industrijsko-oblačilnih delavcev, 2 industrijsko-živilska delavca; 2 žagarska delavca, 17 papirniških delavcev, 6 grafičarjev, 3 kemični de-lavci, 8 železničarjev, 12 tobačnih delavcev, 10 uslužbencev trgovin in veletrgovin, 5 uslužbencev bank in zavarovalnic, 8 hišno-gospodinjskih poslov, 15 uslužbencev socialnih zavodov, 5 uslužbencev vzgojnih in kulturnih ustanov, 3 pripadniki svo-bodnih poklicev, 2 samoupravna uradnika in 2 državna uradnika. Od teh članov je 220 moških in 60 žensk. Po bivališču jih biva 108 v Ljubljani, 172 pa v podeželju. Izmed teh članov, ki so vsak zase prostovoljno javili svoj pristop v SDZ, je glavni odbor1111, ki je sam sebe smatral za pripravljalni odbor, postavil začasne delavsko stanovske odbore in ustanovil začasno okrožje. Polega tega je glavni odbor ustano-vil posebno pomožno organizacijo za organiziranje delavk in nameščenk. Vsi odseki, tako delavsko-stanovski, kakor strokovni in zlasti ženski, so se izkazali z delom in pokazali lepe uspehe. V šestih mesecih dobiti toliko članov v ilegalno organizacijo in celo v organizacijo, ki ima uvedeno članarino, katero tudi izterjava, ni šala. Vendar pa – če hočemo biti pravični, moramo tudi priznati, da nekateri odseki svoje propagandne dolžnosti niso opravili. Tem velja na današnji skupščini, da požive svoje delo. Glavni odbor1112 se je kot pripravljalni odbor SDZ sestal na 25 rednih sejah na katerih je sprejel preko 200 sklepov, ki so bili v mejah danih možnosti vsi izvrše-ni. Posamezni delavsko-stanovski in drugi odseki so imeli sledeče število sej in sestankov: Sej Sestankov a) poljedelski 3 2 b.) obrtni 2 2 c.) industrijski 2 2 d.) trgovski 1 - e.) nameščenski 5 1 f.) ženski 6 3 ______________________________ Skupaj 19 10 1111 V rokopisu pripisano: ZZD. 1112 V rokopisu pripisano: ZZD. Na kazalo Na kazalo oseb 780 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Poleg tega smo organizirali dva strokovna tečaja. Prvi je trajal 12 ur in ga je obi-skovalo 21 članov, drugi pa je trajal 28 ur in ga je obiskovalo 12 članov. Na tečajih smo delavstvo seznanjali z osnovami stanovske preureditve. Prvi tečaj se je vršil v aprilu, drugi pa v juniju. Radi vročine smo s tečaji čez poletje prekinili, v jeseni pa jih bomo nadaljevali. Pisarna glavnega odbora je pisala in prejela 80 dopisov. Radi nevarnosti, da pridejo dopisi v neprave roke, smo namreč dopisovanje omejili na minimum. Glavni odbor je tako v šestih mesecih svojega delovanja izvršil vsa pripravljalna dela in daje danes članstvu priliko, da svobodno izbere nov glavni odbor. Zelo kratkovidni pa bi bili, če bi svoje delo omejili samo na Ljubljansko pokrajino. Tega tudi nismo storili. V vsem času po okupaciji je šlo več pisem našim organi-zatorjem čez Savo in Karavanke, čez Savinjo in Muro, kakor tudi onim, ki uživajo bridkost izgnanstva na Hrvaškem in v Srbiji. Iz njihovih odgovorov smo videli, kako srečne in blažene so se počutili, ko so imeli dokaz, da Ljubljana ni nanje pozabila. Nekaterim izgnancem, kakor tudi internirancem smo1113 tudi denarno pomagali, seveda v kolikor so to dovoljevala naša skromna finančna sredstva. Morda bo kdo ugovarjal, da se s prijateljskim pismom, ki gre skozi cenzuro, ne da ničesar za organizacijo pozitivnega doseči. Toda ni tako! Naši prijatelji so nas razumeli in lahko rečem, da je v tem času vojne in preganjanj stanovska misel še prekoračila meje Dravske banovine, saj ima naš tovariš Laznik v svinčenem ru-dniku v Podkloštru na Koroškem ustanovljeno svojo celično organizacijo1114, za katero lahko smatramo, da je podružnica SDZ1115. Slovensko delavstvo je stanovski program Slovenske delavske zveze sprejelo. Spre-jelo in osvojilo ga je popolnoma. S tem pa je sprejelo Slovensko delavsko zvezo tudi kot predstavnico in ji dalo sveto naročilo, da vodi boj za uresničevanje »Stanovske preureditve Slovenije«. Vodstvo tega svetega boja danes sprejemamo skupno s pro-gramom. To je boj proti liberalizmu, kapitalizmu, socializmu, fašizmu, narodne-mu socializmu in proti največji vseh laži, proti komunizmu. Ne plašimo se nevarnosti, ker zmagujejo samo pogumni. Že se rdeči nova zarja nad Triglavom. Dolenjci, Gorenjci, Štajerci, Korošci, Prekmurci in Primorci zrejo v belo Ljubljano in pričakujejo od nje zdravih smernic za novo narodno življenje. Poklicani smo, da damo smernice socialne preureditve vsemu slovenskemu naro-du. To hočemo in tudi moramo! Proč tedaj s slabiči. Pri nas ni mesta zanje. Gremo v boj do zmage! Ne strašimo se dela, temveč primimo zanj takoj in povsod. Le tako bomo mogli po smernicah sta-novske preureditve začrtati naši ljubljeni in tako trpeči slovenski zemlji nov obraz. 1113 V rokopisu pripisano: ZZD. 1114 V rokopisu pripisano: SDZ. 1115 Verjetno kratica za Slovensko delavsko zvezo. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 781 Poročilo o razgovoru Albina Šmajda z neimenovanim ameriškim kapetanom, 1. 2. 1946 (pag. 1077–1079) Pro memoria! O razgovoru, ki ga je imel Draš [Albin Šmajd] z ameriškim kapetanom iz Kalifornije. Razgovor se je vršil v četrtek dne 31. 1. 1946. ob 10. uri zvečer in je trajal do 12. ure (ponoči) na zasebnem stanovanju ameriškega kapetana v Trstu, ulica San Lazzaro. Pri razgovoru sta bila navzoča tudi neki srbsko govoreči civilist, ki zna srbski in nemški ter italijanski, kakor tudi angleščino, ter neki ameriški vojak, ki je trdil, da je bil v Romuniji; pred nekaj meseci pa v Švici. Ameriškemu kapetanu je predstavil Draša Srb g. Petrović [verjetno Vojislav Pe-trović], na kar se je v njegovi navzočnosti pričel razgovor o danes ustreljenem dr. Protulipcu [Ivo Protulipac]1116. Am[eriški] kapetan je želel imeti podatke o tem, da je bilo atentatorjev več, kakor tudi, da je bil atentat organiziran iz Jugoslavije. To bi bilo za Titov režim zelo nerodno. Želel bi tudi imeti podatke o pobeglih dveh aten-tatorjih. G. Petrović je obljubil, da bo sestavil vse to ter tudi sporočil ime partizana, ki je zdaj pobegnil pred Titom [Josip Broz] in ki ve, da je atentator član Ozne na Sušaku. Nato se je g. Petrović poslovil. Ko smo bili sami brez g. Petrovića je bilo vprašanje amer[iškega] kapetana: ZAKAJ ODPORNIŠKO GIBANJE V SLOVENIJI NI TAKO MOČNO KAKOR V HRVATSKI IN SRBIJI? Odgovor je bil: V tem pogledu je treba poznati razmere v raznih delih Jugoslavije. Slovenija je ena izmed bolj organiziranih dežel in tesno povezana med seboj ter iz tega razloga lahko tudi najbolj kontrolirana. Z lahkoto more vsak diktatorski režim z nasiljem dirigirati svojo voljo. Zato so ljudje v strahu za svoje življenje, previdni in ne nastopajo morda toliko javno kakor na Hrvatskem in v Srbiji. Od-porniški oddelki so že na terenu in se bodo gotovo tudi povečali, še zlasti, ako bi bila dana kaka pomoč od zunaj. Ilegalno delo je združeno z velikimi žrtvami in velikimi napori. Potrebno pa je v glavnem, da je zasigurana dobava hrane, orožja in municije ter tudi zdravniška pomoč in medikamenti ne smejo manjkati. Za zdaj sem prepričan, da je gotovo najaktivnejši odbor proti Titovi diktaturi v Hrvatski. Ali je računati na ORGANIZIRAN ODPOR IN ODLOČNI ODPOR V DOMOVINI? Odgovor: Računam s takim odporom, ki pa mora vsaj v vsaki izmed narodnih pokrajin biti voden enako. Težave so z organiziranjem, pa tudi vprašanje kasnejše 1116 Katoliški aktivist in odvetnik Ivo Protulipac je bil ubit v Trstu dne 31. 1. 1946. Bil je prvi hrvaški emi- grant, ki ga je po vojni v tujini ubila UDV. Njegova smrt je znotraj jugoslovanske politične emigracije v Trstu močno odmevala. Na kazalo Na kazalo oseb 782 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 dobave je popolnoma odprto. Sami, ne vem, če bodo zmogli nuditi daljši odpor, ki bi privedel do cilja ali vsaj do gotovega efekta. Za tako akcijo smatram, da bi bila nujno potrebna organizirana tajna pomoč od zahodnih demokratičnih zavezni-kov. Ti si morajo biti vendar na jasnem, da bo sovjetizem tudi nje enkrat požrl, ko bi bila vsa Evropa v njegovem taboru. Zakaj komunizem je doktrinaren in v svoji izvedbi brezkompromisen. Odpor v domovini bi bil gotovo splošnejši in močnejši, če bi mogli ljudem nuditi vso potrebno oporo vojaškega in političnega značaja (s propagando in pravilnim usmerjanjem gledanja itd.) ALI MI MORETE POVEDATI POD KATERIM VODSTVOM BI SE TE AKCIJE V DOMOVINI VRŠILE? Zaenkrat v tem pogledu ni doseženo še nikako soglasje. Gotovo pa je, da je treba zastaviti vse sile, da [do] takega enotnega vodstva pride. ALI BI MOGEL DOBIVATI OD VAS PODATKE VOJAŠKEGA IN POLITIČNE-GA ZNAČAJA V KOLIKOR [SO] INTERESANTNI ZA NAS? Pribiranje podatkov vojaškega in političnega značaja iz domovine je z ozirom na močno zaprto mejo skrajno težavno in združeno z velikim rizikom. Kar bomo v tem pogledu našli interesantnega za Vas, da bi sporočili naprej in uporabili, bomo seveda z veseljem dobavljali. Nato ga je Draš vprašal: Ali bi mi mogli povedati, kako je s problemom organi-ziranja PODONAVJA, kako z INTERNACIONALIZACIJO TRSTA IN KOLIKO ZALEDJA BI IMEL ter končno problem JUGOSLAVIJE? Ameriški kapetan je odvrnil: To so vse dejansko problemi, o katerih se ne morem izjaviti, ker nisem politični človek. Sem samo tu kot posebni opazovalec, da zbiram material in poročam svoji vladi. Gotovo je, da se tu o vsem razpravlja in skuša najti najboljšo rešitev. Hrvatski krogi se najbolj nagibajo za podonavsko konfederacijo s samostojno Slovenijo in Hrvaško, kamor bi tudi prišla Avstrija, Češko-Slovaška in Madžarska. Drugi zopet zagovarjajo Balkansko konfederacijo. Kaj bo iz vsega tega iz-šlo, je danes težko povedati. Gotovo pa je to ozemlje eno izmed najbolj interesantnih. Zopet Draš vpraša ozir. reče: Vsaj za nas Slovence je gotovo to strašno nesrečno, da živimo na tem večno spornem ozemlju, ki je križišče raznih kultur in ekonomskih interesov. Ameriški kapetan odgovori: Ali pa sreča, ker se baš zaradi tega zanimamo za Vas in sedim danes na tem prostoru in zbiram razne podatke. KAKŠNO PA JE RAZPOLOŽENJE PREBIVALSTVA CONE A IN B DO TITA? ALI JE ZANJ? ALI JE USTRAHOVANO, in SAMO ZARADI TEGA MOLČE PRENAŠA TITOVO DIKTATURO, ALI PA JE ZMEŠANO IN SAMO NE VE KAJ BI NAREDILO? Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 783 Pri odgovoru na to vprašanje moramo vpoštevati različnost ozemlja cone A in B. Mislim Goriško pokrajino, Trst in Istro. Goriška pokrajina nudi tako v coni A kakor tudi B drugačno sliko, kakor ostalo ozemlje Primorske. Prebivalstvo cone A in B v Goriški pokrajini je razpoloženo močno proti Titu, vendar je močno ustra-hovano tako, da ne more nikjer do izraza resnična ljudska volja prebivalstva. Trst je v tem pogledu najslabši. Tu je zlasti vsa okolica vsled socialne plasti prebivalstva (delavstva) za Titovo Jugoslavijo, ker mislijo, da bodo tako uresničili svoje želje po gmotnem izboljšanju. V Istri je razpoloženje proti Titu, vendar ne tako močno kakor na Goriškem. ALI BI MI MOGLI NUDITI KONKRETNE PODATKE O SREDSTVIH, S KATE-RIMI STRAHUJEJO PREBIVALSTVO (dajanje denarja, grožnje itd.) Eno izmed glavnih sredstev strahovanja je stalni pritisk na dnevnih mitingih, ki se jih morajo udeleževati ljudje. Na teh zborovanjih govore o tistih, ki mislijo po-litično drugače kakor samo, da so narodni izdajalci, s katerimi je treba obračunati. Gotovo je, da take grožnje vplivajo na razpoloženje prebivalstva, ki nikakor ne more svobodno pokazati svojega prepričanja in razpoloženja proti Titu. Skušal bom najti konkretnejše podatke v tej smeri in jih Vam izročiti. Zatem je pojasnjeval ameriški kapetan, da se Amerikanci dobro zavedajo, da je Rusija, naj bo potem doktrinarna sovjetska ali drugačna silna nevarnost za Ame-riko, ker ima vse naravne pogoje za zavojevanje sveta. Tako je že po prvi vojni neki škotski geopolitik zapisal, da vsled svoje lege Rusija obvlada dva kontinenta, tretjega bo tudi lahko (Afrika), zato pa pride nevarnost za Ameriko. Pravi, da je komunizem v Rusiji zadobil tla, ker so pač ponovili ista zgodovinska gesla fran-coske revolucije: Liberte, egalite, fraternite, kakor jih vedno sleherni ponovi, ka-dar hoče pridobiti zase ljudske množice, ki hrepene po materialnem izboljšanju, tako boljših plačah, ugodnejših delovnih pogojih itd. Komunizem ni mogel nikdar prodreti v duše ameriškega delavstva, kar je tolikokrat že pokazala zgodovina in tudi danes nima nobene zaslombe. Ameriški delavec je z ozirom na povsem drugo duševnost razpoložen le za praktično razpravljanje o njegovem položaju, zavra-ča pa doktrinarno razglabljanje tudi o raznih socialnih vprašanjih. Spominja se kom. manifesta, kjer je sicer predvideno sodelovanje z meščanskimi skupinami vse dotlej, dokler ne zadobe komunisti zadostne moči v svoje roke, nato pa zatro svoje bivše pomočnike. Popolnoma enako mi je izjavil odkritosrčno eden izmed italijanskih komunističnih vodij. Draš meni, da je morda gledanje Amerikancev na komunizem preveč lahko. Po njegovem mnenju so krivi številnih štrajkov sovjetski agentje, ki hočejo napraviti zmedo tudi med ameriškimi delavci. Na kazalo Na kazalo oseb 784 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Ameriški kapetan je mnenja, [da] so ti štrajki takega značaja, kakor so bili vsi do-sedanji štrajki v Ameriki, t. j. zgolj borba za izboljšanje socialnega in ekonomskega položaja. Pri poslovitvi je prosil za izročanje podatkov vojaškega in političnega značaja. Trst dne 1. 2. 1946. Draš Pismo Mihe Kreka iz Rima, 25. 5. 1946 (pag. 1080)1117 Dr. Miha Krek, Rim Rim, 25. 5. 1946. Via Paganini 24./int. 3. Dragi gospod! Prijateljem, somišljenikom in sodelavcem prosim, povejte in pojasnite tole: V Rimu so neki gospodje osnovali »Akcijski odbor za zedinjeno in suvereno slo-vensko državo«. Predsednik odbora je g. Jože Špindler, generalni tajnik g. dr. Ciril Žebot, odbornik pa g. Franc Erjavec. Poleg tega so napravili tudi »Združenje slovenskih beguncev in izgnancev«, ki mu predseduje g. Franc Erjavec. Obe organizaciji imata precej isti program in namen, le da prva bolj povdarja po-litiko, druga pa socijalno dobrodelne akcije. Redki in maloštevilni posamezniki, ki so to napravili, sicer ne morejo spremeniti stanja v naši emigraciji, niti v slovenski politiki, a vendar je njihov izstop nova nadloga in škoda, ki jo moramo preboleti in omejiti na najmanjšo možno mero. Vsak uspeh tega nesrečnega poskusa bi namreč pomenil razbijanje edinosti med slovenskimi migranti in med slovenskimi demokratičnimi političnimi vrstami vobče, nov nemir in prepir v jugoslovanskih demokratičnih vrstah v tujini, za Slo-vence v Jugoslaviji pa bi bil razlog za nedogledno novo preganjanje in trpljenje. Z nerazsodno postavljenimi tezami bi si le še poslabšali svoj mednarodni položaj. Mislim, da je vsakomur očitno, kako huda škoda bi bil razkol med slovenskimi demokratičnimi silami prav v sedanjem težkem položaju. Vsake nesloge v naših vrstah se od srca lahko vesele samo komunistični zatiralci. Mislim, da nihče ni upravičen brez sodelovanja z narodom spreminjati slovenske politične cilje. Slovenski narod hoče biti svoboden: predvsem rešen komunistične tiranije. To in zopet le to je za enkrat njegova osnovna in prva želja. Mi smo dolžni, da v 1117 Prepis (UDV) je na pag. 1071. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 785 svobodnem svetu delamo kar moremo za čim hitrejše njegovo politično in soci-jalno osvobojenje. Tej spričo razmer ogromno težki nalogi je treba podrediti vse drugo. Zato je naša politična dolžnost, da vse slovenske sile združujemo – proti komuni-stični tiraniji ter da čim bolj učinkovito sodelujemo z demokratičnimi silami cele Jugoslavije za zmago nad skupnim sovražnikom. Dokler naš narod ne more svobodno govoriti in dokler ne more svobodno izpo-vedati svoje politične volje, je zame in za vse moje politične prijatelje in sodelavce program to, kar je narod doslej kot svoje osnovne želje razglasil. Narodna izjava in sklepi pristojnih političnih organov in narodnih predstavništev nas vežejo. Moramo jih izpolnjevati in se jih držati. Pri svojih političnih prizadevanjih imamo pred očmi vzore, ki so nam jih zapustili naši narodni velikani dr. Janez Ev[angelist] Krek, nadškof dr. Anton B[onaventura] Jeglič in dr. Anton Korošec. V tem, kar so oni o naši državni in narodni politiki z narodom premislili, iz naroda oblikovali in nam v dediščino dali, je trajen zaklad smernic in osnov slovenskega narodnega dela. Na teh osnovah naprej in navzgor gre pot narodne politike. Po njihovih naukih naj vsak izmed nas v sedanjem viharju dogodkov vztraja kot neomahljiv zagovornik skupnosti in edinosti. Po vzoru teh mojstrov, ki so bili oblikovalci naše krščanske narodne demokracije, se trudimo, da suvereni volji slovenskega naroda izvojujemo vpliv in zmago. M. Krek Pismo članov Akcijskega odbora za zedinjeno in suvereno slovensko državo Mihi Kreku, 16. 6. 1945, in spremni dopis k pismu, 27. 6. 1946 (pag. 1081–1088) AKC[IJSKI] ODBOR V Rimu, 27. 6. 1946. Na okrožnico g. min[istra] dr. Kreka o »Akcijskem odboru za zedinjenje in su-vereno slovensko državo«, datirano z dne 25. 5. t. l., dne 6. 6. t. l. pa objavljeno v listu »Glas Jugoslavije«, smo prizadeti odgovorili z naslednjim osebnim pismom dr. Kreku. Ker dr. Krek do 24. t. m. na to naše pismo ni odgovoril, podpisnikov pisma ne veže več pogojna diskretnost, ki smo si jo zaradi delikatnosti in važno-sti predmeta podpisani bili sami prostovoljno naložili. Vkljub temu, pa ne bomo sledili vzgledu min[istra] Kreka in pisma ne bomo objavili niti v »Vestniku Akcij-skega odbora« kaj šele v »Glasu Jugoslavije«. Zato pošiljamo prepis našega pisma v informacijo samo nekaterim znancem in prijateljem, v katerih vestnost in lojalnost imamo polno zaupanje, s prošnjo, da ga ne dado iz svojih rok nikomur, temveč le v Na kazalo Na kazalo oseb 786 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 prečitanje tistim Slovencem, o katerih po lastni uvidevnosti sodijo, da je potrebno in prav, da slišijo tudi drugo plat zvona. »Rim, 16. 6. 1946. Gospod minister, pred nekaj tedni nas je g. dr. Milko Brezigar z izpadom proti nam v svojem glasilu izzval, da smo mu morali, v izogib nadaljnjih takih osebnih izpadov in njih posle-dic, v zasebnem pismu (ker pač ne moremo slediti metodam njegove brezvestne »publicistike«) odločno v obraz povedati nekaj bridkih ugotovitev, ki ga diskvalifi-cirajo za kakršnokoli razsojanje v slovenskih političnih stvareh. Čeprav iz razlogov osebne obzirnosti in pisemske diskretnosti nismo poslali prepisa tistega pisma ne Vam, ne komurkoli drugemu, si vendar nismo mogli misliti, da boste tudi Vi segli po podobnem sredstvu javnega razračunavanja z imenskim napadanjem (in to v danih okoliščinah!) kakor se ga je malo pred Vami poslužil g. Brezigar. Vrsti organiziranih osebnih obiskov po taboriščih, začenši z g. Bajlecem [Franc Bajlec] in končavši z g. Kranjcem [Marko Kranjc] (da ne ponavljamo dolge vrste oseb ekspedientov v sistemu begunskega zastrupljevanja, ki ga je lansko leto po svojem prvem prihodu k Vam v Rim započel g. Šmajd [Albin Šmajd]), obiskov, ki so bili preračunani na nelojalno rušenje takoimenovane »opozicije«, t. j. vsega dela in vseh pobud, ki ne izvirajo iz Vašega osebnega kroga, se je sedaj pridružila še Vaša osebna okrožnica. V njej ste imensko navedli nas podpisane, in ste naše delo pavšalno odklonili in označili kot največje zlo v naši emigraciji. Šli ste še dalje in ste to svojo osebno okrožnico dali objaviti v Brezigarjevem »Glasu Jugoslavije« (Leto I, št. 12, 6. 6. 1946, str 2/3) ki je organ tiste nesrečne zle moralne in politične miselnosti ter prakse, ki je nad 20 let zastrupljevala jugoslovansko javno življenje, da se je potem jugoslovanska državna skupnost že v prvem trenutku sovražnega navala popolnoma razsula, ker je bila zaradi te miselnosti in prakse notranje že razkrojena. Ta Vaš korak nima primere v historiatu slovenskih krščanskih politi-kov. Gotovo pa nobeden izmed velikih mož, na katere se ob koncu Vaše okrožnice brez stvarne utemeljitve sklicujete, ne bi kaj podobnega storil. Podpisani1118 se dobro zavedamo, da je vsako javno delo podvrženo javni kritiki in javni odgovornosti. Tega se zavedamo toliko bolj, ker smo celo prepričani, da je opuščanje tega načela iz predvojne slovenske politike šteti kot enega izmed važnih globljih vzrokov naše sedanje narodne nesreče. Toda javna kritika mora biti točna in poštena, posebno še kadar se vrši med kato-liško usmerjenimi ljudmi. Vaša kritika našega dela pa je to načelo prekoračila in to v naslednjih treh točkah: 1118 Pripisano (UDV): ŠPINDLER [Josip Špindler], DR. ŽEBOT [Ciril Žebot], ERJAVEC [Fran Erjavec] in DR. JEŽ [Janko Jež]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 787 1. V svoji okrožnici ste imenoma navedli naše osebe kot iniciatorje in nosilce stva-ri, proti kateri ste se hoteli izpostaviti. Objavili ste pridržano zaupno informacijo, ki ste jo prejeli iz Amerike. Samo na spomenici zavezniški komisiji in na pismih gospodom v Ameriko smo se prizadeti podpisali, pri čemer pa smo v P. s.1119 ame-riške naslovnike izrecno prosili, naj iz razumljivih razlogov naših imen ne objavlja-jo. Drugič pa ste, neglede na zaupni izvor Vaše informacije, z objavo naših imen v Vaši okrožnici pred vso emigracijo, pred vsemi špioni, policijami in agenti naši narodno-politični akciji brez našega privoljenja javno pritisnili imensko etiketo, ki si je sama javno ni nadela, z vsemi nevarnimi posledicami za stvar, za naše osebe in za naše izpostavljene družine. Tega si mi nikakor ne moremo drugače razlagati kot da se za to objavo skriva neka želja, prizadejati neljubi akciji in osebam izvestno škodo. Odgovornost je težka in nedogledna. 2. Proti našim osebam in proti narodno-politični akciji, ki smo jo započeli ste jav-no izstopili, ne da bi predhodno vsaj poiskusili svoje stvarne pomisleke in mnenja sporočiti nam samim in z nami stvar razčistiti, kakor smo to hoteli storiti mi v odnosu do Vas, predno smo našo akcijo započeli (Pismo C. Žebota [Ciril Žebot] Vam z dne 12. 3. 1946) pa Vi na takratne naše pobude sploh niste reagirali; pozne-je sredi razvoja naše akcije započete razgovore pa ste enostransko prekinili. Za ta skrajni korak javnega imenskega izpada proti nam ne le, da niste imeli nobenega objektivnega razloga (kakor je to razvidno iz pisma, ki ga je dne 3. 5. t. l. C. Žebot, ker na svoje pismo Vam z dne 12. 3. 1946 ni bil prejel odgovora, pisal preko g. M. Kranjca za Vas in ki Vam ga je naslovnik dal prečitati), temveč ste s tem prešli tudi izrecno željo Vašega zaupnega ameriškega informatorja g. Gabrovška [Franc Gabrovšek], ki je bil apeliral, naj se sporna zadeva razčisti in uredi – »in foro inter-no«. V tem smislu je tudi podpisani C. Žebot te dni prejel pismo od g. Gabrovška. To izrecno željo je pred Vami že bil prekršil g. Kremžar [France Kremžar st.], ki je omenjeno ameriško pismo g. Gabrovška, namesto da bi ga bil priobčil prizade-tim (oz. da bi bil upošteval njegovo zaupnost vsaj tako dolgo, da bi se bil podvzel predlagani poizkus), takoj razposlal po taboriščih in izven njih in je s tem pokazal, da mu ne gre za ureditev stvari, temveč za javno razračunavanje. G. Kremžar tega gotovo ni mogel storit brez Vaše vednosti in pristanka. 3. V svoji okrožnici ste bistveno pomanjkljivo in netočno referirali vsebino naše narodno-politične akcije in je zato seveda tudi niste točko za točko, razlog za ra-zlogom razčlenjevali in stvarno ocenjevali, temveč ste jo brez enega in drugega enostavno obsodili kot »nadlogo in škodo«, kot »nesrečni poizkus«, čigar »naj-manjši uspeh bi pomenil razbijanje edinosti« kot »razlog za nedogledno novo pre-ganjanje in trpljenje za Slovence v Jugoslaviji« itd. Tako ste s svojo okrožnico stopili v odprto areno proti nam kot borec, ki ne upo-števa občeveljavnih pravil intelektualne in politične tekme. Obzirnost do osebe 1119 Verjetno post scriptum. Na kazalo Na kazalo oseb 788 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 nasprotnika, lojalnost v referiranju napadene teze ter umske argumente v nje oce-njevanju ste nadomestili z osebnim izpadom, z izognitvijo stvarni vsebini napade-ne teze, z apeliranjem na sentimente in z namernim vzbujanjem strahu. Toliko glede metode Vaše okrožnice, ki jo indignirano zavračamo kot neobjektiv-no, neplemenito in nedemokratično. Take metode ne morejo roditi uspeha. Saj bo končno v vsakem svobodnem in poštenem slovenskem človeku prevladal naravni zakon objektivne resnice in življenjske plemenitosti. Če ne prej, pa gotovo tedaj, ko se bomo znašli na tleh domovine, osvobojene ne le od OZNE, temveč od vsakovr-stnega nasilja in ustrahovanja. Večno slovenski človek ne bo suženj terorističnih policij, taboriščnega kotlja taboriščne dobrodelnosti. In tedaj bo zopet vzravnal svojo uklonjeno glavo. Kar se tiče političnih zaključkov Vaše okrožnice, želimo v zvezi z njimi pripomniti naslednje. V svoji okrožnici postavljate za izhodišče teh zaključkov načelo, »da nihče ni upra-vičen brez sodelovanja z narodom spreminjati slovenskih političnih ciljev«. V tej točki se gotovo strinjamo, le da bi mi to misel dopolnili: »Vsak ima naravno pravi-co do svobodnega političnega mnenja in delovanja. Nihče pa nima pravice svojega mnenja istovetiti z narodovim, ako ne dokaže istovetnosti.« Nadaljnja izvajanja Vašega zaključka pa nas ne morejo prepričati ter se nam s stvarnega in moralnega vidika ne zdijo opravičljiva. Predvsem ste opustili vsak poskus, da bi stvarno ugotovili, kateri so tisti »slovenski politični cilji«, ki jih »je narod doslej kot svoje osnovne zahteve razglasil« kakor pravite. Izognili ste se tej potrebni ugotovitvi s trditvijo, da »nas vežejo narodne izjave in ti sklepi pristojnih političnih organov in narodnih predstavništev«, ne da bi povedali, katere so te izjave in sklepi, ti organi in ta predstavništva. Sami ste čutili šibkost in praznino te trditve, pa ste jo zato skušali podkrepiti in izpolniti s sklicevanjem na J. Ev. Kreka [Janez Evangelist Krek], Jegliča [Anton Bonaventura Jeglič] in Korošca [Anton Korošec]. Zopet ste torej stvarne argumente in konkre-tne zgodovinske podatke nadomestili z apelom na sentiment. Ker pa je to bistvena točka spora, ki ste ga z Vašo okrožnico odprli in spravili v jav-nost, zato smatramo za potrebno, da poskusimo stvarno odgovoriti na vprašanje, ki ste ga Vi postavili a nanj niste odgovorili. Poznamo le en »slovenski politični cilj«, ki ga je narod doslej kot svojo osnovo zahtevo razglasil: Združena Slovenija. Ta narodnopolitični cilj slovenskega naroda je bil nesporno in jasno postavljen že pred sto leti. Ta narodnopolitična osnova je potem prešla v čutenje in hotenje vsega slovenskega naroda in do danes ne po-znamo Slovenca (razen g. Brezigarja, čigar vnovčevalna teorija o Trstu je dobro poznana), ki bi bil kdaj to narodnopolitično osnovo slovenskega naroda osporaval ali to naravnost zametaval. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 789 Kar se pa tiče političnega razvoja v smeri jugoslovanske koncepcije po prvi svetov-ni vojni, posebej pa njenih konkretnih narodnopolitičnih posledic, je treba ugo-toviti, da sta bila ob njih slovenska narodna edinost, posebno pa »sodelovanje z narodom« jako sporni in dvomljivi. Vsekakor je »narodovo sodelovanje« v aplici-ranju jugoslovanske koncepcije bilo zaključeno že z ustanovnim aktom 1. 12. 1918, ki se je izvršil popolnoma »brez sodelovanja z narodom«. Potem se je z aritmetič-no majorizacijo, brez ozira na dejstvo treh samobitnih državnih narodov, in proti volji Hrvatov in Slovencev, z vidovdansko ustavo zapečatila usodepolna unitari-stično-centralistična ureditev »skupne države«. Že prej pa se je bila izvršila brez sodelovanja s slovenskim narodom in proti njegovi nesporni narodno-politični osnovi – Združeni Sloveniji kapitulacija v Rapallu. Tudi koroški plebiscit je izpadel proti Združeni Sloveniji predvsem zaradi odpora proti unitaristični jugoslovanski koncepciji. Prav tako so tudi vsi poznejši usodni politični datumi (6. 1. 1929, 24. 6. 1933, 27. 3. 1941) ter vsa jugoslovanska državna politika, ki je tem datumom sledila, bili odločeni brez demokratičnega »sodelovanja z narodom«. Zgodilo se je pa še nekaj več. Druga svetovna vojna je stvarno in pravno uničila predvojno Jugoslavijo, ki razen razdejanega ozemlja in zdecimiranega prebivalstva ni za seboj pustila nobenega zakonitega ali stvarnega elementa kake kontinuitete. Titovo diktaturo vsekakor ni mogoče smatrati za normalnega nadaljevalca ali za-konitega naslednika predvojne jugoslovanske države, gotovo pa ne na demokratič-ni osnovi »sodelovanja z narodom«. Sicer se pa Titova tvorba tudi sama ne smatra za naslednico predvojne Jugoslavije, čeprav je morala iz mednarodnih političnih ozirov formalno prevzeti izvestne neporavnane mednarodne obveznosti predvoj-ne Jugoslavije; toda enako je vendar bilo tudi z državami-naslednicami Avstro--Ogrske. Na drugi strani pa je ta vojna prinesla Atlantsko listino, ki prevzema in posplošuje evolucijsko stališče glede nacionalne kristalizacije v svetu kakor ga je bil za vodilno načelo zdravega mednarodnega sožitja proglasil Wilson [Woodrow Wilson]. Atlantska listina tudi formalno priznava vsem narodom njih naravno pravico do samoodločbe in težnjo po suverenosti. Kako se bo oz. kako se bo mogel te pravice konkretno poslužiti slovenski narod, to danes še ne more biti jasno, ker naš narod ni svoboden in ker današnji stadij svetovno-političnega razvoja tega praktično še ne dovoljuje. Naravno je torej, da Slovenci, ki se nahajajo v svobo-dnem svetu, svoje sile usmerjajo v prvi vrsti k uresničenju nesporne slovenske na-rodno-politične osnove: Združene Slovenije, in da se vzdržijo vsakega političnega koraka, ki je bil bodisi naravnost v nasprotju s tem osnovnim slovenskim naro-dno-političnim ciljem, ali pa bi kakorkoli prejudiciral pravici slovenskega naro-da do samoodločbe glede bodočega mednarodno-političnega položaja Združene slovenske države. Boriti se za ta osnovni slovenski narodno-politični cilj imamo pred svetom formalno pravico na osnovi Atlantske karte, do svojega zasužnjenega naroda, ki te pravice danes, ko je čas za to, ne more uveljavljati, pa kot njegovi svo-bodni sinovi čutimo to kot svojo moralno dolžnost. Na kazalo Na kazalo oseb 790 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pa tudi brez ozira na formalno priznano pravico (Atlantska listina) velja in bo vse-lej veljalo naslednje preprosto naravno dejstvo. Kakor vsak skrben človek teži po ustvaritvi lastnega doma, tako ima vsak dozorel narod za svoj narodno-politični cilj lastno državo, t. j. da se sam vlada in svoje lastne stvari sam upravlja. Ta težnja je tako naravna, da njen obstoj in njena veljavnost nikakor nista odvisna od tega, ali jo kateri bolj ali manj pristojni politični organ ali narodno predstavništvo objavi ali ne. Saj narodi, ki tega svojega osnovnega narodno-političnega teženja še niso mogli uresničiti, navadno vse do poslednjega trenutka ne morejo svoje volje po lastni državnosti z zakonito demokratično formalnostjo izglasovati in proklamirati, ker jim obstoječi politični sistemi, v katere so vključeni, tega enostavno ne dovoljujejo. Gibanje in odprta prizadevanja po novih dotlej še ne doseženih narodnih državah zato skoraj redno nastajajo in prodrejo v zvezi z revolucijami, vojnami in mirov-nimi konferencami, ki na ruševinah starih političnih sistemov ustvarjajo nove, ki najbolj odgovarjajo naravnemu razvoju narodnostnih in mednarodnih realnosti. Sicer je pa po vsem tem, kar smo v tridesetletnem razdobju političnega sožitja med južnoslovanskimi narodi do danes doživeli in dotrpeli, več kot jasno, da je naravna težnja po lastnih narodnih državah, ki jo danes skoraj čisto vzporedno zaznavamo ne le pri Slovencih, temveč tudi pri Srbih, Hrvatih, Slovakih, itd., tudi z vidika demokratičnega južnoslovanskega zveznega sožitja, ako bo do njega še kdaj prišlo, edino možna in pravilna podlaga za njegovo srečnejšo bodočnost kot pa je bila njegova nesrečna preteklost. V gornjih spoznanjih je zapopaden ves smisel in edini smoter narodno-politične akcije, ki smo jo podpisani začeli skupno s številnimi prijatelji in somišljeniki. Vsekakor je pa Združena Slovenija v ožjem ozemeljskem smislu – in vsaj ta ne-sporni slovenski narodno-politični aksiom veže tudi tiste, ki bi zgoraj označene formalne pravice in naravne težnje vsakega naroda po lastni državnosti še vedno ne doumeli – prvenstveno merodajna slovenska narodno-politična osnova, kateri mora biti podrejena vsa slovenska politika in taktika in kateri se morajo umakniti vsi drugotni politični oziri. To velja toliko bolj, kolikor bolj gotovo se zdi, da je sedanje razdobje verjetno poslednje, ko nam je morda še dano, da si priborimo Združeno Slovenijo, brez katere zaradi svoje ozemeljske stisnjenosti in geopolitič-ne pozicije kot samobiten politični narod nimamo prave bodočnosti. S političnim stališčem kakor ga nakazujete v zaključkih Vaše okrožnice, se torej ne moremo strinjati. Prvič zato ne, ker jugoslovansko kontinuitetno stališče posta-vljate v eno vrsto z narodno-političnim aksiomom Združene in suverene Slovenije oz. celo pred njega. S takim anahronizmom se ne dela sila le naravni logiki, zgodo-vinski resnici in formalni pravici, temveč je vzdrževanje tega predvojnega stališča neskladno s stanjem stvari kot ga je povzročila druga svetovna vojna, in pa z aksi-omom Združene Slovenije (v ozemeljskem smislu) same, ker je nje uresničenje po Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 791 direktni poti jugoslovanske linije v smislu decidiranih izjav Byrnesa [James Fran-cis Byrnes] in Bevina [Ernest Bevin] sedaj očividno izključeno. Oporekamo pa tudi pravilnosti trditve, ki jo postavljate v svoji okrožnici, češ da je treba danes »vse drugo podrediti« potrebi borbe proti Titovemu komunističnemu režimu. Če bi naj temu bilo tako, potem se mora človek nehote vprašati, ali razlogi in smotri, ki so Vas aprila 1941 napotili v politično emigracijo, več ne obstojajo? Edini slovenski smisel Vašega prostovoljnega odhoda v tujino je mogel biti le v tem, da se v mednarodnem svetu borite za uresničenje Združene in suverene Slovenije, ki je po prvi svetovni vojni nismo dosegli, in sploh za to, da slovenski narod po tej vojni napravi zgodovinski korak naprej v svojem narodno-političnem razvoju. Ako je v znatni meri tudi po krivdi nesrečne politike jugoslovanskih emigracijskih vlad in emigrantskih krogov domovina sredi vojnega in okupacijskega trpljenja naknadno zabredla še v strašno državljansko klanje, v komunistično revolucijo in strahovlado, potem borba proti tej novi nesreči nikakor ne more izčrpati Vaše zgo-dovinske odgovornosti, ki ste jo sami prevzeli s svojim prostovoljnim odhodom v emigracijo. Domovina ne bo zahtevala samo obračuna o vzrokih svoje nepričako-vane in nezaslužene naknadne nesreče, temveč bo predvsem tudi terjala bilanco o pozitivnih sadovih, ki jih iz naslova naravnega prava, mednarodne pravičnosti, Atlantske listine, sovražne agresije in okupacije ter skupne zavezniške zmage nad skupnim sovražnikom domovina upravičeno pričakuje že od aprila 1941 dalje. In ti sadovi ne morejo biti zgolj v rešitvi od komunistične tiranije, ki je šele naknadno prišla nad naš narod, in seveda tudi ne zgolj v zopetni vzpostavitvi predvojnega statusa quo, ki smo ga imeli, predno sta nas sovražna posestnika dobre tretjine slovenskega ozemlja leta 1941. napadla, temveč edinole v realizaciji Združene Slo-venije s kar največjo državno suverenostjo. Borba proti komunistični strahovladni okupaciji slovenskega ozemlja je gotovo bistveno važna, ni pa edina naloga slovenske emigracijske politike, kateri bi bilo treba »podrediti vse drugo« kot pravite v svoji okrožnici. Prvič, je več kot eviden-tno, da komunistične tiranije naš narod sam z lastnimi silami ne bo zrušil ne doma ne iz emigracije; tudi najbolj složni napori Slovencev, Hrvatov in Srbov ne bi bili kos tej »ogromno težki nalogi« kot jo Vi sami pravilno označujete. Samo radikalni preokret svetovno-političnega razvoja mora to nalogo opraviti; saj gre vendar za pojav, ki je skupen dobri polovici Evrope in ki ogroža ves svet. Drugič, pa še malo ni gotovo, da bo za rešitev Evrope od komunizma potreben radikalen preokret sve-tovno-političnega razvoja, tudi že sam po sebi ugoden tudi za realizacijo Združene Slovenije. To gotovo ne bo brez predhodne močne in vztrajne politične aktivnosti v pravcu Združene Slovenije od strani slovenske demokratične emigracije, predno bodo v velikem svetu padle glavne odločitve glede prihodnje Evrope in predno se bodo tradicionalni sovražniki Združene Slovenije pririnili v ospredje nove antito-talitarne fronte. Na kazalo Na kazalo oseb 792 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Za Združeno Slovenijo se torej moramo nenehoma boriti, ker gre pač za naš ži-vljenjski slovenski problem, ki ga moramo in moremo za mednarodnega izzvati samo z močjo lastnih argumentov in z pravočasnim izkoriščanjem vseh mednaro-dno-političnih okoliščin v prid njegove pozitivne rešitve. Evidentno je, da ga prav sedaj v zvezi s komisijami in konferencami, ki razpravljajo o Trstu, morda že po-slednji trenutek, da iz naše bitne potrebe po Združeni Sloveniji skušamo napraviti konkretni mednarodni problem. Zelo nerazumljivo nam zato zvene propagandna gesla proti od nas sproženi narodno-politični akciji, češ da danes ni pravi čas za-njo. Ako čas danes ni pravi, je kvečjemu kasen. Toda v tem primeru odgovornosti ne nosijo podpisani. Pa še eno pomembno in za slovenske politične razmere značilno okolnost mora-mo omeniti. V svoji okrožnici govorite kakor oseba, ki bi imela v svojih rokah vsa pooblastila slovenskega naroda in vso oblast v slovenski narodni politiki. Zgolj in stvarne potrebe, da se končno razčistijo vsa važna vprašanja, in brez najmanjše osebne osti moramo v tej zvezi opomniti na dejstvo, da ste svoje dosedanje vod-stvene politične legitimacije in državniške položaje dosegli iz političnega izhodišča JRZ, ki je prav gotovo tudi Vi niste mogli smatrati – niti po njenem programu, niti po njenem ustroju, niti po njeni politiki – kot pristne tvorbe »naše krščanske na-rodne demokracije«, ki jo na koncu svoje okrožnice programatično omenjate. SLS in slovenski narod pa že od 6. 1. 1929 dalje nista mogla več nikogar demokratično pooblastiti kot svojega legitimnega zastopnika. Zato smo upravičeno pričakovali z Vaše strani temu dejstvu odgovarjajočo obzirnost do drugih slovenskih javnih de-lavcev in iskreno prizadevanje po stvarni koordinaciji vseh slovenskih krščanskih in demokratično mislečih tvornih političnih sil, ki bi edina mogla provizorično nadoknaditi manjkajočo demokratično izvoljeno reprezentanco. Tako vsaj gledajo in delajo vsi res demokratsko orientirani ljudje po svetu v podobnih okoliščinah kot so naše (n. pr. De Gaulle-ov [Charles de Gaulle] komite v emigraciji). Vkljub temu so pa številna dosedanja vabila v tej smeri, ki ste jih bili z raznih strani prejeli, odkar ste po treh letih emigracijske osamelosti in enostranske informiranosti od strani Vašega izključnega zaupnika v Ljubljani l. 1944 znova prišli v neposredni stik s slovenskim ljudmi v Rimu, žal vsa končala nekje v slepi ulici. Tudi o tem je pri rokah številna in živa dokumentacija. Ako torej še do danes ni zaželjene edino-sti v osnovah slovenske emigracijske politike in taktike in ne zadostne aktivnosti v njih izvrševanju, nam je neljuba ugotovitev, da nosite za to odgovornost predvsem Vi, gospod minister. V teku petletne svobodne emigracije ste bili via facti dosegli praktično vse možnosti za svobodno politično delo kakor nobena druga slovenska politična oseba. [S] tem je na Vas padla posebna zgodovinska dolžnost in odgo-vornost. Naravno bi bilo, da bi se ob Vas koordiniralo emigracijsko narodno delo ter se ob tvornem sodelovanjem pod Vašim predsedstvom usmerjalo v pravilnem pravcu. Na žalost ste se pa Vi postavili na personalno in ekskluzivno stališče, za ka-terega ne le, da demokratična miselnost sploh nima razlogov in opravičila, temveč Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 793 Vam za tako politično samozadostnost tudi sicer manjkajo legitimacije, slovenske-mu narodu pa more iz takega ravnanja izvirati samo objektivna škoda. Nismo mi, ki postavljamo osebna vprašanja. Tudi nismo mi nobene politične ak-cije postavili v obliki kakih personalnih dilem. Te žal postavljate Vi in sicer v ne-varnih oblikah in z usodnimi posledicami. Gotovo še niste pozabili na žalostno poglavje, kako se je z Vašo polno soodgovornostjo enostransko in brez upošteva-nja vseh potrebnih kriterijev odbirala naša prva politična in ekspertna emigracija med 27. 3. in 13. 6. 1941 in kake so danes posledice tega. Po Vaši okrožnici izzvani, moramo nadalje spomniti tudi na dejstvo, kako je v času okupacije Vaš izključni zaupnik v Ljubljani g. Miloš Stare v Vašem imenu vodil politiko, ki je po svojih sadovih rodila same objektivne neuspehe in katastrofe ter je poleg tega naravnost kot po načrtu razkrajala slovensko katoliško politično skupnost. In končno, kako ste vkljub vsem nasprotnimi obljubam, ki so se na žalost izkazale le kot taktično sredstvo zavlačevanja in uspevanja, tudi po maju 1945 zavrgli vse pobude za slo-žno delo in skupno politično nastopanje ter ste se končno vkljub predhodnemu drugačnemu zatrjevanju odločili za nesrečno ozko ustanovo »Narodnega Odbo-ra«, s katero je zvezana le težka odgovornost za mnoge usodne korake in opustitve v Ljubljani in na Koroškem. Toliko smo z naše strani pokazali iskrene želje in dobre volje, da se v teh težkih časih, ko res ni mogoče demokratično postavljati narodnega predstavništva, vsi demokratično orientirani in iskreno slovensko čuteči delavni […]«1120 Pismo Mihe Kreka, v katerem navaja in citira pismo Gregorija Rožmana, 12. 7. 1946 (pag. 1089) Dr. Miha Krek, Roma Via N. Paganini 24. Rim, 12. 7. 1946. Velecenjeni! Ko je nastopila očitna razdvojenost v naših vrstah, in je posebna skupina osnovala svoje politične in socijalne odbore ter svoje nazore objavila [v] taboriščih, med primorskimi in ameriškimi Slovenci, sem smatral za svojo dolžnost, da te dogodke pojasnim tudi prevzv[išenemu] g. škofu [Gregorij Rožman]. V pismu sem omenil, kako da se večkrat sliši, kako da se člani akademskega društva Straža od koder ima novo gibanje največ članov, radi sklicujejo na Prevzvišenega samega. Na to moje pismo mi je odgovoril Prevzvišeni v pismu z dne 17. 5. 1946 tako-le: Kar se tiče koraka stražarske grupe in splošnega sklicevanja na me, da nekako odo-bravam ali vsaj vem za njihove načrte itd. enkrat za vselej to-le: 1120 Konec pisma manjka. Na kazalo Na kazalo oseb 794 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Med Stražarji so delavni, sposobni fantje, ki bi mogli slovenskemu občestvu mno-go koristiti. Njih redno versko življenje je vse hvale vredno. A že leta sem opažal nek čuden duh, ki bi ga imenoval totalitarni duh, ki nasprotuje demokratičnim metodam. Če njihovih predlogov v kaki skupnosti n. pr. v političnem vodstvu ne sprejmejo, takoj trdijo, [da] s »starimi« ni mogoče sodelovati in potem brez vedno-sti vodstva stranke, v kateri pa hočejo biti, gredo svoja pota. (Kakor v najnovejšem primeru Odbora za zedinjeno in suvereno slovensko državo). Te metode sem ve-dno obsojal in jih tudi danes obsojam. Ponovno sem jih opominjal, naj delajo v skupnosti s stranko in ne proti njej od zunaj in zahrbtno t. j. brez vednosti vodstva. Če je stranka reforme potrebna, se mora od znotraj prenoviti, ne na revolucionaren način od zunaj. Ako njihovi predlogi niso sprejeti, naj jih še temeljiteje pretehtajo, z novimi boljšimi razlogi utemeljijo in zopet predložijo v razgovor. To so demo-kratične metode. Kakor pa oni delajo, to so totalitarne metode. Na zunaj moramo biti Slovenci edini in vsi isto zahtevati; če pa Stražarji brez soglasja z drugimi svoje predloge stavijo državnikom zunaj, je to početje brez dvoma škodljivo, ker mora zunanji odločujoči svet dobiti vtis, da Slovenci sami ne vemo, kaj hočemo, da smo torej nezreli. Če bi bil Stražarski predlog še tako dober in pameten, pa predložen na tak – da ne rečem sektarski – način, je bolj škodljiv kot koristen. To sem posameznim Stražarjem, ki so kdaj prihajali k meni, ponovno in dovolj jasno povedal. Iz tega sledi, da ne odgovarja resnici, če se na mene sklicujejo. Meni je resnično žal in me nemalo boli, da sicer dobri in agilni fantje tako trdovratno vztrajajo pri metodah, ki so z izidom sedanje vojske vendar dovolj temeljito obso-jene in nimajo bodočnosti; je tudi imeti ne smejo in med nami katoliškimi Sloven-ci še celo ne. Za nas katoličane velja: iskreno, odkrito in pošteno sodelovanje brez hinavščine in zahrbtnosti brez osebnih ambicij in strujarskih tendenc. V politiki je to dandanes še prav posebej potrebno. Prevzvišeni me je pooblastil, da to njegovo izjavo tudi uporabim po svoji uvidev-nosti. Sodim, da je osebo Prevzvišenega treba skrbno varovati izven vseh notranjih prepirov, zlasti sedaj, ko ima še vedno izredno težavno stališče. Da smo si pa na jasnem, da vsaj odgovorni ljudje poznajo stališče škofovo, se mi zdi prav, da Vam to njegovo izjavo sporočim. Prisrčno Vas pozdravlja Dr. Miha Krek (lastnoročni podpis) Pismo Akcijskega odbora za zedinjeno in suvereno slovensko državo Gregoriju Rožmanu, 18. 7. 1946 (pag. 1090–1095) Akcijski odbor za zedinjeno in suvereno Rim, 18. 7. 1946. slovensko državo. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 795 Ekscelenca, ugotovili smo, da je g. dr. Miha Krek razposlal med slovenske emigrante okrožni-co, katere prepis Vam prilagamo. Okrožnica vsebuje dobesedni citat iz pisma, v katerem dr. Krek navaja, da ga je prejel od Vas in to s pristavkom, da je od Vas pooblaščen, da ga lahko uporabi po svoji uvidevnosti. Ker nam je znanih nekaj primerov vsebinsko netočnega – da ne rečemo potvorje-nega – navajanja in razširjanja pisem (med drugimi celo pisma, ki ste ga bili prejeli svojčas Vi od Sv. stolice), smatramo za potrebno, da se pri Vas samem informira-mo o avtentičnosti navedenega citata. V primeru pa, da je navedeni citat točno povzet iz Vašega pisma dr. M. Kreku, moramo zaradi resnice ugotoviti naslednje: Kakor poznamo iz uvoda dr. Krekove okrožnice, Vas je imenovani pomanjkljivo, pristransko in netočno informiral o naši akciji in sicer predvsem v dveh točkah: 1. Akcijski odbor Vam je označil kot gibanje, ki da ima največ članov od »akadem-skega društva Straže«, kar je očividno Vas napotilo, da ste svoje pomisleke glede naše politične akcije izrazili na naslov »stražarjev«. S tem poročilom vas je dr. Krek mistificiral. Akcijski odbor je samostojno, kon-kretno opredeljeno politično telo, čigar namen in delokrog je bil jasno izražen v »Slovenski državi«, Vestniku Akcijskega odbora1121, št. 1, z dne 3. 5. 1946, ki je v prigibu priložen. Akcijski odbor ni nikako društvo ali zveza, ki bi nabirala indivi-dualno ali kolektivno članstvo, temveč – kakor to v ostalem sledi tudi že iz naziva samega – zgolj delovna skupnost za konkretno dogovorjeni namen. Za načelne osnove in akcije tega foruma odgovarjamo samo člani Akcijskega odbora. Vse, kar v tem okviru in iz tega izhodišča snujemo in delamo, je storjeno na osnovi posve-tov in sklepov našega odbora. Akademski klub Straža pri naših posvetih, sklepih in akcijah v nobeni obliki ni udeležen, kakor tudi nobeno društvo ne. Res je, da je sopodpisani dr. Žebot [Ciril Žebot] izšel iz Akademskega kluba Straža. Toda za izvendruštveno udejstvovanje kakega člana nekega društva ni odgovorno dotično društvo. Na drugi strani smo pa prepričani, da pripadnost h kakemu katoliške-mu društvu ne more dotičniku jemati svobode glede njegovega izvendruštvenega delovanja, dokler to njegovo delovanje ne pride v nasprotje z versko-moralnimi načeli. V primeru sopodpisanega dr. Žebota je stvar toliko bolj jasna, ker on ni več član Akademskega kluba Straža, v katerem je bil vzgojen kot akademik, temveč je že deset let starešina. 2. Dr. M. Krek v svoji okrožnici brez utemeljitve in po ovinkih nedoločno navaja, da je v svojem pismu Vam »omenil, da se večkrat sliši, kako da se člani Akademskega 1121 Pripisano: 3. 5. 46. Na kazalo Na kazalo oseb 796 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 društva Straža, od koder ima novo gibanje največ članov, radi sklicujejo na Pre-vzvišenega [Gregorij Rožman] samega«. Ne vemo, ali je dr. Krek Vam o tem kaj bolj konkretnega navedel. Kaže pa, da ste njegove tozadevne navedbe smatrali za take, ki so Vas napotile, da ste podali omenjeno izjavo. Ne spada v našo pristojnost, da bi ugotavljali, ali so se člani katoliškega akademske-ga društva Straža sklicevali na Vas, v kaki zvezi in v kaki stvari. Pač pa je neizogibna dolžnost dr. Kreka, da te svoje splošne in nejasne navedbe precizira in konkretno dokaže v pogledu Akcijskega odbora in njegovega političnega delovanja; posebno je to dolžan storiti, ker so te njegove navedbe bile merodajne za Vašo izjavo. Akcijski odbor Vas prosi, Ekscelenca, da sprejmete na znanje njegovo izjavo, da se niti Akcijski odbor kot celota, niti katerikoli odbornik kot oseba, ni v nobeni zvezi z našo narodno-politično akcijo nikoli, nikjer in v nobeni obliki skliceval na Vašo osebo in je torej vsaka drugačna trditev neresnična. Imeli smo tehtne razloge, da v našo izrazito politično akcijo nismo kakorkoli vme-šavali Vas, Ekscelenca. Prepričani smo, da se to naše stališče sklada z načelnim stališčem Cerkve ter da je primerno z ozirom časovne, krajevne in osebne okoli-ščine. Pač pa hoče dr. M. Krek Vašo osebo vmešati v svoje osebno-politične akcije in računa; saj je Vaše pismo objavil v svoji osebni okrožnici, ki kroži po Rimu, po taboriščih itd, s čemer je Vaša izjava postala javna zadeva. Kako je n. pr. dne 15. t. m. Hrvat g. Grubišić kazal in komentiral Krekovo okrožnico svojim tovarišem v pomožni angleški čuvajski službi na Carmoallah v Rimu, Coy. 353, RASC. Ker je dr. M. Krek s tem, da Vas je mistificiral in nato še Vaše pismo objavil v svo-ji osebni okrožnici, netaktno vmešal Vašo osebo v politiko slovenske emigracije, zato Vam moramo sedaj, zaradi razčiščenja zadeve in v obrambo naše stvari pred tako provociranimi napadi, pojasniti naše politično ravnanje. Pripominjamo pa, da pri tem ne iščemo političnih simpatij, temveč prosimo le za strogo objektivnost in pravičnost v presojanju. Za vsak blagohotni nasvet v tej zadevi Vam bi bili1122 hvaležni. Ker je Vaša izjava zasnovana na napačni informaciji, kakor da je Akcijski odbor in njegovo delovanje zadeva akademskega kluba Straže in je v tej zvezi stražarski naziv uporabljen za našo akcijo, padejo v tej izjavi izražena mnenja in očitki na nas in na naše delo. Očitate nam, da ravnamo nedemokratično in totalitarno, ker da ne delamo »v sku-pnosti s stranko«. V tej zvezi želimo ugotoviti pred vsem to, da ne namen in ne de-lokrog Akcijskega odbora nista vezana na neko določeno stranko, ker Akcijski od-bor ne zavzema stališč k strankarskim programom, temveč se je omejil le na to, da je glasnik elementarnih slovenskih narodno-političnih teženj, ki so nad strankami in izven strankarsko-političnih diferenc. Sicer pa danes demokratično delujočih 1122 Pripisano (verjetno UDV): AKO. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 797 slovenskih strank žal sploh ni. Tako imenovana »vodstva strank« nimajo nobene demokratsko-statutarne osnove. Kar se še posebej tiče SLS, na katero v svoji izjavi mislite, pripominjamo, da je ta stranka že kmalu po letu 1929 prenehala delovati pod tem imenom in v skladu z njenimi demokratično izglasovanimi statuti, s sta-tutarno izvoljenimi organi ter v skladu z njenimi programatičnimi osnovami. Kar je letu 1929 sledilo v našem javnem političnem življenju, ni bilo več demokratično in se je izrodilo v totalitarizem JNS in pozneje v avtoritarizem JRZ. Glavni razlog političnih trenj v domovini med vojno in sedaj v emigraciji je prav v fikciji ozkega kroga nekaterih samovoljnih funkcionarjev teh predvojnih nede-mokratičnih političnih tvorb kot da so oni demokratični predstavniki ljudstva z neomejenimi pooblastili, in pa v sadovih te politične samovolje. Naravno je, da sta ta totalitarizem in ekskluzivizem nujno morala roditi odpor in to posebno še zaradi očividnih političnih napak in porazov. Edino možen prehod v demokrati-zacijo in večjo učinkovitost slovenske politike v danih razmerah bi bila v stvarni koncentraciji vseh de facto obstoječih političnih sil na osnovi elementarnih slo-venskih narodno-političnih teženj, ki so v tem času najbolj aktualne. V tej smeri je bilo storjenih dosti korakov in poizkusov že vse od začetka okupacije dalje prav do zadnjega časa, kot je to deloma splošno znano, a za emigracijsko razdobje je pa razvidno iz priloženega prepisa našega pisma dr. M. Kreku v odgovor na njegovo osebno okrožnico proti našemu delu. Vse to potrpežljivo prizadevanje je žal ostalo brezplodno. Razvoj dogodkov (prihod medzavezniške komisije na Primorsko ter sledeče konference štirih zunanjih ministrov, ki odločajo o usodi Trsta in Primor-ske ter s tem eo ipso o usodi Združene Slovenije) nas je končno prisilil, da smo brez dr. M. Kreka započeli akcijo, o kateri smo trdno prepričani, da je bila ne le potrebna, temveč da je bila žal morda celo že prekasno započeta; saj so Hrvati in Srbi že zdavnaj začeli voditi vsak svojo samostojno nacionalno politiko, in bodo v kratkem že padle usodne odločitve o slovenski narodni bodočnosti. Neglede na vse to naše prizadevanje po skupnem delu v tvorni edinosti, pa ostane eno izmed osnovnih načel demokracije svoboda političnega mišljenja in delova-nja. Totalitarno pač ne ravna tisti, ki se te pravice poslužuje, kot smo to v skrajni sili storili mi, temveč oni, ki hoče to naravno pravico drugim kratiti, kot to v po-gledu Akcijskega odbora hoče in poskuša dr. Miha Krek pod vplivom in pritiskom tistega zaključenega kroga, ki si, obkrožujoč dr. Kreka in sklicujoč se na improvizi-rano »narodno izjavo« (za katero narod niti vedel ni kaj šele da bi jo bil izglasoval), tudi sedaj v emigraciji neupravičeno lasti ekskluzivno politično vodstvo enako kot si jo je bil samovoljno lastil prej v okupirani domovini. Boli in preseneča nas, Ekscelenca, da ste na osnovi netočnih enostranskih infor-macij v svoji izjavi uporabili tako težke izraze in ostre sodbe in to v stvareh, kjer je svobodno znanje naravna pravica in splošno priznana demokratična varščina vsa-kega človeka. Ne zavedamo se, da bi bili v delokrogu Akcijskega odbora prestopili Na kazalo Na kazalo oseb 798 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 kaka verska ali moralna načela, ki bi upravičevala kako Vašo odprto izjavo proti naši stvari in našemu delu. Sopodpisani Jože Špindler se zaradi te Vaše izjave čuti še posebej prizadetega, ker je in kot vernik in kot slovenski politični in javni delavec vedno bil v najlepših odnosih do svojega lavantinskega škofa [Ivan Jožef Tomažič], neizvzemši takrat, ko je vodil odločen odbor kmečke zadružne opozicije proti avtokratskim in neza-družnim metodam izvestnih odločujočih krogov v ljubljanski zadružni1123 centrali. Če nam je torej dovoljeno izraziti se o političnem pomenu Vaše izjave g. dr. Mihi Kreku (drugega pomena, po našem mnenju, izjava dana političnemu funkcionar-ju nasprotnega političnega koncepta v uporabo »p o s v o j i u v i d e v n o -s t i« – ako je ta navedba dr. Krekove okrožnice točna – tudi imeti ne more), je ne moremo razumeti drugače kot neoportuno pomoč tistim stremljenjem, ki hočejo in skušajo tudi sedaj v emigraciji in za bodočnost ohraniti predvojni notorno av-tokratski sistem in metode v našem javnem življenju, ki niso imele svojih korenin ne v slovenskem ljudstvu in ne v demokratičnem življenju ter so nam zato prinesle nesrečo za nesrečo. Podpisani odprto delujemo za Združeno in suvereno Slovenijo ter upamo, da smo v teh prizadevanjih zelo blizu osnovnih hotenj slovenskega naroda. Vendar si zara-di tega ne prilaščamo nobenih legitimacij ali pooblastil, ki jih nismo prejeli in jih prejeti tudi nismo mogli. Hočemo biti le svobodni glasniki naroda, ki danes, ko se odloča njegova usoda, govoriti ne more, drugi pa zanj v smislu njegovih naravnih teženj po združitvi in državnosti govoriti niso upali ali ne hoteli. Mi tudi niče-sar narodu ne vsiljujemo, temveč prav zato zahtevamo tudi za slovenski narod le splošno priznano pravico do samoodločbe s poštenim plebiscitom. Žal nam je, da niso te borbe za slovensko samoodločbo, da se tako prepreči ponovno razkosanje slovenske zemlje, pred nami započeli gospodje, ki so ves čas vojne bili v privilegi-ranem položaju varne in udobne politične emigracije in so mogli razpolagati tudi z vse drugačnimi sredstvi kot je to mogoče danes nam, ki nimamo drugega kot dobro voljo in skromne lastne moči. Izzvani po označeni dr. Krekovi osebni okrožnici, opirajoči se na Vašo izjavo, smo bili primorani, Ekscelenca, pojasniti Vam to, česar Vam dr. Krek ni bil povedal. Ko smo Vam tako, kolikor je pač v obsegu enega pisma mogoče, obrazložili naše sta-lišče, smatramo zaradi izčrpnosti poročanja za umestno še omeniti, da smo naše predloge s potrebnimi utemeljitvami (nekaj tega Vam prilagamo) predložili na vse odločujoče mednarodne forume, ter smo točasno v posesti odgovarjajočih potrdil teh forumov o prejemu naših vlog. Žal, kaj več kot to, da skušamo mednarodne činitelje jasno informirati in prepričati o upravičenosti slovenskih narodnih te-ženj po združitvi in državnosti, o njihovi mednarodno-politični primernosti in o 1123 Pripisano (verjetno UDV): GOSP[ODARSKA] ZVEZA. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 799 njihovi utemeljenosti v volji lastnega naroda, ki jo v sedanjih okoliščinah moremo klicati za pričo samo z zahtevo po poštenem plebiscitu, – danes storiti ne more-mo. 3. 5. 1945 je bil še poslednji trenutek, ko bi se bilo moglo napraviti kaj mero-dajnejšega in učinkovitejšega. Da se to ni zgodilo, za to ne nosimo odgovornosti podpisani, temveč prav tisti sedaj dr. Kreka obkrožujoči krog, ki je bil, tudi takrat sklicujoč se na dr. Kreka (za katerega pa niti vedel ni bil, kje se že celo leto pred tem nahaja!), v nasprotju s skupno podpisanimi dogovori in z osnovnimi pravili de-mokracije razbil v zadnjem letu okupacije s težavo ostvarjeno koncentracijo vseh nekomunističnih slovenskih političnih sil, nato narod strahotno prevaral z lažmi o urejenih stikih in uspešnih dogovorih z zavezniki, za zaključek pa še zaigral veliko zgodovinsko šanso za osnovno, programatično in dejansko, slovensko narodno--politično odločitev na domovinskih tleh. Ko bi ta edinstvena zgodovinska šansa bila pravilno uporabljena, bi s tem bila dana neizbežnim žrtvam poleg dotedanjega pasivnega ali zgolj samoobrambnega mučeništva tudi važna pozitivna narodno--politična vrednost, znova zasužnjenemu narodu bi bila s tem prižgana neugasna luč upanja in mu zarisana jasna orientacija za nove odločitve v predstoječi bodoč-nosti, nam v pregnanstvu pa bi bila prihranjena sedanja trenja in borbe, v katerih se mora sedaj pod mnogo šibkejšimi političnimi pogoji prerajati neizbežna na-rodno-politična preorientacija iz zavoženih kolesnic medvojne slovenske politike doma in v emigraciji, ki je dobila svoj končni usodni izraz 3. 5. 1945 in za katero je prvenstveno odgovoren dr. M. Krek. Vkljub temu smo bili z naše strani vse storili, da bi vsaj po nesrečnem 3. 5. tu v pregnanstvu dr. Krek izvedel potrebno preusmeritev slovenske politike in jo utrdil z obnovo razbite koncentracije. Na ljubo iskrene in tvorne edinosti vseh nekomu-nističnih slovenskih političnih sil v borbi in pripravah za združeno slovensko dr-žavo smo bili pripravljeni pozabiti vse, kar je bilo pred tem, vsa drugotna politična vprašanja, ki danes niso prvenstveno aktualna pa odložiti za poznejši čas oz. glede uveljavljanja razlik v teh vprašanjih napraviti potreben »žentlemenski dogovor«. A vsi naši številni pozivi za tako korenito ozdravljenje naših političnih razmer so na drugem bregu odmevali v prazno kakor glas vpijočega v puščavi. Ako nam pa celo po vsem tem dr. Krek še sedaj z gonjo po taboriščih in z intriga-mi pri Vas, v Ameriki in dr. dela težave z daljnosežnimi posledicami, a sam se za združeno slovensko državo skupaj s Trstom niti sedaj noče izpostaviti – ko je po odločenosti zapada, da Trst in slovenska obala k Jugoslaviji ne prideta, sploh še edina možnost in pot do Združene Slovenije – potem upamo, Ekscelenca, da boste razumeli našo dolžnost, da pred takimi napadi našo stvar branimo. Prepričani smo, da je naša stvar pravična in naše ravnanje korektno. Zato upra-vičeno pričakujemo, Ekscelenca, da boste ta prvi korak naše obrambe proti na podlagi dr. Krekove mistifikacije prizadejani nam krivici – kar gotovo ni bil Vaš namen – blagohotno upoštevali. Na kazalo Na kazalo oseb 800 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Mi pa še enkrat, mimo vseh osebnih in drugih ozirov, ponavljamo našo brezpogoj-no pripravljenost za vsak pošten sporazum podvzet z namenom, da se na sloven-skih narodno-političnih osnovah ostvari tvorna edinost vseh slovensko čutečih src naše emigracije. Prosimo Vas, Ekscelenca, da bi se v svojih molitvah spominjali naših prizadevanj za združeno slovensko državo in želje vseh dobromislečih po edinosti vse emigra-cije na tem narodno-političnem temelju skupaj s trpečo domovino, da bi tako bilo končano naše pregnanstvo in bi slovenski narod dosegel svoj davno zaželeni cilj. Jože Špindler, Dr. Ciril Žebot, Predsednik tajnik Fran Erjavec, Dr. Janko Jež, p. predsednik I. P. predsednik II. Pismo Miha Kreka Franku Grebencu, 5. 1. 1946 (pag. 1096–1097)1124 Dr. Miha Krek Via Paganini 24, Rome, Italy. Rim, 5. 1. 1946. Gospod Frank Grebenc, 81 Mc Kelvie Ave Krikland Lake Ontario, Canada. Dragi gospod Grebenc! Prejel sem Vaše pismo in sporočil vsem begunskim taboriščem s prošnjo, da se Vam javijo vsi sorodniki in znanci. Usoda domovine je res strašna, usoda beguncev huda ali doma je še huje. Preprečiti to ni bilo mogoče, kajti Jugoslavija je prišla pod ruski vpliv in komunistično dikta-turo vsled tega ker angloameriška vojska ni tja prišla, pač pa je ruska vojska zasedla Belgrad. Dogodki doma so taki, kakor jih popisuje »Ameriška Domovina« in še hujši. Srečno Novo leto Vam želi in lepo pozdravlja M Krek Prepis poročila o razgovoru Albina Šmajda z neimenovanim ameriškim kape-tanom, 1. 2. 1946 (pag. 1098–1099)1125 1124 Reprodukcija pisma je na pag. 1096. 1125 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1077–1079. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 801 AKADEMSKI KLUB STRAŽA (pag. 1100–1197)1126 Pismo predstavnikov Slovenske katoliške univerzitetne in srednješolske mladi-ne Marku Natlačenu, 20. 8. 1942 (pag. 1100–1102) Kopija! Velecenjeni gospod ban! Slovenska katoliška univerzitetna in srednješolska mladina1127 je že polno leto str-njena in složna v prvih vrstah zgodovinske borbe za ohranitev slovenskega naroda. Po enem letu najhujšega trpljenja so nekatera znamenja začela kazati, da so sloven-ski politični krogi že skoro na razvalinah naroda le uvideli, da je ohranitev naroda za »učakanje« kakršnekoli bodočnosti sploh v odločilni meri odvisna od stališča italijanskih oblasti do njega in da tudi italijanske oblasti kažejo več razumevanja za kak stik s predstavniki slovenskega naroda in za nekakšno »sodelovanje« ljudstva z njimi. Javnosti ni ostalo prikrito, da v nekaterih krajih posamezni italijanski oficirji slo-venskim fantom in možem dajejo orožje in puste njim, da se združujejo v manjše skupine, ki naj bi, kakor se na splošno pričakuje, sodelovale pri izčiščenju zločin-ske OF s slovenskega ozemlja, dasi je moč njenih oboroženih partizanskih oddel-kov v glavnem že strta. Javnosti sicer ni znano, kakšne namene naj bi italijanske oblasti s to toleranco imele, ko so doslej dosledno odklanjale vse take predloge, ki so jih imele tudi z naše strani, znano pa je, da Vi, gospod ban, kot predstavnik zadnje zares svobodne slovenske politične skupnosti – SLS – dajete deželi navodilo ali smernice, naj se možje in fantje te prilike poslužijo in naj ponujeno orožje sprej-mejo in naj pristopajo v te od posameznih italijanskih oficirjev tolerirane oboro-žene formacije. Javnost ima vtis, da to delate v tihem sporazumu z ital[ijanskimi] vojaškimi krogi. Z ozirom na položaj slovenskega naroda, ki je v materialnem ozi-ru obupen, v pravnem pa negotov in nejasen, si Vas, gospod ban, spričo teh dejstev dovoljujemo opozoriti na naslednje: 1. Odkar so italijanske čete okupirale del slovenskega ozemlja, nismo opazili nobe-nega pojava, iz katerega bi mogli upravičeno sklepati, da bi bile italijanske oblasti slovenskemu narodu naklonjene ali da bi sprejele načelo, da se slovenski narod na svojem ozemlju ohrani. Slovencem je pod smrtno kaznijo prepovedano nositi orožje. To jim je prepovedal vrhovni poveljnik vseh italijanskih oboroženih sil v pokrajini armadni general M. Robotti [Mario Robotti] z odredbo z dne 22. 4. 1941, 1126 SI AS 1931, RSNZ SRS, Ostanki meščanskih strank, ZA 600–20, Arhiv dr. Šmajda, šk. 930 (pag. 1100– 1197). Naslov tehnične enote oziroma mape je Straža v viharju, vendar ta ni ustrezen, saj je časnik Straža v viharju izhajal le med letoma 1934 in 1941. Ustreznejši naslov bi bil Akademski klub Straža. 1127 Pod tem nazivom so včasih nastopali stražarji, člani akademskega kluba Straža. Na kazalo Na kazalo oseb 802 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 zadnji tozadevni odlok pa je izšel dne 15. 7. 1942 in sta ga skupno izdala general Robotti kot vrhovni predstavnik italijanske vojaške, in Visoki komisar E. Grazioli [Emilio Grazioli] kot vrhovni predstavnik italijanske civilne oblasti. Tekom leta so razni odloki, podpisani večinoma od predstavnikov obeh oblasti, ponovno sta-vili ljudstvu to prepoved pred oči in videli smo, da se z železno doslednostjo tudi izvaja, saj je bil vsak Slovenec, ki so ga italijanske oblasti zasačile z orožjem, brez usmiljenja ustreljen. Nobeden od teh odlokov ni razveljavljen. Italijanske oblasti se torej vsak čas morejo postaviti na stališče zakona in oficirja, ki daje Slovencem orožje, postaviti pred vojaško sodišče, z njim vred pa vse tiste, ki so se mu v dobri veri dali pregovoriti. Tudi je poveljnik te ali one posadke, ki tolerira oborožene Slovence ali jih celo oborožuje, lahko vsak čas prestavljen, njegov naslednik ima spet proste roke: ali se smatra vezanega na obljube in dogovore svojega prednika ali pa se smatra ve-zanega na zakon, ki Slovencem pod smrtno kaznijo prepoveduje imeti orožje. Vse to oboroževanje je torej prepuščeno samovoljnemu razlaganju italijanskih voja-ških krogov ali posameznih poveljnikov. Ker ni nobenega zanesljivega merila, ka-kšne končne namene imajo italijanske oblasti s slovenskim narodom (predsednik ital[ijanske] vlade je v Gorici javno govoril celo o iztrebljenju), tudi ni mogoče predvidevati, ali bodo te slovenske oborožene formacije mogle kaj služiti ohranitvi naroda ali ne. 2. Okolnost, da so se ital[ijanske] oblasti v zadnjem času pokazale dostopne za nekakšno sodelovanje slov[enskega] naroda, dočim so bile vse doslej nedostopne bodisi za prošnje, bodisi za predloge, in jih tudi najtežje trpljenje slov[enskega] na-roda ni ganilo, vsiljujejo sklep, da zdaj zdaj slov[enski] narod nekako potrebujejo. Po drugi strani pa nihče še ni popravil krivic, ki jih je slov[enski] narod moral pre-trpeti tekom preteklega leta, ko je bil ves v celoti proglašen za komunističnega in so ga bridko zadele tudi vse posledice tega krivičnega pečata, saj ga je vse to pahni-lo skoro v moralni in gospodarski razsul. Okrog 30.000 Slovencev je po internacij-skih taboriščih v notranjosti Italije, zapori v Ljubljani in po pokrajinskih središčih so prenapolnjeni, veliko število vasi je deloma ali tudi v celoti porušenih, velik del naroda trpi skrajno uboštvo, njegova moralna moč pa je zlomljena. Mnenja smo, da v tem položaju ni najvažnejše, ali so komunisti do zadnjega moža postreljeni ali ne, ampak da je za ohranitev naroda važnejše, če ljudstvo vsaj pred nastopom jesenskega deževja dobi zasilno streho (barake), da se poskrbi za njegovo prehrano čez zimo, da se odvrne od njega nevarnost bolezni itd. Ako italijanske oblasti torej iščejo sodelovanje tega obubožanega naroda, ki so ga odklanjale, ko je bil narod še trden, bi bilo zdaj umestno, da tudi ital[ijanske] oblasti podajo kak dokaz, da so is-kreno izpremenile stališče do slov[enskega] naroda, preden narod zaide v kak nov precep. V znamenje dobre volje, da slov[enskega] naroda ne nameravajo iztrebiti, ampak da ga žele ohraniti in da bodo slovenske oborožene formacije služile samo temu namenu, naj bi najprej bili izpuščeni iz internacije in zaporov vsi Slovenci, ki Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 803 s komunističnim rovarjenjem nimajo nobene zveze (t. j. velikanska večina), obu-božanim in ljudem brez strehe nad glavo naj se postavijo barake, po vaseh naj se ustanove ljudske kuhinje, ljudstvo naj dobi toplejšo obleko, da se preživi čez zimo itd. Ako se narod preživi čez zimo, bi bilo po našem mnenju za ohranitev naroda že veliko storjenega, ako pa samo zadnji ostanek naroda sprejme ponujeno orožje in pomaga vzdrževati javni mir in red v opustošeni pokrajini, vsemu ostalemu narodu pa se obupne razmere nič ne izpremene, pa ne vidimo, da bi bilo v tem kaj bistveno rešilnega. Z ozirom na vse to Vam, gospod ban, slovenska katoliška univerzitetna in srednješol-ska mladina nujno polaga na srce in Vas prosi, da še prej, preden slovenske oborože-ne formacije, katerih ustanavljanje podpirate in priporočate, narastejo do pomemb-nejšega števila, skušate od merodajnih predstavnikov italijanskih oblasti doseči: a.) priznanje, da slovenski narod na tej svoji zemlji obstoja in da ima po na- ravnem in pozitivnem meddržavnem pravu pravico tudi do nadaljnjega obstoja; b.) priznanje slovenskih oboroženih formacij kot zakonitih ustanov; da se iz- vzamejo iz obsega privatne »popustljivosti« in privatne »širokogrudnosti« posameznih poveljnikov, jih mora dovoliti in zakonito priznati vsaj tako močen zakonodajalec, kot je bil tisti, ki je slovenskemu narodu pod smrtno kaznijo prepovedal nositi orožje; c.) da se z zakonitim priznanjem tem slovenskim oboroženim formacijam obe- nem dajo take oznake, ki jih že na zunaj ločijo od vsakih na zunaj sicer podobnih (po uniformi, orožju) nepriznanih oboroženih skupin (slovenska zastava, slovenska kokarda, grb, itd); d.) da se brez nadaljnega spuste iz zaporov in internacije vsi pošteni Slovenci, zlasti družinski očetje in sinovi hranilci družin, da se tudi na ta način vsaj nekoliko omili duševno in materijelno trpljenje tolikih slovenskih družin, za ostalo ljudstvo pa se poskrbi po vseh močeh, da se preživi čez zimo in narod ohrani za bodočnost. Le z izpolnitvijo teh pogojev bo slovenska katoliška univerzitetna in srednješolska mladina prepričana, da imajo italijanske oblasti z domačimi oboroženimi forma-cijami za narod povoljne namene in da Vaše zaupanje do italijanskih vojaških kro-gov, na katero ste se v podpiranju in priporočanju teh formacij doslej naslanjali, ni bilo utemeljeno. V Ljubljani, dne 20. 8. 1942 Slovenska katoliška univ[erzitetna] in srednješolska mladina. Izročila Bertalanič [Janez Bertalanič] in Pipan [Anton Pipan]. C. [France Casar] Na kazalo Na kazalo oseb 804 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Spomenica Slovenske katoliške univerzitetne in srednješolske mladine ita-lijanskim okupatorskim oblastem v Ljubljanski pokrajini, 7. 8. 1942 (pag. 1103–1133)1128 Spomenica slovenske univerzitetne in srednješolske mladine italijanskim oblastem v Ljubljanski pokrajini R a z d e l i t e v v s e b i n e : stran Uvod .............................................................................................................................. 1 Slovenski narod je katoliški narod ............................................................................ 3 Ta katoliški narod, brez lastnega orožja in brez zaščite pri italijanskih oblasteh, je na milost in nemilost prepuščen strahovanju oboroženih komunistov ................................................................................................................... 4 Italijanska oblast ne upošteva komunistične strahovlade nad narodom, ampak upošteva le trditve lažnive, demagoške komunistične propagande, ki pravi, da je narod že ves komunističen in ves pod njenim vplivom, in tako z njim tudi ravna ............................................................................................ 8 Komunizem v Ljubljanski pokrajini pa ne izigrava ukrepov italijanskih oblasti s sodelovanjem naroda, ampak s sodelovanjem italijanskih komunistov ................................................................................................................. 19 Med slovenskim narodom in okupatorsko oblastjo ni nobenega stika .............. 23 Razmere v pokrajini so take, kot jih je hotel srednje-evropski komunizem ..............24 P r e d l o g i .............................................................................................................. 26 Slovenska katoliška univerzitetna in srednješolska mladina že polno desetletje stoji na slovenskem ozemlju na braniku krščanske kulture proti vsem razkrojevalnim poskusom komunizma. Njen boj je bil vse dotlej uspešen. Razvijajoč in poudar-jajoč kulturno moč naroda in njegovo krščansko tradicijo je ta mladina vedno ob pravem času paralizirala vsako akcijo komunistov, da se komunizem v slovenskem življu nikdar ni mogel razrasti v kak močnejši pojav. Z okupacijo slovenskega ozemlja po silah osi je bil tej mladini odvzet ves ostali delokrog; zbrana večinoma v Ljubljani se je vsled novih meja morala omejiti iz-ključno le na ozemlje, ki ga je zasedla italijanska vojska; vsled strogih policijskih ukrepov, vsled onemogočitve vsakega svobodnega prometa pa je kmalu ostala omejena le na Ljubljano samo, kjer je delovala z vsem tradicionalnim idealizmom 1128 Prevod dokumenta v italijanski jezik je na pag. 1134–1171. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 805 na srednjih šolah in na univerzi in vse leto budno stala na straži, da mladina ne zapade varljivim obetom komunistične propagande in da tudi javnega mnenja ne zajame. Kljub temu, da so jo italijanske oblasti pri tem na vso moč ovirale (zatrle so vsako tiskano propagando, mnogo dijakov, ki so delovali protikomunistično, so zaprle ali internirale), se ji je v podrobnem poznavanju komunističnega delovanja, parol in taktike, posrečilo doseči to, da v vsem šolskem letu 1941–42 na univerzi in po srednjih šolah v Ljubljani ni bilo nobenega močnejšega komunističnega pojava. Vsak komunističen nastop je ta mladina paralizirala s svojim protinastopom, vsa-ko parolo je pravočasno razkrinkala in pokazala njeno demagoško ozadje. Kljub temu, da je morala delovati v najbolj neugodnih okoliščinah, brez kakršnekoli za-slombe, kaj šele zaščite s strani italijanskih oblasti proti grožnjam komunistov, je obvarovala srednjo šolo in univerzo slehernega komunističnega pečata. Kljub vsem naporom komunistične organizacije, kljub najbolj podlim in psiholo-ško najbolj nevarnim klevetam o »narodnem izdajstvu«, »odpadništvu« itd. se je prav po uvidevnosti te mladine že nekaj mesecev po okupaciji na univerzi mogla ustanoviti »Vseučiliška organizacija v Ljubljani« (Organizzazione universitaria di Lubiana) in na srednjih šolah »Italijanska liktorska mladina v Ljubljani« (Gioventù italiana del Littorio di Lubiana – GILL). Komunistična organizacija dobro ve, kako prav ta mladina ovira njeno prevratno delovanje, kako ji s svojo krščansko čuječnostjo in skrajno pripravljenostjo na vse žrtve omogoča zavojevanje univerze in srednjih šol, zato jo napada in blati v vseh svojih tajnih glasilih in letakih, zato je po svojih nalašč za to izvežbanih organih štiri izmed njih že umorila z zahrbtnimi streli iz revolverjev in sicer: dne 16. 3. 1942 je padel tovariš Ž u p e c Franček, dne 18. marca tovariš K i k e l j Jaro, dne 26. 5. tovariš R o j i c Viktor, in isti dan, obenem z njim, voditelj te mladine, du-hovnik univ. prof. dr. E h r l i c h Lambert, zato so vidnejši iz njenih vrst od iste organizacije na smrt obsojeni. V naravi in bistvu mednarodnega komunizma je, da komunistična propaganda v nakani, da tudi na tem prostoru izpelje svojo uničujočo misel boljševizma, tudi slovenskega naroda ni zgrešila. Vsa povojna leta je bil komunizem med nami, toda vsled čuječnosti katoliških javnih delavcev in vsled naravnega odpora zdravega, v zemlji in krščanski tradiciji trdno zasidranega naroda in vsled njegove visoke krščanske kulture in razvitega religioznega življenja se komunizem kljub premete-nosti svoje propagande in kljub spretnemu prikrivanju svojih statističnih in soci-alno uničujočih namenov nikdar ni mogel razrasti do kakšnega večjega razmaha. Komunizem je bil med Slovenci vedno le neznatna manjšina, ki je bila narodnemu čustvovanju tuja in se ni mogla uveljaviti ne v kulturi ne v javnem življenju. Videti pa je, da je med vsemi okupiranimi slovenskimi pokrajinami v Ljubljan-ski pokrajini najbolj narastel, ne sicer po številu, pač pa je vsled nespretnosti Na kazalo Na kazalo oseb 806 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 italijanskih oblasti in vsled totalnega odrinjenja slovenskega avtohtonega življa iz te svetovno nazorne borbe njegova propaganda pridobila na moči, ker je bila v tej dobi svobodna kakor še nikdar doslej in ker se ji katoliški avtohtoni živelj, ki je ves demontiran, ne more več postavljati v bran; dala je le povod za mnoge drakonske ukrepe italijanske oblasti, pod katerimi narod trpi Jobovo trpljenje, komunizem sam v svojem podtalnem rovarjenju pa se jim spretno izmika. Slovenska katoliška univerzitetna in srednješolska mladina se spričo trpljenja, v katero je protikomunistični boj italijanskih oblasti pahnil slovenski narod, čuti upravičeno in dolžno po predstavnikih »Vseučiliške organizacije v Ljubljani« opo-zoriti italijanske oblasti na naslednje: I. Slovenski narod je katoliški narod. II. Ta katoliški narod je brez lastnega orožja in brez zaščite pri italijanskih oblasteh, je na milost in nemilost prepuščen strahovanju oboroženih komunistov. III. Italijanske oblasti ne upoštevajo komunistične strahovlade nad narodom, am-pak upoštevajo le trditve lažnive, demagoške komunistične propagande, da je na-rod že itak ves komunističen, in tako z njim tudi ravnajo. IV. Komunizem v Ljubljanski pokrajini pa ne izigrava ukrepov italijanskih oblasti s sodelovanjem naroda, ampak s sodelovanjem italijanskih komunistov. V. Med slovenskim narodom in okupatorsko oblastjo ni nobenega stika. VI. Razmere v pokrajini so take, kot jih je hotel srednje-evropski komunizem. P r e d l o g i I. Slovenski narod je katoliški narod Ko je ob razsulu Jugoslavije kraljevina Italija s svojo vojsko in organi civilnih obla-sti zasedla ta del slovenskega ozemlja, ki se danes imenuje »Ljubljanska pokrajina«, da na njem v smislu meddržavnega prava nadomešča razpadlo državno oblast in da na njem v korist okupanta in zaščito domačega prebivalstva opravlja vse obla-stvene posle, ki so v zvezi s tako vojaško okupacijo, so se vsi nosilci okupatorske oblasti mogli že na prvi pogled prepričati, da vse v tej pokrajini govori o katoliški duši tu bivajočega naroda (lice pokrajine, verski običaji, verskih motivov prežeta narodna pesem, bogata katoliška kultura, razvito versko življenje, zdravo moralno stanje naroda, visok smisel za red, katoliško pojmovanje odnosov med oblastjo in podložniki itd.). Pa tudi v dobi okupacije je slovenski narod ob več prilikah jasno pokazal, kako je z njim. 1. Ko je ljubljanski škof dr. Gregorij R o ž m a n pozval ljudstvo, naj v tej stiski ča-sov, v tej veliki borbi svetov za bodoče obličje zemlje opravlja zadostno pobožnost devetih prvih petkov, se je ljudstvo temu klicu – ki niti ukaz ni bil – odzvalo v silnih množicah, v mestih in po deželi. Italijanske oblasti so se na lastne oči mogle prepričati, da so bile cerkve tudi v dobi, ko je bilo ljudstvo sredi najtežjega polj-skega dela, ob prvih petkih nabito polne. Ateistična komunistična propaganda, ki Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 807 deluje na široko in neovirano kot še nikoli doslej, z vsem hujskanjem proti škofu ni uspela, da bi razredčila množice pred obhajilnimi mizami. Edina motnja tega slovenskega katoliškega dokaza je bila doslej v tem, da so komunisti 11 duhovni-kov ubili, češ, da drže z Italijani, da »sodelujejo« z njimi in so proti »osvoboditvi«, Italijani pa so več duhovnikov zaprli, češ, da drže s komunisti in jih podpirajo, in več cerkva ob pavšalnih napadih na vasi tako poškodovali, da se v njih ne more več opravljati služba božja, češ, da so z vasmi vred partizanom služile za oporišča. 2. Žrtve protikomunističnega boja narod sprejema kot svoje žrtve in jim tudi ob smrti izkazuje časti kot žrtvam svoje miselnosti, svojih katoliških idealov. Ob vseh pogrebih se zgrinja okrog svojih borcev in predstavnikov v velikanskih množicah, dasi ni zaščiten pred maščevanjem komunističnih morilcev, in se z vso pieteto poslavlja od njih. Naravnost plebiscitaren je bil pogreb duhovnika dr. E h r l i -c h a . Vsa Ljubljana, vsa dežela je vedela, da je padel kot dolgoletni voditelj vsega narodnega protikomunističnega boja, kot neustrašljiv zagovornik in branitelj čiste katoliške misli med Slovenci. Že na mrtvaškem odru mu je izkazalo čast toliko lju-di, da jih je Komunistična stranka Slovenije skušala odvrniti vsaj od pogreba. Na soboto in nedeljo pred pogrebom (30. in 31. 5.) je dala po Ljubljani razširiti letake, v katerih za narodnega izdajalca označuje vsakogar, kdor bi se udeležil Ehrlicho-vega pogreba, rekoč: »Zavedni Slovenci! Zapomnite si one, ki bi se udeležili pogreba očeta denunciacije Ehrlicha! Zmaga je blizu! Pričakujmo jo očiščeni vseh odpadnikov!« Zastopnikom italijanskih civilnih in vojaških oblasti je dobro znano, da rajnega dr. Ehrlicha v razne italijanske urade ni vodilo nič drugega kot zgolj mile, večinoma brezuspešne prošnje za množice nedolžnih internirancev in deportirancev, da bi jim bilo olajšano ali prikrajšano težko življenje izgnanstva in nikake denunciacije. Kljub temu nobena italijanska oblast ni ovrgla teh klevet lažnive komunistične propagande, tudi ni nobena italijanska oblast v ničemer skušala odbiti osti ko-munistični grožnji, ki je po tolikih nekaznovanih in nepojasnjenih umorih ni bilo smatrati za prazno. Kljub temu, da je bil narod tudi ob tem težkem komunističnem udarcu tako bridko prepuščen samemu sebi – kakor ob vseh podobnih doslej – se je k pogrebu zbralo nad 12.000 ljudi. Nobeden od teh ni prišel k pogrebu iz samo-te ali na skrivaj, proti volji svoje družine ali okolice, vsak jih ima vsaj štiri ali pet okrog sebe, ki mu niso branili, da z udeležbo pri pogrebu izkaže čast umorjenemu in s tem obenem obsodi komunistične morilce. Tako se je 12.000 Ljubljančanov – vsi nezavarovani in nezaščiteni pred komunističnimi grožnjami – javno ločilo od komunizma in ga obsodilo, in vsaj 50.000 Ljubljančanov je soglašalo z njimi. Dežela, ki pa se zaradi popolne zapore Ljubljane pogreba ni mogla udeležiti, je pa še bolj zavedna in versko še bolj čista. Na kazalo Na kazalo oseb 808 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 II. Ta katoliški narod je brez lastnega orožja in brez zaščite pri italijan-skih oblasteh, je na milost in nemilost prepuščen strahovanju oboro-ženih komunistov. Slovenski narod je v svojem visokem pojmovanju oblasti in razmerja med oblastjo in podložniki takoj po okupaciji na tozadevni javni poziv oddal vse orožje, ki mu je ob razsulu Jugoslavije ostalo v roki – v prepričanju, da orožja privatno itak ne bo potreboval, ker je na mestu razpadle oblasti že nova, okupatorska oblast, ki je prav tako zasedla ta del slovenskega ozemlja, da do definitivne odločitve o politični usodi tega ozemlja varuje na njem mir in red, garantira varnost življenja in pre-moženja itd., in v prepričanju, da bo javni mir in red in osebna varnost pač najbolj, najbolj objektivno in nepristransko zavarovana zakonito, t. j., če ima orožje samo tisti, ki je po naravnem in pozitivnem meddržavnem pravu v to poklican, oblast. Misel na lastno obrambo je narod pustil tem lažje, ker je videl, da je kr[aljevina] Italija zasedla njegovo ozemlje z velikansko vojaško silo, ki bi v primeru potrebe mogla biti kos tudi kaki sovražni vojski, toliko bolj kriminalnim tipom ali prevra-tnim elementom omejenega števila. Toda na veliko nesrečo naroda in v njegovo veliko trpljenje se je izkazalo, da slo-venski narod ni prav računal, ko je pričakoval, da ga bo – neoboroženega – pred kriminalnimi tipi in prevratnimi elementi branila nova oblast. Komunisti, vedno prežeči na nasilen prevrat in priliko za revolucijo, orožja niso oddali, kakor je po-zneje leto pokazalo, in dasi so številčno ostali manjšina, kakor so vedno bili, so že s samim tem, da so med neoboroženim narodom ostali oboroženi, dobili moč nad njim. V senci njihovega orožja se je njihova tajna organizacija mogla sprostiti in njihova propaganda je narastla v tem letu do takih mer, kakršne slovenski narod ne pomni. Vse leto so izdajali 6 redno izhajajočih listov, mesta in deželo so teden za tednom preplavljali z letaki – ves ta tisk je z najbolj rafinirano prikrojenimi pa-rolami ščuval k revoluciji in vstanku in grozil vsem, ki so se zapeljivi moči te pro-pagande ustavljali, njihovo orožje pa je grožnje izvajalo. Vendar pa s propagando samo nad narodom niso zavladali. Proti raznim organizacijam, ki so jih italijanske oblasti v svrho čim hitrejše fašistizacije pokrajine uvajale, je komunistična orga-nizacija v svoji propagandi ščuvala in pozivala, kakor n. pr.: »Proč GUF [Gruppi universitari fascisti], GIL proč, proč EIAR, proč Duce [Benito Mussolini], Dopola-voro1129 proč, vse proč, kar diši po volkulji!« (Slovenski akademik in srednješolec št. 20 z dne 16. 2. 1942). Dasi je bil narod mnenja, da te organizacije za prospeh pokrajine sicer niso nujne, so se vendar vse – kljub mnogim izpolnjenim grožnjam s strani komunistov – ustanovile in vse tudi poslujejo. Narod je pač hotel pokazati, da si želi lojalnega razmerja z novimi oblastmi in je njihovim željam ustregel, naj si 1129 Dopolavoro (»Po delu«) – fašistična organizacija, namenjena delavstvu, ki naj bi spodbujala kulturno in športno udejstvovanje ter razvedrilo delavcev po opravljenem delu. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 809 že bodo državniško modre ali ne, naj si že bodo v duhu kr. dekreta z dne 3. 5. 1941, s katerim se ustanavlja »Ljubljanska pokrajina«, ali ne. Komunistična propaganda je narod ščuvala tudi proti temu, da bi se učil italijan-ščino, n. pr. z besedami: » … ne učite se italijanščine!« (isto komunistično glasilo, št. 10). Kljub temu se je v Ljubljani ustanovil »Zavod italijanske kulture« (Istituto della Cultura Italiana), ki je vse leto prirejal jezikovne tečaje, prav v teh dneh je razglasil, da bo priredil tudi počitniški jezikovni tečaj. Pa tudi privatno se narod skuša seznaniti z italijanskim jezikom; po knjigarnah sega po italijanskih knjigah, da je vsaka pošiljka zlasti takih knjig, ki so primerne za začetnike, hitro razproda-na. Zlasti so knjigarne razprodale veliko izvodov lažjega čtiva, kakor n. pr.: »Pino-chio«, »Cuore« (E. de Amicis [Edmondo de Amicis]), velikansko število izvodov iz zbirke »Grandi piccoli libri« založništva Adriano Salani, Firenze, pa tudi »Le mie prigioni« (Silvio Pellico) in druge. V tradiciji slovenskega naroda namreč je, da se veliko uči tujih jezikov, ker pač ve, da znanje tujih jezikov bogati njegovo lastno kulturo in si tega prepričanja po komunistični propagandi ni dal vzeti. Javnost tekom vsega leta ni mogla dobiti vtisa, da bi italijanske oblasti skušale re-sno zajeziti to demagoško komunistično propagando ali da bi se hotele v ta namen poslužiti častnega sodelovanja naroda, videl pa je v mnogih in mnogih primerih, da ima komunistična organizacija možnost, odstraniti vsakega Slovenca – neka-znovano – ki se je tej propagandi ustavljal ali ji celo nasprotoval. Bolj kot s propagando pa so komunisti zavladali nad narodom s svojim orožjem, s katerim so tekom leta zagrešili nepregledno vrsto težkih zločinov in na telesu našega naroda odprli stotere krvave rane. Omenjamo samo nekaj najbolj kričečih primerov: 1. Komunisti nekaznovano ropajo po deželi obleko, živež, vozove, konje; narod, ki je brez orožja, se jim ne more postaviti v bran, od italijanskih pa ne dobi pra-vočasno in učinkovito zaščite. Zlasti se to pogosto dogaja v vaseh, ki so nekoliko odmaknjene od glavnih prometnih žil in v katerih ni italijanskih posadk. Tako so komunisti ropali po vaseh: Rob nad Vel[ikimi] Laščami, Sv. Gregor nad Vel[ikimi] Laščami, Prečna pri Novem mestu, Sodražica, Videm - Dobrepolje, Breže pri Rib-nici itd. Zdi se pa, da tudi navzočnost italijanskih posadk komunistov ne moti in se tudi takih krajev ne izogibljejo, ako se jim obeta zadosten plen. Tako so v noči od 3. na 4. 6. napadli skladišče »Prevoda«1130 v Višnji gori in odnesli 159 vreč moke, ves denar, istočasno so izropali tudi občinsko blagajno, blagajno krajevne pošte, iz katere so odnesli tudi vso zalogo znamk, in v teh prostorih uničili vse telefonske in brzojavne naprave. Ta napad so izvedli kljub temu, da je v Višnji gori italijanska posadka okrog 1500 mož z vsem orožjem in opremo. Komunistov je bilo na tem 1130 Pokrajinski prehranjevalni zavod »PREVOD«. Na kazalo Na kazalo oseb 810 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 poslu okrog 200 – ni nam znano, ali so bili vsi oboroženi ali ne – in jih italijanska posadka pri tem ni niti poskušala ovirati, dasi so se mudili v mestu okrog 3 ure (od 2 po polnoči do zore), pač pa so italijanske oblasti zaprle oskrbnika, ki je oborože-nim komunistom dal ključe od skladišča, ker bi ga sicer ustrelili in mu ključe vzeli. Okrog 7. 5. so partizani v Toplicah izropali tamošnji gasilski dom. Odnesli so vse, kar so mogli (uniforme, sekirice, vrvi itd.). V istem času je bila v Toplicah italijan-ska posadka 34 mož; nastanjena je bila v poslopju, ki je od gasilskega doma od-daljeno 35 metrov. Dne 24. 5. je posadka brez kakega vidnega razloga sploh odšla iz kraja. Pol ure nato so bili v vasi že partizani, ki so še isti dan oklicali sovjetsko republiko in svojo vlado. V nekaj dneh nato so izropali vso vas in ubili dva odlična katoliška moža.1131 2. Komunisti iz napadenih krajev nekaznovano odpeljujejo v svoja taborišča mo-ške in ženske, bodisi, da bi jih prisilili, da bi se jim pridružili, bodisi, da bi z njimi kot nekakšnimi talci izvajali pritisk na svojce odpeljanih, da bi opustili svoje proti-komunistično stališče in partizanom izkazovali večje usluge kot dotlej. V gozdovih jih masakrirajo, ustrele ali obesijo, ali pa jih vlačijo s seboj iz taborišča v taborišče. Tudi po vaseh more in streljajo vidnejše javne delavce. Število takih umorov gre že v stotine. Najpogosteje si izbirajo svoje žrtve med krajevnimi nosilci narodnega protikomunističnega odpora. Samo v zadnjih mesecih so ubili naslednje ugledne Slovence: Duhovnike: dr. Ehrlich Lambert, univ. prof., ustreljen v Ljubljani 26. 5., Geoheli Jožef župnik " na Vrhniki 26. 7., Kofalt Jože, kaplan " v Semiču po 9. 6., Kastelic Vinko, župnik " Št. Jerneju 1. 7., Novak Henrik, kaplan " v Hinjah po 1. 7., Omahna Jakob, župnik " v Dragatušu po 1. 7., Komljanec Janko, župnik " v Prečni 20. 6., Raztresen Janez, župnik " v Suhorju po 15. 7., Cvar Fran, kaplan " v Št. Rupertu 17. 6., Nahtigal Franc, župnik " ". Večino od njih so komunisti pred »justifikacijo« grozno mučili. Kmete, župane, dijake, uradnike: Brulc Franc, župan, Šmihel pri Novem mestu, mučen in ubit 21. 7., Zwölf Ivan, miz[arski] pom[očnik], Trata – Dravlje, ustreljen 18. 7., Šalehar N.1132, dijak, Moste " sredi jul., 1131 Naknadno dodan odstavek, zapisan na dodatnem lističu. 1132 Verjetno Janez Šalehar, ustreljen 29. 6. 1942. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 811 Murgelj Tone in Lojze, brata, Prečna pri N[ovem] " okrog m[estu], 20. 7., Hrovat Lojze, mizar, Šmihel pri Novem mestu, ustreljen 5. 7., Mišjak Anton, krojač in " njegov sin Lojze " " " " " Škedel Anton, posestnik, Vrh " ", Jakše Franc, pos[estnikov] sin, " " " ", Strah Franc, trg[ovski] zastop[nik], Ježica " 29. 6., Turk Jože, posestnik, Novo mesto – okolica " 17. 6., Žvan Ivan, " Toplice pri Novem mestu, " ", Hrovat Alojzij, " Petanje " ", Jakše N., posestnik, Škedelj " ", Bastič Ivan, župan in " njegova žena Marija, Horjul " 14. 6., Mravlje Franc, akademik in " njegov brat Hinko [Vinko Mravlje], dijak, Brezovica " 15. 6., Turk Miha, dijak, Novo mesto " 31. 5., Kozina Franc, pos[estnikov] sin, Sodražica mučen in ubit 29. 5., – Zapotok, Novak Ivanka, roj. Škrabec, žena prof., ubita 3. 6., Polše Janez, fotograf, in njegova mati, Ježica, vržena v Savo, Rojic Viktor, akademik, Ljubljana ustreljen 26. 5., Peršuh Ivo, uradnik " ", „ Mirtek Janez, kmet, Novo mesto – Mačkovec " 1. 4., Murgelj Janez, pos[estnikov] sin, Prečna pri Novem " ", mestu Hren Franc, mizar, Št. Vid pri Stični " 14. 5., in dva njegova sinova, Stanko in Franc, dijak, oba odpeljali in po vsej verjetnosti tudi že ubili, Zavodnik Anton, posestnik, Bistrica pri Št. Rupertu vsi trije 6. 5., in njegova žena in hčerka zaklani Sterle Valentin, župan, Št. Vid nad Cerknico, ustreljen ustreljen 23. 4., Tekavec Anton, posestnik " ", Adamič Alojzij, pos[estnikov] sin, Vel[ike] Lašče " 22. 4., Štih Ivan, pos[estnikov] sin, Kostanjevica " 23. 4. Ta seznam komunističnih žrtev pa seveda ni popoln, ker nimamo nobene mo-žnosti v krajih samih dobiti popolnejše podatke, tudi ne daje nobene prave slike grozot, ki se ob takih prilikah odigravajo po deželi. Na kazalo Na kazalo oseb 812 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Umori nad narodom golih rok se dogajajo v najbolj prometnih vaseh (Ježica pri Ljubljani, Brezovica pri Ljubljani, Vel[ike] Lašče, v Ljubljani sami), pri belem dne-vu, na odprtih ulicah in cestah in kljub navzočnosti italijanske vojske, kljub vsem patrolam in razpredeni italijanski policijski službi v ogromni večini nimajo nobe-nega morilca. Javnost stoji pod težkim vtisom, da se italijanska varnostna služba nekako ne interesira, koliko katoliških Slovencev komunisti pomore in pobijejo, saj se o teh umorih niti preiskave ne vodijo. Vsa ta težka dejstva ljudstvu vsiljujejo prepričanje, da italijanska oblast brani le samo sebe in svoje ljudi, ljudstvo pa na milost in nemilost prepušča strahovanju oboroženih komunistov in se tako sama odpoveduje naslovu in pravicami zakonite oblasti. III. Italijanska oblast ne upošteva komunistične strahovlade nad na-rodom, ampak upošteva le trditve lažnive, demagoške komunistične propagande, ki pravi, da je narod že ves komunističen in ves pod nje-nim vplivom in vodstvom, in tako z njim tudi ravna. Dejstvo je, da morajo komunistični partizani z orožjem v roki od neoborožene-ga naroda ropati živež in ostale potrebščine, ki jih potrebujejo za životarjenje po svojih taboriščih, dovolj jasno dokazuje, da narod ne sodeluje z njimi, da jih pro-stovoljno ne podpira, ampak mora le prenašati njihovo strahovlado, ker se jim, praznih rok, kakor je, ne more upreti, oblast ga pa pred njimi ne brani. Dejstvo je, da morajo komunisti z orožjem v roki iz neoboroženih vasi odpeljevati porabne moške v svoja taborišča – ob joku in tarnanju vasi – da bi z njimi kot talci izvajali večji pritisk na njihove svojce po vaseh, prav tako dejstvo, da priključujejo v svoje vrste tiste, ki so jim v protikomunističnem boju italijanskih oblasti pogoreli domovi in so sedaj brezdomci in brez družinskega ognjišča, dovolj jasno dokazuje, da se jim moški prostovoljno ne pridružujejo, da komunistična organizacija na prostovoljnih članih ne pridobiva, ampak da so le njeni dosedanji člani, katerih delovanje je narod vse doslej iz lastnih kulturnih in verskih sil paraliziral, zaradi orožja, ki so si ga pridržali, postali močnejši in so dobili vso oblast nad narodom in da jim protikomunistični boj italijanskih oblasti, ki se že razvija v pravo narodno nesrečo, mnoge in mnoge naravnost peha k njim. Dejstvo, da ima komunistična organizacija poseben oddelek morilcev, ki po me-stih in po deželi more in ubijajo duhovnike in odlične katoliške može in fante in sploh krajevne nosilce in voditelje narodovega protikomunističnega odpora, do-volj jasno dokazuje, da je protikomunistični odpor v narodu kljub težkim žrtvam in kljub tolikemu nasilju še vedno živ in še vedno tako močan, da si ga komunistič-na organizacija ne upa zatreti s propagando, in ga kljub celoletnemu rovarjenju ni zatrla, ampak je v tej nemoči svoje propagande segla po najskrajnejših sredstvih, po prelivanju nedolžne krvi. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 813 Vsa ta težka dejstva pred zgodovino in človeštvom dokazujejo, da komunizem in slovenski narod nista isto, da je med oboroženo komunistično organizacijo in ne-oboroženim narodom težek spor, da komunistična organizacija ne zapeljuje in ne speljuje naroda s svojo propagando, dasi spretno, in s svojimi lažmi in pozivi k uporu, ampak ga samo strahuje s svojim orožjem in pravo ateistično brezobzirno-stjo. Praksa in ves nastop italijanskih oblasti proti narodu pa kaže, da italijanske oblasti tega globokega življenjskega spora med narodom in komunistično organi-zacijo ne upoštevajo. Komunistična organizacija skuša ta spor, ki je njen največji neuspeh, prikriti z la-žnivo in demagoško propagando, v kateri že vse leto po vseh svojih šesterih tajnih glasilih in po neštetih letakih zatrjuje, da je že ves narod na njeni strani, da njena nasilna oblast »ljudska oblast«, da so njeni partizani »narodna vojska«, da je njeno rovarjenje »ljudsko gibanje«, da so njena zločinska sodišča »ljudska sodišča«, da so torej nasprotniki komunizma »narodni nasprotniki«, »narodni« izdajalci in da to-rej za posameznika nima več smisla, da bi se še nadalje ustavljal temu »ljudskemu valu«, ker da je – skratka – komunistična organizacija in njena konkretna javna oblika OF (»osvobodilna fronta«) že isto kot – narod. S takimi lažmi in takimi gesli komunistična propaganda polni ozračje, da bi ustvarila videz neke veličine, neke splošnosti, ker je v naravi vsake propagande, da rada pretirava in ker je laž posebno komunistični propagandi običajno sredstvo in ker bi si že vnaprej onemogočila vsako delo, ako bi priznavala resnico, da je le manjšina, sicer dobro organizirana, spretno prikrita in – na nesrečo naroda – oborožena, pa kljub temu slejkoprej le – manjšina. (V Španiji n. pr. je pred nastopom generala Franca [Francisco Franco] komunizem tako narastel, da je imel že pravo vojsko, s topništvom, letalstvom, tanki, in pravo vlado in svoja diplomatska predstavništva, pa vendar nihče ne bo trdil, da je bil ves španski narod komunističen). Italijanska oblast pa je v Sloveniji, bodisi na podlagi te lažnive komunistične pro-pagande, bodisi iz lastne pobude, v resnici izenačila narod s komunistično organi-zacijo in ga preganja, zatira in uničuje, češ, da preganja, zatira in uničuje komuni-zem. Poleg nekaterih uradnih izjav ljudstvo čuti to stališče italijanskih oblasti tudi iz njihovega praktičnega nastopa do naroda. 1. Vsi ukrepi, bodisi vojaške, bodisi upravne narave, ki so bili izdani kot v boju proti komunizmu, so take narave, da narod težko prizadevajo, mu onemogočajo vsako sproščeno kulturno delovanje, kaj šele politično udejstvovanje, otežkočujejo mu celo skrb za vsakdanji kruh, komunističnega delovanja, proti kateremu naj bi bili vsi naperjeni, pa ne prizadenejo. a) Od 1. 4. dalje je po vsej pokrajini prepovedan kolesarski promet, pozneje je bil na skrajne meje omejen tudi promet s tricikli, kar naj bi bojda komuni-stom onemogočilo gibanje iz kraja v kraj, dasi tozadevni odloki razlogov ne navajajo. Na kazalo Na kazalo oseb 814 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 b) Od 23. 6. oz. 1. 7. dalje je po vsej pokrajini prepovedan ves avtomobilski in avtobusni promet. c) Ljubljana in druga pokrajinska središča (kakor: Rakek, Logatec, Ribnica i. dr.) so vsa obdana z žičnimi ovirami, prehod je dovoljen le na določenih mestih in le s posebnim dovoljenjem; gibanje po pokrajini je sploh skrajno omejeno, dovoljeno le na podlagi posebne propustnice, ki se dobil le na pi-smeno, motivirano prošnjo po čakanju najmanj 5 do 10 dni. Ljudstvu je težko priti do prepričanja, da so bile vse te in podobne omejitve potreb-ne zaradi borbe proti komunizmu, ker je bil kolesarski, avtobusni in avtomobilski promet in sploh ves cestni in železniški promet nadzorovan po italijanskih obla-stvenih organih in se ga torej komunisti – ako je bilo nadzorstvo učinkovito – itak niso mogli posluževati; ako pa ga italijanske oblasti z ozirom na to, da se gibljejo na manj poznanem jim ozemlju, med ljudstvom, ki ga podrobneje ne poznajo, in ker njeni organi ne umejo jezika ljudstva, same niso mogle učinkovito nadzoro-vati, so imele vedno na razpolago dovolj zanesljivih moči iz domačega ljudstva in so imele tudi tozadevne predloge (poleg mnogih ustmenih predlogov slovenskih predstavnikov omenjamo samo spomenico slovenske duhovščine, ki jo je italijan-skim oblastem izročil dne 25. 4. rajni univ. prof. dr. Ehrlich). Tudi komunisti, ki so izvrševali svoje zločine n. pr. pred ukinitvijo kolesarskega, avtomobilskega in avtobusnega prometa, pred obkolitvijo Ljubljane in pokrajin-skih središč z žičnimi ovirami, pred uvedbo potnih dovolilnic, ne samo da niso bili kaznovali, ampak kot posamezniki v večini niti zasledovani niso (pač pa je bilo zaradi njihovih zločinov ustreljenih mnogo talcev in izvršenih mnogo represalij). Zelo pa ti ukrepi, naj so bili izdani iz kakršnihkoli razlogov že, ovirajo narod v pridobitnem in poslovnem delovanju, tudi ga ovirajo v boju proti komunizmu, saj narod ob vseh teh omejitvah povsod za ta zločinska početja komunistov niti izve-deti ne more, kaj šele, da bi mogle priti na sled nitim komunistične organizacije ali motiti njeno delovanje (dočim ti ukrepi gibanja komunistov ne ovirajo, ker jih s pomočjo italijanskih komunistov z lahkoto izigravajo in se jim izognejo). 2. Poleg tega pa italijanske oblasti v napačnem mnenju, da je ves narod komunisti-čen, tudi naravnost narod zelo težko prizadevajo in mu zlasti onemogočajo vsako uspešno protikomunistično delovanje, ker z zapori in interniranjem redčijo njego-ve vrste, ker s preganjanjem krajevnih kulturnih in verskih delavcev slabe njegov naravni odpor do komunizma in ker s pavšalnim uničevanjem celih vasi pehajo katoliški narod v obup in gospodarsko propast. a) Organi italijanskih oblasti so zaprli več katoliških duhovnikov, ki so v narodu nosilci verske misli in stebri narodovega protikomunističnega odpora, jih poniže-vali, jim izropali župnišča in jim mnogim grozili s smrtjo: S k v a r č a Stanko, župni upravitelj v Koprivniku, je bil najprej zaprt v Kočevju, nato prepeljan v Ljubljano, nato prepeljan nazaj v Koprivnik, odtod peš v Kočevje Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 815 in ponovno v Ljubljano. Nad dva meseca je bil v zaporu, češ, da drži s partizani, s tistimi partizani, ki kruto more in ubijajo njegove duhovske tovariše. Dasi ni proti njemu nikakih dokazov, so doslej vsa posredovanja, da bi bil izpuščen na svobodo, ostala brezuspešna. Sedaj je interniran. E r z a r Stanko, kaplan v Stari cerkvi, je v zaporu že od 21. 6., brez zaslišanja. Vklenjen je bil odpeljan iz Stare cerkve v Kočevje, odtod vklenjen prepeljan v Lju-bljano; sedaj je interniran. S t r a h Alojzij, župni upravitelj v Banji Loki, je zaprt na Reki. F i s t e r Franc, župni upravitelj v Osilnici, in njegov stric. B e š t e r Ivan, dekan in župnik v Dobu pri Domžalah, begunec z nemškega oze-mlja, oba sta bila zaprta najprej na Reki, nato prepeljana v zapore v Koper, dekan Bešter od tod v internacijo v Srednjo Italijo. Na Igu pri Ljubljani so italijanski vojaki izropali župnišče in kaplanijo. Župniku Podbevšku, beguncu z nemškega ozemlja, so izropali vse tisto, kar so mu Nemci dovolili prepeljati v Ljubljansko pokrajino. Njega in kaplana Vovka so vojaki po-stavili ob zid in namerili na nju puške, rekoč: »Pet minut imata še časa, pripravita se na smrt.« V Dobrepoljah so italijanski vojaki pretepali 70-letnega starčka župnika Mrkuna [Anton Mrkun], kaplana Fekonja Franca, begunca iz Maribora, in kaplana Lavriha [Ivan Lavrih], kateremu so pokradli domalega vso itak skromno imovino. Na Krki so izropali župnika Tavčarja, begunca z nemškega ozemlja. V Stari Cerkvi pri Kočevju so italijanski vojaki ustrelili župnika Eppicha [Jožef Eppich], na sprehodu, bodisi po nesreči, bodisi po neprevidnosti. Komunisti preganjajo slovenske duhovnike in jih ubijajo, češ, da drže z Italijani, da »sodelujejo« z njimi – kakor se oni izražajo – v borbi proti njihovi »osvobodilni fronti«, zato ljudstvo toliko manj more razumeti, iz kakšnih razlogov jih preganja-jo italijanske oblasti. b) Ob uničevanju celih vasi so bile deloma porušene, deloma močno poškodovane tudi sledeče cerkve: Sv. Tomaž na Planinci pri Preserju (pogorela), Sv. Marko v župniji Sodražica (močno poškodovana), Nova Štifta pri Ribnici (manj poškodovana), Sv. Ana v župniji Ribnica, Podgorica v župniji Videm - Dobrepolje, cerkev je zadelo 9 granat iz topa, streljali so nanjo od Sv. Antona, župna cerkev v Vidmu, zadeta od topovskega strela, Sv. Florijan v Ponikvah, zadeta trikrat. Težko je doumeti, da bi tolikšno uničevanje zahteval boj proti komunizmu, dasi je ob pavšalnih topovskih in bombnih napadih na vasi žalostno razumljivo, da tudi Na kazalo Na kazalo oseb 816 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 cerkev deli usodo vasi. Vendar pa je bila od topovskih strelov zadeta cerkev Sv. Ane pri Ribnici, ki stoji na samem, in italijanska vojska je cerkev Sv. Trojice nad Vrhniko spremenila v konjušnico in skladišče, kar je ljudstvu zelo težko razložiti kot zahtevo strateških in protikomunističnih razlogov. 3. V dneh od 27., 28. in 29. 6. je italijanska vojska izvedla masovne aretacije po Ljubljani in vse moške od 15. leta pa tja do 50. zbrala na dvoriščih vojašnic, kjer se je na ta način v teh dneh zbralo nad 40.000 moških. Od teh so jih blizu 6000 odbrali, poslani so bili v taborišča v internacijo, največ mlajših letnikov, med njimi celo fantiči, ki so stari komaj 15 let. Med ostalimi so tudi mnogi družinski očetje, katerih družine so tako ostale brez hranilcev, prepuščene materam. Javnost ne iz-previdi, pod kakšnim vidikom in v kakšen namen je bil ta težki ukrep potreben. Možje za internacijo so bili namreč odbrani brez kakršnegakoli enotnega vidika, brez ozira na to, ali kdo sodeluje v revolucionarni, boljševiško prevratni OF in s tem podira pravno stanje, ali pa deluje prav v obratni smeri, na strani katoliškega naroda. Tako so bili mnogi izraziti komunisti puščeni z dvorišč na svobodo, dočim so bili internirani mnogi, ki se trudijo, da se komunistično delovanje v pokrajini paralizira in pravno stanje v pokrajini spet obnovi. Med drugimi, izrazito katoli-ško usmerjenimi moškimi je bilo interniranih tudi 28 tovarišev spredaj navedenih iz »Vseučiliške organizacije« (po katerih komunistična organizacija sega tudi z umori), dalje 52 odločno katoliško usmerjenih akademikov, več sto srednješolcev, ki so vse šolsko leto 1941–42 na gimnazijah vzdrževali protikomunistični odpor dijaštva. Samo po sebi je razumljivo, da tudi ta strogi ukrep ni prav v ničemer zavrl komuni-stičnega delovanja, nasprotno, ves, kakor se je izvedel, je bil v veliko uslugo komu-nistom, ki so videli, koliko njihovih resnih nasprotnikov je spet moralo s terena, na katerem jim bo odslej njihovo delovanje spet olajšano, kar oni s svojim izrazom imenujejo »čiščenje terena«. Ljudstvo pa je pod vtisom, da mu italijanska oblast namenoma prizadeva tako težke udarce in da se namenoma ne mara postaviti na stališče pravne oblasti, ki loči med zločinci in poštenim ljudstvom. 4. Vojaški nastopi proti komunističnemu delovanju v ožjem pomenu bodo v naj-boljšem primeru morda nekoliko ustavili in zmedli delovanje javne OF, pod ka-terim je tajna komunistična stranka Slovenije delovala doslej, niti malo pa niso zadeli in po tem sistemu tudi ne morejo zadeti komunistične organizacije, ki more vsak čas pod kakim novim imenom nadaljevati isto delo. To bi jim bilo tem lažje, ker je ves narod spričo celoletnih represalij in spričo najnovejšega vojaškega na-stopa, ki ga ljudstvo kar imenuje »ofenziva«, vzdignjen s tal in pauperiziran, ker je še pred letom dni trden katoliški narod danes že narod brezdomcev, pogorelcev in beračev. Proti partizanom, ki so v primeri s številom prebivalstva silno maloštevilni, pač pa oboroženi in boljševiško surovi in je prebivalstvo že skoro leto dni v strahu pred Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 817 njimi, je italijanska vojska nastopila z vsemi ofenzivnimi sredstvi. Zaradi nekaj osamljenih komunistov v tej ali oni vasi s topovi obstreljuje vso vas, jo bombardira z bombniki in večinoma slednjič požge. Na ta način so bile delno ali popolnoma uničene vasi: Sodražica, kjer je 60 hiš popolnoma porušenih, ostale (vseh je okrog 160) pa vse več ali manj poškodovane; mnogo hiš je porušenih in poškodovanih in več go-spodarskih poslopij je pogorelo v vaseh: Breže, Dane, Kot, Jurjevica, Žigmarice, Gornji Lazi, Zamostec, Podgorica, Ponikve, Podgora, Kompolje, Vel[iki] Videm, Kožljek nad Begunjami, Mali Videm, Bruhanja vas, Spodnja Slivnica nad Grosu-pljem i. dr. Na tem mestu pa niti ne omenjamo vasi, ki so bile – brez obstreljeva-nja ali bombardiranja – požgane tekom leta kot represalije na posamezne »akcije« partizanov, kot n. pr. Zavrh nad Verdom, Brezovo pri Višnji gori, Ig, Iški Vintgar, Polževo pri Višnji gori, Ligojna, Lubgojna, Mali in Veliki Lipoglav, Lož pri Cerkni-ci, ki je docela požgan, itd. Ne potrudi pa se italijanska vojska, da bi poiskala v vaseh komuniste in njihove partizane, za kar bi ji bilo ljudstvo hvaležno: Sredi maja se je po Sodražici raznesla vest, da se ji bližajo partizani in da bodo najbrž vse skušali zasesti in pregnati tamkajšnjo italijansko posadko. V vasi je bil močen odpor proti komunizmu sploh in proti »osvobodilni fronti« in njenim par-tizanom posebej. Voditelji tega odpora in sicer: župnik Majdič [Franc Majdič], žu-pan Prijatelj [Peter Prijatelj], prof. Novak [France Novak], mesar Lovšin [verjetno Rudolf Lovšin], ing. Šalehar [Božidar Šalehar] so se dne 27. 5. zbrali in odšli kot vaška deputacija k poveljniku italijanske posadke in ga prosili, naj italijanska po-sadka brani vas pred partizansko tolpo in obljubili vse sodelovanje ljudstva. Kljub temu pa je italijanska posadka 28. 5. okoli 4. ure zjutraj molče odšla iz vasi (trga) z vsem svojim orožjem in opremo in vas prepustila njeni usodi. Tekom dopoldneva so se v resnici vasi po dolini začeli zbirati partizani. Zgoraj omenjeni možje so se v strahu pred njimi, ker so vedeli, kaj jih čaka, če jim padejo v roke, večinoma zbežali ali se poskrili, prof. Novak n. pr. je zbežal zadnji okrog 12. ure; ni minilo pol ure, so bili partizani že v vasi in so iskali najprej njega. Ker ga niso dobili, so izropali njegovo stanovanje, razbili, kar niso mogli odnesti, nato pa odvedli njegovo ženo [Ivanka Novak], ki je bila v sedmem mesecu nosečnosti, v svoje taborišče v gozdu, kjer so jo strahotno mučili – s pretepanjem so začeli že v stanovanju – in jo slednjič ubili. Prve dni avgusta so v gozdu našli njeno truplo. Tolpa je v vasi postala popoln gospodar. Od tedaj je bila vas že 18-krat bombardi-rana in večkrat s topovi obstreljevana, češ, da služi partizanom v oporišče. V vasi Breže pri Ribnici ni bilo nobenega partizana, tudi nobenega njihovega so-mišljenika ali pristaša. Italijanska posadka iz Ribnice jo je obstreljevala s topovi. Vodilni možje iz vasi so se zbrali v deputacijo in s podpisi vseh vaščanov šli k Na kazalo Na kazalo oseb 818 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 poveljniku posadke v Ribnico in ga prosili, naj se obstreljevanje vasi preneha, ker ni v njej nobenega partizana ali komunista. Kljub temu obstreljevanje ni preneha-lo. Ko so vaščani videli, da jih ima vodstvo tamošnje italijanske posadke na vsak način za partizane in da tako tudi ravna z njimi, so se vsi moški iz vasi zbrali in z belo zastavo na čelu odšli v Ribnico, kjer pa jih je italijanska vojska prijela, jih odpeljala najprej v svojo vojašnico, nekaj dni nato pa vse v Italijo v internacijo. Ko so partizani zvedeli, da ni nobenega moškega več v vasi, so pridrli v vas, ženske z otroci so pred njimi bežale iz vasi, deloma v Ribnico, deloma v gozdove, partizani pa so na ta način izpraznjeno vas izropali do golega. Ko so se čez nekaj dni ženske z otroci vrnile, ni bilo več ne kaj obleči ne kaj jesti, moški pa vsi v internaciji. Narod se čudom sprašuje, kako se je mogla njegova lojalnost tako tragično iziti. Dne 19. 5. so partizani napadli poslopje železniške postaje Preserje pri Ljubljani, nato so se umaknili proti vasi Kamnik. Za njimi se je spustil v pregon oddelek italijanske vojske na 5 kamionih. Partizani so se pred njimi vedno bolj umikali, v vasi Kamnik izza hiš še oddali nekaj strelov na oddelek italijanske vojske, nato pa izginili v hrib. Italijanski vojaki niso šli več za njimi, ampak so se ustavili v Kamni-ku. Požgali so več kozolcev in dve trgovini. Od moških v vasi pa so tri na mestu ustrelili in sicer: Šušteršič Janeza ml. (očeta so ustrelili dva dni pozneje), Rozman Franceta in Šenk Jožeta, pet pa so jih odpeljali v Borovnico in jih tam ustrelili. Čez dva dni so ponovno prišli v vas, ropali po vasi in ustrelili naglušnega, 70-letnega Šušteršič Janeza. Vsa vas ve, da nobeden od teh devetih ustreljenih ni bil komu-nist ali kaj v zvezi s komunisti ali partizani, ki so na umiku po svojem napadu na železniško postajico samo šli skozi vas, česar jim neoboroženi vaščani niso mogli preprečiti. V oktobru 1941 so se okrog vasi Loški potok pričeli zbirati partizani – prvi parti-zani, ki jih je začela zbirati komunistična OF – begunci z vseh mogočih strani, med njimi tudi nekaj delomrznežev in avanturistov, pravih komunistov pa najmanj, do-mačina iz vasi Loški potok pa nobenega. V dneh od 23. in 24. 10. je odšel z Blok proti vasi oddelek italijanske vojske, okrog 400 mož. S ceste so že začeli streljati na skupine hiš Retje in Travnik (ki sestavljajo vas Loški potok), dasi proti njim ni padel noben strel. Pri tem streljanju sta bila smrtno zadeta dva kmeta: Kordiš An-ton, Retje št. 23, in Kordiš Edvard, Travnik št. 115. Pri tem navzkrižnem streljanju je bil v prsa ranjen slovenski orožnik Poberaj, ki je italijanskemu oddelku kazal pot v vas; ker svoje puške ni mogel več nositi, jo je odložil v drvarnici posestnika Benčina Janeza, Travnik št. 82. Pozneje so jo italijanski vojaki tu našli, obdolžili gospodarja, da je v zvezi s partizani, nagnali vso družino iz hiše in hišo zažgali; pogorelo je vse, z vsem živežem in opravo. Tako je odlična katoliška družina, ki je nikdar ni inficirala niti sled komunistične propagande, v enem dnevu bila ob vse. Italijanski vojaki so v vasi ostali pet dni. V teh dneh so nečloveško pretepali moške in kradli po hišah, zlasti srebrnino; Lajovic Alojziju, Retje št. 105, so ukradli zlato uro, Pavli Bartol, Hrib 62, srebrni pribor, vaški babici porodno orodje, veliko Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 819 perila in okrog 600 lir gotovine, itd. Po petih dneh je posadka odšla, ne da bi s partizani sploh prišla v stik. – To se je godilo v oktobru 1941, ko je Komunistična stranka Slovenije svojo revolucionarno organizacijo OF šele počenjala razvijati. Zlobna nakana ji spričo narodnega odpora ni šla dobro od rok, saj je še v februarju 1942 v svojem glasilu »Delo« priznavala, da s svojo demagoško propagando sicer ima množični vpliv na javno mnenje, da pa narod v njenih oboroženih organiza-cijah ne sodeluje v zadostnem številu. Pozvala je svoje ožje pristaše, da se morajo nabiranju pristašev posvetiti z večjo vnemo. Ni čuda, da so taki in podobni nastopi italijanske vojske proti lojalnemu prebivalstvu olajševali njeno delovanje, ki ga je razpredala pod krinko narodne »osvoboditve«. Nekako sredi maja letošnjega leta so partizani prišli tudi v dobrepoljsko dolino. Zasedli so vas Videm, dasi je bila na bližnji železniški postaji Videm - Dobrepolje italijanska posadka in nad vasjo, na hribčku, kjer stoji cerkev sv. Antona, druga posadka, ki je bila utrjena v treh bunkerjih in je imela tudi naravna zaklonišča. Ta posadka je takrat štela okrog 200 mož in je poleg drugega orožja imela tudi 35 strojnic. Partizani so v neoboroženi vasi, ki jim je pod vodstvom tamošnje duho-vščine dajala složen in enoten odpor, dasi samo pasiven, počenjali strašna grozo-dejstva. Izropali so vso vas, vse trgovine, skladišče »Prevoda«, občinsko pisarno, pošto, karabinjersko postajo, kjer so deloma uničili, deloma odpeljali vso opravo, ki so jo prej vaščani dali karabinjerjem na uporabo. Dne 26. 5. je vas naskočila italijanska vojska s 5 tanki, topništvom in oddelkom pehote. Partizanska krdela so se ob prvem italijanskem strelu razbežala na vse strani, niso oddali na italijansko vojsko niti enega strela, po svojih skrivališčih so pustili tudi vse orožje, tako hiter je bil njihov beg. Po končanem obstreljevanju s topovi so italijanske čete vdrle v vasi Veliki in Mali Videm; vojaki so se med streljanjem vse vprek in strašnim vpitjem razkropili po hišah, iz katerih so pokradli za cele vozove raznih premičnin; vaščanom, ki so zakrivili samo to, da z golimi rokami niso mogli pregnati iz vasi zboljševiziranih oboroženih tolovajev, ki so pa pred italijansko vojsko sami pobegnili, so razbijali vrata po hišah, okna, opravo, posodo. Pretepali so tamošnje duhovnike, 70-letni župnik in duh. svetnik Mrkun [Anton Mrkun] in kaplan Fekonja [Franc Feko-nja] sta komaj ušla iz rok italijanskih vojakov, ki so ju hoteli zabosti z nožem. Vse moške po vasi so polovili in jih, z vrvmi zvezane, do krvi pretepene, privlekli do stopnic pred cerkvijo, kjer so jih nameravali ustreliti. Le na skrajno posredovanje župnika in kaplana in prepričevanje, da to niso komunisti, da s komunisti nimajo nobene zveze, so to namero opustili. Odpeljali so jih na postajo tako, da so po obeh straneh ceste šli zvezani moški vaščani, v sredi med njimi pa oboroženi italijanski vojaki, da bi partizani, če so že bili v kakih skrivališčih in bi hoteli streljati, zade-vali najprej zaščitni sprevod vaščanov. Ko so jih tako pripeljali do postaje, so jih izpustili, da so šli domov. Na kazalo Na kazalo oseb 820 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Tako je iz vasi italijanska posadka odšla. Partizani so imeli spet prosto pot v neo-boroženo in nezaščiteno vas in so se v resnici spet vrnili nadaljevat svoje razboj-niško delo. V prvi naslednji noči so »zaplenili« tamošnjim trgovcem tri tovorne avtomobile in z njimi celo noč iz skladišča tamošnje zadruge vozili živila, ki so bila namenjena za vso dolino. Odpeljali so živil v količini nad 5 vagonov (moke, zdroba, riža, fižola i. dr.). Ustrelili so štiri svoje pajdaše, ki so menda hoteli krasti na svojo roko, dalje tri trgovce, ki so jih zasačili, da so nekaj malenkosti skrili pred njihovim ropom. Da ne bi kdo ušel in povedal italijanskim posadkam, kaj se po vaseh godi, so zastražili vse prehode in prepovedali sleherno gibanje iz vasi v vas. Ker ljudje niso mogli več v cerkev, so se zbirali k molitvam pred vaškimi znamenji – vedno pod oboroženo partizansko »stražo«. Pripominjamo, da je dobrepoljska dolina spadala pod »osvobojeno« ozemlje komunistične vlade in je tvorila lastno republiko z vsemi stopnjami državne oblasti. Vas je obiskala tudi vlada1133 v po-polni sestavi. Partizani so z orožjem gonili ljudi na razna zborovanja, kjer so jim govorniki razlagali komunistični raj. Edini odgovor ljudstva je bil molk ali pa – jok. Imenovali so vaške sovjete, pa nikogar ni bilo na seje, imenovali so može, ki naj bi po hišah izvrševali popis še preostalega premoženja, pa nikogar ni bilo k popisovanju, zato so naslednji dan za to določene može pod stražo vodili od hiše do hiše, da so popisovali. Dne 24. 6. je italijanska vojska dolino obstreljevala s topovi in jo bombardirala z bombniki (kot represalija, ker so partizani za obletnico vojne napovedi SSSR po gričih kurili kresove). Mnogo so trpele vasi Podgora, Kompolje, Struge, Poni-kve. Bombniki so letali čisto nizko nad zemljo in s strojnicami streljali po ljudeh v vaseh ali na polju. Naravnost čudež je, da je žrtev razmeroma malo, smrtni le dve. V strahu, da ljudje ne obleže pod razvalinami svojih hiš, so se začeli seliti na polje, v gozdove, v razne jame, iz hiš so odnesli vse, kar se je dalo premakniti in razpostaviti po vrtovih ali pa vlačili v culah s seboj. Za prvi petek v juliju (3. 7.) so duhovniki, vedno pod partizanskim nadzorstvom in v trajni smrtni nevarnosti, hodili s Sv. Rešnjim Telesom po vaseh in spovedovali po hišah, ki so bile še toliko ohranjene. Ljudje so prihajali iz svojih podrtin, iz gozdov in jam in pred določeno hišo s prižganimi svečami v rokah pričakovali duhovnika. Ko je po opravljeni po-božnosti – ki so v nekaterih vaseh zaradi velikega števila spovedancev trajale več ur – odhajal z najsvetejšim v drugo vas, so ga ljudje spremljali, dokler so smeli in ob slovesu vpili za Najsvetejšim: »O, Bog, zakaj odhajaš od nas?« – Tako je tudi na ta žalostni prvi petek prejelo sveto obhajilo nad 2400 ljudi. – Ta narod so italijanske oblasti proglasile za komunističnega! Dne 9. 7. se je ponovno začela bližati italijanska vojska, okrog 3400 mož v vseh sestavah. Ljudstvo je italijanske vojake pozdravljalo kot svoje rešitelje – kar so mu v resnici tudi bili, le mnogo prekasni –, bilo v svoji revščini gostoljubno do vojakov, 1133 Pripisano (verjetno UDV): IO OF [Izvršni odbor Osvobodilne fronte]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 821 pa tudi vojaki so mu gostoljubje vračali. Partizani so govorili, da hočejo to dolino, ki je ves čas vzdrževala tako pasiven odpor proti njim, gnati do popolnega uniče-nja. Vodilni komunisti so takoj pobegnili, mnogi so se poskrili, pa jih je italijanska vojska kmalu imela v rokah in jih je odpeljala. Oboroženi partizani so na raznih prehodih prisilili moške, da so morali kopati jarke preko cest, podirati drevje in ga valiti na ceste itd. Prišle so še partizanske čete od drugod, tako da se je na tem teritoriju zbralo okrog 500–700 s puškami, nekaj ročnimi granatami in 1 slabim puškomitraljezom oboroženih partizanov. Iz zasede so napadli italijansko patrolo, dva vojaka sta obležala mrtva, sedem pa jih je bilo težko ranjenih. Po tem prvem in edinem spopadu se je italijanska vojska umaknila, češ, da bo treba dolino od vseh strani obkoliti in vse uničiti. Ljudstvo, ki je upalo, da je prišlo rešenje, da bo pravno stanje spet vzpostavljeno, je med strašnim jokom in vpitjem bežalo za Italijani. Iz vasi Mali Videm, Veliki Videm in Podgorica so zbežali prav vsi, s culami v rokah, ker so – utemeljeno – pričakovali, da se bodo partizani takoj vrnili in se znosili nad nedolžnim ljudstvom, ker je »sodelovalo z okupatorjem«. Res so partizani še isti dan pridrli nazaj v vasi in vzpostavili svojo vlado in svoje stanje. Pripominjamo, da je bila dolina gospodarsko močna in urejena, kulturno zelo raz-vita, kar vse je bilo v veliki meri življensko delo sivolasega župnika, že omenjenega duh[ovnega] svetnika g. Mrkuna. Kaplan Lavrih [Ivan Lavrih] je ob neki priliki prosil poveljnika italijanske posadke, naj mu da samo 20 pušk, pa bo z domačimi fanti in možmi pregnal iz doline vse boljševiške tolpe, ki so se priteple bogve od kod, toda poveljnik mu je odgovoril: »Ni mogoče – Non e possibile.« Dne 22. 7. 1942 sta se Sitar Ana, posestnica v Zg[ornji] Šiški (pri Ljubljani) in nje-na dekla Bonifer Bogomila, obe neoporečni in na zelo dobrem glasu, z vozom od-peljali z doma v Zg[ornji] Šiški na polje po pšenico v bližini v vasi Vrhovce. Ker ju straža ob žični meji radi popolne zapore Ljubljane pravzaprav ne bi smela pustiti iz mestnega pomerija, videla pa je, da gre za stvar vsakdanjega gospodarstva, jima je hotela storiti uslugo in ju je pod spremstvom dveh vojakov, ki sta prisedla na voz, pustila iz blokiranega mestnega pomerija ven na polje. Ko so se pripeljali v bližino vasi Vrhovce, so na enkrat iz gozda ob potu začeli padati streli. Vojaka sta skočila z voza, eden je bil takoj smrtno zadet, drugi je bil zadet na begu in je tudi na posle-dicah ran umrl. Ženski sta pobegnili nazaj na mestno mejo, kjer sta povedali, kaj se je zgodilo, na to sta se vrnili na kraj dogodka po voz in konje in se vrnili domov – s praznim vozom. Kmalu pa so prišli po nje italijanski vojaki, ki so ju odvedli. Čez noč sta bili zaprti, naslednji dan pa so ju vojaki odpeljali na kraj incidenta in ju tam ustrelili. – Javnosti juridični razlogi te dvojne justifikacije niso znani, prepričana pa je, da komunistično ali partizansko rovarjenje z usmrtitvijo teh dveh nedolžnih ni prav nič prizadeto, težko pa je prizadet pravni čut katoliškega ljudstva, ki pač ne more uiti iz bližine komunističnih incidentov, ker komunisti rovarijo med njim, proti njemu in se drže njegovih naselbin in so danes tu, jutri tam. – Na kazalo Na kazalo oseb 822 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Istega dne, 23. 7., je prišel v vas Vrhovce vojaški oddelek fašistov. Brez kakega za-sliševanja ali poizvedovanja so ustrelili 13 moških, med njimi tudi gluhonemega, 28-letnega delavca Boschel Franca [Franc Bohelj]. Nato so požigali po vasi in so požgali 20 hiš, iz ostalih pa so odnesli vse, kar se je odnesti dalo, tako da je 42 dru-žinam ostalo le to, kar imajo ljudje na sebi. Nato so trupla naložili na avto, obenem z ugrabljenimi stvarmi (med njimi tudi živali, 1 živ prašič, ki je hodil po truplih, kure). Trupla so odložili na pokopališču na Viču. Mnogo trupel je bilo grozno raz-mrcvarjenih, da jih ni bilo mogoče prepoznati (porezani prsti, razbite lobanje itd.). Ni čuda, da je po takem boju italijanskih oblasti proti komunizmu pokrajina prišla do današnjega stanja, ki je pravni, moralni in gospodarski razsul. Ne osporavamo, da bi v tej ali oni izmed navedenih vasi ne bil kak komunist – razen za katere smo to izrecno zanikali – gotovo pa je, da velikanska, ogromna večina tistih, ki danes objokujejo rajne ali kot brezdomci drugod iščejo strehe ali so ob vso svojo premič-no imovino, niso bili komunisti, niti nezavedni zavezniki partizanov ne, ampak tvorijo – katoliški slovenski narod. Prav zato pa ljudstvo že vse leto hrepeni samo po vzpostavitvi pravnega stanja, da bi bili kaznovani samo krivci in soudeleženci nemirov in incidentov, nedolžni pa zaščiteni. Tragičen zgled vsega tega dogajanja med slovenskim narodom je družina Vrhovec iz Ljubljane, javno znana kot katoliška družina. Sin Alojzij, uradnik na ljubljan-skem magistratu, znan po svojem odločnem katoliškem prepričanju, dosleden protikomunistični delavec, je že od 23. 2. v internaciji, češ, da je javnemu redu ne-varen. Njegov oče se spričo zalezovanja komunistov v Ljubljani ni čutil več varnega in se je umaknil na svoje majhno posestvo v Horjul. Ob podobnem pavšalnem napadu italijanske vojske na vas, kakor smo jih za zgled spredaj nekaj navedli, je bil smrtno zadet, ko se je slučajno mudil pred čebelnjakom. Sestro so mu odvedli partizani v gozdove in o njeni usodi ni nič znanega. – Podobne družinske tragedije naš narod doživlja v tem težkem letu v vsaki vasi. 5. Mnenje ali prepričanje, kakor da je slovenski narod v celoti komunističen in da ga je zato treba v celoti zatirati in uničevati, je med italijanskimi organi že tako splošno razširjeno, da se tudi sami, brez ukaza, poslužujejo prilik, ko morejo na-rodu prizadevati hudo. Tako so n. pr. dne 18. in 21. 7. ob prehodu iz mestnega po-merija na Ižanski cesti vojaki skrajno surovo ravnali z ženskami, ki so tam čakale na mlekarice iz okolice (ki brez posebnega dovoljenja ne smejo v mesto). Vojaki so jih suvali s puškinimi kopiti, z ročaji svojih revolverjev, jih tolkli s pestmi, jim trgali posode iz rok in jih metali v obcestni jarek in niti okolistoječim otrokom niso pu-stili, da bi jih pobirali in jih dajali ženskam nazaj. Dne 21. 7. so jih strpali v prostor med žičnimi ovirami in jih niso pustili nazaj. Šele okrog 1 popoldne so jim dovolili vrniti se v mesto (mnoge so čakale od 6 zjutraj) – brez mleka, ker ta dan nobene mlekarice ni bilo do prehoda. Na vprašanje nekaterih žensk, kdaj bo tega trplenja Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 823 konec, so vojaki odgovarjali: »To pa vi bolje veste kot mi, kadar boste nehali s tem vašim partizanstvom,« kar kaže miselnost, ki je razširjena med vojaki, da imajo že vsakega Slovenca, na katerega nalete, za komunista in pristaša partizanov. Dne 26. 5., ko so se v Dobrepoljah odigravali spredaj opisani dogodki, je poveljnik takratne italijanske ekspedicije pošiljal moške v cerkev, naj tam počakajo, dokler se ne uredi glede njihove nadaljne usode. Za njimi je prišel v cerkev tudi vojak, kate-rega so vsi navzoči po obnašanju, hoji in mahanju spoznali za zelo pijanega. Prete-pal je čakajoče moške, divje vpil po cerkvi in slednjič skočil na oltar in med drugim vpil: »Mi smo kristjani, vi pa komunisti, mi imamo papeža, vi pa ste divjaki in boljševiki« itd. – Resnici na ljubo moramo priznati, da ga je oficir, ko je zvedel, kaj počenja v cerkvi, krepko okaral in kaznoval (iz cerkve ga je vrgel že kaplan), kakor je tudi dne 18. 7. oficir, ko je prišel, pokaral vojake, ki so se na Ižanski cesti najbolj surovo obnašali do čakajočih žensk. IV. Komunizem v Ljubljanski pokrajini pa ne izigrava ukrepov itali-janske oblasti s sodelovanjem naroda, ampak s sodelovanjem italijan-skih komunistov. Kljub temu, da komunistično rovarjenje in s tem združena protikomunistična bor-ba italijanskih oblasti zahtevata od naroda vsaka po svoji strani tako težke žrtve in ga – vsaka po svoji strani – pehata v pravo boljševiško pauperizacijo, pa dejstva kažejo, da vsi ukrepi italijanskih oblasti komunizma samega ne zadenejo v živo, ker niso naperjeni naravnost na komunizem, ampak – po napačni predpostavki italijanskih oblasti, kakor da je ves narod komunističen – najprej na narod. Tako komunistična organizacija, konkretno OF, vse te ukrepe izigrava. Deluje namreč, vsaj v glavnem, naprej. Ima svoj neprekinjeni tisk, ki se tiska in raznaša kakor v za-četku njenega nastopa. Njena sodna oblast sodi in sodbe se izvršujejo, tudi smrtne obsodbe. Njena policija deluje, zasleduje nasprotnike in jih obtožuje, da »sodelu-jejo z okupatorjem«. Nobene legitimacije, nobene potne dovolilnice, niti popolna blokada Ljubljane, niti popolno nadzorstvo cestnega in železniškega prometa ne ovira gibanja komunistov. Vse to zadeva v največji meri le katoliški narod, komu-nisti pa hodijo sem in tja, ven in noter, kakor da ni nobenih žičnih ovir, nobene straže ob prehodih, nobene patrole na cestah. Imajo vse legitimacije, vse dovolil-nice, vse pravilno podpisano in žigosano. Vsi, ki zasledujejo dogodke v Ljubljanski pokrajini, se čudom čudijo, kje dobe vse take dokumente. Predsednik Komunistične stranke Slovenije, obenem predsednik in vrhovni vodi-telj OF, Kidrič Boris, je bil kljub vsej zapori prometa, kljub vsem ukrepom, vsled ka-terih se katoliški narod niti ganiti več ne more, z nekim svojim »sodrugom« v Trstu. Baebler Aleksander [Aleš Bebler], voditelj in trener komunističnih atentatorjev, pro-stovoljec v španski mednarodni legiji, je bil s svojimi pajdaši medtem ponovno v Lju-bljani in kakor kljub vsem protikomunističnim ukrepom prihaja, tako tudi odhaja. Na kazalo Na kazalo oseb 824 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Ob blokadi in masovnih aretacijah dne 29. 6. je bil na dvorišče belgijske vojašnice pripeljan tudi partizanski pesnik Matej Bor [Vladimir Pavšič], ki v pesmih opeva in poveličuje krvoprelitje komunistične revolucije (njegove pesmi so na las podob-ne pesmim te vrste iz dobe španske državljanske vojne ali kakih pariških barikad). Več tisoč jih je ta dan šlo s tega dvorišča v internacijo, češ, da so komunisti ali vsaj javnemu redu v pokrajini nevarni, ta je pa bil spuščen na svobodo. (Če bi ga kdo od teh, ki so ga spoznali, prijavil tam službujočim organom, bi od tistega trenutka dalje ne bil več varen življenja pred maščevanjem komunistov; več sto jih je že pa-dlo, molče in brez zakonitih posledic za storilce, preden so kaj takega storili, vsem pa se to v komunističnih »sodbah« očita). Isti dan je bil na isto dvorišče pripeljan tudi voditelj komunistične organizacije v Mostah pri Ljubljani neki Hrmelj iz Kodeljevega z nekim svojim pajdašem. Bil je izpuščen na svobodo, njegov pajdaš pa je bil poslan na levo, kjer so zbirali za in-ternacijo določene. Še isti dan je šel omenjeni voditelj organizacije osebno ponj v vojašnico in ga osebno pripeljal ven. Na njegovo intervencijo je bilo nadalje izpu-ščenih 8 moških, ki so bili že za internacijo določeni. Še več! Po enoletni protikomunistični borbi italijanskih oblasti se je komunizem, javno organiziran v OF, že toliko okrepil, da so maloštevilne partizanske čete zase-dle zaokrožen del slovenskega ozemlja, ki je bil zaseden po italijanski vojski, in na njem vzpostavile svojo vlado z ministri in sicer: Predsednik vlade1134: Kidrič Boris, iz Ljubljane, zunanji minister: Brilej Joško, dipl. iur. iz Ljubljane, notranji " dr. Stanovnik Aleš, odvetnik z Jesenic (ustreljen kot talec 2. 6.), pravosodni " Rus Jože, sodnik okrajnega sodišča v Ljubljani, vojni " ing. Baebler Aleksander, Ljubljana, prosvetni " Kocbek Edo, profesor iz Ljubljane. Ta vlada ima svoje ozemlje, svoje državljane, in dasi se prav nič ne ravna po evrop-skih pojmih prava in zakonitosti, vendar – vlada; njeni člani nastopajo kot mini-stri, ima svojo zakonodajo, njena oblast se izvršuje in na svojem ozemlju zametuje vsako drugo oblast. Preden se je začela sedanja ofenziva proti partizanom, ki jo dejansko in najožje čuti pošteni narod, sta predsednik in vojni minister te vlade – kljub popolni zapori pokrajine – odpotovala v inozemstvo (ulica govori, da sta odšla na Dunaj). Že tekom ofenzive je prišlo v Ljubljano več vidnejših komunistov, ki bodo verjetno tu počakali ugodnejše prilike za svoje prevratno delo, (na našega tov. Casarja [France Casar] je bil medtem že dvakrat poskušen atentat, pa mu je vselej po sreči ubežal), na narod, ki je zraščen z zemljo in se ne more tako seliti iz kraja v kraj, pa pada jeza italijanske vojske. 1134 Pripisano (verjetno UDV): IO OF. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 825 Ob tolikem protikomunističnem boju italijanskih oblasti in toliki neranljivosti ko-munističnega rovarjenja je možno samo dvoje: Ali italijanska oblast namenoma noče zatreti komunizma v Ljubljanski pokrajini, ker ji je dobrodošla pretveza, da ves narod proglasi za komunističnega in ga pod to pretvezo vsega uničuje; v tem primeru bi bil vsak odpor naroda in tudi naš boj pro-ti komunizmu iluzoren in prosimo, da se smatra, da ta spomenica ni bila vložena. Ako pa italijanska oblast s tolikimi vojaškimi in upravnimi sredstvi komunizma v Ljubljanski pokrajini ne more zatreti, ga toliko manj more zatreti narod golih rok in neorganiziran. Imamo pa dokaze, da je ta boj italijanskih oblasti proti komunizmu v resnici zelo otežkočen, ne ker slovenski narod sodeluje z njim, ampak ker ni nobenega siste-matičnega, pravno osnovanega sodelovanja med slovenskim katoliškim, torej pro-tikomunističnim narodom, in italijansko protikomunistično oblastjo, dočim na drugi strani je načrtno sodelovanje med slovenskim in italijanskim komunizmom ali uradno: med KPS (Komunistična partija Slovenije) in KPI (Komunistična par-tija Italije). To sodelovanje med italijanskim in slovenskim (prej jugoslovanskim) komunizmom ni tako novo. Izvira – po javnih priznanjih – vsaj od l. 1933. »Slo-venski poročevalec«, glavno glasilo OF, z dne 8. 11. 1941 namreč piše: »Že l. 1933 se je na pobudo voditelja bolgarske ljudske vstaje, antifašističnega juna-ka izpred Hitlerjevega in Göringovega »sodišča« v Leipzigu, generalnega sekretarja komunistične internacionale in danes vrhovnega komisarja sovjeta Sovjetske zve-ze, sodruga Dimitrova [Georgi Dimitrov], vršila konferenca pooblaščenih zasto-pnikov KP Jugoslavije, KP Avstrije in KP Italije. V popolnem soglasju s sodrugom Dimitrovom se je ta konferenca enodušno in brez pridržka izrekla za osvoboditev in združitev vseh Slovencev … Sklep konference je postal za komuniste obvezen … Komunisti Slovenije se potemtakem nikoli niso odrekli življenjskim potrebam svojega naroda, pač pa so se komunisti Italije in Avstrije v duhu pristnega, sleher-nemu narodu pravičnega proletarskega internacionalizma ter zvesti Leninovim in Stalinovim načelom… brez pridržka izrekli za pravice zatiranih Slovencev, da se s svojim narodnim in gospodarskim prostorom vred odcepijo od Italije in Avstrije.« »Slovenski zbornik 1942«, zbirka razprav z nekaj partizansko komunističnimi pe-smimi že omenjenega partizanskega pesnika M. Bora, ki jo je izdala OF letos v juniju, tudi govori o tem kongresu komunističnih strank Jugoslavije, Avstrije in Italije, ki je bil najbrž na Dunaju, in na str. 42. pravi o ob tej priliki sklenjeni reso-luciji, da »velja v polnem obsegu tudi danes in njena vsebina postaja ravno v času našega sedanjega narodnega boja večja kakor je bila kdajkoli.« »Slovenski poročevalec« z dne 9. 6. 1942 pa prinaša proglas KPI, ki dokazuje, da KPI tudi dejansko na slovenskem ozemlju že sodeluje s KPS oziroma z njeno javno OF. Proglas pravi med drugim: Na kazalo Na kazalo oseb 826 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 »Italijani, bivajoči v Sloveniji! Pomagajte slovenskemu narodu v borbi za svobodo. Sprejmite v svoje hiše partiza-ne … Združite se s slovenskim narodom v borbi proti fašistični okupaciji njihove dežele … Vojaki, oficirji italijanskega okupacijskega zbora v Sloveniji! Ne zatirajte in ne pre-ganjajte slovenskih patriotov in oddelkov njihovih partizanov! ... Zahtevajte vaš ta-kojšen povratek v domovino! Rušite, požigajte in sabotirajte material in prevozna sredstva! ... Izročajte orožje, municijo in živež partizanom za splošno borbo Slo-venije. Pristopajte z orožjem in opremo v partizanske vrste.« – Proglas ima datum »Januar 1942« in podpis: Komunistična part[ija] Italije. »Slovenski poročevalec« objavlja ta proglas pod samozavestnim naslovom: »Ni-smo sami! ...« in pravi: »Objavljamo … proglas centralnega komiteja Komunistične partije Italije, ki po-ziva italijanski narod, naj nudi slovenskemu narodu v njegovi veliki osvobodilni borbi vso podporo … Slovenci pozdravljamo tudi ta manifest italijanske komuni-stične partije kot plemenit izraz proletarskega internacionalizma in verujemo, da bo italijansko delovno ljudstvo, zlasti pa italijanski proletariat morda kmalu tudi z orožjem v rokah branil svobodo in združitev slovenskega naroda …« Dejstvo, da se je komunistična OF vse leto tako spretno in uspešno umikala vsem nastopom proti njej, je močen dokaz, da je to sodelovanje med Komunistično Par-tijo Slovenije in Komunistično Partijo Italije za postopno izvedbo sklepov dunaj-skega komunističnega kongresa uspešno. In ljudstvo, dasi ne pozna ozadja te igre, si kompliciranosti protikomunističnega boja italijanskih oblasti ne more drugače razlagati kot tako, da sklepa, da je aparat italijanskih oblasti globoko infiltriran od komunizma, ki torej ni zrastel na naših tleh, ampak je mednaroden in ga na slovenskih tleh vodi komunistična centrala za Srednjo Evropo in Balkan na Du-naju, ki hoče tudi na slovenskem ozemlju doseči svoje politične cilje. Borba, ki se vodi na tem ozemlju, torej ni samo politično zanesenjaštvo slovenskih prevratnih elementov, ampak je srednje-evropskega obsega in so slovenski komunisti samo njihovo orodje, italijanski komunisti pa njihova opora. Zato je moralno, politično in diplomatsko zgrešeno, za to igro dolžiti ves slovenski narod in ga kaznovati kot krivca, ko samo trpi pod njo. V. Med slovenskim narodom in okupatorsko oblastjo ni nobenega stika. Stanje slovenskega naroda v Ljubljanski pokrajini je obupno. Celi predeli pokra-jine ne vedo več prav, kdo je njihova oblast, ali KPS s svojo vlado, partizani in zločinskimi emisarji, ali pa okupator s svojo vojsko in civilnim aparatom; v mno-gih krajih se dejanska oblast menja in vsaka narod kaznuje zaradi prejšnje. To je seveda v vsej pokrajini do temeljev zamajalo javno varnost, zakonitost in red. Vsa slovenska javnost je prepričana, da je k temu stanju zelo odločilno pripomogla Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 827 okolnost, da je italijanska oblast odklonila smotrno, trajno in pravno osnovano sodelovanje domačega prebivalstva in njegovih predstavnikov. V smislu kr[aljevega] ukaza z dne 3. 5. 1941 je bilo v pomoč Visokemu komisarju imenovanih 14 predstavnikov domačega ljudstva, toda Visoki komisar se teh pred-stavnikov pri upravljanju pokrajine ni posluževal. Sklical jih je nekajkrat, da jim razglasi sklepe, ki so bili že izdani, pozneje pa je še to vljudnostno formo opustil. Slovenski policisti, ki poznajo prebivalstvo, jezik in njegove običaje, so iz učinkovite varnostne službe izločeni. Ne morejo uspešno sodelovati pri preganjanju komuni-stičnega rovarjenja, ki se poslužuje zarotniških, podtalnih metod; odvzeto jim je bilo celo orožje, da niti sami sebe ne bi mogli braniti pred maščevanjem emisarjev ko-munističnega vojnega ministra. Varnostno službo opravljajo le italijanski organi, ki ne znajo jezika prebivalstva, med njimi in ljudstvom je torej nepremostljiva razdalja, zato njihova varnostna služba kljub njihovemu velikemu številu ne more biti uspešna. Visoki komisar je več poštenih županov po deželi odstavil, na njihova mesta pa imenoval ljudi, ki med prebivalstvom niso na dobrem glasu, kar se gotovo ni zgo-dilo po nasvetu nalašč za to imenovanih svetovalcev (konzulta). Vsi vodilnejši uradniki nekdanje policije so odstavljeni od svojih funkcij in poti-snjeni na manj pomembna mesta in na vzdrževanje javne varnosti nimajo nobe-nega vpliva več. Italijanska uprava pa je prav vsled tega, ker se mora osamljena gibati na terenu, ki ga ne pozna, nesigurna in zamudna. Tudi sta na vsakem važnejšem odloku podpi-sani dve oblasti, vojaška in civilna, kar ljudstvu gotovo otežkuje orientacijo. Ako italijanske oblasti kljub vsemu temu težkemu stanju odklanjajo organizirano in pravno osnovano sodelovanje domačega prebivalstva, kakor jim je bilo že več-krat predlagano, potem se ni čuditi, če ljudstvo spričo istočasnih trajnih groženj komunističnega maščevanja sploh nima praktične možnosti sodelovanja. Edini način nekakšnega »sodelovanja«, ki bi še preostal, t. j. v obliki […] individualnih prijav, praktično ne pride v poštev, ker: 1. gre za zločine, ki se po pravnem čutu ljudstva preganjajo po službeni dolžnosti, ne šele na predlog, 2. ker italijanski organi ne znajo jezika prebivalstva in je torej medsebojno spora-zumevanje nemogoče, 3. ker se je tekom leta v več sto primerih žalostno izkazalo, da so komunistične grožnje proti tistim, ki jih komunistična organizacija obdolži, da »izdajajo«, ali »sodelujejo«, bridko resnično učinkovite, ni pa se izkazalo, da bi bila v enaki meri učinkovita zaščita s strani italijanskih oblasti, saj večino storilcev pravne posledice niso dosegle (o tolikih umorih se niti preiskave ne vodijo, kaj šele o propagandi, s katero se je ta dolga vrsta zločinov začela), 4. ker je ta način sodelovanja v večini primerov itak neizvedljiv; gre za podtalno, zarotniško delovanje, kateremu narod ne more priti do jedra, ker neorganiziran Na kazalo Na kazalo oseb 828 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 niti ne more, niti ne sme delati preiskav, zasliševati storilce in njihove pajdaše in tako iskati organizacijskih niti do jedra; v sedanjem stanju pa narod vidi in čuti le zunanje znake; dokler so n. pr. partizani v kakem kraju, je vse prebivalstvo pod njihovim nasiljem in se ne more ganiti nikamor, ko pa se pred italijansko vojsko s plenom in žrtvami umaknejo, je prijava že prepozna; prav tako oboroženi atenta-torji v mestih po dejanju izginejo izpred oči celo organiziranim in oboroženim pa-trolam, toliko bolj neorganiziranemu prebivalstvu (podali pa smo nekaj dokazov, da se italijanski oblastveni organi tudi pravočasnim prijavam ne odzovejo). Narod je slejkoprej prepričan, da more na svojem ozemlju zares učinkovito sodelo-vati z italijanskimi oblastmi le tako, da sodeluje, t. j. da je deležen oblasti, kakor po človeški pravici in mednarodnem pravu pripada lojalnemu okupiranemu narodu. VI. Razmere v pokrajini so take, kot jih je hotel srednje-evropski komunizem Po enoletnem komunističnem divjanju, ki se je pod vodstvom dunajske centrale za Srednjo Evropo in Balkan in ob podpori italijanskega komunizma spretno iz-mikalo vsem drakonskim protikomunističnim ukrepom italijanskih oblasti, pod katerimi narod trpi, je v pokrajini nastalo stanje, ki je nevzdržno. Narod je pahnjen na stopnjo skrajnega uboštva, grozi mu pomanjkanje, kakršnega ne pomni. Pravno stanje je porušeno, javne varnosti ni, ne v mestu, ne na deželi. Morilci, tatovi in roparji so v mednarodnem sodelovanju med seboj ušli kazni, kazen za njihova grozodejstva pa je padla na narod, t. j. na sorodnike in rojake umorjenih, na okradene in izropane in njihove rojake. Razmerje med italijanskimi oblastmi in domačim prebivalstvom je zastrupljeno do skrajnosti. Na eni strani ga je zastrupljevala komunistična propaganda, ki je vse leto z najbolj rafiniranimi demagoškimi gesli ščuvala zoper »tuje nasilnike«, »krvnike« itd., po drugi strani pa ji je protikomunistični boj italijanskih oblasti z represalija-mi, streljanjem talcev, masovnimi aretacijami itd. olajševal delo in ji dajal snovi. Pred letom dni še trden katoliški narod je danes v velikem delu pokrajine ob vse, okrog 30.000 mož in fantov pa je po koncentracijskih taboriščih v notranjosti Itali-je. Zapori so vsi prenapolnjeni. Promet, ki je bil že prej zelo nesiguren, ker so skoro vsak potniški vlak napadli partizani, in nereden, ker so bile proge večkrat poško-dovane, je od 15. 7. dalje sploh ukinjen, pošta ne posluje, prav tako ni brzojavnega in telefonskega prometa. Dokazovanje slovenske katoliške univerzitetne in srednješolske mladine, da se vse to gorje ni začelo takoj po okupaciji, ampak šele po 22. 6. 1941, ko je Nemčija Rusiji napovedala vojno in je v pokrajini začel prevratno delovati komunizem, je združeno s čimdalje večjimi žrtvami, tudi smrtnimi. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 829 Ljudstvo nima utemeljenega upanja, da bi tudi sedanji veliki nastop italijanske vojske mogel ustaviti ta razvoj v popoln razpad pokrajine. Boji se, da komuni-zem po dosedanjem načinu protikomunističnega boja ne bo zatrt, ampak bo samo narod strt, komunistično delovanje pa preloženo za nekaj mesecev, na kar bi ob obubožanem narodu imelo toliko lažje delo, v tej ali oni obliki. Če vemo, da je Komun[istična] partija Slovenije organizacijsko povezana na komunistično cen-tralo za srednjo Evropo in Balkan na Dunaju, je vprašanje toliko bolj pereče. Po dosedanjem toku razmere vsak dan bolj dozorevajo za popolno duhovno in mate-rielno boljševizacijo ozemlja, na kar srednje evropski komunizem že čaka – vse v smislu sklepov komunističnega kongresa na Dunaju l. 1933. Slovenska katoliška univerzitetna in srednješolska mladina, prežeta želje, da se ka-toliški slovenski narod, kakor ga priznava tudi kr[aljevi] dekret z dne 3. 5. 1941, na svoji zemlji ohrani, z vso svojo krščansko kulturo in tradicijo, in v prepričanju, da italijanske oblasti brez častnega, organiziranega in pravno osnovanega sodelovanja naroda ne morejo izpolnjevati svojih nalog v okupirani pokrajini v smislu mednarodnega prava in po intencijah kr[aljevega] dekreta z dne 3. 5. 1941, in da se bo samo s sodelovanjem naroda moglo v pokrajini vzpostaviti pravno stanje, zakonitost, javna varnost in red in trajno ohraniti, P R E D L A G A : 1. Italijanska oblast sprejme in na primeren način razglasi načelo, da se slovenski katoliški narod ohrani, z vso svojo krščansko kulturo in tradicijo. 2. Italijanska oblast opusti dosedanji pavšalni način boja proti komunizmu, ker se je tekom leta izkazalo, da ta način komunistične organizacije ne zadene v živo, pač pa narodu grozi z gospodarsko in kulturno propastjo. 3. Italijanska oblast vzpostavi na ozemlju Ljubljanske pokrajine pravno stanje, t. j. pravice, imovina in življenje poštenih prebivalcev se zaščitijo z vsemi oblastvenimi sredstvi, zločini pa se kaznujejo samo na storilcih in njihovih pomočnikih. 4. Italijanska oblast opusti na ozemlju Ljubljanske pokrajine vsak poskus fašistiza-cije, ker tega kr[aljevi] dekret z dne 3. 5. 1941 ne predvideva. 5. Slovenskemu tisku, redno izhajajočemu ali priložnostnemu, se daje popolna svo-boda v tej smeri, da more iz krščanske narodne tradicije, na podlagi narodnega ge-nija, opravljati komunistični propagandi dorastlo in učinkovito protipropagando. 6. K aktivnemu upravljanju pokrajine se pritegnejo za to usposobljeni Slovenci. 7. Pod vrhovnim nadzorstvom italijanske vojske se ustanovi »Ljudska varnostna služba« s posebno nalogo, da z orožjem in na terenu deluje po pokrajini, da se vzpostavi in trajno vzdrži javna varnost, red in mir, tudi v krajih, ki leže daleč od sedanjih postojank italijanske vojske. – V ta namen ima »Ljudska varnostna služba« poseben policijski oddelek, ki avtonomno zasleduje organizatorje zlasti komunističnih formacij, oboroženih in neoboroženih, posameznikov ali zdru-ženih v večje skupine, vrši preiskave, vodi zaslišanja in poizvedbe itd., da se na Na kazalo Na kazalo oseb 830 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 ta način prepreči vsako sodelovanje med Komun[istično] partijo Slovenije in Komun[istično] partijo Italije. Podrobneje se delokrog »Ljudske varnostne službe« in njeno razmerje do italijan-skih vojaških in civilnih oblasti uredi s posebnim pravilnikom. 8. Italijanske oblasti poskrbe, da ljudstvo, ki je tekom leta ostalo brez strehe, dobi pravočasno, t. j. vsaj pred nastopom jesenskega deževja, zasilne barake, toplejšo obleko, odeje, drva za ogrevanje; da se ukrene vse za odvrnitev lakote in bolezni – in se v ta namen poslužijo tudi aparata »Ljudske varnostne službe«. 9. V znamenje dobre volje, da italijanske oblasti resno hočejo izboljšati sedanji obu-pni položaj slovenskega naroda, se brez nadaljnjega izpuste iz zaporov in internacije vsi Slovenci, ki jih je ta usoda doletela po nedolžnem – po seznamu, ki bi ga oskr-belo in predložilo vodstvo »Ljudske varnostne službe« – da se tudi na ta način vsaj nekoliko omili materielno in duševno trpljenje tolikih nedolžnih slovenskih družin. 10. V zunanje znamenje slovenskega značaja Ljubljanske pokrajine ima »Ljudska varnostna služba« slovenske oznake (n. pr. zastava, grb, kokarda, itd.) in slovensko poveljevanje. Slovenska katoliška univerzitetna in srednješolska mladina je prepričana, da le po tej poti more priti do znosnih razmer v pokrajini in do plodnih stikov med slo-venskim narodom in italijanskimi oblastmi, da se še pravočasno preprečijo nakane srednje evropskega komunizma, ki hoče našo zemljo boljševizirati in jo potem, duhovno in materielno oslabljeno, zavojevati, kakor se je ob težkih žrtvah sloven-skega naroda razjasnilo tekom preteklega leta. V Ljubljani, 7. 8. 1942 Slovenska katoliška univerzitetna in srednješolska Mladina Italijanska različica Spomenice Slovenske katoliške univerzitetne in srednje-šolske mladine italijanskim okupatorskim oblastem v Ljubljanski pokrajini, 7. 8. 1942 (pag. 1134–1171)1135 Pismo (verjetno Franceta Casarja Rudolfu Hirscheggerju), 26. 8. 1942 (pag. 1172) Kopija. Dragi Rudi! Sporočam ti, da so tudi srednješolci avizirani za Majdičev [Fortunat Majdič] pogreb. 1135 Objavljen je dokument v slovenskem jeziku, ki je na pag. 1103–1133. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 831 Kar se pa tiče druge točke, moram pribiti sledeče: Ne more in nikdar ne bo Straža sodelovala pri akcijah, kjer ne morete povedati, kdo je zadaj. Še več: kjer bo Straža sodelovala, hoče biti v vodstvu, da bo preprečevala, da bi se njenim ljudem zgodilo isto kot Majdiču. Če ste pa mnenja, da je Straža samo zato tu, da daje imena, kadar se kdorkoli spomni in ne sme niti vprašati niti komu in kaj, potem ne boste Straže nikjer zraven dobili. (Včeraj so prišli po imena gg. Malovrh [France Malovrh], Du-hovnik [Anton Duhovnik] in Šmajd [Albin Šmajd], danes jih prosiš Ti). Včeraj je prišel k nam Capuder [verjetno Gabrijel Capuder] (iz Glavačevega1136 kro-ga) in nas je prosil za dve imeni, da bomo dobili dva revolverja. Oni, da so dobili deset in dva da nam odstopijo (nimajo namreč deset ljudi). Ne moremo sodelovati z ljudmi Glavačevega kova, ki nam ukradejo stroj, da vodijo proti nam politično borbo, ker nas lahko isti ljudje odstranijo z revolverji, ki smo jih skupaj prejeli, da se nas iznebijo, da ne bomo »več kaj podobnega pisali«. Hočemo imeti garancijo, da bodo vsi, ki prejmejo orožje zanesljivi, zato moramo sami sodelovati pri tej kontroli in zato hočemo biti tam, kjer se ti ljudje sprejemajo, pri vodstvu. – Ne pustimo se postaviti pred gotova dejstva z nekimi vojaškimi avtoritetami; za naše fante so samo naše avtoritete, tudi v takih mešanih odborih. Zato imejte, kadarkoli nas kličete pred očmi gornja načela, sicer bo stvar brezuspe-šna. Kajti, če sprejemate v zaupne odbore ljudi, ki Vas potem izdajajo komunistom, potem smemo priti v te odbore tudi Stražarji, ki smo najbolj zvesti in diskretni pri tajnih akcijah. Pozdrav! C. Ljubljana 26. 8. 1942. Pismo Ljudmile Borse Francetu Casarju, 17. 9. 1942 (pag. 1173) Novo mesto, 17. 9. 1942. Cenjeni gospod Casar! Z neko prošnjo se obračam na Vas. Gotovo veste, da smo na Prečni že junija imeli obisk partizanov. G. župnika in njegovega hlapca so odpeljali, g. organist in jaz sva pa k sreči ušla. Od tega časa še nisem bila v Prečni. Pa tudi ni, da bi šla, ker mi še vedno grozijo, teren je pa tudi takšen, da grožnje lahko uresničijo. Z oktobrom se prične šola. Ne kaže mi, da bi šla v Prečno, zato bi bila rada začasno dodeljena na ljudsko šolo v Novo mesto. Z novomeškim g. upraviteljem sem o tej stvari že govorila in on bo mojo prošnjo podprl. Dodeljena naj bi bila na mesto g. Tevža, ki je bil odpeljan v Italijo. Gotovo imate poznanje na prosvetnem oddelku, zato Vas prosim, da mojo prošnjo podprete, kolikor se da, kajti v Prečno ne morem, službe pa tudi ne morem pustiti. 1136 Pristaši Franca Glavača. Na kazalo Na kazalo oseb 832 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Upajmo, da se bodo razmere kmalu izboljšale in takrat na svidenje v Prečni – pri likerju. Prav lep pozdrav Mili Borsetova P. S. Prošnjo odpošljem v ponedeljek! Zapis o obrambnih razmerah v Ljubljanski pokrajini, 18. 2. 1943 (pag. 1174) »Straža« Slovenski legiji in SLS v Ljubljani. 1. Dejstvo je, da je jugoslovanska vojska takoj prve dni po napadu na Jugoslavijo zapustila slovensko ozemlje, ne da bi se kakor koli zanimala za nadalnjo usodo okupiranega slovenskega naroda. To stanje je po izbruhu vojne med Nemčijo in SSSR izrabila KP, ki je začela pod krilatico »Osvobodilne fronte« organizirati svojo revolucijonarno milico, ki jo je nazvala kot »partizane«, pozneje pa tudi kot »na-rodno-osvobodilno vojsko«. 2. Dejstvo je, da je bilo slovensko ljudstvo v »ljubljanski pokrajini« celo leto popol-noma prepuščeno komunističnemu ropanju in klanju ter okupatorskim represa-lijam, ne da bi faktorji bivše jugoslovanske vojske vedeli nuditi temu obupanemu ljudstvu kako praktično pomoč ali vsaj moralno oporo. Podobno je bilo v ljubljan-skem mestu. Tako je še sedaj na Gorenjskem, Štajerskem in Primorskem. 3. Končno je dolenjski in notranjski kmet zagrabil po samoobrambi, ki ga varuje pred partizanskimi ropi in pokolji ter ga je rešila kolektivnih okupatorskih repre-salij. Spontano so začele rasti samoobrambne edinice, ki so jih Italijani de facto priznali deloma zaradi položaja samega, deloma pa zaradi znanih obširnih spome-nic, ki so bile predložene na merodajnih mestih v Ljubljani in v Rimu. Ljudske sa-moobrambne edinice so potrebovale oficirjev, ki so jih dobile privatno (rezervisti) iz Ljubljane, deloma pa jih morajo še danes nadomeščati sposobnejši domačini. Samo v novomeških edinicah je glede oficirjev neposredno sodelovalo tudi tako-zvano Mihajlovićevo vojaško vodstvo, moštvo pa je tudi tam bilo zbrano iz istih spontanih samoobrambnih nagibov. 4. Dejstvo je, da se smatrajo imenovane samoobrambne edinice kot spontane ljud-ske tvorbe z neposrednim namenom slovenske vojaške obrambe proti dejanski komunistični revoluciji in kot osnova bodoče slovenske narodne vojske. 5. Predstavniki bivše jugoslovanske vojske torej nimajo niti pravne niti moralne niti dejanske osnove za to, da bi sedaj samovoljno razpolagali s to slovensko samo-obrambno organizacijo, ampak se morajo sprijazniti z razvojem, ki so ga ob zlomu države in v najtežjem razdobju, ki je temu sledilo, prepustili samemu sebi. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 833 6. Narodno-politični program Slovencev je končna osvoboditev in združitev vseh slovenskih pokrajin v slovensko državno enoto, federativno sožitje s Hrvati in Srbi ter skupne meje s severnimi Slovani. 7. Nova vojaška organizacija mora torej biti izpeljana v skladu z naznačenim ra-zvojem slovenske narodne samoobrambe in v skladu s slovenskim narodno-po-litičnim programom. Vsak drugačen poizkus bi kot nenaraven nujno naletel na splošen narodni odpor. Nikakor ne more biti v tem vprašanju merodajno mnenje nekih činiteljev, ki bi stali izven slovenske ljudske samoobrambe in ki ne bi bili iskreni pristaši slovenskega narodno-političnega programa. 8. Slovensko vojaško poveljstvo more biti torej samo izraz slovenskih samoo-brambnih sil in jamstvo za uresničenje slovenskega narodno-političnega progra-ma. General Mihajlović [Dragoljub Mihailović] mora v skupnem interesu vzeti na znanje dejanski razvoj in sprejeti federativno načelo ter v skladu s tem upoštevati v Sloveniji tako vojaško poveljstvo, kakršnega si bo postavila volja pravih predstav-nikov slovenske narodne samoobrambe. 9. Najvišje zločinstvo nad žrtvami, ki so jih doprinesle Vaške straže v borbi pro-ti notranjemu narodnemu sovražniku, bi pomenilo ustanavljanje kakih posebnih ilegalnih oddelkov. To bi bil najtehtnejši razlog, da okupator znova nastopi proti ljudstvu pokrajine. To bi moglo biti samo v interesu Komunistične Partije v Slove-niji, če bi bile razpuščene Vaške straže in če bi okupator začel z novimi represalija-mi. Kdor tako ravna, ravna v interesu komunizma in okupatorja, pa naj se imenuje kakor koli že. Ljubljana, 18. 2. 1943. Odnosi med akademskim klubom Straža in Slovensko legijo, 5. 7. 1943 (pag. 1175) Straža proti Slov[enski] legiji. 5. 7. 1943 Že v začetku moram ugotoviti, da so se stražarji – celo Casar [France Casar], ki tako rad govori – skrbno izogibali preostrih napadov na SL. Propaganda proti njej je bila najmočnejša na sestankih SDZ1137, a vendar ne tako odkrita, da bi se jo dalo kje prijeti. Nekako v februarju je Casar izdal odredbo, da se noben član SDZ ne sme vpisati v kako ilegalno vojaško organizacijo, ker bi s tem, da tako organizacijo odkrijejo, postavil v nevarnost SDZ. Omenil ni sicer niti z besedo SL, vendar je pozneje postalo jasno, katero ilegalo je pri tem mislil. Casar je računal, da bo s tem za vselej omejil odtok SDZ v SL in da mu ne bo več treba razlagati tega problema. Kakor je znano, je veliko članov SDZ prestopilo v SL kljub njegovi prepovedi. Sedaj je prišel z barvo na dan. V okrožnici, ki so jo podpisali 1137 Verjetno kratica za Slovensko dijaško zvezo. Na kazalo Na kazalo oseb 834 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 poglavarji SDZ pravi: »SDZ stopa v novo borbo samo z zvestimi, kakor je bila tudi ona vam zvesta. Zato odločamo, da do 15. 5. izstopijo vsi člani iz SL in urede s svojimi komandami, sicer bodo izključeni iz SDZ.« Ker so se fantje branili izstopiti iz SL zara-di prisege, ki so jo dali, je poslala Straža svoje ljudi k škofu, da bi izjavil, da je prisega SL neveljavna. »Tako bodo imeli fantje lahko mirno vest«, kakor je dejal Casar. Propagando proti SL pa je otvoril Casar v času, ko je SL sodelovala z Novakovo ilegalo: »Novakova ilegala je samo orodje, v partizanskih rokah. Vsi tisti iz katoli-škega tabora, ki tega nočejo spoznati in ki z njo sodelujejo, drvijo v komunistični prepad in podpirajo komunizem. Mi pa smo bili v tem boju že enkrat zmagovalci, in bomo še enkrat, čeprav se bomo morali sami (stražarji) boriti proti komuniz-mu!« je dejal Casar na nekem sestanku. Ko pa je SL prekinila z Novakom [Karel Novak], je hotel Casar pokazati, kako edi-no prav so imeli stražarji v tem vprašanju. Kakor vidite, ni dosti prijeti! Sploh je bila propaganda pred vsem na sestankih SDZ, dočim na stražarskih sestankih teh problemov ne obravnavajo ker so vsi stra-žarji proti vsaki organizaciji, ki ni stražarska. Če pa govorijo, govorijo zasmehljivo in navadno v zaključenih družbah. O ljudeh, ki vodjo SL imam samo eno nič kaj konkretno Casarjevo izjavo: »Najprej so se s komunisti učili streljanja v kolodvorski ulici, nato so jih vabili četniki in so šli z njimi, sedaj pa, ko gre vsa stvar h koncu, pa so pričeli prirejati lastne oficirske tečaje.« Imenoma pa ni imenoval še nikogar. Zanimivosti. Mejač [Konrad Mejač], predsednik SDZ in ožji Casarjev zaupnik o prekinitvi [z] SLS in ilegalo (Novakovo): Novak je nastavil svojega namestnika in z njim se je sprl zaradi vodstva. Ko je SLS videla njun prepir, je rekla: vidva in Mihajlović [Dra-goljub Mihailović] nista nič vredna! In je prekinila z Novakom. O prof. Petelinu [Stanko Petelin] je Casar že dobil informacije, da je pri SL. Tudi za podoficirski tečaj je nekje izvohal, samo mislil je, da je v Marjanišču. Z zasmehljivim tonom je rekel: »V treh dneh bo to dobila policija in ljudje bodo nastradali«. Zapis o sestanku (domnevno stražarjev), 8. 7. 1943 (pag. 1176) 8. 7. 1943. Sestanek so sklicali, da nekoliko popravijo programski govor, ki je med javnostjo slabo naletel. Na sestanku so obnovili program, ki je bil objavljen v »Sloveniji in Evropi« in ga primerjali s programom objavljenim v »Svobodni Sloveniji«. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 835 Programa so primerjali zato, da pokažejo razliko med obema. Program v »Svobo-dni Sloveniji« je bil izvršen na pritisk liberalne struje. »Govorijo, da stranke še obstojajo«, je rekel Casar [France Casar], »to pa ni res, ker so stranke razpadle ob razpadu. Sicer pa SLS ne more obstojati ker nima nobenega vidnejšega predstavnika. Korošec [Anton Korošec] je umrl, Kulovec [Franc Kulo-vec] tudi, drugi so pobegnili v London, zadnji predstavnik SLS, ban dr. Natlačen [Marko Natlačen] je pa tudi ubit«. Prepovedal je članom SDZ vstop v ilegalo (SL, NL in Mihajlovičevci1138), tudi v SL. Rekel je tudi, da škof obsoja ilegalo (tudi SL). Če pa je kdo že prisegel, se mora glede tega pogovoriti z duh[ovnim] vodjem dr. Blatnikom [France Blatnik]. Do 16. 6. se morajo vsi odločiti ali za SDZ ali za ilegalo. Opomba: Člani SDZ razgovarjajo člane SL, ki so že zapriseženi in s tem delajo proti prisegi. Vabilo Marka Kranjca Francetu Casarju na razgovor, 12. 8. 1943 (pag. 1177) 12. 8. 1943 Gospod Casar, jutri imam ob 9. uri neko drugo zadevo. Če Vama je z dr. Žebotom [Ciril Žebot] po volji, prosim, da prideta v soboto ob 8. uri na razgovor. Ako ne bi bilo mogoče, me prosim jutri opoldne (po g. Geratiču [Mirko Geratič], ki pride k Vam) obvestite. Pozdrav! M. Kranjc [Marko Kranjc] Pismo Cirila Žebota (domnevno Pavlu Verbicu), 12. 1. 1944 (pag. 1178) Potvorjeno pismo S.1139 Dragi P [morda Pavel Verbic]! Ker moram pismo popoldne že oddati, ti sporočam nekaj misli, ki jih bom skušal v prihodnjih pismih bolj natančno obdelati. 1. Konsolidacija stranke je poleg protikomunistične borbe naša glavna naloga. To konsolidacijo je treba izvesti na previden način, da ne bo preveč opazna. Kakor mi svetnik poroča, je položaj tak, da je mogoče v pokrajinske odbore spraviti naše ljudi. Pokrajinski odbori pa bodo poslali svoje delegate v strankin delavni ali širši odbor. Če pa dobimo v širšem odboru večino, bo stranka v kratkem konsolidirana in to brez hrupa. Delajte postopoma in vse naenkrat. Svoj postopek kamuflirajte tako, da sprejmete oz. predlagate v delavni odbor tudi kakega nenevarnega kon-servativca. Taktiko naj sproti določa naš politični direktorij. Glejte, da nam Marko 1138 Slovenska legija, Narodna legija in pripadniki vojske Dragoljuba Mihailovića (četniki). 1139 Pripisano s svinčnikom. Na kazalo Na kazalo oseb 836 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 [Marko Kranjc] ostane naklonjen. Pogosto ga obiskujte, hodite k njemu na nasvete, potožite mu vsako stvar. France naj ga obvesti o mojih težavah tukaj. Pokažite ve-liko hvaležnost za njegove nasvete. Prosite ga za zaščito pred ljubljanskimi klikarji. Recite mu, da imate občutek, da ljubljanski klikarji sistematično žagajo Štajerce. Obravnavajte Marka kot našega voditelja. Mož ima tenak posluh za take tone. Ko bomo imeli večino v delavnem odboru, potem pristopite k izvedbi našega pro-grama v pogledu konsolidacije in generacije stranke. 2. Na cerkvene kroge moramo stalno vplivati in jih pridobivati. Delajte obiske sis-tematično kakor smo se že dogovorili. Ti hodi stalno na najvišje mesto, vendar naj hodi tja še kdo drugi. Obiskujte tudi stalno kanclerja in dr. Lenčka [Ignacij Lenček] (vplivajte, da se vprašanje kuratov izvede v našem smislu). Na akademski študijski dan povabite čim več duhovščine, zlasti pa univerzitetne profesorje kanonike in katehete. Podrobnosti in program bom sporočil v prihodnjem pismu. KA puščajte zaenkrat pri miru. Prepričan sem, da bodo vse druge slovenske škofije odklonile tak način organizacije KA kot je v ljubljanski in bomo imeli takrat lažje stališče. Zato pa moramo zlasti pridobiti zunanjo duhovščino. Na Štajerskem je itak vse v redu. Z dr. A. [morda Ivan Ahčin] bomo lahko orali. Pač pa je treba pridobiti za našo stvar katoliško duhovščino v Trstu in Gorici. Janko [Janko Kralj] pravi, da spada med najmočnejše duhovnike tamkaj dr. Čuk [Alfonz Čuk]. Vzemite ga torej sistematično v roke, obiskujte ga, v Ljubljani naj predava o razmerah na Goriškem (dobro poravnajte stroške). Janko mi je ugladil pot v važne cerkvene kroge. Sma-tram to za naš največji uspeh. Gotovo bomo lahko vplivali na razna imenovanja v bodočnosti. Upam, da sem dr. Žab. [Jožef Žabkar] preusmeril in bomo v njem imeli močno oporo. Važno je, da smo se močno usidrali pri jezuitih in salezijancih. Zaenkrat nobenih polemik z našimi nasprotniki v duhovnih krogih. 3. Na široke množice je mogoče imeti danes vpliv preko domobranstva. Glejte, da obdržite pozicije v štabu. Kolikor še ostane ljudi, naj gredo na Primorsko. Ker nimajo množice še nobene politične vzgoje, ne bo težko nanje vplivati. Jošta (Pe-terlina [Ernest Peterlin]) tretirajte kot najvišjega slovenskega vojaškega poveljnika in ga bomo po prevratu takoj dvignili na to mesto, če bo to komu prav ali ne. Vsak upor zoper to se bo tedaj lahko sodil po Vojaških zakonih. Takrat bo treba porav-nati tudi še ne poravnane račune z Glavačem [Franc Glavač]. Ne pozabite tudi na B. Ima velik vpliv na fante. Delajte tako kot sem že naročil. Če bo kljub temu padel pod vpliv konservativcev, bo tudi proti njemu treba nastopiti z vsem aparatom. V tem primeru bo treba doseči, da ne bo zastopnik Štajercev v stranki. 4. Ponovno naročam naj se vsak zelo pripravlja na določeno nalogo. Naš čas se naglo bliža in takrat bo treba postaviti takoj ljudi na določena mesta. Če bomo v tistih zgodovinskih in revolucionarnih dneh zasedli važna mesta, nam tega nihče ne bo mogel vzeti. Naj se torej posebno dobro pripravljajo Lujo [Ludvik Leskovar] za svoje mesto, ravno tako Matej [Matej Poštovan] in Maks, dalje France [France Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 837 Casar] in seveda tudi Ti. Preštudirajte kateri izmed naših bi lahko zasedli mesta sodnikov, okrajnih glavarjev in zdravnikov. 5. Slišim, da igra vedno večjo vlogo župnik Škulj [Karel Škulj], da je med kmeti popularen in da konservativci z njim niso bog ve kako zadovoljni. Takoj navežite z njim stike. Uporabljajte veliko kadilnico. 6. Sedaj pa nekaj važnega. Zanemarili smo delavski stan. Ta pa bo igral pri nas vedno večjo vlogo. Potrebno bo, vreči se tudi na to delo. Zberite študijski odbor, za delavska vprašanja. Poskušajte se preriti v ZZD. Če bi se to ne posrečilo, poiščite nekaj delavcev in naj se v okviru našega gibanja osnuje delavski krožek. Ko bo osnovan bo v imenu edinosti lažje izsiljevati pri ZZD in pri stranki. S samim dijaštvom ne bomo prišli daleč, kakor smo med kmeti našli Spindlerja [Josip Špindler] tako moramo tudi med delavci najti kakega Spindlerja. Obljubi naj se mu mesto predsednika v Del[avsko] zbor[nico] ali v OUZD ali pa še kaj viš-jega. Ljudje so [se] namreč pripravljeni krepko boriti za obljubljeno bodočo čast. Torej meščanstva sploh. Kmet je konservativen. V revolucijah ne igra kmet nobene vloge. Pač pa so vedno igrali glavno vlogo delavci, meščanstvo in inteligenca [...]. Če hoče torej Straža zmagati, podreti stare forme, prevzeti vso […], mora pridobiti in organizirati omenjene stanove. K vsemu delu pritegniti […] J. Prisrčne pozdrave Tvoj Čiro [Ciril Žebot] – 12. 1. 1944. Prepis pisem Cirila Žebota iz Rima ženi Iči Žebot in Pavlu Verbicu, 5.–7. 2. 1944 (pag. 1179–1181) Pismo dr. Žebota Cirila ženi Iči1140 in prof. Verbiču [Pavel Verbic] iz Rima: Pismo ženi Iči 6. 2. 1944: Naknadno ti dajem še moja razpoznavna gesla, če bom dobil s pomočjo radia zve-zo s teboj. Jaz sem namreč Ilče Dravski. Reci Pavlu (t. j. Paul Verbič [Pavel Verbic] vodja Straže po odhodu dr. Žebot Cirila), da so še veljavni tajni znaki, ki sem jih svoječasno poslal tebi. Če grem v Kairo: (Popotnik pride v Afriko puščavo). Če grem v Ameriko: (Odmev rdeče zemlje). Če grem v London: (Otok bleški kinč nebeški). Če ostanem v Rimu: (Tri dni ne grem domov). Odgovor na to pismo je bil izvršen 14. 2. 1944. 5. 2. 1944 je dr. Žebot Ciril pisal na prof. Verbiča Pavla, ki je bilo priloženo pismu njegove žene (Iči) s prošnjo, naj ga ona z drugim priloženim pismom in progra-mom za V. akademski študijski dan sv. Tomaža ... (ni razvidno komu je bilo pismo poslano). 1140 Iča (Ivica, Jean, Marička), rojena Ivana Marija Korun. Na kazalo Na kazalo oseb 838 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pismo se glasi: 1. Novak [Karel Novak] in pristaši v Primorju: stvar naj bo s pomočjo poklicnih faktorjev temeljito proučena. Odločilna navodila so ta: Kdo bo sledil legalnim če-tnikom – ilegala v zvezi z izvršitvijo protikomunistične borbe. V smislu teh navo-dil naj bo vsestransko objektivno presojen vaš namen in vaše akcije, zaključek pa nato temeljito odločen ter brez pomisleka izpeljan. Za igračkanje ni časa. 2. Ali ste konsolidirali stranko1141? Še vedno naj bo glavni cilj likvidacija komuniz-ma1142, pred vsem drugim. Poleg tega se pripravljajte na temeljito reorganizacijo stranke v smislu mojih navodil. Eden (mogoče Lujo [Ludvik Leskovar]) naj vendar temeljito predela statute SLS in ne JRZ. Dosegli boste to potom svetnika (op. vira svetnik Krošelj [Jože Krošl]) pri Marku [Marko Kranjc]. Na tej podlagi naredite priprave za reformiranje strankine organizacije, podobno predvideni reformi Slo-venije (demokratizacija stranke pri centralnem vodstvu z ozirom na pokrajino, kulturno in gospodarsko življenje, decentralizacija stranke po občinah, okrajih, pokrajinah, gospodarskih in kulturnih odsekih). Stranka se mora rešiti ljubljanske centralistične svojadi, naslanjati se mora na splošne ljudske zahteve in graditi most med njo in inteligenco. Če ne bo te reforme od mladih intelektualcev SLS preštu-dirane in popravljene, ne bo imel nihče uspeha. Naj se to moje stališče temeljito prouči glede na programatske osnutke če ni v njih nakazan pojem: »Gibanje mladih intelektualcev SLS«, ki bi mu dala realno obliko: »Komite in študijska komisija«. Komite bi gibanje razlagal v svojem prostoru itd., študijske komisije mladinske organizacije s pomočjo posameznih oddelkov, refor-mo zgodovinskega 8. septembra. S in E, dokumentacija, NsE itd. V komite naj pride-jo: ti (Verbič Paul prof.), Mirko Javornik (urednik Slovenskega doma), svetnik (op. vir. verjetno Krošelj) in mogoče še kdo iz mlajših krogov. V študijsko komisijo pa še vrsta drugih iz strokovnih krogov. Od časa do časa naj bi se sestajali in se pod vod-stvom komiteja na plenarni seji temeljito pogovorili in soglasili o pravi liniji dela. Ta rešitev pride prav, ker bi tako postala straža depolitizirana, istočasno bi pa pri-vabili k političnemu obnovnemu gibanju vse mlade inteligente, ki imajo razume-vanje in dobro voljo za veliko stvar. Prepričani moramo biti, da bo ta vojska reformirala svetovno obličje, da pa bo imel pri tej spremembi samo oni za govoriti, ki bo zmožen prevzeti vodstvo in vzbuditi pri ljudstvu največje tovarištvo. Pazite, da bodete duševni politični vpliv na dmb. [domobranski] štab obdržali v konkretnem slovenskem duhu. Prišel je čas, da se to gospodo pravilno slovensko politično vzgoji. Pridobi torej vpliv majorja B (prof. Bitenc [Mirko Bitenc]). Pazite na vaše življenje, sigurnost in posebno na zdravje. Tvoj Čiro [Ciril Žebot] 1. r. 1141 Pripisano (verjetno UDV): SLS. 1142 Ob strani pripisano: =0894. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 839 Dne 5. 2. 1944 Na robovih pisma so bile sledeče pripombe: Franc naj že pride enkrat z novim poročilom, materialom, pooblastili, slikami in z belo knjigo II (Mirko). Trst naj konkretneje poroča o položaju v Sloveniji. Imate kak vpliv na poročevalca Trst? Ali pošiljke lahko živahnejše in prepriče-valneje oblikujete? Trst slišimo. Dajemo vam sledeča navodila. Igrajte v torkih in petkih ploščo: Oblaki so rudeči, to bo znak, da stvar pri vas ni v redu, nasprotno pa bo plošča: Na planincah, znak torej, da je stvar pri vas v redu. Drugo pismo: Dr. Ciril Žebot piše dr. Verbiču Pavlu dne 7. 2. 1944: sledeče: Še eno, Maks V. [verjetno Maks Wraber] naj se sistematsko pripravi na prosvetni resor. Mislim, da moramo vse storiti, da bo bodoči prosvetni minister. Jaz bom stvar forsiral tu, vi pa gori (s pomočjo svetnika Krošlja). Glavno bo ljud-ska prosveta. Na noben način ne smemo dopustiti, da bi imel besedo tu kak Sušnig [Lovro Sušnik] ali kaka druga stara razvalina. Maks je prepotoval svet, je odlično mojstersko orijentiran na tem področju, odgovarjajoče star in poln ognja. Zato mora postati minister in naj se na to tudi temeljito pripravi. Pazite, da pride k Na-cionalnemu svetu, namesto zveze. Pozdrav Čoro1143 7. 2. 1944 Spredaj je bil na posebnem listu tudi sledeči program: V. Akad[emski] študijski dan st. Tomaža. Katoliški Slovenec v slovenskem javnem življenju po tej vojni. 1.) Teološke in psihološke temeljnosti katoliškega interesnega zanimanja v javnem življenju (prof. Janžekovič [Janez Janžekovič]). a.) Teološko: Stari testament, Ljubezen do bližnjega. Zemeljsko življenje, življe- nje na zemlji, pot k večnosti. b.) Psihološko: Kristusova antropologija. Socialno življenje, Krščansko socialna psihologija. 2.) Cerkveno pravo za red v socialnem in političnem življenju (dr. Poštovan [Matej Poštovan], ki je kandidat za cerkveno pravo). Tozadevna papeževa okrožnica Pia X. Leona XIII. Pia XI. in Pia XII. 3.) Učenje slovenske okupacijske tragedije v odnosih na slov[ensko] katoliško gi-banje (Mirko Javornik), Vzgoja katoliških aktivistov in druge množice na med-sebojno združenje. Več smisla za mladino, posebno za naravne talente. Kultura in znanost ter vam podrejeni zavodi (ustanove) morajo biti dirigirane od nas. Moderniziranje in sistematiziranje tiska, moderniziranje organizacije in akcijske metode. Smisel za razmnožitev pripadnikov SLS in jih znova postaviti na stališče 1143 Pravilno Čiro. Na kazalo Na kazalo oseb 840 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 začetnega idealizma in navdušenja ter jih rešiti pred JRZ degeneracijo. Osvojitev meščanstva in delavstva. (Same sugestije odločilne važnosti). 4.) Kako si predstavljajo Jug[oslovanski] katoliški intelektualci posebno program vstajenja in bodočnosti slov[enskega] ljudstva. (V smislu priloženega osnutka: Paul V (prof. Verbič)). Uvodna beseda: Pretresljiv spomin na legijo Mrtvih pionirjev. Na pročelju dvorane obesite sliko naših padlih (tudi Kikljevo [Jaroslav Kikelj]). Povabite: škofa (ki naj zjutraj bere mašo), univerzitetne profesorje, promovirane in mlajše predstavnike, zastopnike teologije, zastopnike vere, Jošt (op. vira Peterlin [Ernest Peterlin]) in Bitenc od dmb [domobranskega] štaba itd. In tudi naše prija-telje in duhovščino iz pokrajine. Potrudite se: To veliko Erlihovo [Lambert Ehrlich] ustanovo pridržati ter jo razvija-ti, da bo postala stalna tradicija slov[enskega] katoliškega intelektualnega življenja. Volila samo ostra. Kraj: Viteška dvorana Viteškega reda. Poskusite za ta dan dobiti v Ljubljano tudi dr. Kac (op. vira Kacafura [Krsto Cazafura]) in dr. Čuka [Alfonz Čuk] iz Gorice. Pismo Janeza Bertalaniča Vinku Pucku, 3. 4. 1944 (pag. 1182–1183) Zagreb, 3. 4. 1944 Pucko Vinci Semeniška 2/I Kongregacija Dragi Vinci Nudi se mi prilika, da ti napišem nekaj vrstic. Ne vem, kako to, da ni od Vas iz Lju-bljane nobenega glasu. Saj pošta gre redno. V zadnjem pismu sem ti pravil, da mi, če le mogoče izposluješ in pošlješ domovnico od tam gori. Cigüth Pišta mi piše. On želi priti sem v Zagreb študirat. Draži bo junija končal. Kühar Ciril je bolan na TBC in poročil se je. Novakov Lujo je nekje na fronti izginil, baje je padel. Drugače pa mi ne piše nič posebnega. Kako mi kaj živite Vi tam v Ljubljani, oglasite se mi vendar kaj! 31. 3. sem promoviral in sedaj čakam, da dobim diplomo. Srečen sem, da sem vkljub vsem težkim okolnostim lahko doštudiral in sem se tako znebil vsaj ene skrbi. Ti ne veš, kako rad bi videl, da bi pri moji promociji bilo vsaj nekaj stražarjev in kako vesel in srečen bi bil, če bi jo lahko proslavil v »Izbi«. Še med promocijo sem se spomnil pok[ojnega] prijatelja Ferka [France Casar], vem, da bi bil tudi on vesel z mano vred, če bi bil še živ. Saj je tako čutil z nami vsemi in ga je vedno veselilo, če je kdo od naših končal študij. V mislih sem bil z vsemi stražarji, živimi in mrtvimi, vsem bi se rad zahvalil, vsakemu bi rad rekel dobro besedo, kajti če ne bi bilo Straže in če me življenjska pot ne bi zanesla v izbo, ne vem, kaj bi bilo z mano in kje bi končal. Zato Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 841 sem se pri maši in obhajilu iskreno zahvalil Bogu za to srečo, da sem stražar. Zahvalil sem se tudi pok[ojnemu] profesorju Erlichu [Lambert Ehrlich], saj se sploh v vseh težavah in skrbeh, ki jih ni malo, zatekam k njemu po pomoč. In On in pok[ojni] naši tovariši stražarji mi do sedaj svoje pomoči niso odrekli. Z mano je istočasno promoviral tudi Lojze. Promoviralo nas je ta dan 17. Razen naju dveh še dva slovenca štajerca. Od doma mi zadnji čas, odkar so se izvršile te spremembe nič ne pišejo moji domači. Nekaj sem slišal, da je Flisar še živ. Prosim Te piši mi, če je to res. Daj Bog, da bi bilo. Prosim Te, če moreš, poizvedi, kaj je z medicincem Greifom, nekaj čujem, da je padel, pa ne morem verjeti, da je to res. Za pok[ojnega] tov. Simčiča vem, da je tudi daroval svoje življenje za stražarske ideale. Bog ve, kako dolgo bo še to trajalo. To pismo pošiljam po kolegici Musar Marici. Če ga dobiš v roke, Te prav lepo prosim, da mi poizkusiš po isti poti odgovoriti. In veš za kaj se ti priporočam, če moreš, pošlji mi nekaj cigaret. Tukaj jih nimamo in jih zelo pogrešam, ker sem postal hud kadilec. Dragi Vinci, Tebi, Erniji in vsem Prekmurcom in vsem Stražarjem želim srečne in vesele velikonočne praznike. Moje prisrčne pozdrave za vse pod Trančo! Bog vas živi! vaš. Dr. Janez1144 Pismo Franceta Casarja Vinku Pucku, 14. 10. 1938 (pag. 1184–1185) Dragi Vinci in Tranča! Na mestu sem! Stanujem privatno, plačam 200 frankov (stalna soluža!!) hrano imam v enem mat. domu, plačam 600 frankov ali 810 din za kosilo in večerjo. Zajterka ni-mam. Pravijo da sem zelo poceni skoz prišel! Ostane mi še tako 200 frankov mesečno ali 270 din za Pariz. […] tu bom še bolj poceni skoz prišel! Takole vseeno mora iti. Šele tu vidim kako […] je da gremo ven: samo Italijane srečam, mnogo Madjarov, Angležev in najbolj smešni so Kitajci in Japonci. Posebno bode kak tak male oči imajo kak […]. Francoščine ne razumem nič ali sem se vendar dobro znašel in imam med akademiki precej prijateljev, ki mi skušajo pomagati. Ena curka me je pa tudi na ulici ustavila ob 8h zvečer ko sem šel domov od večerje in me prosila cigarete. Takoj me je prijela za roko in hotela iti z mano. Jaz ji nisem znal nič odgovoriti, ker sem pa bil ta dan precej slabo razpoložen sem se samo zadrl: »marš« po srbsko. Šla je takoj ko da bi jo vrag […] nabil v špranjo. No, potem sem doma pogledal v slovar in po francosko tudi pomeni odhod samo pa tak tudi po srbsko. Kaj je kaj novega v Ljubljani? Ali je že Pali prišel? Če je, lepo ga pozdravi! 1144 Zgoraj dopisano z drugo pisavo: Bertalanič. Na kazalo Na kazalo oseb 842 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Kako stoje stvari s Stražarji na univerzi, doma etc. Kako je z volitvami doma ali se kaj pripravljajo tu sem čital v časopisih da so razglašene in da misli Stojadinović [Milan Stojadinović] vzeti v vlado Hodžero [Svetislav Hođera] in Maštrovića [ver-jetno Ivan Meštrović] iz Dalmacije. Gospej povej, da se ji tako zahvaljujem za uslugo, da sem pa obenem jezen, da mi je toliko stvari […] da nisem mogel pobrati. Mico tudi pozdravi in povej da ji v Parizu ni konkurence. Vse so tu suhe kot trlice in da rajši vidim tako Mico kot te prekle. Pozdravi Palija Casara prav tako vse ostale in ne izvzemši Očkata. 14. 10. 1938. Posebej pa še pozdravljen ti in tvoja prednjika Vaš Ferko [France Casar] e. t. réunion des étudiants 104 rue de Haugirard Paris Pismo Franceta Casarja neznanemu naslovniku, 2. 3. 1939 (pag. 1186–1189) 2. 3. 1939 Dragiva! Danes sem si vzel malo časa, da Vama nekaj vrstic napišem! Imam namreč praznik, ker sem včeraj delal izpit iz francoskega jezika za prehod v višjo stopnjo in sem ga dobro prestal. Okupiran sem mnogo, ker dopoldan hodim na predavanja »école poli-tique«, popoldan pa na »alliance« za jezik. V Novinah sem čital izpoved nekega bogojančana1145, kako so mu solze tekle, ko je poslušal predavanja o »Novinah«. Jaz sem sicer prvotno mislil, da je to »hec«, ki ga Pucko [Vinko Pucko] pripravlja Paliju za ščegetanje. Toda ne malo me je presene-tilo, ko sem zvedel, da je to tudi »zgodovinsko dejstvo«. Upam da je vsa slovenska javnost napeto poslušala, da so v Prekmurju napeto poslušali, seveda najbolj »kran-ski svetnik z influenzo« in da so sedaj sklenili, da pred »zgodovinsko odgovornostjo« morajo držati svoje Novine v rokah, če sam gospod kobiljanski alomnii sveti tak lepo o njih govorijo, tisti gospod ki so dosedaj bili na krivičnoj poti, zapelani od zapelivcev, ki jih je ne malo v Prekmurju. Eni so se že gotovo zahvalili Antoni Slomšaki in sv. don Boski, da so ta »krivičen gospod« na »[…] spreglednoli«. Kajti kak uspeh naj ima tako predavanje v radiju, ko pa je Klekl prepričan, da je njegova življenjska naloga ohraniti Novine take kot so, ker so take kot so Bogu všeč, a ves boj proti njim je insceniran od hudiča! (Pozdravljam Trančarsko gospo in se Paliju Casaru zahvaljujem za informacije!) 1145 Prebivalec Bogojine. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 843 Zato on napeto čaka vsako priliko vsako izjavo v prid Novinam, da s tem pomiri svojo vest, če mu le kdaj kaj očita glede Novin in da ošvrkne nasprotnike, ki so [od] hudiča. Tako je on vzel vso predstavo v Čerensovci1146 tako je vzel dosedaj vsako stvar. Nam je sicer bilo očitano da ne spoštujemo dovolj pomena Novin v preteklosti in zato sem bil jaz za proslavo v Čerensovcih pripravljen sodelovati, da tudi to enkrat ovržemo. Toda mi smo Novinam svoje dali in one? Smatrajo to kot slabost in mislijo da mi to delamo zato, ker smo prepričani da tudi danes Novine vršijo svojo nalogo. Zato jaz nikdar nič več za Novine!! Sicer pa bilanca tvojega predavanja? Slovenska javnost posebno klerikalna se pre-malo briga za našo zgodovino kakor tudi za bodočnost! Mogoče si vzbudil kakemu starinarju v Ljubljani željo, da bi slavne in nesmrtne Novine spravil v svojo butiko. V Prekmurju pa spogledovanje pri bogoslovcih, kaj naj to pomeni da akademiki ((!) sic) tako ravnajo in še […] […], Kleklu (na dolžnost da se je moral don Bosku zahvaliti kot sem zgoraj omenil). Gotovo je don Bosko največ vplival saj si bil nekdaj njegov učenec! (Stanko ne ve nič o vprašanem povedati, ker nima zveze! Drugje so mi pove-dali da je agitacija največ osebna!) Stvari sem si zamišljal čisto drugače! Pokazali smo dobro voljo za sodelovanje in pametno rešitev: Lakoščan, Čerensovci. Toda Klekl noče, se ne bo obrnil, pa amen, to je izjavil pismeno: »Novine so moja last, jaz jih lahko dam komur hočem!« Politično prihajamo sedaj v tretje razdobje: 1.) pred vojno (borba za osloboditev množice) 2.) 20 let po vojni (tipanje in blodenje v Prekmurju) 3.) ozka samouprava. V dobi samouprave se mi zdi, da bi lahko mogoče naredili in popravili kar se da. Zato bi morali mi mladi iti strnjeno v to dobo. Zato sem pismeno predlagal Božeku in […] naj delata na tem: Zbrati vse sile ki so pozitivne tudi one od Klekla (Zelkota [Ivan Zelko] , […]1147 etc!) in v počitnicah bi napravili sporazum. Obenem bi bil to javen prelom s Kleklom, ki bi se po mojem moral izvršiti. Prej predno dobimo samoupravo (grem namreč iz predpostavke da je sodelovanje s Kleklom absolutno nemogoče celo škodljivo za tako delo kot bi ga mi hoteli in to je moja vera, o tem sem prepričan!) Pisal sem mu, da je na naši strani (akademski in lajični!) Lahko, da smo tu enotni in ne bo treba nobenih posebnih pogajanj, oni naj to naredijo medseboj. Da mi Božek na to ne odgovori, zdaj razumem! Za mojo osebo se mi smili sedaj samo Camplin, ki je ves srečen, da sem ga dobil in hotel iztrgati iz tega oklepa, proti kateremu je ves čas v duši bil obrnjen, pa ni mogel in ne more proč zaradi nekaterih zunanjih formalnosti. Smili se mi namreč zato, ker mi 1146 Verjetno Črenšovci. 1147 Verjetno Berden. Na kazalo Na kazalo oseb 844 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 je dal precej verodostojnih dokazov samo zato, da bi lahko nadaljevali v našem smi-slu. Saj jih seveda tebi nisem sporočil, ker tebe o tem nisem nikdar mislil prepričevati!! Vedi tudi da imam tukaj na grbi tudi Titana [Janez Titan], ki pride dosti k meni in ki mu je tudi dragocen dokaz, da sem tako mislil, da bo za nas najbolje, če letos to naredimo. Kajti Titan, ki danes ni več komunist odkrito prizna, da je za komuniste in sploh naše nasprotnike to naravnost nujnost da je Klekl tam tak kot je in da smo mi tako razbiti. Pa vedi da so luterani dostikar gibki in dokazuje to s spremembo pri Duševnem listu. Več o tem ne morem pisati, pa tudi o gornjem dobro molči! Jaz pa te upam, da bo tudi iz tega tvojega zasedanja s Kleklom zrastlo nekaj zgodo-vinsko odgovornih dejstev: Prekmurski akademski dom bo kmalu v Ljubljani (samo naj Klekl Tumi napravi načrte), potem sirotišnica v Čerensovci bo kmalu gotova, kjer bodo siromaki celega Prekmurja zbrani. Najprej seveda to iz Čerensovec, potem iz Kobilja etc, etc. Jaz se bom sedaj malo bolj vrgel na francoščino in bom pustil te trapaste misli o domačih stvareh, ko sem pa lahko tako brez skrbi, saj so sedaj v naj-boljših rokah! Vajin Ferko. Ali ne sprašujem za Frumena [Ernest Frumen], Novaka, Duha in druge, ki so ti zelo blizu ali jih sploh kaj obdeluješ kot smo imeli to navado, ali jih kaj na to pripravljaš, da ne bodo potem prišli z ekscesi kot jih je delal Škafar etc. Jaz ti rečem da dosti pišem in tako po malem šepam (tudi Lujziju Horvatu sem pisal.). Dvomim če imamo mi tako enoto in vednost z našimi akademiki v Ljubljani, kakor imajo marksisti okrog mladega Prekmurca. Tu smo si vendar z našimi dalj časa bili dobri in znani. Seveda razumem da vse ne moreš hkrati: »zdraviti« »influenznega starca«, zidati dijaški dom in sirotišnico potem pa še zgodovino »gori iskati«. Stari, trdim ti pa to, da je skrajni čas, da nekaj ruknemo. Jaz nočem v takem živeti, ker sem prepričan da bi drugače bolje in lažje šlo. Delam na tem, če ne bom uspel, ne bo krivda na moji strani. Uspeh bi bilo gotovo če bi vsi ostali na tem. Mnogo je sil, ki vlečejo narazen; dobro veš da smo v preteklosti bili samo akademiki ki smo združili in zbirali. Konkretno je to da: 1.) sem prepričan da je sodelovanje med menoj in Kleklom ne mogoče; zato tu ne iščem nobenega izboljšanja situacije in vidim da stvari več ne trpijo; nasprotno ker dosedaj nisem sodeloval, nas drugi, ko obravnavajo prekmurske razmere, označujejo kot po-sebno skupino, ki jo ne morejo narediti odgovorno za neumnosti tam okrog narejene. 2.) prepričan sem da bomo mogli uspešno delati in koristiti ljudstvu samo združeni katoliški inteligenti, ki imamo pretežno enake poglede na vprašanja, zato delam na združitvi teh sil. 3.) Čutim potrebo čimprej povedati tem, ki tako postopajo, da se ne strinjamo z nji-mi, ker mislim, da bomo s tem preprečili mnogo neumnosti in škode ki so jo in jo še bodo naredili našemu ljudstvu. S tem da smo molčali se oni niso nikdar ustavili k premišljevanju. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 845 4.) Rešitev vprašanj kakor lista, nastopa mladih kot posebne skupine v javnosti je tre-ba narediti v soglasju z vodstvom v Sloveniji (Korošec [Anton Korošec], Krek [Miha Krek]!) Vsako vprašanje v tem smislu je neumno, dokler nas nikjer ni, dokler ne vemo kdo smo in koliko nas je (zato tako važna grupacija!) 5.) Vsa vprašanja; izseljensko, nacijonalno, agrarne reforme (ki pa lahko postavimo znova ob nastopu samouprave!) bi reševali in razpravljali pod enotnimi navodili, kar bi dalo sigurnost in pomen. 6.) Zahtevati je treba od vsakega našega pristaša da se odloči, to stanje ne sme, ne more več trajati. In ko se odloči potem naj drži. Cincanju ni mesta, to prepustimo zgodovini. 7.) Vem da moramo akademiki voditi! Material kakor: Gregor, Gabor, Lanšček, Čer-gulj, , […], […], Škraban, Bajer, Pucko J. Vinci etc – je […], je tu, ne bo nikdar nare-dil velikih potez, ki bi bile uspešne. Zato mora iz naših vrst zginiti vse, kar dela videz nesigurnosti, neorijentiranosti. Treba je pokazati sposobnost dajati smernice in ideje! To pa moramo samo v močni skupnosti, enotni, na jasnem sami pri sebi!!! 8.) Bolj podobna vprašanja potem skupno rešujemo in jim dajemo pečat. Ni res da jih ne bi poznali in znali. 9.) Taki kot smo ne moremo nikdar biti up in predmet za vzgled mladih ki prihajajo iz gimnazije v Soboti. Taki kot smo zanje ne pomenimo nič. Treba je takoj preokreniti že zaradi tega da bomo dobili naslednike, ki bodo lahko bolje delali. Zveza z na-sprotno stranjo (Klekl!) nam ne bo v tem oziru nič pomagala, ker je ta stran zmeraj mlade odbijala do danes. Ne upam pa da bi v bodoče imela več sreče. 10.) Z marksisti se bomo lahko uspešno spustili v borbo, združeni! Brez starih, kar nam bo olajšalo nastop. S starimi bi dobili samo grehe, ki bi nam jih zmeraj poveznili na glavo. 11.) Tako moram na stara leta, pametnemu (najpametnejšemu) Stražarju ponavljati stvari, katere je po moje on sam stuhtal. Pač ironija! Pozdravljam prav vse Vaš Ferko [France Casar]. Načela in načrti za ureditev Združene Slovenije, nepodpisano, nedatirano (pag. 1190–1192) Združena Slovenija (ZS) Straža? SLS? I. NAČELA 1. – ZS mora dobiti meje, ki bodo odgovarjale splošni evropski ureditvi tako, da bo tudi z njo zagotovljen trajen mir. 2. – ZS mora dobiti meje, ki se bodo stikale z mejami sev[ero] zahod[nih] Slova-nov (Čehov ali Slovakov) na Severniku (Semeringu) (neposredna zveza). Na kazalo Na kazalo oseb 846 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 3. – ZS mora postati gospodarska enota; dobiti mora zato ozemlje, ki nudi pogoje za lastno industrijalizacijo (npr. Eisenerz) ter ozemlje, ki daje poljedelske proizvo-de (nižina do Tilmenta). 4. – ZS mora dobiti meje, ki odgovarjajo vojaško-strateškim zahtevam (najbolje gorski grebeni, kjer tega ni, reke in razvodja). 5. – Za ZS je nedeljiva in enotna Koroška življenjski aksiom. Le nedeljiva in eno-tna (tudi preko narodnostnih mej segajoča) Koroška je gospodarska enota v vseh pogledih: npr. Ziljska dolina se ne da presekati na dva dela, Zg[ornjo] in Sp[odnjo] Ziljo, ker bi s tem en del popolnoma ohromel in ostal brez prave prometne zveze. To velja tudi za ostale dele. Sicer je tudi iz vojaško-strateških ozirov mogoča meja samo po gorskih grebenih (dosedanja koroška pokrajinska meja). Koroška pa je tudi zibelka slovenskega narodnega in državnega življenja. Iz te imamo svojo dr-žavno pravno zgodovino in realnost (domači knezi, vstoličenje vojvod). 6. – V ZS je treba vključiti graško kotlino z Gradcem tudi iz razloga, ker je bil Gra-dec v pretekli dobi stalno žarišče in središče vsega protislovenskega šovinizma in gibanja (Südmarka, Schulverein in drugo). II. Konkretni načrti Predloženi so trije načrti ZS; prvi sprejema vsa zgornja načela v najširšem obsegu; drugi je nekoliko ožji, tretji pa je najskromnejši. Pod ta minimum ne more in ne sme nihče, kdor hoče res gospodarsko in narodno sposobno ZS. 1. – Tilment do izliva reke Bele, nato gorski grebeni nad desnim bregom reke Bele do zahodno od Pontebe pod Rosskofel (2230 m) ostane na naši strani – meja Ko-roške nad Ziljsko dolino ter vse po koroških mejah do Velikega Kleka nato po Visokih turah na Radštetske Ture (pri čemur pridemo nekoliko na solnograška tla, da zajamemo izvir reke Mure) nato po gorskih grebenih, ki delajo razvodje med Muro in Anižo do Schober prelaza (843 m) na Zeiritz-Kampel (2125) – severno zahodno nad Eisenerzom na Hochschwab – nad Mürzstegom na Schnee Alpe in Semering, od tod stara spodnjeavstrijska in štajerska deželna meja na reko Labni-co do Monoštra, od tod na reko Krko – naprej meja med ban[ovino] Hrvatsko in dosedanjo jug[oslovansko] Slovenijo, dalje trnovski politični okraj iz reške pokra-jine, vsa tržaška pokrajina, od trnovskega okraja na Buzet v puljski pokrajini in od tam po Mirni do Jadrana. 2. – Avša1148 – stara italijansko avstrijska državna meja do kolena med Krminom in Trivignanom na Manzano (med Butrio in Orsario), preseka pri Remanzacco cesto Udine – Čedad, pod Nemam (Nimis) na reko Ter, od tam proti zahodu na Collato in od tam preko reke Ledre na Osoppo ob Tilmentu in naprej do izliva Bele, nato meja kakor pod 1. – od tam po stari deželni koroško-štajerski meji do Amering-Kogel, od 1148 Pravilno Avsa (naselje v občini Kobarid). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 847 tam na Stubiške alpe, Glinške alpe do Speik Kogl, Fenster alpe na Hoch alpe v dolino Mure na Bruck, preko Mure na Hochschwab in od tam kakor pod t. 1. – 3. – Od Avše do Ameringkogel kakor pod t. 2. –, od tam po grebenih koralnih alp (prejšnja koroško-štajerska deželna meja) do višine 1166 pod D. Landsbergom na St. Andraž v Saustalu do Sv. Marjete ob Muri (med Wildonom in Lipnico) do St. Jurja (vzhodno od Wildona) na višino 607 (Stradherkogel) na štajersko ogrsko mejo, da zajame Monošter in od tam naprej kakor pod t. 1. –. III. PREBIVALSTVO. Videmska pokrajina :cca 439.000 tržaška pokrajina :cca 350.000 (sam Trst 248.000) goriška pokrajina :cca 200.000 trnovski okraj :cca 29.000 (iz reške pokrajine) del Istre :cca 82.000 (iz puljske pokrajine) ---------------------- Skupaj :cca 1.100.000 K načrtom: (vse približno) 1. a) Prim[orska] in Ben[eška] Slovenija: 1,100.000 b) Štajerska 936.000 c) Koroška 416.000 č) jugosl[ovanska] Slovenija 1,200.000 ---------------------------------skupaj 3,652.000 Od teh slovenskega življa: 440.000 100.000 100.000 1,100.000 ------------------------------- 1,740.000 ki bi se hitro asimiliral 100.000 200.000 200.000 ---------------------------------- 500.000 tujih narodnosti: 560.000 636.000 Na kazalo Na kazalo oseb 848 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 116.000 100.000 ----------------------------------- 1,412.000-------------------------------------------------------------------------------------------2. (od videmske 178.000) 840.000 758.000 416.000 1,200.000 3,214.000 --------------- 440.000 100.000 300.000 100.000 200.000 458.000 100.000 200.000 116.000 1,100.000 100.000 ---------------- -------------- ------------ 1,740.000 500.000 974.000 ---------------------------------------------------------------------------------------- 3. 840.000 150.000 416.000 440.000 100.000 300.000 1,200.000 2,606.000 100.000 20.000 30.000 -------------- 100.000 200.000 116.000 1,100.000 100.000 --------------- ------------- -------------- 1,740.000 320.000 546.000 Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 849 Rojstni in krstni list Franceta Casarja (pag. 1193)1149 1149 Rojstni in krstni list Franceta Casarja, rojenega 5. 10. 1910. Na kazalo Na kazalo oseb 850 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Spomenica Slovenske katoliške univerzitetne in srednješolske mladine, 25. 8. 1942 (pag. 1194–1197)1150 Prevod aktov 1609–1616 Prevod iz italijanščine Slovenska katoliška univerzitetna in srednješolska mladina1151 se že več kot deset let bori proti uničevalnim poskusom komunizma v Sloveniji za obrambo krščan-ske kulture in civilizacije. Tudi v času okupacije našega ozemlja po italijanskih četah je bila ta borba vedno uspešna, ker je vedno uspela paralizirati akcijo in propagando komunizma in bolj-ševizma, da bi se razvila v pomembne manifestacije. Od aprila 1941 se je katoliška mladina borila, čeprav tajno proti komunizmu in je uspela si priboriti glavni vpliv na študente univerze in srednjih šol. To dokazu-je partizanska propaganda, ki je vedno silno napadala to mladino; to dokazujejo umori katoliških študentov: Župec Franc, Kikelj Jaroslav, Rojic Viktor in njihovega duševnega vodje prof. Lamberta Ehrlicha. Poleg tega so bili najvidnejši člani te organizacije obsojeni na smrt. V dvajsetih letih pred sedanjim konfliktom, je bila budnost katoliških elementov in prirodni odpor zdravega ljudstva, navezanega na zemljo in krščansko tradicijo, ki sta preprečila komunizmu, da bi se razlil in dosegel pomembno razširitev. Boljševizem je bil vedno v manjšini in je bil vedno tuj nacjonalnemu občutku; nikoli ni imel resnega vpliva oz. pomena ne na socialnem področju ne v javnem življenju. Mi slovenski katoliški študenti trdimo da je: a) slovensko ljudstvo katoliško ljudstvo. V podporo te naše trditve je dovolj pomisliti samo na religiozne navade, na ljudske pesmi prepletene z religioznimi napevi, na bogato katoliško kulturo, na katoliški smisel razmerja med predstojniki in podrejenimi, ki jih slovensko ljudstvo kaže ob vsaki priliki. Konkretno navajamo s kakšnim vdanim navdušenjem je vse ljudstvo sledilo pozi-vu ljubljanskega škofa [Gregorij Rožman] naj vsak prvi petek v mesecu prisostvuje molitvam in kakšna velika množica ljudstva je prisostvovala pogrebu duhovnika Ehrlicha (ca. 12.000 oseb) kljub temu, da je KPS (komunistična partija Slovenije) potom letakov sporočila prepoved udeležbe na pogrebu. 1150 Skrajšana različica Spomenice Slovenske katoliške univerzitetne in srednješolske mladine italijanskim okupatorskim oblastem v Ljubljanski pokrajini, 7. 8. 1942 (pag. 1103–1133). Na pag. 1134–1171 je prevod spomenice v italijanski jezik. 1151 Pripisano (UDV): STRAŽA. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 851 b) Slovensko katoliško ljudstvo, razoroženo in nezadostno zaščiteno, je zaradi višje sile prepuščeno krvoločnosti oboroženih komunistov.1152 Katoliško ljudstvo je dejansko, ko so italijanske oblasti izdale proglas za oddajo orožja, v zaupanju, da bodo nove komande ščitile neoboroženo ljudstvo, ubogalo ta poziv in vsi oni, ki so imeli v dobri veri visok koncept državne avtoritete, so orožje izročili. Orožja pa niso izročili komunisti, kriminalni elementi in revoluci-onarni boljševiški elementi; tako da je najboljši del ljudstva postal nemočen proti slabši strani, ki je ilegalno ostala oborožena. Ti komunisti, močni v njihovem orožju, so začeli s teroristično akcijo potom nji-hove tajne organizacije, z njihovo tajno propagando, z atentati in umori, ki so sko-ro vedno ostali nekaznovani. To so pač lahko delali, ker smo bili mi slovenski katoliki neoboroženi in zato, ker nismo mogli reagirati na to akcijo ne da bi se kompromitirali v našem obstoju, kakor se je pokazalo v številnih partizanskih zločinih. Boljševizem je prepovedal vpisovanje v GILL, v Dopolavoro in Univerzitetno orga-nizacijo: slovensko ljudstvo se je vpisovalo, dokler ni članstvo v teh organizacijah pomenilo smrtno nevarnost; komunistična propaganda je podpihovala ljudstvo, naj se ne uči italijanščine: ljudstvo pa je nasprotno vedno skušalo spoznavati jezik vašega naroda, bilo s posečanjem tečajev, bilo s čitanjem italijanskih knjig, ki so čim so prišle, bile tudi razprodane. Samo proti teroristični akciji ljudstvo ni moglo reagirati; toda to le zato, ker je bil razoroženo in ne zato, ker bi se bilo pridružilo gibanju KPS. Za to je jasen dokaz dejstvo, da morajo komunisti krasti živino, živež in obleke, ker ljudstvo neče dati samo od sebe, da mnogi kraji prosijo zaščite pred uporniki1153, tako da je KPS iz-vršila številne umore slovenskih katoliških elementov tako v Ljubljani, kakor tudi v provinci. Na drugi strani so ta dejstva prepričala, čeprav zaradi opravičljive na-pake, da so italijanske oblasti pustile ljudstvo brez obrambe pred komunističnimi grožnjami in se niso poslužile svoje legitimne oblasti. c) Italijanske oblasti so prišle do prepričanja, da je vse ljudstvo komunistično, medtem ko je to lažnjiva trditev demagoške propagande OF. Res je, da slovensko ljudstvo na zunaj ni reagiralo proti komunističnemu teroriz-mu, toda že samo dejstvo, z izjemo par primerov, da je Osvobodilna fronta do-slej ubijala samo Slovence, kaže jasno, da smatrajo kot najopasnejšega sovražnika zdravi del ljudstva in katerega so hoteli prisiliti k molku s teroriziranjem, ojačani s posestjo orožja, ki ga drugi niso imeli. To dokazuje, da sta komunizem in slovensko 1152 Pripisano (UDV): PARTIZANI. 1153 Pripisano (UDV): PARTIZANI. Na kazalo Na kazalo oseb 852 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 ljudstvo dve ločeni skupini in da je prebivalstvo samo terorizirano z orožjem, ni pa pristaš boljševiškega nazora. Italijanske oblasti pa niso razumele tega dualizma, in ukrepi, ki jih podvzemajo zadevajo ne prave krivce, ampak vse ljudstvo. V želji, da bi bili kratki nočemo navajati, zato da bi dokazali to našo trditev, vse ukrepe, ki so bili v težko škodo prebivalstvu in ki niso motili in ne preprečili ko-munistom, da ne bi nadaljevali z njihovo akcijo. Na drugi strani ljudska masa, ki zato ker je pač masa nima jasnih sposobnosti za razumevanje, se ne more prepri-čati, da so vse omejitve ukazane od italijanskih oblasti potrebne za borbo proti komunizmu. Vse aretacije nedolžnih ljudi, pogosto izvršene zaradi krivih komunističnih infor-macij, določena nasilja, ki so jih izvršili vojaki – nasilja, ki so opravičljiva pri inte-ligentnem človeku, ki pa jih ljudstvo mora smatrati za krive – , določeni dogodki, ki so se zgodili na deželi, kjer so bila požgana bivališča mirnih kmetov, kjer so se uničile vasi samo zato, ker so jih partizani, ob umiku s postojank, zasedli ropajoč po hišah in hlevih, nujno prepričujejo ljudstvo, da tretirajo Italijani vse Slovence kot pripadnike komunističnega gibanja in mečejo v največjo nesrečo to ljudstvo, ki ne ve več »na katerega svetnika naj se obrne«, nahajajoč se med dvema silama: ena, komunizem, jasno sovražna, druga, italijanske oblasti, navidezno nasprotna. d) Dogodki, ki so sledili iz konflikta so postavili pokrajino v pogoje kakršne je hotel in želel srednje evropski komunizem. Po enem letu komunističnega barbarstva, pod komando srednje evropskega bolj-ševizma, kljub drakoničnim ukrepom italijanskih oblasti, se je v Ljubljanski po-krajini ustvarila situacija, ki izgleda nevzdržna: ljudstvo je obubožalo do skrajnosti in živi v uboštvu, ki ga prej ni nikoli poznalo. Juridični status, čeprav obstoja formalno, v bistvu nima veljave. Javna varnost redko kdaj daje čutiti svojo avtoriteto v mestih, nikoli pa na deželi; delinkventi, tatovi, zločinci so pobegnili kazni skrivši se v gozdove in kazen, ki bi jo morali dobiti, mora trpeti ljudstvo. Okoli 30.000 mož je sedaj v koncentracijskih taboriščih na italijanskem ozemlju; zapori so polni mladine, pogosto nedolžne; promet, prej malo varen zaradi parti-zanskih napadov, je sedaj povsem ukinjen; žetev poljedelskih proizvodov je skoro povsem izgubljena in kmetje stoje pred tragedijo bodoče lakote. Ljudstvo nima nobenega upanja, da bi tudi sedanje, grandiozne hajke mogle za-ustaviti proces uničenja proti kateremu gre nujno pokrajina. Prebivalstvo se boji, da z načinom kakor se vrši borba proti komunizmu, to gibanje ne bo nikoli uni-čeno, medtem ko bo ljudstvo še bolj maltretirano; toda komunistična ekspanzija bo zavrta največ za nekaj mesecev in potem bo velika revščina, v katero bo padlo Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 853 ljudstvo, še olajšala njegovo propagando. Torej izgleda jasno, – in nevarnost je re-snično življenjska – da so pogoji v katerih je slovensko prebivalstvo najugodnejši in že zdavnaj zreli za popolno boljševizacijo tako duševno kot materijalno na vsem teritoriju; prav to si je želela komanda srednje evropskega komunizma. e) Sedanja situacija se je ustvarila v glavnem zaradi pomanjkanja sodelovanja med italijanskimi oblastmi in slovenskim ljudstvom. Če se vživimo v duševne pogoje in materijalne pogoje onega dela ljudstva, ki živi od skromnega vsakdanjega dela in od dnevnih naporov lastnih mišic, kaj lahko razumemo kako ta že zdavnaj ne ve več na katero res pravo oblast naj se obrne: ali na KPS (ki ima lastno vlado s predsednikom in ministri), ki je toliko moč dosegla s terorjem, ali na lokalne oblasti, ki pa zaradi danih okoliščin kaznujejo nedolžne in izpuščajo krivce. Ta del prebivalstva, ki predstavlja javno mnenje, je morda napačno prišel do pred-postavke, da je v tej situaciji tudi po krivdi italijanskih oblasti, ki so odklonile ozi-roma so vsaj pustile brez upoštevanja primerno sodelovanje, trajno, organizirano na juridičnih osnovah. Ti trdijo, da se je zelo malo upoštevalo 14 predstavnikov1154 domačega prebival-stva; da je bilo zaupanje v župane, poštene, majhno in da so bili zaradi komunistič-nih informacij često zamenjani; velik del funkcjonarjev resnično dobre volje je bil postavljen v pogoje v katerih je lahko le malo sodeloval in če, le formalno. Na drugi strani, na ljubo objektivnosti, pripoznavamo, da je bilo zelo težko izbirati med primernimi in neprimernimi elementi in da je tudi naša krivda, ker smo le izjemno pokazali jasno in precizno kolaboracijo. Toda ni tu mesto za iskanje krivcev za stvari, ki so že mimo; hočemo povdariti samo, da če bi ta kolaboracija postala konkretna, bi se moglo večino problemov, ki izgledajo sedaj nerešljivi, ugodno rešiti in bi mogli provinco dovesti, četudi le deloma v ono stanje miru do katerega mora priti vse zdravo ljudstvo. Slovenska katoliška univerzitetna in srednješolska mladina, v želji, da ostane slo-vensko katoliško ljudstvo ohranjeno na njegovem ozemlju s kristjansko civilizacijo in tradicijo; prepričana, da kadar bodo oblasti videle v njej odločno voljo sodelovanja, bo sma-trana vedno poštenih tradicij; sigurna, da je to sodelovanje edino sredstvo za dosego rešitve tragičnega problema v katerem se nahaja slovensko ljudstvo; prepričana, da je mogoče s sporazumom med italijanskimi oblastmi in pravim ljudstvom Ljubljanske pokrajine zopet vzpostaviti red, pravo in javno varnost, 1154 Pripisano (UDV): SOSVET. Na kazalo Na kazalo oseb 854 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 p r e d l a g a da se pod nadzorom (vrhovnim) italijanske vojske, ob kontroli civilnih1155 oblasti in v tesnem sodelovanju s političnimi oblastmi, ustanovi »Slovenska varnostna služba«, ki bo imela precizno nalogo nastopati z orožjem in na terenu dokler ne bo vzpostavljen mir in vzpostavljena javna varnost. Za ta namen bo »Slovenska varnostna služba« imela poseben policijski oddelek, ki bo začel z borbo proti komunistom v pokrajini potom poizvedb, preiskav, zasli-ševanj, itd.; in ne bo samo preprečil razvoj slovenske stranke, ampak bo uspel tudi uničiti sedanje militantstvo. Slovenska katoliška univerzitetna in srednješolska mladina je sigurna da, če bi se vzpostavila ta organizacija, bo ta uspela pokazati okupacijskim oblastem dobro vo-ljo slovenskega ljudstva za sodelovanje, ker je prepričana, da bo velik del ljudstva dal svoj duhovni in materijalni pristanek za to borbo antikomunizma, ker bo v njej videl vir lastnega miru in vzpostavitve normalnih življenjskih pogojev. V kolikor bi bodoči dogodki, sproščeni z ustanovitvijo te nove institucije, pokazali to kar slovensko ljudstvo resnično hoče pokazati, da je bil samo komunistični teror tisti, ki ga je prisilil nastopiti, slovenska katoliška univerzitetna mladina veruje, da je postavila baze za nov plodnejši začetek, pošten, odkrit, pravega sodelovanja, v katerem bi boljši del ljudstva, sedaj trpečega, mogel delati skupaj z italijanskimi oblastmi, zato da bi se ohranila lastna slovenska kultura in krščanska tradicija, postavljajoč osnove na novo za juridični status, ki bi vzpostavil pravice, dolžnosti, lastnino in življenje poštenih prebivalcev, braneč z vsemi sredstvi v posesti oblasti delikte in ropanja s kaznovanjem onih, ki so resnični in pravi avtorji in onih, ki z njimi sodelujejo. Slovenska katoliška univerzitetna in srednješolska mladina1156 Ljubljana, dne 25. 8. 1942. 1155 Pripisano (UDV): IT. 1156 Pripisano (UDV): STRAŽA. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 855 KATOLIŠKA AKCIJA (pag. 1198–1203)1157 Organiziranost in dejavnost Katoliške akcije, nepodpisano, nedatirano (pag. 1198) ZGRADIMO POLNO USPEŠNO ORGANIZACIJO. Potreba organizacije. Organizacija mora biti na višku. Pogoji za uspešno organizacijo. 1. Organizacija mora biti smotrno in podrobno zamišljena in zgrajena. 2. Organizacija mora biti res tudi izvedena. 3. Organizirana in izvedena organizacija mora biti živa, delavna. 4. Organizacija mora odgovarjati papeževi zamisli ter imeti in ohraniti vse zna- ke, ki jo označujejo kot posebno organizacijo. 5. Delo organizacije mora biti stvarno. 6. Organizacija mora biti moderna, t. j., upoštevati mora psihološko dognane metode dela. 7. Posamezne edinice morajo biti kar najtesneje povezane z višjimi edinicami in s centralo. Kako doseči organizacijo na višku. Organizacija mora polagoma zrasti. Oni, ki jo ustanovijo, jo vodijo in v njej delu-jejo, se morajo dobro seznaniti z njenim ustrojem, z njenimi nameni in načinom dela ter svoje delo vedno primerjati, ali odgovarja prvi zamisli. Kaj se zahteva od centrale. Centrala vodi, to je, izdela načrt dela; izšola in izvežba voditelje nižjih edinic; izdaja list, brošure in knjige; skrbi za primerne članke v drugih listih; skrbi, da se iste stvari istočasno obravnavajo tudi drugod; vodi evidenco dostopne literature; pošilja pre-davatelje in govornike nižjim edinicam; pošlje vsaj enkrat v letu svojega odposlanca v vsako temeljno edinico; organizira duhovne vaje in mesečne rekolekcije ter zbira želje in izkušnje posameznih edinic ter jih skuša vključiti v svoj program. Kaj se zahteva od vodstva posameznih edinic. 1. Vsi voditelji se morajo zavedati važnosti in odgovornosti svoje funkcije. 2. Imeti morajo popolno organizacijsko znanje. 3. Biti morajo pravi voditelji. 4. Imeti morajo pred očmi rast in čast organizacije. 1157 SI AS 1931, RSNZ SRS, Ostanki meščanskih strank, ZA 600–20, Arhiv dr. Šmajda, šk. 930 (pag. 1198–1203). Na kazalo Na kazalo oseb 856 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 5. Biti morajo sredniki med centralo, narodnim vodstvom in člani, napram tem pa sodelavci med delavci. Kaj se zahteva od članov. 1. Poznati morajo dobro značaj KA. 2. Zavedati se morajo, da je članstvo nujna potreba in najvišja dolžnost. 3. Biti morajo pravi delavci. 4. Vedno morajo biti pripravljeni na žrtve. 5. Zavedati se morajo, da ne delajo člani KA zase, ampak za druge. 6. Med njimi mora vladati medsebojna sloga. 7. Priznavati morajo avtoriteto neposrednega vodstva in višjih edinic. 8. Ne smejo se zanašati na svoje naravne sposobnosti, prav tako tudi ne obupa- vati, če ni takoj željenih uspehov. Obrazec za poročilo o delu Katoliške akcije (pag. 1199) K. A. Vojevo poročilo. Kraj (jata)…….. Mesec…… leto……… Koliko pripadnikov šteje jata….. koliko članov……………... I. Sestanki. 1) Kolikokrat na mesec se vršijo sestanki ………. 2) Povprečna udeležba na sestankih (v odstotkih) ……… 3) Koliko časa so sestanki povprečno trajali ………… 4) Kakšna je bila disciplina na sestankih? …………… 5) Ali je kak sestanek odpadel in zakaj? ………. 6) So sestanki živahni? …. II. Naše delo. A. (Notranja akcija): 1) Ali so fantje navdušeni…… 2) Ali držijo sklepe in odpovedi….. 3) Ali ste pobrali članarino……. 4) Ali fantje študirajo kako knjigo sami zase? Katere? 5) Pobožnost prvih petkov in prvih sobot je opravilo….. fantov. B. (Zunanja akcija): 1) Pridobivalna akcija za rast jedra: a) Koliko pripravnikov obdelujete….. b) ali držite stalen stik z njimi…. c) Splošna ocena vašega dela….. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 857 III. Skrb za lastno posvečanje. 1) Rekolekcije. a) Kje so se vršile…. b) Kdo je vodil…….. c) Koliko fantov se je udeležilo rekolekcij……. č) Kakšen je uspeh rekolekcij pri fantih……… 2) Duhovne vaje. a) Kje so se vršile…. b) Kdo je vodil…….. c) Koliko fantov se je udeležilo duh. vaj….. č) Uspeh duh. vaj pri fantih……. 3) Študijski dnevi. a) Koliko fantov se je udeležilo študijskih dni….. b) Kaj se je obravnavalo……. IV. Opombe 1) Splošne želje in pripombe o organizaciji…… 2) kakšen je verski položaj v vašem kraju…….. 3) Ugovore proti Cerkvi in katoličanom, ki jih slišite med ljudmi. 4) Koliko članov je izgubilo vaše jedro (so umrli, ubiti, odpeljani, so šli kam dru-gam itd.) Cerkveni asistent: Voj: -------------------- Dragi v Kristusu! Pošiljamo Vam vojevo poročilo. Izpolnite ga vestno, kar ne boste mogli izpolniti, prečrtajte ali pa pustite prazno. Dobro razumemo Vaš težavni položaj, zato bomo veseli vsakega poročila, ki pride od Vas. Nekatere skupine kljub izrednim razmeram niso prenehale z delom, pone-kod pa je bilo vsako delo onemogočeno. Naši zvezi je bil stik z jedrnimi skupinami na deželi onemogočen, zato se je pa zve-zni odbor vrgel z vso vnemo na notranje delo. Izdeluje se ideologija ZKKM, ki bo kaj pripraven material za bodoče delo, vežbajo se sodelavci in pripravlja material za razne kategorije članstva ZKKM. Dal ljubi bog, da bi kmalu napočil čas, ko bomo osebno mogli priti k Vam in Vam dati nadaljnja navodila za delo v vinogradu Gospodovem. Še nekaj bi Vas prosili: Naš zvezni odbor je izgubil stik z jedrnimi skupinami na deželi, s tem pa tudi finančne vire, ker smo bili odvisni od članarine članstva. Res, da Vam v zadnjem času nismo pošiljali nikakega materiala (vsled višje sile), pa Vas vseeno prosimo, da nas podprete s kakim denarnim prispevkom, ki nam bo zelo dobrodošel. Na kazalo Na kazalo oseb 858 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Seznam članov Akademske Marijine kongregacije, 1943 (pag. 1200) Akademska Marijina kongregacija – seznam članstva! 1.) Bajec Viktor med. 40.) Novak Janez ius. 2.) Berden Štefan med. 41.) Novak Bogo med. 3.) Cimerman Stanko med. 42.) Ostronič Lojze med. 4.) Čop Polde tehn. kem. 43.) Kos Janez- rom. 5.) Čuber Slavko ius. 44.) Koželj Lojze- ius. dr. 6.) Dimnik Maks tehn, gradb 45.) Misjak Lojze- ius. VII. 7.) Dolinar Zvone zgod. Spiller Ludvik naravosl. 8.) Fašun Franc ius., VII 46.) Pajk Stane- med. 9.) Ferkulj Jože ius, VII 47.) Petkovšek Drago- ius. 10.) Flisar Franc tehn, mont. 48.) Pipan Tone- ius.________! 11.) Gregorič Lojze med. 49.) Pograjc Marjan ius. 12.) Hladnik Nace fil 50.) Porovne France- med. 13.) Homovc Franc ius. 51.) Potočnik Gabriel- ius. _________! 14.) Horvat Jože med. 52) Puhan Karel- arch. 15.) Humer Leopold med. 53.) Rogelj Tone med. 16.) Ilijaš Franc gradb. 54.) Rožanc Beno- med. 17.) Jamnik Ludvik ius. 55.) Rožanc Jože med. 18.) Javor Jože ius. 56.) Sfiligoj Dušan med. 19.) Judnič Jože fil. rom. 57.) Skobe Ciril geogr. 20.) Kadunc Franc tehn. mont. 58.) Strupi Janez ius. 21.) Kalan Peter ius, abs. 59.) Šah Maks geogr. 22.) Karlin Lojze ius, abit. teč. 60.) Šegula Jože- ius. 23.) Kavčič Zvonko klas. 61.) Šegula Tine- gradb. 24.) Klauž Polde ius. 62.) Šercelj Alojzij naravosl. 25.) Kompare Tone gradb. 63.) Škof Viktor gradb. 26.) Kores Lojze slav. 64.) Špolar Lojze ius. 27.) Koroša Jože med. 65.) Štrukelj Tone- ius. 28.) Korošec Blaž med. 66.) Šušteršič Stanko ius, abs. dram. šole 29.) Kovačič Franc fizik- mat. 67.) Šutej Jože ius ___________? 30.) Koren Franc ius. 68.) Terglec Engelbert ius 31.) Kimovec Franc med. 69.) Trdan Lojze med., abs. dram. šole 32.) Krepfl Ivan kemik 70.) Truden Tone- ius 33.) Križaj Miro med. 71.) Voršič Drago ius 34.) Kuk Gustl- ius. 72.) Vrečar Stanko strojnik 35.) Kurbus Armin tehn. 73.) Zajc Anton- zgod. 36.) Kvaternik Branko mat. 74.) Zakrajšek Jože ius 37.) Lampič Milan elektrotehn. 75.) Zakrajšek Jože- ? 38.) Makoter Silvo ius 76.) Ziherl Stanko strojnik 39.) Mejač Konrad zgod. 77.) Zupanc Franc ius Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 859 78.) Žakelj Anton gradb. Falež Štefan ius 79.) Velkavrh Janez- slav. Esih Matija agron. 80.) Vovk France- gradb. Humar Dušan ius 81.) Praper Cvetko med. Leskovar Polde agr. ----------------------------------------- Tomšič Polde ius. V Italiji se nahajajo: Pričujoči seznam kaže stanje članstva ob binkoštnem zboru 1943. (-) znak pomeni člana vaške straže! Radanovič Cili Matjaž Adamič Leskovar Vraber Felicijan Navodilo za delo Katoliške akcije pri policiji, nepodpisano, nedatirano (pag. 1201)1158 Prepis! Delo K. A. pri policiji. K. A. naj bi se pri tuk[ajšnji] policiji organizirala na sledeči način: Vsak član K. A., ki je v službi pri policiji, naj z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpo-lago skrbi, da bode K. A. imela tu čimboljše uspehe. Delo K. A. naj ne zavzema prevelikega obsega, temveč naj se to, kar se namerava, naredi, vse točno izvede. Vsakega na novo sprejetega člana je treba dobro preteh-tati in oceniti, če odgovarja pogojem, ki se zahtevajo od K. A. Nadalje naj se prido-bijo za K. A. le one osebe, ki imajo res v javnosti lep ugled in vpliv. Vsak član te organizacije naj gleda, da bode vse uslužbence v svojem okolišu čim-bolj spoznal. Ker le v tem primeru mu bode mogoče pričeti z delom, ki se od njega zahteva. Nihče naj se v ničemer ne prenagli, ker bi to ne škodovalo njemu samemu, temveč tudi organizaciji sami kot taki. Ako je le mogoče, naj se gleda na to, da bode po možnosti v vsaki večji pisarni ali policijski edinici zaposlen vsaj en član K. A. Tako, da bi se začelo z delom po mo-žnosti v vseh prostorih, ki ga zavzema polic[ijsko] osobje. Vsak član naj gleda, da bode povsod čimbolj uslužen in proti vsakemu ljubezniv. Ker bode lepo ponašanje vsakega člana K. A. imelo velik vpliv do uspešnega in zaželjenega dela. Prepis Navodila za delo Katoliške akcije pri policiji, nepodpisan, nedatiran (pag. 1202)1159 1158 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1202. 1159 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1201. Na kazalo Na kazalo oseb 860 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 SLOVENSKA ZAVEZA (pag. 1203–1207)1160 Pismo predstavništva Narodnega odbora v Gorici Slovenski zavezi v Ljubljani, prejeto 4. 4. 1943 (pag. 1203–1204) Došlo 4. 4. 1943. SLOVENSKI ZAVEZI v Ljubljani Po nalogu predstavništva Nar[odnega] odbora v Gorici prosim, da vzamete na znanje: 1. Imenovano predstavništvo želi, da Sl[ovenska] Z[aveza] občuje z njimi (direk-tno in ne po drugih osebah, to se pravi, naj g. G o d i n a [Jožef Godina] v zade-vah Sl[ovenske] Z[aveze] ne obvešča nekega gospoda izven Gorice in tako hote in namenoma ignorira predstavništvo, temveč naj se izvoli obračati vedno na glav-nega predstavnika, ki je v Gorici sami. Ne odgovarja namreč resnici, da bi bil naš glavni predstavnik v Gorici kdaj izjavil, da noče občevati z g. Godino. 2. Sl[ovenska] Z[aveza] v Lj[ubljani] je z dne 10. 2. 1943 poslala našemu odboru tipkano spomenico naslednje vsebine: Sl[ovenska] Z[aveza] v Lj[ubljani] poziva narodni odbor, naj se takoj priključi Pokrajinskemu odboru Sl[ovenske] Z[aveze] v Gorici, ki je že ustanovljen. To je nujno potrebno, da se združijo vse sile v sku-pno borbo proti komunizmu, sicer boste soodgovorni za gorje, povzročeno po partizanih. Odgovarjamo: a) Zelo se čudimo, kako je mogla Sl[ovenska] Z[aveza] izdati tako spomenico v soglasju z vsemi člani, toliko bolj, ker je v nasprotju s sklepom Sl[ovenske] Z[aveze] z dne 7. 12. 1942, ko je Sl[ovenska] Z[aveza] priznala našemu odboru avtonomno stališče, to je tako, da nas ne bo nikoli silila, da postanemo podružnica Sl[ovenske] Z[aveze]. Razlogi so bili takrat pojasnjeni in odobreni. Naj se torej Sl[ovenska] Z[aveza] drži teh sklepov, ki jih je sama naredila, ker je sicer poslovanje in razumevanje nemogoče. Vsa taka nesoglasja delo otežujejo in se nanje ne moremo za naprej ozirati in odgovarjati. b) Glede našega razmerja do Pokr[ajinskega] odbora Sl[ovenske] Z[aveze] v Go-rici je bilo že večkrat natančno pojasnjeno: obžalujemo, da Sl[ovenska] Z[aveza] v Ljubljani bolj verjame in upošteva svojo podružnico v Gorici, ki je med ljudstvom 1160 SI AS 1931, RSNZ SRS, Ostanki meščanskih strank, ZA 600–20, Arhiv dr. Šmajda, šk. 930 (pag. 1203–1207). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 861 v neznatni manjšini kot pa naš Narodni svet, ki ima za seboj 99 % duhovnikov ter vse vidne predstavnike naprednih v celem Primorju, čeprav so ti trenutno skoraj vsi po ječah. c) Gl[avni] zastopnik naprednih je podpisanemu v tem mesecu glede Kralja [Janko Kralj] izjavil, naj se ta pač pokorava naši organizaciji, katere član je še vedno. Na vprašanje glede naprednih v Trstu je izjavil, da so vsi v Narodnem svetu in da ne ve za nikogar, ki bi stopil v Pokr[ajinski] odbor Sl[ovenske] Z[aveze] za tržaško pokrajino. d) Glede toliko zaželjene sprave med našim Narodnim odborom in Kraljem je bilo od naše strani poleg juridične in faktične prioritete tudi osebno vse storjeno za razčiščenje, a ni bilo odziva pri njem. e) Zato Narodni odbor v dokaz širokogrudnosti naproša, naj tisti, ki so Kralja po-oblastili za osnovanje Pokr[ajinskega] odbora Sl[ovenske] Z[aveze] na Goriškem, pozovejo istega, naj zaprosi za vstop v Narodni svet, ki ima juridično in faktično prednost, večino v Primorju in od Sl[ovenske] Z[aveze] popravlja vrzel med našim ljudstvom, ki jo je z ustanovitvijo Pokr[ajinskega] odb[ora] Sl[ovenske] Z[aveze] v Gorici nehote poglobila. 3. Glede četništva je naše stališče jasno: a) več kot eno leto smo Vas prosili, da nam pošljete vojaške organizatorje n a r o d -n e g a četništva – če ne, nas bodo rdeči prehiteli. Pri nas so namreč vse laične in vojaško sposobne izobražence potaknili po ječah ali vojašnicah, duhovniki pa vojaške organizacije ne morejo snovati. Tako smo se znašli pred partizansko real-nostjo, ker so bili partizani prehiteli narodne četnike. Je pa res, da so vsi naši fantje šli k partizanom in poleg narodnega idealizma v prepričanju, da je OF narodno četništvo. Če bi bili Mih[ailovićevci] prišli o pravem času, bi bili pač oni pobrali te fante, saj so bili oni ves čas naš ideal. Zamudo Mihajlovičevih četnikov vsi globoko obžalujemo, s partizansko realnostjo, simpatijami in zmoto ljudstva glede OF pa moramo računati. b) Res je pa tudi, da je ljudstvo pri nas narodno zelo tenkočutno in bo zato odločno odklanjalo metode Mih[ailovićevih] četnikov po Hercegovini in Črni gori, kjer se na zunaj, čeprav ne odkritosrčno, bore z okupatorji proti partizanom. c) Nastop partizanov na Primorskem (okoli 2000 fantov je pobegnilo k njim) je rodil veliko maščevanje okupatorjevo: pobijajo nedolžne, požigajo vasi in gozdove – po drugi strani pa prepozno spoznanje naših fantov, da so se zmotili v vodstvu OF in njihovih namenih. Vse to počasi trezni ljudstvo ter se bliža preobrat mišlje-nja po naravni poti. Zato ne bi bilo umestno s surovo silo udariti po primorskem partizanstvu, ker so vsi naši fantje narodno zavedni, ne pa izdajalci narodne države (to so le lj[ubljanski] part[izanski] voditelji) – da ne odbijemo z nerodno potezo Na kazalo Na kazalo oseb 862 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 ali napačno propagando vseh tistih, ki so po duhu za narodno četništvo. Prav bi pa bilo tudi, da bi skušali poiskati tiste goriške partizane, ki so jih odpeljali na Hrvat-sko, in jih vključiti v Mih[ailovićeve] četnike. d) Vsi smo v principu za Mih[ailovićeve] četnike, toda ker so prej zamudili priliko organizirati Primorje, smatramo za umestno svetovati, da za zdaj ne bi bilo pripo-ročljivo, da pridejo dol. aa) Radi bi namreč našim ljudem, ki so le zmotno za OF in torej niso izdajalci domovine in kralja, prihranili bratomorno klanje – in to na vsak način, ker sma-tramo, da je bilo dovolj 25letnega trpljenja in nam je vsaka oseba dragocena. Do tega klanja pa bo nujno prišlo med OF in četniki. bb) Če pridejo četniki dol, mislimo, da bodo še povečali represalije Lahov, ker bodo neusmiljeno požigali vasi in gozdove, v bližini katerih bi se pojavili partizani ali četniki, tudi če ljudstvo nima nikakih zvez z njimi. Torej samo povečanje trplje-nja naših ljudi. cc) Pri nas ni doma nikakih moških več. Vsi od 16–48 leta so odpeljani. V tem bo zamuda četnikov v naših krajih nepopravljiva, ker ne bodo imeli koga rekrutirati. e) Zato smatramo za umestno, da se prihod večjih formacij za nekaj časa odloži, da se Lahi malo unesejo in bo ljudstvo po naravni poti prišlo do streznjenja (radi represalij in razočaranja nad OF). f) Potrebno bi pa bilo, da se v tem času četništvo tu pri vas čimbolj ojači in pripra-vi, da bo ob času moglo biti kos ne samo partizanom, temveč tudi okupatorjem, našemu glavnemu sovražniku in da bodo vasi v njih res dobile svojega zaščitnika. Mi smatramo za glavno nalogo četnikov boj proti okupatorju – ne proti doma-čim ljudem. – Istočasno bi pa bilo potrebno na Primorskem utreti pot četnikom s pametno propagando pred njihovim prihodom – zlasti prikazati četnike v čisti narodni luči brez najmanjšega sodelovanja z okupatorji da niso niti partizani niti bela garda, skratka oprati jih bo treba (prim[erjaj] toč[ka] 3 b). V tem pogledu je nujno potrebno, da vpoštevate psihološko razpoloženje ljudstva. Za tak material vam bomo hvaležni in ga bomo skušali razširiti. Treba bi bilo vplivati tudi na lon-donsko radio-postajo za jasno opredelitev, ker smatra ljudstvo, da govori v prid partizanom. N. B. Avtonomno stališče, priznano nam od Sl[ovenske] Z[aveze] smatramo za tako, da bo Sl[ovenska] Z[aveza] vse te naše pomisleke vpoštevala, predno izda kak ukaz za Primorsko. Z izrazi spoštovanja T. P. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 863 Sklep o Vojnem svetu, 26. 7. 1943, nepodpisano (pag. 1205) Slovenska zaveza, Vojni svet in poveljnik aktivne jugoslovanske vojske za Slovenijo so se dne 26. 7. 1943. soglasno zedinili na sledeče: 1.) Vojni svet je komandno-upravni organ Slovenske zaveze v vseh vprašanjih voj-no-politične narave. 2.) Vse razpoložljive narodne sile se v vojaškem pogledu delijo na štiri ločene organizme: a) Poveljstvo aktivne jugoslovanske vojske za Slovenijo, b) Poveljstvo varnostnih in vaških straž z žandarmerijo, c) Poveljstvo Ljubljane, d) Poveljstvo Legij z vojnimi okrožji (tudi Primorsko, Štajersko, Gorenjsko). 3.) Vsa komandna, operativna, organizacijska in teritorialna vprašanja, ki se tičejo samo Slovenije, rešuje Vojni svet v soglasju s Slovensko zavezo. Povelja pa, katera izdaja ministrstvo jugoslovanske vojske ali Vrhovna komanda poveljstvu aktivne jugoslovanske vojske za Slovenijo, se radi praktične izvedbe po referatu poveljnika aktivne jugoslov[anske] vojske za Slovenijo proučijo v Vojnem svetu. V slučaju težkoč se zaprosi ministrstvo vojske oz. vrhovna komanda za spremembe; v nujnih primerih pa se postopa po zaključku Slovenske zaveze z Vojnim svetom in se o tem obvesti nadrejena jugoslovanska vojna oblast. Osnutek uredbe o Slovenski zavezi, 1945 (pag. 1206)1161 1 koncept 21. 2. 19451162 Člen 1. SLOVENSKA ZAVEZA, predstavništvo narodne države Zedinjene Slovenije, ob-stoji iz tolikega števila poslancev, da pride na vsakih 30.000 (morda 40.000) pre-bivalcev Zedinjene Slovenije po en poslanec, ostanek nad 10.000 upravičuje do poslanca. Člen 2. Člani vlade narodne države Zedinjene Slovenije morajo biti vzeti iz vrst članov Slovenske zaveze. Vlada narodne države Zedinjene Slovenije more opravljati svoje posle le, dokler uživa zaupanje Slovenske zaveze. Člen 3. Slovenska zaveza izvoli iz svojih vrst predsedstvo ter si tudi določi poslovnik. 1161 Dokument v prepisu je na pag. 2375–2377. 1162 Zapis je bil pripisan z rokopisom na tipkopis besedila. Na kazalo Na kazalo oseb 864 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Člen 4. Slovenska zaveza izvršuje zakonodajno oblast v narodni državi Zedinjeni Slovenij skupno z Narodnim odborom za Slovenijo. Slovenski zavezi pristoje vse pravice in oblast narodnih predstavništev parlamen-tarnih držav, kar vse bo določeno s posebnim pravnim predpisom, ki ga bo izdala Slovenska zaveza skupno z Narodnim odborom za Slovenijo. Člen 5. Z zakonitim pooblastilom more Slovenska zaveza prenesti na slovensko vlado pra-vico izdajanja pravnih predpisov, ako to zahtevajo izredne razmere. Vlada narodne države Zedinjene Slovenije mora v tem primeru izdajati pravne predpise skupno z Narodnim odborom. Člen 6. Ko stopi v veljavo ta uredba, in uredba o vladi narodne države Zedinjene Slove-nije, ostanejo Narodnemu odboru za Slovenijo le pravice in dolžnosti državnega glavarja (predsednika ali podobno) v obsegu, kakor bo to določeno s posebnim pravnim predpisom Slovenske Zaveze. Člen 7. Člane Slovenske zaveze imenuje narodni odbor za Slovenijo na podlagi prebival-stva na dan 1. 4. 19411163 ter vpošteva pri tem sledeče ozemlje: a) dravsko banovino (jugosl[ovansko] Slovenijo), b) pokrajino Koroško brez upravnega okrožja Lienz, c) pokrajine: Goriško, Trst, Pulj in Reko, kar ni prejudicijelnega značaja v pregle- du zahteve ozemlja po združitvi v nar[odni] državi Zedinjeni Sloveniji. Člen 8. Vsak poslanec zastopa koristi vsega slovenskega ozemlja in vsega slovenskega naroda.1164 Člen 9. Ta uredba je razglašena z dnem sprejetja v Narodnem odboru in stopi isti dan v veljavo. Položaj Dne 1945 1163 Pripisano: po številu 2,200.000, kolikor bo narodna država Združ[ena] Slovenija. 1164 Člen 8. je naveden samo v prepisu na pag. 2377. Pod tekstom je v rokopisu pripisano: Post[ojna], Trst, Tolmin, Gor[ica], Ajd[ovščina], Gradiška, Vel[ikovec], Cel[je] oko[lica], Polj., Wolf., Št. Vid, Špital, Šm. 2.400.000. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 865 Predlog za sporazum o izvajanju političnega sodelovanja v Slovenski zavezi, nedatirano (pag. 1207) Predlog za SPORAZUM O IZVAJANJU POLITIČNEGA SODELOVANJA V SLOVENSKI ZAVEZI. I. 1) V pomladi 1942 ob obletnici slovenske narodne sužnosti so se zavezale k sodelovanju za narodno osvoboditev naslednje slovenske politične stranke in skupine: …… 2) Vse te slovenske politične stranke in skupine so sklenile SLOVENSKO ZA- VEZO naslednje vsebine: »Slovenci iz vseh delov razkosane in zasužnjene Slovenije, od Rabe in Mure do Nadiže in Soče, od koroških snežnikov do bregov Jadranskega morja, se v času najhujše stiske in največje preizkušnje ne glede na stranko, strujo in nazor odzivamo klicu srca in zapovedim razuma ter se zavezujemo in pri-segamo: da bomo svoje delo, premoženje in življenje zastavili za rešitev in osvoboditev slovenskega naroda, da se v celoti združi v svobodni Sloveniji kot enakopravnem delu narodne države Jugoslavije; da bomo zmeraj in pov-sod delali za složno nastopanje vseh Slovencev; da ne bomo drug drugemu škodovali v ničemer, zlasti ne na življenju in dobrem imenu; da bomo drug drugemu pomagali z nasvetom in dejanjem, s premoženjem in življenjem proti vsakomur, ki nam dela nasilje in krivico. SLOVENSKA ZAVEZA ZA NARODNO OSVOBODITEV nas bo vodila pri vsem našem delu, kakor nam Bog pomagaj. Tako bodi.« 3) Ob tem sklepu so se ugotovile osnove SLOVENSKE ZAVEZE, ki so bile v izvlečku objavljene v prvi številki »Slovenske zaveze« z dne 7. 5. 1942. in se v celoti prilagajo temu zapisu kot njega sestavni del. 4) Te osnove določajo SLOVENSKI ZAVEZI značaj in funkcijo naslednje: a) SLOVENSKA ZAVEZA je vrhovni slovenski narodni osvobodilni organ. b) Naloga SLOVENSKE ZAVEZE je, da usmerja, ureja in nadzira vse slo- vensko javno delovanje, zlasti politično, socijalno in gospodarsko življe-nje do osvoboditve in vpostavitve redne državne oblasti. c) Zato je skladno s postavljeno nalogo SLOVENSKA ZAVEZA dolžna iz- vršiti vse priprave za osvoboditev in prevzem oblasti ter tudi prevzeti oblast v Sloveniji v soglasju z jugoslovansko vlado in v sodelovanju s po-veljstvom jugoslovanske vojne sile. Na kazalo Na kazalo oseb 866 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 II. Na temelju SLOVENSKE ZAVEZE in zaradi izvedbe postavljenih nalog se vse v SLOVENSKI ZAVEZI združene politične stranke in skupine izrečno zavezujejo: 1) na skupno in sporazumno politično delo v času okupacije in osvoboditve; 2) na sodelovanje v državni vladi in v pokrajinski upravi po osvoboditvi do opravljenih volitev v ustavotvorno državno skupščino; 3) sporazumno reševati vsa vprašanja, ki zadevajo vse panoge narodnega življenja; 4) sporazumno po SLOVENSKI ZAVEZI staviti Kralju in vladi predlog o orga- nizaciji in prevzemu oblasti v Sloveniji; 5) takoj izpopolniti in dokončati organizacijo SLOVENSKE ZAVEZE; 6) takoj staviti jugoslovanski vladi predlog o pooblastilih SLOVENSKI ZAVE- ZI v obsegu njenih nalog. III. Zaradi uspešne izvedbe postavljenih nalog se vse v SLOVENSKI ZAVEZI združe-ne politične stranke in skupine že sedaj dogovorijo o konstituiranju SLOVENSKE ZAVEZE, o sestavi slovenskega aparata, o načinu prevzema oblasti, o medseboj-nem razmerju političnih sil in o metodi dela: 1) Soglasno se določi predsednik SLOVENSKE ZAVEZE, ki naj bo oseba sku- pnega zaupanja. 2) Osvobodilno in pripravljalno delo civilne narave vodi in nadzira vrhovni odbor SLOVENSKE ZAVEZE s pomočjo referentov za posamezna resorna področja. Dokler ne bo mogoče referentov za resorna področja vezati z vrhovnim od-borom v skupen kolegij (narodni svet), se poedinim referentom po potrebi dodeljujejo koreferenti zaradi skladnega dela združenih političnih sil. Vrhovni odbor se konstituira po soglasnem sklepu ter izvrši organizacijo, delitev dela in potrebna imenovanja na osnovi dogovorjenega razmerja sil in delitve mest. 3) Vse v SLOVENSKI ZAVEZI združene politične stranke in skupine si delijo delo in funkcije v SLOVENSKI ZAVEZI in v bodoči slovenski upravi po političnih krogih, v katere so vezane, načelom enakomerno. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 867 NARODNI ODBOR (pag. 1208–1505)1165 GRADIVO IZ LETA 1944 (pag. 1208–1274) Razglas Slovenskega narodnega odbora za Primorsko, 10. 4. 1944 (pag. 1208) Koncept/Kosec [Ivan Martelanc] P R O K L A M A C I J A Podpisani zastopniki primorskih, istrskih in beneških Slovencev, zbranih na se-stanku SLOVENSKEGA NARODNEGA ODBORA ZA PRIMORSKO ob vznožju Sv. Gore pri Gorici dne 10. 4. 1944., POUDARJAMO, da je osnovna zahteva pravičnega, častnega in trajnega miru v tem, da se zagotovi pravica do življenja in neodvisnosti vsem narodom; UGOTAVLJAMO, da že poldrug tisoč let bivamo na ozemlju, katerega zastopniki smo, skoro izključno le Slovenci. Od skupnega narodnega telesa nas je proti naš volji odtrgala vsiljena meddržavna pogodba in nas priključila Italiji, ki nas je poli-tično in kulturno zatirala in preganjala; zato PROGLAŠAMO odcepitev vseh dežel Primorske (Trst, Gorica, Reka), Istre in Be-neške Slovenije od kraljevine Italije in njihovo priključitev Zedinjeni Sloveniji in Jugoslaviji; RAZGLAŠAMO1166, da smo na teritoriju, ki ga zastopamo, že organizirali in izva-jamo narodno oblast. Prizadevamo si z vsemi meddržavno dovoljenimi sredstvi to oblast razširiti in utrditi ter smo v ta namen v stalni borbi z italijanskim in nem-škim okupatorjem; IZJAVLJAMO svojo najodločnejšo voljo, da živimo skupaj z vsemi Slovenci iz vseh zgodovinskih slovenskih dežel in krajev v skupni državi s svojimi brati Hrvati in Srbi v veliki, svobodni, demokratični in federativno urejeni Jugoslaviji. Zedinjena Slovenija kot eden izmed sestavnih delov Jugoslavije naj ima vse pravice članic zveznih držav, v prvi vrsti samostojno odločanje glede političnih, kulturnih, ver-skih in socialnogospodarskih svoboščin; ZAGOTAVLJAMO zaščito vsem strnjeno naseljenim narodnim manjšinam, ki bi prišle v okvir Zedinjene Slovenije; 1165 SI AS 1931, RSNZ SRS, Ostanki meščanskih strank, ZA 600–20, Arhiv dr. Šmajda, šk. 930 (pag. 1208–1505). 1166 Prvotno je pisalo: SPOROČAMO, a je nato prečrtano in pripisano: RAZGLAŠAMO. Na kazalo Na kazalo oseb 868 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 PRIČAKUJEMO, da bodo vsi Jugoslovani in naši veliki zavezniki našo voljo vpo-števali in našim pravičnim zahtevam ugodili ter nam s svojo oboroženo silo poma-gali našo oblast razširiti in utrditi. Te svoje zahteve smo vsi primorski, istrski in beneški Slovenci pripravljeni kot doslej tudi v bodoče uresničevati z orožjem v roki ter se za svoje narodne pravice boriti do zadnjega diha življenja, ker nam je ljubša častna smrt kot še nadaljna sužnost. Tako nam Bog pomagaj! Na svobodnih tleh Slovenije Slovenski narodni odbor 10. 4. 1944. za Primorsko predsednik dr. Janko Kralj, s. r. Zapisi Albina Šmajda, 29. 9. 1944 (pag. 1209–1213) 29. 9. Zelenec [Jože Basaj], Pečar [Celestin Jelenc], Draš [Albin Šmajd], Resman [Marjan Zajec], Vojk [Franc Bajlec], Ivan Kostanjšek [Pavel Pestotnik], Aleksander [Franc Kolterer] 910 Pozdravi, želi, da pridemo do najboljših zaključkov, ker nas žene čas, in da se bomo držali vsega, kar zahtevajo interesi naroda in države. Pred seboj en cilj in ena misel, da smo Sl[ovenci], da hočemo koristiti ljudstvu, zemlji iz katere smo izšli, in da ho-čemo vse dati temu ljudstvu na razpolago. Želi blagoslov in absolutne solidarnosti. Glavno težišče na vojaško vprašanje, kar se je pokazalo tudi leta 1918, vse drugo so le spremljevalne okolnosti. 1) Resman: Oglejmo si najprej slovenske vojaške sile (SD [Slovensko domobran-stvo], SNVZ, G[…] Ilegal[no]: skupno sloven[ske] armije pod povelj[stvom] gen[erala] Andreja [Ivan Prezelj], [...], [...] [...] pa so: SDZ [Srbski dobrovoljski zbor] pod idej[nim] vodst[vom] Ljotića [Dimi-trije Ljotić], vojaško povelj[stvo] ca. 7–8 mož Četniš[ki] korpus voj[vode] Djujića [Momčilo Djujić] Četniš[ki] odred voj[vode] Jevdjeviča [Dobroslav Jevđević] ca. 1500 mož vse razpršene na na pohodu še [...] črnogorskih čet Pavle Djurišića; ki bo zasedla ob Kolpi, 10–12 SD: SNVZ Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 869 [...] [...] kot prvo in glavno vprašanje ureditev vojaškega vprašanja. Trudili smo se, da dobimo zvezo z vsemi protikomunističnimi silami in da povežemo v SNV. Pozna-te zahteve [...], ki zahteva federat[ivno]ureditev Jugoslavije. To vprašanje mislim, da je odločeno. Temu primerno – dokler ne bodo odločali o federat[ivni] ureditvi – je dolžnost organov NO, da vodijo vse pole. V tem cilju smo lojalno iskali zveze z gen[eralom] Andrejem in mu razložili ves položaj. Prvotno je odobraval, nato je za-padel nesrečnemu vplivu svoje okolice. Stvar je taka, da je odnošaj z njim v zastoju. Stojimo na svojem stališču, da ima NO tudi gotove ingerence na vojsko, ker je NO odgovoren za njo. G. Andrej se je postavil na polit[ično] st[ališče]. Z Andrejem je stopilo v novo zvezo, ker je postal Dražin [Dragoljub Mihailović] zastopnik ([...] Simičem in ) z gen[eralom] Damjanović[em] [Miodrag Damjanović]. Z Damjanovićem g. Žitnik [Rudolf Žitnik] pred tednom dni, obvešča o obstoju NO ter ga je informiral o naših razgovorih z Andrejem. GO je po svojem poveljniku sporočil, ki je sedaj spadal v sestav ______, da se pod-vrže NO. Voj[aški] odbor je že stopil z njim v stik! Isto velja tudi glede štaj[erskega] odreda. Ko smo videli, da so težave z gen[eralom] Andrejem smo osnovali Vojaški odbor, ki pripravlja vse te stvari tehnične[ga] značaja, dokler se ne bo rešilo vprašanje poveza-ve in imenovanja poveljnikov. Iskali stik s SD, ki je v redu. Razpoloženje je dobro, povezava v redu. Tudi glede primor[ske]. NS je v redu. Smo se popolnoma sporazumeli, tam so neke težave z maj[orjem] Debelakom [Janko Debeljak], kar je že skušal urediti Nil [Rudolf Žitnik]. Danes bomo sprejeli g. plk. [polkovnika] nato z vojaškim. Z Jev[djevićem], Dj[ujićem] in Lj[otićem] je navezal stike oficij[elno] g. Nil, že preje pa neoficijelno g. Vojk, kar bosta ona poročala; še ni formalno razčiščeno. Imamo zagotovilo od Jevdj[evića], da se prizna NO. Ena-ko izjavo je dal Ljotić, vendar je sedaj sklical v Trst neke delegate za ustanovitev Prim[orskega] sveta. (Nismo se udeležili, nismo povabljeni) pač smo preko srb[skih] častnikov poskrbeli, da bo g. Ljotić danes obveščen, kako je naše stališče. – Radio teleg [...] je bilo – še ni ustvarjen. 2 delegata z Dražo: zvezo smo hoteli vpostaviti; stvar se je zavlekla. Včeraj so šele prišli častniki in bomo zvedeli šele danes, če že potna dovoljenja dobe. Bo zdaj odveč, ker je tu Damjanović. Zveze s HSS; to bo mogoče, da vsaj 2 stopita do Zagreba. Tako smo vodili glede vojske v predsedstvu. Prečita prisego iz seje predsedstva, prisega sicer spada v uredbo o organizaciji vojske. Kos [Ignacij Pevec]: na Dolenj[skem] že ilegal[na] formacija: Marna [Janez Marn]. Na kazalo Na kazalo oseb 870 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Marn je bil prvi, ki je po 8. 9. začel organ[izirati] ilegal[o], nato prišel v sestav oddel-kov gen[erala] Prezlja, nato meseca febr[uarja] se je g. Marn legaliziral. Danes vrši akcije v sporazumu z Nemci. Je še pri Andreju: Bi še lahko pripomnil: smo dobili v januarju podatke, da je gen[eral] Andrej stopil v stik z nemškimi oblastmi in da je napravil nek dogovor o nenapadanju. Po zaneslji-vih informacijah obstoja tak dogovor. Sedaj hoče Andrej izvajati na novo neko presijo, bo prišlo ven še 8 »plavih«, samo iz NL. Andrej kliče posameznike pod orožje (v imenu Nj[egovega] Vel[ičanstva] Kralja, podpisan kapetan). Kličejo tudi policij[ske] komisarje, z utemeljitvijo, da je tam aa [angloameriška] misija. Nil: Je važna policija __________ pa vlečejo ven. Vojk: v skladišču naših »pravijo«, naj gredo ven, da se operejo. Resman: To je dalekosežno, ako sedaj ruši, v 14 mesecih ni pokazal nobene sposobnosti. Dr. Pest. [Pavel Pestotnik]: Je še nekaj drugega. Popolnoma negativen, bilo ni nobene prave aktivnosti. Hoče se bahati, nikjer si ni umazal rok. Z gen[eralom] je treba vse dogovoriti. Resman: nima nobenega načrta. Vidi se, če gre policijo razbijati. Vojk: K meni je prišel dr. Slepčević [Djoko Slijepčević] in rekel, da bi Lj[otić] želel navezati stike z NO. Šel sem samo informativno, ne oficijelno. (da je Lj[otićeva] skup[ina] samostojna, nima zvez z Nedićem [Milan Nedić], tudi ne Mihailovićem). Ljot[ić]: ga veseli, da je prišlo do stikov in da smo edini o osnovah: fed[erativna] Jug[oslavija], protikom[unistični] NO obstoji, in da je [v] najširši kombinaciji, in da ima situacijo v rokah, javno ne more razlagati, ker N[emci] drugače postopajo z nami kot drugimi. Izjavil sem, da ne bi bilo prav NO, ako bi kaj delal mimo NO na slov[enskem] teritoriju, se podvrže NO z vso vojaško silo in da bo skušal najti stike z NO pred 10. 3.1167 Nil: kap[etan] Ivanić: Velike stvari so v zraku: sporazum med Ljot[ić]–Mihaj[lovič] dosežen; Lj[otić] vprašal za to, če vem za razgov[or] z [...], prišel vabiti je sest[…], pridem v Ljub[ljano] po Vaših praznikih. »Vsi smo jug[oslovanska] vojska.« Poslal svojo šubaro1168, ravnogorski znak, »smo v skrbeh, kako bo«, da ne mara za stare raz-mere. Govoril o napetostih med Andrejem, SD in nami. Gen[eral] Andrej neroden, se 1167 Pripisano: besedilo Gorenjčevega dopisa. Verjetno mišljen Milko Pirih – Gorenjc. 1168 Krzneno pokrivalo, kučma. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 871 vtika v stvari, ki se ga ne tičejo. Ponovno sem ga povabil. Poslal me je do Damjano-vića, ki ima vsa pooblastila. Z Damjanovićem bil skupaj 1 uro, tudi na kosilu, kjer mi je [...] Jevdjevića. Gen[eral] Damjanović je obljubil, da bo vse stvari rešil v sporazu-mu z NO. (Včeraj obveščeni, da pride po praznikih, ima pismo za škofa, ki je persona grata pri Mihaj[loviću] in zunaj). (Naj škof natoči Damjanoviću čistega vina.) Bil skupaj z Jevdj[evićem]: prizna nekaj ljudi sem na [...] (v soboto tu gen[eral] Andrej) Ljotičem: " , pride naj na Primorsko, mu jamčim, ker ga v Ljublj[ani] varovati ne morem. Tu se v kratkem pojavi amer[iška] misija, ki stopi v zvezo. (Zabavljali čez klerikalce, padel po NO; Jevdjević protestiral, in odšel od konference) Djujić je orijentiram proti nam. Potolažil sem ga. Zatrjuje se, da bo kralj izkrcan s 5. a[ngloameriškimi] ar[madami] in svojimi divizijami. Konferenca traja 2h. Neubacher [Hermann Neubacher]: Damjanović, Ljotić, Djujić, Jevdjević, Mušicki [Konstantin Mušicki] (Boško Katić) Djujić misli, da se svoje nove vlade pod [...], v kateri naj bi bil Miha[ilović] [vojni], Ljotić zunanji. dr. Pest[otnik]: Vidim dvoje: 1) vojaški krogi si niso na jasnem, da se mora vojska smatrati za instrument diplo-macije in politike; ima lahko indirektno neko ingerenco; a ne sme mimo oficijel[nega] zastop[nika] ljudstva. Vsak reglement1169 ima veliko misel, da je vojaški instrument. 2) druga stvar je, če Ljot[ić] zbira neka posvetovanja. Bojim se, – ko so Ital[ijani] odšli – se je tam pojavilo OF gibanje na Prim[orskem]. Tam se lahko porode separatist[ične] tendence, po delih bi hodili svoja pota. Ta bojazen je v meni. (Organizacijsko bi morali priznati nadrejenost centrale.) Draš prebere odstavek iz pisma _________ (Rupnik [morda Leon Rupnik] ni bil iz Ljublj[ane] ta teden, Smrdu [Boris Smerdu]: povezavo vseh sil, gledati moramo, da bomo vse povezali, eno trezno gledanje! Ne verjamem, da bi nekaj takega delali. Čudim se, zakaj Ljotić sklicuje v Trst. Gruntar [Anton Kacin]: (3 NS) aprila 1944: svoj narod[ni] Svet (Vujošević [Djoko Vujošević]) – dr. Slavik [Slavoj Slavik] maja 1944: Slovenski narodni odbor za Primorje, (Beneška Slovenij[a], Goriška, Trst) Vojk: k srbski zadevi: Naj se čimpreje razčisti in uredi. 1169 Predpis, pravilo. Na kazalo Na kazalo oseb 872 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 (Govoril s srb[skimi] častniki; Vsi čutijo, da prihaja konec Nemčije in da so kompro-mitirani z zvezo. Vsi čutijo, da store nekaj velikega, da se operejo. So vsi Veliki Srbi: načrt: Jugosl[avija] še drugače [...]. Vojska mora imeti vso oblast. Tudi Ljotić misli, da ga bodo AA [Angloameričani] napadli, zdaj bodo naredili še veliko dejanje: Mi znamo to urediti, da združijo vse slovensko ozemlje.) (Točno dogovoriti s Srbi, kako bomo sodelovali. Po številu oboroženih sil nas bodo prekosili.) dr. Pestot[nik]: Imam tole gledanje. Na vsak način srbske skupine pregovorit, da osre[d]nji NO priznajo. Vlada bo izraz oborožene sile. Če taka velika dejanja izvede-jo. Ne delal konfliktnega vprašanja. Bi prijateljsko z njimi shajal, ker bodo kmalu odšli. 1) preprečevanje zmešnjav 2) s Srbi Dr. Kolterer: centrala za vse Slov[ensko] ozemlje 3) dr. Gruntar: ne pozabiti na razgovore da Italj[ani] ne zasedejo zahod[no] ozemlje. 11:50 (Pozdrav g. plk. [polkovnika], 399 [Ivan Martelanc]) Obramba Sev[ernega] Jadrana: opozori na N[arodno] izjavo; o državi, ustavi, [...] gosp[odarsko] vprašanje. Bilo bi primerno, če bi gg dali svoje poročilo o položaju v Trstu (z Ljublj[ane] ničesar skupnega). (Misel delitve vojaške in civilne oblasti.) Absolutna molčečnost: konspiracija. Plk. [Polkovnik] M. [verjetno Mirko Bitenc]: S prihodom Srbov voj[aški] položaj dober. Nadstrankarsko, da se narod strne. Biti moramo pripravljeni, da se borimo z ostanki ital[ijanske] vojske, ki se bo borila proti nam. Okrog 20.000 v dolini Taljamenta = dogovor. Zastop[nik] Smićek = sedaj štab – Tolmezzo. P[artizani] = 10.000. Hitra sodišča. Ne smemo si napraviti več trenja kot ga prenesemo. Debelak (okrog 10 – dobro oboroženi – ) Sem brezpogojno pokoren. Naj se 1170 SNV – SA 1170 Ni vsebine. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 873 29. 9. 5:30 zvečer Gg Zelenec, Pečar, Draš in Resman. Zapisnikar Draš. D[elovni] red: 1171 (Uredba o obč[inskih] NS (ONAS) Uredba o nadaljni veljavnosti pr[avnih] predpisov Uredba o služb[enem] jeziku Uredba o vlad[nih] zaup[nikih] (komisarji) NO SZ: 54, 56 (35, 45) SV: 6:5 a) G. Pečar naj poda poročilo o polit[ičnem] položaju. b) G. Resman o delu NO za ureditev voj[aških] vprašanj in razmerja do Srbov c) G. Arko [Mirko Bitenc] kot član voj[aškega] odbora naj poda poročilo o delu tega odbora, ter o drugem, kar je v zvezi z vojsko. č) Razgovori in sklepi zaradi zadržanja v bližnji prihodnjosti. d) Uredba o izvršev[anju] oblasti in uredba o slov[enski] vladi. = Draš e) Reorganizacija (preureditev) NO po sprejeti uredbi o izvrševanju oblasti. = Vojk 1) Če Sovjeti organiz[irajo] premik 2) 3) vpliv na javnost pustiti v miru, ne napadati 4) 5) notranji razpad Sprejeto izvrševanje. Poroča Arko:1172 Zaključeno 14:00. Poročilo o razgovoru med Marjanom Zajcem in Albinom Šmajdom, 22. 10. 1944 (pag. 1214)1173 2. razgovor med Kuncem [Marjan Zajec] in Francetom [Albin Šmajd], ki mu je prisostvoval tudi Peter [Albert Ilovar], dne 22. 10. 1944 Začetek ob 18.30, konec ob 20.30. France pove, da ni mogel dobiti zveze niti z Arkom [Mirko Bitenc], ki je še vedno odsoten iz Ljubljane, kakor tudi ne z Vovkom [Miloš Stare], ki se je zopet brez 1171 Ni vsebine. 1172 Ni vsebine. 1173 Prepisa dokumenta sta na pag. 1215 (verjetno Šmajdov prepis) in pag. 1256 (prepis UDV). Na kazalo Na kazalo oseb 874 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 sporočitve stanovanja premaknil v neznano smer, vsled česar ni mogel razgovarjati z nikomur o vsebini prvih razgovorov s Kuncem [Marjan Zajec], razen z dvema drugima, od katerih je en (Rudnik [Rudolf Smersu]) bil popolnoma brez vsake slutnje o vsem, med tem ko je drugi Zorko ali Kmet [Jože Krošl] delno priznal, da ve, vendar odločno tudi slednji zanika obstoj NO. Pove France, da je zvedel, da sta od JNS Kunc in Ris [Rudolf Žitnik] bila določena kot začasna zastopnika in da je to trdil nekdo, ki pravi, da je videl listino, iz katere je videl, da sta za JNS podpisala Kunc in Ris ter je bilo v tej listi, ni izrecno zapisano, da sta začasna delegata za JNS Kunc in Ris, dokler se ne dobi primernejših in boljših oseb. Kunc nato izjavi: Ni res, da bi bil kdaj določen za začasnega delegata, še manj pa je res, da bi bilo to zapisano v listini. Listina vsebuje zapis ključa in še neke druge stvari, na katere se pa zdaj ne spomnim. Bom pa poslal prepis te listine, da boste videli resnico. Pač pa Tomazetič – Dugi [Konstantin Domazetović] prišel k nam, da smo podpisali. Branil sem se podpisati, dokler ne zvem vsaj za naše zastopnike. Ker sta pa zlasti silila v podpis Žitnik [Rudolf Žitnik] in dr. Praprotnik1174, ki sta bila tudi navzoča, sem se končno podal, misleč, da bomo o naših delegatih vpraša-ni. Dugi je pri nekem razgovoru rekel, da bi bila JNS delegata Pucelj [Ivan Pucelj] in Ris, kar je pa Ris odklonil, češ da je drugje preveč zaposlen in želi, da sem jaz. Pucelj je zoper mojo osebo vložil protest, jaz sem pa izjavil, da ne stavim nobenega pogoja glede svoje osebe. To je vse, kar sem vedel in kar se je govorilo o moji osebi, ali o tem, kdo naj bi JNS zastopal. Odkrito povem, da so nas rabili samo dotlej, da so dobili od nas podpise za legitimacijo, nato pa so delali na svojo roko. Povdarjam pa ponovno in kategorično, da po mojih vesteh NO pri JV obstoji, da so člani prisegli, in to pred samim Grogo [Gregorij Rožman]. To je pri neki priliki ušlo Dugemu, ki je na vsta1175 hvalil Grogo. Ne morem si misliti, da bi Dugi lagal. Za neodvisne je po mojem mnenju Heinricher [Franc Heinrihar], ki je finančni poverjenik ali minister. Z možem iz socijalistične strani [Celestin Jelenc] sem govoril in mu predočil vse-bine zadnjih razgovorov. Strinja se z vsem in bo šel preko vsega, tudi preko svoje prisege. Nato sporazumno ugotovita France in Kunc, da je stvar nujna in da bi bilo treba napraviti pismeni dogovor za ostvaritev NO, kar bi sporočila Draži [Dragoljub Mihailović] posebna delegacija ozir. Ris in še en spremljevalec, ki naj bi bil iz naših političnih vrst. Vojvoda [Dobroslav Jevđević] je namreč izposloval pri Draži, da bo sprejel nje-govega zaupnika, ki velja Ris in še koga. Verjetno bosta odletela iz Trsta do Ba-njaluke. Tam bi vojvodi naslikala resnični obraz političnega razpoloženja pri nas, 1174 Na pag. 1214 je prečrtano Praprotnik in zgoraj pripisano: Pestotnik. Verjetno Pavel Pestotnik. 1175 Verjetno: na vsa usta. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 875 razpoloženje domobranstva in stališče do ilegale ter stavila potrebne predloge v interesu slovenske narodne politike, kakor v vseh drugih pogledih, ki so v tem trenutku aktualnega značaja. Glede NO bi bilo pismeno dogovoriti: 1.- Prizna se etnična samobitnost slovenskega naroda in njegova vrhovnost, 2.- prizna se federativna ureditev z najširšo vsebino, 3.- prizna se kraljevina Jugoslavija, 4.- razmerje med SLS in ostalimi = 7:6, 5.- vsaka skupina določi svoje zastopnike avtonomno brez vmešavanja ostalih. 6.- Nasprotni bi trenutno zasedli 3 mesta iz JNS, en socijalist, dva bi pridržali in zasedli kasneje. Kako napravi SLS, je njena stvar. 7.- Če bi se pritegnili tudi člani v inozemstvu v ta NO (Dr. Krek [Miha Krek], Cazafura [Krsto Cazafura] itd), je stvar kasnejšega dogovora, ker ne vemo, če bi sprejeli mesto v NO. 8.- V dogovor se tudi vnese točka o brezkompromisnem stališču do komunizma in partizanske vojske ter OF. 9.- Tako napravljen dogovor sporoči Draži kot zastopnik Ris in oni drugi, ki ga moramo dobiti mi. 10.- Preko vojvode pa ga sporočimo dr. Kreku ozir. onemu odboru tam zunaj. 11.- Tu določeni ključ ni prejudicijelnega značaja za ostale forume.1176 V NO mora zasesti mesto tudi oseba, ki bo vodila vojaške posle kot minister. NO bo moral nujno zavzeti svoje stališče do domobranstva kakor tudi do ilegale. Ugo-tovi se, da je vodstvo domobrancev nezanesljivo, ker ima Vidra [Milko Vizjak] sina v Gestapovski službi (uniformiran in hodi v akcije) ter hčerko, ki je tudi v nemški službi. Krenner [Franc Krener] je sicer slovenski orijentiran, pa si ničesar ne upa. Peterlina [Ernest Peterlin] pa vsi poznamo. Zato bo stvar NO, da to vpra-šanje uredi. Do ilegale je zavzeto stališče: domobranstva se nikakor ne sme delno pošiljati v četništvo, ker bi bila to grozna katastrofa za vse protikomunistično gibanje. Tega mnenja so tudi socijalisti, vsled česar želijo delati z odkritimi protikomunističnimi borci, ne s samimi kompromisarji, ki so s svojim duhom že davno v OF. O teh stvareh naj se France pogovori s svojimi. Dogovor naj bi se napravil in pod-pisal še ta teden, ker je nujno. NO bi moral tudi zavzeti gotovo stališče za primer, kam in kako ravnati, če bi zasedale tudi Slovenijo sovjetske čete. Za JNS bi podpisali Kunc in Ris, event[ualno] inž. Bevc [Ladislav Bevc], za SLS naj se domenimo, za socijaliste znani skrivač [Celestin Jelenc]. Kunc še omeni, da sta Pirkmajer [Otmar Pirkmajer] in dr. Kalan [Ernest Kalan] klicala v soboto dne 21. 10. 1944 k sebi nekega Bežka [Etbin Bežek] in ga prosila, 1176 V prvem prepisu dokumenta na pag. 1215 je točka 11 prečrtana. Na kazalo Na kazalo oseb 876 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 naj jima izda pismeno izjavo, da sta bila prisiljena podpisati božično protikomuni-stično poslanico. Bežek je vprašal Kunca za mnenje, ta mu je rekel, da onima reče, da je govoril z gen[eralom] Rupnikom [Leon Rupnik] o tej stvari, ki je dejal, da je vsakemu na prosto dano, da podpis na spomenici lahko prekliče. Po došlih vesteh se je Draža umaknil v Bosno, verjetno v okolico Banjaluke. Kakor izgleda se bo umaknil proti Sloveniji in od tu čakal na zaveznike, ki se bi izkrcali v Istri. =============================== Razen tega je bilo tudi govorjeno, da bi začasno izvrševal NO pravice suverene in slov[enske] vlade, če bi bil čas ali pa potrebno bi se kasneje sestavil posebni odbor, ki bi izvrševal samo pravico suverena. Dalje je bil predmet razgovora tudi vpraša-nje narodnega predstavništva, ki bi imelo lahko ime SZ. Te stvari naj pa kasneje uredi NO ozir. tam koalirane stranke. Prepis poročila o razgovoru med Marjanom Zajcem in Albinom Šmajdom, 22. 10. 1944 (pag. 1215)1177 Osnutki dogovora o sestavi in delovanju Narodnega odbora za Slovenijo med SLS in JNS (pag. 1216–1225)1178 Dogovor med SLS in JNS o sestavi in delovanju Narodnega odbora za Slovenijo (pag. 1226–1227)1179, 1180 Politični stranki Slovenska ljudska stranka (SLS), Jugoslovanska nacijonalna stran-ka (JNS) kot predstavnici slovenskega naroda, ki sta po svojih članih zastopani v prvem Narodnem odboru za Slovenijo, na temelju medstrankarskega sporazuma iz septembra 1941, in na temelju narodne izjave z dne 29. 10. 1944., v želji, da se vse slovenske narodne in jugoslovansko usmerjene sile kar najtesneje strnejo in povežejo v skupno borbo proti zunanjemu in notranjemu sovražniku, skleneta sledeči d o g o v o r : 1) Dokler obstoja potreba Narodnega odbora za Slovenijo (NO), ostane razmerje političnih sil v NO v razmerju 7:6, t. j. število zastopnikov SLS je v razmerju sedem proti šest iz drugih političnih strank. 1177 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1214. 1178 Objavljeno je besedilo dogovora, ki je na pag. 1226–1227. 1179 Na pag. 1216–1225 so delovne verzije dogovora; na pag. 1228–1229 pa kopija dogovora. Razni prepisi (UDV) dogovora so tudi na pag. 1257–1261. 1180 Pripis (UDV) v rokopisu: BESEDILO DOGOVORA JE DOKONČNO, NAPRAVLJENO NA PODLAGI RAZGOVOROV Z DR. KUNCEM DNE 9. 12. 1944 (DR. ŠMAJDOV ROKOPIS) (ORIGINAL AKT 002943-002944). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 877 Po dogovoru med strankami-podpisnicami se število članov v NO more povišati, vendar mora ostati to temeljno razmerje vedno ohranjeno tako, da pripada SLS vedno en član več kakor ostalim političnim strankam skupaj. 2) Predsednik NO za Slovenijo je iz vrst SLS, ali oseba, ki jo SLS v tem svojstvu pošlje v NO po predhodnem zaslišanju drugih v NO zastopanih političnih strank. Podpredsedniško mesto pripade osebi, ki jo določijo druge politične stranke, prav tako po predhodnem zaslišanju SLS. Tajniške posle NO opravljata dva enakopravna tajnika, od katerih določi enega SLS, drugega pa JNS. Oba tajnika sta iz vrst članov NO. 3) Plenum NO more prenesti s pooblastilom izvrševanje svojih pravic delno ali v celoti ožjemu odboru, ki obstoji iz predsedstva in še treh članov NO, od katerih pripadata dva SLS, eden pa drugim političnim strankam. 4) Predsednik, podpredsednik in oba tajnika sestavljajo predsedstvo NO. Predsedstvo vrši tekoče posle, pripravlja predloge za seje NO in izvršuje njegove sklepe. O nujnih in neodložljivih zadevah odloča tudi samo, toda samo soglasno. Take sklepe mora predsedstvo predložiti čim preje NO v obravnavo1181. 5) Tu dogovorjeno razmerje med političnimi strankami ni prejudicijelnega znača-ja za morebitne druge forume ali kombinacije med vojno ali po vojni. 6) Ako smatra NO, da je potrebno izročiti vodstvo vojaškega dela vojaški osebi, ta oseba ni všteta v gornje razmerje med političnimi strankami, ki sestavljajo NO. Ima samo posvetovalni glas. 7) Na predlog NO se morajo po dogovoru med strankami-podpisnicami pritegniti v NO tudi nove stranke, ki priznavajo zahteve narodne izjave z dne 29. 10. 1944. in ki nimajo doslej svojih zastopnikov v NO. Take politične stranke je v vsakem primeru smatrati za druge politične stranke v razmerju proti SLS. Tudi v tem primeru ostane SLS en član več kakor vsem drugim političnim stran-kam skupaj. 8) Sklepanje v NO se vrši z navadno večino. Kjer gre za načelno važne predmete, mora glasovati za predlog 2/3 navzočih članov Narodnega odbora za Slovenijo. Predlog velja za načelno važen, ako to izjavi toliko navzočih članov, da njih število odgovarja 2/5 celokupnega števila članov NO. Decimalka 5 se zaokroži navzgor. V ožjem odboru se tudi glasuje z navadno večino. Ako gre za načelno važne pred-mete, mora glasovati za predlog 2/3 navzočih članov. Predlog je načelno važen, ako to izjavijo trije navzoči člani. 1181 V nekaterih prepisih namesto v obravnavo piše v odobritev. Na kazalo Na kazalo oseb 878 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Predsedujoči v plenumu in v ožjem odboru ima glasovalno pravico. V slučaju ena-kosti glasov, odloči njegov glas. 9) Ako član NO iz kakršnegakoli razloga ne izvršuje poslov v NO, določi po zah-tevi NO na njegovo mesto novega člana stranka, ki ji je odpadli član pripadal, v svojem avtonomnem področju. Član NO preneha biti tudi tisti, ki ga stranka-podpisnica odpokliče. V tem slučaju postavi na izpraznjeno mesto novega člana odnosna stranka-podpisnica. 10) Za sklepanje o izpremembi katerekoli točke tega dogovora so pristojne stranke-podpisnice. 11) Poslovanje NO traja najdalje do konstituiranja ustavodajnega predstavništva Zedinjene Slovenije, ki ga bo slovenski narod izvolil na svobodnih volitvah. 12) Dogovor in narodna izjava z dne 29. 10. 1944. sta strogo zaupnega značaja radi obstoječih razmer. Objavita se na posebni predlog NO po posebnem dogovoru med strankami-podpisnicami. 13) Ta dogovor je napravljen v dveh enakih izvirnikih, od katerih enega hrani SLS, drugega pa JNS. 14) Narodna izjava je napravljena v štirih enakih izvirnikih, od katerih podpišejo dva izvoda pristaši SLS, druga dva pa pristaši JNS, nato si po en izvirni izvod s podpisi izmenjata ter po dva izvoda izvirnikov skupaj s podpisi sestavljata šele popolno listino o narodni izjavi z dne 29. 10. 1944. 15) Dogovor velja z dnem podpisa. Na narodni praznik, 29. 10. 1944. Kopija Dogovora med SLS in JNS o sestavi in delovanju Narodnega odbora za Slovenijo (pag. 1228–1230)1182 Predhodna verzija Narodne izjave (pag. 1230)1183 Pripombe k osnutku Narodne izjave, 3. 11. 1944 (pag. 1231)1184 Pripombe k osnutku narodne izjave Ad 1. – ZEDINJENO SLOVENIJO, v kateri bodo združene vse zgodovinske slo-venske dežele Goriška s Trstom in Istro, Kranjska, Koroška, Štajerska in Prekmur-je, vse nedeljene, kakor tvorijo že preko stoletij gospodarsko in geopolitično enoto 1182 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1226–1227. 1183 Objavljeni sta ena prvih verzij Narodne izjave, ki je na pag. 1233, in končna verzija te izjave, ki je na pag. 1236. 1184 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1697. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 879 in v kateri edini je zagotovljen svoboden in nemoten gospodarski in kulturni ra-zvoj slovenskega naroda. Ad 2. – federativno, na demokratični podlagi in socialno pravično urejeno JUGO-SLAVIJO, katere sestavni del je tudi narodna država ZDRUŽENA SLOVENIJA! Ad 3. – narodne države kot sestavni del zvezne države, ki imajo zakonodajno in izvršilno oblast v vseh zadevah, ki niso v smislu določil zvezne ustave izrecno pri-držane zvezi. Ad 4. – ustavo jugoslovanske državne zveze sprejme konstituanta sestavljena iz le-gitimnih zastopnikov posameznih narodnih držav, z večino glasov vsake narodne države. Ostale točke ostanejo nespremenjene. 3. 11. 1944 Ban [Ludvik Leskovar]1185 Verzija Narodne izjave (pag. 1232) Ena prvih verzij Narodne izjave, 29. 10. 1944 (pag. 1233) II. Popr[avljena] izdaja Zastopniki slovenskega javnega življenja po medsebojnem posvetovanju sklenejo sledečo n a r o d n o i z j a v o : Na temelju etnične samobitnosti slovenskega naroda in na temelju narodnostnega načela z a h t e v a m o : 1.- državno-pravno združitev vsega slovenskega narodnega ozemlja v Zedinjeno Slovenijo, ki mora biti v geografskem, gospodarskem, prometnem in strateškem oziru tako zaokrožena celota, da bosta zavarovana nemoteni narodni in gospodar-ski obstoj in razvoj slovenskega naroda; 2.- federativno, na demokratični podlagi in socijalno pravično urejeno kraljevino Jugoslavijo pod vladarsko hišo Karadjordjevićev, katere sestavni del je tudi naro-dna država Zedinjena Slovenija; 3.- tako zvezno državo, da bodo narodne države kot sestavni deli imeli čim večje stvarno področjex in da bo izvrševala osrednja zvezna oblast le tiste naloge in imela 1185 V prepisu je pripisano: Pripis s svinčnikom (dr. Šmajdov rokopis): dr. LESKOVAR Lujo [Ludvik Leskovar], ki je stavil predlog v imenu Straže. Na kazalo Na kazalo oseb 880 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 le tiste pravice, ki so ji z zvezno ustavo izrecno določene in odvzete iz pristojnosti oblasti narodnih držav;1186 4.- temeljito socijalno in gospodarsko preosnovo, ki bo uničila gospodstvo kapita-la nad delom, priznala vsem delovnim slojem, družinam in poedincem njih soci-jalno-gospodarsko funkcijo ter jim zagotovila človeka vredno življenje.1187 Za uveljavljanje teh narodnih zahtev ustanavljamo Narodni odbor za Slovenijo kot vrhovno narodno oblast, ki začasno, dokler ne nastopijo urejene razmere, združu-je v svojih rokah pravice suverena in najvišje upravne oblasti. Na narodni praznik, 29. 10. 1944. ad 3) npr. pravica amnestije x in čim več pravic " izstopa " veta razveljavlja zakon itd. " sodelovanja v mednarodnih odnosih brez nadzorstva ali posrednikov itd. Med 3 in 4 interpolacijo: zvezno ustavo jugoslovanske države sprejme ustavodajna skupščina, sestavljena iz zakonitih predstavnikov posameznih narodnih držav, tako, da glasuje za njo 2/3 ali pa večina glasoval. upravičencev iz vsake narodne države. Na KB glej pripis na dogovoru. Versko narodno vzgojo, ki temelji v tradiciji slov[enskega] naroda vzgojo mladine na versko-moralnih načelih v skladu s tradicijami slov[enskega] naroda. Dve verziji Narodne izjave (pag. 1234–1235) Končna verzija Narodne izjave, 29. 10. 1944 (pag. 1236)1188 (To je besedilo narodne izjave po zadnjih razgovorih z dr. Kuncem [Marjan Zajec] dne 9. 12. 1944. Pod to besedilo pridejo podpisi. Za SLS sta napravljena dva izvir-nika, za JNS istotoliko) Zastopniki slovenskega javnega življenja po medsebojnem posvetovanju sklenejo sledečo 1186 Na predlogu Narodne izjave na pag. 1236 je dodano: Zvezno ustavo jugoslovanske države sprejme ustavodajna skupščina, sestavljena iz zakonitih predstavnikov posameznih narodnih držav tako, da glasuje za njo kvalificirana večina zakonitih zastopnikov iz vsake narodne države. 1187 Na predlogu Narodne izjave na pag. 1235 in 1265 je razvidno, da naj po razgovorih z dr. Kuncem [Marjan Zajec] dne 23. 11. 1944 v Narodni izjavi ne bi bilo točke 4. 1188 Upoštevana je zadnja verzija. Prejšnje verzije so na pag. 1230, pag. 1232–1235, enaki verziji sta še na pag. 1237 in pag. 1238. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 881 n a r o d n o i z j a v o : Na temelju etnične samobitnosti slovenskega naroda in na temelju narodnostnega načela z a h t e v a m o : 1.- državno-pravno združitev vsega slovenskega narodnega ozemlja v ZEDINJE-NO SLOVENIJO, ki mora biti v geografskem, gospodarskem, prometnem in stra-teškem oziru tako zaokrožena celota, da bosta zavarovana nemoteni narodni in gospodarski obstoj in razvoj slovenskega naroda; 2.- federativno, na demokratični podlagi in socijalno pravično urejeno kraljevino Jugoslavijo pod vladarsko hišo Karadjordjevićev, katere sestavni del je tudi naro-dna država Zedinjena Slovenija; 3.- tako zvezno državo, da bodo narodne države kot sestavni deli imele tako stvar-no področje, da bo izvrševala osrednja zvezna oblast le tiste naloge in imela le tiste prerogative, ki so ji z zvezno ustavo izrecno priznane in izvzete iz pristojnosti oblasti narodnih držav. Zvezno ustavo jugoslovanske države sprejme ustavodajna skupščina, sestavljena iz zakonitih predstavnikov posameznih narodnih držav tako, da glasuje za njo kvali-ficirana večina zakonitih zastopnikov iz vsake narodne države; 4.- temeljito socijalno in gospodarsko preosnovo, ki bo uničila gospodstvo kapita-la nad delom, priznala vsem delovnim slojem, družinam in poedincem njih soci-jalno-gospodarsko funkcijo ter jim zagotovila človeka vredno življenje. Za uveljavljanje teh narodnih zahtev ustanovljeni NARODNI ODBOR ZA SLO-VENIJO kot vrhovna narodna oblast združuje začasno, dokler ne nastopijo ureje-ne razmere v svojih rokah pravice suverena in najvišje upravne oblasti. Na narodni praznik, 29. 10. 1944. Kopiji končne verzije Narodne izjave (pag. 1237–1238) Pismo Marjana Zajca Albinu Šmajdu o besedilu Narodne izjave, 14. 11. 1944, in rokopisne pripombe Albina Šmajda, 15. 11. 1944 (pag. 1239)1189 (Pripombe napravljene 15. 11.) pravica amnestije izstopa veta razveljavljanja zakona itd 1189 Prepis dokumenta (UDV) s pretipkanimi opombami je na pag. 1266. Na kazalo Na kazalo oseb 882 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 sodelovanja v mednarodnih odnosih brez kontrole in posrednika Lj[ubljana], 14. 11. 1944. Dragi Dore [Albin Šmajd]! Po posvetovanju imam sledeče pripombe k osnutku, ki si mi ga včeraj izročil. I. »Narodna izjava« je v redu. Edino pod točko 3) se ne sliši dobro »osrednja zvezna oblast le tiste naloge in imela le tiste pravice…«. Oblast nima pravic. Mor-da najdeš boljši izraz za isti smisel, ki je v redu. II. Politični »Dogovor«. a) pod točko 1) je treba opredeliti pojem »dokler ob-stoja potreba… «. Morda se vstavi sledeči stavek: Ta Ta potreba obstoji, dokler ne potreba obstoja do trenutka, ko bo konstituirano zako-nastopijo urejene razmere. nito politično in zakonodajno predstavništvo, ki ga bo slovenski narod izvolil na svobodnih volitvah. (dokler ne nastopijo urejene razmere – glej narodno izjavo) b) dr. J. [Celestin Jelenc] in njegova grupa trenutno še ne gredo zraven. Imajo krizo v stranki. J. mi je na-ročil, naj Ti sporočim, da je on osebno brezpogojno z nami in za kombinacijo, ki jo delamo. Na sodelovanje v političnem življenju, ki je vem taboru ne razčistijo. – Spričo tega bo treba opre- pa moramo pač še počakati, dokler se stvari v njiho- organizirano, ni miselnih deliti razmerje 7:6, tako da teh 6 mandatov pripada krogov, pač pa stranke strankam iz tzv. [takozvanega] naprednega miselnega če se hoče pritegniti nove n. pr. Gosarja [Andrej Gosar] postaviti na račun teh 6 mandatov »drugih političnih strank«. V zvezi s tem tabora, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi kdo hotel je načelno to dopustno po t. je treba točneje pojasniti onih 50 % za SLS, ker na stranke, ki niso podpisale, 5, je pa možno le tako, da se čigav račun bodo sicer šli Gosarjevci ali Stražarji itd. Morda se da najti izhod, če se reče, da gre vsak novi vedno poviša po I/II član (preko 13) na račun tistega, ki predlaga; če n. pr. Gosarja predlaga JNS gre na naše število, ali če Rib-nikarja [Bojan Ribnikar] predlaga SLS gre na njeno breme. To je vse pa le misel, ki verjetno ni najboljša, temveč le Tebi za podlago nadaljnega premišljanja. Ni to potrebno, vsaj ne c) morda bi kazalo dati pod točko 1) pripombo, da je razmerje 7:6 historično utemeljeno v sestavi prve koristno za SLS! Narodne vlade leta 1918. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 883 d) Glede predsednika in podpredsednika lahko osta- Bodo vendar javljene vse ne tvoj tekst, vendar bi bilo le želeti, da sta to osebi, osebe, ker bodo sedele skupaj ki uživata vsestranski ugled. Ali se ne bi dalo urediti, na sejah! da bi ob podpisu »Dogovora« medsebojno imenovali v poštev prihajajoče kandidate? e) tajniški mesti naj se zasedeta na isti način kot predsedstvo, t. j. enega imenuje SLS, enega pa JNS – strankam podpisnicam, seveda iz vrst članov Na-rodnega odbora. J. mi je izjavil, da oni v nobenem slučaju na to funkcijo ne bodo reflektirali in sam pre-dlaga takšno solucijo. Dokler ni število 6 zasedeno, sklep lahko oglasijo za načelno važen vsaj na 4. Praktič-no je to utemeljeno v dejstvu, da vsaj za prvi čas ne bomo f) k točki 6) je treba spremeniti število članov, ki kak zadostujejo 4; pri 6–5, pri 7 imeli predvidoma več kot 4 zastopnike v Nar[odnem] in več 6. odb[oru], ker bomo eno mesto držali odprto za mlade, socijalistično mesto pa tudi ne bo zasedeno. in se jo razglasi po posebnem g) naj bi se končno ugotovilo, da ta pogodba sicer dogovoru med strankami ni tajna, mora pa v sedanjem času veljati za strogo podpisnicami na poseben zaupno. predlog NO Jutri, v sredo kakor sva se dogovorila. Pride tudi J. Upam, da bomo jutri tekst končali. Z [Marjan Zajec] Pismo Albina Šmajda Marjanu Zajcu o besedilu Narodne izjave, 18. 11. 1944 (pag. 1240)1190 Dragi, po razgovorih pri nas o Tvojih pripombah in stališču dr. J. [Celestin Jelenc] sporo-čam tole, kar velja po sklepu naših kot zadnje sporočeno stališče: a) v zadnji stilizaciji narodne izjave naj odpade tudi točka 4. (socijalno gospodar-ske zahteve), ker stojite na stališču, da ne sprejmete v narodno izjavo točke 5., ki govori na splošno o kulturno-prosveti zahtevi. Z odpadom teh dveh točk ostane le politični del izjave. b) na vsak način je zahteva, da pride v narodno izjavo pasus pod 3/II. o sprejetju zvezne ustave. Od tega načelnega stališča naši ne morejo popustiti.1191 c) v točki prvi je treba našteti vse pokrajine, ki bi prišle v Zedinjeno Slovenijo. 1190 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1267. 1191 V prepisu je pripisano: SLS. Na kazalo Na kazalo oseb 884 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Nekateri1192 zahtevajo sledeče besedilo točke 1. – : »Zedinjeno Slovenijo, v kateri bodo združene vse zgodovinske slovenske dežele Goriške s Trstom in Istro, Kranjska, Koroška, Štajerska in Prekmurje, vse nede-ljene, kakor tvorijo že preko stoletij gospodarsko in geopolitično enoto in v kateri edini je zagotovljen svoboden in nemoten gospodarski in kulturni razvoj sloven-skega naroda.« Govori v svojih krogih o tej stilizaciji in nato pismeno sporoči. Pri nas bodo še naprej o tem razpravljali in ti bom seveda tudi sporočil končno stališče. Toliko o narodni izjavi. -.-.-.-.- Ker se sklicujemo tudi na medstrankarski sporazum iz septembra 1941., a sam tre-nutno nimam besedila tega medstrankarskega sporazuma in do njega ne morem, ker ne zahajam domov, Te prosim, da mi pošlješ o priliki tudi prepis tega dogo-vora, ki ga verjetno imaš osebno ali pa ga boš dobil pri dr. J. Že v naprej zahvala! -.-.-.-.- V dogovoru pa bo treba napraviti sledeče spremembe: Po našem zadnjem dogovoru ozir. razgovarjanju sem napravil dogovor, kamor sem vnesel vajine pripombe. Ta dogovor priložim. V tem besedilu bi bilo po dose-danjem stališču naših spremeniti: a) v točki 1) odpade besedilo prvega odstavka o utemeljitvi razmerja 7:6 in ostane dosedanja stilizacija. b) v točki 2) naj se glasi: Predsednika Narodnega odbora določi SLS po predho-dnem zaslišanju ostalih v Narodnem odboru za Slovenijo zastopanih strank. V točki 2/III naj drugega tajnika določijo ostale politične skupine izmed JNS. Kako se te skupine med seboj pomenijo, je njihova stvar, in se SLS v to ne vtika. c) predsedstvo naj bo sestavljeno iz sedem članov, od katerih pošlje SLS 4, ostale stranke 3 člane. To stališče je radi tega, ker se vseh 13 članov trenutno ne bi moglo sestajati niti v Ljubljani niti na terenu. Številka sedem bi pripuščala sestajanje, ker je majhna. Plenum Narodnega odbora bi lahko pooblastil to sedmorico, da vrši vse potrebne posle Narodnega odbora, dokler se ne omogoči skupno sestajanje vseh članov Na-rodnega odbora. č) v točki 5. je treba biti na jasnem, da je morebitna vojaška oseba pri opravljanju vojaških poslov samo član s posvetovalnim glasom, 1192 V prepisu je pripisano: STRAŽARJI. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 885 d) v točki 6) se mora prvi odstavek glasiti: »Na predlog Narodnega odbora se morejo po medsebojnem dogovoru prizadetih strank pritegniti v Narodni odbor za Slovenijo tudi nove stranke, ki priznavajo zahteve Narodne izjave z dne 29. 10. 1944. in ki nimajo doslej svojih zastopnikov v Narodnem odboru.« e) drugi odstavek točke 7) označuje v sedanji stilizaciji, da je pri 11 članih NO potrebna izjava 4 članov, pri 12 članih NO 5 članov, pri 13 pet članov, pri 15 članih NO 6 članov, pri 17 članih 7 članov, pri 41 članih pa le 16 članov itd. S tem besedilom je varovano stališče, ako niso zasedena vsa mesta. Ako pa bi napr. tudi od strani SLS ne bila zasedena vsa mesta, marveč bi začasno zasedla le 6 mest in vi 4, torej skupno 10 mest, bi zadostovali tudi štirje člani. f) kot točko 10) je vstaviti: »Poslovanje Narodnega odbora za Slovenijo traja dotlej, da bo konstituirano usta-vodajno predstavništvo, ki ga bo slovenski narod izvolil na svobodnih volitvah.« O tej točki bo še treba govoriti, ker bo treba določiti, ali gre za ustavodajno telo narodne države ali pa federativne države. Prav tako žele vedeti naši, kako je s koncentracijo vaših sil, v koliko ste ali pa boste šele povezali te sile, ki bi bile zastopane po JNS v Narodnem odboru. Gre za tkzv. [takozvani] direktorij (inž. Ferlinc [Bogdan Ferlinc] in drugi) ter za mladinsko. Tudi jih zanima stališče SDS in radikalov do naše akcije. Te stvari so aktualne toli-ko bolj, ker na drugi strani ni takojšnjega pristopa SSJ. -.-.-.-.- Še tole: Zadnji odstavek v narodni izjavi naj bi se glasil: »Za uveljavljanje teh narodnih zahtev ustanovljeni Narodni odbor za Slovenijo kot vrhovna narodna oblast, ki začasno, dokler ne nastopijo urejene razmere, združuje v svojih rokah pravice suverena in najvišje upravne oblasti.« Prosil bi te za čim prejšnji odgovor, da bodo naši vedeli zavzeti svoje dokončno stališče. S prijateljskimi pozdravi Tvoj: Glančnik [Albin Šmajd] 18. 11. 1944. Na kazalo Na kazalo oseb 886 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pismo Marjana Zajca Albinu Šmajdu o besedilu Narodne izjave, 21. 11. 1944 (pag. 1241)1193 Dragi Glančnik [Albin Šmajd]! Odgovarjam na tvoj dopis od 18. t. m. I. Prepisa medstrankarskega sporazuma iz septembra 1941 Ti ne morem poslati, ker je bil moj prepis uničen lani ob prihodu Nemcev. Eno kopijo ima Mačkovšek [Jan-ko Mačkovšek], toda tudi do te ne morem. Dr. J. [Celestin Jelenc] ima svojo kopijo nekje skrito in zato ne more ustreči. On pa sigurno ve, da ima eno kopijo Miloš [Miloš Stare], zato se obrni nanj. II. »Narodna izjava«. a) v redu je da odpadeta v celoti točki 4) in 5). b) pasus o sprejetju zvezne ustave je nepotreben in v tako stilizirano izjavo ne spada. Napram važnosti ostalih točk, je ta pasus kaj malopomemben. Če bi naj pa že bil, ga je treba prestilizirati v tem smislu, da je to le naša želja ali predlog, ker za definitiven, obvezen sklep bodo vendar merodajna tudi mišljenja Srbov in Hrva-tov. Tudi se zdi 2/3 večina pretirana. Kako bo zlasti v prvih časih mogoče dobiti 2/3 slovenskih, hrvaških in srbskih glasov za kakršenkoli sklep, kaj šele za ustavo! Ali ne bi bilo bolje reči, da je potrebna kvalificirana večina, kakor je bilo to rečeno v krfski deklaraciji. Kvalificirana večina je vsaka večina preko polovice. Pristojni predstavniki poedinih zveznih držav pa se bodo ob potrebi sporazumeli o tej kva-lificirani večini, n. pr. 3/5, 2/3 itd. Na vsak način je tu treba pustiti več elasticitete. c) naštevanje vseh pokrajin v prvi točki naleti na težave. N. pr. Štajerska sega do Semmeringa, kar pa menda ne bomo zahtevali. Naštevanje pokrajin je sicer s hi-storičnega stališča utemeljeno, ni pa z narodnostnega. In vendar pravimo v uvodu narodne izjave:… in na temelju narodnostnega načela…« Torej se moramo od-ločiti za narodnostno ali historično načelo. Bolje je, da ostanemo na realnih tleh, t. j. na narodnostnem načelu in zato opustimo naštevanje vseh pokrajin bodoče Zedinjene Slovenije. Ostane naj prvotni tekst točke 1), ki vendar dovolj pove z besedami »… združitev vsega slovenskega narodnega ozemlja…« d) predlagana sprememba v zadnjem odstavku narodne izjave se sprejme. III. »Dogovor« a) k točki 1) bi vsekakor bilo želeti, da pride neka utemeljitev razmerja 7:6, najbo-lje je pač na zgodovinski osnovi. Če Tvoji ne morejo pristati na naš, potom Tebe sporočni tekst, naj sami napravijo predlog teksta, ki bi bil za njih sprejemljiv. Nato se bomo mi izjavili. 1193 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1268. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 887 b) glede predsednika je v redu. c) ono tajniško mesto mora pripadati JNS kot drugi najmočnejši skupini v N. O., ker je to pač politična funkcija, vsekakor pomembnejša kot podpredsedniška. Če Tvoji mislijo, da obeh funkcij ni mogoče priznati JNS, potem naj podpredsednika določijo vse ostale skupine in ne samo JNS, tajnika pa samo JNS. d) predlagano predsedstvo je preširoko, zadostujejo 4 člani: 3 SLS, 1 JNS in 1 iz ostalih strank (verjetno SSJ). To predsedstvo pa mora v okviru danega mu poo-blastila sklepati le soglasno. Ker ni majoriziranja je vprašanje večine v predsedstvu odveč. e) glede zgolj posvetovalnega glasu vojaške osebe soglašamo. f) s predlaganim tekstom točke 6) soglašamo. Treba bi se bilo še pogovoriti kako s tzv. [takozvanimi] »divjaki«, če bi se pokazala potreba da se pritegne kako oseb-nost iz gospodarskega ali kulturnega življenja, ki ni pristaš nobene stranke. g) k točki 7) o oglasitvi sklepa za načelno važen naj bi bilo pri stanju do 11 članov 4, do 13 članov 5, do 15 članov 6, do 17 članov 7, pri stanju preko 17 članov pa 2/5 vsakokratnega števila članov. h) v točki 10) gre seveda za ustavodajno predstavništvo narodne države. IV. Kar [se] tiče pritegnitve ostalih grup, stoji JNS na stališču, da je tako na naši kot na Vaši strani želeti pritegnitev vseh pozitivnih političnih skupin, četudi so tu pa tam samo »omizja«. Iz razlogov čimprejšnje dosege sporazuma in zlasti iz razlogov konspiracije pa je treba čas in način inicijative za te pritegnitve prepustiti za tzv. [takozvane] katoliške skupine SLS, za tzv. [takozvane] napredne disidentske sku-pine pa JNS. Ponovno sem Ti že povedal, da JNS računa z pritegnitvijo teh skupin v trenutku, ki bo primeren. Več o tem ustmeno. V. Z dr. J. sem govoril. Upa, da bo v 10 dneh v njegovi skupini1194 položaj razčiščen. Je optimist. Osebno je že sedaj z nami. Treba je pohiteti. Mislim, da smo že dovolj predebatirali. Prijateljsko Te pozdravlja Tvoj Kunec [Marjan Zajec] 21. 11. 1944. 1194 V prepisu je pripisano: ljubljanska SSJ. Na kazalo Na kazalo oseb 888 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pismo Marjana Zajca Albinu Šmajdu o besedilu Narodne izjave, 28. 11. 1944 (pag. 1242)1195 Dragi Glančnik [Albin Šmajd]! K narodni izjavi in dogovoru imam sledeče pripombe. I. »Narodna izjava«. a) smo proti naštevanju vseh pokrajin v točki 1) iz razlogov, navedenih že v pismu od 21. t. m. Mi smo odločno proti temu, da se Slovenci v bodoče delimo na Kranj-ce, Primorce, Prekmurce itd. Slovenci smo eno brez ozira na to, v kateri historič-ni politični pokrajini prebivajo. Mislimo, da so Štajerska, Kranjska itd. iznajdba Nemcev, ustvarjene z namenom, da baš z delitvijo na take historične edinice raz-bijejo in oslabe Slovence kot celoto. Zato stojimo na narodnostnem stališču Zedi-njene Slovenije, ki pa mora biti tako zaokrožena celota, da je zavarovan nemoteni razvoj. S tem je povedano vse jasno in razločno in ni možno nobenih izmikavanj. Na habsburško nomenklaturo pa ne gremo. II. »Dogovor« a) glede točke 1) lahko ostane prvotni tekst, če se mu priključi posebna izjava JNS sledeče vsebine: »Na dogovorjeno razmerje 7:6 je JNS pristala, ker danes ne razpo-lagamo z zanesljivim objektivnim merilom za dejansko moč posameznih politič-nih strank in je bilo označeno razmerje merodajno pri sestavi prve Narodne vlade za Slovenijo leta 1918. Merodajna je bila nadalje volja, da se omogoči politična enotnost v tem času.« b) poleg predsedstva 4 članov, ki mora sklepati le soglasno, se lahko osnuje tudi ožji odbor, sestoječ iz predsedstva + 3 drugih članov, od tega 2 SLS in 1 JNS od-nosno drugih strank. Tu se glasuje z večino glasov, za oglasitev načelno važnega predloga so potrebni 3 glasovi, za sklep pa 2/3 (analogno kot v plenumu). c) urediti je vprašanje glasovanja za čas, dokler bo JNS imela zasedenih samo 4 mest, SLS pa vseh 7, t. j. skupno 11 članov. (2/5 od 11 = 4.4, 2/3 od 11 pa je 6.6!) d) podpredsedniškega kandidata določijo »druge stranke« po predhodnem zasli-šanju SLS. Te »druge stranke« so samo JNS in SSJ, odnosno tista stranka, ki bo to 6 mesto zasedla, če ga ne bodo socijalisti v nekem določenem roku zasedli. To vprašanje je treba vsaj ustmeno med nami razčistiti. III. Prosim sestavi koncept narodne izjave in dogovora na podlagi naših in Vaših do-končnih predlogov in mi ga čimpreje pošlji, vsaj pa tako, da ga prejmem en dan pred najinim – upam – končnim sestankom. 1195 Prepisa dokumenta sta na pag. 1243 (verjetno Šmajdov, nepopoln) in 1269 (UDV). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 889 28. 11. 1944. Iskreno pozdravlja Tvoj Kunec [Marjan Zajec] P. S. Iskreno Te pozdravlja Ris [Rudolf Žitnik]. Prepis pisma Marjana Zajca Albinu Šmajdu o besedilu Narodne izjave, 28. 11. 1944 (pag. 1243)1196 Pismo Albina Šmajda Marjanu Zajcu o Narodni izjavi in dogovoru o sestavi Narodnega odbora, 6. 12. 1944 (pag. 1244)1197 Dragi Kunec [Marjan Zajec], pošljem narodno izjavo in dogovor. Mnenja sem, da je bolje, ako se ne stavi posebna izjava JNS h besedilu dogovora, ker bo sicer SLS v tem primeru tudi stavila svojo izjavo z vsebino: SLS je pri sestavi Narodnega odbora vodila izključno narodna skrb, da pride do enotnega in vrhovnega političnega foruma. Zato je prezrla ves čas v bivši jugo-slovanski državi obstoječa razmerja med političnimi silami v Sloveniji, zlasti pa ni vztrajala na zadnjem razmerju političnih sil v Narodnem svetu v letu 1941., v katerem je SLS imela 10 zastopnikov, vse ostale politične stranke pa 6, čeprav se dobro zaveda, da bi v današnjih razmerah niti to razmerje 10:6 ne odgovarjalo de-janskemu razpoloženju prebivalstva z ozirom na dejstvo, da je ostala na slovenski in jugoslovanski državni črti skoraj izključno SLS s svojimi pristaši, med tem ko so člani drugih političnih strank po svoji ogromni večini prešli v OF. Ker je vrhovno politično vodila v SLS bilo in je: blaginja slovenskega naroda nad stranko, zato ni otežkočala ustanovitve Narodnega odbora z vztrajanjem na vpoštevanju razmerja med političnimi strankami, kakršno je bilo skozi 23 letno dobo političnega ži-vljenja v Jugoslaviji. SLS se dobro zaveda, da je z razmerjem 7:6 popustila v svojo strankarsko škodo, a na korist ustanovitve Narodnega odbora za Slovenijo.« Ostale stvari se bova dogovorila osebno. Želel bi sestanek čim preje, ako si za to. SLS je nadalje pristala na 7:6, ako so v teh številkah zapopadeni tudi socijalisti. Sicer pa je treba določiti drugo razmerje, ako bomo dalje časa ostali sami mi in vi. S prisrčnimi pozdravi Tvoj Glančnik [Albin Šmajd]. 6. 12. 1944. 1196 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1242. 1197 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1270. Na kazalo Na kazalo oseb 890 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pismo Albina Šmajda Marjanu Zajcu o Narodni izjavi, 10. 12. 1944 (pag. 1245)1198 Dragi Kunec [Marjan Zajec], priloženo pošiljam dva izvirnika narodne izjave, od katerega en izvod z vsemi podpisi prejme SLS, drugi pa ostane JNS. Priložil sem tudi kopijo. Poslani dogovor podpiše JNS, nakar ga izroči SLS, obratno pa SLS svoj podpisani dogovor izroči JNS. Enako izroči en izvirnik narodne izjave s svojimi podpisi JNS. Sedaj je odvisno od hitrice, s katero bomo oskrbeli listine s podpisi. JNS mora za izjavo dobiti vsaj 15 podpisov, mi pa 21. Glej, da prideva čim preje skupaj, da se pogovoriva o vsem potrebnem glede pri-prav za sestanek plenuma (zlasti dnevni red). Prisrčno pozdravljam Glančnik [Albin Šmajd] 10. 12. 1944. Dopis Marjana Zajca Albinu Šmajdu, 16. 11. 1944 (pag. 1246) 16. 11. Dragi Dore [Albin Šmajd]! Prosim pošlji mi koncept političnega dogovora, kakor si mi včeraj obljubil. Lepo pozdravlja Z [Marjan Zajec] Izjava Marjana Zajca in Albina Šmajda o podpisovanju Narodne izjave, 20. 12. 1944 (pag. 1247)1199 I z j a v a . Podpisana pooblaščenca SLS in JNS izjavljata, da sta danes dne 20. 12. 1944. izme-njala izvirna izvoda narodne izjave z dne 29. 10. 1944. z izvirnimi podpisi – psev-donimi, od katerih vsebuje izvod SLS enstodevet (109) podpisov – psevdonimov, izvod JNS pa devetnajst (19) podpisov – psevdonimov. Obe stranki pobirata podpise za narodno izjavo še naprej na posebnih polah z ali brez teksta narodne izjave. Take pole z podpisi je priložiti izvirni listini izjave po iz-vršeni medsebojni izmenjavi. Smatrati jih je za sestavni del listine o narodni izjavi. S podpisovanjem se preneha dne 15. 1. 1945. Podpisovanje se more podaljšati s posebnim naknadnim dogovorom med SLS in JNS. 1198 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1271. 1199 Prepis dokumenta (verjetno Šmajdov) je na pag. 1249. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 891 Izjava o izmenjavi izvirnikov je napravljena v dveh enakih izvirnikih, od katerih enega hrani SLS, drugega pa JNS. Ljubljana, dne 20. 12. 1944. Kunec [Marjan Zajec] Draš [Albin Šmajd] Dodatka SLS in JNS k Narodni izjavi in Narodnemu odboru, 20. 12. 1944 (pag. 1248)1200 Dodatek A. SLS in JNS po svojih zastopnikih skleneta: V številu šest (6) zastopnikov iz drugih političnih strank, ki je označeno v točki 1. dogovora z dne 29. 10. 1944., je zapopadeno tudi eno mesto za SSJ. Zastopniku SSJ se sporoči izmenjava listin o narodni izjavi in dosežen sporazum med SLS in JNS o ustanovljenem Narodnem odboru za Slovenijo ter se jo povabi na sodelovanje. Ako bi katera druga slovenska politična stranka sprejela zahteve narodne izjave in želela vstopiti v Narodni odbor za Slovenijo, predno bi to napravila SSJ, pripade to šesto mesto odnosni stranki. SSJ pa dobi nato posebno mesto v Narodnem od-boru, pri čemur pa se število zastopnikov SLS poviša za eno mesto ozir. za toliko mest, kolikor bi se število zastopnikov iz drugih političnih strank povečalo. Tzv. [takozvani] direktorij spada v okvir JNS, vsled česar je izključno notranja stvar JNS, kako zasede njej določena mesta v Narodnem odboru za Slovenijo. Ljubljana, dne 20. 12. 1944. Kunec [Marjan Zajec] Draš [Albin Šmajd] Dodatek B: SLS in JNS po svojih zastopnikih skleneta: Dokler sta v Narodnem odboru za Slovenijo zastopani le SLS in JNS, zasede pod-predsedniško mesto JNS, ki ga obdrži dotlej, dokler so s tem zadovoljne tudi druge politične stranke. Med druge politične stranke je šteti vse politične stranke, ki so zastopane v Naro-dnem odboru za Slovenijo izvzemši SLS. Ljubljana, dne 20. 12. 1944. Kunec [Marjan Zajec] Draš [Albin Šmajd] 1200 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1273. Na kazalo Na kazalo oseb 892 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Dopis SLS o prejemu posebnega dopisa, poslan JNS, 20. 12. 1944 (pag. 1249) Jugoslovanski nacijonalni stranki1201 Ljubljana. SLS potrjuje prejem posebnega dopisa JNS, ki se nanaša na utemeljitev razmerja sedem proti šest (7:6) iz t. i. dogovora z dne 30. 10. 1944. Ljubljana dne 20. 12. 1944. Za SLS: Izjava JNS o razmerju članov strank v Narodnem odboru, 29. 10. 1944 (pag. 1249) Slovenski ljudski stranki Ljubljana JNS izjavlja, da je pristala na v točki 1) z dne 29. 10. 1944 dogovorjeno razmerje 7:6 iz razlogov, ker danes nihče ne razpolaga z zanesljivim objektivnim merilom o dejanski moči posameznih strank in je bilo [...] razmerje merodajno za sestavo prve Narodne vlade za Slovenijo l. 1918. Odločilna je bila za JNS nadalje dejansko volja, da se omogoči politična enotnost v usodnem času. Ljubljana, 29. 10. 1944. Za JNS Kunec [Marjan Zajec] (Potrjujem prejem zgornjega dopisa za SLS) Draš [Albin Šmajd] Struktura in seznam podpisnikov Narodne izjave, 20. 12. 1944 (pag. 1250–1252)1202 1) Narodna izjava sledi[jo] podpisi: Kmetje 1137 delavcev in zaseb[nih] nameščencev 549 obrtniki, trgovci, industrijalci 326 drž[avni] in samoupr[avni] nameščenci 489 nar[odnih] poslancev 81 bivših županov 10 oblastnih poslancev 15 banski svetniki zadružniki 227 sedanjih in cerkveni dostojanstveniki svobodni poklici 52 5 dom[obranski] časniki […]1203 ------- […] 739 1201 Dokument je s svinčnikom prečrtan. 1202 Delni prepisi dokumentov so na pag. 1274 (UDV) in 1279–1280. 1203 Nečitljivo. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 893 do 17. 12. 1) dr. Zajc Marjan 2) Žitnik Rudolf 3) inž. Bevc Ladislav 4) mag. phar. Hočevar [Stanko Hočevar] – Vrhnika 5) Hafner Anton, pos[estnik] Stara Loka 6) Kušar Slavo, Zagorje 7) Urbas Miroslav, obrt[nik] Ljubljana 8) Bureš Metod, urar, Maribor 9) Nikolič [verjetno Ivan Nikolič], Slovenj Gradec 10) dr. Omahen, zdr[avnik] Metlika 11) dr. Kolterer [Franc Kolterer], –"– Rog[aška] Slatina 12) Ivanc Jože, Sodražica 13) Sirc Ivan, trgovec, Kranj 14) dr. Pestotnik Pavel, Ljubljana 15) dr. Vrbnik Miloš, Maribor 16) Bežek Etbin, Ljubljana 1) kmetje .................................................25 2) obrtniki .................................................4 3) trgovci ...................................................2 4) delavci ...................................................3 5) zasebni nameščenci ............................18 21 6) vseučiliški profesorji .............................4 7) gimn[azijski] ravnatelji in profesorji .13 8) državni uradniki ..................................9 9) samoupravni uradniki .......................10 10) duhovniki .........................................15 11) odvetniki .............................................4 12) zdravniki ............................................2 -------- 109 20. 12. 1944 gospodarstvo in zadružništvo ...................8 obrt in industrija .......................................5 kmetje.........................................................4 zasebni nameščenci in delavci ................20 državni nameščenci + PH .........................8 prosveta ....................................................18 časnikarji ...................................................5 Na kazalo Na kazalo oseb 894 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 cerkev .........................................................8 gasilstvo .....................................................1 zdravniki ....................................................5 nar[odni] poslanci, obl. poslanci in ban[ovinski] svetniki .................................5 župani ......................................................22 ----------------- 109 20. 12. 1944 Poročilo Albina Šmajda in Marjana Zajca o razgovoru z Ivanom Prezljem, 29. 12. 1944 (pag. 1253–1254) Pro memoria! V sredo dne 27. 12. 1944. je poslal gen[eral] Andrej [Ivan Prezelj] željo, da bi rad naslednji dan v četrtek dne 28. 12. 1944. govoril z obema tajnikoma N. O. ter da se bo teh razgovorov udeležil tudi delegat Marko [Gradimir Radenković]. Po hitrem obvestilu dr. Kunca [Marjan Zajec] je bila želja sprejeta in določen čas za razgovor v četrtek dne 28. 12. 1944. po 18. uri. V četrtek dne 28. 12. 1944. kmalu po 18.tih prideta gen[eral] Andrej in delegat Marko. Navzoča sta bila oba tajnika NO Novak [Albin Šmajd] in Kunec. Razgovor je začel gen[eral] Andrej z vprašanjem, kako stoji stvar z Narodnim od-borom. Kunec mu je odgovoril, da je NO ustanovljen in tudi napravljen dogovor med obema najmočnejšima političnima strankama SLS in JNS, medtem ko se je SSJ udeleževala po svojem zastopniku razgovorov, a vsled nekih notranjih nesogla-sij še ni pristopila, pa bo dobila od ostalih dveh strank sporočilo o ustanovitvi in poslovanju NO – o delu v Narodnem odboru. Temelj delu NO je narodna izjava, ki stoji na stališču državno pravne združitve vsega slovenskega narodnega ozemlja v Zedinjeno Slovenijo, ki je kot narodna država sestavni del federativno, na demo-kratični podlagi in socijalno pravično urejene kraljevine Jugoslavije pod dinastijo Karadjordjevićev in katera narodna država je nositeljica pravic in obveznosti in so zvezni oblasti le prepuščene pravice in naloge, ki so ji določene z zvezno ustavo. Z narodno izjavo se zahteva tudi temeljito socijalna in gospodarska preosnova člo-veške družbe tako, da bo socijalnim slojem, dr[u]žinam in poedincem priznana njih socijalno-gospodarska funkcija in jim omogočeno človeka vredno življenje. NO izvršuje na vsem slovenskem ozemlju, ki pride v Zedinjeno Slovenijo pravice suverena in najvišje upravne oblasti, dokler ne nastopijo urejene razmere. Kunec da nato prebrati gen[eralu] Andreju narodno izjavo. Po prebranju iste pove še Kunec, da je to izjavo podpisalo do 21. 12. 1944. s stra-ni SLS 109 najvidnejših predstavnikov slovenskega javnega življenja, kakor je to razvidno iz posebne statistike, ki mu jo Kunec prebere, ter od 19 prav takšnih Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 895 zastopnikov s strani JNS. Tako je Narodnemu odboru dana vsa potrebna javna in narodna osnova. Kunec je še povdaril, da obstoji posebni dogovor, po katerem je omogočen vstop vsaki slovenski politični stranki, ki stoji na jugoslovanskem državnem, slovenskem narodnem in federativnem stališču ter na protikomunističnem temelju ter spreje-ma načela narodne izjave in posebnega dogovora z dne 29. 10. 1944. Organi NO so: plenum, ožji odbor in predsedstvo. Plenum šteje 7 zastopnikov SLS, 5 JNS in 1 socijalista, odnosno toliko več, kolikor bo pristopilo novih članov, pri čemur se število zastopnikov SLS vedno poviša za toliko, kolikor bo na drugi strani pristo-pilo ozir. vstopilo novih zastopnikov. Ožji odbor obstoji iz sedem zastopnikov, od katerih pripade SLS štirje, drugim političnim strankam pa trije. Predsedstvo ob-stoji iz 4 članov: predsednika, ki pripada SLS, podpredsednika, ki pripada drugim političnim strankam, začasno pa, dokler ne vstopijo druge politične stranke in če bodo kasneje tudi nove stranke s tem zadovoljne, stranki JNS, ter iz dveh tajnikov, od katerih enega prosto v svojem področju imenuje SLS, drugega pa na enak način JNS, oba iz vrst članov NO. Gen[eral] Andrej (in pritrjajoč tudi delegat Marko Andrejevim izvajanjem) je re-kel, da je narodna izjava in dogovor v redu, da NO mora imeti vse pravice – tudi suverenske – v svojih rokah, vsled česar je v Narodni izjavi povdarjeno stališče popolnoma v skladu z njegovim gledanjem na sedanji položaj. Povdaril je, da je vojska le instrument narodne politike, ne pa kak posebni politični pokret in tudi ne sme biti vojska nobeno sredstvo za poedince ali kako skupino, ki bi hotela preko vojske priti do raznih političnih položajev. Vojska mora ostati strogo depolitizi-rana in varovati le narodne interese slovenskega naroda. Kot slovenski general in poveljnik slovenske armade sprejema v celoti vse zahteve Narodne izjave. V zvezi s tem je Kunec povdaril, da vsebujejo te pravice NO tudi vse, kar iz tega iz-vira, med drugim vrhovno poveljstvo nad slovensko oboroženo silo, pri čemur NO nikakor ne misli iti preko gen[erala] Andreja, ki ga bo postavil tudi za poveljnika slovenske narodne vojske. Ker gen[eral] Mihajlović [Dragoljub Mihailović] nima v pravnem oziru nobene podlage za svoje delo niti ni priznan od kralja ali pooblaščen od vlade za izvajanje kakršnekoli oblasti na jugoslovanskem državnem ozemlju, ga je smatrati kot zasebnika, ki vrši nek pokret in vodi neko politiko. NO za Slovenijo pa hoče Mihajlovića legalizirati kot načelnika štaba vrhovne komande, ki pripada kra-lju in mu tako dati na slovenskem ozemlju formalno legitimacijo. Nato pove Novak na prošnjo Kunca v glavnih obrisih besedilo nekega zasebnega načrta v ustanovitvi slovenske narodne vojske ter poudari načelo, da je vrhovni poveljnik NO, ki more prenesti poveljstvo osebi, ki nosi naslov: Poveljnik SNV. Z vrhovnim poveljnikom ju-goslovanske vojske ali z načelnikom štaba vrhovne komande vzdržuje zveze izključ-no NO za Slovenijo. Zastava je slovenska tribarvnica, poveljevalni jezik slovenski. Kunec nato prosi gen[erala] Andreja, naj napravi v tem pogledu vse potrebne na-črte uredb in pravilnikov, vmes še povdari, da NO pristoji tudi izključna pravica Na kazalo Na kazalo oseb 896 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 napredovanja in postavljanja poveljnikov. Andrej izjavi, da je pripravljen to na-praviti, vendar ne more brez vsakih osnov. Rabil bi zato vsaj bivše jugoslovanske zakone, uredbe in pravilnike, ki jih pa nima pri rokah in prosi zato, naj mu iste Kunec oskrbi, kar slednji obljubi. Na posebno vprašanje delegata Marka, kdaj bi bilo urejeno gmotno vprašanje do že obstoječih oddelkov na terenu, je Novak odvrnil, čim bodo urejene te zakonito-sti s strani NO in bodo izvršene formacije in imenovanja ter postavitve, je Kunec vskočil v besedo in rekel, da z ozirom na izjavljene finančne težkoče in glede na v vseh točkah dosežen sporazum da začasno JNS znesek 200.000 lir, ki ga bo v pri-hodnjih dneh dobil po znanem kanalu. Ljubljana, dne 29. 12. 1944. Novak l. r. Kunec lr Pismo Ivana Prezlja Albinu Šmajdu, 30. 12. 1944 (pag. 1255) Velespoštovani g. doktor! V zvezi z našim razgovorom o delu za ustanovitev N. O. za Slovenijo prosim, da upoštevate sledeče moje želje: N. O. za Slovenijo naj bo sestavljen v koncentracijski obliki, t. j. iz vseh političnih skupin; v njem naj bodo zastopani tudi vsi disidentje. Neobhodno je potrebno, da se N. O. za Slovenijo na vsak način konstituira in pre-vzame posle najkasneje do 15. 1. 1945, pri čemer bi hotel poudariti, da od tega roka nadalje N. O. za Slovenijo prevzame tudi vse materialne obveze napram postoje-čim vojnim enotam. Če bi ta rok potekel brezuspešno, bom primoran o položaju s podrobnim prika-zom situacije poročati N. Š. V. K. Glede bataljonov in glede K. S. – pri čemer je mi-šljena tudi moja oseba – pa bom primoran ukreniti, kar se mi bo zdelo primerno in kar mi bo naročil N. Š. V. K. Nujno Vas prosim, da to mojo željo sporočite na merodajno mesto brez odloga ter da me o odločitvi v tej zadevi obvestite. Ljubljana, 30. 12. 1944. Andrej [Ivan Prezelj] Velespoštovanemu gospodu [...]1204 Prejel 30. 12. 1944 18:001205 Prepisi dokumentov (pag. 1256–1274), objavljenih na drugih mestih v tej knjigi 1204 Dokument je na tem mestu odrezan. 1205 Pripis Albina Šmajda. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 897 GRADIVO IZ LETA 1945 (pag. 1275–1505) Pismo Albina Šmajda in Marjana Zajca Ivanu Prezlju, 2. 1. 1945 (pag. 1275–1276)1206 Prepis Ljubljana, 2. 1. 1945 Velespoštovani gospod general! prejela sva Vaš dopis z dne 30. 12. 1944. Ugotavljava, da ste pri njegovi sestavi prezrli dve dejstvi, na kateri sva Vas ob priliki ustnega razgovora izrecno opozorila, in to je: 1) da je Narodni odbor za Slovenijo že ustanovljen, in 2) da ni nobeni politični stranki onemogočeno priti v Narodni odbor, v kolikor spre-jema načela narodne izjave, in izpolni ostale potrebne pogoje. Obe točki ste vzeli na znanje in pri tem tudi pravilno povdarili, da je vojska instrument narodne politike, ne pa sredstvo posameznikom, da si preko nje skušajo ustvariti politične položaje. Z vsemi temi dejstvi je v nasprotju vsebina Vašega dopisa, ki ga bova predložila ple-numu Narodnega odbora v meritorno rešitev, če na tem še vztrajate.1207 Vsekakor pa ultimativno sporočene želje z grožnjo nekih sankcij ne bodo rodile tistih posledic, ki jih Vi morda pričakujete, temveč obratno le skomplicirale položaj tem-bolj, ker se krči načelo depolitizacije vojske. Z odličnim spoštovanjem: 55 [Albin Šmajd] in 505 [Marjan Zajec]1208 gospod general Andrej [Ivan Prezelj] na položaju 1206 Prepis dokumenta je na pag. 1275 (rokopis) in na pag. 1276 (tipkopis). V prepisu na pag. 1276 je pri- pisano: »(interno za 202 [Marjan Zajec]! napravi prepis tudi zame! Pošlji točno gornje besedilo, ker je tako tudi pri nas odobreno 22 [Albin Šmajd])«. Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1445. 1207 V prepisu na pag. 1445 je dopisano: »Na konceptu tega dopisa, pisanega z dr. Šmajdovim rokopisom, je v drugem odstavku več besedila »le: … vojska le instrument, manjka pa beseda »pravilno« pred povdarili: pravilno povdarili.« 1208 Običajno je imel Šmajd šifro 22, Zajec pa 202 – tukaj ima prvi 55, drugi 505, tako je dešifrirala tudi UDV. Na kazalo Na kazalo oseb 898 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Uredba Narodnega odbora za Slovenijo o ustanovitvi Slovenske narodne voj-ske, 4. 1. 1945 (pag. 1277–1278)1209 Narodni odbor za Slovenijo izdaja na podlagi narodne izjave z dne 29. 10. 1944. sledečo u r e d b o o ustanovitvi slovenske narodne vojske. Čl. 1. Ustanavlja se slovenska narodna vojska kot sestavni del kraljeve jugoslovanske voj-ske v domovini. Čl. 2. vrhovni poveljnik slovenske narodne vojske je Narodni odbor za Slovenijo, dokler nastopijo urejene razmere. Čl. 3. Narodni odbor za Slovenijo vzdržuje zveze z vrhovnim poveljstvom in načelnikom štaba vrhovnega poveljstva jugoslovanske vojske v domovini. Čl. 4. Narodni odbor more izročiti poveljstvo slovenske narodne vojske osebi, ki jo za to določi in ki ima v tem svojstvu naslov: poveljnik slovenske narodne vojske. Poveljnik slovenske narodne vojske je odgovoren Narodnemu odboru za Slovenijo. Čl. 5. Naloga slovenske vojske je: braniti domovino in biti podpora zakonitosti v narodni državi. Po sklepu Narodnega odbora za Slovenijo se udeležuje akcij jugoslovanske vojske tudi izven mej narodne države. Čl. 6. Kadar se vrše operacije jugoslovanske vojske v domovini bodisi v narodni državi ali izven njenih mej, in pri teh operacijah sodeluje tudi slovenska narodna vojska, se iste vrše pod vrhovnim poveljstvom jugoslovanske vojske v domovini. Pristanek za uporabo slovenske narodne vojske pri teh operacijah da Narodni od-bor za Slovenijo. Čl.7. Narodni odbor za Slovenijo predpisuje vse uredbe, odredbe in pravilnike o organi-zaciji in formaciji slovenske narodne vojske. Narodni odbor za Slovenijo postavlja poveljnike do vključno poveljnikov bataljo-nov ter vrši imenovanja in napredovanja častnikov. 1209 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1446. V prepisu je pripisano: menda dr. Šmajdov predlog za sejo. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 899 Čl. 8. Službeni jezik in poveljevanje je slovenski. Čl. 9. Zastava slovenske narodne vojske je slovenska tribarvnica, ki ima na obeh straneh v zgornjem svojem delu ob drogu tribarvnico zvezne države. Velikost zastave predpiše Narodni odbor za Slovenijo. Čl. 10. Pripadniki slovenske narodne vojske prisežejo zvestobo kralju, zvezni in narodni državi. Čl. 11. Ta uredba stopi v veljavo … in dobi obvezno moč dne … 4. 1. 1945 Zapisnik prve seje Narodnega odbora za Slovenijo, 15. 1. 1945 (pag. 1280)1210 Prepis Zapisnik Prve seje Narodnega odbora za Slovenijo, ki se je vršila dne 15. 1. 1945. na položaju. Začetek ob 18. uri. Navzoči: Dečan Vladimir [Rudolf Hanželič], Draš [Albin Šmajd], Gruntar Tine [Anton Kacin], Kos [Ignacij Pevec], Nil [Rudolf Žitnik], Resman [Marjan Zajec], Restar [Fran Roš], Vojk Jože [Franc Bajlec] in Zelenec Josip [Jože Basaj]. Sejo otvori po letih najstarejši član Narodnega odbora g. Restar, ki ugotovi, da je navzočih devet članov Narodnega odbora, s čemur je podana sklepčnost. Predsedujoči predlaga sledeči dnevni red: 1. – določitev zapisnikarja, 2. – razprava in sklepanje o uredbi o notranji ureditvi Narodnega odbora, 3. – izvolitev predsedstva Narodnega odbora. Predlagani dnevni red se soglasno sprejme. K 1. – Za zapisnikarja se soglasno izvoli g. Resman. K 2. – Soglasno se sprejme predlog o ureditvi Narodnega odbora, ki se glasi: »Na-rodni odbor za Slovenijo izdaja na temelju narodne izjave z dne 29. 10. 1944. ured-bo o notranji u r e d i t v i Narodnega odbora za Slovenijo. 1210 Osnutek dokumenta je na pag. 1279. Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1447; v prepisu je pripisana opomba prepisovalca: »(Opomba: Imena članov Narodnega odbora so zapisana pod tem sejnim za-pisnikom kot kopije z dr. Šmajdovim rokopisom s pristavkom lr, Restar pa z dr. Zajčevim (?) [Marjan Zajec] ali dr. Šmajdovim (?) rokopisom.)«. Na kazalo Na kazalo oseb 900 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Člen 1. Narodni odbor za Slovenijo izdaja v mejah pristojnosti in pri obstoju po-gojev, predpisanih s to uredbo, svoje odločbe vseh vrst v: a) širšemu odboru, ki ga sestavljajo vsi člani Narodnega odbora v svoji celoti, b) predsedstvu, ki sestoji iz predsednika, podpredsednika in dveh enakoprav- nih tajnikov, ki so vsi člani širšega odbora, ali po potrebi, c) ožjem odboru, ki ga sestavlja predsedstvo in trije člani, izvoljeni od širšega odbora izvoljeni iz njegovih vrst. Člen 2. V izrednih razmerah mora širši odbor prenesti s posebnim sklepom izvr-ševanje vseh poslov in pravic Narodnega odbora za Slovenijo na ožji odbor. V tem primeru ima ožji odbor prav vso isto oblast, kakršno ima sicer Narodni odbor za Slovenijo. Člen 3. V izredno težkih razmerah more širši odbor prenesti izvrševanje vseh po-slov in pravic Narodnega odbora za Slovenijo s posebnim sklepom na predsedstvo. Predsedstvo v tem primeru izvršuje vse pravice in oblast, ki jo sicer ima Narodni odbor za Slovenijo. Člen 4. Ako so po prenosu oblasti in poslov na ožji odbor nastopile izredno težke razmere, ki ne dopuščajo ali samo otežkočajo sklicevanje ožjega odbora, more s polno pravno veljavnostjo tudi ožji odbor prenesti izvrševanje vseh poslov in pra-vic Narodnega odbora za Slovenijo s posebnim sklepom na predsedstvo. Predsedstvo tudi v tem primeru izvršuje vse pravice in oblast, ki jo sicer ima Na-rodni odbor za Slovenijo. Člen 5. Širši ali ožji odbor, kakor tudi predsedstvo izdajajo svoje odločbe vseh vrst v imenu Narodnega odbora za Slovenijo. Člen 6. Kadar je preneseno izvrševanje vseh poslov in pravic na predsedstvo Naro-dnega odbora, mora predsedstvo predložiti vse svoje odločbe v potrditev prvi seji tistega odbora, ki mu je prenesel izvrševanje poslov in pravic. Člen 7. Na prvi seji Narodnega odbora izvoli isti iz svoje sredine predsedstvo. Predsedstvo vodi tekoče posle, pripravlja načrte raznih pravnih predpisov, sklicu-je seje, določa dnevni red ter skrbi za izvrševanje sklepov Narodnega odbora za Slovenijo. Poleg tega vrši predsedstvo tudi posle iz členov 3. in 4. te uredbe, ako so za to dani potrebni pogoji. Člen 8. Narodni odbor za Slovenijo predstavljajo predsednik in oba tajnika, ali podpredsednik in oba tajnika. Predsedstvo Narodnega odbora more pooblastiti tudi eno samo osebo ali več oseb iz predsedstva ali širšega odbora, da nastopajo v imenu Narodnega odbora za Slo-venijo, ako to zahtevajo posebne razmere. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 901 Člen 9. Narodni odbor za Slovenijo podpisujejo skupno predsednik in oba tajnika, ali pa podpredsednik in oba tajnika. Člen 10. O vsaki seji Narodnega odbora za Slovenijo se vodi zapisnik. Zapisnik vodita izmenoma tajnika Narodnega odbora za Slovenijo. Dokler tajnika nista izvoljena, vodi zapisnik tisti član Narodnega odbora za Slovenijo, ki ga izvoli širši odbor v svoji seji. Zapisnik o seji podpišejo vsi navzoči člani Narodnega odbora za Slovenijo. Člen 11. Podrobne predpise o poslovanju Narodnega odbora za Slovenijo izda Na-rodni odbor za Slovenijo s posebno uredbo. Člen 12. Ta uredba je razglašena z dnem sprejetja v Narodnem odboru za Slovenijo in stopi z istim dnem v veljavo. K 3. – Na predlog g. Nila se soglasno izvoli sledeče predsedstvo: za predsednika g. Zelenec Josip, za podpredsednika g. Restar, za tajnika gg.: Draš in Resman. Starostni predsednik zaključi sejo ob 20. uri. starostni predsednik: zapisnikar: Restar Resman 1. r. 1. r. ostali člani Narodnega odbora: Draš 1. r. Nil 1. r. Vojk Jože 1. r. Zelenec Josip 1. r. Zapisnik druge seje Narodnega odbora za Slovenijo, 21. 1. 1945 (pag. 1281–1282)1211 Prepis! Zapisnik druge seje Narodnega odbora za Slovenijo, ki se je vršila dne 21. 1. 1945. na položaju. Začetek ob 18. uri. 1211 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1448–1449. V prepisu je pripisana opomba prepisovalca: »(Opomba: imena in »l. r.« so pod kopijo zapisnika na aktu napisana z dr. Šmajdovim rokopisom)«. Delni prepis (UDV) je na pag. 1680. Na kazalo Na kazalo oseb 902 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Navzoči: Dečan Vladimir [Rudolf Hanželič], Draš [Albin Šmajd], Gruntar Tine [Anton Kacin], Kos [Ignacij Pevec], Nil [Rudolf Žitnik], Restar [Fran Roš], Vojk Jože [Franc Bajlec] in Zelenec Josip [Jože Basaj]. Zapisnikar je tajnik g. Draš. Predsednik g. Zelenec Josip otvori sejo, ugotovi sklepčnost in sporoči, da je pred-sedstvo soglasno določilo sledeči dnevni red seje: 1. – Čitanje in odobritev zapisnika prve seje, 2. – razprava in sklepanje o predlogih predsedstva za uredbe: a) o ustanovitvi slovenske narodne vojske, b) o razglašenju pravnih predpisov Narodnega odbora, c) o uporabi pečatnikov na listinah Narodnega odbora. 3. – poročilo tajnika g. Resmana [Marjan Zajec] o razgovorih z gen[eralom] Andrejem [Ivan Prezelj] in delegatom podpolkovnikom Markom [Gradimir Radenković] dne 28. 12. 1944., ter razprava o dopisu gen[erala] Andreja z dne 30. 12. 1944. obema tajnikoma, o njunem odgovoru z dne 2. 1. 1945. in dopisu gen[erala] Andreja z dne 14. 1. 1945. 4. – razprava in sklepanje o prenosu pravic in poslov po čl. 3 uredbe o notranji ureditvi Narodnega odbora za Slovenijo z dne 15. 1. 1945 K 1. – Tajnik g. Draš prečita zapisnik prve seje Narodnega odbora, ki se soglasno odobri. K 2. – a) Soglasno se sprejme predlog predsedstva o uredbi o ustanovitvi slovenske narodne vojske, ki se glasi: »Narodni odbor za Slovenijo izdaja na podlagi narodne izjave z dne 29. 10. 1944. uredbo o ustanovitvi slovenske narodne vojske (SNV). Člen 1. Ustanavlja se slovenska narodna vojska kot sestavni del kraljeve jugoslo-vanske vojske v domovini. Člen 2. Vrhovni poveljnik slovenske narodne vojske je kralj. Narodni odbor za Slovenijo izvršuje vse funkcije vrhovnega poveljnika slovenske narodne vojske, dokler ne nastopijo urejene razmere. Člen 3. Narodni odbor za Slovenijo vzdržuje zveze z načelnikom štaba vrhovnega poveljstva jugoslovanske vojske v domovini, po potrebi tudi z drugimi vojaškimi oblastvi jugoslovanske zvezne države v zamejstvu. Člen 4. Narodni odbor za Slovenijo more izročiti poveljstvo slovenske narodne vojske osebi, ki jo za to določi. Določena oseba ima v tem svojstvu naslov: poveljnik slovenske narodne vojske. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 903 Poveljnik slovenske narodne vojske je podrejen in odgovoren za svoje delo Naro-dnemu odboru za Slovenijo. Člen 5. Naloga slovenske narodne vojske je: braniti domovino in biti podpora za-konitosti v narodni državi. Po sklepu Narodnega odbora za Slovenijo se udeležuje slovenska narodna vojska tudi akcij jugoslovanske vojske izven mej narodne države. Člen 6. Kadar se vrše operacije jugoslovanske vojske v domovini bodisi v narodni državi ali izven njenih mej, in pri teh operacijah sodeluje tudi slovenska narodna vojska, se iste vrše pod poveljstvom jugoslovanske vojske v domovini. Pristanek za uporabo slovenske narodne vojske pri teh operacijah da Narodni od-bor za Slovenijo. Člen 7. Narodni odbor za Slovenijo predpisuje vse uredbe, odredbe in pravilnike o organizaciji in formaciji slovenske narodne vojske. Narodni odbor za Slovenijo postavlja poveljnika do vključno poveljnikov bataljo-nov ter vrši imenovanja in napredovanje častnikov. Člen 8. Službeni jezik in poveljevanje sta slovenska. Člen 9. Zastava slovenske narodne vojske je slovenska tribarvnica, ki ima na obeh straneh v zgornjem svojem delu ob drogu tribarvnico jugoslovanske zvezne države. Velikost in obliko zastave predpiše Narodni odbor za Slovenijo. Člen 10. Pripadniki slovenske vojske prisežejo zvestobo kralju in slovenskemu narodu. Člen 11. Ta uredba je razglašena in dobi obvezno moč z dnem sprejetja v Naro-dnem odboru za Slovenijo.« 2. – b) Soglasno se sprejme predlog predsedstva o uredbi o razglašanju pravnih predpisov Narodnega odbora za Slovenijo, ki se glasi: »Narodni odbor za Slovenijo izdaja na podlagi narodne izjave z dne 29. 10. 1944. uredbo o razglašanju pravnih predpisov Narodnega odbora za Slovenijo1212. Člen 1. Narodni odbor za Slovenijo razglaša pravne akte vseh vrst v uradnem listu. Razglašeni pravni predpisi nosijo zaporedne številke, ki se zaključijo konec vsake-ga koledarskega leta. Člen 2. Uradni list nosi naslov: ZEDINJENA SLOVENIJA, s podnaslovom: uradni list Narodnega odbora za Slovenijo. Vsaka številka ima dan izdaje, tekočo številko in letnico izhajanja. 1212 Rokopis uredbe je na pag. 1631, prepis (UDV) pa na pag. 1680. V prepisu je pripisana opomba prepi- sovalca: »Akt je pisan z dr. Šmajdovim rokopisom. Korekture in dopolnitve so pisane z rdečim svinč-nikom, prav tako je pod aktom z rdečim svinčnikom še pripisano: Položaj dne … feb. 1945. (pred:) tajnika: Resman [Marjan Zajec] l. r. Draš [Albin Šmajd] l. r. (podpreds[ednik]): Člani NO:«. Na kazalo Na kazalo oseb 904 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Člen 3. V uradnem listu ni treba razglašati odlokov Narodnega odbora za Slove-nijo, ki se nanašajo na osebne zadeve (imenovanja, postavitve, povišanja i. t. d.). Člen 4. Ako ni v samem pravnem aktu drugače določeno, a) velja vsak pravni predpis za razglašen z dnem, ki ga nosi številka uradnega lista, v kateri je pravni akt natisnjen. b) stopi v veljavo razglašeni predpis 15. dan po razglasitvi, c) velja razglašeni pravni predpis za vse območje Zedinjene Slovenije. Člen 5. Ta uredba je razglašena z dnem sprejetja v Narodnem odboru za Slovenijo in stopi z istim dnem v veljavo.« K 2. – c) Soglasno se sprejme predlog predsedstva o uredbi o uporabi pečatnikov na listinah Narodnega odbora za Slovenijo, ki se glasi: »Narodni odbor za Slovenijo izdaja na podlagi narodne izjave z dne 29. 10. 1944. uredbo o uporabi pečatnikov na listinah Narodnega odbora za Slovenijo. Člen 1. Pravni predpisi vseh vrst, druge listine in spisi Narodnega odbora za Slo-venijo morajo imeti na koncu besedila in pred podpisi pečat Narodnega odbora za Slovenijo. Člen 2. Pravni predpisi vseh vrst in važnejše listine Narodnega odbora za Slovenijo morajo imeti veliki pečat. Vsi ostali spisi in listine morajo imeti majhen pečat. Člen 3. Veliki pečat je iz kovine ali iz kavčuka ali druge primerne snovi. Majhni pečat je vedno iz kavčuka ali druge primerne snovi. Člen 4. Veliki pečat ima v premeru 3 cm, majhni pa 2 cm, vse merjeno od zuna-njega roba pečata. Člen 5. Vsi pečati so okrogli. V sredini kroga je jugoslovanski državni grb, okrog grba pa je napis v slovenskem jeziku: Narodni odbor za Slovenijo. Veliki pečat iz kovine (suhi pečat) more poleg slovenskega napisa imeti tudi odgo-varjajoče besedilo v drugem jeziku, ako to sklene predsedstvo Narodnega odbora za Slovenijo. Člen 6. Pečatnike hranita tajnika in pritisneta na pravne predpise, listine in spise odgovarjajoči pečat. Člen 7. Ta uredba je razglašena z dnem sprejetja v Narodnem odboru in stopi z istim dnem v veljavo.« K 3. – Tajnik g. Resman poroča o razgovoru obeh tajnikov z gen[eralom] Andre-jem in prečita njuno pro memorio z dne 29. 12. 1944. o tem sestanku z dne 28. 12. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 905 1944.; nadalje prečita pismo gen[erala] Andreja z dne 30. 12. 1944., njun odgovor z dne 2. 1. 1945. ter dopis gen[erala] Andreja z dne 14. 1. 1945. Po razgovoru, ki so se ga udeležili vsi navzoči, se na predlog tajnika g. Resmana soglasno sklene: a) odobri se razgovor obeh tajnikov z gen[eralom] Andrejem z dne 28. 12. 1944., b) odobri se njun odgovor gen[eralu] Andreju z dne 2. 1. 1945. c) meritorni odgovor na cit[irane] dopise gen[erala] Andreja si Narodni odbor pridrži dotlej, da gen[eral] Andrej sporoči svoje dokončno načelno stališče do vsebine narodne izjave z dne 29. 10. 1944. K 4. – Soglasno Narodni odbor ugotovi, da je za poslovanje širšega odbora pod okupacijo vedno več nevarnosti in težav, vsled česar je ogroženo celotno pozitivno delo Narodnega odbora v korist slovenskega naroda. Na predlog člana Narodnega odbora g. Dečana Vladimirja se soglasno sprejme predlog predsedstva o prenosu pravic in poslov, ki se glasi: »Vsled izredno težkih razmer prenese širši odbor v zmislu člena 3. uredbe o no-tranji ureditvi Narodnega odbora za Slovenijo z dne 15. 1. 1945. izvrševanje vseh poslov in pravic na predsedstvo Narodnega odbora za Slovenijo tako, da izvršuje vse pravice in oblast, ki jo sicer ima Narodni odbor za Slovenijo.« Izven delovnega reda se na predlog tajnika g. Resmana soglasno sklene: Vse doslej izdane uredbe je treba razglasiti v uradnem listu. Doslej izdane uredbe je razglasiti v temle vrstnem redu po tekočih številkah: uredba štev. 1: je uredba o notranji ureditvi Narodnega odbora za Slovenijo, uredba štev. 2: je uredba o ustanovitvi slovenske narodne vojske, uredba štev. 3: je uredba o razglašanju pravnih predpisov Narodnega odbora za Slovenijo, uredba štev. 4: je uredba o uporabi pečatnikov na listinah Narodnega odbora za Slovenijo. Predsednik zaključi sejo ob 20.30 uri. Predsednik: zapisnikar: Zelenec Josip l. r. Draš l. r. Ostali člani Narodnega odbora: Resman l. r. Nil l. r. Vojk Jože l. r. Na kazalo Na kazalo oseb 906 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Uredba Narodnega odbora za Slovenijo o razglašanju pravnih predpisov, 21. 1. 1945 (pag. 1283)1213 NARODNI OBOR za SLOVENIJO izdaja na podlagi narodne izjave z dne 29. 10. 1944. u r e d b o o r a z g l a š a n j u pravnih predpisov Narodnega odbora za Slovenijo. Člen 1. Narodni odbor za Slovenijo razglaša pravne predpise vseh vrst v uradnem listu. Razglašeni pravni predpisi nosijo zaporedne številke, ki se zaključijo konec vsake-ga koledarskega leta. Člen 2. Uradni list nosi naslov: ZEDINJENA SLOVENIJA, s podnaslovom: uradni list Na-rodnega odbora za Slovenijo. Vsaka številka ima dan izdaje, tekočo številko in letnico izhajanja. Člen 3. V uradnem listu ni treba razglašati odlokov Narodnega odbora za Slovenijo, ki se nanašajo na osebne zadeve (imenovanja, postavitve, povišanja itd.) Člen 4. Ako ni v samem pravnem predpisu drugače določeno, a) velja vsak pravni predpis za razglašen z dnem, ki ga nosi številka uradnega lista, v kateri je pravni predpis natisnjen, b) stopi v veljavo razglašeni predpis 15. dan po razglasitvi, c) velja razglašeni pravni predpis za vse območje Zedinjene Slovenije. Člen 5. Ta uredba je razglašena z dnem sprejetja v Narodnem odboru za Slovenijo in stopi z istim dnem v veljavo. Položaj dne 21. januarja 1945. predsednik: tajnika: podpredsednik: Zelenec Josip l. r. [Jože Basaj] Resman l. r. [Marjan Zajec], Restar l. r. [Fran Roš] Draš l. r. [Albin Šmajd] 1213 Rokopis dokumenta je na pag. 1631 v mapi nedatiranimi originali. Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1680. Delni prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1450 s pripisano opombo prepisovalca: (Tekst je isti kakor v sejnem zapisniku seje NO, ima samo v členu 4 točko b namesto »razglašeni predpis« – »razglašeni pravni predpis«). Prav tako je dodana opomba: »Imena in pristavki »l. r.« so napisana na aktu z dr. Šmajdovim rokopisom. Pod aktom je pripisano z rdečim svinčnikom (dr. Šmajdov rokopis): dejansko natipkano 21. 2. 1945.« Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 907 Člani Narodnega odbora: Nil l. r. [Rudolf Žitnik], Vojk Jože l. r. [Franc Bajlec] Dejansko natipkano 21. 1. 1945 Uredba Narodnega odbora o uporabi pečatnikov, 21. 1. 1945 (pag. 1284)1214 Prepis! Natipkano 21. 2. 1945 Besedilo 222 [Albin Šmajd] NARODNI OBOR za SLOVENIJO izdaja na podlagi narodne izjave z dne 29. 10. 1944. uredbo o uporabi pečatnikov na listinah Narodnega odbora za Slovenijo. Člen 1. Pravni predpisi vseh vrst, druge listine in spisi Narodnega odbora za Slovenijo mo-rajo imeti na koncu besedila in pred podpisi pečat Narodnega odbora za Slovenijo. Člen 2. Pravni predpisi vseh vrst in važnejše listine Narodnega odbora za Slovenijo morajo imeti veliki pečat. Vsi ostali spisi in listine morajo imeti majhni pečat. Člen 3. Veliki pečat je iz kovine ali iz kavčuka ali druge primerne snovi. Majhni pečat je vedno iz kavčuka ali druge primerne snovi. Člen 4. Veliki pečat ima v premeru cm, majhni pa cm, vse merjeno od zu-nanjega roba pečata. Člen 5. Vsi pečati so okrogli. V sredi kroga je jugoslovanski državni grb, okrog grba pa je napis v slovenskem jeziku: Narodni odbor za Slovenijo. 1214 Delni prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1451. Pripisanih je več opomb prepisovalca: »Besedilo 222 (Napisano z dr. Šmajdovim rokopisom z rdečim svinčnikom).« Sledi opomba: »(Besedilo isto kakor v sejnem zapisniku druge seje NO za Slovenijo; edino v členu 4 manjkajo številke cm.).« Zadnja opom-ba je: »Imena in pristavki »lr« pri njih so napisani z dr. Šmajdovim rokopisom s črnilom.« Na kazalo Na kazalo oseb 908 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Veliki pečat iz kovine (suhi pečat) more poleg slovenskega napisa imeti tudi odgo-varjajoče besedilo v drugem jeziku, ako to sklene predsedstvo Narodnega odbora za Slovenijo. Člen 6. Pečatnike hranita tajnika in pritisneta na pravne predpise, listine in spise odgovar-jajoči pečat. Člen 7. Ta uredba je razglašena z dnem sprejetja v Narodnem odboru in stopi z istim dnem v veljavo. Položaj dne 21. 1. 1945. predsednik: tajnika: podpredsednik: Zelenec Josip l. r. [Jože Basaj] Resman l. r. [Marjan Zajec], Restar l. r. [Fran Roš] Draš l. r. [Albin Šmajd] Člani Narodnega odbora: Nil l. r. [Rudolf Žitnik] Vojk Jože l. r. [Franc Bajlec] Osnutki načrta uredbe o izvrševanju državne oblasti v Sloveniji (pag. 1285–1290)1215 Zapisnik prve seje predsedstva Narodnega odbora, 21. 2. 1945 (pag. 1291)1216 Prepis! Zapisnik prve seje predsedstva Narodnega odbora za Slovenijo, ki se je vršila dne 21. 2. 1945. na položaju. Začetek ob 19. uri. Navzoči: gg. predsednik Zelenec Josip [Jože Basaj], podpredsednik Restar [Fran Roš], tajnika Draš [Albin Šmajd] in Resman [Marjan Zajec]. Dnevni red: 1. – poročilo tajnikov o razgovorih z gen[eralom] Andrejem [Ivan Prezelj] in major[jem] Savo [Mihajlo Duduković] z dne 12. 2. 1945. in 16. 2. 1945. 1215 Objavljen je četrti načrt uredbe o izvrševanju državne oblasti v Sloveniji, 2. 4. 1945, na pag. 1321–1326. 1216 Osnutek dokumenta je na pag. 1279. Prepisa dokumenta tudi na pag. 1292 (verjetno Šmajdov) in pag. 1455 (UDV). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 909 2. – razprava in sklepanje o postavitvi poveljstva slovenske naro-dne vojske. 3. – razprava o sklepih Krimske konference. K 1. – Od tajnikov poroča g. Resman o razgovorih z gen[eralom] Andrejem in major[jem] Savo dne 12. in 16. 2. 1945. ter prečita tozadevni pro memorii, ki se-stavljata sestavni del tega zapisnika. G. Resman še poroča, da bi se imel danes dne 21. 2. 1945. vršiti na željo gen[erala] Andreja sestanek, na katerem bi gen[eral] Andrej sporočil svoje dokončno stališče do vsebine narodne izjave z dne 29. 10. 1944. Ta razgovor je odpadel, ker je g. gen[eral] Andrej ob 16. uri dne 21. 2. 1945. spo-ročil po g. Slancu [Radovan Slanc], da se razgovora ne more udeležiti, ker je moral nujno odpotovati na teren ter da bo že sporočil, kdaj bo mogoč razgovor z njim. V razgovoru o tej točki poroča g. tajnik g. Draš: Verodostojne informacije obstoje, da je gen[eral] Andrej že nekaj časa vodil z Nemci uradne razgovore in da je tak razgovor imel tudi včeraj dne 20. 2. 1945. Spričo teh dejstev se soglasno sklene na predlog tajnika g. Draša: »Narodni odbor ne bo meritorno odgovoril gen[eralu] Andreju na njegove dopise z dne 30. 12. 1944. in 14. 1. 1945., dokler isti ne sporoči svojega načelnega stališča do vsebine narodne izjave z dne 29. 10. 1944.« K 2. – Soglasno se ugotovi: Ureditev vseh vojaških vprašanj na področju Zedinjene Slovenije je nujna, ker Narodni odbor za Slovenijo noče ponovitve 8. 9. 1943. Gen[eral] Andrej kot od gen[erala] Draže Mihajloviča postavljeni komandant Slo-venije s svojim postopkom zavlačuje ureditev vojaških vprašanj. Soglasno se nato sklene: a) niso še podani pogoji za postavitev poveljstva po uredbi čl. 4 o ustanovitvi slovenske narodne vojske z dne 21. 1. 1945. b) z ozirom nato se imenuje začasno posebni vojaški odbor, katerega člana sta gg. Maček [Franc Krener] in Lavtar [Mirko Bitenc] s tem, da tretjega člana do-ločita sama sporazumno. Ta začetni vojaški odbor mora v roku 30 tridesetih dni predložiti Narodnemu od-boru za Slovenijo vse potrebne uredbe o ureditvi in formaciji slovenske narodne vojske ter morebitne druge uredbe, ki so, potrebne. Mora ta odbor izvesti tudi povezavo na terenu samem in o tem sporočiti svoje delo v odobritev Narodnemu odboru za Slovenijo. K 3. – Predsedstvo razpravlja o sklepih konference na Krimu glede Jugoslavije. Trenutno važna je odločitev o zadržanju Slovencev napram sklepu o ustanovitvi Na kazalo Na kazalo oseb 910 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 začasnega jugoslovanskega zakonodajnega telesa, ki naj bi ga tvorili člani zadnje jugoslovanske narodne skupščine in člani AVNOJ-a. Predsedstvo soglasno sklene, da bo pozvalo vse slovenske poslance zadnje naro-dne skupščine, da se podrede v tem pogledu sklepom Narodnega odbora, ki jih bo Narodni odbor storil po presoji celotnega domačega in mednarodnega političnega položaja z ozirom na koristi slovenskega naroda. Zapisnik vodi tajnik g. Resman. G. Predsednik zaključi sejo ob 20.30 uri. Predsednik: tajnika: podpredsednik: Zelenec Josip l. r. Resman l. r., Draš l. r. Restar l. r.1217 Zapisnik prve seje predsedstva Narodnega odbora, 21. 2. 1945 (pag. 1292)1218 Uredba Narodnega odbora za Slovenijo o ustanovitvi Narodnega odbora za Slovenijo, 15. 1. 1945 (pag. 1293–1294) Prepis! (natipkano 21. 2. 1945) NARODNI OBOR za SLOVENIJO izdaja na temelju narodne izjave z dne 29. 10. 1944. uredbo o notranji u r e d i t v i Narodnega odbora za Slovenijo. Člen 1. Narodni obor za Slovenijo izdaja v mejah pristojnosti in pri obstoju pogojev, pred-pisanih s to uredbo, svoje odločbe vseh vrst v: a) š i r š e m o d b o r u , ki ga sestavljajo vsi člani Narodnega odbora v svoji celoti, b) p r e d s e d s t v u , ki sestoji iz predsednika, podpredsednika in dveh ena- kopravnih tajnikov, ki so vsi člani širšega obora, ali po potrebi c) o ž j e m u o d b o r u , ki ga sestavlja predsedstvo in trije člani, izvoljeni od širšega odbora iz njegovih vrst. Člen 2. V izrednih razmerah more širši odbor prenesti s posebnim sklepom izvrševanje vseh poslov in pravic Narodnega odbora za Slovenijo na o ž j i o d b o r. 1217 V prepisu (UDV) na pag. 1455 je opomba prepisovalca: »Opomba: Imena članov predsedstva in do- stavek »l. r.« so napisana z dr. Šmajdovim rokopisom.«. 1218 Objavljen je dokument , ki je na pag. 1291. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 911 V tem primeru ima ožji odbor prav vso isto oblast, kakršno ima sicer Narodni odbor za Slovenijo. Člen 3. V izrednih razmerah more širši odbor prenesti izvrševanje vseh poslov in pravic Narodnega odbora za Slovenijo s posebnim sklepom na p r e d s e d s t v o. Predsedstvo v tem primeru izvršuje vse pravice in oblast, ki jo sicer ima Narodni obor za Slovenijo. Člen 4. Ako so po prenosu oblasti in poslov na ožji odbor, nastopile izredno težke razme-re, ki ne dopuščajo ali samo otežkočajo sklicevanje ožjega odbora, more s polno pravno veljavnostjo tudi ožji odbor prenesti izvrševanje vseh poslov in pravic Na-rodnega odbora za Slovenijo s posebnim sklepom na predsedstvo. Predsedstvo tudi v tem primeru izvršuje vse pravice in oblast, ki jo sicer ima Na-rodni odbor za Slovenijo. Člen 5. Širši ali ožji odbor kakor tudi predsedstvo izdajajo svoje odločbe vseh vrst v imenu Narodnega odbora za Slovenijo. Člen 6. Kadar je prenešeno izvrševanje vseh poslov in pravic na predsedstvo Narodnega odbora, mora predsedstvo predložiti vse svoje odločbe v potrditev prvi seji tistega odbora, ki mu je prenesel izvrševanje poslov in pravic. Člen 7. Na prvi seji Narodnega odbora izvoli isti iz svoje sredine predsedstvo. Predsedstvo vodi tekoče posle, pripravlja načrte raznih pravnih predpisov, sklicu-je seje, določa dnevni red ter skrbi za izvrševanje sklepov Narodnega odbora za Slovenijo. Poleg tega vrši predsedstvo tudi posle iz členov 3. in 4. te uredbe, ako so za to dani potrebni pogoji. Člen 8. Narodni odbor za Slovenijo predstavljajo predsednik in oba tajnika, ali pa pod-predsednik in oba tajnika. Predsedstvo Narodnega odbora more pooblastiti tudi eno samo osebo ali več oseb iz predsedstva ali iz širšega odbora, da nastopajo v imenu Narodnega odbora za Slovenijo, ako to zahtevajo posebne razmere. Na kazalo Na kazalo oseb 912 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Člen 9. Narodni odbor za Slovenijo podpisujejo skupno predsednik in oba tajnika, ali pa podpredsednik in oba tajnika. Člen 10. O vsaki seji Narodnega odbora za Slovenijo se vodi zapisnik. Zapisnik vodita izmenoma tajnika Narodnega odbora za Slovenijo. Dokler tajnika nista izvoljena, vodi zapisnik tisti član Narodnega odbora za Slovenijo, ki ga izvoli širši odbor v svoji seji. Zapisnik o seji podpišejo vsi navzoči člani Narodnega odbora za Slovenijo. Člen 11. Podrobne predpise o poslovanju Narodnega odbora za Slovenijo izda Narodni od-bor za Slovenijo s posebno uredbo. Člen 12. Ta uredba je razglašena z dnem sprejetja v Narodnem odboru in stopi z istim dnem v veljavo. Položaj dne 15. 1. 1945. predsednik: tajnika: podpredsednik: Zelenec Josip l. r. [Jože Basaj] Resman l. r. [Marjan Zajec], Restar Jože [Fran Roš] Draš l. r. [Albin Šmajd] Člani Narodnega odbora: Nil l. r. [Rudolf Žitnik] Vojk Jože l. r. [Franc Bajlec] Prepis predloga slovenskega poveljstva Jugoslovanske vojske v domovini o sklenitvi sporazuma z Narodnim odborom, 3. 3. 1945 (pag. 1295–1296)1219 Prepis! Komanda Slovenskih trup JVvD Str. pov. št. 478/45 3. 3. 1945. Položaj. 1219 Prepis dokumenta (verjetno Šmajdov) je na pag. 1297–1298. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 913 N. O. P o l o ž a j . V prigibu pošiljam zaželjene predloge za sporazumno ureditev medsebojnih od-nošajev s prošnjo, da stavite k tem svoje pripombe in predloge čimprej, da jih bom mogel proučiti in na nje brez odloga odgovoriti. Komandant general L. S. Poveljstvo jugoslovanske vojske za Slovenijo Andrej l. r. [Ivan Prezelj] (Na posebni poli) A Predvidena je revolucijonarna uredba, ki bi nekako začasno urejala tisti del »dr-žavne ustave«, ki se tiče federativne edinice Slovenije, to je ustroja njenih državnih organov, njihove pristojnosti, odnosa poedincev do javnih oblasti itd. Ne glede nato, da ni znano, kdaj se utegne vrniti kralj (ki je načelnik izvršne oblasti tudi v federativni edinici in ki jo izvršuje potom odgovorne vlade zvezne edinice) v domovino in kake spremembe bodo s tem nastopile, je objava zamišljene ured-be primerna šele ob vidnem prevzemu oblasti. Do tega časa je delati zgolj na to, da izide uredba v danem trenutku v dokončni, tedanjim razmeram odgovarjajoči obliki, da ne bo kazala neskladnosti in pomanjkljivosti kakor nekatere slične revo-lucijonarne uredbe iz let 1918 in 1919. Za ta čas smo naziranja in priporočamo, da se začasno uredi razmerje med NO in komando Slovenskih trup JVvD, to je, da se ugotovi in razmejiči pristojnosti obeh po načelu skladnega sodelovanja, narekovanem po vzajemnem spoštovanju in podpiranju koristi tako državne celote Jugoslavije, kakor tudi zvezne države Slovenije. Tako začasno sporazumno ureditev bi se zavezala spoštovati in spoštovati KSTJ-VvD [Komanda slovenskih trup Jugoslovanske vojske v domovini]. B Razmerje med KSTJVDvD in NO je zato rešiti načelno, začasno in obvezno za obe strani. KSTJVDvD stavi naslednje predloge, da se doseže čimpreje popolno soglasje: 1.) KSTJVDvD prizna kot vrhovnega poglavarja kralja, kot nadrejeno vojaško oblast načelnika Vrhovne komande armijskega generala Dragoljuba Mihajloviča. Izvrševala bo vse odredbe Vrhovne komande vojaškega značaja v okviru splošnih Na kazalo Na kazalo oseb 914 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 državnih interesov Jugoslavije, njene osvoboditve, kakor tudi posebnih interesov Slovenije. KSTJVDvD prizna NO kot revolucijonarno narodno vlado Slovenije z vsemi poli-tičnimi kompetencami, kakor tudi sporazumno določene. Glede na gornje stališče se KSTJVDvD – dokler se razmere bistveno ne izpreme-ne – ne more v naprej neomejeno podrediti vsem zahtevam NO, tistim namreč, ki bi eventuelno nasprotovale potrebnim in nujnim odredbam načelnika štaba VK. 2.) KSTJVDvD se ne bavi in se ne bo bavila z reševanjem političnih vprašanj, razen v kolikor ta nujno ne bi padla v njen delokrog v izvrševanju vojaških nalog. Rešitev teh vprašanj prepušča KSTJVDvD popolnoma NO ter garantira z vso svo-jo vojaško močjo za njih izvršitev. Celo kadar bi prisilile nujne prilike KSTJVDvD, da rešuje taka vprašanja v lastnem delokrogu, bo KSTJVDvD vedno skušala svoje ukrepe spraviti v sklad z intencijami NO, kolikor bodo soglašale z navodili prejeti-mi od načelnika štaba VK. Za primer, da bi bili kaki ukrepi ali navodila načelnika štaba VK za naše interese (vsled nepoznanja tukajšnjih razmer) evidentno škodlji-vi jih ne bo upoštevala; ravnala se bo v skladu z navodili NO. 3.) KSTJVDvD garantira z vso svojo vojaško silo, da bo varovala in ščitila ugled in varnost NO, zlasti izvrševala vse ukrepe NO, ki spadajo v njegov delokrog, ki bo sporazumno določen. 4.) Vprašanje vojaškega, posebej vojaško operativnega značaja bo KSTJVDvD re-ševala in izvrševala samostojno, vpoštevajoč pri tem koristne nasvete NO. 5.) KSTJVDvD bo v lastnem delokrogu izvršila potrebno izpopolnitev in formi-ranje štaba. Pridrži si pravico notranje vojaške organizacije in formacije slovenske armade. Vendar bo skušala to delo opraviti v soglasju z NO, ki se s svoje strani zaveže, da bo s svojo avtoriteto izdejstvoval, da bodo čimpreje vsi pripadniki legij vključeni neposredno v sestav KSTJVDvD, pa naj se nahajajo kjer koli; dalje da bo v primeru potrebe dala KSTJVDvD na zahtevo sposobne ljudi na razpolago, ka-kor tudi vojaško opremo in orožje dosedanjih legij, katerih delovanje ima povsem prestati. 6.) S podporo in v soglasju z NO bo KSTJVDvD uredila koordinacijo ilegalnih edinici in SD, SNVZ, kakor tudi razmerje do SDK [Srpski dobrovoljački korpus], Dj [Momčilo Djujić] in J [Dobroslav Jevđević]. Za uspešno in čimprejšnjo dosego gornjih ciljev predlaga KSTJVDvD, da sprejme NO kot člana pooblaščenca KSTJVDvD z glasovalno pravico v vojaških ali vojsko posredno tikajočih se stvareh. Prav tako želi KSTJVDvD imeti v svojem štabu stal-nega zastopnika interesov NO. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 915 7.) Pri zasedbi vseh vojaških mest bo KSTJVDvD vpoštevala zgolj izkazano voja-ško sposobnost za dotično službo poleg moralne usposobljenosti, pri tem pa kori-stila utemeljene nasvete in predloge NO. 8.) Ilegalne edinice želi KSTJVDvD za enkrat ohraniti in njih moč postaviti na višino, da bodo za nujne akcije vsak čas sposobne. NO naj oskrbi po želji KS-TJVDvD za ta potreben dotok najboljših in najsposobnejših častnikov ter vojakov, da bo v kratkem času sposobna ustvariti močan starešinski kader, ki bo svoj čas nujno potreben za izvršitev predstoječih nalog. 9.) Za zagotovitev točnega in vestnega izvrševanja vojaške službe se bodo upora-bljala veljajoča določila vojnega kazenskega zakonika in disciplinske uredbe, po potrebi tudi določila uredbe o vojaških naglih sodiščih. NO bi se zavezala z vso svojo avtoriteto in vplivom podpirati KSTJVDvD pri izvrševanju teh nalog in na željo priskrbeti potrebne strokovne vojaške moči. 10.) Izdatke za vso oskrbo KSTJVDvD prevzame NO, ki se zaveže dajati gmotna sredstva vsaj za tri mesece vnaprej v roke od KSTJVDvD postavljenega poobla-ščenca. Ta bo NO predlagal pravočasno preračune in bo posloval sporazumno s kontrolnim organom postavljenim od NO. Oskrbo vojske same prevzame KS-TJVDvD, NO pa se zaveže jo pri tem podpirati. 11.) NO prevzame v svojo plačilno obvezo plačilo potrebnih podpor svojcem v vojni padlih, internirancev, zapornikov, ilegalcev itd. 12.) NO organizira propagandni center, katerega delo bo KSTJVDvD podpirala, le ta pa delo šefa propagande na terenu. Šef propagande na terenu vrši ustno in pismeno vojaško propagando le med vojaškimi edinicami in izključno po navodi-lih te komande, politično propagando pa izključno po smernicah propagandnega centra NO. Šefa propagande na terenu postavlja KSTJVDvD in je za svoje delo njej odgovoren. 13.) Iz dosedanjega DOS [Državna obveščevalna služba] se formira v štabu KS-TJVDvD vojna obveščevalna služba izključno z vojaškimi nalogami. Dosedanji DOS se ukine. Njegove funkcije more prevzeti NO. 14.) KSTJVDvD stavlja po doseženem sporazumu NO na razpolago svoje zveze z načelnikom štaba VK. NO prepušča od tedaj dalje predajanje vseh poročil o po-litični situaciji s tem, da je o njih vsebini informirana KSTJVDvD. Prav tako se obveže KSTJVDvD informirati NO o podatkih, ki jih prejme od načelnika VK, v kolikor ne bi bila strogo zaupne izključno vojaške narave. -------------------------- … ---------------------------- Na kazalo Na kazalo oseb 916 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Str. po. 478/45 3. 3. 1945. L. S. Poveljstvo jugoslovanske vojske v Sloveniji KSTJVDvD izvirnik prejel 232 [Marjan Zajec] dne 4. 3. 1945. okrog 10:30. S pismom ga je iskal g. Slanc [Radovan Slanc] že dne 3. 3. 1945. Prepis predloga slovenskega poveljstva Jugoslovanske vojske v domovini o sklenitvi sporazuma z Narodnim odborom, 3. 3. 1945 (pag. 1297–1298)1220 Koncept odgovora Narodnega odbora Ivanu Prezlju, 10. 3. 1945 (pag. 1299–1300) 1. popravljeni koncept odgovora gen[eralu] Andreju [Ivan Prezelj] na njegov dopis z dne 3. 3. 1945. I. Na temeljna načela, ki izhajajo iz narodne izjave z dne 29. 10. 1944., je Narodni odbor za Slovenijo vezan ter o njih ni mogoč noben razgovor. Predstavnike slovenskega naroda vseh stanov iz celokupnega ozemlja narodne dr-žave SLOVENIJE, ki so se sporazumeli na vsebino narodne izjave z dne 29. 10. 1944. in ki so določili prve člane Narodnega odbora za Slovenijo, je vodila izključ-no skrb, a) da narodna država SLOVENIJA kot sestavni del demokratične, parlamentarne in federativno urejene kraljevine Jugoslavije ni in ne ostane v usodnih dneh brez vrhovnega narodnega urejevalca razmer in brez državnega oblastva. Ta skrb je utemeljena, ker danes na slovenskem ozemlju nikdo ne izvršuje narodne državne oblasti. Tako je bilo tudi aprila 1941. Takratne razmere so priklicale v ži-vljenje Narodni svet, ki je izvrševal vse funkcije vrhovne državne oblasti. Nesreča je bila v tem, da je Narodni svet prenehal obstojati kot vrhovna slovenska oblast dotlej, da jo more vršiti redna državna oblast. Žalostne izkušnje doslej so pokazale, da nam je vse zanašanje na kakršno koli pomoč ali navodilo od zunaj prineslo le razočaranje in nepripravljenost v kritičnih dneh. Že pred 8. 9. 1943. je bilo s prejšnjim g. poveljnikom za Slovenijo neštevilo debat, predlogov in formulacij, ki so se vse koncentrirale v to, da moramo več ali manj brezpogojno priznati g. gen[erala] Dražo Mihajloviča na zunaj in naj bi bil tudi s tem praktično rešen problem politične in praktične orijentacije v kritičnih tre-nutkih. Nasprotno pa nismo dobili niti od g. gen[erala] Draže Mihajloviča niti od kraljevske vlade ne pred 8. 9. 1943. nobene konkretne direktive za naše zadržanje, 1220 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1295–1296. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 917 zlasti pa ne za 8. 9. 1943., dasi je obstojala za to vsa tehnična možnost; če pa je po-tem prenehala, je prenehala po nesposobnosti g. poveljnika za Slovenijo. Ni nam znano, da bi bil g. gen[eral] Draža Mihajlovič po 8. 9. 1943. poslal kakršno koli vojaško direktivo, razen postavljanje oseb brez iskanja soglasnosti političnih forumov. Ne naštevamo teh stvari, da bi danes smatrali primeren čas za rekriminacije, am-pak je bilo to vodilo za stališče Narodnega odbora za Slovenijo. Poleg tega so predstavniki slovenskega naroda, ki so osnovali Narodni odbor za Slovenijo videli nešteto aktualnih vprašanj nerešenih, in to danes, ko vsak dan lahko nastopijo kritični dogodki v naši zgodovini. Nobeni stranki ni bilo znano, niti ilegalnim niti legalnim vojaškim edinicah, kolikor je v naši vednosti, da bi bili povezani, ali bili napravljeni poskusi za to, niti nam niso znani poskusi za vzpo-reditev vojaškega dela s političnimi vodstvi in kljub prizadevanju ni bilo mogoče izslediti nikakih konkretnih praktičnih navodil za bližajoče se dogodke. To so razlogi, ki nas vodijo do zaključka, da si je Narodni odbor za Slovenijo pri-vzel težko in odgovorno nalogo, da najde izhod iz sedanjega položaj. Krivo in škodljivo pa bi tolmačil to stališče vsak, ki bi hotel zaradi tega zamegliti naše jasno izpovedane in povdarjene odnose do kralja, Jugoslavije in g. gen[erala] Draže Mihajloviča. b) da Narodni odbor za Slovenijo kot vrhovno državno oblastvo na ozemlju naro-dne države izvršuje vrhovno državno oblast tako državnega poglavarja, narodnega predstavništva in vlade ter v tem svojstvu ukrene vse potrebno, da se vse pozitivne narodne sile povežejo v trdno enoto in skupno z drugimi enakimi silami ostalih narodnih držav (srbske in hrvaške) store vse, da se zagotovi narodom nemoteni obstoj in razvoj v okviru federativne kraljevine Jugoslavije. Narodni odbor za Slovenijo je gotovo naletel na revolucionarni način, saj živimo v revolucionarnih časih, ki zahtevajo odločnih dejanj in odločnega posega v sedanji tok dogodkov. Iz povedanega sledi: 1.) Narodni odbor za Slovenijo je začasnega značaja, dokler se razmere ne urede, t. j. dokler ne bo zajamčena narodom svobodna odločitev in svobodno državno življenje, 2.) Kralj je vrhovni poveljnik slovenske narodne vojske (SNV), ki je sestavni del kraljevske jugoslovanske vojske v domovini, 3.) Dokler vsled obstoječih razmer kralj ne more izvrševati ali dejansko ne izvr-šuje svoje vojaške funkcije, jo izvršuje namesto njega pri SNV Narodni odbor za Slovenijo. Na kazalo Na kazalo oseb 918 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 To ima za posledico: a) Narodni odbor za Slovenijo vzdržuje zvezo z načelnikom štaba vrhovnega po- veljstva jugoslovanske vojske v domovini, po potrebi tudi z drugimi vojaškimi oblastvi jugoslovanske zvezne države v zamejstvu, b) Narodni odbor za Slovenijo odloči, če in v koliki meri se uporabi SNV izven mej narodne države ter še in v koliki meri se uporablja enote SNV pri skupnih operacijah jugoslovanske vojske, c) Narodni odbor za Slovenijo izda vse uredbe, odredbe in pravilnike o organi- zaciji in formaciji SNV, postavlja poveljnike od poveljnika SNV do vključno poveljnikov bataljonov ter vrši imenovanja in napredovanja, č) Narodni odbor za Slovenijo uredi službeni jezik ter poveljevanje in predpiše zastavo, ki je v skladu z zahtevami slovenskega naroda in podkrepitvijo državne skupnosti, d) Pripadniki SNV prisežejo zvestobo kralju in narodni državi. Vsa ta načela so tudi v skladu s predpisi jugoslovanskega zakona o ureditvi (orga-nizaciji) vojske s to spremembo, da so funkcije kralja kot vrhovnega poveljnika in funkcije vojaškega ministra prenešene začasno v izvrševanje Narodnemu odboru za Slovenijo. II. V okviru tu postavljenih načel je možen razgovor pri izvedbi načel v posameznostih. Gotovo je, da v nobeni demokratični in parlamentarni državi, tudi ne v sami ustavni državi vojska in njeno starešinstvo ni nad državnimi oblastvi, marveč jim je podrejena, ker je vojska le instrument državne in narodne politike v določeni smeri, namreč pri obrambi domovine ter pri vzdrževanju zakonitosti in reda v narodni državi. Zato je mogoče razpravljati o pristojnosti in obsegu pravic poedinih starešin in poveljnikov v SNV, kakor tudi o vplivu poveljnika SNV na imenovanja, napredo-vanja i. t. d. Pri vojaškem delu bodo Narodni obor za Slovenijo vodili izključno interesi sloven-skega naroda in jugoslovanske države ter se bo pri postavitvah oziral izključno na sposobnosti poedincev in njihovo dosedanje delo. Narodni odbor za Slovenijo bo storil s svojo avtoriteto vse, da bo tako določeno poveljstvo uživalo potrebno avtoriteto in da bo lahko izvedlo naložene mu naloge. Ker izvršuje Narodni odbor za Slovenijo na ozemlju narodne države SLOVENIJE vrhovno državno oblast, spadajo na slovenskem ozemlju v njegovo področje tudi razgovori in dogovori z vojaškimi edinicami kakršnih koli vrst, ter je smatrati vsa-ko ločeno delo izven Narodnega odbora za Slovenijo kvarno skupnim slovenskim narodnim in državnim interesom. Zato bo Narodni odbor za Slovenijo uredil vse potrebno z legijami, SD, SNVZ, kakor tudi s SDK [Srpski dobrovoljački korpus], Dj. [Momčilo Djujić] in J. [Dobroslav Jevdjević]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 919 Tudi glede ilegalnih edinic bo Narodni odbor napravil potrebne sklepe in se pri tem oziral na stvarne potrebe slovenskega naroda. V mejah določenih pristojnosti je seveda tudi tu možen vpliv poveljnika SNV. Obveščevalno in propagando službo uredi Narodni odbor za Slovenijo tako, da bo odgovarjala interesom slovenskega naroda ter posebej tudi vojaškim potrebam in namenom SNV. III. Jasno je tedaj, da prevzame Narodni odbor za Slovenijo vsa gmotna bremena, ki so združena z vojaškimi posli, samo za tiste oborožene edinice, katere gornja temelj-na načela priznajo ter se stavijo Narodnemu odboru za Slovenijo na razpolago po predhodnem sporazumu z njim. Nihče namreč ne more zahtevati, da bi predstavniki pozitivnih sil slovenskega na-roda dajali denar brez nadzorstva in odločanja, ali pa tako, da bi zgledalo, da je Narodni odbor samo podpornik brez vsakega vpliva na ustanovo, za katero bi žr-tvoval razna gmotna sredstva. Povdarjamo, da je naš edini cilj, da narod vsestransko za odločilni trenutek povežemo. Zato stoje predstavniki slovenskega naroda na stališču, da tudi iz tega razloga vpli-vajo odločilno na uporabo denarja, ki bi ga dali na razpolago vojaški sili. IV. Čim je vsled nastalih razmer pravilno prešlo na Narodni odbor za Slovenijo izvr-ševanje vrhovne državne oblasti na ozemlju narodne države SLOVENIJE v okviru federativno urejene kraljevine Jugoslavije, pri čemur so v najvišji meri vpoštevane koristi jugoslovanske države kot celote in dalje je pravilno, da se vse pozitivne sile na slovenskem ozemlju zberejo okrog vrhovnega predstavništva na slovenskem ozemlju. Komur je resnično na tem, da hoče nesebično delati v korist države in kralja, ne more mimo Narodnega odbora. Narodni odbor pa tudi od svoje strani stori vse, da pritegne k sodelovanju vse re-snične pozitivne sile, kar velja zlasti za oborožene edinice, pri čemur bo v največji meri vpošteval sedanji položaj, preteklost in osobitosti posameznih edinic, vse pa seveda v okviru zgoraj navedenih temeljnih načel. Oborožene edinice, ki priznajo Narodni odbor z vsemi njegovimi kompetencami ter se mu sporazumno podrede, se sprejmejo v sestav SNV kot sestavni del iste v okviru predpisov o formaciji SNV. Položaj dne 10. 3. 1945. L. S. predsednik: tajnika: podpredsednik: Na kazalo Na kazalo oseb 920 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pripombe Rudolfa Hanželiča v zvezi s stališči Ivana Prezlja, nedatirano (pag. 1301)1221 Predlog Miloša Stareta o pomenu Narodnega odbora, 6. 3. 1945 (pag. 1301–1302)1222 Odlok Narodnega odbora za Slovenijo o napredovanju Pavleta Masiča v čin majorja, 6. 4. 1945 (pag. 1303) ODLOK. NARODNI ODBOR za SLOVENIJO na temelju 7. uredbe štev. 2 z dne 21. 1. 1945. o ustanovitvi slovenske narodne vojske in člena 7. uredbe štev. 9 z dne 5. 4. 1945. o ureditvi SNV p o v i š u j e kapetana 1. razreda g. M A S I Č-a Pavleta v čin m a j o r j a . Vrstni red (rang) se bo določil po končani vojni. Položaj dne 6. 4. 1945. [žig Narodnega odbora za Slovenijo] Tajnik: Predsednik: Tajnik: Zajec [Marjan Zajec] Basaj [Jože Basaj] Šmajd [Albin Šmajd] Zapisnik o drugi seji predsedstva Narodnega odbora, 15. 3. 1945 (pag. 1304–1306)1223 Z a p i s n i k o drugi seji predsedstva Narodnega odbora, ki se je vršila dne 15. 3. 1945. na položaju. Začetek 19:45. Navzoči gg. Predsednik [Jože Basaj], podpredsednik [Fran Roš] in oba tajnika [Marjan Zajec, Albin Šmajd]. Zapisnikar je g. Resman [Marjan Zajec]. Dnevni red: 1. rešitev upravnih poslov, 2. vojaške stvari: 1221 Objavljen je dokument, ki je na pag. 729. 1222 Objavljen je dokument, ki je na pag. 730. 1223 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1456–1457. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 921 a) odgovor Andreju [Ivan Prezelj] in njegov dopis z dne 3. 3. 1945., in za- vzetje stališča do brzojavk g. gen[erala] Draže M. Mihajlovića [Dragoljub Mihailović], b) vojaške edinice na terenu in pospešitev dela vojaškega odbora, 3. zveze s HSS in gen[eralom] Dražo M. Mihajlovičem, 4. raznoterosti. K 1. Radi pomoči predsedstvu se izvolijo sledeči odseki, ki imajo le posvetovalni značaj in ne morejo v svojem področju ničesar obveznega sklepati: a) f i n a n č n i odsek, čigar naloga je zbiranje finančnih sredstev za potrebe Na-rodnega odbora za Slovenijo. Šteje štiri člane. Izvoljeni so v finančni odsek: gg.1224 b) s o c i a l n i odsek, ki skrbi za podpiranje družin in poedincev v mejah finanč-nih možnosti in po odobritvi Narodnega odbora. Šteje dva člana. Izvolita se sledeča gospoda:1225 c) g o s p o d a r s k i odsek, ki skrbi za nabavko raznih potrebščin za potrebe Na-rodnega odbora, tako zlasti za razno blago, ki bo potrebno za vojaške kape – šajka-če, vojaške embleme (grb in posebne slovenske značke), za zastave, kakor tudi za nabavko in hrambo živil). Šteje štiri člane. Izvoljeni so gospodje:1226 č) p r o p a g a n d n i odsek, ki mora skrbeti za pismeno in ustno propagando, ki mora zopet postati aktivnejša in na zunaj opazna. Zaenkrat je njegova naloga, napraviti potrebne načrte za to delo. Šteje dva člana. Izvolita se gospoda:1227 Za vse te odseke se bo predpisal posebni poslovnik, ki bo urejal delo članov odseka. Pravnega odseka se ne izvoli, ker ne obstoji za to nobene stvarne potrebe, saj bi s predložitvijo poedinih uredb takemu odseku zavleklo delo. Kadar bo Narodni odbor imel kako tako uredbo, naj jo predloži v pregled in morebitno popravo dr. Državniku [Leonid Pitamic], ako gre za državno-pravna vprašanja, ako pa gre za kaka finančna vprašanja pa enemu izmed finančnih strokovnjakov. Tudi se ne izvoli odsek za zbiranje gradiva za mirovno konferenco, ker je treba naj-prej ugotoviti, kje se nahaja obširno pripravljalno delo, ki ga je vršil pri Slov[enski] zavezi g. inž. Lah [Janko Mačkovšek]. Nalogo prevzameta gg. podpredsednik in tajnik Resman. 1224 Ni vsebine. 1225 Ni vsebine. 1226 Ni vsebine. 1227 Ni vsebine. Na kazalo Na kazalo oseb 922 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 K 2. Z ozirom na prejeti dopis gen[erala] Andreja z dne 3. 3. 1945., prejete brzojavke štev. 754, 755 in 785, ki so v pripisu kot sestavni del zapisnika, ter na dejstvo, da bi bilo treba pravilno obvestiti o položaju gen[erala] Dražo Mihajloviča, se soglasno sklene: Po dosedanjih razgovorih z gen[eralom] Andrejem in pismenih stikih z njim ter prejetimi prepisi brzojavk gen[erala] Draže Mihajloviča, kakor nam jih je poslal gen[eral] Andrej zgleda, da Narodni odbor ne bo prišel do nobenih rezultatov z gen[eralom] Andrejem. Vsled tega bo Narodni odbor: 1. – vzpostavil z gen[eralom] Dražo M. Mihajlovićem radiotelegrafski stik ter mu opisal objektivno ves položaj, 2. – odposlal k gen[eralu] Draži M. Mihajloviću dva delegata, da mu tudi osebno razložita naloge Narodnega odbora za Slovenijo in njegov nastanek. Delegata se nato vrneta in sporočita, kaj sta pri njem opravila. Njuna naloga je samo poroče-valska. Ne moreta sklepati nobenih dogovorov ali kaj podobnega. 3. – gen[eralu] Andreju se začasno, dokler se ne bi uredilo z gen[eralom] Dražo Mihajlovičem po poti tt. 1. in 2., odgovori: »Poveljniku slovenske armade1228 Položaj, 15. 3. 1945. Položaj. Na sprejeta spremna dopisa z dne 10. 3. 1945. in z dne 13. 3. 1945., ki smo ju pre-jeli dne 12. ozir. 13. 3. 1945. s prilogami brzojavk štev. 754, 755 in 785, si dovoljuje Narodni odbor za Slovenijo odgovoriti: Narodni odbor za Slovenijo ni doslej poslal načelniku vrhovnega poveljstva JVvD nobenega poročila in tudi ni nikogar pooblastil, da kaj takega napravi v njegovem imenu. Ako je kdo kako poročilo poslal, Narodni odbor za vsebino istega ne ve. Iz teh razlogov tudi ne more zavzeti nobenega stališča do brzojavk štev. 754, 755 in 785. Kljub vsemu pa Narodni odbor za Slovenijo ponovno povdarja, kar je bilo sporo-čeno tudi pri vseh ustnih razgovorih: Pravno osnovo za svoj obstoj in svoje delovanje črpa Narodni odbor za Sloveni-jo iz sklepa poslancev in drugih predstavnikov slovenskega javnega (kulturnega, prosvetnega, gospodarskega, verskega in političnega) življenja z dne 29. 10. 1944. Članom Narodnega odbora za Slovenijo niso bili znani in še danes niso znani no-beni Nacijonalni komiteti ali Narodni odbori, ki bi obstojali od leta 1941. naprej. 1228 Delni prepis dokumenta (verjetno Šmajdov) je na pag. 1307. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 923 Kolikor nam je znano, tudi tradicijonalne politične stranke v Sloveniji, ki imajo edino zaslombo v protikomunističnem in narodnem taboru, niso vedele za tak obstoj. Narodni odbor za Slovenijo se bo ravnal po smernicah narodne izjave z dne 29. 10. 1944. in sklepih predstavnikov slovenskega naroda ter uravnal vse svoje delo tako, da bo v popolnem skladu z življenjskimi interesi slovenskega naroda in v harmo-ničnem sožitju ostalih narodov: srbskega in hrvaškega. Narodni odbor za Slovenijo je v formalnem pogledu, vsaj za ozemlje narodne dr-žave Slovenije, vrnil g. gen[eralu] Draži M. Mihajloviču položaj, ki mu ga je vzela jugoslovanska vlada. Narodni odbor za Slovenijo ne bo z nobenim svojim dejanjem prejudiciral stališča slovenskega naroda do vseh perečih vprašanj, ki bodo predmet bodočih razgovo-rov pri urejanju skupne federativne jugoslovanske države, pripomni pa svoje skro-mno mnenje, da bodo narodi po svojih zakonitih predstavnikih ob svojem času izrazili tudi svoje stališče, kako bo urejena vojska v bodoči jugoslovanski državi. Sprejmite, g. poveljnik, tudi ob tej priliki izraze našega odličnega spoštovanja: L. S.« Dopis podpišejo vsi člani predsedstva. Predmeta iz točke 1. – in 2. – naj uredita gg. tajnika. b) Skrbeti je treba za pravilno usmeritev SD, SNVZ, Gor[enjskega] domobranstva. To nalogo ima vojaški odbor, ki naj mu to sporoči g. tajnik Draš [Albin Šmajd] ter obenem sporoči željo Narodnega odbora, naj do postavljenega roka predloži v odobritev potrebne uredbe in poda poročilo o sedanjem delu, zlasti o povezavi na terenu. Isti naj bi tudi vodil morebitne razgovore s častniki, ki so skrajno zanesljivi. Sicer pa naj gg. tajnika uredita vse potrebno, da bi prišlo do direktnih stikov s častniki SD in SNVZ. Na slovenskem ozemlju je že veliko srbskih čet. Treba bo ugotoviti, kakšno stali-šče zavzemajo do Jugoslavije, Draže, Rupnika [Leon Rupnik] in Andreja. To naj ugotovi član širšega odbora Narodnega odbora g. Nil [Rudolf Žitnik], ki naj se v to svrho pelje v Ilirsko Bistrico in pri vodjih srbskih oddelkov ugotovi njihovo raz-položenje do imenovanih problemov. Nato naj poda Narodnemu odboru obširno poročilo, ki bo na podlagi tega poročila sklepal, če, kje, kdaj in s kom od Srbov stopi v stik. To mora g. Nil storiti čim preje. G. Nilu sporoči sklep g. tajnik Resman, ki bo skrbel tudi za njihovo izvedbo. Na kazalo Na kazalo oseb 924 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 K 3. Potrebno je ustvariti čim preje zveze s HSS ter zvedeti za njihovo stališče do seda-njih problemov, pa tudi do Draže. Zvezo z njimi naj bi ustvarila delegata, ki bosta odšla k gen[eralu] Draži M. Mihaj-loviču. Spotoma naj se ustavita v Zagrebu, tam sporočita naše stališče in usmeritev Narodnega odbora, na kar naj zvesta za stališče HSS. Pri ustvaritvi nove Jugoslavije moramo nujno tudi Slovenci računati s Hrvati, vsled česar je zveza s HSS nujna in za slovenski narod življenjskega pomena, vsaj zveza informativnega značaja. Za izvedbo tega sklepa odgovarjata gg. tajnika. K 4. Dokler se ne preloži in ne sprejme uredba o organizaciji (ureditvi) SNV ali pa o formaciji SNV, se sprejme sledeče besedilo prisege: »Jaz (ime in priimek) prisegam pri Vsemogočnemu Bogu, da bom vrhovnemu po-veljniku slovenske narodne vojske kralju Petru II. poslušen, slovenskemu narodu pa zvest in iz vse duše vdan, da se bom za slovenski narod in njegove svetinje ter kraljevino Jugoslavijo junaško boril, da se ne bom nikjer in nikoli izneveril vojaški zastavi ter da bom poslušal in zvesto izpolnjeval zapovedi vseh, od Narodnega odbora za Slovenijo postavljenih, nadrejenih starešin. Naj mi pri tem pomaga Vse-mogočni Bog.« Člani vojaškega odbora morejo s to prisego že sedaj vezati poedine častnike na Narodni odbor ozir. SNV. b) G. tajnik Resman poroča, da se je zglasil pri njem maj[or] Ranković [Božo Ran-ković], ki je bil poveljnik neke divizije v Srbiji, a je sedaj tukaj ter se stavil na raz-polago Andreju, ki ga je hladno sprejel in izjavil, da častnikov ne rabi. Se je stavil na razpolago Narodnemu odboru. Je z dušo za ilegalno delo ter bo Na-rodnemu odboru prišel zelo prav. Predlagam, da ga Narodni odbor sprejme, ako se podvrže Narodnemu odboru, prekine osebne zveze z Andrejem ter dela izključno po navodilih in sklepih Naro-dnega odbora. V kakšnem svojstvu ga bo Narodni odbor porabil, se določi kasneje. Predlog g. Resmana se soglasno sprejme. Izvedeta sklep gg. tajnika. Seja zaključena ob 21:00. predsednik: tajnika: podpredsednik: Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 925 Osnutek dopisa Narodnega odbora za Slovenijo poveljniku Slovenske armade, 19. 3. 1945 (pag. 1307)1229 Dopis Narodnega odbora za Slovenijo poveljniku Slovenske armade, 19. 3. 1945 (pag. 1308)1230 NARODNI ODBOR za SLOVENIJO ---------- Položaj, 19. 3. 1945. Opr. št. 51/45. Strogo zaupno! Gospodu Poveljniku slovenske armade [Ivan Prezelj] P o l o ž a j Na sprejeta spremna dopisa z dne 10. 3. 1945. in z dne 13. 3. 1945., ki smo ju pre-jeli dne 12. ozir. 13. 3. 1945. s prilogami brzojavk štev. 754, 755 in 785 si dovoljuje Narodni odbor za Slovenijo odgovoriti: Narodni odbor za Slovenijo ni doslej poslal načelniku vrhovnega poveljstva JVvD nobenega poročila in tudi ni nikogar pooblastil, da kaj takega napravi v njegovem imenu. Ako je kdo kako poročilo poslal, Narodni odbor za vsebino istega ne ve. Iz teh razlogov tudi ne more zavzeti nobenega stališča do brzojavk štev. 754, 755 in 785. Kljub vsemu pa Narodni odbor za Slovenijo ponovno povdarja, kar je bilo sporo-čeno tudi pri vseh ustnih razgovorih: Pravno osnovo za svoj obstoj in svoje delovanje črpa Narodni odbor za Sloveni-jo iz sklepa poslancev in drugih predstavnikov slovenskega javnega (kulturnega, prosvetnega, gospodarskega, verskega in političnega) življenja z dne 29. 10. 1944. Članom Narodnega odbora za Slovenijo niso bili znani in še danes niso znani no-beni Nacijonalni komiteti ali Narodni odbori v Sloveniji, ki bi že obstojali od leta 1941. naprej. Kolikor nam je znano, tudi tradicijonalne politične stranke v Sloveniji, ki imajo edino zaslombo v protikomunističnem in narodnem taboru, niso vedele za tak obstoj. Narodni odbor za Slovenijo se bo ravnal po smernicah narodne izjave z dne 29. 10. 1944. in sklepih predstavnikov slovenskega naroda ter uravnal vse svoje delo tako, 1229 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1308. 1230 Na pag. 1307 je osnutek dokumenta, prepis (UDV) pa na pag. 1458. Na kazalo Na kazalo oseb 926 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 da bo v popolnem skladu z življenjskimi interesi slovenskega naroda in v harmo-ničnem sožitju ostalih narodov: srbskega in hrvatskega. Narodni odbor za Slovenijo je v formalnem pogledu, vsaj za ozemlje narodne dr-žave Slovenije, vrnil g. gen[eralu] Draži Mihajloviću položaj, ki mu ga je svoječa-sno vzela jugoslovanska vlada. Narodni odbor za Slovenijo ne bo z nobenim svojim dejanjem prejudiciral stališča slovenskega naroda do vseh perečih vprašanj, ki bodo predmet bodočih razgovo-rov pri urejanju skupne federativne jugoslovanske države, pripomni pa svoje skro-mno mnenje, da bodo narodi po svojih zakonitih predstavnikih ob svojem času izrazili tudi svoje stališče, kako bo urejena vojska v bodoči jugoslovanski državi. Sprejmite, g. poveljnik, tudi ob tej priliki izraze našega odličnega spoštovanja: Zelenc [Jože Basaj], l. r. L. S. Resman [Marjan Drnovc [verjetno Zajec], l. r. Albin Šmajd] l. r. Pripombe k načrtu Uredbe o izvrševanju državne oblasti, odobrene 31. 3. 1945 (pag. 1309–1310)1231 P r i p o m b e k 4. načrtu o izvrševanju državne oblasti na področju narodne države Slovenije. Odobreno 31. 3.: 303 [Franc Bajlec], 311 [Mirko Bitenc], 322 [Albin Šmajd], 344 [Rudolf Smersu] I. Gg. Pečar [Celestin Jelenc] in Resman [Marjan Zajec] sta predlagala, naj se Naro-dni odbor preimenuje v gerentski svet za Slovenijo. Tej spremembi nasprotujejo tele okolnosti: Narodni odbor za Slovenijo je bil izvo-ljen na podlagi narodne izjave z dne 29. 10. 1944. kot vrhovna slovenska narodna oblast. Pod tem imenom se vrhovna slovenska narodna oblast uveljavlja, vsled če-sar bi zadelo preimenovanje na nove težave, ker bi morali znova tolmačiti novo ime. Vsled tega se je po sporazumu z g. Resmanom obdržalo ime Narodni odbor za Slovenijo. Tudi »gerentski svet« kaže na pluralistično sestavo, kakor tudi ime »Narodni od-bor«, vsled česar ni v tem pogledu nobene razlike v imenih. 1231 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1459–1461. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 927 II. V točki 2. drugega odstavka člena 2. uredbe je vstavljena beseda »načeloma«. S to vstavitvijo je izbrisan značaj popolnega parlamentarizma pri izvrševanju poslov. Ker ta vstavek ne nasprotuje pojmu parlamentarizma, lahko ostane. III. Kot novi odstavek točke druge, drugega odstavka člena 2. uredbe predlagano be-sedilo, je vnešeno med zaključne določbe kot člen 29., ki se glasi: »Dokler ne začne poslovati predsedstvo Slovenske zaveze, ali je isto ovirano izvrševati svoje posle vsled izrednih razmer, ni Narodni odbor za Slovenijo pri imenovanju predsednika slovenske vlade, državnih tajnikov in državnih podtajnikov vezan na določilo toč-ke 2. drugega odstavek člena 2. te uredbe«. Vstavek je utemeljen, ker bo prvo vlado imenovati, predno začne s poslovanjem predsedstvo Slovenske zaveze. Ako bi ne bilo določbe za ta primer, bi Narodni od-bor kršil določila uredbe, ako bi imenoval vlado preko določil uredbe. Ker je prehodnega značaja, se ga je vstavilo kot posebni člen med zaključne določbe. IV. V točki 8. odstavka drugega člena 2. predlagano črtanje »podeljuje rede in druga odlikovanja« se sprejme, čeprav te pravice Narodnemu odboru ostanejo oziroma mu bodo ostale, ker bo treba izdati uredbo, da ostanejo v veljavi vsi pravni predpi-si, v kolikor niso izredno razveljavljeni ali ki ne nasprotujejo pravnim predpisom, izdanim od Narodnega odbora. V. Predlagana sprememba o prisegi članov Narodnega odbora je v zvezi s členom 28. uredbe. Ker se 13 članski Narodni odbor vsled nove organizacije skrči na tri člane, prisega članov Narodnega odbora odpade. Po predlagani spremembi bi člani »gerentskega sveta« prisegli pred Narodnim od-borom (iz 13 članov). Ker po prvotnem besedilu in obdržanem sedanjem besedilu ne nastane nov Narodni odbor, marveč se le skrči število članov, prisega tudi iz tega razloga ni potrebna. VI. V členu 4. predlagane spremembe se sprejmejo, ker je bilo tako prvotno besedilo uredbe. Le zaradi potrebe pravne nepretrganosti se je glasilo besedilo člena 4. tako, kakor je razvidno iz tretjega načrta. Potreba povečanja od 80 na 100 ni utemeljena, vendar se sprejme, ako je taka želja. Na kazalo Na kazalo oseb 928 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 VII. V točki 4. člena 5, predlagano črtanje besedice »ali«, se ne sprejme, ker pogoj la-stnosti iz točke 4. in 5. ni konjunktivnega značaja, marveč alternativnega, torej zadostuje, da je kdo zagrešil dejanje iz točke 4., ali pa iz točke 5. Ne zahteva se, da bi morala oseba zagrešiti dejanji iz točke 4. in 5. skupno, ako naj bo izključena od poslanca. VIII. V členu 8. predlagana sprememba, po kateri naj bi predsedstvo Slovenske zaveze obstojalo iz predsednika, dveh podpredsednikov in treh tajnikov, sicer ni načelne važnosti in tudi ne nujna z ozirom na majhno število poslancev. Predvideval se je poleg predsednika še podpredsednik in dva tajnika, kar bi odgo-varjalo številu članov današnjega predsedstva Narodnega odbora in bi tudi sicer odgovarjalo številu poslancev. Iz teh razlogov se je obdržalo število štirih članov predsedstva. IX. Izprememba drugega odstavka člena 9. se ne more sprejeti. Poslanci so zastopniki slovenskega naroda. Oni morajo pri izvrševanju svojih poslanskih dolžnosti biti prosti in vezani na zvestobo kralju, ker bi sicer v nobenem parlamentu ne mogli sedeti republikanci, ako bi se prisega glasila na zvestobo kralju, v onih parlamen-tih, kjer bi bil pa suveren predsednik pa ne bi moglo biti rojalistov. Poslanci pač prisežejo zvestobo slovenskemu narodu, ker je to slovenski parla-ment, dalje na ustavnost in zakonitost. Poslanci slovenskega naroda, ki bodo sedeli v zveznem parlamentu bodo pa prise-gli tudi, da bodo varovali koristi zvezne države. Iz teh razmotrivanj ni predlagana sprememba umestna. Zato se je vstavila samo beseda, da bodo poleg zakonitosti varovali tudi ustavnost. X. V členu 11. točka 13. a) odpade, kar je posledica spremembe člena 4. uredbe. XI. V členu 12. predlagana dopolnitev kot tretji odstavek se sprejme, čeprav ni v nobe-ni ustavi ali drugem osnovnem zakonu takega določila. Izraz »zaupnik« vlade ni istoveten z izrazom »zastopnik«. V konkretnem primeru lahko vlada zaupa izvršitev gotovih poslov kakemu stro-kovnjaku ali svojemu uradniku, ki v tem svojstvu ni zastopnik vlade, marveč zgolj njen zaupnik. Zato naj ostane v besedilu izraz »zaupnik«. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 929 XII. Kot drugi odstavek člena 18. predlagana dopolnitev sicer ni utemeljena, vendar se sprejme. Po dosedanjem besedilu bi bile določbe zakona o upravnih sodiščih in državnem svetu razveljavljene za dobo poslovanja slovenske vlade po predla-gani uredbi. Novo besedilo pa ne predvideva pravne nepretrganosti omenjenega zakona, marveč govori o izdaji novih predpisov za upravnosodni postopek. Zdi se, da bi prvotno besedilo bolje odgovarjalo celotnemu namenu in duhu prav-nih predpisov, zlasti še, ko bo izdana nameravana uredba o nadaljni veljavnosti pravnih predpisov, v kolikor niso izrecno ali po besedilu novih pravnih predpisov razveljavljeni ali spremenjeni. XIII. V členu 19. predlagani vstavek besedice »načeloma« se sprejme. O upravičenosti tega glej pripombe pod II. XIV. Člen 21. in 22. sta se združila v skupni člen, ki nosi štev. 21. Sprejeme se predlog, da mora za nezaupnico glasovati 2/3 navzočih poslancev, kar je v primerjavi z ustavnimi predpisi drugih držav novost. XV. Sprejme se predlagana izpustitev točke 6. člena 23 v tretjem načrtu. XVI. Ker ostane v veljavi ime Narodni odbor in se skrči le na število tri, predlagana sprememba besedila člena 29. ne more obveljati in je zato novi člen 28. obdržal svoje dosedanje besedilo. 2. 10. (dogovorjeno štetje) = Središče1232 Predlog za ustanovitev vrhovnega slovenskega političnega foruma, nepodpisa-no, nedatirano (pag. 1311) Ustanovitev NO za Slovenijo ni le nujna zahteva sedanjega časa marveč tudi želja predsednika dr. Kreka [Miha Krek]. Iz teh razlogov je potrebno, da se ustanovi iz vseh slovenskih protikomunističnih strank vrhovni slovenski politični forum, ki bo predstavljal Slovence tako proti zamejstvu kakor tudi proti ostalim narodnim forumom v državi, ki stoje na istih političnih načelih. SLS naj po svojih članih zahteva pri KB, da pride nujno, t. j. brez odlašanja do ustanovitve takega odbora, ako pa bi člani KB, ki niso predstavnik SLS, ne smatrali tega za potrebno ozir. bi izrazili proti takojšnji ustanovitvi NO svoje pomisleke, naj predstavnik SLS izjavijo, da si pridrže v tem pogledu proste roke in da bo stranka 1232 Pripisano v rokopisu Albina Šmajda. Na kazalo Na kazalo oseb 930 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 začela na svojo roko potrebne razgovore s političnimi slovenskimi strankami, ki stoje na protikomunističnem stališču. Tako zahtevo stavijo predstavnik SLS na prvi seji KB. Sejo zahtevajo v najkrajšem času. Tam spravijo svojo zahtevo na mirni način do realizacije. Načela, ki vodijo SLS pri sklenitvi NO so: 1. – NO je formacija slovenskih protikomunističnih strank, 2. – NO ozir. tu koalirane politične stranke priznajo: a) etnično samobitnost slovenskega naroda, b) združeno Slovenijo kot sestavni del federativno in socijalno pravično urejene kraljevine Jugoslavije. Razmerje politične moči je 8 za SLS : 6 iz ostalih političnih skupin. Da pride do ustanovitve lahko zastopniki SLS popuste na 7 svojih zastopnikov. Vsaka stranka določi svoje zastopnike avtonomno. Predsednik je iz vrst SLS. Za NO določeno razmerje zastopnikov ni prejudicijelnega značaja za morebitne druge forume, ki bi nastali kasneje med koaliranimi strankami. SLS stopi v stik z zastopniki JNS, ki imajo za to stranko formalno pooblastilo od predsednika stranke JNS gen[erala] Živkoviča [Petar Živković], ter s socijalisti. NO vrši začasno posle suverena kakor tudi slov[enske] vlade. Po potrebi se kasneje lahko ustanovi posebni forum, ki bo kolektivno vodil pravice suverena na sloven-skem ozemlju. NO bo tudi pripravil vse potrebno za celotno slovensko narodno predstavništvo. Načela in morebitna razmerja se določijo kasneje v sporazumu in posebnem dogovoru med koaliranimi političnimi strankami. ----------------------------------------------- Je več važnih vprašanj, ki zahtevajo nujne in neodložljive rešitve: 1. – kaj ukreniti za slučaj, če bi sovjetske čete zasedle slovensko ozemlje, 2. – odrediti ukrepe za slučaj, da N[emci] začno izvajati tudi na slovenskem oze-mlju pozive letnikov starosti od 16. do 60. leta. Razen tega je pripraviti vse potrebno za slučaj zloma, ali pa nove zavezniške zased-be slovenskega ozemlja. ------------------------------------------------- NO se javi Draži [Dragoljub Mihailović], poleg tega pa preko Aera [Dobroslav Jevđević] dr. Kreku. K Jugu [Dragoljub Mihailović] potuje prihodnji teden Klepar Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 931 [Rudolf Žitnik], ki bi se mu lahko tudi pridružil kdo izmed SLS ter bi v tem pri-meru lahko osebno kot morebitna delegata NO ustno sporočila Jugu vse politično stanje, kakor tudi razpoloženje domobranstva itd. Poiskati je primerno osebo. Zapisnik tretje seje širšega Narodnega odbora za Slovenijo, 2. 4. 1945 (pag. 1312–1315)1233 Prepis! Z A P I S N I K tretje seje širšega odbora Narodnega odbora za Slovenijo, ki se je vršila dne 2. 4. 1945. na položaju. Začetek ob 8:30 dopoldne. Navzoči: člani predsedstva gg.: predsednik Zelenec [Jože Basaj], podpredsednik Pečar [Celestin Jelenc], tajnika Draš [Albin Šmajd] in Resman [Marjan Zajec], ter ostali člani gg.: Aleksander [Franc Kolterer], Dečan Vladimir [Rudolf Hanželič], Gruntar Tine [Anton Kacin], Kos [Ignacij Pevec], Kostanjšek Ivan [Pavel Pesto-tnik], Nil [Rudolf Žitnik] in Vojk Jože [Franc Bajlec]. Zapisnikar je tajnik g. Draš. Predsednik g. Zelenec otvori sejo, pozdravi navzoče gg. člane, ugotovi sklepčnost in sporoči, da je predsedstvo soglasno določilo tale dnevni red seje: 1.- poročilo predsedstva o dosedanjem delu (g. predsednik), 2.- poročilo g. tajnika Resmana o delu vojaškega odbora in razmerju do srbskih vojaških enot na slovenskem ozemlju, 3.- poročilo zastopnika ozir. člana vojaškega odbora g. Arka [Mirko Bitenc] o delu in izvršenih vojaških pripravah, 4.- uradni razgovor z zastopnikom SNVZ in sklepi glede tega, 5.- sklepi o zadržanju v bližnji prihodnosti z ozirom na bližajoče se dogodke, 6.- razprava in sklepanje o predlogih predsedstva za uredbi: a) o izvrševanju državne oblasti na ozemlju narodne države, b) o slovenski vladi in pristojnosti poedinih državnih tajništev. 7.- raznoterosti. K 1. – G. predsednik poroča, da je bilo težišče vsega dela predsedstva osredotočeno na ureditev razmerja do gen[erala] Andreja [Ivan Prezelj] in ostalih vojaških enot na slovenskem ozemlju. Oriše prizadevanje predsedstva, da bi prišlo do sporazu-mne rešitve vseh vprašanj, vendar za zdaj to ni še privedlo do uspešnih zaključk-ov. Povdari delo predsedstva, ki je razvidno iz sejnih zapisnikov ter ugotovi, da je vladalo in vlada med vsemi člani Narodnega odbora popolno soglasje in enotnost gledanja na vse aktualne probleme sedanjosti in bližnje bodočnosti. 1233 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1462–1464. Na kazalo Na kazalo oseb 932 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Utemelji sklicanje širšega odbora na sejo z važnostjo današnjega sporeda – dnev-nega reda in veliko odgovornostjo, ki jo imajo vsi člani NO do perečih problemov, ki so na dnevnem redu in postajajo iz dneva v dan aktualnejši. K 2. – Tajnik g. Resman oriše zgodovinski pregled razgovorov z gen[eralom] An-drejem in njegovimi zastopniki, poudari, da je prvotno gen[eral] Andrej pristal na Narodni odbor, a je kasneje verjetno vsled vpliva svoje okolice spremenil svoje stališče tako, da so tudi razgovori z njim danes v zastoju. Slovensko domobranstvo po svojem poveljstvu razume vsa prizadevanja NO po povezavi vseh vojaških sil v SNV ter se je podvrglo Narodnemu odboru, isto je storilo tudi poveljstvo SNVZ po razgovorih, ki smo jih imeli dne 19. 3. 1945. Poleg Slovenske in Sokolske legije sta tako povezani v SNV dve najmočnejši slovenski oboroženi formaciji. Podvrgel se je NO tudi Gorenjski odred. Formalnega pristan-ka ni še za Štajerski odred, vendar obstoji – po poročilih vojaškega odbora – tudi za ta odred upanje, da se bodo priključili SNV. G. Andrej bi imel tako le Notranjski odred, ki šteje okoli 100 mož, verjetno je na njegovi strani tudi Marnov [Janez Marn] – Črtomirov odred. Slednji je popolnoma v nemški službi. Po zanesljivih informacijah je tudi izdal 16 ameriških padalcev z vednostjo gen[erala] Andreja nemškim oblastem. Dejstva o tem so zbrana. Gen[eral] Andrej se je tudi pogajal z Nemci po napadu konec januarja 1945. Za svoje najožje prijatelje je tudi dosegel izpust iz sodnih zaporov, med tem ko je po-polnoma pozabil na člane SkL in SL. Predsedstvo Narodnega odbora se je prizadevalo tudi ustvariti uradne zveze s srb-skimi vojaškimi enotami na slovenskem ozemlju. V tem pogledu sta se razgovarja-la s Srbi dva člana Narodnega odbora: neoficielno g. Vojk Jože in oficijelno g. Nil. Prosi ju, naj zaporedoma podasta poročilo o razgovorih s Srbi. G. Vojk Jože pojasni, da se je razgovarjal s Srbi privatno na njihovo povabilo ter je bil osebno tudi pri Ljotiću [Dimitrije Ljotić]. Povedal mu je o obstoju Narodnega odbora v Ljubljani, njegovem programu in delu. Prosil ga je, da naj mimo Naro-dnega odbora ničesar ne ukrene. Ljotić je obljubil, da bo preko g. Vojka poiskal osebne stike z Narodnim odborom. Ta obljuba je bila že pred kakimi tremi tedni. Doslej še ni bilo g. Ljotića Dimitrija na te razgovore. Dobil je g. Vojk vtis, da bi Srbi napravili na slovenskem ozemlju radi nekaj, kar bi znova zaneslo v svet srbsko slavo. G. Nil poroča, da je odšel kot uradni zastopnik NO do vseh srbskih formacij na slovenskem ozemlju. V pondeljek dne 26. 3. 1945. se je zglasil v Ilirski Bistrici, kjer so mu rekli, da se pripravljajo velike stvari, ker so tam zbrani: vojvoda Jevdjević [Dobroslav Jevđević], vojvoda Djujić [Momčilo Djujić], Ljotić Dimitrije, gen[eral] Mušicki [Konstantin Mušicki] in Mihajlovićev delegat gen[eral] Damjanović [Mi-odrag Damjanović], ki je v dokaz sprave med Ljotićem in Mihajlovićem prinesel Ljotiću v dar Mihajlovićevo šubaro. Pri osebnem razgovoru z Ljotičem je g. Nil istemu povedal, da ga je prišel vabit na oficijelne razgovore z Narodnim odborom Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 933 in ga prosil, naj določi čas in kraj za sestanek. Ljotič je obljubil, da pride v kratkem v Ljubljano, kjer se bo vršil željeni sestanek. Po razgovorih z vojvodo Jevdjevićem se je isti popolnoma podvrgel Narodnemu odboru in branil istega proti Andreju pri razgovorih z Mihajlovićevim zastopni-kom gen[eralom] Damjanovićem. Slednji ima vsa pooblastila in more na področju Slovenije ukrenit vse potrebno. Tudi njega je g. Nil povabil na razgovore z Naro-dnim odborom. Gen[eral] Damjanović je obljubil, da bo v nekaj dneh v Ljubljani, vendar ga doslej še ni bilo. Pri razgovorih z Ljotičem je ta g. Nilu svetoval, naj pride Narodni odbor ali pa vsaj nekaj njegovih članov na Primorsko, kjer jim bo dal Ljotić popolno varstvo v okviru svojih enot. Po teh dveh poročilih še pripomni g. tajnik Resman, da se trudi predsedstvo Na-rodnega odbora, da pride čim prej do uradnih razgovorov in zaključkov. Mnenja je, da bomo z gen[eralom] Damjanovićem mogli vse uspešno urediti zlasti še, ko ne zahtevamo ničesar drugega, kakor samo spoštovanje in priznanje slovenskega naroda. V razgovoru, ki so se ga udeležili gg. Gruntar Tine, Kostanjšek Ivan, Nil in Draš, je razvidno, da Narodni odbor ne želi drugega, kakor da se spoštujejo pravice sloven-skega naroda, da v teh hudih in [ne]urejenih časih sam tudi na vojaškem področju odloča, ker stoji na stališču, da je vojska le instrument politike in diplomacije. Narodni odbor pa ne more in ne sme dopustiti, da bi vojska hotela voditi tudi politiko. Soglasno se sklene: Predsedstvu se naroči, naj skuša najti nujno zveze s predstavni-ki Srbov na slovenskem ozemlju in skleniti z njimi vse, kar je potrebno za obrambo slovenskega ozemlja, zlasti slovenske zahodne meje proti Italiji. Ako ne bo zasto-pnikov Srbov v kratkem v Ljubljano – kakor so obljubili – naj iščejo zastopniki Narodnega odbora ponovno zveze s temi zastopniki. K 3. – Povabljeni član vojaškega odbora g. Arko sporoči, da je našel v osebi g. majorja Rankovića [Božo Ranković] izvrstnega poročnika in vojaškega strokov-njaka. Pripravljene so uredbe o ureditvi in formaciji SNV, predlogi za postavitve in napredovanja. Dela se na povezavi vseh pozitivnih vojaških sil na slovenskem ozemlju. Vojaški odbor pa je mnenja, da je nujno postaviti poveljstvo SNV, da ne bo trpelo delo organiziranja SNV in dajanja potrebnih povelj in navodil. Iz razgovora, ki so se ga udeležili gg. Kostanjšek, Resman, Nil, Gruntar, Kos in Vojk, sledi, da Narodni odbor želi, da vojaški odbor pospeši svoje delo, da ne bomo v danem primeru nepripravljeni na dogodke. Zastopnik vojaškega odbora g. Arko, da bo predložil Narodnemu odboru načrte uredb, dalje predloge za postavitve in napredovanja v nekaj dneh, ko bodo izvrše-ne dokončne formulacije. Na kazalo Na kazalo oseb 934 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 K 4. – Točno ob 11tih se zglasita g. Karčar1234 in Miklošič [Ivan Martelanc], ki ju predsedujoči lepo pozdravi in prosi, naj podasta vojaško sliko o stanju v Primorju. G. Karčar poroča o moči SNVZ, razvrstitvi njegovih edinic na Primorskem, o moči in razvrstitvi srbskih enot in njegovem stališču do srbskih enot, ki so gostje na slovenskem ozemlju. Po njegovem mnenju je s prihodom srbskih čet narasla vojaška sila v Primorju tako, da lahko rečemo, da je v tem oziru položaj dober. SNVZ so hotele vedno obdržati značaj resnično vojaške organizacije in biti vedno nad političnimi strankami. Slovenske vojaške politične enote in tudi srbske morajo biti pripravljene, da se bodo morale boriti z ostanki italijanskih armad. Italijanske čete so vse enake: vse streme za zasedbo slovenskega ozemlja. SNVZ se z veseljem podvržejo Narodnemu odboru, ker vidijo, da so v njem resnično zastopani vsi za-stopniki slovenskega naroda in vidijo, da je za temi zastopniki resnično ogromna večina slovenskega naroda. Potrebno je dobiti in ohraniti najboljši stik s kozaškimi četami, ki jih je okoli 20.000 v dolini Taljamenta. Sedež ima njihov štab v Tolmez-zu. Načelnik štaba ali njegov zastopnik je neki SMIČEK, ki je bil jugoslovanski častnik. Z njimi je navezal stike. Obljubili so mu, da se bodo z Nemci umikali in bo skušal doseči, da se bodo borili za interese slovenskega naroda skupno s sloven-skimi narodnimi stražami. Povdari, da imajo SNVZ težave z maj[orjem] Debelakom [Janko Debeljak] in pro-si, da bi njegovi prijatelji iz SNVZ vplivali nanj, da bi se doseglo harmonično sode-lovanje v korist slovenskega naroda. Sam bo izvajal vsa povelja Narodnega odbora oziroma poveljstva Slovenske naro-dne vojske tako, kakor je to potrebno od vojaka. G. predsednik se zahvali g. Karčarju za njegovo poročilo in pripravljenosti, da se podvrže Narodnemu odboru in vključi v SNV ter ga prosi, da se o vseh voja-ško tehničnih vprašanjih pogovori s člani vojaškega odbora, ki delajo v sosednih prostorih. Nato se zastopnika SNVZ poslovita in odideta k vojaškemu odboru. K 5. – Po preučitvi položaja se sklene soglasno sledeča načela: a) Ako bi se slovenskemu ozemlju bližali sovjetski oddelki ali druge vojaške sile, ki se bore pod sovjetskim poveljstvom, je treba odrediti organiziran umik vseh domobranskih čet in poedincev, ki ne smejo pasti sovjetom v roke. Borba s temi četami ni umestna, ker se domobranske sile ne morejo ubraniti z ozirom na slabo orožje in ker nimajo zadosti municije. Vsak odpor bi bil samo uničenje slovenskih življenj. Ker je naše vrhovno načelo, da ohranimo čim več življenj, ne bomo tvegali nobene obrambe s sovjeti, ki so nadmočni tako v orožju kakor tudi po številu. b) Ako bi nastopali le slabi oddelki skupne Titove vojske ali samo slovenska par-tizanska vojska, ter končno ako bi napredovali proti Sloveniji močnejši Titovi 1234 V prepisu je pripisano: plk. [polkovnik] Kokalj [Anton Kokalj]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 935 oddelki jugoslovanske partizanske vojske, naj se organizira odpor, ako imamo zato dovolj sredstev na razpolago, da vzdržimo vsaj nekaj časa s svojim odporom. c) V primeru nemškega umika brez borbe, ali nemškega umika pod borbo, ali končno nemškega zloma, in bi v teh primerih nastopil neki vacuum v izvrševanju oblasti po Nemcih in prihodom Angloamerikancev, ostane vse na svojih položajih in mora Narodni odbor takoj začeti z izvrševanjem državne oblasti na Slovenskem. V vseh primerih naj vojaški odbor gleda, da bodo čim preje zavarovane sloven-ske meje tako na zahodu, vzhodu kakor tudi severu. Prav tako je treba ob[ra]čati pozornost na slovensko – hrvaško mejo, ker bodo verjetno silile od tam hrvaške partizanske čete ali kdo drugi na slovensko ozemlje. Poleg teh primerov utegne še nastopiti primer, da bodo Angloamerikanci izvršili izkrcanje ali pa se spustili kje s padalci. Tudi za ta primer naj vojaški odbor pre-dlaga določene ukrepe, predsedstvo naj pa izda za vse podrejene tudi politična navodila, da ne bodo ljudje ostali zbegani. Ljudi se zadnje čase polašča neka zbeganost, ker gen[eral] Andrej razpošilja po-zive, naj stopijo ljudje k njemu v vojsko »kralja Petra«. Tudi govore, da se domo-branci lahko operejo svojega sodelovanja z Nemci, ako prestopijo v odrede, ki so pod njegovim vodstvom in kjer je angloameriška vojaška misija. Narodni odbor naj preko svojih kanalov obvesti članstvo Slovenske in sokolske legije ter vse ostalo prebivalstvo, naj ne naseda takim govoricam, ki nimajo ničesar resničnega na sebi in imajo zgolj namen begati prebivalstvo in delati paniko. Narodni odbor naj se obrne na politične stranke s prošnjo, naj iste obveste svoje pristaše, da bodo imeli pripravljeno vse potrebno, kar služi sprejemu Angležev in Amerikancev (zastave, slike). Vojaškemu odboru ali poveljstvu SNV se tudi naroči, naj pripravi seznam oseb, ki jih bo takrat treba prijeti in za nekaj časa napraviti neškodljive. Prav tako je tudi naloga vojaškega odbora ali pa poveljstva SNV, da organizira zlasti v Ljubljani nemoteno funkcijoniranje oblasti Narodnega odbora, prepreči poškodovanje ra-dijske postaje ali njeno zasedbo po partizanih, kakor tudi da zastraži pravočasno in v zadostni meri druga javna in uradna poslopja ter prepreči sleherno uničenje slovenskega premoženja ali uničenja slovenskih življenj. Posebno tesno je treba povezati policijo in ukreniti vse potrebno, da se obdrži protikomunistična vojska v Ljubljani. To je sicer minimalni cilj vojaške akcije, vendar moramo paziti in pola-gati vso važnost na to, da se obdržimo v Ljubljani. Vojaški odbor (poveljstvo SNV) naj ima dobro vojaško obveščevalno mrežo, ki bo omogočala jasno sliko o nemški moči, orožju in skladiščih municije. Posebni od-delki naj bodo določeni, da bodo skladišča orožja zavarovali za slovensko narodno vojsko. Vse te sklepe, ki se nanašajo na vojaško delo, naj predsedstvo sporoči zastopniku vojaškega odbora g. Arku. Na kazalo Na kazalo oseb 936 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 G. Gruntar prosi, naj se skrbno pazi, da ne bo zanemarjena zahodna meja. Italijan-ske čete se pod raznimi imeni skrivajo in koncentrirajo ob slovenski meji. Zasesti bodo skušali ob zlomu naše slovensko ozemlje. Ker je na slovenskem primorskem ozemlju veliko srbskih vojaških enot, naj se z njimi uredi vse potrebno, da ne bo nikakega presenečenja v slovensko narodno škodo. Tako bo mogoče pravilno vpli-vati na tek dogodkov na vsem Primorskem. .-.-.- K 6. a. Na predlog predsedstva se soglasno sklene in sprejme uredba o izvrševanju državne oblasti na ozemlju narodne države Slovenije, ki se glasi: (sledi besedilo uredbe štev. 5) K 6. b. Načrt uredbe o slovenski vladi naj sprejme po soglasnem sklepu predsedstvo Narodnega odbora. Zaključeno ob 16. uri. predsednik: oba tajnika: podpredsednik: ostali člani: Osnutki načrta uredbe o izvrševanju državne oblasti v Sloveniji (pag. 1316–1320)1235 Četrti načrt uredbe o izvrševanju državne oblasti v Sloveniji, 2. 4. 1945 (pag. 1321–1326)1236 Četrti načrt uredbe o izvrševanju državne oblasti na področju narodne države Slovenije. (napravljen na podlagi pripomb gg. Pečarja [Celestin Jelenc] in Resmana [Marjan Zajec]) NARODNI ODBOR za SLOVENIJO izdaja na podlagi narodne izjave z dne 29. 10. 1944. u r e d b o o izvrševanju državne oblasti na področju narodne države Slovenije. A. Splošne določbe. Člen 1. Državno oblast kot izraz vrhovnosti slovenskega naroda izvršujejo začasno, do-kler se ne urede razmere, na področju narodne države Slovenije, ki je sestavni 1235 Objavljen je četrti načrt uredbe o izvrševanju državne oblasti v Sloveniji, 2. 4. 1945, ki je na pag. 1321–1326. 1236 Načrti uredbe so tudi na pag. 1285–1290, pag. 1316–1320 in pag. 1452–1454 (UDV). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 937 del demokratične, parlamentarne in federativno urejene kraljevine Jugoslavije z vladarsko hišo Karadjordjevićev: 1.- Narodni odbor za Slovenijo, 2.- Slovenska zaveza kot začasno slovensko narodno predstavništvo, 3.- slovenska vlada, in 4.- sodišča. B. Narodni odbor za Slovenijo. Člen 2. Narodni odbor za Slovenijo, ki obstoji iz treh nad štirideset let starih oseb sloven-ske narodnosti, izvršuje vse pravice državnega poglavarja. Zlasti ima tele pravice: 1.- določi si poslovnik za svoje poslovanje, 2.- po predhodnem posvetovanju s predsednikom Slovenske zaveze imenuje predsednika slovenske vlade, državne tajnike in državen podtajnike na-čeloma iz vrst poslancev Slovenske zaveze ter jih tudi razrešuje njihovih dolžnosti, 3.- skliče poslance Slovenske zaveze na prvo zasedanje, ki jo začne s poslanico, ki jo sopodpišejo tudi vsi člani slovenske vlade, 4.- določi v skladu s predpisi volilnega zakona o volitvah poslancev za ustavo- dajno skupščino narodne države Slovenije dan volitev teh poslancev, 5.- predstavlja narodno državo Slovenijo proti zamejstvu, kolikor je to potreb- no v interesu slovenskega naroda, 6.- pomilošča in spreminja kazni. Pomilostitve so dovoljene šele, ko je prestana vsaj polovica kazni. 7.- razglaša zakone Slovenske zaveze, kakor tudi zakonske uredbe vlade, ki jih ta izdaja po posebnem pooblastilu Slovenske zaveze, 8.- izvršuje vrhovno poveljstvo nad slovensko narodno vojsko, 9.- postavlja in povišuje državne uradnike od III. položajne skupine navzgor, ter imenuje vojaške poveljnike od poveljnika SNV do vključno poveljnikov bataljonov, vse na predlog pristojnih državnih tajnikov; podeljuje vojaške čine po obstoječih pravnih predpisih, 10.- odloči, kdaj prenehajo razmere, omenjene v členu 30. te uredbe in začne izvrševati slovenska zaveza pravice, predvidene v tej uredbi, 11.- vrši ostale pravice, ki so predvidene v vseh obstoječih veljavnih pravnih predpisih za suverena države. Člen 3. Spise Narodnega odbora za Slovenijo morajo sopodpisati predsednik slovenske vlade in stvarno pristojni državni tajnik. Ne potrebujejo pa sopodpisa: Na kazalo Na kazalo oseb 938 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 1.- imenovanje in razrešitev predsednika slovenske vlade in državnih tajnikov, 2.- poročilo Slovenski zavezi, da se je eden ali več članov Narodnega odbora za Slovenijo odpovedal članstvu v Narodnem odboru, ali sicer iz kakršnega koli razloga ne more izvrševati poslov. C. Slovenska zaveza Člen 4. Slovenska Zaveza kot začasno slovensko narodno predstavništvo šteje osemdeset poslancev, ki jih izvolijo predstavniki slovenskega javnega življenja, ki so sodelo-vali pri ustanovitvi Narodnega odbora za Slovenijo, na podlagi tajnega glasovanja in postavljenih kandidatnih seznamov, ki morajo obsegati toliko imen poslancev in toliko imen namestnikov, kolikor se voli poslancev. Pri določanju poslancev se vpoštevajo vsi seznami v sorazmerju z dobljenimi glasovi. Slovenska zaveza more s sklepom povišati število poslancev od osemdeset na naj-več sto. Za povečano število poslancev se postavijo novi seznami kandidatov in namestni-kov po določilih tega člena. Člen 5. Poslanec v Slovenski zavezi more biti oseba slovenske narodnosti, ki: 1.- je dopolnila vsaj trideset let starosti, 2.- je telesno in duševno sposobna opravljati posle poslanca, 3.- je moralno in narodno neoporečna, 4.- ni sodelovala z zasedbenimi oblastmi na škodo slovenskega naroda, ali iz osebnih koristi, ali 5.- ni povzročila državljanske vojne v dobi zasedbe ali ni aktivno sodelovala v državljanski vojni na škodo slovenskega naroda, 6.- ni uradnik policijske uprave. Člen 6. Poslanci Slovenske zaveze uživajo od dne izvolitve imuniteto v tem, da 1.- ne morejo biti nikdar klicani na odgovor za svoje mnenje in izjave, ki so jih oddajali, in glasovanja, ki so jih vršili pri opravljanju poslanske dolžnosti, 2.- brez pooblastitve Slovenske zaveze ne morejo biti klicani na odgovor za ka- znivo dejanje katere koli vrste in jim nobeno oblastvo ne more odvzeti svo-bode, dokler traja njihov mandat, razen če jih zalotijo pri samem kaznivem dejanju, 3.- ne morejo biti sodni prisedniki, izvedenci ali priče brez pooblastitve Sloven- ske zaveze, Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 939 4.- se poslanec more klicati na odgovor samo zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je bil izročen, 5.- pristojna oblast obvesti Slovensko zavezo o tekočem kazenskem postopanju zoper osebo, ki postane poslanec, preden je sodišče izreklo zoper njo izvr-šno sodbo zaradi kaznivega dejanja, ter se postopanje nadaljuje le, ako da Slovenska zaveza pooblastitev za nadaljevanje postopanja. Člen 7. Slovenska zaveza sama pregleda pooblastila poslancev ter o njih odloča. Člen 8. Poslanci izvolijo iz svojih vrst predsedstvo, ki obstoji iz predsednika, podpredse-dnika in dveh tajnikov. Člen 9. Vsak poslanec zastopa koristi vsega slovenskega ozemlja in vsega slovenskega naroda. Poslanci Slovenske zaveze prisežejo, da bodo varovali koristi slovenskega naroda ter ustavnost in zakonitost. Člen 10. Vsak poslanec ima pravico vlagati: 1.- zakonske predloge, 2.- vprašanja in interpelacije na državne tajnike, ki morajo na nje odgovoriti najkasneje v štirinajstih dneh po stavljenem vprašanju ali interpelaciji. Člen 11. Slovenska zaveza kot začasno slovensko narodno predstavništvo ima sledeče pravice: 1.- si določi poslovnik za svoje poslovanje, ki ne potrebuje razglasitve po Naro- dnem odboru za Slovenijo 2.- izdaja zakone, jih razlaga, dopolnjuje in izpreminja ter razveljavlja, 3.- razpravlja in sklepa o državnem proračunu in obračunih, 4.- nalaga davke in druge dajatve, 5.- pooblašča vlado, da sme najeti posojilo ter določa pogoje, pod katerimi sme vlada to storiti, 6.- vrši v obliki zakona splošno ali posamično amnestijo, 7.- pomilošča s posebnim zakonom, 8.- razglaša obsedeno stanje s popolno ali delno ukinitvijo ustavnih svoboščin na vsem slovenskem ozemlju ali v delu tega ozemlja, kadar to zahtevajo zu-nanje politični razlogi, ali razlogi javnega reda in varnosti, 9.- določa meje slovenskega ozemlja in izreka priključitve novega ozemlja k slo- venski narodni državi, Na kazalo Na kazalo oseb 940 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 10.- izda volilni red za volitve poslancev za ustavodajno skupščino narodne države Slovenije, 11.- ima pravico ankete in preiskave v popolnoma administrativnih stvareh, 12.- izvoli na mesto odstopivšega ali sicer posle člana Narodnega odbora za Slovenijo neizvršujočega člana novo osebo, 13.- pokliče na mesto odstopivšega ali sicer izpadlega poslanca novega poslan- ca iz tistega seznama kandidatov, kateremu je izpadli poslanec pripadal, in sicer tako, da najprej vzame po vrstnem redu iz seznama vse osebe, ki so kandidirali kot kandidati, in ko je ta izčrpan, pa osebe, ki so kandidirali kot namestniki poslancev, 14.- jemlje na znanje poročila in poslanice Narodnega odbora za Slovenijo, 15.- more s posebnim zakonom prenesti na slovensko vlado izvrševanje vseh pravic iz točk 1. do 14. vključno tega člena, ako to zahtevajo izredne razmere, 16.- glasuje o zaupnici vladi, ali poedinemu državnemu tajniku, 17.- more izpremeniti predpise te uredbe s tričetrtinsko večino glasov ob dve tretjinski udeležbi poslancev. Člen 12. Seja Slovenske zaveze je sklepčna, ako je navzočih vsaj polovica poslancev, ako ni sicer drugače predpisano. Sklepa se z večino glasov navzočih poslancev. Če proglasi ena četrtina na seji navzočih poslancev predlog za načelno važen, mora za njegovo sprejetje glasovati dve tretjini navzočih poslancev. Glasovanje je javno ali tajno, kakor to določi skupščina. Le pri volitvah je glasova-nje vedno tajno. O zakonskem predlogu more Slovenska zaveza sklepati šele, ko je prišel iz pristoj-nega odbora Slovenske zaveze. Člen 13. Red pri sejah Slovenske zaveze, v njenih prostorih, kakor tudi na njenih dvoriščih vzdržuje izključno predsednik Slovenske zaveze. Nobena oborožena sila ne sme brez predsednikovega dovoljenja v te prostore ter ne smejo nobeni državni organi izvrševati brez predsednikovega dovoljenja obla-stvenih dejanj. V prostorih, kjer zaseda Slovenska zaveza, smejo nositi orožje le tisti, ki so v službi pri Slovenski zavezi in jim je to dovoljeno po predpisih. Člen 14. Zakonske predloge morejo predložiti tudi slovenska vlada, ali posamezni člani slo-venske vlade. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 941 Člen 15. Zakonske predloge, ki so bili sprejeti v Slovenski zavezi, pošlje njeno predsedstvo Narodnemu odboru, da jih razglasi v petnajstih dneh kot zakon. Ako niso v tem roku predlogi razglašeni, pridejo v ponovno razpravljanje in gla-sovanje v Slovenski zavezi. Ako so pri ponovnem glasovanju izglasovani z dvema tretjinama glasov zakonite-ga števila poslancev, Narodni odbor ne more zavrniti razglasitve sprejetega zakon-skega predloga. Člen 16. Razglasitev zakonov in zakonskih uredb se izvrši v uradnem listu slovenske vlade s sledečim besedilom: »V imenu Njegovega Veličanstva kralja Narodni odbor za Slovenijo po sprejetju v seji Slovenske zaveze (ozir. slovenske vlade) dne ……… razglaša sledeči zakon (ozir. zakonsko uredbo)« … Č. Slovenska vlada. Člen 17. Vlado narodne države Slovenije sestavljajo predsednik in največ deset državnih tajnikov, od katerih je eden lahko tudi podpredsednik. Predsednik slovenske vlade more opravljati tudi eno ali več državnih tajništev s stvarnim področjem dela. Poleg državnih tajništev morejo poslovati tudi posebni državni podtajniki. Člen 18. Slovenska vlada izvršuje na ozemlju narodne države Slovenije vrhovno upravno oblast. Upravno sodni postopek bo določen s posebnim pravnim predpisom. Dokler tega ni, zoper odločbe slovenske vlade in odločbe državnih tajnikov ni pri-tožbe niti tožbe na državni svet kot vrhovno upravno sodišče. Člen 19. Vsi člani slovenske vlade morajo biti načeloma vzeti iz vrst poslancev Slovenske zaveze, istotako tudi državni podtajniki. Vsi ti morajo uživati zaupanje Slovenske zaveze. Člen 20. Člani slovenske vlade skupno z državnimi podtajniki odgovarjajo politično, ka-zensko in civilno za svoje delo. Njihovo odgovornost podrobneje določi posebni pravni predpis. Na kazalo Na kazalo oseb 942 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Člen 21. Ako je izglasovana v Slovenski zavezi poedinemu državnemu tajniku nezaupnica z 2/3 večino navzočih poslancev, mora ta odstopiti. Njegov odstop ima za posledico tudi odstop državnega podtajnika, če ga je imel. Če pa je bila izglasovana nezaupnica z 2/3 večino navzočih poslancev le državne-mu podtajniku, odstopi le ta, državni tajnik pa ostane na svojem položaju. Ako je izglasovana v Slovenski zavezi nezaupnica celokupni vladi z 2/3 večino nav-zočih poslancev, mora ista nemudoma odstopiti. Istotako mora odstopiti celokupna vlada, ako dobe nezaupnico z 2/3 večino nav-zočih poslancev vsaj štirje državni tajniki. Člen 22. V področje slovenske vlade spada: 1.- sopodpisovanje spisov Narodnega odbora za Slovenijo po predpisih člena 3. te uredbe, 2.- izvrševanje oblasti iz člena 11., točka 1. do 14. vključno, kadar obstoje za to potrebni pogoji, 3.- izdajanje uredb, pravilnikov, drugih pravnih predpisov in navodil za upora- bo zakonov, 4.- postavljanje uradnikov V. in IV. položajne skupine, ter povišanja v te polo- žajne skupine, 5.- vse, kar ji je z drugimi pravnimi predpisi prepuščeno v pristojnost. Člen 23. Člani vlade prisežejo pred Narodnim odborom za Slovenijo. Člen 24. Podrobne predpise o slovenski vladi in pristojnosti poedinih državnih tajništev bo predpisal Narodni odbor za Slovenijo s posebno uredbo. Člen 25. Uprava v narodni državi Sloveniji se vrši po upravnih edinicah, čijih ime, velikost in pristojnost se določi s posebnim pravnim predpisom, ki bo izdan na zakonito pristojen način. Člen 26. Občinam je ohranjen značaj samoupravnih edinic, ki so jim lahko prenešeni v izvrševanje tudi posli državne uprave. S posebnim pravnim predpisom bo urejeno vse, kar je v zvezi s poslovanjem v občinah. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 943 D. Sodišča. Člen 27. Sodno oblast izvršujejo sodišča v mejah zakonitih predpisov. Sodišča so redna ali izredna. Vrsto rednih sodišč ter njih pristojnost predpiše zakon. Z zakonom se morejo ustanoviti izredna sodišča, kolikor je to potrebno za ohrani-tev javnega reda in javne varnosti. E. Zaključne določbe Člen 28. Ko stopi ta uredba v veljavo, se mora Narodni odbor za Slovenijo urediti po dolo-čilih te uredbe tako da izvoli iz svoje srede tri člane po predpisih prvega odstavka člena 2. te uredbe ter vrši pravice, ki so s to uredbo določene. Člen 29. Dokler ne začne poslovati predsedstvo Slovenske zaveze, ali je isto ovirano izvrše-vati svoje posle vsled obstoječih izrednih razmer, ni Narodni odbor za Slovenijo pri imenovanju predsednika slovenske vlade, državnih tajnikov in državnih pod-tajnikov vezan na določilo točke 2. drugega odstavka člena 2. te uredbe. Člen 30. Dokler se Slovenska zaveza vsled obstoječih vojnih razmer in tuje zasedbe ne more sestajati na skupne seje, vrši vse pravice Slovenske zaveze iz te uredbe slovenska vlada, kakor tudi pravico iz člena 27., odstavek tretji te uredbe. Člen 31. Ta uredba je razglašena z dnem sprejetja v Narodnem odboru za Slovenijo, stopi pa v veljavo istočasno z uredbo o slovenski vladi in o pristojnosti poedinih državnih tajništev, ki je predvidena po določilih člena 24. te uredbe. Položaj, dne 2. 4. 1945. Natipkano 2. 10. (dogovorjeno štetje) odobreno 31. 3.: 303 [Franc Bajlec], 311 [Mirko Bitenc], 322 [Albin Šmajd], 344 [Rudolf Smersu] sprejeto dne 2. 4. 1945 Na kazalo Na kazalo oseb 944 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Zapisi Albina Šmajda, 4.–5. 4. 1945 (pag. 1327–1329)1237 4. 4. 1) Navodila za primer invazije 2) Navodila za primer bližanja Sovjetov 3) Navodila kaj naj pripravijo (zastave itd.) vojaki, kokarde, itn. 4) priprave zastav in izobešanje ([...]) 4. 4. 1) 303 [Franc Bajlec] grb (govoril z dr. Malom [Josip Mal] 3 zvezde in mesec je markanten; je za prevzem koroškega grba (tri panterji) itd.), če ne bi bilo potem pa nimam drugega, kakor če pride knežji kamen v grb. nato k Plečniku [Jože Plečnik]: če se je kaj delalo na slovenski zastavi in grbu. Ako hočete z grbom, potem ničesar s heraldiki. Grb mora biti nekaj takega, kar vsakega prime. (Je za 3 zvezde in mesec.) Bo napravil načrt za voj[aške] zastave, drž[avno] zastavo, grb in kokarde. Nekaj osnutkov za slovenska odlikovanja. 4. 4. 2) 444 [Rudolf Smersu] navodila za primer invazije---------------------------------------------- 55 [Jože Basaj] predsedstvo (1) (5) finance 343 [Franc Bajlec] notranji (2) (6) gospodarstvo vojska (7) kmetijstvo in prehrana Kos [Ignacij Pevec] Janežič [Anton Kacin] prosveta (3) (8) promet in pošta pravosodje in vere (4) (9) javna dela in obnova Rubin [Marko Kranjc] (10) social[na] skrb in zdravstvo Predsedstvo: četrtek 5. 4. 1945 zapisnikar Resman [Marjan Zajec] 1) dan zjutraj Patriarh [Gavrilo Dožić] in Velimirović [Nikolaj Velimirović] v Udine, Ljot. [Dimi-trije Ljotić] in Damjanović [Miodrag Damjanović] Jevdj. [Dobroslav Jevđević] kurir 2) sigurno ve, da sovj[etska] ofenziva je naperjena proti Avstriji, dokler Graz ne pade, se nam ni treba bati 3) odpeljal Siniša Pazarac [Siniša Ocokoljić Pazarac] v štab Clarka [Mark Wayne Clark] (z vednostjo Nemcev), da se pogovori o vprašanju premika srb[skih] edinic v sever[no] Italijo, če se bližajo Sovjeti 1237 Prepisi dokumentov (UDV) so na pag. 1465–1466. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 945 4) opoldne major [verjetno Mihajlo Duduković] v Slavonijo, da sta se Ljot[ić] in Damj[anović] peljala v Celovec, dogovor o prevzemu oblasti po jug[oslovanski] obla-sti; od Damjanovića nalog, da pride danes zvečer ali jutri. mjr. [major] Ranković [Božo Ranković] poslal predvčerajšnjim, naj pride še [...], ker niso urejene stvari. danes pri [...] 5) Andrej [Ivan Prezelj]: vsa stvar, kar se tiče vojaške organizacije, je vse v redu. – Verjetno da ne bo nikogar, da nastane vacuum, prevozna sredstva za vojsko, nevarnost, da bodo Nemci vse pobrali Če se Damj[anović] ali Ljotić ne pojavita tekom jutrišnjega dneva 6. 4., odpotujeta gg. Nil [Rudolf Žitnik] in Vojk [Franc Bajlec] zvečer v Il[irsko] Bistrico z nalogom, da čim preje uredimo in dvignemo pazljivost potovanje informativ[nega] značaja; imata nalogo, da ugotovita tekoče [...] srb [...] Čim več zvesta, do neke mere pojasnita o stališču do vojske. 2) uredba o sloven[ski] vladi. NO: 1 + 1 + 1 = 3 SZ: 45 + 35 = 80 predsed[nik] Bajlec notranji finance Kranjc Marko vojska gospod[arstvo] dr. Hanželič [Rudolf Hanželič] prosveta promet in pošta dr. Lavrič [Jože Lavrič] (Pevec [Ignacij Pevec]) pravosodje kmetijstvo dr. Kacin [Anton Kacin] socijalno Zapisnik tretje seje predsedstva Narodnega odbora za Slovenijo, 5. 4. 1945 (pag. 1330)1238 ZAPISNIK o tretji seji predsedstva Narodnega odbora za Slovenijo, ki se je vršila dne 5. 4. 1945. na položaju. Začetek ob 21:30. Navzoči: gg. Predsednik [Jože Basaj], podpredsednik [Celestin Jelenc], oba tajnika [Marjan Zajec, Albin Šmajd]. Zapisnikar je tajnik g. Resman [Marjan Zajec]. 1238 Prepisa dokumenta sta na pag. 1281 (verjetno Šmajd) in pag. 1467 (UDV). Na kazalo Na kazalo oseb 946 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Dnevni red: 1. – razgovor o politično-vojaškem položaju, 2. – razprava in sklepanje o načrtu uredbe o slovenski vladi, 3. – razprava in sklepanje o načrtu uredbe o nadaljni veljavnosti pravnih predpisov, 4. – razprava in sklepanje o načrtu uredbe o prevzemu oblasti v občinah, 5. – razprava in sklepanje o načrtu uredbe o ureditvi SNV, 6. – razprava in sklepanje o načrtu uredbe o formaciji SNV, 7. – raznoterosti. .-.-.- K 1. – Tajnik g. Resman poroča o položaju s Srbi, nakar se soglasno sklene, da od-potujeta gg. Vojk [Franc Bajlec] in Nil [Rudolf Žitnik] v Ilirsko Bistrico, da pripra-vita vse potrebno za razgovore z gen[eralom] Damjanovićem [Miodrag Damjano-vić], D. Ljotićem [Dimitrije Ljotić] in drugimi. Potovanje je zgolj informativnega značaja. Ugotoviti morata stališče Srbov, ter pojasniti stališče Narodnega odbora. Razgovor z gen[eralom] Damjanovićem in D. Ljotićem bodo vodili člani predsedstva Narodnega odbora za Slovenijo. Odhod gg. Nila in Vojka naj bo v petek 6. 4. 1945. .-.-.- K 2. – Soglasno se sprejme uredba o slovenski vladi in pristojnosti poedinih držav-nih tajništev na ozemlju narodne države Slovenije, ki se glasi: » <6> .-.-.-.-.- K 3. – Soglasno se sprejme uredba o nadaljni veljavnosti pravnih predpisov na ozemlju narodne države Slovenije, ki se glasi: » <7> .-.-.-.-.- K 4. – Soglasno se sprejme uredba o prevzemu oblasti v občinah na ozemlju naro-dne države Slovenije, ki se glasi: » <8> .-.-.-.-.- K 5. – Soglasno se sprejme uredba o ureditvi slovenske narodne vojske, ki se glasi: » <9> .-.-.-.-.- K 6. – Soglasno se sprejme uredba o formaciji slovenske narodne vojske, ki se glasi: » <10> Seja zaključena ob 23.55. predsednik: tajnika: podpredsednika: Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 947 Uredba št. 6 Narodnega odbora za Slovenijo o izvrševanju državne oblasti v Sloveniji, 2. 4. 1945 (pag. 1331–1338) NARODNI ODBOR za SLOVENIJO izdaja na podlagi narodne izjave z dne 29. 10. 1944. in člena 24. uredbe o izvrševanju državne oblasti na področju narodne države Slovenije z dne 2. 4. 1945. u r e d b o štev. 6 o s l o v e n s k i vladi in o pristojnostih poedinih državnih tajništev. Člen 1. Območje slovenske vlade je vse ozemlje narodne države SLOVENIJE. Sedež slovenske vlade je v Ljubljani. Člen 2. Slovenska vlada sestoji iz predsednika vlade in deset državnih tajnikov, in sicer: 1.- državni tajnik za notranje posle, 2.- državni tajnik za finance, 3.- državni tajnik za narodno gospodarstvo, 4.- državni tajnik za vojsko, 5.- državni tajnik za prosveto, 6.- državni tajnik za pravosodje in vere, 7.- državni tajnik za promet in pošto, 8.- državni tajnik za javna dela in obnovo, 9.- državni tajnik za kmetijstvo in prehrano, 10.- državni tajnik za socialno skrbstvo in zdravstvo. Eden izmed državnih tajnikov se more določiti za podpredsednika vlade. Člen 3. Urad predsednika vlade ima sledeče oddelke: 1.- Splošni oddelek, 2.- Oddelek za notranjo upravo, 3.- Oddelek za notranjo varnost, 4.- Oddelek za samoupravo. Člen 4. Urad državnega tajnika za notranje posle ima oddelke: 1.- Splošni oddelek, 2.- Oddelek za notranjo upravo, 3.- Oddelek za notranjo varnost, 4.- Oddelek za samoupravo. Člen 5. Urad državnega tajnika za finance ima sledeče oddelke: Na kazalo Na kazalo oseb 948 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 1.- Splošni oddelek, 2.- Oddelek za finančno gospodarstvo, 3.- Oddelek za dohodke, 4.- Oddelek za denarstvo. Člen 6. Urad državnega tajnika za narodno gospodarstvo ima oddelke: 1.- Splošni oddelek, 2.- Oddelek za socializacijo in nacionalizacijo, 3.- Oddelek za trgovino, obrt in industrijo, 4.- Oddelek za rudarstvo, 5.- Oddelek za zdravilišča, letovišča, tujski promet in avtomobilizem. Člen 7. Urad državnega tajnika za vojsko ima oddelke: 1.- Splošni oddelek, 2.- Oddelek za vojaško organizacijo, 3.- Oddelek za vojaško upravo, 4.- Oddelek za vojaško sodstvo, 5.- Oddelek za vojaško vzgojo. Člen 8. Urad državnega tajnika za prosveto ima oddelke: 1.- Splošni oddelek, 2.- Oddelek za šolsko prosveto, 3.- Oddelek za ljudsko prosveto, 4.- Oddelek za umetnost. Člen 9. Urad državnega tajnika za pravosodje in vere ima oddelke: 1.- Splošni oddelek, 2.- Oddelek za pravosodno upravo, 3.- Oddelek za poenotenje in koordinacijo zakonodaje, 4.- Oddelek za vere. Člen 10. Urad državnega tajnika za promet in pošto ima oddelke: 1.- Splošni oddelek, 2.- Oddelek za železnice, 3.- Oddelek za pošto, telegraf in telefon, 4.- Oddelek za pomorstvo in zračni promet. Člen 11. Urad državnega tajnika za javna dela in obnovo ima oddelke: Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 949 1.- Splošni oddelek, 2.- Oddelek za arhitekturo in projektiranje, 3.- Oddelek za gradnje, 4.- Oddelek za elektrifikacijo, 5.- Oddelek za obnovo in vojno škodo. Člen 12. Urad državnega tajnika za kmetijstvo in prehrano ima oddelke: 1.- Splošni oddelek, 2.- Oddelek za kmetijstvo, 3.- Oddelek za gozdarstvo, 4.- Oddelek za kmetijsko prosveto, 5.- Oddelek za agrarno reformo in agrarne operacije, 6.- Oddelek za kmetijsko zadružništvo, 7.- Oddelek za prehrano. Člen 13. Urad državnega tajnika za socialno skrbstvo in zdravstvo ima oddelke: 1.- Splošni oddelek, 2.- Oddelek za zaščito delavstva, 3.- Oddelek za socialno zavarovanje, 4.- Oddelek za socialno pomoč, 5.- Oddelek za zdravstvo. Člen 14. Ureditev splošnega oddelka, razdelitev oddelkov na odseke in referate, kakor tudi določitev in razdelitev osebja v oddelkih se predpiše s posebno uredbo slovenske vlade. Člen 15. Vsak oddelek ima svoj posebni vložni zapisnik in register. Po odredbi člana vlade smeta izjemoma imeti dva ali več oddelkov istega urada skupni vložni zapisnik in register. Člen 16. Pisarniške posle in ostalo notranje-tehnično manipulativno službo opravlja kabi-net člana vlade. Ureditev kabineta se predpiše s posebno uredbo vlade. Kabinet vodi šef kabineta, ki je neposredno podrejen članu vlade. Šef kabineta skrbi za hitro in točno opravljanje pisarniške in ostale manipulativne službe. Člen 17. Za oskrbovanje urada z materijalnimi potrebščinami skrbi ekonomat kabineta, ki zalaga vse oddelke urada člana vlade in tudi vse podrejene urade in ustanove. Ekonomat nadzira vse zgradbe in prostore, v katerih je nastanjen urad člana vlade, Na kazalo Na kazalo oseb 950 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 kakor tudi vse zgradbe temu uradu podrejenih uradov in ustanov, ter vodi potreb-ne inventarne in blagajniške knjige. Ekonomatu načeluje ekonom, ki je neposredno podrejen predsedniku vlade odno-sno državnemu tajniku. Ekonomat ima svoj posebni vložni zapisnik in register. Člen 18. Oddelke urada predsednika vlade in ostalih državnih tajnikov vodijo načelniki oddelkov. Načelnike oddelkov postavi Narodni odbor za Slovenijo na predlog vlade. Načelniki oddelkov so neposredno podrejeni članu vlade, v čigar uradu vodijo svoj oddelek. Načelniki oddelkov vodijo posle svojega oddelka, nadzirajo podrejene odseke in referate, skrbijo za naglost, zakonitost, pravilnost in skladnost poslovanja ter od-govarjajo za vse posle oddelka predsedniku vlade odnosno državnemu tajniku. Člen 19. Predsednik vlade načeluje slovenski vladi, jo zastopa doma in na zunaj, skrbi za smotrno izvajanje njenega delovnega in političnega programa ter za enotnost in skladnost v vladnih poslih; sklicuje in vodi vladne seje; izvršuje njih sklepe, v koli-kor niso za to pristojni poedini državni tajniki; rešuje nastale spore. Kadar je predsednik vlade zadržan, ga nadomestuje podpredsednik, odnosno, če je podpredsednik zadržan, član vlade, ki ga za to določi predsednik. Člen 20. Vsak član vlade vodi načeloma po en urad. Kadar je član vlade zadržan, mu določi predsednik vlade na njegov predlog name-stnika izmed ostalih članov vlade. Člen 21. O načelno važnih stvareh ter o stvareh občega značaja, ki se tičejo dveh ali več uradov, odloča vlada v seji. Člen 22. Vladne seje so tajne. Na poziv predsednika morajo prisostvovati sejam tudi vladni uradniki in drugi strokovnjaki zaradi oddaje mnenja. Člen 23. Vlada uredi svoje notranje poslovanje s poslovnikom. Člen 24. V pristojnost predsednika vlade spadajo zlasti: Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 951 Vsi posli, ki jih slovensko narodno predstavništvo ali slovenska vlada preneseta na predsednika vlade, in vsi posli, ki bi sicer spadali v resor za zunanje posle, dokler ne bo končno urejen državno-pravni položaj slovenske države. V pristojnost predsednika vlade spada dalje: splošna obveščevalna služba, radio, propaganda, tisk ter urejanje uradnega glasila slovenske vlade. Člen 25. Za zbiranje in obdelovanje statističnih podatkov se ustanovi pri predsedniku vlade Statistični urad za Slovenijo. Statističnemu uradu načeluje ravnatelj, ki je neposredno podrejen predsedniku vlade. Ureditev in poslovanje Statističnega urada se predpiše s posebno uredbo. Člen 26. V pristojnost posameznega člana vlade spadajo tudi posli glede organiziranja po-drejenih oblastev, uradov, zavodov in ustanov, v kolikor se ti posli izrecno ne pri-držijo celokupni vladi, dalje vrhovno vodstvo lastnega urada, vrhovno nadzorstvo nad podrejenimi oblastvi, uradi, zavodi in ustanovami ter pripravljanje uredbenih osnutkov. Člen 27. V pristojnost državnega tajnika za notranje posle spadajo zlasti: a) oddelek za notranjo upravo: državljanstvo in domovinstvo, javne knjige o civil- nem stanju prebivalstva, skrb za organizacijo. b) oddelek za notranjo varnost: skrb za državno in narodno varnost, pobijanje protidržavne in razdorne propagande, policijska obveščevalna služba, shodi, društva, skrb za osebno in premoženjsko varnost, vzdrževanje javnega reda in miru, skrb za varnost in red javnega prometa, orožništvo, vrhovno nadzorstvo nad poslovanjem policijskih oblastev, skrb za enotno vzgajanje in vzdrževanje discipline vsega orožništva in policijskega stražniškega osebja. c) oddelek za samouprave: napredek in razvoj teritorialnih samouprav, njih pra- vilno funkcioniranje in nadzorstvo nad njimi, evidenca o statutih, uredbah in pravilnikih teritorialnih samouprav, kataster občin in krajev. V področje oddelka za notranjo upravo spadajo tudi vsi oni posli, glede katerih se niti po izrecnem zakonskem predpisu niti po podobnosti predmeta ne more sma-trati, da spadajo v pristojnost drugega urada. Člen 28. V pristojnost državnega tajnika za finance spadajo zlasti: a) oddelek za finančno gospodarstvo: sestava in izvrševanje proračuna, računo- vodstvo, računska kontrola, glavna blagajna, uprava javnega premoženja, v kolikor ne spada pod druge resore, javni krediti, oddajanje mnenj o občih od-redbah, ki imajo za posledico obremenitev proračuna, nadzor nad finančnim gospodarstvom podrejenih ustanov in zavodov. Na kazalo Na kazalo oseb 952 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 b) oddelek za dohodke: neposredni davki, posredni davki, takse, carina, monopo- li, finančna eksekutivna služba, c) oddelek za denarstvo: Narodna banka, Poštna hranilnica, Hipotekarna banka, Privilegirana agrarna banka, denarni zavodi in zavarovalnice, bankarstvo, bor-ze, valute, denar in klirinški promet. Oddelku za denarstvo se dodeli sosvet, ki ga postavi vlada iz vrst gospodarstve-nikov, gospodarskih strokovnjakov in zastopnikov prizadetih državnih tajnikov. Organizacija in pristojnost sosveta se uredita s posebnim pravilnikom. Člen 29. V pristojnost državnega tajnika za narodno gospodarstvo spadajo zlasti: a) oddelek za socializacijo in nacionalizacijo: vsi posli, ki so združeni s socializa- cijo in nacionalizacijo. b) oddelek za trgovino, obrt in industrijo: notranja trgovina, obrt in industrija, nižji in srednji strokovni pouk za industrijo, obrt in trgovino, zaščita industrij-ske svojine, mere in uteži, gradnja in izvrševanje nadzorstva nad eksploatacijo tistih zasebnih in industrijskih prog, ki niso namenjene javnemu prometu in niso v zvezi z javnimi progami, služečimi javnemu prometu, vse to pa v spo-razumu z državnim tajnikom za promet, zadružništvo z izjemo kmetijskega zadružništva; dalje zunanja trgovina. c) oddelek za rudarstvo: uprava rudnikov, nadzorstvo nad bratovskimi skladnica- mi, vrhovno rudarsko policijsko oblastvo, nižji in srednji rudarski pouk. č) oddelek za zdravilišča, letovišča, tujski promet, avtomobilizem: vsa zdravilišča in letovišča, gradnja in moderniziranje istih, smotrno izkoriščanje slatinskih in zdravilnih vrelcev, gradnja, uprava, nadzorstvo in modernizacija letovišč in kopališč, gostinstvo, turizem in avtomobilizem. Člen 30. V pristojnost državnega tajnika za vojsko spadajo zlasti: a) oddelek za vojaško organizacijo: organizacija in administracija vse vojaške sile, organizirane v Slovenski narodni vojski v smislu uredbe o ustanovitvi, o uredi-tvi in formaciji Slovenske narodne vojske, poveljevanje vojske. b) oddelek za vojaško upravo: celokupna preskrba slovenske narodne vojske, uprava vsega vojaškega premičnega in nepremičnega premoženja, vojaško zdravstvo. c) oddelek za vojaško sodstvo: vse vojaško sodstvo. č) oddelek za vojaško vzgojo: vsi vojaški vzgojevalni zavodi. Člen 31. V pristojnost državnega tajnika za prosveto spadajo zlasti: a) oddelek za šolsko prosveto: ves javni šolski pouk, Akademija znanosti in ume- tnosti v Ljubljani, slovensko državno vseučilišče v Ljubljani, strokovne šole z ve-ljavnostjo vseučilišč, učiteljišča ter vse srednje in osnovne šole. Nižje in srednje Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 953 strokovne šole stoje, v kolikor gre za strokovni pouk glede strokovnih predme-tov, pod vodstvom in nadzorstvom pristojnih resornih državnih tajnikov. b) oddelek za ljudsko prosveto: javne in ljudske knjižnice, čitalnice, prosvetne ustanove in naprave, mladinske organizacije, vzgoja prebivalstva v slovenski narodni in jugoslovanski državljanski zavesti, narodopisje, telesna vzgoja in šport, evidenca in nadziranje ustanov v zvezi z uradi, ki upravljajo ustanove po volilih; kino. c) oddelek za umetnost: muzeji, gledališča, glazbena akademija, konservatoriji, drugi umetniški zavodi ter varstvo spomenikov. Člen 32. V pristojnost državnega tajnika za pravosodje in vere spadajo zlasti: a) oddelek za pravosodno upravo: uprava celokupnega pravosodja razen vojaške- ga, kazenski in podobni zavodi, državno tožilstvo, upravno sodišče, nadzorstvo nad odvetniki in notarji, mednarodno pravno občevanje. b) oddelek za poenotenje in koordinacijo zakonodaje: koordinacija slovenskega pravosodstva, izdelovanje zakonskih osnutkov ter koordinacija slovenske zako-nodaje z zakonodajo drugih narodnih držav. c) oddelek za vere: vsi posli, ki jih je država prevzela v pogledu ver. Člen 33. V pristojnost državnega tajnika za promet in pošto spadajo zlasti: a) oddelek za železnice: projektiranje in vzdrževanje železnic, določanje in upo- rabljanje tarife na železnicah ob sodelovanju tarifnega odbora, ki se ustanovi s posebno uredbo vlade, eksploatacija železnic. b) oddelek za pošto, brzojave in telefon: uprava pošte, brzojava in telefona, vse- stranski tehnični napredek istih, uprava radia. c) oddelek za pomorstvo in zračni promet: projektiranje, gradnja in vzdrževanje pristanišč, določanje in uporabljanje tarif na javnih ladjah in odobravanje ta-rif na zasebnih ladjah v javnem prometu ob sodelovanju s tarifnim odborom, nadzorstvo nad eksploatacijo in varnostjo samoupravnih in zasebnih ladij v javnem prometu, uprava civilnega zračnega prometa. Člen 34. V pristojnost državnega tajnika za javna dela in obnovo spadajo zlasti: a) oddelek za arhitekturo in projektiranje: izdelovanje in nadzorstvo nad izdelo- vanjem vseh vrst načrtov za vse javne in zasebne gradnje v umetniškem in slo-vensko-svojstvenem pogledu, projektiranje ter nadzorstvo nad projektiranjem vseh arhitektonskih objektov in drugih javnih zgradb po veljavnih gradbenih predpisih. b) oddelek za gradnje: vsa javna dela, tako gradnja železnic, gradnja in vzdrževa- nje vseh javnih cest in mostov, gradnja in vzdrževanje občinskih cest in mo-stov, gradnja in vzdrževanje javnih zgradb in drugih arhitektonskih objektov, Na kazalo Na kazalo oseb 954 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 gradnja in vzdrževanje nedržavnih zgradb, namenjenih javni rabi, izdajanje vseh odločb po veljavnih gradbenih predpisih, urejanje vodnih tokov, kanaliza-cija in oskrba z vodo, izkoriščanje vodnih sil in dajanje dovoljenj za izkoriščanje vodnih sil po veljavnih predpisih, melioracije, vodne zadruge. c) oddelek za elektrifikacijo: uprava in gradnja električnih central, daljnovodov in omrežij, splošna elektrifikacija vsega državnega ozemlja, elektrifikacija železni-škega prometa. č) oddelek za obnovo in vojno škodo: ugotavljanje vojne škode, obnova po so- vražniku in po vojnih dogodkih uničenega ali poškodovanega javnega in za-sebnega premoženja, odškodnina oškodovancem, reparacije, evidenca nad iz-seljenci, begunci in izgnanci in njih repatriacija, sekvestracija sovražnikovega premoženja. Člen 35. Državnemu tajniku za javna dela in obnovo je priključeno tudi ravnateljstvo za sekvestracijo sovražnikovega premoženja, kateremu je dodeljen sosvet gospo-darstvenikov, gospodarskih strokovnjakov in zastopnikov prizadetih državnih tajnikov. Ureditev in pristojnost Ravnateljstva za sekvestracijo ter dodeljenega sosveta se predpišeta s posebno uredbo vlade. Člen 36. V pristojnost državnega tajnika za kmetijstvo in prehrano spadajo zlasti: a) oddelek za kmetijstvo: pospeševanje vseh vej kmetijstva, tako poljedelstva s travništvom, sadjarstva, vinarstva in kletarstva, vsa živinoreja in živinozdra-vstvo, mlekarstvo in planšarstvo. b) oddelek za gozdarstvo: gozdarstvo z lovom, uprava javnih (državnih in sa- moupravnih) gozdov, pogozdovanje, urejanje hudournikov, vrhovna upravna instanca nad gozdovi javnih korporacij in zasebnikov, nadzorstvo nad vsemi gozdovi. c) oddelek za kmetijsko prosveto: ves kmetijski strokovni pouk. č) oddelek za agrarno reformo in agrarne operacije: socializacija veleposestev, no- tranja kolonizacija, agrarne operacije, melioracije. d) oddelek za prehrano: skrb za prehrano, prebivalstvo, nadzorstvo nad proizvo- dnjo in smotrno razdelitvijo živil. Člen 37. V pristojnost državnega tajnika za socialno skrbstvo in zdravstvo spadajo zlasti: a) oddelek za zaščito delavstva: nadzorstvo nad delovnimi pogoji, posredovanje dela, posredovanje v vprašanju delavskih plač, nadzorstvo nad delom in varstvo delavcev, zaščita mater in otrok, zaščita vajencev. b) oddelek za socialno zavarovanje: vse vrste socialnega zavarovanja, skrb za ljud- ska stanovanja, socialne ustanove. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 955 c) oddelek za socialno pomoč: človekoljubne naprave, socialna pomoč ubogim, sirotam in invalidom. č) oddelek za zdravstvo: vrhovna zdravstvena uprava, vrhovno nadzorstvo nad zdravstvenimi posli, socialna higiena in medicina, uprava in nadziranja naprav za izpopolnjavanje zdravnikov in zdravstvenega osebja ter zdravstvenih naprav za splošne javne potrebe, preiskovanje in zatiranje nalezljivih bolezni, nadzor-stvo nad zasebnimi zdravstvenimi napravi, izobraževanje in poučevanje v zdra-vstvenem pogledu. Člen 38. V splošni oddelek vsakega urada spadajo vse splošne kakor tudi personalne zadeve. Člen 39. Slovenska vlada izvršuje na ozemlju narodne države Slovenije vrhovno upravno oblast. Zoper njene odločbe in zoper odločbe posameznih članov vlade ni pritož-be, niti tožbe na državni svet kot vrhovno upravno sodišče vse dotlej, dokler se ne določi s posebnim pravnim predpisom upravno-sodni postopek. Člen 40. Posle, za katere je bil po dosedanjih predpisih pristojen ministrski svet, rešuje na ozemlju in člena 1. te uredbe slovenska vlada. Posle, za katere je bil po dosedanjih predpisih pristojen predsednik vlade, odnosno pristojni minister, rešuje na ozemlju iz člena 1. te uredbe, predsednik vlade odno-sno državni tajnik, ki je stvarno pristojen po razdelitvi poslov iz te uredbe. Posle, za katere so bili po dosedanjih predpisih pristojni državni in samoupravni organi osrednje (banske, deželne, pokrajinske, županijske in podobne) uprave, re-šuje, dokler ne bodo ustanovljena nova vmesna oblastva druge stopnje, koliko re bo izrecno drugače odrejeno, na ozemlju iz člena 1. te uredbe, državni tajnik, ki je stvarno pristojen po razdelitvi poslov iz te uredbe. Člen 41. Ta uredba je razglašena z dnem sprejetja v Narodnem odboru za Slovenijo ter stopi z istim dnem v veljavo. Ta uredba je bila sprejeta v Narodnem odboru za Slovenijo dne 4. 4. 1945. Načrti in osnutki uredb Narodnega odbora za Slovenijo (pag. 1339–1345), obja-vljenih na drugih mestih v tej knjigi Na kazalo Na kazalo oseb 956 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Uredba št. 7 Narodnega odbora za Slovenijo o nadaljnji veljavnosti obstoječih predpisov, 5. 4. 1945 (pag. 1346)1239 (uredba je bila sprejeta na seji dne 5. aprila 1945.)1240 Prepis! NARODNI ODBOR za SLOVENIJO izdaja na podlagi narodne izjave z dne 29. 10. 1944. u r e d b o štev. 7 o nadaljni veljavnosti pravnih predpisov v poedinih pravnih področjih narodne države Slovenije. Člen 1. Vsi pravni predpisi, ki veljajo v poedinih pravnih področjih narodne države Slove-nije (Ljubljanska pokrajina, Spodnje Štajersko, deli pokrajine Štajersko, Slovenska Krajina, pokrajina Koroška, zasedeno ozemlje Kranjske (Gorenjsko) in Koroške, pokrajine Gorica, Trst, Reka, Pulj ter deli pokrajine Videm), veljajo še naprej, v kolikor niso spremenjeni ali razveljavljeni z uredbami Narodnega odbora za Slo-venijo, ali v kolikor ne nasprotujejo določilom pravnih predpisov, izdanih od Na-rodnega odbora za Slovenijo. Člen 2. Izrecno se razveljavljajo vsi tisti pravni predpisi, ki se nanašajo na organizacijo nemških, italijanskih ali madžarskih političnih strank ter na izvedbo te organiza-cije na ozemlju, navedenem v členu 1. te uredbe. Člen 3. Istotako se tudi razveljavljajo tudi vsi pravni predpisi, ki nasprotujejo načelom de-mokracije in so izraz avtoritarnega načela. Člen 4. Izvršilne odredbe k členoma 2. in 3. te uredbe izda Narodni odbor za Slovenijo, po njegovi preosnovi na podlagi uredbe o izvrševanju državne oblasti na ozemlju narodne države Slovenije pa pristojni državni tajniki. Člen 5. Ta uredba je razglašena z dnem sprejetja v Narodnem odboru in stopi z istim dnem v veljavo. Položaj dne 5. 4. 1945. 1239 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1468. 1240 Pozneje prečrtano z modrim svinčnikom. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 957 Uredba št. 8 Narodnega odbora za Slovenijo o prevzemu oblasti v občinah, 5. 4. 1945 (pag. 1347)1241 Narodni odbor za Slovenijo izdaja na podlagi narodne izjave z dne 29. 10. 1944. u r e d b o štev. 8 o p r e v z e m u oblasti v občinah na ozemlju narodne države Slovenije. Člen 1. Zaradi prevzema oblasti v občinah se ustanove občinski narodni sveti iz treh do pet in dvajset narodno zavednih in neoporečnih oseb, starih nad 24 let. Člen 2. Narodni odbor za Slovenijo, po izvršeni preosnovi na podlagi uredbe o izvrševa-nju državne oblasti na ozemlju narodne države Slovenije državni tajnik za notranje posle, imenuje izmed članov občinskega narodnega sveta župana, po potrebi tudi občinsko upravo iz največ šest članov. Člen 3. Dolžnost članov občinskega narodnega sveta je, da neposredno po zrušenju oku-patorske oblasti na ozemlju svoje občine skrbe za nemoteno izvrševanje vseh po-slov, ki po obstoječih veljavnih predpisih spadajo v pristojnost občin. Zlasti morajo skrbeti, da se zavaruje vse narodno premoženje in da se ohrani v občini javni red in mir. Skrbijo, da se ustreže zahtevam vojaških oblastev narodne države Slovenije, ali nje-nih zaveznikov. Člen 4. Po prevzemu oblasti v občini morajo občinski narodni sveti skrbeti, da se nemu-doma na stroške lastnikov hiš in podjetij odstrani vse, kar bi na zunaj utegnilo kazati neslovenski značaj občine. Člen 5. Ta uredba je razglašena z dnem sprejetja v Narodnem odboru za Slovenijo in stopi z istim dnem v veljavo. Položaj dne 5. 4. 1945. 1241 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1469. Na kazalo Na kazalo oseb 958 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Uredba št. 9 Narodnega odbora za Slovenijo o ureditvi Slovenske narodne voj-ske, 5. 4. 1945 (pag. 1348–1349)1242 Prepis! ta uredba je bila sprejeta v Narodnem odboru 5. 4. 1945. NARODNI ODBOR za SLOVENIJO izdaja na podlagi narodne izjave z dne 29. 10. 1944. in člena 7. uredbe o ustanovitvi slovenske narodne vojske z dne 21. 1. 1945. u r e d b o štev. 9 o u r e d i t v i slovenske narodne vojske. Člen 1. Pripadniki slovenske narodne vojske so vsi telesno in duševno zdravi moški slo-venske narodnosti v starosti od dopolnjenega 18. do dopolnjenega 55. leta starosti, ki niso v narodnostnem oziru s svojim zadržanjem in dejanji ničesar zagrešili proti interesom slovenskega naroda in zvezne države v času tuje zasedbe slovenskega ozemlja in so: a) v ilegalnih odredih in enotah, b) v obstoječih oboroženih enotah, c) izven obeh gornjih skupin. Člen 2. Slovenska vlada more na predlog državnega tajnika za vojsko s posebno uredbo raztegniti vojaško obveznost od 16. starostnega leta do vključno 60. leta. Člen 3. Služba v slovenski narodni vojski sloni na načelu prostovoljnosti, ali na načelu obveznosti v okviru zakonitih predpisov. Člen 4. V slovensko narodno vojsko morejo prostovoljno vstopiti tudi pripadniki drugih jugoslovanskih narodov, ako za to izrazijo svojo željo in so sprejeti. Častnike sprejema vrhovna upravna vojaška oblast, podčastnike poveljniki divizij in samostojnih odredov, kaplarje in moštvo pa poveljniki bataljonov. Člen 5. Pripadniki slovenske narodne vojske prisežejo zvestobo kralju in slovenskemu narodu. Prisega se glasi: »Jaz (ime in priimek) prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom vrhovnemu po-veljniku slovenske narodne vojske kralju Petru II. poslušen, slovenskemu narodu pa zvest in iz vse duše vdan, da se bom za slovenski narod in njegove svetinje ter kraljevino Jugoslavijo junaško boril, da se ne bom nikjer in nikoli izneveril vojaški 1242 Načrt uredbe je tudi na pag. 1339–1340. Prepis (UDV) je na pag. 1470. Na pag. 1339 je v rokopisu pripisano: Odobreno po razgovoru dne 4.4. 1945.( 443, 432, 444, 343.) Odpade, kar je črtano in velja besedilo, kakor je črtano. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 959 zastavi ter da bom poslušal in zvesto izpolnjeval zapovedi vseh, od Narodnega odbora za Slovenijo postavljenih nadrejenih starešin. Naj mi pri tem pomaga Vse-mogočni Bog!« Člen 6. Kako bo razdeljena narodna država Slovenija v vojaško-teritorialnem oziru, se bo predpisalo s posebno uredbo. Člen 7. Pripadniki slovenske narodne vojske morejo biti povišani v višje čine brez ozira na roke, šole in izpite, predvidene v veljavnih zakonih, za dokazano sposobnost, za dokazano hrabrost, ali za posebne zasluge v vojni. Člen 8. Pravico povišanja imajo: 1. – Narodni odbor za Slovenijo v vse čine po predlogu državnega tajnika za vojsko, 2. – državni tajnik za vojsko, poveljnik slovenske narodne vojske in poveljniki ar- mad do vključno narednika – vodnika, 3. – poveljniki divizij in samostojnih odredov do vključno narednika, 4. – poveljniki brigad in poveljnik Ljubljane do vključno podnarednika, 5. – poveljniki bataljonov v čin kaplarja. Člen 9. Pravico postavitve osebja v štabih, razen poveljnikov, ima državni tajnik za vojsko, v kolikor gre za položaje, ki se morajo zasesti s častniki. Ostalo osebje štabov postavljajo poveljniki sami iz vrst svojega moštva, v katero spadajo tudi vsi podčastniki. Člen 10. Poveljnike čet postavljajo poveljniki divizij, samostojnih odredov in poveljstvo Ljubljane. Vodnike v svojem področju razporejajo poveljniki bataljonov, v okviru čete pa po-veljniki čet. Člen 11. Pri postavitvah, razporeditvah in napredovanjih ni razlike med aktivnimi in re-zervnimi častniki ter podčastniki. Člen 12. Prejemki pripadnikov slovenske narodne vojske, pokojnine vseh vrst ter podpore vojnim vdovam in sirotam se bodo določile s posebno uredbo. Člen 13. Ta uredba je razglašena z dnem sprejetja v Narodnem odboru za Slovenijo in stopi z istim dnem v veljavo. Položaj dne 5. 4. 1945. Na kazalo Na kazalo oseb 960 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Uredba št. 10 Narodnega odbora za Slovenijo o formaciji Slovenske narodne vojske, 5. 4. 1945 (pag. 1350–1355)1243 Prepis! (Sprejeto na seji NO za Slovenijo dne 5. 4. 1945.)1244 Narodni odbor za Slovenijo izdaja na podlagi narodne izjave z dne 29. 10. 1944. in člena 7. uredbe o ustanovitvi slovenske narodne vojske z dne 21. 1. 1945. u r e d b o štev. 10 o f o r m a c i j i slovenske narodne vojske. Člen 1. Slovenska narodna vojska obstoji iz ene do dveh armad. Vsaka armada sestoji iz dveh do štirih divizij. Razen tega se po potrebi morejo ustanoviti tudi samostojni odredi. Vsaka divizija sestoji iz dveh do štirih brigad, samostojni odred iz ene do dveh brigad in dveh do pet bataljonov. Vsaka brigada sestoji iz dveh do štirih bataljonov. Vsak bataljon obstoji iz dveh do petih, izjemoma tudi več čet. Poleg brigad in bataljonov se morejo v okviru divizije formirati tudi začasno po-sebni odredi v moči od bataljona do brigade. Četa sestoji iz dveh do štirih vodov, vod pa iz treh do štirih desetin. Vsaka desetina ima sedem do deset mož. Člen 2. Neodvisno od formacije se morajo sestaviti v obstoječih edinicah, predvidenih v členu 1. te uredbe, po potrebi za izvedbo določenih posebnih nalog posebne udarne skupine izbranih borcev, močno oboroženih z avtomatskim orožjem in bombami. Člen 3. Zaenkrat se ustanovi v slovenski narodni vojski ena armada, ki sestoji iz dveh divizij: Ljubljanske in Gorske, ter dveh samostojnih odredov: Primorskega in Dravskega. Člen 4. 1.- V sestav Ljubljanske divizije pride načeloma moštvo iz oboroženih enot na oze-mlju sedanje Ljubljanske pokrajine. Po potrebi se morejo priključiti Ljubljanski diviziji tudi enote slovenske narodne vojske iz neposrednjega sosednjega ozemlja. 2.- v sestav Gorske divizije pride Gorenjski odred in moštvo iz drugih oboroženih enot na ozemlju Gorenjske, ki je od aprila 1941. pod nemško zasedbo. 1243 Načrti uredbe so tudi na pag. 1341–1345 in pag. 1366–1370. Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1471–1472 in na pag. 1706–1713 (delni prepis UDV). 1244 V prepisu na pag. 1370 je pripisano: Ta uredba je bila sprejeta na seji Narodnega odbora za Slovenijo dne 5. aprila 1945. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 961 V to divizijo se morejo sprejemati tudi sposobni moški iz Koroške, ki izpolnjujejo pogoje člena 1. uredbe o ureditvi slovenske narodne vojske. 3.- V sestav Primorskega odreda pride moštvo iz oboroženih enot na ozemlju, ki je bilo od leta 1918. pod italijansko zasedbo. 4.- Dravski odred sestavljajo enote na po Nemcih in Madžarih zasedenem sloven-skem ozemlju razen Gorenjske in Koroške. Moštvo, ki se sprejme v gornje divizije in odrede iz obstoječih oboroženih enot, mora izpolnjevati pogoje člena 1. uredbe o ureditvi slovenske narodne vojske. Člen 5. Formacija Ljubljanske divizije: Ljubljanska divizija sestoji: iz poveljstva mesta Ljubljane s petimi bataljoni in s štirimi samostojnimi četami, iz štirih brigad po dva do štiri bataljone: prva in tretja brigada po štiri bata-ljone, druga brigada dva bataljona, četrta brigada tri bataljone (od katerih ima 16. bataljon šest čet), in iz enega samostojnega bataljona s štirimi četami in eno baterijo. Pregled formacije: Ljublj[anska] 1. bataljon, diviz[ija] 2. bataljon, Povelj[stvo] 3. bataljon, Ljublj[ana] 4. bataljon, 5. bataljon, 4 samostojne čete 6. bataljon I. brig[ada] 7. bataljon 8. bataljon 9. bataljon II. brig[ada] 10. bataljon 11. bataljon 12. bataljon III. brig[ada] 13. bataljon 14. bataljon 15. bataljon 16. bataljon IV. brig[ada] 17. bataljon 18. bataljon 19. bataljon Na kazalo Na kazalo oseb 962 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Člen 6. Formacija Gorske divizije: Gorska divizija ima štiri brigade, od katerih imajo prva, druga in četrta po dva bataljona, tretja brigada pa tri bataljone. Gorska diviz[ija] 17. gorski bataljon X. gor[ska] brig[ada] 18. gorski bataljon XII. gor[ska] brig[ada] 33. gorski bataljon 35. gorski bataljon 22. gorski bataljon XIV. gor[ska] brig[ada] 24. gorski bataljon 26. gorski bataljon XVI. gor[ska] brig[ada] 42. gorski bataljon 12. gorski bataljon Člen 7. Formacija samostojnega Primorskega odreda: Primorski odred sestoji iz ene brigade s tremi bataljoni in enega policijskega bata-ljona, ki ni v sestavu brigade, marveč pod samostojnim poveljstvom. Pregled formacije: Primor[ski] odred 1. bataljon I. brig[ada] 2. bataljon 3. bataljon Polic[ijski] bataljon Člen 8. Formacija samostojnega Dravskega odreda: Dravski odred sestoji iz treh bataljonov. Pregled formacije: Dravski odred 1. bataljon 2. bataljon 3. bataljon Člen 9. V okviru predpisov člena 1. te uredbe morejo po dani potrebi ustanoviti: 1.- slovenska vlada na predlog državnega tajnika za vojsko še drugo armado, nove divizije in nove samostojne odrede, 2.- državni tajnik za vojsko: nove brigade, 3.- poveljnik slovenske narodne vojske: nove bataljone, 4.- poveljniki divizij in samostojnih odredov nove čete. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 963 Člen 10. Štab poveljstva slovenske narodne vojske sestoji iz: 1. – poveljnika: generala ali višjega častnika, ki mu je dodeljen častnik – sel in po- trebno število drugih selov, 2. – načelnika štaba: višjega častnika (po možnosti z višjo izobrazbo), pod katerim stoje: a) pomočnik načelnika štaba (višji ali nižji častnik), b) pisarniško osebje, c) obveščevalni odsek, č) odsek za zvezo, d) propagandni odsek, e) evidenčni odsek, f) odsek za odpravo in arhiv, 3. – pomočnika: višjega častnika, pod katerim stoje: a) intendantski odsek, b) sanitetni odsek, c) sodni odsek, č) verski odsek, d) odsek za motorizacijo, e) oborožitveni odsek, f) tehnični odsek. Dokler ni ustanovljena druga armada, vodi štab poveljstva slovenske narodne voj-ske posle armadnega poveljstva. Člen 11. Štab Ljubljanske divizije obstoji iz: 1. – poveljnika: višjega častnika, ki mu je dodeljen častnik – sel in potrebno število drugih selov, 2. – načelnika štaba: častnika (po možnosti z višjo izobrazbo), pod katerim stoje: a) pomočnik načelnika štaba (nižji častnik), b) pisarniško osebje, c) obveščevalni odsek, č) odsek za zvezo, d) propagandni odsek, 3.- pomočnika: višjega ali nižjega častnika, pod katerim stoje: a) intendantski odsek, b) sanitetni odsek, c) sodni odsek, č) odsek za motorizacijo. Člen 12. Štab Gorske divizije in štab samostojnega Primorskega odreda se formirata v smi-slu člena 11. te uredbe. Na kazalo Na kazalo oseb 964 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Člen 13. Štab samostojnega dravskega odreda obstoji iz: 1.- poveljnika: višjega ali nižjega častnika, ki mu je dodeljen častnik – sel in po- trebno število drugih selov, 2.- pribočnika: nižjega častnika, za operativne in pribočniške posle, pod katerim stoje: a) pisarniško osebje, b) obveščevalec, c) desetina za zvezo, č) propagandist, in d) intendant s potrebnim osebjem. Člen 14. Vse intendantske posle vrše do nadaljnega štabi divizij in samostojnih odredov. Člen 15. Štab poveljstva Ljubljana obstoji iz: 1. – poveljnika: višjega častnika, ki mu je dodeljen častnik – sel in potrebno šte- vilo drugih selov, 2. – načelnika štaba: nižjega častnika (po možnosti z višjo izobrazbo), pod kate- rim stoje: a) pomočnik načelnika štaba (nižji častnik), b) pisarniško osebje, c) obveščevalni odsek, č) odsek za zvezo, d) propagandni odsek, 3. – pomočnika: višjega ali nižjega častnika, pod katerim stoje: a) intendantski odsek, b) sanitetni odsek, c) sodni odsek. Člen 16. Štabi brigad obstoje iz: 1. – poveljnika: višjega ali nižjega častnika, 2. – pribočnika: nižjega častnika za operativne in pribočniške posle, pod katerim stoje: a) pisarniško osebje, b) obveščevalec, c) podčastnik za zvezo s potrebnim osebjem, č) propagandist, d) intendant s potrebnim osebjem, e) zdravnik, f) sodnik. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 965 Člen 17. Štabi bataljonov obstoje iz: 1. – poveljnika: višjega ali nižjega častnika, 2. – pribočnika: nižjega častnika ali podčastnika, pod katerim stoje: a) pisarniško osebje, b) propagandist, c) obveščevalec, č) vojaški duhovnik. Člen 18. Sestav čete: 1. – poveljnik čete: nižji častnik ali podčastnik, 2. – vodniki: dva do štirje nižji častniki ali podčastniki, 3. – splošni oddelek: a) četni narednik, b) računski podčastnik, ali strokovno sposobna oseba, c) vodja splošnega oddelka, č) pisarniško osebje, d) dva kuharja, e) dva bolničarja, f) trije sli, ki imajo svoje določene dolžnosti (signalist, opazovalec, zveznik itd.) g) skladiščnik, 4. – dva do štirje vodi. Redno naj ima četa poleg splošnega oddelka tri vode. Četni narednik skrbi za oskrbo čete z orožjem in municijo ter vodi gospodinjstvo čete. Računski podčastnik vodi blagajniške knjige in skrbi za hrano in ostalo opremo. Dolžnosti vodje splošnega oddelka so: organizacija opazovanja bojišča, zveza in poročanje višjim in nižjim edinicam; nadzoruje sle pri signaliziranju. Člen 19. Sestava voda: Vod tvorijo: vodnik; nižji častnik ali podčastnik, splošni oddelek, tri do štiri desetine, po možnosti oddelek minometalcev. Splošni oddelek voda tvorijo: vodja splošnega oddelka, dva sla, ki naj imata vsak svoje določene dolžnosti (opazovalec, signalist, zveznik s četo), bolničar. Redno naj ima vod štiri desetine. Na kazalo Na kazalo oseb 966 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Člen 20. Desetino tvorijo desetar in šest do devet borcev, od katerih tvorijo trije lahkostroj-nično trojko. Redno naj ima desetina devet borcev. Člen 21. Že formirane čete obdrže svojo formacijo vodov in desetin. Prav tako se morejo tam, kjer je večina edinic že formiranih, tudi nove čete formi-rati po dosedanji formaciji. Člen 22. Po sklepu slovenske vlade se morejo oborožene sile, ki so sicer določene za vzdrže-vanje notranjega reda in miru, neposredno vključiti v sestav najvišje vojaške edini-ce na sedežu takih oboroženih sil. Člen 23. Ta uredba je razglašena z dnem sprejetja v Narodnem odboru za Slovenijo in stopi z istim dnem v veljavo. Položaj dne 5. 4. 1945. predsednik: tajnika: podpredsednik: Zelenc 1. r. [Jože Basaj] Draš 1. r. [Albin Šmajd] Pečar 1. r. [Celestin Jelenc] Resman 1. r. [Marjan Zajec] Organiziranost Slovenske narodne vojske (pag. 1356–1365)1245 Slovenska narodna vojska A. obstoji iz 1 do 2 armad. Vsaka armada sestoji iz dveh do 4 divizij, razen tega se po potrebi morejo ustano-viti samostojni odredi. Vsaka divizija sestoji iz dveh do štirih brigad. Vsaka brigada sestoji iz dveh do štirih bataljonov. Vsak bataljon sestoji iz dveh do štirih čet. Vsaka četa sestoji iz dveh do štirih vodov. Vsak vod sestoji iz treh do štirih desetin. Vsaka desetina ima sedem do deset mož (dve do tri trojke in desetar). (Pripomba: Ali bi morda ne ustrezal bolje pojmu osnovne enote, da bi se ga nazva-lo »Roj« in »rojnik«, ker ni vezan na število deset. Izraz roj je že uveden pri gasilski organizaciji in torej ni nov.) 1245 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1701–1708. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 967 B. Že formirane čete obdrže svojo formacijo vodov in desetin. Po gornji formaciji se formirajo nove čete. C. Neodvisno od formacije se morejo formirati za izvedbo določenih nalog posebne udarne skupine, oborožene z avtomatskim orožjem in bombami. Č. Zaenkrat se ustanovi v slovenski narodni vojski ena armada, ki obstoji iz štirih divizij, dveh samostojnih odredov in poveljstva mesta Ljub[ljane]. Divizije so: Gorska divizija za ozemlje Gorenjske, ki je od aprila 1941 pod nemško zasedbo ter za ozemlje Koroške, Primorska divizija za vse ozemlje italijanskih pokrajin: Reka, Pulj, Trst, Gorica in delov Videmske, Notranjska divizija za področje upravnega okraja Logatec brez občine Žiri, dalje za področje občin: Št. Jošt, Polhov gradec, Horjul, Log, Vrhnika, Brezovica, Preserje, Borovnica in Rakitna iz upravnega okraja Ljubljana-okolica. Dolenjska divizija (obstoječa iz slovensko in jugoslovansko usmerjenega moštva vojaških enot) na ostalem ozemlju Ljubljanske pokrajine, izvzemši moštva, ki spa-da pod poveljstvo mesta Ljubljane. Samostojna odreda sta: Ribniški odred, ki obstoji iz slovensko in jugoslovansko usmerjenega moštva enot na ozemlju ob kočevski železnici od žel[ezniške] postaje Velike Lašče do Kočevja. Dravski odred, ki ga sestavlja sedanji Zmagoslavov [Jože Melaher] Štajerski odred. Poveljstvo mesta Ljubljane. Tvorijo ga moštvo iz enot na območju mesta Ljublja-ne in neposredne okolice občin Dobrova, Ježica, Dobrunje, Polje, Rudnik in del občine Št. Vid nad Ljubljano, dalje moštvo SL in Sok[olske] L[egije] ter končno Ljubljanski policijski varnostni zbor. D. Gorska divizija obstoji iz štirih brigad: I. brigada 1. bataljon: 1. četa: (Črni vrh) (975) 2. četa: (Gorenja vas) (435) 3. četa: (Lučne) 2. bataljon: 1. četa: (Škofja Loka) 2. četa: (Selca) (350) 3. četa: (Sopotnica) 3. bataljon: 1. četa: (Goričane) 2. četa: (Mavčiče) (190) 3. četa: (Smlednik) Na kazalo Na kazalo oseb 968 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 II. brigada: 1. bataljon: 1. četa: (Kranj) (543) 2. četa: (Voklo) (270) 3. četa: (Predoslje) 2. bataljon: 1. četa: (Cerklje) 2. četa: (Tupaliče) (275) 3. četa: (Jezersko) III. brigada 1. bataljon: 1. četa: (Komenda) (780) 2. četa (Stranje) (270) 3. četa (Mengeš) 2. bataljon: 1. četa: (Domžale) 2. četa: Št. Vid nad Lj[ubljano] (270) 3. četa: (Dolsko) 3. bataljon: 1. četa: (Litija) 2. četa: (Vače) (240) 3. četa: (Kresnice) IV. brigada: 1. bataljon: 1. četa: (Brezje) (480) 2. četa: (Kovor) (230) 3. četa: (Ribno) 2. bataljon: moštvo sedanjega ilegalnega odreda (250) Primorska divizija obstoji iz štirih brigad: I. brigada 1. bataljon: (Gorica) 2. bataljon: (Kobarid, Tolmin) 3. bataljon: (Vipavska dolina) 4. bataljon: (Idrija) II. brigada: 1. bataljon: (Postojna) 2. bataljon: (Št. Peter) 3. bataljon: (Divača) III. brigada: 1. bataljon: (Ilirska Bistrica) 2. bataljon: (Istra) IV. brigada: 1. bataljon: (Trst) 2. bataljon: (Opčine) 3. bataljon: (Devin) Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 969 Notranjska divizija I. brigada 1. bataljon: 4. četa (Cerknica) 6. četa (Laze pri Planini) 7. četa (Rakek) 12. bataljon: 17. četa (Rakek) 47. četa (Rakek) 48. četa (Rakek) 2. težka četa (Rakek) II. brigada: 1. bataljon: 41. četa (Vrhnika) 72. četa (Vrhnika) 65. četa (Verd) 2. bataljon: 2. četa (Notranje Gorice) 3. četa: (Borovnica) 3. bataljon: 45. četa (Gornji Logatec) 46. četa (Hotedršica) 4. bataljon: 42. četa (Polhov gradec) 43. četa (Št. Jošt) 44. četa (Rovte) K diviziji spada tudi oklepni vlak na Rakeku. Dolenjska divizija, ki obstoji iz treh brigad: I. brigada 1. bataljon: 35. četa (Tržišče) 51. četa (Bela cerkev) 55. četa (Kostanjevica) 56. četa (Šent Jernej) 2. bataljon: 37. četa (Lešnica) 38. četa (Novo mesto) 53. četa (Novo mesto) štabna četa (Novo mesto) 3. bataljon: 36. četa (Daljni vrh) 40. četa (Sv. Ana) 6. bataljon: 34. četa 52. četa 6. težka četa, vse U. B. [udarna brigada] Novo mesto. Na kazalo Na kazalo oseb 970 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 II. brigada: 1. bataljon: 16. četa (Udarna) 22. četa 28. četa 1. težka četa (vse Stična) 2. bataljon: 15. četa 21. četa 3. težka četa (vse Občine) 3. bataljon: 31. četa 32. četa 39. četa 4. bataljon: 4. težka četa (vse Št. Vid pri Stični) III. brigada 1. bataljon: 26. četa (Višnja gora) 71. četa (Stična) 2. bataljon: 5. četa (Grosuplje) 64. četa (Grosuplje) 3. bataljon: 23. četa (Pijava gorica) 24. četa (Ig) K diviziji spada tudi oklepni vlak v Grosupljem. Ribniški odred, ki obstoji iz treh bataljonov, ene baterije in dveh oklepnih vlakov v Velikih Laščah in v Kočevju. 1. bataljon: 29. četa (Velike Lašče) 62. četa (Velike Lašče) 2. bataljon: 1. četa (Ribnica) 115. četa (Ribnica) 11. četa (Kočevje) 61. četa (Kočevje) 5. bataljon: 25. četa 114. četa 5. četa (udarni bataljon) 1. baterija (Velike Lašče) oklepni vlak (Velike Lašče in Kočevje) Dravski odred je v formiranju. Predvidoma bo imel tri bataljone. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 971 Poveljstvo mesta Ljubljane 1. bataljon: 12. četa 18. četa 20. četa, (vse v Srednji tehnični šoli) 2. bataljon: 112. četa (Rudnik) 19. četa (Dobrova) 3. bataljon: 111. bataljon (Dravlje–Ježica–D. M. v Polju) delavska četa rekonvalescentna četa dopolnilna četa 4. bataljon: Legije 2. baterija (na Gradu) Varnostni policijski zbor Sestav štabov. I. Štab poveljstva slovenske narodne vojske. 1. Poveljnik: general ali sposobni višji častnik; Njemu so dodeljeni: ordonančni častnik (nižji častnik) in potrebno število ordonancev, 2. načelnik štaba: višji častnik (po možnosti z višjo izobrazbo), pod katerim stoje: a) pomočnik načelnika štaba (višji ali sposoben nižji častnik z višjo izobrazbo) za operativne posle, b) pribočnik (nižji častnik) c) obveščevalni odsek, č) odsek za zveze, d) propagandni odsek, e) sekcija tolmačev, 3. pomočnik: višji častnik, pod katerim stoje: a) intendantski odsek, b) sanitetni odsek, c) sodni odsek, č) verski odsek Dokler ni ustanovljena druga armada, vodi štab poveljstva SNV posle armadnega poveljstva. II. štab divizije: 1. poveljnik: višji častnik Njemu so dodeljeni: Na kazalo Na kazalo oseb 972 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 častnik-sel (nižji častnik ali podčastnik) in 6–8 selov (iz vrst neborcev) 2. načelnik štaba: po možnosti častnik z višjo šolo. Pod njim stoje: a) pribočnik (nižji častnik) b) tri moške pisarniške moči – strojepisci c) obveščevalni odsek (šef odseka = sposoben nižji častnik s potrebnim številom obveščevalcev iz vrst neborcev) č) odsek za zvezo (ki se bo formiral postopno po razpoložljivih sredstvih) d) propagandni odsek (šef odseka po možnosti rezervni častnik iz vrst časnikarjev) 3. pomočnik: višji častnik, ali sposoben nižji častnik (za materijalne posle) Pod njega spadajo: a) intendantski odsek (intendant s komesarji in blagajnik) b) sanitetni odsek (šef = zdravnik splošnega zdravilstva s potrebnim številom sanitetnega osebja) 4. štabna četa (za spremstvo in varstvo štaba): poveljnik čete (nižji častnik ali podčastnik) dva vodnika (nižja častnika ali podčastnika) in dva voda moštva. III. Štab samostojnega odreda. 1. poveljnik: višji ali sposoben nižji častnik 2. pribočnik: nižji častnik za operativne in pribočniške posle, Pod njega spadajo: a) strojepisec, b) trije seli, c) obveščevalec (more biti tudi oseba brez čina, sposobna za te posle) č) propagandist (prvenstveno iz vrst časnikarjev) d) referent za zvezo s potrebnim strokovnim osebjem. IV. štab poveljstva mesta Ljubljane: 1. poveljnik: višji častnik Dodeljeni so mu: častnik-sel (nižji častnik ali sposoben podčastnik) ter štirje do šest selov, 2. načelnik štaba: nižji častnik, po možnosti z višjo izobrazbo, pod katerim stoje: Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 973 a) pribočnik (nižji častnik) b) dva do trije strojepisci, c) obveščevalni odsek (šef odseka = sposobni nižji častnik s potrebnim številom obveščevalcev iz vrst neborcev) č) odsek za zvezo d) propagandni odsek (šef odseka, po možnosti rezervni častnik iz vrst časnikarjev) 3. pomočnik: višji častnik, ali sposoben nižji častnik, pod katerim stoje: a) intendantski odsek (intendant s komesarji in blagajnik) b) sanitetni odsek (šef = zdravnik splošnega zdravilstva s potrebnim številom sanitetnega osebja) V. štab brigade: 1. poveljnik: nižji častnik, 2. pribočnik: nižji častnik za operativne in pribočniške posle, Pod njim stoje: a) strojepisec, b) šest selov, c) intendantski podčastnik ali civilna oseba, sposobna za te posle, č) obveščevalni podčastnik (ali sposobna civilna oseba) d) propagandist-podčastnik (ali sposobna civilna oseba) e) desetina za zvezo VI. štab bataljona: 1. poveljnik: nižji častnik, 2. pribočnik: nižji častnik ali podčastnik. Pod njim stoje: a) strojepisec, b) tri do pet selov, c) intendantski podčastnik, ali civilna oseba, sposobna za te posle, č) propagandist. VII. sestav čete: 1. poveljnik čete: nižji častnik ali podčastnik, 2. vodnik: dva do štirje nižji častniki ali podčastniki, 3. četni narednik: 4. računski podčastnik ali sposobna civilna oseba, 5.strojepisec 6. dva kuharja 7. dva bolničarja s stalnimi ali improviziranimi nosili, 8. trije seli, Na kazalo Na kazalo oseb 974 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 9. komesar za prehrano 10. trije do štirje vodi, s po tri do štiri desetinami v vodu, desetine pa imajo sedem do deset ljudi z desetarjem (dve do tri trojke in desetar). Uredba št. 10 Narodnega odbora za Slovenijo o formaciji Slovenske narodne vojske, 5. 4. 1945 (pag. 1366–1370)1246 Zapiski Albina Šmajda, 9. 4. 1945 (pag. 1371)1247 SNV – po analogi SDK 9. 4. 1) pravni položaj gen[erala] D. M. Mihaj. [Dragoljub Mihailović] 2) odnosi s Hrvati, ozir. s HSS (dr. Mačkom [Vladimir Maček] ali njegovimi) 3) soglasnost, ozir., da izvršuje gotova dejanja tehnične narave le po sklepu NO (de-montacija domob[ranskih] edinic, splošni umik edinic in prebivalstva itd.) 1) G M ko je pol izgubil izvestna ovlaščenja , ali obdržal je ona ovlaščenja, postavljivanje, dodeljivanje položaja, čina, odlikovanje nije izgubilo Namerno Medjusobni rangovni odnos bo takrat, ko bo ministerstvo urejeno po našem Rad Vrh[ovne] komande funkcijoniše pravilnije ovde Zapiski Albina Šmajda, 12. 4. 1945 (pag. 1373–1374)1248 12. 4. 1) protestno resolucijo NO za 2) bilo bi se sestati za poslance 3) General [Ivan Prezelj]: zadnjič ni bilo govora o teh edinicah, ki že obstoje izgled, da se bodo edinice večale do januarja denar od novega leta samo na posojilu (30 milijonov) v mojem imenu naj se posojila sprejemajo, toliko da smo edinice lahko prevlekli čez zimo. 1) kakšen odnos do obstoječih ilegal[nih] edinic 2) kako oskrbovalo 1246 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1350–1355. 1247 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1473. 1248 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1474. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 975 242 [Marjan Zajec]: v načelu imata prav, če je sporazum med forumi, dolžnost, da pomaga Gen[eral] Andrej [Ivan Prezelj]: Napredni v f. o.: Lesarja [Franc Heinrihar] itd. (bo notri) dr. Vrančič [Henrik Vrančič] [...]: kako mislite? 1) kdo vse od SD dobiti, bo dobiti od njih 2) [...] municija in orožje ne! inž. Radenković [Gradimir Radenković]! Neke od [...] s [...] 1) čim več orožja in municije 2) denar zbrati in odnesti 13. 4. ob 9h dr. Zelenc [Jože Basaj], M. Rubin [Marko Kranjc], Lesar [Franc Heinrihar] Petek, 13. 4. Sem kooptiran v širši in ožji Sporazum je sklenjen: 1) 2) 3) Rekli so KB; bili so pokraj[inski] odbori KB LB ima svoj aparat a) strokovne odbore za upravni b) pokrajinske odbore kot aparat [...] bloka Sklep: naj obstoji, naj se razširi naj se Delna trojka: soglasnost Pismo Narodnega odbora za Slovenijo Edwardu Stettiniusu ml., 12. 4. 1945 (pag. 1375) Gospodu državnemu tajniku za zunanje zadeve Združenih držav severnoameriških E . S t e t t i n i u s u [Edward Reilly Stettinius] predsedniku svetovne (?) konference San Francisco Narodni odbor za Slovenijo, v katerem so zastopniki vseh slovenskih demokrat-skih političnih strank, ki so ukoreninjene v slovenskem narodu, slovesno u g o -v a r j a , da bi delegati vlade Josipa Broza – Tita na svetovni (?) konferenci v San Na kazalo Na kazalo oseb 976 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Franciscu1249 predstavljali voljo narodov Kraljevine Jugoslavije. Ta vlada ne uživa zaupanja slovenskega naroda. Notorno je znano, da ta vlada tudi ni pravilni izraz volje hrvatskega, še manj pa srbskega naroda. Vlada Josipa Broza – Tita se opira zgolj na zaupanje AVNOJ-a, ki je v bistvu pred-stavništvo izključno le ene t. j. komunistične stranke ob brutalni izključitvi vseh drugih političnih strank, ki dejansko uživajo zaupanje jugoslovanskih narodov. Sedanja vlada ni prišla na oblast na demokratski način. Slovenski narod po svojih legitimnih predstavnikih v Narodnem odboru za Slo-venijo v domovini (in Centralnem nacijonalem komiteju v emigraciji) stoji zvesto strnjen okoli svojega kralja Petra II.. z željo, da bi bilo Kralju takoj omogočeno svobodno izvrševanje njegovih suverenih pravic. Ljubljana, 12. 4. 1945. Narodni odbor za Slovenijo: Letak Narodnega odbora za Slovenijo, 1. 4. 1945 (pag. 1376) Slovenci in Slovenke ! Najnovejši razvoj dogodkov v Srbiji in Beogradu je nedvomno dokazal, da je tako imenovano »narodno osvobodilno gibanje«, katerega sestavina je slov[enski] OF, docela komunistična. Njegov namen je pod krinko demokracije in drugih popu-larnih gesel pripeljati Jugoslavijo v revolucijo in po njej v boljševiški politični in socialni sistem, na zadnje pa jo priključiti Sovjetski zvezi kot republiko. – Zmaga teh stremljenj bi pomenila konec Jugoslavije in slovenskega naroda! – Komunizem pod krinko Titove Jugoslavije prinaša Slovencem uničenje naše politične samo-stojnosti, našega narodnega obstanka, – uničenje gospodarstva, katerega steber je slov[enski] kmet. Pod krinko svoje »demokracije« hoče zatreti sleherno sled prave demokracije, katere pristaši smo Slovenci vedno bili, ter z nasiljem odstraniti vse ljudi, ki komunizma nočejo. Slovenski narodni zastopniki v tujini smo do zadnjih dogodkov res verjeli, da je to gibanje v bistvu vendarle gibanje za osvoboditev izpod okupatorjevega jarma. Nekateri izmed nas so ga radi tega celo podpirali s propagando. Zdaj pa smo vsi nedvomno spoznali pravi obraz OF in njene cilje. Ob dvanajsti uri smo uvideli, da morajo sedaj pasti vsi oziri, ker gre za rešitev naroda, za njegov obstanek in bodoč-nost. Radi tega smo se vsi nekomunistični zastopniki Slovencev v tujini združili v Slovenski narodni odbor čigar naloga je, v mednarodnem svetu polnoveljavno zastopati Slovence kot sa-mostojen narod ter se v sodelovanju s pravimi zastopniki Hrvatov in Srbov boriti 1249 Od 25. aprila do 26. junija 1945 je v San Franciscu (ZDA) potekala mednarodna konferenca, na kateri so se zbrali predstavniki 50 držav. 26. junija 1945 so podpisali Ustanovno listino Združenih narodov. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 977 za priznanje in uveljavljanje naših narodnih ciljev in zahtev. – Kot edini pravni in zakoniti zastopnik slov[enskega] naroda v inozemstvu vam sporočamo: 1. Slovensko stališče do okupatorja ostane nespremenjeno. Ko bo prišel čas bomo Nemce s pomočjo zavezniških vojska pognali z naših tal in dosegli povračilo za vse krivice in škode. 2. Neusmiljeni boj proti komunizmu mora iti dalje, kajti edino ta boj nam bo spri-čo mednarodnega razvoja dal poroštvo, da bomo narodne zahteve uresničili. Ak-tivno sodelovanje v tem boju, bodisi z orožjem ali drugače bo za vsakega Slovenca nekoč najmočnejša legitimacija. Zato od svojega boja za nobeno ceno ne odnehaj-te, mi pa ga bomo na mednarodnem področju z vsemi silami podpirali! 3. Naš neposredni narodni cilj mora danes biti: v eno samostojno neodvisno poli-tično celoto združena Slovenija, ki se bo povsem svobodno odločala za morebitno priključitev v katerokoli širšo politično tvorbo. 4. Samo kot taka samostojna enota in narodna celota smo na podlagi priznanja popolne enakopravnosti pripravljeni vstopiti v novo Jugoslavijo, ki pa mora biti nekomunistična, to je dinastična, demokratična in federativna. Vsako drugo, zlasti pa sedanjo rešitev jugoslov[anskega] vprašanja odločno odklanjamo! 5. Ko bo naš narod osvobojen, bodo pred nepristransko narodno sodišče posta-vljeni vsi, ki so mu kakorkoli škodovali. Zavezniški sklep o kaznovanju vojnih zlo-činov velja za vse in zlasti za komuniste. Slovenski narodni zastopniki v inozemstvu bomo za ta program delali odslej z vsemi močmi. Prosimo vse vojake v trpeči domovini, naj store tudi oni tako! Poza-bite na stare politične spore in se združite v enotno narodno in protikomunistično fronto. Če se boste ravnali po tem, bo ta velikonočna poslanica oznanilo vstajenja, ki prihaja po kalvariji vojne, okupacije in revolucije tudi za slovenski narod! Rim, za Veliko noč 1945. Za slovenski narodni odbor: Dr. Miha Krek, dr. Ivan Ahčin, dr. Milko Brezigar, dr. Izidor Cankar, dr. Boris Furlan. Pripis k letaku Narodnega odbora za Slovenijo, 1. 4. 1945 (pag. 1377) Prepis na pisalni stroj pisanega letaka, ki ga razširjajo po Ljubljani Letak je apokrifen (ponarejen) v isti delavnici, kakor sta bili ponarejeni doslej dve izjavi: ena dr. Krekova [Miha Krek] in nekaterih drugih ter izjava min[istra] Franca Snoja. Vsebina je neresnična in naj zato nikdo ne naseda isti, marveč naj sledi svojemu razumu in navodilom strankinega vodstva, ki tak način taktike z varanjem prebivalstva odločno odklanja. Tovrstne letake izdajajo ljudje okrog slo-venske izjave, pred vsem iz mlajših krogov. Odločujočo besedo imajo npr. urednik Slovenskega doma g. Javornik Mirko in njegovi prijatelji ter tovariši.1250 1250 Sledi prepis letaka, ki je na pag. 1376. Na kazalo Na kazalo oseb 978 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Zapisnik pete seje predsedstva Narodnega odbora za Slovenijo, 13. 4. 1945 (pag. 1378–1380)1251 Zapisnik o peti seji predsedstva NO za Slov[enijo], ki se je vršila dne 13. 4. 1945. Seje so se poleg predsedstva1252 udeležili tudi člani širšega odbora gg. Kavčič [Mar-ko Kranjc], ki je vstopil na izpraznjeno mesto odstopivšega g. Dečana Vladimirja [Rudolf Hanželič], Vojk Jože [Franc Bajlec], inž. Kmet [Bogdan Ferlinc] in Krški [Ladislav Bevc] ter Nil [Rudolf Žitnik]. Začetek ob 9:30. Zapisnikar je tajnik g. Draš [Albin Šmajd]. Dnevni red: 1.) položaj na Primorskem. 2) preosnova NO na podlagi uredb o izvrševanju državne oblasti in o slovenski vladi, 3) stališče NO in slovenskih poslancev do zastopstva na konferenci v St. Francisku, 4) vojaško-politična in vojaško tehnična vprašanja, 5) razširitev finančnega odseka NO, 6) raznoterosti. K 1. tajnik g. Draš prečita pismeno poročilo o položaju na Primorskem, po usta-novitvah Narodnih svetov. Pismeno poročilo se glasi: »Sestanek v Trstu, v torek po veliki noči se je vršil. Na sestanku so bili v Ljotićevem [Dimitrije Ljotić] spremstvu gen[eral] Parac [Matija Parac], gen[eral] Damjanović [Miodrag Damjanović] in še nekateri drugi srbski voditelji. Glavna pogoja naših zastopnikov na teh razgovorih sta bila: smo podrejeni NO in brez njegovega pri-stanka ne pristanemo na noben sklep, drugič, NO ima pravico veta za vsak sklep. Ljotić je izjavil, da je to njihova povsem interna zadeva, da se pa učinkovitost NO na Primorskem ne čuti in da smatra zaradi tega za potrebno, da se sestavi akcij-ski odbor, ki bo reševal aktualna vprašanja v zvezi s protikomunistično borbo na Primorskem. Nato so prešli na razgovore, sestavili shemo za politično, oni pravijo akcijsko predstavništvo Primorske in si porazdelili mandate. K sodelovanju so pri-tegnjeni tudi goriški naprednjaki. O vsem zahtevajo najstrožjo diskrecijo, ker so tudi Ljotiću in drugim udeležencem to diskrecijo zagotovili. Razočarani pa so, ker Srbi niso vzeli tajnosti tako resno kakor oni, so se nekatere stvari razvedele. Udele-ženci so mislili, da je konec vojne in so se tudi iz tega razloga udeležili razgovorov. Akcijski odbor je sestavljen v dveh stopnjah: Prvo stopnjo tvorijo nekako pokrajin-ski odbori, in sicer goriški, tržaški in istrski, drugo stopnjo zgolj reprezentativnega 1251 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1475–1476. 1252 V rokopisu pripisano: dr. BASAJ [Jože Basaj], dr. JELENEC [Celestin Jelenc], dr. ŠMAJD [Albin Šmajd], dr. ZAJEC [Marjan Zajec]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 979 značaja pa zastopniki vseh treh prvostopnih. Dejanski je kompleten samo goriški, istrskega bo sestavil dr. Milanović [Božo Milanović], tržaški je po izjavi udeležen-cev in statu nascendii1253. V goriškem so: predsednik dr. V. [Alojzij Vogrič], podpredsednik dr. M. B. [Boris Mihalič], tajnik dr. K. M. [Milan Komar] Člani: Šuligoj [Stanko Šuligoj], Maks Komac, dekan Josip Vodopivec, beneški župnik Josip Kramar ter trgovec Karel Kerševani in prof. dr. Vuga [Slavko Vuga]. V istrskem je poleg dr. Milanovića verjetno še župnik Mohorovičič, ki se je tudi udeležil razgovorov. Druga stopnja – reprezentanca je sestavljena tako: predsednik dr. V., podpredse-dnik dr. Milanović, tajnik g. Kemperle [Leopold Kemperle]. Vsak ima dva name-stnika, ki se v vrstnem redu udeležujeta sej in sestankov, ako je kateri zadržan. Iz sestave te reprezentance sklepajo, da je Kemperle predviden za predsednika trža-škega odbora. G. Ljotić je izjavil, da bo razmerje z Narodnim odborom v Ljubljani sam uredil. Na podlagi tega poročila je bila daljša debata, v kateri se je povdarjalo, 1) da je z ustanovitvijo teh Narodnih svetov pokopan Narodni odbor za Primor-sko, ki je bil ustanovljen maja 1944. pod predsedstvom dr. Kralja [Janko Kralj], in ki je bil s posebno deklaracijo notificiran v zamejstvu, 2) da je stališče osrednjega NO v Ljubljani oslabljeno, ker se zastopniki Slovencev cepimo, 3) da je povezanost s Primorsko sedaj drugačna kot je po dogovoru med NO in zastopniki iz Primorske, 4) da z ustanovitvijo teh NS niso svojih pokrajin prav nič bolj zaščitili proti Italija-nom in partizanom, kakor bi to mogel storiti NO za Slovenijo. Obratno pa so povdarjali, da na Primorskem ni čutiti aktivnosti NO in da so zveze z Ljubljano premalo tesne in se je razen tega bati, da bodo v danem primeru po-polnoma pretrgane. Z ozirom na storjene sklepe in dejstva ustanovitve poedinih Narodnih svetov, pre-dlagajo sedaj ureditev stvari v tejle smeri: 1) Goriški akcijski odbor bo sporočil D. Ljotiću, da še ta ni uredil razmerja z NO, kar je prvi pogoj za začetek delovanja akcijskih odborov, 2) Narodni odbor za Slovenijo naj takoj imenuje komisarje za posamezne pro-vince, akcijski odbori pa so dodeljeni komisarjem kot posvetovalni in pomožni organi. 3) za komisarja na goriški prefekturi naj bo določen g. dr. V. Dalje naj Narodni odbor govori enkrat z dr. Milanovićem, najbolje preko svojih gg. tajnikov, ker je potrebno, da pride v NS za Istro tudi Slovenec in ne samo Hrvatje. 1253 In statu nascendi (lat.) – v zametku. Na kazalo Na kazalo oseb 980 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Dr. Milanović sicer stoji na stališču, da spada Istra, če že ne vsa, pa vsaj v prete-žnem delu pod Zagreb, od koder prihaja vsa istrska inteligenca in tudi kultura. Zvezo z dr. Milanovićem je treba ustvariti te dni, ker sicer ne bo imel kasneje kakih 14 dni časa. V Gorici so ljudje mnenja, naj bi NO s posebnim zakonom vzel na znanje izjavo slovenskega Narodnega odbora za Primorsko iz maja 1944. ter naj Primorsko pri-ključi Sloveniji in Jugoslaviji. Polk[ovnik] Kokalj [Anton Kokalj] je v Trstu naročil ustanovitev NS in sicer je pooblastil dr. Stareta st. [Egon Stare]. Njegovi kandidati so: dr. Stare st., trgovec Bandelj, bančni ravnatelj Štrukelj, inž. Stegu ml., odvetnik dr. Kvekič (SRB), ban-čni ravnatelj Ivanišević (Hrvat), ravnatelj Konečny in industrijalec Janoušek (oba zadnja Čeha). Razgovori so prekinjeni, da pridejo navodila iz Ljubljane. Čakali bodo dva do tri dni. Plk. [Polkovnik] Kokalj je nato tudi izjavil, da se v vsem po-dreja NO in če smatra NO, da je njegova oseba ovira narodnemu delu na Primor-skem, da se umakne. K temu pismenemu poročilu doda g. Nil še ustno: Na kraju samem in po razgovo-ru z dr. V. moram izjaviti, da je položaj tak, kakor je bilo pismeno poročilo. Dodati moram le še to, da dr. Vogrič ni mogel osebno priti v Ljubljano, ker je tam preveč zaposlen in je izjavil, da mora ostati v sredi svojih ljudi. Želi pa: a) da se nekdo od NO stalno naseli v Gorici, da bodo imeli z njim hiter in direkten stik, b) da se vpelje direktno kurirsko službo, c) da se izvede mobilizacijo v soški dolini. Glede kurirske službe bi pripomnil, da nam je vojvoda Djujić [Momčilo Djujić] na razpolago s svojim radio-aparatom, s katerim bi lahko dnevno stali v zvezi z dr. Vogričem. Za vojaške stvari bi radi dobili od NO posebnega vojaškega strokovnja-ka, v katerega bi imeli posebno zaupanje, da ne bi tudi na vojaškem področju čutili prevelike osamelosti. Inž. Kmet pripomni, da ne bodo rabili posebnega odposlanca, ako bomo imeli pravilno urejeno kurirsko službo, ali zvezo preko radia. Pečar [Celestin Jelenc] pripomni, da bi zaupnika pri njih kot konzula ne mogli imeti, ker smo eno. Tajnik Draš dodaja k poročilu in debati še tole: Oni v Gorici žele imeti človeka od NO, ki bi jim bil v vseh pogledih v pomoč. Ljudje tam niso vajeni našega or-ganizacijskega življenja in zato plavajo brez vsakih pravih direktiv. Da bi se vse delo pravilno uravnalo in spravilo v sklad z našim delom, bi rabili in hoteli imeti primerno osebo. Ako bi prišlo do realizacije vprašanje radijske zveze, je nujno, da si dogovorimo šifre in ključ, da bomo lahko nekontrolirano občevali med seboj. Poročila se vzamejo na znanje. V stvari sami se soglasno sprejme: Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 981 Meritorna rešitev predlogov dr. Vogriča o imenovanju komisarjev na Primorskem in postavitev NS kot posvetovalnih organov se odloži na čas, ko bo sprejeta odno-sna uredba o postavitvi komisarjev. Prav tako se odloži na kasneje meritorna rešitev predlogov o pošiljatvi stalnega odposlanca NO na Primorsko, o vpostavitvi radio-zveze preko Djujića in izvedba mobilizacije, ki je v prvi vrsti vojaškega značaja. K 2. – Soglasno se sklene, da ni še nastopil čas, ko naj se izvrši preosnova Narodne-ga odbora v smislu uredb o izvrševanju državne oblasti na ozemlju narodne države Slovenije in o slovenski vladi in pristojnosti poedinih državnih tajništev. 3. – Ker bo jugoslovansko državo v San Francisku zastopal delegat Titove vlade, bo Narodni odbor za Slovenijo poslal ali vsaj skušal poslati po gotovih zvezah pro-test zoper to zastopanje. Isto naj bi napravili tudi poslanci zadnje jugoslovanske skupščine. Besedilo protestne izjave Narodnega odbora za Slovenijo se po soglasni odobritvi glasi:1254 Poslanska protestna izjava naj bi po soglasni odobritvi imela sledeče besedilo:1255 K 4. – povabljeni poveljnik SNV gen[eral] Andrej [Ivan Prezelj] poda poročilo o stanju ilegalnih odredov, ki štejejo v celoti okrog tisoč mož. Na Štajerskem je 3. planinska brigada, ki šteje okrog 350 ljudi, vodi jo narednik Zmagoslav [Jože Melaher], okrog Trebnjega je 6. planinski bataljon, v Ložah pri St. Vidu v Vipavski dolini pa sta 8. in 10. planinska bataljona. Pri 3. planinski brigadi je tudi okrog 50 Srbov, ki jih vodi kap[etan] Mitić. Ta brigada je dobila nalogo, da operira, pred-vsem pa izvrši mobilizacijo na ozemlju južno od Voglajne, Save in Savinje, torej nekako na ozemlju, ki ga imenujejo Urwald1256. Bodo mogli tam dobiti še toliko ljudi, da se bo število dvignilo na 1000. Obveznosti do Nemcev ni razen tkzv. [ta-kozvanega] Burgfrieden, t. j. pakt o nenapadanju. Nemci ne dajejo nobenih denar-nih prispevkov ali dajatev drugačnega značaja. Potrebno je, da NO prevzame v svojo popolno oskrbo vse ilegalne odrede, ker je ilegala potrebna in se iz dneva v dan veča. Od 1. 1. 1945. dalje se vzdržuje s po-sojili, ki jih organizira g. Hajnrihar [Franc Heinrihar] v imenu in pod jamstvom gen[erala] Draže Mihajlovića [Dragoljub Mihailović]. V razgovoru se povdarja, naj ilegala ne ruši sistematično domobranstva in naj se pazi, da se ne bo ustvarjal prepad med obema formacijama. Vprašanje finansiranja bo NO proučil in zavzel svoje stališče. Gotovo je, da NO nima nobenih velikih fi-nančnih sredstev in da bo zato odvisno stanje njegovih financ od nabiranja denarja, morda zopet v obliki posojil, za kar bo Narodni odbor dal potrebno pravno podlago. 1254 Besedilo protestne izjave Narodnega odbora za Slovenijo ni bilo zapisano. 1255 Besedilo poslanske protestne izjave ni bilo zapisano. 1256 Področje okoli Šentjurja pri Celju. Na kazalo Na kazalo oseb 982 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 K 5. – Finančna vprašanja bo proučil finančni odsek Narodnega odbora, kamor se kot član soglasno izvoli tudi g. Lesar [Franc Heinrihar]. Kdaj bo finančni odsek sklican na sejo, odloči NO na prihodnji seji. Seja zaključena ob 13:45. uri. predsednik: tajnika: podpredsednik: Osnutek uredbe o uradnem jeziku na ozemlju Slovenije, nedatirano (pag. 1381–1382)1257 Vabilo Marku Kranjcu na šesto sejo Narodnega odbora za Slovenijo, 16. 4. 1945 (pag. 1383) Dragi g. Kavčič [Marko Kranjc]1258 jutri torek dne 17. 4. 1945. je ob devetih dopoldne seja NO, h kateri si tudi vabljen. Vdeleži se je za gotovo! Pozdrav! 16. 4. Dore [Albin Šmajd] Zapisnik šeste seje Narodnega odbora za Slovenijo, 17. 4. 1945 (pag. 1384–1386)1259 Zapisnik o šesti seji predsedstva Narodnega odbora za Slovenijo, ki se je vršila v torek dne 17. 4. 1945. Navzoči vsi člani predsedstva: predsednik dr. Zelenc [Jože Basaj], podpredsednik g. Pečar [Celestin Jelenc] in oba tajnika gg. Draš [Albin Šmajd] in Resman [Marjan Zajec]. Poleg članov predsedstva se udeleže seje tudi člani širšega odbora Narodnega od-bora za Slovenijo gg.: inž. Krški [Ladislav Bevc], Nil [Rudolf Žitnik], Kavčič [Mar-ko Kranjc]1260. Zapisnikar je tajnik g. Resman. Začetek ob 9. tih dopoldne. Dnevni red: 1.– razgovor in sklepanje o načrtu o uredbi o postavljanju komisarjev na ozemlju narodne države Slovenije, 1257 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1388. 1258 V prepisu Zapisnika šeste seje Narodnega odbora za Slovenijo, 17. 4. 1945 (pag. 1480–1481) je ob navedbah Kavčiča pripisano: KRANJC. 1259 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1480–1481. 1260 V prepisu je nad Kavčičem pripisano: KRANJC [Marko Kranjc]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 983 2. – razgovor in sklepanje o načrtu uredbe o uradnem jeziku, 3. – postavitev komisarja za goriško pokrajino, 4. – razpravljanje in sklepi o političnem položaju, 5. – finančni odsek narodnega odbora za Slovenijo, 6. – poročilo tajnika g. Resmana o razgovorih z polk[ovnikom] Jovanovićem [Lju-bomir Jovanović] o ustanavljanju jugoslovanske vlade na slovenskem ozemlju, 7. – raznoterosti. K 1. – Soglasno se sprejme uredba o postavljanju komisarjev1261 na ozemlju naro-dne države Slovenije, ki se glasi: »Narodni odbor za Slovenijo izdaja na podlagi narodne izjave z dne 29. 10. 1944. u r e d b o š t e v . 1 1 o p o s t a v l j a n j u komisarjev na ozemlju narodne države Slovenije. Člen 1. Zaradi prevzema in izvrševanja oblasti, ki so jo doslej izvrševali: a) prefekti (prefetto) v pokrajinah, ki so bile pod italijansko državno upravo, b) pokrajinski vodje (der Gauleiter) v pokrajinah, ki so bile pod nemško državno upravo, c) veliki župani ( ) v pokrajinah, ki so bile pod madžarsko državno upravo, č) šef Pokrajinske uprave v Ljubljanski pokrajini, postavi Narodni odbor za Slovenijo, po izvršeni preosnovi po uredbi o izvrševa-nju državne oblasti na ozemlju narodne države Slovenije pa slovenska vlada na predlog državnega tajnika za notranje posle, že v času tuje zasedbe ali kasneje k o m i s a r j e . Člen 2. Prav tako se morejo postaviti komisarji tudi na vsa službena mesta prvostopne državne uprave, dalje vsem drugim javno-pravnim in samoupravnim telesom, korporacijam, zavodom in ustanovam vseh stopenj, vrst ali kakršnega koli imena. Člen 3. Za komisarje more biti postavljena narodno neoporečna oseba ne oziraje se na pogoje, predpisane za dotično službeno mesto. Člen 4. Komisarji vodijo posle v imenu Narodnega odbora za Slovenijo. Komisarji morajo nemudoma po zrušitvi tuje zasedbe prevzeti posle ter morajo skrbeti, da se ne zgubi ali ne uniči ničesar, kar bi moglo narodni oblasti služiti pri iskanju krivcev narodne nesreče. Komisarji na vseh položajih morajo ukreniti vse potrebno, da se izbriše videz tu-jega gospodstva na slovenskem ozemlju in da se pokaže resnični narodni obraz ozemlja. 1261 Rokopis uredbe je na pag. 1633 v mapi Nedatirani originali. Na kazalo Na kazalo oseb 984 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Člen 5. Komisarji na službenih mestih prvostopnih državnih oblasti ali njim enakih polo-žajev se morajo ravnati tudi po navodilih komisarjev iz člena 1. te uredbe. Člen 6. Komisarji izvršujejo vse tiste posle, kakor so jih izvrševali prejšnji organi, na kate-rih položaje so bili postavljeni, v kolikor v postavitvenem odloku ni izrecno dru-gače določeno. Člen 7. Krajevna pristojnost komisarjev se določi posebej v vsakem postavitvenem odloku. Člen 8. Komisarjem iz člena 1. te uredbe in komisarjem na položajih prvostopnih državnih ali njim enakih oblasti, se morajo dodeliti kot posvetovalni organi tri do petnajst članski narodni sveti s službenem sedežem v kraju, kjer je službeni sedež komisarja. Člen 9. Ta uredba je razglašena z dnem sprejetja v Narodnem odboru za Slovenijo in stopi z istim dnem v veljavo.« K 2. – Soglasno se sprejme načrt uredbe o uradnem jeziku na ozemlju narodne države Slovenije, ki se glasi. »Narodni odbor za Slovenijo izdaja na podlagi narodne izjave z dne 29. 10. 1944. u r e d b o št. 12 o uradnem jeziku na ozemlju narodne države Slovenije. Člen 1. Na področju narodne države Slovenije je uradni jezik slovenščina. Pravni predpisi, ki določajo za uradni jezik kak drug jezik, se razveljavljajo. Člen 2. Vsi državni uradi, javno-pravne korporacije, zavodi in ustanove, samouprave vseh vrst in njihovi člani, zavodi in ustanove morajo rabiti pri svojem poslovanju uradni jezik. Člen 3. Uporaba drugega kakor slovenskega jezika, ima za posledico ničnost pravnega posla. Člen 4. Ob pogojih vzajemnosti je dovoljena raba srbskega ali hrvatskega jezika. Člen 5. Ta uredba je razglašena z dnem sprejetja v Narodnem odboru za Slovenijo in stopi z istim dnem v veljavo.« .-.-.-.- Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 985 K 3. – Za komisarja po členu 1. uredbe štev. 11 se soglasno postavi g. dr. Vogrič Alojzij, odvetnik v Tolminu s tem, da je njegova krajevna pristojnost določena v smislu člena 7. iste uredbe za vso goriško pokrajino ter tiste dele videmske pokra-jine, ki pripadejo narodni državi Sloveniji. Postavitveni dekret izročita postavljenemu komisarju gg. tajnika ter o izvršitvi tega sklepa poročata Narodnemu odboru za Slovenijo. .-.-.-.- K 4. – Politični položaj se spričo napredovanja Titovih vojaških enot poslabšuje in nekateri izgubljajo živce. Ker morejo nastopiti v najkrajšem času hitre spremembe položaja, Narodni odbor soglasno ugotovi sledeče: a) preprečiti je, da bi se oborožene slovenske enote borile z Nemci proti napredu- jočim protinemškim četam, b) preprečiti je, da bi oboroženi Slovenci ali civilisti se umikali z Nemci ali da bi sicer odhajali na nemško ozemlje, c) preprečiti je tudi propagando, ki gre za tem, da zanese med oborožene slovenske enote zbeganost in zmedo. Soglasno se sklene: G. Krški naprosi v imenu Narodnega odbora za Slovenijo po-veljstvo SNV, naj isto sestavi elaborat za razne slučaje, vpoštevajoč sklepe Narodne-ga odbora z dne 2. 4. 1945. in načela, izražena v današnjih soglasnih ugotovitvah. Da se uniči propaganda, ki ruši mir in vstvarja zmedo, naj se civilistom in vojakom sporoči soglasni sklep: a) Ni nobene potrebe za individualno ali skupno umikanje, b) Narodni odbor za Slovenijo ima pripravljene direktive za vse slučaje, ki utegnejo nastopiti in ki jih bo v slučaju nastopa potrebe pravočasno objavil. Ker so potrebne morebitne priprave za izvedbo umika oboroženih enot, civilnega prebivalstva ali samo takih ljudi, ki so se v boju proti komunizmu močneje ekspo-nirali, se soglasno sklene: Ustanovi se odbor za varnost prebivalstva, ki mora pripraviti vse potrebne tehnič-ne ukrepe za morebitni umik. V odbor se soglasno izvolijo: gg.: inž. Krški, Pečar, Kavčič in Zemljič [Ivo Kermav-ner] s tem, da imajo pravico pritegniti v ta odbor tudi druge osebe, ki so za tak posel izvežbane. Pri napravi načrta za umik naj se ta odbor drži sledečih soglasnih navodil: a) za usodo maloštevilnih, ki so politično sodelovali z Nemci, se ne brigamo. b) prav tako ne za vojne dobičkarje in navijalce cen, ki so sicer z denarjem podpi- rali OF in se njenih vodij ne boje pač pa ljudske jeze, c) če se kdo, ki se aktivno ni eksponiral, na svojo odgovornost odloči za umik, naj vpošteva vse nevarnosti, vso negotovost in vse težave, ki so zvezane z begunstvom. Na kazalo Na kazalo oseb 986 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Če ostane, ostane zopet na svojo odgovornost in naj vpošteva ves riziko, ki se mu izpostavlja. K 5. – Poleg že izvoljenih članov pridejo še v finančni odsek: g. Kavčič [Marko Kranjc] kot določeni bodoči tajnik za finance, ki je hkrati predse-dnik finančnega odseka, ter bodoči tajnik za vojsko ali njegov namestnik. Finančni odsek Narodnega odbora, ki šteje sedaj sedem članov, naj premotri vsa vprašanja finančnega značaja in vpošteva nujnost svojega poslovanja, ker potrebu-je denar vojska kakor tudi Narodni odbor za svoje tekoče potrebe in za morebitni umik civilnega prebivalstva. Naj stavi Narodnemu odboru v najkrajšem času potrebne utemeljene predloge. .-.-.-.- K 6. – g. tajnik Resman poroča, da ga je neuradno obiskal polkovnik g. Jovanović [Ljubomir Jovanović] in se zanimal, kakšno stališče bi zavzel Narodni odbor do ustanovitve jugoslovanske vlade na slovenskem ozemlju. Ustanovljen bi bil tudi re-gentski svet, ker belgrajski regentski svet in vlada nimata ustavne in zakonite opore ter bi bilo koristno in smotrno, da bi se taka vlada sestavila že pred pričetkom konference v San Franciscu, izrazil je željo, naj se dva delegata nemudoma podasta v Ilirsko Bistrico in se tam o vsem pogovorita z merodajnimi srbskimi krogi. Po razgovoru, v katerega so posegali gg. predsednik, podpredsednik, tajnik Draš, Kavčič in iz katerega je sledilo, da nimamo zadosti osnov za zavzetje stališča in da je potrebna nujna zveza z našo slovensko emigracijo se soglasno sklene, a) naprositi je g. polkovnika Jovanovića, da oskrbi še danes odpošiljatev radijske brzojavke dr. Kreku [Miha Krek] z vsebino: »Narodni odbor za Slovenijo pro-si ministra Kreka, da nujno pošlje situacijsko poročilo z nasveti preko Draže [Dragoljub Mihailović] z Volkovo [Miloš Stare] šifro. Dore [Albin Šmajd].« Ta sklep izvrši g. tajnik Resman. b) za dokončno odločitev o pobudi za postavitev jugoslovanske vlade na sloven- skem ozemlju je premalo elementov, zato c) Narodni odbor za Slovenijo želi, da se omogoči stik s slovensko emigracijo pre- ko gen[erala] Draže M. Mihajlovića, č) pošlje Narodni odbor za Slovenijo dva delegata v osebi obeh gg. tajnikov do Srbov v Ilirsko Bistrico z nalogo, da iščeta stik, uredita potrebno pri gen[eralu] Damjanoviću [Miodrag Damjanović] in gen[eralu] Andreju [Ivan Prezelj], ki je te dni pri gen[eralu] Damjanoviću. .-.-.-.- Seja je končana ob 13:30. predsednik: tajnika: podpredsednik: Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 987 Načrt uredbe Narodnega odbora za Slovenijo o postavljanju komisarjev v Slo-veniji, 16. 4. 1945, sprejet 17. 4. 1945 (pag. 1387)1262 Načrt uredbe o postavljanju komisarjev na ozemlju narodne države Slovenije. sprejeto soglasno 17. 4. 1945. Narodni odbor za Slovenijo izdaja na podlagi narodne izjave z dne 29. 10. 1944. u r e d b o o p o s t a v l j a n j u komisarjev na ozemlju narodne države Slovenije. Člen 1. Zaradi prevzema in izvrševanja oblasti, ki so jo doslej izvrševali: a) prefekti v pokrajinah, ki so bile pod italijansko državno upravo, b) pokrajinski vodje v pokrajinah, ki so bile pod nemško državno upravo, c) v pokrajinah, ki so bile pod madžarsko državno upravo, č) šef (prezident) Pokrajinske uprave v Ljubljanski pokrajini, postavi Narodni odbor za Slovenijo, po izvršeni preosnovi po uredbi o izvrševanju državne oblasti na ozemlju narodne države Slovenije pa slovenska vlada na predlog državnega tajnika za notranje posle, že v času tuje zasedbe ali kasneje komisarje. Člen 2. Prav tako se morejo postaviti komisarji tudi na vsa službena mesta prvostopne državne uprave, dalje vsem drugim javno-pravnim in samoupravnim telesom, korporacijam, zavodom in ustanovam vseh stopenj, vrst ali kakršnega koli imena. Člen 3.1263 Za komisarje more biti postavljena narodno neoporečna oseba ne oziraje se na pogoje, predpisane za dotično službeno mesto. Člen 4. Komisarji vodijo posle v imenu Narodnega odbora za Slovenijo. Komisarji morajo nemudoma po zrušitvi tuje zasedbe prevzeti posle ter morajo skrbeti, da se ne zgubi ali ne uniči ničesar, kar bi moglo narodni oblasti služiti pri iskanju krivcev narodne nesreče. Komisarji na vseh položajih morajo ukreniti vse potrebno, da se izbriše videz tu-jega gospodstva na slovenskem ozemlju in da se pokaže resnični narodni obraz ozemlja. Člen 5. Komisarji na službenih mestih prvostopnih državnih oblasti ali njim enakih polo-žajev se morajo ravnati tudi po navodilih komisarjev iz člena 1. te uredbe. 1262 Rokopis uredbe je na pag. 1633, prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1482–1483, na pag. 1699–1700 pa je UDV prepisala Šmajdov osnutek uredbe. 1263 Čistopis popravljenega člena. Na kazalo Na kazalo oseb 988 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Člen 6.1264 Komisarji izvršujejo vse tiste posle, kakor so jih izvrševali prejšnji organi, na kate-rih položaje so bili postavljeni, v kolikor v postavitvenem odloku ni izrecno dru-gače določeno. Člen 7. Krajevna pristojnost komisarjev se določi posebej v vsakem postavitvenem odloku. Člen 8. Komisarjem iz člena 1. te uredbe in komisarjem na položajih prvostopnih dr-žavnih ali njim enakih oblasti, se morejo dodeliti kot posvetovalni organi tri do petnajst članski narodni sveti s službenim sedežem v kraju, kjer je službeni sedež komisarja. Člen 9. Ta uredba je razglašena z dnem sprejetja v Narodnem odboru za Slovenijo in stopi z istim dnem v veljavo. Položaj dne 16. 4. Sprejeto 17. 4. 45. Uredba o uradnem jeziku na ozemlju Slovenije, nedatirano (pag. 1388)1265 Narodni odbor za Slovenijo izdaja na podlagi narodne izjave z den 29. 10. 1944. u r e d b o o uradnem jeziku na ozemlju narodne države Slovenije in njej priključenega ozemlja. Člen 1. 1266 Uradni jezik na področju narodne države Slovenije in njej priključenega ozemlja je slovenski. Člen 2. Vsi uradi državne uprave1267, zavodi, ustanove, kakor tudi samouprave ter njeni zavodi in ustanove morajo uporabljati izključno slovenščino kot uradni jezik. 1264 Čistopis popravljenega člena. 1265 Različni osnutki uredbe (deloma v rokopisu, deloma v tipkopisu) so na pag. 1381, 1382 in 1625. Načrt te uredbe je tudi sestavni del Zapisnika šeste seje Narodnega odbora za Slovenijo, 17. 4. 1945 (pag. 1385). Prepisi dokumenta (UDV) so na pag. 1478, 1479 in 1677. V prepisu na pag. 1479 je pripisano: Sprejeto 17. 4. 1945. 1266 Na pag. 1478 je pripisano: PRAVNI PREDPISI, KI DOLOČAJO ZA URADNI JEZIK KAK DRUG JE- ZIK, SE RAZVELJAVLJAJO. 1267 Na pag. 1478 je popravljeno v: Vsi državni uradi. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 989 1268 Tudi notarji ali njim sorodne ustanove morajo pri vseh svojih uradnih dejanjih rabiti slovenščino ter morajo vse spise kakor tudi notarske akte sestavljati v sloven-skem jeziku. Uporaba drugega jezika (nemšč[ine], italij[anščine], madž[arščine]) ima za posledico ničnost pravnega posla, razen tega pa se dotična oseba kaznuje z denarno kaznijo v neomejenem obsegu v korist državnega zaklada ter z odvzemom službenega mesta. Člen 3.1269 Državni in samoupravni uslužbenci vseh vrst, kakor tudi notarji smejo občevati s strankami, ki ne znajo slovenščine, le s sodno zapriseženim tolmačem, ki ga mo-rajo te osebe same plačati. Višino odškodnine določi poseben pravni predpis. Člen 4.1270 Člen 4.1271 Ta uredba je razglašena z dnem natiska v uradnem listu Narodnega odbora za Slovenijo in stopi z istim dnem v veljavo. Zapisnik desete seje predsedstva Narodnega odbora za Slovenijo, 26. 4. 1945 (pag. 1389)1272 ZAPISNIK o 10. seji predsedstva Narodnega odbora za Slovenijo, ki se je vršila dne 26. 4. 1945. na položaju. Navzoči: g. predsednik [Jože Basaj], podpredsednik [Celestin Jelenc], in oba tajni-ka [Marjan Zajec, Albin Šmajd]. Navzoči tudi člani širšega odbora gg. Kavčič [Marko Kranjc]1273, Nil [Rudolf Ži-tnik] in Vojk [Franc Bajlec]. Začetek ob 9:30. Zapisnikar tajnik g. Draš [Albin Šmajd]. Dnevni red: 1. – poročilo o političnem položaju. 2. – raznoterosti. .-.-.-.-. 1268 V prepisih na pag. 1478 in 1479 sta naslednja dva odstavka prečrtana, pripisano je: Čl. 3 Uporaba drugega kot slovenskega jezika, ima za posledice ničnost pravnega posla. 1269 V prepisih je člen preštevilčen iz 3 v 4. 1270 Na pag. 1478 in 479 je pripisano: OB POGOJIH VZAJEMNOSTI JE DOVOLJENA RABA SRBSKEGA IN HRVATSKEGA JEZIKA. 1271 V prepisih je člen preštevilčen iz 4 v 5. 1272 Osnutek zapisnika v rokopisu (težko berljiv) je na pag. 1390. Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1484 in na pag. 1485, kjer je pripis: (Opomba: KOREKTURE SO IZVRŠENE NA ORIGINALU Z DR. ŠMAJDO-VIM ROKOPISOM.). Opomba se nanaša na spremembe, narejene v rokopisu na izvirniku (pag. 1389). 1273 V prepisu (UVD) na pag.1484 je pripisano: KRANJC [Marko Kranjc]. Na kazalo Na kazalo oseb 990 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 K 1. – Tajnik g. Resman poroča, da na politično vojaškem področju ni za nas nobe-nih novih momentov. Po najnovejših kurirskih poročilih se nahaja gen[eral] Draža Mihajlović [Dragoljub Mihailović] s svojimi enotami v stalni borbi z Ustaši in Par-tizani še v okolici Karlovca. Pogreb D. Ljotića [Dimitrije Ljotić] se je že izvršil, zato odpade odhod deputacije na pogreb. Vojno nemško poročilo, ki omenja izkrcanje ameriških enot v severno dalmatin-skem področju, je napravljeno samo za Slovence, ker sicer govori nemško poročilo o izkrcanju večjih enot banditov. Zgleda, da je vojaški položaj slej ko prej resen. Sklep soglasni: Odbor za varnost prebivalstva naj izdela vse podrobnosti, ki se na-našajo na izpraznitev civilnega prebivalstva, zlasti naj oskrbi sporazumno s finanč-nim odsekom finančna sredstva, dalje zadostno število prevoznih sredstev, prav tako je tudi izdati navodila: kdo naj odide in kateri uradi, ustanove, denarni zavodi, zavarovalnice in podobno naj zapuste ozemlje Ljubljanske pokrajine in ostalo slo-vensko ozemlje. Misliti je tudi na odpeljavo zalog tobaka ter poštnih znamk. Doseči bi bilo, da bi Prevod sam pravočasno za več period razdelil hrano, ako jo ima v zalogi, ter naj bi se državnim in drugim uslužbencem izplačalo za tri mesece naprej. .-.-.- K 2. – G. Kavčič izjavi, da vsled prezaposlenosti ne more vršiti poslov v odboru za varnost prebivalstva, vsled česar izjavlja, da odloži svojo funkcijo v tem odboru. Izjava se vzame na znanje. Zaključeno ob 10:30. Težko berljiv rokopisni zapisnik desete seje predsedstva Narodnega odbora za Slovenijo, 26. 4. 1945 (pag. 1390)1274 Prazna stran (pag. 1391)1275 Zapisnik enajste seje predsedstva Narodnega odbora za Slovenijo, 27. 4. 1945 (pag. 1392) ZAPISNIK1276 o 11. seji predsedstva Narodnega odbora za Slovenijo, ki se je vršila dne 27. 4. 1945. na položaju. Navzoči: gg. Predsednik [Jože Basaj], podpredsednik [Celestin Jelenc] in oba taj-nika [Marjan Zajec, Albin Šmajd]. 1274 Objavljen je natipkan dokument, ki je na pag. 1389. 1275 Zgoraj levo je pripisano: (tiskarske aparate). 1276 Rokopis dokumenta je na pag.1393. Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1486–1487. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 991 Navzoča sta tudi člana širšega odbora gg. Kavčič [Marko Kranjc]1277 in Nil [Rudolf Žitnik]. Začetek ob 9:30 uri Dnevni red: 1. tekoče zadeve, 2. raznoterosti. .-.-.-.- K 1. – g. Resman poudari, da je finančni odsek le posvetovalni organ brez sicer-šnjih pravic. Je organ Narodnega odbora za Slovenijo, ki pomaga izvrševati naloge istega v finančnem pogledu. Da ne bo prišlo do kompetenčnih sporov, se soglasno sklene: g. Kavčič kot predsednik finančnega odseka Narodnega odbora naj sestavi in pre-dloži Narodnemu odboru za Slovenijo v razpravljanje in sklepanje pravilnik o po-slovanju finančnega odseka. Ugotovi se soglasno, da obstoji potreba po delovanju propagandnega odseka in zlasti po tem, da člani propagandnega odseka vplivajo pri listih, da bodo pisali tudi po stremljenjih narodnega odbora za Slovenijo. Naroči se tajnikoma, naj poskrbita, da bo sklican v najkrajšem času propagandni odsek, ki naj začne nemudoma s svojim delom. .-.-.- K. 2. Pri morebitni izpraznitvi ozemlja Ljubljanske pokrajine je treba pustiti na tem oze-mlju primerno ekipo, ki bo skrbela za zvezo z emigracijo in vršila na terenu vso potrebno obveščevalno in propagandno službo. Potrebno je misliti na to, da bo pustiti na tem ozemlju tudi radijsko zvezo in je že sedaj določiti vse potrebne ele-mente za medsebojne radijske zveze. Naroči se tajnikoma, naj organizirata potrebno, da se ostvari gornja zamisel.1278 .-.-.- Soglasno se sklene: v svrho potrebnih razgovorov z gen[eralom] Damjanovićem [Miodrag Damjanović], prisostvovanje pri seji Narodnega sveta za Goriško v Go-rici, za ureditev odnošajev z majorjem g. Debelakom Jankom [Janko Debeljak] se odpeljejo gg. oba tajnika Narodnega odbora za Slovenijo in g. Nil, član širšega odbora na Primorsko z nalogom, da se vrnejo v soboto v Ljubljano (28. 4.). .-.-.- 1277 V prepisu (UDV) je pripisano: KRANJC [Marko Kranjc]. 1278 Prepis dokumenta je na pag. 1487. Na kazalo Na kazalo oseb 992 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Prihodnja seja predsedstva se določi v nedeljo dne 29. 4. 1945. ob 9. uri dopoldne na položaju. .-.-.-.-.-.-.-.-.- Zaključeno ob 10:30 dopoldne. Predsednik: Tajnika: Podpredsednik: Rokopisni osnutek zapisnika enajste seje predsedstva Narodnega odbora za Slovenijo, rokopis, 27. 4. 1945 (pag. 1393)1279 Osnutek zapisnika dvanajste seje predsedstva Narodnega odbora za Slovenijo, 29. 4. 1945 (pag. 1394–1395)1280 29. 4. Predsedstvo: [Jože Basaj, Celestin Jelenc, Albin Šmajd, Marjan Zajec] Kavčič [Marko Kranjc], Zarnik [Bogumil Remec], Vojk [Franc Bajlec], inž. Krški [Ladislav Bevc] , Nil [Rudolf Žitnik], Aleksander [Franc Kolterer] Dekan [Matija Škerbec], Zemljič [Ivo Kermavner], Arko [Mirko Bitenc], Doktor1281----------------------------- radiooddajna in motilna obrtna šola ca. 400 Rusov na učiteljišču 80 žand[arski] vod (25–30 N[emci] drugi naši) na Gradu 0 na letališču 0 na periferiji nič, le v Viški šoli HJ [Hitlerjugend] največ 100 – z Dobrave odšli N[emci] s Kozarij " municijske stvari mi stražimo na Rožniku naši (6) in N[emci] (20) na Kodeljevem N[emci] (stražijo) na pošti (2 čast[nika], nekaj podčastnikov, vsega skupaj 30) Rupnik [Leon Rupnik] gre pred Rösnerja [Erwin Rösener] in demisonira in predaja NO če se ne bi prepričalo Rup., da gre k Rösnerju in z njim govori skrajni slučaj sila, 1279 Objavljen je natipkan dokument, ki je na pag. 1392. 1280 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1487. 1281 V prepisu je pripisano: ? Drčar. Morda Ivan Drčar, ki je v začetku leta 1945 po aretaciji Ernesta Peter- lina postal načelnik Slovenskega domobranstva. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 993 Glavna vprašanja: 1) kaj misli o situaciji 2) po dobljenih informacijah obstoji nevarnost, da bi komunisti za 1. kaj napravili domobranske sile slabe 3) 29. 4. dr. Kunc [Marjan Zajec] pove, da je bil eden izmed urednikov Sl[ovenskega] doma danes pri Rupniku in dejal, da NOS1282 nima nikogar za seboj in naj Rupnik z mladimi napravi svoj NO. Ta gospod je bil velik, črn in dela z enim očesom, kakor da bi škilil. (Bil je g. Kesler [Jože Kessler] ali Klakočer [Ludvik Klakočer]). V soboto 28. 3. je Ris [Rudolf Žitnik] govoril s Kobijem1283 s policije. Rekel je K1284: »Glejte, ali ni Šmajd svinja. Pred Damjanov. [Miodrag Damjanović] je rekel, da je treba vse Stražarje pobesiti.« – Ris ga je prepričal, da je to laž in grda intriga. Zahteva Erwina Rösenerja za seznam članov Narodnega odbora, 30. 4. 1945 (pag. 1396)1285 [grb]1286 OSEBNI TAJNIK PREZIDENTA POKRAJINSKE UPRAVE1287 Ljubljana, dne 30. 4. 1945. Gospod Bogumil R e m e c , Ljubljana Zarnikova ul. 17. Velecenjeni gospod ravnatelj! General Rösener [Erwin Rösener] zahteva od generala Rupnika [Leon Rupnik], da mu predloži imena zastopnikov slovenskih strank, ki tvorijo narodni odbor. Zato vas po naročilu gospoda prezidenta [Leon Rupnik] prosim, da prinosilcu takoj napišete na listek vseh dvanajst gospodov, ki so bili v soboto pri Prevzvišenem [Gregorij Rožman] na sestanku in pri vsakem označite, katero stranko zastopa. To potrebujemo do 9. ure danes predpoldne. Lepo pozdravljam dr. Kociper [Stanko Kociper] P. S.: Ob 16. uri popoldne je general Rösener naročil sprejem vseh gospodov pri sebi v Zvezdi. S. Kociper 1282 Narodni odbor za Slovenijo. 1283 Eden izmed bratov Kobi – Drago ali Marjo. 1284 V prepisu je pripisano: KOBI. 1285 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1488. 1286 Grb osebnega tajnika. 1287 Prezident Pokrajinske uprave je bil Leon Rupnik, njegov osebni tajnik pa Stanko Kociper. Na kazalo Na kazalo oseb 994 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Odgovor Narodnega odbora za Slovenijo Erwinu Rösenerju, 30. 4. 1945 (1397)1288 G. osebnemu tajniku g. prezidenta pokrajinske uprave L j u b l j a n a . Na sporočeno željo z dne 30. 4. 1945. Vam Narodni odbor za Slovenijo sporoča, da so se v zastopstvu Narodnega odbora za Slovenijo sestali dne 28. 4. 1945. pri Prevzvišenem [Gregorij Rožman] sledeči gospodje: 1) za Slovensko ljudsko stranko: direktor REMEC Bogomil, dr. BASAJ Jože, mrsg. [monsignor] ŠKRBEC Matija, dr. BAJLEC Franc, dr. BARAGA Srečko, KRANJC Marko in dr. ŠMAJD Albin. 2) za Jugoslovansko nacionalno stranko: dr. PESTOTNIK Pavel, inž. BEVC Ladi-slav, dr. ZAJEC Marijan in ŽITNIK Rudolf. 3) socialni demokrat: dr. JELENEC Celestin. Z izrazi odličnega spoštovanja: Ljubljana, dne 30. 4. 1945 Dopis Narodnega odbora za Slovenijo Erwinu Rösenerju v nemščini, 30. 4. 1945 (pag. 1398–1399)1289 Ljubljana, den 30. 4. 1945. Herr Obergruppenführer! Als Vertreter der slowenischen demokratischen Parteien wollen wir in dieser Schicksalschweren Stunde mit Ihnen, Herr Obergruppenführer ganz offen ohne jegliche Reserven sprechen. Der Krieg ist entschieden. Deutschland hat alle seinen militaerischen Kraefte ge-gen Osten geworfen um sich und damit ganz Europa vor dem Bolschevismus zu bewahren. Darum schuldet Deutschland ganz Europa ihren Dank. ausser der Ost-front sind alle andere Fronten so zusagen im Auflösen, darunter auch die italieni-sche und die südöstliche Front die uns unmittelbar berührt. Wir sind Zeugen einer grosszügigen Versuches seitens der Sowjets Europa ausbol-schiviesieren, was nicht nur für Deutschland, sondern auch für uns Slowenen wie für ganz Europa das Ender der Kultur und Zivilisation bedeuten würde. Wir lehnen diese Versuche der Bolschevisierung ab, da unserem slowenischen Volke nach seiner Tradition die kommunistische Ideen ganz fremd sind. 1288 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1489. 1289 Delni prepis (UDV) je na pag. 1682. Slovenska verzija dopisa je objavljena na pag. 1490. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 995 Wir Slowenen sind demokratisch Gesinnt. Deshalb waren uns jegliche totalitaeren Ideen fremd, so auch Nationalsozialistische und faschistische. Trotzdem suchten wir alle Möglichkeiten die Beziehungen zwischen dem Volke und der Besatzbe-hörden im Sinne der internationalen konventionen auf einer legalen Grundlage zu erhalten. Auch in diesem Kampfe gegen dem Bolschevismus seitens unserer slo-wenischen Truppen standen wir immer auf dem Standpunkte, dass dieser Kampf nie die Grenzen der internationalen Konventionen überschreiten sollte. Unser Kampf gegen dem Bolschevismus galt in erster Linie der Erhaltung der Ordnung und Ruhe in Slowenien. Deshalb stehen wir auf dem Standpunkte, dass die slo-wenischen Formationen in keinem Falle f‘ur einen Kampf gegen die Aliirten ver-wendet werden dürften. Auf Grund der allgemeinen politischer und militaerischen Lage müssen wir damit rechnen, dass es im jeden Momente zu einer Entziehung der deutschen Truppen aus unserem Gebiet kommen könnte. Wir betrachten uns verantwortlich dafür, dass in unserem Lande in keinem Augenblick eine Regierungslose Periode entste-het und die revolutionaeren Elemente die Oberhand bekommen könnten. Wir rechnen dabei damit, dass nach der Entziehung der deutschen Streitkraefte auf unseres Gebiet allierten Truppen kommen werden. Wir müssen dafür dem Volke rechtzeitig die notwendige politische Orientation geben und die kommunistische Propaganda unschaedlich machen. Es besteht bei der zivilen Bevölkerung, wie auch bei der Landeswehr eine gewisse Nervosität, es könnte zu einem Kaos kommen, in dem die Kommunisten die Oberhand ge-winnen könnten. In diesen Verhaeltnissen könnte die Bevölkerung und die Lan-deswehr wieder durch die deutsche Behörden weder durch den Provintialprae-sidenten berühigt sein, wenn auf diesem Territorium die macht eine nationalle Regiuerung übernimmt. Diese nationale Regierung muss darum schon jetzt so gebieldet sein, dass sie auch für die Aliierten annehmbar wäre. Wir wissen weiter, dass das deutsche Volk ein grosses Volk ist, mit dem unser klei-nes Volk stehen kann. Wir sind als unmittelbare Nachbarn wirtschaftlich, kultu-rell, und auch politisch mehr oder weniger aneinander angewiesen. Wir erklären das auch in dieser schweren Stunde Deutschlands ganz offen. Es ist sicher, dass sich Europa in zwei grossen lager zerteilen wird, in den komunistischen und in den antikomunistischen. Im antikomunistischen werden wir ganz gewiss immer mit dem deutschen Volke auch zusammen gehen. Darum stellen wir Ihnen, Her Obergruppenführer, ganz offen unsere Vorschlage vor, wie folgt: 1.) Die sofortige Uebernahme der politischen und militärischen macht über Slowenien von der slowenischen Nationalregierung. Diese Regierung wird vom Nationalausschuss ernannt als Ausdruck der Suverenität des sloweni-schen Volkes. Na kazalo Na kazalo oseb 996 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 2) Der Kampf der deutschen Einheiten gegen die Aliierten Armeen auf dem slowenischen Gebiete wird sofort eingestellt. 3) Der Kampf gegen Partisaneneinheiten wird seitens der slowenischen Lan- deswehr fortgesetzt, jedoch unter schlowenischer Oberleitung und mit der Berücksichtigung der Ehre und Selbstständigkeit der deutschen Streitkräfte. 4.) Die slowenische Nationalregierung übernimmt die Garantie für die öffent- liche Ruhe und Sicherheit in dem von den Partisanen unbesetzten Gebiete. 5.) Im Falle eines Waffenstillstandes in dem Sinne, dass die deutschen Streit- kräfte die Waffen den Aliierten strecken sollten, werden alle Waffen zur Verfügung der slowenischen Nationalregierung gestellt. Der Rückzug der deutschen Streitkräfte über das slowenische Gebiet wird seitens der slowe-nischen Nationalregierung und seiner Truppen nicht gestört.1290 Wir betonen, Herr Obergruppenführer, nocheinmal, dass alle unsere Schritte Volk zu retten und eine feste Grundlage für die künftige Mitarbeit der beiden Völker zu schaffen. Mit vorzüglicher Hochachtung Für die demokratische Parteien und für den slowenischen Nationalausschuss: Proglas Narodnega odbora za Slovenijo o ustanovitvi narodne države Sloveni-je, 1. 5. 1945 (pag. 1400)1291 SLOVENSKEMU NARODU! V smislu Atlantske listine in drugih svečanih izjav demokratičnih zaveznikov o svobodni odločitvi in demokratični ureditvi narodov NARODNI ODBOR za SLOVENIJO v odločilni in usodni zgodovinski uri slovenskega naroda p r o g l a š a, da je za vse ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci, ustanovljena narodna dr-žava Slovenija kot sestavni del demokratično in federativno urejene kraljevine Jugoslavije. NARODNI ODBOR za SLOVENIJO postavlja slovensko vlado kot začasni najvišji upravni organ za območje narodne države Slovenije. 1290 Prepis točk 1–5 na je pag. 1416–1417. 1291 Prepis dokumenta je na pag. 1401. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 997 Slovenska narodna vojska je prevzela skrb za red in mir v narodni državi in bo zavarovala slovenske meje. Slovenski domobranci in druge narodne oborožene enote so se stavile v službo Narodnemu odboru za Slovenijo, že položile vojaško prisego kralju in slovenskemu narodu ter s tem vstopile v slovensko narodno voj-sko kot sestavni del kraljevske jugoslovanske vojske v domovini. V narodni državi Sloveniji bo mogla vsaka stranka po načelih svobode in demo-kracije razvijati svoje sile in uveljavljati svoja stremljenja. Zato poziva NARODNI ODBOR za SLOVENIJO vse stranke, da z njim sodelujejo in tako omogočijo poli-tično in socialno konsolidacijo slovenskega naroda. NARODNI ODBOR za SLOVENIJO poziva vse Slovence k obči spravi, da ne bodo skromne in oslabljene narodne sile vezane v notranji borbi, ko jih v tem zgodovin-skem trenutku rabimo sproščene in enotne za uresničenje najvišjih narodnih kori-sti. Zato vabi partizanske oddelke, da takoj ustavijo vse sovražnosti proti slovenski narodni vojski in vse nastope proti miroljubnemu slovenskemu prebivalstvu, da tako preneha strahotno bratomorno krvoprelitje. NARODNI ODBOR za SLOVENIJO poziva vse Slovence, da v tem odločilnem trenutku ohranijo narodno disciplino, da se vedejo do vseh dostojanstveno, da opustijo vsako osebno obračunavanje in sledijo ukrepom narodne vlade. Ljubljana, ki postane prvič v zgodovini po zaslugi zmagovitega zavezniškega orož-ja in naših naporov prestolnica ZEDINJENE SLOVENIJE, mora biti v vsem vzor narodne zavednosti, politične zrelosti in državljanske discipline. Zaupajoč v vsemogočnega Boga, ki vodi usodo narodov, in zanašajoč se na podpo-ro velikih demokratičnih zaveznikov, poziva NARODNI ODBOR za SLOVENIJO vse Slovence k sodelovanju za blagor domovine, k edinosti in spravi, ker je le s tem zagotovljen obstoj in napredek slovenskega naroda. ŽIVEL KRALJ PETER II.! ŽIVELA FEDERATIVNA KRALJEVINA JUGOSLAVIJA! ŽIVELA NARODNA DRŽAVA SLOVENIJA! Ljubljana dne 1. 5. 1945. [žig Narodnega odbora za Slovenijo] Prepis Proglasa Narodnega odbora za Slovenijo o ustanovitvi narodne države Slovenije, 1. 5. 1945 (pag. 1401)1292 Osnutek razglasa Slovencem, nedatirano (pag. 1402)1293 Slovenskemu ljudstvu! S kapitulacijo Nemčije preneha na slovenskem ozemlju okupacija in od nje posta-vljena oblast. 1292 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1400. 1293 Osnutek dokumenta je na pag. 1404, prepis (UDV) pa na pag. 1491. Dokument je zapisan v Šmajdo- vem rokopisu. Na kazalo Na kazalo oseb 998 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Vse upravne posle na slovenskem ozemlju vrši začasno slovenska vlada, postavljena od Narodnega odbora za Slovenijo. O tem so bili obveščeni veliki demokratični zavezniki. Od Nemcev postavljeni šef Pokrajinske uprave za Ljubljansko pokrajino gen[eral] Lev Rupnik [Leon Rupnik] je odstavljen. Za vodstvo poslov Ljubljanske pokrajine je slovenska vlada imenovala komisarja. Izmenjano je vodstvo policijske uprave. Ti ukrepi so bili potrebni, da se izvrši prehod iz težke štiriletne okupacije v svobodno narodno življenje. Prenehati mora bratomorna državljanska vojna, ki jo je povzročil in podžgal že ita-lijanski okupator in ki je doslej zahtevala že ogromno žrtev. Zapisek Albina Šmajda (pag. 1403)1294 1. Nujnost delovanja večja zaradi razmer (Rö [Erwin Rösener] Ru [Leon Rupnik]) 2. Pripravlja se včeraj. cilj še naprej – a) Dnevne seje 3. Dve nalogi pooseb. dom emig. 4. Konkret a) Pisarna v zveznem b) Seje dnevno dop – pop c) Mesto za zbiranje vesti č) Neprestan stik z dom 5. Delegacija 6. Odbor za emigr Ukrepi: Ropanje – Izpustitev pripornikov Toč. pijač Radio – deblok in poslušanje Slovenske zastave belomodrardeče Prehrana Poziv k delu Trdnost in odločnost Osnutek razglasa Slovencem, nedatirano (pag. 1404)1295 1294 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1492. V prepisu je na začetku dokumenta dodan datum 1. 5. 1945, na koncu pa: [OPOMBA: ROKOPIS ORIGINALA NI ŠMAJDOV!]. 1295 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1402. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 999 Osnutek razglasa Narodnega odbora za Slovenijo o ustanovitvi narodne države Slovenije, 1. 5. 1945 (pag. 1405)1296 Slovenskemu narodu. Zaupajoč v vsemogočnega Boga, ki vodi usodo narodov, pooblaščen od narodnega odbora kot predstavnika vsega slovenskega naroda, v katerem so zastopane vse slovenske demokratične stranke, na podlagi izjave Nj. Vel. kralja Petra II. o federativni ureditvi Jugoslavije – v smislu ravnogorske deklaracije in svečanih izjav zaveznikov proglaša Narodni odbor za Slovenijo narodno državo Slovenijo z vsem ozemljem, na katerem prebi-vajo Slovenci v okviru federativne države Jugoslavije. Svečano pozivamo Nj. Veličanstvo kralja Petra II. kot edinega zakonitega vladarja Jugoslavije in Slovenije, da pride čimprej na ozemlje svoje države, da prevzame vla-darske dolžnosti, da se tako konča državljanska vojska in bratomorno krvoprelitje. Narodni odbor postavlja vlado narodne Slovenije na osnovi demokratskih načel. Proglašamo slovensko domobranstvo, slovenske četnike, narodne straže na Pri-morskem kot državno slovensko vojsko, ki naj skrbi za red in mir v državi. Slovesno pozivamo partizanske odrede, da takoj ustavijo vse sovražnosti pro-ti slovenskemu domobranstvu, slovenskim četnikom in primorskim stražam, da preneha strahotno bratomorno krvoprelitje. Ker stoji NO na načelih svobode in demokracije. V demokratsko urejeni državi bo mogla vsaka stranka mirnim potom po načinu demokratskih načel boriti se za svoja načela. (Pozivamo, da imenuje tudi komunistična stranka v narodni odbor svoje zasto-pnike izmed onih oseb, ki niso omadeževane z bratomornim klanjem, ropanjem in požiganjem narodnega premoženja, da bo tako ves narod edin urejeval svojo lastno državo. Demokratske stranke nimajo pomislekov, da potegnejo tudi KP, ako opusti terorizem in diktaturo.) Če pa O. F. ne ustavi sovražnosti napram varnostnim četam domobranstva, četni-kov in narodnih stražarjev, ki so samo defenzivnega in varnostnega značaja, pa naročamo, da se združi ves slovenski narod v borbo proti onim, ki nočejo miru, ne svobode slovenskega naroda. Pozivamo vse civilno prebivalstvo, da se vzdržuje napram okupatorskim četam vsake sovražnosti, da se prepreči krvoprelitje in škoda na narodnem premoženju. Z okupacijskimi oblastmi bo skušal narodni odbor mirnim potom doseči dogovor, da se v miru in brez nepotrebnega krvoprelitja1297 Za dosego sporazuma z okupacijskimi oblastmi pooblaščamo poseben odbor, ki naj skuša doseči sporazum z okupacijskimi oblastmi, da se mirno brez krvoprelitja 1296 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1493 s pripisom, da gre za prvi osnutek z dne 29. 4. 1945. Drugi osnutek je na pag. 1406, prepis (UDV) pa je na pag. 1494. 1297 Stavek ni zaključen. Na kazalo Na kazalo oseb 1000 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 izvrši osvoboditev slovenskega naroda in da bodo mogle pričeti redne narodne oblasti svoj posel. Pozivamo ves slovenski narod k edinosti, spravi in k zaupanju do narodnega odbo-ra, ki je zastopnik slovenske suverenosti in slovenskih demokratskih strank. Ljubljana 1. 5. 1945 Škof – 3 zastopniki škof – dr. Milko Kos Filip Uratnik V. Arko Pitamic [Leonid Pitamic] Remec [Bogumil Remec] Ušeničnik [Aleš Ušeničnik] Lukman [Franc Ksaver Lukman] Osnutek razglasa Narodnega odbora za Slovenijo o ustanovitvi narodne države Slovenije, 1. 5. 1945 (pag. 1406)1298 Tretji osnutek razglasa Narodnega odbora za Slovenijo o ustanovitvi narodne države Slovenije, 1. 5. 1945 (pag. 1407)1299 Slovenskemu narodu! V smislu svečanih izjav demokratičnih zaveznikov o svobodni odločitvi in demo-kratični ureditvi narodov Narodni odbor za Slovenijo v odločilni in usodni uri zgodovine slovenskega na-roda p r o g l a š a, da je za vse ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci ustano-vljena narodna država Slovenija kot sestavni del federativno urejene kraljevine Jugoslavije. Narodni odbor za Slovenijo postavlja slovensko vlado kot najvišji upravni organ za območje narodne države Slovenije. Slovenska narodna vojska je prevzela skrb za red in mir v narodni državi. Sloven-ski domobranci in druge narodne oborožene enote so se stavile v službo narodnemu odboru za Slovenijo, že položile vojaško prisego kralju in slovenskemu narodu ter s tem vstopile v slovensko narodno vojsko kot sestavni del kraljevske jugoslovan-ske vojske v domovini, ki bo zavarovala slovenske meje. V narodni državi Sloveniji bo mogla vsaka stranka po načelih svobode in demo-kracije razvijati svoje sile in uveljavljati svoja stremljenja. Zato poziva narodni od-bor za Slovenijo vse stranke, da z njim sodelujejo in tako omogočijo politično in socialno konsolidacijo slovenskega naroda. Narodni odbor za Slovenijo poziva partizanske oddelke, da takoj ustavijo vse so-vražnosti proti slovenski narodni vojski in vse nastope proti miroljubnemu in 1298 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1405. 1299 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1495. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1001 patriotsko razpoloženemu slovenskemu prebivalstvu, da preneha strahotno bra-tomorno krvoprelitje. Narodni odbor za Slovenijo poziva vse Slovence in Slovenke, da v tem odločilnem trenutku ohranijo narodno disciplino, da se obnašajo napram vsem dostojanstve-no, da opustijo vsako osebno obračunavanje in sledijo ukrepom narodne vlade. Ljubljana, ki postane prvič v zgodovini po zaslugi zmagovitega zavezniškega orož-ja in naših naporov prestolnica zedinjene Slovenije, mora biti v vsem vzor narodne zavednosti, politične zrelosti in državljanske discipline. Zaupajoč v vsemogočnega Boga, ki vodi usodo narodov, pozivamo vse Slovence in Slovenke k sodelovanju za blagor domovine, k edinosti in spravi, ker je le s tem zagotovljen obstoj in napredek slovenskega naroda. Živel Nj. Vel. kralj Peter II.! Živela federativna kraljevina Jugoslavija ! Živela naro-dna država Slovenija ! Ljubljana, dne 1. 5. 1945. Narodni odbor za Slovenijo Poziv Narodnega odbora za Slovenijo k miru, redu in disciplini, nedatirano (pag. 1408) Proglas NO o ustanovitvi narodne drž[ave] Slovenije, ki je sprožil val narodnega navdušenja in izzval odkritosrčno veselje nad dolgo pogrešano svobodo in našel ra-zumevanje pri nemški vojaški oblasti. Nem[ška] oblast je zasedla javna poslopja, odredila strogo obsedeno stanje, ustavila časopise in izvršila nekaj aretacij. Z oz[irom] na to stanje poziva NO prebivalstvo k miru, redu in disciplini. Strogo je treba izbegavati vse kar bi moglo izzvati incidente z nem[ško] vojsko = Vsako obračunavanje je le voda na mlin onih, ki bi želeli nered in izgrede za svoje temne namene. Ostanimo mirni. Prihoda svobode ne more nihče zavreti. Zavrli bi si jo sami, če bi ne znali v tem trenutku ohraniti mir in disciplino. Razglas Narodnega odbora za Slovenijo, nedatirano (pag. 1408) Narodni odbor za Slovenijo razglaša: Ljubljansko prebivalstvo je sprejelo proglas Narodnega odbora z velikim odobrava-njem toda z zunanjo mirnostjo, kakršno trenutni položaj zahteva, na znanje. Dogodki se razvijajo normalno; v kolikor še ni bilo mogoče prevzeti vse oblasti, se bo to zgodilo pravočasno. Prebivalstvo se poziva, naj se v lastnem interesu zadrži mirno in dostojanstveno. Vsak nepreviden korak je lahko samo v škodo prebivalstvu. Ne verjemite vznemirlji-vim vestem, pač pa mirno zaupajte Narodnemu odboru, ki vas bo sproti obveščal o vsem potrebnem. Na kazalo Na kazalo oseb 1002 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Kdor bi hujskal h kakršnim koli oboroženim nastopom, je narodni sovražnik, ki mu odločno onemogočite njegove nakane. Ohranite, kot doslej, hladnokrvnost in bodite disciplinirani. Tako nam svobode ne bo nihče uspel ogrožati. Osnutek postavitve slovenske vlade, 1. 5. 1945 (pag. 1409)1300 Narodni odbor za Sl[ovenijo] je na temelju čl. … uredbe o … z dne … postavlja slovensko vlado predsednik: . . . . . Vlada je bila zaprisežena in je svoje posle že prevzela. Ljubljana, 1. 5. 1945. Narodni odbor za Slovenijo Depeše, 2. 5. 1945 (pag. 1410)1301 2. 5. 1945 06:00 Nahajamo se v Furlaniji. Zavezniški delegati prišli nocoj k nam. Danes pridejo z vojsko. Smo optimisti. Zna se pa tudi dogoditi, da nas začasno internirajo. Nič zato, naša stvar bo sigurno zmagala. S partizani imamo borbe do zadnjega, poseb-no pri Gorici. Slobodan [Josip Kuhar]. Slobodan javlja: Mi smo že pri zaveznikih. Vse v najlepšem redu. 2. 5. 1945. 9:00 staro vreme. Depešu predati i Tataloviću [Radoslav Tatalović]. 2. 5. 1945. ob 12:45. Engleski tenkovi preko Monfalkona idu danas 2. 5. za Trst. Sinoč došli kod nas u selo Moša kod Gorice. Danas nastavljamo razgovore. S partizanima još do sad u teškoj borbi. Nalazimo se izmedju Engleza i njih. Damjanovič [Miodrag Damjanović]. 1300 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1690. 1301 Prepisi so na pag. 1411, 1496 (UDV) in 1499 (UDV). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1003 13:15 stari čas. SLB1302 poroča: Kacin [Anton Kacin] u ime Narodnog odbora je prvi u vezi sa za-veznicima i predao memorandum. Sada su Andrej [Ivan Prezelj] i drugi primljeni na glavnoj komandi u Udinama. Kaj je novega pri Vas? DDU–potek bor DDD! star čas veza ob 15. uri Depeše, 2. 5. 1945 (pag. 1411)1303 Poziv Narodnega odbora za Slovenijo zaveznikom in pismo Erwinu Rösenerju, 2. 5. 1945 (pag. 1412)1304 Narodni odbor pozdravlja zaveznike in prosi da takoj pridejo v Lj[ubljano] 2. 5. ob 15:25 NO za Slovenijo 2. 5. ob 11h odhod do Rup [Leon Rupnik] zaradi prevzema oblasti. Negativno. Glej dopis za Rösenerja [Erwin Rösener]. Prositi, naj naredi to žrtev za slov[enski] narod in naj posreduje. Ljubljana, 2. 5. 1945. Herr Obergruppenführer! Der bisher illegal bestehende Nationalausschuß für Slowenien, bevollmächtigt mit der nationalen Deklaration vom 29. 10. 1944 seitens der Vertreter aller nationalen politischen Parteien, der kulturellen und sozialen Organisationen und aller Stände, beabsichtigt im Interesse des gemeinsamen gegenbolschewistischen Kampfes, weiteres ins Interesse der öffentichen Ordnung den Volksstaat Slowenien zu proklamieren und eine provisorische Regierung einzusetzen. Die Übernahme der Regierung wird am entschlossenen Kampf gegen die Banditen auf unserem Gebiet nichts änderen. Alle gemeinsamen Angelegenheiten der Zivilverwaltung werden in gegenseitigen Ein-vernehmen zwischen der höchsten deutschen Befehlsstelle und der völkischen Regie-rung geregelt. Wir bitten Sie, Herr Obergruppenführer, dies zur gefälligen Kenntnis nehmen zu wollen. Mit ausgezeichneter Hochachtung für den slow. Nationalausschuß: Sekretär: Vorsitzender: 1302 V prepisu na pag. 1496 je pripisano: KUHAR. 1303 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1410. 1304 Delni prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1497; pismo Erwinu Rösenerju v nemščini ni prepisano. Na pag. 1497 je tudi pismu Rösenerju v slovenskem prevodu, ki je objavljeno v nadaljevanju. Na kazalo Na kazalo oseb 1004 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Razgovor z inž. Predavcem [Vladimir Predavec]: mnsg. Škerbec [Matija Škerbec], Smersu [Rudolf Smersu], dr. Leskovar [Ludvik Leskovar] Pečar [Celestin Jelenc]: v načelu za to, da se ustanovi Osrednji odbor, delegacija brez pooblastil Brzojavka, 2. 5. 1945 (pag. 1413)1305 Brzojavka z dne 2. 5. 1945 ob 22. uri: Oficiru engleskom za vezu predana želja Narodnog odbora za dolazak v Ljubljanu, kao i obaveštenje o Nemcima. Slažem se sa uzimanjem vlasti i pozdravljam, no obavestite nas o uspehu odmah, o tome obavestijo sem Čiču [Dragoljub Mihailović]. Gde je Tatalović [Radoslav Tatalović]? – Damjanović [Miodrag Damjanović], An-drej [Ivan Prezelj]. Dopis Albina Šmajda Erwinu Rösenerju, 3. 5. 1945 (pag. 1414)1306 Ljubljana, den 3. 5. 1945. Herr Obergruppenführer! Ich erlaube mir, Ihnen die Vorschläge des Nationalausschusses für Slowenien vorzulegen, die Ihnen am 30. 4. 1945 von der Delegation mündlich vorgebracht wurden. Mit vorzüglicher Hochachtung Für den slowenischen National Ausschuss Der Sekretär: Dopis Narodnega odbora za Slovenijo Erwinu Rösenerju, 4. 5. 1945 (pag. 1415)1307 An den OBERGRUPPENFÜHRER E. R Ö S E N E R L j u b l j a n a . Die politische und militaerische lage fordert von uns die Sichehrung der öffentli-chen Ordnung und Ruhe. Zur Regelung aller schwebendern Fragen schlaegt Narodni odbor za Slovenijo v Ljubljani folgendes vor: 1305 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1498. 1306 Slovenski prevod dopisa je na pag. 1500. 1307 Slovenska verzija dokumenta je objavljena na pag. 1501. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1005 1. die unverzügliche Übernahme der politischen und militaerischen Macht in Slo-wenien von der slowenischen Nationalregierung, die vom Narodni odbor za Slo-venijo als Ausdruck der Suverenitaet des slowenischen Volkes ernannt wird. 2. Mit der Übernahme hört die deutsche Zivilvervaltung auf zu bestehen. 3. In den Verwaltungszweigen, die von deutschen Wachen bewacht werden, ins-besondere Rundfunk, Post u. s. W., übernimmt die Bewachung die Landeswehr. 4. Die Lebensmittelvorraete für die Zivilbevölkerung bleiben unangetastet, die Vorraete für die Militaerverwaltung werden dem Narodni odbor za Slovenijo für die Bedürfnisse der Landeswehr zur Verfügung gestellt. 5. Die slowenische Nationalregierung übernimmt die Garantie für die öffentliche Ruhe und Sicherheit in dem von den Partisanen unbesetzten Gebiete. Ljubljana, den 4. 5. 1945. Sekretaer: President: Sekretaer: Točke 1–5 v dopisu Narodnega odbora za Slovenijo Erwinu Rösenerju v nem-ščini, 30. 4. 1945 (pag. 1416–1417)1308 Vabilo Narodnega odbora za Slovenijo na sejo Slovenske zaveze, 3. 5. 1945 (pag. 1418)1309 Narodni odbor za Slovenijo v smislu določil uredbe št. 5 z dne 2. 4. 1945 o izvrše-vanju državne oblasti na ozemlju narodne države Slovenije v a b i g. ……………………………. kot izvoljenega poslanca v Slovensko zavezo kot za-časno slovensko narodno predstavništvo na prvo sejo Slovenske zaveze ki bo v četrtek dne 3. 5. 1945 ob 19. uri v mali dvorani na Taboru. Ljubljana, 3. 5. 1945. Vabila Narodnega odbora za Slovenijo na sejo Slovenske zaveze, 3. 5. 1945 (pag. 1419–1423)1310 Prepisi depeš, 3. 5. 1945 (pag. 1424–1425)1311 3. 5. 12:15. 1308 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1398–1399. 1309 Prepisi dokumentov so na pag. 1419–1423. 1310 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1418. 1311 Prepis (UDV) je na pag. 1498–1499. Delni prepis na pag. 1426. Na kazalo Na kazalo oseb 1006 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Privatno javljam, da još nema izgleda, da bi zaveznici okupirali Sloveniju preko Soče. Juče bila konferencija sa Englezima, danas se nastavlja. Engleski oficiri kažu, da so to vrlo teški problemi i da Churchill [Winston Churchill] sada mora da za-grize u jugoslovensko pitanje. Mi smo stavljeni pod nadzorstvo i zaštitu 6. divizije 8. armije in nalazimo se u Cormonsu1312. Englezi su prijateljski raspoloženi ali su još uvek politički saveznici Tita [Josip Broz]. Slobodan [Josip Kuhar]. 3. 5. ob 20. Rankoviću [Božo Ranković] i Narodnom odboru! Sve edinice bit če 4. 5. transportovane engleskim kamijonima u dolini Tagliamen-ta, gde če čekati na rezultat razgovora u engleskoj glavnoj komandi na koje razgo-vore odlazim sa najvišim komandantima i političkim pretstavnicima. U Sloveniji objediniti komandu nad svim snagama s tim, da ove odmah uhvate vezu sa sna-gama Čičinim [Dragoljub Mihailović] i saveznicima, koji odavde preko Beljaka odlaze za Avstriju. Tatalović [Radoslav Tatalović] da udje takodje u sastav naših trupa u Sloveniji, o čemu če ga obavestiti Rankovič. Damjanovič [Miodrag Damjanović] i Andrej [Ivan Prezelj]. Privatno javljeno u isto vreme od Slobodana, da je u Trstu došlo do borbe izmedju Engleza i partizana. Kacinu [Anton Kacin]: 3. 5. revolucionarnim putem sastao se prvi privremeni slovenački parlamenta, koji proglasio ustanovljenje Zedinjene Slovenije kao sastavnog dela federativne kra-ljevine Jugoslavije. Sa oduševljenjem jednoglasno primljen poziv Kralju [Peter II. Karađorđević], da se vrati na od neprijatelja oslobodjenu teritoriju. Nemački poli-tički otpor je slomljen. Narodni odbor. Kacinu: Narodni odbor želi, da uputi svoju delegaciju u savezničku komandu tamo radi tu-mačenja zaključka privremenog slovenačkog parlamenta. Ako se ovo primi, javite način dolazka delegacije. Zajec [Marjan Zajec]. Delni prepisi depeš, 3. 5. 1945 (pag. 1926)1313 1312 Slovensko Krmin. 1313 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1424–1425. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1007 Zapis Albina Šmajda s seje Narodnega odbora za Slovenijo, 3. 5. 1945 (pag. 1427)1314 3. 5. 10h predsedstvo Lovro [Bogumil Remec], Nil [Rudolf Žitnik], Krški (inž) [Ladislav Bevc], Kos [Ignacij Pevec] predlog, da se skliče SZ in da se to izvrši še danes v Domob[ranskem] domu in dajo še danes, da so vabljeni. Pečar [Celestin Jelenc]: Kakšen […] bi bilo? Nil: primerna je na Taboru mala dvorana (v stik z Vizj. [Milko Vizjak]) Ni nevarnosti! do 19h se skliče Dnevni red: preds otvori NO 1) NO, konstituiranje NO ni z dne 29. 10. 1944 2) konstituiranje 3) poročilo o dosedanjem delu (v glavnem) 4) proklamacija Nadaljevanje seje na predlog NO o tem se obvesti zaveznike Zapis Albina Šmajda s seje Narodnega odbora za Slovenijo, 3. 5. 1945 (pag. 1428)1315 Popoldne 3. 5. mrsg. [monsignor] Škrbec [Matija Škerbec] poroča o obisku pri škofu [Gregorij Rožman]: g. Rup. [Leon Rupnik] nima zveze z AA [Angloameričani] in jih ne more poklicati vtis, da je tej stvari naklonjen. N[emški] general pri škofu in Rös [Erwin Rösener] obdeloval v tem smislu. Gen[eral] na našem stališču, zopet k Rösen, ga pregovarjat. Cergol [Izidor Cergol] pri škofu in drži linijo NO Vsi predlagajo, naj gre ven misija, da se dobi stik z AA [Angloameričani]. Mislim, da se bodo razmere še bolj ugodno razvijale 1314 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1502–1504. 1315 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1503. Na kazalo Na kazalo oseb 1008 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 (Ali bi prišel Prezv [Gregorij Rožman]?) Naj se ga povabi po g. predsedniku [Jože Basaj]! --------------------------------------------------------poročilo o razgovorih s Hrvati ob 16:30 ---------------------------------------------------------poročila dr. Zajca [Marjan Zajec] o razgovorih pri gen[eralu] Rösenerju o depeši-------------------------------------------------------- brzojavka: Alx [Harold Alexander] Prezvi[šeni] Vatikanu [Pij XII.] in Damjanoviću [Miodrag Damjanović] ----------------------------- Kralj [Peter II. Karađorđević], Truman [Harry S. Truman], Churchill [Winston Churchill], Krek [Miha Krek] Zapis Albina Šmajda s seje Narodnega odbora za Slovenijo, 3. 5. 1945 (pag. 1429–1430)1316 3. 5. zvečer (Dr. Basaj [Jože Basaj], dr. Šmajd [Albin Šmajd], dr. Zajc [Mar-jan Zajec], Kranjc [Marko Kranjc], Žitnik [Rudolf Žitnik], Remec [Bogumil Remec]) 1) nove predloge, ki jih sedaj želite 2) gen[eral] Rupnik [Leon Rupnik] demisijoniral (civilno vojaško) (quid pro quo) dr. Šmajd ---------------------------------------------- Min[ister] Frković [Ivica Frković] (gen[eral] Mihailović [Dragoljub Mihailović]) NO ---------------------------------------------- 19:05 soglasno sprejeto: dnev[ni] red predsedstvo: 1316 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1504. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1009 poročilo z odobravanjem sprejmemo na znanje – NO za dosedanje najiskrenejša zahvala (želja in vabilo za vrnitev Kr[alja] [Peter II. Karađorđević] v dom[ovino]) v smislu škofovih izvajanj ------------------------------------ dr. Voršič [Alojzij Voršič] ----------------------------------- inž. Predavec [Vladimir Predavec] v imenu CNK [Centralni nacionalni komite] Hajnrihar [Franc Heinrihar] in proti dr. Kuncu [Marjan Zajec] v pismu, da groze njemu in sinu Osnutek pooblastila Narodnega odbora za Slovenijo za razgovore o skupnem boju proti komunizmu, 3. 5. 1945 (pag. 1431)1317 Pooblastilo. NO za Slov[enijo], pooblašča gg. mrsg. Škrbca Matijo [Matija Škerbec], inž. Berkop-ca Toneta in poročnika Meršola Miroslava, da se obvezno razgovarjajo in napravijo sporazum za skupno organizacijo borbe proti komunizmu. Dogovor postane obvezen z ratificikacijo po slov[enski] vladi. Osnutek pooblastila Narodnega odbora za Slovenijo za razgovore o skupnem boju proti komunizmu, 3. 5. 1945 (pag. 1432)1318 Seznam navzočih poslancev na prvi seji Slovenske zaveze, 3. 5. 1945 (pag. 1433)1319 Seznam navzočih gg. poslancev na prvi seji Slovenske zaveze kot začasnega naro-dnega slovenskega predstavništva dne 3. 5. 1945. 1. – Smersu Rudolf, Ljubljana (Manjkajo: 1. dr. Golia Adolf, 2. – Dr. Šmajd Albin, Radovljica 2. dr. Lavrič Jože, 3. – Kranjc Marko, Ptuj 3. Mihelčič Fran 4. – Bitenc Mirko, Laško, 4. Krošl Jože 5. – Teuerschuh Ivan, Slovenjgradec 5. dr. Kovačec Franjo 5. – Špindler Jože, Maribor 1. breg 6. dr. Mohorič Jakob) 1317 Prepis dokumenta je na pag. 1432. Prepis (UDV) je na pag. 1505. 1318 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1431. 1319 Enak dokument, le da z drugim tipkopisom, je na pag. 1434. Na kazalo Na kazalo oseb 1010 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 7. – dr. Bajlec Franc, Murska Sobota 8. – Masič Pavle, Ljubljana 9. – Dr. Česnik Ivan, Vipava 10. – Dr. Žitko Stanko, Gorica 11. Dr. Kotnik Fran, Prevalje 12. Inž. Muri [Lambert Muri], Jezersko 13. Dr. Basaj Jože, Ljubljana 14. Remec Bogomil, Ljubljana 15. Pevec Ignacij, Št. Vid pri Stični, 16. mrsg. Škrbec Matija, Ljubljana 17. Zorenč [Alojzij Zorenč], Sv. Peter pod Sv. gorami 18. Škulj Karel, Dolenja vas pri Ribnici 19. Kosmina Ivan, Nabrežina 20. dr. Megušar Anton, Kranj 21. Jonke Jože, Kočevje 22. Jan Maks, Gorje pri Bledu 23. Žužek Franc, Dobrepolje 24. Kavka Karel, Ljubljana 25. Horvat Avgust, Murska Sobota 26. Majeršič Janez, Tržič 27. dr. Leskovar Ludvik, Prihova pri Konjicah 28. Češnovar Slavko, Ljubljana 29. dr. Voršič Alojzij, Celje 30. dr. Hanželič Rudolf, Ormož, 31. Povše Ciril, Ljubljana 32. Geratič Mirko, Maribor, 33. Krvina Janez, Ljubljana 34. Bitnar Pavlin, Črnomelj 35. Rigler Alojzij, Sv. Gregor pri Vel[ikih] Laščah 36. Novak Nande, Nevlje pri Kamniku 37. dr. Debeljak Tine, Škofja Loka 38. dr. Milavec Anton, Planina pri Rakeku, 39. Kremžar Franc, Sv. Križ pri Litiji Seznam navzočih poslancev na prvi seji Slovenske zaveze, 3. 5. 1945 (pag. 1434)1320 1320 Seznam je objavljen na pag. 1433. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1011 »Združena Slovenija vstaja!«, članek iz časopisa Slovenec, 4. 5. 1945 (pag. 1435–1436) Na kazalo Na kazalo oseb 1012 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1013 Na kazalo Na kazalo oseb 1014 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1015 Razglas o ustanovitvi slovenske vlade, 4. 5. 1945 (pag. 1437)1321 R A Z G L A S Narodni odbor za Slovenijo na podlagi člena 2. točke 2. uredbe o izvrševanju dr-žavne oblasti na področju narodne države Slovenije z dne 2. 4. 1945. postavlja s l o v e n s k o v l a d o , ki jo sestavljajo: 1. predsednik: dr. B A S A J Jože, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani, 2. državni tajnik za notranje posle: dr. B A J L E C Fran, narodni poslanec, Murska Sobota, 3. državni tajnik za finance: K R A N J C Marko, narodni poslanec, Maribor, 4. državni tajnik za narodno gospodarstvo: V O L K Avgust, trgovec, Ljubljana, 5. državni tajnik za vojsko: 6. državni tajnik za prosveto: dr. M A R T E L A N C Ivan, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice, Ljubljana, 7. državni tajnik1322 za pravosodje in vere: 8. državni tajnik za promet in pošto: TEUERSCHUCH IVAN, NARODNI POSLANEC, SLOVENJGRADEC 9. državni tajnik za javna dela in obnovo: inž. Bevc Ladislav, Ljubljana, KAVKA KAREL, stavbenik, Ljubljana 10. državni tajnik1323 za kmetijstvo in prehrano: P E V E C Ignacij, posestnik, Št. Vid pri Stični, 11. državni tajnik1324 za socialno skrbstvo in zdravstvo: inž. Bevc Ladislav, Ljubljana, začasno, ŽUŽEK FRANC, šef Delovnega urada, Ljubljana Državni podtajniki so postavljeni:1325 1321 Prepis dokumenta je na pag. 1646 v mapi Nedatirani originali. 1322 Pripisano: državni podtajnik. 1323 Pripisano: državni podtajnik. 1324 Pripisano: državni podtajnik. 1325 Pripisano: državni podtajnik. Na kazalo Na kazalo oseb 1016 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 VLADA JE ZAPRISEGLA IN PREVZELA POSLE. LJUBLJANA, DNE 4. 5. 1945. PREDSEDNIK ZAČ[ASNEGA] NARODNI ODBOR SLOV[ENSKEGA] NARODNEGA ZA SLOVENIJO: PREDSTAVNIŠTVA: REMEC Bogomil KREMŽAR Franc dr. JELENC CELESTIN Opomba: S črnilom vpisano je na originalu (akt 003246) vpisano z dr. Šmajdovim rokopisom, in sicer s svinčnikom! Depeša Narodnega odbora za Slovenijo generalu Miodragu Damjanoviću, 4. 5. 1945 (pag. 1438)1326 Generalu Damjanoviču! Rösiner [Erwin Rösener] preduzeo je razne protiv mere kao represalije protiv Na-rodnog odbora zbog objavljivanja proklamacije o Narodni državi Sloveniji. Javne zgrade posednute nemačkom naoružanom silom, izlazenje novina zabranjeno, strogo obsadno stanje, nova hapšenja. Narodni odbor zasedava tajno. Narodni odbor za Slovenijo 4. 5. 1945. Depeša Narodnega odbora za Slovenijo generalu Miodragu Damjanoviću, 4. 5. 1945 (pag. 1439)1327 Brzojavka Antona Kacina Narodnemu odboru za Slovenijo, 4. 5. 1945 (pag. 1440)1328 Narodnemu odboru! Pozdravljamo proglasitev Zedinjene Slovenije kot sestavnega dela Jugoslavije. Naša delegacija: Vogrič [Alojzij Vogrič], Andrej [Ivan Prezelj], Hajnrihar [Franc Heinrihar] odpotovala danes k gen[eralu] Aleksandru [Harold Alexander]. V Go-rici vladajo Titovci. Škof Margotti [Carlo Margotti] zaprt. Prosimo nadaljnih poročil. 4. 5. Kacin [Anton Kacin]. 1326 Rokopis dokumenta je na pag. 1439. Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1498. 1327 Objavljen je natipkan dokument, ki je na pag. 1438. 1328 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1499 Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1017 Brzojavka Gregorija Rožmana Haroldu Alexandru, 3. 5. 1945 (pag. 1441)1329 Glavni stan generala Aleksandra Italija. Da se prepreči nadaljnje krvoprelitje in uničenje slovenskega naroda, prosim hitre intervencije po Vaših oboroženih silah v Sloveniji. Dr. Gregorij Rožman – škof Ljubljana, dne 3. 5. 1945. Brzojavka papežu Piju XII., nedatirano (pag. 1442)1330 Brzojavka Nj. Svetosti papežu Piju XII. Citta Vaticano (Predstavništvo slovenskega naroda je proglasilo dne 3. 5. 1945. narodno državo Slovenijo kot federativno edinico kraljevine Jugoslavije. V imenu prve slovenske narodne vlade, zastopnice slovenskega katoliškega naroda pošilja Nj[egovi] Svetosti izraze sinovske udanosti in prosi blagoslova za slovenski narod ter pomoči v borbi proti brezbožnemu komunizmu.) Razglas predstavnikov predvojnih slovenskih političnih strank v Rimu, 29. 10. 1945 (pag. 1443–1444) DEMOKRATIČNE POLITIČNE STRANKE V SLOVENIJI: Slovenska Ljudska stranka, Jugoslovanska Nacionalna stranka, odbor za Slovenijo, Socialistična Stranka Jugoslavije, odbor za Slovenijo, ki so vodile vse politično in javno življenje slovenskega naroda od začetka tega sto-letja, ko je narod dobil prve ustavne pravice, do današnjih dni, so tudi v dobi druge svetovne vojne pod okupacijo vodile narodno gibanje odpora. V ta namen je bilo formirano v letu 1944 skupno politično predstavništvo »Naro-dni Odbor za Slovenijo«. Dasi Narodni Odbor za Slovenijo v domovini ni mogel izvesti svojega delovnega načrta, so zastopniki imenovanih strank odločili naj ta odbor nadaljuje svoje delo tudi v emigraciji radi uspešnejšega skupnega napora za dosego v tej izjavi označe-nih ciljev. Imenovane stranke ugotavljajo, da soglašajo v sledečem: 1329 Osnutek dokumenta v rokopisu je na pag. 1642v, prepis dokumenta (UDV) pa na pag. 1498. 1330 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1499. Na kazalo Na kazalo oseb 1018 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 1. Titov [Josip Broz] režim je totalitaren. Edina realna politična sila v tem režimu je komunistična partija1331, vse drugo, kar sodeluje v tem režimu pod firmo OF je brez pomena in brez vpliva ter je pritegnjeno samo zato, da bi se dalo režimu videz demokratičnosti. Titov režim je prišel do oblasti samo s krvavim terorjem in s prevaro, da je nekako osvobodilno gibanje. Na oblasti se more vzdržati samo s svojo strankarsko vojsko, tajno in javno strankarsko policijo in s svojimi posebnimi sodišči. Kot totalitarno gibanje, Titova politična tvorba ni sposobna, da bi se preobrazila v demokratično politično silo. 2. Najvažnejša skupna naloga in dolžnost vseh demokratičnih strank je, delati za obnovo političnega in vsega javnega življenja na osnovah demokracije. V ta na-men je treba: a) doseči stvarno spoštovanje osebne svobode, b) ljudstvo oprostiti strahu in zajamčiti osebno varnost, c) obnoviti svobodo besede, tiska, zborovanja in združenja, d) upostaviti svobodo organiziranja in delovanja političnih strank, e) onemogočiti uporabo brutalne sile in orožja kot sredstva v strankarski borbi in tekmi, f) upostaviti neodvisna sodišča, g) depolitizirati in demobilizirati vojsko, h) ljudem, ki so se pred Titovskim terorjem zatekli v gozdove ali odšli iz dežele kot politični emigranti, omogočiti, da se lahko svobodno in brez strahu za svoje življenje vrnejo na svoje domove k rednemu in mirnemu življenju. 3. Vse tri stranke stoje na stališču kontinuitete kraljevine Jugoslavije, edine so pa tudi v tem, da se življenje v Jugoslaviji ne more nadaljevati na osnovah in samo z ustanovami, kakršne so obstojale ob času, ko so sovražne sile okupirale Jugoslavijo. Vse tri stranke smatrajo, naj bo Jugoslavija federativna država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Strinjajo se v tem, da naj o obliki vladavine in o novem državnem ustro-ju svobodno odloči ljudstvo samo. Glasovanje oz. volitve naj se izvrše, čim bodo izpolnjeni predpogoji navedeni pod točko 2. in bo dana gotovost, da bo vsak dr-žavljan glasoval svobodno in brez strahu. Glasovanje ali volitve naj vodijo nepri-stranski organi, ki bodo predstavljali jamstvo za glasovalno svobodo. 4. Podpisane stranke odklanjajo vsako sodelovanje in tudi vsako razpravljanje ali dogovarjanje z OF ali z AVNOJ-em, ker vidijo v teh dveh organizacijah totalitar-ne politične tvorbe z delovnimi metodami fašističnega značaja. Pripravljene pa so stopati v razgovore s komunistično partijo.1332 1331 Pripisano: K. P. J. 1332 V rokopisu pripisano: K. P. J. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1019 5. Smatramo, da je v prvi vrsti dolžnost Slovencev samih, da z lastnimi silami izvo-jujemo politično obnovo demokratičnega življenja in izvedemo potrebne socialne reforme v Sloveniji. Čutimo pa se opravičene, da upamo tudi na moralno in stvar-no pomoč velikih demokratičnih zavezniških sil. 6. N. O. bo vzdrževal stalne in najtesnejše stike z demokratičnimi predstavniki srbskega in hrvatskega naroda pri delu za preosnovo konsolidacijo in demokrati-zacijo Jugoslavije. Za Slovensko Ljudsko Stranko: Dr. Miha Krek, predsednik, Dr. Franc Bajlec, tajnik. Za Jugoslovansko Nacionalno stranko, odbor za Slovenijo: Pavel Pestotnik, predsednik, Dr. Marijan Zajc, tajnik. Za Socialistično Stranko Jugoslavije: Dr. Živko Topalović, predsednik, Dr. Celestin Jelenec, član odbora. Na narodni praznik 29. 10. 1945. Prepisi dokumentov (pag. 1445–1489)1333, objavljenih na drugih mestih v tej knjigi Pismo Narodnega odbora za Slovenijo Erwinu Rösenerju, slovenska verzija, 30. 4. 1945 (pag. 1490)1334 Prevod akta 003215 in 003216 Ljubljana, dan 30. 4. 1945 Gospod višji skupinski vodja! Kot zastopniki slovenskih demokratičnih strank hočemo v tej usodni uri govoriti z Vami, gospod višji skupinski vodja, popolnoma odkrito brez vsakega pridržka. Vojna je odločena. Nemčija je vrgla vse svoje vojaške sile proti Vzhodu, da bi sebe in vso Evropo obvarovala boljševizma. Zato je vsa Evropa dolžna Nemčiji zahvalo. Razen vzhodne fronte so vse druge fronte tako rekoč v razsulu, med njimi tudi italijanska in jugovzhodna fronta, ki nas neposredno zadeva. 1333 Pag. 1447 ni. 1334 Nemška verzija pisma je na pag. 1398–1399. Na kazalo Na kazalo oseb 1020 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Priče smo velikopoteznega poizkusa Sovjetov, da boljševizirajo Evropo, kar bi po-menilo konec kulture in civilizacije ne le za Nemčijo, temveč tudi za nas Slovence kot tudi za vso Evropo. Odklanjamo te poskuse boljševizacije, ker so našemu slovenskemu narodu po nje-govi tradiciji komunistične ideje docela tuje. Slovenci smo demokratičnega mišljenja. Vsled tega so nam bile vse totalitarne ide-je tuje, tako tudi nacionalno socialistična in fašistična. Kljub temu smo poskušali na legalni osnovi vse možnosti, da bi dosegli odnose med narodom in zasedbeni-mi oblastmi v smislu mednarodnih konvencij. Tudi v tem boju naših slovenskih čet zoper boljševizem smo bili vedno na stališču, da ta boj ne sme nikdar prekora-čiti meja mednarodnih konvencij. Naš boj zoper boljševizem je veljal v prvi vrsti ohranitvi reda in miru v Sloveniji. Zato smo na stališču, da se slovenske formacije ne smejo v nobenem primeru uporabiti za boj zoper zaveznike. Na osnovi splošnega političnega in vojaškega položaja moramo računati s tem, da lahko pride vsak trenutek do odhoda nemških čet z našega ozemlja. Smatramo se odgovorne za to, da v naši deželi ne nastopi niti za trenutek brezvladje in da revo-lucionarni elementi ne dobe nadvlade. Pri tem računamo, da bodo po odhodu nemških bojnih sil prišle na naše ozemlje zavezniške čete. Ljudstvu moramo pravočasno dati potrebno politično orientacijo in komunistično propagando narediti neškodljivo. Pri civilnem prebivalstvu kot tudi pri domobran-stvu je neka nervoznost, moglo bi priti do kaosa, v katerem bi mogli komunisti pri-ti do oblasti. V takih odnosih bi niti nemške oblasti niti pokrajinski predsednik ne mogli pomiriti prebivalstva in domobranstva. Prebivalstvo je popolnoma pomirje-no le in bo ostalo pomirjeno, če na tem teritoriju prevzame oblast narodna vlada. Ta narodna vlada mora biti že sedaj tako sestavljena, da bi bila sprejemljiva tudi za zaveznike. Dalje vemo, da je nemški narod velik narod, s katerim se naš mali narod ne more spustiti v borbo. Kot neposredni sosedje smo gospodarsko, kulturno in tudi poli-tično več ali manj drug na drugega navajeni. To izpovedujemo čisto odkrito tudi v tej za Nemčijo težki uri. Gotovo je, da se bo Evropa razdelila v dva velika tabora, v komunistični in protikomunistični. V protikomunističnem bomo čisto gotovo šli vedno z nemškim narodom. Zato Vam, gospod višji skupinski vodja, stavljamo čisto odkrito svoje predloge, ki so: 1. Takojšen prevzem politične in vojaške oblasti nad Slovenijo po slovenski narodni vladi. To vlado bo imenoval Narodni odbor kot izraz suverenosti slovenskega naroda. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1021 2. Boj nemških enot proti zavezniškim armadam se na slovenskem ozemlju takoj ustavi. 3. Boj proti partizanskim enotam se od strani slovenskega domobranstva nadaljuje, vendar pod slovenskim vrhovnim vodstvom in z upoštevanjem časti in samostojnosti nemških bojnih sil. 4. Slovenska narodna vlada prevzame jamstvo za javni red in varnost na od partizanov nezasedenem ozemlju. 5. V primeru premirja v tem smislu, če bi nemške bojne sile hotele položiti orožje zaveznikom, se stavi vse orožje na razpolago slovenski narodni vladi. Slovenska narodna vlada in njene čete1335 ne bodo motile umika nemških bojnih sil preko slovenskega ozemlja. Še enkrat naglašamo, gospod skupinski vodja, da je vsak naš korak in predlog vo-dila najboljša volja, da rešimo slovenski narod in da ustvarimo trdno podlago za bodoče sodelovanje obeh narodov. Z odličnim spoštovanjem Za demokratične stranke in za slovenski Narodni odbor: Prepisi dokumentov (pag. 1491–1496), objavljenih na drugih mestih v tej knjigi Slovenska verzija pisma Narodnega odbora za Slovenijo Erwinu Rösenerju, 2. 5. 1945 (pag. 1497)1336 Gospod višji skupinski vodja! Doslej ilegalno obstoječi Narodni odbor za Slovenijo, opolnomočen z narodno iz-javo z dne 29. 10. 1944 od zastopnikov vseh narodnih političnih strank, kulturnih in socialnih organizacij vseh stanov, namerava v interesu skupnega protiboljševi-škega boja, dalje v interesu javnega reda proklamirati narodno državo Slovenijo in postaviti začasno vlado. Prevzem vlade ne bo ničesar spremenil na odločnem boju proti banditom na na-šem ozemlju. Vse skupne zadeve civilne uprave se bodo uredile v medsebojnem sporazumu med najvišjim nemškim poveljstvom in narodno vlado. Prosimo Vas, gospod višji skupinski vodja, da blagovolite vzeti to na znanje. Z izrazi odličnega spoštovanja za slovenski Narodni odbor: Tajnik: Predsednik: 1335 Pripisano (UDV): SNV. 1336 Nemška verzija pisma je na pag. 1412. Na kazalo Na kazalo oseb 1022 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Prepisi dokumentov (pag. 1498–1499), objavljenih na drugih mestih v tej knjigi Slovenski prevod dopisa Albina Šmajda Erwinu Rösenerju, 3. 5. 1945 (pag. 1500)1337 Gospod višji skupinski vodja! Dovoljujem si Vam dostaviti predloge Narodnega odbora za Slovenijo, ki Vam jih je 30. 4. 1945 ustno iznesla delegacija. Z odličnim spoštovanjem Za slovenski Narodni odbor Tajnik: Slovenski prevod dopisa Narodnega odbora za Slovenijo Erwinu Rösenerju, 4. 5. 1945 (pag. 1501)1338 Prevod akta 003211 Višjemu skupinskemu vodji E . R Ö S E N E R J U ! L j u b l j a n a Politični in vojaški položaj zahteva od nas zavarovanje javnega reda in miru. Za ureditev vseh visečih vprašanj predlaga Narodni odbor za Slovenijo v Ljubljani naslednje: 1. Takojšnji prevzem politične in vojaške oblasti v Sloveniji po slovenski narodni vladi, ki jo bo imenoval Narodni odbor za Slovenijo kot izraz suverenosti sloven-skega naroda. 2. S prevzemom preneha nemška civilna uprava. 3. Na objektih uprave, ki jih čuva nemška straža, zlasti radio, pošta itd., prevzame stražo domobranstvo. 4. Zaloge živeža za civilno prebivalstvo ostanejo nedotaknjene, vojaške zaloge se stavijo na razpolago Narodnemu odboru za Slovenijo za potrebe domobranstva. 5. Slovenska narodna vlada prevzame jamstvo za javni mir in varnost v od partiza-nov nezasedenem ozemlju. Ljubljana, dne 4. 5. 1945. Tajnik: Predsednik: Tajnik: Prepisi dokumentov (pag. 1502–1505), objavljenih na drugih mestih v tej knjigi 1337 Nemška verzija je na pag. 1414. 1338 Slovenska verzija pisma je na pag. 1415. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1023 GRADIVO, POVEZANO Z NAČRTOVANJEM UREDITVE SLOVENIJE, IN PREDLOGI UREDB 1339 (pag. 1506–1718) POVOJNE UPRAVNE TER POLITIČNE Načrt Začasne uprave (pag. 1506)1340 Z a č a s n a u p r a v a . 1. – Do definitivne administrativne ureditve se vrši začasna uprava po sedanjih ob-činah in sedanjih okrožjih. Okrožju načeluje okrožni glavar s sosvetom 6 oseb, ob-činam pa občinski komisar s sosvetom 6–12 oseb. Okrožnega glavarja s sosvetom postavlja SZ, občinskega komisarja in njim dodeljene sosvete pa okrožni glavar. 2. – Delokrog okrožnega glavarja je začasno isti, kakor ga imajo okrožja sedaj, istotako je delokrog občin začasno isti, kakor ga imajo sedaj. 3. – Razen tega bo okrožnim glavarjem in občinam skrbeti prvenstveno: a) za javni red in varnost; b) za prehrano; c) za pomoč repatriirancem; č) za zavarovanje narodnega premoženja; d) za zavarovanje nevarnih oseb; e) za zavarovanje imovine tujcev. V svrho od 3 a) se bodo prvi ukrepi okrožnih glavarjev tikali ustanovitve orožni-ških postaj in organizacije vaških straž, katere bodo postavile občine po njihovih navodilih. – Pravica okrožnega glavarja bo, po potrebi naprositi vojaško komando za intervencijo. Prehrana bo organizirana potom Prevoda. Skrb okrožnih glavarjev bo, da bo raz-delitev potom občin redno funkcijonirala. Njihova pravica in dolžnost bo, v po-trebnih slučajih preskrbeti živila tudi z rekvizicijami v lastnem okrožju in potom zaprosila tudi v sosednjih okrožjih. V svrho pomoči repatriirancem bodo v večjih krajih oz. mestih, kjer se bodo sha-jali izseljenci in begunci v večjem številu, gledali okrožni glavarji na to, da oskrbe občine oskrbovališča, v katerih bodo vrnjenci dobili za prvo silo okrepčilo, preno-čišče in vso potrebno zdravstveno in drugo pomoč. 1339 SI AS 1931, RSNZ SRS, Ostanki meščanskih strank, ZA 600–20, Arhiv dr. Šmajda, šk. 930 (pag. 1506–1718). 1340 Prepis dokumenta je na pag. 1518. Na kazalo Na kazalo oseb 1024 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 V svrho obvarovanja narodnega premoženja pred škodo bodo okrožni glavarji skrbeli zato, da N[emci]. in drugi tujci iz nam sovražnih držav, ki se bodo izselje-vali, ne bodo odnašali s seboj več, kakor je bilo dovoljeno Slovencem od strani n. oblasti. Posebno bo paziti na to, da se ne bodo odnašale dragocenosti, vrednostni papirji, valuta etc. V svrho zavarovanja nevarnih oseb bodo okrožni glavarji N[emce] in tujce iz nam sovražnih držav ter protidržavne elemente, ki so se kakorkoli pregrešili proti ži-vljenju, osebni varnosti, premoženju in časti naših ljudi, dali takoj zapreti; istota-ko one, ki bi pripravljali kakršne koli protidržavne ali protinarodne akcije. Ostale N[emce] in tujce je internirati v posebnih taboriščih in je zato pravočasno oskrbeti kraje za taka javna taborišča, osebe za straže in vse potrebno za prehrano. V svrho zavarovanja imovine N[emcev] in tujcev bodo postavili okrožni glavarji s sodelovanjem okrajnih odborov posebne nadzornike oziroma komisarje, katerih skrb ima biti, da se to premoženje v redu popiše, nadzira in spravi na varno ter upravlja, kakor to zahteva vrsta njim zaupanega imetja. Njih skrb bo tudi, paziti na politično zadržanje teh ljudi, kolikor bi ostali na prostem. 4). – Poleg okrožij in občin se vrši začasna uprava za prehodno dobo tudi po okraj-nih odborih. Te okrajne odbore, ki sestoje iz 6 oseb, imenuje SZ, in sicer načeloma za vsak prejšnji okraj (srez). – V onih okrajih, ki imajo več centrov kakor n. pr. prejšnji srez Maribor desni breg (Slov[enska] Bistrica) se lahko imenujeta tudi po dva taka odbora. Ti okrajni odbori so v okraju za katerega so imenovani, v principu posvetovalni or-gan okrožnega glavarja in je njih naloga ta, da stopijo nemudoma v stik z zaupnimi osebami v okraju in na podlagi tega neposrednega stika z njimi, omogočijo okro-žnemu glavarju izdajo primernih in učinkovitih ukrepov. Zato bo za prehodno dobo ozko sodelovanje okrožnih glavarjev in okrajnih odborov nujno potrebno. Razen te funkcije pa pripada okrajn[im] odborom še sledeči delokrog: 1) Na njihov predlog glavar določi osebe, ki naj bodo imenovane za občinske ko-misarje, kakor tudi za občinske sosvete; 2) v vseh zadevah delokroga okrožnega glavarja ad točka 3, izdajati takoj izvršljive odredbe, če bi se bilo bati, da bi intervencija okrožnega glavarja prišla prepozno. Te odredbe ostanejo v veljavi, dokler jih okrožni glavar ne izpremeni. 3) Občinski komisar s sosvetom 6 oseb ima tvoriti občinsko upravo, ki vodi tekoče posle, ostale posle ima reševati v smislu obč[inskega] zakona plenum. ------…..------ Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1025 Pravilnik o okrajnih odborih (pag. 1507–1509)1341 P r a v i l n i k o o k r a j n i h o d b o r i h Člen 1. Okrajni odbori se postavljajo v vsakem bivšem srezu političnem okraju in po po-trebi tudi v sodnem okraju ter obstojijo iz 5 do 10 članov. Člane okrajnih odborov imenuje okrožni načelnik na predlog pokrajinskega odbora glavar na predlog okro-žnega sosveta izmed oseb, ki so po nacionalni preteklosti in po splošni kvalifikaciji sposobni opravljati poverjeno službo. Člen 2. Okrajni odbori so ustanove prehodnega značaja in poslujejo tako dolgo, dokler se ne nadomestijo s kako drugo ustanovo ali ukinejo. Člen 3. Okrajni odbori so pomožni organi okrožnega načelnika, po kojega navodilih vrši-jo poverjene funkcije. Okrožni načelnik lahko v sporazumu s pokrajinskim odbo-rom sosvetom izmenja posamezne člane ali pa tudi celoten odbor. Člen 4. Okrajni odbor voli iz svojih članov predsednika, ki je izvršilni organ odbora. Ako se člani odbora ne morejo zediniti glede osebe predsednika, postavi tega okrožni načelnik glavar na predlog sosveta. Člen 5. Delokrog okrajnih odborov je v glavnem sledeč: 1. Dokler ne prevzame svojih funkcij okrožni načelnik, postavlja občinske komi- sarje in člane sosveta, pozneje pa stavlja tozadevne predloge okrožnemu načel-niku, na katere je slednji vezan. 2. Nadzira in podpira občinske uprave v izvrševanju njih delokroga. 3. Ukrene vse potrebno za otvoritev in zavarovanje prometa v svojem območju. 4. Skrbi za zavarovanje premične in nepremične imovine sonarodnjakov in tujerodcev. 5. Skrbi za zavarovanje tujerodcev in drugih nevarnih oseb, s koncentracijskimi taborišči ali na kak drug primeren način. 6. Skrbi za upravljanje zapuščene ali sekvestirane premične in nepremične imovine. 7. Skrbi za obnovitev gospodarskega življenja v okraju (industrija, obrt, trgovina, poljedelstvo). 8. Skrbi za zaposlitev vseh delovnih sil v okraju. 9. Skrbi za dobro funkcioniranje prehrane in lahko v to svrho odreja tudi rekvizi- cije, vkolikor bi okrajni načelnik tega ne mogel izvršiti pravočasno. 1341 Prepisa dokumenta sta na pag. 1521–1524. Popravki v kurzivi so s prepisov dokumentov. Na kazalo Na kazalo oseb 1026 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 10. Opozarja merodajne činitelje na ukrepe, ki bi bili potrebni v zaščito javne varnosti. 11. Izvršuje vse naloge in naredbe nadrejenih oblastev. Člen 6. Okrajni odbori so v načelu posvetovalni organ okrožnega načelnika. O vseh skle-pih iz svoje pristojnosti morajo poročati okrožnemu načelniku, ki lahko njihove sklepe potrdi, spremeni ali razveljavi. Dokler okrožni načelnik ne izda svoje odloč-be, ostanejo njih odredbe v veljavi. Člen 7. Okrajni odbori rešujejo predmete iz svoje pristojnosti v skupnih sejah. Za veljav-nost sklepa je potrebna navzočnost vsaj polovice vseh članov in nadpolovična veči-na navzočih. Pri enakosti glasov je sprejet sklep, za katerega je glasoval predsednik. Člen 8. Okrajni načelnik da okrajnim odborom na razpolago zadostno število primerno kvalificiranega osebja. Ako je to nemogoče, sme okrajni odbor tako osebje name-stiti tudi sam in mu določiti službene pogoje. Člen 9. Okrajni odbori imajo svoj sedež na sedežu srezov ali sodišč. Ako v teh krajih ne bi bilo več sreskih uprav, se lahko poslužujejo uradnih prostorov le-teh, sicer pa si najamejo primerne prostore. Člen 10. Dolžnosti članov okrajnih odborov so častne, imajo pa pravico do povračila po-tnih stroškov. Višino določi okrajni načelnik po določilih, ki veljajo smiselno za državne uradnike. Člen 11. Za kritje izdatkov okrajnih odborov skrbijo okrožni načelniki. Okrajnim odborom se da primerna denarna zaloga za kritje nujnih tekočih izdatkov. Te zaloge se ob-računavajo mesečno. Člen 12. Pri denarnem poslovanju odbori niso vezani na formalne predpise zakona o dr-žavnem računovodstvu. Vsi izdatki, ki so končno odobreni od okrajnega načelni-ka, se smatrajo za pravilne. Člen 13. Proti sklepom okrajnih odborov in proti odredbam, izdanim na osnovi teh skle-pov, je dopustna pritožba na okrožnega načelnika v teku 8 dni po razglasitvi sklepa na uradni deski ali po dostavitvi prizadeti stranki. Odločba okrajnega načelnika je dokončna. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1027 Zakon o ustanovitvi Narodnega stanovskega sveta (pag. 1510–1516) Zakon o ustanovitvi Narodnega stanovskega sveta (NSS). I. Uvodne določbe. I. Obča blaginja je najvišji zalon in vodilno načelo za delovanje poedinca in vsake ustanove. Obča blaginja obstoja v čim večji izpopolnitvi družabnega reda, po katerem po-samezne družabeno-politične in družabno-gospodarske ustanove in organizacije koristijo čim večjemu številu državljanov in njihove koristi postanejo vsakomur čim lažje in na čim boljši način dosegljive. Ker je človek od Boga ustvarjeno razumno bitje, ki ima duhovne in telesne po-trebe, mora družabno-gospodarski red skrbeti, da uteši hrepenenje človekovega razuma po Resnici, teženje njegove volje po Dobroti in da nudi njegovemu telesu potrebna sredstva za človeka dostojno življenje in neoviran telesni razvoj. Zato ima trojno nalogo: 1. Služiti Resnici, 2. skrbeti za vzgojo duha in za rast kulturnih vrednot, 3. preskrbovati dovolj materijalnih dobrin za telesno življenje. II. Družabni red je zgrajen na naravnih in družabnih ustanovah. Narod tvorijo na-ravne ustanove: družine in stanovi. Narodovemu kulturnemu in gospodarskemu razvoju služijo družbene ustanove: Občine, država in razna združenja. Vse te usta-nove morajo s svojim končnim namenom služiti razvoju človekove osebnosti, da more človek doseči svoj življenjski smoter. Na ta način uresničujejo tudi delo za občo blaginjo, ki je blaginja posameznega človeka v organskem sklopu družine, stanu, naroda in človeštva. V tem sklopu imajo posebno funkcijo stanovi, ki so po svoji organsko zrasli kul-turni in gospodarski dejavnosti poklicani, da v posebnih stanovskih in gospodar-skih organizacijah ščitijo pravice in nadzorujejo izpolnjevanje dolžnosti ter s tem izvršujejo za občo blaginjo bistveno važno delo. III. Ker pa je delo stanov za občo blaginjo možno le ob popolni skladnosti namenov in organizacije, s katerimi se ti nameni dosegajo, a ta skladnost se more doseči le, če ustanove vseh stanov vzajemno sodelujejo, je treba to medsebojno sodelovanje pravilno urediti. Vsaki ustanovi, kakor tudi poedincu mora biti omogočeno, da pravilno pojmu-joč bistvo, naravo in pomen posamezne ustanove in človeka – poedinca, uspešno Na kazalo Na kazalo oseb 1028 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 sodeluje pri delu. Pripadnikom vseh stanov pa se omogoča, da morejo kot člani narodnega občestva biti deležni skupnih koristi po načelih krščanske pravičnosti in ljubezni. Da se to doseže, izdajamo ta Zakon o Narodnem stanovskem svetu, ki tvori okvir novega družabno-gospodarskega reda. II. Skupne določbe. Čl. 1. Ustanavlja se Narodni stanovski svet s sedežem v Ljubljani. Čl. 2. Narodni stanovski svet je vrhovni predstavnik vseh stanovskih združenj in zako-nodajni organ za vsa vprašanja gospodarskega in socialno-političnega značaja. Čl. 3. Člani Narodnega stanovskega sveta so stanovski zastopniki, ki jih izvolijo sledeči Vrhovni stanovski sveti: 1. Vrhovni kmečki svet kot predstavnik stanovskih združenj kmečkega sta- nu. 2. Vrhovni trgovsko-obrtno-industrijski svet kot skupni predstavnik stano- vskih druženj trgovskega obrtnega in industrijskega stanu. 3. Vrhovni svet svobodnih poklicev, znanosti in umetnosti ter javnih in za- sebnih nameščencev. Člani Narodnega stanovskega sveta so tudi: vsakokratni minister za korporacije in za narodno gospodarstvo ter predsedniki in podpredsedniki Vrhovnih stanovskih svetov. Skupščina Narodnega stanovskega sveta sme kooptirati šest strokovnjakov s po-svetovalnim glasom in sicer po dva za vsak Vrhovni stanovski svet. Čl. 4. Vseh voljenih stanovskih zastopnikov je največ petdeset in prav toliko namestnikov. Število zastopnikov in njihovih namestnikov za posamezne stanove se določi so-razmerno številu članov, ki imajo splošno volilno pravico. Vštete so tudi ženske. Kako se to število porazdeli med posamezna združenja, ki sestavljajo ustrezajoči Vrhovni stanovski svet, odnosno med poklicne skupine, se določi z uredbo o orga-nizaciji Vrhovnih stanovskih svetov. V spornih primerih med posameznimi Vrhovnimi stanovskimi sveti glede določi-tve števila zastopnikov odloča končnoveljavno na predlog ministra za korporacije Vrhovni državni svet, v sporih med posameznimi poklicnimi skupinami enega Vrhovnega stanovskega sveta pa odloča Upravno sodišče. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1029 O veljavnosti in pravilnosti volitev stanovskih zastopnikov in njihovih namestni-kov odloča Državno sodišče. Po odobritvi pošlje Državno sodišče skupno listo stanovskih zastopnikov in namestnikov ministru za korporacije radi objave v Ura-dnem listu. Vsakemu zastopniku in namestniku izda minister za korporacije de-kret o imenovanju. Čl. 5. Stanovski zastopniki in namestniki morajo izpolnjevati iste pogoje kot jih določa zakon o volitvah narodnih poslancev za narodne poslance in njihove namestnike. Določbe Zakona o volitvah narodnih poslancev, ki se tičejo namestnikov, veljajo tudi za namestnike stanovskih zastopnikov. Stanovski zastopniki in namestniki ne morejo biti istočasno narodni poslanci ali njihovi namestniki. Čl. 6. Določbe Zakona o volitvah narodnih poslancev glede poslanske imunitete veljajo tudi za stanovske zastopnike. Čl. 7. Stanovski zastopniki ne odgovarjajo radi glasu, ki so ga oddali v izvrševanju svoje funkcije v Narodnem stanovskem svetu, niti niso vezani na navodila svojega sta-novskega združenja. Za svoje delo so odgovorni samo skupščini Narodnega sta-novskega sveta. Čl. 8. Ob nastopu svoje funkcije položijo stanovski zastopniki sledečo prisego: »Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom kot stanovski zastopnik v Narodnem stanovskem svetu vedno zastopal koristi svojega stanu v skladu z občo blaginjo in povsod delal po načelih krščanske pravičnosti in ljubezni. Tako mi Bog pomagaj!« Prisego sprejme minister za korporacije. Čl. 9. Funkcijska doba stanovskih zastopnikov in namestnikov traja štiri leta. III. Pristojnost Narodnega stanovskega sveta. Čl. 10. V pristojnost Narodnega stanovskega sveta spada izdajanje uredb o podrobni organizaciji stanovskih združenj ter posvetovanje in sklepanje o vseh zakonskih predlogih gospodarskega in socijalno-političnega značaja; posebno pa Narodni stanovski svet: 1. Določa in dopolnjuje osnovna načela stanovskega reda, da se pravilno vrši njegov razvoj v zvezi z zahtevami Narodnega gospodarstva. Na kazalo Na kazalo oseb 1030 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 2. Odobrava in priznava stanovska združenja kot edine zakonite predstavnike stanov ter preklicuje to priznanje in odobritev, kadar to zahtevajo koristi narodne in državne varnosti, moralnega zdravja naroda in koristi obče bla-ginje sploh. 3. Skrbi za razvoj posameznih stanov in njihovih ustanov, ureja njihovo med- sebojno sodelovanje in pravilno včlanitev v narodno skupnost ter usmerja njihovo delovanje v skladu z občo blaginjo. 4. Skrbi za moralno in kulturno vzgojo vseh stanov s posebnim ozirom na ra- zvoj in dvig narodne in državljanske zavesti ter pospešuje narodno ume-tnost. Daje smernice in nadzoruje zlasti poklicno vzgojo posameznih stanov. V tem smislu daje stanovskim združenjem smernice ter vpliva na vzgojo v družini, v šoli, v združenjih in ustanovah, da se vrši na zdravih moralnih te-meljih in v skladu z verskimi načeli in da se doseže harmonično sodelovanje družine, šole, stanovskih združenj in cerkve. 5. Skrbi za ureditev in dvig narodne proizvodnje. V ta namen ureja zasebno dejavnost in svobodo v delovanju zasebnih podjetij v narodni proizvodnji. 6. Usmerja zadružno delo in skrbi, da se doseže pravilno sodelovanje vseh zadružnih panog. Ustanavlja in uvaja zadružno upravo v narodni proizvo-dnji. Odobrava pravilnike zadružne uprave ter vzporeja delovanje zadružne uprave z drugimi ustanovami narodne proizvodnje. 7. Določa in zakonsko ureja davščine, takse in pristojbine v vseh gospodarskih panogah v sporazumu z Narodno skupščino. 8. Zakonsko določa dohodke, ki so potrebni za delovanje stanovskih organi- zacij. Sestavlja predlog za lastni proračun. Odobrava proračune Vrhovnih stanovskih svetov. 9. Skrbi za strokovno izobrazbo in poklicne posvetovalnice. 10. Ureja delovno pravo sploh; odobrava kolektivne pogodbe in uvaja socialno zakonodajo; skrbi za nadzorstvo nad socijalnimi ustanovami in za ljudsko zdravje. 11. Pospešuje znanstveno preučevanje narodnega gospodarstva in stanovskega reda ter ureja propagando za uspešen razvoj stanovskih načel. IV. Organi Narodnega stanovskega sveta. Čl. 11. Organi Narodnega stanovskega sveta so: 1. Skupščina. 2. Predsedstvo. 3. Medstanovski odbor. 4. Stalne komisije. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1031 Skupščina. Čl. 12. Skupščino tvorijo vsi stanovski zastopniki, vsakokratni minister za korporacije in za narodno gospodarstvo ter vsi predsedniki in podpredsedniki Vrhovnih gospo-darskih stanovskih svetov. Sklicuje jo predsednik Narodnega stanovskega sveta, ob njegovi zadržanosti pa podpredsednika, ki ga zastopata. Če pa tudi teh ni, minister za korporacije. Prvo skupščino skliče na zasedanje minister za korporacije. Čl. 13. Skupščina Narodnega stanovskega sveta se sklicuje na redno zasedanje vsako leto meseca novembra. Na izredno zasedanje se sklicuje skupščina po potrebi ali na utemeljeno pismeno zahtevo najmanj dveh petin vseh stanovskih zastopnikov. V tem primeru se mora sklicati najkasneje v roku enega meseca od dneva, ko se vloži zahteva. Če se to ne zgodi, skliče skupščino minister za korporacije. Čl. 14. Skupščina Narodnega stanovskega sveta si sama predpiše svoj poslovnik. Čl. 15. V pristojnost skupščine spada: 1. Razpravljanje in zakonsko ukrepanje z veljavnostjo za vsa stanovska zdru- ženja o vseh zadevah, za katere je pristojen Narodni stanovski svet in ki niso prepuščene drugim organom Narodnega stanovskega sveta. Vedno pa sklepa zakonsko skupščina o zadevah čl. 14 točke 1, 2, 5, 6, 7, 8 in 10 tega zakona. 2. Dokončno odločanje o zadevah, ki jih predložijo stanovska združenja, ki niso zadovoljna z rešitvijo kakega drugega organa Narodnega stanovskega sveta. 3. Volitev delegatov za Vrhovni državni svet. 4. Volitev predsednika Narodnega stanovskega sveta in dveh podpredsednikov. 5. Imenovanje Glavnega tajnika. Predsednika, oba podpredsednika in delegate za Vrhovni državni svet izvoli skup-ščina izmed sebe, Glavnega tajnika pa imenuje na predlog predsednika. Čl. 16. Pravico stavljati zakonske predloge ima vsak stanovski zastopnik, če njegov pre-dlog pismeno podpre vsaj ena petina vseh stanovskih zastopnikov. Zakonske predloge stavlja skupščina Narodnega stanovskega sveta tudi Narodni skupščini in obratno. Na kazalo Na kazalo oseb 1032 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Čl. 17. O vsakem zakonskem predlogu se mora v istem zasedanju glasovati trikrat: v na-čelu, v podrobnosti in končno. Če je zakonski predlog odbit, se o njem v istem zasedanju ne sme več sklepati. Čl. 18. Zakonske sklepe, ki se tičejo samo Narodnega stanovskega sveta, pošlje predsed-stvo Narodnega stanovskega sveta po zakoniti poti v objavo. Zakonski sklepi, ki se tičejo tudi Narodne skupščine, se pošljejo v odobritev tudi Narodni skupščini. Če se v zadevah, ki se tičejo pristojnosti obeh zbornic Narodnega predstavništva, Narodni stanovski svet in Narodna skupščina ne zedinita, odloča končnoveljavno Vrhovni državni svet. Čl. 19. Skupščina je sklepčna, če je na seji prisotnih ena tretjina vseh stanovskih zastopnikov. Za veljavnost sklepov je potrebna večina glasov prisotnih stanovskih zastopnikov. Ob enakosti glasov je predlog, o katerem se je razpravljalo, sprejet. Čl. 20. Glasovanje na skupščini je javno. Glasuje se samo osebno. Čl. 21. Skupščina razpravlja samo o predmetu, ki je na dnevnem redu in ki je bil označen v obvestilu za sklic zasedanja. Čl. 22. Seje skupščine so javne. Seja se lahko na predlog predsednika Narodnega stano-vskega sveta proglasi za tajno. Vsi stanovski zastopniki so dolžni obdržati v tajnosti sklepe tajne seje, kadar to proglasi skupščina. Proti kršiteljem se uporabljajo določbe kazenskih zakonov o prekršitvi službene tajnosti. Predsedstvo. Čl. 23. Predsedstvo Narodnega stanovskega sveta tvorijo: 1. Predsednik. 2. Dva podpredsednika. 3. Glavni tajnik. Predsednika in oba podpredsednika izvoli skupščina izmed sebe za dobo dveh let po predpisih poslovnika. Mesto predsednika pripa-da izmenično stanovskim zastopnikom posameznih Vrhovnih stanovskih Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1033 svetov; podpredsedniški mesti pripadata stanovskim zastopnikom ostalih dveh Vrhovnih stanovskih svetov. Predsednik Narodnega stanovskega sveta je obenem tudi predsednik Medstano-vskega odbora. Glavni tajnik mora imeti fakultetno izobrazbo in primerno gospodarsko prakso. Čl. 24. Predsedstvo zastopa Narodni stanovski svet na zunaj, vodi in nadzira celotno nje-govo delovanje in izvaja neposredno kontrolo nad poslovanjem uradov Narodne-ga stanovskega sveta. Vse zakonske sklepe, uredbe in pravilnike, ki jih sklenejo ali odobre organi Naro-dnega stanovskega sveta z veljavnostjo za vse stanove, podpiše predsedstvo Naro-dnega stanovskega sveta. Podpisujeta vedno podpredsednik, ali podpredsednika in Glavni tajnik. Čl. 25. Predsednik Narodnega stanovskega sveta: 1. Sklicuje zasedanje in predseduje sejam skupščine in Medstanovskega odbora. 2. Določa dnevni red zasedanja skupščine, Medstanovskega odbora ter dode- ljuje delo stalnim komisijam. 3. Imenuje posebne strokovnjake kot svetovalce za seje skupščine. Čl. 26. Podpredsednika Narodnega stanovskega sveta podpirata predsednika pri delu ter ga ob zadržanosti nadomestujeta po vrstnem redu. Čl. 27. Glavni tajnik Narodnega stanovskega sveta: 1. Vodi urad Narodnega stanovskega sveta in izvršuje vse tekoče posle pred- sedstva in ostalih organov Narodnega stanovskega sveta. 2. Pripravlja vse gradivo za seje skupščine in ostalih organov Narodnega sta- novskega sveta. 3. Opravlja posle tajnika Medstanovskega odbora. Medstanovski odbor. Čl. 28. Medstanovski odbor je organ Narodnega stanovskega sveta z nalogo, da 1. razpravlja in ukrepa o vseh zadevah, ki niso po tem zakonu izključno pridr- žane kakemu drugemu organu Narodnega stanovskega sveta; 2. nadomešča skupščino v dobi, ko ni sklicana za vse zadeve, ki ne trpe odloga; Na kazalo Na kazalo oseb 1034 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 3. ureja zakonske predloge za skupščino Narodnega stanovskega sveta, ki mu jih pošljejo Vrhovne stanovske organizacije; 4. razsoja v sporih med Vrhovnimi stanovskimi sveti. Čl. 29. Medstanovski odbor tvorijo: 1. Minister za korporacije, 2. Minister za narodno gospodarstvo, 3. Predsednik in oba podpredsednika Narodnega stanovskega sveta. 4. Predsedniki in podpredsedniki vseh Vrhovnih stanovskih svetov. Medstanovski odbor lahko pritegne k sejam tudi strokovnjake za posamezna vpra-šanja, ki imajo samo posvetovalni glas. Stalne komisije Čl. 30. Za proučevanje važnih zadev izvoli skupščina posebne stalne komisije za vso dobo svojega poslovanja. Delokrog določi tem komisijam skupščina sama. Število članov določi skupščina na predlog predsednika Narodnega stanovskega sveta. Izvoljeni člani pritegnejo v sporazumu s predsedstvom Narodnega stanovskega sveta potrebno število strokovnjakov za reševanje posameznih vprašanj. V. Prehodne določbe. Čl. 31. S posebnimi uredbami in pravilniki se podrobno uredi organizacija in način poslovanja: 1. organov Narodnega stanovskega sveta, 2. Vrhovnih stanovskih svetov, 3. Vrhovnih stanovskih združenj kot edinih zakonitih predstavnikov posa- meznih stanov ter nižjih edinic kot predstavnikov posameznih poklicnih skupin. Dokler se ne organizira Narodni stanovski svet, izda v prvem odstavku tega člena navedene uredbe in pravilnike minister za korporacije na predlog posebnih komi-sij, ki jih imenuje v ta namen. Čl. 32. Položaj uradništva organov Narodnega stanovskega sveta je enak položaju drugih državnih uradnikov. Položaj uradništva stanovskih organizacij se določi s pragmatiko. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1035 Čl. 33. Z uredbami o ustanovitvi in ustroju stanovskih združenj kot edinih zakonitih predstavnikov stanov ter nižjih edinic kot predstavnikov posameznih poklicnih skupin, se tudi dokončno uredi oblika in način združitve dosedanjih strokovnih in stanovskih organizacij in stanov v enotno stanovsko organizacijo. Čl. 34. Vsi dosedaj veljajoči predpisi, ki nasprotujejo temu zakonu, se s tem razveljavljajo. VI. Končna določba. Čl. 35. Ta zakon stopi v veljavo ----------------- po objavi v Uradnem listu. Osnutek začasne ureditve države, 14. 12. 1943 (pag. 1517) I. Začasna uprava. 1.) Okraji naj se preimenujejo v okrožja šele z zakonom. Začasno naj ostane političen okraj v področju jugosl[ovanske] Slovenije, na ostalih področjih (It[alija], Nem[čija] in Madž[arska]) pa naj se postavijo začasne uprave onih političnih edinic, ki obsto-jijo v teh krajih, seveda bi bilo čimpreje raztegniti našo politično razdelitev tudi na ta področja. Na Gor[enjskem] pridejo vpoštev okraji z jug[oslovansko] razdelitvijo. Začasne uprave sploh ne bi bile potrebne, ker se brez vseh težav lahko izvede vpostavitev v prejšnje stanje. Sporna bi bila le nova občina Žabnica, katero naj pa začasno pre-vzame v upravo šk[ofje] loški okraj, ker je sedež na njenem teritoriju. Občine, ki so bile prideljene drugemu okraju, se takoj morajo prideliti prvotnemu okraju. Vse radi vzdržanja javne varnosti in reda potrebne ukrepe pa more izdati glavar okraja, ka-teremu so sedaj prideljene. Sosvet glavarja bi bil zelo umestna ustanova, katero naj bi se prevzelo tudi v zakono-dajo. Glavarju naj bi se dala možnost, da pritegne v sosvet poljubno število članov. Saj je vsak sposoben glavar že dosedaj več ali manj imel svoje svetovalce in zaupnike. Legalizacija te prakse bi le še okrepila državno oblast. Oseb glavarjev naj bi se ne spreminjalo, če ne bo nujne potrebe. Pa tudi v tem slučaju naj se imenuje le začasni namestnik. 2.) Občine naj se vpostavijo v splošnem tako, kot obstojajo v sedanji upravi. Tako naj se občina Stražišče vsaj začasno obdrži v upravi občine Kranj in slično. Občinske odbore je v tem slučaju zamenjati z začasno upravo (Kranj in Mavčiče), ki naj se imenuje na predlog s. z. po glavarju. Vse ostale odbore in župane je vpostaviti razen onih, katerih vpostavitev ne bi bila možna (smrt, odsotnost etc) ali iz državnih in javnovarnostnih razlogov ne bi bila priporočljiva. Na kazalo Na kazalo oseb 1036 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 3.) Slično je postopati pri cestnih odborih in drugih javnih odborih. II. Okrajni odbori. Ker še ni zakona o okr[ajnih] odborih, tudi začasna uprava teh odborov ni možna. Te odbore bi začasno nadomestoval sosvet glavarja in obstoječi odbori (cestni, zdra-vstveni etc.), dokler bi se okrajnih odborov ne ustanovilo z zakonom. Ti odbori naj bi tvorili samoupravo v okraju. Ostale funkcije pa se odboru ne bi smele odstopiti, ker bi sicer mogla nastati le zmeda (glede kompetenc, oblasti etc.). Le take okrajne odbore bi bilo priporočati. Vse funkcije gospodarskih uradov (Wirtschaftsamt) ali delovnih uradov(Arbeitsamt) bi vršil od glavarja imenovani začasni komisar, ki bi imel nalogo, da funkcije teh uradov postopoma prevede na občine ali glavarstva, ako se ne bi z zakonom kaj drugega odredilo. Verojetno pa je, da bodo funkcije delovnega urada (A. A. [Arbeitsamt]) brez težav lahko prevzeli ali uradi OUZD ali borze dela, kakor tudi funkcije gospodarskega urada Prevod, in občine odnosno glavarstva. Vpo-stavitev tovrstnih obratov se bo mogla izvesti le s centralnimi ukrepi ter bi okraji tega sami itak ne zmogli. Javna varnost (zavarovanje nevarnih oseb etc.) spada itak v področje policijske obla-sti in jo bo možno tudi več ali manj centralno urediti. V kolikor bi bilo potrebno sodelovanje javnosti, pa naj bi bil glavarju itak na razpo-lago sosvet, ki bo ravno v prvem času zelo dobrodošel. Lj[ubljana]: 14. 12. 1943 Prepis Načrta Začasne uprave (pag. 1518)1342 Predlogi za Pokrajinski odbor (pag. 1519) Predlogi za Pokrajinski odbor 1. Za vojaško službo naj se mobilizirajo le letniki do 45 leta, starejši letniki naj se pritegnejo za domačo varnostno službo (vaške straže, orožniška služba in policij-ska služba). Vojaške službe se oproste vsi oni obvezniki, tudi oficirji, ki so določeni za vršitev začasne, pozneje tudi redne civilne uprave kot civilni uradniki, komisarji, poverje-niki, sosvetniki in javni organi. II. V zasedenem ozemlju se nahajajočo valuto je treba ob preobratu nujno na pri-meren način zavarovati, da je vtihotapljenje valut iz sosednjega inozemstva one-mogočeno in s tem odstranjena nevarnost za razvrednotenje denarja. III. Ustanovi in organizira se naj čimprej poseben urad za repatriacijo izseljencev iz Slovenije. 1342 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1506. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1037 Naloge okrajnih odborov (pag. 1520) I. Okrajni odbor ima pravico in dolžnost sodelovati pri splošnem programu Sl[ovenske] Z[aveze]. II. Ima nalogo, že sedaj pripraviti vse potrebno, da se v prilikah, ki bodo nastale, v okraju takoj vpostavi red in izvrši vse ono, kar je potrebno, da se domače ljudstvo v vseh ozirih zaščiti. Delo O. O. v novih razmerah ne bo preostalo, temveč bo deloval naprej in odločal v načelu o vseh onih javnih vprašanjih okraja, ki so za ta okraj specifična, pri vpraša-njih obče narave pa bo skrbel, da se rešitve, ki jih bo dajal višji odbor ali višja oblast izvrše. Vse delo O. O. se že sedaj usmeri na trenutek, ko nastanejo nove razmere. Takrat je potreba takoj ustoličiti osebe, ki bodo prevzele v okraju oblast ter postale izvršni organ O. O. in višjih odborov. Glavne iz med teh oseb določi že sedaj O. O. ter o izbiri obvesti višji odbor, ki nato dotične osebe obvesti o svojem pristanku. V tej zvezi, pa tudi sicer postaja važno vprašanje razmejitve kompetenc med O. O. in poveljstvom ob. s., zato naj se to vprašanje takoj v načelu reši, da se bomo vedeli ravnati. Vsi posli obče uprave, v kolikor si jih ne bo event[ualno] pridržalo povelj-stvo (železnica, pošta …), naj v trenutku novih razmer preidejo začasno v roke okr[ajnega] glavarja. On bo imel nalogo izvrševati sklepe O. O. in naročila višjih, zlasti pa organizirati policijsko in obveščevalno službo, organizirati potrebne urade ter sprejemati začasno uradništvo. Pri okr[ajnem] glavarstvu se organizira začasna blagajna, ki bo prevzemala vse javne dohodke in krila javne izdatke okraja. Glavar bo izrekal zaplembo imovine v korist naroda, imenoval komisarje za podjetja, ki se bodo postavila pod drž[vno] nadzorstvo, skrbel za koncentr[acijske] logorje, izrekal policijske kazni in preventivno odvzemal svobodo, skrbel za življenjske po-trebščine itd. Okrajni glavar se imenuje že sedaj. Okrajni glavar bo imenoval po naročilu O. O. župane, župani pa bodo imenovali svoje vaške zaupnike. V kolikor bo možno, se bodo tudi župani določili že sedaj. Sploh naj velja načelo, da se čim več oseb že sedaj imenuje na svoja mesta, seveda, v kolikor je popolna zanesljivost teh oseb dognana. Kraji, ki jih je strnjeno sedaj naselil tujec, se radi posebnih razmer in zahtev posta-vljajo pod posebnega komisarja, ki deluje neposredno po smernicah O. O. in višjih odborov. Ta posebni komisar se bo imenoval po sporazumu z O. O. sosednjega okraja že sedaj in to na način, kot je zgoraj rečeno. III. O. O. mora zlasti rešiti sledeča vprašanja: Organizirati po splošnih načelih Sl[ovenske] Z[aveze] domače ljudi, ki so tu. Do-biti potrebne zveze z domačim okrajem, dobiti potrebne podatke od tam, – or-ganizirati ljudi doma na istih načelih, – zbirati potrebni material, ki ga bo treba prepeljati domov, – pripraviti prevozna sredstva, – čimveč svojih ljudi usposobiti za upravljanje z motornimi vozili, pripraviti prevozna sredstva, – ljudi, ki se jih v naprej določi za vojne službe, v potrebnem izučiti, – rešiti vprašanje medsebojne Na kazalo Na kazalo oseb 1038 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 povezanosti in kako naj bi se v danem trenutku dosegel takojšen sklic, – razpra-vljati o morebitnih ovirah pri prevozu domov in kako te ovire odpraviti (o tem naj se skupno s poveljstvom napravi skupen načrt), – oskrbeti potrebne specijal-ke radi proučitve krajev in potov – oskrbeti radio-telegr[afski] aparat, rešiti vpra-šanje, kako dobiti za začetek potrebna denarna sredstva, – kam spraviti ljudi, ki so spoznani za sovražnike ali škodljivce (določiti kraje za taborišča, njih upravo, straže, prehrano), določiti kraje za skladišča za zaplenjeno in preventivno odvzeto blago ter upravo teh skladišč. Prepis Pravilnika o okrajnih odborih (pag. 1521–1524)1343 Navodila za delovanje okrajnih odborov (pag. 1525–1526)1344 Navodila za okrajne odbore. ŠTAJER[SKI] POKR[AJINSKI] ODBOR SLS. I. Začasna uprava: 1. Do definitivne administrativne ureditve, se vrši začasna uprava po sedanjih ob-činah in sedanjih okrožjih. Okrožju načeljuje okrožni glavar s sosvetom 6 oseb. Okrajni odbori so pomožni organi okrožnega glavarja. Občinam načeljujejo ob-činski komisarji, ki jih postavijo okrožni glavarji, oziroma dokler le ti ne prevza-mejo oblasti, jih imenujejo okrožni odbori. Obč. komisarju stoji ob strani sosvet 6 oseb. Tudi le-te imenuje okrožni glavar odnosno okrajni odbor. II. Delokrog: 1. Skrb za javni red in varnost prevzamejo okrožni glavarji, oz. okrajni odbori, ki izvršujejo vso civilno oblast, dokler ne bodo okrožni glavarji nastopili svoje službe. V slučaju potrebe se bodo ti organi posluževali vojaške pomoči, ki bodo zaprosili najbližjo vojaško komando za intervencijo. Zaščita javnega reda se bo sicer izvršila po orožnikih in vaških stražah (milicah), ki naj jih organizirajo občine po navodi-lih okrožnega glavarja odnosno okrajnega odbora. 2. Prehrana. Skrb za prehrano prevzame Prevod. Vendar pa imajo dolžnost skrbeti za redno funkcioniranje prehrane v prvi vrsti okrajni odbori, ki imajo pravico preskrbeti potrebna živila z rekvizicijami v lastnem okraju, odnosno potom zaprosila iz so-sednjih bogatejših okrajev. Razdelitev živil izvrše občine po navodilih okrožnega glavarja odnosno okrajnih odborov. 3. Repatriacije. V vseh večjih okrajih, odnosno mestih, kjer se bodo repatriirali naši izseljenci in begunci v večjem številu, naj oskrbe občine oskrbovališča, v katerih bodo vrnjenci dobili za prvo silo okrepčilo, prenočišče in vso zdravstveno (n. pr. nalezljive bole-zni) in drugo pomoč. 1343 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1507–1509. 1344 Prepis dokumenta je na pag. 1527–1528. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1039 4. Skrb za obvarovanje narodnega premoženja. Dolžnost okrajnih odborov kot pomožnih organov okrožnega glavarja in lokalnih činiteljev v prehodni dobi je, da skrbe kot začasni organi, da se narodno premože-nje obvaruje in zavaruje (da se ne ropa, ne uničuje, požiga, ne izvaža itd). Skrbeti, da se tujci, ki se bodo izselili, ne bodo odnesli s seboj v denarju več, kot v vrednosti do 200.- din in v blagu ne več kot 25 kg na osebo. Posebno je paziti, da se ne bodo odnesli vrednostni papirji, dragocenosti, valuta itd. 5. Zavarovanje nevarnih oseb. Tujce, ki so se kakorkoli pregrešili proti življenju, integriteti, premoženju in časti naših ljudi, je takoj zapreti. Takoj je zapreti vse kolovodje, ki bi mogli pripraviti upore ali kakršnekoli protidr-žavne ali protinarodne akcije. Ostale tujce, ki bi bili sicer nevarni, je internirati v posebnih taboriščih (vojašni-cah, šolah itd.) in jih dobro zastražiti. Zato je pravočasno določiti kraje za taka javna taborišča in osebe za stražo. 6. Zavarovanje imovine tujcev. Tujcem (to so pripadniki osnih narodnosti), ki bodo začasno ostali, je postaviti za posamezne skupine hiš posebne nadzornike. Nad vsemi obrati in podjetji tujcev, je postaviti komisarje odnosno sekvestre. Komisarje, odnosno sekvestre za velika podjetja postavi okrožni glavar, odnosno okrajni odbori. V kolikor pa okrožni gla-var, odnosno okrajni odbori ne bi postavili komisarjev za velika podjetja takoj, jih postavijo občinski komisarji. Za vsa ostala podjetja postavijo začasno komisarje občinski komisarji. Nadzorniki, oz. komisarji nad posestvi tujerodcev morajo nadzirati, da se bodo podjetja redno vodila, polja redno obdelovala, paziti na red na zemljiščih ter na politično zadržanje teh tujcev. Oskrbeti je delavce in oskrbnike za ona naša posestva, ki bodo začasno ostala brez gospodarja. Občine morajo vzeti v varstvo vse premičnine, ki bodo radi odstranitve tujcev ostale brez gospodarja. III. Načelno navodilo. 1. Okrajni odbori naj takoj stopijo v stik z zaupnimi osebami v domačem kraju, jih informirajo o svojem delu in jih pooblaste, da kot člani okrajnega odbora izvr-šujejo v prehodni dobi začasno vse upravne funkcije, ki jih imajo, oz. jih bodo po teh in prejšnjih navodilih izvrševali okrajni odbori, dokler le-ti ne bodo dospeli na svoja mesta. Zaupniki naj pripravijo organizacijo za prevzem oblasti po okrajnih odborih in občinah. Na kazalo Na kazalo oseb 1040 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 2. Vsako potovanje kake zanesljive osebe v domač kraj, je takoj javiti okrožne-mu odboru, da se ji bo dalo enotna potrebna navodila radi informacij našega prebivalstva. 3. Dokler predlogi okrajnih odborov niso odobreni, oz. spremenjeni po višji in-stanci, se smatrajo za sprejete in izvršljive. Kopija Navodila za delovanje okrajnih odborov (pag. 1527–1528)1345 Navodila za delovanje okrajnih odborov (pag. 1529–1530) Navodila za okrajne odbore 1. Do definitivne administrativne ureditve se vrši začasna uprava po občinah in okrajih. Kjer so bile občine med zasedbo teritorijalno spremenjene (n. pr. Sp[odnja] Štajerska), tam ostanejo zaenkrat te spremenjene občine, dočim se vrši uprava v drugi stopnji po bivših jugoslovanskih političnih okrajih, s tem da so obmejne občine, ki se nahajajo vsled omenjene teritorijalne spremembe v več okrajih, po-drejene v celoti oni okrajni oblasti, v čigar okolišu leži večji del občine. 2. Za dobo začasne uprave naj načelujejo občinam komisarji – s sosveti 5–10 oseb ob strani, ki jih postavljajo šefi okrajev na predlog o. o. odnosno o. o. proti nakna-dni potrditvi okrajnih oblastev. 3. Skrb za javni red in mir prevzame civilna oblast, ki se bo posluževala po potrebi vojaške pomoči. 4. Skrb za prehrano prevzame prvenstveno Prevod. Vendar pa imajo dolžnost skr-beti za redno funkcijoniranje prehrane v prvi dobi o. o., ki imajo pravico preskr-beti potrebna živila z rekvizicijami v lastnem okraju, odnosno potom zaprosila iz sosednjih bogatejših okrajev. Rekvirirana živila Prevod pozneje nadomesti v nara-vi z drugimi živili v taki količini, da je preskrba prispevateljev zasigurana. Presežek rekviriranih živil pa se plača. 5. O. o. imajo do dotoka plačilnih sredstev pravico izdajati bone, s katerimi vrše v prehodni dobi potrebna izplačila. 6. V vseh večjih krajih odnosno mestih, kjer se bodo repatriirali izseljenci in be-gunci v večjem številu, naj oskrbe in urede krajevni činitelji oskrbovališča, v kate-rem bodo vrnjenci dobili za prvo silo okrepčilo in prenočišče če ne morejo nepo-sredno do svojih domov ali sorodnikov. 7. Dolžnost o. o. in lokalnih činiteljev v prehodni dobi je, da skrbe kot začasni or-gani, da se narodno premoženje obvaruje in zavaruje (da se ne ropa, ne uničuje, ne izvaža, zlasti od izseljencev iz okraja v inozemstvo, da se samolastno ne prisvojuje …). 1345 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1525–1526. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1041 Naloge okrajnega odbora: Okrajni odbor zbira podatke, ki so važni za presojo političnega in gospodarskega značaja v okraju. Okrajni odbor pripravi sledeče predloge: 1). Katere zavode, institute, podjetja itd. se mora takoj ob prevzemu postaviti pod državno nadzorstvo. 2). Katere osebe naj se postavijo kot državni komisarji posameznim zavodom, podjetjem, institutom it. d. 3). O. o. pripravi predloge glede imenovanja županov in sicer za vse občine v okraju. 4). O. o. pripravi predloge za taborišča, kamor naj se internirajo vse narodno neza-nesljive osebe. Ta predlog naj vsebuje sledeče: a) kraj taborišča, b) koliko oseb predvidoma se ima internirati, c) osebo, ki bo prevzela začasno nadzorstvo nad tem taboriščem. 5). O. o. pripravi predloge glede ustanovitve prehranjevalnega odbora za ves okraj. Določiti je tudi osebo, ki bo vodila prehrano v tem taborišču. Okrajni odbor sodeluje z okrajnim glavarjem pri vzdrževanju javnega reda in mira, dokler se ne postavijo za to nalogo državni organi (orožništvo). Ker bo treba v prvi vrsti zaščititi javne ustanove, kot promet na železnicah, cestah, pošta itd. naj okrajni odbor: 6). pripravi predlog oseb, ki bodo prevzele organizacijo te varnostne službe in sicer za vsako panogo posebej. 7). Posebno važno je, da se določi sposobno osebo, ki bo imela nalogo, da orga-nizira javno varnost do prevzema oblasti po javnih organih. Le ta naj pripravi z domačimi ljudmi vse potrebno, da se zajamejo vsa prevozna sredstva in da se ne pusti nobeno vozilo preko meje. Za vsak kraj oz. občino naj se določi sposobno osebo, ki bo prevzela za prve dni varnostno službo in isto organizirala. Ko bodo gornji predlogi odobreni, bo naloga okrajnega odbora, da kolikor bo mo-žno, stopi v stik z osebami, ki so doma in ki bodo določene za prevzem gotove javne funkcije ter jih o tem obvesti – seveda strogo zaupno. Pomniti je: Do prevzema oblasti na osvobojenem ozemlju po naših vojaških in civilnih obla-steh izvršuje vse javne funkcije samo okrajni odbor, ki bo začasno najvišja oblast v okraju. Zato mora okrajni odbor izdelati načrt, po katerem bo takoj prvi dan nastopil svojo funkcijo in prevzel oblast. V kolikor bi to tehnično ne bilo mogoče, je določiti iz med sedaj še doma bivajočih oseb sposobne osebe, da v njegovem Na kazalo Na kazalo oseb 1042 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 imenu prevzamejo in izvršujejo vso oblast. Načelo naj bo: na noben način ne sme nastopiti interregnum, niti za en dan ne! V tem slednjem primeru, da bodo doma-če osebe prevzele oblast, je poskrbeti, da bodo pravočasno o tem obveščene in da se jim točno formulira njihove naloge. Kot prva in najvažnejša naloga je: interni-rati vse nezanesljive osebe in jih dobro zastražiti, pobrati vse orožje in podvzeti vse potrebne mere za javno in osebno varnost. Toliko za sedaj, nadaljna navodila bodo sledila. V informacijo še to: Imenovanje državnih komisarjev, županov, uradništva javne uprave in ostalih jav-nih funkcijonarjev, v kolikor jih ne bo pravočasno postavilo državno vodstvo, bo izvršil okrajni glavar po predlogih okrajnega odbora. Vse odredbe okrajnega gla-varja, ki presegajo njegovo zakonito funkcijo, mora naknadno odobriti državno vodstvo. Uredba o ustanovitvi ministrstva za obnovo Slovenije in njegovih nalogah (pag. 1531–1544) U R E D B A osrednje slovenske vlade o ustanovitvi ministrstva za obnovo Slovenije in njegovih nalogah. § 1. Pri osrednji slovenski vrhovni državni upravi se ustanovi ministrstvo za obnovo Slovenije1346. § 2. Naloga tega ministrstva je: 1. – izvršiti popis vsega prebivalstva po posameznih političnih (upravnih) ob- činah na vsem ozemlju, ki pripade (Združeni) Sloveniji; 2. – ugotoviti javno delovanje vsakega prebivalca neslovenske narodnosti kakor tudi slovenske narodnosti v času, ko je tuja vojaška ali civilna oblast imela zaseden tisti del (Združeni) Sloveniji pripadlega ozemlja, pa do časa, ko je narodna civilna uprava prevzela izvrševanje državne oblasti na dotičnem ozemlju. Za zasedeno ozemlje po tuji vojaški ali civilni oblasti se smatra vse tisto oze- mlje, ki bo povečalo ozemlje bivše Slovenije v kraljevini Jugoslaviji; 3. – ugotoviti škodo, ki je poedinim slovenskim prebivalcem nastala vsled po- stopanja tujih vojaških ali civilnih zasedbenih oblasti ter siceršnjo škodo, ki je na njihovem premoženju nastala v času, ko je tuja vojaška ali civilna oblast imela zasedeno tisto ozemlje pa dotlej, ko je narodna civilna uprava začela izvrševati na tem delu ozemlja (Združene) Slovenije državno oblast; 1346 Pripisano: OS. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1043 4. – najti potrebna sredstva za poravnanje škode slovenskim prebivalcem in jih odškodovati; 5. – ugotoviti škodo, ki je nastala do začetka izvrševanja državne vrhovnosti Slovencem, ki so živeli izven ozemlja, ki je pripadlo (Združeni) Sloveniji, in so se vrnili na to ozemlje najkasneje v šestih (6) mesecih po začetku poslo-vanja narodne civilne uprave; 6). – odrediti in izvršiti vse ukrepe in dejanja, ki služijo temu, da se gospo- darsko, moralno, narodno, kulturno in politično obnovi slovenski narod, kakor tudi, da ozemlje in prebivalstvo resnično pokaže in ohrani slovenski narodni obraz. § 3. Notranja uprava pa ugotovi škodo, ki nastane na premoženju slovenskega prebi-valstva v času, od kar je začela izvrševati državno oblast na tistem ozemlju sloven-ska narodna civilna uprava. § 4. S katerimi drugimi narodnostmi je postopati enako kakor s slovensko, odloči s posebno naredbo minister za obnovo Slovenije. § 5. Minister za obnovo Slovenije predpiše s posebno naredbo, kako in po katerih or-ganih se izvrše naloge, ki služijo obnovi Slovenije, kakor tudi ustroj in pristojnost svojih oblastev. § 6. V območje poslovanja ministra za obnovo Slovenije spadajo vsa premoženja, pra-vice in vrednosti, zlasti vse trgovske družbe, izvzemši ustanov in premoženj drža-ve, dežele (pokrajine) ali občine. § 7. Vsa državna in samoupravna kakor tudi cerkvena oblastva vseh vrst morajo od-redbe ministra za OS in njegovih uradov izvršiti brez vsakega odlašanja in zavla-čevanja kot nujne posle. Minister za obnovo Slovenije more v svrho izvedbe svojih odločb, naredb, odredb ali ukrepov postaviti v državne, samoupravne ali cerkvene urade osebe, ki bodo izvršile njegove odredbe. Pri postavitvi uslužbenstva ni mister za OS vezan na šolsko izobrazbo nastavljen-cev, marveč odlučuje le njihova sposobnost in narodna neoporečnost. § 8. V kolikor posegajo naredbe, odredbe ali siceršnji predpisi, poedinične odločbe ali morebitne pogodbe, sklenjene med ministrstvom za OS in zasebniki v področje civilnega prava, niso podvržene plačanju nobenih pristojbin. Na kazalo Na kazalo oseb 1044 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Podpisov na takih listinah ni treba overiti, marveč je listina sposobna osnova za vpis vseh vrst v javne knjige (zemljiške in druge) na podlagi zabeležbe ministra za OS ali njegovega pooblaščenca, da je tisti vpis treba izvršiti v javnih knjigah. Vsi vpisi v javnih knjigah se izvrše v korist ministrstva za obnovo Slovenije. § 9. Oblastva ministrstva za OS morejo izreči in izvršiti denarne in prostostne kazni, vsako zase ali skupno ter do neomejene višine zoper vsakogar, kdor se ne bi poko-ril odredbam in predpisom vseh vrst, ki jih izdaja oblastva ministrstva za OS, ali bi skušal obrezuspešiti ali vsaj otežkočiti učinek ali namen takih odredb. Ista oblastva morejo v interesu nalog in koristi ministrstva za OS izvršiti vse pre-ventivne ukrepe, da zagotove polno vpoštevanje in izpolnjevanje svojih odredb kakršnegakoli imena ali vsebine. § 10. Zoper odredbe kakršnekoli vrste in vsebine kateregakoli oblastva ministrstva za OS ni nobene pritožbe niti tožbe na upravna ali redna sodišča, v kolikor tega ne dovoljujejo predpisi posamezne odredbe, naredbe ali poedinega ukrepa. Izključena je tudi vsaka obnova postopanja na predlog prizadetega. Minister za obnovo Slovenije pa more na utemeljen predlog svojih podrejenih uradov v izjemnih primerih dovoliti obnovo postopanja in po dokončanem ob-novitvenem postopanju izdati odločbo, ki nasprotuje odločbi, zaradi katere se je obnovitveno postopanje uvedlo in izvršilo. Odredbe kakršnekoli vrste in vsebine oblastev ministrstva za OS so takoj izvršne. § 11. Minister za OS izda k tej uredbi vse potrebne izvršilne predpise. § 12. Ta uredba dobi obvezno moč z objavo v Uradnem listu osrednje slovenske vlade. Ljubljana dne 1941347 N A R E D B A ministra za obnovo Slovenije o ustroju ministrstva za OS in pristojnosti poedinih oblastev tega ministrstva. Na podlagi določil § 5 Uredbe štev. z dne se radi ureditve mi-nistrstva za OS, ustanovitve poedinih uradov in o pristojnosti teh uradov izdaja 1347 Letnica je tako zapisana v izvirnem dokumentu. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1045 n a re d b a § 1. – Ministrstvo za obnovo Slovenije (MOS) je vrhovni urad za izvršitev nalog, ki so v zvezi z obnovo (Združene) Slovenije. Na čelu ministrstva je minister. § 2. Ministrstvo za OS izvršuje svoje naloge in posle v pokrajinah po pokrajinskih ura-dih za OS po pooblastilu in navodilih ministrstva za OS. § 3. Ministrstvo za OS sestavljajo oddelki, ki so razdeljeni na odseke. Ministrstvo za OS ima te-le oddelke: Oddelek I: Personalne stvari, popis prebivalstva in splošne stvari. odsek I: Personalne stvari, odsek 2: začasna in dokončna zaplenitev premoženja, postavitve zaupnikov za vodenje premoženj in gosp[odarskih] skupnosti, odsek 3: ugotovitev narodnosti in javnega delovanja, odsek 4: ugotovitev industrij[skih] podjetij obrti, trgovine in svobodnih poklicev odsek 5: Splošne stvari za OS. Oddelek II: Ugotovitev vojne škode. odsek 1: Ugotovitev vojne škode na zasedenem in nezasedenem ozemlju. Oddelek III: Povrnitev vojne škode in naselitev. odsek 1: Sredstva in način za povrnitev vojne škode, odsek 2: Komasacija kmečkih posestev in naselitev. § 4. Pokrajinski uradi za obnovo Slovenije (PUOS) so neposredno in izključno podre-jeni ministru za obnovo Slovenije. § 5. Pokrajinske urade za obnovo Slovenije sestavlja pokrajinski načelnik UOS [Urad za obnovo Slovenije] s potrebnim številom sposobnega uradništva in pisarniškega osebja. § 6. Pokrajinski uradi za obnovo Slovenije imajo svoje sedeže: 1. – v Celovcu; za vse območje bivše vojvodine Koroške do leta 1918 z izje- mo občine Jezersko; ako pripade (Združeni) Sloveniji tudi neki del ozemlja Na kazalo Na kazalo oseb 1046 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 okraja Lienca na Tirolskem, sega področje pokrajinskega urada v Celovcu tudi na to ozemlje; 2. – v Mariboru: a) za področje avtonomnih mest Maribora, Celja in Ptuja, b) za področje biv[ših] okrajev Maribor levi breg, Maribor desni breg, Bre- žice, Celje, Gornji grad, Laško, Ljutomer, Ptuj, Slovenjgradec s kraji, ki so do leta 1918 spadali v vojvodino Štajersko, a so bili v kraljevini Jugoslaviji vključeni v občino Dravograd, Slov[enske] Konjice, Šmarje pri Jelšah, Dolnja Lendava in Murska Sobota, c) za vse priključeno zgodovinsko narodno ozemlje na Štajerskem, v Slov[enski] Krajini in na Ogrskem; 3. – v Trstu: za Trst in Istro, kolikor jo pripade (Združeni) Sloveniji; 4. – v Gorici: za Goriško in Gradiščansko v mejah do l. 1918 ter priključeno zgodovinsko narodno ozemlje v Beneški Sloveniji in Italiji; 5. – v Ljubljani: za vse ostale slovenske kraje (tudi obč[ina] Jezersko) iz bivše Jugoslavije ter vrnjeno ozemlje Notranjske, ki je do leta 1918 spadalo v ob-močje bivše vojvodine Kranjske. § 7. Minister za obnovo Slovenije more s posebno naredbo območje poedinih pokra-jinskih uradov za OS kakor tudi njih sedež spremeniti ter iz obstoječih napraviti nove pokrajinske urade za OS, ki jim določi območje in sedež. § 8. Pokrajinski načelnik PUOS mora skrbeti za hitro in dobro poslovanje na svojem celotnem ozemlju; mora predlagati ministrstvu za OS izdajo potrebnih ukrepov in si preskrbeti pooblastila, kolikor so potrebna na njegovem področju za dosego namenov ministrstva in njegovih uradov za OS. § 9. Pokrajinski uradi za OS so sestavljeni iz oddelkov in odsekov, ustrezno ustroju pri ministrstvu za OS. Število oddelkov in odsekov pri posameznih pokrajinskih uradih za OS določi minister za OS. § 10. Pokrajinski uradi za OS vrše svojo nalogo za preskrbo potrebnih ugotovitev in podatkov v svrho popisa prebivalstva po posameznih upravnih občinah s pomočjo občinskih komisij PUOS. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1047 § 11. Občinske komisije PUOS so pomožni organi pokrajinskih uradov za obnovo Slo-venije. Držati se morajo točno navodil nadrejenega pristojnega pokrajinskega ura-da za obnovo Slovenije. § 12. Občinske komisije PUOS sestojijo iz dveh odborov: a) popisnega odbora, in b) narodno-političnega odbora. § 13. V popisnem odboru občinske komisije PUOS lahko vrše delo pisarniške moči, med tem ko mora biti v narodno-političnem odboru vsaj en sposobnejši član, ki je obenem predsednik občinske komisije PUOS. Pisarniške moči v popisnem odboru občinske komisije PUOS niso člani. Število članov občinske komisije PUOS določi, pokrajinski načelnik PUOS. § 14. Minister za OS: a) more takoj brez predhodnih poizvedovanj začasno zapleniti vsa premična in nepremična premoženja, pravice, vrednosti in gospodarske skupnosti, kolikor je to potrebno za varovanje koristi ministrstva za OS; b) more po izvršenem popisu prebivalstva na predlog PUOS ali tudi brez ta- kega predloga izreči dokončno zaplenitev premičnega in nepremičnega pre-moženja vsake vrste proti vsem, ki so se prištevali k neslovanskim narodnim skupinam in družinam ali, ki so s svojim ali svojih prednikov dejanji priza-dejali v narodnem oziru krivice obči narodni stvari; c) more prenesti pravico do začasne zaplembe iz tega § na pristojne pokrajin- ske urade; č) postavlja načelnike pokrajinskih uradov za OS ter vse potrebno uradništvo za ministrstvo in pri pokrajinskih uradih za OS; d) odredi popis prebivalstva po posameznih občinah; e) določa z razpisi in navodili svojim uradom delo in način izvršitev posame- znih poslov; f) določa plače in doklade postavljenim uslužbencem; g) skrbi sploh, da se delo za obnovo Slovenije opravlja brez zavlačevanja in v skladu z osnovnimi načeli, ki veljajo za OS. § 15 Pokrajinski načelnik PUOS: a) izdaja na podlagi prejetih pooblastil potrebne odredbe in navodila uradom PUOS; Na kazalo Na kazalo oseb 1048 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 b) postavlja začasnim zaplenjenim premičnim in nepremičnim premoženjem zaupnike, ki v imenu in po navodilih PUOS upravljajo začasno zaplenjena premoženja; c) postavlja tudi začasno nezaplenjenim premoženjem in pridobitnim podje- tjam zaupnike, ki vodijo v imenu in po navodilih PUOS tista premoženja ali podjetja; č) nadzira vse podrejene urade in skrbi, da se vse delo pri PUOS vrši nemoteno in brez vsakega odlašanja; d) stavi ministrstvo za OS predloge, ki so potrebni na njegovem področju, da se čim bolj zagotove in izvedejo koristi ministrstva za OS. § 16 Postavitev zaupnika premoženjem ali gospodarskim pridobitnim podjetjam brez izrečene začasne zaplenitve je po svojem učinku smatrati kot izrečeno začasno zaplenitev. § 17 Na predlog oblastva, ki odredi začasno zaplenitev uknjiženih ali sicer vpisanih pravic, se ta začasna zaplenitev zaznamuje v odnosnih javnih knjigah. § 18 Z izrečeno začasno zaplenitvijo premičnega ali nepremičnega premoženja se po-stavijo tem premoženjem zaupniki. § 19 Po izvršeni začasni zaplenitvi nimajo dosedanji lastniki ali siceršnji upravičenci nobene pravice, kakorkoli razpolagati z začasno zaplenjeno stvarjo ter tudi ne mo-rejo brez posebnega dovoljenja pokrajinskega načelnika PUOS imeti iz začasno zaplenjene stvari nobenih koristi. Vsa pravna dejanja, storjena proti temu predpisu so proti vsakomur nična ter mora vsak vrniti vse stvari in koristi odnosnemu podjetju za koristi ministrstva OS. Razen tega pristojni pokrajinski načelnik PUOS izreče še kazen v smislu § 9 ured-be štev. z dne § 20 Po izvršenem popisu prebivalstva izreče ministrstvo na predlog pokrajinskega na-čelnika PUOS dokončno zaplenitev premoženja. V vseh javnih knjigah se po izvršeni dokončni zaplembi izvrši potrebna vknjižba v korist ministrstva za OS na predlog tega ministrstva. Na predlog tega ministrstva se istočasno z izrekom o dokončni zaplenitvi ali pa s posebnim odlokom po izvršeni dokončni zaplenitvi izvrši vknjižbe izbrisa zastav-nih ali služnostnih pravic ali drugih stvarnih pravic, kakor to odredi ministrstvo za obnovo Slovenije. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1049 § 211348 Odredba ministra za obnovo Slovenije o odstranitvi tujejezičnih napisov. Da se izbrišejo sledovi tujega gospostva na narodnem ozemlju, se na podlagi t. 6 § 2 ter §§ 7 in 9 Uredbe štev. z dne …… o d r e j a : 1. Lastniki, imetniki, upravitelji kakršnih koli naprav in predmetov (npr. gostiln, za-sebnih stanovanj, trgovin, nagrobnih kamnov in grobnic, mašnih plaščev, kapelic in podobno) morajo na svoje stroške najkasneje v 10 desetih dneh po razglasitvi te odredbe odstraniti vse tujejezične napise kakršnekoli vrste in vsebine raz vseh na-prav in predmetov bodisi, da so dostopni javnosti ali da služijo le zasebni uporabi. 2. Do nadaljne odredbe se na takih napravah in predmetih ne smejo napravljati no-beni napisi. 3. Predpisi te odredbe se ne nanašajo na napise v latinskem jeziku na predmetih, ki služijo v bogoslužne namene. 4. Nevpoštevanje predpisov te odredbe kaznuje pristojni pokrajinski načelnik PUOS po § 9 Uredbe štev. z dne , pristojna županstva pa izvr-še odstranitve tujezičnih napisov na stroške neposlušnežev. 5. Ta odredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v uradnem listu osrednje slovenske vlade. O d r e d b a ministrstva za obnovo Slovenije o odstranitvi napisov imena pridobitnih podjetij in napravi slovenskih napisov imen pridobitnih podjetij. Da se vrne pokrajini resnični narodni obraz ter odstranijo slovenskemu narodu škodljivi tuji in vsiljeni vplivi, se na podlagi določil t. 6 § 2 ter §§ 7 in 9 Uredbe štev. z dne 1348 Paragraf nima vsebine. Na kazalo Na kazalo oseb 1050 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 O d r e j a : 1. Pridobitna zasebna podjetja vseh vrst in kakršnihkoli imenov, poedincev ali prav-nih oseb morajo na svoje stroške: a) odstraniti samo tujejezične ali večjezične napise imena svojega podjetja, ter b) morajo napraviti samo v slovenskem jeziku namesto odstranjenih napisov svojega imena v velikosti dosedanjega odstranjenega napisa in v trajni iz-delavi (ne na papir, desko in podobno) samo ime podjetja brez pristavka lastnika ali dejanskega izvrševalca podjetja, nanašajoč se le na predmet pod-jetja (npr. Splošno mizarstvo, trgovina z mešanim blagom, čevljar, odvetnik, zdravnik, ne pa Splošno mizarstvo Ivan Pavlič in pod.). 2. Odstranitev se mora izvršiti v 24 urah, namestitev novih pa v 7 sedmih dneh po razglasitvi te odredbe. 3. Za izvršitev predpisov te odredbe skrbe župani. Ako podjetja iz te odredbe pravočasno ne izpolnijo predpisov te odredbe, izvrše odstranitev in namestitev novih napisov pristojna županstva, ki o tem nemudoma obveste še isti dan pristojne pokrajinske urade za OS, vse na stroške prizadetega. Poleg te nadomestne oblastvene storitve zadene prizadetega še kazen v zmislu do-ločil § 9 Uredbe štev. z dne , ki jo izreče in izvrši pokra-jinski načelnik PUOS po predpisih, ki jih izda minister za OS. 4. Prepovedana s posledicami iz § 9 Uredbe štev. z dne je vsaka uporaba tiskovin, štampiljk in podobno, ki nimajo samo slovenskega besedila. Tudi v tem slučaju izreka in izvrši kazni pristojni pokrajinski načelnik PUOS. 5. Ta odredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v uradnem listu osrednje slovenske vlade. O d r e d b a ministra za obnovo Slovenije o prestanku službenih razmerij nameščencev in de-lavcev v zasebnih pridobitnih podjetjih vseh vrst. Na podlagi t. 6 § 2 Uredbe štev. z dne se Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1051 o d r e j a : 1. Službena razmerja vseh vrst (nameščenci, delavci, vajenci) v zasebnih pridobitnih podjetjih vseh vrst prestanejo z dnem razglasitve te odredbe. 2. Delojemalci nimajo nobenih pravic do odškodnine, odpravnine ali podobno, ki bi jim pripadali na podlagi dosedanjih veljavnih zakonitih določil. 3. Imetniki zasebnih pridobitnih podjetij ali zaupniki PUOS morejo še naprej zača-sno zaposliti dosedanje delojemalce, vendar te zaposlitve ni smatrati kot nadalje-vanje prvotnega službenega razmerja in ne kot nove namestitve, iz katere bi mogli izvajati kake druge pravice, kakor le te do izplačila plač in mezd. 4. Do daljne odredbe se izplačuje delojemalcem, ki opravljajo službo, odškodnina za njihovo delo v višini dosedanjih njihovih prejemkov. 5. Ta odredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v uradnem listu osrednje slovenske vlade. O d r e d b a ministra za obnovo Slovenije o prepovedi izplačevanja denarnih vlog v zasebnih denarnih zavodih in o kakršnemkoli razpolaganju z dobroimetjem v teh denar- nih zavodih. 1. Vsako razpolaganje z dobroimetjem v zasebnih denarnih zavodih in kakršnokoli izplačevanje denarnih vlog v teh denarnih zavodih je prepovedano z dnem razgla-sitve te odredbe. 2. Po stanju tega dne se napravijo bilance in sklepni računi. 3. Zaupnik PUOS more v svrho naprave bilance in sklepnega računa pridržati pri-merno število uradništva ter mora dokončati bilanco in sklepni račun najkasneje v 30 dneh po razglasitvi te odredbe. 4. Vsa tej odredbi nasprotna dejanja so brez pravnega učinka in kaznjiva po določilih § 9 Uredbe štev. z dne , kazen izreče in izvrši pokrajinski načelnik PUOS. Na kazalo Na kazalo oseb 1052 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 5. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu osrednje slovenske vlade. O d r e d b a ministra za obnovo Slovenije o prepovedi zasebnega prometa z zemljišči in dru-gimi stvarnimi pravicami ter prepovedi razpolaganja z zemljišči in s stvarnimi pravicami. Na podlagi t. 6 § 2 Uredbe štev. z dne s e o d r e j a : 1. Z dnem razglasitve te odredbe je prepovedano sleherno razpolaganje z zemljišči in z drugimi stvarnimi pravicami (prodaja, zakup, obremenitev, omejitev, poslednje-voljna razpolaganja itd.) bodisi da so vpisane v zemljiško knjigo ali pa ne. 2. Vse pogodbe, ki se nanašajo na zemljišča ali stvarne pravice, so brez pravnega učinka. 3. Brez pravnega učinka so tudi vse pogodbe, nanašajoče se na zemljišča ali stvarne pravice, ki so bile sklenjene šest (6) mesecev pred razglasitvijo te odredbe; prav tako so brez pravnega učinka vsi vpisi v zemljiških knjigah, ki so bili izvršeni za-dnjih šest (6) mesecev pred razglasitvijo te odredbe. Nihče ne more iz takih pogodb in vpisov izvajati nobenih pravic. 4. Nevpoštevanje predpisov te odredbe kaznujejo pristojni pokrajinski načelniki po določilu § 9 Uredbe štev. z dne 5. Ta odredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v Uradnem listu osrednje slovenske vlade. O d r e d b a ministra za obnovo Slovenije o prepovedi uporabe motornih vozil vseh vrst in na kakršenkoli pogon v zasebne svrhe ter o stavljanju teh vozil na razpolago ministr-stva za obnovo Slovenije. Na podlagi t. 6 § 2 Uredbe štev. z dne se Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1053 o d r e j a : 1. Ko stopi v veljavo ta odredba, je prepovedana uporaba motornih vozil vseh vrst in na kakršenkoli pogon v zasebne svrhe ter so razveljavljena vsa dovoljenja, ki jih imajo zasebniki. 2. Vsa ta motorna vozila so stavljena v izključno razpolaganje in uporabo ministrstva za obnovo Slovenije. 3. Vsako nevpoštevanje predpisov te odredbe, poškodovanje motornih vozil, da niso uporabna, odstranitev kake njegove sestavine ali prikrivanje sestavin motornih vozil, kaznuje pristojni pokrajinski načelnik PUOS po § 9 Uredbe štev. z dne 4. Ta odredba stopi v veljavo z dnem razglasitve te odredbe v uradnem listu osrednje slovenske vlade. Osnutek zakona o usmerjanju rudnikov, bank, industrijskih obratov in goz-dnih veleposestev (pag. 1545–1547) O S N U T E K Z A K O N A O U S M E R J A N J U R U D N I K O V, B A N K , I N D U S T R I J S K I H O B R AT O V I N G O Z D N I H V E L E P O S E S T E V. Čl. 1. Rudniki, banke, važnejši industrijski obrati in gozdna veleposestva se proglašajo za samoupravne gospodarske edinice javnopravnega značaja in se postavljajo pod državno kontrolo in državno vodstvo po predpisih tega zakona. (Dirigirani gospo-darski obrati). Važnejši v smislu tega člena so industrijski obrati in gozdna veleposestva, ki se vpišejo v seznam dirigiranih gospodarskih obratov, ki se sestavi in vodi v vsaki pokrajini. Čl. 2. Državno oblastvo, ki usmerja dirigirane obrate po predpisih tega zakona, je Šef pokrajinske samouprave (visoki komisar). Pomožni organi šefa pokrajinske uprave so: a) Pokrajinski korporacijski svet, sestavljen iz predstavnikov strokovnih orga- nizacij in gospodarskih strokovnjakov na način, ki ga predpiše s svojo ured-bo šef pokrajinske samouprave; Na kazalo Na kazalo oseb 1054 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 b) Gospodarsko razsodišče, sestoječe iz šest članov, ki jih imenuje Šef pokra- jinske uprave za dobo 5 let tako, da pripada 5 članov Pokrajinskemu korpo-racijskemu svetu, eden pa je poklicni sodnik; c) Pokrajinski vodje poedinih gospodarskih strok, ki jih imenuje Šef pokra- jinske uprave iz vrst gospodarskih strokovnjakov na predlog Pokrajinskega korporacijskega sveta. Skupine obratov, za katere se more postaviti pokrajinski vodja, so razvidne iz pri-loge k temu zakonu. V kolikor gre za skupine, v katerih je malo važnih gospodar-skih obratov, se sme postaviti en pokrajinski vodja za več sorodnih skupin. Čl. 3 Seznam dirigiranih gospodarskih obratov se vodi pri Pokrajinskemu korporacij-skemu svetu. Obrazec za seznam predpiše Šef pokrajinske uprave. Predlog za vpise v seznam stavi v vlogi, naslovljeni na Šefa pokrajinske uprave, pokrajinski vodja ustrezne gospodarske skupine. O vpisu odloči Šef pokrajinske uprave (visoki komisar). Proti odloku o vpisu se more pritožiti prizadeti gospodarski obrat v roku 14 dni na gospodarsko sodišče, ki odloči o vpisu dokončno. Pritožba pa nima odločilne moči. Čl. 4 Vsak dirigiran gospodarski obrat ima predložiti najkasneje mesec dni potem, ko je vpisan v seznam dirigiranih gospodarskih obratov, pristojnemu pokrajinskemu vodji detajliran računski zaključek, iz katerega so razvidne aktiva in pasiva obrata. Pri inkosnih obratih je pri tem ločiti glavnico, ki je bila normalno obratna glavnica podjetja, od privatne imovine lastnika podjetja. Pokrajinski vodja more vpogleda-ti, ali sam ali po pooblaščenem tehničnem organu vsak čas v vse knjige in poslovne zapiske dirigiranega obrata. Pri večjih podjetjih more zahtevati, da nastavijo v knjigovodstvo stalno njegovega zaupnika. Čl. 5 (1) Dirigirani gospodarski obrati obstojajo praviloma dalje pod upravo dosedanjih lastnikov ali drugih lastnika predstavljajočih upravnikov. (2) Ti upravljajo svoje podjetje avtonomno, v kolikor ne odredi šef pokrajinske uprave na predlog vodje gospodarske skupine, da se samouprave vseh podjetij ene skupine ali poedinega podjetja na odrejen način ne omeji. (3) Pokrajinski vodje poročajo letno Pokrajinskemu korporacijskemu svetu o go-spodarskih uspehih industrijske skupine. Pokrajinski korporacijski svet izdaja smernice za delo vodij gospodarskih skupin. Dirigiranim obratom ene skupine se Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1055 more predpisati skupna nabava surovin ali skupna prodaja izdelkov preko skupne nakupno prodajne nabavne organizacije, stoječe pod vodstvom pokrajinske vodje skupine, ali prispevek za skupno predstavništvo gospodarske skupine. Ako večina prizadetih obratov ne soglaša z ustanovitvijo skupne prodajne in na-bavne organizacije, ki jo predlaga vodja gospodarske skupine, ali glede višine pri-spevka za predstavništvo gospodarske skupine, ima zaslišati Šef pokrajinske upra-ve pred odločitvijo o zadevi mišljenje Pokrajinskega korporacijskega sveta. (4) Lastniki in drugi upravniki podjetij prejmejo odškodnino za osebno delo (v obliki časovne plače ali nagrade od doseženega uspeha) ter odškodnino za v pod-jetje vloženo glavnico v obliki obresti, najemnin in dividende. Višino te odškodnine pa more odobriti pokrajinski vodja gospodarske skupine. Proti njegovi odločbi se more pritožiti lastnik obrata na gospodarsko razsodišče, katerega odločba je dokončna. (5) Vsako neodobreno prevračanje imovine iz računa dirigiranega obrata na pri-vaten račun lastnika obrata je zabranjeno in se kaznuje po tem zakonu. Čl. 6. Šef pokrajinske uprave more na predlog pokrajinskega vodje gospodarske skupine razrešiti lastnika ali lastnika predstavljajočega dosedanjega upravitelja dirigirane-ga obrata funkcije upravitelja obrata in poveriti s tem drugo osebo, na katero pre-idejo s tem vse pravice, ki jih ima upravitelj kot vodja dirigiranega gospodarskega obrata, ako je podan eden iz med naslednjih razlogov: a) ako je delal upravitelj proti državnim interesom; b) ako je upravitelj obrat slabo vodil; c) ako je prenašal na nedovoljen način imovino dirigiranega obrata na svoj privatni račun; d) ako upravitelj vsled dolgotrajne bolezni ali onemoglosti ni sposoben voditi obrata. Odstavljeni upravitelj podjetja izgubi pravico do odškodnin, ki mu pritičejo iz na-slova vodstva podjetja, obdrži pa praviloma pravice, ki mu pritičejo iz naslova v podjetje vloženega kapitala, v kolikor ni v primeru težjih pregreškov v primerih navedenih pod a) in c) tega člena v odloku o razrešitvi odločeno, da zapade vlože-na glavnica v celoti ali deloma v korist države ali pa se zadrži, da se poravna druga povzročena škoda. Odstavljeni lastnik podjetja se more pritožiti proti odloku o razrešitvi na gospo-darsko razsodišče, ki odloča o sporni zadevi dokončno. Upravitelju, ki je razrešen radi bolezni ali onemoglosti, se prizna pokojnina, ki se krije iz tekočih prispevkov, ki jih plačujejo v ta namen vse industrije v pokrajini. Podrobne predpise o tem izda Šef pokrajinske uprave. Na kazalo Na kazalo oseb 1056 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Čl. 7 Kot smernice, po kateri je predlagati industrije za vpis v seznam važnejših podjetij, velja: a) Možnost, da zaposli podjetje pri polni izrabi kapacitete 50 delavcev. b) Tudi če ni podan pogoj pod a), da je opremljeno s strojno opremo s skupno pogonsko silo HP. c) Pri gospodarskih veleposestvih je smatrati praviloma za važnejši gospodar- ski obrat posestvo, ki meri nad 100 ha gozda. Lahko pa se predlaga za vpis tudi, če pogoji pod a), b) in c) niso podani. Vendar mora biti v tem primeru evidentno dokazano, da gre kljub temu za obrat, ki je gospodarsko važen. Čl. 8 Ako se je pokazala po mišljenju pokrajinskega vodje gospodarske skupine potreba, da se vskladijo v vsej državi interesi določene gospodarske skupine, more zaprositi preko šefa pokrajinske uprave dotične gospodarske skupine na državno konferen-co, katera se ima razjasniti o predlogih, ki jih je predlagatelj točno konkretiziral in utemeljil. Na taki konferenci se more sklepati le soglasno. Čl. 9 Ako je potreba vsled važnih državnih interesov vistosmeriti vse gospodarstvo v državi, izda korporacijski minister potrebna navodila šefom pokrajinskih uprav, ki izdajo vodjem gospodarskih skupin odgovarjajoče ukaze. Predlogi za razne uredbe (pag. 1548) Predlogi uredb, katere bo nujno izdati takoj, ko bo nemška vojska v glavnem uni-čila komuniste po deželi. Nujno potrebno je, da bo možno držati red po deželi in ljudem nuditi najnujnejše življenjske potrebščine. Nujno je potrebno, da se izda: 1. Uredba o razrešitvi vseh dosedanjih občinskih uprav, v kolikor še obstojajo, ki pa trenutno ne poslujejo. Postavitev novih občinskih funkcijonarjev. 2. Uredba o šolskem vprašanju. Odstranitev vseh komunistično-usmerjenih učiteljev in nastavitev novih protikomunistično-usmerjenih učiteljev. Ako bi ne bilo na razpolago z učiteljsko izobrazbo, naj se začasno nastavijo na ljudske šole ljudje z dovršeno gimnazijo in akademijo. Zanje organizirati kakšen pedagoško-metodični tečaj. 3. Uredba o varnostni službi. Osnujejo naj se po vseh večjih krajih močne orožniške postaje, ki se naj za trenutno sestavijo iz vrst domobrancev … Po vseh vaseh naj se osnujejo domače narodne vaške straže. Organizacija teh VS [Vaške straže] bi se lahko poverila občini, ki bi s pomočjo domačih vaških mož to prav v redu izvršila. Od nemške oblasti bi bilo potrebno le Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1057 izposlovati nekaj orožja in pa dovoljenje za uporabo istega … Domobranci bi pa tvorili le ofensivno vojsko. 4. Uredba o začasni oskrbi prebivalstva izven mesta Ljubljane z najpotrebnej- šimi življenjskimi potrebščinami, s katerimi bi morali biti ljudje preskrbljeni takoj prve dni po čiščenju (sol, vžigalice, kvas, tobak i. t. d.). 5. Uredba o začasnem poštnem prometu. Ker je velika večina železnic popol- noma porušena, bo nujno potrebno, da se vpostavi začasni poštni promet z avtomobilskim prevozništvom. 6. Uredba o socialni podpori najpotrebnejših družin. Po deželi bo veliko dru- žin, ki so brez premoženja, ki jim je uničen njih skrbnik in rednik, ki imajo številno družino in to samih malih otrok, ki nimajo lastnih dohodkov niti toliko, da bi si lahko nabavili najnujnejše življenjske potrebščine. Take dru-žine bo treba brezpogojno vzdrževati in podpirati. Punktacije za zvezno ustavo (pag. 1549–1551)1349 K srbsko-hrvatskemu narodnemu sporazumu od 26. 8. 1939 P u n k t a c i j e z a z v e z n o u s t a v o 1350 1. Jugoslavija je zvezna država in kot taka parlamentarna monarhija. Sestavljajo jo države članice: Srbija, Hrvatska, Slovenija ... 2. Službeni jezik zvezne države so slovenski, hrvatski, srbski, ... po državni pripadno-sti oblastva, urada ali ustanove, ki se jih službeni posel tiče. Zvezni zakoni in uredbe1351 se izdajajo v vseh službenih jezikih. 3. Zvezino državljanstvo je v vsej državi eno, ter se pridobi hkrati z državljanstvom ene izmed držav-članic. Slovenci, Hrvati in Srbi dobijo državljanstvo po narodni pripadnosti. Osebe dru-gih narodnosti pa morejo dobiti in ohraniti državljanstvo kake države-članice in s tem zvezino državljanstvo le po predhodnem pristanku vseh držav-članic. 4. Zvezino zakonodajno oblast izvršujeta skupno kralj in zvezino predstavništvo, zve-zino upravno oblast izvršuje kralj po odgovornih zvezinih ministrih, zvezino sodno oblast izvršujejo zvezini sodni organi (zvezno sodišče, zvezni svet, zvezna kontrola). 1349 Več različic dokumenta je na pag. 1552–1559. 1350 V rokopisu pripisano: SLS in verjetno: 21. 4. 1351 V rokopisu pripisano: naredbe in predpisi in navodila. Na kazalo Na kazalo oseb 1058 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 5. Zvezino predstavništvo sestoji iz senata in zveznega zbora. V senatu ima vsaka država-članica enako število senatorjev. Število poslancev zveznega zbora mora biti za vsako državo-članico fiksirano v zvezni ustavi. Za sklepanje je potrebna večina glasov prisotnih. Ako pa bi kak zakon katero izmed držav-članic posebej obremenjal ali sorazmerno bolj kot ostale, je za sklep potrebna večina glasov senatorjev prizadete države-čla-nice in večina glasov poslancev1352 zveznega zbora prizadete države-članice. 6. Zvezina zakonodajna oblast izdaja: a) zakone, ki jih izvršuje zveza sama in b) zakone, ki jih izvršujejo države-članice. Ad a) V zakonodajo in eksekutivo zveze spadajo: 1. Vrhovna zvezna uprava. 2. Zunanje zadeve. 3. Zvezna obramba. 4. Zvezne finance. 5. Zvezno sodstvo: Zvezno sodišče, ki je sestavljeno iz enakega števila sodnikov iz vsake države-članice, sodi o sporih med zvezno državo in državami člani-cami o sporih med državami-članicami, o tožbah radi kršitve zvezne ustave in o okvirnem značaju posameznih določb zveznih zakonov. Zvezni svet, ki sodi o upravnih sporih v zadevah zvezine uprave. Zvezina kontrola, ki kot zvezino računsko sodišče pregleduje zvezine račune in nadzoruje izvrševanje zvezinega proračuna. 6. Mere in uteži. 7. Monopol. 8. Carine. 9. Zunanja trgovina in carinska politika. Ad b) Samo v zakonodajo zveze spadajo: 1. Obligacijsko pravo iz o. d. z., trgovinsko, menično, čekovno, konkurzno, pomor-sko, rudarsko, vodno in avtorsko pravo, zaščita industrijske svojine. 2. Splošna zakonodaja o železniškem, pomorskem, rečnem, zračnem, avtomobil-skem, poštnem, telegrafskem in telefonskem prometu. 3. Predpisi o policijski in pravni pomoči med državami-članicami. 4. Splošna načela o prometno-varnostnih in prometno-policijskih predpisih. 1352 V rokopisu pripisano: članov. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1059 5. Mednarodni železniški, poštni, telegrafski, telefonski in radio promet, mednaro-dni pomorski in avijonski promet. 6. Zakonodaja o koordinaciji javnih del, ki po svojem namenu ali pomenu prese-gajo interese ene same države-članice. 7. Denar. 7. Vsa ostala zakonodaja spada v pristojnost držav-članic. Izjemoma pa more zveza izdati zakon o zadevah, ki posegajo v interes več držav-članic, če države-članice teh zadev niso uredile s svojim zakonom. Tak izjemni zvezni zakon velja na podro-čju posamezne države-članice le dotlej, da država-članica uredi zadevo z lastnim zakonom. 8. Oborožena sila zveze, ki sestoji iz stalnega kadra in rezerve, je organ zveze in poe-dinih držav-članic za zaščito pred zunanjimi in notranjimi sovražniki. Oborožena sila se deli v zvezino vojsko in vojsko držav-članic. Zvezino vojsko tvorijo specijal-ne komande, edinice in ustanove, ki niso v sestavu armij in divizij. Kralj je vrhovni komandant oborožene sile in vrši svojo komado preko vrhovnega inšpektorja oborožene sile z Zvezinim generalnim štabom. Vrhovnemu inšpektor-ju oborožene sile so podrejeni generalni inšpektorji vojnih sil držav-članic. Kralj imenuje vrhovnega inšpektorja na predlog zvezine vlade, generalne inšpek-torje vojnih sil držav-članic pa na predlog vlad držav-članic. 1353 Upravo vojne sile držav članic v komandnem, disciplinskem in materialnem oziru vrše vlade držav-članic. Organizacija, formacija, oborožitev, oprema in vzgo-ja (nastava) vojne sile pa so urejene z enotnimi predpisi glavnega generalštaba. Višje komandno osobje za vojske držav-članic postavlja centralna vlada sporazu-mno z vladami držav-članic. 9. Zvezino uradništvo kakor tudi njegove funkcije se morajo razdeliti med Slovence, Hrvate in Srbe po dogovorjenem ključu. 10. Državni zvezi pripadajo poleg dohodkov zvezinih podjetij, ustanov in objektov samo naslednji finančni viri: 1) Takse in pristojbine od upravnih poslov, ki spadajo v kompetenco zveze. 2) Carine. 3) Monopoli (tobak, petrolej, sol, vžigalice, cigaretni papir). Vsi zvezini dohod- ki se vnesejo v zvezin proračun. 1353 Naslednja odstavka sta pripisana na koncu pag. 1550. Na kazalo Na kazalo oseb 1060 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Primankljaj zvezinega proračuna se krije s kvotami, ki jih prispevajo po dogovor-jenem ključu države-članice. Presežek se razdeli po istem ključu med države-članice. 11. Zvezina imovina preide, vkolikor ni važna za celoto, v last in upravo držav-članic v določenem terminu od dne, ko stopi v veljavo zvezna ustava. 12. Vsaka država-članica ima svojo lastno ustavo. 13. Zakonodajno oblast držav-članic izvršujeta skupno kralj in narodna skupščina posameznih držav-članic, upravno oblast izvršuje kralj po odgovornih ministrih držav-članic, sodno oblast izvršujejo sodišča držav-članic. V državah-članicah izvršuje kralj svojo oblast po namestniku, ki ga imenuje za vsako državo na osnovi terno-predloga njene narodne skupščine. 14. Pogodbe politične vsebine med državami-članicami so prepovedane. 15.1354 Tisti del dosedanjih državnih dolgov, ki je bil investiran na področju držav-članic, prevzamejo dotične države-članice. Ostanek se razdeli med države-članice po do-govorjenem ključu. Prepis Punktacij za zvezno ustavo (pag. 1552–1559)1355 Pripombe k punktacijam Vladimirja Mačka iz leta 1931 (pag. 1560–1566) Pripombe k dr. Mačkovim punktacijam iz leta 1931. B O D O Č I U S TAV N I P R O B L E M I (Povodom srbsko-hrvatskega narodnega sporazuma od 26. 8. 1939.) 1. Notranja ureditev Jugoslavije naj ima svojo osnovo v državni ustavi, ki naj bo jedr-nata in naj vsebuje načelne določbe in to: 1. obče odredbe o obliki in značaju države in o državljanstvu, 2. Osnovne državljanske pravice in dolžnosti, 3. odredbe delovnega prava, 1354 V dveh različicah dokumenta tega člena ni, je pa naveden nov 15. člen: Pogodbe politične vsebine med državami-članicami so prepovedane. 1355 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1549–1551. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1061 4. socialne odredbe, 5. ekonomske odredbe, 6. osnove državljanske vzgoje in nacionalne prosvete, 7. državne in pokrajinske oblasti, 8. Kralj in državno namestništvo, 9. zakonodavstvo (razmejitev kompetenc; drž[avno] zakonodavstvo in so-delovanje naroda pri sestavi zakonodavnih teles). 10. Upravna oblast (državna in pokrajinska). 11. Sodna oblast. 12. Državno gospodarstvo. 13. Državna obramba. 14. Izprememba ustave. 15. Prehodne odredbe. Vrhovna ustavodavna oblast pripada državi (kompetenca o kompetenci). Poleg ustave naj bi se izdali še ustavni zakoni o zadevah, za katere ustava napove-duje ureditev s takim zakonom. Z ustavnim zakonom se predpišejo tudi okvirne določbe za pokrajinske ustave. Ustava in ustavni zakoni bi se sklepali po posebnem postopku, ob sodelovanju zastopnikov pokrajin in se naj oslanjajo na soglasje ali na vsaj kvalificirano večino. 2. Jugoslavija naj ima tri samostojna področja nazvana: Srbija, Hrvatska in Slovenija. Ta področja niso neposredno podrejena meddržavnemu pravu (brez suverenosti) in zato nimajo pravnega značaja države. Vprašanje je, ali naj ta področja nazivamo države članice (konfederacija) in s tem ustvarimo v pravnem izražanju težave, ali pa se odločimo za izraz pokrajina. Treba je vpoštevati, da bo Jugoslavija v bal-kanski konfederaciji in nastanejo lahko še druge konfederativne kombinacije med evropskimi državami. 3. Ako sprejemamo načelo, da naj notranja ureditev države odgovarja federativni dr-žavni obliki, mislimo, da se ni treba tesno naslanjati na kak postoječi vzor, temveč se moramo prilagoditi potrebam, katere narekujejo izkušnje preteklosti in nujnosti bodočega razvoja. Ne sme nas motiti kaka teorija državnopravnih ved. Ta deducira svoje pojme iz postoječih primerov, ne sme pa s svojimi oblikami ustvarjenimi po dedukciji, utesnjevati potreb državnega življa. S tem ni rečeno, da ni treba upošte-vati bistvenih kriterijev zvezne države n. pr. da ima zvezna država »kompetenco o kompetenci«, t. j. da določa, razmejuje in izpreminja kompetenco ali delokrog, ki ga ima zvezna država na eni in njeni sestavni deli na drugi strani. Vprašanje je, ali naj se vnese v ustavo izrecna določba, da je Jugoslavija zvezna država. Brez dvoma govore orisi na postanek in potrebno kontinuiteto proti temu, Na kazalo Na kazalo oseb 1062 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 med tem, ko za kak predlog ni najti tehtnih argumentov. V praksi najdemo tako določbo v ustavah, ki je bližje centralistični drž[avni] obliki (bivša avstr[ijska] republika). 4. Vladavina naj bo ustavna in nasledna monarhija. Vladar mora upoštevati načela sodobne demokracije. Vidovdanska ustava je vsebovala določbo, da je vladavina parlamentarna. Vpraša-nje je, ali se država po modernem konceptu more vladati parlamentarno. Izkušnje s parlamentarizmom v preteklosti ne narekujejo nujnosti, da bi se v tem oziru ustavno vezali. Zato zna biti večja prožnost zadevnih ustavnih določb na mestu. 5. Državljanstvo bodi eno v vsej državi. Pokrajinska pripadnost je predpogoj za drža-vljanstvo. Srbi, Hrvati in Slovenci imajo pravico na pokrajinsko pripadnost v svoji pokrajini in s tem tudi za državljanstvo; z naturalizacijo pa lahko dobe pripadnost v vsaki pokrajini. Pokrajinski pripadniki imajo v vseh pokrajinah iste pravice. Tujerodci dobe praviloma državljanstvo brez političnih pravic event[ualno] brez pokrajinske pripadnosti. Načeloma so vsi državljani in pokrajinski pripadniki pred zakonom enaki. Podrobnosti o omejitvah tujerodcev (gospodarskih in socialnih) se določijo vpo-števaje mednarodne obveznosti. 6. Osnovne državljanske pravice in dolžnosti se lahko obravnavajo na osnovi določil prve jugoslovanske ustave od 28. 7. 19211356 ob upoštevanju novejših dognanj in tudi postulatov, ki se postavljajo v okvirju mednarodnega prava. 7. Osnove delovnega prava, ki naj zagotovijo stabilnost socialnega reda, so predpogoj za mirno notranje sožitje v državnem občestvu. Ne morejo biti zadeva pokrajine, temveč zadeva države, v mnogočem celo problem mednarodnega značaja. 8. Isto velja glede osnovnih določb o socialnem redu. 9. Tudi osnovne določbe, ki se nanašajo na gospodarski red, bo morala vsebovati ustava. Sprejeli smo stališče, da tvori država enotno gospodarsko področje. Ako bi se ho-telo to načelo izigrati in ne bo ustavnih jamstev za njegovo upoštevanje, bo zla-sti Slovenija hudo prizadeta. Treba je imeti pred očmi, da pri federativni ureditvi 1356 Napisan je napačen datum. Prva ustava Kraljevine SHS je bila sprejeta 28. 6. 1921 (na Vidov dan). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1063 države zlasti obširnejša in gospodarsko krepka Srbija ne bo toliko interesirana na taki določbi, vedno jo bo forsirala manjša pokrajina, da je ne bi kake avtarkične težnje večjih pokrajin življenjsko ogrožale. Za uskladenje gospodarskega življenja na državnem področju na podlagi določe-nega načrta skrbi poseben državni gospodarski svet, v katerega pošljejo pokrajine predstavnike pokrajinskih gospodarskih svetov, državni zbor pa enako število svo-jih predstavnikov. Državni gospodarski svet predlaga državni gospodarski načrt za izvestno dobo, skrbi za njegovo uzakonitev in uskladenje zadevnih norm, nadzira njegovo izvedbo in daje potrebne pobude. Podrobnosti in delokrog drž[avnega] gospodarskega sveta se določijo z ustavnim zakonom. 10. Federativno urejena država rabi mnogo več gojitve duha medsebojne povezanosti in sistematične državljanske vzgoje, kakor centralistične državne oblike. Preteklost nas je izučila, ker smo v tem oziru na škodo naših skupnih interesov grešili. V vsakem slučaju spada gojitev državljanske zavesti in obča državljanska prosveta v delokrog države, ki bo postavljala obče norme za šolsko in prosvetno politiko. 11. Oblast se v državi in pokrajini deli: na zakonodavno, upravno ali izvršno in sodno oblast. Ta delitev naj se dosledno izvaja. Tudi člani zakonodavnih teles ne sme vr-šiti ob enem funkcije v izvršni oblasti. 12. Pri razpravi o položaju kralja in ureditvi državnega namestništva lahko služijo za osnovo dosedanje ustavne določbe. 13. Državno zakonodavno oblast izvršuje Kralj skupno z narodnim predstavništvom, ki sestoji iz državnega sveta (senata) in državnega zbora. Težišče zakonodavnega dela naj leži v drž[avnem] svetu, med tem ko naj pripada državnemu zboru pred-nost pri določitvi smernic državne politike, pri izvajanju proračunske pravice in pri političnem nadzorstvu nad upravo. Zakonski predlogi se sklepajo v skupnem zakonodavnem odboru drž[avnega] sve-ta in narodne skupščine, kjer sta oba doma paritetno zastopana; plenum narodne skupščine naj ima pravico veta. Državni svet volijo pokrajinski odbori in sicer po 20–50 senatorjev vsaka pokraji-na. V zakonodavni odbor pošilja državni svet enako število Srbov, Hrvatov in Slo-vencev. Kvalifikacija drž[avnih] svetnikov naj odgovarja pretežni funkciji (senata) drž[avnega] sveta. Ustava naj določa način, kako se izračuna število poslancev in državnih svetnikov, ki pripadajo posameznim pokrajinam, event[ualno] volilnim okrožjem. Na kazalo Na kazalo oseb 1064 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 14. Sodelovanje naroda pri sestavi državnega zbora in pokrajinskega zbora mora od-govarjati sodobnim demokratičnim načelom. Ustvariti je medsebojno kavtele, da pride resnično svobodna in nepotvorjena volja naroda do veljave. 15. Narodno predstavništvo države je pristojno v vseh zadevah, ki se nanašajo na pra-vice, dolžnosti in interese, ki so vsem pokrajinam skupne, v kolikor po posebnih mednarodnih pogodbah ali sicer ustvarjenih pravnih odnošajih ne spadajo v pri-stojnost skupnega meddržavnega organa. Narodno predstavništvo je pristojno v sledečih zadevah: 1. Ocena in potrditev trgovinskih pogodb in takih državnih pogodb, ki dr- žavo ali njene dele obremenjujejo ali državljane obvezujejo ali ki vsebujejo spremembo državnega ozemlja. 2. Zadeve, ki se nanašajo na vojaško obveznost, na določitev vojaškega stale- ža, na splošne obveznosti prebivalstva napram vojski in za slučaj vojne. 3. Določitev državnega proračuna, zlasti dovolitev drž[avnih] davkov, da- vščin in taks, ocena državnih obračunov in uspehov državnega gospodar-stva in sklepanje o razrešnici, najetje drž[avnih] posojil in konvertiranje drž[avnih] dolgov, prodaja in obremenitev večje državne imovine, zako-nodaja o monopolih ter koordinacija pokrajinskih financ. 4. Ureditev denarstva, carinskih in skupnih trgovinskih zadev, telegrafa, tele- fona, pošte in radia, železniškega, plovnega, zračnega in koordinacija osta-lega prometa. 5. Temelji kreditne, bančne in zavarovalne zakonodaje ter zakoni o merah in težah in o državi pridržanih obrtnih koncesijah. 6. Temelji javnega zdravstva, kakor tudi zakoni o varstvu ljudi proti nalezlji- vim boleznim in o varstvu proti živalskim in kužnim boleznim. 7. Zakonodaja o državljanstvu in pokrajinski pripadnosti, nadalje tujska po- licija, potni listi, ukrepi za zaščito države in reda, pravice in dolžnosti ino-zemcev in tujerodcev, skupni predpisi o anagrafiji in popisih prebivalstva, ter o državni statistiki. 8. Medverski odnošaji. 9. Temelji in koordinacija gospodarske, agrarne, socialne in populacijske politike. 10. Temelji delovnega prava in socialne zakonodaje, notranje kolonizacije in izseljeništva. 11. Osnove o ureditvi šolstva, enotni predpisi o državljanski in telesni vzgoji ter okvirni zakoni o ustroju univerz in o ureditvi univerzitetnega študija. 12. Obči državljanski zakonik, kazenski zakonik, izvršilni, kazenski in civilni postopek in zakon o zemljiški knjigi, dalje trgovsko, menično, čekovno, konkurzno, pomorsko, rudarsko in avtorsko pravo in zaščita industrijske Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1065 svojine, okvirna zakonodaja vodnega prava in izkoriščanja energijskih virov. 13. Temelji organizacije sodnih in upravnih oblastev ter javnopravnih samou- prav in korporacij. 14. Zakoni, ki se nanašajo na dolžnosti in odnošaje med posameznimi pokrajinami. 15. Zakonodaja o načinu obravnavanja zadev, ki spadajo po meddržavnih po- godbah ali sicer določenih pravnih odnošajih v pristojnost meddržavnega organa. 16. Vse ostale zadeve, ki po določbah ustave niso izrecno pridržane narodnemu pred-stavništvu, spadajo v pristojnost pokrajinskih zakonodavnih teles. Ako se na predlog vlade v kaki zadevi, ki spada v pristojnost pokrajine, donese državni zakon po narodnem predstavništvu, velja tak zakon v pokrajinah dotlej, da pokrajina izda pokrajinski zakon (Delegirana državna zakonodaja). Zadeve ki posegajo v interes dveh ali več pokrajin, se smejo izjemoma urejevati z državnimi zakoni tudi če spadajo v pokrajinsko zakonodajo, ako se prizadete po-krajine o njih v določenem roku ne sporazumejo. 17. Državno upravno oblast izvršuje kralj po odgovornih državnih tajnikih (mini-strih) in po kraljevih namestnikih pokrajin. Za sklepanje o važnih zadevah državne politike in zavoljo uskladenja iste v vseh delih države postoji kronski svet, ki ga skliče kralj ali po njegovem naročilu predse-dnik državne vlade. Predseduje mu kralj ali predsednik drž[avne] vlade, pripadajo mu pa poleg drž[avnih] tajnikov, kraljevi namestniki, predsedniki vrhovnih so-dišč, predsednik državnega sveta in event[ualno] posebej povabljeni strokovnjaki. Vrhovna uprava izvršuje državne zakone o vrhovni stopnji, ko jih v pokrajinah izvršujejo organi pokrajinske uprave pod vrhovnim nadzorom vrhovne uprave ali njenih delegiranih organov. Vsi vrhovni organi, organi diplomatske zunanje službe in državne obrambe so ne-posredno podrejeni vrhovni upravi. Delokrog vrhovne uprave in njenih organov določajo državni zakoni v okvirju državni zakonodaji pridržane pristojnosti. Pri izvrševanju državnih zakonov so pokrajinski organi vezani na splošna navodila vrhovne uprave, ki jih prejemajo preko šefa pokrajine. Po potrebi lahko obstoje v pokrajinah posebni državni uradi in organi, ki so nepo-sredno podrejeni vrhovni upravi, ako to zahteva značaj poslov državne pristojno-sti (n. pr. carinski uradi). Na kazalo Na kazalo oseb 1066 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Državno uradništvo in položaji državne službe morajo biti razdeljeni na Srbe, Hr-vate in Slovence v pravičnem razmerju, ki se določi sporazumno. Nameščanje in premeščanje javnih uslužbencev se mora vršiti po nestrankarskih vidikih na podlagi službene potrebe. 18. Državno sodno oblast izvršujejo državna sodišča v imenu Kralja in to: 1. Ustavno sodišče. 2. Vrhovno sodišče. 3. Vrhovno upravno sodišče. 4. Vrhovno računsko sodišče. Državna sodišča morajo nuditi po svojem sestavu in ustroju jamstvo za objektivno sojenje zlasti glede interesov pokrajin in njih pripadnikov. 19. Sporazumno se naj določi, katera državna lastnina naj preide na pokrajino in ka-tera naj ostane državi. Pri tem bo treba uveljaviti pravilo, da s prenosom delokroga preide tudi vsa ustrezna državna imovina na pokrajine (objekti itd). Glede državnih podjetij, rudnikov, premogokopov veljaj načelo, da se manjši obra-ti, ki obratujejo v glavnem za potrebe pokrajine prenesejo na pokrajino, v kateri obrat leži, glede večjih pa se zagotovi pokrajinam primerna soudeležba in soodlo-čanje, v koliko so njene koristi prizadete. 20. Pri razdelitvi finančnih virov se je treba ozirati na obseg bremen, ki jih nosi drža-va na eni in pokrajina na drugi strani. Pogrešno bi bilo, ako bi se skrb za državne finance prenesla na pokrajine. To bi ne bilo dobro za državo, še manj pa za pokra-jine. Če le mogoče, se bo treba izogniti kakim periodičnim pogajanjem, kakor je bila svoj čas »nagodba« med Hrvatsko in Ogrsko. Država mora ostati interesirana, da najde lastne finančne vire, izven področja, ki je rezervirano za pokrajino. Pona-vljajoči se finančni dogovori bi trajno zastrupljali politično atmosfero in povzro-čali težke krize v državi. 1. Izvestni finančni dohodki so po svoji naravi določeni kot državni viri. Sem spa-dajo zlasti carine. V preteklosti so bile carine zelo bistven del državnih dohodkov. Za bodoče pa ni verjetno, da bodo carine posebno izdaten dohodek. Ako bomo imeli carinsko unijo, bo ta dohodek najbrže služil za kritje potreb področja unije; tudi ne bo toliko donašal, kakor v preteklosti zlasti še, ker bo bodoči gospodarski red verjetno glede carinske politike uveljavil nova načela. 2. Nekaj državnega dohodka bodo dale takse in pristojbine, vendar bodo ti dohod-ki bistveno manjši, ker bo delokrog države manjši ter bodo zato dohodki iz taks po večini z delokrogom prešli na pokrajine. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1067 3. Davki v zvezi z vojno in državno obrambo (obrambni prispevek itd) bodo pri-padali državi. 4. Važen dohodek za državo so monopoli, ki obljubljajo ob primerni izgraditvi monopolnega sistema tudi za bodoče državi bogate dohodke. Ne bilo bi pa prav, ako bi država v celoti prevzela za se monopolske dohodke. So tudi v interesu fi-nančnega efekta, ako bo pokrajina udeležena na delu monopolskih dohodkov. Samo pod tem pogojem, bo mogoče sistem monopola razširiti in njegov finančni efekt povečati tako za državo, kakor za pokrajino. Participacija pokrajin naj bo določena v odstotkih: višina odstotkov se ne bo dala definitivno v naprej točno določiti, dokler ne poznamo finančnega efekta in potreb. Za prvo leto bi se moglo pokrajinam prepustiti 25 % v pokrajini iz monopola nabranega dohodka, ako bi splošna obremenitev države v povojni dobi že to dopuščala. Vsekakor monopol se da raztegniti poleg tobaka, petroleja, vžigalic in soli tudi na čaj, kavo, bencin in špirit itd. 5. Važen je bil v preteklosti davek na poslovni promet. V kolikor gre za uvoženo blago, in za blago, ki se v eni pokrajini producira v drugi pa konsumira, je ta davek kot državni davek upravičen, ako po svojem obsegu bistveno ne podraži blaga in se ne zlorablja za večanje tovarnarjevega ali trgovčevega dobička (zaokroženje cen). Vendar je pokrajina bolj upravičena, da se okoristi s tem davkom, ker nastajajo po novi razdelitvi kompetence vsled prometa blaga v glavnem pokrajini povečani izdatki. Industrijalizacija poveča promet ob enem pa zlasti bremena pokrajine za ceste, šolstvo, zdravstvo in druge naprave. Davek na poslovni promet bi morala najmanje v iznosu polovice prejemati pokrajina. 6. Poleg taks je dala državi najvišji dohodek trošarina. Ta vrsta davka je najmanj primerna kot državni dohodek in je sploh krivična, ker zadene malega človeka skoro enako kakor ekonomsko krepkega. Trošarine na nujne življenjske potreb-ščine se dajo opravičiti le kot nadomestilo za glavarino, da se na ta način vsakdo pritegne k davku. Tak davek mora biti kar najnižji in ne sme bistveno podražiti življenje širokih slojev. Trošarina se bo morala prilagoditi ekonomski in finančni politiki, ki bo morala stremeti za tem, da se bo življenje kar najbolj pocenilo. Na luksuzne predmete in manj važne potrebščine se trošarina lahko dopušča, zlasti v slučaju, ako jo narekujejo določeni cilji državne politike (trošarina na alkohol itd). Trošarina naj bo načelno dohodek pokrajine in lokalne samouprave, države pa, ako se uveljavi kot monopol, zlasti če to zahtevajo socijalnopolitični oziri ali če se porabijo v splošnem gospodarskem interesu (regulacije cen v kmetijstvu, državne naprave za izkoriščanje energije in virov, električne centrale itd). 7. Del državnih dohodkov tvorijo tudi neposredni davki, ki pa vsi skupaj po svo-jem efektu pri nas ne dosežejo niti eno od naštetih vrst davščin. S to vrsto davkov se ne dajo kriti potrebe pokrajine. S sedaj uvedenimi direktnimi davki bi pokrajina prejela zelo labilne in nezanesljive dohodke, ki pa poleg tega odrekajo baš takrat, Na kazalo Na kazalo oseb 1068 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 ko potrebe v delokrogu pokrajine najbolj naraščajo (davki od zemljišč in zgradb dajo v Sloveniji komaj ca 35 milj. dinarjev, med tem ko so prinašali monopoli čiste-ga nad 200 milj. čistega, takse nad 110 milj. din., trošarine nad 100 milj. dinarjev). Tudi postoji nevarnost, da bodo posamezne pokrajine z različnimi neposrednimi davki ustvarile v svojih področjih zelo različne gospodarske pogoje, kar bo oviralo enotno gospodarjenje v državi. 8. Končno so se dohodki državnih podjetij, ki obljubljajo državi celo povečanje dohodkov, da si ne kaže staviti pretiranih upov ako se naj doseže socialno-politični smoter podržavljanja važnejših obratov. V bodoče bodo državno politični oziri zlasti v cilju, da se dosežejo uspehi reforme družabnega in gospodarskega reda, narekovali vrsto novih davkov, oziroma važne preosnove celokupnega davčnega sistema. Vse to pa bo prineslo praktičnega uspe-ha še le po letih. Zato se bo treba ob prehodu opirati v glavnem na postoječe davke in finančne vire, katere bo treba pravično razdeliti med državo in pokrajine. Za prvo dobo bo ta problem najbolj aktualen. Še le pozneje bo mogoče ustvariti točno ločen sistem državnih in pokrajinskih financ. Zato mislimo, da je preuranjeno o tem vprašanju iskati definitivnih solucij. 21. Vprašanje dosedanjih drž[avnih] obveznosti se naj reši sporazumno. Pri razdeli-tvi bo treba upoštevati bodoče koristi, ki se vsled teh obveznosti ustvarjajo. Ako gredo koristi pretežno v prid kake pokrajine, in bi morala po razmejitvi delokroga izdatke za nje kriti iz lastnih sredstev, bo tudi amortizacija takih investicij obreme-njevala v bodoče pokrajine. Bodoče večje državne investicije se smejo vršiti le na osnovi posebnega zakona. 22. Pokrajine se smejo v cilju izvrševanja svojega gospodarskega, socialnega in kul-turnega delokroga združevati v skupne združbe javnopravnega značaja ali v pri-vatno-pravne ustanove in podjetja, vendar ne morejo sklepati med seboj pogodb politične vsebine. 23. Na osnovi državne ustave in ustavnega zakona določijo pokrajinski zbori pokra-jinske ustave. 24. Pokrajinsko zakonodavno oblast izvršujejo skupno kralj in pokrajinski zbori. 25. Sodstvo v pokrajinah izvršujejo pokrajinska sodišča v imenu kralja. Sodniki so neodvisni in nepremestljivi. Postavljajo se po objektivnih nestrankarskih vidikih. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1069 26. Kralj izvršuje upravno oblast v pokrajini po kraljevem namestniku in po odgovor-nih poverjenikih (ministrih). 27. V okvirju ustavnih predpisov in drž[avnih] zakonov vršijo pokrajinske uprave sa-mostalno zlasti sledeče posle: notranje zadeve, sodstvo, pouk in prosveto, zdra-vstvo in telesno vzgojo, socialno skrbstvo, pokrajinsko narodno gospodarstvo in pokrajinske finance. Vprašanja organizacije državne obrambe in eventuelne pokrajinske brambe name-noma ne obravnavamo, ker nam manjkajo za to potrebne obče osnove. Tudi misli-mo, da bo treba državno obrambo postaviti v bodoče na širšo mednarodno osnovo in bo nje ustroj bolj zadeva društva narodov kakor interesna stvar držav. Zato bo v posameznih državah stopila bolj v ospredje telesna in državljanska vzgoja glede katere bo treba pri nas ustvariti koordinacijo med državo in pokrajino. Glede postopka, po katerem se naj nova državna ureditev oživotvori tako da ob prehodu ne bo prehudih motenj in škodljivih trenj, mislimo, da bi se naj ustmeno razpravljajo in skušalo najti najprimernejšo pot, eventualno mimo demokratičnih načel. Pripombe k srbsko-hrvaškemu sporazumu, 26. 9. 1939 (pag. 1567–1586) K srbsko-hrvatskemu sporazumu 26. 9. 1939 I . O D D E L E K Obče odredbe. § 1. Jugoslavija je zvezna država in kot taka ustavna in parlamentarna monarhija. § 2. Jugoslavijo sestavljajo države: srbska, hrvatska, slovenska. Država Srbija obsega ozemlje … Država Hrvatska obsega ozemlje … Država Slovenija obsega ozemlje … § 3. V izključno pristojnost zvezne države spadajo: zunanje zadeve z zunanjo trgovino, vojska, t. j. kopenska vojska, vojna mornarica in vojno letalstvo, železnice, vodna in zračna plovba, pošta, telegraf in telefon, mere in denar, carine, zvezno sodstvo in zvezne finance. Na kazalo Na kazalo oseb 1070 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pri urejevanju razmerja države do cerkva in pri drugih vprašanjih, ki z ozirom na svoj meddržavni ali mednarodni pomen zahtevajo enotne usmeritve. Zvezna drža-va postavlja osnovna načela, ki jih države-članice v podrobnostih izdelajo. Katera so ta druga vprašanja, se od primera do primera določi po postopku, ki je predvi-den za spremembe in dopolnitve zvezne ustave. § 4. Zvezne zakone izvršujejo na vrhovni stopnji zvezni organi, na nižjih stopnjah pa organi držav-članic pod vrhovnim nadzorom zveznih organov. Zunanjo službo izvršujejo izključno zvezni organi. Vojska je v celoti organ zveze, vendar ima vsaka država-članica svoje lastno voja-ško poveljništvo nad lastnimi vojaškimi edinicami, ki pa so pod osrednjimi povelj-ništvi in pod vrhovnim poveljništvom vseh vojaških sil zvezne države. § 5. Zvezna država vzdržuje vse vrhovne zvezne organe, celokupno zunanjo službo in celokupno vojsko, ostale panoge zvezne uprave na nižjih stopnjah pa samo, v ko-likor prihajajo v poštev materijalne potrebe. Troški se pokrivajo s prihodi zveznih upravnih panog; primanjkljaj pokrivajo države-članice v razmerju svojih davčnih moči. § 6. Uslužbenska mesta v vseh strokah zvezne službe so ob zakonitih pogojih enako dostopna državljanom vseh držav-članic; zasedati pa se morajo v razmerju prebi-valstev držav-članic. § 7. Zvezni grb … Zvezna zastava … Grb in zastava zvezne države se obvezno upotrebljata na zveznih objektih ter za označevanje zveznih oblastev, uradov, ustanov, organov in njihovih pismenih služ-benih činov. § 8. Službeni jeziki zvezne države so srbski, hrvatski in slovenski po državni pripadno-sti oblastva, urada, ustanove ali stranke, ki se jih službeni posel tiče. Oznake zve-znih oblastev, uradov, ustanov in organov, kakor tudi njihovi pismeni službeni čini splošnega značaja – ne individualnega – morajo biti sestavljeni v vseh treh jezikih. Poveljstveni jezik vseh zveznih vojaških sil je enoten. § 9. Zvezno državljanstvo je v vsej zvezni državi eno. Zvezni državljan more postati le državljan države-članice. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1071 Državljanstvo države-članice ima po sebi za posledico zvezno državljanstvo in sposobnost, uživati v vsaki drugi državi-članici pravice, ki jih imajo državljani te druge države-članice. Z državljanstvom države-članice se izgubi tudi zvezno državljanstvo. § 10. Noben zvezni državljan ne sme biti izgnan iz zvezne države, niti ne iz svoje države--članice v drugo državo-članico. § 11. Svoboda vere je zajamčena. Priznana veroizpovedanja so enakopravna pred zakoni ter smejo svoj verski zakon javno izvrševati. Uživanje državljanskih in političnih pravic je neodvisno od veroizpovedanja. Nihče se ne more oprostiti svojih drža-vljanskih in vojaških dolžnosti, sklicevaje se na predpise svoje vere. Vere se priznavajo z zveznim zakonom. Priznane vere so javnopravne korporacije z lastno upravo in z lastnim premoženjem. Priznane vere smejo vzdrževati zveze s svojimi vrhovnimi verskimi poglavarji tudi izven mej zvezne države, kolikor to zahtevajo cerkveni predpisi posameznih vero-izpovedanj. Kako se vzdržujejo te zveze, se uredi z zveznim zakonom. § 12. Zajamčena je tajnost pisem, telegrafskih in telefonskih poročil razen ob kazenski preiskavi, mobilizaciji ali vojni. § 13. Vsak zvezni državljan ima pravico, neposredno in brez čigar koli odobritve tožiti pri rednem sodišču zvezne organe za kazniva dejanja, ki bi jih storili zoper njega v izvrševanju službene dolžnosti. Za zvezne ministre, zvezne sodnike in vojake pod zastavo veljajo posebne odredbe. Za škodo, ki jo povzroče zveznim državljanom zvezni organi z nezakonitim ali nepravilnim izvrševanjem službe, odgovarja pred rednim sodiščem zvezna država, zvezni državi pa uslužbenec kot krivec. § 14. Vsak zvezni državljan uživa zaščito zvezne države v tujih državah. Izročanje la-stnih državljanov tujim državam je prepovedano. I I . O D D E L E K Zvezna oblast § 15. Zvezna oblast se izvršuje po odredbah te ustave. Na kazalo Na kazalo oseb 1072 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 § 16. Zvezno zakonodajno oblast izvršujeta skupno kralj in zvezno predstavništvo. § 17. Zvezno predstavništvo je sestavljeno iz senata in zveznega zbora. § 17. Zvezno upravno oblast izvršuje kralj po odgovornih zveznih ministrih po odred-bah te ustave. § 18. Zvezno sodno oblast izvršujejo zvezno sodišče, zvezni svet in zvezna kontrola. Nji-hove razsodbe in rešitve se izrekajo in izvršujejo v imenu kralja na temelju zakona. I I I . O D D E L E K Kralj §19. Kralj predstavlja zvezno državo v vseh njenih odnosih s tujimi državami. Napo-veduje vojno in sklepa mir. Če zvezna država ni napadena ali če ji ni vojne napo-vedala tuja država, je za napoved vojne potreben poprejšnji pristanek zveznega predstavništva. Če se zvezni državi napove vojna ali če je zvezna država napadena, se mora takoj sklicati zvezno predstavništvo. § 20. Kralj ne sme biti hkrati poglavar tuje države brez pristanka zveznega predstavništva. § 21. Kralj sklicuje zvezno predstavništvo na redno, po državni potrebi pa tudi na izre-dno zasedanje. Zasedanje odpira in zaključuje osebno s prestolnim govorom ali pa po zveznem ministrskem svetu s poslanico ali ukazom. Če odpira ali zaključuje zasedanje kralj s prestolnim govorom, zasedata senat in zvezni zbor skupno. Kralj ima pravico, razpustiti zvezni zbor in odrediti nove volitve. § 22. Kralj potrjuje in proglaša zvezne zakone, postavlja zvezne uradnike treh najvišjih stopenj ter daje vojaške čine po odredbah zakonov. Kralj je vrhovni poveljnik vseh vojaških sil zvezne države. Kralj podeljuje zvezne rede in druga zvezna odlikovanja. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1073 § 23. Vsak pismeni čin kraljevske oblasti sopodpiše pristojni zvezni minister odnosno zvezni ministrski svet. Za vse kraljeve čine je odgovoren zvezni minister odnosno zvezni ministrski svet, ki je sopodpisal. Za čine kralja kot vrhovnega poveljnika vseh vojnih sil zvezne države je odgovoren zvezni vojni minister. § 24. Ko stopa kralj na prestol, priseže pred zveznim predstavništvom v vseh treh služ-benih jezikih takole: »Ko stopam na prestol zvezne države Jugoslavije in spre-jemam kraljevsko oblast, prisegam pri vsemogočnem Bogu, da bom čuval tako neodvisnost zvezne države kakor tudi ustavne ureditve držav članic ter celotnost njihovih ozemelj, da bom vladal po ustavah in po zakonih in da bom v vseh svojih težnjah imel pred očmi blaginjo narodov. Tako mi Bog pomagaj!« § 25. Kraljeva oseba je nedotakljiva. Kralj je neodgovoren in tudi ne more biti tožen, kar pa ne velja glede njegovega zasebnega premoženja. § 26. Kralj prebiva stalno v zvezni državi. Če se pokaže potreba, da gre za krajši čas iz nje, ga zastopa prestolonaslednik. Če prestolonaslednik ni polnoleten ali če je za-držan, zastopa kralja zvezni ministrski svet. To velja tudi tedaj, če kralj zboli, ne da bi ga bolezen trajno onesposobila za izvrševanje kraljevske oblasti. Zastopajoč kralja, zvezni ministrski svet nima pravice razpustiti zvezni zbor. Zastopanje po zveznem ministrskem svetu sme trajati največ šest mesecev. Po pre-teku tega roka stopajo v veljavo ustavni predpisi o kraljevih namestnikih. § 26 a Kralja nasleduje njegovo moško potomstvo iz zakonskega braka po vrsti prvoro-jenstva. Če kralj nima moškega potomstva, si določi namestnika iz stranske linije s pristankom zveznega predstavništva in vseh (treh) narodnih skupščin. § 27. Če kralj umre ali poda ostavko, prestolonaslednik, če je polnoleten takoj prevzame kraljevsko oblast, objavi to narodom s proklamacijo in priseže pred zveznim pred-stavništvom, kakor je predpisano. § 28. Če ostane prestol po določilih te ustave brez naslednika, prevzame kraljevsko oblast zvezni ministrski svet in takoj skliče zvezno predstavništvo na izredno Na kazalo Na kazalo oseb 1074 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 zasedanje, v katerem se odloči o prestolu. Odločba velja, ko so nanjo pristale vse narodne skupščine. § 29. Kraljeva civilna lista se določi z zveznim zakonom. I V. O D D E L E K Kraljevi namestniki § 30. Kraljevsko oblast izvršujejo kraljevi namestniki, če je kralj nedoleten, ali je zaradi duševne ali telesne bolezni trajno nesposoben za izvrševanje kraljevske oblasti, ali umre ali poda ostavko, prestolonaslednik pa ni polnoleten, kakor tudi če nastopita primera odst. 3 § 26 in odst. 1 § 36. § 31. Za vzgojo nedoletnega kralja skrbe namestniki. Premoženje nedoletnega kralja upravljajo skrbniki, ki jih je pokojni kralj določil s posebnim aktom ali z oporoko. Če pokojni kralj ni določil skrbnikov, jih imenu-jejo namestniki, ko so zaslišali predsednika zveznega sodišča, zveznega sveta in zvezne kontrole. § 32. Če zvezni ministrski svet spozna, da je nastopil primer kraljeve trajne nesposob-nosti, priobči to zveznemu predstavništvu obenem z mnenjem treh zdravnikov, vzetih z domačih medicinskih fakultet. Zvezno predstavništvo sklepa o ustanovitvi in prestanku namestništva na skupni seji. § 33. Dokler namestniki ne nastopijo svoje dolžnosti, izvršuje kraljevsko oblast zvezni ministrski svet. § 34. Plače namestnikom določi zvezno predstavništvo na predlog zveznega ministrske-ga sveta. § 35. Namestnik je prestolonaslednik, če je polnoleten. Če prestolonaslednik ne more izvrševati namestniške oblasti, ker je nedoleten ali ker je zadržan, jo izvršujejo tri osebe, ki jih izvoli zvezno predstavništvo. Zvezno predstavništvo izvoli tudi vsakemu namestniku po enega zastopnika. Po en namestnik in njegov zastopnik morata biti izmed državljanov vsake države-članice. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1075 Če zaradi bolezni ali smrti namestnikov in njihovih zastopnikov ni mogoče se-staviti namestništva iz treh namestnikov, izvoli zvezno predstavništvo potrebno število namestnikov in zastopnikov iz-med državljanov držav-članic, ki so ostale brez namestnika in zastopnika. Volitve se vrše na skupnih sejah zveznega predstavništva s tajnim glasovanjem. Preden namestniki prevzamejo kraljevsko oblast, prisežejo pred zveznim pred-stavništvom, da bodo kralju zvesti in da bodo vladali po ustavah in po zakonih, veljavnih v zvezni državi. § 36. Če kralj ob smrti nima moškega potomstva, kraljica pa je noseča, izvršujejo kralje-vsko oblast namestniki do poroda, če se rodi žensko dete, če moško, pa do njegove polnoletnosti. Da se ugotovi nosečnost, mora zvezna vlada zveznemu predstav-ništvu predložiti mnenje treh zdravnikov, vzetih z domačih medicinskih fakultet. Isto velja, če prestolonaslednik umre, njegova žena pa bi bila v trenutku kraljeve smrti noseča. V. O D D E L E K Zvezno predstavništvo A. Senat § 37. Senat sestavljajo senatorji. Vsaka narodna skupščina skupno s predstavništvi sa-mouprav druge stopnje svoje države-članice izvoli enako število senatorjev in nji-hovih namestnikov. Število senatorjev in njihovih namestnikov ter način volitve se določita z zveznim zakonom. Mandat senatorja traja šest let. § 38. Vsaka tri leta se senat obnavlja z izvolitvijo polovičnega števila senatorjev po pred-pisih § 37. Po izteku prvih treh let se senatorji, ki jim prestane mandat, določijo z žrebom. B. Zvezni zbor. § 39. Zvezni zbor sestavljajo zvezni poslanci, ki jih izvolijo narodi svobodno z občim, enakim in neposrednim glasovanjem. Mandat zveznega poslanca traja štiri leta. Na kazalo Na kazalo oseb 1076 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Število zveznih poslancev, način volitev in primeri prestanka mandata pred izte-kom volilne dobe se določijo z zveznim zakonom. § 40. Volilno pravico ima vsak državljan po rojstvu ali prirojenju, če je dovršil 21. leto. Aktivni častniki ter podčastniki in vojaki pod zastavo ne smejo izvrševati volilne pravice, niti biti voljeni. O ženski volilni pravici odloči zvezni zakon. § 41. Začasno izgube volilno pravico osebe: 1. ki so bile z izvršno sodbo obsojene na izgubo častnih pravic, za čas, dokler traja ta kazen; 2. ki so v stečaju; 3. ki so pod skrbstvom; 4. ki so bile z izvršno sodbo obsojene na izgubo volilne pravice zaradi volilnih kaznivih dejanj, za čas, dokler traja ta kazen. C. Skupne določbe § 42. Za senatorja ali zveznega poslanca sme biti izvoljen samo oni, ki ima občo volilno pravico ne glede na to, ali je vpisan v obči volilni imenik. Senator in zvezni posla-nec morata biti po rojstvu ali prirojenju državljana tiste države-članice, v kateri kandidirata; prirojeni državljan mora biti v državi-članici, v kateri kandidira, na-stanjen najmanj deset let, računši od dneva prirojenja. Senator ne sme biti mlajši od štirideset, zvezni poslanec pa ne mlajši od trideset let. Vešča morata biti enemu zveznih službenih jezikov v govoru in pisavi. Z občo volilno pravico izgubita tudi svoj mandat. § 43. Nihče ne sme biti hkrati senator in zvezni poslanec, niti ne smeta biti senator in zvezni poslanec hkrati narodni poslanec ali član predstavništva samouprave druge stopnje. Senator in zvezni poslanec ne smeta biti hkrati dobavitelja ali podjetnika zvezne države ali katerekoli države-članice. § 44. Uradniki, ki izvršujejo javno oblast, ne smejo kandidirati v volilnem okraju svoje krajevne pristojnosti. Aktivni ministri držav-članic in uslužbenci zvezne države, držav-članic ter samo-uprav prve in druge stopnje, ki se izvolijo, se postavljajo na razpolago za dobo, dokler traja njihov mandat; dokler niso postavljeni na razpolago, ne morejo izvr-ševati mandata. Aktivni zvezni ministri, ki so bili izvoljeni, obdrže svojo službo. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1077 § 45. Senat in zvezni zbor se sestajata na redna in izredna zasedanja istočasno ter tudi istočasno prenehata poslovati. § 46. Zvezno predstavništvo se sklicuje s kraljevim ukazom na redno zasedanje v zve-znem glavnem mestu Beogradu vsako leto dne 20. 10. Če zaradi vojne zveznega predstavništva ni mogoče sklicati v Beogradu, se zvezno predstavništvo sestane v kraju, ki se določi s kraljevim ukazom o sklicanju zvezne-ga predstavništva. Redno zasedanje se ne sme zaključiti, dokler ni sprejet zvezni proračun. § 47. Vsi člani zveznega predstavništva prisežejo, da bodo čuvali tako neodvisnost zve-zne države kakor tudi ustavne ureditve držav-članic ter celotnosti njihovih oze-melj, da se bodo ravnali po ustavah in da bodo imeli pred očmi blaginjo narodov. § 48. Senat in zvezni zbor ocenjata sama pravilnost mandatov svojih članov in odločata o njih. § 49. Senat in zvezni zbor izvolita za vsako zasedanje iz svoje srede svoje poslovalce. § 50. Zakonske predloge stavlja po kraljevem pooblastilu zvezni minister. Pravica, stavljati zakonske predloge, pripada tudi vsakemu članu zveznega pred-stavništva, ki njegov predlog pismeno podpre vsaj petina članov njegove zvezne zakonodajne korporacije. § 51. Zvezni zbor pošlje zakonski predlog, ki ga je usvojil, na sklepanje senatu in obra-tno. Predlog, ki sta ga obe korporaciji usvojili v celoti, je sprejet. Če senat ali zvezni zbor predlog spremeni ali dopolni, ga vrne na sklepanje drugi korporaciji. Če ta te spremembe ali dopolnitve usvoji, je predlog sprejet. Če se korporaciji ne zedinita o usvojitvi predloga v celoti ali v poedinostih, je predlog odbit in se o njem v istem zasedanju ne sme več sklepati. § 52. Pogodbam, ki jih kralj sklepa s tujimi državami, je potrebna poprejšnja odobritev zveznega predstavništva. Trgovinskim pogodbam, ki v njih gre za bistvene gospodarske interese države-čla-nice, je potrebna tudi poprejšnja odobritev narodne skupščine te države-članice. Na kazalo Na kazalo oseb 1078 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Čisto političnim sporazumom ni potrebna poprejšnja odobritev zveznega pred-stavništva. Pogodba, da tuja vojska zasede ozemlje zvezne države, ali da gre preko njega, ne spada med čisto politične sporazume. Odsvojitev ali zamena ozemlja zvezne države sta mogoča samo po postopku, ki je določen za spremembe in dopolnitve te ustave. Če to zahtevajo koristi zvezne države, sme zvezno predstavništvo s sklepom vna-prej pooblastiti zvezni ministrski svet, da izda ukrepe za neodložno izvajanje pre-dložene pogodbe. Izvzete so pogodbe, ki jim je potrebna poprejšnja odobritev ene ali več narodnih skupščin. § 53. Za gradnjo novih železniških prog in za določitev in spremembo železniške tarife je potreben zvezni zakon, ki mu morajo pritrditi tudi narodne skupščine. § 54. Zvezne zakone proglaša kralj z ukazom, ki obsega celotno besedilo zakona, skle-njenega po zveznem predstavništvu. Ukaz sopodpišejo vsi zvezni ministri. Zvezni minister pravde pritisne nanj zvezni pečat in skrbi, da se zakon razglasi v zveznem uradnem listu. Zvezni zakon dobi obvezno moč 15 dni po razglasitvi v zveznem uradnem listu, če zakon sam ne določi drugače. Dan razglasitve v zveznem uradnem listu se ne šteje. § 55. Zvezno predstavništvo ima pravico ankete kakor tudi preiskave v volilnih in admi-nistrativnih stvareh iz pristojnosti zvezne vlade. § 56. Vsak član zveznega predstavništva ima pravico, naslavljati na zvezne ministre vprašanja in interpelacije. Zvezni ministri so dolžni odgovarjati nanje v teku istega zasedanja. § 57. Senat in zvezni zbor občujeta neposredno samo z zveznimi ministri. § 58. V senatu in zveznem zboru imajo pravico govoriti samo njuni člani, člani zvezne vlade in poverjeniki zvezne vlade, določeni za to s kraljevim ukazom. § 59. Senat in zvezni zbor sta sklepčna, če je prisotna ena tretjina vseh senatorjev oziro-ma zveznih poslancev. Za sklep je potrebna večina glasov prisotnih. Ob enakosti glasov se smatra, da je predlog sprejet. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1079 § 60. O vsakem zakonskem predlogu se mora v istem zasedanju glasovati trikrat: v na-čelu, v podrobnosti in končno. § 61. Senat in zvezni zbor zasedata skupno samo v onih primerih, za katere je to izrečno določeno. Skupnim sejam predsedujeta predsednika senata in zveznega zbora izmenoma. § 62. Senatorji in zvezni poslanci ne odgovarjajo zaradi glasu, ki so ga oddali kot člani zveznih zakonodajnih korporacij. Za svoje izjave in postopanje pri izvrševanju mandata, bodisi v sejah zveznih zako-nodajnih korporacij, bodisi v odborih ali v posebnem odposlanstvu ali v posebni dolžnosti po naročilu zvezne zakonodajne korporacije, so senatorji in zvezni po-slanci odgovorni samo svoji zvezni zakonodajni korporaciji po odredbah te ustave in poslovnika. Le za one izjave in postopanje, ki vsebujejo kaznivo dejanje, so se-natorji in zvezni poslanci odgovorni tudi pred rednim sodiščem, če njihova zvezna zakonodajna korporacija da dovoljenje za to. Za razžalitve, klevete in zločinstva pa so senatorji in zvezni poslanci odgovorni pred rednim sodiščem tudi brez poprej-šnjega dovoljenja svoje zvezne zakonodajne korporacije. § 63. Brez pooblastila zvezne zakonodajne korporacije se njeni člani za kazniva dejanja, storjena izven izvrševanja mandata, ne smejo klicati na odgovor, niti se jim ne sme odvzemati svoboda, dokler traja mandat, razen če se zalotijo na samem dejanju zločinstva ali prestopka. Vendar se mora v tem poslednjem primeru takoj obvestiti zvezna zakonodajna korporacija, če zaseda. Korporacija da ali odreče pooblastilo, da se sme pristojno postopanje ob času zasedanja nadaljevati. Če postane kdo senator ali zvezni poslanec, preden se je zoper njega zaradi ka-znjivega dejanja izrekla izvršna razsodba, obvesti oblastvo, ki vrši poizvedbe in preiskavo, o tem zvezno zakonodajno korporacijo, ki da ali odreče pooblastilo za nadaljevanje postopanja. Član zveznega predstavništva se sme klicati na odgovor samo za ono dejanje, za-radi katerega je izročen. § 64. Imunitetne pravice članov zveznega predstavništva nastanejo z dnem izvolitve. § 65. V senatu in zveznem zboru vzdržujeta red izključno njuna predsednika. Nobena oborožena sila se ne sme postaviti v zgradbi korporacije niti na njenem dvorišču, Na kazalo Na kazalo oseb 1080 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 če tega ne dovoli predsednik. Brez predsednikovega dovoljenja ne sme noben or-gan v korporaciji vršiti oblastvenih činov. Nihče ne sme v prostore korporacije vstopiti oborožen razen oseb, ki nosijo orožje po predpisu ali opravljajo službo pri korporaciji. V I . O D D E L E K Zvezna upravna oblast § 66. Kralj imenuje predsednika zveznega ministrskega sveta in največ šest zveznih mi-nistrov. Predsednik zveznega ministrskega sveta in zvezni ministri sestavljajo zve-zni ministrski svet, ki je neposredno podrejen kralju. Zvezni ministri načeljujejo posameznim granam zvezne uprave. Zvezni ministri imenujejo nižje zvezne uslužbence po odredbah zveznih zakonov. Preden zvezni ministri nastopijo službo, prisežejo, da bodo kralju zvesti in da se bodo ravnali po ustavah in zakonih. § 67. Zvezni ministri so odgovorni kralju in zveznemu predstavništvu. Kralj, senat, zvezni zbor in vsaka narodna skupščina smejo obtožiti zvezne mini-stre zaradi prekršitve ustav in zakonov, storjene v izvrševanju službene dolžnosti. Za škode, ki jih zvezni ministri povzročijo z nezakonitim izvrševanjem službe, je odgovorna zvezna država, zvezni minister pa je odgovoren zvezni državi. § 68. Zvezni minister sme biti obtožen v času, ko traja njegova služba, in še tekom petih let po odstopu. Predlog, da se zvezni minister obtoži, se mora staviti pismeno in mora navajati točke obtožbe. Če zveznega ministra obtoži zakonodajna korporacija, se mora odločba, da se zvezni minister postavi pred sodišče, skleniti z večino glasov ob navzočnosti treh petin skupnega števila članov korporacije. § 69 Podrobnosti o odgovornosti zveznega ministra se določijo z zveznim zakonom. § 70. Zvezna upravna oblast sme izdajati uredbe, potrebne za uporabljanje zveznih zakonov. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1081 V I I . O D D E L E K Zvezna sodna oblast § 71. O sporih med zvezno državo in državami-članicami, o sporih med državami čla-nicami, o tožbah zaradi kršitve zvezne ustave ter o zadevah sploh, glede katerih se smatra, da se tičejo zvezne države, sodi zvezno sodišče v Beogradu. § 72. O upravnih sporih v zadevah zvezne uprave sodi zvezni svet v Beogradu. § 73. Zvezne račune pregleduje in izvrševanje zveznega proračuna nadzoruje zvezna kontrola v Beogradu kot zvezno računsko sodišče. § 74. Zvezno sodišče, zvezni svet in zvezna kontrola so neodvisni. Pri izrekanju pravice niso pod nobeno oblastjo, nego sodijo po zakonih. § 75. Sodniki zveznega sodišča, zveznega sveta in zvezne kontrole so stalni. Ne sme se jim odvzeti zvanje, ne smejo se odstaviti od službe zoper svojo voljo brez razsodbe rednega ali disciplinskega sodišča, niti se ne smejo premestiti ali začasno prestaviti na drugo plačano ali neplačano javno službeno mesto brez svojega pristanka. Za svoje sodno delovanje morejo biti toženi samo z odobritvijo predsednika zveznega ministrskega sveta. V službi smejo biti do dovršenega 70. leta življenja. Pred tem rokom se smejo upokojiti samo na pismeno prošnjo, ali če telesno ali duševno tako oslabe, da ne morejo izvrševati svojih dolžnosti. V tem poslednjem primeru odloči o upokojitvi predsednik zveznega ministrskega sveta. § 76. Z zveznimi zakoni se določijo pristojnost in organizacija vseh treh zveznih sodišč ter postopanje pred njimi, kakor tudi način postavljanja sodnikov. Predsednika in sodni-ke zvezne kontrole voli zvezni zbor iz kandidatske liste, ki jo sestavi senat in na kateri je predloženih dvakrat toliko kandidatov, kolikor je praznih mest. Vsaka država-člani-ca mora biti v vsakem zveznem sodišču zastopana z enakim številom sodnikov. V I I I . O D D E L E K Zvezno gospodarstvo § 77 Zvezno predstavništvo sklene vsako leto zakon o zveznem proračunu, ki velja za leto dni. Proračun se mora predložiti zveznemu zboru najkasneje v enem mesecu od dne njegovega sestanka v rednem zasedanju. Hkrati s proračunom se predloži Na kazalo Na kazalo oseb 1082 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 zveznemu zboru na vpogled in odobritev tudi zvezni zaključni račun poslednjega minulega računskega leta s pripombami zvezne kontrole. § 78. Zvezni proračun je sestavljen iz proračuna izdatkov in dohodkov. Proračun izdat-kov izkazuje vse izdatke pregledno po panogah. Izdatki in dohodki se razporede po delih, poglavjih, oddelkih in postavkah. Oddelek sme obsegati izdatke oziroma dohodke samo istega značaja. Kako se proračun sestavlja in izvršuje, se predpiše z zveznim zakonom. § 79. Proračun se odobrava po oddelkih. Senat in zvezni zbor ne smeta poviševati predloženih oddelkov, smeta pa jih zni-žati in izpuščati. Prihranek enega proračunskega oddelka ali enega proračunskega leta se brez odo-brenja zveznih zakonodajnih korporacij ne sme trošiti za kritje potreb drugega oddelka ali drugega leta. § 80. Dokler zvezno predstavništvo ne sklene predloženega proračuna, sme odobravati dvanajstine za en mesec ali za več mesecev. Če je zvezni zbor razpuščen, preden je bil proračun sprejet, se proračun minulega proračunskega leta podaljša z ukazom najdalj za pet mesecev. Če se proračun tudi v tem roku ne sprejme, se sme s kralje-vim ukazom podaljšati do konca novega proračunskega leta. § 81. Zvezne davščine se ustanavljajo samo z zveznim zakonom. Zvezna vlada mora zveznemu predstavništvu predložiti poročilo, overjeno po zve-zni kontroli, o tem, ali so bile pogodbe o zveznih posojilih sklenjene in izvršene v smislu zakona. § 82. Vse zvezne davščine so enake za vso zvezno državo. Kralj in prestolonaslednik plačujeta zvezni davek od zasebnega premoženja. Iz zvezne blagajne se ne sme dajati nobena stalna ali začasna podpora, nobeno darilo in nobena nagrada, če niso utemeljene v zakonu. § 83. Zvezno premoženje upravlja zvezni finančni minister, v kolikor zvezni zakoni ne določijo drugače. Kako se odsvajajo zvezna nepremična dobra, določi zvezni zakon. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1083 § 84. Zvezna kontrola pregleduje, popravlja in likvidira račune zvezne administracije. Pazi, da se ne prekorači noben izdatek po zveznem proračunu in da se nobena vsota ne prenese iz enega proračunskega oddelka na drugega. Zaključuje račune zvezne administracije in je dolžna zbirati vsa potrebna dokazila in poročila. Zve-zni zaključni račun se predloži zveznemu predstavništvu s pripombami zvezne kontrole. I X . O D D E L E K Vojska § 85. Vojaška dolžnost je obča po odredbah zveznega zakona. Ustroj in velikost voj-ske se predpisujeta z zveznim zakonom. Formiranje edinic v zakonito določenem obsegu predpisuje kralj z uredbo na predlog zveznega vojnega ministra. Koliko vojske stoji pod zastavo, se določi vsako leto z zveznim proračunom. § 86. Vojaška sodišča so neodvisna. Pri izrekanju pravice niso pod nobeno oblastjo, nego sodijo po zakonih. Sodniki vojaških sodišč ne smejo biti toženi za svoje sodno delovanje brez odobri-tve zveznega vojnega ministra. § 87. Kazniva dejanja, ki jih stori civilna oseba v družbi z vojaško, sodijo civilna sodišča, v vojnem času pa vojaška. § 88. Po dovršenem 20. letu ne sme nihče dobiti državne službe ali ostati v njej, če ni po odredbah vojaškega zakona odslužil svojega roka ali ni oproščen vojaške službe. § 89. Za vzdrževanje notranjega reda se sme vojska uporabiti samo na zahtevo pristoj-nega civilnega oblastva. § 90. Tuja vojska se ne sme jemati v službo zvezne države, a tudi vojska zvezne drža-ve se ne sme postaviti v službo tuje države brez poprejšnje odobritve zveznega predstavništva. Na kazalo Na kazalo oseb 1084 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 X . O D D E L E K Spremembe in dopolnitve zvezne ustave § 91. O spremembah in dopolnitvah zvezne ustave sklepa kralj z zveznim predstavni-štvom in z narodnimi skupščinami. § 92. Predlog za spremembo ali dopolnitev zvezne ustave smejo staviti kralj, senat, zve-zni zbor in vsaka narodna skupščina. Če naj predlog izide iz zakonodajne korporacije, je zanj potreben sklep z večino glasov ob navzočnosti treh petin članov zakonodajne korporacije. Predlog se pošlje zveznemu zboru, če ga je tam sam stavil, pa senatu. Zvezni zako-nodajni korporaciji ga obravnavata na način, ki je določen za obravnavanje zakon-skih predlogov. Za sprejetje predloga je potrebna večina glasov celokupnega števila članov korporacije. Če se zvezni zakonodajni korporaciji ne zedinita o sprejetju predloga v celoti ali v poedinostih, je predlog odbit. Če sta zvezni zakonodajni korporaciji predlog sprejeli, ga senat pošlje narodnim skupščinam, ki ga obravnavajo na način, določen za obravnavanje zakonskih pre-dlogov v teh skupščinah. Za sprejetje predloga je potrebna večina glasov celoku-pnega števila članov narodne skupščine. Če se katera narodna skupščina ne strinja s predlogom v celoti ali v poedinostih, je predlog odbit. Postopek o predlogu za spremembo ali dopolnitev zvezne ustave, ki je bil odbit, se more obnoviti šele pred novoizvoljenim zveznim zborom in novoizvoljenimi narodnimi skupščinami. Dokler traja postopek o predlogu za spremembo ali dopolnitev zvezne ustave, se zvezni zbor in narodne skupščine ne morejo razpustiti, tudi če bi se jim bila iztekla volilna doba. § 93. Ob vojni in mobilizaciji, pa tudi ob neredih in pobunah, ki v nevarni meri ogroža-jo javni red ali celo varnost zvezne države ali držav-članic, sme kralj preko ustav-nih in zakonskih predpisov odrediti z ukazom, da se v vsej zvezni državi ali samo v enem delu začasno podvzamejo vsi neobhodno potrebni izredni ukrepi. Ti ukrepi se naknadno predlože na soglašanje zveznemu predstavništvu in narodnim skup-ščinam držav-članic, ki so se jih ti ukrepi tikali. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1085 X I . O D D E L E K Prehodne odredbe. § 94. (Pri kom je zakonodajna oblast do sestanka zakonodajnih korporacij) § 95. (Likvidacija državnega premoženja in razdelitev na države-članice) § 96. (Veljavnost sedaj veljavnih zakonov) X I I . O D D E L E K Končne odredbe § 97. (Stopanje v veljavo – vse štiri ustave morajo hkrati stopiti v veljavo) Pripombe k osnutku ustave Zvezne republike Jugoslavije (pag. 1587–1588) Pripombe k osnutku ustave Zvezne države Jugoslavije. § 1) Glasi naj se: Jugoslavija je zvezna država in kot taka parlamentarna monarhija. § 2) Ustavi se odstavek: Glavno mesto zvezne države je Beograd. § 3) prvi odstavek: … zračna plovba, ceste mednarodnega in strateškega po- mena, … § 5) zadnji stavek naj se glasi: Dohodki se razdelijo tako, da se krijejo izdatki zvezne države in držav-članic. Med dohodke zvezne države spadajo carine, monopoli, pošta; podrobnosti se uredijo z zakonom o finančni izravnavi. § 7) doda se odstavek: Ob zveznih praznikih se razobeša zvezna zastava tudi na javnih poslopjih držav-članic. § 11) a. za drugim stavkom sledi stavek: Protiverska propaganda, javno zasmeho- vanje priznanih ver in širjenje mržnje med veroizpovedanji je prepovedano. b. v drugem odstavku: Priznane cerkve … (ne vere!) § 11a) Družina in materinstvo sta posebno zaščitena. § 16) drugi organ narodnega predstavništva naj se imenuje zvezna skupščina ne zvezni zbor. Na kazalo Na kazalo oseb 1086 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 § 17) ustavi se odstavek: Zvezno gospodarstvo nadzoruje in uravnava z ozirom na gospodarstvo posameznih držav-članic zvezni gospodarski svet, sesta-vljen iz delegatov posameznih vrhovnih državnih svetov ali ustrezajočih ustanov držav-članic ter iz članov finančnih odborov zvezne skupščine in senata. Zvezni gospodarski svet odloča v vseh gospodarsko-političnih spornih vprašanjih dokončno na temelju veljavnih zakonov. (N. B. Ta določba temelji na predpostavki, da sestavljata narodno predstav-ništvo države Slovenije dve zbornici, politična in stanovska. Dosledno temu so stavljene pripombe tudi pri drugih paragrafih. Mnenje pokr[ajinskega] odbora glede dveh zbornic pa ni enotno. Nekateri menijo, da zadostuje samo ena zbornica in sicer politična in da zadoščajo določbe glede sta-novskih zbornic, kot je predvidena v §§ 74–77 ustave države Slovenije. V studijske svrhe pa stavljamo pripombe glede na omenjeno predpostavko). § 19) Drugi odstavek: praktično to ni izvedljivo! § 22) … zvezne zakone in zakone držav-članic, … § 23) drugi odstavek naj se glasi: Za vse kraljeve čine zvezne države je odgovoren pristojni zvezni minister odnosno zvezni ministerski svet, ki je sopodpisal; za kraljeve čine držav-članic pa je odgovoren pristojni minister odnosno ministerski svet države-članice, ki je sopodpisal. § 28a) Kralj in prestolonaslednik postaneta polnoletna z izpolnitvijo 18. leta. § 33) … zvezni ministerski svet, kar pa ne sme trajati več kot šest mesecev. § 35) prvi stavek: Namestnik je prestolonaslednik, če je polnoleten, ni razumljiv! § 39) a … neposrednim in tajnim glasovanjem. b. tretji odstavek naj se glasi: Natančnejša določila o volitvah zveznih po-slancev se predpišejo z zveznim zakonom. (NB. Nekateri so mnenja, da se zvezni poslanci ne bi volili z neposrednim glasovanjem, ampak, da bi jih delegiralo narodno predstavništvo držav-čla-nic. Le na ta način da bi se doseglo v zvezni skupščini močno in sposobno zastopstvo. Naj se ta varianta dodobra prouči!) § 40) Volilno pravico ima vsak moški državljan … § 41) doda naj se še točka 5.) oni, ki so v kazenski preiskavi. § 43) ni treba, da so vse v osnutku navedene funkcije inkompatibilne. Prvi od- stavek naj se glasi: Nihče ne more biti senator, če je zvezni poslanec, naro-dni poslanec ali član predstavništva samouprave druge stopnje. § 50) drugi odstavek: … vsaj petina članov zveznega zakonodajnega organa, ka- teremu pripada. § 52) a. drugi odstavek: … poprejšnja odobritev narodnega predstavništva te dr- žave-članice. O potrebi te odobritve odloča zvezni gospodarski svet. b. na koncu zadnjega odstavka: narodnih predstavništev. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1087 § 53) Ta § naj se glasi: Za gradnjo novih železniških prog, cest mednarodnega in strateškega pomena, je potreben zvezni zakon, ki mu morajo pritrditi tudi narodna predstavništva. V spornih zadevah odloča končnoveljavno zvezni gospodarski svet. (NB. Tarife železniške ni mogoče urejevati z zakonom. To mora biti bolj gibljivo!) § 63) a. ne rabiti izraz korporacija, ampak organ ali podobno b. koga naj se obvesti, če »korporacija« ne zaseda? c. v zvezi s predlagano dopolnitvijo v § 41 t. 5.) drugi odstavek odpade. § 66) Kralju se ne smejo dati tolikšne kompetence! (glej pripombo pri § 1.) § 83a)ta § naj se doda: Vrhovno nadzorstvo nad zveznim gospodarstvom izvršuje in zvezne gospodarske ukrepe vsporeja z gospodarskimi ukrepi držav-čla-nic zvezni gospodarski svet v smislu § 17 te ustave. § 88) Po dovršenem 20. letu ne sme … (ne ne more!) § 91) na koncu: … z narodnimi predstavništvi. § 92) a. prvi odstavek: … zvezna skupščina in vsako narodno predstavništvo. b. predzadnji odstavek: … se more obnoviti šele na zasedanju novoizvolje-ne zvezne skupščine in novoizvoljenih narodnih predstavništev. Splošne pripombe: 1. Tekst je potrebno marsikje prestilizirati in jezikovno popraviti; 2. terminologijo je uporabljati točno in dosledno. Načelne pripombe: glej prilogo! Pripombe k osnutku ustave države Slovenije (pag. 1589–1590) Pripombe k osnutku ustave države Slovenije. § 8) Glasi naj se: Zakonodajno oblast izvršujeta skupno kralj in narodno predstavništvo. Narodno predstavništvo tvorita narodna skupščina in narodni stanovski svet. Prva se posvetuje in sklepa o vseh zakonskih predlogih državno in kulturno-političnega značaja, druga pa o zakonskih predlogih gospodar-sko- in socialno-političnega značaja. O zakonskih predlogih, ki posegajo v področje obeh, sklepata oba organa. /NB. Nekateri so drugačnega mnenja. Glej pripombe pri § 17 osnutka usta-ve Zvezne države Jugoslavije! III. Narodno predstavništvo 1. Narodna skupščina. § 13) dostavi naj se t. 5.) oni, ki so v kazenski preiskavi. § 21) drugi odstavek odpade v zvezi s § 13 t. 5.) § 31) … narodni poslanci, zvezni ministri … Na kazalo Na kazalo oseb 1088 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 § 33) Drugi stavek: Ministri so dolžni odgovarjati nanje v teku istega zasedanja. 3. Narodni stanovski svet. § 35a) Narodni stanovski svet je zakonodajni organ, ki se posvetuje in ki sklepa o vseh zakonskih predlogih gospodarskega in socialno-političnega značaja. § 35b) Narodni stanovski svet tvorijo zastopniki sledečih vrhovnih stanovskih organizacij: a. kmečkega b. industrijsko-delavskega c. trgovskega č. obrtnega d. svobodnih poklicev, znanosti in umetnosti e. javnih in privatnih uslužbencev. § 35c) Vsak državljan je član svojega stanovskega občestva in je organiziran v pri- padajoči stanovski organizaciji. Stanovi so javno-pravna organska telesa, katerih zastopstva imajo nalogo ščititi pravice in pospeševati gospodarski, socialni in stanovsko-kulturni razvoj svojega stanu. § 35č) S posebnimi zakoni in uredbami se predpiše ustanovitev narodnega sta- novskega sveta, njegov delokrog v smislu te ustave, njegova sestava in po-slovanje, kakor tudi načelne določbe za organizacijo posameznih stanov in njihove javnopravne funkcije. § 35d) Za razdelitev in vsporeditev dela obeh zakonodajnih teles se kot zvezni člen med narodno skupščino in narodnim stanovskim svetom ustanovi s posebnim zakonom vrhovni državni svet. Njegovo članstvo sestavljajo delegati obeh zbornic v enakem številu. Vrhovni državni svet je hkrati vr-hovni gospodarski organ državne uprave, ki ima vrhovno nadzorstvo in ki uravnava nasprotja med ukrepi posameznih stanov in organi državne uprave. Vrhovni državni svet zastopa gospodarske koristi svoje države v zveznem gospodarskem svetu, zlasti v zvezi s trgovinskimi pogodbami, ca-rinami, železniškimi tarifami in drugimi gospodarsko-političnimi ukrepi zvezne vlade in predstavništva. 4. Zakonodaja. § 36) drugi odstavek: Pravico stavljati zakonske predloge državno in kulturno- -politične narave ima tudi vsak narodni poslanec, če njegov predlog pi-smeno podpre vsaj 1/5 vseh poslancev; zakonske predloge gospodarsko- in socialno-politične narave pa ima pravico stavljati tudi vsak član narodnega stanovskega sveta ob enakih pogojih. § 38) a.) dodati na koncu prvega stavka: … po narodnem stanovskem svetu ali po obeh. § 38) b.) drugi odstavek: … ga vrne narodnemu predstavništvu s svojimi pri- pombami na ponovno razpravo. Če narodna skupščina ali narodni stano-vski svet ali oba ob navzočnosti … Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1089 § 39) doda se odstavek: Vlada poda ob svojem nastopu deklaracijo o svojem de- lovnem načrtu, ki mora biti potrjen od obeh zakonodajnih teles. Brez izre-dno važnih razlogov se delo vlade v eni delovni periodi ne more spremeniti ali režim menjati. § 41) predzadnji stavek: … predloži narodni skupščini ali narodnemu stano- vskemu svetu ali obema … § 43) … kralju in narodnemu predstavništvu. § 49) rabi naj se izraz dežela, ne pokrajina! § 51) za drugim odstavkom naj se dostavi: Polovica članov deželnega zbora se voli za štiri leta svobodno z občim enakim, neposrednim in tajnim glaso-vanjem po odredbah zakona, drugo polovico članov pa sestavljajo delegati deželnih stanovskih svetov, izvoljeni na osnovi stanovske zakonodaje. § 66) a.) Narodno predstavništvo sklene … b.) proračun se mora predložiti narodnemu predstavništvu … § 69) Dokler narodno predstavništvo ne sklene … § 74 do 77 odpadejo § 83) od drugega stavka naprej naj se glasi: Višina mezde mora dosegati dolo- čen življenski minimum delavca in njegove družine, preko tega minima pa ustrezati delovnemu uspehu. Za določanje tega se sme sporazumno z vrhovnim državnim svetom ustanoviti poseben državni organ, ki za svoje odločbe odgovarja samo svoji vesti. Podrobnosti določi zakon. § 84) glasi naj se: Zadruge in take pridobitne združbe ter njihove zveze, ki ne delajo za svoj dobiček uživajo v svojem področju ob sicer enakih pogojih prednost pred drugimi zasebnimi podjetji in v potrebi posebno državno pomoč. § 85) … da postanejo iz njih nravno trdni in značajni ljudje ter dobri člani dr- žavne, narodne in družabne skupnosti. Celotna vzgoja in izobrazba v vseh šolah in organizacijah ne sme nasprotovati krščanskemu nauku. § 90) doda naj se stavek: Širjenje pornografije je prepovedano. § 92) na koncu prvega odstavka dodati: Protiverska propaganda in javno zasme- hovanje vere je prepovedano. § 93) dodati na koncu: in kolikor niso v nasprotju z interesi države Slovenije in zvezne države Jugoslavije. § 95) prvi odstavek: … in narodno predstavništvo skupno. (V tem smislu upora- bljati izraz predstavništvo pri vseh ostalih določbah tega §!) Splošne pripombe: Iste kot pri ustavi Jugoslavije. Prepis Predloga ureditve države Slovenije (pag. 1591–1592)1357 1357 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1661–1663. Na kazalo Na kazalo oseb 1090 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pripombe k zvezni in narodni ustavi (pag. 1593) I. Program. Kot osnovo predvideti federacijo, če ne gre drugače pa vsaj konfederacijo s smerjo k federaciji srednjeevropskih Slovanov z Grčijo ob teritorijalni združitvi severnih in južnih Slovanov. II. Zvezna ustava. Opustiti vse določbe, ki bi mogle preprečiti ali ovirati izvedbo programa. Kr[aljeve] prerogative se naj omejijo posebno za ta slučaj. Izjemne ukrepe sme kralj podvzeti le na predlog zvezne vlade in pristojne državne vlade (§ 93). Zvezna uprava naj krije stroške z dohodki zveznih upravnih panog in s carino, mo-nopoli ter podobno, kakor določi zvezno predstavništvo, ne pa s tangentami ali nepo-srednim obdavčevanjem. Zvezno zbornico naj sestavljajo poslanci, od katerih jih volijo 2/3 drž[avne] zbor-nice in 1/3 staležne zbornice, kjer pa teh ni ali deloma ni, pa tudi to 1/3 ali njen del drž[avne] zbornice. Število poslancev se ravna proporčno po številu prebivalcev države-članice. §§ 4–41 odpadejo § 43. Inkompatibiliteta le med senatorjem in zveznim poslancem. § 50. … 1/5 ali vsaj več kot polovica poslancev iz ene izmed držav-članic. III. Ustava Sl[ovenije] V Slov[eniji] zastopa kralja njegov na predlog vlade imenovani namestnik z nazi-vom: knez. Državna zbornica (narodna skupština ni slov[enski] izraz) voljena do polovice z obč. enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem, do polovice pa od pokraj[inskih] zbor-nic. Ostalo volivni zakon. Razpust le v slučaju delanezmožnosti. § 51. Veliki župan mesto glavarja. Pokrajinska uprava vsa samoupravna. Izvoljen od pokr[ajinskega] predstavništva, potrjen na predlog drž[avne] vlade po kralju odno-sno namestniku. Je predsednik pokr[ajinskega] odbora. Povišanje prorač[unskih] predlogov naj bo možno. § 93 odpade, ker ne bo narodnih manjšin. Tuji državljani so itak zaščiteni. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1091 Predlog hrvaških intelektualcev za jugoslovansko ustavo, april 1937 (pag. 1594–1599) J e d a n p r e d l o g z a n a c r t u s t a v a Uvod. Onima koji ovo potpisuju i ovaj put je teško da istupaju pred javnost, kao što im je teško bilo onda kada su – nakon tragičnog dogojaja (u listopadu 1934) podpisali Memorandum na Kr. Namjestništvu. Taj memorandum, donesen u vanredno teš-kom momentu, ograničio se bio tek na minimum zahtjeva, koje je trebalo bez od-laganja sprovesti, neupuštajuči se u onom času do korjena čitavoga zla. Predstavka je podnesena u saradnji sa grupom uglednih beogradskih intelektualaca, koji su jedna osječali težinu časa, te su se posebnom izjavu pridružili Memorandumu. I ta i takova predstavka izazvala je čitavu buru negodovanja baš medju onima koji su najviše i skrivili zlo. Kako nam je tada bilo do krute stvarnosti, a ne da koga ljutimo, tako nam je i danas stalo samo do toga da pomognemo stvari, jer nam se čini, što su prilike gore i razpoloženje teže, da u toliko otvorenije treba govoriti i opozoriti na zlo u njegovoj srži. Na ovaj koraj potiču nas poglavito dva razloga: prvi je, težka in nejasna vanjska situacija, koja zabrinjuje i mnogo veče i spremnije države nego što je naša; a drugi je, što smo prožeti iskrenom željom da se iznosi izmedju Hrvata i Srba (kao i iz-medju Srbijanaca i »prečana«) ne kvare još više, jer smo uverjeni, da na njihovoj slozi i bratstvu treba da počiva ova država, i da je to jedina garancija za sigurno budučnost jednih i drugih. Ovo gledanje i osječanje nas podpisanih neka bude pred očima i onima kojima če se činiti da je ovo što iznosimo »premalo« i onima koji če možda viknuti da je »previše«. Uzrok nezdravih prilika v Jugoslaviji leži, prije svega, u službeni politici koja se postojano provodila od postanka ove države. Ustavi iz godine 1921 in 1931 nisu drugu nego emanacija ove politike, politike hegemonije jednoga kraja nad svoma ostalim. Tom su politikom u prvom redu pogodjeni Hrvati, – ona kao da je protiv njih i bila posebice uperena; protiv Hrvata, koji su još pred hiljadu godina stvorili svoju samostalnu državu, te koji su kroz čitavu svoju povijest zadržali kontinuitet svoje državnosti i posebnosti sa zavjetnom mišlju potpune nezavisnosti od tudjina. Tomu cilju imala je da posluži i ideja državne zajednice Južnih Slavena, koja se upravo javlja kod Hrvata, naročito od vremena kada se probudila narodna svjest po čitavoj Evropi, kako se to lijepo vidi več u ilirskom pokretu, pa preko Stro-ssmajerja [Josip Juraj Strossmayer] i Starčeviča [Ante Starčević] sve do brača Ra-diča [Antun Radić, Stjepan Radić], Supile [Frano Supilo], Jugoslovenskog odbora i Krfskog pakta za vrijeme rata. Sva ovakva nastojanja i podvizi Hrvata bili su u odlučnoj i jasnoj pretpostavci, da če u jugoslovanskoj zajednici hrvatski narod biti potpuno ravnopravan nosilac suverenosti zajednice, da če u njoj moči razvijati i Na kazalo Na kazalo oseb 1092 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 usavršavati svoju narodnu individualnost i u punom opsegu iči za svojim vjerskim, kulturnim, socijalnim i ekonomskim napretkom. Medjutim, sveukupna dosadaš-nja državna politika od Rata naovamo udešena je i provodjena tako, da je hrvatski narod u svim svojim duhovnim i materijelnim potrebama potisnut. Zato on sada odlučno – sa rijetkom jednodušnošću – traži novo državno uredjenje i posve nov duh državne politike. U isti mah treba i ovo istači: iako su Hrvati glavni protivnici dosadašnje državne politike i dosadašnjog državnog uredjenja, oni nipošto nisu sami i jedini; i velika večina Srba izvan granice bivše Kraljevine Srbije, a poimence takozvani »prečani«, u jednaki mjeri su nezadovoljni i solidarni sa Hrvatima. Vodjeni ovom osnovnom političkom činjenicom, koju niko ne može poreči, neki ot potpisnika Zagrebačkog Memoranduma nastavili su razgovore sa grupom beo-gradskih intelektualaca, i u tim razgovorima iskristalizirale su se dvije glavne ideje: prvo, da je neophodno potrebnu da se što prije i iz temelja promijeni današnje unutarnje uredjenje države, i to po načelu složene državne zajednice; i drugo, da to uredjenje ima utvrditi sam narod, po onim svojim pretstavnicima kojima če u pot-puno slobodnim izborima istinski i nepotvoreno dati svoje povjerenje tako da bi došlo do pravog narodnog sporazuma Srba, Hrvata i Slovenaca, bez nadglasovanja naroda ili pokrajine jedno nad drugom. Radi tega su pretresana osnovna načela, na kojima bi trebalo, da počiva to novo uredjenje države, u namjeri da taj načrt, po potrebi može služiti kao podloga za razogovore i pregovore političkim predstav-nicima, za opči narodni sporazum. Nakon dulje usmene i pismene izmjene mi-sli, te medjusobnog pribiližavanja razlika u stajališčima, izradjen je kompromisni nacrt osnovnih načela, kako bi se moglu preurediti Jugoslaviju. Oko postignuča saglasnosti o ovim načelima izmedju beogradske i zagrebačke grupe nije bilo večih poteškuča. Do veče razlike u mišljenju je došlo u pitanju broja jedinica koje bi se imale obrazovati u preuredjenoj državi: dok je zagrebačka grupa smatrala kom-promisnim rješenjem pet jedinica – tri sa pretežno etničko-historijskim obiležjem, a dvije mješovite (Bosna i Vojvodina), – dotle je beograjska grupa stajala na podjeli u četiri grupe: Slovenačka, Hrvatska sa Dalmacijom, Bosna-Hercegovina, a sve ostalo da sačinjava srpsku jedinicu. Nacrt osnovnih načela u kojima su se obe grupe složile, iznosi se niže pod I; a pod II a i b posebno mišljenje zagrebačke grupe o pitanju pete jedinice. Ovaj rad je završen u veljači prošle godine 1936 te predat političnim prvacima, koji su stajali u vezi i pokušavali da se postigne sporazum. S obzirom na neodredjenost unutar-njog stanja, kao i na teške vanjske prilike, i pored dužnosti koju su izvršili preda-jom načrta odgovornim aktivnim političarima, potpisani smatraju potrebnim, da obelodane ovaj spis, nemajuči druge mogučnosti da pokažu koliko su uvjereni da svako odugovlačenje sve više truje naše odnose, sprečava svaki rad i napredak, i slabi snagu države. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1093 Potpisani su duboku uvjereni, da se samo temeljitim preuredjenjem države može uspješno riješiti Hrvatsko Pitanje, i sve ostalo što je sa tim u vezi, a što je stvarno u isti mah ne samo opče prečansko nego i državno pitanje; a uvjereni su i o tome, da su načela iznesena u priloženom nacrtu osnovni uvjeti za postignuče tega ci-lja. Treba biti na čisto i o tome, da medju Hrvatima i Prečanima uopče može biti nijansa u socijalnemo pogledu, ali u pitanju njihove domovine i njezina položaja u zajednici nema razlike; a nesporna činjenica je, da dr. Maček [Vladimir Maček] predstavlja danas sve Hrvate i veliku večinu prečana, jer je nosilac njihovih zahtje-va. Postupilo se kako mu drago, i desilo se što mu drago, više ne može biti sumnje, da če hrvatski narod zadržati svoj stav sve dok ne postigne pravdu, a na pravdi – koja drži zemlje i gradove – treba da počiva i naša državna zajednica. dr. Albert Bazala dr. Milan Črčin dr. Milovoj Dežman Joza Kljakovič dr. Ivo Krbek Ivan Meštrovič Pavle Ostovič dr. Ivo Politeo dr. Ivo Tartaglia Zagreb, u travnju 1937. P r e d l o g z a n a c r t u s t a v a Polazeči sa stajališta, da se snaga i veličina države obezbedjuje samo zadovolstvom čitavog naroda i svih krajeva države, kao i obrnuto, potrebno je državno ured-njenje staviti na strogo demokratsko podlogu, organizacijom vlasti provesti što potpuniju harmoniju izmedju države i banovina i pojedinim dijelovima naroda obezbjediti kako učešče u državnoj zajednici tako i u pojedinim banovinama. U tome je i put k riješenju Hrvatskog Pitanja, jer če Hrvati tako osjetiti nesamo ba-novinu več i državno zajednicu kako svoju. Tega radi treba preurediti Jugoslaviju po sledečim osnovnim idejama: 1). Sve funkcije državne vlasti (zakonodavna, sudska i upravna) pripadaju kako državnoj zajednici tako i pojedinim banovinama. Kralj vrši izvršnu vlast u bano-vinama isključivo preko Bana, a banovinske zakone sankcijonira samo u prema potpis Bana. Ustav ima propisati zajednička vrhovna načela, naročito politička i gradjanska prava kojima se jednako veži i Država i banovine. U vršenju svoje autonomne nadložnosti, banovine su slobodne od svakog nadzora i utjecanja državnih organa; za prekoračenje nadležnosti sudi im Ustavno Sudište. Na kazalo Na kazalo oseb 1094 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Državnom Ustavom se točno nabraja nadležnost državnih organa (zakonodavna, sudska, i upravna), dok banovine imaju svu nadležnost koju im Ustav nije izrije-kom uskratio. 2.) U pogledu zakonodavstva, postoji materija za koju je nadležan državni zakono-davac i materija za koju je nadložan banovinski zakonodavac. U isključivu nadlež-nost državnog zakonodavstva idu ove stvari: Poslovi Dvora, Vojska in Mornarica, Inostrani poslovi. Poslovi državnih finansija (naročito carine i državni monopoli) Uredjenje Državne uprave i njezinih organa, Novčarstvo, Patenti, Mjere i utezi, Pošte, brzojavi i telefoni, Državne željeznice, Državljanstvo, Putnice za inostranstvo. Uz materije za čije je donošenje izkjučivo nadležan državni, odnosno banovinski zakonodavac, postoji i mješovita nadlež-nost, bilo da državni zakonodavac donosi okvirni zakon, koji razradjuju banovin-ski zakonodavci (primjerice, jedan di vodnog prava), bilo da je njegova nadležnost fakultativna (primjerice, pomosko, trgovačko, mjenično i čekovno pravo). Dok se državni zakonodavac ne posluži ovim svojim pravom, vrše banovine zakonodavnu vlast kod ovih poslova mješovite nadležnosti. 3). Redovno sudovanje (civilno i kazneno) vrše banovinski sudovi, a potrebna jed-noličnost judikature obezbedjuje se zajedničkim viječanjem banovinskih kasacija. Potreba posebnih državnih sudova javlja se kod ostalih sudovanja; tako naroči-to: vojni sudovi, Konzularni sud, Državni savjet, Glavna kontrola, a po potrebi (najbolje uz bok Državnog savjeta) specijalni upravni sudovi (primjerice, Patentni sud), i – kako najvažniji Ustavno Sudište. I banovine razpolažu sličnim sudovima, naročito upravnim i računskim sudovi-ma. Za slučaj, da banovina pri vršenju državnog zakona povredi državni zakon, a ne bi se radilo o sporu koji ide u nadležnost Ustavnog sudištva, riješava nastali ad-ministrativni spor u prvoj instanciji banovinski upravni sud, a u drugoj i konačnoj Državni Savjet. 4.) Sve državne zakone ne moraju izvršavati izključivo državni organi, več se njiho-vo izvršenje može povjeriti i banovinskim sudskim, odnosno upravnim vlastima. Treba naročito izbjegavati dvostruki upravni kolosek kao neekonomski i štetan za jedinstvu javne uprave. U pojedinostima se ovo pitanje može riješiti samo detajl-nim studijem. Pritome če se, iduči od materije do materije, morati riješiti i pitanje utjecaja dr-žavne vlasti na banovinsku upravu, koji je ovdje, po prirodi stvari, drugačiji nego u slučaju kada Banovina izvršuje vlastite zakone. Ovo ne može nikako iči tako daleko, da bi državna vlast mogla izdati konkretne naredbe, kako če se riješiti po-jedini slučaj. Treba voditi račune o tome, da se s jedne strani osiguravaju Državi efikasna sredstva protiv banovinske sabotaže pri izvrševanju državnih zakona, a z Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1095 druge strani da i Banovina dobije pravne garancije protiv zloupotrebe od strane državnih organa. 5). Srazmjerno največa mjera centralizacije ukazuje se potrebnom u resornim po-slovima Vojske in Mornarice, kao i Inostranih poslova. Uz ova dva resora dolazi, iako u manjem opsegu, resor Državnih Finansija. Žandarmerija kao policijski or-gan ima se potpuno podrediti Banovini, i ona je organ Banovine. U svim ostalim upravnim poslovima težište je na banovinskoj upravi. Samo se detajlnim studijem može riješiti, koji od teh upravnih poslova po izuzetku, ide u nadležnost državnih minstarstva. Uz predsjednika Vlade, moglo bi biti dovoljno pet do šest ministarskih resora. U čitavoj državnoj službi treba zajamčiti, da budi srazmjerno zastupani Srbi, Hrva-ti i Slovenca, odnosno pojedine banovine. Pored zajedničkih ministarstva, treba i na drugi, shodan način koordinirati jav-nu upravu koju vode banovine.Tako – primjerice – zajedničkim konfederacijama, stručnim zajedačnim savjetima koji imaju savjetodavno pravo (sanitetski, prosvet-ni savjet) i drugim. 6). Državne Željeznice mogle bi se organizovati kao samostalno državno poduze-če, na komercijonalnoj bazi, sa što večim prenosom poslova na banovinske direk-cije, s tim da se i banovinama osigura utjecaj – preko njihovih delegata u ravnate-lju Državnih Železnica – na cjelokupno poslovanje i željezničku politiku kao i na izgradnju pruga. Pored toga mogu i banovine graditi svoje željeznice. Na sličan način mogla bi se provesti i reorganizacija Državne Pošte i Monopola. 7.) Negledajuči na ustanove navedene v prednjoj točci, kako ni na vojsku, ostaje malo upravnih vlasti i ustanova koje bi morala voditi sama Država po banovina-ma. Takav slučaj bi bio, primjerice, Državna carinska služba. Izuzimajuči vojsku važi načelo: da pri državnim vlastima i ustanovama, koje se nalaze u pojedinim banovinama a koje nisu centralne, mogu u pravilu služiti samo pripadnici tih banovina. 8). U finansijskom pogledu ima da Država i Banovina da budu jedna od druge finansijski samostalne. Pri razpodjali dužbina izmedju Države i Banovine može poslužiti kao izhodna točka načelo: da Država dobiva indirektne poreze (carine, monopole i odredjeni dio trošarine), prihode državnih poduzeča i državne imovi-ne, te vojnicu, a banovine da dobivaju naročito trošarine i takse, i izključivo direk-tne poreze. Dosadašnja državna dobra i poduzeča pripadaju, u načelu, Banovini u kojoj se nalaze. Narodna banka ostaje zajednička, ali se njena reorganizacija ima izvesti uz naj-širšu decentralizaciju; naročito vrše podjelu kredita banovinske filijale samostal-no po odredjenom ključu, koji vodi računa nasamo o broju stanovnika pojedinih Na kazalo Na kazalo oseb 1096 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 banovina več i o njihovoj ekonomskoj strukturi. Drugi javno-pravni novčani za-vodi (Poštanska hranilnica, Državna hipotekatna Banka, Agrarna Banka) imaju se detaljno preštudirati sa stajališta formiranja samostalnih banovinskih zavoda. 9). Saobrazno opčem načelu, koje se provodi u svim složenim državama, pa i ne-kim unutarističkim, Državni Parlament sastavlja se iz dva doma. Donji Dom se bira opčim, neposrednim, jednakim i tajnim glasanjem, a eventuelno na podlozi srezmjernoga pretstavništva; no izborna jedinica ne može prelaziti područja poje-dine Banovine, a kandidirati može samo pripadnik odnosne Banovine. V Gornji Dom šalje svaka Banovina jednaki broj članova, i to ili po neposrednom izboru gradjanstva ili po izboru Banovinskog Sabora, – kako to odredi pojedina Bano-vina (Švicarski sustav). Gorni Dom ukazuje se potrebnim naročito ako djelokrog državnog zakonodavstva bude veči, i to osobito pri materiji mješovite nadležnosti. 10.) Organizacija banovina, kako i samoupravnih tijela u Banovini, ostavlja se banovinama, koje če ovo pitanje regulirati svojim temeljnim zakonom (koji ima za Banovinu značaj Ustava), i običnim zakonima. Samo najosnovnija načela, koja imaju jednaku važiti za sve banovine, utvrdjuju se u Državnom Ustavu. Tim pu-tem se ima garantirati demokratsko uredjenje u banovinama (naročito i time što se i banovinski sabori imaju birati opčim glasanjem), ostavljajuči banovinama da svaka za sebe utvrdi onakav demokratski režim kakav najviše odgovara shvačanju i potrebama njezina stanovništa. 11). Glavna svrha Ustavnog sedišta jeste, da zapamči Državnom Ustavom pro-vedenu podjelunadležnosti izmedju državnih i banovinskih organa, kao i da za-jamči Državnim Ustavom garantirana gradjanska i politička prava gradjana. Kao zaščitnik ustavnosti, Ustavno sudište ima prava da stavlja van snage državne i ba-novinske zakone, uredbe i druge akte koji protivuslove Državnom Ustavu. Sud bi taj trebalo urediti tako da daje potrebno jamstvo nepristranosti kako banovinama tako i Državi, i da bude obezbijeden u riješavanju ustavno-pravnih sporova od partijsko-političkog utjecaja. 12). Uzimajuči kako normalno solucijo za reviziju Ustava sustav U. S. A. (zaključak 2/3 Kongresa i ratifikacijo po 3/4 država-članica, izgleda da bi bilo za naše prilike najpodesnije bilo uzeti kao polaznu točku za pretres ovog pitanja večinu od 2/3 Centralnog Parlamenta (oba doma) kome se neče protiviti ni jedna od dviju naj-večih banovina. Što se tiče podjele države na banovine, prilaže se, kako sestavni dio ovog predloga (koji je više stručnog karaktera), posebno motivirano mišljenje. II a Jaka, za život sposobna decentralizacija provodi se lakše u malom broju velikih oblasti (koje čemo nazvati banovina), nego u večem broju malih oblasti. Razlozi su, držimo, toliko jasni, da ovdje nije potrebno naročito iznositi ih. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1097 Pri zaokroživanju banovina, koje pitanje smatramo veoma važnim, – u našim da-našnjim prilikama, možda najvažnijim, – treba poči od pojedinih glavnih narod-nih centara, ali napuštati s vida ni historijske, kulturne, privredne momente, uz geografske i etnografske. Ako bi došlo do ozbiljnijeg spora, a ne bi moglo doči do sporazuma, morao bi – naročito na graničnim potezima – imati poslednju riječ sam narod dotičnog kraja. Problem lokalnih i ostalih samouprava, unutar banovi-na, najbolje je prepustiti unuternjem uredjenju oblasti, koja če se – u smislu princi-pa kojima se rukovidila cijelina – upravljati željama i interesima svoga pučanstva. Hočemo samo još da ukažemo ovdje na neke činjenice i momente, koje treba pri ovakom poslu uočiti i imati na umu. Gledajuči na stvarnost onakovu kakova je, ne može se ne računati s time, da našo državo sačinjavaju uglavnom tri individualiteta iste rase, a to su Srbi, Hrvati i Slo-venci. Uz to dolaze muslimani, koji su u svojoj večini – Hrvati ili Srbi, ali so toliko usko vezani za religiju i svoje običaje, da gotovo sačinjavaju četvrti individualitet, o kome če takodjer trebati voditi računa pri preuredjivanju države. No i pored slovenačkog i muslimanskog problema, kudikamo najvažniji je hrvatsko-srpski ili srpsko-hrvatski problem, jer Srbi i Hrvati uglavnom sačinjavaju ovu državu, pa je i njen opstanak uslovljen njihovom slogom i njihovim sporazumom. Slovenački problem je najlakši, prvo stoga što je njihov individualitet tačnije odredjen i jezički i teritorijalno, a drugo i zato, što njihovo nastojanje – makako bilo – ne može nika-da dovesti u pitanje ni snagu ni opstanak države. Muslimanski problem je takodjer od manjeg značaja, jer je uklopljen u hrvatsko-srpski, pa če i njegovo pravilno rije-šenje zavisti od riješenja srpsko-hrvatskih i prečansko-srbijanskih odnosa. Ostaje dakle nesamo kao najvažnije več i kao najteže pitanje srpsko hrvatsko, kojemu se ima posvetiti sva pažnja. Ako je poželjno, da se kod ovog krupnog pitanja i u konkretnem smislu stave pred-lozi, ili da se dado izvjesni rezultati svestranog razmatranja i objektivnog gledanja na stvari, onda bi zaokruženje oblasti (banovina) u Jugoslaviji – po našem mišlje-nju – izgledalo ovako: 1) Srpska oblast, pod koju bi spadala sva predratna Srbija i predratna Crnagora. 2) Hrvatska oblast, kamo bi došla cijela predratna teritorija Banovine Hrvatske te Dalmacija, a i Medjimurje; 3) Slovenačka oblast – današnja Dravska banovina; i 4) Bosna i Hercegovina, predratna teritorija (ili približno). S obzirom na prilike i raspoloženje v Vojvodini, a u svrhu olakšanja sporazuma izmjedju Hrvata i Srba, odnosno »prečana« i Srbijanaca, mišljenja smo, da bi bilo u interesu državne zajednice zaokružiti Vojvodinu kao posebnu oblast, u kojoj bi se imala naravno usigurati nacijonalna hrvatsko-srpska nadmočnost. Na kazalo Na kazalo oseb 1098 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Sa zaokruženjem prvih triju oblasti bili bi zadovoljni Srbi, Hrvati i Slovenci. Sa če-trtom oblašču i petom zadovoljili se pokrajinski interes i želja Muslimana, a izbje-gao najtežji problem diobe Srba i Hrvata. Postoje i težnje i Crne gore i Južne Srbije za širokom samoupravom; ali mi smatra-mo to pitanje čisto internim srpskim pitanjem, koje ne treba da otežava riješenje glavnog problema, koji dolazi na prvo mjesto. Vrijeme i dalje iskustvo pokazati če brači iz srpske oblasti, da li je potrebno i podesno, kada i u kojoj mjeri, zadovoljiti ove težnje. II b Pitanje novog razgraničenja banovine, na koje se Vi osvrčete u t. tačci Vaših napo-mena, smatramo i mi za vrlo važnim, i želja nam je da se nadjemo na istoj liniji i tu kao i u uostalim tačkama. Razspravljamo ga ovdje odvojeno iz tehničkih razloga, buduči da su one više stručnoga a ovo je više političkog značaja. Naš predlog ne preporučuje – kako ste Vi našli – »razgraničenje po plemenskom načelu«, več ga samo uzima prvenstveno u obzir, radi prilika stvorenih krog ove godine zajedničkog političkog života. Ukoliko bi se to načelo primijenilo samo na Hrvate (t. j. da se oni ujednine u jednu oblast mišljenja smo da bi se svakako isto imalo učiniti i za Srbe; ali, ako dopustimo izuzetak jedne mješovite banovine – a ne samo da ga dopuštamo nego ga, isto kao i Vi, smatramo i potrebnim –, onda mi-slimo da na isti način kao sa Bosnom treba postupiti sa Vojvodinom, a evo zašto. Ako se smatra grupisanje u jednu banovinu dalmatinskih Hrvata sa Hrvatskom kao »ujedinjenje svih Hrvata«, onda mislimo da i grupiranje Crne Gore i Makedo-nije sa Srbijom isto toliko znači ujedinjenje svih Srba; a za Vojvodinu držimo da ima sličan položaj kao Bosna, jer ne samo da je po mentalitetu svoga slovenskoh pučanstava različita od Srbijanaca, nego je i istorijski i po tradiciji uvek bila »pre-čanski« kraj sa kojima se više saživljela nego i sa Srbijom. Pored toga treba voditi računa i o drugim momentima, a to su prisustvu u Vojvodini velikog dijela neslo-venskog elementa (Nijemaca i Madžara); zatim, konstelacija tradicijonalne Vojvo-dine, u koju spada Srijem, koji je stvarno dio Hrvatske i Slavonije, te poslijedica odvajanja Srijema od Hrvatske i dodeljivanja Srbiji; prisustvo Hrvata-Bunjevaca i Sokaca u Bačkoj, koji danas nesumnjivo gravitiraju prema Hrvatskoj, ako Vojvodi-na ne bi dobila položaj ostalih banovina. Iz toga izlazi, da bi ostavljanje Vojvodine kao posebne Banovine, i sa čisto srpskog gledišta, bilo cijelishodnije, a ne samo sa opčeg državnog, t. j. sa gledišča sredjivanja odnosa Hrvata i Srba, koje smatramo najglavnijim državnim pitanjem. Osim rečenog, ako polazimo u našem nacrtu s gledišta demokratskog uredjenja države, mislimo da je neophodno uzeti u obzir i volju, odnosno raspoloženje, ve-čine pučanstva dotičnog kraja, a – koliko nam je poznato – večina vojvodjanskih Jugoslovena danas želi i traži Vojvodinu kao ravnopravno jedinicu sa ostalima. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1099 Prema ovom našem gledanju – koje je iskreno i otvoreno izneseno –, bilo bi obra-zovanje Vojvodine u novom uredjenju kao pete oblasti skopčano sa manjim teš-kočama za sporazum nego dioba Vojvodine, koja bi pouzdano izazvala nezado-voljstvo i u Vojvodini i na obim stranama, i – što je najgore – ugrozila sporazum i bacila svako riješenje na opasno isključivo plemensko linijo, koju treba – po našem mišljenju – pošto poto izbječi. !!!!!!!! Vprašanje zahodne meje, 16. 3. 1943 (pag. 1600–1607) MC 81 1. Cr.: 16. 3. 1943. 1. A Začasno poročilo o bodoči državni meji na zapadu. Vsebina: I. Uvod. II. Mazzinijeva [Giuseppe Mazzini] ali sorško-terska črta1358 III. Tilment in Avsa1359 ne prihajata v poštev. IV. Današnja slovensko-romanska jezikovna meja med Rezijo in Jadranom. V. Trinajst stoletij nespremenjena narodnostna meja na zapadu. VI. Koliko je prebivalstva in tujerodcev med rappalsko mejo in Mazzinijevo ali soško-tersko črto. VII. Soško-idrijsko-lovrenška črta. VIII. Soško-korensko-lovrenška črta. IX. Soško-manzanska-lovrenška črta. X. Zaključek. 1. Uvod. Slovenija kot sestavni del Jugoslavije vsebuje na podlagi narodnostnega načela pripadajoče in gospodarsko zaokroženo ozemlje, ki naj bo tudi vojaško zadostno zavarovano. Slovenci ne moremo priznati kot veljavnih prav nikakih dejstev, ki so nastala kot posledica potujčevanja pod italijansko, avstro-nemško in madžarsko državno upravo, potujčevanja, ki se je načrtno in brezobzirno uveljavljalo zlasti od srede 19. stoletja dalje in ki se je še posebno stopnjevalo po končani svetovni vojni l. 1918. Bilo je pod tujo upravo popolnoma uničeno slovensko šolstvo, upropaščene slovenske kulturne in gospodarske ustanove, mnogokrat celo prepovedano petje slovenskih narodnih pesmi; goreli so sredi mirne dobe slovenski kulturni domo-vi, nasilno so se dekretirala družinam tuja rodbinska imena, naseljevalo se je tuj 1358 Pravilno soško-terska črta. 1359 V tekstu pisano Avša. Na kazalo Na kazalo oseb 1100 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 živelj na uničene slovenske domačije, dokler ni l. 1941 zatiranje doseglo svoj višek v množestvenih umorih slovenskega prebivalstva, zlasti talcev, v desettisoče na-rastlega števila slovenskih aretirancev, konfinirancev in obsojencev, v množestve-nem odvzemu premoženja, z uničevanjem eksistence javnih nameščencev, z izgoni in deportacijami desettisočev slovenskih kmetov, delavcev in obrtnikov in inteli-gence iz rodne grude ter s konfiskacijo in odvzemom celotne njihove premične in nepremične imovine, ki so si jih prisvojili državna oblast ali pa državni organi v svojo privatno lastnino brez vsakršnega potrdila o odvzemu. Zato smatramo kot minimalno etnografsko mejo ono črto, ki so jo sredi 19. stole-tja ugotovili ob Soči, Teru, Dravi, Muri in Rabi naši in tuji avtorji, zlasti pa Kosler [Peter Kozler] in Szoernig [Karl von Czoernig-Czernhausen]. To etnografsko ozemlje je treba gospodarsko in prometno zaokrožiti, da dobimo varno, pravično in ustrezno bodočo državno mejo. x x x x x x x x II. Mazzinijeva ali soško terska črta. Pravično mejo Italije je najprecizneje označil junak in vodja italijanskega risor-gimenta, borec za zedinjenje Italije, Giuseppe Mazzini v svoji poslanici »Dožno-sti človeka«, ki jo je 23. 4. 1860 naslovil italijanskim delavcem. V petem poglavju pod napisom »Dolžnosti do domovine« pravi: »Vam, rojenim v Italiji, je odkazal Bog, kakor da vas je izbral pred vsemi drugimi, najjasnejše omejičeno domovino v Evropi: … odprite šestilo: postavite eno konico na sever Italije, na Parmo; ubodite drugo na izliv Vara in opišite z njo, v smeri proti Alpam, polukrog; tista konica, ki po opisanem polukrogu pade na izliv Soče, bo začrtala mejo, ki vam jo je Bog dal. Do tiste meje se govori, se razume vaš jezik: preko nje nimate pravice«. (»A voi, uomini nate in Italia, Dio assegnava, quassi prediligendovi, la Patria meglio definita d Evropa … Aprite in compasso: collocate una punta ali nord dell Italia, su Parma; apputante l altra agli sbocchi dal Varo e segnate con essa, nella direzione delle Alpi, un semicachio: quella punta che andra, compito il semicerchio, a cadere sugli sbocchi dell Isonzo, avra segnato la frontiera che Dio vi dava. Sine a quella frontiera si parla, s intende la vostra lingua: oltre quella, non avete diritti«). In res nam etnografska osnova, pa tudi gospodarski in prometni vidiki nakazujejo bodočo državno mejo, katero na splošno lahko označimo kot Mazzinijevo ali so-ško-tersko črto, ki na severu pride na zapadni rob Julijskih Alp. Z njo dosežemo popolno zaokroženje naših etnografskih postulatov, a obenem tudi gospodarskih ter prometnih osnov, pa tudi varnost proti zapadnemu sosedu, kateremu je bila dosedanja meja dejansko izhodišče za njegovo agresivnost proti nam. Potemtakem bi na našem državnem ozemlju ležalo ustje Soče, vsa slovenska Brda in celotna Beneška Slovenija obenem s Kanalsko dolino, kjer so najzapadnejše slo-venske vasi. V Jugoslavijo bi prišle ne samo celotne vzhodne, marveč tudi zahodne Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1101 Julijske Alpe, ki ležijo pretežno na slovenskih tleh med Bledom in Huminom (Ge-mona) in katerih najvišji vrh je Triglav, imenom po staroslovenskem božanstvu. Upoštevaje Mazzinijevo ali soško-tersko črto, bi bil potek bodoče državne meje tale: celotno ustje Soče, ki se določi tako, da prične meja ob morju tik vzhodno od Gradeža (Grado) in poteka naravnost na železniški most preko Soče na progi Tr-biž1360 (Monfalcone)-Červinjan; od tu Soča do struge Tera (Trt. Torre) in dalje po tej strugi do vasi Salt, pred katero bodoča državna meja zapusti Ter in poteka dalje na severozapad, puščajoč na vzhodni strani kraje Rizzolo, Tricesimo, Cassacco, Rtin (Artegna) in Humin (Gemona), na zapadni strani pa kraje: Buia in Osoppo. Bodoča državna meja poteka nato, ko prekorači Tilment, tik nad zapadnim vznož-jem grebena Mt. S. Simeone, ležečega med Lago di Cavazzo in Tilmentom, nakar prekorači Tilment ponovno in se povzpne preko vrhov Mt. Amariana (1806), Mt. Sernio (2190) in Mt. Cullar (1764) na Trogkofel (2275) na sedanji italijansko-nem-ški državni meji, vsebujoč na jugoslovanski strani celotno področje Bele, ki izvira v Kanalski dolini in teče v Tilment. Z navedeno mejo bi se dosegla dobra povezanost manjših gospodarskih področij v zdravo celoto. Pa tudi v prometnem oziru bi bila taka meja ustrezna, ker se obo-jestranski prometni sistem lahko z novimi gradnjami spoji, zaokroži in spopolni, n. pr. na italijanski strani bi bila možna železniška in cestna zveza iz Tolmezza na Osoppo vzdolž jezera di Cavazzo, na jugoslovanski strani pa železniška zveza ob levem bregu Tera med Ribisom (Rizzollo) in Butrijo, s čimer bi se dosegel direkten železniški spoj med Huminom (Gemona) in Krminom ob robu Beneške Slovenije. Ta linija bi upoštevala v največji meri načelo, da spada v bodoče jugoslovanske meje celotno naše etnografsko področje, kajti izgubljen ne bi bil pri tej meji noben naš dom strnjeno naseljenega slovenskega področja. x V priloženem načrtu je ta linija označena s številko 3 ter je bila na skici in v tekstu sporočena venkaj jeseni 1941 z gornjo utemeljitvijo, obenem z znanimi »london-skimi točkami«. Tudi spomladi 1942 je bila ta črta sporočena venkaj na posnet-kih avstrijske generalke (ki je vsebovala še Kozlerjevo in Szoernigovo etnografsko mejo) in na posnetkih italijanske stenske karte »Provinca del Friuli con la prov. di Trieste«. 1360 Pravilno Tržič. Na kazalo Na kazalo oseb 1102 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 x x x II. Tilment in Avsa ne prihajata v poštev. Iz navedenega je razvidno, da se je naša bodoča državna meja na zapadu obravna-vala po načelu, da se vključi vse naše narodnostno ozemlje v razširjeno Jugoslavijo, da pa se pritegnejo manjši tuji predeli le v toliko, v kolikor ne kaže rezati prome-tnih in gospodarskih manjših edinic. Zato se pri vseh teh razmotrivanjih nista upoštevala kot bodoča zapadna meja niti Avsa in še manj Tilment. Tilmentova struga je zlasti v dolnjem toku že toliko odmaknjena od našega etno-grafskega področja, da bi kot državna meja ne mogla biti rasno utemeljena tudi ne s prometnim in gospodarskim zaokroženjem. Med soško-tersko črto in Tilmen-tom prebiva 309.000 prebivalcev (%), ki so vsi tujega jezika. V manjši meri, ali pa vendar iz istih razlogov bi bila neprimerna tudi meja ob A v s i , ki je svojčas do leta 1915 sicer tvorila italijansko-avstrijsko državno mejo, ki pa je ne moremo zahtevati v isti sapi, ko hočemo pridobiti Beneške Slovence. Nezdružljiva je namreč zahteva po historični a nenarodni meji ob Avsi obenem z zahtevo po Beneški Sloveniji na osnovi narodnostnega načela. – Med soško-tersko črto in Avso prebiva 30.000 prebivalcev, ki so vsi tujega jezika.------------ %) Po štetju l. 1921. Zbog pomanjkanja točnih virov so podatki za stare pokrajine Italije le provizorni. Po podatkih Annuaria Generale d Italia 1940/41 bi bilo v ob-činah med soško-tersko črto in Tilmentom 286.000 prebivalcev. IV. Današnja slovensko-romanska jezikovna meja med Rezijo in Jadranom. Severno od grebena Muzcev leži slovenska Rezija. Od nje pa do skrajnega zaliva Jadranskega morja poteka po podatkih Rutarjevih [Simon Rutar], Trinkovih [Ivan Trinko] in Tašmovih, kot jih navaja Milko Kos – sklenjena meja med romanskim in slovanskim jezikovnim območjem danes v glavnem takole, kar je treba zasledo-vati na specijalki: Od gore Kadina (Monte Cadin, 1820 m) v grebenu Muzcev (Monte Musi) gre meja čez sedlo Mezci (Forcella dei Musi, 1012 m) do gore Lanež (Monte Cuel do Lanis, 1613 m), odtod na Veliki Karman (Monte Chiampon, 1716 m) in preko Predla (Sella Foredor, 1093 m) na Mali Karman (Monte Quarman, 1372 m). S te gore gre meja navzdol preko Monte Ochiastelirs (717 m) in Monte Campeon (764 m) proti jugu tako, da so vasi Smardeča (Summardenchia1361), Štela (Stella), Ovčje (Cretto) in Flipan (Flaipano) še slovenske. Pod Smardečo zavije meja skozi močno 1361 Pravilno Sammardenchia. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1103 pofurl. vas Coja Slava do Terra, ga preseče nad furl[ansko] Zaomeais1362 in gre skozi dvojezično Erbo in Cedilo (Sedilis), obseže še slovenski kraj Romandol ter gre nekoliko ob Karnahti (Cornappo) navzgor, zavije nato preko gore tako, da je Krnica (Montedipratto) še slovenska vas, Torlano pa furanska. Nato se vleče meja preko vrha Plajul (521 m) in preko vrha Cukon (536) dalje pod vasmi Zgornja Čar-neja (Cergneu superiore) Malina (Forame), Porčinj (Porzus), Breg (Grivo) in Vile (Costalunga) do Piccat (621 m) do gore S. Lorenzo (914 m). Nato obseže gornji del doline Torjanske Bistre (Torreanno), ki jo preseče nad Kanaličem (Canalutto) pri mlinu Foran ter gre po grebenih na levi strani te doline do hriba Volovjaka (Monte dei Bovi, 374 m) nad Čedadom (Cividale). Od te točke gre do izliva Rbeča (Erbez-zo) v Nadižo (Natisone) in od tod preko gore Krkoša (Monte Purgessimo, 445 m) na Staro goro (Castel del Monte, 618 m), dalje po grebenu preko gore Špik (661 m) ter nato navzdol v dolino Idrije (Judrio), kjer je zadnja slovenska vas – Podrskje (Podresca). Nato sledi meja rečici Idriji do vasi Ibana (Albana), kjer jo zapusti in se vleče pod slov[ensko] vasjo Mirnik (Mernicco) naravnost proti jugu tako, da sta vasi Lože (Lonzano) in Dolenje (Dolegna) furlanske, Skrljevo, Hlevnik in Neblo pa slovenske. Pod zadnjo vasjo gre meja preko vode Reka in nadaljuje v južni smeri do hribov severno od Kormina (Cormons) tako, da je Barbana slovenska, Rutarji (Ruttars) pa furlanska vas. Severno od Kormina se obrne meja proti vzhodu in gre severno od večinoma furlanskih vasi Rušic (Russiz), Moša (Mossa) in Ločnik (Lu-cinico) do Soče, ki jo doseže pri železniškemu mostu pri Gorici. Od železniškega mostu sledi jezikovna meja Soči do še slovenskih Boškinov, se vzpne nato na Kras do vrha Sv. Mihaela (275 m) in gre nato po okrajni meji med Gradiško ( Gradisco) in Tržičem (Monfalcone) tako, da je Sv. Martin na Krasu (S. Martino del Carso) že furlanska vas. Nato se vleče ob občinski meji med italj[anskim] Vermiglianom in slov[enskim] Doberdobom do potoka Lokavca in nato do njegovega izliva v Timavo in ob Timavi do morja. ----------------------- %) Milko Kos, K postanku slovenske zapadne meje. Razprave. V.–VI. 1930 x x x x x V. Trinajst stoletij nespremenjena narodnostna meja na zapadu. V prednjem odstavku popisana jezikovna meja se prav nič ne razlikuje od Kozler-jeve in Szoernigove iz srede prejšnjega stoletja. Toda ne samo to. Jezikovna meja na zapadu se ni bistveno nič spremenila celih 13 stoletij. 1362 Pravilno Zomeais. Na kazalo Na kazalo oseb 1104 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Njen postanek ob robu furlanske nižine je v ozki zvezi z rimsko-bizantinsko-lon-gobardskim obrambnim limesom med Tilmentom in skrajnim severnim zalivom Jadranskega morja. Longobardski limes je potekal od sotesk pri Pušji vasi (Ven-zone) in Huminu (Gemona) preko Rtina (Artegna) in Nem (Nimis) na Čedad. V južnem delu so bili v obmejnem pasu utrjeni kraji Ipplio, Krmin (Cormons), verjetno Solkan (Siliganum) pri Gorici, Fara pri Gradišču, in ob severnem zalivu Jadrana grad Potim ali Pucium pri Devinu. Pred to črto in ob njej, kjer se stekajo skrajni izrastki Alp in Krasa v Furlansko ravnino, se je v 7. in 8. stoletju ustavil kolonizacijski val Slovencev. Zadržala ga je longobardska vojaška granica, ki je postala odločilna za oblikovanje in potek slovenske zapadne meje. Ta je ostala v glavnem nespremenjena od 7. stoletja pa do današnjih dni. %) Različna od prvotne slovenske strnjene kolonizacije je pa ona naša delna koloniza-cija, ki je v veliki coni madžarskih pustošenj (od l. 890–940) nastala ob takozvani »ogrski cesti« po prestanku madžarskih navalov. Bila je to mirna kolonizacija pod vodstvom oglejskih patriarhov, ki so se je udeležili tudi Slovenci. Nove slovenske kolonije se pa v svoji izolaciji niso obdržale pred romanizacijo. Bile so raztresene in pomešane med drugorodnimi naselbinami. Nanje spominjajo mnoga imena v pasu med Krminom in Gradiščem na eni, ter Codroipom ob Tilmentu na drugi strani. %%) ---------------------- % Milko Kos, Zgodovina Slovencev, 1933, str. 39 %% Milko Kos, K postanku slovenske zapadne meje, Razprave – VI. 1930 x x x x x VI. Koliko je prebivalstva in tujerodcev med rapallsko mejo in Mazzinijevo ali soško-tersko črto. Med soško-tersko črto in etnografsko mejo se razteza sedaj ožji, sedaj nekaj širji pas s tujim prebivalstvom. Širina tega pasu ni velika in znaša n. pr. pri Doberdobu ca 8 km, pri Gorici 15 km, pri Krminu 10 km, pri Čedadu 15 km, pri Tarčentu 7 km, in pri Huminu 8 km. Upoštevati pa je nadalje tudi še to, da je vzhodno od romansko slovanske etno-grafske meje dosti mest, kjer je prebivalstvo po večini italijanske narodnosti, med njimi zlasti Trst in istrska mesta na zapadni obali. Zato je važno, da pogledamo tudi na število tujega prebivalstva, ki bi ostalo na ozemlju zapadno od soško-terske črte. Če vzamemo v poštev le ozemlje med rappalsko mejo in soško-tersko črto, v koli-kor leži severno od Trsta (torej ozemlje Notranjske, bivše Goriško-Gradiščanske, Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1105 Beneške Slovenije in Kanalske doline z Belo pečjo), je bilo l. 1910 na njem 456.000 prebivalcev, od tega Slovencev 251.000, tedaj le še dobra polovica ali slabih 55%. – Če pa pritegnemo tudi še Trst, Istro, Reko in Zadar z Lastovim, je takrat živelo med celotno rappalsko mejo in soško-tersko črto 1,125.000 prebivalcev, od katerih je bilo Jugoslovanov 523.000, torej slaba polovica ali 46%. Gornje razmerje se izdatno spremeni nam v slabo, če upoštevamo italijansko štetje l. 1921. – Po teh podatkih je število Slovencev (Jugoslovanov) v področju severno od Trsta – primerjaje podatke za l. 1910 – padlo za 18.000, dočim se je število tuj-cev povečalo za 6.000. – Na vsem ozemlju med celotno rappalsko mejo in soško tersko črto pa je število Jugoslovanov padlo za 99.000, dočim se je število tujcev zvišalo za 63.000. O štetju l. 1910 se je z dokazi ugotovilo, da ni bilo objektivno in je bilo nam v škodo izvršeno povsod, zlasti še v Istri. Res pa je tudi, da se je mnogo Jugoslovanov med prvo vojno in po nji izselilo iz tamošnjega ozemlja in da moramo računati z de-janskim stanjem, ki ne bo dosti različno od števila 523.000, ugotovljenega l. 1910. To pa je seveda zelo na grobo in splošno naznačeno le približno število našega prebivalstva onkraj rappalske meje. Res pa je na drugi strani zopet, da se bo po osvobojenju vrnilo dosti svoječasnih naših emigrantov nazaj na svoje domove in domače kraje, zlasti pa jih bo pritegnil Trst, ki bo vsrkaval tudi prebivalstvo iz celotne Slovenije, zlasti še iz bližnjih njenih delov. Kljub temu in kljub domnevi, da se bo večje število tujega prebivalstva odselilo ob likvidaciji vojne, je treba vsekakor računati, da se bo izselil le del tega prebivalstva, ki šteje med rappalsko mejo in soško-tersko črto dejansko okoli 600.000 duš. Zato je prav, če pregledamo soško-tersko linijo in ugotovimo, v koliko bi se dalo zmanjšati število tujega prebivalstva na sami meji. x x x VII. Soško-idrijsko-lovrenška črta. Iz razlogov navedenih v prejšnjem odstavku je bilo treba preštudirati najbližjo pri-merno varianto, ki bi lahko izpustila večje število tujega prebivalstva, vendar pa bi bila gospodarsko in prometno ustrezna. Nastala je soško-idrijsko-lovrenška varianta, ki je v priloženem načrtu označena s številko 5 in 58. Poteka tik vzhodno od Gradeža (Grado) na koleno Soče, nato po Teru do Idrijce1363 (Judrio) in po njej do Bračana, nato v severni smeri, vključno celotno občino Čedad, na Sv. Lovrenca (914 m), po grebenu do Čufin (1066 m), nato severozapadno do kote 1820 m v Mužcih (Monte Musi): od tu na severoza-1363 Napačen zapis, mišljena je obmejna rečica Idrija (ital. Judrio), ki ni povezana z večjo reko Idrijco in mestom Idrijo. Na kazalo Na kazalo oseb 1106 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 pad preko kote 1959 m (Plauris) na ustje Rezijanske vode in na to na Zug del Boor (2197) in Mt. Zermula (2130 m), ki leži severozapadno od Pontebe. Ta varianta je bila ob enem z soško-tersko črto na zadevno željo sporočena dne 2. 1. 1942 preko Beograda glavnemu štabu. Zavedati pa se je treba, da ta varianta seče tudi del Beneških Slovencev ter jih pušča onstran črte in sicer vse terske Slovence, okroglo 12.000 po številu. Ob enem pa odpade tudi 98.000 tujega prebivalstva, ki prebiva med soško-tersko in soško-idrij-sko-lovrenško črto. %) %) Dočim bi po podatkih iz Annuaria Generale d'Italia 1940/41 bilo v občinah med obema črtama le 89.000 prebivalcev.1364 Severno od Trsta na ozemlju med rapalsko mejo in soško-idrijsko-lovrenško črto (tedaj na Notranjskem, bivšem Goriško-Gradiščanskem, v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini z Belo pečjo) je bilo l. 1910 naštetih 346.000 prebivalcev, od tega 239.000 Slovencev ali 69%. – Če pritegnemo v račun še Trst, Istro, Reko in Zadar z Lastovim, je takrat živelo med celotno rappalsko mejo in soško-idrijsko-lovrenško črto 1,015.000 prebivalcev od tega 511.000 Jugoslovanov, torej nekaj malega nad polovico. Glede štetja l. 1921 pa velja v glavnem isto, kar je povedano v prejšnjem poglavju glede soško-terske črte. V naslednjem so na kratko označeni momenti, ki utemeljujejo soško-idrijsko-lo-vrenško črto ter priključitev nekaterih tujih predelov izven etnografske meje, pa tudi prepustitev slovenskega narodnega ozemlja ob Gornjemu Teru zapadnemu sosedu. 1. Meja na izlivu Soče. Področje od Tržiča (Monfalcone) do ustja Soče je že na prvi pogled prirodno in gospodarsko najtesneje navezano na Trst. Vse gospodarsko življenje Tržiča je pravzaprav že sestaven del tržaškega gospodarskega problema. Pomaknitev meje na izliv Soče v primeri s staro avstroogrsko italijansko mejo na Avsi je utemeljena v naslednjih dejstvih: meja je po toku Soče v prirodi mnogo močneje utemeljena, razen tega priključi znatno manj gosto naseljenega furlan-skega elementa, ki bi brez potrebe ovečal število manjšin v okviru novih meja. Priključitev nekdanje občine Isola Morosini, ki leži že zapadno od glavnega izliva Soče, je iz lokalnih razlogov nujna, da ohrani enotno pripadnost vsega izliva reke v širšem smislu, tja do rokavov Stare in Male Sože (Isonzato). Priključitev ostalih krajev onstran Soče nima nikakega smisla, kar velja tudi za samo mesto Gradež, s katerim ne bi pridobili ničesar, razen nekaj tisoč tujerodnega prebivalstva. 2. Nižina zapadno od Gorice. Strogo jezikovna meja kot državna meja v nepo-sredni bližini Gorice bi bila brez vsake prirodne osnove in bi odrezala Gorico od svoje neposredne okolice, onemogočila prometne zveze slovenskega področja pri 1364 Gre za opombo pisca izvirnika. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1107 Čedadu z Gorico, oz. Trstom, ter onemogočila moderni, deloma že realizirani ele-ktrifikacijski in namakovalni sistem, zasnovan na podzemskem dovajanju vode iz soškega področja med Gorico mimo Vormina v ravnino. 3. Čedad in okolica. Mesto Čedad je absolutno krajevno središče vsega beneško slovenskega področja ob Nadiži ter še celo področja onstran razvoja pri Kobaridu ob Soči. S Čedadom je seveda iz lokarnih razlogov priključiti še nekaj furlanskih vasi v ravnini. V zameno zato resignira naša meja na slovenske vasi nad Tarčen-tom, katerih lokalna gravitacija je usmerjena proti Tarčentu, odnosno Huminu. 4. Problem priključitve Humina in Tarčenta z okolico. Prednost morebitne pri-ključitve tega ozemlja bi bila popolna priključitev vseh beneških Slovencev k Ju-goslaviji, tedaj tudi onih 12.000 ob zgornjem toku Tera. Vendar je ta prednost zelo paralizirana s priključitvijo 98.000 tujerodcev, med njimi zlasti mnogo stabilnega poljedelskega elementa. Zdi se, da bi bila umestnejša zamenjava teh Slovencev za Furlane v Čedadu in njegovi ravninski okolici, ki bi bila itak v vsakem primeru pri-ključena. – Druga prednost bi bila možnost dolinske prometne zveze med Čedad-sko pokrajino in dolino Bele nad Huminom. Ta prednost pa bi bila vendar le čisto lokalnega pomena ter bi se nanašala bolj na skromen krajevni promet med kraji v dolini Bele ter Čedadsko pokrajino. Taka zveza nikakor ni nujna, ker so lokalni sti-ki in potrebe v tem smislu kaj skromne, ter se more Čedadska pokrajina brez težav prometno vezati na jug in vzhod, dolina Bele pa na sever in vzhod proti Pontebi in Trbižu. Pač pa bi priključitev Humina presekala dolino Tilmenta ter bi – dokler se ne bi izvršile potrebne cestne in železniške gradnje – s tem zelo otežkočila stik mesta Vidma in Beneške ravnine sploh z zgornjim tokom Tilmenta (Tolmeškim kotom) ter na ta način otežila življenjske možnosti Tolmezza, Humina in Vidma, ne da bi s tem kakorkoli bistveno olajšala življenjske in prometne pogoje Čedada ali Kanalske doline. (Dvakratno prečkanje Tilmenta, ki je na tej črti neobhodno potrebno, bi zahtevalo na italijanski strani gradnjo dveh novih mostov preko te reke in gradnjo železnice ter ceste mimo jezera di Cavazzo, ki ima strmo obrežje, ob katerem držita sedaj na vsaki strani le po ena slaba vozna pot). Linija Ter - Salt - Osoppo - Mte Simeone etnografsko in zemljepisno ne ustreza dobri državni meji; služila je sicer že nekdaj in služi še sedaj na nekih razdaljah kot upravna meja, poteka pa po ravninskem, za državno mejo malo pripravnem svetu in vrhu tega skozi povsem italijanske kraje. Nadaljni potek meje od jezera di Cavazzo preko Mte Amariana in Mte Sernio je v naravi dobro utemeljen, etnografsko pa sega vendar nekoliko predaleč na zapad. Gospodarsko-geografsko utemeljena meja bo torej bila zahodno od Čedada čez Sv. Lovrenc in Čufine na Mužce, Plauris in Most na Beli ter od tod na Mte Cul-lar. Bolestno je, da izgubimo tu del Beneških Slovencev, ki gravitirajo k Tarčentu, Na kazalo Na kazalo oseb 1108 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 vendar je teh razmeroma malo in ostane Rezija vsa na naših tleh. Dobimo pa ves zgornji tok Bele z dolino Reklanice in dolino, ki se odpira k Dunji (Dogna), kar je od velikega obrambnega pomena (Nevejski prehod). Te stranske doline so tudi šibko naseljene, tako da tu ne pridobimo preveč tujerodcev. Stvar odločitve ravnovesja med prednostmi in pomanjkljivostmi ki bi jih povzroči-la priključitev huminskega sektorja, se zdi, da se nagiba bolj v negativnem smislu. 5. Kanalska dolina (dolina Bele) med Pontebo in Mužcem, brez katere je nemo-goča priključitev slovenskega dela Kanalske doline od Trbiža do Lipalje vasi ter slovenske Rezije. Meja v ožini vzhodno od Mužca je tudi lokalno utemeljena, tako po prirodi, kot po prometnih prilikah, ker pusti na oni strani neovirano zvezo področja okrog Tolmezza preko Humina (Gemone) s Furlansko nižino (Vidmom – Udine). x x x x x x x VIII. Soško-korensko-lovrenška črta. Ta varianta se razlikuje od soško-idrijske-lovrenške črte, le na obeh straneh Kore-na (Corno do Rosazzo). Ta kraj leži severozapadno od Krmina ob cesti iz Krmina v Čedad, s čimer bi bila ustvarjena boljša zveza Beneške Slovenije s Krminom in Gorico, kot bi bila ona ob Idrijci. Meja bi potekala zapadno od Bračana in Korena in vzhodno od Ipplisa, ki naj bi ostal sosedu. Med idrijsko in korensko varianto prebiva ca 2000 tujcev. Na priloženi karti je ta varianta označena s številko 59. x x x IX. Soško-manzansko-lovrenška črta. Tudi ta varianta se na jugu in na severu povsem sklada s soško-idrijsko-lovrenško črto, zavzema pa v sredini vse porečje Nadiže (Natisone) do njenega izliva v Ter. Na naši strani bi ostali Moimacco, Pramariacco in Manzano, vse na zapadnem bregu Nadiže ter bi meja tekla preko kote 127 m nad Manzanom in nato do Tera blizu izliva Nadiže vanj. Med idrijsko in manzansko varianto prebiva 16.000 tujcev. Na priloženi karti je ta varianta označena s številko 10 in 14. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1109 x x x x x . o . o . o . o . X. Zaključek Upoštevaje navedene momente so strokovnjaki mnenja, da je dajati prednost so-ško-idrijsko-lovrenški varianti pred soško-tersko črto. Radi boljše povezanosti čedadskega okoliša z Gorico naj se priključi Koren in vpo-stavi soško-korensko-lovrenška črta kot revandicirana meja, ki jo je vsekakor treba doseči. .o.o.o.o.o.o Plenum je ta predlog osvojil s pristankom, da se bo definitivno sklepalo o predme-tu potem, ko se bodo zaslišali Primorci. 1365 Politično-upravna in sodna razdelitev Julijske krajine (pag. 1608–1616) Politično upravna in sodna razdelitev Primorske. ZS [Združena Slovenija] bo razdeljena v več dežel ali pokrajin ali okrožij. Vsako teh okrožij bo predstavljalo upravno celoto, ki bo imela tudi svojo od ustave dolo-čeno samoupravo. Ta samouprava bo zlasti obsegala gospodarsko plat narodnega življenja. Pa tudi v kulturnem pogledu bo morala biti dana posameznim okrožjem možnost, da se sama upravljajo, kolikor je to umestno glede na kulturne posebno-sti v posameznih okrožjih. Politična samouprava bo prišla do veljave predvsem v okrožnih zborih, ki bodo po ustavnih določbah izdajali okrožne zakone. Pripo-mnil bi še, da imajo nazivi dežela, pokrajina in okrožje vsak za spoznanje drugačen pomen. Tudi na to bo treba misliti, ko se bo naziv končnoveljavno določal. V laški upravni razdelitvi so ustrezale okrožjem vsaj v teritorijalnem pogledu pre-fekture. Bile so seveda brez vsakega samoupravnega značaja. Bili so to le uradi centralne uprave. Okrajna glavarstva. Okrajnih glavarstev, ki jih je imela bivša s. upravna razdelitev tudi na Primorskem in ki jih imamo v J[ugoslaviji], laška uprava ne pozna. Treba pa jih bo zopet vzpo-staviti. Dva razloga zlasti govorita za to: 1.) Če naj postanejo občine res temeljne samoupravne edinice, jih je treba razbre-meniti ter jim odvzeti kolikor mogoče bremen, ki jih imajo z izvrševanjem zgolj uradniških poslov naročenih in naloženih od višjih državnih upravnih uradov. – Veliko teh poslov naj prevzamejo okrajna glavarstva. V laški upravni razdelitvi 1365 Zemljevidi oziroma načrti niso priloženi. Na kazalo Na kazalo oseb 1110 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 vršijo občine samo te posle, o kaki občinski samoupravi na Primorskem ni bilo mogoče govoriti. 2.) Drugi razlog za zopetno uvedbo okrajnih glavarstev pa je, da kaže tudi okraj-nim glavarstvom postaviti ob stran samoupravne organe – okraje, ki bi se udej-stvili posebno na gospodarskem in kulturnem polju. To je posebno važno tam, kjer imajo okraji svoje posebne gospodarske pa tudi kulturne odnose. (Beneška Slovenija, furlanski okraji mogoče, itd.) Pri nas smo imeli to deloma že izvedeno v cestnih okrajih in šolskih okrajih, še bolj je bilo to izvedeno na bivšem Štajerskem, kjer okrajnih glavarstev še ni, naj bi se ustanavljala postopoma, že ustanovljena glavarstva pa naj bi se tudi postopoma organizirala v vseh vejah državne uprave, ki pride za okrajna glavarstva v poštev. Občine. Občine morajo predvsem postati izraz ljudske samouprave. Zaenkrat bi bilo treba v glavnem vzeti občine v razdelitvi, kakršna je zdaj. Zlasti v tolminskem okraju pa bi bilo treba takoj misliti na razdelitev nekaterih občin, ki so bile od laške uprave združene iz povsem drugih razlogov ko razlogov javne blaginje. Pri tem mora biti odločilno v prvi vrsti načelo samouprave. Prav pa je, da ostanejo občine tako veli-ke, kolikor je potrebno, da morejo primerno in brez prevelikih gospodarskih težav urediti svojo upravo. Razdelitev v okrožja. Primorska naj bi se delila v tri okrožja ali štiri, če vpoštevamo tudi Istro, ki naj bi po želji nekaterih Istranov ostala združena s Slovenijo. Prvo okrožje bi naj bilo Trst in sicer kar nekako v isti izmeri, kakor je že v bivši Avstriji tvoril samostojno politično telo. K Trstu bi spadali še sledeči okoliški kraji: Bane, Bazovica, Konto-velj, Gropada, Lipica, Miramar, Opčine, Padrič, Prosek, Sveti Križ in Trebče. Taka samostojnost in omejenost Trsta je potrebna, ker ima Trst zlasti svoje lastno go-spodarsko življenje, pa tudi kulturne in politične razmere so tu bistveno drugačne kakor v ostali Primorski. Če bi bil Trst upravno povezan z ostalo pokrajino, bi to nujno oviralo Trst v njegovem svojskem razvoju, saj bo imel verjetno vse pogoje za hiter in velik razvoj v mednarodno veliko pristaniško mesto. Bilo bi pa to v škodo tudi ostali pokrajini, ker bi se ne mogla tako neovirano posvetiti svojim lastnim gospodarskim, kulturnim in političnim nalogam. – Misliti je pa tudi na primer, da bi mogel biti položaj Trsta mednarodno drugače urejen ko položaj ostale pokraji-ne. Za ta primer je celotni Sloveniji bolj v prid, če je ostane čim več skupaj. Odlo-čilna mora biti splošna blaginja celotne Slovenije. Zato ne smemo sami ustvarjati pogojev, da bi bilo več odcepljeno, kakor je treba. Bližnja okolica pa je že od nekdaj tako povezana z mestom, da je ne kaže trgati od mesta kot upravne celote. Tudi bi naj tvorila vsaj ta okolica nekako podlago Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1111 za ljudsko zdrav in pravilno naroden razvoj mesta samega. Iz narodno političnih razlogov bi morda moralo biti tržaško okrožje širše. Ostala Primorska je po tem predlogu – brez vpoštevanja Istre – razdeljena v dve okrožji: goriško okrožje in kraško okrožje. Goriško okrožje naj bi obsegalo vso Soško dolino od Tolminskega okraja pa do Tržiškega okraja, dalje vso Beneško Slovenijo – razen Rezijanske doline, ki bi s Trbižem spadala ali h koroškem ali k gorenjskem okrožju, slednjič bi spadala k Goriškemu okrožju tudi še vsa Vipavska dolina s sodnima okrajema Ajdovščino in Vipavo. Sodni okraj Vipava je v A. spa-dal pod Postonjsko okrajno glavarstvo, zdaj pa bi kazalo, da se za Vipavsko dolino osnuje novo glavarstvo v Ajdovščini in se temu glavarstvu priključi ves vipavski sodni okraj, ker ta okraj na splošno veliko bolj teži proti Ajdovščini in Gorici ka-kor proti Postojni. Pod goriško okrožje bi prišel tudi cerkniški1366 sodni okraj, ki je pod laško upravo bil združen z Idrijo. Zdaj naj bi se cerkniški sodni okraj zopet priključil okrajnemu glavarstvu v Tolminu, kakor je to bilo že v Avstriji, Idrija pa bi se zopet priključila logaškemu okrajnemu glavarstvu in s tem kraškemu okrožju. Kraško okrožje naj bi imelo svoj sedež v Postojni. To okrožje naj bi obsegalo ves kraški svet od logaškega okraja pa do koperskega okraja. K temu okrožju bi pri-padali tudi severni okraji Istre, ki so naseljeni s Slovenci, to so sodni okraji Koper, Piran in Podgrad. Sodni okraj Podgrad naj bi se priključil okrajnemu glavarstvu v Postojni, kamor spada po svoji težnji na progo Postojna - Sv. Peter - Ilirska Bistrica. Ostala Istra – če bi prišla pod Slovenijo – bi tvorila samostojno okrožje s sedežem v Pazinu, to okrožje bi bilo hrvatsko ter bi to moralo priti do izraza tudi pri vsej upravi. Gledati bi bilo namreč zelo na to, da bi se Hrvati niti najmanj ne mogli pritoževati v narodnem pogledu. Zato pa je kajpada na drugi strani naša neodjen-ljiva zahteva, da pridejo zgoraj navedeni slovenski okoliši severne Istre pod kraško okrožje. Razmerje prebivalstva. Točnih podatkov o razmerju prebivalstva ni mogoče zbrati. Laške uradne statistike narodnosti sploh ne vpoštevajo. Tudi je po zadnjih dogodkih prerez ljudske nase-ljenosti v posameznih krajih precej spremenjen. Zato sem sestavil le zelo približen pregled o številu in razdelitvi prebivalstva po narodnosti v posameznih okrožjih. Trst ima približno 240.000 prebivalcev, od teh bi bilo Slovencev morda kakih 60.000. (Vračunani so tudi drugi Slovani.) Goriško okrožje bi imelo po soško-idrijski-lovrenški mejni črti okrog 262.000 prebivalcev, od teh bi bilo Slovencev približno 170.000 in 92.000 Furlanov in La-hov. Po korensko-manzanski varianti bi prebivalstvo narastlo za dobrih 12.000 1366 Mišljen je cerkljanski. Na kazalo Na kazalo oseb 1112 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 prebivalcev, od katerih bi bilo kvečjemu 2000 Slovencev, tako da bi bilo potem razmerje nekako 172.000 : 102.000 skupaj 274.000. Po soško-terski črti bi bilo razmerje nekako 180.000 : 172.00, skupaj 352.000. Če bi končno vpoštevali še červinjanski okraj pa bi postalo razmerje 180.000 : 203.000, skupaj 383.000. V kraškem okrožju bi bilo od 186.000 prebivalcev približno 37.000 Lahov. V istrskem okrožju bi bilo od približno 263.000 prebivalcev okrog 100.000 Lahov. V vseh štirih okrožjih bi bilo po minimalni soško-idrijski-lovrenški mejni črti 951.000 prebivalcev, od teh bi bilo približno 536.000 Slovencev in Hrvatov, pri-bližno 415.000 pa Lahov oziroma Furlanov. Po maksimalni mejni črti bi bilo vseh prebivalcev 1,072.000, od teh Slovencev in Hrvatov 546.000, Lahov in Furlanov pa 526.000. Glede priključitve logaškega in postonjskega okraja bi še pripomnil, da ta dva okraja nedvomno spadata skupaj. Spadata pa tudi oba k tipičnemu Krasu, ki tvori več ali manj eno gospodarsko celoto. S tem bi bilo tudi najbolje rešeno vprašanje severnih istrskih okrajev, ki jih sicer ne bi imeli kam priključiti ali bi bilo drugačno združenje teh okrajev z ostalim ozemljem zelo prisiljeno. Sodna razdelitev Mogoče bi kazalo, da bi imelo vsako okrožje svoje okrožno sodišče. Potem bi imeli štiri okrožna sodišča: v Trstu, v Gorici, v Postojni in v Pazinu. Višje sodišče bi bilo v Trstu, vrhovno sodišče pa v Ljubljani. V Trstu bi bilo eno okrajno sodišče z ustreznimi oddelki. Tu so itak še posebna trgovinska in pomorska sodišča, ki jih je treba tudi vključiti v ves sestav. V goriškem okrožju bi bila sledeča okrajna sodišča: Ajdovščina, Vipava, – Gorica, Gradiška, Kanal, Tržič, – Čedad, Humin (??), Krmin, Tarčent (??), – Bovec, Cer-kno, Kobarid, Tolmin, – Červinjan (??), Gradež (??). V kraškem okrožju: Koper, Piran, – Komen, Sežana, – Ilirska Bistrica, Podgrad, Postojna, Senožeče, – Cerknica, Idrija, Lož, Logatec. V istrskem okrožju: Labinj, Pazin, – Buje, Buzet, Motovun, Poreč, – Pulj, Rovinj, Vodnjan, – Volosko – Opatija. Poenotenje zakonodaje. Zelo važno je, da se v vsem ozemlju takoj ali vsaj čimprej uvede enotna zakonoda-ja. Bila bi to zakonodaja, kakor je veljala v slovenski (dravski) banovini dne 6. 4. 1941. Vsa druga katerakoli zakonita določila naj bi takoj prenehala veljati. Pravice, Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1113 ki so jih pridobili zasebniki na podlagi prejšnjih zakonitih določil in naredb, bi kaj-pada ostale v veljavi. Tudi bi se morala – za na novo priključene kraje določiti neka doba – morda eno leto – ko bi se mogli uporabljati še prejšnja zakonita določila, če je to za stranko ugodnejše ali če se s tem postopanje olajša. Razlogi za takojšnje poenotenje zakonodaje so zlasti sledeči: Različna zakonodaja je največja ovira skupnemu napredku in skupni blaginji. Zdaj takoj bo to veliko laže izvesti kakor kdaj pozneje, ker zadnja leta itak v mnogo krajih ni bilo urejenih razmer. Tudi uradništvo bo po veliki večini laže poslovalo na podlagi nove zako-nodaje. Saj je zelo veliko Primorcev študiralo v Jugoslaviji. Stati moramo tudi na stališču, da je bila doba po novembru 1918 doba neupravičene in krivične zasedbe v večini zopet osvobojenih krajev. Člen 43 priloge k IV. dogovoru haške mirovne konference z dne 18. 10. 1907 določa, da naj tisti, ki zasede ozemlje, ukrene vse od njega odvisne ukrepe, da zopet ustvari in vzdržuje javni mir in javno življenje in sicer, kolikor ni nujne ovire, drže se deželnih zakonov. Tudi po tej določbi je torej dopustna takojšnja uvedba druge zakonodaje, če je podana nujna ovira za nadaljno ohranitev prejšnje zakonodaje. Na to določbo mednarodnega prava se je sklicevala slovenska vlada leta 1918 ali leta 1919 ter je takoj uvedla v Prekmurju enotno zakonodajo, češ da ni uradništva, ki bi razumelo tamošnjo prejšnjo zako-nodajo. S takim ukrepom so si prihranili vse nepopisne težave, ki bi nastale, če bi pustili takrat še dalje v veljavi staro zakonodajo. Pozneje je bilo to vedno teže spre-minjati, kar so nam pokazali primeri drugih pokrajin z različno zakonodajo v bivši Jugoslaviji. Sicer pa imamo, – možnost, da se sklicujemo na neupravičeno zasedbo v času od novembra 1918 dalje; za Beneško Slovenijo pa bi se tudi mogli sklicevati na pomanjkanje uradništva, ki bi razumelo prejšnjo tujo zakonodajo. Vse gorenje misli sem zbral ne toliko kot predlog marveč pred vsem kot podlago za nadaljno razmotrivanje vseh vprašanj upravne in tudi sodne razdelitve naših primorskih pokrajin. Priložen je načrt razdelitve z navedbo vseh sedanjih občin na tem ozemlju. Trst 230.000 do 250.000 prebivalcev z okoliškimi podobčinami: Bane Bazovica Gropada Kontovelj Lipica Miramar Opčina Padrič Prosek Na kazalo Na kazalo oseb 1114 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Sv. Križ Trebče Goriško okrožje po soški-idrijski-lovrenški črti 262.200 po korenski in manzanski varijanti 274.340 po soško-terski črti 351.560 s Červinjanskim kotom in Gradežem 382.880 okraj Ajdovščina 25.370 Ajdovščina 15.740 Ajdovščina Črniče Rihenberk Sv. Križ Vipava 9.630 Col Št. Vid Vipava Gorica 46.640 avtonomno mesto okraj Gorica 96.640 Gorica 29.000 Čepovan Grgar Miren Dornberk Opatje selo Renče Šempas Sv. Martin Kojsko Trnovo Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1115 Kanal 9.430 Kal Kanal Salona Tržič 44.550 Doberdob Devin-Nabrežina Foljan-Redipulja Tržič Ronke Sv. Kancijan ob Soči Sv. Peter ob Soči Staranzano Turjak Gradiška 13.660 Fara Gradiška Mariano Roamans1367 Zagrad okraj Krmin-Čedad po soški-idrijski-lovrenški črti 56.720 po korenski in manzanski varijanti 68.860 po soško-terski črti 146.080 Čedad 35.370 39.030 ? 57.350 ??? Čedad Drenka Mojmak Platišče Prapotno Grmek 1367 Pravilno Romans. Na kazalo Na kazalo oseb 1116 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Sv. Lenart Sv. Peter Sovodnje Srednja Tarčet (Puler) Torjan Premariacco ? Attimis ?? Butrio ?? Fojda ?? Pavoletto ?? Remanzak ?? Humin ?? 22.280 ?? Amaro ?? Artegna ?? Bordero ?? Humin ?? Venzone ?? Krmin 21.350 29.830 ? Dolenja Kaštel Dobra Kopriva Krmin Manzano Copris1368-Viškon ? Trivignano ? Sv. Ivan Manzanski Tarčent ?? 36.620 ?? Casscco ?? Brdo1369 (Lusevera) ?? Magnano ?? Neme ?? 1368 Pravilno Chiopris. 1369 Pravilno Bardo. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1117 Tarčent ?? Treppo Grande ?? Tricesimo ?? Reana ?? Okraj Tolmin 36.830 Bovec 5.280 Bovec Soča Kobarid 8.280 Breginj Kobarid Cerkno 7.918 Cerkno Tolmin 15.360 Grahovo Sv. Lucija Tolmin Okraj Gradež-Červinjan ?? 31.320 ?? Červinjan 24.980 Ajelo Akvileja Červinjan Ruda San Vito Visco Gradež 6340 Na kazalo Na kazalo oseb 1118 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Gradež Kraško okrožje s sedežem v Postojni 185.750 okraj Koper 71.570 Koper 46.850 Dekani Dolina Herpelje – Kozina Marezige Hrib Koper Milje Piran 24.716 Izola Piran okraj Sežana 22.250 Komen 8.240 Komen Štanjel Temenica Sežana 14.010 Lokev Divača-Sv. Kancijan Dutovlje Repentabor Štijak Sežana Zgonik Tomaj Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1119 Okraj Postojna 50.690 Ilirska Bistrica 13.880 Jablanica Knežak Prem Il[irska] Bistrica Podgrad 14.750 Podgrad Jelšane Materija Postojna 17.200 Bukovje Košana Postojna Šmihel Št. Peter Slavina Senožeče 4.860 Vreme Hrenovice Senožeče okraj Logatec 41.250 Cerknica 8.500 Begunje Cerknica Rakek Idrija 17.010 Na kazalo Na kazalo oseb 1120 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Črni vrh Idrija Žiri Lož 8.420 Bloke Lož Stari trg Logatec 7.800 Dol[nji] Logatec Gor[nji] Logatec Hotedršica Planina Rovte Istrsko okrožje s sedežem v Pazinu 263.500 okraj Pazin 48.650 Labinj 15.370 Labinj Fianona Pazin 33.280 Boljun Pazin Tinjan Valdarsa Žminj okraj Poreč 80.600 Buje 24.170 Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1121 Buje Cittanova Grožnjan Umag Crni vrh Buzet 16.450 Buzet Lanišče Roč Motovun 22.380 Motovun Portole Vižnjan Vižnada Poreč 17.610 Poreč Vrsar okraj Pulj 107.550 Pulj 71.000 Pulj Arša Brioni Rovinj 16.360 Kanfanar Rovinj Bal (Valle d‘Istria) Vodnjan 20.180 Na kazalo Na kazalo oseb 1122 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Barbara d‘Istria Sanvincenti Vodnjan Okraj Volosko-Opatija 26.700 Volosko-TraOpatija 26.700 Opatija Klana Lovrana Matulje Moščenice Sodni okraj Ponteba z občinami Kuže1370, Dunja, Malborjet1371, Ponteba, Rezija, Režuta, Trbiž in morebiti (??) Mužac1372 (Moggio) tvorijo celoto, ki bi jo bilo treba dodeliti gorenjskemu okrožju. Občine Bula (s sedežem v St. Stefano), Tavagnacco in Trasaghis, ki jih vsebuje po-ročilo o mejnih črtah, ležijo zapadno od soško-terske črte, če že ne v celoti, pa vsaj v veliko pretežnem delu. Zato jih nisem upošteval. Seznam podpisnikov Narodne izjave iz vrst SLS, prejet 7. 1. 1945 (pag. 1617–1620)1373 (Seznam podpisnikov SLS Narodne izjave z dne 29. 10. 1944; vrstni red v originalu ni označen).1374 Prva stran: 1) Košiček Jože, gener[alni] tajnik Jugosl[ovanske] tiskarne, Ljubljana 2) Remec Bogomil, vpok[ojeni] gimn[azijski] ravnatelj, predsednik Zadružne- ga sindikata 3) dr. Kovačec Franc, ravnatelj Banovinske hranilnice, Maribor 4) Stojc [Franc Stojc], posestnik in župan, Ig pri Ljubljani, Druga stran: 1) dr. Martelanc Ivan, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani in predse- dnik Trgovsko- bolniške blagajne v Ljubljani, 2) Stare Miloš, odvetnik in bivši narodni poslanec v Ljubljani, 1370 Pravilno Kluže. 1371 Pravilno Naborjet. 1372 Pravilno Možac. 1373 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1673–1674. Številke pred imeni in priimki so navedene v prepisu. 1374 Dopisano v prepisu na pag. 1673. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1123 3) Lamovšek Matija, kaplan in prosvetni delavec v D. M. v Polju, 4) Hirschegger Rudi, občinski tajnik D. M. v Polju, 5) Bučar Franc, papirničar, Sostro, 6) Kette Ivan, župnik in zadrugar, D. M. v Polju, 7) Keber Ivan, župan in posestnik, Studenec, obč[ina] Polje, 8) Verce Franc, župnik, Sostro, 9) Glavič Matija, župan in posestnik, Rudnik, 10) Mehle Alojzij, župan in posestnik, Grosuplje, 11) Potokar Anton, vodja zadruge, Grosuplje, 12) Železnik Nace, uradnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, 13) Ahlin Ivan, župan in posestnik, Žalna, 14) Ambrožič Lojze, posestnik, Gabrje, obč[ina] Dobrova, 15) Božnar Pavel, posestnik, Polhov gradec, 16) Ašič Ivan, župan in posestnik, Polhov gradec, 17) Klopčič Josip, župnik, Dobrova pri Ljubljani, 18) Majeršič Janez, župan in bivši oblastni poslanec, Tržič, 19) Bastič Lojze, posestnik, Horjul, 20) Stanovnik Filip, župan in posestnik, Horjul, 21) Klemenčič [Alfonz Klemenčič], prošt, Metlika, 22) Bitner [Pavlin Bitnar], dekan in bivši oblastni poslanec, Črnomelj, 23) dr. Janžekovič Fran [verjetno Janez Janžekovič], vseučiliški profesor, Ljubljana, 24) dr. Janeš Janez, zdravnik, Ljubljana, 25) dr. Golia Adolf, gen[eralni] tajnik Zveze industrijcev in biv[ši] nar[odni] poslanec v Ljubljani, 26) mons[ignor] Škrbec Matija [Matija Škerbec], dekan v Kranju in predsednik Škofijske dobrodelne pisarne v Ljubljani, odbornik Ljudske posojilnice, 27) Rudolf Jože, župan in posestnik, Stari trg pri Ložu, Nadaljevanje druge strani: 28) Jeglič Milko, prosvetni inšpektor v Ljubljani, 29) Osana Jože, gimnazijski ravnatelj v Ljubljani, 30) Bajuk Marko, gimnazijski ravnatelj v Ljubljani, 31) Jevnikar [Martin Jevnikar], profesor, Ljubljana, 32) Ovsenek Joško, gimnazijski ravnatelj, Ljubljana, 33) Sever Janko, profesor, Ježica pri Ljubljani, 34) Sever Franc, župan in posestnik, Ježica pri Ljubljani, 35) Pikec Ludvik, župan in posestnik, Brezovica pri Ljubljani, 36) Kogovšek Franc, vodja okrajnega glavarstva v Logatcu, 37) Oblak Gabrijel, župan, Logatec, 38) Milavec Ciril, dekan, Vrhnika, 39) Žakelj Jakob, posestnik in zadrugar, Št. Jošt nad Vrhniko, Na kazalo Na kazalo oseb 1124 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 40) Maček Janez, župan in posestnik, Št. Jošt nad Vrhniko, 41) Jarc Ivan, župan in posestnik, Log pri Ljubljani, 42) dr. Puš Ludvik, državni uradnik v Ljubljani, 43) Maršič [Franjo Maršič], okrajni glavar za Ljubljano - okolico, 44) Zorenč Alojzij, posestnik, župan in biv[ši] banski svetnik, Sv. Peter pod Sv. Gorami, 45) Boltežar Ivan, tovarniški delavec, Jarše pri Mengšu na Gorenjskem, 46) Mihevc Leopold, župan in posestnik, Rakek, 47) Albrecht Jože, župan in posestnik, Hotedrščica, 48) Ponikvar Tone, župan in posestnik, Cerknica, 49) Kranjc Jakob, župan in posestnik, Begunje pri Cerknici, 50) Pevec Ignacij, posestnik, župan, predsednik Kmetijske …, Št. Vid pri Stični, 51) Rigler Ivan, župan in posestnik, Velike Lašče, 52) Perčič [Anton Perčič], župan, posestnik, urednik Kmetijskih Novic in predsednik …, Šmarje pri Ljubljani (Šmarje - Sap), 53) dr. Krivec Jože, pisatelj, Ljubljana, Tretja stran: 54) Prijatelj Ivan, ravnatelj učiteljišča v Ljubljani, 55) dr. Basaj Jože, ravnatelj Zadružne Zveze v Ljubljani, 56) dr. Žitko Stanko, odvetnik in predsednik Zveze Fantovskih odsekov v Ljubljani, 57) Kavka Karel, stavbenik, Ljubljana, 58) Jonke Jože, urarski pomočnik in predsednik Slov[enske] delavske Zveze, Ljubljana, 59) Križman Andrej, bivši tajnik Delavske zbornice v Ljubljani, 60) Jan Maks, nameščenec Delavske zbornice, Ljubljana, 61) Grebenšek Venčeslav, 62) Horvat Avgust, nameščenec Delavske zbornice, nadaljevanje tretje strani: 63) Baš Jože, uradnik OUZD, Ljubljana, 64) Žužek Franc, predsednik Borze dela, Ljubljana, 65) Vrhovec Erno, 66) Pleško France, 67) Eršte Maks, 68) Pernišek France, 69) dr. Debeljak Tine, pisatelj in kulturni urednik Slovenca, Ljubljana, 70) Jurčec Ruda, glavni urednik Slovenca, Ljubljana, 71) Krošelj Joško, urednik Slovenca, Ljubljana, 72) Zabret Franc, župnik na Bledu in urednik Domoljuba v Ljubljani, 73) dr. Meršol Valentin, primarij splošne bolnišnice, Ljubljana, 74) Kremžar Franc, urednik Slovenca, Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1125 75) Cestnik Anton, prof. v pokoju in predsednik Ljudske posojilnice v Celju, 76) dr. Hanželič Rudolf, profesor in odbornik Zveze Fantovskih odsekov, Celje, 77) dr. Pogačnik Jože, prof., odbornik Mohorjeve družbe in pesnik, Ljubljana, 78) dr. Kovačič Peter, profesor v Celju, 79) dr. Kraljič Ivan, kanonik, Ljubljana, 80) dr. Rožman Gregorij, knez in škof ljubljanski, 81) dr. Lavrič Jože, tajnik Kmetijske zbornice in bivši nar[odni] poslanec, Ljubljana, 82) Čontala Matija, superior oo. lazaristov, Ljubljana, 83) dr. Odar Alojzij, vseučiliški profesor in predsednik KTD, Ljubljana, 84) Lekan Jože, magistratni svetnik, Maribor, 85) Grum Janez, profesor, Ljubljana, 86) Bitenc Mirko, profesor in bivši nar[odni] poslanec, Celje, 87) dr. Šmajd Albin, odvetnik in bivši nar[odni] poslanec, Radovljica, 88) Sedej [Lovro Sedej], vizitator oo. lazaristov, Ljubljana, 89) dr. Lukman Franc Ks[aver], vseučiliški profesor in predsednik Prosvetne Zveze, 90) Kokalj Jože, namestnik višjega državnega tožilstva v Ljubljani, 91) Golob Jakob, prometni uradnik, Ljubljana, 92) dr. Česnik Ivo, odvetnik in odbornik Prosvetne Zveze v Ljubljani, 93) dr. Kodre Anton, magistratni ravnatelj in bivši starešina Gas[ilske] zajedni- ce v Ljubljani, 94) Mihor Robert, tesarski mojster, Ljubljana, 95) Musar Alojzij, 96) Erjavec Franc, trgovec, Ljubljana, 97) Sfiligoj Anton, trgovec v Ljubljani, 98) Češnovar Viktor, uradnik OUZD v Ljubljani, 99) Kermavner Ivo, nameščenec banske uprave in načelnik Zveze Fantovskih odsekov v Ljubljani, 100) dr. Rus Roman, uradnik Poštne hranilnice v Ljubljani, 101) Gračner Ivan, ravnatelj ban[ovinskega] zdravilišča v Rogaški Slatini in ravnatelj Prevoda v Ljubljani, 102) Resman France, župan in ravnatelj Mestne hranilnice v Radovljici, nadaljevanje tretje strani: 103) Novak Nande, župan v Kamniku in predsednik Županske zveze, 104) dr. Eiletz Leopold, okrajni glavar v Mariboru, desni breg, in podravnatelj Prevoda v Ljubljani, 105) dr. Stele Franc [France Stelè], vseučiliški profesor, konservator in bivši konzul republike Poljske. Na listini, izročeni JNS, je podpis: dr. Meršola [Valentin Meršol] v tem vrstnem redu, med tem ko je na SLS izvodu za podpisom dr. Janeža Janeza. Na kazalo Na kazalo oseb 1126 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Na izvodu SLS ni podpisa Stareta Miloša. Na drugi strani akta je dr. Šmajd s svinčnikom napisal beležko: Dr. Bož. [verjetno Mirko Božič] soglaša, podpis pa je odgodil, ker smatra, da je vsako podpisovanje riskantno. Dr. Tomš [France Tomšič] je odgovoril točno tako kakor dr. Bož. Prejeli 7. 1. 1945 Seznam podpisnikov Narodne izjave iz vrst SLS pod psevdonimi (pag. 1621–1622)1375 Prva stran: 1) J. Andrejc 2) Lovro Kmet 3) Janez Pesnica 4) Gmajner France Druga stran: 1) Franc Kosec 2) Miha Volk 3) Peter Kostanjevec 4) Hirschegger Rudi 5) Ostrovrhar Franc 6) Kopriva Joža 7) Smrekar Janez 8) Martin Šljijaron 9) Laverčan Matevž 10) Nihač Anton 11) Jurko Marko 12) Gorjan Nace 13) Jože Turk 14) Debeljak Vekoslav 15) Janez Gradišar 16) Posavec Janko 17) Martin Žagar 18) Strojar Janez 19) Slavko Skalar 20) Stantar Feliks 21) Anton Jerko 22) Desinčan Stanko 23) Franc Vidovič [verjetno Janez Janžekovič] 1375 Prepis dokumenta (UDV) na pag. 1675. Številke pred imeni so navedene le v prepisu. Podpisniki so navedeni pod isto zaporedno številko s pravim imenom (pag. 1617–1620) in psevdonimom (pag. 1675). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1127 24) Medic Jovo 25) Ciril Dolnik 26) Urh Janez 27) Pogorelkin Savo 28) Milič 29) Bajec Franc 30) Miha Mikel 31) Blaž Mozol 32) Matija Dobrčan 33) Markovec Janez 34) Taborski Franc 35) Adamič Ludvik 36) Rok France 37) Lučan Gr. 38) Potrebujež Marijan 39) Vrečar Jakob 40) Jager Janez 41) Sok Janez 42) Janko Mandarž 43) France Podbregar 44) Martin Bukovski 45) Baltežar Ivan 46) Urh Janez 47) Gruntar Jože 48) Vrhovec Janez 49) Karel Jenko 50) Gašper Pelko 51) Franc Javoršek 52) Luka Lukačič 53) Gosak Ivo Tretja stran: 54) Gornik Janez 55) Joža Zelenc 56) Andrej Stanko 57) Miha Traven 58) Mežnarpaš Jože 59) Maček Andrej 60) Milan Mojnik 61) Anton Strnad 62) Slavko Verbič 63) Jurij Zalaznik 64) Rado Česnin Na kazalo Na kazalo oseb 1128 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 65) Janez Železni 66) Tone Tomo 67) Milan Štrcin 68) Martin Gorenc 69) Tone Jamnik 70) Karel Jelen 71) Jože Mrak 72) Ivan Danič 73) Triglav Franc 74) Jernej Osterman 75) Anton Vrhovec 76) Vladimir Dečan 77) Joža Mlinar 78) Alojzij Črešnovar 79) Janez Pavlik 80) Pankracij Frank 81) Levičnik Tone (?) 82) Kmetič Martin 83) Jože Bukovec 84) Nakel Jernej 85) Ivo Grča 86) Simon Lavtar 87) Draš 88) Andrej Brezovar 89) Anton Rožanc 90) Tavčar Jože 91) Mivčan Ivan 92) Anton Ivanovič 93) Blaž Gosar 94) R. Dol. 95) Kraj Miha 96) Janez Frbežan 97) Jože Cijan 98) Hrastnik Stanko 99) Miha Povhe 100) Matej Podbreški 101) Kolar Andrej 102) France Mlinar 103) Andrej Dolinar 104) Lavo Mlakar 105) Jože Petrin Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1129 Komentar sestave Narodnega odbora, nepodpisano, nedatirano (pag. 1623)1376 K 1) Ker se danes ne razpolaga z zanesljivim objektivnim merilom za dejansko moč posameznih političnih strank, velja za razmerje političnih sil v NO razmerje, ki je bilo merodajno pri sestavi prve narodne vlade za Slovenijo leta 1918, to je sedem zastopnikov SLS proti šestim zastopnikom iz drugih političnih strank. K 2) Predsednik NO je iz vrst SLS ali oseba, ki jo SLS v tem svojstvu pošlje v NO, po predhodnem zaslišanju drugih v NO zastopanih političnih strank. K 5) Novi člani se vzamejo na kvoto tiste stranke, ki predlaga njih sprejem v NO.1377 Predsednik, podpredsednik in oba tajnika tvorijo predsedstvo NO. Predsedstvo vrši tekoče posle, pripravlja predloge za seje NO in izvršuje sklepe NO. O nujnih in neodložnih zadevah odloča tudi samo, toda samo soglasno. Take sklepe predsedstva mora čim preje predložiti NO v odobritev. Funkcija NO traja dotlej, dokler ne bo zakonito konstituirano politično in ustavodaj-no predstavništvo, ki ga bo slovenski narod izvolil na svobodnih volitvah. Ta dogovor ni tajen, je pa najstrožje zaupen dokler traja okupacija.1378 Beležke o sestavi Narodnega odbora za Slovenijo (pag. 1624) a) 4–5) odpade b) 3/2 […] zast. sme ostati »s kvalificirano večino zakonitih zastop[nikov] iz vsake narodne države« c) narod načelo Dogovor 1) brez utemeljitve 2) Podpre mesto pripade osebi, ki jo določijo druge v NO zastopane politične stranke po zaslišanju SLS, drugega pa JNS. 3) /4 Plenum NO more pooblastiti ožji odbor, ki obstoja iz predsedstva in še 3 treh članov NO, da vsled izrednih razmer vrši vse posle. Glasovanje? Načelna verjetnost? 3, sklep 2/3 do 11 =4 5 : 3 = 8 3 5) Samo […] glas 6) […] ni! 7) sklepanje 2/5 ([…]) 11379) poslovanje: ali ni bolje »dokler se razmere ne urede« 1376 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1676. 1377 Besedilo te točke je prečrtano. 1378 Poved je prečrtana. 1379 Preluknjan list. Na kazalo Na kazalo oseb 1130 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 5 : 3 = 8 3;2 5 : 4 = 9 3,6 najkasneje (se ne sme toliko razširjati, da bi postalo predstavništvo) Rokopisni osnutek Uredbe o uradnem jeziku na ozemlju Slovenije, nedatirano (pag. 1625)1380 Odredba o ukinitvi delovanja društev (pag. 1626–1627) Odredba o ukinitvi poslovanja društev vseh vrst in postavitvi istih pod upravo zaupnika UOS-a 1. Poslovanje vseh društev je ukinjeno z dnem razglasitve te odredbe; odbori so razre-šeni in pokraj[inski] načel[nik] PUOS postavi društvom posebne zaupnike, ki upra-vljajo društveno premoženje na svojo odgovornost, a po navodilih in nadzorstvu pokraj[inskega] načel[nika] PUOS. 2. Zaupnik je lahko postavljen enemu društvu, več društvom skupaj ali pa vsem dru-štvom skupaj. V primeru postavitve skupnega zaupnika more ta imenovati za posamezna društva namestnike, ki upravljajo premoženje na odgovornost zaupnika. 3. Kdor ima predmete ali drugo premoženjsko vrednost v posesti ali hrambi katerega-koli društva, mora to vrniti zaupniku ali njego[vemu] namestniku najkasneje v dveh tednih po razglasitvi te odredbe; tudi kdor ve, kje se ti predmeti in vrednosti nahajajo, je dolžan to sporočiti zaup[niku] ali njeg[ovemu] namestniku najkasneje v 5 dneh po razglasitvi te odredbe. 4. Vsako neupoštevanje predpisov teh odredb kaznuje pok[rajinski] načel[nik] PUOS po določilih § 9 Uredbe štev. … z dne … 5. Ta odredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v Urad[nem] listu … 1380 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1388. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1131 Rokopisni zapis (pag. 1628) 1) zapora mej 2) suspenzije vsega uslužbenstva in jih staviti na razpolaganje 3) suspenzije poslovanja: ODVET […] inž 4) zasebni promet z voj in stva je pa prepovedan 5) blokiranje denarnih vlog 6) prestati poslovanje [..] zavarovalnic 7) društva 8) osebna, tovorna, poltovorna at motorna: kolesa vseh vrst in katerikoli pojem […] zaplenja in dana na razpolago NOS 9) kolesa isto 10) razni pisalni stroji 11) filmski […] in zvočniki na avtomobilih radi propagande namestitve uradnikov Razne beležke (pag. 1629) 17/3 […], Žitnik [Rudolf Žitnik], midva – sestanek nasproti Drame. Naj se ne čudi-mo, če bodo sledile kake represalije. Cergol [Izidor Cergol]: pripravljajo se racije 322 [Albin Šmajd] in 333 [Miloš Stare] zabavljata čez policijo, sledile bodo ra-cije in druga presenečenja […] rekel, da ne z Glavačem [Franc Glavač]!! K [verjetno Ivan Martelanc] pride šele za praznike; KZ – je Nemec. […] se je z Andrejem [Ivan Prezelj], Skalarjem [Lojze Bastič] in Savo [Mihajlo Duduković], ad 19. 3. naj jih čaka v Trstu Sava sprašuje za 399 [Ivan Martelanc], 344 [Rudolf Smersu]; ji verjetno ne zaupa. Je prenaivna naj se jo odvrne Pooblaščen je W., ki je na tem, da poda ostavko. Pogovori se vrše vse z NO. On želi z vsemi. NO na cesto! Deput: Grum […] naj napravi predlog za sprejeme! Debeljaka [Janko Debeljak] disciplinirati, tolče po naših, grozi Na kazalo Na kazalo oseb 1132 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Seznam (pag. 1630)1381 1) – 2) Kranjc [Marko Kranjc] 3) Rud = SMERSU [Rudolf Smersu] 4) Bitenc [Mirko Bitenc] 5) dr. Česnik [Ivo Česnik] 6) dr. Lesk (OVAR) [Ludvik Leskovar] 7) dr. Mohor (IČ) [Jakob Mohorič] 1. Državnik = DR. PITAMIC [Leonid Pitamic] ========= 2) Kranjc 3) dr. Lesk (OVAR) 4) Dr. Mohor(ič) 5) Dr. Česnik 6) 7) 1) inž. Bevc [Ladislav Bevc] (Pkraj), dr. Česnik 2) inž. Lenarčič [verjetno Stanko Lenarčič] (Pučnik) 3) Ljubljana Dr. Pestotnik [Pavel Pestotnik], Žitnik [Rudolf Žitnik] 4) Ml (nečitljivo?), Uršič [Andrej Uršič] 5) Dr. Zajec [Marjan Zajec] Rokopisni osnutek Uredbe Narodnega odbora za Slovenijo o razglašanju prav-nih predpisov, rokopis, 21. 1. 1945 (pag. 1631)1382 Uredba o ustanovitvi Slovenske narodne vojske (pag. 1632)1383 UREDBA o formiranju SLOVENSKE NARODNE VOJSKE, SESTAVNEGA DELA J V V D . – Člen 1. Na ozemlju ZEDINJENE SLOVENIJE se formira SLOVENSKA NARODNA VOJ-SKA kot sestavni del JUGOSLOVANSKE VOJSKE V DOMOVINI. Člen 2. Vrhovni poveljnik SLOVENSKE NARODNE VOJSKE JE SLOVENSKI NARO-DNI ODBOR ZJEDINJENE SLOVENIJE, kot Suverena oblast do normaliziranja prilik v Domovini po končani vojni in vrnitvi vladarja Kralja Petra II. v Domovino. 1381 Prepis dokumenta je na pag. 1679. 1382 Objavljen je natipkan dokument, ki je na pag. 1283. 1383 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1681. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1133 Člen 3. SLOVENSKA NARODNA VOJSKA je edina vojaška oborožena formacija v ZJE-DINJENI SLOVENIJI. Člen 4. SLOVENSKI NARODNI ODBOR kot Suverena oblast ZEDINJENE SLOVENIJE lahko poveri organizacijo in poveljevanje nad SLOVENSKO NARODNO VOJ-SKO osebi vojaško izvežbani, katera je v svojem delu odgovorna SLOVENSKEM NARODNEM ODBORU. Člen 5. Način organizacije in poveljevanja v SLOVENSKI NARODNI VOJSKI, kot sestav-nem delu JVVD, bo predviden z posebno odredbo. Člen 6. Pripadniki SLOVENSKE NARODNE VOJSKE, sestavnega dela JVVD bodo prise-gli Kralju Petru II. Karadjordjeviču, v kolikor te prisege že niso dali. ----------------------------------……………….--------------------------------------- Rokopis Načrta uredbe Narodnega odbora za Slovenijo o postavljanju komi-sarjev v Sloveniji, 16. 4. 1945, sprejet 17. 4. 1945 (pag. 1633)1384 Izkaznica zaupnika Narodnega odbora za Slovenijo (pag. 1671–1672)1385 1384 Objavljen je natipkan dokument, ki je na pag. 1387. 1385 Natisnjena izkaznica in osnutki v rokopisu in prepisu v angleškem jeziku so na pag. 1635–1639, prepis (UDV) je na pag. 1683–1685. Na kazalo Na kazalo oseb 1134 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Osnutek dopisa Narodnega odbora za Slovenijo Erwinu Rösenerju, 4. 5. 1945 (pag. 1634) Trenutni pol[itični] in voj[aški] položaj nas (nar[odni] odbor) nujno sili, da uredi vse zadeve tako, da v nobenem slučaju ne utegne nastati na slov[enskem] ozemlju brezvladje, ki bi povzročilo kaos in dalo oblast kom[unističnim] elementom. Po-ložaj ravno tako zahteva, da nar[odni] odb[or] vstopi v zvezo z Anglo-amerikanci. Zato: 1.) Glej! (točko 1) (militarisch izpustiti) 2.) s prevzemom je končana nemška civilna uprava. 3.) V sektorjih uprave, ki imajo nem[ško] stražo, se ta nadomesti z domobransko (radio, pošta) 4.) Zaloge prehrane za civilno prebivalstvo ostanejo nedotaknjene. Vojaške zaloge se dajo na razpolago za domobrance. 5.) (Glej t. 4). Prepisi dokumentov (pag. 1635–1639), objavljenih na drugih mestih v tej knjigi Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1135 Osnutek potnega lista državljana Narodne države Slovenije (pag. 1640)1386 Poziv Narodnega odbora za Slovenijo k spravi, nedatirano (pag. 1641)1387 Narodni odbor za Slovenijo poziva vse Slovence k obči spravi, da ne bodo skromne in oslabljene narodne sile vezane v notranji borbi, ko jih v tem zgodovinskem trenut-ku rabimo sproščene in enotne za uresničenje najvišjih narodnih koristi. Zato vabi partizanske oddelke, da takoj ustavijo vse sovražnosti proti slovenski narodni vojski in vse nastope proti miroljubnemu slovenskemu prebivalstvu, da tako preneha stra-hotno bratomorno krvoprelitje. 1386 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1686. 1387 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1687, kjer je dopisano: (Original pisan z rokopisom, ki pa ni dr. Šmajdov!). Na kazalo Na kazalo oseb 1136 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Poziv k pridružitvi Slovenskemu domobranstvu, nedatirano (pag. 1642) S L O V E N C I ! S tem pozivom se obračam do onih slovenskih rojakov, ki so spoznali veličino časa in usodnost ure, ki bije tudi našemu narodu, in so pripravljeni, slediti svojemu nacionalnemu in krščanskemu čutu dolžnosti ter stopiti v službo borcev za B o g a , n a r o d i n d o m o v i n o. Naše domobranstvo, ki se bori hrabro in uspešno, drži ramo ob rami z nemškimi ter srbskimi in ruskimi nacionalnimi borci fronte naše domovine trdno v svojih rokah in jih bo zvesto, žilavo in zagrizeno držalo tudi dalje. Podlo in sramotno pa bi bilo, če bi svoje junake v njihovi častni, pa vendar težki in nevarnosti polni nalogi samo občudovali in jih ne bi tudi najodločneje podprli. – Dosedanje uspehe naših domobrancev in zaščito, ki jo nudijo naši domovini in na-šemu narodu, moramo ne samo obdržati, ampak jih moramo še povečati in utrditi. Zato je potrebno, da najboljši in na žrtve najbolj pripravljeni sinovi slovenskega naroda v s t o p i j o v v r s t e S l o v e n s k e g a D o m o b r a n s t v a in mu dajo novih moči in sveže borbenosti. Ti najboljši, za borbo in napore najbolj sposobni sinovi našega naroda, ki so s pol-nim srcem vroče ljubezni do naroda in domovine pripravljeni, če treba, položiti tudi svoje življenje na žrtvenik svobode v odločilni bitki z morilskim, vseuničujo-čim boljševizmom, n a j s e j a v i j o v S l o v e n s k o D o m o b r a n s t v o ! P r i j a v n a m e s t a : V Ljubljani: Sprejemni urad Slov[enskega] Domobranstva, Puccinijeva 2, V pokrajini: Vse domobranske postojanke. Erwin Rösener 1. r General: Leon Rupnik 1. r SS–Obergruppenführer Prezident in generalni inšpektor General der Waffen-SS und Polizei. Slov[enskega] domobranstva. Razne brzojavke, nedatirano (pag. 1643)1388 Peter II, kralj Jugoslavije, London. Poslanci narodnega predstavništva za Slovenijo Vam pošiljajo s prve seje v Ljublja-ni izraze vdanosti in zvestobe. Predsednik KREMŽAR [France Kremžar st.] 1388 Prepisa dokumenta sta na pag. 1667 in pag. 1688 (prepis UDV). Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1137 Ekscelenca Hary Truman, predsednik USA, Waschington1389 Poslanci narodnega predstavništva za Slovenijo Vam pošiljajo s prve seje v Lju-bljani vdane pozdrave s prošnjo za takojšnjo intervencijo, da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi. Predsednik Ekscelenca Winston Churchill, predsednik angleške vlade, London. Poslanci narodnega predstavništva za Slovenijo Vam pošiljajo s prve seje v Lju-bljani tople pozdrave in prosijo za takojšnjo intervencijo, da se prepreči nadaljne krvoprelitje. Predsednik Krek Miha, minister, Kairo. Poslanci narodnega predstavništva za Slovenijo Vam pošiljajo tople pozdrave in prosijo za Vaše posredovanje pri zaveznikih, da onemogočijo nadaljnje oborožene akcije partizanov proti miroljubnemu slovenskemu ljudstvu. Predsednik NO za Slovenijo poziva, da vas vabi Naročilo propagandnega materiala, 4. 5. 1945 (pag. 1644) Ljudski tiskarni Ljubljana. Potrjujemo ustno dano naročilo za izdelavo: 1. petisoč plakatov, velikega formata na belem papirju z besedilom proklamacije, kakor je bila objavljena na prvi strani Slovenca, * 2. pet sto tisoč letakov z isto vsebino na rotacijskem papirju, velikost po vaši uvidevnosti, 3. deset tisoč izvodov narodne izjave z dne 29. 10. 1944, kakor je objavljena v Slo-vencu na drugi strani, spodaj levo. Prosimo za takojšnjo izdelavo. Ljubljana dne 4. 5. 1945. predsednik: tajnik: * z robom v slov[enskih] narodnih barvah 1389 Pravilno Washington. Na kazalo Na kazalo oseb 1138 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Predlogi za člane slovenske vlade, nedatirano (pag. 1645)1390 pred – Zelenc [Jože Basaj] – Kranjc [Marko Kranjc] KA notr – Kranjc – Štajerc Str gosp. – dr. Joža [Jože Lavrič] – Kranjc SLS prosveta – 311 [Mirko Bitenc] (Bajuk [Marko Bajuk]) – Štajerc SLS javna dela – Ferko [Franc Bajlec] – Prekmurc nevtralec socialno – dr. Kacin [Anton Kacin] – Primorec nevtralec----------------------------------------------------------------------------------------predsednik parlamenta – Belin [Alojzij Mihelčič] – Štajerc – Str tajnik # – Korošec [verjetno Franc Kotnik] ---------------------------------------------------------------------------------------- Podtajniki finance – dr. Golija [Adolf Golia] vojska – promet – obnova – Kavka K [Karel Kavka] pravosodje – dr. Voršič Alojzij --------------------------------------------------------------------------------------- NO Zarnik [Bogumil Remec], Belin, Zelenc [Jože Basaj]---------------------------------------------------------------------------------------Masič [Pavle Masič] pisati v imenu stranke Štrukelj Trobentica, Rus1391, Žitnik [Rudolf Žitnik] – SL z obvešč SLS članstvo SL v Ljublj hrana (?) Primorje – poslanci nad 30 let na razpolož. Osnutek Razglasa o ustanovitvi slovenske vlade, 4. 5. 1945 (pag. 1646)1392 Prevodi italijanskih in nemških poimenovanj (pag. 1647) Predlagam, da NDS kot obvezno za svojo uporabo sprejme tole imenovanje za italijanske: a) provincia = pokrajina b) prefekt = prefekt 1390 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1689. 1391 Morda Jože Rus. 1392 Objavljen je dokument, ki je na pag. 1437. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1139 c) Gau = pokrajina č) Gauleiter = policijski vodja d) Kreis = upravno okrožje e) Landrat = okrožni glavar f) Kreisleiter = okrožni vodja Pravilnik o organizaciji in nalogah Narodnega odbora za Gorenjsko (pag. 1648) P R AV I L N I K organizacije in nalog Narodnega odbora za Gorenjsko (NOG). 1. Narodni odbor za Gorenjsko v poponoma enotnem pogledu z načeli in koristmi celokupnega slovenskega naroda: a) daje nasvete poveljstvu čet odredov za akcije; b) posredno vodi Gorenjsko domobranstvo; c) usmerja propagando in d) vse taktične postopke z ozirom na boljše izglede uspeha privzetih nalog in dolžnosti. Vse svoje delovanje spravlja v sklad z narodnim mišljenjem, ki ga usmerja v prav-cu interesov slovenskega naroda in v popolnem soglasju z celokupnim narodnim vodstvom. Izhodišče gibanja temelji na načelih krščanstva in narodnega prava, za dosego vseh narodnih pravic v verskem, političnem, kulturnem in gospodarskem pogledu. Zato: 1. Skrbi za okrepitev vojske (redne in domobranstva); 2. Skrbi za vse možnosti propagande (tisk, letaki, časopisi, zborovanja, ustna propaganda itd.); 3. Organizira narod za obstoječe in pričakovane naloge: a) postavlja okrajne odbore; b) potrjuje občinske odbore; c) postavlja posebne zaupnike. 2. Narodni odbor za Gorenjsko vzdržuje najožje stike z osrednjim narodnim vod-stvom v vseh pogledih. 3. Člani Narodnega odbora za Gorenjsko se v sporazumu z osrednjim narodnim vodstvom izpopolnjujejo (nadomeščajo) sami. 4. Člani NOG privzemajo posamezne zaupane naloge, ki jih po načelnih smerni-cah izvršujejo z osebno odgovornostjo: I. a) obveščevalna služba; b) prehrana vojske in civilnega prebivalstva; Na kazalo Na kazalo oseb 1140 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 c) pribavljanje in shranjevanje orožja in potrebščin. II. d) podrobna osebna propaganda (zborovanja, sposobni ljudje za ustno propagando, ki se jim daje zato po možnosti točnejši materijal); e) literaturna propaganda (letaki, časopisi in za to potrebna organizacija ter materijal); f) gospodarstvo (pridobivanje denarnih in materijalnih sredstev, da se naloge NOG morejo uspešno izvrševati); g) načelno usmerjanje preizkovalnih postopkov. 5. Čim nastopijo redne narodne razmere se samostojno delo NOG vklopi v vsena-rodne razmere po smernicah osrednjega narodnega vodstva. Predlog za sezname oseb za upravna mesta (pag. 1649) Okrajni odbori naj bi napravili seznam ljudi, ki bi prišli v poštev za razna upravna mesta in druge funkcije približno po naslednjem obrazcu: 1. Ime in priimek ............................................................................................................ 2. Približna starost .......................................................................................................... 3. Prebivališče (vas in bivši okraj) ................................................................................ 4. Kje se sedaj nahaja ...................................................................................................... 5. Samski ali poročen ..................................................................................................... 6. Izobrazba (formalna) ................................................................................................. 7. Poklic ............................................................................................................................ 8. Usposobljenost (zelo dobra, dobra, slabša) ............................................................. 9. Ali je sedaj v službi in kje? ......................................................................................... 10. Politična zanesljivost (dobra, slabša) ..................................................................... 11. Odnos do okupatorja (sodeloval prisiljeno, preveč iniciativno ali je zadržal dobro) ........................................................................................................... Upoštevati je zaenkrat samo pristaše SLS. Okrajni odbori naj napravijo seznam ljudi, ki se sedaj nahajajo v Ljubljani. Zaupna odredba o ureditvi Slovenske narodne vojske (pag. 1650)1393 ZAUPNA ODREDBA ŠT. 1. SLOVENSKEGA NARODNEGA ODBORA VELIKE SLOVENIJE. Po ukazni potrebi se odreja: Za Poveljnika SLOVENSKE NARODNE VOJSKE polkovnik1394 ANDREJ [Ivan Prezelj] 1393 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1691. V prepisu je pripisano: PREDLOG, KI GA JE POSLAL KAP[ETAN] ILOVAR [Albert Ilovar] dr. Šmajdu! 1394 V izvirniku je s svinčnikom pripisano: brig[adni] general. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1141 Za Pomočnika Poveljnika SLOVENSKE NARODNE VOJSKE pp. ARKO [Mirko Bitenc] Za Pobočnika Poveljnika SLOVENSKE NARODNE VOJSKE nadporočnik Berlot B. [Božidar Berlot] Za pobočnika Pomočnika Poveljnika SLOVENSKE NARODNE VOJSKE nadporočnik GABER [Janez Grum] Za načelnika štaba SLOVENSKE NARODNE VOJSKE kapetan MARKO [Albert Ilovar] Za 1. pomočnika načelnika štaba SLOVENSKE NARODNE VOJSKE kapetan Hočevar Gabrijel Za 2. pomočnika načelnika štaba SLOVENSKE NARODNE VOJSKE nadporočnik GRUM Franc. Za šefa službe veze štaba SLOVENSKE NARODNE VOJSKE kapetan SLOBODAN [Josip Kuhar] Za šefa obveščevalne službe SLOVENSKE NARODNE VOJSKE poročnika Lipušček Silva. Za poveljnika varnostne čete štaba SLOVENSKE NARODNE VOJSKE nadporočnik BOH [Ivan Boh] Za vodnika varnostne čete SLOVENSKE NARODNE VOJSKE poročnik Saje Jože Za šefa vojnega sodišča SLOVENSKE NARODNE VOJSKE major BENEDIK [Valentin Benedik] Za verskega referenta štaba SLOVENSKE NARODNE VOJSKE ………………? Za šefa intendance štaba SLOVENSKE NARODNE VOJSKE poročnik Pleško Hubert Za šefa sanitetnega odseka štaba SLOVENSKE NARODNE VOJSKE dr. Grapar [Stanislav Grapar] (ali dr. Janež [Janez Janež]) Za šefa inž. odseka štaba SLOVENSKE NARODNE VOJSKE inž. ŠKOF [Rudolf Škof] Za šefa adjutantskega odseka štaba SLOVENSKE NARODNE VOJSKE ………? Za poveljnika skupine SLOVENSKE NARODNE VOJSKE – NOVO MESTO major Križ [Ladislav Križ] Za poveljnika skupine SLOVENSKE NARODNE VOJSKE – RAKEK kapetan Rupnik [Vuk Rupnik] Za poveljnika skupine SLOVENSKE NARODNE VOJSKE – PRIMORSKA kap[etan] Debeljak [Janko Debeljak] Za poveljnika skupine SLOVENSKE NARODNE VOJSKE – VELIKE LAŠČE kap[etan] KUNSTELJ [Maks Kunstelj] Za poveljnika skupine SLOVENSKE NARODNE VOJSKE – STIČNA – kapetan Cof [Emil Cof] Za poveljnika skupine SLOVENSKE NARODNE VOJSKE – GORENJSKA …… Za poveljnika skupine SLOVENSKE NARODNE VOJSKE – ŠTAJERSKA ……. Za poveljnika mesta LJUBLJANA pp [podpolkovnik] PETERLIN [Ernest Peterlin] Na kazalo Na kazalo oseb 1142 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 V čin polkovnika pp. [podpolkovnika] Peterlina V čin podpolkovnika majorja Križa V čin majorja unaprediti: Slobodana, Markota, Graparja, Škofa, Rupnika, Cofa, Debeljaka, Kunstlja, V čin kapetana: nadporočnika Boha, nadporočnika Gruma Franca in Janeza, Sajeta Jožeta, Berlot Bogomira[verjetno Božidar Berlot], Pleškota. V čin nadporočnika poročnika Lipušček Silvota Navodila za sprejem zavezniških čet (pag. 1651–1652)1395 Dober prijatelj Narodnega odbora svetuje članom narodnega odbora sledeče: Priprave za sprejem zavezniških čet: Ljubljana naj naredi vtis zvestobe do svobo-dne Slovenije v kraljevski Jugoslaviji. Mesto in dežela od Rakeka do Ljubljane naj bo okrašena z zastavami. Zastave sme-jo biti le pristno slovenske, poleg te smejo biti le še pristne jugoslovanske t. j. brez srpa in kladiva ali zvezde, poleg teh pa smejo biti še zastave onih čet, ki bodo vkorakale. Otroci smejo imeti samo slovenske in jugoslovanske zastavice. Če bi se pojavile na cesti ali hišah komunistične zastave ali znaki naj jih občinstvo takoj odstrani, hiše, katere bi bile okrašene s komunističnimi zastavami, pa zabeležiti. Komuni-stične zastave in znake je treba uničevati kot neslovenske in nedržavne, zatorej nedovoljene. Možje in fantje naj pridejo čimveč v šajkačah, po možnosti tudi ženske (saj so tudi sedaj hlače nosile). Klici naj bi bili dovoljeni: Živijo Slovenija, živela Jugoslavija, živela Anglija, živela Amerika, živel kralj Peter [Peter II. Karađorđević]. Ob vzkliku: »živela Rusija«, naj bi sledili takoj še močnejši vzkliki: »doli komunizem, doli Tito [Josip Broz]«. Ljudje naj pripravijo rože za obsipanje prihajajoče vojske, po možnosti naj se rde-če rože izločijo. To naj se pripravi na vsej poti od Rakeka do Ljubljane. Če bi bilo mogoče naj se pripravijo tudi mlaji z napisi. Sprejem: Zavezniške čete naj sprejmejo oblasti, župani, vse bivše politične stranke, vse stanovske in prosvetne organizacije, šole in društva. Poklonitev: Po sprejemu naj se izvedejo poklonitve. Vse deputacije naj prineso že s seboj v slovenščini in angleščini pisane govore. V teh govorih naj bi bile sledeče misli: Pozdravljamo vaš prihod, zahvaljujemo se za osvoboditev Slovenije v kralje-vski Jugoslaviji, izražamo vdanost kralju Petru in naši londonski vladi, obsojamo 1395 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1692. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1143 pa komunizem in Tita, ker je ravnal z nami hujše kakor okupatorji. Posamezne občine in organizacije naj podrobno navedejo koliko je bilo njihovih ljudi odvede-nih v gozdove, koliko mučenih in koliko pobitih, kje so pokopani, koliko domov je bilo porušenih in požganih, koliko cerkva uničenih, koliko šol in prosvetnih domov porušenih in uničenih. O vsem tem naj se priložijo fotografije in drugi dokazi. Pove in zapiše naj se kako so komunisti ravnali z angleškimi padalci in z angleškimi ujetniki, ki so izginili itd. Dokazovati je treba, da Titovci niso narodni (Titovci imajo drugačno, ne slovensko zastavo, ne nosijo narodne uniforme, niso zapriseženi Kralju in so vse stare navade zavrgli.) Pobijali so častnike in uradnike, zveste Kralju in domovini, Mihajloviču [Dragoljub Mihailović]. Poudari naj se, da so komunisti sovražniki Anglije in da so komunisti povzročili razpad Jugoslavije, ker so podpirali petokolonce s tem, da so venomer kričali, naj vsakdo odloži orožje. Zaprosi naj se takoj za zaščito naših krajev in ljudi pred Titovci in partizani. Dovoli naj se ustanovitev vaških straž. Titovcem naj se prepove prihajati na nova oze-mlja. V tem primeru prevzamemo jamstvo za osebno svobodo vsakogar in da se nikomur ničesar ne bo zgodilo. Za zločine, ki so jih naredili Titovci zahtevamo mednarodno sodišče. Z zahtevo ustanovitve vaških straž se naj dokaže kako je bilo pred dvemi leti potrebno ustanoviti takratne vaške straže in nujno prevzeti orožje od okupatorja, ker ga drugje ni bilo mogoče dobiti. Poklonitve naj se udeleži tudi škof s celotnim kapitljem. Delo: Nujno potrebna je takojšnja izdatna propaganda. Ljudje naj bi bili o dejan-skem stanju po naših letakih, ker nasedajo vsem mogočim partizanskim lažem. Razkriva naj partizanske laži. Vsa navodila glede sprejema zaveznikov naj se dajo po teh letakih. (Okrasitve, zastave, oprava, vzkliki.) Domobranci naj spremene takoj svoje ime v »Slovenska vojska Kralja Petra«. Skrbi naj se zato, da bi vsi Domobranci (tudi godba) imeli šajkače. Za voditelja policije naj se imenuje sposobna energična in pravilno usmerjena ose-ba. Tak načelno izobražen mož bi bil morda orožniški major Lehmann [Friderik Lehman]. Rupniku [Leon Rupnik] naj se pove, da se podredi narodnemu odboru in prekine vsak stik z Nemci. Vpraša naj se ga, če se drži prisege, dane kralju Petru. Ako ne, prenehajo vse obveznosti in pokorščina do njega in se ga pusti v nemar, naj se kar še v naprej drži Nemcev. Takoj naj se prevzame tukajšnja Radijska oddajna postaja, kakor tudi pošta in dru-ge javne ustanove. Po Radiu naj se pozove kralj Peter domov. Ta klic naj se stalno ponavlja. Na kazalo Na kazalo oseb 1144 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Zastopniki občin in naših organizacij naj imajo pred očmi, da je naša glavna za-deva sedaj boj proti komunizmu, zato naj ne nadlegujejo takoj v prvih dneh zave-zniške vojske z zahtevami aprovizacije. Zadeva aprovizacije naj spada v delokrog Prevoda. Mobilizirajo naj se zanesljivi naši ljudje, ki govore angleški, tako možke kakor žen-ske n. pr. Franc Miklavčič, prokurist zadr[užne] gosp[odarske] banke, dr. Valen-tin Meršol, primarij, dr. Viktor Korošec, vseuč[iliški] profesor, dr. France Tomšič, vseuč[iliški] prof[esor], dr. Rant Alojzij, sodnik, dr. Kotnik Janko, univ. profesor. Nagovor začasnega narodnega predstavništva poslancem (pag. 1653)1396 Gospodje poslanci! Prezvišeni [Gregorij Rožman]! V odločilnem času ste bili povabljeni na sejo začasnega slovenskega narodnega predstavništva. Čas nujno zahteva, da narod po svojih predstavnikih izrazi svojo voljo na zunaj in na znotraj in da okrepi svojo obrambo proti invaziji terorja in boljševizma, ki ne pozna narodne sprave, čeprav je triletna državljanska vojna zah-tevala že toliko krvi in uničila toliko narodnega premoženja. Na znotraj narod pričakuje odločno besedo oblasti, ker dogodki hitro dozorevajo in obstoji nevarnost, da narodna akcija za združitev vseh Slovencev v Zedinjeni Sloveniji pride prepozno. Na zunaj je položaj tak, da je zadnja ura, da se ustvari stik z velikimi demokratski-mi zavezniki na Zahodu. Narod s svojo demokratično vlado na čelu mora tudi nujno povečati svojo obramb-no moč z ustvaritvijo slovenske narodne vojske, da bi ta vojska pomagala vstvariti zedinjenje vseh Slovencev v narodno državo Slovenijo v okviru kraljevine Jugosla-vije in da bi le ta bila jamstvo za svobodo in demokratizem. Zakaj: skoro triletna vojna je v demokratičnih strankah ustvarila odločno enotno voljo, da boljševizem in terorizem na Slovenskem ne bosta zavladala. ------------------------------------------------------------------------------------------ V odobritev predstavništvu predlagam sledeči dnevni red: 1. – izvolitev predsedstva narodnega predstavništva: predsednika, podpredsednika in dveh tajnikov. 2. – poročilo o dosedanjem delu Narodnega odbora za Slovenijo, 3. – proklamacija, 4. – samostojni predlogi predloženi NO. Seja se prekine, nadaljevala se bo po pismenem povabilu. 1396 Rokopis dokumenta je na pag. 1654, dva prepisa sta na pag. 1669 in 1670. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1145 Rokopis Nagovora začasnega narodnega predstavništva poslancem (pag. 1654)1397 Predlogi uredb v potrditev poslancem začasnega narodnega predstavništva (pag. 1655)1398 Po čl. 6 uredbe št. 1 o notranji ureditvi NO za Sl[ovenijo] predlaga predsedstvo NO v potrditev -------------------- uredba št. 1: o notranji ureditvi NO 15. 1. 1945 " št. 2: o ustanovitvi SNV 21. 1. 1945 " št. 3: o razglašanju pravnih predpisov NO za Sl[ovenijo] 21. 1. 1945 " št. 4: o uporabi pečatnikov na listinah NO za S[lovenijo] 21. 1. 1945 (mali pečat) popraviti izvirnik) " št. 5: o izvrševanju drž[avne] oblasti na ozemlju narod[ne] dr[žave] Slov[enije] 2. 4. " št. 6: o slovenski vladi in pristojnosti poedinih državnih tajništev 5. 4. " št. 7: o nadaljni veljavnosti pravnih predpisov 5. 4. bo treba " št. 8: o prevzemu oblasti v občinah 5. 4. dati " št. 9: o ureditvi slov[enske] nar[odne] vojske 5. 4. presoditi " št. 10: o formaciji slov[enske] nar[odne] vojske 5. 4. " št. 11: o postavljanju komisarjev na ozemlju n[arodne] d[ržave] Sl[ovenije] 17. 4. " št. 12: o uradnem jeziku na ozemlju n[arodne] d[ržave] S[lovenije] 17. 4. Seznam oseb (pag. 1656)1399 1/ Remec Bogomil, Ljubljana 2/ dr. Jelenec Celestin, „ 3/ dr. Puš Ludvik, „ 4/ Žitnik Rudolf, „ 5/ dr. Zajec Marijan, „ 6/ dr. Bajlec Franc, Murska Sobota 7/ Urbančič Anton, Zg[ornji] Kašelj 8/ dr. Basaj Joža, Ljubljana 9/ dr. Česnik Ivo, „ 10/ Bitenc Mirko 11/ Bežek Etbin 12/ Kermavner Ivo 1397 Objavljen je natipkan dokument, ki je na pag. 1653. 1398 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1693. 1399 Prepis (verjetno UDV) je na pag. 1694. Na kazalo Na kazalo oseb 1146 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 13/ Češnovar Slavko 14/ Orožen Fran, Ljubljana 15/ Urbas Miroslav 16/ Kušar Savo [verjetno Slavo Kušar], Zagorje 17/ dr. Orož[e]n Janko, Ljubljana 18/ inž. Bevc Ladislav, „ 19/ dr. Mihalič Boris, Maribor 20/ Krener Franc 21/ Vizjak Milko 22/ dr. Pestotnik Pavel 23/ Grum Janez 24/ Bureš Metod, Maribor 25/ Mikolič Ivan, Slovenjgradec 26/ Smrtnik Jože, Celje 27/ Tonja Ivan, Ljubljana 28/ Borštnik Pavel, „ 29/ ing. Ferlinc Bogdan 30/ Uršič Andrej 31/ Verbič Dušan 32/ dr. Drnovšek Bogdan 33/ Žitnik Peter (sin) 34/ Lederhas Rajko 35/ Masič Pavle 36/ Novak Nande 37/ Kosmina Ivan 38/ Česnik Ivan 39/ ing. Dimnik Stanko Seznam oseb, delno prečrtan (pag. 1657)1400 1/ Smrsu [Rudolf Smersu] 2/ Draš [Albin Šmajd] 3/ Kranjc [Marko Kranjc] 4/ Bitenc [Mirko Bitenc] 5/ Teuerschuh [Ivan Teuerschuh] 6/ Špindler [Josip Špindler] 7/ dr. Bajlec [Franc Bajlec] 8/ dr. Golia [Adolf Golia] 9/ Masič [Pavle Masič] 10/ Mihelčič [Alojzij Mihelčič] 11/ dr. Lavrič1401 1400 Prepis (UDV) je na pag. 1695. 1401 Verjetno Ivo Lavrič. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1147 12/ dr. Česnik [Ivo Česnik] 13/ dr. Žitko [Stanislav Žitko] 14/ Grafenauer dr. Kotnik1402 15/ inž. Muri [Lambert Muri] 16/ dr. Basaj [Jože Basaj] 17/ Remec Bogomil 18/ Pevec Ignacij 19/ mrsg. [monsignor] Škrbec Matija [Matija Škerbec] 20/ Zorenč 21/ dr. Lukman Škulj Karel 22/ dr. Martelanc Ivan Skomina [verjetno Ivan Kosmina] 23/ Krošl Jože 24/ Jenko Jože[verjetno Jože Jonke] dr. Megušar [Anton Megušar] 25/ Majeršič [verjetno Ivan Majeršič] Jonke [Jože Jonke] 26/ Jan Maks 27/ Žužek France 28/ Kavka Karel 29/ Horvat Avgust 30/ Majeršič Janez 31/ dr. Leskovar1403 32/ Češnovar Slavko 33/ dr. Voršič1404 34/ dr. Hanželič [Rudolf Hanželič] 35/ Povše Ciril 36/ Geratič Mirko 37/ Krvina Janez 38/ Bitnar Pavlin 39/ Rigler Lojze 40/ Nande Novak 41/ dr. Debeljak Tine 42/ dr. Milavec Anton 43/ Kremžar Franc 44/ dr. Kovačec Franjo 45/ Arnšek 46/ Škulj [Karel Škulj] 47/ dr. Mohorič [Jakob Mohorič] 48/ Bregar 49/ Lekan [Jože Lekan] 1402 Verjetno Franc Kotnik. 1403 Josip ali Ludvik Leskovar. 1404 Alojzij ali Josip Voršič. Na kazalo Na kazalo oseb 1148 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Osnutek dopisa Slovenske narodne vlade in Slovenskega narodnega odbora poveljniku zavezniških sil v Italiji, nedatirano (pag. 1658)1405 Ker so Titove čete zasedle Trst in je iz tega razvidno, kako si Tito [Josip Broz] pri-zadeva, da bi zaveznike glede našega ozemlja postavil pred gotovo dejstvo, dalje, ker zavezniki Titovo Jugoslavijo uradno priznavajo, je več ko verjetno, da zavezni-ške vojske naših krajev ne bodo zasedle. Če se hočemo torej rešiti, je edina pot, da jim mi sami damo politični povod za to. To je možno pa samo tedaj, če se okliče – četudi samo za inozemstvo, ako je tu še prenevarno – samostojna država Slove-nija, s čimer se Slovenci formelno ločimo od Titove Jugoslavije. Vlada nove države mora takoj poslati svoje emisarje do zavezniškega poveljstva v Italiji s prošnjo, naj se to dejstvo upošteva ter zaradi razorožitve Nemcev in zaradi vzdrževanja reda in miru na našem ozemlju Slovenijo zasede s svojimi četami. Emisarji naj nesejo zavezniškemu poveljstvu od narodnega odbora in vlade podpisano prošnjo, ki naj bi bila sestavljena nekako takole: P o v e l j n i k u z a v e z n i š k i h s i l v I t a l i j i ! [Harold Alexander] Slovenski narodni odbor, ki ga sestavljajo voditelji vseh slovenskih demokratičnih strank – Slovenske ljudske stranke, samostojne demokratske stranke, samostojne kmetijske stranke, socialistične stranke – predstavljajočih ogromno večino slo-venskega naroda, in zastopniki vseh slovenskih zgodovinskih pokrajin: Kranjske, Štajerske, Koroške, Primorske, Istre, Trsta in Prekmurja, je kot edini zakoniti pred-stavnik slovenskega naroda, živečega v teh pokrajinah, dne …… razglasil ustano-vitev neodvisne države Slovenije. Ustanovitev te države odgovarja enodušni volji in stoletnim prizadevanjem slovenskega naroda, ki zaradi svoje demokratičnosti odklanja Titovo Jugoslavijo, v katero je bil vključen proti lastni volji in ne da bi bil po demokratični poti za to vprašan. Pri ustanovitvi samostojne države se Slovenci opiramo na vodilna načela zavezniške politike, izražene v Atlantski listini, in na načelo o samoodločbi narodov. Ker se slovenska narodna vlada v Ljubljani boji, da z lastno oboroženo silo ne bo mogla razorožiti umikajočih se Nemcev, preprečiti morebitnih neredov in vdo-ra tujih, neslovenskih oboroženih tolp na slovensko ozemlje, prosi zaradi tega zavezniško vrhovno poveljstvo, naj ji pri teh nalogah pomaga s tem, da s svoji-mi četami zasede slovensko ozemlje in sicer v naslednjih mejah: na vzhodu do črte Sušak-Kolpa-Gorjanci-Sotla-Varaždin-Čakovec-bivša madžarsko jugoslo-vanska meja do Gradca; na severu pa do črte Gradec-Svinjška planina-Osojsko jezero-Trbiž. Gospodje ………………………………………………………………………, ki prinašajo to sporočilo, so pooblaščeni v imenu slovenske narodne vlade dati 1405 Prepis dokumenta (UDV) je na pag. 1696. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1149 zavezniškemu poveljstvu vse potrebne informacije ter z njim obvezno razpravljati o vseh vprašanjih, ki se tičejo zasedbe slovenskega ozemlja po zavezniških četah. V Ljubljani dne Za slovenski narodni odbor: Za slovensko narodno vlado: Stališče slovenske narodne vlade glede nove državne ureditve in vlade Tito – Šubašić (pag. 1659–1660)1406 Na vprašanje: »Kakšno stališče zavzema slovenska vlada o vprašanju bodoče dr-žavne oblike«, je predsednik izjavil: Ves slovenski narod je pred štirimi leti kralja Petra II. [Peter II. Karađorđević], ko je prevzel kraljevsko oblast v svoje roke, navdušeno pozdravil in ga priznal za svojega ustavnega vladarja. Jugoslavija zaradi sovražne okupacije ni prenehala ob-stojati. V času težke tuje okupacije so bili večkrat trenutki, ko je narod iskal v ose-bi kralja svoje zadnje upanje na povrnitev svobode. Niti srbski, niti hrvatski niti slovenski narod doslej na svoboden in demokratičen način še ni izrekel volje, da bi želel odpraviti monarhično obliko vladavine. Kralj Peter II. je še vedno ustavni vladar Jugoslavije ter je po zakonih Jugoslavije obvezan izvrševati svoje kraljevske dolžnosti, in sicer tako dolgo, dokler ga svobodno izvoljeno narodno predstavni-štvo ne razreši izvrševanja teh dolžnosti. Gotovo je demokratična republika doslej najbolj napredna državna oblika. Ne gre pa za obliko, temveč za smisel prave de-mokracije. Zapadno evropske ustavne in parlamentarne monarhije pa nam doka-zujejo, da se v njih demokratično življenje lepše razvija kakor pa npr. v marsika-teri južno ameriški republiki. Tudi v sedanji vojni niso bili kralji tisti, ki so teptali ljudsko svobodo, temveč fašistični uzurpatorji. Pri naših jugoslovanskih razmerah, kakršni smo pač mi Slovenci, Hrvati in Srbi, sem jaz osebno trdno prepričan, da bosta svoboda in mir med državljani najbolje zavarovana s kraljem, ki mu bo stala ob strani vlada, odgovorna narodu. O obliki vladavine bo pa vsekakor moral od-ločati narod sam, prost vsakega strahu, s svobodnim glasovanjem. Ne dvomim, da ogromna večina Srbov, pa tudi Hrvatov in prav gotovo tudi Slovencev vidi prav v kralju najboljše poroštvo za kontinuiteto jugoslovanske države skupnosti. Na vprašanje: kakšno stališče zavzema slovenska vlada do Tito [Josip Broz]–Šuba-šičeve [Ivan Šubašić] vlade, je predsednik odgovoril: Demokratičen narod priznava avtoriteto samo takim vladam in državnim obla-stvom, ki so postavljena z njegovo voljo ali z njegovim sodelovanjem. Pri postavi-tvi vlade maršala Josipa Broza-Tita in Šubašiča slovenski narod ni imel priložnosti, da bi izrazil svojo voljo. Ta vlada se opira samo na zaupanje AVNOJ-a. V Avnoj--u pa je komunistična partija edina realna politična sila. To so vedeli tudi v Jalti, zato so določili, da se mora baza te vlade razširiti vsaj s pritegnitvijo narodnih 1406 Prepis dokumenta je na pag. 1696. Na kazalo Na kazalo oseb 1150 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 poslancev iz zadnje skupščine. To se še ni zgodilo. Gotovo bi bilo želeti, da se se-danje nenormalno stanje čim preje uredi po demokratičnih načelih. Slovenci smo pri tem pripravljeni z vsemi močmi sodelovati. Predlog ureditve države Slovenije (pag. 1661–1663)1407 I . P o l i t i č n i d e l . A. 1. Na temelju narodnega edinstva slovenskega naroda zahtevamo svobodno in sa-mostojno Slovenijo z vsem zemljepisno-prometno zaokroženim slovenskim oze-mljem v državni zvezi z vsemi južnoslovanskimi narodi. 2. Na slovenski zemlji naj bo samo Slovenec gospodar. Imetje tujcev se proti od-škodnini razlasti v narodno korist. 3. O državljanstvu na ozemlju Slovenije odloča Slovenija sama. 4. Samo državljani morejo opravljati javno službo v državi ali občini in le državlja-ni imajo pravico odločati o vodstvu države in njeni zakonodaji. 5. Vsi državljani imajo enake pravice in enake dolžnosti. B. 1. Zakonodajna oblast bodi v rokah državnega poglavarja in obeh zakonodajnih zbornic. 2. Eno zakonodajno zbornico naj predstavlja narodno zastopstvo, voljeno s splo-šno volilno pravico. Njegova naloga bodi posvetovanje in sklepanje o zakonskih predlogih državnega in kulturno-političnega značaja. 3. Druga zbornica bodi stanovsko zastopstvo, sestavljeno iz delegatov, ki jih bodo odposlala stanovska, samoupravna in javno-upravna telesa ali korporacije. Stano-vsko zastopstvo se bode pečalo z zakonskimi predlogi gospodarskega in socijalno--političnega značaja. 4. Zakonski predlogi, ki bi bili istočasno državnopolitičnega kakor gospodarsko-političnega značaja, morajo iti skozi obe zbornici. 5. Kot zvezni člen med politično in korporativno zbornico se ustanovi vrhovni državni svet, čigar člani bodo delegati obeh zbornic. Njegova naloga bo vzporediti delo obeh zakonodajnih teles. Vrhovni državni svet je obenem vrhovni gospodar-ski urad, ki bo imel vrhovno nadzorstvo in bo izravnaval nasprotja, ki morejo na-stati med ukrepi stanov in zahtevami državne uprave. 1407 Prepis dokumenta na pag. 1664–1666; zakonodajni del tudi na pag. 1591 in 1592. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1151 6. Obe zbornici izbereta iz svoje srede kot svojo eksekutivo vlado, ki pa jo mora potrditi državni poglavar. Vlada odgovarja za svoje delo parlamentu in državnemu poglavarju. 7. Zakonodajna doba traja štiri leta. Vlada določi ob svojem nastopu štiriletni de-lovni načrt, ki mora biti potrjen od obeh zakonodajnih zbornic. Brez kakih najva-žnejših vzrokov (npr. izbruh vojne) se štiriletno načrtno delo ene in iste vlade ne sme spremeniti ali režim menjati. 8. Slovenija se razdeli na samoupravna gospodarska okrožja, ki tvorijo javno prav-na telesa z lastnim proračunom. I I S O C I J A L N O G O S P O D A R S K I D E L . A.: 1. Hočemo uresničiti socijalno edinstvo in solidarnost vseh stanov. 2. Da bi se s skupnim delom v miru in sporazumno vstvarjale družbi potrebne tvorne dobrine, naj se delodajalci in delojemalci istega poklica organizirajo v sku-pnih samoupravnih organizacijah, imenovanih tudi korporacije, ki naj imajo jav-no-pravni značaj. Korporacije urejajo vsa vprašanja, ki se tičejo strokovnih organi-zacij, socijalnih zakonov, kolektivnih pogodb in zakonov za varstvo nameščencev, obrtnikov, kmetov in delavcev. 3. Korporacije naj prevzamejo tudi sedanje »socijalno zavarovanje«, skrbe naj po svojih strokovnih organizacijah za strokovno izobrazbo svojih članov; po možno-sti naj prevzamejo vodstvo zadružništva in lahko imajo tudi kolektivno lastnino. 4. Korporacije volijo stanovsko zbornico, ki je njihov vrhovni stanovski svet, čigar naloga bo poleg gospodarske in socijalno-politične zakonodaje, izravnavati pro-izvodnjo in potrebe, stroške in cene, cene in plače, kolikor tega ne bodo zmogle posamezne korporacije. 5. Število korporacij se določi z zakonom. B.: 1. Delo mora biti splošna dolžnost vseh državljanov. Sleherni, ki je dela zmožen, mora opravljati kako za splošnost koristno delo. Tudi šolana mladina mora pred nastopom svojega poklica opravljati vsaj eno leto delovno službo bodisi v obrti, kmetijstvu ali industriji. 2. Dolžnost države je, da preskrbi vsakemu državljanu delo, ima pa tudi pravico, odrejati višino zaslužka. 3. Višina delovnega zaslužka mora biti tolikšna, da more delavec živeti človeka dostojno življenje, si osnovati in prehraniti družino in si sčasoma pridobiti tudi neko družinsko imetje. Na kazalo Na kazalo oseb 1152 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 C.: 1. Družina je osnovna celica in temelj naroda. Zahtevamo družinsko politiko, ki bo zagotovila stalnost in zdrav, naraven razvoj družine. Vnema za družino in število otrok bodi merodajno pri dodeljevanju zemlje in stanovanja, pri podelitvi javnih ali zasebnih služb, pri olajšanju javnih bremen, kakor tudi pri podeljevanju podpor in nagrad. Pregreški zoper rodnost se smatrajo kot zločin najtežjega značaja. 2. Država je dolžna podpirati organizacije, ki skrbe za mladinsko vzgojo in povzdi-go družinskega življenja. 3. Država predpiše podjetjem odstotek delavcev, ki so družinski očetje. D.: 1. Kapital mora biti služabnik, a ne gospodar naroda. Zasebno lastnino priznava-mo samo v tistih mejah, ki so v skladu s koristmi narodne skupnosti. 2. Uprava kapitala in dohodek iz njega mora biti v interesu skupnosti reguliran od države. 3. Podjetja, ki so narodno ali gospodarsko važna, mora država podržaviti. 4. Druga socijalno važna podjetja more država upravljati skupno z lastnikom in zastopniki delavstva. I I I . A G R A R N A P O L I T I K A . 1. Zemlja je eden poglavitnih virov narodnega gospodarstva. Last naj bo tistega, ki jo obdeluje in se preživlja od njenih sadov. Kmečka zemlja ne sme prehajati v nekmečke roke. 2. Vsa veleposest in vsa posest, ki ni v rokah kmeta ali neposrednega obdelovalca, naj se razlasti v prilog kmečkega stanu. 3. Cene kmečkih pridelkov morajo biti v pravičnem razmerju s cenami potrebščin, ki jih kmet kupuje. 4. Poljedelske korporacije, združujoče zemljiške posestnike in njihove delavce, naj urejajo po svojih stanovskih zastopstvih vsa gospodarska in socijalna vprašanja, ki se tičejo kmečkega stanu. 5. Dedno pravo naj se spremeni toliko, da se prepreči razkosavanje kmečke posesti ter se tako zagotove stalni kmečki domovi. 6. Kmečkim družinam s številnimi otroki in kmečkim novoporočencem naj se z zakonom olajša, da ohrani posest ali da zemljo nakupi. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1153 I V. K U LT U R N A , V E R S K A I N V Z G O J N A P O L I T I K A . 1. Zakonodaja in oblast mora spoštovati moralne in verske vrednote naroda. 2. Položaj katoliške cerkve, njenih ustanov, javno in cerkveno versko življenje ter bogočastje naj se uredi s pogodbo (konkordatom) s sv. stolico. 3. Država naj v svrho socijalne blaginje na vso moč pospešuje ljudsko prosveto, vzgojo in zdravje. 4. Ljudska prosveta naj dvigne splošno in strokovno izobrazbo posebno obrtnikov, delavcev in kmetov. 5. Šolska vzgoja naj dopolnjuje vzgojo družine, ki ima prvenstveno naravno pra-vico do vzgoje otroka. Zato šolska vzgoja ne sme biti v nasprotju z mišljenjem, verovanjem in čustvovanjem ljudstva. Staršem naj se omogoči na zakoniti način direkten vpliv na versko in moralno vzgojo njihovih otrok. 6. Pri izbiri učiteljev in profesorjev mora biti poleg znanstvene usposobljenosti merodajna zlasti moralna kvalifikacija za vzgojo mladine. 7. Izredno nadarjenim, revnim mladeničem delavnih stanov naj se omogoči iz jav-nih sredstev studij na srednjih in visokih šolah. 8. Slovenski rod bodočnosti mora biti zdrav rod, da bo trden nosilec lepše narodne bodočnosti. 9. Ljudskemu zdravju posebno škoduje alkoholizem, spolna razbrzdanost, (ne-nravnost) in slaba stanovanja. Proti tem socijalno škodljivim činiteljem naj se na vseh področjih odločno bore oblasti in naj učinkovito podpirajo tudi tozadevno pametne pobude. Prepisi dokumentov (pag. 1664–1667), objavljenih na drugih mestih v tej knjigi Predlog Alojzija Voršiča, nedatirano (pag. 1668) Pozdravljamo ta zgodovinski dogodek, ko se je prvič sestal Slovenski parlament. Iskreno pa želimo, da se v tem domu postopa po vzvišenih parlamentarnih načelih, ter da se vsestransko in vedno spoštujejo načela demokracije, da bo ta institucija predstavlja resnično voljo slovenskega naroda, in da ta dom ne bo samo nosilec dolžnosti in odgovornosti, temveč tudi pravic kakršne vrhovnemu slovenskemu ljudskemu predstavništvu po demokratičnih načelih gredo. Predlog g. dr. Voršiča [Alojzij Voršič], župan celjski Prepisi dokumentov (pag. 1673–1683), objavljenih na drugih mestih v tej knjigi Manjkajoče strani (pag. 1714–1718) Na kazalo Na kazalo oseb 1154 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 NAPREDNA DELOVNA SKUPNOST (NDS) (pag. 1408 1719–1727) Programska anketa (pag. 1719–1725) P r o g r a m s k a a n k e t a Dovoljujemo si staviti pod t. I–IV navedena vprašanja za vse v NDS (Napredni delavni skupnosti) sodelujoče politične skupnosti. Obenem predlagamo, da k tem točkam čimprej zavzamejo in formulirajo pismeno stališče ter nato o njih razpravljajo na seji »desetorice« kot vrhovnega in edino me-rodajnega (?) organa NDS. Za utemeljevanje nazorov posameznih referentov naj si pripravijo skupine ves potrebni dokumetarični material. Zahteva po neposredno argumentirani pisani in govorjeni besedi bo izključila vsako možnost nadaljnega, sedaj že 1 in pol letnega brezrezultatnega besedičenja in »sejanja«. Le tako more-mo pripomoči, vsaj v krogu par desetin slovenskih ljudi, do izvajanja načela, da je »delo vrhovna družbena vrednost in merilo do pravice odločevanja«, kar tako lepo pišejo vse progresivne skupine v svoje programe. S to anketo zbrani in predelani material more tvoriti edino trdno osnovo za sestavo ev[entualnega] skupnega konkretnega a) idejnega programa in izvršilnega koncepta kot temelja b) političnega gibanja in nove politične stranke. Prečiščeni pojmi o najvažnejših narodnih državno-organizatoričnih, kulturnih, socialnih in gospodarskih ciljih morejo biti vodilo in kriterij v izbiri taktičnih me-tod, ki so danes še same sebi namen in edini vzrok za razbitost našega naroda v neštevilne politične frakcije. Nekaj neprijetnih resnic. Vsled vsplamtevanja zdravega srbskega političnega instinkta smo šli 1941 zavestno v vojno, dasi brez upa na vojaško zmago. Hitri strateški zlom je bil slab simptom za Jugoslavijo, ni pa v njem nikake izrednosti in prav nobene sramote. Narod kmetov z borimi 15 miljoni ne more ohraniti svojih mej na 1000 km dolgi fronti proti teh-nični premoči ljudi in strojev. 1408 SI AS 1931, RSNZ SRS, Ostanki meščanskih strank, ZA 600–20, Arhiv dr. Šmajda, šk. 930 (pag. 1719– 1727). Pri urejanju gradiva je UDV mapo poimenovala Napredna demokratska skupnost, vendar gre za napako. V besedilu je govor o Napredni delovni skupnosti (NDS), ki je bila zveza liberalnih strank in skupin (Nova Jugoslavija, JNS, del Samostojne demokratske stranke in Pravda Črtomirja Nagode-ta). Nastala je pozimi 1941/1942 in naj bi predstavljala nekakšno protiutež OF. Spomladi 1942 se je NDS vključila v Slovensko zavezo, iz katere je dobro leto pozneje izstopila. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1155 Prava tragika in strahota let 1941–42 ni ta zunanji zlom, temveč tista idejna, poli-tična in moralna bolezen, ki so jo izpričale zmede bratomornih bojev v Srbiji, gnu-sna NDH, vsestrankarska podlost slovenske »consulte« in sedaj divjaška pobijanja rdečih in belih pod protektorskim italijanskim posmehom. To so znaki kužnega razkroja, ki je bruhnil na dan, ko je SOVRAŽNIK ZASEDEL Jugoslavijo. Če stari politični bacilonosci in gospodarski zavlačujejo za strup v bodočnost, je ogrožena sama možnost s v o b o d e našega naroda v prihodnosti. Kdo je kriv dezorientacije? Ali je kriv viničar-kočar, v alkoholu in razvratu propadajoči polsuženj? Ali je kriv mali kmet, ki gara od zore do mraka in ki že v otroških letih fizično in telesno popolnoma okrni zaradi prezgodnjega dela in nezadostne prehrane? Ali je kriv industrijski delavec v nihanju med konjunkturo za druge in krizo za sebe? – Ne! Vse nesreče je kriva brezmoralna gospodarsko in narodno koruptna ter miselno in delovno sterilna vodilna slovenska inteligenca. Reprezentanco tega slovenskega sloja pa si je tradicionalno lastil oni organizato-rično nekonsistenčni in idejno brezkonturni politični stvor, ki ga za našo domačo uporabo definira »po nemarnem uporabljeni izraz n a p r e d n j a k « . Vodijo ga v starih in mladih različkih tajništva: NNS [Narodna napredna stranka] + NSS [Narodno socialistična stranka] + SDS + JSS + SKS + NRS + OJNS + KDK [Kmeč-ko demokratska koalicija] … – ? Totalitarna preizkušnja te vsote pa ni morda pri-šla po 6. 4. 1941. Vodstva slovenskega naprednjaštva so kazala svoje nesposob-nosti diskvalitete vse od 28. 10. 1918 do dneva narodnega in državnega zloma. Ker slov[enskih] izobražencev 20 let ni prevzela, združila ter vodila nobena p o -z i t i v n a s o d o b n a i d e j a, je postala tudi slovenska »napredna« politika plitvo taktiziranje. Kot taka je takoj degenerirala v zadovoljevanje osebnih ambicij v nje najtrivialnejši obliki, to je lov za denarjem in položaji. Kakor je bil ta element 20 let brez vere v moč ustvarjajoče ideje ter vrednosti in po-trebe žrtve (sebe, ne drugih!!) je ostal, po zlomu Jugoslavije brez orientacije, brez iniciative in žal tudi mnogokrat tudi brez osebnega poguma. Politično odločilni momenti so minevali, ko so tajništva in predsedstva razgovarjala okrog okroglih miz in oglatih ter oscilirala med taktikami. Čas, ko je bilo s pomočjo 50 požrtvo-valnih in ciljev si svetih narodu vdanih ljudi možno izvesti politično odločilno delo brez motenj s strani okupatorja, je minil. Mali nacionalni človek pa je šel med tem z navdušenjem v ono široko ljudsko or-ganizacijo, v kateri je videl odločnost, akcijo in osebno požrtvovalnost. Tolikokrat po starih vodstvih na slepe tire zavoženi narodno najzavednejši narodni živelj je ostal to pot nepoučen in zato brez kritike o pravih namenih slovenskega trockiz-ma. Sledil pa mu je nemalo tudi iz sovraštva do onih »merodajnih« faktorjev iz Na kazalo Na kazalo oseb 1156 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 preteklosti, ki so mu s svojim političnim, gospodarskim »delovanjem« na sramo-ten način zapravili državo in domovino. V svoji politični nevzgojenosti je v strahu, da se povrnejo stare garniture, pozabil celo na okupatorja. In nacionalni človek je, gonjen od tujca in domačina, zašel v državljansko vojsko. V razočaranju sedanjega trenutka pa zopet po ključih lezejo na dan ljudje z mi-šljenjem, da bo naša »progresivnost« rešena in nacionalna in socialna osvoboditev dosežena, če v A. G. »X«, A. D. »Y« ali S. Z. »Z« zamenja g. dr. Ahaclja, g. dr. Be-hacelj pod ameriško vojaško zaščito. Mislimo, da je ljudstvo preveč trpelo, da bi smel njegov izobraženi sloj na tak način materializirati ideal narodne in socialne svobode. Storimo vse, da se bo v odločil-nem času narodno in socialno čuteči slov[enski] intelektualni živelj zavedel svojih dolžnosti do ljudstva. Dati mu mora iz temeljev novo politično organizacijo s cilji, za katerimi podzavedno naš narod stremi. Zato pa je treba med nami jasnosti v tehle temeljnih vprašanjih: I. Narodni program: Do sosedov dovolj močan biološki potencial je prvi pogoj obstoja in politične moči naroda. 1. Ali ima narodno občestvo pravico, da izvaja ukrepe, ki jih spozna za potrebne, da se ta potencial ohrani, odnosno razvije? 2. Kateri konkretni sklepi naj zavro fizično degeneriranje družine? 3. Kateri konkretni ukrepi naj zavro fizično okrnjevanje mladinskega prirastka? 4. Kakšna organizacija preventivnega in kurativnega zdravstva naj skrbi za racio-nalno ohranitev našega ljudstva? Potrebna je duhovna obnova naše družbe. 5. Na podlagi katere etične in moralne doktrine naj se izvede? Narodni teritorij je zavarovan le, če je a) dovoljno naseljen z ljudmi naše krvi, našega jezika in naše državno-narodne zavesti, b) če so njegovi produktivni viri polno izrabljeni in to primerno stanju napredno delovnih metod posameznih vrst produkcije. 6. Ali je narodno občestvo upravičeno, da odreja za varovanje narodnega ozemlja potrebno razmeščanje posameznikov in družin ter kontrolira njih delo? 7. Katere naj bodo konkretne smernice naseljevalne in preseljevalne politike v do-sedanji dravski banovini in ev. novo priključenih ozemljih a) s pretežno našim, b) z delno našim in c) s tujerodnim prebivalstvom. Vsak dela sposoben član narodnega občestva ima pravico in dolžnost delati in to do neke, za vse enake stopnje izrabe delovnih sil in sposobnosti. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1157 8. Ali je narodno občestvo dolžno zajamčiti posamezniku njegovi sposobnosti in izobrazbi primerno delo? 9. Katere konkretne pravice ima narodno občestvo ob izvrševanju svoje dolžnosti, da preskrbi nezaposlenim delo in to z ozirom na določitev vrste in kraja njegove zaposlitve? Pokrajina je ozemeljska edinica, ki mora kot celota s celokupnim prebivalstvom predstavljati notranje povezan in kar se tiče suficitov in deficitov proizvodnje, v državi racionalno vključljiv gospodarski element. Pomanjkanje surovinske osnove in agrarna prenaseljenost sta za Slovenijo glavna vzroka eksistenčnih težav. 10. Ali je narodno občestvo upravičeno, da z obveznim preusmerjanjem in zlasti navajanjem naraščaja v posamezne poklicne stroke stremi po njih pravilnem so-razmernem odnosu za določen narodno gospodarski smoter? 11. Katere so konkretne variante za razporeditev delavne kapacitete našega ljud-stva v glavne veje delavnosti (praproizvodnja, predelava, usluge) z ozirom na go-spodarsko izgradnjo Slovenije, Jugoslavije in Balkana v prihodnji generaciji? 12. Katera bodi temeljna smer slovenske gospodarske politike (reagrarizacija, in-dustrializacija itd)? Lastnino moramo deliti na tako, ki ustvarja možnost novega pridobivanja in tako ki je določena za užitek. Lastnina pripada posamezniku, družbam številčno ome-jenih posameznikov in javni roki. 13. Kako naj bodo omejene pravice razpolaganja z lastnino? 14. Ali naj se zakonito določi one vrste pridobitne lastnine, ki smejo pripadati po-samezniku, zadrugam in javni roki? 15. Kateri konkretni kriteriji naj ločijo, kaj naj pripada v zasebno, zadružno in javno last v: praproizvodnji (kmetijstvo, živinoreja, gozdarstvo, tehnično uporab-ne hribine, energija), predelovanju (obrt, industrija) in gospodarskih vejah uslug (promet, trgovina, denarništvo)? 16. Ali in na podlagi katerih konkretnih kriterijev naj bo omejena velikost lastnin-skih edinic v naštetih panogah? Nemci, Italijani, Madžari so konstantna nevarnost za naš obstoj kakor je to izpričal 1000 letni zgodovinski razvoj. Da dosežejo politično nadvlado nad nami, segajo ti narodi po stalni kulturni, družabni in gospodarski penetraciji med naš narod. 17. Ali ima narodno občestvo pravico, da iztrga vsa kulturna, družabna in gospo-darska zasidranja in vezi, ki so se še vedno ob kritičnih časih narodnega obstoja pokazala kot slabeča in pogubna (peta kolona itd). Na kazalo Na kazalo oseb 1158 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 18. Ali ima narodno občestvo pravico, da s posebno zakonodajo zavre novo pene-tracijo tega tujstva? II. Državno-politični Za novo Jugoslavijo je eksistenčno vprašanje, da li bo znala iz svojih moralnih in strokovnih sil stalno in primerno hitro izboljšati materialno in moralno ravan svo-jih širokih ljudskih mas. Zato bo moralo delo svojih državljanov logično urediti in skrbeti za sorazmerno pravično plačilo njih truda. 1. Ali naj bo naša država prvenstveno pravni urejevalec ali predvsem socialno go-spodarski organizator produktivnega dela državljanov? 2. Po katerih konkretnih kriterijih naj odrejamo državi umetnost v poseganju, od-nosno v aktivni udeležbi v produktivno-konsumnem ciklu? Država liberalistične dobe je idejno slonela na pridobitvah francoske revolucije: politični demokraciji, zasnovani na predstavi enakosti svobode individua. Mo-derna država uvaja lastninsko in gospodarsko demokracijo kot pridobitev ruske revolucije. Sloni na spoznanju organske povezanosti vseh vej sodobnega produk-cijskega procesa in zavistnosti, blagostanja družbe od strokovno pravilne horizon-talne in vertikalne koordinacije vseh vrst proizvodnje in njih kapacitet, uglašenih s potrošnjo. Izraz politične demokracije je podreditev dela posameznika zahtevam teoretič-ne resnične samo ene, za družbo optimalne rešitve, kako usmeriti proizvodnjo in potrošnjo. 3. Ali obstoji praktično med stremljenjem po politični demokraciji konflikt s stre-mljenjem po moderno gospodarsko-demokratični ureditvi države? 4. S kako konkretno ureditvijo narodnega zastopstva omogočimo odločevanje producenta v gospodarskem vodstvu države, katere stvarna sila sloni edino na uspešnosti proizvodnje dela? Izvrševanje javne oblasti je deljeno po strokovni in krajevni pristojnosti ter po stopnjah, ki filtrirajo važnost odločb. 5. Na temelju kakšne strokovne in instančne organizacije v selišču, občini, srezu, banovini, državi more sprejeti javna roka nase dolžnosti sodobne svoje pravne, socialne in ekonomske funkcije? 6. Po katerih kriterijih naj bo v bodoče deljena krajevna uprava na pristojnost za posamezne točke in naselbine teritorija? 7. S kakšnim delovnim osebjem naj država vrši ali pripušča v izvrševanje podjetni-ške posle in v kakšnem službenem odnosu naj bo to osebje do nje? Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1159 III. Kulturni program. Surovost in brezvestnost (trganje slov[enskih] klasikov in šolskih knjig ter izži-vljanje avstrijakanstva in njegovih metod) ter čisto osebne koristolovske tendence v našem javnem kulturnem izživljanju so v pogubo državne in narodne misli po-stavile jugoslovanstvo in slovenstvo v antitezo in zanesle z obema zlorabljenima parolama konflikt med naše ljudstvo. 1. Na temelju katerega realističnega pojmovanja pozitivnih vrednost narodnostne-ga slovenstva in državnega jugoslovanstva naj se vodi kulturna politika v bodoče? 2. Kakovost in mnogovrstnost proizvedenih duhovnih vrednot v slov[enskem] južnoslovanskem kulturnem območju ni tolika, da bi samo na njiju navezano na-rodno občestvo moglo živeti polno intelektualno življenje. 2. Na kateri vir kulturne produkcije večje kapacitete naj naša kulturna politika sistematično in množinsko navaja slovenskega človeka, ki mora iskati zunaj mej lastnega jezika oplajajočih idej in znanja? 3. Znanje katerega jezika naj se posploši s sistematičnim šolanjem? Duhovništvo in zavestni laični pripadniki naših verskih zajednic so v množicah stvarno opustili vsako strožjo observacijo krščanskih principov. Pri tem pa svojo formalno pripadnost kakemu verstvu povdarjajo v svrho osebno gospodarske ko-risti. Duhovna kriza našega časa je v mnogočem priostrena zaradi komercializacije poudarjanja sicer čisto zunanje pripadnosti kakemu cerkvenemu občestvu. 4. Kakšna organizacija odnosov cerkve do družbe in države naj utrdi in pospeši notranje razčiščenje prilik v verskih skupnostih samih? Dvajset let naše mladinske politike je z metodami dosedanje vzgoje in izobraževa-nja nevarno zbližala značajsko, moralno in strokovno vrednost našega naraščaja. 5. Kakšna ureditev šolstva naj odpomore temu zlu? Naše znanstveno strokovno delo je degeneriralo v brezciljno in nekritično posne-manje tujine, odnosno v izživljanju v problematiziranju, brezplodnem za narod. 6. Kakšna organizacija znanstvenega dela naj ustvari narodu idejni in strokovni substrat vsaj za pravilno usmerjanje praktičnega dela v državi? IV. Socialno-gospodarski Gospodarstvo družbe mora biti osnovano na dveh idejnih skrajnostih; popolnoma vezani odnosi v proizvodnji in potrošnji ali pa prosto menjavanje dobrin. Med njima je vrsta prehodov raznih stopenj ekonomskega vodstva in kontrola s strani države – javne roke. Na kazalo Na kazalo oseb 1160 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 1. Katera oblika gospodarskega sistema je najprimernejša za našo gospodarsko strukturo, naše stanje tehnične opreme, ljudske izobrazbe in lastništva proizvo-dnih sredstev pri nas? 2. S kakšno konkretno ureditvijo vodstva države naj se v večstrankarskem sistemu zavaruje nujna kontinuiteta, potrebna za izvajanje po bistvu stvari vedno dolgo-ročno zasnovanih gospodarskih načrtov? 3. Kako bodi v gospodarjenju javne roke zavarovana za uspeh dela odločilna kom-ponenta osebne iniciative in osebne odgovornosti? Na načelih avtarkije (skrajna oblika protekcionizma) zgrajena gospodarska orga-nizacija upošteva politično-državne interese skupnosti pred interesi nje takojšnje ekonomske prosperitete. Ne glede na zlom avtarhičnega koncepta kot izraza sre-dnjeevropskega totalitarizma, avtarhija Slovenije, Jugoslavije in Balkana tudi po osvoboditvi ni možna. 4. Katero konkretno načelo naj nadomesti v domači gospodarski politiki in v uve-ljavljanju naših interesov med svetom ona načela, ki so v tendencah avtarkizma vsekakor pozitivna za šele razvijajoče se narodno gospodarstvo, ki iščejo dela in primernih dohodkov za množeče se narodne mase? Narodni dohodek Slovenca in Jugoslovana je med najnižjimi v Evropi. Povečati ga more edino pravilno uporabljena delovna sposobnost posameznika in čim pravil-neje izrabljati produktivni substrat naše zemlje. 5. Ali sme javna roka za dosego povečanja narodnega dohodka dispozitivno pose-gati v usmerjanje dela posameznika in združb ter v njihovo pridobitno lastnino? Kmetijstvo (poljedelstvo, živinoreja in kmečki gozd) je glavna stroka naše praproizvodnje; 6. Ali naj bo načelno eksploatiran ta važni sektor ekstraktivnega gospodarstva po čisto ekonomskih kriterijih donosnosti za skupnost odnosno za posameznika? 7. Ali naj se v kmetijstvu specializira proizvodnja? 8. Kolika in po kakšnih kriterijih bodi sestavljena produktivna edinica – kmetija – (regionalno). 9. Kakšni ukrepi nam zagotove primerno trajnost in izravnoteženo sestavo kmetije (regionalno)? 10. Kako naj bo koordinirana eksploatacija edinic? 11. Kdo naj v kmetijstvu dela? Lastnik ali najeti delavec? Gozdarstvo, rudarstvo in energijsko gospodarstvo zahteva po metodah in času ra-cionalne eksploatacije, ker so pretežno izčrpljivi ali vsaj oslabljivi viri narodnega dohodka. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1161 12. Ali smejo biti ti proizvodi eksploatirani po načrtih, ki ne urejajo tudi obnovitve-nega vira, odnosno ne zasigurajo izrabe pridobljene surovine do finalne predelave. 13. Katera konkretna načela naj vodijo eksploatacijo naših gozdov na absolutnih in relativnih gozdnih tleh s posebnim ozirom na Kras? 14. Kateri naj bodo temelji naše rudarske politike z ozirom na šibkost naših virov in rudniško bogastvo na Jugu Jugoslavije? 15. Kateri naj bodo temelji naše energijske politike glede na izrabo virov? Uvedba industrijskih metod more zvišati standart ljudstva, ker bolje izrablja člo-vekove delovne sposobnosti in s tem nudi možnost povečanja njegovega dohodka. Stroj pa tudi izpodriva človeka. Industrijalizacijski načrti morajo biti zasnovani za decenije naprej. 16. Kakšne smernice naj zasleduje naša industrijalizacijska politika v praproizvo-dnji in predelovalnih obratih s posebnim ozirom na našo agrarno prenaseljenost, obrtno šušmarstvo itd.? 17. Kako cenimo naravni (surovine, energija itd) in antropični (populacija, izo-brazba) substrat industrijalizacije v Sloveniji? 18. Na kakšen vir surovin, na kakšno vrsto produktivnega dela in na kateri trg finalnih izdelkov računa slov[enski] industrijalizacijski načrt? Moderna država stremi za tem, da zaposli čimveč svojega prebivalstva v produk-tivnih strokah ter omeji kontingent delavnih sil v posredovalnih strokah. Zredče-nje naših narodnih vrst in povečanje ozemlja nam narekuje, da se mi ravnamo po tem načelu. 19. H kaki odstotni poklicni sestavi naj stremi naša gospodarska politika? Trgovina v novem gospodarstvu ne sme biti le plačan posredovalec distribucije, temveč tudi oni činitelj, preko katerega more svoboda izbire blaga s strani konsu-menta vplivati na usmeritev proizvodnje, katere ne korigira več svobodna konku-renca med proizvajalci na trgu. 20. Kako bodi konkretno povezana distribucija (veletrgovina, trgovina in zunanja trgovina) v proizvodno-konsumni ciklus? V ceni potrošnje vsake snovne gospodarske dobrine igra cena prevoza od mesta proizvodnje do mesta objektivno opravičljivo važno vlogo. 21. Kakšna načela prometne politike v stavbah, dobavi pogonske sile, tehnične ko-ordinacije in tarifnih sistemih morejo zmanjšati za skupnost gospodarsko breme nujnosti prevoza v gospodarskem procesu? Denar je merilo relativne vrednosti. Stalnost merila je pogoj uspešnega gospodarjenja. 22. Na kakšnem idejnem temelju naj sloni emisijska politika? Na kazalo Na kazalo oseb 1162 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 V kakšnih objektivnih vrednotah naj išče stalnega kritja za konvencionalno in do-govorjeno »vrednost« denarja v notranje državnih in mednarodnih gospodarskih odnosih? Denarništvu in kreditu je onemogočeno spekulativno izrabljanje produktivno--konsumnega procesa brez vsakega prispevanja k ustvarjajočemu delu, edino če sta v upravi javne roke. 23. Na kakšnih načelih naj bosta v bodoče organizirana? Država zbira svoje dohodke iz davkov. Pravični davek sme obremenjevati samo ustvarjen in izkoriščen delovni uspeh. Davčna politika pa mora buditi k poveča-nju, ne pa ovirati proizvodnjo. 24. Na katerih načelih naj sloni nova davčna politika? 25. Kako naj se sploh določa davčna osnova? Kakšne vrste davkov naj uvedemo? Delo je osnovna družbina vrednota. Vsak dela sposoben član družbe mora in sme delati. Za vse dela sposobne mora skrbeti družba. 26. Kdo delo garantira? 27. Kdo zaposluje? Kdo delo odkazuje? 28. Kdo delo vodi? 29. Kdo vrednoti delo in storitev? 30. Kdo skrbi za strokovno usposabljanje za delo? 31. Kdo skrbi za fizično usposabljanje za delo? 32. Kdo prevzame skrb za dela nezmožne? Leto 1918–leto 194…? Imamo svoje skušnje. M!: svinčena afera, izvoznice, Kazina, sladkor in tobak za cono A in B, nacionalizacije, banke, Junschütz, Maistru [Rudolf Maister] pole-na pod noge, svileno spodnje perilo iz Amerike, rdeče kokarde c[esarskega] in kr[aljevega] polka Kranjskih Janezov … Promptne posledice so: Koroški plebiscit in Rapallo. Polomov je bil seveda kriv včasih Dunaj, včeraj Beograd, jutri pa Eden ali kdo drugi. Mi smo seveda vedno premajhni, ne le da bi med velikimi kaj dosegli, temveč tudi za to, da bi med seboj vedeli, kaj prav za prav hočemo. Bo že mirovna konferenca določila ... Čez koga bomo do prihodnjega našega po-loma zabavljali? Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1163 Ne zavisi od nas, bodo že iz Amerike povedali! ... Na kak način naj gnije Ljubljana naprej, odnosno kje, za koga in kaj na svetu Slovenci sploh počnemo? Ali ne bi bilo koristno, da bi si vsaj NDS ustvarila kak jasen pojem, kam naj usme-rimo g i b a n j e, ki ga hočemo sprožiti ob osvoboditvi. Naše meje bodo ob koncu te vojne določene za dolgo dobo. 1. V kakšnem važnostnem odnosu naj skušamo tedaj uveljaviti: historične, popu-lacijske, gospodarske momente pri sestavljanju slovenskih postulatov ob določa-nju nove jugoslovanske meje nasproti Nemcem in Italijanom in Madžarom? 2. Katere konkretne mejne črte nas zadovoljijo v historičnem, katere v etničnem pogledu. 3. Katere mejne črte zasigurajo naši naravni ekspanzivnosti zadosten in primeren eksistenčni substrat? 4. Katere mejne črte zasežejo tako ozemlje, da se skupno s staro mejo dravske banovine sklopi v ne le absolutno, temveč tudi v relativno najjačjo gospodarsko celoto in to vsled boljšega dopolnjevanja proizvodnih panog? Kakor vemo iz izkušnje, so dnevi prevrata merodajni za cele decenije v razvoju narodnega življenja v svobodi. Zdravje socialne, gospodarske in narodne ureditve zavisi od pravilno zastavljenega dela v prvih dneh ustvarjanja države. Socialna, gospodarska in narodna osvoboditev je pri Slovencih dosegljiva z misel-no in praktično kongruentnimi uredbami: socializacija – nacionalizacija – racio-nalizacija. Vse tri izvirajo iz enega to je čustveno in razumsko nesebično pojmo-vanega patriotizma. 5. Kateri konkretni ukrepi revolucionarno-pravnega značaja naj omogočijo, da bo moglo narodno predstavništvo preokreniti kapitalistično gospodarjenje v socia-listično brez ovir tehničnega značaja in brez ovir z event[ualnim] mirnim pote-kom prevrata ojačevanih psiholoških prejudicev? (»Bodo že Amerikanci skrbeli za red«, to se pravi za varnost naših žepov.) 6. Kateri konkretni ukrepi revolucionarno-pravnega značaja naj Slovencem kot izrazito proletarskemu narodu pripomorejo do lastništva vseh proizvajalnih, pre-delovalnih in posredovalnih naprav na njegovi zemlji ter s tem do iniciative »fait accompli-ja1409«, ki je vedno močan faktor v definitivnem »pravnem« urejevanju mednarodnih vprašanj? 8. Kako bodi zasnovan in zaseden upravni aparat, ki bo nasledil okupatorje, da bo sposoben vršiti poleg pravnih tudi gospodarsko-podjetniške in gospodarsko kon-trolne posle javne roke baš v periodi najhujšega napora in v pravilni zastavi dela? 1409 Fait accompli (fr.) – izvršeno dejstvo. Na kazalo Na kazalo oseb 1164 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Vse stranke in skupine NDS izpovedujejo doktrino politične in gospodarske de-mokracije. Kot take si laste načeloma pravico, da usmerjajo vse narodovo življenje. Nedvomno imajo zato vodstva posameznih koaliranih edinic povsem jasno izde-lane in dokumentarično utemeljene nazore, vsaj v zgoraj navedenih vitalnih vpra-šanjih našega narodnega življenja in državnega obstoja. Sicer bi pač intelektualci, z vestjo in značajem, ne mogli reflektirati da pozovejo narod, naj sledi g i b a n j u in s t r a n k i, katero ustvarjamo in ki mu obeta, da ga dovede v novo pravičnejše življenje. Tajništvo NDS naj zato do 15. 11. t. l. zbere konkretne odgovore na zgoraj stavljena in event[ualno] še druga od drugod dospela vprašanja. Obenem naj obvesti čla-ne desetorice, kje je na vpogled dokumentarični materijal, s katerim utemeljujejo posamezne skupine, odnosno od njih določeni zastopniki svoja načelna stališča v sestavi osnovne programatike. Na nekaj sejah desetorice potem lahko sformuliramo temeljni program, ki bo osnova za direktive v notranjem in zunanjem delu napredne delavne skupnosti. Če bo napredna, delovna in skupna, bo vedela, kaj hoče za – narod! Predlog razmejitve nove slovenske države (pag. 1726–1727) Slovensko ozemlje. A. Načela. 1. – Slovenija mora biti samostojna država v sklopu jugoslovanske ali zahodnoslo-vanske zveze držav. 2. – Meje Slovenije morajo biti take, da obsegajo z vidika zemljepisno-terenskih in gospodarskih zahtev ter obče evropskega vidika: a) vse narodnostno ozemlje, in b) življenjski prostor. 3. – Koroška je nedeljiva enota. 4. – Slovenija mora obsegati tudi Gradec in graško kotlino. Utemeljitev: K 1. – Iz svoje slovenske življenjske rasti, iz svoje politične zgodovine in dose-danjega javnega udejstvovanja moramo postaviti Slovenci svoj lastni narodni in državnopravni program, iskajoč pri tem skupnost z onimi, ki nas morejo pri tem našem prizadevanju najbolj podpreti in ki nam v zvezi tudi v bodoče morejo naj-koristneje in najučinkoviteje zavarovati vse naše slovenske (kulturne, gospodarske, socijalne, politične in druge) interese. Moramo zato na prvo mesto postaviti zahtevo po Sloveniji ozir. slovenski državi. Ima naj svojo (vsaj delno) vrhovnost, t. j. da se bo vladala z originarno oblastjo ne Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1165 le derivativno, kar bi ji šele osrednja oblast prepustila. Stališče Slovenije do ostalih zveznih držav naj bi bilo urejeno meddržavno in ne državnopravno. Vsled tega je povdarek; Slovenija mora biti samostojna država v sklopu ene izmed slovenskih državnih zvez. K 2. –, 3. – 4. – Do narodnega ozemlja smo upravičeni, da tako združimo vse slovenske dele v skupno državo Slovenijo; življenjski prostor pa rabimo za: a) naselitev slovenskega življa iz preobljudenih predelov bivše jugoslovanske Slovenije, b) povratek Slovencev iz ozemlja bivše Jugoslavije, c) povratek izseljencev iz Evrope in ostalih delov sveta. Koroška je nedeljiva enota iz gospodarskih, zemljepisno-terenskih in narodno obrambnih (vojaških) ozirov. Slovensko narodno ozemlje rabi med drugim neslovenski del Koroške, ker imajo kmetje narodnostnega ozemlja pašnike in planine na neslovenskem delu Koroške. Zahteva nedeljene Koroške ima svojo oporo tudi v zgodovini tega dela slovenske zemlje. Na koroški zemlji je zibelka slovenstva, tam je bila Samova država in tam so se ohranili viri na slovensko državnopravno zavest najdalje in najjasneje (knezi in koroški vojvode). Končno je Koroška živela dolgo vrsto let skupno življenje. Tako nedeljiva Koroška in tudi Gradec z graško kotlino sta potrebna v ostalem, da Slovenija dobi potrebno in neposredno zvezo z zahodnimi Slovani in tako sodeluje s te strani pri ureditvi bodoče Evrope. Slovenci smo majhen in najbolj ogrožen slovanski narod. Postavljeni smo kot klin med dve močni narodnostni skupini: germansko in romansko. Slovensko ozemlje leži ob Jadranu. Na tem izpostavljenem ozemlju se križajo interesi imperijalnih sil. Hrvatsko-srbsko zaledje je za nas prešibko (teren, kultura, gospodarstvo), zato je nujna zveza ozir. meja s Čehi. Ta zveza naj bi bila na ozemlju bivše Avstrije – na Štajerskem. Gradec in graška kotlina spadata v državo Slovenijo tudi iz čisto narodnostnih zahtev. Gradec je bil vedno leglo in izhodišče vse protislovenske propagande in protislovenskega šovinističnega gibanja. Na kazalo Na kazalo oseb 1166 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 B. Podrobno. Površina Prirastek: km² km² Kranjska 9.954 1500 Štajerska 11.490 5.420 Koroška 10.330 9.900 Goriška 2.926 2.926 Trst 95 95 Beneška Slovenija 1.240 1.240 Slovenska Krajina 1.530 580 Istra 1.190 1.190 38.755 22.851 (Op.: Če odštejemo prirastek od površine, dobimo ozemlje bivše jugoslovanske Slovenije s površino 15.904 km²) Obala je dolga v zračni črti 78 km, sicer okoli 175 km. Na Goriškem poteka meja po bivši avstrij[sko] italij[anski] meji približno do žele-zniške proge, ki veže Gorico z Vidmom. V Beneški Sloveniji gre črta nekako v sredi med Čedadom in Vidmom, v loku pod Tarčentom preko železniške proge do Tilmenta pri mestu Osoppo, po Tilmentu, Beli in gorskih grebenih do koroške meje tako, da je Kanalska dolina na naši strani. Meja objema vse Beneške Slovence in Rezijane. Na Štajerskem gre meja od Koroške po grebenih Stubiških in Glinskih Alp čez Muro južno od Brucka tako, da je povirje Rabe na naši strani. Nadalje poteka meja po Bistrici. V Slovenski Krajini poteka črta po štajersko-ogrski meji v kot med Rabo in Laf-nico. Na vzhodu je potegnjena tako, da je Slovenska Krajina bolj zrasla z ostalo Slovenijo. V Istri je meja kompromisna: na zahodu nam v dobro, na vzhodu v korist Hrvatov. Prebivalstva je na tem ozemlju okoli 3 tri milijone: S l o v e n c e v 1,750.000 Neslovencev: Nemcev……………………….750.000 Romanov……………………...440.000 Madžarov…………………….... 60.000 _______________________1,250.000 Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1167 PS. Bodoča Evropa naj bo urejena organsko, naj bo povezana med seboj v enoto. Vodstvo te Evrope naj imajo slovanski narodi. II.1410 Za slučaj zveze preko Gradiščanskega-Burgenlanda s Slovaško oziroma s Češko se štajersko ozemlje med Stuleckom, nedaleč od Semmeringa, Bistrico in Lafnico poveča od 11.490 na 13.730 km2, celokupno slovensko ozemlje pa na 40.995 km2. Prebivalstvo pa se s povečanjem ozemlja pomnoži za kakih 180.000. III. Slovenija brez Gradca. Meja gre po gričevnatem razvodju tako, da imata obe strani naravno železniško zvezo. Muro prestopi pod Wildonom, tam kjer se primakne hribovje tik desnega brega Mure. Vzhodno od Mure je meja prirodno manj uteme-ljena, bolj pa gospodarsko, saj gre nekako sredi med mursko in rabsko železnico. Štajersko ozemlje bi merilo 7.570 km2, celotno slovensko pa 34.835 km2. V teh mejah bi bilo okoli 2,680.000 prebivalcev. V ozemlje, ki leži izven slovenske narodnostne meje bi bilo treba po odselitvi tuj-cev naseliti najmanj: iz bivše jugoslov[anske] Slovenije……………………… 427.000 Slovencev, iz ostale Jugoslavije…………………………………….. 60.000 " iz raznih evropskih delov……………………………….. 50.000 " iz Amerike in drugod…..……………………………….. 50.000 " skupaj…………………………………………………… 587.000 Slovencev Odseljeni: Pritok: Štajerska………………………………………………… 100.000 70.000 Koroška…………………………………………………. 250.000 180.000 Slov[enska] Krajina……………………………………… 30.000 21.000 Tržaško………………………………………………….. 180.000 150.000 Goriško…………………………………………………… 50.000 30.000 Istra……………………………………………………….. 40.000 30.000 Benečija………………………………………………….. 80.000 60.000 Biv[ša] jug[oslovanska] Slovenija……………………… 70.000 46.000 Skupaj…………………………………………………..8 00.000 587.000 V kolikor bi bil pritok v bivšo jug[oslovansko] Slovenijo manjši kakor 46.000 ljudi, za toliko bi se tudi znižalo predvideno število naseljencev v pridobljeni življenjski prostor t. j. odselitev bi znašala 427.000 manj pritok, oziroma, ako bi se v biv[šo] jug[oslovansko] Slovenijo od drugod nobenega ne priselili, bi se jih v pridobljeni življenjski prostor iz biv[še] jug[oslovanske] Slovenije naselilo 427.000 – 46.000 = 381.000. 1410 Prepis dokumenta od tod naprej je na pag. 250–252. Na kazalo Na kazalo oseb 1168 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Korespondenca Albina Šmajda, 1945–1946 in korespondenca Mihe Kreka, 1945–1946 (arhiv Studia slovenica)1411 Navodila Mirka Bitenca v zvezi z zaupno pošto, nedatirano (ASS 108) S T R O G O Z A U P N O ! 1.– Pošta se predaja in prevzema vsakega 1. in 16. v mesecu na dogovorjenem kra-ju, in sicer točno ob pol 12. uri (seli čakajo drug na drugega pol ure). Vprašati je treba po drugem selu pri določeni gospej oziroma pri določenem gospodu. Ako bi bil kakšen sel iz kakršnega koli važnega vzroka zadržan, se ponovno vpraša na istem mestu po njem ob pol 15. uri (zopet čakati pol ure) in, če bi ga tudi sedaj še ne bilo, naslednji dan ob istih urah. 2.– Pošto predajajo seli drug drugemu brezpogojno vedno samo osebno! Prejem po potrebi drug drugemu potrdijo na način, ki bo uveden. 3.– Vsak sel mora imeti pri sebi vedno »geslo« za tisti dan, ker je računati, da bo kdo kedaj zbolel in poslal svojega namestnika, ki ga drugi ne bodo poznali. Gesla je treba dobro čuvati! Ne jih nositi s seboj razen kadar je to potrebno! 4.– Pisma, ki bodo imela na kuverti veliki črki »KK«, je poslati v Rim. Rimski sel bo vedel, kam jih je treba izročiti. M211 [Mirko Bitenc] Seznam psevdonimov (ASS 108) Psevdonimi: Triglav (podpis) »KK« na kuvertah za glavo Marica; tudi: M211, M311, itd. Korošec; poročila podpis: Ž11. Legat Prega (rimski sel) Zapisek Albina Šmajda o državnem udaru 27. 3. 1941, nedatirano (ASS 108) 1411 Objavljeno je gradivo, ki se hrani v arhivu Studia slovenica, in sicer v fondih ASS 108, Šmajd Albin (korespondenca Albina Šmajda) in ASS 1, Slovenska ljudska stranka (korespondenca Mihe Kreka). Dokumenti so objavljeni kronološko. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1169 1) poročilo o emigraciji 27. 3. 1941 smo se v Belg[radu] prebudili s tem, da me je šef minist[rstva] prosvete obvestil, da je puč dr. Kul [Franc Kulovec] obvestil, ki o tem ni ničesar vedel. Trifunović [Miloš Trifunović] rekel, nisem pri stvari delal, ampak nekateri častniki (dr. Budosavljević [Srđan Budisavljević] in Čubrilović [Branko Čubrilović]) Dati v roke demokratičnim strankam. s Kulovcem analizirala: Princ Pavle [Pavle Karađorđević] ni v Belgradu, Cvetković [Dragiša Cvetković] mi-slil, da je dovolj močan, klika majorjev (Knežević [Živan Knežević]) organizirala puč. Prišli do zaključka: nov dejanski stan, Jugoslavija stopa v novo razdobje na strani zaveznikov, zlasti ker ima Slovenija večje ozemeljske aspiracije. Na prvi seji min[istrskega] sveta poročal predsed[nik] Simović [Dušan Simović] Od 27. 3.–6. 4. se vlada sestala 2–3x Šefi strank razpravljali o povratku dr. Mačka [Vladimir Maček] v Beograd. Šla enkrat k dr. Ninčiću [Momčilo Ninčić] in ga prosila, naj še odloži vstop Jugosla-vije v vojno. 1) Jugosl [avija] ni mogla dobiti motornega orožja od l. 1936 2.) Jugosl[avija] ne more dobiti nobene pomoči 3.) / Prefettura soba 19 vse uredbe v ang[eškem] jeziku, ki so dosedaj izšle. Dr. Daveglia Poročilo o dogodkih v Trstu poleti 1945, nepodpisano, nedatirano (ASS 108) Poročilo Ustmena izjava gospe Remec, žene trgovca Remec Oskarja iz Ljubljane, Dolenjska cesta dne 19. 8. 1945 v Trstu: 1.) V Jugoslaviji so zaprli vse bivše jugoslovanske oficirje in podoficirje, ki niso bili niti pri partizanih niti pri domobrancih. Odpeljali so jih v Beograd z namenom, da jih presorti-rajo in ugotove njihovo politično opredeljenost. Od tega bo odvisno ali jih bodo sprejeli v sedanjo vojsko ali pa postavili pred sodišče ozir. jim na drug način vzeli svobodo. 2.) Mnogo oseb, ki so bile na podlagi amnestije izpuščene na svobodo, so zopet po-zaprli. Značilen je primer g. Lesjaka [Franc Lesjak], ravnatelja tovarne »Zmaj« v Na kazalo Na kazalo oseb 1170 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Ljubljani, ki je bil tudi izpuščen. Doma pa je bil le kake 3/4 ure, toliko, da se je obril, pa so že zopet prišli ponj ter ga ponovno zaprli. 3.) Vsi, ki so bili izpuščeni na svobodo, so tako izstradani, da so mnogi mogli priti domov le s pomočjo drugih. Sami bi radi oslabelosti ne mogli hoditi. Nekateri so iz-gledali kot živi okostnjaki. V zaporih so prejemali hrano silno neredno, tudi po dva dni nič. Kruh so prejeli šele zadnji dan pred izpustitvijo, toliko, da ne morejo reči, da ga sploh niso dobili. 4.) Čevljarska zadruga mora dobaviti 6200 parov čevljev za siromašne prebivalce Trsta. 5.) Amnestiranci, ki so se vrnili domov in ki so bili zaprti že svoječasno od »Gestapa« so izjavljali, da so bile ječe pod Gestapom sanatorij napram ječam OZNE. V teh je-čah so bili izpostavljeni vsakovrstnemu trpinčenju, stradanju in zasramovanju. 6.) V Trst je bilo poslanih približno 800 članov OZNE. V Ljubljani govore, da bodo lovili »reakcijonarje«. 7.) Otroke, ki so bili na delovni službi na Krškem polju, so komunistični nadzorniki sistematično kvarili in jih vzgajali po komunističnih načelih. Navajali so jih k temu, da morajo v prid komunistične stranke in oblasti vršiti tudi v krogu svojih družin ob-veščevalno službo ter celo domače, stariše ali brate in sestre, denuncirati pri kvartnih odborih. Tako se je zgodil primer, da je neki g. Wagner, trgovec s čevlji v Ljubljani, svojega 17 letnega sina, ki je po povratku iz delovne službe pričel s ponočevanjem kljub očetovemu opozorilu, kaznoval, nato pa mu dejal: »Sedaj pa le pojdi na kvart in povej! Dokler sem jaz oče in jaz zate skrbim, boš mene ubogal!« 8.) V Ljubljani je bil razglas, da morajo oni, ki vedo za imovino ubežnikov, isto pri-javiti v izogib kazni do 12. 8. 1945. 9.) Zapori v Ljubljani, Št. Vidu in drugod so stalno polni ljudi. Sedaj je več zaprtih kot pod »Gestapom«. Iz pisma gospe Lovrin Mimi, žene g. Lovrin Ivana, ki je v begunskem taborišču Mo-nigo (Treviso) z dne 16. 8. 1945, poslanega iz Kočevja: »Na tisoče domobrancev pa več ne živi, so v Rogu. Tudi Knavs in Peterka Odon sta med njimi, ki sem jih spoznala, ko so jih gnali mimo našega okna.« »Kar je pohištva in še nekaj drugih stvari, so mi vse zaplenili, tako, da nimam niti postelje.« [Podpis nečitljiv.] Pismo Albinu Šmajdu, nepodpisano, nedatirano (ASS 1) Anton Malovrh, ki je v službi kot vojak v Cancello 114 M. U. v Italiji pri angleški vojaški edinici bi rad sporočil svoji materi Frančiški Malovrh, Zadobje št. 6, p. Lučne Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1171 Gorenja vas nad Škofjo Loko, da je dobro, da je zdrav, ima dobro hrano in obleko in opravlja službo v družbi samih slovenskih vojakov, ki jih Angleži radi imajo in z vsem potrebnim oskrbe. Rad bi zvedel kako novico od doma in toplo pozdravlja svojo mater in vse domače. Prosil me je, da to sporočilo posredujem in bodi Ti tako dober ter sporoči gornje na kak način. Prosim Te tudi, da priloženo pismo Preloga Franca spraviš na naslov. Lepo pozdravljam Dr. Šmajd Albin Trst Pismo Franca Horvata Egidiju Vršaju, 10. 11. 1945 (ASS 108)1412 Pismo Jožeta Basaja Albinu Šmajdu, 21. 11. 1945 (ASS 108) Odg[ovor] 5. 12 Celov[ec] 21. 11. 1945 Dragi doktor! Tvoje pismo od 6. 11. sem sprejel 14. 11. in takoj obvestil g. Gally [morda Herdi Galle] o tvojem sklepu. Bil je pa tu šele ta teden i[n] s[icer] dvakrat. Včeraj mi je povedal, da gre verjetno koncem tega tedna ali v začetku prihodnjega v Trst. Zato pripravim pismo. Hvala Bogu, da ste v R[imu] srečno končali in sem sedaj razbremenjen, pa še re-šen očitkov, da zaradi mojega vztrajanja na Kor[oškem] N. O. ne more delati. Krek [Miha Krek] bo – izgleda – sedaj kar z elanom šel na delo. Napisal sem mu včeraj kratko pismo, tudi o razmerah na Kor[oškem], ki so žalostne. Slovenci bi sedaj mo-rali 100 % abstinirati, pa bo velik del, zlasti mladina organizirana v OF, šla volit nem[ške] komuniste. Listo so dobili nazaj z zvijačo bom ustmeno razložil. Zakaj je bila vložena, ko je vendar to proti kom[unistični] disciplini, da bi nastopali z listami? Nametali so peska v oči, da se ljudje ne spoznajo. Govorijo namreč okrog, da so Angl[eži] delovanje stranke prepovedali, zato so bili prisiljeni napraviti to! Izigrali so g. dr. Tischlerja [Joško Tischler], ki pa mislim igre ne uvidi in je še vedno povezan v njih vaseh. (Martin Zwitter, komunist – bil na Prüfstelle v Ljub[ljani], ga pridno obiskuje). Nagnali z lažjo ljudi v odpor, v kljubovanje proti Angl[ežem], da bodo na klub[ovanje] volili komuniste! Vest o ing. Martinjak-u [Izidor Martinjak] in dr. Martelancu [Ivan Martelanc] ter gospe [Amalija Martelanc] me je pretresla. Upal sem že, da glede dr. Mart[elanca] ne drži, ker se je tu govorilo, da je ravno v tistem času odšel v Gorico. Toda sedaj je 1412 Prepis pisma je že objavljen v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946, str. 530–531. Na izvirniku je še pripis »Zaradi Petra bodi previden«. Na kazalo Na kazalo oseb 1172 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 že dobil Msgr. [monsignor] Škrbec [Matija Škerbec] pismo iz Ljubljane, da ga bodo prepeljali v Ljub[ljano], če že ni med tem ubit. Taboriščem sem napisal orožnico glede sprememb v N. O. Pozval sem jih tudi, da zbirajo imena in dr[uge] podatke Titu [Josip Broz] vrnjenih domobrancev: kar-totečno, da potem delegacija Soc[ialnega] odbora celo zadevo uredi. – Opozicija v Judenb[urgu] zahteva kontrolo, sicer da bo šla s podatki k zastopniku UNRRA. Ta teden grem gori in poskusim, če se more urediti, ne da bi nas tujec v red deval! V prejš[njem] tednu je bilo zopet precej panike zaradi »spiska« 6 oseb v Spittalu! Is-kali so res dr. Hacina [Lovro Hacin], ki se sedaj skriva. Baje pa so bili na seznamu še: Prevzviš[eni] [Gregorij Rožman], Ti, Kremžar [France Kremžar st. ], Zajc [Marjan Zajec] in jaz. Mislim, da je bilo to le bolj Kregarjeva [Janko Kregar] panika. Mene so nagovarjali, naj grem takoj v It[alijo] – Sedaj se je pomirilo: Prevzviš[eni] je bil že kar pripravljen na izročitev. Dr. Hanželič [Rudolf Hanželič] gre v Rim študirat. – Pritegnite ga vsaj nekaj. On je dobra moč in je zelo uvideven, pameten, objektiven, ne pa tako pristr[anski] in ambic[iozen] kot M. Z ing. Remcem [Bogumil Remec] sem v zadevi Tvojega pologa govoril. Ima sedaj na svoje ime v den[arnem] zavodu. Po volitvah bo kmalu načeto valut[no] vprašanje: govori se, da bodo odtegnili 80 %. – Kom[unistična] »Volkswille« predlaga »eine scharfe Vermögensabgabe« in še prisil[no] posojilo za obnovo. Večerjo si kuham še sam; včasih pa tudi nič ne kuham. Tudi to bom še moral urediti – da bom tega bremena rešen. – S kurjavo je pa težko: drva imam sedaj dosti, a so pop[olnoma] surova in vsaj za »gašperček« negodna. Biti treba ves čas zraven in uspeh je minimalen. Sedaj bom dobil nekaj suhih drva od Žagerja na Ebenthalerstr[asse], je Velesovčan! Akademiki so odšli v Graz prošlo soboto, ca 70 oseb. Tudi Remčeva sinova: Vlado in Peter sta odšla včeraj zjutraj. Upajo na UNRRA! Če se nudi prilika, prosim, da me večkrat obveščaš, vsaj s kratkimi pismi, da bom na tek[očem]. Z doma imam pismo tasta od 3. 11.: »Za fante smo molili na pokopališču…« Tako vidim, da ni več upanja, ki se ga človek hoče oklepati do zadnjega! Janko se je vrnil. Poročilo sem dal prof. Severju [Janez Sever] za »Taboriščnika« – Tema vsega: volilce so ustrahovali rajonski odbori O. F.; zato tak rezultat! Hvala vna-prej za ureditev zadeve z lirami! – Prisrčno pozdravlja! Jože [Jože Basaj] Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1173 Pismo Albina Šmajda Mihi Kreku, 23. 11. 1945 (ASS 1) Dragi g. minister, pogrešam poročil o Tvojem potu na jug. Želel bi, da me kakor koli že o takih dogodkih obvestiš, da bom na tekočem. Če je stvar samo zame, torej strogo rezervatna, sporoči. – G. Milošu [Miloš Stare] sem pisal o več stvareh, ki se tičejo tudi NO, vsled česar naj tozadevne odstavke tudi Tebi sporoči, gre za to, da ne bom ponavljal. = Prosim, da se odobre izplačani zneski za OB službo, kakor tudi da se odobri za naprej. Treba je poslati denar. Zdaj jemljem posojilo na sedem zlatnikov, ki so tu. Ne pozabite sporo-čiti o nobeni stvari, o čemur sem pisal g. Milošu. Zadeva kurir je važna. Na Koroško--ital[ijanski] meji doslej nisem utegnil še organizirati javk. Nimam preveč upanja, da bi se to že letos posrečilo. Prepis pisma g. Vilderja [Većeslav Vilder] g. Kosanoviću [Sava Kosanović] cirkulira, isto: poročilo o položaju doma. Take stvari bi bile dobre večkrat, da se ustvari neko enotno gledanje. Osebno bom verjetno ostal za nekaj časa tu. Sicer pa ne vem, kako bi jo mahnil preko Soče, ker pravijo, da je strog pregled. Če bi hodil kurir, mora biti skrajno previden. Kolikor bolj premišljam, toliko bolj prihajam do prepričanja, da bomo ob svojem po-vratku v domovino rabili nov politični, socialni in gospodarski program, ki ga mora-mo izdelati že zdaj v tujini. Morda tudi ne bi bilo napak misliti na novo ime. Zgleda, da vleče novo in da se starega otepajo. S takimi stvarmi smo pač malo bolj prožni. Bomo imeli uspehe. Imam – po oceni dogodkov – vtis, da Angl[eži] sicer še drže formalno Jug[oslavijo], da pa praktično delajo popolnoma drugačno in da hočejo kreirati neko Podonavje, morda organizirano v konfederaciji. Kakor pripovedujejo naši, gredo Hrvatom (usta-šem) povsod na roke. Glejmo, da pri svojem vztrajanju na jug[oslovanski] politiki ne zamudimo novih časov! V tem oziru imaš brez dvoma največji razgled in najjasnejšo sliko izmed vseh nas, zato Te prosim, da se tudi o tem izjasniš. Po vseh dozdajšnjih znakih zgleda, da je Avstrija gotovo dejstvo, ki jo Angl[eži] z vso silo svoje politike podpirajo. V Avstriji pa je nedeljiva Koroška. Tako smo že izgubili del svojih zahtev. Voditelji Kor[oških] Slovencev pa so tudi zgrešili, ker niso vodili narodne, slovenske politike, marveč strankarsko politiko OF. Morda se bo dalo v bodočnosti še popraviti. Popraviti bodo pa morali Kor[oški] Slovenci sami, ker bodo mogli uveljavljati svoje narodne pravice le v okviru svoje lastne države Avstrije. Od zunaj bi lahko dobivali le še moralno in gmotno podporo za svoj boj, – več ne. Zdi se pa zopet, da so vodite-lji Kor[oških] Slovencev izgubili pamet in razsodnost. Lamentirajo naprej in ženejo vse skupaj na tako ostrino, ki jim ob taki taktiki (OF) sploh ne more koristiti. Če bodo vztrajali na tej zgrešeni poti, bodo vedno tepeni in odgovornost za narodno in Na kazalo Na kazalo oseb 1174 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 kulturno nesrečo bo nosila OF in z njo vred sedanji voditelji Kor[oških] Slovencev. Ker niso hoteli spoznati situacije in odločilne ure za lastno usodo. Vse je prevzela strast. Kadar pa v politiki igra strast prvo in poglavitno vlogo, je zavrženo vse. Čudim se dr. Tišlerju [Joško Tischler], ki je bil sicer trezen, da je tako globoko zašel. Čudim se ostali svetni in cerkveni inteligenci, ki dere v narodni propad, s seboj pa vleče vse zavedne Kor[oške] Slovence. Kakor da bi hotel Bog preizkusiti vse Slovence! = Zdaj nam preostane edino upanje še Primorska in Ben[eška] Slovenija. Zadnja je verjetno že določena za sožitje z Italijo. Primorski Slovenci pa zopet vodijo po OF tako nerazumljivo politiko »fratellanze« z Italjani, da se človek razjoka, ko vidi npr. na eni strani jug[oslovansko], na drugi pa ital[ijansko] tribarvnico z rdečo zvezdo. Zakaj so naši 25 let trpeli, zakaj namočili s svojo krvjo slovensko zemljo, zakaj se borili, če naj po toliko žrtvah, tolikem trpljenju in mukah, začnemo govoriti o fra-tellanzi. Kako zaslepljeno je vse ljudstvo! In kako brez moči smo proti vsemu temu! Tudi tu igrajo Angl[eži] odločno protislovensko. Vlečejo za ital[ijanske] nacionaliste. Težko je to, a je resnično. Razen malenkostnih korektur se bomo Slovenci verjetno vrnili v okvir jugosl[ovanske] Slovenije. Kakor mučna je ta misel, a vendar tako resnična! S svojo Titovino smo zapravili vse: ugled in šanse na mednarodni pozornici. S politično slepoto smo bili udarjeni, pa zato doživljamo udarec za udarcem. Če je bilanca v zunanji politiki tako žalostna in pasivna, pa moramo resnično gledati, da bomo doma zastavili vse sile, da narod moralno in gmotno obnovimo. Zato nam bodo potrebne sodobne smernice. V tej smeri je treba delati. Vzgojevati emigracijo, ki naj bo kras preporoda, ki naj bo klica nove moči in poleta naše stranke. Poklon ge. soprogi. Pozdrav vsem prijateljem, zlasti g. Godini [Jožef Godina]. Prisrčno Te pozdravljam udani dr. Šmajd [Albin Šmajd] Trst, 23. 11. 1945 Odgovor 9. 12. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1175 Kopija pisma Mihe Kreka Albinu Šmajdu, 9. 12. 1945 (ASS 1) Original poslan 10. 12. Dr. Šmajd Kopija Rim, 9. 12. 1945. Via Paganini 24. Dragi! Prejel sem Tvoje pismo 23. 11. t. l. in »Slovenijo«. Časopisov, ki sem jih pričakoval, ni bilo nič. Miloš [Miloš Stare] mi je tudi poročal, kaj pišeš njemu, zato bom od-govoril na vse skupaj. Na jugu nič ni bilo, zato ti nič poročal nisem. V Caserti sem videl nove referente. Mlajši ljudje kot njihovi predniki dajejo vtis, da zavezniki ne polagajo več velike važnosti na Caserto. UNRRA referent mi je povedal, da bodo Jugoslovani dobili podporo, čeprav njihova vlada ne da pristanka ali samo; če izpolnjujejo tele pogoje: a) da so ubogi in nimajo dohodkov b) da so bili aktivno proti silam osi med vojno c) da so bežali vsled ali bili pregnani po silah in oblasti sovražnika. Nihče torej nima pravice, če je bežal pred Titom [Josip Broz]; vsak izgubi pravico, če se je boril proti Titu. Striktni dokazi se bodo zahtevali samo v sumljivih slučajih, drugače bo dovolj izkaz verjetnosti. Nikomur se pa nič ne verjame, če je bežal iz domovine po osvobojenju. Politični ljudje so mi povedali, da je Jugoslavija na mrtvem tiru, neaktualna. V razvoju nič novega. Volitve za razvoj malo važne. Potem sem bil v vseh mestih, kjer je skupno kakih 3.000 Jugoslovanov, med njimi circa 1000 Slovencev, zaposlenih pri zaveznikih. Služijo kot stražarji in kot obrtni-ki. Dobro žive, imajo obleko, obutev, tobak, hrano, NAFI1413 in drugo. Kot angleški vojaki, a še tisoč dvesto do 1. 600 lir mesečno v denarju. So zadovoljni, male aferice semtertja motijo. V Eboli je še 1.500 ljudi. V glavnem: generali hočejo, da je to vojska. Angleži pra-vijo, da so to »sovražno osobje, ki se je predalo zaveznikom«. Hrana še gre, kruha premalo, tobaka nič, denarja nič, obleka in obutev, kar so jo prinesli. V Andreje-vem [verjetno Ivan Prezelj] delu je precej lep red, dasi precejšna pobitost, drugod slabše, med civilisti iz juga zelo slabo. Dobili so iz Kanade 6.000 parov čevljev, od Angležev 3.000 obleke. Zaposlitev je zanje izključena, dokler imajo sedanji status. Mislim, da Eboli ni več kotišče neke posebne politike in propagande, kar se slo-venskega dela tiče. V srbskem delu pa vedno bolj stopajo v ospredje Ravnogorci, ki 1413 Pravilno NAAFI (The Navy, Army and Air Forces Institutes). Na kazalo Na kazalo oseb 1176 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 bodo sedaj začeli izdajati list in so kupili nekje tiskarno. Skušajo razširiti komando Damjanovića [Miodrag Damjanović] izven taborišča na vse trupe v Italiji. Vedno bolj stopa v ospredje njihov koncept centralistične Jugoslavije. Stvar ni nevarna, ker je vendar še daleč do tja, da se bodo Srbi zedinili in ker je po razglasitvi repu-blike med njimi silna deprimiranost. Naši fantje v RAFovih edinicah so zdravi, dobre volje in je po mojem to najboljša služba, ki jo more kdo danes dobiti pri zaveznikih. Na potu sem srečal posamezne angleške komandante, ki bolj sovražijo Titovce nego mi, pa tudi take, ki so mi povedali, naj si kar iz glave izbijemo, da bi se v Jugo-slaviji kaj bistvenega spremenilo. Dejstvo pa je, da so meni šli zelo na roko in sem potoval uradno z uradnimi dovoljenji in povsod prebival v njihovih uradnih pro-storih. To seveda ni treba povedati naprej, ker bodo zvedeli Titovci in protestirali. Političen položaj je tale: London pravi, da je z volitvami in proglasitvijo republike jugoslovanski slučaj zaključen. Ni upati, da bi Jugoslavija še prišla v diskusijo kot poseben problem. Amerika se nič ne izjavlja. Splošno mnenje je, da tudi ne bo storila nič. V tem je naša tragika: zavezniki najbrže ne bodo storili nič, ampak gle-dali pasivno in s kislim obrazom opazovali razvoj v Jugoslaviji. To pa je dovolj, da bo razvoj šel dalje. Če bo tako, smo padli v isto vrsto, v kakršni so Poljska, Češka, Madžarska, Romunija in Bolgarija in se bo pri nas kaj zgodilo le, če se bo stvar sprožila kjerkoli na tem prostoru. Upanje nam še opravičuje dejstvo, da smo le v dobi premirja, da še nič ni sklenjeno in odločeno. V taki dobi lahko vsak čas nekaj nenadnega nastane in prereže sliko in logična pričakovanja. Vendar pa je naše upanje že tako slabo, da se moramo istočasno, ko nadaljujemo dosedanji posel in-formiranja zaveznikov o dogodkih doma, tudi že resno pripravljati za slučaj, da se bo treba nekje naseliti in ustvariti eksistenco vsaj za 10.000 ljudi. Verjetno je zelo, da koncem leta 1946 preneha vzdrževanje po taboriščih in takrat morajo že ljudje imeti nekaj, od česar bodo v l. 1947 živeli. Do sedaj je bilo poročil o volitvah izredno malo. Zavezniki pa so bili v tej točki iz-redno radovedni. Moj ugled informiranega človeka je krepko padel, ko jim niti do slej, ko je že več kot mesec po volitvah, nisem mogel dati drugega kot kake dogo-dljaje. Ne vem niti, kdo je kandidiral, niti kdo je izvoljen, niti koliko glasov je dobil po uradnih podatkih. Kaj šele to, kar hočejo zavezniki, da bi jim dal o vsaki občini iz cele države ali vsaj Slovenije podroben opis in številčne sezname volilcev po vo-lilnih imenikih, seznam onih, ki so glasovali za, seznam, ki so glasovali proti, onih, ki so ostali doma, število volilcev nad 21 let starih, število volilcev pod 18 let starih in še vse skupaj razdeljeno med moške in ženske volilce. Poleg tega zahtevajo celo volilno štorijo za vsako občino in vsak okraj posebej, vse podprto s konkretnimi podatki. Prav zastonj jaz dokazujem, da je to nemogoče dobiti iz dežele. Sram me je bilo priznati, da zadnji mesec iz domovine nisem dobil nič. Izgovarjal sem se na Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1177 vse mogoče načine, da nam partizani ubijajo ljudi v Julijski Krajini, pa so cinično odgovarjali, saj morate imeti za vsako stvar rezerve. Volitve so bile tako važen dogodek, da so pričakovali, da jim bomo postregli prvi dan z najtočnejšimi podatki v našem smislu. Naš aparat je pa odpovedal in kakor bi se zmenili, tako slovenski kakor hrvaški in srbski. Zdaj je sicer že pozno, vendar kar moreš dobiti, pošlji. Čim več, tem bolje. Narodni odbor. Ti si še vedno predstavljaš, da Narodni odbor ima kaj. Pa nima nič. Za tisti domobranski denar smo domobrancem kupili hlače. Denarja nima nič tudi stranka. Tako, da je edini denar, ki ga je včasih nekaj, so ameriški pri-spevki za begunce. Kolikor bomo pod to kapo mogli spraviti tvojih potreb, bodo ugodno rešene in imamo najboljšo voljo, da jih spravimo vse. Toliko boš dobil, več je nemogoče. Kakor tebi tudi drugim kaže v bližnji bodočnosti z vso zapeljivostjo in vabljivostjo begunsko taborišče svojo gostoljubnost. Jaz sem zaenkrat gospod, ker sem dobil UNRRO. Bitenc [Mirko Bitenc] jo je tudi dobil, Gruma Janeza je zavrnila, Miloša je tudi najprej odklonila, pa sedaj z vso kavalirsko umetnostjo obletuje to teto. Da kdo dobi UNRRO je včasih več ali manj loterija, kljub nekakim internim pred-pisom, ki jih imajo. Kdor pa jo dobi, prejme mesečno 3.000 lir in paket v vrednosti ca 4.000 lir. Mora se pa vsak osebno javiti pri UNRRI, če hoče dobiti navedeno podporo. Glede ureditve materijelnega vprašanja Tržaškega informativnega centra bi bilo za enkrat urediti takole. Po tvojih podatkih bi bilo treba vzdrževati vsaj dve osebi ali tri stalne poleg tega pa še priložnostni izdatki za opravljeno poročevalsko delo, nakup časopisov itd. Za vse to bi prispevali mesečno 25.000 lir, od česar bi 8.000 odpadlo na Tebe, 7.000 na Knifica [morda Franc Knific], ostalo za priložnostne pomočnike in ostale izdatke, tako kot boš po svoji uvidevnosti smatral za pravil-no. Iz tvojih informacij posnemam, da je za te stvari do slej založil Kavka [Karel Kavka] 18.000 lir. Da ne bi bilo čakati, da se tu izvede formalna procedura, sem mnenja, da vnovči onih 7 zlatnikov, z njimi poravnaj dolg v znesku 18.000 lir pri Kavki in z ostalim denarjem razpolagaj v gornjem smislu mesečno do 25.000 lir. Obračune o uporabljenem denarju pa prosim, da mesečno pošlješ meni. Glede podpore Slovenskega Primorca bi rad vedel točnejše v kakšne svrhe rabi list podporo, to je, ali je deficiten, ali bi ga radi razširili, ali bi ga radi izdajali po-gosteje. Zato naj povedo kakšno podporo bi nujno rabili in v kaki višini, da bi jim koristila. Eden način podpore bi bil tak, da bi jim poslali nek znesek, oni bi pa v določeno število izvodov časopisa pošiljali taboriščem, če je možno sploh pošiljati po pošti pakete časopisov. Tako bi poslali npr. 30 v Riccione, 20 v Forli, 40 v Sene-gaglio, 100 v Servigliano, 20 v Eboli Kunstlu [Ignacij Kunstelj] in morda še kam. Na kazalo Na kazalo oseb 1178 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Iz prispevanega zneska pa bi se krila naročnina za ta list. Če jim to konvenira in če je izvedljivo, naj kar začno, vendar prosim vseeno gornja pojasnila o tej stvari. Glede avtomobila, ki bi ga bilo mogoče dobiti od zaveznikov jaz ne vem nič, in ga po mojem znanju doslej še nihče ni dobil. Po informacijah, ki jih imam, bi naj ga Mačus [Franjo Mačus] dobil zate, ker je v službi FSS, ne pa kot povračilo za njegov avto, ki so mu ga vzeli Nemci. Če bodo zavezniki v Trstu dovolili časopis, mi to takoj sporoči. Stvar je tako važna, da blamaže ne smemo doživeti, pa tudi ne smemo nič prehitevati, da ne bi bilo nepotrebnih žrtev. Ko bo dovoljenje v rokah, se moramo skupno posvetovati o možnosti in sredstvih in ljudeh, ki naj bi sodelovali, da se vsaj za neko krajšo dobo omogoči izdajanje časopisa. Naprednjaki so se pred nekaj tedni tudi tu v Rimu organizirali in napravili odbor. Predsednik je bil dr. Brezigar [Milko Brezigar], podpredsednik dr. Bučar [verjetno Ladislav Bučar], tajnik dr. Novačan [Anton Novačan], člani pa Mačus, dr. Vošnjak [Bogumil Vošnjak] in dr. Jez [morda Janko Jež]. Prvi teden so imeli vsak teden sejo, drugi teden enkrat, tretji teden pa nič in so se razšli, dr. Novačan pa je celo odstopil. V teh dneh imajo napredni v Riccione tako zborovanje, kot smo ga imeli mi svoj čas v Rimu. Tja niso več vabili dr. Novačana. Rezultat posvetovanj pa bomo zvedeli. Če boš o aretaciji Krenerja [Franc Krener] zvedel kaj podrobnosti in kaj točne-ga, mi sporoči. Podobne ljudi so doslej aretirali aleati. Zanima me tudi usoda dr. Martelanca [Ivan Martelanc] in lepo prosim, da pošlješ še informacije. Za njegove otroke nakupi najnujnejše perilo in sporoči, koliko si izdal za to. Mislim, da je odgovorjeno na vse kar si pisal meni in Milošu. S kurirji imamo še vedno težave. Zveza Trst Rim je neurejena in ne vem, ali naj jo pustimo pri sedanjem stanju; ali naj določimo stalnega človeka za to. Grum [Janez Grum] in Močilnikar sicer opravljata kurirsko službo, in bosta verjetno morala prevzeti tudi zvezo s Trstom. Cirkularje, ki jih pošiljam drugim, kamorkoli, jih pošiljam tudi tebi. Seveda jih dobiš šele takrat, kadar kurir gre. Še vedno pa ne vemo pod kakimi pogoji je mogoče iti brez strahu iz Italije v Julijsko Krajino. Treba bo dobiti človeka, opremljenega z vsemi potrebnimi dovoljenji ali tam pri tebi, ali tu pri nas. Pošta pa menda funkcijonira kar precej dobro. Vse za Italijane neinteresantne stvari lahko poročaš potom pošte in se podpišeš Alba Longa [Albin Šmajd]. Zraven pa daj nek naslov, da ti vemo kam odgovarjati. Programske muhe naj te ne obletavajo preveč. Programmenmacherjev je tu na cente. Upanje, da bomo kak program sploh rabili pa vsak dan bolj gineva. Silno pa je zanimivo in interesantno, kar pišeš o angleškem krojenju Podonavja. Za tem grmom je zajec. Zvedeti, kdaj se bo kaka velesila odločila za konkreten kroj je umetnost neprecenljive vrednosti informacije so čisto nasprotujoče. Vse Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1179 informacije iz Londona in Švice zagotavljajo, da Anglija striktno hoče Jugoslavijo samo Jugoslavijo in nič drugega. Te informacije pravijo, da Francozi čujejo radi o podonavski federaciji in da Amerikanci nič ne vedo kaj bi. Tvoje informacije so druge. Morda so pa le tvoje prave. Važno bo, da to doženemo in sicer pravočasno. Dokler pa nimamo vsaj približne verjetnosti, ne moremo nič izjavljati. Izjavljati bomo sploh mogli šele potem, ko bomo vedeli mi in Angleži, da li smo, da li bomo za kak nov kroj mi primerni krojači ali krojaški pomočniki. Kar glede Koroške praviš, je res. Ona je izgubljena za Jugoslavijo. Za kaj novega pa še ni. Angloamerikanci bodo namreč vse kraje, ki jih sedaj drže v rokah, držali kot pes kost; da ne bi dali Rusom pedi zemlje več. Na žalost, slovenske narodne pravice niso več v diskusiji kot take, ampak se reče samo, ta kraj je v Zapadni, ta pa v Vzhodni coni. Vsaj to, kar je doslej ostalo v Vzhodni zoni, mora ostati tudi v bodoče. Dokler bo jugoslovanska Slovenija Vzhodna cona, bo samo to za nas porazno merilo, edino merodajno. Na žalost imaš torej prav v vsem, kar pišeš glede Primorske in Koroške ali trenotno mi ne moremo nič spremeniti na tem stanju niti komu kaj svetovati. Prav lepo te pozdravlja Gospod dr. Albin Šmajd Trst. Prepis pisma Mihe Kreka Albinu Šmajdu, 10. 12. 1945 (ASS 108)1414 Pr[ejel] 20. 12. 1945 Rim, 10. 12. 1945. Via Paganini 24. Dragi! Zadnji čas me zelo pritiskajo aleati, da jim dam sledeča poročila: 1.) Moč (moralna in fizična) opozicije v Jugoslaviji; koliko članov približno ima? Katere osebnosti stojijo na čelu ali so s tem v zvezi? (Ali je res, da sodelujeta ga. Radič [Marija Radić] in hčerka [Miroslava Košutić], da sta ustanovili nek časopis in da sta v Zagrebu na svobodi). 2.) Kateri ilegalni časopisi izhajajo v Jugoslaviji? Ali bi bilo mogoče pribaviti izvode teh listov ali event[ualno] letake. 3.) Kakšne tendence imajo različne skupine opozicije? Ali se želijo združiti in v čem je skupnost njihove politike? 4.) Ruska in angleška aktivnost v Jugoslaviji? 5.) Vse vojaške informacije 6.) Detajlirane informacije o koncentracijskih taboriščih v Jugoslaviji 1414 Dokument je tudi v arhivu Studia slovenica, ASS 1, Slovenska ljudska stranka. Na kazalo Na kazalo oseb 1180 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 7.) Dokaze za dejstvo, da so bile pošiljke UNRRE nesmotrne in nepravično uporabljene (To dejstvo je gotovo, toda ni nobenih dokazov za to, kakor tudi ni dokazov, da so bile pošiljke poslane v Rusijo.) 8.) Dokaze, da so bile volitve v Jugoslaviji falsificirane. Karkoli bi mi bilo mogoče poslati pred 20. 12. od teh stvari, bi bilo velike vrednosti in važnosti. Lepo pozdravljam Tvoj dr. Miha Krek Miha Krek tudi za KMETIČA [Avgust Kovač] Važno! Pismo Jožeta Basaja Albinu Šmajdu, 10. 12. 1945 (ASS 108) Pr[ejel] 15. 12. 1945 Cel[ovec] 10. 12. 1945 Dragi! Gledam, obračam, pismo in še ovitek, ni datuma. – Nič ne de. Danes ob 5h sem šel mimogrede k g. p[atru] Odilu [Odilo Hajnšek], pa je bil tam ravno kurir. Ker jutri zj[utraj] odide na Spittal, moram pohiteti z odgovorom, tembolj, ker bi rad priložil še pisemce za Ljub[ljano], da ga po tvojih kanalih spraviš tja. In g[ospod] žup[an] Sever [verjetno France Sever] iz Kellerberga mi je tudi poslal 2 pisemci, ki jih prilagam. Poslal jih je pa skupaj s štruco; zato mu moram iti na roko. Kako? Jaz bom štruco pojedel, Ti jo pa odsluži. To bi bilo po načelih – sodobne delitve dela. Novice so mi zelo zanimive. Prišle so enake iz Maribora, tudi Janko [verjetno Janko Kregar] je prinesel v bistvu enake: objavili smo v »Dom. glasovih« in »Slov[enskem] taboriščniku«. Tvoje pismo od 25. 11. (po g. [...]) sem prejel ravno dan pred odhodom v Spittal. 27. 11. sem ga prejel, 28. 11. sem se odpeljal. Bila je tam seja širš[ega] odbora (zastopniki taborišč), pop[oldne] pa še Nar[odni] svet K. A. – Iz Spittala smo šli z avtom v Lienz (prvikrat, da s Hudsonom ni bilo defekta). V Lienzu sem ostal do 3. 12. zj[utraj], ko sem se z rav[nateljem] Bajukom [Marko Bajuk] in njegovo gospo [Amalija Bajuk], odpeljal. V času bivanja smo imeli razširjeno sejo soc[ialnega] odb[ora]: podal sem polit[ično] poročilo doma, na Kor[oškem] (volitve, O. F. etc.) in po svetu. – V tem času sem dvakrat obiskal Tvojega očeta in sestri. (Tudi Purgarjevi so v isti sobi.) Izročil sem mu na rač[un] Tvoje zaloge 500 šil[ingov]. Remcu [Bogumil Re-mec] sem takoj po vrnitvi poročal, pa še ni dvignil (bil je namreč vso »zalogo« naložil pri B. f. Kärnten). Vzel sem tudi zavoj z Zabretovo obleko, ki je ves čas gori čakal. Niso si ga upali nikomur izročiti. – Prisostvoval sem proslavi 1. 12., ki jo je otvoril dr. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1181 Mršolj [Valentin Meršol] z lepim nagovorom iz zgodovine l. 1918 in danes. Program je bil odločno predolg (2 3/4 ure). Majorja ni bilo. V poned[eljek] 3. 12. smo se peljali mimo Kellerberga (zajtrk) v Maria Wörth (ogle-dali smo si obe cerkvi in kripto), nato v Ribnico, kjer je Bajuk[ova] gospa izstopila in naposled v Cel[ovec], od koder je Bajuk hotel še isti dan po knjige v Silberegg in se takoj zvečer vrniti v Lienz. Pa majorja Carlinga ni bilo, da bi dal ključe. Počakati je moral torka (4. 12.), pa zopet ni bilo ključev: založeni? Odšli smo – že kasno – jaz z namero, da skupno s prof. Janko Severjem in Ovseni-kom, ki smo jih naložili v Kellerbergu, obiščem Zabreta (zaradi paketa) v Strass-burgu in potem še cerkev na Krki. Zopet smo imeli smolo: avto je že začel štrajkati, ključev zopet ni bilo. Bajuk se je odločil, da se pelje sam v Silberegg in je res našel tam Angleže s ključi, naložil nekaj knjig in se vrnil v St. Vid, kjer smo ga čakali. Prišli smo pop[oldne] ob 1/2 4h v Celovec, tu pa naložili na moje mesto Remčevega Andreja. Toda pred hot[elom] Trst je avto odpovedal: odpeljati so se morali z vlakom, Milhar-čič pa je ostal z avtom tu, da ga pelje k »zdravniku« – a propos, ing. Remcu je zaupal, da je bila voda v hlad[ilniku], ki je ni bil popolnoma odtočil zmrznila in razgnala »gehäuser«. Ing. R. pravi, da je s tem avto le še polovico tega vreden, kar je bil preje! Sklenil sem, da se v tem avtomob[ilu] in s tem šoferjem več ne peljem. Ne enemu ne drugemu ne zaupam. Paket za Zabreta sem pustil v Št. Vidu pri g. žpk. [župniku] Demšarju [verjetno Anton Demšar]. Popisal sem Ti to bolj natančno, da veš, kakšna usoda je zadela ono največjo »vrednost«, ki smo jo pripeljali s seboj. Prevzviš[enega] [Gregorij Rožman] večkrat obiščem. »Že dobro […]; čisto nepotreb-na je bila panika, ki jo je naredil p. polk. [podpolkovnik] Kregar [Janko Kregar] z listo 6 oseb – Prevzviš., Hacin [Lovro Hacin], Basaj [Jože Basaj], Šmajd [Albin Šmajd], Kremžar [France Kremžar st.] in še?« Dvakrat smo ga že tudi povabili k ing. Remcu na čaj (5. o‘clock tea). Ko prideta sino-va iz Graz-a, ga bomo zopet. Prispevamo vsak nekaj. P[ater] Žibert [Jakob Žibert] je kot odposlanec Vatikana obiskal naše taborišče in prišel v Celovec: žal se nisva sestala. Ing. R. ga je angažiral takoj za zadevo Kete-ja [Ivan Kette], pa ni uspel, zato je pustil, nekako pooblast[ilno] pismo škof[ijskemu] ordinarijatu, tu, da zasleduje in uredi. Četudi nič. F. S. S. noče nič vedeti. Na dan avstr[ijskih] volitev sem bil pri žpk. [župniku] v Ebenthalu (Žrelcu) in mu oddal za Kete-ja zavojček s prepeč[encem] in pismo. Včeraj sem bil zopet doli – a kuharica ni hotela več sprejeti, ker g. žpk. [župnik] ne hodi več notri maševat. – Nazaj grede sem angl[eškemu] stražarju oddal zavojček, pisma pa ne sprejme, tudi obisk ni dovoljen. Je v tab[orišču] nacistov, ograjenem z visoko ograjo bodeče žice, stolpi s stražo na vogalih in z močno razsvetljavo. Ubogi župnik, grda denunciacija (Bog ve, s katere strani) ga je spravila notri in ni ga mogoče spraviti ven. Farani in drugi iz tab[orišča] Kellerb[erg] so napravili vlogo (sedaj ponovno), a koristi nič! Na kazalo Na kazalo oseb 1182 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Da, sedaj skušamo napraviti tu za vse D. P. (v tab[oriščih] in izven njih), jugosl[ovansko] predstavništvo emigr[antov] na angl[eški] coni Avstrija (Jera – Jugoslave emigrants re-presentation of Austria): Jovanović [Slobodan Jovanović] (Srb), Vinicki (trg[ovec] iz Za-greba), Remec, Drčar [Ivan Drčar] in jaz. Danes smo bili na Mil[litary] Gov[ernment] – a Simsona ni bilo. Potolažili so nas – za sredo ali četrtek, ko bo prišel v tej stvari zastopnik aliirane komisije iz Dunaja. Izrecno izključujemo politiko – le gosp[odarske], soc[ialne] in pravne zadeve emigr[antov] hočemo reševati. Prilagam prepis vloge, s ka-tero smo prosili za sprejem pri M G [Millitary Government] – Informiraj dr. Kreka! V Judenburgu sem bil sredi nov[embra]. Poskusil sem spravo, da bi enega vzeli v odb[or] iz opozicije, pa sem slabo naletel. Poskusil sem skupni razgovor, da se po-jasnijo »nerednosti« - […] opozicije. Pa ni nič držalo! Najbistvenejša stvar, da je šlo 2 nahrbtnika hrane iz tab[orišča] – ni držala. Policija je pričala proti njim. Ne vzamem jih več resno. Čeč – ga poznam iz orl[ovskih] časov – je vedno opozicija, dokler ne pride zraven. Oven [morda Ivan Oven] je nevaren in nastopa surovo; Clemente – niti svoje šolske dolžnosti (ki je minim[alna]) ne vrši; Babnik [Ferdinand Babnik] je pa zelo malo doma. Govoril sem z Rom. Malavašičem [Roman Malavašič] (odb[or] za kult[urno] delo); pravi, da jih ni resno vzeti. Govoril z dr. Klinarjem, pravi, da je Zupan, šef kuhinje, pošten in zanesljiv – (železničar – skladiščnik!). Torej – ne polagaj na to stvar toliko važnosti. Če se bo dalo, bom šel pred božičem še enkrat gori. Pa ne da jih »opravljam«! Da, Galley [morda Herdi Galle] je bil na praznik (8. 12.) pri meni. Ni šel v Trst – zaradi noge, ki ga boli (ali revma ali kita nategnjena). Prejšnji major mu je pisal, da mu bo že preskrbel mesto. Torej z obvešč[evalno] službo ni nič?! Povabil me je, da jih obiščem, na Sv. Štefana dan – sedaj niso več v gradu. Ve-liko mi je govoril o dr. Čuber iz Velikovca; interniranec, potem avstr[ijski] partizan, vpliven član O. V. P. Ponujeno da mu je bilo angl[eško] mesto dež[elnega] predsedni-ka, a da ga ni hotel sprejeti. Pismo (Tvoje) mu jutri odpošljem. Za Babnika [verjetno Ferdinand Babnik] nisem nič prejel, Ti pa pišeš: »tisto za g. Babnika je tudi oddati Oven Ivanu …« Popis dela N. O. za msgr. [monsignorja] Škrbca [Matija Škerbec] – po mojem – ni potreben. Saj Škrbec to delo dobro pozna: vsaj za posled[nje] dni! »Gasilec« mislim, da slabo računa. Danes sem bral v »Amer[iški] domovini« Gabr. [morda Franc Gabrovšek] članek o zahtevi Jugosl[avije] za Trst. Je stvaren in oster. Na koncu citira del Vilderjevega [Većeslav Vilder] pisma Savi Kosanoviću! Lepe pozdrave! Basaj [Jože Basaj] Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1183 Pismo Jožeta Basaja Albinu Šmajdu, 13. 12. 1945 (ASS 108) Cel[ovec] 13. 12. 1945 Dragi g. doktor! Zopet se nudi prilika za pismo, ki gre s transportom. Prinesejo Ti ogromne pošte: za taborišča v Italiji, za Ameriko in za Titoslavijo. Sle-dnje boš menda bolj težko ekspediral, razen če imaš dober kanal – ki dosti požira. Za It[alijo] in Ameriko ne bo težav, ker imate gotovo redne zveze. Tudi za moje zopet prilagam pismo, ki ga odpošlji na: dr. Božidar Vodušek, Ljubljana, Pražakova 3. Lagerji: Lienz je imel v torek zvečer (11. 12.) poslovilni večer od majorja. Gre drugam (menda s celo angl[eško] ekipo in z znano rusko »majorico«) i[n] s[icer] na Štajer-sko. Corsellis [John Corsellis] pa je stopil v službo UNRRA in ostane. Tako je veli-ko potrplenje naših emigrantov z dr. Mršoljem [Valentin Meršol] na čelu zmagalo. Hrana se je tudi znatno zboljšala. Drva imajo pa ne dosti, ampak preveč – saj so jih neprestano pripravljali. V »Novicah« je bilo objavljeno poslov[ilno] pismo majorja: vseh se spominja in ima za nje kako dobro besedo, celo onih Srbov (med njimi Sta-menkovića [Miroljub Stamenković]), ki jih je dal zapreti v zvezi z napadom nekega pijanega srb[skega] šoferja na Laković-a, superintendanta po milosti »majorice« in volji majorja. Še nekaj moke je odredil major za slovo, menda okoli 1/2 kg na osebo. Potem bo sedaj na tab[orišče] Lienz gotovo naval: barake udobne, drva dosti, hrana dobra in doslej – prepirov malo. – Msgr. [Monsignor] Škrbec [Matija Škerbec] si je pri padcu zlomil roko v zapestju in se še potolkel – po obrazu. Iz Judenburga je bil včeraj tu nač[elnik] g. Est [Jože Est]; obiskal je mene in mi raz-lagal razmere, zlasti nelojalnost opozicije dve uri, obiskal Prevzviš. [Gregorij Rož-man] in prenočeval pri ing. Remcu [Bogumil Remec]. Prejšnji dan je bil v Spittalu – pri Grumu1415, Bitencu [Mirko Bitenc], Vuletu [Vuk Rupnik] itd. (Od koman-danta »Slovenske armije« Jugosl[ovanske] vojske je imenovan za komandanta vojske v tab[orišču] Judenburg! Prosim, to Tebi zaupno.). Opozicija je gori vendarle šla k direkt[orju] UNRRA; kar sem ravno hotel preprečiti s svojim obiskom, dasi je že pred tem bila izmenjana cela garnitura v kuhinji. No, hvala Bogu, skladišče je prevzel župan Maček [Janez Maček] od Sv. Jošta, ki je poštenjak, zanesljiv človek. Ni se si-cer nič udeleževal boja opozicije, ali opozicija ni imela boljšega človeka, ki bi užival sploš[no] zaupanje. G. Est mi je strašno veliko govoril, zlasti o podpor. [podporočni-ku] Pip-u [verjetno Viktor Pipp] (prejš[njem] naredniku Jugosl[ovanske] vojske), kako intrigira (kot odbornik) z opozicijo, kako pošilja poročila o našem tab[orišču], da so »črnožolti avstrijakanti«. Široko mi je razlagal umor Sekule Drljević-a in kako je zopet Pip kazal takoj na partizane (Veber, Peterlin) v tab[orišču]. Babniku 1415 Janez ali France Grum. V pismu Albina Šmajda Mihi Kreku, 27. 1. 1946, nastopa France Grum, zato gre morda zanj. Na kazalo Na kazalo oseb 1184 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 [verjetno Ferdinand Babnik] je pri sekanju drvo zlomilo nogo: udaril ga je hlod, ki je izkočil iz risle! S »predstavništvom« gre počasi: sedajle čakamo na stanovanju ing. R. [Bogumil Re-mec], da nas telef[onično] pokličejo: prišel je menda zastopnik aliir[ane] komisije z Dunaja ravno v vpraš[anju] emigrantov (tu smo poleg ing. R. že Jovanović [Slo-bodan Jovanović] (Waidmannsdorf1416), Vinicki (trg[ovec] iz Zagreba), Drčar [Ivan Drčar] in moja mal[enkost]) Tudi včeraj so čakali celo dopoldne… Danes dop[oldne] je bil pri meni g. Kokotović dir[ektor] tov[arne] Meba v Zagre-bu. On je nekaj v svaštvu ali sorodstvu z nadšk[ofom] dr. Fogarjem [Alojzij Fogar]: ravno Fogarjevo pismo sem mu jaz pred 14 dnevi nesel v Unterwinklern1417 (pri Fe-lden1418). Zelo opt[imistično] mi je slikal silno razpoloženje Hrvatov proti režimu: volitve (15–20 % za Tita), križarstvo v Bosni skupno s četniki, industrija mora delati za Sovjete za vojne namene (Osječ[ka] ljevaonica!). Lisak [Erih Lisak], šef javne bez-bednosti pod Pavelićem [Ante Pavelić], je bil izdan od neke sorodnice oblasti, toda ubežal je skupno s komisarjem, ki ga je zasliševal. Trdil je, da je als OZNA infiltrira-na s protirež[imskimi] zaupniki. V Spittalu imamo zopet sejo 28. 12.: širši odbor. Tedaj bom šel zopet v Lienz, da vi-dim, kako jim je pod novim režimom UNRRA. Ostati nameravam tam čez Novo leto! Belj[aška] direkcija je vpeljala – zaradi roparskih napadov – da morajo vsi pasažirji pri nakupu vozovnice predložiti »Wohnsitzbescheinigung«. Lienz (postaja) je imel to že 14 dni. Avto je še vedno pri popravilu; je to težka zadeva. G. Milharčič se mudi tu in bi zvečer nočeval pri meni. – Danes je prišel semkaj tudi Nande Novak [Ferdinand Novak]. Iz Šmihela pri Pliberku se je že pred 3 tedni umaknil severno [od] Drave; sedaj se namerava tudi od tu umakniti – zaradi oseb[ne] varnosti – v Kellerberg tab[orišče]. Njegovo posestvo da je izročeno nekemu partizanu pod pogojem, da se prepiše tedaj, ko bo Nandeta likvidiral. Predvčeraj se je tu otvorila razstava beg[unskih] izdelkov v »Burgkapelle«. – Naših stvari je razmeroma malo: Judenburg je ofic[ielno] dobil obvestilo za razstavo šele dan pred otvoritvijo. – Skušali bodo – čujem – naši begunci doseči pri Angl[ežih], da bi se po novem letu vršila razstava slov[enskih] izdelkov. Velesovec [Lovro Hacin] (dr. H.) je tu v Celovcu: dela pri oblast. koraki, da bi šel s transp[ortom] v Italijo: seveda s tem pride v roke FSS [Field Security Section]; zakaj seznam vsakega transporta dobi na odobritev FSS. 1416 Otoče. 1417 Spodnje Vogliče. 1418 Vrba, nemško Velden. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1185 Nekaj se ljudi vrača v Jugosl[avijo]: onih, ki so bili že poprej na Kor[oškem] zlasti na kmetih. Straši jih izguba državljanstva (s 15. 12.) in koroški terenci. Iz Krumpendorf--a1419 so se morali izseliti vsi begunci, češ naj gredo v tab[orišče] ali domov. Menda pridejo semkaj angl[eške] družine. Sedaj se čuje, da ni tako hudo: Rudež [verjetno Marko Rudež] se je že vrnil. Glavno so se morali številni »Volksdeutsche«, ki so bili tam, izseliti. O. Farji pa so iz tega slučaja naredili splošno odredbo, da morajo vsi begunci domov ali v tab[orišče]! Kot sem ti pisal, je g. ing. R. naložil celo Tvojo zalogo v [...]. Kako bo ta stvar urejena, si menda že kaj razvidel iz časopisov. Sicer bo pa stvar v toliko nerodna: kako bo dvigal. Bo že še sledilo poročilo. Pismo g. Galle-tu [Herdi Galle] sem odposlal takoj drugi dan; on je sedaj v »Pfle-ghaus« in Damtschach1420, ni več pri grofu. Zato me je povabil za Štefanovo. Malo premišljam, ali naj se angažiram toliko – nastanejo takoj neke »moralne obveznosti« – iz takih poznanstev! Zlasti v slučaju, ko se vrnemo. K Tischlerju [Joško Tischler] ne grem več – če ne bodo nastopili kaki novi momenti. Tudi ni ves čas smatral za umestno, da obišče našega škofa. Menda iz strahu, da ne bi se umazal? »Slov[enski] Taboriščnik« mi Tvojega pisma še ni vrnil. Dal sem ga na razpolago – seveda z vsemi kantelami. Sem sam prečrtal vse, kar bi moglo biti nevarno. Želim Tebi in vsem znancem v Trstu blagoslovljene praznike in srečno novo l. 1946, da bi to leto bilo leto srečne naše vrnitve v domovino, svobodno kom[unističnega] terorja. Daj nam Bog pravo božično ubranost v globokem kršč[anskem] gledanju velikega praznika – Božiča, praznika osvoboditve človeštva od zla, od greha, od tiranstva. Tvoj Basaj [Jože Basaj] P. S.: Obe priloženi pismi in sliko pošlji na naslov g. dr. B. Voduška, Pražakova 3. Pismo Albina Šmajda Mihi Kreku, 15. 12. 1945 (ASS 1) Dragi g. minister, pišem v naglici, ker sem do zdaj mislil, da bom danes ali jutri osebno odpotoval na jug. Tako pa se mi nudi prilika, da Ti pismeno sporočim, kar bi bilo novega. 1) Te dni sem bil v Gorici. Zdi se mi, da bi bilo prav zaradi enotnosti in organiza- cije, da bi vse šlo le preko člana NO v Gorici g. dr. Kacina [Anton Kacin]. Ker tu doli je vse odprto (odlepljeno). Izročajte le zaupnim in zanesljivim kurirjem! 2) Vpostavil sem zvezo z M iz Celovca. Potreben bo osebni razgovor s teboj. 1419 Kriva Vrba. 1420 Domačale. Na kazalo Na kazalo oseb 1186 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 V četrtek 20. 12. imam sestanek z tuk[ajšnjim] A. častnikom, ki bo vzdrževal zvezo z menoj. 3) Za Trst naslavljajte vse stvari name, a zunanja kuverta naj nosi naslov dr. Prešerna [Jože Prešeren]. 4) Tu smo obnovili slov[enski] odbor; dosedanji člani niso hoteli delati, ker so se bali in ker trdijo, da je brez haska vsako delo. V novem bo Horn [Peter Horn], dr. Prešeren [verjetno Jože Prešeren] in še drugi. Sam ne bom član. 5) Morda pošljete kaj denarja po prinosilcu tega pisma! 6) V prihodnjih dneh čakam pošto iz domovine. Če bo kaj interesantnega, sporočim. 7) Kdaj bom utegnil priti, ne vem. So gotove stvari, o katerih bi bil potreben oseb- ni razgovor, ker so načelnega značaja, a zvezane tudi s finanč[nim] vpraša-njem. – Tvoji ge. soprogi, Tebi in vsem prijateljem želim prisrčno iskrene in zadovoljne praznike. Miru ter srečno in blagoslovljeno novo leto 1946. Poklon ge. soprogi, pozdrav Tebi! Tvoj udani Dr Šmajd [Albin Šmajd] 15. 12. 1945 Pooblastilo Mihe Kreka za Albina Šmajda, 18. 12. 1945 (ASS 1) Rim, 18. 12. 1945 Kopija POTRDILO IN POOBLASTILO S tem potrjujem, da je g. Dr. Albin ŠMAJD član začasnega vodstva Slovenske ljud-ske stranke in zastopa vodstvo stranke kot njegov pooblaščenec. Le dogovore, ki bi naj bili politično in materijalno obvezni za stranko mora predhodno odobriti izvršni odbor. Vse strankine somišljenike in prijatelje prosim, da g. Dr. Albinu ŠMAJDU poma-gajo in ga podpirajo. Rim, 18. 12. 1945. Za vodstvo S L S tč. predsednik MKrek (Dr. Miha Krek) Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1187 Pismo Albina Šmajda Mihi Kreku, 20. 12. 1945 (ASS 1) Dragi g. minister, aa odg[ovor] 11. 1. 1946 vso tvojo pošto zlasti dopis z dne 9. 12. 1945 z raznimi prilogami (božična in novo-letna poslanica) prepis iz »Aufgebot« in »die Tat«, »New Cronicle«, prepisa naredbe tebe 9. srb[ske] brigade, dopis z dne 10. 12. glede vprašanja za aleate, Miloša [Miloš Stare] in Godino [Jožef Godina], z veseljem in hvaležno prejel. Prisrčna hvala za vse. (Prejel danes 20. 12., a prinašalec že danes odhaja). Takoj k odgovorom: 1) poslano pošto bom skušal podati po prvi zanesljivi poti, 2) za dr. Kovačičeve1421 se bom zanimal in poročal. G. Mazi (svak plk. [polkovni- ka] Kokalja [Anton Kokalj]) je pisal svoji ge. na Koroško, ker je mislil, da so tam, a so še bili v Ljublj[ani]. So zdravi. 3) O [...] prilagam odgovor g. Baraga [Srečko Baraga], ki sem ga prejel danes 20. 12. 4) Zveze z domom so vedno bolj redke in težavne. Zadnji čas imamo smolo in sploh ne vemo, kako bomo vzdržali. 5) Danes prihajajo iz Ljub[ane] ponovno poročila o aretacijah ali nekih selitvah do 2000 ljudi. Kdo so ti nesrečneži, trenutno še ne vem. Čakam na kurirja, ki je odšel v soboto. Bojimo se, da so ga aretirali. 6) V Lj[ubljani] je izšlo par številk nekega ilegal[nega] časopisa. Dobil sem spo- ročilo, da ga bodo poslali, ko ga dobe. Seveda je to tudi odvisno od tega, če jih niso začeli preganjati. 7) Denarja je bilo samo 5 zlat[nikov], ker je 2 vzel g. Ris [Rudolf Žitnik], ko je bil decembra tu. Obračun za 5 sem Ti že poslal po g. Tumpeju [verjetno Franc Marjan Tumpej], ki je prinesel tudi časopise. Za november: dolg 18.000 + dr. Mart [Ivan Martelanc] 5000 + ga. inž. Mart [Amalija Martelanc] 4000 + dec[embra] nakup časopisov + gl[avni] Ob[veščevalec] Kmetič [Avgust Ko-vač] do 20. 1. 1946 in pomočnik 15. 1. 1946 (7.000 + 5000) = 40.000, kolikor sem dobil za zlatnike. Torej nič zame ne za november in ne december. Ker ne vem, če bom kaj prejel pravočasno, bom iz svojega založil za nakup časopisov za januar, ker sicer moramo prenehati z nakupom. Vedno sem menil, da ima NO še denar, zlasti še, ko je precej že šlo tu v […]. Če je zdaj drug vir, tudi prav. 8) Slov[enskega] časopisa AA [Anglo-Američani] ne dovolijo v Trstu. 9) Gre za razširitev Slov[enskega] Primorca. Ne vem pa, koliko bi uspel. Sem Ti že na kratko sporočil. Da bi pa preveč ne zastalo, bi izdajali kak ilegalni list. Za tega bi bilo potrebno toliko, da se krijejo stroški. 10) Čudno se mi zdi, da dr. Bajlec [Franc Bajlec] ni agilen. Zakaj prevzema po- ložaje? Tudi, zakaj Mirko [Mirko Bitenc] ni v Rimu, ali zakaj ne skrbi za 1421 Morda družina dr. Jožeta Kovačiča. Na kazalo Na kazalo oseb 1188 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 vojaško povezavo, ker Eboli dela naprej. Tako je v Judenburgu postavljen za poveljnika g. Est [Jože Est], ki je tudi predsednik taborišča. 11) dr. Basaj [Jože Basaj] med drugim poroča s Koroškega. Sedaj skušamo na- praviti tu za vse D. P. »Jugoslov[ansko] predstavništvo (JEZA – Jug[oslav] emigrants representation of Austria), Jovanović [Slobodan Jovanović] (Srb), Vinicki (trg[ovec] v Zagrebu), inž. Remec [Bogumil Remec], Drčar [Ivan Dr-čar], dr. Basaj. Danes smo vložili vlogo, ki jo v prepisu prilagam.« Čakajo na sprejem, a doslej (do 17. 12.) še niso bili sprejeti. 12) v novem pismu dr. Basaj tudi sporoča, da so neka nesoglasja v tab[orišču] Ju- denburg, ki jih ne more mirno rešiti. Nekatera taborišča je prevzela UNRRA. Za enkrat se imajo prilično dobro. 13) prav zaupno pošljem prepis nekega pisma, ki ga je pisal g. Janez inž. Ložar prof. Verbiču [Pavel Verbic], a je prepis v nekih rokah, od koder sem dobil ta izvod. Ob priliki bi želel ta izvod dobiti nazaj. Glejte, kaj v tej družbi govorite in delate!! 14) kakor sem na kratko že sporočil, ponovim, da so ponovni stiki bili vzposta- vljeni. Danes (četrtek 20. 12.) imam ob 18h ponovni kontakt z nekim kpt. [kapetanom] A. Kaj in kako, še ničesar ne vem. 15) sem je prišel tudi inž. Kregar [Simon Kregar] iz Ricciona. Hvalil je resolucijo naprednjakov, napadal nek nov program SLS, ki ga ima [v] rokah. Zabavljal je proti g. Kavki [Karel Kavka]. Vidi se, da hodijo svojo pot naprej, mi pa tonemo in umiramo … Žalostna usoda!!! Avstrijci napenjajo vse svoje moči, da pripravijo teren za Podonavsko konfederacijo. Operirajo z vsem in tudi skušajo najti odmev med nami. Ko bom kaj več zvedel, bom sporočil. Vodil bom pa vse razgovore, ker smatram, da so potrebni. Pišem v kavarni in v naglici, da vsaj to oddam. Blagoslovljene praznike Tvoji ge. soprogi in vsem, zlasti Tebi Tvoj Albin [Albin Šmajd] 20. 12. 1945 Pismo Mihe Kreka Albinu Šmajdu, 21. 12. 1945 (ASS 1) Rim, 21. 12. 1945 Via Paganini 24/3 Dragi! Hvala za pismo, ki si ga napisal 15. 12. in ga je prinesel g. Horvat [Avgust Horvat]. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1189 1.) Prilagam 25.000.– Lir kot prispevek za mesečne stroške za informacijsko služ-bo. Mišljeno je nekako 15.000.– za eksistenco 2 ljudi in 10.000.– za priložnostne honorarje in pisarniške stroške. Denar sem dobil od socijalnega odseka, moram dajati točen obračun morda ne z vsemi pravimi imeni, a vendar forum, ki je zelo širok: Dr. Prešeren [Anton Prešeren], P. Hugo Bren, kapucin O. Arhangel [Vla-dimir Drolc], Dr. Saruga, Križman [Andrej Križman], Remec [Bogumil Remec], Bajlec [Franc Bajlec], Kremžar [France Kremžar st.], Dr. Žebot [Ciril Žebot], dr. Falež [Štefan Falež]. Zato Te prosim, da mi na posebnih listih poročaš kako boš denar uporabil. Upam, da se bo ta nagrada mogla izplačevati vsaj nekaj mesecev. 2.) Drugih finančnih obveznosti ne prevzemaj. Ni misliti, da bi jih mogli kriti. Nar[odni] odbor nima več nobenega denarja, smo dali vse za obleke. Smo morali, ker je bilo preveč govorjenja o tem denarju. Sedaj nimamo nič in ne upamo od nikoder nič. Stranka po moji vednosti nima nič. Če je še kje kaj, tega ne vem in ljudje, ki imajo, skrivajo da se ne bi uporabilo sedaj. Iz Amerike pride vse preko Frančiškanov ali Vatikana. Za vse zvedo najpreje p[ater] Prešeren [Anton Prešeren] in drugi. Jaz ne razpolagam. Denar od tam je namenjen za direktno pomoč beguncem, nič za organizacijo, najmanj za politiko. 3.) Ker smatramo, da bo vzdrževanje po taboriščih koncem 1946 zaključeno, a v tem letu ne bo še mogoče misliti na vrnitev beguncev domov, moramo intenzivno pripravljati naselitev kjerkoli, da bodo ljudje od 1947 dalje mogli kje živeti. Drugi bodo šli domov, kakih 10.000 jih bo pa vendar morda šlo tudi v daljše izgnanstvo. To bo največja naloga pred nami. 4.) Pošto v Gorico pošiljam kolikor-toliko važno le Dr. Kacinu [Anton Kacin] v Trst pa tebi preko Prešerna [Jože Prešeren]. 5.) Horn [Peter Horn] v Slovenskem odboru pomeni trobento. Vse kar boste želeli, da v kakršnikoli obliki pride ven, razpravljajte z njim. 6.) Novice iz domovine so bistveno preredke, presplošne in nepopolne. Če tam pričakujejo, da bomo še informirali svet v našem smislu, morajo poslati več, siste-matično in točno. Katastrofalno smo odpovedali v poročanju o poteku volitev. Jaz sem vsem, ki sem jim dajal poprej informacije, moral odgovoriti, da sem z ozirom na zadržanje zaveznikov napram nam, prenehal z obveščevalnim delom. Drugače nisem mogel odgovarjati na njihove očitke zakaj nič nimam. 7.) Bajlec [Franc Bajlec] kot tajnik N. O. in Stranke ne more delati nič. Pravi da je bolan. Na kazalo Na kazalo oseb 1190 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 8.) Novice iz Londona in Amerike pravijo, da smo mi samo še objekt samaritan-skega podpiranja zapadnih zaveznikov. Svare nas naj ne gojimo kakih upov. 9.) Tito [Josip Broz] zahteva od italijanske vlade izročitev vseh Jugoslovanov, ki žive na ozemlju Italije. Dokler jih ne dobi, pravi ne bo izročil niti vojnih ujetnikov – Italijanov, ki so še v Jugoslaviji. Praznike sem ti že voščil, pa jih še enkrat, Tebi in soprogi in vsem znanim! Bog s teboj! MKrek (Dr. Miha Krek) Gospod Dr. Albin Šmajd T r s t . Pismo Viktorja (verjetno Viktorja Antolina) Albinu Šmajdu, 23. 12. 1945 (ASS 108) Servig[liano] 23. 12. 1945 Dragi g. Šmajd [Albin Šmajd]! Tvoje pismo prinešeno po g. Horvatu [Avgust Horvat] sem prejel. Govoriš mi o neki deki, na kateri je sedela moja žena iz Borovnice do Trsta. Z ozirom na to Ti dajem izjavo moje žene, ki pravi, da je res sedela na nekem paketu, ki je imel rdeč omot. Bila je naprošena od ge. Drobeževe, ki pa ji ni nič povedala glede vsebine ali komu je namenjeno. Vse stvari, tudi tisti rdeči omot (deka), je bila poleg denarja in potnih kovčegov izročena v mojem prisostvovanju in navzočnosti g. Drobežu Ladotu in g. Jenkotu Albinu, s katerim sem jaz in žena potovala v Forli. Spominjam se Tvoje deke. Bila je bela volnena, zašita v rdeči ovoj. Nosil jo je g. Jenko Albin, ki jo je v Forliju še imel in ki mora tudi vedeti oziroma je moral vedeti čigava je, ker je ga. Drobeževa dala list svojemu sinu, kako in kaj je z predmeti. O vsej stvari se obrni na Drobeža in Jenkota Albina v Riccione, kateremu je bilo vročeno. Zanikati, da je ni dobil ne more, ker sva jaz in žena in g. Drobež priči, da jo je g. Jenko res dobil. Lahko se sklicuješ na mene in ženo. Pri nas je vse po starem. Ako se boš kaj oglasil Ti bom povedal zanimive stvari, ki Te bodo gotovo interesirale, saj se tičejo Tebe. Vesele božične praznike in blagoslovljeno Novo leto želim Tebi in vsem znancem tvoj Viktor [verjetno Viktor Antolin] Pozdr[ave] od brata in ostalih! Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1191 Pismo Albinu Šmajdu, 26. 12. 1945 (ASS 108) Rim, dne 26. 12. 1945 Dragi doktore! Pismo je bilo oddano g. princu komaj te dni. Bil sem dvakrat v Braciano1422, toda nikdar nisem dobil doma g. Durchlauta, no sedaj sem ga komaj ujel v Rimu, kamor je od neke strani prišel. Prosil sem ga za udijenco, češ, da imam osebno pismo na njega, pa mi je telefonično odgovoril, da naj pismo pustim na porti, da bo videl kaj je, potem mi bo odgovoril. Črez par dni bom Eksemenci, ki ima prav madžarske manire zopet telefoniral, na kar Ti bom poročal, če me bo sprejel. Življenje v Rimu gre stari tir naprej. Takratno flikanje je ostalo brez vspeha, razni Cirili1423 so silno vžalanjeni, ker ni bil pritegnen in napoveduje prelom, ki mora priti prej ali sleje ali dobesedno: Zgodilo se bo, da bo problem Straže prišel in butnil na dan s čim večjo silo. Baje so že začeli z malo ekipo = treh ljudi, studentov, poizkusno ofenzivo v Gorici. Le to jim ne gre v glavo, da tam niso in ne morejo dobiti vgodnih tal, dasiravno stikajo in tipajo na vse strani. Ker so jih do časa spoznali, in ker so poslali v boj slabejšo garnituro, jo bodo, ako si popolnoma polomijo roge, prav gotovo zatajili. Eno so pa le dosegli, da so se tam do skrajnosti osovražili. Glede S[lovenskega] Primorca bodo, prav gotovo težave, dokler je za odgovor-nega urednika mons[ignor] Novak [Alojzij Novak], ki je precej boječ in ga sploh občudujem, da je prevzel odgovorno uredništvo. Govoriti bi moral z dr. Cukom [verjetno Alfonz Čuk]. Iskrene pozdrave […]1424 Pismo Miloša Stareta Albinu Šmajdu, 28. 12. 1945 (ASS 108) 28. 12. Dragi! Javim se Ti, ker je ravno prilika. V skrbeh smo, če Ti je sredi tega meseca Tomšič pri-nesel pošto; bilo je je precej in bila je zapečatena. Morda bi kar po pošti na kak način dal vedeti Mihu [Miha Krek], da je prišla. Pred Božičem je nesel zate pošto tudi Komac [Maks Komac] iz Gorice in južneje Janez [Janez Grum]. Upamo da bo Janez prinesel potrdila o prejemu. Tukaj je vse pri starem, odnosno se bo vse delo moralo 1422 Pravilno Bracciano. 1423 Verjetno so mišljeni Ciril Žebot in njegovi somišljeniki. 1424 Podpis nečitljiv. Na kazalo Na kazalo oseb 1192 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 usmeriti v možnost trajne naselitve. Te dni mi je pisal Vauhnik [Vladimir Vauhnik]; tudi on gleda na to tako kot tukaj. Pravi pa, da so njegovi prijatelji Angl[eži] mu rekli, da se v Jugoslavijo ne bodo utikali, ker se tudi Rusija nič ne utika. Če partizani govore doma, da je za njim podpora Rusije, je to le propaganda. Čudno stališče kaj? Ali ne bi pri izdajanju »Slovenije« v Trstu eden naših prevzel vodilno delo, da ne bi bil samo Kovač [morda Avgust Kovač]? Morda bi Hrovat [Avgust Horvat]. Premi-sli, ko bolj poznaš tam sedanje razmere. Saj razumem, da je težko pri Vas; zato ne zameri naukom od tu. Zelo prav bi bilo, ko bi utegnil za kak dan stopiti tu doli. Pa vem, da je poleg drugih težav tudi vprašanje denarja. Bog pomagaj! Kako je Tvoja žena? Ali je nevarno? Javi kaj obširneje ves položaj pri Vas in daj Janezu ko pride dol. Lepo te pozdravljam. Miloš [Miloš Stare] Pismo Andreja Križmana Albinu Šmajdu, 28. 12. 1945 (ASS 108) Rim, 28. 12. 1945 Dragi Albin [Albin Šmajd]! Ko imam že priliko, se Ti oglašam. Tvoje pisemce pred Božičem sem v redu prejel. Škoda, da nisi osebno prišel k nam. Že sem se veselil, da bomo skupaj božičevali, pa žal iz tega ni bilo nič. Pri nas drugače ni nič novega. Ne, za Božič so nam aleati s priznanjem Titove vlade poslali primerno božično darilce. – Morda se jim bo tako počasi le posrečilo, da nam ubijejo naše iluzije in nas napravijo realiste. – Mnoge je to zelo potrlo. Jaz pa vseeno ne obupujem. Saj so tudi emigranti v prejšnjih časih živeli po več let v tujini. Za Tvojo ženo sem zvedel, da je bila zaprta. Zvedeli od nje gotovo niso veliko. – Če bi bila midva v Ljubljani bi bila zdaj že med krilatci. Ubogi Tine1425, Goričan [Henrik Goričan] in drugi! Večkrat mislim na Tvoj stroj in z njim v zvezi na svoj »Erika«, če je še z mojo sestro vred na mojem domu v Komendi. Prav bi bilo, ko bi ga Tvoja žena šla iskat in ga vzela, ker se bojim, da bi drugače morda zginil. Od sestre nimam namreč nobenega sporočila in nič ne vem, kako je zdaj na mojem domu. Če misliš, da bi se to dalo speljati, porabi priloženo pooblastilo. Če boš imel kaj časa, se kaj oglasi. 1425 Verjetno je mišljen Martin (Tine) Žekar, ki je bil tako kot Henrik Goričan na t. i. božičnem procesu decembra 1945 najprej obsojen na smrt, nato pomiloščen na zaporno kazen. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1193 Še to prosim, da g. Hrvata [Avgust Horvat] podpreš po svojih najboljših močeh pri organiziranju delavstva. Tam tega ne poznajo. Lepo pozdravlja Tvoj Andrej [Andrej Križman] Srečno novo leto! Albin, Albin, zakaj Te ni nič več k nam. Pridi z novicami čim prej. Zveza dela? Nič Jošta? Pozdrav! Tomaž1426 Pismo Mihe Kreka Albinu Šmajdu, 28. 12. 1945 (ASS 108) Rim, 28. 12. 1945 Dragi! Res ne vem, kaj je vzrok in gotovo ne maram očitati nič Tebi, ampak dejstvo je, da edina zveza med domovino in menoj preko Trsta zadnje dva meseca ni več funkcijonirala. Poročila, kolikor jih je bilo, so bila popolnoma slučajna, postranske važnosti in v glavnem nepolitična. Ves mesec dni pa je bila zveza sploh prekinje-na, tako, da nisem dobil nič. Na nesrečo je bila to doba predvolivnih in volivnih dogodkov, glede katerih so se zavezniki zelo zanimali za podrobne in konkretne podatke. Nekaj časa sem se izogibal, potem sem pa moral vsem zvezam enostavno sporočiti, da o volitvah v Jugoslaviji ne vem nič. V mesecu decembru sem moral odpovedati vsem dopisnikom in obveščevalcem svoj mesečni doprinos o položaju v Jugoslaviji, ker res nič novega vedel nisem. Tako n. pr. o volitvah še danes ne vem niti kdo je kandidiral, niti kdo je izvoljen, kaj šele vse drugo, ki je potrebno, da bi se volitve naslikale in vsaj verjetnostno izkazalo, da volitve niso bile svobodne. Sedaj v angleških časopisih čitam, da so v Ljubljani neki ljudje sojeni in obsojeni. Kdo so to, zakaj so sojeni, kakšno je politično ozadje, nič ne vem. Če torej niti o teh stvareh, ki pridejo v angleške časopise, nisem obveščen, si lahko misliš kako popo-len ignorant sem v vseh drugih zadevah več ali manj važnih, ki se jih v domovini gotovo dogodi, cela množina, vsak teden. Poslal sem Ti vrsto vprašanj. Nanje ne vem in ne znam dati odgovora. Kaj je krivo temu, je težko ugotoviti. Dejstvo je, da so bili v tem času samo liberalci kot kurirji. Ti so oddajali poročila v glavnem v Riccione, do Rima pa niso prinesli nič več. To je gotovo ena izmed velikih pomanjkljivosti. Druga pomanjkljivost je v tem, da tam pri Vas med Trstom in Gorico ni povezanosti in zvez. Tukaj so bili Ko-mac [Maks Komac], Bavdaš [verjetno Alojz Bavdaž], ki so prinesli po eno pismo iz Gorice in nič drugega. Potem se mi pa zdi, da je g. Kovač [morda Avgust Kovač] ali kako se piše, ki je bil pomočnik ing. Martinjaka [Izidor Martinjak], sedaj nekako 1426 Zapis na hrbtni strani pisma. Na kazalo Na kazalo oseb 1194 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 na svojo roko začel delati in morda namenoma ali ne namenoma uporablja vse zbrano gradivo za svoje namene brez zveze z nami. Kovača, Stare [Miloš Stare] označuje kot popolnega liberalca. Žitnik [Rudolf Žitnik] pravi, da je s Stražarji, gotovo je le to, da ga ne smemo pustiti samega, sicer bo tam ustvaril nek center, ki ne bo nikomur v korist. Morda je tudi delovanje tega Kovača tako neugodno vpli-valo na zvezo. Dejstvo je, da sedaj Javornik [Mirko Javornik] iz Riccione razpošilja novice in da imajo liberalci v Riccione svoj informativen center, dočim je naš v Rimu usahnil. Če se Ti zdi mogoče, da bi se to kaj popravilo in če se Ti zdi, da bi bilo treba z naše strani kaj storiti, premisli in napiši ter pošlji kakega zanesljivega človeka doli s podrobnimi poročili in predlogi. Dasi nimamo nič denarja, bomo to pot že še poravnali. Rad bi vedel tudi Tvoje mnenje k splošnemu položaju, ki ga jaz ocenjujem takole: Naš slučaj je v mednarodni politiki zaključen. Zavezniki se ne bodo za jugoslo-vanske notranje zadeve brigali več, kot se normalno briga zastopnik tuje države za razmere v zemlji kjer ima službo. Mi v Italiji ne moremo dolgo ostati. Koncem leta 1946 preneha vzdrževanje beguncev po taboriščih. V teku l. 1946ega se za naš povratek domov verjetno ne bo nič dobrega zgodilo. Zato moramo tekom tega leta pripraviti in izvršiti preselitev slovenskih beguncev v nove razmere, kjer bodo za-četkom leta 1947 mogli sami sebi začeti služit kruh. Naselitev teh beguncev bi bila najpriprosteje rešena v Julijski Krajini, če bi bila to kaka mednarodna tvorba in bi zaveznikom to konveniralo. Ne vem zakaj so v Gorici spraševali profesorje in inteli-gente ali bi oni želeli Julijsko Krajino kot samostojno državno tvorbo in zakaj so jih vprašali če so v kaki zvezi z menoj. Tudi drugih takih majhnih znakov je nekaj, da bi človek mogel nanje navezati malo upanja, da bi se moglo teh 15.000 slovenskih beguncev morda spraviti pod streho v Julijski pokrajini. Na Koroškem živi menda neki dr. Šumi, ki ima slovensko ime Šuman in ki ponuja svojo pomoč za to, da bi se slovenski begunci naselili kje v Avstriji, morda celo na Koroškem. To se mi zdi mnogo manj verjetno ali, da bomo imeli mirno vest, bi bilo treba tudi s tem Šumi-jem ali Šumanom govoriti. Razen teh dveh možnosti namreč ne vidim nobene, ki bi nam dala priložnost naselitve v Evropi. Obrnil sem se na Mednarodni Rdeči Križ radi naselitve kje drugje na svetu. Sedaj bom hodil od poslanstva do poslanstva, da ugotovim, kje bi nas sploh hoteli sprejeti. Mislim, da je to edina konkretna nalo-ga, ki jo sedaj še imamo in smo za njeno izvršitev neposredno odgovorni. Zraven bomo informirali pač zaveznike kar naprej kolikor bomo mogli, dasi ne vidim več pravega smisla za konkreten rezultat, ki bi kaj spremenil našo usodo. Če imaš tudi Ti ta vtis mi povej, sicer pa mi napiši svoje pomisleke ali informacije, ki bi govorile za kaj drugega. Kajti v slučaju, da je moje opažanje pravilno, moramo skoncentrirati vsa sredstva in vse sile samo na vprašanje čim boljše preselitve. Čujem, da je bila medtem Tvoja soproga zaprta v Ljubljani. Vse nas zelo skrbi za njeno usodo. Razumem, da v takem razpoloženju Ti težje delaš in skrbiš za druge Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1195 stvari. Če ne boš mogel več, bom tudi to popolnoma razumel, kar povej, samo da sem obveščen. Pozdravljam tebe in vse naše prijatelje Tvoj Miha [Miha Krek] Pismo Andreja Križmana sestri, 28. 12. 1945 (ASS 108) Rim, dne 28. 12. 1945 Draga sestra! Izroči moj pisalni stroj gospej Šmajdovi [Marija Šmajd] ali kakemu drugemu dona-šalcu tega lističa. – Sem ga dolžan. Jaz sem zdrav in ni mi nič hudega. Večkrat sem Ti že pisal, a odgovora nisem prejel nobenega. Lepo pozdravljam Andrej [Andrej Križman] Pismo Frida Pogačnika Albinu Šmajdu, 13. 1. 1946 (ASS 108) Dragi! Roma 13. 1. 1946 Prosim Te vljudno, da po Tvojem zanesljivkotu priložena pisma expediraš za Ljublja-no. Če je prišel kak odgovor odn[osno] če pride, prosim pošlji mi sem takoj expresno, stroške poravnam v znamkah z obratno pošto. Svoj čas sem Te prosil za dosedanje razglase izdanih v Trstu v angl[eškem] jeziku. Tudi to Te prosim, da mi kaj kmalu dostaviš. Naš Vladko V. [Vladimir Vauhnik] ima prvič žarek upanja. Smatram to kot važno činjenico. Kajti dosedaj je imel v svojem črnogledstvu vedno žalibog prav. Seveda ta žarek je samo žarek. Ali je blizu njega solnce ali oblaki, Bog ve. Prosim Te tudi da onemu, ki prinaša slov[enske] časopise naročiš naj jih v Kr[ekovo] pisarno vedno čimpreje prinese. Kako si z zdravjem? Kaj je novega. Prim[orski] dnevnik ponovno izhaja. Ali so padli na kolena in prosili odpuščanja? Oglasi se kaj kmalu. Najbolj me bo seveda veselilo, če bom zvedel, da je pošta v redu pri-šla v Lj[ubljano] in še bolj vesel, če mi pošlješ šop pisem, seveda za mene, iz Ljubljane. Iskreno pozdravlja in zahvaljuje Frido [Frido Pogačnik] Na kazalo Na kazalo oseb 1196 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pismo Jožefa Godine Albinu Šmajdu, 14. 1. 1946 (ASS 108) R[im], 14. 1. 1946 Dragi! Zelo me skrbi, kako je s Tvojo gospo. Nič posebnega ne omenjaš glede tega. Morda imaš kake vesti, da ni nič hudega ali da je morda že prosta. Sporoči! Sporoči po pošti, saj je to še najhitrejša in dovolj sigurna pot. Že poldrug mesec je bil Miha [Miha Krek] dokaj nervozen, ker ni imel nobenih, pa prav nobenih poročil od Tebe. To toliko bolj, ker je želel, zelo želel imeti poročila kakr-šna je navadno dobival iz Trsta in od Tebe. Odločno sem trdil, da mora nekaj tacega biti, kar Te povsem opravičuje. Po zadnjih Tvojih pismih je potrjeno, da sem prav imel. Mislim pa, da je vendar nek nesporazum: Miloš [Miloš Stare] in po njem tudi Miha mislijo, da si prevzel nekako informacijsko službo v Trstu. Iz Tvojega pisma pa je razbrati, da to vendar ni povsem tako. Moje mnenje je, da je sedaj ta zadeva nujno vsa na Tebi ležeča. Trenutno jo prevzemi sam, dokler tam na kraju samem ne boš mogel oddati tega povsem sposobnemu drugemu človeku. – Sicer pa pišem jaz povsem privatno, kot prijatelju, s katerim se vse in naravnost pomenim. Miha Ti je najbrž obširnejše in detajlno o tem pisal. Jaz samo okvirne misli, toda povsem jasno. Kaj posebno novega, važnega, pri nas ni. Seveda v teku mesecev se tudi z malimi dogodki za tistega, ki je ves čas odsoten, marsikaj spremeni. Politično je švicarski dopisnik postal v novem letu primeroma velik optimist. Miha je bil v decembru zelo pesimističen. Resnost švicarskega dopisnika mu da vsekakor malo misliti. Po vsem kar slišim in berem v teh poročilih, dobivam utis, da z Jugoslavijo zadeva vseeno še ni zaključena in da bodo o njej merodajni še razpravljali. Toda za vsak slučaj se Miha razgovarja z zastopniki raznih držav (tudi Južne Amerike) radi eventuelne naselitve dokončnih emigrantov. Miloš pri Mihu veliko pomaga, zlasti pošta se sedaj še kar pravočasno rešuje. Za novo leto je pa poleg tega še prevzel […] aleatsko vojaško službo. Dokaj dobro zasluži in ima pravico do vojaške uniforme (ki jo je prejel) in vse kar je s tem v zvezi. Ne vem pa, če bo radi raznih nevšečnosti, ki so združene s službo ostal v tej vojaški službi. Tudi Grubišić je prevzel tako službo, in seveda cela vrsta drugih. Jutri bo že menda tudi dr. Kovačič [verjetno Jože Kovačič] sprejel enako zaposlitev. To so večinoma vojaška - stražniška mesta. Večinoma so dosedaj to službo Angleži opravljali. V začetku decembra sem preko g. Tomšiča poslal na Tvoj naslov pismo in naglavno svileno ruto za Lj[ubljano] s prošnjo, da bi ob priliki po zanesljivem človeku naprej poslal. Nič ne odgovarjaš, dali si to stvar sploh prejel. Iz Lj[ubljane] dobim tu pa tam kako sporočilo. Med drugim, da se gospodu Jegliču [verjetno France Jeglič] dobro godi in da je zdrav. Sklepam, da je iz zapora odšel na prisilno delo, kjer pa da ni hudo. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1197 – Za na smrt obsojene (v Lj[ubljani]) je Miha Byrnes-a [James Francis Byrnes] in Bevina [Ernest Bevin] telegrafsko prosil za posredovanje za pomilostitev. Odgovora nima. Za Martelanca [Ivan Martelanc] ne vemo nič več kot si Ti že svojčas sporočil. Kako je z otroci. Morda imaš kaj več vesti o njem in ženi [Amalija Martelanc]? Za vse se Ti najlepše zahvaljujem, lepo pozdravljam in želim vse dobro v novem letu. Tvoj JGodina [Jožef Godina] Pismo Marka Kranjca Albinu Šmajdu, 14. 1. 1946 (ASS 108) Rim 14. 1. 1946. Dragi! V zadnjem sem pričakoval kako pismo od Tebe, pa ni bilo nič. Janez [Janez Grum] pravi, da si bolan. Upam da ni vzrok kaj drugega, morda celo kak nesporazum. Na pismo, katero si pisal Mihu [Miha Krek], Ti je on odgovoril. Ne vem kako Ti je odgovoril, ker sem bil jaz sedaj precej zaposlen z nastopom nove službe kot soldat ali napol soldat z straženjem enega dela angleškega imperija, ali bolje rečeno avto-mobilskega parka angleškega. Pogoji: uniforma, 240 Lir na dan in hrano skupno z angleškimi soldati. Tako vidiš je moja kariera v Rimu. V pismu Mihu praviš, da sem jaz stroj in vse izročil v Trstu Knificu [morda Franc Knific]. Tega nisem storil in ne vem, kako si prišel do tega. Predno sem odšel sem Ti povedal, da je smatrati stroj za mojo last, ker bi lahko prišli ob njega če bi trdili, da je društvena. Knific ga je tedaj imel slučajno, sicer ga je imel v oskrbi prej Marti-njak [Izidor Martinjak]. Kolikor se spominjam sem Ti tudi razložil kako je nastala informativna služba v Trstu. Tednik »Slovenija« sem začel izdajati jaz. Sodeloval je Martinjak. Formalno smo potem rekli, da ga izdaja društvo. Knific je bil pritegnjen v odbor društva in potem je izdajala list trojka Martinjak, Knific in jaz. Tedaj ko sem jaz odhajal sem Ti rekel, če bi Ti prevzel mojo in Martinjakovo funkcijo in stvar organiziral dalje, tako da ostane v naših rokah, da se je ne polaste drugi, radi neak-tivnosti naših. Pristal si in rekel, da naj jaz to povem Knificu. To sem storil in Knific je obljubil, da bo delal tako s Teboj kot doslej z menoj in Martinjakom. To sem Tebi povedal in bil uverjen da boš Ti ali prevzel vodstvo ali delegiral koga našega, Knific pa bo sodeloval po Tvojih navodilih. V tem prepričanju sem odšel iz Trsta. Rekel sem Ti tudi, da Ti vzemi stroj. Knificu pa sem povedal, da če bi kakorkoli prišlo do tega, da Ti odideš iz Trsta, da naj stroj izroči Kavki [Karel Kavka] v varstvo. Tudi Kavki sem to povedal in je pristal. Na kazalo Na kazalo oseb 1198 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Vem da so razmere tam težke, vendar Te prosim stori če le moreš to, da bi šla stvar naprej, kolikor je v teh razmerah mogoče in da ne pride iz naših rok. Če je društven odbor sedaj vzpostavljen bi morda formalno društvo izdajalo To, če so pogoji tam dani. Sicer pa stori po Tvoji uvidevnosti. Če pa bi stvar zastala in ne bi bilo mogoče, pa prosim daj spraviti stroj morda Dr. Prešernu [Jože Prešeren] in bi bil tam najbolj na varnem. Če boš mogel kaj zvedeti iz Ljubljane ali bi res mogel informirati, kako je z Poljančevo [morda Franc Poljanec] družino? Če boš kaj imel takega, mi pišeš lahko kar po pošti na naslov M. S. preso Dr Kr. M. [Miha Krek] Via Paganini 24/3. Sporoči, kako je s tvojo ženo? Vest o aretaciji nas je vse zadela zelo, ko je bila vendar tako korajžna in na mestu. Prav lepo Te pozdravljam, oglasi se kaj in pazi se! Rajši se umakni če bi ti pretila nevarnost. Lepo pozdravljam Tvoj Rubin [Marko Kranjc] Pismo Bogumila Remca Albinu Šmajdu, 17. 1. 1946 (ASS 108) Roma, Via dell‘Olmata 9 17. 1. 1946. Dragi prijatelj! Ko ste odšli iz Rima ste blagovolili vzeti seboj en mali paketič za mojega brata inž. Vl. Remec-a [Vladimir Remec] v Celovcu in obleko za dr. Basaj-a [Jože Basaj] v Celovcu. Ker iz Celovca še nimam poročila, da so te stvari prejeli in me skrbi, kaj je s pošiljko. Morebiti niste imeli možnosti poslati jo naprej, zlasti me skrbi za obleko dr. Basaja, ki bi jo sedaj gotovo po zimi rabil in sem odgovoren za denar, ki sem ga dal za obleko in je dr. B. v takih rečeh zelo natančen. Prosim Vas zato, da pošiljki po možnosti čim prej odpošljete na Koroško, da ne bo nepotrebnih nevšečnosti. Tu v Rimu živimo normalno življenje ter se shajamo še vedno v »bunkerju« v bližini Olmate, kaj posebnega razen nekaj mraza pa ne doživljamo. Politične in druge novi-ce Vam bo prinesel g. Žitnik [Rudolf Žitnik]. Upam, da se Vam ne godi preslabo in da Vas bomo kmalu zopet mogli pozdraviti v Rimu. Prisrčno pozdravlja Vas in znance Vaš Bremec [Bogumil Remec] Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1199 Pismo Marice (verjetno Marice Žibert) neznanemu naslovniku, 17. 1. 1946 (ASS 108) 2 25. 1. 1946 17. 1. 1946 Spoštovani gospod doktor! Prosim, bodite tako prijazni in obvestite g. Franceta [Albin Šmajd], ki se gotovo kaj pri Vas oglasi, da je Dorica [Marija Šmajd] včeraj zapustila bolnico. Ker ni bilo kom-plikacij, se je bolezen kar srečno končala. Morala bo še malo paziti nase in se ne preveč z delom pretegniti. Več bom sporočila v kratkem. Pozdravljam go. Vrano [ver-jetno Milenka Vrana], gospoda in družinico. Spominjam se Vas in gospodičen sester, ki so bile v augustu tako prijazne in mi nudile prenočišče. Lepo pozdravljam Vas, Franceta in gospodični. vdana Marica [verjetno Marica Žibert] France naj odgovori po pošti na: Marica Žibert, Lj[ubljana] vogal Resljeve ceste in Slomškove ulice nad trgovino Šo-štarič – Petan – Baker pri g. Grad [verjetno Boris Grad]. Sporočilo Franca Vogriča, Mirka Bitenca in Jožefa Godine Albinu Šmajdu, 17. 1. 1946 (ASS 108) Rim, 17. 1. 1946 Izdali smo v Rimu lični emigrantski koledarček za Slovence. Je v mali žepni obli-ki, ali je v stvari knjiga, ki popisuje tragično zgodovino našega naroda, politično važne dogodke v minulem letu in posebej vso našo slovensko tragedijo in emi-grantsko življenje. Knjižica ima 112 strani, 10 slik, nekaj pesmi, drugo so članki in dokumenti. Cena bo 40 lir za knižico. Žal jo poklanjati nikomur ne moremo, ker založniki tudi nič nimajo. Ne računamo več kot velja tisk in papir. Prosim Vas v imenu konzorcija založnikov, da določite v Vašem taborišču nekoga, ki bi se žrtvoval in prevzel razpečavanje. Ta naj zbere denar in pride knjižice iskat v Rim, Via del Colli 10. Če bi res ne mogli nikogar poslati sem, prosimo, da nam sporočite koliko knjižic smemo poslati po našem zastopniku, da jih bo gotovo od-dal in prodal pri Vas. Dr. Vogrič Franc Vogrič Na kazalo Na kazalo oseb 1200 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 50 koled Bitenc Mirko Bitenc Godina Jože Godina Pismo Andreja Križmana Albinu Šmajdu, 18. 1. 1946 (ASS 108) Rim, 18. 1. 1946 Dragi Albin [Albin Šmajd]! Nič se ne oglasiš! Ali si nastopil trajno stavko. Vsaj tu nekateri tako trdijo, a jaz ne verjamem. Tu Te večkrat zelo pogrešamo. Naš stroj neče in neče teči. Ni pravega poganjača. Ali je Tvoja žena res še zmerom zaprta? Jaz sem mislil, da so jo samo za nekaj dni priprli! Sedaj mi pa tu zatrjujejo, da sem v zmoti. Imaš kaj novic iz domovine? Pridi kaj kmalu v Rim. Bilo bi se potreba v najožjem krogu pomeniti o nekaterih nujnih in važnih zadevah. Tudi Bitenc [Mirko Bitenc] Te prosi, da pridi. Upam, da se boš le kaj oglasil in Te iskreno pozdravljam Tvoj Andrej [Andrej Križman] Pismo Marice (verjetno Marice Žibert) Fani Selan, 21. 1. 1946 (ASS 108) Pr[ejel] 29. 1. 1946 Ljubljana, 21. 1. 1946. Draga Fani! Mnogo sreče Ti želim v novem letu. Oprosti, da sem nekoliko kasna s svojim vo-ščilom, pa so bile take okolnosti, da mi je bilo nemogoče preje storiti to, kar danes popravljam. Gospodična in njena svakinja sta se vrnili po praznikih, ga. Martina je zdaj na svo-jem domu in pride zopet v Lj[ubljano] okoli prvega. Zelo sem bila vesela poslanih dobrot in si jih zdaj prav bogato privoščim. Čaj mi zelo služi, ker je tudi dodatek zraven. Brez tega bi bilo bolj klaverno. Ni mi pa treba več pošiljati, ker vem, da je vse zelo drago in ne vem s čim bom povrnila. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1201 Pri nas je padlo precej snega, pri Vas je pa menda burja. Zelo si želim, da bi bila kmalu pomlad, zima je zame vedno huda, posebno pa še letošnja. V decembru in čez praznike sem precej prezebala, zdaj je dobro, dobila bom še tudi premog. Prehlajena pa nisem nič niti nahoda nimam, le malo trde noge. Pa kaj se hoče, potrpeti je treba. Pozdravi družino Vrana. Najlepše Te pozdravljam Tvoja Marica [verjetno Marica Žibert]. Stric naj pošlje svoj naslov, bi mu rada pisala. Navodilo za uporabo recepta sem do-bila od Perove gospe. Pismo Albina Šmajda Francu Vogriču, 26. 1. 1946 (ASS 108) 26. 1. 1946. 23. 1. 1946 Dragi g. doktor, ker si v seznamu članov konzorcija, ki izdaja Koledar emigrantov kot prvi naveden in podpisan, se v tej stvari obračam nate. Pošljite tu sem za T[rst] štirideset koledarčkov. Za plačilo odgovarjam osebno. Pra-vilno se glasi naročilo za petdeset koledarčkov, kar znese 2000 lir. Kakor sicer je koledarček silno zanimiv = razberem to iz krtačnega odtiska, vendar sem zasledil v njem več načelnih napak, ki bodo povzročile hudo kri in razburje-nje, ako je to ostalo tudi v končnem natisku. Tako npr. na strani 44, deseta vrstica od spodaj navzgor stoji, da je podpisala narodno izjavo tudi »SDS«, kar je zgodo-vinska napaka. SDS doslej narodne izjave še ni podpisala, marveč jo je podpisala le JNS t. j. predstavniki jug[oslovanske] nacionalne stranke in ne samostojno de-mokratske stranke, ki so bili doslej vedno v stalni opoziciji proti narodni izjavi in Narodnemu odboru. Stran 47, deveta in 10 vrstica: »za njim pa se je v redu in skoraj v celoti umakni-la tudi slovenska narodna vojska pod poveljstvom generala Krenerja [Franc Kre-ner].« SNV se je umikala kvečjemu pod poveljstvom pomočnika SNV g. polkovni-ka Bitenca [Mirko Bitenc], nikakor pa ne pod poveljstvom poveljnika Ljubljanske divizije gen[erala] Krenerja. Če se je že morala omeniti oseba, je ta napaka zelo težka. Stran 55, 15. vrstica: »Velike skupine domobrancev = obe kočevski četi, tehnična četa in še druge =«. Načelna napaka! Domobranci so prenehali biti domobranci, ko so postali člani SNV in ko so po besedilu proglasa že prisegli NO ter tako posta-li člani SNV. Zato niso domobranci ali velike skupine domobrancev, marveč le ve-like skupine SNV itd. Mislim, da bi morali sestavljalci, uredniki in drugi sodelavci Na kazalo Na kazalo oseb 1202 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 točno paziti na vse, da ne bomo vedno spreminjali svojega stališča. Moralo bi tudi vse biti v logični povezanosti in sovisnosti. Na strani 102, peta vrstica od spodaj navzgor: »so za narodni praznik 28. 10.«, pravilno je 29. 10. To sem zasledil. Če je mogoče popraviti, popravite! Morda ni taktično, da je v koledarčku toliko in toliko kraljevskega in celo njegova slika. Pa bomo tudi to prenesli! Pri razpečevanju želim konzorciju vso srečo, s srečo zaslužek. Z odličnim spoštovanjem Albin Šmajd Pismo Albina Šmajda Andreju Križmanu, 26. 1. 1946 (ASS 108) 26. 1. 1946. Andrej [Andrej Križman], Pr. 2. 3. 1946 Tvoje pismo z dne 18. 1. 1946. prejel in se Ti zanj zahvalim. Moji stavki je vzrok moje zdravstveno stanje. Nikdar v svojem življenju še nisem bil tak škvart, kakor sem v tej zimi. Včasih mislim, da se je vse skupaj zbralo in sedaj preskušajo mojo potrpežljivost. Pa bo tudi to [bo] minulo. Če ne preje, takrat ko pride sonce in toplota. Tu je delo usmerjeno bolj v konspirativno smer. Čakam, pa le redko kdaj zasije žarek, da bodo vpostavljene in obdržane zveze, zaradi katerih sem moral priti in ostati tu v T[rstu]. Ko nastane jasnost, da teh zvez ne bo, verjetno tudi moja nav-zočnost v tem kraju ne bo več potrebna. Vidim, da ste agilni: načrt programa, Koledarček in drugo. Zdi se mi pa, da po taboriščih vse premalo = a vse eno = občutijo osrednje vodstvo. V tem pogledu bo treba začeti iniciativno. So še druge stvari, ki me grizejo in vlečejo k vam, kamor se že dolgo pripravljam, a pridejo vmes vedno nove ovire. Pred Janezovim [Janez Grum] prihodom sem že 14 dni imel pripravljeno vse za svoj odhod, a me je Janez še dobil na mestu. Kdaj bom lahko odšel, še ne vem. Marija [Marija Šmajd] je 16. 1. 1946. zapustila bolnico. Je zdrava in dobre volje. Bila je pet tednov v bunkerju, kar je vsaj za žensko rekord. Trdili so, da v neki zvezi s črnoborzijansko stvarjo zlata v večmilijonski vrednosti. Sama je prepričana, da je bila aretirana zaradi božičnih racij. Zdaj se bori za stanovanje, kamor hoče priti nek Oznovec. Vseh pet tednov je bila v perilu, v katerem je bila aretirana. Hrana skrajno slaba. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1203 Ali imate v Ljubljani kaj ljudi, ki bi hoteli delati, da bi jih povezali med seboj? Spo-roči! Hiramo na tem, da je večina agilnih odšla, drugih se je prijel skrajni strah. Malo bi morali poseči vmes! Mislim seveda na trenutek, ko bomo morali zapustiti to celino in se preseliti. Pa zopet me prime vražja sila in pravi, da je treba v domovini nahajajoče se odporne sile združiti in se povezati skupno s tistimi v emigraciji ter nekaj začeti, ker nam samo od sebe ne bo padlo v naročje nič. Pa zopet mislim, da je treba obe akciji voditi istočasno in delati, zopet delati, trpeti in žrtvovati. Kajti, če nam je že umreti in zapustiti našo slovensko domačijo, naj vsaj častno pademo na svoji zemlji! Za vse te akcije bo treba silnih moči in spretnih ljudi. Iskati bomo morali vse sile, ki spe ali hodijo ločena pota, da jih združimo, ker le v slogi je naša moč. Želim vsem »soldatom na aerodromih« ali v avtoparkih mnogo sreče, zadovoljstva in blagostanja, pa zelo veliko humorja. Naj dobri Tone ne pozabi, da bo potreboval svoje paragrafe in da bo še sedel nekje v pisarni, od koder bo delil svojo veliko pravico. Pozdrav vsem, kar je prijateljev in znancev! Iskreno Tvoj: Albin [Albin Šmajd] Pismo Albina Šmajda Milošu Staretu, 26. 1. 1946 (ASS 108) Trst, 26. 1. 1946. Dragi, pri zadnjem obisku g. Janeza1427 dejansko nisem utegnil napisati pisma, ker sem bil že takrat precej bolan. Ta bolezen se vleče še kar naprej. Upam, da bo sonce svoj čas že napravilo svoje. Takrat bom že bolj gibčen. Prisrčna hvala za pismo z dne 14. 1. 1946. Samo v malem se naj dotaknem vsebine Tvojega pisma! Stroj je bil dejansko pri g. Kmetiču [Avgust Kovač]. S tem nisem mislil, da je stroj njegov, marveč, da ga ima v uporabi in da ga mora oddati, kakor pišeš. Če se je napačno razumelo, je krivo moje pisanje. Slovenija bo še nadalje izhajala ne kot publikacija društva, marveč kot glasilo OB centra, ki je direktno in izključno podrejen dr. K. [Miha Krek], torej smemo le oddajati njemu in nikomur drugemu ne, tako tudi ne g. Žit. [Rudolf Žitnik] Upam, da bo več ali manj držal svojo besedo. Je pa zdaj tako težko dobiti informacije, da ne more nihče verovati v tako »suha leta«. Kmetič me tudi vedno izprašuje, naj mu navedem imena, na katere se bo lahko kdo obrnil, da bomo tako organizirali OB službo in imeli boljše informacije iz domovine. Storil bom vse, da bodo novice prihajale v Rim točno, vendar je to odvisno v veliki meri od kurirja. 1427 Verjetno Janez Grum, ki je večkrat obiskal Šmajda v Trstu. Na kazalo Na kazalo oseb 1204 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Dokler bom tu, bom »vodil«. V tem pogledu je bilo odveč pisarjenje. Naj bo s tem končano. Je drugega dela preveč! S tem, da si postal »čuvar brit. imperija«, boš saj lahko živel. Prosti čas boš pa itak porabil za politično delo. Nekaterim sicer ni všeč, češ se ne spodobi. Vem, da se ob vsako dejanje lahko obregne, kdor se hoče. Nikogar pa ni, ki bi kaj dal, ker nihče ničesar dati ne more. Saj še za druge stvari nimamo! Zvedel sem, da imajo Srbi vsaj deset trojk za OB v samem Trstu! Poleg tega ima znani g. Pet.1428 zelo lepe prostore, kjer sprejema tudi ameriške častnike. Srbi že znajo dobiti denar in tudi poskrbe za reprezentanco. Ob prvi možni priliki bom pisal tudi za vesti o Poljančevih. Kdaj bo to, še ne vem. Vendar upam, da v tednu po 27. 1. Po odgovoru te obvestim. Dne 19. 1. 1946. sem dobil prvo obvestilo z dne 17. 1.: »Marija [Marija Šmajd] je ozdravela. Bolnico je zapustila 16. t. m. Je dobre volje in se vas vseh spominja.« Po pošti je še prišlo: »Ker ni bilo komplikacij, se je bolezen kar srečno končala. Morala bo še malo paziti nase in se ne preveč z delom pretegniti.« Danes sem prejel po pošti pismo z dne 22. 1. 1946, v katerem tudi piše: »Kolikor morem doslej ugoto-viti mi v stanovanju manjkata dve škatli piškotov in ena fina krtača za klobuke. V eni škatlji so bili keksi za Tebe, druga je bila od s. Libije in imela naslov: g. Gregor, Vicolo delle Rose 8. Škoda, da je bil napisan ta naslov. Pa naj bo! Jezi me le, da sem delala za nje … Martina in sestra sta bili zaprti 14 dni. Po kratkem zaslišanju sem bila izpuščena. Da so opravičili 5 tednov bunkerja, kar je menda vsaj za žensko do zdaj rekord, so mi rekli, da so me imeli na sumu radi neke črnoborzijanske zadeve z zlatnino v milijonski vrednosti, pa se je včeraj izkazalo, da je bila pomota. To je larifari. Zavedam se, da sem sedela radi božičnih racij1429.« itd. Še drugo boš zvedel pri g. Godini [Jožef Godina] ali pri dr. K. [verjetno Miha Krek], kamor bom tudi nekaj napisal. Že dolgo se pripravljam na pot za R[im]. Imam pa vedno zadržke, ki obstoje v glavnem v slabem zdravstvenem stanju. Ne moram iz influence in prehlada. Glavo imam kakor čeber. Upam, da Te najdem pri najboljši volji, ko pridem v R[im]. Prisrčno Te pozdravljam Tvoj Albin [Albin Šmajd] g. Medved Miloš [Miloš Stare] 1428 Morda Vojislav Petrović, omenjen v Poročilu o razgovoru Albina Šmajda z neimenovanim ameriškim kapetanom, 1. 2. 1946 (pag. 1077–1079). 1429 Mišljeno je sodelovanje Albina Šmajda v t. i. božičnih racijah, ki jih je v dneh pred božičem 1942 iz- vedla Ljubljanska varnostna straža ob sodelovanju italijanskih vojakov, karabinjerjev in članov vaških straž s podeželja. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1205 Pismo Albina Šmajda Fridu Pogačniku, 26. 1. 1946 (ASS 108) Dragi Fridl [Frido Pogačnik], Trst, dne 26. 1. 1946. Tvoja pisma sem odposlal na namembno mesto. Upam, da bodo v redu dospela, vsaj doslej razen nekaj izjem, ki so imela svoj vzrok v aretacijah in podobno, je bilo vse v redu. Če si naročil odgovor in isti pride, takoj obvestim. Na izdane uradne liste v angleščini nisem pozabil. Zdaj Ti pošljem, kar sem mogel kupiti. Stane 350 lir, kar bom obračunal pri denarju z dr. K. M. [Miha Krek]. Ti mu samo izvoli povedati, ker ga sam v pozabljivosti nisem obvestil. Primorski dnevnik je sicer izšel ponovno, ker se je urednik zavezal, da bo prva številka prinesla primerno izjavo z ozirom na napad na zavezniško vojaško upravo v šolstvu. To se je tudi zgodilo. Prim[orski] dnevnik pa je sploh bulvarsko glasilo brez vsakega takta v pisanju. Z iskrenim pozdravom: Albin [Albin Šmajd] Pismo Albina Šmajda Bogumilu Remcu, 26. 1. 1946 (ASS 108) Velecenjeni gospod ravnatelj, dragi prijatelj, za pismo z dne 17. 1. 1946. se Vam najlepše zahvalim. Razumem izraženo skrb za stvari, ki ste jih izročili za svojega brata g. inž. R. [Vladimir Remec] ter za uniformo za dr. B. [Jože Basaj]. Vaš paketek sem že meseca novembra, potem ko sem ugo-tovil, da osebno ne bom mogel še potovati na Koroško, izročil g. Hrovatu Avgustu [Avgust Horvat], da ga je izročil nekemu gospodu, ki je takrat potoval v ono smer in o katerem je trdil g. Hrovat [Avgust Horvat], da je popolnoma zanesljiv. Za dr. Basaja [Jože Basaj] sploh nisem [mogel] oddati, ker nihče ni hotel prevzeti takega bremena. Kaj se je kasneje zgodilo s paketkom za Vašega g. brata, mi je neznano, ker [se] oseba, ki je prevzela, ni več vrnila tu sem, vsaj kolikor je meni znano. Za dr. Basaja se mi je posrečilo izročiti šele sredi decembra. Včeraj sem prejel pi-smo o prejemu te uniforme. Poslal mi je pooblastilo, da dvignem pri vas denar. To je storil iz razloga, [ker] mu nisem sporočil, da je bilo kupljeno iz njegovega depoja. Zd[aj] mu bom to sporočil. Povsem lahko obremenite njegov račun, ker [bo] tako stvar v redu. Kar sem prejel od g. Žit. [Rudolf Žitnik] Vaše pošte in preje enkrat od g. dr. Tineta [verjetno Tine Debeljak], sem odposlal v Lj[ubljano] po zanesljivi poti. Na kazalo Na kazalo oseb 1206 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Že dolgo se pripravljam na pot v R[im], vendar pridejo ve[dno] okolnosti, ki odlo-že moj odhod. Upam pa vseeno, da se v kratkem vidimo. V moji družini je zdaj red. Marija [Marija Šmajd] je doma od 16. 1. 1946. Ima pa borbe zaradi stanovanja, ki ga hoče vzeti eden od OZNE. Sicer je dobre volje in korajžna. O možu so jo zasliševali le, kje je. Druge sprašujejo več: kdaj mu bo zmanjkalo denarja in se izražajo, da jim je žal, da jim je ušel itd. Ostalo boste itak zvedeli od g. ministra, v kolikor niste po drugih kanalih poučeni o položaju doma. Gdč. Vlado [Vladimira Remec] in Baro [Barbara Remec], dr. Tineta, vse druge prijatelje in znance, zlasti pa Vas iskreno pozdravljam vdani Albin Šmajd T[rst] 26. 1. 1946. Pismo Albina Šmajda Mihi Kreku, 27. 1. 1946 (ASS 108)1430 27. 1. 1946. Dragi, potrdim prejem Tvojih pisem z dne 8. 1. 1946., 9. 1. 1946. in brez datuma s pri-logami: odobritev izdatkov v vrednosti 5 zlat[nikov], pojasnilo o listih in osebah, ki branijo naše stališče v Ameriki s priloženim pismom za g. Jenka1431, ki sem ga že poslal po pošti k Sv. Duhu na Gorenjsko, prepis zapisnika o zaslišanju Antona Andronje in Andreja Mavriča z dne 22. 12. 1945., napravljen v Senigaliji, prepis zaslišanja koroškega slovenskega fanta Sabotnika Franca z dne 1. 12. 1945, prepis poročila o Eboliju z dne 8. 1. 1946., prepis Titovega [Josip Broz] odgovora škofom s spremnim pismom z dne 2. 1. 1946., prepis sklepov in ugotovitev ter program JNS iz njihove skupščine v mesecu decembru 1946. v Riccione, načrt programa SLS s spremnim pismom z dne 18. 1. 1946., prepis poročila švicarskih listov o ustanovitvi Jug[oslovanskega] nac[ionalnega] komiteja v Londonu, pet izvodov v angleščini: Poročila za razumevanje sedanjega položaja v Sloveniji, vrnjen prepis pisma inž. Ložarja [Janez Ložar] g. prof. Verbicu [Pavel Verbic] z dne 1. 12. 1945., v angleščini tiskano Belgrade Background ter prepisa dveh poročil Tebi o stališču zaveznikov do Jugoslavije ozir. Titovega režima z dne 4. in 9. 1. 1946 (takrat so bili prepisi) ter končno 25 tisoč, kar vse je prišlo po g. Janezu1432 sem v četrtek dne 1430 Dokument tudi v arhivu Studia slovenica, ASS 1, Slovenska ljudska stranka. 1431 Morda Albin Jenko, omenjen v enem izmed naslednjih pisem. 1432 Morda zgoraj omenjeni Janez Ložar, verjetneje pa Janez Grum, ki je večkrat obiskal Šmajda v Trstu. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1207 24. 1. 1946. Precej gradiva, ki ga bom skrbno predelal in uporabil. Za vse iskreno prisrčna hvala! G. Žit. [Rudolf Žitnik] pa mi je pred tem 22. 1. 1946. izročil neka pismena navo-dila, ki izvirajo od Tebe. Z ozirom na primerjanje vsebine poročil od zanesljivih prijateljev je gotovo, da ta navodila izvirajo od prave strani. Jih bom tudi uporabil. Poslal bom tudi dr. Basaju [Jože Basaj] za uporabo na Avstrijskem. Ad 8. 1. 1946: 1.= Za NO bom odslej pisal na posebnih listih. 2. = Slov[enski] Primorec je dobil podporo 50.000 l, kar je bilo poslano narav- nost dr. Čuku [verjetno Alfonz Čuk] tako mi je bilo vsaj sporočeno. Mislim, da ne bo potrebno novih predlogov. 3.= Za suplente v Trstu je bilo tudi poskrbljeno. Za 12 je prišlo 18.000, t. j. za vsakega 1.500. S tem bo že pomagano. Upam, da s tem odpade tudi nadaljno individualno utemeljevanje. 4.= Pod »vzdrževanjem zveze« sem mislil povedati, da je treba partizane, ki prevažajo pošto posebej in precej mastno honorirati v denarju in tudi v kaki naturaliji. Zaenkrat naj ostane kar znesek 25000, bom skušal s tem zneskom urediti vse in tudi shajati. Od tu gre vedno pošta, kadar zvem, da gre zanesljiv človek proti jugu. Veliko jih pa gre, ne da bi se oglasili v Rimu. Gotovo, ali pa vsaj zelo verjetno je, da ima tudi marsi kdo drugi svoje kanale in po teh dobiva vesti iz domovine. Sam se pripra-vljam na to pot že nekaj tednov, a mi nagaja bolezen, na drugi strani pa je vmes kaj drugega, kar preprečuje potovanje. Tako sem zdaj že kakih 14 dni pred Janezovim [morda Janez Grum] prihodom pripravljal se na pot, a je želel govoriti z menoj neki ameriški častnik, ki ima v T[rstu] posebno nalogo. Čakam na sprejem, na kar se bom kljub bolezni podal na pot, ker se imamo precej pogovoriti. Ponavljam: ker ni stalnega kurirja, ki bi redno odhajal in prihajal, se stvar zavleče. Vsakemu fičfiriču pa naše pošte vendar ne moremo dajati. Stojim na stališču, da je OB služ-ba absolutno in nujno potrebna in da jo je vzdrževati za vsako ceno, ker je vendar živec našega ravnanja in dela. Srbi imajo samo tu 10 trojk, kar jim omogoča moč-nejšo Ob[veščevalno] delo in tudi uspešnejše. Razen tega imajo po Sloveniji svoje častnike v Titovi vojski, ki jih tudi obveščajo. Ob[veščevalna] služba je najvažnejša, a tudi težavna, zlasti ko nimamo prav za prav organizirane svoje Ob[veščevalne] službe doma. To bo storiti na vsak način, ker smo sicer odvisni več ali manj od slučajnih poročil. V tem pogledu nam manjka imen, na katere bi se lahko eden izmed sedanjih delavcev v Ljubljani obrnil za sodelovanje in pomoč. Če veš kaj za-nesljivih imen, mi jih po kurirju sporoči, ako ne bom med tem že osebno pri Tebi. Zanimal se bom v bodoče bolj intenzivno za redno pošiljanje, le to se bo treba do-meniti, da se morebitni kurirji ne bodo križali in povečavali stroškov. Na kazalo Na kazalo oseb 1208 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Verjemi, da me prav boli, če misliš ali mislite, da štrajkam ali kaj podobnega. Delal sem naprej, ker vem, da je taka moja dolžnost. Niti malo ne mislim na kako saboti-ranje dela. Hudo mi je le, da ne gre tako, kakor bi moralo iti in da smo navezani na tako skopa poročila. Rabil bi nujno za delo vsaj dva zanesljiva, sposobna, energič-na in nebojazljiva fanta, ki bi opravljala za nas kurirsko zvezo s Slovenijo. To je nuj-no potrebno. Potem bi pa že dobro funkcijonirala zveza, ker bi ljudje tam doli tudi zaupali. Že sedaj po zimi bi mogla potovati, a bi morala biti smučarja, in to dobra. Torej: OB služba je potrebna. Za to je potreben kader ljudi tu in doma organiza-cijsko povezan. Potrebni so kurirji, da vzdržujejo zvezo med domovino in nami. Zato mislite na to, ko pridem, da bomo v tem smislu uredili. Morda že po tabo-riščih najdete take ljudi, ki bodo šli in se žrtvovali. Brez žrtev ne bomo dosegli ničesar! Brez korajže ne bomo imeli uspehov! Le če bomo v informacijah točni, na tekočem, če bomo v svojih dejanjih korajžni in neustrašni, bomo dosegli morda kako podporo, sicer pa ne, ker mrtvakov nihče ne mara. II. Ilegalni list je potreben. Ko utrdim svoje zdravje, moramo nekaj izdati, da bo ve-soljni Izrael v Sloveniji zopet zakričal. Naj se razburjajo! Imajo sicer drugega v izobilju, vsaj tisti, ki vladajo in slepijo ljudstvo! Kako in kaj bo z njim, še ne vem, ker bo vse skupaj vezano na skrajno majhen krog ljudi, da ostane konspirativnost. Upam, da bo šlo in da bomo mogli tudi v Slovenijo pošiljati preko zdaj obstoječih zvez po partizanskih kurirjih. III. Na dopisa o gledanju na položaj v Jugoslaviji je moje gledanje tole. Več ali manj sta izraženi stališči zaupnih informatorjev točni. Svoje ravnanje mo-ramo zato prilagoditi tej situaciji in usmeriti svoje delo tako, da bo našlo svoj izraz v tem stališču. a) Zdi se mi, da nikakor ni pametno taktično in oportuno povdarjati kraljevsko privrženost in udanost. Pustimo to kot dejstvo, o katerem ne govorimo in ne raz-pravljamo, dejansko pa vodimo tkzv. [takozvano] brezkraljevsko politiko. Kadar bo kazalo drugače, lahko pokličemo kraljevo ime nazaj v naše delo, sicer pa ga prepustimo Angl[ežem], da ga hranijo sami za boljše in prikladnejše čase. Bistvo našega delovanja ne sme biti vpostavitev kralja za vsako ceno, marveč odstranitev Titovega režima. b) Izhodišče vsega dela mora biti slovenski narod in njegova osvoboditev iz nasil-nega Titovega režima totalitarizma. Pri usmeritvi našega dela v to smer se mi zdi, da bomo bolj postali interesantni za zahodne zaveznike, zlasti Amk. [Ameriko], zlasti ko Srbi in Hrvati niso pokazali doslej volje, da bi uredili sporna vprašanja. Brez rešitve teh spornih vprašanj, ki so Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1209 v glavnem ozemeljskega značaja, vsa druga so pa bitna tudi za nas, ne more nastati demokratična Jugoslavija. Seveda pa je potrebno, da mi Slovenci po svojem NO postanemo dinamičnejši in storimo vse tako v zamejstvu kot emigrantje in doma na terenu vse, kar bi poka-zalo svetu, da slovenski narod ni zadovoljen s progresivno demokracijo ljudskega nasilja, marveč resnično hoče politične in osebne svobode, ki je pod Titom nima. V to svrho je potrebno, da postavimo na teren sile, ki bodo nudile aktivni odpor oziroma je potrebno, da na terenu v domovini obstoječe odporni[ške] enote po-vežemo pod vodstvom NO v enoto in jih pomnožimo s člani, ki žive v emigraciji. Gre za odločilno fazo, v kateri moramo pokazati svojo voljo, da hočemo tudi sami pomagati pri rušenju nedemokratičnega režima, ter svojo življenjsko silo, da ho-čemo že žrtvovati kljub številnim razočaranjem, ki smo jih doživeli v preteklosti. Gotovo je, da gremo v neko tveganost. Gotovo je pa tudi, da brez tveganosti ne bomo dosegli ničesar. To tveganost bomo nekoliko omilili s tem, da si zasiguramo podporo s strani Angl[ije] ali Amrk. [Amerike], v glavnem bomo pa seveda morali bazirati tveganost akcije nase in svojo odporno moč. Vsa odporniška akcija na terenu se mora izvršiti pod enotnimi vidiki in delovnimi načeli. Zamišljam si nekako takole: a) izmenja naj se poveljstvo (štab) slovenske narodne vojske, ker pod sedanjim po-veljstvom gotovo ni računati na možnost enotnega vodstva in resnično podreditev NO, ker bo poveljstvo slovenske narodne vojske skušalo vso odporniško akcijo na terenu izkoristiti tudi politično za protislovensko akcijo v smeri ravnogorskega pokreta. b) če pa ne bi NO hotel poseči tako globoko v spremembo obstoječega stanja pri poveljstvu SNV, potem obstoji druga možnost, namreč, da se v okviru SNV s po-sebno uredbo NO ustanovi posebni oddelek za odpor (ime se določi kasneje, ko se dela uredba), tako da je v skladu z dosedanjimi uredbami, vendar se postavi posebni štab = poveljstvu, ki ni podrejeno poveljstvu SNV, marveč direktno NO, morda predsedniku, ali predsedstvu ali pa določenemu odborniku NO ter se nato organizira vse potrebno. c) nato se obvesti vse zaupnike, ki se jih predhodno postavi po taboriščih, o na-stanku tega, seveda strogo zaupno, na kar se prične s tajnim, ilegalnim organizira-njem akcije v emigraciji. č) doma, kjer že obstoje edinice, je treba postaviti poveljnike in vse drugo ter pove-zati z vodstvom = poveljstvom, ki je zunaj v emigraciji. Temu odporniškemu oddel-ku ali poveljstvu SNV (odvisno je od izbrane alternative) je treba določiti naloge, kakor rekrutacija v emigraciji, rekrutacija doma, povezava doma, Ob[veščevalna] služba, prop[agandno] delo in podobno. Na kazalo Na kazalo oseb 1210 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Torej: potrebno je odporniško delo doma, ker tako terjajo od nas dejanske razme-re, ki nastajajo doma in ker moramo to storiti tudi zaradi sveta, da vidi, da nočemo samo sedeti in čakati, kdaj nam drugi prinesejo politično svobodo. (Vse podrobnosti v tej smeri se bomo pogovorili pri vas, ko pridem. To je bil med drugimi eden izmed glavnih razlogov, ki me že dolgo vlečejo v Rim). ….. Vzporedno s to akcijo odpora doma, ki mora biti organizirana in enotno vodena, mora pa NO nujno skrbeti za to, da bo emigracija imela prostor, na katerem se bo naselila in kjer bo lahko zopet produktivno delala t. j. zamuditi ne smemo nobene prilike iskanja prostora za naselitev. Ne gre namreč igrati samo na eno karto. Pripravljati se moramo za vse možne slučaje, tako kakor da gremo domov in tistega, da ostanemo do nadaljnega ali za vedno v tujini in smo si prisiljeni ustvariti novo domovino pod novimi razmerami in okolnostmi. Mislim, da sem dovoljno povedal svoje stališče in prosim, da zlasti o organizirani odporni sili doma premisliš do mojega prihoda, ker se bo ob tistem času moralo odločiti: če ne bomo pri NO to storili, bo šlo življenje proti nam, in tudi sam se bom odločil za podpiranje vsega, kar gre v smer aktiviziranja odpora na terenu. IV. Po dobljenih podatkih obstoje na terenu danes sledeči oddelki: a) v Slovenskih goricah: Murski odred s cca 300 vojaki, poveljnik neki Ivo, po- močnik neki Beli, b) na Pohorju cca 700 ljudi. Člane teh odredov ljudje imenujejo Beli partizani. c) nad Kranjem cca 100, č) v sektorju Jelovica = Idrija cca 150 mož. Za številke ne odgovarjam, morda so nekoliko manjše. Na meji Novo mesto = Karlovac prehajajo na slovensko ozemlje križarji. V. Za razumevanje položaja v Sloveniji, navedem izjavo vidnejšega funkcionarja OF, ki jo je dal okrog 20. 1. 1946.: a) bati se je lakote, b) načini vladanja in sojenja »z ljudstvom« so zrevolucionirali vse, c) manipulacije in tatvine na najvišjih mestih zavirajo vse delo, č) na debelo odpuščajo drž[avne] nastavljence, tudi aktiviste. Pravi, da je politično stanje nevzdržno, gospodarsko stanje pa obupno. Vsi priča-kujejo akcij in rešitve. VI. V pregled pošljem (prišlo mi je v roko): Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1211 a) srbski prevod raznih člankov v angleških časopisih, da zvem, koliko so ti član- ki pravilno in točno sestavljeni, ker ljudje tu zlasti sprašujejo, kako so mogli vendar katoličani v Foreign Office=u delati za priznanje Tita, ko smo imeli v emigraciji svoje ljudi, ki [so] že mogli pravilno informirati te katoliške kroge, b) nek opis stanja po taboriščih v Italiji. Oboje bom vzel, ko pridem osebno doli. VII. Dr. Basaj [Jože Basaj] mi je poslal priloženo pismo g. dekana Keteja [Ivan Kette], da ga uporabiš. Ker pa sta mi povedala gg. Kranner Martin in Grum France, da je g. dekan zdaj že prost, Ti pismo sicer pošiljam, vendar je postalo zdaj vsako posre-dovanje za izpustitev g. dekana Keteja odveč. VIII. Iz pisma dr. Basaja z dne 8. 1. 1946: »V ned[eljo] 30. 12. popol[dne] sem imel (Lienz) za može in fante predavanje »Naše poslanstvo«. Sedaj mi je naloženo, da moram prihodnjič imeti predavanje za matere in dekleta. Razpoloženje je kar dobro. Hrana se je izboljšala po odhodu majorja Richardsa in »majorice« kar znatno: od poprejšnjih 1200 = 1400 kalorij na 1780 kalorij. Samo enolična je še: redno grah. Pa se bo kot obljublja predstavnica UNNRE za prehrano, tudi to uredilo. »Včeraj sem bil v Kellerbergu: predavanje na gospodinjski šoli o zadružništvu. Prosil sem za sestanek barač[nih] starešin, pa je bil g. dr. Weble [Demetrij Veble] mnenja, da je to preširok krog in bi mogel angleški major zvedeti, da se je politi-ziralo. Tako sem potem poročal samo v seji odbora. Podčrtal sem zlasti potrebo kulturnega dela z ozirom na naše poslanstvo, da so vsi na jasnem o temeljnih vpra-šanjih: svobode poedinca, demokratizem, soc[ialno] ureditev družbe po načelih Quadragesimo anno itd. Zlasti sem pokazal na to, da mora inteligenca pokazati veliko iniciative in delavnosti na kult[urnem] polju in pri vzgoji mladine. A kaj ta družba: Weble, Vizjak [Milko Vizjak], Godnič [Josip Godnič]! Mrzli, službeni, ofi-cielni, brez zagona! Če ne bi imeli prof. Severja [Janez Sever] in dobro urejevanega »Taboriščnika« bi bila revščina na kultur[nem] polju strašna! »V Judenburgu je uspela opozicija, da je cela garnitura v kuhinji zamenjana. Ali bodo šturmali tudi odbor, ne vem. »Janko1433 je bil te dni pri meni. Sedaj ne more preko grebenov. In to mu je menda hudo. »Danes se je oglasil dr. Robič [verjetno Pavel Robič]. Sedaj pastiruje pri g. župniku Vav-tiju [Alojz Vauti] v Selih pod Košuto. Pravi, da je Vavti prav usmerjen in pravilno presoja položaj, a proti OF ne more in ne sme nastopiti. Tam je menda OF izrazito = krščanska. 1433 V nadaljevanju besedila je omenjenih več oseb (tedanjih emigrantov) z imenom Janko: Janko Kregar, Janko Ovsenek, Janko Sever. Na kazalo Na kazalo oseb 1212 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 »dr. Hacin [Lovro Hacin] je bil aretiran 30. 12. 1945 od FSS v Krivi vrbi, kjer je ostal pri ženi, ko ni mogel s transportom v Italijo. Sedaj imajo nekje zaprtega. Mislim, da gospa ve, kje je in nosi perilo in zavoje. Ni nič potrta, ravno nasprotno = korajžna. »V Sloveniji sedaj OZNA čisti: Nemce ozir. ljudi nem[škega] pokolenja pošiljajo ven še več pa seveda med njimi Slovencev, takih, ki so nezanesljivi in ki imajo pre-moženje (da se izplača konfiscirati). Začeli so s prvim transportom v noči od 17. na 18. 12.. S prvim transportom je bil tudi adv[okat] Leon KREK, ki se je pa potem iz Brnice = preh[odno] taborišče = vrnil. Največ jih je bilo iz Ljubljane, pa tudi iz dežele jih je bilo, celo iz Davče, Sorice in Danj. Ker Angleži niso bili pripravljeni sprejemati nove transporte, so potem gonili skupine peš čez Podkoren, Petelinek in Jez[ersko] sedlo. V Brnici se je nabralo okoli 450 ljudi, ki so jih sedaj že preme-stili v Kellerberg. Tudi v Labodu (Lavamündu) so, kjer jih mora biti cca 300, kar danes poroča Volkszeitung, da jih je 12. 1. dop[oldne] prišlo v Podroščico 148 in so jih odpremili v Lavamünd, kjer je bilo že od popreje med 100 in 200. Čez Jezer-sko sedlo jih je 13. 1. prišlo 40, ki so jih dali v prehodno taborišče Leifling. Nekaj Nemcev, ki so jih imeli zaprte v Ljubljani že od 16. 5. 1945., so pognali ponoči na Štajerskem čez madžarsko mejo in so peš čez Gradišča (Burgenland) po 110 km maršu dospeli v Graz = med temi tudi družina Mergenthaler1434, g. Nerbeshuber [Karl Narbeshuber] iz Most in drugi. Prejšnji teden se je oglasil pri meni g. ravna-telj Jos. Ovsenek [Josip Ovsenek], ki so ga izgnali z ženo in hčerko.« Iz dr. Basajevega pisma posnemam, da ima delegacija vsak mesec redno svoje seje širšega odbora. IX. Ponovno izražam svojo misel, da je nujno tudi v Italiji treba organizirati poveza-nost med taborišči in drugimi sedeži emigrantov. Da se prav razumemo, je seveda vse to narediti strogo ilegalno in konspirativno. Svoj čas sem že predlagal, naj se v okviru Socialnega odbora za slovenske emigrante osnuje tudi delegacija za Italijo, analogno kakor je to storjeno za Avstrijo, kjer je tudi izvedeno vse na ilegalni na-čin. Treba bi bilo v tem pogledu izdat: predpis, ki bi vse to uredil in ustvaril neko povezanost, ki bi se kazala tudi v tem, da bi se vsaj vsak mesec vršili sestanki oziro-ma seje širšega odbora, ki bi obstojal iz ožjega odbora iz zastopnikov taborišč. Ta način bi imel veliko koristi za našo stvar. V kolikor bi ljudje ne znali vpoštevati na-čel konspiracije, bi bilo seveda nerodno, vendar bi se po daljšem času in pametnem vodstvu ožjega odbora ustvarila neka delovna skupnost, ki bi vsaj vsem nergačem in razbijalcem odrezala sedanjo ostrino. X. Priloženo pošljem dva izvoda prepisa nekih proglasov, dalje namena in slovenskega demokrata in proglas: kaj hočemo = kaj nočemo? To mora razširjati nek politični krog, ki hoče izrabljati sedanje politično stanje. Kdo so, doslej nisem mogel ugotoviti. 1434 Družina Adolfa Mergenthalerja, usnjarskega industrialca iz Most. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1213 Pošljem tudi v vednost prepis pisma g. Štiha g. inž. Kregarju [Simon Kregar]. Pošljem dr. Basajevo sporočilo z dne 17. 11. 1945. Pošljem Dokumentacije, ki mi jih morda po pregledu vrneš. Ker ne vem, katere štev. Slovenije so prišle do Tebe, pošljem ponovno svoj izvod z dne 1. 11., 15. 11., 25. 11. in 2. 12. 1945., 10. 1. 1946 in vojaške vesti. Teh vojaških vesti doslej še nisem uporabil. Po potrebi bi vzel te s seboj, ko bi se vrnil v Trst. Priložim tudi posebno poročilo o sestanku šefa IS za Sredozemlje (10. 1.) XI. Partizan, ki vozi pošto, bi želel imeti ameriški plašč, kakor ga imata gg. Žitnik [Ru-dolf Žitnik] in Tumpej [verjetno Franc Marjan Tumpej]. Prihaja v poštev mera g. Tumpeja. Imeti mora tudi podlogo. Želel bi, da ga nabavite med tem časom. XII. Priložim dva listka s poročilom o stanju doma. Iz priloženega letaka o propagandi za štrajk na gimnazijah boš spoznal način bor-be OF in komunističnih dijakov tu v Trstu. Mislim, da sem v celoti izčrpal, kar sem mislil za sedaj pisati. Želim, da delate v najboljšem ozračju prijateljstva in iskrenosti ter pozdravljajoč prisrčno Tvojo go. soprogo in Tebe beležim Tvoj: Draš [Albin Šmajd] Priloženo je tudi pismo za Tvojo gospo soprogo, dalje zaprta kuverta (rumenkasta) in pismo dr. Bar. [verjetno Srečko Baraga] z označbo Dr. K [Miha Krek]. Priložena je tudi revija Tovariš, kjer je fotografiranih več poslancev. Za enkrat porabi samo zase vsebino pisma g. Glušiča [Andrej Glušič] za NO, po strogo zaupni in zanesljivi poti pa pošlji gen[eralu] Andreju [Ivan Prezelj] (po za-pečatenju) pismo g. Glušiča, ne da bi gen[eral] Andrej mogel sklepati, da je šlo skozi Tvoje roke. Več o vsem tem se bomo zmenili, ko pridem osebno do Tebe. V celoti 17 nezaprtih prilog in (nezaprte v posebni kuverti) 5 pisem (eno nezaprto) Pozdrav: Draš [Albin Šmajd] Pismo Albina Šmajda neznanemu naslovniku, 28. 1. 1946 (ASS 1) Dragi, izredno vesel sem bil Tvojega pisma z dne 14. 1., vendar mi je istočasno skalilo veselje, ker sem spoznal, da sem moral v svojem zadnjem pismu g. dr. K.1435 storiti neko nekorektnost. Ne da bi hotel ponovno začeti kakršen koli razgovor o tej stva-ri: Jasno je, da bom delal, dokler sem tukaj, ker je to moja dolžnost. Vse bom storil, kar je v moji moči. Tudi gledal bom, da bom po potrebi telefonično obveščal. 1435 Verjetno mišljen dr. Miha Krek. Na kazalo Na kazalo oseb 1214 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 So težave, skrajne težave pri zbiranju obvestil, a to je vsekakor potrebna naloga in je ne smemo za nobeno ceno opustiti. Srbi imajo deset trojk in še lepe prostore, kjer sprejemajo tudi ameriške častnike. Pač skrbe za reprezentanco. Verjetno ima tudi izmed vas vsak ali le nekateri lastne kanale za zveze z Lj[ubljano], kar je razumljivo in priporočljivo. Saj ne morejo vsi kanali voditi skozi ilegalno zvezo v Trstu! Pismo, poslano po Tomšiču, je odšlo takoj v Lj[ubljano]. Naglavna ruta, t. j. tisti paketič je bil še pred kratkim tu in čakal na ekspedicijo. Upam, da ga bomo tudi lahko odposlali. Je pa odvisno od kurirja za Lj[ubljano]. Tisto pismo je verjetno doživelo neslavni konec pod plameni, ker je bilo v kuverti za mojo Marijo. To ku-verto so pa zažgali, ker je bila ob prihodu kuverte Marija že v zaporu. Je tedaj velika verjetnost, da zato gospa ni dobila pisma. Za ruto se bom zanimal. Za dr. Martelančeva dva [Ivan Martelanc, Amalija Martelanc] ne vem ničesar več, kakor to, kar sem že sporočil. Isto za inž. Martinjaka [Izidor Martinjak] in inž. Ko-širja [Vinko Košir]. Vesel sem, da se ne godi g. Jegliču [verjetno France Jeglič] slabo! Marija je prišla iz bolnice 16. 1. 1946. Prejel sem pismo, iz katerega sledi, da je bila preiskava v stanovanju dvakrat, kar se pozna po dvojnih pečatih, da so odnesli dve škatlji keksov in eno fino krtačo za klobuke. Jezi jo le to, da je delala za nje. »Zapor sem prenašala še precej dobro. Seveda vsak dan sem malo jokala, pre-cej pa molila. Težko je ubiti 12 ur brez dela in brez čitanja. Nismo smeli imeti ničesar niti svinčnika. Prvih 8 dni sem bila kar sama. Slišala sem sicer trkanje iz sosednje celice, pa se nisem marala oglasiti. Potem me je le domotožje prijelo in neko popoldne sem vpostavila stik s svojo sosedo. Bila je naše dekle tik pred maturo na učiteljišču. Radi čistke so jo aretirali. Hoteli so zvedeti od nje, kako se je pisala Črtomirova žena pred poroko in kje je on. On se namreč tu skriva. Se-veda niso nič zvedeli. Na svet večer so premestili vse ženske iz bunkerjev v sobe zgoraj le mene so pustili še doli. Bila sem strašno razočarana in jezna. Toda ni bilo nikogar, ki bi mu mogla potožiti. Spodaj v bunkerjih, ki jih je 40, je vsak glas, glas vpijočega v puščavi. Lahko prosiš kar koli, nihče tega ne javi dalje. Stražarji so sami mladi primorski fantje, obupne surovine. Se pozna, da imajo fašistično vzgojo. Nikdar in nikoli pozdrava, hvala in prosim njihov leksikon ne pozna. S sadistično naslado kadijo cigarete ravno takrat ko odpirajo vrata samo, da zapor-nike mučijo. Jetnik ne sme imeti ničesar pri sebi. So vedno kontrole. Svinčnik in tudi ura sta prepovedana. Tudi ne odgovori, koliko je ura, če vprašaš. Odgovori: ni važno. V vseh petih tednih sem dobila 7. 1. list Poročevalca pred umivalnico na mizi. Na straži je bil nek starejši in ga je dovolil vzeti. Drug bi nihče ne pustil. Dne 29. 12. mi je dopoldne nek zastavnik pri pregledu povedal, da bom šla domov, vendar pa nisem več verjela in sem se samo na ustavo zanašala. Bila sem zato zelo presenečena, ko so me poklicali in me po kratkem zasliševanju izpustili. Da so pa opravičili pet tednov bunkerja, kar je menda vsaj za žensko Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1215 dozdaj rekord, so mi rekli, da so me imeli na sumu radi neke črnoborzijanske zadeve z zlatnino v milijonski vrednosti, a se je včeraj izkazalo, da je bila pomo-ta. To je larifari. Zavedam se, da sem sedela radi božičnih racij. Vseh 5 tednov sem morala biti v istem perilu, brez mila in ob skrajno slabi hrani. Pustili so mi pred Božičem napisati pismo za paket, a pisma niso oddali. Hvala Bogu, zdaj je prestano. Seveda ne morem reči, da sem brez skrbi. Zdaj gre za stanovanje. Na vsak način bi mi ga rad nek član OZNE prevzel. Je pa izredno težko življenje za nas vse. S. Libija je prav naredila, da je šla. O meni so že slišali zelo alarmantne vesti, da imajo fotografijo, da sem s Teboj slikana v T[rstu] in da bom smatrana za angleško špijonko. Martino so vprašali, če Ti bo že kmalu denarja zmanjkalo. Zelo jim je žal, da si jim ušel, so rekli neki gospodični pri zaslišanju. Mene so samo vprašali, kje si.« Takole sem ti sporočil vse, kar sem vedel o Mariji. Naj ostane ta podrobnost v Tvo-jem krogu. Min[istru] dr. K.1436 ne bom podrobneje pisal, boš pa ti sporočil. S svojim prihodom v R[im] vedno odlašam. Mislim pa, da se je že nabralo toliko in tako važnega, da bi rad osebno govoril in bi tudi rad izdejstvoval nekatere od-ločitve. Smatram namreč za prav, da smo inicijativni in udarni. Več bom morda o tem pisal dr. K. Naj nas v letu 1946. spremlja večja sreča in naj nam bodo naklonjeni dogodki v večji izmeri, kakor doslej! Z najlepšimi pozdravi Tvoj: Albin [Albin Šmajd] Pismo Marije Šmajd Albinu Šmajdu, januarja 1946 (ASS 108)1437 (3) 1946 Pr[ejel] 26. 1. Dragi! Dne 17. 1. sem Te v pismu na g. Šorlija [Peter Šorli] in istočasno z listom na Vranovo Milenko obvestila o mojem prihodu domov. Včeraj 21. 1. sem pa pisala pripo-ročeno pismo na Fani Selan. Danes pa pišem na ta naslov, ki mi ga je povedala g. […]. Rada bi videla, da mi Ti sporočiš kak naslov. Pričakujem Tvoj odgovor za Marico Ži-bert, bom pa kmalu menjala in sporočila drug naslov. Kaj sem Ti včeraj pisala ne vem, ker nisem mogla prečitati, danes sem si napisala […], ki ga […]. Gotovo Te zanima, če so kaj vzeli. Ključ sem morala takoj oddati, v stanovanju so bili 2 krat, poznalo se je, da je bilo 2x pečateno. Zapečatili so spalnico in kuhinjo. Manjka mi nič, le 2 škatlji piškotov so odnesli in 1 fina krtača za klobuke je izginila. Morda bom še kaj pogrešila. Pa to je malenkost; da je le vse drugo ostalo. V eni škatlji so bili keksi za tebe, druga je bila od s. Libije in imela naslov za g. Gregorja, vicolo delle Rose 8. Škoda, da je bil napisan ta 1436 Verjetno mišljen Miha Krek. 1437 Na hrbtni strani je pismo Marije Šmajd, ki je pisano z nalivnim peresom in napisano čez pismo Ma- rice z naslovom: »Dragi brat! ...« Pismo je napisano s svinčnikom in ni berljivo. Na kazalo Na kazalo oseb 1216 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 naslov, morda bi mi pustili. Pa naj bo, jezi me le, da sem delala za nje. Imela sem pa v črni torbici 25.000 lir od Janeza, tega pa niso našli. Če bo Miklavževa sestra dobila le kdaj obljubljeno dovoljenje, bo prinesla do tebe. Sestra in Martina sta bili zaprti 14 dni. Zapor sem prenašala še precej dobro. Seveda vsak dan sem malo jokala, precej pa molila. Težko je ubiti 12 ur brez dela in brez čitanja. Nismo smeli imeti ničesar, niti svinčnika. Prvih 8 dni sem bila kar sama. Slišala sem sicer trkanje iz sosednje celice, pa se nisem marala oglasiti. Potem me je pa le domotožje prijelo in neko popoldne sem vzpostavila stik s sosedo. Bila je naše dekle, tik pred maturo na učiteljišču. Radi čistke so jo aretirali. Hoteli so zvedeti od nje, kako se je pisala Črtomirova žena pred poroko in kje je on. On se namreč tu skriva. Seveda niso nič zvedeli. On je bil namreč preje fant od njene sestre, pa ni huda nanj, marveč ga zelo čisla. Par dni sva nato večkrat govorili. Na svet večer so pa premestili vse ženske iz bunkerjev v sobe zgoraj le mene so pustili še doli. Bila sem strašno razočarana in jezna. Toda ni bilo nikogar, ki bi mu mogla potožiti. Spodaj v bunkerjih, ki jih je 40, je vsak glas, glas vpijočega v puščavi. Lahko prosiš karkoli, nihče tega ne javi dalje. Stražarji so sami mladi pri-morski fantje, obupne surovine, se pozna, da imajo fašistično vzgojo. Nikdar in nikoli pozdrava, hvala in prosim njihov leksikon sploh ne pozna. S sadistično naslado kadi-jo cigarete ravno takrat ko odpirajo vrata, samo da zapornike mučijo. Jetnik ne sme imeti ničesar pri sebi, so vedno kontrole. Svinčnik je prepovedan, enako ura. Tudi ne pove, koliko je ura, če vprašaš odgovori: ni važno. V vseh petih tednih sem dobila 7. 1. en list Poročevalca pred umivalnico na mizi in je bil ravno nek starejši stražar in mi je dovolil vzeti. Drug bi nihče ne pustil. Dne 29. 12. mi je dopoldne nek zastavnik pri pregledu povedal, da bom šla domov, vendar pa nisem več verjela in sem se samo na ustavo zanašala. Bila sem zelo prese-nečena, ko so me poklicali in me po kratkem zaslišanju izpustili. Da so pa opravičili 5 tednov bunkerja, kar je menda vsaj za žensko dozdaj rekord, so mi pa rekli, da so me imeli na sumu radi neke črnoborzijanske zadeve z zlatnino v milijonski vrednosti, da pa se je včeraj izkazalo, da je bila pomota. To je larifari. Zavedam se, da sem sedela radi božičnih racij. Vseh 5 tednov sem morala biti v istem perilu, brez mila in obupno slabi hrani. Pustili so mi napisati pred Božičem pismo za paket, a pisma niso oddali. Hvala Bogu zdaj je prestano. Seveda ne morem reči, da sem brez skrbi. Zdaj gre za stanovanje. Na vsak način bi mi ga nek član Ozne prevzel. […] življenje zdaj za nas vse. S. Libija je prav naredila, da je šla. Včeraj sem obiskala mamo ing. Koširja [Vin-ko Košir], ki se mi zelo smili, jaz namreč ne morem verjeti trditvi Miklavževe sestre, da je […], na […], saj [...] dela [...] me je bila zelo vesela. G. Gradova1438 je že slišala zelo alarmantne vesti o meni, da imajo fotografijo, da sem s Teboj slikana v T[rstu] in da če so to ugotovili, da bom smatrana za angl[eško] špijonko, če so me pa samo pri poskusu prekoračenja dobili, mi pa 15 let ne odide. To je poizvedela na merodajnem mestu […] sestra. Imenitno fantazijo imajo ti ljudje, tako Gradi kot Stalovskijevi. Dobro, da govorim z njimi le to, […] z vsakim; intimnosti pa nič. 1438 Morda žena Borisa Grada. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1217 Naj končam, pa drugi […]. Zelo se bojim za Tebe, ali ne bi bilo bolje, da bi živel v Rimu? Martino so vprašali, če Ti bo že kmalu denarja zmanjkalo. Zelo jim je žal, da si jim ušel, so rekli neki gdčni. [gospodični] pri zaslišanju. Rada verjamem! Mene so samo vprašali, kje si. Morda bom šla na […] svakinje g. [...], ki je prinesla salamo in če bi ona še kaj šla Ti bom napisala daljše pismo ter naredila etui, da ga boš razdrl. Zelo bi rada kako poročilo, jezi me, da so požgali. Prisrčno Te pozdravlja Tvoja ženka Pismo Marije Šmajd Albinu Šmajdu, januarja 1946 (ASS 108) Dragi! Denar sem prejela, hvala! Pošto so pa uničili, tako ono, ki je prišla z denarjem, ka-kor tudi ono po pošti na Tončko. Ne piši več na Tončko, piši na naslov: Marica Žibert, Re-sljeva c. 20, I. nadstr[opje] pri Gradu [morda Boris Grad]. Tončka in K. so grozni zajci! Moja aretacija: 12. 12. ob 10h dop[oldne] so prišli od Ozne 1 oficir in za njim en detek-tiv (menda policaj Vrečar) morala sem ž njimi na Ozno, tam je nekdo »višjih« napisal zaporno povelje in mi povedal, da je prišla ovadba, da sem nekaj rekla zoper obstoječi red ter da bodo zadevo kmalu razčistili. Z avtom so me nato odpeljali v Prisilno delav-nico in sem bila tam kratko zaslišana o mojih prijateljicah. Naštela sem Binco, Kinco, Tončko ter g. Grad. Hoteli so vedeti, da hodi k meni neka bolna gospa. Za to slednjo sem se spomnila kasneje, da so imeli v mislih Trobentico. Zasliševal me je neki doktor, ki me je vprašal tudi za Tebe. Rekla sem, da ne vem kje si zdaj, da pa moraš biti nekje v Italiji. Prvo popoldne in noč sem bila v sobi s še 3 drugimi, ki so že dalj časa notri. Naslednji dan so me odpeljali v bunker in me pustili v njem točno 5 tednov. Bunkerji so v kle-teh, za spati pograd in dali so mi1439 Prekinili so me in ne vem dobro, kje sem končala. En dan in eno noč sem bila s 3 ženskami skupaj, nato so me peljali v klet v bunker in sem bila tam sama celih 5 tednov in nič zaslišana. Točno na isti dan čez 5 tednov so me izpustili in mi rekli, da se je izkazalo vse za pomoto. Dobro sem se pa zavedala, da nisem bila zaprta radi sebe, temveč radi Tebe. Pa naj bo, dnevi so bili dolgi, a minulo je. Sem še kar dobro prenašala. Zdaj bi mi radi vzeli stanovanje, sem zelo radovedna, če bom morala proč. Življenje pri nas je zdaj res obupno. Zrak je tako oster kakor ne bi bila verjela, da je to mogoče. Zdaj čitam časopise od 5 tednov. Branko ga je polomil, nesramno se je obnašal. Z Martino še nisem govorila, je na Štaj[erskem] in pride okrog prvega. Sem samo s sestro. Bile so šele po 14 dneh izpuščene. Na Ozni so jima rekli, da bo Tebi kmalu denarja zmanjkalo. Zelo zelo se bojim za Tebe, vem da si […], a lahko se Ti kaj ponesreči. Najbolj nesrečna bi bila, če bi Te dobili. Jošta imajo res tu, sem [...] da […] govori kot […]. Menda je v sobah in ne v 1439 Poved se ne nadaljuje. V nadaljevanju zapiše, da so jo prekinili. Na kazalo Na kazalo oseb 1218 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 bunkerju, da bo lahko še koga nesrečnega […] Beograd. S. Libija je prišla srečno čez, s. Marija pa v Beog[rad].1440 Kmalu ne bo več nikogar za kak pogovor. G. Vrana [verjetno Milenka Vrana] Ti je gotovo povedala, kako je bilo, ko je prišla k meni, 2 škatlji, ki so jih odnesli so vsebo-vali kekse in drugo pecivo in ne pošte, kot so govorili ljudje. Pošte ni bilo nič. Pismo Jožeta Basaja Albinu Šmajdu, 6. 2. 1946 (ASS 108) prejel 19. 2. 1946 odgovor 19. 2. 1946 Cel[ovec] 6. 2. 1946 Dragi doktor! Prilika je, da Ti pišem – toda dano mi je samo 15 minut. 1. Obiskal sem v Peggetz-u Tvojega očeta in sestre, ker sem imel gori predavanje že-nam in dekletom ter seje. Očetu sem dal zopet za Tv[oj] rač. 200 Š[ilingov], ker je bil že čisto pri koncu; imel je samo še ca 65 Š[ilingov]. 2. To že veš, da kroži po kampih lista s ca 65 imeni, med njimi Tvoje, Pirkmajerjevo [Otmar Pirkmajer], Vukovo [Vuk Rupnik], Dimitrijevo [morda Demetrij Veble], Marnovo [Janez Marn], Lovro H. [Lovro Hacin], Peterlinovo [Ernest Peterlin] itd. Pri Tvojem i[menu]: »Podpiral Rupnika [Leon Rupnik], sodeloval z Nemci, sekretar kralj[eve] slov[enske] vlade (še na Kor[oškem]), sekretar škofa Rožmana [Gregorij Rožman], skrivaj obiskal Rim v jul[iju] 1945., v Lienzu stanoval v hot[elu] »Zur Sonne«, pozneje v residenci škofa R[ožmana]., 15. 9. bil v Trstu«. Torej vidiš, kako si interesanten! Danes je bil pri meni g. Herdo [morda Herdi Galle]. Upa, da bo kmalu šel v Trst. Priporoča Ti pazljivost!!! Gr. Rosenberg se v soboto vrne iz Dunaja – Herdo me potem danes teden obišče. – 3. Ne vem, ali si moje pismo dobil, v katerem sem potrdil prejem obleke za me, ci-garet za očeta, kožuha in kučme za g. Avserja [morda Ivan Avser]. Ali si dobil od g. dir[ektorja] Remca [Bogumil Remec] plačilo za meni poslano obleko? Pismu sem priložil nakazilnico in tudi dir[ektorja] Remca sem obvestil. 4. Včeraj je prišla po angl[eškem] avtu pošiljka od dr. Kr. [Miha Krek]. Koledarčki za taborišča 1.200 kom (à 40 Lit!), bala nošene obleke iz Amerike in še 3 zavoji za privatnike. Upam, da bom mogel te dni ekspedirati. Piše mi pa le o pošiljki, prav nič pa o situaciji, dasi bi me zelo zanimalo. 5. Glede akcije Gluš. [Andrej Glušič] smo brez orientacije. Kaj Andrej [Ivan Prezelj]? Se ne bo nič uredilo? Kandidat naših fantov je Vule [Vuk Rupnik]; vem kako težko je to, ali povejte koga sicer. Razgovarjal sem s Stamenk. [Miroljub Stamenković], pravi 1440 Poved se ne nadaljuje. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1219 če že ne komandant, bi moral Vule biti vsaj načelnik štaba. Četniki zabavljajo, da ne maramo jugosl[ovanske] vojske. Prosim lepo, povežite se, sporazumite se polit[ično] in potem uredite odnose do J.-N. Kom.1441 v Salcburgu! Pomlad prihaja, jasnost je potrebna, da bomo fante lahko držali, sicer bodo šli na slepo doli, v vel[iko] nevarnost brez haska ali pa na amer[iško] področje ali v Eboli. O slednjem sem dobil od Mihe – silno ugoden popis – Torej, ali ostane Andrej? Uredite politiko, da se bo mogla urediti potem organizacija fantov! Je res zadnji, zadnji čas. 6. Mihu sem pisal, naj ustvari redno zvezo; [...] je redko, nesigurno po dosedanjem. In od njega imamo zadnje poročilo o situaciji od dec[embra], pa smo že v febr[uarju]. Prosim lepo za hitro sporočilo, če moreš poslati dr. Božidarju Vod. [Božidar Vodu-šek] pismo in denar. Oboje imam pripravljeno – želim le zanesljive pošte od Tebe. Prisrč[ne] pozdrave! Joža [Jože Basaj] Pismo Jožeta Basaja Albinu Šmajdu, 7. 2. 1946 (ASS 108) prejel 12. 2. odg[ovoril] 12. 2. Cel[ovec] 7. 2. 1946 Dragi doktor, Včeraj sem Ti pisal, danes zopet pišem. Saj pošta, kot je naša, ni zanesljiva. Prosim lepo, pošlji prilož[eno] pismo v Ljubljano, če je še kaka možnost. Menda so zelo, zelo zadrgnili, tako da ne more skor nič skozi. Je v pismu denar in zato se mi zdi važno, da bi vsaj nekoliko pomagal. Torej, če gre…! Vem, da je riziko, ali kje ga pa danes ni! Glede J. N. K.1442 pa: naj se zganejo gg. v Rimu. Ne gre nam sedaj za drugo kot da se razčisti vprašanje organizacije fantov. Pomlad prihaja, vojvode se dvigajo; vsak trdi, da je edino on legitimiran in da bo povedel fante v domovino in v zmago – Res je v Eboli diviz[ija] Damj. [Miodrag Damjanović], ki ga poznamo še iz Ljub[ljane] kot protekt[orja] za Andr[eja] [Ivan Prezelj], toda kljub temu je treba končne odločitve: ali Andrej ali Vule [Vuk Rupnik]. Stamenk. [Miroljub Stamenković] je mnenja, naj bi bil Vule nač[elnik] štaba. Četniki so povsod razkropljeni in govorijo: Pod amerik. [ameriško] zasedbo […] se že formirajo jugosl[ovanski] oddelki, enako v Nemčiji, enako v It[aliji], zares zaenkrat le za stražno službo, toda to je le prehodna doba; je pač treba sedaj ma[skirati] to jugsl [jugoslovansko] vojsko. Prosim Te, pošlji k Mihu [Miha Krek], naj se stvar pospešeno uredi. France Gr [ver-jetno France Grum] mislim, da se je oglasil pri Tebi. 1441 Morda Jugoslovanski nacionalni komite. 1442 Morda Jugoslovanski nacionalni komite. Na kazalo Na kazalo oseb 1220 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Včeraj sem Ti pisal, da si na listi, katerih izročitev se zahteva. Torej…Vizjak [Mil-ko Vizjak] je že tu v Födraun, Hacin [Lovro Hacin] na Ebentalerstr[asse], Vule in Dimitrij [morda Demetrij Veble] se skrivata. Frakl [Franc Frakelj], Marn Janez, Pirkmajer [Otmar Pirkmajer], Peterlin [Ernest Peterlin], Benedičič [morda Miha Benedičič], Berlot [Božidar Berlot], Loch [Maks Loh] itd. Tudi Milorad Nedeljković je med njimi. Tvojo »karakteristiko« sem Ti pa že včeraj sporočil! (Po g. Skoberne-tu [Slavko Skoberne] sem poslal pismo). Iz Rima so nam poslali Koledarčke 1200; sedaj jih razdeljujem. So po 40 Lit; t. j. tu (po mojem) 4 Š[ilinge]. To je razmeroma drago. Seveda, tu je kosilo 1 Š[iling] ali malo več, doli je pa 120 do 150 Lir. Zato je razumljivo, da je tu drago: 4 kosila, doli po ceni: 1/4 kosila! Vid Zemljič mislim da je dr. Tine [morda Tine Debeljak]! Moram končati. Prosim, sporoči ali si uredil z Remcem [Bogumil Remec] še ono, kar sem ti dolgoval za poslano obleko. Lepa hvala, da si mi uredil. Tvoj kovček tu še čaka: Herdo [morda Herdi Galle] ve in sem mu ga še včeraj kazal, ko je bil pri meni! Očeta in sestre v Lienz-u sem obiskal prošlo nedeljo. Je zdrav. Dal sem mu še 200 Š[ilingov], poleg 500, ki sem mu jih dal že v dec[embru]. – V Peggetzu so pridni: veliko se dela. Pa tudi molijo mnogo. Bog se nas bo usmilil, izmolili si bomo usmiljenje. – Lepe pozdrave! Joža [Jože Basaj] Poročilo Albina Šmajda o položaju doma in v emigraciji, 8. 2. 1946 (ASS 108) Po stanju z dne 8. 2. 1946. gledajo v Rimu odgovorni politični ljudje in drugi na sedanji politični položaj z ozirom na vesti iz Londona in Amerike, kakor tudi po lastni oceni dogodkov takole: 1.= Po vseh informacijah bo sedanja angleška vlada imela za svoj cilj, najti spora-zum z Rusijo. Baza je: zadržati za svoje imperij, kar so zasedle angloameriške čete in ne vtikati se, kar so zasedle ruske ali druge komunistične čete. Ni nobenega upanja, da bi se AA [Anglo-Američani] resno zavzeli za kakršnokoli spremembo v Jugoslaviji, bodo pa prišli za njihovo diplomacijo dobrodošli kakršni koli neredi v Jugoslaviji zato, da bi imeli gradivo za delat težave, kakor jih Rusija dela njim. Bodo pa pustili nerednike na cedilu, kakor jih je Rusija v Grčiji. 2.= Ni novega momenta, dasi Avstrijci intenzivno delajo in se muči Italija, da bi [se] prišlo do Podonavja. Tudi Hrvatje so za to. 3.= Notranje razmere: Tito [Josip Broz] in jugoslovanska vlada sta vsak dan moč-nejša. Do enotnega nastopa demokratičnih elementov v emigraciji ne pride, ker Nacionalni komitet v Londonu, ki je skoro izključno srbski (razen g. Vilderja [Većeslav Vilder]) nima podpore angleške vlade. Dr. Maček [Vladimir Maček] to ve, zato se zadrži pasivno. Dr. Maček je Slobodanu Jovanoviću sporočil, naj bo g. Vilder zveza med obema. Zveza med dr. Krekom M. [Miha Krek] in Sl. Jovano-vićem je korespondenca. Sl. Jovanović misli, da je to dovolj. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1221 4.= Emigrantje: Ponovne vesti, tudi najnovejše kažejo, da ni upanja, da bi svet imel kake namene z nami, zlasti da bi nas skupaj naselil itd. Zahodni demokratski zave-zniki bodo verjetno iz humanitarnih ozirov storili le toliko, kolikor je to potrebno. Več ne! Računajmo s tem, da se nikdar ne vrnemo, vendar delajmo, kakor da se vrnemo, t. j. ne zidajmo svoje bodočnosti in zadržanja izključno na upanju, da se vrnemo, vendar skušajmo delati in napraviti vse, kar bi event[ualno] pripomoglo do naše povrnitve. Po dospelih vesteh iz Londona moramo ubiti poslednje upanje, da bi se še kdaj vrnili. 5.= Vprašanje Trsta. Do zadnjega časa so vsi znaki kazali, da bosta Trst in vsa Primorska postala jugoslovanska. Sedanja ruska zahteva po protektoratu nad Tri-politanijo bo vprašanje Trsta verjetno zavlekla. Upam, da še ne bo kmalu rešeno vprašanje Trsta. 6.= Ilegala: Biti moramo previdni, da ne bomo zopet brez uspeha krvaveli. Malo nas je že, ker nas je veliko izkrvavelo zlasti mladine. Doslej smo delali – vsaj tako smo mislili – po željah AA in se borili zoper komunizem. Vidimo, da nismo pra-vilno razumeli njihovega razpoloženja. Zato naj bi zdaj oni povedali svoje želje, da bi mi svoje delovanje uravnali po njihovih željah. Paziti moramo, da ohranimo čim več ljudi, ker ne smemo pustiti, da bi slovenski narod izkrvavel v medsebojni borbi brez vsakega upanja na zmago resnične demokracije nad Titovo laži progresivno demokracijo. 7.= Jug[oslovanski] Nac[ionalni] Komitet v Londonu, ki je bil pred kratkim usta-novljen, sestavljajo: predsednik Slobodan Jovanović, podpredsednik Večeslav Vil-der, člani: dr. Milan Gavrilović, Jovo Banjanin, Radoje Knežević, Krsta Miletić. Sodelujeta tudi Bobić Milan in Bogo Jevtić. Povabljena sta bila tudi od HSS dr. Kr-njević [Juraj Krnjević] in bivši pomočnik zun[anjega] min[istra] g. Jukić [Ilija Ju-kić], ki sta odklonila sodelovanje. Od Slovencev ni v Angliji političnih ljudi. Tam je le dr. Kuhar [Alojzij Kuhar], o katerem trdijo, da je izjavil da se ne peča s politiko. Razen njega obstoji še posebni odsek za obrambo čistega srbstva, v katerem je dr. Gavrilović predsednik, ostali člani: Kosta Pavlović, dr. Pavle Jevtić, Božidar Pepič. Puričeva skupina ni zastopana v teh odborih, podpira pa dr. Gavrilovića. Povezan je s Fotičem [Konstantin Fotić] v Ameriki. Ti Srbi so protititovski in demokratski. Ne povedo, kaj mislijo narediti z Jugoslavijo. Kralj je razpustil vse svoje urade in odpustil uradništvo. Obdržal je samo staro Krstičko. Angleški časopisi so ozna-čevali moskovsko konferenco kot kapitulacijo Anglije pred Rusijo in Ameriko. V Jugoslaviji sprememb ne bo: Angleži so preslabi, čakajo časa, da bi ta za nje naredil. 8.= Rimski poskusi za napravo enotnega nastopa Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so v emigraciji, so ostali brezuspešni. Poskusi se bodo ponovili. Rim 8. 2. 1946. Na kazalo Na kazalo oseb 1222 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pismo Albina Šmajda Lojzetu Tomincu, 21. 2. 1946 (ASS 108) 21. 2. 1946. Dragi, priloženo pošljem obračun za mesec svečan. Izdatkov v znesku 30 lir, ki sem jih izdal v mesecu januarju za nakup »Tovariša«, ne bom vnašal v obračun, ker sicer nikdar ne izravnam. Koledarčki so prišli. Kakor mi je povedal g. Kmetič [Avgust Kovač], jih je prejel le 49. Med tem sem pa tudi zvedel, da jih je dr. K. A. [Anton Kacin] poslal iz Gorice tako, da imamo zdaj v Trstu kar dve pošiljki. Kako bo s prodajo, ne vem. Sicer sem se zdaj domenil z dr. K. A., naj pošljemo neprodane nemudoma nazaj v Gorico, ker jih bodo verjetno tam še mogli vnovčiti. S Koroškega sem dobil pismo dr. Basaja [Jože Basaj], kjer pravi, da so koledarčki za avstrijske razmere daleko preveč dragi. Kako jih bo razprodal, ne vem. Morda o tej stvari govorite in s prihodnjim kurirjem dne 16. 3. dr. B. [Jože Basaj] sporočite v Celovec, če jih sme prodajati ceneje in po kaki ceni. Vsi tuk[ajšnji] vodilnejši ljudje smatrajo, da je potrebna neka organizirana akcija na terenu. Pravijo, da je psihološko vse pripravljeno za to. Naj pazimo, da ne bomo zopet prepozni, kakor se to tako rado zgodi, kdor ima z vsako akcijo toliko in to-liko ozirov. Tu je precej vroče. A nič za to! Skušali se bomo varovati in obvarovati. Prisrčno pozdravljam Tvoj Albin [Albin Šmajd] Gospod Dr. Lojze Tominec via dei Colli 10 Obračun za mesec svečan 1946.: o prejetih petindvajset tisoč lirah. (25.000 Lir) za papir (250), kuverte (100) = 350.== uradne liste 350.== glavni obveščevalec g. Kmetič 7.000.== pomočnik obveščevalca 5.000.== Legat [Albin Šmajd] 8.000.== kurirjem v Sl. 2.800.== za organizacijo novih zvez 1.500.== skupaj………………… 25.000.==petidvajset tisoč lir. Trst dne 28. 2. 1946. Legat [Albin Šmajd] Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1223 Pismo Albina Šmajda Leopoldu Eiletzu, 23. 2. 1946 (ASS 108) 23. 2. 1946. Dragi g. doktor, v prodaji sem dobil le Francosko = slovenski slovar (za 550 lir). Ni pa mogoče do-biti francoske slovnice ali vadnice. = Zato pošljem le slovar. Življenje tu se je precej spremenilo in razmere postajajo vsak dan nevzdržnejše. Partizansko misleči so naravnost znoreli in čakajo na komisijo, ki je pa doslej še ni bilo. Vse podeželje je v slavolokih in napisih za Tita [Josip Broz] in priključitev k Jugoslaviji. O razmerah v Sloveniji prihajajo vedno slabša poročila. Pravijo, da je življenje v Ljubljani skrajno hudo in težko. Ko sem bil pri vas, so nam ujeli zopet kurirja, ki je nosil pošto iz Ljubljane. Sledile so nato aretacije. Ubogi ljudje! Med našimi vodilnimi ljudmi na Prim[orskem] vlada prepričanje, da je treba v tem letu pokazati na terenu neko živahnost in aktivnost. Niso zadovoljni s tem, da bi čakali razvoja dogodkov in da ne bi sami ničesar riskirali. Ne vem, kako stališče bodo merodajni zavzeli v tem pogledu. Zdi se mi, da bo življenje doma na terenu šlo svojo pot, tudi če bomo hoteli prepustiti razvoj poteku časa. Javno AA [Anglo--Američani] gotovo niso na naši strani, marsikdo pa osebno simpatizira z nami. Radoveden sem, kako se bo razvilo. Tu se bodo v mesecu sušcu morali prijaviti v tujskem oddelku policije vsi tujci. Mislim, da gre trenutno le za registracijo in ne več. Pozdravljam vse znance, zlasti Tebe Dr. Eiletz [Leopold Eiletz] Albin [Albin Šmajd] Pismo Albina Šmajda Pregi1443, 23. 2. 1946 (ASS 108) 23. 2. 1946 Dragi g. Prega, priloženo »V znamenju OF« je izročiti g. KK [morda Karel Kavka], francosko slo-venski slovar pa dr. Eiletzu [Leopold Eiletz]. Za g. Antolina [Viktor Antolin] nisem mogel ničesar dobiti, čeprav sva dva iskala. Pišem mu o tem posebej. Po svojem povratku sem bil 19. 2. ponovno pri Am[eričanu], ki me bo te dni za-peljal za nekaj dni v Av[strijski] (Celovec). Pa ti bom o vsem enkrat natančneje razložil. Tu je zdaj precej vroče. Primorci in drugi so tu vsi naziranja, da mora pomlad pokazati našo življenjsko silo. Mora pa vse biti skrajno konspirativno. Delati je treba vse priprave za odhod. 1443 V dokumentu Seznam psevdonimov je Prega naveden kot »rimski sel«. Na kazalo Na kazalo oseb 1224 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Ne smejo pa o tem vedeti vsi v taboriščih, zlasti pa ne AA [Anglo-Američani], ker nam bi vse prekrižali. Konspirativnost do 100 %. Moja žena je zopet zaprta. To ti je bilo sporočeno po telefonu, pa si mi verjetno pozabil povedati. Zakaj je prijeta, ne vem in si tudi razlagati ne morem. Smili se mi, ko mora prenašati vse to trpljenje. Prisrčno pozdravljam udani: Dore [Albin Šmajd] Pismo Albina Šmajda Viktorju Antolinu, 23. 2. 1946 (ASS 108) 23. 2. 1946. Velecenjeni g. Antolin [Viktor Antolin], nisem mogel ustreči Vaši želji in vam nabaviti naročenih knjig in revij. Osebno in še po g. Hornu [Peter Horn] sem spraševal po T[rstu] in iskal. Bila sva oba tudi v parti-zanski knjigarni, kjer imajo v izložbi dva izvoda Slov[enskega] zbornika, pa so obema rekli, da sta že prodana in da se pripravlja drugi ponatis. Velja pa 720 ali 730 lir. Ustave tudi nimajo še tiskane v posebnem snopiču. Morda jo boste dobili pri g. ministru dr. K. [Miha Krek], kjer je priloženo Slov[enskemu] poroč[evalcu] kot posebna priloga. Upam, da ste med tem že osebno govorili glede mature ozir. spričeval in to stvar pozitivno uredili. Obljubljeno mi je bilo, da bo storjeno vse, kar je potrebno v in-teresu akademikov. Pozdravljam Vas iskreno: Dr. Šmajd [Albin Šmajd] Sporočilo Albina Šmajda Mirku Bitencu, 23. 2. 1946 (ASS 108) Dragi M 211 [Mirko Bitenc], 23. 2. 1946. navodila se mi zdijo v toliko nepravilna, da je potrebna osebna izročitev in spre-jem. Morda se bo v doglednem času ustvarila javka. Kakor pravijo, jo že imajo. Pa se bodo seli o tem zmenili in ti bo Prega sporočil. Ali ste se kaj zmenili o povračilu stroškov za sele? Enkratna pot v sedanje mesto shajanja od tu stane najmanj 750 lir brez prenočišča. Če seli ne bi bili točni ali ne bi bilo javke, bi se stvar še podražila. Gre za sela od tu in za onega iz Avstrije. Uredite to, ker ljudje nimajo denarja, drugi pa tudi ne morejo posojati. Vse hoče aktivnosti na terenu! Ne spimo in ne zgubimo prilike, ki se nam vsiljuje. Saj je lahko tudi pogubna! Pregovor pravi: »Brez muje se niti čevelj ne obuje!« To velja tudi za ta primer. Kako je z Gluš. [Andrej Glušič], ne vem, ker doslej nisem ponovno govoril z njim. Je pa navdušen, kakor sem slišal. Upam, da bomo uspešno delali za skupno stvar. Na kazalo Na kazalo oseb Objava virov 1225 Prisrčno pozdravljam vse Tvoj 222 [Albin Šmajd] Pismo Albina Šmajda Milošu Staretu, 23. 2. 1946 (ASS 108) 23. 2. 1946. Dragi, po raznih peripetijah sem v nedeljo dne 17. 2. srečno prispel na mesto. Čakale so me le žalostne vesti iz Slovenije: tako ponovna aretacija moje žene kakor tudi are-tacija našega kurirja. Enemu kakor drugemu ne moremo pomagati. Dne 19. 2. se mi je posrečila po nekem drugem kanalu osebna zveza z Lj[ubljano]. Porabil jo bom samo za najnujnejše zadeve. Tako sem po tej zvezi, gre do ge. Mila-na naročilo brata za Botro in Šentjurčevo. Je zanesljivo. Partizani so spet postali precej agilni in gonijo akcijo zoper nas. Tudi po mnenju AA [Anglo-Američanov] je stvar precej vroča za nas. Moj Am[eričan] mi je ponu-dil, da me prepelje preko Soče, kadar bom smatral, da je stvar neugodna in nevar-na zame. Te dni bom odšel v Avstrijo za nekaj dni. Je dobro, da grem malo na pot in da se osebno pogovorim z dr. B. [Jože Basaj] v Celovcu. Po povratku bom skušal ostati v tem mestu, ker je prav, da imam zveze z Amer[ičani]. Kako je s Teboj? Ali si zapustil svoje dosedanje mesto in zopet delaš, kjer si potre-ben? Bodite agilni in aktivni! Naj se potem že zgodi kakor koli, zavest bomo imeli, da smo poskusili vse, kar je potrebno, da se zagotovi ljudem v Sloveniji demokra-tično življenje. Cona B je polna vojaštva. Vozijo topove in tudi tanki so na mestu. Kopljejo strelne jarke. Zgleda, da bo vsak čas počilo. Pa je bila morda le bojazen pred Poljaki, ki se jih v Jugoslaviji Titovci tako silno boje. Iz Jugoslavije prihajajo razne vesti, ki so ugodne za nas. Ljudje se aktivno upirajo (med Sarajevom in Užicami, kjer nastopajo ustaši in četniki), na Hrvaškem pa križarji (okolica Belovarja, Vinkovci itd.) Kolikor sem mogel zvedeti so se Hrvatje po pretežni večini umaknili iz Trsta v okolico Humina (Gemona). Vse to vsled nastopa Titovcev in številne Ozne, ki je prišla v Trst. Bog s Teboj! Tvoj: Prikazen [Miloš Stare] Dore [Albin Šmajd] Na kazalo Na kazalo oseb 1226 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 BIOGRAFIJE Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1227 Biografije oseb A Adamič, Louis (23. 3. 1898, Praproče–4. 9. 1951, Milford) Novinar, pisatelj, prevajalec, javni delavec in družbeni kritik. Leta 1913, po izključitvi iz gimnazije zaradi članstva v Preporodu, se je izselil v ZDA. Najprej je živel v New Yorku. Zaposlil se je pri delavskem listu Glas naroda, kjer je objavil prve prevode iz angleščine. Z novinarstvom se je začel ukvarjati leta 1924 in nato vse do smrti deloval kot poklicni pisatelj. V domovino se je vrnil samo dvakrat, v letih 1932–1933 in 1949, ko se je seznanil z več slovenskimi kulturnimi delavci. Na podlagi teh izkušenj je izdal knjigo The Native‘s Return. Leta 1937 se je preselil v Milford. Kot funkcionar izseljenskih organizacij je spodbujal pomoč za leta 1941 napadeno Slovenijo oziroma Jugoslavijo. Že v marčevski spomenici leta 1941 je jugoslovansko vlado pozval, naj se upre Hitlerju in istega leta objavil knji-go Two-Way Passage, v kateri je ameriške strokovnjake evropskega rodu pozval k pomoči pri obnovi povojne Evrope. Franklin Roosevelt ga je zato leta 1942 povabil na večerjo v čast obiska Winstona Churchilla. O vsebini njihovega pogovora je Adamič leta 1946 objavil Dinner at the White House. Zaradi kritične pripombe k britanskemu posegu v Grčiji leta 1944 ga je Churchill tožil in dobil odškodnino, Adamič pa je izgubil svojega dolgoletnega založnika. Po drugi svetovni vojni se je zavzemal za pravično rešitev tržaškega vprašanja ter objavil vrsto protestov proti hladni vojni in oboroževalni tekmi. Ob drugem obisku Jugoslavije je z Josipom Na kazalo Na kazalo oseb 1228 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Brozom – Titom opravil daljši intervju, na podlagi katerega je začel pisati knjigo o Titovem življenju in postinformbirojevski Jugoslaviji. Od konca leta 1950 je pisal o zlomu ameriške demokracije pod pritiski Komiteja za neameriško dejavnost in senatorja Josepha McCarthyja ter o nesmiselnosti ameriškega vojaškega posega v Koreji. Napovedal je tudi izid nove knjige, v kateri je nameraval zagovarjati ju-goslovansko osamosvojitev od vzhodnega bloka, leta 1951 pa je skupaj s 16 naj-vidnejšimi ameriškimi intelektualci podpisal poziv k zaščiti kulturne svobode v ZDA. Že leta 1950 je prejel več groženj političnih nasprotnikov, zato se je sprva umaknil v Kalifornijo, nato v New York. Septembra 1951 so ga našli ustreljenega na njegovem domu v Milfordu, v njegovi hiši pa je bil podtaknjen ogenj. Uradno je bila njegova smrt razglašena za samomor, vendar je množica nepojasnjenih oko-liščin v ameriškem in jugoslovanskem tisku sprožila vrsto dvomov. (ES 1, str. 8; Maličev, P., Adamič; SB; SI AS 1931, OMS, 600-20, arhiv.) Adlešič, Juro Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Agneletto, Branko, dr. (25. 3. 1920, Trst–26. 5. 2002, Trst) Pravnik, odvetnik in politik. Študiral je na Pravni fakulteti v Milanu in Pisi, kjer je leta 1943 diplomiral iz pomorskega prava. Od leta 1947 je bil zaposlen v očetovi odvetniški pisarni, sprva kot pripravnik, nato kot družabnik. Po očetovi smrti leta 1960 je pisarno vodil do upokojitve leta 1991. Pri šestnajstih letih se je vključil v tržaško mladinsko naro-dno gibanje, nato je deloval kot liberalno usmerjen javni delavec, kasneje tudi kot prostozidar. Leta 1940 je bil med služenjem vojaškega roka aretiran in na 2. trža-škem procesu obsojen ter zaprt v Trstu. Osumljen je bil protidržavnega delovanja, česar mu niso mogli dokazati. Februarja 1941 so mu izrekli policijski opomin ter ga izpustili. Ko so maja in junija 1942 v Trstu priprli več študentov zaradi suma vojaškega vohunstva, je bil od junija do začetka septembra ponovno zaprt. Že pred vojno je imel zveze z liberalno inteligenco v Ljubljani, zlasti s krogom mlade JNS, po okupaciji Jugoslavije pa se je povezal z Mihailovićevim gibanjem. V Trstu je je-seni 1942 začel sodelovati s časnikarjem Jožetom Golcem, vodjo tržaške postojanke Vauhnik-Anićevega obveščevalnega omrežja, povezanega z Britanci. Poleti 1944 se je pridružil slovenskim četnikom. Kot poročnik je bil najprej v Soškem, nato No-tranjskem odredu. Proti koncu vojne se je odpravil proti Švici, a se je ustavil v Mi-lanu, kjer je dočakal konec vojne. Septembra 1947 se je vrnil v Trst, kjer je z očetom Josipom Agnelettom in drugimi snoval Slovensko demokratsko zvezo, ki naj bi v novih razmerah na narodnih in demokratičnih osnovah zastopala slovensko manj-šino. Od decembra 1947 je bil v širšem odboru Slovenske demokratske zveze za STO, tajnik za občino Trst in med glavnimi ustanovitelji stranke, po očetovi smrti leta 1960 pa je bil izvoljen za njenega predsednika. Sodeloval je pri ustanavljanju Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1229 Skupne slovenske liste za občinske volitve v Trstu leta 1962, iz česar se je razvila Slovenska skupnost. Z njenim političnim razvojem se Agneletto ni strinjal, zato je leta 1964 izstopil iz odbora. Leta 1968 je Slovenska demokratska zveza izstopila iz Slovenske skupnosti, a je kljub temu z njo sodelovala še na volitvah v letih 1970 in 1972, potem pa je prenehala delovati. Agneletto se je zatem umaknil iz politike. Leta 1948 je bil med ustanovitelji jugoslovanske prostozidarske lože za STO Libertas, ki je nastala na pobudo škotske prostozidarske lože in je delovala do leta 1951. Po njenem razpustu se je vključil v italijansko ložo P2. Leta 1981, ko je v Ita-liji izbruhnila afera, povezana s to ložo, se je v medijih pojavilo tudi Agnelettovo ime. V času osamosvajanja Slovenije je podprl demokratizacijo in prizadevanja za slovensko neodvisnost. (SB; ES 1, str. 18; Kacin-Wohinz, M., Pirjevec, J., Zgodovi-na Slovencev v Italiji, str. 151; SI AS 1931, OMS, 600-19/76, 77.) Agneletto, Josip (8. 11. 1884, Trsek–14. 7. 1960, Trst) Pravnik, odvetnik, politik in gospodarstvenik. Na dunajski univerzi je istočasno študiral pravo in ekonomijo. Sodno prakso je opravljal na Dunaju in v Trstu, nato je bil odvetniški pripravnik v Pazinu in Trstu, od 1918 do 1960 je imel v Trstu samostojno odvetniško pisarno. Na začetku študentskih let se je pridružil gibanju narodno-radikalnega dijaštva in objavljal v njihovem glasilu Omladina. Ukvarjal se je z vprašanji slovenske in hrvaške Istre. V Trstu se je nato vključil v Narodno delavsko organizacijo, narodnjaški antipod Jugoslovanski socialdemokratski stranki. Po prvi svetovni vojni se je uveljavil kot odvetnik in publicist. V javnosti je nastopal kot eden vodilnih članov političnega društva Edinost, predvsem kot organizator razvoja slovenskega gospodarstva. De-cembra 1918 je postal podpredsednik Zadružne zveze v Trstu, leta 1922 pa njen predsednik, kar je ostal vse do nasilnega razpusta zveze v letu 1929. Fašistične oblasti so budno spremljale njegovo delovanje. Ob vstopu Italije v drugo svetovno vojno je bil konfiniran in oktobra 1940 prepeljan v tržaške zapore. Marca 1941 je bil izpuščen in junija istega leta poslan v konfinacijo v Isernio. Po kapitulaciji Itali-je je odšel v Egipt, junija 1945 pa se je vrnil v Trst. Svoje javno politično delovanje Na kazalo Na kazalo oseb 1230 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 je obnovil po ustanovitvi STO, ko je bil decembra 1947 med ustanovitelji liberalno usmerjene Slovenske demokratske zveze za tržaško ozemlje, nekakšne naslednice političnega društva Edinost, ki jo je vodil vse do smrti. Zveza se je zavzemala za ohranitev STO kot najustreznejše oblike za zagotovitev narodnih pravic Sloven-cev na Tržaškem in bila kritična do razmer v Jugoslaviji pod komunističnim vod-stvom. Sodeloval je tudi s Petrom Šorlijem (Slovenska krščanskosocialna zveza) in Franetom Tončičem (skupina Neodvisni Slovenci). Jugoslovanski ideji je dajal prednost pred neodvisno Slovenijo. (ES 1, str. 18; SB; Kacin-Wohinz, M., Pirjevec, J., Zgodovina Slovencev v Italiji, str. 151, 293.) Ahčin, Ivan – Drin Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Ahlin, Ivan – Turk Jožef Župan in posestnik. Med vojno je bil star približno 34 let. Rojen je bil v Dednem Dolu, stanoval pa je v Plešivici pri Žalni. Bil je član SLS. (SI AS 1931, OMS, 503-6/4, 5, 600-2/1.) Albrecht, Jože – Gruntar Jože Župan in posestnik iz Hotedršice. Spadal je med organizatorje protikomunistične akcije v Hotedršici. (Saje, F., Belogardizem, str. 157, 391; SI AS 1931, OMS, 503-6/206.) Aljančič, Jožef (Jože) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Aljančič, Stanislav Marija (Stanko), dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Alexander, Harold (10. 12. 1891, London–16. 6. 1969, Slough, Buckinghamshire) Britanski feldmaršal in politik. Po končani vojaški akademiji je nase opozoril že med prvo svetovno vojno, med drugo pa se je proslavil v bojih proti Erwinu Rommlu v severni Afriki, kjer je maja 1943 nemške sile prisilil k predaji. Svoje enote je uspešno vodil tudi na italijanski fronti, saj je nemške enote potisnil s Sicilije in iz južne Italije. Leta 1942 je postal glavni poveljnik v Sredozemlju in leta 1944 poveljnik zavezniških sil v Italiji. Febru- arja 1945 je obiskal Beograd, kjer se je srečal s Titom. Bil je tudi v stiku s predstav-niki slovenskega katoliškega tabora, med drugimi z Miho Krekom. Ob koncu vojne je imel vidno vlogo, tudi v zvezi z vprašanjem izročanja slovenskih domobrancev z avstrijske Koroške Jugoslaviji. Po vojni je bil vse do upokojitve obrambni minister Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1231 v Churchillovi vladi. (EB; Mlakar, B., Slovensko domobranstvo, str. 448–451, 476, 478, 499, 504–506; Jeraj, M., Melik, J., Nagodetov proces, str. 866.) Alujevič, Branko, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Andjelinović (Angjelinović), Budislav Grga (14. 1. 1886, Sućuraj–1. 5. 1946, Split) Politik in publicist. Diplomiral je iz zgodovine in zemljepisa ter doktoriral iz prava, ki ga je študiral v Zagrebu, Pragi in Lvovu. Bil je ustanovitelj lista Mlada Hrvatska. Zaradi protia-vstrijskih stališč je bil v času prve svetovne vojne večkrat zaprt. Bil je med ustano-vitelji Jugoslovanske nacionalne stranke, poleg tega tudi član Orjune. V Kraljevini Jugoslaviji je bil minister v več vladah, med drugim tudi v vladi Antona Korošca. Ob zlomu Jugoslavije leta 1941 je šel v emigracijo; proti koncu vojne je prešel v opozicijo proti kraljevi begunski vladi. V domovino se je vrnil šele po koncu vojne. (HBL; Proleksis; HE.) Anić, Ante – AA Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Antolin, Viktor (1. 7. 1922, Odranci–1. 7. 1984, Emmitsburg, Maryland) Pravnik, filozof in publicist. Pravo je študiral v Ljubljani, Rimu in Madridu, nato filozofijo v Rimu, kasneje je magistriral iz filozofije v Torontu. V času šolanja je kot eden vidnejših članov študentske Katoliške akcije ustanovil glasilo slovenskih katoliških študentov Nova doba, ki je izhajalo v Rimu in Madridu. Objavljal je tudi v drugih katoliških časo-pisih in revijah. Leta 1956 je v Španiji izšlo njegovo delo o marksistični doktrini. Verjetno leta 2001 je izšla zbirka esejev Misli in ideje. Poučeval je na več šolah v Na kazalo Na kazalo oseb 1232 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 ZDA. (Klasinc Škofljanec, A., Vodnik Studia slovenica, str. 66; Rot, A., Bojevnika, str. 413; Geni; SI AS 1931, OMS, 600-13/27, 501-1/52.) Augustič (Agustič) plemeniti Razdrtovski, Imre (Emerik) (29. 9. 1837, Murski Petrovci– 17. 7. 1879, Budimpešta) Pisatelj, časnikar in prevajalec. Med letoma 1848 in 1854 je obiskoval gimnazijo v Sombotelu, nato se je vr- nil v domači kraj in se zaposlil kot oskrbnik na gospodarskih posestvih v Murski Soboti. Sam se je naučil stenografije in dobil službo stenografa v ogrskem držav-nem zboru, v kateri je ostal petnajst let. V tem času je deloval tudi na kulturnem področju. Sprva je pisal in objavljal v madžarščini, v katero je prevajal prekmur-ske ljudske pripovedke. Sredi 70. let se je vključil še v družbenopolitično življenje Prekmurja. V letih 1875 in 1878 je kandidiral za državnozborskega poslanca v murskosoboškem okraju, a obakrat brez uspeha. Leta 1875 je začel v Budimpešti izdajati prvi prekmurski časopis Prijatel, s katerim je želel vzbuditi občutek pove-zanosti Prekmurcev s Slovenci onkraj Mure in spodbuditi prizadevanja za njihovo pravico do narodnostnega obstoja, lastnega jezika ter duhovnega in materialnega razvoja. (ES 1, str. 131; SB; Kamra.) Avsenek, Ivan – Oljar Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Avser (Ausser, Avsser), Ivan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Avšič, Jaka – Branko Hrast Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1233 B Babnik, Ferdinand (Nande) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Babnik, Josef (Jože, Jožef) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Bajič, Stojan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Bajlec, Franc – Ferenc, dr. Prekmurec, Vojk, Vojk Jože, Ferko, dr. B. Ferk, 303, 323, 343 Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Bajuk, Marko – Mikel Miha Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Banjanin, Jovan (1874, Gospić–1960, London) Hrvaški politik in publicist srbskega rodu. Slavistiko je študiral v Zagrebu in Pragi. Že v času študija je bil politično deja- ven. Na začetku 20. stoletja se je pridružil Srbski samostojni stranki, po koncu prve svetovne vojne pa za kratek čas Demokratski stranki. Sodeloval je v londonskih emigrantskih vladah; v vladi Dušana Simovića je bil minister brez listnice, zatem minister za gozdove in rudnike v vladah Slobodana Jovanovića in Miloša Trifuno-vića. (HBL.) Baraga, Srečko, dr. – Radkovič, Frič Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 1234 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Basaj, Jože, dr. – Laik, dr. Zadružni, Zelenc, Zelenc Josip, Zelenc Joža, Valjevšev Jože, 55 Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Baš, Jože – Šabeško, Šabežej Uradnik OUZD v Ljubljani. Bil naj bi prijatelj Rudolfa Smersuja. Leta 1941 se je Smersu obrnil tudi nanj, naj mu pomaga prepričati italijanske okupacijske oblasti, da bi ga izpustile iz zapora, kjer naj bi se znašel zaradi javnega kritiziranja njihovega ravnanja; Baševo posre-dovanje je bilo uspešno. (Saje, F., Belogardizem, str. 158.) Bavdaž, Alojz – Ataman Podporočnik Jugoslovanske vojske v domovini. (SI AS 1931, OMS, 600-20, ar- hiv; Wikipedia.) Bazala, Albert (13. 7. 1877, Brno–12. 8. 1947, Zagreb) Hrvaški filozof. Filozofijo in klasično filologijo je študiral v Zagrebu, kjer je tudi doktoriral. Nato se je izpopolnjeval v Nemčiji. Leta 1912 je postal redni profesor, med drugim je vodil tudi Hrvaško matico. Znanstveno se je ukvarjal z vprašanji politike in etike ter narodnega gospodarstva. Leta 1920 je sodeloval v Pokrajinski vladi v Zagrebu. Bil je član in glavni tajnik Hrvaške federalistične stranke. Zaradi političnega de-lovanja je bil leta 1924 začasno upokojen. Leta je bil 1925 izbran za skupščinskega poslanca Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zastopal je integralno jugoslo-vanstvo in med drugim kritiziral ustaške oblasti. (HE.) Bebler, Aleš, dr. – Primož Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1235 Bednařik (Bednarik), Rado Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Beličič, Vinko (19. 8. 1913, Črnomelj–27. 9. 1999, Trst) Pesnik, pisatelj, prevajalec, esejist in profesor. Slavistiko je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani in italijanščino na Ka- toliški univerzi Srca Jezusovega v Milanu. Od 1934 je bil član študentskega kluba Straža; ob Cirilu Žebotu in Mateju Poštovanu je bil eden od urednikov lista Straža v viharju. Sodeloval je tudi z Nikolajem Jeločnikom. Po atentatih na Lamberta Ehrlicha in Iva Peršuha se je iz domačih Rodin preselil v Ljubljano ter poučeval na uršulinski in državni gimnaziji. Po vojni je emigriral; sprva je bil v begunskem taborišču Monigo, nato se je ustalil v Trstu in od 1945 poučeval na tamkajšnji slovenski gimnaziji. Leta 1989 je sicer postal član Društva slovenskih pisateljev, vendar so bila njegova dela prepovedana vse do slovenske osamosvojitve. (SB; Saje, F., Belogardizem, str. 158; SI AS 1931, OMS, 600-21/40.) Benedičič, Miha, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Benedik, Valentin, dr. – Čeren, Skalar Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 1236 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Beneš, Edvard (28. 5. 1884, Kožlany–3. 9. 1948, Sezimovo) Češkoslovaški politik in državnik. Študiral je v Pragi, Parizu in Dijonu in leta 1908 doktoriral iz prava. Potem je nekaj let poučeval v Pragi, med drugim na univerzi. Med prvo svetovno voj-no je sledil svojemu idejnemu mentorju Tomášu Masaryku v Švico, se ustalil v Parizu in se uveljavil kot eden od voditeljev češkega gibanja za neodvisnost. Po razpadu Avstro-Ogrske v letu 1918 je postal zunanji minister novoustanovljene Češkoslovaške, od 1935 pa njen predsednik. S Sovjetsko zvezo je sklenil sporazum o medsebojni pomoči in podpiral njen vstop v Društvo narodov. V letu 1938, ko je Češkoslovaška po sporazumu v Münchnu izgubila Sudete, je odstopil. Med drugo svetovno vojno je bil v Londonu predsednik češkoslovaške vlade v izgnanstvu. Po vojni se je vrnil v domovino in ponovno postal predsednik države. Po komunistič- nem prevzemu oblasti leta 1948 je odstopil in kmalu zatem umrl. (VSBL, str. 85; EB; Jeraj, M., Melik, J., Nagodetov proces, str. 804.) Berce, Lojze (2. 7. 1898, Dornberk–1. 7. 1995, Opčine) Publicist in urednik. Po diplomi na visoki gospodarski in trgovski šoli v Trstu je bil v letih 1923–1926 urednik časopisa tržaških Slovencev Edinost, nato v Ljubljani v obdobju 1931– 1935 član uredništva Slovenca in Poljedelskega Slovenca, ki je pokrival vprašanja slovenske manjšine v Italiji. V obdobju 1935–1941 je bil referent za manjšinska vprašanja pri tiskovnem uradu v Beogradu, kjer je med letoma 1938 in 1941 izdajal mesečnik Ravnopravnost. Po okupaciji leta 1941 ga je zaprl gestapo. Po končani vojni je ostal v Beogradu. V letih 1945–1946 je bil sodelavec Inštituta za medna-rodna vprašanja. Napisal je več publikacij gospodarskega in političnega značaja, zlasti o položaju Slovencev pod fašistično Italijo. Leta 1946 se je vrnil v Trst in bil manj kot leto dni urednik gospodarske rubrike pri Primorskem dnevniku. V letu 1949 je ustanovil tednik Gospodarstvo, ki je pomembno vplival na razvoj gospo-darskega življenja Slovencev v Italiji; urejal ga je vse do upokojitve v letu 1983. (ES 1, str. 245; OSP.) Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1237 Berinkey, Denes (17. 10. 1871, Dubnik (Csuz)–25. 6. 1944, Budimpešta) Madžarski politik in pravnik. Pravo je študiral v Budimpešti. Do 1918 je služboval na pravosodnem mini- strstvu in bil vodja oddelka za mednarodno pravo, nato minister za pravosodje in predsednik vlade za časa predsednika Mihálya Károlyija. Po dveh mesecih je od-stopil, se umaknil iz politike ter odtlej deloval kot pravnik in predavatelj. (MEL.) Berkopec, Anton Inženir, uradnik Gospodarske zveze. Doma je bil iz Črnomlja. Pred drugo svetovno vojno je bil član SLS in starešin- stva Straže. Med vojno je skrbel za belokranjske begunce v Ljubljani in med njimi politično deloval. Leta 1943 naj bi zgolj iz čuta pripadnosti stopil v domobranstvo, vendar v njem ni aktivno služil. Leta 1945 je bil z Antonom Megušarjem predlagan v kranjski pokrajinski odbor SLS za Gorenjsko. Narodni odbor za Slovenijo ga je imenoval za odposlanca pri razgovorih z zastopniki liberalno usmerjene Napredne delovne skupnosti (NDS) o skupnem nastopu v boju proti komunizmu. Med vojno naj bi bil v stiku s Pavlom Verbicem. (SI AS 1931, OMS, 600-1/596, 664, 600-2/2, 73, 141, 600-10/ 2, 15, 20, 26, 39, 41, 71, 80, 93, 102, 106, 119, 129, 155, 167, 169, 182, 197–204, 217, 219, 240, 500-2/13, 500-8/240, 500-10/299.) Berlot, Božidar (Božo, Bogdan) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Berlot, Viktor – Samo, Janežič Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Bernot, Zvonimir (16. 12. 1879, Ljubljana–20. 2. 1955, Ljubljana) Publicist. Filozofijo in novinarstvo je študiral v Pragi in Berlinu ter se zatem poklicno ukvarjal s publicistiko. Po prvi svetovni vojni se je pridružil JSDS. Ob razcepitvi stranke v letu 1920 se je pridružil njenemu desnemu krilu, postal eden njegovih pomembnejših politikov ter urednik glasila Naprej. Po združitvi socialdemokrat-skih strank ob koncu leta 1921 je postal član vodstva SSJ. Bernotov del pokrajinske organizacije SSJ se je leta 1923 odcepil in se 1926 preimenoval v JSDS. Ob volitvah v letu 1927 se je Bernotov del povezal z Delavsko-kmetskim republikanskim blo-kom. Po uvedbi kraljeve diktature leta 1929 je stranka prenehala delovati, Bernot pa se je umaknil iz političnega življenja. (ES 1, str. 251–252.) Na kazalo Na kazalo oseb 1238 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Bertalanič, Janez Pripadnik stražarjev. (SI AS 1931, OMS, 600-20, arhiv; Kočar, J., Kdo so akademiki.) Besednjak, Engelbert, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Bevc, Ladislav – Krški Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Bevin, Ernest (9. 3. 1881, Winsford, Sommerset–14. 4. 1951, London) Angleški sindikalist in laburistični politik. Izhajal je iz revne družine, zato je pri enajstih letih opustil šolanje ter opravljal več različnih del. Že pred prvo svetovno vojno se je pridružil sindikalnemu giba-nju in med vojnama postal eden najmočnejših britanskih sindikalistov. Winston Churchill ga je leta 1940 postavil za ministra za delo ter ga vključil v vojni kabi-net. Po vojni ga je Clement Atlee imenoval za zunanjega ministra. Bil je vnet na-sprotnik Sovjetske zveze in je od jeseni 1945 nasprotoval priznanju novih vlad na Balkanskem polotoku. Leta 1948 je pomagal ustanoviti Organizacijo za evropsko gospodarsko sodelovanje. (EB.) Bežek, Etbin Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Bitenc, Mirko – Arko, Dimnik, Krt, Lavtar Simon, Triglavski, Tržan, Golob, Kričač 11, 111, 211, 311, 411 Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Bitežnik, Josip (Joža, Jože) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Bitnar (Bitner), Pavlin, pater Stanko – Desničar Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Blatnik, France (Franc) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Boh (Buh), Ivan – Jovo, Hudnik Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1239 Bole, Ivo, dr. (9. 2. 1916, Praga–?) Sodeloval je v tržaški izpostavi Vauhnikove obveščevalne mreže BBZ. Leta 1944 je gestapo aretiral njene člane in jih poslal v koncentracijski taborišči Dachau in Buchenwald. Po koncu vojne se jih je nekaj vrnilo domov, večina, med njimi tudi Ivo Bole, pa je ostala v tujini. (SI AS 1931, OMS, 600-20, arhiv; SI AS 1931, OMS, 600-21/65; Kranjc, M. F., Zakaj generala Maistra ni bilo v slovenskih partizanih?) Borovnjak, Jožef (9. 2. 1826, Ivanovci–11. 10. 1909, Cankova) Duhovnik, nabožni pisatelj in prevajalec. Študij teologije je vpisal v Sombotelu in bil leta 1851 posvečen v duhovnika. Do leta 1858 je opravljal različne duhovniške službe po Prekmurju, nakar je postal žu-pnik na Cankovi, kjer je deloval vse do smrti. Ob tem se je posvetil še slovstvenemu delu. Za lažje poučevanje verouka in širjenje verske vzgoje je priredil več starejših del drugih katoliških duhovnikov in priložnostno pisal pesmi. Uporabljal je takra-tni prekmurski knjižni jezik, a ga je skušal nekoliko prilagoditi knjižni slovenščini. Pri njem so se zbirali slovenski izobraženci, ki jim je skušal približati kulturne in narodnostne razmere med Muro in Rabo. V mlajših letih se je spogledoval tudi s politiko; bil je privrženec stranke Ferenca Deáka (poznan tudi po razumnem is-kanju kompromisov med različnimi ekstremističnimi političnimi strankami) in je ob državnozborskih volitvah 1869 iz madžarščine prevedel brošuro Mali politični vodnik. (SB; OSP.) Borse, Ljudmila Učiteljica na Lichtenturnovem zavodu v Novem mestu. (SI AS 1931, OMS, 503-10/243.) Borštnar, Janez Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 1240 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Borštnik, Pavle Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Božič, Mirko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Božnar, Anton (Toni, Tone) – Blaž Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Božnar, Pavel – Gradišar Janez (21. 12. 1897, Pristava pri Polhovem Gradcu–17. 3. 1980, Mendoza) Posestnik in trgovec z lesom. Brat Antona Božnarja. Leta 1945 se je s hčerko umaknil na Koroško in po treh letih odšel v Mendozo v Argentini, kjer je bil soustanovitelj podjetja, ki se je ukvarjalo s keramiko. (Geni; NŠAL, 04107, 84, str. 109.) Brabec, Karel Zdravnik in vodja centralne ambulante. (SI AS 1931, OMS, 600-20, arhiv.) Bratuša, Karel Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Brauns, Heinrich (3. 1. 1868, Köln–19. 10. 1939, Lindenberg im Allgäu) Nemški politik in katoliški teolog. Kot član stranke katoliške sredine je bil minister za delo v obdobju 1920–1928 in imel velik vpliv na socialno politiko Weimarske republike. Kölnska univerza mu je leta 1921 podelila častni doktorat. V letu 1928 je vlado sicer zapustil, a je ostal član parlamenta in katoliškega delavskega gibanja. V obdobju 1929–1931 je vodil nemško delegacijo na mednarodni konferenci dela v Ženevi. Zaradi kritičnega od-nosa do nacistične oblasti je bil obtožen na sodnem procesu, ki je potekal od 1933 do 1935, a ni bil spoznan za krivega. (Rheinische Geschichte.) Brecelj, Anton, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Brecelj, Bogdan, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Brecelj, Marijan, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1241 Bren, Franc (p. Hugolin, Hugo), dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Brence, Kajetan Vojak in kurir protikomunistične enote pod poveljstvom Stanka Zupana. (SI AS 1931, OMS, 600-20, arhiv.) Brezigar, Milko, dr. – Primožič Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Bricelj, Ivo (Ivan) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Brilej, Jože – Bolko, dr. (1. 1. 1910, Dobje pri Planini– 8. 5. 1981, Ljubljana) Politik in diplomat. Na materino željo je najprej študiral bogoslovje v Mariboru, kjer se je pridružil t. i. krščanskim kolektivistom, ki so se navduševali nad marksističnimi idejami. Leta 1932 se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani. Istega leta je postal član KPJ, leto pozneje član okrožnega partijskega komiteja Ljubljana, leta 1934 pa je bil na pokrajinski konferenci KPJ za Slovenijo v Goričanah izvoljen za člana pokrajin-skega komiteja. Avgusta 1936 je bil aretiran in nekaj mesecev zaprt. V letu 1938 je končal študij in se kot pravni referent zaposlil pri zavarovalni družbi Dunav, nato je bil do leta 1941 član uprave Zveze bančnih, zavarovalniških, trgovskih in indu-strijskih nameščencev. Med drugo svetovno vojno je imel pomembno vlogo v slo-venskem partizanskem gibanju. Bil je pomočnik političnega komisarja Glavnega štaba, politični komisar 2. operativne cone, 14. divizije in 7. korpusa, odposlanec na kočevskem zboru in član Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS). Od oktobra 1944 je bil namestnik načelnika Ozne za Slovenijo, od marca 1945 je delal za jugoslovansko Ozno. Po vojni je opravljal pomembne diplomatske in politične naloge. Med drugim je bil pomočnik zunanjega ministra, veleposlanik v Londonu in Kairu, Jugoslavijo je zastopal v različnih organih OZN, bil je član Zve-znega izvršnega sveta, podpredsednik slovenske skupščine in nazadnje predsednik Na kazalo Na kazalo oseb 1242 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 slovenskega Ustavnega sodišča (1974–1981). Sprejet je bil v Združenje za medna-rodno pravo in izvoljen za dopisnega člana Mednarodne diplomatske akademije v Parizu. (ES 1, str. 376; SB.) Brodar, Janez (Ivan) – Brodnik, Janez Senator Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Broz, Josip – Tito Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Brumat, Mirko (Friderik, Miroslav), dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Budak, Mile (30. 8. 1889, Sveti Rok–7. 6. 1945, Zagreb) Hrvaški pravnik, književnik in politik. Pravo je študiral v Zagrebu in tam tudi doktoriral. Bil je član Hrvatske stranke prava in sodelavec lista Mlada Hrvatska, pozneje tudi listov Hrvatska misao in Hrvatsko pravo. Po prvi svetovni vojni se je zaposlil v odvetniški pisarni Anteja Pavelića. Po Pavelićevem umiku v emigracijo je Budak postal vodilna osebnost Hrvaške stranke prava. Leta 1933 je emigriral v Avstrijo, Nemčijo in Italijo, kjer ga je Pavelić postavil za vodjo ustaških taborov za vojaško usposabljanje. V letu 1938 se je vrnil v Zagreb in vedno jasneje zastopal protisrbska, protijudovska in protikomunistična stališča. Med vojno je bil v prvi vladi NDH prosvetni minister, nato dve leti odposlanec NDH v Berlinu in jeseni 1943 minister za zunanje zadeve. Leta 1945 se je umaknil iz Zagreba, vendar ga je britanska vojska zajela in ga konec maja 1945 izročila jugoslovanskim oblastem. Vojaško sodišče ga je kot vojnega zločinca obsodilo na smrt. (HE.) Budisavljević, Srđan (8. 12. 1884, Slavonska Požega–20. 2. 1968, Zagreb) Hrvaški politik in pravnik. Pravo je študiral v Zagrebu in Berlinu. Med prvo svetovno vojno je bil zaradi ju- goslovanske usmerjenosti večkrat zaprt. Oktobra 1918 je postal sekretar Državnega sveta SHS. Po nastanku Kraljevine SHS je bil sprva član Demokratske stranke, potem Samostojne demokratske stranke in od leta 1939 (do marca 1945) tudi njen predse-dnik. Po napadu na Jugoslavijo v aprilu 1941 je kot notranji minister tedanje vlade odšel v London. Marca 1945 je bil imenovan za enega od članov kraljevega namestni-štva, po koncu njegovega delovanja pa se je umaknil iz političnega življenja. (HBL.) Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1243 Byrnes, James Francis (2. 5. 1879, Charleston, Južna Karolina–9. 4. 1972, Columbia, Južna Karolina) Ameriški demokratski politik. Čeprav je bil kot pravnik samouk, je imel uspešno kariero; od državnega tožilca v Južni Karolini se je povzpel do člana predstavniškega doma in senata. Bil je blizu predsedniku Franklinu D. Rooseveltu in je imel pomembno vlogo pri sprejemanju ameriške obrambne zakonodaje. Med drugo svetovno vojno je bil med drugim direktor ameriškega mobilizacijskega urada, februarja 1945 pa se je z Rooseveltom udeležil konference velikih treh na Jalti. Takoj po vojni je bil nekaj let zunanji mini-ster in poleti 1945 se je s Harryjem S. Trumanom udeležil konference v Potsdamu. Ob reševanju nemškega vprašanja se je vedno bolj odmikal od ideje prijateljskega dogovarjanja s Sovjetsko zvezo in postajal zagovornik ameriške vojaške prisotno-sti v Zahodni Evropi. Zaradi spora s Trumanom je leta 1947 odstopil s položaja zunanjega ministra in kasneje nekaj let deloval kot guverner Južne Karoline. (EB.) C Cajnkar, Stanko, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Cankar, Izidor Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Capuder, Danilo Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Capuder, Gabrijel Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Carra, Luigi (13. 6. 1906, Praproče–?, Trst) Katehet in kanonik stolnega kapitlja sv. Justa v Trstu. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Trstu, med letoma 1930 in 1934 pa bogoslovje v Gorici. Sprva je služboval v Kopru, zatem v Trstu, tudi kot katehet na gimnaziji. Od leta 1939 do novembra 1946 je deloval kot kaplan v tržaških zaporih Coroneo. Znan je bil po tem, da je skušal zapornikom pomagati, koli-kor je bilo le mogoče. Kot duhovnik je pripravil na smrt obsojene na drugem tržaškem procesu, leta 1941 ustreljene na Opčinah. (SB.) Casar, France – Ferko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 1244 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Cazafura, Krsto (Krištof), dr. – Meglič Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Cek, Oktavij (16. 2. 1898, Trst–?) Domobranski častnik v Trstu. (SI AS 1931, evidenca gradiva.) Cergol (Cergolj), Izidor Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Cerkvenik, Albin – Triglav, Krim Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Cestnik, Anton – Vrbovec Anton (30. 11. 1868, Vrhe–31. 3. 1947, Celje) Duhovnik, gimnazijski profesor in politik. Teologijo je študiral v Ljubljani in Mariboru ter bil leta 1891 posvečen v duhov- nika. Najprej je služboval kot kaplan v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, nato v Rušah. V letih 1895–1899 je bil zaradi bolezni hišni kaplan na gradu Hompoš v Hočah in Brežicah. Potem je poučeval verouk v slovenskih oddelkih celjske dvojezične nižje gimnazije, od 1918 do upokojitve v letu 1926 pa na celjski državni realki. V Celju je dolga leta deloval na vzgojnem, kulturnem, gospodarskem in političnem področju. Leta 1907 je bil med ustanovitelji Ljudske posojilnice in bil več let njen načelnik, tako da so ga imenovali »finančnik celjskega mesta«. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi Ka-toliškega prosvetnega društva v letu 1907 in vodil društveno knjižnico. Več let je bil predsednik SLS za celjski okraj, 1918 je bil član Narodnega sveta v Celju, 1926 je bil izvoljen v celjski mestni svet, istega leta tudi v mariborsko oblastno skupščino. V tem času je sodeloval pri ustanovitvi Oblastne hranilnice in deloval še v odboru Zadružne zveze, Vzajemne zavarovalnice, Banovinske hranilnice in Mohorjeve družbe. V letu 1935 je bil eden od podpisnikov izjave o pristopu nekdanje SLS k vsedržavni JRZ. Med drugo svetovno vojno je živel v Ljubljani, kjer je skušal pomagati rojakom. (SB.) Churchill, Winston Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Clark, Mark Wayne (1. 5. 1896, Madison Barracks, New York–17. 4. 1984, Charleston, Južna Karolina) Ameriški general. Leta 1917 je končal ameriško vojaško akademijo (West Point). Med prvo sve- tovno vojno je služil na evropskem bojišču. Med drugo svetovno vojno je kot na-mestnik poveljnika ameriških sil Dwighta Eisenhowerja leta 1942 sodeloval pri pripravah vojaških operacij v severni Afriki. Pozneje je bil imenovan za poveljnika Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1245 ameriške 5. armade in imel pomembno vlogo v zavezniški invaziji na Italijo, ki se je začela 3. septembra 1943 z izkrcanjem v Salernu; izvedla jo je 15. armadna skupina pod poveljstvom britanskega feldmaršala Harolda Alexandra, ki je poleg ameriške 5. armade vključevala tudi britansko 8. armado Bernarda Montgomeryja. Clark je sprejel vdajo italijanskega vojnega ladjevja ter kapitulacijo vlade maršala Pietra Ba-doglia in 4. junija 1944 vkorakal v Rim. Decembra 1944 je na položaju poveljnika 15. armadne skupine zamenjal Harolda Alexandra in 2. maja 1945 sprejel predajo nemških sil na severu Italije. Clark je sodeloval tudi pri reševanju vprašanja umika-joče se nemške vojske in njihovih pomožnih enot prek avstrijske Koroške; zagovarjal je stališče, da naj zahodni zavezniki sprejmejo le predajo tistih sovražnih enot, ki so bile tedaj v stiku z britansko 8. armado, druge enote pa naj se vrne v Jugoslavijo. Neposredno po vojni je prevzel poveljstvo ameriških sil v Avstriji. Leta 1952 je med korejsko vojno poveljeval silam Združenih narodov, dve leti zatem je postal ravnatelj vojaške šole v Charlestonu. (Mlakar, B., Slovensko domobranstvo, str. 476, 501; EB.) Cotić, Ratomir – Vuk, Viher Cvetko (1915, Zadar–?) Častnik. Končal je vojaško akademijo v Beogradu. Med drugo svetovno vojno se je vključil v četniško gibanje in bil med drugim poveljnik primorskega četniškega odreda. Po kapitulaciji Italije se je vključil v domobransko vojsko in postal koman-dant posadke v Kobaridu. Zaradi njegove želje, da bi pobegnil k četnikom, zveze pa je vzdrževal tudi s partizani, so ga nemške okupacijske oblasti aretirale in zaprle v Trstu. Po vojni je živel v emigraciji. (Sirc, L., Med Hitlerjem in Titom, str. 73; Mlakar, B., Domobranstvo na Primorskem, str. 87, 129.) Cuderman, Vilko Stotnik SNVZ, vodja 14. čete SNVZ. (Mlakar, B., Domobranstvo na Primor- skem, str. 88.) Cukić, Kosta Jugoslovanski diplomatski uradnik. Bil je poslanik Kraljevine Jugoslavije v Vatikanu, ko je bil ambasador Sorgo Milošević in odpravnik poslov Nikola Moscatello. (Kranjc, M. F., Plava garda; Am-brožič, M., Prvi stiki.) Cvejn, Frančišek (5. 3. 1867, Viška–26. 11. 1927, Boršt, Koper) Češki duhovnik. V duhovnika je bil posvečen leta 1889. Najprej je služboval kot kaplan v Brezo- vici pri Kozini in Sežani, od leta 1895 do smrti pa je bil župnik v Borštu. Pri ljudeh je bil zelo priljubljen, težave je imel le s fašističnim režimom. Sodi v skupino čeških Na kazalo Na kazalo oseb 1246 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 duhovnikov, ki so ob koncu 19. stoletja začeli prihajati na Tržaško in v Istro na po-vabilo tržaško-koprskega škofa dr. Ivana Glavina. Ta se je takrat zdravil v Karlovih Varih na Češkem in v sporazumu s tamkajšnjimi škofi v čeških časopisih objavil poziv dijakom in bogoslovcem za delo na Tržaškem. Odzvali so se v kar precej-šnjem številu (okrog 40). Študirali so v goriškem semenišču, med počitnicami pa so bivali pri slovenskih in hrvaških duhovnikih, da so se naučili jezika in se vživeli v nove razmere. V istem obdobju so prihajali v te kraje tudi duhovniki in bogoslovci s Kranjske in Štajerske, vsi skupaj pa so bili v veliko pomoč domači duhovščini. (SB.) Cvetković, Dragiša Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Č Čadež, Anton (9. 6. 1870, Hotavlje–12. 6. 1961, Ljubljana) Duhovnik, katehet, pedagoški pisec, mladinski pisatelj in urednik. Teologijo je študiral v Ljubljani. Po koncu študija v letu 1895 je služboval v Tržišču pri Mokronogu, od leta 1899 do upokojitve 1932 je bil katehet, najprej na uršulinskih dekliških šolah v Škofji Loki, potem pa na različnih mestnih deških in dekliških šolah v Ljubljani. Bil je prvi in dolgoletni tajnik leta 1907 ustanovljenega Društva slovenskih katehetov, ki si je prizadevalo za oblikovanje učnega načrta verskega pouka v šolah, za organiziranje katehetskih tečajev, za ureditev plač in učnih obveznosti katehetov ter za uvedbo verouka v obrtno nadaljevalnih šolah. Skupaj z Gregorijem Pečjakom je leta 1919 pripravil učbenik verouka za prvi dve šolski leti, ki so ga uporabljali še po drugi svetovni vojni. Sodeloval je pri številnih revijah in časopisih, več let je bil urednik katehetskega dela revije Slovenski uči-telj, na podlagi katehetskih izkušenj je pripravil več pedagoških knjig za vzgojo mladine, spodbujal je dobrodelnost mladih in vodil škofijsko društvo za pomoč misijonom. Vrsto let je bil tajnik in blagajnik Katoliškega tiskovnega društva, pri Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1247 katerem je bil dejaven tudi po upokojitvi. Po končani drugi svetovni vojni je bil pred Sodiščem narodne časti na procesu proti predstavnikom tiskarn in knjigarn obsojen na dve leti izgube narodne časti in izgubo deležev zaradi izdajanja, tiska-nja in razširjanja knjig in drugih tiskov, ki naj bi »poveličevali zločine okupatorjev in njihovih pomagačev«. (SB; Griesser Pečar, T., Cerkev na zatožni klopi, str. 415.) Čampa, Alojzij, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Čermelj, Lavo Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Černe, Davorin (Darinko) (4. 11. 1923, Vogrsko–19. 9. 1942, Bezovljak pri Prvačini) Študent. Idejno je spadal v krog Janka Kralja. Jeseni 1942 so ga ubili partizani. (Kralj Jerman, L., Janko Kralj, str. 156; Smrtne žrtve, sistory.si.) Černe, Dušan (21. 5. 1916, Trst–29. 3. 1975, Videm) Politik, časnikar in javni delavec. Brat Davorina Černeta. Zaradi fašističnega preganjanja se je družina izselila v Ljubljano, kjer je leta 1937 maturiral, potem pa se je vpisal na Pravno fakulteto v Beogradu. Dejaven je bil v različnih študentskih primorskih emigrantskih društvih. Med drugo svetov-no vojno se je vključil v ilegalno odporniško skupino, ki se je zbirala okrog lista Združeni Slovenci. Blizu so mu bile socialne ideje Andreja Gosarja. Postal je član Narodne legije in deloval v četniškem odredu na Dolenjskem. V letu 1942 so ga fašistične oblasti aretirale in ga več mesecev zadrževale v zaporu, nato pa interni-rale v taborišče Gonars. Po kapitulaciji Italije se je ilegalno zadrževal v Gorici, od koder je s podporo četniškega vojvode Dobroslava Jevdjevića, polkovnika SNVZ Antona Kokalja ter v sodelovanju z inž. Josipom Rustjo in odvetnikom Slavojem Slavikom gmotno in finančno oskrboval Primorski odred Mihailovićevih četnikov v gozdu Panovec vse do poraza v partizanskem napadu sredi junija 1944. V letih 1943–1944 je s protiitalijanskimi in protikomunističnimi stališči sodeloval pri listu Narodna edinost, primorski izdaji propagandnega lista Antona Krošla. Od 1945 do 1947 je bil član vodstva Slovenskega mladinskega gledališča v Gorici, sodelo-val je pri snovanju nesojene stranke Slovenska narodna demokracija. V obdobju 1948–1954 je bil med drugim dejaven v akademskem klubu Jadran v Trstu, z En-gelbertom Besednjakom je sodeloval pri Krščanskosocialni zvezi, od 1954 do 1956 je bil urednik tiskovnega urada tržaške prefekture, od 1955 do 1961 pa je vodil krožek Mladih slovenskih izobražencev. Od 1954 vse do smrti je objavljal članke, kritike, reportaže in komentarje v tržaškem Novem listu. V letu 1962 je bil med Na kazalo Na kazalo oseb 1248 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 pobudniki Skupne slovenske liste na Tržaškem, ki se je 1964 preimenovala v Slo-vensko skupnost, narodno stranko Slovencev v Italiji; oktobra 1974 je bil imeno-van za predsednika njenega nadzornega odbora. Več let je sodeloval v slovenskem časnikarskem oddelku italijanske radiotelevizije v Trstu, leta 1966 je opravil izpit za časnikarja na ministrstvu za pravosodje v Rimu. Po njem je dobila ime Knjižni-ca Dušana Černeta v Trstu, vsako leto se za prizadevanje za vrednote slovenstva, demokracije in krščanstva podeljuje tudi Černetova nagrada. (SB; KC; Žajdela, I., Erika Jazbar; Jevnikar, I., Nekaj utrinkov, str. 73–90.) Černej, Darko (Božidar), dr. (8. 12. 1906, Griže–23. 8. 1990, Ljubljana) Pravnik in diplomat. Brat pesnice Anice Černej. Pravo je študiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in nato v Zagrebu, kjer je bil 1930 promoviran. V letih 1930–1942 je služboval na sodišču in kot samostojni odvetnik v Ljubljani. Politično je deloval v okviru liberalne SDS, sodeloval je pri njeni prenovi. Ob kapitulaciji Jugoslavije je bil kot predstavnik SDS imenovan za člana Narodnega sveta za Slovenijo. Po ustanovitvi OF je kot zastopnik SDS avgu-sta 1941 postal član vrhovnega plenuma OF. Od septembra 1943 do marca 1944 je bil pravni referent v upravni komisiji za osvobojeno ozemlje; oktobra 1943 je bil izvoljen v SNOO. Od marca do jeseni 1944 je bil načelnik odseka za izgra-dnjo oblasti pri predsedstvu SNOS in nato pri NKOJ. Januarja 1944 je postal član Znanstvenega inštituta pri Izvršnem odboru OF in prav takrat ga je obveščevalni odsek Slovenskega domobranstva osumil, da je imel stike z Albinom Šmajdom. Septembra 1944 je bil izvoljen v Izvršni odbor OF. Od marca 1945 je delal na ju-goslovanskem zunanjem ministrstvu kot načelnik političnega oddelka in nato v diplomatski službi. Bil je poslanik in zatem veleposlanik na Češkoslovaškem, v Mehiki, na Švedskem, v Italiji in Franciji, v vmesnih obdobjih pa pomočnik dr-žavnega sekretarja za zunanje zadeve in državni podsekretar v sekretariatu za zu-nanje zadeve. V obdobju 1963−1974 je bil sodnik novoustanovljenega Ustavnega sodišča SRS, nato predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije in Zveze združenj pravnikov Jugoslavije ter član Sveta republike SRS. (ES 2, str. 111–112; SB; Popisi prebivalstva, sistory.si; SI AS 1877, šk. 15, p. e. 97.) Česen, Karol Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Česnik, Ivo, dr. – Česen, Česenj, dr. Česen, Ivanovič, Knoblehar Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Češnovar, Viktor – Slavko, Čuk, Divjak, Smrekar, Hrastnik Stanko, 66, 166, 266, 366, 466, XII Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1249 Čibej, Franjo (21. 6. 1901, Gorica−15. 5. 1929, Ljubljana) Filozof, pedagog in publicist. Po končani prvi svetovni vojni se je z družino preselil v Ljubljano, kjer je štu- diral na Teološki fakulteti in leta 1920 nadaljeval s študijem filozofije, pedagogike, matematike in fizike. Po doktoratu je v Münchnu vpisal še študij sociologije. Leta 1927 se je zaposlil na ljubljanskem učiteljišču in tam služboval do smrti. Objavljal je v več revijah (Dom in svet, Ljubljanski zvon, Slovenec, Slovenski narod idr.). Sodil je med vodilne predstavnike slovenske duhoslovne (kulturne) pedagogike, ki sta jo ob njem zastopala še njegov učitelj Karel Ozvald in pedagog Stanko Gogala. (SB; Šmidhofer, A., Pojmovanje vzgoje.) Čok, Ivan Marija, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Čontala, Matija – Kmetič Martin Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Čubrilović, Branko (1894, Bosanska Gradiška–1962, Beograd) Srbski politik. Gimnazijo je končal v Tuzli. Medicino je študiral na Dunaju in v Gradcu, pri čemer je bil ves čas tudi politično aktiven. Bil je pripadnik srbske kmečke (»zeml-joradničke«) stranke in minister za kmetijstvo v jugoslovanskih vladah med leto-ma 1939 do 1942. V vladi Dragiše Cvetkovića je bil nasprotnik Antona Korošca, ki naj bi tedaj zagovarjal približevanje Nemčiji. Med drugim je Čubrilović v očeh dvora veljal za eksponenta prosovjetske politike. V času beograjskega puča 27. marca 1941 je spadal med tiste politike, ki so zagovarjali vstop Jugoslavije v vojno. Ob napadu sil osi na Jugoslavijo se je za kraljem in člani vlade umaknil v London. Februarja 1945 se je vrnil v domovino in postal član prezidija ljudske skupščine Bosne in Hercegovine. Po upokojitvi je živel v Tesliću in Beogradu. (Godeša, B., Čas odločitev, str. 74, 75, 89, 90, 163; Facebook, Branko Čubrilović.) Na kazalo Na kazalo oseb 1250 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Čuješ, Jože (21. 2. 1923, Celje–8. 10. 1995, Brisbane) Rodil se je v delavski družini v Celju. Učiteljišče je končal v Ljubljani. Po koncu druge svetovne vojne je odšel v Majnico na Koroškem. Nekaj časa je v Celovcu urejal slovenski časopis Koroška kronika, sodeloval pri slovenskih radijskih oddajah, poma-gal pri obnovitvi Mohorjeve družbe in uvedbi slovenskega jezika na dvojezične šole. Leta 1947 je izdal Slovensko slovnico za učitelje na teh šolah in Pregled slovenskega slovstva. Od leta 1949 je živel v Avstraliji, kjer se je posvetil organiziranju slovenskega šolstva in bil dejaven v kulturnem življenju tamkajšnjih Slovencev. (Wikipedia.) Čuješ, Rudolf (16. 6. 1916, Celje–13. 7. 2007, Antigonish) Pravnik, družbeni delavec in sociolog. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa po končani drugi svetovni vojni v Gradcu. Med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko. Idejno je spadal v krog Lamberta Ehrlicha in bil član konzorcija časopisa Straža v viharju. Po drugi svetovni vojni je emigriral in od 1948 živel v Kanadi, kjer je poučeval so-ciologijo na Univerzi Frančiška Ksaverija v Antigonishu. Organiziral je tudi Hra-nilnico in posojilnico Janeza E. Kreka ter bil njen predsednik in tajnik, bil je ure-dnik Slovenske države in je objavljal prispevke v več slovenskih revijah. Leta 1992 je izdal zbornik Dr. Lambert Ehrlich. Stražar naših svetinj, gradivo za življenjepis. V osemdesetih letih je postal član Slovenske kulturne akcije. (Godeša, B., Kdor ni z nami, str. 218; Rot, A., Bojevnika, str. 420.) Čuk, Alfonz, dr. (Alfonso Čuk, Alphonse M. Cuk) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. D Damjanović, Miodrag Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Debeljak, Janko – Janko, Giovanni, Fu Man Ču Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Debeljak, Tine, dr. – Jamnik Tone Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Demetrović, Juraj Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Derganc, Jože – Matko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1251 Dermastia, Marijan – Urban Velikonja, dr. (23. 7. 1911, Ljubljana–20. 12. 1971, Ljubljana) Pravnik, bančnik, gospodarstvenik in politik. Leta 1929 se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1934 diplomi- ral. Dve leti kasneje je promoviral in končal poseben tečaj iz zavarovalništva in ban-čnih opravil. Sprva je deloval v katoliških društvih in organizacijah, po vzpostavitvi kraljeve diktature januarja 1929 pa se je pridružil komunistom, vendar je bil še do leta 1932 predsednik katoliške organizacije Akademska zveza. Kot član komuni-stične stranke je opravljal številne funkcije in sodeloval pri organiziranju stavkov-nih gibanj, predvsem v zavarovalniških ustanovah, kjer je bil zaposlen. Poleti 1941 je odšel v partizane, kjer je bil med drugim komandant Kamniškega bataljona, na-mestnik komandanta VOS OF Franca Ravbarja, komandant Dolenjskega odreda in 5. grupe odredov, prvi komandant Cankarjeve brigade, inštruktor na oficirski šoli, pomočnik načelnika Glavnega štaba za Slovenijo, nato pa načelnik štaba KNOJ, kar je ostal do demobilizacije v juniju 1946. Po vojni je opravljal vrsto vodilnih funkcij s področja zavarovalništva in financ, med drugim je bil guverner jugoslovanske in slovenske Narodne banke, župan Ljubljane; poleg tega je bil tudi član slovenskega Izvršnega sveta in partijskega vodstva, republiški in zvezni poslanec. (ES 2, str. 237; SB; SI AS 1546, šk. 9, 10; Žebot, C., Neminljiva Slovenija, str. 66.) Dežman, Josip Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Dežman, Milivoj (30. 8. 1873, Zagreb–24. 6. 1940, Zagreb) Hrvaški zdravnik, književnik in urednik. Medicino je študiral na Dunaju in v Pragi. Zatem je bil šef odseka za socialno politiko v pokrajinski vladi za Hrvaško in načelnik Ministrstva za socialno politi-ko. (HE.) Na kazalo Na kazalo oseb 1252 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Dichtl, Erich SS-ovski podčastnik. Bil je namestnik komandanta varnostne policije na Bledu in poveljnik Gorenj- skega domobranstva. Izrecno je prepovedal, da bi Gorenjsko domobranstvo imelo stike s Slovenskim domobranstvom. (Kokalj Kočevar, M., Gorenjski domobranec, str. 25; SI AS 1873, šk. 1, p. e. 1–2.) Dimnik, Stanko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Djujić (Đujić), Momčilo – Dal Dal Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Djukić Študent, kurir, prenašal je pošto Jugoslovanske vojske v domovini. (SI AS 1931, OMS, 600-20, arhiv.) Djurišić (Đurišić), Pavle Četniški poveljnik iz Črne gore. Ob koncu vojne je bila njegova enota po vsej verjetnosti med umikom zajeta in pobita v Kočevskem rogu, sam Djurišić pa morda že prej. (Tomasevich, J., War and Revolution.) Dolenc, Ančka (Ana) – Ada, Ančka Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Dolenec, Ivan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Dolenc, Metod, dr. (19. 12. 1875, Slap, Vipava– 10. 10. 1941, Ljubljana) Teoretik prava in publicist. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1253 Leta 1889 je doktoriral iz pravnih znanosti na Pravni fakulteti na Dunaju. Po končanem študiju se je zaposlil v pravosodju, od leta 1920 do 1941 je bil redni profesor za kazensko procesno pravo na ljubljanski pravni fakulteti in njen več-kratni dekan, od leta 1929 do 1930 je bil rektor Univerze v Ljubljani. Bil je član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, eden prvih članov SAZU in član Akademije za nemško pravo v Münchnu. (ES 2, str. 285–286.) Dolinar, Andrej, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Dolinar, Anton (Tone), dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Domazetović (Tomazetić), Konstantin (Krsto, Kosta) – Mali, Malin, Dugi Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Dotti, Giuseppe (1909–?) Italijanski poklicni častnik, major, načelnik štaba divizije alpskih lovcev. (Fe- renc, T., Fašisti brez krinke, str. 496.) Doujak, Hermann (1904, Celovec–?) Po italijanski kapitulaciji je šef civilne uprave Friedrich Rainer začel v Ljubljani vzpostavljati nemško upravo. Doujaka, dotedanjega nemškega deželnega svetnika v Kamniku, je postavil za nemškega svetovalca predsednika pokrajinske uprave Ljubljanske pokrajine Leona Rupnika. Nadzor nad Rupnikom je kmalu dobil v roke nemški SS-ovski general Erwin Rösener, zato je Doujak postal nekakšen upravni svetovalec. Ob upravnih poslih se je ukvarjal tudi z mobilizacijo slovenskih mož v Slovensko domobranstvo. Po vojni je najprej zaprt v Celovcu in Volšperku, izročen jugoslovanskim oblastem in na procesu proti Rainerju in preostalim 1947 obsojen na 18 let zapora in prisilno delo. (Kokalj Kočevar, M., Mobiliziranci v nemško voj-sko, str. 134; Mlakar B., Slovensko domobranstvo, str. 90–94, 99, 204, 330.) Dožić, Gavrilo (17. 5. 1881, Vrujice, Donja Morača–7. 5. 1950, Beograd) Srbski patriarh z imenom Gavrilo V. Leta 1905 se je vpisal na bogoslovno fakulteto atenske univerze, kjer je 1909 diplomiral in nato še doktoriral. Leta 1938 je nasledil patriarha Varnava. V ob-dobju od 1938 do 1950 je bil vrhovni poglavar Srbske pravoslavne cerkve, pred tem pa črnogorsko-primorski in raško-prizrenski metropolit. Bil je nasprotnik Na kazalo Na kazalo oseb 1254 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 jugoslovanskega pristopa k trojnemu paktu. Po bombardiranju Beograda aprila 1941 se je skrival v raznih pravoslavnih samostanih, vendar so ga nemške oblasti našle in prepeljale v Beograd, kjer je bil nekaj časa zaprt, nato pa premeščen v samostan Rakovica in zatem v Vojlović, kjer je bil v nekakšnem hišnem priporu. Septembra 1944 so ga Nemci internirali v taborišče Dachau, a je bil po treh me-secih izpuščen (kot del pogodbe med Nemci ter Ljotićem in Nedićem). Od tam je odšel v Slovenijo, kjer se je skupaj z nekaterimi srbskimi nacionalisti pripravljal na boj proti partizanom. Po koncu vojne je zapustil državo in se vrnil šele novembra 1946. (TST, Serbian Patriarch.) Dragović, Miloš Srbski politik. Senator Narodne skupščine. (SI AS 2058, leto 1939.) Drašković, Đuro (Gjuro) (1880, Kotor–1944) Pravnik in politik. Pravo je študiral v Zagrebu, Pragi in Gradcu. Kot sodnik je služboval v več dal- matinskih mestih, od 1920 je imel samostojno odvetniško pisarno v Kotorju. Po-litično je deloval v Narodni radikalni stranki. Leta 1938 je bil prvič izvoljen za po-slanca Narodne skupščine. Med drugo svetovno vojno se je posvetil odvetniškemu delu. Po osvoboditvi Kotorja v novembru 1944 so ga nove oblasti obtožile sode-lovanja z okupatorjem in usmrtile. (Gulić, M., Politički predstavnici dalmatinskih Srba u vrijeme Kraljevine SHS/Jugoslavije, str. 62.) Drnovšek, Bogdan (Božo), dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Drufovka, Ivan (Ruffini, Giovanni) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Duduković, Mihajlo – Sava, Savo, Janko (13. 10. 1903, Kurjak–?) Član ožjega štaba Glavnega poveljstva četniških odredov Slovenije, po činu ma- jor, poveljnik četniške Komande Zahodne Slovenije, kjer je vodil tudi obveščeval-no mrežo. Po vojni je emigriral. (SI AS 1920, šk. 1; SI AS 1931, OMS, 600-20, arhiv; Mahmutović, J., Četništvo na Slovenskem, str. 63.) Duhovnik, Anton – Mencinger, Tone Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1255 E Eden, Robert Anthony (12. 6. 1897, Windlestone, Durham–14. 1. 1977, Alvediston, Wiltshire) Britanski politik, grof Avonski. Na oxfordski univerzi je študiral orientalske jezike. Spadal je med konserva- tivne politike. Na položaju zunanjega ministra je deloval od leta 1936 do 1938, ko je odstopil zaradi nasprotovanja politiki pomiritve z Nemčijo, in znova v obdobju 1940–1945. Med letoma 1955 in 1957 je bil predsednik vlade Združenega kralje-stva. (EB.) Ehrlich, Lambert, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Eiletz, Leopold – Mlakar Lavo Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Emmer, Fanouš (Franc) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Erceg, Ivan – Požar Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Erjavec, Fran – Frbežan Janez (10. 2. 1893, Vižmarje–2. 10. 1960, Ljubljana) Zgodovinar, novinar, učitelj in publicist. Učiteljišče je končal v Ljubljani in nato služboval kot učitelj v Misličah. Med letoma 1913 in 1920 je deloval v socialdemokratski stranki, nato je z Albinom Prepeluhom in Dragotinom Lončarjem iz nje izstopil, ker se ni strinjal z njenim pogledom na slovensko nacionalno vprašanje – z jugoslovanskim unitarizmom in centralizmom. Po okupaciji leta 1941 je bil konfiniran v Italiji, zatem se je pridružil Na kazalo Na kazalo oseb 1256 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 protikomunističnemu taboru in med drugim sodeloval v Akcijskem odboru za suvereno in neodvisno slovensko državo ter podpisal Narodno izjavo. Po vojni je kot begunec nekaj časa živel v Rimu, nato v Parizu, kjer se je med drugim ukvarjal s publicističnim in raziskovalnim delom, predvsem v zvezi s koroškimi Slovenci, in objavljal prispevke v slovenskih emigrantskih časopisih, ki so izhajali v Argen-tini in ZDA. Pozneje se je vrnil v Ljubljano. (ES 3, str. 56–57; Godeša, B., Kdor ni z nami, str. 46, 52, 359, 361; SB; Ramšak, J., Politična emigracija v Trstu, str. 963–964; Klasinc Škofljanec, A., Vodnik Studia slovenica, str. 78.) Eršte, Maks – Štrcin Milan Delavec. Med vojno je bil član in funkcionar Slovenske delavske zveze. Po vojni je emi- griral. (SI AS 1931, OMS, 600-21/126.) Est, Jože, dr. Član sodnega odseka Organizacijskega štaba Slovenskega domobranstva. Po drugi svetovni vojni je odšel na Koroško, kjer je po odstopu Reneja Pod- horskega v začetku septembra 1945 postal predsednik taboriščnega odbora v be-gunskem taborišču v Vetrinju. S svojim ravnanjem in načinom življenja ni užival velikega ugleda med begunci; v začetku maja 1946 so sicer izvolili nov taboriščni odbor, vendar je vpliv bivših predsednikov Esta in Podhorskega ostal. (Fink, B., Sodni odsek; Švent, R., Slovenski begunci, str. 123–124.) F Fabijan, Janez, dr. (9. 11. 1889, Zgornja Besnica– 13. 6. 1967, Ljubljana) Duhovnik. Filozofijo in teologijo je študiral na papeški univerzi Gregoriana v Rimu, 1917 doktoriral v Innsbrucku. V letu 1916 je bil posvečen v duhovnika. Leta 1920 je postal honorarni predavatelj za spekulativno dogmatiko na Teološki fakulteti v Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1257 Ljubljani, 1921 docent in 1937 redni profesor. Po letu 1952 so ga večkrat zaprli, ob koncu leta 1952 je bil na t. i. Šolar-Fabijanovem procesu pred Okrožnim sodi-ščem v Ljubljani skupaj z Jakobom Šolarjem obsojen na 6 let zapora zaradi širjenja sovražne propagande. Izpuščen je bil leta 1955, potem je do leta 1964 ponovno predaval na ljubljanski teološki fakulteti. (Griesser Pečar, T., Stanislav Lenič, str. 55; Vovk, A., V spomin in opomin, str. 65; Godeša, B., Kdor ni z nami, str. 164, 169; ES 3; Jeraj, M., Melik, J., Nagodetov proces, str. 161.) Fajdiga, Vilko (Viljem Alojzij), dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Fajfar, Tone – Gašper Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Falež, Štefan, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Ferlinc, Bogdan – ing. Kmet Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Filej, Mirko (28. 10. 1912, Medana–10. 6. 1962, Gorica) Duhovnik, prosvetni delavec in glasbenik. Teologijo je študiral v Gorici. Od leta 1937 je bil kaplan v Idriji, od 1938 do 1951 je služboval v Mavhinjah, potem se je preselil v Gorico in tam ostal do smrti. V mladosti se je začel ukvarjati z glasbo. V letih 1947–1950 je poučeval petje na slovenskem učiteljišču v Trstu in nato v Gorici, kjer je pripomogel k razgibanosti kulturnega življenja. (SB; ZSKP.) Finec (Finc), Milan – Klun, Korbar, K, XXV Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 1258 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Finžgar, Fran Saleški Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Fotić, Konstantin, dr. (4. ali 17. 2. 1891, Šabac–14. 2. 1959, Washington) Srbski politik in diplomat. Veljal je za zagovornika velikosrbske politike. V obdobju 1935–1944 je bil vele- poslanik jugoslovanske kraljeve vlade v ZDA, po podpisu sporazuma Tito – Šubašić pa je dal odpoved in nato prejemal pomoč ameriške vlade. Po drugi svetovni vojni je ostal v tujini, kjer je objavil več del, med njimi Future of small nations, The po-litical situation of Yugoslavia today, The war we lost: Yugoslavia‘s tragedy and the failure of the West. Leta 1947 je postal vodja Srbskega nacionalnega komiteja, ki naj bi poenotil delovanje srbskih emigrantov v ZDA. V domovini je bil na t. i. beograj-skem procesu proti Draži Mihailoviću in preostalim, ki je potekal poleti 1945, v od-sotnosti obsojen zaradi kolaboracije in izdaje. (OAC; Srpska dijaspora; Konstantin Fotič, Serbica Americana; Jeraj, M., Melik, J., Nagodetov proces, str. 106.) Frakelj, Franc – Peter Skalar Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Franco, Francisco Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Frković, Ivica (3. 2. 1894, Liški Novi–20. ali 21. 11. 1980, Buenos Aires) Hrvaški gozdarski inženir in politik. Gozdarstvo je študiral v Zagrebu. V vladah Nikole Pašića in Stjepana Radića je bil jugoslovanski minister za gozdove in rudarstvo, pozneje je sorodne funkcije opravljal na področju banovinske uprave. Po sporu z Ivanom Šubašićem je leta 1940 sestopil s položaja in bil poslan na vojaške vaje v Sarajevo. Takoj po ustanovi-tvi NDH je bil nastavljen za gozdarskega ministra, kar je ostal do jeseni 1942. Od septembra 1943 je bil zastopnik (poverjenik) civilne uprave za Bosno. Na začetku maja 1945 se je z Leonom Rupnikom dogovarjal o skupnem boju proti partiza-nom. Po vojni je odšel v Argentino. Tudi tam se je strokovno ukvarjal z gozdar-stvom in bil med drugim še predsednik društva Hrvaški domobranec. V domovini je bil leta 1945 v odsotnosti obsojen na deset leta zapora. (HBL; Wikipedia; Geni.) Fröhlich (Frelih), Franc – Vesel Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Frumen, Ernest, dr. – Brumen Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1259 Furlan, Boris, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Furlan, Tomaž Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. G Gabrovšek, Andrej Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Gabrovšek, Franc Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Galle, Helena (roj. Pirnat) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Galle, Herdi Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Gambara, Gastone (10. 11. 1890, Imola–27. 2. 1962, Rim) Italijanski poklicni častnik, general in veleposlanik. Bil je poveljnik italijanske vojske v Španiji med državljansko vojno, potem ve- leposlanik v Madridu, v letu 1940 je bil poveljnik italijanskih enot v Franciji, 1941 poveljnik 7. armadnega zbora v Grčiji, v obdobju 1941–1942 načelnik štaba povelj-stva italijanske vojske v Severni Afriki, v letu 1942 poveljnik manevrskega arma-dnega zbora v severni Libiji, od 16. decembra 1942 do kapitulacije Italije je bil po-veljnik 11. armadnega zbora v Ljubljani, kjer je nasledil generala Maria Robottija, potem pa je bil do leta 1944 načelnik generalnega štaba italijanske fašistične vojske v Severni Italiji. (Ferenc, T., Fašisti brez krinke, str. 497; Wikipedia.) Gantar, Drago (Karel), dr. (20. 11. 1919, Zavratec pri Idriji–12. 2. 1989, Trst) Gospodarski strokovnjak, prosvetni in športni delavec. Maturiral je v Ljubljani. Leta 1950 je doktoriral na Ekonomski fakulteti Uni- verze v Trstu. V letih 1948−1960 je poučeval na različnih slovenskih trgovskih šolah in tečajih na Tržaškem, nato je odprl svoj posvetovalni biro in se uveljavil kot gospodarski svetovalec. V začetku leta 1973 je postal ravnatelj Hranilnice in poso-jilnice na Opčinah pri Trstu, ki jo je vodil do smrti. Zaradi uspehov pri vodenju je bil izvoljen za člana upravnega odbora Deželne federacije hranilnic in posojilnic Na kazalo Na kazalo oseb 1260 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 v Vidmu, deloval je v bančni sekciji Slovenskega deželnega gospodarskega zdru-ženja, ob tem pa podpiral slovenske kulturne ustanove in športna društva. Med drugim je bil pobudnik in ustanovitelj tednika Novi list, pri katerem je sodeloval skoraj 20 let, soustanovitelj in odbornik zadruge Naš Kras, dolgoletni član vodstva športnega društva Polet in več let predsednik košarkarske ekipe Jadran. (SB.) Gavrilović, Milan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Geratič, Mirko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Gladnik (Gladnigg), Stanko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Glavač, Franc Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Globočnik (Globotschnigg), Odilo Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Glušič, Andrej – Vojin Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Godina, Jožef – Volk Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Godnič, Josip Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Gogala, Stanko, dr. (13. 11. 1901, Kranj−14. 7. 1987, Ljubljana) Pedagog. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1261 Leta 1925 je doktoriral iz filozofije na ljubljanski filozofski fakulteti. Sprva je poučeval na učiteljišču v Ljubljani, v letu 1933 je postal docent za pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1959 redni profesor. V obdobju 1964−1966 je bil dekan Filozofske fakultete v Ljubljani. Bil je med ustanovitelji in do leta 1941 tudi predsednik ljubljanskega Pedagoškega društva ter tajnik Slovenske matice. Razvijal je t. i. kulturno pedagogiko, napisal je več samostojnih del in strokovnih prispevkov, objavljenih v strokovnih in drugih revijah ter časopisih. (OSP; Šmid-hofer, A., Pojmovanje vzgoje.) Golec, Jože (Josip) – Jojo Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Golia, Adolf, dr. – Dolnik Ciril Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Golob, Jakob – Livčan Ivan Prometni uradnik, Ljubljana. Med vojno je bil član Slovenske legije. (SI AS 1931, OMS, 503-3/54.) Golob, Stane Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Golouh, Rudolf (23. 10. 1887, Koper−23. 12. 1982, Ljubljana) Pisatelj, novinar, publicist in politik. V letih 1905–1909 je v Trstu izdajal glasila, ki so širila revolucionarne ideje ruskih anarhistov, in si s tem nakopal policijski izgon v Maribor, ki pa se mu je izmaknil s pobegom k anarhistom v Milano. Po preklicu izgona v letu 1910 se je vrnil v Trst in se pridružil JSDS. Med prvo svetovno vojno se je uveljavil kot eden vidnejših slovenskih socialistov v Trstu. Z Josipom Ferfoljo je v stranki zastopal manjšinsko narodnjaško krilo in ob zlomu Avstro-Ogrske vstopil v pokrajinski odsek Narodnega sveta v Trstu ter Odbor za javno blaginjo. Iz Rima se je prebil do Na kazalo Na kazalo oseb 1262 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Beograda in Ljubljane. Leta 1919 je bil član slovenske delegacije na mirovnih po-gajanjih v Parizu. Ob razcepu v socialdemokratski stranki leta 1920 se je z njenim levim krilom razšel in ostal v JSDS kot eden njenih vodilnih funkcionarjev v Ma-riboru, kamor se je leta 1923 za stalno preselil. V tem času je bil urednik številnih socialistično usmerjenih časopisov, zadružni organizator in od 1933 do 1935 tudi podžupan mariborske občine. Leta 1937 se je pridružil Kmečko-delavskemu giba-nju, ki je delovalo v duhu takratnih ljudskih front. Po nemški okupaciji Maribora se je umaknil v Ljubljano, se vključil v OF in postal član njene gospodarske komi-sije. Konec druge svetovne vojne je dočakal v koncentracijskem taborišču Dachau, od koder se je vrnil v Ljubljano in se zaposlil na Upravi za delovno silo, nato je bil tiskovni predstavnik Mestnega ljudskega odbora Ljubljana. Po upokojitvi v letu 1952 se je posvetil zgodovini delavskega gibanja. (ES 3, str. 263; Primorski SBL; Lešnik, A., Rudolf Golouh, str. 22−50; SI AS 428; Kermavner, D., Temeljni proble-mi, str. 12–15.) Goričan, Henrik – Črv, Gornik Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Gosar, Andrej, dr. – Vode, Gosjak, V Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Gospodarič, Ferdo Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Gostinčar, Josip (Jože) (17. 3. 1860, Beričevo−10. 2. 1942, Ljubljana) Politik. V Ljubljani je obiskoval obrtno-pripravljalno šolo in se izučil sitarskega roko- delstva. Sprva je bil delavec, pozneje paznik oziroma mojster v ljubljanski predil-nici in poduradnik Zadružne zveze. Od socialdemokratskega gibanja se je sčaso-ma usmeril h krščanskosocialnemu gibanju in sodeloval z Janezom E. Krekom pri Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1263 organiziranju delavstva. Od 1907 je bil član državnega zbora, v katerem si je med drugim prizadeval za boljši položaj delavstva, nižjega uradništva, obrtnikov, ma-lih in srednjih kmetov. Po prvi svetovni vojni je bil leta 1919 minister za socialno politiko, 1920 član začasnega narodnega predstavništva v Beogradu, potem se je sčasoma umaknil iz političnega življenja. Socialne in politične članke je objavljal v različnih časopisih, med drugim v Slovencu, Domoljubu, Socialni misli, Pravici idr. (SB; ES 3, str. 315.) Gračner (Gračnar), Ivan – Kolar Andrej Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Grad, Boris – Borut, Castelleto Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Grafenauer, Franc Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Grapar, Stanislav, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Grazioli, Emilio Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Gregorc, Janez Ivo Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Gregorec (Gregorc), Srečko (Feliks) (1894, Mali Mengeš–6. 10. 1972, Gorica) Duhovnik, verski organizator, nabožni pisatelj in pesnik. Ljudsko šolo in državno gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, potem je vstopil v semenišče in leta 1917 končal študij bogoslovja. Po posvetitvi v duhovnika je kot kaplan služboval v Senožečah in Trnovem pri Ilirski Bistrici, potem je bil župnijski upravitelj v Košani, nato kurat v Matenji vasi in na Prestranku, kjer je v letu 1925 z dekretom tržaške prefekture postal italijanski državljan. Leta 1927 je prišel za žu-pnijskega upravitelja v Šturje na Vipavsko in na tem mestu pravnoformalno ostal do leta 1946. Povsod se je trudil ohranjati slovensko narodno zavest in imel zaradi tega težave s fašističnimi oblastmi. Med drugo svetovno vojno se je dvakrat uma-knil iz Šturij: prvič konec 1944 in drugič, dokončno, 30. aprila 1945, ko je odšel v notranjost Italije, kjer je bival v raznih taboriščih za begunce. Po vrnitvi septembra 1945 se je nastanil v Gorici in odtlej deloval predvsem kot katehet, najprej na slo-venski srednji šoli do 1947, nato na slovenskem učiteljišču Simon Gregorčič do leta 1960, ko se je upokojil. Poleg katehetskega dela je opravljal še vrsto drugih funkcij Na kazalo Na kazalo oseb 1264 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 v cerkvenih in verskih organizacijah ter društvih, v prvih povojnih letih pa je tudi pomagal slovenskim beguncem v Italiji. (SB.) Grol, Milan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Grozde, Lojze (27. 5. 1923, Zgornje Vodale– 1. 2. 1943, Mirna) Dijak. V Ljubljani je obiskoval klasično gimnazijo, bil član dijaške Katoliške akcije in sodeloval v Marijini kongregaciji. Med obiskom domačih je bil 1. januarja leta 1943 najprej pri maši v samostanu v Stični, z vlakom se je peljal do Trebnjega, po-tem je pot nadaljeval peš. Na Mirni so ga zajeli partizani, ga osumili, da je obvešče-valec protikomunističnega tabora, in ga zasliševali v bližnji gostilni. Zvečer so ga odpeljali v sokolski dom, kjer naj bi ga zverinsko mučili in umorili. Njegovo truplo je bilo najdeno v bližini mirnskega gradu šele 23. februarja, ko je skopnel sneg. Leta 1992 je tedanji ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar začel postopek za njegovo beatifikacijo, ki se je zaključil leta 2010; na Slovenskem evharističnem kongresu v Celju v nedeljo, 13. junija 2010, je bil Grozde razglašen za blaženega mučenca. (ES 16, str. 73.) Grum, France (Franc) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Grum, Janez – Gaber, Gaber Janez, Grča Ivo, Grčar, Grom, Janez, Kapistran, 77, 177, 277, 377, 477 Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1265 H Hacin, Lovro, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Hafner, Janko (29. 3. 1907, Škofja Loka–1972) Novinar, urednik in fotograf. Bil je urednik Slovenca. Po vojni je emigriral v Argentino. (SI AS 1931, OMS, 600-20, arhiv; SI AS 1931, OMS, 600-1/290; Kafekonleče, SvSl; Popisi prebivalstva, sistory.si.) Hajnšek, Odilo (Franc) (30. 9. 1895, Pristava 30. 10. 1971, Sv. Trojica v Slovenskih goricah) Duhovnik, redovnik (frančiškan), kulturni delavec in pisatelj. Med drugo svetovno vojno je deloval v ljubljanskem samostanu, ki je protirevo- lucionarni strani služila kot postojanka in kjer so zbirali orožje za Slovensko legijo. Po koncu vojne se je umaknil na Koroško, kjer je vodil duhovne vaje, spodbudil oživitev celovške Mohorjeve družbe ter – kot piše dr. Valentin Meršol – v maju 1945 pri angleških oblasteh na Koroškem opravljal posle tolmača za Narodni od-bor za Slovenijo v Celovcu. Nato je odšel v ZDA, v letih 1961–1965 je deloval med zdomci v Avstraliji. Bil je dober pevec in pridigar, v Sydneyju je ustanovil pevski zbor in dramsko skupino, organiziral je knjižnico in poučeval v Slomškovi šoli. Leta 1965 se je zaradi bolezni vrnil v ZDA, od tam pa kmalu v domovino, kjer je leta 1971 kot zlatomašnik umrl v samostanu pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. (Žebot, C., Neminljiva Slovenija, str. 345; Griesser Pečar, T., Cerkev na zatožni klopi, str. 156; Hatežič, M., Srebrni jubilej, str. 29; SI AS 1898, šk. 1/II-6; P. Odilo (Franc) Hajnšek.) Hameršak, Vinko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 1266 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Hanželič, Rudolf, dr. – 404, 434, Vladimir Dečan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Hartman, Alojzij (Lojze) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Hassl, Viktor Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Heinrihar (Heinricher, Heinriher, Hajnrihar), Franc – Žagar, Lesar, Ignac Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Himmler, Heinrich Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Hirschegger, Rudolf (Rudi) (1917, Vevče–1997, Mendoza) Občinski uradnik. Med drugo svetovno vojno je deloval kot obveščevalec Slovenske legije, bil naj bi tudi član MVAC. Rudolf Smersu naj bi mu oktobra 1943 poveril nalogo, da po-skrbi za zvezo s Henrikom Goričanom. Bil je tudi med podpisniki Narodne izjave. Po vojni je emigriral v Argentino. (Grum, J., Reševanja ameriškega pilota; SI AS 1931, OMS, 600-21/147; Hirschegger Mežnar, M., Rudi Hirschegger - prežet z gle-dališčem in slovenstvom.) Hitler, Adolf Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Hlaj, Vidko – Stevo Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Hodža, Milan (1. 2. 1878, Sučany–27. 6. 1944, Clearwater, Florida) Slovaški novinar, politik in državnik. Študiral je v Budimpešti in na Dunaju. Od leta 1897 je služboval kot novinar. V letu 1905 je vstopil v politiko kot član Slovaške ljudske stranke. Kmalu je postal njen idejni vodja, predstavnik v parlamentu ter večkratni minister. Med drugim je predaval moderno zgodovino na fakulteti v Bratislavi. Med leti 1935 in 1938 je bil predsednik češkoslovaške vlade, po münchenskem sporazumu je moral odstopiti. Odtlej je živel v izgnanstvu, leta 1941 je odšel v ZDA, kjer se je zavzemal za vzpo-stavitev demokratične federacije srednjeevropskih držav Češkoslovaške, Avstrije, Romunije, Madžarske in Jugoslavije. (EB.) Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1267 Hohnjec, Josip, dr. (1. 1. 1873, Bistrica ob Sotli– 17. 2. 1964, Velenje) Duhovnik, prosvetni organizator in politik. Bogoslovje je študiral v Mariboru in bil leta 1897 posvečen v duhovnika. Študij teologije je nadaljeval na Dunaju in tam leta 1901 doktoriral. Potem je bil katehet v Celju, od 1905 pa profesor dogmatike na mariborskem bogoslovju in podprefekt v dijaškem semenišču. V Mariboru je bil dejaven v različnih verskih, prosvetnih, narodnoobrambnih in gospodarskih organizacijah, med drugim je bil podpred-sednik in nato predsednik Slovenske krščansko-socialne zveze za Štajersko. Med prvo svetovno vojno je sodeloval z Antonom Korošcem pri propagandi za majni-ško deklaracijo in do konca vojne postal eden najvidnejših politikov SLS na Štajer-skem. Leta 1919 je šel kot član delegacije SLS v začasno narodno predstavništvo v Beograd, 1920 je bil izvoljen v ustavodajno skupščino, pozneje večkrat v Narodno skupščino. Nasprotoval je jugoslovanskemu centralizmu in se zavzemal za avtono-mijo Slovenije. Po uvedbi šestojanuarske diktature leta 1929 je izstopil iz politič-nega življenja in se kot profesor bogoslovja vrnil v Maribor. Med okupacijo je bil preseljen v Zagreb. Leta 1947 je postal upravitelj župnije v Šmartnem (Velenje). (ES 4, str. 40; SB; Saje, F., Belogardizem, str. 194.) Horn, Peter (Pero) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Horvat, Avgust – Verbič Slavko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Horvat, Franc – Hribar Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Hradetzky, Franz Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 1268 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Hribar, Franc, dr. (4. 3. 1895, Liplje–28. 12. 1967, Ljubljana) Zdravnik patolog. Medicino je študiral v Ljubljani in na Dunaju, kjer je leta 1924 diplomiral. Naj- prej je služboval v Ljubljani na Inštitutu za anatomijo in na Higienskem zavodu, potem je bil dve leti v vojni mornarici v Boki Kotorski. V letih 1929–1930 je na Dunaju opravil specializacijo iz patologije. Nato je služboval v mariborski splošni bolnišnici, od 1936 kot ravnatelj. Leta 1940 je postal prvi redni profesor za pato-logijo in predstojnik katedre ter inštituta za patologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je služboval do leta 1966. Opravil je pionirsko delo pri razvoju pato-logije v Sloveniji. (ES 4, str. 52; Medicinska fakulteta, str. 8, 52.) Hrovat, Alojzij Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Hubad, Josip, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. I Ilija, Lojze (Alojz) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Ilovar, Albert (Berto) – Kranjc, Marko, M, Peter, 101 Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1269 Ivanocy, Franc, dr. (28. 8. 1857, Ivanovci–29. 8. 1913, Tišina) Duhovnik, zgodovinar in narodni buditelj. S pomočjo župnika je bil sprejet v sirotišnico v Kisegu, kjer je spremenil rodbin- sko ime Kodela v Ivanóczy iz spoštovanja do duhovnikov – rojakov s tem imenom. Bogoslovje je študiral na osrednjem semenišču v Budimpešti. Po posvetitvi v du-hovnika leta 1882 je eno leto služboval kot kaplan v Murski Soboti, leto pozneje je postal prefekt v sombotelskem semenišču in 1884 profesor dogmatike. V letu 1885 je doktoriral iz teologije z disertacijo o Svetem pismu in klinopisnih spomenikih, škof Kornelij Hidasy pa ga je imenoval za člana izpraševalne komisije za srednje-šolske profesorje. Od leta 1889 do smrti je bil župnik na Tišini, kjer je bil vsestran-sko dejaven; med drugim je popolnoma prenovil tamkajšnjo cerkev, skrbel je za verski tisk, bil je dekan in šolski nadzornik soboškega okraja, na Tišini je ustanovil posojilnico in si prizadeval za regulacijo Mure. Sprva je podpiral narodno stranko, po njeni ustanovitvi pa ljudsko stranko. V cerkvi in šoli je bil zagovornik svojega maternega jezika, a je cenil tudi madžarščino kot državni jezik. (SB.) J Jagodic, Tone Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 1270 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Jamnik, Karel (13. 9. 1891, Brankovo–3. 11. 1949, Trnovo) Duhovnik in apostolski administrator. Bogoslovje je študiral v Gorici in Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1916. Najprej je kot kaplan služboval pri Sv. Jakobu v Trstu, nato kot kurat v Slivju, v obdobju 1935–1949 je bil župnik in dekan v Trnovem oziroma Ilirski Bistrici. Na Primorsko je prišel pred prvo svetovno vojno, ko so tržaški škofje vabili sloven-ske bogoslovce iz drugih škofij v goriško bogoslovje. Kot duhovnik je užival velik ugled pri cerkvenih in posvetnih oblasteh, priljubljen je bil tudi pri vernikih. Ob napadu Italije na Jugoslavijo v letu 1941 je bil za nekaj časa poslan v internacijo v Verono in okolico. Avgusta 1947 je bil imenovan za apostolskega administratorja reške škofije (slovenskega in hrvaškega dela) z vsemi pravicami rezidencialnega škofa in na tem položaju je ostal vse do svoje nenadne smrti. Škofovsko posvečenje je odklonil in tudi na Reko se ni preselil, zato je bilo Trnovo dve leti dejansko sre-dišče reške škofije. (SB; NŠAL, 04320, 83, str. 40.) Jan, Maks – Mojnik Milan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Janež, Janez, dr. – Medic Jovo Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Janković, Đura (Gjuro) Srbski politik. Bil je član Narodne radikalne stranke. Pred šestojanuarsko diktaturo leta 1929 je bil narodni poslanec in večkrat šef vladnega kabineta. V obdobju Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ) je bil leta 1935, v prvi Stojadinovićevi vladi, minister brez listnice, pozneje minister za gozdove in rudnike. Avgusta 1941 je bil eden od podpisnikov Apela srbskemu narodu, ki je pozival proti komunizmu in partizan-skemu uporu v Srbiji. (Wikipedia.) Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1271 Janković, Momčilo (24. 11. 1883, Niš–27. 11. 1944, Beograd) Srbski politik. Leta 1938 je bil izvoljen za poslanca kot član Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ). Zatem je deloval v Beogradu kot odvetnik. Po nemški okupaciji Srbije je postal član marionetne pronacistične vlade Milana Nedića. Konec avgusta 1941 je bil postavljen za ministrskega predsednika, vendar je zaradi nesoglasij že oktobra odstopil. Po osvoboditvi Beograda so ga ubili domači partizani. Leta 2012 je bil sodno rehabilitiran. (Wikipedia.) Janžekovič, Janez (Ivan), dr. – Vidovič Franc (4. 3. 1901, Zagojiči– 9. 3. 1988, Ljubljana) Teolog in filozof. Teološke in filozofske študije je končal na Katoliškem inštitutu v Parizu in tam 1929 doktoriral iz teologije. V letih 1933–1938 je predaval na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru, nato na Teološki fakulteti v Ljubljani, od 1967 do 1974 kot re-dni profesor. Posvečal se je teološkim, družbenim in filozofskim vprašanjem. Med drugim je proučeval razmerje med vero in znanostjo ter vprašanja narodnosti in opozarjal na nevarnost nacistične ideologije. Pred drugo svetovno vojno je so-deloval z zarjani, krščansko socialistično usmerjenimi katoliškimi akademiki, ki jih je vodil Anton Trstenjak. OF ga je dojemala kot pripadnika sredine katoliške-ga porekla in ga je s posredovanjem Edvarda Kocbeka skušala pridobiti na svojo stran. Kljub temu je Janžekovič leta 1944 iz socialnih nagibov sodeloval pri pisanju Zbornika Zimske pomoči, ki so ga urejali pripadniki protipartizanskega tabora. Po drugi svetovni vojni je bil med prvimi, ki je začel dialog z marksisti, saj je so-cializem pojmoval kot krščanstvu najbližji družbeni red. (ES 4, str. 269; Ognjišče, Janez Janžeković; Godeša, B., Kdor ni z nami, str. 38, 164, 167, 334; Griesser Pečar, T., Stanislav Lenič, str. 184, 195–209; Kolar, B., V gospoda zaupam, str. 39; Režek, M., Vprašanje svobode vere, str. 372, 376.) Na kazalo Na kazalo oseb 1272 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Jarc, Ivan – Sok Janez Posestnik, star 46 let, doma iz Loga pri Brezovici, ki je bil med okupacijo tudi župan te občine. (SI AS 1931, OMS, 503-6/106.) Javornik, Mirko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Jazbec, Ernest, dr. (16. 4. 1913, Sveto pri Komnu– 22. 5. 1945, Ebensee) Pravnik in organizator slovenskega šolstva na Primorskem. Gimnazijo je končal v malem semenišču v Gorici, študij prava pa na Univerzi v Padovi. Delal je v Gorici in Trstu, kjer je imel odvetniško pisarno. Kot visokošolec je bil pripadnik skupine Engelberta Besednjaka in Virgilija Ščeka. Po kapitulaciji Italije se je posvetil organiziranju slovenskega šolstva na Tržaškem, čeprav naj bi bil zagovornik monarhistične Jugoslavije. Mnenja o Jazbečevi politični pripadnosti so različna. Profesor Alojzij Geržinič je menil, da je pripadal četnikom, Drago Pahor ga je umeščal v Vauhnikovo obvešče-valno organizacijo, njegov brat Bernard je menil, da je deloval le na osnovi narodne zavesti. Josip Vilfan ga je obdolžil smrti Stanka Vuka, kar pa so nekateri odločno zanikali. Po izpovedi Slavka Zoviča naj bi Jazbec decembra 1943 v Trstu skupaj s Karlom Živicem (Žiberna), ki je prišel iz Ljubljane, začel ustanavljati primorsko vejo Državne obveščevalne službe (DOS) – obveščevalne službe Jugoslovanske vojske v domovini, ki jo je v Ljubljani tedaj vodil Anton Krošl. V ta namen naj bi na Vii Com-merciale organizirala pisarno. Pridružila naj bi se jima tudi Majda Pavlič – Filomena in Mirko Čukel – Hrast, oba iz Ljubljane. Jazbec in Živic naj bi se posvetila vzposta-vljanju organizacije, Pavlič in Čukel pa ustanovitvi obveščevalne službe, ki naj bi jo pozneje prevzel Tržačan Branko Agneletto. Vsekakor pa je dejstvo, da je bil v sredini oktobra 1944, potem ko je gestapo odkril tržaško podružnico britanske obveščeval-ne mreže Anteja Anića in Vladimirja Vauhnika, ki jo je vodil Jože Golec, prijet tudi Jazbec. Novembra istega leta je bil poslan v taborišče Ebensee (Mauthausen), kjer je po koncu vojne umrl v nepojasnjenih okoliščinah; okrog 1. maja je namreč pisal domačim, da se vrača v domovino. (SB; SI AS 1931, OMS, 502-1.) Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1273 Jeglič, Anton Bonaventura (29. 5. 1850, Begunje na Gorenjskem– 2. 7. 1937, Stična) Škof, politik in publicist. Po končanem študiju je bil leta 1873 posvečen v duhovnika. Iz teologije je dok- toriral na Dunaju, nato se je izpopolnjeval na različnih nemških in italijanskih univerzah. Od maja 1878 je v ljubljanskem semenišču predaval cerkveno zgodo-vino, od 1881 dogmatiko na ljubljanskem bogoslovju. Leta 1882 je bil imenovan za kanonika vrhbosanskega kapitlja v Sarajevu, kjer je ostal do leta 1898, ko je bil imenovan za ljubljanskega škofa. Zavzemal se je za katoliško prenovo na vseh po-dročjih slovenskega javnega življenja. Bil je spreten politik in je znal na dunajskem dvoru uspešno zagovarjati interese slovenske katoliške stranke, narodna zavest pa ga je spodbudila k prizadevanjem za ustanovitev prve slovenske škofijske gimna-zije v letu 1905. Slovenski narodni interesi so ga vodili tudi pri odločanju v razpr-tijah znotraj katoliške stranke, ko je podprl Janeza Evangelista Kreka in ne Ivana Šušteršiča. Iz enakega razloga se je v letu 1917 opredelil za majniško deklaracijo, ki je privedla do samostojne Države SHS, decembra 1918 pa izrekel lojalnost jugo-slovanski državi, čeprav nad srbskim pravoslavjem nikakor ni bil navdušen. Tudi v jugoslovanski dobi je ostal najvišja moralna in politična avtoriteta znotraj katoliške SLS. Sicer je zavračal tako liberalizem in komunizem kot fašizem ter si prizadeval za narodnostne pravice primorskih Slovencev. Z osemdesetimi leti se je upokojil in odšel najprej v Gornji Grad, nato v Stično. (ES 4, str. 279–280; SB.) Jeglič, France Uradnik I. delavskega konzumnega društva. Med vojno je bil član Slovenske legije. (SI AS 1931, OMS, 503-3/463.) Jeglič, Milko (Bogomil) – Milič (2. 6. 1901, Rakek–1955) Profesor, prosvetni inšpektor v Ljubljani. Oktobra 1944 je podpisal Narodno izjavo. Po vojni je emigriral in živel v ZDA. (SI AS 1931, OMS, 600-21/183; SRD.) Na kazalo Na kazalo oseb 1274 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Jelačin, Ivan (23. 11. 1886, Ljubljana– 22. 1. 1955, Ljubljana) Veletrgovec. Politično je pripadal liberalni JDS. (SI AS 1931, OMS, 600-20, arhiv; SI AS 1931, OMS, 600-2/146; Popisi prebivalstva, sistory.si; SB.) Jelenc, Celestin, dr. – dr. Celestin, dr. Kovač, Pečar, dr. Skrivač, socialist, Šmid Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Jeločnik, Nikolaj Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Jerebič, Franc Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Jerič, Ivan (4. 6. 1891, Dokležovje– 21. 12. 1975, Slovenj Gradec) Duhovnik. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1275 Njegovo šolanje je prekinjalo pomanjkanje sredstev, nato še služenje vojaščine in prva svetovna vojna, med katero je bil telegrafist. V letih 1918 in 1919 je so-deloval v slovenskem narodnem gibanju za priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS; bil je član enote legionarjev, ki je bila na pobudo generala Rudolfa Maistra ustanovljena v Ljutomeru. Leta 1920 je v Ljubljani maturiral, se vpisal na študij teologije v Mariboru in bil leta 1924 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je službo-val v Ljutomeru in Murski Soboti, kjer je bil tudi urednik prekmurskega tednika Novine. Leta 1927 je bil na listi Slovenske ljudske stranke izvoljen za poslanca, 1929 je bil imenovan za župnika v Turnišču, 1931 še za dekana lendavske dekanije. S svojimi nastopi in govorniškimi spretnostmi si je pridobil ugled med ljudmi ter prejel dve visoki državni priznanji. Po madžarski okupaciji ga je mariborski škof imenoval za vršilca dolžnosti generalnega vikarja za Prekmurje, sombotelski škof pa za apostolskega administratorja in kasneje še za generalnega vikarja. Povojna oblast ga je obtožila protinarodnega delovanja, širjenja lažne propagande, pove-zav z emigracijo, ščuvanja proti državni ureditvi ipd. Oktobra 1946 ga je vojaško sodišče v Ljubljani obsodilo na štiri leta odvzema prostosti s prisilnim delom. Po izpustitvi iz zapora v avgustu 1950 se je vrnil v Turnišče. Župnik je ostal do 1953, ko se je upokojil in preselil v Mursko Soboto, kjer je do 1964 deloval predvsem kot duhovni pomočnik. Leta 1961 ga je tedanji mariborski škof imenoval za častnega kanonika. Umrl je 1975 v slovenjgraški bolnišnici, pokopan je v Dokležovju. V letih 2000 in 2001 sta izšli njegovi knjigi Moji spomini in Zgodovina madžariza-cije v Prekmurju, leta 2012 je dobil v Dokležovju doprsni kip in spominsko sobo. (Kuzmič, F., Pokončni rodoljub; OSP; eDP; Griesser Pečar, T., Cerkev na zatožni klopi, str. 441–452.) Jež, Janko, dr. (9. 10. 1911, Trst–13. 3. 2005, Sesljan) Šolnik in kulturni delavec. V času gospodarske krize je leta 1931 odšel v Ljubljano, kjer je deloval v mla- dinskih in visokošolskih narodnoobrambnih organizacijah. Sprva se je vpisal na pravno fakulteto, nato na romanistiko in leta 1940 diplomiral. Poleti 1941 je bil imenovan za asistenta na Inštitutu za romanistiko, vendar so ga leto pozneje itali-janske oblasti zaprle, ker se je z emigracijo iz Primorske izognil vojaški službi. Po izpustitvi iz zapora septembra 1943 je odšel v Rim in s priporočilom škofa Aloj-zija Fogarja postal lektor slovenskega jezika na rimski univerzi La Sapienzi. Po končani vojni je bil član protikomunističnega Akcijskega odbora za zedinjeno in suvereno slovensko državo. Po odhodu Srečka Barage v Argentino je v letu 1948 prevzel njegov položaj strokovnega svetovalca za slovensko šolstvo na Prosvetnem uradu ZVU v Trstu, a je že decembra odstopil. Posvetil se je časnikarstvu in od 1949 do 1953 urejal goriški tednik Demokracija. Od 1953 je poučeval italijanščino, slovenščino in zgodovino na slovenskih srednjih šolah, od 1958 na slovenskem Na kazalo Na kazalo oseb 1276 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 učiteljišču v Trstu, kjer je bil ravnatelj od 1968 do upokojitve v letu 1977. Ukvarjal se je tudi s publicističnim delom, predaval je o kulturnih stikih med Slovenijo in Italijo, pisal je radijske igre, poročila in kritike ter dve knjigi Italijanščina po radiu, prevajal je dela slovenskih književnikov. Tri leta je vodil Sindikat slovenskih šol-nikov. Ob upokojitvi mu je predsednik republike na predlog prosvetnega ministra podelil diplomo I. stopnje in zlato medaljo za zasluge na šolskem in kulturnem področju. (SB; Jež, J., Življenje moje, str. 121–128; Studia slovenica, Zapisniki ak-cijskega odbora; SI AS 1931, OMS, 600-20, arhiv.) Jerko, Marija – Marija, Me, Tajnik, 88, Bine Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Jevđević (Jevdjević), Dobroslav (Dobrivoje) – Aero, vojvoda, Vojvoda Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Jevnikar, Martin – Blaž Mozol Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Jevtić, Bogoljub Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Jonke, Jože (Josip) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Jordan, Karel Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Jovanović, Ljubomir – Patak Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Jovanović, Slobodan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Jukić, Ilija (10. 4. 1901, Donji Svilaj–18. 2. 1977, London) Hrvaški politik, diplomat in publicist. V Parizu je diplomiral iz političnih znanosti. Pripravništvo je opravljal na zuna- njem ministrstvu Kraljevine SHS, nato je bil do začetka tridesetih let diplomatski predstavnik v Londonu, pozneje svetovalec Vladka Mačka za mednarodne odnose ter njegov osebni odposlanec v Londonu, Budimpešti in Sofiji. Obenem je deloval kot urednik za zunanjepolitične zadeve pri časopisu Hrvaški dnevnik. Leta 1940 je postal vodja tiskovnega urada pri jugoslovanskem zunanjem ministrstvu, nato pomočnik zunanjega ministra. Tik pred vojno je zagovarjal popuščanje silam osi, Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1277 a se je nato nagnil na stran zahodnih zaveznikov. Obsodil je ustaški režim in skušal zmanjšati vpliv srbskih politikov v jugoslovanski emigrantski vladi v Londonu. Skušal je vzpostaviti politični blok, v katerem bi prišlo do sodelovanja med hr-vaškimi domobranci, partizani in četniki. Jeseni 1943 se je upokojil. Odtlej se je v tujini zavzemal za demokratično Jugoslavijo. Svoje poglede je predstavil v več književnih delih, na primer Tito between East and West (London 1961) in The Fall of Yugoslavia (New York–London 1974). (HBL.) Jurčec, Ruda – Jelen Karel, T/2 Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Jurišić, Erminij (Jure) (?–1919) Hrvaški častnik (kapetan). Konec decembra 1918 je sodeloval pri vojaški zasedbi Medžimurja. Ko se je Rudolf Maister pripravljal zasesti Prekmurje in je le-to začel na svojo roko osvoba-jati poročnik Jožef Godina, se je odločil v dogajanje poseči tudi Jurišić. S skupino prostovoljcev je pri Murskem Središču prekoračil Muro in osvojil Lendavo ter 28. decembra še Mursko Soboto. Madžari so bili presenečeni, a so okrepili vojaške enote in v noči z 2. na 3. januar 1919 upornike premagali, njihove voditelje, vključ-no z Godino in ranjenim Jurišićem, pa zajeli. Po neuspelih akcijah Jožefa Godine in kapetana Jurišića se je veliko Prekmurcev umaknilo iz Prekmurja, največ jih je odšlo v Ljutomer. (Perovšek, J., Slovenska politika, str. 60; Krizman, B., Vanjskopo-litički položaj, str. 32; Cigut, N., Prekmurje v srcu.) Juvančič, Ivo, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. K Kaas, Ludwig, dr. (23. 5. 1881, Trier–15. 4. 1952, Rim) Nemški katoliški duhovnik in politik. Študiral je doma in v Rimu, kjer je doktoriral iz filozofije in teologije. Po prvi svetovni vojni, v času Weimarske republike, je pripadal desnemu krilu sredinske stranke (Zentrum) in sodeloval pri pisanju nove nemške ustave. Po Hitlerjevem prihodu na oblast je verjel, da je sredinska stranka, ki ji je pripadal, izdana, zato je odšel službovat v Rim in postal ključni posrednik pri sklenitvi konkordata med svetim sedežem in tretjim rajhom. (DB.) Na kazalo Na kazalo oseb 1278 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Kabalin, Nikola, ing. Politik, poslanec Narodne skupščine. (SI AS 2058, leto 1936.) Kacin, Anton, dr. – Janežič, dr. Janežič, Gruntar Tine, K, dr. K Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kalan, Peter Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kalan, Ernest, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kalan, Zdravko – dr. Zdravko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kaluđerčić (Kaludjerčić), Branko, dr. Minister jugoslovanske kraljeve vlade. Leta 1937 je bil minister pošte in telegrafa. (SI AS 2058, leto 1937.) Kamušič, Josip, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kansky, Evgen (14. 1. 1887, Varšava–16. 4. 1977, Ljubljana) Zdravnik in kemik češko-ruskega rodu. Leta 1909 je doktoriral iz kemije v Berlinu in 1913 iz medicine v Moskvi. Leta 1919 se je preselil v Ljubljano in se zaposlil na Medicinski fakulteti. Med letoma 1920 in 1945 je bil predstojnik Inštituta za fiziologijo, leta 1943 je ustanovil še farmakološki inštitut, ki ga je vodil do 1945. Od leta 1937 dalje je bil pet manda-tov dekan Medicinske fakultete. Po predčasni upokojitvi v letu 1945 je sodeloval v Zveznem zavodu za kemične raziskave v Beogradu. S soprogo Ano sodita med pionirje kemične in farmacevtske industrije na Slovenskem. (Brglez, A., Seljak, M., Ruski profesorji, str. 69–74; ES 4.) Kante, Vladimir, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kapetanović, Milan (Mile, Miodrag) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Karađorđević, Aleksander (16. 12. 1888, Cetinje–9. 10. 1934, Marseille) Kralj Kraljevine SHS in Jugoslavije. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1279 Bil je mlajši sin kralja Petra I. Od 1899 se je šolal v Sankt Peterburgu. Leta 1909 je postal prestolonaslednik in 1911 generalni inšpektor vojske. Med prvo svetovno vojno je bil vrhovni poveljnik srbske vojske, s katero se je moral umakniti prek Al-banije na Krf, nato je na solunski fronti uspešno ustavil napredovanje centralnih sil. Po končani vojni je vodil novo jugoslovansko državo, sprva kot regent, leta 1921 je postal kralj. Podpiral je idejo jugoslovanstva, državni centralizem in unitarizem. Zaostrene politične razmere so ga privedle do odločitve, da je leta 1929 ukinil ustavo iz leta 1921, razpustil skupščino, ukinil politične stranke in uvedel diktaturo. Drža-vo je preimenoval v Kraljevino Jugoslavijo in jo upravno razdelil na banovine. Leta 1931 je izdal oktroirano ustavo, ki pa razmer v državi ni stabilizirala in je še zaostrila nacionalna nasprotja. Tri leta pozneje ga je med uradnim obiskom v Franciji ustrelil pripadnik makedonske teroristične organizacije VMRO. (EB; VSBL, str. 14–15.) Karađorđević, Pavle (27. 4. 1893, Sankt Peterburg–14. 9. 1976, Pariz) Jugoslovanski knez in regent. Po smrti kralja Aleksandra I. Karađorđevića v letu 1934 je postal regent mlado- letnega Petra. Pri vladanju se je naslanjal na velikosrbske politične kroge in skušal ohraniti krhko sožitje Srbov in Hrvatov. V zunanji politiki je bil sicer naklonjen Franciji in Veliki Britaniji, a je pod pritiskom Nemčije in Italije spomladi 1941 pod-pisal pristop Jugoslavije k trojnemu paktu. Po državnem udaru 27. marca 1941 je oblast predal kralju Petru II. in emigriral v Grčijo, kjer so ga aretirali Britanci in po-slali v internacijo v Kenijo. Po izpustitvi je do smrti živel v Parizu. (VSBL, str. 840.) Karađorđević, Peter II. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kardelj, Edvard Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Karlin, Andrej, dr. (15. 11. 1857, Stara Loka–5. 4. 1933, Maribor) Škof. Na kazalo Na kazalo oseb 1280 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Po končanem študiju teologije v Ljubljani se je izpopolnjeval v Rimu in tam leta 1892 doktoriral iz cerkvenega in civilnega prava. Potem je bil v Ljubljani katehet, nato ravnatelj Alojzijevišča, sodeloval je pri gospodarskih, delavskih in prosvetnih organizacijah ter v cerkvenoglasbenem gibanju. V letih 1911–1919 je bil tržaško-koprski škof, potem se je zaradi italijanskih nacionalističnih pritiskov odpovedal škofiji in postal ravnatelj Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. V obdobju 1922–1933 je bil lavantinski škof. (ES 5, str. 2.) Katić, Boško Kapetan Jugoslovanske vojske v domovini. Leta 1945 je sodeloval pri pogovorih z več politiki katoliškega tabora, med dru- gim tudi o povojni ureditvi Jugoslavije. Ob koncu vojne naj bi emigriral. (SI AS 1931, OMS, 600-20, arhiv; SI AS 1931, OMS, 600-21/205.) Kavčič (Kaučič), Jože – Logar Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kavka, Karel – Traven Miha, Vrana, Zidar Karel Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Keber, Ivan – Smrekar Janez Posestnik na Studencu (Polje pri Ljubljani) in župan. Med vojno se njegovo ime pojavi na seznamu prijavljenih za MVAC, vendar ni jasno, ali je z njo res sodeloval. Za časa Rupnikove pokrajinske uprave je bil župan v Polju (občinski komisar). Leta 1944 je podpisal Narodno izjavo. Po vojni je emi-griral. (SI AS 1931, OMS, 600-21/207.) Kejžar, Mirko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kemperle, Leopold – Polde Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kerhnè, Franc (28. 8. 1882, Vipava–16. 7. 1964, Vipava) Duhovnik in socialni delavec. V Ljubljani je končal študij teologije in bil posvečen v duhovnika. Sprva je bil kaplan v Toplicah, pri Sv. Jakobu v Ljubljani in še v drugih slovenskih krajih. Kot župnik in dekan je najdlje služboval v Postojni, kjer je od leta 1922 vodil tudi poso-jilnico. Na predlog tržaško-koprskega škofa Antonia Santina ga je papež imenoval za monsignorja. Kerhnè je zavračal tako fašizem kot komunizem, četudi je bil sle-dnji pod videzom osvobodilne borbe. Poleti 1946 je prosil tržaškega škofa, naj ga Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1281 razreši službe v Postojni ter mu dovoli, da se preseli v Studeno. Škof mu je ugodil, toda nove jugoslovanske oblasti so ga avgusta 1947 aretirale. Najprej je bil zaprt v Postojni, nato v Ljubljani. Na prostost se je vrnil leta 1948, a se mu zdravje ni več povrnilo. (Primorski SBL.) Kermavner, Ivo – Povne Miha, Zemljič Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kerševani, Karel Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kesselring, Albert (30. 11. 1885, Marktsteft–16. 7. 1960, Bad Neuheim) Nemški general. Med drugim je bil vrhovni poveljnik nemške vojske v Italiji. Oktobra 1944 je ukazal »teden protipartizanskega bojevanja« in izvedel ofenzivo proti Banjški pla-noti in Trnovskemu gozdu, torej na območju, ki so ga obvladovali slovenski parti-zani. Ofenzivo je spremljalo hudo nasilje nad lokalnim prebivalstvom. Po vojni je bil spoznan za krivega vojnih zločinov. Dosojena mu je bila smrtna kazen, vendar je bil pomiloščen na dosmrtno ječo. (Wikipedia; Mlakar, B., Domobranstvo na Primorskem, str. 177.) Kessler, Jože Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kette (Kete), Ivan (Janez) – Kopriva Joža Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kidrič, Boris Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kidrič, Zdenka – Marjeta Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kikelj, Jaroslav Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 1282 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Kjuder, Albin (25. 2. 1893, Dutovlje–12. 3. 1967, Sežana) Duhovnik, apostolski administrator, zgodovinar in knjižničar. Po maturi je vstopil v goriško semenišče, ki se je med prvo svetovno vojno preselilo v Stično. Bogoslovje je končal v Ljubljani. Leta 1916 je bil posvečen v duhovnika. Najprej je bil kaplan v Barkovljah, nato v Trstu. Leta 1924 ga je tržaški škof Alojzij Fogar imenoval za župnika in dekana v Tomaju, kjer je ostal do smrti. Leta 1955 je bil imenovan za prelata in je dobil vse škofovske pravice. Po slovesnem ustoličenju v koprski stolnici je poleg župnije in tomajske dekanije prevzel skrb za še 46 župnij tržaško-koprske škofije. Leta 1961 ga je papež imenoval za apostolske-ga administratorja slovenskih delov tržaško-koprske in reške škofije. Upal je, da bo imenovan za naslovnega škofa, a je bil po združitvi solkanske in tržaške admini-strature v letu 1964 na položaj apostolskega administratorja za Slovensko primorje imenovan msgr. Janez Jenko. Kjuder je za opravljeno delo dobil imenovanje za apostolskega protonotarja ad interim. (SB.) Klar, Franc (Ferenc), dr. (6. 10. 1896, Ivanci–15. 7. 1967, Ljubljana) Zdravnik in politik. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1283 Med prvo svetovno vojno je bil vojak na ruski in italijanski fronti, kjer je bil ranjen. Najprej je študiral teologijo v Sombotelu in Innsbrucku, v letu 1920 je po-novno začel študirati, tokrat na Medicinski fakulteti, sprva v Ljubljani in nato v Zagrebu, kjer je leta 1926 promoviral. Leta 1931 je bil imenovan za banovinskega zdravnika okraja Lendava. V letu 1935 je bil na listi JRZ izvoljen za narodnega po-slanca okraja Lendava, kar je ostal do razpustitve Narodne skupščine v Beogradu. Kot zaveden Slovenec ob začetku druge svetovne vojne ni bil sprejet v madžarsko zdravniško zbornico in je bil pod stalnim policijskim nadzorstvom. Leta 1945 je bil mobiliziran v delovno enoto madžarskih oblasti kot vojaški zdravnik za pregled nabornikov. Po koncu vojne je postal sanitetni referent za lendavski okraj, a so ga jugoslovanske oblasti obtožile sodelovanja z madžarskim okupatorjem. 24. avgu-sta 1945 ga je senat Sodišča slovenske narodne časti v Murski Soboti obsodil na izgubo narodne časti za 15 let, težko prisilno delo za šest let in odvzem celotnega premoženja, a je bil kmalu pomiloščen in v celoti oproščen kazni prisilnega dela. Od leta 1946 je ponovno delal kot zdravnik. Za pionirsko delo na področju medi-cine v industrijskih obratih je prejel številne nagrade in pohvale. (OSP; SI AS 2058, leto 1939; Čoh Kladnik, M., Dr. Franc Klar.) Klavž, Leopold (Polde) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Klekl, Jožef ml. (3. 3. 1879, Krajna–24. 9. 1936, Dolenci) Duhovnik, pisatelj in časnikar. V Sombotelu je študiral bogoslovje. Leta 1902 je bil posvečen v duhovnika, nato je služboval kot kaplan pri Sv. Juriju v Prekmurju, nato v Rohoncu na Gradiščan-skem, v Turnišču in Murski Soboti. Leta 1911 je zaprosil za župnijo Veliki Dolenci, kjer je ostal do smrti. Objavil je veliko prispevkov, ki niso imeli le nabožne vsebi-ne, ampak so obravnavali tudi zgodovinske, etnološke, gospodarske in leposlovne teme. Največ je pisal za Kalendar Srca Jezušovoga , ki ga je med leti 1909–1919 tudi urejal, in Marijin list, poleg tega je bil nekaj časa urednik Novin. (OSP.) Na kazalo Na kazalo oseb 1284 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Klekl, Jožef st. (13. 10. 1874, Krajna– 30. 5. 1948, Murska Sobota) Duhovnik, politik, urednik in nabožni pisatelj. Bogoslovje je študiral v Sombotelu. Leta 1897 je bil posvečen v duhovnika. Naj- prej je služboval kot kaplan v domači župniji na Tišini, zatem v Incédu na Gra-diščanskem in v Črenšovcih, potem je bil župnik v Pečarovcih do 1910, ko se je zaradi bolezni upokojil in se preselil v Črenšovce. Za Francem Ivanocyjem je bil prvi, ki je kljub težavnim okoliščinam v ogrski državi organiziral redno izhajanje slovenskega tiska. V letu 1904 je ustanovil Marijin list, leta 1913 še Novine, od 1903 do 1944 je bil urednik Kalendarja Srca Jezušovoga, od 1932 do 1940 pa še Marijikinega ogračka. Poleg uredniškega dela je bil tudi politično dejaven; v ob-dobju 1920–1929 je bil poslanec SLS za lendavski okraj v Narodni skupščini, leta 1935 pa je bil imenovan za banskega svetnika. Zavzemal se je za ohranitev slo-venstva v ogroženih predelih in vestno izpolnjeval duhovniške dolžnosti, tako do domačih vernikov kot do izseljencev, poleg tega pa deloval še na gospodarskem, kulturnem in socialnem področju. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Celldömölku. (ES 5, str. 91–92; OSP.) Klemenčič, Alfonz – Jerko Anton Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Klinar, Anton – Hren Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kljaković, Jozo (10. 3. 1889, Solin–1. 9. 1969, Zagreb) Hrvaški slikar. Slikarstvo je študiral v Splitu in Zagrebu, izpopolnjeval se je v Rimu, Ženevi in Parizu. Razstavljal je tudi z Ivanom Meštrovićem. V letih 1921 in 1943 je v Zagre-bu predaval stensko in dekorativno slikarstvo. V obdobju NDH je bil zaprt, nato je leta 1943 emigriral v Rim in po vojni v Buenos Aires. V Zagreb se je vrnil leto pred smrtjo. (HBL.) Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1285 Klopčič, Josip – Martin Žagar (21. 4. 1886, Železniki–6. 1. 1957, Lemont, Illinois) Župnik na Dobrovi pri Ljubljani. Med vojno je podpisal Narodno izjavo, ki mu jo je v podpis prinesel Janez Grum. Po vojni je emigriral, a se je pozneje vrnil v domovino. (Griesser Pečar, T., Cerkev na zatožni klopi, str. 315, 316; SI AS 1931, OMS, 600-21/215.) Knaflič, Josip (4. 3. 1880, Šmartno pri Litiji– 13. 11. 1949, Ljubljana) Publicist, pisatelj in dramatik. Študiral je na univerzah v Zürichu in na Dunaju. Po letu 1905 je bil v Trstu član avstrijske tiskovne agencije Correspondenz-Bureau, literarni urednik Edinosti in intendant slovenskega gledališča v Trstu. Leta 1908 je postal načelnik tiskovnega urada pri bosansko-hercegovski deželni vladi. V letu 1919 je v Sarajevu izdajal nem-ško-francoski dnevnik Le Messager de Sarajevo in leta 1920 revijo Sava. V obdobju 1922–1924 je bil tajnik bosanskega podjetja za elektriko v Jajcu. Leta 1925 je prišel v Ljubljano in najprej delal v uredništvu katoliškega dnevnika Slovenec, od 1927 pa pri liberalnem Jutru. Pisal je feljtone, skice, novele, potopise in romane, v sloven-skem, nemškem ter srbohrvaškem jeziku, in veliko prevajal iz tuje literature. (SB.) Knežević, Radoje (20. 8. 1901, Stragari–22. 6. 1983, Montreal) Srbski politik. Brat Živana Kneževića. Po diplomi iz francoskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Be- ogradu je bil srednješolski profesor v Kruševcu, Splitu in Beogradu. Od 1935 do 1937 je poučeval Petra II. Karađorđevića, 1937 je bil upokojen zaradi spora s pro-svetnim ministrom, a je bil že 1939 reaktiviran. Bil je član Izvršnega odbora De-mokratske stranke. Z bratom Živanom je sodeloval v vojaškem udaru 27. marca 1941. Med vojno je bil minister v begunskih vladah in nekaj časa diplomat v Lizbo-ni. Po vojni je emigriral v Kanado, kjer je postal urednik časopisa Glas kanadskih Srbov. V domovini je bil v odsotnosti obsojen na 10 let zapora s prisilnim delom. (Tomašević, J., War and Revolution; Knežević, V. J., Radoje Knežević; Wikipedia.) Na kazalo Na kazalo oseb 1286 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Knežević, Živan (28. 7. 1906, Vranje–1. 12. 1984, Seattle, Washington) Srbski častnik in politik. Brat Radoja Kneževića. Vojaško akademijo je končal v Beogradu in šolanje nadaljeval na Višji vojni akademiji v Parizu. Zatem je bil sprejet na častniško šolo v Beogradu. Leta 1938 je bil postavljen za vodjo kabineta Vrhovnega poveljstva pod generalom Dušanom Simovićem, leta 1940 je bil premeščen na položaj poveljnika prvega pehotnega polka kraljeve garde. 27. marca 1941 je sodeloval v vojaškem udaru prozahodno usmerjenih jugoslovanskih častnikov proti vladi Dragiše Cvetkovića, ki je malo pred tem podpisala sporazum s silami osi. V udaru, ki je privedel do razglasitve Petra Karađorđevića za kralja Petra II. in do oblikovanja nove vlade pod Dušanom Simovićem, sta imela brata Knežević pomembno vlogo. Po odhodu v emigracijo, ko je bil postavljen na čelo kraljeve garde, je moral po Simovićevem ukazu priti iz Egipta v London, kjer je bil postavljen za vojnega ministra v vladi Slobodana Jova-novića. Sredi leta 1942 je prevzel položaj šefa kabineta vojnega ministra Draže Mi-hailovića. Po padcu vlade Slobodana Jovanovića v letu 1943 je bil vojaški predstav-nik v Washingtonu. Poleti leta 1944 ni sprejel sodelovanja v vladi Ivana Šubašića, zato je odstopil s položaja jugoslovanskega vojaškega atašeja. Od zavezniških sil je sicer dobil dovoljenje za odhod v Bari k Draži Mihailoviću, vendar so ga Britanci zajeli. S pomočjo ameriškega generala Georgea Marshalla se je vrnil v Washington, medtem ko je bil v domovini na procesu proti Mihailoviću v odsotnosti obsojen na 20 let zapora. Po vojni je postal svetovalec ameriškega vojnega ministrstva, leta 1948 se je zaposlil na Vojno-geografskem inštitutu, kjer je deloval do leta 1960. Do upokojitve leta 1978 je služboval v Štabu ameriške vojske za Evropo in živel v Heidelbergu, nato se je vrnil v ZDA. Sodeloval je v več odborih in na konferencah pakta NATO. (Tomašević, J., War and Revolution; Knežević, V. J., Živan Knežević.) Knific, Franc, dr. (16. 12. 1893, Preddvor–21. 1. 1979, New York) Duhovnik, redovnik (salezijanec). Izobraževal se je na Rakovniku v Ljubljani, na Poljskem in v Rimu, kjer je dok- toriral iz teologije ter filozofije in bil leta 1923 posvečen v duhovnika. Od 1932 je bil ravnatelj salezijanskega zavoda na Rakovniku. Veliko je predaval, se ukvar-jal z vzgojo in pisal; v obdobju 1933–1945 je v okviru rakovniških knjižic izšlo 70 njegovih del. Bil naj bi tudi lastnik in poslovodja Mladinske založbe, pri kateri je leta 1944 izdal Domobrančev molitvenik. Po drugi svetovni vojni je odšel najprej v Italijo, nato v ZDA in bil do leta 1959 ravnatelj bogoslovne šole v Kaliforniji. Po ne-sreči v letu 1962 ni mogel več opravljati delovnih nalog. V domovini je bil avgusta 1945 v odsotnosti obsojen pred sodiščem narodne časti zaradi tiskanja, razširjanja in izdajanja knjig s protikomunistično vsebino. (Griesser Pečar, T., Cerkev na zato-žni klopi, str. 415; Mikola, M., Zaplembe, str. 158–159; Kladnik, T., Duhovna oskr-ba, str. 714; Letopis Cerkve na Slovenskem 2000, str. 462; NŠAL 651, Franc Knific.) Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1287 Knuplež, Silvester – Grčar Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kobi, Karel (16. 1. 1894, Breg–30. 9. 1974, Buenos Aires) Trgovec. (SI AS 1931, šk. 404; Geneanet.) Kobi, Drago (Karel) (12. 5. 1920–25. 7. 1989, Buenos Aires) Pravnik. Brat Marjana Kobija. Doma iz Grosupljega, med drugo svetovno vojno je bil član Pobratima in ka- sneje Narodne legije. V času nemške okupacije je bil pri politični policiji. Zveze je imel s Pavlom Rantom in Rudolfom Žitnikom. Po vojni je emigriral v Lienz, kjer je prišel v stik z Albinom Šmajdom. Zatem se je umaknil v Monigo pri Trevisu in nato v Argentino. (SI AS 1931, OMS, 600-21/216; Geneanet.) Kobi, Marjan (Marjo) (10. ali 18. 8. 1921–junij 1994, Frankfurt) Pravnik. Brat Draga Kobija. Kot brat je bil tudi on med drugo svetovno vojno član Pobratima in Narodne legije, med nemško okupacijo pa pri politični policiji. Povezan je bil s Pavlom Ran-tom in Rudolfom Žitnikom. Po vojni je z bratom odšel v Lienz, kjer je prišel v stik z Albinom Šmajdom, nato v Monigo pri Trevisu. (SI AS 1931, OMS, 600-21/216; Geneanet.) Kocbek, Edvard Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kocbek, Zdravka – Meta Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kociper, Stanko, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kodre, Anton, dr. – Gosar Blaž Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kogovšek, Franc (France) – Rok France Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kokalj, Anton – polkovnik, Tonči, Karčar, Grad Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 1288 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Kolman, Ludvik Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kolterer, Franc – Aleksander Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Komac, Maks Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Komar, Milan, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Komavli, Danilo (16. 7. 1887, Števerjan–1967, Trst) Pravnik, odvetnik. Po prvi svetovni vojni je veljal za enega najprodornejših slovenskih odvetnikov kazenskega prava. Bil je primorski begunec, ki se je v Maribor preselil le dan pred tem, ko je Kraljevina Italija 23. maja 1915 napovedala vojno Avstro-Ogrski. Drugo svetovno vojno je preživel v Ljubljani in Trstu. Po vojni je zapustil Maribor in leta 1967 brez odmeva umrl v Trstu. (Ratej, M., Markuzzijev madež.) Komljanec, Janko (24. 6. 1892, Bučka–17. 6. 1942, Hmeljnik) Duhovnik, mučenec in kandidat za beatifikacijo. V duhovnika je bil posvečen junija 1916. Najprej je bil kaplan v Podbočju, nato prefekt v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, zatem pa je prevzel žu-pnijo Prečna, kjer je ostal do konca življenja. V Prečni je ustanovil hranilnico, dal je pobudo za ustanovitev pošte in prosvetnega doma, spodbujal je razvoj fanto-vskih in dekliških katoliških društev. Med okupacijo je nastopil proti OF. Zaradi odločnega in javnega izražanja protikomunističnega prepričanja so Komljanca in še nekatere druge partizani odgnali proti gradu Hmeljnik, kjer so jih junija 1942 mučili in ubili. (Pust, A., Palme mučeništva, str. 64–67; Župnija Prečna, Sedanji in bivši župniki, Janko Komljanec.) Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1289 Kompare, Franc – Igor Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kopač, Ivan – Orač (14. 1. 1917–?) Delavec. Med drugo svetovno vojno je bil član Slovenske legije, ki naj bi opravljal kurir- ske posle tudi za MVAC. Med drugim naj bi vzdrževal zveze med Milanom Fin-cem in Izidorjem Martinjakom v Trstu ter bil član Slovenske delavske zveze. Ob koncu vojne naj bi emigriral. (SI AS 1931, OMS, 600-21/228–229.) Korbič, Ivan (Janez), pater Beno Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Korošec, Anton, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Korun, Milan (24. 7. 1886, Braslovče–24. 3. 1962, Ljubljana) Pravnik, odvetnik in politik. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu, kjer je 1910 doktoriral. Do 1918 je bil odvetniški pripravnik v Kranju in Ljubljani, nato odvetnik v Ljubljani. Po konča-nem študiju se je pridružil JSDS in sodeloval pri časopisih Naprej, Rdeči prapor, Enakost idr. Med letoma 1920 in 1923 je v ustavodajni skupščini zastopal mari-borsko-celjski volilni okraj. Tedaj je sodeloval z Etbinom Kristanom, s katerim sta izdelala načrt socialističnega kluba, vendar kasneje kot kandidat SSJ na volitvah ni bil izvoljen in je politično delo opustil. Sredi tridesetih let je začel sodelovati z Dinkom Pucem in se tik pred vojno pridružil njegovemu gibanju Slovenska bese-da. Po drugi svetovni vojni je kot pravnik služboval pri Gozdnem gospodarstvu v Ljubljani. (SB; ES 5, str. 306.) Na kazalo Na kazalo oseb 1290 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Kosanović, Sava (29. 5. 1894, Plaški–14. 9. 1956, Beograd) Hrvaški politik, diplomat in publicist. Pravo je študiral v Budimpešti, a se je začel kmalu ukvarjati z novinarstvom in politiko. Leta 1927 je bil poslanec SDS v državnem zboru, tudi v tridesetih letih je bil večkrat izvoljen za poslanca. Kot generalni sekretar SDS se je v obdobju pristo-panja Jugoslavije k trojnemu paktu zavzel za prekinitev koalicijskega sodelovanja s HSS. Po državnem udaru konec marca 1941 je v vladi Dušana Simovića zasedel položaj ministra za preskrbo. Med letoma 1941 in 1944 je živel v ZDA. Tam je spr-va deloval kot predstavnik jugoslovanske vlade, leta 1942 pa je stopil v opozicijo, saj se ni strinjal s stališči jugoslovanskega veleposlanika v ZDA Konstantina Fotića in časnika Ameriški Srbobran; zavzemal se je namreč za bolj uravnotežen odnos do nacionalnih zahtev vseh jugoslovanskih narodov. Leta 1943 je podprl protifa-šistično gibanje in vlado NKOJ. Leta 1944 je postal minister za notranje zadeve, socialno politiko in javno zdravje v vladi Ivana Šubašića, medtem ko je v Tito-Šu-bašićevi vladi zasedel položaj ministra za informiranje. V obdobju 1946–1949 je bil jugoslovanski veleposlanik v ZDA in je skrbel za blaženje političnih napetosti med državama. Po vrnitvi v domovino je bil znova izvoljen za člana vlade in zatem zveznega izvršnega sveta, kar je ostal do svoje smrti. (HE.) Košiček, Jože – Andrejc J. (11. 3. 1898, Žužemberk–25. 11. 1979, Buenos Aires) Duhovnik, časnikar, publicist in politik. Novembra 1918 je stopil v ljubljansko bogoslovje in bil leta 1921 posvečen v du- hovnika. Kot kaplan je služboval najprej v Cerknici, nato na Jesenicah. Leta 1928 je bil imenovan za glavnega tajnika SLS, 1930 pa je bil poklican v Ljubljano, kjer je postal urednik katoliškega tednika Domoljub in vodja propagandnega oddelka Katoliškega tiskovnega društva. Do leta 1935 je bil tudi stolni vikar in tajnik pri-pravljalnega odbora 2. jugoslovanskega evharističnega kongresa, ki je potekal ob koncu junija 1935 v Ljubljani. Leta 1937 je bil imenovan za generalnega tajnika vseh podjetij Jugoslovanske tiskarne, leto pozneje še za njenega glavnega ravnate-lja. Bil je nepopustljiv borec proti komunizmu. Med drugo svetovno vojno je de-loval v organizaciji, ki je reševala protikomunistične in protiokupatorske ilegalce pred komunisti in nacisti. Po koncu vojne je bil nekaj časa v begunskih taboriščih v Italiji, potem je v Rimu skupaj z Miho Krekom pomagal slovenskim beguncem pri izseljevanju v čezmorske države. Januarja 1947 je odšel v Argentino. Od 1949 do upokojitve v letu 1973 je služboval kot duhovnik v bolnišnici Fernandez v Buenos Airesu, objavljal prispevke v tedniku Svobodna Slovenija in nastopal kot govornik na prireditvah slovenskih organizacij. (Jože Košiček, SvSl.) Košir, Vinko, ing. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1291 Košutić, August (5. 8. 1893, Radoboj pri Krapini–12. 11. 1964, Zagreb) Hrvaški politik. Končal je študij na Visoki tehniški šoli v Brnu. Po vrnitvi v domovino se je vključil v HSS, se poročil s hčerjo Stjepana Radića in postal eden njegovih najožjih sodelavcev. V dvajsetih letih je bil večkrat izvoljen za poslanca Narodne skupščine. Po smrti Stjepana Radiča v letu 1928 in uvedbi diktature 1929 je več let deloval v tujini, največ v Italiji in Avstriji. Leta 1937 se je vrnil v Jugoslavijo in postal pod-predsednik HSS. Sodeloval je v pogajanjih za ustanovitev Banovine Hrvaške, bil predlagan za njenega bana, a je položaj dobil Ivan Šubašić. Po vzpostavitvi NDH je bil nekaj časa zaprt, sicer pa pod stalnim nadzorom ustaških agentov. Vzdrževal je stike s predstavniki HSS v tujini, s člani emigrantske vlade, z ustaškimi in nemški-mi oblastmi, pa tudi s partizanskimi voditelji. Čeprav je bila HSS do partizanstva nezaupljiva že zaradi komunistične ideologije in povezav s Sovjetsko zvezo, je Ko-šutić poleti 1944 odšel na območje pod partizanskim nadzorom in skušal doseči sporazum. V zameno za sodelovanje je vztrajno zahteval priznanje HSS kot enako-pravnega partnerja. Sestal se je tudi z britanskim zastopnikom Randolphom Chur-chillom in mu predal pisno poročilo o svojih pogledih na dogajanje na Hrvaškem po letu 1941. Jeseni 1944 so ga partizanske oblasti aretirale in zaprle. Izpuščen je bil septembra 1946, brez kakršnegakoli sodnega postopka. Pozneje naj bi izjavil, da so ga izpustili zato, ker jim ni preostalo nič drugega – našli naj ne bi nič, kar bi ga kompromitiralo. Takoj po izpustitvi je spet prevzel vodstvo stranke in si prizade-val, da bi ta sodelovala na volitvah. Ko je uvidel, da večstrankarske demokracije v Jugoslaviji ne bo mogoče obuditi, se je umaknil iz političnega življenja. Leta 1950 se je zaposlil v zagrebški tovarni električnih strojev Rade Končar, kjer je ostal vodja energetike vse do leta 1954, ko je resno zbolel. (Vlasić, A., Političko djelovanje, str. 11–221; Jeraj, M., Melik, J., Nagodetov proces, str. 496.) Košutić, Miroslava (Mira) (8. 9. 1901, Zagreb–13. 7. 1988, Zagreb) Hrvaška političarka in podjetnica. Hči Stjepana Radića in Marije Radić ter žena Augusta Košutića. Vpisala se je na študij tehnike v Brnu, nato je študirala še v Pragi in Zagrebu, vendar študija ni končala. Po očetovi smrti leta 1928 je prevzela vodenje družinske Slovanske knjigarne, ki je bila stičišče pripadnikov HSS. Kljub integraciji dela čla-nov HSS v ustaški režim sama nikoli ni odkrito podpirala delovanja NDH. Kmalu po koncu vojne sta z materjo sodelovali pri izidu prve številke glasila Narodni glas, ki ga je izdal ožji krog HSS. Zaradi kritike nove jugoslovanske oblasti je bilo avgusta 1945 nadaljnje izhajanje glasila prepovedano, kmalu po prepovedi je bila uničena tudi družinska knjigarna v Zagrebu. (Bitunjac, M., Marija Radić i Mira Košutić, str. 177–185; Geni.) Na kazalo Na kazalo oseb 1292 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Kotnik, Franc (Fran), dr. – dr. Korošec, zbiratelj samobitnosti Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kotnik, Janko, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kovač, Avgust Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kovać, Ante Poslanec Narodne skupščine v času Stojadinovićeve vlade. Spadal je v krog Ju- raja Demetrovića. (SI AS 2058, leto 1932.) Kovačec, Franjo – Jurij Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kovačič, Jože, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kovačič, Oskar (27. 10. 1908, Most na Soči– 31. 1. 1944, Ljubljana) Politični aktivist. Družina se je zaradi fašističnega nasilja preselila v Ljubljano, kjer se je vpisal na študij geodezije. Že v tistem času se je pridružil komunistični stranki in nekaj časa vodil njeno ilegalno tiskarno. Leta 1934 je bil zato zaprt v Sremski Mitrovici in kasneje v Bileći. Na ustanovnem kongresu KPS na Čebinah je bil leta 1937 izbran za člana strankinega vodstva. Po nastopu druge svetovne vojne je bil postavljen za člana Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Strankino vodstvo ga je zatem določilo za organizatorja partizanskega gibanja na Primorskem, vendar je bil leto zatem v Trstu aretiran in zaprt v Castelfrancu ter na otoku Pianosa pri Elbi. V zaporu je zbolel, zato je bil po posredovanju Rdečega križa v letu 1943 izpuščen, a je kmalu zatem umrl. (SB; ES 5, str. 340.) Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1293 Kozak, Ferdo (28. 10. 1894, Ljubljana– 8. 12. 1957, Ljubljana) Književnik, urednik in politik. Brat Juša Kozaka. Šolanje na gimnaziji v Ljubljani je prekinil in odšel v Pariz. Kmalu se je vrnil in leta 1913 potoval po Balkanskem polotoku, nato je v Ljubljani sprejel bančno službo, a je kmalu odpotoval v Dalmacijo. Po vrnitvi je urejal Glas Juga. Med prvo svetovno vojno je bil vojak na ruski fronti, potem je končal šolanje na gimnaziji in med drugim sodeloval v uredništvu Slovenskega naroda. Leta 1918 je postal tajnik slovenskega gledališča. Od 1919 do 1922 je na praški univerzi študiral filozofijo in 1922 promo-viral iz slovanske literarne zgodovine. Zatem je služboval v knjižnicah v Beogradu in Ljubljani. Od leta 1929 je poučeval na klasični gimnaziji v Ljubljani. Z nastopom voj-ne je bil med ustanovitelji OF. V letih 1942 in 1943 je bil konfiniran v Italiji. Od leta 1944 je bil član jugoslovanske vojaške misije v Bariju in načelnik oddelka za prosveto pri SNOS. Po vojni je bil med drugim minister za prosveto v slovenski vladi, predse-dnik in podpredsednik ljudske skupščine, urednik literarnih revij. Njegovo literarno delo obsega pesmi, novele, eseje, kritike in prevode. (ES 5, str. 347; SB.) Kozler, Peter (16. 2. 1824, Koče pri Kočevski Reki– 16. 4. 1879, Ljubljana) Pravnik, gospodarstvenik, geograf, statistik in politik. Na kazalo Na kazalo oseb 1294 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Logiko je študiral v Pavii, fiziko v Padovi, leta 1846 je končal študij prava na Dunaju. Po opravljenem sodniškem izpitu je služboval v različnih istrskih in pri-morskih mestih. Kljub liberalnemu prepričanju je zagovarjal naravne pravice slo-venskega naroda. Leta 1848 je stopil v politiko kot član dunajskega društva Slove-nija, ki se je zavzemalo za Zedinjeno Slovenijo. Raziskoval je slovenske geografske in jezikovne meje; na podlagi obsežnega zbranega gradiva je leta 1853 pripravil prvi slovenski zemljevid (Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin), ki so ga av-strijske vojaške oblasti zaplenile. Leta 1854 je bil vodja državnega pravdništva pri okrožnem sodišču v Gorici, zaradi zapletov v zvezi z njegovim zemljevidom pa je bil poslan v Trst na nižje službeno mesto. Nato se je nastanil kot notar v Seža-ni, potem se je posvetil gospodarski dejavnosti. Sredi šestdesetih let se je vrnil v Ljubljano, kjer je z bratoma in sestro kupil Pagliaruzzijev Cekinov grad v Spodnji Šiški v Ljubljani, na drugi strani Celovške ceste pa so zgradili pivovarno. (ES 5, str. 354–355; SB.) Kralj, Janko, dr. – Janko, King Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kraljič, Janez (Ivan), dr. – Pavlik Janez (14. 8. 1898, Ig–9. 9. 1970, San Francisco) Duhovnik. Kot kaplan je služboval v različnih slovenskih krajih, od 1929 do 1936 je bil prefekt v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, nato je skrbel za duhovno vzgojo v semenišču, od leta 1942 je bil stolni kanonik. Bil je tudi škofijski voditelj Marijinih družb, cenzor in škofijski referent za Katoliško akcijo ter sodnik cerkve-nega sodišča. Tik pred koncem druge svetovne vojne je skupaj s škofom Rožma-nom zapustil Ljubljano. V emigraciji je nekaj časa poučeval sholastično filozofijo na fakultetah v Italiji (Praglia in Brixen), potem je odšel v ZDA in se naselil v San Franciscu, kjer je deloval kot profesor in duhovnik. (Griesser Pečar, T., Stanislav Lenič. str. 49–50; Griesser Pečar, T., Razdvojeni narod, str. 460; Rot, A., Bojevnika, str. 439.) Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1295 Kramar, Josip (Jože) (1897, Platišče–1974, Čempej/Campeglio) Duhovnik. Bil je župnik v Landarju v Beneški Sloveniji. Spadal je med narodno zavedne beneške duhovnike, ki so bili zaradi svojega delovanja in obrambe slovenščine pri bogoslužju pod hudimi pritiski italijanskih oblasti; skupino, ki jo je vodil Kramar, je italijanska policijska oblast uvrstila med največje upornike. V tridesetih letih 20. stoletja je zagovarjal narodne pravice tudi v Vatikanu, kamor je s še nekaterimi drugimi duhovniki odnesel protestno pismo in spomenico. (Pelikan, E., Tajno de-lovanje, str. 293; Žokalj Jesih, B., Bili so Čedermaci, str. 203–204.) Kramer, Albert Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kranjc, Marko – Marko, tajnik Marko, Rubin, Kavčič Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kranjc, Milan – Kajtimir, Milan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Krbek, Ivo (23. 8. 1890, Zagreb–17. 1. 1966, Split) Hrvaški pravnik. Pravo je študiral v Zagrebu, kjer je 1919 tudi doktoriral. Do leta 1928 je službo- val v državni upravi, nato je do druge svetovne vojne predaval na zagrebški pravni fakulteti. Med letoma 1939 in 1940 je kot podban sodeloval pri pravnem oblikova-nju Banovine Hrvaške. Med drugo svetovno vojno je bil odstavljen s Pravne fakul-tete in zaprt. Leta 1944 je odšel v partizane in postal član zakonodajne komisije pri Avnoju. Leta 1946 je postal član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti ter član stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Bil je strokovnjak za upravno pravo in teorijo države ter pravno teorijo. (HE.) Kregar, Janko – fregata, kapetan fregate Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kregar, Simon Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 1296 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Krejči, Anton (19. 8. 1879, Ljubljana–?) Politik in industrialec. Pred drugo svetovno vojno je bil poslanec Narodne skupščine Kraljevine Jugo- slavije, direktor tovarne dušika Ruše, predsednik Zveze industrialcev, med letoma 1933 in 1938 je predsedoval Rotary klubu v Ljubljani. (SI PAM/1736; FG.) Krek, Janez Evangelist, dr. (27. 11. 1865, Sv. Gregor nad Sodražico– 8. 10. 1917, Šentjanž na Dolenjskem) Politik, sociolog, pisatelj, teolog in časnikar. Po maturi na Prvi državni gimnaziji v Ljubljani leta 1884 je vstopil v ljubljan- sko bogoslovje. Po posvetitvi v duhovnika leta 1888 ga je škof Jakob Missia poslal na višji teološki študij na Dunaj, kjer se je seznanil z mladim krščanskosocialnim gibanjem in 1892 doktoriral. Kmalu po vrnitvi v Ljubljano je začel poučevati filo-zofijo na ljubljanskem bogoslovju, kjer je ostal do upokojitve v letu 1916. Zavzemal se je za slovensko narodno osamosvojitev in zvezo z južnoslovanskimi narodi ter konec maja 1917 podprl majniško deklaracijo. Poleg tega se je trudil uveljavljati zamisli krščanskosocialnega gibanja v domovini. Med drugim je leta 1894 usta-novil Slovensko katoliško delavsko društvo, tri leta zatem je zaživela še Slovenska krščanska delavska zveza. Z delom na socialnem, gospodarskem, izobraževalnem Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1297 in narodnopolitičnem področju je pomembno vplival na tedanje družbeno življe-nja in velja za eno od osrednjih osebnosti slovenske zgodovine. (ES 6, str. 1–5; SB; Ognjišče, Janez Evangelist Krek.) Krek, Miha, dr. – Bohinc, Miha, Tolminc, Triglav Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Krekić, Bogdan Socialist (Socialistična stranka Jugoslavije). (SI AS 1931, OMS, 600-1/66, 196, 620, 625.) Kremžar, France (Franc) – Cezar (3. 12. 1920, Ljubljana–24. 11. 1943, Grahovo) Domobranski poveljnik. Sin novinarja in politika SLS Franceta Kremžarja. Spomladi 1942 se je vključil v četniški oddelek, ki se je na Dolenjskem obliko- val v Štajerski bataljon, jeseni 1942 pa je postal poveljnik vaške straže v Grahovem. Po kapitulaciji Italije se je s svojo enoto umaknil v Pudob, kjer je odbijal napa-de Šercerjeve brigade in se 14. septembra 1943 prebil na Rakek. Novembra 1943 je postal poveljnik domobranske posadke v Grahovem in še v istem mesecu padel v bojih s Tomšičevo brigado. (ES 16, str. 114.) Kremžar, France – Osterman Jernej Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Krener (Krenner), Franc – Maček, poveljnik Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 1298 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Kristan, Etbin (15. 4. 1867, Ljubljana−22. 11. 1953, Ljubljana) Politik, pisatelj, urednik in publicist. Obiskoval je kadetnico v Karlovcu, a se je vojaški službi odrekel ter se posvetil novinarstvu in politiki. Živel je v Zagrebu, na Dunaju, v Ljubljani in Trstu. Na Dunaju se je povezal z avstrijskimi socialdemokrati. Od 1896 do 1914 je bil član vodstva JSDS, leta 1912 je bil kot prvi socialdemokratski odbornik izvoljen v ob-činski svet v Ljubljani. Med prvo svetovno vojno je bival v ZDA, kjer je deloval kot novinar in urednik, politično pa si je prizadeval za jugoslovansko federativno republiko. Po vojni se je vrnil v Ljubljano in bil leta 1920 kot socialdemokratski predstavnik izvoljen v ustavodajno skupščino, vendar se je kmalu odrekel manda-tu. V letu 1921 je odšel v ZDA kot izseljenski komisar, a je bil leta 1927 odpuščen. Odtlej se je preživljal kot časnikar in urednik. Med drugo svetovno vojno je skupaj z Louisom Adamičem širil vesti o partizanskem gibanju v domovini. Dve leti pred smrtjo se je vrnil v domovino. (ES 6, str. 15–16; SB.) Krištof, Jovanka (Jelena) – Mira, Jelka Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Krivec, Jože, dr. – Gosak Ivo, I/1, Pisatelj, dr. Pisatelj, dr. Pisatelj Jože, Pisatelj Dom med goricami Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Križaj, Peter Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Križman, Andrej – Brencelj, Komar, Maček, Maček Andrej, Pajk Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Krnjević, Juraj, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1299 Krone, Heinrich (1. 12. 1895, Hessisch Oldendorf–15. 8. 1989, Bonn) Nemški krščanski demokrat. Leta 1923 se je pridružil stranki katoliške sredine (Zentrum) in bil vodja njene- ga podmladka. (Maaß, D., Heinrich Krone.) Krošelj (Krošl), Jože (Jožko, Joško) – Mrak Jože Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Krošl (Krošelj), Anton (Tone), dr. – Benko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Krošl (Krošelj), Jože – Kmet, Zorko, Svetnik, Nosan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kuhar, Alojzij, dr. – Lojze Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kuhar, Josip – Slobodan, Veznič (6. 4. 1909, Ljubljana– ?) Častnik. Doma je bil iz Primorske. Med drugo svetovno vojno naj bi sodeloval v domo- branskih oddelkih v Ljubljani, kjer naj bi skrbel za zveze. Ko mu je julija 1944 grozila gestapovska aretacija, se je umaknil na Gorenjsko in se pridružil tamkajšnjim četni-kom, jeseni 1944 pa notranjskemu četniškemu odredu. Kot vodja četniške radijske sprejemne in oddajne postaje je pomagal vzpostavljati tudi domobransko radijsko mrežo; med drugim naj bi vzpostavil zvezo z Miho Krekom in Jožefom Godino, ko je bil ta poslan v Rim. V času bolezni naj bi nadomeščal Mirka Bitenca na povelj-niškem položaju Gorenjskega odreda. Po vojni je bil sprva v taborišču Forli, kjer je tudi deloval kot radiotelegrafist, nato naj bi ob premestitvi političnih emigrantov v Nemčijo v Senigaliji pobegnil s transporta. Kasneje naj bi bival v Trstu in deloval za ameriško obveščevalno agencijo (Counter Intelligence Corps – CIC). (SI AS 1931, OMS, 600-21/264, 265, 600-11/40; 600-1/100; SI AS 1931, CAE.) Kujundžić (Kujundjić), Bogoljub (1887, Livno–1949, Kitzbühel) Srbski pravnik in politik. Študiral je pravo, najprej v Zagrebu, nato na Dunaju. Med prvo svetovno vojno je pobegnil iz avstro-ogrske vojske in odšel v Rusijo. Po vrnitvi v Srbijo je bil do-deljen 18. polku srbske vojske in bil ranjen v bitki pri Gnjilanah. Kot invalid je bil dodeljen srbskemu diplomatskemu predstavništvu v Rimu, zatem komisiji za pro-pagando v Padovi. Od leta 1925 dalje je bil minister v več jugoslovanskih vladah za Na kazalo Na kazalo oseb 1300 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 različna področja (za gozdove in rudarstvo, za pošto, telegraf in telefon, za prosve-to) Med drugo svetovno vojno je bil član marionetne vlade Milana Nedića. Pred koncem vojne je emigriral v Avstrijo. (Učiteljski tovariš, 1939; Wikipedia.) Kukovič, Kazimir Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kulovec, Franc (Fran), dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kumelj, Metod – Kovač Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kun, Béla (20. 2. 1886, Cehu Silvaniei, Romunija–29. 8. 1938, Moskva) Madžarski politik in revolucionar. Rodil se je v Transilvaniji kot sin judovskega uradnika. V mladosti je bil po- litično dejaven v socialdemokratski stranki. Med prvo svetovno vojno je bil kot avstro-ogrski vojak vojni ujetnik v Rusiji, kjer se je pridružil boljševikom. Leta 1918 je ustanovil madžarsko komunistično stranko. S sovjetsko podporo se je novembra 1918 vrnil na Madžarsko, marca 1919 s podporniki uspešno izvedel dr-žavni udar in sodeloval pri vzpostavitvi Madžarske sovjetske republike (obsegala je tudi Prek murje); v novi vladi je prevzel položaj zunanjega ministra. Po propadu sovjetske republike v avgustu 1919 je zbežal na Dunaj, kjer so ga internirali. Po izpustitvi je odšel v Sovjetsko zvezo, kjer se je bojeval proti protirevolucionarnim enotam. Leta 1921 je bil izvoljen v vodstvo Kominterne. Revolucionarno vstajo je skušal spodbuditi tudi v Avstriji, a so ga 1928 zaprli. Potem se je vrnil v Sovjetsko zvezo. Leta 1937 je bil v stalinističnih čistkah na podlagi ponarejenih dokumen-tov obtožen trockizma, na tajnem sojenju spoznan za krivega in obsojen na smrt. Po Stalinovi smrti je bil rehabilitiran. (VSBL, str. 579; EB; Wikipedia.) Kunc, Boris, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1301 Kunčič, Mirko (2. 12. 1899, Lesce na Gorenjskem– 3. 12. 1984, Buenos Aires) Mladinski pisatelj, pesnik, novinar in urednik. Po končani osnovni šoli mu družinske razmere niso dopuščale, da bi končal gimnazijo. Zaposlil se je v trgovini in zdravilišču Topolšica pri Šoštanju. Kasneje je bil urednik mladinskih strani v dnevniku Slovenec, kjer je objavljal tudi svoje mladinske pesmi in črtice. Med vojno se je poročil s Tilko Marovt, sodelavko Slo-venca v Celju, kamor se je tudi sam preselil. Nemci so ga po zasedbi Celja izgnali. V letih 1943–1944 je bil tiskovni referent na ljubljanskem magistratu. Maja 1945 je z družino odšel najprej na Koroško, nato v Buenos Aires, kjer je delal kot poljski delavec in vratar v tekstilni tovarni, nadaljeval pa je tudi pisanje za mladino. (ES 6, str. 75; Ognjišče, Mirko Kunčič.) Kunstelj, Ignacij Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Kuret, Niko, dr. (24. 4. 1906, Trst−25. 1. 1995, Ljubljana) Narodopisec, pedagog in dramatik. Leta 1930 je diplomiral iz romanistike in primerjalne književnosti, 1946 še iz etnologije in 1956 doktoriral iz koledniške dramatike. Kot srednješolski profesor Na kazalo Na kazalo oseb 1302 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 je služboval v Ljubljani, Kranju in Novem mestu. Od 1954 je bil zaposlen na In-štitutu za slovensko narodopisje pri SAZU v Ljubljani, sprva kot sodelavec, nato kot znanstveni svetnik. V letu 1991 je postal redni član SAZU. Velja za začetnika slovenskega lutkovnega gledališča. (Niko Kuret, SAZU; SB; ES 6, str. 79; OSP.) Kutschera, Franz Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. L Lamovšek, Matija – Kostanjevec Peter (11. 3. 1900, Kostanjevica na Krki–29. 3. 1984, Buenos Aires) Duhovnik. V duhovnika je bil posvečen leta 1925. Kot kaplan in prosvetni delavec je delo- val v Polju pri Ljubljani. Bil je član SLS in med vojno podpisnik Narodne izjave. Po vojni je emigriral v Argentino. (Grum J., Ustanovitev vaške straže; Popisi prebival-stva, sistory.si; Peskar, R., Župnijska cerkev v Šentrupertu na Dolenjskem, str. 90.) Lampret, Jože (19. 1. 1903, Šoštanj−21. 5. 1969, Ljubljana) Duhovnik in narodnoobrambni delavec. V Celju se je seznanil z idejami krščanskega socializma in marksizma. Po kon- čanem študiju teologije v Mariboru leta 1931 je služboval po raznih podeželskih župnijah na Štajerskem, kjer je dobro spoznal težke socialne razmere delavcev in viničarjev. Leta 1939 je bil prestavljen na Hrvaško, kjer se je po okupaciji pridružil partizanskemu gibanju. Po povratku v Slovenijo v letu 1943 je postal verski refe-rent v kulturniški skupini 14. divizije. Po vojni je bil izobčen iz Cerkve. Deloval je kot republiški in zvezni poslanec, tajnik verske komisije v Ljubljani, bil je po-budnik ter soustanovitelj Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov, ki je delovalo pod okriljem oblasti. Leta 1966 je bil ponovno sprejet med duhovnike s pravico do maševanja. (SI AS 1405; Dornik Šubelj, L., Jože Lampret; ES 6, str. 96; Obletnica – partizanski duhovnik Jože Lampret; Šaleški biografski leksikon.) Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1303 Langof, Milan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Languasco, Aurelio (15. 6. 1904, Oneglia–12. 1. 1984, Rim) Poklicni častnik (podpolkovnik) fašistične Prostovoljne milice za nacionalno varnost (Milizia Volontaria per la Sicurezza Nazionale – MVSN), generalni kon-zul, zvezni častnik za MVAC v poveljstvu 11. armadnega zbora. Po kapitulaciji Italije je poveljeval protipartizanskim enotam Salojske republike pod nemškim poveljstvom v Piemontu in Lombardiji. Na čelu enot Apeninskih lovcev se je 5. maja 1945 v dolini Aosta predal vojski ZDA. Po vojni je deloval v neofašistični stranki Giorgia Almiranteja MSI in v Združenju nekdanjih borcev Mussolinijeve Salojske republike. (Ferenc, T., Fašisti brez krinke, str. 91, 499.) Langus, Marta – Marta, Mojca Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Lavrič, Božidar, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Lavrič, Ivo, dr. – Janez Logar Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Lavrič, Jože (Josip), dr. – Levičnik Tone, Kmet, dr. Joža Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Lavrič, Marjan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Lavrih, Ivan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Lederhas, Rajko, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Lehman, Friderik (Mirko) (16. 6. 1903, Velike Lašče–12. 5. 1945, Ljubelj) Vojaški uslužbenec. Z družino je živel v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je dosegel čin majorja Slovenskega domobranstva. Ob koncu vojne je sodeloval v spopadih s partizani na Ljubelju, zatem se je za njim izgubila vsaka sled. (Smrtne žrtve, sistory.si; Popisi prebivalstva, sistory.si; SI AS 1931, evidenca gradiva; Velikonja, T., Bitka.) Na kazalo Na kazalo oseb 1304 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Lekan, Jože Uradnik iz Maribora. Med vojno je bil med ustanovitelji katoliškega bloka, pri čemer je tesno sode- loval z Jakobom Mohoričem. Po vojni je emigriral na avstrijsko Koroško. (SI AS 1931, OMS, 600-21/281.) Lenarčič, Stanko (?–1950, Tunis) Inženir. Član mladinske JNS, ki se je med drugo svetovno vojno vključila v NDS kot koalicijo liberalnih skupin. Poleti 1944, v času zaostrenih sporov znotraj NDS, je predlagal ustanovitev nacionalnega komiteja pri Jugoslovanski vojski v domovini po smernicah Mihailovićevega Centralnega nacionalnega komiteja, vendar druge liberalne skupine tega niso sprejele. Povojne oblasti so menile, da je med vojno sodeloval s pripadniki Dimitrija Ljotića. (Bevc, L., Spomini; SI AS 1931, OMS, 502-5/26, 600-19/307.) Lenček, Ignacij Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Lesjak, Josip (Jože, Juš) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Leskošek, Franc – Luka (9. 12. 1897, Celje–5. 6. 1983, Ljubljana) Kovinar, sindikalist in politik. Po končani meščanski šoli v Celju se je v tovarni Adolfa Westna izučil za kovi- nostrugarja. Prvo svetovno vojno je večinoma preživel na soški fronti, potem se je udeležil še bojev za severno mejo. Po demobilizaciji je delal v številnih tovarnah v Jugoslaviji in na Poljskem. Zaradi socialdemokratskega prepričanja je bil večkrat odpuščen z dela. V tridesetih letih je vodil stavkovno gibanje v Sloveniji in bil izvoljen za pokrajinskega sekretarja Zveze kovinarskih delavcev, nato še za pred-sednika Strokovne komisije za Slovenijo. Zaradi članstva v komunistični partiji je bil izključen iz sindikalne organizacije, prevzel pa je več vodilnih funkcij v KPJ. Leta 1937 je na ustanovnem kongresu KPS na Čebinah postal sekretar njenega Centralnega komiteja. Kmalu po nastopu druge svetovne vojne je bil postavljen za prvega komandanta Vrhovnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Leta 1942 ga je na tem položaju zamenjal Ivan Maček – Matija, medtem ko se je Leskošek posvetil političnim nalogam. V prvi povojni slovenski vladi je postal minister za industrijo in rudarstvo, leta 1947 pa za težko industrijo pri zvezni vladi. Zatem je opravljal še več pomembnih političnih funkcij. Dobil je veliko nagrad in priznanj ter bil razglašen za narodnega heroja. (ES 6, str. 139; OSP.) Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1305 Leskovar, Josip Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Leskovar, Ludvik – Lujo, Bregar, Ban Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Letica, Dušan (23. 10. 1884–19. 9. 1945) Srbski pravnik in politik. Leta 1936 je bil finančni minister. Med vojno je sodeloval v londonski begunski vladi. (SI AS 2058, leto 1936.) Levstik, Fran (28. 9. 1831, Dolnje Retje–16. 11. 1887, Ljubljana) Pesnik, pripovednik, dramatik, kritik, jezikoslovec in časnikar. Bogoslovje je študiral v Olomucu, a je moral zaradi pesniške zbirke Pesmi, ki naj bi bila pohujšljiva in bogokletna, semenišče zapustiti. Nato je na Dunaju poslušal predavanja Frana Miklošiča, a se je kmalu vrnil domov. Nekaj let se je preživljal kot domači učitelj, potem je bil tajnik Slavjanske čitalnice v Trstu, od konca leta 1861 je v Ljubljani urejal list Naprej, nato sodeloval pri ustanavljanju Slovenske matice in bil v obdobju 1864–1865 njen prvi poklicni tajnik. Leta 1866 mu je bila zaupana sestava slovensko-nemškega slovarja, a je bil 1868 odpuščen. Pozneje je za krajši čas opravljal več novinarskih in uredniških del, dokler ni dobil mesta skriptorja v ljubljanski licejski knjižnici. Čeprav je bil brez premoženja in formalne izobrazbe, je imel vseeno precejšen vpliv v tedanjem javnem življenju, zlasti med študenti. V slo-vensko literarno zgodovino se je zapisal predvsem s pesniškim ustvarjanjem, zgo-dovinsko tragedijo Tugomer in pripovedko Martin Krpan. (ES 6, str. 159–162; SB.) Likar, Stanko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Lipovec, Cene – Hrastovec Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Lipovšek, Anton (Tone) (29. 1. 1919, Malečnik–?) Študent, častnik SNVZ. Med vojno je idejno pripadal stražarjem. Po aretaciji Ivana Poljšaka je postal vodja domobranske policije v Trstu (približno do februarja 1945) in vodja zapora SNVZ v Trstu. Verjetno marca 1945 ga je Ludvik Leskovar poslal iz Trsta v »nem-ško službo« na Štajersko. (SI AS 1931, OMS, 600-8/80, 600-21/291; SI AS 1931, evidenca gradiva; SI AS 220.) Na kazalo Na kazalo oseb 1306 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Lipušček, Silvo (26. 12. 1921, Ljubljana–?) Živel je v Trnovem v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno naj bi bil član in obveščevalec Slovenske legije. Imel naj bi stike z Mihailovićevimi predstavniki v Ljubljani. Ko so leta 1944 aretirali člane Slovenske legije, je zbežal v Trst in se priključil SNVZ. Po vojni je emigriral. (Popisi prebivalstva, sistory.si; SI AS 1931, OMS, 600-21/292.) Lisak, Erih (29. 1. 1912, Zagreb–jesen 1946?) Hrvaški politik in ustaški častnik. Vpisal se je na Medicinsko fakulteto v Zagrebu, a študija ni dokončal, ker se je moral zaradi svoje politične dejavnosti skupaj z drugimi ustaškimi politiki uma-kniti v Italijo. V ustaškem taboru Vischetto je skrbel za zdravstvo. Po ustanovitvi NDH se je vrnil v domovino in postal desna roka Anteja Pavelića. Opravljal je naloge vodje policije za javni red in mir, dobil je vojaški čin kapetana in prevzel še vodenje nadzornega organa v ustaški vojaški organizaciji. Po italijanski kapitulaciji je postal civilni uradnik, septembra 1944 je znova prevzel vodenje ustaške glavne varnostne direkcije in nato do maja 1945 opravljal funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve. Podpisoval je odloke o aretacijah, interniranju in streljanju prebivalstva. Po vojni se je umaknil v Avstrijo, kjer se je skrival do septembra 1945. Nato se je preko Trsta ilegalno vrnil v Zagreb, da bi se prepričal o delovanju križarske vojske, vendar ga je povojna tajna služba kmalu aretirala. Septembra 1946 je bil obsojen na smrt. (Dogodilo se na dan 29. januar; Academia, Zapisnik zaslišanja kod OZNE; Wikipedia.) Ljotić, Dimitrije Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Ločniškar, Vladimir – Kres Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Loh, Maks Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Löhr, Alexander Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Lombrassa, Giuseppe, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Lončar, Dragotin Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1307 Lovrenčič, Ivan, dr. – Rekar, Ogradar, Zamoščan, Podgorski Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Lovrenčič, Joža (Jože), dr. (2. 3. 1890, Kred pri Kobaridu–1. 12. 1952, Ljubljana) Pesnik in pripovednik. Na univerzi v Gradcu je študiral slavistiko in latinščino ter 1915 doktoriral. Kot profesor je poučeval na gimnazijah in gimnazijskih tečajih v Gorici, Cerknem in Trstu, nato je bival na Dobravi pri Kropi. Po koncu prve svetovne vojne je bil v začasnem narodnem predstavništvu v Beogradu zastopnik za Goriško in se v novembru in decembru 1919 mudil kot odposlanec v Parizu. Od 1920 je služboval kot profesor v Ljubljani in sodeloval pri različnih mladinskih in drugih listih. Po koncu druge svetovne vojne je bil obtožen sodelovanja z okupatorjem in obsojen na dve leti zapora. Po dveh mesecih je bil sicer izpuščen, vendar njegova dela še vrsto let niso več izhajala. (SB; ES 6, str. 327.) Ložar, Janez, ing. (11. 5. 1912, Ljubljana–1986, Belo Horizonte) Študiral je elektrotehniko na ljubljanski univerzi. Po diplomi se je zaposlil v tovarni pohištva na Duplici. V študentskih letih je bil član Marijine kongregacije in nasprotnik komunistično usmerjene študentske mladine, med vojno član poli-tičnega vodstva akademskega kluba Straža. Enakega prepričanja je bil tudi njegov brat Slavko, poznejši častnik domobranske vojske, ki je bil maja 1945 vrnjen iz Vetrinja in ubit v povojnih pobojih. Pred koncem vojne naj bi oba brata delovala na Gorenjskem. Maja 1945 je Janez zbežal na Koroško, pozneje je emigriral v Bra-zilijo. Sprva je bil zaposlen kot vodja vzdrževanja v dveh strojnih tovarnah v São Paulu, leta 1951 se je preselil v kraj z ugodnješim podnebjem, kjer je dobil boljše delovno mesto, poleg tega pa je kupil dokaj veliko posestvo, kjer je gojil kmetijske pridelke. (Kovček, rogelj.net; SI AS 1931, OMS, 600-21/295, 502-2/20.) Ložar, Rajko (29. 8. 1904, Ljubljana−4. 1. 1985, Manitowoc, Wisconsin) Narodopisec, arheolog in umetnostni zgodovinar. Arheologijo in umetnostno zgodovino je študiral v Ljubljani in na Dunaju, kjer je leta 1927 doktoriral. V obdobju 1928–1940 je bil kustos za arheologijo v Narodnem muzeju v Ljubljani. Opravljal je muzejsko in spomeniško službo ter objavil veliko znanstvenih in strokovnih študij. Od 1940 do 1945 je bil ravnatelj Etnografskega mu-zeja. Ob koncu vojne je emigriral na Koroško, kjer je v begunskih taboriščih poučeval na tamkajšnjih gimnazijah. Leta 1950 je odšel v ZDA, kjer je od 1956 do 1969 vodil muzej v Manitowocu. Strokovne članke je objavljal v Ameriški domovini in drugih revijah ter časopisih. (Rot, A., Bojevnika, str. 444; ES 6, str. 331–332; SI AS 926.) Na kazalo Na kazalo oseb 1308 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Lukman, Franc Ksaver, dr. – dr. Kričač, dr. Nevtralec, Rožanc Anton; Šentjurc (Vodušek, Mačkovšek) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Lurker, Otto (28. 7. 1896, Griesheim–20. 4. 1949, Ljubljana) Nemški policijski uradnik in jetniški paznik. Po koncu šolanja je postal jetniški paznik in med drugim je bil pristojen tudi za Adolfa Hitlerja, ko je bil ta zaprt v zaporu Landsberg. Tik pred vojno je sodelo-val pri ustanavljanju varnostne službe v avstrijskem Gradcu. Med drugo svetovno vojno je na Spodnjem Štajerskem vodil nemško varnostno službo in policijo ter bil odgovoren za več kot tisoč smrti med domačini; med drugim je izdal ukaz za uni-čenje partizanskega Pohorskega bataljona. Po vojni je bil pred vojaškim sodiščem obsojen za vojne zločine in obešen. (Tominšek Čehulić, T., Usmrčeni po sodbah, str. 296; Padec Pohorskega bataljona, Zgodovinski portal; Wikipedia.) Lušicky, Karel, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. M Mächtig, Karol Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Maček, Janez – Jager Janez Posestnik in župan. V času nemške okupacije ga je Leon Rupnik imenoval za župana Šentjošta nad Horjulom. Njegov svak, Jakob Žakelj, je bil med organizatorji vaških straž v Šentjo-štu. Maček je jeseni 1944 podpisal Narodno izjavo. Po vojni naj bi emigriral; sprva naj bi bival v begunskem taborišču Judenburg. (SI AS 1931, OMS, 600-21/300.) Maček, Vladimir (Vladko), dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Mačkovšek, Janko – Lah Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Mačus, Franjo – Zemljak, dr. (7. 1. 1905, Trst–22. 1. 1974, Buenos Aires) Ekonomist in politik. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1309 Ob koncu prve svetovne vojne se je z družino preselil v Maribor, kjer je leta 1920 končal trgovsko šolo. Potem se je zaposlil pri tamkajšnji mestni hranilnici, kjer je ostal do 1938, ko je za tri leta prevzel ravnateljstvo rudnika Peklenica v Murskem Središču. Medtem je ob delu nadaljeval šolanje, končal gimnazijo, leta 1933 diplo-miral na Ekonomski-komercialni visoki šoli v Zagrebu in 1939 doktoriral v Benet-kah. Bil je dejaven član Sokola in JNS. Kmalu po nemški okupaciji je izgubil službo in se umaknil v Ljubljano. Novo zaposlitev je dobil šele v začetku leta 1943, ko je postal sodni izvedenec pri okrožnem sodišču v Ljubljani. V političnem pogledu je kljub nekaterim pogovorom s predstavniki OF ostal njen idejni nasprotnik in zvest pripadnik liberalnih krogov. Bil je član gospodarskega odbora SDS in član Sokol-skega vojnega sveta ter sodeloval pri izdajanju ilegalnega četniškega glasila Svobo-da ali smrt. O njegovi likvidaciji naj bi razmišljali komunisti, zaupale pa mu niso niti italijanske oblasti, ki so ga v letu 1943 zaprle, a je bil po posredovanju škofa Ro-žmana kmalu izpuščen. Po kapitulaciji Italije je še z nekaterimi drugimi nasprotniki OF odšel v Rim. Po osvoboditvi Rima je sodeloval v Slovenskem narodnem odboru pod vodstvom Mihe Kreka, ki si je prizadeval navezati stike z zahodnimi zavezniki ter jih prepričati, naj zavzamejo Slovenijo in komunistom preprečijo prevzem obla-sti. Po koncu vojne je nekaj let preživel v Italiji, nato se je izselil v Argentino. Tudi v emigraciji je ostal dejaven član SDS in sokolstva ter je občasno objavljal prispevke v izseljenskem tisku. (Primorski SBL; Jeraj, M., Melik, J., Nagodetov proces, str. 538.) Maier-Kaibitsch, Alois Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Maister, Hrvoj (2. 12. 1905, Ljubljana–17. 7. 1982, Pariz) Pravnik in ekonomist. Sin Rudolfa Maistra. Na Dunaju je končal študij ekonomije, v Zagrebu še študij prava. Zaposlil se je pri banski upravi in proučeval socialne probleme slovenske vasi. Tako kot brat Bo-rut je bil tudi Hrvoj rezervni častnik jugoslovanske kraljeve vojske. Pred aprilom 1941 je v svoji enoti odkril nemškega vohuna, ki ga je vojaško sodišče obsodilo na smrt. Zaradi tega, pa tudi zaradi možnosti nemškega maščevanja zaradi očetovega delovanja, se z bratom po kapitulaciji Jugoslavije nista vrnila v Maribor, temveč sta odšla na Rakek. Konec leta 1941 se je Hrvoj odpravil v Italijo, da bi bil zunaj dosega nemških okupacijskih oblasti. V Veroni je bil predstavnik Rdečega križa za Slovenijo in Hrvaško, ki naj bi imel zveze z britansko obveščevalno službo. Deloval naj bi tudi kot pripadnik specialne četniške skupine vojvode Jevdjevića in imel leta 1944 stike s Karlom Novakom. V Benetkah naj bi pomagal članom tržaške izpostave Vauhnikove obveščevalne mreže BBZ, ki jih je marca 1944 aretiral ge-stapo in poslal v Buchenwald. Po končani vojni je bil v četniškem obveščevalnem centru v Salzburgu in opravljal analitične naloge. Po odhodu načelnika centra ma-jorja Andreja Glušiča v ZDA je prevzel njegovo mesto in dobil čin podpolkovnika Na kazalo Na kazalo oseb 1310 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Jugoslovanske vojske zunaj domovine. Na tem položaju je formalno ostal vse do leta 1949 (dejansko do 1953), ko je bil center ukinjen zaradi približevanja Jugosla-vije zahodnim državam. Nato je odšel v Pariz, sprejel francosko državljanstvo in postal napovedovalec, kasneje pa direktor slovenskega radia v Parizu. Leta 1967 se je vrnil v Maribor. Občasno je odhajal na zdravljenje v Francijo, kjer je tudi umrl. Pokopan je v Mariboru. (Kranjc, M. F., Sinova generala Maistra; SI AS 1931, OMS, 600-1/634, 600-17/20, 500-5/9; Geni; Perko, F., Posvetilo Ivana Matičiča.) Maister, Rudolf (29. 3. 1874, Kamnik–26. 7. 1934, Unec) General in pesnik. Šolanje na gimnaziji v Ljubljani je zaradi očetove smrti prekinil in leta 1892 vstopil v domobransko kadetnico na Dunaju. Sprva je služil kot častniški priprav-nik v Celovcu in Ljubljani, 1895 je postal poročnik in nato opravil več šol za ča-stnike. Leta 1908 je bil prestavljen v Galicijo in napredoval v stotnika. Pozneje je služboval v Celju, po začetku prve svetovne vojne pa v Mariboru, kjer je postal po-veljnik črnovojniškega (Landsturm) okrožnega poveljstva in se povezal z vodilni-mi slovenskimi politiki. Prvega novembra 1918 je prevzel poveljstvo nad Maribo-rom in vso Spodnjo Štajersko ter ju podredil oblasti Narodnega sveta za Štajersko, ki ga je povišal v generala. Čeprav ni dobil podpore Narodne vlade v Ljubljani, je organiziral slovensko narodno vojsko, razpustil nemške vojaške enote v Mariboru in postal edini vojaški dejavnik v mestu. Potem je do slovenske narodnostne meje zasedel območje na Štajerskem, ki je po mirovni pogodbi z Avstrijo skoraj v celoti pripadlo Jugoslaviji. Načrtoval je tudi zasedbo Koroške, ki pa je kljub Maistrovim vojaškim uspehom zaradi neuspelega plebiscita v letu 1920 ostala v Avstriji. Dne 18. septembra 1919 se je moral umakniti iz Koroške. Od leta 1921 je bil predsednik komisije za razmejitev z Italijo, dokler ni bil v letu 1923 iz nepojasnjenih razlogov upokojen kot divizijski general in odlikovan z redom belega orla z meči. Po upo-kojitvi je živel v Mariboru, zbiral gradivo o bojih za slovensko severno mejo in napisal več spominskih člankov. (ES 6, str. 365–366; SG.) Majce, Jože (15. 2. 1897, Ljubljana–?) Uradnik in domobranski častnik. Pred vojno je študiral farmacijo. Med drugo svetovno vojno je bil uradnik Ti- skovnega urada Pokrajinske uprave in domobranski stotnik. Milan Finec, eden vodilnih članov obveščevalne službe Slovenske legije, ga je jeseni 1944 skupaj z Jožetom Kovačičem poslal na Primorsko, kjer naj bi organiziral obveščevalno de-javnost. Marca 1945 ga je Anton Kokalj, poveljnik SNVZ, imenoval za zveznega oficirja s srbskimi enotami na Primorskem. Odtlej je Majce deloval v Ilirski Bistri-ci. Po vojni je odšel najprej v Rim, leta 1946 pa v begunsko taborišče v Senigaliji. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1311 Njegova nadaljnja usoda ni znana. (SI AS 1931, OMS, 600-20, arhiv; SI AS 1931, OMS, 600-21/239, 301; SI AS 1931, evidenca gradiva; Popisi prebivalstva, sistory. si; Mlakar, B., Domobranstvo na Primorskem, str. 80, 90, 112.) Majcen, Stanko, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Majdič, Fortunat – Merčun (12. 7. 1905, Podoreh pri Moravčah–25. 8. 1942, Ljubljana) Banovinski uradnik in upravitelj Rokodelskega doma v Ljubljani. Med vojno je bil član vodstva Slovenske legije. Spomladi 1942 je na položaju poveljnika Slovenske legije zamenjal umorjenega Iva Peršuha, že nekaj mesecev pozneje, 25. avgusta, pa so tudi njega ustrelili člani VOS OF. (DLRS 3, dokument 52; SI AS 1515/13; Griesser Pečar, T., Razdvojeni narod, str. 387; Žižek, S., Iz arhiva vosovskih likvidacij; Geni.) Majeršič, Ivan (Janez) – Strojar Janez Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Mal, Josip, dr. (22. 12. 1884, Pretrž–29. 8. 1978, Ljubljana) Zgodovinar. Na Dunaju je študiral zgodovino, zemljepis in umetnostno zgodovino ter leta 1908 doktoriral. Postal je član Inštituta za raziskovanje avstrijske zgodovine, kjer je opravil strokovni izpit za službo v arhivih, muzejih in knjižnicah. V obdobju 1909–1945 je bil zaposlen v Deželnem oziroma Narodnem muzeju v Ljubljani, od 1924 kot ravnatelj, skorajda ves čas pa je opravljal tudi delo arhivarja. Po upoko-jitvi je v letih 1950–1961 honorarno vodil ljubljanski Mestni muzej. V muzejsko delo je uvedel več novosti. Sestavil je Vodnik po kulturnozgodovinskih zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani in pisal razprave o arhivih in arhivski stroki. Njego-vo znanstveno delo sega predvsem na področje zgodovine in umetnostne zgodo-vine; njegovo najbolj znano delo je Zgodovina slovenskega naroda, ki zajema čas od francoske revolucije do leta 1939. (ES 6, str. 381; SB.) Malovrh, France – Breznik Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Mansfield, John Maurice (22. 12. 1893, Easthampstead, Berkshire–4. 2. 1949, Lower Woodford, Wiltshire) Britanski mornariški častnik. Obiskoval je mornariški šoli v Osbornu in Dartmouthu ter se leta 1906 priklju- čil kraljevi mornarici. Med drugo svetovno vojno je sprva deloval na Norveškem, Na kazalo Na kazalo oseb 1312 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 leta 1944 pa je ladjevje, ki mu je poveljeval, odigralo pomembno vlogo v bitki za Anzio. Po vojni je postal pomočnik načelnika britanske trgovske mornarice. (Tra-ces; Wikipedia.) Mardam Bey, Jamil (1895, Damask–30. 3. 1960, Kairo) Sirski politik. Rodil se je v sirski aristokratski družini. Politologijo je študiral v Parizu. Po koncu prve svetovne vojne je kot sirski delegat na pariški mirovni konferenci za-govarjal sirsko celovitost. Med obema vojnama je v domovini pomagal vzpostaviti politično koalicijo (Narodni blok), ki je vodila protifrancosko politiko. Po obnovi-tvi ustavnega življenja v Siriji v letu 1943 je bil naprej minister za zunanje zadeve, nato minister za gospodarstvo in obrambo ter namestnik predsednika vlade. Vo-dilne funkcije je opravljal tudi po 17. aprilu 1946, ko je bila razglašena sirska neod-visnost. Med drugim je do oktobra 1946 predsedoval Svetu Arabske lige. Dvakrat je bil predsednik vlade, leta 1948 je prevzel mesto obrambnega ministra, vendar je decembra istega leta po arabskem porazu v Palestini odstopil s položaja. Leta 1949 je odšel v Kairo, kjer je živel do smrti. (Wikipedia.) Margotti, Carlo Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Marinček, Anton (Tone) (17. 1. 1888, Cerklje ob Krki−7. 11. 1942, Rab) Sindikalni delavec. Po prekinitvi študija prava se je zaposlil kot uradnik pri Delavski zbornici za Slo- venijo in na tem mestu ostal do 1941. Deloval je v Krekovi mladini. Sredi dvajsetih let je postal član vodstva JSZ in si prizadeval za njeno preoblikovanje v bojevito stro-kovno organizacijo, ki bi bila neodvisna od SLS in usklajena s krščanskosocialnimi stališči. V drugi polovici tridesetih let je bil dejaven v ljudskofrontnem gibanju. Leta 1938 je kandidiral na opozicijski listi, v letu 1940 pa se je zavzemal za sodelovanje s komunisti in bil član akcijskega odbora za ustanovitev Društva prijateljev Sovjetske zveze. Med drugo svetovno vojno je bil med organizatorji OF v Ljubljani. Sredi leta 1942 se je pridružil Dolomitskemu odredu, padel v italijansko zasedo, bil aretiran in poslan v italijansko koncentracijsko taborišče na Rabu, kjer je umrl. (ES 7, str. 2.) Markež, Valentin Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Marn, Janez – Črtomir Mrak (partizansko ime), Janez Hude (četniško ime); N, Črtomir Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1313 Marn, Jože Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Maršič, Franjo, dr. – Franc Podbregar Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Martelanc, Aleksander (25. 12. 1880, Barkovlje–20. 11. 1941, Ljubljana) Duhovnik, redovnik in misijonar. Šolal se je v Barkovljah in Trstu, bogoslovje je končal v Gorici in bil leta 1903 v Trstu posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval v Dolini in pri Sv. Jakobu v Trstu, nato kot župnijski upravitelj v Divači in Ospu. Od 1912 do 1927 je bil župnik na Proseku, potem pa je odšel v Slovenijo, kjer je vstopil v Misijonsko družbo (k lazaristom). Kot ljudski misijonar je deloval v različnih slovenskih župnijah, tudi na Primorskem, kjer je ostal do pomladi 1935, ko so ga fašistične oblasti internira-le. Leta 1936 se je vrnil v Slovenijo in bival v Radečah pri Zidanem mostu, kjer so imele usmiljene sestre svojo provincialno hišo. Po prihodu Nemcev v letu 1941 je zbežal v Ljubljano, kjer je še istega leta umrl. (SB.) Martelanc, Ivan, dr. – Kosec, Kosec Franc, F, Miklošič, dr. Miklošič, Žane, Ž., K., 99, 199, 299, 399, 499 Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Martinjak, Izidor – Dore, Miklavž Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Marušič, Drago Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Marx, Wilhelm, dr. (15. 1. 1863, Köln, Nemčija–5. 8. 1946, Bonn) Nemški pravnik in politik. Študiral je pravo v Bonnu in leta 1922 postal predsednik senata prizivnega so- dišča v Berlinu. Bil je vodja katoliško usmerjene stranke centra (Zentrum), ki jo je popeljal v nemški parlament. Od novembra 1923 do decembra 1924 je bil pred-sednik nemške vlade, od februarja do aprila 1925 predsednik pruske vlade. Maja 1926 je ponovno postal predsednik nemške vlade, vendar je leta 1928 po uspehu socialdemokratov odstopil. Decembra istega leta je odstopil tudi s položaja predse-dnika stranke in se umaknil iz politike. Nacistične oblasti so leta 1933 proti njemu kot vodji katoliškega političnega tabora sprožile sodni postopek, a so ga leta 1935 ovrgle. (EB.) Na kazalo Na kazalo oseb 1314 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Masič (Mašič), Pavle Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Mastrović (Maštrović), Ante (25. 5. 1898, Makarska–2. 5. 1945, Trst) Hrvaški politik. Pred drugo svetovno vojno je bil minister za telesno vzgojo v vladi Milana Sto- jadinovića in minister brez listnice v vladi Dragiše Cvetkovića. Med drugo sve-tovno vojno je delal za mednarodni Rdeči križ v Trstu. Prek slovenskega Rdečega križa je bil povezan s Slovensko zavezo in liberalnim političnim taborom. Umrl je za posledicami rane, ki jo je dobil med partizanskim napadom. (Vodušek Starič, J., Dosje Mačkovšek, str. 14, 21; SI AS 1931, OMS, 600-21/634; Geni; Gantar, I., Prvi ples; SI AS 2058, leto 1939; Jeraj, M., Melik, J., Nagodetov proces, str. 294.) Mavec, Jakob – Jaka Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Maver, Ciril Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Mavrič, Jože Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Mazzini, Giuseppe (22. 6. 1805, Genova–10. 3. 1872, Pisa) Italijanski revolucionar, politik, novinar in filozof. Ustanovitelj tajne revolucionarne skupine Mlada Italija in borec za italijansko združitev. (EB.) Megušar, Anton, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Mehle, Anton Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Mekina, Leopoldina – Bogo, Boga Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Melaher, Jože – Zmagoslav Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1315 Meničanin, Dušan (10. 5. 1904, Rujevac, Dvor pri Uni–9. 12. 1944, Luža) Častnik. Leta 1923 je končal pehotno podčastniško šolo in nato služboval v Sisku, Sko- pju in Škofji Loki, od 1934 pri poveljstvu Dravske divizije v Ljubljani. Leta 1942 so ga italijanske okupacijske oblasti kot kapetana poslale v internacijo. Jeseni 1943 se je vključil v Slovensko domobranstvo in postal eden najsposobnejših domobran-skih častnikov. Najprej je bil poveljnik enote na Škofljici, od maja 1944 poveljnik bataljona »O« v Novem mestu in od julija 1944 poveljnik 4. udarnega bataljona v Šentvidu pri Stični. Padel je v spopadu z enotami 18. divizije NOV in POJ v bližini Novega mesta, pokopan je v Ljubljani. (ES 7, str. 69; Popisi prebivalstva, sistory.si; Smrtne žrtve, sistory.si; Kladnik, T., Slovenska partizanska in domobranska voj-ska, str. 31.) Mergenthaler (Mörgenthaler), Adolf st. (2. 6. 1883, Ljubljana–?) Usnjarski industrialec. Leta 1875 je Jurij Mergenthaler v Ljubljani ustanovil strojarno usnja. Za njim jo je vodil sin Adolf. Od leta 1911 je Adolf st. tovarno vodil skupaj z ženo Elizabeto (Kristino), rojeno Kipp. Imel je tudi usnjarski obrat na Vrhniki. Leta 1938 je odku-pil ljubljansko enoto usnjarske tovarne Karla Pollaka v Mostah. Po drugi svetovni vojni so ga nove oblasti kot Nemca priprle. Novembra 1945 je v pritožbi zapisal, da ni nemške narodnosti, češ da sta starša Slovenca. Januarja 1946 se je pritožil na zaplembo premoženja, kar je utemeljeval z dejstvom, da je bil njegov oče, sicer rojen v Nemčiji, nizozemskega rodu, mati Regina, rojena Rozman, pa slovenske narodnosti. Družina Mergenthaler naj bi med vojno denarno podpirala OF, čeprav se ni upala preveč izpostavljati. Pozneje so povojne oblasti Adolfa obtožile sode-lovanja v Švabsko-nemški kulturni zvezi, kamor naj bi se včlanil leta 1941, in go-spodarskega sodelovanja z okupatorjem, ga razlastile ter skupaj z družino izgnale v Avstrijo. Družina Mergenthaler se je naselila v okolici Milana. (SI ZAL LJU 486, šk. 90, p. e. 2070/46; Sunčič, M., Celotno posojilo, str. 46; SI AS 1931, šk. 284, šk. 1069; Geni; Matić D., Tiskovna svoboda, str. 41–43.) Mergenthaler (Mörgenthaler), Adolf ml. (21. 12. 1913, Ljubljana–?) Strojar. Sin Adolfa Mergenthalerja st. Poročen je bil s Cirilo Baher (Bahar) iz Zgornje Šiške. Po vojni je bil kot Nemec priprt v ljubljanskih sodnih zaporih in nato skupaj s starši izseljen, medtem ko so za ženo Cirilo povojne oblasti navedle, da je pobegnila. Ta je v korist svojega moža pred oblastmi pričala, da je govoril le slovensko. (SI AS 1931, šk. 284, 1069; SI ZAL LJU 486, šk. 90, p. e. 2070/46.) Na kazalo Na kazalo oseb 1316 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Meršol, Valentin, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Meštrović, Ivan (15. 8. 1883, Vrhpolje–16. 1. 1962, South Bend, Indiana) Hrvaški kipar in arhitekt. Otroštvo in mladost je preživel v Dalmaciji. Kiparstva se je učil v kamnoseški delavnici v Splitu, leta 1900 je bil sprejet na Akademijo likovnih umetnosti na Dunaju, pozneje je živel tudi v Rimu in Parizu. Prvo svetovno vojno je preživel v tujini, kjer se je zavzemal za vzpostavitev samostojne demokratične države juž-nih Slovanov in sodeloval pri ustanovitvi in delovanju Jugoslovanskega odbora. Po prvi svetovni vojni se je vrnil v domovino. Živel je v Zagrebu in Splitu, hkrati pa veliko potoval in razstavljal svoja dela v evropskih in čezmorskih državah. Med drugo svetovno vojno so ga zaradi antifašistične naravnanosti zaprli ustaši. S po-močjo Vatikana je junija 1942 odšel najprej v Benetke, nato v Rim in poleti 1943 v Švico. Po drugi svetovni vojni so ga nove jugoslovanske oblasti pozvale k vrnitvi, a je zavrnil življenje v komunistični državi. Od januarja 1947 je živel v ZDA, kjer je kot profesor poučeval na tamkajšnjih univerzah in prejel ameriško državljanstvo. V letu 1959 je zaradi dogovora o usodi njegovih nepremičnin in umetniške zapu-ščine obiskal Hrvaško in se na Brionih srečal s Titom. Umrl je leta 1962 v mestu South Bend v Indiani. Pokopan je v Dalmaciji, v družinski grobnici v Otavicah. (HE; SI AS 1931, OMS, 600-20, arhiv; Wikipedia.) Metelko, Bogomir Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Mihailović, Dragoljub – Draža, Čiča, Jug Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Mihalič, Boris, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Mihelak, Josip, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Mihelčič, Alojzij – Belin, Bradač, Celjski, Celjski bradati Lojze Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Mikes, János (tudi Janoš ali Janez Mikeš) (27. 6. 1876, Zabola–28. 3. 1945, Répceszentgyögy) Madžarski duhovnik in škof. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1317 Iz teologije je diplomiral v Innsbrucku. Leta 1911 je bil postavljen za škofa v Sombotelu. V času Madžarske sovjetske republike leta 1919 je bil zaprt v Cell-dömölku. Spadal je med konservativne katoliške duhovnike. (SK; Wikipedia.) Milanović, Božo Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Milavec, Anton, dr. – dr. Pokojninc, dr. Pokojninar, dr. Milač Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Milavec, Ciril – Potrebuješ Darjan, Potrebuješ Marjan Dekan na Vrhniki. Decembra 1944 je podpisal Narodno izjavo. Po vojni je emigriral. (SI AS 1931, OMS, 600-21/341.) Miletić, Vjekoslav, dr. Poslanec v Stojadinovićevi vladi (1939). (SI AS 2058, leto 1939.) Miselj, Vladimir – Bled Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Mohorič, Jakob – dr. Jaka Moh., dr. Jaka, dr. J. M. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Moškerc, Miha (30. 10. 1872, Ljubljana−11. 8. 1924, Ljubljana) Časnikar in organizator krščanskosocialnega gibanja. Nekaj časa je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, potem se je izobraževal sam. Spr- va je služboval pri finančni straži in okrajni bolniški blagajni. Po letu 1894, ko je Janez Evangelist Krek začel ustanavljati krščanskosocialno delavsko organizacijo, je postal eden njegovih prvih sodelavcev. Najprej je sodeloval pri časopisih kr-ščanskosocialnega delavstva. Leta 1904 je kot član uredništva časopisa Slovenec pokrival notranjo in zunanjo politiko, v obdobju 1911–1924 je bil njegov odgo-vorni urednik. Po ustanovitvi Jugoslovanske strokovne zveze je leta 1909 postal njen tajnik, 1919 pa podpredsednik njenega načelstva. V letu 1922 je bil izvoljen v ljubljanski občinski svet v koaliciji Zveze delovnega ljudstva in levega socialnega bloka SLS s komunisti in socialistično frakcijo. (ES 7, str. 225; SB.) Mrak, Anton Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 1318 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Mravlje, Milan (30. 10. 1893, Log pri Brezovici–25. 3. 1978, Ljubljana) Geodet in politik. Med prvo svetovno vojno se je boril na soški fronti, a je prešel na italijansko stran in se decembra 1918 v Solunu kot dobrovoljec pridružil srbski vojski. Leta 1920 se je vpisal na študij geodezije na Tehniški fakulteti v Ljubljani in bil med ustanovitelji Društva študentov komunistov. Po opravljenem državnem izpitu v letu 1921 se je zaposlil kot geodet. Od leta 1924 se je poklicno ukvarjal s kmečko politiko; sodeloval je pri Kmetskem listu, bil je član vodstva Zveze kmetskih fantov in deklet, tajnik Slovenske kmetske stranke in nato Zveze agrarnih interesentov. V obdobju 1931–1934 je bil tajnik Narodne skupščine v Beogradu, od 1933 je bil v ožjem banovinskem odboru liberalne JNS. V prvih mesecih okupacije je sodeloval v ilegalnem vodstvu JNS, nakar so ga ob koncu leta 1941 italijanske oblasti aretira-le in poslale v internacijo v Italiji. Po vrnitvi v letu 1943 ni bil več politično dejaven. Po končani vojni so ga aretirale jugoslovanske oblasti, a je bil izpuščen na podlagi amnestije. Od 1946 do 1953 je bil zaposlen pri republiškem ministrstvu za gozdar-stvo. (ES 7, str. 233; Popisi prebivalstva, sistory.si; SI AS 1931, OMS, 600-2/10, 79, 150, 181; NŠAL, 03775, str. 156, 89.) Mravlje, Vinko (9. 4. 1922, Brezovica pri Ljubljani–13. 6. 1942, Brezovica pri Ljubljani) Študent. Obiskoval je učiteljišče in bil dejaven član Katoliške akcije ter pripadnik Tom- čeve skupine Mladci. Leta 1942 so ga na Brezovici skupaj z očetom in bratoma ubili partizani. (Mole, I., Bili so čudoviti fantje; Smrtne žrtve, sistory.si; Godeša, B., Kdor ni z nami, str. 215, 216; Pust A., Palme mučeništva, str. 383–385.) Mrkun (Markun), Anton Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Müller, Karl – Mlinar Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Muri, Lambert – Lamo Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Mussolini, Benito – Duce Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Mušicki, Konstantin – Kosta Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1319 Mušič, Zoran Anton (12. 2. 1909, Bukovica–25. 5. 2005, Benetke) Slikar in grafik. Med prvo svetovno vojno se je zaradi bližine soške fronte z družino preselil v Šentilj pri Velenju, potem se je vrnil v Gorico in se po koncu vojne ponovno pre-selil, tokrat v Velikovec. Po končani gimnaziji v Mariboru se je vpisal na zagrebško Akademijo likovnih umetnosti in tam leta 1935 diplomiral. Po vrnitvi v Slovenijo so se okrepile njegove vezi z umetniškim dogajanjem v Mariboru in Ljubljani; v Mariboru je bil izvoljen v odbor kluba Brazde, pridružil se je umetnikom v društvu Neodvisni, bil je sprejet v odbor Društva slovenskih likovnih umetnikov, sodeloval je pri reviji Umetnost. Na njegov slikarski razvoj so posebej vplivala potovanja po Dalmaciji in Španiji. Po izbruhu druge svetovne vojne se je vrnil na Primorsko. Leta 1943 se je odpravil v Benetke, kjer ga je gestapo novembra 1944 aretiral in poslal v Trst, nato v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni je živel in ustvarjal v Be-netkah in Parizu. Mušič velja za enega najpomembnejših sodobnih umetnikov. V domovini je prejel Prešernovo in Jakopičevo nagrado, v Franciji red viteza legije ča-sti. 1981 je postal zunanji dopisni član SAZU. (ES 7, str. 251; Zoran Mušič, SAZU.) N Nadrah, Jožef (Jože) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Nagode, Črtomir, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Narbeshuber, Karl (24. 10. 1879, Linz–?) Nemški podjetnik. Od leta 1905 je živel v Ljubljani. Najprej se je zaposlil pri Električni cestni železnici, nato v zasebnem podjetju. Od leta 1940 naj bi bil član Švabsko-nemške kulturne zveze Na kazalo Na kazalo oseb 1320 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 (Kulturbund), a naj bi iz nje – po lastnih besedah – že leto pozneje izstopil. Njegovo elektropodjetje je opravljalo storitve tudi v ljubljanski usnjarski tovarni Adolfa Mer-genthalerja st. Po končani vojni je bil skupaj z njegovim sinom, Adolfom ml., obtožen članstva v Kulturbundu in od maja do junija 1945 zaprt v ljubljanskih sodnih zaporih. Ob koncu leta je bil kot Nemec z ženo Marijo (rojeno Dostal) pregnan čez madžarsko mejo, od koder naj bi se napotil v avstrijski Gradec. Njegovo podjetje in nepremičnine so nacionalizirali že septembra 1945, nekaj let kasneje še lastnino njegove žene, njuno skupno premoženje pa je bilo preneseno v upravljanje Elektra Ljubljana. (SI AS 1931, šk. 920/1937, šk. 1062, šk. 1069; SI ZAL LJU 468, šk. 12, p. e. Zpl 911/45.) Natlačen, Marko, dr. – Nabasan, Marko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Nedić, Milan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Neubacher, Hermann (24. 6. 1893, Wels–1. 7. 1960, Dunaj) Avstrijski nacistični politik. Izobraževal se je v Kremsmünstru in na Dunaju. Med prvo svetovno vojno je slu- žil na italijanski fronti. Sprva je bil povezan z avstrijsko socialdemokratsko stranko, pozneje se je navdušil za pangermansko idejo in se vključil v avstrijsko nacistično stranko. Po priključitvi Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji je bil krajši čas župan Dunaja. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za območje Grčije in Balkana (vključno s Srbijo, Albanijo in Črno goro). Leta 1946 ga je jugoslovansko vojaško sodišče v Beogradu obsodilo na 20 let prisilnega dela. Novembra 1952 je bil zaradi šibkega zdravja izpuščen iz zapora. Po vrnitvi v Avstri-jo je delal kot gradbeni konstruktor v Salzburgu, od 1954 do 1956 je bil v Etiopiji svetovalec cesarja Haileja Selassieja. Umrl je na Dunaju leta 1960. (Wikipedia.) Novačan, Anton, dr. (9. 7. 1887, Zadobrova–22. 3. 1951, Posadas, Argentina) Pisatelj, pesnik, dramatik, pravnik in politik. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1321 Gimnazijo je obiskoval v Celju, Karlovcu in Varaždinu, zatem je živel v Pragi, Parizu, Münchnu in Moskvi. Po začetku prve svetovne vojne je bil nekaj časa zaprt v Celju in Gradcu, nato je študiral pravo v Pragi in tam leta 1915 promoviral. Za-tem je odšel v Trst, a se je kmalu vrnil v Prago, kjer je bil poklican k vojakom. Po končani vojni je bil sprva zaposlen v diplomatskih predstavništvih v Zagrebu, Pra-gi, Beogradu in Trstu, nato je bil nekaj časa tajnik na kmetijskem ministrstvu. Leta 1921 se je posvetil politiki in ustanovil Zemljoradničko stranko za Slovenijo. Na skupščinskih volitvah v letu 1923 ni bil uspešen, zato se je za nekaj let vrnil v diplo-matsko službo. Po odslovitvi s položaja tiskovnega atašeja v Varšavi se je odločil za odvetniško delo. Leta 1926 je bil odvetniški kandidat v Mariboru, pozneje je odprl samostojno odvetniško pisarno v Celju, a se je že leta 1932 vrnil v diplomatsko službo, ki jo je opravljal v Kairu in Celovcu. Med drugo svetovno vojno je junija 1942 iz okupiranega Beograda pobegnil k Britancem v Jeruzalem. Do avgusta 1943 je bil v britanski internaciji, nato je bil uradnik pri jugoslovanski emigrantski vladi v Kairu. Po končani vojni se zaradi nasprotovanja komunizmu ni vrnil v Slovenijo. Najprej je odšel v Trst, pozneje v Argentino. (ES 8, str. 11–12; SB.) Novak, Alojzij (28. 6. 1881, Trnovo pri Ilirski Bistrici– 30. 8. 1967, Gorica) Duhovnik in urednik. Bogoslovje je obiskoval v Gorici in bil leta 1905 posvečen v duhovnika. Najprej je služboval v Solkanu, nato od 1914 v Črničah, kjer je ostal nadaljnjih trideset let. Od 1944 do 1954 je bil kanonik stolnega kapitlja v Gorici. Po določitvi meje med Jugoslavijo in Italijo na pariški mirovni konferenci v letu 1947 je postal dekan no-voustanovljene dekanije v Štandrežu. Ves čas je bil aktiven v verskem in narodnem dogajanju na Goriškem. Sodeloval je pri ustanovitvi Goriške Mohorjeve družbe in bil njen podpredsednik. V času fašističnega pritiska na Slovence se je postavil v bran pravic slovenskega ljudstva, predvsem za ohranitev pridiganja in verouka v slovenskem jeziku; pisal je pisma in spomenice papežu, nadškofu in različnim politikom. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri komisiji za začasno razmejitev med Italijo in Jugoslavijo. Bil je pobudnik in urednik tednika Slovenski Primorec Na kazalo Na kazalo oseb 1322 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 in je objavljal članke v Katoliškem glasu in Zborniku goriške nadškofije. Med služ-bovanjem v Črničah (1914–1944) je pisal župnijsko kroniko, ki je pomemben zgo-dovinski vir. (OSP.) Novak, Avgust Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Novak, Ferdinand Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Novak, France Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Novak, Karel – Leskovar, L, Poljanec, Stari, Stric Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. O Obal, Bela (17. 5. 1882, Cankova–25. 7. 1951, Dunaj) Zgodovinar in profesor teologije. Teologijo je študiral na evangeličanski teološki akademiji v Eperjesu na Madžar- skem, nato je študij nadaljeval na fakulteti v Halleju. Od 1907 do 1918 je služboval kot učitelj cerkvene zgodovine na evangeličanski teološki akademiji v Eperjesu. De-cembra 1918 ga je madžarska vlada v Budimpešti imenovala za vladnega komisarja s sedežem v Murski Soboti. V času madžarske sovjetske republike v letu 1919 je delal kot univerzitetni profesor v Budimpešti. Po padcu proletarske diktature je emigriral na Dunaj, kjer se je ukvarjal z zgodovinskimi raziskavami. Med letoma 1921 in 1926 se je večkrat poskušal vrniti na Madžarsko, a so mu takratni pravoso-dni organi zaradi njegove dejavnosti v času sovjetske republike vrnitev preprečili. Po letu 1945 je kratek čas živel v Sopronu, nato se je vrnil na Dunaj. (OSP.) Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1323 Ocokoljić Pazarac, Siniša (Simeon) (22. 5. 1908, Lisa–1954, Beograd) Srbski častnik, kapetan kraljeve jugoslovanske vojske in četniški podpolkovnik. Od 1927 do 1930 je obiskoval nižjo šolo Vojaške akademije v Beogradu, potem je končal še višjo šolo te akademije. Leta 1941 je bil organizator četniške vstaje v vzhodni Srbiji in v letu 1942 postal poveljnik Mlavskega korpusa. Jeseni 1944 se je skupaj z glavnino Jugoslovanske vojske v domovini umaknil v Bosno. Marca 1945 ga je Draža Mihailović skupaj z Miodragom Damjanovićem in Ljubo Jovanovićem poslal na posebno misijo v Slovenijo. Od tam je emigriral v Trst in nato v Como, kjer je skušal organizirati diverzantske skupine, ki bi vdirale v Jugoslavijo. Ilegalno delo je nadaljeval tudi po preselitvi v Avstrijo in Švico. Oktobra 1954 je izginil v nepojasnjenih okoliščinah. Domneva se, da so ga agenti jugoslovanske Udbe našli nekje v Avstriji, ga odpeljali v Beograd in tam usmrtili. (Wikipedia; Dimitrijević, V., Dva pisma Siniše Ocokoljića Pazarca.) Odar, Alojzij – Bukovec Jože, Dr. iz Crkavnice, Rado, dr. Rado Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Ogrizek, Anton (14. 11. 1887, Topole, Rogaška Slatina–12. 8. 1963, Tekačevo) Odvetnik in politik. V imenik odvetnikov je bil vpisan 9. avgusta 1919. Kot odvetnik je deloval v Celju. Do leta 1931 je bil tudi podžupan Celja. Bil je član vodstva SLS in v letu 1932 soavtor Slovenske deklaracije (punktacij), najradikalnejšega narodnostnega programa slovenskega katoliškega gibanja v obdobju monarhistične Jugoslavije. Nasprotniki deklaracije, zlasti slovenski liberalci, so ji pripisovali separatistični značaj in zahtevali kaznovanje njenih avtorjev. Nekateri vidni slovenski katoliški politiki so bili leta 1933 obsojeni na zaporne kazni ali internacijo oziroma konfi-nacijo. Med njimi je bil tudi Anton Ogrizek, ki je bil konfiniran v Ključu v Bosni. Po nemški okupaciji Celja v letu 1941 je bil aretiran in izgnan v Zagreb, kjer je odprl odvetniško pisarno. Bil je tudi odbornik tamkajšnje podružnice slovenskega Rdečega križa in se zavzemal za pravice izseljencev. Po koncu vojne je bil aretiran, a je bil na podlagi amnestije izpuščen. (Godeša, B., Dolenc, E., Izgubljeni spomin, str. 87, 117; SI AS 1931, OMS, 600-2/182; Škoro Babić, A., Seznam odvetnikov; Seznam osobja 1927; NŠAM, 02334, str. 22, 147.) Okorn, Klavdij Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Osenar, Stanko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 1324 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Ostović, Pavle (17. 9. 1894, Otočac–15. 1. 1973, Montreal) Hrvaški pravnik, politik in publicist. Od 1912 je bival v Italiji, Angliji in Franciji. V letih 1919–1920 je bil osebni taj- nik ministra za zunanje zadeve Kraljevine SHS Anteja Trumbića. Med obema voj-nama je bil blizu krogov Anteja Trumbića in Ivana Meštrovića. Po drugi svetovni vojni je emigriral v Kanado in deloval med hrvaško politično emigracijo liberalne usmeritve. Ukvarjal se je z zgodovino narodov jugovzhodne Evrope in leta 1952 objavil knjigo Resnica o Jugoslaviji (The Truth about Yugoslavia). (HE.) Oven, Anton Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Ovsenek (Ovsenik), Janko – Pristavnik Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Ovsenek, Josip (Jožef) (25. 2. 1890, Brezje pri Tržiču–?) Gimnazijski ravnatelj. Pred drugo svetovno vojno je bil ravnatelj gimnazije v Kranju. Med vojno je živel v Ljubljani. Ker je prejemal protikomunistično literaturo, mu je sledila VOS OF. (Popisi prebivalstva, sistory.si; SI AS 1931, šk. 728, Indeks VOS.) P Pace, Marino Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Pahor, Roman Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Palacký, František (14. 6. 1798, Hodslavice–31. 5. 1876, Praga) Češki zgodovinar in politik. V letih 1812–1818 je obiskoval evangeličanski licej v Bratislavi, od leta 1823 je živel v Pragi in bil od leta 1827 urednik Časopisa narodnih muzejev na Če-škem. Velja za utemeljitelja modernega češkega zgodovinopisja; med njegovimi deli izstopata Zgodovina Češke v petih knjigah, ki so izšle v letih 1836–1867, in Ideja avstrijske države iz leta 1865. Bil je liberalno usmerjen domoljub, nasprotnik revolucionarnih skrajnosti in zagovornik modela avstrijske ustavne monarhije kot skupnosti enakopravnih narodov. Leta 1848 je predsedoval slovanskemu kongresu Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1325 v Pragi, bil je član prvega češkega parlamenta, od leta 1861 član češkega deželnega zbora in član avstrijskega zgornjega doma na Dunaju. Po avstrijsko-madžarskem sporazumu in nastanku Avstro-Ogrske leta 1867 je postal bolj dojemljiv tudi za panslavistične ideje. (VSBL, str. 824.) Papandreu, Jorgos (13. 2. 1888, Kaléntzi–1. 11. 1968, Atene) Grški liberalni politik. Študiral je v Atenah in v Nemčiji. Politično kariero je začel leta 1915. Od 1917 do 1920 je bil guverner Egejskih otokov, od 1929 do 1933 minister za šolstvo. Po razhodu z levim krilom liberalne stranke je leta 1935 ustanovil Demokratsko so-cialistično stranko. V času diktature Joanisa Metaksasa (1936–1941) je bil v iz-gnanstvu. Med drugo svetovno vojno so ga v letu 1942 zaprle nemške oblasti, a mu je uspelo pobegniti na Bližnji vzhod. Od aprila 1944 je vodil grško vlado v izgnanstvu. Po umiku nemške vojske iz Grčije se je oktobra 1944 vrnil v Atene in postal predsednik grške vlade narodne enotnosti, a je zaradi izbruha državljanske vojne že čez nekaj mesecev odstopil. V obdobju 1946–1952 je zasedal ministrski položaj v različnih vladah. V času, ko je bila njegova stranka v opoziciji, je združil socialistično in liberalno stranko ter leta 1961 ustanovil novo levosredinsko koa-licijo. V šestdesetih letih je bil dvakrat predsednik vlade (1963, 1964–1965). (EB; Wikipedia.) Parac, Matija – Gubec Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Paternost, Ivan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Pavelić, Ante Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Pavlič, Marjan – Svarun, Gorazd (26. 2. 1920, Zgornja Šiška, Ljubljana–?) Mornariški podčastnik. Med drugo svetovno vojno je bil pripadnik Jugoslovanske vojske v domovini. Spomladi 1942 je deloval na Dolenjskem v četniškem Štajerskem bataljonu, ki se je nato preimenoval v Legijo smrti. Deloval je na Dolenjskem. Poleti 1942 se je Pavlič skupaj z drugimi oficirji legije zadrževal v okolici Šentjošta, kjer so imeli taborišče, novembra 1942 pa sodeloval pri zasedbi kartuzijanskega samostana v Pleterjah. Ko je poveljnik slovenskih četnikov Karel Novak, razočaran nad šibko podporo Slovenske zaveze, še posebej pa SLS, januarja 1943 v Polhograjskih dolomitih začel ustanavljati novo četniško ilegalno organizacijo, mu je nekaj mož iz vrst Slovenske Na kazalo Na kazalo oseb 1326 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 in Sokolske legije priskrbel tudi Pavlič. Ta enota se je potem napotila v Primorje, kjer naj bi imela boljše razmere za delovanje. Pavlič je bil poveljnik četniške sku-pine za območje Trsta in Gorice. (Wikipedia; Saje, F., Belogardizem, str. 289, 311, 335, 338, 345, 357; Ferenc, T., Dies irae, str. 13; Seznam žrtev, sistory.si; Popisi prebivalstva, sistory.si.) Pavšič, Vladimir – Matej Bor (14. 4. 1913, Grgar–29. 9. 1993, Ljubljana) Pesnik, dramatik, pripovednik, prevajalec in kritik. Med prvo svetovno vojno se je družina preselila na Štajersko. Gimnazijo je obi- skoval v Celju, nato je v Ljubljani študiral slavistiko. Po diplomi v letu 1937 je bil zaradi simpatiziranja s komunisti pogosto brez službe, le kratek čas je delal kot časnikar v Mariboru, nekaj časa je poučeval v Srbiji, pred nemško okupacijo pa je bil profesor slovenščine v Kočevju. Medtem je pisal pesmi, gledališke in druge kritike. Aprila 1941 se je umaknil k staršem v Ljubljano, se kmalu vključil v OF in postal član KPS. Poleti 1942 se je pridružil Glavnemu štabu slovenske partizanske vojske v Kočevskem rogu. Deloval je na propagandnem in kulturnem področju, bil je umetniški vodja Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, posvečal se je pesništvu in dramatiki. Bil je tudi član SNOS in maja 1945 je prejel čin majorja JLA. Po vojni je bil dopisnik Tanjuga v Rimu, od 1946 do 1948 direktor Drame SNG, nato je deloval kot svobodni pisatelj. Med drugim je bil tudi predse-dnik slovenskega in jugoslovanskega pisateljskega društva, od leta 1965 redni člani SAZU, prejemnik dveh Prešernovih nagrad in nagrade Avnoja. (ES 1, str. 327; SB.) Perčič, Anton – Lukačič Luka (31. 12 .1910, Paradišče, Grosuplje–?) Župan, posestnik in urednik Kmetijskih novic. Med vojno je bil član Pokrajinskega odbora SLS za Ljubljansko pokrajino. Nemške okupacijske oblasti so ga imenovale za župana občine Šmarje - Sap. (SI AS 1931, OMS, 600-21/376a.) Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1327 Perne, Ivan (8. 9. 1889, Povlje–27. 11. 1933, Ženeva) Pravnik in diplomat. Pravo je študiral v Pragi in na Dunaju, kjer je leta 1914 promoviral. Prvo sve- tovno vojno je prebil kot vojak na fronti v Galiciji in v ruskem ujetništvu. Po vrni-tvi v letu 1918 je opravil izpit za diplomatsko-konzularno službo. Leta 1919 je bil tajnik na zunanjem ministrstvu, od 1922 do 1929 tajnik na jugoslovanskem diplo-matskem predstavništvu v Berlinu; potem se je vrnil na zunanje ministrstvo, sprva kot svetnik, nato kot generalni konzul, postal vodja oddelka za Zvezo narodov in dobil še nalogo stalnega strokovnega in tehničnega svetovalca jugoslovanske dele-gacije pri razorožitveni konferenci v Ženevi. (SB.) Pernišek, Franc – Gorenjec Martin Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Peršuh, Ivo (Janez) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Pestotnik, Pavel, dr. – Kostanjšek Ivan, dr. P. P. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Petejan, Josip (Jože) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Petelin, Stanko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Peterlin, Ernest – Arko Marko, Jelen, Jošt, Očka, Petrač Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Petrović, Vojislav M. (Vojo) (27. 8. 1882–1946) Srbski general Jugoslovanske vojske v domovini. Leta 1941 je bil general 13. hercegovske četniške divizije. (Generals.) Na kazalo Na kazalo oseb 1328 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pevec, Ignacij – Kos, Kmet Nace, Gašper Pelko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Pezdir, Alojz (Lojze), dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Pij XI. (Ratti, Ambrogio Damiano Achille) (31. 5. 1857, Desio–10. 2. 1939, Vatikan) 259. papež. V Rimu je doktoriral iz filozofije, kanonskega prava in teologije. Potem je bil profesor na semenišču v Milanu s pomembnim položajem v tamkajšnji ambro-zijanski knjižnici, pozneje je bil prefekt Vatikanske knjižnice. Od leta 1919 je bil nuncij na Poljskem, v letu 1921 je postal kardinal in milanski nadškof, leta 1922 je bil izvoljen za papeža. S številnimi državami je pravno uredil medsebojne odno-se; sklenil je številne konkordate, na primer s Poljsko in Prusijo, leta 1935 tudi z Jugoslavijo, vendar slednji ni bil ratificiran. Z Mussolinijem je leta 1929 podpisal t. i. lateranske sporazume, s katerimi je bilo konec dolga leta neurejenih razmer med italijansko državo in Svetim sedežem. Leta 1933 je sklenil konkordat tudi s Hitlerjevo Nemčijo; pozneje je sicer večkrat protestiral proti nacističnemu ravna-nju s katoličani in s tem v zvezi izdal okrožnico S pekočo skrbjo (Mit brennender Sorge, 1937). Izdal je še več drugih okrožnic, med njimi tudi o krščanskem zakonu in družini (Casti connubii, 1930), o pogledih Cerkve na socialna vprašanja (Qua-dragesimo anno, 1931), o brezbožnem komunizmu (Divini redemptoris, 1937). (Benedik, M., Papeži, str. 258; VSBL, str. 862.) Pij XII. (Pacelli, Eugenio Maria Giuseppe Giovanni) (2. 3. 1876, Rim–9. 10. 1958, Castel Gandolfo, Italija) 260. papež. V nasprotju s svojim predhodnikom Pijem XI., sinom lombardskega svilarja, je Pacelli izhajal iz rimske plemiške družine. Študiral je teologijo, filozofijo, sodobne jezike in zgodovino. Leta 1899 je doktoriral iz teologije, 1904 še iz kanonskega prava. Potem je bil med drugim nuncij na Bavarskem (od 1917) in v Nemčiji (od 1920) ter je imel pomembno vlogo pri sklepanju konkordatov. Za papeža je bil iz-voljen marca 1939. Pred drugo svetovno vojno je obsodil vsakršno nasilje in si pri-zadeval za pomiritev. Med vojno je skušal obdržati nevtralen položaj in nacizma javno ni obsodil, čeprav je opozarjal na nedopustno ravnanje fašistov in nacistov. V tajnosti je sicer pripomogel k reševanju Judov, a so mu mnogi očitali, da je storil premalo. Po vojni je odločno nastopil proti komunizmu. Leta 1950 je razglasil do-gmo o Marijinem vnebovzetju. (EB; VSBL, str. 862.) Pipan, Anton (Tone) Ernest – Osojnik (Osolnik) Gorazd Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1329 Pipp, Viktor (17. 7. 1903, Ljubljana–?) Častnik jugoslovanske kraljeve vojske. Vojaško kariero je pričel leta 1919 v Mariboru. Po prvi svetovni vojni je med drugim služboval kot vojak v 2. topniškem polku v Mostarju. Med okupacijo je sodeloval v MVAC, po kapitulaciji Italije pa je med drugim opravljal službo pi-sarja na štabu domobranske šolske skupine in nato tam prevzel vodenje odseka za sekcije. Po koncu vojne naj bi z družino emigriral v Valencio v Venezueli. (Popis prebivalstva, sistory.si; Saje, F., Belogardizem, str. 455; Kladnik, T., Slovenska par-tizanska in domobranska vojska, str. 37; SI AS 1920, šk. 3; SI AS 1931, CAE.) Pirih, Milko – Skalar, Gorenjc Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Pirih, Vladimir (Vlado) – Černivec Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Pirkmajer, Otmar (Oto), dr. – Brezovšek Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Pitamic, Leonid, dr. – dr. Državnik, pisatelj Države (15. 12. 1885, Postojna–30. 6. 1971, Ljubljana) Pravnik in diplomat. Na kazalo Na kazalo oseb 1330 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pravo je študiral na Dunaju, kjer je leta 1908 doktoriral. Zatem se je študijsko izpopolnjeval še v Heidelbergu in Münchnu. Leta 1915 je bil na dunajski pravni fakulteti habilitiran za privatnega docenta za splošno ter avstrijsko državno pravo in 1917 za filozofijo prava. Po prvi svetovni vojni je bil član jugoslovanske delega-cije na pariški mirovni konferenci, leto pozneje pa član mednarodne razmejitvene komisije med Avstrijo in Jugoslavijo. Od septembra 1920 je vodil poverjeništvo za notranje zadeve, od decembra tudi predsedstvo Deželne vlade v Ljubljani. Bil je prvi dekan Pravne fakultete v Ljubljani, ki jo je otvoril aprila 1920 z znamenitim predavanjem Pravo in revolucija. Na fakulteti je predaval ustavno pravo, teorijo države, filozofijo prava, nekaj časa tudi mednarodno in upravno pravo. V obdobju 1929–1935 je bil izredni poslanik in pooblaščeni minister Kraljevine Jugoslavije pri vladi ZDA v Washingtonu. Zatem je ponovno predaval na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni profesor je ostal do upokojitve v letu 1952. Član Akademije zna-nosti in umetnosti v Ljubljani je bil vse od njene ustanovitve v letu 1938 do juni-ja 1948, ko ga nova oblast iz političnih razlogov ni potrdila kot njenega rednega člana; leta 1996 je bil na skupščini SAZU posmrtno rehabilitiran. (ES 8, str. 360; Pavčnik, M., Leonid Pitamic; Jeraj, M., Melik, J., Nagodetov proces, str. 396.) Plečnik, Jože (Josip, Josef) (23. 1. 1872, Ljubljana–7. 1. 1957, Ljubljana) Arhitekt, urbanist in oblikovalec Kljub veselju do risanja ga je oče mizar predvidel za nadaljevalca družinske obrti. Leta 1888 se je vpisal na oddelek za stavbno mizarstvo na Obrtni šoli v Grad-cu. Po očetovi smrti je odšel na Dunaj, kjer se je zaposlil v velikem pohištvenem podjetju. Zaradi izjemne nadarjenosti za risanje ga je v svojo mojstrsko šolo na dunajski likovni akademiji sprejel Otto Wagner. Po koncu šolanja je potoval po Italiji in Franciji, dve leti delal pri prof. Wagnerju, potem pa odprl lasten atelje. Od leta 1911 do konca prve svetovne vojne se je ukvarjal s poučevanjem. Po koncu vojne se je sčasoma preselil v Ljubljano, se posvetil njeni urbanistični in arhitek-turni prenovi ter predaval na novoustanovljeni Tehniški fakulteti. Hkrati je ustvar-jal tudi na Češkoslovaškem, kjer je med drugim vodil arhitekturno prenovo gradu Hradčani v Pragi. Leta 1938 je postal član SAZU in častni meščan Ljubljane. Med okupacijo je nekaj časa poučeval doma v Trnovem. Povojne oblasti mu večinoma niso bile naklonjene, podelitev Prešernove nagrade v letu 1949 pa je pomenila ne-kakšno politično rehabilitacijo in mu je prinesla nova naročila. (ES 8, str. 397–401; MGML; SB.) Pleničar, Dušan – Bratko, Brat, Kos Bratko, 600 Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Pleško, Hubert – Povše Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1331 Podgornik, Dušan (4. 3. 1898, Dunaj–13. 6. 1942, Ljubljana) Poštni uradnik, telovadec, smučar in član Sokola. Pred vojno je bil dejaven v telovadnem društvu Sokol. Ob notranjem razkolu društva, v katerem so vodilni člani zastopali poglede liberalne stranke, mlajši pa so se zavzemali za neodvisnost Sokola, je bil Podgornik na strani slednjih. Da bi se vodstvo ljubljanske sokolske župe znebilo upornikov, je organiziralo disciplinski proces na ljubljanskem Taboru, znan kot taborski proces. Izključeni člani – med njimi je bil tudi Podgornik – so sicer še ostali člani Zveze Sokolov Kraljevine Ju-goslavije, vendar je Podgornik z Josipom Rusom in še nekaterimi drugimi v letih 1940 in 1941 oblikoval levo krilo Sokola, njegov t. i. ilegalni odbor. S to skupino so stopili v stik komunisti in jih vključili v OF. Podgornik se je vključil v partizan-sko gibanje in bil 13. junija 1942 ustreljen kot talec v Gramozni jami v Ljubljani. (SI AS 2044/II/1/135; Wikipedia; Smrtne žrtve, sistory.si; Pavlin, T., Sokolstvo in prevare.) Pogačnik, Frido, dr. (20. 1. 1902, Ljubljana – 8. 9. 1972, San Francisco) Študent ekonomije in prava. Pred drugo svetovno vojno je bil v diplomatski službi v Pragi in Berlinu, znanec Vladimirja Vauhnika. (Popisi prebivalstva, sistory.si; Rot, A., Bojevnika, str. 60; NŠAL, 04033, 19.) Pogačnik, Jožef (Jože), dr. – Mlinar Jože Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Pokorn, Jože, dr. (17. 3. 1904, Celje–16. 12. 1972, Ljubljana) Pravnik in ekonomist. Leta 1925 je diplomiral na Visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju in 1930 še na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je 1931 doktoriral. Sprva je bil odvetnik in ravnatelj Mestne hranilnice v Škofji Loki. Med okupacijo je bil v letih 1941–1944 zaprt in prisilno izseljen. Zatem se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju in leta 1944 postal član študijske komisije SNOS v Beli krajini. Po vojni je do leta 1951 deloval v slovenski vladi, do 1948 kot minister za pravosodje, od 1951 do 1967 je bil redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. (ES 9, str. 56–57.) Politeo, Ivo, dr. (26. 1. 1887, Split–14. 10. 1956, Zagreb) Hrvaški pravnik, odvetnik, politik in publicist. Na kazalo Na kazalo oseb 1332 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Pravo je študiral v Gradcu, Pragi in Zagrebu, kjer je leta 1911 doktoriral. Do konca prve svetovne vojne se je uveljavil kot priznan finančni strokovnjak in je zato od novembra 1918 deloval v finančnem odseku Narodne vlade SHS, v letu 1919 pa kot zastopnik Kraljevine SHS na mirovni konferenci v Parizu. Istega leta je vodil neuspelo stavko bančnih uradnikov, zaradi česar se je odpovedal tajniški funkciji in se posvetil odvetniškemu delu, ki ga je opravljal vse do smrti leta 1956. Znan je bil kot zastopnik obtoženih v političnih procesih, tako v času med obema vojna-ma, ko je med drugimi branil tudi Josipa Broza, kot v obdobju NDH in po končani drugi svetovni vojni, ko je zastopal tako predstavnike nekdanjih političnih strank in ustaškega voditelja Slavka Kvaternika kot komunistične »odpadnike«, kakor na primer Milovana Djilasa in Vladimirja Dedijerja, največjo pozornost pa je vzbudil kot branilec nadškofa Alojzija Stepinca. V političnem smislu se je opredeljeval za »narodnega socialista« in se zavzemal za postopne družbene spremembe v nacio-nalnem okviru. Kritiziral je tako Obznano kot vidovdansko ustavo, se zavzemal za svobodo tiska in bil kritičen do političnih razmer med šestojanuarsko diktaturo. V letu 1935 je skušal posredovati med Vladimirjem Mačkom in Milanom Stojadi-novićem. Aprila 1937 je skupaj z Ivanom Meštrovićem in še nekaterimi drugimi hrvaškimi intelektualci sestavil predlog načrta nove, kompromisne jugoslovanske ustave. Skušal je vplivati na zakonodajo v NDH in tudi pozneje, v dobi socialistične Jugoslavije. Objavil je veliko število strokovnih in znanstvenih člankov, predvsem v odvetniških revijah, in nekaj samostojnih del. Med drugim je bil tudi predsednik Odvetniške zbornice v Zagrebu od 1929 do 1941, v letih 1931 in 1939 predsednik Zveze odvetniških zbornic Jugoslavije, od 1931 do 1956 je sodeloval pri delu Med-narodne zveze odvetnikov (Union internationale des avocats), bil v letih 1951 in 1952 njen podpredsednik, od 1956 pa dosmrtni častni podpredsednik; izdelal je tudi Kodeks odvjetničke etike (Code de morale professionelle, 1954). (HBL; HE; SI AS 1931, OMS, 600-1/166.) Poljšak, Ivan (Ivo) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Ponikvar, Ciril – Ferdo Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Porenta, Jože (Josip) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Porovne, France Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Poštovan (Poštuvan), Matej, dr. – Poštov Andr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1333 Potokar, Ivo, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Požar, Anton, dr. (27. 5. 1912, Petelinje–1996) Duhovnik. Leta 1935 je končal študij bogoslovja v Gorici in bil posvečen v duhovnika. Do leta 1937 je bil kaplan v Hrenovicah, nato kurat v Matenji vasi in Orehku. Septembra 1940 ga je fašistična oblast internirala v taborišče Colfiorito di Foligno (Perugia), nato v Cantalupo del Sannio (Campobasso), od koder je bil marca 1941 zaradi bolezni odpuščen. Po vrnitvi domov je 11. aprila 1941 prevzel v upravo župnijo Lokev pri Divači, kjer je dalj časa gostil narodnega delavca Virgilija Šče-ka. Poleg Lokve je do septembra 1942 soupravljal še Bazovico, nato Divačo do decembra 1948. V letih 1939–1944 je študiral književnost na Filozofski fakulteti v Padovi, kjer je februarja 1944 doktoriral iz slavistike z disertacijo Prešernov verski problem. Po vojni je do septembra 1947 poučeval slovenski in latinski jezik na slovenski nižji srednji šoli v Trstu. Decembra 1947 je v Ljubljani opravil strokovni izpit za profesorja slovenščine na srednjih šolah. V letu 1949 je sprva upravljal župnijo Tinjan pri Pazinu, nato župnijo Šempeter na Krasu (Pivka). Januarja 1951 je postal notar cerkvenega sodišča tržaško-koprske administrature v Pazinu. Av-gusta 1958 je bil imenovan za ravnatelja ter profesorja slovenščine in latinščine na Srednji verski šoli za pripravljanje duhovnikov v Vipavi, kjer je ostal 38 let; na položaju ravnatelja je ostal do 1973. Leta 1982 je bil ob svoji 70-letnici imenovan za monsinjorja. (SB.) Praprotnik, Avgust Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Predavec, Vladimir Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Prešeren, Anton Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Prešeren, Jože, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Prezelj, Ivan – Andrej, dr. Jug, Račič, Vrhovnik, 999 Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Pribićević (Pribičević), Adam Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 1334 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Prijatelj, Drago (Karel) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Pucelj, Ivan – Mesar Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Pučnik, Jože Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Purić, Božidar, dr. (9. 2. 1891, Beograd–28. 10. 1977, Chicago) Srbski politik in diplomat. Od avgusta 1943 do junija 1944 je bil predsednik jugoslovanske emigrantske vlade v Londonu, potem je moral zaradi nasprotovanja podpori jugoslovanskim partizanom pod britanskim pritiskom odstopiti. Po koncu vojne je ostal v tujini, medtem ko je bil v Jugoslaviji v odsotnosti obsojen na procesu proti Draži Mihai-loviću in somišljenikom, ki je junija in julija 1946 potekal pred Vrhovnim sodi-ščem v Beogradu. (Sirc, L., Med Hitlerjem in Titom, str. 127–128; Jeraj, M., Melik, J., Nagodetov proces, str. 543.) Puš, Ludvik, dr. – Lubko, Manderž Janko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. R Raapke, Wilhelm (13. 11. 1896, Marienwerder–28. 1. 1970, Hamburg) Nemški general. Ob kapitulaciji Italije je kot divizijski poveljnik čakal s svojimi enotami na Ko- roškem in Štajerskem, da bi lahko zasedel Ljubljano, če bi v mestu prišlo do ne-mirov, nato je imel nalogo varovati železniške povezave. Po vzpostavitvi Rupniko-ve pokrajinske uprave je dobil ukaz generala Erwina Rösenerja, naj za varovanje objektov ob železnici uporabi tudi Slovence, ki bi se morali javiti v nemško služ-bo, medtem ko naj bi bil sam Raapke naklonjen ustanovitvi slovenskih pomožnih enot. Med septembrom 1943 in januarjem 1944 je v svojem štabu kot tolmača in svetovalca za »slovenska vprašanja« zaposlil poznejšega domobranskega častnika Rudolfa Ferenčaka. (Mlakar, B., Slovensko domobranstvo, str. 85–89, 93, 111, 123; Bunkermuseum Hanstholm.) Rabaiotti, Francesco Italijanski častnik in fašistični funkcionar. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1335 Med drugim je bil občinski komisar v Višnji Gori, vodja tamkajšnjega središča fašistične stranke in nekdanji tajnik italijanskega veleposlaništva v Londonu. (Saje, F., Belogardizem, str. 457, 458; SI AS 1791, I/1, p. e. 109, 127.) Radenković, Gradimir – Marko, delegat Marko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Radić, Marija Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Radulović, Marko Poslanec Narodne skupščine Kraljevine Jugoslavije leta 1939. (SI AS 2058, leto 1939.) Rainer, Friedrich Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Rajer (Rajar), Janko (2. 2. 1872, Dečja vas–5. 6. 1943, Ljubljana) Veterinar in politik. Leta 1986 je diplomiral na vojaškem veterinarskem inštitutu na Dunaju. Naj- prej je kot veterinar deloval na Hrvaškem, nato je bil upravitelj mestne klavnice v Ljubljani, od 1905 do 1920 je bil okrajni veterinar v Krškem. Leta 1920 je bil na listi Samostojne kmetske stranke izvoljen za poslanca. Leta 1922 se je vrnil v državno službo, leta 1923 je postal veterinarski referent pri mariborskem županstvu. Zaslu-žen je bil za preoblikovanje zagrebške visoke veterinarske šole v fakulteto, za kar je leta 1924 prejel njen častni doktorat. Uveljavil se je tudi kot predavatelj in pisec člankov v kmetijskih časopisih. Bil je med ustanovitelji jugoslovanskega veterinar-skega združenja ter je v letu 1921 postal njegov prvi predsednik. Od 1929 do 1932 je bil veterinarski ataše pri jugoslovanskem veleposlaništvu na Dunaju, nato do leta 1936 senator Kraljevine Jugoslavije. (ES 16, str. 172; SB.) Rant, Alojz (Alojzij), dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Rant, Pavle Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Ratković, Mihajlo Mizar. Član Zveze komunistov Jugoslavije, prvi župan osvobojenega Beograda oziro- ma predsednik mestnega Izvršnega narodnoosvobodilnega odbora med letoma 1944 in 1947. (Wikipedia; Politika, Kako so odlazili gradonačelnici.) Na kazalo Na kazalo oseb 1336 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Remec, Bogumil (Bogomil) – Kmet Lovro, Lovro, Dr. Zarnik Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Režek, Borut – Borut Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Ribnikar, Bojan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Rigler, Alojzij Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Robertson, Brian (22. 7. 1896, Simla, Indija–29. 4. 1974, Oakridge) Britanski general. Šolal se je v Charterhouseu in na vojaški akademiji Woolwich. Sodeloval je tako v prvi kot drugi svetovni vojni, ko je odigral pomembno vlogo na vzhodno-afriškem in severnoafriškem bojišču ter pri zavezniškem napredovanju po Italiji. Po vojni je bil od 1945 do 1948 namestnik vojaškega guvernerja Nemčije, nato do 1949 vojaški guverner. Pozneje je bil med drugim poveljnik britanskih sil na Bli-žnjem vzhodu in do 1961 vodja britanske komisije za promet. Tistega leta je dobil naziv baron Robertson iz Oakridgea v grofiji Gloucester. (Wikipedia.) Robič, Pavel, dr. (18. 1. 1908, Jesenice–14. 8. 1985, Oliver, Vancouver) Duhovnik. Bogoslovje je študiral v Rimu, kjer je sprva doktoriral iz filozofije, kasneje tudi iz teologije. V duhovnika je bil posvečen leta 1934, zatem je služboval kot škofij-ski tajnik v Ljubljani. Leta 1937 je prevzel mesto kaplana v Šmartnem pri Kranju, kjer je ostal do začetka druge svetovne vojne, ko so ga nemške zasedbene obla-sti izgnale. Po doktoratu iz teologije se je za več let zaposlil v Rimu. Po vojni je Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1337 obiskoval slovenske politične emigrante v begunskih taboriščih. Leta 1970 ga je kölnski nadškof postavil za župnika v Oberbachu pri Bonnu. Po upokojitvi se je naselil v Oberhausnu. Umrl je med obiskom znancev v Kanadi, kjer je opravil še svojo zadnjo sveto mašo v slovenščini. (SI AS 1931, OMS, 503-8/186; Sporočila slovenskih škofij 1985, str. 115.) Robotti, Mario Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Rojic, Viktor Mihael Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Roosevelt, Franklin Delano Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Rösener, Erwin Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Rosina, Igor, dr. (7. 10. 1900, Ljutomer–25. 9. 1969, Maribor) Pravnik, odvetnik in publicist. Pravo je študiral v Pragi in Ljubljani, kjer je 1925 promoviral. Leta 1928 je vsto- pil v Samostojno kmečko stranko, zelo dejaven pa je bil tudi v glavnem odboru Zveze kmečkih fantov in deklet ter v mariborskem Sokolu. Leta 1929 je postal sa-mostojni odvetnik v Mariboru. Med drugo svetovno vojno je kot štajerski begunec začasno odprl odvetniško pisarno v Metliki, vendar so ga italijanske oblasti kmalu aretirale in poslale v zapore v Ljubljani, Padovi in kraju Esine. Po kapitulaciji Ita-lije je odšel k partizanom, kjer je bil od avgusta 1944 pravni referent pri SNOS, v narodni vladi LRS ter pri komisiji za ugotavljanje vojnih zločinov. V letih 1946 in 1947 je bil ponovno odvetnik v Mariboru, nato je služboval v podjetju Konstruktor ter pri več državnih organih. Posvečal se je tudi pravni publicistiki. (SB; Gašparič, J., Odvetnik in oblast.) Roš, Fran – Restar, dr. Pivo Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Rozumek, Helmuth (16. 5. 1894, Wehlan–1949, Neustadt) Nemški nacistični funkcionar. V času weimarske Nemčije je bil vodja nemške obveščevalne službe na Polj- skem. Leta 1929 je bil zaradi poneverbe obsojen na zaporno kazen. Po prestani ka-zni se je pridružil liberalni demokratski stranki in prostozidarjem. Kot prekaljen Na kazalo Na kazalo oseb 1338 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 obveščevalec je bil med vojno ključna oseba nemške obveščevalne mreže na zasede-nih slovenskih ozemljih. Leta 1942 je bil namreč iz Strassbourga prestavljen na sedež varnostne policije na Bledu ter bil med letoma 1942 in 1944 vodja gestapa za Gorenj-sko. Na tem položaju je lahko odločal o življenju in smrti mnogih Slovencev; med drugim je odločal o streljanju talcev, poleg tega je imel v rokah vse vzvode boja proti partizanom. Verjetno je imel tudi stike z OF; dajal naj bi videz, da podpira partizane in slovensko prebivalstvo, vendar je hkrati predlagal ustavitev partizanskih napadov na nemške enote ter od njih zahteval sezname članov OF. Znano je, da se je pogajal s partizanskim vojaškim vodstvom za Gorenjsko, ki je želelo pridobiti prost prehod Prešernove brigade čez italijansko-nemško mejo. Toda Rozumek je pogajalce izigral, saj je avgusta 1943 prišlo do nemškega napada na Žirovski Vrh, kjer so bili partizani poraženi. Zaradi obveščevalnih stikov s partizani mu protikomunistična stran ni zaupala, kakor tudi ne del njegovih nadrejenih na Bledu, vendar so ga ščitile zveze z Berlinom in centralnim uradom gestapa. Njegova povojna usoda ni povsem jasna. Verjetno je bil več let zaprt v francoski okupacijski coni. (Gaspari, A., The Rozumek Case; Križnar, I., Jeseniško okrožje, str. 189, 213, 214, 238, 252, 255, 333, 416.) Rožman, Gregorij, dr. – Frank Pankracij, Gregorij Grega, Grega, Oseba, Pastir Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Rudolf, Ivan (7. 11. 1898, Vrabče–4. 5. 1962, Trst) Profesor, novinar in politik. Gimnazijo je obiskoval v Idriji, a je bil maja 1915 zaradi protiavstrijskih stališč zaprt. Leta 1916 je bil poslan na rusko fronto, po vrnitvi pa je sodeloval v bojih za se-verno mejo. Po vojni je diplomiral na visoki trgovski šoli na Dunaju in v Frankfurtu. Zaposlil se je v Gorici kot bančni uslužbenec, a se je zaradi fašističnega nasilja pre-selil v Ljubljano, kjer je poučeval na trgovski šoli in se ukvarjal s časnikarstvom. Bil je član ilegalne organizacije TIGR in v sodelovanju z britansko obveščevalno službo organiziral sabotažne akcije na avstrijskem Koroškem. Pomladi 1941 je pobegnil v Palestino in Kairo. Po Afriki je zbiral primorske rojake, ki so se kot italijanski vojaki Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1339 znašli v britanskih ujetniških taboriščih, da bi jih vključil v jugoslovansko vojsko v emigraciji. Z britanskimi obveščevalnimi službami je sodeloval pri zbiranju t. i. primorskih padalcev, ki so jih Britanci najprej izurili, nato pa v okviru misij poslali na območje zasedene Jugoslavije. Deloval je tudi v Jugoslovanskem odboru iz Italije, ki mu je predsedoval Ivan Marija Čok. V Trst se je lahko vrnil šele maja 1946, kjer je ostal do smrti. Delal je na radiu, poučeval na srednjih šolah in politično deloval v Slovenski demokratski zvezi, prvi slovenski nekomunistični stranki na Goriškem in Tržaškem. (Primorski SBL; Bajc, G., Iz nevidnega na plan, str. 43.) Rupnik, Leon – prezident Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Rupnik, Evgen Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Rupnik, Vuk Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Rus, Josip (Joža) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Rus, Jože (14. 3. 1904, Hrib, Loški Potok– 17. 3. 1992, Ljubljana) Inženir elektrotehnike in politik. Diplomiral je na Visoki tehniški šoli v Pragi in se nato zaposlil v ljubljanski Zve- zi kulturnih društev. Istočasno se je pridružil mladinski organizaciji JNS ter leta 1937 postal predsednik Mladine JNS za Dravsko banovino. Spadal je med politike, ki so se zavzemali za združevanje liberalnih političnih strank in skupin Dravske banovine v skupen tabor. Med okupacijo je bil predsednik Mlade Jugoslavije in urednik lista Zarja svobode. Po vojni je bil na t. i. božičnem procesu decembra 1945 obsojen na zaporno kazen. Po prestani kazni je kot priznan strokovnjak de-loval v različnih krajih. (ES 10, str. 332.) Na kazalo Na kazalo oseb 1340 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Rustja, Josip Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. S Saje, Jože – Gorjan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Salis, Jean Rudolf von (12. 12. 1901, Bern–14. 7. 1996, Brunegg) Švicarski zgodovinar, pisatelj in publicist. Zgodovino je študiral v Montpellierju, Berlinu in Bernu. Med letoma 1925 in 1935 je služboval v Parizu, kjer je bil dopisnik za švicarske časopise. Leta 1935 se je vrnil v Švico, kjer je začel poučevati zgodovino, vendar se je že leta 1938 vrnil k novinarstvu. Podpiral je švicarsko nevtralnost. Med drugo svetovno vojno je vodil tedenske radijske oddaje o zunanji politiki, kjer je ostajal trezno razmišljajoč in nadstrankarski. Zaradi njegovega odklonilnega odnosa do nacionalsocializma je nemška vlada večkrat pozvala švicarski zvezni svet, naj von Salisa zamenja. Za svoje delo je prejel več mednarodnih nagrad. (DB; HLS.) Scarnicci, Giulio (1913–?) Italijanski pravnik, fašistični funkcionar. Od leta 1935 je bil član Narodne fašistične stranke. Kot fašistični funkcionar je deloval v Trstu in Ljubljani. V obdobju med februarjem 1942 in julijem 1943 je bil nekaj časa podtajnik Zveze bojnih fašijev (veje fašistične stranke) za Ljubljansko pokrajino; konec avgusta je vodil politične in »kulturne« službe. (Ferenc, T., Fašisti brez krinke, str. 62, 504.) Schaubach, Franc, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Schluifer, Rudolf, dr., Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Schumacher, Erich Stotnik nemške vojske. Do marca 1944 je bil Rösenerjev zvezni častnik med nemškim organizacijskim in vodstvenim štabom Slovenskega domobranstva. (Mlakar, B., Slovensko domo-branstvo, str. 148–153.) Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1341 Sedej, Lovro – Brezovar Andrej (20. 8. 1895, Notranje Gorice– 14. 9. 1979, Skopje) Duhovnik, redovnik (lazarist). Od leta 1936 je bil vizitator Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega za vso Jugoslavijo, od leta 1940 tudi ravnatelj reda Hčera krščanske ljubezni sv. Vincenci-ja Pavelskega (usmiljenk). Sedej je bil aretiran v začetku januarja 1946. Ob koncu avgusta je bil pred okrožnim sodiščem v Ljubljani obtožen usmerjanja verskih or-ganizacij proti OF in obsojen na štiri leta odvzema prostosti s prisilnim delom ter izgubo političnih pravic za dobo treh let. Kazen je prestal v celoti. Januarja 1950 se je vrnil iz zapora in se za nekaj časa naselil pri bratu v Ljubljani, novembra istega leta pa je zapustil Slovenijo. Do leta 1954 je služboval v Skopju, nato je do avgusta 1955 opravljal službo vizitatorja v Beogradu. Zatem se je vrnil v Slovenijo in tu ostal do 1967, ko se je vrnil v Beograd; tam je ostal do 1970, od koder je bil spet premeščen v Skopje, kjer je umrl. (Griesser Pečar, T., Cerkev na zatožni klopi, str. 287–300; Rot, A., Bojevnika, str. 412.) Sernec, Dušan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Seton-Watson, Robert William (20. 8. 1879, London – 25. 7. 1951, Skye) Britanski zgodovinar in publicist. Zgodovino je študiral na Oxfordu, izpopolnjeval se je tudi v Berlinu in Parizu. Potem je deloval kot univerzitetni profesor in urednik; izdajal je revijo Nova Evro-pa (New Europe). Posebej se je zanimal za politiko srednje in jugovzhodne Evrope. Sprva je zagovarjal obstoj habsburške monarhije, kasneje je podpiral prizadevanja njenih narodov za neodvisnost. Med prvo svetovno vojno je bil povezan s češkim politikom Tomášem G. Masarykom in člani Jugoslovanskega odbora. Po pariški mirovni konferenci je veliko potoval po Evropi in obiskoval novoustanovljene dr-žave, ki so nastale na pogorišču Avstro-Ogrske. Po prvi svetovni vojni je imel manj vpliva na politiko in se je v večji meri posvetil znanosti; na Karlovi univerzi v Pragi Na kazalo Na kazalo oseb 1342 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 je ustanovil šolo za slovanske študije in urejal časopis Slovanska revija. Tako med prvo kot med drugo svetovno vojne je služil v britanskih obveščevalnih uradih. (UCL Library; Biographisches Lexikon; VSBL, str. 1002.) Sever, Janez – Markovec Janez Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Sevšek, Maksimiljan (Maksim), dr. (19. 9. 1903, Gorica pri Oplotnici–21. 8. 1970, Celje) Zdravnik in politik. Promoviral je leta 1932 v Gradcu. Od 1936 je bil okrožni zdravnik v Šentilju v Slovenskih goricah, kjer je bil tudi predsednik Fantovskih odsekov in podpredse-dnik krajevne JRZ. Decembra 1938 je na volitvah v Narodno skupščino Kraljevine Jugoslavije v okraju Slovenske Konjice kandidiral na Stojadinovićevi listi in bil iz-voljen za narodnega poslanca. (NŠAM, 00358, str. 264, 59; Vidovič Miklavčič, A., Segmenti iz preteklosti.) Sikorski, Władysław Eugeniusz (20. 5. 1881, Tuszów Narodowy–4. 7. 1943, Gibraltar) Poljski general in politik. Bil je častnik avstro-ogrske vojske. Leta 1908 je ustanovil tajno poljsko voja- ško nacionalistično organizacijo. Med prvo svetovno vojno je bil častnik poljske legije. Po vojni se je posebej odlikoval med sovjetsko-poljsko vojno, ko je bil v letih 1920–1921 poveljnik poljske armade. Od 1921 je bil načelnik generalštaba, v letih 1922–1923 predsednik poljske vlade, od 1924 do 1925 obrambni minister. Leta 1928 je zaradi spora s tedanjim poljskim voditeljem Jozefom Piłsudskim emi-griral v Pariz. Po nemškem napadu na Poljsko je postal predsednik poljske vlade, obrambni minister in vrhovni poveljnik poljskih sil v izgnanstvu. Umrl je v letalski nesreči blizu Gibraltarja v nepojasnjenih okoliščinah. (VSBL, str. 1012–1013.) Simonović, Milan V tretji vladi Milana Stojadinovića (december 1938–februar 1939) je bil mini- ster za pravosodje, potem predsednik Narodne skupščine Kraljevine Jugoslavije. (Wikipedia; SI AS 2058, leto 1939.) Simović, Dušan (28. 10. 1882, Kragujevac–26. 8. 1962, Beograd) Srbski general. Vojaško izobrazbo je pridobil v Beogradu. Sodeloval je v balkanskih vojnah in v prvi svetovni vojni. Med letoma 1938 in 1941 je bil načelnik štaba vrhovnega poveljstva kraljeve jugoslovanske vojske. Po pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu so nekateri srbski oficirji s podporo britanskih obveščevalnih služb izvedli državni Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1343 udar, razglasili Petra Karađorđevića za polnoletnega kralja Petra II. z vsemi pravi-cami in sestavili novo vlado narodne enotnosti, ki jo je vodil do januarja 1942, ko ga je na tem položaju zamenjal Slobodan Jovanović. (EB.) Skoberne, Slavko – Slavko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Skubic, Anton Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Slanc, Radovan – Rado, Zasavc Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Slapar, Franc – Branko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Slavik, Slavoj, dr. (9. 7. 1896, Trst–8. 3. 1945, Mauthausen) Pravnik, odvetnik. Bil je sin narodnoobrambnega delavca in odvetnika Edvarda Slavika. Pravo je študiral v Zagrebu ter leta 1930 doktoriral v Sieni. Od leta 1923 je delal v očetovi odvetniški pisarni v Trstu. Po nastopu fašizma se je vključil v narodnoobrambno ilegalno dejavnost tržaških Slovencev. Med drugo svetovno vojno je bil aretiran in konfiniran v Gradežu, kasneje je bil zaprt v Kopru in Trstu (Coroneo). Pred poseb-nim sodiščem za varnost države je bil na t. i. drugem tržaškem procesu decembra 1941 obsojen na petnajst let zapora. Kazen je prestajal v San Gimignanu. Po itali-janski kapitulaciji in posredovanju Rdečega križa se je septembra 1943 vrnil v Trst, kjer so ga aretirale nemške oblasti. Najprej je bil zaprt v Trstu, pozneje pa poslan v taborišče Mauthausen, kjer je umrl. (SB.) Slapar, Franc – Branko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 1344 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Slavič, Matija, dr. (27. 1. 1877, Bučečovci–25. 10. 1958, Ljubljana) Duhovnik, biblicist in narodnoobrambni delavec. Leta 1897 se je vpisal na študij bogoslovja v Mariboru, ki ga je končal leta 1901, a ni takoj nastopil duhovniške službe, ker se je posvetil proučevanju Biblije. Znanje je izpopolnjeval na potovanjih po Egiptu in Palestini, na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu in dunajski teološki fakulteti, kjer je leta 1905 doktoriral. Skupaj z več drugimi prleškimi in prekmurskimi duhovniki si je vneto prizadeval za združitev Prekmurja z matično domovino. Ob koncu leta 1918 je kot velik poznavalec prekmurske proble-matike postal član slovenskega dela jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Januarja 1920 je postal izredni, naslednje leto pa redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegovo znanstveno delo je bilo v največji meri usmer-jeno v študij Stare zaveze in prevajanje njenih besedil iz hebrejskega izvirnika v slo-venščino. Med italijansko okupacijo Slovenije je bil v maju 1941 imenovan v sosvet (konzulto). Bil je med tistimi vodilnimi slovenskimi javnimi delavci, ki so proti koncu leta 1943 podpisali protikomunistično spomenico. Po končani vojni se je umaknil iz Slovenije, najprej na avstrijsko Koroško, potem se je nastanil v eni izmed župnij pri Bolzanu na Južnem Tirolskem. V Ljubljani so ga med njegovo odsotnostjo obsodili na odvzem narodne časti, prisilno delo in odvzem treh četrtin premoženja. Leta 1947 je bil pomiloščen, vrnil se je v Slovenijo in ponovno predaval na Teološki fakulteti. (SB; OSP; Gabrič, A., Kulturni molk, str. 395; Jager, V., Priznanje po stotih letih.) Slijepčević (Slepčević, Slapčević), Djoko, dr. (7. 9. 1907, Samobor–16. 1. 1993, Köln) Srbski cerkveni zgodovinar. Teologijo je študiral v Prizrenu in Beogradu. Po doktoratu se je specializiral na univerzi v Berlinu, nato je prevzel katedro na beograjski teološki fakulteti. Med drugo svetovno vojno je podpiral Nedićevo vlado in se pridružil Ljotićevemu Zboru. Po vojni se je sprva ustalil v Bernu, kjer je v letih 1948–1954 predaval na univerzi, potem se je preselil v München in se zaposlil na Inštitutu za študij jugo-vzhodne Evrope. (SI AS 1931, OMS, 600-1/620; Wikipedia.) Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1345 Slokar, Ivan, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Slomšek, Anton Martin (26. 11. 1800, Uniše–24. 9. 1862, Maribor) Duhovnik, škof, pesnik, pisatelj in pedagog. Po končani gimnaziji v Celju je šolanje nadaljeval na licejih v Ljubljani in Senju. Bogoslovje je študiral v Celovcu, kjer je bil leta 1824 posvečen v duhovnika. Po-tem je bil kaplan na Bizeljskem in v Novi Cerkvi blizu Vojnika. Leta 1829 je dobil mesto duhovnega voditelja v celovškem semenišču, kjer je veliko pisal in skrbel za ohranjanje slovenskega jezika in narodne zavesti. Leta 1838 je postal nadžupnik v Vuzenici in šolski nadzornik, 1844 je bil postavljen za kanonika v Št. Andražu v Labotski dolini. Spomladi 1846 je bil nastavljen za župnika v Celju, a ga je že maja istega leta tedanji salzburški nadškof imenoval za lavantinskega škofa. Kot škof si je med drugim prizadeval za prenovo verskega življenja, napisal je veliko število versko-duhovnih in vzgojnih del, ustvaril je obsežen pesniški opus, njegov posebno velik uspeh pa je bil, da mu je uspelo lavantinsko škofijo preoblikovati v pretežno slovensko škofijo na Spodnjem Štajerskem in prenesti škofijski sedež iz Št. Andraža v Maribor, kjer je ustanovil tudi bogoslovno šolo. (SB; ES 11, str. 149–151.) Smerdu, Boris Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Smersu, Rudolf – Kopitar, Matic, Matija, Prijatelj, Rudan, Rudnik, 44, 144, 244, 344, 444, X Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Smićek Poveljnik nekdanje kraljeve jugoslovanske vojske in predstavnik ter načelnik štaba kozaških čet. Jeseni 1944 se je bil njegov štab v Tolmeču. (SI AS 1931, OMS, 600-20, arhiv.) Na kazalo Na kazalo oseb 1346 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Smodej, Franc Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Smolič, Jože (8. 4. 1905, Dobrnič–23. 4. 1983, Ljubljana) Duhovnik. Med vojno je idejno pripadal krogu Franca Glavača. S pomočjo Katoliške akcije je pomagal organizirati protikomunistično akcijo na Dolenjskem, v obdobju po-letne italijanske ofenzive leta 1942 je tudi sam sodeloval v domači enoti MVAC. V župnišču je med drugim dajal zatočišče tudi Janku Debeljaku in Karlu Novaku. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 se je iz Stopič umaknil v Novo mesto. Leta 1952 je bil v Novem mestu zaradi medvojnega delovanja obsojen na dosmrtno ječo. V letu 1960 je bil izpuščen in odtlej je služboval kot župnik v Zgornjem Tuhinju. (Saje, F., Belogardizem, str. 269, 270, 302, 303, 315–316, 331, 343–345, 545, 590; Griesser Pečar, T., Cerkev na zatožni klopi, str. 335, 336; Maček, J., Nacionalna ilegala; Hančič, D., Položaj Katoliške cerkve.) Snoj, Franc Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Sodja, Jože, ing. – Dedek, Dedek Jože, ing. Jože, Jovo, XV Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1347 Soklič, Jakob (7. 5. 1893, Bled–21. 12. 1972, Slovenj Gradec) Duhovnik in zbiratelj. Bogoslovje je študiral v Gorici in Ljubljani, kjer je bil leta 1917 posvečen v du- hovnika. Kot kaplan in katehet je služboval v Istri in okolici Trsta. Po izgonu iz Italije v marcu 1928 je bil do leta 1933 župnijski upravitelj pri Sv. Vidu v Halozah pri Ptuju, od leta 1933 mestni župnik in od leta 1944 dekan v Slovenj Gradcu. Bil je ljubiteljski zgodovinar, kulturni delavec in zbiratelj umetniških del ter kulturno-zgodovinskih, arheoloških, narodopisnih in numizmatičnih predmetov. V prosto-rih slovenjgraškega mestnega župnišča je leta 1937 za javnost odprl svojo zbirko, po njem poimenovano Sokličev muzej. Leta 1941 so ga Nemci najprej zaprli v Mariboru, nato pa izgnali na Hrvaško, a mu je uspelo pribežati v samostan v Stični, kjer je vodil začasno stanujoče duhovnike. Leta 1945 se je vrnil v Slovenj Gradec kot mestni župnik in dekan. (ES 12, str. 144; SB.) Soklič, Janko – Jovo, Ignatus, David Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Spaho, Mehmed, dr. (13. 3. 1883, Sarajevo–29. 6. 1939, Beograd) Bosansko-hercegovski politik in pravnik. Pravo je študiral na Dunaju in tam leta 1908 doktoriral. Do leta 1910 je bil za- poslen v sodni službi v Sarajevu, nato je bil do leta 1918 tajnik Trgovske zbornice. Najprej je bil pristaš Muslimanske samostojne stranke, od leta 1919 je bil član JMO ter v letih 1921–1935 tudi njen predsednik. Potem je bil med ustanovitelji JRZ in od 1935 do 1939 vodja njene muslimanske frakcije. Sodeloval v številnih vladah prve Jugoslavije; v letih 1918–1919 je bil minister za gozdove in rudnike, v dvajse-tih letih je bil minister za finance ter dvakrat minister za trgovino in industrijo, od 1935 do 1939 pa minister za promet. Najprej si je prizadeval za močno pokrajinsko samoupravo in spoštovanje zgodovinskih meja Bosne in Hercegovine, potem je zaradi političnih interesov odstopil od prvotnih stališč. (HE.) Na kazalo Na kazalo oseb 1348 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Srebrnič, Josip, dr. (2. 2. 1876, Solkan–21. 6. 1966, Krk, Hrvaška) Škof, zgodovinar in teološki pisatelj. V letu 1902 je z doktoratom končal študij zgodovine in zemljepisa na Dunaju, nato je študiral še teologijo v Rimu, bil leta 1906 posvečen v duhovnika in leta 1907 doktoriral na papeški univerzi Gregoriana v Rimu. V naslednjih letih je bil med drugim študijski prefekt in vicerektor na goriškem bogoslovju, ravnatelj dijaškega semenišča, redni profesor Centralnega semenišča v Gorici, ustanovitelj lista Novi čas, odbornik Krščanske socialne zveze in prvi predsednik Katoliškega tiskovnega društva za Goriško. Leta 1915 se je preselil v Stično, vendar se je po prvi svetovni vojni vrnil v Gorico. Januarja 1920 je postal redni profesor na ljubljanski teološki fakulteti, leta 1923 pa je bil imenovan za škofa na Krku. V letu 1936 je s škofom Gregorijem Rožmanom izročil papežu Piju XI. spomenico jugoslovanske škofo-vske konference o nevzdržnem položaju slovenske manjšine v Italiji. Skrb za in-ternirance na otoku Rabu med drugo svetovno vojno ga je jeseni 1942 napotila v Rim, kjer se je zanje zavzel tako pri Svetem sedežu kakor pri Mussoliniju. Po vojni je bil označen za kolaboracionista in bil konfiniran na Sušaku, po šestih mesecih pa je bil brez sojenja izpuščen. Konec leta 1949 je prevzel upravo reške škofije. Leta 1963 ga je papež Janez XXIII. imenoval za naslovnega nadškofa. (ES 12, str. 246; SB; OSP; Kacin Wohinz, M., Pirjevec, J., Zgodovina Slovencev v Italiji, str. 242.) Stalin, Josif Visarionovič Džugašvili Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Stamenković, Miroljub (15. 8. 1910, Crvenje–?) Srbski častnik in domobranski poveljnik. Vojaško akademijo je obiskoval v Beogradu, kasneje je služboval v več enotah, nazadnje v kraljevi gardi. Med drugo svetovno vojno je bil poveljnik različnih slo-venskih domobranskih enot, med drugim 1. voda 5. čete 5. bojne skupine, ki je pred partizanskimi sabotažnimi akcijami stražila t. i. Štampetov most, železniški Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1349 viadukt južno od Vrhnike; od jeseni 1944 do 8. maja 1945 je bil poveljnik novome-ške domobranske skupine. Po ustanovitvi Slovenske narodne vojske je dobil polo-žaj poveljnika brigade. Tik pred koncem vojne je odšel v Ljubljano, kjer je izvedel, da se morajo njegove enote umakniti. Pod njegovim poveljstvom je bilo takrat več kot 1500 mož, ki so se napotili proti Avstriji. Potem ko so jih pri Radečah 10. maja 1945 razbile partizanske enote, se je Stamenković s 150 soborci umaknil čez Savinjske Alpe na avstrijsko Koroško. V Vetrinj so prispeli nekaj dni pred vrnitvijo prvih transportov slovenskih domobrancev v Jugoslavijo. Med izročenimi naj bi bil tudi Stamenković, a mu je uspelo pobegniti in se vrniti na Koroško. (Mlakar, B., Slovensko domobranstvo, str. 166, 172–178, 221, 485; Grum, J., Resnica o domo-branskih častnikih v Vetrinju; SI AS 1920, šk. 4.) Stanovnik, Aleš Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Stanovnik, Ivan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Stare, Egon (4. 3. 1882, Ljubljana–30. 6. 1959, Trst) Pravnik, odvetnik, gospodarstvenik in publicist. Pravo je študiral v Pragi, kjer je leta 1906 promoviral, nato je odslužil enoletni vojaški rok in leta 1908 opravil še tečaj na Trgovski akademiji. Od srede 1908 je delal v Trstu pri odvetniku Otokarju Rybařu, nato je od 1914 do 1928 deloval kot samostojni odvetnik. Ko so mu v letu 1928 drugič zavrnili prošnjo za italijansko državljanstvo, je svojo odvetniško pisarno preselil iz Trsta v Ljubljano. Od poletja 1942 do kapitulacije Italije je bil zaprt, nato je ponovno odšel v Trst. Leta 1945 se je vrnil v Ljubljano, vendar se je leta 1948 ponovno preselil v Trst. Dejaven je bil na različnih področjih. Ko je bival v Pragi, je med drugim deloval v akademskih društvih, v Trstu je bil predsednik Slavjanske čitalnice, v Ljubljani voditelj Jugo-slovansko-češkoslovaške lige, kot gospodarstvenik je bil tako pred prvo svetovno vojno kot po njej soudeležen pri več industrijskih in bančnih podjetjih. (SB.) Na kazalo Na kazalo oseb 1350 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Stare, Miloš – Medved, Maček, Prikazen, Volk, Volk Miha, Vovk, 33, 133, 233, 333, 433 Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Steblovnik, Martin (16. 12. 1887, Rečica ob Paki–19. 10. 1942, Mauthausen) Posestnik in trgovec v Šmartnem ob Paki, politik. Med letoma 1937 in 1941 je bil predsednik lokalne hranilnice in posojilnice, načelnik kmetijske zadruge, član nadzornega odbora Zadružne zveze ter odbornik Kmečke zveze. Leta 1938 je bil kot politik SLS na listi vsedržavne JRZ izvoljen za poslanca Narodne skupščine za okraj Gornji Grad. (Gašparič, J., SLS 1890–1941, str. 42; SI AS 1931, OMS, 600-2/13, 187.) Stelè, France, dr. –Petrin Jože (21. 2. 1886, Tunjice pri Kamniku– 10. 8. 1972, Ljubljana) Umetnostni zgodovinar. V letu 1907 se je na dunajski univerzi vpisal na oddelek za slovansko filologijo in zgodovino ter 1909 na oddelek za umetnostno zgodovino. Leta 1912 je doktoriral z disertacijo Gotsko stensko slikarstvo na Kranjskem ter se zaposlil pri dunajski Centralni komisiji za varstvo spomenikov. Med prvo svetovno vojno je bil poklican k vojakom v Galicijo in že septembra 1914 padel v rusko ujetništvo. Leta 1919 se je vrnil v Ljubljano in prevzel vodstvo Spomeniškega urada za Slovenijo. Od leta 1921 je honorarno predaval umetnostno zgodovino na arhitekturnem oddelku Tehniške fakultete, leta 1937 je bil imenovan za izrednega profesorja za umetnostno zgodo-vino na Filozofski fakulteti, leta 1952 za rednega profesorja; po upokojitvi v letu 1960 je še naprej predaval kot zaslužni profesor. Napisal je številna pomembna dela, zlasti o razvoju umetnosti na Slovenskem, kot konservator je postavil spomeniško varstvo na nove osnove, bil je član slovenske in jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti ter več domačih in tujih društev, organizacij in inštitutov, prejel je številne nagrade in odlikovanja. Strokovne stike je med drugim gojil s Poljaki; leta 1935 je postal celo častni konzul Poljske. Med nemško okupacijo je sicer sodeloval Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1351 pri Zborniku Zimske pomoči ter imel predavanja za šolnike, ki jih je organiziral propagandni odsek pokrajinske uprave pod vodstvom dr. Ludvika Puša in so imela značaj »protikomunistične akcije«, vendar ni zaslediti, da bi bil slabo zapisan pri povojnih oblasteh. (ES 12, str. 308–309; SB; Godeša, B., Kdor ni z nami, str. 334.) Stepinac, Alojzije, dr. (8. 5. 1898, Brezarić–10. 2. 1960, Krašić) Hrvaški kardinal in zagrebški nadškof. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko. Po vojni je maturiral na klasični gimnaziji v Zagrebu in se vpisal na študij agronomije. Leta 1924 je odšel v Rim, kjer je na papeški univerzi Gregoriana doktoriral iz teologije in filozofije ter bil leta 1930 posvečen v duhovnika. V letu 1931 se je vrnil v Zagreb, kjer ga je tedanji nadškof dr. Anton Bauer izbral za svojega naslednika; po njegovi smrti v letu 1937 je postal zagrebški nadškof, metropolit in predsednik jugoslovan-ske škofovske konference. Nastopal je tako proti komunističnemu kot proti naci- stičnemu materializmu in ateizmu. Oblikovanje NDH, ki je s privoljenjem okupa-torjev nastala 10. aprila 1941 po razpadu Kraljevine Jugoslavije, je sicer podprl, a je obsojal njeno nespoštovanje božjih zapovedi. Pomagal je nekaterim beguncem z okupiranih področij in med drugim sprejel več kot tristo izgnanih slovenskih duhovnikov ter jih razporedil v dušnopastirsko delo. Po drugi svetovni vojni se je sicer pogovarjal s Titom o možnostih sporazuma med Cerkvijo in novo oblastjo, vendar do dogovora ni prišlo. Hrvaško vrhovno sodišče ga je 11. oktobra 1946 obsodilo na 16 let zapora, izgubo državljanskih pravic in zaplembo premoženja. Kazen je sprva prestajal v kaznilnici v Lepoglavi, a je bil zaradi pritiskov mednaro-dne skupnosti konec leta 1951 premeščen v hišni pripor v župnišču rojstne župnije Krašić, kjer je ostal do smrti. Leta 1952 ga je papež Pij XII. imenoval za kardinala, papež Janez Pavel II. pa ga je leta 1998 razglasil za blaženega. (Jeraj, M., Melik, J., Nagodetov proces, str. 680; Družina, Blaženi Alojzij Stepinac.) Sterniša (Strniša), Marjan – Pribina, Praha, Kocutar Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 1352 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Steska, Henrik, dr. (4. 12. 1880, Litija–21. 4. 1960, Ljubljana) Pravnik (upravnopravni strokovnjak). Pravo je študiral v Gradcu in nato na Dunaju, kjer je 1905 diplomiral in 1919 doktoriral. Pred prvo svetovno vojno je služboval pri Deželni vladi za Kranjsko in različnih okrajnih glavarstvih. Med prvo svetovno vojno je bil zaposlen v oddelku za cerkvene zadeve pri Deželni vladi v Ljubljani, hkrati je bil tudi referent za oskr-bo številnih begunskih (predvsem primorskih) družin na Kranjskem. Po vojni je med drugim leta 1923 postal član upravnega sodišča v Celju, kjer je ostal do 1933, ko je bil zaradi strankarsko-političnih razlogov upokojen. Honorarno je predaval upravno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1940 je bil izvoljen za rednega profesorja, v obdobju 1940–1941 je bil dekan, nato tri leta prodekan. Leta 1945 se je upokojil. (SB; KKBL; SI AS 1931, OMS, 600-1/201.) Stettinius, Edward Reilly ml. (22. 10. 1900, Chicago–31. 10. 1949, Greenwich) Ameriški industrialec in državni sekretar. V začetku decembra 1944 je bil imenovan za državnega sekretarja ameriške- ga predsednika Franklina D. Roosevelta. Vse do Rooseveltove smrti je imel ve-lik vpliv na predsednikove zunanjepolitične odločitve, med drugim je bil njegov svetovalec na jaltski konferenci. Bil je med najzaslužnejšimi za ustanovitev OZN oktobra 1945 in bil do 1946 tudi ameriški ambasador pri tej organizaciji. (EB.) Stojadinović, Milan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Stošović, Dobrivoje (1894, Brus–20. 9. 1957, Beograd) Srbski ekonomist, novinar in politik. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1353 Pravo in ekonomijo je študiral v Londonu in Cambridgeu. V Stojadinovićevi vladi (1935–1937) je bil prosvetni minister, zatem gozdarski minister in leta 1938 minister za rudarstvo. (Wikipedia.) Strah, Franc (9. 12. 1903, Stožice–29. 6. 1942, Stožice) Knjigovodja, uslužbenec Vzajemne zavarovalnice. Pred drugo svetovno vojno je bil član SLS in nato JRZ. Po okupaciji Slovenije so ga vabili v svoje vrste krščanski socialisti in komunisti, a brez uspeha; postavil se je namreč na stran protikomunističnega tabora. Junija 1942 ga je agent VOS OF ustrelil na dvorišču tedanje gostilne Pri Urbančku v ljubljanskih Stožicah. (Smrtne žrtve, sistory.si; Lampič, M., Kako se je začelo v Stožicah.) Stresemann, Gustav (10. 5. 1878, Berlin–3. 10. 1929, Berlin) Nemški politik. Študiral je ekonomijo, od 1902 je bil v sindikatu saških industrialcev, od 1903 član Narodnoliberalne stranke. V obdobju 1907–1929 je bil večkrat član nemškega parlamenta. V letu 1918 je pomagal ustanoviti konservativno in monarhistično usmerjeno Nemško ljudsko stranko in postal njen predsednik. Kmalu se je prelevil v republikanca in v letu 1923 za dobre tri mesece postal nemški kancler, nato je bil do leta 1929 zunanji minister. Leta 1925 je v Londonu podpisal več sporazu-mov, dogovorjenih v švicarskem Locarnu, v katerih so se Velika Britanija, Franci-ja, Nemčija, Belgija in Italija dogovorile o obnovitvi odnosov z v vojni poraženo Nemčijo ter zagotovitvi miru in stabilnosti v Evropi. V teh sporazumih je nemška država zagotovila, da bo priznavala na versajski mirovni konferenci določeno za-hodno mejo med Nemčijo in Francijo, zaradi česar sta tako Stresemann kot fran-coski zunanji minister Aristide Briand leta 1926 prejela Nobelovo nagrado za mir. Istega leta je Nemčija postala članica Društva narodov. V letu 1926 je Stresemann podpisal še nemško-sovjetski sporazum v Berlinu, zasluge pa je imel tudi za leta 1928 podpisan Briand-Kellogov sporazum, s katerim se je 60 držav obvezalo, da političnih vprašanj ne bo reševalo z vojaškimi ukrepi. (EB; VSBL.) Na kazalo Na kazalo oseb 1354 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Sušnik, Lovro (Lavo), dr. (7. 8. 1887, Breznica pod Lubnikom– 28. 10. 1964, Ljubljana) Jezikoslovec in prosvetni delavec. Po odsluženem vojaškem roku na Češkem je na Dunaju končal študij germa- nistike, romanistike in nekaj semestrov slavistike. Med prvo svetovno vojno je bil hudo ranjen. Po končanem zdravljenju v Sarajevu je leta 1919 na Dunaju promo-viral. V letu 1920 je nastopil službo na kranjski gimnaziji, nato je od 1922 do 1936 poučeval na II. državni gimnaziji v Ljubljani. V dvajsetih letih je bil tudi pod-predsednik Prosvetne zveze in predsednik Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva, od 1936 do 1941 pa član Glavne prosvete v Beogradu. Leta 1937 je postal načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Ljubljani, ki ga je vodil do maja 1945. Po upokojitvi v letu 1946 se je posvetil jezikoslovnim vprašanjem, bil je honorarni sodelavec SAZU pri pripravi gradiva za slovar slovenskega knjižnega jezika ter občasni sodelavec Slovenskega etnografa in Loških razgledov. (SB; OSP.) Svetek, France (26. 11. 1892, Ljubljana–26. 12. 1965) Sindikalni in zadružni delavec ter politik. V Ljubljani je obiskoval Obrtno nadaljevalno šolo (ključavničarstvo), nato v Pulju Strojno-tehniško šolo avstro-ogrske vojne mornarice, ki jo je končal v letu Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1355 1914. V Ljubljani je bil dejaven v Zvezi mladinskih delavcev Avstrije in bil od leta 1910 njen predsednik. Ob koncu leta 1919 je bil poslan na 1. konferenco dela v Washington, kjer je bil izvoljen v mednarodni urad za delo. Po vrnitvi v Sloveni-jo je bil med drugim tajnik in nato predsednik društva slovenskih kovinarjev ter predsednik Strokovne komisije. V letu 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje; v Vrhovnem plenumu OF je zastopal svobodne socialdemokratske sin-dikate in bil na zboru odposlancev slovenskega naroda oktobra 1943 v Kočevju izvoljen za delegata na drugem zasedanju Avnoja novembra 1943 v Jajcu. Po kon-čani vojni je bil septembra 1945 na prvem kongresu novih slovenskih sindika-tov (Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev za Slovenijo) izvoljen za podpredsednika; na tem položaju je ostal vse do upokojitve v letu 1953, čeprav nekdanji socialisti in predvojni sindikalni delavci na vodstvenih mestih tovrstnih organizacij praviloma niso bili zaželeni. (ES 12, str. 385–386; Jeraj, M., Slovenski sindikati, str. 42.) Š Šali, Severin Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Šček, Virgilij (Virgil) (1. 1. 1889, Trst–28. 6. 1948, Ljubljana) Duhovnik in narodni delavec. Po selitvi družine v Gorico avgusta 1905 je tam obiskoval nemško realko in se povezal z Ivanom Trinkom, ki ga je navdušil za narodno delo. Pod vplivom idej Janeza Evangelista Kreka se je leta 1910 vpisal na goriško bogoslovje, ki ga je končal leta 1914 in bil istega leta posvečen v duhovnika. Služboval je v tržaških predmestjih, v Lokvi in od leta 1920 v Gorici, kjer je obudil delovanje Zbora sveče-nikov sv. Pavla, organizacije primorskih duhovnikov, sicer ustanovljene leta 1899. Maja 1921 je bil v goriškem okrožju izvoljen za poslanca v rimskem parlamentu. Na kazalo Na kazalo oseb 1356 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Zavzemal se je za najširšo avtonomijo slovenskega in hrvaškega prebivalstva v Ita-liji; njegov program je temeljil na narodni, krščanski, socialni ter demokratični podlagi in je predstavljal alternativo slovenskemu političnemu katolicizmu. Leta 1927 ga je goriški nadškof Sedej zaradi notranjih sporov v krščanskosocialni struji in ob čedalje hujših pritiskih fašističnih oblasti suspendiral, zato je nastopil kot župnijski upravitelj v Avberju, od koder je še vedno vzdrževal stike z vodstvom kr-ščanskega socialnega gibanja na Goriškem. V tridesetih letih je bil član ilegalnega Vrhovnega sveta krščanskih organizacij ter ilegalnega Narodnega sveta Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini. Spomladi 1940 je moral zaradi fašističnih groženj za-pustiti Avber in se prisilno upokojiti. Najprej se je umaknil v Trst, nato v Osp, v maju 1941 pa se je zatekel k Antonu Požarju v župnišče v Lokvi pri Divači. Med drugo svetovno vojno je sicer zagovarjal primorsko sredinsko usmerjenost, a je hkrati podpiral tudi OF. Po vojni se je javno zavzemal za pridružitev Primorske in Istre k Jugoslaviji, kar je bil eden od razlogov, da ga je tržaški škof Santin leta 1946 suspendiral. Šček se je pritožil, a je Vatikan njegovo pritožbo zavrnil in ga tik pred smrtjo postavil v položaj laika (»ad statum laicalem«). (ES 13, str. 10–11; SB; Pri-morski SBL; Žokalj Jesih, B., Bili so Čedermaci, str. 173–200; Tavčar, M., Kjuder, A., Virgil Šček, str. 50.) Šenk, Ivan Kmet z Iga. Bil je član izvršnega odbora Slovenske kmečke stranke, v katerem sta bila takrat med drugimi tudi Ivan Pucelj in Drago Marušič. (SI AS 1931, OMS, 600-16/2.) Škerbec, Matija – Msgr., dekan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Škof, Rudolf Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Škof, Zdenka Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Škulj, Karel Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1357 Šmon, Franc (19. 8. 1907, Loke, Tabor–6. 5. 1985, Slovenj Gradec) Duhovnik in narodni delavec. Po končanem bogoslovju v Mariboru in posvetitvi v duhovnika leta 1930 je bil kaplan in župnijski upravitelj v različnih podeželskih župnijah, večinoma na Štajerskem. Že kot dijak celjske gimnazije je postal organizator levega krila kr-ščanskih socialistov. Blizu so mu bile tudi komunistične ideje; v študentskih letih je skupaj z Jožetom Lampretom osnoval marksistični krožek, veliko je pripeval k slovenskemu prevodu Marxovega Kapitala iz leta 1933, v tridesetih letih je bil zaradi sodelovanja s komunisti več mesecev zaprt. Dejaven je bil tudi v kmečko-delavskem in ljudskofrontnem gibanju. Med okupacijo se je v letu 1942 vključil v OF, junija 1944 se je pridružil Šercerjevi brigadi in postal sprva verski referent pri štabu 4. operativne cone, nato član Pokrajinskega odbora OF za Štajersko. Po vojni je bil med drugim član sodišča slovenske narodne časti v Celju in Konjicah, v letu 1947 je vodil socialno skrbstvo pri Mestnem ljudskem odboru v Celju, potem pa je izstopil iz državne službe in se vrnil v duhovniški poklic. Sprva je bil župni upravi-telj v Širju pri Zidanem mostu, nato župnik v Svetinjah, od upokojitve v letu 1966 je bil do leta 1982 župnijski upravitelj v Zavodnju. Sodeloval je pri organiziranju Cirilmetodijskega društva slovenskih katoliških duhovnikov, ustanovljenega leta 1949 s podporo komunistične oblasti; predaval je na njegovih sestankih in tečajih, utemeljeval ločitev Cerkve od države in dokazoval, da socialistične spremembe soglašajo s cerkvenim naukom. (SB; ES 13, str. 75; Godeša, B., Kdor ni z nami, str. 284.) Na kazalo Na kazalo oseb 1358 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Šnuderl, Makso, dr. (13. 10. 1895, Rimske Toplice– 23. 6. 1979, Ljubljana) Pravnik, odvetnik, politik in pisatelj. Kot protinemško usmerjen dijak mariborske gimnazije se je vključil v Prepo- rod, narodno-revolucionarno gibanje slovenske mladine, ki se je zavzemalo za samostojno južnoslovansko državo zunaj okvira habsburške monarhije. Po opra-vljeni maturi v letu 1914 je nameraval študirati francoščino na Dunaju, a mu je načrte prekrižal začetek prve svetovne vojne. Leta 1915 je bil poklican k vojakom v Galicijo in bil težje ranjen. Po vojni se je vpisal na Pravno fakulteto v Gradcu, a se je novembra 1918 pridružil borcem za slovensko severno mejo na Koroškem pod vodstvom generala Rudolfa Maistra. Leta 1919 je bil na lastno željo demobiliziran, nadaljeval je študij v Zagrebu in leta 1921 doktoriral. Po opravljeni pripravniški dobi in odvetniškem izpitu v letu 1929 je odprl svojo pisarno v Mariboru in dejav-no sodeloval v tamkajšnjem kulturnem življenju. Po nemški okupaciji v letu 1941 se je umaknil v Ljubljano in postal zastopnik štajerskih beguncev v Vrhovnem ple-numa OF. Po kapitulaciji Italije je odšel na partizansko osvobojeno ozemlje, kjer je med drugim sooblikoval zakonodajo o vzpostavitvi slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije. Spomladi 1944 je prevzel vodenje slovenske Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev, v začetku leta 1945 je postal podpredsednik tovrstne vsejugoslovanske komisije v Beogradu, potem je do septembra 1945 vodil Komisijo za vojno škodo. Odtlej je deloval na političnem in znanstvenem področju; bil je poslanec jugoslovanske skupščine in predsednik njenega zakonodajnega odbora, profesor za ustavno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani in rektor ljubljanske univerze. Njegova obsežna strokovna literatura ne sega le na področje ustavnega prava, ampak obravnava tudi mejna vprašanja, ka-zensko materialno pravo, politični sistem Jugoslavije in zgodovino slovenskega na-rodnoosvobodilnega gibanja s poudarkom na razvoju državne oblasti. (Čepič, Z., Makso Šnuderl, str. 244–245; SB.) Šolar, Jakob – Dijak, Jaka Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1359 Šorli, Peter – Peter, Pavel Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Špindler (Spindler), Josip – Goričar, Goričanec Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Štempihar, Ivo – Ficli, Pucli, Driš Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Štolfa, Josip (Jože), dr. (?–29. 1. 1978, Trst) Pravnik. Domobranski poročnik v štabnem odseku v Trstu, po vojni tajnik Prosvetnega društva v Sežani. (SI AS 1931, OMS, 600-20, arhiv; Troha, N., Komu Trst, str. 132.) Štrcin, Janez (1. 6. 1885, Komenda–4. 8. 1972, Komenda) Politik in kulturni delavec. V mladosti je hodil v šolo h kamniškim frančiškanom. Pozneje si je doma ustvaril veliko knjižnico, postal odličen govornik, prizadeval si je za kulturni, pro- svetni in gospodarski napredek v občini Komenda. V letih pred drugo svetovno vojno je bil župan Komende in predsednik tamkajšnjega Katoliškega prosvetnega društva. Leta 1931 je bil izvoljen za načelnika Mlekarske zadruge v Komendi, bil je med ustanovitelji Gorenjskih mlekarn v Čirčah pri Kranju, član hranilnice in posojilnice v Komendi, poskrbel je za elektrifikacijo komendske in sosednjih žu-pnij ter za zgraditev novih cest. V volilnem okraju Kamnik je bil kot predstavnik SLS trikrat izvoljen za poslanca Narodne skupščine. Prijateljeval je s številnimi pomembnimi možmi svoje dobe. V njegov dom so prihajali tudi Anton Korošec, Janez Evangelist Krek, Franc Kulovec, Miha Krek, poznanstvo z Jožetom Plečni-kom pa je pripomoglo, da je arhitekt naredil načrte za ureditev cerkvenega trga v Komendi ter spomenik Kristusu Kralju in žrtvam prve svetovne vojne iz komend-ske župnije. Med drugo svetovno vojno so ga nemške oblasti zaprle v Begunje in v Šentvid nad Ljubljano. Tudi po vojni je bil nekaj časa zaprt in se ni več politično udejstvoval. (KKBL; Colnar, P., Janez Štrcin; Gašparič, J., SLS 1890–1941, str. 42.) Šturm, Artur (Ture) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Šturm, Franc (28. 1. 1881, Dolnja Košana–31. 3. 1944, Sv. Urh, Ljubljana?) Jezikoslovec, prevajalec in univerzitetni profesor. Na kazalo Na kazalo oseb 1360 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Leta 1910 je na Dunaju doktoriral iz romanistike in germanistike. Potem je bil gimnazijski profesor v Ljubljani, od 1927 je bil zaposlen na oddelku za romanistiko na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze, sprva kot docent, od 1940 kot redni profesor. Kot predstavnik kulturnih delavcev se je aprila 1941 udeležil ustanov-nega sestanka OF in potem organiziral njeno delovanje na univerzi. Sredi marca 1942 sta ga agenta domobranske policije nasilno odvedla z doma, potem pa se je za njim izgubila vsaka sled. Datum smrti je določilo sodišče. (ES 13, str. 157–158; Smrtne žrtve, sistory.si.) Šubašić, Ivan, dr. (7. 5. 1892, Vukova Gorica–22. 3. 1955, Zagreb) Hrvaški odvetnik in politik. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko na rusko fron- to, potem se je kot prostovoljec na strani antantnih sil boril na solunski fronti. Po vojni je študiral pravo v Zagrebu, kjer je doktoriral, nato je odprl odvetniško pisarno v Vrbovskem. Bil je član ožjega vodstva Hrvaške kmečke stranke in prvi ban leta 1939 ustanovljene Banovine Hrvaške. Po nemškem napadu na Jugoslavijo aprila 1941 je odšel v emigracijo. V začetku junija 1944 je bil imenovan za predse-dnika jugoslovanske vlade v Londonu in sredi istega meseca na Visu sklenil spora-zum s Titom. V začasni vladi, oblikovani marca 1945, je bil zunanji minister, nato je oktobra 1945 zaradi Titovega neizpolnjevanja sporazuma odstopil. Leta 1947 se je povsem umaknil iz političnega življenja. Do smrti je živel v Zagrebu. (HBL, str. 540–541; Jeraj, M., Melik, J., Nagodetov proces, str. 80.) Šuklje, Vladimir, dr. – Gornik, Dolenjc Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Šusteršič, Ivan, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Šutej, Juraj Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1361 Švegel (Schwegel, Shvegel, Žvegelj), Ivan Krizostom, dr. (17. 2. 1875, Zgornje Gorje–5. 2. 1962, Bled) Diplomat in politik. V letih 1892–1897 je na Dunaju študiral na orientalski akademiji ter na pravni fakulteti; leta 1897 je promoviral v Innsbrucku. V obdobju 1899–1917 je deloval v avstrijski konzularni službi v ZDA, Švici, Južni Afriki, Grčiji in Kanadi. Leta 1919 je bil član jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu, kjer je dose-gel, da je bil Blejski kot dodeljen Jugoslaviji. Med drugim je bil v osebnem stiku s predsednikom ZDA Wilsonom in njemu v čast je svoj grad Grimšče pri Bledu preimenoval v Wilsonio. Potem ko je kot član začasnega narodnega zastopništva za Trst avtomatično izpadel iz kandidature za ustavodajno skupščino, se je vrnil v ZDA, kjer je deloval na gospodarskem in finančnem področju ter bil član jugoslo-vanske komisije za izterjavo vojnih dolgov. Leta 1927 je bil na listi Hrvaške kmečke stranke izvoljen za poslanca Narodne skupščine, leta 1930 je na kraljevo povabilo kot minister brez listnice stopil v vlado Petra Živkovića, od 1931 do 1932 pa je bil ponovno v diplomatski službi, tokrat v Buenos Airesu. Nato se je upokojil in se za stalno naselil na svojem blejskem posestvu. (ES 13, str. 173; OSP; SB.) T Tartaglia, Ivo, dr. (6. 2. 1880, Split–3. 4. 1949, Lepoglava) Hrvaški politik in publicist. Študiral je pravo v Zagrebu, na Dunaju in v Gradcu, kjer je leta 1903 dokto- riral. V obdobju 1928–1928 je bil župan Splita, leta 1929 je bil izvoljen za bana Primorske banovine, a je zaradi nestrinjanja z načinom vladanja kralja Aleksandra v letu 1932 odstopil s tega položaja. Od 1929 do 1941 je bil tudi predsednik dru-štva Jadranska straža. Ob koncu tridesetih let se je približal politiki Vladka Mačka in njegove HSS. Po italijanski okupaciji Splita v letu 1941 je bil kot nasprotnik italijanskega fašizma interniran na Liparske otoke v Italiji. Po vojni so ga nove Na kazalo Na kazalo oseb 1362 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 jugoslovanske oblasti obtožile, da je podpiral diktaturo kralja Aleksandra in ga obsodile na zaporno kazen. Umrl je v zaporu v Lepoglavi. (HE; Bratić, T., Ivo Tar-taglia; SI AS 1931, OMS, 600-1/623, 630; Geni.) Tatalović, Radoslav Član Srbskega dobrovoljskega korpusa (SDK) Dimitrija Ljotića. Potem ko je bil leta 1943 za komandanta SDK postavljen Kosta Mušicki, je bil Tatalović načelnik štaba. Maja 1945 se je s svojimi enotami umaknil v Vetrinj, od koder so bili Ljotićevci maja 1945 vrnjeni Jugoslaviji. (Tomasevich, J., War and Revolution, str. 190; Lopušina, M., Ubij bližnjeg svog, str. 107, 331.) Taylor, Myron Charles (18. 1. 1874, Lyons–6. 5. 1959, New York) Ameriški finančnik in diplomat. V obdobju 1927–1938 je bil najprej predsednik finančnega odbora ameriške jeklarske korporacije ter nato predsednik njenega upravnega odbora in glavnega izvršnega urada. Tesno je bil povezan z ameriško vlado in je opravljal različne naloge za ameriške predsednike. V času Herberta C. Hooverja je bil leta 1929 član izvršnega odbora nacionalne konference o poslovnih raziskavah, leta 1931 član predsedniške organizacije za pomoč brezposelnim, nato član industrijskega odbo-ra Nacionalne uprave za okrevanje. Leta 1938 ga je Franklin D. Roosevelt imenoval za vodjo ameriške delegacije na t. i. begunski konferenci v Évianu v Franciji, kjer se je zavzemal predvsem za večjo pomoč beguncem iz nacistične Nemčije. Kasneje je postal posebni Rooseveltov odposlanec v Vatikanu in to funkcijo je opravljal tudi v času predsednikovanja Harryja S. Trumana, vse do leta 1950, ko se je upokojil. (EB; Wikipedia.) Tardieu, André Pierre Gabriel Amédée (22. 9. 1876, Pariz–16. 9. 1945, Menton) Francoski politik. Po maturi na prestižnem francoskem liceju se je podal v diplomatsko službo, nato je bil urednik za zunajo politiko pri časopisu Le Temps. Kot zmerni konzer-vativec je pomagal ustanoviti časopis L‘Echo National. V politiko je vidneje stopil po prvi svetovni vojni, ko se je pod vlado Georgesa Clemenceauja udeležil pariške mirovne konference in postal minister osvobojenih območij (Alzacije in Lorene). Na tem položaju je ostal do padca Clemenceaujeve vlade. V dvajsetih letih je bil v vladi Raymonda Poincaréja minister za javna dela in minister za notranje zadeve. V obdobju 1929–1930 je bi dvakrat predsednik vlade. V naslednjih letih je bil v vladi Pierra Lavala minister za kmetijstvo in minister za obrambo, februarja 1932 je tretjič postal predsednik vlade, a je že maja istega leta odstopil. Leta 1936 se je umaknil iz političnega življenja. (VSBL, str. 1079; EB; Herodote.) Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1363 Terseglav, Franc (17. 2. 1882, Ljubljana–23. 10. 1950, Ljubljana) Časnikar, urednik, esejist in prevajalec. V letih 1901–1905 je v Gorici in Ljubljani študiral bogoslovje, vendar ni bil po- svečen v duhovnika. V letu 1905 se je zaposlil pri Katoliškem tiskovnem društvu in delal v uredništvu časnika Slovenec, v letih 1913–1914 kot glavni urednik. Poleg tega je študiral filozofijo na univerzah v Gradcu in na Dunaju. Med prvo svetovno vojno je bil leta 1915 ujet na ruski fronti in je nato več let preživel v Sibiriji in na Daljnem vzhodu. Leta 1920 se je vrnil v Ljubljano, končal študij in do leta 1945 ponovno delal pri Slovencu, od 1925 do 1927 je bil glavni urednik. V dvajsetih letih je sodil med vodilne slovenske krščanske socialiste, bil je odličen publicist in govornik, zaradi vezanosti na službo pa svojih nazorov ni mogel v popolnosti izra-ziti. Na začetku druge svetovne vojne je bil kot rezervni častnik mobiliziran in ujet. Leta 1942 se je vrnil iz nemškega ujetništva v Ljubljano, kjer je dlje časa skrival družinskega prijatelja, pesnika Ivana Roba, ki se je pozneje pridružil partizanom. Sicer o Terseglavovem medvojnem zadržanju ni mogoče najti prav veliko podat-kov; znano je le, da je kot predavatelj sodeloval pri propagandističnih predavanjih za šolnike, ki so imela značaj »protikomunistične akcije« pod vodstvom Ludvika Puša. Tudi njegova povojna usoda ni pojasnjena. Umrl je leta 1950 v Ljubljani. (ES 13, str. 245; SB; Godeša, B., Kdor ni z nami, str. 346.) Teuerschuh, Ivan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Thuma (Tuma), Alfonz Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Tischler, Joško (Jože) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 1364 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Titan, Janez (2. 10. 1911, Krog pri Murski Soboti–po 17. 4. 1945) Publicist in politik. V letih 1930–1934 je študiral medicino na dunajski univerzi; v tistem času je bil sprejet v komunistično partijo, sodeloval je z Lovrom Kuharjem – Prežihovim Vorancem in bil glavni organizator časopisa Novi čas. Potem je do leta 1939 štu-diral pravo v Parizu, kjer je spoznal Borisa Kidriča, ter obiskal Moskvo in Španijo. Leta 1939 se je vrnil v Mursko Soboto, opustil komunistično prepričanje, se vklju-čil v JRZ, vodil odkupno postajo žita v Murski Soboti in do leta 1941 študiral na ljubljanski pravni fakulteti. Med drugo svetovno vojno je bil od oktobra 1943 do marca 1944 v internaciji na Madžarskem; do oktobra 1944 je bil pod madžarskim policijskim nadzorom, nato se je do prihoda sovjetske armade v aprilu 1945 skrival na očetovi kmetiji. Sredi aprila 1945 je bil imenovan za partizanskega komisarja mesta Murska Sobota. 17. aprila 1945 je bil povabljen na razgovor na urad Ozne, nakar se je za njim izgubila vsaka sled. (SB; OSP.) Tkalec (Tkalecz), Viljem (Vilmoš, Vilmos) (8. 1. 1894, Turnišče–27. 5. 1950, Budimpešta) Učitelj, skladatelj, politik in revolucionar. Leta 1912 je končal učiteljsko šolo v Čakovcu in glasbeno akademijo v Budim- pešti, nato pa poučeval na osnovni šoli v Črenšovcih. Med prvo svetovno vojno se je kot avstrijski vojak boril na ruski fronti in dosegel čin nadporočnika. Leta 1917 je padel v rusko ujetništvo, a se je po enem letu vrnil domov. Po razglasitvi madžarske republike leta 1918 je poveljeval obmejnim policijskim četam vzdolž Mure, dušil upore medžimurskih kmetov in preganjal prostovoljce Jožefa Godine, ki so hoteli osvoboditi Bistrico in sosednje vasi. Aprila 1919, po padcu republi-kanske vlade in razglasitvi Madžarske sovjetske republike, se je pridružil boljševi-kom, postal komisar za t. i. Slovensko krajino in maja 1919 razglasil ustanovitev Murske republike, ki naj bi združila vse prekmurske Slovence v eni pokrajini in se odcepila od sovjetske madžarske republike. Bil je izvoljen za njenega predsednika Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1365 in s svojo vojsko naglo zasedel s Slovenci naseljeno ozemlje Zalske ter Železne žu-panije, kar je privedlo do spopadov z madžarsko vojsko. Vojska Murske republike je bila premagana, njeno vodstvo pa se je umaknilo v Avstrijo. Tkalec je s svojimi vojaki občasno še vdiral v Prekmurje, ki ga je že zasedla srbska vojska. Srbi so ga ujeli in zaprli v Lendavi, a mu je kmalu uspelo pobegniti na Madžarsko, kjer se je zaposlil kot učitelj in kantor. Leta 1929 se je naselil blizu Budimpešte, privzel priimek Tarcsai (ali Tarcsay) ter se uveljavil kot uspešen glasbenik in skladatelj, ki je nastopal v Budimpešti ter drugih večjih madžarskih mestih. Obvladal je več jezikov in prevajal razna besedila ter pesmi iz nemščine, italijanščine, hrvaščine in ruščine, verjetno je tudi avtor leta 1939 izdanega slovenskega berila za osnovne šole. V času druge svetovne vojne je bil rezervni nadporočnik, od 1946 pa je živel v Budimpešti. (SB; OSP; ES 13, str. 264.) Tomažič, Drago – Cigo (28. 1. 1914, Tinje–12. 10. 1943, Mozelj) Uradnik, častnik kraljeve jugoslovanske vojske. Med drugo svetovno vojno se je spomladi 1942 vključil v prvi slovenski četniški oddelek, t. i. Štajerski bataljon, ki se je poleti 1942 preimenoval v Legijo smrti in postal del MVAC. Poleg Milana Kranjca in Milutina Ludvigerja je bil eden od treh poveljnikov legije. Poveljeval je postojankama v Semiču in nato v Črnomlju. Ker naj bi ga skupina Franca Glavača skušala likvidirati, je konec julija 1943 prestopil k četnikom in se pridružil odredu Jugoslovanske vojske v domovini na Otočcu. Ob kapitulaciji Italije se je v Grčaricah udeležil boja četnikov in vaških straž s partiza-ni, bil ujet in odpeljan v zapore v Kočevje. Na kočevskem procesu se je zagovarjal, da so četniki, ki jim je pripadal, najprej sodelovali s partizani, da so bili do zajetja pri Grčaricah z njimi v stiku le trikrat in da ni nikoli sodeloval pri ubojih partiza-nov. K četnikom naj bi odšel, ker so »radikalci« skušali postreliti vse »nacionalne« oficirje, med drugimi tudi njega. Po odhodu iz Semiča naj bi imel nekaj dogovor-jenih sestankov s partizani, a tudi kot komandant postojanke v Semiču naj ne bi dal nikogar ustreliti niti zapreti, prav tako tudi ne v Črnomlju. Na omenjenem pro-cesu 1943 je bil spoznan za narodnega izdajalca, obsojen na smrt ter kmalu zatem usmrčen. (Smrtne žrtve, sistory.si; Vidic, J., Po sledovih črne roke, str. 12; Lajovic, D. S., Nekaj spominov; SI AS 1851, p. e. 99.) Na kazalo Na kazalo oseb 1366 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Tomažič, Ivan Jožef (1. 8. 1876, Miklavž pri Ormožu– 26. 2. 1949, Maribor) Škof. Bogoslovje je končal v Mariboru in bil leta 1898 posvečen v duhovnika. Najprej je služboval kot kaplan v Vidmu ob Ščavnici in Celju, nato je nadaljeval študij v Inns brucku in tam leta 1906 doktoriral iz bogoslovnih ved. Potem je bil med drugim škofijski tajnik in dvorni kaplan v Mariboru, v letih 1920−1922 je preda-val cerkveno zgodovino in patristiko na bogoslovnem učiteljišču v Mariboru. Leta 1928 je postal pomožni in leta 1933 redni škof tedanje lavantinske (pozneje mari-borske) škofije, kar je ostal vse do smrti v letu 1949. Spodbujal je delovanje katoli-ških organizacij in združenj, leta 1934 je v Mariboru vodil evharistični shod, 1936 Slomškove dneve, gradnjo novega bogoslovnega semenišča in visoke teološke šole. Med drugo svetovno vojno je odločno protestiral proti okupatorjevim ukrepom proti narodno zavedni duhovščini in vernemu ljudstvu ter odklanjal podporo po-litičnim in vojaškim akcijam. Leta 1948 je prejel visoko papeško priznanje prise-dnik prestola njegove svetosti. (ES 13, str. 278; SB.) Tomec, Ernest (25. 12. 1885, Fara, Bloke – 26. 4. 1942, Ljubljana) Gimnazijski profesor in politik. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1367 Na Dunaju je leta 1913 doštudiral klasične jezike in se tam vključil v katoliško študentsko društvo Danica. Od leta 1920 je poučeval latinščino in grščino na lju-bljanski klasični gimnaziji. V nekaj letih se je uveljavil kot ideolog mladinskega katoliškega gibanja. Imel je pomembno vlogo pri prenovi katoliške telovadne orga-nizacije Orel; v njen vzgojni sistem je vključil zvestobo Cerkvi in njenim naukom ter socialno preobrazbo. Po razpustu Orla v letu 1929 in poznejši prisilni upokoji-tvi se je namenil oblikovati novo organizacijo katoliške mladine, ki bi bila del Ka-toliške akcije (načeloma nepolitične cerkvene organizacije za delovanje med laiki, katere končni cilj naj bi bilo pokristjanjenje vsega zasebnega in javnega življenja) in bi kot taka uživala zaščito Cerkve pred vmešavanjem države. Tako je v začetku tridesetih let začel okrog sebe zbirati za njegove ideje dovzetne dijake in jih poi-menoval »mladci«. V naslednjih letih se je izoblikovala Zveza mladcev Kristusa kralja, katere pravila je potrdil škof Rožman in jih priznal kot dijaško Katoliško akcijo. Leta 1936 je bil Tomec kot gimnazijski profesor reaktiviran. Leta 1937 se je zveza mladcev preoblikovala v lastno organizacijo Katoliške akcije pod imenom Zveza katoliških dijakov, ki se je sčasoma razširila tudi na univerzo. Čeprav so tudi mladci odločno nastopali proti marksizmu in komunizmu, pa so – v nasprotju z drugo radikalno organizacijo slovenskih študentov, stražarji Lamberta Ehrlicha, ki naj bi se kot elita katoliških izobražencev aktivno vključevali tudi v politično življenje – svojo dejavnost omejili le na versko in socialno področje; Tomec je namreč zastopal stališče, da naj bi sodelovanje v političnih organizacijah mladega človeka le odtegnilo od študija in širjenja krščanstva. Razlike med mladci in stra-žarji so se kazale tudi v obdobju druge svetovne vojne. Medtem ko so se stražarji že kmalu vključili v oboroženi boj proti komunizmu kot pripadniki vaških straž in protikomunistične policije pod vodstvom italijanskega okupatorja, je Tomec dajal prednost argumentom in prepričevanju. Mladci so se v vključili v vojaške protipar-tizanske enote šele z nemško mobilizacijo jeseni 1943, ko so se večinoma odločili za sodelovanje v slovenskem domobranstvu. (ES 13, str. 279; Godeša, B., Kdor ni z nami, str. 29–30, 33–36, 213–216, 235, 292; Pacek, D., Mladci in Stražarji, str. 150–188; Pust, A., Palme mučeništva, str. 117, 371, 373, 381, 382, 384; Stanovnik, J., Profesor Ernest Tomec, zbornik; Profesor Ernest Tomec – nekoč in danes.) Tominec, Angelik, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Tominec, Roman, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Tomšič, France, dr. (20. 3. 1905, Trebnje–5. 5. 1975, Ljubljana) Jezikoslovec in leksikograf. Na kazalo Na kazalo oseb 1368 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Slavistiko je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1930 dokto- riral. Do leta 1948 je poučeval na slovenskih srednjih šolah, nato je predaval na Višji pedagoški šoli v Ljubljani do leta 1953, ko je postal izredni profesor za staro cerkveno slovanščino in slovansko filologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Od 1961 do 1971 je predaval honorarno, ker je leta 1961 postal znanstveni svetnik pri komisiji za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis pri SAZU z nalogo, da so-deluje kot član uredniškega odbora pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Leta 1973 se je upokojil. (ES 13, str. 284; SB.) Tomšič, Ivan, dr. (23. 11. 1902, Tacen–10. 11. 1976, Dubrovnik) Pravnik. Leta 1926 je z doktoratom končal študij prava v Ljubljani. Od 1927 do 1931 se je specializiral v mednarodnem pravu na dunajski in pariški univerzi ter Carnegi-ejevi ustanovi za mednarodni mir v Haagu, po drugi svetovni vojni pa se je v letih 1951–1953 usposabljal še v Veliki Britaniji in ZDA. Leta 1931 je bil na ljubljanski pravni fakulteti izvoljen za docenta, leta 1937 za izrednega profesorja za meddr-žavno pravo z občo in narodno diplomatsko zgodovino, leta 1942 pa za rednega profesorja (okupatorska oblast tega imenovanja ni potrdila, potrdilo ga je šele 1945 ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije z veljavnostjo od leta 1942). Po vojni je bil od 1947 do 1948 prodekan, nato do leta 1950 dekan. Honorarno je predaval še na fakultetah v Ljubljani, Zagrebu in Prištini. Poleg tega je sodeloval pri različnih državnih organih, ustanovah in inštitutih za zunanje in mednarodne zadeve ter bil član številnih domačih in tujih znanstvenih društev. Leta 1971 je prejel nagrado Kidričevega sklada in 1973 odlikovanje red dela z zlatim vencem. (ES 13, str. 284; SB.) Tonja, Ivan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1369 Topalović, Živko (Žika) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Tornari, Gino Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Tratnik, Josip (1874, Gornji Grad–?) Župnik v Brestanici. Leta 1938 je bil kot predstavnik SLS v okviru vsedržavne JRZ v brežiškem okra- ju izvoljen za poslanca Narodne skupščine. (Gašparič, J., SLS 1890–1941, str. 42; SI AS 1931, OMS, 600-2/15, 189.) Trček, Fran (10. 2. 1895, Medvedje Brdo–24. 1. 1990, Ljubljana) Agrarni ekonomist in zadružnik. Leta 1912 je končal kmetijsko šolo na Grmu, nato je bil praktikant in obra- tovodja v Mlekarski zadrugi Šentvid pri Vipavi in v Dupljah, oskrbnik rejskega društva v Lukovici in obratovodja Mlekarske zveze v Ljubljani. Med prvo svetovno vojno je bil vojak na soški fronti, potem v letih 1918–1919 prostovoljec na Koro-škem. Po končani višji poljedelski šoli Pragi je bil od 1922 do 1941 ravnatelj Zveze slovenskih zadrug. V obdobju med obema vojnama je bil dejaven tudi v agrarnem liberalnem političnem gibanju; med drugim je bil tajnik in blagajnik Samostojne kmetijske stranke, soustanovitelj in odbornik Zveze društev kmetskih fantov in deklet, odbornik Društva kmetijskih strokovnjakov, predsednik Glavnega odbora Kmetijske družbe. Po drugi svetovni vojni je opravljal pomembne funkcije v Za-družni gospodarski banki in Zadružni kmetijski banki, od 1947 do 1953 je bil višji strokovni sodelavec in svetovalec pri Inštitutu za agrarno ekonomiko Kmetijskega znanstvenega zavoda Slovenije, potem je do leta 1971 enake naloge opravljal na katedri za agrarno ekonomiko Biotehniške fakultete v Ljubljani. (SB; ES 13, str. 319.) Trebižan, Andrej – Pavel (1888?–?) Kmet iz Tolmina. Med prvo svetovno vojno naj bi sodeloval v enem od primor- skih občinskih Narodnih svetov. (SI AS 1931, OMS, 600-2/49.) Treo, Lovro (1. 3. 1890, Ljubljana –?) Major primorskega domobranstva, ki je deloval v Trstu. (SI AS 1931, evidenca gradiva.) Na kazalo Na kazalo oseb 1370 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Trifunović, Miloš (30. 10. 1871, Užice–19. 2. 1957, Beograd) Srbski politik. Po končanem študiju na beograjski Filozofski fakulteti v letu 1894 je bil pro- fesor na gimnaziji v Užicah. Od leta 1903 je bil večkrat izvoljen za narodnega po-slanca. Med prvo svetovno vojno je bil minister za šolstvo. Po vojni je bil minister v različnih jugoslovanskih vladah, največkrat za šolstvo. Pripadal je Narodni ra-dikalni stranki in bil nekaj časa tudi njen predsednik. Med drugo svetovno vojno je bil minister v jugoslovanski begunski vladi; od 26. junija 1943 je bil tudi njen predsednik, vendar je že 10. avgusta istega leta odstopil zaradi sporov med hrva-škimi in srbskimi ministri. Leta 1945 se je vrnil v Jugoslavijo, kjer je nameraval skupaj z Milanom Grolom oblikovati opozicijo. Leta 1947 je bil obtožen vohunstva in obsojen na osem let zapora. Po dveh letih in pol je bil izpuščen. (Wikipedia.) Trinko, Ivan (25. 1. 1863, Tarčmun (Tercimonte)– 26. 6. 1954, Tarčmun) Duhovnik, pesnik, pisatelj, prevajalec, glasbenik, slikar in narodni delavec. Bogoslovje je študiral v Vidmu in bil leta 1886 posvečen v duhovnika. Sprva je bil prefekt v videmskem semenišču, nato od leta 1889 profesor latinščine, italijan-ščine, matematike in prirodoslovja, od leta 1894 do upokojitve v letu 1942 pa je poučeval predvsem filozofijo; po rednem pouku je svoje dijake učil tudi slovenske-ga jezika. V obdobju 1913–1942 je bil ravnatelj Zavoda ubogih sester za deklice. Dejaven je bil tudi v političnem življenju. Leta 1903 je postal videmski deželni svetovalec, leta 1910 je bil izvoljen za okrajnega poslanca, leta 1914 za poslanca v videmskem deželnem zboru, leta 1923 pa je bil izvoljen v Izvršni odbor Italijanske ljudske stranke. Poleg tega je bil med drugim tudi papežev tajni komornik in član videmskega stolnega kapitlja ter od leta 1910 redni član Akademije umetnosti in znanosti v Vidmu. Po prometni nesreči leta 1942 se je vrnil v Tarčmun, kjer je ostal do smrti. Čeprav je živel daleč od slovenskega kulturnega okolja, je ustva-ril pomembna pesniška dela. Pisal je tudi krajša prozna dela, eseje in razprave Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1371 z različnih področij, posvečal se je likovni umetnosti in se ukvarjal s komponi-ranjem. Zaradi stalnega zavzemanja za pravice in jezik svojega naroda tako pri posvetnih kot pri cerkvenih oblasteh so ga občudovalci imenovali oče Beneških Slovencev, goriški kulturni delavci, duhovniki in laiki, so leta 1953 začeli izdajati Trinkov koledar, njegov lik je literarno obdelal France Bevk v Kaplanu Martinu Čedermacu. (ES 13, str. 344; SB.) Trstenjak, Anton (8. 1. 1906, Rodmošci–29. 9. 1996, Ljubljana) Psiholog, filozof, teolog. Po končani gimnaziji v Mariboru je študiral na univerzi v Innsbrucku, kjer je leta 1929 doktoriral iz filozofije in leta 1933 iz teologije; pozneje se je izpopolnjeval v Parizu in nato v Milanu, kjer se je v letih 1941–1942 specializiral v eksperimentalni psihologiji. Leta 1931 je bil posvečen v duhovnika, od 1934 do 1939 je bil katehet na realni gimnaziji v Mariboru, od leta 1940 do upokojitve v letu 1973 pa profesor psi-hologije in filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Med drugim je bil od leta 1979 (od 1983 redni) član SAZU, od leta 1993 član Evropske akademije znanosti in ume-tnosti v Salzburgu, leta 1974 je bil imenovan za papeževega častnega prelata, prejel je številne nagrade in odlikovanja. Njegovo obsežno znanstveno delo sega na področje psihologije, antropologije, filozofije, teologije, kulturologije idr. (ES 13, str. 369.) Tršinar, Ladislav (Slavko) Pred vojno je bil pomočnik ravnatelja v Trgovskem bolniškem in podpornem društvu. Med nemško okupacijo je bil zaposlen na splošnem oddelku Rupnikove pokrajinske uprave. Spadal je v krog Izidorja Cergola. Sodeloval je v Informativ-nem uradu kot referent aktivne propagande, ki ga je vodil Boris Smerdu. (SI AS 1931, OMS, 501-3/4, 8, 22, 32.) Truman, Harry S. (8. 5. 1884, Lamar–26. 12. 1972, Kansas City) Ameriški predsednik. Na kazalo Na kazalo oseb 1372 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Od 1906 je bil bančni uradnik. V prvi svetovni vojni je sodeloval kot topniški častnik. V obdobju 1926–1934 je bil predsednik okrožnega sodišča v Jacksonu. Leta 1935 je kot predstavnik demokratske stranke postal član ameriškega senata, 1944 podpredsednik ZDA, po Rooseveltovi smrti aprila 1945 pa 33. ameriški pred-sednik. Med drugim je ukazal uporabo atomske bombe proti Japonski. Uveljavil je t. i. Trumanovo doktrino, s katero so ZDA začele podpirati protikomunistična gibanja po svetu, da bi preprečila širjenje vpliva Stalinove politike. Med drugim je ustanovil obveščevalno službo CIA, bil glavni pobudnik za ustanovitev pakta NATO in omogočil ameriško posredovanje v korejski vojni. Na volitvah leta 1952 ni več kandidiral. (VSBL, str. 1114; EB.) Trunk, Jurij Matej (1. 9. 1870, Bače–11. 3. 1973, San Francisco) Pisatelj, časnikar in borec za pravice koroških Slovencev. V Celovcu se je vpisal na študij bogoslovja in po končanem študiju služboval v raznih krajih na avstrijskem Koroškem in v Dravogradu. Že v mladosti se je za-nimal za nacionalno vprašanje na Balkanskem polotoku ter idejo jugoslovanstva. Deloval je v prosvetnem in političnem življenju koroških Slovencev, zato je bil med prvo svetovno vojno preganjan, obtožen vohunstva in zaprt. Po izpustitvi ga je cer-kvena oblast na pritisk nasprotnikov konfinirala na Jezerskem, ob koncu vojne pa je postal občinski načelnik Narodnega sveta v Borovljah. Na predlog Narodne vlade v Ljubljani se je kot izvedenec za Koroško leta 1919 udeležil mirovnih pogajanj v Parizu in bil imenovan za člana plebiscitarne komisije v Celovcu. Po izidu plebiscita se je umaknil v Bače, bil nato izgnan in prisilno upokojen. Nasprotniki so mu one-mogočili bivanje v Celovcu, zato je odšel v ZDA, kjer je služboval v Fuldi (Severna Dakota) in v Leadvillu (Kolorado). V ZDA se je posvetil predvsem časnikarstvu. Po upokojitvi se je preselil k župniku Vitalu Vodušku v San Francisco. (SB.) Turk, Josip (12. 9. 1895, Stopiče–3. 5. 1951, San Francisco) Filozof in teolog. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1373 Filozofijo in klasično filozofijo je študiral na Dunaju, v Innsbrucku in Rimu, kjer je leta 1919 doktoriral iz filozofije in 1923 iz teologije. Leta 1922 je bil v Lju-bljani posvečen v duhovnika. Od 1924 do 1925 je v Münchnu študiral še pomožne zgodovinske vede. V obdobju 1926–1945 je predaval na Teološki fakulteti v Lju-bljani, od 1938 kot redni profesor. Po končani vojni je emigriral v ZDA. (ES 13, str. 407.) U Ude, Lojze – L, U, morda Janez Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Uiberreither, Siegfried Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Ujčić, Josip (10. 2. 1880, Stari Pazin–24. 3. 1964, Beograd) Duhovnik, nadškof in moralni teolog. Teologijo je študiral v Gorici in na Dunaju, kjer je 1908 doktoriral. Leta 1902 je bil posvečen v duhovnika. Od leta 1919 je predaval na katedri za moralno teologijo na Teološki fakulteti v Ljubljani, od leta 1927 kot redni profesor. Novembra 1936 je bil imenovan za nadškofa v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je pomagal Slovencem, ki so jih nemške okupacijske oblasti izselile v Srbijo. Po koncu vojne si je prizadeval za bratstvo in enotnost narodov v Jugoslaviji ter za ureditev odnosov med državo in Cerkvijo. V letih 1956–1961 je bil vršilec dolžnosti predsednika jugoslovanske škofovske konference. Sodeloval je pri pripravah 2. vatikanskega koncila in se udeležil njegovega prvega zasedanja v letu 1962. (ES 14, str. 20.) Uratnik, Filip Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Urbas, Miroslav – Klobasar Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Uršič, Andrej (Slavko) – Smrekar Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Ušeničnik, Aleš Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb 1374 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 V Vasiljević, Dobrivoje – Iztok (2. 7. 1911, Surovići–29. 11. 1942, Suhor pri Metliki) Četniški poveljnik srbskega rodu. Obiskoval je nižjo šolo Vojaške akademije v Beogradu. Po okupaciji Jugoslavije leta 1941 je v Ljubljani prišel v stik s četniškim vodstvom za Slovenijo. Maja 1942 se je vključil v tako imenovano slovensko nacionalno ilegalo, v četniški oddelek, znan pod imenom Štajerski bataljon, in z njim odšel na Dolenjsko. Ko je Štajerski bata-ljon postal del MVAC in se preimenoval v Legijo smrti, je postal poveljnik njenega 3. bataljona. Ta se je jeseni 1942 z okoli 580 možmi nastanil pod Gorjanci, štab pa je bil na Suhorju pri Metliki. Proti koncu novembra 1942 je bilo v postojanki po-leg čete, ki je štela 128 mož, tudi 37 italijanskih vojakov. Ob partizanskem napadu novembra 1942 je padlo ali bilo ujetih več legionarjev; med osmimi na smrt obso-jenimi in ustreljenimi je bil tudi Vasiljević. Po njem je bil 4. bataljon Dolenjskega četniškega odreda poimenovan Iztokov bataljon. (ES 16, str. 204; Ferenc, T., Dies irae, str. 158, 174; Smrtne žrtve, sistory.si; SI AS 1898, šk. 1, p. e. 32, dok. 70973.) Vauhnik, Vladimir – Račić, BBZ Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Veble (Weble), Demetrij (Dimitrij) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Velikonja, Narte (Leonard, Lenard) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Velimirović, Nikolaj (4. 1. 1881, Lelić–18. 3. 1956, Libertyville) Episkop (škof) Srbske pravoslavne cerkve in teolog. V Beogradu je končal študij bogoslovja. Študij je nadaljeval v Nemčiji, Angliji in Švici ter doktoriral iz teologije v Bernu. Od 1912 do 1918 je predaval na Bogo-slovju sv. Save v Beogradu in veliko potoval po Srbiji in Bosni, kjer si je s pridigami in predavanji pridobil številno poslušalstvo. Med prvo svetovno vojno ga je srbska vlada poslala v ZDA in Veliko Britanijo, da bi pridobil podporo za združenje južno-slovanskih narodov v eni državi. Po vrnitvi v Srbijo leta 1919 je bil žiški in ohridski episkop. Sredi tridesetih let se je vključil v politično življenje. Medtem ko je bil v mladosti zastopnik liberalnih idej in ekumenizma, je v obdobju med obema vojnama postal privrženec skrajno desnega nacionalizma. Zbližal se je z Dimitrijem Ljotićem in njegovim gibanjem Zbor. Po nemški okupaciji Jugoslavije je podpiral četnike in Dražo Mihailovića, vendar je v nasprotju z Ljotićem zavrnil sodelovanje z nacizmom, zato so ga okupatorske oblasti prijele in zaprle v samostan Vojlovica pri Pančevu. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1375 Septembra 1944 je bil skupaj s patriarhom Gavrilom Dožićem odpeljan v taborišče Dachau. Decembra 1944 sta bila oba izpuščena, morda zaradi nemškega dogovora z Ljotićem. Napotila sta se v Slovenijo in ob koncu aprila 1945 po Momčilu Đujiću vzpostavila stik z Ljotićem, ki pa je ob koncu aprila umrl v prometni nesreči. Velimi-rović in Dožić sta zatem odšla v Avstrijo in od tam v Anglijo. Patriarh se je pozneje vrnil v Jugoslavijo, Velimirović pa je emigriral v ZDA, kjer je občasno predaval v srbskih in ruskih pravoslavnih ustanovah. Sredi osemdesetih let 20. stoletja se je v domovini pričela akcija za njegovo rehabilitacijo. Najvišja cerkvena in sodna oblast srbske pravoslavne cerkve ga je 19. maja 2003 razglasila za svetnika. (Wikipedia.) Verbic, Pavel (Pavle) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Verdier, Jean (19. 2. 1864, Lacroix-Barrez–9. 4. 1940, Pariz) Francoski duhovnik, škof in kardinal. V duhovnika je bil posvečen 9. aprila 1887. Novembra 1929 je bil imenovan za pariškega nadškofa, decembra istega leta tudi za kardinala. V letih 1930–1939 je bil posebni papeški odposlanec. Bil je odločen nasprotnik fašizma in je drugo svetovno vojno razumel kot nekakšno križarsko vojno za svobodo; nobena druga vojna naj ne bi imela tako krščanskih ciljev. Umrl je v Parizu in je pokopan v no-tredamski katedrali. (Wikipedia.) Verdnik (Wernigg, Werdnig, Vernik), Fritz (Fric) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Verk, Karel Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Vesenjak, Ivan (22. 12. 1880, Moškanjci − 8. 5. 1938, Maribor) Politik in pedagog. Na kazalo Na kazalo oseb 1376 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Geografijo in zgodovino je študiral na Dunaju in v Gradcu. Zatem je nekaj let služboval na ljubljanskem in mariborskem učiteljišču. Kot pripadnik SLS je bil od 1923 do 1929 narodni poslanec za ptujski okraj in vmes leta 1924 minister za agrarno reformo. Do leta 1931 je bil član vrhovnega zakonodajnega sveta. Pozneje je bil med drugim župan občine Košaki pri Mariboru, podpredsednik Vinarskega društva, banski svetnik in predsednik kmetijskega odbora Maribor (levi breg). Bil je tudi urednik lista Naše gorice ter avtor več političnih in gospodarskih člankov. (SB; OSP.) Vidmar, Josip Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Vidmar, Milan, dr. (22. 6. 1885, Ljubljana–9. 10. 1962, Ljubljana) Elektrotehnik in šahovski velemojster. Brat Josipa Vidmarja. Diplomiral je leta 1907 na strojnem oddelku Tehniške visoke šole na Dunaju, kjer je leta 1910 tudi doktoriral. Potem je bil zaposlen v različnih tovarnah v Weizu v bližini Gradca, v Budimpešti, Ljubljani in na Dunaju. Od ustanovitve univerze v Ljubljani je bil od 1919 do 1957 redni profesor na Tehniški fakulteti, petkrat dekan in štirikrat prodekan. V letih 1928–1929 je bil rektor ljubljanske univerze, nato prorektor. Leta 1940 je postal član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, od 1942 do 1945 je bil tudi njen predsednik. Na njegovo pobudo je bil leta 1948 ustanovljen Inštitut za elektriško gospodarstvo v Ljubljani (pozneje Elektroinštitut Milan Vidmar). Prejel je veliko domačih in tujih odlikovanj in nagrad. Velja tudi za najboljšega slovenskega šahista. (ES 14, str. 232–233; OSP; SB.) Vilder, Većeslav Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1377 Vilfan (Wilfan), Josip, dr. (30. 8. 1878, Trst–8. 3. 1955, Beograd) Pravnik, odvetnik in politik. Pravo je študiral na Dunaju in tam leta 1901 promoviral. Potem je služboval v Trstu in Pulju, od leta 1909 je bil samostojni odvetnik v Trstu. Politično je začel de-lovati leta 1906, ko je postal tajnik političnega društva tržaških Slovencev Edinost, ki mu je od 1910 do 1928 tudi predsedoval. Dvakrat je bil izvoljen v tržaški mestni svet, prvič leta 1909 in drugič 1913. Od poletja 1918 je sodeloval v tržaškem Naro-dnem svetu. Zavzemal se je za vključitev Trsta v jugoslovansko državo, a poudarjal, da je treba spoštovati italijansko manjšino. Po končani vojni, ko je Trst pripadel Italiji, se je zavzemal za narodnostne pravice slovenske in hrvaške manjšine, med drugim tudi v rimskem parlamentu, v katerega je bil izvoljen v letih 1921 in 1924. Politično je bil dejaven tudi v mednarodnih organizacijah. Med drugim je bil leta 1925 sklicatelj 1. konference evropskih narodnih manjšin v Ženevi in bil izvoljen za predsednika stalnega delovnega odbora – Kongresa evropskih manjšin. Ta nje-gova dejavnost ni bila pogodu italijanskim oblastem, zato se je leta 1928 odločil za izselitev iz Italije. Do leta 1938 je deloval na Dunaju, 1939 pa se je preselil v Beograd, kjer je ostal do smrti. Po drugi svetovni vojni je sodeloval z Inštitutom za proučevanje mednarodnih vprašanj pri zbiranju gradiva za mirovno konferenco. (ES 14, str. 239; SB.) Vilfan (Wilfan), Joža (6. 7. 1908, Trst–21. 11. 1987, Ljubljana) Pravnik, politik in diplomat. Sin Josipa Vilfana. V dijaških letih je aktivno sodeloval v mladinskem naprednem gibanju. Pra- vo je študiral v Rimu, na Dunaju in v Ljubljani, kjer je leta 1932 diplomiral. V študijskih letih je bil organizator in viden predstavnik študentske levice. Med iz-popolnjevanjem v Parizu je bil leta 1934 sprejet v komunistično stranko. Po od-vetniškem izpitu 1938 je bil samostojni odvetnik v Kranju, kjer je ostal do marca 1941, ko so ga jugoslovanske oblasti aretirale in ga do napada sil osi na Jugoslavijo Na kazalo Na kazalo oseb 1378 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 zadržale v preiskovalnem zaporu, ker je deloval pri organiziranju in utrjevanju kmečko-delavskega gibanja. Bil je glavni in odgovorni urednik listov Stara pravda in Slovenska zemlja. Maja 1941 so ga nemške okupacijske oblasti zaprle in izselile v Srbijo, od koder se je januarja 1942 ilegalno vrnil v Ljubljano. Tu je kot aktivist OF opravljal razne propagandne naloge. Januarja 1943 ga je vodstvo OF poslalo na Primorsko, kjer je bil leta 1943 sprejet v pokrajinsko vodstvo OF za Primorsko. Po kapitulaciji Italije jeseni istega leta je bil izvoljen za poslanca na kočevskem zboru in za predsednika Narodnoosvobodilnega sveta za Primorsko Slovenijo. Po osvoboditvi je bil v letih 1945–1946 zvezni javni tožilec Jugoslavije, nato je do leta 1978 opravljal številne politične funkcije v ministrstvu za zunanje zadeve. Leta 1979 je bil habilitiran za profesorja na Pravni fakulteti v Ljubljani. (ES 14, str. 239; SB; Jeraj, M., Melik, J., Nagodetov proces, str. 893.) Vizjak, Milko – Vidra, V. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Vlasov, Andrej Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Vockel, Heinrich (14. 6. 1892, Neuhaus pri Paderbornu–22. 1. 1968, Berlin) Nemški ekonomist in politik. V Münstru, Münchnu in Berlinu je študiral ekonomijo. Študij je moral preki- niti zaradi začetka prve svetovne vojne, ko je bil vpoklican k vojakom; v spopadih je bil težko ranjen in je izgubil levo oko. Leta 1919 je v Münstru nadaljeval študij in doktoriral iz političnih znanosti. Kmalu se je podal v politiko kot član Nem-ške sredinske stranke (Deutsche Zentrumspartei). Med letoma 1930 in 1933 je bil poslanec nemškega parlamenta. Po nacističnem prevzemu oblasti je bil nekaj časa brezposeln, nato je kratek čas služboval kot zavarovalniški agent. Leta 1934 je dobil službo pri trgovskem podjetju Hertie, kjer je napredoval do člana uprave, a je bil odpuščen, ko je šlo podjetje po poti »arizacije«. Po poskusu atentata na Adolfa Hitlerja julija 1944 je bil aretiran in kratek čas zaprt v policijskih zaporih v Berlinu. Po prestani kazni je smel znova nastopiti službo v koncernu Hertie. Po vojni si je s somišljeniki, večinoma iz predvojne nemške sredinske stranke, priza-deval za ustanovitev širše krščanske stranke, ki bi presegala verske delitve. Juni-ja 1945 je bil eden izmed podpisnikov ustanovne listine Krščansko-demokratske unije (Christlich Demokratische Union – CDU). Med letoma 1945 in 1947 je bil generalni sekretar berlinske CDU. V letih 1950–1962 je deloval kot »pooblaščenec Nemške demokratične republike v Berlinu«. Za vzpostavitev te funkcije si je pri-zadeval sam. Na tem položaju je namreč poskušal doseči čim hitrejše gospodarsko okrevanje zahodnega dela Berlina, ki je bil ob koncu druge svetovne vojne močno prizadet, po vojni pa razdeljen med zahodne zaveznike. Že v pokoju je leta 1949 Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1379 pomagal pri ustanavljanju Družbe za krščansko-judovsko sodelovanje v Berlinu, ki jo je nekaj časa tudi vodil kot predstavnik njenega katoliškega dela. (KAS.) Vode, Angela (5. 1. 1892, Ljubljana–5. 5. 1985, Ljubljana) Učiteljica, defektologinja, publicistka in političarka. Po končanem učiteljišču je poučevala na več manjših šolah v okolici Ljubljane, nato je bila zaposlena v Jadranski banki in Samassovi tovarni ter kot tajnica social-demokratske stranke. Leta 1921 je v Ljubljani opravila specialistični izpit iz defek-tologije in potem do leta 1944 službovala na t. i. pomožni šoli v Ljubljani. Vodilno vlogo je imela v strokovnih in ženskih društvih, v katerih se je borila proti spolni in socialni diskriminaciji. Od leta 1922 je bila članica komunistične stranke. Če-prav se z načinom partijskega dela ni povsem strinjala, je njena članica ostala vse do leta 1939, ko je prišlo do sporazuma med Sovjetsko zvezo in nacistično Nem-čijo. Že pred koncem tega leta je bila izključena iz partije, saj se ni hotela odreči protinacistični propagandi. Prav tako je prišla navzkriž s katoliško usmerjenimi časopisi, ker je razkrinkavala vso dvoličnost tedanje meščanske družbe. Po okupa-ciji je kljub sporu s komunisti sodelovala z OF. Julija 1941 je bila kot predstavnica Jugoslovanske ženske zveze vključena v njen Vrhovni plenum OF, a je bila ta zveza zaradi drugačnih pogledov na nekatera politična vprašanja konec leta 1941 izklju-čena iz OF. Odtlej se je posvetila predvsem humanitarnemu delu. Spomladi 1943 so jo aretirale italijanske okupacijske oblasti, a so jo kmalu izpustile. Druga aretaci-ja prišla z domobranske strani. Februarja 1944 je bila poslana v zapor na Poljanah in od tam v taborišče Ravensbrück. Po osmih mesecih se je vrnila, a službe ni več dobila. Po končani vojni se je ponovno zaposlila na pomožni šoli, a je bila leta 1947 aretirana, obtožena protidržavnega delovanja in na t. i. Nagodetovem proce-su obsojena na dvajset let odvzema prostosti s prisilnim delom. Decembra 1952 je bila pomiloščena, a sebi ustrezne zaposlitve ni več mogla dobiti. V letu 1960 se je upokojila in živela tiho, odmaknjeno življenje. (ES 14, str. 283; Jeraj, M., Melik, J., Nagodetov proces.) Na kazalo Na kazalo oseb 1380 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Vodnik, Anton (28. 5. 1901, Ljubljana−2. 10. 1965, Ljubljana) Pesnik, kritik in urednik. Brat Franceta Vodnika. Umetnostno zgodovino je študiral v Ljubljani in leta 1927 doktoriral. V štu- dentskih letih je bil med vodilnimi pripadniki t. i. križarstva, katoliškega mladin-skega gibanja, ki si je prizadevalo za prenovo religioznega, kulturnega, socialnega in političnega življenja, kar je pri tedanjih cerkvenih oblasteh naletelo na odkloni-len sprejem. Takrat se je ukvarjal tudi z literarno in likovno kritiko, a se je kmalu posvetil uredniškemu delu. V letih 1924–1927 je urejal revijo križarskega gibanja Križ na gori, pozneje je sodeloval pri reviji Dom in svet, nato pri časopisu Slove-nec, bil je knjižničar pri Prosvetni zvezi, urednik in lektor pri Jugoslovanski knji-garni, pred začetkom druge svetovne vojne pa pri Mohorjevi družbi v Celju. Med vojno je bil honorarni predavatelj na Glasbeni akademiji v Ljubljani. Zaradi sode-lovanja z OF je bil dvakrat za krajši čas zaprt. Po vojni je delal pri Prosvetni zvezi in Državni založbi Slovenije. Izdal je več pesniških zbirk, a njegove izpovedi po-duhovljenega sveta v socialistični dobi niso bile najbolj zaželene. (ES 14, str. 285.) Vodnik, France (5. 3. 1903, Ljubljana−14. 8. 1986, Ljubljana) Pesnik, esejist, kritik in prevajalec. Brat Antona Vodnika. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1381 Slavistiko in primerjalno književnost je študiral v Ljubljani in se zatem izpopol- njeval v Krakovu. Od leta 1930 do upokojitve v letu 1965 je skoraj ves čas služboval kot gimnazijski profesor v Ljubljani, le v letih 1932–1936 je bil iz političnih razlo-gov suspendiran. Nekaj let je bil tudi sourednik časopisa Dom in svet. Med drugo svetovno vojno je sprva predaval dramaturgijo in zgodovino gledališča na oddelku za odrsko umetnost Glasbene akademije v Ljubljani, nato je bil od junija 1942 do julija 1943 interniran v italijanskih taboriščih Gonars in Monigo. Njegove pesmi so izraz slovenskega religioznega ekspresionizma, značilnega za ustvarjalce, ki so se zbirali okrog revije Križ na gori. Veliko je prevajal iz poljščine in za svoje delo prejel več nagrad in priznanj, tako doma kot na Poljskem. Največ pa se je posvečal književni in gledališki kritiki. (ES 14, str. 285–286.) Vodopivec, Josip (Jože, Janez) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Vodušek, Božo (30. 1. 1905, Ljubljana–28. 7. 1978, Ljubljana) Pesnik, jezikoslovec, pravnik in odvetnik. Odločil se je za študij romanistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Med študi- jem je precej časa preživel v tujini, v Münchnu, na Dunaju, v Parizu in Pragi. Jeseni 1928 je v Ljubljani diplomiral iz francoščine in latinščine. Ker ni našel ustrezne za-poslitve, se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani, ki jo je končal junija 1932. Po pripravništvu je najprej nastopil službo v očetovi pisarni, nato v pisarnah na Ptuju in v Mariboru. Med letoma 1939 in 1943 je imel odvetniško pisarno v Črnomlju. Sprva je bil dejaven v katoliškem mladinskem gibanju, pozneje se je približal libe-ralcem in tudi bolj levo usmerjenim. Od 1941 je bil povezan z OF, ob kapitulaciji Italije pa je se je pridružil partizanom, kjer se je večinoma ukvarjal s propagandnim in znanstvenim delom. Po vojni je bil do konca februarja 1946 predsednik komisi-je za ugotavljanje vojne škode na kulturnozgodovinskih predmetih pri Ministrstvu za prosveto LRS, v letih 1950–1953 je živel kot svobodni pisatelj, nato je oktobra 1953 nastopil službo na Inštitutu za slovenski jezik pri SAZU. Po upokojitvi v letu 1973 je živel v Ljubljani in Piranu. (Jeraj, M., Božo Vodušek, str. 262–263.) Na kazalo Na kazalo oseb 1382 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Vogrič, Alojzij (Lojze) – dr. Lojze, dr. Tominc, dr. V., dr. Vogr, dr. Voger Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Vojska, Jožef (Jože) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Volkenborn, Fritz (28. 2. 1902, Hohenlimburg–11. 9. 1985, Hohenlimburg) Nemški SS-ovski častnik. Med drugo svetovno vojno je bil med drugim komandant varnostne policije in varnostne službe, ki je imela sedež v Hotelu Park na Bledu. 14. maja 1941 je bil imenovan še za vodjo preselitvenega štaba pri izpostavi Državnega komisarja za utrjevanje nemštva pri šefu civilne uprave na Bledu. (Kocjančič, K., Bled v času nemške okupacije, str. 345.) Vončina, Oton (Oto) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Voršič, Alojzij Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Voršič, Josip, dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Vostner, Ivan – pater Otmar (18. 8. 1908, Sv. Ema–28. 5. 1983, Maribor) Redovnik (frančiškan) in pisec. Po 4. razredu klasične gimnazije v Mariboru je avgusta 1927 vstopil v franči- škanski red v Nazarjah in dobil redovno ime Otmar. V Mariboru je končal gim-nazijo, opravil maturo, končal študij bogoslovja in bil leta 1935 posvečen v duhov-nika. Najprej je bil nastavljen na Brezje, leta 1940 je prišel v Ljubljano, kjer je bil v župniji sv. Frančiška Asiškega v Šiški kaplan in katehet. V začetku maja 1945 je odšel na Koroško, bil pet mesecev pomožni duhovnik v Liesereggu, potem je šel v frančiškanski samostan Kostanjevica pri Gorici, kjer je opravljal duhovniško služ-bo za Slovence in bil rektor svetišča. Ko je po priključitvi k Jugoslaviji, 16. septem-bra 1947, Kostanjevica postala samostojna cerkvenoupravna enota, je bil njen prvi upravitelj, pozneje župnik in nato gvardijan. Po 17 letih delovanja na Kostanjevici je bil prestavljen k frančiškanom v Maribor, kjer je poleg opravljanja samostanskih funkcij nekaj let vodil tudi župnijo Marije Matere usmiljenja. (Primorski SBL.) Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1383 Vošnar, Pavel (Pavle) – Vidmar, Mirko, Bojan Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Vrančič, Henrik (Ika) – Mestnik Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Vrčon, Branko – Verko, Žerjav Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Vrhunec, Vinko, dr. (2. 7. 1895, Ljubljana–28. 12. 1981, Ljubljana) Pravnik in gospodarstvenik. Pred drugo svetovno vojno je bil komercialni direktor TPD, znan tudi po pre- stižni vili na Barjanski cesti 3 v Ljubljani, za katero je načrt izdelal arhitekt Vla-dimir Mušič. Politično je pripadal JNS. Po okupaciji Slovenije in odstopu Alberta Kramerja z vodstva stranke je postal član njenega vodstva. Jeseni 1941 si je skupaj z drugimi člani stranke, ki so sodili v Kramerjev krog, prizadeval za ustanovitev ilegalne zveze strank, ki bi nadomestila razpuščeni Narodni svet. V ta namen je so-deloval na pogajanjih z Markom Natlačenom, dokler ni kot predstavnik TPD odšel v Švico, kjer naj bi dobil zvezo z begunsko vlado. Italijanski obveščevalci so te stike odkrili, zato je bil ob povratku v domovino aretiran in interniran. Po kapitulaciji Italije naj bi se v Dalmaciji pridružil partizanskemu gibanju. (Maček, J., Slovenska zaveza; SI AS 1931, OMS, 600-19/120, 600-11/40, 600-1/623; Wikipedia.) Vršaj (Vrsaj, Vrščaj), Egidij (Egidio), dr. – Gorenjc, Gorjanc, Gide Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Vujošević, Djoko (18. 3. 1900, Podgorica–1962, Vrhnika) Črnogorski častnik (major). Bil je jugoslovanski nacionalist, kot aktivni oficir pa strankarsko ni bil oprede- ljen. Po vrnitvi iz vojnega ujetništva v letu 1943 je vzpostavil stike s slovenskimi in srbskimi četniki ter z Antonom Krošlom, enim od voditeljev Narodne legije. Deloval naj bi predvsem na Primorskem in v Trstu. Na t. i. božičnem procesu je bil obtožen medvojnega delovanja proti narodnoosvobodilnemu gibanju in sode-lovanja z okupatorjem. Obsojen je bil na smrt z ustrelitvijo, potem pomiloščen, kazen pa mu je bila spremenjena v dvajset let zapora. Na prostost je bil izpuščen decembra 1952. Po osamosvojitvi Slovenije je njegova žena podala zahtevo za ob-novo postopka in sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani iz leta 1945 je bila v delu, ki se nanaša na obtoženega Vujoševića, razveljavljena. (Jeraj, M., Obračun, str. 383; Geni; SI ZA LJU 85, šk. 324, VK 38/92; SI AS 1931, evidenca gradiva.) Na kazalo Na kazalo oseb 1384 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Vurnik (Wurnig), Anton Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. W Wagner, Rudolf Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Wilson, Woodrow (28. 12. 1856, Staunton–3. 2. 1924, Washington) Ameriški politik in predsednik. Po študiju prava je bil v letih 1890–1902 profesor na univerzi v Princetonu, po- tem do leta 1910 njen rektor. Od 1911 do 1913 je bil kot član demokratske stranke guverner zvezne države New Jersey, jeseni 1912 je bil izvoljen za 28. predsednika ZDA. Med prvo svetovno vojno je sprva zagovarjal politiko nevtralnosti, a je leta 1917 vendarle napovedal vojno Nemčiji in Avstro-Ogrski. Januarja 1918 je v ame-riškem kongresu objavil znamenitih 14 točk, ki naj bi služile kot podlaga za skle-nitev miru in za povojno ureditev sveta. Bil je glavni pobudnik Društva narodov, čeprav ZDA vanj niso nikoli vstopile. Leta 1919 je prejel Nobelovo nagrado za mir. V času njegovega predsednikovanja so ženske v ZDA dobile volilno pravico. Ob koncu drugega mandata se je leta 1921 upokojil. (EB; VSBL, str. 1178.) Wirth, Joseph (6. 9. 1879, Freiburg im Breisgau–3. 1. 1956, Freiburg im Breisgau) Nemški politik. V letih 1921–1922 je bil nemški kancler, nato finančni minister in minister za zunanje zadeve, od 1929 do 1930 minister za okupirana ozemlja, od 1930 do 1931 pa minister za notranje zadeve. Po Hitlerjevem prihodu na oblast je emigriral v Švico ter obveščal francoske in britanske politične voditelje o nacistični grožnji. Od 1935 do 1939 je bival v Parizu, nato se je vrnil v Švico. Med drugo svetovno voj-no je tajno vzdrževal stike s protinacističnimi krogi v Nemčiji. Leta 1949 se je vrnil v domovino. Čeprav se ni strinjal s Stalinovo politiko, je nasprotoval delitvi Nem-čije ter verjel v možnost kompromisa s Sovjetsko zvezo. Zaradi stikov s komunisti in pogovorov s predstavniki Vzhodne Nemčije mu Zvezna republika Nemčija ni hotela izplačati ustrezne pokojnine, ameriška obveščevalna agencija CIA pa ga je imela za sovjetskega agenta. Vzhodna Nemčija mu je dodelila manjšo finančno pomoč, leta 1955 pa je prejel Stalinovo nagrado za mir. (EB.) Wolbang, Karel Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1385 Z Zagorac, Stjepan (12. 12. 1868, Karlovac–1. 8. 1936, Sušak) Hrvaški cerkveni zgodovinar, duhovnik in politik. V Zagrebu je končal študij bogoslovja. Sprva je služboval kot kaplan v različnih hrvaških krajih, potem je bil petnajst let župnik v Jakuševcu in Koprivnici. Odigral je pomembno vlogo v gibanju za reformo hrvaške Katoliške cerkve, ki jo je podpi-rala nižja duhovščina in del posvetne inteligence. Do sprememb ni prišlo, toda to nezadovoljstvo je v letu 1923/1924 privedlo do ustanovitve Hrvaške starokatoliške cerkve. Zagorac je po letu 1920 prestopil v novoustanovljeno Cerkev in si ustvaril družino. Po razkolu v starokatoliški skupnosti na Hrvaškem leta 1928 je bil ime-novan za upravitelja škofije, opravljal nižja duhovniška dela in vodil starokatoliško župnijo na Sušaku. Dejaven je bil tudi v političnem življenju. Leta 1904 je bil v Ve-liki Gorici na listi Hrvaške stranke prava izvoljen za poslanca hrvaškega sabora in od 1907 do 1918 je v njem zastopal Koprivnico. Po prvi svetovni vojni je deloval v okviru Hrvaške skupnosti (Hrvatske zajednice) oziroma Hrvaškega bloka in bil od 1923 do 1924 župan Karlovca. Po letu 1929, v času kraljeve diktature, se je včlanil v Jugoslovansko nacionalno stranko in bil v obdobju 1932–1934 ponovno karlovški župan. (Wikipedia.) Zajec (Zajc), Marjan, dr. – Kunc, dr. Kunc, dr. K., Resman, 202, 212, 232, 242, 505 Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Zakrajšek, Kazimir (Ignacij) (31. 5. 1878, Preserje, Brezovica– 27. 1 1958, Lemont) Duhovnik, redovnik (frančiškan), izseljenski organizator, urednik in publicist. Šolal se je v Ljubljani, kjer je leta 1897 vstopil v frančiškanski red. Noviciat je končal na Trsatu nad Reko. Šolanje je nadaljeval v Gorici in bil leta 1902 v Ljublja-ni posvečen v duhovnika. Leta 1904 je postal katehet v Kamniku. Dve leti pozneje Na kazalo Na kazalo oseb 1386 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 je odšel v ZDA; deloval je v Clevelandu, Lorainu in New Yorku, kjer je decem-bra 1908 ustanovil Rafaelovo družbo za pomoč slovenskim izseljencem. Od leta 1909 je bil župnik v kraju Rockland Lake, v Brooklynu in od leta 1919 v Chicagu. Ustanavljal je verska društva in slovenske časopise ter izboljšal gospodarsko stanje župnij, ki jih je vodil. Leta 1927 se je vrnil v Ljubljano. Poleg duhovniških opravil se je ukvarjal tudi z izseljensko problematiko. Začetek druge svetovne vojne je pre-živel v Ljubljani in Zagrebu, junija 1941 se je kot ameriški državljan vrnil v ZDA. S seboj je prinesel spomenico o ravnanju nemških oblasti na Gorenjskem in Šta-jerskem z naslovom Tragedija slovenskega naroda, ki so jo 18. maja 1941 sestavili člani sosveta Ljubljanske pokrajine in jo 5. junija izročili Mussoliniju in papežu. Z osebnimi zvezami je poskrbel, da je spomenica prišla do ameriške vlade in bila objavljena v časopisju. O razmerah v domovini je imel več predavanj, ki jih je julija 1942 objavil v knjigi Ko smo šli v morje bridkosti. Slovenske rojake v ZDA je nav-duševal za ustanovitev demokratične federativne Jugoslavije, v katero bi moralo biti vključeno vse slovensko ozemlje, in jih prosil, naj zbirajo pomoč za begunce, ki so se zatekli v Ljubljano. Decembra 1942 se je udeležil Slovensko-ameriškega kongresa v Clevelandu, na katerem je bil izvoljen Slovensko-ameriški narodni svet (SANS) z Etbinom Kristanom kot predsednikom in Louisom Adamičem kot ča-stnim predsednikom. Zakrajšek je bil izvoljen za tajnika, a je že 10. aprila 1943 odstopil, ker se ni strinjal s stališčem, da je partizanstvo edino pravo gibanje za osvoboditev Jugoslavije. (SB; Friš, D., Korespondenca Kazimirja Zakrajška.) Zalokar, Alojz, dr. (12. 2. 1887, Velike Lašče– 30. 10. 1944, Ljubljana) Zdravnik ginekolog in porodničar. Medicino je študiral na Dunaju, kjer je leta 1913 promoviral, potem pa se je na tamkajšnjih klinikah izpopolnjeval iz porodništva, ginekologije in kirurgije. Marca 1918 se je preselil v Ljubljano in bil leta 1919 imenovan za profesorja na babiški šoli in za primarija na ginekološko-porodniškem oddelku splošne bolnice v Ljubljani. Leta 1919 je bil med soustanovitelji Medicinske fakultete v Ljubljani. Dal je pobudo za leta 1923 ustanovljeno Bolnico za ženske bolezni v Ljubljani in Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1387 postal njen ravnatelj. V letih 1919, 1924 in 1941–1944 je bil predsednik Slovenske-ga zdravniškega društva. Napisal je Knjigo o ljudskem zdravju in več učbenikov, v različnih revijah in časopisih je objavljal poljudne in znanstvene prispevke. Kot študent je bil predsednik akademskega društva Slovenija na Dunaju, potem več let predsednik Zveze naprednih jugoslovanskih starešin Jadran. (ES 15, str. 51.) Zidanšek, Miloš (12. 9. 1909, Straža na Gori, Dramlje– 6. 2. 1942, Hribarjevo, Velike Bloke) Pekovski pomočnik, politični in sindikalni delavec, partizanski komandant. V Celju se je izučil za peka, nato je delal kot pekovski pomočnik ali kot skla- diščnik v Celju, Ribnici na Dolenjskem in Zagrebu, kjer je bil leta 1929 sprejet v SKOJ in 1933 še v KPJ. V letu 1936 je bil aretiran in obsojen na dve leti zapora, ki ju je prestajal v Sremski Mitrovici in Mariboru. Po vrnitvi iz zapora januarja 1938 ga je policija izgnala iz Zagreba. Odšel je k staršem v Medlog pri Celju, aprila 1938 se je udeležil I. konference KPS v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo v Savinjski dolini, kjer mu je bilo zaupano vodstvo mariborske partije. Od junija do oktobra 1938 je bil ponovno zaprt, potem je opravljal več pomembnih partijskih in sindi-kalnih funkcij. Na 5. konferenci KPJ oktobra 1940 v Zagrebu je bil predlagan za kandidata Centralnega komiteja KPJ. Od začetka okupacije do decembra 1941 je bil organizator partizanstva v severovzhodni Sloveniji in med drugim tudi član Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Od začetka leta 1942 je poveljeval bataljonu Ljuba Šercerja, ki se je tedaj zadrževal na Notranjskem. V začetku febru-arja 1942 je vodil bataljonov napad na železniško postajo Verd in 6. februarja padel v spopadu z Italijani. Leta 1951 je bil razglašen za narodnega heroja. (SB.) Na kazalo Na kazalo oseb 1388 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Ziherl, Boris (25. 9. 1910, Trst–11. 2. 1976, Ljubljana) Sociolog in politik. Kmalu po rojstvu se je z materjo preselil v Škofjo Loko in nato v Ljubljano, kjer je obiskoval II. državno gimnazijo. V dijaških letih je bil član srednješolske sekcije Orjune (Organizacije jugoslovanskih nacionalistov). Nezadovoljstvo z uvedbo diktature in delom nacionalističnih organizacij ga je usmerilo k ideji komunizma. Leta 1929 bil sprejet v SKOJ, 1930 v KPJ, kjer je delal predvsem na propagandnem področju. Leta 1932 se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani in delal v ilegalnem študentskem gibanju. Leta 1934 je bil po zakonu o zaščiti države obsojen na 4 leta zapora, ki jih je preživel v Sremski Mitrovici. Po pri-hodu iz zapora je med drugim vodil partijske tečaje v Kranju in okolici. Od leta 1940 je bil član vodstva KPS in sekretariata Društva prijateljev Sovjetske zveze. Leta 1941 je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti. Po okupaciji Slovenije je bil med ustanovitelji OF in član njenega Izvršnega odbora. Januarja 1943 je odšel v partizane, kjer je bil pri partijskih in vojaških vodstvih zadolžen za propagando. Udeležil se je Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. V letih 1945 in 1946 je bil predstavnik Centralnega komiteja KPJ v Moskvi. Nato je delal v agitpropu jugoslovanskega partijskega vodstva in bil predsednik ideološke komisije pri Centralnem komiteju KPS. Med letoma 1950 in 1953 je bil slovenski minister za znanost in kulturo. Bil je redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za so-ciologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN) v Ljubljani. Od leta 1949 je bil izredni član SAZU, od leta 1958 redni član, od marca 1975 do smrti pa njen podpredsednik. (SBL; ES 15, str. 183; OSP.) Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1389 Zupan, Alojzij, dr. (8. 6. 1891, Gorje–5. 7. 1941, Ljubljana) Duhovnik, teolog, stolni kanonik. V vojnih razmerah je bil določen za enega izmed možnih naslednikov ljubljanske- ga škofa. Gregorij Rožman je namreč dan po napadu na Jugoslavijo, 7. aprila 1941, določil, da naj vodenje škofije, če mu bo onemogočeno opravljanje službe, prevzame generalni vikar stolni prošt Ignacij Nadrah, za njim stolni dekan dr. Franc Kimovec, potem pa stolni kanoniki po starosti; dr. Alojzij Zupan je bil med njimi na osmem, predzadnjem mestu. (Dolinar, F. M., Ljubljanska škofija v dokumentih, str. 7.) Zupan, Stanislav (Stane, Stanko), dr. – Kralj Ič-a, Močilnik, dr. Stanko Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Zupanc, Aleksander Aktivni poročnik MVAC. Ob kapitulaciji Italije je bil poveljnik enote v Stični. (Ferenc, T., Dies irae, str. 558, 560; Nadrah, J., V službi domovine, str. 23, 24.) Zwitter, Vinko (19. 7. 1904, Drašče–3. 5. 1977, Tešinja) Učitelj in manjšinski delavec. Bratranec zgodovinarja Frana Zwittra. Od 1924 do 1928 je študiral na Visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju. Od 1929 do nemškega napada na Jugoslavijo v aprilu 1941 je bil tajnik Sloven-ske krščansko-socialne zveze za Koroško (od 1934 Slovenska prosvetna zveza) in urednik tednika koroških Slovencev. Kot poklicni prosvetni organizator je poživil dramsko in pevsko dejavnost ter vzgojil nov rod kulturnih delavcev. Od 1941 do 1945 je bil v izgnanstvu dodeljen podjetju Deutsche Lufthansa v Münchnu in Tá-boru na Češkem. Zaradi prizadevanj za spremembo meja je bil decembra 1945 aretiran, a je bil po posredovanju britanskih zasedbenih oblasti kmalu izpuščen. Od leta 1946 je poučeval narodno gospodarstvo in slovenščino na Trgovski šoli in Trgovski akademiji v Celovcu; slovenščino je učil tudi na zasebnih dvojezičnih šolah v Tinjah, Šentpetru in Šentrupertu pri Velikovcu. Leta 1970 se je upokojil. S Na kazalo Na kazalo oseb 1390 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 povojnimi oblastmi v Sloveniji je sprva dobro sodeloval. Do aprila 1946 je bil drugi podpredsednik Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Koroško, od ustanovitve v marcu 1946 pa tajnik Kmečke zveze. Nekako od srede leta 1946 so se vrstile v kro-gih OF kritike njegovega tolerantnega odnosa do slovenskih emigrantov na Koro-škem in do ljudi, ki so bili blizu Britancem. Zato je izstopil iz ožjega Pokrajinskega odbora OF in iz osrednjega odbora Kmečke zveze, februarja 1947 je bil izključen iz OF, leta 1948 mu je bilo onemogočeno delo v Slovenski prosvetni zvezi, februarja 1949 mu je prenehala funkcija predsednika nadzornega odbora Zveze koroških zadrug, maja je odložil še vodenje celovške slovenske hranilnice in posojilnice. Potem se je posvetil obnavljanju in ustanavljanju katoliških kulturnih in političnih organizacij koroških Slovencev. Po 2. vatikanskem koncilu se je uveljavil kot vodil-ni slovenski laik v verskih in cerkvenih organizacijah ter leta 1965 prejel papežev viteški križ sv. Silvestra. Poleg vsega tega je upravljal majhno kmetijo in bil v letih 1959–1964 tajnik Kmečke gospodarske zveze, prispevke o delu z vseh področij svoje dejavnosti pa je objavljal v številnih koroških časnikih in zbornikih. (SB.) Ž Žabkar, Jožef, dr. (24. 12. 1914, Ljubljana–19. 5. 1984, Rim) Teolog in vatikanski diplomat. Študiral je filozofijo in teologijo, najprej v Innsbrucku in od 1938 na papeški univerzi Gregoriana v Rimu. Leta 1939 je bil v Ljubljani posvečen v duhovnika. Po-tem je bil vzgojni prefekt v škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano do leta 1941, ko je odšel ponovno študirat v Rim. V začetku leta 1944 je informiral Sveti sedež o položaju v Sloveniji, po vojni je sodeloval z Miho Krekom. Leta 1946 je na Gregori-ani doktoriral iz cerkvenega prava, leta 1947 pa diplomiral na cerkveni diplomatski akademiji. Od leta 1947 je služboval na Državnem tajništvu v Rimu in opravljal več diplomatskih služb, med drugim je bil svetovalec in stalni opazovalec Svetega sedeža pri Unescu v Parizu, apostolski pronuncij za Finsko in Islandijo, apostolski delegat za Skandinavijo. V letu 1981 se je zaradi bolezni vrnil v Vatikan, kjer je deloval kot svetnik v Državnem tajništvu. (SB; ES 15, str. 281; SI AS 1931, OMS, 600-21/539.) Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1391 Žakelj, Jakob – Jokl, Jošt, Nežka, Vrečar Jakob Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Žebot, Ciril – Čiro (?) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Železnik, Ignacij (Nace) – Gorjan Nace Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Žerjal, Stanislav Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Žibert, Viktor Član Slovenske legije in njene obveščevalne organizacije pod vodstvom Egidija Vr- šaja. Bil je vodja obveščevalne službe na Viču v Ljubljani. (SI AS 1931, OMS, 501-2/2.) Žitko, Stanislav, dr. – Žitar Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Žitnik, Rudolf – Ris, R, Klepar, Kovač, Kovač Janez, Nil Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Živković, Petar Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Žumer, Srečko (31. 5. 1895, Železniki−24. 1. 1983, Ljubljana) Sindikalni delavec in politik. Izučil se je za tiskarja. Po prvi svetovni vojni se je zaposlil v Jugoslovanski tiskar- ni, v kateri je služboval do leta 1945. Leta 1921 je postal dejaven v JSZ, znotraj katere je kot krščanski socialist vedno bolj zagovarjal socialistična stališča in tik pred izbru-hom druge svetovne vojne podprl akcijsko sodelovanje s komunisti. Leta 1941 se je pridružil OF ter bil na kočevskem zboru izvoljen v Vrhovni plenum OF ter Slovenski Na kazalo Na kazalo oseb 1392 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 narodnoosvobodilni odbor. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v italijansko koncentracijsko taborišče Visco, pozneje so ga zaprli domobranci. Po vojni je ostal zvest idejam krščanskega socializma, zato je bil v »poinformbirojevskem« obdobju odstranjen iz političnega življenja. (SB; ES 15, str. 381; SI AS 1768/I.) Župančič, Oton (23. 1. 1878, Vinica–11. 6. 1949, Ljubljana) Pesnik, dramatik, esejist in prevajalec. Po opravljeni maturi v letu 1896 je odšel na dunajsko univerzo študirat zgodo- vino in zemljepis, a je kmalu spoznal, da ga bolj zanima slavistika in nove ume-tnostne smeri. Kljub temu je leta 1900 študij končal, a brez diplome. Po odsluženi prostovoljni vojaščini se je leta 1903 za kratek čas vrnil v Ljubljano, nato je živel v večjih evropskih mestih, med drugim v Parizu in na Dunaju, kjer se je občasno preživljal kot domači učitelj. Ob koncu leta 1910 se je za stalno vrnil v Ljubljano. Od leta 1912 je bil dramaturg deželnega gledališča, leta 1913 je postal mestni arhi-var, od leta 1920 je bil znova dramaturg, od leta 1929 do upokojitve pa tudi tajnik in upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani. Kot pesnik je užival velik ugled tako doma kot v tujini. Predsedoval je slovenskemu in mednarodnemu društvu knji-ževnikov in bil med prvimi člani SAZU. Med drugo svetovno vojno je sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem in bil član vodstva OF. Po koncu vojne je bil med drugim poslanec zvezne in slovenske skupščine ter upravnik Zavoda za kulturo slovenskega jezika pri SAZU. (SB; Jeraj, M., Melik, J., Nagodetov proces, str. 73.) Župec, Franc (Franček) Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Žužek, France – Rado Česnin, Delavec Franc Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Žvokelj, Dominik dr. Biografija je že objavljena v knjigi Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Na kazalo Na kazalo oseb Biografije 1393 ENOT V POGLAVJU AF – Académie Française ANC KRATICE IN OKRAJŠAVE BIBLIOGRAFSKIH – Arlington National Cemetery CIA – Central Intelligence Agency DB – Deutsche Biographie DBL – Dolenjski biografski leksikon DLRS – Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji eDP – e-Documenta Pannonica EB – Encyclopedia Britannica ES – Enciklopedija Slovenije FG – Find a Grave Geni – Rodoslovna baza Geni HBL – Hrvatski biografski leksikon HE – Hrvatska enciklopedija HLS – Historisches Lexikon der Schweiz KAS – Konrad Adenauer Stiftung KKBL – Kamniško-komendski biografski leksikon Kamra – Kamra: Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin KC – Katoliška cerkev MEL – Magyar életrajzi lexikon MGML – Muzej in galerije mesta Ljubljane MZVČR – Ministerstvo zahraničních věcí České republiky NPG – National Portret Galery OAC – Online Archive of California OSP – Obrazi slovenskih pokrajin PP – People Pill Primorski SBL – Primorski Slovenski biografski leksikon Proleksis – Proleksis enciklopedija SB – Slovenska biografija SG – Slovenski grobovi SK – Szlovenszka krajina SvSl – Svobodna Slovenija SRD – Slovensko rodoslovno društvo Traces – Traces of War TST – The Srpska Times UAT – Ustanova dr. Antona Trstenjaka UCL – University College London VSBL – Veliki svetovni biografski leksikon ZSKP – Zveza slovenske katoliške prosvete Na kazalo Na kazalo oseb 1394 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 SEZNAMI IN KAZALA Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1395 VIRI IN LITERATURA Arhivski viri Arhiv Republike Slovenije – SI AS SI AS 220, Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. SI AS 428, Golouh Rudolf. SI AS 899, Kham Lado. SI AS 926, Ložar Rajko. SI AS 1405, Lampret Jože. SI AS 1515, Zbirka dokumentov o nasprotnikih partizanstva. SI AS 1546, Zbirka biografij vidnejših komunistov in drugih javnih osebnosti. SI AS 1584, Zbirka gradiva organov in organizacij za boj proti fašizmu v coni A Julijske krajine. SI AS 1760, Višji vodja SS in policije v Operacijski coni Jadransko primorje. SI AS 1768, Zbirka Krščanski socialisti. SI AS 1797, Narodna fašistična stranka. SI AS 1816, Okrožni Narodnoosvobodilni odbor za Goriško okrožje. SI AS 1827, Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu. SI AS 1829, Zbirka gradiva Kraljevih kvestur Trst in Gorica. SI AS 1840, Zbirka gradiva o žrtvah italijanskih okupacijskih oblasti. SI AS 1851, Glavni štab narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. SI AS 1873, Gorenjsko domobranstvo. SI AS 1876, Policijski varnostni zbor v Ljubljani. SI AS 1877, Slovensko domobranstvo. SI AS 1898, Slovenska ljudska stranka. SI AS 1900, Zbirka Črna roka. SI AS 1920, Zbirka prijavnih listov oficirjev in podoficirjev kraljeve jugoslovanske vojske v Ljubljani. SI AS 1931, Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije. SI AS 2044, Zbirka gradiva italijanskih okupacijskih oblasti in oboroženih organov. SI AS 2058, Zbirka stenografskih beležk, zapisnikov sej, predstavništev, senata in skupščine Kraljevine Jugoslavije. Nadškofijski arhiv Ljubljana – NŠAL NŠAL 657, Edvard Gobec NŠAL 107, Fotografska zbirka. NŠAL 03775, Krstna knjiga Brezovica, 1870–1904. Na kazalo Na kazalo oseb 1396 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 NŠAL 04033, Krstna knjiga Ljubljana – Marijino oznanjenje, 1902–1908. NŠAL 04107, Krstna knjiga Polhov Gradec, 1885–1909. NŠAL 04266, Krstna knjiga Škofja Loka, 1894–1903. NŠAL 04320, Krstna knjiga Velike Lašče, 1888–1908. Nadškofijski arhiv Maribor – NŠAM NŠAM 02334, Krstna knjiga Rogaška Slatina, 1887–1909. NŠAM 00358, Krstna knjiga Čadram - Oplotnica, 1882–1908. Pokrajinski arhiv Maribor – SI PAM SI_PAM/1736, Krejči Anton. Zgodovinski arhiv Ljubljana – SI ZAL LJU SI ZAL_LJU/0085, Okrožno sodišče Ljubljana. SI ZAL_LJU/0342, Zbirka fotografij. SI_ZAL_LJU/0468, Mestni ljudski odbor Ljubljana. Objavljeni viri Prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta: sklepi in odloki. Izdaja propagandne komisije pri IO OF, 1945, št. 12. Izdalo Predsedstvo Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta (SNOS). Literatura in tiskani viri Albreht, Ivan. Filip Terčelj: duhovnik v primežu dveh svetovnih vojn in treh zločinskih režimov. Ljubljana: Družina, 2017. Ambrožič, Lado. Cankarjeva brigada. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1975. Ambrožič, Matjaž. Prvi stiki med novo Jugoslavijo in Svetim sedežem. Bogoslovni vestnik, 66, 2006, št. 2, str. 261–291. Antič, Igor. Veliki svetovni biografski leksikon. Osebnosti, ki so oblikovale našo civilizacijo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. Anžur, Tea, Dekleva, Tatjana. Kronološki register doktorjev znanosti, promoviranih na Univerzi v Ljubljani 1920–2012. V: Doktorat znanosti in promocije doktorjev znanosti na Univerzi v Ljubljani 1919–2012. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 2013, str. 54–91. Arnež, Janez A. SLS: Slovenska ljudska stranka/ Slovenian people‘s party 1941–1945. Ljubljana – Washington: Studia slovenica, 2002. Bajc, Gorazd. Iz nevidnega na plan: slovenski liberalni narodnjaki v emigraciji med drugo svetovno vojno in ozadje britanskih misij v Sloveniji. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, 2002. Balkovec, Bojan. Zaradi prepričanja ali koristi? Prestopi kandidatov na starojugoslovanskih volitvah. Prispevki za novejšo zgodovino, 40, 2000, št. 2, str. 21–36. Benedik, Metod. Papeži: od Petra do Janeza Pavla II. Ljubljana: Mihelač, 1996. Bevc, Ladislav. Spomini. Ljubljana: Jutro, 2006. Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1397 Bitunjac, Martina. Marija Radić i Mira Košutić: Intelektualke u političkoj misiji. V: Roksandić, Drago, Cvijović Javorina, Ivana (ur.), Intelektualci i rat 1939–1947. Zbornik radova s međunarodnog skupa Desničini susreti 2012, 1. del. Zagreb: Filozofski fakultet u Zagrebu, 2013, str. 177–185. Blaznik, Pavle. In memoriam – prof. dr. Maks Miklavčič. Loški razgledi, 18, 1971, št. 1, str. 226–227. Borštnik, Pavle. Pozabljena zgodba slovenske nacionalne ilegale. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998. Brglez, Alja, Seljak, Matej. Ruski profesorji na Univerzi v Ljubljani. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo, 2007. Cenčič, Mira. Primorski krščanski socialci, edina prava sredina med NOB in revolucijo na Slovenskem. Kronika, 55, 2007, št. 2, str. 331–346. Ciperle, Jože, Dekleva, Tatjana, Anžur, Tea. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani: 1919–1945 . Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 2012. Čepič, Zdenko. Makso Šnuderl. V: Razdrih, Andrej, Premzl, Primož (ur.), Slavni slovenski pravdarji: slovenski odvetniki v umetnosti, znanosti in politiki. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2018, str. 244–245. Čipić Rehar, Marija. Frančiškani v kolesju političnih sistemov 20. stoletja. Kronika, 67, 2019, št. 1, str. 121–140. Čoh Kladnik, Mateja. Dr. Franc Klar: zdravnik in narodni poslanec pred Sodiščem slovenske narodne časti. Dileme, 3, 2019, št. 1, str. 98–118. Čoh Kladnik, Mateja. »Za svobodo, kralja in domovino«. Ilegalne skupine v Sloveniji med letoma 1945 in 1952. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo, 2010. Čuk, Silvester. Filip Terčelj (1892–1946). Ognjišče, 53, 2017, št. 9, str. 42. Čuk, Silvester. Škof Anton Mahnič. Ognjišče, 56, 2020, št. 9, str. 48–55. Deželak Barič, Vida. Komunisti. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 346–348. Deželak Barič, Vida. Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2007. Deželak Barič, Vida. Komunistična partija Slovenije v začetnem obdobju okupacije. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 615–618. Deželak Barič, Vida. Nastanek komunistične stranke. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 232–235. Deželak Barič, Vida. Zakon o zaščiti države in KPJ. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 253–255. Na kazalo Na kazalo oseb 1398 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Deželak Barič, Vida. Stranke marksističnega idejnopolitičnega tabora na Slovenskem 1896–1941. Prispevki za novejšo zgodovino, 57, 2017, št. 1, str. 84–111. Dolinar, France Martin. Ljubljanska škofija v dokumentih (nad)škofa Antona Vovka Svetemu sedežu 1945–1963. Viri 44. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2021. Dornik Šubelj, Ljuba. Oddelek za zaščito naroda. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1999. Dornik Šubelj, Ljuba (ur.). Med zvezdo in križem: spomini Jožeta Lampreta. Velenje: Muzej Velenje in IPC Gorenje, 2011. Dornik Šubelj, Ljuba. Jože Lampret (1903–1969): Slovenec, partizan, duhovnik. Ampak: mesečnik za kulturo, politiko in gospodarstvo, 11, 2010, št. 1/2, str. 24–26. Ecclesia catholica (Slovenija). Letopis Cerkve na Slovenskem 2000. Ljubljana: Nadškofija Ljubljana, 2000. Enciklopedija Slovenije, knjige 1–16. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987–2002. Ferenc, Tone. Dies irae: četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943. Ljubljana: Modrijan, 2002. Ferenc, Tone et al. (ur.). Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji: avgust 1942–oktober 1942, knjiga 3. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, 1966. Ferenc, Tone. Fašisti brez krinke: dokumenti 1941–1942. Maribor: Obzorja, 1987. Ferenc, Tone. Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945. Maribor: Obzorja, 1968. Ferenc, Tone. Okupacija slovenskega ozemlja. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 581–592. Ferenc, Tone. Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 20, 1980, št. 1/2, str. 31–56. Ferenc, Tone. Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2006. Ferenc, Tone. Okupacijski sistemi na Slovenskem 1941–1945. Ljubljana: Modrijan, 1997. Gabrič, Aleš. Kulturni molk. Prispevki za novejšo zgodovino, 29, 1989, št. 2, str. 385–413. Gabrič, Aleš. Ljudska fronta. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 2. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 847–849. Gabrič, Aleš. Nemoč opozicije. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 2. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 849–852. Gabrič, Aleš. Preganjanje političnih nasprotnikov. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 2. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 860–865. Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1399 Gabrič, Aleš. Volitve v ustavodajno skupščino novembra 1945. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 2. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 854–858. Gabrič, Aleš. Politični monopol komunistične partije. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 2 . Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 844–847. Gaspari, Andrej. The Rozumek case: Helmuth Rozumek, kriminalrat, SS Capitan and head of the Gestapo in Bled (IV Dept. of the Kds Veldes): characteristics of his intelligence operations and postwar analysis by Yugoslav security bodies. Studia Historica Slovenica, 10, 2010, št. 1, str. 75–108. Gašparič, Jure. Delovanje v tridesetih letih. V: Čepič, Zdenko (ur.). Marko Natlačen (1886–1942) v zgodovinskem dogajanju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2012, str. 55–66. Gašparič, Jure. Korošec in padec vlade Milana Stojadinovića. Studia Historica Slovenica, 21, 2021, št. 2, str. 363–398. Gašparič, Jure. Slovenska ljudska stranka in njena organizacija (1890–1941). Prispevki za novejšo zgodovino, 57, 2017, št. 1, str. 25–48. Gašparič, Jure. SLS pod kraljevo diktaturo: diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke v letih 1929–1935. Ljubljana: Modrijan, 2007. Gašparič, Jure, Škrubej, Katja. Odvetnik in oblast: dr. Igor Rosina (1900–1969). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2017. Godeša, Bojan. Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. Godeša, Bojan, Dolenc, Ervin. Izgubljeni spomin na Antona Korošca: iz zapuščine Ivana Ahčina. Ljubljana: Nova revija, 1999. Godeša, Bojan. Dr. Andrej Gosar v času okupacije 1941–1945. V: Gašparič, Jure (ur.), Veber, Alenka (ur.). Dr. Andrej Gosar (1887–1970). Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2015, str. 47–56. Godeša, Bojan. Igor Rosina in vprašanje legalnosti ter kontinuitete v času okupacije 1941– 1945. V: Gašparič, Jure, Škrubej, Katja (ur.), Odvetnik in oblast: dr. Igor Rosina (1900–1969). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2017, str. 95–113. Godeša, Bojan. Kdor ni z nami, je proti nam: slovenski izobraženci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1995. Godeša, Bojan. Osvobodilno gibanje v sklepnem obdobju vojne. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 750–760. Godeša, Bojan. Poskusi pomiritve med sovražnima taboroma. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 680–683. Na kazalo Na kazalo oseb 1400 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Godeša, Bojan. Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2006. Godeša, Bojan, Tominšek Čehulić, Tadeja. Fašistično nasilje nad Slovenci v času tuje zasedbe 1941–1945. V: Dežman, Jože (ur.), Fašizem in Slovenci. Izbrane podobe. Celovec ; Ljubljana ; Dunaj: Mohorjeva založba, 2009, str. 183–190. Griesser Pečar, Tamara. Cerkev na zatožni klopi: sodni procesi, administrativne kazni, posegi »ljudske oblasti« v Sloveniji od 1943 do 1960. Ljubljana: Družina, 2005. Griesser Pečar, Tamara. Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. Griesser Pečar, Tamara. Stanislav Lenič: življenjepis iz zapora. Ljubljana, Celovec: Mohorjeva družba, 1997. Grum, Janez. Slovenski ljudski blok in narodni odbor. Vestnik/Vocero slovenskih domobrancev, 37, julij–avgust–september 1986, št. 3, str. 170–206. Grum, Janez. Spomini na dr. Šmajda. Vestnik/Vocero slovenskih domobrancev, 37, julij– avgust–september 1986, št. 3, str. 280–295. Guštin, Damijan. Konceptualni razvoj partizanstva na Slovenskem v letu 1941. Prispevki za novejšo zgodovino, 32, 1992, št. 1–2, str. 109–123. Guštin, Damijan. Vloga in pomen oborožene sile v narodnoosvobodilnem boju v Sloveniji 1941–1945. Zgodovinski časopis, 45, 1991, št. 3, str. 461–478. Guštin, Damijan. Za zapahi. Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih 1941–1945. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2006. Hančič, Damjan. Položaj Katoliške Cerkve na Kamniškem v obdobju 1965–1975. Bogoslovni vestnik, 80, 2020, št. 3, str. 641–653. Holešek, Barbara. Razvoj in formacija prostovoljne protikomunistične milice 1942–1943 v ljubljanski pokrajini. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 2004. Jelić-Butić, Fikreta. Četnici u Hrvatskoj: 1941–1945. Zagreb: Globus, 1986. Jeraj, Mateja (gl. ur.), Košir, Matevž (gl. ur.), Cankar, Tadej (ur.), Tominšek Čehulić, Tadeja (ur.), Trobec Mlakar, Polona (ur.), Tušar, Mojca (ur.), Žohar, Tanja (ur.). Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2022. Jeraj, Mateja. Božo Vodušek. V: Razdrih, Andrej, Premzl, Primož (ur.), Slavni slovenski pravdarji: slovenski odvetniki v umetnosti, znanosti in politiki. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2018, str. 262–263. Jeraj, Mateja, Melik, Jelka. Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim: študija in prikaz procesa. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2015. Jeraj, Mateja. Obračun z liberalno mislečimi skupinami in posamezniki po drugi svetovni vojni. V: Ajlec, Kornelija (ur.), Balkovec, Bojan (ur.), Repe, Božo (ur.). Nečakov zbornik: procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018, str. 379–398. Jeraj, Mateja. Pravnik in politik dr. Albin Šmajd: (1904–1946?). V: Jeraj, Mateja et al. (ur.), Dr. Albin Šmajd, dnevnik in dosje 1941–1946. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2022, str. 25–117. Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1401 Jeraj, Mateja. Slovenska ženska društva med obema vojnama (1918–1941). Arhivi, 23, 2000, št. 2, str. 53–61. Jeraj, Mateja. Slovenski sindikati in socialna politika 1945–1950. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1995. Jevnikar, Ivo. Nekaj utrinkov o Černetovih vojnih in povojnih letih. V: Jevnikar, Ivo (ur.), Zvestoba vrednotam – Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud. Trst: Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček in Mladika, 2012, str. 73–90. Jež, Janko. Življenje moje: z Akcijskim odborom v boj za zedinjeno Slovenijo. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1997. Kacin Wohinz, Milica. Slovenci v Italiji. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 510–551. Kacin Wohinz, Milica. Ozemlje, etnična razmerja, uprava Julijske krajine. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 516–518. Kacin Wohinz, Milica, Pirjevec, Jože. Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–2000. Ljubljana: Nova revija, 2000. Kermavner, Dušan. Temeljni problemi primorske politične zgodovine. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977. Kladnik, Tomaž. »Bodi tudi v vojski kristjan«: duhovna oskrba v Slovenskem domobranstvu, str. 714. Bogoslovni vestnik, 77, 2017, št. 3–4, str. 705–716. Kladnik, Tomaž. Slovenska partizanska in domobranska vojska: od ustanovitve do konca druge svetovne vojne. Ljubljana: Defensor, 2006. Klasinc Škofljanec, Andreja. Vodnik po arhivskem gradivu Studia slovenica. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2005. Kocjančič, Klemen. Bled v času nemške okupacije med drugo svetovno vojno (1941– 1945). Kronika, 69, 2021, št. 2, str. 341–352. Kokalj Kočevar, Monika. Gorenjski domobranec. Ljubljana: samozaložba, 2000. Kokalj Kočevar, Monika. Mobiliziranci v nemško vojsko z Gorenjske v letih 1943–1945. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2017. Kolar, Bogdan (ur.). V Gospoda zaupam: iz zapisov nadškofa Antona Vovka. Ljubljana: Družina, 2000. Kostnapfel, Janko. Ljudje. Ljubljana: Unigraf, 2004. Kralj Jerman, Lučka. Janko Kralj: utišani in pozabljeni slovenski politik (1898–1944). Ljubljana: Družina, 2008. Kranjc, Marijan F. Plava garda, radiotelegrafist proti poveljniku. Nedeljski dnevnik, 45, 26. 11. 2006, str. 14–15; 3. 12. 2006, str. 13; 10. 12. 2006, str. 14. Kranjc, Marijan F. Obveščevalno-varnostna zaščita pohoda 14. divizije NOV in PO Slovenije na Štajersko: skica za varnostno študijo. Borec, 50, 1998, št. 561/562/563, str. 245–300. Na kazalo Na kazalo oseb 1402 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Kreačič, Goranka. Mož od Soče: portret dr. Slavka Fornazariča, borca za narodnostne pravice primorskih Slovencev. Prispevki za novejšo zgodovino, 57, 2017, št. 2, str. 8–32. Krizman, Bogdan. Vanjskopolitički položaj Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca godine 1919. Časopis za suvremenu povijest, 2, 1970, št. 1, str. 23–59. Križnar, Ivan. Jeseniško okrožje med nacistično okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem. Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 2000. Lajovic, Dušan S. Nekaj spominov ob 60. letnici tragedije Grčaric. Ljubljana: samozaložba, 2003. Lešnik, Avgust. Rudolf Golouh na križiščih socialnih/socialističnih idej in gibanj prve polovice 20. stoletja. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 58, 2018, št. 2, str. 22–50. Lopušina, Marko. Ubij bližnjeg svog: Jugoslovenska tajna policija 1945/1995. Beograd: TV Novosti, 1996. Mahmutović, Jasmin. Četništvo na Slovenskem 1941–1945 kot vojaška formacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 2003. Mally, Eva. Slovenski odpor: Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941 do1945. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2011. Matić, Dragan. Tiskovna svoboda v krempljih ljubljanske justice: zaplembe časopisov in druge tiskovne zadeve v obdobjih 1873–1889 in 1908–1914 v pravosodnih fondih Arhiva Republike Slovenije. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2023. Melik, Vasilij. Slovenski liberalni tabor in njegovo razpadanje. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 22, 1982, št. 1–2, str. 19–23. Mikola, Milko. Zaplembe premoženja v Sloveniji v obdobju 1943–1952. Celje: Zgodovinski arhiv Celje, 1999. Milovanović, Nikola B. Draža Mihailović. Zagreb: Centar za informacije i publicitet, 1985. Mlakar, Boris. Dileme protirevolucionarnega tabora v pričakovanju konca vojne. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, 761–767. Mlakar, Boris. Domobranstvo na Primorskem (1943–1945). Ljubljana: Borec, 1982. Mlakar, Boris. General Rupnik in Slovensko domobranstvo. Zgodovinski časopis, 35, 1981, št. 3, str. 287–305. Mlakar, Boris. Goriška sredina. Prispevki za novejšo zgodovino, 37, 1997, št. 2 (Ferenčev zbornik), str. 325–334. Mlakar, Boris. Vaške straže ter prostovoljna protikomunistična milica. V: Kokalj Kočevar, Monika (gl. ur.), Mati, Domovina, Bog (zbornik). Ljubljana: Muzej novejše zgodovine, 1999, str. 8–10. Mlakar, Boris. Oblikovanje politične sredine. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 631–632. Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1403 Mlakar, Boris. Protirevolucionarni tabor in konec vojne. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 773–778. Mlakar, Boris. Slovenska politična emigracija. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 2. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 926–929. Mlakar, Boris. Slovenski »meščanski« politični tabor in okupacija. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 601–605. Mlakar, Boris. Slovensko domobranstvo: 1943–1945: ustanovitev, organizacija, idejno ozadje. Ljubljana: Slovenska matica, 2003. Mlakar, Boris. Usoda domobrancev. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 2. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 836–839. Mlakar, Boris. Začetki oboroženih oddelkov protirevolucionarnega tabora v Ljubljanski pokrajini. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 656–661. Nadrah, Jože. V službi domovine. Ljubljana: s. n., 1944. Nekrolog Pavla Robiča. Sporočila, slovenskih škofij. 1985, št. 9, str. 115. Novi prosvetni minister g. Bogoljub Kujundžić. Učiteljski tovariš, 79, 1939, št. 1, str. 2. Pacek, Dejan. Delovanje slovenske Katoliške akcije za rapalsko mejo. Kronika, 62, 2014, št. 2, str. 295–312. Pacek, Dejan. Mladci in Stražarji med Scilo sodelovanja in Karibdo izključevanja. Zgodovinski časopis, 69, 2014, št. 1–2, str. 150–188. Pacek, Dejan. Pregled zgodovine Katoliške akcije na Slovenskem. Bogoslovni vestnik, 72, 2012, št. 2, str. 219–234. Pančur, Andrej. Delovanje slovenskih strank. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 38–39. Pančur, Andrej. Politično življenje po volilnih reformah. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 39–43. Pasetta, Franc. Nastanek in delovanje Borovniške čete v letu 1941. Vrhnika: SZDL, 1981. Pavlin, Tomaž, Čustonja, Zrinko. Sokol: Between Nation and State. Kinesiology, 50, 2018, št. 2, str. 260–268. Pelikan, Egon. Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom. Ljubljana: Nova revija, 2002. Na kazalo Na kazalo oseb 1404 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Perica, Vjekoslav. Balkan Idols. Religion and Nationalism in Yugoslav States. New York: Oxford University Press, 2002. Perovšek, Jurij. Druge politične stranke. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 309–311. Perovšek, Jurij. Liberalizem in vprašanje slovenstva. Nacionalna politika liberalnega tabora v letih 1918–1929. Ljubljana: Modrijan, 1996. Perovšek, Jurij. Narodna radikalna stranka. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 255–256. Perovšek, Jurij. O demokraciji in jugoslovanstvu. Slovenski liberalizem v Kraljevini SHS/ Jugoslaviji. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2013. Perovšek, Jurij. Odnos političnih strank in skupin do fašizma in nacizma pred drugo svetovno vojno. V: Čepič, Zdenko, Velagič, Tanja (ur.). Odpor 1941: zbornik s posveta ob 60. obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije: Glavni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije, 2001, str. 105–112. Perovšek, Jurij. Ozemlje in meje. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 177. Perovšek, Jurij. Slovenska politika in vprašanje priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS 1918–1919. Prispevki za novejšo zgodovino, 47, 2007, št. 1, str. 53–64. Perovšek, Jurij. Slovenski radikali. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 307–308. Perovšek, Jurij. Upravno-ozemeljska razdelitev. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 182–185. Pirjevec, Jože. Tito in tovariši. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011. Peskar, Robert, Visočnik, Julijana, Šimac, Miha. Župnijska cerkev v Šentrupertu na Dolenjskem: 500-letnica izgradnje, oprave in posvetitve. Ljubljana: Slovensko konservatorsko društvo, 2020, str. 90. Profesor Ernest Tomec: zbornik člankov in pričevanj ob 50-letnici njegove smrti. Buenos Aires: Slovenska kulturna akcija, 1991. Prunk, Janko. Dialog med komunisti in krščanskimi socialisti v Sloveniji med obema vojnama. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 18–19, 1978–1979, št. 1–2, str. 45–52. Prunk, Janko. Slovenski krščanski socialisti v času šestojanuarske diktature 1929–1934. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 13, 1973, št. 1–2, str. 133–183. Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1405 Pust, Anton, Reven, Zdenko, Slapšak, Božidar (ur.). Palme mučeništva: ubiti in pomorjeni slovenski duhovniki, redovniki in bogoslovci in nekateri verni laiki. Celje: Mohorjeva družba, 1995. R. F. V spomin – Viktor Klobučar-Kragulj. Usnjar. Glasilo delovne skupnosti Industrije usnja Vrhnika , 1976, št. 88, str. 11. Rahten, Andrej. Slovenska ljudska stranka v beograjski skupščini. Jugoslovanski klub v parlamentarnem življenju Kraljevine SHS 1919–1929. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2002. Rahten, Andrej. Anton Korošec. Slovenski državnik kraljeve Jugoslavije. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2022. Ramšak, Jure. Politična emigracija v Trstu in vprašanje samostojne Slovenije – primer Franc Jeza. Acta Histriae, 18, 2010, št. 4, str. 961–986. Ratej, Mateja. Markuzzijev madež. Večer, 73, 6. 6. 2017, št. 128, str. 10. Režek, Mateja. Vprašanje svobode vere je vprašanje osvoboditve cerkve od Vatikana. Zgodovinski časopis, 53, 1999, št. 3, str. 367–390. Rot, Andrej. Bojevnika za svobodo in slovenstvo: France Dolinar–Ruda Jurčec: Epistolae 1947–1975. Viri 28/29. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2009. Saje, Franček. Belogardizem. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod v Ljubljani, 1952. Seznam osobja pravosodne uprave za Slovenijo vključno Stola sedmorice, odd. B in vrhovnega državnega pravdništva v Zagrebu za leto 1926 po stanju 1. junija 1927. Ljubljana: Predsedništvo višjega državnega sodišča v Ljubljani. Sirc, Ljubo. Med Hitlerjem in Titom. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1992. Stalež srednjih in strokovnih šol v Sloveniji: šolsko leto 1925/1926. Ljubljana: Profesorsko društvo, sekcija Ljubljana, 1925. Sunčič, Mitja. »Celotno posojilo Mestne hranilnice ljubljanske je šlo v žepe akcionarjev in po drugih napačnih potih.« Mestna hranilnica ljubljanska in propad industrijske delniške družbe Karel Pollak. Prispevki za novejšo zgodovino, 49, 2009, št. 2, str. 33–51. Šlabnik, Matevž, Vehar, Maja. Idrija in Žiri kot obmejna kraja 1941–1945. V: Repe, Božo (ur.), Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020, str. 33–52. Škoro Babić, Aida. Arhivsko gradivo vojaških pravosodnih organov iz obdobja socialistične Jugoslavije: pregled in analiza stanja. Arhivi, 44, 2021, št. 1, str. 99–128. Škoro Babić, Aida. Seznam odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije 1918–2018. V: Razdrih, Andrej, Premzl, Primož (ur.), Slavni slovenski pravdarji: slovenski odvetniki v umetnosti, znanosti in politiki. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2018, str. 316–345. Šmidhofer, Ana. Pojmovanje vzgoje v slovenski duhoslovni pedagogiki po prvi svetovni vojni. Revija za elementarno izobraževanje/Journal of elementary education, 20. marec 2018, zvezek 11, št. 1, str. 91–108. Šnuderl, Makso. Fašistično domobranski teror nad Slovenci. S. l.: s. n., 1944. Šnuderl, Makso: Partizanski zakon. Pravnik, 21, 1966, št. 1–3, str. 134. Šorn, Mojca. Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2007. Na kazalo Na kazalo oseb 1406 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Šteiner, Martin. Zakonska podlaga za volitve v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945. Kronika, 44, 1996, št. 2–3, str. 86–90. Švent, Rozina. Slovenski begunci v Avstriji 1945–1950. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. Tavčar, Marko, Kjuder, Albin. Virgil Šček: Življenje in delo. Koper: Ognjišče, 2000. Till, Josef. Prälat, Pädagoge und Politiker Rudolf Blüml (1898–1966). V: Mikrut, Jan (ur.), Faszinierende Gestalten der Kirche Österreichs. Bd. 8. Dunaj: Dom-Verlag, 2003. Tomasevich, Jozo. War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration. Stanford: Stanford University Press, 2002. Tominšek Čehulić, Tadeja. Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč v Sloveniji (1945–1952). V: Troha, Nevenka (ur.). Nasilje vojnih in povojnih dni. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2014, str. 289–324. Tominšek-Čehulić, Tadeja. Imenski seznam žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej (1941–1946). V: Dežman, Jože et al. (ur.), Hitlerjeva dolga senca: nacionalsocialistično državnoteroristično in rasistično preganjanje prebivalcev Slovenije in njegove posledice v Titovi Jugoslaviji, Ljubljana, Muzej novejše zgodovine, 2007, str. 161–174. Tominšek Čehulić, Tadeja. Vloga varnostno-obveščevalnih organov partizanskega gibanja v partizanskem sodstvu: smrt ali usmrtitev. Prispevki za novejšo zgodovino, 51, 2011, št. 1, str. 207–220. Troha, Nevenka. Komu Trst: Slovenci in Italijani med dvema državama. Ljubljana: Modrijan, 1999. Troha, Nevenka. Slovenci v Avstriji. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 552–563. Troha, Nevenka. Slovenci na Madžarskem. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 564–565. Troha, Nevenka. Urejanje mejnih vprašanj. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1892). 2. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 908–915. Ude, Lojze. Boj za Maribor in štajersko Podravje leta 1918/19. Zgodovinski časopis, 15, 1961, str. 65—156. Ude, Lojze. Moje mnenje o položaju: članki in pisma 1941–1944. Mlakar, Boris (ur.). Ljubljana: Slovenska matica, 1994. Vidic, Jože. Po sledovih črne roke. Ljubljana: Borec, 1975. Vidovič Miklavčič, Anka. Narodna radikalna stranka. V: Fischer, Jasna et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (1848–1992). 1. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 392–393. Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1407 Vidovič Miklavčič, Anka, Segmenti iz preteklosti okraja Slovenske Konjice v letih 1929– 1941. Prispevki za novejšo zgodovino, 46, 2006, št. 1, str. 289–307. Vidovič Miklavčič, Anka. Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini. Ljubljana: Železniško gospodarstvo in Partizanska knjiga, 1980. Vlasić, Anđelko. Političko djelovanje Augusta Košutića tijekom drugog svjetskog rata i poraća (1941– 1964). Doktorska disertacija. Zagreb: Hrvatski studiji, 2010. Vodopivec, Peter. Moč in nemoč ideje in politike ljudske fronte. V: Čepič, Zdenko, Guštin, Damijan, Perovšek, Jurij (ur.), Slovenci in leto 1941: znanstveni posvet Šestdeset let od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2001, str. 31–42. Vodopivec, Peter: Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Slovenska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2006. Vodušek Starič, Jerca. »Dosje« Mačkovšek. Viri 7. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 1994. Vodušek Starič, Jerca. Prevzem oblasti 1944–1946. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. Vodušek Starič, Jerca. Liberalni patriotizem in intransingenca leta 1941. V: Čepič, Zdenko, Guštin, Damijan, Perovšek, Jurij (ur.), Slovenci in leto 1941: znanstveni posvet Šestdeset let od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2001, str. 59–76. Vovk, Anton. V spomin in opomin: osebni zapiski škofa Antona Vovka od 1945 do 1953. Otrin, Blaž (ur.). Ljubljana: Družina, 2005. Vrhovec, Pavle, Pernat Lesjak, Staša. Sindikalno gibanje skozi čas. Ljubljana: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, 2015. Zakrajšek, Kazimir. Korespondenca Kazimirja Zakrajška, O. F. M. (1925–1958). Friš, D. (ur.). Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 1995. Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI, knjiga 1, Borbe v Sloveniji 1941. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, 1965. Žebot, Ciril. Neminljiva Slovenija. Celovec: samozaložba, 1988. Žokalj Jesih, Bojana. Bili so Čedermaci: Primorski duhovniki v času fašizma od konca prve do konca druge svetovne vojne. Ljubljana: Svobodna misel, 1996. Elektronski viri Académie Française (dostopno na: https://www.academie-francaise.fr/, pridobljeno 20. 10. 2023). André Tardieu (1876–1945). Le »Mirobolant« aux affaires. Herodote.net, 9. 5. 2020 (dostopno na: https://www.herodote.net/Le_Mirobolant_aux_affaires-synthese-1919. php, pridobljeno 26. 3. 2024). Anojčič, Dijana. Kako so odlazili gradonačelnici. Politika, 19. 4. 2008 (dostopno na: https://www.politika.rs/sr/clanak/39930/Tema-nedelje/Trka-za-Beograd/Kako-su-odlazili-gradonacelnici, pridobljeno 26. 3. 2024). Arlington National Cemetery (dostopno na: https://www.arlingtoncemetery.net/, pridobljeno 20. 10. 2023). Na kazalo Na kazalo oseb 1408 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Aurelio Languasco. Fondazione RSI (dostopno na: https://fondazionersi.org/mediawiki/ index.php?title=Aurelio_Languasco, pridobljeno 25. 3. 2024). Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas. Leibniz-Institut für Ost- und Südosteuropaforschung (dostopno na: https://www.biolex.ios-regensburg.de/ BioLexViewlist.php, pridobljeno 26. 3. 2024). Blaženi Alojzij Stepinac. Družina, 13. 4. 2021 (dostopno na: https://www.druzina.si/ clanek/blazeni-alojzij-stepinac, pridobljeno 23. 3. 2024). Bratić, Tihomir. Ivo Tartaglia – ili kako je Split zaboravio svog velikana. Dalmacija danas, 19. 11. 2020 (dostopno na: https://www.dalmacijadanas.hr/ivo-tartaglia-ili-kako-je-split-zaboravio-svog-velikana/, pridobljeno 26. 3. 2024). Bunkermuseum Hanstholm (dostopno na: https://bunkermuseumhanstholm.dk/en/, pridobljeno 26. 3. 2024). Cigut, Natalija. Zgodovinski pregled dogajanj v letih 1918–1919. Prekmurje v srcu 100 let (dostopno na: https://www.prekmurjevsrcu.si/o-prikljucitvi, pridobljeno 26. 3. 2024). Colnar, Peter. Janez Štrcin, osrednja predvojna osebnost Komende. Gorenjski glas, 2. 6. 2019 (dostopno na: https://www.gorenjskiglas.si/article/20190602/C/190609980/1039/ janez-strcin--osrednja-predvojna-osebnost-komende/, pridobljeno 20. 10. 2023). Čechurová, Jana. Jan Syrový (1888–1970). Národ Lodge, 9. 1. 2022 (dostopno na: https:// www.lnarod.cz/language/en/2022/01/jan-syrovy-1888-1970-2/, pridobljeno, 26. 3. 2024). Čuk, Marko. Janez Evangelist Krek. Revija Ognjišče (dostopno na: https://revija.ognjisce. si/v-spomin/19592-janez-evangelist-krek, pridobljeno 26. 3. 2024). Dimitrijević, Vladimir. Dva pisma Siniše Ocokoljića Pazarca svetom vladiki Nikolaju, 24. 8. 2018 (dostopno na: https://vladimirdimitrijevic.com/sr-yu/tekstovi/268-dva-pisma- sinise-ocokoljica-pazarca-svetom-vladiki-nikolaju-2018.html, pridobljeno 15. 3. 2024) Dogodilo se na današnji dan 29. januar/siječanj. Na današnji dan (dostopno na: https:// www.nadanasnjidan.net/nadan/29.1/dogadjaj/27190, pridobljeno 26. 3. 2024). Đorđe Petrović Karađorđe. Kraljevska porodica Srbije (dostopno na: https://royalfamily. org/lat/dinastija/dorde-petrovic-karadorde, pridobljeno 20. 10. 2023). Družina Škrabec iz Ribnice. Vzajemnost (dostopno na: https://www.vzajemnost.si/ clanek/169679/druzina-skrabec-iz-ribnice/, pridobljeno 20. 10. 2023). E-documenta Pannonica (dostopno na: https://www.documenta-pannonica.si/osebnosti/ ivan-jeric/, pridobljeno 26. 3. 2024). Encyclopedia Britannica (dostopno na: https://www.britannica.com, pridobljeno 26. 3. 2024). Family Search (dostopno na: https://www.familysearch.org/en/, pridobljeno 20. 10. 2023). Find A Grave (dostopno na: https://www.findagrave.com/, pridobljeno 26. 3. 2024). Fink, Božidar. Sodni odsek slovenskega domobranstva. Revija NSZ, 1. 3. 2005 (dostopno na: http://nszaveza.github.io/articles/56-sodni-odsek-slovenskega-domobranstva/, pridobljeno 26. 3. 2024). Franc Močnik. Revija Ognjišče (dostopno na: https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67- pricevanje/2333-franc-mocnik, pridobljeno 20. 10. 2023). Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1409 František Chvalkovský. Ministerstvo zahraničních věcí České republiky (dostopno na: https://www.mzv.cz/jnp/cz/o_ministerstvu/historie_a_osobnosti_ceske_diplomacie/ ministri_a_ministerstvo_v_historii/frantisek_chvalkovsky.html , pridobljeno 12. 10. 2023). Gantar, Ivanka. 1939 Ljubljana – Prvi ples. Stare slike, 24. 11. 2016 (dostopno na: https://stareslike.cerknica.org/2016/11/24/1939-ljubljana-prvi-elitni-ples/, pridobljeno 23. 4. 2024). Geboren.am (dostopno na: https://geboren.am/, pridobljeno 12. 10. 2023). Geneanet (dostopno na: https://www.geneanet.org/, pridobljeno 26. 3. 2024). Grad na Miljacki za svu raju in cijeli svijet. (11. 11. 2012). Branko Čubrilović, iz poznate gradiške porodice Čubrilovića [Facebook] (dostopno na: https://www.facebook. com/SarajevoZaSvuRajuICijeliSvijet/photos/branko-%C4%8Dubrilovi%C4%87-iz- poznate-gradi%C5%A1ke-porodice-%C4%8Dubrilovi%C4%87a-ostao-je-donekle-u-sj/965852940159535/, pridobljeno 26. 3. 2024). Grum, Janez. Resnica o domobranskih častnikih v Vetrinju. Revija NSZ, 29. 3. 1999 (dostopno na: https://www.zaveza.si/zaveza/resnica-o-domobranskih-castnikih-v-vetrinju/, pridobljeno 26. 3. 2024). Grum, Janez. Reševanja ameriškega pilota. Revija NSZ, 1. 12. 2000 (dostopno na: https:// nszaveza.github.io/articles/39-resevanja-ameriskega-pilota/, pridobljeno 26. 3. 2024). Grum, Janez. Ustanovitev Vaške straže pri D. M. v Polju. Revija NSZ, 1. 12. 2002 (dostopno na: http://nszaveza.github.io/articles/47-ustanovitev-vaske-straze-pri-d-m-v-polju/, pridobljeno 26. 3. 2024). Gulić, Milan. Politički predstavnici dalmatinskih Srba u vrijeme Kraljevine SHS/ Jugoslavije. Institut za savremenu istoriju, Hrvatski institut za povijest. Beograd, Zagreb, str. 35–66. Arhivirano iz originala 9. 7. 2021. (dostopno na: https://isi. ac.rs/2237-gul-35-66/, pridobljeno 26. 3. 2024.) Halilbegović, Nihad. O kandidaturi Mustafe Mulalića za narodnog poslanika gračaničkog sreza na petomajskim izborima, 1935. godine. Gračanički glasnik (dostopno na: https://gracanickiglasnik.ba/wp-content/uploads/2013/01/Pages-from-gg18-16.pdf, pridobljeno 20. 10. 2023). Hatežič, Margaret. Srebrni jubilej v zavetju vseh svetnikov. Glas Slovenije (dostopno na: http://www.glasslovenije.com.au/drustva_index/Slovenci_Wollongong.pdf, pridobljeno 26. 3. 2024). Hirschegger Mežnar, Marija. Rudi Hirschegger - prežet z gledališčem in slovenstvom. Vzgoja za ljubezen do domovine in države: Živeti s kulturno dediščino danes za jutri (dostopno na: https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Zbornik_MK_2022.pdf). Historisches Lexikon der Schweiz (dostopno na: https://hls-dhs-dss.ch/de/, pridobljeno 20. 10. 2023). Hribar, Jožica. Alojz Dolničar (1924–2020) – V spomin. Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (dostopno na: https://www.zzb-nob.si/aktualno/alojz- dolnicar-1924-2020-v-spomin/, pridobljeno 12. 10. 2023). Hrvatska enciklopedija (dostopno na: https://www.enciklopedija.hr/, pridobljeno 26. 3. 2024). Hrvatski biografski leksikon (dostopno na: https://hbl.lzmk.hr/, pridobljeno 26. 3. 2024). Na kazalo Na kazalo oseb 1410 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 In memoriam, John Corsellis (1923–2018): Heroj mnogih Slovencev. Demokracija (dostopno na: https://demokracija.si/tujina/in-memoriam-john-corsellis-1923-2018- heroj-mnogih-slovencev/, pridobljeno 19. 10. 2023). Inventory of the Konstantin Fotić papers. Online Archive of California (dostopno na: https://oac.cdlib.org/findaid/ark:/13030/kt5z09r796/entire_text/, pridobljeno 13. 10. 2023). Jager, Vasja. Priznanje po stotih letih. Mladina (dostopno na: https://www.mladina. si/192297/priznanje-po-stotih-letih/, pridobljeno 26. 3. 2024). Janez Janžekovič. Revija Ognjišče (dostopno na: https://revija.ognjisce.si/revija- ognjisce/27-obletnica-meseca/1663-janez-janzekovic, pridobljeno 26. 3. 2024). Janko Moder. Občina Dol pri Ljubljani (dostopno na: https://www.dol.si/sl/content/o- obcini/janko-moder.html, pridobljeno 20. 10. 2023). Jaszi, Oscar. Count Karolyi – Hungary‘s Exiled Statesman. Jstop (dostopno na: https:// www.jstor.org/stable/45330450, pridobljeno 13. 10. 2023). Jože Kokalj in Breda Marija Limbek – pričevanje. Moja zgodba. Radio Ognjišče, 14. 9. 2015 (dostopno na: http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/14/13-9-2015-jo-e-kokalj-in-breda-marija-limbek-n-pri-evanje, pridobljeno 13. 10. 2023). Knific Franc, NŠAL 651, historiat (dostopno na: https://nadskofija-ljubljana.si/wp- content/uploads/KNIFIC-FRANCNSAL-651.pdf, pridobljeno 15. 3. 2024). Jože Košiček (1897–1979). Svobodna Slovenija (dostopno na: https://svobodnaslovenija. com.ar/joze-kosicek-1898-1979/, pridobljeno 26. 3. 2024). Jože Plečnik 1872–1957. Muzej in galerije mesta Ljubljane (dostopno na: https://mgml.si/ sl/plecnikova-hisa/joze-plecnik/, pridobljeno 26. 3. 2024). Kafekonleče. Svobodna Slovenija (dostopno na: https://svobodnaslovenija.com.ar/501-8/, pridobljeno 26. 3. 2024). Kamniško-komendski biografski leksikon (dostopno na: https://www.leksikon.si/, pridobljeno 26. 3. 2024). Kamra : Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin (dostopno na: https://www. kamra.si/, pridobljeno 26. 3. 2024). Knežević, Vladimir J. Radoje Knežević. Mladenovčani (dostopno na: https:// mladenovcani.com/radoje-knezevic-1901-1983/, pridobljeno 26. 3. 2024). Knežević, Vladimir J. Živan Knežević. Mladenovčani (dostopno na: https:// mladenovcani.com/zivan-knezevic-1906-1984/, pridobljeno 26. 3. 2024). Kočar, Jože. Kdo so akademiki na sliki na strani 89 v zavezi 56. Revija NSZ, 1. 9. 2005 (dostopno na: https://nszaveza.github.io/articles/58-kdo-so-akademiki-na-sliki-na- strani-89-v-zavezi-56/, pridobljeno 27. 3. 2024). Kolarević, Dragan: Ministar Dvora Milan Antić o masonima. Vidov dan, 23. 10. 2017 (dostopno na: https://vidovdan.org/istorija/dragan-kolarevic-ministar-dvora-milan- antic-o-masonima/, pridobljeno 12. 10. 2023). Konstantin Fotić. Serbica Americana (dostopno na: https://www.eserbia.org/history/ tombs-of-famous-serbs/1076-konstantin-fotic, pridobljeno 27. 3. 2024). Kranjc, Marijan F. Sinova generala Maistra – Hrvoj in Borut v primežu tujih obveščevalnih služb in slovenske udbe. Vojaštvo – Military, 11. 5. 2015 (dostopno Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1411 na: https://vojastvo-military.si/wp-content/uploads/Maistrova-sinova-v- prime%C3%85%C2%BEu-ObS-in-Udbe1.pdf, pridobljeno 27. 3. 2024). Kranjc, Marijan F. Zakaj generala Maistra ni bilo v slovenskih partizanih? (dostopno na: https://vojastvo-military.si/wp-content/uploads/Zakaj_generala_Maistra_ni_bilo_v_ NOV1.pdf, pridobljeno 27. 3. 2024). Kratka predstavitev znanstvenega opusa akademika prof. dr. Antona Trstenjaka. Ustanova dr. Antona Trstenjaka (dostopno na: https://trstenjak.net/, pridobljeno 20. 10. 2023). Kuzmič, Franc. Pokončni rodoljub Ivan Jerič. Pomurski muzej Murska Sobota (dostopno na: https://www.pomurski-muzej.si/pages/posts/pokonni-rodoljub-ivan-jeri-43.php, pridobljeno 26. 3. 2024). Lampič, Majda. Kako se je začelo v Stožicah. Revija NSZ, 1. 3. 2011 (dostopno na: https:// nszaveza.github.io/articles/80-kako-se-je-zacelo-v-stozicah/, pridobljeno 27. 3. 2024). Lojze Grozde. Župnija Tržišče (dostopno na: https://zupnija-trzisce.weebly.com/lojze- grozde.html., pridobljeno 27. 3. 2024). Maaß, David. Heinrich Krone. Konrad Adenauer Stiftung (dostopno na: https://www. kas.de/de/web/geschichte-der-cdu/personen/biogramm-detail/-/content/heinrich- krone-v1, pridobljeno 27. 3. 2024). Maček, Janko. Komunisti napadejo Slovensko zavezo. Revija NSZ, 1. 3. 1999 (dostopno na: https://nszaveza.github.io/articles/32-komunisti-napadejo-slovensko-zavezo/, pridobljeno 27. 3. 2024). Maček, Janko. Nacionalna ilegala in komunistično maščevanje nad ljudmi stopiške fare. Revija NSZ, 1. 6. 2003 (dostopno na: http://nszaveza.github.io/articles/49-nacionalna-ilegala-inkomunisticno-mascevanje-nad-ljudmi-stopiske-fare/, pridobljeno 26. 3. 2024). Maček, Janko. Zakaj so komunisti zadali Beli krajini tako krvave rane. Revija NSZ, 1. 3. 1998 (dostopno na: https://nszaveza.github.io/articles/28-zakaj-so-komunisti-zadali- beli-krajini-tako-krvave-rane/, pridobljeno 13. 10. 2023). Magyar életrajzi lexikon (dostopno na: https://mek.oszk.hu/00300/00355/html/, pridobljeno 12. 10. 2023). Maličev, Patricija. Adamič, vznemirljivo življenje in nepojasnjena smrt. Delo, 18. 3. 2013 (dostopno na: https://old.delo.si/kultura/knjizevni-listi/adamic-vznemirljivo-zivljenje- in-nepojasnjena-smrt.html, pridobljeno 27. 3. 2024). Mirko Kunčič. Revija Ognjišče (dostopno na: https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27- obletnica-meseca/2539-mirko-kuncic, pridobljeno 27. 3. 2024). Mole, Izidor. Bili so čudoviti fantje, zakaj so morali pasti? Revija NSZ, 1. 3. 1993 (dostopno na: https://nszaveza.github.io/articles/9-bili-so-cudoviti-fantje-zakaj-so- morali-pasti/, pridobljeno 27. 3. 2024). MoPZ Mirko Filej. Zveza slovenske katoliške prosvete (dostopno na: https://zskp.eu/ mopz-mirko-filej/, pridobljeno 27. 3. 2024). Nagrado Dušana Černeta bo prejel Kulturni center Lojze Bratuž iz Gorice. Katoliška cerkev, 19. 12. 2012 (dostopno na: https://katoliska-cerkev.si/nagrado-dusana-cerneta- bo-prejel-kulturni-center-lojze-bratuz-iz-gorice, pridobljeno 27. 3. 2024). Na kazalo Na kazalo oseb 1412 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Niko Kuret. Slovenska akademija znanosti in umetnosti (dostopno na: https://www.sazu. si/clani/niko-kuret, pridobljeno 21. 3. 2024.) Obletnica: partizanski duhovnik Jože Lampret. Delo (dostopno na: https://www.delo.si/ mnenja/pisma-bralcev/obletnica-partizanski-duhovnik-joze-lampret/, pridobljeno 21. 3. 2024). Obrazi slovenskih pokrajin (dostopno na: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si, pridobljeno 27. 3. 2024). P. Odilo (Franc) Hajnšek (dostopno na: https://zupnija-bezigrad.si/wp-content/ uploads/2023/09/oznanila-43-35.pdf, pridobljeno 14. 3. 2024.) Padec Pohorskega bataljona. Zgodovinski portal (dostopno na: http://zgodovina.si/padec- pohorskega-bataljona/, pridobljeno 21 3. 2024). Pavčnik, Marijan. Leonid Pitamic. Slovenska akademija znanosti in umetnosti (dostopno na: https://www.sazu.si/clani/leonid-pitamic, pridobljeno 27. 3. 2024). Pavlin, Tomaž. Sokolstvo in prevare. Dnevnik, 25. 1. 2020 (dostopno na: https://www. dnevnik.si/1042920503, pridobljeno, 15. 3. 2024). Perko, Franc. 1967 Ljubljana – Posvetilo Ivana Matičiča Hrvoju Maistru . Stare slike. (dostopno na: https://stareslike.cerknica.org/2020/06/20/1967-ljubljana-posvetilo- ivana-maticica-hrvoju-maistru/, pridobljeno 27. 3. 2024). Popisi prebivalstva Slovenije 1830–1931. Sistory, Zgodovina Slovenije (dostopno na: https://www.sistory.si/popis, pridobljeno 27. 3. 2024). Porta Polonica (dostopno na: https://www.porta-polonica.de/de, pridobljeno 20. 10. 2023). Portal Rheinische Geschichte (dostopno na: https://rheinische-geschichte.lvr.de/start, pridobljeno 27. 3. 2024). Proleksis enciklopedija. Leksikografski zavod Miroslav Krleža (dostopno na: https:// proleksis.lzmk.hr/, pridobljeno 27. 3. 2024). Rodoslovna baza Geni (dostopno na: https://www.geni.com/people, pridobljeno 25. 3. 2024). Sedanji in bivši župniki. Janko Komljanec. Župnija Prečna (dostopno na: http:// zupnijaprecna.si/zupniki, pridobljeno 15. 3. 2024). Serbian Partiarch Gavrilo Dožić, Captive in Both World Wars. The Srpska Times, 2. 10. 2020 (dostopno na: https://thesrpskatimes.com/serbian-patriarch-gavrilo-dozic- captive-in-both-world-wars/, pridobljeno 27. 3. 2024). Seton-Watson (Professor Robert William) Collection. University College London (dostopno na: https://www.ucl.ac.uk/library/ssees-archives/sew.htm, pridobljeno 26. 3. 2024). Slovenska biografija (dostopno na: https://www.slovenska-biografija.si/, pridobljeno 27. 3. 2024). Slovensko rodoslovno društvo (dostopno na: http://www.genealogy.si/, pridobljeno 27. 3. 2024). Smolik, Marijan. Anton Tepež, predsednik Slovenske dijaške zveze (1908–1943). Revija NSZ, 1. 6. 1996 (dostopno na: https://nszaveza.github.io/articles/20-anton-tepez- predsednik-slovenske-dijaske-zveze-19081943/, pridobljeno 20. 10. 2023). Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1413 Srpski emigranti u Americi. Srpska dijaspora, 14. 9. 2008 (dostopno na: https://www. srpskadijaspora.info/srpski-emigranti-u-americi/, pridobljeno 27. 3. 2024). Svenšek, Ana. Trianon se uporablja za politično mobilizacijo prebivalstva. Intervju z zgodovinarjem Jernejem Kosijem. MMC RTV SLO, 4. 6. 2020 (dostopno na: https://www.rtvslo.si/1920/trianon-se-uporablja-za-politicno-mobilizacijo-prebivalstva/525964, pridobljeno 13. 10. 2023). Stanovnik, Justin. Profesor Ernest Tomec – nekoč in danes. Revija NSZ, 1. 12. 2002 (dostopno na: https://nszaveza.github.io/articles/47-profesor-ernest-tomec-nekoc-in-danes/, pridobljeno 27. 3. 2024). Szlovenszka krajina (dostopno na: https://szlovenszkakrajina.wordpress.com/, pridobljeno 27. 3. 2024). Sydney Capel Peck. National Portret Galery (dostopno na: https://www.npg.org.uk/ collections/search/person/mp82999/sydney-capel-peck, pridobljeno 20. 10. 2023.) Šaleški biografski leksikon (dostopno na: https://saleskibiografskileksikon.si/, pridobljeno 21. 3. 2024). Štrbenk, Stane. Sodba ali zločin. Revija NSZ, 1. 12. 1992 (dostopno na: http://nszaveza. github.io/ articles/7-sodba-ali-zlocin/, pridobljeno 30. 6. 2022). The Generals of WWII. Generals.dk (dostopno na: https://generals.dk/, pridobljeno 26. 3. 2024). The Legacy Project (dostopno na: https://legacyprojectchicago.org/, pridobljeno 20. 10. 2023). Tominšek Čehulić, Tadeja, Šorn, Mojca, Rendla, Marta, Dobaja, Dunja. Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 1997– (dostopno na: Sistory, Zgodovina Slovenije, https://www.sistory.si/zrtve, pridobljeno 27. 3. 2024). Traces of War (dostopno na: https://www.tracesofwar.com/, pridobljeno 27. 3. 2024). Trobec Mlakar, Polona. Partizanski zakon. Arhivalija meseca, februar 2012. Arhiv Republike Slovenije (dostopno na: http://arhiv.arhiv-spletisc.gov.si/si/delovna_ podrocja/razstavna_dejavnost/arhivalija_meseca/arhivalija_meseca_februar_2012/ index.html, pridobljeno 17. 10. 2023). Umik na Koroško. Revija NSZ, 30. 5. 2016 (dostopno na: https://www.zaveza.si/kaj-je- treba-vedeti/umik-na-korosko/, pridobljeno 27. 3. 2024). V Bela Horizontu v Braziliji je pred 32 leti umrl inž. Janez Ložar. Janez Rogelj – Blog o slovenskem izseljenstvu (dostopno na: https://kovcek.rogelj.net/2018/09/28/v-bela- horizontu-v-braziliji-je-pred-32-leti-umrl-inz-janez-lozar/, pridobljeno 15. 3. 2024). Velikonja, Tine. Bitka, dolga kot življenje. Revija NSZ, 1. 6. 1997 (dostopno na: http:// nszaveza.github.io/articles/25-bitka-dolga-kot-zivljenje/, pridobljeno 27. 3. 2024). Wikipedia. Prosta enciklopedija (dostopno na: https://www.wikipedia.org/). WW2 Gravestone (dostopno na: https://ww2gravestone.com/, pridobljeno 30. 6. 2022). Začetki v Argentini – Društvo Slovencev. Koledar Svobodne Slovenije, 1950. Svobodna Slovenija (dostopno na: https://svobodnaslovenija.com.ar/zacetki-v-argentini-drustvo- slovencev/, pridobljeno 26. 3. 2024). Na kazalo Na kazalo oseb 1414 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Zapisnik saslušanja kod OZNE 24. siječnja 1946. ravnatelja GRAVSIGUR-a Eriha Lisaka. Academia (dostopno na: https://www.academia.edu/7232870/ Zapisnik_saslu%C5%A1anja_kod_OZNE_24_sije%C4%8Dnja_1946_ravnatelja_ GRAVSIGUR_a_Eriha_Lisaka, pridobljeno 27. 3. 2027). Zapisniki sej Akcijskega odbora za zedinjeno in suvereno slovensko državo. Katoliški inštitut – Studia slovenica, 2023 (dostopno na: https://www.katoliski-institut.si/studia-slovenica/2023/zapisniki-sej-akcijskega-odbora-za-zedinjeno-in-suvereno-slovensko-drzavo, pridobljeno 27. 3. 2024). Zapustil nas je John Corsellis. Študijski center za narodno spravo (dostopno na: https:// www.scnr.si/zapustil-nas-je-john-corsellis.html, pridobljeno 19. 10. 2023). Zoran Mušič – Slovenska akademija znanosti in umetnosti (dostopno na: https://www. sazu.si/clani/zoran-music, pridobljeno 15. 3. 2024). Žajdela, Ivo. Erika Jazbar dobila nagrado Dušana Černeta. Družina, 25. 1. 2020 (dostopno na: https://www.druzina.si/clanek/erika-jazbar-dobila-nagrado-dusana-cerneta, pridobljeno 27. 3. 2024). Žajdela, Ivo. Rehabilitacija Ernesta Jazbeca. Družina, 23. 11. 2019 (dostopno na: https:// www.druzina.si/clanek/68-47-rehabilitacija-ernesta-jazbeca, pridobljeno 13. 10. 2023). Žižek, Slavko. Iz arhiva vosovskih likvidacij. Revija NSZ, 1. 3. 2010 (dostopno na: http:// nszaveza.github.io/articles/76-iz-arhiva-vosovskih-likvidacij/, pridobljeno 24. 4. 2024). Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1415 KRATICE IN OKRAJŠAVE A – Anglija, Amerika AA – Anglo-Američani, anglo-ameriški A. A. – Arbeitsamt AMGOT – Allied Military Government of Occupied Terriotories (Zavezniška vojaška uprava na zasedenih ozemljih) AVNOJ – Antifašističko vijeće/veće narodnog oslobođenja Jugoslavije (Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije) A. Z. – Akademska zveza BBZ – Berliner Börsen Zeitung, tudi psevdonim Vladimirja Vauhnika BDM – Bund deutsches Mädchen (Zveza nemških deklet) BiH – Bosna in Hercegovina B. O. – Beli orel, časopis C. A. – Corpo d‘Armata (armadni zbor) CIA – Central Intelligence Agency (ameriška obveščevalna služba) CK – Centralni komite CNK – Centralni nacionalni komite CC.RR – Carabinieri Reali (italijanski kraljevi karabinjerji ali kraljevi orožniki) DAF – Deutsche Arbeitsfront (Nemška delovna fronta) DFJ – Demokratična federativna Jugoslavija DM v Polju – Devica Marija v Polju DMB – domobranstvo, domobranski -a, -o DO – Dolenjski odred D. P. – displaced person(s) (prisilno razseljeni) DOS – Državna obveščevalna služba EIAR – L‘Ente Italiano per le Audizioni Radiofoniche (italijanska družba za radijsko oddajanje) FLRJ – Federativna ljudska republika Jugoslavija FSPN – Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo FSS – Field Security Service (britanska vojaška varnostna služba) Gestapo – Geheime Staatspolizei (nacistična tajna državna policija) Na kazalo Na kazalo oseb 1416 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 GILL – Gioventù Italiana del Littorio di Lubiana (Italijanska liktorska mladina v Ljubljanski pokrajini, mladinska fašistična organizacija) GOO – Glavni organizacijski odbor GOC – Glavni obveščevalni center GPO – Gorenjski pokrajinski odbor GUF – Gruppi universitari fascisti (Fašistične univerzitetne skupine, univerzitetna fašistična organizacija) HJ – Hitlerjugend (Hitlerjeva mladina) HSS – Hrvatska seljačka stranka (Hrvaška kmečka stranka) IO – Izvršni odbor IRO – International Refugee Organisation (Mednarodna organizacija za begunce) JA – Jugoslovanska armada JDS – Jugoslovanska demokratska stranka IS – Intelligence Service (britanska obveščevalna služba) JMO – Jugoslovanska muslimanska organizacija JRZ – Jugoslovanska radikalna zajednica JSDS – Jugoslovanska socialnodemokratska stranka JNS – Jugoslovanska nacionalna stranka JSS – Jugoslovanska socialistična stranka JSZ – Jugoslovanska strokovna zveza JV, JVvD – Jugoslovanska vojska v domovini JŽZ – Jugoslovanska ženska zveza KA – Katoliška akcija KAD – Katoliško akademsko društvo KB – Kulturbund (Švabsko-nemška kulturna zveza) Kb, KB – Katoliški blok KDE – Kranjske deželne elektrarne KDK – Kmečko demokratska koalicija KI, Kominterna – Komunistična internacionala KID – Kranjska industrijska družba KNOJ – Korpus narodne obrambe Jugoslavije KP – Komunistična partija Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1417 KPI – Komunistična partija Italije KPJ – Komunistična partija Jugoslavije KPS – Komunistična partija Slovenije KSTJVvD – Komanda slovenskih trup Jugoslovanske vojske v domovini KTD – Katoliško tiskovno društvo L. – London LB – Ljudski blok LFJ – Ljudska fronta Jugoslavije LRS – Ljudska republika Slovenija LS, L. S. – Legija smrti L. S. – locus sigilli (mesto za pečat) MOS – Ministrstvo za obnovo Slovenije MPK – Medzavezniška plebiscitna komisija MPSL – Mestno poveljstvo Slovenske legije MVAC – Milizia volontaria anticomunista (Prostovoljna protikomunistična milica) MVSN – Milizia Volontaria per la Sicurezza Nazionale (Prostovoljna milica za nacionalno varnost) NAAFI, NAFI – The Navy, Army and Air Forces Institutes NATO – North Atlantic Treaty Organisation (Severnoatlanstki pakt) NK – Nacionalni komite NKKJ – Nacionalni komite Kraljevine Jugoslavije NL – Narodna legija NDH – Nezavisna država Hrvatska (Neodvisna država Hrvaška) NDS – Napredna delovna skupnost n. i. – Narodna izjava NK – Nacionalni (Narodni) komite NKOJ – Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije NOG – Narodni odbor za Gorenjsko NOG – Narodnoosvobodilno gibanje NOV – Narodnoosvobodilna vojska NNS – Narodna napredna stranka NRS – Narodna radikalna stranka NS – Narodni svet Na kazalo Na kazalo oseb 1418 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 NSDAP – Nationalsozialistische Deutsche Arbeitspartei (Nacionalsocialistična nemška delavska stranka) NSS – Narodni stanovski svet NSS – Narodno socialistična stranka NZ – Narodna zaščita OB – obveščevalni, -a, -o OBPROP – Obveščanje in propaganda o. d. z. – Obči državni zakonik OF – Osvobodilna fronta OFM – Ordo fratrum minorum (frančiškani) OJNS – Omladina (Mladina) Jugoslovanske narodne stranke OKW – Oberkommando der Wehrmacht (Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil) ONAS – Občinski Narodni svet O. O. – okrajni odbor OOT – Okrožne organizacijske trojke OOKT – Organizacijske okrajne ali občinske trojke OR – Oprezne riti Orjuna – Organizacija jugoslavenskih nacionalista (Organizacija jugoslovanskih nacionalistov) OS – obnova Slovenije OUZD – Okrožni urad za zavarovanje delavcev OVRA – Organizzazione per la Vigilanza e la Repressione dell’Antifascismo (italijanska politična policija za zatiranje protifašizma) OZN – Organizacija združenih narodov OZNA – Odeljenje za zaštitu naroda (Oddelek za zaščito naroda) P – partizani PČO – Primorski četniški odred PDZ – Pokrajinska delavska zveza PNF – Partito Nazionale Fascista (Narodna fašistična stranka) PNOO – Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor POJ – Partizanski odredi Jugoslavije PUOS – Pokrajinski urad za obnovo Slovenije PZ – Pokojninski zavod Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1419 RAF – Royal Air Force (Britansko kraljevo vojno letalstvo) RK – Rdeči križ RM – Reichsmark (stara nemška marka) SA – Sturmabteilung (Jurišni oddelek nemške nacistične stranke) SD – Slovensko domobranstvo SDL – Slovenska domobranska legija SDK – Srpski dobrovoljački korpus (Srbski dobrovoljski korpus) SDZ – Slovenska delavska zveza SDZ – Slovenska dijaška zveza SDZ – Srbski dobrovoljski zbor SDS – Samostojna demokratska stranka SDSJ(k) – Socialistična delavska stranka Jugoslavije (komunistov) SGS – Slovenska gospodarska stranka SHS – Srbov, Hrvatov in Slovencev SiE – Slovenija in Evropa SKAS – Slovensko akademsko katoliško starešinstvo SKL, SokL – Sokolska legija SKNS – Slovenska katoliška narodna skupnost SKOJ – Savez komunističke omladine Jugoslavije (Zveza komunistične mladine Jugoslavije) SKS – Samostojna kmetijska stranka SL – Slovenska legija SLB – Slovenski ljudski blok SLS – Slovenska ljudska stranka SNO – Slovenski narodni odbor SNOO – Slovenski narodnoosvobodilni odbor SNOS – Slovenski narodnoosvobodilni svet SNV – Slovenska narodna vojska SNVZ, NSVZ – Slovenski narodni varnostni zbor SRS – Socialistična republika Slovenija SS – Schutzstaffel (zaščitni vod; paravojaška organizacija NSDAP) SS – Slovenska straža SS – Svobodna Slovenija, časopis Na kazalo Na kazalo oseb 1420 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 SSJ – Socialistična stranka Jugoslavije SSSR – Sojuz sovetskih socialističeskih republik (Zveza sovjetskih socialističnih republik) STO – Svobodno tržaško ozemlje SZ – Slovenska zaveza TIGR – Trst, Istra, Gorica, Reka TBPD – Trgovsko-bolniško podporno društvo TPD – Trboveljska premogokopna družba U. B. – udarna brigada UDV – Uprava državne varnosti UNRRA – United Nations Relief and Rehabilitation Administration (Organizacija združenih narodov za obnovo in razvoj) UOS – Urad za obnovo Slovenije U. S. A. – United States of America (Združene države Amerike) VDV – Vojska državne varnosti VK – Vrhovna komanda VMRO – Vnatrešna makedonska revolucionerna organizacija (Notranja makedonska revolucionarna organizacija) VOS – Varnostno-obveščevalna služba VOS OF – Varnostno-obveščevalna služba Osvobodilne fronte VS – Vaška straža VT – Vaška trojka VUJA – Vojaška uprava Jugoslovanske armade WH – Wehrmacht (v obdobju 1935–1945 nemške oborožene sile) Zbornica za TOI – Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ZFO – Zveza fantovskih odsekov ZDA – Združene države Amerike ZVU – Zavezniška vojaška uprava ZZD – Zveza združenih delavcev Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1421 KAZALO OSEB A Adamič, Alojzij 811 Ambrosio, Vittorio 52 Adamič, Louis 539, 540, 1227, 1298, 1386 Ambrožič, Lojze 1123, 1126 Adlešič, Juro 26, 50, 59, 145, 162, 510, 711, 722, Ambrožič, profesor 140, 142 1228 Andjelinović, Budislav Grga 213, 368, 1231 Agneletto, Branko 1228, 1229 Andoljšek, Vladimir 713 Agneletto, Josip 512, 585, 721, 1228, 1229 Andronja, Anton 1206 Ahčin, Ivan 27, 64, 67, 115, 141, 148, 202, 308, Anić, Ante 1228, 1231, 1272 358, 497, 564, 578, 692, 722, 836, 977, Antolin, Viktor 1190, 1223, 1224, 1231 1230 Anžič, Ivana 405 Ahlin, Ivan 1123, 1126, 1230 Anžič, Miha 745 Albrecht, Jože 1124, 1127, 1230 Arčon, Julij 176, 183, 778 Aleksič 623 Arnšek 1147 Alexander, Harold 90, 636, 1008, 1016, 1017, Ašič, Ivan 1123, 1126 1148, 1230, 1245 Augustič, Imre 118, 1232 Aljančič, Jožef 493, 1230 Avsenek, Ivan 64, 146, 157, 202, 294, 310, 378, Aljančič, Stanislav Marija 493, 1230 444, 458, 502, 576, 692, 722, 1232 Alujevič, Branko 440, 556, 579, 642, 643, 772, Avser, Ivan 1218, 1232 773, 777, 1231 Avšič, Jaka 205, 1232 B Babnik, Anton 668, 669 Bajuk, Marko 294, 551, 552, 1123, 1127, 1138, Babnik, Ferdinand 165, 175, 177, 209, 491, 1182, 1180, 1181, 1233 1184, 1233 Bajželj, I. 405 Babnik, Josef 1233 Bandelj, Just 718, 721, 762, 980 Babnik, Jože 491 Banjanin, Jovan 213, 1221, 1233 Babnik, Jožefa 405 Bano, Milan 194, 198, 510 Babnik, mlinar iz Sel 557 Baraga, Srečko 414, 422, 423, 550, 551, 668, 741, Badoglio, Pietro 670, 1245 994, 1187, 1213, 1233, 1275 Bajec, Alojzij 727 Bartl, Ivan 145 Bajec, Viktor 858 Bartol, Pavla 818 Bajič, Stojan 185, 420, 507, 509, 565, 578, 593, Baša, Fran 763 1233 Baša, Ivan 119, 120 Bajlec, Franc 64, 69, 92, 93, 307, 343, 387, 388, Basaj, Jože 60, 69, 92, 354, 414, 504, 535, 536, 391, 393, 431, 458, 528, 530, 532, 535, 555, 581, 628, 660, 662, 679, 680, 730, 536, 541, 544, 545, 576, 597, 667, 671, 764, 868, 873, 899, 901, 902, 905, 906, 672, 690, 702, 703, 705, 711, 712, 717, 908, 910, 912, 920, 926, 931, 944, 945, 718, 719, 721, 725, 732, 739, 743, 751, 966, 975, 978, 982, 989, 990, 992, 994, 759, 786, 868, 869, 870, 871, 873, 899, 1008, 1010, 1015, 1124, 1127, 1138, 1145, 901, 902, 905, 907, 908, 912, 926, 931, 1147, 1171, 1172, 1180, 1181, 1183, 1184, 932, 933, 943, 944, 945, 946, 978, 989, 1185, 1188, 1198, 1205, 1207, 1211, 1212, 992, 994, 1010, 1015, 1019, 1138, 1145, 1213, 1218, 1219, 1220, 1222, 1225, 1234 1146, 1187, 1189, 1233 Baš, Jože 668, 1124, 1127, 1234 Bajlec, Zora 343 Bastič, Janez 811 Bajuk, Amalija 1180, 1181 Bastič, Lojze 158, 1123, 1126, 1131 Bastič, Marija 811 Na kazalo Na kazalo oseb 1422 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Bauer, Anton 1351 570, 571, 573, 574, 575, 576, 577, 578, Bavdaž, Alojz 559, 622, 1193, 1234 579, 581, 582, 583, 584, 585, 586, 587, Bazala, Albert 1093, 1234 588, 589, 597, 598, 599, 600, 601, 602, Bebler, Aleš 80, 823, 824, 1234 603, 606, 608, 616, 617, 619, 620, 621, Bebler, Anton 76 622, 624, 625, 626, 627, 629, 630, 631, Bec, M. 405 632, 633, 634, 635, 638, 641, 644, 645, Bednařik, Rado 75, 148, 621, 1235 646, 647, 648, 655, 658, 660, 663, 666, Beličič, Vinko 445, 1235 667, 668, 670, 671, 672, 673, 676, 679, Benčina, Janez 818 680, 683, 684, 686, 688, 690, 691, 692, Benedičič, Miha 165, 166, 199, 1220, 1235 694, 696, 697, 699, 700, 701, 702, 703, Benedik, Valentin 402, 510, 582, 606, 1141, 1235 704, 705, 706, 708, 710, 711, 712, 713, Beneš, Edvard 362, 363, 381, 540, 1236 715, 716, 717, 720, 733, 739, 744, 749, Berce, Lojze 357, 1236 750, 752, 759, 760, 766, 767, 768, 769, Berden, Štefan 858 838, 840, 872, 873, 909, 926, 931, 933, Bergant, Franc 744 935, 943, 992, 1000, 1009, 1125, 1128, Berinkey, Dénes 122, 1237 1132, 1138, 1141, 1145, 1146, 1168, 1177, Berkopec, Anton 390, 392, 751, 1009, 1237 1183, 1187, 1199, 1200, 1201, 1224, 1238, Berlot, Božidar 365, 558, 680, 1141, 1142, 1220, 1299 1237 Bitenc, Stanko 559 Berlot, Viktor 326, 365, 680, 1237 Bitežnik, Josip 113, 117, 1238 Bernhard (Eberhard), dr. 558, 561, 622, 625, 628, Bitnar, Pavlin 391, 392, 1010, 1123, 1126, 1147, 631, 632 1238 Bernot, Zvonimir 36, 1237 Bizjak, Anton 727 Bertalanič, Janez 803, 840, 1238 Bizjak, Franc 727 Besednjak, Engelbert 75, 141, 308, 354, 355, 356, Bizovičar, Marjan 676 357, 444, 1238, 1247, 1272 Blatnik, France 315, 835, 1238 Bešter, Ivan 815 Blüml, Rudolf 412 Bevc, Ladislav 69, 88, 401, 442, 447, 508, 521, Bobić, Milan 1221 589, 743, 764, 875, 893, 978, 982, 985, Boc, Jože 313 992, 994, 1007, 1015, 1132, 1146, 1238 Bohelj, Franc 822 Bevin, Ernest 791, 1197, 1238 Boh, Ivan 167, 181, 188, 199, 315, 331, 349, 365, Bevk, France 1371 513, 1141, 1142, 1238 Bey, Jamil Mardam 411 Bojadžijević, Ivan 116 Bežek, Etbin 542, 875, 876, 893, 1145, 1238 Bojc, Akvina 474, 549, 581, 658 Birk, Lovrenc 745 Bokalič, Vinko 744 Birolla, Gvido 556 Bole, Ivo 418, 1239 Bitenc, Mirko 63, 64, 67, 70, 92, 135, 316, 332, Boltežar, Ivan 1124, 1127 343, 368, 370, 371, 372, 387, 389, 390, Bone, Mirko 727 393, 397, 398, 399, 402, 404, 405, 406, Borovnjak, Jožef 118, 1239 412, 414, 415, 417, 419, 421, 422, 423, Borse, Ljudmila 831, 832, 1239 424, 425, 428, 431, 433, 439, 440, 441, Borštnar, Janez 1239 442, 443, 444, 445, 446, 447, 449, 452, Borštnik, Pavle 1146, 1240 453, 454, 455, 456, 457, 458, 462, 465, Bosko, Janez 842, 843 466, 467, 470, 475, 477, 483, 485, 492, Božek 843 494, 496, 497, 500, 501, 502, 505, 507, Božič, krojaški mojster 493 513, 514, 515, 516, 517, 518, 519, 521, Božič, Mirko 1126, 1240 524, 525, 528, 530, 531, 532, 533, 534, Božnar, Anton 316, 1240 536, 537, 538, 542, 544, 545, 546, 547, Božnar, Pavel 1123, 1126, 1240 548, 550, 551, 552, 553, 556, 557, 559, Brabec, Karel 141, 1240 560, 561, 562, 563, 564, 565, 566, 568, Bratina 604 Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1423 Bratuša, Karel 494, 1240 Broz, Josip 34, 62, 67, 70, 77, 79, 82, 83, 85, 86, Brauns, Heinrich 111, 112, 1240 90, 327, 329, 331, 407, 414, 443, 448, 460, Bravhar, Jože 744 471, 479, 486, 500, 503, 519, 522, 524, Brecelj, Anton 29, 117, 139, 140, 141, 342, 425, 548, 570, 590, 595, 619, 642, 655, 750, 566, 695, 703, 735, 1240 755, 756, 781, 791, 975, 976, 981, 1006, Brecelj, Bogdan 139, 425, 1240 1018, 1142, 1143, 1148, 1149, 1172, 1175, Brecelj, Marijan 80, 310, 425, 1240 1184, 1190, 1206, 1211, 1220, 1223, 1228, Brecelj, Pavle 721, 726, 762 1230, 1242, 1245, 1258, 1277, 1290, 1316, Brence, Kajetan 291, 1241 1332, 1351, 1360 Brenčič, kapetan 207 Brulc, Franc 810 Bren, Franc (p. Hugolin) 1189, 1241 Brumat, Mirko 621, 1242 Brezigar, Marija 327 Brymes, James Francis 791 Brezigar, Milko 326, 327, 358, 368, 370, 375, 376, Bučar, Angela 405 378, 381, 565, 786, 788, 977, 1178, 1241 Bučar, Franc 1123, 1126 Breznik, Ignac 745 Bučar, Ladislav 1178 Briand, Aristide 1353 Budak, Mile 146, 1242 Bricelj, Ivo 187, 316, 347, 1241 Budisavljević, Srđan 460, 1169, 1242 Brilej, Jože 824, 1241 Buh, Jože 291 Brodar, Janez 435, 512, 518, 535, 720, 1242 Bureš, Metod 893, 1146 Brown, Constantine 408 Burja, Anton 744 Byrnes, James Francis 1197, 1243 C Cajnkar, Stanko 32, 1243 Cigany, okrajni glavar 124 Camplin 843 Cigüth, Pišta 840 Cankar, Antonija 405 Cimerman, Stanko 858 Cankar, Franja 405 Clark, Mark Wayne 1244, 1245 Cankar, Izidor 67, 358, 433, 539, 977, 1243 Clemenceau, Georges 1362 Capuder, Danilo 188, 200, 325, 344, 347, 348, Clemente, vojaški častnik 1182 1243 Cof, Emil 1141, 1142 Capuder, Gabrijel 347, 831, 1243 Corsellis, John 1183 Carling, vojaški častnik 1181 Cosulich, gospodarstvenik 760 Carra, Luigi 472, 1243 Cotić, Ratomir 308, 1245 Casar, France 65, 293, 299, 302, 316, 344, 345, Cuderman, Vilko 417, 445, 1245 803, 824, 830, 831, 833, 834, 835, 837, Cukić, Kosta 381, 1245 840, 841, 842, 844, 845, 849, 1243 Curk, Anton 117 Casar, Pali 842 Curk, Joško 726 Cazafura, Krsto 73, 497, 840, 875, 1244 Cvar, Franc 810 Cek, Oktavij 425, 1244 Cvejn, Frančišek 113, 1245 Cenčič, Viktor 141 Cvetković, Dragiša 28, 135, 136, 286, 1169, 1246, Cergol, Izidor 483, 484, 494, 518, 630, 1007, 1249, 1286, 1314 1131, 1244 Cvijović 136 Cerkvenik, Albin 315, 1244 Czoernig-Czernhausen, Karl von 1100, 1101, Cestnik, Anton 26, 1125, 1128, 1244 1103 Churchill, Randolph 1291 Churchill, Winston 83, 85, 408, 410, 484, 495, 497, 500, 522, 524, 543, 618, 1006, 1008, 1137, 1227, 1231, 1244 Cibašek, Ivan 745 Na kazalo Na kazalo oseb 1424 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Č Ćurčin, Milan 1093 Čeč 1182 Čadež, Anton 111, 1246 Češnovar, Slavko 747, 1010, 1146, 1147 Čampa, Alojzij 109, 110, 112, 1247 Češnovar, Viktor 158, 199, 347, 433, 447, 449, Čermelj, Lavo 511, 565, 1247 452, 456, 458, 459, 462, 484, 522, 526, Černe, Davorin 202, 1247 549, 769, 1125, 1128, 1248 Černe, Dušan 75, 308, 1247 Čibej, Franjo 32, 1249 Černej, Darko 74, 497, 1248 Čok, Ivan Marija 211, 1249, 1339 Černivec, Rudolf 744 Čontala, Matija 391, 1125, 1128, 1249 Česen, Karol 1248 Čop, Polde 858 Česnik, Ivo 27, 391, 399, 447, 458, 504, 528, 529, Čuber, dr. 1182 530, 532, 533, 534, 535, 537, 561, 573, Čuber, Slavko 858 624, 626, 631, 648, 683, 685, 692, 696, Čubrilović, Branko 1169, 1249 697, 698, 699, 700, 701, 702, 703, 704, Čubrilović, Vaso 460 705, 706, 711, 718, 721, 732, 739, 751, Čuješ, Jože 558, 559, 560, 1250 752, 763, 1010, 1125, 1128, 1132, 1145, Čuješ, Rudolf 622, 672, 1250 1146, 1147, 1248 Čuk, Alfonz 202, 391, 836, 840, 1191, 1207, 1250 Česnik, Jože 726 Čukel, Mirko 1272 D Damjanović, Miodrag 672, 680, 690, 706, 712, Dietz, I. 150 713, 761, 764, 869, 871, 932, 933, 944, Dimić, Radoslav 135 945, 946, 978, 986, 991, 993, 1002, 1004, Dimitrijević, Milan Pop 116 1006, 1008, 1016, 1176, 1219, 1250, 1323 Dimitrov, Georgi 825 Daveglia, dr. 1169 Dimnik, A. 405 Deák, Ferenc 1239 Dimnik, Maks 858 Debeljak, Janko 165, 166, 173, 174, 175, 177, Dimnik, Stanko 1146 178, 179, 186, 190, 192, 203, 206, 315, Djilas, Milovan 1332 407, 412, 422, 423, 425, 426, 427, 444, Djujić, Momčilo 377, 423, 426, 487, 548, 550, 492, 568, 572, 604, 620, 621, 713, 714, 551, 562, 563, 564, 568, 569, 570, 571, 761, 766, 869, 872, 934, 991, 1131, 1141, 572, 573, 584, 587, 590, 614, 615, 623, 1142, 1250, 1346 637, 639, 642, 651, 713, 729, 748, 749, Debeljak, Tine 32, 333, 365, 390, 391, 392, 1010, 761, 766, 767, 769, 868, 869, 871, 914, 1124, 1128, 1147, 1205, 1206, 1220, 1250 918, 932, 980, 981, 1252 Debevc, stotnik 559, 560, 606 Djukić, študent 1252 Dečan, Vladimir 905 Djurišić, Pavle 868, 1252 Dedijer, Vladimir 1332 Dolar, Metod 550, 581 De Gaulle, Charles 451, 792 Dolenc, Ančka 460, 513, 669, 1252 Demetrović, Juraj 135, 1250 Dolenc, Metod 143, 1252 Demšar, Anton 484, 1181 Dolenec, Ivan 145, 535, 720, 739, 1252 Derganc, Jože 159, 344, 417, 511, 1250 Dolinar 669 Dermastia, Marijan 205, 1251 Dolinar, Andrej 1253 Dežman, A. 157, 158 Dolinar, Anton 390, 1253 Dežman, Franc 298 Dolinar, Franc 614 Dežman, Ivan 745 Dolinar, Zvone 858 Dežman, Josip 199, 314, 315, 316, 1251 Dolinšek, Franc 745 Dežman, Milivoj 1093, 1251 Dolinšek, Štefan 745 Dichtl, Erich 515, 1252 Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1425 Domazetović, Konstantin 416, 510, 514, 565, Drobež, gospa 1190 581, 705, 874, 1253 Drobež, Lado 1190 Dornik, Viktor 744 Drolc, Vladimir 1189 Dostal, pater 150 Duduković, Mihajlo 571, 587, 588, 598, 605, 606, Dotti, Giuseppe 1253 607, 609, 610, 611, 612, 613, 614, 620, Doujak, Hermann 55, 1253 636, 638, 639, 649, 665, 748, 766, 908, Dožić, Gavrilo 657, 676, 690, 726, 728, 944, 1253 945, 1131, 1254 Dragović, Miloš 135, 1254 Duhovnik, Anton 170, 177, 186, 202, 206, 207, Drašković, Đuro 137, 1254 291, 313, 329, 332, 343, 346, 348, 365, Drašković, Milorad 38 366, 367, 377, 378, 381, 382, 419, 422, Drčar, Ivan 992, 1182, 1184, 1188 443, 470, 512, 567, 568, 570, 831, 1254 Drljević, Sekula 1183 Durchlaut 1191 Drnovšek, Bogdan 420, 507, 509, 566, 578, 1146, Duscha, Paul 57 1254 E Eden, Anthony 369, 376, 408, 495, 524, 540, Eppich, Jožef 815 1255 Erceg, Ivan 585, 1255 Ehrlich, Lambert 31, 61, 64, 65, 114, 115, 147, Erjavec, Fran 142, 144, 145, 147, 784, 786, 800, 149, 229, 274, 277, 336, 351, 352, 398, 1128, 1255 561, 805, 807, 810, 814, 840, 841, 850, Erjavec, Franc 1125 1235, 1250, 1255, 1367 Erjavec, Lojze 772 Eiletz, Leopold 390, 462, 505, 537, 1125, 1128, Eršte, Maks 1124, 1128, 1256 1223, 1255 Erzar, Stanko 815 Eisenhower, Dwight 1244 Esih, Matija 859 Emmer, Fanouš 149, 336, 1255 Est, Jože 1183, 1188, 1256 F Fabijan, Janez 114, 143, 347, 1256, 1257 549, 552, 563, 570, 573, 594, 645, 647, Fabjančič, Vladimir 583 683, 692, 1257, 1289, 1310 Fajdiga, Vilko 33, 144, 1257 Finžgar, Fran Saleški 127, 144, 145, 147, 148, Fajfar, Tone 76, 143, 144, 145, 310, 1257 185, 347, 1258 Fajgel 406 Fister, Franc 815 Fajs, Rudolf 66 Flisar 841 Falež, Štefan 859, 1189, 1257 Flisar, Franc 858 Fašun, Franc 858 Foerster, Jaroslav 143 Fekonja, Franc 819 Fogar, Alojzij 1184, 1275, 1282 Ferenčak, Rudolf 1334 Förster, Friedrich Wilhelm 275, 283 Ferfolja, Josip 1261 Fortuna, Vincenc 663 Ferkulj, Jože 858 Fotić, Konstantin 433, 756, 1221, 1258, 1290 Ferlinc, Bogdan 401, 420, 498, 508, 510, 562, Frakelj, Franc 200, 1220, 1258 564, 565, 575, 577, 582, 583, 598, 599, Franco, Francisco 524, 813, 1258 604, 619, 620, 625, 641, 643, 644, 656, Frković, Ivica 1008, 1258 659, 660, 667, 674, 681, 682, 712, 885, Fröhlich, Franc 171, 175, 1258 978, 1146, 1257 Frumen, Ernest 145, 391, 458, 470, 503, 533, Filej, Mirko 391, 721, 763, 1257 645, 647, 648, 679, 683, 692, 696, 699, Finec, Milan 314, 328, 366, 391, 401, 447, 452, 700, 705, 717, 739, 844, 1258 458, 459, 462, 470, 474, 493, 504, 526, Funder, dr. 115, 116 Furlan, Boris 211, 358, 472, 977, 1259 Na kazalo Na kazalo oseb 1426 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Furlani, Leopold 176, 180, 183 Furlan, Tomaž 33, 141, 142, 144, 149, 1259 Furlan, Janez 726 G Gabrovšek, Andrej 112, 113, 444, 1259 Göring, Hermann 825 Gabrovšek, Franc 108, 109, 110, 112, 113, 114, Gosar, Andrej 29, 32, 59, 61, 62, 63, 66, 67, 68, 115, 116, 117, 276, 536, 539, 692, 722, 74, 75, 148, 185, 217, 309, 347, 354, 355, 787, 1182, 1259 378, 397, 399, 400, 401, 402, 403, 420, Gajšek, Josip 536 432, 440, 445, 446, 450, 453, 454, 455, Galle, Helena 675, 1259 457, 467, 468, 469, 509, 510, 512, 513, Galle, Herdi 675, 1171, 1182, 1185, 1218, 1220, 514, 517, 529, 530, 531, 537, 561, 570, 1259 577, 601, 607, 608, 609, 617, 625, 627, Gambara, Gastone 53, 1259 628, 631, 632, 636, 645, 687, 697, 703, Gantar, Drago 308, 1259 704, 882, 1247, 1262 Gasparini 668 Gospodarič, Ferdo 292, 1262 Gavrilović, Milan 360, 1221, 1260 Gostinčar, Josip 29, 32, 1262 Geldmacher 493, 639, 640 Grabnar, Anton 747 Genović, Milan 116 Gračner, Ivan 390, 505, 537, 1125, 1128, 1263 Geoheli, Jožef 810 Grad 1216, 1217 Geratič, Mirko 347, 348, 835, 1010, 1147, 1260 Grad, Boris 493, 1199, 1217, 1263 Geržinič, Alojzij 1272 Gradišnik, Janez 66 Gladnik, Stanko 349, 364, 546, 1260 Grafenauer, Franc 391, 1263 Glavač, Franc 63, 68, 194, 200, 309, 310, 324, Grafenauer, Ivan 551 331, 332, 343, 344, 347, 354, 366, 382, Grapar, Stanislav 1141, 1142, 1263 428, 467, 478, 493, 494, 538, 549, 550, Grazioli, Emilio 50, 59, 60, 361, 802, 1263 560, 561, 568, 570, 626, 735, 831, 836, Grebenc, Franc 800 1131, 1260, 1346, 1365 Grebenc, Lojze 180 Glavič, Matija 1123, 1126 Grebenšek, Venčeslav 772, 1124, 1127 Glavina, Ivan 1246 Gregorc, Janez Ivo 419, 1263 Globočnik, Odilo 56, 418, 424, 425, 444, 567, Gregorec, Srečko 720, 762, 1263 569, 572, 713, 750, 766, 1260 Gregorič, Lojze 180, 858 Glušič, Andrej 608, 1213, 1218, 1224, 1260, 1309 Gregorin, Alojzij 745 Godina, Jožef 64, 122, 202, 314, 351, 354, 402, Greif, medicinec 841 458, 460, 480, 525, 692, 707, 722, 860, Grilc, Franc 157, 158 1174, 1187, 1196, 1197, 1199, 1200, 1204, Grims 208 1260, 1277, 1299 Grol, Milan 34, 407, 565, 644, 1264, 1370 Godnič, Josip 293, 1211, 1260 Grozde, Lojze 1264 Gogala, Stanko 33, 1249, 1260 Grubišić 796, 1196 Golec, Jože 328, 331, 333, 382, 391, 470, 475, Grum, France 1141, 1142, 1183, 1211, 1264 479, 480, 483, 487, 494, 499, 512, 518, Grum, Janez 66, 67, 68, 69, 315, 447, 452, 456, 570, 630, 1261, 1272 458, 461, 491, 493, 496, 498, 501, 511, Golia, Adolf 393, 535, 542, 667, 739, 1009, 1123, 519, 524, 526, 549, 551, 556, 557, 558, 1127, 1138, 1146, 1261 559, 560, 561, 658, 660, 672, 680, 690, Golob 668 711, 1125, 1128, 1141, 1142, 1146, 1177, Golob, Jakob 1125, 1128, 1261 1178, 1183, 1191, 1197, 1202, 1203, 1206, Golob, Stane 176, 365, 1261 1207, 1264, 1285 Golouh, Rudolf 36, 773, 1261 Grum, vojak 558 Goričan, Henrik 348, 452, 458, 474, 476, 479, Gubenšek 112 493, 526, 549, 1192, 1262, 1266 Günther, general 487, 490 Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1427 H Habič, I. 405 Hočevar, Stanko 893 Habič, Ivan 316 Hođera, Svetislav 842 Habič, Terezija 405 Hodža, Milan 214, 1266 Hacin, Lovro 56, 57, 139, 142, 330, 344, 491, 741, Hoetsch, prof. 112 1172, 1181, 1184, 1212, 1218, 1220, 1265 Hohnjec, Josip 543, 1267 Hafner, Anton 893 Holing, Max 539 Hafner, Janko 1265 Homovc, Franc 858 Hafner, politični komisar 201 Hoover, Herbert Clark 1362 Hajnšek, Odilo 200, 1180, 1265 Horn, Peter 407, 413, 417, 421, 424, 426, 428, Hameršak, Vinko 474, 493, 1265 444, 621, 664, 714, 761, 1186, 1189, 1224, Hanželič, Rudolf 354, 389, 505, 528, 532, 552, 1267 574, 575, 582, 595, 596, 616, 668, 705, Horthy, Miklos 409 712, 720, 750, 899, 902, 920, 931, 945, Horvat, Avgust 391, 747, 1010, 1124, 1127, 1147, 978, 1010, 1125, 1128, 1147, 1172, 1266 1188, 1190, 1192, 1193, 1205, 1267 Hartman, Alojzij 140, 141, 142, 1266 Horvat, Franc 332, 343, 1171, 1267 Hassl, Viktor 187, 1266 Horvat, Jože 858 Heinrihar, Franc 60, 468, 541, 542, 588, 598, 624, Horvat, Lujzi 844 633, 635, 636, 637, 638, 652, 748, 874, Hradetzky, Franz 367, 418, 1267 975, 981, 982, 1009, 1016, 1266 Hren, Franc 811 Hidasy, Kornelij 1269 Hren, Stanko 811 Himmler, Heinrich 47, 56, 543, 1266 Hren, župan 392 Hirschegger, Rudolf 461, 830, 1123, 1126, 1266 Hribar, Franc 143, 1268 Hitler, Adolf 37, 41, 44, 47, 48, 54, 58, 59, 80, Hribar, Marija 405 161, 631, 825, 1227, 1266, 1277, 1384 Hrmelj, komunist 824 Hladnik, Nace 858 Hrovat, Alojzij 143, 811, 1268 Hlaj, Vidko 1266 Hrovat, Lojze 811 Hlebec, Jože 57 Hrovat, Marij 726 Hlebš, Marija 405 Hubad, Josip 1268 Hlebš, mehanik 406 Hull, Cordell 408 Hočevar, Ciril 347, 423 Humar, Dušan 859 Hočevar, Franc 745 Humar, Jakob 745 Hočevar, Gabrijel 1141 Humer, Leopold 858 Hočevar, I. 405 Hvala, Jože 307 I Ilija, Lojze 382, 1268 549, 605, 639, 873, 1140, 1141, 1142, Ilijaš, Franc 858 1268 Ilovar, Albert 205, 315, 402, 419, 432, 433, 434, Ivanc, Jože 893 435, 460, 461, 465, 466, 474, 478, 490, Ivanić, vojaški poveljnik 870 495, 496, 507, 513, 519, 541, 542, 548, Ivanišević, bankir 718, 980 Ivanocy, Franc 118, 119, 120, 1269, 1284 J Jagodic, Jože 88 Jakša 668 Jagodic, Tone 668, 669, 1269 Jakše, Franc 811 Jakoš, Katarina 406 Jakše, posestnik 811 Jakoš, Marija 557, 560 Jamnik, Janko 721 Na kazalo Na kazalo oseb 1428 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Jamnik, Karel 748, 750, 763, 1270 Jeločnik, Nikolaj 462, 518, 1235, 1274 Jamnik, Ludvik 858 Jenko, Albin 1190, 1206 Janež, Janez 175, 176, 177, 180, 387, 475, 654, Jenko, Janez 1282 660, 1123, 1125, 1127, 1141, 1270 Jerebič, Franc 405, 1274 Janez Pavel II. 1351 Jerič, Ivan 108, 122, 1274 Janez XXIII. 1348 Jerko, Marija 390, 433, 442, 459, 476, 513, 518, Janković, Đura 503, 1270 519, 520, 522, 545, 1276 Janković, Momčilo 503, 1271 Jesenšek, Albin 744 Jan, Maks 440, 503, 579, 747, 773, 1010, 1124, Jesih, Adolf 368 1127, 1147, 1270 Jevđević, Dobroslav 331, 378, 379, 380, 403, 406, Janoušek, tovarnar 718, 980 418, 422, 426, 460, 464, 477, 480, 483, Janžekovič, Janez 505, 839, 1123, 1126, 1271 484, 486, 487, 489, 490, 506, 512, 520, Jarc, Ivan 478, 1124, 1127, 1272 538, 539, 548, 559, 568, 569, 570, 571, Jauz, Terezika 385 573, 584, 590, 615, 621, 622, 627, 637, Javor, Jože 858 639, 651, 676, 748, 749, 750, 769, 868, Javornik, Mirko 325, 467, 494, 530, 550, 570, 869, 871, 874, 914, 918, 930, 932, 933, 574, 575, 578, 586, 601, 641, 703, 838, 944, 1247, 1276, 1309 839, 977, 1194, 1272 Jevnikar, Martin 1123, 1127, 1276 Jazbec, Bernard 1272 Jevtić, Bogoljub 368, 1276 Jazbec, Ernest 75, 419, 1272 Jevtić, Pavle 1221 Jeglič, Anton Bonaventura 27, 30, 109, 114, 785, Jež, Janko 786, 800, 1178, 1275 788, 1273 Johnson, ameriški delegat 124 Jeglič, France 1196, 1214, 1273 Jonke, Jože 503, 740, 747, 1010, 1124, 1127, Jeglič, Milko 1123, 1127, 1273 1147, 1276 Jelačin, Ivan 185, 1274 Jordan, Karel 140, 178, 183, 186, 190, 191, 1276 Jelenc, Celestin 62, 69, 188, 197, 204, 419, 420, Jovanović, Ljubomir 983, 986, 1276, 1323 432, 440, 441, 449, 467, 497, 504, 505, Jovanović, Slobodan 360, 1182, 1184, 1188, 509, 511, 514, 521, 523, 536, 543, 565, 1220, 1221, 1233, 1276, 1286, 1343 566, 575, 577, 587, 588, 599, 600, 602, Judnič, Jože 858 603, 628, 642, 653, 655, 658, 659, 661, Juhant, Jože 745 662, 690, 764, 765, 868, 873, 874, 875, Jukić, Ilija 1221, 1276 882, 883, 884, 886, 926, 931, 936, 945, Jurčec, Ruda 1124, 1128, 1277 966, 978, 980, 982, 985, 989, 990, 992, Jurišić, Erminij 122, 123, 1277 994, 1004, 1007, 1016, 1019, 1145, 1274 Juvančič, Ivo 75, 202, 308, 1277 K Kaas, Ludwig 109, 110, 1277 Kalan, Zdravko 165, 195, 207, 208, 302, 401, 508, Kabalin, Nikola 135, 1278 1278 Kacin, Anton 69, 391, 417, 511, 518, 528, 532, Kalčič, Rudolf 772 535, 536, 582, 621, 670, 671, 705, 713, Kaluđerčić, Branko 135, 136, 1278 719, 720, 721, 727, 739, 762, 763, 871, Kamušič, Josip 709, 1278 872, 899, 902, 931, 933, 936, 944, 945, Kansky, Evgen 143, 1278 1003, 1006, 1016, 1138, 1185, 1189, 1222, Kante, Vladimir 57, 635, 1278 1278 Kapetanović, Milan 483, 485, 1278 Kadunc, Franc 858 Karađorđević, Aleksander 22, 23, 28, 29, 38, 146, Kaiser, Ignac 36 162, 1278, 1279, 1361, 1362 Kalan, Ernest 875, 1278 Karađorđević, Pavle 146, 162, 1169, 1279 Kalan, Janez 622, 749 Karađorđević, Peter I. 1279 Kalan, Peter 858, 1278 Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1429 Karađorđević, Peter II. 141, 145, 146, 162, 192, Knavs 1170 212, 658, 756, 976, 999, 1006, 1008, 1009, Knežević, Radoje 1221, 1285, 1286 1132, 1133, 1136, 1142, 1143, 1149, 1279, Knežević, Živan 1169, 1285, 1286 1285, 1286, 1343 Knific, Franc 1197, 1286 Kardelj, Edvard 40, 80, 84, 311, 519, 1279 Knuplež, Silvester 513, 1287 Karlin, Andrej 30, 1279 Koban, Franc 535 Karlin, Lojze 858 Kobentar, France 159 Károlyi, Mihály 123, 1237 Kobi, Drago 993, 1287 Kastelic, Vinko 810 Kobi, Karel 641, 1287 Kastelic, župnik 140 Kobi, Marjan 993, 1287 Katić, Boško 571, 572, 623, 641, 766, 767, 871, Kocbek, Edvard 31, 32, 33, 142, 229, 310, 311, 1280 341, 824, 1271, 1287 Kavčič, Jože 292, 365, 1280 Kocbek, Zdravka 419, 425, 1287 Kavčič, Zvonko 858 Kociper, Stanko 55, 333, 342, 421, 462, 478, 480, Kavka, Karel 60, 389, 393, 499, 504, 528, 532, 483, 484, 518, 553, 555, 626, 993, 1287 537, 705, 740, 1010, 1015, 1124, 1127, Kodela, inženir 199 1138, 1147, 1177, 1188, 1197, 1223, 1280 Kodre, Anton 1125, 1128, 1287 Keber, Ivan 1123, 1126, 1280 Koestl, Janko 73 Kejžar, Mirko 336, 1280 Kofalt, Jožef 810 Kellog, Frank Billings 1353 Kogej, Jože 75 Kemperle, Leopold 202, 391, 422, 444, 568, 721, Kogovšek, Franc 462, 1123, 1127, 1287 748, 762, 763, 979, 1280 Kokalj, Anton 146, 327, 331, 354, 363, 365, 367, Kepec, Valentin 745 377, 406, 407, 414, 417, 418, 421, 422, Kepic, Anton 744 423, 424, 425, 426, 427, 428, 463, 476, Kerhnè, Franc 354, 721, 763, 1280 487, 488, 490, 506, 538, 539, 545, 546, Kermavner, Ivo 439, 513, 549, 570, 589, 985, 992, 550, 551, 563, 567, 568, 569, 572, 584, 1125, 1128, 1145, 1281 620, 669, 714, 718, 721, 750, 766, 767, Kerševani, Karel 726, 761, 763, 979, 1281 768, 934, 980, 1187, 1247, 1287, 1310 Keržič, Franc 744 Kokalj, Jože 1125, 1128 Kesselring, Albert 417, 1281 Kokotović, tovarnar 1184 Kessler, Jože 518, 993, 1281 Kolar 587 Kete, Franc 727 Kolavčič, Rudolf 117 Kette, Ivan 1123, 1126, 1181, 1211, 1281 Kolenik, Nežka 406 Kidrič, Boris 40, 76, 80, 85, 823, 824, 1281, 1364 Kolman, Ludvik 176, 180, 1288 Kidrič, Zdenka 1281 Kološa, Jožef 123 Kikelj, Jaroslav 66, 336, 353, 805, 840, 850, 1281 Kolterer, Franc 69, 743, 868, 872, 893, 931, 992, Kimovec, Franc 180, 858, 1389 1288 Kjuder, Albin 721, 763, 1282, 1356 Komac, Maks 391, 720, 726, 761, 762, 979, 1191, Klakočer, Ludvik 552, 993 1193, 1288 Klar, Franc 135, 136, 536, 1282 Koman 669 Klavž, Leopold 363, 545, 672, 858, 1283 Komar, Milan 391, 713, 726, 761, 979, 1288 Klekl, Jožef ml. 119, 120, 1283 Komavli, Danilo 419, 1288 Klekl, Jožef st. 119, 120, 121, 122, 123, 124, 842, Komljanec, Janko 336, 810, 1288 843, 844, 845, 1284 Kompare, Franc 365, 1289 Klemenčič, Alfonz 159, 1123, 1126, 1284 Kompare, Tone 858 Klinar, Anton 1284 Končan 389 Klinar, dr. 1182 Konečný, ravnatelj 718, 980 Kljaković, Jozo 1093, 1284 Kopač, Ivan 142, 449, 680, 769, 1289 Klopčič, Josip 1123, 1126, 1285 Koprivec, Antonija 406 Knaflič, Josip 112, 1285 Korbič, Beno 493, 549 Na kazalo Na kazalo oseb 1430 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Korbič, Ivan 1289 Kozak, Ferdo 76, 1293 Kordiš, Anton 818 Koželj, Lojze 858 Kordiš, Edvard 818 Kozina, Franc 811 Koren, Franc 858 Kozler, Peter 1100, 1101, 1293 Koren, tehnik 109 Kožuh, Marija 406 Kores, Lojze 858 Krajger, gospa 207 Koritnik, Anton 745 Kralj, Dimitrij 557 Koroša, Jože 858 Kraljič, Janez 398, 1125, 1128, 1294 Korošec, Anton 25, 26, 27, 28, 29, 35, 41, 58, 108, Kralj, Janez 160, 163, 199 109, 114, 116, 125, 126, 127, 139, 140, Kralj, Janko 64, 67, 75, 141, 142, 148, 201, 351, 141, 142, 144, 145, 146, 277, 280, 284, 352, 378, 379, 380, 425, 444, 512, 546, 288, 296, 351, 355, 458, 501, 533, 565, 692, 720, 722, 762, 763, 767, 836, 861, 576, 577, 679, 700, 709, 785, 788, 835, 868, 979, 1247, 1294 845, 1231, 1249, 1267, 1289, 1359 Kramar, Franc 726 Korošec, Blaž 858 Kramar, Josip 720, 761, 762, 979, 1295 Korošec, Viktor 1144 Kramer, Albert 24, 34, 61, 141, 217, 507, 508, Korun, Milan 36, 1289 564, 1383 Kosanc, Anton 198 Kranjc, Jakob 1124, 1127 Kosanc, Ivanka 198 Kranjc, Marko 26, 59, 65, 69, 92, 165, 191, 297, Kosanović, Sava 1173, 1182, 1290 298, 299, 302, 310, 314, 347, 348, 356, Kosec, Franc 763 368, 387, 388, 390, 392, 393, 398, 432, Košiček, Jože 26, 141, 146, 147, 148, 354, 735, 442, 447, 457, 490, 501, 502, 503, 517, 1122, 1126, 1290 528, 529, 530, 531, 532, 533, 534, 535, Košir, Vinko 1214, 1216, 1290 538, 542, 544, 545, 549, 550, 552, 560, Kos, Janez 858 564, 576, 577, 581, 608, 616, 626, 639, Kos, Milko 149, 336, 1000, 1102, 1103, 1104 644, 647, 663, 672, 679, 683, 685, 686, Kosmina, Ivan 1010, 1146, 1147 689, 690, 691, 692, 694, 695, 696, 697, Kosmina, Stanko 721, 763 699, 700, 701, 702, 703, 704, 705, 706, Köstl, Janko 415, 509, 566 707, 708, 709, 710, 711, 712, 715, 716, Košutić, August 141, 142, 143, 145, 585, 1291 718, 719, 720, 730, 731, 732, 733, 739, Košutić, Miroslava 1179, 1291 741, 743, 750, 751, 752, 759, 786, 787, Kotnik, Franc 314, 368, 391, 398, 458, 502, 525, 835, 836, 838, 944, 945, 975, 978, 982, 528, 529, 530, 532, 533, 535, 536, 542, 985, 986, 989, 990, 991, 994, 1008, 1009, 648, 685, 686, 692, 696, 698, 699, 700, 1015, 1132, 1138, 1146, 1197, 1198, 1295 702, 703, 705, 711, 716, 718, 719, 739, Kranjc, Mihael 744 752, 1010, 1147, 1292 Kranjc, Milan 190, 1295, 1365 Kotnik, Janko 391, 1144, 1292 Kranner, Martin 1211 Kovać, Ante 135, 1292 Krapeš, dr. 185 Kovač, Avgust 603, 605, 1180, 1187, 1192, 1193, Kravina, Luka 556 1194, 1203, 1222, 1292 Kravos, Anton 727 Kovačec, Franjo 1009, 1122, 1126, 1147, 1292 Krbek, Ivo 1093, 1295 Kovačević, Mihailo 116 Kregar, Janko 55, 328, 462, 478, 491, 493, 494, Kovač, Franc 745 518, 589, 1172, 1180, 1181, 1211, 1295 Kovačič, Franc 858 Kregar, Simon 1188, 1213, 1295 Kovačič, Jože 406, 414, 422, 424, 426, 427, 428, Krejči, Anton 543, 1296 445, 547, 664, 714, 721, 768, 1187, 1196, Krekić, Bogdan 642, 1297 1292, 1310 Krek, Janez Evangelist 25, 31, 144, 145, 284, 785, Kovačič, Oskar 80, 1292 788, 1250, 1262, 1273, 1296, 1297, 1317, Kovačič, Peter 1125, 1128 1355, 1359 Kovač, Josip 36 Krek, Leon 1212 Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1431 Krek, Miha 27, 59, 64, 67, 92, 128, 144, 146, 202, 575, 576, 581, 582, 616, 617, 620, 625, 215, 300, 309, 346, 355, 358, 359, 402, 626, 628, 629, 632, 634, 635, 641, 645, 404, 432, 433, 479, 495, 501, 505, 510, 647, 656, 660, 674, 675, 679, 680, 683, 517, 533, 536, 565, 570, 576, 577, 578, 686, 692, 696, 697, 698, 699, 700, 701, 684, 686, 688, 692, 699, 700, 709, 722, 702, 703, 704, 705, 706, 708, 711, 715, 734, 751, 755, 756, 757, 758, 759, 760, 716, 718, 739, 752, 838, 839, 874, 1009, 770, 784, 785, 793, 794, 795, 796, 797, 1147, 1299 798, 799, 800, 845, 875, 929, 930, 977, Krpan, Ivan 720, 762 986, 1008, 1019, 1137, 1168, 1171, 1173, Krtelj, Ivan 726 1175, 1179, 1180, 1182, 1183, 1185, 1186, Krulc, Franc 744 1187, 1188, 1190, 1191, 1193, 1195, 1196, Krušec, Rudolf 60 1197, 1198, 1203, 1204, 1205, 1206, 1213, Krvina, Janez 1010, 1147 1215, 1218, 1219, 1220, 1224, 1230, 1290, Kugovnik, Jurij 536 1297, 1299, 1359, 1390 Kuhar, Alojzij 67, 149, 211, 313, 1221, 1299 Krek, Slavko 461 Kühar, Ciril 840 Kremžar, France ml. 199, 1297 Kuhar, Josip 465, 663, 1002, 1003, 1006, 1141, Kremžar, France st. 26, 32, 92, 147, 208, 332, 1142, 1299 354, 759, 787, 1010, 1016, 1124, 1128, Kuhar, Lovro 1364 1136, 1147, 1172, 1181, 1189, 1297 Kuhar, Štefan 119 Krener, Franc 70, 71, 86, 347, 461, 583, 635, 638, Kujundžić, Bogoljub 135, 1299 875, 909, 1146, 1178, 1201, 1297 Kujundžić, predstavnik Skopja 117 Krepfl, Ivan 858 Kuk, Avgust 654, 858 Kristan, Etbin 36, 1289, 1298, 1386 Kukavica 405 Krištof, Jovanka 185, 186, 187, 188, 314, 316, Kukovič, Kazimir 182, 184, 1300 660, 1298 Kulovec, Franc 25, 26, 29, 59, 66, 109, 127, 128, Krivec, Jože 342, 676, 1124, 1127, 1298 140, 141, 142, 144, 145, 146, 355, 501, Križaj, Miro 858 533, 565, 577, 700, 751, 835, 1169, 1300, Križaj, Peter 200, 1298 1359 Križ, Ladislav 1141, 1142 Kumelj, Metod 73, 1300 Križman, Andrej 63, 140, 318, 347, 353, 368, Kun, Béla 123, 1300 442, 445, 447, 452, 454, 456, 458, 462, Kunc, Boris 1300 468, 488, 496, 503, 526, 538, 549, 561, Kunčič, Mirko 210, 1301 570, 581, 635, 641, 1124, 1127, 1189, Kunčič, Tilka 209, 210, 1301 1192, 1193, 1195, 1200, 1202, 1298 Kunstelj, Ignacij 422, 426, 1177, 1301 Krnjević, Juraj 1298 Kunstelj, Maks 1141, 1142 Krone, Heinrich 110, 112, 1299 Kurbus, Armin 858 Krošec, Anton 28 Kuret, Niko 33, 1301 Krošelj, Jože 1124, 1128, 1299 Kušar, Jakob 744 Krošl, Anton 32, 158, 159, 166, 168, 170, 178, Kušar, Slavo 893, 1146 185, 187, 199, 493, 1247, 1272, 1299 Kutschera, Franz 47, 1302 Krošl, Jože 64, 368, 390, 397, 399, 400, 401, 402, Küzma, Štefan 123 446, 453, 454, 457, 470, 498, 501, 502, Kvaternik, Branko 858 512, 513, 517, 528, 530, 531, 532, 533, Kvaternik, Slavko 1332 534, 537, 542, 544, 552, 562, 564, 574, Kvekić, odvetnik 980 L Lajovic, Alojzij 818 Lampe 389 Laković, voznik 1183 Lampič, Milan 858 Lamovšek, Matija 1123, 1126, 1302 Lampič, poročnik 376 Na kazalo Na kazalo oseb 1432 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Lampret, Jože 1302 Libija, redovnica 1204, 1216, 1218 Langof, Milan 445, 568, 573, 1303 Likar, Stanko 536, 1305 Languasco, Aurelio 181, 198, 1303 Likovič, Jože 573 Langus, Jože 327 Lipovec, Cene 493, 1305 Langus, Marta 327, 329, 330, 332, 343, 364, 366, Lipovec, Vinko 66 1303 Lipovšček, častnik 642 Laval, Pierre 500, 1362 Lipovšek, Anton 406, 589, 622, 654, 691, 1305 Lavrič, Andrej 150 Lipušček, Silvo 1141, 1142, 1306 Lavrič, Božidar 143, 1303 Lisak, Erih 1184, 1306 Lavrič, Ignacij 744 Lisjak, Karl 727 Lavrič, Ivo 1146, 1303 Ljotić, Dimitrije 406, 414, 421, 422, 460, 467, Lavrič, Jože 60, 179, 180, 347, 391, 442, 447, 458, 471, 472, 473, 474, 475, 480, 483, 484, 462, 523, 532, 533, 536, 576, 648, 667, 487, 488, 489, 490, 494, 505, 518, 537, 686, 692, 700, 706, 715, 739, 945, 1009, 542, 548, 560, 568, 569, 570, 573, 590, 1125, 1128, 1138, 1303 623, 627, 630, 637, 639, 642, 651, 657, Lavrič, Marjan 200, 1303 690, 713, 714, 726, 732, 748, 749, 750, Lavrih, Ivan 815, 821, 1303 761, 762, 769, 868, 869, 870, 871, 872, Laznik 780 932, 933, 944, 945, 946, 978, 979, 990, Lederhas, Rajko 1146, 1303 1254, 1304, 1306, 1362, 1374, 1375 Lehman, Friderik 542, 1143, 1303 Ločniškar, Vladimir 66, 411, 412, 454, 468, 469, Lekan, Jože 63, 397, 399, 400, 446, 457, 503, 514, 627, 1306 528, 532, 626, 629, 632, 633, 1125, 1128, Loh, Maks 57, 491, 676, 1220, 1306 1147, 1304 Löhr, Alexander 82, 1306 Lenarčič, Stanko 401, 442, 447, 509, 1304 Lombrassa, Giuseppe 50, 1306 Lenassi, Ludvik 418 Lončar, Dragotin 141, 421, 1255, 1306 Lenček, Ignacij 836, 1304 Lovrenčič, Ivan 1307 Lenin, Vladimir 39 Lovrenčič, Joža 621, 1307 Leon XIII. 839 Lovrenčič, oficir 291 Lesjak, Franc 1169 Lovrin, Ivan 176, 1170 Lesjak, Josip 170, 175, 189, 190, 191, 194, 200, Lovrin, Mimi 1170 313, 1304 Lovšin, Rudolf 817 Leskošek, Franc 80, 85, 1304 Ložar, Franc ml. 745 Leskošek, hči 196 Ložar, Janez 468, 575, 1188, 1206, 1307 Leskošek, mati 196 Ložar, Rajko 33, 1307 Leskovar, Josip 26, 391, 1147, 1305 Ložar, Slavko 1307 Leskovar, Ludvik 63, 65, 397, 398, 399, 400, 402, Lučovnik, Hinko 556 406, 440, 445, 446, 447, 453, 454, 455, Lučovnik, inženir 198 468, 469, 507, 514, 528, 530, 531, 532, Ludviger, Milutin 1365 541, 542, 552, 575, 577, 578, 625, 626, Lukman, Franc Ksaver 64, 192, 201, 399, 442, 628, 629, 631, 635, 654, 672, 681, 691, 446, 456, 469, 505, 510, 523, 528, 532, 695, 702, 703, 705, 712, 713, 718, 733, 537, 542, 562, 574, 575, 576, 582, 616, 741, 750, 836, 838, 879, 1004, 1010, 1132, 624, 625, 626, 628, 629, 632, 633, 635, 1147, 1305 705, 706, 708, 1000, 1125, 1128, 1147, Leskovar, Polde 859 1308 Leskovec, Jože 202 Lurker, Otto 47, 1308 Letica, Dušan 135, 1305 Lušicky, Karel 143, 1308 Levar 146 Luznar, Jovo 206, 207 Levstik, Fran 339, 1305 Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1433 M Maček, Ivan 79, 1304 Marn, Janez 443, 456, 491, 511, 515, 557, 558, Maček, Janez 1124, 1127, 1183, 1308 559, 560, 603, 605, 606, 608, 612, 614, Maček, veletrgovec 392 658, 713, 869, 870, 932, 1218, 1220, 1312 Maček, Vladimir 28, 29, 34, 35, 140, 141, 142, Marn, Jože 456, 491 143, 146, 200, 212, 213, 286, 327, 369, Marolt, inženir 198 386, 543, 585, 630, 654, 740, 741, 974, Maršič, Franjo 392, 394, 673, 674, 680, 691, 712, 1093, 1169, 1220, 1276, 1308, 1332, 1361 1124, 1127, 1313 Mächtig, Karol 585, 1308 Martelanc, Aleksander 113, 1313 Mačkovšek, Janko 62, 68, 73, 193, 204, 381, 401, Martelanc, Amalija 1171, 1187, 1197, 1214 450, 508, 509, 521, 543, 565, 576, 604, Martelanc, Ivan 314, 376, 391, 393, 406, 407, 611, 886, 921, 1308 414, 417, 418, 419, 421, 423, 424, 425, Macun, dr., diplomat 355, 356 428, 443, 445, 470, 475, 477, 480, 481, Mačus, Franjo 370, 380, 1178, 1308 482, 483, 484, 485, 486, 488, 489, 490, Madori, ravnatelj podružnice EIAR 148, 149 494, 499, 505, 511, 520, 537, 546, 547, Maier-Kaibitsch, Alois 1309 550, 551, 566, 568, 569, 572, 573, 582, Maister, Borut 1309 589, 590, 594, 620, 621, 622, 664, 670, Maister, Hrvoj 418, 1309 671, 676, 713, 714, 715, 717, 718, 720, Maister, Rudolf 122, 1162, 1275, 1277, 1309, 721, 731, 732, 739, 748, 750, 760, 763, 1310, 1358 767, 768, 770, 867, 872, 934, 1015, 1122, Majce, Jože 445, 671, 750, 1310 1126, 1131, 1147, 1171, 1178, 1187, 1197, Majcen, Jože 663, 765 1214, 1313 Majcen, Stanko 217, 450, 505, 1311 Martinjak, Izidor 158, 159, 193, 207, 327, 328, Majdič, Fortunat 170, 336, 830, 1311 330, 331, 332, 343, 364, 365, 366, 367, Majdič, Franc 817 368, 376, 377, 378, 382, 419, 423, 427, Majdič, Jakob 745 445, 470, 486, 545, 550, 551, 568, 571, Majeršič, Ivan 499, 505, 535, 537, 1010, 1123, 572, 614, 615, 621, 630, 631, 766, 767, 1126, 1147, 1311 1171, 1193, 1197, 1214, 1289, 1313 Majeršič, Janez 747 Marušič, Drago 433, 1313, 1356 Makek, T. 405 Marx, Karl 31, 32, 601, 1357 Makoter, Silvo 858 Marx, Wilhelm 112, 1313 Malavašič, Roman 1182 Masaryk, Tomáš Garrigue 1236, 1341 Mal, Josip 944, 1311 Masič, Pavle 344, 493, 536, 667, 668, 739, 920, Malnar, profesor 142 1010, 1138, 1146, 1314 Malovrh, Anton 1170 Mastrović, Ante 419, 474 Malovrh, France 158, 159, 165, 313, 314, 315, Mavec, Jakob 208, 1314 347, 348, 516, 661, 831, 1311 Mavec, Terezija 180 Malovrh, Frančiška 1170 Maver, Ciril 1314 Mamilović, Ferdinand 169, 189, 199 Mavrič, Andrej 1206 Mandić, Ante 740 Mavrič, Jože 391, 1314 Manoni 405 Mayer Kansky, Ana 1278 Mansfield, John Maurice 410, 1311 Mazi 1187 Mardam Bey, Jamil 1312 Mazzi, duhovnik 760 Margotti, Carlo 202, 760, 1016, 1312 Mazzini, Giuseppe 1099, 1100, 1101, 1104, 1314 Marija, redovnica 1218 Megušar, Anton 390, 391, 392, 719, 727, 728, Marinček, Anton 29, 1312 731, 751, 1010, 1147, 1237, 1314 Marinko, Miha 80 Mehle, Alojzij 1123, 1126 Marinšek, Janko 142, 490, 516, 639 Mehle, Anton 424, 427, 444, 489, 563, 564, 571, Markež, Valentin 439, 1312 572, 573, 587, 615, 766, 767, 1314 Na kazalo Na kazalo oseb 1434 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Mejač, Konrad 294, 834, 858 Miklošič, Fran 1305 Mekina, Leopoldina 585, 1314 Mikolič, Ivan 1146 Melaher, Jože 560, 635, 663, 671, 680, 695, 712, Mikuš 176, 180 967, 981, 1314 Milanović, Božo 422, 670, 671, 715, 748, 761, Meničanin, Dušan 404, 1315 762, 979, 980, 1317 Mergenthaler, Adolf ml. 1315 Milavec, Anton 26, 458, 470, 528, 529, 532, 533, Mergenthaler, Adolf st. 1212, 1315, 1320 534, 629, 645, 647, 683, 692, 696, 697, Mergenthaler, Cirila 1315 698, 699, 700, 701, 702, 705, 739, 752, Mergenthaler, Elizabeta 1315 1010, 1147, 1317 Mergenthaler, Jurij 1315 Milavec, Ciril 1123, 1127, 1317 Mergenthaler, Regina 1315 Miletić, Krsta 1221 Meršol, Miroslav 1009 Miletić, Vjekoslav 135, 137, 1317 Meršol, Valentin 1124, 1125, 1128, 1144, 1181, Milharčič 1181, 1184 1183, 1265, 1316 Milošević, Sorgo 1245 Messina, Ettore 56 Mirtek, Janez 811 Meštrović, Ivan 842, 1093, 1284, 1316, 1324, Miselj, Vladimir 471, 480, 494, 512, 518, 1317 1332 Mišjak, Alojzij 811 Metaksas, Joanis 1325 Mišjak, Anton 811 Metelko, Bogomir 333, 343, 483, 1316 Misjak, Lojze 858 Mihailović, Dragoljub 62, 67, 72, 73, 74, 75, 193, Missia, Jakob 1296 200, 202, 204, 287, 290, 291, 293, 299, Mitić, vojaški poveljnik 981 300, 309, 312, 317, 323, 328, 333, 346, Mlakarjeva 382 355, 359, 360, 378, 382, 386, 403, 406, Močilnikar 1178 413, 415, 418, 432, 448, 452, 460, 468, Mohorič, Jakob 29, 66, 139, 140, 141, 142, 143, 469, 472, 482, 485, 487, 488, 489, 498, 147, 148, 323, 420, 447, 512, 521, 528, 500, 510, 513, 543, 547, 563, 569, 570, 530, 532, 561, 562, 566, 574, 576, 577, 571, 572, 596, 597, 608, 609, 610, 611, 578, 601, 616, 617, 624, 625, 626, 627, 612, 613, 627, 636, 637, 639, 649, 653, 628, 629, 632, 633, 635, 642, 681, 682, 654, 657, 659, 662, 666, 667, 690, 706, 695, 697, 703, 705, 1009, 1132, 1147, 748, 749, 766, 832, 833, 834, 835, 861, 1304, 1317 862, 869, 870, 871, 874, 875, 876, 895, Mohorovičič, duhovnik 761, 979 909, 916, 917, 921, 922, 923, 924, 926, Moizo, Riccardo 50 930, 932, 933, 974, 981, 986, 990, 1004, Montgomery, Bernard 1245 1006, 1008, 1143, 1247, 1258, 1286, 1304, Morgan, William D. 90 1306, 1316, 1323, 1334, 1374 Moscatello, Nikola 202, 1245 Mihalič, Boris 713, 726, 761, 763, 1146, 1316 Moškerc, Miha 32, 1317 Mihelak, Josip 1316 Mrak, Anton 147, 421, 1317 Mihelčič, Alojzij 370, 399, 441, 452, 456, 457, Mrak, Jože 745 458, 459, 497, 502, 505, 523, 529, 530, Mravlje, Franc 811 532, 533, 535, 552, 561, 574, 582, 624, Mravlje, Milan 515, 641, 1318 628, 645, 648, 684, 686, 687, 688, 692, Mravlje, Vinko 811, 1318 696, 698, 699, 700, 702, 711, 720, 739, Mrkun, Anton 127, 128, 392, 542, 815, 819, 821, 752, 1138, 1146, 1316 1318 Mihelčič, Fran 1009 Müller, Karl 669, 1318 Mihevc, Leopold 1124, 1127 Murgelj, Alojz 811 Mihor, Robert 1125, 1128 Murgelj, Anton 811 Mikes, János 123, 1316 Murgelj, Janez 811 Miklavčič 115 Muri, Lambert 391, 393, 551, 578, 599, 718, Miklavčič, Franc 1144 1010, 1147, 1318 Miklič 426, 621, 635 Musar, Alojzij 1125, 1128 Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1435 Musar, Marica 841 Mušič, Zoran 367, 1319 Mušič, Franc 744 Mussolini, Benito 42, 50, 54, 55, 60, 161, 162, Mušicki, Konstantin 406, 426, 568, 729, 871, 932, 163, 329, 355, 760, 808, 1318, 1328, 1348, 1318, 1362 1386 Mušič, Vladimir 1383 N Nadrah, Ignacij 1389 Novak, Avgust 633, 1322 Nadrah, Jožef 176, 180, 183, 209, 1319 Novak, Bogo 858 Nagode, Črtomir 72, 73, 74, 591, 1154, 1319 Novak, Ferdinand 390, 392, 1010, 1125, 1128, Nahtigal, Franc 127, 128, 810 1146, 1147, 1184, 1322 Narbeshuber, Karl 1212, 1319 Novak, France 455, 817 Narbeshuber, Marija 1320 Novak, Henrik 810 Natlačen, Marko 26, 29, 51, 59, 60, 62, 74, 108, Novak, Ivanka 817 117, 148, 201, 202, 212, 213, 301, 313, Novak, Janez 858 336, 354, 356, 399, 455, 468, 469, 497, Novak, Karel 51, 63, 165, 166, 167, 168, 170, 172, 501, 565, 577, 603, 627, 633, 657, 706, 173, 175, 177, 179, 183, 185, 186, 187, 734, 801, 835, 1320, 1383 189, 192, 193, 196, 203, 205, 206, 207, Nedeljković, Milorad 1220 299, 300, 301, 302, 305, 309, 313, 314, Nedić, Milan 286, 359, 360, 406, 434, 482, 487, 315, 317, 325, 331, 333, 346, 349, 369, 489, 543, 639, 870, 1254, 1271, 1300, 379, 380, 382, 403, 441, 483, 487, 488, 1320 516, 543, 559, 623, 664, 834, 838, 896, Neubacher, Hermann 569, 871, 1320 1322, 1325, 1346 Nikolič, Ivan 893 Novak, Lujo 840 Ninčić, Momčilo 1169 Novak, Romana 405 Novačan, Anton 213, 1178, 1320 Novy, Lili 149 Novak, Alojzij 418, 1191, 1321 O Obal, Bela 123, 1322 Orožen, Fran 556, 677, 1146 Oberman, Gojmir 626 Orožen, Janko 1146 Oblak, Gabrijel 1123, 1127 Osana, Jože 1123, 1127 Ocokoljić Pazarac, Siniša 944, 1323 Osenar, Stanko 468, 1323 Odar, Alojzij 115, 140, 141, 147, 148, 354, 414, Ostović, Pavle 1093, 1324 494, 552, 624, 628, 629, 635, 1125, 1128, Ostronič, Lojze 858 1323 Oven 669 Odar, Zvonko 772 Oven, Anton 159, 1324 Ogrizek, Anton 536, 1323 Oven, Ivan 1182 Okorn, Klavdij 493, 1323 Ovsenek, Janko 383, 435, 438, 1211, 1324 Omahen, zdravnik 893 Ovsenek, Josip 1123, 1127, 1212, 1324 Omahna, Jakob 810 Ovsenik 1181 Omerza, Franc 199 Ozvald, Karel 1249 Orehek, Franc 466 P Pace, Marino 566, 567, 1324 Pahor, Roman 1324 Pagliaruzzi, Peter 1294 Pajk, Stane 858 Pahor, Drago 1272 Pajsar, I. 405 Na kazalo Na kazalo oseb 1436 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Palacký, František 283, 1324 Pij XII. 839, 1008, 1017, 1328, 1351 Paljk, Roman 726 Pikec, Ludvik 1123, 1127 Papandreu, Jorgos 500, 1325 Pilsudski, Jozef 1342 Parac, Matija 406, 460, 462, 483, 485, 488, 537, Pintarič, Štefan 199 623, 639, 650, 713, 748, 761, 978, 1325 Pipan, Anton 803, 858, 1328 Pašić, Nikola 1258 Pipp, Alojzij 145 Paternost, Ivan 63, 159, 354, 1325 Pipp, Viktor 294, 1183, 1184, 1329 Paternost, N. 405 Pirih, Milko 70, 315, 330, 405, 545, 669, 673, Pavelić, Ante 146, 286, 327, 360, 740, 1184, 1325 747, 870, 1329 Pavlič, Majda 1272 Pirih, Vladimir 315, 330, 363, 365, 367, 1329 Pavlič, Marjan 190, 1325, 1326 Pirkmajer, Milko 60 Pavlović, Kosta 1221 Pirkmajer, Otmar 185, 217, 247, 401, 420, 432, Pavšič, Vladimir 824, 825, 1326 450, 507, 508, 875, 1218, 1220, 1329 Pečjak, Gregorij 1246 Pitamic, Leonid 69, 109, 149, 442, 447, 499, 504, Pepič, Božidar 1221 523, 535, 537, 655, 921, 1000, 1132, 1329 Perčič, Anton 391, 505, 535, 537, 551, 691, 719, Pivk 593 739, 1124, 1127, 1326 Plahuta, Jernej 745 Perger 422 Plečnik, Jože 944, 1330, 1359 Perme, Auguštin 466 Pleničar, Dušan 465, 559, 641, 672, 1330 Perne, Ivan 109, 1327 Pleša, Tomaž 557 Pernišek, Franc 626, 627, 1124, 1128, 1327 Pleško, France 1124, 1128 Peršuh, Ivo 336, 811, 1235, 1311, 1327 Pleško, Hubert 402, 434, 582, 1141, 1142, 1330 Pestotnik, Pavel 69, 447, 535, 656, 659, 680, 764, Pleško, Melhior 200 868, 870, 871, 872, 874, 893, 931, 933, Pleško Štebi, Cirila 72 994, 1019, 1132, 1146, 1327 Poberaj, orožnik 818 Petejan, Josip 497, 507, 509, 1327 Počkaj, podnačelnik 139 Petek, Janez 745 Podgornik, Dušan 80, 1331 Petelin, Jana 405 Podhorsky, Rene 55, 1256 Petelinkar, Franc 745 Podjed, Aleš 745 Petelin, Stanko 834, 1327 Pogačnik, dr. 367 Peterka, Odon 1170 Pogačnik, Frido 1195, 1205, 1331 Peterlin, Ernest 51, 165, 166, 168, 172, 174, 175, Pogačnik, Jožef 33, 145, 1125, 1128, 1331 176, 178, 180, 181, 183, 196, 317, 346, Pograjc, Marjan 858 363, 448, 459, 461, 478, 488, 545, 583, Poincaré, Raymond 1362 836, 840, 875, 992, 1141, 1142, 1218, Pokorn, Jože 141, 147, 1331 1220, 1327 Politeo, Ivo 1093, 1331 Peterlin, partizan 1184 Poljanec, Franc 1198, 1204 Peternelj 117 Poljšak, Ivan 418, 1305, 1332 Petkovšek, Drago 858 Pollak, Karel 1315 Petrič, Anton 727 Polše, Ivan 811 Petrović, Aleksandar 116 Ponikvar, Ciril 208, 1332 Petrović, Vojislav 605, 781, 1204, 1327 Ponikvar, Tone 1124, 1127 Pevec, Ignacij 346, 368, 391, 393, 528, 532, 535, Popivoda, Pero 600 536, 616, 681, 705, 706, 719, 739, 743, Porenta, Jože 1332 752, 869, 899, 902, 931, 933, 944, 945, Porovne, France 180, 858, 1332 1007, 1010, 1015, 1124, 1127, 1147, 1328 Poštovan, Matej 159, 836, 839, 1235 Pezdir, Alojz 1328 Potočnik, Gabriel 858 Pijade, Moša 755 Potokar, Anton 1123, 1126 Pij X. 839 Potokar, Ivo 415, 509, 1333 Pij XI. 28, 30, 33, 839, 1328, 1348 Povše, Ciril 747, 1010 Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1437 Požar, Anton 354, 1333 1016, 1131, 1140, 1175, 1213, 1218, 1219, Poženel, P. 405 1333 Praper, Cvetko 859 Pribićević, Adam 34, 642, 756, 1333 Praprotnik, Avgust 508, 1333 Prijatelj, Drago 515, 557, 559, 1334 Predavec, Vladimir 543, 1004, 1009, 1333 Prijatelj, Ivan 1124, 1127 Prelog, Franc 1171 Prijatelj, Peter 817 Prepeluh, Albin 1255 Prodnik, Andrej 745 Prešeren, Anton 567, 1189, 1333 Protulipac, Ivo 781 Prešeren, Jože 1186, 1189, 1198, 1333 Puc, Dinko 1289 Preželj, France 772 Pucelj, Ivan 24, 59, 60, 148, 401, 403, 420, 432, Prezelj, Ivan 70, 358, 386, 414, 419, 422, 448, 450, 497, 507, 509, 510, 564, 576, 586, 460, 465, 478, 483, 487, 489, 490, 500, 600, 624, 874, 1334, 1356 506, 514, 517, 538, 547, 555, 556, 558, Puc, Jože 727 559, 560, 562, 563, 564, 566, 569, 572, Pucko 167, 176, 180 581, 582, 583, 584, 588, 589, 595, 597, Pučko, Andrej 744 598, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, Pucko, Vinko 391, 840, 841, 845 611, 612, 613, 614, 616, 620, 622, 623, Pučnik, Jože 401, 447, 508, 564, 656, 659, 681, 625, 631, 635, 636, 637, 638, 639, 644, 682, 1334 649, 651, 652, 653, 654, 657, 662, 665, Puhan, Karel 858 672, 676, 680, 691, 695, 712, 713, 714, Pureber, Ivan 778 726, 748, 749, 761, 764, 766, 768, 868, Purgar 1180 869, 870, 871, 894, 895, 896, 897, 902, Purić, Božidar 381, 433, 1334 904, 905, 908, 909, 913, 916, 920, 921, Puš, Ludvik 447, 456, 462, 1124, 1127, 1145, 922, 923, 924, 925, 931, 932, 933, 935, 1334, 1351, 1363 945, 974, 975, 981, 986, 1003, 1004, 1006, Pusztai, Jožef 123 R Raapke, Wilhelm 353, 1334 Raztresen, Janez 810 Rabaiotti, Francesco 1334 Recek, Ciril 549, 557 Radenković, Gradimir 460, 461, 490, 513, 569, Rechberger, pripadnik gestapa 668 588, 606, 639, 642, 651, 652, 657, 662, Regali 147 712, 894, 895, 896, 902, 975, 1335 Remec, Andrej 1181 Radić, Antun 1091 Remec, Barbara 1206 Radić, Marija 1291, 1335 Remec, Bogumil 25, 69, 88, 147, 294, 528, 532, Radić, Stjepan 34, 144, 1091, 1258, 1291 535, 562, 581, 624, 625, 627, 628, 629, Radulović, Marko 135, 1335 655, 677, 680, 705, 719, 764, 992, 993, Rainer, Friedrich 47, 54, 56, 348, 567, 572, 622, 994, 1000, 1007, 1008, 1010, 1016, 1122, 1253, 1335 1126, 1138, 1145, 1147, 1172, 1180, 1181, Rajer, Janko 507, 1335 1182, 1183, 1184, 1185, 1188, 1189, 1198, Ramovš, Jakob 128 1205, 1218, 1220, 1336 Ranković, Aleksander 79 Remec, Oskar 1169 Ranković, Božo 651, 657, 662, 663, 667, 924, Remec, Peter 1172, 1181 933, 945, 1006 Remec, Vladimir 1198, 1205 Rant, Alojz 1144, 1335 Remec, Vladimira 1206 Rant, Pavle 1287, 1335 Remec, Vlado 1172, 1181 Ratković, Mihajlo 522, 1335 Remec, žena trgovca 1169 Ravbar, Franc 1251 Rems, Jakob 745 Ravtar, Jože 668 Repič, Franc 726 Razboršek, Matilda 470, 473, 474 Repič, Pavel 726 Na kazalo Na kazalo oseb 1438 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Reš, dr. 117 Rožman, Gregorij 27, 30, 57, 61, 64, 69, 71, 145, Resman, France 1125, 1128 171, 175, 211, 309, 325, 331, 335, 361, Revész, Nandor 124 366, 370, 385, 386, 399, 432, 444, 453, Režek, Borut 541, 1336 455, 456, 459, 474, 478, 484, 498, 512, Ribarič, Josip 140 517, 528, 532, 533, 537, 538, 541, 567, Ribnikar, Bojan 882, 1336 581, 582, 617, 619, 623, 624, 625, 628, Richards, vojaški častnik 1211 633, 642, 652, 680, 696, 717, 728, 757, Rigler, Alojzij 391, 536, 667, 668, 739, 1010, 771, 793, 794, 796, 806, 850, 874, 993, 1147, 1336 994, 1007, 1008, 1017, 1125, 1128, 1144, Rigler, Ivan 1124, 1127 1172, 1181, 1183, 1218, 1309, 1338, 1348, Roatta, Mario 52 1367, 1389 Robertson, Brian 86, 1336 Rožnik, M. 405 Robič, Pavel 1211, 1336 Rozumek, Helmuth 384, 1337, 1338 Rob, Ivan 1363 Rudež, Marko 1185 Robotti, Mario 52, 53, 54, 62, 207, 801, 802, Rudolf, Ivan 211, 1338 1259, 1337 Rudolf, Jože 391, 1123, 1127 Rogelj, Janez 744 Ruffini, Giovanni 50, 303, 304, 1254 Rogelj, Tone 858 Rundelj 117 Rogina, Karel 60 Rupnik, Evgen 331, 569, 713, 748, 1339 Rojic, Viktor 805, 811, 850, 1337 Rupnik, Leon 50, 54, 55, 57, 70, 71, 162, 320, Rommel, Erwin 1230 321, 322, 323, 324, 325, 376, 394, 406, Roosevelt, Franklin Delano 83, 85, 407, 408, 497, 421, 424, 425, 432, 459, 474, 482, 489, 539, 618, 656, 660, 674, 1227, 1243, 1337, 518, 522, 553, 554, 563, 566, 569, 570, 1352, 1362 572, 573, 584, 623, 638, 651, 657, 691, Rosenberg, Gr. 1218 712, 733, 740, 764, 766, 871, 876, 923, Rösener, Erwin 48, 55, 56, 57, 317, 318, 322, 348, 992, 993, 998, 1003, 1007, 1008, 1136, 552, 567, 569, 572, 573, 635, 678, 760, 1143, 1218, 1253, 1258, 1339 766, 992, 993, 994, 998, 1003, 1004, 1005, Rupnik, Vuk 316, 321, 331, 376, 404, 567, 568, 1007, 1008, 1016, 1019, 1021, 1022, 1134, 572, 573, 736, 766, 1141, 1142, 1183, 1136, 1253, 1334, 1337, 1340 1218, 1219, 1220, 1339 Roš, Fran 401, 508, 556, 586, 655, 656, 659, 660, Rus, Josip 311, 1331, 1339 674, 675, 712, 899, 901, 902, 906, 908, Rus, Jože 76, 509, 824, 1138, 1339 910, 912, 920, 1337 Rus, Roman 456, 1125, 1128 Rosina, Igor 556, 1337 Rus, Srečko 676 Rous, gospa 492 Rustja, Josip 75, 355, 356, 357, 621, 1247, 1340 Rožanc, Beno 858 Rutar, Anton 75 Rožanc, Jože 858 Rybař, Otokar 1349 Rozman, France 818 S Sabotnik, Franc 1206 Schaubach, Franc 536, 1340 Sahovič 119 Schiffrer, podpredsednik krajevne JRZ 127 Saje, Jože 465, 558, 713, 1141, 1142, 1340 Schluifer, Rudolf 57, 553, 1340 Salis, Jean Rudolf von 475, 479, 1340 Schmer, nemški častnik 558 Samassa, Max 1379 Schumacher, Erich 1340 Santin, Antonio 1280, 1356 Sedej, Lovro 1125, 1128, 1341 Saruga, dr. 1189 Seiz, V. 116, 117 Scarnicci, Giulio 160, 1340 Selan, Fani 1200, 1215 Schach, nemški poročnik 559 Selassie, Haile 1320 Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1439 Sernec, Dušan 126, 185, 186, 455, 468, 1341 699, 700, 701, 702, 703, 707, 708, 711, Seton-Watson, Robert William 140, 1341 714, 715, 716, 718, 719, 720, 731, 732, Sever, Franc 1123, 1127 739, 751, 766, 767, 874, 926, 943, 944, Sever, Janez 1123, 1127, 1172, 1181, 1211, 1342 1004, 1009, 1131, 1132, 1146, 1266, 1345 Sever 1180 Smertnik, Josip 556, 1146 Sevšek, Maksimiljan 536, 1342 Smićek, vojaški poveljnik 872, 934, 1345 Sfiligoj, Anton 1125, 1128 Smodej, Franc 144, 157, 1346 Sfiligoj, Dušan 858 Smolič, Jože 175, 1346 Sikorski, Władysław Eugeniusz 540, 1342 Smrkolj, Albin 556 Simič 869 Snoj, Franc 64, 67, 83, 215, 358, 535, 539, 565, Simoneti 405 576, 577, 692, 700, 709, 722, 751, 977, Simonović, Milan 135, 1342 1346 Simović, Dušan 149, 163, 1169, 1233, 1286, Snoj 405 1290, 1342 Sodja, Jože 61, 63, 324, 325, 349, 363, 364, 389, Sirc, Ivan 893 401, 425, 479, 510, 542, 545, 546, 767, Sitar, Alojz 60 1346 Sitar, Ana 821 Soklič, Jakob 113, 1347 Skedl, Anton 811 Soklič, Janko 385, 386, 459, 460, 516, 1347 Skobe, Ciril 858 Sonnenschein, dr. 111 Skoberne, Slavko 325, 557, 558, 741, 1220, 1343 Spaho, Mehmed 141, 1347 Skubic, Anton 128, 466, 1343 Spiller, Ludvik 858 Skvarča, Stanko 814 Srebrnič, Josip 142, 1348 Slak, vojak 557 Sršen, Anton 744 Slanc, Radovan 189, 190, 588, 635, 636, 909, 916, Stalin, Josif 37, 39, 41, 80, 83, 85, 214, 381, 408, 1343 410, 497, 618, 1300, 1348, 1372, 1384 Slapar, Franc 301, 459, 460, 515, 516, 1343 Stalovsky 1216 Slapšak, Franc 157 Stamenković, Miroljub 1183, 1218, 1219, 1348, Slavik, Edvard 1343 1349 Slavik, Slavoj 418, 713, 721, 748, 871, 1247, 1343 Stanko, Jurij 772, 773 Slavič, Matija 124, 149, 1344 Stanovnik, Aleš 29, 139, 140, 145, 148, 824, 1349 Slijepčević, Djoko 422, 630, 870, 1344 Stanovnik, Filip 1123, 1126 Slokar, Ivan 60, 1345 Stanovnik, Ivan 29, 139, 140, 141, 142, 143, 145, Slomšek, Anton Martin 228, 842, 1345 147, 148, 149, 1349 Smerdu, Boris 604, 652, 871, 1345 Stanovnik, Marinka 140 Smerkolj, Albin 60 Stare, Egon 713, 718, 721, 980, 1349 Smersu, Rudolf 61, 63, 64, 135, 166, 192, 198, Stare, Miloš 61, 62, 64, 176, 178, 188, 191, 192, 208, 210, 293, 297, 299, 313, 331, 343, 195, 201, 203, 204, 205, 206, 211, 302, 344, 345, 346, 347, 348, 353, 364, 366, 303, 310, 313, 314, 329, 330, 331, 332, 368, 372, 387, 388, 389, 393, 397, 398, 345, 346, 347, 348, 356, 367, 368, 369, 399, 400, 401, 402, 403, 413, 422, 424, 377, 386, 387, 391, 392, 393, 398, 402, 425, 431, 432, 439, 440, 441, 442, 444, 417, 419, 431, 440, 442, 445, 449, 451, 445, 446, 452, 453, 454, 455, 456, 457, 457, 458, 465, 467, 470, 474, 477, 479, 462, 467, 475, 479, 480, 481, 483, 484, 480, 489, 492, 497, 498, 499, 501, 502, 485, 486, 488, 493, 496, 498, 501, 502, 504, 507, 516, 518, 519, 520, 521, 522, 505, 511, 512, 513, 520, 522, 526, 528, 524, 525, 530, 531, 533, 534, 535, 536, 530, 533, 534, 535, 537, 542, 544, 545, 537, 538, 542, 549, 564, 565, 570, 571, 546, 552, 553, 568, 569, 570, 571, 573, 573, 576, 591, 593, 594, 596, 599, 602, 576, 587, 614, 615, 620, 621, 641, 644, 608, 634, 635, 640, 641, 644, 645, 646, 645, 646, 647, 648, 668, 669, 670, 671, 647, 648, 649, 653, 654, 658, 659, 660, 673, 679, 686, 690, 691, 692, 696, 697, 671, 676, 685, 686, 690, 691, 692, 696, Na kazalo Na kazalo oseb 1440 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 697, 699, 700, 702, 703, 704, 705, 706, Stojanović, Boris 116 707, 711, 716, 720, 727, 732, 733, 739, Stojc, Franc 1122, 1126 793, 873, 886, 920, 986, 1122, 1126, 1131, Stošović, Dobrivoje 135, 1352 1173, 1175, 1178, 1187, 1191, 1192, 1194, Strah, Alojzij 815 1196, 1203, 1204, 1225, 1350 Strah, Franc 334, 811, 1353 Starčević, Ante 1091 Stresemann, Gustav 111, 1353 Steblovnik, Martin 536, 1350 Strnad, Jožef 127, 128 Stegu ml., inženir 718, 980 Strossmayer, Josip Juraj 1091 Stelè, France 1125, 1128, 1350 Strupi, Janez 858 Stepinac, Alojzije 471, 1332, 1351 Stupica, Alojz 745 Sterle, Valentin 811 Suban, Ciril 726 Sterniša, Marjan 176, 1351 Supilo, Frano 1091 Steska, Henrik 721, 722 Suša, Vladimir 55 Stettinius, Edward Reilly 656, 660, 674, 975, Sušnik, Anton 26 1352 Sušnik, Lovro 140, 551, 839, 1354 Stojadinović, Milan 24, 28, 128, 135, 136, 137, Svetek, France 601, 1354 140, 283, 842, 1270, 1314, 1317, 1332, 1342, 1352, 1353 Š Šabić 190 184, 185, 186, 187, 189, 191, 192, 193, Šah, Maks 858 194, 196, 197, 205, 206, 207, 208, 209, Šalehar, Božidar 817 215, 216, 291, 298, 299, 302, 303, 304, Šalehar, Janez 810 306, 309, 310, 312, 313, 314, 315, 316, Šali, Severin 342, 1355 317, 318, 320, 325, 326, 327, 328, 329, Šarh 593 330, 332, 333, 343, 344, 345, 346, 347, Šegula, Jože 858 348, 349, 363, 364, 365, 366, 367, 368, Šegula, Tine 858 377, 378, 381, 382, 383, 385, 386, 387, Šenk, Ivan 510, 1356 388, 389, 390, 391, 392, 393, 398, 402, Šenk, Jože 818 403, 404, 405, 408, 414, 415, 419, 421, Šercelj, Alojzij 858 424, 431, 433, 434, 440, 442, 443, 445, Šercer, Ljubo 1387 449, 451, 452, 454, 460, 461, 462, 465, Šerjak 668 466, 467, 470, 474, 475, 476, 477, 478, Šerüga, Vincenc 123 479, 483, 484, 485, 489, 490, 492, 494, Šibenik, Jože 470 495, 496, 497, 498, 499, 501, 504, 507, Šiška, gospod 382 511, 514, 516, 518, 519, 521, 522, 524, Škerbec, Matija 192, 484, 496, 617, 677, 733, 736, 526, 528, 530, 533, 534, 535, 536, 537, 738, 740, 741, 752, 992, 994, 1004, 1007, 538, 541, 542, 544, 546, 547, 548, 550, 1009, 1010, 1123, 1127, 1147, 1172, 1182, 552, 561, 562, 563, 564, 565, 566, 570, 1183, 1356 571, 572, 573, 574, 576, 577, 579, 581, Škof, Rudolf 1141, 1142, 1356 582, 583, 584, 585, 586, 587, 588, 589, Škof,Viktor 858 598, 599, 600, 601, 602, 603, 604, 605, Škof, Zdenka 332, 343, 367, 378, 381, 419, 1356 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 614, Škulj, Karel 127, 354, 462, 484, 494, 542, 837, 615, 616, 619, 620, 621, 622, 624, 625, 1010, 1147, 1356 626, 633, 634, 635, 636, 639, 640, 641, Škvarč, Lenart 727 642, 643, 644, 645, 646, 647, 649, 650, Šmajd, Albin 49, 51, 52, 61, 63, 64, 67, 68, 69, 651, 652, 653, 655, 656, 657, 658, 659, 88, 128, 135, 136, 158, 159, 165, 166, 167, 660, 661, 662, 663, 664, 667, 669, 670, 168, 170, 172, 173, 175, 177, 179, 183, 671, 672, 673, 674, 675, 676, 677, 679, Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1441 680, 681, 682, 683, 684, 685, 686, 690, Špindler, Josip 93, 140, 391, 440, 458, 470, 503, 691, 692, 696, 697, 699, 700, 701, 702, 528, 530, 531, 533, 535, 552, 576, 645, 703, 706, 707, 708, 710, 711, 712, 715, 647, 667, 668, 671, 676, 677, 679, 680, 716, 717, 718, 720, 721, 722, 725, 726, 681, 683, 692, 696, 698, 699, 700, 702, 727, 728, 730, 731, 732, 739, 740, 741, 703, 705, 706, 712, 718, 739, 741, 752, 743, 748, 749, 751, 763, 764, 765, 767, 756, 757, 759, 786, 837, 1009, 1146, 1359 768, 769, 770, 781, 782, 783, 784, 786, Špolar, Lojze 858 800, 831, 868, 871, 873, 874, 875, 876, Štarbov, inženir 569 881, 882, 883, 885, 886, 888, 889, 890, Štebi, Alojzija 72 891, 892, 894, 896, 897, 898, 899, 901, Štefančič, Janez 727 902, 903, 905, 906, 907, 908, 909, 910, Štempihar, Ivo 141 912, 920, 923, 926, 931, 933, 943, 944, Štih, Ivan 811 945, 966, 974, 978, 980, 982, 986, 989, Štolfa, Josip 425, 473, 594, 1359 990, 992, 993, 994, 998, 1004, 1007, 1008, Štrancar, Franc 726 1009, 1022, 1125, 1126, 1128, 1131, 1140, Štrancar, Janez 727 1146, 1168, 1170, 1171, 1173, 1174, 1175, Štrcin, Janez 535, 720, 1359 1178, 1179, 1180, 1181, 1183, 1185, 1186, Štrekelj, Francka 198 1187, 1188, 1190, 1191, 1192, 1193, 1195, Štrukelj, bankir 718, 980 1196, 1197, 1198, 1199, 1200, 1201, 1202, Štrukelj, Tone 858 1203, 1204, 1205, 1206, 1213, 1215, 1217, Šturm, Artur 406, 1359 1218, 1219, 1220, 1222, 1223, 1224, 1225, Šturm, Franc 76, 1359 1248, 1287 Šubašić, Ivan 77, 82, 85, 407, 421, 448, 500, 519, Šmajd, Ana 383, 1218, 1220 522, 609, 756, 1149, 1258, 1286, 1290, Šmajd, Frančiška 383, 1218, 1220 1291, 1360 Šmajd, Ivanka 383, 1218, 1220 Šuklje, Vladimir 415, 507, 509, 510, 514, 566, Šmajd, Janez 1218, 1220 1360 Šmajd, Marija 1192, 1194, 1196, 1198, 1200, Šuligoj, Stanko 726, 761 1214, 1215, 1217 Šumi, dr. Šuman 1194 Šmon, Franc 1357 Šusteršič, Ivan 25, 280, 283, 1273, 1360 Šnuderl, Makso 74, 80, 1358 Šutej, Jože 858 Šolar, Jakob 61, 62, 63, 67, 68, 74, 142, 147, 148, Šutej, Juraj 407, 1360 192, 193, 194, 201, 202, 309, 354, 355, Šuštar, Alojzij 1264 397, 399, 401, 402, 403, 432, 440, 445, Šušteršič, Janez ml. 818 446, 453, 455, 510, 529, 570, 577, 625, Šušteršič, Janez st. 818 697, 703, 1257, 1358 Šušteršič, Stanko 858 Šonc, M. 405 Švajger 116 Šorli, Peter 201, 328, 367, 391, 418, 419, 459, Švegel, Ivan Krizostom 143, 144, 145, 146, 1361 470, 472, 473, 512, 518, 1215, 1230, 1359 Švigelj 750 Šoukal 557 Šček, Virgilij 75, 354, 355, 1272, 1333, 1355, 1356 T Tardieu, André 124, 1362 Tavzes, Janko 198, 725 Tartaglia, Ivo 1093, 1361 Taylor, Myron Charles 656, 660, 674, 1362 Tatalović, Radoslav 1002, 1004, 1006, 1362 Tekavec, Anton 811 Taus, Karl 417, 422, 424, 566, 567, 621 Terglec, Engelbert 858 Tavčar, Franc 726 Terseglav, Franc 31, 32, 117, 1363 Tavčar, Franja 507 Tesner, M. 405 Tavčar, Ivo 556 Na kazalo Na kazalo oseb 1442 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Teuerschuh, Ivan 135, 390, 535, 667, 668, 671, Trček, Fran 515, 1369 712, 713, 739, 1009, 1015, 1146, 1363 Trčelj, Filip 146 Tevž, učitelj 831 Trdan, Lojze 858 Thuma, Alfonz 668, 669, 1363 Trebižan, Andrej 727, 1369 Tischler, Joško 1171, 1174, 1185, 1363 Trebše, Anton 117 Titan, Janez 844, 1364 Treo, Lovro 444, 1369 Tkalec, Viljem 123, 124, 1364, 1365 Trifković, Dušan 135 Todt, Fritz 66 Trifunović, Miloš 360, 1169, 1233, 1370 Tomažič, Drago 190, 1365 Trinko, Ivan 512, 720, 1102, 1370 Tomažič, Ivan Jožef 736, 798, 1366 Troha, Mirko 727 Tomec, Ernest 31, 65, 66, 353, 1318, 1366, 1367 Tršinar, Ladislav 483, 1371 Tominec, Angelik 493, 1367 Trstenjak, Anton 32, 149, 1271, 1371 Tominec, Lojze 1222 Truden, Tone 858 Tominec, Roman 493, 1367 Truman, Harry S. 1008, 1137, 1243, 1371 Tomšič 1191, 1196, 1214 Trumbić, Ante 1324 Tomšič, France 1126, 1144, 1367 Trunk, Jurij Matej 1372 Tomšič, Ivan 523, 622, 1368 Tuma 406 Tomšič, Polde 859 Tumpej, Andrej 357 Tonja, Ivan 149, 1146, 1368 Tumpej, Franc 556 Topalović, Živko 600, 642, 655, 661, 756, 1019, Tumpej, Franc Marjan 676, 1187, 1213 1369 Turk, Josip 31, 1372 Tornari, Gino 167, 186, 195, 198, 1369 Turk, Jože 811 Tratnik, Josip 1369 Turk, Mihael 811 Trbić, Vasilije 116 U Ude, Lojze 63, 215, 216, 217, 298, 306, 310, 1373 Urbančič, Anton 1145 Uiberreither, Siegfried 47, 1373 Urbas, Miroslav 677, 893, 1146, 1373 Ujčić, Josip 339, 1373 Uršič 389 Ulaga 425 Uršič, Andrej 73, 74, 401, 420, 507, 509, 536, Ulaga, Drago 146 566, 578, 641, 681, 682, 1132, 1146, 1373 Uratnik, Filip 440, 1373 Ušeničnik, Aleš 1000, 1373 V Vadnjal, Ivek 554 Verce, Franc 1123, 1126 Valenčič, Vladimir 60 Verdier, Jean 735, 1375 Vasiljević, Dobrivoje 190, 1374 Verdnik, Fritz 368, 419, 1375 Vauhnik, Vladimir 165, 400, 401, 471, 480, 494, Verk, Karel 191, 1375 1192, 1195, 1228, 1272, 1331, 1374 Verovšek 185 Vauti, Alojz 1211 Vesenjak, Ivan 26, 1375 Veber, partizan 1184 Vidmar, Josip 76, 342, 360, 1376 Veble, Demetrij 208, 536, 720, 739, 1211, 1218, Vidmar, Milan 362, 1376 1220, 1374 Vilder, Većeslav 368, 381, 1173, 1182, 1220, Velikonja, Narte 334, 1374 1221, 1376 Velimirović, Nikolaj 406, 944, 1374, 1375 Vilfan, Josip 141, 1272, 1377 Velkavrh, Janez 859 Vilfan, Joža 141, 1377 Verbič, Dušan 1146 Vilimpart, član domobranske civilne kontrole Verbic, Pavel 63, 65, 454, 468, 551, 575, 835, 837, 559 838, 839, 840, 1188, 1206, 1237, 1375 Vilmos, Istvan 120 Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1443 Vinicki, trgovec 1182, 1184, 1188 Vošnar, Pavel 181, 1383 Vitez, psevdonim 202 Vošnjak, Bogumil 1178 Vizjak, Milko 461, 541, 875, 1007, 1146, 1211, Vostner, Ivan 1382 1220, 1378 Vostner, Otmar 210 Vlaj, Mihael 473 Vovk, Franc 365 Vlasov, Andrej 489, 631, 662, 1378 Vovk, France 859 Vockel, Heinrich 111, 1378 Vovk, intendant 559, 612 Vode, Angela 72, 141, 421, 1379 Vrana, Milenka 1199, 1218 Vodnik, Anton 32, 1380 Vrančič, Henrik 556, 975, 1383 Vodnik, France 32, 1380 Vrbinc, Ivan 556 Vodopivec, Josip 117, 720, 726, 761, 762, 979, Vrbnik, Miloš 893 1381 Vrčon, Branko 74, 149, 401, 420, 425, 507, 509, Vodušek, Božo 32, 1183, 1185, 1219, 1381 510, 511, 565, 578, 1383 Vodušek, Vital 1372 Vrčon, Mirko 727 Vogrič, Alojzij 93, 391, 566, 567, 568, 573, 582, Vrčon, Slavko 727 621, 713, 714, 720, 721, 726, 739, 761, Vrečar, policaj 1217 762, 763, 979, 980, 981, 985, 1016, 1382 Vrečar, Stanko 858 Vogrič, Franc 1199, 1201 Vrhovec, Alojzij 822 Vojska, Jožef 198, 199, 1382 Vrhovec, Ernest 747 Volk, Avgust 1015 Vrhovec, Erno 1124, 1128 Volkenborn, Fritz 47, 1382 Vrhunec, Vinko 213, 1383 Vončina, Franc 727 Vršaj, Egidij 1171, 1383, 1391 Vončina, Oton 1382 Vrtovec, Roman 727 Voršič, Alojzij 1009, 1010, 1138, 1147, 1153, Vuga, Slavko 726, 761, 979 1382 Vujošević, Djoko 871, 1383 Voršič, Drago 858 Vuk, Stanko 1272 Voršič, Josip 1147, 1382 Vurnik, Anton 496, 549, 669, 1384 W Wagner, Otto 1330 Westen, Adolf 1304 Wagner, Rudolf 406, 407, 414, 422, 424, 425, Wilson, Woodrow 789, 1384 427, 428, 444, 445, 547, 567, 568, 572, Wirth, Joseph 110, 111, 112, 1384 664, 665, 714, 766, 768, 1384 Wolbang, Karel 736, 737, 1384 Wagner, trgovec s čevlji 1170 Wraber, Maks 839 Werth, Alexander 411 Z Zabret, Franc 1124, 1128 564, 565, 566, 573, 574, 576, 577, 578, Zabret 1180, 1181 579, 580, 581, 582, 583, 584, 585, 586, Zagorac, Stjepan 125, 1385 587, 588, 591, 593, 598, 599, 600, 602, Zajc, Anton 858 603, 604, 605, 606, 607, 609, 610, 611, Zajec, Ivan 664 612, 613, 614, 615, 616, 619, 620, 621, Zajec, Marjan 68, 69, 88, 198, 388, 389, 390, 401, 622, 623, 624, 625, 633, 634, 635, 636, 414, 416, 417, 420, 421, 428, 429, 431, 637, 638, 639, 641, 642, 643, 644, 649, 434, 440, 441, 442, 447, 450, 458, 465, 650, 651, 652, 653, 655, 656, 657, 658, 467, 475, 476, 478, 479, 492, 495, 496, 659, 660, 661, 662, 663, 664, 667, 677, 498, 499, 500, 504, 507, 508, 509, 510, 680, 681, 682, 683, 690, 712, 725, 728, 511, 513, 514, 515, 516, 518, 522, 523, 764, 765, 868, 870, 873, 874, 875, 876, 527, 537, 541, 555, 556, 561, 562, 563, 880, 881, 883, 886, 887, 888, 889, 890, Na kazalo Na kazalo oseb 1444 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 891, 892, 893, 894, 895, 896, 897, 899, Zober, Ado 626 901, 902, 903, 904, 905, 906, 908, 909, Zor 115 910, 912, 916, 920, 921, 923, 924, 926, Zorec, Matilda 180 931, 932, 933, 936, 944, 945, 946, 966, Zorenč, Alojzij 1010, 1124, 1127, 1147 975, 978, 982, 986, 989, 990, 991, 992, Zovič, Slavka 1272 993, 994, 1006, 1008, 1009, 1019, 1132, Zuccato 668 1145, 1172, 1385 Zupan, Alojzij 735, 1389 Zakrajšek, Jože 858 Zupan, kuharski šef 1182 Zakrajšek, Kazimir 115, 116, 125, 211, 1385 Zupan, Stanislav 159, 291, 292, 349, 1389 Zalokar, Alojz 148, 497, 1386 Zupan 185 Zaplotnik, N. 139, 142, 147, 148 Zupanc, Aleksander 322, 1389 Zavodnik, Anton 811 Zupanc, Franc 858 Zelko, Ivan 843 Zwitter, Fran 1389 Zidanšek, Miloš 80, 1387 Zwitter, Martin 1171 Ziherl, Boris 40, 76, 1388 Zwitter, Vinko 412, 1389 Ziherl, Stanko 858 Zwölf, Ivan 810 Zimmer, Friedrich 473 Ž Žabkar, Jožef 836, 1390 417, 420, 444, 447, 460, 465, 478, 486, Žagar, Stane 80 489, 508, 509, 510, 511, 513, 517, 571, Žager 1172 574, 579, 582, 583, 584, 585, 586, 587, Žakelj, Anton 859 588, 589, 598, 599, 600, 604, 621, 622, Žakelj, Jakob 499, 505, 537, 1123, 1127, 1391 623, 624, 636, 637, 638, 639, 640, 641, Žebot, Ciril 65, 67, 302, 313, 325, 351, 354, 505, 644, 649, 651, 656, 657, 659, 667, 676, 535, 736, 737, 756, 757, 784, 786, 787, 677, 680, 682, 725, 728, 743, 749, 869, 795, 800, 835, 837, 838, 839, 1189, 1191, 870, 874, 875, 889, 893, 899, 901, 902, 1235, 1391 905, 907, 908, 912, 923, 931, 932, 933, Žebot, Franček 672 945, 946, 978, 980, 982, 989, 991, 992, Žebot, Iča 837 993, 994, 1007, 1008, 1131, 1132, 1138, Žekar, Martin 1192 1145, 1187, 1194, 1198, 1203, 1205, 1207, Železnik, Ignacij 1123, 1126, 1391 1213, 1287, 1391 Žerjal, Stanislav 418, 1391 Živic, Karel 1272 Žibert, Jakob 1181 Živković, Petar 401, 417, 498, 509, 930, 1361, Žibert, Marica 1199, 1200, 1201, 1215, 1217 1391 Žibert, Viktor 478, 1391 Žumer, Srečko 32, 145, 147, 148, 1391 Žibert 384 Žunec, Ernest 672 Žirovnik, Ciril 745 Župančič, Oton 341, 1392 Žitko, Stanislav 147, 148, 158, 391, 407, 504, 721, Župec, Franc 336, 805, 850, 1392 763, 1010, 1124, 1127, 1147, 1391 Žuraj 199 Žitko, Vladimir 721 Žužek, France 113, 393, 440, 462, 528, 532, 705, Žitnik, Peter ml. 1146 747, 1010, 1015, 1124, 1127, 1147, 1392 Žitnik, Rudolf 69, 159, 167, 173, 191, 194, 196, Žvan, Ivan 811 198, 292, 326, 327, 355, 368, 369, 370, Žvokelj, Dominik 458, 692, 1392 376, 379, 380, 381, 389, 401, 403, 416, Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1445 SEZNAM REPRODUCIRANEGA GRADIVA Naslovnica Dr. Anton Korošec in žena bana Marka Natlačena botrujeta novi zastavi Kmečke zveze v Ljubljani na vseslovenskem kmečkem taboru na Brezjah, 7. 8. 1938 (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Fotografska zbirka časopisa Slovenec, Dr. Anton Korošec, SL12067, Š31_926) Zgodovinski oris obdobja 1918–1946 Tajništvo SLS, januar 1929 (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Fototeka) Izrezek iz časopisa Slovenec, 14. april 1941: Italijani zasedli Ljubljano, Razglas italijanske zasedbene oblasti Poroka Stanka Kocipra z Rupnikovo hčerjo Ksenijo januarja 1945 (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, fototeka, šk. 31) Albin Šmajd z očali (SI AS 1931, RSNZ SRS, Podfond Ostanki meščanskih strank, ZA 600–20, Arhiv dr. Šmajda, šk. 953) Umik nemškega okupatorja, slovenskih domobrancev in beguncev skozi Tržič proti Ljubelju maja 1945 (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Fototeka, škatlica št. 7/07) Begunsko taborišče Špital (Arhiv Rafaelove družbe) Begunsko taborišče Servigliano, pralnica (Osebni arhiv Helene Jaklitsch) Gradivo Slovenske ljudske stranke, Katoliške akcije, Slovenske zaveze, Narodnega odbora za Slovenijo in Napredne delovne skupnosti Pravilnik SLS, 16. 4. 1918 (SI AS 1931, RSNZ SRS, Podfond Ostanki meščanskih strank, ZA 600–20, Arhiv dr. Šmajda, šk. 929, pag. 1–8) Vizitka Antona Korošca z dopisom (domnevno Francu Gabrovšku) na hrbtni strani, 19. 7. 1927 (SI AS 1931, RSNZ SRS, Podfond Ostanki meščanskih strank, ZA 600–20, Arhiv dr. Šmajda, šk. 929, pag. 15) Časopis Slovenec z volilnimi izidi, 12. 12. 1938 (SI AS 1931, RSNZ SRS, Podfond Ostanki meščanskih strank, ZA 600–20, Arhiv dr. Šmajda, šk. 929, pag. 59–63) Službeni list 1939, 4/X, volilni izidi, prepis (SI AS 1931, RSNZ SRS, Podfond Ostanki meščanskih strank, ZA 600–20, Arhiv dr. Šmajda, šk. 929, pag. 64–65) Časopisni članek o tečaju »mlade JRZ« za okraj Kamnik, januar 1940 (SI AS 1931, RSNZ SRS, Podfond Ostanki meščanskih strank, ZA 600–20, Arhiv dr. Šmajda, šk. 929, pag. 66) Program sestanka SLS, 18. 11. 1944 (SI AS 1931, RSNZ SRS, Podfond Ostanki meščanskih strank, ZA 600–20, Arhiv dr. Šmajda, šk. 929, pag. 559) Na kazalo Na kazalo oseb 1446 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Risba »Zveza Rim«, nedatirano (SI AS 1931, RSNZ SRS, Podfond Ostanki meščanskih strank, ZA 600–20, Arhiv dr. Šmajda, šk. 929, pag. 959) Rojstni in krstni list Franceta Casarja (SI AS 1931, RSNZ SRS, Podfond Ostanki meščanskih strank, ZA 600–20, Arhiv dr. Šmajda, šk. 930, pag. 1193) »Združena Slovenija vstaja!«, članek iz časopisa Slovenec, 4. 5. 1945 (SI AS 1931, RSNZ SRS, Podfond Ostanki meščanskih strank, ZA 600–20, Arhiv dr. Šmajda, šk. 930, pag. 1435–1436) Izkaznica zaupnika Narodnega odbora za Slovenijo (SI AS 1931, RSNZ SRS, Podfond Ostanki meščanskih strank, ZA 600–20, Arhiv dr. Šmajda, šk. 930, pag. 1671–1672) Osnutek potnega lista državljana Narodne države Slovenije (SI AS 1931, RSNZ SRS, Podfond Ostanki meščanskih strank, ZA 600–20, Arhiv dr. Šmajda, šk. 930, pag. 1640) Biografije Louis Adamič (Slovenska biografija) Josip Agneletto (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Viktor Antolin (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Imre Augustič (Kamra.si) Jovan Banjanin (Wikipedia) Albert Bazala (Hrvatska enciklopedija – enciklopedija.hr) Vinko Beličič (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Edvard Beneš (Wikipedia) Jožef Borovnjak (Obrazi slovenskih pokrajin) Jože Brilej (Jože Petek, S štirinajsto divizijo, Borec, 1961) Anton Čadež (Nadškofijski arhiv Ljubljana, 107, P/O) Franjo Čibej (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Marjan Dermastia (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Metod Dolenc (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Fran Erjavec (Ilustrirani Slovenec, letnik 3, št. 3, 16. 1. 1927) Janez Fabijan (Nadškofijski arhiv Ljubljana, 107, P/O) Mirko Filej (Facebook, Zveza cerkvenih pevskih zborov /ZCPZ/ – Gorica, 24. 1. 2017) Stanko Gogala (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Rudolf Golouh (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Josip Gostinčar (SI_ZAL_LJU_342 Fototeka_A4-1-149) Lojze Grozde (skofija-novomesto.si) Odilo Hajnšek (Nadškofijski arhiv Ljubljana, 107, šk. 96) Josip Hohnjec (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Franc Hribar (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Franc Ivanocy (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Karel Jamnik (Naši vrli čebelarji – Čebelarsko društvo Ilirska Bistrica, cdib.si) Na kazalo Na kazalo oseb Seznami in kazala 1447 Janez Janžekovič (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Ernest Jazbec z nečakinjo (Revija reporter, reporter.si) Anton Bonaventura Jeglič (Nadškofijski arhiv Ljubljana, 107, P/O) Ivan Jelačin (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Ivan Jerič (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Andrej Karlin (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Albin Kjuder (geneanet.org) Franc Klar (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib) Jožef Klekl st. (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Jožef Klekl ml. (Kalendar Srca Jezušovoga) Josip Knaflič (Gledališki list SNG Drama) Janko Komljanec (Nadškofijski arhiv Ljubljana, 107, P/O) Milan Korun (SI_ZAL_LJU_342 Fototeka_A4-1-268) Oskar Kovačič (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Ferdo Kozak (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Peter Kozler (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Janez (Ivan) Kraljič (Nadškofijski arhiv Ljubljana, 107, šk. 66) Anton Krejči (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Janez Evangelist Krek (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Kremžar, France (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Etbin Kristan (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Mirko Kunčič (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Niko Kuret (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Jože Lampret (Nadškofijski arhiv Ljubljana, 107, šk. 90) Zoran Mušič (Wikipedia) Anton Novačan (SI_ZAL_LJU_342 Fototeka_A4-1-415) Alojzij Novak (Obrazi slovenskih pokrajin) Bela Obal (Obrazi slovenskih pokrajin) Vladimir Pavšič (Slovenska akademija znanosti in umetnosti – sazu.si) Ivan Perne (Obrazi slovenskih pokrajin) Viktor Pipp (SI AS 1920, šk. 3) Leonid Pitamic (SI_ZAL_LJU_342 Fototeka_A4-1-466) Pavel Robič (Nadškofijski arhiv Ljubljana, 107, P/O) Ivan Rudolf (Obrazi slovenskih pokrajin) Jože Rus (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Lovro Sedej (Nadškofijski arhiv Ljubljana, 107, P/O) Matija Slavič (Nadškofijski arhiv Ljubljana, 107, šk. 66) Anton Martin Slomšek (digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Jože Smolič (Nadškofijski arhiv Ljubljana, 107, P/O) Na kazalo Na kazalo oseb 1448 Dr. Albin Šmajd, Slovenska ljudska stranka – povezave in nasprotja 1918–1946 Jakob Soklič (Nadškofijski arhiv Ljubljana, 107, P, Stična, duhovniki begunci 1943) Josip Srebrnič (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Egon Stare (Fotoarchiv Československé tiskové kanceláře, Národní archiv Praha) France Stele (Slovenska akademija znanosti in umetnosti – sazu.si) Alojzije Stepinac (Glas Koncila – narod.hr) Henrik Steska (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Lovro Sušnik (Obrazi slovenskih pokrajin) France Svetek (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Virgilij Šček (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Franc Šmon (Šaleški biografski leksikon) Makso Šnuderl (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Ivan Krizostom Švegel (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Franc Terseglav (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Vilmoš Tkalec (Obrazi slovenskih pokrajin) Ivan Jožef Tomažič (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Ernest Tomec (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Ivan Tomšič, roj. 1902 (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Ivan Trinko (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Anton Trstenjak (Nadškofijski arhiv Ljubljana, 107, P/O) Josip Turk (Nadškofijski arhiv Ljubljana, 107, P/ O) Ivan Vesenjak (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Milan Vidmar (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Josip Vilfan (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Angela Vode (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Anton Vodnik (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) France Vodnik (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Božo Vodušek (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Kazimir Zakrajšek (Nadškofijski arhiv Ljubljana, 107, P/O) Alojz Zalokar (SI_ZAL_LJU_342 Fototeka_A4-1-706) Miloš Zidanšek (Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si) Boris Ziherl (Obrazi slovenskih pokrajin) Alojzij Zupan (Nadškofijski arhiv Ljubljana, 107, šk. 66) Jožef Žabkar (Nadškofijski arhiv Ljubljana, 657, šk. 24) Srečko Žumer (SI_ZAL_LJU_342 Fototeka_A4-1-730) Oton Župančič (SI_ZAL_LJU_342 Fototeka_A4-1-731) Branje zajetne Šmajdove korespondence z različnimi protagonisti iz katoliškega tabora, A – predvsem iz vrst SLS, nam hkrati odstira politično misel in delovanje slovenskih proti-komunistov v zapletenem in krutem obdobju okupacije, boja proti okupatorjem, revolu-cije, protirevolucije in kolaboracije. Hkrati pa razkriva vso neenotnost in tudi razprtije v vrstah pred drugo svetovno vojno najmočnejše politične grupacije na Slovenskem in dodatno pojasnjuje nekatere tedanje izbire in odločitve. Tako dokumenti izpričujejo, da ANK 1918–1946 A je Šmajd že sredi oktobra 1942 kolaboracijo, torej sodelovanje z okupatorjem, upraviče-val s potrebo boja proti komunizmu. Tega je označil za najhujšega nasprotnika Slovencev in za nevarno grožnjo vsake človeške družbe. TR Skrbno uredniško delo skupine poznavalcev, arhivistov in zgodovinarjev iz Arhiva Republi- ke Slovenije, ki so drugi del dokumentov iz Šmajdovega dosjeja privedli do izdaje, si zasluži OTJ vse pohvale. Sedaj je to obsežno gradivo dostopno širšemu bralstvu in ne le raziskovalcem oziroma strokovnjakom. Dodano vrednost tudi tej izdaji prinašajo skrbno sestavljene kratke biografije številnih osebnosti, nastopajočih v drugi knjigi, v kateri pa prednjačijo predvsem KA S PR osebe iz protikomunističnega tabora. dr. Renato Podbersič ml. dr. Renato Podbersič ml. Tokratna objava gradiva iz obsežnega »dosjeja Šmajd«, ki večinoma posega v obdobje oku-AS , pacije, bo v določeni meri (ne povsem) spremenila podobo druge svetovne vojne na sloven-skih tleh, zlasti podobo protikomunističnega tabora. To pa bo mogoče le ob predpostavki, da se nova vedenja in spoznanja ne bodo izrabljala v politične ali ideološke namene. Namen objave zgodovinskega vira namreč nikakor ni medsebojno srdito »obstreljevanje« drugače ajd mislečih, ampak iskanje oziroma dopolnjevanje tistega, kar radi, včasih tudi pretirano ali kar nekako lahkomiselno, imenujemo »zgodovinska resnica«. Šmajdovo gradivo naj torej ne slu- ži za revizijo zgodovine, temveč za njeno nadgraditev z novimi dejstvi, spoznanji in pogledi, m KA LJUDS in Š AVE IN N lbVEZ ki bodo »zgodovinsko resnico« dodatno izostrili. dr. Zdenko Čepič dr. Zdenko Čepič 9 789616 638517 . A OVENS Dr SL PO