ifk*i* vsm itn rdMtn nedelj in pitni hov, PROSVETA glasilo slovenske: narodne podporne jednote Issoed d*ily eicept (j Sandtps sil d Folid*ys IJTO -YEAB XL -•a?.'. aiid distrlbutad tke Aol of October &1l917. - fin ^ CHICAGO, ILL. PETEK li MAJA (MAY) 1118 *7 STEV.-NUMBER 110. ti tkt Prosidenl, A. a Burleson, Fostmaster OeneraL NOTRANJI POLOŽAJ V AVSTRIJI SKRAJNO NAPET. I ■ ft »M,- ;. < Kari je lani ponudil separatno premirje. Avstrija kliče zadnje črnovojniike rezerve pod orožje. »ala Bosno, Hercegovino ii Dalmacijo. 'JU V 111. I MUČITI nnDflD 71 umitvi nnituAOT ruTrurui haauuih. tur..*. ... > Curih, D. maja. — BudapeSki lat "Azest" javlja, da bo dr. We-kerle ponovno imenovan m in is t r-skiui predsednikom, nakar bo proglasil Bosno in Hercegovino za Sfnki deželi. To pomeni, da pri-deta Bosna iu Hercegovini pod o-grsko vlado. Amsterdam, 9. maja. — Dunajski dopisnik berlinskega lista "Vossisclte Zeitung" potrjuje vest, da bo Ogrska anektirala Bo-ino in Hercegovino. V nekaterih krogih govore z gotovostjo, da bo Avstrija dala Ogrski tudi Dalmu-eijo. Dalje je pričakovati, da bo Avstrija dovolila koncesije ogrski adi v zameno bo ograka vlada podpirala poljski program v Av-Sriji. Kakor izgleda, podpira bana Burijan, zunanji minister, no-tfno avstro-polj&ko rešitev. (Tako Avstrija rešuje j ugaslo-tuisko vpraSanjel) London, 9. maja. — "Dail.v Uil" je danes prejel vest iz Ilua-p, ki se opira na poročila z Du-nja, da najnovejši separatistični pgrau v Avstriji je ustanovitev »ov» države, ki se t*> Imenovala loravija in obsezala gotova okro-ji na Moravskem' m v Šleziji in aiovaška okrožja na Ogrskem. 8obojni dunajskilisti, ki so pri-W v Haag, pričajo, da je notranji položaj v Avstriji skrajno napet. Socialistična 'Arbeitcr Zeitung', ii j« ustavljena v Nemčiji, naduto? z napadi na vlado. List pUe, ►k> pod orožje vse rezerve čr-ojnikov od 18. do 53. leta. Vsn-"jtainost je odpravljena, leodon, 9. maja. — " Manc.be -■r Guardiau" poroča, da je av-J"M 'esar lansko leto pisal za p b drugo pismo francoski I', v katerem je izjavil, da on J*> pregovori Nemčijo za mir. IK,n,,dil separatno pra-»sveznikom. Indirektna po-m s Karlom so se vlekla n*-easaH Ipretrganal RUMUNSKA POSTALA VAZALU NEMCUE, Rumunija mora dati Avstriji in Bolgarski velik teritorij ia ras orožiti mora armado. LADIJSKI ODBOR ZA HTEVA $2,223.835,000. Proračun aa nove ladje in doke. Preiskava produkcije vojnih letal. FINANOIfLANJE ZAVEZNIKOV KAJZER BO ŽANDARIL. Amsterdam, 0. maja. — Mirovna pogodba med Rumunijo in centralnimi državami ima oseip točk. Prvi točka govori, da "odslej bodo Nemčija, Avstro-Ogrska, Bol -garija in Turčija živele v miru in prijateljstvu z Rumunijo/SDrugn točka ukazuje Rumuniji, da mora razpustiti svojo armado izvzemši 20,000 mož infanterije in 3200 mož kavalerije, s katerimi sme Rumu nija Mbraniti" svoje meje ob Bes-arabiji in Moldaviji proti Rusiji. Tretja točka ae glaai, da mora Rumunija dati Bolgaraki vso Do-brudio, kar je dobila z bukare-škim tuirom leta 1913. Oatali del Dobrudže aevsrno od nove bolgar ake meje mora Runrunska odstopiti eeutnrlnka državam do ustja Donave; obenem govori ta točka o "preureditvi" avstro-ogrsko-ru-munske meje. Vsa državna posestva na anektiranem teritoriju preidejo v roke novih goapodarjev rez bdškodnine, toda prebivalatv brez odškodnine, toda prebivalstvo ima pravieo prodati avoja posestva in se izseliti drugam. Četrta točka pravi, da ae drža -. ve, ki podpišejo pogodbo, vzajemno odpovedo vsaki vojni odškodnini, povrniti se pa ima škodo, ki je bila storjena v vojni. Najimenitnejša je pa peta točka, ki se peča z izpraznitvijo o • kupiranih krajev. Glasi se, do "čas izpraznitve rumunakega teri-torija bo določen enkrat pozneje'. Nemčija, Avstrija in Bolgarija ai pridržujejo pravico obdržati do "tega časa" šeat divizij vojaštva v Rumuniji. Do "čaaa" izpraznit-ve ima sedanja nemško-avstrijsko-bol ga raka vojaška uprava pravico do enega civilnega uradnika v rumunskem miniatratvu, kl bo pomagal rumunski vladi pri izvrše-vanju civHnlh oblasti. Ruinunakc oblasti se morajo pokoriti direk-tivsm poveljnikov okupaeljske armade, kar ae tiče -interesov" o-kupiranih teritorijev. Železnice, pošta in telegraf ostane v rokah Washington,< D. 0. — Ladijski odbor je predložil kongreuu pro-račun za $2,223,835,000. Od te vso te je določenih $1,386,100,000 za gradnjo ladij, $652,000,000 pa za rekviranje ladjedelnic in materi jala. Senatni trgovski odsek je nadaljeval z zaslišanjem o ladjegrad nistvu. Zaslišal je Hurleyja, predsednika ladijskega odbora, ih Charles Schvvaba, splošnega ravnatelja brodovne korporacije u delu, izvršenem na ladjedelnici korporacije za potapljače v Nevvarku, N. Y. Odsek je zaključil svoječaauoi zaslišanje o ladjedelnici ua Hog» VOJAŠKA DOLŽNOST. I 00 STAROSTI 40 LET. V Švici, toda pozneje so okupacijske armade, ki obdrži tu-'Rana na zahtevo Fran - Hi no|i,.ij*ko nadzorstvo v okupi-,n lt«Hje proti željam Lloydn P I1* P*? "Guardian", da je 1 ' '^ij pridobiti za vezni '■» isir meneča junija lanskega pa zavrgli njegovo au- maja. — O, Ur k za zu-«adi v« v francoski zborniel, * P*ivno pogajanje. KJJ1:'", 9. maja. - "Moming ■ »"• vet iz Amsterdama, I* Holaodaketn vaepolno r,,, »km.Iov, kl govore, da je J** pripravljena akle- P* Te govoric« lahko izvi-razlogov: Prvič je I J? ""»ika Ijmiatvo prepriča-« Ra.,, K oroljefll ne bo in X, ^Uka na vlado za mir; ■ «o govoričenje lahk^ J .....Patfeafe, ki ima ■7gabiti bojno razpoiofe-državeh. ranih rumunakfli krajih. Run.un nku sodišča prevzamejo avoj delo krog, toda okupacijska vojna so dlšča bodo še daljf aodlla obtožen ce, kl se pregrtše zoper .rn..d^ ftentn točka veleva, da ostanr demobilizirane rumunaka armada v Moldaviji tolik« ČMa, deklet centralne države ne izp0 kupiranih pokrajin; v okupirane kraje se smejo vrnhi to «ežJj^ častniki rezevnlh čet tod. ne^brer dovoljenja poveljnikov okup.eU-ske armade. Topovi, rtrojne pu -ške, strelivo ln druga oprema ru munske armade se ima i«^'^" bpvneinnpoveljnlštvuavst^ne«. itih čet, ki hrani te reči toliko ča-dokler ne bo podpU." "Jedrna točka - ^ ~ menakem štabu armade ^ viji morajo bHl tudi ŠUbni a^ nik i nemške, evstro^gmke ln bol- ^r^dol^a da-- moštvo na m«unakih bejnib le • djah ped orožjem totikj> ča^do-kler ni rešene vprešeoj« n***™ V kongresu »spravljajo v rasteg nitvi vojaške dolšnosti na starejša moške. ——___ ■ ARMADA 8,000,000 MOft. Jj^aahington, D. 0. — Oenera Crovvder in Člani abornlčuega od neka za vojaške zadeve ao razprav ljali, da bo mogoče treba v enem letu razširiti vqješko dolžnost do štiridesetega leta. Nekateri čleui sodijo, da bo treba že v osmih mesecih predložit iu sprejeti postavo, da ae registrirajo val moški od 31. do 40 leta General Growder nI nič priporočil v tem osiru, toda kongreaniki so dijo. da bo treba razširiti vojaško dolžnost na starejše letnike, ker bo trebe pomnožiti armado. "Vsakdo, ki je študiral polo iaj," je rekel kongreenlk Kalin, "ve, da 4,000,000 mož ue bo sado-klandu, toda sodijo, da ne pred- »tovalo v tej krizi za ameriško ar-loži poročila, dokler ne bo preJ* w®do- »odbi iu po rsame- kava dokončana v vseli ladjcdel- rth» k»i«Hine ao sedaj, bo trebs nicttli, ki imajo naročila od bro- v Prihodnjih treh letih imeti ar. dovne korporacije. -...j... 8,000,000 mol." |Mr. Hurley je izjavil, da potrs- , U\A je komentidal ceni-bujejo 25 do 30 miljouov dolarjev tev» V £ bIl» odaeku za doke na atlantiakem obrežju. " V0^Ske »P« »"»terl je Dva doka ata potrebna v Week- ^L ^I ^m", havkenu, N. J., drugI pa v. New ^ {5,000 od katerih JIb je 2,W0,. Vorku in Bostonu. Sugestiral je, vo>*ko »J«4^ da ae vsota za poglobitev kanala v ?ko,i «».000 spejobnto mol dobe Lo. Augelesu poviša od $100,0001 ll0V« ~«»traelje, okoli 1,500,4 na $204 000 3°?° wo1 ^ 9°* ^ sku- , M C, . M P«j okoli 4,000,000 Lharies M. Mwan je poveaai, Mno|f, ^ ^ za vojaške ENTENTNI POSLANIKI NEMCI DOBILI IN PRIPOZNALI SOVJET. IZGUBILI POSTOJANKE da ao bile črtane uogodbe s "spiua-troški" a Submariue boat kompanijo v Nevvarku, N. J. za 160 jeklenih ladij, kl odrinejo po 5000 ton vode. Meato njih ao bile predložene pogodbe, po katerih atane vsaka ladja $960,000. Pogodbe a "plua-troškl" z ladjedelnicami na Hog Islandu in v Briatolu, Pa., so ostale v veljavi. General Orovvder j« predložil odaeku, da imetavl v proračun $16,000,000 za delo v njegovem department u. Isdan Je bil tudi poziv za 5,81.1 novincev. Izvzeti ata državi Navada ln Utah. Novinci ao pozvani v armado s prvim junijem. Mr. Schtvab je rekel, da so y , ^^ tega sklenili drugačne p<»godbe z ladjedelniško družbo v Nevvarku, da bodo hitrejše gradili ladje, kor je delo zaostalo. Justični department je ua odredim predsednika Wilsona pričel preiskovati produkcijo letal. Preiskavo vodi pomožni juatičnl tajnik Wllllam L. Frieraon. Senator Chamberlalu lz Orego-na, predsednik senatnega odacka za vojaške zadeve, je naznanil', da prične zopet a preiskavo gl*d«* produkcije letal ln da hoče "prijeti človeka, ki je odgovoren." Še preden je Chamberlain kaj zahteval, je general lxjuler, šef al-gnalnega zHora in bivši ravnatelj armadue avlatlke, predlagal pred sedniku Wilsonu, de atvar preišče vojno sodišče. V vojnem depart-meutu menijo, da ji? taka preiaka va opravičena, ker je bila napadena poštenost nekaterih oficir-jev. Zbornični odsek za vojaške zs-deve je zaslišal vojnega tajnika Bakerja glede avlatlke in meni, ^a je taka preiskava nepotrebna Oaear T. Crombjr, predsednik zavezniškega sveta In pomožni sa-lUadnlški tajnik, je predložil po rolilo o finančnih potrebah zaveznikov po avojem povratku i* Kvrope, kjer je bival od septeie bra. ROPARJI BO ODVR0LI BOOAT Desplaines. ni. — V pisarno J A. Siga val t Cotl kompenlje se vlo mili roparji ponoči In razgrel«i blagajno. Odneall ao $10,000 v menjicah, $2.000 v zadolžnbah avo»»odc In $700 v gotovini. bije in potem sc morajo ramenske ladje povrniti r predvojno I« teh točk Je torej razvidno, d i Je Remumka prešla pod popolno oblast Nemčije. zadeve aodljo, da pozovejo pod orožje v osmih meieclh vae fente iz prvega razrrtla ln potem bo treba razširiti vojaško dolžnoat od 31. do 40. leta. General Crowder je dalje ne-znanil, da je delo za prerešetanje razredov 2, 3 in 4 le v tiru, da tako Iztrebijo mlačnele ln dodajo mnogo regiatrirancev iz teli raz- AMERIKA VB DA PO0BVBOA OROftA ZA KAJBBRJSVB OROŽNJE Waahington, D .C. — Amerika ae je odločila, da bo oakrbovale ljudstvo v Avlcl s pšenlio, če Je to kajzerju in njegovim traben-tom všeč ali ne. Ameriški državni department Je'objadl komunikacijo, ki Jo je poalel ameriškemu kotuulu v Bernu, kl pravi, da ao ladje s pšenico na potu v aprem-stvu mornariških ladij, da Izalli-Jo pot, če je treba. Nota je bila poslana, da se objavi In da ljudstvo v Avlcl Izve, de pšenica pride In da al Američani ne dajo ukazovati od kajzer je in njegove vlede. Tek Je odgovor Amerike na nesramno grožnjo kajzerjeve Nemčije, ki jp zagrozila, da bo torpedi-rele Vsako ladjo s pšenico za idiPM§ * - Na Finskem Je savladala velika reaketja. Kajasrjev sorodnik kandidat sa finskega kralja. AMARKUAV UKRAJINI. Moakva, 9 maja. (Zakasnelo. - V politični situaciji Rusije se važno japreaemba. Med sa atopnilri savasnikov ln komisarji bolievlžks vlade so pričeli diplo matični sestanki, aa katerih ms pravljajo o snnaajl politiki Rusi je. To pomeni, Aa so ettentnl sa stopalki priposnali vlado aovjeta. PRBDLOOA Z a 0RTAVJB FRANOOBKBOA DOLOA D. O. — Senator Keuyon ls lo*0 Je predložil resolucijo, v kateri priporoča, de at črte vea dolg za Francijo, ki ga na pravi v Združenih drže vab v vojnem času rhlrato ln »kolka J V petek de-še i no In klado«. Hevemozepedni vetrovi. Povprečne temperature f zadnjih štlriiiidvajaetlll urah; Btoekbolm, •». i„MJM i, ner-lina Javljajo uradno, da je "pa-eifikaelja" Finske dovršena In vsa Finska J« v rokah bele ali bur* žoaane v lede. Tukaj ao radovedni, fcaj bodo sdsj počele neuižke čete ns Finskem. Nemčija bo najbrž našla nove vzroke za Invaaljo ruskih pokrajin ob Ledenem morju. Poročevalci javljajo, da ua Finskem še dolgo »e bo uiiru oalroma toliko čaaa bo "mir", dokler b,M|., tam nemške čete. Revolucionarji bodo ponsvljsli gucrllako bojevit nje in apopadl se vrše ua mnogih krajih. London, 9. maja. — Ns Fin. skem je zsvlsdala velika reakcija. Doplanik llata MTimes" Jev. lja iz Htockholms, ds nI nobenega dvoma vel, ds bo ustanovljena monarhije ua Finskem. Nemški v#N*t Adolf Friderik van šle cklenburg«Hchwerii», stric nemške kronprlneeslnje, Je kandidat xa flnakega krsljs. Finsko ustavo, M je bile imjbolj demokrsllčna v K v ropi,' liodo predelali po a v t., kratlčnem vzorcu, Proti aoclall-atom ln drugim demoliratičiiim elementom, kl a6 ae udeležili revolucije, ao napovedani progonl lu nečloveške kazni. Ole msse ljudstva, kl so podpirale bolševiško revolucijo, so zdaj pod nsjvečjlm terorizmom In vsako pošteno gh-aovanje kh republiko Je nemogoče v takšnih rsziueimi. Krvavi punti v Ukrajlul London, 9 maj«i. — V Ukrajini ae razširja anarhija, ki Je sledila Činu nemške vlade, katera Je od • stavila staro ukrsjiusko vlado iu Jo nadomestila z novo, ki sestoji iz samih privržencev Nemčije. Iz Koilsujs poročajo, da se Je lju«l stvo dvignilo proti novi vladi l.i v več mestih so se vršili krvavi boji. V Kijevu Je bilo ubitih več o-b; puiitsrji so hoteli ubiti novega ministrskega predaednika, ka teri Je ušel Is lehko ranjen, Amsterdam, 9. maje — l»er. Ilnskl "Vortveerts" Je prinesel podrobnosti o dogodkih v Kijevu Sts rs rada (ukrajinski zbor) Je ravno zborovsls, ko *o vlomili v zbornico nemški vojski ln poveljnik ja komandlral po-alencem t "Koke kvlškot" Preil sednik rade, kl je protestiral, je' bil vršen Iz zbornke In nemški vo surovo postopali z osts'1-ml zborovale* folrl ure Je nem Škl poveljnik teroriziral poslane* in končno Je ukazal zapleniti vas listine In knilfe v zbornici. Poaneje. Je ukrajinske vlada protestirala pri nemškem poslaniku baronu Hcbwertsenateinu, kateri ae Je pa čudil < f), č#š, da on oe ve o vandalskem činu nem Ih vojakov. VESRB6A PRI STRELNIM VAJ Al Fort Wortk, Te* — Bliso Ben brooke ao Imeli topnlčarji vaje Naenkrat Je ekaplodlrela tripelč na granata In ubila devet topni-čarjev, aedem pa ranila. Hodijo, da Je neki lopnlčar bolel po aU! »praviti trenete v se-kopni možna r, da»l Je Mla preve-lika to neprevidno ravnanje t granato Je pevsročllo resatielbo Sovražnik je "kupil"'nekaj Hm-ljt pri Yprosu, toda Imel Je velike Isgube. TEŽKA AMBEIAKA ARTILB-RIJA V AKCIJI. London, 0. maja. — Lloyd Oeor. gt Je dejal danes v parlamentu ta-kom debate o obtožbi generala Mauriea, da ni rss, kar je pisal o nJemu Maurles. Gleda obtošbe, Aa Js napačno poročal o modi angle-Šks armade v Franciji ln Meeopo-tamijl, Je rekel Oeorge, da je nje-govo porodilo temelJUo na podat-ktb Is Maurioovega urada. Oeorge Je tudi rekel, da bo Asqulth odgovoren sa aadaljao izvrševanj* vojne, adlo oaem sovreš-nib letal. Anglež leteM so se vrnil I vsi. Vojni erad poroča, da so angleški evljatlki v Italiji vrgli na tis 17 svet ro nemških eroplanov. Ka Italljanakl fnttili ne nadelJu> ■L bel) I (Dalje na .n r»OBTITI PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROPffE PODPORNE JEDNOTE Istn|o dntmo rasoa nedelj la prosalkav. f ARTNINA HLOVENBKK NARODNE PODPORNE JEPNOTK Oo« o»Uuov po dogovom. Bokoplal — no vračajo- Nnro/ninn: /.cd,njen. država (lav«Ckkego) U Cnn.dn $3 UtO. 11 f>o M pi! loto in Ibt sa tri mooece; Chicego in iaoseiastvo M.60 nn u^vo. B.tft to pol loto, $1.18 tm tri »oateo._-__=—== nuuf ao tm, bor hu olik • tatooi "PROSVETA" So. Lnnmdnlo "THE ENLIGHTENMENT" Ommmd Wy tkn Si——U Noti—ol S—f* S—U*T Advortiiing rotoo op ogroomont. Hubflcripdooi Unitod Stoto« (ezcopt Chloago) ond H« and forelgn countrloa, »4 60 por yoar. $S »« reerj H "PROSVETA" SSST S*. LnnmdoU Avmum. CUcngn. Doto« r .klfl* o. pr. (AprU 30— 18) pnlng rn*n«n im.n. in pnionui, im OO« i« • U« dnnvom potokln nnrninin*. Ponovite }o č..no, do m run M usUvi Ibt. ___ imnna in n«»Uf» prnvo- Duh revolucije je zrel. ae oklenejo republičaiMkega združenja, ki bo potem imolo I ^ Q V £ R S KO R EPU B LIC A N S K 0 ZDRUZENiP toliko večji uspeh. | - m ni< Duh revolucije v starem kraju je zrel. Pokažimo, da smo zreli tudi mi ln da se zavedamo dolžnosti, ki jih tirjaj od nas novi čas. m. republika! -! jgosiovanfkaJ IZVEiEVALNI ODEOE: Frank Boatich, Filip Oodina, Prank Kerfe, Martin V KaM. Etbin Kriatan, Anton t Terbovee. Joia Zavertnik. ^ Iz Švice je priMa zelo značilna vest Trinajst kočevskih duhovnov je objavilo izjavo proti jugoslovanskim ssplracijam za neodvisno državo. Ko- Lodvtt EADZOENI ODBOK: Švedski delavski list "Politiken" v Stockholmu je priobčil podatke "moža v važni službi", ki se je pravkar vrnil iz Avstrije. Dotičnik je rekel — kakor smo že včera. poročali v našem listu — glede na položaj v Avstriji med drugim tudi sledeče: — "Različno narodnosti v Avatro-Oftski se gledajo med seboj kakor gladni volkovi. Cehi so edini v zahtevi za ločitev od Avstrije in ustanovitev češke republike; Poljaki •treme po združitvi z ostalimi delt Poljske. Celo Jugoalovani nastopajo odkrito proti Hababuržanom. Duh revolucije je zrel med temi tremi narodi in njihova edina želja je, da bi zavezniki s Ameriko vred zmagali. "Živijo Wileon!" je poetal navaden klic v širokih krogih teh dežel — Politična borba v Avstriji je vedno bolj oetrejia in vlada se ne upa otvoriti ponovnega zaaedanja parlamente. Na Ograkem ni nič bolje. Grof Tiara vlada *a ku-lieami bi poskuša dobiti svojo prejšnjo oblast nad Avetrijo. To pe jezi Slovake in Cehe in vznemirja ceearja. Reiitev vprašanja volilne reforme je nemogoča vsled obitrukcije Madžarov, Id se r celi v obliki štrajkov in sabotaže med delavci. Ogreka, ki ima dovolj živil, je bojkotirala Avetri jo, katera strada. Iz Ukrajine ni priilo niti eno zrtto žita, kajti bolševiki so uničili žitnice, prodno so se umaknili, iu kar ga je ostalo, ne dajo kmetje iz rok. Kar pa pride žita v Avstrijo, ga pošiljajo na češko, da bi pogaeiji plamen revolucije; to pa jezi prebivalce v nemških deželah, ki tožijo, da vlada plačuje njihovo lojalnost z izstrada vanjetn." Tak je torej položaj v Avstriji. Razmere na Češkem, Poljskem in med Slovenci in Hrvati so zrele za revolucijo. Jugoslovani, torej tudi Slovenci danes odprto nastopajo proti Habsburžanom, žele zaveznikom zmago in kličejo: "2ivijo Wilson!" V Ljubljani odmevajo klici: "2ivela ententa! Za Nemčijo se ne bomo borili!" To več niso tiste narodnostne praske, ki so navadno končale z razbitimi šipami na nemških ali slovenskih hišah in s pokončanimi nemškimi napisi krajev ali imeni nemških tvrdk. klici "Živijo Wilson!" in "Živela ententa!" v Avstriji — v sedanjem vojnem času pomenijo odprt punt proti habsburški dinastiji in proti avstrijski vladi, punt proti režimu Avstrije in Nemčije. Duh revolucije je dozorel! Tako se drami jo rojaki v starem kraju. Slovenski narod vstaja in tirja obračun za stoletne krivice — in ni ga strah. Odprto nastopa proti Habsburžanom, proti brlogu starih tiranov in izsesavačev ljudstva. Kaj pa rojaki v Ameriki? Kje so naši revolucionarni odmevi? Ali niso na žalost in sramoto še med nami avstrijakantje, ki se v svoji neskončni zabitosti še vedno navdušujejo — vragvedi zakaj! — za hubsburško zverino na Dunaju? V pismu brez podpisa iz Kansasa se hvali neki strahopetec, da je tamkaj 255 "avstrijskih vojakov", katerih geslo je: "Heil Kaiser Kari!" Brezimni pisun je tako zarukan, da je pozabil, kako m> piše. Piauni takih anonimnih pisem so duševni revčki, katerih možgane lahko vtakneš v votlino konjske žime, pa bodo še klopotali. Takih ljudi — sreča, da jih ni več dosti — bi moralo hiti sram, če bi imeli količkaj pameti, ko čitajo, kako Slovenci v stari domovini, obdani ml /ancUrjev ln nemških čet, tvegajo svoje življenje in imetje v boju za samostojnost, medtem ko oni delajo tukaj ravno nasprotno. Na drugi strani imamo nazadnjake, ki interpretirajo revolucionarno gibanje Slovencev v prid novi monarhiji, kakor da je naše proletarsko ljudstvo tako neumno, da se bo odločilo za novo sužnost, ko se reši stare sužnosti. Edino v Slovenskem republikanskem združenju se zbirajo pravi revolucionarji proti avtokratičnemu ln Im-periallatičnemu režimu v Avstriji, ki delujejo za pravo demokracijo v nesrečni rojntni deželi, iz katere so prišli. Cas je, da ae zdramijo vsi slovenski delavci v Ameriki in OBTTRALNI ODBOR: John Ennene, Joaeph Fritz, Joaeph lvanetič, J. Judnič, Iyla I ju|uowY»i«n«.. -r—vv-----------------------i i Kaker, Anton Mota, Prank Mravlja, Jacob Muka, Zvonko Novak čevarji SO proti Jugoslaviji, a V slučaju, da se ustanovi, H. Poglodič, Matt Pogorele, John Beael, joaeph Steblaj, Frank C zahtevajo zase - avtonomijo. I l^^t^^Slr^ *** ^ Z ozirom na to izjavo kočevskih duhovnikov je ^t ^^^^ ^ ^ ljubljanski "Slovenec" dne 16. februarja t i. sledeče: poiUtwjo ČUai ^^ odbora, čkn ze P* vuno Z "Nismo proti temu, da ne bi imeli drugi tega, kar j^jo le izjavijo, da ae fcrfajajo a temeljnimi načeli g. r. j* zahtevamo zase. Ko pride čas, da bo samovlada fakt, Naalov aa piana ln lanazna polUJitee Ja aledail: Aatoa J. Terbo*, potem lahko tudi Kočevarjl razpdUgafo s ssboj taAer ,se|* \ ^ ; . jim zdi najbolje. Lahko se odločijo za avtonomijo v naJ- ' " T, T ^ ^ J J" širšem smislu besede in lahko, če hočejo preglje avojo neodviano republiko. Jugoslovani Si ne smejo dO: (Nemci) bomo glaaovali pro-miši j ati, da imajo pravico anektirati 17.000 Kočevarjev; j ti predloženi resoluciji, v kateri se nočemo jih, ker imamo že dovolj Nemcev in ne jemo jim, da ne bi sami odločali o svoji usodi." ni da bi ureHnl*enjt ^v ^ Kako je mogoče, da ljubljanski "Slovenec" priporoča Ljeni deklamaciji pomenilo uniče-republiko Kočevarjem, a za Slovence pa ne bi bila dobra? nje Avstrije in tetko škodo za na Ali ne zveni iz te vesti nekaj, iz česar je lahko sklepati, da so Slovenci za republiko ne samo v Kočevju, temveč fivo odibr£ijo d6Wara] v Jugoslaviji sploh? Ce uvidi glasilo klerikalne stranke,Ujo jugoalovanakega kluba." da so Kočevarji vredni republike, ali je morda ne privošči Svetnik Mlinar ^(aociaidcmo -vsi Sloveniji? Kako je mogoče "rebelirati za kralja" ^LZ^T^n obenem ponujati Kočevarjem republiko? Ali je mogoče |pana ker £ raznfere fal^°(la sem misliti si večjo absurdnost kakor republičansko Kočevje v jugoslovanski monarhiji? Ali pride do sporazuma? ' - Ljubljanski "Slovenski Narod" /, dne 20. II. piše: "V zadnjem ča-mu ae je vršilo v Ljubljani več duhovniških Hcatankov, katerih ao ae udeloini tudi priataši Blovenakc ljudake stranke in ŠpšterŠlčeve Kmetake stranke. Na teh aeetankih ae je razpravljalo o možnosti po -mir jen ju. Pokazalo ze je, da sta obe stranki zato, ter je bila sprejeta tudi resolucija v tem smi- m Dosedanji Šušteršičevi aonii-šljeniki ao pripravljeni žrtvovati "zmajskega poglavarja" (dušter-šiča) in dr. Pegana, vatrajajo pa pri tem, da si ohranijo dr. Lam-peta. Vidi se, da ae jo večina Šu-fiteršičevih prkrt%šev prepričala, da je igra deželnesa glavarja iz gubljcna ln da se Sušteršičova ladja potaplja." paiiftJIpipHpp^M prepričan, da ni druzega izhodh iz njih, kakor potom realizacije zahtev majske deklaracije. Istega £ * . J 1 I mišljenja ao tu41 vai oatali pristaši Sušteršič je bil pred leti ravno ta-1 jug08i0vaneke socialdemokratske ko hlapčevaki in nazadnjaški, k« Ltr^ Vendar pa Izjavljam, da kor, je danea. Ako je hotela biti »ka lju ljudska ,-iueati a l. __,___ varjem dr. Šušterifičem. up Slovenska ljudska stranka v re t- L. i m nioi "ljudska", bi morala že dav-1^-' ne bom glaaoval ne za ne proti iz- „ , „ , , i Za prvi predlog, s katerim se no pomesti z zvojim deželnim | ^obruje majska deklaracija, je glasovalo trideset občinakih avet • nikov. Nemci in aocialdemokrati niao glaaovali. Za drugi predlog, v katerem sc izraža zaupnica Jugoslovanskemu klubu, je bilo oddanih 28 glaaov. LJUBLJANA ZA MAJSKO DE KLAIUCVO JUGOSLOVAN-SKE0A KLUBA kludu, jc diio ouuanin ao m««uv Ljubljanski "Slovenski Narod" Nemci> Mlinar, Kregar in Stefe ni je prineeel dne 26. februarja poro- g0 K|aH0Valkn čilo o aejl ljubljanskega mestn-- l&JiaSS ga sveta dne 19. februarja, na kar teri je bila na predlog župana dr. Tavčarja aprejeta majska deklar racija jugoalovanakih državnih i gtv0 m ieriji ^^ z ^ poalancev v avstrijskem državnem 0(l0bravanjemHn živijo klici zbora. Predlog dr. Tavčarja se glasi: "Mestni občinski svet ljubljanski ae v vsakem oziru pridružuje de -klaracijl naših državnih poalancev >4ki ao jo aprejeli 30. maja 1917. I Za tretji predlog o nemških občinskih svetih je glasovalo 20 svetnikov. Rezultat glasovanja je občin - burnim Kaj je z ofenzivo na italijanski fronti. Večina Sušteršičevih pristašev priznava, da je njegova igra izgubljena, pravi to poročilo. Vendar pa ima dr. Sušteršič še 1 veliko pristašev, s katerimi lahko znatno ovira dolovanje demokratičnih slojev za osvobojenje Hip-vencev, oziroma Jugoslovanov. Tn največji hlapec Avztrlje, ki je prvi grozH Srbiji z oboroženo močjo avstrijske vojne sile, ki je grmel ob neki priliki nekaj časa pred napovedjo vojne Srbiji, da bodo "posti kranjskih fantov padala po trdih srbskih bučah", je ostal stari klečeplazec in največji hinavec, kar jih dosedaj pozna zgodovina Mlovoimkcga političnega življenja. V vsem dolgein času vojne ae ui prav nič približal demokraciji, nego jo venomer zagotavljal "pre-■»vitlčgz vladarja o zvestobi katolikih Slovencev do hatmburike dinastije". Ta človek je bil na krmilu največje alovenske stranke, ki je politično ugonobil vsakega, kdor se je upiral ali nasprotoval njegovi politiki. Dr. Krek mn je žc pred nekaj leti postajal nevaren, tla ga abije % stolca, pa \»i šlo. Raavila se je znana afera a madaine Thcimerjcvo in Krekom, in takrat je imel Šušteržič Kreka pod avojo obloatjo "Molči in bodi miren, drugače ti * zavijemo vrat," bi se lahko glaoilo povelje poglavarja klerikalne stranke dr. ! Kreku. Krek je seveda rasHmel situacijo in vzelo je mnogo čaaa, p redno je on, četudi eden najsposobnejših klerikalnih politikov, piMel zopet do avoje politične veljave. # Koliko Ima AuftoHUčova klika duhovnikov na svoji strani, ne vemo, t<»da vemo le toliko, da jih je n-eccjftnje Itevilo. Ker Ima ne svoji strani vao pomoč vlade, je opo-ririja njegove Kmečke stranko v nasprotovanju proti demkratič ni m atrujam med Hlovenel lahko icrlo občutna. fVmn ao redili t»-Ikega reakcionarnega "srna ji" t nitko let na svojlk prsih. kl jik __________ I sedaj ob najvaiaajH uri izdajat 30. maja 1917 je izraz aeprijatelj — ^ .------ ------- , Pred nekaj dnevi zo javljala po- Obenem laraža občinski svet po- rožua 0 priČetku avstrijske ofenzi-polno zaupnico vsem poslancem v ve ^ italijanski fronti. Jugoslovanskem klubu in prehaja £e precej časa oglaša na kričeče preko resolucij nemAkih občin, zlaJ »vstriiaka vladna mašina sti celjske, mariborske, ptujske in to ofenzivo. Caeopisje je poročalo celovške, hladnokrvno na dnevni 0 jiVfthnem premikanju ln koneen-red." triranju Čet in o prihodu nemških V debati je prvi govoril občin ^^ ^ Julijansko bojišče.NPo-Kki svetnik dr. Novak. Navedel jc ro^aii ao, da se je podal "vrhovni Statistiko o nepravičnem volilnem L0Veljnik" avatri^ske armade ce-redu za parlament v Avstriji in |gar awn ^ bojišče, da prist>- Ogrskl ter nadaljeval: "V kor« I kem deželnem zboru ima ena tretjina prebivalcev, ki je naše na-rodnosU, aamo dva poalanca; dve-tretjinaka večina, oziroma Četrtin-ska večina Jugoalovanov na (Jori-ikem in v Lutri ima manjšino po-alancev. Na Kranjskem, kjer je 9S odstotkov celokupnega prebival -atva slovenske narodnoati, ima 53 nemških velepnaeetnikov eno četrtino vseh poslancfr v deželnem zboru. Zaatonj so bili vsi dosedanji n poji ln zahteve po enakopravnosti Nafta usoda je bila, da smo morali prenašati brezmejne muke in trpljenja. Ali danes čutimo v našem srcu in vemo, da se približuje kanec tudi našemu ponižanju. Naši jugoslovanski poalanrl sO v parlamentu predlolili program, od ka -terega ne bomo popust Mi niti r? las in za katerega se bomo borili toliko časa, dokler ne dosežemo njegovega uresničenja. Veteizdajelci svojega naroda no Čemo biti. Mi Jugoslovani hočemo biti gospodsrji na zemlji zvoje države." Svetnik fltefe (ftušteržičev pri -ataŠ) odobruje del predloga, odbija pa zaupnico Jugoslovanskemu klubu. "Vanj bomo imeli svojr ta upanje iele tedaj, je dejal &tef*, kadar bo v parlamentu isposlnvat naierau narodu one, kar mu popada ... 8 tega dreveee še nI p i del do aedaj noben aad." Svetnik Pa m mer (Neniee) protestira proti izjavi, ki jo je pred loftil dr. Tavčar, ker napada ne!;a tare obAnake avete itajerskih in komikih mest. "Deklaracija od •»tvuje in vodi operacije proti italijanski armadi Številni avstrijski eroplani, ki so krožili nad italijanskimi četami, so potrjevali mnenje, da ima Avstrija resen namen pričeti z ofenzivo. Italijanski srakoplovcl, ki so prihajali ia poizvedovalnih po letov nad avstrijskimi linijami, so tudi poročali o aktivnem gibanju velikega števila čet ~ ■Avstrija je napravila vse, da pre^triča Italijo o resnem namenu pričeti a ofenzivo. Pred nekaj dnevi Je časopisje poročalo o prieetku avstrijske ofenizve, ki so jo pričeli s silovitimi artilerijekimi boji. Topovi so bruhali nad italljanekimi četami, ali z infanterijekimi boji se ni pričelo. Kaj je namen vsega tega, te av-strijeke kampanje? Nem*ki in av-st rijski diplomaciji ae zdi, da j« v Italiji zelo ugodno polje ze pacifistično propagando. H to velikan • ako reklamo o nameravani avstrijski ofenzivi koče diplomacija centralnih držav utrditi pacifiatično strujo v Italiji. Velike avstrijsko-nemške armade naj bodo atražilo italijanskemu ljudatvu pred sovražno Invazijo. Da aa ta strah odpra i i. naj se sklene separaten mfr med Italijo ln centralnimi država- mi ^^ Ravno te UkUka oe je poaluže-vala Avatrija lanako jesen. Mnogo tednov ae je vodila proti Italiji mirovna ofeuahra; na ta način je mi litaristična klika centralnih držav tipala oalabiti odporno moč itati janeke armade, kajti mirovna pr.» pagando ao zanezU tudi med vojn fttvn. Poročila ia Itali> tUti čaa ao bila aelo pejaeaa, toda kljab te- mu je bHa mirovna "ofenzivj Avstrije in Nemčije proti Italiji veliki meri odgovorna za italija* ffce poraze. Vaa ta avstrijska kum panja o ofenzivi ima torej namt napraviti med italijanskim ljud stvora tako razpoloženje za mir da bi imela potem avstrijska ofen živa popolnoma lahko staliMčc pro dirati v notranjost Italije. Toda vaa znamenja kažejo, d atoji vlada v Rimu trdno na sta lisču za nadaljevanje boja. 8 p« močjo Anglije in Francije je hali ja piavsko fronto dobro utrdila italijansko vojno poveljntftvo J da bodo italijanske čete v stan uspešno odbiti sovražne napade. Avstrija mora s svojo oferui* počakati toliko časa, da ji !k> Nem čija v stanu poslati ojačenja, bul katerega je avstrijska kampanj v veliki meri proti Italiji ne mor ča. Poleg tega ae nahaja velik di avstrijske artilerije na zapadi fronti v pomoč Nemčiji v proti zavezniški ofenzivi. Vee tiste nemške moči, ki igrale v zadnji ofenzivi proti it liji tako važno vlogo, se nahaja, sedaj na zapadnih bojiščih, na pr mer bavarski alpinci, k i.so napi vili na italijanske armade sil pritisk v zadnji ofenzivi. Z ofenzivo proti Italiji se bo p čelo takrat, kadar ukaže nenui generalni štab, ki vodi tudi a strijske armade. Avstrija imal eer Se vedno svoj generalni ita ki je pa podrejen vrhovni koma dl Ludendorffa in Hindenburg Boji proti Italiji so poteze nejfl Ske in avstrijske strategije. Na italijanski fronti se tudi daj kljub nemški zaposljeno«ti zapadni fronti, nahajajo nemi Čete, in kar je glavno, nemški p veljnfki, ki so vodilna moč strijske armade. Predno prične ofenziva pro Italiji, dobo morali priti v ok več faktorjem, ki pridejo pri te v poštev. Med italijanskimi cet mi ee nahajajo sedaj tudi 6ett slovaške legije in tudi jo|« vanake. V Avstro-Ogrski vi že dalj časa revolucionarno i položenje. Sedaj pride vprašan kak vpliv bi napravile faške >" ' goslovanske čete med Italijani napadajoče avstrijske armade, ziroma na vojake slovanskih r rodnoati. Zelo dvomljivo je, da bi svstr aka ofenziva utrdila patriot*! čut avetrijakega prebivalstva ; države v njeni aednnji formi doaedanje ofenzive so imele no nasproten -učinek, ki sort lucionarno gibanje še bolj pe gale. Pri tem pride tudi vpraisj ali bi avatrijaka oferoiva utra vea raanih političnih stroj v m liji, aU bi jih razdruiHa. M avatrijaka ofenziva Ja i-*l» ?i činek, da je »e Hal.jsn^J" cije združHa v obrambo .uUj ske države, kar ui bil « Av* nikakoršen političen aj^ » je taktika Avstrije ln N^J napravijo v italijanski drl* J tranji kaoa ,kajtii le na uia* Imajo potem nemžkr jn armade fahko delo. \ vo je, da se jim to po*£ J Italijani imsjo lepe f^- B« BKSSl da ne zaplovejo v n^1?'« ee nemške diplomacije 'n Intrig. rotrij^ Boljae banka al ae ,vft0^ vj prlhraakov, s*1*1* Armstrong j« prvič tolll za u ___ i Itousko lo&Uv v ]»u lttlft. Tošbi JGP&SK ' ---"' ""'"• I Mptrw Jmot. tf*il »konsko ločitev hi obto- • .. * V^Mp/ ———-- lil svojo leno, d* pij« šez mero Oomasvtjaaa a. Um*. iT. nwt . . 1 *............t Ari LUlssla ZNIŽANA VOŽNJA za PA*. ®UT*! 9TABU LAWNUALS AVk, CIMItUao, II.ta.NiO« MARSKB DELA VOS. omvw OSMi ■ nassaastti Joba Vo*rtA, bos SSO, L* MU, IM. L PodprodaediUk: J, UratkavK, »t. r. u A, boa M, Ui»nr4, Km* O. FsdprodaodaU: J«Kf Bub*tj, V4M KvlAf A v*., So. Ublaaa«. lUftalkj Mi« IVO« S*. l«wadala Av«., Oklaa*o UL Stagafrlbi Aatos J. farbovea, r.ailMi, Umto, ul hUHiin j»ki Molak, «00« W. lin »»., Oblaafo, 01 * NADSOBN1 aOlUi p ( Joda AmbiellA, Mi t**, Oaaoaabiag, ^ Pael Bovga/, V41 - lat nt., U Balla, OL „ * V. S. trnku, <7t Ahaaj Av»., Bockaprtafa, V^, mOTW UOUKI Aato« Brsat, Dos 140, Oasooabuig, Pa. i«ia BsdiAak, bo* tu, Saritktaa, JU. Mudolf l'Uta>«ak, 410 boa, Brleli L, Pa. Jaka* MJklavti«, L. Ho« 1, Willoat, Pa. M. Pstraviab, 1AS1A Hal« Ava., OaUtaiaaad, «A UBBDVOg "PBOSVBVl Ml Bsvartatk. » \ •.., , 1'^traahingioa, d. 0. - Delavski department je priporočil Icloaiu. Ski upravi, da zniža farma takim delavcem aa polovico voauo ceno, i če ae jjeljejo v take kraje, v katerih primanjkujejo delavci. Mnogi bivši farmarskl delavci, ki delajo v Industriji, bi ae vrnili na farme, če bi bila znliana vozna cetli na leleznicah. Po cenitvi uradnikov bi lelez-nlee izgubile na prejemkih za pasaži rje dd $1,000.000. pomnožile bi pa dohodke a prevažanjem poljskih pridelkov, tako da bi nel imele izgube. I LETALCI PONESREČILI »."IKiaari, Ha. — Lajtnant Melvfct K. Kullivan in aarlent Calvin K. JJrouk sta padla za letalom la vl-aočiue 700 čevljev. Obležala sta »ertva. f at. Louia, Ho. — Na letalakom polju v Hcottu ae je ubU letalski vajenec W. W. Smith. . < KAZNENOI SO SE POSLOVILI PO PRAVOOSKO OD PO-BOLJfiEVALNIOE. Ohioago, DI. — Thoinas Muller, ropar, tkomaa Burna in Uarry Curajr ao prepillll železno mrežo 1 npobegnili iz poboljievalnlce. Do sedaj niao šo nobenega prijeli. V KANADI 80 ZNIŽALI STA-ROSTEA REOISTRIRA-VJB. Ottavva, Oaa. — Vlada je znižala starost sa vojažko registracijo od 20 do 10 let. Proklamaci. ja, ki popelje 10-letne mladeniče, da se registrirajo, bo lsdana v kratkem pred 1. junijem. UegU strirancev ne bodo poklicali pod orožje pred julijem. POZIV EA EOKODELOE. t. J. Kesa, M. DH <101 Bt. Oalr A*a^ OUvalaad. UM*. V«l DUBARNB SADBV B IN BTVAJU, M m «Uajs gL ipurMp adl ta A N. P. J. saj aa psAUjajs aa aaalovi JOHN VBBDBBBAB, MAT—80 So. LavaSato Ava.. Gblasgs, OL PBITOlBB SLEDE SSNBBA1NBUA POSbOVABJA ss ptfU*Js saalsvi J C ^ B A M H O t ifl, f^iti 9 A1, Oaa^aNfcNNJfl^ BADBVB PBBPIBU1VS VBBB1NB, SI sla JIB ralUl prve la 4m«a ataaaa, aa pallljaja aa aaalsvt ANTON HBABT, Boa 140, Oasonsburg. Pa. VSI DOPISI, naprava, šlaaki, aaaaaatla UA aa «**mevate» m polili OBBDBlSTVO "PB08VBTB", IMT-U Ss. lavaAMs Avs., Uklaaga, Wlaa«. VSB UPBAVNlfcSB BTVABI, aareJaiaa, sgla* m »eiUjajs aa aaslevi DPBAVNISTVO "PBOBVBTB", IWT~AS Ba. Usraiala Avs, Ohlasge, U T karaapondaaat a tajalMvsis S. E. P. J., sradalAtvaa la a prav aH t v a« ^Pro«vate^asgabita^lwaa uradnikov, siml as|«Ht» soalsv, kl ja ts save- Saja giaeasga apmvasga adboaa m viHjs vmbe pave araOa ta tsetjt tanu v sina. Saietah eb sal art pejallai Dnevni seznam izgub. lMhinp;ton, 9. maja. — Danes jivljcna lista izgub vsebuje i76 N. IzKube so porazdeljene: wc-Iubitih v boju, trije ao umrli za K in šest vsled bolezni, dva rtno ponesrečila, trinajst ll je težko in 41 lahko rob jenih. seniki Nemec — izdajalec na fronti. • tuneriško armado v Frattciji, ■tja. — Ameriški vojak nem -lurodnosti, čigar ime je za-titno, je bil včeraj prijet, ko je Nel pomagati nemškemu ujetni -iu beg in sam pobegniti z njim. ariiki Nemec je vtihotapil nem-au ujetuiku, podčastniku, a -Ako uniformo in nato ata se »vila proti zakopom, toda na m w jima ni posrečila. Izdaja • l bo seveda ustreljen. m angleika smaga v Mezopotamiji. endon, 9. maja. — Vojni urad •h, ds »o angleške čete v Me- lUniiji vzele mesto Kirkuk Inji pondeljek brez boja. 600 rkov jc bilo ujetih in tri ero -ta«o vplenili., Kirkuk s^ na-»80 milj južnovzhodno od Mo-I. velike turške baze v Mezo- °Preevata • piše aa blageetaaje ljudstva. Aka se atrinjaš a njeni-mi klajami, podpiraj trge rea, ki oglašajo v ProsvetL V saleg) Imam vaa aa vaakdanje pntrablšl-aa pa srnami aaal« AVTOM ZOEEIK Vaše zdravje sahteva anaknost hv nstanlne ravnanja pn vsah »dr.vmkkih ptadmtih ln n*»vatlh. Da vam bo tnotfuAO odstraniti nu«.»iUUo bolečino, ki prati od vaah atrani na vaa kot hud aovratmU, bo«1iU valad taga vtidno mtpravijant. lmajta vadno pi i rokah Severa78 Antisupsol. Te ie Isvrstno higUsnlčno In aati-asptlino aradatvo. ki nsJ bi ss rabilo aUher m dan pri upiranju u»L. pn «.yiiankb prf laparnua ešaa, nota, ali pri anUaapUAnam Upiranju ran in otiakov, Tp adravlio vam hladi in l«£i l.olaatna dala in arb«£afctpahka Na vodila so osna-lana ns ssvitku. Csns H«, Na predaj v vaah lakarnah. VLADA DOLOČILA OENO ZA SUEOV KAVČUK. DR. JOS. V. GRAHEK edini alovenaki adravuik in ranoeelnik v Peunjrlvauijl. Zdravi vae otrošje, ženske iu molka bolesni . Uradne ure aoi 10 ure zjutraj do 2 ure popoldan Bell Telephoue Csdsr 8888. 848 B. Ohio Street, V. E. PZTTSBUEOH, PA. WBihing^on, D. 0. — Vlada jc določila, da stane funt surovega kavčuka od 62 do 08c. Cena se ravna po kakovosti. LETIVA KAŽE DOBRO. Chioago, Ul. — Narodna katoliška kolonizacijska družini je prejela od svojih zastopnikov poročila iz raznih krajev, da letina do -bro kaže. Ozimina v Montanl lepo kaže, mnogo pomladanske pšenice so pa že posejali. V Dako-tah je dež popravil letino. Posejali so tudi že precej pomladanske pšenice. V Coloradu, Minnesoti, Wisconsinu, Michiganu, Iowi, Illi-imisu, posebno pa v večini južnih držav, je zemlja v dobrem stanju ln povsod delsjo farmarji na po- AFERA ODČ. LUSK BO DETAJ LIKAVA PRED SODIŠČE. Waukesha, Wla. — Advokatje so avetovall gdč. Lusk, učiteljici, na višji šoli, da pred sodiščem pove v detajlih razmerje med njo in David ltohertscun, bivšim državnim živinozdrsvntkom, ki je trajalo akozi dve leti, če hoče doseči kakšen uspeh. , Gdč. Luskovs je ustrelila Ko-bertaovo soprogo, ko je prišla k nji na dom in je protestirala proti takemu razmerju. Luskova nI bila 1c učiteljica, ampak je imela tudi velik vpliv v cerkvenih krogih in takozvaui "boljši" družbi. 411—Ith Avenue (VA SPROTI POSTB) PTTTSBUROV, PA. LADUSKI ODBOR SVARI HIŠ NE POSESTVIKE. Washington, D. 0. — Iz mnogih mest so došle pritožbe, da morajo ladjegradniški delavci plačevati nekaterim hišnim posestnikom pravo oderuške stanarino . Ladijski odbor je vsled tegs izdal avarile na hišne posestnike, v katerem pravi, da podvzame odločne korake uapraiu proAtav-jeui, če ne oduehsjo s starsnino. ^ delavska mUlja aa fronti. k 9 maja. — Delegacija A-te delavake zveze je včeraj b generala Pershinga v gl. •meriške armade in potem »I« v spremstvu ameriških k»v na toulsko fronto, kjer wtike čete. KUPITE SEDAJ PREMOO, ZLATA REZERVA NARASLA ZA $98,000,000 V EVEM TEDNU Waahington, D. 0. — Zlata rc-zerva v dvanajstih zveznih rezerv-ikih bankah se je pomnožila v ml-nolem tednu za $33,000,000, dis-kontirane menjice so sc.pn znižale za $29,000,000. NADZORNIKI ZA VADZORO-VANJE PREMOOOVEOA KOVZUMA. r j« odlikoval Kuehlmana aa nemoralnoet. ^hi.i, 9. maja. — Nom-^•nji minister dr. Kuehl-i« Wi obtožen, da je Ob ča-***** konference v Bumu-ftral t vla<"ugami v Duka - »r P sdaj podelil Kučhl - 1 pruski red, toda ne 4,1 »to, ker odobrava nje-^l"vsnje z vlačugaml, ali 2 je i/ioeletaril zelo tfo-mir z Rum unijo. * ^•porttrajo ItaHJSuo. maja. — Tukaj- ■"Jioski poslanik je dobil « Rima, da so pHčell ' "P,fl*»»im deponiranjem prebivalstva iz oka-Zišolkeln sjMaga do petln-wa so odpeljati v od-rojaka -Mlšča. Nem-7»Wt aebroj Hočmov proti Ji .irM*rtaH Iružine tor raa-dndRa nu različne Waahington, D. 0. — K ur K na uprava namerava nastaviti imd -zomike, ki bodo po tovarnah nadzorovali konzum premoga. Hlisijo se pritožite, da ure mnogo premoga v nič, ker niso kurjači isvež -bani aH pa peči pod psmimi kotli niso opremljene s naprsvsmi za varčevanje pri kurjavi ; lavtvik javve kie m aarvaaaaat, krvae balaaat, kakor tadl drsga beloaal malklb. Oadrsvl vaška bolasas katera pravaara* v avsja aakrba. Uporablja >a|Ulj«a avvapaba, a»arUAs la adatalib dolov avau alravlla. Nl*a asas. Bssvat braapIsAas. Teloa progi* papolaaaas jaailaa. Pil s»al aa adrsvl v ali k« UavIla Slevaaaav. Umlaa ara oš », a jutra j šs A evaAor, ab eo dnlisb as«, ad m do »A papaldsa T^oton urada Caert I4fi0. Talofe« aa doaiu Novtlls 1070 K. FRANCIS A. BOGADEK, alovunako-hrvaški advokat, VRHOVNI ODVETNIK NAlt HRV. ZAJEDNICE, Ooba 103 Bukowull Boilding, ' vogal Diamond in Grant Sta., (nasproti Court Housa) PITT8BUUGH, PA. # ZAJEDAVCI. Spisal I (Nadaljevanj«.) Zopet je poinežiknil in pogledal na uro. Nato sta ae dogovorila • . . Črna tema ae je polagoma trgala, in umikala medlemu odsevu svetilke kl je «Ul. ,.a omari Marička je pogledala kakor U velike daljave v kot, odkoder je prihajala i„ ae tresla po vsem životu. PoM se t*"*6™ m vest in njena prva miae je bila, da ieiivi o-tela je premakniti ude, ali zaman ae j« trudila, dekliVa je čutila, kakor da je privezana na po-sUliT V glavi j je bilo mučno, kot da jo je kdo 23 zbatn £ čelu, v prjih jo je tiščalevehka tesnoba, oči ao jo pekle, lafrla je na hrbtu in v sobi je dišalo po grehu ... Marička je e težavo pogledala okrog sebe in z velikim začudenjem je ^zapazila škrga, ki je sedel ob vznožjupoetclje, Čudtta £ j« toda ustrsšila ee ni Čudno! . . . Odkar Je bila prejšnji dan zenpala, Uko nerazumljivo za spala^ fator da je umirala, je imela po^lnoina druga čustva. Nameato bojazni pred neznan m in nepričakovanim, nameato negotovosti Ijevala t injenem srcu absolutna reaigniranoat-Bila je kakor človek, katerega potegnejo iz vode in obude v življenje; zaveda ae avojega položaja, toda niti malo ae ne zmeni, če potegnejo tesno ob-• leko z njega in razgalijo njegovo telo aprtčo gledalcev . . . Marički je bilo hipoma jeano - do . pičice jaano — kaj ae je zgodilo - aU toi* je mirno kakor da bi ae zavedala, da drugače sploh ni moglo biti . . . Hotela je dvigniti glsvo, ali komaj ee je malo zgenile, mirno je rfedda mo-ški ga, katerega ni še nikdar videla v evojem živ-Ijenpu, in še trenila ul e trepalnicami. John Muc, kl je sedel ob vznožju postelje, jc pa poveeU oči in se obrnil proč. Bile gs je eram .11 6e poprej, preden ae je deklica zdramila iz omotice, ei je grizel nohte in si očltel, da je tat... Le ničvreden, strahopeten in zanikrn tat okrade spečega človeka . . . spečege, omamljenega . in to je on! Tet — tati .. . Zekaj ni pobegnil, preden ae je zbudila t — Zato, ker ni imel poguma — tati Polagoma se je oglasilo v Mucu vae, kar je bilo dobrega ln to je vpilo in razgrajalo v njegovih praih, da je dekletu veliko dolžan... Plačaj — plačaj, povrnil Preteklo je dobre pol ure, preden Je Marička prišla k aebi. Veedla ee je na poeteljo in etlenila zobe od bolečine, p * '•Kje sem T" je dahnila komaj allšno. On je molčai. "Kdo ai, prijatelj, ali si naš rojak!" Mue je prikimal. Bil je presenečen, kejti pričakoval je vee kaj drugega kot tako vdanoat. "Kako si priHa eemkejl" je vprašal ohrab-ren. Kakor da ne bi bil vedeli dovorila sta polglasno in ekoraj šepet a je, in preden je preteklo druge pol ure, je Muc ališel vao povest, kar je že vedel in čeaar le ni vedel — namreč, da je prišla ia bližine njegovega rojstne-ga kraja, torej da je njegova Mžnja rojaknja. Bilo mu je žal, uelarečeno žal, kajti zavedal ae Je avoje velike aokrivde. Deklica ae mu je zaaml-ltla in hipoma eo jo pojevila v njegovi glavi mi-ael, kako bl ji pomagal. Poleg te ae je vrinila druga tuleči, ki mu je ellkala tužno bodočnost uboge, preverjene Maričke, ako ostane v tlatem brlogu. Videl hi slišal je, kako Je bilo s drugimi, ki ao prišle pred njo pod tiath streho ln u božiči ne bl rad privoščil tega; za druge, kl ao bHe že izgubljene, ee ne bl zmenil, aH tukaj Je bile is-jetna. Vrhutega ae je v Johnu oglaallo nekaj ka-kor ljubosumnost. Ali naj jo prepusti bost i jam, da jo raztrgajo in požrol Ne — o, ne bodo je Imeli, ne t Njegov aklep je bil storjen. "Mary, ti moraš proč od tod, proč l Ta hiša ni sate." Ona ee je začudila. , , . "Zakaj proč — in kam T Kaj je vaeeno. . . kje pa je boljše t" "NI vaeeno, ne! Ti a) preverjena, ogolju/ana — prodana! — Zvabili so te v Ameriko g lažn jI vl-ml obljubami ln prodali kakor živlnče na aemnju iu zdaj bodo delali ia tebe denar, umazan denar — — vzeli bodo la teli« stokrat več, kot ao dali sate .. . Zatorej proč od tod! Dovolj Je poštenih ljudi v Ameriki, kl tl bodo dali krov." Maričke a« j« še bolj začudila. Prodane! — In kdo je on T Ali Je kaj boljši od onih, ki ao Jo prodalif Pošteni ljudje! — AU je on iMištenjakf AU je šc kaj poštcnoatl v Ameriki f . . , Prodana! — Kruto preverjena t — Dobri ln prljaanl Amerikanee, katerega je Imela ze avo jega očeta, jo je prodal! Zdaj ji je vse jasna ln njegov obrez je bil tsko pošten, tsko odkritosrčen . . . Ohrsz goepod s rjs, ki je priM po njo kskor po živlnče, kl ee vodi e eemnje, je bil bolj odkrit; jeano je čitsls ns njem grehe, tods rssu-meti jih nI inogls . . . aamo bala ae tre je. Am-l»ak nlaj ae ga ne boji več . . , I* naj pride \... In Amerikanee naj pride In v lice naj jo vščipne — to bo linenaden, ko mu akočl v obraz in la-grehe oči, da ne bo nikdar več gledal po svetu... Toda zdaj Je vaeeno. "Zdrami ae, Marjr in pojdi! Jaz te apravlm na varno. Tukaj ne ameš ostati!" Ali je rt* t . . • On ji šeli dobro — on t On, ki Je padel kakor Iz neba in zspečstll njeno nesrečo? . . . Sme Ii mn verjeti in zaupati f Msričks Je nemo gledale Muca, kakor de M tekala v njem utehe, upanja. Proseč ln obenem toleč Je b« njen pogled, in on ga nI mogel pre-1 lest L Skočil Je na noge ln neglo aciul čevlje, na- to Je nalahko odpri vrata in poalušai Ne hodniku in v bližnjih sobah je vtadala neuavad na tišina. Zaprl je vrata in pošepeUl Marički, da naj zveže v culo potrebne stvsri, kar ima, sezuje čevlje, ae zagrne v ruto in gre za njim. One Je molče ubogala. Muc je ugasnil svetilko in nato sta ostavile sobo. On je a eno roko držal dekle, z drugo pe tipal ob steni na hodniku. Počasi in tiho sta prekoračila stopnice, a ko eta prišla do glavnih vrat, so bila zaklenjena. Kant idej t Muc ni dolgo po miši jal. Šla sta nazaj po stopnicah in kreuila v nasprotno atran skozi kuhinjo, kjer ao bila vrata ie od znotraj zaprta. Prišla sta na at o p niče v ozadju in kmalu eta bi la na dvorišču. Zunaj za leseno ograjo ata obula čevlje in Muc je sUil, da nej hiti, da bi ju kdo ne opazU. Maričke je bila tako alabe, da je ko-mej premikala noge. V glavi ae ji je vrtelo, in če Je hotele govoriti, se ji je zapletal jezik. Muc jo je moral prijeti pod pazduho in tako naslonjena ae je vlekla kot duh po ozki cesti v nočni temi, nevedoča, kam da jo nese pot. Dva dni je Marička prebile v hiši domače ga rudarja, kjer jo je Muc predstavil kot svojo »vodnico, tretji dan ata pa sedla na vlak in se odpeljela v oddaljeno rudarsko naselbino v Min nesoti Marička je dobila službo v salunu. Bili so pošteni ljudje, kakor ji je aatrjeval Mue. Umivala le pljuvelnike __ ze in stala za baro. Videla je, kako so delale dru g«, in tako je delale tudi on i. Morala je biti veMla bi poguinns; sme jela ae je fentom m star cem, ki so sloneli pred bsro, in vlekla iz njih denar. Neučile ae je tresti kocke, Igrati 'Hteetinšeet-I deset," "pitro," "kazino" itd., in piti žganje iz-čaja. ' In Mucf Prihajal je redno v ealun, kjer je služila. Njeno rszmerje napram njemu ji je bilo nerazumlji Morala bi ga sovražiti, kajti vzel ji je naj Jugoslovanske vesti. ZBOROVANJE SLOVENSKE ZAUPNIKOV NAPREDNE Pri Jugoelovanih velja za sinove troimenega naroda načelo: brat je niio, koje vjere bio. Govorimo isti jezik v treh narečjih; slovensko se izliva v hrvatsko, ki v govoru ne rszlikuje od srb -skege. Nismo bili mi oni, ki smo Obstoječe razlike umetno pove čeli, temveč so nas hoteli drugi s tem še bolj razdeliti. Kakor nas spanja jezik, tako nas združuje akupno trpljenje v pre tcklosti. Vki amo krvaveli v borbah proti Turkom, v najnovejšem čaau pa delimo usodo trpljenja pod nesrečnim duaiizmom: Slo venci pod gospodarjem Nemcem, ki nam zožava meje, Hrvati in Sr- vanja. "borba za uresničenje jugoslo vsnske deklaracije", načelne pro-tivuosti strank se ne morejo zrušiti, toda treba je, da ee podrede skupnemu idealu narodnega z«' dinjenja začasno vsi strankarski interesi. Prvo je aedinjenje, potem pa vse drugo. Na tej podlagi jiaj se osnuje Jugoslovanski Cen-trslni Narodni Odbor. ("Slovenska ljudska stranka je pokazala veliko razumevanje za to misel ter jo je načelno že odo -brila. Istotako tudi štajerska napredna stranka. Ne dvomim uiti najmanj, da ne bi tudi v Trstu, ua Goriškem in v Istri sprejeli Uj ideje navdušeno in da ne bi naš poziv našel v Dalmaciji pri vseh Strankah, ki pristajajo na majsko deklaracijo, najboljši odmev. ■Način pridružitve z one strani Kolpe in Velebita bo potem stvar posebnega dogovora. Vaekakor] bi bHo treba, po mojem mnenju, AH ae bo iu.v ume t i klica, k duš! IvikUk takoj po izbruhu 1 IfaMjanafrih ulicah^^S ljudje, vlekel nem. -----------Q1 onu lre1fl|) J7U IJlUJOUI U..IV..JU, bi pa pod gospodsfvom Madža-L^^ ^ jugoslovansko soeial-rov... Nobene prilike niamo iz- lo ki ae v resnici pustili, da ne bi prožili rok eden1 no demokracijo, ki se v resnici formalno še ni izrekla xa deklsra- »i ljudje, kakor ji J. drugemu. Trpi j«, je bratov Hr - JJT^^rtlto«. odobril. „j,- i„ HrtJta j. pone.iwJef» tta T gortllm. pro- y.tov in Srbov je bilo 1Mh trplje- hf ™ * ^ „ je juvalnike i« te^ UK k.kor je bilo trpljeuje B»-£ edinstvo iu samoodločevanje. Narodni odbor mora biti v res niči inkamacija soglasne narodtie vencev trpljenje Hrvatov in Sr bov. ~ ___ Da preprečijo naše tesno zbli-1 ^olje ee^okirpnega naroda!" (Ži-žanje, kličejo to- m onstran Litve l na pomoč paragrafe. Ali t J gla-1 - - J I sovi nas ne plašijo, ker vemo, da ■^■'i I ■e Je sprevodi Obkoljeval ga jc M jaških bajonetov. Bili to primorski Sokoli, sedaj ■ padenih lic. »loje si stopa ne, od delavca do ja, učitelja, sodnika iu | kakor tudi duhovnike — vJ bilo demokratsko pomešano] Avstrijska vojaka jih je ga.,,,, ljubljanski grad. (Pevet vrst] ple njenih.) 1 V teh dneh je postal zrel I noš narod do svojih najnižjih] jev. Izvršil je v sem ogromno! 1 učijo, odvrgel j»- čez s vee balast predsodkov, ii Z pred seboj samo en eilj: »vobJ je stisnil svoje vrste." (Pet j zaplenjenih.) Prišla je balkanska vojna iJ takrat je naša stranka povdfl la: Mi Jugoslovani smo euo/l Hrvat ali Slovenec, to so saiul imena enega naroda. Njih polj no zedtlijenjc je absolutno! trebno v korist narodu I Dr. Ravnihar je v svojem go sovi nas ne platjo ker vemo, .-bj:^ ^ Preteklo je deaet dni, odker je bila pede in maraikateri rudar je v tem čaau že pozabil, da Je prejel denar. Toda Martinu je bil tisti dan ftc zmiraj v živem spominu. Tudi Če bi bil napel vse svoje notranje aiie, da pozabi, ne bi mogel, ker mu niso dovolHe zunanje okoličine. DomaČi so ga še zmiraj zbsdsli in se hudobno posmehoveli, kadar je nanesla prilika, posebno pe ob večerih, ko jih je navadno sedelo po več akupaj pri večerji Martina je to aelo liolelo in ga vsak dan spravilo v svežo jezo. Keko hudobni ao ljudje! — Da jim uide izpred oči, se je začel Martin izogibati domačih. Čim je prišel a dela, je najrajši pte-arl večerjo in odšel la hiše kamorslbodl, aamo da je imel mir. Tedaj je pa prišlo nekaj drugega, kar je napravilo Martinu nove akrbi Nekega jutra je spoanal Martin, da ni s njim vae v redu, kakor bi moralo biti SIcer se mu je sprva adelo, da Je vse skupaj malenkost, aH nekoliko ga je le skrbelo. Že semo dejstvo, da nI le nikdar opazil kaj takega na sebi, ga je vznemirilo, čeprav se je tolažil, da ni morda vse skupaj nič. Ampsk — nekaj je le bilo, nekaj norega in Martin ai nI mogel razložiti, kaj bl bilo. Čim Je prvič začutil in opaail, ae je nehote spomnil tiste neumne noči, na katero bl bil rajši poaabll, kakor da bi mu kdo naštel eto dolarjev. Spomufl se ie Mertin in v glavi se mu je aačelo svitstl, d* bo mords ta reč v zvezi e tšeto nočjo — sil k*< bl to bilo t Mertin je le v starem kraju sU-šel nekaj zvoniti o spolnih boleznih, tode kako ae imenu i« jo, ksko se pojavljajo in kakšne eo njik posledice, o tem nI Imel niti najmanjšega pojma. Slišal je le, da ao Uke boleenl dome tam, kjer eo vojaki, torej najbHle v Karioveu ln v LJubljani, v avojem domačem krajo nI pa vedel aa nikogar, da bl bil kdaj bolan na ta nečln. V prvem hipu nI vedel, kaj bl otoril. Prvi po-jav je bil navideano popolnoma nedolžen ln Mar* tln ae ne bl bU prav nič brigal, ako bl se ne bil .♦avedal, da izvira bržkone la tiate velike neum-noetl. Po dolgem premišljevanju je pe aaključO, da atvar ni tsko huda in da gotovo mine sama od eeba. Bolezen pride ln odide, če je človek drugale adrav In krepak. Kolikokrat aa na primer pojavi majhen kašelj ali prišč na obraau, in ae zopet Izgubi, ne da bl ee človek zmonil aa to. In tako je najbrž tudi a to reč jo. Tako se je toležit Mar-tln ln odšel ne dele ▼ rudnik. (Nadaljevanje aledi.) danes živi v našem narodu globoko prepričanje, katerega nam ne bode nihče odvzd, da je naša rešitev zedinjenje s Hrvati in Srbi v svojem lastnem državnem teritoriju. Tudi ekonomske koristi zahtevajo zedinjenje Jugoslovanov v eno državno celoto ... Ko bomo imeli svojo lastno državo, kjer bo-mo mogli sami odločevati o trgovski ©Vinski politiki, ozirajoč ae na naše specielne interese, bomo povzdignili na ekonomsko višino, o kateri moremo danes komaj sanjati. Tudi kqltumo bomo mogli bolje napredovati. Mi Slovenci smo navezani na zedinjenje s Hrvati in Srbi na samostojnem državnem teritoriju; rešiti, moramo svoje brate obmejne Slovence in upostaviti naše pravične in resnične meje. Pri .tem tudi bratje Hrvati in Srbi ne smejo pozabiti, da smo mi njihova predatraža. Ako nas pritisne, o-sldbi in odnese nemška poplava, tedaj bodo prišii na vrsto oni in nemška in madžarska ekspanziv-na sila jih ne bo štedila. Zato je v' nteresu nss vseh, ds čim prej dosežemo državno zedinjenje. Troimeni narod mora postati nerazdružna celota, ker je ta celota naravna. Pustite reko, da te Če .po svoji naravni strugi, pa bo ugiadlla vaak kamen, odnesla bo s sabo Vaako oviro: močna in silna bo poatala naša zedinjena Jugoslavija. (Živela!) Povdarja, da je majska dekla • racija minimalni jugoslovanski program, naglaša zavezništvo t ' "!ehi v borbi za svobodo in zaklju čuje: "Nihče od nas naj se nc boji. Naš ideal je, dati vaent po-edincem, kakor tudi vaem narod nim manjšinam sporazumno nji hovo pravico do eksistence. Jugo-slovan Je mehak po avoji duši in mišljenju, aH sa avojo ataro prav do, dragi bratje, amo pripravljeni dati avojo poelednjo kapljo krvi." Naj bo Konec prepirom med na rodi. Veak narod naj živi po svoje." (Živo odobravanje.) Dr. Karol Triller: "Ideja potrebe ekupnega narodnega pred atavništva ki eksekutivc se je rodila le pred majsko deklaracijo. Ono s repo preganjanje naše slovenske stvari £od grofom Stuer-ghom sa prve dve leti vojne je dalo povod, da so ae epontano ožje (n tesnejše adružlle naše vrste iu da ae izvrši neko tiho zbližan je vseh čeetitlh, resnično narodnih elementov brez okra na to,'h kateri atranki pripadajo. Neuamiljc-no kaanovauje neksterih slovenskih uradnikov, profesorjev in u-čiteijev, dejstvo, da ao bili tirani pred vojne eodntje. v Ječe in v Izgnanstvo poleg naprednjakov in pristašev aocialne demokracije tudi narodni duhovni, vse to nam je polagoma ulUo prepričanje, da hočejo vreči v skupni grob vae, kar je elovenakega, in da naa more od narodne amrti rešiti samo složen ln akupen odpor. Navaja, da je bil dr. Krek m osnovanje Narodnega sveta, v katerem bl imela vaaka stranka po enega saatopnike. Žetem ee je rodil Jngnelovanekl klub, ki je položil prve temelje akupnega drlo državniki z oz»rom na .jugoslovansko in češk« vprašanje. "Sjihbva politika je vrgla monarhijo na rob propaati." Ne bojimo se ni malo. Svoje mesto na solncu bomo dobili, kakor nam pripada po vseh naravnih zakonih, katere je vzel v za -.ščito in katere brani ves ostali kulturni svet." Zavrača trditev ministrskega predsednika, da Čehi in Jugoslo -vani podaljšujejo vojno. "Zgodovina bo s krvavimi črkami opisala nas preganjane in pred vojno je bil to ua& poli program. ' * L Bili smo složni (s Krekom)] morajo pasti vsi pretUodki ir je treba vse jugoslovanske poJ ce zediniti v eno celoto. In ko| za svoj pristop kot glavni! postavil zahtevo, da se priti tudi dalmatinski klub iu■ poslanci, je takoj izjavil, da di sam tega mišljenja. ■ (Konec prih.) "PROSVETA", (UpreTniiki odtUUk), 2887 Se. Laeredele Ave., Ckic*«< •torite, tedaj pri* i poaJafee stver takoj v prav« rob vsake aamede. Ce tor.j Mite, porftod težnost, driiu te te«al Nikdar še nisem našel okusnejših cigaret j od Helmarfevih.