GLAS AKTIVISTA | 2021 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 51 VIRUS, NARAVA IN ŠOLSTVO U ra je nekaj čez devet zve čer. Skozi okno opazujem prazno ulico. Okoli svetilke leta netopir. Zapuš čanje stanovanj je do jutra prepovedano. Že ve č kot leto vlade po vsem svetu bijejo bitko s koronavirusom. V teh turbulentnih časih le redkokdaj uspemo stopiti korak na- zaj in se zamisliti: Kje ti čijo globlji vzroki, da do sodobnih epidemij sploh prihaja? Sekanje gozdov za industrijsko kmetijstvo, zasipavanje mokriš č, trgovina z divjimi žival- mi, širjenje mest in gradnja cest v samo osr čje pragozdov za pridobivanje rud. Vse z namenom dodatnega dobi čka in še ve čje proizvodnje tiso čerih dobrin. Trenutna pandemija je, kot opozarjajo strokovnjaki, »neposredna posledica človeške aktivnosti – partikularno našega globalnega in ekonomskega sistema, utemeljenega na ozki paradigmi prevlade ekonomske rasti ne glede na [okoljske in soci- alne] učinke« (Settele idr., 2020). Vedno siloviteje in brez zadržkov posegamo in uni čujemo še zadnje obronke divje narave. S tem vedno pogosteje prihajamo v stik s še nepoz- nanimi patogenimi virusi. Le vprašanje časa je bilo, kdaj bo kakšen presko čil iz divje živali na človeka in povzro čil pandemijo globalnih razsežnosti. In naslednja – ob zastra- šujočih globalnih trendih uni čevanja gozdov, mokriš č in travinj – verjetno ni prav dale č. Odziv na krizo je še ve č istega – emisije toplogrednih plinov se vra čajo v stare tirnice, izsekavanje gozdov se je v zadnjem času celo pospešilo, politike držav pa se razen uporabe besed »zeleno« in »trajnostno« ne razlikujejo kaj prida od preteklih gospodarskih praks. Nič bolje ni v Sloveniji, kjer je vlada v odprtem konfliktu s civilno družbo ter se v želji po kratkoročnih dobičkih spogleduje z betoniranjem rek in zmanjševanjem obsega Nature 2000. Pri ča smo trajnostnemu razvoju, ki v resnici pomeni samo trajnostno gospodarsko rast. To je pravo nasprotje pozivu predstavnikov Svetovne zdravstvene organizacije, Konvencije ZN o biološki raznolikosti in WWF International po »pravi čni, zdravi in zeleni obnovi ter začetku širše spremembe obstoje čega sistema v smeri modela, ki bo vrednotil naravo kot osnovo zdrave družbe ter vzdržne in enakopravne ekonomije« (Maruma Mrema, Neire in Lambertini, 2020). To pomeni: • Sosedstvo z naravnim svetom: namesto kartezijanskega dualizma ter biocentri čnih filozofij enačenja ljudi in narave (te pogosto pomenijo le razširitev in preslikavo človeških želja in lastnosti na naravo) naj kot družba prepoznamo naše »sosedstvo z naravnim svetom« – spoštovati drugost narave prek njene čarobnosti, kompleksnosti in prepletenosti z nami. Osrednjo vlogo za doseganje takšnega pogleda igra – kot pravi Aldo Leopold, o če okoljske etike (Leopold, 2010) – pogloblje- no, čuječe in celovito izobraževanje. Prihajajo ča Bela Izidor Ostan Ožbolt, diplomirani sociolog in filozof, magistrski študent ekonomije na Ekonomski fakulteti UL ter aktivist v gibanju Mladi za podnebno pravičnost A Virus, Nature and the Education System knjiga o vzgoji in izobraževanju lahko predstavlja prvi konkretnejši korak v tej smeri. • Socialna pravi čnost: stroške prehoda v ljudem in naravi prijazno družbo naj v najve čji meri nosijo tisti, ki so za sodobne krize najbolj krivi (desetina najbogatejših zem- ljanov izpusti v ozra čje polovico vseh toplogrednih pli- nov (TGP), medtem ko najrevnejša polovica proizvede samo desetino TGP). Ob tem naj ne bo zaradi prehoda nobena delavka ali delavec na slabšem (zagotovljena zelena delovna mesta, prekvalifikacije, investicije v prizadete skupnosti ipd.). Majhna koraka v to smer sta bila storjena na evropski (Sklad za pravi čen prehod) in slovenski (Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z na čeli pravičnega prehoda) ravni, a socialna komponenta pri obeh dokumentih je le blažitelj oz. dodatek k zeleni tranziciji in nikakor ne temeljni gradnik zeleno-rde čega prehoda. Ob tem ostajajo neenaka politi čna in kapital- ska razmerja moči nenaslovljena oz. nedotaknjena. • Prepre čiti podnebni zlom ter naravi prepustiti prosto pot: pravi čno naj se porazdeli potrebna znižanja emisij TGP v skladu z ohranitvijo rasti temperature na najve č 1,5°C glede na predindustrijsko dobo. Ob tem naj se na državni in globalni ravni ustvari široka in medsebojno povezana obmo čja, kjer se ob spoštovanju pravic sta- roselcev naravi prepusti prosto pot za bujen razcvet (podivljanje sveta oz. »rewilding«). Na podnebnem področju so trenutne nacionalne usmeritve nezadostne in nas peljejo v podnebni zlom – Dolgoro čna podnebna strategija Slovenije do leta 2050 predvideva znižanje toplogrednih plinov za 36 % do leta 2030, medtem ko nam znanost in celo Evropska komisija priporo čata oko- li 60 % zmanjšanje TGP. Na podro čju varovanja in širje- nja narave pa se – razen projektov in akcij nadobudnih nevladnih organizacij, iniciativ in institucij – ne dogaja tako rekoč nič. Ker ve čina predstavnikov kapitala in višjih predstavnikov ministrstev v naravi še vedno vidi le coklo »razvoja«, pospešeno izgubljamo živalske in rastlinske vrste, s cestno infrastrukturo fragmentiramo habitate in pozidavamo najboljše kmetijske površine. Nominalno prepoznanje vloge narave za naše preživet- je, zapisano v Dolgoro čni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, predstavlja ob ravno nasprotnih vladnih dejanjih samo prazno frazo. • Zeleni tehnološki preboj: monetarno-fiskalne ukrepe naj se prilagodi reševanju socialno-okoljske krize ter investira naj se zadostna državna in privatna sredstva v raziskave, uporabo in izdelavo naprednih, okolju prijaznih materialov, procesov in produktov. Slovenska industrijska strategija 2021–2030 s poudarjanjem traj- GLAS AKTIVISTA VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 52 nostnega razvoja predstavlja korak naprej, a ostaja ujeta v nevzdržen koncept zelene rasti 1 ter njeni predlogi niso niti blizu za dosego sonaravnejšega sveta potrebnim »rapidnim in daljnosežnim spremembam brez prime- re« (Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) Združenih narodov, 2018). Omenjene spremembe ne pomenijo koraka nazaj, temveč ravno obratno – korak naprej k družbi, ki bo omogočila resničen razvoj človeških potencialov in naravi omogočila prosto pot za bujen razcvet. Te dalj- nosežne spremembe pa bomo lahko dosegli le skupaj kot aktivne in organizirane globalne državljanke in državljani. Eno ključnih vlog ima pri tem šolstvo. Na širši ravni je treba šolstvo ubraniti pred težnjami po prevelikem podrejanju znanja aplikativnosti in izklju čni tehnično-naravoslovni miselnosti (ta je izjemno pomemb- na, a ni edina), razširiti območje svobodne misli, šole do določene mere odpreti alternativnejšim pristopom (goz- dna pedagogika, ogled živalskih farm slovenskih podjetij ipd.) ter spodbuditi mlade k družbenemu angažmaju in ve čji čuječnosti za svet. Pomembno vlogo imajo pri tem prav vse u čiteljice in učitelji: slavisti z obravnavo litera- ture z okoljskimi tematikami ter vlogo besed pri spopadu z okoljsko krizo (podnebne spremembe ali podnebni zlom; živi svet ali ekološke storitve), psihologi z obravnavo psi- holoških preprek za spopadanje z okoljskim zlomom ter možnimi pozitivnimi praksami spodbujanja sonaravnega vedenja, sociologi z raziskovanjem sistemskih vzrokov za okoljsko krizo, umetnostni zgodovinarji in umetniki s pret- resanjem moči umetnosti pri naslavljanju sodobnih kriz, filozofi s pogovori o odnosih med družbo in naravo, fiziki z razlago podnebnih sprememb in planetarnih mej, kemiki s poučevanjem o naravi prijaznih materialih ter ne nazadnje biologi z odstiranjem pomena biotske pestrosti in ekološke prepletenosti sveta. Če sklenem, za dosego ljudem in naravi prijazne družbe, ki bo hkrati mnogo bolj odporna na pandemije, se moramo aktivirati vsi. Pri tem imajo u čiteljice in u čitelji prav po- sebno vlogo. 1 Rast, četudi zelena, na omejenem planetu ni mogo ča. Neprimernost rasti še posebej velja za t. i. razviti svet, ki bi moral v skladu z na čelom pravičnosti pustiti prostor za napredek t. i. državam v razvoju. Za nezmožnost pravo časnega razoglji čenja ob predpostavki zelene rasti glej metaštudijo Hickela in Kallisa (2020). VIRI IN LITERATURA Hickel, J., Kallis, G. (2020). Is Green Growth Possible? New Political Economy, 25:4, str. 469-486. Leopold, A. (2010). Deželska etika. V: FNM: filozof- ska revija za učitelje filozofije, dijake in študente, letn. 17, št. 3/4, str. 74–85. Ljubljana : Državni izpitni center. Maruma Mrema, E., Neira, M., Lambertini, M. (2020). Coronavirus is a warning to us to mend our bro- ken relationship with nature. Dostopno na https:// www.theguardian.com/commentisfree/2020/ jun/17/coronavirus-warning-broken-relationship- -nature (10. 10. 2020). Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) (2018). Summary for Policymakers of IPCC Special Report on Global Warming of 1.5°C approved by governments. Dostopno na https://www.ipcc.ch/ site/assets/uploads/2018/11/pr_181008_P48_spm_ en.pdf (10. 10. 2020). Settele, J., idr. (2020). COVID-19 Stimulus Measures: Must Save Lives, Protect Livelihoods, and Safegu- ard Nature to Reduce the Risk of Future Pandemi- cs. Dostopno na https://ipbes.net/covid19stimulus (10. 10. 2020).  Avtor fotografi je: Nejc Trampuž