154. številka. Ljnblj&iti, v torek 8. julija 1902. XXXV. leto. izhaja vsak đan zvečer, tgimfi; nedelje in ^rasmike, ter velja po pošti pngeiBM *n s^fctoo-ogrsk« dežele za vse leto 2b K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 50 h, za jadon mesec 8 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse loto 82 K, za pol leta 11 K, aa Cotrt ieta i E. J:) aa jedec raeaec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCona ae za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaša gofitnina. — Posair.ezne številke po 10 h. Na narofibo brez istodobna vpoSQaA*a naročnino aa na ozira. — Za oznanila plačuje ae od stiristopno petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedankrat tiska, po 10 b se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se trvoiiž tlakovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo jo na Kongresnem trga 8t. 12. Upravnlštvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse admtatetfativno stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa a Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod'1 tsi&fon St 34. — „Narodna tiskarna'* telefon št. 85. Protestni shod. Minil je najimpozantnejši vseh političnih shodov, kar smo jih kdaj videli, protestni shod narodno - napredne stranke na Kranjskem. Soglasje in oživljajoče navdušenje udeležnikov sta nam porok, da ta shod ne ostane brez dobrih posledic, da ni samo efemernega pomena, nego da postane, če Bog da, iztočišče popolnega prevrata na Kranjskem. Razmere na Kranjskem je najbolje označil dr. Tavčar, ko je pojasnil, daje pokrivdipobesnele klerikalne stranke zavladala na Kranjskem popolna anarhija takov političnem in v gospodarskem o žiru in da že te razmere same po sebi zahtevajo obstanek stranke, ki se kakor jez ustavlja klerikalni povodnji, da te razmere opravičujejo obstanek n a -rodno-napredne stranke in sicer v javnem interesu. Vsi, ki so zmožni misliti, vsi, katerim je pri srcu blagor dežele in njenega prebivalstva, prenašajo te razmere že davno z največjo težavo, a ko je klerikalna podivjanost na velikansko škodo prebivalstva provzročila konec zasedanja deželnega zbcra, je po celi deželi buknil plamen nevoljein s r d i-tosti proti tej bandi ničvrednih subjektov, ki se je polastila kmetskih mandatov in ta plemenita nevolja nad škodljivci cele dežele je privabila na protestni shod rodoljubne može iz vseh krajev Kranjske, da slovesno izrečejo svojo sodbo nad tem počenjanjem. In ta sodba je bila uničujoča in toli znamenitejša, ker šo jo izrekli politično zreli možje, ne pa tisti borni kmetski proletarijat, ki ga zganjajo duhovniki na svoje shode na farovška dvorišča. Danes ve cela Avstrija, kako sodbo imajo o klerikalni obstruk-ciji vsi razsodni krogi kranjskega prebivalstva inve to sedaj tudi vlada. To pokazati je bil namen protestnega shoda in ta namen se je toliko bolje posrečil, ker je s tolikimi težavami pripravljana klerikalno socialistična demonstracija smešno ponesrečila ter pokazala, da so tako krščanski kakor rudeči mokrači popolnoma brezpomembni in brez-vplivni, da sta to strančici, ki se jih kar z mokro cunjo napodi pod klop. • Protestni shod je pa tudi kranjski duhovščini pokazal, da je odbila dvanasta ura in da mora biti pripravljena na najhujše, ako ne krene na drugo pot. Vemo, da je mej duhovniki obilo mož, katerim je ob-strukcija Šusteršičeve klike odprla oči in ki so začeli se ustavljati počenjanju te družbe. Najbolje izpričuje to dejstvo, d a ni in ni tistih zaupnic, ki jih je vodstvo klerikalne stranke naročilo. Kakor običajno, so dobili duhovniki kar ukaz, da morajo obstrukcionistom votirati zaupnice in do-poslane so jim bile kar litografirane re solucije. Toda glej — ti duhovniki, ki so doslej šli z veliko strastjo v boj za klerikalno stranko, so se nakrat začeli puntati. Komaj kak tucat zaupnic in izjav so klerikalci doslej dobili. Pričakovali so, da bo kar deževalo zaupnic, a sedaj komaj kapljajo. Iz posameznih obširnih okrajev ni doslej duhovščina niti jedno za upnice poslala, kar pač opravičuje naše mnenje, da so se ponekod duhovniki začeli puntati proti Šusteršičevemu vodstvu. No, nam je pač vse jedno, kaj se godi v klerikalni stranki in če hočejo duhovniki še naprej slediti dr. Žlindri ali narediti njegovemu vodstvu konec. Protestni shod je duhovščini pokazal, koliko odločnih, zavednih, omikanih in gospodarsko trdno stoječih mož ima na predna stranka v svojem taboru, in to mož, ki so p r i p r a -ljeni voditi boj proti katoliški Žlindri še z ostrej.šim orožjem kakor doslej. Na to naj duhovniki nikar ne pozabijo: dokler ima narodna- napredna stranka inteligenco, meščanstvo in vse imovitejše kmetsko prebivalstvo na svoji strani, dotlej je nepremagljiva. Razpor med narodno napredno in med klerikalno stranko je nepremost 1 j i v. Loči nas cel svet, ali to je mogoče, da se način boja nekoliko ublaži. M i smo v silobranu in kdor je v takem položaju, mora odbijati klin s klinom. Če hočejo duhovniki, da se ta način poostri do skrajnosti, naj slede še nadalje tem Šusteršičem in Brejcem, Jakličem in Schweitzerjem, želi bodo potem, kar so sejali. Protestni sbor jim kliče na glas, da je narodno-napredna stranka pripravljena na vse in da se ničesar ne boji, ker ima na svoji strani može, ki so pripravljeni iti ž njo tudi v ogenj. Protestni shod je pojasnil položaj na vse strani. Zdaj vedo vsi, katerih se tiče, kako je stališče nase stranke, videla je pa tudi cela dežela, da je narodno-napredna stranka podobna armadi, ki je nobena moč na svetu ne užene, armadi, s katero je končno zagotovljena zmaga v veliki bitki za vzvišene ideale narodnosti in svobode. V 1 Jubljaiai, 8 julija. Avstrijsko-ogrska nagodbena pogajanja. Ta teden se začno iznova pogajanja za obnovljenje nagodbe. Ogrski ministri ^pridejo v to svrho na Dunaj.- Alt se ne gre tu le za formalnost, katero je pro-vzročil cesar, ki posreduje med Szeilom in Koerberjem, še ni gotovo. Ogrski listi ne kažejo mnogo upanja, da bi imela nova pogajanja več uspeha kot doslej. Nekateri budimpeštanski listi ostro napadajo Koerberja ter zahtevajo, naj ga krona odstrani. Ogri ne odnehajo niti za las. Sicer pa dospe nagodbeno vprašanje do kritičnega stadija baje šele meseca septembra. Nemiri v Macedoniji. Iz Carigrada poročajo, da so nastali v Macedoniji novi nemiri. V Pakli so se zgrabili ustaši z vojaštvom, a ustaši so bili premagani. 30 Bolgarov je padlo, več jih je bilo ujetih in več jih je tudi ušlo. Klerikalci in socialisti v Belgiji. V Belgiji so si socialisti in klerikalci najhujši politični nasprotniki. Klerikalci so vladajoča stranka ter se zato upirajo splošni volilni pravici, ki jo zahteva delavstvo. Klerikalci so namreč samo tam za splošno volilno pravico, kjer so v opoziciji, kakor n. pr. pri nas! Belgijski delavski voditelji so imeli te dni posvetovanje ter so sklenili, da začno odločnejše protiklerikalno politiko. Profesor bruseljskega vseučilišča Hektor Denis je govoril o novi smeri socialistovske politike ter dejal, da se je cerkev polastila duševnega in moralnega gospodstva nad deželo, zato je Belgija malone že theokratična. Zato se treba upreti z znanostjo in socialno vedo ter z gospodarskim razvojem. Socializem ne pozna meje v napredku — je dejal Denis — zato presega liberalizem, s katerim pa se sme vezati. Take zveze so večkrat potrebne. Uničiti se mora moč cerkve, a vera naj ostane nedotaknjena. Destree in Vandervelde i. dr. pa so Denisu ugovarjali, češ, da socialni demokrati ne smejo hoditi po poti čistega protiklerikalizma, ker to bi jih navezalo na liberalce. Vendar pa je treba pobijati moč cerkve kot glavno oviro, da delavci niso svobodni. Politiki cerkve delajo bolj za kapitalistične kot za verske interese. Belgijski socialisti smatrajo klerikalizem za največje zlo, vendar pa nočejo pobijati ga v zvezi z liberalci ter se nočejo zvati protiklerikalni. Najnovejše politične vesti. Tirolska avtonomija. Italijani stavijo sledeče zahteve: samostojni deželni šolski svet in deželni odbor, delitev veleposestniške kurije in deželnega zbora. Vlada se upira resno samo zadnji točki. — Renunci j acij a nadvojvode Frana Ferdinanda. Mladočeški klub namerava v češkem deželnem zboru predlagati renuncijacijo nadvojvode Frana Ferdinanda, kakor se je to zgodilo v avstrij- Rodinova iziožba v Pragi Če bi bila ta izložba v Ljubljani? Tako ogorčenje bi nastalo v deželi, kakršnega Kranjska še ni videla, in ljubljanske tercijalke bi tako gotovo naskočile paviljon in vse umotvore razbile v prah, kakor je dvakrat dve štiri. Veselo bi bilo, da pride tako »pohujšanje« v Ljubljano; ljudje bi oživeli in pokazali svetu, da reakcija in nazadnjaštvo še dolgo ne položita žezla v naši dragi domovini! Rodin! Slavno je postalo to ime med čehi. Mlado, a že oslavljeno društvo modernih čeških umetnikov »Manes« priredilo je na svojo »moralno, umetniško in finančno odgovornost«, — kakor pravi ponosno, — izložbo njegovih del, kakršne, razun v Parizu, še nobeno drugo mesto ni videlo. Znani arhitekt Kodera, ki je napravil že lepo vrsto modernih stavb v Pragi, napravil je lep, originalen načrt za paviljon te izložbe, slikar Spilar naslikal je efektno dekorativno luneto nad vhodom, VI. Župansky vrlo karakterističen plakat, — Rodinovega Balzaca. Prve praške firme so tekmovale pri raznih stavbnih, dekorativnih in vrtnarskih delih. Češka akade- mija za vedo, prosveto in umetnost, »Umetniška beseda« in društvo čeških žurnalistov so z društvom »Manes« sodelovali na pri reditvi izložbe. Mestni svet kraljevega glavnega mesta Prage je prevzel protektorat, in ko je prišel Rodin na Češko, sprejemali so ga povsod z največjo častjo. Slavni nemški kritik in historik umetnosti Rihard Muther piše o tem: »Bili so to krasni, navdušeni dnevi. Gotovo ni ?amo čisto navdušenje za umetnost, ne samo kult heroja navdajal Čehe, ko so s tako kraljevskimi častmi pozdravljali Rodina. Politika se meša v to. V po-zdravljalnih govorih bilo je slišati ravno one stereotipne besede — o »ozkih zvezah«, o »sprijateljenih narodih«, — ki smo jih nedavno čitali v listih, ko je bil Lou-bet v Rusiji. Ali nič manj ni bilo krasno, ko so se v občudovanja vredni zborovalni dvorani stare mestne hiše vsi voditelji čeških korporacij drug za drugim poklonili pred mojstrom, a ta se jim je v zadregi — skoro nevoljen, da že za živa stoji na piedestalu, — z nekoliko nespretnih besed zahvaljeval. Vriskajoče krasno je bilo, ko se je v svojem staromodnem površniku, z oguljenim cilindrom na glavi vozil iz hotela na izložbo. Goste množice ljudstva so tvorile špalir. Mahalo se je b klobuki, šopki so se metali, vsak dečko je kričal: »Slava Rodinul< Kdor je doživel to sceno, je ne pozabi nikdar. Bilo je to kakor odmev one dobe, »ko je umetnik še hodil s kraljem«, kakor oznanenje dobe, o kateri sanjamo mi nepolitični ljudje«. Na Moravskem jo pozdravljalo umet nika ljudstvo v narodnih krojih — in če so tudi razni banketi, razne glasne ovacije veljale morda več Francozu, kakor umet niku, pod divnim vrtom Kinskega stoji hram, v katerem se dan na dan novi ob-čudovatelji klanjajo velikim'delom velikega kiparja. Avgust Rodin ima zanimivo zgodovino. Križeva je bila njegova pot. Leta 1840. v Parizu rojen, izstavil je leta 1864 prvi svoj umetniški poskus, ali prava njegova karijera se je začela s kipom »Železni vek« 1. 1877., o kateri se je trdilo, da je direkten odlitek mladega moža in šele, ko je Rodin leta 1880. isti kip v bronci ponovno poslal na izložbo, se je priznala umetniška čast njegova in kip je bil od države za Luxembourški vrt nakupljen. Od tedaj je Rodin neumorno delal, vsako njegovo delo je pomenilo strasten boj tradicijam in konvencionalizmu in vsak kip je zbudil pri masi razsrjen odpor. Charles Morice je dejal 1. 1889. o učinku Rodinovih del: »In vsako teh mojstrskih del je bilo povod odurnemn krohotu«. Leta 1880. je pri konkurenci za spominsko grupo »Defense nationale« vposlal »premagano domovino«, katera v obupnem kriku razteza roke, jedna perot je zlomljena in stoji na truplu ubitega vojaka. Ali to je bilo presilno, premogočno, komisija kaj takega ni mogla prenesti. Leta 1883. je začel delati kip Claudea Lorraina za Nancy, 1. 1889. je to delo izložil, ali avtoritete Nancy-a so ta spomenik odbile in šele 1. 1892. se je posrečilo po dolgem boju kip v Nancvju postaviti. S pomnikom Victorja Hugoa za Pantheon godilo se mu je enako. Šele po večletnem boju je prodrl. — Odlitek v sadri je videti v praški izložbi, četudi ne popolno; Victor Hugo sedi gol na pečini in posluša šumenje valov in nadahnjenje tragične muze, zadaj za njim dviga se razburjena postava, — njegov notranji glas. — Model v sadri te »Voit Interieurea je Rodin po zatvoritvi štokholmske izložbe ponudil narodnemu muzeju tega mesta v dar. Muzejski odbor pa je ponudbo odklonil. Zaradi te nevljudnosti ogorčen, se je dal kralj švedski in norveški pri umetniku opravičiti, podelil mu je red in ga prosil, naj model odstopi za njegovo umetniško zbirko. skem in ogrskem parlamentu. — Disciplinarna preiskava se je uvedla zoper rektorja in senat vviirzburškega vseučilišča zaradi razžaljenja naučnega ministra. — Na r u m u n s k o - bol ga rsk i m e j i pri Dobriću so rumunski stražarji ustrelili dva macedoska Bolgara. — Aqui-naldo, znani vodja filipinskih vstašev, je izpuščen. Posebna ladija je tudi pripeljala pregnane Filipince z otoka Juan v domovino— Generalni konzul— menih. Ruski generalni konzul v Solunu, državni svetnik Ilanrinov, pusti politiko ter se naseli kot menih na gori Atos. — B u rs k i generali De\vet, Reitz, Delarev in Botha so se vkrcali v Evropo. — Kraljica Natalija — nuna. Iz Srbije po ročajo, da hoče postati bivša srbska kraljica Natalija nuna. — Volilna reforma na Švedskem. — Nova vlada je za enako volilno pravico mest in kmečkih občin. Vsak državljan, ki je dopolnil 25. leto ter je zadostil vojni in davčni dolžnosti, ima pravico voliti. — Avstralska zvezna vlada je sklonila, da ne pristopi k bruseljski sladkorni konvenciji. Dopisi. Iz Ribnice. Naš »Sušeč« popel se je tako visoko, da že v imenu volilcev brzojave v »častitljivega Slovenca« pošilja ter odobrava surovo obliko obstruk-cije Žlindre, »Podrte peči« & Comp. Rib ničanje poznamo zmožnosti našega župana, kateremu si neki hudobni jeziki nadeli ime »župana od muh«. Tega mi sicer ne trdimo, vemo pa pozitivno, da župan dotičnoga brzojava ni sestavil in ako bi porabil v to vso svojo duševno in telesno moč, brez Brešarja vendar ne odpravi nič, ker ima premalo soli na presti, še manj pa v glavi. Torej, Bog živi našega župana Brešarja! Ko se je zvedelo, da je Brešar imenovan po sili administratorjem v Sodra-žico, zavladalo je občno veselje povsod in to še celo v farovžu, kajti tudi tu jim je presedal. Župan je sklical izvanredno sejo in mežnarček, to je tisti, ki si domiš-ljuje, da ima toliko zmožnosti, da sestavi načrt za novo moderno šolsko poslopje, stavil je predlog, naj se Brešarja voli častnim občanom. Predlog je obveljal, kakor so mati županja rekli: »Morali ga bodo imeti, če se še tako branijo«. Drugi pa pravijo: »Bodemo videli, gospod posiljeni častni občan«. Ker je g. častni občan vedel, da ga razun njegove jate nihče ne mara, trebalo je vendar nekoliko ovacije si preskrbeti in res je g. Brešar zbobnal Marijine otroke da so mu zapeli podoknico in možje kimovci nosili so lampi-jončke. Po končanem petju se je posiljeni jubilant zahvalil za prisiljeno ovacijo. Že so si možje lampijončkarji, kakor Grmek in Zaskednikar, suhe ustnice lizali ter si domišljevali, kako ga bodo pili, kar se zasliši iz množice poslušalcev glas hudomušnega in sicer s tako silo, da je vse prekričal: »Vse vkup ni piškavega oreha vredno«. To je bil sklep ovacije. Brešar jo je popihal v župnišče, gospod dekan je izginil raz okno in lampijončkarji so se s kletvinami milejše vrste razšli, ker so morali, kar je glavna reč, suha grla z vodo mesto z vinom krepČati. Gospod Brešar je pa pri vsej tej neumnosti »pro-iitiral«, pijače le ni dal. V Sodražici so ga veseli, so imeli že novo tlako in so se udali; pazijo naj, da ne zastara. Sinoči, bilo je ob 10., peljal je neki voznik nekega upreženega »šimelna« za uzdo po trgu in živali se je poznalo, da ali je pijana ali pa so pijani tisti, ki so na vozu. Voznik je rjovel, da naj vozi na desno in ni dosti manjkalo, da ni konj za-vozil v stranska cerkvena vrata. Naposled so vendar našli župnišče in gospod dekan se je gotovo ustrašil, ko je v veži zvonilo, še bolj pa, ko je videl šimelna, kateri je bil v pravem pomenu besede pijan. Ako bi Vam slučajno, g. Brešar, ali pa poprav-karsko društvo kak tak popravek poslalo, blagovolite ga natisniti z razprtimi črkami. Cenjeni gg. abiturijentje! Slovencev največji ideal, slovensko vseučilišče na domačih tleh, žal, še ni uresničen, in slovensko dijaštvo je raztreseno po vseh avstrijskih univerzah, ki »e nahajajo, z edino izjemo zlate Prage, v nemških mestih, kjer vlada duh nemškega šovinizma in se tekmuje v sovražnosti proti Slovanom. Edina zavetišča slovenskemu dijaku, prišedšemu na univerzo, so akademična društva. Zbirališče slovenskega naprednega dijaštva v Gradcu, akademično tehnično društvo »Triglav«, obrača se torej do Vas, cenjeni gg. abiturijentje, ki nameravate svoje študije nadaljevati na graških visokih šolah, v trenutku, ko se poslavljate od srednje šole, s pozivom, da pristopite društvu. Tekom 271etnega obstanka vzgojil je »Triglav« lepo število slovenskih mož kre-menitega značaja, ki so danes radi ognje nega rodoljubja in globoke narodno politične naobrazbe, pono* in dika slovenskega naroda, kar Vam bodi porok, da je društvo svojo vzvišeno nalogo, biti drugi dom slovenskega dijaka, vedno vestno in po voljno rešilo. Vsi slovenski in glavni slovanski po litični listi, graški in največji dunajski dnevnik, vsi slovenski in najboljši slovan ski leposlovni listi, slovanske in nemške znanstvene revije, bogata, čez 2000 zvez kov broječa društvena knjižnica,znanstveni in zabavni klubi, zanimiva društvena zbo rovanja itd., so naša sredstva; združevanje slovenskega dijaštva v Gradcu, znanstveno in politično izobraževanje ter pospeševanje društvenega in družbenega življenja je društva namen. V nadeji, da vsi cenjeni gg. abttu rijentje, ki pridete na graške visoke šole izpopolnjevat svojo izobrazbo, pomnožite število »Triglavanov« in a tem moč, ugled in sredstva društva, kliče Vam akademično tehnično društvo »Triglav« krepek »Na zdar!« in »Dobro došli!« Informacije v počitnicah daje predsednik »Triglava«, cand. iur. Štefan Saga-din, Spodnja Polskava, p. Pragersko, kakor tudi drugi odborniki in društveniki, teki m šolskega leta pa društveni odbor v dru štveni čitalnici, Gradec, Heinrichstr. 8/II Z bratskim pozdravom! Za odbor: iur. Sagadin, phil. Volavšek, t. č. predsednik, t. č. tajnikov nam. Dne »/ne vesti. V Ljubljani,. 8 julija. — Osebne vesti. Namestnik drž. pravdnika v Ljubljani g. Viktor Ver-derber je imenovan deželnosodnim svetnikom v Mariboru, okrajni sodnik v Kostanjevici g. Raj ko Doležalek je imenovan deželnosodnim svetnikom in načelnikom okr. sodišča istotam, namestnik državnega pravdnika v Ljubljani gospod dr. Gus tav Smolej je imenovan deželnosodnim svetnikom v Celju. — Poštnim asistentom v Tržiču je imenovan gospod Maiko Svetli č. — Pravosodni minister je imenoval kontrolorja deželne kaznilnice v Gradcu Julija Rabitscha oskrbnikom in nadzornika ženske kaznilnice v Begunjah, Rudolfa Zorattija, kontrolorjem kaznilnice v Ljubljani. — K želez niškemu stavbnemu vodstvu na Jesenice prideta stavbinska pristava gg. Oton Miiller iz Bregenca in M a k s o R o lile na z Dunaja. — Protestni shod. Razen včeraj priobčenih brzojavk sta došli še naslednji dve: Gorenjavas: Živeli boritelji za narodno prosveto! Proč z žlindro. — Narodnonapredni volilci žirov-ski. — Maribor: Pozdravljamo narodno-napredne zborovalce in jim kličemo: Neustrašeno naprej v boju proti klerikalizmu. — Mariborski naprednjak i. — Dr. Lampe v Ribnici. Ta še pavi zastopnik katoliške vere, ta pošve drani zastopnik čiste ljubezni do biiž-nie£a> j©i kakor poroča »Slovenec«, v nedeljo govoril v Ribnici tako-le: »Včeraj, v soboto, pride ves preplašen g. deželni predsednik v škofijo. Škofa ni bilo v Ljubljani. Zato gre h gosp. generalnemu vikarju prosit,'da naj duhovščina ljudstvo miri, »da ne bo kri tekla«. Edini, kateri bi mogel ljudstvo pomiriti, bi bil — škof. Generalni vikar naj vpliva na nas druge, da bomo ljudstvo pomirili. Mislim, da je g. generalni vikar dobro odgovoril gosp. predsedniku. Jaz sem rekel gosp. generalnemu vikarju: Toliko let so bili in udrihali po nas in brez kazni zasra m o v a 1 i škofa. Vse so storili, da bi nas odgnali od ljudstva. Zdaj pa mi nimamo vzroka, da bi šli na cesto in s svojimi hrbti prestregli udarce, ki so namenjeni našim nasprotnikom.« Mi skorej nismo verjeli svojim očem, ko smo to čitali! In ta tonzurirani paglavec je kandidat za semenskega profesorja! Prav resen kandidat! Je li mogoče, da more katoliški duhovnik tako poživiniti! V nedeljo je imela kri teči — po želji ne katerih pobožnih ljudij, med kojimi se je nahajal tudi Evgen Lampe. Mi ne vemo, kaj je storil gospod deželni predsednik. Za svoje korake nam tudi odgovoren ni. Pač pa vemo, da je odgovoren za mir in red v deželi. Tudi vemo, da mu pri tem ni treba čisto nič preplašenemu biti. Pomigne s prstom, pa maršira vojaštvo, in razsajajoča duševna faki naža a la dr. Lampe se bode od trepeta poskrila po krtovih luk njah! Če se je vzlic temu gosp. deželni predsednik odločil za milejša sredstva, če je pri tem obrnil se do škofa, ki mora biti proti prelivanju človeške krvi, dela to njemu in njegovemu srcu vso čast! Kak lepši poklic pa mora imeti katoliški škof in katoliški duhovnik sploh, nego biti zastopnik miru! Ali naj so pri nas duhovniki zastopniki prelivanja krvi! Če bi šlo po željah Lampeta, ki se je iz barona Heina v Ribnici — prej kot ne pod protektoratom ondotnega »miroljub nega« dekana! — tako neusmiljeno nor čeval, postali bi vsi duhovniki mesarji in škof ljubljanski bil bi prvi vseh me sarjev! Res izborni človekoljubi so to! Stvarf pa ima še drugo lice! Ti surovi farji — vsak drug izraz bil bi neumesten — hočejo, kakor kaže Lampetov ribniški nastop, postati p r a v i apostoli poulič ni h pretepov. Ta razdivjana tolpa ape-luje kar naravnost do ulice, do moba, in komaj čaka, da bi se prelilo nekaj Člo veške krvi, za kojo je, kakor znano, prelil sam Krist svojo kri na le3U svetega križa! Ali pri tem — in tu se začne zgoraj omenjeno drugo lice! — pa ne bodo tepeni sami liberalci. V nedeljo na primer bi bili naprednjaki tistih par sto bledih Nežic, katere sta Štele in Gostinčar pred »Narodni dom« privlekla, kar v trenutku in brez težave v zemljo pomendrali, da bi ne bilo ostalo druzega, nego par pohoje-nih krot! Če hočete poulične boje, dobro — ali potem bodo tepeni — tudi duhovniki! Posebno tiste duševne in telesne pckveke mej njimi, ki hrepene — po človeški krvi! Potem bo dr. Evgen i j Lampe tepen desetkrat vsak dan! Ali na to pa bo s polnim grlom kričal po baronu Ileinu in njegovi policiji! Taka je tonzurirana ta sodrga ! In tako moraš ž njo govoriti, kakor o predstojećem, ker te drugače ne ume! Sedaj se pa naj Lampe, bodoči semeniš k i profesor, še dalje šali iz mož, ki so proti prelivanju človeške krvi! Sramota! — Kaj je cerkveno premoženje? Na shodu v Ribnici se je dr. Lampe dotaknil tudi tega vprašanja. Klerikalci nikdar ne govore radi o cerkvenem pre moženju, nego ga vedno prikrivajo in taje. Naravno! Kaj bi pa rekli ljudje, ko bi vedeli, da ima cerkev na tisoče milijonov premoženja, na tisoče milijonov denarja, ki so večinoma izprešani iz ljudstva? In tako se je tudi dr. Lampe prav imenitno ognil bistvu vprašanja »Kaj je cerkveno premoženje?« Glasom »Slovenca« je dejal: Kaj je cerkveno premoženje? To so naše cerkve, naši kelihi, mašni plašči itd., in čegavo je to? To je nas vseh! In »Slovenec« dostavlja, da so bili ribniški kmetje tako zabiti, da so to Lampetovo farbarijo »živahno odobravali«. Res je, da je nekaj cerkvenega premoženja investiranega v cerkvah, kelihih in plaščih, a to je le majhen del. Kje pa so ostali nešte-vilni milijoni? Kaj Lampe nič ne ve o širnih posestvih, o velikanskih gozdih, o znamenitih grajščinah, o velikih žagah in tovarnah, ki jih ima cerkev, ali nič ne ve, koliko tisoč milijonov gotovega denarja ima cerkev plodonosno naloženega? Cerkev ne seje nič in ne žanje nič, milijoni pa se ji hitro množe, saj se ne zadovoljuje z obrestmi, ampak vedno upije: Dajte, dajte, dajte, ljudje božji! Sicer pa cerkev ni gradila mrtva roka, ampak plačajo jih verniki. Saj duhovniki ravno zato tako silijo, da se grade nove cerkve, ker se s t e m m n o ž i cerkveno premoženje. Ljudje dajo denar, ko je poslopje gotovo, je pa last cerkve. Lampe mora ribniške katoličane smatrati za velike tepce, ker se jih upa pitati s takimi otrobami in če so ti ribniški katoličani Lampetovo farbarijo živahno odobravali, potem ima Lampe pravo sodbo o njih. Pametni ljudje pa so Že davno spoznali, da je le imel prav tisti nemški pesnik, ki je dejal: Cerkev ima tako dober želodec, da tudi krivično imetje lahko prebavlja: »Hat schon ganze Liinder aufgefreasen, und doch noch nicht sich uberessen«. Da je zdaj dežela Kranjska na vrsti, to čutimo vsak dan. — Prost gospod dr. Elbert nam piše: V 151. številki »Slov. Naroda« z dne 4 t. m. je slav. uredništvo prineslo pod naslovom: »Gospod prost Elbert« moj popravek glede poravnave med dr. Šuster-šičem in dvornim svetnikom Šukljetom. Dostavilo se pa je: »Gospod prost je naš članek slabo razumel. Naš dopisnik je hotel reči, da je gospod prost posredoval med Missio in Šukljetom, ne med Šukljetom in Šusteršičem«. Vsled tega in resnici na ljubo prosim, da se objavi tudi še sledeči popravek: Ni res, da bi jaz kdaj posredoval med g. kardinalom Missio in g. dvornim svetnikom Šukljetom. Res pa je da nikdar nisva z g. kardinalom o tej zadevi govorila. — V Novem mestu, 6. julija 1902. — Dr. Elbert, prost. — „Slovenijani" pri delu! Piše se nam: V nedeljo sem se vozil s Sokoli v prijazni Kamnik. V kupeju bila sta mlada duhovnika, prav mlada, prej kot ne komaj iz semenišča odslovljena. Vzlic temu sta poznala vse gospodarske težnje celega sveta; in prav modro sta govorila o pozitivnem gospodarskem delu in o drugih takih frazah novodobnega gospodarskega organiziranja po Slovenskem. Malo prej kot smo se odpeljali, vstopil je mlad človek, a komaj je opazil omenjeni dve duhovski posodici, zaiskrili sta se mu očesi in takoj se je predstavil: ta in ta, akademik, člen »Slovenije« dunajske, sedaj pri pozitivnem delu na Kranjskem! Duhovnika sta tega akade-mičnega usiljenca nekaj časa pisano gledala. Postala pa sta kmalu prijaznejša, ko jima je »Slovenijan« navdušeno pripovedoval, kako je Ferjančič mlajši v teku jednega semestra zatrl in zamoril stari duh, ter društvo (V veliko veselje Kob-larja in njegovega »Slovenskega Lista«! — Op. stavca) prevel z novim duhom, to je z duhom pozitivnega dela. To pozitivno delo mi je prav dopadlo, posebno pri državnih skušnjah tako pozitivno delo ne škoduje. Nekoliko bolj debelo sem pa gledal, ko je ta učenec Ferjančiča mlajšega pričel duhovskima znancema na široko in dolgo razkladati, kako se »Slovenija« in »Danica« prejšnje čase nista mogli videti, da pa zdaj že prav pridno med seboj občujeti, tako da ni mnogo razločka med »Slovenijani« in »Daničarji«. Mladima popičema je vse to tako dopadlo, da sta novodobnega »Slovenijana« v Jaršah, kjer sta izstopila, kar s sabo potegnila, kar mi je bilo jako všeč. Kje se je ta trojica pozneje še objemala, ne vem. »Slovenijo« pa poživljam na pozitivno delo! Kaj, ko bi sedaj »Slovenijani« porabili počitnice, pa bi romali po farah, ter se korporativno vdinjavali za ministrante. In če bi bil tuintam mežnar malo zadržan, pa bi »Slovenijani« lahko tudi malo pozvonili proti toči in nevihtam. Z Bogom, gospod urednik! — Javna telovadba sokolskoga naraščaja se vrši danes zvečer ob 8. uri v sokolski telovadnici v »Nar. domu«. Opozarjamo še enkrat vse prijatelje telovadbe na ta zanimivi prvi nastop naših najmlajših telovadcev. — Javni produkciji gojencev »Glasbene Matice" dne 3. in 5. julija sta se zelo imenitno obnesli. Obširno poročilo še prinesemo. — Umrl je včeraj po dolgi bolezni g. Ivan Kovač, svoj čas faktor »Nar. tiskarne« in potem solastnik sedaj Kleinove tiskarne. — V Slovenjem gradcu je včeraj nagloma umrl iskreni rodoljub g. Ivan Saje. Lahka mu zemljica. — Letošnja XIV. glavna skupščina „Kaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" se bo vršila 14. 15. in 16. avgusta v Trstu. Ob tej priliki namerava pripravljalni odbor za prireditev zborovanja prirediti poučni izlet v Benetke na Llovdovem parniku »Leda« ali »Selene«, ako se bo zglasilo zadostno število udeležencev. 10. številka »Učiteljskega Tovariša« z dne 1. julija je objavila dotični poziv. Iz tega povzamemo, da bi se odpeljali izletniki iz Trsta 16. avgusta ob 2. uri popolnoči in dospeli v Benetke po 5 do 51/! urni vožnji ter se vrnili v Trst 18. avgusta okoli 1. uri ponoči. Da bode pripravljalni odbor vedel za določeno Število oseb, naj se vsakdo, ki se misli udeležiti tega zanimivega izleta, zglasi pri gosp. Antonu Germeku, učitelju pri Sv. Antonu blizu Trsta in mu pošlje 5 K; toliko velja vožnja tja in nazaj. Pričakujemo, da se ne bo zglasilo samoučiteljstvo, temveč tudi neučitelji v mnogobrojnom številu za ta velezanimivi izlet saj se jim ponuja najlepša prilika, da si ogledajo vse znamenitosti tega mesta. Vodstvo zaveze. — Javna prošnja. Ker sestavljam bibliografijo za Zbornik »Slov. Matice« za 1901. 1., prosim vljudno vse gospode ravnatelje, profesorje in učitelje srednjih in ljudskih šol, ki so v šolskih izvestjih objavili kak sestavek znanstvene ali poljudne vsebine, da mi ga blagohotno pošljejo v uporabo. Istotako so na-prošeni tisti gg. pisatelji, ki so dali ponatisniti kak spis, da me na isti način podpirajo v mojem poslu. Oboji spisi se vrnejo, če dotični gospod pisatelj želi to. Hoče pri Mariboru, 5. julija 1902. Dr. K. G 1 a s e r. — Iz Šiške se nam piše : Od čistega prebitka veselice pri Koslerji dne 29. junija v znesku kron 618 57 določil je združeni odbor Ciril-Metodovi družbi kron 200, Vodnikovemu domu kron 160, »Sokolu« kron 23087; kot nagrado za postrežbo g. Emil Keržišniku kron 20, slikarju g. Waldsteinu kron 6 in za neko poškodbo kron 2. — Ustanovni zbor »Sokola« v Šiški bo prihodno nedeljo, dne 12. t. m. popoldne ob 2. uri v čitalnici. Na to zborovanje se vljudno vabijo vsi dosedaj oglašeni č. člani »Sokola« in oni, ki se za mlado započeto društvo zanimajo. Primerna telovadnica bo v hiši čitalnice in s prvim avgustom se bo delo »Sokola« pričelo. — Napad lovskih tatov. V soboto zvečer je bil grof Lichtenberg ml. iz Ljubljane na lovu v Rakitni. Ob ijl8. uro zvečer sta nakrat stopila dva moža iz grmovja. Natančno jih ni bilo razločiti, le toliko se je videlo, da sta črna v obrazu, kakor bi imela brado, a če je bila brada naravna ali umetna, se ni spoznalo. Jeden teh kmetski oblečenih mož je rekel svojemu tovarišu: Ti boš tukaj ostal, jaz pa pojdem naprej. Ker sta bila oborožena, je grof Lichtenberg takoj slutil, da sta tatinska lovca in je stopil proti njima ter zaklical: Kdo pa je? Moža sta na to stekla, mladi grof pa je pogumno pohitel za njima in jima prestrigel pot. Zdaj se je jeden tatinskih lovcev obrnil proti njemu in nanj ustrelil. Strel je šel mlademu grofu tik čez glavo, tako blizu, da je slišal šibre žvižgati. V takem položaju ni preostalo druzega, kakor iskati rešitve v begu. Grof Lichtenberg je stekel in hitel proti vrhu, tatinska lovca pa sta jo uda rila za njim. Na vrhu se je grof ustavil za neko hojo in zaklical: Ali imata pravico tod jagati? Tatinska lovca pa nista dala odgovora, nego še hitreje tekla proti njemu. V tem nevarnem položaju je mladi grof prijel za puško in dvakrat vstrelil v zrak, da bi preganjalca preplašil. A lovska tatova se nista dala ugnati, nego sta tekla proti grofu. Ta pa, mlad in hiter dečko, je zdirjal kaj je mogel in srečno ušel smrtni nevarnosti. Stvar se je naznanila orožništvu. Kdo sta storilca, se še ne ve. Tatinski lovci v tem okraju so jako drzni. Pred leti, ko je ta lov imel še grajščak g. Galle v zakupu, sta prišla dva tatinska lovca, ko je bila večja ljubljanska družba na .lovu, kar na »štant« nekega višjega uradnika. Sluti se, da sta napadalca na mladega grofa Lichtenberga dva moža iz Beča pri Otavi v cerkniškem okraju. Ko je pred 4 leti vrhniška lovska družba prevzela ta prej Galletov lov, je lovski čuvaj Valentin Bogataj dobil dva znana tatinska lovca, oba posestnika iz Beča, v tem revirju. Tatinska lovca sta bila tedaj obsojena vsak na tri mesece. Grozila sta Bogataju vedno, da se mu maščujeta in Bogataj se je vsled tega preselil v Goričico in se še z družbami ni upal na lov. Pred tremi tedni se je Bogataj zopet preselil nazaj v Rakitno, v bližino omenjenih dveh tatinskih lovcev. Ker sta ta dva še vedno žugala, da Bogataja ubijeta, se sodi, da sta tudi ta dva napadla grofa Lichtenberga, seveda v mnenji, da imata pred seboj Tinčeta Bogataja. Upamo, da pojasni sodna preiskava to stvar. — Samci rakovske okolice prirede v nedeljo 13. julija t. 1. vrtni koncert z vojaško godbo št. 96 pešpolka vitez pl. Cattinelli iz Reke pri g. A. Bele na Uncu pri Rakeku. — Nezgode. V Kolpi je pri Glad-loki utonil Jos. Bauei iz Laz v kočevskem okraju. — V Podobovi vasi v po-stojinskem okraju je na potu iz gostilne umrl znan pijanček Ludovik Medotto. — V gozdu »Stari laz« pri Bukovšici so našli 721eto beračico Jero Dagarin iz Knap v škofjeloškem okraju mrtvo. Padla je pri zbiranju suhljadi in se zadušila. — Delavec Jakob Otrin, doma v Doleh v logaškem okraju, je v Jesenicah utonil v tovarniškem kanalu. — 151etni pastir Ant. Brauc iz Rateč je pri trganju belic padel s Planine in se ubil. — S Koroškega se nam piše: Blizu Beljaka je umrl vpokojeni župnik gosp. Ivan Globočnik v starosti 69 let. Globočnik, doma iz Mošenj na Gorenjskem, je dolgo let služboval v Pontablju. Bil je narodnega mišljenja, a se v politiko ni čisto nič utikal, sicer pa v Pontablju tudi ni imel prilike v to. Po svojem mišljenju je bil pokojni župnik Globočnik odločen pristaš narodno-napredne stranke in prav tako odločen nasprotnik klerikalizma. Bodi mu zemljica lahka! — Dekliške meščanske sole na Štajerskem. Ptuj že ima svojo dekliško meščansko šolo, Celje pa jo tudi dobi v najkrajšem času. V sedanjem zasedanju deželnega zbora sta se zopet vložila dva utemeljena predloga za ustanovitev takih dekliških šol v Judenburgu in v Voitsbergu. Deških meščanskih šol že imajo Nemci na Štajerskem 19, kmalu bo še toliko dekliških, dočim nima tretjina Slovencev nijedue deške ne dekliške meščanske šole. — Mlad samomorilec. Iz Mure so potegnili v Gradcu truplo 141etnega E. Bosvvirtha, ki je skočil v vodo iz jeze, ker mu ni pustila mati iti — kres gledat. — Nezgoda na železnici. V Gradcu je sinoči povozil vlak strojevodjo J. Vyhlasa. Pokojnik je zapustil 7 nepreskrbljenih otrok. — Stavka v Trstu. Včeraj so začeli stavkati vozniki, ki privažajo in odvažajo blago s kolodvorov in ladij. Vseh stavkujočih je 650. — V istrskem deželnem zboru je prišlo v sobotni seji med slovenskim govorom posl. Trinajstiča do hrupnih prizorov na galeriji, zaradi nekega medklica, ki ga je storil glede galerije posl. Mandić na deželnega glavarja, je nastalo nespora-zumljenje in vrišč, vsled česar se je morala seja pretrgati. — Bika na vozu. Na današnji semenj so pripeljali iz Doba bika na vozu. Bik se je po poti gonjačem uprl, se vlegel na tla in ni hotel iti dalje. Naložili so ga na lojterski voz in pripeljali v Ljubljano. Bik se je na vozu odpočil in ko so ga na Predovičevem dvorišču izložili, je bil tako živ, da ni pustil nobenega človeka blizu. Postavili so okoli njega vozove, mu dali zanjko okoli vrata in ga pritisnili k vozu, da mu je mogel gonjač dati rinko v nosnice. Nato se je bik vlegel spet na tla in ni hotel vstati. Neki mesarski pomočnik mu je vlil liter vode v uho, takrat pa je bik planil pokoncu in se hotel zagnati v ljudi, ki so ga gledali, a ni mogel več. Gonjači so ga obdržali na vrveh. — Velika nezgoda bi se bila včeraj popoludne spet lahko pripetila na električni cestni železnici. Neki kolesar je vozil po Poljanski cesti. Nasproti sta mu prišla neki tovorni voz in električni voz. Kolesar se je moral med tema peljati, a naenkrat je padel s kolesa na železniČni tir le nekoliko oddaljen od električnega voza. Voznik, ki je bil že opazil, kaj namerava kolesar in je vsled tega počasneje vozil, mogel je še električni voz pravočasno ustaviti in preprečiti vsako nesrečo. — Beračici sta se stepli vče raj zvečer v Frančiškanskih ulicah pri raz-deljenju miloščine. Policaj je moral napraviti mir. — Čez Ljubljanico plavati je hotel danes ponoči na Trnovskem pristanu neki dijak, kar pa so mu drugi zabranili. — Čoln spustili so danes ponoči neznani zlikovci posestniku Francetu Novaku v GradaŠkih ulicah. Čoln je plaval po Ljubljanici do šentjakobskega nabrežja, kjer sta ga dva gospoda ujela in potegnila k bregu. Gospoda sta zahtevala za to dve kroni najdenine, katere sta tudi dobila, a ju oddala družbi sv. Cirila in Metoda. — Piske utihotapiti je hotela v mesto posestnica M. S. na Karlovski cesti. Skrila jih je pod sedež v električnem vozu, a so jih dobili. Morala je plačati kazen, dasi je nerada to storila. — Z rešilnim vozom so prepeljali v deželno bolnico Marijo Mrak, služkinjo iz Radovljice. V šali jo je sunil neki fant v kuhinji, da je padla vznak čez železni lonec in si zlomila križ. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 69 oseb. — V kazinski stekleni salon sta lučala včeraj zvečer dva lOletna dečka kamenje in pobila tri šipe. Gostje so že mislili, da se je izvršil kak atentat, a dečka sta le v šali metala kamenje. — Izgubljene reči. Na potu od Marije Terezijo ceste po Dunajski cesti, Predilnih in Kolodvorskih ulicah in nazaj na Marije Terezije cesto po Miklošičevih in Sodnijskih ulicah je bila izgubljena zlata verižica z zlatim medajlonom. — Na poti od Bleiweisove ceste po Knallovih ulicah do pošte je izgubil neki dijak zlat prstan. — Krojaški pomočnik F. J. je izgubil v mestu srebrno verižico. — Strelski klub „Triglav" ima danes zvečer ob 8. uri prijateljski sestanek, združen s keglanjem v gostilni pri »Kroni«, na katerega se vljudno opozarjajo vsi člani, da se ga polnoštevilno udeleže v svrho končnega dogovora gle le nameravanega izleta v Vintgar. Sklicatelj: Miha. — V prid dijaške ustanove. Proda se Janeza Marinka senožet v Trnovskem logu v obsegu 3 oralov in 382 sežnjev, cenjena na 1813 K. Natančneje poizve se pri finančni prokuraturi v Ljubljani, na kar opozarjamo naše cenjene čitatelje. _ * Najnovejše novice. Nesreče na železnici. Pri PJznju sta trčila dva tovorna vlaka skupaj ter je pet voz zdrknilo s tira. En kurjač je hudo ranjen. Med Gilstrowom in Rostockom sta trčila osebni in brzovlak. En otrok je ubit, jed-najst oseb je ranjenih. Blizu Glovesville pri New Yorku je odpustilo zaviralo pri vlaku, vozečemu navzdol. Z veliko naglico je vlak dirjal v dolino, treščil med potoma ob druge vozove, da sta ob^ padla v globino 100 m. Ubitih je 15 oseb, ranjenih pa 29. — Pol milijona revežev pogoščenih. Za sobotno pogoščenje 500 tisoč londonskih revežev na kraljeve stroške se je porabilo med drugimi pripravami 250.000 funtov mesa in ^560.000 funtov čokolade. — Prvi ženski urarski pomočnik na D u n a j u je Gizela Eiben-schitz, ki je bila v soboto oproščena ■— Rodbinska drama. V neki vasi blizu Brna je bilo prodano posestvo zakonskih Slezak. Dan pred eksekucijsko dražbo je žena ustrelila dva svoja otroka, dočim ji je najstarejša hčerka ušla. — Žrtva ljubezni. Na nekem travniku zunaj Dunaja so našli 171etno šiviljo Karolino K. ustre ljeno, zraven pa smrtno ranjenega 191et-nega Fr. Pfandlerja. — Potres v Solunu. V soboto so imeli v Solunu zelo hud potres, ki je trajal dvanajst sekund a in zahteval nobenih človeških žrtev. — Oropani turisti. Neka dunajska družba, dva gospoda in pet dam, so bili baje pri izletu v Tatra gorovje oropani. Seveda se bo dogodba, bodisi resnična ali ne, pisala na rovaš Slovanov. — Chamberlain ponesrečil. Včeraj je padel v Londonu minister Chamberlain z voza ter se na čelu hudo ranil. — Nov vojaški učni zavod. Vojno ministrstvo namerava na Nižje Avstrijskem ustanoviti vojaško uči-lišče z 8 razredi za 240 gojencev. * Velikansko podzemsko jamo, najbrže največjo sveta, so našli nedavno štirje pogumni hribolazci blizu vasi Stal-den v Muotta-dolini v Švici. Raziskovalci so prehodili v dveh dneh 2750 m pod zemljo ter našli velikanske dvorane, polne najlepših kapnikov ter podzemske hudo urnike tako močne, da bi lahko gonili žage. * Testament čudaka. V San Franciscu je umrl nedavno bogati Španjol Juan Pardo, ki je živel s svojimi sorodniki v hudem sovraštvu. Zato pa je napravil oporoko, v kateri zapusti svoje premoženje onemu izmed sorodnikov, ki ga najbolj črti. A srečni dedič pa mora nositi celo leto nepretrgoma obleko iz same kožuhovine, tudi hlače in klobuk morajo biti podšite s krznom. Prvi, ki je poskusil doseči to čudno dedščino, je bil zelo rejen gospod, zato pa se je že po 14 dneh skesal. * Produkcija piva v Avstro-Ogrski. Izdelovanje piva pri nas nazaduje. Dočim je bilo leta 1900 v Avstriji še 1428, na Ogrskem pa 98 pivovarn, bilo jih je leta 1901 le še 1388 v Avstriji in 95 na Ogrskem, tedaj skupno manj 43. Vsled tega se je tudi izdelalo lani za 233.691 hI piva manj kot 1. 1900. Društva. — Veliko ljudsko slavnost priredi pevsko društvo »Ljubljana« dne 3. avgusta t. 1. Podrobnosti in natančni vspored se pravočasno naznani. Na to naj se cenjena društva blagovolijo ozirati. — Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" v Ljubljani je priredilo v nedeljo, 6. julija svoj prvi veliki semenj v Spodnji Šiški na Koslerjevem vrtu. »Semenj« se je ob-nesel, kakor vse »Slavčeve« prireditve, prav izvrstno. Oder za pevce in godbo je bil okrašen z narodnimi zastavami ter s sejmarsko robo. Aranžma je bil prav okusen in originalen. Otvoritev semnju se je izvršila s promenadnim koncertom vojaške godbe, ki je pridno svirala in dodala več točk. Nato se je začela ljudska veselica s petjem in glasbenimi točkami. Zbor je zapel tri tučke: J. Čerin: Zbor »Domu«; K. Mašek: »Kdo je mar», veliki zbor s tenor- in bariton samospevom ter spremljevanjem orkestra; samospeva sta prav lepo zapela gg. J. L u m b a r in A. Debevec; A. For-ster: Zbor »Njega ni«. Petje je vodil pevo-vodja gosp. Benišek. Petje je bilo dovršeno in je želo mnogo zasluženega priznanja. Zlasti je ugajala druga točka. Na semnju je bil med drugim postavljen velik muzej starin iz »Komarjeve« pradobe in strelišče na dobitke. Razun tega se je prodajalo razno sejmarsko blago, sladkarije, šopki, razglednice i. dr. »Semenj« je bil vzlic raznim drugim veselicam prav dobro obiskan ter je posetnike zadovoljil vsestransko. — Pri tej priliki pa bi zopet apelirali na tovarištvo narodnih društev, ki mejsebojne konkurence ne potrebujejo. »Slavec« je za ljubljansko socialno življenje prezaslužno društvo, ki rado in dobro sodeluje povsod, kjer treba. Zato zasluži, da se nanje ozira in da se mu vsaj v mestu ne dela ovir. Zadnja veselica je bila po svojem vsporedu in po svoji prireditvi vseskozi lepa, okusna in zabavna, zato bi bilo pričakovati večje vdeležbe iz najboljših naših slojev. Ali vrt je bil vzlic temu docela poln ter moralni in gmotni vspeh najlepši! — Veselica, katero so priredili c. kr. poštni in brzojavni uslužbenci v nedeljo 6. julija, je bila jako dobro obiskana. Šaljiva pošta je prav dobro poslovala, posebno pri telefonu je bilo jako veliko razprodanih govorov in pri tem silno veliko smeha. Obiskali so veselico mej drugimi tudi g. Ferdinand T o m a ž i ć, c. kr. poštni nadkontrolor, gosp. Karol B u-tarec, c. kr. poštni nadolicial in več drugih gosp. poštnih uradnikov in uradnic. Pevski klub je tudi kakor prvikrat nastopil in svojo ulogo prav dobro rešil. Tudi ljubljanska društvena godba je prav pridno igrala. Občinstvo je bilo jako zadovoljno z veselico- Književnost. — Julske Alpy. Českoho pruvodce po alpskych zemich slovanskych čast druha. Vydal Cesky odbor slovinskoho alpskeho društva. — Pred dvema letoma je izdal L. Mareš knjižico: »Saviiiake Alpy«. Zanimanje, ki se je obudilo med Čehi po tej knjižici za turistiko v naših planinskih krajih, je napotilo »Češke alpsko društvo«, da nadaljuje izdajanje sličnih slovanskih Baedeckrov. O knjižici sami omenimo le, da je v istini krasno pisan turističen spis o našem Bledu, Trbižu, Bohinji itd. Zanimiv pa je tudi splošni članek v knjižici »O neobhodno potrebnih zahtevkih za planinska potovanja«. Knjižica je vredna, da jO prav toplo priporočamo slovenskim hribolazcem. Telefonska in brzojavna poročiia. Dunaj 8. julija. Zdaj je tudi , Va-terland" zapustil Šusteršiča. List sicer ponatiskuje Šusteršičev dopis o nedeljskih dogodkih, dopis, ki kar mrgoli najnesramnejših laži, vendar dostavlja, da mora početje Šu-steršičeve stranke odločno obsojati. Dunaj 8. julija. Šusteršič toži tudi „Slavische Correspondenz". Bolcan 8. julija. Tu se je vrši shod Nemcev iz južne Tirolske, na katerem se je razpravljal projekt o avtonomij i Trentina. Zborovalci so se izrekli proti temu projektu. Grabmaver je zaman miril. Izreklo se je, naj Nemci ta projekt z obs trnke'jo preprečijo. Borzna poročila. Žitne cene v Budimpešti dne 8. julija 1902 j Termin. Pfienica za oktober . . . „ „ april 1903 . . Rž „ oktober . . . Koruza „ avgust . . . „ „ maj 1903 . . Oves „ oktober . . . Efekti«'. Mirno ; nespremenjeno. za 60 kg K 726 „ 05 „ 758 ,. BO „ 613 „ BO „ „ 603 ,, BO „ „ 5 09 „ BO „ .. 6 66 Zahvala. Gospod dr. Rupert Bežek, c kr. notar podaril je Šišenskemu rSokolu" zadružni delež posojilnice v Zatičini v znesku 20 K, čitalnični knjižnici pa 4 knjige. Odbor je bil teh daril, ki enačijo posebno simpatijo za mladega Sokola in Čitalnico ter priznavajo važnost teh narodnih ustanov v Šiški, izredno vesel in je votiral blago rodnemu dariteljn g. dr. Bežeku iskreno zahvalo Zastarano zaprtje in zlata žila! Rogaški ■ „Stvria-vrelec" SO (1533) vselej dobro obnese. Mateorologično poročilo. Viima nad morjem SCd'2 m. Srednji ir»6ni tlak 7S6'0 mm. Julij Cas opazovanja Stanje barometra v mm. t9 %+ S S tS i Vetrovi Nebo 11 is * > 7. 9. zvečer 737 6 222 si. jug del. oblač. g 8. ■ 7. zjutraj 2. popol. 737 6 7356 191 321 si. se ver sr. j zahod del. oblač. jasno O O Srednja včerajšnja temperatnra 221°, nor-male: 1950 Ivan Kovni*) revident v računskem oddelku c. kr. finančnega ravnateljstva, naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov protresujočo vest, da je njegov presrčno ljubljeni oče, blagorodni gospod Ivan Kovač tiskar po dolgi mučni bolezni dne 7. julija t. 1. ob V411. uri dopoludne. previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Truplo nepozabnega ranjcega bode v sredo, dne 9. jalija t. L, ob 5. uri po-poludne v hiši žalosti, Radeckega cesta St. 11, svečano blagoslovljeno in potem na pokopališču pri sv. Krištofu položeno k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvah. (1691) Predragega pokojnega priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, dne 7. julija 1902. I Jerlea JBIzovlear roj. Peer naznanja v svojem in v imenu svojega sina 1'rana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo našega ljubega soproda, oziroma očeta, sina, brata, svaka in strica, gospoda Frana Bizovičar-ja sprevodnika juž. žel. danes ob polu 12. uri dopoludne, po dolgi mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 49. letu njegove starosti poklicati na oni boljši svet. Truplo nepozabnega ranjcega bode v sredo, dne 9. julija t. 1., ob polu 6. uri popoludne v hiši žalosti, Resljeva cesta St. 23, svečano blagoslovljeno in potem na pokopelišču pri sv. Krištofa položeno k večnemu počitku. (1586) Sv. maše posmrtnice se bodo brale v raznih cerkvah. Predragega pokojnika priporočava v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 7. julija 1902. Zahvala. Za mnoge dokaze presrčnega sočutja, ki so nam v tako obilni meri došli od blizu in daleč povodom nenadne izgube sina, oziroma brata, gospoda Ivana Verovšek-a izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Posebej se Se zahvaljujemo za krasne darovane vence ter za mnogobrojno udeležbo k zadnjemu počitku dragega nam pokojnika. Vsem prisrčni Bog plati! V Ljubljani, dne 7. julija 1902. (1575) Žalujoči ostali. Špage vsake vrste domačega in tovarniškega izdelka, kakor tudi za vreče vezati, sirovega konca, ponuja samo za preprodajalce ali večje odjemalce Ivan Kordik trgovina galanterije in drobnine na debelo in drobno (1457—3) Ljubljana, Prešernove ulice ši. 10—14. Krasno letovišče na Gorenjskem, v Mostah, posta Že-rovnica, poleg železniške postaje, obstoječe iz 3 lepih, parketovanih sob in 1 kuhinje, se ceno odda. Pojasnila daje posestnik Simon Mežek tam. (1578—1) Firm. 213. Einz. II. 71/1. Eintragung einer Einzelfirma. Eingetragen wurde in da« Register tur Einzelfirmen: ljaibaeh, Marienplatz Nr. 1. I ran/. Moleti«-, Manufakturvvarengeschaft. Inhaber: Franz Dolenc, Handelsmann in Laibach. 14.. I&. liantlesgerielat. Laibach, am 4. Juli 1902. (Vpisala se je v register za posamezne tvrdke: Ljubljana, Marijin trg št. 1. Franc Dolenc, trgovina z manufakturnim blagom. Imetnik: Franc Dolenc, trgovec v Ljubljani. C. kr. deželno sodi&če. Ljubljana, dne 4. julija 1902.) (1568) najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-117) ITajboljše sredstvo je amerikanski Tanglefoot ki se dobi v vsaki boljSi prodajalnici po 5 kr. pola. Vodovode za mesta, vasi, pristave, zavode, posestva, toplice, bolnice i. t. d. napravlja Ant. Kunz Morav. Granice c. kr. dvorni zalaga- telj. Ta tvrdka je ustanovila, kakor se more izpričati s pohvalnimi spričevali, vodovode v 42 mestih, 494 občinah, na več sto velikoposestvih in obrtnih zavodih, ter je največji in najstarejši slovanski zavod v državi za pridobivanje vode. (1088) Prospekti zastonj. b (10) IS Zenitna ponudba! Trgovec v večjem trgu na Spodnjem Štajerskem, 38 let star, samec, katoličan, premore v vsakovrstnem blagu do 30.000 kron vrednosti, jeli v zakon stopiti z gospodično iz boljše meščanske ali trške hiše od 20—26 let starosti, ki ima tudi o trgovini nekaj pojma, je slovenskega in nemškega jezika zmožna ter premore od 8 do tO.OOO goldinarjev. Samo resne ponudbe s sliko se sprejemajo in slike Pod strogo molčljivostjo vračajo. Ponudbe brez imena se zavržejo. Ponudbe naj se pošiljajo na uprav-ništvo „Sloven. Aaroda" pod šifro BVSSPOJ^A 500". Molčljivost se Zahteva in zagotavlja. (1683—i) Ces. kr. avstrijski državne železnic«. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1902. leta. OAhcŠ is Ldabljace j f. kol. Pro?a 5ei Trblft. Ot 12. uri 24 m po noii osobni vi«k v Trbii, Beljak, Celovec, Framseusiett*, Iuomost, Monakovo, Ljubno; tem ks-KlLa) v Aaa.ce, Sohiograd, (em Klein Beiiling ffStejt, v Liinc, na Dunaj čez Amsletten — Ob 7. ari 5 ui iju?r Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri t m pupoludae iatotako, ob 7. uri 08 oi sveSec v Novomeslo, Kočevje. — Filhod v Izubijano juž. kol. Pro^a ls Trbiia. Ob 3. nri 25 m zjutraj oaobni vlak z Dunaja čez Amstetten in Monako vo, (Monakovo-Ljubljana direktni vozovi I. in II. razreda;, inouiosta, Frau-sensfetite, Solaograda, Linca, ijtevra, &inseea, Ljulma, Celovca, fkij&ka. Ob 7. uri \l aa zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak 1 Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Kariovih varov, Ileba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Parizu, Oeneve, Curina, Bregenca, Ino-mosta, Zclla ob jezero, Lond-Ousteina, Ljub&či, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m po-polndne osobni vlak s Dunaja, iz Ljubua, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, F. anzensfe«te, Pontahla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri :>■-. m zvečer iz Podnaita-Krope.--Ob 8. un 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Hebu, Marijinih varov: Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proga iz Hovdga raeata In Ko £*>?]•.. Oso t ni vlaki ; Ob 8. Dri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 6. uri b,V m pcpoluclne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. nr: 33 m zvečer, istotako. — Odhod iz Z^ubljajas drž. kol. v Karani*. Mešani vlaki: Ob 1, nri ni zjutraj, ob .: uri b m popoludne, ob S uri -">0 m in ob 1:J uri 25 uj »večer, poslednji vigk ie ob nadetjah in pravnikih. — Prihod v JLjnij'»..taao dri. kol. Is 5£auitslitfc. MeSani vlaki: Oc $. ari i% m tjtJtraj, ob 11. uri 6 m dojjolndne, ob o. eri i(> ua in ob 9, uri 55 m zvečer poslednji vlak le ob nedelja n ia pravnikih. — Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 mLcute spredi. (1617) Dobre cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom prva tovarna za ure v Mostu ^ HANNS KONRAD eksportna hiša ur in zlatnire .TBont (BrOx) štev. G-l Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 76 Prava srebrna remontoarka ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 1*20 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medaije razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758—58) JC£" Hustrovani fenfulog tastvn/ i>. poitnin« prosto. Naslovna knjiga Avstro Ogrske države za 1897—1900, ob segajoča v dveh debelih, 5 klg. težkih zvezkih črez milijon naslovov tovarnarjev, trgovcev, obrtnikov, ekonomov, notarjev, odvetnikov, veleposestnikov itd. itd. — Izvirna cena 30 K. Razpošilja, dokler zadostuje majbna zaloga, za samo 3 gld. po poštnem povzetju knjigarna (1538 -3) Ivana Peterlina v Trstu. p^r Jtaznanilo. 0 trgovini JVKroslava Robiča na Pogačarjevem trgu štev. 1 se bo prodajalo manufakturno in drobno blago, perilo in zavratnice (kravate) itd. po cenah, ki jih je določilo sodišče. (1407 10) Mladenič z nekaj šolami, slovenščine, hrvaščine in nemščine zmožen, želi vstopiti v kak komptoar, oziroma v odvetniško ali notarsko pisarno. — Ponudbe pod „F. J." na upravništvo »Slov. Naroda«. (1525—3) Papagaj u de I je včeraj iz Tivolskega gradu. Tmel je verižico pritrjeno n;i nogi. Kdor ga je ujel, naj ga prinese v grad proti nagradi 10 kron. (1679-1» se tstlroj sprejme.. Natančneje v upravništvu »Slov. Nar.« 1582-1 Skladišče odda se s I. avgustom t. I. i Igriških ulicah št. 10. J ezdni konj valah, IG pesti visok, jako pohleven in zanesljivo izvežban, se proda. Vpraša se v hlevu: Kapiteljske-ulice čt. 3. _(1672-1 G® na Gorenjskem, v Mostah, pošta in železniška postaja Žerovnica: 2 sobi skupai ali posamezno, eventuvalno s kuhinjo, se po ceni odda. Vprašati pri posestniku Gašperju Rotarju tam. (1577—1) V novodozidani hiši na vogali Sodnijskih in Miklošičevih ulic v Ljubljani se oddasta v najem s 1. avgustom t. I. 2 stanovanji vsako s 4 sobami, kopeljo in prostornimi postranskimi prostori, električno inštalirani in elegantno izvršeni. Pojasnila v stavbeni pisarni Filipa Supančiča, Rimska cesta št. 18. (158O-1; papir za svalčice brez glicerina in cigaretne stročnice ^ ^ , ~ Najboljši izdelek sedanjega 0>^r * * časa!! Dobiva se v Ljubljani v prodajalnicah ipecialitet: Vaso Petričič, Anton Krisper, Mestni trg, Ivan rdik, Prešernove ulice. 15502 Ne skisanim filistrom ampak prijateljem humorja priporočamo IL.'L.___ii spisal Rado Murnik. Velika 8°. Str. 229. Vsebina: Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Čačkočikar pa Križ-krai. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. il466 — 7) Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h. Založništvo L. Schvventner v Ljubljai, Dvorski trg 3. Isdftjatelj in odgovorni urednik: Dr Ivan Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« ^365