3
Od pratik *)
Pratika (po latinsko calendariuui) imaper Francozih in Nemcih kakor tudi per drugih ime Almanach, zlasti če so kake kratkočasne povesti . v nji. Pratike so stariga in stariga začetka. Že ne-kteri egiptovski spomeniki so bili z njimi olepšani. Najti jih je tudi na nekterih vratih po go-tiski zidanih stolnih cerkva.
Pratike imajo, kakor se kaže, začetnika ne-kiga bretanjskiga meniha z imenam Guink-laii. Ta je živel v 13. veku, in je zložil vsako leto bukvice od lunjih spremen. Naslov teh bukvic, ki so jih r°g'Osto prepisvali, je bil: D i a g on almanah G '.nktan, — po celtisko, — Prerokvanja meniha Guinklana. Skrajšano so te zaklinjevavske bukve imenovali: almanah, menih. Gu in klan je pervi almanahe skladal. Za njim so vsi zvezdo-slovci, vedeži in sanja v ci sreče in nesreče prerok-vali, almanahe pisali polne laži in vraž, kterih je bilo tačas posebno dosti na svetu.
Okrog leta 1500 je bil barbarsko pratiko imen-vano Cesio-Janus, ki je bila tudi za šolski poduk, popravil Melanchton, Lutrov prijatel. Kmalo potlej je bil neki Nemec na svitlobo dai veliko matico pratik , in v ti je bilo veliko zasramvanje ve-dežvanja. Tudi na Francozkim so bili začeli ob tem času vraže opušati,in kar je bilo nespametniga, iz pratik trebiti. Namest tega so v nje stavili natorne in druge resnice, ki jih je najbolj vediti treba. Od leta do leta so bile pratike koristniši, vedežvanje bolj opušeno, in resnica je namest laži dobivala mirno posest. Več zmed taeih pratih jih je, ki dan današnji perve ali početne nauke obsegujejo.
Med nekdajnimi pratikarji ali načinjevavci almanahov zaslužijo še posebno imenvani biti: M a t e v ž L a e n s b e r g, M i h a e i N o s t r a d a m n s in P e t e r Larrivev, kije bil iz Pro vanse na Francozkim doma. Lete tri so potlej tudi vsako leto na pratike malali. In ti trije možje so tudi, ktere naša kranjska pratika včasi v tri kralje, včasi v tri kmetijske delavce spreminja. **)
*) Ta spisek je iz Alliance litteraire premiere annee* Vi en ne, Mardi le 13 Aout 1839. Nr. 65. pag. 513. Des Almanachs (Par. M. G.) **) V naši letašni pratiki pod naslovam „zgodovina pratik" beremo, de je bila pratika v kranjskim jeziku pisana a pervi 6 v letu 172C v Augsburgu na Nemškim natisnjena. Dobro bi bilo, ko bi si hotli naši bravci prizadevati, prav prav stare kranjske pratike iskati, de bi jih od vsih let poreda-ma skupej spraviti zamogli.                          Vredništvo.
4
Eno ustno izročenje Bourguignonske družine, ktera je naslednica pervih natiskavcov od almanaha, nam pove, de je bil Matevž L sen s b erg kanonik per fveftim Jerneji v Lieži (Xiittich) konec 16. in v začetku 17. veka. Nekteri pa clo terdijo, de je vse od njega izmišljeno, in de ga ni bilo nikoli na svetu.
Neki premožen Liežan gosp. Cler, baron, hrani skerbno v svoji hranilnici neko staro p rili č-je, in pravi, de to kaže znajdvavca Liežkiga almanaha, ali perviga Liežkiga pratikarja. Na tem priličju je neki maj hi n sivček sedeč na velikim usnja-tiin stoli z naslanjali^ levico derži operlo na oblo (podobo zemlje), v desnici ima velikzvezdočnik. Pred njim na tleh leže matematična orodja, dvoje ali troje velike knjižine, in nekteri papirnati listi, opisani'z število-skrivnimi načerti. Matevž, če je ta podoba njegova, ima debele oči, ki mu vunkaj stoje, pogled oslabljen, nos ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so široke in na pol odperte in takooznanjujejo zabavljivostin merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali talar bolj siv kot čem, na kterim je več ko ena luknja zašita. Postavi spod: D. F. V. Bartholomsei, canonicus, p hi los o-phiae professor, in imel boš natančno vednost od njega.
Mi h a c 1N o s t r a d a m u s je bil rojen vše n t-Remigiju fSaint-Reinv) malim mestici Provanse, okrog leta 1503. Lekarstva le je v Montpellier-ski šoli zučil, in srečen je bil v zdravljenji. Na svitlobo danje njegovih Centurij, ki so v stotine od po štir do po šestverstnih strof razdclje;^, je bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil Xa dvor Henrika ML in veliko ptujcov iz vsih cvropejskih deželo se je k njemu shajalo, ga za svete opraševat.
Poženčan.