Jjzliaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
Velja :
za celo leto 4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom:
1’ pravništ vo ...TE im*4 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXI.
V Celovcu, 23. oktobra 1902.
Štev. 43.
Idimo volit!
Zopet je treba kmetom iti k volit vi! Za koga? Za duhovnike, kakor pravijo nasprotniki? Ne, nikakor ne, za sebe naj gre vsakteri. Bolj kot katera druga dežela toži Koroška nad p režal os tni mi gospodarskimi razmerami. Kdo jim je kriv? Duhovniki? Liberalci imajo sicer navado, vse zlo na svetu pripisovati duhovnikom ! Desetino, robot, nesrečne vojske, svinjsko kugo, vsemu, vsemu so duhovniki krivi — v deželi kjer je bil do zdaj med 34 poslanci en sam duhovnik (poleg škofa, ki ima za se vedno pravico prihajati v deželni zbor). Ne, duhovniki niso krivi žalostnih razmer, kriva jih je stranka, ki svojevoljno razpolaga s premoženjem vse dežele, in ta stranka ni krščanska. Slo-, venci se volitev veselimo ! če se je do zdaj malo doseglo, ho v bodočnosti drugače. Kajti zdaj nismo več sami, proti liberalni pošasti nastopajo tudi krščanski Nemci z veliko odločnostjo, med Nemci raste krščansko misleča stran in liberalni zmaj se ho imel zdaj braniti in vsipati svojo strupeno sapQ na dve strani. Zato pogumno kot en mož idimo k volitvam!
Nova volitev.
Dobili smo novo volilno postavo, po kateri ho volitev tajna in neposredna. Do zdaj je moral volilec voliti volilne može; in voliti jih je moral javno, ker je moral glasno povedati imena dotičnih mož. Zdaj voli vsaki takoj poslanca. Kdor voli g. Grafenauerja, napiše na list ime Grafenauer, in ta list od'dà, brez da bi ga bilo treba komu prikazati. Imena na volilnem listu naj ne bodo prečrtana, ali popravljena. Komur se je volilni list zamazal, naj tirja pri volitvi drugega. Ni treba, da bi bil na listku podpisan lastnik, ampak napiše se samo natančno ime poslanca.
Voli se pri občini, in ni več treba, kakor so liberalci hoteli, da bi kmetje hodili Bog vé kako daleč. Vsaka občina je za-se volilni kraj.
Koliko je poslancev?
V deželnem zboru bodo zdaj : Knezoškof in 42 poslancev.
10 poslancev volijo veleposestniki, I. oddelek ali razred.
13 poslancev volijo mesta, II. oddelek ali razred.
15 poslancev volijo kmetske občine, III. oddelek ali razred.
4 poslanci se volijo od vseh vkup, IV. oddelek ali razred.
Volitev v kmetskili občinah.
Kmetske občine so razdeljene v 12 volilnih okrajev: Celovška okolica in Borovlje. 2. Volšberg-gt. Lenart-gt. Pavel. 3. Beljak-Rožak-Paternijon volijo po d v a poslanca. 4. Trg (Peldkirchen). 5. gent-Vid-gvinec. 6. Breže-Althofen in Krka. 7. Veli-kovec-Dobrlavas. 8. Pliberk-Železna Kapla. 9. Trbiž-Podklošter. 10. gmohor-Kotiče. 11. gpital-Greifen-burg-Winklern. 12. Gmund-Millstatt-Zgornja Bela volijo po enega poslanca.
glovenci se udeležč volitev v okrajih: 1. Ce-lovec-Borovlje, kjer volimo dva. 2. Beljak-Rožek-Paternijon, tudi dva. 3. Pliberk-Železna Kapla voli enega. 4. Velikovec-Dobrlavas enega. 5. Trbiž-Pod-klošter tudi enega poslanca.
glovenci v gmohorski in Svinški sodniji volijo s katoliškimi Nemci enega, v gt. Pavelski dva poslanca.
Trbiž-Podklošter-Rožak-Borovlje enega. 4. gpital-Gmiind-Millstatt-Zgornja Bela-Greifenburg - Win-klern-gmohor-Kot-Feldkirchen enega.
V ti volilni kuriji voli vsakteri moški, ki je 24 let star in stanuje vsaj že eno leto v kraju, kjer hoče voliti. Kmetski volilci smejo tedaj dvakrat voliti: enkrat v kmetski, drugikrat v IV. (splošni) kuriji.
Kdo ne sme voliti?
Volilne pravice nima: l.Kdor je bil kaznovan zaradi tatvine, izneverjenja, goljufije ali kakega hudodelstva. 2. Osebe, ki so prišle v konkurz, dokler pravda ni poravnana.
Kdor dobiva podpor iz javnih ali občinskih blagajn, ali kdor živi ob javnih podporah. i».?< Med te podpore se ne štejejo doneski bolniških in drugih društvenih zavarovalnic in šti-pcndi^,-;
A .\~^®%è,pravice nimajo vpokojeni častniki, vo-jaškl^duhbvnflLii1 druge osebe vojaškega stanu.
mm ^aPJ8nik T<>lilcev.
-	zapisnik volilcev za vsakteri
volilnifódfelel|: fšsakteri volilec naj pogleda, ali je t.zapishiku,'. vali'_g5 ni. Občina bo povsod naznanila, kedaj, šop i$j.Hsniki zgotovljeni. Ta zapisnik si vsakteri volilec-lahko pregleda in tudi prepiše.
Lahko se zgodi, da je v zapisniku kdo zapisan, ki nima pravice, ali pa je kdo izpuščen, ki bi moral biti naveden. Proti temu sme volilec ugovarjati.
Kako se naj TOlilni zapisnik popravi?
Če je v volilnem zapisniku kdo naveden, ki nima volilne pravice, lahko ugovarja vsaki volilec ; če je kdo izpuščen, mora napraviti ugovor.
Volilni zapisnik je razpoložen 14 dni; kedar je ta čas minul, se ne dà več ugovarjati proti zapisniku.
Kako se napravi reklamacija (ugovor)?
Ugovor se ali ustmeno pové v občinskem uradu in župan ali tajnik ga mora zapisati v protokol.
Napravi se pa pismeno tako:
C. kr. okr. glavarstvo v Velikovcu! Zunaj: Peter Lončar, posestnik, tirja svojo volilno pravico za IV. kurijo.
Znotraj: Kakor se izvidi iz krstnega lista, rojen sem dné 1. januarja 1865 v Lovankah; posedam tam Kamnarjevo posestvo, od katerega plačam čez 8 kron davka. Na tem domu sem že čez eno leto, zato bi moral biti vpisan v volilnem zapisniku. Ker se to ni zgodilo, prosim;
C. kr. okrajno glavarstvo v Velikovcu naj zaukaže, da pride moje ime v zapisnik.
Peter Lončar, posestnik.
Ugovor se ne kolekuje.
Če okrajno glavarstvo ugovoru ne ugodi, se napravi v treh dneh priziv na deželno vlado.
Na c. kr. deželno vlado v Celovcu.
Peter Lončar, kmet v Lovankah, ugovarja proti odloku c. kr. okr. glavarstva v Velikovcu od dné 1. novembra 1902, št. 333.
Kakor se izvidi iz priloženega odloka c. kr. okr. glavarstva, se moji tirjatvi, da se sprejmem v volilni zapisnik, ni ugodilo.
Proti temu odloku napravim priziv in prosim : C. kr. deželna vlada naj ugodi mojemu prizivu in naj naroči občinskemu predstojniku v Dobrlivasi, da me zapiše v volilni zapisnik.
Peter Lončar, nosestnik.
Kdo ima volilno pravico.
Volilec je vsak avstrijski državljan, ki je 24 let star ter plača najmanj 5 kron cesarskega davka ali pa ima sicer volilno pravico v občini. Vsakdo voli le enkrat in sicer tam, kjer stanuje. Tako se voli v III. oddelku za kmetske občine.
Kaj je s IV. oddelkom ali razredom?
V IV. (splošni) kuriji volijo:	1. sodnije Ce-
lovec -Velikovec - Dobrlavas - Pliberk-Železna Kapla enega poslanca. 2. Št. Vid-Svinec-Althofen-Krka-Breže-Volšberg-Št. Pavl-Št. Lenart enega. 3. Spital-
Legitimacije.
Vsakteri volilec dobi od občine na dom listek, na katerem je zapisano ime, potem kraj, dan in ura volitve; s tem listkom vsakdo izkaže, da ima volilno pravico. Poleg legitimacije, dobi vsakdo volilen listek.
Legitimacija se mora vzeti seboj k volitvi, volilni listek, ki si ga izgubil, dobiš lahko drug od volilne komisije.
Legitimacije spisuje in dopošilja kmetskim občinam okrajno glavarstvo.
Volilni listki.
Le tisti volilni listki so veljavni, ki imajo občinski pečat. Kdor 24 ur pred volitvijo ni dobil listka in legitimacije, naj si jih dobi v občinskem uradu.
Volilna komisija.
V	kmetskih občinah pride v volilno komisijo 5 mož:
1.	župan, ali njegov namestnik;
2.	dva volilca, ki jih imenuje občinsko pred-stojništvo ;
3.	dva volilca, ki jih imenuje volilni komisar.
Če ni dosti volilcev, da bi se sestavila komisija, vodi volitev komisar sam.
Kaj ima komisar opraviti?
Komisar naj skrbi, da bo volitev mirna in da se vse postavno vrši. Ker se volitev vrši v vseh občinah ob enem, bo okrajno glavarstvo imenovalo komisarjem zaupanja vredne može: župnike, uradnike, učitelje, zdravnike i. dr.
Vstop v volilno sobo.
V	volilno sobo ustopiti ima vsakdo pravico, ki ima legitimacijo.
Predsednik volilne komisije.
Volilna komisija voli z listki svojega predsednika ; če bi pri ti volitvi dobila dva enako glasov, se določuje z žrebanjem. Voljeni predsednik prevzame zapisnike volilcev in zapisnik glasovanja, ki ga mora popred župan pripraviti.
Če kmet Lončar odda svoj listek, se njegovo ime zaznamuje v volilnem zapisniku, ob enem pa zapiše znova v drug zapisnik, da se mora konečno glasovanje zadostno nadzorovati.
Predsednik volilne komisije ima ljudem volitev razložiti; on naj pazi, da predloži vsakdo legitimacijo; iz legitimacije prebere glasno volilčevo ime, sprejme volilni listek in ga položi v volilni koš. Po končani volitvi se glasovi štejejo in uspeh takoj naznani. Na glavnem volilnem kraju se bodo potem šteli glasovi vseh občin in se bo prikazalo, kdo je voljen.
Kaj pa ima volilna komisija opraviti?
Volilna komisija oddà najprej svoje glasove; en ud komisije potem glasno kliče volilce po vrsti v volilnem zapisniku zapisane k volitvi ; kdor pride pozneje, voli pozneje; komisija pa tudi lahko pusti ljudi voliti po vrsti, kakor pridejo.
Če se pri kaki osebi dvomi, ali je volilec, ali ne, odločuje komisija o njegovi volitvi in proti ti določbi ni priziva.
Ko so vsi oddali listke, se začne šteti; glasove štejeta dva vsaki na svojem zapisniku tako da se zapiše ime moža, ki se voli poslancem in pri vsakterem novem glasu se pripiše druga številka 1, 2, 3, 4 itd. Če so na volilnih listkih imena, o katerih se dvomi, katero osebo naj zaznamujejo, bo komisija odločevala o veljavi teh imen.
Pazite na čas volitve!
Vsaki volilec mora vedeti dan, kraj in uro, kedaj se volitev končd. Če je volitev določena na čas od 1. do 4. ure in kdo pride ko je 4. ura že minula, ne bo več smel voliti ; da pa voli, kdor je prišel že pred 4. uro, a ni prišel popred na vrsto. Volilec naj ne postaja zunaj, naj gre, predno se čas končd, v volilno sobo.
Volilni listki.
Na volilnem listku mora biti natančno zapisano ime poslanca, a ni treba, da bi ga pisal volilec sam, piše ga lahko vsakdo. Ni dosti, da se n. pr. piše Franc Grafenauer, pisati se mora Franc Grafenauer, posestnik na Brdi. Kjer se piše dvoje imen, se ne sme eno in isto ime dvakrat zapisati, ker bi vkljub temu ime le enkrat štelo. Le tisti volilni listki so veljavni, ki jih vlada izda. Listek se zloži in nikdo nima pravice pogledovati vanj.
Ugovarjanje naravnost pred volitvijo.
Če je kdo izgubil volilno pravico v času pred volitvijo in potem ko je bil volilni zapisnik že raz-
i7 2
glaSen, se proti njemu lahko ugovarja neposredno pred volitvijo. Na ugovor odločuje volilna komisija.
Kako dolgo traja volitev?
Navadno je volitev v enem dnevu končana; če hi pa bil kak zadržek, sme volilna komisija s privoljenjem komisarja volitev odložiti ali podaljšati na prihodnji dan. V tem slučaju mora komisija volilni koš in listke dajati pod pečat.
Če je enako glasov za oke stranki.
Če je za dva kandidata enako število glasov, odločuje žreb ; voljen je tisti, ki dobi večino vseh oddanih listkov. Če noben ni dobil absolutne večine (nadpolovične), napravi se ožja volitev. Ožje volitve bodo le tam, kjer je 3 ali več kandidatov.
Ožja volitev.
V ožji volitvi se smeta voliti le dva kandidata, ki sta pri splošni volitvi dobila največ glasov. Če kdo pri prvi volitvi ni volil, pri drugi vendar sme voliti. Kedar dobita dva pri ožji volitvi enako veliko glasov, odločuje žreb, pri žrebanju pa morata biti prisotna dva volilca, in o žrebanji se napravi zapisnik, ki ga podpišeta volilca, ki sta bila zraven.
Po končani volitvi.
Ko je volitev končana, podpišejo komisar, volilna komisija in zapisnikar volilne akte : zapisnik
i.	dr. Vse vkup vpošlje komisar tistemu političnemu uradniku, ki ima glasove vseh občin sešteti in potrditi, kdo je konečno voljen.
Volilni shodi.
Volilni shodi so taki, kjer se zberejo volilci, da se zgovorijo med seboj, ali s poslancem. Takih shodov politični oblasti ni treba naznanjati za čas od razglašeuja do izvršene volitve. K takim shodom ne smejo prihajati osebe, ki nimajo volilne pravice, pač jih sme kdo sklicati, akoravno ni volilec.
Ugovori proti volitvam.
Ugovori proti volitvam se morajo izročiti deželnemu glavarju tri dni po pričetku zasedanja deželnega zbora; če se vrši med zasedanjem kaka dopolnilna volitev, se mora ugovarjati v teku 14 dni.
Kdaj se more ugovarjati?
Ugovarjati se more, če je kdo neopravičeno volil z imenom drugega; ugovarja se lahko, če je kdo glasove kupil; glasovi veljajo kot kupljeni, če se volilcem dà proste pijače, če se mu obeta brezplačna raba kakega polja: potem je vse eno, ali je podkupljeni volil ali ne. Glasovi veljajo kot kupljeni, če je kdo volilce plačal, da ne bi šli volit.
Kako se kaznuje nepostavno postopanje pri volitvah ?
Član VI. postave od 17. dec. 1862 določuje: rKdor pri volitvah glasove kupuje ali prodaja, ali po zvijači nepostavno vpliva (falscht) na glasovanje, kriv je pregreška in bo kaznovan z zaporom od enega do šest mesecev, če bi nasprotniki ponujali našim volilcem za glasovanje denarja, naj se jih gre tožit.
Ali smo dolžni hoditi k volitvam?
Poslanci v deželnem in državnem zboru imajo največji vpliv na najdražje naše pravice: na vero, družine, osebno varnost, časno premoženje in druge velevažne prostosti.
Vsakteri je dolžan, priti k volitvam; kdor ne pride, je kriv da pride dežela v roke možem, ki niso zaupanja vredni, mesto, da bi se izročila poštenjakom.
Vsakteri je dolžan priti k volitvi:
1.	kot kristjan. V deželnem zboru se obravnavajo tudi postave, ki so z vero najtesneje zvezane; zato je nam treba poslancev, ki niso le doma kristjani, oni morajo tudi v deželnem zboru kot kristjani nastopati;
2.	kot državljan. V deželnem zboru se delajo postave, ki bodo kmetom in delavcem v prid, ali pa v škodo ;
3.	kot družb inski oče. Starišem ne more biti vse eno, bodo li njihovi otroci v bodočnosti mogli obstati ali ne; obstali bodo le, če imamo dobrih postav.
Idi volit, akoravno smo zdaj še v manjšini.
Treba je iti k volitvi tudi v teh krajih, kjer smo zdaj še v manjšini.
1.	Zavoljo stranke. S tem da gremo k volitvi, pokažemo, da je še kaj slovenske in krščanske stranke; ta stranka bo po malem rastla in konečno zmagala. Vsak slab gospodar enkrat obgospodari, in obgospodaril je liberalizem v državi in deželi.
2.	Zavoljo kandidata. Če ne pride dosti volilcev, si bo gospod, ki kandidaturo prevzame, prihodnjič mislil, zakaj ves trud, če volilci nočejo delati? Nasprotniki kandidate, ki propadejo, zasmehujejo in napadajo jih že zdaj z vso nesramnostjo. Zato smo jim dolžni dati zadoščenja z obilno udeležbo pri volitvah.
3.	Zavoljo nasprotnikov. Nasprotnikom se mora z udeležbo pri volitvah kazati, da niso varni, potem se bodo bali in ne bodo se upali v ljudskih zastopih pritrjevati najslabšim predlogom. Saj vidimo, kako hinavci zatrjujejo doma pred ljudstvom, da so kristjani, ker se bojé, da res propadejo, kedar jih ljudstvo enkrat spozna.
Ne pravite, da ne pomaga nič.
Moj glas ja nič ne šteje, pravi kdo. A človek se mora proti krivici braniti in veliko malih ljudi več zamore, kakor eden bogataš. In če že enkrat ni večine, dobila se bo drugokrat ; tudi mala voda polagoma podpere skalo.
Dostikrat se je že zgodilo, da so volitve bile izgubljene, ker je manjkal le en glas. Tisti, ki je bil po nemarnosti izostal, je bil kriv vse škode.
Ne pravi, da je neprijetno, hoditi k volitvam.
Vemo, da liberalci z največjo nesramnostjo nastopajo zoper krščanske volilce; vemo da trpi krščanski volilec dostikrat vsled volitev čutno škodo. A deloma bo zdaj boljše, ko je volitev tajna in liberalni mogotci po vaseh ne bodo več žaljeni, če se jim ne dà glasov. In če bi že kdo imel kako sitnost, je vendar le dolžan priti, ker je volitev tako velikega pomena.
Kako se je treha za volitev pripraviti?
V vsaki fari naj se dogovori nekaj odločnih mož; le-ti naj poročajo odboru političnega društva v Celovec.
Ti možje začnejo prigovarjati sosedom; taka agitacija je vsakemu pravica in dolžnost. Agitirati se pravi iskati pomočnikov, da dosežemo dobre svoje namene v politiki.
Zaupni možje naj pogledajo volilne zapisnike, da ne bo vpisanih ljudi, ki nimajo volilne pravice, in da ne bodo izpuščeni krščanski možje.
Zaupni možje naj napravljajo pogovore s sosedi; k takim pogovorom ni treba dovoljenja in ne naznanila. Zaupni možje poznajo tiste, ki so trdni, tiste ki so nasprotni in ki so nezanesljivi. Nasprotnike pustimo popolnoma pri miru, a poučujmo in vabimo omahljivce.
Najboljša pomoč k dobrim volitvam je razširjati dobre časnike; kjerkoli bodo ljudje dosti dobrega brali, bodo tudi pri volitvah storili svojo dolžnost.
Pred volitvami.
(Konec.)
3. Nemško-nacijonalci, učitelji ia šola.
Vsak kmet vé, da sedanja šola ni prikrojena kmetskim potrebam. Samo naši nasprotniki in učitelji so čisto drugega mnenja. Samo ob sebi je umevno, da taka šolska postava ne more ustre-gati željam kmetskega prebivalstva. Naloga šole je gotovo, da se otrok o d goji za življenje, za svoj poklic. Mestno izobražen otrok ne more nikdar postati dober kmet. Zato osemletna šola ni za kmetske otroke. Na šolah po deželi, kjer ni nastavljenih toliko učiteljev, kakor po mestih, se učitelju niti ne sme za zlo šteti, da z otroci v 7. in 8. šolskem letu ne more več doseči, ker nima za nje pravega opravila. Otroci začnejo lenariti in — izogibati se poljskega dela. Meščani naj imajo 8 letno šolo, za kmeta pa ni.
Šola je, da se otrok o d goji! Kako pa naj se odgoji pri sedanjih razmerah, ko ne sliši domače besede, ko nikogar ne razume? Še tisto malce slovenskega pouka, kar ga je po šolah, hočejo nemško-nacijonalci z učitelji Slovencem iztrgati.
Le glejte sedanje šole! Zakaj pač zginja pokorščina, nravnost? Zakaj nahajamo že pri šolarjih raznovrstne napake in hudobije? Odgovor: Vzrok je šolska postava; učitelji stoje prevzeti napuha visoko nad vero. Sami veste, kako so se že smešili po šolah sv. zakramenti in druge cerkvene naredbe !
Mestni otroci imajo po dva meseca počitnice, za kmetske otroke zadoščaj 6 tednov, in vendar: kdo pa potrebuje bolj otroka pri delu, kmet ali meščan? O vseh teh krivicah nemško-nacijonalci ne zinejo besede v deželnem zboru. Nočejo sprevideti, da mora biti za deželo druga šolska postava kakor za mesto. Ne pripoznajo, da se mora otroku že v šoli vcepiti ljubezen do domačije, do domače zemlje, da se morajo otroci seznaniti s kmetskimi vprašanji, s kmetskimi potrebami. Nočejo pripo-znati, da bi bila šestletna šola združena z nedeljsko šolo koristnejša za ljudstvo, kakor osemletna z raznim oproščenjem od šolskega obiska. Tako radi škilijo naši nasprotniki na Prusko; naj bi si v vzgled vzeli tudi tamošnje šolske naredbe: 1. Učitelja plačajo ljudje sami naravnost in 2. so šole pod duhovskim nadzorstvom. Ko bi bilo tako pri nas, bi tudi Koroška kmalu izgledala „pruskoe ; potem bi bili naši učitelji malo bolj ponižni, potem bi učitelji delali za ljudstvo, potem bi učitelji, ki bi bili nàrodu, veri, cerkvi in duhovščini nasprotni, kmalu izginili.
In glejte volilci! Tudi to je deloma v vaših rokah! Na dau volitve dajte in združite sroje glasove na krščanske in slovenske može.	S—.
Kako nasprotniki lažejo!
Umevno je, da nemški nacijonalci in liberalci povodom bližajočih se volitev trosijo o Slovencih in klerikalcih laži, kar se le dà. Z nesramnimi lažmi odvrniti marsikaterega Slovenca od tega, da bi ne volil slovenskega kandidata, to je njihov namen. Takih lažij njihovi časopisi kar mrgolijo. V dokaz le ta-le slučaj. Protestantska „Bauernzeitungu in „Karntner Wochenblatt“ sta objavila ravnokar novico iz Štajerskega, da se je razsulo konsumno društvo pri Mali Nedelji blizu Ptuja, in da je bilo omenjeno društvo v slovensko-klerikalnih rokah. Ker poznam resnicoljubnost teh koroškim slovenskim kmetom prijaznih (?) listov, zato sem takoj pismeno poizvedel in dobil na svoje vprašanje sledeči odgovor iz duhovske roke : „Od dné 29. januarja 1902 sicer nisem več pri Mali Nedelji, ampak v Š . . ., pa o malonedeljski zadrugi vem marsikaj. Malonedeljska zadruga ni bila nikdar „klerikalna“. Začetniki njeni pa tudi veliko njenih udov so najslabši kristijani, če jih sploh še smemo imenovati kristijane. Duša „falirane“ zadruge je bil „faliran“ trgovec, ne dosti prida človek. Večina zadružnikov je bila strogo liberalna, kolovodje^ njeni zvesti pristaši in naročniki „Štajerčevi.“ Že pri ustanovitvi zadruge niso imeli čistih namenov; zadruga naj bi bila za nekatere ljudi, ki so prišli že popolnoma na kant — in to po svoji krivdi! — dobra molzna krava; zato ni imela že od svojega začetka nobenega zaupanja pri poštenih faranih ; torej se je že v začetku videlo, kakšen bo konec. Toliko o „fa-lirani zadrugi1'! Toliko se sme verjeti nasprotnim časopisom in »Štajercu", po katerem sta omenjena časopisa to laž posnela. Slovenci, verujte le slovenskim resnicoljubnim časopisom!
Dopisi.
Velikovec. (Je že pod ključem!) Tista grdoba namreč, ki je po noči dné 23. kimavca t. 1. zažgala pri Lužniku in Križniku v Spodnjih Trušnjah in toliko gorja pripravila nad dve hiši, ta je 36 let stara Uršula Sturm, rojena v Šmartinu pri Trušnjah, poprej gostačinja pri Križniku. Zažgala je ove dve koči iz maščevanja, ker je v jedni niso hoteli več v stanovanju ohraniti, v drugi pa niso hoteli jej mleka dati. Žločinka je jako čudna ženska; poprej je služila v Velikovcu, pred dvema letoma je bivala skoz osem dni noč in dau na pokopališču v Št. Rupertu, zdaj je pa par mesecev prebivala v Helldorfovem gozdu blizo Holcarja v Mrzlivodi v ubogi utici, katero si je sama iz kolov napravila in s slamo pokrila. Našli so pri njej tudi 52 gold. denarja. Ženska je sicer nekoliko slaboumna, ali z ozirom na njeno maščevalnost prav nevarna. Najboljše bi bilo, ako ki jo po prestani kazni oddali za vselej v prisilno delavnico.
Velikovec. (Shod rudečkarjev) je bil v nedeljo dné 19. t. m. zvečer v tukajšnji Plešivčnikovi gostilni. Govoril je neki Mahr iz Celovca. Kot kandidata za 4. kurijo za okraj Celovec-Velikovec priporočajo Franca Pressien, tajnika delavske bolniške blagajne v Celovcu. Drugi dan zjutraj so se našli volilni oklici rudečkarjev, ki so bili vloženi na razna okna.
Železna Kapla. (Slovenski napisi.) Vsak treznomisleči obsoja ono pobalinstvo v Železni Kapli, ko so na kolodvoru pobelili slovenske napise. Neki odličen gospod imenoval je to „Bubenstuck“. In tudi res je. Naznanilo se je to tudi pri sodniji. Nemci nam pritrdijo, da so slovenski napisi na mestu in deželna vlada sama je spoznala to potrebo, kajti kraj je le slovenski. Povsod se reče: Slovenski prebivalci tega okraja so mirne duše, s katerimi se dà lahko občevati ; vprašamo tedaj, ali v tem slučaju tudi mi ščujemo, kdo dela tedaj nemir? Da pa si svojih pravic ne damo vzeti; to je jasno, in braniti jih, to je naša dolžnost. Mirni so Slovenci, toda vedite, tudi naša potrpežljivost more prikipeti do vrhunca. In maščevati se morejo ravnajoč se po geslu: »Svoji k svojim". S tem svojim početjem odpirate ljudstvu oči, da ne bode več nosilo svojega denarja onim, ki skrunijo njegov jezik in njegove pravice. In Bog daj, da bi slovensko ljudstvo to le kmalu spoznalo in se zjedinilo, kajti v tem je njegova moč. Podpirajmo ljudi, ki so našega mišljenja, o katerih vemo, da spoštujejo tudi naš jezik vedno in ne samo tedaj, ko mu Slovenec prinese svoj denar. Pustite nam tedaj to, kar nam gre ; spoznati pač morate, da ste odvisni le od Slovencev in če boste nas preganjali, zgoditi se more, da se postavi tudi v Kapli taka hiša, kakor se zida v Dobrlivasi.
Železna Kapla. (Promet na novi železnici.) Od sobote do nedelje dné 11. in 12. t. m. narastla je Bela vsled deževja precej, tako da je na nekem kraju gradbo železnice poškodovala. Ysled
tega je imel vlak 13. t. m. zjutraj precejšnjo zamudo. Isti dan zvečer, ko se je vozil vlak iz Železne Kaple, je zadnji veliki tovorni voz iz tira skočil, in le po napornem delu so ga spravili zopet nazaj. Sicer pa vozi „fik-fik“ redno svojo pot.
Spodnji Dravograd. („N à r o d n i do m“.) Novopopravljena posojilniška hiša — naš „Nàrodni dom“ ob koroško-štajerski meji — se bode blagoslavljala v nedeljo dné 26. t. m. ob 3. uri popolu-dne. Po končanem cerkvenem obredu napravi katoliško politično društvo shod, katerega se bodejo udeležili odlični narodnjaki. Dva radoslišana govornika, č. g. kanonik Weiss in g. poslanec Grafenauer, bodeta nastopila in šmihelski pevci in tamburaši bodejo udeležence slovesnosti kratkočasili. K obilni udeležbi vabi	posojilniški odbor.
Guštanj. (Naš kolodvor.) Z veseljem smo pričakovali, da se novo sezidani kolodvor otvori s 1. oktobrom t. 1. A smo se močno varali; pozabili smo že, da je južna železnica jako varčna, zato čaka na 1. januarij prihodnjega leta, ko bodo vozni listi podraženi. Privoščili bi pa slavnej železniškej go-spódi, da bi ostala enkrat tudi v dežju in čakala na vlak, potem bi se morda usmilila tudi prostega ljudstva!
Možica. (Odlikovanje.) Dné 12. oktobra 1.1. vršila se je pri nas redka slavnost. Za 55letno zvesto službovanje odlikovan je bil s srebrnim zaslužnim križcem rudarski blagajnik g. Priester. G. rudarski glavar je poudarjal njegovo zvestobo in goreče službovanje, na kar mu je g. okrajni glavar velikovški izročil srebrni zaslužni križec. Ginjenim srcem se je starček zahvalil za odlikovanje. S trikratnim „slava“-klicem na Nj. Veličanstvo Franca Josipa zasvirala je rudarska godba cesarsko pesem, na kar se je slavnost zaključila. G. odlikovancu pa kličemo: Na mnoga leta!
Škocijan. (Odgovor.) Krščanskim Slovencem pa tudi katoliško mislečim Nemcem skrajno sovražen list „Freie Stimmen“ je prinesel dné 11. oktobra t. 1. to-le novico :	„Na najbolj surov in
neumen način so pokazali »Rimci« (»Romlinge«) zadnjo nedeljo svoje sovraštvo proti Nemcem, na nekem — »taboru«, ki seje vršil v nekem kraju velikov-škega okraja (na desnem bregu Drave). Po običajnih šuntarskih govorih so zborovalcem kazali staro-nemški klobuk, volovsko kožo in sulico ter pri tem zasmehovali Germane. Nazadnje so postavili na mizo izpraznjeno bučo, napolnjeno s slamo, češ: to je »nemška glava« ; pri tem se je množica z najhujšim zaničljivim smehom zabavala. Najlepše je, da je pri tej veselici sovraštva in neumnosti, bilo do 20 duhovnikov iz celega okraja. Med tem ko se »heckaplani« po nemških krajih na vso moč trudijo, pridobiti si naklonjenost kmetskih volilcev, smešijo drugi rimski duhovniki na nezaslišan način nemško ljudstvo, ki je seveda prevzvišeno nad šun-tarskimi šalami takih Kristusovih služabnikov. Daleč smo prišli na Koroškem.“ — Tako piše omenjeni list. Kaj ne ? „Sakradibiks“ smo jih zopet dali te „bindišarje“ in črne f . . . .“. Le počasi! Zdi se nam vsa stvar preneumna, skoraj ne vredna, da bi odgovarjali. Pa za zabavo si oglejmo od bliže dopis in dopisnika. — Daleč smo prišli na Koroškem, to je res. Toda najdalje so prišli nemško-liberalni listi, kar zadeva laži in zavijanja. Tako trepastih lažij ni stuhtal niti lažnjivi kljukec, ki je bil vendar mojster v laži in zavijanju. Tudi v tem dopisu je vse ali zlagano ali pa zavito. Zakaj nam dopisnik izrečno ne pové krajevnega imena, kjer se je vršil tabor, zakaj nam tudi ne pové imena tistega, ki je zborovanje priredil, zakaj samo namiga va ? — „Tabor“ se je vršil v Škocijanu pri Majerju, in tisti, ki ga je priredil, je bila Ciril in Metodova podružnica za Škocijan in okolico. Poleg letnega občnega zbora se je obhajala tudi papeževa jubilejna slavnost. Dopisnik omenja šuntanja zoper Nemce. Dovolj imamo prič, da se ni omenila niti jedna žaljiva beseda zoper Nemce. Šuntal ni g. kanonik Weis, ki je mirno in stvarno govoril o delovanju papeža Leona XIII. in o blagodejnem vplivu katoliške cerkve za razne nàrode; šuntal ni mladenič Pušnikov, ki je navzočo mladino navduševal, naj išče pravega napredka v čitanju dobrih knjig in nazadnje napil cesarju. Šuntal proti Nemcem tudi ni domači kaplan, ko je razlagal novo volilno postavo. Nasprotno je omenjal, da poslanci nem-ško-liberalne večine niso samo storili krivice krščanskim Slovencem temveč tudi katoliškomislečim Nemcem, svojim lastnim rojakom. Razdelili so krivično volilne okraje tako, da tudi katoliški Nemci ne morejo zmagati s svojimi poslanci proti liberalcem, ker morajo voliti skupaj z okraji, ki so po večini liberalni. Ce se resnica pové, se ne šunta. Šuntal proti Nemcem tudi „Ožbej“ ni. Povedal je sicer precej zasoljenih, pa one niso bile namenjene Nemcem, temveč tistim Slovencem, ki so bili rojeni od slovenske matere, pa zaničujejo vero in jezik slovenskih starišev. Morda je dopisnik tudi pri teh, zato pa ga je zažgalo ; resnica v oči bóde. „Štrigljal“ je Ožbej nemškutarje, izdajalske Judeže, katerih glava je radi zaslepljenosti podobna izpraz-
njeni buči, napolnjeni s slamo. Saj ti ljudje ne spoznajo, kje in kako jih Nemci, ki jih potrebujejo, vodijo za nos, in kako jih oni sami zaničujejo. Na mizi torej ni bila podoba nemške, temveč nemšku-tarske glave. Dopisnik ga je gotovo moral imeti pod kapo, bil je pošteno „fajkten“, ali pa ga je kdo „nafarbal“, zakaj na zborovanju ni bilo do 20 duhovnikov, temveč samo šest. — Kedar boste torej gospodine dopisnik v „Freie Stimmen“ zopet hoteli kaj poročati o škocijanskem ali kakem drugem zborovanju, prosite ponižno za razum, da ne razumete napačno govorov. Potem pa malo manj pogledite v „glažek rumeni11, da ne boste vsega videli po trojno. Nazadnje pa vedite, da hočemo v Škocijanu, kjer prebiva verno slovensko ljudstvo, zborovati še večkrat, če nam Bog zdravje in srečo dà, naj je dopisniku potem prav ali ne! — Vprašamo še, ali ni to šuntarija, če nekateri visoki gospodje iz Velikovca in Dobrlevasi zamerijo in zabavljajo g. Majerju, da v njegovi gostilni zborujejo Slovenci. G. Majer je pameten dovolj, da se na take neumnosti ne ozira. Gospodje, vprašamo pa Vas, kje bi bili Vaši dobro rejeni trebuški, če bi ne bilo slovenskega ljudstva, če bi Vam ono ne nosilo težko prisluženega denarja! Slovensko ljudstvo po Vašej misli sme polniti Vaše žepe, na svojej zemlji pa pravic imeti ne sme. Se motite!
Št. Peter pri Velikovcu. (Shod), katerega je naša podružnica sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico dné 19. t. m. v proslavo papeževe 25-letnice v tukajšnji gostilni pri Diirnvvirthu napravila, se je prav dobro obnesel. Udeležba je bila jako dobra, tako da je bila zborovalna soba natlačeno polna in mnogo jih je moralo stati pred durmi. Posebno moramo pohvaliti globasniške rodoljube in rodoljubkinje, ki se niso zbali dolgega pota in se jih je pripeljalo celih 22 na treh z drevesci okrašenih vozovih na naš shod. Slava jim ! Slavnostni govor je prav izborno govoril g. kanonik Weiss, ob koncu govora pa kloštersko-grebinjski pevci navdušeno zapeli papeževo himno. Udnine se je nabralo za naš kraj prav lepa svdta 25 kron 70 bel. Po shodu se je razvila jako živahna prosta zabava, pri kateri se je igrala tombola, ki je s 35 lepimi, jako šaljivimi dobitki vzbudila mnogo smeha, pevci pa so vmes jako krasno peli. Shod je napravil na udeležence najboljši utis. Vsem udeležencem, so-sebno pa vrlim kloštersko-grebinjskim pevcem, ki vse naše shode s svojim izbornim petjem pospešujejo, izrekamo presrčno hvalo. Bog jih živi!
Št. Peter pri Velikovcu. (Volilni shod). Po sklepu podružničnega shoda dné 19. t. m. v tukajšnji Diirnwirtovi gostilni napravil seje z ozirom na predstoječe deželnozborske volitve volilni shod, kateremu je predsedoval ruški župnik g. Volavčnik. Kratko se je razložil volilcem nov volilni red in proglasil se je kandidatom za tretjo kurijo za naš okraj Velikovec-Doberlavas č. g. Valentin Podgorc, vikarij Marijanišča v Celovcu. Gospod kandidat je naš rojak, doma v tukajšnji občini pri sv. Neži. Nadarjenost njegova je obče znana, kako pa mu je prospeh kmečkega stanu pri srcu, pokazal je naj-sijajniše z ustanovitvijo gospodarske zadruge v Sinčivasi. Kandidaturo č. g. Podgorca vzeli so navzoči volilci s splošnim odobravanjem na znanje. Nasprotni kandidat v našem okraju je znani „bauern-bundar“ V. Plešivčnik, p. d. Tempohar na Rudi, ki je bil že pri več deželnozborskih volitvah naš nasprotni kandidat. Našincem, ki poznajo oba kandidata, ne more volitev težka biti. Slovenski rodoljubi Velikovško-Doberlovaškega okraja, dné 10. li-stopada t. 1. bodo oči vseh koroških Slovencev na vas obrnjene; torej pridite vsi na volišče, da bo zmagala naša krščansko-slovenska stvar!
Globasnica. Kar je bila do sedaj javna tajnost, to smemo zdaj vsem glasno povedati, kdo nas po nemško-nacijonalnih protiverskih časnikih napada, kdo da dela nemir in hujska. Dobili smo v roke odprt listek, na katerem je sestavljen članek za tak nasprotni list; izročili smo ta listek*, ki po svoji pisavi izda pisalca, prejšnjemu gospodu kaplanu, da bo vedel, kdo ga je napadel, kdo mu pred-bacival, da zanemarja krščanski nauk. Če je ta dopisun le še nekoliko pošten, mora vedeti, kaj ima tisti storiti, ki koga obrekuje. Bomo videli, kakšen kruh bo iz te moke!
Iz Spodnjih krajev. (Kandidat Janez Edelmann iz Libelič.) „Dobro bi bilo za naše kraje, če bi prodrl in bil izvoljen poslancem ta gospod/' tako meni „Štajerc“ v zadnji številki. Pa mož, ki ga priporoča list, iz katerega se izliva sama peklenska zloba in grdoba, in je posebno svojo umazano zadnjo številko zopet vlačil po smrdeči gnojnici, tako, da je pošten človek sploh v roke prijeti ne more in jo mora s studom vreči proč, — tak mož poštenih, še nespridenih, krščanskih slovenskih kmetov zastopati ne more in tudi ne sme. To, dragi kmetje, hočemo tudi pokazati pri prihodnjih volitvah! Naj bodo bodeče volitve obenem tudi glasen protest in očividen izraz našega naj-
* Zdaj leži pri uredništvu „Mir-a“ na ogled; pričakujemo, da ga pride g. Pala gledat!” Op. ur.
večjega ogorčenja proti zlobni pisavi tega nevrednega lističa, ki nas tako globoko žali v naših najsvetejših zadevah : v veri in narodnosti! Kmetje, pridite vsi na volilno bojišče; polnoštevilno nastopite; nikdo naj ne izostane! Gre se ne samo za koristno, ampak tudi res za sveto stvar ; kajti zdaj velja pokazati, da je Spodnja Koroška še katoliška in slovenska in da si to svoje dobro ime tudi še ohraniti hoče.
Kotmaravas. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmarovas in okolico) imela je 19. oktobra svoj letni občni zbor na Uovljah. Vreme ugodno, udeležba prav obilna, dvorana natlačena. Prišli so tudi nasprotniki, ki so se pa od začetka dostojno vedli. Po pozdravu predsednika g. Prosekarja poročal je g. blagajnik Štih. Dohodkov bilo je 35 kron 68 vin., stroškov 33 kron 45 vin. Govoril je nato g. Ivan Smolej, kanonik iz Gospesvete, o zahtevah slovenskega ljudstva glede šole. Da, zahtevati moramo šolo: versko, nàrodno in primerno ljudskim potrebam. Da to sčasom dosežemo, treba jedinosti, posebno pri volitvah. G. Rotte r iz Kotmarevasi je pokazal, da je cerkev bila prva in je še vedno, ki je skrbela in še skrbi za šolstvo. Govoril je prepričevalno; sledilo je splošno odobravanje in ploskanje. Med posameznimi govori igrali so vrli celovški tamburaši. Igranje občudovali so tudi Nemci, ki so ta dan kljub hujskanju listov „Freie Stimmen" in „Karntner Nachrichten" dobili o Slovencih ves drug pojem. Izvoljen je bil zopet star odbor, nabiranje doneskov doneslo je tudi lepo svotico 29 kron 40 vin. Predsednik zaključil je shod, na kar so tamburaši zasvirali cesarsko pesem, pri kateri so vsi zborovalci vstali in peli cesarsko pesem ; obsedeli so navzoči Nemci in pokazali s tem svoje mišljenje. Ogorčeni bili so kakor umevno, vsi; za prepotreben pouk se jim je pa poskrbelo. — Nato vršilo se je zborovanje po § 2.
Sele nad Borovljami. (Tamburaško dru-što.) Zapustil sem prijazno Rožno dolino ter se napotil v lepo planinsko vas Sele, da preživim med svojimi znanci nekaj ur. Posebno pa me je gnala radovednost, kako napreduje novo ustanovljeno tamburaško društvo. In res, še isti večer imel sem priložnost, poslušati pod visoko Košuto milodoneče glasove tamburic, na katere so kaj spretno udarjali mladeniči pod vodstvom izvrstnega občinskega tajnika g. Juga. To društvo se je ustanovilo o veliki noči, si nabavilo vsa godala in sedaj že prav dobro napreduje. Naučili so se že čez 20 komadov. Sicer je mnogo truda, toda le krepko naprej, to bode minulo in sladek bo sad vašega truda. Pri teh vspehih bode mogoče društvu kmalu nastopiti javno in tam naj dobi novega navdušenja za na-daljno delovanje. S tem se bo pa navduševalo tudi ljudstvo, da se bo bolj zavedalo svoje nàrodnosti in vedno bolj ljubilo svoj mili materni jezik. Novemu društvu, posebno njihovemu dičnemu vodji, želimo prav mnogo sreče in vspeha!
Sv. Višanje. (Služba božja) na sv. Višarjah prenehala je kakor navadno z roženvensko nedeljo. Tujih duhovnov je prišlo 170, obhajancev je bilo 20.730. Mil. g. škof ljubljanski, dr. Anton Jeglič, se je jako pohvalno in laskavo izrazil o skrbi naše duhovščine za romarje.
Žabnice. (Slovenska posojilnica.) Davni in nujni potrebi odpomoglo se je zadnji čas in ustanovila se je slovenska posojilnica. Da je bil res že skrajni čas, kažejo nasprotni listi, ki kar besni napadajo novo ustanovljeno slovensko posojilnico. Veseli nas ta razvoj v gospodarskem življenju med kanalskim prebivalstvom; želimo ji obilo vspeha, da bo lahko delovala v korist našega ljudstva.
No vičar.
m
Duhovske zadeve. Župnija Št. Lipš pri Raj-neku podeljena je č. g. Volbenku Serajniku, pro-vizorju Tinjske nadžupnije. — Razpisani ste do 18. novembra 1. 1. župniji Št. Jurij pod Strasburgom in Djekše (sooskrbuje tudi Knežo). — Župnijskega izpita od 7. do 9. oktobra vdeležili so se gg. kaplani: Pavel Kayser iz Trga, Mavricij Miiller iz Trga, Franc Neuwirther iz Št. Vida, J. Schwabl iz Glodnice; provizorji gg. J. Kukačka iz Koprivne, Franc Mažir iz Šmarjete, Franc Hafner v Arijah in Hubert Pietschnig, katehet na meščanski šoli v Volšpergu.
Ogled železne proge skozi Karavanke
vršil se bode pod vodstvom c. kr. deželno-vladnega svetnika Grabmayra, da se doženejo odkupi posestev, da se določijo varnostne naprave zaradi ognja itd., koncem oktobra. Začeli bodo 24. oktobra pri kolodvoru c. kr. državne železnice v Celovcu in končali 4. novembra pri hudourniku Suha v občini Podgorje.
Žalosten pogled. Pretečeni teden tirali so štirje orožniki trinajst mladeničev, ki so bili na dalje časa obsojeni v zapor zaradi hudodelstva, vklenjene iz Celovca v Maribor in Karlavo pri Gradcu. Vedno pogosteje se vidijo taki žalostni sprevodi po mestu.
Rusko-kitajsba zyeza. Ko so lanskega leta Angleži sklenili zvezo z Japonsko, norčevalo se je angleško časopisje z Rusi, meneč, da so Angleži sedaj jedini gospodarji na skrajnem vzhodu. Kaj bodo ti umazani politični krošnjarji zdaj rekli, ako se uresniči vest, katero javlja ruski list „Novoje Vremja“, novica namreč, da je sklenjena med Rusko in Kitajsko zveza, vsled katere se Rusija zavezuje, iti Kitajski z orožjem na pomoč, ako bi Kitajsko napadla kaka druga država? Kaj porečejo Angleži k temu, ako se uresniči vest, da je vsled te pogodbe Kitajska prepustila v popolno last Rusiji okrajino Tibet?
Naša gospodarska organizacija.
Gospodarska zadruga v Sinčivasi.
Dovažanje fižola. Pri odborovi seji v nedeljo popoldne smo videli, da fižol prihaja zelo moker. Tàko blago se ne dà odpošiljati, zadruga ga bo morala v žitnici šele sušiti. Ker se pa s tem prodajanje zelo zavleče in se bojimo, da padejo med tem cene, sklenili smo, da bomo za fižol napravili poseben zapisnik. Kdor pripelje, dobi listek in na listek kot naplačilo tako nizko ceno, da zadruga ne bo imela zgube. Po prodaji se bo posamnim dalo doplačilo. Zadruga se ne more v takem slučaju izpostavljati nevarnosti velike škode; k sreči imamo v skladišču tako lep prostor za sušenje, kakor ga noben prekupec nima. Prekupci bi tako mokrega fižola niti sprejemati ne mogli.
Drevesca. Zopet opominjamo zadružnike, naj sade v jeseni kaj drevesc; drevesca za najboljše zimske jabolke se dobivajo v precejšnjem številu v zadrugi eno po 15 kr. ali pri Homerju na Olšeuici po 25 kr.
Oves za vojaščino. Dozdaj je plačevala vojaščina oves po celovški tržni ceni, ki je bila ravno vsled tega, da so kmetje v Celovcu vozili neposredno v c. kr. vojaško skladišče (Verpflegs-magazin), kot prej. Vojaško poveljništvo je zdaj žalibog naročilo, da se tukaj ne sme ljudem več dati, kakor dobiva ogrski žid, ki žito deloma prideluje vojaščini. Vsled tega se bodo cene znižale približno za 50 vin. pri metričnem stotu. Vsekako bomo še zanaprej skušali ostati v zvezi z vojaščino.
Vetrinjsko blago za zimsko obleko. Priporočamo zadružnikom za zimsko obleko vetrinjski loden, ki se v zadrugi dobiva. Čč. gg. duhovnikom priporočamo za haveloke močen, črni vetrinjski loden.
Načelnik zadruge je obolel. Naš načelnik gospod župan Jan. Picej je hudo obolel; molimo, da ta vrli rojak kmalu zopet ozdravi.
Gospodarske stvari.
Današnje stališče gledč gnojenja. Če si ogledamo uspehe kmetijskih preskušališč gledé poskusnega gnojenja, moramo priznati, da so se v zadnjem desetletju dosegli mnogi važni uspehi. Zlasti glede porabe umetnih gnojil, gledé potrebe gnoja za raznovrstna tla in potrebe redilnih snovi različne rastline so preskušališča toliko obvestil spravila v javnost, da kmetovalci še niso bili v stanu vsega prebaviti in preskusiti gledé zanesljivosti. Kot praktik bi celo rekel, da so učenjaki v tem oziru več storili kakor je bilo potrebno, kar pa se jim ne sme zameriti. Iz častihlepnosti izvirajoča marljivost, da bi drugo preskušališče ne prišlo prej do kake iznajdbe, ter prizadevanje, to, kar se je zasledilo, naglo izročiti kmetijstvu v praktično porabo, je k temu pripomoglo. Posebno odkar je profesor dr. Wagner za gnojilne in rastlinske poskuse uvedel „kulturo v piskrih“ in je bilo mogoče take poskuse prirejati brez polja, v prostorih poleg laboratorija, so se poskusi jeli zelo množiti in so se nanašali na najraznovrstnejše sestave zemlje in nje potrebe gledé gnoja ter rastline in nje različne potrebe gledé redilnih snovi.
Pospeševalo je take poskuse to, da jih je lahko prirejati brez velikih stroškov, da je mogoče v rastlinjakih odstraniti vse škodljive vplive, ki se pojavljajo pri poskusih na polju vsled vremena, rastlinskih in živalskih škodljivcev, in da je mogoče pogoje rasti poljubno uravnavati. K tem ne-številnim poskusom, katerih uspehi so se priobčevali od meseca do meseca, od leta do leta po obvestilih in letopisih poedinih preskušališč, kakor tudi po kmetijskih listih, so se pridružili še izidi onih poskusov, ki so jih prirejale posamezne tvor-nice in sindikati umetnih gnojil in jih v premnogih listih razširili med kmetovalce. Daši so tudi te poskuse prirejali izvedeni in šolani možje, vendar jim praktik ne more toliko verjeti kakor uspehom pooblaščenih preskušališč, kajti izvirajo vendarle iz dobičkarije in imajo služiti v prid razprodaji do-tičnih gnojil.	(Konec prihodnjič.)
Tržne cene.
V Celovcu, dné 16. oktobra 1902.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	K	V	K	V	
pšenca .	.	. rž .... ječmen.	.	. oves . . . turšica . .	. pšeno . . . fižol rdeč . . krompir .	. grah . .	. ajda . .	.	10 8 7 4 13 13 1 7	99 30 63 60 80 50	12 11 9 5 17 16 2 9	50 24 12 79 25 92 37	—	konj —	pitana vola 4	vprežne vole 3 junce 77 krav 1 telica 35 pitanih svinj 5	prascev
Pitani voli so po — K Ao — K, vprežni voli po — K Ao — K, krave po 120 K do 350 K.
Sladko seno je meterski cent po h K — v Ao G K — v, kislo seno po 4 JsT 20 v do 5 K 40 v, slama po 3 £ 20 o do 3 ir 60 v.
Promet je bil slab.
Loterijske številke od 18. oktobra 1902. Line 14 70 32 21 27 Trst 1 74 52 43 81
		
	NAZNANILA.	
PT Kot kuharica-®|
želi pri kakem gospodu duhovniku v službo stopiti v tej stroki dobro izurjena ženska srednje starosti. Dopisi naj se v tej zadevi pošiljajo upravništvu „Mira“ v Celovcu.
Gostilna ..Krainerlc" v Tinjah
se prodà ali dà v najem. Več pové „Hranilnica in posojilnica44 v Tinjah, p. Tinje pri Velikovcu.
Dva velika močna konja
seprodata v Tinjski proštniji (Probstei Tainach). Pošta Tinje pri Velikovcu.
Kovačnica
se dà v najem v Sepcu pri Grabštanju od 1. novembra t. 1. naprej. Pri kovačnici je tudi skedenj in hlev. Več pové Val. Rohavnik p. d. Melhar v Sepcu, p. Grabštanj.
Prodà se
Urbanova kmetija s 30 orali polja v Go rij ah pri Humbergu, občina Kotmaravas. Dopisi naj se pošljejo posestnici Neži Kropivnik, p. Kotmaravas na Koroškem.
Salame
ogerske 1 gld. 70 kr., domače iz šunke 1 gld. 20 kr., domače 1 gld., dunajske 80 kr., šunko brez kosti (Roll-schinken) 90 kr. in 1 gld. 10 kr., suho meso 70 kr., suho slanino 70 kr., glavino brez kosti 40 kr. kilo, velike kranjske klobase po 18 kr. in drugo pošilja od 5 kil naprej po povzetju, in sicer le dobro blago,
Janko Ev. Sire v Kranju.
Brinjevec,
natomi, staro in obležano blago, 1 liter 2 kroni 40 vin., 3 litri frank o po pošti za 9 kron. Fina, stara slivovka, liter za 2 kroni, pošiljam proti povzetju.
Egidij Jeglič,
Selo, pošta Žirovnica na Gorenjskem.
<5 Tomaž Swetina, p
zaloga strojev, K
Celovec, velikovška cesta štev. 22, priporoča vse vrste stroje, gepeljne s postavljanjem vred. Za vsako postavljanje se jamči eno leto. Ce kak stroj ali gepelj ne ugaja, se prvi brezplačno zopet odstrani, stroji se zamenjajo.
fiolesa in šivalni stroji
najnovejšega sestava.
Vsi stroji
na obroke ali gotovo plačilo.
Start stroji se zamenjajo.
Vsaki mlin oddam za 8 dnij na poskušnjo; če ne ugaja, ga vzamem nazaj.
Patentovani Excelsior-mlin „Rapid“
z dvojnim sitom.	0
Poprave se sprejemajo in po ceni za- 0 računijo. — Nimam agentov, zato je vse 0 mnogo ceneje.	0
Za obilna naročila prosi udani	4f\
Tomai Swetina,
Celovec, velikovška cesta št. 22.
X)COOCPOCCtCXXx£
Razprodaja!
Po smrti svojega soproga prodajam vso hišno opravo, kar je imam v zalogi, po kolikor mogoče najnižjih cenah.
E. Zufer,
vdova mizarskega mojstra,
Celovec, Vetrinjsko obmestje štev. 8.
Izvrstne in najnovejše
domače mline
brez kamnov in valjarjev, ki zmeljejo Škrat več nego drugi, in se dajo lahko gonit z vsako silo, kakor tudi vse kmetijstvu potrebne stroje, posebno škoporeznice s patentovano napravo, da se pri delu nikdo ne more poškodovati, ki so zelo trpežni in delajo jako fino, prodaja ter prevzame vsa v to svrho spadajoča dela pod jamstvom in po najnižji ceni
Josip Božič,
kmet in gostilničar v Dolini pri Pokrčah. Pošta Grabštanj (Grafenstein) na Koroškem.
Zajamčeno pristno mašno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi priporočal je knezo-škofijski ordinarijat ljubljanski v svojem listu leta 1898. za nakup zajamčeno pristnega mašnega vina vč. duhovščini zato, ker je omenjeno društvo gledé razpošiljanja mašnih vin pod strogim nadzorstvom župnika-dekana v Vipavi. — Razpošilja se od 56 litrov naprej po 34 kron in više po stopinjah kvalitete za 100 litrov loco kolodvor Postojna. Rdeče namizno vino — kakor tudi večje množine — ceneje. — Na zahtevanje pošiljajo se vzorci Posoda se zaračuni po dobavni ceni ali se ista vrne franko v šestih tednih.
Kmetijska zadruga v Vipavi (Kranjsko).
Stroji za prirejanje krme.
Rezalnica za rezanico in krmo, s patentovanimi podlogami za mažo ; tečejo jako lahko in prihrani se moči do okrog 40°/o ; rezalnica za repo in krompir (repico) ; mlini za rob-kanje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive kotlaste štedilne peči z emajliranimi in neemajliranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, repice, za mnoge gospodarske namene itd.; nadalje: robkalnice za koruzo, čistilnice za žito, čistilne stroje trijerje, stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, mlatilnice, gepeljne, železne pluge, valjarje, brane.
Najboljši sejalni stroji „A©IlIKOIiA“ brez preminjalnih koles za vsako seme,
za hribe in ravnino.
Samo-delujoèe, patentovane škropilnice za uničenje grenkuljice, škodljivcev na sadnem drevju in peronospere izdeluje in pošilja v najnovejši, priznano izvrstni sostavi
P H. MAYFARTH in soflr.
Tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par,
Ustanovljena 1872. na Dimaju, II/l, TafiorstraSSe Tl. 850 delavcev.
Odlikovana z čez 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
llustrovani ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
Dopisuje se tudi v slo-venskem. jeziku.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.