8000032 OSREDNJA CELJE Muzejski trg knjižnica (strani TÖ711 ) Koncert Orkestra Slovenske filharmonije v Logarski dolini Šaljive igre med zaselki ^ občine Rečica ob \ Savinji 1000 ceije mh Til I J*! Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z o o., Attemsov trg 3, Gornji Grad Zgomjesavhjska kmetijska zadruga Mozirje z.aa Železnina Luce, tel. 584 40 24 ( Blagovnica Ljubno, tel. 584 10 20 E Železnina G. Grad, tel. 839 44 20 Hladilnik PC Mozirje, tel. 837 07 80 R41228W \ Zamrzovalna omara F7243W Hladilnik RK6337E 339,90 EUR »19,90 EUR Pralni stroj WA61121 Pomivalni stroj GV63321 539,90 EUR 9,90 EUR Pecica vgradna B8980AL Piosca vgradna GCS62C-HL 369,90 EUR I O 619,90 EUR V kletni etaži NAKUPOVALNEGA CENTRA Velenje Trgovina in papirnica Bohač Iztok Vktačh’ s. i\. Smiiiii.ska o. j. Moziiiji I i i.. št. .■)}{ 3;j 660 največja izbira šolskih nahrbtnikov in torb v dolini Zadruga mozirje AKCIJA ŠOLSKIH TORB IH HAHRBTHIKOV - Torba za 1. razred neverjetnih 7,68 € - Kvalitetni nahrbtnik z ojačanim hrbtiščem 15,00 € ali 19,90 € - nahrbtnik za SŠ convers ALL* STAR samo 20,86 € - Torba na eno ramo 9,30 € - nahrbtnik za srednjo šolo od 6,72 € do 19,90 € VSESLOVENSKA AKCIJA GORENJE JULIJ 2008 Velika izbira nahrbtnikov niKE, Target, Schnaider, Seven, ... Velika izbira različnih zvezkov, pisal in vseh potrebščin za šolo - Pilot Matic 0,80 € - Pilot Rexgrip 1,36 € - Pilot tehnični sv. 1,39 € Še vedno sprejemamo naročila za delovne zvezke. mm PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE Trgovini Dostava na dom - Montaža Parizlje 1, tel. 703 31 30 - toplotne črpalke in sončni kolektorji - centralno ogrevanje - vodovod - sanitarna keramika Parizlje 12/a, tel. 705 02 80 - gradbeni material - barve in laki - vijaki in okovje - izolacije - bela tehnika Obiščete nas lahko od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, v avgustu od 8. do 19. ure, in v soboto od 8. do 12. ure. Odpiralni čas: PON. - PET.: 8h - 20h, SOB.: 8h - 13h ySREOftìj, knjižnica Tretja stran CELJE Les kot priložnost V začetku julija je v Nazarjah potekal drugi lesarski praznik, ki je potrdil (vsaj) dve znani dejstvi. Strokovni del v obliki razvojne konference je izzvenel kot apel slovenski vladi in javnosti, da je lesarstvo perspektivna gospodarska panoga z lastno surovino, ki pa glede na situacijo v minulih dveh desetletjih nima dovolj moči (beri: kapitala), da bi sama izvedla razvojni tehnološki preboj, s katerim bi se znova približala sodobni evropski lesni industriji. Pomemben poudarek so udeleženci omenjene konference namenili tudi lesu kot široko uporabnemu materialu, ki se dandanes vse preveč propagira kot obnovljivi energent, vse premalo pa kot surovina za lesarstvo in gradbeništvo, kjer so možnostizaustvarjanje bistveno višje dodane vrednosti kot danes ogromne. Primer tovrstne uporabe lesa so biopasivne hiše, ki združujejo naravnost in ekologijo. So lesene in prijazne do okolja, vgrajene pa imajo tudi druge naravne materiale, ki lesu pomagajo k tehnološki učinkovitosti. Biopasivne hiše se od klasičnih pasivnih hiš razlikujejo tudi v hišni tehniki, saj izkoriščajo popolnoma naravne procese brez prisilnih tehnologij in ne ogrožajo zdravja ljudi, temveč ga s prijazno klimo in obliko celo spodbujajo. Etnografski oziroma družabni del lesarskega praznika je potrdil, da s(m)o ljudje danes preveč razvaj eni, da bi nas za obisk nove prireditve (ki ima sicer ambicijo postati tradicionalna) motivirala zgolj vrsta stojnic s ponudbo domačih izdelkov, pa čeprav gre za ohranjanje stoletne lesarske tradicije v osrčju predalpskih gozdov. Za več obiskovalcev bo treba torej v prihodnje več vsebine, več atrakcije. Les je bil in ostaja zvest sopotnik Zgornje-savinjčanov, čeprav je vedno znova na hudih preizkušnjah. Najprej ga dušijo z onesnaženim zrakom, ko še raste, potem ga želijo nadomestiti s plastiko, nato se najdejo takšni, ki bi ga po hitrem postopku skurili, na koncu pa se nanj z vso svojo nepopisno močjo spravi še mati Narava... Nekateri strokovnjaki trdijo, da je v nedeljo po pobočju Črnivca divjal tornado. Drugače si namreč ni mogoče razlagati posledic, ki jih je povzročilo neurje. Če smo še do nedavnega modrovali, da viharji Američanom odkrivajo strehe predvsem zaradi neprimerne gradnje, se sedaj sprašujemo, če morda tudi na Štajerskem ne bi kazalo posnemati Primorcev, ki se pred burjo varujejo z betonskimi strehami... ^A/S IZ VSEBINI: 29 Občina Gornji Grad: Katastrofalne posledice nedeljskega neurja vlada obljubila pomoč.......4 Občinski svet Luče: Za več reda na bregovih Savinje.....4 Zgornja Savinjska dolina: Gradbene parcele bodo na voljo, cene še rastejo....................5 Smreka Gornji Grad: Zadovoljni s polletnimi rezultati poslovanja .. 6 Osrednja knjižnica Mozirje: Golte gostijo prvo gorsko knjižnico.6 Solčava: Mladi geografi razgibali solčavski vsakdan .... 7 Lesarski praznik v Nazarjah: Kljub pestremu programu nekoliko manj obiska...............9 Srečanje borcev na Menini: Ni večje učiteljice človeštva kot je zgodovina.....................14 ISSN 0351-8140, leto XL, št. 29,18. julij 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 330000000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik, trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. OBČINA GORNJI GRAD Katastrofalne posledice nedeljskega neurja, vlada obljubila pomoč V nedeljo popoldne je pretežni del Slovenije zajelo uničujoče neurje. Silovit veter je lomil drevje in telefonske drogove ter odkrival strehe. Številne ceste so bile nekaj časa neprevozne, voda je zalila mnogo kleti, toča je ponekod uničila celotno letino. V Zgornji Savinjski dolini je bilo najhuje v občini Gornji Grad, kjer je neurje po prvih ocenah povzročilo za enajst do petnajst milijonov evrov škode (več o tem v reportaži na straneh 10 in 11), okoli 40 kmetij pa izgubilo glavni vir dohodka - gozdove. V sredo sije prizadeto območje v spremstvu župana občine Gornji Grad Stanka Ogradijo in poslanca v Državnem zboru RS Jakoba Presečnika ogledal tudi predsednik vlade Janez Janša. Premierje ugotovil, da so posledice neurja zelo hude, da pa so bili prvi intervencijski ukrepi učinkoviti. Ob tem seje zahvalil gasilcem, reševalcem, lokalnim oblastem in vsem tistim, ki so prvi priskočili na pomoč najbolj prizadetim. Janša je še dejal, da se po najnujnejših ukrepih sedaj začenja sanacija posledic, ki bo zahtevna in draga, zato se bo vanjo vključila tudi vlada: »V sodelovanju s krovnima humanitarnima organizacijama bomo pris- topili k solidarnostni pomoči tistim, ki so bili najbolj prizadeti, teh pa je kar precej.« Vlada bo pomagala tudi z dodatnimi interventnimi sredstvi, kijih bodo po oceni škode dobile najbolj prizadete občine. Na območju občine Gornji Grad je največ škode v gozdovih. Po zadnjih Premier Janez Janša (levo) je ob ogledu prizadetega območja izrazil podporo domačinom (foto: Ciril M. Sem) (foto: Nani Tiršek) ocenahje poškodovanih 800 hektarjev gozdov, od tega je 200 hektarjev popolnoma uničenih. Neurje naj bi uničilo več kot 200 tisoč kubičnih metrov lesa. Najbolj prizadete so tiste kmetije, ki se preživljajo predvsem z lesom, saj se gozdovi obnavljajo zelo dolgo. Po besedah gornjegrajskega župana Stanka Ogradijo lahko omenjeni kmetje na zaslužek spet upajo šele čez več kot 50 let. Franci Kotnik OBČINSKI SVET LUČE Za več reda na bregovih Savinje Lučki občinski svetniki so na deseti redni seji med drugim obravnavali delovanje Društva za promocijo in trženje turizma v Lučah ter delovanja TlC-a, ki deluje v sklopu društva. V ta namen so na sejo povabili predsednico Simono Germelj Šumah. V Lučah razmišljajo o morebitnem oblikovanju občinskega zavoda za turizem in kulturo, kamor bi bilo smiselno umestiti tudi TIC, saj je razvoj turizma v občini njihova strateška usmeritev. V poletnih dneh, zlasti ob koncih tednov, bregove ob Savinji zasedejo številni kopalci in gostje od blizu in daleč. Za njimi pa nemalokrat ostaja pravo razdejanje, zato so na občinskem svetu v Lučah sklenili uvesti redarstvo. Kot pravi župan Ciril Rose, so divja kopališča in pros- tori za razne piknike ter zabave nenehen vir težav za lastnike, sosede, pa tudi za občino. Le redki so tisti gostje, ki za sabo počistijo. Poleg smeti pa okolje ogroža tudi nekontrolirano kurjenje v naravi. Da bi se tem težavam izognili, bodo letos v Lučah uvedli redarstvo in sicer se bodo poslužili medobčinske redarske službe Mestne občine Velenje, saj organiziranje lastne ne bi bilo racionalno. V prihodnje nameravajo na bregovih Savinje urediti nekaj piknik prostorov z ustrezno označitvijo in infrastrukturo. Lotili so se tudi vsem dostopnega brezžičnega interneta tudi bolj na obrobju Luč. Projekt je zaradi konfiguracije terena dokaj zahteven. Brezžični in seveda brezplačni dostop do svetovnega medmrežja pa v kraju samem deluje že nekaj časa. Marija Lebar Na kratko Pločnik zgolj po spodnji strani Projekti izgradnje pločnika zjavno razsvetljavo v Lučah so izdelani do faze, da je izvajalca z zbiranjem ponudb možno hitro najti. Zaradi nestrinjanja nekaterih lastnikov zemljišč z izvedbo pločnika bo ta vključno z javno razsvetljavo potekal le po spodnji strani ceste. Zaradi turistične sezone načrtujejo začetek izvedbe v drugi polovici avgusta. Marija Lebar V Lučah nov prireditveni prostor Potem ko so podpisali potrebne pogodbe za nakup zemljišča na Hočevarjevi njivi in jih overovili pri notarju, je sedaj za prireditveni prostor v Lučah izdelan tudi že idejni projekt. Do občinskega praznika načrtujejo izvedbo nove trase uvozne ceste na Hočevarjevo njivo in izgradnjo utrjenega prireditvenega prostora, kjer bo stal šotor. Marija Lebar Lesarski praznik Letošnji drugi lesarski praznik v občini Nazarje, ki je bil z muzejem Vrbovec soorganizator dogodka, ocenjujejo pozitivno. Praznik bodo zagotovo priredili tudi naslednje leto. »Seveda je to šele začetek, zato bomo program vsako leto dopolnjevali in vsebine sproti prilagajali. Prepričani smo, da se bo praznik prijel,«je dejal nazorski župan Ivan Purnat. Marija Lebar NEPREMIČNINE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Gradbene parcele bodo na voljo, cene še rastejo Slovenija je ena izmed redkih držav Evropske unije, v kateri cene nepremičnin kljub krizi na svetovnem nepremičninskem trgu še vedno rastejo. Interes po novih stanovanjih oziroma zazidalnih površinah, namenjenih tako stanovanjski gradnji kot industrijskim conam, je velik tudi v Zgornji Savinjski dolini. Nove prostorske plane so sprejeli na Občini Nazarje, občina Ljubno ureja novo industrijsko cono, v Mozirju se zaključuje projekt gradnje individualnih hiš na Krahelnovem. V SLOVENIJI CENE NEPREMIČNIN ŠE NARAŠČAJO ... Dolgoletne rasti cen na nepremičninskem trgu se počasi umirjajo, marsikje po svetu tudi padajo, kar pa za Slovenijo še ne moremo reči. Slovenci smo pač ljudje, katerim lastno stanovanje ali hiša pomeni življenjski projekt, ki ga je treba izpeljati. V Zgornji Savinjski dolini je predvsem zanimanje za zazidljiva zemljišča ali nakup hiše še vedno zelo veliko, verjetno pa se lahko Zgornjesavinjčani zlijemo z ostalo Slovenijo tudi glede zakreditiranosti v namen rešitve stanovanjskega problema. In prav velike potrebe po širjenju tako stanovanjskih kot industrijskih ozi- roma obrtnih con se dobro zavedajo tudi zgornjesavinjski Občinarji. ... PRAV TAKO TUDI POVPRAŠEVANJE V NAŠI DOLINI Tako so v občini Nazarje, ki se zadnje desetletje prostorsko ni pomembneje spreminjala, v letošnjem letu sprejeli podrobne prostorske načrte, ki zajemajo ureditev parcel za individualno stanovanjsko gradnjo na zemljiščih za samostanom, ureditev centra Nazarij in industrijsko-obrtne cone Prihova. Kraj, kije že leta stagniral, industrija v njem pa celo nazadovala, se bo tako v prihodnjem letu začel temeljito spreminjati, karje pozitivna osnova za njegov nadaljnji razvoj. V obči- ni Nazarje se kaže možnost za nakup individualnih gradbenih parcel tudi v Šmartnem ob Dreti, kjer bo na ureditvenem območju Bič na voljo osem gradbenih parcel. Ker so možnosti zaposlovanja v Zadrečki dolini, pravzaprav v vsej Zgornji Savinjski dolini majhne, bi bilo pričakovati le majhno zanimanje za priseljevanje na to območje. Vendar pa povpraševanje na nepremičninskem trgu še vedno močno presega ponudbo, poleg tega so na podeželju cene nepremičnin in gradbenih parcel kljub večletni rasti vsaj ugodnejše od tistih v mestih in predmestju. Strokovnjaki opozarjajo, da kljub večji sprostitvi zemljišč, kot se sedaj dogaja tudi v naši dolini, gradnje po nizkih cenah ne gre pričakovati. Draži se tako gradbeni material, delovna sila, kot kapital, kar pomeni, da nakupa in gradnje po ugodnejših cenah ni realno pričakovati. Tatiana Golob (foto: Ciril M. Sem) Ivan Purnat, župan občine Nazarje: »Po dolgih letih prizadevanj nam je uspelo sprejeti prostorske akte, ki omogočajo v centru Nazarij gradnjo večjih stanovanjskih objektov, Za samostanom in na območju Bič v Šmartnem ob Dreti pa individualnih hiš. Za sprejem teh aktov so nas spodbudile potrebe oziroma povpraševanje, zato smo prepričani, da bo zanimanje za nakup parcel za individualno gradnjo veliko, kakor tudi stanovanj v centru Nazarij.« Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje: »V Mozirju smo pred časom že zagotovili možnost nakupa enajstih gradbenih parcel na Krahelnovem, ki so sedaj vse prodane in delno že pozidane. Vsekakor se bo tudi Mozirje še naprej razvijalo, sprejemali se bodo predvsem prostorski plani za popolnitev površin. Za gradnjo, delno blokovno, delno turistično, je rezervirano področje Podrožnika, v teku so že dela na Mozirskih tratah, kjer je zemljišče delno namenjeno socialnemu programu, delno pa stanovanjski pozidavi. Pri tem je potrebno omeniti tudi stavbo, kjer se je nahajala občinska uprava, kije ravno tako namenjena ureditvi stanovanj, poleg tega je v okviru objekta načrtovana še dogradnja. Prave obrtne cone v Mozirju nimamo namena urejati, v načrtuje ureditev manjšega področja ob gorenjskem klancu, nekaj tudi na področju Žekovca, kjer se za tovrstno ureditev zanima podjetje Firštro- (foto: EMS) totehnika. Moram pa opozoriti, da so prostorski plani, ki jih občine sprejemamo, pravzaprav le osnutki oziroma načrti, za katere še ni zagotovljeno, da se bodo tudi uresničili, zato natančnih podatkov še ne moremo dajati.« OBČINA MOZIRJE tel: (03) 839-33-00 fax: (03) 839-33-05 OBVESTILO Občane občine Mozirje, ki so dne 13.7.2008 utrpeli škodo na stvareh zaradi neurja z močnim vetrom in točo, obveščamo, da lahko škodo prijavijo na sedežu občinske uprave Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Rok: 23.7.2008 Občina Mozirje Portal Savinjsko dolino STTymsa 5555) SMREKA GORNJI GRAD Zadovoljni s polletnimi rezultati poslovanja V Smreki Gornji Grad so v prvih šestih letošnjih mesecih uspeli real- no konstrukcijo hiše ali pa gotovo izacijo v primerjavi z lanskim enakim obdobjem povečati za deset hišo »na ključ« in seveda vmesne va- odstotkov. Finančni rezultat pa je letos višji za petino od lanskega. riante. Večinoma se projekti med se- Po besedah direktorja Bruna Zagodeta se v Smreki trudijo, da so njihovi izdelki vedno kakovostnejši (foto: Marija Lebar) Do konca junija so prodali enajst stanovanjskih hiš.Tojesicertri hiše manj kot lani, so pa bile letošnje večje po površini. Če upoštevajo samo prodajo hiš, ki je njihov nosilni program, so letošnjo realizacijo povečali za 15 odstotkov. Medtem koje lani izvoz predstavljal okoli 85 odstotkov, je letošnji delež izvoza v skupni prodaji le 55 odstotkov. Izvažajo na zahtevne trge, kot so Italija, Avstrija, Španija in Nemčija, kar priča o ustrezni kakovosti. »Razlog za takšno strukturo je povečano povpraševanje na domačem trgu. Vseeno smo izvoz povečali za 14 odstotkov, prodaja na domačem trgu pa seje skoraj podvojila. To kaže na spremembo miselnosti v smeri vračanja k naravi, ekološko ustrezne gradnje in energetske var- čnosti, kar naše hiše zagotovo so,« pravi direktor Bruno Zagode. Pri njih je mogoče kupiti samo lese- boj razlikujejo, saj kupec predloži načrte, po katerih se ravnajo. Kar99 odstotkov hiš izdelajo na podlagi konk- retnih naročil. Letošnja novost je tudi izvedba lesene hiše s klasično fasado. »Ni nujno, da se lesena hiša povsod lepo vklopi v okolje, zato rešitev s klasično fasado,« pravi direktor. Trenutno je v družbi 51 zaposlenih. Po mnenju direktorja so njihove plače zadovoljive. V skupni strukturi stroškov predstavlja strošek dela (plače) skoraj štirideset odstotkov, na drugem mestu pa je vhodna cena surovine. Leto 2007 so sicer zaključili z izgubo, »ki pa je minimalna,« meni Zagode. Večinska lastnika Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec in Zgornje-savinjska kmetijska zadruga Mozirje imata v Smreki skoraj 80-odstot-ni delež, zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci pa tri odstotke. Kljub pomislekom zaradi naročil - ta imajo zagotovljena vse do septembra - so se odločili za kolektivni dopust, ki bo pri njih od 1. do 18. avgusta. Marija Lebar OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE Golte gostijo prvo gorsko knjižnico Otvoritve gorske knjižnice so se udeležili številni povabljenci in naključni obiskovalci Golt, ki so z veseljem vstopili v prijeten prostor napolnjen s preko tisoč knjigami (foto: Tatiana Golob) Ob vstopu v poletje sije Knjižnica Mozirje skupaj s soorganizatorji, Knjižnico Velenje in podjetjem Golte, zadala zanimivo in v slovenskem prostoru verjetno enkratno nalogo urediti prvo gorsko knjižnico. Tako so se mozirski in velenjski knjižničarji s skupnimi močmi in s podporo direktorja podjetja Golte Ernesta Kovača lotili urejanja knjižnice v prostorih hotela Golte in 3. julija na široko odprli vrata gorske knjižnice za prve goste. Ob otvoritvi sta zbrane pozdravila direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Ana Lamut in direktor družbe Golte Ernest Kovač. Ana Lamut, ki bo skrbela za zbirko knjig, je številne povabljence in naključne obiskovalce Golt pozdravila: »Danes je razlog za praznik, ko pogledamo in vidimo, da nam je v zelo kratkem času uspelo urediti prijeten prostor poln knjig, revij, zemljevidov in videokaset, in to na nadmorski višini 1.410 metrov. Tako bomo lahko tudi v teh pogojih povedali in pokazali, kako pomembno je branje v vseh obdobjih človekovega življenja« Dolgoletna svetovalka za splošne knjižnice dr. Silva Novljan je pohvalila zanimivo idejo in poudarila, da ni pogosto, da se dve knjižnici združita v skupnem projektu: »kar je lahko le dobrodošlo in vzpodbuda tudi ostalim knjižnicam, da se lotijo skupnih projektov.« S hitro in dobro izvedbo projekta je zadovoljen tudi direktor Golt Ernest Kovač. Kot je povedal, je njihovo podjetje vedno izhajalo iz načela »zdrav duh v zdravem telesu«, seveda pa se predvsem usmerjalo v zdravo telo. Ravno zaradi tega Premična zbirka, za katero bodo skrbeli knjižničarji iz Osrednje knjižnice Mozirje, vsebuje slovensko leposlovje, čtivo namenjeno oddihu in počitnikovanju, zbirko tujejezičnih knjig in seveda branje za mlajše in starejše otroke. Poleg tega bo obiskovalcem Golt na voljo tudi bogata zbirka domoznanskega gradiva, različni izletniški priročniki, zemljevidi in vide-ogradivo. Knjige namenjene Knjižnici Golte so prispevale Osrednja knjižnica Mozirje, Knjižnica Velenje in Osrednja knjižnica Celje. jih je ideja o ponudbi namenjeni predvsem človeškemu »duhu« tako navdušila, da so projekt z veseljem podprli in svojim gostom s tem ponudili še nekaj več. Ob otvoritvi so za kulturni program poskrbeli otroci iz Sončnega mesta, poletnega tabora, ki ga na Golteh že več let organizira Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje. Tatiana Golob ZVEZA BORCEV ZA VREDNOTE NOB, KRAJEVNA ORGANIZACIJA MOZIRJE Za tiso« in ve« sre« Pred skoraj 55 leti, 22. julija 1953, so Mozirjani na Gneču uredili grobišče in postavili spomenik 52 neznanim borcem XIV. divizije, ki so padli 2. in 3. decembra 1944 v bojih z Nemci. Borci so branili vstop na osvobojeno ozemlje na črti Skorno-Gneč-Dobrovlje. V bojih so sodelovali Bračičeva in Šercerjeva brigada, lil. brigada VDV in skupina mladincev - skojevcev. Nemci so borce obkolili in vjutru 3. decembra je padlo 27 mladincev in več borcev prisotnih brigad. Spominsko obeležje na Gneču je že močno načel zob časa, zato so se člani mozirske krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB odločili, da ga obnovijo. Na predvečer dneva državnosti so se člani odbora zbrali ob obnovljenem grobišču in se z žalnim vencem poklonili spominu hrabrim borcem, ki so padli v cvetu mladosti in darovali Člani mozirske krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB so obnovili spominsko obeležje in grobišče na Gneču svoja življenja za tisoč in več sreč, ki jih uživamo danes v samostojni državi Sloveniji. Brezjunaške borbe borcev narodnoosvobodilne borbe bi nastokzgo-dovine odnesel in izbrisal iz zemljevida Evrope. Ostali smo na svoji zemlji in smo danes enakopravni in aktivni člani širše družine narodov, Evropske skupnosti. Člani borčevske organizacije vabijo vse, da obiščejo spomenik in prižgejo svečko v spomin tistih, ki ležijo v grobišču. Naj storijo to namesto njihovih svojcev, saj so padli junaki ostali tu, na robu travnika pod Gnečem, sami, brez imen. Zahvaljujejo se vsem, ki so sodelovali pri obnovi spominskega obeležja in grobišča, županu Ivanu Suhoveršniku in lokalni skupnosti, kije denarno podprla obnovo spomenika, dela naše zgodovinske in kulturne dediščine. SB DRUŠTVO MLADIH GEOGRAFOV SLOVENIJE Mladi geografi razgibali solčavski vsakdan V dneh od 29. junija do 7. julija je v Solčavi potekal tabor članov Društva mladih geografov Slovenije. Okoli trideset mladih je bilo nastanjenih v tamkajšnji osnovni šoli. Na taboru so se spoznali z naravno geografskimi značilnostmi Solčavskega in pri tem oblikovali tudi lastne ideje za nekatere rešitve. Skupina udeležencev delovno raziskovalnega tabora mladih geografov je na terenu iskala ustrezne rešitve za promet skozi Solčavo (foto: Marija Lebar) 25 udeležencev tabora in štirje vodje so večinoma študentje oddelka za geografijo na filozofski fakulteti v Ljubljani. Sicer pa so tudi člani Društva mladih geografov Slovenije, ki samostojno deluje že deset let. Tokratni taborje bil dvanajsti po vrsti, doslej pa so večinoma gostovali na terenih bolj na obrobju Slovenije. Da so bili tokrat pri nas, je zasluga njihove članice Nataše Kramer iz Robanovega kota, kije dala idejo za to lokacijo. Na dogodek so se začeli pripravljati že decembra in njihovi predstavniki so se v tem času štirikrat mudili na Solčavskem. Medtem ko so bile vsebine prejšnjih taborov namenjene študentom - udeležencem, pa so bili zadnji štirje naravnani v sodelovanje z lokalnimi subjekti, pri čemer mladi geografi s svojega zornega kota in strokovno predelajo tematiko ter ponudijo tudi konkretne rešitve nekaterih krajevnih tematik. Tako so se seznanili z načrti na Občini Solčava in v družbi Logarska dolina d.o.o. Prva dva dni so na- menili ekskurziji pod vodstvom svojih profesorjev in glede na lego Solčavskega ter umeščenost v alpski prostortudi s predstavnikom organizacije CIPRA. Nato so se razdelili v pet skupin po pet udeležencev in se lotili naslednjih projektov: oblikovanje predlogov za ureditev prometa med Solčavo in Logarsko dolino, za ureditev stoje- čega prometa in racionalizacije parkirišč v Logarski dolini, ureditev prometne in turistične infrastrukture v naselju Solčava, izdelava učne poti o vodi ob panoramski cesti in popis ponudbe ter razvojnih priložnosti eko kmetij na tem območju. Po terenskem delu so se dobivali na delovnih sestankih, manjkalo pa ni niti zabave in rekreacije. Tako so med drugim izdajali tudi dnevni »časnik« z naslovom Solčavska beeeka. V njem so objavljali prispevke, ki sojih udeleženci čez dan odlagali v posebno skrinjico. Vsak dan pa so med sabo izbrali tudi Ovco in Ovna dneva ter njuno sliko obelodanili v svojem časopisu, kije bolj lahkotne narave. Nedeljo so si pridržali za obisk bližnjih gora. »Lahko rečem, da smo naleteli med prebivalci na izredno gostoljubje,« je povedal vodja Klemen Gostič. »Ljudje se ustavljajo ob nas in se pozanimajo o našem početju. Tukaj se počutimo odlično in upamo, da bo naše delo za Solčavsko prineslo konkretne koristi.« Marija Lebar 16. DNEVI TURIZMA NA SOLČAVSKEM Pestra paleta dogajanj Na Dnevih turizma na Solčavskem zadnji julijski vikend se obiskovalcem obeta veliko kulturnih, športnih in narodopisnih dogodkov. Turistično društvo Solčava je v sodelovanju z društvi v kraju pripravilo pestro paleto dogajanj, ki bodo zadovoljila še tako zahtevnega obiskovalca. V petek, 25. julija, bosta svoja vrata odprla občinska dvorana in lovski dom. V njem si bodo ljubitelji ročnih del in živali ogledali, kaj je nastalo pod spretnimi prsti Solča-vanov oziroma katere živali so končale svoje življenje pod streli lovske puške. Na ogled bodo tudi zdravilna zelišča, ki rastejo v tem delu naše doline. Ljubitelji okroglega usnja bodo svoje moči merili v malem nogometu v memorialu Gregorc-lpavec. Poslastica dneva bo koncert kvinteta Smrtnik in skupine Klika iz Železne Kaple. Njihove ubrane glasove bo mogoče slišati v cerkvi Marije Snežne ob 20. uri. V sobotnem jutru bodo petkove razstave dopolnile gospodinje z izvirnimi domačimi jedmi s Solčavskega. Otroci bodo ob vodenem ogledu spoznavali Logarsko doli- no. Pridih preteklosti pa bo približal prikaz izdelave lesene strešne kritine. Za športno obarvan dan bodo poskrbele ženske na športnem igrišču v Solčavi z malim nogometom in odbojkarji naturistični kmetiji Gregorc. Nedeljsko dopoldne bo namenjeno kmetom. Na razstavi cikaste-ga goveda si bodo lahko ogledali različne primerke te vrste, na licitaciji pa bo marsikateri plemenski teliček zamenjal gospodarja. Prijateljstvo ne pozna meja je prireditev stalnica. Na njej se bodo v kulturnem programu predstavili domači izvajalci in gostje iz sosednjih občin. Koliko so spretni v lovski opremi pri igranju nogometa, bodo pokazale ekipe lovskih družin. Pri okrepčevalnici Pri slapu bodo z različnimi šaljivimi igrami "preganjali SELMAR CELJE BMW Fashion & Art V avto salonu Selmar na Mariborski cesti v Celjuje vteh dneh obiskovalcem na ogled posebna fotografska razstava. Na ogled so umetniške fotografije, ki izražajo povezavo znamke BMW z umetnostjo in modo. Avtorji fotografij so priznani modni fotografi, ki so sodelovali na fotografskem natečaju v okviru tedna BMW Fashion & Art Week v Ljubljani: Miran Juršič, Saša Hes, Matjaž Banič, Peter Koštrun, Matevž Paternoster, Dominik Alves, Jana Urbas, Aljoša Rebolj in Gašper Domjan, slednji je tudi avtor zmagovalne fotografije. KF Razstavo umetniških fotografij je v navzočnosti avtorja zmagovalne fotografije Gašperja Domjana odprl direktor Selmarja Uroš Seles (foto: KF) dougcajt". Tudi na najmlajše niso pozabili. Ti bodo svojo domišljijo sproščali ob ustvarjalnih delavnicah. V soboto in nedeljo si bo moč ogledati ali kupiti izdelke Interesne skupine za predelavo volne ovac jezersko-solčavske pasme. Ob predstavitvi blagovne znamke za polstene izdelke - filca bička si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi nastajanje tovrstnih mojstrovin. Zadnji julijski vikend bo v gostišču Firšt v Logarski dolini na ogled razstava Potočka zijalka in Zdravje bolnikov - ljudsko zdravilstvo v Zgornji Savinjski dolini, v ateljeju Rinka pa različne unikatne mojstrovine. V Logarski dolini bodo kuhali oglje, streljali z lokom na turistični kmetiji Gradišnik, najbolj drzni pa bodo lahko v tandemu poleteli z jadralnim padalom. Marija Sukalo v v IŠČEMO TE! Znaš opazovati svojo okolico? Si zanesljiv(a) in odgovor(en/a)? Se želiš preizkusiti v novinarskem delu? Uredništvo Savinjskih novic te vabi k sodelovanju. Piši nam na iirednistvo@saviniske.com ali nas pokliči na 83-90-790. ijjm VAS VABI NA TURNIRJA V MALEM NOGOMETU 8. MEMORIAL GREGORC-IPAVEC, KI BO V SOLČAVI, 25. julija 2008, S PRIČETKOM OB 17. uri ŽREB BO V ČETRTEK, 24. julija 2008, OB 19. uri V ZADRUŽNEM DOMU SOLČAVA. Startnina znaša 25 e/ekipo NAGRADE: I. MESTO: POKAL + PREHODNI POKAL II. MESTO: POKAL III. MESTO: POKAL PRIJAVE IN INFORMACIJE: 051 -436-692 Marjan ? 031-600-591 Miloš 1 m co TER NA o- co 5. ŽENSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU, 1 KI BO V SOLČAVI, 26. julija 2008, S PRIČETKOM OB 17. uri f PRIJAVE ZBIRAMO DO PRIČETKA TURNIRJA. | NAGRADE: I. MESTO: POKAL II. MESTO: POKAL III. MESTO: POKAL PRIJAVE IN INFORMACIJE: 051-331-356 Jasmina VABLJENI! KMEČKA TRŽNICA V LUČAH Na voljo tudi lokalne kulinarične posebnosti Lučki odbor Društva kmetic Zgornje Savinjske doline je na pobudo Občine Luče v kraju organiziral kmečko tržnico. Ta je vsako prvo soboto in nedeljo v mesecu na prostoru ob občinski zgradbi. Prvo stojnico s ponudbo domačih izdelkov so postavili v maju. Ker seje kupčija dobro obnesla in ker želijo v Lučah razgibati dogajanje, so sklenili, da bo tržnica delovala vse do oktobra. Poleg domačih kupcev ponudniki računajo tudi na slučajne obiskovalce ter na goste Članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline rade volje predstavijo izdelke, ki jih ponujajo na kmečki tržnici v kampu Srnica, ki pa se bolj napolni v drugi polovici julija in v avgustovskih dneh. Kot pravijo članice društva, ki se pri prodaji izmenjujejo, je največje povpraševanje po kruhu iz domače peči, rezancih in pecivu. Dobro gredo tudi suhomesni izdelki, malo manj povpraševanja je po posušenih zeliščih. Na stojnici ponujajo še med, marmelade, sokove in sirupe, orehe, pa tudi domače specialitete, kot so suhe hruške ali celo lučki ubrnjenik. Marija Lebar LESARSKI PRAZNIK V NAZARJAH Kljub pestremu programu nekoliko manj obiska V okviru vseslovenskega srečanja lesarjev v Nazarjah se je v soboto, 5. julija, skozi ves dan odvijala živahna športna in družabna dejavnost. Občina Nazarje in soorganizatorji Arles, Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija ter Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica so pripravili pester program dogajanja, ki pa žal tokrat ni v pričakovani meri pritegnilo Zgornjesavinjčanov. Mizarski mojster Jože Robida (levo) z Ljubnega ob Savinji je ves dan prikazoval cepljenje, rogličenje, ročno skoblanje, žaganje po dolžini in vrtanje z ročnimi svedri (foto: Jože Miklavc) Še največ udeležencev in obiskovalcev je bilo iz drugih krajev, predvsem lesarjev-športnikov, ki so ves dan tekmovali v nazorski športni dvorani. Sejemska dejavnostje popestrila lesarski dan z izdelavo uporabnih in dekorativnih izdelkov iz lesa ter s prikazom postopkov in načinov ročne izdelave lesenih izdelkov, kjer je bil ves čas aktiven mizarski delovodja in mojster lesnih obrti Jože Robida z Ljubnega ob Savinji. Na stojnicah so medtem razstavljali in ponujali v prodajo različne lesne okraske, izdelke male obrti, lesene igrače, cokle in suho robo. Obiskovalci pa so se lahko pomerili v sestavljanju in izdelovanju različnih lesenih izdelkov, kar je vodja tekmovanja tudi nagradil. Ves danje bil odprt tudi muzej gozdarstva in lesarstva v gradu Vrbovec. Mali lesarski sejem je bil še bolj privlačen tudi zaradi ponudbe domačih jedi, slaščic in napitkov, ki sojih pripravile ter ponudile v prodajo kmečke gospodinje. V lepem poletnem vremenu pa je Na mini lesnem sejmu so prodajali drobne okrasne in uporabne predmete, ki so bili vabljivi za obiskovalce (foto: Jože Miklavc) dogajanje obiskalo manj ljudi, kot bi si organizatorji želeli. Pa vendarle, vzpodbudno druženje in obujanje stare lesarske tradicije obeta, da se bo ta del praznika še bolje prijel in pritegnil več obiskovalcev tudi iz drugih krajev doline ter Slovenije. Na zaključnem srečanju so zaigrali člani Godbe Zgornje Savinjske doline, organizatorji, ki jih je tokrat vodil Marjan Dobrovc, pa so ob vzpodbudnem nagovoru ter besedah zahvale in čestitk župana občine Nazarje Ivana Purnata podelili priznanja, pokale in nagrade sodelujočim ter najboljšim ekipam in posameznikom za športne dosežke. Jože Robida, dolgoletni delavec in delovodja, v Glinu zaposlen kar 36 let, je povedal: »Za mizarja sem se izučil pri Mizarstvu Marolt na Rečici, »pri Vilčku starejšemu«. Pozneje pa sem vso delovno dobo preživel na delu v lesni industriji Lin in Glin Nazarje. Od delavca do delovodje in na koncu obratovodje sem se srečal z različnimi deli, zato sem ohranil znanje in »tišlarske« veščine še danes. Danes sem na tem sejmu pogrešal sodelovanje in obisk številnih mizarjev in lesarjev iz doline, ki bi lahko popestrili dogajanje tako kot sodelujoči kot tudi kot obiskovalci. Sam pa sem ob izkazanem interesu obiskovalcev prikazal izdelavo okenskega krila, čepljenje, »štemanje«, izdelavo rogličev (»cinkanje«), žaganje in »vblanje« na roke. Na »virštatu« je bilo skoraj tako kot včasih v pravi »tišlarski« delavnici.« Jože Miklavc -----:--------------—S —— “ -----------------------------—»■•»•■■»*■■• ------—" Ljudje in dogodki V----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------—--------------------:-----------------------' ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Škoda po nedeljskem neurju ocenjena na več milijonov evrov V nedeljo, 13. julija, se je nad našim območjem razbesnelo neurje, kakršnega ljudje ne pomnijo. Strahovit veter, ki je ponekod tudi s hitrostjo 120 kilometrov na uro pustošil po delu Gorenjske in zahodne Štajerske, je napravil škodo, ki bo samo na območju občine Gornji Grad, ki je med zgornjesavinjskimi najbolj prizadeta, po prvih ocenah znašala od 11 do 15 milijonov evrov. Na srečo je vse minilo le z manjšimi poškodbami in brez človeških žrtev. OBČINA GORNJI GRAD Podatke je med drugim v ponedeljek, dan po katastrofi, na novinarski konferenci povedal župan Stanko Ogradi. To so po njegovih besedah ie prve in zelo približne ocene materi- Kerso posamezni odseki odmaknjeni, škoda še ni povsem evidentirana. Uničenih naj bi bilo okoli 200.000 m3 lesa. Zaradi ruvanja in lomljenja dreves na cestišča je bilo neprehodnih okoli 30 kilometrov lokalnih cest Minister Dragutin Mate (v sredini) je napovedal, da bodo k sanaciji pristopila vsa resorna ministrstva (foto: Marija Lebar) alne škode, nastala pa je tudi moralna škoda, kije ni mogoče oceniti. V gornjegrajski občini je največja škoda gotovo nastala v gozdovih in na objektih, nekoliko manj na kmetijskih površinah. Najbolj prizadeti kraji so bili Kašna in Tomanova pianina, Tirosek, Nova Štifta ter Lenart. Poškodovanih je bilo okoli 800 hektarov gozdnih površin. in regionalna cesta Kamnik-Gornji Grad. Že v ponedeljek do opoldne so bile vse ceste, tudi tiste do posameznih kmetij, očiščene in prevozne, je povedal poveljnik štaba Civilne zaščite Toni Bezovšek. Predsednik in poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar in Slavko Bric sta povedala, daje pri tem sode- Nedeijska nevihta je porušila tudi kozolec (foto: Nani Tiršek) Na območju občine Gornji Grad je bilo poškodovanih okoli 40 ostrešij na različnih objektih (foto: Ciril M. Sem) lovaio 95 gasilcev občinskega poveljstva Gornji Grad, cesto Podvolov-Ijek-Krajnski Rak pa so čistili gasilci iz Luč. V pomoč so bili tudi ostali prebivalci z okoli 60 motornimi žagami in kmetijsko mehanizacijo, pred- ob tem dostavil, da je škoda huda predvsem zato, ker je bil gozd od nekdaj za kmeta »banka« in bo zaradi dolgotrajne obnove škodo čutila še naslednja generacija. Zlasti so prizadeti nekateri manjši kmetje, ki jim je Podrto drevje je zaprlo ceste in poškodovalo vozila vsem traktorji. Gasilci so sodelovali tudi pri intervenciji reševanja dveh oseb s Kašne planine. Eno je z zlomom ključnice helikopter nato odpeljal v celjsko bolnišnico. Direktor nazorske enote Zavoda za gozdove Slovenije Toni Breznik meni, da bo potrebno na novo posaditi okoli 200 hektarov gozdov. Do zdaj so na območju zavoda beležili škode po žledu, vetrolomov pa v večji meri ne. Razen na lesu je škoda tudi na gozdni infrastrukturi, bati pa seje tudi širjenja podlubnikov. Poslanec SLS Jakob Presečnik je veter gozd povsem uničil. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri odpravljanju posledic neurja ter izrazil prepričanje, da bo vlada takoj podvzela najnujnejše ukrepe za omilitev stanja. Minister za notranje zadeve Dragutin Mate: »Posebej je treba pohvaliti vse pripadnike gasilskih društev in civilne zaščite, saj so brez pomoči od drugod uredili tisto najnujnejše za prebivalstvo. V sodelovanju z ministrstvom so na kmetije, kjer ni bilo elektrike, namestili agregate. Z zaupanjem me navdaja energija in duh tuka- jšnjih ljudi, Ki se ne pritožujejo, pač pa gledajo naprej, kako težko stanje čim-prej sanirati. Ko nam je slabo, znamo Slovenci stopiti skupaj in pomagati bližnjemu, četudi smo sami prizadeti. V reševanje so bodo vključila vsa resorna ministrstva, predvsem pa je treba besedo dati gozdarski stroki.« OSTALE OBČINE Tudi občina Ljubno je utrpela nekaj škode. Tako je 45 gasilcev tamkajšnjih treh gasilskih društev s cest odstranilo okoli 60 m3 podrtega lesa. Pomagali so pokriti okoli 15 stanovanjskih hiš in okoli 30 gospodar- skih objektov. Nekaj škode je nastalo tudi na fasadah in roletah, škoda v gozdu pa še ni ocenjena. V občini Luče je voda zalila nekaj kletnih prostorov, vendar škoda ni bila občutnejša. Tudi v občini Rečica ob Savinji so evidentirali nekaj škode na gozdnih in dovoznih poteh Neurje je največje razdejanje povzročilo v gozdovih na prelazu Črnivec (foto: Ciril M. Sem) Toča je povzročila nekaj škode na kmetijskih pridelkih (foto: ID) do posameznih kmetij. Poškodovani so bili posevki in sadovnjaki, seveda pa podatki še niso dokončni. V občini Mozirje je na ceste podrlo številna drevesa, ki so jih kmalu odstranili in ceste sprostili. Največja škoda pa je gotovo nastala na zgornjem delu ceste na Golte, ki jo bo potrebno dodobra sanirati. Tokrat jo je občina Nazarje na srečo odnesla brez večjih posledic, tudi v občini Solčava zaenkrat razen razdejanja na lokalnih cestah niso dobili prijave o škodi. Marija Lebar Vsa poslopja na kmetiji so spomeniško zaščitena. Zanimivo je, da je slamnata streha na manjšem objektu ostala nedotaknjena, medtem koje veter dodobra razkril ostale stavbe. Orkanski veter je dobesedno položil ves sadovnjak al odpreti hišna vrata, gaje vrtinec dobesedno posrkal iz hiše. Tisto najhujše je trajalo kakih pet minut, vse skupaj pa okoli dvajset. Ne vemo še, kakšna je škoda, a ostali smo živi in celi, kar je pri tem najvažnejše.« Marija in Bojan Poličnik, Mačkin kot Hude poškodbe in ponekod nepopravljive posledice je ujma naredila tudi na približno štiridesetih stanovanjskih hišah in prav toliko gospodarskih poslopjih. Ena težje prizadetih je bila tudi kmetija Ram-šakovih v Mačkinem kotu, kjer gospodarita Bojan in Marija Poličnik. starih sadnih dreves. »Kaj takega smo doslej videli le v ameriških filmih,«je ministru Mateju in poslancu Presečniku, ki stajih obiskala, povedal gospodar Bojan. »Veter je tako tulil, da ni bilo slišati niti našega kričanja in naredila se je popolna tema. Koje sin poskuš- Domačini so po neurju takoj začeli pokrivati strehe, da so se obvarovali pred padavinami, ki so sledile že čez nekaj ur Peter Bezovšek, Lenart »V nedeljo dopoldne smo se z družino odpravljali na izlet na Smrekovec. Tam se večkrat dobimo s sorodniki iz Črne na Koroškem. Ker je bila že zjutraj manjša ploha, smo hoteli ostati doma, a smo si le premislili. Avto smo pustili na travniku pod kočo in se podali na vrh. Po sestopu smo pomalicali in prišli ravno do avta, ko seje začela nevihta. Med vožnjo nam je od doma telefonirala hčerka, a si nismo predstavljali, kaj je naredil vihar. Po vrnitvi smo se sprva zgrozili, saj nam je neurje naredilo kar nekaj škode, a še veliko huje je bilo drugod v naši okolici.« (foto: Marija Lebar) HiT.msERmsna R'/CeuN^UNÌKoy 040,171(444 RAČUNALNIŠKA HiRGOMINAlMOZIRUE PRODAJA RA JZARTlMin a domu JOHN KENNEDY Zarota Knjiga Zarota bebcev je bila napisana v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Ker avtor ni našel založnika, je napravil samomor. Enajst let kasneje je za izdajo poskrbela njegova mati. Glavni junak je Ignacij Reilly, magister srednjeveških študij, ki še pri tridesetih živi na račun svoje matere. V svoji sobi piše kritiko sodobne družbe. Nekega večera se z mamo zaleti v neko stavbo. Ker morata škodo povrniti, sije prisiljen prvič v življenju poiskati službo. Na ulicah New Orleansa se tako zaplete v številne zabavne dogodivščine ... Knjiga je bila je uvrščena na 6. mesto lestvice najboljših proznih del ameriške književnosti zadnjega četrt stoletja. V sodelovanju občin Zgornje Savinjske doline, družbe Logarska dolina d.o.o. in ustanove Imago Sloveniae - Podoba Slovenije je bil v okviru gostovanja v treh krajih ( Slovenj Gradec, Logarska dolina in Bohinjska Bistrica) 6. julija izveden koncert Orkestra Slovenske filharmonije v Plesti v Logarski dolini. Kljub tvegani vremenski napovedi je koncert na travniku pod novim motelom Kmečka hiša Ojstrica očaral številne obiskovalce. solčavskim kruhkom, ko so glasbeniki, svečano oblečeni, kot da bi koncertirali v domači filharmoniji, opravili tonski preizkus, je spregovoril župan občine Solčava Alojz Lipnik. Med drugim je dejal, da je »tu, kjer je konec sveta in začetek rajske lepote, danes poseben praznik za Logarsko dolino, saj bo veličina glasbenih stvaritev tu, pod Ojstrico, obdanih z naravno lepoto ambienta, še lepša, še čutnejša.« Pozdravil je številne ugledne goste in predstavil tudi dirigenta orkestra, Japonca Toshihira Yonezuja. znanih dei, solist Matej Grahek pa je požel še posebno priznanje občinstva za svoj sijajen prispevek h kompoziciji. Mnogim je bilo kar malce žal, daje bil koncert namenjen bolj kameram kot gostom. Pa vendarle, po besedah župana Solčave, velike prireditve v Logarski niso cilj in ne preokupacija upravljavcev, saj to pomeni tudi logistično ter komunalno obremenitev. Koncert na tako visokem nivoju pa želi dodati zahtevnejšim gostom vrhunec kulture, ki naj se ujema z ambientom in željami mnogih. Jože Miklavc Orkester Slovenske filharmonije je koncertiral na odru sredi idilične narave Logarske doline (foto: Jože Miklavc) Mnogi so mesta za doživljanje koncerta izbrali pod Koncert je zazvenel s polno močjo in posebnimi bližnjimi drevesi, saj je bilo zvoke in melodije slišati glasbenimi užitki, ki so se stapljali z naravnim po vsej širjavi zgornjega dela Logarske doline. Ko so okoljem, žal ob občasnem odnašanju zvokov s gostitelji prijazno ponudili dobrodošlico z domačim hladilnim vetrom. Poslušalcisosevživelivigrivetone KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE V LOGARSKI DOLINI Glasbeni užitki v sozvočju z naravno lepoto ambienta Piše: Aleksander Videčnik Ko se je dolina odpirala v snet Fran Kocbekin njegov kolega N. Kos sta leta 1894 zbrala potrebno gradivo in napisala prvi slovenski vodnik za Savinjske Alpe in ga v Celju tudi izdala (knjižico tirani Zgodovinska zbirka A. Videčnika v Mozirju). V njej najdemo opise gorskih poti, oddaljenost od vstopa in imena gorskih vodnikov, ki so bili v tistem času na voljo gorskim obiskovalcem v Savinjskih Alpah. Sto knjižico sta dokazala organiziranost obiska naših planin in gora. Pod naslovom Zaznamek vodnikov lahko beremo, da so bili turistom na voljo tile vodniki: v Mozirju: Alojz Lončar in Franc Paher (Savinjska podružnica SPD); v Lučah: Jurij Planinšek - Krašovec in Anton Pečovnik - Pečnik, oba SPD, Anton Dolinar pa je bil vodnik pri Nemško-avstrijskem alpskem društvu; Robanov kot: Martin Vršnik- Roban (SPD); Solčava: Blaž Plaznik (SPD); Logarjeva dolina: Janez Piskernik - Plesnik in njegov sin Franc (N.-a. alpsko drušlvo); Frischaufova koča na Okrešlju: Franc Kremsar (N.-a. alpsko društvo). Pod naslovom Cenovnik za vodnike so navedene ture, čas hoje in plačilo vodniku. Iz Luč na Raduho in nazaj so šteli 8 ur, plačilo pa 2 goldinarja in 50 kron. Na Ojstrico čez Korošico in nazaj so šteli 10 urter plačilo vodnika v višini 3 goldinarje in 50 kron. Na Ojstrico čez Korošico in nazaj v Logarjevo dolino 11 ur ter plačilo vodnika 4 goldinarje. Iz Solčave v Luče 2 uri in pol ter 60 kron plačila vodniku. Na Ljubno 5 ur in 1 goldinar plačila vodniku. V Robanov kot in nazaj 5 urter 1 goldinar plačila vodniku. K Igli in nazaj 4 ureter 80 kron plačila vodniku. Do slapa Rinka in nazaj 6 ur ter 1 goldinar in 20 kron plačila vodniku. Na Olševo, čez Štifterja in nazaj 6 ur ter 2 goldinarja vodniku. Na Olševo, Potočnikova zijalka, Skalnata vrata, Remšenikovjarek, Železna Kapla 9 do 10 ur in 3 goldinarje vodniku. Na Raduho in nazaj 8 urter 2 goldinarja in 50 kron. Od Plešnika do slapa pod Rinko in nazaj 3 ure ter 60 kron vodniku. Do Okrešljeve koče (Frischaufova) in nazaj 5 ur, 1 goldinar in 20 kron vodniku. Na Ojstrico in nazaj 9 ur, 3 goldinarje in 50 kron vodniku. V Matkov kot (do Škafa) in nazaj 6 ur, 1 goldinar in 50 kron vodniku. To je seveda le izvleček iz cenika. Ob tem naj omenimo, daje moralo cenik potrditi Celjsko glavarstvo, kar je 27. maja 1882 tudi storilo. Kaj je moral opraviti vodnik: Ni smel zahtevati drugega plačila, kot je določeno v ceniku. Dolžan je bii nositi hribolazcu prtljago do sedem kilogram-ovteže. Čeje bila težja, je bilo plačilo po kilogramu večje za 30 beličev. Če seje tura podaljšala po krivdi hribolazca, je vodniku pripadalo plačano prenočišče. Za izlete v gore, ki niso zajeti v ceniku, se vodnik in hribolazec za ceno dogovorita pred vstopom v planinski svet. Zanimivi so podatki o voznem redu poštne kočije v Zgornjo Savinjsko dolino. Na relaciji Rečica ob Paki-Mozirje-Gornji Grad: Odhod iz Rečice ob Paki ob 9.15 zjutraj, prihod v Mozirje ob 10.15 in odhod ob 10.30. Prihod v Radmirje ob 12. uri ter odhod ob 12.10, prihod v Gornji Grad ob 13. uri in odhod ob 15.30. Prihod v Radmirje ob 16.30, odhod deset minut kasneje ter prihod v Mozirje ob 18. uri, prenočevanje, drugo jutro odhod ob 5.30 in prihod v Rečico ob Paki ob 6.30. O očelu turizma d To je naslov zapisa Rasta Pustoslemška v Celjskem zborniku 1958. Najprej nekaj malega o piscu samem. Izhajalje iz Luč in seje uveljavil kot ugleden novinar v ljubljanskih, pa tudi v celjskih krogih. Verjetnoje prav Pustoslemšekzaradi dobrega poznavanja Zgornje Savinjske doline tisti, ki se je lotil temeljitega preučevanja življenja in dela profesorja Franceta Štiftarja, solčavskega rojaka. V uvodu svojega članka je zapisal: »Splošno mnenje je, da je bil oče turizma v Savinjskih Alpah profesor na vseučilišču v Gradcu dr. Johannes Frischauf, kije leta 1877 napisal monografijo Die Sannthaler Alpen in s tem vzbudil zanimanje široke javnosti za ta gorski svet. Malo pa je znano, daje zainteresiral Frischaufa za Savinjske Alpe in Logarsko dolino ter pripravil prve pogoje za razvoj turizma vteh krajih domačin Solčavan France Sfittar. Usoda ga je sicer presadila kot profesorja v daljno Rusijo, ostal pa je vedno zvest sin svojega naroda in v stalnih stikih s svojo domovino, živahno se udejstvujoč v treh zadnjih desetletjih devetnajstega stoletja v naših listih. Vsekakor je Štiftar osebnost, ki kot naše gore list zasluži, da pobliže seznanimo javnost z njegovim To je seveda le opis prometne zveze iz Rečice ob Paki do Gornjega Grada. Gotovo so s časom prometne zveze razširili, vendar razumemo navedene kot v času izida vodnika, o katerem pišemo. Vsekakor je bil trud nekdanjih planinskih funkcionarjev velik, da so v tistih časih uspeli pripraviti tako temeljit pregled raznih tur in podrobna navodila. Seveda je k temu treba prišteti prizadevanja za označevanje gorskih poti, da ne omenjamo posebej uspehov pri gradnji planinskih domov v hribovskem svetu, kjer seveda ni bilo ustreznih poti (cest) za dovoz gradbenega materiala in tudi življenjskih potrebščin do planinskih zavetišč. Večina teh seje znosila iz doline. Danes si takšna prizadevanja in napore le stežka predstavljamo. Tem večja slava gre torej začetnikom gorskega pohodništva in sploh organizacije planinskih društev. SciDinjskih Alpah delom in njegovimi idejami.« Toliko pisec Rasto Pustoslemšek. V našem časopisu smo o velikem solčavskem rojaku Štiftarju že obsežno pisali v številkah 34 in 35 letnika 2007. Zato v tem sestavku ne nameravamo ponavljati, kar smo že zapisali. Opozarjamo pač na velikega Solčavana v letu, ko praznujemo stoletnico slovenske koče na Okrešlju (Frischaufov dom). Naj spomnimo, daje prvo kočo na Okrešlju postavil pravdr. Frischauf s pomočjo Janeza Piskernika. Koča seje imenovala Frischauf-Huette (Frischaufova koča) inje bila v upravljanju Nemško-avstrijskega alpskega društva, podružnica Celje. Zapisali smo tudi že, da je to kočo uničil plaz leta 1907 in da potem nemški planinci niso več zgradili dostojne koče, ampak le zasilno, ki sojo s časom prepustili zobu časa. Seveda srečujemo potem dr. Johannesa Frischaufa kot tesnega sodelavca novoustanovljene Savinjske podružnice SPD in njenega načelnika Frana Kocbeka. Tudi o vsem tem smo v prejšnji številki našega časopisa obsežno pisali. Ob tem jubileju smo želeli ponovno opozoriti na pionirsko delo Franceta Štiftarja v turizmu Savinjskih Alp. Ob odprtju kapelice na Molički planini leta 1990 je govoril prof. dr. Matjaž Kmecl. Fotografijo hrani Zbirka Aleksandra Videčnika v Mozirju, (foto: Ciril M. Sem) PREDSTAVLJAMO VAM: VW SCIROCCO »Ujemi me, če me moreš!« Spet jih bom slišal, da pišem samo o nemški avtomobilski industriji. Zato se že vnaprej posipam s pepelom in obljubljam, da pridejo na vrsto tudi kakšni odlični jekleni konjički z Bližnjega ali Daljnega vzhoda. Ampak dejstva vtem trenutku govorijo v prid novega VW scirocco. Predvsem pa cena, ki se v Nemčiji za osnovni model začne pri 21.750 evrih, karza takšen kultni avtomobil ni odiranje, kot je to dandanes v navadi pri priznanih blagovnih znamkah. Če ostanemo pri ceni, potem za ta denar dobite 1.4 TSI s 122 konjički in turbo motorjem, kar požene zverinico v 9,7 sekunde do 100 km/ h ter konča svoje poslanstvo pri 200 km/h. Za veseljake in tiste z bolj prožno denarnico pa je bolj primeren 1.4-litrski turbo s kompresorjem, ki iz 160 konjičev potegne 218 km/ h in pospeši do 100 km/h v borih osmih sekundah. Za najzahtevnejše ostaja 2.0 TSI iz golfa GTI, le da je cena scirocco za sto evrov nižja od golfa GTI. Pospeški 7,2 sekunde do 100 km/h in končna 235 km/h. Za varčne pa 140 KS iz 2.0 TDI, ki se hrani po common rail sistemu inje tišji ter bolj uglajen. Seveda je na pripravi že 170 TDI, ampak zakaj bi kupcem ponudili že vse na začetku! Toliko o motorni paleti, ki pa se bo s časom verjetno samo širila in tako zadovoljevala tudi najbolj petične kupce, ki so za dozo adrenalina pripravljeni odšteti več. Od golfa je malce daljši, širši za pet centimetrov in kar za deset centimetrov nižji. Sprednji del deluje nizko in napadalno z decentno masko ter spredaj črno zatemnjenimi lučmi. Verjetno prihaja novi trend tudi k ostalim modelom. Bočna linija se mično pomakne preko bokov do zadka, ki sam zase zbuja pozornost in zavist, in kargovori: »Ujemi me, če me moreš!« Notranjost je poznana iz VW eosa, le vrata so dobila popolnoma nove notranje obloge ter nove ročaje. Lepo in športno, ampak nič pretresljivega. O sami vožnji in obnašanju na cestišču je po prvih testih slišati le pohvale, priporoča se elektronsko krmiljenje blaženja, kjer se izbira trdota blažilnikov, le-ta pa nam lahko prinese udobje ali trpljenje. Ampak če trpimo, vsaj vemo zakaj, saj se takrat scirocco spremeni v dirkaško izvedenko, ki reže ovinke in vozniku ponuja obilo zabave. Skratka, veselim se prve vožnje in verjamem, da bo pod motornim pokrovom pravi GTI. Pa še na uho prišepnem, bela barva mu paše! Igor Pečnik SREČANJE BORCEV NA MENINI Ni večje učiteljice človeštva, kot je zgodovina Prvo julijsko soboto so se pred planinskim domom na Menini srečali člani borčevske organizacije in njihovi simpatizerji. S prijetnim kulturnim programom, v katerem so sodelovali pevci moškega pevskega zbora Kulturnega društva Bočna in gornjegrajski osnovnošolci, so počastili spomin na padle borce med drugo svetovno vojno na tem območju, se spomnili na preboj Šlandrove in Zidanškove brigade iz nemškega obroča marca 1945 ter dneva borca. Slavnostni govornik, župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi je v govoru izrazil mnenje, da ni večje učiteljice človeštva, kot je zgodovina. »Ko so naši očetje pisali ustavo slovenske republike, so v njeno ime za večnost vklesali visoke vrednote, temeljne človekove pravice, solidarnost, iz katerih veje želja po miru. A te vrednote, zapisane v ustavo, smo v resnici prepisali iz šepeta, ki je odmeval iz slovenskih partizanskih gozdov,« je med drugim povedal Ogradi ter pri tem poudaril, da so borci in borke med drugo svetovno vojno sanjali o svobodnih gozdovih, da mi lahko danes sanjamo o svobodnih domovih. Upanje in pogum sta bila njihova največja zaveznika. Vse to, po mnenju gornjegrajskega župana, imamo tudi danes, ko imamo v rokah vse možnosti in dovolj Člani borčevske organizacije so položili cvetje k spomeniku padlim borcem Šlandrove in Zidanškove brigade (foto: Marija Šukalo) moči, da spremenimo danosti, ki šibijo slovenski narod, in ga namesto z upanjem polnijo s strahom. Danes imamo povsem druge ideale in živimo čisto drugače kot nekoč. Nove generacije prinašajo nove vrednote in novo življenjsko filozofijo. A še vedno velja, da spoštovanje zgodovine in lastnega naroda ljudi dela velike. Vendar, če ne bi bilo v preteklosti velikih dejanj, ki so vplivala na tok zgodovine, bi bilo danes drugače. Druženje na Menini je bilo tudi priložnost za podelitev različnih priznanj in pohval. Zlato priznanje Zveze združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije je bilo podeljeno Bertu Savodniku iz Mozirja. Dobil ga je za predano aktivno in zelo uspešno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB slovenskega naroda, spoštovanja žrtev in ohranjanja kulturne dediščine NOBtervključevanje mladih rodov v uresničevanje programskih nalog zveze. LOVSKA DRUŽINA MOZIRJE Ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev uspelo V svojem domu so člani Lovske družine Mozirje v soboto, 28. junija, pripravili prvo ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev, ki so jih izdelali člani družine. Sledilo je še prijetno družabno srečanje. Potem koje iz vrst članov prišla ideja o ocenjevanju, je upravni odbor imenoval petčlansko komisijo za pripravo in izvedbo ocenjevanja. Kotje povedal predsednik komisije Ivan Čopar, so se za nasvete obrnili na Turistično društvo Rečica ob Savinji, v pomoč pa jim je bila tudi knjiga Želodec in jedi Zgornje Savinjske doline. Komisija je z natančno izdelanimi navodili za udeležbo seznanila vse, ki so želeli sodelovati in predstaviti svoj suhomesni izdelek. Seveda je poskrbela tudi za anonimnost pri degustaciji. Na preizkus so člani prinesli osem želodcev, ocenjevali pa so jih lahko vsi prisotni razen komisije za pripravo. Tako je ocene podalo 28 udeležencev srečanja. Razpon točkovanja je bil določen Namen kulinarično-kulturno-zabavne prireditve ni bil samo ocenjevanje, temveč predvsem druženje članov društva in njihovih življenjskih sopotnic (foto: Ciril M. Sem) že vnaprej, vendarza zlato priznanje potrebnih točk ni dosegel noben izdelek. Eden je dobil bronasto, vsi ostali želodci pa srebrno priznanje. Povejmo še, da je bil najbolje ocenjen želodec Draga Završnika. »Srečanje je bilo kulinarično-kul- turno-zabavna prireditev. Namen ni bil samo ocenjevanje, temveč predvsem druženje naših članov in njihovih življenjskih sopotnic. Menimo, daje uspelo in želimo, da bi postalo tradicionalno,«je povedal Ivan Čopar. Marija Lebar POČITNIŠKE DELAVNICE V OBČINI NAZARJE Veliko zabave in sprostitve za ves teden Občina Nazarje in tamkajšnje turistično društvo bosta naslednji teden pripravila različne aktivnosti, s katerimi si bodo lahko osnovnošolci iz Nazarij in Šmartnega ob Dreti krajšali dopoldneve. Od ponedeljka, 21., do petka, 25. julija, bodo lahko ob koordinatorki Vanji Hofbauer in animatorjih sproščali svojo energijo od 9. do 12. ure na različnih lokacijah. Ponedeljek je namenjen ustvarjalni delavnici in odbojki na mivki pred nazorsko osnovno šolo. V torek se bodo otroci razgibali v športni dvorani v športno plesni delavnici. V sredo se bodo igrali z žogo in rolali na športnem igrišču Vrbovec. V četrtek se bo- do podali na pohod. Z zbornega mesta pred nazorsko osnovno šolo bodo odšli proti Lazam in na poti pripravili raziskovalne delavnice. Svoje druženje z animatorji bodo otroci zaključili v petek v Račneku v Šmartnem ob Dreti. Tu se bodo ponovno igrali z žogo ali pa puščali domišljiji prosto pot v ustvarjalnih delavnicah. Organizatorji vabijo vse počitnikarje, da jih pokličejo na telefonsko številko 051/366-135 (Vanja)ter se jim pridružijo, saj obljubljajo veliko zabave in sprostitve. Za prevoz, jedačo in pijačo pa morajo poskrbeti udeleženci sami. Marija Sukalo V NAZARJAH RAZSTAVLJA AKADEMSKI KIPAR ANDREJ GROŠELJ S PREVALJ Umetnine, katerim je zelo blizu uporabna vrednost V prvih dneh julija so s praznovanjem 2. lesarskega praznika pričeli v Nazarjah. Ob tej priložnosti so v gradu Vrbovec odprli razstavo akademskega kiparja Andreja Grošlja iz Dobje vasi pri Prevaljah. Dogodek so obogatile učenka nazorske glasbene šole Eva Vačovnik in pevke i-zborč-ka OŠ Nazarje. O umetniku in njegovem delu je spregovorila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Andrej Grošelj, ki svoj obsežni opus snuje v različnih materialih, posveča pa se tudi risbi in slikarstvu, seje v Nazarjah predstavil z lesenimi slvaritvami. Les je po besedah Stibilj Šajnove postal Grošljeva snovnost, ki mu omogoča večplastno likovno govorico. V vsebinskem delu se kiparjeva dela delijo na tri sklope: na ženske figure, ki so tokrat ostale doma, ter semena in ptice, ki jih je razstavil v kraju ob so- točju Drete in Savinje. Pri sklopu imenovanem Ptice ima posebno vlogo pav, pri semenih pa je umetnik ust- varjalno misel usmeril v raziskovanje čiste likovne izkušnje in obravnavo vsebine na simbolni ravni. »Dela Andreja Grošlja niso le estetsko dovršene celote, niso le prefinjeno zglajene forme in ne robustno, dinamično, z razvidnimi posegi kiparjevega dleta obdelane površine. In niso le prostorninsko poudarjeni segmenti in živahno razgibane linije. So lepota z izraznostjo, s sporočilnostjo, z vsebino. Ta je lahko preprosta, enostavna in neposredno spoznavna ali pa kompleksnejša in globlja,« je povedala Stibilj Šajnova in poudarila, da poslanstvo Grošljevih stvaritev ni le v gledanju in občudovanju, temveč so to umetnine, katerim je blizu uporabna vrednost, saj njegove ptice razširjenih peruti asociirajo na stole. Razstavljena dela bodo na ogled do 23. julija v Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje med tednom od 16. do 18. ure, nato pa do 15. avgusta vsak delavnik med 15. in 18. uro. Ljudje in dogodki, Oglasi 14. EVROPSKO PRVENSTVO ZA DIATONIČNO HARMONIKO - ATTIMIS, ITALIJA Zvonko Krumpačnik drugi na evropskem prvenstvu Zadnjojunijsko nedeljoje v obmejnem mestecu Attimis v Italiji potekalo 14. evropsko tekmovanje za diatonično harmoniko. Udeležila sta se ga tudi Zgornjesavinjčana Matija Veninšek in Zvonko Krumpačnik, kije v svoji starostni kategoriji osvojil drugo mesto. Tekmovanje je bilo razdeljeno na kategoriji harmonika in diatonična harmonika, tekmovalci solisti pa razvrščeni v štiri različne starostne skupine. Predstavili so se s skladbo po lastnem izboru, nastop pa je bil omejen na tri minute trajanja. Njihovo izvedbo je ocenjevala štiričlanska mednarodna žirija iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije, ki sta jo najbolj navdušila izvirnost ter neobičajnost zaigranih skladb. V igranju na diatonično harmoniko so velik delež tekmovalcev predstavljali Slovenci, med njimi sta nastopila tudi Matija Veninšek z Rečice ob Savinji in Zvonko Krumpačnik iz Savine pri Ljubnem ob Savinji. Veninšek je tekmoval v starostni kategoriji od 15. do vključno 18. leta ter ob hudi konkurenci odlično zastopal Zgornjo Savinjsko dolino. Krumpačnik je tekmoval v kategoriji nad 18 let in z dodelanim nastopom prepričal komisijo, ki ga je za dobro izvedbo nagradila z drugim mestom. Zvonko Krumpačnik je na evropskem tekmovanju za diatonično harmoniko v svoji kategoriji osvojil drugo mesto (foto: Irena Drobež) To je bilo zanj prvo evropsko tekmovanje nasploh in že s prvim nastopom je uresničil svojo veliko željo osvojiti kakšno nagrado tudi izven Slovenije. Irena Drobež POTOPISNO PREDAVANJE ALEŠA VERŠNIKA mm I v( • w w • • h ••• Ko doživiš življenje v Aziji, ugotoviš, da imaš vse Ob gornjegrajskem občinskem prazniku so za druženje poskrbeli tudi člani domačega planinskega društva. V kulturnem domu so zadnji pe- Aleš Veršnik je v gornjegrajskem kulturnem domu opisal svoje potovanje po Nepalu in Tibetu (foto: Marija Šukalo) r^~\ 16 v J tek vjuniju pripravili predavanje Aleša Veršnika Nepal - Tibet. Študent gozdarstva se je tja odpravil oktobra s skupino ljubiteljev visokogorja. Na svojem popotovanju je skozi fotografski objektiv zabeležil utrinke tamkajšnjega življenja in narave. Ob spoznavanju tam živečih ljudi in njihove kulture ter načina življenja je prišel do spoznanja, da ko doživiš življenje v Aziji, ugotoviš, da imaš vse. Tamkajšnja revščina in preprostost gresta namreč z roko v roki, statusni simbol pa sta televizija in mobitel. Na jedilnike, ki jih sestavljajo predvsem riž, zelenjava in testenine, le redko zaide meso. Zelo ga je fasciniral Tibet, ki vtistem času še ni doživljal tolikšnega terorja Kitajcev kot danes. »Po duši sem gornik in planinec, zato je bila moja velika želja obiskati in spoznati najvišje gore sveta,« je za vzrok popotovanja navedel Gornjegrajec, za katerega je bilo to že peto daljše potovanje. Do sedaj je obiskal Avstralijo z Azijo, Južno Ameriko, Mehiko, Gvatemalo in Skandinavijo. Marija Šukalo Mobitel: 051 640590 Tel: 03/839 25 90 Fax: 03/8392591 Mail:mozirje.ozrk@rks.si OBMOČNO ZDRUŽENJE RK Zgornje Savinjske doline Na trgu 20, Mozirje Davčna številka: 31441939 Transakcijski račun: 03117-1000006605 Slovenijo je ponovno prizadela naravna nesreča, ki so jo utrpeli posamezniki in številne družine. Rdeči križ Slovenije se je odzval na velike potrebe prizadetih v neurju, zato je že pričel z zbiranjem sredstev. Za pomoč najbolj ogroženim družinam in posameznikom so člani GO RKS Zveze združenj na današnji korespondenčni seji za takojšnjo pomoč najbolj prizadetim namenili 70.000 evrov. Sredstva so odobrena iz sklada solidarnosti. Ker gre za naravno nesrečo velikih razsežnosti in veliko število pomoči potrebnih, RKS vljudno prosi posameznike in organizacije k čim večji solidarnosti. Sredstva lahko posamezniki in organizacije prispevate na: TRR številka: 03100-1111122296 sklic 98615 s pripisom »Ujma 2008«. Darovati pa bo možno tudi preko SMS - sporočil ključna beseda UJMA na številko 1919 Darujete 1 evro! prispevajo lahko vsi uporabniki Mobitel 6SM/UMTS Družba Mobitel se v celoti odpoveduje prihodkom iz naslova dohodnih in odhodnih SMS-sporočil. Naredimo vse, da bo naša skupna pomoč kar se da hitra in učinkovita. Ne postajamo pametni od tega, kar smo slišali, temveč od tega, kar smo doživeli. Karl Gloersen V______________________________________J Naročnik: Klub zgornjesavinjskih študentov, Foršt 6, Ljubno ob Savinji VEČER POD IRSKO LIPO NA RECKI OB SAVINJI Zabavali s plesi, ki spajajo preteklost in prihodnost Na Rečici ob Savinji so z Večerom pod trško lipo prvo soboto v juliju sestavili še en kamenček v niz praznovanj v okviru 29. turistične prireditve Od lipe do prang-erja. V kulturnem programu so se letos predstavili plesalci domače Folklorne skupine Krma-niš. Člani rečiškega kulturnega društva, ki se plesnih korakov učijo ob Dragu Primožiču že pet let, se zavedajo, da ples in pesem pričata o človeški preteklosti, o šegah in navadah, ki so nekoč bogatile življenje. Obenem pa v sebi nosi sporočilo, ki spaja preteklost in prihodnost. In pravtakšnospo-ročilo so bili plesi edine zgornjesav-injske odrasle folklorne skupine. Obiskovalcem so namreč predstavili stare plese, s katerimi so si nekoč ob različnih priložnostih številne generacije krajšale čas in se zabavale. V zanimiv pristop ter značilno zgornje-savinjsko nošo so tokrat dodali kanček svoje osebne note. V najstarejši obliki umetnosti so se tako odražala « Plesalci folklorne skupine Krmaniš so predstavili plese Zgornje Savinjske doline (foto: Marija Sukalo) njihova čustva in razpoloženje, s katerimi so navdušili obiskovalce v sobotnem večeru. Večer na trguje bil tudi priložnost za podelitev priznanj izdelovalcem zgornjesavinjskega želodca, ki so to suhomesnato specialiteto doline dali na ocenjevanje sredi maja. Takrat je v Združenju izdelovalcev 26*°0?žSa0e A Vrbje, Ljubno ob Savinji j Nastopajoči: Flyspoon Mcji'Mstr,,- A. riblja M LaK« / 1 + PREg£(V|p^JE( j|* zgornjesavinjskega želodca komisija dodelila zlato priznanje Jožetu Štorglu iz Varpolj.Taje na večeru pod lipo z »malo ljubezni in veliko mesa« izdal kanček recepta za izdelavo želodca. Kulturni program, ki jez narodnimi ritmi popeljal v preteklost, so v drugem delu dopolnili stari znanci Rečičanov Zasavci. Ti bodo prihodnje leto praznovali svojo 30-letnico delovanja, zato ni naključje, da v kraju vZgornji Savinjski dolini vsako leto zabavajo staro in mlado že četrt stoletja. Ob polnoči pa so obiskovalci uživalivveličastnem ognjemetu, kije kar nekaj minut dodobra osvetljeval nebo nad Rečico. Marija Sukalo MOZIRJE Sinteza časa v prenovi r 0, Krfi, / r L- 4’m fa 4i fai fa » -m ' SB - *2» Goran Horvat se je posvetil restavriranju svoje poslikave zidu ob Trgu osamosvojitve v Mozirju (foto: TG) Mozirje se v zadnjih mesecih temeljito prenavlja, kar je vsem nevšečnostim navkljub pozitivna zadeva. Na delu pa niso le veliki hrumeči delovni stroji, ponekod prenova poteka v povsem drugačnem, umirjenem in umetniškem vzdušju. Tako smo v Mozirju pri delu ujeli tudi priznanega slikarja, Gorana Horvata, ki seje prejšnji teden posvečal restavriranju svoje poslikave zidu ob Trgu osamosvojitve. Restavratorska dela VSTOPNINE NI! je naročila Občina Mozirje. Sinteza časa, kot je Horvat poimenoval svojo poslikavo, trg zraven lekarne krasi od leta 1991 in predstavlja del slovenske zgodovine tudi skozi v našem prostoru pomembno vlogo krščanstva. Kot je povedal Horvat, se restavrirana umetnina od originala, kije bil že zelo zbledel, malce razlikuje, nekaj likovje na novo dodanih, sama zasnova dela pa ostaja ista. TG 19.7.2008 praznuje Hana Skornšek - Semenc Vse najboljše! Enake želje tudi mamici in atiju. Mami, ati, sestrica Blažka POSEBEN POPUST NA STREŠNO KRITINO POLAK ZA VSE, KI JIM JE NEDAVNO NEURJE NAREDILO ŠKODO NA STREHAH! KVALITETO JE tudi VEČ * Betonska strešna kritina POLAK je izdelana po kot ss letna TRADICIJA. najsodobnejši švedski tehnologiji. • Preizkušena je v ekstremnih skandinavskih razmerah. ■ Lasten prevoz z razkladanjem. Zgodbe Robanovega Joža še vedno žive in aktualne Prva julijska nedelja je bila na Rečici ob Savinji rezervirana za Ekipe so se skušale v različnih ša-druženje športnikov različnih generacij. V domačem turističnem društ- Ijivih igrah, a kljub temu tekmovatno-vu so namreč pripravili pravo vaško olimpijado, kjer je moči in spret- sli ni manjkalo. Vse naloge so tek- nost preizkušalo staro in mlado iz vseh zaselkov rečiške občine. movalci poskušali pod budnimi očmi sodnikov izvesti po pravilih in v najkrajšem možnem času, pri tem pa osvojiti čim večje število točk. Ob preizkušanju športne sreče so v različne igre vlagali »pranger«, ki je v danem trenutku točke podvojil, igra stalnica »iger brez meja« je poznavanje in sestavljanje grba domače občine. Tega so letos najhitreje sestavili v ekipi Spodnje Rečice. V omenjeni ekipi imajo tudi največ izkušenj z iskanjem predmetov v kopici sena in pitju mleka na dudo. Usklajenost parov so merili z vožnjo »šajtrge«. Pri tem so se najbolje izkazali Var-poljčani. Da imajo največ izkušenj v Tekmovalci so svoje moči združili tudi v vlečenju vrvi lovljenju vode, so pokazali Tulipani (foto: Marija Šukalo) - Nizozemci, ki svoje dopustniške dni preživijo v kampu vVarpoljah ali pa so za bivanje izbrali našo dolino. Najboljši »gradbinci« z največ moči pa so na Rečici, vsaj po hoji po »ciglih« in vlečenju vrvi sodeč. Seštevek točk vseh panog je bil letos enak tako za Pobrežje kot Spodnjo Rečico. A ker so slednji imeli več drugih mest, so odnesli pokal za prvo mesto in na hrambo dobili prehodnega. Tudi ekipi Pobrežje na drugem in Varpoije na tretjem mestu sta iz rok župana občine Rečica ob Savinji Vinka Jeraja prejeli pokale. Praktična ncgrada za četrto mesto je letos pripadla Tulipanom. Druženje v nedeljskem popoldnevu na rečiškem športnem igrišču pa ne bi bilo to, kar je, brez »začimb« in šal »super komentatorja« Francija Pod-brežnika. Marija Šukalo vsakdanjem življenju skromen in zadržan, a ko seje bilo treba postaviti v bran zoper oskrunitev narave, je vedno povzdignil svoj glas. Vebrova je prepričana, da so zgodbe Robanovega Joža zapisane v knjigi, kljub oddaljenosti let, kojih je pisal, še vedno aktualne in žive. »Zdi se, da jih je pisal za nov rod, za današnje ljubitelje narave. Za tiste, ki želijo v ljudskem izročilu poiskati dragoceno dediščino naših prednikov in jo spoštovati. Lepoto okrog sebe je tenkočutno opisoval in s kleno preprostostjo tudi zapisal. Ko prebiramo njegove zgodbe s solčavskih planin, nas preseneča, kakoje znal zapisati sozvočje človeka z naravo, ki se kaže v lepi krajinski podobi,«je med drugim povedala Vebrova. Po njenem mnenju je tudi pomembno, da Robanov Joža živi v srcih domačinov in tistih, ki se v to dolino vračajo kot iskalci presežnosti majhnosti. Njegovo izročilo, ki se prenaša iz roda v rod, pa je preprostost. In pravtakšni so bili vsi tisti, ki so odkrivali naravne lepote ali pa se v Kotu samo okrepčali s kislim mlekom ali kako drugo kulinarično dobroto, ki jo je pripravila »ma-jerca«. Slikovita alpska dolina Robanov kot je prvo julijsko nedeljo privabila veliko število ljubiteljev narave in gora. Ti so se podali na 7. pohod po poteh Robanovega Joža, ki sta ga organizirali Turistično društvo Solčava in Celjska Mohorjeva družba. Pri Robanovih so obiskovalcem izkazali dobrodošlico s Šilcem domačega in sadnim kruhom. Za duhovne dobrote so s prijetnim kulturnim programom poskrbeli člani Kulturnega društva Franca Herleta, solčavske ljudske pevke, pevci cerkvenega in otroškega pevskega zbora ter gostje iz Škofje Loke. Pod Veliko število ljubiteljev narave in gora se je podalo po poteh Robanovega Joža (foto: Marija Šukalo) prsti domačega gospodarja Franca Robana pa so se oglasile tudi citre. Ob zgodbah Joža Vršnika, njegovih zgodah in nezgodah zapisanih v pesmi in zbranih v knjigi Preproste zgodbe s solčavskih planin, so pohodniki začeli odkrivati lepoto, ki jo premore krajinski park Robanov kot vse do planšarije v Kotu. Tu je po maši, ki jo je daroval Alojzij Ternar, o pomenu zgodb za današnji čas spregovorila urednica Celjske Mohorjeve družbe Alenka Veber, Pri tem je poudarila, da je bil Joža Vršnik v POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65 Mob: 051 607 337 Faks: 03 891 51 90 E-mail: betonski.izdelki.polak@siol.net http: www.stresniki-polak.si ŠALJIVE IGRE MED ZASELKI OBČINE RECICA OB SAVINJI za prvo mesto izenačena 4. SREČANJE LIKOVNIH IN KIPARSKIH USTVARJALCEV V MELIŠU Ustvarjanje ob prijaznih domačinih V Melišu so pred dnevi zaključili 4. srečanje likovnih in kiparskih uslvar-jalcev Melise 2008. Tudi letos, kot v preteklih letih, je umetnike gostil magister Stanko Ermenc, ki tudi sam poseže po čopiču ali dletu in ustvari kakšno likovno ali kiparsko delo. V štiridnevnem druženju so udeleženci raziskovali okolico in naravo. Pri tem so se srečevali s prijaznimi domačini na desnem bregu Savinje, ki so jim bili pri njihovem delu v veliko pomoč, saj so mnogi likovniki našo dolino obiskali prvič. Svoja opažanja so prenesli na papir ali platno v različnih tehnikah. Pod nji- Nekateri ustvarjalci so z dletom in ostalimi kiparskimi pripomočki kosom lesa dali obliko in vsebino (foto: Marija Šukalo) hovimi čopiči so tako nastali utrinki iz narave ali pa so upodabljali že stara pozabljena poslopja, ki bodo tako ostala živo pričevanje stavbne dediščine tudi zanamcem. Nekateri so vzeli dleto in ostale kiparske pripomočke ter kosom lesa dali obliko in vsebino. Obzaključku druženja so ustvarjalci svoja dela postavili na ogled v Melišu, kjer so sijih ogledali ljubitelji tovrstne umetnosti zadnji ponedeljek v juniju. Likovna in kiparska dela si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi v času Flosarskega bala 3. avgusta. Marija Šukalo DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI Sproščeno druženje ljubenskih upokojencev V vsaki kuverti je bila skrita sreča (foto: Franjo Atelšek) Drušlvo upokojencev z Ljubnega ob Savinji je na prvi julijski četrtek pri ljubenskem ribiškem domu organiziralo že sedemnajsto vsakoletno poletno srečanje svojih članov na tradicionalnem pikniku. Kakorvedno ob podobnih družabnih srečanjih so se tudi tokrat piknika udeležili številni upokojenci - po podatkih organizatorjev se jih je zbralo kar okrog dvesto - ki so v prešernem vzdušju preživeli prijetno poletno popoldne. siPiEr okna in vrata pvc.atu-pvoalu.okna.vrata senčila.zimski vrtovi Simer d.o.o.Celje, tel.: 03 42 55 800, PE Ljubljana, tel.: 01 56 33 438, PE koper, tel.:05 63 01 023 «ne**0*’’' ecf°nesz„h' PrTSiMu’ Prihrankov! 5,rr>er. Na »svoje« upokojence tudi tokratni pozabila ljubenska županja Anka Rakun, sajjih je obiskala in pozdravila terjim namenila parvzpodbudnih besed. Prav topla beseda, prijetna družba, tradicionalno bogat srečo-lov, dobra hrana in pijača, za povrh pa še narodnozabavni ansambel iz domačih logov za veselo razpoloženje prisotnih so dejavniki, ki so na podobnih srečanjih ljubenskih upokojencev vedno garancija, da se ob letu osorej zopet srečajo. Franjo Atelšek (OiOiO.onì ara £. si - izdelava tisk-ovin - vezava diplomsk.ih naloa^ - vezave vseh vrst -grafično oblik-ovanje - tisk. na tek-stil - izdelava £otok.njic^ in barvno £o+ok.opirame C.S in barvni tisk. lcT: 03 S3H 50 to in£o@onk^ca£.si Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh! Toplotno izolacijski fasadni sistemi! Pozimi topleje, poleti hladneje! Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix all Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno In cenovno ugodno tudi Izvedli. Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE ____ ____________ OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO TELRMO 5GD^' POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! Šešče 48/a. Prebold, tel. 03/705 30 57. 041/642-643. E-mail: termo.sgd@emall.sl LETNA 5 GARANCIJA! www.termosgd.com Kolesarji osnovne šole Ljubno ob Savinji (foto: Rozalija Tkavc) napornem delu Ob zaključku šolskega leta so se na Lazah pri Kokarjah srečali učitelji in strokovni delavci Osnovne šole Nazarje ter osnovnošolci in njihovi straši. Po pozdravnih besedah je ravnatelj Jože Kavtičnik podal nekaj statističnih podatkov in poudaril, da so vsi učenci uspešno zaključili šolsko leto 2007/2008 ter napredovali v višji razred, pri tem pa osvojili potrebna znanja. K uspehu otrokso pripomogli tako učitelji kot njihovi starši, ki so jim bili na prehojeni poti v oporo in pomoč. S?SS Piknik so popestrili tudi s športnimi igrami (foto: Marija Sukalo) Druženje so nadaljevali z bogatim kulturnim programom, v katerega so vpletli pesmi, recitacije in plese. Z nastopom, prepredenim z glasbo, so počastili tudi dan državnosti. Piknik, ki so ga pripravili drugič zapovrstjo, so popestrili s športnimi igrami, v katerih so sodelovali »športniki« vseh generacij. Marija Šukalo Junij, mesec kolesarskih izpitov Učenke in učenci četrtih razredov osnovnih šol so se pod vodstvom mentorjev seznanili s prometnimi predpisi o varnosti v cestnem prometu. Dobro pripravljeni s teoretičnim znanjem in pravilno izpolnjenimi testnimi polami so se pripravili na učenje praktične vožnje s kolesi, še prej so peš opravili ogled po relaciji cest in križišč z razlago o pravilnosti varnega nakazovanja smeri z opozorilom na kritične točke. Pregled izpravnosti koles za varno vožnjo, prilagoditev kolesarskih čelad, namestitev zaporednih številk in treniranje seje pričelo. Zvzorno disciplino in močno željo za izpit so kmalu obvladali pravilno izpeljano vožnjo. Izpite so opravili vsi in se z nasmeškom postavili pred objektiv z željo, da se vidijo v Savinjskih novicah. Obljubili so, da bodo za vzor mlajšim šolarjem, vozili previdno ter upoštevali osvojeno znanje o varnosti v cestnem prometu. Sodelujoči policist in člani ZŠAM Zgornje Savinjske doline želijo vsem srečno vožnjo. Staiija iJane Druženje ; ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA RAJKO RUDNIK NAJ IZVAJALEC ŠOLSKEGA TEKMOVANJA Spodbuja otroke k zdravi borbenosti in tekmovalnosti Rajko Rudnik iz Logarske doline je z nogometom povezan od rosnih otroških let, ko je kot igralec preizkusil zelenico NK Šmartno ob Paki, pozneje pa tudi kot trener omenjenega kluba. Zato se kot pedagog še kako zaveda, kako pomembna je telesna aktivnost v otrokovem razvoju. Prav zaradi tega si pri svojem delu v lučki osnovni šoli prizadeva, da spodbudi otroke k aktivnemu športnemu udejstvovanju v številnih panogah. Z dobrim animiranjem osnovnošolcev je do sedaj spodbudil mnoge generacije v zdravo tekmovalnost in borbenost. Odraz tega so dobri rezultati tako na tekmovalnem kot organizacijskem področju. Kot dober organizator, ki razume udeležence tekmovanj tako na parketu kot tiste na tribuni, seje še posebej izkazal pri pripravi polfinala državnega prvenslva v malem nogometu za deklice, konec marca v Mozirju. Za vloženo delo je Rudnik prejel priznanje za naj izvajalca šolskega športnega tekmovanja v šolskem letu 2007/2008, ki ga vsako leto podeljuje ministrstvo za šolstvo in šport. Priznanje so mu izročili na slavnostnem zaključku šolskega leta sredi junija v Kopru. A športni pedagog ob tako visokem priznanju ostaja skromen in zatrjuje, da so za osvojeno priznanje zaslužni tako njegovi sodelavci ob ravnateljici Valeriji Robnik kot domača občina z županom Cirilom Roscem. Njemu osebno pa pomeni dokaz, daje pot, ki si jo je zastavil, prava, rezultati pa plod vloženega dela. Z enako vnemo pri delu bo nadaljeval tudi v prihodnje, seveda v kolikor bodo za treninge in športne aktivnosti zainteresirani tudi lučki osnovnošolci, ki pajih je v Lučah iz leta v leto manj. Marija Sukalo Rajko Rudnik je prejel priznanje za naj izvajalca šolskega športnega tekmovanja v šolskem letu 2007/2008 (foto: Roman Dobovšek) LAŠKO, LIPICA Rifelj še vedno odličen Zdravilišče in Konjeniški klub Laško sta prvi julijski vikend pripravila tradicionalno športno konjeniško prireditev. Tekmovanje v preskakovanju ovir, kjer so poleg slovenskih nastopili tudi jahači iz Avstrije, Madžarske in drugih držav, je štelo tudi za Pokal Slovenije. Med tekmovalci, ki so svoje znanje in srečo skusili v preskakovanju ovir na višini 140 in 150 centimetrov, je bil tudi Mozirjan Primož Rifelj. Član Konjeniškega kluba Ganymed Žalec je v članski kategoriji osvojil prvo mesto, saj je imel malo več sreče v baražu kot Luka Založnik iz Gotovelj pri Žalcu. Ta je poleg poškodbe roke, ki ga je ovirala pri jahanju, naredil tudi napako ter se tako moral zadovoljiti z drugim mestom. Tretji je bil Celjan Jurij Godec. Le teden dni poznejeje potekalo državno prvenstvo v preskakovanju ovir v Lipici. Tu je Založnik blestel in z veliko prednostjo ugnal konkurenco. Mozirjan Primož Rifelj seje moral zadovoljiti z drugim mestom, čepravje zadnjo preizkušnjo opravil brez napake. Bronasta medalja je tokrat pripadla Urhu Baumanu iz KK Velenje. Marija Šukalo WWW. KAMP MENINA Zmagovalci kolesarske dirke po Ameriki v Varpoljah V kampu Menina v Varpoljah je bila v petek, 4. julija, predstavitev filma o zmagovalnem podvigu slovenskih kolesarjev Marka Baloha in Tomaža Perčiča oziroma Orca Team-a na nedavno končani prestižni kolesarski dirki po Ameriki, imenovani tudi RAAM 2008. Omenjena kolesarja sta namreč na tej ekstremni dirki, ki poteka od mesta Ocean-side v Kaliforniji do Annapolisa v državi Maryland ob Atlantiku, po 4.880 prevoženih kilometrih v kategoriji dvojic s časom 7 dni 2 uri 51 minut zmagala z več kot štirimi urami prednosti pred ameriško ekipo Team Connecticut Challenge in več kot šestimi urami prednosti pred švicarsko ekipo Swis-steam RAAM. Razdalja, kije za navadne smrtnike nepojmljiva in poteka v ekstremnih razmerah, preko puščav, Skalnega gorovja, pustih ravnic v notranjosti, vse do vzhodne obale Atlantika, zahteva poleg neverjetne fizične pripravljenosti tekmovalcev tudi dobro spremljevalno ekipo. Prav tej gre tudi pripisati zasluge za končni uspeh slovenskih ultramaratonskih kolesarjev. Ni namreč mačji kašelj servisirati tek- Zmagovalna dvojica Perčič - Baloh v kampu Menina (foto: Franjo Atelšek) movalce na skoraj pet tisoč kilometrov dolgi poti, kjer zaradi konfiguracije terena razlike v temperaturi znašajo tudi preko trideset stopinj, kar predstavlja tudi veliko nevarnost za zdravje športnikov. Na varpoljski filmski predstavitvi utrinkov iz Balohove in Perčičeve zmagovalne poti po Ameriki so se zbrali njuni številni kolesarski prijatelji, pa tudi predstavniki sponzorjev, ki so omogočili triumf slovenskih kolesarjev na tekmovanju, kjer so želje vsakega tekmovalca predvsem doseči cilj. Uspeh dvojice slovenskih ultramaratonskih kolesarjev je s posamično zmago na dirki dopolnil še Jure Robič, ki mu je bila to že neverjetna četrta zmaga, kar pomeni edinstven dosežek v 27-letni zgodovini omenjene dirke od zahodne do vzhodne ameriške obale. Zmagovalni nastop dvojice Baloh - Perčič in posamična zmaga Jureta Robiča se uvrščajo med največje dosežke slovenskih športnikov, ki pa so po mnenju članov spremljevalne ekipe dvojice vrhunskih športnikov navkljub vsemu v slovenski športni javnosti premalo cenjeni. Franjo Atelšek ODBOJKA NA MIVKI - VARPOLJE OPEN 2008 Nli-dva in Strat zmagovalca turnirja Bife Pr Lipet je v sodelovanju s športnim društvom Gmajna organiziral tradicionalni odprti turnir Var-polj, katerega seje udeležilo do sedaj rekordno število ekip, in sicer kar 24 moških ter 12 ženskih. Po sistemu »repasaža«, ki ponuja preboj v zaključne boje tudi poraženim ekipam, sta v moški konkurenci s svojimi izkušnjami in premišljeno igro slavila Mi-dva iz Mozirja, v ženskem delu turnirja pa so dominirale igralke ekipe Strat d.o.o. Te so bile v velikem finalu boljše od Pizzerije Laguna, medtem ko je v moškem finalu dober odpor zmagovalcem nudila ekipa Jaz pa ti z Ljubnega. Tretje mesto je na koncu pripadlo mladeničem iz Braslovč ter ženski ekipi Pume. Dobra organizacija turnirja in lepe praktične nagrade so ob razglasitvi rezultatov zadovoljstvo med ekipami še okrepili, tako da so vsi po vrsti svoj nastop obljubili tudi naslednje leto. Za tradicionalni turnir torej tudi v prihodnje ni bojazni, po zasedenosti igrišč sodeč in velikem interesu za to zvrst športa pa kaže, da se vizija domačega športnega drušlva Gmajna in posledično ureditev športnega centra razvija v pravo smer. Franjo Pukart Igralke ekipe Strat d.o.o. so zmagale v ženskem delu turnirja (foto: Franjo Pukart) LESARSKI PRAZNIK V NAZARJAH Športna tekmovanja lesarjev V okviru srečanja ob Lesarskem prazniku v Nazarjah so se zvrstila športno rekreacijska tekmovanja ekip in posameznikov v malem nogometu, odbojki (ženske), košarki, streljanju z lokom ter plezanju na plezalni steni v športni dvorani. Streljanja z lokom seje udeležilo skoraj petdeset tekmovalk in tekmovalcev, nekateri so napenjali lok šele prvič. Med ženskami je bila s puščico najuspešnejša Fanika Ugovšek, med moškimi pa je najbolje meril Roman Ločan. Skoraj tako velik interes je bil tudi za vzpenjanje po plezalni steni, saj so nekateri poizkusili premagati previsno steno šele prvič. No, tudi stari mački so bili vsteni in tako pokazali, kako si »pajek plete mrežo«. Med ženskami je bila najboljša Ana Mavrič. V odbojki so tekmovale samo ženske ekipe. Na prvo mesto se je uvrstila ekipa Gorenje NO Po- Na tekmi med lesarji je bilo videti veliko atraktivnih akcij (foto: Jože Miklavc) hištvo, na drugo Gorenje NO Kuhinje-Velenje, tretje pa so bile tekmovalke Glina iz Nazarij. Moška košarka je postregla z odlično igro, najboljši na prvem mestu pa so bili igralci Gorenja NO Kuhinje-Nazarje. Drugi so bili igralci Garanta s Polzele, tretjeuvršče-ni pa Alples Železniki. Najtežji obračuni so skoraj ves dan potekali na parketu za mali nogomet. Do finala sta se prebili ekipi Glin iz Nazarij in Melu-Selišnik iz Strug pri Lučah. V ogorčenem spopadu obeh ekip, kjer je moral sodnik Marko Krajner na finalni tekmi kar dvakrat pokazati rumeni karton, so boljši rezultat (6:3) dosegli nogometaši Dobrinka Danojeviča Glin Nazarje, odlični drugi so bili Selišnikovi, na tretje mesto pa seje uvrstila ekipa Gorenje NO-Po-hišlvo Velenje. Jože Miklavc VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI Prevetren športni dan v Varpoljah Športno društvo Gmajna Varpolje je zadnjo soboto v juniju v sodelovanju z Občino in Športno unijo Slovenije pripravilo vseslovensko športno akcijo Veter v laseh - s športom proti drogi. Športnega druženja seje udeležilo več kot petdeset osnovnošolcev in srednješolcev, opaziti je bilo tudi študente. Ti so svojo energijo v sobotnem dopoldnevu sproščali v odbojki na mivki, mini nogometu in košarki. Čepravje bilo v ospredju druženje, so ob igrah dobili tudi zmagovalce. Šalabajzerji so bili najboljši v odbojki in košarki, v nogometu pa Var-poljčaniš. Udeleženci srečanja so svojo energijo lahko sproščali v odbojki na mivki, mini nogometu in košarki (foto: Marija Šukalo) V varpoljskem športnem društvu se zavedajo tesne povezanosti med športom in zdravjem, zato je cilj akcije razvoj športa za vse, še posebej za mlade. Med njimi jih vse več išče rešitev v drogah, mladi Gmajnčani pa so prepričani, daje bolje izbrati šport. V njem lahko sproščajo svojo energijo, spoznavajo sebe in druge na pozitivne načine. Z boljšo telesno in psihično kondicijo je vsakdo lažje kos vsakodnevnim stresnim situacijam. Zato so po besedah vodje projekta Filipa Slokana veseli, da z dobrodelno akcijo lahko opozarjajo mlade, jih vzpodbujajo ter jim ponujajo drugačen pogled na življenje - aktiven, prijazen, vesel, sproščen, dinamičen, skratka - prevetren. Njegovo mnenje deli tudi župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, ki je udeležencem čestital in podelil medalje. Marija Šukalo STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Medobčinsko strelsko tekmovanje V nedeljo je Strelsko društvo Gornji Grad na strelišču tamkajšnje lovske družine organiziralo medobčinsko strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško leže na 50 metrov. Na tekmo so bili vabljeni strelci iz vseh strelskih društev nekdanje občine Mozirje. Udeležba je bila slaba, saj se strelci iz drugih občin tekme niso udeležili in tudi vreme jim je zagod- lo, saj je neurje s točo prekinjalo tekmovanje. Tekmo so v nadaljevanju končali, vdanih razmerah pa je bil najboljši Janez Kolar. Drugo mesto je zasedel Janez Železnik, tretji je bil Jože Gomboc. Ekipno je zmagala ekipa Gornji Grad I. v sestavi Janez Železnik, Jože Gomboc in Peter Krajnc. Jože Gomboc ČRNA KRONIKA • VLOM V PROSTORE ŠD DRETA KOKARJE Kokarje: V času od 5. do 7. julija je bilo vlomljeno v prostore Športnega društva Dreta Kokarje na Lazah. Storilec je iz objekta odtujil menjalni denar in pijačo. • POŽAR NA PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE Radmirje: 8. julija okoli 17. ure je v kletnih prostorih stanovanjske hiše prišlo do požara na peči za centralno ogrevanje. Požarso pogasili gasilci PGD Radmirje, Ljubno ob Savinji in Okonina. • TATVINA V PRODAJALNI Mozirje: 9. julija sta bili v enem izmed prodajnih centrov v Mozirju s strani varnostnika zaloteni dve osebi, ki sta v prodajalni izvršili tatvino različnih artiklov. • POŠKODOVANJE STEKEL NA STANOVANJSKI HIŠI Planina: 10. julija so bila v Planini pri Ljubnem razbita stekla na oknih nenaseljene stanovanjske hiše. Storilcu so policisti že na sledi. • NEURJE Z MOČNIM VETROM Gornji Grad, Ljubno ob Savinji: 13. julija v popoldanskem času seje na območju Gornjega Grada in Ljubnega ob Savinji razbesnelo močno neurje. Pri tem je močan veter ruval drevesa, zaradi česar je bilo več cest zaprtih. Veter je veliko škode povzročil tudi na objektih. 1 Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, Tel-' s» gS/b.5*;S* OKENSKIH POLIC in • DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA °41/6, V1 '60~496 „0aW®"E sroR,r% Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini -ksbsv ótóS» tvoja je življenje tvoje! tC ja Vlivaj vanjo vsak dan dela dobra, £§^^0^5, dela slavna za rojake in za domovino! ■MippH ... Truplo tvoje pač strohni v gomili, aHbAH ali čaša tvojih del ostane! \ .... P Narod tvoj bo pil iz čaše tvoje, Htoj 5pitjem njenim bode se napajal -_ " M v delih svojih živel sam boš večno!... (Anton Aškerc) ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustil dragi mož in oče Valentin VIDER Paludnik iz Solčave (28.1.1917 - 7.7.2008) Hvala vsem, ki ste mu stali ob strani v njegovi dolgotrajni bolezni in ga pospremili k večnemu počitku. Njegovi domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Bil je vročpoletni dan, z močnim soncem obsijan, na volanu je obstala dlan, srce je izpolnilo svojplan. V SPOMIN ob 1. obletnici smrti Stanislava IRNARJA (18.8.1936 -18.7.2007) Hvala za vse! Hvaležna žena Ljudmila z družino Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! v ___________________________—--—J Rešil problem Neka ženska pripelje v avtomehanično delavnico avtomobil na popravilo. K njej pristopi serviser, se z njo kratek čas pogovarja, sede za trenutek v avto, stopi spet k ženski in še v krajšem času poračuna, vtakne denar v žep in nadaljuje z drugim delom, medtem pa se ona s popravljenim avtom odpelje. “Tole si pa hitro opravil,” mu reče sodelavec. “Kaj pa je bilo narobe z njenim avtomobilom?” “Klimatska naprava ji je slabo delovala.” “Ampak za to si je potrebno vzeti čas. Si prepričan, daje sedaj v redu?” “Precej.” “Kaj pa si naredil?” “Zaprl sem ji okna.” Učenje od mlajših Oče najbrž že stotič razlaga hčerki matematična pravila, medtem pa ga ona vpraša: “Očka, se tudi ti kdaj od mene kaj naučiš?” “Seveda, hčerkica moja, predvsem potrpežljivosti.” Učna ura Kmet zarana naleti na nečaka, ki je pri njih na obisku. Pob je na preži pred kokošnjakom. “Kaj pa ti tako zgodaj pred kurnikom?" “Povejte mi,” reče, ne da bi spustil oko s kurjega doma, “ali je sploh kdaj kakšen človek prišel iz tega kurnika?” “Zakaj pa bi bil zdaj notri človek?” se začudi kmet. “Ker so mi rekli, da na kmetih hodijo ljudje s kurami spat.” Edino logično Otroci se spominjajo svojih mladih dni. “Kje si se naučil plavati?” je osnovno vprašanje in odgovori kar letijo. “V Kopru,” se spomni prvi. “V Čatežu,” ve povedati drugi. “Na Debelem rtiču,” reče tretji. Zadnji, ki se je ves ta čas čudil vsem trem, pa pove: “V vodi.” Napredovanje Tišler Tinče je že ves dan siten, kolikor zmore biti in tega niti ne poskuša skriti. Nadira se nad vsakim in vsem, kar pride mimo. Sveti mu niso ne ljudje ne predmeti. Ozmerjal je že skoraj vse reči v delavnici, nakar se spravi še nad vajenca, ki vajen vsega tega to mirno prenaša. “Kaj ne boš nič reagiral?” ga vpraša sodelavec. “Na kaj?” “Mojster ti je vendar rekel konj.” “Končno me vsaj malo ceni. Še do včeraj sem bil samo osel.” Nikoli nič alkohola v družini Oto je pri zdravniku. “Je bilo v vaši družini kdaj kaj alkohola?” ga ta vpraša. “Ne.” “Torej ste vi začeli s to razvado?” “A na to ste mislili. Potem se moram popraviti. V naši družini ni bilo nikdar nič alkohola, ker ga je mati očetu skrivala, da ga je lahko sama pila.” r Cvetke in koprive ru,, TOPNIČAR VIDI V PRIHODNOST Nam neznani fotograf na Golteh: »Že zdaj vidim, kdo bo zmagal na kolesarskem vzponu na Golte. Lahko bi zaslužil pri stavah, le da se bojim, da bi me tale moj teleobjektiv izdal, kako sem to predvidel. Moral si bom umisliti večje žepe, da ga bom imel kam skriti.« TO NISO PRAVLJICE Tatiana Golob, knjižničarka, pravljičarka, sodelavka Savinjskih novic (desno): »Vidiš, Helena, da mi otroci upravičeno verjamejo, da obstajajo pravljični svetovi, kjer se ljudje tako pomanjšamo, da lahko sedimo po dva na enem stolu.« Helena Kotnik, vodja oddelka trženja Savinjskih novic: »Jaz ti vse verjamem. Moj mož sedi na dveh, treh stolih, včasih se mora zlekniti, da obvlada še četrtega.« ' AAAG\0. Today MjA^j SESTAVIL PEPS ŽENSKA, KI SE UKVARJA Z MODELARSTVOM TAUSOVA BREZALKOHOL. PUAČA LISTNATO DREVO PLOČNIK ZA PEŠCE (REDKO) FRANCOSKI SKLADATELJ- MAURICE (1875-1937) KITAJSKI DRŽAVNIK, PESNIK (ZEDONG) VISOKA ŠOLA BRKATI OREL 4. IN 25. ČRKA RASTLINE BREZ KORENIKE LASTNOST, ZNAČILNOST ETIČNEGA POTOVAN- JE (STAR.) ERVIN OGNER BRZOSTREL- KA, IMENOVANA PO SCHMEI-SSERJU TUJE Ž. IME SLOVENSKI POLITIK- DAVORIN VELIK, NERODEN ČLOVEK (EKSPR.) MESTO NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU KONEC CVETENJA BRITANSKO VOJNO LETALSTVO NEPORASLA GORA KDOR JE NAGNJEN K SADIZMU OTKA, RALKA, RATKA (NAR.) THOMAS ELIOT LONČARSKA PeČ MEDN. ORGANIZ. ZA STANDARDE KOS POHIŠTVA SULTANOV PISMENI ČOPASTI PAPAGAJ KDOR KAJ OČITA. KRITIK NARKOTIČNO HLAPLJIVO SREDSTVO SAMMUEL (KRAJŠE) BINARNE SPOJINE TELURJA STAR GERMAN SVINJINA (STAR.) IVAN ČARGO IVAN SIVEC APNENEC ZRNASTE ZGRADBE, OOLIT ATLETSKI REKVIZIT ZA METANJE MESTO NA IRSKEM, ZAHODNO OD DUBLINA EGIPČANSKI BOG SONCA DANSKA IGRALKA (NIELSEN) Portal Saviofska dolino mm MINI SLOVARČEK: RAVEL- francoski skladatelj- Maurice KJOTO- mesto na Japosnkem otoku Honšu TELURIDI- binarne spojine telurja NAAS- mesto na Irskem, zahodno od Dublina KRAČUN- slovenski politik- Davorin POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GOLDÌ Savinjski vai w ww .radioj»lđi. si 106,2 Mhz NOVA FREKVENCA - STARI PRIJATELJI | V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz % Napovednik dogodkov • Petek (18. julij), ob 20.30. TK Klemenšek, Solčava Igrana predstavitev Solčavskega • Sobota (19. julij), ob 9.00. Luče Slovenska treking liga Garmin ■ Lučka zanka_________________ • Sobota (19. julij), ob 13.00 in 18.00. Radmirje (Gmajna) Tekmovanje s staro gasilsko opremo in slovesnost ob 110-letnici PGD Radmirje____________________________________ • Sobota (19. julij), ob 17.00. Podvolovljek P’dlolečke igre_____________________________________________ • Nedelja (20. julij), ob 10.00. Ston Družabno srečanje na Stonu__________________________________ • Četrtek (24. julij), ob 20.30. Turistična kmetija Gradišnik, Solčava Večer s citrami_____________________________________________ • Petek (25. julij), ob 12.00. Občinska dvorana v Solčavi Otvoritev razstave ročnih del in zdravilnih zelišč__________ • Petek (25. julij), ob 12.00 Solčava Otvoritev lovske razstave ŽIVALI - PRODAM Prodam teličko simentalko, staro osem tednov; tel. 584-16-78 ali gsm 031/ 237-656. Teličko simentalko, staro 9 tednov, prodam; tel. 584-52-84 ali gsm 041/783-440. Prodam 7 dni staro teličko sivko in simentalko; gsm 041 /324-438. Prodam telico frizijko, brejo 8 mesecev in 2 telička stara teden dni; gsm 041 / 649-539. Prodam teličko sivko, staro 1 teden;tel. 03/584-17-76. Prodam mladiče vietnamske svinje; gsm 070/813-521. Prodam prašiče od 25 - 250 kg, možna dostava; tel. 583-20-71 ali 031/223-484. Prodam pujske težke 25 - 30 kg; tel. 588-55-70 ali gsm 031 /868-931. Pujske in odojke težke 25 - 30 kg prodam: gsm 031 /542-798. Prodam kunce za nadaljnjo rejo, stare 3 mesece; gsm 041 /467-374. Prodam burske kozliče, stare tri mesece; gsm 031 /303-189. Prodam ovne, stare eno leto, za nadaljnjo rejo ter metrska suha drva; gsm 041 / 593-325. ŽIVALI-KUPIM Kupim kravo in telico za zakol; gsm 031/533-745. ŽIVALI - PODARIM Podarim psičko mešanko, bele barve, staro 3 mesece; gsm 041/714-202. Podarim nemškega ovčarja starega 6 mesecev; gsm 070/319-553. DRUGO - PRODAM Prodam 1 leto star ortoped, jogi zzašči-to, 190x180,12 let garancije, 200 eur; gsm 030/918-823. Prodam rezan les; gsm 031/698-055. Prodam deske: za streho (zračni most) in za palete (20 mm); gsm 041/942-169. Prodam silažne bale in traktor tv 420 s kabino in frezo; gsm 041 /727-861. Prodam ab rocket za trebušne mišice, garancija 1 leto, 60 eur; gsm 030/918-823. Prodam nov kombiniran hidravlični ce-pilec za drva ( 151); gsm 041 /254-417 ali 031/264-301. DRUGO - PODARIM - ODDAM Oddam rabljeno sedežno garnituro v blagu vključno s posteljno funkcijo; gsm 040/257-455. Podarim hladilnik, štedilnik (2 plin, 2 elektrika) - vgradni; gsm 041/806-001. DRUGO - KUPIM Kupim kotel za kuhanje žganja; gsm 041/893-460. Kupim mlin za sadje; gsm 041 /793-603. VOZILA-PRODAM Prodam golf IV, karavan, let. 1999, 184.000 km, 81 kv -110 km, avt. klima, 5.250 eur; gsm 031/694-248 - zvečer. OSEBNI STIKI Fant želi spoznati dekle do 50 let za občasna srečanja in skupen dopust; gsm 041/526-125. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks; 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p„ Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51 -94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051 /307-035 ali tel.: 839-56-50. PRODAJA KOKOŠI nesnice - grahaste, rjave in črne ter bele piščance za zakol prodamo. Nakup 10 kom. - petelin brezplačno. Tel. 03/547-20-70, gsm 041 / 763800. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje. PRODAJA, SERVIS KOLES Kolesa GT in SPECIALIZED, inovativni in tehnično dovršeni znamki koles od 250,00 eur dalje. Na zalogi gorska, mladinska in otroška kolesa. Gsm 040/431-591 - Filip. PROCES-PDF d.o.o., Brezje 9d, Mozirje. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Delovni in modni natikači, čevlji, cokli; gasilniki, plinske svetilke, gorilniki, vikend plinske jeklenke. Tel. 03/8394881 in gsm 031/513-752. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. RAČUNOVODSKE STORITVE kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Ugodnosti za vse nove stranke. Gsm 041/429-755 ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95,3330 Mozirje. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! HKCIJfì od 4.7. do 31.7.2008 25% popust na osnovni strešnik 1/1 v naravni opečni barvi ter za engobe skupine El www.tondach.si Wiener Norma Tondach Slovenija d.o.o., Boreči 49,9242 Križevci pri tjutomeru tel: 02 588 8616,02 588 8617, 02 588 86 18,02 588 86 19, fax: 02 586 86 50 e-naslov: prodajo@tondach.si MODRA ŠTEVILKA (« • 080 80 86 ) Brezplačna tel. št Norma www.peugeot.si ZEV SALONIH AVTO CELJE d.d. - Ipavčeva 21,3000 Celje - tel.: 03 426 12 42 • PE PEUGEOT RAVNE - Dobja vas 128, 2390 Ravne na Koroškem -tel.: 02 870 56 80 • AVTO IGOR d.o.o. - Črnova 33/a, 3320 Velenje - tel.: 03 898 69 30 • AVTO GOLEČ s.p. - Žolgarjeva 6, 2310 Sl. Bistrica - tel.: 02 80 55 380 • AVTOSERVIS MARJAN TRATNIK s.p. - Ločica ob Savinji 49, 3313 Polzela - tel.: 03 700 11 90 peugeot priporoča Total Oprema navedena v oglasu je lahko opcijska ali serijska, odvisno od nivoja opreme. Partner Tepee • poraba goriva (kombiniran način vožnje, 1/100 km): 5,6 - 8.2; CO2 (g/km): 147 - 195. O morebitnih spremembah spefidkacij vozil bomo redno obveščali naše pooblaščene prodajalce zato. se glede pripravi; konkretne ponudbe obrnite na njih. PROSTOREN PRILAGODLJIV IZNAJDLJIV Si TiP ZA TePeE ALi NiSi? Če ceniš prostornost, prilagodljivost, domiselno zasnovano množico odlagalnih prostorov, možnost izbire med petimi različnimi motorji ter vozne lastnosti, ki se lahko merijo s sodobnimi kombilimuzinami. potem je odgovor preprost: seveda si pravi. Najboljše, da si ga ogledaš v živo v najbližjem Peugeotovem salonu in se dogovoriš za TESTNO VOŽNJO. Toda pozor: zaradi vznemirjenja nikar ne spreglejte ugodne poletne ponudbe ostalih Peugeotovih modelov. Partner % PEUGEOT Teigwaren aus lartweizengrieß BUDGET POSNETO MLEKO Celje - skladišče D-Per 7/2008 RAR 5000022014,29 COBISS Q BUDGET Novost v Spar-u: Izdelki, ki pomagajo vašemu družinskemu proračunu. S-BUDGET - je ime naše nove znamke izdelkov za vsakodnevno rabo, ki jih najdete v vseh trgovinah Spar in megamarketih Interspar. Z uvedbo znamke S-Budgel želimo našim kupcem v času nenehnih podražitev ponuditi izdelke preverjene kakovosti po cenah, ki so dostopne vsakomur. S-BUDGET - ne varčujte pri kakovosti, privarčujte z nizkimi cenamil • Velikost trgovske verige Spar v Sloveniji in v svetu omogoča nabavo velikih količin izdelkov po posebej ugodni ceni in zato tako ugodne izdelke lahko ponudimo tudi vam. • Najpomembnejši sta kakovost in cena, zato so izdelki S-Budget pakirani le v preprosti zeleni embalaži, ki jo boste takoj prepoznali. S-BUDGET -zagotovljena kakovost! • V Šparu postavljamo zelo visoke zahteve glede izdelkov lastne znamke, zato v več stopnjah izvajamo stalen nadzor njihove kakovosti. Najprej kakovost preverjajo naši dobavitelji v procesu proizvodnje izdelkov. Nato tudi sami redno preverjamo kakovost izdelkov s pomočjo testiranj pri priznanih slovenskih ustanovah. S-BUDGET - Super novica za vašo denarnico! Super novica za vašo denarnico! [BUDGET] SPAGHETTI Teigwaren aus Hartweizengrieß Semolina pasta [budget; FUSILLI Teigwaren aus Hartwetzengrieß Semolina pasta IDGET INE RIGATE S-BUDGET Svedri, peresniki, špageti vrečka, 1 kg 1,09 en S-BUDGET Trajno mleko 3.5 % m.m., 11 Vabljeni v novi hipermarket 1 srar^ Žalec