List 52.
Politični oddelek.
Elektrika v ljubljanski okolici.
Med Loko in Ljubljano se zadnji čas krošnjari z elektriko.
Od različnih strani nam dohajajo vprašanja, ali se bode res napeljala električna razsvetljava,
¦v
tako da bode plavala Srnama gora v žareči luči.
Ta novica se nam je koj od kraja zdela malo verojetna in sumljiva, ker vemo, da taka podjetja stanejo milijone in milijone, na drugi strani pa vemo,  da  takih  milijonarjev v ljubljanski  okolici ni.
Poizvedeli smo, da so v resnici dobila županstva ljubljanske okolice vabila, naj svoje ceste in pota odstopijo za postavljanje drogov, po katerih bi se razpenjala elektrovodna žica.
Tudi se nam poroča, da krožijo pri posameznih kmetovalcih tiskane pole, na katerih bi vsak podpisal, koliko električnih svetilk si želi.
Po čem bo taka svetilka, pa ni zapisano, ako-ravno je to za vsakega podpisalca najbolj imenitna stvar; tudi ni rečeno, katera letna številka se bo takrat pisala, ko bo priromala po tistih žicah električna luč.
Sedaj pa smo poizvedeli, da je tisti podjetnik, ki obeta ljubljanski okolici to električno srečo, gospod Tomaž Pavšlar, lastnik mlina ob Kokri pri Kranju.
Kakor se v obče sodi, pa gospod Pavšlar nima niti znanja, niti denarja, da bi mogel tako napravo zidati in čez hribe in doline napeljati.
Sploh so pa ravno sedaj za električna podjetja tako slabi časi, da še velike in bogate družbe, ustanovljene nalašč za električne priprave, slabo delujejo in se ogibajo novih naprav, ker že stare težko dihajo.
Stran 512.
Akoravno mi prav radi priporočamo in podpiramo vsako podjetje, ki ima za gospodarski razvoj in napredek naše domovine pomen, ne moremo za te v zraku in v oblakih viseče obljube gospoda Pavšlarja se ogreti in jih priporočati, nasprotno, moramo občinskim predstojni-štvom in posameznim kmetovalcem najtop-leje priporočati, naj bodo zelo previdni pri takih obvezah in izjavah, ker iz tega pridejo največkrat le same sitnosti, nepotrebna pota in pravdne nadloge.
Se bolj pa se bojimo, če bi v poznejših časih prišel kak resen podjetnik, da bi ljudje ne imeli več zaupanja in da bi morebiti bili vezani na kako prijavo, ki bi jim kakor coklja delala ovire in jim zabranila podpirati boljše električne obljube.