tarj« Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina i dostavljanjem na dom ali po pošti K 1'50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9*—, četrtletna K 4*50. — Za inozemstvo K 30*—• — Naslov: UpravniStvo »Zarje* w Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In od 6.—7. zvečer.	a
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse nrednlžk rokopise, ki Jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino In Inseratc. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratomi Cnostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo »Zarje* v Ljubljani. Selenburgova ni. 6,11.. uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od ‘/26.—Va7. zv. — Reklamacije poštnine proste
Posamezna številka « vinarjev.
Stev. 163.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 18. decembra 1911.
Leto L
XX P '•» _____ c*	XX
Us man AH Khan 1708\Mahanajah k Mysore1709
Gaef(warv. Bsroda'1"''1
Kronanje indijskega cesarja.
Hrvaške volitve.
Tragikomedija še ni končana, kajti tudi danes je volilen dan na Hrvaškem in šele ko bodo znani vsi rezultati do zadnjega, bomo imeli popolnoma jasno sliko novega položaja. Toda v glavnih potezah vemo že zdaj, pri čem da smo. Ce se ne zgodi čudež nemogočnosti, je Tomašičeva blamaža zapečatena in edini pametni korak, ki bi ga še mogel storiti, bi bil ta, da napiše lepo prošnjo za odpust. Z vsemi bobni in trobentami napovedana večina „strauke narodnega napredka" je ostala vkljub vsej sta-roturški politični umetnosti plemenitega Tomašiča in njegovih pomagačev v deveti deželi in če ni mogel famozni bau dobiti večine ob sedanjem terorizmu in ob falsificiranju volitev, tedaj je sploh ne dobi nikoli več, razven če zgradi v deželi toliko ječ, da zapre pri prihodnjih volitvah lahko vso opozicijo po deželi vanje.
Hrvaške volitve so postale glasovite v dobi Khuen Hedervaryjevega banovanja. In Tomašič je bil že kot poslanec veren učenec Khuenov. Ali učeuec je zdaj skoraj prekosil mojstra in beseda „Hrvaške volitve" ne bo doslej več zadostna oznaka, temveč treba bo reči »Toinaši-čeve volitve", če se bo hotel označiti vrhunec terorizma, korupcije in brutalne nesramnosti. To slovo si je Tomašič pridobil in če ne bo mogel tekmovati s Herostratom, je to pripisati le dejstvu, da se za dogodke na Hrvaškem vesoljni svet vendar ne zanima toliko kolikor za starogrško mito in zgodovino.
Nekoliko nasilstva, nekoliko sleparstva, nekoliko korupcije se dobi marsikod pri volitvah. Tudi pri nas niso taki pojavi tako neznani, da bi volilci ne vedeli, kaj je volilni golaš, delodajalčevo »priporočilo*, ali pa mala volilna laž o nasprotniku. Ali največja volilna korupcija v naših krajih je le klavrna miniatura grandiozne volilne fabrikacije v »trojedni kraljevini", velikanske satire, ki jo pišejo oblasti od bana samega pa do najskromnejšega občinskega pisarčka na politično prepričanje in na čistost volitev.
Naštevati vsa sredstva, katerih se je Tomašič poslužil, da bi z izsiljeno in prislepar-jeno večino v saboru ohranil sebi banstvo, je nemogoče, Hrvaška opozicija, ki ima interesa na tem, bi lahko spisala knjigo o volilnih škandalih ter jo predložila Evropi, in knjiga bi ne bila tenka. Ali za karakteristiko Tomašičev* metodo zadostuje tudi nekoliko markantnih primerov, če pomnoži najburnejša fantazija te slučaje stotero, še ne bo dosegla popolne re-sniee.
Na dan volitve in dan poprej se konfisci-rajo vsi opozicionalni časopisi. To se zgodi čisto šablonsko in nonšalantno, pa bi se zgodilo
ANTON CEHOV:
V brivnici.
Na vsezgodaj zjutraj. Ura še ni sedem, a brivnica Makarja Kuzmiča Blest-kina je že odprta. Gospodar, mlad človek triindvajsetih let, neomit, v zamazani, a kavalirski obleki je pospravljal izbo. Pospravljati pravzaprav ni bilo mnogo, in vendar se je spotil pri delu. Tu pobriše s cunjo, tam postrga s prstom, tam najde stenico na steni in jo pomede.
Brivnica je majhna, tesna, nečedna. Lesene stene so prelepljene z oboji, spominjajočimi na oguljeno vozaško srajco. Med dvema motnima, curljujočima oknoma so ozka, škripajoča vratca, nad njimi od vlage zelen zvonček, ki se trese in bolehno zveni sam od sebe, brez vsakega vzroka. In če pogledate v zrcalo, ki visi na eni izmed sten, vam popači obraz brez usmiljenja ha vse strani! Pred tem zrcalom vas strižejo in brijejo. Na mizici, neumiti in zanemarjeni, kakor je Makar Kuzmič sam, se nahaja vse orodje: glavniki, škarje, britve, pomada po kopejki, puder po kopejki, močno razredčena eau de Cologne po kopejki. In vsa brivnica ni vredna več kakor petnajst kopejk.
Nad vratmi zaječi bolehno zvonček in v brivnico vstopi starina, v ustrojenem kožuhu in v klobučinastih čevljih. Njegova glava in vrat sta zavita v žensko ruto.
tudi tedaj, če ne bi bilo v teh listih niti sence kakšnega »pregreška" ali »zločina". Dovolj je, da piše časopis o volitvah, da objavlja kandidature in da daje volilcem kakšna navodila. Listi se morajo zapleniti kratkomalo zaradi tega, ker je za vlado potrebno, da ostanejo volilci v temi, brez zveze s svojimi strankami, brez znanja o sklepih, o dogodkih, o volilnih parolah, če se ustvari na ta način okrog vo-licev primeren mrak, je naloga spretnega volilnega sleparja že močno olajšana. Predvsem se volilci zdai lahko zmedejo s povestmi o opuščenih, preklicanih in zamenjanih kandidaturah, z bajkami o sigurnosti vladnih zmag in s podobnimi istorijami, ki lahko vplivajo na mišljenje volilcev.
To razumejo oblasti izven Zagreba natančno tako dobro kakor one v glavnem mestu. In ker se ne more vedeti, če se je konfiska-cijski posel v Zagrebu opravil dovolj temeljito, izvršujejo okrajne oblasti po deželi rabeljsko delo nad tiskom še na svojo pest; po njihovem nalogu se konfiscira enostavno vsak list, ki pride iz Zagreba, izvzemši seveda uradno in poluradno časopisje. Tako žive prebivalci na Hrvaškem po dva tri dni kakor v Kamerunu ali Tibetu, in svet se za to dobo kratkomalo ustavi zanje.
Ali česar ne povedo časopisi, bi utegnila povedati usta, ki sicer ne morejo tako razširjati svojih besed, kakor tisk, ali vendar lahko nekoliko govore. Najbolj nevarna so v tem oziru usta kandidatov. Lahko bi bili nevarni agitatorji sploh; ali za to je že od vsega začetka poskrbljeno, da se taki malopridneži ne morejo klatiti po volilnih okrajih. Tak možakar se |kvalificira za potepina, pa Be brez komedij izžene ali pa vtakne v luknjo. Nazadnje je treba paziti le še na kandidate same, in proti tem sitnežem se lahko porabljajo različne metode. Enemu se pošlje nekoliko žandarjev in tajnih policistov na vrat, ki ga spremljajo h kosilu m k večerji in tja, kamor hodi vsak človek peš, dokler se ne pritoži, če se pa pritoži, je že dal povod, da se zaradi nadlegovanja oblasti zapodi iz okraja ali pa posadi na varno. Drugemu se vljudno sporoči, da se seveda njegova svoboda nikakor noče omejevati, da se torej lahko svobodno giblje po vsej deželi, samo za enkrat ne v tistem okraju, v katerem kandidira. Sploh je domišljija okrajnih predstojnikov v tem oziru zelo bujna in plodovita, vsied česar se doseže, da ni ob času volitev po vsej deželi nobenega opozicionalnega kandidata v njegovem volilnem okraju. Če pa ta ali oni kandidat noče razumeti, da se godi vse to le zaradi »reda in miru“, ima pa Hrvaška kot kulturna dežela hvalabogu še vedno toliko žandarjev in paudurjev, da labko pripe-
To je Erast Ivanič Jagodov, krstni boter Makarja Kuzmiča. Preje je bil za čuvaja pri konzistoriju, sedaj pa živi zraven Rdečega ribnika in ključari.
— Dobro jutro, Makarnuška! — pozdravi Makarja, ki je z vso vnemo pospravljal.
Poljubita se. Jagodov vzame ruto z glave, se pokriža in sede.
— Daleč je, daleč — pravi in zakre-ha. — To ni šala! Od Rdečega ribnika pa do Kaluških vrat.
— Kako se imate?
— Slabo, brate. Legar smo imeli.
— Kaj pravite? Legar?
— Legar. Cel mesec sem ležal, pa sem mislil, da me bo zvilo. V poslednje olje so me že deli. Zdaj mi izpada;o lasje.. Doktor mi je velel, da naj jih ostrižem. Novi, krepki lasje mi poženo, je dejal. Pa sem si mislil sam pri sebi: k Makar ju pojdem. Kaj bi hodil k drugemu, raje k domačemu človeku. Boljše napravi in denarja ne vzame. Daleč je res, ampak kaj zato. Človek se vsaj malo izprehodi.
— Prav rad vam ustrežem. Kar sedite.
Makar Kuzmič pošara z nogo po tleh in pokaže na stol; Jagodov je sedel in se, pogledal v zrcalo; očitno zadovoljen je z razgledom: v zrcalu se je pokazala zategnjena spaka, z izpahnjenimi ustmi, širokim, topim nosom in z očmi na čelu. Makar Kuzmič ogrne pleča svojega klienta z belim, pegastim prtom in začne škripati s škarjami. .
Ijejo takega puntarja v Spehamo.
V	nekaterih krajih je treba nekaj več ra-finiranosti. Tomašič se lahko pobaha, da ima tudi za bolj komplicirane naloge potrebne organe, ki so »na vrhuncu svojega poklica". Tako je n. pr. šef zagrebške policije poučil obrtnike in trgovce, kaka posebna čast je zanje, da kandi&ira sam presvetli ban pl. Tomašič v Zagrebu. Obenem jim je namignil, da ne kaže omalovaževati tako čast in da jo bodo le tedaj prav cenili, če bodo glasovali za njegovo pre-svetlost, pa tudi agitirali zanjo na vso moč. Seveda je kot mož, ki pozna praktično življenje, vedel, da je reklama najboljša tedaj, če se podpre z malim, blagim podtiskom, pa je dejal, da bi mu bilo žal, če bi gospodje obrtniki, ki bi glasovali opozicionalno, izgubili javna dela.
Tomašičeve volitve služijo tudi prometu. Da pokaže, kako se briga za njega povzdigo, inscenira kratko pred volitvami malo selitev narodov, pa premešča uradnike in učitelje vsevprek, tako da se železniški obrat hipoma poveča. Menda je le slučajen slučaj, da so taki premeščenci vseskozi opozicionalni volilci. Ali ker je temu ali onemu premestitev v kakšno zakotno gnezdo morda neprijetna, se To-mašičevo srce omehča in kdorkoli se zaveže, da bo glasoval za madjaronskega kandidata, dobi hipoma dekret, da lahko ostane na svojem mestu.
Tomašiču in njegovim oprodam se mora tudi priznati, da so odkritosrčni, če se komu zdi, da so brutalni barbari, vendar ne more reči, da so hinavski barbari. Tu se vsaj ne govori zvijačno, da vsakdo lahko voli po svojem prepričanju, po svoji vesti, in kar je po-
— Na kratko vas ostrižem, do živega! — je dejal.
— Seveda, da bom podoben Tatar ju ali pa bombi. Tem gostejše mi poženo lasje.
— Kaj pa tetka, ali je zdrava?
— 2e gre, po stari navadi. Zadnjič je pomagala majorka pri porodu. Dali so ji rubelj za to.
— Tako? Rubelj? Uho pri miru!
— Dobro ... Samo vrezati me nikar. Oh, to boli. Lase mi trgaš.
— Nič hudega. Brez tega pri našem rokodelstvu ne gre. Kaj pa Ana Erastov-na?
— Hči? Dobro, zmerom skače nav-kolo. Prejšnji teden, v sredo, smo jo zaročili s Šejkinom. Zakaj nas nisi nič obiskal?
Škarje prenehajo cviliti. Makarju Kuzmiču omahnejo roke, pa vpraša preplašeno :
— Koga ste zaročili?
— Ano.
— Kako? S kom?
—S Šejkinom, Prokofijem Petrovim. Njegova tetka je za gospodinjo v Zlato-ustni ulici. Dobra ženica. Veš, da smo vsi veseli; hvala bogu. Drug teden bo svatba. Pridi tudi ti, dobro se bomo imeli.
— Ampak kako je to mogoče, Erast Ivanič? — vpraša Makar Kuzmič, ves bled in začuden in maje z rameni. — Kako je mogoče? Ne... to ni mogoče! Ana Erastovna... jaz sem.. * rad sem jo
doboih fraz. Ampak s krasuo jasnostjo se razglaša: Kdor je odvisen, mora voliti vladnega kandidata, drugače dobi brco, pa basta. Baznesla se je n. pr. govorica, da je skupna (ogrska) vlada dovolila skupnim uradnikom, da smejo voliti po svojem prepričanju. Uradne »Narodne Novine" pa so brez vseh ovinkov izjavile, da je ta trditev — smešna in neumna. Kje je še dežela, v kateri bi se z uradnega mesta tako naravnost povedalo, da se od uradnika zahteva, da glasuje, kakor mu ukazuje vlada?
Koliko si je Tomašič izposodil z Ogrskega in iz Avstrije vojaštva za volitve, se še ne ve popolnoma natančno, ali znano je, da so nekateri kraji na Hrvaškem popolnoma zabasani z infanterijo in kavalerijo. In kako imajo bataljoni „varovati red in mir" pri volitvah, je znano že iz Khuenovih časov.
Tako se torej vrše te volitve kot neskončno potencirana ironija ustavnosti. Tisti ban, ki je prišel v deželo, da jo osvobodi Baucha, je huje poteptal vsako svobodo kakor Bach.
Ali učenec je prekosil svojega mojstra samo v brezobzirni porabi sredstev. V glavnem pa je daleč, daleč zaostal za njim. Kajti to je razlika med Khuen-Hedervaryjem in Tomašičem : Khuen je teroriziral in korumpiral, pa je s terorizmom in korupcijo zmagal; Tomašič terorizira in korumpira, pa je s terorizmom in korupcijo tepen. Otel je koaliciji nekoliko mandatov. Hote ali nehote je pomagal »pravašem" do nekaterih mandatov, katere ne bi bili starčevičanci dobili iz lastne moči, če bi bile razmere v deželi normalne. Ali svoji »stranki" je pribavil z vsem nasiljem
imel... nameraval sem. Kako se je to zgodilo?
— Tako! Odločili smo se in smo jo zaročili. Dober človek je.
Na lice Makarja Kuzmiča so stopile znojne kaplje. Na mizo je položil škarje in si s pesto snažil nos.
— Nameraval sem... — je dejal. —
Ne, to ni mogoče, Erast Ivanič! Oh...........
zaljubljen sem in ponudil sem ji svoje srce... In tetka so mi obljubili. Kot rodnega očeta sem vas zmerom spoštoval., zastonj vam strižem lase... Zmerom sem vam delal usluge, in ko je umrl moj oče, ste vzeli divan in deset rubljev in mi jih niste nikoli vrnili. Ali se spominjate?
— Kako se ne bi spominjal! Dobro se spominjam. Ampak kakšen ženin si ti, Makar? Ali veljaš sploh za ženina? Brez denarja, brez službe, z neznatnim rokodelstvom ...
— A je Šejkin bogat?
— Šejkin je arteljščik in ima poldrug tisoč v zalogi. Tako je, moj ljubi... kaj bi izgubljala po nemarnem besede: kar je, je. Izpremeniti se ne da nič, Makaruška. Drugo nevesto si išči... Mnogo je deklet. No, ostriži me! Kaj stojiš tu?
Makar Kuzmič je molčal in stal nepremično, potem pa je vzel robec iz žepa in zajokal.
— Kaj ti je! — ga je tolažil Erast Ivanič. — Glej ga! Joče kakor stara baba! Zgotovi najprej mojo glavo in potem jokaj. Vzemi škarje!
Makar Kuzmič je vzel škarje, jih o-
in sleparstvom izmed 70 mandatov dvajset, pa če bi mu bila danes sreča še bolj mila kakor doslej, vendar ni več mogoče, da doseže madjaronsko večino.
Tako se je Tomašič izpostavljal, da je javno kazal svojo osebno koruptnost. Sklicujoč se na svojo kandidaturo v Zagrebu je daroval jugoslovanski akademiji znanosti in umetuosti 10.000 kron. Prosto podkupovanje se imenuje taka taktika po vsem svetu. Tudi te metode se Tomašič ni ženiral. In konec je vendar bornih dvajset mandatov, klavrna manjšina, s katero se ne more vladati, neuspeh, ob katerem bo moral tudi Khuen-Hedervary spoznati, da je Tomašič birič. Ali ima mnogo dobre volje, pa vendar premalo moči. Kakšne posledice bo Khuen-Hedervary izvajal iz Toma-šičevega ljutega poraza, se bo pač kmalu po-kazalo._____________________________________
Ponesrečen političen akt.
Na nedeljski deželni konferenci sem nastopil z vso odločnostjo proti delu predlagane resolucije sodr. dr. Ferfolje ter izrabil vse, kar mi je dovolil poslovni red konference, da bi preprečil sprejetje tega dela.
Sodrugi, ki so imeli večino pri glasovanju, me sedaj silijo, da naj črno na belem zapišem svoje misli tako, da bodo lažje sprevideli, če je bila moja opozicija (kateri se je pridružilo lepo število starejših sodrugov, med njimi tudi sodr. dr. Tuma), taktičnega ali principielnega pomena.	*
V kratkih besedah naj orišemo vprašanje, o katerem se je debatiralo:
V mestnem svetu tržaškem je soc. poslanec sodr. dr. Puecher glasoval z a podporo „Legi n a z i o n a 1 e* in proti podpori »Družbi sv. Cirila iu Metod a. “
Referent sodr. Ferfolja je o tej zadevi predlagal na konferenci sledečo resolucijo:
„1. Uvažuje, da ima slovenski živelj v Trstu kot močna manjšina poleg italijanske večine brezdvomno pravico do obstanka iu do svojega naravnega kulturnega razvoja;
da tvori ogromna večina tega slov. življa baš slov. delavstvo;
da je v prvi vrsti ljudsko in strokovno šolstvo, ki je edino delavstvu dostopno, sposobno širiti kulturo med delavskim slojem , in ustvarjati moralue kakor tudi materielne pred--' pogoje za končno socialno osvobojenje;	•'
da italijanska meščanska večina negira slov. življu v Trstu sploh pravico do obstoja in mirnega razvoja, zahtevajoč od slov. življa nasilno asimilacijo z italijanskim in.
da so v Trstu šole družbe Sv. Cirila in1 Metoda pri vseh svojih nacionalističnih in klerikalnih tendencah, katere slov. soc dem. proletariat a priori odklanja, sedaj vendarle edini nadomestek javnega šol, iz javlja konfe-renca, da ne soglaša z glasovanjem tistih soc. dem. poslancev, ki so v mestnem svetu tržaškem dne 2. decembra glasovali proti podpori družbi sv. C. in M., uiti z utemeljevanjem glasovanja.
Dež konf. nalaga bodočemu političnemu odboru, da v takih m enakih slučajih doseže sporazumno postopanje z ital. soc. dem. stranko v Trstu.
Kakor je razvidno, resolucija ne graja glasovanja za podporo »Legi naziouale*, ali graja oziroma ne soglaša z glasovanjem proti podpori »Družbi sv. Cirila in Metoda*.
Sledi mnenje, katero je referent pri utemeljevanju sam naglašal, da bi morali sociali-
gledoval nekaj časa brez misli in jih potem spustil na mizo. Roke so se mu tresle.
— Ne morem! — je dejal. — Zdajle ne morem, nimam moči! Joj, nesrečnež! Tudi ona je nesrečna! Drug drugega sva ljubila in si prisegala, pa so naju zlobni ljudje razločili brez usmiljenja. Zbogom, Erast Ivanič! Ne morem vas gledati.
— Torej pridem jutri, Makaruška. Jutri me ostrižeš.
.— Dobro.
— Le potolaži se, jutri zarana se vrnem.
Pol glave je imel Erast Ivanič ostrižene do gola in podoben je bil kaznjencu. Neprijetno je človeku s tako glavo, ampak kaj hočeš. Zavil je glavo in vrat z ruto in odšel iz brivnice. Makar Kuzmič pa je sedel in potihoma plakal dalje.
Drugo jutro zarana se je Erast Ivanič vrnil.
— Izvolite? — ga vpraša Makar Kuzmič hladno.
— Dostrizi me, Makaruška. Pol glave je še ostalo.
— Ampak denar naprej. Zastonj ne strižem.
Erast Ivanič je odšel brez besede in odslej je nosil na polovici glave dolge, na drugi pa kratke lase. Da bi se dal ostriči za denar, se mu je zdelo potratno, pa je raje počakal, da so mu na ostriženi polovici lasje sami dorasli. Tak je bil tudi na svatbi.
stični zastopniki glasovati za subvencije obema p meščansko nacionalnima šolskima družbama, tako italijanski Legi, kakor slovenski C. in M.
S takim nazorom se za svojo osebo kot socialist in Slovenec ne morem sprijazniti Kdor pozna razmere v tržaškem občinskem svetu, ve, da imajo socialistični zastopniki skupaj s slovenskimi narodnjaki 21 mož (9 socialistov in 12 slov. narodnjakov) proti 59 članov broječi italijansko liberalno-nacicnalni večini.
Tudi če vsa opozicija glasuje za podporo, ima vsa zadeva le negativen uspeh.
Zakaj torej glasovati za subvencije rajši, kakor zahtevati ustanovitev občinske šole za slovensko deco?
Odgovorilo se je, da bi bil uspeh enak. Soglašam Toda zahtevajo ustanovitev manjšinske šole bi se vsaj naglašal princip pravice veliko bolje, kakor pa z naglašanjem principa, da naj se dajejo subvencije privatnim šolskim družbam.
Co pridejo kdaj Slovenci v Trstu do šol iz občinskih sredstev (kar se prej ali slej mora zgoditi) bodo veliko prej dosegli ustanovitev občinske šole, kakor pa subvencijo, ki naj bi jo mestni svet dovolil Ciril in Metodovi družbi.
Mesto da bi se v resoluciji naglašalo, da naj socialistični zastopniki zahtevajo manjšinske šole in glasujejo proti subvencijam, se je zašlo na popolnoma narodno radikalno negativno stališče rekoč:
„Ako si ti, sodrug dr. Puecher napravil tepčarijo, da si glasoval za podporo »Legi n a z i o -nale“, je bila tvoja dolžnost, s t o r i t i še drugo tepčarijo ter glasovati tudi za subvencijo Ciril iu Metodovi družbi
Kaj je to, če ne koncesija toliko italjan-skemu kakor slovenskemu narodnjakarstvu?
Zakaj je italijanski list »II Piccolo* tako hitro pohvalil sodr. Puecherja ter današnja »Edinost* tako slastno objavila resolucijo sodr. Ferfolje ter naglašala, da je to uspeh Narodnega doma v Trstu ? 1
Zastonj švindelj-narodnjakarija ne hvali socialistov in že to mora zbujati dvom, da je sprejeta resolucija kaj drugega kakor ponesrečen političen akt.
Kaj je bilo treba naglašati vso tisto fra-zarijo o Ciril Metoda, ko nas vendar nihče ni poklical zato ? Zakaj bi ne prepustili taka priu-cipielna vprašanja, da jih rešuje strankarski zbor, ki je edino kompetenten, da nam začrta pot?
Poklicani smo bili, da se za lokalne razmere sklene navodilo socialističnim mestnim svetovalcem.
To navodilo bi moralo naglašati pravico manjšinskih šol ter poziv, naj se ne daje subvencije privatnim družbam, kjer nima delavstvo nobene kontrole. In če je sodr. dr. Ferfolja trdil, da se moramo teh družb okleniti ter pri njih sodelovati, da se vanje zanese socialistični duh, odgovarjam, da je treba politične slepote če se sklepa kaj takega, ker sem globoko prepričan, da pusti meščanstvo, ako pridejo tja socialisti v večiuo, takoj delavce na cedilu s praznimi blagajnami ter ustanovi druge družbe.
Tu je v kratkih besedah izraženo moje mnenje ter upam, če se bo o tej stvari napravila kakšna enketa v listu, da se še oglasim.
Frane Milost.
NOVICE.
* Naša slika. Kronanje angleškega kralja Jurija V. za indijskega cesarja so se udeležili večinoma vsi indijski knezi. Naša slika kaže tri iadijske vladarje: nizama hajderabaškega, maharadžo mizorskega in caekvarja barodskega.
* Spopad med gledališkimi Igralci In kritiki. V černoviški kavarni sta napadla operna primadona gospica Dorsayeva in tenorist Herling urednika Webra vsled neugodne kritike, ki jo je priobčil ta v svojem listu. Urednik Scbvvarz je priskočil svojemu tovarišu na pomoč, nato sta naskočila razljučena pevka in tenorist še njega. Občinstvo se je zavzelo za obadva urednika in je preprečilo nadaljnje izgrede. Černoviški časnikarski klub je ostro obsodil napad na svoja člana in je sklenil, da bojkotira gledališče tako dolgo, dokler ne dasta pevka in tenorist zadostnega zadoščenja.
* Lastno mater Je hotela umoriti. V Malem Kotorzu na Zgornjem Sleskem je hotela umoriti 521etna kmetica svojo 761etno mater. Počrnila si je obraz in se oblekla y moško obleko ter prežala na mater, ko se je vračala s kolodvora. Na samoti je planila nanjo in jo hotela zadaviti. Pravočasno pa so prihiteli ljudje in prijeli živinsko hčer. Hči je hotela umoriti mater vsled sporov za dedščino.
* Devetdesetleten ubijalec. Iz Sato rajle Ujheli poročajo, da se je sprl v občini Kis T6lgyes 901etni Jurij Halibi s sosedom za radi zemljišča in ga v prepiru ubil.
* Skrb »viSjih* n ljudstvo. Sicer je že vsakemu slepcu jasno, da bo ljudstvo živelo pošteno človeško življenja samo tedaj, kadar si ga bo priborilo z lastno močjo. Zato nas tudi prav asi ne razočara brezbrižnost iu nabprot-atro takotvanih ^riSjih" slojev prod ljudskim
itr^bvn. A’i čiu sv pojavi to nasprotstvo, ki ga sicer »višji* skrbno prikrivajo, v posebno žarki luči, ki pokaže njih »skrb" v vsej lepoti. Tak slučaj se je zgodil v Weimaru. Pri debati o visokih mesnih cenah je predlagal občinski svetnik Baudert, naj nakupi občina po velikih lovih v okolici večje množine zajcev in naj jih proda za lastno kupno ceno revnejšemu ljudstvu. Lovski zakupniki in lovski posestniki itak ne vedo, kam naj bi z velikimi množinami zajcev. Tako je dal lovski urad velikega vojvoda vveimarskega nad sto zajcev pokopati, ker jih ni mogel prodati. To so storili zategadelj, ker »niso hoteli pokvariti cen*. Visoka gospoda je torej lovila samo za zabavo in je raje uničila zajčje meso, kakor da bi ga bilo snedlo »ljubo ljudstvo*!
* Skesan« priznanje. V listu »Berchtes-gndener Anzeiger* beremo naslednjo izjavo: »Z največjim obžalovanjem preklicujem žalitve, ki sem jih izrekla proti gospodu R. Obenem priznavam prostovoljno, da sem vsled svojega zlobnega jezika največja obrekovalka v vsem berchtesgadcnskem okraju in naj se me vsakdo varuje. — A. H.“
* Stavka parlamentarnih poročevalcev v Bukarešta. Pred kratkim so v Buka-reštu časnikarskim poročevalcem zabranili vstop v zbornico, ako se niso mogli legitimirati. Ko je hotel poročevalec, ki že par let piše parlamentarna poročila, kljub prepovedi v zbornico, ga je vratar oklofutal in vrgel na cesto, kjer ga je aretiral policaj. Vsled te nasilnosti so vsi parlamentarni poročevalci takoj pričeli s stavko in izjavili, da jih tako dolgo ne bo k sejam zbornice, dokler ne dobe popolnega zadoščenja za tako sirovo ravnanje.
* Umor na ulici. Na eni izmed najži-vahnejših ulic v Bukareštu se je završila pred kiatkim krvava žaloigra Elena Eristeskova, ki je stanovala v bukareškem predmestju, je imela sina, ki se je silno zaljubil v mladoletno hčerko manufakturnega trgovca Costacheja. Mladenič je poprosil trgovca, za roko njegove hčerke. Trgovca je mladeničeva snubitev silno razjezila in sicer zategadelj, ker je bil mladenič preje kočijaž iu je po srečnem naključju obogatel čez noč. Ogorčen je zavrnil mladeniča in mu pokazal vrata. Nato je prišla v trgovčevo prodajalno mladeničeva mati iu je izjavila trgovcu, da ustreli njen sin trgovčevo hčer iu sebe, ako ne dobi ljubljenega dekleta za ženo. Mati je potegnila iz mufa mal krožnik in ga je vrgla po tleh, da se je razbil ter kriknila:	»Tako naj se razbije tvoja rodbinska sreča!“ Trgovec je hitel za ženo na cesto in ustrelil nanjo štirikrat iz revolverja, da se je zgrudila mrtva. Nato se je dal policiji mirno prijeti. Policija je imela mnogo truda, da je obvarovala morilca pred razijučeno množico.
* Upokojeni generali — sleparji. Pariškemu državnemu pravdništvu so naznanili upravni svet pred osmimi leti ustanovljenega kreditnega društva za upokojene vojaške osebe. Društvo je skoro popolnoma uničeuo vsled goljufij upravnega sveta, ki je sestajal večinoma iz upokojenih generalov in drugih višjih častnikov. Primanjkljaj znaša okolo poldrug miljon frankov
* Zaklad v grmovju. Blizu Paua na južnem Francoskem je našel kmet v vrtni ograji listnico s 100.000 franki, deloma v gotovini, deloma v vrednostnih papirjih francoske banke. Kakor se je izkazalo, je vrgel listnico lansko leto iz vlaka blaznik, ko se je vozil tam mimo. Po listnici so dolgo poizvedovali, zdaj pa jo je odkril slučaj.
* Kralj Igralcev Jo umrl. V Ženevi je umrl takozvani jubilejni igralec Ernst Benson, ki je zaigral v jubilejnem letu kraljice Viktorije pet miljonov kron, deloma na karte, deloma na dirkališču.
* Nezgoda belgijskega parnika. Bel gijski parnik „Vandyken* z 18 možmi posadke je zadel ob pečino Stevensonovega svetilnika. Voda je drla naglo v ladjo, da je moralo moštvo zapustiti ladjo. Ko so spustili v morje rešilui čoln, ga je mogočen morski val prevrnil. Vsi mornarji so padli v morje. Samo drugemu inženirju se je posrečilo, da se je rešil na krov ponesrečenega parnika iu je spravil nanj še tri mornarje. Drugih 14 mož je utonilo. Ti štirje možje so bili brez varstva izročeni oblasti viharja in morja. Vihar je gnal razbito ladjo po razburkanem morju, dokler je ni opazil parnik »Ashtree* in rešil inženirja in mornarje.
* Prodaja portugalskih kraljevskih zakladov. Poluradna »Republica* v Lizboni poroča, da bo prodala vlada vse dragotine m vrednosti, ki so jih dobili v kraljevih palačah Recesidadea, Ajuta in Pena. Zakladi obstoje večinoma iz starih kron, zapestnic, prstanov, pasov, mečev, bodal, rapirjev, ki so vsi okrašeni z dragocenimi kamni. Našh so tudi dvoje zabojčkov z nebrušenimi dragimi kamni, večinoma demanti, rubini in safiri. Zaklade cenijo n® 15 milionov kron, pravijo pa, da so med njimi tudi dragi kamni neprecenljive vrednosti.
* Vsltod bode v smrt V kemičnem laboratoriju peterburške univerte sta se zastrupila bratu Cvetkov, jako nadarjena študenta Pred kratkim je umrl oče obeh študentov, mati pa je od žalosti nad moževo smrtjo zblaznela. Mladeniča ata se morala tako boriti z
bedo, da si nista vedla pomagati drugače ka~ kor s smrtjo.
* 50.000 brezžičnih postaj za ameriške ribiške ladje. Ameriška vlada je napravila jako pomembno in obsežno zasnovano naredbo. Da obvaruje ameriške ribiške ladje pred nezgodami vsled viharjev, je nakupila za sedem miljonov dolarjev 50.000 brezžičnih sprejemnih postaj in jih dala ribičem proti plačilu na razpolago. Vsled hudih viharjev je pretil preje ameriškemu pomorskemu ribištvu po-poln pogin. S pomočjo brezžičnega brzojavlje-nja bodo te nezgode lahko pravočasno preprečili.
* Bestialnost. Iz Amprike često prihajajo vesti, ki so odsev že skrajne podivjanosti. Taka vest prihaja tudi iz Jaksona v Georgiji. Pridigarja črncev so obsodili na vislice. Ker je na dan eksekucije deževalo, so vlekli gledalci obsojenca v bližnje gledališče, kamor je sledila ogromna množica med veselimi vzkliki. Ko se je zastor dvignil, so obesili črnca na gledališkem odru. Gledalci so popolnoma hladuokrvuo gledali usmrčenje iu so se nazaduje »zahvalili* rabljem z viharnim ploskanjem za kruti prizor. To je blagoslov vzgoje v sedanji družbi, ki ni nikjer tako zagrizeno kapitalistična kakor v Ameriki I
* Tatvino je poplačal s smrtjo. V osebnem vlaku železniške proge Kassel-Bebra je ukradel neznau tat sopotniku ves denar. Za postajo Rothenburg ob Fuldi je skočil iz vlaka in obležal mrtev na tirnicah. Zlomil si je bil vrat.
Ljubljana in Kjranjskn.
— Šolske razmero v Novem mestu.
(Dopis.) Letno poročilo o stanju ljudskega šolstva, ki ga je izdal c. kr. deželni šolski svet za pretečeno leto 1909/10., govori — kakor ste že poročali — glasno o veliki mi-zeriji ljudskega šolstva na Kranjskem. Poleg drugih »znamenitosti* je 32 oseb, t. j. 3 2% vsega učnega osobja brez formalne učne usposobljenosti, vsled česar pouk občutno trpi, kar blagovoli letno poročilo samo izrecno poudarjati. Teh 32 posili-učiteljev tvorijo duhovniki, organisti, vpokojeni orožniki itd. Z njimi je najbolj blagodarjeuo Novo mesto, mesto, ki šteje razmeroma največ uradništva in ki. ima že dolgo vrsto let narodno »napredni* občinski odbor. Res, značilna je taka naprednost, ki se še dosedaj ni dokopala tako deleč, da bi mesto dobilo svoje poslopje za deško in dekliško šolo I Deško šolo, ki se je prvotno nahajala v spodnjih prostorih stare, že razpadajoče gimnazijske podrtije, so pred dvemi leti očetje frančiškani prenesli v svoj samostan in zdaj vzgajajo in poučujejo tam dečke pod vodstvom zuauega patra Pavla, ne toliko v šolskih predmetih kakor v spretnostih Marijanskih kongregacij, katere čednosti so v veliki meri zanesli tudi med gimnazijce in med profesorski zbor. Učni uspehi so na tej frančiškanski šoli seveda minimalni, kar sam c kr deželni šolski svet v svojem letnem šolskem poročilu na splošno priznava Drugačnih tudi dosegati ne morejo mladi očetje menihi, ki so se večinoma zatekli v samostan po brezskrbno in brezdelno životarenje. Nimajo nikake formalne učne usposobljenosti, nikakih praktičnih izkušenj, zato tudi obstoji njihovo glavno pe-dagogično sredstvo v vse prepogostem operiranju z rokami in s palicami. — Dekliška šola je nastanjena v Narodnem domu, nekaj razredov pa potuje že neliko let iz hiše v hišo. Da bi napravil temu preseljevanju kratek konec, je sedanji župan že lansko leto, ko ni bil nič manj narodno napreden, kot sedaj, pričel nekaj kuhati s proštom Elbertom. Šolo naj bi sezidale in prevzele šolske sestre, nune. Tako bi bil res preseljevanja konec, a nastal bi dolg dolg račun za plačevanje še ene samostanske šole. Sicer pa: Vederemol Prošt Elbert še vedno bdi.	Y-
— Umrl Je v soboto ob pol 12. dopoldne v Ljubljani med delavstvom splošno sodrug Karl čuden v 30. letu svoje dobe. Po poklicu je bil mizar, zadnji čas pa trgovinski uslužbenec. Sodeloval je vztrajno pri vseh delavskih političnih in gospodarskih ustanovah; njegova beseda je bila prepričevalna kakor malokoga. Bolan je bil okolo pet mesecev težko in je umrl za pljučno boleznijo. Zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka. Pogreb je danes ob 3. popoldne s Trnovskega pristana št. 20. Sodruge, ki količkaj utegnejo, vabimo, da se udeleže njegovega pogreba.
— Božičnica »Dobrodelnega društva tiskarjev*, ki je bila včeraj v »Narodnem domu*, je bila izborno obiskana. Pri veselici je sodeloval orkester. Igra »Trije tički* je bila dobro vprizorjena in je vsled svoje satirično-komične vsebine navzočemu občinstvu ugajala. Veliko veselja so imeli otroci z božičnim drevescem, pod katerim so bili obdarovani. Od začetka do konca je vladala na veselici prisrčna živahnost.
— Z Vič«. Tu se je sestavil pod predsedstvom g. župana Franca Oblaka pomožen odbor, ki si je nadel nalogo revne viške otroke preskrbeti z obleko in obutvijo. V ta namen se priredi zbirka darov (bodisi v denarju, bodisi v blagu) od hiše do hiše. Že je nastopilo Zimsko vreme in še vidimo šest- in sedemletne
otroke bose hoditi v šolo, zopet drugi zmrzujejo v revnih, razdrapanih oblekah. Odpomoč je nujno potrebna.
— »Splošna mladinska zrcza" ▼ Idriji naznanja, da pomnoži svoj tamburaški zbor za osem članov in sicer za štiri ženske in štiri moške moči. Kdor ima veselje do učenja Da tamburico, naj se do 20. t. m. zglasi pri sodrugu Antonu Bajtu, kolporterju BZarje“.
— Poročilo o proračunski seji idrijskega občinskega odbora priobčimo v eni prihodnji številki „Zarje“. Prav tako tudi novi regulativ idrijskega delavstva. Delavstvo se od nekaterih straui že seda) razburja, da ne bo nič zboljšanja. Priporočamo trezno prevd»rnost.
— Grozilna pisma. V Kranju in okolici je dobilo zadnje dni več oseb grozilna pisma, v katerih se zahteva denar. Uvedena preiskava anonimnih piscev doslej ni še izsledila.
— Vlomi t Kranja. Ponoči dne 12. t. m. je bilo v Kranju dvoje vlomov in sicer v trgovino z mešanim blagom gospe Eantove in v trafiko poleg kolodvora. Pri prvem vlomu so odnesli tatovi večjo svoto denarja, pri drugem pa nekaj cigar in manjši denarni znesek Baje izvršuje vlome družba domačih vlomilcev, ki so se združili nalašč v ta namen.
— Neznano kam izginil je pred kakimi petimi tedni iz Šmarce pri Kamniku Božidar Prodanovič, puativši doma ženo in otroke. Ženi je rekel, da gre iskat dela. Staršem svoje žene pa je pravil, da mu je umrla mati in da mora k pogrebu. Z ženo sta živela v miru in zadovoljno; le to ji je včasih očital, da mu je nezvesta. Predno je odšel od doma, je bil z ženo v cirkusu. V cirkusu je ženi dejal, davgre za trenutek ven, pa ga ni bilo več nazaj, Žena ga je šla iskat, našla ga pa ni več. Božidar Prodanovič je velike postave, star 32 let, podolgovatega obra'a in ima male brke. Pri sebi je imel srebrno uro in verižico. Oblečen je bil črno in je imel rjav klobuk. Seboj je imel tudi dve suknji in nekaj perila v vreči. Po poklicu je kovač in mašinist. — Kdor bi o njem morda kaj zvedel, naj naznani c. kr. okr. glavarstvu v Kamniku.
— Drzen tat. 22letni dninar Peter Klemen iz Bukovja pri Senožečah je nevaren tat, ki so ga že devetkrat kaznovali zaradi različnih tatvin. Due 27. novembra je prenočil v Postojni v hlevu gostilničarja Garcarollija in je izmaknil pri tej priliki hlapcu srebrno žepno uro, srebrno dozo za cigarete in britev. Dne 3. t. m. ponoči se je splazil Klemen v hlev posestnika Jakoba Turka v Predjami in je pričel brskati posestnikovemu sinu Jakobu po obleki. Medtem pa se je Jakob zbudil in tat je pobegnil. Dne 5 t. m. ho zasačili Klemena na predjamskem pašniku, kier je imel ležišče. Ko je opazil orožuika, je pustil odejo, ki jo je bil ukradel in pobegnil. Orožniki so ga zasledovali, ga prijeli in izročili postojnskemu sodišču.
— Zagorje ob Savi. Na včerajšnji veselici mladinske organizacije se je udrl oder v dvorani gosp. Mihelčiča, in se pogreznil s pevci iz Trbovelj, ne da bi bil kdo izmed njih poškodovan. Vsled te nezgode je izostala nameravana igra, veselica pa se je vršila prav animirano v najlepšem redu.
Štajersko,
— Hladi vlomilci. V Veliču pri Laškem trgu so pri trgovki Mariji Šoparjevi že dalj časa vlamljali neznani vlomilci in kradli iz trgovine denar in blago. Trgovka je poskrbela za pažnjo iu tako so zasačili sedemletnega Josipa Vodlana, ki sta mu pomagala splezati dečka Martin in Jože Zupanc na okno, odkoder je prišel Vodlan v prodajalno. Ko se je Vodlan vrnil s plenom 20 kron, so ga prijeli. Otroški vlomilci, ki so vsi doma v Veliču, so ukradene svote zapravili.
— Iz ljubosumja. Blaž Kugonič iz Skornega je pil v nedeljo s svojo ljubico v šofitanjski gostilni. V gostilni je bil tudi delavec Miha Božič, ki je prisedel k Kugoniču. Ko je dal Bošič piti Kugoničevi ljubici, »e je ta raztogotil iu je udaril Božiča s pivsko ste klenico tako močno po glavi, da se je steklenica razbila iu se je zgrudil Božič s krvjo oblit. Dobil je na glavi težko poškodbo, ki bo imela najbrž hude posledice. Kugouiča so prijeli orožniki.
Trst.
— Politični odbor jugoslov. socialno -demokratične stranke, ki je bil izvoljen na zadnji deželni konferenci, se je konstituiral tako: I. Regent, predsednik; B. Golouh, tajnik; I. Gruden, blagajnik ; K atol, Makuc, Petejan, Uršič, odborniki. Urad političnega odbora odprt vsak večer od pol 8. do 9. zvečer.
— Sodrtfre, ki še niso poravnali strankinega davka ca leto 1911 poživljamo, da store to takoj, ker se jih bo drugače smatralo za izstopivše iz stranke.
— Pevski zbor „ Ljudskega odra" bo imel v četrtek 21. t. m. ob pol devetih zvečer v gostilni „IaternsrtioMl“ lil. Boccaccio 25 generalno sejo. Kor mora naš -peviki zbor nastopiti na prvi božični praanik na zidarski
veselici v »Delavskem domu", so naprošeni pevci, da se udeleže te vaje polnoštevilno I
Umetnost in književnost.
Gostovanje operne pevke ge. Irme Polakove. Jutri, v torek gostuje gospa Irma Polakova, operna in operetua pevka kr. zemalj kazališta v Zagrebu, v Lebarjevi opereti „Grof Luksemburški" ter poje ulogo Angele. Predstava se vrši izven abounerneuta; za lože par. Angele je ena najboljših igralskih in pevskih vlog gospe Polakove. Opozarjamo, da more peti gospa Polakova le e n večer na uašem odru.
Slovensko gledališče.
V soboto se je vprizorila Danca Valterja Christmasa komedija „Milionar“. To je namreč štirinajstleten, živahen fautič, ki se ne počuti predobro v svoji zlati kletki in si zaželi iz tesnih ojuic, v katerih mora stopicati, kakor kak avtomat pod vodstvom svojega varuha, Bvoje prerahločutne tete iu pedantovskega vse-učiliškega profesorja. Preko ograj, ki ga oklepajo, je zavel zrak sveta do njega sluga Ma-rins mu je pravil celo o socialuih demokratih
—	in poleg profesoria-suhoparnika je tako dolg čas. on bi hodil rad v „pravo šolo, kakor vsi drugi dečki". Pa res uide iz svoje ječe. Pa pride med revne ljudi, ki delajo za njegov magazin. Celo socialui demokratje so. Dobro mu je v tem novem ozračju, toda prej ali slej se mora seveda vrniti v svojo zlato kletko, pred odhodom pa še svoje dobre prijatelje poplača iu njih hudobne nasprotnike kaznuje — natanko, kakor si kdo zasluži.. . Prvo dejanje obeta kaj krepkejšega, pomenljivejšega. Avtor ni tako hud, kakor se je od konca delal, komedija se mu proti koncu čisto polimonadi. Milijouarček-puutarček postaoe boječni augeljček-srečenosec, in vse ua svetu je dobro, da ne rečem predobro urejeno.
Igra je tekla živahno in lehuo. Ljubita in gibčna je bila ga. Iličičeva v vlogi mili)onai-čka, prav tako gdčni. Danilova iu Gorjupova v v moških vlogah. Fino je kreirala ga. Danilova mimozno gospodično Clementino; simpatična ja bila igra ge. Šetrilove, dobro pojmovana stara, grbasta devica Bess gdčne. Wiu-trove. Z učinkovito ironijo je podal g. Skrbinšek poslovodjo Snollerta, štejem ga med najboljše njegove kreacije te sezone. G. Sima-ček je mogoče malo prešolsko memoriral, g. Danilo izhaja kar tako. Primeren je bil humor g. Bukšeka in g Pečka, dober sluga je bil g. Molek. Ga. Bukšekova, g. Nučič — vse v redu in povoljuo. Obisk: bolj prazno kakor polno. Kje je torej tisto občinsto, ki se tako žene za komedije in burke, kakor se nam zatrjuje ?
—č.
Državni zbor.
Dunaj, 16. decembra.
Današnja seja poslanske zbornice je bila posvečena železničarskim zahtevam. Posl. Tomschik se je v jedrnatem govoru LitvZ'.'l za železničarske zahteve in ožigosal dvoumno vlogo vlade, ki je ovirala delovanje odsekov in vzbujalo med železni 'arji opravičeno nezadovoljstvo.Svaril je vlado, da naj se ne i^ra z ognjem in naj se ne krati železničarjem minimalnih priboljškov, ki jih je odsek sprejel. Pa tudi meščanske stranke je pozval, da opuste svoje hinavsko vedenje, ki ima za železničarje sladke besede, skrivaj pa komaj čaka, da vlada odstriže odsekove predloge.
—	Za Tomschikom je povzel besedo železniški minister baron Forstner. Njegove uljudne besede so se kar cedile dobrohotnosti za železničarje, ampak te besede ne bodo omamile železničarjev, zakaj facit ministrovih besed je bil ta, da vlada ne more dati sedaj železničarjem več kot 21 miljonov, torej dobro polovico tega, kar zahteva odsek. V svojih izvajanjih je železniški minister trpinčil tudi statistiko in izračunal, da se plače železničarjev v zadnjih 18 letih niso pomnožile za 16%, kakor -'>vi odsekovo poročilo, temveč za27%in da ne zaostajajo mnogo za Nemčijo. Seveda je min. pozabil povedati, kakor je posl. dr. Ellenbogen takoj pripomnil, da so bile plače pred 18 leti v Nemčiji znatno višje od tedanjih železniških plač v Avstriji, in da povprečna plača nemškega železničarja presega povprečno plačo avstrijskega železn. za dobro četrtino. Dragocena pa je bila ministrova izjava, da »poskusi z bolje premišljenim zboljšanjem plač«, kar je najliujša obsodba delovanja njegovih prednikov, in železničarji sedaj vedo, kaj je vredna »skrb višjih oblasti za mstavljence«. — Posl. Ellenbogen je kot generalni govornik točko za točko razcefral ministrova izvajanja, zlasti si je privoščil njegovo bojazen, da bo zvišanje železničarskih plač uplivalo tudi na mezde v industriji. Visoke mezde, je dejal generalni govornik, so znamenje cvetoče, razvijajoče se industrije; v višjih mezdah pruskih železničarjev se izražajo ogromni prebitki pruskih železnic, dočim so naše mz>re plače ih mezde izraz slabega gospo-
darstva. — Pri glasovanju so bili sprejeti odsekovi predlogi (38 milijonov); dolžnost vlade, da vinteresu celokupnosti natanko ugodi sklepu parlamenta. — V pondeljek bo prvo čitanje davčnih predlog, v torek rešitev nadaljnih predlogov draginjskega odseka, nakar prekine zbornica za to leto svoje delovanje.
V sledečem podajamo ^ročilo o seji:
V nadaljevanju razprave
o	železničarskih zahtevah liaglaša posl. Tomschik (soc. dem.), da je vlada s svojimi nejasnimi izjavami močno ovirala odsekovo delovanje. Najhujša napaka, ki bi jo mogla zagrešiti vlada, pa bi bila, če bi hotela skrčiti soglasne predloge odseka. Vladi je ležeče na tem, da je osobje zadovoljno; ampak dosedanji priboljški niso mogli zadovoljiti osobja, ker so jih morali železničarji vladi v trdem boju izsiliti. »Dobrohotnost« vlade železničarjem ni nič koristila; na lastne noge so se morali postaviti in z lastno močjo priboriti si to, česar jim »dobrohotna« vlada ni hotela dati prostovoljno. Vlada je izjavila, da ne more izvršiti vpododseku sprejetega načela, da je zboljšati dohodke predvsem nižjim kategorijam, delavcem in uslužbencem, češ da bi taka regulacija zdražila ostale kategorije. Razmere pri železničarjih so povsem drugačne kot pri ostalih državnih uslužbencih: več se od njih zahteva, ker je od njihove službe odvisna varnost življenja. Zato pa morajo biti bolje plačani. Mezde železniških delavcev zaostajajo daleč za mezdami drugih delavcev, vsled česar je nujno potrebno, da se zvišajo osnovne mezde. Zvišanje delavskih mezd zahteva pri velikem številu zaposlenih železniških delavcev lepo svoto. V 1. 1908 dovoljeni triip miljo-ni niso zadoščali niti za zvišanje osnovnih mezd, nikar za zboljšanje plač starejšim delavcem. Usodna zmota meščanskih strank bi bila, če bi glasovale za odsekove predloge v upanju, da bo vlada te predlo-loge že obstrigla. Tako postopanje bi bilo neodpustno in frivolno norčevanje iz železničarjev. (Pritrjevanje socijalnih demokratov.) Soc. demokratje pričakujejo od meščanskih strank, da pritisnejo na vlado in se z vsem vplivom zavzamejo za izvršitev odsekovih sklepov. (Živahno pritrjevanje). Nečem groziti, ampak prav resno opozarjam vlado,da čaka 220 tisoč državnih železničarjev na izvršitev odsekovih sklepov, da ti ljudje niso navezani na dobrohotnost parlamenta, temveč da po potrebi tudi z lastno močjo lahko dosežejo svoje zahteve. Socijalni demokratje bomo glasovali za predloge in gledali, da se prav nič ne skrčijo. (Živahno odobravanje.)
Železniški minister baron Forster
priznava, da je z ozirom na odgovorno službo železničarjev opravičena posebna skrb državne uprave za to kategorijo državnih uslužbencev. Pokritje za zvišanje železničarskih dohodkov je dobiti le z zvišanjem tarifov; tu pa je treba posebne nežnosti, da se ne preobremeni privatna industrija ker bo regulacija železničarskih plač nedvomno uplivala tudi na mezde v industriji. Drugi, nič manj tehten pa je ozir na slabe državne finance, specialno na finance drž. železnic.
Posl. Low: Delavci jih niso zakrivili!
Železniški minister baron Forstner: Stanovanjsko doklado namerava vlada uradnikom zvišati za 23 in 25 °/o; poduradni-kom in uslužbencem pa za 25 do 28°/o najnižjim štirimA plačilnim stopnjam in za 10 do 20°/0 višjim plačilnim stopnjam. Izdatnejše je treba ob tej priliki poskrbeti za uslužbence, ker so se prejemki poduradni-kov nedavno znatno zboljšali. Glede na oficiantke in manipulantke se vlada pridružuje odsekovitn sklepom: oficiantkam namerava podeliti približno 15°/ono doklado, manipulantkam pa zvišati v nekoliko manjšem obsegu dnevno plačo.
Tudi ublažitvi neenakosti, ki so jih povzročile prejšnje regulacije, obrača vlada svojo pozornost, vendar na popolno izenačenje po službeni dobi ni misliti, ker je iz finančnih ozirov neizvedljivo.
Oddelek o povišanju delavskih mezd je najvažnejše poglavje nameravane reforme. Vlada bo gledala, da po možnosti uravna to zviSanje z ozirom na različne krajevne razmere, ker so mezde železniškega delavstva v resnici nezadovoljive. Zlasti bo bolj kot doslej vpoštevati delavce z daljšo službeno dobo. Poleg mezdne regulacije pa ima vlada v mislih tudi mezdno napredovanje.
Vprašanje dopustov in dela čez čas je v tesni zvezi z delovnimi redi, ki se že iz-gotavljajo. Vkratkem bodo načrti predloženi centralnim odsekom, da se nastavljenci izrazijo o naših namerah.
Vse te odredbe, ki sem jih naštel, stopijo večinoma 2e s 1. januarjem prihodnjega leti v veljavo.
Posl. Habermann: Ali pa bodo veljale za nazaj?
Železniški minister baron Forstrier: Ne, nazaj ne bodo veljate.
Posl. Habermann: Za božič bi bilo treba kaj ukreniti I
Železniški minister baron Forstner: Božično obdarovanje bo obstajalo v tem, da bodo omenjene naredbe razglašene, če le pojde, še pred božičem.
Odredbe, ki jih namerava vlada, zahtevajo več kot 21 miljonov na leto, torej mnogo več nego je vlada prvotno nameravala, ampak mnogo manj nego hoče odsek. Samoposebi se razume, da bo vlada tudi zanaprej posvečala finančnemu položaju železniških uslužbencev največjo pozornost Pri tej priliki se obračam do osobja s prijateljskim, ampak resnim svarilom: železničarji naj upoštevajo blagohotnost vlade in njeno dolžnost, da v interesu celokupnosti varuje varnosti, red in gospodarnost v svojih oblastih. Enako dolžnost imajo vsi državni nastavljenci.
Kričeče zglede
za neenakomernost dosedanjih regulacij navaja posl. Marek (soc. dem.): ^e čakajo uradniki in poduradniki, ki jim vsak privošči njih skromne plače, na 200 kronsko napredovanje dve leti, čakajo uslužbenci na 100 kron po tri leta, rokodelci na 60 kron tri leta in delavci na 30 kron tudi tri leta. (Klici: Čujte! Čujte! s socialno-demokra-tičnih klopi.) Če se vlada izgovarja na prazne državne blagajne, ni boljšega sveta kot ta, da se porabi prihodnjič za zgradbo vojnih ladij namenjeni obrok za državne železničarje. (Odobravanje socialnih demokratov.)
Potem govore še Vojna, Koerner, Kroy in German, nakar se razprava zaključi. Za generalna govornika sta izbrana: pro Ellenbogen, contra BuHval.
Generalni pro-govornik dr. Ellenbogen
(soc. dem.) navaja, da znašajo“osebni stroški na nemških železnicah na vsak kilometer
1	K 37 vinarjev, pri nas pa 1 K 94 vinarjev. Ker so mezde vzlic temu v Nemčiji višje, dokazuje to, da je uprava boljša. Vse plače in mezde na avstrijskih državnih železnicah znašajo 306 miljonov kron, torej povišek za 35 miljonov kron ni velik. Ker je na državnih železnicah 240.000 ljudi, je naravno, da znaša še tako majhno zboljšanje takoj več miljonov. Javnost se ne sme plašiti visokih številk, s katerimi operira želevniško ministrstvo precej demagoško. Železniško ministrstvo se boji, da se vsled mezdnih poviškov na državnih železnicah zvišajo tudi mezde v industriji. Česar pa se minister boji, to je naše upanje. Če pokaže država dober zgled, bo nemara to vendarle blagodejno vplivalo na marsikaterega umazanega podjetnika, predvsem pa na »pože-ijivošt" delavcev vdotičnih podjetjih. Nemške in angleške izkušnje kažejo, da so visoke mezde znamenje procvitajočega gospodarskega življenja.
Prijazno svarilo, ki ga je železniški minister adresiral na železniško osobje, ni utemeljeno. Socialni demokratje nismo prijatelji pasivnega odpora. Zavedamo se nevarnosti tega poslednjega in najhujšega orožja, ne le za javnost, za državo, temveč za železničarje same. Zmerom smo nagla-šali nevarnost tega orožja, prav kakor potrebo organizacije kot nujnega predpogoja za rabo tega orožja v slučaju skrajne potrebe. Ampak od nas ni odvisno, da preprečimo rabo tega orožja. Drug faktor je, ki lahko prepreči Izbruh pasivnega odpora. Ta faktor je vlada In železniško ministrstvo. Iz tega razloga priporočamo vladi, da do pičice izpelje sklep poslanske zbornico. (Viharno odobravanje soc. demokratov.)
Po besedah contra-govornika Bufivala in zaključni besedi poročevalca Heineja je odredil predsednik
glasovanje. Zbornica je sprejela predloge odseka * za državne nastavljence, da porabi vlada 38 miljonov kron za zboljšanje gmotnega položaja uradnikov, poduradnikov. uslužbencev In delavcev na državnih železnicah. Prav tako je potrdila od odseka priporočene resolucije.
Prihodnja seja bo v pondeljek; na dnevnem redu je prvo čitanje davčnih predlog.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Tdrik! naskok m Bengstfl.
Carigrad, 1 *l. decembra. „Ikdam“ in ,Tanin* poročati}, da je vojrib ministrstvo dobilo brzojavno obvestilo o naskoku da' Batt-gasi. Arabske in t u r Š k e č eta so odvzele Italijanom s o r o v ae utrdbe in ugrabile v 9 S t o p oiV in mnogo s tre liri. Vsled bombttfffi
ranja italijanskih oklopnjač so se morali Arabci in Turki umakniti iz strelne daljave.
Rim, 17. decembra. „Agenzia Stefani" poroča, da so v noči od 14. na 15. december beduinske čete naskočilo itilijanske okope južno od Berke. Italijanska posadka pa je sovražni napad brez iz-g a b odbila.
Italijansko bombardiranje arabske mošeje.
Carigrad, 18. decembra. Poveljnik turških čet v Jemenu javlja, da so italijanske bojne ladje pod pretvezo turških vojaških koncentracij na arabski obali obsreljevale zadnji petek mohamedansko mošejo severno od Meke in nbile devet oseb, mnogo jih pa ranile.
Pogajanja o uvoza argentinskega mesa.
Budimpešta, 18. dec. Včeraj so dospeli ministrski predsednik grof 8 t tl r g k h. trgovinski minister dr. K 5 B 1 e r , finančni minister dr. Z a 1 e s k i in železniški minister dr. F o r s t e r sem, da se porazgovore s člani ogrske vlade o perečih gospodarskih vprašanjih, Formalne skupne ministrske konference ni bilo. Danes so se avstrijski ministri vrnili na Dunaj.
Avstro-Ogrska je pritrdila maročanski pogodbi.
Dunaj, 17. dec. Vnanje ministrstvo je naročilo berolinskemu in pariškemu poslaniku, da sporočita nemški in francoski vladi n a • delno soglašanje avstro-ogr-s k e v 1 a d e z maročansko pogodbo. Formalno pritrditev si pridržuje avstro-ogrska vlada za poznejši čas.
Maročanska razprava v francoski zbornici.
Pariz, 17. dec. Zbornica nadaljuje raz-ravo o maročanski pogodbi. Socialist Semit je ob viharnem pritrjevanju skrajne levice iayavil, da bodo socialisti glasovali za pogodbo, ker vidijo v njej poroštvo za zboljšanje napetih razmer med Francijo in Nemčijo.
ZakljuČltev angleškega parlamenta.
London, 17. decembra. Parlamentarno zasedanje je zaključil prestolni govor, ki izraža zadovoljstvo nad mirno poravnavo maročanskega konflikta, omenja nevtralitetno izjavo gleda na italijansko-turško vojno in ugodne odnošaje med Anglijo in kolonijami.
(Minulo zasedanje angleškega parlamenta je bilo eno najplodovitejših in najzaniraivejših. Sprejet je bil zakon o delavskem zavarovanju, proti kateremu so vprizo-rili konservativci najljutejši odpor. Zakon zaostaja daleč za delavskimi zahtevami, Iven-dar pa je izdaten korak na poti socialnega napredka. Vspeh je tem večji, če upoštevamo strupeno gonjo, ki so jo podvzeli kapitalistični hujskači. Da preprečijo neprijeten socialni zakon, so po vsej deželi mobilizirali posle za boj proti delavskemu zavarovanju, ki donaša tej najbolj izkoriščani delavski kategoriji najočitnejše koristi. Drugi uspeh minulega zasedanja pa je t. zv. v e t o - b i 11. Sicer se v njej kaže vse polovičarstvo meščanskega liberalizma, ki je nesposoben za radikalen boj proti privilegijem, vzlic temu je uspeh demokracije, ker je precej pristrigla oblast lordske zbornice.
Vihar v turški zbornici.
Carigrad, 17. dec. V silnem viharju je utemeljeval veliki vezir Said paša vladno predlogo, ki daje sultanu pravico, da v slučaju konflikta med vlado in zbornico razpusti parlament, ne da bi poprej povprašal senat, in da odgodi zbornico v slučaju vojne. Predlogo, ki znatno razširja sultanove pravice, je vlada vložila na zahtevo raladoturškega o d b o r a (1!); nujna je, ker je za eventualna mirovna pogajanja z Italijo treba močne vlade. — Opo-zicionalni govorniki so jjuto napadali vlado in ji očitali, da hoče pogaziti ustavo. Vsled srditih insultov so se ministri odstranili iz dvorane, nakar je opozicija izjavila, da ob nenavzočnosti ministrov ne razpravlja dalje. Predsednik je moral sejo prekiniti. Ko se je razburjenje nekoliko poleglo, se je seja ob nav-
zočnosti ministrov nadaljevala. Po kratki razpravi je večina priznala vladni predlogi nujnost in jo odkazala komisiji.
Krečansko gibanje.
K a n e a , 17. dec. 25 poslancev razpuščene krečanske narodne skupščine so šiloma odpeljali v Sudabaj, ker niso hoteli odnehati od vstopa v grško zbornico.
Revolucija na Kitajskem.
Oboroževanje.
London, 18. dec. Vzlic sklenjenemu premirju se revolucionarji in cesarski neprenehoma oborožu-j e j o. Revolucionarji se koncentrirajo v Šan-gaju in Nankingu; pripravljajo se na pohod proti Pekingu, da osvoje prestolico. Med Kantonom in Honkongom je zopet redna železniška zveza.
Dve struji med revolucionarji.
London, 18. decembra. D o č i m so mlajši revolucionarji, zlasti študentje, prepričani republikanci, se nagibajo konserva-tivnejši elementi, zlasti i m o -vitejši trgovci, h kompromisu na monarhistični podlagi. Mirovni konferenci v Šangaju so predloženi naslednji pogoji: Cesar si nadene kitajsko ime in vzame Kitajko za ženo; vse penzije Mandžurov izvzemši apanaže članov cesarske rodbine se odpravijo; uvede se popolna avtonomija dežel in skliče se narodna skupščina za kontrolo drž. izdatkov.
Revolucionarne am&conke.
London, 18. dec. Na agitacijo dveh učiteljic, ki imata med kitajskimi dekleti obilo somišljenic, se je ustanovil v Hankavu zbor amaconk, ki odrinejo v boj proti cesarskim Četam.
Odgovorni urednm Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
vpisana zadruga z omejeno zavezo vabi vse člane na
izredni občni zbor
ki bo na st. Stefana, dne 26. t. m. ob 2. popoldne „pri Travnu" na Glincab.
Dnevni red:
1. Poročilo o stanju zadruge.
2. Volitev načelstva.
3. Volitev uadzorstva.
4. Predlogi in nasveti.
Nadzorstvo.
n	RSr-————i.				 . r-—	
\ k	Naša Ančka. Mična povest v lični obliki, ki ne sme manjkati v nobeni knjižnici. Stane samo 80 h in se dobiva v vseh večjih knjigarnah.	p i i &
K.		■'	‘i	ll~^	v
Tobakarne ozir. prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko.
Moze, ulica Miramar 1.
Magnolo, ulica Belvedere Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boccacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piam Caserma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica Jel Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14.
Kupujte „Zarjo“
izvod samo 6 vinarjev.
suha, trda in mehka
odpadki od stavbnega lesa
se dobe v tovarni V. Scagnettija, Cesta na Rudolfovo železnico št. 16, za državnim kolodvorom.
Železnato vino s kino
Piecoli-ja v Ljubljani
Dunajska cesta
krepča malokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, slabotne In bolehave o roke, ena pol-literska steklenica 2 K, tri steklenice K 6'60. Poštnina in zavojnina prosta, lekarnarja Piccoll-ja v Ljubljani vsebuje v resnici in vedno navedeno množino železa, ima neoporečno zdravilno vrednost in prednjači za-■••••• raditega vsem drugim železnatim izdelkom. •■•••
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. §ubie, Miklošičeva cesta.
Šenk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
tveteK, Zaloška cesta.
UŠark, Šelenburgova ulica. Sehadolc Anton, Zelena jama 50.
1 FR.KS.KASPER
Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva,
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otoma-nov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in leseuih rolo, žaluzij in železnih valjčnih zastorov. — Velika množina, izgotovljenih oprav za spalne in jedilne eob& vedno v zalogi.
Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je slovenski
Jlustrovani Tednik'
ki izhaja vsak petek ter stane četrtletno K1 '80: Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inse-rirajte v njeml Naslov: Slovenski llustrovanl Tednik, Ljubljana
Dolenec, Prešernova ulica. Plchler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Klein St e in, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška. Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta.
Potnik Srečko, slomSkov™L.u“»-aniš‘ev-27
destilacija sadnih vonjav in izdel. naravnih sokov priporoča i
Sadu! grog izborno brezalkoholno zgoščavo.
Sadni grog je prijetne vonjave, izbornega okusa.
Sadni grog je gorka zimska pijača.
Sadni grog je vir novih dohodkov za gostilne, kavarne, konsumna društva. Sadni grog obstoji delno iz naravnih sadnih sokov, delno iz finih vonjav. Sadni grog je idejalna pijača za mladino in odrasle.
Sadni grog se vživa pri svatbah, rodbinskih večerih i. t. d.
Sadni grog stane 1 K t, j. 25 porcij K 2 80, pri večjem odjemu znaten popust
lekarnarja
Železnato vino
Kavarna »CENTRAL"
Sv. Petra ’ nasip 37, poleg jubilejskega mostu
danes in vsak dan
Začetek ob 8. uri zvečer.
KONCERT.
S spoštovanjem
Vstopnina prostat
Štefan Miholič, kavamar.
Največje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina
O. Bernatovič
Ljubljana,	Mestni
katera ima že začetkom sezije
nad 30.000	kom.
po najnižjih cenah — in to:
and 5000 kom. najknejšik oBlek za gospode od I{ 8'— naprej.
2000 „ naj finejši k pooršnikoo. športnik in zimskik sukenj od f( 16’— naprej. 3000	„ pelerin od 4'— naprej.
2000	„ posamezn. klaš in telovnikov od f( 4'— naprej.
3000	„ oSlek za deške in otroke od jfif 4'— naprej.
15000	„ najmodernejše konfekcije za dame in dekliee. jope in dolge pafetot za
dame od i( 8'— naprej, krila in Bluze od f( 2'— naprej.
Solidna postrežba!	Priznano	nizke	cene
Izdeli solidni.
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. . •. Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe,	zrcala,	otročje	vozičke	itd.	:::
Sprejemajo se tndl opreme hotelov.
□
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin,
v naslednjih tobakarnah: