•V The largest Slovanu Daily fa» at, , V t f* . M Q|-|, m inw wnnra mmsr* List slovenskih delavcev rAmerikL and legal Hofidaj«* 75,000 TELEFON: CHclaea 3—1342 No. 262. — Stev. 262. Entered m Second Clm Matter September 21, 1303, »t the Post Offlot it New York, N. Y„ under Act of Oongreu of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 9, f936—PONEDELJEK, 9. NOEVMBRA 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV, SPANSKA VLADA JE POBEGNILA V VALENCIJO VSA INDUSTRIJA V GLAVNEM MESTU POČIVA, KER SO BILI VSI DELAVCI POSLANI NA FRONTO Borba za Madrid pred mestnimi Vrati. — Obramba mesta je bilo prepuščena generalu Miaji. — Republikanci so se utrdili ob reki. — Mostovi so podminirani. — Vo*jaška junta vlada v mestu. Lewis se je premislil in se noče pogajati MADRID, Španska, 8. novembra. — Najvišji obrambni kabinet, katerega je v sredo postavil ministrski predsednik Francisco Largo Caballero, se je z aeroplanom odpeljal v Valencijo. Do tega koraka se je odločila vlada vsled negotovosti vojaškega položaja in v namenu, <3a najde mirnejši kraj za organiziranje naroda proti upornikom. S tem pa še ni rečeno, da je vlada ljudske fronte o -pustila obrambo glavnega mesta. General Jose Miaja je prevzel mesto madridskega vojaškega governerja. Njemu pomaga še pet drugih častnikov, med njimi general Sebastian Po-zas, ki je vodil vladne vojaške operacije v centru-mu, in polkovnik Galan, ki straži cesto v Madrid od Escoriala. Boji za posest Madrida se pa nekaterih krajih vr-še komaj dve milji od središča mesta. Najboljše vladne Čete se nahajajo pri Escorialu in v Leon prelazu. Ako med branit el j i ne nastane kak nered, upornikom teh postojank ne bo lahko zavzeti. Zadnja obrambna črta republikanske vojske na jugu in zapadu se nahaja ob reki Manzanares, ki je v tem letnem času zelo plitva, toda je velika ovira zlasti za tanke, kavalenjo in infanterijo. Cez reko je šest mostov, ki so vsi podminirani in močne barikade branijo prehod čez nje. MADRID, Španska, 8. novembra. — Ko je republikanska vlada pobegnila iz Madrida v Valencijo, je bil postavljen vojaški svet, kateremu nače-Juje general Jose Miaja, ki je prevzel kot voiaški go-verner obrambo glavnega mesta. Diplomatski krogi gojijo upanje, da bodo brani-telji Madrida pripravljeni predati mesto brez boja, da ga ubranijo popolnega porušenja, Vrše se že o-gajanja za izmenjavo ujetnikov. Pobegli ministri so dali generalu Miaji popolno oblast, da stori vse po svojem lastnem prepričanju za obrambo mesta. General Miaja je izdal odredbe proti plenjenju mesta. Rekel je, da bo v mestu vzdržal red tudi, kadar pride do najljutejših pouličnih bojev. Za pleni-tev je določil general najstrožje kazni. Vsa industrija v mestu je zastala; vsi delavci so bili poslani na fronto. Zene so sestavile svoj lastni bataljon, ki brani mesto. Vojno ministrstvo naznanja, da bo prihodnjih 72 ur povedalo zgodovino usode Madrida: zmago ali padec. Na vseh strategičnih točkah v mestu so postavljene barikade. Vojaki porabljajo za to vreče peska, kamenje, kupe časopisov in vse, kar bi jim moglo nuditi obrambo proti upornikom. V mesto neprestano prihajajo begunci iz okolice, kar še povečuje zmešnjavo v mestu. Zene in otroci so se nastanili po kleteh in v podulični železnici. Po celem mestu gre samo en krik: "Ali nas bodo Marokanci vse poklali? Kaj bodo napravili?" Nekateri prebivalci mesta so se naglo pričeli seliti proti vzhodnim pristaniščem. MADRID, Španska, 8. novembra. — Med tem ko je fašistična artilerija bombardirala Madrid, je nad mestom letalo 18 vladnih aeroplanov, ki so metali na mesto in na fronto pozive, ki se glase. "Prebivalcem Madrida in vojakom na fronti: sila, ki je bila zelo ojačena, je GROF CIANO JE ODPOTOVAL _NA DUNAJ Na Dunaju bo konferenca treh držav.—Na Mus-soKnijevo besedo bodo podonavske države zapustile Ženevo. RIM, Italija, 8. nov. — Vna-nji minister grof Galeazzo Cia-no je v družbi svoje žene Edde, ki je Mussolinijeva hči, in z veliko delegacijo odpotoval na Dunaj konferenco treh držav — Italije, Nemčije in Avstrije. Ta konfecenca je bila določena ob zadnjem obisku novega avstrijskega vnanjega ministra v Rimu. Z grofom Ciano je odpotoval na Dunaj tudi avstrijski poslanik v Rimu, medtem ko je KOMUNISTIČNA | COUGHLIN NE RAZSTAVA NA B0VEČG0VQRIL PO RADIO ITALIJANSKEM Jasno je videti razvoj komunizma po celem svetu. — Razstavo je priredil ameriški j e-zuit. RIM, Italija, 8. novembra.— Profesor na Gonzaga vseučilišču v Spokane, AVasli.,jezuit Joseph Ledit, je ravno otvoril najbolj presenetljivo razstavo, kar jih je še videl Rim. Vsakdo, ki pride na razstavo, bi mislil, da je to najpopolnejša komuiiisttična razstava izven Rusije. Kaše razvoj komunizma po celem svetu in tudi v Združenih državah. Pri vhodu stoji na podstavku madžarski poslanik ostal v Ri- Ljenino-va slika v naravni ve- mu in se bo z grofom Cianom sestal v Budimpešti, kamor bo šel z Dunaja. V Rimu vlada veliko zanimanje za dujnajsko konferenco, ki ima namen utrditi zveze med Italijo, Avstrijo in Madžarsko, zlaisti v zadevah vna-nje politike. Na tej konferenci bodo razpravljali o vseh sedanjih problemih in tudi o novem sporazumu, ki g-a je sklenil grof Ciano s kanclerjem Hitlerjem. Razpravljali bodo tudi o gospodarskem položaju podonavskih držav ter o odnošajih do likosti in ga kaže kot govornika. Pod sliko so z velikimi črkami zapisane L jeni nove besede: "Vsaka verska ideja, vsaka domišljija o dobrem Bogu je neizrazljiva ogabnost." Razstavne dvorane so napolnjene z mizami in policami, ki so napoinjene s komunističnimi publikacijami, časopisi, maga-zini, pamfleti in knjigami, katerih je na tisoče. Po stenah so razobešene slike in bakrorezi. Toda to ni komunistična, temveč prava protiko-munisti- njihovih poglavitnih sosedov. 1 ena razstava. Profesor Ledit, Na^j važnejš a posledica te konference bo brezdvombno priznanje italjanskega- cesarstva v Vzhodni Afriki od strani Avstrije in Madžarske. Vse tri države bodo na tej konferenci potrdile svojo zvestobo do rimskega-protokola iz leta 1934 in bodo povabile druge države, da pristopijo k temu prqtokolu. Do tega pa najbrže ne bo prišlo, kajti Hitler je grofu Cianu /baje v Berchtesgadenu povedal, da Nemčija za sedaj ne namerava stopiti v zvezo z osrednjo Evropo; Čehoslovaška pa tako zelo vznemirjena vsled Mussolinijevega govora v Milanu, kjer je Mussolini povdar- ki izdaja magazin Rome Letter of Modern Atheisem, je vse to zbral v namenu, da pokaže izobražencem in iposebno duhovnikom širjenje komunizma. Za obisk razstave je potrebno posefono dovoljenje. Ameriška dvorana vsebuje več sto časopisov, magazines in knjig. Pisano je za vse razrede, pričenši z otroci. Spisi za otroke poučujejo prve pojme o komunizmu ter »proti veri. Da obstoja komunistični časnikarski sindikat, kažejo meti seboj slični članki, fotografije in slike iz časopisov in knjig od Anglije do Združenih držav ter od Čile do Francije. jal potrebo premembe meja, po- Tudi ^stične države, kot sebno za Madžarsko, da še ko- B0 Nemčija in Italija, imajo sebno za Madžarsko, da še komaj "govori*' z Italijo. POLJSKI VNANJI MINISTER SE POGAJA Z ANGLIJO LONDON, Anglija, 8. nov. — Danes je dospel sem poljski vnanji minister Joseph Beck, da se bo posvetoval z angleškim vnanjim ministrom Ede-nom. V torek bo Beck gost kralja Edvarda v Buckingham palači. svojo komunistično književnost, ki se tajno ti^ka *v notranjosti dežele, ali pa je vtihotapi jena čez mejo. VELIKA-KEPA PUHNE MOSKVA, Rusija, 8. nov. — Sovjetski inžinirji so našli v zlatih poljih Urala kepo čist« platine, ki tehta 75 unč. Ta j platina je vredna 5000 zlatih ' rubljev. sedaj tukaj, da zada udarec, ki bo za vedno osvobodil Madrid pred fašistično nevarnostjo. Ob istem času, ko vam obljubimo, da bomo premagali sovražnika, zahtevamo od vas, da greste naprej. Mi bomo izpolnili svojo dolžnost, izpolnite jo tudi vi. Ne vemo, kaj se pravi bežati ali se umakniti." V svojem poslovilnem govoru prizna Roose-veltovo zmago. — CougMin je držal svojo obljubo. ROYAL OAK, Mich., 5. nov. — Ustanovitelj stranke National Union for Social Justice, župnik Charles E. Coughlin, ki je po radio agi tiral proti pred sedniku Rooseveltu, je rekel po volitvah, da sta Cezar in Napoleon samo lesena vojaka v primeri z oblastjo, katero je podelil narod predsedniku. "Bog ga naj blagoslovi," je rekel Coughlin, "z razumom in modrostjo in sveti Duh naj ga navdahne, da ne bo zlorabil te velikanske moči." Časnikarskim poročevalcem je rekel Coughlin: "Po celem svetu je mogoče videti gibanje proti demokraciji in željo položiti moč v roke močnih voditeljev. Ali želi Roosevelt postati diktator? — More, če hoče; narod mu je dal to moč." Župnik Coughlin je rekel, da je bil zanj izid volitev veliko presenečenje. DETROIT, Mich., 8. novembra. — Župnik Charles Coughlin je v soboto zvečer po radio naznanil, da bo njegova stranka National Union for Social Justice vsled volitev v torek o -pustila svoje delovanje in da bo prenehal s svojimi političnimi govori po radio. Rekel je, da njegova stranka ni mntva, temveč da samo sipi in da bo živela toliko časa, kolikor časa bo živela resnica, da pa bo vodila politiko molka glede New Deala. Da je Coughlin opustil svoje politične govore po radio, je s tem izpolnil svojo obljubo, katero je podal na konvenciji svoje stranlke v Clevelandu- Ko je konvencija postavila za svojega predsedniškega kandidata Williama Lemke-ja, je župnik rekel, da !bo opustil svoje govore po radio, ako pri volitvah Lemke ne dobi najmanj devet milijonov glasov. 'Izmed več milijonov članov National Union stranke, ki so obljubili, da bodo podpirali našega kandidata," je rekel rev. Coughlin, "moram v svoje obžalovanje naznaniti, da je manj kot 10 odstotkov držalo svojo obljubo." '' Z velikansko izvolit v i j o predsednika Roosevelta je 'bila v Ameriki postavljena vlada samo ene stranke. Republikanska stranka s svojimi robatimi načeli je izginila "za vedno. Pod zastavo New Deal je bila postavljena nova stranka, ki je večinoma sestavljena iz demokratov, socijalistov, komuni- GREEN NE MORE PREDRUGAČITI SKLEPA IZVRŠILNEGA ODBORA PITTSBURGH, Pa., 8. novembra. — Konci tedna je vse kazalo, da bo prišlo do pogajanj oziroma do sporazuma med izvršilnim odborom Am. Delavske Federacije in Lewisovim odborom za in-dustrijalno organizacijo. John L. Lewis je po posvetovanju z delavskima voditeljima Dubinskim in Zaritskim sam predlagal, naj se pogajanja začno, danes se je pa mahoma premislil. Predsednik Ameriške Delavske 'Federacije William Green mu je namreč odgovoril, da bi se prav rad sestal ž njim, da pa nikakor ni pooblaščen spremeniti politike, ki jo je določil iz vršilni svet Federacije. Lewis mu je odvrnil:— V takih okoliščinah bi bila seveda vsaka konferenca med Vami in med menoj brez koristi. -ABpd U2fSTJdCUV OJfcV - ska Federacija odloči za preklic suspenzi j skega sklepa ter prizna delavcem pravico organizirati se na industrijalni podlagi, utegnemo priti do kakšnega sporazuma, sicer pa ne. Časnikarjem je rekel Lewis: — Sestanek pod ipogoji, ki jih je predlagal Green, bi bil družabnega pomena. Zaenkrat no KAROL HOČE IZGNATI MATER DUNAJ, Avstrija, 8. nov. — Romunski kralj Karol želi, da bi njegova mati kraljica-vdova Marija, zapustila Romunsko, ker je prišlo med njima do novega spora. Vzrok temu sporu je pismo, katero je kraljica Marija pisala Karolovi ločen"1 ženi, princesi Heleni in v katerem dolži svojega sina, da je kriv mnogih nesreč v deželi. Princesa Helena je pismo poslala Karolu, da mu pokaže, kakšen je in kaj misli o njem njegova mati. Karol se je tako razsrdil nad svojo materjo, da ne mara o njej ničesar slišati in zahteva, da prostovoljno odpotuje iz de-! !utim Iiabene potreibe, da bi žele. HITLER JE BOTER 12.620 OTROKOM BERLIN, Nemčija 8. nov. — Adolf Hitler, ki je samec, je boter 12,620 nemškim otrokom. Stariši vsakega desetega otroka imajo pravico prositi Hitlerja, naj mu botruje. ŠVICARSKI SOCIJALISTI RAZOČARANI ŽENEVA, Švica, H. nov. — Socijalisti so bili trdno prepričani, da bodo pri današnjih volitvah v ženevskem kantonu dobili večino v zakonodaji, pa so se zmotili. Mislili, da bodo dobili izmed 100 najmanj 51 sedežev, pa so jih dobili, le. 40. Greenom družabno oziroma prijateljsko občeval. Izvršilni odbor Federacije je dne 5. septembra suspendiral Lewisovo premogarsko organizacijo in devet drugih strokovnih organizacij, ki so se priključile odboru za industrijai-no organizacijo, čigar s vrha je I organizirati v eno unijo vse dc-j lavce posameznih velikih industrij. PITTSBURGH, Pa., 8. nov. — Delavcem v industriji jeklu bo povišana plača. Meseca septembra so znašale njihove mezde $65,611,000, meseca novembra bodo pa povišane za deset milijonov dolarjev. JULIJANA SE RO POROČILA 7. JANUARJA AMSTERDAM, Holandska, 8. nov. — Prestolonaslednica princesa Jiilijana se bo 7. januarja poročila z nemškim princem Bernhardom zu Lippe-Biesterfeld, ki je tri leta mlajši od nje. Najprej bo civilna poroka v mestni hiši, za.jm pa cerkvena poroka v katedrali Št. James. MUSSOLINI NADZORJE DELAVSKO ARMADO stov, naprednjakov, farmer je v in delavcev. "Prerokujem, da bo narod Združenih držav stal-pri Rooseveltu, kolikor časa bo predsednik stal pri .svojih obljubah, ki jih je dal. Roosevelt je junak dneva. Pred sveitom stoji kot novi sv. Jurij, ki je pripravljen rtbiti zmaja,'' _ _ , _ RIM, Italija, 8. nov.—Benito Mussolini je nadzoroval prvi bataljon armade 150,000 vojaških delavcev, ki so bili mobilizirani za razvoj in obrambo italijanskega cesarstva v Abe-siniji. Nova delavska * armada je korakala pred Mussolini jem s krampi in lopatami na ramah in s puškami na hrbtu. Delavci so bili vpoklicani kot' f&šistična milica, ki bo razdeljena v stotnije pod armadni-mi častniki. V Abesiniji bodo obdelovali polja in bodo imeli vedno puške pri rokah. V Abesiniji .je še vedno ostalo po abesinski vojni okoli 90 tisoč delavcev. Nekateri se sicer vračajo, ostali pa bodo j sprejeti v delavsko armado. Vsak tak vojak je obvezan, da eno leto služi v delavski ar-' madi, ___ _ _ ____ » v9£29 I New York, Monday, November 9, 1 936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33t. "Glas Naroda" f A Corporation) nd Publish« SLOVKNIC PUBLISHING ANI Lu Flan of IwliiiM of the corporation and iiMn— of abcrra off! cen: UIMlMkM toMthafl ■■■■iillaH, Nesr Yetfc O *r, N. Y. "GLAS NARODA" C V«k» «t Ike People) Umii Urmrj Day Except Sunday* and HoUdaje la odo leto vetja aa Ameriko ta Kaaado ..................... $8.00 Sa New York aa eslo leto .. Za po' leta................ ____$7JOO Et po! leta .................... $3.00 Sa Mt leta ..................|LM Za telim srni io sa celo teto .. trn pol Ista................ .... $7.00 Sabecriptloa Yearly $8j00 Oafrfal bta podpisa ta onl—ootl se ne prlobčnjejo. Denar naj so ponjatl po Maser Ordc*. Pri spremembi kraja natoCalkor. proaia ■am tndl prejiajo HvaliSte m—nt, da liUxeJe nejdriao — blagovoli ■o, da se Advertisement on Agreement f "Glas Naroda** Iskal* vsaki dsi a ti nisi nedelj In p— "GLA8 NABODA-*. 21« W. ISfek Stmt, Ne« T«k. R1 1 Telephone: CHelsea 3—1242 EDEN SE ZAVZEMA ZA LIGO # # USTRELJEN POSESTNIK Pri Bratoncih v Prekmurju so našli s strelom usmrčcnejra ]Kjse^tnika Andreja Porcdasa. Ustreljen je bil iz samokresa. proslavi 90, rojstni dan in »jod najstarejšega Ribničana Franceta Burgerja, ki je bil splošno znan pod imenom: Bajsgarbar-jev stric. Ta mož je bil zadnji iz vrste irharjev in krznar- /-ki i---- i - • ^ . ,«jev v Ribnici, pa ne samo po Okoliščine kažejo, da le postal r. . . J - • » stroki, marveč tudi po ori«nnal- Anglcški vnanji minister Anthony Eden je v parlamentu rekeL, da Anglija ne bo zarpu^tila Li^e narodov in tudi namignil, da Alibija zaradi prijateljstva do* Nemčije iu Italije ne bo pustila Rusije na cedilu. Minister Eden je v svojem govoru povdarjal. da je vnanja politika Ang-lije v soglasju z Ligo narodov, ki je »po njegovem mnenju edins zmožna vzdržati mir v Evropi. Eden je rekel, da je prva naloga njegove vlade ojaciti ugled Lige. uCe je Liga narodov enkrat povedala," je pripomnil Eden in pri tem najbrže mislil na to, da Liga ni mogla preprečiti italijansko - abesinske vojne. 11 še ni povod za ito. da bi moral svet obriti svoj hrbet prizadevali ju, ikar bi pomenilo samo katastrofo in nesrečo. Drugi naš cilj so pogajanja za evropski sporazum in tretji cilj zopet na oborožitev našega naroda. '' Dalje je rekel Eden, da želi živeti >z Nemčijo in Italijo v prijateljskih odnošajih, toda pri 'tem ne mara pustiti Rusije na cedilu. "Nekateri krogi imajo navado Ligo narodov zasmehovati," je rekel, *4toda upamo in naš namen je dokazati, da je to zasmehovanje neopravičeno." Obe stranki parlamenta sta ploskali, ko je dejal, da bo Anglija pri bodočem zbližanju s. fašističnimi državami, kot so Nemčija in Italija, stala na strani Rusije. 11 Tako prijateljstvo ne more izključiti nikogar," je rekel Eden, "in^se ne more obrniti proti drugemu." Na Mussolini^ev govor v nedeljo v Milanu je Eden odgovoril, da Anglija nima namena napasti Italije v Sredozemskem morju, kot se boji Mnssolini. Toda poudaril je, da je Sredozemsko morje življenske važnosti za -zvezo z angleškim cesarstvom in ne samo ugodna pot do Indije, kot je rekel Mussolini. In Anglija bo branila to pot z vso svojo močjo. Značilno pa je, da Eden ni niti z besedo omenil Musso-Jinijevega predloga, da bi Anglija Italiji »priznala osvojitev Abesinije in da bi se pričela pogajanja med Anglijo in Italijo glede Sredozemskega morja. žrtev roparskega umora. Orož-ništvo vrši poizvedbe. PO KOZUHANJU STA UBILA POSESTNIKA V sredo 14. okt. zvečer je bilo pri posestniku Ivanu V reku v Zlogonskem v občini Kapelah pri Brežicah zbranih več ljudi pri kožulianju. Ko je bilo delo končano in so se ljudje odpravili domov, sta 24--!etni posestnikov sin Frane Urek iz Zlogonskega in 211etni j>osest-nikov sin Andrej Dnhanič iz 5 ___________________ Din. 10« $ 5.M __________________ Din. 200 $ 7.S0 ................... Din. 300 $11.» ------------------ Din. 500 $».00 ___________________ Din. 1000 $45.00 ................... Din. 2000 ¥ ITALIJO Za $ 6.50 ................... Ur 100 $ 12,25 ...................Ur 200 $ 30.00 .................... Ur 500 $ 57.00 .................... Up 1000 $112.50 .................... Lir 2000 $167.50 .................... Lir 3000 Iff BE OENE BE DAJ SITMO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVSŽENE BPMEMEMB1 GOBI A&DOM Za IrpHMfflo vetjih nmbar kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih ali lirah dovoljujemo še boljše pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za irplattlo t morale poslati » doM v staran kraja lspUCUo ▼ dolarji D. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CASES LETOS* ZA FU- n SLOVENJC PUBLISHING COMPANY "GUi Naroda" NEW xoqs, N. ■ -H' II* PRI MORILCU SO NA. SLI POSLOVILNO PISMO Ko so pregledali žepe 17-let-ne#a morilca Ernesta Hostin-gerja, ki je na zverinski način umoril Marijo Robičevo v Be-zeni pri Rušah, so našli pismo, v katerem priznava zločin. Morilec navaja, da je izvršil zločin iz maščevanja. KAZEN ZA KRVO-SKRUNSTVO Mali kazenski senat v Mariboru je obravnaval zelo nenavaden slučaj. Pred sodnikom sta stala 48-letni viničar iz Senika pri Ormožu in njegova 23-ietna hči Marija. Obtožena sta grdega zločina, spolnega občevanja med seboj, ki je imelo za posledico, da je hčerka povila lastnemu očetu dete. Oče je bil zaradi knoskruii-stva obsojen na tri mesece strogega zapora, hči pa prav toliko, toda pogojno za dve leti. V RIBNICI UMRL FRANCEBURGER Pred šestimi leti na dan 5. oktobra tse je v ribniškem trgu sestala številna družba, da ka razstrelilna snov rumene barve. Ko se je ogenj dotaknil oevi je prišlo do silne eksplozije, ki je bratu Dovjaku prizadejala smrtno nevarne rane. Drobci razJstreljene cevi so mu presekali desno nogo v PREDSEDNIK ROOSEVELT V CHICAGU Peter Zgaga slika j«- bila posnnta, ko je do^tel predsednik Roosevelt v spremstvu svoje soproge v Chicago, kjer je imel enega liajbclj značilnih govorov tekom volilne kampanje. členku. IIJU zdrobili prste in mu zarezali globoke rane v desno stran vratu. Prvo )k>qioč mu je licitlil domžalski zdravnik dr. Kiemžar, takoj nato jki so ga prepeljali na kirurški oddelek v Ljubljani, kjer visi med'življenjem in smrtjo. KONJ MU JE RAZTR -GAL VRANICO Ko je hotel oo-letni hlapec Anton Lavbič v Braslovčali vpreči konja, ga je konj brcnil v prsni koš s tako silo, da mu je raztrgal vranico. Težko poškodovanega Lavbiča so pre-i v celjsko bolnišnico. VSE ZARADI MILIJONOV PREVZELI SMO PKEOSTALE LETNIKE ur* K C* X 99 ki ga je izdajal in pisal Frank Kerže VSAK I.ETNI K IMA 12 ZVEZKOV PO 40 STRANI VELIKEGA FORMATA, torej je vsak letnik KNJIGA S SKORO 000 STRANMI fMtali I>»isto leiie povesti, razprave. nasvete za »lom in zdravje iu stotero drugega. Zadnja prilika, da pridite do to revije, ker ni kratki in mučni bolezni, soprog oz. oče JACOB VESEL Doina je bil iz Malih Lipi jen, fara Škoc5an pri Turjaku. Prav lepo se zahvalimo gossp. župniku Edvardu Gsbrenji, ki je prišel v zadnjem trenutku k umirajočemu, in ga spremil-na zadnji poti. Obenem se zalivalimo vsem tistim, ki so darovali vence iu za sv. maPe: družinam Adamič, Tušek. 1'les.sman; Mrs. Reger, Mlss Anna Mide. Brooklyn Bus Go. Boys, Slovenskim delavkam pri Katz Hat Company, Mrs. Anzlovar in Mrs. Pieulin. Posebno se i«i zahvalimo družini Schueliet za venec iu za njih požrtvovalnost v času bolezni m smrti, pokojnika. Hvala vsem tistem, ki so se udeležili pogreba, iu ki so čuli pri iumrlem. » Žalujoči ostali: Soproga: GERTRUDE VESEL; sinovi: LUDVIG, STANISLAV, ADOLF; hčere: MARIJA in ALOJZIJA Ti pa, dragi soprog in oče, v miru počivaj v tej ameriški zemlji. Večna luč naj Ti sveti! Brooklyn, N. Y., 7. novembra 1936. ^ 3000 DIN ZA KILOGRAM RIB Y mestecu Šahovou je ujel siromašen kmet nekaj manjših rib ki tehtale skupaj komaj dober kilogram. Hotel jih je prodati na trgu pa so na občini dognali, da lov ni dovo'jen. Kmetieu so vzeli ribe in ker ni kazalo drugače, -sta jih župan in tajnik sama pojedla. Kmeti«' je pa zvedel za to in ju ovadil, ker se je izkazalo, da ima pravico do ribolova. Stvar je prišla pred sodi-šen in stroški so kmalu narasli na 8.000 Din. Tožbo je dobil kmet Zupan in tajnik sta pa vložila priziv na apelacijsko sodišče in tako ni izključeno, da bodo ribe še dražje. Zanesljiv proti-dražlji-l vec, ki pomiri in odstra-| ni bolesti in bolečine pretegnenj in izpabnenj. PAIN-EXPELLER znamka Sidro t vseh lekarnah. .Jim Arden je čiuv»*k z nemirno krvjo, ki st- je |»otepal vsem svetu, a vedno znova vračal za nekoliko dni v svoje ,-hicaško stanovanje. Ob nekem takšnem povratku je zvedel, da mu je umrl stric in mu zapustil nekoliko milijonov, toda. s pobojem, da se do določenega dne poroči. Ta dan pa je bil že naslednji dan po njegovem povratku. Ril je torej v precejšnji zadregi, pa si je razbijal glavo, kako naj si v naslednjih 24 urah preskrbi zono, pa še potrebne papirje. Xa cesti mu je šinila v možgane rešilna -misel. Igrati bi moral prisilno poroko s težko bolino žensko, to pa naj bi ne bila živ človek, temveč voščena lutka kakršne vidiš povsod v izložbah. Izbral si je prav lep model LOVSKA ZGODBA Vsa znamenja pričajo, da bo letaš dosti plena. V gornjem delu newyorske države lovci kar s ceste srnja ke pobirajo. Martinez je lisico zgrešil, kar tudi nekaj pomeni. Za zajca se niliče več ne zmr-dne. Fazan ali nič. Nekateri pa tudi rac*- obraj ta jo. Posebno brook I vri vk i lov«*" Bučar, ki .pravi, da j<* v-'-kra' v Canadi že medveda in jelena zgrešil. Pripoveduje pa tako prepričevalno, da mu skoraj moras verjeti, le njegova dva tovariša Nachtigall in Kušar ne smatrata njegovih junaštev za čisto resnico. Imata menda že vztok, da jili ne. — Nekoč smo ga pa le sfik-lali. — mi je lani pravil Kušar, pa nikar ne piši o tem, ker je mož nagle jeze- .lagali smo v Oyster Bay. Midva z Naclitigallom zgoraj Bučar pa četrt milje pod nama ob zalivu. Jate rac -o dvigale v velikih daljavah, .le že tako: raca je le redkokdaj tam, kjer čaka jager nanjo. Proti večeru, ko je začela voda upadati, pa privleče Nachtigall iz nahrbtnika mrtvo raco. Pozneje mi je povedal, da j-da! dva dolarja zanjo. Iz daljave se je dvigni Ivi jata in letela visoko nad nama. Kakor pikice so bile videti. — Poook! Poook! — z Bučarjeve strani. — No. zdaj jo je pa počil, — pravi Nachtigal. —■ Vraga je počil, ne pa race, — ugovarjam jaz. — Bos pa videl, da jo je. To rekši, vrže raco v vodo, ki jo je zanesla naravnost v Bu carjevo smer. Zmračilo se je in znočilo. Z NachtLgallom se odpraviva proti salonu, kjer je skrbel stari nemšlki saloner za želodčne po- in na jel v naglici v oddaljeni |trebe utrujenih lovcev. predmestni ulici sobo, pozval poročnega uradnika in mu dejal, da je njegova zaročenka težko bolna, pa se hoče ž njo poročiti. Uradnik je bil star, kratkoviden gospod in tako mu je ustregel. Arden si je torej milijone zasigural. Pozneje si je poiskal dekle, ki je lutki kolikor toliko sliči-la, in se z njo popeljal čez ocean. V Dublinu bi mu imeli izročiti denar, ki mu ga je za-* pustil stric. Tam so pa le zvedeli, kakšno komedijo je bil zaigral, pa mu uprava zapuščine te ni hotela izročiti. Prišlo je do dolgotrajne razprave, ki se je končala sedaj s tem, da »mu jje iSodi&ce milijone vendarle prisodilo, pred vsem tudi zavoljo tega. ker se je bil med tem oženil s svojo spremljevalko. z božičnimi darili. Ker nastajajo zaradi nestalnosti na de, 11 narnem trgu včasi precejšnje zamude pri doštavljenju denarnih pošiljatev, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič. Ce pošljete sedaj, vam lahko jamčimo, da bodo pošiljatve pravočasna dospele. ( Travel Bureau) NEW YORK, N. Y. PUBLISHING CO. 216 WEST 18th STREET Bučar je naju že Čakal. — No, hediiiiča, — ,je zategnil po dolenjsko, — pa sta kej, pa sta kej ? — Eno samo sem zbil, — je odvrnil Nachtigall. — Proti te~ bi jo je neslo. Ti si jo moral pobrati. Saj smo se tako domenili in ti dali čoln, da boš na-streljeno pobral. — Seveda sem pobral, ampak mojo, ne tvoje. — Hm,- čudno, čudno, — je zamrmral Nachtigall. — Pokaži. — No, le poglej jo. To je najlepša, kar sem jih ustrelil v zadnjih petnajstih letih. — Meni se pa zdi, da je moja, — je zamrmral Nachtigall. — E. pa naj bo. Toda za pija čo hoš dal. Četudi nerad, je vseeno odrinil Bučar >za šest drinkov. — Ja, fanta, — je modroval. — ni tako kakor z zajci. Zajec je na tleh, raca pa v zraku. Ja, fanta, še dosti 'bosta morala prejagati, predno bosta prava lovca. Sjtominjam se, kako je bilo pred leti v kasiadskem pragozdu. Takrat, ko je malo manjkalo, da nisem medveda zgrešil. — Ko je malo manjkalo, da ga nisi zadel, raje reci, — mn seže Nachtigall v besedo. — Pa opusti medveda, zdaj je raca na vrsti. Ta)k praviš, da je tvoj a f — Oegava pa kot moja ? Na-šopati tjo bom dal. Poglej to perje. Ali si že kdaj kaj lepšega videl 1 In kako je debela. Žačne jo otipavati kakor izkušena kuharica. — ICaj je p«a to za en -zlo-dej? Kaj je pa, Hudiča, požrla ! Brska, 'brska in, potegne z dvema prstoma iz race ^košček papirja. Bila je vizitka, in na nji natiskano z debelimi črkami: "Louis Nachtigall, carpenter. / "GLIB KARO 272** New York, Monday, November 9, 1936 THE LARGEST SLVVENE DAILY IN UJ3.51 PETER HALL: "ALi znaš plavati," me je vprašal moj davni prijatelj Bili Ulandisli, ki je bil član ameriške letalske družbe, ko sem ga piosil kake službe pri družbi. "Plavatif Zakaj pat Saj iščem nameščeuja kot pilot in ne kot kopališki uslužbenec!" "Škoda!" je odvrnil Bill. "O bi rae bil prosil kopališke službe, bi te mogel mogoče nastaviti. Torej: Ali znaš plavati?" "Seveda," sem odločno odgovoril. 44Pa še prav izvrstno znann plavati, nekoč mi je na neki tekmi ti.^očglava množica burno vzklikala, ko sem skoraj dve sto metrov daleč nenehoma plaval . "Žare*?" Bili se je vzrado-stn. "Zares, dragi moj. Šele kasneje ko dognali, da sem bil prav za prav zadnji na cilju." "Nikar se tako bedasto nt: šali!" me je zavrnil Bili. "Če lie znaš tako izvrstno plavati, se boš tega pač še naučil. Poslušaj! Na Floridi, v Key Westu, je sijajno kopališče. Neizmerno razkošje, vse blazno drago, vse le za višje desettiso-ee. Moj prijatelj ima to kopališče v najemu in je ž«* obogatel. A zdaj je vse narobe. Pred nekaj tedni namreč, se je raznesla govorica, da so s« blizu obale pojavili morski s mi. Moj prijatelj Bryan." ta, ki ima kopališče v najemu, i»a misli, da je to bržkone dem njegovih tekmecev in trdi, je bilo poslednjega soma onrU videti še pred štiridesetimi leti. Brez dvoma menijo let o više ni ki, da jim ni žal nekaj dolarjev, a žal bi jim bilo le, če bi zgubili kako nogo ali roko. Pa je Brvan sklenil, da izvede nekakšen poseben načrt, ki bt na mah pobil vse te trapaste govorice. Vzel bi v službo kakega letalca s prvovrstnim letalom, ki bi začel loviti tiste some, ki živijo le v domišljiji kopalcev. Celo težko strojne puško bi mu dal na krov letala. Vse skupaj bi bila seveda velikanska reklama. Letalcu pa bi pretilo samo to, da bi ne zbolel za sončarico ali da ne bi dobil spalne bolezni, saj se bržkone v prihodnjih dve sto letih ne bo nikoli več prikazala ta zverina, če jo ne bomo s silo izvlekli iz kakega živalskega vrta. Torej, preudari." (Vz štirinajst dni sem bil že v novi službi. Zares je bila Brvanova zamisel izvrstna in vse, karkoli se je prištevalo k V BOJ S SOMI gospoščini, je hitelo v njegovo kopališče, ki "ga je stražil neki slavni vojni letalec ..." Prve dni je bilo prav za-! bavno. Bryan mi je priskrbel _ cdlično letalo, najmodernejšega kova, ki sem ga prav z na-j vdušen jem preizkušal, j Xaisledn.je tedne sem se dal občudovati in sem se izvrstno zabaval. A potem, ko se na noben način ni hotel pokazati noben sum, ki bi ga bil mogel preganjati, je začela pojenja-vati t ml i groza gostov pred njimi in Bryan se je že skoraj domislil, da je nemara moja služba odveč. Ker sem imel pa šele za jesen na razpolago drugo službo, sem sklonil, da si utrdim svoj položaj. Nasvetu val sem Bryanu, naj priredi 'svojim gostom letalski shod, meeting. Jaz bi proizvajal najprej umetelne polete in bi potem s strojno puško napadel nekaj somov — ki bi bili seveda iz gumija ponarejeni.) Bryan je bil za ta načrt tako navdušen, da bi mi bil skoraj — nakazal dvojno plačo. Tega dne je bilo obrežje nabito polno ljudi. Resnični som bi se bil brez dvoma prestrašil take množice in bi bil sam od sebe ušel. Joe, moj monter, mi je zavrtel propeler. Nato je siknilo letalo, nalahno dotikajoč se valov, a hipoma je švignilo kvišku ko blisk. Vesel sem bil, da sem mogel razkazati ljudem svoje izredne letališke zmožno-' sti in jim povzročiti malo strahu in groznice. Ko sem se nekajkrat preko-picnil, zavrtel, švigal sem in tja ko ptica, sem le za nekaj metrov nad glavami množice šinil nizdol. Odpočil sem si in medtem so pripravljali poslednjo j in poglavitno točko: Klanje in j bitka s somi (iz gumija.) Pet takih somov je bilo porazdeljenih po morski površini. Večina občinstva se je oborožila z daljnogledi. Dva soma naj bi s škripcem na motor potegnili k bregu, čim bi se prizor začel. Druga dva naj bi vlekla dva čolna za seboj, a petega bi imel Joe na vrvi. Seveda vse tako, da občinstvo ne bi o-pazilo potvarc. Stavil sem, kaj-pa, da ne bo noibena zverina živa priplavala na breg. Ko sem bil nekako pet sto metrov visoko, sem dal dogovorjeni znak. Spodaj so se o-glasile sirene, kar sicer pomeni svarilen klic, da so somi v bli- žini. Tedaj so začeli delovati motorni škripci in tudi oba motorna čolna in Joe so se zagnali v tek. Najprej sem z viška planil na dva najhitrejša soma, ki ju je vlekel škripec. V višini dve sto metrov, je začela regljati moja strojna puška. Prvi ssom se je ko j pogreznil v valove, z drugim sem imel pa več opravka. Že sem ga preletel, medtem ko se je zverina nemoteno bližala obrežju. Moja čast je bila prizadeta. Nameril sem letalo v plosko krivuljo. Moj gumijasti nasprotnik ni bil niti za deset metrov oddaljen od obrežja, ko začne strojna puška v cirilic o regljati. Tudi tega Sem pobil. Že se jo bližata oba motorna čolna; vsak vleče soma za seboj. Spet se pogreznem nizdol. Zdaj se mi posreči, da se jima približam s strani. Ta dva sta bila na mah uničena. Ostane torej le še Joe, ki plava s svojo zverino za seboj, še precej daleč od brega. No, s te strani mi za mojo stavo pač ne grozi nobena nevarnost. A nekaj vendar ni v redu. Množica gledalcev se zgane na mah, ko da bi jo oplazila strela. Nato pa se raztegne krik groze, ki prevpije- celo hrumenje mojega motorja. Na sedežu se obrnem in se za strmim v vodno gladino. Oinli še zmeraj plava Joe proti obrežju. A njegovo kre-tanje ni več tako mirno in umerjeno. Ko da ga preganja strah in groza, bliskovito hiti s poslednjimi močmi k obali. In nato zagledam tudi jaz ostro, trioglato hrbtno plavut, ki reže valove niti za sto metrov za .Joejem. Z roko potegnem ročico za plin. Motor zatuli, požene letalo naprej. Letalo besno od-hrumi in se na levi skoraj dotika vode. Nato se vendarle nekako dvigne in tedaj na vets plin odbrzim proti Joe ju. Roka mi počiva na ročici strojne puške, a streljati še ne morem. Joe je točno v črti za strel pred menoj. Le sekunde bodo odločile, ko hom natančno nad njim in bom mogel streljati za zverino. Če ga dotlej ne bo že dohitela . . . Trioglata plavut ni niti za pet metrov zadaj za Joejem, ko potegnem za ročico strojne puške. Snop krogel pljuskne v vodo. Skoraj v istem hipu mora moje ubogo letalo poriniti v stran, tla nosilne ploskve radi V Spomin PRVE OBLETNICE SMRTI FRANKA FELICUAN-A ki je preminul dne 9. novembra? 1935 rjuhi oče, skrivil si bil za nas, in si nas prvrano zapustil. Hi st; Te bomo vedno spominjali. Žalujoči «>stali: MARY, FRANCES, AGNES. PAVLINA, hrere; ŽALUJOČA SOPROGA Lucerne Mine, Pa. L. Ganghofer: tfi uriiii*—-tf Grad Hubertus :: Roman :: neznosnega pritiska kar zaje-čijo. Zdi se, da je zverina ranjena, a ne dokončno zadeta. 0-brnila se je v ostrem loku, a zdaj — spet je za Joejem in ga zasleduje. Spet se ponovi prejšnja igra. le da zdaj ykoraj brezupna.. zdaj se bližam od zadaj in Joc je prav na isti črti, kamor moram streljati. Že sem ondi. Zdi se, da je som svoje žrtve popolnoma s vest. Pripravi se za naskok, prevali se na hrbet, da je videti njegovo velikansko žrelo in šine prav na Joeja. Med obema je največ le za dva motra razdalje. Jaz pa ne morem streljati. Plina! Letalo potegnem navpično navzdol. Desna stran z vso silo telebne na orjaško, sivo gmoto pod menoj. Lets se razcefra. Potegnem za višinsko krmilo in še enkrat na ves plin odprem motor. V moje veliko začudenje me letalo sluša, da poletim v višino. Vsa vodna gladina pod menoj je rdeča. Videti je, da je desna stran letala orjaško zverino naravnost raztrgala. Za nekaj metrov vstran kobaca Joe. Ves je prepaden, a popolnoma nepoškodovan. Jaz pa se mučim, kako bi pristal z razbitim, razcefranim letalom. 57 "No, nič se na jedi, saj nisem bil dolgo na njih V' je smejoč se tolažil Vili. Robert si je togotno sprašil eeylje z dehte-(•'111 žepnim robcem in se spet premišljeno mirno naslonil na sedežu nazaj. Sabljo si je bit postavil med noge, ena roka mu je počivala na sabljinem držaju, v drugi je imel cigareto. No-.ril je uniformo ulancev; temna zelenina je še povzdigovala njegovo elegantno i>ostavo in do lasu natančno nm je sedela čepica na brezhibno počesani glavi. Ob nemirni živahnosti svojega brata je bil Robert vtelešeni dolgčas tiste vrtite, ki se ume kazati na zunaj kot samozavestna odličnost. Bistrejšemu pogledu pa ni ušlo, la je bil ta preudarni mir samio maska. Okoli -ivili oči je zdrgetavalo in nekaj nervoznega jej Robert, drže" med zobmi novo cigareto, in si jo je prižgal. 4'Fant ne zna v teh stvareh ločiti šale od resnice. Ue zagleda le par kot — hi te imate še menda? —e v lovski koči, je bilo nmljivo samo ob sebi. poljubil s fantovsko nežnostjo ter jo zavihtel naokrog, da je za čas zgubila tla >pod nožieami. Ko jo je izpustil, jo je čudeč se pogledal: "No, no, dragica! Kaj so napravili v teh osnnih dneli iz tebe? Zrak na Hubertovem dela eude-fce! Poglej no. kako se je potegnila! In oči, ki ,;ih ima!" Kiti je globoko dihala in ne da bi odgovori-H, se je ozrla po Tasilu, ki 'je počasi prihajal po drevoredu. T/, nje so govorili še vtis zadnjih ar in oči so se ji sanjavo svetile. Ko je opazi • la, da Vili nič ne misli pozdraviti brata, mu je hlastne, zacepetala: "Ako me imaš rad. te prosim, bodi prijazen s Tasom!" Vili se je zdrznil. "Prijazen? Zakaj ipa ne? Ne vem, zakaj bi bil hladen z njim, če ni on z Robert je stopil prvi z voza in pretegnil noge, kakor da bi razjalial konja. 8 predpisano vljudnostjo je poljubil roko gospodični Kleesberg in komaj opazno pokimal služinčadi za pote 3-ra v. Teta Gundi je v skrbeh jecljala, ali ni sta Kiti in Tasilo srečala voza. Do konca pa ni prišla. Vili jo je burno vesel objel in ji cmo-fenil na vsako lice poljub, kar je imelo za .posledico bele ustnice pri njem in dve rdeči lisi oa obrazu tete Gundi. "No, tdtica. pa sva prišla!. In -pazite, kako vam bom dvoril. Seveda samo za vajo. Do poročnika ni več daleč in takrat moram bili trdno podkovan, tet i ca! Vaja naredi mojstra!" In spet jo je objel. "Svarim vas. gospodična!" je segel vmes meno,] i t" DALJE PRIDE ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROCfi SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. SNEG NA ZAPADU Newvorska policija je aretirala Jakoba Pezdiča, ki je prejšnji teden 'usmrtil Cliarle-sa Matuna. Njegovo truplo je vrgel v obcestni kanal. Pri aretaciji ni tajil svoje krivde. Dejal je, da je bil Matuna njegov hudobni duh in da se ga je moral znebiti. Pezdič in Matuna sta bila pred petimi leti v Manhattan State Hospital. Pezdiča, ki je star 38 let ter je doma iz Podnarta na Gorenjskem, bodo najbrž poslali v zavod za blazne zločince. Po kratki bolezni je umrl v Clevelandu dobro poznani Ma-thew Milavec, star 69 l^t. V Ameriki je živel 41 let. Doma je bil iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah. Pokojni zapušča žalujočo soprogo, šest sinov, dve hčeri, ter brata Antona. Pokojni je bil brat rajijke Mrs. Lansche in stric sodnika ■ Franka J. Lauscheta. Slika predstavlja cesto v Denver, Colo., po velikem snežnem nieiežu. V Rocky Mountains se je v viharjih smrtno ponesrečilo šestnaj st oseib. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti 2 Mayem v "Padišahovi senci" pri * Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1 "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za s t a r i kraj stane $7. — V Italijo lista ne posi- |Z BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emma; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nacr Cena ................ KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nila; Kako sem v Mekko romal; Pri Šamarih; Med Jezidl Cena .......................Ul PO DIVJEM HITRDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadija; Beg Iz ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ........................l.St PO DEŽELI SfcIPETARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski; Mirldit; Ob Vardarjn Cena ........................1.M SATAN IN IŠKARIOT 12 knjig, a slikami, 1704 Strani Vsebina: Izseljenci; Yuma getar; Na sleda; Nevarnosti nasproti; ALraaden; V treb delita sveta; Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West !8th Street Izdajalec; Na lovu; Spet np divjem zapadn; ReSeni milijoni; Dediči Cena .......................3.5« V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šlmen; Zaroka z zaprekami; V goiob-njaku; Mobamedanskl svetni* Cena ........................1.5« WINETOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; NSo-čl, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med KomanČi in A pači.; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Bar; Pri Komančlh; WInnetova smrt; Win-netova oporoka Obm ...------------------X9% Ž C T I 4 knjige, s slikami, 507 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rlh, in njegova poslednja pot Cena ------------------------lm "Glas Naroda" New York, N. Y. »L21 MZSOfll* Pot-navzgor New York, Monday, November 9, 1 936 TMJB LZMGE&T BWV&NE D2T1LY IN TJM!Mt □ ROMAN IZ ŽIVLJENJA 23 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Vesti iz Primoija. "Če pa mora biti! Rekla mu bom, mati. Bo že kako napravil.. Takoj po prvem ti mora kupiti novo obleko." Starkine oči temno in hladno gledajo v Gito, *4Tvojega posredovanja ne potrebujem. Ako imam svojemu sinu kaj povedati, mu bom že sama povedala. Sama si bom kupila obleko, kadar dobim • svoj denar. Džorž ima sedaj 9 teboj dovolj stroškov. Kako * neumen je na tebe. Najrajši bi te videl v žametu in Židi." GutLno terop pri materinih besedah vriska. Kaj so ji mar vse sitnosti stare žene ako jo hoče Džorž zaviti v svojo ljubezen kot v čarobno haljo. In Gita molče živa svojo obleko. Kaj naj bi še rekla? Stara gospa je v svoji čmernosti sodila vedno vse narobe. iZato jo je pustila v mirti. Z veseljem in ljubeznijo šiva svojo obleko, ki je morala biti lepo izdelana. In lepa je hotela biti v njej. Vesel mora biti Džorž, kadar jo zagleda v njej; naj s tem dobi veselje za svoje delo. Mati je imela prav: najrajši bi jo videl v žametu in Židi in z lepim nakitom. In Gita dobro občuti, kako moč ima do svojega moža, kadar more zadovoljiti njegovo smisel za lepoto. Pričela je gojiti svojo razcvetelo mladost in jo varovati kot dragocen zaklad. Mnogo je dala na svojo zunanjost. Z žensko spretnostjo je spravila svojo zunanjost do veljave, samo da ga razveseli in osreči. Vse svoje kretnje in obnašanje je opazovala z njegovimi očmi. Hotela mu je biti všeč zunaj in znotraj. In vse samo zaradi njega, ker ga je ljub.la z vso gorečnostjo svojega srca. Iz samotnega življenja brez ljubezni jo je privil na svoje srce in ji dal nebesa. Zato je bila njegova z vso dušo in s celim telesom. Njeno življenje je imelo za njo vrednost samo še v tem, da ga je mogla posvetiti njemu. * • • Naslednje nedelje je Džorž p ričel tsvojo novo sliko. Ta-; koj po zajtrfeu gresta oba v atelje. Džorževa mati užaljena hodi po hi£i, ker sta jo pustila samo. Ko pa oba prideta h kosilu, opazi Gita, da ima mati objokane oči. In takoj se ji za-smili. Njeno mehko srce ni moglo prenesti tuje žalosti. Toda materi ni bilo mogoče pomagati, saj se jima je sama umikala. Po kosilu Gita naglo skoči k gospodični Škrabovi. Stara gospodična (sama sedi v svoji soflrici. Gita jo prime za roko. "Gospodična Škraba, ali mi hočeš napraviti veliko uslugo?" "Če hočeš, deset, Gita." "Potem pa vzemi mojo taščo na izprehod. Vidiš, tako j-'ama je, ker ne Džorž rabi v svojem ateljeju. V atelje pa nikdar ne pride. Saj jo poznaš, kako je nasprotna vsemu, kar je v zvezi s slikanjem mojega moža. Toda tako zelo mi je žal, da sedaj sama sedi v svoji sobi. | Ti pa tnkaj tudi samo loviš ščurke." "Ne govori toliko, Gita, saj grem." "Hvala ti. In skrbi nekoliko za mater. vGš — mi( kar nate je mladih, smo tako sebični." "Da, da, saj vem. Zaljubljeni ljudje niso nikdar drugačni. In to vama nikdo ne zameri." "Toda mati. Če se bo kaj jezila nad Džoržem ali pa nad menoj, se nikar ne razjezi. Pusti jo govoriti, ootem ji bo srce lažje." "Veš kaj — čez tebe ne sme ničesar reči; tedaj pa ji bom povedala svoje." Gita jo smeje poljuibi na lice. . "Malo se premaguj. Saj mati ne misli slabo. Samo malo je nejevoljna, ker Džorža ne maram odvrniti H slikanja. In tega vendar ne morem." "Bog obvaruj — naj enkrat postane velik umetnik. Jn to bom še doživela. In v dvanajstih svetih nočeh te videla včziti se v krasni kočiji in kar se človeku sanja dvanajst noči, se tudi zgodi." "Zelo si dobra — in tedaj se boš z menoj peljala. Sedaj pa moram zopet doli. Materi ni treba vedeti, da sem bi-pri tebi. Bodi prijazna proti njej, kaj?" "Seveda: ti zlata duša. Samo naglo pojdi. V pol ure sem pri vas." In gospodična Škraba je bila točna. Eno uro pozneje greste obe stari ženi mirno po ulici. Ko obe odidete, Gita naglo steče k Džoržu v atelje. Obleče si novo obleko in si razpusti lase. "Tako, moj dragi, sedaj pa moreš brez skrbi delati." Džorž se zasmeje. „ "Kako si pridna, mlada gospa. Mislim, da si še bolj častihlepna kot jaz." Gita prikima. "Za tebe, da. Moraš priti kvišku." "Če pa za to ne bom imel dovolj moči?" "Nad tem ne smeš dvomiti." "Ali boš zelo nesrečna, ako ostanem vedno samo ponižen risar." "Ti si ti. In za mene ne boš nikdar drugačen, kot si danes. Toda za tebe bo hudo. Saj vem, kako te žene kvišku, kako zelo hrepeniš, da bi vsrtvari'1 nekaj velikega. In s teboj bom letela k višku, kakor visoko hočeš. Nikdar te ne bom zadrževala z vsakdanjimi skrbmi in te vlekla k tlom." Džorž jo ljubeznivo pogleda. 'Kot vstvarjena si za ženo umetnika. Gita. V tvojem značaju je nekaj vzvišenega, nek a j idealnega. Kdo bi kaj takega mogel iskati v kaki priprosti učiteljici? Sanjal sem o majhni račici, ki pa se je izpremenila v ponosnega laibuda." "Samo ne napravi me še bolj nečimurne, kot sem." "AH si?" Gita prikima. •o ^ ti ho5em biti To si v meni zbudil. Itada bi bila lepa na duši in telesu, zaradi tdbe." Džorž je medtem gube njene obleke uredil tako, kot jih je hotel imeti. Nato stopi pred njo in jo ogleduje * V^1 >e Prav ^ol" ga vpraša Gita, ter se postavi, kot je želel. Džorž ji ljubeznivo poboža lice. (Dalje prihodnjič.) Fašistična manifestacija katoliške akcije (Pred dnevi se je sestal u-pravni odbor Katoliške akcije za goriško škofijo k slavnostni seji, ki je bila posvečena proslavi viksokega odlikovanja goriškega nadškofa Msgr. Mar-gottija, ki ga je prejel zaradi svojih zaslug za italijanstvo v inozemstvu, kjer je pred leti deloval kot papeški diplomatski zastopnik. Predsednik odbora msgr. Mazzi je imel govor, v katerem je poudarjal, da bo goriška Katoliška akcija tudi v bodoče zvesta imperatorju. Katoliška akcija ob čuduje in je hvaležna duceju za njegovo delo ter si bo zaradi tega z vsemi sredstvi prizadevala, da bo sveto načelo oblasti zmerom spoštovano. Tudi dru- ZBIRKA. zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ .35 ANDREJ HOFER ...................................................50« BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35e BE LG RAJSKI BISER ............................................35c BOŽIČNI DAROVI ....................................................35c BOJ IN ZMAGA ........................................................20e CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45c CVETKE (pravljice za stare In mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ...................25« DEVICA ORLEANSKA ............................................50c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........S5c FRAN BARON TRENK ............................................35e FRA DIAVOLO ........................................................50c GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil- činski. voselomodre humoreske, 72 strani .35 HEDVIKA, BANDITOVA NEVESTA ..................4®e JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (trtice o misijonarjih v Koreji) .......................................................30c KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30c KRVNA OSVETA (povest Iz abruŠkih gora> ..... 30c KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25e LJUDEVIT HRASTAH, POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) .................................30c MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75c MARON, krščanski deček iz Libanona ................25c MUSOIJNO, ropar Kalabrije ...............................40« MRTVI GOSTAČ ......................................................35e MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70« MLADIM SRCEM (par krasnih trtic pisatelja Meška) ........................................................ Zoc NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40e NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50e PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Cena .........30 PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Huonder. Cena ...............30 PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ....................30 PABERKI IZ ROŽA ................................................25c PARIŠKI ZLATAR .................................................35c POŽIGALEC ............................................................ 25c PRSTI BOŽJI ............................................................ 30c PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ........................30c PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez............. 1.— PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30« PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I- "..................... 40« II. zv.................40« PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ..................... .40 PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za mladino. Cena ...........................70 PRAŠKI JUDEK .....................................................25« PATRIA (povest iz irske zgodovine) ....................30« POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30e RDEČA IN BELA VRTNICA ................................30« REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ............ 30e ROBINZON KOŠUTNIK ...................................... J5Q STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. Cena ..........................50 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj, nevarnosti I11 nezgode s potovanja dveb mornarjev. Cena .............................G0 SUEŠKI INVALID __________________________________________________35e SISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) ____________30c SVETA NOTBURGA .............................................35« STEZOSLEDEC ____________________________________________________ 30« SVETA NOČ (pripovedke) ..................................30e TRI INDIJANSKE POVESTI ________________________________30« TURKI PRED DUNAJEM ...................*...............30c TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda ve«) L zv. $1.30; II. zv. $1.40; HI. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ,-mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov T*o ............................ Jt9 VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; * slikami) ........................................... .......$L00 Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ....................................................50e ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60c ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ...........................25c ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ............ 40« O. del ..............40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povest! ' In 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezka ...... £6 VINSKI BRAT. (V. zv.), Gingl .............. .50 8 POVESTL (IV. zv.), Gangl ................ £0 13 POVESTL (III. zv.), Gangl .............. M gi govornik msgr. Monti je izrazil livaležnofet za to, da je sedanji režim ustvaril iz državljana — apostola In vojaka ob enem. Nadškof Margotti pa je izrazil svojo neomejeno hvaležnost vladarju in duceju za novo gt*sto njune dobrohotnosti napram njemu in cerkvi. Pred SHIPPING NEWS Na parnlkih, Id so debelo tiskani, vrže v domovino izleti pod vedbtv« izknšenega spremljevalca. gons kim sodiščem je vršil proces proti 25-let mu Štefanu Oernetn iz Gori- se ne mu ce, ki je po obtožbi 23. sept. 1935, "brez rednega potnega lista zbežal v inozemstvo in se tako odtegnil svojim vojaškim obveznostim. Ceme je bil obsojen v kontumaciji na 2 leti in mesec dni zapora ter 20,000 lir denarne kazni. Pomota • > Pred dnevi je neki italijanski profesor izdal knjigo o naravoslovnih vedah za srednje sole, v kateri je pomotoma o-menil Istro v taki zvezi, kakor da ne bi pripadala Italiji. Tržaški listi so zaradi tega takoj napravili napol politično afero, češ, da bi moral profesor po 18 letih '' osvobojen ja'' in 14 letih fašistovske dobe pač vedeti, da spada Istra v Italijo in ne morda v Jugotslavijo ali (zaradi lepšega) celo v Bolgarijo ali Albanijo. Poostreno nadzorstvo nad cenami blaga V smislu poslednjih sklepov vlade so v posameznih pokrajinah že uvedli zelo poostreno nadzorstvo nad cenami blaga v prometu na drobno. Tudi goriški in istrski prefekt sta izdala te dni razglas, v katerem posebej opozarjata na sankcijske določbe še zmerom veljavnega dekreta iz leta 1923 ki določajo za vse one, ki bi izvršili kakršenkoli prestopek proti določbam o cenah, »kakor jih določajo vsakoviistni uradni ceniki, globe, ki segajo od 50 do 10.000 lir. V težjih primerih je določena tudi z.Tpoma J kazen do treh let. Goriški občinski odbor je na svoji seji razpravljal o občinskem proračunu. Med drugim so bili določeni 3 milijoni lir za nova javna dela, tako za nekatere šolske zgradbe, za spomenik na Oslavju in nove ceste. Dobro tretjino te vsote bo treba kriti s posojili ali pa s prodajo občinskih nepremičnin. Poleg tega je občinski svet določil tudi 1,260.000 lir za zimsko pomoč revnim Goričanom, kar predstavlja glede na take socialne potrebe mesta že skrajni minimum. Delavec — ki imajo biti nameščeni v Abe-siniji so pričeli sedaj zbirati na poseben način. Komisarijat za notranje preseljevanje je odredil neke vrste naborov med brezposelnimi delavci. Po teh odredbah bo morala dati Istra 500, goriška pokrajina pa 250 delavcev, ki bodo nemudoma odposlani v zasedeno Abesi-nijo. 11. novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 14. novembra: Rex v Genoa 18. novembra: Queen Mary v Cherbourg -*0. novembra : Bremen v Bremen —1. novembra: Lafayette v Havre Saturnla v Trst 25. novembra: Normandle v Havre Berengarla v .Cherbourg 28. novembra: Conte di Savoia v Genom ,'tl 2. decembra: Queen Mary v Cherbourg 3. dee cm bra: Champlaln v Havre 4. decembra: Europa v Bremen ' 5. deecmbra: Vulcania v Tret 9. decembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbtu'-g 12. deecmbra: Bex v Genoa 15. decembra: Bremen v Bremen 16. decembra: Queen Mary v Cherbourg 26. decembra: Normandle v Havre t I Istrska prefekturna oblast je izdala slično kakor magistrata v Gorici in Trstu odredbo, po kateri je prepovedana prodaja vseh vnst novega vina do 30. nov. V Istri je ta prepoved vzbudila precejšnjo pozornost, ker so doslej običajno prepovedali prodajo novega vina do 31. oktobra vsakega leta. V Trstu zelo pompozno proslavili stoletnico paroplovne družbe Llovd Triestino. Vse mesto je moralo biti v zastavah in pri proslavi so sodelovale vse fašistične organizacije. K proslavi so prišli genovski vojvoda, prometni minister Benni in državni tajnik Host-Venturi. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih držar-aK Preživite BOZIC V STARI DOMOVINI Cunardova progra priredi tri izlete v staro domovino. Vsi trije izleti se bodo vršili v času, da bo slehernemu, ki se jih udeleži, mogoče preživeti božične praznike med svojci. 1ZLKTI SE VRŠE NA PARNIKIH: QUEEN MARY ki odpluje iz New Yorka: dne 2. decembra ter 16. decembra BERENGARIA dne 9. decembra Na prvem izletu bo spremljal izletnike MILAN EKEROVIČ, član newyorSkega urada Cunard Line; na drugem ALFRED MARKUS. ki je istotako Clan newyorSkega urada; na tretjem pa HENRY WEBER, clan čikaškega urada Cunard Line. Za vse podrobnosti glede cen, potnih listov, povratnih dovoljenj itd., se obrnite na: POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA 99 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. I OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA* 216 West 18th Street i i i New York, N.Y. Pišite nam sa cene voznih listov, reservacijo kabin in pojasnila ca potovanje. 8LO VENI C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 21« W. 18th St., New York ftOPOPOOOOOOOPBOOQOdOOOOQC Vazno za potovanje. Kdor le namenjen potovati v stari kraj-ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila In tudi vso potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. *«to se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje sa povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je sa potovapj^ potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, sa najmanjše stroški. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi is Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila In zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVEN!C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y.