219
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Iz Dunaja. — Njih Veličanstvo cesar ima 7. dne t. m. odpotovati po železnici v Bodenbach, kamor bo Ruski car isti dan zjutraj se pripeljal. Iz Boden-bacha se bosta oba cesarja odpeljala v Reichstadst, kjer bosta ostala do večera. Odtod gre Ruski car dalje na Saksonsko, Avstrijski cesar pa v Prago obiskat cesarico vdovo Marijo Ano.
— Najnoveše dogodbe na jugu so tudi na Dunaji vse splašile. Avstrija je imela po prvotni pogodbi Evropskih oblasti prve gosli v rokah, a ker je Andrassy tako slaba godel, vzel mu jih je knez Gorčakov iz rok. Zdaj ima Avstrija skoro zadnjo besedo v vzhodnem vprašanji. To so na Dunaji viši krogi prav dobro spoznali in zamera med politično in vojaško stranko je gotova. Za diplomate Avstrijske je to prava Sadova. Vojaška stranka pa s tem „vspehom" diplomacije ni zadovoljna, zato se obrača naravnost proti nji. Vojaški list „Webrzeitung" zahteva odločno, da Avstrija v tem vprašanji gre vštrici z Rusijo in jo na vso moč podpira. Zato imajo tudi upanje, da se bo v Reich-stadtu sklenila trdna zveza med Avstrijskim in Ruskim monarhom. — Znamenito je tudi to , da je Ruski poslanec Novikov dobil red sv. Štefana. Tedaj je tudi na
Dunaji vkljub Magjarov in zagrizenih polomeŠčnikov potegnil enkrat pravi veter. V najviših krogih so spoznali, da je bila Avstrija prej na svetu, nego po Beustu vstvarjena in po Andrassy-u tako zelo pestovana „Cis-in Translajtanija" ali Avstro-Ogerska. In ravno Avstrija je habsburška in močen ter energičen zastopnik Avstrije je nadvojvoda Albreht. Madjarski element je bil tisti hip škodljiv Avstriji, ko je priril do gospodstva, to se ni nikdar očitneje pokazalo, kakor ravno zdaj, ko je glavni zastopnik magjarstva, grof Andrassj, s svojo Turkom prijazno, a Slovanom neprijazno politiko tako na kant prišel, kakor je zdaj, ko je javno mnenje vojne izreklo se proti njemu. Kaj bo zdaj počel? Bo li odstopil ali po navadi gibčnih ljudi se sprijaznil z dogodbami, ki se na jugu proti njegovim spletkam, proti volji njegovi vrše?
— Ban Mažuranič je prišel 2. dne t. m. na Dunaj, poklican od grofa Andrassja v konferencijo, ki ima biti danes z mnogimi zaupniki grofovimi. Magjar-ska časnika „Pešti Napio" in „Honu že hitita ministru Tis z i v usta pokladat odgovor, ki naj ga grofu An-drassy-u dd o Srbsko-turških zadevah, da namreč Oger-ska nima volje, z Rusijo postopati proti Turčiji, nadjaje se za gotovo, da Tis za odbije politiko, ki bi zahtevala solidarnost z Rusijo, ker to bilo bi^ proti interesom Ogerske (se ve da Magjarske) dežele. Časnik „Hon" pa v listu od 1. dne t. m. kar naravnost trdi, da „naredba večih slovanskih držav na južno-iztočni granici monarhije Avstrijske je proti interesom njenim. Ko bi se pa vendar dogodbe jele sukati na tako naredbo, ne more se od nas zahtevati, da proti naši želji in volji zaidemo v vojski." — To so čudna znamenja, ako obveljd gori navedeno, magjarskemu rogovilstvu nasprotno načelo časnika „Wehr-zeitung"!
—  Nekateri liberalni časniki za gotovo pripovedujejo, da je baron Las ser truden ministerstva in pred začetkom državnega zbora se podd v pokoj v Salcburg, kjer si je posestvo kupil. Naslednik njegov bode dr. Stremayr, ki pa ob enem ostane minister nauka in, bogočastja, kakor nekdaj Schmerling.
—  Čem bolje se bliža državni zbor, temveč se glasijo demonstracije „ustavoverskih" poslancev proti novi pogodbi z Ogersko. 24. dne u. m. je bil veliki shod ustavoverskih kolovodij v Wiener Neustadtu , ki ga je sklical dr. Kopp. Dvorni svetnik Hofken je rekel: „Pogodba nova na podlagi une od leta 1867 je za dalje časa nemogoča; ako se ta podlaga ne presuče, gre Avstrija z Ogersko pod zlo. Ce se toži, da so Ogri prevzetni in oholi, spoznajmo odkritosrčno, da smo jih mi sami prevzetne naredili." — Vitez Schonerer je brez ovinkov rekel: „recimo, naj se Ogri ločijo od nas in napravijo personalno unijo/*
Iz Trsta. — „Triest. Ztg." prinaša važno novico, da je Avstrijskim oficirjem ukazano oskrbeti si revolverje in daljnoglede; tudi imajo vsi vojaški oddelki pripravljeni biti, da odrinejo, kedar koli treba. Ob enem imajo, kakor o vojskinem času, vsi častniki do stotnika za eno stopinjo avancirati. Polki se imajo dopolniti in ob Zemunu , Beli cerkvi in Metkoviču meja močno zastražiti. — To pomeni, da se zdi vojnemu ministerstvu potrebno, da je Avstrija za vojsko pripravljena.
Iz dolnjega Stajarskega — Ta mesec pride glasoviti nemčurski poslanec Brandstetter pred sodnijo Celjsko, od državnega pravdnistva tožen zarad goljuf-nega hudodelstva. Mnogo njegovih prijateljev pa je zopet voljenih v okrajni zastop Mariborski! — Orožno v spominek se izdeluje; životopis mu spisati je naprošen   prijatelj   njegov  gosp. Davorin Trstenjak ;
rokopisi   za   izdanje Orožnovih   spisov   so se izročili gosp. Lendovšku.
Cesko. Iz Prage. — Staročehi so ponudbo mini in sprave mladočehov popolnoma odbili; oni tirjajo od mlad o čeh o v, da se brezpogojno vrnejo nazaj v narodni tabor, katerega so zapustili z liberalizmom nem-čurskim. — Ker dr. Zeithammer ni bil potrjen za župana Pražkega, je bila 28. dne u. m. nova volitev. Dr. Rieger je priporočal fabrikanta Kriše-a, ki je bil z 71 glasovi izvoljen; — 1 glas je dobil vitez Vlastimil, na treh glasovnicah ni bilo nobeno ime zapisano. Bo ii novoizvoljeni župan potrjen?
Iz Dalmacije. — Ljubiša je zopet stopil v deželni odbor Dalmatinski. Zoper ta vstop energične protestu-jejo drugi deželni odborniki Klaić, Vranković, Iveljo in Ljubic in njihovi namestniki Pastrovič, Raimondi in Arneri; izročivsi to pismo ces. namestniku so izstopili iz odbora. Po takem mora sedaj vlada deželni zbor Dalmatinski razpustiti, kajti vsa opravila deželnega odbora so prestala. To, da Dunajska vlada Ljubi so, ki je vse spoštovanje večine naroda Dalmatinskega zapravil, trdovratno tišči v deželni zastop, je pač zopet očitno znamenje gnjilobne sedanje vladne sisteme.
Hrvaško. — Cuje se, da ali ne bode deželnega zbora, ali da se začne, pa brž drugi dan prestane. Grof Andrassv se boji, da ne bi plamen narodne navdušenosti se vžgal tako, da bi iz zbornice Zagrebške švignil plamen po vseh okrajnah Hrvaškega. Podoba je res po vsem, da Turk in Magjar sta vkup zraačena Siameška brata; če enemu zakljenka, boji se drugi, da ne bi zakljenkal: tudi njemu.
OgersJco. — Magjarski časniki pisarijo, kakor da bi v južnem Ogerskem, kjer Slovani bivajo, se pripravljali največi punti, in hujskajo vlado, naj zatare preku-cijske namere, ki izvirajo iz simpatij do Jugoslovanov na Turškem. Kam pes pri tem natolcevanji taco moli, ni težko najti; Magjar je zvita lisica in bi rad iz Turških homatij tudi za-se kaj smetane posnel! In res se sliši, da hoče vlada garnizije v južnem Ogerskem pomnožiti; Petrovardin dobi nove topove, in kraljevski komisarji s polno oblastjo se v Bačko in Banat bodo poslali.
Iz Nemčije. — Koliko je Bismark vreden? Vse-gamogočni nemški minister, ki si je sam dal priimek „krvavega in železnega moža", je dosihmal 6000 pri-tožeb sodnijam izročil, ki naj obsodijo take, ki so po njegovih mislih njega po časnikih ali druzih potih raz-žalili. In res se je med temi 5960 pritožeb rešilo tako, da so^ bili zatoženci za več ali manj časa v zapor obsojeni. Ce se počez kazni zapora štejejo le po 2 meseca, je po takem 5960 ljudi zavoljo razžaljene časti enega samega človeka 11.920 mesecev ali 993lf2 leta svojega življenja zgubilo, — to je gotovo toliko Časa, da za vsa razžaljenja cesarjev in kraljev ni bilo toliko ljudi toliko časa zaprtih. Ce se stroški, ki jih država trpi za hrano itd. jetnikov, in to, kar je zaprtemu človeku odšlo zaslužka, štejejo počez na dan po 4 marke (2 gold.) znaša ta zguba okoli 1 milijon in 430.400 mark !
Iz Turškega bojišča. — Kar smo dolgo že pričakovali, kar se nam je neogibljivo zdelo vkljub posredovanju Evropskih moči, vkljub Andrassv evim reformam, to se je zgodilo: Srbija in Crnagora ste se spravili nad Turka. Knez Milan, dogovorjen s knezom Nikico, je napovedal Turčiji vojsko in armadi obeh ste danes že na Turški zemlji. Da ti dve državi niste pričeli vojske^ha svojo roko , to je jasno. Da sta se kneza zdaj   tako   naglo   odločila   za   vojsko,
vzrok   temu   je   po   zanesljivih   poročilih   ta-le:    Ko je Ruski generalkonsul Jonin naznanil   svojemu   caru,   da Angleška podpira   Turčijo   z denarjem   in vojnim orodjem,^ je rekel:   „zdaj je tudi mojega miroljubja konec" ter Srbski vladi   naznanil,   da   ima  4   milijone rubljev za-njo pripravljenih.    Na to   sta   oba   kneza,   Milan in Nikica,   napovedala   vojsko   in   ob   enem ste prestopili obojni armadi v več oddelkih   meje.    General Černajev jo je   mahnil   z   glavnim oddelkom   na   največi  Turški šotor pri Nišu,  katerega si je tudi,   kakor poročajo zanesljivi telegrami, že osvojil. Turška armada je, kolikor je bilo mogoče,   pobegnila   pustivši   vse strelno orodje, Srbi^ pa so zasedli višave   ob Nišu   in zdaj streljalo na trdnjavo samo. Ce ta pade, potem je tu glavna Turška moč pobita. — Na  drugem kraju so se napotili prostovoljci, okoli 8000 jih je, naravnost proti Serajevem', in oblegajo   zdaj   pod poveljstvom Alimpiča precej močno trdnjavo Belin.   Prva poročila so tedaj jako ugodna za Srbe. — Crnogorci so pri Grahovem stopili v Hercegovino in se   namenili   nad   Mostar  tako,   da  se   bodo   & Srbi združili.    Ce se to zgodi,   je   skoro vsa Bosna in vsa Hercegovina odrezana od Carigrada. Vendar od tod še ni nobenih poročil,   ker   je   knez   Nikica strogo za-branil vse   poročanje   o Crnogorski vojni.   —   Turki so napeli temu nasproti vse žile.    Sultanov ukaz kliče vse muhamedance od   17. do 70. leta v orožje, podonavska brodovje se je   napotilo   proti Belemgradu in vsa mesta se   vtrjujejo.    Precej   nevarno   utegne   Srbiji ,   posebno Belgradu biti ono brodovje ,   če   ga ne bodo ustavili še prej s šancami in „torpedi".    Ob enem se pa sliši,   da se po Ruskih ladijestajah   pridno dela in da je gotovih več močnih   ladij   za  vožnjo po Donavi narejenih.    Na vsak način je prižgaja^jiajugu baklja,   ki .ne bo taka brž ugasnila, ampak utegne še marsikaj vžgati.
Bs*r Vojska Srbije in Crnogore s Turkom se je začela. Da bode strašen hud boj, to je gotovo. Bralcem časnikov gotovo tedaj mislimo vstreči z naznanilomr da je ravnokar na Dunaj i v bukvarnici A. H ar t le-ben-a (I. Wallfischgasse Nr. 1) na svitlo prišel zemljevid, ki kaže bojišče Evropske Turčije s Srbijo, Crnogoro, Rumunijo in Grško s sosednimi deželami Avstrije in Ogerske in pa Rusije pod naslovom „Kriegs Karte der Europaischen Tiirkei nebst Rumanien, Serbien, Montenegro, Griechenland und den angrenzenden Gebieten von Oesterreich-Ungarn und Russland". Celi ta zemljevid, precej velik, se dobiva menda že tudi v vseh knjigarnah po 10 kraje.
220