Udryienla Jugoslov. UiEttlJstve. — Pcverjemštvo Ljubljana. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. is pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40'— K pol leta . . . 20— „ četrt leta .... 10 — „ posamezna številka po 80 vin. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 90 vin. ,, „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . 50 „ za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/ffl. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg požtnine še 45 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. DRAGOTIN K VEDER: Svetovno naziranje in naša stanovska organizacija. (Sociialno-politična študira.) Vsaka samonikla stanovska organizacija ima svoi imanentni organizatorični agens. vsled katerega ie nastala v težnii. v interesu vsakega člana ootom udruže-nia. solidarnega prizadevanja zbolišati za vse eksistenčne razmere kakor tudi realizirati vse potrebne poeoie. da kulturna naprava svojec a stanu uspešno delutie. Ta agens'narekuie tudi vsak čas podrobne specialne cilie. ki so glede naše stanovske organizaciie vsakemu učitelju predobro znani, torei: novoliini. gmotni, pravni in «t tem sociialni položaj učiteli-stva v družbi na osnovi soopolnievania šolstva, da ustreza glede potomcev zahtevam kulturne, civilizirane družbe. Merilo iakosti organizatorične sile le medsebotna solidarnost (vzajemnost), bratstvo in sloga vseh udruženih. Te slednie kreposti so obenem tudi etična principi, ki lih more vodstvo organizacije od ndriiženlh zahtevati in ki so organiza-9:H ored vsem potrebni. Postulat pripadnosti članov izvestni politični stranki ali Dristaiania članov izvestnemu svetovnemu ali verskemu nazoru leži popolnoma izven namena udruženia v stanovsko organizacijo. Pa tudi oerfektno udmženiie samo po sebi. torei stanovska organiza-clla kot samonikli sociialni stvor, ne more 00 svoiem bistvu nikdar biti sestoini del aH samo privesek katerekoli politične stranke. Nasnrotnc ie oa vedno lahko mogoče. da skuša stanovska organizacija v dosego svoiih imanentnih stremJiieni in ciliev izkoriščati vpliv naklonjenih strank v danih slučariih: mora na pri tem oču-vati suvereniiteto svoie organizaciie kot sociialni stvor Ker ie pa vsak organiziran boi za obstoj za kruh. bosi organiziranega kateregakoli stanu za. razvoi in Dro-cvit svoie kulturne naprave, vsled katere ie tu kot stan. eminentno političen politika na sebi. Zato ?e in bo tudi naša stanovska organizacija vedno etni-oentno politična. Potemtakem nepolitične stanovske organizaciie ne more biti. k večiemu da še ne obstoia. odnosno da ie že odmrla, zaspala. Dalie sledi iz navedenega da samonikla torei svobodna stanovska organizacija ne more biti zavisna od kake poetične stranke, torei strankarska. So pa politične stranke, ki odrekaio stanovom pravo do samoniklih svobodnih stanovskih organizacii. To ie umevno ker stranke imaio drug agens udruženia kakor bomo oozneie videli, nam-^eč tak. da lahko vsaka stranka zdru-2l.de člane vseh mogočih stanov, ki pa "«o člani stranke ampak samo pristaši. Stanovskim organizacijam nasprotne franke zasledujejo napram niim vedno ^mo ieden čili: stanovsko organizacijo ^t svobodno, nezavisno uničiti. Prirod-ie. da se stanovske organizacije bra-in da vodiio proti nasprotnikom ved-110 defenzivni boi za svoio eksistenco in ?a realizaciio svoiih ciliev in zahtev. To ^ seveda samo golo razglabljanje ooilitič-Poiavov. a tako se nam stvarnost r'kazuie in naša dolžnost ie. da iio razvemo. . , Pravo do borbe in hrambe odrekati s^kršnemukoli sociialnemu stvoru, ie ne-^misel in tudi nič ne zaleže, take avto-ete nema. ki bi miogla to preprečiti. Živkienie ie vedno bilo borba. in borba med sociialniini stvorovi ie ravno to. kar se v publiki večkrat pravilno razumeva kot politika. Videli smo. da izvrstno svetovno naziranie ni bilo organizatorični agens, da smo se mi učitelii kot člani enega in istega stanu stanovsko udružili. Tako ni kake, svetovno naziranje bilo agens, da so se železničarji stanovsko organizirali In da se organizirajo kmetie v kmetijsko družbo in nie podružnice, odnosno v sa-mostoino kmet.sko udruženie. ki bo kmetijske družbe asimiliralo. Svetovna nazirania so svoi čas udru-žila človeštvo v drža_vah in izven držav v cerkve, konfesiionelne organizaciie soloh v glavnem v internaciionalne družabne zveze (soc. demokraciio. sedai v III internaciionalo.) Nikdar oa niso in ne moreio udružiti člane samo enega in istega stanu v samoniklo svobodno stanovsko organizacijo. Pa tudi pojedine politične stranke v državi sami. ki iih ie stvo-rilo in udiružuie kako svetovno naziranie se nam prikazuieio vsak čas le kot del večie mednarodne politične tvorbe iz katere oo svoiem agens-u izviralo. (Primeri: naša soc. dem stranka ie .v naši državi se nanaiaioči del sveobče inter-nacionale. klerikalna stranka SI.S le v našem narodu organizirani del sveobče boiuioče se cerkve, torei tudi mednarodne družabne zveze.) Ogleimo si naiprei versko naziranie kot organizatorjem princip z ozirom na našo stanovsko organizacijo. Katerokoli versko nazirartie bistvuie te v nciedincu. v zavesti niegovi kot duševni doživliai. izven tega mesta mu nima eksistence. Otroci so lahkoverni, radi vse povprek veruieio. o verskem nazira-niu nrj niih ne moremo govoriti. Odrasel človek snreime in ima lahko kako versko (svetovno) naziranje. ali oa odklania za sebe izvestno formulirano in fiksirano versko (svetovno) naziranie. V drugem shičaiu. to ie. ako odklania. učini to. ker spoznava misli ali veruie drugače. Odklanjati pa kakor soreieti. more le za sebe za svoio duševno živlienie. Ako odklania pa vendar zaradi tega še ne vodi nikaikve borbe proti temu verskemu naziraniu samem ali verskemu naziraniu drugih. Vsak posameznik, vsaka osebnost ie vi sebe svet s svoiim individuelnim življenjem. malo ali nič pristopen drugemu s.vetu. drugi osebnosti. Sovražen ne more noiedSnec postati nikdar proti verskemu (svetovnemu) naziraniu na sebi. ampak le oroti na takem temeliu osnovani organizaciji. ako ga ta ne pušča v miru in ga v slučaui odklaniania šiloma hoče duševno podjarmiti. Pa tudi v tem slučaju ostaie dotično versko ali svetovno naziranie za niega. za niegovo živlienie ne-snreieto. Iz *ega sledi, da more ooiedinec (iaz) 1? za sebe soreieti ali. odklanjati izvesten svetovni nazor, nikdar kak iaz za drugega. niti kak drugi (ti) za mene. za laz. oa niti mnogo drugih iaz za mene. niti iaz za mnogo druge. Ločeni smo vsi za sebe svetovi vsak živi lastno živlienie v psihičnem oziru in tako bo ostalo v bodoče dokler ostanemo normalni in nas ne obvlada kaka traina hipnoza ali silna sugestiia. Versko (svetovno) naziranie. kakor niega soreiemanie ali odklaraianie ie duševni proces, ki se more vršiti le v poiedincu za niega samega, ne za druge. Stanovska organizacija pa ni indivi-dii torei kot sociialni (politični) stvor ne more imeti kako versko ali svetovno naziranie. ne ga sprejemati ne odklanjati ne za sebe. niti za svoje člane. ; Kai takega zahtevati ie glupost. Ako pa so praktično očita stanovski organizaciji da ie brezverska. da ne upošteva verska načela, ali načela izvestnega svetovnega nazirania da ignorira predpise cerkve i. t. d. to ie isti nonsens po sebi. Vsem takim zahtevam more ustreči le ooiedinec. Glede stanovske naše organizaciie treba še ooozoriiti. da so ii člani v prvo okraina učiteljska društva, in v drugi vrsti, posredno šele člani ooiedini učitelii. Ako pa ie vsak noiedinec kot osebnost v duševnem ozi.ru svet za sebe. ki ima nezavisno svoie lastno živlienie kako more drug tak svet prvemu kai očitati glede njegovega bistva samega kdo drug svet ga more oblikovati, na mesto niega živeti9 Ako edini Bog sam. no prečistimo to opravilo niemu samemu edi7 t?emu. Brezplodna so očitartia: brezverni. liberalni učitelii. klerikalec krivo misliš itd. Kdo vidi in živi dušo drugega? Med nami organiziranimi učitelii ie čas. da tako počenianie preneha, inače se pred drugimi stanovi blamirarco. Stanovska organizaciia stoS torei kot taka kot sociialno politična tvorba izven vsakega svetovnega nazirania. miti ie kako tako naziranie poiedincev kdai bilo niti ob kedai vzdrzuioči imanentni organizatorični agens in spoznali smo dalie da ie nonsens vsako očitanie poiedinega učitelia stanovski org. nasproti, da ie brezverska. nereligiiozna. Neutemelien ie torei vsak izstoo člana iz organizaciie zaradi takeca očitania. neutemeljena seveda tudi vsak« odklonitev vstooa od strani še neorganiziranega učitelia Pač pa mora biti polnovreden član or-gamVac.iie požrtvovalen, nesebičen in sa-mozataievalen in mora živeti s kolegi v miru in slogi, v solidarnosti glede skupnega prizadevania. V tem zmisliu se lahko smatra našo stanovsko organizacijo kot versko-religiiozen ferment. na ppiedine članove: ker ravno zahteva od poiedincev sociialne čednosti, ki so .identični s krščanskimi, kakor se uče teoretično. Poleg svoie samonikle stanovske organizaciie biva 00 Slovenskem še druga učiteliska organizaciia Slomškova zveza. Ona 00 svoiem organizatoričnem agensu ni samonikla stanovska organizaciia ne-fo tvorba verske politične stranke pri nas Ta organizatorični agens SI. zveze ni bil niti ie sedai realizaciia stanovskih težerci. prosrteh šolstva po sebi. nego baš tista sila. ki ie stvorila Orla proti Sokolstvu: kai-t? nihče ne bo pritrdil da so organizato-rična sila Orlovstvu Tvrševe ideie kakor ori Sokolstvu. / Katera ie to prav za prav sila. odnosno nai bi bila sila. ki udružuie učitelje v Slomškovo z.vezo? Spet moram dalie poseči da govorim rasno. Vsi smo katoličani, ali vendar le v toliko. v kolikor se de facto do notraniem doživlianiu uklanlamo in izvršuiemo zahtevo. da brezpogojno veruiemo v smislu 1. orašania katekizma vse verske teze. Tako verovanie glede vsakega človeka ie bistveni interes cerkve in ima izraz v kategoričnem imperativu v naivišiem katoliškem načelu: .Vsakdo mora brez-pogomo verovati vse in tudi storiti, kar cerkev za verovanie zaooveduie. vsa druga katoliška načela imaio svoi izvor v tem glavnem načelu. Pretežni del naroda in kolikor iaz sodim, pretežna večina učiteljev v stanovski organizaciii kakor iz- ven nie ima morda tako vero in pričakovati bi bilo odnosno pravilno bi bilo. da ie ta perfekten bistveni interes cerkve v zavesti ooiednica bil organizatorični agens, ki ie učitelje Slomškarie udružil v Slomškovo zvezo, sicer ne samoniklo vendar r;o iniciiativi boruioče se cerkve, kot poli tične stranke. No praksa, deistva. govore drugače V Slomškovi zvezi se ie zbralo mnogo učiteljev, o koiib ima niih politična straoka glede verske gorečnosti iako slabo mneniie. k.i so prileteli zgoli iz sebičnih nad in pričakovani, da dobe vsled mogočnega vpliva stranke nailepša mesta in hitro nanredovanie: torei bi bila ori omenjenih učiteliih gola osebna sebičnost organizatorični agens. Ker oa ie neprirodno, da ie neplemenita. nesociialna nizka osebna sebičnost kedai sploh udntžuiioča sila. treba ' '-i organizaciji discipline od vna-nie avtoritete, da se more vzdržati. Slomškova zveza ie nesvobodna. ne sama sebe se vzdržuioča organizacilia učitelistva. Ako so se združili zgoli iz verskega interesa, da ne pride nirh versko prepričanje v nevarnost omadeževania ali omalovaževanja v družbi drugih tovarišev, potem ni SI. Zveza stanovska organizaciia. nego k večiemu verska bratovščina. V kolikor ie Slom. zveza boino sredstvo za uničenje stanovske naše organizaciie. ie bistven del katoliške politične organizaciie. v kolikor na fe Slom. zveza kot organizaciia sredstv/» »osameznim učiteliem v dosego sainogoitnih samopašnih. brezobzirno sebičnih ciliev. poinenia za nas koritarstvo. koristolovstvo. Nočem nikogar žaliti, skušam samo podati sKko stvarnosti, kakor io osebno vidim. Borba ie. bistvuie. borba proti naši stanovski organizaciji ne pomaga iadikovati ne ie zanikati, ne oomaga io proglasiti nepotrebnim, tu ie. sedai. in mi ;mamo dolžnost, da io pregledamo in spoznamo. V koliko io ie zakrivila naša stanovska organizaciia. ooiedini učitelii ali samo vodstvo, s čim smo io zakrivili v oredvoini dobi. nima sedai do svetovni voini tolikega Domena, še mani pa. ako imamo svoi pogled obrnien v bodočnost, ki ima korenine in izvor v sedaniosti glede položaia. Treba predvsem razumeti cerkveno stališče giede boia zooer našo stanovsko organizacijo. Opozoril sem uvodoma, da ie naša stanovska organizaciia samonikla, nezavisna sociialno politična tvorba z izvestnim imanentnim interesom, ki ii ie udružuioči in vzdržuioči agens. Ta imanentni interes noznamo vsi in mu daiemo izraza v naših zahtevah. Poznamo tudi bistveni, imanentni interes cerkve, da mora vsakdo brezDOgoino verovati, in do verovaniu biti podreien in zavisen v toliko da stori vse. kar smatra cerkev v interesu občega verovania potrebno. Boiuioča. cerkev se torei res bori za vero. verovanie ali — ie že tako na svetu — vsak čas se nahaiaio liudie katoličani in nekatoličani ki ne vetuieio. se izmaknejo cerkvene oblasti in kar ie za nas glavno, vsak čas vznikaio. nastaiaio sociialne tvorbe, organizaciie. fei iim ie s nrapočetka cerkveni interes izven programa delovania. ki cilie svoiega udruženia niti ne identifikuieio. miti Dodreiu-ieio bistvenemu interesu cerkve, ker so soram njemu indiferentne. Ali to le vedno zadostovalo in bo zadostovalo, da boiu-ioča cerkev otvori neizprosen boi proti vsaki taki samonikli sooiialni tvorbi. Od oamtiveka boiuie boiuioča cerkev ta bol in ga bo vedno, to ii veleva nien bistveni interes Biie ga dosledno in neizprosno. | nikjer ne daie Dovoda za Dostanek samo- | niklih sociialnih tvorb. osnuie iti ustanav- i lia oa povsod nri nas in drugod t>o oo-trebi orotiorganizaciie v svrlio uničenia samoniklih svobodnih organizacij ali sai paraielizirania niih akcii in zahtev. Tako se nam odkriva sociialni mehanizem, ako se smem tako izraziti, poslednje taine sile vsega vrvenia. ako nepristransko znanstveno v?!ob 1 je prosmatramo. Politični časopisi, reviie so polne takih razglabljam. Tudi o»ganizaciie in protiorganiza-ciie ni treba naštevati. Dovsod okoli nas in drugod deluieio in učinkujejo. Boi oovsod. Bije s strani bojujoče cerkve in iz nie vznikiih oodreienih sociialnih tvorb (politična stranka, udruže-nla izvestnih stanov) z Doznaniim brez-orimernim fanatizmom, ki edino obeta usoeh z manr'm fanatizmom uri strankah :n sociialnih tvorbah, ki iim ie osnova udruženia narodni interes ali izvestnl svetovni nazor kakor ori rdeči ali komunistični internacionali. Brez fanatizma se boriio sociialne tvorbe, ki iiin agens udruženia ni versiki interes niti kak svetovni nazor, nego samo stanovske težnie Naša stanovska organizacija se te nahaiala se nahaia in se bo nahaiala v sredi tega boia. ne more se izmakniti, ako smo tudi ooiedini in vodstvo sami angeli. Neposredno biie sedai ta boi Droti eksistenci našega udruženia. organizacija lastnih stanovskih tovarišev. Slomškova zveza ood okriliem in vodstvom katoliške politične stranke, torei posredno biie bo* oroti nam boluioča cerkev. Ali ta ne nožna komoromisov. ona ie v politični borbi izkušena in izuriena. zato nas nobena ponudba kompromisa ne reši boia. Vsled teca lahko rečemo: cili Slomškove zveze je vničemie samonikle naše stanovske prsranizaciie kakor se lahko trdi1 cili orlovske organizacije ie vniiče-nie Soikolstva. Na eni strani ofenzivni, na drugi obrambni boi. Ni oa dvoma da le ofenzivni boi bojujoče cerkve dandanes brezusDešen. ako se borbe ne boiimo ako smo s„olidarni. složni in nesebični. Sami sebe obžalovati ali stanovsko organizacijo. ker brez tega boia ne gre. nima smisla, na zemlii bo menda živlle-nie vedno boi. posebno udruženia ga bodo morala srdita biti Tragična ie le uso- I da cerkve, ker mora za s vol bistveni interes biti vedno boiuioča brez ikakve-ea izgleda na enkratni mir. Je to usoda vsake religiozne organizaciie ki v davnem temelii na verovanju izvestnih do-eem ali tez Za nas na pridemo do zakiiučka. da moramo vse preprečiti, da bi v lastnih vrstah kedai nastal kak preoir zaradi katerega koli svetovnega naziramia. in sc vodil boi za kateri koli verski ali svetovni nazor- »družili smo. se v stanovsko oreanzaciio v druge namene in oille. Vsak noiedini učitelj nam bodi tovariš, brat v naši organizaciji. bodisi pristaš SLS. ali JDS. ali NSS ali komunist sociialni demokrat, goreč negoreč katoličan, pravoslaven, mohamedan Žid. brezverec, nevernik i. t. d. Mislim da nas bo Bog rajši imel. ako smo tako pravični, sai nam. 'e vsem oče tako smo se vendar uSili. Ostaie še vorašanie ventilirati. da li more biti član naše stanovske oreaniza-ciie pripadnik drugega stanu. n. pr duhovnik. sodnik itd. Mislim načelno 5amo duhovnik kot veroučiteli na šolah. Tudi on ie učiteli v naši kulturni napravi. gredo mu torei vse pravice, ki iih mora nuditi članom organizacija: vabimo iih k pristopu to ie naša dolžnost. Nikdar pa ne moreio biti člani stanovske oreraniza-ciie zastopniki kakih političnih strank. Konečno kratek poskus pogledati v bodočnost. dede političnih tvorb, ki bodo enkrat merodaine. Znamenja govore. da bodo sedanie politične straoke. ki na osnovi idealnih načel skušaio obsegati vse stanove in sloie. polagoma zenubllati na pomenu in veljavnosti. Na niih mesta hodo stopile stanovske organizacije produktivnih stanov odnosno zveze ali sindikati takih stanovskih organizacij. Stanovske organizacije produktivnih stanov, dosledno in nopolno izvedene so gotovo v večii meri se.stoini. bistveni deli države. naroda, nefo nestalne stranke, ki ne moreio zasledovati v prvi vrsti cilie. potrebne vsakemu stanu in državi na tem svetu. Te nove politične tvorbe bodo menda volilni red spopolnile v tem smislu. da se bo volilo v gotovih okrožjih le ;zvestno število zastopnikov proizvaia-točih stanov brez ozira na število prebivalstva. Parlamenti zadobe s tem drugo lice. drug ustroj, ki bo gotovo v večit meri omogočil uspešno parlamentarno delovanje nego sedanji parlamenti, ki se odlikuieio no jalovosti Tudi takozvanl razredni boi bo še le tedaj pridobil na razmahu in stopil v odločilno fazo. Nai bo v ostalem kakor hoče. iedno stoii: človeštvo ie uinoireno. trudno malenkostnih, neuspešnih borb za utopične idealne cilje ve splošna tendenca ie mir v obliki solidarnega, vzaiemnega stremlienia po rešitvi splošno perečih sociialnih problemov. ki ima:o skupni smisel = premagovanje trolie/nia in bede potom naravne organizacije družbe po naivišem etičnem načelu, to ie po pravičnosti Zato mora oniti prei ali slei do sociialno političnih tvorb, med katerimi se bo takih ostrih, nenremagliivih nasprotstev. ki bi bila večni oovod za neuspešne borbe in praske. ki tudi nimaio cilia premagovati trpljenja. S tega vidika že danes zgublja za nas stanovsko zavedne in organizirane učitelie pripadnost tovarišev tei ali oni politični stranki v pogledu na stanovsko organizacijo kakor v osebnem interesu popolnoma na pomenu, kar velia seveda tudi za sedanje stranke same. Organizacija kmetijsko-nadaljevalnih tečajev, (Poročal na tozadevni enketi dne 3. iuliia 1920. kmetiiski svetnik V. Rohrmann. 1. Učne moči Za nadaljevalne tečaie orideio v oo-štev v prvi vrsti učne moči. Vprašanje se tiče niih kvalifikacije. Ako se imaio nadaljevalni tečaii oosološniti. potem ie računati z učiteli-stvom na liudski šoli soloh. oa tudi s tisto kmetiisko izobrazbo, ki le dobe na učiteljišču. Sai ie v ta namen tudi kmetijski pouk na učiteljišču vpelian. Če danes ne ustreza ta pouk vsem potrebam bodočih učiteliev na nadaljevalnih šolah. ga ie primerno reorganizirati da se bo smoter pouka dose_gel v zadostni meri. Na vsak način pa moramo zavzemati stališče, da imaio uči tel ii potrebno oodlago za stanovski pouk dobiti na učiteljišču. Poleg učiteljišča naii oomagaio k na-dalini praktični izobrazbi kmetiiske šole in sicer na ta način da prirejajo večte-deuske kmetijske tečaie za liudskošolske učitelie. Na teh tečaiih nai se znanje pri-doblieno na učiteljišču utrdi in popolni in nai se obzorie za potrebe kmetijskega poklica obenem razširi. Stališču, ki ga posamezniki zavzemalo. da bi moral dobiti učiteli potrebno kvalifikaciio na ta način, da bi absolviral enoleten tečai na kaki višii kmetiiski šoli. ne morem pritrditi, ker gre taka zahteva predaleč in preko cilia. S takimi zahtevami bi se vsa zadeva nadalievalnih tečajev prav po nemotreb-_ nem zavlačevala in tako otežkočila. da bi se nadaljevalni tečaii sploh ne dali vneliati in uzakoniti. Kot zelo važne lastnosti na strani učitelia za vpeliavanie nadaljevalnih tečajev pa smatram poleg zadostne stvarne kvalifikacije tudi te. da ima učiteli potrebno zanimanje za sjvar. da Ima srce za težnie kmetskega stanu in da si zna pridobiti s svoilm nastooaniem zauoanie med liudstvom Glede pouka na učiteljišču bi bilo — mimogrede povedano — nuino želeti, da se zanese kmetiiski pouk tudi v prva dva letnika in da se splošno omeii glede kmetijskih oanog le na naivažnense panoge in da se v teh panogah poglobi in spravi v sklad s potrebami pouka na nadaljevalnih šolah. »Non multa sed multum« Hodi tedai vodilo tudi kmetijskemu pouku na učiteljišču. Splošni načrt za kmetiiski pouk na učiteljišču ie dober podrobni načrt, katerega ie povzeti iz učne kniige dr. Na-lena in dr. Schneider: »Lehrbuch der Landwirtschaft«. ki se rabi na učiteljiščih ie pa v enem in drugem ozlru oo-manikliiv in ga ie treba na vsak način izpopolniti. Zastopati moramo stališče, da nai se iemlie naša tvarina le v tistem obsegu in tisti kakovosti da !o zamore učiteli z uspehom oodaiatf na nadalievalni šoli. Danes so v orvi vrsti poklicani za nauk na nadalievaln. tečaiih učitelji, ki so svoi čas obiskovali kmetiiske tečaie. ki so se prirejali na Grmu in v Sv. Jurju število teh absolventov utegne znašati preko 150. Tudi letos se priredita zopet dva taka tečaia in bo treba «deležnike resno zavezati, da se lotiio ustanavljanja nadaljevalnih tečaiev. Kar velia za učitelie. vse to velia analogno tudi za učteliice R? zlika ie le v tem. da ie treba tudi za gospodinjsko 'zobrazbo učiteljic primernega pouka na | učiteljišču, ki ga dosedai soloh še ni bilo. Razun tega bo treba tudi pri učite- i fiicah pričeti z gospodinjskimi tečaii. da 1 si pridobe potrebno usposobljenost za pouk na gospodinjsko-nadalievalnih tečaiih na liudski šoli. Prvi tak tečai se orireai tekom letošnjih počitnic na gospodinjski šoli v Mariianišču. 2. Obveznost pouka Za nadaljevalne tečaie ie treba red-neea pouka in rednega obiska, za reden pouk pa obveznosti. Kdor ie vpisan v tečai. mora tečai redno obiskovati. Vpisovanje ali spreiemanie nai ie sedai za prehodno dobo fakultativno, vendar ie nuino želeti in tudi delati na to. da se kmetska mladina ne bo na svolo nest odtegovala pouku, ampak da se ga bo splošno udeleževala. Zaraditega ie važno, da zainteresiramo stariše za obisk teh tečajev s katerimi se iinaio dečki stanovsko vzgajati. Obveznost obiska bi se dala doseči s posebno naredbo noverieništva za uk in bogočastie. ki bi se lahko začasno izdala Podan bi moral biti ta oogoi da se s tem strinia tudi kraina šolska oblast. Ker se vrše ti tečaii v zimskem času. ni razloga da bi se ne mogli učenci udeleževati tega oouka in da bi se upirali obveznosti krame šolske oblasti. Enaka obveznost pouka bi morala veliati tudi za gosoodinisko-nadalievalne tečaie. 3. Celotna in letna učna doba. učni dnevi in število tedenskih ur. Učna doba nadaljevalnega tečaia nai se skralša na naiprikLadneiši čas. Za take tečaie ie ugoden le zimski čas. ko zunai ni nuinfga dela. Cas od novembra do koncem marca ie naiboli prikladen, skuoai tedai 5 zimskih mesecev. Če ie-v enem ali drugem boli mrzlem krani mogoče ta čas kai podaljšati. toliko boliše. V obče se bo pa moralo izhajati s 5 meseci. Omeien ie rudi tedenski pouk. Število tedenskih ur mora oa znašati nal-mani 6 ur. sai ie to dosti malo. Na obrtnih in trgovsko-nadalievalnih šolali imaio po S ur tedenskega pouka. Po deželi smo tudi v tem pogledu na slabšem. Za teh 6 ur tedenskega pouka rabimo dva dni v »edriu in sicer naibolie tako da, pride na dotčni dan po 3 ure po-'.ika. Zadosti ie 3 ure seder.ia za učence, ki so odrasli šolskim klooem. Naiprikladneiše dneve nai si Izberelo kraine šolske oblasti. Lahko bi se vzel n. pr torek popoldan in četrtek dopoldan Če izračunamo sedaj ves taxas skuoai. dobimo za en zimski tečai 20 tednov no 6 ur ali skuoai 128 ur. Celotna učna doba mora trajati najmanj dva zimska tečaia. kar bi dalo skuoai 10 mesecev ali 40 tednov ali 240 ur. V poletnem času ni prilike za redni pouk. tudi enkrat na teden ne. če se lz-vzameio nedelre in prazniki Prirejati bi se dali k večiemu poučni izleti, seveda neobvezno. Razun tega bi se lahko učenci pritegovali k praktičnim vaiam in dernonstraciiam na šolskem vrtu. kar se da vse doseči ob primerni stanovski vzgoii take mladine. Kar velia v tem slučaiu za dečke, vel'3 tudi za dekleta. 4. Sestava učnega načrta Določila glede učnih predmetov in učne tvarlne Naivažneiši del organizacije nadaljevalnih tečaiev se tiče sestave učnega načrta Z učnim načrtom moramo vstvariti pogoie za vsoešno delovanje in za obstanek teh tečaiev. Nadaljevalni tečaii imaio ostati trajna instituciia našega osnovnega šolstva. Mladina se mora traino zanimati za obisk in stariši se nroraio traino pohvaliti z uspehi. Pri sestavi učnega načrta se ne gre v prvi vrsti za to. da se z niim obdela Bog ve koliko učne tvarine. ampak veliko bolie za to. da se podaja tista učna tvarina in v taki obliki da se bo mladina ■r veseliem udeleževala pouka in da se bo navduševala za svoi poklic. Izmed predmetov, ki orideio v po-štev za kmetiisko-nadalievalne tečaie. ie izbrati sledečih 6: ve.rouk. kmetiisko soisie. kmetiisko računstvo, kmetiisko orirodoznanstvo. kmetiisko gosoodar-j stvo In zadružništvo, državljanstvo in I zakonodaio Pri kmetijskem prirodoznanstvu ie vzeti naipotrebneiše o kmetilstvu. Na-I sproti učnemu načrtu iz leta 1876 le učno tvarino omeiiti ker ie strokovni pouk kakor ga zahteva ta zastareli načrt, izključen že zaradi orepičlega števila učniti ur in oa tudi zaradi prenizke stoonie duševnega razvoia pri mladini. Sicer le pa ta načrt tudi veliko preobširen, ker obdeiuie nairazličneiše gospodarske panoge, po žtevilu nič mani kakor 15. To ie tvarina. ki ie danes za kmetiiske šole preobširna ako nai sc ooučuie s potrebno temeljitostjo. Za pouk v kmetijstvu smo dobili leta 1887 navodilo, ki ga ie spisal raniki dr. Kramer. Dal mu ie naslov »Kmetiisko berilo za nadaljevalne tečaie liudskih šol. Kniiga obsega 244 strani in ie v knigotrštvu že pošla. Ker to berilo verni izdelek načrta iz leta 1876. ne odgovarja docela smotrom nadaljevalnih tečaiev. Presološna ie :n preobširna učna tvarina. po drugi strani na preveč enciklopidična. Dobili smo oozneie leta 1912 Stias-nvievo «Berilo< za Pimavlialne in nada-!;evalne šole. Ta knliga obdeiuie le posamezne drobce z raznih gospodarskih panog Tako da nimamo dosedai še nobenega navodila, ki bi popolnoma ustrezalo potrebam in smotrom nadaljevalnih tečajev. Vzrok tiči pač v tem. da se ni dosedai še nihče prav poglobil v to vprašanje in da se ni še nihče intenzivno pečal z rešitvijo tega vprašanja. Oprt na dolgoletne izkušnje moram naglašati. da se gre v tem slučaiu le za delni pouk iz kmetijstva. S tem hočem reči. da je obdelati le gotova poglavja in najpotrebnejšo tvarino. Vzeti je zaradi tega pri pouku o kmetijstvu le osnovne pojme kmetijske produkcije in pogoje za povzdigo te produkcije kakor slednjič tudi pripomočke, s katerimi dosežemo ta cilj. Ves oouk mora iti za tem. da ustvarimo pri mladini podlago za bolliše ume-vanje svojega poklica. Ker stoji ves ta del pouka v tesni zvezi s prirodoznanstvom. za to ga prav lahko imenujemo kmetijsko prirodoznan-stvo. Tega imena so poprijeli tudi drugod in pod tem imenom sem sprejel kmetijski pouk tudi v ta načrt. Kmetijsko prirodoznanstvo je treba ločiti v dva dela, v kmetijsko rastlinstvo in kmetijsko živalstvo. Naiibolj važen je prvi del. namreč pouk iz kmetijskega rastlinstva, ker tvori s poglavjem o rastlinskem življenju, o zemlji, o gnoju podlago za vso kmetijsko produkcijo sploh. Ta del kmetijskega prirodoznanstva naj bi se vzel v prvem letu. Drugo leto bi prišlo na vrsto kmetijsko živalstvo, kjer so važna zlasti poglavja o živalskem življenju, živalski hranitbi. o strežbi in oskrbovanju. Kot specialna ali posebna točka kmetijskega prirodoznanstva je vzeti v drugem letu tudi najpotrebnejše o sadjastvu. zlasti o zasaditvi sadnega drevja, o cepljenju, o ravnanju z mladim in starejšim dreviem in o ravnanju s sadiem. Kot važen učni pripomoček za kmetijsko rastlinstvo je smatrati šolski vrt, na katerem naj se odloči poseben in majhen oddelek tudi za rastlinsko poskuše-vališče. kjer naj se delajo v manjših posodah in malem prostoru poskusi z umetnimi gnojili in novimi vrstami rastlin. Šolski vrt ima rabiti v glavnem za prak-tčni pouk dečkov v sadjarstvu, deklic pa zeleniadarstvu. Kot poseben predmet ie sprejeti v načrt za nadaljevalno šolo kmetiisko gospodarstvo v zvezi z zadružništvom. S kmetijskim gospodarstvom nai dobi mladina potrebni vpogled v sestavo in vrednost gospodarskega premoženja z zadružništvom pa prve in glavne r>ojme o važnosti zadružnega gospodarstva. Te pojme je treba vkoreniniti že pri mladini, če hočemo, da bo v poznejših letih kaj več sadu. Razun teh dveh glavnih predmetov spadajo v okvir načrta še kmetijsko spi-sje, kmetiisko računstvo, državljanstvo in zakonodaja kjer je treba tudi stvarnega pouka. Načela, ki veljajo za kmetijsko-nada-ljevalne šole, veljajo tudi za gospodinjsko-nadaljevalne šole. Za učne predmete je sprejeti v načrt: verouk, gospodinsko spisje. gospodinjsko računstvo, kmetijsko gospodinjstvo in pouk v ročnih delih. Pri kmetijskem gospodinjstvu je vzeti najpotrebnejše o živilih "in o kuhinjskem gosnodinistvu. o hišnem piosnodini-stvu, v ožjem pomenu besede in sicer tako, da je predelati nauk o živilih, o stanovanju in o vrtnarstvu v prvem letu, nauk o oblačilih, o mlekarstvu in perutninar-stvu pa v drugem letu. Tudi pri nauku o kmetijskem gospodinjstvu se je ravnati po načelu, da naj poučuje učiteljica le to, kar si zamore z uspehom nrlsvoiiti na učiteliišču in kar zamore z usoehom rx>-dajati dekletom v šoli. Izmed kmetijskih panog pridejo za učiteljice v poštev predvsem vrtnarstvo, mlekarstvo In perutninarstvo. ker si za-morejo le v teh panogah pridobiti potrebno praktično vaio in izvedenost več ali manj tudi pri vsakem hišnem gospodinjstvu. ki razpolaga s potrebnim hišnim vrtom. Stanje pouka na obrtno-nadaljevalnih šolah v Ljub I lani. Pouka na teh šolah ni bilo od 1. 1914. Naposled se je vsled raznih interpelacij in deloma tudi zanimanja obrtnikov, vajencev in učiteljstva odločil odbor obrt-no-nad. šol začeti v letu 1920—21 s poukom. Mesečno uro je pripravljen hono-rirati za izprašano učiteljstvo po 80 K. za neizprašano samo po 65 K. • Na sestanku, katerega ie sklicalo zainteresirano učiteljstvo v ta namen, se je zedinilo na sledeče zahteve: 1.) Učiteljstvo u videva važnost takojšnje otvoritve obrtno - nadaljevalnih šol, da dobi obrtni naraščaj potrebnega teoretičnega znanja — zato je pripravljeno začeti s poukom. 2.) Za pouk je treba pedagoško in strokovno izobraženih učnih moči; zato smatra obrtno-nadaljevalno šolo kot samostojno panogo šolstva. Učiteljstvo, ki poučuje na tej šoli, dobi plačo po številu ur sorazmerno s plačo ljudsko-šolskega učitelja. Podlaga sorazmerju je vsakokratna temeljna plača z vsemi sedanjimi in novimi draeiniskimi dokladami ter 24 urno tedensko poučevanje v vsakdanji šoli. vendar ne sme znašati najmanjša plača od tedenske ure na mesec manj kot 80 K. 3.) Učiteljski zbori teh šol imajo pravico vsakega vajenca, ki se nekorektno obnaša in se ne pokorava Štatutom šole, takoj odvezali od pouka. 4.) Šolskih potrebščin je nabaviti toliko, da se pouk lahko vrši neovirano. 5.) Vodstva se morajo primerno nagraditi. 6.) Vodstvo dekliške obrtno-nad. šole pripade izpiašani učiteljici. 7.) Več kot 30 vajencev ne sme biti v vsakem razredu. V javnosti se kaže zahtevek po 80 K kot zelo velik, ker misli, da se honorar računa od 1 ure. Stavljen ie bil vsled tega sledeči predlog > Kvalificirano učiteljstvo zahteva od vsake učne ure 30 K, nekvalificirano 25 kron. Prejemki se procentualno zvišujejo z novimi poviški na temeljni plači in drag. dokladami. Predlog je po dolgem, zelo tehtnem dokazovanju slednjič propadel. Od odbora obrtno-nad. šol ie sedaj odvisno, ali začnemo s poukom jeseni; učiteljstva se pa tudi ne more siliti, da bi črpalo svoje moči na diktaturo od zgoraj in na zahtevo vsega spoštovanja vrednega in draginje nič občutečega obrtnega stanu. O velikem idealizmu za obrtno-nad. šolstvo merodajnih činiteljev začne učiteljstvo dvomiti v trenutku, ko mu prinese žvižgajoči vajenček račun in pripomni, da je dobil tekoči mesec napitnine samo 300 K. A. Irma Scheligova: K osnutku načrta za 4. razred meščanskih šol. „Učiteljski Tovariš" nam je prinesèl v svoji zadnji številki „Osnutek načrta za 4. razred meščanskih šol, kakor ga je sestavilo učiteljstvo deške mešč. šole v Mariboru. Predloženi osnutek je treba za dekliške meščanske .šole deloma spremeniti. Jeloma izpopolniti. Sprememba se tiče pouka v geometriii i» v geometrijskem risanju. Geometrija. Ponovitev snovi iz prejšnjih 3 let. Geometrijsko risanje. Odpade. Izpopolniti je treba pouk v prostoročnem risanju na dekliških meščanskih šolah v toliko, da se vadijo in sestavljajo "arodni motivi, da se goji narodna orna-nientika v svrho uporabe pri ženskem ročnem delu. ženska ročna dela. .Samostojno krojenje perila. Šivanje Parila s strojem. Krpanje enobarvnega °}aga z vzorci. Narodna vezenina: bela, wsana, zlata. Umetna ročna dela: moder- bela in pisana vezenina, ažuriranje, v°zlanje, mrežanje — Fiiet-Guipure. Qospodinjstvo. Zdrav, prijeten in lep dom. Stanovanje: spalnica, obednica, kopalnica, bolnica (domača lekarna), otročja soba. soba za tujce, kuhinja, shramba, klet. pralna kuhinja, podstrešje, dvorišče. Obleka. Obuvalo. Perilo. Vrt za zelenjad in za cvetice. Dolžnosti in lastnosti dobre gospodinje. Razdelitev dela in časa. Razdelitev in uporaba denarja, kuriva, luči. Inventar. Služinčad. Vzgojeslovje (na podlagi opazovanja). Razvoj otroka v predšolski in šolski dobi. Mladeniška in moška leta. Čutila. Navadni duševni pojavi. Duševne sile. Značaj. _ Iz naše organizacije. Skupne zadeve. 1. seja ožjega sosveta UJU, poverjeništvo Ljubljana, dne 9. sept. 1920. 1. Poverjenik naznani, da je v smislu sklepa širšega odbora imenoval kot urednika „Učit. Tovariša" tov. Ivana Dimnika. 2. V zadevi pasivne volilne pravice učiteljstva se je takoj izvršilo sklepe zadnjega deleg. zborovanja. Po došlih poročilih je ostal korak brezuspešen in je tako učiteljstvu kot vsemu uradništvu odvzeta pasivna volilna pravica. Treba je počakati ugodnejšega časa v dobi konsti-tuante. 3. V zadevi privzetja učiteljstva v skupno uradniško pragmatiko in v zadevi drag. doklad odposlale so se ponovne vloge z našimi zahtevami na vsa mero-ciajna mesta v Beograd. 4. V zadevi vpoklicanja našega referenta v ministrstvo prosvete se je urgi-ralo, da se reši ta za učiteljstvo in šolstvo v Sloveniji važna in nujna zadeva. 5. Glede nezakonito imenovanih okr. šol. nadzornikov na bivšem Kranjskem se soglasno sklene izjava, ki se jo priobči v „Tovarišu". Sklep je za vse članstvo UJU — poverj. Ljubljana obvezen. 6. Tov. Luznar poroča, da je dal za enkrat na račun članarine „Osrednji zvezi javnih nameščencev" 2000 K. 7. Poverjenik Jelene revidira sklep deleg. zborovanja, da se učiteljem, ki so v vladi, ne poveri nikaka funkcija v organizaciji. — Ožji sosvet razveljavlja na podlagi poslovnika ta sklep kot organizaciji škodljiv proti naknadnemu odobrenju širšega sosveta ozir. delegacije. 8. Tov. Gnus predlaga, naj pristopi UJU — poverj. Ljubljana k zadrugi „Zdraviliški Dom" s 5 deleži. — Predlog se sprejme. Društvene vesti. + Ljubljansko učiteljsko društvo zboruje v soboto, dne 25. septembra 1920 j ob pol 6. uri na šoli ori sv. Jakobu s tem j dnevnim redom: 1. Razsodišče v novih j društvenih pravilih. 2. Stanarina in ogrev j z ozirom na nove dekrete. 3. Okrajni šolski nadzornik in kompetenca njihovih imenovanj. 4. Predlogi in nasveti društvenega odbora. 5. Slučajnosti. K mno-gobrojni udeležbi vabi odbor. Iz Jugoslavije. — Boj z državo za nove plače od 1. sept. 1919 — in ne od 1. dec. 1919. Tov. Dimitriievič iz Beograda se ie odločil, da zahteva od države svoje zakonito pravo, ki ea ie država vsemu učitelistvu Jugoslavije pogazila. Stvar je sledeča — kakor poroča „Narodna Prosveta": Zakon o novih plačah je stopil v veljavo 26. avgusta 1919, t. j. z dnem, ko je bil objavljen v „Službenih Novinah", kakor je to določeno v zakonu samemu. Zaradi tega tečejo tudi plače učiteljstvu po tem zakonu od 26. avgusta 1919. Zaradi tehniške strani je za izvedbo določen ministrstvu prosvete rok 1. dec. 1919, do katerega roka i imajo najpozneje biti učitelji kraljevine SHS prevedeni na nove plače — računši jim nove plače od 26. avg. 1919. Kakor znano se je pa cela zadeva drugače izigrala: Namesto da bi se vzel 1. december 1919 kot rok do katerega se ima najpozneje izvršiti prevod na nove plače, se je vzel 1. december 1919 kot rok od katerega so računali nove plače, a prevod se je izvršil šele po nekaj mesecih. Očividno je. da je bil zakon napačno izveden in je bilo učiteljstvo materialno oškodovano o čemer smo že poročali. — Medtem se je pa dogodil slučaj, da je Državni svet, kot najvišja upravna instanca, stoječ strogo na zakonskih določbah, označil to postopanje kot protizakonito. — Na pritožbo tov. Birkoviča, ki ga je minister prosvete penzioniral v septembru 1919 s staro plačo še, je državni svet razveljavil to rešitev ministrstva prosvete, z motivacijo: da je imel minister pravico imenovanega upokojiti, da pa ni imel pravice ga upo- kojiti s staro plačo, ker ie zakon o novih plačah že stopil v veljavo (bilo je to v septembru 1919), zatorej ga ie bilo treba najprej prevesti na novo plačo, ki mu po službenih letih pripada in ga s to olačo upokojiti. To stališče najvišjega administrativnega sodišča je utrdilo pravico učiteljstva v tem pogledu in mi se s polnim razlogom nadjemo, da bo ostal Državni svet .dosleden pri svoii odločitvi in bo ori sedanjem reševanju v isti zadevi enako rešil pritožbo tov. Dimitrijeviča. — Po tej razsodbi ima vse jugoslovansko učiteljstvo pravico iztirjati od države še razliko od prejete plače za mesece september, oktober in november leta 1919 in plače, ki bi mu po službenih letih pripadala za te mesece na podlagi novega zakona o plačah. Z razsojenim, zgoraj navedenim slučajem ie led prebit! — Solidarnost glede imenovanja okr. šol. nadzornikov. Beogradska „Narodna Prosveta" prinaša izjavo ljubljanskega poverjeništva UJU v zadevi okrajnih šol. nadzornikov in dostavlja: „Mi pozdravljamo ovu borbu slovenačkih drugova proti klerikalnog mraka koji obaviia Slovenija, izveštavajuči ih. da če u toi borbi imati dalje našu punu solidarnost i pot-poru." • t ■ i — UJU Poverjeništvo Ljubljana je ponovno brzojavnim potom opozorilo me-rodaijne kroge (ministre Pribičeviča, dr. Kukovca, Udruženie v Beogradu itd.) glede zahtev slov. učiteljstva z ozirom na pragmatiko, drag. doklade itd. — Prejeli smo ta brzojavni odgovor: Pragma-tika odgodena, sedaj le draginjski dodatki. — Narodna Prosveta piše: Povodom vesti ouštenih od strane vlade oreko beogradskih listova. da če se materialno stanje činovništva u naikračem roku poboljšati. ustanju smo naše čitavce obave-stiti u sledečem: U vladi je načelno rešeno nitanie o.materiialnom ooboUšatiiu ' činovničkog položaja i odlučeno. da se traži ovlaščenje od parlamenta, da vlada to može sorovesti putem uredbe. Donoše-nju same uredbe mora prethoditi nalaže-nie finansiiskih izvoza za ookriče ovog izdatka, a kad se to okonča, usvojiče s6 uredba prema več spremjlenom i ranije objavljenom projektu, koji je naročita komisija izradila. U tu uredbu uči če učitelji u kategoriju državnih činovnika sa svršenom stručnom školom. koia se ravna eimnaziiskoi maturi Ministar prosvete g. Pribičevič izjavio je: da je briga učiteljska povodom ovoga — njegova briga. — Povišanje draginjskih doklad drž. uradnikom: Iz Beograda poročajo 20 septembra. Na sobotni konferenci finančnega ministra z ministrom za konstituanto, kateri so prisostvovali uradniki ministrstva za socialno politiko, ki so v stalni zvezi z uradniškimi poverjeniki, je bil izdelan definitiven načrt o povišanju prejemkov državnh nastavljencev. Ministrskemu svetu bo v četrtek predložen alternativen predlog izdelan no dveh raznih sistemih, vendar z enakim efektom. Celokupni prejemki za državne nastavljence se zvišajo za 10 odstotkov (pri samcih v višjih razredih) do 90 odstotkov (v nižjih razredih z mnogimi otroci). Pri či-novnikih z dinarsko plačo se povečajo dnevnice za približno 15 odstotkov. Drugi predlog je izdelan po sistemu dnevnic. Dosedanje draginjske doklade odpadejo in se uvedejo dnevnice za samske državne nastavljence do VI. čin. razreda po 60 K, do IV. po 72 K. do II. po 100 K na dan. Poleg tega se uvede posebna rodbinska dnevnica, in sicer za ženo in vsakega otroka po 12 K. Draginjske doklade uradnika v IX. razredu z ženo in 3 otroci bi torej znašale 60 + 48 K, t. j. 3240 K na mesec. Dodatki, ki jih zahteva ta predlog znašajo nad 200 milijonov dinarjev. Finančni minister predlaga v pokritje uvedbo novih davkov na avtomobile, kočije, klavirje ter povišanje trošarine na sladkor in takse na protokoliranje firm. Od finančnega ministra odobreno povišanje draginjskih doklad bo brez dvoma dobilo večino v ministrskem svetu.. — Druga veir o povišanju drag. doklad. Iz Beograda poročajo 18. sept.: Na seji ministrskega sveta je končnoveljav-no odločeno, da se vsem uradnikom in nameščencem v državi plača dodatek k draginjski dokladi dotlej, dokler ne bi stopil v veljavo novi zakon glede uradniških plač. Do tedaj se bodo izplačevali v razmerju z višino plače dnevno naslednji do- ! datki: pri plači do 1999 kron 25 dinarjev na dan; pri plači od 2000 do 2999 kron 28 dinarjev na dan; pri plači od 3000 do .3999 kron 32 dinarjev na dan; pri plači cd 4000 do 4999 kron 36 dinarjev na dan; pri plači od 5000 do 5999 kron 41 dinariev na dan; pri plači od 6000 do 6999 kron 43 dinarjev na dan; pri plači od 7000 do 7999 kron 45 dinarjev na dan. — Ministri Ku-kovec, Markovič in Kovačevič bodo podrobno izdelali odlok ter formulirali vsoto. ki bo prišla vpoštev v proračunu tega leta. Ta vsota bo znašala približno 500 milijonov dinarjev. Učiteliske dnevnice. »Narodna Prosveta" z dne 18. t. m. prinaša pod tem naslovom: Ministar prosvete pred pola-zak za Sarajevo naredio je da se neprestano održava veza sa odbonom ki le od-redien da izrada uredbu v činovmčikim dnevnicama, da se učitelji u pogledu dnevnica ne izdvajaju od ostalih činovnika. Povodom toga odmah je i pismeno dostavljeno toine odboru: da učitelji sa platom od 5000 dinara imajo istu dnev-nicu koju i viši činovnici. a ostali stalni učitelji dnevnicu nizih ukaznih činovnka; učitelji bez potrebnih kvalifikacija iinaju dnevnicu neukaznih činovnika. — Vrstovškovi nadzorniki. „Jutro" oriobčute iz Beograda sledečo brzojavko: Beograd, 18. septembra. (Izvirno noro-čilo.) Semkai je prispel ljubljanski poverjenik za prosveto dr. Verstovšek, da pojasni svojemu ministru postopanje pri imenovanju šolskih nadzornikov. Ker je bil minister prosvete tik pred odhodom v Sarajevo močno zaposlen, je trajal razgovor le nekaj minut. Minister je poverjeniku Verstovšku izjavil, da so njegova samolastna imenovanja šolskih nadzornikov neveljavna, ter mu je naročil, da najdalje do srede vpošjie terna predloge višjega šolskega sveta, na kar bo minister imenovanja izvršil. ' — Ob priliki koncerta ljubljanskega učiteljstva v Beogradu je policijska oblast kaznovala z globo pripravljalni odbor, ker ni bil koncert pravočasno prijavljen oblasti. Sedaj javlja „Narodna Prosveta". da je od oblasti kazen anulirana ter je vendar v tem slučaju zmagala pamet nad sv. Birokracijem. — lavno.žensko učiteljišče v Mariboru je končno izvojevano vkljub vsem Ver-stovškovim naporom. Na ukaz ministra Pribičeviča ie moral Verstovšek izdati potrebne odredbe za takojšnjo otvoritev ženskega učiteljišča. Žensko učiteljišče bo za enkrat priklopljeno moškemu. V prvi letnik bo sprejetih 40 gojenk. — Prosvetni cdsek v Novem Sadu ie ukinjen. Vse njegove funkcije ter urad-ništvo, ki je bilo doslej zaposleno pri tem odseku, preide k ministrstvu za prosveto v Beograd. Skrajni čas bi bil, da bi temu ukrepu sledili i drugi po ostalih krajinah. Mislimo v prvi vrsti na naše ljubljansko poverjeništvo za uk in bogočastje. Kar je mogoče v Novem Sadu. bi bilo mogoče tudi v Ljubljani* treba je le krepke metle! — Ljubljanske obrtne nadaljevalne šole so bile predmet interpelacije v ljubljanskem občinskem svetu dne 14. t. m. Občinski svetnik Mihevc je grajal, ker nima obrtni naraščaj že 6 let šole in zahteval. naj se te šole čimpreje zopet od-pro. Dr. Triller je povedal, da se bodo odprle obrtne nadaljevalne šole 3. oktobra, če bo mogoče dobiti 50.000 K od denarnih zavodov, obrtnih zadrug in od obrtne zbornice. Garancije pa mestna občina ne more prevzeti. — Prejeli smo sledeči dopis: Bliža se šolsko leto in že se pojavljajo prvi dijaki po ljubljanskih ulicah. V zadregi in stiski so. ker jim pri splošni stanovanjski krizi ni mogoče, da si najdejo stanovanje. V najtežjem položaju pa so naši dijaki iz Primorske, ker večinoma ne poznajo ne mesta in nimajo v njeri; nikakih zvez. In za te ubope diiake nrosimo naklonjenosti pri ljubljanskih gospodarjih in gospodinjah. Ne samo iz človeških czirov. ker so oni iz dežele, ki je za časa vojne nai-več trpela in ki sedaj naravnost ječi v trpljenju, temveč tudi iz narodnih ozirov. Primorci nimajo slovenskih šol in naša mladina mora pohajati v italijanske šole, ki m samo da so slabše ko naše. temveč ki so za naše diiake naravnost škodljive. Ker so te boine šole. ki imato glavni namen propagirati za Italiio in ubiti v mladih srcih naših dijakov vsak čut za lastno domovino. Resnica je sicer, da ie večina njih tako zdrava, d? bi nrestala tudi italijansko šolo brez. večje škode, toda mi smo tako mali, da ne smemo žrtvovati niti enega. Uvaže-vati pa je treba še eno. Italija je na pragu ••evolucije in po Trstu se dnevno preliva kri. Slab oče je. kdor bi brez ozira na redne poulične boje pošiljal svoje otroke v tako mesto. Apeliramo na Vaše srce ljubljanske gospodinje in gospodarji, da pokažete ubogim dijakom vso gostoljubnost, ki je časih med Slovani tako slovela. Bil bi naroden škandal, da ne bi Ljubljana, srce Slovenije, poznala svojih najbednejših. ki jih že dve leti bije italijanski bič. — Občni zbor slov. profesorskega društva. „Domovina" z dne 15. t. m. piše: Občni zbor slov. profesorskega društva, ki se je vršil v ponedeljek 13. t. m., se je izrekel za centralno organizacijo vseh profesorjev v naši državi in je odklonil predlog za savez posameznih društev. Občni zbor je bil precej buren in se je povedalo nekaj bridkih resnic na naslov Siran 4. UCrraUSK! TOVAHíS, dne 23. septembra lfcteü. višjega šolskega sveta. Zanimiva ie bila posebno točka o recenzentih, ki kaže, kakšne kapacitete presojajo naše šolske knjige. Višji šolski nadzornik Poljanec je ogorčen zapustil zborovanje." — Gospodinjski tečaj na liceju v Ljubljani. S 1. oktobrom 1920 se otvori na liceju gospodinjski tečaj, ako se zglasi zadostno število gojenk. Tečaj traja 10 mesecev. Gojenke naj se zglasijo do 24. t. m. v pisarni ravnateljstva, kjer dobe natančna pojasnila. — Na naslov višjega šolskega sveta. Iz krogov vpokojenih učiteljev smo prejeli : Dovolimo si vprašanje, zakaj se nam vpokojenim učiteljem ne izplačajo pokojninski prejemki tudi že prvega, ampak šele drugega vsakega meseca? To štev- 3 krone> st°P-' 2- štev- 5 kron' — OOiSKl IlSl. n ^ l. „ pošla, n. „ 2. „ 8 „ - III. 1. 6 kron, IIL 14 K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron. KLOPI dvosedežne, Rettigovega sistema ima v zalogi Obrtna centrala v Ljubljani, Sodna ulica 11.