© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 O pojasnjevalni razlagi (v ustavnem pravu) Marko Novak Article information: To cite this document: Novak, M. (2018). O pojasnjevalni razlagi (v ustavnem pravu), Dignitas, št. 53/54, str. 96-100. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/53/54-6 Created on: 07. 12. 2018 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 96 DIGNITAS n Teorija in filozofija prava 12 1. Splošno o rezultatih razlage Teorija pravne razlage se ukvarja z različnimi izidi ali rezulta- ti procesa razlage. Izid razlage je določen pravni pomen, ki ga v procesu razlage razberemo iz besedila neke pravne določbe. Tako na splošno ločimo tri tipe izidov razlage: dobesedno (tudi dekla- rativno), zožujočo ter razširjajočo razlago. 3 Ti se razlikujejo glede na obseg, s katerim se končni pomen izida procesa pravne razla- ge (ne) oddalji od običajnega ali navideznega pomena pravnega besedila, ki je bilo predmet razlage. Načeloma ima vsaka stranka v pravnem postopku in sicer pravico razlagati določeno besedilo v obsegu, ki se ji zdi primeren, ter pri tem razlagati neko besedilo bodisi dobesedno, zožujoče ali razširjajoče. Toda, kakšen je pravi obseg pravnega pomena določene pravne določbe v nekem po- stopku, bo seveda ugotovilo šele sodišče kot avtoritativni razlaga- lec pravnih norm. 4 O dobesedni (deklarativni) razlagi govorimo tedaj, ko je nor- modajalec zapisal točno tisto, kar je bil njegov namen (idem dixit quam voluit), pri čemer razlagalec potrjuje prima facie pomen pravila, tako da ugotavlja, da ta ustreza izvirnemu namenu normo- dajalca. 5 Primer si poglejmo glede določbe Šahovskega društva, ki npr. v prvem členu določa: »Vsak igralec šaha lahko postane član 1 Prispevek je bil predstavljen na 3. mednarodnem simpoziju iz teorije prava in pravne argumentacije na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici, dne 11. 11. 2011. 2 Izredni profesor na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. 3 Glej npr. M. La Torre, E. Pattaro, M. Taruffo, Statutory Interpretation in Italy, v: N. MacCormick, R. Summers, Interpreting Precedents, Dartmouth (1991), str. 218–219. 4 M. Novak, Uvod v pravo, Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici (2010), str. 348. 5 La Torre, E. Pattaro, M. Taruffo, op. cit., str. 219. O pojasnjevalni razlagi (v ustavnem pravu) Marko Novak 06-Novak.indd 96 23.5.2012 21:45:30 97 DIGNITAS n O pojasnjevalni razlagi (v ustavnem pravu) društva.« 6 V zgornjem primeru bi to enostavno pomenilo, da vsak- do, ki igra šah, lahko postane član Šahovskega društva. 7 Obstajajo pa primeri, ko takšna dobesedna razlaga ni mogoča. Tedaj uporabimo naslednja tipa korektivne razlage: zožujočo ali razširjajočo razlago. Za zožujočo (restriktivno) razlago gre tedaj, ko je normodaja- lec v pravnem pravilu zapisal več, kot je bil njegov namen, pri če- mer izid razlage omejuje prima facie pomen pravnega pravila na izvirni namen normodajalca (plus dixit quam voluit). 8 V gornjem primeru bi to pomenilo, da bi člani Šahovskega društva postali le tisti igralci šaha, ki so formalno rangirani glede na različna šaho- vska tekmovanja, kar bi pomenilo, da bi včlanitev v takšno dru- štvo preprečili vsem igralcem šaha, ki niso formalno rangirani na različnih tekmovalnih lestvicah. 9 Druga možnost korektivne razlage je razširjajoča (ekstenzivna) razlaga. Tu je normodajalec izjavil manj od tistega, kar je bil nje- gov namen, zato razlagalec presega prima facie pomen besedila ter ga razširja na izvirni namen normodajalca (minus dixit quam voluit). 10 Glede na gornji primer bi takšna razširjajoča razlaga po- menila, da bi vključitev v šahovsko društvo dovolili vsem, ki po- znajo šahovska pravila, četudi sami še nikoli niso igrali šaha, a bi se ga želeli naučiti. 11 2. Pojasnjevalna razlaga kot rezultat razlage Toda v nasprotju s klasičnim pogledom pravne teorije na rezul- tate razlage menimo, da se ti z dobesedno, razširjajočo ter zožujo- čo različico ne izčrpajo. 12 Še posebej, ko gre za razlago temeljnih pravic ali pravnih načel v ustavnem in drugem pravu, menimo, da je treba govoriti o posebnem tipu rezultata razlage. Tega bi lahko imenovali pojasnjevalna razlaga. To bomo analizirali in pojasnili na primeru razlage načela demokratičnosti iz 1. člena Ustave 13 iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-109/10, 14 v kateri je Ustavno sodi- 6 A. Peczenik, Law as Reason, Dordrecht (1989), str. 388. 7 M. Novak, op. cit., str. 347. 8 La Torre, E. Pattaro, M. Taruffo, op. cit., str. 218. 9 A. Barak, Purposive Interpretation, Princeton University Press (1999), str. 16. 10 La Torre, E. Pattaro, M. Taruffo, op. cit., str. 219. 11 A. Barak, op. cit., ibid. 12 Tu se sicer ne spuščamo v razsežnosti t. i. teleološke redukcije kot svojevrstne določitve izjeme v nekem pravnem pravilu. 13 “Slovenija je demokratična republika.” 14 Uradni list RS, št. 78/11. 06-Novak.indd 97 23.5.2012 21:45:30 98 DIGNITAS n Teorija in filozofija prava šče odpravilo poimenovanje Titove ceste v Ljubljani. V tem prime- ru se je Ustavno sodišče sklicevalo na človekovo dostojanstvo kot del načela demokratičnosti. Poskusimo torej, ali rezultat razlage, na podlagi katerega ugo- tovimo, da v okvir načela “demokratične republike” spada podna- čelo “človekovega dostojanstva”, lahko pojasnimo s katerim izmed klasičnih rezultatov razlage. Najprej poskusimo, ali je moč podnačelo človekovega dosto- janstva najti v načelu demokratične republike s pomočjo dobe- sedne razlage. Dobesedno razumevanje besedne zveze ‘demo- kratična republika’ bi pomenilo zgolj to, da gre za demokracijo (gr. demos kratein), torej vladavino ljudstva, in republiko (lat. res publica) kot javno stvar. V svoji ozkosti dobesedno razumevanje načela demokratične republike prav gotovo pomensko ne vodi tako daleč, da bi lahko ugotovili, da vsebuje tudi podnačelo člove- škega dostojanstva. Kaj pa zožujoč rezultat razlage? V tem primeru bi ugotovili, da je ustavodajalec izrazil več od svojega namena, zatorej mora razlagalec prima facie besedilo skr- čiti. Tu bi torej hipotetično razlagali demokratično republiko zožu- joče kot npr. tisto, ki dopušča le oblike neposredne demokracije – in ne tudi posredne. Od omenjenih rezultatov razlage bi v našem primeru bila še najbližja razširjujoča razlaga. V takšnem primeru bi torej razlaga- lec moral k prima facie pravnemu besedilu še nekaj dodati, da bi dosegel izvirni namen ustavodajalca. V tem smislu bi morali sesta- viti naslednji diagram: Diagram 1: Razširjajoča razlaga načela demokratične republike demokrati na republika lovekovo dostojanstvo 06-sl1.pdf 5/15/12 1:47:35 PM 06-Novak.indd 98 23.5.2012 21:45:31 99 DIGNITAS n O pojasnjevalni razlagi (v ustavnem pravu) Toda, ali termin 'člokovekovo dostojanstvo' res razširja pomen termina 'demokratična republika' ali pomeni le njegovo pojasni- tev? Odgovor na to vprašanje je ključen za ugotovitev, ali poleg klasičnega nabora rezultatov razlage obstaja še nek dodatni. Da bi odgovorili na gornje vprašanje, si pomagajmo z nekim drugim hipotetičnim pomenom, ki se bolj zdi rezultat razširjujo- če razlage načela demokratične republike. Tega nato primerjamo s človekovim dostajanstvom, da bi ugotovili njuno podobnost ali različnost. Izbrani razširjujoči pomen demokratične republike bi npr. bil – v skladu s potencialno novelo URS –, da tretjino ustav- nih sodnikov imenuje Sodni svet kot posredno demokratično telo poleg Državnega zbora in Predsednika republike kot neposredno voljenih državnih organov. Razširjujoča narava razlage je v tem, da prima facie pomen demokratične republike razširimo tudi na tisti državni organ, torej Sodni svet, ki ni neposredno voljen s stra- ni ljudstva, temveč s strani Državnega zbora (oblika posredne de- mokracije) ali celo s strani sodnikov (oblika posredno-posredne demokracije). Pomenska različnost med 'človekovim dostojanstvom' in 'ime- novanjem ustavnih sodnikov s strani Sodnega sveta' glede na nače- lo 'demokratičnosti republike' je v inherentni, neločljivi povezavi človekovega dostojanstva z demokratično republiko, kajti človek ali ljudstvo, ki nima človekovega dostojanstva, ne more vladati (gr. demos + kratein). Pri tem je zgoraj omenjena potencialna funkcija Sodnega sveta (le) posredno izvedena iz načela demokratičnosti. Tako gre v slednjem primeru za razširjujoč rezultat razlage načela demokratične republike, v prvem primeru pa za pojasnjevalni re- zultat razlage tega ustavnega načela. Pri pojasnjevalni razlagi gre tako za nekakšno modifikacijo dobesedne razlage ali njeno pojasnitev, saj je v primeru zelo ab- straktnih pravnih norm, kot so pravna načela in ustavne pravice, dobesedna razlaga nekako nesmiselna oz. presplošna za neposre- dno uporabo. Zato razlagalec pri tem nekako potrdi prima facie pomen pravnega načela ali ustavne pravice, tako da v njem najde neko ožjo plast načela, ki pa še vedno ustreza izvirnemu namenu normodajalca (v našem primeru ustavodajalca). Zato v tem pri- meru ne gre za tavtologijo, češ da izraza 'pojasnjevalna' in 'razlaga' pomenita eno in isto stvar. 06-Novak.indd 99 23.5.2012 21:45:31 100 DIGNITAS n Teorija in filozofija prava Diagram 2: Pojasnjevalna razlaga: prima facie namen se pojasni Podoben pristop k dodatnemu pojasnjevanju ustavnega prav- nega načela – ne k njegovi razširjajoči razlagi! – je Ustavno sodišče RS zavzelo pri razlagi 2. člena Ustave, ki govori, da je Slovenija 'pravna država'. Tako je s pomočjo pojasnjevalne razlage ugoto- vilo, da načelo pravne države vsebuje številna podnačela, kot so načelo pravne varnosti, zaupanja v pravo, pridobljenih pravic, pri- čakovanih pravic, določnosti in jasnosti pravnih predpisov, pra- vičnosti, sorazmernosti. Tudi pri načelu socialne države je Ustav- no sodišče našlo določena podnačela, kot so socialna pravičnosti, solidarnost, pozitivna diskriminacija itd. 15 Za konec si sicer poglejmo vse možne razultate razlage izraza demokratična republika – glede na zgoraj razloženi novi dodatek h klasičnim metodam razlage: Diagram 3: Vsi možni rezultati razlage izraza 'demokratična repu- blika' 16 15 L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za državne in evropske študije, Lju- bljana (2002), str. 53–58. 16 Ta diagram je modifikacija Pavčnikovega diagrama. Glej M. Pavčnik, Teorija prava, GV Založba GV, Ljubljana (2011), str. 399. demokrati na republika lovekovo dostojanstvo 06-sl2.pdf 5/15/12 1:48:18 PM raz irjajo a razlaga: ustavne sodnike voli Sodni svet dobesedna razlaga: vladavina ljudstva pojasnjevalna razlaga: lovek.dostojanst. DEMOKRATI NA REPUBLIKA zo ujo a razlaga: le oblike neposredne demokracije 06-sl3.pdf 5/15/12 1:49:04 PM 06-Novak.indd 100 23.5.2012 21:45:31