, torek, 16.11.1982 CENA 9 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Št. 87 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Vode pobesnele t___iem nedeljskem de- u. rečne in potočne vode * »tej Gorenjski močno narasle 1 ponekod prestopile struge, polnile ceste in zalile kleti. Tudi utovi so pustofiili, zaradi česar I * *k> več cest zaprtih za pro- hba je v Kranju in na Kokri-iiHla nekaj kleti, prav tako so *to«rmki vdrli v več hiš v •kiovem. na Brnikih in v La-**ah, kjer so bili ogroženi tudi iz katerih so morali reše- * ti vino. Na gradbišču elek-"*ne Mavčiče je voda uničila * pon tonskega n»nstu. Voda je V Velesovem, na Brnikih, v Lahovčah in Praprotni polici se je narasel hudournik razlil po njivah in vdiral v hleve in kleti. — Foto: F. Perdan p Jesenice — 2e nekaj let se pojavljajo dileme, če je jeseniška Izolirka jeseniškemu gospodarstvu sploh potrebna in jeseniška Železarna želi, da se 100-članski kolektiv odseli z lokacije železarne. Prav zato je Izolirka kupila opuščen obrat v Dvorski vasi, vendar sedanji težki gospodarski položaj Izolirki ne omogoča. da bi vlagali sredstva za normalen potek proizvodnje. Kaj pravi vodja proizvodnje Franc Benedičič? »Proizvajamo fenoterm plošče, blazine na valoviti lepenki, na pergaminu, na Al foliji, na žični mreži, filce, izolacijske vrvi in mineralno volno v vrečah. Menimo, da bo v težki energetski krizi potreba po termični izolaciji vedno večja, še posebej, ker so naša stanovanja dokaj slabo izolirana. Za ogrevanje kubičnega metra stanovanjskega prostora porabijo na Švedskem 71,2 J%h fJoul na uro), v Nemčiji 83,7 J%h, v Jugoslaviji pa 293 do 418 J%h. Potrošnja izolacijskih materialov na 100 prebivalcev je v skandinavskih državah 627 kubičnih metrov, v Nemčiji 107, v Avstriji 69 kubičnih metrov in v Jugoslaviji le 39 kubičnih metrov. . Pri varčevanju imamo torej velike rezerve in zato bo potreba po izolacijski volni vedno večja. Ce bi se preselili v Dvorsko vas, kjer tudi ni železnice, bi poslali na trg 7.000 ton izolacijskih materialov manj. Izolirka predvideva letos znat- Zdravilo za delegatske slabosti Tudi na pragu tretjega mandatnega obdobja se v delu delegacij a za skupščine interesnih skupnosti ponavljajo stare slabosti — —-------- _ .. ----- Zdravila so znana, nov je le predlog za sklicevanje sej med de- ^^tarjevi na Tavčarjevi ulici v so pred šestimi tedni po-Kgh $treho,a dela niso dokonča Wk*ie neurje jih je obdarilo z \% nalivom, ki so ga prestrezali K ***odo, kar jo je pri hisi. N«lokalno cesto med Bistrico P hdbreziem Zaradi hudouren je bila več ur zaprta tudi I* od Cerkelj do spodnje K žičnice na Krvavec. Na P* Jesenko-Preddvor se je * ?Uz in vse dopoldne je zapo-r**e preprečevala promet '"Jezerskem. , .. hmni gorici, Podnartu, Lip-na Bledu je voda zašla v K' Boolavilo je cesto med Bo-■Sfc Bistrico in Bledom, v Jj* je hudournik začel izpod-** zemljišče ob tovarni. V >jah, Jelendolu in Lešah ^a vdirala v kleti, selška ^ je v Železnikih vdrla v ->ove kleti, tudi v Selcih m >vici jim ni prizaneslo. Pla- pustošili tudi na cesti ^ ~ Jelendol, kjer je možen e ^met z osebnimi avtomobili. < oa poti od Jesenic dp Pla-JPod Golico se je utrgal večji Vjflki plaz. Voda pa je zalilr I " Dobrava-Poljane-Z gor t^rje. V naselju Dašnjicaipn f*«ikih ie deroča voda poško-r«* gradbišče Tehnika iz Ij^ Loke. Zemeljski plaz je tudi cesto Zali log-Po-zaradi poplav pa je bila v K^jo dopoldne zaprta tudi V4 Škofia Loka-Železniki, Sora preplavila cesto pn [polni jeklenki ll *UAiM6e plina na Prim-K,tffl v goboto dopoldne PtHJvfaikar po plin s ku-RSn &SSlka 4. Čeprav je za ttJvilka 4 določeno K^i#vanie plina od včeraj l^liek) naprej, je na vse aitrieval, da plin nuj-PmmSTiPolne jeklenke *ttoonfttevilka štiri seveda i IfebiMn izkazalo pa se je P? bivša? počakal do po-Kiik« in doma iz zaloge ■hT naglici) prazno jek-P^te teni imel časa, da bi W*Kmmb Morda je še kdo, 1* ta hip brez plina in še Vjfekttpona?! A. Ž. ^ lovnim časom Tržič — Česa drugega kot to, da se stare slabosti v delu skupščin samoupravnih interesnih skupnosti tržiške občine nadaljujejo tudi v tretjem mandatnem obdobju, na posvetu, ki ga je prejšnji teden pripravila občinska konferenca socialistične zveze, niso mogli ugotoviti. Nekatere skupščine so namreč v pičlih osmih mesecih od spomladanskih volitev novih delegatov oziroma delegacij morale zaradi nesklepčnosti tudi po večkrat ponavljati sklice, prav nobena pa se ne more posebej pohvaliti niti s številnim niti z vsebinsko bogatim in delavnim odzivom delegatov. Osnovne pomanjkljivosti, že tolikokrat ponavljane, še veljajo. Delegacije za skupščine se v vseh sredinah ne sestajajo, ne pošiljajo delegatov, če pa jih, največkrat brez izoblikovanih stališč, kar je še posebej značilno za konference delegacij. V krajevnih skupnostih nimajo administrativne službe, ki bi organizacijsko vodile delo delegacij in jih spodbujale, da je dobro delo delegacij sestavni del samoupravljanja, pa »ne vede« tudi vprenekateri organizaciji združenega dela. Pogovori, posveti, izobraževanje delegatov, ki se še nadaljuje, v združenem delu doslej niso obrodili vidnih sadov. Sindikati celo ugotavljajo, da zainteresiranost za delegat-cl,r> nada, predvsem zaradi omejenih sredstev, namenjenih skupni porabi, na drugi strani pa tudi zaradi povsem strokovnih zatikanj. Na seje skupščin interesnih skupnosti prihajajo vsa mogoča gradiva, tudi republiška, bolj in manj zahtevna ter potrebna, le v Peku in BPT pa imajo posebno službo, ki jih podrobneje preuči in je sploh odgovorna za učinkovito delo delegatov v svoji sredini. S posveti, pogovori in drugimi oblikami spodbujanja bosta sindikat v združenem delu in socialistična zveza v krajevnih skupnostih nadaljevala. Večji uspeh pa pričakujejo tudi od pogovorov predstavnikov družbenopolitičnih organizacij z delegati v posameznih osnovnih sredinah, kjer najlažje vplivajo na odkrivanje in premagovanje slabosti. Nov delovni čas v združenem delu, s katerim se tesno povezuje tudi vprašanje prevozov, sproža tudi vprašanje najprimernejšega časa za sklicevanje skupščin interesnih skupnosti. Skupščine zunaj delovnega časa bjdo odslej najbrž še manj sklepčne, zato bi v sodelovanju z združenim delom kazalo čimprej razmisliti o dopoldanskih sklicih. Seveda pa bodo morale v tem primeru postati seje krajše, bolje pripravljene, delo v nj ih odgovornejše. , H. Jelovčan Ali je Izolirka potrebna Izolirka se usmerja z večjo kvaliteto v izvoz, zato bi bilo nesprejemljivo, ko bi proizvodnjo ukinili — Usposobitev nove tehnologije v Dvorski vasi no večji izvoz; surovine za mineralno volno so domače. Letos bomo uresničili plan prodaje milijon dolarjev na klirinško področje in 300.000 dolarjev na konvertibilno. Termoizolacija z mineralno volno je znatno bolj gospodarna kot izolacija z drugimi surovinami, saj ima mineralna volna več dobrih lastnosti. Kolektiv Izolirke se je odločil, da napravi plan minimalnega razvoja podjetja. Tako nameravamo postaviti skladiščni šotor, s čimer bi odpravili letno izgubo, saj nam precej neprimerno vskladiščenih proizvodov uničita dež in sneg. Drugo naložbo predstavlja zakladalna naprava, s čimer bi povečali proizvodnjo in kvaliteto, zmanjšali pa porabo koksa. Ne nazadnje bi se tudi delovni pogoji izboljšali. Kolektiv namerava do konca letošnjega leta povsem odpraviti primanjkljaj. Delovna organizacija Izolirka« meni, da je nesmotrno ukinjanje sedanje proizvodnje, saj se proizvodi Izolirke vedno bolj uveljavljajo. Nove tovarne uvajajo večinoma le tehnologijo s feno-liziranimi ploščami, zato bo proizvodov v razsutem stanju primanjkovalo. Z večjo kvaliteto proizvodov se obeta boljši izvoz, akumulativnost proizvodnje ie ugodna. Ne nazadnje pa bi bilo družbeno nesprejemljivo, da se proizvodnja ukine, tudi zato, ker je v Izolirki zaposlenih sto delavcev z Jesenic in okolice.« D. Sedej V SREDIŠČU POZORNOSTI Več ali manj stopicanje na mestu Nobenih dobrih ocen, da se je v zadnjih dveh letih od zadnje skupščine Zveze klubov zdravljenih alkoholikov za Gorenjsko kaj spremenilo, niso mogli povedati delegati iz enajstih klubov, kolikor jih je trenutno na Gorenjskem. Zato pa je bilo toliko več kritičnih besed, ki tudi stanja v našem odnosu do alkoholizma ne bodo spremenile. Bitka se kot vedno ne začenja pri kurativi, ki jo klubi pravzaprav predstavljajo, čeprav ne gre zanikati tudi njihovega vpliva pri preventivi. Ta pa, kot vemo, bolj temelji na pred leti sprejetem in kasneje nekajkrat potrjenem republiškem akcijskem programu boja proti alkoholizmu in narkomaniji, v praksi pa se tega boja bolj ali manj otepamo. Kako bi si sicer drugače razlagali, da so v Sloveniji le redke občine sploh sprejele svoj občinski program, med temi izjemami je tudi kranjska občina, toda uresničevanje nalog iz programa je spet poglavje zase. Prav tako si le redke delovne organizacije ne zatiskajo oči pred dejstvom, da na storilnost, na nesreče pri delu, na bolniško odsotnost alkoholizem nima ravno majhnega vpliva in,so zato tudi že marsikaj storili. Tako kot že nekajkrat doslej so gorenjski klubi zdravljenih akoholikov, ki so po svoji organiziranosti in povezanosti z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v slovenskem merilu nekaj posebnega, z vso pravico opozorili, da se zdravstvo še vse premalo vključuje v zdravljenje posledic alkoholizma. Delno je za tak odnos kriv že program študija na medicinski fakulteti, česar niti dekan te fakultete, ki se je udeležil kranjske skupščine, ni zanikal. Zaradi tega kasneje zdravstveni delavci- nimajo veliko zanimanja za delo v klubih in premalo je dispanzerskih skupin za zdravljenje alkoholizma. Prav tako tudi niso bile izpolnjene obljube in sklepi, po katerih naj bi se k enotnejši doktrini zdravljenja alkoholikov priključila tudi Psihiatrična bolnišnica v Begunjah, zaradi česar, vsaj tako je bilo na skupščini ocenjeno, rehabilitacija stagnira. Na skupščini v Kranju je eden od delegatov izrazil mnenje, da v naši z akoholom načeti družbi klubi kot oblika boja proti alkoholizmu stagnirajo zaradi brezbrižnosti. Besede so hude in ostre, pa bržkone kar ustrezajo resnici. Dokler se%odo v delovnih organizacijah pogovarjali o alkoholizmu šele, kadar se sestanejo disciplinske komisije, dokler bo splošni zdravnik odpravil očitnega alkoholika le z napotnico in receptom, dokler bo delavec kaj hitro dobil oznako, da je alkoholik, vodstveni delavec pa ne — dotlej bomo verjetno v boju proti alkoholizmu ob peščici bojevnikov bolj ali manj stopicali na mestu. ^ ^ 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije: Izhod v samoupravljanju 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije zaokrožil sklepe republiških sindikalnih kongresov — Predsednik jugoslovanskih sindikatov Bogoljub Nedeljkovič in predsednik predsedstva GK ZKJ Mitja Ribičič strnila politični program sindikata • Kongres jugoslovanskih sindikatov ni mogel mimo kriznega obdobja, ki ga zdaj preživlja naše gospodarstvo. V razpravah so iskali izhode Beograd — V razpravah pred 9. kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije in na minulih republiških kongresih je bilo sprejetih nekaj temeljnih sklepov, ki zaznamujejo prihodnja prizadevanja sindikatov. Čeprav se nekako izgubljajo v resolucijah, govorih in besedah, jih na kratko lahko strnemo v štiri točke: sindikat se bo boril za dobro upravljanje in pošteno delo, prizadeval si bo za nagrajevanje po rezultatih dela, terjal vestno gospodarjenje z družbeno lastnino in kot merilo upravljanja upošteval ekonomske zakonitosti ter razvijal samoupravno odločanje o dohodku in ustvarjeni presežni vrednosti. • Predsednik jugoslovanskih sindikatov Bogoljub Nedeljkovič je v uvodnem govoru opredelil temelje razvoja, ki jih podpira tudi sindikat. Poudaril je bistveno družbeno vprašanje, uresničevanje gospodarske stabilizacije, ki ga morajo delavci rešiti z lastnimi močmi in s trdnim samoupravljanjem. Povečati bo treba produktivnost dela in ustvariti več dohodka, saj je to ne le pogoj za hitrejši družbeni razvoj, temveč tudi možnost zaposlitve mladih strokovnjakov. Most s krajšo zamudo Tržič — Različna ugibanja, dvomi in tudi kritike občanov, ali bo most čez Tržiško Bistrico v industrijski coni usposobljen za promet do 15. decembra ali ne, vsekakor terjajo jasen odgovor. Resnično gre za rahel odmik od pogodbenega roka. Izvajalec obnove mostu SGP Gradbinec, tozd Gradbena operativa Tržič, je namreč pri varjenju nove konstrukcije na obstoječo ugotovil, da so stari jekleni nosilci preveč dotrajani in bo zato potrebno spremeniti tehnološki postopek. To pa zahteva dvanajst dni več dela. Zima je pri delu ne bo motila, tako da bo most decembra lahko prenesel, sicer z nekaterimi omejitvami za težja vozila, dokaj živahen promet skozi industrijsko cono. Sposobnost obstoječe jeklene konstrukcije bi izvajalec del lahko že prej preveril, so v petek kritično pripomnili člani tržiš-kega izvršnega sveta. Zavzeli so se, da do več kot dvanajstdnevne zamude nikakor ne sme priti, od investitorice obnove, občinske komunalne skupnosti, pa so zahtevali podrobnejšo obrazložitev vzrokov zakasnitve. jj j iz takega stanja. Enoglasno so se izrekli za stabilizacijo, intenzivnejše vključevanje v mednarodno menjavo dela in samoupravljanje. O tem je predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič dejal: »Samoupravljanje je postalo last slehernega delavca, v praksi je postalo sila, ki jemlje podedovane položaje tistim, ki so odločali v imenu delavcev in skušali ohraniti svoje monopolne položaje. Odtod napadi na samoupravljanje.« 0 razlogih, ki so državo privedli v težak gospodarski položaj, je dejal: »Danes vsi kritiziramo to politiko in iščemo krivce za zadolževanje v preteklosti, za vlaganja v gospodarstvo na temeliu še včeraj cenenih, a danes dragih kreditov ... Mislim, da ni potreba preveč kritično gledati na naglo preobrazbo naše družbe, še mani pa zanikati velikanske uspehe, ki jih je Jugoslavija dosegla v družbenem razvoju. S svojimi strukturnimi problemi se namreč Jugoslavija teže prilagaja novi stvarnosti kot na primer razvite kapitalistične države.« Ob poudarjanju samoupravne vloge delavca v družbi je beseda nanesla tudi na nedavne ukrepe ZIS. »Ker smo dolga leta porabili preveč v imenu bodoče akumulacije tujih in domačih posojil, so bili nujni drastični ukrepi, ki so pretresli našo javnost. Vse, kar je zdaj nujno treba uravnavati z administrativnimi ukrepi, imamo za prehod v razmere, ko bomo vse to veliko učinkoviteje urejali po samoupravni poti. Državni organi imajo namreč po ustavi posebno odgovornost in morajo posredovati, če gre za motnje v družbeni reprodukciji. Nihče, ki ne more ali noče s samoupravnimi sredstvi prevzeti odgovornosti za boljše in temeljitejše urejanje razmer, nima pravice kritizirati sedanjih in bodočih nujnih ukrepov države,« je poudaril Mitja Ribičič. D. 2. 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVUANJE TOREK, 16. NOVEMBRA 1912 r Slovenci na Koroškem Pravice nezaposlenih Premalo za razvoj obmejnega področja Konec novembra bo koroški deželni zbor sprejel proračun za leto 1983, ki predvideva izdatke v viSini 9.585.525.000 šilingov. 670 milijonov šilingov je namenjenih za krepitev * koroškega gospodarstva, od tega pa le 15 milijonov šilingov za razvoj obmejnih področij, kar znaša nekaj nad 2 odstotka celotne vsote. »Znano je, da so obmejna področja in celi deli Južne Koroške gospodarsko slabše razviti, prav tako pa so skoraj vsa večja podjetja na tem območju v težavah, zato upravičeno trdimo, da je teh 15 milijonov premalo za pospeševanje razvoja obmejnih področij,« je zapisal v zadnji številki Slovenskega Vestnika predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem JN2. FELIKS WIESER. Ljudje tega območja bodo gospodarsko krizo še bolj občutili, prav tako pa je treba računati, piše Wieser, da zaradi bližnjih parlamentarnih volitev aprila prihodnje leto stranke še marsikaj prikrivajo. Zveza slovenskih organizacij je zadnja leta vložila veliko naporov, da bi na Koroškem in Južnem Koroškem uveljavili policentrično zasnovo razvoja in na centralistično, kar neenakost še povečuje. Razvijati je treba zadružno gospodarstvo, zasebno gospodarstvo in mešana avstrij-skojugo slovanska podjetja, ki ustvarjajo dodatna delovna mesta. Zveza slovenskih organizacij ima pravico, da v imenu vseh Slovencev in ljudi na tem ob- Jesenice — Večkrat se sliši in razpravlja o pravicah brezposelnih, ki so prijavljeni pri skupnostih za zaposlovanje, češ da uživajo prevelike ugodnosti Res je, da so med resnično nezaposlenimi tudi taki, ki se izmikajo delu, več pa je in jih najbrž tudi še bo takšnih, ki prvič iščejo zaposlitev, ki bi se radi zaposlili, a nikakor ne morejo najti dela. Kakšne pravice imajo pri skupnosti za zaposlovanje tisti občani, ki iščejo in ne najdejo dela? Pravico do denarnega nadomestila imajo vsi tisti, ki jim delovno razmerje ni prenehalo po lastni krivdi, razen, če je prišlo do prenehanja iz zdravstvenih razlogov, zaradi zaposlitve delavčevega zakonca v drugem kraju ali zaradi sklenitve zakonske zveze v drugem kraju. Prav tako imajo pravico do nadomestila tisti, ki so delali najmanj devet mesecev brez presledka ali 12 mesecev s presledki v zadnjih osmih mesecih in tisti, ki so se prijavili skupnosti za zaposlovanje najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja. Denarno nadomestilo, ki ga je v jeseniški občini prejemalo 24 upravičencev, znaša 60 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v zadnjem letu pred prenehanjem delovnega razmerja. Pravico do denarne pomoči imajo tisti, ki se do konca prejemanja denarnega nadomestila niso mogli zaposliti in nimajo petnajst let delovne dobe. Prav tako imajo brez- poselni pravico do priprave na zaposlitev v oblikah usposabljanja in v jeseniški občini so te pravice koristili trije nezaposleni. Na Jesenicah so imeli lani tudi 246 upravičencev do štipendije iz združenih sredstev, kar znese skupaj 6 milijonov in 500.000 dinarjev in 42 upravičencev do razlike h kadrovski štipendiji. ^ g Pogovor o gospodarskih vprašanjih Kranj — V gosteh pri sindikatu kranjske Save in Iskre Kiber-netike so bili v ponedeljek, 8. novembra, predstavniki republiškega sveta in sekretarji republiških odborov sindikatov dejavnosti. Gostje, med katerimi sta bila tudi sekretar republiškega sindikalnega sveta Zdravko Krvina in predsednica gorenjskih sindikatov Ivanka Šulgaj, so se s sindikalnimi aktivisti in vodstvenimi delavci obeh tovarn pogovarjali o rezultatih gospodarjenja v triče-trtletju, o dejavnosti pri spreminjanju srednjeročnih planskih dokumentov, o načrtih za prihodnje leto, preskrbi z reprodukcijskim materialom, surovinami in izdelki za široko potrošnjo, o novem delovnem času in o varčevanju z energijo in surovinami. posledice gospodarske recesije. Zato predlagamo, piše inž. Fe- močju terja ukrepe, ki bi omilili >da predlagani liks Wieser, da dežela nameni več denaija za razvoj obmejnih področij, izdela predloge za pogajanja in sklenitev sporazuma o obmejnem sodelovanju s Slovenijo ter omogoči, da bodo sejemski sporazumi med Koroško in Slovenijo resnično služili tema deželama, ne pa podjetjem od drugod, Slovenija pa naj preveri možnost, da se maloobmejni promet v celoti izvzame iz zadnjin ukrepov jugoslovanske vlade. J. Košnjek Slovo od Brežnjeva Včeraj zgodaj popoldne so se v Moskvi poslovili od Leonida Iljiča Brežnjeva, generalnega sekretarja CK KPSZ in predsednika prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR, ki je umrl v sredo zjutraj. Velikega vodite-telja, ki je 18 let vodil sovjetsko partijo in državo, so pokopali v Aleji velikanov, ki leži med Leninovim mavzolejem in Centralnim delom kreme Ij-skega zidu in nosi ime »Zid komunarjev«. Brežnjev je deseti sovjetski partijski, državni in vojaški voditelj, ki je pokopan v Aleji velikanov. Pogreba so se udeležile pai^ tijske in državne delegacije z vseh delov sveta, med njimi tudi jugoslovanska delegacija. V njej so bili predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambo-lič, predsednik predsedstva ZKJ Mitja Ribičič, zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov in veleposlanik SFRJ v Sovjetski zvezi Miloj- ko Drulović. Takoj po prihodu v Moskvo je naša delegacija v domu sindikatov položila v Domu sindikatov ob krsto pokojnika venec in v imenu jugoslovanskih narodov in narodnosti izrekla sožalje njegovi družini ter sodelavcem. V petek pa je centralni komite KPSZ izvolil novega sekretarja sovjetske partije. Izbrali so Jurija Vladimine-vića Andropova. V razpravi so poudarili, da je tudi Brežnjev Andropova visoko cenil in je večkrat opozarjal na njegovo predanost partiji, mark-sistično-leninistično prepričanje in široko razgledanost ter delovne navade. Andropov je že do sedaj >pravljal odgovorne naloge -član politbiroja je bil od leta 1973, 15 let pa je bil vodja komiteja za državno varnost, na letošnjem majskem plenumu pa je bil imenovan tudi za enega izmed sekretarjev centralnega komiteja. Dobre in slabe izkušnje usmerjenega izobraževanja Učenci niso leni v prvih letnikih po-r, kar Peter Finžgar, ravnatelj srednje kovinarske in cestnoprometne šole v Skolji Loki, meni, da slabši uspehi učencev v manj zahtevnih vzgojnoizobraževalnih programih, zlasti skrajšanih, niso samo posledica njihovih skromnejših predznanj ali lenobe, ampak predvsem odsotnosti stroke in praktičnega pouka v prvem letu, zaradi česar učenci izgubijo tudi motivacijo za osvajanje teoretičnih znanj Skofia Loka - Šola stoji in pade z učiteljem. Stara resnica velja tudi v preobraženi, usmerjeni srednji Šoli, ki od učiteljev terja nove naloge, ustvarjalne moči, pri tem pa, kot radi potožijo, skoraj nikogar razen njih samih, posebno ne skrbi, ali jim bodo kos ali ne. Da ne bi posnemali le preveč splošnih zaključkov ocene, smo o izkušnjah prvega in četrtine dmgega leta usmerjenega izobraževanja povprašali v srednji kovinarski in cest-noprometni šoli v Škofji Loki ravnatelja Petra Finžgarja. Nekateri poznavalci, predvsem iz združenega dela, očitajo, da so vzgojnoizobraževalni programi vsebinsko preveč ozki in razdrobljeni. »Tako trditev za našo šolo v obeh usmeritvah zavračam. V kovinarski res ločimo šest smeri, po starem poklicev, ki pa se med seboj toliko razlikujejo, da zahtevajo v zadnjem letu šolanja različne pristope. Za primer vzemimo avtomehanika, monterja energetskih naprav ali pa oblikovalca kovin. Njihovo delo ima prav malo skupnega, mar ne/ V cestnoprometni usmeritvi izobražujemo samo eno smer, voznika-av-' mehanika. Žal je v njej premalo V- samo dva oddelka na letp. ^ vanjo Vključujejo predvsem učenci, ki se niso mogli odločiti za noben drug program. Letos so razmere nekoliko ugodnejše, tudi po uspehih učencev iz osnovne šole.« »Če že govorimo o drobljenju, mislim, da gre prej za razdrobljenost šol kot programov. Za kovinarsko usmeritev to sicer ne velja, čeprav jo imamo v Skofji Loki, Kranju in na Jesenicah, ker so potrebe povsod dovolj velike, in je povsod dovolj vpisa. Razdrobljenost je nevarna IMAŠ SOGOVORNIK Kje se izgublja zdravstveni dinar Kranj — Na 9. kongresu Z vez* sindikatov Jugoslavije je sodeloval tudi delegat iz Kranja dr. Franc Mezeg, zaposlen na zobni polikliniki osnovnega zdravstva Gorenjske. «a-cer pa predsednik občinskega sindikalnega odbora zdravstva in socialnega varstva. Zdravstvo, ki ga ni kongresu zastopa, je tesno povezano ......z gospodarstvom, dohodkom, samoupravljanjem ... S Francem Mezgom je tekla beseda o široki problematiki te družbene dejavnosti. Delavec zdravstvu namenja veliko denarja, zato zahteva tudi kvalitetne storitve. Toda pri obstoječih zmogljivostih zdravstva je težko vsem ustreči. Tako se oba, uporabnik in zdravstveni delavec, sprašujeta, kje se izgublja dinar, namenjen zdravstvu. »Izvajalci zdravstva,« pravi Franc Mezeg, »nismo nikaki zapra\-ljivci, pa vendar nam je vreča z zdravstvenim dinarjem vedno preplitva. Delovni človek namenja znatna sredstva v to vrečo, a storitve so pomanjkljive, zdravstveni delavci presl'abo nagrajeni, manjka nam prostorov za razvoj osnovnega zdravstva in še kaj. Zdravstveni dinar oglodajo številni posredniki. Veliko ga pobere tudi administracija. Razmišljali smo o neposrednejših stikih, da kroženje denarja ne bi siromašilo njegove vrednosti. Z delovnimi organizacijami sklepamo sporazume o neposredni menjavi. Slednja je resda šele v razvoju. < vendarle že dovolj daleč, da se kažejo prednosti tega sistema. Tu ni kroženja denarja od posrednika do posrednika, ni odtujevanja dohodka, tu so pristnejši samoupravni stiki. Sredstva za neposredno menjavo z zdravstvom delovne organizacije črpajo iz skladov skupne porabe Zaradi gospodarskih težav so le-ti vse bolj okrnjeni. Ker neposredni menjava ni le interes zdravstvenih delavcev, temveč zlasti uporabnika, ki ima tako celovitejši pregled nad svojim zdravstvenim varstvcm, se trudimo to izpeljati drugače/Skladov skupne porabe ne bi več bremenili, raie bi šel dinar za neposredno menjavo iz materialnih stroškov. To je kaj pak od visno še od dogovora.« Da ima delavec preskromen vpliv na delitev zdravstvenega dinarja, je krivo tudi nedograjeno samoupravljanje, zlasti delegatski sistem v zdravstvenih skupščinah. Premalo obveščeni in strokovno nepodko-vani delegati uporabnikov ne poznajo vseh potov denarja, ki namenjajo zdravstvu in tako večkrat pridejo žejni čez vodo. Fraac Mezeg pravi, d a je zaostanka samoupravnih odnosov kriv tudi sindika:. ki ie to področje nekoliko zanemaril. D. Z. Žlebir Zbor rezervnih vojaških starešin Radovljica — Predsedstvo občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin iz Radovljice je priredilo v sodelovanju z republiškim centrom za obrambno usposabljanje v Poljčah pri Begunjah zbor članov svoje organizacije v počastitev 30. obletnice delovanja zveze v Jugoslaviji. Na zboru, ki se ga je udeležilo po nekaj članov iz vsake krajevne konference ZRVS, je imel uvodni govor predsednik občinske konference Peter Zupan. Za njim je Predsednik izvršnega sveta radov-jiške občinske i&upščine Janez »mole govoril o gospodarjenju v ob-ini, sekretar komiteja občinske i čini konference ZKS v Radovljici ko Čop je govoril o trenutnih tičnih razmerah doma in v s vodja republiškega centra rambno usposabljanje Janko _.. pa je predstavil delo centra, ki so* ga ob koncu srečanja tudi ogled Več članom ZRVS so podeli a uspešno delo v organizaciji in po© pri njenem uveljavljanju po«fc občinska priznanja, vse člane m * nagradili z jubilejno značko Udeleženci srečanja so si tu& of^ dali obrambni mm domače pf izvodnje. Ciril R* takrat, ko je sameznih šol premalo učencev, kar jim onemogoča, da bi se v matematični Soli izobraževali v želeni smeri.« Ko ocenjujemo dosedanje izkušnje usmerjenega izobraževanja, nikakor ne moremo mimo učbenikov. Prvič zato, ker vseh še vedno ni, drugič pa, ker so zlasti za skraišane programe, preobsežni in prezahtevni. »Pomanjkanje učbenikov se pojavlja zlasti pri strokovnih predmetih za drugi letnik, še večji pa ie problem v skrajšanih programih, kjer naj bi bila učna metodologija oziroma sredstva najbolj dognana. Gre za učence, ki niso končali osmega razreda osnovne šole ali pa za učence, ki se nočejo učiti, ponavljalce lanskih prvih letnikov. Posebno težavo skrajšanega programa pa vidim v družbenem nepriznavanju tega programa, saj bo imel absolvent enak status kot delavec, ki se je po osnovni šoli takoj zaposlil in se priučil dela.« »Dotaknil bi se tudi skupne vzgoj-noizobrazbene osnove, ki je za vse slovenske učence enaka. To je res plemenito, če lahko uporabim ta izraz, vendar pa za vse ni enako sprejemljiva. Učenci se po osnovni šoli namreč še vedno nagibajo k staremu načinu vpisovanja in dela. Učbeniki so sicer napisani tako, da bi učenci za manj zahtevne programe obvladovali manj znanja, vendar pa bi pri tem morali dosledno spoštovati skupinsko delo v razredu in individualizacijo pouka. To pa je pri 36 učencih v razredu izredno težko, Če že ne nemogoče. Drugo težavo predstavlja tuj jezik v skupni vzgojnoizobrazbeni osnovi. Učenje tujega jezika eno leto je prav gotovo izgubljanje časa,denarja in naporov. Res je, da to pomeni možnost enakega štarta oziroma odločitve po prvem letu . usmerjenega izobraževanja. Res pa je tudi, da učenci, ki so se odločili za izobraževanje četrte stopnje zahtevnosti, že v osnovni šoli niso računali s tujim jezikom, ga zanemarjali in se ga ne uče tudi potem.« »Naslednje vprašanje je odsotnost stroke in praktičnega pouka v prvem letu. Ker učencev ne naravnamo na bodoča opravila, izgubijo tudi motiv za osvajanje teoretičnih znar\j, ki pa so nekatera seveda potrebna za oblikovanje celovite osebnosti. To se vidi po rezultatih praktičnega pouka v drugem letu, kjer kljub pomanjkljivi opremi in neprimernim prostorom v šolskih delavnicah učenci kažejo izredno zanimanje in dobre učne uspehe. Se pravi, da ne gre za £ \ ampak za naš pomanjkanje in lenobo učencev, napačen pristop motivacije.« . Kako pa na vse to gledajo učitelji? »Vedo, da je program zahteven, da so v razredih zelo različno sposobni učenci in da imajo premalo časa za individualno delo z njimi. Ce ugotavljamo, da premalo naredimo za slabše učence, potem ne naredimo ničesar za boljše, ki so naši bodoči proizvodni kapital, saj družba pričakuje boljše rezultate gospodarjenja prav v industriji. Še vedno pa se učenci z najboljšimi uspehi vpisujejo v družboslovje in naravoslovje.« So učitelji, če izvzamemo, da imajo premalo časa za individualno delo z učenci, strokovno dovolj usposobljeni za naloge reformirane šole? »Mislim, da. V naši šoli so pretežno novi učitelji, saj predmetov iz skupne vzgojnoizobrazbene .osnove prej nismo imeli ali pa so bili zastopani z manjšim številom učnih ur. Zavod za šolstvo prireja seminarje, na katerih učitelje zadovoljivo .oboroži* razen tega pa se dopolnjujejo in izpopolnjujejo še v šoli, med seboj.« Novi center sredpjega usmerjenega izobraževanja v Skofji Loki sodi med najbolje opremljeni P* vendar; kako je s prostori in sredstvi? »Razen za praktični pouk ** dobro. Imamo specializirane u&bf* za biologijo, kemijo, fiziko, obnat* in zaščito, od letos pa tudi * osnove- tehnike in proizvodnje. Upnice uporabljajo za vse tri ** kolikor jih je pod skupno streho, telji so isti oziroma med seboj povezani.« Kakšne pa so vaše izkušnje $ proizvodnim delom? »Z rezultati v prvem letniku šoli in v združenem delu zadovoljni. Posebno pa smo prvih ocen v drugem letniku, kjer * gre več za to, da bi učenec fiafitf delal v proizvodnji, ampak le * konkretna delovna opravila is bodečega poklica. Dober primer je o**-djarna v LTH, ki je temeljito r*f delala program proizvodnega ot* dosledno upoštevala meint« učencev na posameznih opravili » zato so bili rezultati več kot usod* Pri vključevanju učencev v pr^ izvodno delo običajno želijo orp^f zacije združenega dela dobiti štipendiste, ki bodo Čez dve, tri 1«« postali njihovi delavci in upravljala. Nekatere manjše pa pendiste rade vključijo v ve<>e k> lektive, da bi tam občutili u^f organizirane delovne sredine in pridobili znanja na sodobnejši tehn^ Morda bi dodali še piko na i? »Če vržemo rezultate na tehtna potem pomeni preobrazba srednvjs šolstva za našo panogo v fckofji Los. velik korak naprej, saj smo na družbene potrebe v kovinars* usmeritvi dobil, dovolj učencev Menim pa, da nenadno za nuna r. v ni samo plod reTorineampak t v, zavestne odločitve staršev m ^ cev za vključitev v smer. k: ;irr zagotavljajo štipendijo in delo, .. . . . -- - - " H: JelovSii " 16. NOVEMBRA 1982 GOSPODARSTVO .3. STRAN GLAi Pričakujemo umirjeno rast cen Kokre Kranj — Tozd Veleblagovnica Globus Janez Jaz-*e: »Naša naloga je, da obdržimo kvaliteto uslug in da povsod, lahko, zmanjšujemo stroške« bo vsaj nekaj časa nekaterih izdelkov primanjkovalo. To so predvsem fotomaterial, glasbila, kozmetika, športni artikli, nekatere vrste tekstila, talnih in drugih oblog in podobno. Med njimi so takšni, ki so bili že zdaj iz uvoza, pa tudi domači, ki bodo zdaj prvenstveno namenjeni za izvoz. Menim pa, da to ne bo dolgo trajalo, ker bodo morali uvozniki in proizvajalci dokr.j hitro urediti tovrstne odnose.« Torej ste glede prihodnosti optimisti. Pa vendar najbrž razmišljate o spremembah tudi v notranji organizaciji? »Naša naloga je, da obdržimo kvaliteto uslug in da povsod, kjer lahko, zmanjšujemo stroške. Preprosto povedano, prodajalci si ne moremo privoščiti nikakršnih napak in želimo, da kupec, če bi bil kdaj slabo postrežen, to zapiše v knjigo pritožb. Še naprej bomo obdržali brezplačno dostavo in montažo kupljenega blaga na domu. blagovnica Globus, ki je te-*organizacija združenega dela iafae Kranj, posluje deseto leto. Vfflni prebivalci Kranja in občine tadi Gorenjske dobro poznajo to ?cvno hišo. Med kupci o aroma Jkfevaki pa tudi niso redki iz Pijane in iz zamejstva. Ob <*ajih varčevalnih ukrepih srno se z direktorjem Globusa Jazbecem. ^Sikujemo lahko bolj umirjeno * hotnega prihodka, ali drugače •slano navaditi se bomo morali *aanjfe indekse oziroma pove: ft - k aj je možem in ženo, med očetom in Tudi odnosi med mo ^^ so že ustaljoni: spost- r^notermeds i o ^ d tere in TfSsoprijateljski ali pa so običajni prepi-troci vedo, čigava beseda pomeni v jmzadircnos^^ ična avt0riteta, oce ali mati. JfJZini vec, kdoje opraviti, kot zahtevajo starš., tJ'ddtsl dolžnostim lahko izmaknejo. Znane so tudi dolžnosti do družine: če jih otroci nimajo,so starši pač toliko bolj obremenjeni, čeprav so lahko otroci kos že mnogim delovnim dolžnostim. Otroci so v predpuberteti prijetni, še malo problematični, kot nekakšni majhni odrasli ljudje. Zlasti fantje so srečni ob očetovi avtoritativnosti in zaupanju v njihove zmožnosti. Iz radovednosti pridobijo mnogo znanj in spretnosti, s katerimi zlahka pomagajo staršem pri njihovih opravkih na vrtu, na polju, pri gradnji hiše, v kuhinji, pri pospravljanju. Veseli in ponosni so, da s starši lahko sodelujejo, razen tega pa se je mogoče že v veliki meri zanesti na njihovo odgovornost. Tako fant kot dekle v predpubertetni dobi lahko že z vso odgovornostjo poskrbita za mlajšega bratca ali sestrico, pripravita kosilo »do konca« ali poskrbita za goste, medtem ko mati ali oče sedita. Če je v družini navada, da otroci pripovedujejo svoja šolska in izvenšolska doživetja, bodo starši ob prijetnih pogovorih spoznavali, koliko novih in prijetnih stvari »jemljejo« v šoli in se ob svojih otrocih izobraževali še sami oziroma obujali spomine na čase svojega šolanja. Ugotavljali bodo tudi, kako se njihovi otroci pravzaprav hitro razvijajo, kako so že razgledani in kako obsežno je že njihovo znanje. Otroci v tem času že »iščejo svet zunaj domače hiše.« Prijateljstva, ki so predvsem izrazito tovariško obarvana, so zlasti polna »podvigov« — predvsem pri fantih, medtem ko so si dekleta zaupljive prijateljice. »Zaljubljenost« je brez pridiha spolnosti, medtem ko bo kasneje ljubezenski odnos često težak in zapleten. Predpubertetniki radi poslušajo nasvete starsev in to je sorazmerno zlat čas za vplivanje staršev na otroke. Antonija Habjan-Križaj Kvalitetnejši izvozni programi Z večjo proizvodnjo števcev bodo v Iskri Kibernetika lahko namesto 12 milijonov dolarjev letno iztržili na konvertibilnem trgu kar okoli 20 milijonov dolarjev — V pripravi so tudi drugi izvozno zanimivi programi, predvsem tehnološka oprema — Za naslednje leto planirajo okoli 30 milijonov dolarjev izvoza, večinoma na konvertibilne trge Kranj — Delovna organizacija Iskra Kibernetika je med redkimi delovnimi organizacijami pri nas, ki se lahko pohvali s 153-odstotnim pokritjem izvoza z uvozom in to konvertibilnim. V desetih mesecih letos so prodali na konvertibilnih trgih za 15,2 milijona dolarjev izdelkov, do konca leta pa naj bi po planu izvozili skupaj za dobrih 20 milijonov dolarjev. Treba je dodati še 5,5 milijonov dolarjev klirinškega izvoza. Plani izvoza za naslednje leto so seveda še dokaj večji. Od letošnjih planiranih 25 milijonov dolarjev naj bi vrednost izvoza drugo leto poskočila na 30 milijonov in morda celo več. Prav ta več pa je odvisen od prizadevanj in sposobnosti za velike izvozne posle, ki se obetajo. V Iskri sicer zagotavljajo, da si prizadevajo za vsak dolar izvoza, vendar pa bo na primer naloga, da drugo leto izdelajo 300.000 enofaznih števcev v vrednosti 4 milijone dolarjev obveznost, ki dvakratno povečuje dosedanjo proizvodnjo. Čeprav posel ob močni japonski konkurenci docela še ni sklenjen, pa v Iskri Kibernetika že resno razmišljajo, kako naslednje leto organizirati delo v tozdu Merilne tehnike, kjer bi sicer za tako povečano delo potrebovali do 200 novih delavcev več. Vedo pa, da za to ni nikakršne možnosti, zato preostane le prerazporeditev zaposlenih. Da takšni izvozni »skoki« niso nekaj nemogočega, so v Iskri že nekajkrat dokazali, saj na primer prav zdaj tozd Elektroopti-ka izpolnjuje izvozni program z začasno podaljšanim delavnikom na 10 ur. Sicer pa so prav števci Iskrin največji izvozni program, za katerega bodo letos s prodajo na konvertibilni trg iztržili 12 milijonov dolarjev, milijon dolarjev pa na klirinškem trgu. Največji odjemalec Iskri-nih števcev ostaja še naprej zahodnonemško tržišče, ki je kupec števcev v vrednosti 4 milijone dolarjev. To je glede kvalitete najzahtevnejše tržišče, za katerega se je seveda treba pošteno boriti ne samo s kvaliteto, ampak tudi z roki dobav in ne nazadnje s kvalitetno embalažo. Pri kvaliteti izdelkov si v Iskri poslej ne bodo dovolili nobenih odstopanj, saj je od tega največ odvisen prodor na tuje trge, zato imajo odslej Iskrini izdelki interni atest kvalitete. Ocena, da potrebujejo iz uvoza za 10 milijonov dolarjev repromateriala, če naj obdržijo sedanji obseg proizvodnje, le za nekaj odstotkov povečan v prihodnjem letu, spodbuja Iskro Kibernetiko k iskanju prodora na tuje trge še za nekatere druge proizvode. Udeleženci nedavne Iskrine konference o izvozu so nadvse laskavo ocenili tudi priložnostno razstavo dosežkov tozda orodjarne v Iskri Kibernetiki, ki z izdelavo tehnološke opreme ne dopolnjuje le Iskrinih, tudi sozdov-skih potreb po tehnološki opremi, pač pa se kažejo tudi dobre možnosti za izvoz. Ob tem je seveda posebno vprašanje tudi kvaliteta domačega repromateriala. saj jugoslovanska bazična industrija ne dosega kvalitete proizvodov, za kakršne je sicer odprt tuji trg. Do konca tega leta bo predvidoma zaključena 550-milijonska investicija v povečanje proizvodnje števcev, od tega več kot polovico investicijske vsote pomeni oprema. S to investicijo nameravajo v Iskri Kibernetiki povečati prodajo števcev na tuje od sedanjih 12 na 20 milijonov dolarjev. Ob tem pa ne skrivajo zaskrbljenosti, da je sedanje dokaj skromno investicijsko vlaganje, ki je manjše od skupne amortizacije, bolj podobno žaganju veje, na kateri sedijo. ^ ^ Ovce se vračajo na Jezersko Doseči nekdanji stalež Kmetijsko-živilski kombinat Gorenjske bo obrat na Jezerskem, kjer redijo plemenite telice za cerkljansko posestvo, prihodnje leto preusmeril za rejo plemenskih ovc jezersko-solčavske pasme — Na 38 hektarih pašnikov dovolj krme za trop od 300 do 350 ovac — Spodbuditi ovčerejo tudi pri kmetih in doseči nekdanji stalež izjemno plodne in primerne za težko dostopne alpske pašnike. KŽK-jev ovčerejski obrat bo vsekakor spodbudil rejo tudi pri jezerskih kmetih, saj je trop plemenskih ovac predviden kot »plemenski materijal« za vso Gorenjsko in ostalo Slovenijo. Na 38 hektarih pašnikov bo dovolj krme za 300 do 350 ovac. Če bi tudi kmetje za toliko povečali svoje črede, bi se približali nekdanjemu staležu in časom, ki veljajo za »zlato dobo« jezerskega ovčarstva. C. Zaplotnik Zgornje Jezersko — Nekdaj je imel vsak jezerski kmet od 30 do 50 ovac, danes jih imajo vsi skupaj dvesto. Ovčarstvo »umira«, pastirji so ušli v tovarne, le ovčarski bal spominja na razvito ovčarstvo na Ankovi, Virnikovi, Štularjevi, Mur-novi planini... Tako smo pred leti zapisali v časopis, in se vprašali — do kdaj tako? Res, kraj je v zadnjih desetletjih izgubil trdne gospodarske temelje. Nekdaj razvito žagarstvo je povsem izumrlo. Od sedemnajst kmetij je na prste ene roke mogoče prešteti tiste, ki napredujejo. Ni nenavadno, da ima kraj 200 prebivalcev manj kot pred petnajstimi leti, da se več kot 150 Jezerjanov vozi na delo v Kranj... Ohraniti življenje v hribovskem svetu, spodbuditi ovčerejo in govedorejo ter doseči, da bo tudi ta svet postal koristen za naš nadaljnji razvoj — to je bil klic politikov, gospodarstvenikov, kmetijcev sekretariatov za ljudsko obrambo. Nekateri so jim prisluhnili. Omenimo le ovčerejo: pri živinorejski poslovni skupnosti je bil ustanovljen odbor za ovčerejo, sprejeti so bili srednjeročni programi razvoja ovčereje v republiki in občinah (tudi v kranjski), izvršni svet je sprejel odlok o premijah, s katerimi bi spodbudili zanimanje za ovčarstvo. V tem smislu je treba tudi razumeti načrt Kmetijsko-živilskega kombinata Gorenjske in njegove temeljne organizacije Kmetijstvo. Ta namerava sedanji obrat na Zgornjem Jezerskem, kjer so redili plemenske telice za posestvo v Cerkljah, preurediti za rejo plemenskih ovc jezersko-solčavske pasme, telice pa naj bi zredili kmetje v Kokri in na Jezerskem. Tod so namreč še precejšnje možnosti, saj je obdelovalna zemlja slabo izkoriščena. Po zbranih podatkih se na vsakem hektarju plodne površine ne zredi niti eno celo govedo! Boljšo izrabo zemlje v hribovskem svetu bi dosegli tudi s ponovno oživitvijo ovčarstva, z rejo ovac jezersko-solčavske pasme, ki so omsg !)5?W -- Jugoslovanski ijvvu delavci v Avstriji Po podatkih, ki jih objavlja Slovenski vestnik, glasilo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, je v Avstriji 150.000 jugoslovanskih delavcev, od katerih jih je 96.000 v rednem delovnem razmerju. Oktobrska statistika pravi, da je 4000 Jugoslovanov brez dela, neuradni podatki pa govorijo celo o 9000 brez pose lmh. Med lanskim in letošnjim septembrom je zgubilo delo 15.000 Jugoslovanov, kar je 88 odstotkov vseh tujcev, ki so v tem letu v sosednji državi ostali brez dela. Jugoslovani imajo kar 61-od-stalni delež med vsemi tujimi delavci v Avstriji. Na Koroškem je trenutno 3600 jugoslovanskih delavcev (iz Slovenije zelo malo), kar je za 17 odstotkov manj kot lani. Predstavniki 130 jugoslovanskih klubov v Avstriji, ki so se zbrali v Celovcu, so poudarili, da položaj naših delavcev ni rožnat. Podjetja uporabljajo razne zvijače, da bi jih odpustila brez odpravnin. Največ problemov je na Predarlskem, kjer je zaposlenih 8000 Jugoslovanov. V sosednji Švici namreč odpuščajo avstrijske delavce, zato se pritisk na Jugoslovane stopnjuje. GLASI STRAN RADOVLJICA 8. seja zbora združenega dela radovljiške'občinske skupščine bo v sredo, 24. novembra ob 16. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Radovljica, Gorenjska 19. Dnevni red: — odobritev zapisnika zadnje seje — osnutek drufr>enega plana občine Radovljica za obdobje 1981 - 1985 — osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Radovljica v letu 1983 — osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Radovljica — pretilog za izdajo odloka o zavarovanju vodnih zajetij — informacija o uresničevanju politike odlikovanj SFRJ v občini Radovljica — predlog sprememb periodičnega delovnega načrta zborov Skupščine občine Radovljica — razrešitve in imenovanja — delegatska vprašanja 8. seja zbora krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine bo v sredo, 24. novembra ob 16. uri v mali sejni dvorani Skupščine občine Radovljica, Gorenjska 19 DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK, 16. NOVEMBRA 198! DOGOVORIMO SE Več pozornosti odlikovanjem Delegati vseh treh zborov bodo obravnavali informacijo o uresničevanju politike odlikovanj SFRJ v radovljiški občini — Dosedanje slabosti bo odpravila vrsta prednostnih nalog Dnevni red: — odobritev zapisnika zadnje seje — osnutek družbenega plana občine Radovljica za obdob je 1981 - 1985 — osnutek resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine Radovljica v letu 1983 — predlog sprememb in dopolnitev odloka o proračunu obđne Radovljica za leto 1982 (rebalans) — osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Radovljica — predlog za izdajo odloka o zavarovanju vodnih zajetij — informacija o uresničevanju politike odlikovanj SFRJ v občini Radovljica — predlog sprememb periodičnega delovnega načrta zborov Skupščine občine Radovljica — razrešit ve in imenovanja — delegatska vprašanja 8. seja ■ družbenopolitičnega zbora radovljiške občinske skupščine bo v sredo, 24. novembra ob 16. uri v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij občine Radovljica, Gorenjska 25 Podeljevanju odlikovanj posvečajo v radovljiški občini premalo pozornosti, zato je občinska komisija za odlikovanja in priznanja sestavila spisek prednostnih nalog, z uresničitvijo katerih bodo odpravili dosedanje slabosti. V vseh temeljnih sredinah še nimajo komisij za odlikovanja, v združenem delu le 30 odstotkov organizacij. Na nedelavnost komisij kaže število podanih predlogov, ki po letu 1979 močno upada. Tako je bilo leta 1979 podeljenih 121 odlikovanj, leta 1980 56 odlikovanj, lani je bilo podanih le 17 predlogov. Za primerjavo: v Sloveniji je bilo lani podanih 4.361 predlogov za odlikovanja. Na število podeljenih odlikovanj v preteklih letih so največkrat vplivali delovni jubileji delovnih kolektivov, torej so bili predlogi pripravljeni preveč kampanjsko. Redki so predlagatelji, ki načrtno in stalno spremljajo kadre in pripravljajo predloge za odlikovanja. Dosedanja slabost je tudi počasno reševanje predlogov za odlikovanja, saj od pobude do podelitve poteče tudi celo leto. Boljše delo na področju institucije odlikovanj bo zagotovila zavzetost vseh subjektov za doslednejše uresničevanje dogovorjene politike odlikovanj. V vseh temeljnih sredinah bodo osnovali komisije za odlikovanja. V bodoče bodo predlagali več mladih delavcev in strokovnjakov, zlasti novatorjev in racionalizator-jev, ki izstopajo s svojimi zaslugami. Bolj bodo upoštevali izjemne delovne uspehe, dosežene v krajšem časovnem razdobju. V vseh sredinah bodo uvedli evidenco o kandidatih za odlikovanja, ki jo bodo stalno dopolnjevali kakor tudi evidence o podeljenih odlikovanjih. Več pozornosti bodo posvetili kolektivnemu podeljevanju odlikovanj in v ta namen spremljali delo posameznih organizacij in društev. Da ne bo prihajalo do nepravilnih odločitev, bodo vsebinske obrazložitve pobud za odlikovanje obširnejše in konkretnejše. Obrazložitve za odlikovanja borcev NOV bodo zajele tudi delo in aktivnost po vojni. V radovljiški občini je bilo doslej odlikovanih le 35 odstotkov borcev NOV, zato bodo prihodnje leto pripravili predloge za odlikovanja za vse borce, ki doslej niso bili odlikovani, pa so jih s svojim povojnim delom in aktivnostjo zaslužili. Poslej bodo odlikovanja ob jubilejih praviloma podeljevali le enkrat, ob tem pa dajali prednost delovnim pred življenjskimi jubileji. Zgolj prenehanje opravljanja nekega dela, ne more biti vzrok za odlikovanje posameznikov. Posameznik bo lahko odlikovanje prejel po petih letih dela, naslednja praviloma po sedmih od podelitve predhodnega odlikovanja. Pri predlaganju za večletno uspešno delo bodo upoštevali postopnost pri izbiri vrste in stopnje odlikovanja. Predloge bodo pripravljali pravočasno, kajti le pravočasna izročitev odlikovanja doseže svoj popoln namen. Odlikovanja bodo svečano izročali v sredinah, ki so dale pobudo. O svečanostih bo obveščena širša javnost. Dnevni red: — tidobritev zapisnika zadnje seje — osnutek druiienega plana občine Radovljica za obdobje 1981 — 1985 — osnutek resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine Radovljica v letu 1983 — osnutek odloka o organizaciji in delovnemu področj u upravnih organov občine Radovljica — informacije o uresničevanju politike odlikovanj SFRJ v občini Radovljica — predlog sprememb periodičnega delovnega načrta zborov Skupščine občine Radovljica vtretjem tromesečju delegatska vprašanja Popravki občinskega proračuna Za delegate zbora krajevnih skupnosti je pripravljena dodatna obrazložitev popravka proračunskih odhodkov za letošnje leto, saj so na zadnji seji popravke proračuna sprejeli le kot osnutek izredni stroški ob nenadni smrti javnega pravobranilca. Za delovno skupnost upravnih organov Skupščine občine je predlagala odobritev dodatnih sredstev v višini 1,407.431 dinarjev in sicer za amortizacijo, kar pogojuje novi zakon o amortizaciji, za materialne stroške, ki so zaradi porasta cen krepko porasli in za dodatno namestitev dveh pripravnic. Pri sodniku za prekrške se po sklepu izvršnega sveta za začasno namestitev dveh sodnikov postavka povečuje 216.000 dinarjev. Pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja v proračunu niso bila odobrena celotna zahtevana sredstva, zato je prišlo do primanjkljaja, ki naj bi ga pokril dodatni znesek v višini 86.000 dinarjev. Postaja milice Radovljica je predvsem zaradi podražitev pogonskih goriv zahtevala dodatna sredstva v višini 220.000 dinarjev in predlagana je odobritev v višini 206 000 dinarjev, s čimer je upoštevano merilo do 25 odstotnega povečanja materialnih stroškov. Zahtevki regijskih organov so bili pregledani na regijski ravni. Za odobritev se jim prizna povečanje mase osebnih dohodkov do 18 odstotkov in povečanje materialnih stroškov do 25 odstotkov. Pri Temeljnjem sodišču Krmi so upoštevane nove namestitve doslej nezasedenihjnest, pri javnem Zaščita vodnih zajetij Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je pripravil osnutek odloka o zaščiti vodnih zajetij, katerega namen je zavarovanje pitne, termalne in zdravilne vode za preskrbo prebivalstva pisal varstvene ukrepe na obeh conah, prostorsko opredelitev pa bi določala urbanistična dokumentacija. Vsak novi dokument bi v posebni vodnogospodarski karti grafično prikazoval obe coni, režim pa bi začel veljati z njegovim sprejetjem. Tako bi dosegli dolgoročno zaščito vodnih zajetij. Med varstvene ukrepe sodi tudi poostreno nadzorstvo nad vsemi firostorskimi posegi ter nad uprav-janjem in gospodarjenjem s prostorom. Osnutek odloka je obravnaval izvršni svet, ki je sodil, da naj odlok vsebuje načelne opredelitve, v svojih določilih pa mora navajati, kateri drugi dokumenti podrobno urejajo zaščito vodnih zajetij. Dal je pobudo jeseniškemu izvršnemu svetu, da poenotijo pristop in določila tega odloka, saj se pri vodnih zajetjih srečujejo interesi obeh občin. Sodil je, da naj odlok rešuje tudi vprašanja ukrepov za zavarovanje pred onesnaženjem in določila, kako ga bodo postopno uresničili oziroma uredili vodna zajetja. Strinjal se je, da gre postopek sprejemanja odloka v ten fazah ter sklenil, da je treba za razpravo pripraviti tudi oceno potrebnih finančnih sredstev in mož- Tudi v radovljiški občini, ki ima bogastvo vodnih izvirov, oskrba z vodo zahteva vse večjo skrb in zaščito. V občini je 141 vodnih zajetij, le 28 jih upravlja komunalno gospodarstvo, ostala vaški odbori in zasebniki. Marsikje so bila zaradi poceni gradnje strokovno oporečno postavljena. Tako je danes le 50 odstotkov zajetij, ki so v upravljanju komunalnega gospodarstva, ustrezno ograjenih, ostala sploh niso. Nevarnost onesnaženja je tako velika, posebej zaradi odpadnih vod, ki jih je vse več. Posebej pomembno je seveda zavarovanje podtalnice. Osnovni namen odloka je zavarovanje zalog pitne, termalne in zdravilne vode. Določa dve coni, neposredno cono z najstrožjim režimom in vplivno cono. Odlok bi tako pred- Razvoj občine v prihodnjem letu Delegati vseh treh zborov bodo obravnavali osnutek resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju radovljiške občine v prihodnjem letu — Javna razprava do 10. decembra V prihodnjem letu v radovljiški občini načrtujejo 2 odstotni porus: družbenega proizvoda, kar je za 0,4 odstotka več kot v Sloveniji. Ta* šno oceno narekuje višja stopnja rasti v preteklih letih, izvozna usmeritev gospodarstva in načrtovane nove naložbe. Dohodek pa nai bi no minalno porastel za 24 odstotkov. Vendar pa razlika v stopnji rasti r.i tako velika, da bi bistveno vplivala na porabo, zato načrtujejo stopr.:e porabe enako republiškim stopnjam. Združeno delo bo moralo ob osnutku resolucije za prihodnje lete oceniti realnost cilja, ki je postavljen s 15 odstotnim realnim porastom izvoza na konvertibilno področje. Doseženi rezultati v letošnjih devetih mesecih niso ugodni, saj se ob povečanju celotnega izvoza za 5 odstotkov ni povečal izvoz na konvertibilno področje, zato se je tudi znižal delež konvertibilnega izvoza. Ob takšnem stanju bo potrebna visoka stopnja rasti, da bodo dosegli tolikšno povečanje izvoza. V osnutku resolucije so opredeljeni prednostni naložbeni knteri': in iz srednjeročnih načrtov organizacij združenega dela so povzete investicijske namere. Vsak investitor bo torej moral dokončno opredeht; naložbe za prihodnje leto. V poglavju, ki obravnava infrastrukture so povzeti naložbeni načrti komunalne in stanovanjske skupnosti, načrti na področju PTT prometa in obveznosti pri urejanju stavbnih zemljišč in urejanju potniškega prometa. V teh skupnostih bodo morali preveriti programe, opredeliti vire sredstev. Za prihodnje leto v radovljiški občini načrtujejo, da bodo sredstva za stanovanjsko gradnjo reair.o upadla za 3.5 odstotkov, medtem ko v Sloveniji načrtujejo 6.6 odstotr. padec. Na področju zaposlovanja je povzeta globalna stopnja rasti zaposlovanja iz tekočega srednjeročnega načrta. Znaša 1,2 odstotka, med-tem ko v Sloveniji načrtujejo 1,1 odstotno stopnjo rasti zaposlenost: Na področju osebne porabe ni odstopanj od republiških usmeritev, prav tako pri opredelitvi stopnje zaostajanja rasti sredstev za skupno in splošno porabo, kjer naj bi zaostajanje znašalo 50 odstotkov, kar bo seveda osrednje vprašanje. V osnutku resolucije so ponuđene tudi spremembe v organizirano sti nekaterih dejavnosti, o čemer se bodo v razpravi opredelile ustrezne organizacije združenega dela. Na področju preskrbe in cen so povzete republiške usmeritve. V tem poglavju se bodo opredelili tudi do gradnje skladišča prehrambenega blaga v Lescah in do oblikovanja sredstev za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv. Skladišču, ki ga namerava graditi Špecen-ja Bled. bi lahko dodali tudi ločene prostore za občinske blagovne rezerve. . Razprava o osnutku resolucije za prihodnje leto se je v organizacijah združenega dela in v skupnostih začela z 10. novembrom, zaio izvršni svet predlaga delegatom, da javna razprava traja do 10. decembra, s tem da bo potekala v dveh delih: kot skupščinska razprava in v organizacijah združenega dela in skupnostih. Delegati občinske >kup-ščine naj bi torej že v razpravi sprejeli spremembe in dopolnitve. Iz\r šni svet pa še predlaga, da zbor združenega dela oblikuje tričlansko komisijo, ki bo do zaključka javne razprave pripravila vsa stališča o predlogih, ki bodo nastali v skupščinski razpravi. Delegati zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora pa naj bi prav tako sprejeli sklep o osnovanju tričlanske komisije v zboru združenega dela. pravobranilcu Kranj V proračunu ni bila upoštevana na zborih občinske skupščine sprejeta obveznost odplačila kredita za izgradnjo tretje etape žičnic Kobla. Kredit znaša 7,6 milijonov dinarjev, prva anuiteta, ki je v plačilo zapaala julija letos 316.457,90 dinarjev. Za urbanistične in druge načrte je predlagana odobritev dodatnih sredstev v višini 1,59 milijona dinarjev, zaradi večjega obsega dela. Triglavski narodni park pa s popravkom proračuna dobiva 220.000 dinarjev. Za dolgoročno izboljšanje oskrbe s premogom je predlagan jlasmaja sredstev linarjev. Sredstva za spominski park na Goreljku pa naj bi namensko uporabili za urejanje spomenikov. Nekatere postavke proračuna pa se zmanjšujejo, V višini 200 tisoč dinarjev za opremo obdukcijske sobe, ker vprašanje še ni dokončno rešeno. Ker ni izdelan program porabe sredstev, je predlagano črtanje sredstev za ureditev prostorov v krajevnih skupnosti v višini 609.500 dinarjev. Ker popis stanovanjskih hiš v zasebni lasti ne bo v celoti opravljen letos, se postavka zmanjšuje za 500 tisoč dinarjev. Tekoča proračunska rezerva pa se po predlogu .zmanjša za 716.285 dinarjev. Razrešitve in imenovanja Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve predlaga delegatom, da z 31. decembrom Maksimiljana Novaka razreši dolžnosti komandirja postaje milice Radovljica in s 1. januarjem 1983 imenuje za komandirja postaje milice Radovljica Alojza Mihelčiča. Maksimiljan Novak bo namreč s tem dnem upokojen, zato je Uprava za notranje zadeve Kranj skupščini občine Radovljica poslala predlog, da za komandirja Postaje milice Radovljica imenuje dosedanjega komandirja Postaje prometne milice Kranj Alojza Mihelčiča, višjega upravnega delavca iz Radovljice. Alojz Minelčič je delo v organih za notranje zadeve nastopil leta 1972. V tem času je bil razporejen na razne dolžnosti in je pri delu pokazal veliko prizadevnosti in uspešnosti, zato je bil leta 1981 tudi imenovan za komandirja Postaje prometne milice Kranj. Ob delu študira na drugi stopnji pravne fakultete v Ljubljani. Pri svojem delu je pokazal tudi ustrezno družbenopolitično aktivnost. UdlVl UC O piV/ prispevek v obliki pl v višini 2,1 milijon dii nih virov financiranja. Tako je komite dodatno pripravil še pregled vodnih zajetij in ocenil, da za uresničitev odloka proračunska sredstva občine ne bodo obremenjena. Upravljalci vodovodnih objektov in naprav pa bodo dolžni zagotoviti sredstva za zgraditev neposredne cone, zasaditev zelenega pasu in za namestitev opozorilnih tabel. ~ Organizacija občinskih upravnih organov Delegati vseh treh zborov bodo obravnavali osnutek odloka o spremembi odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov V občini Radovljica imajo zdaj dva kolegijska upravna organa (komite za družbeno planiranje in gospodarstvo ter komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve) ter pet individualno vodenih upravnih organov (sekretariat za ljudsko obrambo, sekretariat za notranje zadeve, sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, upravo za družbene prihodke in geodetsko upravo). Strokovne, organizacijske, tehnične in administrativne naloge za potrebe občinske skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov opravlja sekretariat za občo upravo in dmžbene dejavnosti in praksa narekuje spremembo prav tu. Odlok namreč predlaga ustanovitev sekretariata občinske skupščine in izvršnega sveta, ki bi opravljal ta dela. Podobno organizacijo imajo v drugih slovenskih občinah. Predlagana organizacijska sprememba pa pomeni tudi večjo medsebojno povezanost upravnih organov, ki pokrivajo sorodna področja. Uresničitev predlaganih sprememb ne bo zahtevala novih, dodatnih finančnih sredstev, prav tako ne dodatno zaposlitev delavcev. Uskladitev razvojnih načrtov Skupščina je marca na vsak treh zborih sprejela stališča usmeritve za spremembe -dopolnitev planskih aktov. Bis vene so bile naslednje osmerr« in ocene: materialne možnosti * potrebno ponovno opredeliti * upoštevati zožene možnosti. v*S jo pozornost posvetiti izvois opredeliti realnost investicij gieč« na merila in finančne možno*-prilagoditi porabo in opredeli prostorski del d ružbenega plana. V pripravah za ool&ovttj* osnutka družbenega plana ofcč::* za tekoče srednjeročno raadob* ki ga izvršni svet zdaj predlacs delegatom občinske skupščin«?. praktično sodelovale vse crtan, i zacije združenega dela in skup- I „ nosti ter komite za družben*-planiranje in gospodarstvo, k> mite za urbanizem, gradbent? * komunalne zadeve ter sekretans: za družbene dejavnosti in ofcfr t upravo. V osnutku usmeritev izpolnje doseženo že s sprejemom suiets k dogovoru o temeljih družbenega plana občine. Pri nekattr-nosilcih planiranja v združene^ delu pa je opredelitev meznih kategorij še vedno nant* nana na stare razmere, zato baK morali v razpravi neusklajenost urediti. Posebej velja povedati, da * prostorski del družbenega pl*u opredeljen z usmeritvami, v ra: pravi pa bo predstavljen s kartami in sicer s karto namenske rabe prostora in s karto načiru urbanističnega urejanja prostor V predlogu družbenega plana m bodo karte tudi sestavni '^Izvršili svet predlaga dt!^ to in da obravnavajo in srrv io osnutek srednjeročne cs družbenega plana in odločijo. 3, bo javna razprava trajala do » januarja prihodnje leto. Nos^ javne razprave pa konferenca S/JJ i- e* je pretežni njenih, kar je bi* bo občinski DOGOVORILI SMO SE TOREK, 16. NOVEMBRA 1982 DELEGATSKO ODLOČANJE Delegatska vprašanja • Na zasedanju družbenopolitičnega zbora so delegati soglasno ugotovili, da na delegatsko vprašanje Informacija o izidu volitev v letošnjem maju še vedno ni odgovora. Podano je bilo le poročilo o delu INDOK centra. Načeto je bilo tudi vprašanje statusa INDOK centra. Delegati so po daljši razpravi sprejeli poročilo o delu centra, sklenili, da se informacija o izidu volitev objavi tako, da jo bodo predložili vsem zborom občinske skupščine in poslali vsem krajevnim skupnostim. Sekretariat za občo upravo in drjužbene dejavnosti pa so zadolžili, da delo INDOK centra uredi tako, kot so določili podpisniki. • Na zasedanju zbora združenega dela je delegacija konference Elmont Bled vprašala, kako in kateri organ v občini daje maloobmejne dovolilnice, opozorila na dolge roke in upravičeno negodovanje občanov ter zaprosila odgovorni upravni organ, da izdajanje maloobmejnih dovolilnic pospešijo in posredujejo odgovor na naslednji seji. Predlagala je tudi, naj v bodoče delegatska vprašanja obravnavajo na začetku dnevnega reda, saj med drugim svoj pomen izgubljajo tudi zato, ker se vselej obravnajo nazadnje. • Delegacija S2 plamen Kropa in UKO Kropa, Jelplast Kamna gorica je zastavila vprašanje v zvezi z dovolilnicami za maloobmejni promet za desni breg Save. Z novimi ukrepi ZlS-a je naše vprašanje še toliko bolj aktualno in smatramo, da bi bilo pravilno, da se pravice v zvezi z maloobmejnim prometom oziroma prehodom prenesejo na celotno občino Radovljica, je poudarila delegacija. • Delegacija obrtnikov je opozorila na pomanjkljivo tiskano gradivo za delegate skupščine in predlagala, da se kvaliteta izboljša. • Delegacija Verige iz Lesc je vprašala, kaj je z žičnico na Stražo. • Na zasedanju zbora krajevnih skupnosti so delegacije krajevnih skupnosti Kropa, Kamna gorica, Podnart in Srednja Dobrava zastavile vprašanje, zakaj te krajevne skupnosti ne pridejo v poštev za uveljavitev propustnic za maloobmejni promet. Po njihovi informaciji za maloobmejni promet pridejo v poštev kraji, ki ležijo v območju, oddaljenem 15 kilometrov od avstrijske meje. Odgovor na vprašanje bo podan pismeno. • Delegacija krajevne skupnosti Kamna gorica že osmo leto postavlja delegatsko vprašanje v zvezi s popravilom ceste Kropa—Kamna gorica—Radovljica. Glede popravila ceste se je krajevna skupnost dogovarjala tudi z delovnimi organizacijami na območju Lipniške doline. Cesta je tako slaba, da je ogrožen prevoz potnikov, zaradi česar lahko nastane velika škoda v gospodarstvu. Delegacija je pozvala občinske upravne organe k ukrepanju. Zadolžili so komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, da pokliče na ogled republiškega cestnega inšpektorja, ki naj republiški skupnosti za ceste kot upravljalcu ceste poveri čimprejšnje popravilo ceste. • Delegatsko vprašanje krajevne skupnosti Begunje glede gradnje hale Elana za obrat plastike so posredovali izvršnemu svetu, ki bo vprašanje proučil in poslal odgovor krajevni skupnosti. • Delegacija krajevne skupnosti Lesce ugotavlja, da gradivo za več točk dnevnega reda seje zbora krajevnih skupnosti ni ustrezno pripravljeno. Vsebovati bi moralo kratek povzetek, obrazložitev pravne podlage, obrazložitev razlogov za sprejem gradiva, stanje na področju, ki ga gradivo obravnava, obrazložitev gradiva in finančne posledice. Delegacija je menila, da bo razprava o tako pripravljenih gradivih plodnejša. Zanemariti ne bi smeli trifaznega postopka. H gradivu mora obvezno dati mnenje tudi izvršni svet. Gradivo mora obravnavati predsedstvo skupščine, ki ne sme dovoliti, da se pošlje delegatom, če ni dobro pripravljeno. Popravki občinskega proračuna Uporaba stavbnega zemljišča Pripombe na republiške razvojne načrte Delegacija sodi, da je treba nadaljevati s prizadevanji za usklajevanje zveznega proračuna in s tem obveznosti ter zlasti proučiti možnosti za opredelitev dodatnih virov za Pokrivanje proračunske porabe. voz opreme bi morali obravnavati z dveh vidikov: ali je proizvodni program, ki potrebuje uvoženo opremo, izvozno naravnan in ali gre za veliko stopnjo iztrošenosti opreme ob velikem deležu v izvozu blaga. Sprejela je predlog, da naj v dogovorih opustijo metodo globalnega indeksiranja pri razporejanju dohodka in naj upoštevajo pogoje pridobivanja dohodka po panogah. Predlagala je še dodatek, da bodo republika in občine Jesenice, Radovljica in Tolmin zagotavljale sredstva za uresničevanje programa Triglavskega narodnega parka. Ob osnutku republiške resolucije za prihodnje leto pa so delegati v razpravi poudarili, da se predvideva uskladitev enotne turistične ponudbe, ukrepi za boljšo oskrbo z nekaterimi domačimi izdelki ter zahtevne naloge gospodarstva in, kar je za radovljiško občino pomembno, tudi gostinstva. Delegati so sodili, da naj se pri naložbah opredeli merilo, ki bo dajalo prednost naložbam, ki tiado-meščajo deficitarne vire energije. Na zasedanju zbora krajevnih skupnosti je delegacija iz Lesc sodila, da je obravnavanje gradiva za republiško skupščino težavno, če niso hkrati prikazane razmere v občini. Takšno stališče je podprl tudi cjelegat iz Bohinjske Bistrice. Delegati so sprejeli predlog sprememb in dopolnitev republiškega družbenega plana 1981-1985 in osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana Slovenije v "prihodnjem letu. Medtem ko na zasedanju zbora združenega dela razprave ni bilo, je bila obširna na družbenopolitičnem zboru, vprašanja so zastavljali tudi delegati zbora krajevnih skupnosti. Bistvena sprememba srednjeročnega načrta ie večja proizvodnja hrane, zagotavljanje zadostnih virov energije in zniževanje vseh rasti. Republiška delegacija radovljiške obCine je dokument obravnavala in sprejela več predlogov in stališč. Statut občine Delegati vseh treh zborov so sprejeli informacijo o prip#vah na Sremembo statuta občine. Delegati užbenopolitičnega zbora so ob tem sprejeli sklep, da ne odobravajo prelaganja gradiva iz programa, ki je bil določen s periodičnim delovnim načrtom. Na zasedanju zbora krajevnih skupnosti je delegat iz Lesc predlagal, da sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti postavi realnejši rok za obravnavo osnutka statuta. Ker delovno gradivo še ni pripravljeno, v enem mesecu ne bo moč organizirati razprave. Predlagal je, da se osnutek predloži v obravnavo in sprejem skupščini v prvem četrtletju prihodnjega leta, kar so delegati tudi potrd ili. ,5. STRAN GLAS RADOVLJICA Program urejanja spomenikov Delegati zbora združenega dela in nara krajevnih skupnosti so sprejeli Informacijo o programu varstva, urejanja, vzdrževanja in postavljanja spomenikov in spominskih obe-hbi NOV za letošnje leto. Na zasedanju zbora združenega «i i« Rok Sitar vprašal, zakaj je » rebalansu proračuna rezerviran Bilijon dinarjev za spomenik na *«djlu. Ivo Cučnik je odgovoril, ii je postavka pogojno opredeljena x k mora do konca leta porabiti. Ce wd«tva ne bodo porabljena, se upo-*»jo za rezerve in intervencije v ^^zasedanju zbora krajevnih KUBosti je delegacija iz Lesc sodi-* da mora k vsakemu predlogu po-tn svoje mnenje tudi izvršni svet, k« v bodoče predlogov zbor krasni skupnosti ne bi smel ob ravnati Delegacija Srednje Dobrave t predlagala dopolnitev programa ■ aeer odobritev zneska v višini ' JBuBOO dinarjev zaradi popravila in *Bove grobišča narodnega heroja šasta Žagana s soborci m obnove to* na kovaških delih. Prav tako »Ottavila vprašanje, kdaj bodo ta Aneks k družbenemu planu n.i...,; g ore jeli informacijo o mSmiu aneki k dogovoru o S^Južt^, Plana občme JumfiS Poročevalci so pojasnili, > Jksa od H« podpisnikov 15 ie ni podpisalo, pP^ S^JnSi krajevni skupnosti Kro- S^SSTSSS iS?««™? krajevnimi skupnostmi. Komunalni odpadki feaeca dela pa P° razpravi. S^u Jaka., R^r^nefk * iuT.ta memla da jy>eeko * R "J p0inanjkanja * odloku bodo bEL P ak^no«ti lahko do- ^ t^nraSal če smetarji tudi v Z b^do pobirali smeti v ^Žuh vrečkah Poročevalec t ntnU da zaradi pobiranja enkrat na teden niso RLneležat Elana pa je jrtoerne. L> eieg^j ravkuže- SV tte^e&vat% jidEvna organizacij« če je njen. J (Stanovanjska (radnja Vrbnje l tesati so po enofaznem p<*top-£ nase 1} e en odru ž i n sk ih ^Ssfch h£ 'javna Razprava ^T^S razgrnitvi zazidalnega * javnl.-if^mreč tako obsežna, * V ^ > Novi delovni čas Deleaati druibeno]wliti&e- bo sprejeli priporočilo fcneea delovnega časa. lako ^^novembra naprej v Ir^JLvi indržavnih orpnih g*™*. Ado 16. ure, oB sre-gfjo od zaradi lažjega SiC. in Shoda z det z SSSi orevozninri sredstvi so rrtmi pievu* delovni :5j50inl6.»>re tranke s0 od 8.30 do £ 14 ure do 17.30; i petkih "d 8.30 do 12. ure. -------' Delegati zbora krajevnih skupnosti so popravek občinskega proračuna sprejeli le kot osnutek, ostala dva zbora kot predlog Na zasedanju družbenopolitičnega zbora je poročevalec Janez Smole podrobno obrazložil, kaj je narekovalo popravke letošnjega občinskega proračuna in kakšna merila so pri tem upoštevali. Predsednik občinske skupščine Boris Šetina je ob tem izrazil dvom, da bo uprava za družbene prihodke izterjala davke v zadnjem četrtletju glede na izterjani del v devetih mesecih. Poročevalec je pojasnil, da je običajno dotok davkov v zadnjih mesecih večji. Delegat Miroslav Birk je dejal, da je delegacija OK SZDL ob obravnavi gradiva sprejela zahtevo, da se financiranje SZDL izvaja po odloku, saj je na Gorenjskem Radovljica edina občina, ki odloka ne izvaja. Zadnjič se je odlok izvajal leta 1979, zato naj se prihodnje leto izvaja dosledno. Letos so prosili za 50.000 dinarjev za izvedbo volitev po krajevnih skupnostih, vendar zahteva v gradivu ni omenjena. Dejal je de, da če sredstva za spominski park Gore-ljek ne bodo porabljena, naj se prenesejo v sklad za vzdrževanje spominskih obeležij v občini. Delegat Jože Dežman je vprašal, zakai so sredstva za ureditev prostorov v krajevnih skupnostih črtana. Poročevalec je pojasnil, da so črtali porabo, ki ni povsem namenjena splošni porabi. Stanka Zupan je povedala, da vseh sredstev za krajevne skupnosti do konca leta ne bo moč porabiti. Krajevna skupnost Srednja vas prenavlja stavbo in ima nepokritih še 120 milijonov dinarjev, ki jih mora plačati do konca leta. Sredstva se po Krajevnih skupnostih delijo po starem ključu, to je po številu prebivalcev. Boris Cebulj je vprašal, ali bo do konca leta z davkom od kmetijstva zbranih 400 milijonov dinarjev, če je bilo v devetih mesecih le 36 milijonov dinarjev. Povedal je še, da bi zaradi varčevanja kazalo izdelati študijo za nove vire izkoriščanja rezerv. Ponekod so še viri, ki jih niso izkoristili, koristila pa bi lahko nekaterim področiem, na primer komunali. Poročevalec je pojasnil, da odmera davkov poteka tekoče. Povedal ie še, da je komisija zahtevek OK SZDL dobila prepozno. V nadaljevanju so delegati kritično spregovorili o financiranju krajevnin i&upnosti, saj imajo financiranje po tako imenovani glavarini na Gorenjskem le Še v radovljiški občini. Po razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora sprejeli odlok o spremembah odloka o proračunu za letošnje leto, med sklepi zahtevali doslednjo uresničevanje odloka o financiranju OK SZDL, sklenili, da se morebitna neporabljena sredstva za spominski park Goreljek prenesejo za vzdrževanje spominskih obeležij ter da se uvede nov način financiranja krajevnih skupnosti Tudi zbor združenega dela je sprejel popravke občinskega proračuna, zbor krajevnih skupnosti pa je odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem proračunu za letošnje leto sprejel le kot osnutek. V razpravi je delegacija Srednje Dobrave postavila vprašanje, če bodo dobili sredstva za ureditev prostorov naslednje leto, saj so zanje že večkrat prosili. Dobila je odgovor, da bo upravni organ pregledal, kako upravljajo krajevni dom. Delegacija Lesc pa je predlagala, da se odlok sprejme le kot osnutek, ker iz obrazložitve ni razvidno, zakaj so prihodki višji za 17 odstotkov. Zastavlja se vprašanje, ali so prihodki višji zaradi višjih osebnih dohodkov in ali je davek previ sede, če se ne spremeni.. Obrazložitev za odhodke je premalo utemeljena; zakaj so na primer črtane nekatere postavke; povečane materialne stroške bi morali natančno obrazložiti, zgrajeni so bili objekti za blagovne rezerve, ki ne služijo svojemu namenu, sredstva za Goreljek pa bi morala biti namenjena vzdrževanju spominskih obležij. Povečanje proračunskih prihodkov je obrazložila Jelka Gašperlin; dodatna razlaga glede materialnih stroškov ni bila podana, zato je bil sprejet predlog, da se odlok sprejme le kot osnutek. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so sprejeli osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in ga vdali v javno razpravo, ki bo trajala do5. decembra. Na zasedanju zbora združenega dela je delegat Verige iz Lesc predlagal, naj strokovna služba pripravi nekaj primerov izračuna nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker osnutek odloka ne omogoča konkretnega izračuna. Poročevalec Andrej Golčman je pojasnil, da tega ne morejo storiti, ker je treba najprej imeti merila za plačevanje, ugotoviti število točk za celo občino, šele na podlagi tega lahko izračunajo vrednost točke, ki se določa za vsako leto posebej. Ernest Noč je predlagal, da se predstavnik komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve udeleži naslednje seje konference delegacij Verige Lesce in jim da odgovor. Jaka Repinc je predlagal, da se v občini enotno vodijo prejemniki vseh vrst solidarnosti (stanarin, nadomestil v šoli, vrtcu itd.), saj pri nekaterih družinah ta sredstva predstavljajo že precejšen del dohoaka, medtem ko so prikrajšani tisti, ki so na robu dohodkovnega cenzusa. Ernest Noč je predlagal, naj ta vprašanja obravnava izvršni svet, zavzame stališča in vzpostavi stike z občino Jesenice. Delegat Janko Pogačar pa je dejal, da so različne občutke solidarnosti že začele zajedati načela delitve po delu. Na zasedanju zbora krajevnih skupnosti je delegat krajevne skupnosti Mošnje dal pripombo, da bi morali biti naselji Graben in Globoko zaradi slabih komunalnih naprav uvrščeni v skupno C. Delegat iz Lesc je poudaril, da bi morala biti v obrazložitvi prikazana razlika med starim in novim načinom izračuna nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vprašal je še, kako je z oprostitvijo plačila nadomestila za objekte, ki so bili zgrajeni s-samoprispevkom. Delegat iz Kamne gorice je pripomnil, da v odloku ni omenjena krajevna skupnost Kamena gorica.\ Delegat iz Bohinjske Bistrice je dejal, da bi morala biti zaselka Kupljenik in Slamniki uvrščena v tretjo skupino. Delegat iz Ribnega pa se ni strinjal z uvrstitvijo Ribnega v drugo skupino, ker nimajo pogojev za ureditev kanalizacije, ih zato predlagal, da se Ribno uvrsti v tretjo skupino. V razpravi je bilo tudi poudarjeno, da bi moral odlok vsebovati finančno ovrednotenje, saj ni sprejemljivo, da zbori občinske skupščine sprejemajo merila, o vrednosti točke pa odloča drug organ. Tudi o vrednosti točke bi morali odločati zbori občinske skupščine. Sprememba pri prometnem davku Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so sprejeli osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve in ga dali v javno razpravo. Na zaseaar\ju zbora združenega dela je poročevalec Miroslav Pengal pojasnil, da predlagani odlok obravnava obdavčitev prodaje v posebnih vozilih, stojnicah in kioskih v družbenem sektorju, obdavčitev privatnega sektorja pa ureja zakon o davkih občanov. Na zasedanju zbora krajevnih skupnosti se delegat krajevne skup nosti Lesce ni strinjal z obrazložitvijo odloka, ker ni razvidno, do kakšnih sprememb odloka.je prišlo in da se ukine prometni davek za prevoz oseb in avtovleke. Poročevalka Jelka Gašperin je pojasnila, da je izvišni svet dal pobudo za ukinitev prometnega i davka -za * avto taksi, -» f t ; < ; vendar se uprava družbenih prihodkov s tem ni strinjala in v odloku ta ukinitev ni upoštevana. Pojasnila je še, da črtanje tretjega člena pomeni črtanje oprostitve davka od gradbenega materiala za popravila po potresu. Imenovanja Delegati so v komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu imenovali: za predsednika Mirka Rimahazija, za člane Marjana Butoraca, Ju-rico lic, Marijo Gašperšič, Miloša Janšo, Maksimilijana Osvalda, Franca Kristana, Jelko Kunej in Vido Stare. L . , ............. . . GLASE STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK, 16 NOVEMBRA 1 M? DOGOVORIMO SE KRANJ Kranjska resolucija 1983 Y. seja Zbora združenega dela 7. seja Zbora krajevnih skupnosti 7. seja Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Kranj ki bodo v sredo, 24. novembra, 1982 ob 15. uri v prostorih skupščine občine Kranj krajevnih Dnevni red 1. Izvolitev komisije za Verifikacijo pooblasti! in ugotovitev sklepčnosti zborov 2. Odobritev zapisnikov 6. seje posameznih zborov, zapisnika o skupnem zasedanju zborov ter poročila o izvršitvi sklepčv teh sej 3. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v SR Sloveniji v letu 1983 4. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Kranj za obdobje 1981-1985 v letu 1983 (osnutek) 5. Ocena zaključne akcije NNNP 82 6. Odlok o proračunu občine Kranj za leto 1983 (osnutek) 7. Odlok o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov s področja notranjih zadev (predlog) 8. Predlogi in vprašanja delegatov in delegacij Ocena zaključne akcije NNNP 82 Družbenopolitična ocena poteka naključnih aktivnosti NNNP 82, ki e potekala 1. in 2. oktobra letos, je celo ugodna. Pripravljenost posameznikov, organizacij in skupnosti se je odrazila v zelo discipliniranem, doslednem in učinkovitem ukrepanju, ki je temeljilo na uvodni situaciji. V petek je bila aktivnost močnejša v krajevnih skupnostih, v soboto, ki je bila delovna, pa v organizacijah zdnaženega dela. Vse pomanjkljivosti so bile posredovane pristojnim upravnim organom in organizacijam združenega dela, ki so lolžni takoj pričeti z odpravljanjem lapak in medsebojnim usklajevanjem obrambnih in varnostnih načrtov. Sodniku za prekrške je bilo poslanih 13 prijav za uvedbo postopka zaradi kršitev med akcijo. Predlog odloka Odlok o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov s področja notranjih zadev — Skupščina občine Kranj je sprejela v letu 1973 Odlok o organizaciji in varnosti prometa na javnih smučiščih, v letu 1966 Odlok o vodenju splošnega vo-ilnega imenika v obliki kartoteke in / istem letu Odlok o razvidu začasno prijavljenih oseb. Vsa vprašanja, ki so jih urejevali občinski odloki, so bila naknadno urejena z ustreznimi republiškimi zakoni, zato so postali občinski odloki brezpredmetni. Izvršni svet zato predlaga zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, da sprejmeta odlok o prenehanju veljavnosti navedenih odlokov. Manjša rast družbenega proizvoda Osnutek resolucije za leto 1983 predvideva manjšo rast družbenega proizvoda — Najpomembnejša naloga gospodarstva ostaja izvoz, ki naj bi se povečal za 15 odstotkov — Polna zaposlenost tudi v prihodnjem letu ja bi Pri določanju ciljev in nalog razvojne politike občine v letu 1983 izhaja resolucija o politiki izvajanja družbenega plana iz neposredne povezanosti med družbenoekonomskim razvojem in uresničevanjem nalog stabilizacijske politike. Pri tem določa štiri prioritetna področja. Ta so: povečanje konvertibilnega izvoza, varčevanje z vsemi razpoložljivimi materialnimi in denarnimi' sredstvi, povečanje proizvodnje za izvoz in proizvodnje hrane, realno zmanjševanje vseh oblik porabe oziroma njihovo usklajevanje z de-ansko razpoložljivimi sredstvi in agovnimi skladi. Rezultati pri uresničevanju nalog na naštetih področjih bodo merilo in kriteriji za uspešnost celotne razvojne politike občine v naslednjem letu. Ob doslednem izvajanju nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino, od katerih bodo v celoti odvisna gopodarska gibanja, bo moč doseči naslednje materialne ovire razvoja: • 2,5 odstotno rast družbenega proizvoda, ob tem, da se bo družbeni proizvod povečal približno enako kot fizični obseg proizvodnje, to je za 30 odstotkov; da bodo ostale organizacije združenega dela z notranjimi ukrepi za povečanje obsega dejavnosti in racionalnejše poslovanje zagotovile rast družbenega proizvoda in dohodka; da bo nominalna rast družbenega proizvoda in dohodka 23 odstotkov, • k 2,5 odstotni rasti družbenega proizvoda bo ob 1 odstotni rasti zaposlenosti povečanje družbene produktivnosti prispevalo 60 odstotkov, kar pomeni, da se bo družbena produktivnost povečala za 1,5 odstotka, • najmanj 15 odstotno realno povečanje konvertibilnega izvoza, zato bo ob realno enakem uvozu kot v letu 1982 doseženo preko 110 odstotno pokritje uvoza z izvozom, • 1 odstotno rast zaposlenih, kar bo ob 1,5 odstotnem obsegu nadomestnih zaposlitev omogočilo ohraniti polno zaposlenost, • enak, to je 19 odstoten delež investicij v družbenem proizvodu kot v letu 1982, pri čemer bodo razpoložljiva investicijska sredstva usmerjena predvsem v gospodarske naložbe, • polovico počasnejšo rast sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka, kar ob planirani rasti cen pomeni njihovo 7 odstotno realno znižanje, glede na dosežene rezultate pa bodo v posameznih dejavnostih oziroma organizacijah združenega dela različna, • enako, to je za polovico počasnejšo rast sredstev skupne porabe v občini od rasti dohodka in torej njihovo 7 odstotno realno zmanjšanje (celotna sredstva skupne porabe Osnutek odloka Proračun občine Kranj za leto 1983 Pri izdelavi osnutka proračuna občine Kranj za leto 1983 so bila upoštevana določila zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) resolu-cijske usmeritve, po katerih lahko v letu 1983 načrtujemo 12 odstotno povečanje obsega občinskega proračuna, največ 12 odstotna povečanje sredstev za osebne dohodke in do 20 odstotno rast materialnih stroškov. Upoštevani so bili tudi sklepi in priporočila republiške in občinske skupščine o postopnem izločanju nalog, ki imajo značaj skupne porabe. Vse uporabnike proračunskih sredstev smo pozvali, da posredujejo utemeljene zahtevke za zagotovitev sredstev. Kljub znanim resolucij-skim usmeritvam so zahtevki presegli nivo splošne porabe v občini Kranj v letu 1982 za 22,2 odstotka, kar je 358,116.520 din. To pomeni, da smo morali nekatere zahtevke bistveno krčiti. Spremenjeni pogoji gospodarjenja v letu 1982 bodo bistveno vplivali tudi na prihodke proračuna občine. Poleg tega upoštevamo verjetne spremembe v razporeditvi temeljnega prometnega davka, ka/ vse skupaj pomeni, da bodo prihodki proračuna samo za 5 odstotkov vtfji kot letos. Toliko nižji prihodki pomenijo bistveno zmanjševanje viškov proračun škili prihodkov nad dogovorjenimi in jih ocenjujemo samo na 22,631.900 din, kar je 54 odstotkov ocenjenih viškov leta 1982. Glavne značilnosti pri razporeditvi proračunskih prihodkov so: — sredstva za delo organov zagotavljamo po enakih izhodiščih, — zaradi vsakoletnih problemov pri financiranju organov in organizacij regijskega značaja so bili zahtevki le-teh usklajeni na posvetu predstojnikov upravnih organov gorenjskih občin zadolženih za finance in jih bodo posamezne občine v skladu s sprejetimi ključi, ki jih nismo spreminjali, upoštevale v svojih proračunih, — v proračunu občine za naslednje leto ne financiramo nobene naloge, ki ima značaj skupne porabe, — v proračunu za leto 1983 so glede na način obravnavanja zahtevkov in glede na nastale družbenoekonomske razmere prioritetno obravnavane intervencije v gospodarstvo in blagovne rezerve, za katere predlagana sredstva predstavljajo 19 odstotkov proračunskih sredstev za posebne namene oziroma 8 odstotkov celotnih proračunskih prihodkov. S tem predpostavljamo, da bo namen uporabe proračunskih viškov tak kot letos in je to še dodatni vir sredstev, ker bomo le tako lahko povišali obseg blagovnih rezerv. v v občini in republiki bodo realno nižja za 3,3 odstotke), • 7 odstotno realno znižanje sredstev za splošne družbene potrebe v občini, to je polovico manjša rast teh sredstev kot bo rast dohodka. Na področju družbenoekonomskega in političnega sistema so osnovne naloge: — izvajanje zakona o združenem delu: kriteriji in merila za ugotavljanje delovne uspešnosti in določanje osebnih donodkov, notranja samoupravna organiziranost organizacij združenega dela in njihovo povezovanje z drugimi subjekti v reprodukcijskem procesu, — obveščanja: nadaljevanje koncepta obveščanja delovnih ljudi in občanovpreko Indok centra, — svobodna menjava dela: nadaljnje uresničevanje vsebinskih nalog uveljavljanja svobodne menjave dela (proučevanje, izdelava in uporaba standardov in normativov po posameznih področjih; uveljavljanje višje stopnje odgovornosti izvajalcev do načrtovanja in izvajanja načrtovanih nalog, pospeševanje neposredne menjave dela) in organizacijskih nalog, kot pogoja za izvedbo vsebinskih (organiziranje strokovne službe SIS, učinkovitejše organiziranje izvajalskih organizacij združenega dela, družbenih organizacij in društev za opravljanje nalog in vključevanje v delo skupščin SIS in njihovih organov), — reorganizacijski procesi: v delovni organizaciji Živila-Central, SGP Gradbincu in Iskrinih delovnih organizacijah Kibernetika in Tele-matika bodo nadaljevali z utrjevanjem novih organizacijskih oblik za uspešnejše in učinkovitejše poslovanje, z delitvijo dela in uveljavljanjem dohodkovnih odnosov, s arocesi reorganizacije pa bodo nadaljevali tudi v organizacijah združenega dela komunalnega gospodarstva, zaključnih in obrtnih del v gradbeništvu ter v organizacijah združenega dela nekaterih področij družbenih dejavnosti. IZVOZ VEČJI ZA 15 ODSTOTKOV Najpomembnejše in najzahtevnejše so resolucijske naloge na področju družbenoekonomskih odnosov s tujino. V zoženih okvirih vseh oblik porabe je kot osnova za doseganje načrtovane rasti proizvodnje določeno najmanj 15 odstotno povečanje konvertibilnega in ohranjanje letošnje ravni klirinškega izvoza. Takšna gibanja bodo ob predvidenem obsegu obveznega združevanja in ob upoštevanju ugodnosti, ki jih prinaša odlok o uvozu zaradi izvoza, organizacije združenega dela v občini omogočila, da bodo laže pokrivale lastne potrebe po deviznih sredstvih, saj bo ustvarjen 10 odstotni presežek konvertibilnega izvoza nad uvozom. Resolucija obvezuje vse organizacije združenega dela, da povečujejo delež izvoza v celotnem prihodku, kar velja tako za organizacije združenega dela, ki so že doslej dosegale dobre rezultate, še posebej pa za tiste organizacije združenega dela, ki so sla do pokrivale svoje uvozne potrebe in tiste, ki G doslej niso izvažale. Resolucijske izvozne zahteve so izredno visoke, vendar so tudi organizacije združenega dela v osnutkih svojih dokumentov za leto 1983 načrtovale izredno visok konvertibilni izvoz. Načrtovani uvoz v organizacijah združenega dela je sicer višji, kot ga določa osnutek republiške resolucije, vendar usklajen z zahtevami zvezne resolucije. Neusklajenost določb zvezne in republiške resolucije bo potrebno odpraviti. Povečana proizvodnja za izvoz bo omogočila ohranjanje dokaj visoke rasti obsega industrijske proizvodnje. Ta se bo v letu 1983 povečala za 3 odstotke. Zadostno oskrbljenost s kmetijskimi proizvodi bo omogočila večja tržna proizvodnja teh proizvodov, kar bo odvisno tudi od rezultatov pri vključevanju zasebnih kmetov v organizirano proizvodnjo preko kmetijskih zadrug. Povečanje proizvodnje posameznih kmetijskih proizvodov bo različno, največje pa pri proizvodnji žitaric. Na področju zaposlovanja obvezuje resolucija delovne organizacije, da nadaljuje z aktivnostmi za smotrnejše, racionalnejše in produktivnejše zaposlovanje ter za izvajanje celovite kadrovske in zaposlitvene politike. Pri tem določa kriterije za zaposlovanje novih delavcev, obveznosti do zaposlovanja pripravnikov in štipendistov ter prioritete oziroma omejitve zaposlovanja. Ob uresničevanju teh nalog se bo število novo zaposlenih v letu 1983 povečalo za 1 odstotek oziroma 330 delavcev, na izpraznjenih delovnih mestih bo moč zaposliti še 500 delavcev, kar pomeni, da se bo v družbenem in zasebnem sektorju v letu 1983 zaposlilo 830 delavcev. Glede na ocenjen generacijski priliv iz šol že evidentirano število iskalcev zaposlitve, invalidov in vračajočih zdomcev se ob taki stopnji zaposlovanja brezposelnost ne bo bistveno povečala. VEČJA SREDSTVA ZA REPRODUKCIJO Kljub težavnim pogojem gospodarjenja in pridobivanja dohodka v letu 1983 bo združeno delo ob doslednem uresničevanju resolucij-skih določil o razmerjih v delitvi dohodka in razporejanju čistega dohodka okrepilo lastno materialno osnovo dela, saj se bodo sredstva za reprodukcijo nominalno povečala za 35 odstotkov, njihova udeležba v družbenem proizvodu pa bo za 3 strukturne točke večja. Uresničitev tega cilja je v celoti odvisna od doslednosti pri uresničevanju politike omejevanja vseh oblik porabe oziroma njihovem usklajevanju z dejansko razpoložljivimi sredstvi in blagovnimi skladi. Sredstva za osebne dohodke bodo tako v globalu realno za 6 —7 odstotkov manjša kot letos. Znotraj globalno opredeljenih okvirov bo s politiko delitve sredstev za osebne dohodke zagotovljeno postopno zmanjševanje razlik, ki niso rezultat produktivnosti dela, stimulativnejše nagrajevanje kvalitetnega in ustvarjalnega dela, dosledno upoštevanje določil dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka, selektiv- Osnutek republiške resolucije 1983 Visoko povečanje izvoza V osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1983 je kot osnovni cilj družbenoekonomskega razvoja predvideno visoko povečanje izvoza na konvertibilno področje. V osnutku resolucije ie ocenjeno, da je izvoz na konvertibilno področje v SR Sloveniji v letu 1983 potrebno realno povečati za 15 odstotkov. Le tako bo namreč zagotovljeno vzdrževanje zunanje likvidnosti države in omogočena nadaljnja gospodarska rast. Kot osnovni cilj v letu 1983 se v osnutku resolucije postavlja tudi obsežno omejevanje osebne, skupne in splošne porabe, predvideva se realni padec teh oblik porabe za 7 odstotkov. Planirano omejevanje porabe ne zadeva le investicijske porabe, vendar si je treba pri tej obliki porabe dosledno prizadevati za izvozno naravnano investicijsko politiko. Povečevanje izvoza na konvertibilno področje in omejevanje osebne, skupne in splošne porabe pa mora v letu 1983 spremljati učin- kovitejše gospodarjenje, varčevanie na vseh uodročjih življenja in dela in zaos#itev odgovornosti za up- ravljanje z družbenimi sredstvi in izvajanje dogovorjenih nalog. Izvršni svet skupščine občine Kranj je obravnaval osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v 1983. letu. Skupščini občine Kranj predlaga, naj sprejme stališča glede neusklajenosti republiških planskih dokumentov, neusklajenosti planiranja, nepoznavanja virov za plačilo neporavnanih obveznosti republike do proračuna federacije visokega naraščanja sredstev skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in problematike zaposlovanja. nost rasti osebnih dohodkov v posameznih družbenih dejavnostih oziroma delovnih organizacijah in izvajanje zakona o zajamčenem osebnem dohodku. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb bodo v globalu lahko nominalno večja le u 12 odstotkov za občinske kot republiške SIS, razen za sredstva skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bodo večja za 23 odstotkov. Obveznosti kranjskega združenega dela do zadovoljevanj* skupnih potreb bodo tako za 16JI odstotka višja kot v letu 1982. Tu± sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb bodo realne manjša, saj bodo lahko ob planiram rasti dohodka nominalno večja od lanskoletnih le za 12 odstotkov. Za leto 1983 je predvidena 20 odstotna rast cen. Povečanje cen iz občinske pristojnosti bo določeno : dogovorom o izvajanju politike cec. ki bo s selektivnimi in diferenciranimi kriteriji omogočil predcct?: deficitarnim dejavnostim obrti, v ostalih dejavnostih pa zagotovil globalno dovoljeno povišanje cen. Resolucijske naloge za pospeševanje kmetijstva, proizvodnje hrane in preskrbe so usmerjene a tista področja, ki bode pogojih proizvodnje ia ____________ogočila delovnim ljudem in občanom zadovoljiv nivo preskzi* z osnovnimi življenjskimi proizvodi Zato se naloge nanašajo na: obvcc-nosti sklada za intervencije v proizvodnji in porabi hrane, delovanje is organiziranje preskrbovalne micte. oblikovanje blagovnih rezerv, organiziranje potrošnikov in delovni čas nekaterih delovnih organizacij. Načrtovana okrepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva v letu 1983 bo le postopoma vplivala na povečano investicijsko aktivno« gospodarstva. Zato morajo delovne organizacije pospešeno pripravljan nove investicijske programe, ki bode lahko v najkrajšem času zagotovi: večji izvoz na konvertibilno podrtč je in bodo v celoti zadoščali sprejetim kriterijem prestrukturirani gospodarstva. V letu 1983 bodo prednostno obravnavane tiste investicije, ki bodo dosledno in v največ r meri zadoščale sprejetim družbenoekonomskim kriterijem investiran s. to pa so predvsem: izvozno uanere-ne investicije, ki nadomeščajo uvca in spreminjajo gospodarsko strui-turo; investicije v kmetijstvo in pn> izvodnjo hrane ter investicije v ene^ getsko oskrbo. Zožene materialne možnosti omejujejo tudi razvoj na področju gf spodarske infrastrukture Z načrtovanimi sredstvi bodo na vsefc infrastrukturnih področjih uresca-čene le tiste najbolj pomembe* naloge, od katerih je odvisen nada^-nji razvoj stanovanjske in indusav ske gradnje (to je opremljam* stavbnih zemljišč), najosnovnešc potrebe delovnih ljudi in občane* (stanovanjska gradnja, pitna vodi in kanalizacija), na vseh ostali" področjih pa bodo večinoma uresničeni tisti projekti, katerih odložita bi povzročila večjo gospodarska škodo. Glede na to, da se sredstva izvajanje nalog na teh podro«^ kljub sprejetim sporazumom ce natekajo v določenem tempu, je tisi uresničitev načrtovanih nalog n leto 1983 vprašljiva. Zato^ bc potrebno zagotoviti izvajanje tek sporazumov oziroma vzpodbudil združevanje sredstev. Na področju družbenih dejavnosti todo samoupravne intereseč skupnosti glede na realno zman^a-nje razpoložljivih sredstev ponovno opravile selekcijo svojih programe* in preverile normative in standarde svojih dejavnosti Sredstva bode usmerile predvsem v programe, fc delovnim ljudem in občanom zagotavljajo tiste osnovne pravice, ki se določene z zakoni Pri tem pa bode poglobile napore za iskanje pe« oziroma možnosti kako v okvir* realno nižjih sredstev doseči pmr> ke v razvoju posamezne dejavnost družbenega standarda. V krajevnih skupnostih bodo v letu 1983 poglobili predvsem aktivnosti pri vsebinskem dograjevanj* n° delovanju organov ter tete krajevne skupnosti kot tudi samoupravnem in prostorskem reoc«-n mraniu krajevnih skupnosti Vo&-^Sni stolp ii Stražišče ter pov«*-skupnosti krajevnih skup- Huje-Bratov Smuk). Težišče nalog »»P^fc*^ ne ljudske obramb 1« samozaščite bo na usklajevanj del? predpisov in samoupravnih aktov z nc'im.zakonom o sg^. ljudski obrambi mJr^b^-zaščiti in mn«žičnem y ^ in opremljanju enoi * 16. NOVEMBRA 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE, KULTURA 7. STRAN G VASE KRAJEVNE SKUPNOST/ V nekaj vrstah ... Bogat program dela - Pred je bila v Poženiku program-volilna konferenca krajevne terence SZDL, ki zajema vasi ^kg, Poženik in Šmartno. Na -»fido krajevne konference Poželi je bila na novo ustanovljena finska organizacija, sprejeli pa * tudi obširen program dela. Radi 3 dobili lastne prostore, piše < Kihar, saj je edina krajevna hipnost brez prostorov, razen je premalo telefonskih' pri-^Aov, želeli bi avtobusno zvezo Matije— PSata-Grad, začeli pa tudi z melioracijo zemljišč. Pošteno za uho bi povlekel vse tiste, ki očitno nimajo kaj početi in * skrivoma »znašajo.nad prometnimi znaki in krajevnimi oznakami. Tega je po Gorenjskem kar precej, videz pa je potem skrajno klavrn, aj table niso poceni in poškodovane nadomeščamo dokaj počasi... - Foto: F. Perdan ELMONT BLED Komisija za delovna razmerja po sklepu objavlja prosta dela in naloge 1 VEČ STROJNIH IN ELEKTROTEHNIKOV 2 VEČ K V KLJUČAVNIČARJEV 3* VEČ K V ELEKTROINSTALATERJEV 4. VEČ DELAVCEV • Pogoji za zasedbo: N L: — STŠ strojne oziroma elektro smen, 'M 2. in 3.: — poklicna šola elektro oziroma kovinarske stroke, M 4.f - dokončana osnovna šola k vsa objavljena dela velja delo na montaži oziroma v proizvodnih de-*»nicalL Vsi kandidati morajo imeti opravljen izpit iz varstva pn delu. Praksa je zaželjena. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovna časom. OD po pravilniku. Stanovanja ni. Pitmene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: EL-MONT BLED, Komisija za delovna razmerja. O rezultatih bodo ttndidati obveščeni v 15 dneh po končani objavi. 8VET KRAJEVNE SKUPNOSTI Bled, C. svobode 13 razpisuje dela in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI Wdatmora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje lofoje. : delovnih izkušenj na podobnih delih in na- ^ & družbeno političnem moralno etične kvalitete. :®rani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 let. Wiati na i pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku ^ «biod ctoeva objave na naslov: Krajevna skupnost Bled, Cesta *£de13 — Bled z oznako »za razpisno komisijo«. 'J«biri bodo vsi kandidati obveščeni najkasneje v roku 8 dni po V«jetju sklepa sveta. OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE Na podlagi 32 čl. Statuta razpisuje zbor delavcev dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - . IFfS^IKA KNJIŽNICE z zakonom predpisanih pogojev mora kandidat izpolnje- »ti ie naslednje: v k ima najmanj višjo izobrazbo, - wSno politične in družno etične vrednote "^didatima lahko tudi srednjo izobrazbo, če izpolnjuje ostale pogoje Vzpiaa. r ■ K ' ' ■ •lj/ ^didati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v pisni v zkprti kuverti, priporočeno s povratnico, na naslov v v«pisu 2 oznako »razpis IOP«. Vi nai kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na ^tv: Obtinska knjižnica Jesenice, Čufarjev trg 4, Jesenice. Takšni smo R. POLIC/ Varčni Gorenjci Prebivalci prelepe Gorenjske veljajo v širšem slovenskem prostoru za skopuške in varčne ljudi. Nekateri pravijo, da smo škotski tozd. O nas se širijo govorice, da imamo na vratih dve kukali: pri gornjem pogledamo, kdo je prišel, pri spodnjem pa, kaj nam je prinesel... Menda gostu ponudimo žganje iz krožnika, da ne bi videl, koliko klobas se nam suši pod stropom. Nekateri najbolj drzni pravijo, da nam za rojstni dan oče posodi hlače, brat pa pokloni žvečilni gumi, ki ga je teden dni že sam valjal po ustih. Iz zaupnih virov sem zvedel, da nekateri celo perejo in sušijo toaletni papir, vendar tega ne gre jemati resno. Zdaj, ko se nahajamo v kriznem obdobju, v času varčevanja na vseh nivojih in področjih, pa nam ti isti tovariši očitajo, kako smo bili razsipni, češ, da smo živeli na veliki : nogi in prekomerno zapravljali. Kje \je zdaj pravica? Ali nismo s svojo varčnostjo že pred leti pokazali dru- fim, kje je pot, po kateri moramo oditi vzravnano, pa četudi z izposojenimi čevlji Medtem, ko so drugi zapravljali, hodili po Avstriji, Italiji in tam kupovali od praškov, kave, kavbojk, delov za avtomobile, do čebule in margarine in marmelade, so Gorenjci pridno varčevali. Nekateri tovariši so kupovali celo papir, češ, da bolje pomaga pri tistih stvareh kot naš domači. Toda mi se ne bomo dali tako poceni. V rokah držimo trdne dokaze. Vsa leta so drugi hodili k nam v planine, na smučanje, po jurčke, na kremšnite, kopali so se v naših jezerih, zapravljali denar in trošili bencin. Da njihova pot ne bi bila namenjena izkjučno izletu, so mimogrede napolnili prtljažnike z zelenjavo, krompirjem ali pa so urco dve izkoristili za bežen skok čez Ljubelj. Medtem smo Gorenjci komaj enkrat letno obiskali slanoplavi Jadran, le toliko, da si naberemo novih moči. Kljub težavam našega varčevanja ne obešamo na veliki zvon. Zavedamo se, da bomo le s pospešenim pljuvanjem v roke postavili stvari na svoja mesta. Cez leto ali dve, morda tudi več, se bo vsa stvar umirila. Življenje bo spet teklo po dolgoročnih smernicah, zategnjeni pas bomo popustili do zadnje luknje. Takrat bodo spet začeli krožiti vici o skopih Gorenjcih. Tako se bo zgodovina ponovila. Nas pa to ne moti. Glavno je, da smo varčni, živi in zdravi, da nam je koža po meri in - da ima sosed manj od nas... _ E. Stres po- »MENI SE NE LJUBI« Bila je, naša bralka, silno ogorčena, ko nam je po telefonu prav živo orisala pripetljaj odnosa kranjskih elektrikarjev do trošnika, občana. Dolgi in predolgo je družina čakala na pooblaščenega delavca, da bi utegnil obiskati prosilca in oceniti primernost električnega priključka, k novogradnji, prizidku za hišo. Ker pooblaščenega elektrikarja predolgo ni bilo, se je občanka sama podala na pot in zatekla nekaj tovarišev v pisarni. Bilo je nekaj takega; imeli so noge na mizi in očitno niso vedeli kaj početi. Ko je zaprosila enega izmed njih za ogled, ji je zdolgočaseno odgovoril: »Men se ne lub!« Ker je bilo vse skupaj le preveč, je jadrno odvihrala k direktorju, ki pa se je lepo — opravičil. Lepo od direktorja, a prav nič lepo pd pooblaščenega delavca, ki se tako zelo zelo dolgočasi... UGODEN NAKUP zagonskih količin cementa rpment pc 45 vreče fco Anhovo 3.805,25 din/tona cement PC 45 vreče fco Trbovlje 3.788,85 din/tona nformacije in sprejem naročil Železnina Lesce, telefon 75-194 nmarfkm _oumap(h® masir^EL Česnova mama Ko bi lahko dala deset let proč ... Na vrhu stopnic, za lesenim gankom je toplo svetila luč. Majhna Česnova hišica v Zgoši. Vsa je v grabnu. Mlin je bil včasih pri hiši. Le na en kamen so mleli, a bil je mlin. Ko je bil še očetov oče, je tudi kašo delal. In včasih je bila njihova tudi velika hiša. Pa jo je stari gospodar prodal in ostala je ta majhna, z mlinom. Ko so zgoraj fabrko naredili in je graben presahnil, je mož pustil mlin in hodil žagat po žagah tam okrog. Ko je delal na begunjski žagi, sta se spoznala s Franco. Pri Tavčarju je takrat služila. ' Že s štirinajstimi leti je šla Arneževa Francka in Vadeč pri Tržiču po svetu za kruhom. Takrat je mama umrla na porodu. Veliko otrok je bilo pri hiši. Ne spomni se, koliko, kajti veliko je pomrlo že majhnih. Od vseh je le še ona živa. 94 let je praznovala pred kratkim. Kdaj je že to bilo, ko je šla s prvim punkeljcem služit k bratrancu pa potem v Ko-vor pri Tržiču pa v Loko pri Tržiču pa na Brezje. Ko je bila na Brezjah, se je začela prva svetovna vojna. Nekaj malega je bila tudi v tržiški predilnici. Ven jo je vleklo, na polja. Kako rada bi se priženila na grunt, da bi bila ves čas zunaj na polju, z živino. Pa ji je bila sojena bajta. Ravno tako je hodila na polja. Le v tabrh. Tudi svojega vrta je malo imela, če je voda v grabnu toliko presahnila. Tri hčere sta imela z možem. Dve sta še živi. Vse so se ven poročile, bliže k službam, in ostala je sama v hišici. Lepo skrbe zanjo. Hčerka Marica iz Begunj pride vsaj po dvakrat na dan in ji prinese skuhano in postori, kar je treba. Takole je s starim človekom. Za nobeno rabo več nisi. Bole roke, noge, vid je slab. Včasih je veliko pletla. Morda je prav zato izgubila oči. Zdaj lrhko kaj iz Glasa prebere le, če je lepo sonce. Ampak Glas pa ima naročen od prvega začetka. In hodil bo v hišo„ dokler bo ona tu! Komaj še pride do dna stopnic in se malo sprehodi po travi okrog hišice. Drva ji morajo prinesti drugi, skuhati drugi. Grda je starost, ko se ne moreš več sam rihtat. Ja, ko bi lahko dal vsaj deset let proč! Potem bi še bilo. O, kaj vse je še lahko delala pred desetimi leti. Fejst so delali, pa tudi dobro živeli. Nikoli jim ni nič manjkalo, se spominja. Je pa tudi tako človek narejen, da vse slabo pozabiš in se samo dobrega še spomniš. Franci se zdi, da je bilo v hiši vedno dovolj kruha pa prašičjega mesa pa žgancev. Najlepše je bilo, ko je bila mlada. In najbolj veselo, ko je služila po gostilnah. Dolga krila so takrat nosila dekleta pa interfate, nobenih kombinež. Danes je vse drugače. In kaj jo je tako dolgo obdržalo pri življenju? Fejst delat pa fejst jest, pravi, pa zdravo živiš. Samo enkrat je bila v bolnici. V Ljubljani. Ljubljana jo spominja na samo žalost. Le dvakrat je bila tam doli: ko so mamo pokopali in ko je bila pred leti v bolnici. Zdaj bi rada, da bi se ji le toliko vrnile moči, da bi še malo šla okrog hiše. Morda še po vasi, tamle čez most... Morda spet spomladi, ko bo topleje in bodo v grabnu spet pognale spominčice. D. Dolenc Razstava ptic v Kranju Kranj - Tudi letos bodo člani Društva za vzgojo in varstvo ptic »Lišček« iz Kranja pripravili razstavo ptic, ki bo od petka, 19. novembra do vključno nedelje 21. novembra v . Delavskem domu v Kranju. Razstavljeno bo okrog 200 ptic, ocenje-vanih pa bo okrog 90 ptic, od kanar- POROČILI SO SE ocenjeval priznani re-ubliški sodnik Lado Kovačič iz čkov, papagajev in drugih eksotičnih tic. Ptice bo publi Kamnika Na razstavi boste lahko ptice tudi kupili.Vstopnina bo tudi letošnjeleto bolj simbolična in sicer za odrasle 30, za otroke 10, za skupinske obiske šol in vrtec pa po 5 dinarjev Člani društva se pripravljajo tudi na republiško razstavo ptic, ki bo letos v Škofji Loki od 25. do 30. novembra. Lanski uspehi na društvenem in republiškem tekmovanju dajejo upati na ponoven uspeh članov društva »Lišček«. Slavko Stržinar Razstavd v Peku Tržič — Klub zdravljenih alkoholikov Peko prireja v sodelovanju s sindikalno in mladinsko organizacijo v mesecu boja proti alkoholizmu fotografsko razstavo na temo Zakaj je alkoholizem družbeni problem. Otvoritev razstave, ki bo drevi ob 18. uri v tovarniški recepciji, bo združena s krajšim glasbenim programom v izvedbi Glasbene mladine Tržič in s strokovnim predavanjem o škodljivosti alkoholizma ter njegovem preprečevanju. Etnološka dediščina V dvorani krajevne skupnosti Stražišče se bo v četrtek, 18. novembra, ob 10. uri začelo dvodnevno strokovno posvetovanje pod naslovom Etnološka dediščina izročilo današnjemu času. Posvetovanje prireja Slovensko konservatorsko društvo pod pokroviteljstvom kranjske občinske skupščine. Zvrstile se bodo razprave o Zatonu etnoloških pričevanj v pokrajini, Etnologiji in varstvu, Etnološki spomeniki v luči spomeniško varstvene etnologije, Arhitektura občasnih naselij in varovanje njene dediščine, Etnološki muzeji in novi zakon o varstvu kulturne dediščine, Muzej na prostem v Stražišču, Strešne kritine -problem varstva kulturne krajine ltd- A Z. 30. oktobra so se v Kranju poročili: Breda in Franc MIHELIČ iz Podbrezij; Marija in Jožef SMOLE iz Glinj P" Cerkljah; Janez in Marija HRIBERNIK iz Planice pri ŠkoQi Loki. V Radovljici so sklenili zakonsko zvezo: Pavla in Stanislav GRAŠIČ z Jesenic; Saška in Mitja Gm^inar z Jesenic, Danica in Svetislav ŠIPKA iz Podnarta; Erika in Bojan VOVK z Jesenic; Vlasta in Vladimir SREBOT-NJAK iz Lesc; Zdenka in Živan THALER z Jesenic; Romana in Anton POTOČNIK s Krnice; Zvezdana in Ilija FILIPO-VIČ iz Krope; Jasna in Ivan FERKOLJ iz Poljč. V KRANJU SO sklenili zakonsko zvezo: Jožica in Jernej ZUPANEC iz Cer-kelj; Barbara in Venčeslav ČEBULJ iz Kranja. V SKOFJI LOKI so sklenili zakonsko zvezo: Danica in Samuel CEROVSKI iz Škofje Loke; Janja in Franc ČUFAR iz Železnikov; Olga in Tomo VRHUNC iz Selc in Marija in Henrik KRMELJ iz ^minca. V.__> Dolar o svoji knjigi Kranj — Profesor Jaro Dolar bo danes ob 19. Uri v renesančni dvorani mestne hiše na Titovem trgu v Kranju na literarnem večeru predstavil svojo knjigo Spomini človeštva. Večer pripravljata Osrednja knjižnica in kranjsko slavistično društvo. r Čufarj eva priznanja Jesenice — Minulo soboto so v osnovni šoli Tone Cufar na Jesenicah, ki praznuje letos 25-letnico obstoja in ob 40-letnici smrti delavskega pisatelja in dramatika Toneta Cufarja podelili priznanja tistim pedagoškim delavcem, ki so delali ali delajo na šoli 25 in več let. Priznanja za delo v šoli sta dobili že upokojeni pedagoški delavki Rozka Rabzelj in Marica 2van; za več kot 25 let dela pa tudi Marija Šurc, Anica Kl ina r in Slavka Gmajnar; prav tako so s slikami učence obdarili ravnatelje šole Franca Žvana, Janeza Sovljška in Eliko Šmid. Ob tem dnevu so se delavci šole srečali tudi s pedagoškimi delavci osnovnih šol iz Ljubljane in Maribora, ki nosita Cufarjevo ime. D. Sede j O LAS 8. STRAN ŠPORT REKREACIJA TOREK, 16. NOVEMBflA Atletski klub Triglav Tekmovalni in vzgojni cilji Kranj — Gorenjsko središče ima bogato atletsko tradicijo. Kranj je dal vrsto atletov, ki so ime mesta, regije in republike ponesli tudi v državni in mednarodni prostor. Spomnimo se odličnih tekačev, skakalcev v višino in daljino, atletov v tehničnih disciplinah. Milek, Kavčič, Prezelj, Udovč, Paplerjeva je le nekaj imen, 8 katerimi je povezano uspešno obdobje »kraljice športov« v Kranju. Za njimi raste danes v gorenjskem središču nov obetaven rod teJcmo\alcev. Atletski klub Triglav ima močno mladinsko ekipo metalcev, med katerimi je tudi letošnji državni prvak v metu kopja Aleš Mencinger, ter tekače s hitrim Kukovico, ki je letos dosegel najboljši rezultat v državi v teku na tisoč metrov med mlajšimi mladinci Članska ekipa je zdesetkana in dokler atletika ne bo dobila zaledja med mladimi ie težko pričakovati uspehe tudi v tej konkurenci. Po besedah predsednika kluba Ferda Rauterja je izjemno velik osip pri prehodu iz mladinske v člansko vrsto. Takrat se namreč mlad človek odloča med Študijem, poklicem in družino na eni strani ter Športom na drugI Pogosto se odloči za prvo. Prav zavoljo tega je treba vse delo v atletiki graditi na množičnosti Iz te se potem »izluščijo« posamezniki ki so pripravljeni atletiki podrediti tudi del svojih življenjskih načrtov. Za doseganje vrhunskih rezultatov je to vsekakor nujno. Veniar dosežki niso edini cilj, pravi predsednik, ki vidi poslanstvo klube tudi v vzgajanju mladin, v navajanju na zdrav način življenja, na trdo delo in odrekanja. Atletika je prednostna športna panoga v kranjski občini, vendar tega ni čutiti Atletske napiave na stadionu Stanka Mlakarja so bolj ali manj iztrošene, možnosti temeljite obnove pa zaradi vsesplošnega varčevanja majhne. Atleti bi vsekakor želeli trenirati v razmerah, kakršne imajo v Ljubljani Celju ali v Novi Gorid Toda o tartanskih stezah v Kranju zaenkrat ni moč razmišljati Atletski delavci in tekmovalci Triglava ai precej obetajo od sodelovanja s tovarno Sava. Ta naj bi z razvojem svoje tehnologije izdelala posebno maso, podobno tartanaki. Z njo bi najprej prekrili zaletišče za skok v daljavo in če ba se obnesla, pozneje tudi tekališča. "Z-> Šahovski festival Iskra 82 Kranj — V počastitev dneva republike pripravlja sindikalna konferenca Iskra Telematika šesti šahovski festival v delavski restavraciji na Laborah. Otvoritev tekmovanja bo v nedeljo, 21. novembra, ob 9. uri. Festivala se lahko udeležijo štiričlanske moške ekipe in dvočlanske ženske. Vsako moštvo mora prinesti s sabo dve šahovski uri ter dve šahovnici s figurami. Vsak šahist ima deset minut časa za razmišljanje med eno partijo. Prijave sprejema organizator uro pred tekmovanjem Ob rednem vsakoletnem prispevku Zveze telesnokulturnih organizacij klub ne bi mogel shajati brez pomoči tovarne Iskra. Brez sodelovanja z združenim delom tudi ne bi bilo vsakoletnega atletskega mitinga. Atletski delavci kluba so trdno odločeni, da prireditev obdržijo tudi v času, ko ni moč pričakovati tako velikodušne podpore delovnih organizacij. Miting je edina večja atletska prireditev na Gorenjskem in v Kranju in pomembnen stik kranjske atletike s slovensko in jugoslovansko. Hkrati je velika spodbuda mladim in obetavnim Trigla-vanom, da na domačem tekmovališču in pred svojim občinstvom pokažejo sposobnosti in zmogljivosti. O maratonu »Tri srca, katerega prireditelja sta bila ZTKO Kranj in atletski klub Triglav, je predsednik Ferdo Rauter dejal »Množična tekaška prireditev močno obremenjuje našo klubsko blagajno. V republiki se bomo morali dogovoriti o zbiranju denarja za tovrstna srečanja in o smiselnosti takšnem načina rekreacije v času varčevanja. Zagovarjam stalftče, da je treba težišče rekreacije prenesti v krajevne skupnosti ali na raven mesta.« C. Zaplotnik Slovenski invalidi drugi Pula — Zvema konferenca civilnih invalidov voine Jugoslavije ie pred nedavnim v Medulinu pri Puli pripravila tradicionalne športne upe za svoje dane. Udeležili so se j Si invalidi iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Pomerili so se v sedmih disciplinah: atletiki kegljanju, streljanju, plavanju, rollbalu, namiznem tenisu in šahu. Slovenski športniki so med osmimi ekipami zasedli odlično drugo mesto. Rezultati - atletika: 1. Slovenija; kegljanje: 1. Hrvatska, 2. Slovenija; streljanje: 1. Hrvatska, 3. Slovenija; plavanje: 1. Slovenija; rollbak 1. Hrvatska, 5. Slovenija; namizni tenis: 1. Slovenija; lah: 1. Hrvatska, 4. Slovenija. V. Guna Sejem rabljene smučarske opreme KRANJ - Dve stotrideset članski kolektiv zbora vaditeljev in učiteljev smučanja iz Kranja se vneto pripravlja na Jamarske novice e Zadnji teden oktobra je Brane Benčevič, član Društva za raziskovanje jam Kranj, v vasi Kistanje pri Kninu raziskoval Mirčešuto, Dreno-vačo, TrišČo, Bjelansko in Zvečarsko golubnjačo. Vsa brezna imajo vertikale od 56 do 100 metrov. Domačini so jih imenovali »golubnjače«, ker pri vhodih gnezdijo številni golobi. e Vido Kregar, Raje Slapnik, Rasto Zabrič, Franc Holcar, Cene Berčič in Helena Cerar, člani jamarskega kluba Kamnik, so 24. oktobra odkopavali podor v delu jame Za slapom. Za njim se po vsej " "eli ja zato bodo še letošnjo jesen odkopa- verjetnosti skrivajo novi deli jame, vali naprej. Pred tremi leti so v jami nastavili mesne pasti za jamske hrošče. Na tej akciji so jih pobrali Najdbe so zanimive, saj so z njimi razvozlali nove skrivnosti Kamiuške jame. e Predzadnji dan oktobra so se v Vertljevo brezno spustili Matjaž Dra-šak, Matjaž Chvatal in Mare Jenšter-le, vsi člani kranjskega društva za raziskovanje jam. Na dnu 36 metrov globokega brezna so odkopavali za-mašek iz podomega kamenja in hlodov. Po številnih zemeljskih udorih na tem področju se vidi da nedra Jelovice skrivajo še številne jame. e Sedem mladih jamarskih pripravnikov se je zadnji dan oktobra spustilo v jamo Logarček. To je samo ena od številnih ekskurzij, ki jih ima v programu jamarska šola v Kamniku. M. C. Sava jesenski prvak Kranj - Končan je prvi del občinskega nogometnega prvenstva. Naslov esenskega prvaka so osvojili nogometaši ave, ki so v zadnjem kolu premagali Š letošnji osmi sejem rabljene smučarske opreme. Le-ta bo od 18. do 21. novembra na Gorenjskem sejmu v Savskem logu. Lani so na sejmu imeli lep obisk in obiskovalci so prodali ali pa zamenjali 4800 celotne smučarske in drsalne opreme. Čeprav je letos težka gospodarska situacija, bo na letošnjem sejmu sodelovalo triindvajset razstavljalcev, ki bodo predstavili novosti na letošnjem smučarskem trgu. Prvič se bo predstavil tudi alpinistični odsek PD Kranj, stalno mesto ima tudi alpska šola RTC Krvavec, seveda bo tudi komisijska prodaja rabljene smučarske in drsalne opreme, prisotna bo tudi popravljalnica in montaža smiči. Lani je bilo na sedmem sejmu Že 10.000 obiskovalcev in upajmo, da jih bo letos še več. -dh VAM SVETUJE, OSREČITE SVOJEGA OTROKA »1143 .IS« MMM • Kupite otroku pohištvo, ki ga po izredno znižani ceni od 20-25 % nudi Lesnina v Kranju in na Jesenicah Že za 13 896 din lahko opremite sobo svojemu otroku, ki jo bo prav gotovo vesel T " će želite otroško sobo, pridite v Lesnino, saj nakup v Lesnini ne prinaša sreče in veselja samo otroku, ampak tudi zadovoljstvo in prihranek v družini - kupljeno blago vam do 30 km brezplačno pripeljejo na dom - trgovina je odprta od 7.-19. ure, VabTvas" Lesnina Krani in salon pohištva na Jesenicah telefon: Kranj 24-554 telefon: Jesenice 81-179 Sporočili ste nam igralci Trboi. Kokrica se ie z zmago nogometaši Nakla povzpela na tretje mesto. Srečanje med nogometaši Korota na in Primskovega ni bilo odigrano, ker domačini niso pripravili ignšča. Izidi desetega kola: Sava : Podbrezje 2:0, Kokrica : Naklo 3:1, Trboje : Tnglav B 5:1 in Korotan : Primskovo 0:3 (b.bj. Lestvica po končanem jesenskem delu rSeanVr 10721 31: 9 16 2 Naklo 10 5 2 3 28:19 12 3. Kokrica 10 5 2 3 1&18 12 4 Podbrezje 10 4 3 3 2$ 15 11 5 Triglav B 10 4 2 4 18:20 10 6 Trboje 10 3 3 4 22:26 9 7. Primskovo 10 4 0 6 18:21 8 8. Korotan 10 1 0 9 9:37 2 V članski B nogometni ligi so prvaki nogometaši iz Šenčurja, ki so v devetih srečanjih zlahka premagali vse svoje nasprotnike in prejeli le šest golov. Drugi so s šestimi točkami zaostanka igralci Preddvora, tretja je Zarica z enajstimi točkami četrti Grintavec z osmimi, Deti britot s Šestimi. Šesto mesto so osvojili nogometaši z Visokega, medtem ko so zadnji igralci iz Hrastij z dvema točkama V devetem, zadnjem jesenskem kolu, so bili doseženi naslednji izidi: Visoko : Hrastje 5:3, Šenčur : Britof 5:0 in Preddvor : Zari- ca2:3" D.Jošt Britof prvi v kadetski ligi - Z zadnjim kolom v tekmovanju kadetov in pionirjev je končana nogometna sezona na Gorenjskem Pri kadetih sto se z ramo ob rami borih moštvi Bntofa in Save, vendar so bili Britofljani spretnejši strela in so zaradi tega postali gorenjski prvakt Jesenski prvak je Britof s 17 točtenu (gol razlika 68:11), drugouvrščena Sava pa ima prav tako 17 točk vendar slab&o razliko v golih (60:12). Kadeti UTH iz Škofje Loke so tretji s 13 točkami, Jeseničani četrti z 8 točkami, Alples peti s petimi točkami in Triglav šesti brez osvojene točke. Slednji so zabili na primer le 6 golov, prejeli pa so iih 95. V tekmovanju pionirjev so jesenski prrata Bohinjci z 8 točkami pred Leščam,.ki so iih zbrali 6. Bled ima 4 točke, Jesenice pa jve Pavel Novak Tokrat zmagal Franc Skrjanc — Tržiški šahisti so vsak mesec redno zbirajo na hitropoteznih turnir, ki jih pripravljajo v domu Petra Uzarja v Bistrici pri Tržiču. Tokrat so pripravili novembrski turnir. Med 22 šahisti je zmagal Franc Skrjanc, ki se na takšnih turnirjih redno uvršča med najboljše. Drugi je bil Dušan Borštar, tretji Srečo Mrvar in četrti Pavel Loc. J. Kikel Kondor najbolji! med mladinci - Tudi škofjeloške občinske nogometne lige ae za to jesen zaključujejo. Mladinci ao s tekmovanjem že Ujučill Nuo m*h gvoje lige, ker ao sodelovala le tri moštva, Gorenjci v ligaških tekmovanjih NOGOMET - V slovenski Članski ligi je tokrat kranjski Triglav gostoval v Ajdovščini, kjer je z domačim Primorjem remiziral. Jeseničani so igrah doma m z Športne igre veterinarjev Slovenije Gorenjsko društvo drugo Škofi a Loka - Na osmih športnih igrah veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije, ki ao bile minuli konec tedna v Skofji Loki je med šestimi dni-štvi zmagala ekipa Dolenjske. Gorenjsko društvo je bilo drugo z dvema tonama zaostanka. Prvega mesta ga je stala slaba uvrstitev v streljanju. Sicer pa srečanie ni imelo zgolj tekmovalnega značaja. Veterinarji in veterinarski tehniki iz vse Slovenije - okoli sto 8e jih je zbra o v mestu pod Lubnikom - so izmenjali delovne izkušnje in se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Dan poprej so se v Rranju udeležili posvetovanja o mastitisu m slovesnosti ob odkritju spominske plošče začetniku slovenskega veterinarstva dr. Janezu Bleivveisu. V soboto so si ogledali tudi tisočletno Skofjo Loko. Športna dvorana na Podnu se je ponovno pokazala kot najbolj primeren prostor za prirejanje tovrstnih srečanj. Vsa tekmovanja v kegljanju, streljanju, šahu, namiznem tenisu in odbojki kot tudi podelitev priznanj in zaključek srečanja so bili pod isto streho. To je dalo tekmovanjem posebno privlačnost. Večina dosedanjih srečanj je bUo namreč »razbitin« na več krajev. Osme i$re je pripravilo Društvo veterinarjev m veterinarskih tehnikov Gorenjske pod pokroviteljstvom ljubljanskega Leka in s pomočjo škotje-loške občinske skupščine. Rezultati - kegljanje - posamezno: 1 Oblak (Gorenjska) 205, 2. C mer 202 3. BezenSek* oba Celje) 201; ekipno: l.C elje 754, 2. Dolenjska 736, 3. Gorenjska 695, streljanje — posamezno: 1.T««^"-morska) 148. 2. Sumaj (Celje) 148 3. Brulc (Novo mesto) 146; ekipnoc. 1. dolenjska 623, 2. Maribor 505, 3. Pnrnoraka 479, 5. Gorenjski! 462; šah: 1. Dolenjska 14 5 2 Celje 14, 3. Gorenjska 13; namizni tenis: L Čoreniaka, 2. Ćelje, 3. Maribor; odbojka: 1. Maribor, 2. Gorenjska, Ljubljana; skupna razvrstitev: 1. dolenjska 31 točk. 2. Gorenjska 29 3, Ma bor 27, 4. Celje 26, 5. Ljubljana 15,6. Primorska 13. C. Zaplotnik Tovarna obutve PEKO n. sol. o. Tržič oglaSa prosta dela in naloge pri izvajanju projekta izgradnje to-varne ob utve v Frendi v Alžiriji NADOMEŠČANJE ORGANIZIRANJA IN VODENJA -TL" usnjarsko predelovalne industrije, ekonomist, profesor ft* - čevljarski tehnik in 5 let delovnih izkušenj na področju čevljar** - aktivno znanje francoskega jezika. Posebne zahteve: . . . - sposobnost vodenja in organiziranja, - samostojnost pri delu, - sposobnost sodelovanja, - sposobnost logičnega mišljenja, - iniciativnost. Zaposlitev traja 16 mesecev. i.i,MiiMowi Zainteresirani kandidati za tovarni. Podrobneje bodo seznanjeni o samem proje. razmerah, bivanju, osebnem dohodku. Kandidati naj oddajo pismene prijave z <•^J^JjgJSSiK zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v tovarne obutve Peko Tržič. ---f> Yr M > M ** i I ampak so bili del članske lige, odloča al so medsebojna srečanja. Jesenska raaM je pripadla Kondorju, ki je obe dobil. Drugi je Polet z dvema toSanJ tretje pa Reteče brez točke. Na Kokrid prizadevni - Seksa 4 rekreacijo športnega društva s Ko kat* priredila kros za pionirje iz skupnosti. Na krožni progi okrog m I—l šole je tekmovalo 163 mladih. so prejeli diplome in praktične I Najuspešnejši so bili Zaika Nataša Boncelj, Mateja Babtf. AW>| vekar, Tomaž Miklavčič, Sate Gml Alenka Ravnikar, Katarina Gak. Tj* I Jauh, Dejan Ri>nikar, Boštjaa Uroš Zelnik, Petra Hlebec, Aai 1*1 Jasmina Zor man, Igor Krajabć. 5191 Hudoklin, Tomaž Ribnikar. K«aa»| Čepelja, Polona Fende, Metka Im Gregor Gros, Jure Bukovnik, Tepma, Meta Naalič, Mira GntuL Mtfal Križaj, Aleš Erfen, Boštjan Gnmt I Roman Sitar. Ekipa tekačev s Kokrice pa j« vala v Maria Elend na Koraftn (M dolina). Sodelovanje s ten km« ■ začel pokojni Jure Dolenc, nm« športnikov pa je vedno bolj viMGBtfjfi Kokričani so doaegli nekaj miki stitev. Loize in Franc Jošt sta » mA kategorijah zmagala, Tazm Bas 4 Greta Rozman sta doaegii storih začetna cena 1. avto zastava 435 — kombi karamboliran, leto 1980 2. enoosna prikolica, nosilnost 1500 kg 3. črpalke, ventili in mehčalec za vodo za centralno kurjavo (2000 kalorij), rabljeno 4. plinski razvijalec na kredit, rabljen 5. ročni krivilni stroj za pločevino in stroj za robljenje pločevine za kleparska dela, rabljeno 6. ročne škarje za rezanje pločevine in profilov, rabljeno 7. gradbeni razdelilec za priključitev potrošnikov na gradbišču izdelan v obliki dvodelne omare za montažo na zidu ali ustrezno konstrukcijo, nova 8. pisalni stroj Optyma, valj 35 cm, rabljen 9. stenski umivalniki (62 cm), keramični, 3 kom, rabljeni 30.000 din 6.000 din 15.000 din 1.500 din 3.500 din 2.500 din 35.000 din 6.000 din 300 din Javna dražba bo v prostorih Kovinske delavnice Bled, 20. 11. 1982 oh 10. uri, ogled vseh predmetov je 2 uri pred začetkom dražbe. Udeleženci javne dražbe morajo plačati 20 odstotkov kavcije od začetne cene predmetov in jo položijo pri blagajni Kovinske delavnice Bled. Vsak kupec je dolžan plačati celotni znesek in prometni davek pred prevzemom predmeta. Nepričakovano nas je zapustil v 27. letu starosti sodelavec JOŽE JENKO avtomehanik Ohranili ga bomo v lepem spominu. Kolektiv DO CREINA TOZD Servis osebnih vozil in mehanizacije Kranj 49 ZAHVALA Ob boleS izgubi najinedrage in skrbne žene in „»me -letne TEREZIJE KOZAR _ . ^ on Pi-pkmurie - Goričko IZ Boreča št. 29, Prekmurje .• ■ cMsedom iz Zg. Gori i (blok II. I in * uskreno zahvaljujemo jem ^'»U(|o Ueznijo. jo bodrili. III), vsem, k. *te ^ ^^^^Vtvoval, , nama. Posebno se za-nama karkoh pomagah n so«u ^ ^^ Hvala hvaljujeva^TOZU ^ md za darovano c vetje. ŽALUJOČI: rnož Štefan.hčerka Zlatka /. Loj/e.n ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta FRANCA GLOBOČNIKA st. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izražena sožalja in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni OOS Gorenjska oblačila, vsem sodelavcem, praporščakom, gasilcem. Cestnemu podjetju in vsem ostalim. Hvala pevcem i/. Šenčurja za lepe žalost inke, kakor tudi g. župniku za lep pogrebni obred. VSEM SKUPAJ IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Šenčur, Podbrezje, Kranj, Ljubljana, Bukovica, Maribor, Predoslje, 10. novembra 1982 msmmmmmmmmmmmmmmmsm Gorenjska nočna kronika STRAH NA BALKONU Ob enajstih ponoči je občana { Planine zbudil nenavaden šum M na balkonu. Prestrašen je ug-rj iedal silhueto neznanca, kije stikal po balkonu. Ko si je opomogel od strahu, je poklical milico. Prepozno. Do prihoda miličnikov je neznanec izginil v spodletel vlom I Jesenicah sta občana zaloškega, ki se je priprav-bi vlomil v avto enega od Sakano sta mu še pravi 'prečila in ga odvedla na Zlika vec se je tako otepal, na spotoma skoraj ušel. ni bilo za vse odajalni plina v Veštru so teden prejeli težko priča -gorivo. Dvesto v vrsti Hh potrošnikov ga je ) z glasnim odobrava-Ko se je izkazalo, da je le 30 jeklenk, se je enje sprevrglo v sitno enje in razgrajanje i z začetka vrste bijih dobili po grbi od nevoščlji-la repu, ko ne bi bilo ka, H jih je na slo no na uuevem trgu zaradi kranjske glas-le, od koder prihajajo ub-melodični glasovi, temveč hrupnega nočnega živ-PretekU teden se je so-ar dvakrat pritožila, da tijo spanec. Najprej zara-tega pretepa, v katerem jo Jec skupil po očesu, nato adi »vroče mlade krvu< ddemčev je namreč po tari navadi poskusilo s ico. Po odzivu sodeč se reveč posrečila. ^ rkiranega 3bila na cest r Ravnik, star 44 letdoma ske Bele v četrteklLno-zbil otroka. 11-letni Dam iz Poljščice je pritekel na a parkiranega avtomobila, Tcalcesto. v nesreči je utr-»možganov, kakor so, ugo-blejskem zdravstvenem imor ga je. nemudoma od- znik Ravnik. Nato so po a z žilnim avtom odpe-mi&o bolnico. r nesreči )tna polica - uroš ro ^okfrug? leto doma iz » Dolice pri Cerkljah je mi-tekpadel pod t«*^ »• bi g» skoraj stalo žaljenje Ce Franc je sedel na tiaK gazIkakUterprerr^km, ie nenadoma stekel podenj. \e s prednji01 traktorskim .^iadeMnga povozil še PJg ^ )e u tesnila mati potegniti ^ stran Ker je bila zemlja zelo je otrok P^grezml ^in teko ušel hujšim poškod- ^notrcil v betonsko > ^hajo .Uncovo - V petek, 12.novem-' opolnoči se je v Lancovem po- IJj&kVsebnega avtomobila ^Lorenčič, star.24lej, dloma iz ^ovljice. Peljal je iz Radovljice > Kropi, v Lancovem pa ga je v Sem nepreglednem ovinku zaradi Stre vcSe nenadoma »neslo v 5»!ceste v betonsko ograjo. Voz-Jj ni bilo hudega. Ranjena je bila sopotnica, l^tna VUsta iz Sove Gorice. Tud, gmot-Hoda je velika, saj znaša kar dinarjev. D. Z. IZDELAVA VSEH VRST OČAL OČESNA na receP* brez OPTIKA Bogata izbira okvirjev in sončnih očal MARIBOR----------------- PREGLED VIDA v ponedeljek, torek, sredo, petek od 13. do 15. ure, v četrtek od 8. do 10. ure v ordinaciji v servisu OPTIČNI SERVIS - KRANJ, Cesta JLA 18 (nasproti porodnišnice) Delovni čas: od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 7.30 do 12. ure. Telefon: 22-196 Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR ■MU GLAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK, 16. NOVEMBRA Osnovno zdravstvo Gorenjske o. o., TOZD Zobna poliklinika Kranj SEZNAM TERAPEVTOV ZA MLADINSKO ZOBOZDRAVSTVO: g0ja zobozdravnik namen kraj ordinacije ord. delovni čas OŠ Gorice dr. Berce Meta v prostorih predšolski splošne in šolski otroci bolnice Golnik pon., torek popoldan, ostali dnevi dopoldan OŠ Lucijan Seljak dr Gradišar Franc v prostorih predšolski OS in šolski otroci pon., četrt., popoldan, torek, sreda, petek dopoldan OŠ Stane Žagar dr Herlec Heda v prostorih predšolski in šolski poned. - cel dan, ostali Qg otroci dnevi dopoldan OŠ Zabnica, Besnica, dr. Tacer Dragica v prostorih Predšolski Podblica, Mavčiče, zgradbe ZP in solsk. otroc. Primskovo, Orehek _____________ OŠ Bratstvo in enotnost dr. Intihar Marija v grostorih f^i.skt otroci v prostorih predšolski OS in šolski otroci tedenska izmena OŠ France Prešeren dr. Košir Marija torek popoldne, ostali dnevi dopoldan tedenska izmena OŠ Naklo, Duplje, Šenčur, Voklo, Podbrezje OŠ Simon Jenko dr. Kranjc- v prostorih predšolski Pogačnik Marinka zgradbe ZP in šolski otroci tedenska izmena dr. Srukur Eva v prostorih predšolski zgradbe ZP in šolski otroci OŠ Predoslje, Kokrica dr. Strupi Alojz v prostorih OS predšolski in šolski otroci, učenci poki. in sr. šole, študenti iz šolskega okoliša tedenska izmena poned. popoldan, ostali dnevi zjutraj OŠ Preddvor, Olševek, Jezersko, Kokra dr. Suchy Stanislava v prostorih ZP Preddvor rn Jezersko predšolski in šolski otroci, učenci poki. in sr. šole, študenti iz šolskega okoliša poned., sreda popoldan, torek - cel dan (Jezersko), četrtek dopoldan OŠ Cerklje, Zalog Gimnazija, Mlekarski ŠC, Tekstilni in ob. ŠC za blagovni promet, študenti dr. Zadravec Marija v prostorih ZP Cerklje predšolski in šolski otroci torek, četrtek popoldan, ostali dnevi dopoldan _ dr. Zupunski Cilka v prostorih Dijaškega doma dijaki in študentje dopoldne dr. Rihler Irena v prostorih zgradbe Z P Ekonom, admin. ŠC, Izobraževalni center Sava, ŠC Iskra, Poklicna šola Kranj in študentje RAZPORED ZOBOZDRAVNIKOV ZA UČENCE OŠ HELENE dijaki in študentje tedenska izmena zobozdravnik razred PUHAR KRANJ: kraj ordinacije dr. Rebolj Jože 1. in 2. razred dr. Kranjc-Pogačnik Marinka 3. in 4 razred dr. Srakar Eva .r>. razred dr. Košir Marija (i. razred dr. Tacer Dragica 7. in H. razred v prostorih zgradbe ZP v prostorih zgradbe ZP v prostorih zgradbe ZP v prost OŠ France Prešeren v prostorih zgradbe ZP AERODROM LJUBLJANA Letališko in turistično podjetje Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Gostinstvo in turizem razpisuje imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM Za razpisana dela in naloge zahtevamo: _ visoko ali višjo izobrazbo živilske, turistično gostinske ali družboslovne smeri (organizacijske, ekonomske pravne), _ do 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, od tega 2 leti na bolj odgovornih delih in nalogah, _ znanje vsajenega svetovnega jezika - zaželeno angleščine, - družbenopolitično in moralno neoporečnost, - samostojnost, ustvarjalnost in uspešnost pri dosedanjem delu Delavec bo imenovan za 4 leta. Kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo za delo na letališču in mejnem prehodu. Kandidate prosimo, da svoje ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Aero-dmm LjubUana Kadrovska služba, (54210 Brnik, z oznako »Razpisna komisija DSTOZD Gostinstvo in turizem«. Kandidate bomo obvestili v 8 dneh po odločitvi samoupravnih organov. — 16. NOVEMBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 11. STRAN O LAS telefon 27-960 Prodam MOTOKULTIVATOR gorenje muta, brez pogonskega motorja, ter OBRAČALNIK in KOSILNICO za mo-tokultivator. Ogled možen vsak dan pri Narat, Grosova 7, Kokrica, Krani 11687 Prodam hladilnik za KAMPIRANJE, Erikiiuček na plin, akumulator in elektri-o. Do Kak, Gorenjskega odreda 8, Kranj, tel. 27-318 po 14. uri 11688 Prodam ovčji KOŽUH. Tel. 064-26-555 11689 PEČ in rabljen sivALni ©invjd singer. oter, TVžič, Pot na Zali rovt 9 - popoldan 11690 Prodam dobro ohranjena PLETTLNA STROJA, št. 4 in 6. Telefon 064-74-477 11691 ODPRTA JE NOVA VULKANIZACIJSKA DELAVNICA Vulkanizacija, montaža, demontaža, centriranje gum. Smledniška 94, Čir-če — Kranj VOZILA Ugodno prodam ZASTAVO 101 L letnik 1979. Pavlin, Moša Pijade 22, Kranj 11456 Prodam FIAT 128 sport. Šmit, Hraše 9, Lesce 11507 Prodam dobro ohranjen BMW 2002 ali menjam za kakršenkoli karamboliran osebni avto. MohoriS, Zabrekve 9, Selca 11611 Prodam MOTOR MZ 150 lux. Jože Volčjak, Grenc 17, Skofja Loka 11673 Prodam k ara izolirano ZASTAVO 750. Telefon 064-60-792 v petkih in sobotah 11674 Prodam tri ZAPOROŽCE in nekaj rezervnih delov. Ogled popoldan. Košir, Barbara 10 (Hrastnica), Skofja Loka 11675 Prodam R-4, starejši letnik, nevozen, celega ali po delih. Ogled popoldan. Anton Šuštar, Podbrezje 151 11676 Ugodno prodam novo, spredaj karam-bolirano ŠKOLJKO za Z-750. Praprotna polica 1, Cerklje 11677 Prodam BMW 2002. Praše 5, Mavčiče 11678 Prodam Osebni avto ZASTAVA 101, letnik 1978. Drago Gril, Golnik 55 11679 Kupim 126-P ali ZASTAVO 750, starega od 4 do 6 let. Javite se po tel 50-137 11680 Ugodno prodam dobro ohranjen RENAULT 4 TL special, letnik 1979. Marjan Jazbec, Sebenie 30. Tržič 11681 Prodam ŠKODO 100, letnik 1971, za dele. Majcen, Bistrica 185, Tržič 11682 Prodam 125-P, letnik 1977, cena 3SM. Anton Zemva.Zg. Gorje 52/A . 11683 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do novembra 1983, za 8 SM. Telefon 064-61-897 11684 Proc&m ZASTAVO 750, letnik 1971, z novo ugrajenim motorjem. Polde Čimžar, Cesta na Brdo 43 ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike, Kranj, n. sol. o. dodatno k razpisu, ki je bil objavljen 12. 11.1982 v Glasu št. 86 VII. TOZD TOVARNA MERILNIH NAPRAV KRANJ 22. vodje proizvodnje 23. vodje servisa in vzdrževanja naprav Pogoji: pod 22.: - visokošolska izobrazba elektrotehnične, strojne ali organizacijske smeri, pod 23. : - visokošolska izobrazba elektrotehnične smeri Vsi nadaljni pogoji so isti, kot v že navedenem oglasu. ZAHVALA STANOVANJA 11632 Prodani staro trosobno STANOVANJE v centru Škofje Loke, primerno tudi za poslovne prostore. Mravlja, Podlubnik 241, Skofja Loka, tel. 62-605 i POSESTI Nujno najamem HIŠO v okolici letališča Brnik. Telefon 41-063 od 16. do 18. ure 11692 - ZAPOSLITVE i Takoj sprejmemo mlajšo delavko. Prednost imajo iz območja med Straži-ščem in Škofjo Loko. Telefon 064-60-922 11641 Sprejmem KOVINOSTRUGARJA. Kranj, C. na Brdo 26, Naglič 11643 Zaposlitev dobi KUHARICA. OD oo dogovoru. Ponudbe po tel. 23-484 11693 Društvo za vzgojo in varstvo ptic »LI-ŠČEK« se zahvaljuje vsem obrtnikom, ki so kakorkoli gmotno pomagali društvu 11694 Iskreno se zahvaljujem dr. Marti Hu-dovernikovi in sestram B-oddelka bolnišnice v Begunjah, za nesebično pomoč in razumevanje. Enako dr. Jožetu Debeljaku iz ZD Skofja Loka. VSEM NAJLEPŠA HVALA! Pavel KUSAR 11695 PRIREDITVE PLESNI TEČAJI V KRANJU - DELAVSKI DOM - ZAČETNI - sreda ob 19.15 - NADALJEVALNI - četrtek ob 19.15 - ZAČETNI - sobota ob 18.00 - IZPOPOLNJEVALNI - sobota ob 16.30 - ROCK'N'ROLL - sobota ob 15.00 PLES vsak petek ob 20. uri. Poučuje JANEZ BORIŠEK 11696 Nove obrestne mere ...... Večina naših načrtov in želja je tako ali drugače povezanih z denarjem. Pot do cilja je včasih daljša. Dolgoročno varčevanje pod ugodnejšimi pogoji je zato možnost, o kateri velja razmisliti. Nove obrestne mere za nenamenske dinarske hranilne vloge so: 7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno) 13% za vloge vezane nad 1 leto 15% za vloge vezane nad 2 leti 20% za vloge vezane nad 3 leta Nove obrestne mere za nenamenske devizne hranilne vloge so: 7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno) 9% za vloge vezane nad 1 leto 11 % za vloge vezane nad 2 leti 12,5% za vloge vezane nad 3 leta Tudi, če pravega načrta še nimate: vezava sredstev zagotavlja obrestovanje prihrankov po najvišji obrestni meri. /o ljubljanska banka IZGUBLJENO! V nedeljo se je izgubil lovski PES -NEMŠKI ostrodlaki ptičar, star 6 mesecev, med fazanarijo in letališčem. Najditelja prosim, naj proti nagradi sporoči po tel. 064-21-505 ali 24-864. Radi-kovič, Kranj, Kebetova 8 11699 OSTALO - Iščem učitelja za matematiko -srednjih šol kovinske stroke. V" poštev pride Kranj ali Radovljica. Šifra: Instrukcije 11697 »INSTRUIRAM« matematiko za osnovne in srednje šole. Krajnik, Frankovo naselje 5, Škofja Loka, tel. 60-362 11698 Zatekel se je srednje velik črn Koder. Ziganja vas 34 TOKOS TRŽIČ p. O. Tržiška tovarna kos in srpov Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: VOZNIKA VILIČARJA Pogoji: — opravljen izpit za voznika viličarja Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Razpis velja do zasedbe del in nalog. Prijave pođjite na naslov: Tokos Tržič, Cankarjeva 9, Komisija za delovna razmerja. ISKRA * Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna mehanizmov Upnica objavlja prosta dela in naloge VARNOSTNIKA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: — dokončana osnovna šola, — 2-letne delovne izkušnje, — nekaznovanost Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, TOZD Mehanizmi Upnica 8, 64245 Kropa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ Obveščamo PTT uporabnike, da se bodo dne 17. 11. 1982 spremenile telefonske številke naročnikov, vključenih v ATC Žirovnica. Nove telefonske številke bodo objavljene v telefonskem imeniku za leto 1983, ki bo izšel v začetku decembra 1982. Do izida telefonskega imenika se obračajte glede informacij na telefonsko številko 988. Prodam I Prodam več PRASlCEV, težkih od 40 * 150 ki. Pomvcc 16, Podnart 7994 Vpdno prodam barvni TELEVIZOR Boris Mokič, Veljka Vlahovtfa 4, Uj 11477 fcdam dve SVINJI, težki 200 kg, in ^AšlCE, 40 kg. Šenčur, Mlakarjeva 58 11496 bdim več TELET, črnobele pasme : &<* in teliflce. Oman, Zminec 12, t&Loka 11665 Prodam dva PUJSKA, težka okrog b čmobel TELEVIZOR, Se dobro «tti«r ia četrtinsko ceno, in zame-'c ta teden starega BIKCA za TE-I -^f®. Hribar, Sobčeva 14, Lesce, tele- \dam hrastov PARKET, 100 kv. m I Vida Ulčar, Rožna 18, Bled I barvni TELEVIZOR gorenje. I «« od ponedeljka dalje. Z* BitnjeKg I JjSfflMOZAIK (jeger Spric). Telefon I Ji*11® novo tennoakumulacijsko | aČ tf kW. Naslov v oglasnem oddelku Skupim ^^^^ WKR0RACUNALNIK kupim Na-^T Ofkinem oddelku 11501 Sel TELEVIZOR. 27-960 dopoldan 11871 , M® BIKCA ah TELIČKO, staro od do 1 leta. Janko Mohonč Nji-V Z* Beanica.teL 40-585 11672 Jgen rabljene gornje ELEMENTE v enem. Telefon 21-548_ 11685 6 mesecev brejo TELIL U. ^ Draksler, Drulovka 25/A, Krag Dejavnost v bodočih obrambno samozaščitnih akcijah Preprečevanje družbeno škodljivih pojavov Ljubljana — Letos organiziramo v naši republiki že tretjo akcijo Nič nas ne sme presenetiti Tokratno akcijo, ki pomeni stalno aktivnost družbenopolitičnih in družbenih subjektov za nadaljnje podružblja-nje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, smo usmerili v odpravljanje nekaterih šibkih točk na tem področju. Tako je osnovni cilj akcije s politično mobilizacijo, osveščanjem in aktiviranjem delovnih ljudi ter občanov zagotoviti večjo prometno varnost, boljše požarno varstvo, nadaljnji razvoj narodne zaščite in učinkovito delovanje civilne zaščite. Prehod od manifestativnega k vser binskemu delovanju je nova odlika akcije, so naglasili predstavniki sveta za ljudsko obrambo in družbe- no samozaščitio pri republiški konferenci Socialistične zveze med nedavnim pogovorom z novinarji. Politična ocena določenih slabosti v posameznih okoljih naj bi, kakor so dejali, prispevala tudi k razporeditvi aktivnosti prek celega leta. Čeprav vse aktivnosti še niso končane in zato še ni celotne analize o njihovi uspešnosti, pa v svetu za ljudsko obrambo že ugotavljajo premajhno prizadevnost pri odpravljanju slabosti na nekaterih področjih družbene samozaščite. Ta njihova spoznanja temelje predvsem na podatkih o številu nesreč na cestah in požarih v delovnih ter življenjskih okoljih. V bodoče se bomo morali zaradi omejevanja stroškov, so opozorili, izogibati raznim vajam v lokalnem merilu. Vaj z izmišljenimi scenariji pa niti ne potrebujemo, saj je dovolj družbeno škodljivih pojavov, proti katerim bi morali vedno in povsod ukrepati samozaščitno. Prav takšno ravnanje, so menili, mora postati vodilo vseh bodočih obrambno samozaščitnih akcij, katerih kvalitete si ni moč zamisliti brez množičnosti. Le-to, so poudarili med drugim, bomo dosegli le z vztrajnim političnim delom; če se bo kakšen družbeno škodljiv pojav ponavljal dalj časa, mu bo namreč treba posvetiti pozornost, vse dokler ga ne bomo odpravili. Ko so govorili o bodočih akcijah Nič nas ne sme presenetiti, so tudi podčrtali, da bo potrebno razmisliti o ustreznem imenu akcije. & Saje Zmeda zaradi plina V Kranju so se vrste za plin preselile v krajevne skupnosti — Kupone z nižjimi serijskimi številkami naj bi dobili tisti, ki plin bolj potrebujejo — Skoraj dvemesečna plinska suša povzroča težave in zmedo pri razdeljevanju tudi v drugih občinah kupone z nižjimi serijskimi številkami dobili krajani, ki iz različnih vzrokov (bolezen, invalidnost, starost... ) plin bolj potrebuj ejo. Ob tem naj dodamo, da smo v Glasu objavili, da bodo kupone v krajevnih skupnostih razdeljevali v petek od 8. ure dalje. Ker jih niso razdeljevali, za napako nismo krivi v uredništvu, Komu prednost? Komu dati prednost vri razdeljevanju vlin prednost pri razdeljevanju plina oziroma kako uresničiti priporočilo, naj ga dobijo najprej tisti, ki plin najbolj potrebujejo. Tam, kjer smo v zadnjih letih gradili stanovanja, v katerih so gospodinjstva vezana na elektriko in plin, je odgovor na pogled lažji. Suša s plinom pa je najbrž povzročila, da je tudi med temi veliko takšnih, ki bi plin potrebovali takoj. Če ob sedanjih energetskih težavah zmanjka še elektrike, potem so najbolj prizadeti prav ti. Med njimi pa še bolj tisti, ki jim pravimo ostareli občani, bolniki in invalidi. Prvi, ki se morajo spopasti s to problematiko., so prav gotovo krajevne skupnosti. V zadnjih dneh se je potrdila večkrat opozorjena trditev, da marsikje potrošniki sveti ne delajo, da obstojajo le na papirju. V veliko pomoč pri tem, komu dati prednost, bi bila ta hip še ne dokončana anketa o porabi energije v kranjski občini. Zato najbrž rok za izdelavo le-te ne bi smeli podaljševati, marveč ga čimbolj mogoče skrajšati. Nekaterim krajevnim skupnostim je bila zdaj še nepopolna anketa vsaj V delno oporo pri razdeljevanju kuponov za plin. Obdelani podatki v anketi pa bi nam slej ko prej lahko koristili tudi za druge potrebe s področja vsakdanje oskrbe. Tako bomo luže razumeli, da plin bolj potrebuje tisti, ki sam ne more priti ponj, da še veliko teže čaka nanj tisti, ki poleg plina in elektrike za gospodinjstvo, potrebuje plin oziroma elektriko tudi za ogrevanje prostorov. Takšnih, ki nimajo možnosti, da bi uporabili še trdo gorivo, je danes precej. In vsi ti bi najbrž zaslužili prednost pri plinu, ker je elektrika za gospodinjstvo in ogrevanje veliko žlahtnejša in ob sedanjem pomanjkanju le-te (splošno družbeno) bolj dragocena (pa tudi dražja). Zelo vprašljivo je stališče, naj ena jeklenka v gospodinjstvu traja dva meseca. Poprečje ob normalni, varčni porabi je nekje mesec in pol. Varčevanje pri plinu bo zato pomenilo povečano porabo električne energije. To pa je prisila, ki bo hkrati vsakogar udarila tudi po y žepu. Smo torej v začaranem krogu. Ob vsesplošnem varčevanju na vseh področjih energije bi zato morali tudi razločevati, katero varčevanje je (družbeno) bolj in katero morda malo manj potrebno. Če je elektrika dražja in žlahtnejša od plina, potem pri teh dveh virih dajmo prednost plinu in tistim, ki so ga zaradi varčevanja najbolj potrebni. Pri vsem tem pa seveda velja tudi naša osebna in družbena zavest, v organih, na delovnem mestu, doma in pri nadzoru le-te. Če pogledamo na kopičenje zalog (takšnih ali drugačnih) pri posameznikih, ki preraščajo morda marsikje že v večino, potem lahko ugotovimo, da iz dneva v dan na tovrstnih izpitih padamo na škodo vseh in slehernegak med nami. marveč se je tako glasilo uradno obvestilo komiteja za gospodarstvo. Ponekod so namreč v četrtek popoldne, ko je kuponov zmanjkalo, delali še naprej posebne sezname, izdajali listke z datumi za kupone in podobno. Zmeda zaradi nepravočasnega dogovora se je torej nadaljevala. Včeraj popoldne pa so Eonovno začeli deliti kupone. Tokrat jih odo po vseh krajevnih skupnostih razdelili 8000, s serijskimi številkami od 5 naprej. Odgovorni v krajevnih skupnostih za razdeljevanje kuponov skupaj s potrošniškimi sveti so prav gotovo v zadregi in nezadovoljni, saj niso krivi za to, da so šele čez noč zvedeli za takšen način in da se niso mogli pravočasno pripraviti. In kako je z razdeljevanjem in preskrbo s plinom drugod po Gorenjskem? V jeseniški občini imajo registriranih okrog 5500 do 6000 potrošnikov. V podjetju Vodovod so povedali, da v petek še niso dobili plina. Ko ga bodo dobili, bodo skušali čimprej napolniti čimveč jeklenk. Razdeljevanje pa bo potekalo po Sravilu: čakanje v vrsti in dostava na om z zamenjavo prazne jeklenke ob določenih dnevih. Razdeljevalnica plina v Lescah, v kateri se oskrbujejo občani Radovljice in okolice, je v petek dobila drugo pošiljko 180 jeklenk v minulem tednu. Razdeljujejo ga čakajočim v vrsti, vsakdo pa dobi poseben listek, ki pomeni evidenco o dobavi. V Skofji Loki nameravajo narediti poseben spisek gospodinjstev, sicer pa tudi tu velja čakanje v vrsti. Za normalno preskrbo bi potrebovali okrog 560 jeklenk, zaradi skoraj dvemesečne suše pa so v zaostanku z okrog 4500 jeklenkami. Kako je v Tržiču žal nismo mogli izvedeti, v razdeljevalnici plina pri Filipu Rozmanu se namreč kljub večkratnim poskusom v minulih dneh ni nihče oglasil. Sklepamo, da je tudi tod povpraševanje tolikšno, informacije o dobavi pa tako negotove, da je najbrž nemogoče odgovarjati na pogoste klice. Kaže torej, da je problematika glede razdeljevanja plina drugje po Gorenjskem podobna kranjski, ali pa morda še slabša. Razlika ie le v tem, da je Kranj v primerjavi z drugimi občinami veliko večji potrošnik gospodinjskega plina in bi se zato moral ustrezneje organizirati. A. Žalar GLASOVA ANKETA Preveč je vozačev V Številnih delovnih kolektivih jeseniške občine bi poleg Železarne prešli na nov delovni čas, a so precej odvisni od prevozov na delo — Jesenice — V jeseniški občini ne le Železarna, temveč tudi vse druge delovne organizacije razmišljajo o premiku delovnega časa v dnevno svetlobo. Premik pa je povezan s številnimi vprašanji in problemi prevoza na delo, prehrane, varstva. Kaj pravijo trije predsedniki, sindikalnih organizacij o premiku delovnega časa . v njihovih organizacijah: v temeljni organizaciji Iskre na Blejski Dobravi, Kovinoservisu in Kovinski opremi Mojstrana? Metka Vister je predsednica izvršnega odbora sindikalne organizacije Iskre na Blejski Dobravi:« Del&vci se na Blejsko Dobravo vozimo s tremi avtobusi, ki pa so namenjeni tudi za prevoze delavcev v jeseniško Železarno in torej vozijo pred šesto uro zjutraj. Začenjamo z delom že ob 5.45 uri, tako da bo zelo težko premakniti delovni čas. Odvisni pa smo tudi od same delovne organizacije, saj se bomo v okviru delovne organizacije najprej pogovorili o uvedbi novega delovnega časa. V Iskri je zaposlenih 460 delavcev, sama pa mislim, da se večina delavk in delavcev prav zaradi spremljajočih problemov kot je varstvo in prevozi ne ogreva za premik delovnega časa.« Vojko Makorič,' predsednik sindikata Kovinoservisa:« V Kovinoservisu dela 80 delavcev in polovica se jih na delo vozi. Vezani so torej na avtobusne Srevoze, tudi iz Podbrda, avorniškega Rovta in od drugod. Mislim, da bi nastale pre- Bolje tako, toda zakaj ne prej ... . * •. • i. rr prek deset let uporabljamo v gospo- do sredim razdelitvi pima v ivranju Sinistvu Dlin. Težko bi se znašli brez in po četrkovi jutranji zmedi, ko so v skladišču plina na Primskovem številnim razočaranim (nekateri so čakali že od 3. ure zjutraj) povedali, da )ldne po kupone v se je »plinski cirkus« razširil in ponekod postal še bolj dramatičen. Ker je bilo zadnje čase v javnosti precej različnih mnenj o kuponih, listkih, seznamih in po^ dobnem smo naredili kratko anketo. morajo najprej popol krajevne skupnosti, dinjstvu plin. Težko njega, ker imamo za nadomestilo le elektriko. Mislim, da sedanje razdeljevanje plina na kupone onemogoča kopičenje ralog, dvomim pa, če bo to povečalo zaloge pri dobaviteljih. Zato menim, da je uvedba kuponov še najbolj pravičen način, da bo res vsakdo dobil plin.« smo' dobili danes 80 kuponov s številkami od 1 do 4. Za vsako gosp^ dinjstvo dajemo po en kupon, z oseba* izkaznico pa je moč dvigniti 1 " tudi za drugo gospodinjstvo, tavljam pa, da smo bili o ki prepozno obveščeni Ko bodo * podatki iz ankete, bo prav gotovo I do takrat pa bodo najbrž potreba* preverjanja, Sicer pa menim, da >« skrajni čas, da smo se odločit a kupone.« i Stane Podlogar iz Kranja: »Ze VIII. KRANJSKI ZIMSKOSPORTNI SEJEM od 18.—21. novembra v hali »A« GORENSKEGA SEJMA V KRANJU m Sejem bo odprt: četrtek, petek od 14.-1IS^ure soboto, nedeljo od 9.—18. ure I ORGANIZATOR: ZVUTS KRANJ kupone v krajevni skupnosti Kranj Center: »V naši krajevni skupnosti PROGRAM SEJMA — komisijska prodaja rabljene opreme — prodaja nove zimskošportne opreme — nasveti Lidija Lazar-Andr^a*ič je pred- gednica sveta potrošnikov v krajevni skupnosti Kranj Centen »Kuponi »o nas po eni strani preseneoh skega centra^ ket°- PČ Ktiffio "i* do jevm skupnosti. Q ^ neke mere že »jej Ker pa K> razdeljevanju kup« ^ M h podatke izanke^ ^ žal v celoti ne bom ^ Mislim, da bi ni oran v» j oovsod pohiteti.« ^ £alu Kranj — Točnih podatkov o tem, kako bo v prihodnje v Sloveniji z dobavo plina za gospodinjstva, žal ni. Eno pa je gotovo. Toliko ga ne bo, da bi se vsako gospodinjstvo lahko založilo z eno polno rezervno jeklenko.- Zato bo potrebna čimbolj varčna poraba plina povsod, saj velja nepisan dogovor, da bi vsako gospodinjstvo moralo imeti po eno jeklenko za dva meseca. O tem, da je skoraj dvemesečna plinska suša ob ponovnem razdeljevanju v sredo v Kranju po ustaljenem pravilu: čakanje v vrsti povzročila zmedo in nezadovoljstvo, smo že pisali. Izvršni svet občinske skupščine je zato pooblastil komite za gospodarstvo za izdajo kuponov in razdeljevanje le-teh po krajevnih skupnostih. Komite občinske konference ZK pa jfe ocenil, da je bilo Časa za preprečitev zmede in za pripravo organiziranega razdeljevanja dovolj in da je za to odgovoren komite za gospodarstvo. Zmeda se je potem nadaljevala v četrtek popoldne in v petek dopoldne po krajevnih skupnostih. Predsedniki ali predstavniki krajevnih skupnosti oziroma potrošniških svetov so se morali znajti, kakor so se pač vedeli in znali. Ker zbiranje podatkov z anketo domala povsod še traja (končni rezultati pa bodo znani in uporabni šele prihodnje leto), marsikje niso imeli v rokah ničesar, na kar bi se lahko oprli, da bi upoštevali priporočilo komiteja za gospodarstvo: Po možnosti naj se kuponi delijo tako, da bi Srečko Brcar je predsednik sindikalne -organizacije v Kovinski opremi v Mojstrani« V KO-OP Mojstrana nas je zaposlenih 146, delamo na dve izmeni, zaposlenih je precei delavk. Od vseh zaposlenih je kar 80 odstotkov »vozačev« žensk pa je 70 odstotkov vseh zaposlenih. Mislim, da bi jih lahko le okoli 10 odstotkov prešlo na nov delovni čas, sicer pa bi morali poiskati notranje rezerve in varčevati na drugik področjih ob rednem spremljanju poteka proizvodnje ia j prodaje. Že zdaj pa imamc precejšnje težave s prevoB desetih delavcev, ki delajo * j popoldanski izmeni in smt j zanje, saj se vozijo na Je*- I niče, morali organizirati po- j seben prevoz.« D. Sede.i - cejšnje težave, če bi premaknili delovni čas, razen tega pa bi najbrž veliko več prihranil: z večjo produktivnostjo kot i varčevanjem pri razsvetljavi. Razen tega se takoj postavlja vprašanje prehrane, saj pri nas nimamo svoje menze.«