Št. 11(1544) Leto XXX NOVO MESTO četrtek,
15. marca 1979
Cena: 6 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Filmski torki
V Črnomlju dobili prvo filmsko gledališče na našem območju
V drugi polovici tedna bo spremenljivo oblačno vreme, občasno bodo tudi manjše padavine.
Tožilstvo - napredna sila
Ob 3&-letnici javnega tožilstva je na proslavi v Semiču govoril Milan Kučan, predsednik skupščine SRS
V torek, 20. marca, bodo v Črnomlju predvajali film .■Somrak bogov" znanega italijanskega režiserja Luchina Vis-contija. S to predstavo se bo začel spored filmskega gledališča, ustanovljenega te dni pri črnomaljskem Zavodu za kulturo. V tem gledališču bodo prikazali deset umetniško dognanih filmov iz evropske in svetovne kinematografije. Predstave bodo ob torkih, tako da se bo program iztekel 5. junija, ko bo filmsko gledališče opravilo delo za to sezono.
Z osnovanjem filmskega gledališča želijo prireditelji ustreči predvsem gledalcem, ki ne hodijo v kino samo zaradi zabave, ampak obiskujejo predstave zaradi umetniške vrednosti filmov. Vse predvajane filme bodo komentirali strokovnjaki, obiskovalci pa bodo imeli možnost svoje stališče povedati tudi v pogovorih po predstavah. Vse potrebne podatke o filmih in njihovih tvorcih bodo ljubitelji sedme umetnosti lahko prebrali v filmskem (gledališkem) listu, ki bo na voljo ob vsaki predstavi. Stalni obiskovalci bodo lahko kupili tudi abonma za vseh devet predstav.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■a
KOČEVJE:
ZA KRAIGHERJA
Sergeja Kraigherja, predsednika predsedstva SR Slovenije, so na seji občinske kandidacijske konference Kočevje, ki je bila 12. marca, potrdili kot možnega kandidata za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Ob tej priložnosti so potrdili še Viktorja Avblja kot možnega kandidata za predsednika predsedstva SRS, Staneta Markiča kot možnega kandidata za člana predsedstva SRS, Tilko Blaha in Petra Toša pa kot možna kandidata za delegata v družbenopolitični zbor skupščine SRS. Na konferenci, ki se je je udeležilo 84 odstotkov izvoljenih delegatov, so razpravljali še o uvedbi novega samoprispevka v občini, o čemer bomo obširneje še poroča-
J. PRIMC
koncert v muzeju
Brežičani so imeli v soboto, 10. marca, priložnost poslušati odlične zagrebške glasbenike. V stolpni dvorani Posavskega muzeja je priredil koncert kvartet „Pro arte”. Prvi in drugi violinist sta bila Avguštin De-tič in Jože Maluza, na violo je igral Miroslav Miletič, na violončelo pa Željko Švaglič. Predstavili so se s Tartinijem in Mozartom ter z „Dal-tt^tinskim kvartetom” svojega so-■Sralca M. Miletiča.
MOŽNOSTI
NADALJNJEGA
ŠOLANJA
Konferenca mladih v izobraževali11 je mladincem iz črnomaljske ob-f*ne prikazala možnosti nadaljnega planja na srednjih, višjih in visokih “Olah. Pogovora so se udeležili tudi Predstavniki delovnih organizacij, ki j® mladim prikazali potrebe po do-čenih poklicih in hkrati interesen-® Za študij oziroma nadaljnje šolale povabili na ogled in pogovor v te plovne organizacije. Doslej se je v rnomaljski občini pogosto zgodilo, so ravno zaradi neinformiranosti '•'•adih razpisane štipendije ostale ^izkoriščene.
Pred hišo št. 28 v Semiču, kjer je med narodnoosvobodilno vojno deloval dr. Vito Kraigher, glavni javni tožilec pri predsedstvu SNOS, je bila 12. marca (torej natanko na dan, ko je bil pred 35 leti sprejet odlok o postavitvi in pristojnosti glavnega javnega tožilca) proslava, ki so se je udeležili številni predstavniki republiške Skupščine, izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij in vseh slovenskih pravosodnih ustanov ter dosedanji republiški javni tožilci Vladimir Krive, dr. France Hočevar, Jože Pavličič in Riko Kolenc.
Uvodoma je Bojan Škrk, javni tožilec SRS, govoril o zgodovinskem pomenu in vlogi omenjenega odloka predsedstva SNOS, očrtal je revolucionarni lik maja 1945 na Turjaku ubitega dr. Vita Kraigherja ter na kratko prikazal razvojne poti javnega tožilstva.
Slavnostni govornik na spominski proslavi je bil Milan Kučan, predsednik slovenske skupščine. Najprej je poudaril revolucionarni pomen začetka delovanja javnega tožilstva, ki je že desetletja najtesneje povezano z razvojem pravne ureditve in celotnega političnega sistema naše družbe. Svoj vrh je doseglo z zakonom o javnem tožilstvu, ki je začel veljati 1. januarja letos ter je tako „skupaj z zakonom o samoupravnih sodiščih in zakonom o rednih sodiščih izraz naporov za vsebinsko usklajevanje pravosodne funkcije z uveljavljanjem in razvojem družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov v naši dmibi“.
Kučan je podrobno opisal, kako se je rojeval in rasel socialistični revolucionarni pravni red, govoril je
o neprecenljivem prispevku pravnikov (14 jih je bilo proglašenih za narodne heroje) med NOB, nato pa je prikazal humano delovanje javnega tožilstva dandanes, ko si prizadeva ..Zagotoviti hitrejši in učinkovitejši kazenski postopek, približati sojenje občanom in podružbljati tisto delovanje javnega tožilstva, ki se z razvojem približuje samoupravnemu, delavskemu ali političnemu in družbenemu nadzoru".
D. RUSTJA
IZŠEL JE BRIGADIRSKI INFORMATOR
Ta ponedeljek, 12. marca, je izšel ..Brigadirski informator”, ki sta ga pripravila Center za mladinske delovne akcije in komisija za informiranje pri občinski konferenci ZSM Kočevje. To glasilo seznanja mlade, njihove starše in ostale s pomenom prostovoljnega dela ter z življenjem in delom na mladinskih delovnih akcijah.
MILAN KUČAN NA PROSLAVI V SEMIČU: »Izhodišča, ki usmerjajo delo javnega tožilstva, so varovanje ustavnosti in zakonitosti, varovanje interesov družbene skupnosti, varstvo človekovih pravic, preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov ter utrjevanje družbene odgovornosti in socialistične morale.” (Foto: D. R.)
Cilj je spreminjanje zavesti
Z obiska podpredsednika republiškega sveta ZSS Mirana Potrča v črnomaljski občini
Prejšnjo sredo je črnomaljsko občino obiskal podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Miran Potrč. Po krajšem pogovoru z vodstvom občinskega sveta Zveze sindikatov je v delovni organizaciji Belt stekla beseda o položaju, uspehih, težavah in načrtih tega 920-članskega kolektiva, ki je med naj večjimi v Beli krajini.	*	'	^
v:Sht
Predstavniki Belta so gosta seznanili z delom sindikata, katerega delo poteka preko treh osnovnih organizacij. Poudarili so, da je delo sindikata v Beltu precej boljše kot v
[ UREDNIŠTVO V GOSTEH
■
® . ■ . . .
V torek, 20. marca, bomo novinarji Dolenjskega lista i obiskali občane krajevne skupnosti
:
■
■
■
■
■
TREBNJE
Vsi, ki dejavno spremljate življenjski utrip svoje krajevne skupnosti, po svojih močeh prispevate k razvoju svojega delovnega in življenjskega okolja ter se pri tem srečujete z uspehi pa tudi neuspehi - pridite omenjenega dne ob 17. uri v trebanjsko gostilno Opara.
prejšnjem obdobju, še vedno pa se srečujejo s težavami, ki niso zgolj objektivne narave. Tako so samokritično povedali, da so v zadnjem času sprejeli veliko samoupravnih aktov, vendar so le—ti marsikdaj preobširni in pisani v takem jeziku, ki delavcu ni razumljiv, zato se ukvarjajo z mislijo, da bi delavcem sindikat te akte približal v obliki nekakšnih enostavnejših, vendar v bistvu neokrnjenih povzetkov.
Vedno večji pomen imajo sindikalne skupine,- saj se je pokazalo, da so razprave v takih skupinah bolj sproščene pa tudi bolj konkretne. Na zadnjih razpravah o zaključnem računu so med drugim sklenili, da bodo poslej vsak mesec sproti pregledovali uspehe pri gospodarjenju, kar velja še posebej za uresničevanje velike investicije, na katero se pripravljajo. Med pomembnejše naloge sindikata v tem letu sodijo dohodkovni odnosi, s katerim v Beltu še niso zadovoljni, saj je dohodkovna povezanost med tozdoma in skupnimi službami še vedno proračunska.
Ko je bil govor o gospodarjenju, so gostu povedali, da Belt sicer napreduje, vendar še niso zadovolj-
ni. Težave imajo zaradi slabe kvalitete materiala, tudi pri uvozu reprodukcijskega materiala ne gre gladko, osebni dohodki so še vedno pod povprečjem slovenskega gospodarstva, delovni pogoji, zlasti v livarni, so slabi.
V razpravi je Miran Potrč večkrat poudaril, da so bili precej samokritični, kljub temu pa gradivo za zaključni račun kaže, da so dokaj dobro gospodarili, če pa bodo odpravili napake, ki se jih zavedajo, bo poslovanje v prihodnje še uspešnejše.
A.B.
ŽE DVANAJSTIČ DAN MAJDE ŠILC
Jutri bo v novomeškem Domu JLA že dvanajsto srečanje gojencev in vzgojiteljev dijaškega doma z borci desete (ljubljanske) SNOUB, posvečeno pa spominu na herojinjo Majdo Sile ter 60-letnicama SKOJ in ZKJ. Na prireditvi, ki se bo začela ob 17. uri, bodo dijaki med drugim uprizorili Klopčičevo enodejanko ,,Mati“, ki jo je režirala Ivanka Mestnik, Dolenjski oktet pa bo zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Vodstvo doma bo ob tej priložnosti podelilo knjižne nagrade in pisna priznanja gojencem, ki so se v minulem šolskem letu najbolj izkazali pri učenju in drugih dejavnostih.
Krško: Popit na obisku
Boj nedoslednostim
Predsednik CK ZKS Franc Popit je skupaj z izvršnima sekretarjema predsedstva Romanom Ogrinom in Emilom Rojcem v torek popoldne prisostvoval na razširjeni seji komiteja OK ZK v Krškem. Namen tokratnega delovnega srečanja je bil, da skupaj ocenijo družbenopolitične in samoupravne razmere v občini, zlasti pa še aktivnost ZK.
Delovna skupina CK ZKS je namreč v drugi polovici februarja obiskala 17 osnovnih organizacij ZK v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ter v poročilu opozorila na nekatere kritične ugotovitve z namenom, da se nedoslednosti in pomanjkljivosti odpravijo po skupnem dogovoru. Ta analiza je bila poleg uvodnega referata sekretarja OK ZKS tov. Peterkoča izhodišče za razpravo.
Predsednik Popit se je zanimal zlasti za konkretne rezultate akcije „sklepni računi”, za ukrepe, ki bodo sledili, za nagrajevanje po delu in za samoupravno organiziranost usmerjenega izobraževanja. Več prihodnjič.	J.	TEPPEY
NOVA GORICA:
1. OKLEŠČEN
V Novi Gorici je bil konec prejšnjega tedna večji republiški atletski miting, na katerem je nastopilo več kot 80 tekmovalcev in tekmovalk iz 10 slovenskih društev. Zelo uspešno je nastopil tudi Novomeščan Okleščen, ki je disk zalučal 42,36 m in drugega prehitel za dobre tri metre.
Teden dolenjskega cvička'
Jutri začetek prireditev v Novem mestu
Jutri popoldne se bo ob 15. uri začel premikati izpred hotela Kandija vinogradniški sprevod skozi Novo mesto, kar bo začetek šestega, zdaj že lahko zapišemo, tradicionalnega tedna dolenjskega cvička. Tri dni bodo trajala strokovna srečanja (kulinarična razstava v soboto od 10. ure naprej, predavanje, zbor trsničaijev v soboto ob 12. uri, v nedeljo predavanje ter ob 11. uri skupščina Delegatov Društva vinogradnikov Dolenjske) in zvečer zabavne prireditve v športni dvorani, izbrano pa je tudi najboljše vino, ki ga je lani rodila dolenjska zemlja. Izjemno radodarna je bila na Vinjem vrhu, o čemer na četrti strani objavljamo posebno fotoreportažo.
Leto muhasto, a vino odlično
Praznik posavskih vin na Čatežu od 14. do 16. marca - Na razstavi dobra kapljica
Vinogradniki iz Posavja te dni že peto leto zapored slavijo posavski praznik vin. Organizator letošnjih prireditev je Turistično društvo Čatež.
ORODJE ZA PRIDNE ROKE - Bližajoča pomlad že preganja kmete, saj ni več časa za posedanje na toplem zapečku krušne peči. Kličejo njiva, vinograd in gozd. Komaj je z njive izginila zadnja bela krpa, že jo je zamenjal gnoj, ki se bo kmalu skril pod plužino. Dober kmet se k delu pripravi z dobrim orodjem, zato že spomladi skrbi, da neuporabno in obrabljeno popravi ali zamenja. Marsikaterih pravih kovaških reči v t govinah ni več dobiti ali pa imajo previsoko ceno, zato dolenjski kmet raje kupuje na priložnostnih „štantih ”, kot o jih preteklo soboto postavili na Gregorjevem sejmu na Veseli gori pri Šentrupertu. Za majhen denar so obrtniki r Jnujali starinske ključavnice za zaklepanje hramov, težke krampače, vse vrste toporišč, dovolj orodja za vsakega, ki želi delati. (Foto: Janez Pavlin)
Praznovanje se je začelo včeraj popoldne, ko so v čateški šoli odprli vinsko razstavo. Obiskovalci lahko pridejo na poskušnjo letošnje kapljice še danes in jutri.
V prostorih Motela Petrol bo tudi kulinarična razstava. Gospodinje, poklicni kuharji in kuharice so tokrat vnovič pripravili bogato pašo za oči. Razstavo bodo odprli danes popoldne ob 17. uri. Za vinogradnike bodo ob isti uri strokovna predavanja v Cateških Toplicah.
Letošnjemu slavju bo dal prazničen zunanji pečat vinogradniški sprevod, ki bo jutri popoldne premeril krožno pot od Čateža do Brežic in nazaj. Zaključna prireditev s podelitvijo diplom in priznanj bo jutri ob 18. uri v Cateških Toplicah. Najbolj nestrpno jo pričakujejo raz-stavljalci vinskih vzorcev. Ocenjevalci so bili namreč presenečeni nad izredno dobro kakovostjo vin kljub slabim vremenskim razmeram.
Vinogradniki in kmetijske organizacije so poslali v oceno 138 vzorcev. Strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije, Kmetijskega zavoda iz Maribora, Slovina in Agrokombi-
nata in priznani vinogradniki iz vrst kmetov so ocenjevali cviček, bizeljsko belo in bizeljsko rdeče vino ter
O PODZEMLJU JU2NE AMERIKE
Jamarski klub Vinko Pader-šič-Batreja obvešča, da bo v četrtek, 22. marca ob 17. uri v kino dvorani novega doma JLA predavanje „Od Pacifika do Amazonije”. Tema predavanja je lanska slovenska jamarska odprava v podzemski svet Južne Amerike. To izredno zanimivo in edinstveno podzemlje, tako različno od našega, bo predstavil dr. France Habe, udeleženec odprave. Predavanje bo spremljalo več kot 200 diapozitivov. Obenem pa so vabljeni vsi, ki jih delo v novomeškem jamarskem klubu zanima, na redni občni zbor, ki bo eno uro pred predavanjem (ob 16. uri) v isti dvorani.
■••■■■■•■■■■■■•••■■■■■■■■••■■■■■■■■••■■a
nekaj sortnih vin. Enolog iz Slovina inž. Vlado Kovačič je izjavil, da je večina belih vzorcev nadpovprečne kakovosti, za rdeča vina pa je dejal, da so sorazmerno visoke barve, a tudi za spoznanje bolj grenka, tani-nasta, ker je grozdje slabo dozorevalo.
Predstavnik Kmetijskega inštituta Slovenije inž. Dušan Terčelj, ki sodeluje pri ocenjevanju že več let (tudi v Novem mestu), je bil prav tako prijetno presenečen nad nadpovprečno kakovostjo glede na slabo dozorevanje. Z zadovoljstvom je povedal, da skoraj ni več pokvarjenih vzorcev.
J. TEPPEY
Inž. Dušan Terčelj: ..Kakovost vzorcev je nadpovprečna.”
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
tedenski
mozaik
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Ameriški predsednik Jimmy Carterje znova zastavil ves svoj ugled in sposobnosti, da bi vendarle pognal naprej zastala kolesja sporazuma iz Camp Davida in ga dokončno potrdil, toda rezultat je za zdaj kljub njegovim pogovorom v Kairu in Jeruzalemu skrajno negotov.
Carterjev poskus
Zanesljivo je znano samo eno: da je palestinska osvobodilna organizacija zavrnila Carterjevo vabilo, naj se tudi Palestinci priključijo pogovorom in sodelujejo pri oblikovanju miru.
UMIK:
DA ALI NE?
Medtem pa prav tako še ni mogoče poročati z zadostno mero zanesljivosti o tem, kaj se dogaja na kitaj-sko-vietnamski meji Po nekaterih poročilih naj bi se kitajske enote, ki so vdrle v Vietnam, že umikale, po drugih pa se boji nadaljujejo.
Zdi se dokaj gotovo, da so Kitajci svojo vojno misijo končali in da z njo nimajo prav nič več dobiti, a dobili že doslej niso nič, saj invazija v Vietnam ni bila sprejeta z nič večjimi simpatijami kot vietnamska v Kampučijo.
HO DOM ODPOTOVAL
Podpredsednik administrativnega sveta in zunanji minister DLR Koreje Ho Dom je ob koncu tedna odpotoval iz Jugoslavije, kjer se je mudil na petdnevnem prijateljskem in uradnem obisku, med katerim ga je sprejel tudi predsednik republike Josip Broz Tito.
Jugoslovansko- korejski pogovori so zadevali predvsem sedanji trenutek neuvrščenosti, pri čemer sta obe strani ocdočno odklonili kakršnakoli razdvajanja in delitev gibanja in zavrnili vse tiste, ki bi želeli neuvršče-
nost postaviti v bok ob enega izmed blokov kot njegovega naravnega političnega ali ideološkega zaveznika, kot je to, denimo, želela Kuba in nekatere druge države
Gost iz Koreje in njegov gostitelj, jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, sta razpravljala tudi o dvostranskem sodelovanju med državama in ugotovila, da so odnosi dobri in da se krepijo tudi gospodarski stiki, pri čemer pa obstaja še mnogo neizkoriščenih možnosti
HOMEINIJEV POZIV IN ODPOR
Iranski verski voditelj Homeini je razburil Iranke, ko je v svojem pozivu državljanom, naj glasujejo na referendumu konec meseca za islamsko republiko, med drugim terjal tudi vrnitev nekaterih preživelih navad. Homeini je med drugim terjal, naj Iranke znova oblečejo tradicionalna oblačila, ki zakrivajo obraz, razen tega pa je izjavil, da se morajo podrediti tudi drugim islamskim običajem. Z drugimi besedami: naj bodo podložne možem in se uklonijo pred tradicionalno moško močjo, ki jo islam čisla.
V Teheranu je demonstriralo kar okoli 20.000 žena, ki so zahtevale ne samo polno uveljavitev že pridobljenih svoboščin, marveč tudi še dodatnih, denimo enako plačilo za enako delo in enake možnosti zaposlitve
Sicer pa v Teheranu nadaljujejo tudi z usmrtitvami tistih, ki so bili v šahovem režimu na izpostavljenih vojaških ali političnih in policijskih položajih.
Posebna revolucionarna sodišča so ukazala ustreliti že več kot deset ljudi in opazovalci menijo, da se bo število v naslednjih nekaj dneh še povečalo.
VASO GASAR
NEKATERE DRŽAVE SO UVELJAVILE PRA-l KSO, da po določenem številu let dovolijo objaviti doslej tajne arhive, a to ni' vselej nedolžna zadeva: ko so te dni začeli brskati po ameriških državnih arhivih iz leta 1952 in 1953, se je izkazalo, da je ameriško obrambno ministrstvo tedaj preslišalo nasvete znanstvenikov in je poslalo nekatere enote prav v neposredno bližino zemljišča, na katerem so preizkušali jedrsko bombo. Posledice so se seveda pokazale v podobi povečanega števila obolenj za rakom v vrstah tistih vojakov, ki so morali preveč blizu kraja eksplozije... Z ognjem se ni dobro igrati.. ■
TODA V TEH ISTIH ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE se lahko nekateri ognju izognejo povsem brez škode: ameriške oblasti so sedaj kar javno priznale, da sploh ne zasledujejo več tistih, ki so se izognili vietnamski vojni s tem, da so odpotovali iz dežele, še preden so dobili poziv za služenje vojaščine in so osta- i li v tujini, dokler ni bUa vojna končana. Kot je znano, je ameriški predsednik Carter ob prevzemu dolžnosti sicer objavil amnestijo za vse, ki niso služili vojske v Vietnamu, pa bi jo morali, vendar pa so vračajoče se ubežnike vendarle vselej poklicali na krajši razgovor, česar pa sedaj ne počno več... Čas menda celi vse rane...
IN NEKAJ PODOBNEGA SE JE PRIPETILO tudi v Izraelu, kjer se je neki tat pokesal svojega dejanja -resda malo pozno, vendar ne
tudi prepozno. Nodar K OSO-
svili, ki je sedel v zaporu tri leta zaradi kraje dragocene ikone (moral pa bi štiri), je nenadoma povedal, da jo je voljan prinesti nazaj, če bi i mu malce skrajšali zaporno , kazen. Sodnik je rekel „da“, I tat je prinesel nazaj skrito ikono in - odk~.akal na svobodo... Dober zgled za * nekatere...
KMETOVALCI!
Zaščita pred draginjo očitno ni dovolj učinkovita
Za devize prodajamo TRAKTORJE „UNIVERSAL", 42 KM, po licenci FIAT, ki so sedaj znatno cenejši:
— STANDARD USA 3.275 dolarjev in 24.900 din -Z DVEMA DIFERENCIALOMA USA 3.749 dolarjev in 27.800 din
PRODAJA:
- ..AGROOPREMA", Zagreb, Maksimiraka 70, tel. (041) 223-883
- KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA", Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 10, tel. (068) 21-756
- KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ, tel. (068)
Kaže, da je postal sprejem dogovora o izvajanju politike cen v letošnjem letu povod za pravo poplavo zahtevkov o zvišanju cen. V dokaj tesne okvire predvidenih podražitev bi želeli vsi vriniti še svoje zahtevke in tako reševati probleme — predvsem z zvišanjem cen, običajno še mimo dogovorjenega okvira.
Poznavalci razmer na našem tržišču nad takimi pritiski niso presenečeni. Ponavljajo se skoraj vsako leto, saj vsi prosilci domnevajo, da lažje sprejemamo višje cene v prvih mesecih, ko dogovorjena politika še ni ogrožena, kot pa kasneje, ko že pride do večine podražitev. Po drugi strani pa je stalno povečanje cen postalo že praksa, na katero se, kot na nekaj povsem normalnega, navajajo proizvajalci in potrošniki; takšno obnašanje pa podpira tudi že ustaljena miselnost, da pri nas lahko vse prodamo, celo po sorazmerno visokih cenah. In zakaj potem bremena stabilizacije s podražitvami ne bi prevalili na nekoga drugega, če je to lažje, kot pa
iskati notranje rezerve v dvigu produktivnosti, zmanjševanju stroškov in v drugih ukrepih?
Očitno naš mehanizem, ki ščiti družbo pred čezmernim povečevanjem cen, ni dovolj učinkovit. Februarja so na primer dokaj visoko poskočile cene mnogih kmetijskih pridelkov, prometa, uslug (ogrevanje, javna razsvetljava, mestni promet, snaga, stanarine), elektrike, gradbenega materiala itd. Pestre cene posameznih kmetijskih pridelkov (sir, meso, fižol idr.) kažejo, da sezonski proizvodi niso tako pomembno vplivali na dviganje cen, kot trdijo nekateri, pač pa bolj opozarjajo na še velike rezerve v organiziranju preskrbe. Te bi lahko najbolje izkoristili s tesnejšim po-
vezovanjem proizvodnje in trgo-vine, s preseganjem umetno postavljenih med posameznimi regijami, z bolj organizirano preskrbo velikih potrošniških centrov itd. Toda v praksi raje izbiramo lažjo pot in iščemo kritje za vse naštete in za druge slabosti v dviganju cen.
Ni potrebno posebej poudarjati, kako pomemben pogoj za stabilizacijo celotnega gospodarstva je dosledno spoštovanje dogovora o izvajanju politike cen v letošnjem letu. Dolgoletne negativne izkušnje nas morajo izučiti, da je potrebno cene vsaj umiriti na dogovorjeni povečani ravni. Toda te bitke ne bodo mogli dobiti organi, ki cene odobravajo ali nadzirajo, če je ne bomo izpeljali v vseh — proizvodnih in trgovskih —
organizacijah združenga dela.
Po februarskih podatkih žal ne moremo pohvalno oceniti prizadevanj za tako usmerjeno umirjanje cen, opozarjajo pa nas, da se moramo odločneje upreti takemu širjenju podražitev.
DJURO DJURAŠKOVIČ (Iz Komunista)
■■
Založbi Komunist in Borec sta prevzeli izdajanje Zbranih del Josipa Broza—Tita, ki bodo izhajale v naslednjih letih in bodo obsegala več kot 40 knjig. Titova zbrana
Titova zbrana dela
dela so znanstvena izdaja, vendar so vsa spremna besedila, ne le Titova, napisana jasno, pregledno, vsakomur dostopno, a so hkrati polna doslej neznanih pričevanj. Zbrana dela tiskamo v nakladi 10.000 izvodov. Če ne bo izjemnih težav, bo izšlo letos pet knjig.
AKTUALNA VPRAŠANJA
V Beogradu je bila pod predsedstvom Branka Mikuliča seja predsedstva centralnega komiteja ZKJ. Predsedstvo je sklenilo, da bo prihodnja seja Centralnega komiteja ZKJ S. aprila v Beogradu. Obravnavali bodo aktualna politična vprašanja razvoja gibanja neuvrščenosti in naloge Zveze komunistov ter sprejeli sklepe o uresničevanju pobude tovariša Tita o uveljavljanju kolektivnega dela in odgovornosti ter nadaljnji demokratizaciji družbenopolitičnih odnosov.
STANOVANJA
Predsedstvo 0K ZKS je na svoji 18. seji ocenild uresničevanje sklepov 8. seje, na kateri'so opredeliti naloge komunistov pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Ocenilo je, da so komunisti s svojo aktivnostjo prispevali k temu, da bodo postali nosilci vseh odločitev delovni ljudje in občani, zainteresirani za stanovanjsko področje, ter da bo stanovanjska politika izraz njihovih interesov in potreb. Gre v bistvu za
vprašanje, kako vplivamo na hitrejše urejanje stanovanjskih razmer delovnih ljudi in njihovih družin, kulturnejše bivanje v starih in novih soseskah, na dobro vzdrževanje stanovanjskih hiš ter na uveljavitev socialne politike na tem področju. V sklepih predsedstva je opredeljeno, da moramo v stanovanjskem gospodarstvu uveljaviti samoupravne družbenoekonomske odnose, v katerih bodo delovni ljudje lahko vplivali tudi na ceno stanovanja, odpravljali pretežno kreditne odnose in smotrno gospodarili z obstoječim stanovanjskim skladom.
OBISKA
Študijska skupina Centralnega komiteja ZKJ je pod vodstvom Ilijaza Kurtešija obiskala Slovenijo in se seznanila s konkretnimi razmerami v Novem mestu, Kopru in Ljubljani. Skupina je bila najprej v Novem mestu, kjer se je sestala s komunisti „Krke“, na Otočcu pa je bil še sestanek s političnim aktivom Dolenjske in Bele krajine. Naslednji dan obiska je bil na sporedu ogled koprske luke, člani skupine pa so se tudi podrobno zanimali za njen materialni in samoupravni položaj. V Ljubljani se je delovna skupina najprej pogovarjala s predstavniki republiškega izvršnega sveta, gospodarske zbornice (n republiškega sveta Zveze sindikatov Sfeveni-je. Govor ih,«o predvsem o tekočih skih problemih .in se posebej dot ‘obrazfee bančništva.
Predsednik zveznega izvršnega s' lin Djuraaovič, ki se je te dni Sloveniji, pai se .je v .Ljubljani pogovarjal o nekaterih aktualnih vprašanjih družbenogospodarskega Tazvoja slovenskega glavnega mesta. Predstavniki ljubljanskega gospodarstva so mu povedali, da nameravajo v Ljubljani nameniti v prihodnjih letih več pozornosti razvoju industrije.
MILAN MEDEN
|
i
Vjeiaik, Zagreb
načrtno delo
Vsi trije zbori občinske skupščine v Sevnici - družbenopolitični zbor je zasedal 26. februarja, zbor združenega dela in krajevnih skupnosti pa 27. februarja - so sprejeli osnutek novega programa dela vseh treh zborov. Poudariti velja, da pri pripravi osnutka sestavljalci niso naleteli na zaželeno pripravljenost samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih orgnizarij. Svoje predloge sta namreč posredovala le komite občinske konference ZK in občinska zdravstvena skupnost. Zaenkrat je zapisanih 64 raznih nalog, spisek utegne med letom še narasti
PRESEŽKE NAZAJ!
Zbori občinske skupščine v Brežicah so na seji 6. marca sprejeli sklep, da samoupravne interesne skupnosti do 30. marca nakažejo lanske presežke v sklad skupnih rezerv občine Brežice, do takrat pa mora upravni odbor sklada pripraviti predlog za ra%<$čhtev sredstev organizacijam združene dela. %oftev^p|i načrte za krepHev- ‘ osnove, zaposlovanje' iiovift delavcev ipd. Dokončno'besedo o . sprejemljivosti meril za delitev bo imel še zbor združenega dela. Taka odločitev občinske skupščine je merodajna tudi za kulturno skupnost, ki se je edina od interesnih skupnosti izrekla za znižanje prispevne stopnje v tekočem letu na račun lanskega presežka.
Zajela nas je plima podražitev
CHARLES, V HONGKONGU - Najbolj zaželen ženin Evrope, britanski prestolonaslednik princ Chariesr je na uradnem obisku v Hongkongu, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi. Že takoj po prihodu je pregledal čestni bataljon slovite brigade Curkov, ki že desetletja veljajo za izjemne bojevnike in so med drugim sodelovali v britanskih enotah tudi med drugo svetovno vojno. Na sliki: princ Charles stopa za dvema pripadnikoma Gurk mimo častne enote (Telefoto: UPI)
DOLENJSKI UST
§t. 11 (1544) 15. marca 1979
I
SEJEM USIHA - Gregpijev sejem na Veseli gori pri Šentrupertu, ki je nekdaj slovel predvsem po konjski kupčiji, iz leta v leto usiha. Na letošnjem, ki ie bil v soboto, 10. marca, je bilo naprodaj majo konj. Na sliki: z motiko po kopitu, tako se preizkusi roba. (Foto: Markelj)
BOGATEJŠI ZA ŠTEVILNA LIKOVNA DELA - V Galeriji Posavskega muzeja v Brežicah so 10. marca odprli razstavo slik, plastik in tapiserij, ki jih je 44 likovnikov iz Slovenije darovalo za likovno opremo novega dijaškega doma, doma upokojencev in knjižnice. (Foto: Jožica Teppey)
ŠKOLJKA JE ŽE VGRAJENA - Ribniški bazen je končno le dobil školjko in vanj so tudi že natočili vodo. Žal pa je gradnja bazena spet v zamudi in to le zato, ker z deli zamuja izvajalec iz Splita, medtem ko so nemški monterji svoje delo že končali, izvajalec Peček pa opravlja svoje delo po načrtu. (Foto: Primc)
POZORNI ŠENTJERNEJČANI - Za dan žena so v Šentjerneju delavke IMV in Iskre počastili s prisrčno pozornostjo; pripravili so skromno zakusko, na kateri so nastopili s kulturnim programom otroci iz vrtca. Tudi upokojenci so pokazali primemo pozornost do svojih članic. (Foto: Polde Miklič)
POTREBEN
RAČUNALNIŠKI
CENTER
Občini Kočevje in Ribnica ustanavljata medobčinski računalniški center, v katerega bodo razen obeh občinskih izvršnih svetov vključene tudi večje OZD iz obeh občin. Že ta mesec se bo začela razprava o predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za ustanovitev tega centra. Delati bo začel približno v dveh letih po podpisu sporazuma, ker je prej potrebno zgraditi prostore zanj, ga opremiti in mu priskrbeti potrebni kader.
„Beti”: največji skok doslej
V metliški tovarni načrtujejo letos kar za 58 odst. večji skupni prihodek
Sejmišča
NOVO MESTO: V ponedeljek je bilo na prodaj le 266 prašičev, od tega 25 starih nad tri mesece. Kupčija ni ravno cvetela, saj je lastnika menjalo le 171 živali. Pujski so bili po 800 do 1.105 din, nad tri mesece stari prašiči pa po 1.105 do 1.600 din.
BREŽICE: Na sobotni sejem so pripeljali 436 pujskov in 16 nad tri mesece starih prašičev. Prvih so prodali 342 po 42 din kilogram žive teže, drugih pa 11 po 26 do 27 din kilogram žive teže.
V letošnjem letu predvideva največja delovna organizacija v metliški občini „Beti“, da bo dosegla 790 milijonov dinarjev skupnega prihodka, kar je v primeijavi z lanskimi 500 milijoni za 58 odstotkov več. Tako velikega porasta, kot ga načrtujejo za letos, niso dosegli še nikoli.
Tak skok so morali načrtovati zaradi povečanja cen surovinam in reprodukcijskemu materialu in zaradi povečanja stalnih stroškov. Tako zastavljeni plan bo omogočil tudi povečanje osebnih dohodkov, in sicer za 28 odst., s čimer bi „Beti“ dosegla povprečje osebnih dohodkov v slovenski tekstilni industriji.
Že v srednjeročnem razvojnem planu so si zadali za nalogo hitrejšo mehanizacijo proizvodnje, kar bo prispevalo k hitrejši rasti dohodka; to pomeni, da se bodo vsi elementi gospodarjenja povečali hitreje kot zaposlenost. Eden od porokov za uresničitev visokega plana skupnega prihodka sta prav gotovo dober prodajni program in sodobna strojna oprema.
Predvideno povečanje skupnega prihodka naj bi dosegli z 10 odst. višjimi prodajnimi cenami, prav toliko naj bi prispevali novo zaposleni delavci, 20 odst. nova strojna oprema, precej pa računajo tudi na večjo
Kmetijski nasveti
Novi kmetijski zakoni (III)
V dveh dosedanjih kratkih prikazih bistvenih novosti v kmetijski zakonodaji sta bila doslej predstavljena zakon o združevanju kmetov ter zakon o kmetijskih zemljiščih, danes pa sta na vrsti preostala dva nova kmetijska zakona: zakon o preživninskem varstvu ter zakon o intervencijah v kmetijstvu in Porabi hrane.
V sekretariatu za kmetijstvo so nam povedali, da doslej, dva meseca po veljavi zakona, ni skušal še nihče s pomočjo novega zakona uveljaviti pravice do preživnine. Za to je kriva tudi.slaba obveščenost. Ostareli, zapuščeni, osamljeni ljudje, lastniki zemlje, enostavno ne vedo, kako in kaj, kam naj se obrnejo.
V preživninskem varstvu kmetov bo dobila odločilnejšo vlogo zemljiška skupnost, za katero po zakonu ne sme biti >»nezanimivih" zemljišč in ki ne sme prepustiti ostarelih lastnikov le dobroti njihovih otrok, saj je to, kot nas uči ž*vJienje, včasih vse prej kot to, kar pomeni ta beseda.
O zemlji za delo nezmožnega kmeta bodo seve najprej odločali dediči. Ti bodo morali poskrbeti za kmetovo socialno varnost, če bodo podedovali in prevzeli zemljo; poskrbeti pa °°do morali tudi, da bo zemlja primemo obdelana. Druga možnost pa je, da zemljo oddajo kmetijski zemljiški skupnosti, bo v zameno za oddano zemljo zagotovila preživnino. Velikost preživnine bo odvisna od vrednosti oddanega zemljišča j*1 od starosti upravičenca. Ko bo umrl, bo narejen poračun z dediči, če znesek izplačane preživnine še ne bo dosegel vednosti oddanega zemljišča; če pa ga bo že dosegel in Presegel, bo ta zemlja postala družbena lastnina.
In kot zadnji, a ne najmanj pomembni naj predstavimo novi *akon o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane. Ta uvaja Premije, regrese, nadomestila v proizvodnji v korist kmetijstva ter na tržišču v korist končnih kupcev - potrošnikov. Četudi “o dokončen prehod na zakonske intervencije izpeljan šele v letu 1980, nekateri izmed teh ukrepov že delujejo in občutno spodbujajo kmetijstvo, oz. mu lajšajo težki gospodarski položaj.
Inž M L.
produktivnost in boljšo organizacijo dela.
Letošnje leto bo za „Beti“ precej naporno. Investicijski stroški nove tovarne v Zakanju in nove Kodran-ke so precejšnji, tovarni pa bosta obratovali samo s polovično zmogljivostjo. Res pa je, da naj bi v drugi polovici leta nova Kodranka prispevala velik delež k večjemu skupnemu prihodku. Tudi več kot 50 milijonov investicij v novo opremo za Pletilnico, Barvarno in Konfekcijo' bo pripomoglo k povečanju dohodka.
A. B.
Prizadetim poklic in delo
V Brežicah so ustanovili društvo za pomoč nezadostno razvitim osebam
V Brežicah so v soboto, 10. marca, ustanovili društvo za pomoč nezadostno razvitim osebam. Pobudo zanj so dali učitelji, ki poučujejo v oddelkih osnovne šole s prilagojenim programom. Spoznanje o nujnosti ustanovitve društva je med njimi že dlje časa prisotno, je v uvodu omenila ravnateljica Osnovne šole bratov Ribarjev Angela Škaler-jeva. Povedala je, da so odprli prvi oddelek posebne šole v šolskem letu 1970/71. Z odpiranjem novih oddelkov za prizadete otroke so se porajali novi problemi, ki so jih reševali skupaj s starši, s svetom šole, svetom staršev, ob pomoči svetovalske službe, občinske skupščine in SIS.
Vse to pa je bilo premalo za zares organizirano družbeno skrb ne samo za otroke, ampak tudi za odrasle. Del mladih se resda poklicno usposablja v zavodih, veliko pa jih je doma pri starših ali v varstvenih družinah. V brežiški občini se teže duševno prizadeti nimajo kje zaposliti, čeprav bi si lahko pinogi služili svoj vsakdanji kruh. Na zboru so sklenili, da je pri oddelkih s prilagojenim programom nujno treba usta-
noviti oddelek za delovno usposabljanje teže duševno prizadetih otrok in delavnice za delo pod posebnimi pogoji, kjer bodo dobili zaposlitev. Zelo pomembna je bila tudi zahteva, da se mora posebna šola zgraditi iz referendumskih sredstev, ker je trenutno to najbolj pereč problem v šolstvu.
J. T.
STORILI VSE
Krška Tovarna celuloze in papirja se je v preteklosti trudila, da bi od gozdarjev dobila dovolj celuloznega lesa. V tovarni pravijo, da so v samoupravni skupnosti za gozdarstvo redka izjema, ki je prispevala za gradnjo gozdnih cest. Podpirali so sajenje topolov, kar je pravzaprav vlaganje v biološko reprodukcijo. Njihov sporazum z gozdnimi gospodarstvi temelji na dohodkovnih odnosih in je vzor drugim. Opažajo, da se dobave lesa iz slovenskih gozdov zadnjih ^lt let celo zmanjšujejo. Usklajevanje, oziroma izdelava teko imenovane „lesne bilance** je nujnost.
ŽUŽEMBERK:
V ISKRI DOBRO GOSPODARILI
V žužemberški Iskri so lani naredili za 90 milijonov din izdelkov, kar je za 6 odstotkov več, kot je bilo načrtovano, in 40 odstotkov več kot leto dni poprej. Povprečni bruto OD je znašal 7.000,00 din, kar je 2.000 din več kot V letu 1977. Vendar se lani izvoz ni povečal, saj v prvem tromesečju sploh niso dobili naročil, potem pa ni bilo mogoče več nadoknaditi zamujeno. Ob pomanjkanju naročil za izvoz so si pomagali z dodatnim programom. Za keramičnimi kondenzatorji je bilo na domačem trgu veliko povpraševanje; uvedli so tudi več novih izdelkov ter povečali delovno storilnost za 29 odstotkov. (Po Gospodarskem vestniku)
Iz zadnjega Pavlihe
MK
- Ca sta ad kokina samoupravna interesna skupnosti )a v rodu, sicer bom pa poklical mOlcol
s
!
*
*
*
*
\
*
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: Tit Doberšek
Društvo vinogradnikov Dolenjske prireja od 16. do 19. marca 1979 ^ še šestič Teden dolenjskega cvička. Zato je prav, da širši krog S ljubiteljev te žlahtne kapljice seznanimo, kako se je v šestih letih po ^ oceni degustatorjev, poznavalcev vin, izkazal	^
\ Dolenjski cviček na izpitu;
S Iz zapisnikov degustacijskih komisij in po „Biltenih“ prireditev so S £ ocene dolenjskega cvička v posameznih letih na prireditvah Tedna !*
dolenjskega cvička v Novem mestu naslednje: Ocene
gr/liter, to je
zanimiv podatek, saj v cvičku mnogi ljubitelji bolj cenijo prijetno kislino kot pa alkohol. Ta pregled je naslednji:
1974 1975 1976 1977 1978 1979 SkupajS
£ Od 14,0 točk navzgor ? Od 13,0 do 13,9 točke
4 Od 12,0 do 12,9 točke ^ Manj kot 12 točk ij Neocenjeni vzorci
Skupaj vzorcev
J Nad 9,0 % alkohola
5 Od 8,5 do 8,9 % alk.
4 Od 8,0 do 8,4 % alk. t Od 7,5 do 7,9 % alk.
^ Pod 7,4 % alkohola
^ Skupaj ocenjeni vz.
j Skupna kislina cvička
I
i
!
I
5 *
5
5 * t \
1974	1975	1976	1977	1978	1979
24	27	36	46	31	29
18	25	19	37	30	20
14	13	13	25	14	10
28	6	10	7	2	7
7	19	30	47	11	8
91	90	108	162	88	74
1974	1975	1976	1977	1978	1979
7	37	40	41	57	33
19	14	14	24	8	8
24	14	10	18	7	13
19	3	8	12	2	7
15	3	6	20	3	5
84	71	78	115	77	66
Skupaj ^
193
149
89
60
122
613
215 87 86
51
52
491
v promilih, je prav tako
Skupaj^
I
3	2	-	-	1	8	14
4	5	1	-	2	6	18
i. 6	5	3	1	8	17	40
12	22	9	15	14	13	85
11	17	18	15	6	12	79
19	12	21	30	20	9	111
21	7	14	38	22	1	103
8	1	12	16	4	-	41
84	71	78	115	77	66	491
Nad 13 prom. kisline Od 12,0 do 12,9 prom.
Od 9,0 do 9,9 prom.
Od 8,0 do 8,9 prom.
Od 7,0 do 7,9 prom.
Pod 7 prom.
Skupaj ocenjeni vz.
Degustacijske komisije so cvičke vsa leta ocenjevale na posebnem ocenjevalnem lističu, in to:
Barva vina največ 2 točki
- umazano siva barva je 0 točk; menjajoča se barva do 0,5 točke;
- rubinasto rdeča barva od 0,5 do 1,5 točke; temno rdeča barva od 1,5 do 2 točki.
Čistost vina največ 2 točki
- motno vino je 0 točk; mlečno motno vino do 0,5 točke; bistro vino od 0,5 do 1,2 točke; zelo bistro vino od 1,3 do 1,8 točke; kristalno čisto vino od 1,9 do 2 točki.
Vonj vina največ 4 točke
- pokvarjen vonj je 0 točk; ne dovolj izražen vonj do 0,5 točke;
vinsko ne dovolj izražen vonj, občuti se rahel vonj po žveplu od 0,6 do 2 točki; ugoden vinski vonj od 2 do 3 točke; izrazito ugoden vinski vonj od 3,5 do 4 točke.
Okus do največ 12 točk
- odvraten okus je 0 točk; neugoden okus do 0,5 točke; vinsko grob okus od 4 do 7 točk; vinsko bolj prazen okus od 7 do 9 točk; ugoden vinski okus 9 do 10 točk; skladno ugoden vinski okus 10 do 12 točk.
Dolenjski cviček je uvrščen med namizna vina z geografskim poreklom, v katerem je več vrst grozdja (žametovka, frankinja, kraljevina). Ocena vonja in tudi drugih elementov je nekoliko nižja. Zaradi tega so redki cvički, ki dosegajo nad 15 točk. Na splošno sodimo, da dolenjski cviček, ki je pri oceni Sosegel povprečno oceno nad 14 točk, zasluži odlično oceno, od 1.3 do 14 točk prav dobro 'itd. V tem oziru lahko pri napredku dolenjskim vinogradnikom čestitamo ob njihovem prazniku cvička.
DT.
Tri desetletja obrambne vzgoje
Letos poteka 30 let, odkar so mladinci in mladinke iz Jugoslavije deležni obrambne vzgoje, kar bodo po vsej državi počastili z raznimi prireditvami. Tudi v Novem mestu je že imenovan odbor, ki pripravlja organizacijo množičnih tekmovanj z obrambno vsebino. Predvideno je, da bodo učenci 7. in 8. razredov osnovnih šol ter prvih dveh razredov srednjih šol tekmovali v znanju iz prve pomoči in zaščite, v orientacijskem pohodu in streljanju z zračno puško. Na srednjih šolah in za ostalo mladino bodo tekmovanja iz poznavanja orožja in opreme, pa v mladinskem mnogoboju in streljanju z vojaško puško.
Razen tega bo objavljen natečaj za pismene in likovne prispevke z naslovom „Kako se mladina pripravlja na SLO“, prirejenih bo nekaj razstav in obrambnih dnevov po krajevnih skupnostih. Predvideno je, da bodo šolska tekmovanja končana že marca, aprila se bodo ekipe pomerile na občinskem tekmovanju, medtem ko bosta ekipi Posavja in Dolenjske merili svoje moči 18. maja v Novem mestu.
Starešine se kalijo v delu
Rezervni vojaški starešine pobudniki akcij
Novi prijemi, predvsem raz-novistnejše delo, primemo načrtovano skozi vse leto, kot jih zadnje poltretje leto uvaja novo vodstvo Zveze rezervnih vojaških starešin v Sevnici, so vnesli v dejavnost te organizacije zaželeno svežino.
Na sobotni skupščini so delo minulega obdobja temeljito pretresli. V dosedanji aktivnosti so prikazali dovolj kadra, da bodo občinsko organizacijo lahko ustrezno preoblikovali za delo v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah.
Lani začeto uspešno sodelovanje s starešinami iz Ljubljane in Makedonije bodo nadaljevali. Tisti, ki so se udeležili strokovnega izleta k našim oboroženim silam na Vrhniki, v Postojni, Pivki in v Pulju so bili ravno tako nadvse zadovoljni. Letos bo zato na vrsti še daljša ekskurzija po Bosanski Krajini. Se bolje lahko sodelujejo tudi s starešinami v Posavju; jcot primer je bila navedena izmenjava, izkušenj z Brežičani, ki vrsto let uspešno sodelujejo na smučarskih pohodih v republiki.
Za vzorno sodelovanje z občinsko organizacijo Zveze združenj borcev so podelili tej organizaciji srebrno
Na najslabiem Novomeščani
Ob obisku delegacije RK ZSMS v novomeški občini
Te dni poteka že drugi mesec, odkar so začeli občinske konference ZSMS obiskovati člani sekretariata RK ZSMS. Na Dolenjdcem so obiskali vse občine, 6. marca pa so se ustavili tudi v Novem mestu.
Na sestanku političnega aktiva so med drugim ugotovili, da je zastopanost mladih (v občini jih je 12.000, članov ZSMS 9000 in delajo v 152 osnovnih organizacijah) v izvršnih organih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organih na zavidljivi ravni. Obiskali so tudi štiri osnovne organizacije. Grmski osnovnošolci so povedali, da ni osmošolca, ki se ne bi udeleževal izvenšolske dejavnosti, za kar gre zasluga organizaciji Sodelujejo s krajevno skupnostjo ter OO ZSMS s kmetijske srednje šole, med drugim pa so najbolj pograjali stalno menjavanje mentorjev, ki jih je povrhu vsega premalo.
Dijaki kmetijske šole so kritizirali štipendiranje. Od 267 jih dobiva štipendijo 210, toda le 70 kadrovskih. Na najslabšem so Novomeščani, ki se morajo po maturi zaposliti v drugih poklicih. Na koordinacijskem svetu ZSMS Novoteks so ugotovili, da čaka mlade obilo dela, predvsem zaradi slabe izobrazbene strukture, večizmenskega dela itd. Navzlic temu se z doseženim delom,
NISO TAKO NEDOLŽNI
V vesti „Samo dva črnograditelja”, objavljeni v prejšnji številki Dolenjskega lista, je zapisano, da sta bili v metliški občini v lanskem letu samo dve nedovoljeni gradnji. Tako je namreč jasno napisano v poročilu referenta za gradbeništvo skupščine občine Metlika. Vendar medobčinska urbanistična inšpekcija trdi, da je ta podatek netočen in da je število nedovoljenih gradenj veliko večje. Kdo prikriva resnico in zakaj?
zlasti pri stabilizaciji podjetja, lahko postavijo.
Delegacija je obiskala tudi dve osnovni organizaciji v krajevnih skupnostih. V KS Majde Sile, kjer živi okoli 400 mladih, so slišali podobne tožbe, kot pri drugih. Mladi nimajo svojega prostora. Tudi v OO ZSMS Rumanja vas je bilo podobno, le da so tam pljunili v roke in postavili lep dom, ki velja zaenkrat kar okoli 1.500.000,00 din. To je uspelo samo 29 članom osnovne organizacije.
Celodnevni obisk so sklenili na seji predsedstva OK ZSMS, kjer so se pogovorili o organiziranosti in načrtih OK- ZSMS Novo mesto ter ocenili delo.	J.	P.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
PRIZNANJA
KRVODAJALCEM
Na skupščini krajevne .organizacije Rdečega križa v Vinici so ocenili delo v preteklih štirih letih ter izvolili nov odbor. Za zasluge pri razvoju krvodajalstva so dobili pri- ' znanja republiškega odbora RK: Marica Hudelja, Zofka Troha, Vladka Žalec, Vida Radmelič, Zlata Alič, Martin Plut, Tončka Kordiš in Francka Špehar. Priznanja so podelili tudi krvodajalcem; za 15-krat darovano kri so dobili priznanje; Franc Trček, Valentin Kralj, Anica Miketič; 10-krat so dali kri Jože Tkalčevič, Franc Kobe, Ana Pavkovič, Franc Balkovec, Anica Miketič, Kristina Čadonič; desetim krvodajalcem so podelili priznanje za 5-krat darovano kri.
ŠIRJENJE
„ISKRE“
Kostanjevica je turistični kraj, zato je razumljivo, da si ljudje želijo „čisto industrijo". Enota „Iskre“, v kateri se bodo domačini še zaposlovali, jim tudi po širitvi ne bo delala preglavic, zato pozdravljajo odločitev za gradnjo novih proizvodnih prostorov. Vanje bodo že letos investirali 42,6 milijona dinarjev.
Za drage instrumente
Do 8. marca 19 /9 so bili vplačani naslednji prispevki za sklad:
V gotovini: Penca ing. Janez, Novo mesto - 157,50; Podjetje za PTT - TOZD DSSS - 206,00; Podjetje za PTT - TOZD PTT Center - 356,00; Podjetje za PTT - TOZD PTT promet - 842,00; Kremen Novo mesto - 3.000,00; ŽTP Lb.— PS Novo mesto — prisp. ob 8. marcu - 4.000,00; Cestno podjetje - TOZD Novo mesto - 300,00; Petrol Lj. TOZD trg. na drobno - SSP - 3.000,00; Posebna šola Novo mesto - namesto novolet. čestitk - 1.000,00; ONPZ Hrast: Pavlenič Anica, Lamutova 34 - 500,00; ONPZ Hrast: Zupančič Alojz, Trebnje - 500,00; Gradb. pod. Novograd - namesto venca pok. Voglar, st. - 600,00; Slaus Nada - namesto pogreb, svečanosti pok. matere Neže Ban - 3.000,00; učenci Kmet. teh. šole III. b -namesto cvetja pok. očetu sošolca Poloviča - 560.00.
Skupaj zbrano v gotovini: 1.083,041.00 din.
V obveznicah: Rebernik Marija, OS Grm - 1.000,00; Sali Renata, Majde Sile 6, Novo mesto - 1.200,00; Modic Avgust, Trdinova 49, N. m. - 2.000,00.
Skupaj zbrano v obveznicah: 1.224.976,05 din.
Vsem darovalcem se upravni odbor sklada iskreno zahvaljuje za podarjene prispevke.
priznanje, tajnik te organizacije Slavi Kolar je prejel pismeno priznanje.
Srebrno priznanje je prejel vodja komisije za stike in kulturo Franci Sraj. Podobni priznanji so med letom podelili ko!ektivu Jutranjke in,,Lisce".
A. ŽELEZNIK
Z Malkovca
BREZ VODOVODNIH PIP je v KS Tržišče le še zaselek Gredice. Zdi se, da tamkaj ni nikogar, ki bi začel z delom, že vnaprej pa je jasno, da brez družbene pomoči Gredičani ne bodo kos zahtevni nalogi Na Malkovcu, kjer so vodovod zgradili pred desetimi leti, so morali pred dvema letoma oskrbeti dodatni rezervoar, zdaj pa kaže, da bo treba zamenjati glavno cev z večjo, saj pretok vode že ne zadošča več za 75 potrošnikov. Gradbeni odbor je na zadnji seji sklenil, daje treba z delom začeti že to pomlad, sicer bo vas kmalu brez vode. Denar bodo seveda morali prispevati vaščani
MALKOVCANI Se NIMAJO telefonske povezave s svetom, za napeljavo pa se zanima pet gospodinjstev, ki so pripravljena kriti stroške. S prostovoljnim delom in drogovi bodo akcijo podprli tudi drugi vaščani, z delom pa bodo začeli, ko bo novomeško PTT podjetje opravilo trasiranje.
SE ZMERAJ SO NEUREJENE bankine in priključki potov na posodobljeno cesto Tržišče—Malkovec. Ponekod bi bilo treba urediti tudi odvodne kanale in robnike. Odkar je krajevna skupnost dala naročilnico za ta dela pristojni občinski službi, je minilo že več kot leto dni, a do zdaj ni še nihče začel z delom. Tržiška KS ima na skrbi 76 km vaških potov, zato ne more skrbeti še za občinsko cesto. Vaščani se torej upravičeno sprašujejo, kaj je z odgovornostjo pristojnih.
OB DNEVU ŽENA SO predstavniki RK, DPM in tržiške krajevne skupnosti obiskali in skromno obdarili vse žene, ki so dopolnile 75 let starosti, in matere, ki imajo 6 ali več otrok; slednjih je kar 81. Za malkov-ške žene in matere pa so tamkajšnji mladinci pripravili proslavo in pogostitev.
malkovSki vinogradniki
so imeli 3. marca zbor, na katerem so obravnavali težav«, ki spremljajo njihovo delo. Govorili so o ceni vina, s katero niso zadovoljni, o možnostih za kmečki turizem pa še o vrsti stvari, med drugim o posojilni politiki za obnovo vinogradov. Predlagali so tudi, naj bi za vinogradnike pripravili poučna preda-vanj £(•
LU.
NEZADOVOLJNI
KRAJANI
Letos bo dvajset let, odkar imajo na Bizeljskem svojo zdravstveno postajo. Z njenim vzdrževanjem domačini niso zadovoljni. Pozimi je slabo poskrbljeno za ogrevanje, poleti pa je postaja zaprta. V krajevni skupnosti menijo, da bi ob manjših popravilih še vedno ustrezala svojemu namenu, saj bi se bolniki veliko bolje počutili v topli čakalnici, pa tudi zdravnik in sestra bi na toplem laže opravljala svoje delo. Težave so nastale, odkar Bizeljsko nima stalnega zdravnika. Zato krajani želijo, da bi brežiški Zdravstveni dom ponovno poskrbel za urejeno zdravstveno službo v tem okolišu.
VINJI VRH - Pet priznanj za najboljši cviček
NA VINJEM VRHU NAJBOLJŠI CVIČEK
POČITEK PO DELU - ..Garali pravita Pucljeva in vinogradniški Lindič.
smo zanj, sosed Jože
B
VELIKO JE DELA, PREDEN JE V SODU -Na Malem Vinjem vrhu lani ni bilo pozebe, zato pri rezanju ni potrebno čakati, da se pokaže in ugotovi pravo stanje pozebe.
STARO SE UMIKA NOVEMU - Neprestan ropot buldožerja pomeni nastajanje novih teras. Kamenja je veliko, tla so lapornata in veliko bo še dela, preden bodo terase ozelenele.
..Cviček je sin dolenjske zemlje in njenega neba, rojen iz kipečega veselja in trpkega trpljenja, iz bridkosti izmučenih rok ter radosti sončnih goric. Vsa njegova didgocena specifičnost predstavlja bogastvo dolenjske zemlje in sončne svetlobe ter je tako velika, da stopa v vrsto tekmovalcev za lovorov venec v vrsti naših edinstvenih vin v svojem žlahtnem soku, ki prinaša človeku zdravje. . . " (Jože Likar)
Kraj letos vrhunsko ocenjenega cvička je Vinji vrh, vinorodna gorica, ki se strmo dviga na levem bregu Krke med Belo cerkvijo in Škocjanom. Tu pijejo letos najbolje ocenjeni cviček ne le zmagovalec Jože Selak in prijatelji iz sosednjih vinogradov Anton Jordan, Marjan Kirar, Janez Povšič in Anton Tramte, ki so se ob ocenjevanju lanskega pridelka cvička uvrstili do desetega mesta, temveč še v marsikateri zidanici.
Vinji vrh ima dva vrha. Prvi ima ime po celotnem pobočju in sega do višine 392 m, kjer stoji cerkev sv. Jožefa. Bolj vinoroden in skoraj do zadnjega kotička s trtami posajen je Mali Vinji vrh.
Vinji vrh sodi med najpomembnejša zgodovinska najdbišča na Dolenjskem. Okoli cerkvice sy. Jožefa je veliko halštatsko utrjeno gradišče, gomile pa so raztresene po vsem pobočju Vinjega vrha. Slovijo tudi najdbe iz rimskega in late niškega obdobja ter srednjega veka, ko se Vinji vrh tudi prvič omenja (1074).
Danes slovi Vinji vrh kot pridelovalec cvička. Pred leti še neznan, posejan s starimi vinogradi, brez poti in cest, spreminja svojo podobo s slehernim dnem. Stari vinogradi padajo pod
plugom buldožerja, nastajajo novo terase. Veliko, betohškfh stebrov Se diši po svežem, svet/e žice:
ki so kot pajkova mreža napete po pobočju, trte
pričajo, da gre za mlade vinograde.
V čem je uspeh vinogradnikov Vinjega vrha, je odgovoril Jože Lindič, ki je najbolje ocenjen cviček pridelal pred dvema letoma: „ Vinji vrl je že od nekdaj vinogradniški, sortne trte, sončne terase, sodobna obdelava in pravilna nega vinske trte so bile porok za kvaliteto, in ko je šla mimo še lanska pozeba, je bil uspeh tu. " Lindič, ki je lani imel rekordno letino cvička, je prvi oral ledino na Vinjem vrhu in drugi so mu sledili. Zdaj jim ni žal.
j. pAVLIN
Graditi še eno športno dvorano?
Kočevje je dobilo precej športnih objektov in bo morda še kakšnega, zato je treba tudi šport in telesno kulturo pripeljati na višjo raven
Ko so se pred 20 leti nekateri prizadevali, da bi zgradili v Kočevju nov športni center, je nastalo veliko težav, ker je manjkalo denarja in zaradi neenotnih mišljenj o trenutnih potrebah po takih objektih. Pri gradnji smo premalo upoštevali preteklost na področju telesne kulture v Kočevju in njene potrebe. Dom telesne kulture smo nato le pričeli graditi. Če bi upoštevali načrte, ki so jih zagovarjali tisti, ki so se v TVD
Zdaj je na vrsti kramp
Radioklub Prekopa bo letos začel zidati lasten dom — Uspešno delo in visoka priznanja — 5 novih moči
Radioklub Prekopa, ki prizadevno deluje že od leta 1965, gostuje sedaj v gasilskem domu. V bližnji prihodnosti pa se mu obetajo novi prostori. Lani so namreč že izbrali lokacijo, imeli ogled in dobili potrebno lokacijsko dokumentacijo; zdaj bo treba prijeti za kramp.
Člani predvidevajo, da bodo letos postavili stavbo do prve faze, nadaljnja dela pa naj bi prevzel Marles in postavil montažne prostore, kjer bodo delali konstruktorji, operaterji, organizatorji in začetniki. Zgolj prostovoljno udarniško delo članov kluba ne bo dovolj, zato upajo, da bodo s pridom prodali svoje storitve
delovnim organizacijam in družbenopolitičnim skupnostim.
O vsem tem je tekla beseda na redni volilni konferenci 4. marca. Pogumnim načrtom dajejo močno oporo lepi uspehi v preteklosti Iz poročila predsednika kluba je razvidno, da posega klub po najvišjih priznanih. Omembe vredno je tudi izobraževalno delo kluba, saj je lani pripravil tečaj za radijske operaterje C razreda v Kostanjevici Prijavilo se je 20 tečajnikov, izdelalo pa le 5 najbolj vztrajnih: T. Jordan, T. Baltez, L Gorenc, V. Božič in A Dular.
P. MIKUC
Partizan zavzemali za gradnjo celotnega športnega centra, bi vse to takrat zgradili veliko ceneje, kot smo morali graditi kasneje. Tako pa smo — tudi po sklepu SZDL — zgradili le manjši dom TVD Partizan.
Člani Partizana, ki jim je bila naložena skrb in odgovornost za novi dom, se s takim stališčem niso strinjali in so dokazovali občanom, da bo po njihovem prepričanju in poznavanju dom kmalu pretesen, posebno pa še, če ga bomo uporabljali tudi v druge namene in ne samo za društvo. Tudi to stališče se je pokazalo pravilno, čeprav smo na upravnem traktu dozidali še
V BUŠEČI VASI ZA DAN 2ENA
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE v Bušeči vasi že tradicionalno opravka svojo humano dolžnost in redno obiskuje ter skrbi za bolne in ostarele krajane na svojem območju. Tudi letos ob dnevu žena so se člani DPM s pionirji iz BUSEČE VASI spomnili bolnih in ostarelih žena. Na domovih so jih obiskali s krajšim kulturnim programom, skromnim darilcem in čestitko.
S. MILENOVIČ
drugo nadstropje, ki v načrtu ni bilo predvideno. Že kmalu po otvoritvi doma 3. oktobra 1963 (lani je tiho šla mimo 15-letni-ca) se je pokazalo, da je dom premajhen, dasi je vsak dan izkoriščen do zadnjega kotička.
Kasneje smo zgradili še večjo telovadnico pri osnovni šoli, a tudi ta nima površine kot športne hale in tudi ne dovolj prostora za gledalce. Vzklila je misel, da bi pri novem objektu usmer-jenega izobraževanja, ki se že gradi, dozidali še eno telovadnico, ki bi imela mere kot športna dvorana. Krajevne razmere so pokazale potrebo, da smo v zadnjih letih gradili kar naprej: zunanje športne površine in igrišča, obnovili smo stadion, zgradili veliko telovadnico pri osnovni šoli, pokrit plavalni bazen, stezo za trim in smučišča. Vse pa kaže, da bomo še novo športno halo.
Družba je torej ogromno dala za telesno kulturo, ki ima zdaj v objektih dobro osnovo za nemoten razvoj. Sedaj je na športnikih, društvih, klubih in organizacijah, da to izkoristijo in pripeljejo šport in telesno kulturo na tisto raven, kot je že bila v Kočevju pri dosti skromnejših razmerah.
ANDREJ ARKO
~W kViri’-
pisma
in
odmevi
9*
titawl/ru>*fcvo' SboCtt^iria^o/ lida/
DOL. TOPLICE:
PRVI NASTOP PLESALCEV
Pri Mladinskem klubu Dolenjske °Plice že slabo leto deluje folklorna skupina. Vodi jo tovarišica Mara Drobnič, šteje pa štirinajst plesalcev enega harmonikaša. Skupina je unela svoj prvi nastop 9. marca n , •na Pros*avi ob dnevu žena v Dolenjskih Toplicah. Predstavila se u z.nas*ednjimi plesi Stara polkica,
; k1! slcače, Lepa Anka, Fruške, Jabuke, slive, Koutre šivat, Vleci, Valč i^re*0, Točak, Jaz pa ti in
TANJA ČIBEJ, Dol. Top. 125
ZA 8. MAREC
, J- marca smo učenci Osnovne Mirana Jarca iz Črnomlja v Sr®‘Ovanju z organizacijo ZVEZE “ORCEV NOB Črnomelj pripravili ~a Partizanske žene, matere in aktivistke kratek kulturni program. Z njun smo jim čestitali za njihov Praznik. Po programu so imele žene sKupno srečanje. Udeležilo se jih ga Je veliko.
EVA ZORC novinarski krožek OS Črnomelj
ŠPORTNI DAN PO IZBIRI
Novomeški gimnazijci so zadnjega dne v februarju lahko izbirali med dvema oblikama športnega dne. Tako so se ljubitelji smučanja z avto-busi odpeljali v Kranjsko goro, kjer S9 se po zasneženih strminah naužili zimskega veselja. Komur pa ni bilo do vijuganja s smučmi; ta se je odpravil na sprehod proti Ragovemu, Grabnu, Krki pa Zihovemu selu ter nato prek Malega Slatnika in Cikave nazaj v šolo. Spotoma so pohodniki opravili nekaj praktičnih nalog.
IRENA GRAHEK novin. krožek
POPOLDNE NE PRODAJAJO MESA
V Žužemberku imamo kaj čudne mesaije. Če hoče kupec kupiti meso popoldne, ga preprosto odslovijo: pravijo, da mesa in mesnih izdelkov popoldne ne prodajajo. Potrošniki se s takim odnosom do nas ne moremo strinjati. Radi bi vedeli, kaj stoji za tako odločitvijo in pojasnilom. Seveda bi se ob takih primerih lahko zganil tudi potrošniški svet pri KS Žužemberk. Kljub temu da ga imamo že pet mesecev, ni opaziti njegovega delovanja.
SLAVKO HOTKO Žužemberk
»Kdo ima čas ročna dela?”
Odgovor na bodico, objav-■jeno prejšnji teden na zadnji strani DL
Razstavo del delavcev Novoteksa, 1 jo omenja anonimni pisec prispev-a »Kdo ima čas za ročna dela? ”, ® organizirale 00 ZSMS TOZD ‘Kanina, TOZD Konfekcija I, in 5S delovne organizacije Novo-e s- Kot razstavljalci so sodelovali e avci jn delavke naše tekstilne ovarne in sicer 32 razstavljalcev, od c8a 23 žensk, s preko 100 eksponati. Tov. Danilo Kovačič je podal
idejo o
organizaciji takšne razstave,
mi Pa s«io jo uresničili, inf *>rv’ P°ziv> ki Je bil objavljen v ormacijskcm sredstvu „Novicah” se javile delavke s svojimi izdelki na ne tov- Danilo Kovačič, kot ^?ia anonimni pisec prispevka, ud^stavljeni eksponati in število
itna -nam iasno kažejo, da (]Qaj0 naše delavke poleg rednih j. Jbačih opravil tudi čas za razne čla*16 sPretnosti- Z namenom, da nion°m delovnega kolektiva pokaže-’ s dim se njihove sodelavke in pt elavci v svojem, tako omejenem st 0stem času, ukvarjajo, je bila raz-ava tudi izvedena. Zgolj naključje otvjC’ da smo J° organizirali in orili prav ob dnevu žena. a bodoče bi bilo dobro, če bi . °nimni pisec članka „Kdo ima s za ročna dela? ” najprej preveril je informacije.
Osnovne organizacije ZSMS
tozd tkanina, tozd
KONFEKCIJA I. in DSSS
ZAKULISJE NAS JE PRITEGNILO
Člani dramskega krožka OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja smo obiskali Mestno gledališče v Ljubljani. Gledali smo dramo Pozdravljen in zbogom. Ker jc to bilo gostovanje mariborske drame, sta v glavnih vlogah nastopala Milena Muhičeva in Ivo Leskovec. Z njima smo se po predstavi tudi pogovarjali.
Po predstavi nam je upravnik gledališča razkazal prostore in naprave za kulisami. Za nas so bile tc stvari, ki jih gledalec sicer ne vidi, izredno zanimive. BRANKA KOCJAN
MELTINI PRI NAS
V četrtek in petek smo si z zanimanjem ogledali nastop hipnotizerja in rokohitrca Mcltinija. Oba eče
Takih prireditev
želimo.	MILENA KUHAR
Podbočje
Še:Vzroke in težave iščimo najprej doma
Pojasnilo občinskega komiteja ZK Kočevje
večera je bila dvorana nabito polna.
v Podbočju še
ZANIMANJE ZA RAZSTAVO
Foto krožek naše šole je v začetku marca priredil razstavo pokrajinskih fotografij. Razstava je med učenci vzbudila veliko zanimanja.
TANJA KASTELIC OŠ ŽUŽEMBERK
POHVALA „DOLENJKI“
Za 8. marec, dan žena, je osnovna organizacija sindikata pri TP EMO-NA-DOLENJKA 6. marca v Domu kulture v Novem mestu priredila proslavo za svoje delavke in upokojenke. Na začetku programa je predsednik sindikalne organizacije pozdravil navzoče žene ter jim čestital za njihov praznik. Nato so učenci osnovne šole iz Škocjana, nad katero ima patronat „ Dolenjka", nastopili s pestrim kulturnim programom. Poleg recitacij in pevskih točk so nastopili mladi harmonikarji. Program učencev je bil izredno posrečen in izbran, prav primeren za praznik žena. Na proslavi je sodeloval tudi Šentjernejski oktet.
V zvezi s člankom ,,Vzroke in težave iščimo najprej doma“, ki jc bil objavljen v Dolenjskem listu št. 9 1. marca 1979 na kočevski strani, prosimo, da objavite naslednje pojasnilo:
Ob prebiranju članka „Vzroke za težave iščimo najprej doma", ki ga je napisal novinar Jože PRIMC, dobi bralec nehote vtis, da je članek v celoti napisan na osnovi razprave na seji komiteja občinske konference ZKS. Povzetek s seje komiteja oh-činske konference ZKS je napisan v prvem odstavku oz. v poudarjenem tisku. Na seji komiteja občinske konference ZKS ni bilo niti v razpravi niti v zaključkih rečeno, da bodo razpravo po zaključnem računu ponovili v Kmetijskem gospodarstvu, nasprotno, ocenjeno je bilo, da so bile razprave o rezultatih gospodarjenja v preteklem letu dobro pripravljene in organizirane tako v gozdnem gospodarstvu kot tudi v Kmetijskem gospodarstvu.
V zaključkih je bilo poudarjeno, ua bo komite celoviteje ocenil potek razprav o zaključnih računih za leto 1978 po dokončno zbranih poročilih iz osnovnih organizacij ZKS in da bo komite občinske konference ZK zahteval ponovne razprave tam, kjer niso upoštevali vseh dogovorov ob začetku akcije ..zaključni računi", pri tem pa ni bila nobena TOZD konkretno omenjena.
Ko je tekla razprava o izgubi v TOZD GOVEDOREJA, je komite ugotavljal, da so na takšne rezultate gospodarjenja vplivale objektivne okoliščine, in ne notranje slabosti.
4
4
5
4
4
\
\
5
4
4
4
!
4
4
I
5
*4
\
\
4
4
4
4
*4
4
4
4
\
4
*4
Vsak bo nekoč star
Konferenci delegacij „Krke" pojasnjujeta stališča
Konferenci delegacij tovarne zdravil KRKA v Skupnosti socialnega skrbstva in Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto ne želita komentirati prispevka K. Š. na 5. strani vašega lista »Prispevki in odmevi" v št 9 od 1. marca 1979, pač pa želita, da vaš list objavi obe vprašanji, ki sta jih delegaciji pismeno predložili skupščinama obeh skupnosti v zvezi z gradnjo Zavoda za starejše občane, da bodo bralci lahko sami ocenili primernost stališč konferenc delegacij „Krke“.
1. DELEGATSKO VPRAŠANJE KONFERENCE DELEGACIJ SKUPŠČINI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE NOVO MESTO, ki je zasedala 22. 2. 1979:
»Pri pregledu poročila o poslovanju Samoupravne stanovanjske skupnosti v letu 1978 smo zasledili na 40. strani pri odhodkih postavko v višini 3.700.000 din za gradnjo doma za varstvo ostarelih občanov. Na 59. strani je v obrazložitvi navedeno, da je Samoupravna stanovanjska skupnost z vrnitvijo premostitvenega posojila iz leta 1977 v višini 3.700.000 din v celoti poravnala CELOTNO SVOJO OBVEZNOST za izgradnjo doma v višini 7,161.230 din. Glede na to obrazložitev je nerazumljivo, zakaj je treba še v letu 1979 sofinancirati gradnjo doma za starejše občane, če je že celotna obveznost po samoupravnem sporazumu poravnana.
Delegacija Krke postavlja tudi naslednja vprašanja:
- kdaj bo dom dograjen,
- ali je predvideno, kdo bo subvencioniral oskrbnino tistim občanom, ki je ne bodo mogli plačati,
- v kolikšni meri bodo mesta v domu zasedena,
- ali so vsi podpisniki sporazuma poravnali svoje obveznosti,
- koliko sredstev bo morala še prispevati Samoupravna stanovanjska skupnost,
- zakaj se gradnja tega doma financira iz sredstev sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, saj so sredstva tega sklada strogo namenska (4. člen zakona o stanovanjskih razmerjih)? “
2. DELEGATSKO VPRAŠANJE KONFERENCE DELEGACIJ NA SKUPŠČINI SKUP-N OSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE NOVO MESTO dne 26.2. 1979
»Konferenca delegacij tovarne zdravil KRKA ugotavlja, da je vprašanje obravnave informacije o gradnji Zavoda za starejše občane toliko pomembno, da bi morala biti informacija priložena gradivu. Zato smatramo, da v tej točki na današnji seji ne bi smeli sprejemati sklepov. Naša konferenca ne nasprotuje prenosu več zbranih sredstev v letu 1978 za gradnjo navedenega zavoda, vendar smatra, da o tem prenosu ne moremo sklepati toliko časa, dokler temeljne organizacije ne dobijo ustreznih pismenih pojasnil na naslednja vprašanja:
- kaj je vplivalo na več kot 100-odstotno podražitev gradnje navedenega zavoda;
- koliko sredstev je do sedaj že zbranih in koliko porabljenih ter iz kakšnih virov so se sredstva združevala,
- zakaj se je šlo v gradnjo zavoda hotelske A kategorije, ko vemo, kakšna je socialna struktura dolenjskih upokojencev?
Smatramo, da je potrebno ostarelim občanom nuditi vse ugodje, kar pa verjetno ne zahteva A kategorije.
Glede na prednje ugotovitve želimo, da se našim temeljnim organizacijam še pred dokončanjem doma posreduje kalkulativ-na cena vzdrževalnine v tem zavodu z istočasnim podatkom, kdo bo kril subvencijo med dejansko vzdrževalnino in dohodki upokojencev - uporabnikov doma, kakor tudi podatek, iz kakšnega naslova se bo krila subvencija in koliko oskrbnikom bi lahko v naši občini nudili subvencijo.
Smatramo, da bomo na postavljena vprašanja dobili odgovor, saj se ne strinjamo s tem, da združujemo sredstva za objekt, ki je namenjen izključno občanom dolenjskih občin, dejansko pa ga bodo uporabljali drugi, saj, kot že rečeno, naši ostareli občani vzdrževalnine v tem domu ne bodo mogli kriti.
Te pripombe naj ne izzvenijo kot kritika ali pasivnost naših delavcev do družbenega problema, vendar smatramo, da je potrebno stvari le predstaviti v dejanski situaciji in v taki obliki, ki bo omogočila jasne odločitve."
Konferenca delegacij KRKE za Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Novo mesto Ko nferenca delegacij KRKE za Skupnost socialnega skrbstva občine Novo mesto
A
S
I
I
*
*
]
V preteklem letu so se precej povečali nekateri stroški, na katere v TOZD GOVEDOREJA niso mogli vplivati. Tako so precej porastli nekateri proizvodni stroški, porasla je cena koruze, v lanskem letu je bilo vreme precej slabo, kar je vplivalo na stroške spravila in kvaliteto krme itd., medtem ko je bila cena mleka zadnji dve leti nespremenjena.
Omeniti je treba tudi, da so kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja v lanskem letu izboljšali nekatere fizične pokazatelje proizvodnje, dosegli so višjo mlečnost krav ob manjši porabi močne krme na liter mleka.
Naj na koncu poudarimo še to, da ob branju predzadnjega odstavka omenjenega članka bralec dobi vtis, da so za slabše finančne rezultate gospodarjenja v TOZD GOVEDOREJA krive notranje subjektivne slabosti, kar pa ne drži.
Za komite obč. konference ZKS sekretar: JOŽE NOVAK
0 mesecu norčij
Pismo članov PD Presta
Člani pustnega društva »Presta” se čutimo prizadete zaradi vesti, ki je bila objavljena v Črnomaljskem drobirju 8. februarja 1979. Boli nas, da avtor vesti prizadevne člane in organizatorje društva imenuje pripadnike »Sončne uprave”. Zapisati moramo, da so vsi tako imenovani člani »Sončne uprave” v rednem delovnem razmerju v organizacijah združenega dela v metliški, črnomaljski in novomeški občini. Omenimo naj, da je naše društvo registrirano pri ustreznem oddelku Sob Črnomelj, kar zahteva od društva ustrezno organiziranost, javnost delovanja in odprtost. Piscu omenjenega članka predlagamo, da se namesto takega pisanja vključi v delovanje našega društva. Menimo namreč, da je pustovanje eden od pomembnih ljudskih običajev, ki se vse bolj uveljavlja.
PUSTNO DRUŠTVO Presta, Črnomelj
RAZSTAVA ZNAMK
V počastitev dneva žena smo filatelisti osnovne šole Dobova priredili razstavo. Na razstavi je sodelovalo sedem učencev in tovarišica. Razstava je vzbudila med učenci veliko zanimanja.
HELENA PAVLIJA OŠ DOBOVA
Zakaj „psst” o delu klubov študentov?
Kam vodi preslaba obveščenost javnosti
Na sestanku, ki ga je imel v začetku marca Klub belokranjskih študentov, so podali pregled dela za prihodnje obdobje. Njihov program je zelo bogat, poln dejavnosti. Iz dosedanjega dela kluba je znano, da večina teh načrtov ne ostane le na papirju, ampak jih realizirajo.
Ob tem pa se je potrebno zamisliti. Kljub delavnosti širša javnost zelo malo ve o dejavnostih študentskih klubov. Belokranjski klub seveda ni izjema. Le redkokdaj se kakšna novica prebije iz kroga študentov. Večne težave glede financiranja klubov so tesno povezane s tem problemom. Zaradi premajhne obveščenosti družbe le-ta meni, da klub pač obstaja zaradi njega samega, da organizira brucova-nja, kar izvedo s plakatov, in to je vse. Zato so denarna sredstva, za katera prosi klub, s težavo odobrena.
Kdo je kriv za takšno mišljenje, je vprašanje, ki je nanj težko odgovoriti. Prav gotovo gre za tradicionalno miselnost, da pa bi jo spremenili, naredijo študenti premalo. Glavni vzrok tiči prav gotovo v nezadostnem informiranju javnosti o dejavnosti kluba.
Vendar moramo opozoriti na vidne premike v zadnjem času. Klubi študentov dolenjskih občin bodo skušali prebiti obroč, ki zapira študente v zaprt krog delovanja, in odgrniti ljudem zaveso, za katero se odvijajo njihove dejavnosti. Zato bodo dali letošnjim dolenjskim študentskim športnim igram, ki bodo 31. marca v Novem mestu, še poseben pečat Nanje bodo povabili predsednike občinskih konferenc ZSMS dolenjskih občin ter jih pred začetkom tekmovanj seznanili z organizacijo ter delovanjem klubov študentov.
Vendar se morajo študenti zavedati, da ta korak ni poslednji, ampak bo potrebno narediti še mnogo za popolno osveščenost ljudi o tem, kaj ti klubi so in kako veliko vlogo predstavljajo pri integraciji študentov v današnji družbi.
MIRJAN BEZEK
»Neodgovorno” je neresnično
Se eno mnenje iz Metlike
Osebno in kot predsednik KK Beti iz Metlike sem se počutil užaljenega z napisom »Skrajno neodgovorno", ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 22. 2. 1979 brez avtorjevega podpisa. Mnenja sem, da odgovor na članek sploh ni potreben, toda občutek razočaranja in, lahko rečem, žalosti me je prisilil, da se oglasim.
Kes je mogoče, da so se tovariši, ki jim je bila naložena izvedba biltena, delno okoristili z oglasnim delom knjige tovariša Jožeta Dularja »Metlika skozi stoletja", vendar nas je skrajnje prizadela, še posebej mene kot predsednika kluba, neresnična trditev, da smo obrtnikom in gostincem razposlali račune za nenaročene oglase. Da tega nismo naredili, trdim na tem mestu s svojo besedo, kar lahko tudi dokažemo na vsakem »pristojnem" mestu!
Ne morem se strinjati niti s trditvijo o »kršitvi zakona o avtorstvu", (kljub temu da nisem pravnik niti ne poznam dobro tega zakona!), kajti naslove in priimke številnih obrtnikov in gostincev bi lahko zbrali tudi sami, saj so dostopni vsakemu, a nekaterih usluge tudi vsi koristimo in zahajamo v njihove gostilne. Z velikem spoštovanjem gledam na vsebino knjige omenjenega avtorja, toda čudna se mi zdi »avtorska pravica" na naslove in eventualne telefonske številke, katere bi lahko prepisali iz telefonskega imenika, brez strahu, da bi nas PTT tožil zaradi kršitve avtorskih pravic.
Mnenja sem, da je bil članek neznanega avtorja nepotreben, saj vsi v članku in s člankom prizadeti živimo (razen mene osebno) in delamo v istem mestu, verjetno imamo tudi podobne, če že ne iste želje, lahko tudi vsakodnevno osebno kontakti-ramo, in prepričan sem, da je naše delo usmerjeno v dobro naišega kraja - Metlike.
DR. TOMISLAV GORANIC, predsednik KK Beti
Zakaj pod okriljem neresnice?
  Pripombe k uradnemu pojasnilu ob „Pismo so vročili na pokopališču"
V Dolenjskem listu od 1. marca 1979 je bil objavljen članek z drugačnim naslovom, kot sem ga zapisala sama. Naslov se je glasil: »Kje je človeško dostojanstvo? Kaj je človek? “ Podnaslov pa: »Naj ta članek prikaže svetle, a tudi temne strani človeških odnosov." Dalje je bilo v mojem članku navedeno, da je bil pogreb 8. (osmega) februarja 1979 na ločenskem pokopališču in ne 7. februarja, kot je bilo napačno objavljeno.
Sedaj namreč tov. Marjana Pavasovič v Dolenjskem listu od 8. marca 1979 navaja napačen datum pokopa, kar povsem spremeni dejstva, ker trdi dobesedno:" vsekakor pa pošta ni mogla biti izročena pred pogrebom, če je v delovno organizacijo dospela dan po njem." To je grda neresnica, ki kaže temne strani človeških odnosov. Upira se mi, da moram odgovarjati kot hčerka pravkar nenadoma umrle pokojnice na takšna neresnična uradna pojasnila.
K prvemu odstavku uradnega pojasnila tov. Marjane Pavasovič z dne 8. marca 1979 pa naslednje:
Pokojnica že nekaj časa ni stalno prebivala v omenjenem stanovanju, in tO iz zdravstvenih razlogov; bila je slabo pokretna. Iskali smo zanjo kako stalno pomoč, ki bi po možnosti tudi stanovala pri njej. Vendar take pomoči nismo mogli dobiti, ker patronažna služba v tem smislu v Novem mestu še ni organizirana. Rečeno je bilo, da se lahko dobijo »usmiljene sestre", kar pa je pokojnica, zvesta svojim življenjskim pogledom, odklonila.
Edina začasna rešitev je bil Dom starejših občanov, ki poleg oskrbe lahko nudi tudi strokovno zdravni-
ško pomoč. V Novem mestu takega doma ni, zato se je pokojnica odločila za Dom starejših občanov Ljubljana-Bežigrad. Za omenjeni dom se je odločila sama, vendar je želela najprvo poskusiti,' ali se bo navadila
ali ne. stanovanje v fjovem mestu je obdržala, ker je še vedno upala, da se bo vrnila domov, saj je tam z družino preživela celih 50 let. V tem stanovanju je delovala med vojno ciklostilna tehnika Okrožnega odbora OF, kasneje mestnega odbora OF. Pokojničina budnost je omogočila, da je tehnika lahko v miru opravljala svoje delo in ni bila izdana.
V tem stanovanju je v zadnjem
času pokojnica dala v uporabo najprej eno opremljeno sobo, a z novembrom 1978 je uporabo sobe razširila na souporabo opremljene kuhinje in ostalih pritiklin. Celotno stanovanje pokojnice pa ni bilo nikdar oddano v podnajem, kot navaja v uradnem pojasnilu tov. Marjana Pavasovič. Pokojnica je obdržala dve sobi in vse ostale pritikline v souporabi. Plačnik stanovanja v Koštialovi ul. 1 je bila doslej imetnica stanovanjske pravice, pokojnica.
VERA MORETTI ir. »	Ljubljana
UL. Pohorskega bataljona 253
ČECELIČ MED UPOKOJENCI - Vinko Cečelič, ki je 22 let opravljal naloge vrataija in telefonista v novomeški splošni bolnišnici, je svoje mesto prepustil drugim, sam pa odšel med upokojence Cečeliča so dobro poznali vsi, ki jih je pot zanesla v bolnišnico, prav tako, kot so poznali njegovo pripravljenost pomagati, zato ga bodo mnogi pogrešali. Na poslovilnem večeru so ga delavci bolnišnice obdarili; najbolj vesel pa je bil njih samih. (Foto: Polde Miklič)
DOLENJSKI UST
Mesto Kočevje je naravno središče jugozahodne Dolenjske, leži v osrčju Kočevskega polja, je gospodarsko in družbenopolitično središče občine. Bolj zanimiva kot gornji stavek, ki ga lahko v načelu zapišemo za vsak slovenski trg, pa je zgodovinska izkaznica mesta Kočevje Nekaj izvlečkov: Kočevje se prvič omenja leta 1330 pod ledinskim imenom Mahovnik v listini oglejskega patriarha Bertranda. Naselju so dali Slovenci ime po hojah, torej Ho-čevje. Pod nemškimi kolonisti se je vas povzpela v trg. Friderik III. je leta 1471 trg povzdignil v mesto. In Kočevje je ostalo mesto od tedaj do današnjih dni Kljub Turkom, kugi, padcem in dvigom trgovine, ki je mesto prehranjevala, kljub Francozom, ki so nekoč tri dni ropali po mestu, ki se je uprlo, kljub narodnostnemu boju med Slovenci in Nemci, ki je trajal stoletja. Mesto Kočevje v svoji dolgi in burni zgodovini beleži tudi 1. oktober 1943, ko so ob Rinži zborovali odposlanci slovenskega naroda. Datum je mejnik, ki bo zapisan, dokler' bo živelo slovensko ljudstvo.
Tokratno uredništvo v gosteh, ki so ga v hotelu Pugled vodili novinarji Jože Primc, Janez Pezelj in Marjan Bauer, se je, „kot se spodobi", začelo pri vrhovih krajevne skupnosti.
Predsednik izvršnega sveta krajevne skupnosti Kočevje — mesto Stane Otoničar je poudaril, da je mesto Kočevje velika mestna skupnost z nešteto nerešenimi problemi. „To lahko s pravico trdi prav vsako slovensko mesto”, je rekel Otoničar, »vendar so kočevski križi in težave še bolj zapleteni, predvsem komunalni. Nekaj več kot 8.000 ljudi živi na 1.600 in še nekaj hektarih, krajevna skupnost ima v upravljanju kar 36 kilometrov cest in ulic.
Odrezani od sveta
Predvsem pa ugotavljamo, ko smo že pri komunali, da sicer ugodne razvojne možnosti in tudi uspehe kočevskega gospodarstva zavira predvsem slaba prometna infrastruktura. Prometni činitelj je tisti, ki ob koncu odžene od nas kvalificirane in visoko kvalificirane strokovnjake. Kočevje je odrezano od sveta, tiste ceste, ki peljejo vanj, pa so tako ozke, da ovirajo normalno življenje v mestu. Tu je torej tudi vprašanje obvoznice, poleg drugega. Kočevje je namreč tudi mesto, na katerega pokopališču lahko »dežur-ni” jelen poje vse vence pravkar zakopanega pokojnika, pa ne bodo lovci nič rekli, saj je jelen zaščiten.
Pa pustimo črni humor, ni bil zlonameren. Pokopališče pa je v Kočevju z več plati velik komunalni problem. V Kočevju zaostajamo tudi glede kulture in telesne kulture, tu je Seškov dom itd. Da je težav veliko in želja še malo več, priča tudi
Bo mesto Kočevje spet
»Ki
podatek, da se je mestna krajevna skupnost samo lani srečala z več kot 1000 problemi, uradno prijavljenimi. To pa je več kot s 30 na dan.”
13 narodov in narodnosti
Predsednik skupščine KS Kočevje mesto Alojz Hočevar: „Smo mesto na robu. Ste iz zagrebške cestne smeri sploh kdaj in kjerkoli videli kažipot za Kočevje? Na Dvoru piše Smuka. Smuka je nekaj več kot poldruga hiša, se pa odgovornim ni zdelo vredno zapisati, da pelje tista steza tudi naprej, v Kočevje.
Povedati je treba tudi, da živi v Kočevju 13 narodov in narodnosti, nekoč pa so jih našteli celo 16. To je mesto Jugoslovanov. Kočevje bo moralo več ali manj samo reševati zaostajanje v povprečnem razvoju slovenskih mest. Ključ do napredka pa je tudi načrtovani referendum o samoprispevku. Z njim naj bi v občini zbrali okoli šest starih milijard dinarjev. Od tega denarja bi nekaj ostalo tudi v mestu, ki ima pretežni del zaposlenega prebivalstva občine. Mesto bi torej dobilo iz samoprispevka 6 milijonov kot participacijo za ureditev pokopališča, 4 milijone dinaijev za otroško varstvo, 10 milijonov bi bil mestni delež za graditev doma upokojencev, enaka vsota pa bi šla za šole, zdravstvo ali kaj drugega. Stara milijarda bi bila torej participacija po izbiri občanov. Prepričan sem, da bi uspeh referenduma o samoprispevku Kočevje vendarle premaknil s seznama mest, v katerem ljudje žive neradi ali pa samo zato, ker morajo, dokler ne najdejo kaj boljšega.” Stanovanjski vozel
Eden od kočevskih problemov so tudi stanovanja. Alojz Eržen, predsednik skupščine samoupravne	stanovanjske
skupnosti občine Kočevje, je povedal, da je na območju skupnosti blizu 2000 stanovanj; od tega jih je 40 odstotkov človekovega	dostojanstva
nevrednih. Od leta 1976 do 1980 bi morali zgraditi v Kočevju 550 stanovanj, od tega 385 družbenih. Ta načrt v druž-
benem sektorju precej zaostaja, po besedah Alojza Eržena za eno leto. Je pa Eržen obljubil -to je videti tudi iz njegovega podpisa na uradnem aktu — da bodo letos zamujeno nadoknadili in zgradili kar 216 stanovanj. V dokumentu je govor celo o 90 družbenih stanovanjih presežka. Če so stanovanja sploh kdaj presežek.
»Čeprav imamo novo šolo”, je dejal učitelj France Brus, je že premajhna. Staršem ne moremo ugoditi, da bi njihovi otroci obiskovali pouk le dopoldne. Število učencev bo začelo naraščati. Lani smo imeli v prvem razredu pet oddelkov, letos štiri, že prihodnje leto jih bo šest. Zato kot oče, učitelj in krajan mesta Kočevje pozivam vse starše in družbeno-politične organizacije, naj se zavzemajo, da bi uvedli nov samoprispevek. Namenili pa bi ga za gradnjo novih prostorov za osnovno šolo. Menim namreč, da je pomembneje skrbeti za žive, kot za mrtve. To pravim zato, ker nekateri predlagajo, da bi s samoprispevkom gradili ograjo okoli novega pokopališča.”
Kdaj dom ostarelih?
Karel Rigler, upokojenec in dolgoletni predsednik Turističnega društva, je povedal, da je mesto ob Rinži precej nesnažno in neurejeno. Pri Elektru so celo jame, v katere padajo ljudje. Čimprej bi morali dokončati pločnik proti Tekstilani in cestno križišče. Ob dežju ali taljenju snega je zdaj namreč zelo težko priti iz mesta do Trate.
Že naslednji, prvoborec France Ožbolt, je spet zatrdil, naj bi samoprispevek uporabili le za gradnjo doma ostarelih. Občan, ki je tu delal, živel, izgubil zdravje in mladost, naj živi sredi sadov svojega dela, ne pa v nekem domu v povsem drugem delu domovine. Pohvalil je sklep, da bo odslej vsak borec pokopan z godbo in da bo skrb za to prevzela KS. Všeč mu je tudi, da KS posveča posebno skrb borcem in vsem ostarelim, saj jih na novo leto obišče delegacija KS, jim čestita in jih tudi skromno obdari.
Vinko Zajc je govoril o dolgoletni želji mnogih občanov, da bi mesto dobilo samopo-
strežni obrat družbene prehrane. V njem bi kuhali tople malice tudi za podjetja in ustanove. Kosila in večerje pa bi lahko občani odnašali tudi na dom, saj marsikatera gospodinja nima več časa za kuho. Menil je, da bi v takem obratu lahko pripravljali bolj zdravo hrano.
Domača glasba, sadjaiji in vrtnarji
Matija Cetinski se že okoli 15
z ZKGP, da bi dalo društvu v najem eno ali več opuščenih kočevskih vasi. Tako bi ZKGP nekaj pridobilo, člani društva bi imeli primerno rekreacijo, razen tega pa bi opuščeni sadovnjaki in vrtovi spet donašali, kar bi bilo vsem v korist. Vse sadje in zelenjavo pripeljejo v Kočevje iz Ljubljane ali celo Makedonije-
Franc Premrl, ki je upravitelj obrambnih priprav v KS in načelnik štaba civilne zaščite, je povedal, da ima KS izdelan obrambni načrt, ki ga redno izboljšujejo in dopolnjujejo. Za obveznike civilne zaščite so organizirali že dva tečaja, pripravljajo pa še tretjega.
Komunala odpovedala
Med najstarejšimi udeleženci na zadnjem uredništvu v gosteh je bil 76-letni Anton Petrovič. S seboj je prinesel sestavljeno prošnjo, v kateri je zapisal, naj bi vse upokojence, ki so stari več kot 70 oziroma 60 let, oprostili plačevanja samoprispevkov.
S sestavkom je prišel tudi Ivan Hegler. Ko je začel brati, so prisotni za trenutek umolknili. „Zakaj so komunalci letos povsem odpovedali? Koliko je bilo poškodb zaradi ledenih cest? Kdo bo za vse odgovar-
/ iuOh,
Precej občanov ni zadovoljnih z delom samoupravne stanovanjske skupnosti, kar so potrdili tudi s podpisi.
let zavzema, da bi Kočevje dobilo lokalno radijsko postajo, ki je potrebna za hitro in učinkovito informiranje, razen tega pa ne izpodriva časopisov, ampak jih le dopolnjuje. Primernih prostorov za radijski »studio” je v Kočevju že zdaj dovolj, v kratkem pa jih bo še več, razen tega bi morali kupiti le še oddajnik. »Ta ni drag,” je dejal. Če pa bi bil izdatek le prehud, naj bi zaprosili, da bi nam dali enega izmed tistih 500, ki so jih zaplenili občanom. Radio bi lahko imeli že leta 1964, če ne bi bili takrat odgovorni politični in občinski organi preveč »cagavi”.
Predlagal je še, naj bi v Kočevju ustanovili sadjarsko-vrt-narsko društvo in se dogovorili
jal? ” Hegleijevemu mnenju so se pridružili še Jože Ožbolt, in Štefan Kolenc ter 70-letni Jure Majetič, ki je prišel iz KS Rudnik. Vsi trije so kritizirali zelo počasno gradnjo oziroma razširitev cest. (Tomšičeva). »Zakaj na občini niso povabili k delu šest rudarjev? S krampi in lopatami bi delo veliko hitreje in bolje opravili kot delavci s sodobnimi stroji. To, kar delajo, je norčevanje iz občanov in njihovega denarja.”
Ponudili smo se tudi pri delu družbeno-političnih organizacij. Sekretar osnovne organizacije ZK Šeškov teren Kolenc meni, da bi njihova krajevna skupnost dosegla precej več uspehov, če bi bilo sodelovanje med krajevno skupnostjo in političnimi
organizacijami boljše. V njihovi krajevni skupnosti je ' namreč kar 47 osnovnih organizacij ZK, kar lahko pomeni v določeni akciji ogromno moč.
Jeza 89 ljudi
Jože Ožbolt je na naše srečanje z občani prinesel zapis, ki so ga sestavili in podpisali nekateri stanovalci iz Tomšičeve, Cankarjeve in Šeško ve ulice. Ze sam naslov zapisa (Zakaj se ne uveljavlja samoupravljanje v bazi naše samoupravne stanovanjske skupnosti?) priča o veliki jezi 89 stanovalcev, ki so podpisali zapisnik s prošnjami in ga poslali stanovanjski skupnosti. »Boli nas,” je rekel Ožbolt, »da se odgovorni smejejo našim prizadevanjem. Ne zdi se jim vredno, da bi toliko ljudem sploh odgovorili. Na njihov dopis oziroma odgovor čakamo že več kot 10 mesecev. To pa najbrž ni prava slika samoupravljanja.”
Andrej Arko, kočevska korenina, je mimogrede omenil, da živi danes v Kočevju kvečjemu 20 družin staroselcev. Pa ga to, možaka bistrega duha, ni preveč motilo, razhudil se je predvsem zaradi športa. Spremlja ga desetletja, zdaj pa se je nenadoma znašel pred dejstvom, da pri nas dajemo prednost vrhunskim športom. Raznim super ali „naj” ligam in pod. Arko je na strani množičnosti in ne dragih potovanj. Kočevje ima prekrasne športne objekte. »Naj bodo za vsakogar!” je pribil možak, ki meni, da je treba povprečno športno prizadevanje in vrhunski dosežek vrednotiti vsaj približno enako. Brez prvega ni nikoli drugega.
Kdaj mesto, v katerem si doma?
Tik pred koncem srečanja so se uredništva v gosteh udeležili tudi trije mladinci: Blaž Volf, Bojan Sobar in Stane Gabrič. Povedali so, da se bo mladina v krajevni skupnosti Kočevje*me-sto v kratkem na novo orgaruzi-, rala. Bržkone bodo lahko Selej
sedaj dobili mladinski klub, za*s katerega si je v minulih 20 letih prizadevalo več generacij. V Kočevju se namreč precej gradi" in ob selitvah bodo tudi mladi prišli do svojega prostora.
Morda na koncu še misel. Vemo, pravzaprav smo slišali, da je Kočevje mesto bogu za hrbtom, da staroselcev skorajda ni več, priseljenci pa ga zapuste, ko se jim ponudi prva prilika. V Kočevju živi 13 narodov in narodnosti. Od njih je odvisno, ali bodo iz Kočevja spet naredili cvetoče mesto, bolje rečeno, mesto, v katerem se počutiš doma. Mestu dajo dušo ljudje, ki ga ljubijo, ki ga imajo za svoje. Sele potem se začno vsa »normalna” mestna vprašanja: promet, šole, vrtci in še neskončen niz.
Vprašanje je torej, ali bo Kočevje spet postalo mesto, v katerem ljudje radi žive. Če bo, ni bojazni za razcvet.
\
Bojan Šobar
Stane Gabrič
Blaž Volf
Štefan Kolenc
Matija Cetinski
Vinko Zajc
Stane Otoničar
Jure Majetič
DOLENJSKI UST
Jože Ožbolt
Alojz Hočevar
Andrej Arko
Ivan Hegler
J
Anton Petrovič
Franc Premrl
kultura
in
izobra-
ževanje
4	_	^
5Izgon diletantizma?;
4
4
4
4
4
4
4
4
*
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
5
4
\
%
4
4
I
4
4
I
4
4
Marjan Maznik: „Prva likovna šola v Novem mestu bo ustvarjalcem pomagala, da se bodo otresli likovne nepismenosti. Prijavljenih je veliko."
Ob koncu marca se bo začela v Novem mestu večerna likovna šola, ki jo prireja Zveza kulturnih organizacij v sodelovanju z ljubljansko Akademijo za likovno umetnost. Šola bo trajala tri mesece, pouk bo dvakrat" na teden, predvidevajo pa, da bodo za obdelavo teoretičnega in praktičnega dela potrebovali kakih 50 šolskih ur.
„Že kmalu po objavi, da se pripravlja tako izobraževanje, se je prijavilo več kot 40 kandidatov, pretežno članov Likovne skupine Vladi-mira Lamuta in nadarjenih srednješolcev," je povedal
Marjan Maznik: ,.Šolanje slikarjev je potrebno."
Marjan Maznik. Po njegovem prepričanju je taka šola amaterskemu ustvarjalcu potrebna iz dveh razlogov. Najprej zato, ker mu bo omogočila, da bo po krajši poti prišel do »obrtniškega" znanja in nekaterih temeljnih spoznanj na področju likovne umetnosti, drugič pa zato, da bo znal potegniti ločnico med resničnim ustvarjanjem in diletantizmom. »Slednjega je v vrstah amaterskih likovnikov še veliko, kaže pa se posebno v prehitrem zadovoljstvu z izdelki. Tudi v naši skupini nismo brez takih pojavov. To pa navsezadnje ni nič čudnega, saj smo vseskozi delovali samorastniško, brez mentorja."
Novomeška likovna skupina šteje kakih 20 ustvarjalcev, med katerimi jih je aktivnih približno deset. Med aktivnimi je nekaj posamez-
nikov, ki so se uveljavili z večjim številom kvalitetnih del, sodelovali na skupinskih razstavah in republiških prireditvah, ki jih prireja slovenska likovna zveza, nekateri pa so se predstavili občinstvu s samostojnimi razstavami. Mednje štejeta v prvi vrsti Miran Hočevar in Tugo Lebič, medtem ko je postal Marjan Maznik že kar stalni udeleženec republiških likovnih prireditev - od skupinskih razstav in kolonij do extemporov na slovenski obali. Na teh popotovanjih je prišlo do mnogih znanstev, ki so omogočila vsaj bežen pogled v delo amaterskih likovnikov v drugih krajih. Beseda je dala besedo in sklep o sodelovanju je bil tu.
„Z jeseniško likovno skupino Dolik smo se dogovorili za izmenjavo skupinskih razstav. Prva taka izmenjava bo letos. Najprej se bomo mi predstavili s svojimi deli na Jesenicah, po skupinski razstavi junija v Dolenjski galeriji, mesec kasneje pa bo k nam prišel v goste Dolik. To je znana skupina, ki že dalj časa sodeluje tudi z likovnimi amaterji iz Krškega. Za Dolikom bomo navezali stike z drugimi likovnimi skupinami v Sloveniji. Priložnosti je veliko, mi pa hočemo dokazati, da nismo tako zaprti in zaverovani vase, kot se rado govori o nas."
Marjan Maznik je tudi povedal, da namerava Likovna skupina Vladimira Lamuta uresničiti akcijo, o kateri je potihem razmišljala že prejšnja leta. Gre za domači ex tempore, ki naj bi ga organizirali dvakrat v tem letu, na njem pa bi poleg članov skupine ustvarjali tudi nekateri likovno najbolj nadarjeni osnovnošolci. Slikali in risali naj bi po predpisani temi, izbor tehnike pa bi bil poljuben. Skupna razstava bi omogočila zanimivo primerjavo med ustvarjanjem in likovnim pogledom odraslih in otrok.
I. ZORAN
N
s
s
s
>
*
s
s
H
s
*
*
*
s
*
s
s
s
N
*
s
N
s
I
Y
H!
tk	Ta*-*'.'	'
nKt
»mi v ™
4
i iL-L* —*■ "
VSTOPNICA JE IZVIRNOST - Trebanjski Tabor likovnih samorastnikov je še bolj zgostil kritiško sito za sodelovanje r
Tabor ostri merila
Trebanjci pri predsedniku SAZU, ki bo kot častni predsednik letošnjih taborskih prireditev odprl razstavo
5. salona
Iz Trebnjega so sporočili, da bo predsednik častnega odbora 12. tabora likovnih samorastnikov in 5. salona likovnih samorastnikov Jugoslavije prof. dr. Janez Milčinski, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prof. dr. Milčin-ski bo odprl Salon, ki slavi letos mali jubilej, in govoril na otvoritvi v soboto, 7. julija.
S celotnim programom letošnjih taborskih prireditev, še posebej pa z vsebino tradicionalnega delovnega srečanja likovnih samorastnikov in pregledne razstave v okviru Salona, je predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti seznanila trebanjska delegacija, ki so jo sestavljali predstavniki Tabora, občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Prof. dr. Milčinski je delegacijo sprejel 7. marca.
Za letošr\ji 12. tabor, ki se bo začel predvidoma 28. junija, je umetniški svet pod predsedstvom prof. Zorana Križišnika izbral 40 kipatjev in slikarjev iz Jugoslavije in inozemstva. Prijavilo se jih je več in tudi nove ponudbe za delo v Trebnjem še vedno prihajajo.
Za sodelovanje v Salonu se je do prvih dni marca prijavilo 108 ustvarjalcev iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, kar je največ do zdaj. Tudi pri tem število prijavljenih še ni dokončno, saj ima pravico razstavljati na salonski prireditvi sleherni ustvarjalec, ki je jugoslovanski državljan.
Ta pravica je kajpak samo formalna, saj si lahko kipar ali slikar pridobi vstopnico za razstavljanje svojih del samo pod pogojem, daje dovolj kvaliteten. Predsedstvo skupščine Tabora je namreč sprejelo stališče, da ne bodo sprejeta dela, ki so samo povprečna. Zavrnjena bodo dela, ki ponavljajo že znane stvari -prjjeme, elemente in motive in kf kot taka ne prinašajo nič novega. V Salonu tokrat tudi ne bo prostora za slike in kipe, ki so sicer za oko lepi in v stilu naive, vendar iz njih ni moč razbrati ustvarjalčevega nepo-
srednega odnosa do življenja in angažiranosti. Samo po sebi se razume, da v izbor ne bo moglo, kar ni izvirno, kar je ponaredek ali golo posnemanje, kot tudi vsa tista dela, ki ne presegajo ravni dekorativnosti ali so nastala pod vplivom tržnih (komercialnih) manir in zahtev. .
S temi stališči, zahtevami in merili je Tabor že obvestil vse prijavljene kandidate. Prav gotovo je poostritev meril in zahtev edini način, da si Tabor že vnaprej zagotovi kvaliteto avtorjev in njihovih stvaritev.
I. ZORAN
IX. srečanje brez naših
Slovenski lutkarji od danes do sobote v Kranju
Mali jubilej velikega zbora
Pevski zbor Viktorja Parme iz Krškega bo ob Svetnici ustanovitve nastopil na celovečernem koncertu — Obiskovalci doma si bodo lahko ogledali razstavo o zboru
V petek, 23. marca, se bo svojemu krškemu občinstvu predstavfl Mešani pewki zbor Viktorja Parme. Njegov celovečerni koncert v veliki dvorani Delavskega doma se bo začel ob 19.30. Spored obsega izbor pesmi, ki jih je zbor pripravil prav za to priložnost.
Zbor je prvič nastopil kmalu po ustanovitvi, saj je bilo tudi njegovemu dirigentu Adolfu Moškonu veliko do tega, da pokaže javnosti, kaj znajo ljudje, ki so svoj prosti čas dali v službo zborovskega petja. Kvaliteta se je od nastopa do nasto-
Krški zbor slavi namreč roajhen jubilej: petletnico ustanovitve in neprekinjenega delovanja. O svojem delu vodi kroniko, in če bi pogledali vanjo, ni lahko zvedeli marsikaj zanimivega 0 njegovi rasti in nastopih.
pa izboljševala, obširen pa je tudi zemljevid zborove dosedanje pevske turneje. Krčani so nedavno uspešno nastopili na veliki medrepubliški pevski reviji v Črnomlju, kjer so se predstavili tudi kot eden najštevilnejših zborov na Slovenskem.
Vsa dosedanja pot zbora bo na dan njegovega krškega koncerta prikazana na priložnostni razstavi v Delavskem domu.
Danes se začenja v Kranju tridnevna zaključna prireditev IX. srečanja slovenskih lutkarjev. Na sporedu bo devetnajst lutkovnih iger, ki jih bodo uprizorila lutkovna gledališča in skupine, delujoče v šolah in ZKO. Ena predstava prihaja tudi iz zamejstva, pripravlja pa jo lutkovni oder slovenskih dijakov iz Celovca.
Na zaključni prireditvi bodo sodelovala vsa znana slovenska lutkovna središča od Celja in Kranja do Maribora in Ljubljane ter skupine iz manjših krajev in šol, delujočih na obrobju večjih mest. Zal med nastopajočimi ni nobene skupine ali odra iz Posavja, dolenjske regije ter kočevske in ribniške občine, akoravno so sev zadnjih letih namnožile in so vsaj nekatere med njimi naredile velik napredek.
Očitno je, da se lutkovni odri iz omenjenih regij in občin še ne morejo meriti z nc_ 'išimi, posebno ne s tisti, , ki imajo dolgoletno tradicijo in se jim ni potrebno šele bojevati za prostor pod soncem Seveda pa je tudi res, da na to območje še ni prišla zavest, da se je tu in tam potrebno pokoriti pravilom igre in nenehno meriti sposobnost in kvaliteto na območnih srečanjih. S tem se dela škoda predvsem nekaterim dobrim, že uveljavljenim lutkovnim odrom	I.	Z.
Izpovedoval je resnico
Matevža Haceta, očeta »Komisarjevih zapiskov", pisatelja šestnajstih leposlovnih knjig, komisarja partizanskih enot, predvojnega komunista in kmeta ni več. Pred kratkim je umrl, star devetinšestdeset let. K večnemu
Matevž Hace
Počitku je legel v svojem rojstnem kraju. Starem trgu pri Ložu, kjer je tudi živel zadnja leta.  Njegova Segava natura se je
umirila, njegova klena resnicoljubna notranjska beseda utihnila. Za njim je ostalo pisateljsko delo: šestnajst knjig. Poleg »Komisarjevih zapiskov" še »Partizanske slike", »Gozdne steze", »Naši obrazi", »Ljudje na prelomnici", »Zadnji obisk", »Korenine se trgajo" in druge. V osmih je obdelal partizansko življenje.
Pred leti, ko je dobil Kajuhovo nagrado, je dejal: »Včasih se me loYti žalost in si pravim: Matevž, le zakaj kracaš po papirju? Raje molči kot drugi. Res je, nekateri lahko, jaz tega ne morem. Pred mnogimi leti sem začel pisati, ker setn hotel v knjigo zabeležiti resnično partizansko življenje. Vedel sem, da samo resnična doživetja Lahko prepričajo ljudi."
PTUJSKI SLIKARJI
V KOČEVSKEM
SALONU
V kočevskem Likovnem salonu razstavljajo svoja dela člani in članice likovne skupine iz Ptuja: Rozina Šebetič, Irena Tušek, Veronika Rakuš, Vilma Kac, Marija Gregorc, Franc Simonič, Julij Oslonik, Rudolf Turkuš, Janez Korošec, Albin Tomše in Jože Gregorc. Slike bodo na ogled do 19. marca. Na otvoritvi 9. marca so učenke kočevske osnovne šole recitirale pesmi delavskega pesnika Franceta Lovšina, razstavo pa je odprl Stane Jajtič, predstavnik pokrovitelja Hotela Pugled. Ker v salonu zamaka, nekaj slik vsak dan snamejo in jih namestijo naslednji dan.
V KRŠKO PRIDE »GOSPA MINISTRICA"
V Delavskem domu v Krškem bo jutri gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z Nušičevo »Gospo ministrico", komedijo v štirih dejanjih. Delo je režiral I. Košir. Obiskovalcem se obeta zares imenitna zabava, saj je bil Branislav Nušič pisec, ki ni poznal dlake na jeziku, kadar je bilo treba ošvrkniti čudne moralne razvade visokih družbenih krogov.
SEVNICA: 2E DRUGA PREMIERA
Oder mladih sevniškega gasilskega društva je tudi tretjič segel po delu Igorja Torkarja. Jutri ob 19. uri bodo v dvorani gasilskega doma v Sevnici zaigrali »Balado o črnem noju". Lani so uspešno igrali delo istega avtorja »Zlata mladina", letos pa »Pisano žogo." Številčnost amaterskega igralskega kolektiva omogoča več premier v eni sezoni. V »ognju" imajo še tretjo premiero -komedijo Marjana Marinca „Ad acta." Na jutrišnji predstavi bodo igrali Ksenija Keršič, Metka Rebernik, Brane Balog in Rudi Filej.
Krški abonma
V Delavskem domu: sedem predstav za 250 dinarjev
Mestom, ki imajo gledališki abonma, se letos pridružuje tudi Krško. Abonma je razpisal Delavski dom; obiskovalci gledaliških in glasbenih prireditev se bodo lahko vpisovali med abonente do 28. marca.
Dva dni kasneje bo že prva od sedmih abonmajskih prireditev, kolF kor se jih bo v tej sezoni zvrstilo v Delavskem domu. Nastopil bo komorni moški pevski zbor iz Celja pod taktirko prof. Vida Marce na. Zbor deluje že trideset let, uvrščajo pa ga v prvi kvalitetni razred.
V okviru abonmanja bodo v Krškem gostovali še: SNG Maribor z Inkretovo dramatizacijo Jurčičevega »Desetega brata", SLG Celje s Šeho-vičevimi »Kurbami", mariborska Opera z Rossinijevim »Seviljskim brivcem," zagrebška Komedija z delom ,,0’kaj" in Prešernovo gledališče iz Kranja s Kozakovo »Afero".
Za abonma bo štel tudi večer amaterske dejavnosti ZKO občine Krško.
Delavski dom je predlagal, naj bi za zaposlene organizirali poseben, sindikalni abonma, za osnovnošolce mladinsko uspešnico Svetlane Makarovič »Sen zelenjavne noči" v izvedbi Mladinskega gledališča iz Ljubljane, za otroke v vrtcih pa predstavo Lutkovnega gledališča iz Maribora.
Abonentske vstopnice, veljavne za vseh sedem predstav, ponuja Delavski dom po 250 dinarjev.
r
Na odru novomeškega Doma kulture se že od ponedeljkovih dopoldanskih ur vrstijo lutkovne in dramske predstave ter recitali šolskih, mladinskih in odraslih skupin iz novomeške občine. Med nastopajočimi je največ mestnih in primestnih skupin, zunanje so le štiri. Spored tega gledališkega „non-stopa", ki mu je prirediteljica Zveza kulturnih organizacij preprosto nadela ime gledališki teden, je zelo natrpan, saj so kakšen dan tudi po tri predstave Očitno je
Gledališki
„nonstop”
šlo prirediteljem za to, da prikažejo dejavnost ta čas delujočih oziroma aktivnih skupin in kulturnih društev v enem mahu ter dosežejo tudi pri občinstvu učinek, ki naj deluje proti prepričanju neredkih posameznikov, češ da se na področju domačega gledališkega amaterizma že predolgo premalo dogaja.
Do danes, ko se gledališki teden pravzaprav že izteka, je bilo že devet predstav, drevišnja - gostovanje topli-ške skupine z Molikrovo komedijo ..George Dandin" -bo deseta. Ob ..vročem" zastoru so se zvrstili lutkarji slatniške in bršljinske osnovne šole ter lutkovna skupina KD Dušana Jereba, mladinski gledališki skupini KD Dušan Jereb in OŠ Milke Šobar - Nataše, KD Zarja iz Soteske, gledališka skupina iz Doma Majde Šilc, recitatorji iz gimnazije in gledališčniki iz Škocjana.
Posebej velja podčrtati delež, ki so ga v novomeški gledališki teden prinesli mladi, pa naj gre za lutkarje ali igralce. Medtem ko so se lutkarji že prej uveljavili v javnosti, stopajo mladi igralci pred občinstvo pravzaprav prvič. Razveseljivo je zlasti to, da je osnovna mladinska gledališka skupina pri KD Dušan Jereb, saj se bo lahko iz nje, če bo vztrajala, razvilo dobro naraščajniško jedro za ..napajanje" skupine odraslih. Nemara ni prezahtevno, če zapišemo, da bi prav ti gledališki naraščajniki lahko uspešno zapolnili praznino, ki je nastala po prenehanju že uveljavljenega Odra mladih.	I.	Z
Hi!«
FOTOGRAF RAZSTAVLJA - V mladinskem domu v Dolenjskih Toplicah bodo jutri ob 17. uri odprli prvo samostojno razstavo fotografij Bojana Radoviča, čiana skupine PHOS iz Novega mesta. Na otvoritvi bosta vsak s svojim programom nastopila glasbeni trio Ragov log in Uroš Kaplan. Fotografsko razstavo organizira mladinski klub iz Dolenjskih Toplic. .- Sliko, ki jo objavljamo, je avtor Radovič imenoval »Mož s trobento".
V PRIPRAVI »KOČEVSKI RAZGLEDI" — Nova številka revije »Kočevski razgledi" bo predvidoma izšla maja ob prazniku kočevske krajevne skupnosti. Revija naj bi tokrat uresničila tisti del načrta, ki govori o odprtosti, zato so uredniki sklenili povabiti k sodelovanju literarne pisce tudi od drugod.
IZREDEN ODZIV - Številka 13 je lahko tudi sreča. Prav to dokazuje izreden odziv likovnih umetnikov z vsega sveta na trinajsti mednarodni grafični bienale, ki ga bodo odprli 8. junija v ljubljanski Moderni galeriji. 2e do zdaj je prispelo okoli 1.500 grafičnih listov, ki so jih poslali umetniki (nad 500) iz 46 držav. Glede na izreden odziv so prijavni rok podaljšali do danes. Na tej največji svetovni grafični prireditvi bodo letos prvič sodelovali tudi kitajski umetniki. Svoja dela je že poslalo po 80 japonskih in jugoslovanskih in kakih 50 ameriških grafikov.
JAKI JE NEUTRUDLJIV - Slovenski avtodidakt Jože Horvat-Jaki že dvajset let neprekinjeno razstavlja svoja dela doma in v tujini. Komaj se je iztekla njegova razstava v Beogradu, že je napolnil s svojimi deli galerijo v Lendavi. Tamkajšnjo razstavo so odprli 9. marca, na ogled pa bo do 6. aprila. To je po dolgem času njegova prva razstava v Prekmurju, njegovi rojstni pokrajini.
ZADNJI KONCERT
V ponedeljek, 19. marca, bo v Črnomlju zadnji koncert belokranjskega glasbenega abonmaja v tej sezoni. Na njem bodo nastopili gojenci Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane - najboljši z republiškega tekmovanja glasbenih šol, ki bo ob koncu tedna v Mariboru in na katerem bodo sodelovali tudi učenci Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta.
še tako izbirčen okus.
MR-6020
za NSU 1200 in VW Golf ter različni električni potrošni material za različne tipe vozil.
Če še nimate varnostnih pasov v avtomobilu, je prilika, da jih kupite v Maximarketu. Na zalogi so Y SECU avtomatski pasovi po 376,50 din ter navadni Y pasovi SECU in domači po 50,20 din.
Novost pri nas je tudi rdeča varnostna svetilka, ki jo lahko uporabljate v kombinaciji z varnostnim trikotnikom in jo priključite na akumulator. Če pa snamete rdeči poklopec, je svetilka uporabna za vse vrste popravil. Svetilka z 12-metrskim kablom stane 351,20 din, z 8-metrskim pa 301,20 din.
Na avtooddelku prodajajo tudi koristne koritaste talne nepremočljive obloge za razne vrste vozil. Čuvajo vgrajene talne obloge in se lahko čistijo. Še posebej so priporočljive v zimskih in deževnih dneh.
K varnosti v prometu sodijo tudi naslonjala za glavo. V Maximarketu lahko kupite originalna za vozila Renault 4 Spe-cial, Zastava 101, 125 P in Golf. Montaža je enostavna saj so sedeži že prilagojeni in pripravljeni.
Veliko novic je še, toda prihranil sem jih za prihodnji Emonin kotiček. Če boste hoteli vse to, kar sem vam že danes naštel, vse „v živo videti", bo za 1 nakupovalni dan kar dovolj.
Do prihodnjič pa lepo pozdravljeni!
VAŠ JANEZ DOLENJSKI
VOZNIKI!
POSKRBITE ZA SVOJO VARNOST IN ZA VARNOST VAŠEGA VOZILA!
Če se vam pokvari avto in z njim obstanete na cesti, so
VARNOSTNE UTRIPALKE
najzanesljivejše opozorilo za ostale udeležence v prometu.
Varnostne utripalke vam bo strokovno vgradil
Lojze Pavlič
AVTOELEKTRIKA
VEL. BUČNA VAS 39 Novo mesto.
Delavnica je odprta vsak dan od 15. ure in v soboto od 8. ure dalje.
»Dolenjski list« v vsako družino
GOSTILNA IN PRENOČIŠČA -BADOVINAC NIKO Metlika tel.: 77-255
16.	marec 1936. Planica pred 43 leti. Na zaletišče je prišel Sepp Bradi, mladenič, ki je bil že lep čas mpd najboljšimi smučarskimi skakalci. Njegov zgodovinski podvig, prvi skok nad 100 m, je poročevalec Jutra zabeležil tako: „Zdaj smo radovedni na Bradla. V rdečem puloverju švigne kakor podlasica po strmini, s počepi povečava brzino, kakor krogla iz topa švigne z mosta, da smo skoraj v strahu, divno zaplava nad strmino v krasnem predklonu in mogočno krili z rokami Zdi se, da skoka ne bo konec, naposled obstane in gladko izvozi. Vsi slutimo, vemo ali vidimo, da je okrog 100 ali celo več metrov. Res nam merilci pokažejo 100 m in zvočnik nam potrdi, da je celo 101 m. Val razburjenja in presenečenja na sodniškem stolpu, orkan navdu-Senja med gledalci. Avstrijci se
objemajo in poljubljajo od navdušenja. Imamo nov najdaljši skok na svetu. Planiška skakalnica je upravičila svoj sloves, da je prva in najboljša na svetu. Bradla spodaj napadejo fotografi, okrog 50 ali še več se jih drenja okrog njega in tudi filmski operaterji imajo mnogo dela."
Planica, dolina peterih skakalnic pod Poncami, te dni. Od jutra do mraka je na njej polno ljudi. Planiško skakalnico, pojem smučarskega skakalnega športa, pripravljajo za novo nalogo. Od danes do 18. marca bo namreč ponovno, že drugič, gostila najbolj drzne skakalce na svetu, ki se bodo na 165-metrski skakalnici potegovali za naslov prvaka in poskušali postaviti nov svetovni rekord. Naš najboljši skakalec Bogdan Norčič, ki je na velikanki že poletel 181 metrov, je pred kratkim prepričano izjavil, da bo v dneh konec tedna na Planici zanimivo, da bo več skakalcev pred številnimi obiskovalci preskočilo 180 metrov.
Nova planiška velikanka se je rodila leta 1963, ko se je planiški komite odločil za novo napravo. Sklenili so, da jo bodo postavili na Macesnovcu, kraju, ki ga je predvidel inž. /Stanko Bloudek. Zahtevno nalogo so zaupali inženirjema Ladu in Janezu Gorišku. Skakalci, ki so se spustili po novi mojstrovini -bilo je pred desetletjem - so bili navdušeni. Velikanka jim je omogočila dolge, lepe pa tudi izredno zanesljive skoke. Planica, ki je imela od 1936 do 1948 primat nad svetovnimi rekordi, ima ponovno največjo skakalnico na svetu, nima pa uradnega svetovnega rekorda. In tudi zato se bo danes, ko se bo ob 9.30 na skakalnici začel obvezni kvalifikacijski trening, okoli doskočišča zbralo na tisoče ljudi. Organizatorji pričakujejo, da si bo skoke ogledalo več kot sto petdeset tisoč ljubiteljev smučarskih poletov.
Če bi danes pogledali v prijavno listo, bi na njej našli prav vsa imena, ki v tem športu kaj pomenijo. Marsikateri skakalec se je na planiško prvenstvo pripravljal celo sam, zanemaril je vrsto večjih mednarodnih tekem. Na veliki prireditvi v
Oberstdorfu je nastopilo kaj malo znanih imen. Tudi svetovni rekorder Innauer je manjkal in prav pred vsako tekmo so organizatorji sporočili, da bi Innauer sicer nastopil, pa mu to preprečujejo poškodbe. Ob tem so se njegovi tekmeci nasmihali, zakaj obveščeni so bili, da pospešeno vadi za - Planico.
Poleg njega se bodo po planiškem zaletišču zagotovo spustili Ostvvald, Duschek in Hille, ki je z odličnimi skoki presenetil v Oberstdorfu; med favoriti so še Danneberg, Poljak Fijas, Finec Kokkonen, ki je že dokazal, da je letos v odlični formi, pa odlični Ylianttile, vse boljša Američana Sundgaard in Mc Neitl, skakali bodo še odlični Zahodni Nemci z Leitnerjem, Sovjeta Savin in Borovitin, Ceha Škoda in Samek pa sta pred tedni dokazala, da prav laliJtO
poskrbita za lepo presenečenje, prav tako Švicar Sumi. Od jugoslovanskih tekmovalcev se tekmeci najbolj boje Bogdana Norčiča, ki je v Planici kot prvi letel več kot 180 m in pri doskoku le bežno podrsal z roko.
Za veliki letalski cirkus je vse nared. Začel se bo danes ob 9.30, v petek, 16. marca dopoldan, bo prvi tekmovalni dan, v soboto drugi in nedeljo tretji. Organizacijski komite, ki ga vodi Niko Belopavlovič, je svoje ogromno delo, pri katerem je sodelovalo okoli 400 ljudi, že skoraj opravil. Obiskovalci, ki si bodo ogledali polete, bodo zadovoljni odšli, zakaj Meka letalniške-
SSMiTO/NO PRVENSTV3
rrM
PLAN IOV79 J US0S1AVIJ A
15.-18.3.1979
ga športa je samo ena. Je precej več kot skakalna velikanka in kot svetovno prvenstvo. To so-štiri svetovna prvenstva (Plarica, Oberstdorf, Kulm in Vikersund) že dokazala. In tudi zato bo pokroviteljstvo, tako kot na 1. svetovnem prvenstvu, nad to veliko mednarodno prireditvijo prevzel predsednik Tito. Ob otvoritvi nove velikanke 1969 je dejal: „Nova planiška velikanka mi je zelo všeč. Predvsem me veseli, da seje delo dveh jugoslovanskih inženirjev, konstruktorjev Lada in Janeza Goriška, v praksi tako odlično obneslo. Ta res privlačna disciplina se bo v prihodnje še bolj razvijala; prepričan sem, da bodo občudovanja vredni skakalci dosegli še večje daljave, še daljše polete ..In Planica ’79 je najlepša priložnost, da potrdi predsednikove besede.
J. PEZELJ
Na 5. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih se obetajo rekordni dosežki — Pokrovitelj Josip Broz—Tito
Gospodinjam se obetajo boljši časi
Mikrovalovna pečica HITACHI pomeni revolucijo v pripravi hrane
V Planici 185 metrov?
ZADNJA PLANICA? Najboljši jugoslovanski skakalec Bogdan Norčič je sklenil, da bo skakalni beli cirkus zapustil po olimpijadi v Lake Placidu, ki bo prihodnje leto. Na 5. svetovno prvenstvo, ki se bo začelo danes ob 9.30, se je dobro pripravil in upa, da se bo uvrstil med najboljše na svetu.
emonin kotiček
Vsakokrat, ko v Maximarke-tu nabiram novice za Emonin kotiček, srečujem veliko znanih obrazov. To pa verjetno tudi pomeni, da pridno prebirate to našo rubriko, ki je namenjena nasvetom in novicam o novostih s trgovskih polic Maximar-keta in drugih tozdov Emona Merkurja. Edino, kar pogrešam, so vaše želje, o čem naj bi vas še obveščal. Ali vaš molk pomeni, da ste z Emoninim kotičkom zadovoljni?
Z današnjimi novicami bom pričel v etaži D v drugem nadstropju Trgovske hiše Maxi-market,' kjer je mojo pozornost pritegnila mikrovalovna pečica HITACHI. Namenjena je zelo hitri pripravi jedi, kar odpira novo dobo v pripravi jedi v gospodinjstvih.
Tistim, ki ste se odločili, da boste polepšali svoje stanovanje z novimi tapetami, priporočam nakup papirnatih in plastificira-nih tapet. Proizvajalci trdijo, da so tapete, ki so jih dali na tržišče, kvalitetnejše. Popestrili pa so tudi izbiro vzorcev, v Maximarketu imajo na zalogi tudi različne fototapete domačih in tujih proizvajalcev.
Na oddelku stekla sem opazil nove izdelke iz dimno sivega, plavega in rjavega barvastega stekla. Pohvale vredno je, da si kupec lahko izbere različne izdelke v istem barvnem tonu, kar pripomore k skladnosti, pa naj bodo to kozarci, vrči, vaze, svečniki ali pepelniki. Tovrstne izdelke lahko kupite samo v Maximarketu. Hkrati je to prvič pri nas, da je kupcu dana takšna vrsta izbire.
Mikrovalovna pečica HITACHI
Če samo grobo pogledamo prednosti priprave jedi v mikrovalovni pečici HITACHI, ki deluje na osnovi ..hladne toplote", lahko ugotovimo, da je hrana pripravljena v nekaj minutah, da jo lahko iz zmrzo-valne skrinje skoraj dobesedno postavimo že pripravljeno na mizo in da ohrani vse svoje naravne sestavine in okus. Pečica pa je priporočljiva tudi za pripravo dietne hrane.
Mikrovalovna pečica segreva samo hrano, ne pa tudi posode. Zato je priporočljivo pripravljati jedi v porcelanskih in toplotno odpornih keramičnih, plastičnih in steklenih posodah. Hrana, pripravljena v mikrovalovni pečici, je enakomerno pečena na zunanji, kot tudi na. notranji strani.
Ob nakupu boste prejeli natančna navodila, ki jih kaže upoštevati, da bo pečica resnično služila svojemu namenu.
Sedaj pa se moramo ustaviti še pri drugih novostih. Ni še dolgo, kar smo slišali, da je tovarna gospodinjske opreme Gorenje kupila v Nemčiji kar celo tovarno televizijskih sprejemnikov Koerting. Potihem smo upali, da bodo ti televizorji našli pot tudi na naše tržišče. Ta čas je prišel: v Maximarketu že lahko kupite barvne televizijske sprejemnike Koerting. V kratkem pa boste lahko kupili tudi Gorenje—Koerting HI-FI stereo glasbene centre (kombinacija: ojačevalec, radio, gramofon in kasetofon). In kar je najbolj pomembno:	oboje
lahko kupite z dinarji.
Ljubiteljem glasbe priporočam še oglede in nakupe vseh vrst instrumentov, od tolkal, pihal, brenkal, električnih orgel pa tja do kitajskih pianinov HSINGHAI. Zaradi posebno pestre izbire pihal priporočam pihalnim godbam, da si nabavijo nove instrumente.
Moja naslednja »opazovalna postaja" je bila v prvem nadstropju ali etaži C trgovske hiše Maximarket, ki je, kot že veste, v celoti namenjena prodaji metrskega blaga, konfekcije in obutve. Posebno pozornost kupcev privlači pomladno-po-letna Tekstilindusova kolekcija metrskega blaga. Bogata paleta modnih vzrocev od pikastih do nežno rožnatih bo zadovoljila
vseeno ne bo odveč, če zase ..žrtvujete" nekaj časa in si ogledate še druge prodajne pulte moške konfekcije, saj je za Maximarket znano, da ima vedno skoraj vse na zalogi pod eno streho. Če pa ste odšli na nakupe, ko je sijalo sonce, med nakupi pa se je ulila prava pomladna ploha, si lahko kupite tudi dežnik.
Pri ponudbi ženske mode je trenutno opaziti prehodno konfekcijo bolj za muhasto vreme. Plašči najmodernejših krojev iz različnih materialov bodo zadovoljili še tako izbirčno mladenko. Tiste, ki rade nosijo kostime, pa bodo med toliko lepimi modeli težko izbrale zase najlepšega.
Kakšne posebne zaloge poletnih oblačil trenutno še ni videti. Posamezni modeli pa so že opazni. Torej kljub slabemu vremenu poletna kolekcija počasi prihaja na trgovske police.
Tudi letos žamet ni zapustil prodajnih prostorov; vseh barv in modelov jih lahko kupijo dekleta in fantje.
Doraščajoča mladina obeh spolov se lahko v Maximarketu obleče športno in za posebne prilike.
Na otroškem oddelku je velika izbira volnenih kompletov za dojenčke, kombinezonov in vseh vrst trpežnih hlač, primernih za igro in otrokov prosti čas.
V času, ko se prebuja pomlad in okrasi drevje z nežnimi cvetovi, je tudi čas, ko pričnemo lepšati stanovanje. V ta namen je v Maximarketu velika izbira dekorativnih in ostalih zaves različnih proizvajalcev.
V etaži B v pritljičju je na foto oddelku velika izbira vseh vrst fotografskih pripomočkov, od baterij za fotoaparate, črno-belih in barvnih filmov, fotoaparatov, kino kamer pa tja do povečevalnikov za amatersko izdelavo filmov. Sploh pa je etaža B založena z izdelki za
Etaža C: pestra izbira metrskega blaga Tekstilindus
Kupci, ki so kolikor toliko po JUS-u ne bodo razočarani na oddelku konfekcije (Novice za malo bolj polne pa sem prihranil za enega izmed naslednjih Emoninih kotičkov.) Moškim priporočam nakup praktičnih kompletov (hlače in srajca) iz mešanice polyestra in bombaža v različnih barvah, ki so nadvse ugodni za poletje. Za sedanje muhasto vreme pa ne bo odveč nakup plašča iz balonske svile v različnih barvah. Pomladno-poletnih moških oblek v športnem kroju in za posebne priložnosti tudi - ne manjka. Čeprav smo moški znani, da hitro izgubimo živce, če moramo letati po trgovini, pa
V kletnih prostorih ali etaži A imajo veliko izbiro ženskih in moških Pony koles od 20" do 24" col, dirkalna tekmovalna kolesa 24" col s petimi prestavami in 28" col z desetimi prestavami. Rogova CROSS kolesa s petimi prestavami, amortizerji in športnim sedežem pa so kot nalašč za rekreacijo.
Tomosov program motornih koles dopolnjujejo še češki motroji ČZ 350 ccm za 14.080 din. K tej ceni je potrebno prišteti še davek. Po stari ceni so na zalogi Tomosovi izven-krmni motorji od 3 do 18 KM.
Na avtomobilskem oddelku je zaloga rezervnih delov za Zastavina vozila 750, 101, nato
J
ŠPORTNI KOMENTAR
Le po začrtani poti
Prejšnji teden je bilo v Novem mestu dvodnevno republiško posvetovanje, ki sta ga sklicali telesnokultuma skupnost in zveza telesno-kulturnih organizacij Slovenije na temo „Analiza samoupravnega sporazuma o nadaljnjem razvoju telesnokul-turne dejavnosti v Sloveniji". Posvet je imel namen odgovoriti na vprašanje, kje je sedanji trenutek telesne kulture v naši republiki in kakšni premiki so bili doseženi po letu 1973, ko je Socialistična zveza sprejela znane telesnokulturne dokumente in ko so v praksi pričeli uveljavljati portoroške sklepe.
Uvodni referat je imel predsednik 10 TKS Rajko Šugman, ki je govoril o napredku telesne kulture, hkrati pa tudi o številnih težavah, ki se pojavljajo na relacijah vrhunski šport -rekreacija, selekcioniranje -
selekcije in na področjih financiranja, izgradnje objektov, tekmovalnih sistemov itd.
Posvetovanje je pokazalo, da je na področju telesne kulture še veliko stvari nedorečenih. Uresničevanje portoroških sklepov je živo zarezalo v dosedanjo prakso. Zelo težko se je prilagoditi novemu duhu, ki tako rekoč čez noč zahteva spremembe, za katere pa očitno še nismo dovolj pripravljeni Čutiti je tudi bilo, da več telesnokul-tumih delavcev in tudi športnikov meni, daje bila z uvedbo nove prakse narejena „medvedja“ usluga našemu športu Vprašanje je, če smo res že sposobni sprejeti vse tisto, kar ponuja dobrega teorija. Prav gotovo dolgo ne bo moč delati po starem, seveda pa ne more biti spet res, da je vse zanič, kar je veljalo še včeraj.
SLAVKO DOKL
Pod obroči še vedno izenačeno
Boj za prvaka v super košarkarski ligi še ni odločen — Novomeščani težko premagali zadnjeuvrščenega Rudarja — Dobra igra Metličanov — Lepa zmaga Kočevcev
V 10. kolu slovenske košarkarske lige sta ekipi iz Novega mesta in Metlike dosegli polovičen uspeh. Novomeščani so doma premagali Trboveljčane, igralci „Beti" pa so v Ajdovščini tesno izgubili. Izkazali so se tudi Kočevci, ki so v Cerknici dosegli drugo zmago v zahodni slovenski ligi. Novomeščani so v super ligi četrti, Metličani osmi in Kočevci v zahodni ligi šesti.
NOVO MESTO -RUDAR 97:85 (47:44)
Novomeško 'vrsto že od začetka tekmovanja pestijo poškodbe in ni bilo tekme, da bi igrala z najboljšo dvanajsterico. Tudi minulo soboto je bilo tako, saj nista nastopila Slavko Kovačevič in Cerkovnik. Začetek tekme je sicer obdtal zanesljivo zmago domačih, zakaj zaradi njihove dobre obrambe gostje kar tri minute niso dosegli zadetka. Vendar domači košarkarji i niso nadaljevali ■ z dobro igro in so precej časa vodili tudi gostje.
, Novo mesto: P. Seničar 8, Zupe-vec 9, Munih 29, Ivančič 16, Besednjak 9, Beg 2, Cvitkovič 4, S. Seničar 12, Plantan 8.
FRUCTAL - BETI 94:91 (50:40)
Metličani bi lahko v Ajdovščini tudi zmagali. Medtem ko so v prvem
Žužemberk dobil boj ob mreži
Zagnano delo žužemberških odbojkarskih delavcev se obrestuje - Presenetljiva zmaga nad Izolo — Minulo soboto zmagale samo še igralke iz Kočevja
Za prvovrstno presenečenje v minulem kolu odbojkaških lig so nedvomno poskrbeli Žužemberčani, ki so celo v gosteh tesno, a zasluženo premagali Izolo. Novomeška Krka v II. zvezni ligi še naprej izgublja, prav tako Trebanjci, zmagale pa so Kočevke, medtem ko so Novomeščani v boju z vodilnim Kamnikom imeli moči le za en osvojen set.
PIONIR -NOVO MESTO: KAMNIK - 1:3 (-6, 13, -7, -
9)
RADNA - KRKA 3:0(13, 3, 12)
Novomeške odbojkarice so minulo soboto doživele že deseti poraz, ki je dokazal, da so Dolenjke daleč
najslabše moštvo v II. zvezni ligi. V desetih srečanjih so namreč igralke, ki so bile na lanskem prvenstvu v zlati sredini, osvojile le tri nize.
Krka: Bon, Zevnik, Brajer, Vidlji-novič, Galeša, Suša, Hegediš in Krnc.
IZOLA - ŽUŽEMBERK
2:3 (-11, 6, 14, -8, -7)
Zadnjo soboto so mladi Zužem-berčani dokazali, da se je vestno delo Petra Štora in drugih žužemberških odbojkarskih zagnancev začelo bogato obrestovati. Le malokdo je namreč pričakoval, da lahko Suhokrajinci premagajo ekipo, ki je ta čas druga najboljša v slovenski ligi. V izredno zanimivem boju so bili mladi gostje boljši ob mreži in so zasluženo zmagali.
Žužemberk:	Kosmina,	Brulec,
Skrbe, Plut, Kalan, Muhič, Fric, Grm, Črnač.
ŽELEZAR - TREBNJE 3:0(12, 9, 11)
Moštvo Trebnjega je izgubilo tudi dvanajsto srečanje. Resda so se pomerili z močno Železarjevo vrsto, vendar bi lahko minulo soboto, ob malo bolj srčni igri, osvojili vsaj niz. Zdi se, da so Trebanjci spričo samih porazov preveč malodušni.
LJUBNO - KOČEVJE 0:3 (-12,-4,-10)
Mlada vrsta iz Kočevja je bila v soboto popoldan precej boljši nasprotnik, tako da zmaga ni bila v nobenem trenutku vprašljiva. Doma-
Leskovški kros
. Atletska sekcija Maraton, ki delu-J® pod okriljem leskovškega TVD Partizan, je pripravila 11. marca spomladanski kros, na katerega so organizatorji povabili učence vseh okoliških šol. Zal se teka zdravja niso udeležili tekači iz osnovnih šol z Rake, iz Kostanjevice, Senovega, Brestanice in Krškega, iz domače sole pa je teklo le šest pionirjev.
, Rezultati: ml. pionirke (1000 m): ovab (Leskovec); pionirji: Zorko (Jmdbočje); st. pionirji: Kotole (Leskovec); pionirke:	Zakrajšek
(Podbočje); ml. mladinci (2000 m): fiškek (Podbočje); mladinke: Kuntarič (Podbočje); st. mladinci (3500 jn): Jezbec, Petrič, Teodorič (vsi AS Maraton); člani: 10.000 m): Jazbec, Rihtar, L. Sribar (vsi AS Maraton).
Na dobro pripravljenem krosu je nastopilo 26 tekmovalcev in tekmovalk, organizatorji pa so razočarani nad udeležbo vabljenih. Prav nihče namreč ni opravičil odsotnosti.
činke so se malo bolje upirale v prvem nizu, v drugih dveh pa so popustile in vrsta Kočevja je brez tefev dosegla šesto zmago in je trenutno na petem mestu.
ra pe
Kočevje: Jakopin, Lapuh, Stopar,
Leban, Siraj, Ličan, Les:............
in Kljun.
Vidmar
Dolenjci
med vratci
Smučarsko društvo Rog iz Novega mesta je zaradi pomanjkanja snega v Črmošnjicah pripravilo medobčinsko klubsko prvenstvo za najmlajše tekmovalce v veleslalomu na Podlesu v Kranjski gori.
Zaradi množične udeležbe iz novomeške, trebanjske in metliške občine je tekmovanje veljalo tudi za prvenstvo Dolenjske. Praktične nagrade so prispevala naslednja podjetja: Labod, Novoteks, Novoles, Krka in Temeljna dolenjska banka.
Rezultati - cicibani: 1. Grmovšek (Trebnje), 2. Čič (Novo mesto), 3. Henčič (Novo mesto); cicibanke:
1. Bele, Vidmar, 3. Gazvoda (vse Novo mesto)' ml. pionirji: 1. Udir,
2. Lavrič (SSD Katja Rupena), 3. Grandovec (Trebnje); ml. pionirke: 1. Račečič, 2. Popovič (obe Rog, Novo mesto), 3. Klemenčič (ŠŠD K. Rupena); st. pionirji: 1. Rešetič, 2. Kečkeš (oba Šentjernej) in Sturm (Metlika), 3. Opara (Trebnje); st. pionirke: 1. Kordiš (Rog, Novo mesto), 2. Smrke (Trimo, Trebnje), 3. Kovačič (Rog, Novo mesto) itd.
RIBIČU ZLATA PUŠČICA
Občinska strelska zveza Novo mesto je konec minulega tedna pripravila tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško za zlato puščico. V športni dvorani so se zbrali najboljši strelci iz novomeške občine, puščico pa je osvojil Ribič. Vrstni red: 1. Ribič 552 krogov, 2. Fink 547, 3. Metka Bučar 538 (vsi Pionir), 4. Rahne (Krka) 533, 5. Sonja Medle (Pionir) 527 itd.
DVA STRELSKA REKORDA
Dan žena so počastili tudi novomeški strelci. Občinska zveza je pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško, na katerem so postavili dva nova občinska rekorda: med posameznicami ga je postavila Bučarjeva, med ekipami pa Pionirjeva vrsta.
Ženske ekipno: 1. Krka 492 krogov, 2. Pionir II 482, 3. Lojze Dragan 411 itd; posamezno: 1. Bu-. čar 183, 2. Sega (obe Pionir) 173, 3. Petančič (Krka) 167. Moški ekipno:
1.	Pionir 721, 2. Krka 681, 3. Lojze Dragan 625; posamezno; 1. Ribič (Pionir) 184, 2. Rahne (Krka) 182,
3.	Fink (Pionir) 181.
Brez večjih težav je v soboto na novomeškem parketu Kamnik, ki vodi v slovenski odbojkarski ligi — zahod, zasluženo ugnal Novomešča-ne. Domačinom, ki bi se z zmago prebili k vrhu in se potegovali celo za sklepne obračune med najboljšimi v vzhodni in zahodni skupini slovenske lige, je odpovedalo njihovo najmočnejše orožje - napad. Natančneje rečeno :odlični blok Kamničanov je onemogočil učinkovite visoke udarce, da bi jih nadomestili s hitro, nizko igro in penali, pa so Novomeščani premalo uigrani, oz. imajo premalo različnih kombinacij.
NOVI TOČKI ZA ŽUŽEMBERK?
Konec tedna igrajo domala vse dolenjske odbojkarske ekipe, razen Krke, doma. Žužemberčani se bodo pomerili s Plamenom in zagotovo bi morali zmagati, Novomeščani z Jamo, s katero so v jeseni izgubili z najtesnejšim izidom, in napako bi morali popraviti, Trebanjci bodo najbrž v boju z Izolo doživeli trinajsti poraz. Zanesljivo bodo do novih točk prišle Kočevke v boju z Vičem, Krko pa čaka nov poraz, zakaj pomerila se bo s Fužinarjem, kije v ligi na odličnem drugem mestu.
MIRNA PEC: BOŠTANJ 5:5
Na pobudo boštanjskih šahistov je bilo v Mirni peči v soboto, 24. februarja, srečanje z mirnopeškimi igralci. Pomerili so se na desetih deskah, zmagali so Boštanjčani s 6,5:3,5.
Povratno srečanje je bilo v nedeljo, 11. marca, v Boštanju, igralci pa so se razšli z rezultatom 5:5.
Boštanjčani in Mirnopečani so se dogovorili, da bo šahovsko merjenje sil med obema krajema postalo tradicionalno.
J. ŠIŠKO
KRKA VODI
V 3. kolu zimske kegljaške lige so se ponovno izkazali Krkini kegljači, pri 'posameznikih pa Božo Vesel. Rezultati: Krka 23 točk, Pionir 18 itd. Posamezno:	Bratož	(IMV)
2557, Jarc 2552, B. Vesel (oba Krka) 2547, N. Goleš (Mercator) 2542, Vukšinič (Pionir) 2514 itd.
N. G.
ČRNOMELJ: TEKME V VELESLALOMU
Črnomaljski Smučarski klub Bela krajina je pripravil konec prejšnjega tedna občinsko prvenstvo v veleslalomu. Nastopilo je 45 tekmovalcev, ki so šli zaradi močne odjuge samo enkrat na progo. Organizacija je bila zelo dobra, prvo mesto pa so osvojili: Vidmar (v konkurenci do 15 let), Dormiš (do 25 let), Kemperle (do 35 let), imel je tudi najboljši čas), Gladek (do 40) in Pavlin (nad 40 let).
polčasu igrali precej slabo, so v nadaljevanju z dobro obrambo in organiziranim napadom presenetili domače, vendar jim je za zmago zmanjkalo časa pa tudi moči. Pri gostih so vsi dobro igrali.
Beti Medek 32, Grbec 10, Ein-sidler 14, Svinger 15, Šahmič 14 in Kremesec 6.
Poraz na startu
Zadnjo nedeljo se je začel spomladanski del letošnjega slovenskega nogometnega prvenstva. Za minulo kolo je bilo značilno, da so vsi gostje (izjema je bilo Primoije) izgubili. Enajsterica Dolenjske je igrala v Ljubljani. Rezultat: Slovan -Dolenjska 3:0 (0:0).
Pred okoli 100 gledalci so gostje presenetili, saj so se dobro upirali nevarnim napadom precej bolj izkušenih domačinov, ki so želeli za vsako -ceno priti do zadetka. V drugem delu dokaj zanimive prvenstvene tekme so Slovanovi igralci ponovno začeli na vso moč, a jih žoga ni ubogala. Prvi zadetek je padel šele v 66. minuti. Ko je že kazalo, da se bo srečanje končalo s tesno zmago in so se gostje oddahnili, so prejeli v dveh minutah (85. in 86. minuta) še dva gola.
Po dvanajstih tekmah je Dolenjska s 7 točkami na zadnjem mestu. Kranj, ki je pred novomeško vrsto, ima samo točko več. V naslednjem kolu igrajo Novomeščani doma s Kamnikom.
Dolenjska:	Jerman,	Žnidaršič,
Perhaj, Vertuš, Pavlin, Venta, Janežič, Mrak, Lešnik, Bradač, Kršič in Krivec.
LESKOVEC: ZASKRBLJUJOČE NERAZUMEVANJE
Člani atletske sekcije Maraton pri leskovškem TVD Partizan želijo v letošnjem letu pripraviti čimveč prireditev. Na občnem zboru Partizana so predlagali, da bi organizirali tudi medrazredno prvenstvo v krosu. Zato, ker je tek enostavna in koristna atletska disciplina in ker bi radi popestrili mednarodno leto otroka. Vse je začudil Tone Bizjak, ki je dejal, da krosa ni potrebno organizirati, češ da je eden že v načrtu pri ŠŠD. Prav gotovo je takšno nerazumevanje zaskrbljujoče.
CERKNICA -KOČEVJE 84:92(47:45)
Čeravno srečanje v Cerknici ni bilo posebno kakovostno, je okoli 80 gledalcev videlo tipično prvenstveno tekmo. V prvem polčasu so bili boljši domači igralci, v nadaljevanju pa gostje, ki so se izkazali s hitro in prodorno igro. V napadu je dobro igral Grgorič, kije dosegel 42 zadetkov.
Kočevje: Popovič 10, Gašparac 7, Ambrožič 3, Baranašič 5, Gregorič 42, Papež 17 in Strle 8.
NOVOMEŠČANI Z JEZICO
Vil. kolu slovenske košarkarske lige imajo Novomeščani v gosteh Ježico. Ljubljančani so v 1. delu prvenstva Dolenjce presenetili, privrženci novomeške vrste pa pričalcu-jejo, da bo drugo tekmo dobila njihova vrsta. V Metliki se bosta pomerili ekipi Beti in vodilnega Branika in Belokranjci nimajo možnosti za presenečenje, prav tako ne tudi vrsta Kočevja, ki se bo v slovenski košarkarski ligi - zahod pomerila v Novi Gorici z vodilnim Gostolom.
I
STRAŽA - MIRNA 118:90(64:54)
Minulo soboto sta se v Dolenjskih Toplicah v prijateljski tekmi pomerili košarkarski vrsti Straže in Mirne. Mladi igralci Straže so bili precej boljši in so zasluženo zmagali. Največ košev za Stražo so dosegli Tavčar (27), Besednjak (30) in Brsan (17).
PARTIZAN (P) -BELA KRAJINA
2:5 (2:2)
Črnomaljski nogometaši so letos nastopili v tekmah za Jugo kup na področju karlovške nogometne lige. V zadnji tekmi so nastopili v Pla-škem in brez težav pred 200 gledalci premagali tamkajšnjega Partizana. Zadetke so dosegli Nedič 3, Weiss in Curk 1.
LESKOVCANI NA YASSA MARATONU
Prizadevni člani leskovške atletske sekcije Maraton se bodo tudi letos udeležili Vassa maratona v Varaždinu. Na 1. teku so razočarali, zato so se toliko bolj pripravili na drugega. Izkazati bi se morali predvsem Jazbec, Rihtar, Teodorovič, Božič in pionir Kozole.
NOVOMEŠCANKI V DRŽAVNI REPREZENTANCI
Mladi novomeški telovadki Matej-ka Kavšek in Nataša Kočevar sta pred dnevi na mladinskem gimnastičnem dvoboju med Bolgarijo in Jugoslavijo - bil je v Sofiji - oblekli dres z državnim grbom. Čeprav je bila mlada jugoslovanska vrsta (telovadke do 14 let) v dvoboju poražena za devet točk, so se med posameznicami naše telovedke dobro izkazale: -Kavškova je bila šesta, Kočevarjeva pa osma.
Prihaja nova generacija
V soboto je bilo v Karlovcu IX. gimnastično tekmovanje za „Pokal S. marca", ki ga vsako leto organizirajo gimnastični delavci iz Hrvaške. V konkurenci pionirk in mladink je nastopilo blizu 70 telovadk. Medtem ko so se pionirke kosale na posameznih orodjih, so se mladinke pomerile v četverobo-
ju-
Mlade novomeške telovadke so bile spet med najboljšimi. Med pionirkami sta opozorili Katja Pucelj, kije osvojila „zlato“ na parterju, in Urška Papež, ki si je
prislužila „bron“ na bradlji. Pri mladinkah je bila Jasna Dokl prva, Nataša Kočevar tretja in Matejka Kavšek Peta.	*
Rezultati — pionirke: parter 1. Pucelj 9.50, 15-17. Papež 8.85; greda - 4. Pucelj 8,90, 9.90, 9. - 13. Pavček 8.75, 25. Papež 8.30; preskok — 1.11 Pucelj 8.20, 13.Papež 8.10; bradlja - 1.3. 1 5. Papež 9.00, 12. Pucelj 8.60 itd. Mladinke (22 tekmovalk): 1. Dokl 37.40, 3. Kočevar 36.50, 5. Kavšek 35.60 itd.
Uspehi, a tudi pomanjkljivosti
Na problemski konferenci o problematiki telesne kulture v novomeški občini pregledali in ocenili minulo delo ter postavili nove smernice — Prednost množičnosti
Občinska konferenca SZDL Novo mesto je pripravila 9. marca nroblemsko konferenco o problematiki telesne kulture v novomeški občini, katere se je udeležilo okoli 50 delegatov in delegatk.
V več kot štiri ure dolgi konferenci so prisotni ugotovili, da so v novomeški občini na področju telesne kulture dosegli precej lepih uspehov, predvsem v razmahu panog, precejšen napredek je opaziti tudi pri dvigu množičnosti, vendar vseeno razvoj telesne kulture ni potekal
TREBNJE: NASTOPA STRELCEV
11.	marca je trebanjska občinska strelska zveza pripravila občinsko prvenstvo z zračno puško za „Zlato puščico". Že drugič je prvak postal Franc Cugelj (532 krogov), nastopilo pa je 46 strelcev, in sicer 32 iz Trebnjega in 14 z Doba.
4.	marca pa so strelci počastili dan žena. Prireditve so se ponovno udeležili samo Trebanjci in strelci z Doba, medtem ko iz Mokronoga ponovno ni bilo nobenega. Prav gotovo jim to ne more biti v ponos in ne vodi k hitrejšemu razvoju strelskega športa.
NAMIZNI TENIS: NOV PORAZ
V ženski republiški ligi so vrste odigrale 8. kolo, v katerem so mlade Novomeščanke doživele nov poraz. Rezultati: Lj. KAJUH-SLOVAN -DOLENJSKA 6:0 (Bračun - Jeglič 2:0, Bitenc - Zajc 2:0, Stanič -Glavan 2:0, Stanič-Bitenc - Jeglič -Glavan 2:0, Bitenc - Jeglič 2:0 in Stanič — Zajc 2:1). Po štirinajstih odigranih srečanjih je Dolenjska na zadnjem mestu, 24. marca pa bo odigrala dve tekmi, in sicer z Obalo in Goriško.
na vseh področjih v duhu portoroških sklepov. Še preveč pereče so namreč prisotni ozki interesi posameznikov in klubaštvo. Zaradi tega se je prevečkrat pozabljalo na delo arinih društev v tozd, krajevnih kupno st ih in šolah. Na seji so poudarili, da morajo telesnokulturne organizacije poslej več pozornosti posvetiti množičnosti, ki naj bo čvrsta podlaga za morebitne vrhunske športne dosežke in ne kar naprej slepo in neodgovorno podpirati tako imenovano tekmovalno dejavnost, za katero se porabi veliko denarja. Poslej ne bi smele telesnokulturne organizacije pozabljati na najrazličnejše in vse bolj priljubljene množične akcije, ki bodo zajele delovne ljudi, občane, predvsem pa mladino.
Na problemski konferenci so nadalje ugotovili, da je bilo odločno premalo narejenega za telesnokul-turno dejavnost v Krajevnih skupnostih, medtem ko je v OZD in na nekaterih šolah stanje, predvsem zaradi prizadevnih posameznikov, malo boljše.
V dokaj burnih razpravah so ugotovili, da na primer skupščina te-lesnekulturne skupnosti sploh ni zaživela, da ima novomeška občina hude težave s trenerji, vaditelji in športnimi mentorji, opozorili so tudi na športne objekte, ki so marsikje pozabljeni, in menili, da bi bilo nujno potrebno modernizirati novomeški Stadion bratstva in enotnosti, spotaknili so se ob nenavadno politiko, po kateri imajo v krajevnih skupnostih pred otroki prednost avtomobili, kritizirali so nepravilen odnos nekaterih OZD, ki za delavce najamejo telovadnico, v kateri se ponavadi zbere največ pet rekreacije zeljnih občanov itd. Govorili so tudi
o pri nas zapostavljenem invalidskem športu, dali prednost amaterizmu pred profesionalizmom, nemalo govornikov pa je poudarilo, da ne bi smeli ostati pri diskusijah, da bi morali vse sklepe konference, ki jih bo sprejelo predsedstvo OK SZDL, tudi uresničiti.
Plavanje zastonj
V ribniški občini so prvi v Jugoslaviji začeli akcijo za brezplačno uporabo telesnokultur-nih objektov, se pravi tudi novega plavalnega bazena, športne dvorane in drugih igrišč. Menijo, da bodo tako uresničili ustavna določila: da so vsem delovnim ljudem in občanom dani vsi objekti v uporabo pod enakimi pogoji. Vzdrževanje teh objektov bi torej financirala telesno-kulturna skupnost, ki je to predlagala, načelno pa so na tako financiranje pristale še izobraževalna in kulturna skupnost, medtem ko so zdravstveno zaprosili za nadzor in pokroviteljstvo nad plavalnim bazenom.
V Ribnici menijo, da bi bili s takim načinom financiranja telesnokulturni objekti bolje izkoriščeni. Zdaj namreč nima vsak občan dovolj denarja, da bi plačeval ekonomsko vstopnino, ki bi bila zelo draga prav za plavalni bazen. S takim načinom plačila vzdrževanja pa bodo nekatere stroške celo zmanjšali (na primer za blagajničarke), občutno nižji pa bodo stroški na uporabnika objektov, ker bodo vsi občani, predvsem pa mladina, bolj množično obiskovali te objekte.
J. PRIMC
DOLENJSKI
Vemo, da rekordne gospodarske dosežke, še bolj pa rekorde na področju športne dejavnosti statistika skrbno beleži. Za republiške, jugoslovanske, evropske in svetovne rekorde človek razmeroma lahko izve, zatakne pa se, ko gre za rekorderje drugačne vrste, čeravno ti niso nič manj zanimivi. Slavna Guinnessova knjiga rekordov, katere prevod v slovenščino smo dobili pred kratkim, s svojo iz leta v leto večjo naklado najlepše dokazuje, da ljudi zelo zanimajo rekordi vseh vrst. In ko človek prebira vrstice o najraznovrst-nejših rekordih in rekorderjih, se mu stoži; vse je namreč tuje in daleč od domačih tal.
Zato smo se v uredništvu odločili, da bomo uvedli na redni sredinski strani Dolenjskega lista novo rubriko: DOLENJSKI „NAJ“. V nji bomo poskušali opisati naše domače rekorderje: drevesa, rastline, stavbe, ulice, ljudi, dogodke, delovne organizacije, ustanove, društva, živali, skratka vse, kar zasluži takšen ali drugačen „naj“.
Brez vaše pomoči, dragi bralci, ne bo šlo. Morda boste ugotovili, da objavljeni rekorder ne zasluži tega naziva, ker ga zasluži kdo drug, za katerega veste. Opozorite nas, pišite nam, obveščajte nas! Naš novinar bo rad sledil vašim napotkom. Pišite nam na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Ulica talcev 2, 68000 Novo mesto, na kuverto pa pripišite DOLENJSKI NAJ. Napotek, ki ga bomo upoštevali, bomo primerno nagradili.
In še tole: naziva rubrike DOLENJSKI NAJ ne gre jemati preveč dobesedno, saj rekorderji ne bodo samo z območja geografsko pojmovane Dolenjske, pač pa z območja, ki ga pokriva naš tednik.
Prvi dolenjski rekorder bo prišel na vrsto v prihodnji številki. Zelen je in dolg pa vse dneve je v šoli. Kaj mislite, kaj je to?
(■Nnc^-durt preti20leti)
Traktorja ruvala breze
V TOREK, 3. marca, so postali dragatuški steljniki pravo bojno polje. Dva sedemtonska traktorja sta se pričela zaletavati v breze, jih ruvala iz zemlje ter nato puščala za seboj. Buldožerja sta pri tem delu lepo napredovala. Nekdanji steljniki bodo kmalu postali rodovitno polje, namesto brez, rese in praproti pa bo na njih zavalovalo težko žitno klasje. Steljniki so dajali le malo dohodka, 7000 dinarjev na hektar, po kultiviranju pa bo dohodek destkrat večji. Na področju KZ Dragatuš bodo kultivirali 50 hektarov steljnikov.
PRAKSA NAM ZNOVA kaže, da imajo občine sila tenek posluh, če v kateremkoli podjetju le malo zaškriplje tudi najmanjši vijak. Takoj so tu, ugotavljajo in sprašujejo, svetujejo in pomagajo. Tu vidijo predvsem dinar v vsej njegovi dosegljivi bližini. Zares, za najmanjše, morda celo gospodarsko malo pomembno podjetje je na občinah nemalokrat več zanimanja in resnične skrbi za probleme kot za obsežne sila odgovorne in pomembne naloge v kmetijstvu.
SUHOKRANJČANE JE zdravljenje zob v Novem mestu le preveč stalo, zato ni čudno, če so si želeli zobozdravnika v Žužemberk. Zdaj si morajo le še urediti prostor v zdravstvenem domu in ga opremiti z najpotrebnejšim; potem bo zobozdravnik nekajkrat na teden prihajal v Žužemberk. Občina je že stopila v stik z okrajnim zavodom za socialno zavarovanje, ki bo prispeval del sredstev za opremo.
V BELI KRAJINI se bo znani turistični postojanki na Mirni gori pridružila še ena: kopališče s campingom ob Kolpi na Vinici. Mejna reka Kolpa je dandanes v turističnem pogledu še prav malo poznana. Številni partizanski borci in potniki, ki so prešli ta predel naše ožje domovine, pa vedo, da nudi Kolpa s svojima deloma skalnatima bregovoma, posutima s sadnim drevjem ter s številnimi obrežnimi mlini in žagami, izredno prikupno in pestro sliko. Znano je, da je ta reka ena najtoplejših voda.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 12. marca 1959)
m
SVETU OKOLI
KDO BO PRVI? - Čudaški Anglež Kremer je ponovno razpisal visoko denarno nagrado za tistega, ki bo prvi preletel Ro-kavski preliv v letalu na nožni pogon. Kandidatov za nagrado in lovorike je okoli 350, prihajajo pa iz 20 dežel. Vsi so atleti, saj nešportnik taki nalogi, ne bi bil kos. strokovnjaki menijo, da bo mogoče polet uresničiti, vendar pa menijo, da bo večina tekmovalcev pristala še pred angleško obalo — v morju, seveda, kar pa za osvojitev nagrade ne pride v poštev.
PUSTNA BILANCA - Najbolj ponorijo v pustnih dneh Brazilci, natančneje prebivalci mesta Ria de Janeira. Letošnji karneval, ki je trajal nekaj dni, je terjal 170 mrtvih, 16.000 ranjenih, poleg tega pa so registrirali še 790 zločinskih dejanj, 18 umorov in 57 oboroženih napadov. Policaji so gotove smrti rešili 139 veseljakov.
DEVICA JE RODILA -
Sovjetski astronom G. Kimerid-ze je odkril v ozvezdju Device super novo. Zvezdno rojstvo se je sicer dogodilo že pred najmanj 60 milijoni let (toliko časa je svetloba potovala do nas), vendar je zadeva za Zemljane vseeno aktualna.
MRK - Na severnoameriški celini so letos imeli priložnost opazovati popolni sončni mrk. Ne bi bili, kar so, ko bi se eden od njih, neki Rick Malsed, ne domislil, da se da tudi mrk spraviti v denar: začel je prodajati konzerve s pravo temo sončevega mrka. Navodilo na konzervi pravi, da je treba konzervo od časa do časa malo pretresti, da se tema ne bi nabrala samo na enem kraju. Po konserviranem mrku so najbrž segli predvsem tisti z izvirnim mrkom pameti.
OKOLI SVETA - Ernest 0‘Gaffney iz Kalifornije je na motornem kolesu obšel svet. Pot je začel in končal v New Yorku. Glede na to, da marsikdo tisočkrat krajšo pot konča z nesrečo, se je Američan vozil nadvse varno. Dobil je le nekaj ozeblin, ko je prečkal Himalajo. V Indiji se je kosal z avtobusom, kdo bo koga, dvoboj pa je končal z nekaj dnevi bolniškega staleža.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Roke bi ker v kri pomekal
(M i n o 1 i petek) obsojen je bil na smrt na vešalih cigan Simon Held iz Pliberka na Koroškem, kateri je v družbi nekega cigana in dvajsetletne ciganke 9. januarja iz sejma na Krki vračajočega se kmetovalca Martina Novljana na cesti mej Krko ubil in oropal. Cigan Held in njegovi tovariši so najprvo vračujočim se sejmarjem s puško grozili. Ko so ljudje z žandarji žugali, rekel je mlajši cigan, da si bo roke v žandarsko kri omočil; nato sta oba čez Novljana pala in kozavi cigan ga je z ojstrino sekire po glavi udaril. Drugi sejmarji, ki so to videli, so zbežali. Novljan je mej tem omoten ob cesti dalje se opotekal. Cigana sta se zopet nanj spravila, ter ga dotolkla. Held mu je s kuhinjskim nožem tako zverinsko vratne žile prerezal, daje nož drugi kraj vratu vun pogledal.
(Zabavni večer) priredila je družba prijateljev dramatike in petja 11. marca v pcoitcjrih Jakac-ove restavracije v kojrisl-pogo-
. *	«	i	;
relcem na Dol. Kamenji. Z lepo sestavljenim in fino prednašanim prologom otvorila se je zabava. Veseloigra Strup igrala se je izvrstno, in če je kaj oporekati, je premali prostor, da ni moč igralcem se poljubno kretati. Točke petja so bile kratko rečeno krasne.
(V vojni) luki tulonski na Francoskem zgodila se je grozna nesreča. Užgalo se je skladišče smodnika nedaleč od mesta Tulona. Bližnja vas je do tal porušena vsled silnega potresa. Vojaška straža je izginila brez sledu. Pogreša se nad šest mož. Pogreb njih najdenih ostankov telesnih je bil silno veličasten. Sumi se, daje užgalaskladišče zlobna roka.
(Vožnji red) na dolenjski železnici se počenši 15. marca spremeni ter čas vožnje skrajša; zato priobčimo danes mej naznanili, novi vožnji red.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC , ■ 13.marca 1899)
Kolere priheje izpod nebe
Ali potniška letala nehote spuščajo bombe kolere?
V zadnjih letih so se strokovnjaki za preučevanje nalezljivih bolezni znašli pred čudno uganko. Zabeležili so primere kolere v tistih predelih Evrope, kjer je ta bolezen že davno povsem izginila. Posamezna obolenja za to boleznijo so zabeležili na Čehoslovaškem, v severni Franciji in na Portugalskem. Med njimi je največ začudenja zbudil primer 65-letne francoske kmetice, ki ni nikoli v življenju zapustfla svoje rodne vasi, pa je kljub temu zbolela za kolero. Kako se je mo^a okužiti? V stik z okuženimi ljudmi ni prišla, kot niso prišli tudi drugi bolniki.
V britanski reviji Journal of Hygiene piše dr. Charles Rondle, da so se posamična obolenja za kolero pojavila zaradi letalskega prometa. Velika potniška letala namreč med letom v velikih višinah spuščajo uporabljeno vodo iz stranišč kar v zrak. Dr. Rondle meni, da je velika verjetnost, da pridejo morebitne bolezenske klice iz teh odpadnih vod kdaj pa kdaj tudi na zemeljsko površje.
Ko je raziskave nadaljeval, je ugotovil, da se posamični primeri kolere pojavljajo približno na črti, ki velja za najprometnejšo pot iz Kalkute do severnih dežel zahodne Evrope in Britanskega otočja. Kalkuta je poznano endemično žarišče kolere.
Možna povezava obolenj za kolero z letalskim prometom je hitro razburila znanstveni in neznanstveni svet. Strokovnjaki so menili, da bakterija vibrio cholerae ne bi mogla preživeti mraza na višini 10 km, kjer letijo velika potniška letala na dolgih poletih, vendar je Rondle s poskusom dokazal, da bakterije, prenašalke kolere, preživijo trenutno zamrznitev. Še več, po odtaja-nju sijajno uspevajo.
Zaenkrat res ni vzroka za preplah; tako razlaga kot pogostost bolezni sta bolj teoretičnega kot praktičnega značaja. Vendar pa je treba skrbno premisliti tudi to, kaj počno letalske posadke visoko nad nami.
Sol uničuje plodno zemljo v dolini San Joaquin.
Tekočina rasti in smrti
Voda je v kalifornijski dolini ustvarila zeleni raj, zdaj Pa grozi, da ga bo tudi uničila — Nalaga se sol
obalne vode preveč pesticid^ in ostankov umetnih gnojil, k*1 bi lahko povzročilo manj$° ekološko katastrofo.
Dolina še zeleni. Toda kak0 dolgo?
Med gorskima verigama Sier-ra Nevada in Diablo v Kaliforniji leži dolina San Joaquin, ki velja za pravi poljedelski paradiž. Na plodni zemlji uspeva tako grozdje kot krompir, na nji pridobivajo tako bombaž kot odlično seno. Leta 1977 so poljedelci tega območja ustvari-
li za 4,76 milijarde dolarjev dohodka. Zanimivo je, da bi poljedelskega čudeža ne bilo, če ne bi pridno namakali zemlje, saj pade v celem letu komaj 23 centimetrov dežja. Namakanje je prineslo deželi veliko blaginjo, zdaj pa grozi, dajo bo tudi uničilo; pojavila seje namreč velika sovražnica - sol.
Sol je v vsaki vodi za namakanje. V normalnih razmerah rastline posrkajo vlago, sol pa raztopljenai pronikne v globlje plasti, kjer se vrača v podzemne vode. Pod dolino San Joaquin pa leži plast nepropustne ilovice. Slana voda ne more pronicati v globino, zato se nabira, izhlapeva, slanost pa se ji povečuje. Na kakih 161.880 hektarih plodne zemlje je gladina podzemne slanice segla že poltretji meter pod površje. V
zadnjih dveh letih seje pridelek
poslabšal, poljedelcem pa je slanica vsako leto odvzela 32 milijonov dolaijev dohodka. Če se bo zbiranje slane vode nadaljevalo, bo rajska dolina kmalu postala neobljudena puščava.
Nekateri farmarji so poskušali saditi drevesa, vendar so se po nekaj letih, ko so korenine prišle do slanice, posušila. Edina rešitev je boljša drenaža. Prav to pa je trn v peti tako farmarjem kot čuvarjem okolja. Farmarje boli glava zaradi predragega odvodnjavanja slane vode, čuvarje okolja pa skrbi, da bi z drenažno vodo, ki naj bi jo napeljali v morje, ne prišlo v
Bereški krelj je bogeteš
Milijoni dolarjev gredo skO' zi roke beračev Egipta
Berači so sestavni del živopi* nega Kaira; turist ne more fl»*' mo stegnjenih rok, pa sem tet tja vrže nekaj drobiža vanje z* srečo ali za izviren posnetek i popotovanja. Iz drobiža pa & ste kupček, iz kupčka kup, >z kupa milijoni dolarjev, ki f vsako leto neobdavčeni agrnej0 v žepe kakih 25 tisoč poklicni!1 beračev. Vendar ne samo v njihove. Levji delež si vzame močna beraška organizacija * vrhovnim šefom na čelu. Kralj beračev je neznana osebnost, ni pa neznano, da je med najbogatejšimi Kairčani.
Egiptovska policija se že nekaj let bori proti beraškem«
kraljestvu, a brez uspeha. Vsak
mesec denejo pod ključ okoli 300 beračev, da bi odkrili glavne voditelje nezakonitega kraljestva. Tudi to ne pomaga. V samo srce beraškega kraljestva ne hodijo, ker se v starodavne^ delu mesta, nekdanji nekropoli skriva četrt milijona brezdonv cev, kriminalcev in drhali, ki1 policijo sploh ne sodeluje.
Policija si v splošni nemo# lahko štqe v dobro vsaj to, d« je nagnala strah v kosti „izdelc; valcem“ beračev. To so bili samozvani zdravniki, ki so * kirurškimi posegi pohablja11 prostovoljne kandidate za bera' čenje.
'r^v
-rvT • %*
58.
Naslednji dan je vil,f5f tako da so lahko nadalr dosegli Tisočere otoke. kopno. Otok, na katere#* ' velik. Na vzhodnem ko|*c, zraščen polotok. V bliž'1’! utrdba, okoli nje pa je ^ grmovjem raztresenih vanjskih koč.
Rešitev prejšnje križanke
				S	H	S	:ar		S	~	....	
m				K	0	T	L	[	č	e	K	
s-			ts	0	?	K	AJ	J	£	M	\	
	t	»	■zz		«	fe	G.	S.	K	Z	K	s
m	r	1			A	S	L	O		1	u	1
h	B. fi	■		A		K.	A	R	A	b	A	
~	-		V	T	A		w	1	AJ	A		»
K	A	0	L	i	M	JU	D	O	K		£	1'
0	£	L	A	N	.1	€	BS	M	4	D	R	A
K.		T	k-	K		M	T	¥=3	r	R		S
o	T	A	v	A		K	A		A	S	r	A
—	it	R.	T		T?	A	W	Lo	R.	T	I	_r
prgišče misli
Če imaš luč modrosti, pusti dnigim, da si ob nji prižgejo sveče!
M. FULLER
Vsak neizobraženi človek je Karikatura samega sebe
W. SCHLEGEL
Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.
STEELE
žveplo
pravoslavk
duhovnik
liri hod v goste
geol.
dobi
veda,ki
in kniiževn asifcBv
»^antologijo
del avt. podvozja
Cimosov
ayto____
gorovje v
IminaiiiL
berite dl
naša poSta
del
imena
poveček
jrekucuh
kilovolt
amper
konec
življenja
m. ime
v vsako hišo dl
sestavljen
beljakovina
čuvaj
igor
ozim
liri} lugoslav.
mesto v bkotorski
lolk iz kiplin
sir
jdua.
vrsta
pričeske
iisikinn.'
O
beritedl
pristaS
iCU£—
tIF
stran neba
zaklj.šah.
igre
Josip
Stritar
maribor o(i pevka
pod
poljede-
l£S_
klica
trenutek
figura
konje;
iar
m.
poltrdi
koloidi
letovišče pri lovranu
naprava
beritedl
v vsako hišo dl
žen.
glas
v vsako hišo dl
berite dl
Blllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^^
Vesolje je zagledal drugače
Stoletnica rojstva največjega fizika 20. stoletja - Kot otrok ni kazal velike bistrosti Zakrivil je prostor in čas — Borec za mir, pa tudi eden od očetov atomske bombe
Včerajšnji dan je preteklo natanko sto let, odkar se je v nemškem mestu Ulmu rodil Albert Einstein, človek, ki je s 1 svojimi genialnimi zamislimi in dognanji do temeljev razmajal tedanjo fizikalno podobo sveta. Danes ni šolatja, ki bi mu to ime zvenelo tuje. Čeprav v razvoju znanosti velja kaj malo spodbujevalno načelo, da nova spoznanja zanikujejo stara dognanja, se s teoretičnimi dosežki Alberta Einsteina to ne dogaja; modema znanost iz leta v leto daje njegovim idejam več moči in trdnosti, sam Einstein pa stopa v vrsto največjih veleumov človeštva.
Ko se je pred sto leti židovske-ma roditeljema rodil sin, ki sta ga krstila za Alberta, ni nič kazalo, da bo mali kričač obogatil duhovno dediščino človeštva. Starši so celo podvomili o razvijajočih se umskih sposobnostih malega Alberta, saj ta do tretjega leta sploh ni spregovoril. Prav tako Albert ni bU vzoren dijak v šolah. V izrazoslovju današnjih šolarjev bi veljal kar za cvekarja. Vendar je
našli nič nenavadnega tudi v možganih velikega misleca. Nenavadna je zgolj zgodba o njih. 2e za časa življenja je Einstein določil, naj njegove možgane uporabijo za znanstvene raziskave. Patolog bolnišnice v Princetonu Thomas Harvey je po smrti možgane odstranil iz trupla. Dele možganskega tkiva je poslal raznim raziskovalcem, del možgan pa je ostal v bolnišnici. Možgani, ki so rodili
že tudi v teh letih pokazal samo- ^relativnostno teorijo, so bili ves
stojnost, vztrajnost in radovednost. Veliko kasneje je izdal, da ga je kot petletnega dečka najbolj vznemirjal kompas. Vztrajno vračanje igle v smer sever — jug ga je dražilo kot skrivnost, kateri je hotel priti do dna. „Moje znanstveno delo spodbuja neustavljiva želja razumeti skrivnosti narave," je proti koncu življenja izjavil veliki fizik.
Kakor niso otroška leta v ničemer razkrivala genialnosti malega Alberta, niso po njegovi smrti
čas shranjeni v kozarcu za vlaganje, položenem v kartonasto škatlo z napisom „Jabolčnik Costa“.
Šolanje je Einstein dokončal v Švici, na visoki tehniški šoli. Med študijem se je seznanil z mlado Srbkinjo Milevo Marič ter se z njo poročil. V zakonu sta se jima rodila dva sinova. Nekaj časa je živel kot privatni učitelj, nato pa se je zaposlil kot uslužbenec bernskega patentnega urada. V tem času so nastajala prva pomembna dela. Mladi Einstein je imel dovolj
časa za premišljanje, imel pa je tudi o čem premišljati. Celi dve stoletji so veljali zakoni, ki jih je odkril Isaac Newton. Zakoni so ustrezali za razumno razlago gibanja planetov in dogajanja na Zemlji, odpovedali pa so, ko naj bi razložili zapleteno uganko, ki se ji pravi svetloba. Einstein je ugriznil v to jabolko.
Leta 1905 je objavil razpravo „0 elektrodinamiki gibajočih se teles", v nji pa postavil nekaj tez, ki so kasneje postale znane kot posebna relativnostna teorija. Čas in prostor kot absolutni določili newtonske fizikalne podobe sveta sta se zamajala. Z miselnimi eksperimenti in razmeroma preprostimi matematičnimi operacijami je dokazoval, da nista ne čas ne prostor absolutna, ampak sta odvisna od relativnega gibanja opazovalca. Edino hitrost svetlobe je absolutna. Šestindvajsetletni fizik je objavil še nekaj razprav in v vsaki postavil nove teoretične ugotovitve, ki so osupljale fizike tistega časa. Nedvomno je najslavnejši izrek, da sta masa in energija enakovredna in izmenljiva, kar je s preprosto algebraično operacijo izrazil vobrazcu E = m.c2. To je bil gigantski intelektualni korak naprej v znanosti. Za tem dognanjem pa je že tudi tičalo bodoče naj-strašnješe orožje v zgodovini človeštva - atomska bomba, saj je
  m   mn  .....................................................................................................................................................................................................................     im...................................................................................................          m
k »k V "3
ih Cas* popustila, 1 s**”* *n ^malu s!. 3e mudilo na g ^krcali, ni bil Je iztegoval v nekakšna . ed drevjem in 'Prostih stano-
59.
Utrdba je bila dokaj veliko poslopje v dve nadstropji, ki sta štrleli precej daleč čez temelje, in je bila vsa naježena s strelnimi linami. V sili bi lahko našlo v njej streho več ducatov ljudi. V pritličju je bila le shramba, v nadstropje pa se je lahko prišlo samo po dvižni lestvi in skozi zaklopna vratca, tako da je bila posadka v boju resnično na varnem.
60.
Vrhu tega je bil otoček tako skrit med stoterimi podobnimi, da bi le izdajstvo lahko privedlo do iznenadnega napada. Prihod ladjice je zbudil veliko veselje, saj je bila dosedanja posadka že hudo naveličana samote. Vojaki so se takoj vkrcali in Jasper, ki bi bil rad še ostal, je tudi moral takoj spe4 na barko. Častniku, ki je odhajal, so naročili, naj pazi nanj.
-■-T -
Janko Kersnik
Einstein odkril, da celo majcen delček materije vsebuje strahotno energijo več ton TNT.
Einstein je postal slaven. Začela se je njegova strma pot do univerzitetnega profesorja, Nobelovega nagrajenca (denarno nagrado so po ločitvi dobili Mileva in njegova dva sinova) emigranta in najpopularnejšega znanstvenika na svetu. Z njim se je osebnost znanstvenika pomaknila iz teme v luč javnega zanimanja.
Vendar se ga velika slava v človeškem bistvu ni dotaknila. Ostal je zagrizen borec za mir, kot je bil že v času pred prvo svetovno vojno, ko ni hotel podpisati skupne izjave nemških znanstvenikov, v kateri so se strinjali z vstopom Nemčije v vojno, pa tudi med zadnjo vojno, ter po nji, ko se je boril proti uporabi atomskega orožja.
Svojo relativnostno teorijo je dodelal in jo kot splošno relativnostno teorijo objavil že leta 1916. O nji še danes znanstveniki govore kot o pravem miselnem čudežu. Nobelov nagrajenec fizik Richard Feynman pravi, da nikakor ne more uvideti, kako si jo je Einstein sploh mogel izmisliti. Teorija govori o zakrivljenem štiridi-menzionalnem prostoru — času, ki se krivi zaradi gravitacije.
Ob koncu življenja je teorijo relativnosti premislil do konca in jo podal v dokončni obliki kot unificirano teorijo polja.
Seveda je to le del iz silno bogate dediščine Einsteinove misli. Moderna znanost je veliko njegovih zamisli že potrdila. Trditev, da je gravitacija valovanje, pa je dobila znanstveno potrditev prav v tem času, ko se slavi stoletnica Einsteinovega rojstva. Illilllllllllllllllllllllllll
Umevno je, da se je skrivaj mnogo šepetalo, ugibalo in zabavljalo; kadar pa je sprožil kdo napitnico, oblizano in nališpano z visok oz venečimi frazami o iskrenem čestitanju in prijateljstvu, je vpilo vse križem „Živela!“ in „Mnogaja leta!“
Pčeta Krače ni bilo doma, odpeljal se je k poroki, ki bi se izvršila drugi dan; Minče pa je po očetovem in ženinovem naročilu točil vino zastonj, kolikor ga je hotela gosposka soba, hlapcem in vaškim fantom pa je postavil polno vedro na dvorišče.
VII
Pozno je bilo, ko sta se vračala Pavel in Valentin domov. Za njima so iz odprtega okna Kračeve krčme hrumeli neubrani glasovi divjega zbora, ki je mučil nocoj že tretjič “Zagorske zvonove", tam iz nasprotne dobrave, kjer so odšli po stranskih stezah grobeljski fantje v sosednjo vas, pa je odmevalo njih ukanje.
Pavel in Valentin ves dan nista bila skupaj in zvečer v krčmi se tudi nista mogla zgovoriti o današnjem dogodku, tako važnem za grobeljsko družbo; vedno je bil kakov sosed vmes z vprašanji in opomnjami.
Sedaj sta bila sama.
„Kaj praviš ti? “ vpraša prvi Valentin.
..Radoveden sem,kaj ti meniš!“ se izogne Pavel.
. ,$edastoča - največja bedastoča! Le ne vem, kam se je zagledal! V tiste črne oči, v ta tanki život? Vrag ga vzemi, ako bi ne dobil ženske s temi svojstvi in poleg tega vsega drugega, česar je treba takemu možu. O denarju ne govorim
— on je, kar se tiče potrebščin, skromen mož in se bo vedno ravnal po razmerju, kakršno zmore, ampak ženske izobrazbe je treba! Kaj bo s to neumno punco, ki se je naučila pisati in čitati za silo, ki sešteje nekaj številk, kadar jih je treba napisati s kredo na vrata, ki ti zna prinesti dobro spenjeno pivo, češ da je vselej sveže, kadar se ji natakanje posreči, ki pa pozna vsaj v mislih vse tiste javne in skrivne grehe teh krčem-skih beznic, po katerih se moramo klatiti, ako hočemo govoriti drug z drugim - kaj bo s tako ženo? “
„Kdo bi trdil, da taka žena ne more osrečiti moža, kakršen je Vrbanoj? “
Pavel je dejal to nekam lahkomiselno, samo da je nasprotoval prijatelju, ki se je bil nenavadno razgrel.
„Ti tega sam ne verjameš — sicer bi —“
„No, kaj bi sicer? “ hiti Pavel.
„Sicer bi jo bil ti prej vzel nego Vrbanoj!“ konča razburjeni Valentin.
Njegov tovariš se posiljeno nasmehne - na ta argument mu ni bilo najti hitrega in odločnega odgovora. Obstaneta na mostu, ki se tu vzpenja nad potokom, šumečim v globokem jarku pod njim. Lunini žarki se odsvitajo iz belih pen, ki se goste doli med razjedenim kamenjem.
„Da sem odkritosrčen, dragi moj,“ zine zdajci Pavel, „mo-ram reči, da bi mi bila ta dekliča všeč; zakaj tudi ne? Toda
— kar tako — za ljubezen! Za ženo bi je ne maral!“
,JMo vendar!" deje notar malone zadovoljno. „In zato pritrdiš tudi ti, da je ukrenil Vrbanoj nekaj prav neumnega, nekaj, kar je odločilno zanj in za vso njegovo prihodnost' In kakor sodim, ne bo to korak k sreči njegovi!"
,Zakaj bi ne bil? “
pomisli, Vrbanoj ne bo vedno sodnik tu pri nnas in njega
Ančka tudi ne bo vedno taka lepa vitka deklica, katero poljubiti mora biti posebna slast. Golobje življenje med štirimi stenami prestane — morda že takoj! Andrej brez dvojbe še avanzira; svetovalec bo, morda pride še više; v večjih mestih bo služboval in tam mu bo treba ožje družabne dotike s kolegi, vrstniki in njih družinami: kako bodo gledali to neveščo točajko, ki do tedaj že izgubi vse, kar ima sedaj lepega in prikupnega: mladost in črne oči, šegavost in vitko rast, ki pa se ne bo znala obračati na desno ali levo in ne bo vedela odgovora, kadar bodo skrite puščice letele nanjo v družbi, ki je ne bo štela za enakopravno po izobrazbi, bodisi splošni, bodisi samo družabni."
„Napačno sodiš, dragi moj!" zine Pavel nekam živo. „Ko-liko jih poznaš tudi ti takih žena, ki kar naravost na laž postavljajo tvoje modrovanje! Mlada žena je zmožna vsake izobrazbe; taka bo, kakršno si vzgojiš!"
„Ako me ljubi! Ako me tako ljubi, kakor sanjamo mi časih o ženski ljubezni, in če ji je poleg ljubezni, ki mora biti čista, brez vsakega egoizma, vcepljena v srce k<U tistega ponosa —“
„No - kakšnega? ” se zasmeje Pavel naglas, ko Valentin nekoliko prestane, ne da bi končal stavka. „Menda si pri koncu s svojim modrovanjem? “ pristavi ironično.
»Imenuj ta ponos, kakor ga hočeš, samozavest, vzgojo nravnost
»Čakaj, pomorem ti!" deje Pavel smehoma. »Imenujem ga kal tistega pravega ženstva, ki ga iščemo tako zaman!"
»Prav praviš!" pritegne Valentin resno. Našel ni izraza pojmu, ki je pa vendar še obema, dasi sta ga imenovala, plaval nekam temno pred očmi.
Bila sta že pred notarjevim stanovanjem.
„Ne jezi se! Boš videl, kako imenitna gospa bo še ta Ančka! Škoda - sedaj je ne smemo več objemati!" deje adjunkt cinično.
,,Ti bi jo sedaj morda še rajši nego prej!" pravi Valentin nekoliko nezadovoljno. »In to menda navzlic svoji izborni teoriji o vzgoji žena po njih soprogih!"
»Spat pojdi, spat, Tinče, in tiho hodi po stopnicah — petelin bo skoro pel!“ pravi adjunkt smehoma in krene proti svojemu stanovanju.
VIII
Imeniten dan se je bližal Grobijanom.
Več mesecev je že propovedoval župnik ob raznih prilikah z lece, da bo letos prav sto let, odkar je bila ustanovljena domača fara, in da je treba kar najslovesneje praznovati ta spomin. Njega besede niso padale na kamenita tla, zakaj kmetsko in trško prebivalstvo, ki se navadno ni štelo med našo gospodo, je bilo takoj silno vneto za posebno proslavo te stoletnice.
* * •
*> i t * *
■ ///##//#//////#///####/#//##/###//#######////#//####//#//###/###/###//#/######/###/#/########/##########/####//##### - *. - ••‘00000000000*0000000000000000000000000000000000000000000.
TURISTIČNE INFORMACIJE
DOLENJSKI LIST »vugotoks
vas vabita v BARCELONO
Upamo, da v prejšnji številki našega časnika niste spregledali Yugotoursovega in našega vabila v Barcelono.
Ker je za ta izlet veliko zanimanja, vam moramo povedati, da si bomo ogledali znamenitosti Barcelone in njene okolice. Pohitite s prijavami, kajti število potnikov je omejeno glede na sedeže v letalu.
Obljubili smo vam, da vam bomo tokrat razkrili, kakšno presenečenje vas čaka, če boste eden izmed potnikov v letalu za Barcelono.
Torej, če se boste odločili, da boste z Yugotoursom in nami potovali v Barcelono, bomo z žrebanjem v letalu enemu izmed potnikov za Barcelono dodelili BREZPLAČEN IZLET v LONDON. Nagrado bo prispeval Yugotours.
Pohitite s prijavami. Barcelona vas čaka. Srečnega nagrajenca pa čaka tudi London.
Prijave in informacije: GLOBTOUR
Novo mesto, C kom. Staneta 19, tel. 25-125 INEX Novo mesto. Novi trg 4, tel. 23-773 IZLETNIK Krško, C. krških žrtev 7, tel. 71-142 KOMPAS Novo mesto. Novi trg 8, tel. 21-333 MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA. Novo mesto. Novi trg 4, tel.
^22-555
PRIJAVNICA
Ime in priimek ................................
naslov.........................................
se nepreklicno prijavljam za izlet v BARCELONO.
KRKA
emona globtour P0 ljubljana
turistična agencija-travel agency
61000 ljubljana. nolfova 1 /HI. Slovenija, jugoslavija
telefon |b61» 24-841 do 846
r.. p. 17
telegram ClObtOur
tel«« YU Globtu 31-146
GLOBTOUR VAS VABI ZA 1. Maj:
DUNAJ-BRATISLAVA-BUDIMPEŠTA, (avtobus), 4 dni,
2.690 din
HOLANDIJA - DEŽELA TULIPANOV, (avtobus), 6 dni,
5.690 din
ZLATA PRAGA, (avtobus), 4 dni, 2.390 din
LAGO Dl GARDA, (avtobus), 4 dni
SMUČANJE V KAPRUNU, (avtobus), 6 dni, 3.850 din
5—DNEVNI PAKETI OB MORJU:
POREČ, hotel Lotos, 695 din NOVI G RAD, hotel Emonia, 535 din ŠPADIČI, bungalovi, 655 din
SINDIKALNI IZLETI:
MADŽARSKA (Blatno jezero), 2 dni, 1.300 din SAN MARINO - RIMINI, 2 dni, 1.490 din SAN MARINO—RIMINI—VERONA—BOLOGNA, 3 dni, 1.980 din
BEOGRAD-BAR (letalo, vlak), 3 dni,
s prenočiščem v Budvi 2.960 din . s prenočiščem v Titogradu 2.700 din 3-DNEVNO POTOVANJE NA TJENTIŠTE, 1.620 din 2-DNEVNO POTOVANJE PLITVICE-SENJ-RIJEKA, 900 din
2-DNEVNI IZLET V SLOVENSKO PRIMORJE, 770 din OHRID (letalo), 3 dni, 2.800 din DJERDAP (latalo, gliser), 3 dni, 3.350 din 3 DNI PO SLOVENIJI (Dolina Soče do morja), 1.100 din
Informacije in prijave:
Globtour, Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 19, tel. (068) 25-125
IntereKport
I INEX
LJUBLJANA
POTOVALNA AGENCIJA TRAVEL AGENCY
3 dni,
4 dni,
1.800 din 2.350 din
SINDIKALNI IZLETI
BEOGRAD- DJERDAP, (letalo), 2dni, 2.050din BEOGRAD-BAR-LOVČEN-DUBROVNIK, 3 dni, 2.500 din
JASENOVAC-KOZARA-JAJCE, 2 dni, 840 din JASENOVAC-KOZA RA, 1 dan, 500 din DUNAJ, 2 dni, 1.250 din DUNAJ-BRATISLAVA, 2 dni, 1.10C din DUNAJ-BRATISLAVA-BUDIMPEŠTA,
DUNAJ—BRATISLAVA—BUDIMPEŠTA,
BLATNO JEZERO, 2 dni, 1.050 din BUDIMPEŠTA, 2 dni, 1.300 din SAN MARINO, 2dni, 1.100din BENETKE-BOLOGNA-SAN MARINO,
BENETKE, 1 dan, 500 din LAGO Dl GARDA, 2 dni, 1.100 din
OHRID, 2. in 3 dni, veriga letov, od 2.350 din dalje PRAGA, 3 dni, 1.800 din PRAGA, 4 dni, 2.150 din
NA VAŠO ŽELJO VAM IZDELAMO POSEBNE PROGRAME.
PRIPOROČAMO VAM KRATKE LETALSKE IZLETE V PARIZ, LONDON, GRČIJO, ŠPANIJO, TUNIZIJO, ISTANBUL, NA SICILIJO, KRETO IN CIPER. POSEBNO UGODNO ZA KOLEKTIVE!
Informacije in prijave:
INEX, Novo mesto, Novi trg 4, tel. (068) 23-773
3 dni, 1.850 din
OPEKARNA ZALOG <f> NOVO MESTO p. o.
pripravlja v sodelovanju s,.TERMIKO" Ljubljana prodajni program izolacijskih
materialov
TERMIKA
ljubljana,kamniška 25
Globtouri od besed k dejanjem
Komaj en mesec je minilo, odkar smo na uradni otvoritvi Globtourove novomeške poslovalnice slišali spodbudne besede; da se bodo potrudili poživiti dolenjski turizem.
Takih in podobnih obljub je bilo v preteklosti nešteto s strani različnih „obljubodajalcev" in le malokdo je zato verjel, da bo Globtour obljube uresničil.
Zato je toliko bolj razveseljiva vest, ki bo zaprla usta nejevernim Tomažem. Globtour je s pomočjo Turističnega društva Novo mesto izdelal program vsakodnevnih izletov po Dolenjski za stacionarne goste v zdraviliščih Šmarješke in Dolenjske Toplice ter na Otočcu. Ta program bo ostal enak skozi vso sezono. Zasnovan pa je tako, da bodo gostje lahko spoznali značilnosti celotne Dolenjske.
Kot zanimivost naj navedemo še to, da bo avtobus pobiral izletnike v vseh treh turističnih središčih, glede na smer izleta, in jih bo vračal tudi nazaj v njihov hotel.
S tem načinom približevanja dolenjske turistične ponudbe bo narejen velik korak naprej v razvoju dolenjskega turizma.
Gostje iz inozemstva pa se bodo spoznali tudi z našo družbeno stvarnostjo, kar je interes širšega družbenopolitičnega pomena.
J. SAJE
Pomembno je zaupanje
Nezadržen napredek gospodarskega razvoja Dolenjske; vse večje želje po potovanjih, organiziranih letnih oddihih, potrebe po drugih turističnih uslugah in približevanje turistične ponudbe občanom, so pred dobrim letom dni omogočili potovalni agenciji lnex iz Ljubljane, da je odprla svoje poslovne prostore tudi v Novem mestu.
V življenju eno leto ne pomeni mnogo. Motili pa bi se, če bi mislili, da lnex v tem času ni zaoral ledino.
S solidno pripravljenimi programi, zmernimi cenami in odnosom do strank si je lnex ustvaril zaupanje uporabnikov turističnih uslug.
Osnovna prvina lnexovih programov, bodisi za sindikalne izlete, potovanja ali letne oddihe, je prilagajanje željam občanov, pa naj bodo ti programi za turistične usluge v Jugoslaviji ali pa v tujini.
Široka ponudba sindikalnih izletov in drugih programov, ki jih lnex redno objavlja v našem časniku, dokazuje razsežnost njegove dejavnosti.
Za prevoz potnikov se lnex poslužuje avtobusov SAP iz Brežic, vlakov, ladij in letal lnex Adria Avio-promet iz Ljubljane.
Vse pozornosti vredni pa so tudi aranžmaji letnih oddihov v domovini vzdolž jadranske obale in v tujini v Španiji, Grčiji, Maroku in v najcenejši mediteranski turistični deželi - Tuniziji
EP DL
GRADITELJI
2elite graditi sodobno, prihraniti pri energiji?
Uporabite sodobne izolacijske materiale.
Izberite — TER VOL.
Za toplotno, zvočno in protipožarno izolacijo vam priporočamo sodoben, preizkušen material — kameno volno — TERVOL.
LASTNOSTI
Odlična toplotna izolacija nosilnih in nenosilnih sten, podov in streh.
Odlična zvočna izolacija sten in podnih konstrukcij.
Odlična toplotna in zvočna izolacija instalacijskih cevi.
TERVOL
Ne gori in zadržuje ogenjl Ne trohni!
Odporen proti vlagi I Enostavna uporaba!
NE POZABITE:
Prihranek energije — TERVOL Toplotna izolacija - TERVOL Zvočna izolacija - TERVOL
Informacije lahko dobite po telefonu (068) 22-291 in 21-403 v trgovini z gradbenim materialom OPEKARNE ZALOG NOVO MESTO p.o.,
„KOVINAR" KOČEVJE REŠKA c. 23 KOČEVJE
Izvršilni odbor delavskega sveta
RAZPISUJE
prosta dela in delovne naloge
MONTERJA OGREVALNIH NAPRAV za obrat Ribnica.
Pogoji:
a) poklicna šola —VKV monter ogrevalnih naprav,
b)4 leta delovnih izkušenj.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe sprejema splošna služba podjetja 15 dni po objavi razpisa.
VABILO
Krajevna organizacija Združenja borcev NOV Trebnje vabi vse svoje člane na redno letno skupščino, ki bo v nedeljo, 25. marca 1979, ob & uri v sejni sobi Skupščine občine Trebnje.
Odbor ZB NOV Trebnje,
v.	  /
RAZPISNA KOMISIJA ZA IMENOVANJE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZD IKON KOSTANJEVICA NA KRKI
Pri objavi pogojev (Dolenjski list z dne 1. 3. 1979) veljata naslednja pogoja: pod 1., visoka ali višja strokovna izobrazba Stanovanje po dogovoru.
AMZS LJUBLJANA TITOVA 138
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela oziroma naloge
AVTOMEHANIKA
za delo v Tehnično—turistični bazi Otočec'
Pogoji:	končana	poklicna
šola avtomehanske stroke in vozniško dovoljenje B, C, E kategorije.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi na naslov: AMZS TTB, Otočec.
»Dolenjski liste v vsako družino
TECTYL CENTER
Vozniki!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO, ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z
„VALVDUNE TECTTLOr
VAM OPRAV!
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 • ••••
4 - letna GARANCIJA • ••••
TECTYL CENTER
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ", KRŠKO -DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B
objavlja naslednja dela oz. naloge v finančni službi delovne organizacije:
1. FINANČNO—KNJIGOVODSKA STOPNJE
DELA
POGOJI:
— ekonomska srednja šola, lahko tudi nedokončana, če kandidat za delo ob rednem delu obiskuje vsaj 3. letnik ekonomske srednje šole;
— nekaj let ustreznih delovnih izkušenj pri takih ali podobnih delih.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o izidu izbire pismeno obveščeni najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
A podjetje
novo mesto
TOZD »MEHANIZACIJA", BUČNA VAS
objavlja prosta dela in naloge OBRATOVNEGA KNJIGOVODJE POGOJI:
— ekonomska srednja šola
— 3 leta delovnih izkušenj
Prosta dela in naloge se združujejo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pismene ponudbe ž dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov TOZD.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
S ------------------------------------------------------
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA -PODRUŽNICA NOVO MESTO ^
objavlja za sprejem na delo:
1) ENEGA DELAVCA ZA OPRAVLJANJE NALOG STROJNEGA KNJIŽENJA S TRIMESEČNO POSKUSNO DOBO ENEGA PRIPRAVNIKA S SREDNJO IZOBRAZBO 2) ENEGA DELAVCA ZA OPRAVLJANJE NALOG NEPOSREDNO VODENJE BIFEJA TER PRIPRAVO IN RAZDELJEVANJE HRANE, S TRIMESEČNO POSKUSNO DOBO
3) ENEGA DELAVCA ZA OPRAVLJANJE NALOG CISC EN JA POSLOVNIH PROSTOROV IN OPREME, S TRIMESEČNO POSKUSNO DOBO.
Pogoji za sprejem so:
Pod 1a: končana ESŠ ali gimnazija in eno leto ustreznih delovnih izkušenj;
Pod 1b: končana ESS ali gimnazija;
Pod 2: KV delavec gostinske stroke in šest mesecev delovnih izkušenj;
Pod 3: osemletka in 1 mesec ustreznih delovnih izkušenj.
Za vse navedene naloge se zahteva moralno-politična
neoporečnost. Prošnjo za sprejem na delo z življenjepisom
pošljite na naslov:
Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Novo mesto. Objava velja 15 dni po objavi v Dolenjskem listu. O izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključeni objavi.
Komisija za delovna razmerja pri
Trebanjskem gradbenem podjetju »TREGRAD", Trebnje
objavlja prosta dela in naloge:
1.10 KV GRADBENIH DELAVCEV
2. 5 KV TESARJEV
3. 3 KV VODOVODNIH INŠTALATERJEV
4. 1 INKASANTA ZA POBIRANJE VODARINE
5. 20 NK GRADBENIH DELAVCEV
POGOJI:
pod 1: KV zidar
pod 2: KV tesar
pod 3: KV vodovodni inštalater
pod 4: osnovna šola in 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del in nalog pod 5: NK delavec
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite na naslov: »TREGRAD" — Komisija za delovna razmerja, Trebnje, Goliev trg "t. 9.
Objava velja do zasedbe navedenih del in nalog.
KIT KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA, RIBNICA, SESKOVA 15
objavlja
Javno licitacijo
za oddajo v najem poslovnega prostora na Gori - Petricni Lokal v velikosti 54.50 m2 sestavljajo: prodajni del, pisarna, skladišče in sanitarije.
Primeren je za opravljanje prodaje trgovskega blaga. Lokal si lahko ogledate vsak dan na navedenem naslovu.
Začetna cena je 20.00 din za 1 m2.
Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Licitacija bo dne 22. 3. 1979 ob 8. uri v Ribnici, Seškova 15.
V____________________________________________________J
SAMOUPRAVNI ORGANI ZDRAVSTVENEGA CENTRA NOVO MESTO IN DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
RAZPISUJEJO OP RA VILA IN NALOGE:
1. VODJE	FINANČNO—RAČUNOVODSKE SLU2BE
2. POMOČNIKA VODJE FINANCNO-RACUNO-VODSKE SLUŽBE
3. VODJE PRAVNE SLUŽBE
4. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ANALITIKA V STROKOVNI MEDICINSKI SLUŽBI
5. PLANERJA ANALITIKA I V EAP SLUŽBI
6. PROGRAMERJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
Pod 1. in 2.: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj Pod 3.: visoka izobrazba pravne smeri s 5-letnimi delovnimi izkušnjami in opravljen pravosodni izpit Pod 4.: visoka ali višja izobrazba zdravstvene, ekonomske ali upravne smeri in 5 let delovnih izkušenj Pod 5.: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj Pod 6.: višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj
Za naloge in opravila s posebnimi pooblastili pod 1. in 3. mora biti kandidat moralno-politično neoporečen, s posluhom za uresničevanje samoupravne socialistične družbe, imeti mora organizacijske in poslovne sposobnosti za uspešno vodenje.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na: Zdravstveni center Novo mesto, DSSS, Trdinova 2, kadrovska služba.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh.
^      /
(  ^
Industrija otroške konfekcije »JUTRANJKA", n. sol. o. Sevnica
TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA „BABY" SEVNICA, "RADNA" SEVNICA, ..ORLICA" BREŽICE IN DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B SEVNICA
razpisujejo
v skladu s samoupravnim sporazumom o strokovnem usposabljanju, izobraževanju in štipendiranju ter sklepom kadrovskih komisij za šolsko leto 1979/80
ŠTIPENDIJE
1.	TOZD „BABY" SEVNICA
12 štipendij na poklicni oblačilni šoli Sevnica, I. letnik, za poklic konfekcionar
2. TOZD '.RADNA" SEVNICA
20 štipendij na poklicni oblačilni šoli Sevnica, I. letnik, za poklic konfekcionar
3. TOZD »ORLICA" BREŽICE
25 štipendij na poklicni oblačilni šoli Sevnica, I. letnik, za
Kildic konfekcionar 2 štipendiji na srednji tekstilni šoli ranj, za poklic konfekcijski tehnik
4. DSSS SEVNICA
1 štipendija na srednji ekonomski šoli, za poklic ekonomski tehnik
1 štipendija na 2-letni administrativni šoli, za poklic administrator
Pričetek štipendiranja bo 1. 9. 1979 in bo trajal do konca šolanja po statutu šole. Obveznost štipendista po končanem šolanju je, da ostane v delovni organizaciji najmanj toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo.
Prednost imajo kandidati iz območja posamezne TOZD in DSSS.
Štipendija se izplačuje do 10. v mesecu za vsak tekoči mesec.
Kandidati morajo predložiti:
— vlogo za štipendijo
— obrazec DSZ (obr. 1,65)
— potrdilo o premoženjskem stanju in povprečnem osebnem dohodku staršev zadnje 3 mesece
— izpisek iz rojstne matične knjige
— zdravniško spričevalo
— polletno šolsko spričevalo za 8. razred (spričevalo o dokončani osemletki je potrebno dostaviti do 20. 6. 1979)
Rok prijave je 15 dni po objavi.
Prijave sprejema sektor za kadrovske in splošne posle pri Industriji otroške konfekcije »JUTRANJKA" Sevnica, Rad-na 3, 68290 Sevnica.
V_________________________________________________________________
r
POZIV
k priglasitvi nedovoljenih gradenj
Občinska skupščina Novo mesto, oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve poziva vse občane, ki so lastniki objektov, zgrajenih brez lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja (črne gradnje), da priglasijo take objekte najkasneje do 6.4. 1979.
Za priglasitev so na razpolago potrebne tiskovine v sprejemni pisarni uprave Občinske skupščine Novo mesto. Ljubljanska cesta 2, soba št. 16 in na vseh krajevnih uradih.
V skladu z Odlokom o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez dovoljenja v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 29/78), bo upravni organ priglašene objekte razvrstil v predvidene skupine. S tem bo za nekatere objekte podana možnost naknadne pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja oziroma priključitve na komunalne naprave.
Pripominjamo, da je potrebno priglasiti tudi razne lesene provizorije (garaže).
Opozarjamo, da so z že navedenim odlokom predvidene kazni od 1.000 do 5.000 din za prekršek, ki ga stori, kdor brez dovoljenja zgrajenega objekta ne priglasi ali pa ne priglasi v predpisanem roku.
Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve
SAPVIATOR
SOZD SAPVIATOR DO MEDKRAJEVNI POTNIŠKI PROMET SAP LJUBLJANA TOZD»BREBUS" BREŽICE
Izvršilni odbor TOZD »BREBUS" avtobusni promet Brežice
OBJAVLJA prosta dela in naloge
- 2 VOZNIKOV AVTOBUSA s stanovanjem v Brežicah ali bližnji okolici
Pogoj: končana šola za poklicne voznike in opravljen vozniški izpit E in D kategorije
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v kadrovsko-socialni oddelek DO Medkrajevni potniški promet SAP LJUB-
LJANA, Središka ulica 4.
■ dl
Rok prijave Je 15 dni po objavi. Poskusno delo traja 60 dni. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE ORGANIZACIJE MERCATOR-PRESKRBA, TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO S P.O., KRŠKO
razpisuje za dobo 4 let dela in naloge
VODJA KOMERCIALNEGA ODDELKA
Poleg splošnih, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja šolska izobrazba
— 4 leta delovnih izkušenj v komerciali trgovskih delov, organizacij,
— moral no-politična neoporečnost
Poizkusna doba traja tri mesece.
Objavlja prosta deta in naloge:
1.	PRODAJALCA II (MOŠKI) TEHNIČNE STRO-
KE V PRODAJALNI ST. 2 ŽELEZNINA krsko* 2. TREH PRODAJALCEV ŽIVILSKE ALI MEŠANE STROKE V SAMOPOSTREŽNIH PRODAJALNAH TIPA MARKET KRSKO;
3. PRODAJALCA ZA PRODAJO KOZMETIKE V PRODAJALNI ST. 27 KOZMETIKA KRSKO;
4. PRODAJALCA II (MOŠKI) ŽIVILSKE ALI MEŠANE STROKE V PRODAJALNI ST. 36 NE KRSKO.
POGOJI: kvalificiran prodajalec v stroki, ki je navedena pri posamezni prodajalni od zaporedne številke 1. - 4. Poizkusno delo za vse prodajalce 30 delovnih dni.
5.	PRODAJALCA II (MOŠKI) ZA PRODAJO POHIŠTVA V PRODAJALNI ST. 4 SALON POHIŠTVA, KRSKO.
POGOJI: kvalificiran prodajalec ali kvalificiran mizar. Poizkusno delo 30 delovnih dni.
Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili na gornji naslov v 15 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izteku prijavnega roka.
PETROL
PETROL.
TOZD GOSTINSTVO CATE2,
PE MOTEL CATE2
objavlja prosta dela in naloge:
NATAKAR I Pogoji:
kvalificiran natakar s pasivnim znanjem dveh tujih jezikov. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj vložijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje do vključno 27. marca 1979 v upravi Motela Čatež.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje do 6. aprila 1979.
DO TRANSPORT KRŠKO KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
Objavlja prosta dela oziroma naloge:
1. KLJUČAVNIČARJA
2. Čistilke
Pogoji za sprejem:
Pod 1: končana poklicna šola za poklic ključavničarja vsaj z dveletnimi delovnimi izkušnjami. Prednost imajo kandidati, ki imajo delovne izkušnje pri vzdrževanju avtomobilov in odslužen vojaški rok.
Pod 2: zaželena je končana osnovna šola in nekaj delovnih izkušenj.
Kandidata bosta sklenila delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za dela in naloge pod 1. točko je predvideno 3—mesečno poskusno delo.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazi o izobrazbi sprejema kadrovski splošni sektor DO Transport Krško 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po zaključku objave.
KMETIJSKI SOLSKI CENTER GRM NOVO MESTO
razpisuje licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
1. Trosil ec umetnega gnoja VICON Z Samonakladalna prikolica SENATOR 22
3. Škropilnica METALNA TF 400
4. Pršilnik Mini Mayen
5. Obračalnik—zgrabljalnik STRELA
6. Kosilnica za parke
7. Sejalnica univerzal Ferguson
8. Plug, enobrazdni
9. Koruznjak
10. Pisalni stroji.
Licitacija bo v ponedeljek, 19. marca 1979, ob 10 uri Dri gospodarskih objektih pod Trško goro.
J
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA ŠOLSKEGA CENTRA ZA GOSTINSTVO
NOVO MESTO
razpisuje
prosta dela in naloge
POMOŽNEGA SKLADIŠČNEGA DELAVCA ALI
POMOŽNEGA GOSTINSKEGA DELAVCA
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o osebnih dohodkih centra.
Pismene prijave z navedbo izobrazbe in event. dosedanjih zaposlitev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Šolski center za gostinstvo, Novo mesto. Društveni trg 1.
Šolski center dsss
SEVNICA
objavlja
prosta dela oziroma naloge računovodskega delavca za opravljanje del
- materialnega knjigovodje in
" OSEBNIH DOHODKOV
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
" srednja izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj v finančno-materialni stroki;
~ nepopolna srednja izobrazba in 5 let delovnih izkušenj v finančno- material ni stroki.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Prijavo z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Šolski center SSS, Sevnica, Trg svobode 42. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem sprejemanju prijav.
marca 1979
ZG-ZTP LJUBLJANA PROMETNA SEKCIJA NOVO MESTO, KOLODVORSKA 1 68001 IvOVO MESTO
objavlja
javno licitacijo
ki bo v soboto, dne 24. 3. 1979, ob 9.00 v prostorih blagovnega skladišča železniške postaje Novo mesto. Kolodvorska 1, za prodajo rabljenega tovornega avtomobila TAM 5000, leto izdelave 1971, generalno popravljen 1977.
Izklicna cena 50.000.— din.
Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo plačajo 10 % varščino.
Ogled avtomobila je možen na dan licitacije od 7.00 do 9.00 na mestu licitacije.
ŽG—ŽTP Ljubljana n.sol.o. Ljubljana Prometna sekcija Novo mesto, TOZD o.sol.o.
Novo mesto. Kolodvorska 1
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI MERCATOR-VELEPRESKRBA
PLANINSKO DRUŠTVO BOHOR SENOVO
razpisuje prosta dela in naloge
OSKRBNIKA planinske koče na Bohorju.
(Koča je na višini 925 m. Ima 50 ležišč, planincem in gostom nudi hrano in pijačo. Dostop je možen z avtomobilom; stanovanje je v koči.)
Interesenti morajo biti vešči kuhanja. Zaželen je zakonski par.
Prijave bomo sprejemali 15 dni po objavi razpisa. O izbiri oskrbnika bodo obveščeni vsi prijavljeni kandidati v 15 dneh po izteku razpisnega roka.	,
N.SUB.O. LJUBLJANA TOZD STANDARD N.SUB.O.
NOVO MESTO
Mercator
Objavlja prosta dela in naloge
1. KV ŠOFER C KATEGORIJE ZA ENGRO -SKLADIŠČE NOVO MESTO
Pogoj za sprejem: kvalifikacija C kategorije Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pismene vloge pošljite v 15 dneh po objavi splošni službi TOZD Standard Novo mesto. Glavni trg 3.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi.
• ••••
PIONIR
NOVO MESTO
TECTYL CENTER
Vozniki!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KORO-ZIJOJ ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z
„VALV0UNE TECTYL0M”
VAM OPRAVI
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO
TECTYL CENTER
Mi
Mercator
OSNOVNE ŠOLE NOVO MESTO Delovna skupnost skupnih služb
razpisuje dela in naloge
VODJE
KNJIGOVODSTVA
Pogoj za zasedbo delovnega mesta: vsaj srednja šola ekonomske smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj v knji-govodstvenih poslih #
.Dela in naloge se razpisujejo za nedoločen čas. Prijave na razpis pošljite v 15 dneh po objavi.
INDUSTRIJA
GRADBENEGA MATERIALA
GRADNJA
ŽALEC
PROBLEME DANAŠNJEGA CASA ONESNAŽEVANJE OKOLJA ENERGETSKO KRIZO VARČEVANJE
REŠUJEJO
Schiedel—YU - OBLOZNI ELEMENTI Schiedel-YU- DIMNIKI Schiedel—YU - ZRAČNIKI Schiedel-YU - ODPRTI KAMINI MONTAŽNE TRIPREKATNE GREZNICE
NAŠ PROIZVODNI PROGRAM
SCHIEDEL—YU — DIMNIK je triplasten dimnik. Porabi do 40 odstotkov manj goriva, ne onesnažuje ozračja. Ker je okrogel, bolje vleče in je enostaven za čiščenje. Njegov šamotni vložek je odporen proti kislinam, varen pred zasajevanjem in toplotno obstojen.
SCHIEDEL DIMNIK je montažni dimnik, zato cenen pri postavitvi. SCHIEDEL—YU — ZRAČNIKI v elementu z dimnikom ali posebej skrbijo za vedno čist zrak v bivalnih prostorih.
SCHIEDEL—YU — toplotno-izolacijski obložni elementi za zaključni del dimnika nad streho s predfabriciranimi klinker oblogami.
SCHIEDEL—YU — ODPRTI KAMINI so novost na našem tržišču. Z njimi si olepšate stanovanje in omogočite prijetno in estetsko gretje.
MONTAŽNE TRIPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču. Poenostavijo in pocenijo gradnjo, ustrezajo sanitarnim predpisom in JUS normam glede števila oseb v gospodinjstvu.
PROIZVAJAMO. PRODAJAMO IN MONTIRAMO
Industrija gradbenega materiala GRADNJA Žalec, Aškerčeva 4, telefon št. (063) 710-740, 710-741, 710-719, 710-773.
Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, ♦el. (063) 722-027, 722-078, 722-089, 722-151, 722-144.
NAŠE PROIZVODE LAHKO KUPITE V VSEH PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALA.
DOLENJSKI UST
13
ZAHVALA
Ob nepozabni izgubi in prerani smrti naše ljube sestre, tete in svakinje
MICIKE
MURN
iz Trebče vasi pri Žužemberku
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so pokojnici že za časa življenja in ob njeni smrti kakorkoli pomagali, vsem, ki ste ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo župniku za poslovilni govor in opravljene cerkvene obrede. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: brat Feliks, sestre Anica, Slavka in Milka z družinami, in drugo sorodstvo.
M
V SPOMIN
Boleča je misel na 17. marec, ko bodo minila štiri leta žalosti, saj si za vedno odšel, naš ljubi sin, očka, brat
FRANCI
VERDERBER
z Mlake 18 pri Kočevju
Vsem, ki v srcih še živi njegova podoba ali postojite ob njegovem tihem domu, iskrena hvala.
Neutolažljivi: starši, hčerka Daija, sestra z družino
ZAHVALA
Ob prezgodnji in boleči izgubi drage žene, ljube mamice, stare mame in sestre
MARICE
TKALČIČ
roj. ADLEŠIC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih
Ulil	«/\	mmmili	nn	nmm	7onnn	TA/V	♦	l	T	or	11	C
bili v tolažbo in pomoč, jo spremili na njeni zadnji poti ter ji s rerani grob. Posebno zahvalo samo dolžni tov.
cvetjem zasuli
Cvitkoviču za besede, izrečene ob odprtem grobu, pevskemu zboru iz Adlešič za zapete žalostinke, župniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se delovnim organizacijam Varnost TOZD Črnomelj, Viator Črnomelj in KZ TOZD Belsad, Črnomelj, podarjene vence. Se enkrat vsem naša iskrena zahvala!
za
Žalujoči: mož Matija, sin Vilko z družino in sin Janko ter drugo sorodstvo
Jankoviči, dne 28. februarja 1979
V SPOMIN
18. marca mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dobri in skrbni očka
MARTIN
PAVLIN
Vrtača 22, Semič
Res, da čas beži, nam pa brez tebe dobro ni, očka zapustil nas si ti, zdaj ko bi te najbolj potrebovali.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, nam pa pomagate.
Žalujoča tvoja družina
BOLEČI SPOMIN
Boleč je spomin na 18. marec , ko bo minilo leto dni, odkar je v cvetu mladosti, komaj 25 let star, s svojo tragično smrtjo zarezal neizbiisno globoko rano v naša srca naš ljubi in nepozabni oče, mož
FRIC
KROŠELJ
iz Okljukove gore
Bliža se žalostno leto, odkar si nas za vedno in mnogo prezgodaj zapustil. Vse, kar smo imeli, si bil tl Ostala nam je samo žalost in bolečina ter spomin na tvojo dobroto, ljubezen in plemenitost. Prazen je naš dom brez tebe, Frici. Hvala vsem, ki se te radi spominjajo in obiskujejo tvoj prezgodnji in hladni dom.
V času od 1. do 7. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Zvonka Pekolj'iz Srednjega Globo-dola - Aleksandro, Marjana Kos iz Mihalovca - Klavdijo, Marija Kuzma iz Črnomlja - Petro, Djurdja Zupančič iz Žužemberka - Andrejo, Ana Retelj z Dolnjih Kamene -Alenko, Slavka Stupar z Vinkovega vrha - Jožeta, Tončka Les iz Brestanice - Roberta, Ivanka Gričar z Dolnjih Ponikev - Gašperja, Marija Lavrič iz Straže - Barbaro, Rezka Grgič z Donjega Oštrega vrha -Snježano, Slavka Jerman iz Gornje Stare vasi - Petra, Anica Vukšinič iz Grabrovca - Jožeta, Dragica Turšič iz Zupeče vasi - Stanislavo, Slavka Prušek iz Drašče vasi - Silvo,
Jožica Grubar iz Regerče vasi -Klaro, Ivanka Težak iz Boginje vasi - Gorazda, Marija Jarc iz Hrastja -Sabino, Marija Gotlib z Gornjih Ponikev - Primoža, Marinka Juršič iz Šentjerneja - Marka, Silva Uršič s Senovega - Mitja, Anica Milkovič iz Metlike - Danijelo, Jožica Adam iz Jerneje va_i - Alenko, Cvetka Rus iz Meniške vasi - Romano, Zofka Lamut iz Dobličke gore - Aleša, Katarina Vrhovšek iz Mokronoga -dečka, Marija Pekolj iz Dobrniča -Marto, Pavla Bašelj z Gornjega Kamenja - Mateja, Silva Žagar iz Zapudja - Andreja, Marija Božič iz Krškega - Viktorja, Ankica Mavretič iz Božakovega - Marijo, Ljudmila Piškur iz Trebnjega - deklico, Marija Klobučar iz Črnomlja -deklico, Marica Ržen iz Velikih Poljan - dečka, Helena Škufca iz Velike Bučne vasi - deklico. Čestitamo! o
Žalujoči: žena Cvetka, sinova Frici in Janko, mama Mici in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož oče, stari oče, brat in stric
FRANC
KULOVEC
z Uršnih sel 120
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se ZZB NOV Uršna sela, podjetjem Novoles-TOZD Zaga in TDP, ZTP-SVP Novo mesto, Novoteks in Kovinar. Hvala govornikoma in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, sinovi France, Viktor in Janez ter hčerki Anica in Milka z družinami in drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno ustil mož, oče in stari oče
zapust
FERDINAND
LUKEK
iz Šentruperta 61
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, posebno Urbičcvim, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Najlepša hvala ZB in vojnim invalidom iz Šentruperta ter Trimu Trebnje za podarjene vence in izrečeno sožalje. Zahvalo smo dolžni tudi internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, pevcem in župniku za obred ter Maksu Kurentu za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Lado, Stane in Jože z družino ter sin Niko, hčerke Ani, Cveta, Majda, Nada z družinami ter Slavica z možem in Mimica ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
Boleč je spomin na 12. marec pred dvema letoma, ko nas je mnogo prezgodaj v cvetoči mladosti, star komaj 10 let, zapustil naš sinko, bratec, vnuček in nečak
JOŽEK
PLANINC
s Partizanskega trga 7, v Metliki
k
ZAHVALA
Ko nam je kruta usoda tako nepričakovano iztrgala našega ljubljenega moža, Očka, brata, svaka in strica
ŽANIJA
Češka
s Trške gore pri Krškem,
se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki so nam bili v teh najtežjih trenutkih v pomoč, nam izrazili sožalje in
darovali cvetje ter s tem izkazali svoje spoštovanje do pokojnika. Prisrčna hvala tudi članom kolektiva Celuloze za vence in ganljiv
govor, godbi, članom SOP za vence, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki so se z udeležbo na njegovi zadnji poti poslovili od njega.
Žalujoči: žena, sinova, sestra z možem in brata z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše žene, mame, stare mame in sestre
MARIJE
KASTELIC
iz Gor. Podboršta pri Mimi peči
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v njenih zadnjih trenutkih stali ob strani in za podarjeno cvetje. Posebna zahvala vaščanom za pomoč in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
moža, očeta, starega očeta in brata
FRANCA
KOLENCA
iz Novega mesta
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, darovali cvetje, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala družbenopolitičnim organizacijam in ZB Novo mesto, ZB Mokronog, Društvu upokojencev, kolektivom — sodelavcem Novoteksa, splošne bolnice Novo mesto, Elektra Ljubljana okolica. Hvala medicinskemu osebju nevrokirurškega oddelka splošne bolnice Novo
mesto, ki so se toliko trudili, da bi rešili njegovo življenje. Hvala za poslovilne besede, novomeški godbi in šmihelskim
govornikom za poslovilne l. pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Tončka, hčerka Tatjana, sin Jože družino in drugo sorodstvo.
Ni te več med nami, dragi naš sinko in bratec. Naš dom je tih m žalosten, odkar ni več slišati tvojega veselega in razposajenega smeha, pa vendar živimo v upanju, da te bomo zopet videli. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki se ga radi spominjate, mu prinašate cvetje ter prižigate svečke na njegovem mnogo preranem grobu. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom m znancem, ki v naši odsotnosti skrbijo za njegov grob.
Starši in sestrica.
1 lBRtžlŠK-E,.:
"V M
PORODNIŠNICt
V času od 3. do 10. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Milena Žitnik s Starega grada - Mitjo-deč-ka, Maja Boršič iz Samobora -Marka, Luca Belak iz Gradne -Franja, Anica Dimc z Blance -Tomaža, Terezija Tomše s Sel -
Aleša, Antonija Ban iz Kostanjka -Borisa, Josipa Šmaguc iz Dubravice - Mihaela, Dragica Paukovič iz Kostanjevca - dečka, Irena Pirc iz Sevnice - Ivo, Ana Drugovič iz Mosteca - Natašo, Božena Devčič Brežic - Damirja in Davorja,
amrna
Sonja Krulc iz Krškega - dečka, Štefanija Lončar z Mrzle Planine -dečka, štefica Mažnarič iz Ključa -Snježano, Bariča Petrovič z Loga -Aleksandro in Stanka Deržič iz Bu-koška - Rudija. ČESTITAMO!
POTA
m srn/
»Tiskarna” bankovcev v IGM »Sava”
Kako se je šala dveh uslužbenk sprevrgla v grenko resnico — Spominska knjiga gostilne Les — Po krohotanju pripor za Jožeta Bršca iz Brežic — Razsoden natakar
Pri IGM „Sava” v Krškem imajo sodobno kopimico. Ob koncu sušnega januaija je dvema uslužbenkama šinilo v glavo, da bi na enem od kopimikov ..natisnili" bankovec za 1.000 dinaijev. Tako prekopiran bankovec je bil na prvi pogled kar dober. Uslužbenki sta naredili več kopij in jih za zabavo razdelili sodelavcem in sodelavkam.
/arocaja
MLADOLETNIKOVO DELO? -V sredo, 7. marca, je bilo vlomljeno v hišo Cveta Tramteta na Pristavici pri Šmarjeških Toplicah. Doma ni bilo nikogar, nepridiprav je razbil okensko steklo in zlezel noter. Odpiral je omare in predale, vzel pa zavojček cigaret, plašilno pištolo in za ISO din drobiža. Zdi se, daje bil na delu mladoletnik.
UČINKOVITA SOSEDA - Dan poprej je bil tat na delu tudi v hiši Franca Jesiha v Dol. Orlah pri Studencu. Dolgoprstnež se je pritihotapil v hišo skozi priprto okno, odšel pa je brez plena, ker ga je pregnala energična soseda. Sumijo, da si je tujo lastnino poželel mladoletnik.
OB TORBICO - Krčanka Tatjana Spanovič je bila v torek, 6. marca, gostja disko kluba v Čateških Toplicah. Tat ji je zmaknil torbico z dokumenti, hranilno knjižico in 200 din gotovine.
POMLAD SE BLIŽA - Pred dnevi je nekdo odpeljal Avgustu Pavšiču v Vel. Malencah izpred garaže motorno kolo znamke „Tomos”. Spomladansko prevozno sredstvo je zelene barve in vredno 7.000 din.
TUDI ZELENA BARVA - Ob kolo z motorjem zelene barve je bil minuli petek tudi Alojz Jaketič s Trške gore, ki je vozilce pustil pred gostilno Kos v Ločni.
2. februarja je bila skupina prijateljic in prijateljev - med njimi so nekateri zaposleni pri IGM „Sava” - na zabavi v gostilni Les na Čatežu. Jedli so in pili. Ko je bila družba že nekoliko v rožicah, se je začela vpisovati v spominsko knjigo Lesove gostilne. Med podpisovanjem je najbolj razigrani gost v knjigo za šalo vtaknil enega od prekopiranih bankovcev.
Bankovec je našel gostilničar
Konja sta se splašila
Ludvik Luzar med zaviranjem padel pod voz, obleka se je zataknila za vijak
V nedeljo dopoldne je Ludvik Luzar iz Gor. Dol pri Škocjanu vozil vprego po krajevni cesti od Telč proti Dolam. Med vožnjo po klancu navzdol je zaviral z nožno zavoro. Pri tem mu je spodrsnilo, padel je pod voz, obleka se je zataknila v vijak zavore.
Konja sta se splašila in Luzarja vlekla pod vozom dobrih 100 metrov daleč, nato pa zapeljala na rob ceste, kjer se je voz nagnil. Luzar je obležal na robu ceste, konja pa sta voz peljala še nekaj metrov naprej, dokler se ni v ovinku prekucnil in dokončno ustavil.
Hudo ranjenega Ludvika Luzarja so odpeljali v novomeško bolnišnico.
in ga z gosti, ki so stali ob točilni mizi, ogledoval. „Posre-čeni” potegavščini so se vsi smejali. Med gosti pa je bil tudi 26-letni Jože Bršec iz Brežic, ki je bankovec spravil v žep, rekoč, da bo morebiti prišel prav v kakšni temni gostilni. Ob teh besedah so se spet vsi zabavali in smejali.
Jože Bršec se je 13. februarja zvečer odpravil na popivanje po brežiških in krških gostiščih. Okoli 1. ure je prišel v motel na Čatežu in prisedel k znancem. Naročil je vino in radensko, zapitek pa plačal z bankovcem, ki si ga je prisvojil v Lesovi gostilni.
Natakarju se je bankovec zdel čudne barve in je Bršca vprašal, če ni bil morda v pralnem stroju. Ob štetju izkupič-
V„HOTEL” NA JEREBOVI 1
V nedeljo zvečer so šentjernejski miličniki pridržali na hladnem Martina Butkoviča iz Pišec, ki je hudo pijan prišel v gostišče Tomšič v Dobruški vasi Ker mu niso hoteli postreči, je razgrajal in grozil s pretepom. Prenočil je na Jerebovi 1 v Novem mestu.
POBEGNIL PO NESREČI
V soboto dopoldne je Franc Seljak iz Vranja vozil osebni avto od Sevnice proti Šmarju. Pred križiščem Prešernove in Kvedrove ulice je začel prehitevati Vladislava Vidmarja iz Čanja, ki se je peljal na motornem kolesu. Med prehitevanjem je Seljak motorista oplazil in ga zbil na tla. Seljak je po nesreči odpeljal naprej, izsledili so ga kasneje. Miličniki so ugotovili, da nima vozniškega dovoljenja. Vidmar je bil laže ranjen.
Pred dnevi se je pri nekem dolenjskem obrtniku, ki se ukvarja z majhnimi, vendar ne ravno poceni stvarmi, oglasila mlada dama in mu z žalostnimi očmi ponudila v odkup košček dragocene družinske zapuščine. Moža spretnih rok stvarčica ni ganila, še manj pa otipljivo ponudeni telesni čari postavne lepotičke. In po pravilu, da se ženski zares zameriš samo, ko ji kakorkoli ali kdajkoli rečeš „ne”, je dama sama s seboj podpisala samoupravni sporazum o grozovitem maščevanju.
™ Njeni očarljivo bistri očesci sta 0 čez nekaj dni na dokaj prometni a avtobusni postaji opazili nekega ' Roma, ki se je v potu svojega 9 obraza ukvarjal z dopolnilno obrt-9 jo. Možak je v gneči posegel v žep T na pot namenjenega soobčana in 9 denarnica se je oprijela prstov. 9 Avtobus in občan sta odpotovala
• brez denarnice, Rom pa se je zložno odpravil v stransko ulico, 9 kjer ga je željno pričakoval „vodja a izmene”.
Stranska ulica vodi malo na-9 vkreber, dama je v teh modernih 9 čeveljcih komaj sledila vsakega te-rena vajenim korakom. Je pa bila 9 ženska radovednost še vedno do-9 volj hitra, da je oba možaka dohi-
• tela pod vrhom griča, pod cerkvijo, ki kraljuje mestu. Mirno sta si 9 po svojem samoupravnem spora-A zumu delila vsebino denarnice ob-čana, ki je morebiti ravno tisti hip W rdel in zelenel pred strogim avto-9 busnim sprevodnikom.
• 2enskica je takoj odprla ogenj iz vseh topov in denarno idilo 9 uživajočo romsko dvojico zasula z a vprašanji o izvoru premoženja. ^ Fanta sta takoj dvignila ščit in 9 odgovorila z zgodbo, kako stra-9 hotno izžemajo „civili”njih, pošte-ne cigane, ki se za kos kruha in 9 tobak ponujajo sekati drva. Ople-9 tala sta z do krvi ožuljenimi dlan-
• mi, vendar se ženska ni dala ganiti. Pomagalo ni niti to, da sta se 9 možaka skesala in priznala, da A denarja, ki si ga ravno delita, nista zaslužila s sekanjem drv, ampak s 9 spravilom premoga. Bolj suženj-9 skega dela ni na tem svetu. Še zdaj m da se ju drži premogov prah, kar je
vsakomur očitno, saj sta vsa sajasta.
Ženske pa so trmaste. Dama, ki ji ni uspelo spraviti v promet same sebe in delčka družinske zapuščine, je nastopila kratko in jasno. Zakaj roka v tujem žepu? Zakaj delitev tujega denarja? Imam vaju, falota! Če ne, gremo takoj na policijo!
Drvarjema in rudarjema obenem so začele'po sajastih licih teči debele solze, kvišku sta zvila utrujena para ročic in gospe zatrdila, da storita zanjo vse, kar si poželi.
POPOPRANE RESNICE
Ne reci ženski dvakrat „ne”
In zaželela sije umor po naročilu. Takole nekako je velela dama z neprodanim koščkom dragocene družinske zapuščine: „Ujela sem vaju pri tatvini. Jaz pa ima strašnega sovražnika, ki mu želim smrt. Priskrbela vama bom orožje, vidva pa ga ubijta. Če ne, vaju bom prijavila policiji!”
Fanta sta seveda prisegla na vse doslej znane oblike morilstva in sploh spravljanja na oni svet, ko pa se je njima neprijetna ženščina odstranila, sta jadrno odhitela na
najbližjo postajo milice in tam zasopla izjavila, da jima je neka ženska naročila nič manj kot umor. Onadva pa kot poštena občana morebiti pričakujeta, da jima bodo morda to nekoč šteli dobro pri odpisu ,.zaostalih davščin”.
Z nekaterimi narodi je križ. Belcem se zdijo kot jajce jajcu : podobni vsi Kitajci,. naša dva Roma pa sta menila, da so vse, kolikor toliko za umor navdahnjene „civilne” ženske, plavolase. Policijska preiskava je bila zaradi tega precej obširna, saj prodajajo vodikov prekis v vsaki drogeriji. Če bi šli kriminalisti čisto po sledi izjav in opisa obeh nesojenih morilcev, bi morali med drugim pretipati obisti celo ženski, ki bo kmalu stara mama, plavolasa pa je, resnici na ljubo, že od petnajstega leta naprej. Po videzu sodeč torej že 60 let.
Ta trdna sled je torej vodila v prazno. Možje postave pa se seveda ne zanašajo samo na izjave nesojenih rudarjev in klenih drvarjev, nekako so zvedeli, da se je v pošteno žeparsko obrt po nepotrebnem vmešala gospodična, ki ji je nekdo dvakrat rekel „ne”.
Ko so trojko soočili, je bil najprej en sam velik molk. Nato pa sta fanta, ki sta si roke ožulila s tujo denarnico, veselo planila pravici v objem in rekla, da je gospodična ravno ista, prava itd. Tako rekoč grozna, ker si je upala naročiti umor ,,civila”. Oni, da se streljajo samo med seboj. In to samo takrat, ko je vmes kakšna večja stvar. Konj ali kaj podobnega. Zaradi ženske ali človeka da je škoda municije.	;
Dama jima je zabrusila, da ju je zalotila pri žeparstvu. Spet sta otepala z žuljavimi rokami. Drva, premog, lačni otroci, ki imajo cele dneve pljučnico. No, na koncu sta se vendarle strinjala s „civilno” resnico, da je žeparstvo še vedno boljše kot opravek z nagovarjanjem k umoru.
Kot da bi vedela za kitajski pregovor, ki pravi: „Kadar ti ženska govori, se smej in je ne poslušaj.”
MARJAN BAUER
ka, ko si je natakar denar bolj natančno ogledal, pa je ugotovil, da gre prav gotovo za ponaredbo. In tako so tisočak iz kopirnice IGM „Sava” Krško dobili brežiški miličniki, preiskovalni sodnik pa je za Jožeta Bršca odredil pripor.
Strokovnjaki so v trenutku ugotovili, kako je bil denar ponarejen, novomeški kriminalisti pa so začeli iskati „tiskarno”. In tako so prišli do „Save” in obeh uslužbenk. Šala se je sprevrgla v grenko resnico.
Člen 168 Kazenskega zakona SFRJ namreč pravi med drugim: „Kdor napravi kriv denar z namenom, da bi ga spravil v obtok kot pravega, ali kdor predrugači pravi denar z namenom, da bi ga spravil v obtok, ali kdor tik ponarejen denar spravi v obtok, se kaznuje z zaporom najmanj enega leta.”
je italijanski alfa
zjutraj je ti prehiteval tovornjak,
AVTOBUS ORAL - 8. marca romeo pred Trebnjem na polni črti pridrvel v škarje in se zaletel v zadnje levo kolo avtobusa Croatiatransa, ki je vozil na progi Zagreb-Koper. Voznik avtobusa Ruda Krušovar se je skušal trčenju izogniti in je zapeljal na bankino. Nalet italijanskega avtomobila in spolzko zemljišče sta povzročila, daje avtobus preskočil okoli en meter globok jarek, zaoral po travniku in se ustavil nekaj metrov pred nasipom nadvoza. Potnike je obvarovala hujšega prisebnost voznika Rude Krušovaija. (Foto: J. Saje)
Fiat 125 v betonski zid
Pri priči mrtva I. Hočevar in D. Frank — Kosi prtljage, obutve, pločevine razsejani v stometrskem krogu
V sredo, 7. marca ob 12.50, se je zgodila na cesti Ljubljana-Zagreb v Spodnji Dragi prometna nesreča, v kateri sta umila 18-letni Igor Hočevar iz Ljubljane in 21-letni Darko Frank z Malega Vrha pri Grosupljem. Hudo ranjena sta bila 18-letni Jože Jakšič in 27-letni Franc Križman, oba iz Ljubljane.
Prizorišče nesreče je nudilo pa silovito treščil v betonsko ograjo
grozljivo podobo. Avto fiat 125, ki ne velja ravno za krhkega, se je spremenil v brezoblično gmoto pločevine. Avtomobilski deli, prtljaga, obutev in sedeži so ležali raztreseni na razdalji najmanj 100 metrov.
Kdo je vozil, avto, ni bilo mogoče takoj ugotoviti, saj je eno truplo obležalo na cesti, drugo pa pod betonskim zidom nadvoza, kjer je prišlo do trčenja. Tragedija se je zgodila med vožnjo od Ljubljane proti Ivančni gorici. V Spodnji Dragi je fiat 125 v blagem levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal z desnimi kolesi na travnato bankino, vozil po njej okoli 50 metrov, nato
nadvoza. Avto je dobesedno razkosalo, razbitine, ki so se še držale skupaj, so letele še okoli 20 metrov po zraku in obstale na travnem pobočju nad staro cesto.
Po izjavi enega od hudo ranjenih sopotnikov naj bi vozil avto Igor Hočevar. Miličniki so kraj nesreče takoj zavarovali, promet je bil začasno preusmerjen na staro cesto.
ŽIVAHNA KANDIJA - K sodniku za prekrške bo moral tudi 19-let-ni Smail Alilovič iz Novega mesta, ki je v hotelu Kandija razgrajal in žalil goste ter strežno osebje.
Jr
PO DOLENJSKI DE2ELI
• V nedeljo se je rokometne tekme v novomeški športni dvorani udeležil tudi tat. Rokometašu F. S., ki je obleko in uro odložil v garderobi, je „izhlape-la” ura, med brati vredna 3.000 din. Večina uprav športnih dvoran po domovini in tujini goji ustaljen običaj, da v njihovih garderobah ne kradejo. V novomeški pa imajo očitno, in ne prvič, v reji drugačno prakso.
• Pred dnevi je bilo vlomljeno v Petrolovo bencinsko črpalko v Trnju pri Brežicah. Vlomilec je razbil steklo in skozi odprtino zlezel v prodajalno. Prilasti si je nekaj drobiža. Zgodba nikoli ne bi zašla v časopis, če ne bi nepridiprav enemu od prodajalcev zmaknil etuija s 30 značkami. Na ta način pa je vest vredna objave, škoda je namreč ..neprecenljiva”.
• Med petkom in ponedelj-
kom je nekdo vlomil v sevniš^i osnovni hram učenosti. Zanimivo je, da ni v vsej šoli našel niti enega samcatega predmeta, ki bi se mu ga bilo zdelo vredno odnesti. Morebiti pa je samo obujal spomine na učene dni.
NEKOČ AVTO - Razbitine fiata 125, ki so po trčenju v ograjo nadvoza v Spodnji Dragi obstale na pobočju nad staro cesto (Foto: PM Ljubljana)
MAVEC ZARADI JEKLENE VRVI
V petek med popoldansko izmeno se je v rudniku Senovo poškodoval pri delu 22-1 etn* Branko Beline iz Stranj. Fant je pripel jekleno vrv na prazi*e vagon čke, ni pa se dovolj umak' nil, ko so vagončke potegnil*-Vrv se je napela in udaril2 Belinca v levo nogo nad gl®^' njem. Mavec so Belincu nadeliv brežiški bolnišnici.
NAPADEL NATAKARICO V nedeljo popoldne so krški miličniki pridržali do iz-treznitve Slobodana Veljoviča iz Krškega. Popival je v Jesenškovi gostilni in ko mu niso več hoteli postreči s tekočino, je žalil natakarico ter jo celo fizično napadel. ,, ,
V bran nežnega
spola sta stopila dva gosta, napadel je tudi njiju. Ukrotili so ga šele miličniki. O srečanju s sodnikom za prekrške je Veljovič morebiti razmišljal na hladnem.
KLOFUTA NA CESTI
Dan pred dnevom žensk so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 20-letnega Marijana Smiljaniča iz Novega me-Stžl
Fant je popival po novomeških lokalih in se že v rožicah zatekel v gostišče „Na trgu”. Tam je silil v neko dekle, ki je zbežala. Smiljanič jo je na Cesti komandanta Staneta dohitel in ji prisolil klofuto. Vročekrvneža bo miril sodnik za prekrške.
ssrj*py
NEOSVETLJENA VPREGA ^ V ponedeljek, 5. marca, zjutraj je Marjan Kovačič iz Leskovca vozil osebni avto od Rateža proti Novemu mestu. V Malem Slatniku je v ovinku dohitel in prehitel nek avto. Ko je zapeljal spet v desno, je nenadoma opazil pred seboj neosvetljen vprežni voz. Ker je nasproti prihajal avtobus, je Kovačič zapeljal čez cesto v jarek ter trčil v telefonski drog. Sopotnico Marijo Vovko iz Leskovca so odpeljali v novomeško -bolnišnico. Škode je za 20.000 din.
V KOLESARJA - V sredo, 7. marca, je Milan Šikovec iz Brežic
KDO JE UKRADEL DESKE?
Anton Trdan iz Dolenje vasi 59 v občini Ribnica je opazil, da mu je med 16. in 20. februarjem izginilo 3,50 kub. metra ► desk, ki je imel zložene na samem pri križišču magistralne ceste in ceste za Rakitnico oz. Dolenjo vas. Če bi kdo kaj vedel o tatovih, naj to sporoči postaji milice Ribnica. Storilci so se namreč zadrževali na tem kraju kar precej časa, saj so morali do vozila nositi deske kar 23 m daleč.
vozil osebni avto po lokalni cesti o& Bizeljskega proti Pišecam. V Brez®' vici je zapeljal v levo, ko je naspi®*! na kolesu z motorjem pripel)3. Anton Demikovec iz Vitne vasi Prl Bizeljskem. Avto je zadel v kol®> kolesarje padel ter se laže ranil.
ZENICA PO SREDI CESTE -Metličan Jože Ovniček je v nedelj dopoldne vozil osebni avto od Met* ke proti Novemu mestu. Pri Trno cu, ko je zapeljal, v nepregled ovinek, je opazil, da mu prihaJ^ nasproti po sredini ceste 74-let Mara Popovič iz Pilatovcev. Ovni® je hitro zavil v desno, na to stran rj je stopila tudi Popovičeva. Da preprečil nesrečo, je nato avtom® list zelo ostro zavil v levo, žal P3^ je na to stran umaknila tudi Žen* Avto jo je zbil na tla. Huje ran)ev0. Popovičevo so odpeljali v no meško bolnišnico.
NEPRIMERNA HITROST - 'L nedeljo popoldne je Jožef Judni Kota pri Semiču peljal z 0>e^n ^ avtomobilom od Crmošnjic P®" , Črnomlju. Ko je po klancu navz pripeljal v Kot, je avto zaradi neP ^ meme hitrosti zaneslo čez desni to ceste v skale. Judnič je bil 13 ranjen, odpeljali so ga v novom® bolnišnico. Škode je za 12.000 di
ČETRTK0V INTERVJU
n
j| Vinko Bambič, predsednik občinske borčevske £ j organizacije: največ težav na področju zdravstva *
Nobenih posebnosti, pač pa...
* —  -----------------------------
jj V novomeški občini živi
* nekaj čez 3130 borcev, kate-£ rih poprečna starost je 65
* let. Zato je razumljivo, da
* vse češče potrebujejo zdrav-J niško pomoč in da je zato 4 zanje zdravstvo ena najbolj
* pomembnih in občutljivih
* točk vsakdanjega življenja. J Kakšen je v splošnem polo-
* žaj borcev od stanovanjskih J do socialnih in zdravstvenih g razmer, je opisal Vinko £ Bambič, predsednik občin-J ske organizacije ZZB NOV v 0 Novem mestu:
Vinko Bambič:	.Pozorni
moramo biti tudi na pojav osamljenosti med ostarelimi in bolehnimi borci.“
„Delo naše organizacije na občinski ravni poteka preko komisij, ki so bile lani vse delavne, medtem pa na. terenu borci še danes kljub bolehnosti in ne več mladim letom živo sodelujejo v družbenopolitičnem življenju. Urejeno je enotno prejemanje družbenih pomoči za borce v vsej Sloveniji, pohvalimo pa se tudi lahko, da razmeroma dobro in hitro rfešujemo stanovanjsko problematiko borcev.“
- Kako se kaže aktivnost borcev v okolju, kjer živijo in delajo?
„Od skupnega števila jih dela v SLO 675 članov, 506 v krajevnih skupnostih, 169 članov pa je aktivnih v organizacijah združenega dela. V raznih občinskih organih in komisijah je vključenih še 15 članov ZZB. Predvsem sloni na borcih organizacija SLO in družbene samozaščite. Tako imamo na območju občine kar 25 borcev predsednikov odborov za ljudsko obrambo v krajevnih skupnostih, 18 je načelnikov
Narodne zaščite itd. Ocenjujemo, daje 40 odst. članstva še zelo aktivnega in tudi dokaj obremenjenega s funkcijami, medtem ko ostalih 60 odst. članov predstavljajo v glavnem ženske in bolehni ter ostareli borci, od katerih ne moremo pričakovati drugega kot podporo pri političnih akcijah.14
- Omenili ste, da dobro rešujete stanovanjsko problematiko borcev; mar to pomeni, da kritičnih primerov sploh nimate več?
„Res je, da v zelo slabih stanovanjih borci ne živijo več, pač pa je precej interesentov za preselitev v večja stanovanja, v pritličja in pa za dodelitev posojil, s katerimi si na podeželju modernizirajo hiše, urejajo kopalnice itd. Lani sta dve borčevski družini dobili družbeno stanovanje, 103 članom pa je bil odobren stanovanjski kredit. Računamo, da bodo v letu 1979 zadovoljeni vsi prosilci kreditov. Moram reči, da ima stanovanjska skupnost lep posluh za naše težave."
— Kakšna je problematika zdravstva?
„Na tem področju je bil v zadnjih letih dosežen velik napredek, saj smo dobili dispanzer za borce. Je pa preobremenjen z delom in nekateri tudi napačno pojmujejo njegovo vlogo. Ustanovljen je' bil z namenom, da bi v njem borce sistematično zdravstveno pregledovali in urejali njih klimatsko zdravljenje, zdaj pa se dogaja, da prevzema za borce celotno zdravstveno službo. V nekaterih ambulantah zdravniki oz. sestre borcev odklanjajo in jih usmeijajo v borčevski dispanzer. Borci pogrešajo tudi svojo zobozdravstveno ambulanto in pa boljšo organizacijo dela pri sprejemu pacientov v specialističnih ambulantah. Menimo, da bi lahko tudi pri specialistih odredili uro na dan ali dan v tednu za borce, pa bi bilo za vse manj čakanja.“
R. BACER
*
*
s
*«
S
S
N
s
*
«1
«1
s
N
*
N
*
*
s
1
PRI KANALIZACIJI KASNIMO
V preteklem letuje bil plan vodovodnih investicij na območju novomeške občine celo za 20 odst. presežen, medtem ko gradnja kanalizacijskih naprav ni potekala tako hitro, kot je bilo predvideno. Zaostajanje za 40 odst. pri planu gre v glavnem na račun nerešenih lokacijskih postopkov.
MEŠČANI SE POŽVIŽGAJO. . .
Medtem ko v večini krajevnih organizacij SZDL na podeželju ugotavljajo kar dobro udeležbo na nedavnih zborih krajanov, kjer so obravnavali delovni program in volili nova vodstva, pa so v mestu na več krajih taki zbori le formalnost. Nezainteresiranost ljudi je očitna posebno v blokovskih naseljih, kje* so posamezniki od družbe dobili stanovanja, ni se jim potrebno zanimati ne za ceste ne za kanalizacijo in druge življenjsko važne zadeve, da o političnih akcijah ne govorimo. Prav zato ljudje iz blokov tudi ne hodijo na sestanke. Soseska Mestne njive ima na primer 1500 prebivalcev, enega od dveh zborov krajanov pa se je udeležilo 26 ljudi. Podobno je tudi na Ragovski, na Drski in drugod . . .
4
PRAZNIK LABODOVIH DELAVK - Naj večji dolenjski ženski kolektiv tovarne Labodje 10. marca slavil v Domu JLA svoj praznik, kjer so delavkam podelili jubilejne nagrade. V dveumem programu so se delavkam predstavili New swing kvartet, humorista Nela Eržišnik in Tone Fornezzi—Tof ter pioniija pokroviteljske šole iz Stopič. Posebnega priznanja je bila deležna Angelca Primc iz Gotne vasi (na sliki), ki je tovarni zvesta že trideset let. (Foto: J. Pavlin)
Živinoreja ima malo pristašev
Kmetje iz orehovškega in šentjernejskega območja ne želijo preko zadruge razvijati le živinorejo, ampak tudi vinogradništvo, povrtninarstvo in sadjarstvo
Krajevni konferenci SZDL iz Šentjerneja in Orehovice sta 6. marca zvečer sklicali problemsko konferenco o položaju kmetijstva. V navzočnosti predstavnikov občinskega družbenopolitičnega življenja in novomeške zadruge so skušali najti ustrezne rešitve.
Verjetno je bil strah pred negoto-	dov, ki pa ni organizirana. Na konfe-
vostjo pobudnik tega sestanka, ker	rencj je bil dodobra osvetljen zdajš-
se je razvedelo, da v zadrugi razpravljajo o ukinitvi obrata v Orehovici, ki z živinorejsko proizvodnjo ni donosen. Domačini, ki so bili še pred vojno znani živinorejci daleč naokrog, se dandanes s to vejo kmetijstva tudi vse manj bavyo.
Kmetovalci na šentjernejskem področju se na veliko opremljajo z mehanizacijo, vendar ni izkoriščena, zato tudi proizvodnja pri posamezniku ne more prinašati zaslužka. Za obdelovanje 3-hektarske kmetije, kolikor je poprečna, se drag traktor gotovo ne izplača. Imajo pa že blizu 500 traktorjev. V Stari vasi na primer ima vsaka hiša trajetor, vendar ni nobenega čistega kmeta, ampak so vsi v službah.
Navezanost na zemljo in kmetovanje pa je med ljudmi kljub službi še tolikšna, da bi se radi lotili donosnega posla, posebno ker vidijo, da so bližnji potrošniški centri Novo mesto, Šentjernej in Straža slabo oskrbovani z zelenjavo, če je ne uvažamo od drugod.
„Pri srcu te zaboli, ko vidiš v orehovški trgovini Emona kislo zelje, vse naokrog pa ga po njivah ostaja ...“ so povedali domačini Zanimanja za gojenje po vrtnin bi bilo med ljudmi veliko, če bi zadruga organizirala odkup. Prav tako se ljudje zanimajo za obnovo vinogra-
di položaj novomeške zadruge s tozdom v Šentjerneju. Vrsta že znanih starih težav in še novih zaradi
PROJEKTI NA RAZPOLAGO
Več let občani kritizirajo čakanje avtobusov na prostem, posebno v mrazu in dežju, kar je še zlasti neprijetno za otroke, ki čakajo šolske avtobuse. Posamezne vasi in krajevne skupnosti so se glede tega pritoževale, niso pa ubrali prave poti, da bi do pokritega čakališča prišli. Že pred dvema letoma sta bila pri občinskem komunalnem skladu na voljo dva projekta, za večjo in manjšo čakalno uto, pa je nikjer niso postavili, čeravno so bile pismeno obveščene vse krajevne skupnosti. Težave se začno takrat, ko je potrebno dobiti pismeno dovoljenje za postavitev takega objekta ob cesti. Predpisi o varnosti prometa so zelo strogi in zahtevajo gradnjo postajališča zunaj glavne ceste. Ta strošek pa je za posamezne vasi prehud, zato bi se kazalo dogovarjati s komunalno skupnostjo in prevoznimi podjetji.
Za vse otroke enoizmenski pouk
V novi petletki 4 osnovne šole in 7 temeljitih dozidav pa še 4 objekti za usmerjeno izobraževanje — Tak je predlog
novega občinskega programa, odvisnega od samoprispevka
Program izgradnje šoldcega prostora v obdobju 1979-1985 je bil te dni v razpravi med delegati vseh treh občinskih zborov. Ce se bodo občani odločili za nov samoprispevek, ko bo sedanji potekel, potem bo za vse otroke enoizmenski pouk v sodobno urejenih šolah in veliko več možnosti za poklicno izobraževanje.
Znano je, da v prejšnjem občin- več zadoščali, temveč da so potrebnem programu za izgradnjo šol več °bjektov ni bilo prizidanih, čeravno so bili v načrtu, ker so podražitve to preprečile. Medtem se je ponekod Pokazalo, da prizidki sploh ne bi
ZA POŠTO NI PROSTORA
Občani so že večkrat na sestankih JJ preko delegacij zahtevali, naj PTT Novo mesto odpre poštni urad tudi J*a desnem bregu Krke, v Kandiji. V letih pa so vsa prizadevanja *^T podjetja naletela na gluha uše-Sa> čeprav so prizadeti krajani iz ^dmih krajevnih skupnosti. Obljub-Jeni so bili prostori v Trdinovi ulici P° preselitvi Ljubljanske banke, pa te moke ni bilo kruha. Ko pa so želeli lokacijo, da bi postavili novo Poslopje onstran kandijskega mosta, 50 leta 1978 dobili od Zavoda za družbeno planiranje odgovor: „Zelo nialo je možnosti ali pa sploh ne, da > dobili lokacijo." Tako ostaja pri s(Mem: pošta ne more graditi, obča-n' pa v edinem poštnem uradu v niestu čakajo v kačah pred okenci.
ne novogradnje. Razen tega v nekaterih novih mestnih soseskah, kjer je čedalje več ljudi in otrok, nastaja potreba po novi šoli, ki je pred leti tudi še ni bilo.
V novem občinskem programu, ki bi ga začeli uresničevati že letos, končan pa bi bil leta 1985, so predvidene nove šolske stavbe z vsem pripadajočim šolskim udobjem, upoštevaje celodnevni pouk: v mestnem našemu Drska, kjer je že 3.500 ljudi. Soli za 860 učencev bi se pridružila zdajšnja Osnovna šola Milka Sobar Nataša v Šmihelu, kije prostorsko utesnjena in širitev glede na predvideni železniški tir IMV ni možna. V Šmihelu bi ostali nižji oddelki za 250 otrok, na Drski pa višji razredi.
Novogradnja je predvidena še na Otočcu, v Vavti vasi in Žužemberku (v prejšnjem programu planirani samo prizidki), medtem ko bi bila temeljite prezidave in dozidave deležna šola v Stopičah. Prizidave pa so v programu predvidene še pri šolah v Bršljinu, na Grmu, v Mirni peči, Šmarjeti in Škocjanu.
Za potrebe usmerjenega izobraževanja je v načrtu gradnja novega centra za izobraževanje tehniških, pedagoških in zdravstvenih poklicev na srednji, deloma pa tudi na višji in visoki stopnji. Prizidati nameravajo ekonomsko-administrativno šolo, Zgraditi novo (že več let planirano) poslopje za kmetijski šolski center pod Trško goro in urediti po preselitvi zdravstvenega doma stavbo za potrebe glasbene šole.
V osnovnih šolah bi tako pridobili 23600 m2 površine in za šolanje na srednji, višji in visoki stopnji preko 18.000 m 2 prostora, kar pa bi veljalo (po zdajšnjih cenah, vendar z upoštevano poprečno podražitvijo) 682 milijonov dinarjev. Kot je navedeno v obširnem gradivu, je program možno uresničiti, osnova za pridobi-
VRTNARSKO PREDAVANJE IN PRIKAZ
Novomeško Hortikulturno društvo bo priredilo 20. marca ob 17. uri v Sindikalnem domu predavanje ,.Spomladansko opravilo v domačem vrtu”, 22. marca pa v vrtnariji v Ločni prav tako ob 17. uri „Prakti-čen prikaz vrtnih opravil”. Predavaje in prikaz bo vodil vrtnarski strokovnjak Marko Jelnikar.
£
mešalnice močnih krmil v Bršljinu narekuje v zadrugi skrajno gospodarno obnašanje. Predstavniki zadruge so nekajkrat poudarili, da napredka v kmetijstvu in v oskrbi prebivalstva ne bo, dokler ne bo trdno zaživela samoupravna skupnost za pospeševanje kmetijstva. Zal pa nekateri odklanjajo podpis na akt, ki bi dal tej skupnosti možnost praktičnega dela. Nujno je tudi v zadrugi pridobiti strokovnjake, kajti z zdajšnjim številom kadra niso kos zahtevnim nalogam.
Trdnih zaključkov konferenca ni dala, razen že znanih usmeritev, da bo zadruga s hidromelioracijo pridobila okrog Mokrega polja 195 hektarov površin, na katerih l>i organizirali donosno farmsko proizvodnjo koruze. Potrebna pa je zložba parcel in v ta namen privolitev vsaj 60 odst. prizadetih lastnikov zemljišč. Podrobnejši usmeritveni program za šentjernejsko orehovško področje bodo v zadrugi še izdelali. Verjetno pa bo k boljši organiziranosti s strani domačinov pripomogla tudi sekcija za kmetijstvo, ki jo bodo ustanovili pri SZDL. Prav tako bi kazalo potegniti na plan že pred desetimi leti izdelane programe za obnovo vinogradov na Vajndolu in okrog Tolstega vrha. To bo možno, ko se bo Hmeljnik ločil od Uniona in priključil novomeški zadrugi.
R. BACER
Odlična proslava, lepa razstava
Počastili dan žena
Preživeli smo še en 8. marec. Sicer je bil splošen vtis, da je bila priporočena skromnost upoštevana, vendar pa so nekateri kljub vsemu organizirali praznovanje po svoje, ne oziraje se na politična stališča, sindikate in vse, ki so trobili drugače.
Centralno organizirana proslava v Domu JLA ni imela preveč gledalcev, pač pa so bili gostinski lokali že nekaj dni prej in kasneje nabito polni od dopoldanskih do kasnih večernih ur. Večina večjih kolektivov je 8. marec dostojno počastila, ker jim tudi razmere v blagajnah ne dopuščajo razkošja, v manjših delovnih organizacijah pa so se obnašali po svoje.
Za primer bi morda kazalo staviti novomeški Novo-teks, kjer so že dva dni pred praznikom organizirali slavje. Po normalnem delovnem dopoldnevu so se 6. marca ob 13. uri ustavili stroji v tkalnici, zaposleni pa so se zbrali pred zasilno urejenim odrom. Z lepim in nedolgo-časnim govorom so se spomnili revolucionarnega pomena praznika, potem pa so v kulturnem programu nastopili člani Slovenskega okteta iz Ljubljane z igralko Alenko Svetelovo ter cicibani domače varstvene ustanove in recitatorji iz kolektiva.
Po prisrčnem kulturnem dogodku so v sejni sobi tovarne odprli še razstavo del moških in ženskih članov kolektiva. Novoteksova mladina je razstavo organizirala, pokazali pa so več kot 100 izdelkov 33 avtorjev. Obiskovalci razstave so se čudili lepim ročnim delom, med katerimi so bili gobelini, pletenine in vezenine. Zanimive so bile tudi zbirke: tako zbirka tkalskih čolničkov, znamk, značk, fotografij itd.
Nekateri so pred javnostjo prvič razgrnili skrita nagnjenja do umetnosti. Razstavljenih je bilo nekaj akvarelov, olj in rezbarij, lepe so bile suhe ikebane, zanimive pa lovske trofeje Novotekso-vih lovcev.
R. BAČER
Novomeška kronika
vanje raznih sredstev od sofinancerjev in kreditov pa je samoprispevek krajanov.
Predlagajo, naj bi ob izteku zdajšnjega samoprispevka v občini Novo mesto samoprispevek v enaki višini plačevali še naprej za novi program. Seveda pa se bodo občani o tem odločali na referendumu, še prej pa bo potrebna temeljita politična akcija, da bodo vsi s programom res seznanjeni. S samoprispevkom bi v naslednjih petih letih zbrali okrog 123 milijonov dinarjev.
R. B.
MOST V MENIŠKI VASI BO
Kot itgotavljajo pri Komunalni skupnosti Novo mesto, so vsi leseni mostovi čez Krko dotrajani in potrebni večjih popravil. Najslabši ia je vsekakor most v Meniški vasi, :i pa je dobil svoje mesto v letošnjem finančnem planu. Zanj je predvidenih 1,700.000 dinarjev.
ODŠKODNINE PO NOVEM
V ponedeljek, 19. marca, zaseda v Novem mestu Kmetijska zemljiška skupnost. Delegati bodo obravnavali poslovno poročilo za preteklo leto in sprejeli delovni program za 1979.
KAR OSEM NOVIH - Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile nasledile Novomeščanke: Darinka Luštek iz Ul. Majde Šilc 19-' Jernejo; Žajjka Hanžič z Mestnih r\jiv, blok 2 - Davora; Alenka Pučko iz Ragovske 6 a - Marjano; Mara Krajačič iz Partizanske 21 -Nenada; Kristina Ban iz Zagrebške 15 — Janko; Vida Urbančič iz Vol-čičeve 7 - dečka; Slavka Došlič iz Kettejevega drevoreda 41 - Gorana in Frančiška Mavretič iz Šego ve 8 -Saša.
POMLAD TRKA NA VRATA -V ponedeljek je na novomeški tržnici kar zadišalo po bližnji pomladi. Bilo je na pretek regrata, motovilca, pa tudi solate več ne primanjkuje. Jajca so kmetice prodajale po 2,70 do 3 dinarje, smetano v skodelicah po 20 din, sirčke po 2 din kos in šopke spomladanskega cvetja po 5 dinarjev. Na stalnih stojnicah, ki so bile običajno dobro založene z vsakovrstnim sadjem in zelenjavo, pa se cene od prejšnjega tedna niso spremenile.
PREVEC „SESTANK1TISA“ -Da morajo samoupravljalci v vsem združenem delu sodelovati pri odločitvah, sc zdi ljudem povsem samoumevno, vendar godrnjajo, če na primer zaradi sestankov v zdravstvenem domu ne dela ambulanta ali če je pri okencu za stranke na uradih
listek „sem na sestanku". Če bi vsi tako delali, potem bi šofer avtobusa ustavil sredi vožnje in mu potnikov ne bi bilo mar... Mogoče pa ponekod ne vedo, da samoupravljanje v popoldanskem času ni prepovedano.
NAJVEČ V BRŠLJINU - Enota za urejanje stavbnih zemljišč pri Samoupravni komunalni skupnosti Novo mesto je v preteklem letu oddala 56 stavbnih zemljišč za zasebno stanovanjsko gradnjo. Kar 21 lokacij je bilo oddanih na območju Bršljina, 4 na Drski in 2 na Cika vi, vse ostale pa so zunaj mesta. Kot kaže, bo največ novih hiš v Šentjerneju, kjer je bilo oddanih 14 lokacij.
Ena gospa je rekla, da bi morali ženske pravočasno opozoriti, kaj jih te dni čaka. Mnogi možje bodo imeli ob večernih urah važne sestanke. Pri „cvičkariji“ . ..
„Živimo s krajem in ljudmi”
Dom JLA v Brežicah privablja s svojimi dejavnostmi širok krog prebivalstva
Dom JLA v Brežicah na stežaj odpira vrata občanom z vsemi svojimi dejavnostmi. Nikoli ne odreče gostoljubja društvom, kadar se ta v stiski za razstavni prostor, za srečanja, za gledališke ali pevske vaje obrnejo nanj. Uveljavlja se kot žarišče družbenopolitične, izobraževalne, kulturne, zabavne in športno rekreativne aktivnosti.
Na vprašanje, koliko starešin, družinskih članov in drugih občanov se odziva pestrim oblikam, ki jim jih nudi Dom, je njegov načelnik Duško Maraš . odgovoril:
— Samo lani smo na primer pritegnili v krog naših prireditev 32000 udeležencev. Organizirali smo gledališka gostovanja, obisk dramskih in opernih predstav v Zagrebu pa literarne večere, filmske predstave, glasbene prireditve, likovne, fotografske in knjižne razstave, proda ve, obiske v delovnih kolektivih, predavanja, tečaje, družabna srečanja itd. Mislim, da smo lahko ponudili vsakomur nekaj tistega, kar si želi, kar ga zanima, kar zbližuje ljudi. Med našimi člani je razen starešin tudi 150 tukajšnjih občanov, vendar to ne pomeni, da je Dom za druge zaprt. Odlično sodelujemo tudi z domovi JLA v Novem mestu, Ribnici in Postojni. Zelo smo zadovoljni s stiki s sevniško in krško občino, zlasti z Delavskim domom. V Brežicah pa imamo zelo dobre odnose s Posavskim muzejem, le z Zavodom za kulturo nikakor ne moremo vzpostaviti pristnih sti-
kov. Škoda, saj bi ob vsestranskem sodelovanju lahko samo še več nudili prebivalstvu. Nadvse smo ponosni na muzej, na njegovo ureditev in njegove aktivnosti, s katerimi izredno privlačno ponazaija zgodovinski razvoj tukajšnjih krajev. Njihovo sedanjo podobo dopolnjujemo vojakom, starešinam in svojcem z obiski v večjih delovnih
kolektivih (v Celulozi v Krškem, v ,.Lisci” v Sevnici, v „Krki”, IMV in Novoteksu v Novem mestu itd.).
POSKUŠNJA ZA OCENO - S sobotnega ocenjevanja vin, ki jih vinogradniki razstavljajo na Čatežu. Razstava sodi v otoir petega praznika posavskih vin. Jutri ob 16. uri bodo v Cateških toplicah podelili razstavljalcem priznanja in diplome in s tem zaključil tridnevno prireditev. (Foto: Jožica Teppey)
NOVO V BREŽICAH
REDKE LASTOVKE - Prijetno presenečenje » prireditve na predvečer slovenskega kulturnega praznika se to soboto na otvoritvi razstave likovnih del, žal, ni ponovilo. Kljub enakemu številu vabil je prišlo na koncert in razstavo malo obiskovalcev in prve vrste v Stolpni dvorani so razkrivale neprijetno praznino. Pa vendar so bila tokrat v galeriji razstavljena dela, ki so jih likovniki širom po Sloveniji na pobudo brežiške kulturne skupnosti podarili Brežicam za prijetnejše bivanje v novem domu upokojencev, v dijaškem domu in v občinski matični knjižnici. Vsaj predstavniki teh ustanov bi bili lahko bolje zastopani.
SPET POMANJKANJE KAVE -Konec minulega tedna so kupci v špecerijskih trgovinah v Brežicah zaman spraševali po kavi. Tistih nekaj kilogramov, ki so jo prve dni še dobili od celjskega Merxa, je takoj sproti pošlo. Sicer pa so v poslovalnici Dom povedali, daje niti toliko ne bi dobili, če se šef ne bi bil sam odpeljal v Celje.
CEPLJENJE 150 DINARJEV -Včeraj 4b v Brežicah cepili pse proti steklini. Cepljenje je obvezno, čeravno bi marsikdo svojega čuvaja raje obdržal doma, kot plačal ta prispevek. Letos je ukrepanje zaradi nevarnosti pred steklino še zlasti strogo. Necepljene pse bo pristojna služba
polovila in pokončala, zato se njihovi gospodaiji še vedno lahko premislijo in povprašajo, kdaj bo cepljenje za zamudnike.
— Imate tudi bogat izobraževalni program. Kaj vse vsebuje?
— Letos je celotna dejavnost posvečena partijskemu jubileju. To pomeni, da se bodo zvrstila številna predavanja s to tematiko. Obliko predavanj gojimo že vsa leta in pri tem stremimo za kvaliteto. Tukaj predavajo ugledne osebnosti iz jugoslovanskega družbenopolitičnega življenja, kar povečuje zanimanje poslušalcev. Poseben izobraževalni program imamo za žene starešin. Na ta način pomagamo ženam pri vživljanju v novo okolje, pri zaposlovanju in spoznavanju krajev in ljudi.
JOŽICA TEPPEY
PRED
REFERENDUMOM
O investicijskih programih četrtega referenduma razpravljajo vse družbenopolitične organizacije. Ta teden jih ocenjuje predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, v ponedeljek, 19. marca, pa bo tekla o njih beseda na seji občinske konference SZDL v Brežicah. Konferenca bo tokrat sprejela tudi predlog o podelitvi priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda v 1979. letu.
»Petje lepša življenje”
Pet let zbora iz »Orlice"
Delovni dnevi ji že enajsto leto minevajo za šivalnim strojem. Olga Ko lan je zaposlena v Jutranjkinem tozdu „Orlica” v Brežicah, kjer vodi tudi pevski zbor. V njem poje 27 delavk iz kolektiva. Za petje jih je navdušila pred petimi leti V soboto, 10. marca, so pevke slavile obletnico: z jubilejnim koncertom so nastopile v domu JLA v Brežicah. Ob tej priložnosti so se jim pridružili tudi pevci moškega pevskega zbora iz Brežic pod vodstvom Franca Baškoviča.
Olga Kolanova poje, odkar pomni. Starši so ji zgodaj pomrli. Živela je pri teti v Sromljah. Osem let je bila stara, ko se je ta poročila z organistom On jo je takoj „vzel v šolo“ in jo naučil tudi orglati. Pri hiši so vedno peli in si tako krajšali vsakdanje delo. V vinogradih se je začela razlegati pesem zgodaj spomladi. Peli so količi, rezači in jeseni spet trgači.
„Med trgatvijo smo toliko prepevali, da še zobati nismo utegnili," je pripovedovala šivilja Olga. „Pela sem v šolskem zboru, med vojno in po vojni pa učila pevce za nastope na partizanskih mitingih, vodila folklorno skupino, mladinski zbor.
Ko sva se z možem preselila v Brežice, sva oba pela v Zboru bratov Milavcev, jaz sama pa pozneje v ženskem zboru pri Glasbeni šoli.
VRSTE ZA CVETJE - Cvetličarji se za 8. marec založijo z dvojno ali trojno zalogo rezanega cvetja in lončnic, tako se je zakoreninila navada, da ni praznovanja brez cvetja. Trgovina takrat „cvete“, pa ne samo v cvetličarnah, ampak v vseh drugih trgovinah, kjer kupci dobesedno praznijo police. Na sliki: kiosk na avtobusni postaji v Brežicah. (Foto: J. T.)
BREŽIŠKE VESTI
Z lastno glavo
Dvoje izboljšav v Celulozi — Domače rešitve
V krški Tovarni ccluloze in papirja so pred leti usposobili enega od štirih papirnih strojev iz angleške tovarne, ki je morala v stečaj prav zaradi teh strojev. V Krškem so se ga kajpak korenito lotili in odtlej daje izvrstne rezultate. Ze to bi bila lahko najboljša prispodoba za razveseljiva iskanja pri tehničnih in drugih izboljšavah. Pred nedavnim so podelili spet dvoje nagrad za tehnične izboljšave. Prejela sta ju vodja vzdrževanja nizkonapetostnih naprav Mirko Arh in Andrej Vrhovšek. Arh je pripravil projekt naprave za signalizacijo morebitnega uhajanja klora, Vrhovšek pa je usposobil napravo za doziranje kaolina pri papirnem stroju 3.
Milko Aih: z domačo signal-
no napravo varneje pri skladišču klora.
»Da je treba zagotoviti nekakšno napravo, ki naj sproži alarm, če bi bilo kaj narobe v skladišču klora, so že dlje časa opozarjali delavci,” pravi Arh o opozorilih delavcev. Za zaščito pred klorom imajo v veljavi sicer posebne ukrepe, predvidena izpopolnitev z alarmno napravo pa je dobrodošla odboru za ljudsko obrambo in samozaščito. V izdelavo projekta je bilo vloženih okrog 25 tisočakov. Navkljub iskanjem na trgu je Arh prepričan, da česa podobnega ni mogoče kupiti. Ko bo naprava nared, bo v primeru, da bi bilo s klorom kaj narobe, opozarjala s svetlobnim in zvočnim signalom na treh mestih, kjer tega opozorila ne bodo mogli spregledati. Arhov projekt je komisija v Celulozi nagradila s 4.200 dinarji. Vrhov-škovo izboljSavo pa s 4.500 di-naiji.
A. ŽELEZNIK
Odločitev bo v nedeljo
Iz ene krajevne skupnosti štiri — Odločanje bliže ljudem
Krajevna skupnost Leskovec je te dni pred odločitvijo, ali naj ostane še tako velika, kot je, ali pa naj jo razdelijo na štiri nove. Stara KS ima okoli 4.300 prebivalcev v 28 naseljih in obsega po površini nekaj več kot 16 odstotkov celotne občine.
Na številnih sestankih po vaseh so bile več kot očitne želje po ustanovitvi novih, manjših krajevnih skupnosti. O tem se bodo na „prizade-tem“ območju odločali z referendumom to nedeljo. Na glasovanje bodo zatorej dali predlog o ustanovitvi: krajevne skupnosti Krško polje s sedežem na Drnovem (Brege, Drnovo, Mrtvice in Vihre, z 950 prebivalci); krajevne skupnosti Senuše (Brezje, Brezovska gora, Drenovec, Dedni vrh, Straža in Senuše, s 380 prebivalci); krajevne skupnosti Veliki Podlog (Gorica, Gržeča vas, Jelše, Mali Podlog, Pristava in Veliki Podlog, z 860 prebivalci); krajevne skupnosti Leskovec (Leskovec, Ljubelj, Loke, Ivan dol, Kobile, Gorenja vas, Velika vas, Volovnik, Veni-še, Selce, Nemška gora in Žadovi-nek, z okoli 2.100 prebivalci).
Z glasovanjem na tak predlog se bodo v naštetih naseljih odločali predvsem za prednosti, ki naj bi jih prinesle manjše krajevne skupnosti, za kakršnimi težimo ta čas v vsej naši republiki, ko govorimo o približevanju samouprave občanom. V njih bi namreč lahko bolj temeljito razpravljali o lastnih problemih in jih tudi reševali hitreje, delegati, komisije in organi krajevne skupnosti se bodo sestajali v svojem kraju in krajane laže seznanjali z vsem, kar jim bo potrebno za odločanje. Reše-
DO ZDRAVNIKA TUDI POPOLDNE
Delegati krajevne skupnosti Raka so na zadnji seji predlagali nekatere spremembe za delo zdravstva v kraju. Zobna ambulanta dela, denimo, dvakrat na teden samo do 12. ure. Ljudje želijo, da bi bilo mogoče k zobozdravniku tudi popoldne. Medtem ko predlagajo, naj bi bila zobna ambulanta dostopna popoldne dvakrat na teden, naj bi splošna ambu-
la rita delala popoldne vnaj ob ue-
dah. Zelja krajanov Je, da t>l dot>m,
kot je bilo tudi obljubljeno, vsaj kakšen dan v tednu otroško ambulanto.
vanje številnih zadev bo torej preneseno bliže k ljudem, v nove svete krajevnih skupnosti. Tudi poraba denarja bo v manjših družbenih celicah lahko bolj pretehtana in gospodarnejša.
BOLJŠA PONUDBA TRGOVINE
Na račun trgovine je v krški občini veliko pripomb, zlasti še ker preskrba z nekaterimi vsakdanjimi potrebščinami, predvsem z živili, ni taka, kot si ljudje želijo. Tem glasovom je zato trgovina že prisluhnila in obljubila specializacijo in kvalitetnejšo ponudbo nasploh.
ZBIRANJE ZA KOMUNALNE OBJEKTE
Do zdaj so v krški občini združevali po 1.100 dinarjev na zaposlenega za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov v krajevnih skupnostih. Tak način zbiranja je imel tudi slabe strani zaradi neenakomernega dotoka denarja. Marsikdaj so s samoupravnim sporazumom dogovorjene zneske nakazovali šele v zadnji četrtini leta ali celo pozneje, v krajevnih skupnostih pa jih tedaj niso mogli več izkoristiti
Prav zaradi tega so uveljavili spremenjeno obliko združevanja, za katero se je s podpisom izrekla večina delavcev (81,4 odst). Za tiste, ki spremembe niso podpisali, je skupščina sprejela odlok. Po novem bodo torej v vseh delovnih kolektivih nakazovali do konca srednjeročnega obdobja 1976-1980 za potrebe občanov v krajevnih skupnostih po 1 odst. od osnove planiranih bruto osebnih dohodkov.
SPOMENIK PADLIM, TALCEM IN IZGNANCEM
Krajevna skupnost Raka in druž-beno-politične organizacije v kraju si prizadevajo, da bi bila letošnja osrednja proslava ob dnevu borca 4. julija na Raki. Pri osnovni šoli nameravajo postaviti spomenik padlim borcem, talcem in izgnancem, delo
delja so bili na Raki med prvimi s predlogom, da po tovarišu Kardelju poimenujejo svojo šolo.
Kar se dogovorijo, tudi izvedejo
V naglem razvoju krške občine kar tekmujejo v boju za napredek tudi posamezne krajevne skupnosti. Uspeh številnih akcij je najtesneje povezan s skladnim delom vseh v krajevni skupnosti, od družbenopolitičnih organizacij do organov krajevnih skupnosti in delegacij.
Raka: usklajeno delo v krajevni skupnosti rodi uspehe — Načrti za letos_______________________
cinske črpalke, do Konca pri* hodnjega leta naj bi bil zgrajen stanovanjski blok. Gasilci se nameravajo lotiti preureditve svojega doma. Svoj prostor so pred nedavnim dobili upokojenci; v njem so se lotili še nekaterih nujnih del. Novi kino pomeni uresničitev dolgoletne želje u> je plod prizadevnosti novega prosvetnega društva in pomoči Kaj novega bo domala na občinske kulturne skupnosti slehernem koraku: v razgovorih smo za gradnjo Petrolove ben-
Ob zadnjih volitvah v krajevnih skupnostih je bil za predsednika sveta krajevne skupnosti Raka izvoljen Tone Gabrič. Kljub zaposlitvi v Novem mestu | je vrsto let najtesneje povezan z utripom svojega kraja. »Pravzaprav ni nobene težave izpeljati kakršnokoli akcijo v krajevni skupnosti,” poudaija Gabrič v primerjavi s težavami pred leti. Srednjeročni načrt razvoja kra-| jevne skupnosti je za minulo obdobje uresničen. Velika pridobitev za vsako krajevno skupnost je nova osnovna šola.
V tem letu jih čaka še nemalo dela na cestah. »Asfaltirati je | treba cesto Zabukovje — Raka, nadalje Zaloga — Rimš in Ravno - Gmajna. Voda v raškem vodovodu se posebno ob nalivih neprijetno skali. V tem letu moramo pripraviti vsaj načrte
za preureditev vodovoda. Telefonsko omrežje naj bi razpeljali na vse štiri strani neba po okoliških krajih; za priključek se že sedaj zanima 80 gospodarjev.
našteva predsednik Gabrič.
A. ŽELEZNIK
KRŠKE NOVICE
Leto dni sem se vozila tudi v Sromlje, kjer sem vodila moški zbor. In zdaj pojemo tudi v Jutranjki. Nastopamo na proslavah, na srečanjih s tekstilnimi delavkami iz Klanjca, na revijah. Letos bomo petič pele na posavski pevski reviji in petič nastopile na Pevskem taboru v Šentvidu. Gostovale bomo tudi v Pišecah in morda še kje.”
Petju bi se Olga Kolanova težko odpovedala. To je del njenega življenja, zato s tako zavzetostjo zbira okoli sebe sodelavke, ki jim je prav ona vcepila ljubezen do ljudske pesmi, da jim bogati življenje in prednja enoličnost vsakdanjika.
JOŽICA TEPPEY
KAJ V MARCU? - Resni del svojega programa bo krški Delavski dom pričel jutri zvečer z gostovanjem ljubljanskega Šentjakobskega gledališča in Nušičeve komedije Gospa ministrica. Teden kasneje bo celovečerni koncert mešanega pevskega zbora „Viktor Parma" ob 5. obletnici delovanja, 30. marca pa bo imel v veliki dvorani slavnostni nastop še Komorni moški zbor iz Celja ob svoji 30-letnici.
UGODNI PODATKI - Po razpisih za prosta mesta, ki jih za uk različnih poklicev ponuja združeno delo, in po podatkih za razpisane štipendije na srednjih šolah lahko ugotovimo, da bodo učenci, ki bodo v občini tokrat zaključili zadnji razred v osemletkah, z družbeno
DO SEZONE - Se 200 - Tol* novih ležišč napovedujejo uspos.®j-1. julija v počitniški bazi ®.
1-1___*	M»rp7.in»"
za oddih in rekreacijo pri Nerezin na Lošinju. To bo 50 novih apj“i majev, med katerimi jih bo n . več kot polovica za člane skupno . iz krške občine, druga pa za tiste, so se vanjo vključili od drugod.
pomočjo za nadaljevanje šolanja in poklicnega usposabljanja zadovoljni. Za 375 učencev osmin razredov so
razpisali 272 prostih mest v gospodarstvu in obrti ter 52 kadrovskih srednješolskih štipendij.
ZAKLJUČEK S TESTI - Min^J petek popoldne so v Krškem P* kusili znanje več kot 70 u.c^e var-cem enotedenskega seminaija o stvu rastlin, namenjenega Pr,|jn-
cem sredstev za uničevanje rasu skih bolezni in škodljivcev. Za £ didate iz vseh treh posavskihi od ga je pripravil krški medobčit . inšpektorat, predavali pa so P111 m slovenski strokovnjaki. Na sern1^ 0 so se dogovorili, da bi bilo Pot jal vsako leto pripraviti enake, v® njji krajše sestanke, kjer bi se sezn z novostmi na tem področju.
Tone Gabrič: „Za napredek krajevne skupnosti si prizadevajo vsi. Pohvalna je aktivnost družbeno-političnih organizacij in tudi mladih.”
18
DOLENJSKI UST
St. 11 (1544) * 15. marca
SVOJEM
SREČANJE V NEMŠKI VASI — Čeprav je bilo vsem udeležencem proslave v Nemški vasi nad 70 let, so se jim prav mladostno zasvetile oči ob nastopu radožive mladine. Mladinci so pripravili vrsto recitacij, pevskih nastopov, na koncu pa je zapeli še harmonika. (Foto: Fanika Mališič)
' jih niso pozabili
Mlade in stare vežejo enake misli in hotenja — Spoznanje, ki ga velja negovati še v prihodnosti
Krajevna skupnost in krajevna organizacija Rdečega križa v Dolenji Nemški vasi sta za dan žena pripravili že peto srečanje krajank in krajanov, ki So stari
Razprava pomaga
Uspela akcija v Donitu
Ocena o uspešnosti akcije ,.Zaključni račun” v trebanjski občini je pozitivna. Kako je akcija potekala v delovnih organizacijah, bodo še ocenile osnovne organizacije ZK. Med DO, ki so uspešno izvedle razpravo o zaključnem računu, je tudi Donit, TOZD Tesnila, v Veliki Loki. O poteku akcije v Donitu je spregovoril Anton Kovačič, predsednik sindikata.
„V priprave na zaključni račun so se pri nas vključili tako poslovodni organi kot družbenopolitične organizacije, ki so pri pripravi gradiv zgledno sodelovali. O gradivih so potem razpravljali v sindikalnih sku-
pinah, kjer so za razlago poskrbeli
a. Čep:
nad 75 let. Prisrčnega srečanja se je udeležilo 28 žena in 9 mož. Najstarejša udeleženca srečanja sta bila Marija Kastelic, ki je stara 89 let, in Janez Miklič, ki je dopolnil 85 let. Njiju so na srečanju še posebej počastili s šopkom rdečih nageljnov.
Srečanje starejših občanov, ti so pozornosti najbolj potrebni, je pravi izraz naše blaginje in skrbi za starejše občane. Mladinci so za srečanje pripravili pester kulturno-zabavni program, kije dodobra ogrel dlani vseh udeležencev proslave. Na koncu pa ni manjkalo ne petja ne harmonike. Prav je seveda, da mladinci niso stali ob strani, saj mlade in starejše vežejo enake misli in hotenja. Taka spoznanja se lahko porodijo le na skupnih prireditvah, so dragocenost, ki jo velja negovati še v prihodnjosti.
FANIKA MALIŠIČ
posebej izbrani razlagalci. Čeprav so bili razlagalci dobro pripravljeni na svojo nalogo, se je zgodilo, da so bili kdaj pa kdaj v zadregi za odgovor. Zato bomo za razlagalce že letos pripravili inštruktažo,” je povedal Kovačič.
Delavcem so povedali, kaj je namen akcije, toda kljub temu se je 2godilo, da se je razprava še vedno preveč vrtela okoli osebnega dohodka, premalo pa okoli celotnega gospodarjenja. Kljub temu je bilo na sestankih sindikalnih skupin izlušče-nih precej predlogov za izboljšanje gospodarjenja. Ti predlogi bodo vne-šeni v akcijski program za boljše gospodarjenje, kije v Donitu ves čas prisoten.
..Razprava o zaključnem računu, njena organiziranost, je presekala dosedanje spontano rojevanje razprav, ki so običajno stekle v napačno smer. Razprave so v naš delovni vsakdanjik vnesle več delovnega poleta, kar kaže, da so delavci začutili, kdo je pravi"ustvarjalec gospodarske uspešnosti. Zato pričakujemo, da se bodo delavci v naslednje razprave vključili še veliko bolj, kot so se doslej,” je poudaril Anton Kovačič.
POLEG MALICE ŠE KOSILO
V Donitu so delavci zadovoljni s toplo malico, ki jo dobijo v tovarniški menzi. Mnogi pa se zanimajo še za kosilo. Zato v tovarni že razmišljajo, da bi pripravljali še opoldanski obrok. Zdaj zbirajo prijave. Računajo, da bo za kosilo okoli 30 interesentov.
CENTER BO ORGANIZIRAL TEČAJE
IZ KRAJA V KRAJ
POTI SO SLABE, ZATO Občinska izobraževalna skupnost je za potrebe OS Mirna kupila v TAM avtobus, ki ga Mariborčani proizvajajo tudi za vojsko. Avtobus je namreč prirejen za posebej slaba pota. Nakup takega avtobusa je še en dokaz več, kako slabe so ceste po katerih se vozijo šolani. Pa ne samo šolarji!
KJE SO CENTRI? - Pritožbe, da se vse preveč denarja in drugih
ilrthnn rtnlm	  a.	.
IZDALI SO GLASILO - Mirenski mladinci se zgledujejo po starejših krajanih, bi lahko rekli. Tudi oni so izdali svoje glasilo Koraki, ki je izšlo v 20 izvodih. V glasilu prevladujejo literarni prispevki. Glede na majhno naklado bo list lahko še velika posebnost, posebno še če se bo kdaj iz njegovega kroga pojavilo veliko literarno ime.
dobrin steka v centre, so pri nas pogoste. Za trebanjsko občirlo to
prav gotovo ne velja. Medtem ko v Trebnjem vode pogosto niso imeli niti za kavo, so je manjši kraji imeli v obilju. Seveda je kave prav zato več ostajalo v trgovinah, tako da so prihajali ponjo celo Novomeščani.
KAKŠNA KONKURENCA - Ker vsi trebanjski trgovci prodajajo enake artikle skorai enakih cen, se lrebanjci sprašujejo, kakšna konkurenca je to. Prej bi ji lahko rekli koeksistenca v škodo občanov, ker trgovci skoraj ne tekmujejo med seboj z izborom blaga, prijazno postrežbo in nižanjem cen.
TREBANJSKE NOVICE
Tvega samo kmet
Dolenjski kmet ni več tako nebogljeno majhen, kot je bil še nedavno. Vse bolj dejavno se vključuje v so
dobno kmetijsko proizvod->li<
Na pobudo občinske konference ZSMS v Trebnjem bo Center za vzgojo in izobraževanje pripravil več krojno-šivilj-skih tečajev. Prvi tečaj bo Center organiziral na Mimi, kjer je bil pred nedavnim tudi prvi sestanek s kandidatkami za ta tečaj. Poleg tega tečaja namera-' va Center izvesti še več drugih, med njimi tudi gospodinjskega.
njo tako v poljedelstvu kot v živinoreji. Franc Jevnikarje prav gotovo primer takega kmetovalca. V kooperaciji s KZ Trebnje pita 30 telet, namolze pa še 15.000 1 mleka in pridela 11.000 kg krompirja. V Dolu pri Trebnjem, kjer živi, ima 20 ha zemlje, od tega kar 7 ha obdelovalnih površin. Da je njegov vsakdanjik do kraja prežet s kmetijstvom, »poskrbi” še vrsta funkcij v kmetijskih organizacijah.
»Položaj kmeta se je izboljšal, vendar se je še bolj izboljšal tudi položaj delavca. Kmet stoji ta trenutek slabše kot delavec. Glede na vloženo delo dobimo kmetje še vedno premalo. Tudi nove cene mesa in mleka niso prinesle bistvenega izboljšanja. Razkorak med odkupnimi cenami naših pridelkov in cenami repromateriala je še velik. Z odkupnimi cenami ne krijemo stroškov,” je poudaril Jevnikar.
Tudi s kooperantskimi odnosi ni vse v redu. V njih je še premalo določil zakona o združenem delu. Če bi zakon res veljal tudi za kmete, bi poslovno tveganje nosila oba: kmet in zadruga. Zdaj pa je tako, da tveganje nosi samo kmet. Socialna varnost kmetov zato ne stoji na pretirano trdnih temeljih. Zato se dekleta težko odločajo za ženitev s kmeti. Poleg tega nimajo zagotovljenega prodniškega dopusta, ni letnega dopusta in vrste drugih dobrin, ki so za delavce umevne same po sebi.
»Kmetje vemo, da bi bili proizvodni stroški za marsikateri kmetijski proizvod lahko veliko nižji, kot so. Toda za to bi morali zagotoviti stabilne cene na trgu.
FRANC JEVNIKAR: »Glede na vloženo delo dobimo kmetje še vedno premalo.”
Šele potem bi se lahko specializirali za posamezne kulture ali proizvode. Tako bi tudi bolj smotrno izkoriščali naš strojni park, ki ni do kraja izkoriščen. Toda dokler je položaj tak, kot je zdaj, se ne moremo spuščati v tveganje specializacije!” je povedal France Jevnikar.
DOLENJSKI UST
RlSRČNO VZDUŠJE — Krajevna konferenca SZDL Zabukovje in mladinska organizacija te vasi, [fnovca in Podvrha sta v nedeljo pripravili prisrčen spored ženam, starim nad 70 let, in borcem kar v sjkovi gostilni. Podobna prireditev za ostale je bila v soboto. 48 žena, starih nad 75 let, s šestimi ali otroki so priložnostno obdarili. (Foto: Železnik)
Bolje seznanjeni s poslovanjem
Akcija »Zaključni računi": neposrednejše razprave po sindikalnih skupinah
Tako imenovane akcije »Zaključni računi”, kjer naj bi se delavci temeljiteje kot doslej seznanili s toglavitnimi značilnostmi poslovanja v minulem letu, so se sindikati v sevniški občim lotili z vso 'tizadevnostjo. Temeljitejšo oceno naj bi izrekli na bližnji skupni seji občinskega sindikalnega sveta m ®ora združenega dela občinske skupščine.
delu je predhodno ocenje-
V krajevni skupnosti Primož akcija za boljšo cesto
Opravljene	razprave v združe-	valo predsedstvo občinskega
sindikalnega sveta minuli četrtek. S poglavitnimi cilji akcije so seznanili predsednike X	.	osnovnih organizacij v začetku
CP7	rirn	in ctl*n	januarja. Posamezne člane pred-
1	sedstva in občinskega sindikal-
nega sveta so nato zadolžili za sodelovanje na sestankih po posameznih kolektivih. Zaenkrat so ravno vtisi teh sindikalnih delavcev najboljša osnova za izdelavo temeljitejše ocene. Na občinski sindikalni svet so do minulega četrtka dobili le 22 zapisnikov, papir pa tudi na-, sploh slabo prenaša duha dejanskih razprav.
pravljenj so prispevati več V prenekaterem kolektivu o kot	enomesečni zaslužek.	poslovanju niso govorili zgolj
računovodje v svojem, za prene-katerega delavca slabo razumljivem jeziku, polnem številk in indeksov. Nasploh sindikati opažajo neprecenljivo prednost predhodnih razprav pred obravnavo zaključnega računa. Takšne predhodne razprave so opravili v večini sindikalnih organizacij (37). Sklenili so jih do 20. februarja. Letošnje razprave so lahko pomembna izkušnja za
Krajevna organizacija Socialistične zveze in krajevna skupnost Primož si že od jeseni sem prizadevata spodbuditi akcijo za razširitev ceste proti Sevnici. Odziv Bled krajani je zgleden, prični so prispevati več enomesečni zaslužek, kajpak pa poprijeti tudi pri delu.
, Kako je s to cesto posebno po več kilometrov dolbem klancu od Laz do Konj-' -'vega, bridko občuti izletnikov šofer Jože Knez. Res je, da ima na voljo posebno | *amovo terensko vozilo s pogonom spredaj in zadaj, vendar je odgovornost v takem prevažati šolarje vseeno Vebka. »Najhuje je v prvem ^nku, seveda pa tudi po klancu. Na eni strani J/e,c .v strmi hrib, na drugi
Krilit yatolomna strmina. Nemalokrat ravno takrat, ko e že tako najtežje, pripelje « nasprotne smeri še kakšno Vozilo. Ne manjka primerov, ko moramo katerega pozimi k»r obrniti na mestu. Cestna užba bi morala vsekakor aeti skrb tudi za cesto Laze jT . Primož. Pripravljenost , ajanov za tolikšne prispev-,j - ^ ureditev ceste proti °hni zasluži vsekakor tudi lršo podporo!”
drugič. Tako nekateri omenjajo, kako koristne bi lahko bile takšne razprave že v novembru, ko pripravljajo in sprejemajo proizvodne načrte za prihodnje leto.
A. ŽELEZNIK
ŠOLO BO POVEČAL BETON
8. marca seje v Sevnici sestal tudi sklad za gradnjo šol v občini. Kot smo že poročali, sta se to zimo pričeli sočasno gradnji šole v Krmelju in Tržišču Natečaj za povečanje sevniške osnovne šole je dobil domači tozd Beton. Znano je, da se za te namene zbira občinski samoprispevek, dela v Sevnici pa ta čas v precejšnji meri omogoča posojilo Ljubljanske banke.
APRILA NOV VRTEC
Predvidoma aprila naj bi našlo prijetno varstvo v novem vrtcu v Sevnici spet precej malčkov. V minulem letu je bilo v organiziranem predšolskem varstvu že 355 otrok. V novem vrtcu med stanovanjskimi bloki naj bi odprli pet oddelkov predšolskega varstva in tri oddelke jasli za najmlajše.
Poslej bolje povezani
Obrtno združenje sevniške občine v svojih prostorih
Do nedavnega obrtno združenje sevniške občine ni premogjo svojega kotička. Manjša skupina najprizadevnejših članov je v razmeroma kratkem času po letošnjem občnem zboru udarniško preuredilo v prijetno shajališče sobo v Sevnici na Glavnem trgu, kjer je nekoč delal fotograf Ivo.
V sevniški občini so obrtniki med seboj organizirani tretje leto. Po
SEVNIŠKI PABERKI
Jv^SLAVA ZA KOGA? - Pro-o, dneva žena minuli četrtek v bjj.n' sevniškega gasilskega doma lito a* sPet ena tistih, kjer se je «1 Ptenekateri nastopajoči spra-> katerih je več - tistih na odru [m s‘Ušalcev v dvorani. Lepše so L Prireditve v . ožjih krogih. 1;} s° bile proslave v »Lisci” in še i ie|Crih kolektivih. Čeprav poseb-i2n 0s ni manjkalo opozoril, naj bi 1 so°Va!’ju dajali kulturno obeležij^ Pušli na račun tudi tisti bolj veselic. Zanjo je poskrbel 'tč« hotel Ajdovec, da ne bi bilo kji '.tokrat še na kegljišču. Ama-1 v>ek PriPravljaJ0 kulturne spore-'Udj ?r ne b' smeh obupati, saj. ha \ Pridobivanje občinstva nalo-daljši čas.
W Kom BO LEPŠE? - 9.
Je h** v Sevnici ustanovni > vhortikulturne sekcije, ki tjj Cetku delala v okviru močne-Vskega društva. Za predsedni-
co je bila izvoljena vrtnarica Silva Fric. Naj pred začetkom pomladi opozorimo na predvideno akcijo ocenjevanja balkonov, oken in vrtov. Komisija si namerava najmanj trikrat na leto ogledati čimveč hiš tudi v okolici Sevnice, predvsem v Boštanju. Najlepše bodo posneli na filmski trak in barvne diapozitive, kar nameravajo javno predvajati v dneh praznovanja občinskega praznika. Tiste, ki se bodo najbolje odrezali, bodo za prizadevnost in spodbudo drugim tudi nagradili.
NOVO VODSTVO - Od 1. marca ima sevniški Zavod za kulturo novo vodstvo; opravila in naloge direktorja opravlja poslej ekonomist Sašo Jejčič, ki je dotlej delal v Jutranjki.
PRISLUHNEJO VSAKOMUR -Nova pisarna Združevanja sevmskih obrtnikov je odprta vsak torek in četrtek od 17. do 18. ure na Glavnem trgu v Sevnici.
novem delegatsko sestavljena skupščina šteje 30 članov, izvršni odbor pa 15 članov. Za predsednika so izvolili Jožeta Ribiča, za podpredsednika pa Matka Kurnika, oba obrtnika v Sevnici Obrtna združenja so se prilagodila preobrazbi gospodarske zbornice. Članstvo v združenju bo poslej obvezno. Kakšne bodo prednost’, bo moralo pokazati življenje. »Prenckateri član se srečuje še z osnovnimi vprašanji, kako voditi knjige, sestavljati pogodbe ipd. ”. pravi podpredsednik Kurnik in dodaja, da bi v bodoče kazalo . prirejati tudi predavanja. Razmišljati moramo tudi o poklicnem tajniku in knjigovodskem servisu;” pravita Ribič in Kurnik.
Krška Temeljna banka Ljubljanske barike je za letos za obrt v vsaki od posavskih občin namenila 4 milijone dinaijcv za posojila. »Nekaj je bilo sprva govora o različnih vsotah za posamezne občine. Menim, - da je tako bolj prav, saj moramo tisti, ki imamo obrt še manj razvito, dobiti vsaj toliko kot drugi, meni Ribič. Zanimanje za posojila vsekakor je, novi kreditni odbor je prejel že pet prošenj. Po vsej verjetnosti bo z denarjem na tesno, saj tcija dandanes fudi vlaganje v obrt precej denarja.
A. Ž.
NA 5VUJLM - »Med člani je že utrdila pripadnost zdrui nju.”
Posodobiti politično usposabljanje
Na 8. seji občinske konference razpravljali o samoupravni organiziranosti šol in idejnem izobraževanju
Samoupravna organiziranost vzgojno-izobraževalnih ustanov v občini Trebnje, problemi idejno-političnega izobraževanja in usposabljanja ter uspešno izvedena akcija »Zaključni račun” so bile osrednje teme 8. seje trebanjske občinske konference ZK. Člani konference so se najdlje ustavili pri vprašanju idejno-političnega izobraževanja, kije ta čas za trebanjske komuniste vsekakor najbolj pereče.
Predlog bodoče samoupravne organiziranosti vzgojnoizobra-ževalnih ustanov občine Trebnje bo, ko bo sprejet, vnesel v življenje teh ustanov velike spremembe. Želja vseh je, da bi bile te spremembe pozitivne, zato je bila tudi obravnava predloga temeljita. Člani konference niso pozabili našteti vseh slabosti predloga, hkrati pa se vsi po vrsti tudi strinjajo, da je za reorganizacijo teh ustanov skrajni čas. V skladu s predlogom naj bi se sedanje ustanove formirale v tozde, ki naj bi v okviru Centra za vzgojo in izobraževanje tvorili delovno organizacijo. V tej organizaciji bi bila dela in naloge razdeljene tako, da bi izboljšali uspešnost pouka, racionalizirali porabo, hkrati pa obdržali sedanjo raven stroškov. Še posebej naj bi se v delovni organizaciji okrepile strokovne službe za pedagoške naloge teh ustanov, z njimi pa tudi tako imenovane spremlja-
joče dejavnosti, kot so pravna služba, računovodstvo ipd. O predlogu bodo v marcu razpravljali delavci osnovnih šol in drugih ustanov, referendum pa naj bi bil aprila.
V trebanjski občini so organizirali vrsto predavanj za komuniste. Med njimi seminar za novo sprejete člane ZK, seminar za kandidate za sprejem in več drugih. Čeprav je bilo v program idejnopolitičnega izobraževanja vloženih veliko sredstev, organizacijskega dela
V TRIMO DVE OSNOVNI ORGANIZACIJI ZK
Na zadnji seji občinske konference ZK v Trebnjem so sprejeli sklep o ustanovitvi še ene osnovne organizacije ZK v TRIMO. Pričakujejo, da se bo dejavnost komunistov v tej delovni organizaciji močno okrepila.
Vztrajati iz človečnosti
specializacijo ,Cepi
Ob „begu" zdravnikov v mesta in pravi dr. Jernej Kranjc iz Trebnjega:
'eprav težav
ne manjka, je delo podeželskega zdravnika — lepo.'
Tako je rekel dr. Jernej Kranjc, v. d. direktorja trebanjskega tozda Zdravstvenega doma Novo mesto, ko je kdove katerikrat slišal, da se občani pritožujejo nad dolgim čakanjem na zdravnika. „Toda naj ne nergajo na zdravnike, ki delajo! Hudujejo naj se nad razmerami, ki so pripeljale do tega, da je treba tako dolgo čakati Predvsem pa naj pomagajo odpraviti vzroke,” je povedal dr. Kranjc.
Nerazvitost trebanjske občine je vidna tudi na področju zdravstva. Medtem ko imajo razvitejše slovenske občine na 1800 prebivalcev enega zdravnika, premorejo Trebanjd zdravnika šele na 3000 občanov. V Trebnjem delajo zdaj trije zdravniki splošne medicine, dve zdravnici za otroke, dva zdravnika pa delata honorarno na Mirni in v Trebnjem. Prav zaradi slabe kadrovske zasedbe -zdravnikov je v resnici premalo — se dogaja, da morajo zdravniki sprejeti tudi 80 pacientov na dan, medtem ko bi jih morali po splošno veljavnih pravilih sprejeti le okoli 30. Zaradi tega prav gotovo trpi kvaliteta njihovega dela, primanjkuje jim
časa za strokovno izpopolnjevanje, vse preveč je pošiljanja k specialistom.
„ Vzroke za tako stanje bo zelo težko odpraviti. Zdravniki se zelo neradi odločajo
za delo na terenu. Kjub večkratnim razpisom se za delo v Trebnjem ni prijavil noben zdravnik. Predvsem moti mlade zdravnike pri našem delu velika odgovornost. Tu se morajo sami odločati, medtem ko po klinikah in večjih zdravstvenih ustanovah lahko zmeraj vprašajo za nasvet. Potem se jim zdi naše delo dolgočasno in premalo ustvarjalno, ker je pač prevelik naval bolnikov, ker imajo zdravniki pri nas preveč dela, ker se zaradi tega ne morejo strokovno izpopolnjevati... Ne nazadnje: tudi po materialni plati delo pri nas ni več zanimivo, da ne govorimo o stanovanjih, ki so pri nas največ dvosobna,” je naštel vzroke dr. Kranjc.
Kljub težavam, ki resno ovirajo vsakdanje delo, v trebanjskem zdravstvenem domu ne pričakujejo še tako kmalu rešitev problemov, še posebej, ker ni vse odvisno od njih. Marsikatero vprašanje bodo morali razrešiti s svojimi skupnimi službami, s katerimi sodelovanje ne poteka tako, kot bi moralo. Pogosto ni mogoče dobiti podatkov o finančnem stanju, ne ve se, kdo. dela dobro, kdo slabo, niso znani plani za prihodnost. Zlasti slabo pa je sodelovanje s kadrovsko službo, ki se tudi ne trudi pretirano pri reševanju najbolj občutljivega problema, tj. pomanjkanja kadrov.
„Težav pri našem delu ni tako malo! Toda vsi, ki vztrajamo, imamo zadoščenje, da pomagamo ljudem, ki so naše pomoči potrebni. Poleg tega je poklic zdravnika na podeželju lep! Tu živimo v pristnem stiku z ljudmi, vidimo jih v njihovem vsakdanjem okolju, kar daje našemu poklicu obeležje večje humanosti. To pa je vrednota, ki nam ne pomeni tako malo!”
J. S.
in truda predavateljev, rezultati niso temu primerni. Na mnogih seminarjih in tečajih je prišlo do prevelikega osipa tako pri obisku kot pri končnem uspehu. Na seji so ugotovili, da je krivdo za marsikatero neuspelo izobraževalno akcijo treba pripisati neustrezni ali nezadostni spodbudi za tako izobraževanje.
K temu vsekakor prispeva še dejstvo, da tudi med vodilnimi v delovnih organizacijah ni pretiranega zanimanja za te vrste politično delo.
Vodja medobčinskega marksističnega izobraževalnega centra Boštjan Kovačič, ki je sodeloval na seji, je navedel več drugih vzrokov, ki so značilni za vso Dolenjsko. Predvsem se mnogi ne zavedajo, daje idejno -politično izobraževanje sestavni del političnega dela. Za njegovo uspešnost bo treba vpeljati boljše kadrovanje kot doslej; zlasti pomembna je evidenca v osnovnih organizacijah, kjer se pogosto dogaja, da se izobraževalnih akcij udeležujejo vedno eni in isti ljudje. Idejno-politič-nemu izobraževanju bo treba priboriti ustrezen status, še posebno pozornost pa bo treba posvetiti uvajanju sodobnejših metod poučevanja. Prenehati bo treba z dosedanjo prakso, ko so udeleženci po koncu tega izobraževanja ostajali prepuščeni sami sebi.
Akcija »Zaključni račun” je zelo velik in pozitiven odmev doživela zlasti med delavci. Čeprav v času konference še ni bilo podrobnih poročil o poslovni uspešnosti, je že bilo opaziti, da manjka v osnovnih
Obrtnikov dovolj
Med obrtniki je največ avtoprevoznikov — Ni lokacij
Sodeč po številu registriranih obrtnikov v občini Trebnje, je teh kar dovolj. Tako je bilo lani v Trebnjem prijavljenih 164 obrtnikov. Med njimi je bilo 77 obrtnih delavnic, 64 avtoprevoznikov in 23 gostinddh lokalov. Lani se je število obrtnikov povečalo za 25. vendar je bilo med njimi kar 16 dovoljenj za avtoprevozniško dejavnost.
Zaradi dokaj enostranskega razvoja obrti v občini Trebnje še zmeraj zelo manjka storitvenih in usluž-nostnih dejavnosti Nekaterih usluž-nostnih obrti sploh ni, med njimi servisa za belo tehniko in precizno mehaniko. Čeprav banke že nudijo kredite za razvoj zasebne obrti, se obrt nekako ne more prav razmahniti. Med vzroke za tako stanje lahko prištejemo tudi težave za pridobitev lokacij. V občini že dalj časa ni lokacij za obrtno dejavnost. To pomanjkljivost bodo morali čim-prej odpraviti, poleg drugih vzrokov, če bodo hoteli pospešiti obrtno dejavnost.
organizacijah sindikata ljudi, ki bi bili sposobni tc podatke razlagati drugim delavcem.
Manj uspešna je bila akcija v družbenih dejavnostih in skupščinah SIS. Najslabše pa je bilo že po tradiciji v dislociranih tozdih in obratih. Tudi to pot so se „matična” podjetja dokaj mačehovsko obnašala do svojih tozdov, med njimi ponovno IMV in podobni. Akcija pa je zelo dobro uspela v TRIMO, DONIT in drugje.
Dokončna ocena akcije je zdaj naloga osnovnih organizacij. Že zdaj pa je mogoče reči, da je akcija uspela, še večja pa bo njena vrednost, če bodo delavci pridobljene izkušnje uporabljali tudi pri periodičnih obračunih. Akcija namreč ne bi smela biti omejena le na konec leta, potekala naj bi ves čas. V njenih okvirih pa naj bi bilo več razprave o produktivnosti, delovni disciplini in smotrni porabi sredstev. Le tako se bo ideja akcije tudi uresničevala: delavce pripraviti do tega, da bodo sproti spremljali uspešnost svojega dela.
J. S.
NEVARNOST POŽARA — Kljub opozorilom, da je nad*1 nevarno zažigati travo, posebno v bližini gozdov, tega nekateri ^ zmeraj ne upoštevajo. S svojim nepremišljenim ravnanjem povZf" čijo precej gozdnih požarov, ki nam delajo nemalo škode. Posnet* je nastal ob cesti med Trebnjim in Mirno. (Foto: J. Simčič)
Ali bo poslej ostalo več denarja?
Nič več zacementirana delitev sredstev — Manjši so bili doslej pogosto prikrajšani
V slovenskih sindikatih že nekaj časa potekajo razprave o novi razdelitvi finančnih sredstev. Namen teh razprav je vpeljati realnejšo finančno politiko. Razprave so se začele tudi v trebanjski občini, kjer se bodo kmalu zbrali predsedniki osnovnih organizacij, da bi se o novem razporejanju sindikalne članarine temeljito pogovorili.
V analizah porabe sredstev v OO sindikata je bilo ugotovljeno, da se za sindikalno delo porabi zelo malo denaija. Zato naj bi delež osnovnih organizacij pri sindikalni članarini zmanjšali od sedanjih 40 odstotkov na 34 od»totkov. Ostanek bodo dobili republiški in občinski sindikati. Toda tudi med njimi bo prišlo do drugačne delitve. Medtem ko so doslej vsa sredstva odvajali re-
MLADINCI SE PRIPRAVLJAJO NA DELOVNE AKCIJE
Občinska konferenca ZSMS v Trebnjem je že začela s pripravami na letošnje mladinske delovne akcije. Tako kot lani bo tudi letos v Dobrniču oddelek MDA Suha krajina 79, kjer bosta dve brigadi delakv treh izmenah. Trebanjci bodo sodelovali tudi v MDA Brkini, kamor bodo poslali eno brigado. Zdaj poteka evidentiranje, ki mora biti zaključeno do 15. marca.
V okviru priprav na republiške in zvezne delovne akcije bodo za dan brigadirjev pripravili dvodnevno delovno akcijo v Velikem Gabru, kjer bodo mladinci rekonstruirali cesto Medvedjek - Veliki Dol.
publiki, pa jih je ta potem vračala nazaj občinskim svetom, bodo občinski sveti poslej sredstva obdržali. Delitev je bila zdaj zacementirana z odstotki: 40 odst. je ostalo osnovnim organizacijam, občinski sindikalni sveti so dobili 33 odst., republiškim sindikatom pa je ostalo 30 odst.
Zaradi take delitve sredstev iz članarine je okoli ena tretjina občinskih sindikalnih svetov ostajala s premajhnimi sredstvi. Zlasti se je to dogajalo na
V RAČJEM SELU SO USTANOVILI OO ZSMS
Mladinci v Račjem selu še nimajo dolgo svoje osnovne organizacije. Kljub temu so že zelo aktivni. V čast dneva žena so priredili v gasilskem domu proslavo, na kateri so sodelovali mladi pevci, recitatorji in igralci. Proslava je požela med krajani veliko odobravanja. Mladinci obljubljajo, da to ni bila-zadnja taka proslava.
Krajevna skupnost je pred kratkim zbrala denar za popravilo ceste Velika Sevnica - Križ, mladinci pa so prispevali delo svojih rok. V kratkem nameravajo organizirati še več delovnih akcij.
področju, kjer je bilo malMr; članov sindikata, to pa so indujo strijsko slabo razviti predeli. Čjtj bo obveljalo, da občinski sindi« kalni sveti obdržijo zase vefll sredstev, potem se lahko zgodi« da bo tudi Trebanjcem ostal® več sredstev. Pravilnik, ki b<fe odločal o tem, bo prinesli članom manjših sindikalnih sve 0 tov več denaija, tako da bodi'1 lahko razširili svojo dejavnos *
J riii
m
PRVI TRENING NA PROSTEM - Igralke rokometnega kluba Partizan z Mirne so imele pred nedavnim prvi trening na prostem. Pod vodstvom trenerja Bukovca se resno pripravljajo na vrsto tekmovanj, ki jih čakajo v spomladanskem delu občinskega prvenstva. Na treningih posvečajo še največ skrbi kondicijskim pripravam in uigravanju taktičnih zamisli.
O vodi, ki je ni bilo
30
35
Trebanjci so po dveh le, vendarle dočakali težko p čakovano vodo, ki /e d°s, iz njihovih pip b°V kaplja kot tekla. S pomanjkanj* vode je bila zvezana vrsi težav. Gospodinje in gospo dinjci so morali ponoči de, žurati, če so hoteli oprtf1 perilo v pralnih strojih S1 največja težava je bila v tst^, ker nikoli niso vedeli, kdfi bo voda sploh prišla. Nazw. nje so se začele poja govorice, da „oni, funkct onarji” imajo vodo, vsi osm pa ne. Ozračje je bilo vs& dan bolj naelektreno. Za£ai nost ozračja je pospešek še slaba informiranost obW nov. Vodo so jim ves obljubljali, toda vse oblju“ so ostale obljube.	J.
V trenutku, ko vsi obča" L Trebnjega čutijo ob prihod vode veliko olajšanje, se skoraj brez pomena isMj*** krivca za tako dolgotrajrf reševanje tega probterW-\‘i Zdaj prevladuje veselje intfš ( po vrsti pozabljajo na ofi dolgi in mučni leti čakafl*2 Mogoče krivca sploh ne nikoli mogoče najti, saj P pravi krivec vrsta objekt nih in subjektivnih vzrok0*' j ki jih ta trenutek tudi nirf ! več pomena naštevati .,W
Toda kljub temu si / N treba zastaviti nekaj šanj. Zakaj so začeli gradn ^ vodovoda vsaj 5 let PreP°.ljn no? Zakaj so Trebanjci c, }rj kali samo na občino, tem ko krajevna skupnost h naredila skoraj nič? gotovo pa ne smemo mimo dejstva, da bi "j, med občani znatno ^ negodovanja, če bi bili sp' X ti in objektivno obveščen Jj vseh fazah reševanja te° problema.	_	—(A
J. SlML
TREBANJSKE NOVICE
Št. 11 (1544) * 15. marca j
NAJVEČ JE ŠOLARJEV — Najpogostejši obiskovalci knjižnice v Semiču, ki je odprta dvakrat na teden, so šolarji. Da bi v knjižnico, ki spada pod črnomaljsko, privabili tudi starejše ljudi, bi morali v
Eni vreti povečati in popestirti knjižni fond; sedaj premore semiška njižmca le okoli 1.200 knjig. Seveda je glavna težava pomanjkanje denaija oziroma prevelike cene knjig. (Foto: Bartelj)
Neposrednejše oblike dela SZDL
Za lepši jezik
Na zadnji seji izvršnega odbora predsedstva OK SZDL Črnomelj je bil govor o programu aktivnosti SZDL v spomladanskem obdobju. Tako pripravljajo razpravo o slovenščini v javni rabi; med drugim nameravajo ustanoviti skupino slavistov, ki bo enkrat ali večkrat na teden na razpolago združenemu delu, krajevnim skupnostim in drugim, ki bodo želeli nasvete ali potrebovali pri svojem delu strokovno pomoč, tu imajo v mislih predvsem pomoč internim glasilom delovnih organizacij; prav tako bo SZDL priporočala slavistom na šolah, naj pomagajo organom krajevnih skupnosti ter drugim organom in funkcionarjem pri sestavi raznih poročil itd.
Socialistična zveza bo spomladi pripravila tudi širšo razpravo o kmetijstvu ter nadaljevala akcijo za ustanovitev družbenih svetov v občini.
Več vaških, uličnih in hišnih odborov SZDL, številnejše in kadrovsko močnejše krajevne konference — Več žensk in mladih — 60 odst. novih članov
V pripravah na lanske volitve v krajevnih konferencah SZDL so v črnomaljski občini ocenili tudi delo teh konferenc v preteklem obdobju, njihovo organiziranost in sestavo, delovanje delegatskih odnosov ter vključevanje družbenih organizacij, društev, družbenopolitičnih organizacij, predvsem sindikata, v delo krrgevnih konfe-
renc.
Dokaj uspešno so v krajevnih konferencah SZDL razvijali neposredne oblike odločanja in razpravljanja o pomembnih vprašanjih v okviru krajevne skupnosti. Vendar v nekaterih konferencah še niso zadovoljni z usklajenostjo dela in z vključevanjem družbenopolitičnih in drugih organizacij ter društev v delo krajevnih konferenc. Gotovo ie eden glavnih vzrokov za to šibka kadrovska zasedba na vodilnih funkcijah v nekaterih krajevnih konferencah, izmikanje funkcijam sposobnih krajanov in s tem povezano kopičenje funkcij pri drugih.
Čeprav so v zadnjih letih naredili precejšen korak naprej kar se tiče zagotovitve primernih prostorov za delo v večjih krajevnih skupnostih — tu gre
PRIZNANJA KRVODAJALCEM V DRAGATUŠU
Na skupščini krajevne organizacije Rdečega križa Dragatuš - bila je v nedejjo, 11. marca - so med drugim trem krajanom podelili republiška priznanja RK za zasluge za razvoj krvodajalstva; priznanja so dobili: Miha Lončarič, Francka Bahor in Marija Kocjan. Priznanja so dobili tudi krvodajalci, in sicer za 25-krat darovano kri Janez Kump; 20-krat so dali kri: Franc Rožman, Jože šterk, Mirko Panjan in Miha Matkovič; 10-krat so darovali kri: Jože Rus, Anton Bajuk, Jožefa Bahor, Jožefa Perko, Miha Basarac, Miko Muc, Jure Kocjan in Jože Perko. Podelili so tudi pet priznanj za petkrat darovano kri. Po skupščini je bilo predavanje o zdravljenju sladkorne bolezni
predvsem za gradnjo in adaptacijo gasilskih, kulturnih in zadružnih domov — je to vprašanje še vedno dokaj pereče v manjših krajevnih središčih in v no-
Lani brez izgub
Dobro gospodarjenje DO v črnomaljski občini
Po prvih podatkih so gospodarske organizacije v črnomaljski občini -v gospodarstvu je zaposlenih kar 5.450 ljudi od skupaj 6.081 vseh zaposlenih v občini - v lanskem letu ustvarila 1,875 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je za dobrih 31 odst. več kot leto poprej. Dohodek znaša 643,5 milijona din ali več kot 43 odst. več kot 1977, čisti dohodek pa 92 milijonov din ali skoraj 62 odst. več kot leto poprej. Še posebej je razveseljivo, da v lanskem letu nobena delovna organizacija ni imela izgube.
Največ celotnega prihodka je ustvarila semiška Iskra, in sicer 491 milijona dinarjev, sledijo pa Beit s 317 milijoni, Kmetijska zadruga z 236 in rudnik Kanižarica, kjer so ustvarili 89,6 milijona dinarjev celotnega prihodka.
Tudi največ čistega dohodka je imela Iskra (17,7 milijona din), tik za njo je Belt (17,2 milijona), medtem ko je GOK imel 11 milijonov dinarjev čistega dohodka.
Iskra in Belt sta tudi največja izvoznika v črnomaljski občini. V lanskem letu je Belt izvozil za skoraj 114 milijonov dinarjev ali 38 odst. več kot leta 1977, vrednost uvoza pa znaša 19 milijonov din. Vrednost Iskrinega izvoza v lanskem letu znaša 97 milijonov dinarjev, kar je za 18 odst. več kot leto prej, uvozili pa so za 88 milijonov din.
ČRNOMALJSKI DROBIR
PREMALO TELEFONOV - V občini dobiti telefonsko številko je skoraj tako, kot da bi na loteriji zadel glavni dobitek. Marsikdo mesece in mesece čaka, da bo dobil priključek, so pa tudi prošnje, ki so jih ljudje vložili pred letom in več. Pa ni tako samo v Črnomlju, marveč tudi v drugih krajih v občini Tako je v Semiču že dalj časa baje rezerviranih 18 telefonskih številk, vendar to željnim pričakovalcem nič ne pomaga, saj se nismo tako daleč, da bi bilo možno telefonirati z - rezervacijo.
„Športni” bralci - v
Črnomlju baje prodajo okoli 300 izvodov Sportskih novosti vsak dan, kar priča, da se ljudje precej zanimajo za šport. Če se je prodaja kaj povečala, odkar v ta športni časopis iz Bele krajine dopisuje Marjan Črne, ni znano. Športni delavci pa menijo, da bi tem ..športnim” bralcem bolj koristilo, če bi se v tistem času, ki ga porabijo za branje športnih pa tudi nešportnih novic, sami aktivno ukvarjali s športom oziroma rekreacijo.
voustanovljenih krajevnih skupnostih, predvsem v Črnomlju. Delovni pogoji krajevnih konferenc pa so precej boljši v Semiču, na Vinici, v Starem trgu, Dragatušu in Adlešičih. Prav tako krajevne konference nimajo težav z denarjem za njihove najnujnejše potrebe.
V priprave na volitve v krajevnih konferencah so se vključile vse družbenopolitične organizacije, še zlasti Zveza komunistov in sindikat. S kadrovsko zasedbo novih konferenc so lahko zadovoljni, saj je v KK izvoljenih 15 odst. žensk in 24 odst. mladih, kar je v nekaterih krajevnih konferencah kar nekajkrat več kot v prejšnjem obdobju; prav tako so zastopani društva in druge organizacije, ki delujejo v krajevni skupnosti. Precej se je povečalo tudi število vaških, uličnih in hišnih odborov SZDL, od prejšnjih 41 na sedanjih 62, število članov krajevnih konferenc pa od 215 na 322. Na podlagi ocene dela članov KK so določene krajane ponovno predlagali za člane KK. Ponovno je bilo izvoljenih nekaj več kot 40 odst. članov prejšnjih krajevnih konferenc.
A. B.
MANJ NESREČ PRI DELU
V lanskem letu je bilo v delovni organizaciji GOK 78 nesreč pri delu, kar je dvanajst manj kot leto poprej, vendar število izgubljenih dni kaže, da so bile nesreče resnejše; tako je ta delovna organizacija v 1977 na račun nesreč izgubila 426 delovnih dni, lani pa 409, kar govori, da bodo morali več pozornosti posvetiti varstvu pri delu. Na poti na delo ali z dela so se lani pripetile le tri nesreče, ki so povprečno zahtevale po 20 dni bolniške.
Obvarovati bogastvo Kolpe
Kako gospodari metliška ribiška družina — Sodelovanje z obkolpskimi družinami —   Prepovedan lov s kostnim črvom - Velika želja: ribiški dom
Čeprav ima ribištvo v Metliki že lepo tradicijo, kar spričo bližine z ribami bogatih Kolpe, Lahinje, Obrha in Metličice ni nič nenavadnega, so metliški ribiči združeni v svoji družini šele dobrih 22 let. Pred vojno so metliški ribiči spadali pod Karlovac, do 1956 pa so bili včlanjeni v črnomaljsko ribiško družino.
w Ra,nes j,e .v “ družini Glavna skrb metliških ribičev Metlika včlanjenih 126 članov, velja zarodu. Vsako leto vložijo
sedem članic, 16 mladincev in 35 pioniijev. „V vodah, ki spadajo pod našo. družino, je največ belic, precej je tudi tolstih krapov — lani je naš član ujel 10-kilskega, medtem ko so 5 do 6-kilogramski prav pogosti — v Lahinji so rade ščuke, medtem ke je som bolj redek,” je povedal tajnik ribiške družine Mirko Čadonič, ki je ribič že devet let.
illsmrnk,
OZNANJENO POBRATENJE — Ob cesti pred začetkom mestnega ozemlja so postavili table, iz katerih je razvidno, da je Metlika pobratena z občinami Ronchi iz Italije in avstrijsko Wagno, s katerima Metličani vzdržujejo trdne vezi.
PRED OCENO ZAKLJUČNIH RAČUNOV
Petkova seja komiteja OK ZKS Metlika je bila namenjena v glavnem pripravi na bližnjo sejo občinske konference, na kateri bo govor o razpravah in sprejemu zaključnih računov. Obravnavali so tudi program dela občinske skupščine in izvršnega sveta za letošnje leto ter program proslavljanja 60-letnioe KP Jugoslavjje oz. Zveze komunistov Jugoslavije, SKOJ, sindikatov in naprednega gibanja žensk. Osrednja občinska proslava teh jubilejev bo predvidoma v drugi polovici aprila v Metliki.
BREZ STANOVANJA NI ZDRAVNIKA
V Metliki že dalj časa ugotavljajo, da bi potrebovali poseben dispanzer za borce. Poleg splošnega pomanjkanja denarja je še posebno vprašanje, kako v Metliko dobiti zdravnika, ki bi vodil ta dispanzer. Zdravstveni dom je objavil že dva razpisa, na podlagi katerih so se zdravniki zanimali za to mesto, vendar je vsak postavil pogoj družinsko stanovanje. To pa je v Metliki skoraj tako, kot bi zahteva .10 naftno polje. To vprašanje bodo skušali urediti s pomočjo stanovanjske skupnosti
POŽIGALCI NA DELU - Konec vsake zime daje vtis, kot da ie požiganje suhe trave belokranjski nacionalni šport. Tej strasti, za katero nekateri še vedno mislijo, da je koristna, čeprav je nesporno dokazano, da lahko povzroči še kako veliko škodo, se ne morejo upreti niti na samem obrobju mesta in drugih krajev. Če nič drugega - je pa tako početje tudi kaznivo - ima popotnik vtis, da potuje po pokrajini, ki je bila nekoč gotovo zelo lepa pa so jo po nemarnosti ali hote spremenili v črno pogorišče,
MEDOBČINSKO SODELOVANJE - Ena najbolj trdnih in plodnih oblik sodelovanja med belokranjskim- občinama je vsakoletna prisotnos. Vranoviških jazbecev v pustnem sprevodu Gradaških mačkov. Možnosti za razširitev takega sodelovanja pa še niso izčrpane: razstrupljenim metliškim gadom bi kaj koristila dobrohotna pomoč črnomaljskih prestarjev. Pa še kaj bi se našlo.
Belokranjska vinska cesta
Med razstavljenimi vini letos tudi likovni izdelki — Kolektivno zavarovanje proti toči in pozebi
Društvo belokranjskih vinogradnikov, ki letos že tretjič prireja v Semiču razstavo belokranjskih vin - ta bo od 27. do 29. aprila - računa, da bodo vinogradniki pripravili za degustacijo okoli 120 vzorcev vin. V Metliki bo 18. in 19. marca 6-članska komisija enologov ta vina ocenila, praksa pa kaže, da na degustaciji zaradi neustrezne kakovosti odpade kakih 20 odstotkov vzorcev. Tudi letos bo največ vzorcev, kar kakih 90, iz semiškega konca.
Tako kot vsako leto, bodo tudi letos ob razstavi vin pripravili še vrsto drugih prireditev: kulinarično razstavo, razstavo kmetijske mehanizacije, zlasti za obdelavo vinogradov, trije mladi belokranjski likovniki pa bodo predstavili svoja dela; v času razstave bodo tudi strokovna predavanja o kletarstvu in o kmečkem turizmu.
Poleg vsakoletne razstave vin si je društvo zadalo še več drugih nalog, ki naj pripomorejo k hitrejšemu razvoju belokranjskega vinogradništva in turizma. Tako imajo v načrtu za letošnje leto
ureditev belokranjske vinske ceste, ki naj bi vodila od Hrasta preko Metlike, od tam bi se en krak odcepil proti Drašičem, drugi pa čez Krvavčji vrh proti Semiču.
Na pobudo društva se je okoli 40 odst. zasebnih vinogradnikov v črnomaljski občini letos odločilo za kolektivno zavarovanje vinogradov proti toči in pozebi premija pa znaša okoli 14 tisočakov na hektar. Kdor pa se obveže, da bo vse grozdje prodal zadrugi mu le-ta plača celotno zavarovalno premijo.
Za izobraževanje članov bo društvo pripravilo več predavanj in ekskurzij. Prav tako se društvo zavzema, da bi Belsad začel s proizvodnjo grozdnih sokov. Konec avgusta bodo na Radoviči organizirali letošnje srečanje belokranjskih vinogradnikov. V svojem programu imajo še več drugih nalog in akcij, med temi je tudi analiza vzorcev zemlje, tako da bodo na podlagi tega vinogradniki natančno vedeli s katerimi gpojili in koliko morajo gnojiti svoje vinograde.
A. B.
okoli tisoč kilogramov mladic: v Lahinjo in Kolpo krape in linje, v Obrh, Metličico in Kru-pico pa postrvi. Ves denar, ki ga ribiči dobijo kot odškodnino od delovnih organizacij, ki onesnažujejo vode, dajo za nakup mladic. „Do sedaj je to odškodnino plačevala le „Beti”, in to 20 tisočakov na leto, sedaj pa se za odškodnino dogovarjamo tudi z drugimi onesnaževalci, kot so metliški Novoteks, TCP, tozd Transport,” pravi Čadonič.
Metliška družina zelo dobro sodeluje s sosednjo črnomaljsko, s katero so na Krasincu uredili skupen ribnik za drst krapov. „Dobro sodelujemo tudi z ostalimi obkolpskimi družinami iz Hrvaške. Deluje skupni koordinacijski odbor, ki si . prizadeva za enoten režim gospodarjenja in lova na Kolpi; tako smo že poenotili dovoljeni ulov. vsi, razen Ozlja, smo sprejeli prepoved lova s kostnim črvom.”
Poseben problem, ki tudi za-
SODIŠČE V METLIKI
Temeljno sodišče v Novem mestu, enota Črnomelj, ima poslej vsak prvi torek v mesecu uradni dan v prostorih metliške občine, in sicer od 7.30 do 13.30. Sodišče bo v tem času občanom nudilo pravno pomoč, sestavljalo in overjalo pogodbe, za katere je predpisana sodna oblika, in zapisovalo sodne poravnave.
Mirko Čadonič: ,Zadnja leta se metliški ribiči, od najnilajših do članov, udeležujejo tudi republiških tekmovanj in vedno boljše uspehe.”
deva vse obkolpske ribiče, je zelo slabo stanje večine jezov na Kolpi. Metličani se dogovarjajo z Vodno skupnostjo Dolenjske, da bi letos popravili vsaj dva jezova. Velika želja metliških ribičev je, da bi zgradili svoj dom ob Lahinji.
A. B.
Eden proti vsem
Že lani so se vaščani Gornjega Suhorja dogovorili, da bodo popravili in razširili okoli 700 metrov dolgo vaško pot od Doljnjega do Gornjega Suhorja. Vsi razen enega so podpisali izjave, da brezplačno odstopijo tudi za razširitev potrebno zemljo ob poti. Dela so se hitro lotili in ga, kolikor je bilo v njihovih močeh, tudi opravili Ustavilo pa se je zaradi 76 m 2, kijih vaščan Franc Pibernik nikakor ni hotel odstopitL Vrednost te zemlje in sadnega drevja na njej je sedaj komisija ocenila in so mu odšteli 2.960 dinarjev, da bodo lahko delo dokončali Seveda bodo morali še enkrat naročiti buldožer, kar bo stroške povečalo, pa tudi delo, ki bi bilo lahko opravljeno že lansko jesen, bodo dokončali s precejšno zamudo.
NA SVEŽEM ZRAKU - Bližajoča se pomlad in z njo vedno toplejši dnevi so tudi šolarje na Suhorju zvabili na dvorišče, kjer imajo pouk telovadbe na svežem gorjanskem zraku. V marsikaterem mestu bi bilo tako početje zaradi preko vseh mej onesnaženega zraka hudo nevarno za zdravje otrok. S tem problemom se jim v metliški občini še ni treba otepati, imajo pa precej drugih. Tako si na Suhorju že dalj časa želijo, da bi dobili v dvorano, v kateri imajo tudi telovadnico, centralno ogrevanje. Že lani je pokrovitelj suhordte šole, ljubljanski Jugotekstil, prispeval za to 40 tisočakov, vprašanje pa je, kje dobiti še ostali potrebni denar.
SPREHOD PO METLIKI
PRED VITRINO FOTO-KINO KLUBA FOKUS blizu bifeja se ustavlja te dni mnogo ljudi. Ogledujejo si osem razstavljenih fotografij, največ pozornosti pa vzbuja brez dvoma slika, na kateri je ženska zadevščina ostrižena na srček. Gledalstvo se obnaša različno: eni se smejijo, drugi zgražajo, spet tretji so ravnodušni. Razstavljala slik pa se ob šoku muzajo.
METLIŠKA KINO DVORANA JE pričela s ponovnimi predstavami lam maja, ko so stvar prijeli v roke mladinci. Od takrat pa do danes si je ogledalo filme preko devet tisoč gledalcev, kar niso mačje solze, če upoštevamo dejstvo, daje Metličane zelo težko izbezati iz stanovanj. Mladi so z rezultatom zadovoljni, gledalci pa tudi, saj so filmi sveži in kvalitetni.
VITAMINOV ŽELJNI IN POTREBNI ljudje so navalili te dni na travnike, kjer poganja regrat. Staro in mlado vrta z noži po zemlji, kjer še najbolj enostavno in najceneje, kajti nakup regrata v zelenjavni
trgovini spravi človeka na kant ali pa na razmišljanje o najetju zelenjavnega kredita.
SONCE, KI JE KAKŠEN DAN že zelo močno, privablja v mesto tudi prve izletnike. Ti obvezno obiščejo trgovino delovne organizacije »Beti , Belokranjski muzej, potem pa se zasede v katerem od lokalov, kjer se razplamti pesem, ples in prevladuje dobra volja. Izletniki sprašujejo tudi po spominkih, vendar s3 bolj redko na voljo. Skromno izbiro imata le prodajalna Mladinske knjige ter trgovina zraven Murnove slaščičarne. Koš in hruške.
VSI METLIŠKI LOKALI SO BILI V DNEH OKROG 8. marca dobro zasedeni. V njih so, razumljivo, prevladovale predstavnice lepšega spola, moški pa so bili pošteno nakresani. Posamezniki so se privlekli domov v jutranjih urah, kar je spravilo boljše polovice v slabo voljo in v očitanje. Pri marsikateri bajti so se zavoljo tega nekaj dni pogovarjali le z rokami ali pa so si kazali posnetke iz živalske enciklopedije.
metliški tednik
»■M mil Miran-—^				
				
Nedavnega občnega zbora gasilskega dmštva Vas-Fara so se udeležili tudi predstavniki PGD z Broda na Kolpi in občinske gasilske zveze Kočevje. Najprej so počastili z enomi-i nutnim molkom spomin na pred kratkim umrlega Matijo Letiga, ki je bil eden izmed ustanoviteljev tega društva.
V preteklem letu so gasilci nabavili nekaj opreme in uredili orodji-šče v Kužlju, kjer je gasilska desetina. Udeležili so se raznih svečanosti
KOČEVCI NA REVIJO
Na bližnji četrti reviji likovnih skupin iz vse Slovenije, ki jo pripravlja ZKO Slovenije, je prijavila nekaj razstavljalcev tudi likovna skupina pri DKUD Svoboda Kočevje. Republiška ZKO je že odgovorila, da se s predlogom strinja, in predlagala, naj žiriji, ki bo dokončno izbrala dela za razstavo, pošljejo po nekaj del naslednjih Članov kočevske likovne skupine: Rada Megliča, Matije Glada, Staneta Hočevarja, Janeza Černača, Bojana Koširja in Jožeta Marinča.
^ ___________________  j
in tekmovanj in se stalno strokovno izpopolnjevali. Lani so sprejeli v gasilske vrste veliko mladih, tako da šteje društvo že 59 članov. Veliko gasilcev je bilo tudi odlikovanih.
Iz programa za letos je treba omeniti predvsem obnovo gasilskega doma. Sedanje prostore pošte in krajevnega urada, pri katerih je tudi gasilski dom, bodo izpraznili, zato je adaptacija nujna. O tem se bodo dogovorili s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, občinsko gasilsko zvezo in KS. Predvidoma naj bi sedanji stavbi dozidali eno nadstropje. Tako bi dobili dve novi družinski stanovanji, KS in krajevne družbeno—politične organizacije pa prostore za svoje delo, razen tega bi povečali prostore GD. Za letos so načrtovali še organizacijo 42-urne-ga tečaja za izprašane gasilce, sodelovanje s PGD Brod na Kolpi, organizacijo skupne vaje v Kužlju, požarno varnostna komisija bo pregledala več objektov, gasilci pa se bodo tudi strokovno izpopolnjevali in udeleževali raznih svečanosti in tekmovanj.
Za uspešno delo bo treba nabaviti nekaj nove opreme, motorno črpalko za desetino v Kužlju, lestve itd. Program bo uresničen, če bo na razpolago denar.
Na zboru so dosedanjemu članu Antonu Juretiču s Potoka zaradi uspešnega dela podelili naziv zaslužni član."
FRANC CIMPRIČ
DROBNE IZ KOČEVJA
NA RAZSTAVO UClL - Kom-. Ljubljana je razposlal na ustano-vp ln P°djetja vabila za obisk razsta-2' Učil „DIDACTA 79“ v Duessel-ra? ’u-. Poseben poudarek na tej žev • <^an Poklicnemu izobra-Tu ?.nJu in izobraževanju ob delu. vov -Z Ko0evia *50 obiskaJo razsta-ec zastopnikov podjetij in usta-
V/Pr
asuje
medved odgovarja
. - Bil je res lep praznik žena ‘»otrok.
" Žal pa se je zgodilo podob-kot v avtobusih: otroci so se Posedli, mamice pa so stale.
nov. Poučni izlet (z letalom) bo trajal tri dni. Stroški na osebo z vso oskrbo in prevozom so 3.000 din.
STREHA PUSCA - Streha Likovnega salona pušča kot rešeto. To sc je videlo pri zadnji odjugi, ko je čez dan zatekalo v omet, čez noč pa je zmrzovalo, zaradi česar je omet odpadel. Kaj žalostno sliko kaže ta kulturni objekt. Čudno je tudi to sožitje: v zgornji dvorani je razstava umetniških stvaritev, spodaj pa je tržnica, na kateri prodajajo tudi kič. Ostrešje je treba popraviti, sicer ne bo mogoče v dvorani več razstavljati
Se MALO DO NAČRTA - Članstvo AMD Kočevje hitro narašča. Načrt za letos predvideva, da bodo imeli 880 članov. Do konca februarja so h imeli že 770. Tako jih manjka go celotnega načrta samo še 110. Po vsej verjetnosti načrta ne bo težko doseči, ker nekateri letos še niso obnovili članstva, razen tega so letos popolnjeni že kar štirje pripravljalni tečaji za vozniške izpite: Tudi od teh 120 kandidatov se bo po izpitu večina vpisala v AMD.
kočevske nouice
REŠETO
DOLENJSKI UST
(   ^
Cene
mešajo
štrene
V Irikopu Kočevje so novembra in decembra lani posvetili veliko časa izdelavi gospodarsko-finančnega načrta za letos, ki so ga proti koncu decembra tudi že sprejeli Kmalu potem pa se je začelo naraščanje cen Najprej se je zelo podražila elektrika, nato pa še nekateri reprodukcijski material Stroški proizvodnje so zaradi tega tako močno porastli, da se jih gotovo ne bi dalo pokriti le z „notranjimi rezervamiTako so bili.prisiljeni izdelati nov načrt, ki so ga med nedavno razpravo o zaključnem računu tudi sprejeli
Ko so o tem razpravljali z nekaterimi odgovornimi predstavniki v občini, so menili, da v takih in podobnih primerih ne bi bilo treba izdelovati novih načrtov, če bi pri njihovi sestavi upoštevali predvideni porast cen za letos, ki je bil znan že prej. Vendar taka trditev drži le delno, saj nikoli ni povsem natančno znano, kolikor se bodo povišale ccne in s tem stroški za posamezno organizacijo.
Vsako povišanje cen pa ne vnaša le zmedo na področje načrtovanja, ampak terja tudi dvojno delo in tako zvišuje stroške posameznim OZD. Razen tega zelo vznemirja občane.
J. PRIMC
Letos vrsta lepih proslav, ki jih je v glavnem pripravila mladina
Kakršni smo, tako okolje imamo
Načrti za varstvo okolja v občini Ribnica — Če je človek nemaren, je zanemarjeno tudi okolje — Smeti v Tentero in drugam, le na smetišče ne
Tudi na Velikih Poljanah klub in igrišče
CICIBANI ZASE IN ŽENE — Cicibani VVZ Majde Sile iz Ribnice so s programom, ki so ga naštudirali in izvedli pod vodstvom svojih tovarišic, navdušili publiko v ribniškem domu JLA. (Foto: M Glavonjič)
Vedno boljši »Krošnjar”
___________Ta	časopis	mladih naj bi izhajal mesečno
Ribniški mladinci drže oblju- ler, Metka bo, da bodo še izboljšali obve- Klemenc, ščanje o svojem delu. Pred kratkim je izšla že druga letošnja številka njihovega glasila ,,Krošnjar", kije letos v primerjavi z lani precej boljši, zanimivejši, pa tudi redneje izhaja.
Zadnja številka je izšla kar na 32 straneh. Prispevki obravnavajo tako rekoč vsa področja dela in življenja v občini. Tudi grafično je privlačno oblikova-na
Mladi ne izdajajo glasila le zase, ampak je dostopno vsem občanom.
O novem „Krošnjaiju“ je bilo izrečenih že več pohval. Tudi na nedavnem seminarju za predsednike Centrov za obveščanje in propagando iz vse Slovenije, ki je bil v Portorožu, je bil „Krošnjar“ lepo sprejet. To je še ena spodbuda mladim za še boljše delo. Načrtujejo namreč, da bi njihov časopis izhajal vsak mesec.
Zobec in Miljam M. GLAVONJIČ
Lani se je v ribniški občini nogomet spet postavil na noge. Vse krajevne skupnosti so ustanovile svoje klube, v katere je vključenih okoli 200 nogometašev.
Spomladi bo začel tekmovati še novi klub „Grmada“ iz KS Velike Poljane, ki ima zdaj 24 članov. Na nedavnem ustanovnem sestanku so določili tudi finančna sredstva za nakup opreme in dresov. Za delo in opremo bodo nogometašem primaknili Turistično društvo Grmada 6.000 din, Gasilsko Društvo Velike Poljane 3.000 din in krajevna skupnost Velike Poljane 5,000 din.
Zvedeli smo, da bodo te dni -takoj ko bo dopuščalo vreme -začeli graditi nogometno igrišče, in sicer pri „pasjih štalah" na Mlaki. Dokončano bo sredi leta. Gradili ga bodo skupno mladinci, krajani in vojaki.
MG-č
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
»Krošnjarja11 izdaja center za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSM Ribnica. Glavni urednik je Janez Škrabec, odgovorni urednik Albin Mikulič, člani uredniškega odbora pa Vika Škrabec, Marjana Benčina, Alenka Nad-
GREMO V KINO — V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden naslednji filmi: danes, 15. marca. „Cvet tisoč in čne noči“, 17. in 18. marca „Kraj za ljubimce" (matineja »Mikijev rojstni dan"), 21. in 22. marca »Sedem ton dolarjev".
NAČRTI OBRATA SATURNUS - V Loškem potoku že 4 leta dela obrat Saturnus. V njem je zaposlenih 42 delavk. Do leta 1980 bodo obrat razširili, da bo zaposloval 82 delavcev. Tedaj bo imel tudi pogoje, da se oblikuje kot tozd.
VODA NA CESTI - Magistralna cesta Skofljica-Ribnica je na nekaterih mestih v ribniški občini zelo nevarna ne le zaradi dotrajalega cestišča, ampak tudi zaradi vode. Tako ob taljenju snega ali dežju teče voda kot po kanalu po eni izmed vaških poti v Žlebiču in seveda naravnost na magistralo ter preko nje. Malo naprej proti Ortneku pa je ob dežju na desni strani ceste pravo ..jezero", da ti avto kar obstane, ko
(v inegli) zavoziš vanj. Seveda je voda na cesti, na kateri je dovoljena hitrost do 100 km na uro, ne le nevarna, ampak smrtno nevarna, zato naj bi pristojni napake odpravili.
- Zakaj pa si pil v gostilni za dan žena kar brez žene?
- Ker je ona na vsak način (kot je priporočilo zveze sindikatov) želela praznovati delovno, pa ji nisem hotel delati napote.
Bil je to praznik žena in otrok
Pred kratkim se je sestal odbor za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL Ribnica, da bi ugotovil stanje, v kakršnem okolje v občini danes je, in sprejel smernice za bodoče delo.
Smo ena redkih ali morda edina država na svetu, ki je pravico in dolžnost do čistega okolja ustavno opredelila. Varstvo okolja zadeva torej prav vsakega občana in organizacijo. Zato je odbor sklical širše posvetovanje, ki bi jim moralo biti varstvo okolja ena izmed pomembnih dejavnosti. Udeležba je bila skromna. Tako se posveta niso udeležili ribiči, jamarji, nekatere lovske družine in krajevne skupnosti, kmetijci, predstavniki garnizije, vodne skupnosti, komunale in še nekaterih.
Udeleženci posveta so ugotovili, da je okolje v občini Ribnica sorazmerno dobro ohranjeno in da večjih onesnaževalcev, zlasti še onesnaževalcev s strupi, nimamo. Ob tem moramo verjeti, da gospodarstvo marsikatere bogatejše občine ali družbe finančno ni sposobno odpravljati velikih onesnaženj. Zato moramo vedeti, da je čisto ribniško okolje dragocena dobrina, ki jo moramo ohraniti in celo še izboljšati.
O okolju moramo več govoriti, da bi zavest o njegovi vrednosti prodrla tudi v miselnost še premalo osveščenih občanov. Kar naprej je treba poudarjati vrednost čistih zelenih površin, voda, jam,čistega kmetijstva, divjadi, starega drevja in sestojev, obvodnega biotopa in posamezne dragocene objekte tudi zaščititi: Potem se ne bo več dogajalo, da bi, kot na primer v Žlebiču metali odpadke v Tentero, kar je prava sramota. Nič manj graje vredno ni za Ribničane odlaganje smeti ob poti na smetišče in v Bistrico. Sploh so si bili vsi razpravljalci enotni, da so smeti in smetišča trenutno
največji naravovarstveni problem naše občine, celo tako velik, da kaže prav o tej temi organizirati novo občinsko posvetovanje, ki bo 21. marca. Reden , odvoz smeti je zdaj organiziran samo v Ribnici.
Ta neodgovornost je drugi
Dan žena so svečano proslavili tudi v ribniški občini. Razen akademij je bilo tudi več sprejemov, tovariških srečanj in plesnih večerov.
Kot minula leta so tudi letos cicibani iz Vzgojnovarstvenega zavoda Majde Šilc pripravili v domu JLA bogat in zanimiv program, v katerem so nastopili otroci, stari od dve do šest let. Gledalcem so pokazali svoje delo v zadnjem letu dni. Proslava je bila posvečena tudi mednarodnemu letu otroka.
največji problem varstva okolja v občini, saj bomo imeli okolje takšno, kakor bomo zanj skrbeli- Da bi se stvari izboljšale, je bilo sklenjeno, da se 24. april proglasi za dan varstva okolja v občini Ribnica. Tega dne naj bi organizirali skupne akcije čiščenja, ki naj bi zajele čimveč organizacij in posameznikov.
Dr. BOŽIDAR VOUC
A avli osnovne šole „Dr. France Prešeren" v Ribnici pa so izvedli učenci te šole bogat program, na katerem so sodelovali recitatoiji, pevci in drugi. Krajevna organizacija: ZZB je pripravila v domu JLA tovariško srečanje članic ZZB, aktivistk SZDL ter mater in žena padlih borcev.
Ob prazniku je bilo še več kulturnih in zabavnih srečanj v vseh KS v občini. Tudi v KS Velike Poljane so člani komaj pred kratkim ustanovljene organizacije ZSM pripravili lep program.	M.	GLAVONJIČ
FOTOGRAFIJE ŠTIRINAJSTE — V počastitev praznika občine Ribnica 26. marca je bila danes, 15. marca, v Domu JLA v Ribnici odprta razstava vojnih fotografij o slavni 14. diviziji. Avtor vseh 93 razstavljenih fotografij je ribniški domačin, znani fotograf 14. divizije Jože Petek, ki je tudi na eni izmed fotografij (na prvi z leve). (Foto: M. Glavonjič)
Povsod počastili praznik
Mladina za dan žena in mednarodno leto otroka
Razcvet »žogobrca”
ŽENE IN OTROCI — Proslava ob dnevu žena v Kočevju je bila posvečena tudi mednarodnem letu °trok, zato ni čudno, daje bila na njej velika večina žena in otrok. (Foto: Primc)
Razen tega je Cveto Križ zaigral na harmoniko dve svoji skladbi.
Osrednja občinska proslava je bila 7. marca v Šeškovcm domu v Kočevju. Posvečena ni bila le ženam, ampak tudi mednarodnemu letu otroka. V nabito polni dvorani je bilo največ žensk in otrok. Slavnostni govornik je bil predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Alojz Petek. V kulturnem programu so nastopili gojenci vrtca, učenci osnovne in glasbene šole ter gimnazijski orkester. Nastopajoči so poželi velik aplavz ne le v Kočevju, ampak tudi v Kočevski Reki, kjer so še isti večer nastopili z istim programom. V avli Doma Jožeta Šeška so odprli ta dan razstavo likovnih del otrok na temo »Mednarodno leto otrok".
Prisrčne proslave svojim mamicam so priredili tudi učenci po šolah. Tako je bila lepa proslava v 4. a razredu v Kočevju, kjer so mamice pogostili Žal se jih je zaradi zadržanosti na delu le malo udeležilo svečanosti.
7. marca je bila še proslava v Podpreski, 9. v Željnah in 11. marca v Vasi-Fara. Našteli smo le tiste, na katere smo bili vabljeni, oz. smo zanje zvedeli. Seveda pa so bile proslave še po vseh delovnih kolektivih, šolah, krajevnih skupnostih in drugod.	j.	primc
V kočevski občini so se začele proslave ob dnevu žena že okoli L marca, zadnje pa so bile minulo nedeljo. Med prvimi je bila zelo Uspela v Livoldu, ki jo je organizirala in izvedla 3. marca v glavnem domača mladina.
Za to priložnost je bila dvorana v	nato pa še igrico »Podlaga zakonske
Livoldu premajhna. Po govoru, po-	sreče." V kulturnem programu pa so
svečenem prazniku žena, so mladin-	nastopili tudi člani folklorne skupi-
ci izvedli najprej zelo uspel recital,	ne iz Kočevja, k> jo vodi Cveto Križ.
Veliki načrti, malo denarja
Več prostora gasilcem iz Vasi—Fare — Tečaj za izprašane gasilce — Juretič ,,zaslužni član"
Najbolj delavna je bila komi-ja za šport. Lanskoletni pro-ram so skoraj v celoti izpolnili ial delajo tu vedno isti. Uspe-
Tudi v Dragi zdravstvena postaja
Zdaj zagotavljajo denar za gradnjo — Spomladi začetek del, jeseni dograditev
Krajevna skupnost Draga je imenovala odbor za gradnjo zdravstvene postaje, za njenega predsednika pa dr. Stanka Nikoliča. Toda posebna skupina gradbenih strokovnjakov je ugotovila, da bi bila obnovitev sedanje zdravstvene postaje v Srednji vasi predraga, zato je pred kratkim občinska zdravstvena skupnost na priporočilo KS Draga in Zdravstvenega doma Kočevje sklenila, daje potrebno zgraditi novo. Na nedavni razširjeni seji sveta KS Draga so tudi sklenili, da nova postaja ne bo stala v Srednji vasi, ampak v Dragi.
DELEGACIJA VITASU — Mladinska delegacija, v kateri so bili član republiške konference ZSM Geza Farkaš (drugi z leve) in več članov občinske konference ZSM Kočevje, je minuli teden obiskala tudi Itas, kjer so se s tamkajšnjimi mladinci in predstavniki drugih organizacij pogovarjali o delu mladine, njenih uspehih in teža vadi. (Foto: Primc)
Krajevna skupnost Draga se je doslej že vrsto let prizadevala za boljšo zdravstveno službo na svojem območju, a ni dosegla posebnega uspeha. Zdaj je priložnost, da se to uredi, če bodo občani složni in če bodo tudi kaj žrtvovali. Na območju KS je okoli 700 prebivalcev oz. 232 gospodinjstev. Največ občanov je starih in bolnih, zato zelo potrebujejo urejeno zdravstveno službo.
Veliko članov, toda malo jih dela
Najbolj delavni v športu — Težave pri informiranju — še tesnejše sodelovanje s pobratenimi in zamejci
Predstavniki republiškega in medobčinskega vodstva ZSM so 6-marca obiskali kočevsko občino. Tu so se pogovarjali o delu mladih z občinskim političnim aktivom. Nato so obiskali mladin&e organizacije v Itasu, gimnaziji in KS Mozelj.
Udeležili so se tudi skupne seje predsedstva občinske konference ZSM Kočevje, na kateri so najprej posvetili pozornost delegatskemu delu mladih, kije zadovoljivo, lahko pa bi bilo boljše. Od 2.400 delegatov v občilu je 30 odst. mladih. Dele-iia ŽSM, ki zastopa mlade v
dobro deluje in dobro obvešča mlade o sklepih tega zbora. Na področju idejnopolitičnega dela v preteklem letu ni bilo veliko storjenega. Organizirali so mladinsko politično šolo, seminar za vodstva osnovnih organizacij ZSM in dopisno šolo marksizma. Letošnji program je veliko bolj obsežen, saj bodo organizirali kar dve mladinski politični šoli Tudi kulturna dejavnost nekoli-
ko šepa. Tudi tu, kot pri večini ostalih dejavnostih mladine, je vzrok pomanjkanje kadrov.
Program mladih za letos je zelo obsežen. Sega od organiziranja proslav ob prihodu štafete do izvedbe okroglih miz in načrtov mladinskih klubov. Precej pozornosti bo posvečeno tudi sodelovanju z -mladimi iz drugih republik in zamejstva. Kočevska mladina bo letos sodelovala tudi na lokalni delovni akciji „Kostel“ in republiški v Slovenskih goricah. Eno izmed delovnih brigad bodo organizirali skupaj s pobratenim mestom Prokuplje in zamejci.
Najbolj dejavna je bila komisija za šport. Lanskoletni pro-
šna je tudi komisija za informiranje, ki pa ima tudi mnogo težav. Najbolj je prizadevno uredništvo Mladega Kočevca, ki se je razširil tudi že v druge občine. V načrtu imajo sodelovanje z mladinci Ribnice; z njimi bodo organizirali skupni seminar za poverjenike komisije za informiranje. Udeležili naj bi ga se tudi predstavniki iz Grosupljega. Ni pa v Kočevju IN-DOK centra ne drugih oblik informiranja. Težave imajo tudi z denarjem.
Komisija za mednarodne odnose ima v načrtu obisk v
Dijaškem domu Srečka Kosove-la“ v Trstu. Skupaj z zamejskimi študenti bodo organizirali tudi okroglo mizo. Na področju SLO imajo mladi 3 domicilne enote. Udeležujejo se manifestacij in tekmovanj, vključujejo pa se tudi v razprave o vključevanju v vojaške šole oziroma poklice. Letos pripravljajo akcijo „Nič nas ne sme presenetiti1*.
Geza Farkaš, član RK ZSM Slovenije, je mladince opozoril na pomen dela s pionirji. Delo z njimi je premalo načrtno.
MARTA NADLER
Nova postaja bo montažna (mar-les) in bo merila 205 kv. m. Veljala naj bi (po nepopolnih podatkih, ker so cene pri nas pač vedno nepopol-
DELEGATI O SAMOPRISPEVKU
Za četrtek, 22. marca, so sklicane ločene seje zborov občinske skupščine Kočevje, na katerih bodo med drugim razpravljali in sklepali o proračunu občine za letos, poročilu o samoprispevku za obdobje 1974/78, predlogu za razpis novega referenduma ter več drugih odlokih in sporazumih.
STATUT V RAZPRAVI
Te dni občani v Kočevju razpravljajo o predlogu statuta KS Kočevje mesto. Na njegova določila so dali občani že več pripomb. Predvsem menijo, da je povsod treba zagotoviti, da bodo o porabi denarja odločali tisti, ki ga prispevajo. Poseben poudarek dajejo tudi na krepitev samouprave na vseh področjih dela in razreševanja skupnih zadev.
KULTURA MED NAROD - Tudi v kočevski občini se kulturna dejavnost sicer počasi, a vztrajno prebija v organizacije združenega dela in krajevne dcupnosti, medtem ko je prej uspešno delovala v javnem le v Kočevju. Glavni organizatorji in izvajalci kulture so predvsem mladinci. Tako so v zadnjem času okrepili delo tudi v KS Kostel in Mozelj. Na fotograjiji: pod vodstvom Lojzeta Staniča (v sredini z brado) mozeljska mladina vadi in nastopa. (Foto: Primc)
Kdo je lani največ zaslužil?
Na seznamu največjih skupnih dohodkov je rekorder profesor
V občini Kočevje je prijavilo letos (za leto 1978) skupni dohodek 135 občanov, ki so imeli nad 142.000 din skupnih dohodkov ali približno tretjino manj kot leto prq, ko je prijavilo skupni dohodek 206 občanov. Izmed lanskih prijaviteljev je po upoštevanju vseh olajšav plačalo davek od tega dohodka le 41 občanov, po oceni pa naj bi letos plačalo davek le 36 občanov.
Nad 180.000 din skupnega letnega dohodka je letos v kočevski občini prijavilo 26 občanov. Med njimi je le en profesor, ki pa je prijavil sploh največji skupni dohodek v občini, in sicer 292.199 din. Ostali so se zvrstili tako: 2. zdravnik
271.104 din, 3. kvalificirani delavec 271.013 din, 4. zdravnik 239.182 din, 5. zdravnik 237.790 din, 6. zaposleni upokojenec 237.233 din, 7. kvalificirani delavec 228.916 din, 8. zdravnik 228.146 din, 9. inženir 215.515 din, 10. zaposleni upokojenec 205.603 din, 11. zdravnik 205.290 din, 12. pravnik 204.964 din, 13. zdravnik 197.335 din, 14. ekonomist 195.235 din, 15. pravnik 191.161 din, 16. funkcionar upravnih organov 190.235 din, 17. inženir 190.091 din, 18. de-
lavec 188.304 186.528 185.513 184.525 183.053
v
din,
din,
din,
din,
din,
administraciji
19. direktor
20. zdravnik 21. tehnik
22. direktor
23. direktor
182.810 din, 24. direktor 180.966 din, 25. tehnik 180.321 din in 26. tehnik
180.288 din.
Zanimivo je, da je med tistimi, ki so prijavili naj večje skupne dohodke, največ zdravnikov, na drugem mestu pa so direktorji (4), ki pa imajo med temi 26 najvišjimi najnižje skupne dohodke. Tehniki so trije in so torej bolj iznajdljivi kot inženirji, od katerih sta na našem spisku le dva. Še bolj pridna pa sta bila dva visoko kvalificirana delavca. Pokojnino sta si precej izboljšala le dva zaposlena upokojenca, kar je precej manj kot v sosednji ribniški občini, kjer je bilo takih 6. Ekonomist je na seznamu le eden.
JOŽE PRIMC
ne, oziroma ker hitro rastejo) 1,814.000 din, od tega 1,197.400 din montažni elementi in montažna dela, 616.600 din pa zidarska dela. V tej ceni pa niso vključeni zunanji priključki, komunalna ureditev okolice in oprema zdravstvene postaje. Graditi naj bi jo začeli predvidoma v 80 dneh. Dela se bodo začela takoj, ko bo zagotovljen ves denar. Krajani bodo sami zgradili spodnji del postaje, do plošče oz. do montažnega dela.
Gradnja bo financirana s prispevki občanov, sredstvi KS in tozdov, soudeležbo regionalne skupnosti zdravstvenega varstva, s sredstvi prihodnjega samoprispevka, s sredstvi od prodane sedanje zdravstvene po* staje in Marlesovim posojilom, medtem ko bo opremo kupil, oz. dal Zdravstveni dom Kočevje.
Nova zdravstvena postaja bo podobna postajama v Osilnici in Strugah. Ne bo pa imela stanovanja za medicinsko sestro, ker bo sestra domačinka in bo stanovala doma. Razen zdravstvene ordinacije bo tu še zobozdravstvena. Pri zdravstveni postaji bo stalno delala medicinska sestra.
J- PRIMC
Samouprava cvek ali pet
Pravega samoupravljanja na kočevski gimnaziji ni, a ne zato, ker bi ga mladini kdo kratil, pač pa zato, ker večina dijakov ni dovolj razgledana. To je bUo ugotovljeno med nedavnim obiskom predstavnikov republiškega in medobčinskega vodstva ZSM na kočevski gimnaziji
O predmetu „ Samoupravljanje s temelji marksizma“ pa so menili, da ni podajan zanimivo. Sam ravnatelj je izrazil prepričanje, da je to pač zato, ker tisti, ki ta predmet predavajo, v praksi
premalo sodelujejo v samoupravljanju.
Nekdo je spet izrazil pre: pričanje, da ni pravilno ocenjevanje tega predmeta z eno do pet, saj je težko reči, da je ta samoupravljalec za „cvek", oni pa za trojko ali petico. Menil je, naj bi bilo ocenjevanje po sistemu „manj uspešen", „uspešen“ ali,,zelo uspešen".
Na razgovoru žal ni bilo izraženo mnenje o učni snovi samoupravljanja, ki je gotovo preobsežna. Zelo verjetno bi morali dijake izčrpneje poučiti predvsem o ustvarjanju in delitvi dohodka Vse se namreč začne in konča pri njem.
J. PRIMC
Padel star le 24 let
16 let star sprejet v SKOJ in KP - Z 18 leti okrožni sekretar SKOJ - Takrat, ko ni bilo denarja, dela, kruha — Po vojni predolgo pozabljen__________________________________
Albin Videnič se je rodil 26. februarja 1920 v Gornji Pirošici pri Brežicah. Še kot otrok je prišel s starši, ki so razen njega imeli še hčerko Terezijo, na Kočevsko, v vas Mala gora, kasneje pa so se selili v Željne in Šalko vas. Terezija, ki je edina še živa, prebiva v Kočevju v stavbi nad trgovino Tehnika. Živi zelo skromno oz. celo bedno.
Albin je končal štiri razrede osnovne šole v Stari cerkvi, štiri razrede gimnazije pa v Kočevju. V letih 1929-1940 je bilo življenje za delavce in vse ostale delovne ljudi zelo težko. Dela ni bilo in zato tudi ne denarja. Kmete so pestili veliki davki. Po drugi strani pa je bilo življenjskih dobrin za petične na pretek. Vse to je napravilo na mladega Albina močan vtis, saj se je vsak dan srečeval z bedo in s pomanjkanjem.
delavec Jožeta Šeška in ostalih takratnih komunistov na Kočevskem.
V težkih življenjskih razmerah je študiral marksistično literaturo in se kalil v revolucionarja in borca za pravice delovnih
Na mladega Videniča je že v gimnaziji vplival Jože Šeško. Vzgajal ga je mladinca, komu-
ljudi. 1938 je bil imenovan za SKC" " ’ "	•
A VIDENIČ
nista in revolucionarja. Že kot šestnajstleten mladenič je bil sprejet v SKOJ in v Komunistično partijo. Poleg Dušana Bravničarja je postal najtesnejši so-
sekretarja SKOJ. Za kočevsko okrožje, ki je obsegalo območje od Barja do Kolpe.
Videnič je skupaj z Dušanom Bravničarjem organiziral mladino in SKOJ na Kočevskem in v Ribniški in Sodraški dolini, Velikih Laščah in celo v Žužemberku. Takrat je mladina na svojih sestankih in tako imenovanih »izletih11, ki so bili v Koprivniku, Slovenski vasi, pri Rožnem studencu, v Lipovcu pri Dolenji vasi, v Črnem potoku pri Kočevju in drugod, študirala marksizem ter se učila pesmi, ki so jih peli borci internacionalnih brigad v Španiji, in domače revolucionarne pesmi. Te pesmi smo po letu 1938 prepevali člani SKOJ In napredna mladina, ki je z nami sodelovala. Spominjam se, ko smo v Stari cerkvi javno zapeli pesem »Nabrusimo kose11. Takrat smo se vračali s sestanka in se ustavili na veselici, ki jo je
priredilo Ciril-Metodovo društvo v gostilni pri železniški postaji Pridrveli so orožniki in nas s puškinimi kopiti razgnali. Videniča in Bravničarja, ki sta bila znana revolucionarja, pa so odgnali v Kočevje in ju v zaporu mučili in pretepali, nato pa zaradi premalo dokazov čez nekaj dni izpustili. Seveda to zanju ni bil prvi tak primer. Pri
pretepanju je bil pravi strokovnjak žandarmerijski komandir Sojer s svojimi pomočniki.
Revolucionarne pesmi, ki smo jih prepevali, so z vsebino in napevi opozarjale na mračne in težke razmere ter nam vzbujale upanje in nam oznanjale lepše dni, ki morajo priti za delovne ljudi. Revolucionarna zavest delovnih ljudi in mladine se je krepila. Najbolj zaslužni za to so bili Šeško, Bravničar in Videnič.
FRANCE OŽBOLT, pisec te
pr:
reportaže, je bil leta 1939 namestnik sekretarja SKOJ za Kočevsko okrožje Albina Videni-ča.Do njegove aretacije je delal z njim. Prav Videnič in Dušan Bravničar sta ga 1938 sprejela v SKOJ. fFoto: Primc)
Videnič je imel trdo življenje. Dobival je samo priložnostna dela pri nalaganju lesa na vagone, delal je v kamnolomu, pri gradnji cest in zidarjih. Vedno je moral delo kmalu zapustiti, saj je povsod organiziral delavce za boj proti vladajoči oblasti in izkoriščevalcem delovnega človeka. Vse to pa ni šlo v račun oblastnikom, ki so ga zato preganjali na vsakem koraku in mu onemogočili delo ter zaslužek. Skupaj z Dušanom Bravničarjem, člani Komunistične partije in člani SKOJ in ostalo napredno mladino je zbiral denar za Rdečo pomoč in za borce internacionalnih brigad v Španiji. Videnič in Bravničar sta organizirala tudi zbiranje
podpisov prijateljev Sovjetske zveze. Organizirala sta zbiranje denarja za politične zapornike in konfinirance. Vse te dejavnosti pa so bile takrat strogo prepovedane in celo kaznive. Zato so žandaiji oba večkrat ; aretirali in pretepli. Sodili so . iima tudi v Novem mestu.
PLOŠČA VIDENICU - Na bivšem prosvetnem domu na Rudniku pri Kočevju je spominske plošča temu organizatorju vstaje, ki je tu v bližini pred vojno tudi stanoval. (Foto: Primc)
Vse to delo je imelo velik vpliv na vse ljudi od Kolpe do Barja, ki so spremljali revolucionarne misli in tako politično močni dočakali okupacijo v letu 1941.	(se	nadaljuje)	r
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 16. III.
JUGOBANKA
9.25 SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH, prenos
Planice
15.00 TV V SOLI: Ruščina, Od Petka do petka, Reaktivni motorji
16.25 SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH, posnetek iz Planice
17.25 POROČILA
17.30 DOŽIVLJAJI MAČKA TOSE
17.45 POLETJE S KATKO
18.10 NARODNA GLASBA: TAM-BURASKI FOLKLORNI KONCERT
18.35 OBZORNIK
18.45 SOCIOLOGIJA DRUŽINE
Sodobni čas prinaša tudi nove vrednote, ki postajajo sestavni deli osebnega življenja posameznikov. Zato se mnogi ne poročajo, živijo sami tako, ko da bi bili vključeni v družino. Čedalje več je t. i. samskih gospodinjstev, nastajajo pa tudi druge življenjske skupnosti, ki sicer imajo značilnosti družine, pa to vseeno niso. Tako se veča število žensk, ki živijo same z enim ali več otroki, več je družin s posvojenci ali rejenci, mladi pa poskušajo živeti v komunah oz. razširjenih družinah. Redke tudi niso t. i. agregatne družine, v katerih živijo pri krušnih starših otroci, katerih roditelji so se ločili, pa jih zaradi vnovične poroke nočejo imeti pri sebi. Kako poteka življenje v teh novodobnih družinah? - o tem bo govorila oddaja. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 PETA STRAN STUDIA Tokratno zabavnoglasbeno oddajo so pripravili zagrebški televizij-
ci. Pevske točke bodo prepletene s parodičnimi vložki o žgočih vsakdanjih temah, za popestritev pa bodo poskrbeli baletniki. Režiser? Se ve - Anton Marti.
21.00 Serif v new yorku
22.15 TV DNEVNIK 22.30 625
22.50 SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, prenos in posnetek tekmovanja plesnih parov z Dunaja
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17.45 Magnet - 18.15 Družbena tema - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju (prenos tekmovanja plesnih parov z Dunaja) - 23.00 Zabavnoglasbena oddaja
SOBOTA, 17. III.
JUGOBANKA
1
7-45 POROČILA
7.50 LJUDJE IN ZEMLJA Slovensko kmetijstvo je že dalj
®asa usmerjeno zlasti v prirejo mleka in mesa, pa naj gre za zasebne kmetovalce ali družbeno kmetijstvo. Rejce nenehno pestijo neusklajene 'sne koruze in krmil na eni ter odkupne cene živine in mleka na drugi strani. Tega stanja tudi zadnji Popravki cen ne bodo izboljšali. Tako menijo živinorejci v Kočevju, Šentjurju, Prekmurju in še kje, ki se ne zavzemajo za višje odkupne cene, Pač pa vidijo rešitev v znosnejši ceni koruze in krmil ter v ugodnejših posojilnih pogojih. O tem in še čem govori oddaja, ki je bila na sporedu že zadnjo nedeljo, zdaj pa jo bodo televizijci ponovili.
8.50 Z BESEDO IN SLIKO: PESTRNA
9.25 SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH, prenos iz Planice
12.00 SREČANJE OB PARTIZAN-Sp PESMI
V okviru festivala Kurirček je bil decembra lani v Mariboru koncert sedmih otroških in devetih mladin-
po tremi revolucionarnimi pesmimi, del koncerta pa so posneli televizijci
12.50 BABIČIN VNUČEK 13.15 MALI SVET
13.45 F. Cialente: CAMILLA
14.45 625
15.05 POROČILA
15.10 OLIMPIJA: CRVENA ZVEZDA, prenos nogometne tekme
17.10 PRENOS KOŠARKARSKE TEKME
18.40 NAŠ KRAJ: REGERCA VAS Z oddajami o krajevnih skupnostih so ljubljanski televizijci nedvomno obogatili svoj spored, pred tem pa je bil njihov odnos do teh osnovnih družbenopolitičnih skupnosti tako rekoč mačehovski. To-
m
krat si bomo lahko ogledali filmski zapis o življenju in delu občanov v novomeški krajevni skupnosti Re-gerča vas. Oddajo o tem, kako razmeroma vaško okolje zlagoma postaja mestni predel, je pripravil Mirko Vesel.
18.55 OČKA, DRAGI OČKA 19.20 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 H. Claus RUBENS
20.55 MODA ZA VAS
21.00 SVETOVNO PRVENSTVO V
skih pevskih zborov, ki so nastopili s *••••••••••••••••••••••
Nedelja, 18. iii.
JUGOBANKA
1
7-50 POROČILA
7-55 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: ANSAMBEL FRANCETA
Miheliča
jj-25 ULICA SEZAM 9-25 SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH, prenos >z Planice
J2.00 A. Marodič: MARIJA I3-15 POROČILA N VIHARJA, film Avstralski filmi zelo redko zaide-m i*13 s7°venska filmska platna in "tale zaslone, zato bo prijetno doži-■ ■le ogled mladinskega filma, ki ga , Posnel Henri Safran. Gre za pomoljeno in tankočutno predstavi-w otrokovega odnosa do narave _*u°ma živali. V ospredju filmske Povedi je deček, ki z očetom in ^^fodcem Billom živi v divjini, ^leč od civiliziranega sveta. Njego-žtvljenjsko okolje so nepregledni
!••••••••••
fONEDELJEK, 19. HI.
Jugobanka
i
>■» tv V
Ev.
°lucjja
V ŠOLI: Očistimo si planinah, Za prosti čas,
10.00 TV V SOLI: Materinščina, >*nka, Fizika
*10 TV V ŠOU: Za najmlajše ,5 00 in 16.00 TV V ŠOLI, ponovi
}$-l5 KMETIJSKA ODDAJA '15 POROČILA
1/ 20 VRTEC NA OBISKU: RIN-
,*• Ringa, raja
-35 KATASTROFE, dokumentarno ^maia
•05 GREMO V GORE Slovenci menda ne tajimo, da narod, ki rad lazi po gorah, to j? dokazuje tudi članstvo v planin-organizaciji, saj je vanjo vl^Ju?'-I* že blizu 90.000 hribolazcev.
peščeni nasipi, ob katere nenehno butajo morski valovi. Seveda je deček tesno povezan z naravo, njegovi edini, a zvesti prijatelji so mladi pelikani, katerim so lovci ubili starše. Deček jih hrani in tako popravlja človeško zlo. Slednje pa nima meja, v divjino vdrejo tujci, in ko ubijejo njegovega najljubšega pelikana, se deček z žalostjo zave, da tudi daleč od civilizacije idiličnost in mir nista večna. Pred časom je ta film prejel na moskovskem festivalu prvo nagrado v skupini mladinskih filmov. Glavne vloge igrajo Greg Rowe, Peter Cummins in David Gulpilil ŠPORTNA POROČILA MODA ZA VAS POROČILA
SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, prenos revije najboljših z Dunaja OPATIJA 79
Ljubitelji zabavne glasbe si bodo lahko ogledali posnetek zaključnega koncerta z letošnjih Dnevov jugoslovanske zabavne glasbe, to je festivala, ki je bil od 14. do 17. marca v Opatiji. Zaključni koncert je postregel z izvedbami nagrajenih skladb rock glasbe, zabavnih melodij, vo-
»••••••••••
Gora ni nora, pravijo, zato poleg prijetnosti pogosto postreže tudi z nevšečnostmi. In če noče biti nor tisti, ki gre gor, se mora na vzpon pripraviti 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 1. Andrič: ZGODBA O KMETU SIMA. U Po literarni predlogi edinega jugoslovanskega Nobelovega nagrajenca je scenarij za televizijsko dramo priredil Jan Beran, ki pa po mnenju poznavalcev ni bil kos zahtevnemu delu, saj je precej okrnil pripovedno moč literarne umetnine. Dogajanje je postavljeno v čas pred sto leti, ko je Avstro-Ogrska dobila dovoljenje za zasedbo Bosne in Hercegovine, torej pokrajin turškega cesarstva. V takem političnem ozračju je kmet Siman živel v prepričanju, da se bodo z novimi gospodarji stari fevdalni odnosi spremenili. Kaj kmalu ga strezni spoznanje, da avstro-
TOREK. 20. III.
JUGOBANKA
UMETNOSTNEM DRSANJU, prenos tekmovanja žensk z Dunaja 23.00 TV DNEVNIK 23.15 HOTEL PLAZA, film
Bosa v parku, Zares čuden par, Ujetnik druge avenije - to so naslovi gledaliških del ameriškega dramatika Neila Simona, ki je po omenjenih svojih komedijah pripravil tudi scenarije za uspele celovečerne filme. Tudi za film Hotel Plaza je scenarjj napisal Simon, za predlogo pa mu je služilo lastno istonaslovno gledališko delo. Gre za pripoved o treh na moč smešnih dogodkih, prizorišče je vselej razkošno hotelsko stanovanje, v treh različnih glavnih vlogah pa nastopa Walter Matthau. Ob njem igrajo še Maureen, Barbara Harris, Lee Grant, Louise Sorel in drugi. Režiserkse posle je opravil Arthur Hiller.
1
8.45 TV V ŠOLI: Moj dom, Ali ste vedeli?, Za pesmijo, TV vrtec, Dnevnik 10
10.00 TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, Glasbeni pouk
15.50 ŠOLSKA TV: Sodobno naselje, Vojno gospodarstvo, Onesnaževanje morja
Prvi prispevek oddaje za šolarje bo zelo zanimiv za vse tiste, ki imajo tudi sami dovolj spretne roke za oblikovanje reči iz lepenke. Tako se bodo seznanili z učenci, ki želijo
izdelati maketo sodobnega naselja. To pa ni lahka stvar, zato najprej obiščejo arhitekte in urbaniste pa celo sociologe, ki jim svetujejo, kaj vse mora obsegati sodobno naselje, v kakršnem morebiti živijo sami. Nato se učenci lotijo dela, iz lepenke izdelajo različne stavbe in določijo prostor, kjer bodo stale. Tako počasi zraste naselje, ki ima Vse potrebno za prijetno bivanje ljudi.
16.50 POROČILA 16.55 PISANI SVET
17.30 OBZORNIK
17.40 ZAKLJUČNA KOŠARKARSKA TEKMA ZA POKAL RADI-VOJA KORACA 19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 BEG PRED CIM? , dokumentarna oddaja
20.45 J. Janicki: POTA POLJSKI 22.10 TV DNEVNIK 22.25 VŽIGALNIK, baletna oddaji Po pravljici Vžigalnik, ki sod med najlepše stvaritve Hansa Chri stiana Andersena, so danski televizij ci priredili zelo uspelo baletno pred stavo. Glasbo je prispeval Sven Eril Werner, koreografijske posle je opra vil Flemming Flindt, glavni plesale pa so Frank Andersen, Thoma Berentzen, Viki Flindt in Lin^p Hindberg.
19.30 TV dnevnik - 20.00 Gledali ška predstava - 21.10 Včeraj, da nes, jutri - 21.30 Znanost - 22.1; Zabavnoglasbena oddaja
SREDA, 21. III.
JUGOBANKA
1
9.00 TV V ŠOLI: Andersenova
18.10 Poročila - 13-15 Narodna glasba - 18.45 Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju (prenos tekmovanja žensk z Dunaja)
• ••••••••••«
kalnih skladb svobodnih oblik in orkestralne glasbe, slišati pa je bilo moč tudi nagrajene skladbe za tekst in uporabo folklornega izraza.
19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK
20.00 B. Čopič - A. Diklič: OSMA OFENZIVA
21.00 RAZŠIRJENA DRUŽINA Televizijci so obiskali mariborsko
KS Jožica Flander pa krajevni skupnosti Majšperk in Podčetrtek ter bodo v- dokumentarni oddaji skušali prikazati, kako je moč v krajevnih skupnostih doseči, da so otroci čim manj odvisni zgolj od gmotnega stanja družine.
21.35 TV DNEVNIK 21.50 GLASBENI ALBUM 22.05 ŠPORTNI PREGLED
22.35 HAJDUK: PARTIZAN, reportaža z nogometne tekme
flVn» iVi'iV.1
■—minimum
pravljica, Zadaiski arheološki muzej, Pogovor
10.00 TV V ŠOLI: Predšolska vzgo-
ja, Risanka, Film 17.25 POROČILA
17.30 Z BESEDO IN SLIKO: PESTRNA, 2. del
17.55 SEVERNOAMERIŠKI INDIJANCI
18.20 NE PREZRITE!
18.35 OBZORNIK
18.45 CAS, KI ŽIVI: PO POTI
SLAVNE ŠTIRINAJSTE
19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 FILM TEDNA: IGRA Z JABOLKOM
Glavna junaka tega češkega filma sta mlada, neizkušena bolničarka Ana in zapeljivi zdravnik Jon. Njuni življenjski poti se križata v porodnišnici, med seboj in z okolico pa spleteta toliko in takšnih vezi, da pride celo do ogroženosti miru in reda na bolnišničnem oddelku. Dogajanje se razplete tako, daje za vse dobro, sploh pa ta film je in ni komedija. Pripoved resda na zabaven način govori o ljubezni, spolnosti, ljubosumju, toda film hkrati podaja tudi nadvse jasno sporočilo, da v svetu, kjer imajo prvo in zadnjo
besedo moški, sodobne ženske m morejo biti zadovoljne. Takih podukov tudi drugi češki filmi ne premorejo malo, toda Igra z jabolkom je vseeno vsaj korak pred njimi, sg] pripoved te filmske stvaritve ni zastavljena ne pedagoško ne moralistično, pač pa kaže razmerja v sodobni češki družbi na moč prepričljivo, v njihovi vsakdanji pojavnosti v določenem delovnem okolju. Scenarij za film je skupaj s Kristino Vlachovo napisala Vera Chytillova, ki je 1976 film tudi zrežirala. Delo je bilo predvajano na lanskem beograjskem Festu, nagrajeno pa je bilo na pariškem filmskem festivalu. Glavne vloge igrajo Dagmar Blahova, Jiri Menzel in Evelyna Steimarova. 21.35 TV DNEVNIK
17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Zlata nit - 18.15 Izobraževalna oddaja -18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda -22.15 TV dnevnik - 22.30 Zabavnoglasbena oddaja
I
ČETRTEK, 22. III.
JUGOBANKA
8.55 TV V ŠOLI: Matematika, Selitve ptic, Francoska pokrajina 10.00 TV V ŠOLI: Francoščina 10.30 TV V ŠOLI: Biologija, Risanka, Reportaža
15.40 ŠOLSKA TV: Sodobno naselje, Vojno gospodarstvo, Onesnaževanje morja
Šolarji, ki si v torek popoldne niso utegnili ogledati troje zanimivih prispevkov, lahko to storijo tokrat. Kaj bo moč videti v prvem delu oddaje, si lahko preberejo v napovedi za torkovo predvajanje, drugi prispevek pa bo govoril o tem, daje imelo pri vzpostavljanju novih družbenih odnosov med narodnoosvobodilno vojno pomembno vlogo tudi
gospodarstvo. Tako je ljudska oblast na osvobojenih ozemljih med drugim skrbela tudi za vzdrževanje hidroelektrarn, strokovnjaki so usposabljali zapuščene rudnike, za vojaške potrebe pa so izdelovali celo proteze in smuči. Oddajo bo zaključil prispevek, ki bo učence seznanil s tem, da je slovenska morska obala kratka in gosto naseljena, zato je čedalje manj prostora za turizem in
industrijo hkrati Najbolj pereče je onesnaževanje morja, za kar niso krive le odplake iz naših mest in tovarn, pač pa se močno pozna tudi bližina tržaškega industrijskega območja pa tudi izlivi severnoitalijan-
skih rek, ki so že hudo onesnažene, niso daleč od slovenske obale.
16.45 POROČILA 16.50 KROKODIL HAM
17.00 POGLED V PRIHODNOST: ČLOVEŠTVO NA OBLASTI 17.55 TELEVIZIJA BREZ TREBUHA
18.35 OBZORNIK
18.45 BABIČIN VNUČEK 19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 OCl KRITIKE
20.45 SOVETTO, dokumentarna oddaja
21.30 GLASBENI MAGAZIN 22.10 TV DNEVNIK
16.15 Prenos košarkarske tekm« iz Poreča - 17.45 Svetilnik - 18.15 Po poteh samoupravljanja - 18.45 Kviz: Peščena ura - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko - 23.00 Poročila
PRVI RADIJSKI PROGRAM)
15.30 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Film tedna
••••••••••••<
ogrska vlada nima namena ukiniti krivične zakone in spremeniti stare' družbene odnose, zato kot bosanski don Kihot bije jalov boj in doživi tragičen konec. Dramo je zrežiral Sulejman Kuposovič, igrajo pa Uroš Kravljača, Dragan Šakovič, Darinka Djuraškovič, Vasja Stankovič, Vlado Jokanovič in drugi.
21.05 KULTURNE DIAGONALE 21.45 MOZAIK KRATKEGA FILMA
22.00 TV DNEVNIK
PETEK, 16. III.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Ptice spomladi). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 11.03 Znano in priljubljeno. IZ30 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti (inž.n Tatjana Brumat: Spomladanske trajnice).
12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (M. in B. Lesjak: Prvi zvonček). 14.14 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical 19.45 Minute z ansamblom Kamniški kvintet. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program.
SOBOTA, 17. III.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Dve sonati A. Corellija. 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo.
11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. IZ30 Kmetijski nasveti (dr. Franc Habe: Kako zrejamo teleta, da bodo ješča in zdrava). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 14.45 S pevko Ljupko Dimi-trovsko. 15.45 S knjižnega trga. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00
te, tovariši? 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega tedna (Svičnik piše s srcem). 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkestru Raphaele. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Radijska igra (N. Coi-vin: Čudežna gosenica). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (B. Diop: Dediščina). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05^4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 19. HI.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringa-raja. 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Spanring: Po-
17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Usoda nekega Carlija - 18.00 Pravljica -18.15 Živeti v družini - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik
- 20.00 Športna oddaja - 20.35 Aktualna oddaja - 21.05 Poročila
- 21.15 Fest na TV
Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05-4.30 Nočni program.
NEDELJA, 18. III.
7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Dane Zajc: Kralj Matjaž in Alenčica). 8.47 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomni-
_ annng:
trjevanje in varstvo kultivatorjev po novem zveznem zakonu). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Kulturna kronika. 18.05 Izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z Dobrimi znanci. 20.00 Kulturni globus.
20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (E. Djerčeku: Dilema pesmi). 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 20. III
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za sredpjo stopnjo (Etične vrlineo lova, 2. del). 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert.
12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (mag. Milan Rovan: Škode v gozdarstvu lani). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.45 Svet tehnike (inž. Nada Majcen: Kako restavriramo stare tekste). 18.05 Obiski naših solistov.
19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (Matjaž Kmecl:	Slovenski vaški
pogreb). 21.30 Zvočne kaskade.
22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (T. Peršak: Do-
§odek). 23.15 Popevke seo vrstijo. 1.05-4.30 Nočni program.
SREDA, 21. III.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori (Manjka mi zaupanje vase). 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Akualni problemi marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Franček Šivic: Čebele in opraševale kulturnih rastlin). 12.40 Pihalne godbe. 14.04 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma (L. Korošec: Spomini na tista lepa pota). 18.05 Kaj radi poslušajo. 18.30 Koncert za besedo (Pomlad). 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Koncert iz našega studia.
22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (B. Čopič: Lisjakova prisega). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 22. III.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (Mladi med seboj), letošnje pridelovanje sladkorne pese). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Koncert za mlade poslušalce. 14140 Mehurčki. 15.45 Jezikovni
igovori (dr. Dimitrij Rupel). 18.05 opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (Pesem nove evropske levice) 21.40 lelodije. 22.20 Mali koncert Martinuja. 23.05 Literarni nokturno (V. Aspenstroem: Tem-pus). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program.
Lepe ir del B.
TEDENS^kir
m
Četrtek, 15. marca - Klemen Petek, 16. marca - Hebert Sobota, 17. marca - Jedert Nedelja, 18. marca - Ciril Ponedeljek, 19. marca - Jožef Torek, 20. marca - Klavdija Sreda, 21. marca - Niko Četrtek, 22. marca - Lea
LUNINE MENE
21. marca ob 12.22 uri - zadnji krajec
BRESTANICA: 17. in 18. 3. ameriški barvni film Fantje tretje čete.
BREŽICE: 16. in 17. 3. italijanski barvni film Sicilijanska zveza. 18. in 19. 3. španski barvni film
Iskala je srečo. 20. in 21. 3. ameriški film Iz oči v oči.
ČRNOMELJ: 15. 3. francoski barvni film Drakula - oče in sin. 17. in 18. 3. ameriški barvni film Deset sekund za pobeg. 20. 3. ameriški barvni film Navijalke. 22. 3. ameriški barvni film Psiha.
KRŠKO: 17. in 18. 3. ameriški film Zagrizi v kroglo. 21. 3. ameriški film Avtocesta nasilja. 22. 3. ameriški film Gospodar smrti.
MIRNA: film Los Kazadores.
- MOKRONOG: 17. in 18. 3. film Noro leto.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 17. do 19. 3. ameriški barvni film Izganjalec hudiča. Od 20. do 22. 3. ameriški barvni film Vročica sobotne noči.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 15. do 18. 3. film Pest velikega zmaja. 18. 3. film za otroke Zlomljena puščica. Od 19. do 21. 3. ameriški film Pokaži še drugo lice.
RIBNICA: 17. in 18. 3. ameriški film Junaki.
SLUŽBO DOBI
KOVINOSTRUGARJA (st. ključavničarja - priučenega strugarja), sprejmem takoj v redno zaposlitev. Vse ostalo po dogovoru. Slapničar, Cegelnica 39 a, Novo mesto, telefon (068) 21-096.
SPREJMEM kuharja (kuharico) in natakarico v stalno delovno razmerje. Nastop takoj. Gostilna Grič - Čatež ob Savi 38.
UPOKOJENCA ali fanta, samskega, s kmetov (nealkoholika), za oskrbovanje konj iščem. Vsa oskrba v hiši. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Šinkovec, Visoko 1, 64220 Škofja Loka.
ZAPOSLIM KV ali PK natakarico. Oglasite se po telefonu 21-216. Gostilna Jakše, Drska, Novo mesto.
1ŠCEM inštruktorja za 2 1. srednje šole (v soboto ali nedeljo). Informacije na tel. 23—344 ali pri Hren, M Šilc 3 - popoldne.
STANOVANJA
, STANOVANJE (74 m2) v Kranju s telefonom in malo vrta zamenjam za dvosobno na Dolenjskem. Informacija po telefonu (064) 25-087. Ponudbe pod šifro: ..ZAMENJAVA”.
NUJNO potrebujem opremljeno sobo v Novem mestu. Milenko Ani-čič, JLA 6, Kranj.
IŠČEVA garsonjero v Novem mestu za 1 leto. Plačilo vnaprej s pogodbo, po možnosti po delovnem času pomagam pri gospodinjstvu ali v izmeni pazim otroke. Telefon 23-442 dopoldne.
STANOVANJE oddam zastonj na deželi, za vedno, ženski do 55 let starosti. Možna pridelava živeža. (Radeče, Sevnica). Marko Djura-ševič, Efenkova 1, 63320 Velenje.
ODDAM sobo samskemu dekletu. Naslov v upravi lista. (934/79).
IšCEM neopremljeno sobo v Bršlji-nu. Naslov v upravi lista (961 /79).
ENOSOBNO stanovanje iščeta mlada zakonca v okolici Novega mesta. Možnost kuhanja in uporabe kopalnice. Naslov v upravi lista (1000/79).
Motorna vozila
PRODAM zastavo 101, letnik 73, zelo dobro ohranjeno, registrirano do februaija 1980. Možnost plačila s čekom. Franc Bojane, Ragovo 3/A, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno škodo 110 L, letnik 1973, registrirano do novembra 1979. Marija Šraj, Gor. Dole 9, Škocjan.
PRODAM zastavo 101, letnik 74. Rozalija Pelko, Škocjan 12.
PRODAM fiat 850 po delih. Bele, Zameško 68310 Šentjernej.
UGODNO prodam zastavo 750, letnik 1974, registrirano do 11. meseca. Naslov v upravi lista (942/79).
UGODNO prodam škodo, letnik 1972. Ogled v nedeljo, Franc Novak, Osrečje 16, Škocjan.
ZASTAVO 750, letnik 1971, prodam. Urar Stanislav Kos, Komandanta Staneta 1.
PRODAM VW karavan, letnik 69. špolar, Mirna peč 67.
PRODAM škodo 110 L, letnik 1971. Informacije po telefonu (068) 61-863.
PRODAM tovorni avtomobil MAN kiper 635 v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tone Božičnik, Mrčna sela 70, Koprivnica.
DOBRO ohranjeno zastavo 750 prodam po ugodni ceni. Alojz Ketiš, Kristanova 26, telefon 24-781.
PRODAM traktor Univerzal (42 KS), prevoženih 550 ur. Alojz Potočar, Dol. Kamence 27.
PRODAM zastavo 101, letnik 75, zelo dobro ohranjeno. Marčetič, Brežice, Gregorčičeva 11.
PRODAM VW 1200 v dobrem stanju, letnik 1974. Milan Milano-vič, Nad mlini 42, Novo mesto.
R - 16 TL, letnik 71, metalik, prodam. Informacije po telefonu
21-007.
PRODAM spačka, letnik 1972, v dobrem stanja Mrgole, Šentjernej.
ŠKODO, letnik 1971, dobro ohranjeno, poceni prodam. V. Pavle-nč, Mirna peč 10.
PRODAM zastavo 750, letnik 1974, dobro ohranjeno. Drago Taborski, Cankarjeva 13, Novo mesto.
PRODAM avto Fiat 750, letnik 1971, možen kredit. Jožko Zagorc, D. Vrhpolje 36, telefon: (068) 22-125.
PRODAM ali zamenjam za manjši avto glas - BMW 1700. Drska 48, 68000 Novo mesto, telefon
22-758.
UGODNO prodam tovorni avto Mercedes — Tata, letnik 1973, kiper, vozen, registriran do julija 79. Darko Gajič, Lobetova 7, Novo mesto.
PRODAM škodo, letnik 1971. Ivan Dragan, Pod Trško goro 99, Novo mesto.
PRODAM avto Zastava 101, letnik 74. Naslov v upravi lista (1042/79).
PRODAM NSU 1000 (letnik 1971) ali menjam za zastavo 750. Jože ..
PRODAM traktor Deutz (40 KM). Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (954/79).
PRODAM NSU 1200 C, dobro ohranjen Gotna vas 2.
UGODNO prodam škodo 100 L, letnik 1970. Mirna peč 9.
PO ZELO ugodni ceni prodam R-10, možno po delili. Ivan Rojc, Budganja vas 29, Žužemberk.
AMD Kostanjevica proda avto Zastava 750, letnik 1974. Dražba bo v nedeljo, 18. 3. 1979, ob 9. uri v društvenih prostorih.
PRODAM Fiat 750, neregistriran, letnik 1971. Murn, Ragovska 21.
PRODAM zastavo 750, letnik 72, registrirano 1 leto. Cena po dogovoru. Jože Hosta, Imenje 4, Šentjernej.
PRODAM avto Škoda 100, tip 74, prenovljen, v odličnem staniu, registriran do januaija 1980. Ogled možen vsak dan od 14. ure dalje. Jože Selak, Log, n. h., 68294 Boštanj.
PRODAM dobro ohranjen traktor Superpadano (24 KM). Pogon na vsa štiri kolesa. Franc Plut, Zalog 11, Novo mesto.
PRODAM odlično ohranjen traktor s kabino, znamke Ursus C 355 (42 KM). Traktorje malo rabljen, ima samo 500 delovnih ur. Jože Trontelj, Gotina 2, 61290 Grosuplje (2 km od Grosupljega).
PRODAM zastavo 750, letnik 73. Telefon 25-546.
PRODAM zastavo 750, letnik 74. Štine, Nad mlini 58, Novo mesto.
UGODNO prodam fiat 1100 R. Marjan Vovko, Nad mlini 20, Novo mesto.
PRODAM Z 750, letnik 1970, registrirano do marca 1980, ali pa zamenjam za škodo. Košir, Pod-gora, Straža.
AMI 8, letnik 1970 (76.000 km), ugodno prodam. Janež, Majde Šilc 21, telefon 23-735.
PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750, letnik 1972. Marjan Gracar, Blanca, n. h.
PRODAM
PRODAM mešalnik za beton in stroj za bloke. Anton Selak, Log 15, Boštanj.
PRODAM saksofon Lignaton. Martin Malnarič, Cerovec, n. h., Semič.
PRODAM večjo količino hlevskega gnoja. Anton Vidmar, Škrjanče 7, Novo mesto.
PRODAM hidrofor (enofazni) in varilni aparat. Fink, Irča vas 14.
PRODAM večjo količino suhega sena in otave. Obenem prodam košnjo za 1979 (4 ha). Ana Tomič, Loke 10, Straža.
PO UGODNI ceni prodam kavč in dva fotelja. Nečemer, Bršljin 18, Novo mesto.
PRODAM traktorski obračalnik Favorit. Marija Šraj, Gor. Dole 9, Škocjan.
POCENI prodam hladilnik Gorenje. Ogled vsak dan popoldne. Naslov v upravi lista (987/79).
UGODNO prodam kuhinjsko kredenco, trikot in štedilnik. Pezder-šek, Breg 5, Novo mesto.
PRODAM nov nerabljen traktorski priključek za sejanje krompirja, znamke Hmezad. Kdor hoče hitro in z malo truda posaditi krompir, naj pohiti! Naslov v upravi lista (985/79).
POCENI prodam Flipper-Marjanca znamke Wilijams. Gostilna Franc Hudoklin, Gaberje 130, Brusnice (vsak dan, razen torka).
PRODAM kravo, 8 mesecev brejo, kosilnico, primerno za hribovite in kamnite kraje (Rapit 101). Ciril Saje, Cemše 4, Mirna peč.
PRODAM 5 m3 smrekovih plohov in tudi nekaj hrastovih. Debelina 5 cm. Naslov v upravi lista (939/79).
PRODAM svinjo (160 kg). Piletič, Gradišče 13, Šentjernej.
POCENI prodam kavč, raztegljiv, namenjen za zakonsko posteljo, dobre domače izdelave, 4 stole, miza, klop za jedilni kot, garnitura in dvokrilno omaro, vse iz bukovega lesa. Ogled je mogoč vsak dan pri Francu Povhetu, Mikote 4, Raka.
ELEKTROMOTOR (1,5 KW, 1400 obratov) zamenjam za enakega z 900 obrati. Telefon 78-380.
POCENI prodam 80-basno klavirsko harmoniko. Štrbenc, Šegova 11.
PRODAM hlevski gnoj. Oglasite se pri Dularju, Potok 6, Straža.
KUPIM
KUPIM dobro ohranjen betonski mešalec. Ponudbe pošljite pod šifro: „DOBRO”.
KUPIM dvostopenjski kiper cilinder, tudi zamenjam za tristopenjskega. Obenem prodam lahek dvobrazd-ni traktorski plug. Meserko, Sp. Pohanca, Artiče.
KUPIM starejšo enostanovanjsko hišo z vrtom, bližnja okolica Brežic. A V. Kubed 9, 66272 Slov. Gračišče.
KUPIM hišo v krški, brežiški ali sevniški občini Naslov v upravi lista (974/79).
KUPIMO malo rabljen plinski štedilnik. Telefon 21-948, Novo mesto.
POSEST
PRODAM travnik na Malencah (Ci-zel) pri Kostanjevici v velikosti 64 arov. Franc Drmaž, Dol. Prekopa 9, Kostanjevica.
PRODAM dve leti star vinograd in parcelo za vinograd v Vinjem vrhu. Dostop z vsakim vozilom. Naslov v upravi lista (993/79).
PRODAM zazidljivo parcelo na lepem kraju v Leskovcu pri krškem. Terezija Andrejaš, Ža-sap, pošta Cerklje ob Krki.
PRODAM vinograd v Vel. Lipju. Možen dostop z avtomobilom. Potočar, Vel. Lipje 18, Žužem-berk.
PRODAM vinograd (12 a) z zidanico v Hrušici. Anton Golob, Vel. Slatnik 15, Novo mesto.
PRODAM 13 arov veliko parcelo v Šmavru pri Dobrniču, od tega 9 arov vinograda. Ogled vsak dan
?ri Rudiju Koncilja, Rdeči kal 1, Dobrnič.
PRODAM parcelo za stavbišče (11 arov) in klavirsko harmoniko (120 basov) Honer. Anton Gračner, Zabukovje 6.
PRODAM travnik v bližini Zaloga pri Straži v velikosti 85 m2. Franc Lavrič, Gor. Gradišče 4, Dol. Toplice, ali informacije pri Ani Lavrič, Loke 4, Straža.
NA GOR. PODBORŠTU pri Mirni peči prodam novo hišo, nedokončano, vseljivo po dogovoru. Interesenti naj se oglase na Dol. Ponikvah 15, Trebnje.
PRODAM 12 arov vinograda v bližini Brežic — Vitovec s hramom in kapnico, v dobrem stanju. Dostop z vsakim vozilom. Krška vas 63, telefon (068) 61-686.
ZAHVALA
V 76 fetu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož oče, dedek,
brat in stric
IVAN LAKNER
gozdar v pokoju iz Špeharjev 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Posebna hvala družinam Kobe, Mukavec, Troha; TOZD Gozdarstvu Črnomelj, IMV Črnomelj, sodelavkam VVZ Najdihojca Ljubljana, Lovski družini, gasilskemu društvu in ZB Sinji vrh ter govornikom Jožetu Bariču, Viktorju Horvatu, Otonu Špeharju in Ivanu Šnelerju za lepo opisano življenjsko pot našega dragega očeta. Hvala tudi pevcem in župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste darovali cvetje in pokojnika v tako velikem številu pospremili k preranemu zadnjemu počitku.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Ivan, Lado, Peter in hčerka Marijana z družinami ter drugo
sorodstvo.
r
Špeharji, Hrib, Črnomelj, Ljubljana, dne 7. marca 1979.
PREKLICI ^
JOŽE JURŠlC in URŠKA, Dolž 31, Stopiče, prepovedujeva vožnjo in hojo ter pašo kokoši po najinih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
PREKLICUJEM besede, ki sem jih izrekla zoper Štefko Šijanc, iz Željn. Antonija Turk, Željne, Ko-čevje.
PREPOVEDUJEM pašo kokoši po vrtu; kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Bojan Okorn, Blato 4, 68210 Trebnje.
mmmm
Dragemu in skrbnemu očetu JOŽETU DERGANCU iz Zaloga pri Novem mestu za 75. rojstni dan in god ter mami Ani za 72. rojstni dan iskreno čestitajo sinovi, hčerki in 13 vnučkov.
DRAGI zlati mami in stari mami ANICI ŠOBAR iz Uršnih sel za njen 50. jubilejni praznik želimo mnogo sreče, posebno pa zdravja in da bi bila še dolgo med nami. Vsi njeni: Ivan, hčerke Tončka, Anica, Justi, Joži z družinami, sinova Boris in Brane. Bratu Branku, ki služi vojaški rok v Vršcu, pa pošiljamo lepe pozdrave.
DRAGEMU očetu JOŽETU URBANCI CU iz Dol. Toplic 20-želimo za njegov godovni praznik vse najlepše, predvsem zdravja. Vsi njegovi.
Dragemu očetu JOŽETU PERKU iz Lukovka pri Trebnjem, čestitamo za 80-letnico z željo, da bi bil še dolgo med nami. Vsi, ki ga imamo radi.
DRAGI sestri EMI ŠOBAR iz Uršnih sel za 50-letnico iskreno čestita z željo, da bi ji bilo v bodoče lepše, sestra Mici z družino.
Dragi mami in stari mami JOŽEFI MAROLT, Praproče 25, Straža, za njen 70. rojstni dan in god želimo še mnogo zdravih in srečnih let. Hčerka Marija z možem, vnuk Branko, vnukinji Slavica in Sonja z družinami
DRAGI mami PEPICI KIRAR iz Šmarjete želi za god veliko zdravja, sreče in zadovoljstva hčerka Vera z družino.
ELEKTROMEHANIK za gospodinjske stroje obvešča cenjene stranke, da popravlja vse vrste gosp®" dinjskih strojev, hladilnikov, M' lerjev, pomivalnih strojev Zopa?5’ Candy, Siemens, Indeziti, Naon>s> Ignis in Gorenje izven garancije-Strankam se priporoča NIKOLA DANCULOVlC, C. KOM. STANETA 3, telefon 24-314.
STEKLARSTVO MOJCA PEČEK, Partizanska 15, Novo mesto: steklarske usluge, okviijenje sliki izdelava vitraž. ge priporočam! ,
LTH - SERVIS ANTON VRŠCAl. Kolodvorska 56, Črnomelj, telefon 76-073. Obveščam cenjen« stranke, da opravljam servisu2 popravila v garancijskem roku n* napravah LTH, na vseh ostalih znamkah pa izven garancijskega roka.
SERVIS CTC, THYFEN. Obveščam stranke, da popravljam gorilnik® omenjenih znamk v garanciji, izven garancije pa tudi vse ostale znamke. Izvršimo tudi kompletno montažo z električno in oljno instalacijo. Nastavitev z najsodobnejšimi instrumenti! Anton Vrščaj, Kolodvorska 56, Črnomelj, telefon 76/073
ATESTIRANE vlečne kljuke, priključki za vse tipe vozil izdelujem! Slavko Zaletel, Stanežice 28, Ljubljana-Šentvid, telefon (061) 50-536.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da nudim naslednje fotografske usluge: slikam (samo v barvah) dojenčke, majhne otroke za rojstne dneve, pogrebe in poroke. Pride® I na dom. Vsako soboto sliki'" poročne pare na magistratu Novem mestu. Cene so ugodi Foto Cvetko Tramte, Breška vas 3, 68220 Šmar. Toplice.
ZAHVALA
V ponedeljek, 5. marca 1979, smo pokopali na domačem pokopališču našo drago ženo, mamo, sestro in teto
REZKO ANTONČIČ
Bobičevo Rezko iz Prapreč pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom in sorodnikom, ki SO
nama nesebično nudili pomoč in naju tolažili, vsem skupaj m vsakemu posebej, da so počastili njen spomin, darovali cvetje in vence in se udeležili pogrebne svečanosti Posebna zahvala gospodu župniku za poslovilne besede in pogrebni obred.
Žalujoči: mož Janez s sinom Francem in drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra mama, sestra, babica, prababica, teta in tašča
FRANČIŠKA VOLF
Podplanina 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ji v težkih trenutkih stali ob strani, posebno še teti Perčič in sosedi, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Posebna zahvala organizaciji ZB NOV Trava za bogato cvetje in tople poslovilne besede.
Žalujoči: hčerka Tončka, sin Ludvik, sestri Micka in Tončka ter pet vnukov in pet pravnukov
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST,Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.	.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar-Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolaijev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljnja beseda 5 din — Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 10 od v 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 — 1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 680C1 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. — Nenaro-čenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi jn J prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljuffl' ] ska pravica, Ljubljana.
' m
Z A H, V A L A
V 79. letu starosti je dokončal življenjsko pot in delo, polno truda, ter se vrnil k materi zemlji naš dragi oče, stari ata, brat, bratranec in svak
ALOJZIJ KOPINA
posestnik z Radovlje št. 25
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, ki so mu v težkih trenutkih nudili pomoč. Zahvala velja tudi vsem, ki ste nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami, sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje, Komunalnemu podjetju Ljubljana, TOZD Javna higiena, TOZD Avtopark.TOZD Remont delavnice, TOZD skupne službe za darovano cvetje in polnoštevilno udeležbo ter vsem, ki ste spremili pokojnega k njegovemu zadnjemu počitku. Prisrčna hvala možem, la so ga peljali, Tonetu Weisse in Nacetu Vidrihu za organizacijo pogreba, gospodu župniku Janez Jarcu za lepo opravljeni cerkveni obred.
Hvala vsem, ki so mu v njegovem življenju kaj dobrega storili, ob smrti pa z iskreno mislijo počastili njegov spomin. Vsem skupaj smo resnično hvaležni.
Žalujoči: hič Mici, sin Lojze z družino, sestra Mici Virant z družino, nečaki in nečakinje, bratranci, sestrične, svakinje in svaki z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
ANTONIJE
LIPAR
iz Herinje vasi
se iskreno zahvaljujemo dr. Starcu in strežnemu osebju bolnice Novo mesto, ki so se trudili, da bi našo drago mamo ohranili pri življenju, nadalje vsem sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, kolektivu Hotela Grad Otočec ter župniku za lepo opisano težko življenjsko pot naše drage mame in opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerke Pepca, Mici, Ivi s hčerko Mileno ter sin Ivan
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustil nai dragi mož, ata in stari ata
TONE
VOGLAR
iz Selc pri Leskovcu
Iskreno se zahvaljujemo sosedu Voglarju in vsem vaščanom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, dekanu za opravljeni obred, pevcem KUD Dušan Jereb, godbi in govorniku ob odprtem grobu z* Poslovilne besede. Vsem prijateljem in znancem, ki so mu podarili cvetje in ga spremili k mnogo preranemu počitku,
najiskrenejša hvala.
Žena Zalka, sin Toni, hčerke Nada, Anica, Erika, Jožica •n Cvetka z družinami ter drugo sorodstvo
Selce, dne 1. marca 1979
ložalje in tolažilne besede ter emli na njegovi zadnji poti
jrtnikom iz Sevnice & vence
v^ko 'osebna. z«hvaU;
ZAHVALA
Ob
prerani izgubi drage mame
TEREZIJE HROVATIČ
roj. ŠTAMPEU
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem, sorodnikom, OZD Labod - TOZD Ločna, TOZD Commerce, gosp. župniku za besede ob grobu, Pevskemu društvu Ruperč vrh, bolniškemu
osebju internega oddelka v Novem mestu in vsem, ki ste pokojnico spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Franc, sin Franci z družino, hčerke Štefanija, Marija in Terezija z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Izmučen od hude bolezni nas je v 66. letu starosti zapustil naš nepozabni ljubi mož, ata, stari ata, brat in stric
JOŽE SLEMENŠEK
upokojeni gostilničar iz Dot. Brezovega pn Blanci
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in v»ščanom,'ki ste ga med njegovo hudo boleznijo obiskovali na domu, viem, Id ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, sosedom Slemenikovim, Gabričevim, 'Hočevarjevi i in Teraževi teti za nesebično pomoč; nem, Id rte mu ob uarti darovali cvetje in vence, nam izrekli soiaUe in tolaiilr velikem številu spremil na njegovi SO Sfcvnica, kolektivu Jutrarrfke, obi m cvetje, pevskemu oktetu s Se: župniku za opraženi obr<
besede na domu. Prav posebno se zahvaljujemo LD Brestanica in ZZB Blanca Za častne straže ob lenti, spremstvo s prapoiji, ukazane lovske časti ter njunima predstavnikoma tov. Francu Reparju in tov. Simoni Urbančič za tople in iskrene poslovilne beseda Prav vsem ie enkrat velika in iskrena hvala.
Žalujoči: žena Julka, sin Mirko z ženo Marjano, hčerka Slavica z možem Željkom, vnuki Gorazd, Krištof, Kristjan, vnukinja Vesna in drugo sorodstvo
novega za ganljivo petje,gospodu obred ter tov. Karlu Aliču za poslovilne
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ate, stari ate, tast, brat in stric
JOŽE
KOZINA
iz Zaloga 7
” ‘i
IskrenosejuJivtlj pogoste omdiit na znancem, ki i6 mu
,v ’	v-	*	'H*	•	•	•• • T
dr. Zvonki Gornik,' patrdnaini »etri za vsem dobrim prijateljem, sorodnikom in . , onili toliko cvetja, ga pospremili na zadnji poti in nam izrazfiisiozalje. Posebno zahvalo tmo dolžni družinam Staniša, obema !Bučarjevima, Klančar in Hočevar;' ZZB NOV Straža, govorniku tov. Virantu za ganljive poslovilne besede, trgovini KZ Krka v BrSjinu, sindikalni podružnici KZ Krka Iz Novega mesta in župniku za pogrebni obred in poslovilne besede.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Globoko pretreseni ob tragični izgubi našega dragega, nenadomestljivega
FRANCIJA
AGREŽA
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje in vence ter nam v teh dolgih mukotrpnih dneh stali ob strani in z nami čutili bridko bolečino te tragične izgube. Posebno zahvalo naj izrazimo tudi miličnikom iz Sevnice za njihovo prizadevnost pri iskanju pokojnika, kakor tudi č.g. Janezu Vilčniku za opravljeni obred ter govornikoma za poslovilne besede.
Neutolažljivi: mama in sestri z družinama
ZAHVALA
V osemdesetem letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, ljubljeni ata, stari ata, stric in brat
FRANC STRNIŠA
iz Vrbovca pri Dobrniču
Najtopleje se zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč, sorodnikom in prijateljem za toliko lepega cvetja in vencev, pevskemu društvu Dobrnič, ZB Dobrnič za vence in spremstvo, tovarni Iskra Žužemberk, govorniku za ganljivi govor in gospodu dekanu za lepo opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našega dragega ata v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: žena Cenka, sin Jože, hčerke Cenka, Lojzka, Anka z družinami ter snaha Anica z otroki ter sestre
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nadvse ljubljene mame, stare mame, sestre, babice in tete
KRISTINE
KORAClN
iz Vel. Kala pri Mimi peči
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sovaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, z nami pa sočustvovali in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Novakovi, dr. Janežu, dr. Kramarju ter ostalim zravnikom kirurškega oddelka, ter vsemu osebju intenzivne terapije, civilnega letališča Zagreb, Slovenija vina v Ljubljani ter župniku za opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala.
Užaloščeni: hčerke Jožica, Kristina, Marica in sin Rudi z družinami, sestri Pepca in Micka, brat France, sedem vnukov in drugo sorodstvo.
ZAHVAL A
'Dne 5. marca 1979 nas je v 68. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
ANA SAJE
roj. GRIVEC iz Dol. Kamenja 15
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, vaščanom, posebno Kramarjevim, vsem, ki so z nami sočustvovali, spremili pokojnico na njeni zadnji poti ter ji podarili vence in cvetje. Hvala zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto za trud, Pivovarni Union-distribucijskemu centru in Sodišču združenega dela iz Novega mesta za podarjene vence. Zahvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož France, sin Jože ter hčerki Vera in Slavka z družinami
ZAHVALA
V 23. letu nam je tragično preminil dragi sin, brat, bratranec in stric
EDI
ŠOŠTERIČ
iz Mrčnih sel
Vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Posebna hvala sosedom Gorjupovim, Gančevim in drugim, godbi Senovo in rudniku Senovo za podarjene vence, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste v tako velikem številu spremili Edija na zadnjo pot Se enktat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: mama Milka, Lojz, bratje Lado, Jože z družino, Janko, Zlatko, Slavko in sestra Jožica ter drugo sorodstvo
Koprivnica, dne 27. januarja 1979
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše sestre in tete
V,,V
ANKE
FABJAN
1
« zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili drago pokojnico na zadnji poti.
Brata Bojan in Lovro, nečaki in nečakinje
''l	'	mJk
Iv
\ Cvička ne rodi naključje S
i
!
*
!
V sončnem in toplem poznozimskem dopoldnevu sem Jožeta Selaka kajpak zaman iskal na domu v Dobravi. Tudi ni treba dvakrat ugibati, kje je bil: obrezoval je trte na Vinjem vrhu. ,,Ob takemle času sem najraje v vinogradu," je dejal in se ozrl na razrasle trte, med široko speljanimi vrstami pa jeseni zorana zemlja še ni kazala znakov spomladanskega prebujanja.
Blizu 11 ha meri Selakova kmetija, gospodar pa gre v korak s časom. „Precej strojev sem že kupil, a nobenega na posojilo. Nič nimam zoper zadolževanje, le zdi se mi, da se zaslužek tako drobi in nikoli ne veš, pri čem si." V glavnem se ukvarja z živinorejo, trenutno ima v hlevu kobilo, devet govejih repov in pet plemenskih svinj. Selak bo kmalu srečal Abrahama, pa še nikdar ni pomislil na to, da bi se zaposlil. „Če pametno in trdo delaš, je ni kmetije, ki te ne bi mogla preživljati Zemljiški davek ni nič strašnega, pregloboko pa je treba seči v mošnjiček, ko gre za plačilo socialnega in starostnega zavarovanja. " O znanju takega človeka ne kaže veliko spraševati Zamahnil je ž roko: „Sem ter tja že prelistam kakšno knjigo, pred kratkim sem naročil Dober-škovo , Vinogradništvo ’, v glavnem pa se kmet lahko zanaša le na izkušnje, ki mu jih dajo desetletja trdega dela"
Vinograda se Selak loteva s pravcato ljubiteljsko vnemo. V zadnjih devetih letih
temeljito obnovil vseh 45
* arov. Do lani jih je obrodilo
* nad polovico, letos pa priča-
kuje poln pridelek. Žametna
# črnina, malo modre franki-
* t.
‘nje, kraljevine in plavca - iz
teh sort skupaj je Selak lani pridelal okoli 1.800 litrov cvička in to vino je z oceno 14,9 zmagalo na nedavnem tekmovanju, ki ga ob tednu dolenjskega cvička pripravlja Društvo vinogradnikov Dolenjske. „Če me ne bi pregovorili drugi člani, tudi letos
ne bi poslal vzorca v ocenjevanje," je rekel in skromno dodal, da ga zmaga sicer veseli, saj je priznanje njegovemu delu Kot že vrsto let prej je tudi za zadnjo letino vinograd zoral že jeseni, spomladi obrezal trte, zamenjal nekaj kolov, postoril še marsikaj in bil med redkimi, ki mu je zmrzal prizanesla. Lani je tudi toča obšla Vinji vrh, Selak pa je trte redno škropil do treh tednov pred trgatvijo. „ Vinograd ima nizko lego in grozdje je slabo zorelo, zato smo trgali šele 15. oktobra. Prvič sem uporabil sosedov mlin za pecljanje, dolil nisem niti kaplje vode, le malo nad pol centa sladkorja sem dodal Mošt se je hitro izčistil “ Čeprav se o ceni grozdja in vina ne pogovarja rad, ni mogel skriti tega, da z njo ni zadovoljen. „ Vloženo delo še zdaleč ni poplačano,, ker pa vina ne pridelujemo zato, da bi ga zlivali na gnoj, ga hočeš nočeš moramo dati po ceni, ki nam jo vsilijo. Sam sem ga do zdaj malo prodajal, čisto drugače pa bo že letos, če bodo dobro obrodile vse trte."
Če bo vreme prizanesljivo, potem se ni bati, da bi sodi ostali prazni, kajti Selak ve, kako je treba streči trtam. Rad pije dobro vino, zato ničesar ne prepusti naključju, vselej o pravem času postori, kar je treba. „Največja nagrada je čista kapljica, priznanje, zaradi katerega ste prišli k meni, pa ni taka reč, da bi se z njo bahal na vse strani "
Preveč me je srbel jezik, da ne bi moža, ki je lani pridelal najboljši cviček na Dolenjskem, vprašal, kaj meni o besedni vojni okoli imena marvin. Dolgo je tuhtal. „Človek dela, trta rodi, človek popije. Raje dobro ko slabo. Kaj je pravi cviček, o tem pač ne kaže izgubljati besed. Pri marvinu pa ima že ime tovarniški prizvok, kaj šele okus." Iz oči pa se mu je dalo razbrati hudomušno vprašanje:	„Mar (je to)
vin’?"	D.RUSTJA
Štirje NLP lebdeli nad Kočevjem?
Kaj je bilo te dni nad Kočevjem, ne ve nihče — Množični privid ali res neznani leteči predmeti?
Te dni po Kočevju spet govore o NLP, ki so se pojavili nad mestom okoli polnoči med 4. in 5. marcem, zadnji pa naj bi odletel v smeri jugovzhoda šele okoli 6. ure zjutraj, se pravi že podnevi.
S
Tisto noč so na postaji milice Kočevje miličniki Alojz Levstik, Zlatko Bogovčič in Branko Jesenik ujeli radijski razgovor, da se pomika skupina NLP proti Vrhniki oziroma Krimu (menda iz smeri Ljubljane). Tem besedam so se sladko smejali, češ da je spet nekdo videl nekaj, česar ni.
Alojz Levstik nam je povedal: „Potem sta šla oba druga miličnika na obhod po mestu, jaz, ki sem bil dežurni, pa sem ostal na postaji. Komaj pa sta odšla, že je potrkalo na okno in glas tovarišev me je povabil: „Lojze, pridi ven, boš videl leteče krožnike!11
Dejal sem jima:
„Beži, beži! Nikar me ne zafrkavajta!"
Ker pa sta oba le vztrajala, sem šel ven. Nad Mestnim vrhom sem res zagledal NLP. Bil je svetal kot zvezda, okoli njega pa sta krožili in utripali zelena in rdeča luč. Pri opazovanju se nam je pridružil še Tone Gašparac, ki stanuje v bližnjem bloku. Šli smo še po daljnoged in opazovali. Videli smo isto, kot sem že povedal, le bolj razločno.
Čez kake pol ure sem se obrnil, da bi šel nazaj proti postaji in takrat sem na nebu med vrtcem in sosednjo hišo zagledal še dva prav taka ' NLP, le da sta bila višje. Malo kasneje sem opazil še četrtega, kije „stal“ nad Kočevskim Rogom.
Vsi štirje NLP so vztrajali na svojih mestih še ob 4. uri zjutraj. Tisti, ki smo ga zagledali prvega, je odletel šele okoli 6. ure, ko je bil že dan, proti vzhodu oziroma jugovzhodu. Takrat na njem ni bilo videti barvnih luči, pač pa je bil le svetlo telo, kot zvezda."
Zatrdil je, da to niso bila ne letala, ne helikopterji, ne zvezde oz. zvezdni utriniki. Na vprašanje, če je bral podlistke o NLP v Delu, če je bral zadnje čase kaj o NLP ali gledal
kakšen film o tem, oziroma če je bral članek o tem dogodku, ki mu je bil priča, kije bil objavljen 7. marca v Delu, je na vse odgovoril, da ni.
V Kočevju je tokrat, pa tudi že večkrat prej, precej ljudi videlo NLP. Večina jih o tem govori le nerada in opažanj ne sporočajo nikamor, ker se boje, da bi se jim ljudje posmehovali.
Naec Vidrih, računovodja Hotela Pugled pripoveduje, kako se je posmehoval trditvam Staneta Jajtiča, sekretarja hotela, da je nekajkrat videl NLP. Pred kakimi štirimi leti pa je sam ob belem dnevu skupaj s trgovcema slavkom Turkom in Rudijem Čmakom videl nad Željnami NLP, ki „je letel nizko, hitro in brez šuma ter žarel oz. seval z nepojasnjeno svetlobo". Dodal je še:
„Nekaj dni sem bil zelo pretresen. Če bi mi takrat nekdo rekel, da se mi bo čez pet minut prikazala mati božja, bi verjel, čeprav nisem veren oz. sem ateist. Tisto me je popolnoma dotolklo."
Kasneje je spet videl NLP, celo takrat, ko je bil skupaj z nekimi
uglednimi Kočevci (njihove priimke nam je zaupal). Vendar o svojih opažanjih ni nikoli nikomur sporočil, da se mu ne bi posmehovali, kot so se tisti družini iz bližnje Stare cerkve, ko je v zagrebški Areni pisalo, da so videli NLP. Pripoved je
NAVDUŠIL OBČINSTVO -Izvajalec ljudskih pesmi anglo-ameriškega sveta Martin Simpson je vnel Novomeščane. (Foto: A. Vire)
Prijeten večer
leteCi svetovni prvak
- Potem ko je v soboto dopoldan popularni novinar Tone Fornezzi—TOF postal svetovni prvak v novinarskih smučarskih tekih, je popoldan s svojim ostrim jezikom že veselil Labodove delavke, zbrane v novomeškem Domu JLA. Za novi-naije res ni počitka! (Foto: Pavlin)
Poldrugo uro je angleški folk glasbenik Martin Simpson v nabito polni dvorani novomeškega Doma kulture navduševal poslušalce. To nedeljo, 11. marca, se je novomeško občinstvo odzivalo drugače, kot se sicer, tako da je vsak obiskovalec prispeval delček k prijetnemu vzdušju na koncertu.
Martin Simpson je koncert začel z Dylanovimi pesmimi, nato pa dvigal vzdušje s tradicionalnimi pesmimi Amerike, Anglije in Irske. Prepoznali smo znane melodije: Pretty Polly, Cherokee Shuffle in izvedbo Irish Jigs na kitari.
Meseca aprila se obeta še en podoben koncert: v Novo mesto bo prišel angleški folk glasbenik Vyguard.
I. G.
Odkrili podtaknjeni salami
Komisija za ocenjevanje salam se ni pustila ..prekaditi" — Valjar Francu Reparju
Znana Vrtovškova gostilna v Sevnici je bila minulo soboto že osemnajstič prizorišče boja izdelovalcev domačih salam, kajpak pod okriljem vse številnejše mučeniške srenje. Podobna prireditev, vendar le z desetletnim stažem, je bila na isti dan v Pajkovi gostilni v Zabukovju.
Salamarski boj ponavadi napolni gostilno do zadnjega kotička. Niti harmonika niti dobra domača kapljica ne morejo odvrniti pozornosti od kuhinjskih vrat, kjer zaseda ocenjevalna komisija. Komisija, ki vsak primerek ocenjuje po videzu in okusu že vrsto let do desetinke natančno, se je tokrat znašla pred skladovnico doslej rekordnih 47 šifriranih primerkov. Pokušanju je že kot vrsto let nazaj načeloval veterinarski inšpektor Boris Stariha, v ekipi so še - ta naloga jim je zaupana tudi vnaprej - tržni inšpektor, trgovski potnik, vodja tozd kooperacije, izdelovalec plastike in tokratni član iz občinstva - turistični delavec.
Vsakršen pomislek o strokovnosti je zbledel ob razglasitvi rezultatov. Eden od znanih izdelovalcev je namreč podtaknil industrijsko salamo; komisija seveda ni šla na led in jo je izločila, podobno kot izdelek drugega nagajivca, kateremu
MOZELJ:
V SOBOTO FINALE
Na tekmovanju zakonskih parov v kegljanju v Mozlju ima po predzadnjem devetem kolu kar pet parov možnost doseči prvo mesto, saj je razlika med njimi le nekaj kegljev. Zato bo zadnje kolo, ki bo v soboto,
17.	marca, ob 16. uri, še posebno zanimivo. Stanje po devetem kolu: Pretncr 1150 podrtih kegljev, Vuko-manovič, 1150, Salamon 1144, Rijavec 1132, Hajdinjak 1127 itd. j s
KDOR ZNA, ZNA - Dobro narejena domača salama ni zgolj domena mesaijev. Na sevniških salamiadah se sreča nasmehne
zaključil z besedami: „Rečem prej kot v 10 letih bomo vsi vidi NLP!"
J. PRIMC
ni bilo žal truda, saj je v salamo vdelal zlomljeno kuhalnico.
Prehodni valjar kot priznanje najboljšemu izdelovalcu je pripadel gozdarju Francu Reparju; druga je bila salama finomehanika Toneta Rabar-ja; lanski zmagovalec gostilničar Anton Kragl je potrdil svoj sloves z dobrim tretjim mestom v tolikšni konkurenci. V Zabukovju je med 16 salamami zmagal s svojo salamo Karel Mirt z Velikega vrha.
A. ŽELEZNIK
enkrat enim, drugič drugim. Letošnji zmagovalec je postal gozdar Franc Repar (na levi). Njegov izdelek je zbral 44,6 točke. (Foto: Železnik)
Deveti križ strica Petra
Krasinec je majhna, prijetna vasica ob Kolpi. Govorica tanv kajšnjih ljudi opozori prišleca, da hrvaška meja ni daleč.
Peter Pezdirc, ki sem ga iskala, je bil doma. Pravi, da mu je tu najlepše, daje star in ne more več veliko hoditi „Toda takrat, ko sem bil še mlad, tako mlad kot na tisti sliki," pokaže fotografijo na steni, kjer jih je štel komaj 20, „je bilo čisto drugače." Začne se njegova pripoved o mladosti, o vojski, ki jo je služil sedem let. Njegove misli segajo daleč v čas prve svetovne vojne. Kljub svojemu oseminosemdesetemu letu, ki si ga bo Peter naložil na ramena letos, ima zelo dober spomin. Ne
prezre nobene podrobnosti, njegova pripoved je gladka, tekoča, kramljanje z njim prijetno. Rad se spominja dni, ki jih je med 1-svetovno vojno preživel na Dunaju, kjer se je šolal za telefonista in merilca. Nemški jezik še vedno govori tako tekoče „kot v dobrih starih časih", kakor sam pravi.
Po končani prvi svetovni vojni se je vrnil v domačo vas, leta 1927 ustanovil gasilsko društvo
in bil i\jegov predsednik 15 let-
A okupator je zapleni! gasilsko orodje in društvo se je zateklo v ilegalo.
V obdobju od 1932 do začetka 2. svetovne vojne je bil trikrat izvoljen za župana Gradca, vasi v Beli krajini. Leta 1942 ga je italijanski agresor razrešil te funkcije, ker ni hotel podpisati vdanostnih spomenic duceju in kralju Emanuelu. Od 85 županov v Ljubljanski pokrajini je bil v tem primeru osamljen.
Danes nadaljuje očetovo delo sin Anton. Pezdirfieva domačija stoji sredi vasi kot simbol trdne kmetije m rezultat dela, ki so ga ustvarile trde, žuljave kmečke roke. Antona poznajo po njegovem delovanju tudi mnoge organizacije in društva.
Peter Pezdirc živi v spominih na dve svetovni vojni, na težko kmečko delo, ki ga ni nikoli zmanjkalo, na devet lačnih otroških ust, ki sta jih morala nasititi z ženo. V njegovem življenju je bilo mnogo trpljenja in nenehna bitka za kos kruha. „Pa kaj bi!" zamahne z roko stric Peter," življenje je kljub vsemu lepo." In o tem lepem, a mnogokrat tudi trdem življenju pripoveduje danes v preprostem jeziku svojim potomcem. Veliko, zelo veliko jih ima Letos mu bo ob biserni poroki izreklo čestitke 35 vnukov, 37 pravnukov in mala prapravnukinja.
MIRJAM BEZEK
Velika izbira dekorativnih in drugih zaves,
metrskega blaga za pomladne in poletne obleke
ženske, moške in otroške prehodne konfekcije
||:	v prvem nadstropju Trgovske hiše	11»Ut::UVwV\\\^
Maxi market ....
SsiiiiiiiSS
!!!>wVwS
O trgovska	hiša	LJUBLJANA,	Trg	revolucije	1