L S to Štev.159 Lienz, sreda 17. julija 1946. Pravkar je izšlo "Letno poročilo" naše gimnazije. Obrsega 25 strani in je za naše razmere naravnost drzen podvig. Brezdomci, sinovi ceste, ki pogosto niti najpotrebnejših stvari niso imeli in še sedaj nimajo, so iz niš dvignili svoje šolstvo na višino, katere jim po pravici vsi zavidajo. Le prelistajte "poročilo" in sami se boste o tem prepri¬ čali. Sestavljeno je v slogu naših tradicij.onalnih srednješolskih "Poročil" iz skrbno zoranih podatkov. Naravnost ganljivi so sestavki iz kronike. Profesorji in učenci so se zadovoljili celo z 1isthjakov samo da bi mogli nadaljevati s svojim peklienim delom. Posebno nas veseli, da vsebuje "Poročilo" tudi poglavje o verskem življenju di~ jaštva, kajti le-to je edina solidna podlaga za vsako resnično izo¬ brazbo^ Pregled zdravstvene oskrbe nam nazorno kaže požrtvovalnost n iih zdravnikov, ki so kijub. neznatnim pripomočkom s toliko skrbjo čuvali nad zdravje- naše dece, da ni bilo nobenih resnejših nesreč četudi sta hrana in stanovanje vzbujala v tem pogledu upravičen strah. Iz poročil o izpitih je razvidno, da se "-šolsko vodstvo pri svojem upravnem delu trdno drži pravne podlage jugoslovanskih šolskih za¬ konov. Uspehi so pa naravnost odlični. "poročilo" nam daje isti vtis, ki ga dobimo iz zasebnih razgovorov s-profesorjis "Na nobeni gimnaziji doslej še ni bilo tak-, prijetno poučevati, kakor na naši begunski. Uijaštvo namreč zares za¬ služi vse priznanje glede spolnjevanja svojih dolžnosti. Vihra, ki je šla preko nas, je tudi v tem oziru oprav da zdravo čistilno delo." Vojna leta so zlasti mnogim fantom onemogočila ali zavrla redni po¬ tek študij. Po je razvidno tudi is preglednic starosti. Pa že v le¬ tošnji statistiki se vidi, da se motnja polagoma zgublja in bomo kmalu zopet na normali. Seznam učencev bo spomenik vsem onim, katerih imena vse* buje."Letno poročilo" ima svoj zgodovinski pomen in še pozni redovi se bodo na teh imenih vzorovali in hrabrili za resnično delo v prid naroda. Kot celota je "Letno poročilo” monumentalen spomenik i.$ najtežjih časov slovenske zgodovine, ki prav gotovo ne bo pozabila tudi imena ravnatelja 'kBajuka, ki je s svojo požrtvovalnostjo, u~ radno vestnostjo in upravno sposobnostjo ta spomenik priklical v živ¬ ljenje. n K i ! - f r\ c kSREUTHV'1 čudu a. k;-U3nX VOJAŠKI DUHOVNIK NA OBISKU PRI HADŽI Ji k KOVAN. Konnersreuth leži v ameriški zasedbeni coni na Bavarskem.A- verižni vojaki se že dolgo zanimajo za stigmatizirano (ki ima vtisnj ne Kristusove rane) Terezijo Neumann, posebno so na ta konnersreuth?'- pojav pozorni številni katoličani med vojaki. Ameriški katoliški 6a- Štev. 139 -D*mači glasovi, 17.VTI.1946. - —.—. bti’, 2. soplsi so pred kratkim priobčili pisma, duhovniki svoje vtise in opažanja, ki so resij e Neumann. Eden od vojaških duhovnikov piše, sij o popolnoma nepričakovano v zakristiji farne cerkve, kjer j e ime¬ la opravka z okrasitvijo oltarja. Razločno je lahko videl rane (Sti- gmate) na njenih rokah "v velikosti us - pennvja". Drugi dan_ je o v katerih opisujejo vojački jih nabrali pri obiskih be¬ da je prvič srečal Terem do~ icu^eg duhovnih, mala piše bi skal stigmatiziranko v družbi drugih ameriških duhovnikov in 6 ega župnika na njenem domu. H Bila je hoja kot v drugi svet” _ de 60 . Bila je zamakaj e- po licu. Bela naglavna ki na Dva je našel 'le curka krvi rezijo sta ji v postelji s tekla iz oči ruta he bila m r mestih krvava. V proseči molitvi je dvigni- je razložil, da vidi Kristusa na poti na devetih ia roki. Domači župnik Ol jsko goro in ga spreml ja korak za korakom« f .. Potem, zamaknjenju je bila nekaj časa mirna, nato pa je pričela doživljati' Kristusovo križanje. Duhovnik,' ki je bil zopet navzoč prizna, da ga se ničesar ni tako pretreslo, kot ta.prizor. Ko je drsni razbojnik prosil Kristusa za usmiljenje^ je obrnila glavo v to smer, nakar se je pri besedah: "Se danes .bos z menoj v raju" obrnila zo.pet h Kristusu, Vidno razveseljena s 4 e je nat® zopet obrni¬ la proti desnemu razbojniku. Kato je nagubala čelo, ko se je obrnila k levemu razbojniku, za čigar spreobrnjenje je razširila roki. Ko je Terezija, gledala smrt Zveličarjev*, je tudi sama omahnila nazaj na blazine "z vsemi smrtnimi znaki na njej sami”. Duhovnik je smel pri¬ jeti Terezijo .za i;oko ne izpričuje človek, : in se prepričati: .bila je to roka mrlič a: To :aterega bi vsled pretresljivega trenutka prev- .ški duhovnik, ki je 'več stokrat gledal smrti žela čustva, temveč vejaš! v oči. v. . Isti duhovnih je bil. pozneje še večkrat pri stigmatizi¬ ranjem, zato v svojem drugem pismu sp.op.olnjuje svoje prve vtise s no¬ vimi podrobnostmi: "Mogel sem biti navzoč pri vsaki besedi,' hi jo je Kristus govoril na križu. Pretresljivo je ..gledati spremembe Tere¬ zi janega obraza. Pii nagne Jezusovih besedah "Žeja me" mora.pretrpeti vse strašne muke Zveličarjeve žeje. Ko ponudijo Zveličarju kis, se z gro¬ zo in studom' obrne vstran. Prsti koncu trpljenja dobi njen obraz po¬ polnoma mrtvaško barvo." In zope/t spominja naš kurat, ki je na-bojišč gledal smrt, na ta smrtni prizor, ko piše Svojim faranom: "Gledal sem smrt vaših očetov, mater, bratov in sestra in če rečem, da je Terezija navidezno umrla, potem mislim dobesedno tako. Dihanje ■ o« staja krajše, grgrajoč cisto spominja na umirajočo osebo. Ko Kristus lavo in izdihne, pade ona z vzdihom krt mrtva, nazaj." Ta ameriški kurat se je zel..o oddahnil, .ko je kmalu za tem opazil, da se Tereziji prša zopet rahlo dvigajo in padajo. To stanje traja kakšnih pet minut, vendar pride čisto k sebi šele v petek po¬ poldne, ko ji mati obriše kri. Kar je od bolečjLn in izgube krvi zelo oslabljena,, ostane v postelji do obhajila v soboto zjutraj. Popoldne pa je že pri svojem vsakhanjep. delu -in pomaga povsod pri hiši. Potem je zopet' navadno bavarsko kmečko dekle, kakršno je kurat prvikrat srečal v zakristiji, ko je krasila oltar. - Duhovnik poroča nadalje, koliko pisem prejema Terezija iz vseh koncev sveta, tako, da bi morala imeti tajnico, ako bi hotela na vse odgovoriti. Z velikim zadovoljstvom poudarja kurat, da se tu nič ne kupčuje in da vlada pri Neumannovi še vedno stara preprostost. Tudi monakovski kardinal F 4 a.ulh.ab er pravi, da ni največja skrivnost v tem, da Terezija ne uživa nikake hrane, tudi ne njene rane, pač'pa dejstvo, da je ona ostala kljub vsem častem skromna in ponižna. Štev. 139 ^ t r • » —novači glasov ♦ NEUREJENA PuliTIKA V NEMČIJI, la sovjetskega zasedbenega podrtčja v Nemčiji prihajajo vesti, po ka¬ terih so ruske oblasti spremenile . svej^i taktiko.Sovjeti se postali. Nem o eni dobrosrčni in povsem sedeč nameravajo po njih. zasedeno pod¬ ročje spremeniti v močho porisče komunistične stranice. Te ugoto-_ vitve utemeljene v interesu. Masive da se ustanovi komunistična Nem¬ čija, so pa v nasprotju z neka¬ terimi opažanji, ki so jih napra¬ vili ti &nc*ski, britanski, in ame¬ riški krogi v Moskvi. Vsip^paz*- vaiei soglašaj® v tem., da"je Sta¬ lin iz: ek el za izrazit* slabotno Nemčijo, hremelj utemeljuje svoje stališče menda s tem,_ da bi močna n»mčk:- kertmi stična stranka megla .naAkilliti rusko. Poleg tega nihče ne voj'jame, da bi Rudi resno na¬ meravali odpoklicati sveje zasedbe¬ ne čete iz Avstrije, ker bi s® v tem. slučaju morali odreči povodu, da drše čete na Madžarskem in v Rtmuniti zaradi zveze z Avstrijo. . 'opeče je upanje, da bi se v do¬ glednem £asu mogla n-' 5 j ti splošna svrdpska pomiritev in rešitev to¬ ga osnovnega mirovnega vprašanja, katerega svet že tako obupno te- 17.VII.1946. ko,da bodo v isti vrsti kot Zed. države, Kanada in Anglija glede tega. Zaveznikom j e dobro znano, da ruski učenjaki vedo za vse podrobnosti atomske sile, da pa sovjetske tovarne ne bodo mogle producirati atomskih produktov najmanj do leta 1S4S, ali pa še takrat ne. V Sovjetski zvezi se danes vrši odprta propaganda pro¬ ti Angliji. Proti Zedinjenim dr¬ žavam sicer ni javne propagando, t*da izginilo je tisto prija¬ teljstvo, ki so ga Rusi kazali do .-merilce še lansko leto, ko ro praznovali konec vojne. ‘Umeriš “k domovina” 5.7.1946.) uV : 0C. "r ! AN JKA vSdj 0 v’ N r. Švicarske oblasti so stopile v zvezo s francoskimi zasedbenimi oblastmi v Avstriji in Nemčiji, •• da bi izdale potna dovoljenja v glavnem za poljske in tekstilne delavce. Švici namreč primanjku¬ je delovnih moči v industriji in poljedelstvu. Švica se je radi tega' obrnila tudi na franceske zunanje ministrstvo. 4kfl čaka, optimistično. Iflda pri najboljši volji ni mogoče drugega napraviti, kot p* začrtani p*ti. iti ialje in skušati doseči pravp mirovno konferenco. Trenutno je še vedru najbolje, čuvati čimvečjo edinost v vsaki -skupini posameznih zainteresiranih strank, če se te 4e ne morejo med seboj sporazumeti. ("Ne.? York Herald Tribune” 5.7.46. RUSIJA IMA DANES SE 6 MJLi- ' JONOV VOJAKOV POE OROŽJEM. - Za¬ vezniški v*jaški krogi trdijo, da ima Jtusijafdsnfs še vedno 6 mili¬ jonov vojakov Pfft *rožj-em, da se pa- pripravlja zmanjšati armado na 4,500.OOy mož• V zabnjih 10 mese¬ cih s 0 ra s Vi' vodit el .ji pesi al id*~ '• Qv še. IO,OQO.OOQ vijakov. - Isti viri poročajo, da v Jusaji danes P* sveča j o največjf pjpomflst in dajejo na jveč j jt. predhpst razisko¬ vanju atjmake sile. Voditelji na ve* močlpritlskajf na znanstveni-, ke, dd-raEvijejo atjmuko silo ta- IkOZlTCI NA KOROŠKE' . - Rav¬ natelj deželnega urada Neuols je izjavil na tiskovni konferenci deželne vlade v Celovcu, da se je dne 1.junija 1946 nahajalo na Koroškem 55.942 inozemcev, Od tega v taboriščih 23.141. S 1. julijem 1946 je bilo v delovnem razmerju 27.379 in*zemcev, od tega .6.327 preseljenih oseb. Od . 55.942 inozemcev jih je bilo med' tem odpeljanih že preko 2.C00. Po narodnostih so inozemci kakor sledi; 15.044 Jugoslovanov,9276 Nemcev, 4.323 Poljakav, 1.722 ruskih Ukrajincev, 2.583 poljskih Ukrajincev, 5;06 2 Madžarov, 608C različnih "Volksdeutsche" 1.151 Italijanov, 1.555 Rusov, 66 2 Be¬ lorusov, 1.276 brezdržavljanstva, 151 Grkov, 139 Holandcev, 114 Francozov, 530 Letoncev ,'126 Litvancev, 216 Turkov, 1002 Ro¬ munov, 2 Albanca, 141 Bolgarov in 1.336 oseb katerih državljan¬ stvo ni znano. V TRSTU $E VEDNO Ul Miri J. - 6.000 stavkajočih delavcem je v Štev. 139 - Str.4 Domači glasovi, 17.VII.1946. —--~~ Tržiču izobesilo na najvišji žer- Coombs zaklical: "To vam je svobo- jav .ladjedelnice komuni stično- za- da! Sivijo "Hitler!" (Ameriška stavo. Delavci so zahtevali ta- domovina, od 5*junija 1946.) • kojšnjo odpustitev okoli 1000 de¬ lavcev, ki so nadaljevali z delom -PAKETI IZ * AMERIKE. - Nekateri med splošno stavko v korist Slo- bi radi kaj ve6 izvedeli o živil- • ‘vencem-. Stavkovne straže, so pre- škili pake.tih ameriške tvrdke _ prašile tistim, ki so hoteli de- ; 'CARE' ! , o „katerih nam iz Amerike lati dostop v ladjedelnice, ^oskov-piše j o, da jih je dovoljeno pe¬ ski radio je obtožil zavezniške siljati v Avstrijo. Kar o teh po¬ oblasti, da s pomočjo civilne'po- šiljkah vemo, je toie:, Beseda lici j e zatirajo Slovence. - V Ko-"CAHE", je sestavljena iz začetnih baridu se je vršila nedovoljena Cooperamive for American Remittan- demonstracija, ki je privedla do ces to Europe" (Zadruga za atneri- aretacije 7 oseb. Demonstracija ške pošiljke v Evropo). Ta zadru- je sledila pogrebu jugosl.vojaka, ga pošilja živilske pakete, ki.se ki je bil ubit, ko se jugosl.vo- bili sestavljeni za ameriške vo¬ jaki prestopili Morganovo 6rto. jake v Evropi. Vsebujejo dobrih .Pogrebu je prisostvovalo 30 neo- 13 kg živil za okrog 40,000 kalo- borcženili jugosl .vojakov, kar pa rij. Naročajo se" na naslov "Čare, £ je-v nasprotju s predpisi, ki pre-50 BrOad Street, New York 4, N-. ’i 'povedujejo, da bi mogli jugosl. in stanejo 15 dolarjev. Čare po- vojaki na področju A korakati v . šilj a v Evropo- svojim zastopstvom sprevodu. Komunisti so se spopadli cele ladje teh paketo,y, nato jim z nekomunisti, potem ko je nekdo, pa po- letalski-pošti daje naslove, iž množice skušal držati govor. .. na^katere naj posamezne pakete Policija je nadzorovala množico, pošljejo. Na en naslov je mogoče , dokler niso prišle ameriške čete, poslati'kve6j emu tri pakete na ki -so s streljanjem v zrak razpr- mesec. Ni še gotovo, ali bodo pa- šile množico. - Voditelji tržaške keti, ki so jih naši ameriški ro- splošne stavke, ki se .jc končala jaki za poskus poslali na nekatere v soboto po 12 dnevnem trajanju, naslove v naših taboriščih, res so zbežali v jugoslovansko pod- prispeli na cilj. Zato se-zdaj . * ročje, da bi ušli zasledovanju za-sVojcem v Ameriko* za nje še, ne pri- vezniski vojaški vladi. poročajte. Tvrdka zagotavlja,, da 'vrne. vplačanih ■ 15 dolar jev,--še pa- A ? 'fERI3KEGA ČASTNIKA- SO IZGNA-keta ni mogoče naslovljencu .dtsta- LI. -'Ameriški major Richard viti. Ko bodo prvi paketi dospeli,^ Coombs je bil označen od 'jug osic- bomo t£'takoj objavili. 9 vanske vlade kot "nezaželena ose- _ - - ba" v Jugoslaviji. Titovi vladi se TEKSTILNI DELAVCI IN'DELAVKE se je zameril, ker je hotel posre-dobijo dobro službo v Inozemstvu, dovati pri aretaciji nekega Jugo- Prijave sprejemu .uprava Domačih slovana, ki se je žaljivo izrazil glasov, proti vladi. Tako poroča ameriško poslaništvo. Coombs se je odpeljal IZVESTJE SLAVEN ŠKE ■BEGJN SKE v Italijo na zenitovanjsko *>oto- GIRNAZIJ3 V» MSNZU je na- razpela- • vanje in s'e ne sme veš povrniti v go v taboriščni trgovini v* Lienzu. Jugoslavijo. BelgrajsldL časopis* * . "Borba" piše o tem'slučaju našle- ^ LONDONSKI .RADIO je govoril o dn j e. Jurij Nikolič je na spomin—čiščenju cerkve-v Nemciji ? k.i ga je ski dan na grahovih ameriških predlagalo zavezniško poveljstvo, padlih vojakov na ves glas in v Poudaril *jeJ da je bilo .število du- žaljivem tonu preklinjal sedanjo 1 hovaikov, ki bi jih bilo t*. »ba iz 1 jug o slovansko vlado. Ko so ga'ho-ločiti v katoliški. cerkvi zelo teli aretirati, je major Coombs majhno, ker?se Cerkev ni nikoli skušal na surov način posredovati upognila ; pred fašistično pfelico. za Nikoliča. Ker mu ni uspelo je