kulturno - politično glasilo Vistra blago za obleke od 12.50 in 9.S0 Imprime, umetna svila 39.- in 25.50 Damske hlačke 13,- in 8.50 Damske garniture 25.50 in 19.50 BmiMt Celovec — Klagcnfurt, Priestcrhausgassc s v e i o \/ n i h in domačih dogodkov 4. leto / števiSka 28 V Celovcu, dne 10. julija 1952 Cena 1 šiling Evropski pas Običajno v poletni vročini politični dogodki nekoliko mirujejo in je važnejših odločitev pričakovati v hladnejšem letnem času. Letos pa kljub hudi vročini politiki nadaljujejo svoja potovanja in posvetovanja. Avstrijski državniki so obiskali zapadne države, zunanji minister Gruber se je mudil v Jugoslaviji. Ameriški zunanji minister se je pojavil tik ob ruski meji tako v Berlinu kakor tudi na Dunaju. Mogoče se v tem zadnjem obisku izraža celo nekaka želja po ponovnih razgovorih z ruskimi politiki in to misel še nekako bolj potrjuje potovanje glavnega tajnika Združenih narodov na Dunaj. Dejstvo, da sta tako Francija kakor tudi Zapadna Nemčija preložili parlamentarno odobritev novih meddržavnih pogodb na jesen, medtem ko je Amerika te pogodbe po svojem parlamentu že odobrila, kaže, da utegnejo ravno te pogodbe tudi močno vplivati na jesenske volitve v Ameriki, kjer bodo volili državnega predsednika. Kljub vsem naporom francoskega zunanjega ministra Schumana in predsednika zapadne nemške republike dr. Adenauerja, obstoja med obema državama oziroma med obema narodoma veliko nezaupanje. Na obeh straneh se pojavljajo nove ovire medsebojnega sodelovanja v političnem in vojaškem oziru. Verjetno pa bo to nezaupanje mogel zmanjšati le pritisk Vzhoda ali pa izdatna finančna pomoč Amerike tako Nemčiji kakor tudi Franciji. Na jugu Evrope opazujemo iskanje novega sodelovanja med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Turčija in Grčija sta sicer že vključeni v Atlantsko zapadno obrambno zvezo,medtem ko Jugoslavija formalno tej zvezi še ne pripada. Tudi tu se oblikuje uek pas držav, ki bi segal od Turčije preko Grčije in Jugoslavije v Avstrijo in Zapadno Nemčijo; istotako sta Danska in Norveška yključeni v ta paš. Finska in švedska pa stojita izven tega obrambnega pasu. Tudi zadnji spor med švedsko in Sovjetsko Rusijo ni spremenil nevtralnega zadržanja švedske zunanje politike in ostane ta država tudi za naprej v sporu med Zapadom in Vzhodom nevtralna. Vsi navedeni dogodki pa tako globoko posegajo v nadaljnji razvoj evropske in svetovne politike, da v polni meri upravičujejo politično razgibanost kljub poletni vročini. Zgoraj označena zunanje-politična ureditev seve zahteva in kriči tudi po notranjepolitični konsolidaciji v posameznih državah. Kar se tiče naše države smo mogli v zadnjih tednih in mesecih opazovati med vladnima strankama hud medsebojni boj vsaj v časopisju in trajno očitanje korupcije, ki naj bi po časopisnih ugotovitvah segala predvsem v razna podržavljena podjetja. Važnejši kakor vsi očitki pa je dejstvo, da avstrijska zunanja trgovina konkurenčno vedno bolj peša in da uvoz od meseca do meseca bolj presega izvoz, da je torej naša zunanja trgovina vedno bolj pasivna. V tem vprašanju pa po vseh gospodarskih vidikih ni drugega izhoda kakor cenejše proizvajati. To pa bi se dalo doseči po dvojni poti. Prvič bi zmanjšanje plač izsililo znižanje cen. Ta pot je skoraj nemogoča. Drugič pa bi znižanje cen mogli doseči tudi z večjo proizvodnjo v istem delovnem času. Na splošno smo mogli v zadnjem času sicer opazovati znatno znižanje cen posameznim surovinam, kakor pri lesu, volni in bombažu, vendar se stroški proizvodnje niso bistveno spremenili. Končno bi tudi še na področju vmesnega dobička obstojala tretja možnost, da se cene znižajo in to tako za prodajo doma kakor tudi za prodajo preko državne meje, torej v zunanji trgo- če se torej ur armirajo razmere v zuna- Trygve Lie je bil na Dunaju (Glej sliko na G. strani) Prejšnji torek je odpotoval z Dunaja ameriški zunanji minister Dean Acheson. O njegovem obisku na Dunaju smo poročali podrobno v zadnji številki »Našega tednika”. Že naslednji dan je prispel z letalom na Dunaj generalni tajnik Organizacije združenih narodov Trygve Lie. Na letališču ga je pozdravil avstrijski zunanji minister dr. K. Gruber, ki je poudaril, da je to prvič, da pride uradni zastopnik Združenih narodov v deželo, ki še ni članica Organizacije združenih narodov. V četrtek je Trvgve Lie najpreje obiskal zveznega predsednika dr. Th. Kornerja, nato pa zveznega kanclerja ing. dr. Figla ter podkanclerja dr. Scharfa in zunanjega ministra dr. Gruberja. Po' teh obiskih je odšel Trygve Lie v parlament, kjer so bili zbrani poslanci obeh zbornic, vsi člani vlade in vsi avstrijski deželni glavarji. Pozneje je prišel tudi zvezni predsed. dr. Korner. V svojem govoru je generalni tajnik Združenih narodov najpreje izrazil zahvalo avstrijskemu ljudstvu, da kljub številnim razočaranjem ni nikdar izgubil vere v Združene narode. Poudaril je nadalje, da Avstrija že zdavnaj spada v Organizacijo združenih narodov, zakar se je tudi — četudi doslej brezuspešno — vedno trudil. Nato je Trygve Lie podal kratko zgodovino dela Združenih narodov, katero delo pa je oviralo medsebojno nezaupanje, ki je povzročilo končno novo tekmovanje v oboroževanju med narodi. Pri tem pa je načelo Združenih narodov, da ne srhe biti nikdar kaki deželi ali kakemu narodu vsiljen režim, ki ga ta narod ne mara. Samo to more zagotoviti mir in svobodo na svetu. Naslednji dan je obiskal Trygve Lie dunajsko univerzo, kjer mu je rektor v imenu akademskega senata kot prvemu inozemcu po letu 1945 izročil častno priznanje dunajske univerze. Začetkom tega tedna je Trygve Lie odpotoval v svojo domovino v Oslo na Norveškem, od koder odpotuje na Mednarodne olimpijske igre v Helsinki na Finskem. Njegov obisk v Avstriji je gotovo v zvezi z naporom, kako zagotoviti v tem delu Evrope stalnost miru. Taft - Eisenhower V ponedeljek se je pričel v Chicagu v Združenih državah zborovanje (konvent) ameriške republikanske stranke, katereg;' naloga je določiti predstavnika te stranke za jesenske predsedniške volitve v Združenih državah. Na konvent je prispelo iz vseh delov države preko 1200 delegatov. Že pred ponedeljkom je poseben odbor stranke poizkušal ugotoviti, koliko glasov so v predvolilnih glasovanjih dobili posamezni kandidati in kateri delegati so pri teh volitvah bili pravilno izvoljeni. Že takoj pri tem se je pokazalo, da imata glavna kandidata približno enako število delegatov za sebe. Ta dva kandidata sta senator Taft in pa general Eisenhosver. Pri tem ima senator Taft strankarski upravni aparat skoraj popolnoma na svoji strani in to mu more zagotoviti odločitev v njegov prid. Nasprotno pa ima general Eisenhosvcr na svoji strani zelo odlične ameriške predstavnike, ki bi mogli pri glasovanju vplivati s svojim glasom na ostale delegate, da sc v večini izjavijo za Eiscnho-sverja. Odločilno glasovanje bo verjetno v četrtek, ako se zaradi nepredvidenih zapreg ne zavleče. Kot glavni govornik na konventu je nastopil znani bivši Vrhovni poveljnik na Japonskem in na Koreji, general Mac Arthur, ki zagovarja izvolitev Tafta. V tem slučaju bi bil Mac Arthur kandidat za podpredsednika Združenih držav. V svojem govoru je Mac Arthur ostro kritiziral notranjo, še bolj pa zunanjo politiko sedanje ameriške vlade pod predsedstvom Trumana. Temu je očital, da nosi krivdo za sedanje razmere v svetu, ker je dal povelje za umik ameriških čet iz Nemčije in iz Južne Koreje. O izidu glasovanja na republikanskem konventu bomo poročali v prihodnji številki »Našega tednika”. — Konvent demokratske stranke, katere član je tudi predsednik Truman, se prične tudi v Chicagu dne 21. julija. Predsednik Truman je ponovno izjavil, da nikakor ne bo sprejel kandidature demokratske stranke za predsednika Združenih držav. Sovjetska zveza in Trst Sovjetsko zastopstvo pri Organizaciji združenih narodov v New Vorku je izročilo glavnemu tajništvu organizacije prepis sovjetske note, ki so jo izročili Sovjeti dne 24. junija Združenim državam in Veliki Britaniji. V tej noti protestira Sovjetska zveza proti določilom londonskega dogovora, ki pooblašča Iralijo, da imenuje svoje zastopnike pri upravi območja A Svobodnega tržaškega ozemlja. S tem je deljeno — kakor pravi sovjetska nota — Svobodno tržaško ozemlje v italijanski in jugoslovanski del, kar pa nasprotuje italijanski mirovni pogodbi. Medtem je Italija že imenovala svoje zastopnike pri anglo-amcriški vojaški upravi Svobodnega tržaškega ozemlja. Za glavnega direktorja pri generalu Wintertonu je bil določen dosedanji prefekt v Genovi, dr. Giovanni Vitelli. Veliko razburjenje med Slovenci in na splošno med onimi Tržačani, ki niso za priključitev Trsta k Italiji, je nji politiki, bo nujna potreba, da bodo posamezne države tudi uredile svoje notranje ra/mere, ker je pač na znotraj urejena država najboljši garant tudi v zunanjepolitičnih računih. vzbudilo imenovanje Diega De Castra kot italijanskega svetovalca pri generalu Win-tertonu. Diego De Castro je namreč znan kot eden najbolj strupenih šovinistov in iredentistov in je rojen v Istri. Na nedeljskem zborovanju v Nišu pa je maršal Tito ponovno poudaril, da je tržaško vprašanje stvar, ki se mora rešiti med Italijo in Jugoslavijo. i6 . -------- Ned Avstrijo in Jugoslavijo V smislu sporazuma, ki je bil dosežen pri obisku avstrijskega zunanjega ministra dr. Karla Gruberja pri jugoslovanskem ministrskem predsedniku maršalu Titu se bodo pričeli najpreje razgovori o ureditvi malega obmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo. Ti razgovori bodo sredi meseca avgusta v štajerskem letovišču Gleichen berg. V zvezi s temi pogajanji je sporočil štajerski deželni glavar Krainer, da bo obmejno območje za mali obmejni promet verjetno določeno v globino deset kilometrov in da bo določenih na obmejnem ozemlju na štajersko-koroško-jugoslovanski meji okrog 15 prehodov. KRATKE VESTI Avstrijski škofje so naprosili, da prevzame predsedstvo Katoliškega shoda na Dunaju predsednik avstrijske katoliške akcije profesor dr. Rudolf Henze, ki je eden izmed ravnateljev radijske oddajne postaje Ravag. Ob priliki 700-letnice mesta Lienz na Vzhodnem Tirolskem bo zvezni predsednik dr. Th. Korner obiskal tudi Zg. Koroško. Dne 20. julija popoldne bo obiskal Marijino romarsko cerkev v Luggau (Lokava). Avstrijska narodna banka bo izdala nove bankovce po 100 šilingov, ki se bodo po barvi razlikovali od sedanjih bankovcev, ti pa ostanejo tudi še v naprej v obtoku in v veljavi. Za preprečenje brezposelnosti bo vlada dala na razpolago denar za gradbo cest. Ta denar pa bo vlada dobila z večjim obdavčenjem piva. Vrček piva sc bo zato podražil za 5 grošev. Odsek za kmetijstvo in gospodarstvo pri poslanski zbornici je sprejel sklep o poklicni izobrazbi delavcev in samostojnih gospodarjev v kmetijstvu in gozdarstvu. Ko bo predlog sprejet kot zakon, bodo morale izdati izvršilne določbe v teku šestih mesecev posamezne deželne vlade. Na avstrijsko-jugoslovanskem obmejnem ozemlju pri Ivju na štajerskem (Eibis-wald) je obmejni stražnik ustrelil domačinko iz Ivja, Gabrijelo Scherenberger, ker je po jugoslovanskih navedbah s svojo sestro Erno brez dovoljenja prišla na jugosl. ozemlje, na poziv straže pa je hotela zbežati. Zaradi mučenja in nečloveškega postopanja s svojimi tovariši v ujetniškem taborišču v Sverdlovsku na Uralu v Sovjet, zvezi sta bila obsojena pred dunajskem sodiščem Leo Lauber in Johan Lackner, prvi na 5 let, drugi pa na 4 leta težke ječe. Vročina v zadnjih dneh je dosegla v nekaterih deželah srednje Evrope rekordne višine. Tako je kazal termometer na Tirolskem do 38° C, na Koroškem pa 34° C v senci. V Italiji in na Francoskem so nastali zaradi vročine številni požari in veliko število ljudi je vsled vročine umrlo. Po poročilih iz Graza gradijo na jugoslovanskem obmejnem ozemlju od Guštajna preko Dravograda in Maribora do madžarske meje utrdbe, ki naj zavarujejo to ozemlje pred morebitnim napadom z madžarske ravnine. V Nataniji blizu Jeruzalema gradijo Združene države največje letališče na Bližnjem Vzhodu. V Beogradu so bile obsojene na smrt z ustrelitvijo štiri in na večletno zaporno kazen 12 oseb. Obsojeni so bili, ker so ukradli 50 ton bakrene žice v vrednosti 83.000 dolarjev. Jordanski kralj Talal se je vrnil iz Švice, kjer je bil na zdravljenju, v Aman, glavno mesto Jordanije. Verjetno pa bo kralj zaradi slabega zdravja kmalu odstopil. Na Filipinskih otokih v Tihem morju je divjal silen vihar (tajfun), ki je porušil veliko število hiš, preko 70 oseb je mrtvih, mnogo pa jih pogrešajo. General Matthew Ridgway je po pregledu britanskih, francoskih in ameriških čet v Nemški zvezni republiki pohvalil njihovo odlično pripravljenost. Rekel je, da »ima velikansko zaupanje v sposobnost poveljnikov evropskih obrambnih sil”. Te dni so v Grčiji v stari Olimpiji s po-močjo konkavnega zrcala s sončnimi žarki prižgali olimpijsko baklo, simbol mednarodnih olimpijskih iger, in jo izročili zastopnikom Finske, ki jo bodo ponesli na olimpijske igre v Helsinki. V desetkilometrsko obmejno območje bosta na Koroškem med drugimi spadala tudi kraja Labod ter Pliberk in mogoče še Beljak. Politični teden Po svetu... Obiska ameriškega zunanjega ministra Dean Achesona in generalnega tajnika UNO Trygwe Lie-ja sta dovolj jasno pokazala, da Zapad pripisuje Avstriji veliko važnost. Oba obiska sta bila krona velike diplomatske aktivnosti anglo-ameriškega tabora v preteklih tednih. Pod tem je treba razumeti tudi razne obiske v Jugoslaviji in njeno zbliževanje z nekominformističnimi sosedi. V Franciji pridobivajo zmerne stranke na moči. Romunski zunanji minister. Ana Pauker — najbolj znana komunistka vzhodnega bloka — je bila odstavljena. Na Koreji se pogovarjajo zdaj tajno o pogojih premirja. Severnokorejci in Kitajci verjetno popustljivejši... V Egiptu nova vlada in verjetno ostrejši veter napram Angležem. Obisk Dean Achesona na Dunaju je veljal avstrijskemu državnemu vodstvu, če je ameriški zunanji minister obiskal Dunaj, pomeni to uradno in nedvoumno potrditev dosedanje ameriške politike, to je politične in gospodarske pomoči Avstriji in pa izraz medsebojnega priznanja do zapadne-ga demokratičnega sveta. Stvarne in jasne besede Dean Achesona so temeljile na želji po miru v tem delu Evrope in so imele poudarek na dosedanjih prizadevanjih Združenih držav Amerike za neodvisno Avstrijo. Omeniti je treba, da sta tudi sovjetsko in Sovjetom prijazno časopisje in radio njegov obisk razlagala v dokaj manj ostrem tonu kot je bilo pričakovati. Nekateri listi so se vpraševali, če Acheson morda le ne prinaša miru? Obisk Achesona je na vsak način prinesel prej zmanjšanje kot pa povečanje napetosti političnega ozračja v Evropi. Isto je mogoče reči k obisku Trygwe Lie-ja. Ta državnik, kateremu sem in tja tudi Vzhod prizna, da se res trudi za obdržanje miru in poravnavo sporov med Vzhodom in Zapadom, je v dunajskem parlamentu imel govor, ki je bil daleč od kakršnegakoli polemiziranja, bil je toliko nepolitičen kot je bil stvaren. Bil je sinteza — osredotočenje plemenitih misli o vzrokih politične in gospodarske krize sedanjega človeštva. Medtem ko sta Dunaj in Avstrija za nekaj dni predmet zanimanja številka 1 splošne politične javnosti, je prišlo v jugovzhodni Evropi še do nekaj omembe vrednih dogodkov. Zapadne sile so uresničile svoje obljube, ki so jih dale na londonski konferenci v zvezi s Trstom, po katerih dobi Italija večjo pravico soodločanja v upravljanju Svobodnega tržaškega ozemlja. Pričakovanja tržaških italijanskih šovinistov, da bodo ta visoka uradniška mesta zasedli njih domači voditelji, se v glavnem niso uresničila. Večino važnejših ..svetovalcev” tvorijo uradniki in politiki izven Trsta. V Beograd je prvič po vojni prišlo grško parlamentarno odposlanstvo. To je zunanji znak obnovitve prijateljskih odnosov med Grčijo in Jugoslavijo. Okrog Jugoslavije, Grčije in Turčije je bilo mnogo ugibanj o sklenitvi vojaške zavezniške pogodbe. Te govorice je zanikal maršal Tito na svojem nedeljskem govoru v Nišu, ko je dejal, da Jugoslavija ne bo pristopila k nobenemu paktu, ker je imela s pakti vselej le slabe izkušnje. Kljub temu obstojajo med omenjenimi državami skupni interesi in Jugoslavija bo — po izjavah maršala Tita — vedno v taboru, ki se bo boril za mir in neodvisnost. V Franciji je podoba, da je De Gaullova stranka v težki krizi. Skoraj tretjina poslancev te stranke je odklonila načelo strankarske discipline, katero je zahteval De Gaulle. Nekaj poslancev je celo izstopilo iz poslanskega kluba. Komunistični voditelj Duclos je bil izpuščen iz zapora. Tako on kot strankino časopisje slavijo ta dogodek kot „zmago proletariata”. Veliko razpravljanj v zapadnem časopisju je povzročil padec Ane Paukerjcve. Večina časopisnih glasov je mnenja, da gre isto pot kot so šli madžarski Rajk, češki Slansky in drugi voditelji komunističnih strank v satelitnih državah, namreč: naj-preje graja politbiroja in sledeče obtožbe „odmika od strankine linije”, nato razrešitev funkcij, končno pa zapor, obsodba. — O vzorkih padca Ane Paukerjcve so mnenja različna. Ker je napol judovskega porekla, trdijo nekateri, da je njen padec v zvezi z naraščajočim antisemitizmom, drugi trdijo spet, da je njena zvezda pričela toniti že pred dvema letoma, ko je — kot so takrat pisali — vtihotapila v Švico veliko vsoto romunskega državnega denarja in so švicarske oblasti to odkrile. Naj bo že kakorkoli, dejstvo je, da je bila z vzhodnega političnega odra odstranjena ena najbolj znanih osebnosti in tisti, ki pravijo, da revolucija žre svoje otroke, imajo nov primer za veljavnost tega izreka. Prav tako ne manjka zanimivih ugibanj o vzrokih nenadne popustljivosti severnokorejskih in kitajskih zastopnikov na pogajanjih v Panmundžonu. čeprav uspehi še niso vidni, se vztrajno ponavljajo glasovi, da komunisti ne bodo več vztrajali na repatriaciji tudi onih vojnih ujetnikov, ki se ne marajo vrniti domov. Pri zadnjih razgovorih naj bi šlo predvsem za tem, kako formalno urediti to vprašanje, da ne bi kaka stran vzbudila videza prevelike popustljivosti ali celo poraza. Vzroki komunističnega popuščanja pa naj bi bili v dejstvu, da vojna na Koreji zadaja Mao Tse Tungu vedno večja gospodarska bremena, katerim ni kos, to pa zato, ker mu Sovjetska zveza ničesar ne podari, temveč mora ves vojni material sproti plačati. Izgleda, da bo v odnosih med Egiptom in Anglijo prišlo do novega razdobja. Vlada Hilaly paše je odstopila in novo vlado je sestavil nepolitični in neodvisni Sirry Iz naslednjih številk razberemo pestrost slike koroških ,.narodov”. Prav v smislu svo-ječasnega odloka gosp. deželnega glavarja Wedeniga so našteli in ugotovili na Koroškem brez števila jezikov. Slika je povsem podobna oni sliki ob gradnji babilonskega stolpa, ko so se ljudem jeziki zmešali in drug drugega ni več razumel. Mi na Koroškem pa se kar dobro razumemo, kar najjasneje izpričuje, da na- Londonski „Times” prinaša zanimiv članek o Jugoslaviji, v katerem pravi: „Iz vseh verodostojnih poročil tistih, ki so obiskali Jugoslavijo, je jasno razvidno, nele da Tito nastopa proti birokraciji in centralizmu, ampak, tudi, da vodi svoj boj pod zastavo marksizma-leninizma. Pripisujoč velik pomen znani napovedi o ..odmrtju države” se trudi z resnim in praktičnim poizkusom, da bi pričel prvo stopnjo na dolgi in težavni poti do tega cilja. Proces »odmrtja države" se je neglcde na svoj obseg zdaj začel in bila bi neupravičljiva in nevarna zmota, če bi ga zamenjali s povratkom h kapitalistični praksi. Dosedanji Titov eksperiment s »čistim” komunizmom, kakor on to imenuje, je možno razdeliti v štiri razdobja. »Najprej — pred sporom s Stalinom — je prišla povojna ustava, po kateri je bila država razdeljena v šest zveznih republik in vladi vsaki izmed njih je bila dana določena mera neodvisnosti v gospodarskih zadevah. Kot drugo so uvedli novi kazenski zakonik, ki je odpravil mnoge stalinistične pravne tehnike in dal posamezniku mnoge pravice osebne svobode pred zakonom. Seveda je vprašanje, če so te pravice dejansko tudi vedno zaščitene, toda v bistvu so uradno obsodili stalinistično teorijo pravosodja, po kateri je merilo zločina socialna nevarnost in ne kršitev zakona. Kot tretja in četrta stvar so prišle koncesije kmetom in uvedba delavskega nadzorstva v tovarnah. Nobeden od teh ukrepov, niti politika do kmetov, ni tak, da bi moral užaliti Le- paša. Vlada Hilaly paše je bila na splošno ocenjena kot Angliji še dokaj prijateljsko razpoložena. Prišlo pa vendarle ni do pričakovanega sporazuma glede Sueškega prekopa, nasprotno: pogajanja so se razbila. O novi vladi je slišati, da namerava predstavljati vlado »kraljeve in ljudske volje”, z drugimi besedami: odločneje govoriti z Angleži in prevzeti vodstvo arabskega sveta. f. ... in pri nas v Avstriji Najvažnejši dogodek v zadnjem tednu v Avstriji je — ne le v zunanjepolitičnem oziru — obisk amer. zunanjega ministra Deana Achesona na Dunaju in pa obisk generalnega tajnika Organizacije zveze narodov. Koncem tedna pa pride na obisk bivši belgijski predsednik in bivši predsednik evropskega sveta, Henri Spaak. O teh obiskih pa poročamo več v zunanjepolitičnem pregledu in na prvi strani. V notranjepolitičnem življenju je gotovo zelo zanimivo glasovanje v poslanski zbornici zaradi spora o bankah. Na zahtevo poslanske zbornice sta obe podržavljeni vele-banki (Creditanstalt in Landerbank) vrnili poslanski zbornici poročilo vrhovnega računskega dvora o pregledu bank s svojimi pripombami. Sedaj so socialisti zahtevali, naj bi bil odsek za pregled tega poročila spremenjen v parlamentarni odsek. To so slednje uradne ugotovitve niso resne. »Volkszeitung” od zadnje nedelje se sicer veseli tega rezultata, vsak resen človek doma in drugod, pa se bo le smejal koroški zmedi. Sedaj pa je res tudi g. dr. Steinacher prišel do zaželjenega cilja, da bo lahko na vsaki vasi gradil po pet in več šol, to bi namreč odgovarjalo ljudskemu štetju z dne 1. junija 1951. nina in Tito trdi, da jih je vse mogoče upravičiti nele teoretično, ampak tudi s sovjetsko prakso iz prvih časov po letu 1920. Kar pa se tiče poznejše drugačne sovjetske politike, vidijo Jugoslovani v Stalinu odpadnika, ker je država s tem, da je vzela industrijo in poljedelstvo popolnoma v svoje roke, to je pod birokratsko nadzorstvo, razvila državni kapitalizem, ne pa pravi socializem. Kakor ostali napredek v družbenih in gospodarskih teorijah, je povzročila tudi Titovo stališče do kmetov prav toliko tvarna kakor ideološka potreba. Pripraviti kmete do tega, da bi pridelali več živil, je ena glavnih potreb ” Jugoslaviji; in priznanje, da je doživelo kolektivno obdelovanje zemlje neuspeh, je bilo seveda nujen razlog za spremembo Titove politike. Namesto na prisilni kolektivizaciji je zdaj glavni poudarek na sproščanju trgovine in ukinjenju prisilnih državnih odkupov poljedelskih pridelkov. Potem ko »Times” poudarja, da je sedanja jugoslovanska politika zmes navdušenja in realizma, ideologije in trgovskih interesov, zaključuje: »Prerano je še, da bi presojali uspešnost teh izprememb. Vendar pa ima Tito važno prednost, ki je Lenin ni imel, namreč zahodno finančno pomoč, ki ga more do neke meje zavarovati pred kratkoročnimi polomi." V svoji politiki »čistega” komunizma vodi režim neizprosno, ostro, protiversko politiko, toda »Times” se v to vprašanje ne spušča, kakor tudi ne v vprašanje o pomanjkanju političnih svoboščin v komunistično urejeni Jugoslaviji. utemeljevali s tem, da bi bila s tem dana večja verjetnost, da bodo vse morebitne izpovedi generalnih direktorjev bank tudi odgovarjale resnici. Nasproti pa so poslanci OeVP in VdU dokazovali, da bi ugoditev temu predlogu samo zavlekla preiskavo o poslovanju bank, ker je že bil nekoč vzpostavljen tak odbor in je posloval nato skoraj štiri leta, medtem pa je vsa stvar izgubila na vrednosti. Pri glasovanju je bil nato socialistični predlog z glasovi OeVP in VdU odklonjen, kar so sprejeli socialistični poslanci z medklici proti VdU: »Plačane ničle!” Nadalje so v parlamentu sprejeli predlog o vzpostavitvi posebnega odbora, ki naj bi izdelal osnutek zakona o popolni enakopravnosti takozvanih Volksdeutscher-jev z avstrijskimi državljani. Sicer pa je tako velika večina teh priseljencev že dobila avstrijsko državljanstvo in s tem tudi vso enakopravnost z avstrijskimi državljani. Ob koncu tedna je bilo na Dunaju zborovanje socialistične mladine. Na zborovanju je bilo zastopanih 35 narodnosti. Mladino je pozdravil avstrijski podkancler in predsednik avstrijske socialistične stranke, dr. Scharf, ki je v svojem pozdravu med drugim poudaril: »Nobena sila sveta ne more ubiti duha, ki živi v nas.” Zvečer v soboto je bil po dunajskem Ringu slavnostni obhod z baklami. Od zadnjega povišanja obrestne mere od 2 na 3.5 odst. se je skoraj podvojila vsota vlog v nekaterih hranilnih zavodih. Sedaj je sklenila Avstrijska narodna banka, da zviša obrestno mero za posojila, ki jih banka daje. Razen tega je tudi zelo otežkočeno najemanje posojil. S tem hoče Narodna banka doseči, da bodo trgovci, ki so doslej delali s posojili, imeli pa so na zalogah velike množine bUga, prisiljeni to blago odprodati. To se res že deloma kaže v tem, da trgovci poizkušajo odprodati zaloge blaga, kar seveda ugodno vpliva na razvoj cen. Naraščanje cen je namreč z večjo ponudbo blaga preprečeno. Ker pa je Narod, banka povišala obrestno mero za posojila, bo gotovo v kratkem ponovno povišana obrestna mera za vloge v denarnih zavodih. Ni pa še znano, koliko bo to povišanje. V vsej srednji, južni in zapadni Evropi je pritisnila zadnjih deset dni silna vročina kakor je ni bilo v naših krajih že desetletja. V Nemčiji je bila vročina kakor je še ni bilo, odkar zbirajo dnevno podatke o vremenskih spremembah, to pa je že od leta 1826. Posledice te vročine se kažejo po vseh deželah v tem, da je umrlo zaradi vročine večje število ljudi, tako v Italiji nad 30, v Nemčiji nad 100, v Avstriji okrog 30. Posledice suše in vročine se kažejo že v pomanjkanju vode in še bolj v škodi na vseh poljskih pridelkih in na velikem pomanjkanju krme, ki grozi v jeseni in na zimo. Ameriška ..izjava neodvisnosti" Dne 4. julija je praznovalo ameriško ljudstvo svoj največji narodni praznik, praznik, ki izraža njegove najvišje ideale. To ni praznik, ko bi obhajali kako zmago z orožjem, ampak praznik svobode in pravic, ki jih uživajo vsi ameriški državljani, praznik »izjave neodvisnosti”, ki jim to svobodo in pravice jamči. »Izjava neodvisnosti”, katero so sprejeli 4. julija 1776 v Philadelphiji, zrcali dejansko kar najbolj značilen odnos med državo in državljani, odnos, ki je s časom dozorel v duši samega ameriškega ljudstva. Ameriška »izjava neodvisnosti” ni samo enostaven akt, s katerim so sklenile Združ. države svojo odcepitev od Anglije, ampak pomeni pravo naznanilo načel, na katerih temelji zgradba nove ameriške države in ki pomenijo tudi temelje vsake zdrave demokracije. Politična filozofija izjave je izražena v naslednjih besedah: »Smatramo za samo po sebi dokazane resnice, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki, da so bili vsi obdarjeni od Stvarnika z nekaterimi neodtujljivimi pravicami, med katerimi so pravica do življenja, do svobode, in stremljenj po sreči; da so bile ustanovljene med ljudmi v jamstvo teh pravic vlade, ki izvajajo svojo pravično oblast od pritrdila vladanih; da ima ljudstvo vedno, kadar postane kaka oblika vlade zapreka za dosego teh ciljev, pravico, da jo izpremeni in odpravi in si ustvari novo vlado, katero zgradi na teh načelih in uredi njeno oblast v takih oblikah, ki pomenijo največjo verjetnost, da bodo dovedle do varnosti in do sreče ljudstva.” Tako so torej v resnici »šteli “ Polit, okraj Sku- paj nem- ško nem. slov. nem. v in d. J slov. 1 slov. j nem. slov. vin d. vind. vind. nem. vind. slov. drugi neznani Celovec mesto 62.782 60.845 548 n 265 154 1 3 2 — 952 Beljak mesto 30.066 29.693 124 10 6 22 14 — i — 194 Šmohor 20.636 19.188 131 869 91 156 — 98 119 — 4 Celovec okolica 69.461 58.417 2.651 1.652 2.584 1.824 6 716 1.304 16 294 Št. Vid na Glini 62.533 62.129 95 5 50 57 — 3 2 — 192 špital na Dravi 68.358 67.146 15 4 509 21 — — — — 863 Beljak okolica 69.883 60.136 3.241 1.320 1.242 1.882 36 323 572 5 1.126 Velikovec 40.214 20.967 1.743 7.072 2.871 1.732 60 2.310 3.330 17 114 VoBperk 50.609 50.261 71 1 98 40 - 1 - _ 136 koroška 474.764 428.748 8.617 10.944 7.707 5.888 117 3.454 5.330 38 3.885 Narksizem-ieninizem v Jugoslaviji Malo spomina naprošta Serajnika Odkar sem letošnji post opravil duhovne vaje v Tinjah, rad poromam tja. Tako sem bil tudi to nedeljo tam pri božji službi. Prijetno iznenadilo me je tole oznanilo: »Jutri je ravno petdeset let, kar je bil v Tinjah pogreb gospoda prošta Lorenca Serajnika. Zato bo jutri ob šestih sveta maša z blagoslovom zanj. Mnogim našim faranom so bili rajni gospod prošt dobrotnik in dušni pastir. Za petdesetletnico jim hočemo v hvaležnosti nakloniti svojo molitev in darovati sveto mašo.” To oznanilo mi je vzbudilo nekatere spomine na prošta Lorenca Serajnika. Rojen je bil 6. avgusta 1808 v št Petru v župniji št. Jakob v Rožu. Bil je Rožan z dušo in telesom. Mali Lcnci je doma ležal v zibelki. Domači so bili na polju. Deklica, ki so jo pustili doma, je komaj čakala, da otrok zaspi. Potem odhiti iz hiše. Vrata pusti za seboj odprta. Deklica ni opazila, da je prišla svinja v hišo. Čez malo časa soseda slučajno zapazi, da svinja pred hišo nekaj v belo zavitega nosi in stresa. Prestraši se soseda, ko spozna, da ima svinja v rilcu malega otroka, Lencija. še pravočasno ga soseda reši. Se je pač prošt spominjal na ta dogodek iz svojega detinstva, kp je matere opominjal in otroke, da naj sc priporočajo angelu varuhu. V gimnaziji v Celovcu sta skupaj stanovala dijaka, oba doma iz Roža, Lorene Serajnik in Jožef Ambrož. Takrat je bilo dijakom strogo prepovedano zahajati v gostilne, zlasti pa tam karte igrati. Če so katerega zasačili, ni bil samo izključen iz gimnazije, ampak ga je tudi policija zagrabila. Ambrož, predrzen in brihtna glavca, je začel zahajati v neko zakotno gostilno in je tam kartal. Pa še srečo je imel pri kartah. Neko noč v sredi igre pride noter policija. Ambrož vrže karte in zbeži pri odprtem oknu. Zjutraj zgodaj gre Ambrož iz stanovanja dol po stopnicah. Naproti mu pride policaj in ga vpraša: „Ali tukaj stanuje dijak Ambrož?” Ta mu pritrdi in še pristavi: , Je ravnokar vstal." Policaj hiti po stopnicah gor, Ambrož pa dol na prosto. Načrt za ta dan sta se dijaka že dogovorila. Ambrož je šel proti jezeru. Takrat je bilo proti jezeru še vse polje. Skrije se v visoko rž. Po šoli gre Serajnik po potu proti jezeru in žvižga napev neke znane pesmi. To je bilo dogovorjeno znamenje. Ambrož vzdigne glavo. Tovariš mu je prinesel južino. Ambrož spozna, da v Celovcu ne more več študirati. Korajžno jo mahne na Hrvaško. V Zagrebu dobi službo pri nekem trgovcu. Ta mu gre na roko, da tam nadaljuje študije. Pozneje je Serajnik postal prošt v Tinjah, Ambrož pa župan v Zagrebu. Vsako leto je prišel Ambrož iz Zagreba obiskat prošta v Tinje. To mi je pravil Ambrož sam, ko sem sc pred petdesetimi leti seznanil z njim na neki pevski slavnosti v Zagrebu. Prošt Serajnik je študiral v Celovcu in v Gradcu. Dne 1. avgusta 1835 ga je celovški škof jurij Mayer posvetil v mašnika. Lorene Serajnik je bil kaplan v Sirnici, v Svečah, v Št. Lenartu pri sedmih studencih, v Blatogradu in v Glin j ah. Kratek čas je bil provizor v Borovljah, nato župnik pri Devici Mariji na Zilji do leta 1869. Od tam je prišel za dekana v Pliberk. Lepo je označil njegov značaj in njegovo delovanje dekan, ki je na škofijstvo priporočal njegovo prošnjo za Pliberk: Herr Lorenz Sereinig ist Einig mit Gott, Einig mit dem Nachsten, Einig mit sich selbst, Somit: Ser — einig. Dne 1. majnika 1877 ga je njegov sošolec škof Valentin Wiery inštaliral za prošta v Tinjah, kjer je bil do svoje smrti, dobrih 25 let. Svojo zlato sv. mašo je prošt Serajnik opravil pri milostnem oltarju v Marijinem Celju (Maria Zeli). Prošt Serajnik je bil vesten dušni pastir, priljubljen družabnik, dober pevec in vnet pridigar. V Tinjah so se pri njem zbirali veljavni narodni možje, zlasti vsakikrat za njegov god. Umrl je v Tinjah dne 28. junija 1902, star 94 let. Njegov nečak in dolgoleten njegov kaplan v Tinjah, Volbcnk Serajnik, je bil prošt v Dravogradu in je tam umrl 16. julija 1936, star 68 let. Nečakinja prošta Lorenca Serajnika, ki mu je gospodinjila dvajset let, je poročila uglednega posestnika Luka Urak v Dravskem dvoru. Bila je zgled dobre krščanske matere. Še v svoji starosti se je hvaležno spominjala svojega dobrega strica. Umrla je letos 21. aprila, stara 85 let. Ko sem slišal v nedeljo oznanilo o petdesetletnici pogreba prošta Lorenca Serajnika, sem se še bolj zanimal za svojega odličnega sorojaka. Poizveuel sem podatke iz njegovega življenja in poživil spomine na njega. Rožan njegovim izumom postal bogat in slaven Italijan Marconi. Značilno je, da so avstrijski časopisi, ki so pisali o Tesli, pisali, da je bil Tesla Avstrijec. Drugače se navadno bojijo vsakega, ki pride z juga. Tesla, ki ni nikdar zatajil svoje narodnosti, pa so prevzeli kar za svojega in vendar je vse okolje pri odkritju, to je kip sam (ki je delo hrvatskega umetnika in dar jugoslovanske vlade) ter navzočnost jugoslovanskega ministra ter jugoslovanskega poslanika jasno govorilo, od kod je Tesla doma. Nikola Tesla - oče radia V nedeljo, dne 29. junija letos, so odkrili na dunajskem tehničnem muzeju doprsni kip znamenitega fizika, Nikola Tesla. Kip je darovala muzeju jugoslovanska vlada in je delo znamenitega hrvatskega umetnika Ivana Meštroviča. Odkritje spomenika je izvršil nečak Nikola Tesla, minister Kosa-novič. Med častnimi gosti je bil tudi minister za trgovino Bbck-Greissa,u, jugoslovanski poslanik na Dunaju Viktor Repič, zastopnik ameriškega poslaništva na Dunaju Mr. Rush in drugi. Slavnostni govor je imel ravnatelj tehničnega muzeja dr. J. Naglcr. Nikola Tesla j c bil rojen dne 9. julija 1856 v Smiljanu v Liki na Hrvatskem. Srednjo šolo je obiskoval v Gospiču in v Karlovcu, univerzo pa v Grazu in v Pragi. Nato je bil nekoliko let kot elektro-inženir v Budimpešti, od koder je leta 1884 odšel v Združene države v Ameriko, ki mu je po- stala druga domovina in kjer je mnogo let delal skupaj z znamenitim elektrotehničar-jem Edisonom. Začetek svoje slave si je pridobil mladi Tesla že v Budimpešti, kjer je odkril elek-tromagnetično krožno polje in njega uporabo v praksi, kar je še danes vedno večje važnosti. Kasneje je v Ameriki odkril Tesla takozvani Tesla tok, ki se zadnja leta v vedno večji meri rabi v zdravilstvu. Nikola Tesla je bil univerzalen človek, bil je mislec in iznajditelj, učenjak v pravem smislu. Govoril je poleg srbskega in hrvatskega jezika še nemško, češko, angleško, francosko, italijansko, madžarsko in latinsko. Ker je bil izredno skromen, mu ni bilo za slavo in ne za denar. Zato je tudi Tesla — četudi je bil v resnici on pravi iznajditelj radia — ostal neznan, dočim je z Qracarica oziroma Qradcarca ob Klopinjskem jezeru Slovenska imena se pri nas pač vedno pišejo napačno. V štev. 22 je »Naš tednik” prinesel članek »Pred lOOO in 1000 leti”, v katerem je tudi govor o gori »Gračarci,” na kateri so našli razne najdbe, ki segajo verjetno nazaj v pozno bronasto ali pa v hali* stattsko dobo. Izkopavanja, ki se zdaj vršijo pod vodstvom koroškega zgodovinskega društva, nam bodo povedala več. V Carinthiji L, 1950, stran 564, je znani zgodovinar Fr. Ks. Kohla pisal, da imenuje ljudstvo goro Gračarka in tudi Gračica in da je pisava Gračarca na spefcialni karti napačna. Dejstvo pa je, da jaz zgornjih imen, ki sem sam tam v bližini doma, še nikdar nisem čul. Ljudstvo imenuje goro FIracarca oziroma Hradcarca, kar v pismenem jeziku toliko pomeni kakor Gracarica ali pa Gradcarca. V prvem slučaju izpade i, v drugem pa d, to pa zaradi lažje izgovorjave. Mehka izgovorjava pa spremeni g v h. V »Slovenskem pravopisu” najdemo na strani 207 pod »Gradec”: Gradčan, Grad-čanka, gracarica — Grazer Tagespost. Gradčanko naše gore ne moremo imenovati, Gradčarka bi nekako šlo. Če se pa držimo ljudske izgovorjave, tedaj se moramo odločiti za Gradcarico ali pa Grad- carco. R. Vouk. Glogov cvet M- siiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiuiiiiiiHiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimuliiiiiiiiiiminmiiiiHiiiii: I MATI DOMOVINA BOG je geslo, pod katerim obiskuje oktet »Slavček” kraje slovenske Koroške | v s svojo pesmijo.. | V soboto, dne 12. julija, ob 8. uri zvečer v Hodišah v Društvenem domu. V nedeljo, dne 13. julija, ob pol 3. uri popoldne je obširen koncert i narodnih in umetnih pesmi I na Radišah. f V dvorani pri cerkvi pojejo: moški in mešani zbor z Radiš ter oktet | = »Slavček”. i V torek, dne 15. julija, ob pol 7. uri zvečer in v četrtek, dne 31. julija, 1 ob pol 3. uri popoldne pa prepeva »Slavček” v celovškem radiu. Da bi pesem »Slavčka” vnela vsa srca za vzvišene ideale, žele pevci in vse | vabijo k obilni udeležbi. | ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiminiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii.. Materinstvo! Ti deviško beli cvet, sla j ljubezni te neguje, ki ga samo matere nosi blaženo srce! —. Kaj, če človek obupuje, ki ne ve za cvetje to, ne, da trn ga povzdiguje, trn, ki kaže nam v nebo; in da matere ta svet ves iz trnja je le vzet, in da cvet, ki njej cveti, le iz boli njej vzbrsti...! Mati, vedno hočem jaz biti trnja tega kras, dneve v Tvojem Ti življenju kiti naj le up, veselje, Tebi dnevno naj v trpljenju spremeni vse dni v nedeljel Valentin Polanšek. Karel Mauser: ptmik (14. nadaljevanje) Odpehala sta sneg in koj poskusila z drčo. Prvo deblo je zletelo navzdol in se spodaj zarilo v sneg. »Bo šlo,” je krehnil Lojze. Potlej sta začela. Kakor jima je bilo spočetka mraz tako jima je skoraj postalo vroče. Petru se je rosilo čelo. »Kršen fiks, kakor da imajo korenine,” je zaklel Peter. Lojze je samo kimal. Nato sta prve hlode pod drčo naravnala ob pot. Prve je treba dobro položiti, če ne, gre potlej delo vseskozi narobe. Nekje visoko nad meglo je bledelo sonce. Težak bel molk je ležal med smrekami in če se je vsul sneg z veje, je bilo kar čudno slišati. Rakarja sta garala. Včasih si je mislil Lojze vsaj za hip odpočiti, pa ker je že Peter zasadil cepin v hlod, ga je še Lojze. Tako sta gonila eden drugega. Saj bo tako brž tema in bosta morala nazaj v kočo. Nočiti sc je začelo kmalu. Zadnji hlod sta spustila že z mrakom. In zdaj v zimskem času je iz mraka koj noč. S cepinom na ramah sta sc obrnila proti koči. Večerjo bo treba skuhati. Žgance z zaseko in požirek borovničevca. Peter je nažgal brljivko. Tako pošastno jc rinila luč po stenah, da je Lojza kar streslo. Lojze je zakuril. Je bilo v koči tudi že kar mraz. še čez noč bo treba kaj'vreči na ogen j. Mraz bo grizel skoz stene in koča je že stara. Za drvarje je, ki delajo daleč od doma. I oliko, da imajo streho čez teden. Ko je voda v loncu začela brbljati, je Lojze vsul moko vanjo. Danes bodo turščini žganci, jutri morda ajdovi, pojutrišnjem polenta. Se ne moreš posebno ubadati s kuho. Kam pa prideš! Večerjala sta tiho. Nekajkrat sta kresnila z žlicama skupaj, spogledala sta se, pa se spet zastrmela v kup žgancev, ki se je hitro nižal. Po koči je prijetno dišalo po zaseki. Potlej je iz steklenice cuknil Lojze. Ni večerje brez požirka borovničevca. Nato je porinil steklenico Petru. Ta je nagnil in pil. Nocoj mu je borovničevec prijal. Želel si je, da bi bil pijan. Strah ga je bilo samote. In še neka misel se mu je utrnila, nora, toda vsiljiva. Kako lepo bi bilo, če bi bila nekoč z Barbaro takole sama. Pogledal je Lojza in zdelo se mu je, da misli isto. Potlej je Peter nametal na žerjavico nekaj debelih korenin. Da ne bo ponoči premrzlo. Lojze je upihnil luč. Zdaj sta bila v temi. Zimska noč v gmajni je biU čudovito tiha. Nad zmrznjenim snegom jc ležal molk in se čisto nalahno drsal okrog bajte, škripnilo je nekaj v steni, morda se je za hip zganil veter, ali pa se je mraz grizel skozi razpoke. Potlej spet molk. Včasih so cvrknile korenine na ognju, včasih zašumela otava, na kateri sta ležala. Spregovoril ni nihče besede. Peter se je že pripravil, da bi bleknil eno zavoljo dela, pa si jc premislil. Bog ve, če bi se Lojzu sploh ljubilo odgovoriti. Potlej je Lojze zaspal. Dihal je počasi in globoko, šepava noga mu je molela spod odeje. Peter mu je popravil odejo in se obrnil k zidu. Zaspati pa ni mogel. Mislil je, da se bo poslovil od Barbare. No, ne tako kakor da bi odšel k vojakom. Roke bi ji ne dal, kakšno besedo bi pa rekel. Pa je Lojz tako lazil za njim, da se ni mogel odtrgati od doma. Zdaj Barbara komaj ve, da sta odšla. nekaj z Jamnika. In Peter je bil z Barbaro v Kočarjevi bajti. Mrzla noč je srenila sneg. Peter in Lojz sta dihala. V spanju sta se obračala po pogradu. V peči so prasketali zadnji ostanki korenin. Narejalo se je mrzlo jutro. Skušal se je otepati misli in je zaprl oči. Pa so slike postale še bolj jasne. Zdaj je Barbaro šele prav razločno videl. Vrata jc zaklenila in zdaj še nekaj šiva. Morda misli na Lojza, Nanj skoraj gotovo ne. Potlej so prišle sanje. In v sanjah sc jc Lojz potepcl Dnevi so tekli, čeprav se jima beseda vseskozi ni nič otajala. Govorila sta samo pri delu in še to le, kar sta morala. Ko sta zasadila cepin v hlod, je ali Peter ali Lojz zavpil ho-ruk in to je bilo že veliko. O domu se nista menila, kvečjemu je Peter kdaj mimogrede omenil mater. Lojz se je komaj zmenil. Večeri so bili vsi enaki. Vsak večer sproti je Peter nažgal brljivko in Lojz pristavil za večerjo. Za kuho je bil pripravnejši. In potlej sta molčala. Do večerje in še po večerji. Včasih jc kdo za hip stopil na prag in pogledal po vremenu. »So zvezde?” »So.” To je bilo vse. Oba sta si želela lepih dni. Da bi pričelo snežiti, bi se ne vedela kam dati. Sedeti cel dan v koči bi jima bilo nemogoče. Delala bi, prav gotovo bi delala, pa če bi gnojne vile letele spod neba. No, k sreči je bilo ves teden lepo. Tomažin je že pričel voziti. Je bilo kar obema prav. S Tomažinom sta vsaj govorila in sc izklepetala. Takle molk človeka izmuči. V soboto sta se odpravila domov. V koči sta pustila cepine in posodo. Zaklenila sta vrata, še enkrat pogledala, če je dobro zaprto, obšla kočo in se potlej zakadila navzdol. Tomažinovi konji so pot lepo popravili. Peter je mislil na Barbaro in na mater. Pa se jc počasi mati umaknila in je ostala Barbara sama. Morda jo srečata kje pred bajto. Saj si lahko misli, da se bosta danes vrnila. Lojz je švedral za Petrom in mislil isto. (Nadaljevanje na 4. strani) Marijina cerkev na Drobolški gori Pred davnimi leti je pasel mlad pastir svojo čredo ovc po Drobolški gori. Gora je bila tedaj porasla z drevjem, med drevesi pa je bujno raslo grmovje. Nekega dne pa so ovce brez vsakega vidnega vzroka — meni nič tebi nič — divjale po gori navzgor, da so fantu v hipu izginile izpred oči. Dolgo in obupno jih je iskal ter klical. Končno jih je našel v gostem smolovem grmovju. Tam so vse klečale pred podobo Matere božje, ki je bila v najbolj gostem grmu. Ker fant ovc ni mogel odgnati — vse so silile v sliko — in se je fantu tudi čudno zdelo, kdo bi podobo postavil v grmovje, je podobo vzel, jo nesel v dolino in tam oddal župniku. V Dobrli vasi takrat še ni bilo proštije. Župnik je podobo vzel, postavil jo je na okno svoje predsobe in se ni več zmenil zanjo. Naslednji dan je pastir spet gnal svojo čredo na goro. Sredi gore so se ovce zopet — daš kar imaš! — podale v dir in sicer v isti smeri kakor prejšnji dan. Fant je hitel za čredo. Pred smolovim grmom se mu je nudila ista slika kakor prejšnji dan. Zopet je vzel podobo ter jo nesel župniku. Ta je sliko sicer vzel, fanta pa ni pustil do besede, češ naj ga pusti pri miru. Ker slike prejšnji dan župnik niti pogledal ni, tudi ni vedel, da je pastir prinesel isto sliko kakor prejšnji dan. Hotel je sliko postaviti k prejšnji sliki, ker pa te ni našel, jo je položil na svojo mizo. Tretje jutro pa je bila Marijina podoba zopet na gori in vse se je spet dogodilo kakor prejšnja dva dneva. Ko je župnik zagledal fanta s podobo, ki jo je bil že pogrešil, se je prestrašil ter rekel: „To pa njora biti nekaj izrednega!" — V nedeljo pa je v cerkvi oznanil, kaj se je med tednom čudovitega zgodilo ter je rekel, da je treba na kraju, kjer je pastir našel Marijino podobo, postaviti majhno kapelico v čast Mariji Devici. Res je bilo v kratkem času to izgotovoljeno in podoba Matere božje je krasila edini oltar kapelice. Se je pa zgodilo, da je na Visokih Djek-šah zbolel kmet Krempelj. Minila so že leta in še vedno je bil bolan. Sedem let je že ležal v postelji in ni mogel hoditi. Po minulem sedmem letu se mu je pa ponoči prikazala Marija. Rekla je: ..Vstani zjutraj in poj pesem sedmerih veselj: .Moja duša poveličuje Gospoda ...!’ Ozdravel boš, toda obljubi mi, da mi boš zidal na gori pri Dobrli vasi lepo cerkev.” Kmet je to obljubil, zjutraj zgodaj je vstal ter pel pesem sedem veselj. Vsi ljudje so se čudili in med seboj govorili: „Sedem let je bil bolan, zdaj pa hodi po polju in poje. To je res čudež."' Kmet Krempelj je kar začel z delom, da izpolni svojo obljubo. Njegovi voli so vozili groho kamenino, lehnjak (Tuffstein) iz Peračije v Dobrlo vas. Voli so kar sami vozili in hodili: niso potrebovali kakegk človeka, ki bi jih vodil. Samo naložili in zložili so kamenje. Vse delo je vodil Krempelj, ki je tudi vse plačal. Tako je znal in vedel vse, kakor da bi bil stavbenik, ne pa kmet. Tudi pokopališče je pustil preložiti „na goro”. Prej je bilo pri ..meniški cerkvi”. Pri vratih Marijine cerkve na gori je tabla, ki kaže Marijo, kako govori z bolnim kmetom. Tisto pa ne vem, če je slika danes še tam. Po pripovedovanju svoje tete Helene Vouk zapisal. R. Vouk Pesem v čast Mariji Devici na Drobolški gori Doma sem našel v neki stari knjigi sledečo pesem, katere vsebina je nekako drugačna kakor ljudska pripovedka o Marijini cerkvi v Dobrli vasi. Pesem sem malo opilil, vsebine pa nisem spremenil. Pod pesmijo je bilo napisano: »Voščilo za novo leto pridnej deklici Kornikovej Frančiški”. Ta deklica je bila sestra moje rajne babice. Kmečki pisec voščila je pesem verjetno sam zložil. R. Vouk. Zapojmo s srcem in z usti pesem z angeli zbori, Mariji sedem veselj, gori na drobolški gori, polni gnad in milosti. Za varuha nam je zbrana, v prelepi zgled čednosti drobolški fari dana. Naj dal bi kraj Mariji svet, doma se govori, že več ko celih tristo let, prigodba pravi ti: Sel pastir mlad bi v cerkev rad, bil dan je svečnice, po kopnem pa je moral gnat’ na pašo ovčice. Na goro ovce pa hite, da komaj jih dohaja, kot divje vse hite, hite, strah v hlapcu se poraja. Pred grmom čreda obstoji, ta zeleni, lepo cveti, ptičke v njem prepevajo, Marij’na slika v njem visi, v to ovčice gledajo. In fajmoštru pastirc pove vse, kar se je zgodilo, sam mašnik h grmu gledat gre — z’lo vse to ga je čudilo. S častjo kip nese na svoj dom, pa v grmu ga spet najde, »Mariji,” pravi, »scimpral bom šotor v grmu zdajle.” In res nato je scimpral kmal* leseni on tam šotor, podobo na oltar je dal, zrav’n stal je grm zeleni. Pobožnost je velika b’la, Marijo so častili, za nas Ti Boga prosi nam, tako so vsi molili. Filip Krempel bolan leži, šest let že v djekški fari, s srcem on priporoči se, Materi božji, Mariji. Kaj se zgodi? Pokaže se, vsa belo oblečena, Marija mu sedem veselj, kakor prav lepa žena. »Zaupaj sin, ti v mene zdaj, užival boš veselje, ker tole noč uslišal bo, Bog tvoje skrivne želje. Vstani rano zjutraj, veš, prehodi polja, njive ter pesem sedem poj veselj v znamenje vere žive.” Vstal zjutraj kmetič je vesel in polja vsa obhodil, Mariji v čast je glasno pel, vsak sosed se je čudil. t H Gospe Sveti mož je šel — hvaležnost tja ga žene — in kjer lesen šotor stoji, cerkev on zidat’ sklene. Kot ura vedno gre naprej, zidanje napreduje in cerkev, kot jo vid’mo zdaj, se v zrak kmal’ vzdiguje. Od takrat pomočnica je, Marija te doline, nam blagoslavja polja vsa, Njen blagoslov ne mine. Marija, oj sedem veselj, nebes in zemlje kraljica, veselj prosi za nas Boga, Ti usmiljena Devica, Amen. ZA SLOVESNE PRILIKE, ZA GOD, ZA POROKO, ZA DRUŽINSKE PROSLAVE JE NAJLEPSE DARILO MOLITVENIK »VEČNO ŽIVLJENJE”. Ali je vera nepotrebna? Francoski časopis »Kaleški križ” (Calais, izgovori Kale, je mesto na Francoskem) je prinesel 1. 1897 tole novico: Neki mož se je hvalil v gostilni pred svojimi tovariši, da se mu je po triletnem trudu končno posrečilo, da je svojo prej tako pobožno ženo, popolnoma pripravil ob vero. Njegovi enako brezverni tovariši so ga za to na vso moč hvalili. Zvečer se je mož vračal domov. Pred svojim stanovanjem je videl stati mnogo ljudi. Na vprašanje, kaj da je, so mu odgovorili, da se je v hiši zgodila nesreča. Mož je šel v svoje stanovanje in je našel tam svojo ženo in svoje tri otroke mrtve ležati na tleh. Poleg žene je ležal listič, na katerem je stalo: »Dokler sem imela še vero, sem mirno prenašala vse trpljenje življenja Zaradi bo-žjega plačila. Odkar pa me je rabelj, ki se imenuje moj mož, pripravil ob vero, sem popolnoma nesrečna. Da ne bodo moji otroci enako nesrečni, sem nas vse skupaj za-strupila.’*’ — Na Grškem so bili že v starem čaus tako prepričani o potrebi vere, da so brezboštvo kaznovali s smrtjo. Brezboštvo so smatrali za tak zločin, da so ga po državni postavi kaznovali s smrtjo. Brezbožnike so kot zločince usmrtili. In modrijan Plato je predlagal, da je brezbožnikom treba odreči časten pogreb in jih tako kaznovati tudi po smrti. Neki zločinec je priznal: »Da sem kot sin poštene delavske družine tako globoko padel, je samo posledica poduka, ki sem ga v svoji mladosti prejel v šoli. šola brez Boga mora vzgojiti zločince.” Ali je torej vera potrebna? Šola brez Boga vzgaja zločince! Vera je potrebna kakor vsakdanji kruh! Že za to življenje! Kaj šele za večnost! Saj velja še vedno: »Kdor ne veruje, bo pogubljen.” In: »Brez vere je nemogoče Bogu dopasti.” Kdor širi nevero, je največji škodljivec človeštva! Za ta in za oni svet! Da, brezboštvo je drug strup, smrtonosen strup za ljudstvo! Za človeštvo! Francoski filozof August Comte je bil neveren in nesrečen. Zapisal je: »V Florenci (na Laškem) sem spoznal patra Bernarda. Pri njem sem se spovedal. Nikdar nisem imel takega dušnega miru in pokoja kakor tam v njegovi revni samostanski celici.” Zdaj pa primerjajmo s tem obupne besede brezbožnika Nietzscheja (Ničeja): »Brez Boga? Pot je strahotna. Veter v ulicah mrzel. In ti? Cel svet je obupno žalosten!” — Brez Boga je svet obupno žalostenl Kakšen zločin torej ljudem trgati vero iz src! Kakšen zločin vzgajati mladino za brezbožnike! Brez vere ni sreče, ne na tem ne na onem svetu! Vera je človeku potrebna kakor vsakdanji kruh! Ko sta prišla do Kočarja, sta na vogalu skoraj zadela ob Barbaro. Nesla je okleške z drvarnice. »Na hudimanovo sta zaletena,” se je zasmejala. »Vama je po materi dolgčas ali pa sta tako prestradana.” Oba sta bila v zadregi, čeprav se je vsak pri sebi pripravljal za to svidenje. Pa je bilo tako čudno, da je obema zmanjkalo besedi. »No, zdržala sva, kakor vidiš,” je kolcnil Peter. Potlej je Lojz dodal: »Ko bi bila oženjena, bi bilo težje.” Zdaj sta jo oba curnila na vas. Petru se je zdelo, da se je Lojz kar preveč zaletel z besedo. Je Barbara zardela. Potlej sta pri Prosenarju naletela še na Rezo. Tako se je zmedla, da je le še nekaj muknila v pozdrav. Lojz ni nič odgovoril, Peter pa je. Saj ni skregan z njo. Rakarica ju je že čakala. Ju je videla prihajati. Lipovec je imela že pripravljen in borovničevec tudi. Je nazarensko mraz zunaj. O trkala sta škornje, vrgla oprtnik na zapeček in se oba hkrati zagledala v mater, bbema se je zdelo, da je shujšala in da so ji pod očmi zrasli kolobarji. »Ste bolni?” je vprašal Peter. »Bolna ali kaj, sama ne vem. Včasih me kar duši, kakor da mi pri srcu ni dobro. Staramo se.” Lojz je na drobno utripal z očmi in gledal zdaj Petra zdaj mater. Nekaj z materjo res ni v redu. »Je kaj novega na vasi?” je nazadnje izbleknil. Molka se bo lahko najedel še v gmajni. »Gregorjevega so Kroparji pretolkli. Nekaj je šel po opravkih doli, pa je že nekaj iskal, da je dobil. Že dva dni leži. Hudega ne bo, ker Grogorjevka že brusi jezik. Tudi fant je že zijal skoz okno. Tisto Prosenarjevo onč je pa kar naprej pri Gregorju v vasi. Lojz je čutil, da mati Reze nalašč niso imenovali po imenu. O Barbari ni bilo besede. Zato pa sta v nedeljo zjutraj oba oprezovala, kdaj bo Barbara prišla mimo. Skoraj oba hkrati sta bila iz bajte. Rakarica tako ni šla. Je bila pot naporna. In ta mora pri srcu kar ni popustila. Saj ji je bilo težko, ko je tako doma v ledino sedela, pa si ni mogla pomagati. Videla je, kako sta se ji betina ob Barbari poravnala. Saj Peter je že tako ves drug. Lojz pa tudi. In ji je kar padlo v glavo, da Barbara pri molku v bajti ni brez krivde. Saj morda nima veliko pri vsem, čudno pa je vse to. Če Lojz ne bo zdaj pri Barbari poskusil, kar mu je pri Rezi spodletelo? No, deklič ima dovolj pameti. Peter seveda plendra z njima. Že ve zakaj. Z bajto oba drži na vrvi. No, Barbara ima svojo. Če bi Lojz z Barbaro kaj zbarantal, se bo na domačo bajto požvižgal. Peter pa le oprezuje, kako Lojz misli. Zato sta oba tako na trnju. Nihče ne more reči, da Lojz ne dela vsega samo na kljub. Čudno je pa spet po drugi strani, da se je Peter oni dan udaril z Gregorjevim. Za prazen nič se ni. Je rado, da so pri tepežu po sredi ženske. Rakarica kar stoji ob oknu. Peter, Lojz in Barbara so že zdavnaj izginili, ona pa kar ne more nazaj k peči. Barbari ni kaj reči. Ni taka nastava kakor Reza. Čudno slabe volje je sedla k mizi. Kako ji vse drsi iz rok, kako je vendar že brez moči proti temu, kar bo nekoč prišlo. Prvič se je v njej zamajal temelj. Ali ni grožnja zavoljo bajte le še strašilo za vrabec? Kaj si dela Lojz zavoljo tega? Nič. Peter sicer ne pokaže, kako misli, vendar je Rakarica v tem hipu prepričana, da bi tudi Peter šel mimo bajte, če bi tako prišlo. Kaj, če bi oba hkrati odšla od bajte? Kaj bi počela sama v njej? Da, sinova sta dozorela. Pozno sicer, toda prebila sta se iz njenega ozkega kroga. Zdaj ju ne doseže več. Zavlekla se je k peči, segla po roženkrancu in pričela moliti. Pa so sc ji misli še med molitvijo beleštrale. Ko je molila zadnjo desetko žalostnega dela, se je v srcu že vdajala. Barbaro bi še kako prenesla. Ko bi jo Peter pripeljal. Lojz pa je trma. Prav kakor rajni. Eh, ta m6ra pri srcu! Kar tišči. In ta mora je kriva, da sc Rakarica v srcu vdaja. V srcu. Na zunaj ne. Da ne bosta mislila potrkona, da Rakarica kar v enem dnevu spremeni misel. Jo ne. Naj kar mislita, da je pri Rakarju še vedno tako kakor je bilo. Saj ni, toda Rakarica tega ne pove na glas. Naj sc le grizeta, betina. Grizeta naj se in skrivata. Če bo pa čas kaj prinesel, naj pa. Takrat bo že rekla svojo besedo. In je pričela še z veselim delom. Pa je pri tretji de-setki opešala. M6ra pri srcu je odnehala in naslonjena na steno je zaspala. Zunaj je bilo lepo zimsko jutro in ves Jamnik je bil v beli luči. Razkošatcna svetloba je sedela za mizo tudi v Rakarjevi bajti. Lojz in Peter sta se vrnila precej pozno. No, pot se že tako vleče, zdaj pa še posebej, ko je vse ledeno. Moraš na vsak korak paziti. Barbara je bila nazaj grede prav zgovorna. Spraševala je o delu in o lesu. Peter in Lojz šta kar hitela, kdo bo več povedal. »Imata kar prijetno tam v gmajni,” je rekla. »Imava," je zinil Peter. »Samo zavoljo matere me skrbi. Slabi so videti. Kar shujšali so. Sem mislil...” »Kako pa ti?” mu je Lojz vzel besedo. »Kakor zmerom. Puščobo preganjam.” Zdaj se je pogovor na mah zataknil. Vsi trije so začutili, da so prišli do stvari, ki sc je vsi radi zognejo. Barbara se je prvg znašla. »Preje si hotel nekaj reči zavoljo matere, Peter.” Petru je bilo nerodno. Najprej je z dolgim pogledom ošinil Lojza, potlej se je zagledal predse in kakor da govori le sebi, izjecljal: »Sem mislil, ko bi kdaj med tednom, ko naju ni doma, stopila k materi pogledat. Bi ti jaz to poleti odslužil. Saj veš, včasih, vem, da kakšno reč težko ponaredi, ko ji sapa nagaja in jo vedno pri srcu tišči." Lojz je zazijal kakor kapelj. Kaj Petru ne pride na misel! Barbara je pa koj prikimala. »Sem že sama mislila na to, pa nisem upala matere kar vprašati. Morda bi napak mislili.” In je zardela. (Dalje prihodnjič) CELOVEC Nedeljska služba božja je v poletnem času vsako nedeljo ob 8. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse. Popoldanska pobožnost je ob nedeljah in praznikih ob pol 8. uri zvečer. CELOVEC Te dni je prispel na svoji vožnji po deželah zapadne Evrope iz Trsta na Trbiž vlak, ki ga sestavlja pet vagonov. Ti vagoni 1« so nekaj posebnega, ker so urejeni kot razstavni vagoni za ERP-razstavo. Ta razstavni vlak, ki je doslej obiskal že šest dežel in si je razstavo ogledalo preko štiri milijone obiskovalcev, bodo na Trbižu preuredili. Nato pa bo vlak nadaljeval svojo pot proti italijanski meji in bo privozil v Avstrijo. V petek, dne 18. julija, dopoldne bo nato odprta razstava v razstavnem ERP-vlaku na glavnem kolodvoru v Celovcu, kjer si bodo ogledali razstavo ne samo Celovčani, ampak tudi številni prebivalci celovške okolice. O razstavi bomo še poročali. ŠMARJETA PRI VELIKOVCU V nedeljo, dne 29. 6., sta si podala v cerkvi sv. Marjete Lesjakov Pavlej iz Rinkol in Jurejeva Nežika iz Dobrče vasi roke v življenjsko zvezo. Ker je bila nevesta vsa leta cerkvena pevka, ji je zapel združeni cerkveni zbor šmarjeških in želinjskih pevcev v slovo. Za priči sta bila Janez Sadjak, pd. Plesi v Rinkolah in Neža škof, pd. štrimlakinja iz Goselne vasi. Ženitovanje pri Fortinu je bilo tako domače kakor redkokdaj. So bili pač „Dravci" pri nas. Novoporočencema želimo obilo sreče in toliko otrok, kakor jih je bilo na nevesti-*>cm domu, ki naj bi nekoč prav tako čivkali, kakor ženin in nevesta pojeta. ŽELINJE Ker je letos 400 letnica smrti sv. Frančiška Ks., smo opravili in obnovili zvonik cerkve sv. Frančiška na Želinjah. V nedeljo, dne G. 7., ko je pri nas veliko pranganje, so č. g. dekan Zebedin iz Vober ob ogromni udeležbi okolišanov blagoslovili pozlačeni križ, ki smo ga nato pritrdili vrh zvonika. Cerkveni zbor želinjskih in šmarjeških pevcev je krasno prepeval himno sv. Frančiška. Četudi so stroški poprave nanesli okrog 20.000 šilingov, smo jim bili z združenimi močmi vendarle kos. Sv. Frančišek naj povrne vsem dobrotnikom! SELE V ponedeljek, 23. junija, zaradi močnega deževja ni bilo na gorah opaziti nobenega kresa. Tem lepše pa so zažareli kresovi 4. julija na čast blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu, ki sta našim prednikom Slovanom prižgala luč svete vere. Kresovi so go-teli na Obirju, Setičah in celo na Košut-nikovem turnu. Tudi spodaj v dolini je gorelo, nekaj kresov, ki pa so bili vidni le bližnjim domačinom. Urhovo žegnanje, dne 6. julija, je tudi letos privabilo v Sele mnogo ljudi iz bližnje in daljne okolice. Niso se pripeljali vsi iz verske gorečnosti. Nekateri so izrabili ta dan za izlet v hladnejše Sele, druge je mi-kala zabava, pa tudi želja gasiti žejo v teh viocih dnevih. Dolga procesija in nabito polna cerkev pa sta vendarle dokazovali, da ima tudi sv. Urh še mnogo častilcev. Vsi so picjeli, kar so želeli: krasen dan je izletnikom nudil lep užitek v prosti naravi, za ples sta igrali dve godbi iz Borovelj, tri gostilne pa so suhim grlom in lačnim želodcem preganjale žejo in lakoto. Mogel si kupiti češnje, pri stojnicah sladkarije, za košnjo vile in grablje, mogel si preizkusiti svojo spretnost v streljanju, pa tudi v čolničku v gugalnici zaplavati v zraku gor in dol — pa vse le za denar! Priložnosti denarja se znebiti je bilo torej dovolj. Zato se je cerkveni ključar, ki je dopoldne oskrboval darovanje sveč, držal bolj klavrno, ker je menda od vseh naredil najmanj kupčije! ŽELINJE - OBIRSKO V nedeljo, dne 22. 6., smo se zbrali že-1 in iški in šuški pevci na Obirskem. Zelo radovedni smo bili, kje in kakšna fara je tam. Prav posebno nas je zanimalo, kje so zdaj naš bivši župni upravitelj, priljubljeni gospod Tomaž Holmar. Zgodaj zjutraj smo se zbrali in smo se podali na pot s kolesi. Ko pridemo do cerkve na Obirskem, zagledamo že naše prijatelje, suške in obirske pevce pred cerkvijo; kar hitro nas je bilo za cel regiment. Tudi godci s Suhe so bili zraven in so godli, da je bilo veselje poslušati. n ms m nbmkem Pri pranganju in pri slovesni sv. maši smo peli združeni zbori pod vodstvom prof. Miheliča. Pranganje je bilo zelo lepo, ker so igrali tudi suški godci. Hitro so minile ure na obirskem in smo se morali posloviti, nobenemu pa ni bilo žal, vsi smo se vračali veseli domov. Da so na Obirskem tako prijazni ljudje in da so pravega domačega duha, si nismo mislili. Tako bi moralo biti povsod. Tam smo spoznali tudi dobrega učitelja Valentina Polanska, ki piše v vsako številko „Tednika” vsaj po eno pesem. Takega učitelja bi potrebovali tudi pri nas na Želinjah. Bog vas živi obirske farane vse sku- paj1 Od Binkošti naprej smo popravljali naš zvonik na Želinjah, zdaj je, hvala Bogu, delo že končano. Stalo pa je 20 tisoč šilingov. Ni lahko pri nas popravljati cerkev. Ko se je govorilo, da bo treba popravljati zvonik, so nekateri narodni nestrpneži pobirali podpise, da hočejo imeti v cerkvi več nemškega kakor slovenskega; samo v tem slučaju bodo dali kaj zraven. Gospod župnik so jim tako lepo odgovorili, niso se ustrašili tistih podpisov. Lahko smo ponosni na našega g. župnika, ki jim je predvsem v skrbi cerkev. Prav posebno nas veseli, da pridejo vsako nedeljo na Želinje, odkar nimamo več svojega župnika. Nekateri pre-napeteži pa naj si zapomnijo, da so tisti časi za nami, ko so bili plakati na hišah „Karntner sprich deutsch!” IZ PODJUNE Žalostna slika se nudi te dni potniku in kmetu. Suša na vseh koncih in krajih. Detelja in lucerna se sušita in je je vsak dan manj, travniki pa po prvi košnji niso več ozeleneli. Pašniki so rjavi, da komaj še vidiš tu ali tam zeleno bilko. Živini se obeta huda lakota ali pa mesarjev nož, tako da bo kmet zopet prisiljen po nizki ceni odprodati velik del svoje živine, ker niti ni misliti, da bi se tudi pri spremenjenem vremenu moglo vprašanje krme zboljšati. Računali smo s slamo. Vendar tudi slama zelo slabo kaže. Oves je komaj ped visok, isto velja za vigredni ječmen, malo bosta dala slame in še manj zrnja. Ozimina, ki je razmerno še dobro prezimila, je hudo trpela ob cvetju po slani, tako da je klasje ostalo prazno. Pšenica se istotako suši. Ves zaskrbljen kmet pregleduje svoja žitna polja in pričenja z žetvijo brez upanja, da bo kaj kruha za družino. Dežja pa ni. Vode primanjkuje in ponekod cele vasi vozijo vodo in se na potoku komaj zvrstijo. Slaba letina se obeta tako pri krmi kakor tudi pri žitu. Koruza in krompir še razmerno dobro kažeta, toda če ne bo prav kmalu dežja, tudi pri tem ne bo pridelka. Ne razumemo avstrijskega kmetijskega ministra, da je mogel pri takih razmerah napovedati dobro letino. KAMEN Prihodnjo nedeljo bomo pri nas praznovali Smarjetno žegnanje. Po svečanem pranganju bo slovesna sv. maša na prostem z ljudskim petjem. Vsi prisrčno vabljeni! v cSlooenei a (Spitalu na elike koristi teh šol. Sc leta 1900 je ameriški kmet povprečno pridelal hrano za sebe in še 7 ljudi. Danes prideluje še enkrat toliko. Kmetijske strokovne šole so ga tudi v veliki meri rešile negotovosti, ki ogrožajo njegov pridelek. Kdor danes v Ameriki kupi ali vzame v najem kmečko posestvo, se posvetuje z okrajnim kmetijskim učiteljem, ki mu pomaga izdelati strokovni gospodarski načrt za njegovo kmetijo. Predvsem bo. poslal kmetijskemu poskuševališču v svoji bližini vzorce svoje zemlje, da točno ugotovi njeno kakovost. Na podlagi strokovnega pregleda dobi dotični kmetovalec točna navodila, kaj naj seje na svoji zemlji in kako naj jo gnoji. Tržna poročila, ki jih objavljajo kmetijske visoke šole, ga točno obveščajo o cenah in povpraševanju po posameznih vrstah pridelkov, če hoče kmetovalec gojiti perutnino, mu okrajni kmetijski učitelj svetuje tiste vrste, ki se mu najbolj izplačajo. Razen tega mu svetuje, kako naj ravna z živino, katero od časa do časa pregleduje in jo po potrebi cepi proti nalezljivim boleznim. Po drugi svetovni vojni se specializira na ameriških visokih šolah za kmetijstvo vedno večje število inozemcev, povprečno okoli 3.000 vsako leto. Razen tega se na njih vpisuje več sto rednih slušateljev iz inozemstva. Nesebična pomoč kmečkemu stanu je osnovno načelo, katerega so se dosledno držale ameriške kmečke univerze pri svojem tako uspešnem delu v Združenih državah, kjer se vsak kmet lahko poslužuje njihove strokovne pomoči. Zato so sedaj najbolj poklicane, da s svojim izkustvom pomagajo tudi kmetijstvu v ostalih delih sveta. Ko prebiramo taka poročila o ureditvi kmetijstva in o ureditvi kmetijskih šol v Združenih državah, se moramo nujno spomniti na to, kako je s kmetijskimi šolami pri nas. Kljub vsem že deset- in desetletnim obljubam, kljub zagotovilom prijateljstva in naklonjenosti vseh političnih strank še do danes koroški Slovenci nimajo niti polletne nižje kmetijske šole. Zato tudi ni čudno, da so kmečko-gospodarske razmere v južnem delu dežele tako zaostale in da je rentabilnost kmetijstva v tem delu dežele najnižja. Krivi temu pa niso slovenski kmetje, krive temu sta koroška deželna vlada in deželna kmetijska zbornica, to se pravi z drugimi besedami: obe vladni stranki. Koroški sejem V času od 7. — 17. avgusta letos bo v Celovcu velika razstava lesa in lesnih izdelkov. Ne bo pa to več navadna celovška razstava, spreipenjena bo v pravo razstavo vsega koroškega gospodarstva, ki ima svoj temelj v lesni industriji. Zato se bo ta vsakoletna razstava koroškega gospodarstva tudi preimenovala v Koroški sejem. Prejšnjo sredo je bila v Celovcu časnikarska konferenca, kjer je predsednik Koroškega sejma, mestni svetnik Rudolf Novak, izčrpno poročal o pripravah za to prireditev koroškega gospodarstva. Tega sestanka so se udeležili med drugimi še član deželne vlade, komercialni svetnik Sagai-schek, celovški župan Peter Graf i. dr. Koroški sejem bo v istih prostorih kakor dosedanja celovška razstava, vendar pa bodo ti prostori povečani, ker bo obseg raz-stave tudi večji. Osrednji del razstave pod imenom »Les, njega obdelava in vnovče-vanjc” - bo razmeščen v gimnaziji in v šotorih, ki jih bodo postavili pred gimnazijo. Koroška prispeva k izvozu lesa iz Avstrije 33% vsega izvoza. Iz. te številke je mogoče razvideti velik pomen lesnega gospodarstva za celotno koroško gospodarstvo. To dejstvo'pa tudi opravičuje, da je ravno v Celovcu razstava lesa in vsega lesnega gospodarstva. Seveda je pri tem vodstvo razstave našlo veliko razumevanje pri osrednjih oblasteh na Dunaju, kakor pri koroški deželni vladi, pri trgovski in kmetijski zbornici, zlasti pa še pri mestni občini celovški. Glavni namen Koroškega sejma in predvsem lesnega oddelka je v tem, da pokaže pravilno obdelovanje lesa, da najde nove možnosti produkcije, da skrbi za izboljšanje prodaje in da zagotovi polno zaposlenost lesne industrije in lesne obrti. Nadalje je namen te prireditve, da skrbi za trgovske zveze v lesni industriji, da ugotavlja najboljše načine varstva gozda itd. Koroški sejem naj tudi privabi lesne interesente iz tuj*h dežel, iz Italije, Balkana in Levante, Predvsem pa iz Trsta. Vse to naj omogoči, bo nastala v okviru Koroškega sejma tl|di avstrijska borza za les. Glavni deli lesnega oddelka razstave bodo: gozd, spravljanje lesa in žagarska industrija, lesna trgovina, lesna industrija in lesna domača obrt, pohištvo, tesarstvo, vnovčevanje lesa, stroji za obdelovanje lesa. Poleg razstave lesa pa bo v okviru Koroškega sejma v prostorih Hasnerjeve šole in v prostorih Trgovske akademije še razstava drugih delov koroškega gospodarstva: industrija, obrt, kmetijstvo in gozdarstvo. Na Koroškem sejmu ne bodo zastopane samo koroške tvrdke, zastopane bodo tudi podjetja iz ostalih zveznih avstrijskih dežel, zastopani pa bodo tudi razstavljale! iz zamejstva. Tako je odobren za razstavljalce iz Jugoslavije za uvoz razstavnega blaga znesek 2, 500.000 šil. O okviru tega zneska bo izvozila Avstrija v Jugoslavijo stroje za mlinarsko industrijo, kmetijske stroje, strojila, železnino, papir, elektro- in radio material. Jugoslavija pa bo uvozila v Avstrijo živila, sadje, cement, čreva, ročna dela, furnirje itd. — Pogajanja so tudi za podobno kompenzacijo z Italijo v višini 50 milijonov lir. Z Nemčijo pa je že sklenjena pogodba za kompenzacijo v vrednosti 100.000 mark. Avstrijske zvezne železnice so že odobrile za obiskovalce Koroškega sejma popust pri vožnji (na železnicah in avtobusih) v višini 25% vozne cene, jugoslovanske železnice pa so dovolile 50%-ni popust. Na veseličnem prostoru bodo mogli najti ' biskovalci prijetno razvedrilo in vsakovrstno okrepčilo v dobro oskrbljenih restavracijah. — V zvezi s sejmom bo na praznik, dne 15. avgusta, velika sejemska tombola z dragocenimi dobitki: novo motorno kolo, kolesa, električni šivalni stroj in še 500 drugih dobitkov. Ob koncu omenimo še, da je častni pokrovitelj Koroškega -,jma koroški deželni gkivar Ferd. Wedenig, v predsedstvu pa so: predsednik trgovske zbornice dipl. ing. Rob. Rapatz, predsednik kmetijske zbornice Herm. Gruber, predsednik delavske zbornice Pavel Truppe, kot zastopnik deželne vlade Fr. Sagaischek in celovški župan Peter Graf. Predsednik odbora je mestni svet. Rud. Novak, podpredsednik pa komerc. svet. Fr. Leist. Nova cena mleku S prvem julijem so stopile v veljavo nove cene za nekatere kmetijske pridelke in za nekatere kmetijske potrebščine. Povišana je cena krušnemu žitu. To pa za naše kraje skoraj ne pride vpoštev, ker mora velik del naših kmetov krušno žito in moko še dokupovati, za prodajo pridela le malo število kmetov pri nas krušno žito. — Pač pa je za nas važno zvišanje cene mleku. S prvim julijem doplačuje država za vsak liter mleka še po 20 grošev. In je tako zvišana cena mleku od sedanje cene 1.40 za liter na 1.60 za liter. Zvišanje cene mleku je pa tudi za našo kraje velikega pomena, saj je ravno dohodek iz prodaje mleka mali vir stalnih dnevnih dohodkov. Zaradi zvišanja cene mleku pa se cena za potrošnike mleka ne zviša. Vsako zvišanje cen kruha in mleka za potrošnike bi vplivalo na vse cene in posledica tega bi bilo nujno zvišanje vseh plač in stara pesem bi se nadaljevala, nikdo pa ne bi v resnici nič imel od tega. Teh 20 grošev, ki jih od 1. julija kmet več dobi za liter mleka, pa ni nikak dar kmetu, kakor nekateri mislijo in tudi pišejo. To zvišanje kmet sam plača s tem, da so od 1. julija zvišane tudi cene za umetna gnojila in za krmila. Ker brez umetnih gno- jil in brez dodatnih krmil ni zvišanja mlečnosti, je že samo iz tega jasno, da kmet sam plača na drugi strani to, kar več dobi za mleko. Doslej je tudi za pocenitev umetnih gnojil in krmil država doplačevala. To doplačevanje se je s 1. julijem znižalo, zato pa se je povišalo doplačevanje pri ceni mleka. Pri zvišanju cene za mleko pa je važno, da dobijo to zvišanje samo oni kmetovalci, ki oddajo mleko (ali smetano) mlekarni ali pa po mlekarni urejeni zbiralnici. Za mleko, ki ga prodajo kmetovalci na domu, morejo dobiti razliko po 20 grošev za liter samo takrat, ako prodajajo kmetje to mleko po naročilu naj bližje mlekarne. Ker pa pri nas zlasti v onih krajih, ki so oddaljene od prometa in kjer danes kmet že najslabše more prodajati svoje pridelke, ni ne mlekarn in ne zbiralnic mleka, smetane in masla, bo ena prvih dolžnosti zadrug in tudi zastopnikov naših kmetov, da se to vprašanje uredi v korist naših kmetov. Mlekarna ne sme biti zato tu, da z veliko režijo obremeni vsak liter mleka in vzdržuje veliko število osobja. Dolžnost zadružnih mlekarn je v prvi vrsti, da pomaga kmetu in to predvsem onemu kmetu, ki si sam ne more pomagati, to pa so mali in srednji kmetje, ki nimajo te sreče, da bi bile njihove kmetije ob glavnih cestah. Nove cene za krmila in gnojila S I. julijem so stopile v veljavo nove cene za umetna gnojila in za krmila. Ker je za enkrat malo povpraševanje tako po umetnih gnojilih kakor po krmilih, še tudi niso dokončno določene cene za te ‘kmetijske potrebščine. Krmila bodo za približno 40 grošev pri kilogramu dražja kakor pa so bila doslej, bodo pa zelo verjetno v zadostni meri na razpolago, ker predvidevajo uvoz raznih oljnatih tropin v letu 1952-53 v količini 80 tisoč ton. Največ bo kokosovih in gorčičnih tropin ter tropin zemeljskih orehov. Umetna gnojila so se tudi s 1. julijem znatno podražila, cena še ni dokončno določena, bo pa v glavnem naslednja (za 100 kilogramov za potrošnike v šilingih in brez vreč): kalijeva sol 73.—, Thomasova moka 69.50, superfosfat 85.—. Ako so gnojila v vrečah, se podražijo za približno 4.50 šil. pri vsakih 100 kg. Krompir v nevarnosti! Ker v prejšnjih letih škoda, ki jo je povzročil krompirjev hrošč, še ni bila tako velika in vidna, kmetje vzamejo vse premalo resno veliko nevarnost, ki grozi našemu krompirju. Večkrat mislijo in tudi tako rav-najo, kakor da bi bila samo stvar šolskih otrok, da za zabavo in kratek čas hodijo po krompirjevih njivah in pregledujejo, kje bi bil skrit krompirjev hrošč. Zaradi izredne vročine v zadnjih dneh pa je razvoj ličink krompirjevega hrošča skrajšan, vedno več hroščev prileti iz Furlanije in vedno večje je število hroščev, ki jih pri nas dobijo. Prizadeta nista pri teni samo okraja Šmohor in Beljak, ampak vsi okraji na Koroškem. V izrecno korist kmetovalcev samih je, da čim bolj resno pomagajo pri iskanju in zatiranju krompirjevega hrošča. ŠTEVILO OVC Po cenitvah ameriškega ministrstva za kmetijstvo je bilo začetkom leta 1952 število ovc na vsem svetu okrog 808 milijonov. To pomeni, da se je število v primeri s prejšnjim letom povečalo za 4 odstotke. Na povečanje so gotovo vplivale ugodne podnebne in vremenske razmere ter izboljšanje gospodarskih razmer. Zaradi velikega povpraševanja po volni pa tudi po ovčjem mesu se je število ovc po končani vojni povečalo do lanskega leta za 100 milijonov. V Evropi se je število ovc-tudi povečalo, vendar pa je še vedno za 2 odstotka pod povprečjem iz let 1936 — 1940. Največ se je število ovc v lanskem letu povečalo v Grčiji (za 15 odstotkov), ki je dosegla tako 92 odst. števila ovc iz povprečja let 1936 — 1940. Naj večje število ovc v Evropi je v Španiji, kjer se je tudi lansko leto število ovc povečalo za 3 odst. in je tako doseglo doslej največje število. Malenkostno se je povečalo število ovc v Veliki Britaniji, na Irskem, v Zapadni Nemčiji in Franciji. DUNAJSKI VELESEJEM Jesenskega dunajskega velesejma, ki bo v času od 7. — 14. septembra na Dunaju, se bo s posebnimi razstavami udeležilo osem držav (poleg Avstrije) in sicer: Anglija, Bolgarija, Češkoslovaška, Italija, Jugoslavija, Madžarska, Romunija in Zveza socialističnih sovjetskih republik. VSI V KMEČKO GOSPODARSKO ZVEZO Dnevnik ..Ameriška domovina", ki izhaja v Clevelandu v Združenih državah. piše v eni zadnjih številk tudi o dobro uspelem občnem zboru Kmečke gospodarske zveze v Celovcu ter‘nato pravi: „Nova organizacija želi zbrati pod svojim okriljem ves slovenski kmečki stan, ki ne mara komunizma ne te ne one vrste. Ameriški rojaki, posebno še kmečki ljudje, iskreno želimo, da bi slovenska koroška KGZ zajela vse zdrave kmečke plasti v deželi in da bi se kar se d& notranje kakor tudi zunanje razmahnila v dobro svojega stanu in v korist vsega našega naroda. Kmečki stan preživlja danes doma kakor tudi drugod po svetu krizo. PRALNE MOŠKE OBLEKE Neko večje trgovsko podjetje v New-Yor-ku je začelo $ prodajo moških poletnih oblek, katerih ni treba likati in jih je mogoče poljubno prati. Tkanino za to obleko sestavlja 60 odstotkov dupont orlon vlaken in 40 odstotkov bombaža. Kakor poročajo, ohranijo te obleke, tudi če so večkrat oprane, še vedno svojo gubo in obliko, ki so jo imele pri izgotovitvi in po prvem likanju. Le zelo redko je potrebno te obleke na novo likati. OD KLETI DO STREHE v ja gradiva, kakor: CEMENT, HERAKLIT STRESNA LEPENKA in VOTLI ZU),\ ST0ISER & W0LSCHNE) Tvornic, betonskih izdelkov — stavbni material in keramb CELOVEC - KLAGENFURT Bahnstrafie 87 . Tet 2S-«. St. Stefan i.Uvantta poceni prodaja v trgovski hiši Georg Umuhadeo se nadaljuje! Varčno kupiti pomeni: kupiti v trgovski hiši Georg Uimcltaden Celovec - Klagenturt Fleischmsrkt (etos fta fj! {jf |_ j JASICO ŽEGNANJS U&cošUa navadna vadita - Z. avgusta- 795Z KRATKOČASNICE Vzgoja Mama mali Liziki: „Kaj dela Francej zunaj?” Lizika: „Ne vem.” Mama: „Pojdi ven in reci mu, da tega ne sme!” Stari in novi Adam Bilo je po misijonu. Udeležil se ga je tudi Zep, ki je vsled preobilne pijače imel že ves rdeč nos. Pa ga vpraša prijatelj Jo-kej po misijonu: „Zep, ali si slekel starega Adama?” Zep odgovori: „Da, sem ga! Pa kaj pomaga, ko pa novi že tudi začenja piti.” Dober odgovor Zefa Neži: „Ti si tako skopa, da bi človek od tebe še vrvi ne dobil, da bi se obesil.” Neža: „Da, res, za to bi je že ne dobil.” ČE IMA DENAR „Vi se hočete poročiti, mladi mož? Ali morete tudi ženo preživljati? — „Ampak seveda — če ima denar.” TIER-ECKE! zooloika trgovina In trgovina z živalmi J. VflERSCHETZ Beljak-Villach, BahnhofstraRe 19 Telefon 68-29 ENODNEVNI PIŠČANCI beli ameriSki 1 c g h o r n jerebičasti italijanski stari štajerski rhoclelander Netv-Hampshire Sulmtalcr mlade jajtaricc II tednov stare New Hampshire Zadnji dan pošiljanja in oddaje piščancev: 16. julij 1952. Mlade jajčaricc samo proti prednaročilu. Za čisto raso, zdravje, starost, dostavitev po pošti ali po železnici (da dospejo žiti) — garantiramo. Naročite še danes, kar potrebujete. Kupujemo vse vrste malih živali in jih stalno nudimo v prodajo. Dobro jutro — dober dan, SCHLE&PE-pivo vsaki dan! SttMCHčkz addcdz v cadiu CELOVEC (val 417.2 m) Poročila tn objave pri vsaki popoldanski oddaji 13. julija: 7.15 Verski govor — Jutranji spored. — 14. julija: Tedenski pregled — Tekoča dela v kmečkem gospodarstvu. — 15. julija: Zdravnik. — Po svetu. 18.30 Poje oktet „Slavček”. — 16. julija: 14.30 Za podeželje. — 17. julija: 14.30 Umetne pesmi. — 18. julija: 14.30 Komentarji — Zanimivosti. — 19. julija: Literarna oddaja — Iz športa — 18.30 Že-nitovanjski običaji pri Slovencih. — 20. julija: 7.15 Verski govor — Pester spored: LJUBLJANA (val 202,1, 212.4, 327.1 m) Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetij ski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob 19.00 na valu 327.Im oddaja za inozemstvo. 10. julija: 14.40 Zborno petje. 19.10 Uspavanke. 19.40 Zabavna glasba. 20.15 Slov. narodna pesem. — II. julija: 12.00 Srbske, bosanske, makedonske in dalmatinske narodne pesmi. 14.10 Popularni zvoki. 18.30 Igra radijski orkester. 19.15 Narodne pesmi (duet s harmoniko). — 12. julija: 13.00 Zdravstveni nasveti. 14.00 Narodne pesmi. 18.30 Ritmi in pesmi. 21.15 Harmonika, bas in klarinet. & ..Hiša malega človeka" dobavlja najugodnejše radlo-aparate, elektro-material RADIO SCHMIDT Celovec • Klagenturt, Bahnhofstr. 22 RADIO VATIKAN Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri. Vsako nedeljo ob 18. uri »Verska ura". (val 50.25, 31.10, 25.55 in 196 m) RADIO TRST II 306,1 m ali 980 kc sek Dnevne oddaje: 7.15—8.30- 11.30—14.30, 17.30-24.00. Ob nedeljah: 8.00-24.00. Poročila dnevno: 10. julija: 13.00 Slovenske narodne igra Šramel kvintet, vmes poje moški duet. 13.30 Gershvvin: Amerikancc v Parizu. 19.00 Slovenščina za Slovence. 20.30 Okno v svet: prof. Vlad. Žitko - Sodobni načini osvctljenja v fotografiji. 21.00 Radijski oder -Paul Claudel: Zamena. — 11. julija: 13.00 Glasba po željah. 18.15 Bliss: Koncert za klavir in orkester. 19.00 Osebnosti in usode - Pinay, franc. min. predsednik. 20.30 Tržaški kulturni razgledi. - 12. julija: 12.00 Obljube in dejstva - Gottvvaldov režim v težavah. 18.15 Koncert ruskih balalajk. 19.15 Koncert tenorista Dušana Pcrtota. 22.00 Čajkovski: Hrestač - suita. - 13. julija: 9.00 Kmetijska oddaja. 11.30 Oddaja za najmlajše — Preprosti bratec. 12.15 Od melodije do melodije. 13.00 Glasba po željah. 15.00 Bach: Brandenburški orkester. 16.00 Koncert pevskega zbora iz Doline. 17.00 Bartok: Klavirski koncert. 18.00 Iz delavskega sveta. 19.00 Iz filmskega sveta. 22.10 Verdi: Aida ~ prvo dejanje. — 14. juli- ja: 13.30 Kulturni obzornik. 18.15 Koncert pianista Ambroseta. 19.00 Mamica pripoveduje. 21.00 Književnost in umetnost. 22.00 Verdi: Aida — drugo in tretje dejanje. — 15. julija: 13.00 Glasba po željah. 19.00 Kralji iu ljudje — Na Slattlandskih otokih. 20.30 Aktualnosti — Vistosmerjenje duha na Vzhodu. 21.00 Dramatizirana povest — Bevk: Kresna noč — 3. del. 22.00 Verdi: Aida — 4, dejanje. — 16. julija: 13.30 Kulturni obzornik. 18.15 Brahms: Koncert za klavir in orkester. 19.00 Zdravniški ve-dež. 20.00 Koncert violinista Dobronyja. 20.30 Sprehodi po morju — Človek si upa preko oceana. 21.00 Koncert vokalnega quinteta Veselih bratcev. 21.20 Čajkovski: Francesca da Rimini. 23.00 Itahson: Koncert za'orgle, godala in harfo. NEW-YORK (val 19, 25, 51, 49, 251 in 3?9 m) Oddaje vsak dan ob 18.—18.15 in od 19.30 do 19.45 (samo val 379). Elekfro-Rauter, Beljak-Viilach Instalacije, svetilke, električni štedilniki, ra dijski aparati, električne naprave, hladilniki Kupujem uporabljivo železo — suro železo — razne kovine — cunje — star papir — kosti — ščetine G.FRICK Celovcc-Klagenfurt, Salmstrasse 7 V< S* N/ S* S* ^ S* » KARNTNER >1! A UT O S A L O N II < lastnik Alex Polgar HERRENGASSE 10 Celovec-Klagenlurl, Tel. 44-24 # LOHNER-motorni k:otai!i in avtomobili % tovarniško novi ali priložnostni nakupi j Prodaja - nakup - komisija ^ „>> /s <»S /S /N <*S Vzodatn nekdb vzvodov knjig-: 1. N cmško-slovenski slovar. 2. Slovcnsko-francoski slovar. 3. Praktična kuharica (izdano leta 1952). Naročila pod značko ,Janez” je poslati na naslov »Našega tednika”. do$m ŠE VEDNO NAJLEPŠE DARILO Album Koroške..................15 šilingov Ograd (Janez Jalen) ........ 10.— Rotija (Mauser) . ...............4.— Sin mrtvega (Mauser) ............4.— Prekleta kri (Mauser)............4— Cmokec poskokec (Bazilij)........3.— Cela kolekcija stane..........30 šilingov Za inozemstvo stane tela kolekcija 2.59 USA dolarjev Kupujte predvsem pri tvrdkah, ki oglašajo v našem listu I MALI OGLASI Vsaka beseda stane 1.10 šil. (in 10% davka). Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil. (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo »Našega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec, št 43-58). HoUte ptedkosii Vam nudi PRI, NAKUPU PREPROG - PREGRINJAL - BLAGA ZA POHIŠTVO - NAMIZNEGA IN POSTELJNEGA PERILA NIZKE CENE - plačilne olajšave BELJAK-VILLACH - PQSTGASSE .3 .- TEL. 47-67 Ogtatuj v našem tista-! Iščem natakarico, lahko začetnica, za natakarsko in kuhinjsko delo. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod značko »vestna”. Računski stroj, pisalni stroj, takoj kupim. Graz, Haujnpostfach 501. Slovenec, star 25 let, vajen kmečkega dela, sedaj gozdni delavec, želi spoznati pošteno Slovenko, 18 do 25 let. Dopisi s sliko, ki sc vrne, na upravo »Našega tednika" pod značko »Zvestoba’’. Električne priprave, motorji, lestenci, kuhalniki, štedilniki in radijski aparati najugodneje Elektro-HAAS & CO, Celovec, Bahnhof-strasse Kdor išče delavca, kdor išče službo, ako kaj kupuješ, ako prodajaš — k vsemu Ti pripomore Mali oglas v »Našem tedniku”. Obiščite restavracijo »ZurGlocke”, Celovec, Bahnhofstrasse. Vsak četrtek, soboto in nedeljo ples. Priporoča se izdelovalnica in trgo vina z okvirji in zaloga umetniških slik Hans Tret!er, Celovec, Burg-gasse. Kmetje, pozor! Ccmetno strešno opeko, cement, heraklit dobavlja in zamenjuje za vse sorte lesa (tudi na štoru), obračunavanje po dnevnih cenah. Pri odvozu lesa dostavljam gradbeni material brezplačno. Žagar, Cclovcc-Klagcnlurt, Rampcnstrassc 15. Gumijasti izdelki, specialna trgovina GUMMIHAUS 5VIEDNER, Celovec, Bahnhofstrasse. Dežni plašči, kopalne potrebščine, pnevmatike, gumijaste cevi, gumijasti škornji. VOLNA mm?, ffieccun) Torbice, čevlji, krtače za kopanje, ležalni stoli, pleteno, in vrtno pohištvo, vse vrste domačih potrebi ščin od strokovne trgovine za suho robo, ščeti in metle S. KORENJAK, Celovec, Benediktince Platz 10 Posebna ponudba! Žimnice (modreci) tridelni, kompletne velikosti z dobrim gradlom in la. afrikom samo S. 369.— Krischkc Co, Celo-vcc-Klagcnfurt, 8.-Mai Strasse in Ncucr Platz. GOZDNO KOLJE (WALDSTANGEN) za izvoz, 8 do 18 m dolgo, 6 do 8 cm na dnu, brez lubja, kupuje na akreditiv vedno Koroška vnovčcvalnica losa FRIEDRICH EBERHART Klagenturt, Obstpl. 4, Tel. 48-71 Balonski in, dežni plašči v največji izbiri v specialni trgovini Valentin TARMAN Celovec, Volkcrmarkler Strasse 16. KINO CELOVEC-KLAGENFURT Stadttheater Začetek ob 15.30, 17.45, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri. Od 11. do 14. VIT. „Das cnttvcihtc Haus” Od 15. do 17. VIL »Haftbcfehl der Liebc” Brechti Predstave ob 16.00. (8.15 in 20.30. Od 11. do 17. VII. j,TV fini die Abcndglockcn Icutcn” NABIRAJTE RŽENE ROŽICKE! (MUTTERKGRN) Austria Pan-Chemic Gcs. m. b. H., Wolfsbcrg na Koroškem, plača zaradi lastne porabe že leta za posušene ržene rožičke najvišje dnevne cene. Pošiljke pošljite po pošti. BELJAK-VILLACH Uahnhoflichtspiele Predstave ob 12., 16. uri, ob 18.15 tet ob 20.30, ob nedeljah tudi ob 10. uri dopoldne. Od II. do 14. VII. »Tcrcsa - Die Geschichtc cincr Braut” Od 15. do 17. VIL ,,Slianghai-EX' prest” [ Izrabite veliko razprodajo zaradi preselilve veletrgovine čevljev GROHAR Celovec-Klagenfurf, Kramergasse - S lem si prihranile denar ^ List izhaja vsak četrtek. - Natoči, sc pod naslovom »Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. - Cena mesečno 3 šil., za inozemstvo 4 dolarje. Lastnik in izdajatelj Narodni svci koroških Slovencev - Odgovorni urednik Albert Sadjak, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tisk: »Carinthia", Celovec, Volkcnnarkter Ring 25. Telefonska številka uredništva in uprave 43-58. - Pošt. ček. urad št. 69.793.