XVI. letnik. V Gorici, 26. marca 1908. 13. številka. ni slovensko., ljudstvo' na‘frj Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) t vi»k četrtek ob 4. uri popoldne, ■okopifi ie n« rrm-fiajo. Nefnuikovana pismu ie ne ipre-jnmajo Cen« liitn insb ■a celo leto i brone, n pol let« S bom. Za unj premotile na salo leto S bone, m pol leta K 160. Za Memčijo je cena iiitu b K, ta druge flelele iiven Avstrije J K. Rokopise »prejema .Kuodna Tiikarna“ v Gorici, oliva Vet-(arini It. 0. Izdajatelj in odgOTorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. i—— Naročnin« in n inanila b pr ej ema upravniitvo, Gorica SemeniSka ulica Sl. 16. Posamezne Ste-»ilke ge prodajajo t tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSčn nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Haunigartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Coruo) 81. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: ie se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Vcikrat po pogodbi. Gorici. Svobodna šola. Naie ljudsko Šolstvo, ki ima t prvi Trsti služiti kmečkim otrokom, je urejeno tako, da nalaga kmetu velika bremeia, a mu daje premalo koristi. Zato zahtevamo temeljita Šolsko preosnovo. Upali smo, da bodo tudi liberalci za to. Ti pa se ne zmenijo. Oni imajo druge namene s iolo. Oni hočejo ie večja dolska bremena nr-▼aliti kmetu na hrbet in otroke ie bolj odtegniti domu čemu delu. Toda to jim ie ni dovolj. V 12. Številki „Učit. Tovariia" z dne 20. marca beremo sledeče: „Šostvo se mora oavobc-dili upliva katerekoli cerkve". Nekaj vrst nižje beremo : „N a m e s t u konfesionalnega (verskega) pouka, naj vzbuja svobodna šola ob vsaki priliki razpe-loženja in podaja navodila za nravno življenje, oprta na človeSke izkuienosti, ki izvirajo iz higiene in socialnega čnta“. Torej iz Sole verski pouk I Namestu tega naj učitelj uči, kar se mu njegovi izkuinji zdi prav ! Lepih stvari bi se petem včasih otroci učili 1 Toda glasilo naiih agrarnih učiteljev gre ie dalje: „A ne samo od cerkve, tudi od države je treba osvoboditi Šolstvo1*. Torej liberalni učitelji naj delajo, kar se jim zljubi. Ne država, ne cerkev jih ne sme komandirati. Le plačuje naj jih ljudstvo, ki pa pri vzgoji otrok tudi ne sme imeti besede. Liberalno učitel,-atvo upa z gotovostjo, da se mu uresničijo ti naklepi. Vendar je v sedanjosti ie malo npanja. Zato piše »Učiteljski Tove-riS“, da Se le /'« razvalin cerkve in države se more dvigniti ponosna Btavba svobodne kulture, ki odreii pc-edinca in Bknpnost I Tako piie glasilo agrarnc-liberalnih učiteljev. Če pravijo agrarci, da niso proti veri, potem pričakujemo od njih, da bodo slovesno dvignili svoj glaB proti tem nameram. „Učitelski Tovarii" je glasilo liberalnega učiteljstva, ki je ob zadnjih volitvah najhnjše agitiralo za agrarce in ki je glavni steber agrarne stranke. Zato smemo po pravici radovedni biti, kaj porečejo gospodje agrarci. V imenu poštenega slovenskega ke-toliikega ljndstva protestujemo proti takim nameram ter izjavljamo, da smo pripravljeni na najhujši boj proti tistemu delu učiteljstva, ki hoče s svobodno Solo izruvati iz src nsši miadeži naio najdražjo svetinjo, vero. Polifični pregled. Kuiturm boj. Zadnje dni smo bili že na tem, da se pri nas začne kulturni boj. Neki nemški profesor Warmund na ino-moški univerzi poučuje cerkveno pravo. Ta mož je v svojih, predavanjih imenoval katoliško vero malikovalstvo, pripovedoval je o papežih nesramne izmišljene dogodke, tajil verske resnice, se norčeval iz Marijinega Brezmadežnega Spočetja. Tirolski kmetje so na velikanskem shodu že protestirali proti temu. Enako je papežev poslanik na Dunaju Belmonte ugovarjal pri zunanjem mi- nistru. Takoj so se zavzeli vsi liberalni in socialistiški poslanci in časopisi za dotič-1 nega profesorja. Že so grozili, da začno kulturni boj, napovedali so boj Rimu in pa-. pežu in katoliškim strankam. Sedaj se zdi, da so se protiverske stranke premislile. Go-, tovo je, da profesor Warinund odide s svojega mesta. Za nas katoličane je to pač žalostno, da taki možje poučujejo našo mladež. Kakoršni so na univerzah profesorji, I istega duha so pri nas liberalni učitelji. Zato ni čudno, da je „Soča“ zmerjala papeževega poslanika, ker je ugovarjal žalitvam kat. cerkve. Vsak .pošten katoličan se mora ' zgražati nad tem, kar je govoril VVahrnumd. „Soča“ ga pa brani in „Naš glas“ pa molči k temu. Iz tega je razvidna vsa hinavščina naših liberalcev. Ti ljudje so res protiverski, vedno bolj se kažejo v pravi luči. Zato je profesor VVahrmund dosegel vsaj to dobro, da bo ljudstvo spoznalo svoje in verske sovražnike. Moravski k met jr so dne 24. marca v Brnu protestirali in ugovarjali proti nameram liberalnega učiteljstva. Nad 4000 samih katoliških kmečkih mož in mladeničev je ta dan prišlo v Brno in so sprejeli ostro resolucijo proti učiteljstvu, ki sramoti Boga in vero. Češki učitelji so namreč skoro vsi popolni brezverci. Dr. Korošec za slovensko vseučilišče. — V petek zvečer so se zbrali na Danaju zastopniki nenemških narodnosti k posvetovanja o skupnem nastopu pri razpravi o ns učnem budgetu. V imenu Slovencev je imel dr. Korošec stavil sledečo resolucijo : „Z ozirom na to, da slovenskemu narodn po pozitivnem in natornem prava zajamčena pravica do lastnega vseučilišča in z ozirom j na to, da ustanovitev slovenske pravne j fakultete v najkrajšem času odgovarja * praktični potrebi, bo vlada pozivlje, da I vse primerno ukrene, da se tem zahtevam, ki jih stavJja ves slovenski narod soglasno in brez razlike strankarskega političnega mišljenja, kakor hitro mogoče v polnem obsega ugodi. Vlada naj izdatno podpira nadar ene slovenske akademike s posebnimi Štipendijami, da se bodo lahko izobrazili za vaeučiliške pro fesorje, dotlej pa naj prizna za tozadevno državno polovico v Zagrebu napravljene izpite in doktorske diplome, j — Romančuk zahteva rusinsko vseučilišče v Lvovu, Onciul romunsko fakulteto za romansko zgodovino v Černovi-cab. Gonci pa italijansko vseačiliSče ter priznanje izpitov na univerzah v sosednjem kraljestvu. Delavske stotnije. Da bi vo-( jaki ne morali opravljili postranskih ; služb, marveč se posvetili v dveletni dc-anski služi i samo vojaški izučb’, nameriva vrjna uprava v prehodnem stanju k nvedbi dveletne službe ustanoviti stotnije delavcev. V te stotnije se uvrsti za orožje manj sposobne novince, ki bodo služili tndi le dve leti in se jih bo vštevalo v kontingent novincev. Položaj v italijanski Afriki. — Veatio zadnjih bojih med italijanskimi vojaki in Bmalrodovi v Benadirju, kažejo, da je polcžaj ondi precej nevaren. Boj ima značaj mule svete vojske, ki jo oznanja Mtd Mulah. Guverner Benadirja, Galetti, zahteva ojaienj iz Eritreje in hoče za-eiti vse ozemlje do reke Debi Šebeli. Darovi. Uprava „Priro. Lista" je prejela za romanje 21 letnega slepega miadeniča r Lurd 5 K, katere je daroval Neimenovani, 1 K Avgust Fabjani, poštar v Štanjelu, 5 K g. Josip Kosec, žnpnik, gospa I. Ž. 2 K, Neimenovani 3 K, I. G. 1 K, I. G. 1 K, A. R. 1 K, Neimenovana 60 v. Za „Solski Dom“ K 1.40. Z* „Sirotišče“ Andrej Sever, Pm-čina l K, A. B. Selo 1 K, Nekdo v Gorici 5 K za „Sirotiščeu, 6 K za Alojzije-višče in 6 K za , Šolski Dom“. Za Sirc-tiiče Iva Čsrnic, Vrli 40 v. Novice. „Soča“ in koloni. — „Sjčo“ silno bodejo lepi uspehi našeg* drž. po.danca, g. Fona in to tim bolj, ker na drugi strani vidi, kako nepomeaben je liberalni poslanec g. Štrekelj. Umevamo to jezo ; dočim je g. Fon marljivo na delu za svoje volivce, g. Štrekelj lenuhari na Krasn in se ne zmeni prav nič za svoje volivce. Mož si je svest svoje nezmožnosti, zato se raje drži Krasa in se noče izpostavljati nevarnostim velikomestnim. G. Fon ni Se niti eno leto na Dunaja in že tako lepi aspehi pri dobavi seaa in v kolonskem vpraSanju. In ravno to je, kar naSe liberalce tako peče, mi pa pravimo: prav vam bodi I Štrekelj ni bil za Dunaj, on je imel lepo doma ostati, pa trtno uS pobijati in trte obrezovati! „Soča“ ga sicer na vse pretege hvali, kakor jaJ svojo blago, a o kakih uspehih poslanca Štrekelja nam ne ve prav nič povedati. Zato ga skuša našopiriti s pavjim perjem, pripisujoč njemu zasluge za dobavo sena, dočim verno vsi prav dobro, da se je poslanec Štrekelj v tej zadevi oglasil šele, ko smo v časnikih o uspehu g. Fona v tej stvari pisali, toraj ko je bila ta zadeva rešena. In kako se vede „Soč&u'v kolonskem vpraianja? Do nedavna se je norčevala s to zadevo in smeiila g. Fona in druge osebe, ki v tej zadevi skuiajo kolonom pomagati. Sedaj pa, ko se je začela vlada zanimati za to vprašanje vsled prizadevanja gisp. Fona, je tudi „Soča“ obrnila plašč po vetru in bi rads videla tudi ona, da se kolonom pomaga, ker se je prepričala, da ji njeno protikolonsko hujskanje le Škoduje, Našim kolonom in vsem, ki se zanimajo za to zadevo je dobro znano, da se je naših kolonov spomnilo doslej le naie katoliško časopisje in g. Fon, do katerega so se naši koloni obrnili za pomoč. „SDča“ pa trdi, da g. Fon ni ničesar storil za kolone in da gre vsa zaluga v tem obziru edinole gospodu Fajdatija. Ali je mogoča večja hudobija? In tako glasilo še nekateri naročajo in podpirajo! Taka je liberalna poMejost I Za naše kolone ni nihče vedel, nihče se ni za nje zmenil, dokler niso naši pristali v ^Primorskem Listu* začeli opisovati in se zanimati za nie in za njih razmere in dokler ni g. Fon nastopil na Dnnaju za njihovo zboljianje. Gosp. Fajduti se res trudi za kolone v laškem deln dežele marsikoga. A jaz pravim, da smo — S. L. S. — propali zato: 1. Ker je bila volitev razpisana za p u s t n i č a s, ki jemlje marsikomo zavednost in zavest... 2. Ker sta se Pilat in Herod sprijaznila ter se zvezala z Bara bo m... 3. Ker nismo imeli d e n a r j a... 4. Ker nismo znali lagati in sleparit i... Ob drugih volitvah bo zmaga naša: 1. če bodo volitve razpisane ob ugodnem časo, da lahko pridejo volit vsi; in sicer sredi tedna, ne pa v pondeljek: — tačas voli več ali manj vino in žganje, ne pa prepričanje in pamet... Vzgled: Gor. Tribušal 2 če pojde do novih volitet Pilat v prognanstvo in se razprestoli Herod, Barabas pa kot priznan razbojnik v ječo, da ne bo mogel nikogar siliti in prodajati stranki, ki enako sovraži nas kakor zapeljane delavce... 3. če naše občine povzdignemo v gospodarskem oziru, da pridemo do denarja in ne bomo odvisni od oderuhov... Vzgled: Sežanščinal 4. če ae navadimo — ne sicer lagati in slepariti — pač pa povsod in vedno odkrivati sleparstva in laži združenih nasprotnikov... Či se vse to zgodi, mora biti zmaga na celi črti naša I Torej: nadelo — in vBi Frankoti in Gabrščeki in Tamovci ter laški iredentarji ne bodo več slavili „zmage“... Dvakraten volivec. g Za slivensko „Čtalnicou v Dornberku so darovali, v veseli dražbi, v krčmi pri Aadreja Kaučič, v nedeljo dne 22. t. m. sledeči gg.: Kaučič Andrej 1 K; Kralj Jožef 1 K; Kralj Ivan 1 K; Rijavic Jožef 1 K; Saksida Jožef 1 K; Biša Jožef 50 v; Lih Ant. 40 v; Zorž And. 40 v; Kaučič Franc 40 v; Saksida Ignac, kolar 25 v: K >,c Jožef 25 K; Doplihar J.jsip 20 v za kar jim odbor izreka najpresrčnejšo zahvalo. Bog daj, da bi bili v vzgled drugimi Ti »o storili dobro delo; kajti slovenska „Č'talnica“ je diuitvo, ki obstoji iz samih pravih katoliških mož in mladehičev. V svoji bralnici, ki je prav lepo urejen«, imajo sledeče časnike: MSlovenec“*, „G >rica“, MZarja“, .Primorski L'st“, »Kmetovalec". Vsi darovi se nabirajo za knjižnico in časnike. Odbor. g Po Št. Petru se liberalni in agrarni agitatorji lovili na dan volitve volirep, da je Štrekelj Kraševcem pre-akrbel na VBako glavo živine brezplačno en kvintal aena. To je nekatere lahko-verneže seveda premotilo. Naj gredo sedaj prašat Kraševce, koliko in kaj imajo od Streklja I Isti agrarni agitator nosi pri sebi kolomonov žegen in pravi, da odslej nima nobenega sovražnika več. Taki so stebri agrarne stranke! Kdo bi jim kaj verjel ? g lz Mirna. — Neka deklica hčerka pristaša naše stranke ni bila ži od 16. t. m. v šoli. Uzlic temo tukajšnji šolski vodja g. Urbančič ni poslal očetu ome-njene deklice nobenega poziva, da opraviči zamude svoje hčerke. Radovedni smo, kaj je temo ozrok? Sa li boji g. Urbančič podrezati v sršenovo gnezdo? Solki oblasti pa priporočamo, da poizve, kaj je krivo tej republiki na mirenski ljudski šoli. — Nekdo, ki rad kaj p o d r e g a. g Renče. Nekdo je v „S>či“ napisal par vrstic o raznih plaščih, ki so jih oblekli volivci za časa volitev. Dela po pregovoru : „Rečem li, da mi ne porečeš 1“ Vsi tukajšnji liberalci in todi liberalke, stari in mladi, ao za časa volitev oblekli agrarni plašč t. j. imenovali so se le začasno „agrarno* ali prijatelje kmetske. Nek agrarec vprašan : Kakšno ime si bodo liberalci izbrali za prihodnje volitve, če sedaj kot agrarci propadejo? — je odgovoril kratko: BSrobodomiselnl 1“ Tedaj liberalci ostanejo vedno atari tiči, nij ai že izberejo kakoršnokoli ime. — Med njimi so, ki so nekdaj kmete atiBkali, zahtevali od njih visoke obresti, sedaj se pa ližejo kmetu, da so njegovi prijatelji. Možje spreglejte vendar 1 Dopis lik se zaletava v nekatere može, ki ao agitirali za S. L. S. Kaj so pa agrarci pričeli? Kaj in kako ao de- lali, pove dovolj volivni imenik. Iz društva .Svobode" je šlo vse na lov. Po trije štirje so naskočili volivca. Trgali so volivcem glasovnice iz rok in jim usilje-vali že izpolnjene. O nasilnih agraroih iz Gradišča — aj, aj tudi ti so sedaj agrarci 1 o teh ie ne govorim. Todi nek stavbeni podjetnik se je hudo pehal za liberalce. Če pa n. pr. po Kranjskem zida cerkve — tedaj so pa klerikalni groši todi dobri. Dopisnik se je obregnil todi ob Cerkvenika, seveda plačoje ga le on — nekaj pozabavlja še nekaterim drngim, imenuje krščansko prepričanje .staro cunjo* ter konečno prav po očetovsko želi, da bi vse srečala pamat. Tadi mi želimo isto njemu in njegovi družbi, posebno pa veliki trombi v Britofa I Konečno je zapisal nekaj, česar ne razume, namreč: Korakajmo proti svetlobi, ne proti temi I Oh kako učeno I Res mora biti visoka tista šola, kjer ste ae učili .korakati" proti svetlobi!“ V iati šoli ate se msnda učili reševati agrarno vprašanje? I Tam so Vas gotovo učili todi zabavljati črez „farje“? In s tem hočete osrečiti kmeta? g Hranilnica in posojilnica v Mirno naznanja, da bo imela dne 5. aprila t. I. ob 3. ari pop. svoj redni občni zbor v prostorih g. Jožefa Ba-dihae v Mirna z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o poslovanju 1. 1907 2. Potrditev letnega račona. 3. Volitev načelatva in računskega pregledovalca. 4. Rizpi predlogi. g V Kronbergu je bil na praznik Sv. Jožefa astanovni občni zbor tamoi-njega bIov. kat. izobraževalnega društva, ter ob enem tudi prvo predavanje. — Predsednikom novega društva je bil soglasno izvoljen gospod nadačitelj Franc Vilhar, podpredsedikom pa načelnik gospodarskega sveta g. Jakob Komel. Nato je g. dr. Brecelj poljodno razpravljal o alkohola. Povzel je beaedo nato novoizvoljeni g. predsednik ter se spominjal šestdesetletnica vladanja njegovega Veličanstva. Z trikratnim slava-klicem na jubilanta je končal svoj nav-doševalni govor. K besedi se je oglasil še dr. Srebrnič, ki je v vznešenib besedah navduševal k akopnema, nese-bičnema deiovanju v povzdigo omike in izobrazbe med milim našim narodom. Nato je še društveni možki zbor krasno zapel krepko pesem „U boj1*. Sploh pa moram kronberške pevce res pohvaliti. Na praznik S/. Jožefa sem bil v Kron-bergo pri litinijah in reči moram odkrito, da sem še malokje slišal tako krasno petje. V cerkvi je pel mešan zbor. Tako je sedaj tudi v Kronbergu vstanovljeno alov. kat izobr. društvo. Časopisov prihaja v društvo 17. Društvo je dosedaj pristopilo nad 100 članov. h ajdovskega okraja. a Laž ima kratke noge. »Soča4* je prinesla vest, da je po uradnem dokazu dognano, da je na Otlici glasoval jeden »klerikalec" trikrat. Obrnili smo se v ti zadevi na pristojno mesto ter dobili sledečo izjavo: „1 z j a va. Podpisani II. marca 1908 pri vo-litveni komisiji ves čas pričujoči izjavljamo, da ni nijeden klerikalec trikrat volil. Imenujemo dotičnega dopisnika ostudnega lažnjiv-ca, če ne prekliče obrekovanja. Dol-Otlica 20. 3. 1908. Bizjak, župan. J. Bratina, J. Pergar, podžupana. Iz te izjave naj posnamejo naši čitatelji, koliko je verjeti poročilom „Soče“ o dogodkih pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Pri ti priliki naj omenimo, da nam je res znan slučaj, da je pristaš liberalne stranke dva- krat glasoval v isti skupini, česar dotičnik niti ne taji in je to razvidno tudi v voliv-nem aktu. Dalje nam je znan tudi drugi slučaj, da je hotel pristaš liberalne stranke pri volitvi v skupini kmečkih občin za go-riško okolico vtihotapiti dve glasovnici, kar se pa mu ni posrešilo, ker ga je predsednik volivne komisije pravočasno zasačil in se je o tem tudi cela komisija prepričala. Toliko za danes, sicer pa bode o tem na pristojnem mestu kakor tudi v našem listu še govora. a Dol-Otlica. — Todi pri nas smo imeli hod voliven boj. Liberalci so napeli vse moči, da so zopet spravili skupaj 13 glasov. Glavni liberalni agitatorji in todi jedini liberalci pri nas so učitelji in — učitel.icp. Naše učiteljice ro ponajale jednemu naš h mož oelo 3 gl. da bi volil z liberalc1, dale so mu glasovnico, a mož je ni maral. Kake stvari si te naše učiteljice dovolijo, to presega že vse meje. V olilce S. L S. so zasramovale, hotole so jih na vsak način odvrniti od volitve; volivca, ki je volil z nami so žogalo naj se nikar več ne prikaže v šolo. Nekega reveža so imeli liberalci celih 8 dni pred volitvami pri sebi, da je volil ž njimi, po volitvah so ga pa spodili, ker je storil, kar so pričakovali. Pijača in pojedine so pri liberalcih igrale veliko ologo, Itid volitev pa je pokazal, da pri nas za liberalce ni tal. Naše ljudstvo je in ostana v tabora S. L. S. Iz kanalskega okraja. Katolifiko slovensko izobraževalno droštvo v Avčah je imelo minolo nedeljo prvo predavanje. Predaval nam je nai rojak č. g. Iran Kovačič. Hvala ma za trud in požrtvovalnost. Naše društvo šteje danes 75 članov. Iz tolminskega okraja. t Grozna nesreča zgodila se je 24. t. m na Ponikvah. Ponesrečil se je Andrej Kobal, ki je peljal les iz žage. Že blizo doma je padel tako nesrečno pod voz, da je bil na mestu mrtev. Ko so ljudje prihiteli, bila je vsa pomoč zastonj. Ponesrečeni je kmet pogorelec in zapušča bolno ženo in štiri nedorasle otroke. Najstarejši je star S let, najmlajši pol leta. Uboga dražina I Nagle in ne-previdene smrti reši nas, G »spod I t Iz Volčanske županije. Podtem naslovom me je obdelala „Sočau z dne 17. marca št. 34, da sem vžival klerikalno zdravilo in ozdravel. Ni pa res, da šole nisem imel; poučeval sem na Selih, ker mi je slavni c. kr. okr. š. svet z dne 21. fdbruvarja št. 260 dovolil olajšavo, da sem opustil pouk v Rutih, in cele tedne poučeval na Solih. Polajšava je Begala do 15. marca. Ako pa meni vsestransko misleči dopisnik, da so sami „nazadnjaški" učitelji agitirali, moti ae zelo; sicar ma je zaano, samo zagnal ae je v klerikalce. Ako pa meni, da o. kr. o. š. svet ne ve kaj se godi, je zopet varanje. Poštena agitacija je vsem dovoljena, in če ao se je, io vem da so se je vdeležili todi čislaoi „napredniH kolegi, jih cenim kot možake, ki so ravnali po prepričanja. Dopisnik poživlja sl. c. kr. o. š. svet kaj poreče na to? No povem mn, da ima isti le jedno mero za vse, in sicer postavno, ki ni neliberalna ne klerikalna. Naj se potrudi dopisnik pogledati tja, ako ga zanima I t Iz tolminske okolice. Kakor se čpje, nameravajo ostaaoviti nekateri fintje in možje v Zatolmina „čitalnicou. Mi bi k temu nič no rekli, ko bi tega ne vpeljevali najhajši liberalni zagrizenci. Najhojši priganjač je I. R, kateri je že pri preteklih deželnozborskih volitvah pokazal svojo „verou. Pravijo, da je govoril: Boga ni, nebes ni, pekla ni. Io za takim človekom naj bi šli vrli Zatolminci ? Ne, nikakor ne I Gospodarji, mladeniči I Ustanovite ai svojo »Izobraževalno dro-Štvo*, v katerem se bodete ros izobraževal', ne pa podivjevali. Podivjeraii, pravim I Da I V liberalnih droštvih imate dosti žalostnih vzgledov, kakšno „izo-brazbo1* širijo liberalni listi, kakor je „Soča“, „Primoroc“, ^Slovenski Narod1*, „Svobodna Misel11 itd. Mar ti bogoskran-ski listi ne napadajo v vsaki svoji številki naše duhovščine, sv. cerkve in cark-venih obredov ? To je žalostna resnica. Zatorej vrli Zatolminci, ustanovite si .Izobraževalno drusivo1*, io ne podpirajte nobene naprave, ki ne stoji na katoliško — narodni podlagi. Vi pa, vrli Zatolminci požemits skozi vrata sleparje naj bodo že liberalne ali agrarne baže, saj liberalec in agrarec st« eno in isto, kar smo videli že pri zadnjih deželno-zborskih volitvah. N... k Izcerkljanskega okraja. c V Cerknem se je pretečeno nedeljo dne 22. t. m. nstanoril telovadni odsek k. e. i. d. Govorili so: br. Pne, tajnik zveze telovadnih odsekov iz Ljubljane; br. Medvedič, predsednik telovad. odseka Kal. dražbe iz Idrije, br. pravnik Sedej in predsednik nagega kat. slov. izobr. društva ter dr. Knavs. Zborovanja je predsedoval br. Gabr. Bevk. To je prvi telovadni odsek na Goriikem. Bog živi vrle telovadce. Nazdar ! c Jesenici. — Kakor morda de do sedaj nikoli, smo se udeležili deželno-zborskih volitev polnoštevilno, razan onih par mož, ki po pomoti niso bili na zapisnika. Veselo dejstvo je, da smo skoraj ▼si — izvzeti so samo trije odkriti liberalci — stopil na bojno polje p">d značajno zastavo Slovenske Ljudske Stranke. To zastavo resnice in pravice bodemo tndi v bodočnosti branili proti vsakem nasprotnika. Oiločno pa protestiramo, da je eden nalib liberalcev na nesramen način žalil naie vrle sosede Orehčane. Ako ▼zame kdo s sabo pošten koi, ko gre na voliiče, ter si s tem potom prinese iz eno in pol are oddaljenega Csrkna za .gospodarstvo potrebnih reči, to pač menda ni nič pregrešnega. Ako se pa agrarci sramujejo poltenega kmečkega kosa, svobodno jim, samo krinko agrarstva najprej vržejo iz svojega liberalnega obraža, da se bomo lahko gledali v pravi Inči. Še marsiksj se pri nas govori, zlasti o tem, da se baje par mož , po dani molki le edi, da bodo znami volili, vendar vrglo svojo molko besedo ▼ agrarni koi, ter volilo z liberalci. Gospod urednik, ako se to potrdi, bomo Vam prav gotovo naznanili. c Proti posojilnicam. — V .Pri- morca* od 13. 3. 1908. rentači Gabriček nad klerikalnimi posojilnicami in kliče nad nje ogenj in žveplo. .Posojilnic ne sme biti preveč in no preblizu skupaj" pravi on. Mi nočemo biti tako bndobni, da bi trdili: Gabriček hoče le vedno, da bi bili ljudje odvisni od liberalnih denarnih mogotcev, kakor je bilo to nekdaj pri nas, ko so morali vsi plesati, kakor sla Guštin in Petron piskala. A to pa pribijemo : hudo so s temi besedami ob-Bojeni naši akademični io neakademični liberalci, ki bo nedavno pred nosom naše stare, nepristranske in izvrstno uspevajoče .Hranilnice in posojilnice" ! ustanovili liberalno. .Kmetsko posojil-j nico", ki pa le s silo životari. Prav se i ji godi I .Kaj pa je tebe treba bilo?" 1 G. Gtbršček, le veliko 12. šl. .Primorca* | pošljite našim lati liberalcem v Cerkno! c Orehek. — Volitve so za nas prav častno končane. Kakor en mož so se vselej vzdignili naši možje ter po-gumno stopili v boj za Slovensko Liud-sko Stranko. Slava takim možem I Tudi par naših liberalčkov je napenjalo vse svoje dnine in telesne sile za povzdigo liberalno-agrarne-socialdemokraške stranke, a zastonj. Nad vse smešna je bila pri naB agitacija cerkljanskih liberalcev. Vrbanec badalosti pri agitaciji je doseglo neko precej obširno človeče iz Csrkna, ki je z oljko v roki s preroškim duhom naznanilo badalost vseh badalosti, češ, .zdaj bomo božje poti .dol pripravi li*, far jem pa plače vzeli!" Tega menda še sam goriški prerok Gabršček ne veraje, le manj pa dr. Franko. — Da pa ravno to človeče na vsakem božjem pota poleg oljke, ponaja tudi drago mešetarsko robo, to mn niti na misel ni prišlo. Da pri agitaciji ni manjkalo .Maražovca*, se samo ob sebi razume. Ako pa žefa popoldne vstopil je zvest pristaš S. L. S., eden prvih posestnikov v Logeh, ob enem cerkovnik ▼ neko krčmo v Borjani, kjer je bilo med dragimi tadi 8 Robidiščanov, možje in fintje. E len od teh fantov ga začne takoj zbadati s klerikalcem in pristavi, da klerikalca ne more videti kakor zlodja — loti se ga dejansko s suvanjem v prsi. Di se obrani surovega napada, ga odrine od sebe in v tem trenutka se vzdignejo dragi fantje iz Robidišča, oborožijo se s steklenicami od piva in s temi zadajo napadenemu več ran na glavi, da je bil v trenutka ves krvav. Od vstopu' njegovega do ranitve je poteklo le par mlnat. — Zadevo ima v rokah c. kr. žendarmerija. — Živela svoboda I 7. vel napredek v podivjanosti I kd V Dreinici so na dan Sr. Jožefi ustanovili .Kat. slovensko izobraževalno društvo*. Navzočih je bilo bliža 200 mož in fintov na shoda. Govoril je č. g. karat Kalin in Fr. Kremžar. Navdušenje za društvo je veliko. Za tem se je vršil ustanovni zbor nove .kmečke hranilnice". Govoril je Sr. Premroa o pomena posojilnic ter Kremžar. Izvolil se je odbor, na čela ma g. župan. Po dve i in pol ornem zborovanja bo se zboro-! valci razšli z navdušenjem. , kd Iz Magozda pri Drežnici se je preselil o Kobarid nasproti Podseljanovi gostilni čevljar Mihael Koren. S roj čas je obiskoval čevljarski knrz v Kobarida z najboljšim vspehom, dosegel med številnimi vdeleženci karza prvo priznanje in je zdaj izvrsten čevljarski mojster. Iz bovškega okraja. b Bovec. — Naj napišem nekaj vrst o naših volitvah. Borba je bila taka, da kaj takega ni še bilo. Kar je samostojnih kmetov so bili na naši strani; kar pa je uradnikov, trgovcev, krčmarjev in od teh odvisnih ijndi, so volili z liberalci. L:beralci so soravili j na volišče vse. kar leze in gre. E sega volivca iz Koritnice so kar trije nesli na volišče. Nekateri liberalni gospodarji svojim hlapcem niti legitimacij niso zaupali; izročili bo jih jim še-le na volišča. Nskema 1. M. je žapsnitro izročilo vse tiste legitimacije, ki jih ni j mogel dostaviti do 2. marca. Ta jih je vročil na dan volitve. Miha in Novino sta kakor divja letala okrog. — V Čezsoči je sklical v šolo shod učitelj Dominko na večer pred volitvijo. Farbal je volivce s tistimi tisočaki, ki jih je baje Štrekeij dobil za Kraševce. Kvasil je (tjavendan po svoji navadi, da še sam sebi ni verjel. Pritrjevala mu je le čezsoška inteligenci. V Čezsoči so tekali od hiše do hiše: župan, obhodnik, gozdni čnvaj in učitelj. Pri tako strastni liheralni agitaciji smo se uprav čudili, da |smo dobili toliko glasov. Volitve so jasno pokazale, da zavedni, pošteni in samostojni ljudje so vsi na naši strani. To je veselo dejstvo. Iz komenskega okraja. km Zmaga S. L. S. v Temnici. — Pri občinskih volitvah, ki bo se vršile 18. marca v Temnici, so sijajno zmagali pristaši Slovenske Ljudske Stranke. Dosedanja liberalna vlada je s tem dobili nezaupnico. Sliva volivcem I L beralci so se pritožili, akoravno so sami vodili DOSLO JE Zbirke vzorcev so vedno na razpolago zastonj in poštnine prosto. Zaloga je nedosegljiva te stroke v Gorici. m ne. Postrežba sta dom. ,,Krojaška zadruga" Gorica Gosposka ulica štev. 6 in 7 volitve. Po volitvi je neki propali libe-ralrc prekljinal iz jeze Boga ia Mater Božjo. km Člove&ko okostje je našel pri Volčjemgradn A|ojsij Štol la, ko je iskal kamenja za obzidanje pašniku. Okostje ie ležalo ▼ prejšni griži tik ceBte med Volčjegradom in Velikim dolom. km I/, Pliskovice. — V naši občini so volitve prav dobro izpadle za našo vrlo ..Slovensko Ljudsko Stranko". Dne 2. marca je bilo oddanih glasov naših 110, nasprotnih 27; dne 4, marca pa naših 31, nasprotnih 11. Pri ožji vo-litvi v pond. naših 117, nasprotnih le 23 glasov. Tedaj mi smo že storili svojo dolžnost zvesti obljubi, ki smo jo storili pred tedni v eenj. listu. Naša klerikalna trdnjava torej ni še padla — a žal da je skoro edina na Krasu poleg Vojščice in Velikega Dola, pa še par drugih občin, katere imajo znatno večino! Da, na Krasu so za kat. stranko volitve nad vse žalostne, tako da nas je prav sram zares — a mi ostanemo trdni še nadalje. Naši sorojaki se dajo preveč komandirati od brezvestnih liberalcev, vse slepo verujejo lib. odvokatom in njihovim privržencem — bogatinom in učiteljem. Pa saj bi bili tudi mi več ž njimi, ako ne bi pridno prebirali nam tako priljubljenega »Prim. Lfsta“, ..Domoljuba" in tudi »Slovenca", in če nam ne bi oči odprl ob raznih priložnostih naš g. nune — njega se hočemo držati kot svojega voditelja tudi v politiki. Pri nas ni nič izdala še tako živahna nasprotna agitacija; nič niso spravili domači liberalci, še manj zunanji. Naš nadučitelj, bivši obč. kasir sežanski, nima pri nas prav nobenega vpliva, odkar ne pozna cerkve. Ponuja se nam; ustanavljal je zavarovalnico goveje živine pred letom — letos je začel prirejati roditeljske sestanke, a vse zastonj, ker z učitelji smo imeli že precej opraviti. Tudi ošabni naš Gaser, ne očka župan Petelin nista nič opravila, če tudi sta oba kapitalista, prava sinova dveh denarnih niogoenjakov. Ali za ožjo volitev so prihajali od vseh strani agitatorji — iz Komna so bili v ned. pop. kar trije, med njimi dobro znani „pek“ Švara. Po hišah so delili listke, v društveni krčmi so plačevali za piti, a naših niso zmamili. V ned. je bilo pol Komna na agitacijskem lovu, gotovo ne zastonj in ne brez krone v žepu! Pravijo da so liberalci v komenskem okraju izdali 15.000 kron za agitacijo. Krščanski volilei. km Vino iu volitve. Iz komenskega okraja : Kakor povsodi po Krna, tako je todi v našem komenskem okrajo, kjer so imeli liberalci vefiino, odločil pri volitvah .vinski glas". „NaS G'asu je priobčil vinsko-napredne kandidate, »vinski glas14 jih je pa izvolil. Je že tako. RraSki župani vrJo prav dobro, da gre nekateri za kozarec vina kamorkoli, zato pa so pridno dajali za pijačo v Gabroiici, Škrbini in Komno. Komenski žnpan je naročil društvenemu krčmarja, naj da onim 45 volilcem iz Svetega, ki so prišli volit kandidate »vinskega glasn“, vsakemu en liter vina in kruha, kolikor vsakdo hoče. To je storil komenski žu-pan dne 9. marca na dan ožje volitve. Do prfteklega petka zvečer ni bilo ie plačanih onih 45 litrov vina. Potlej nisem še bil v vinar, drnitvn. Upam, da ne bo trpelo drnštvo onih stroškov — sicer bi morala višja oblast kaznovati iupana po § 4. vol. reda zaradi javnega pegeščevanja! Tako so delali žopani. Potem pa so se ljudje čudili, ko so videli znanega „Toni peka" z dopijouom v voiu loviti žejne volilce 1 Iz sežanskega okraja. s Kopriva 15. marca. — Slavo in zahvalo poje svoji vojski veja stare l.beralne stranke „Naš Glas* dne 12. marca. Dvomim, da bi dotičnik, ki je to pital, res bil prepričan o tem, kar je pisal. Prati, da je agrarna stranka Drava kmečka strank« Toda to ni resi A'i so mar reB zmagali kmetje? Ne! Zmagal je liberalizem, ki se skriva pod lorfo ali krinko agrarne strrnke. Zmagala je hinavščina, zmagali so oni, ki so avideli, da pod imenem „libfralci“ ne dosežejo ničerar in so se zato hinavsko odeli s kmtčkim plaščem. Na shodu agrarne stranke v Tcmaju dne 2. febr. je neki liberalec ram priznal, da pod liberalno zaatavo liberalci ne dobe niti dva mandata Zato so ai izmislili novo agrarno itranko. N,en prvoboritelj temajtki pod- župan Vran je sam priznal, da to ni več prava kmečka stranka; marveč, da r njej gospodari nekdo dragi. Jaz pa pravim kar naravnost, da v agrarni stranki gospodari učiteljstvo. Ko ne je sklepalo, kako ime naj nosi novo agrarno glasilo, se je sklonilo, naj bo „Kmečki glas*. A ko je list iziel je bil .Naš glaB“. Ali ni iz tega razvidno, da kmet nima o tej stranki nobene besede? Učiteljstvo je zagospodarilo v agrarni stranki ter bo potem te stranke skušalo doseči, kar želi. Sedaj imajo učitelji svojega zastopnika v dež. zboru in ta bo na korist libaralnih učiteljev pomagal nalagali nova bremena kmeta na hrbet. Iz korminskega okraja. kr Iz Koihane nam piše g. Alojzij Toroš, tamošnji učitelj, da je z začudenjem čital v „Primor8kein listu* z dne 12. marca t. I. štev. 11, pod dopisom iz korminskega okraja v biljanski županiji v Ur J. h tudi Bvnje ime. Vsled tega izjavlja, da se ni nič vtikal v zadnje dežel nozborske volitve in da je njegova naloga šola, ne pa agitacija ali kaj posebnega. To jemljemo na znanje. Proaimo svojega dopisnika nam odgovori, kaj je s to zadevo in naj pomoto, če je bila, popravi. kr Jakončič popravlja. — V 8t. 11 VaSrga cenj. lista z dne 12. t. id. preibaciva se mi t dopisu iz biljanske županije, kakor da sem jaz provzročil v nedeljo 8. t. m. v Biljani (Dobrovo), Fo-jani in v Kožbani pri Peternela liberalni volivni shod — a da sam se nisem (uwoh'wai8lichr) osebno udeležil nobenega; da sem zakrivil in provzročil s svojim vrednim bratom žapanom Jos. Slil gojem posledico, da so vdobili agrarci 55 glasov več kakor pri prvotnih volitvah ter da mu ležim (županu) v naročju in vice versa. Na vse to prosim da Bprejme alavno uredništvo v zmisla tiskovnega zakona sledeči popravek: Ni res, da sem jaz provzročil pretečeno nedeljo v zapadnih Brdih liberalne shode in sicer prvič ker nisem v to poklican; dragič ker nisem v nobeni zvezi ne z agrarno in ie manj z liberalno stranko in tretjič ker se v volilno agitacijo sploh nisem popolnoma nič mešal. Ako sem bil slučajno v nedeljo 8. t. m. v Šlovrencu, kamor zahajam kakor opravila nanesejo po večkrat na mesec, ni bilo to nič kaj izvanrednega in ni imelo z liberalnimi ali agrarnimi shodi ničesar opraviti. Odličnim spoštovanjem Anton Jakončič. V Gorici 13. 3. 1908. Na ta popravek, odgovarja naš dopisnik: nNaj popravlja Jakončič kar hoče — pribito ostane, da je on moraličri ozrok vseh liberalnih spletk v kož-banski in biljanski občini. Pisma, ki jih je pisal Jakončič župana Obljubku v Kojskem oziroma v Krasnem ob čaBU in še pred volitvami povedo več, kakor bi kdo mislil. Naj nam Jakončič tudi pove komu so veleposestniki dali pooblastila? Sicer pa je že to prekleto slabo spričevalo za moža, ki vživa najboljši krnh na dnhjvakem zavodu, ako pravi da se ni v volitve, v katerih je iloza katoliško stranko, prav nič mešal I Ker mu ni dovoljeno javno nastopati za liberalno in „agrarno" stranko, misli že, da je dovolj ako se samo ne meša v volitve! Ali naj se mi mešamo, ki ne jemo kruha od duhovskih zavodov? Na to vpraianje naj odgovori Jakončič, Muiič ia drugi liberalni uradniki na „Montu* I Kdor ne mara za katoliiko stranko, naj puste „Mont“ ia naj naBtopi pri liberalnih posojilnicah kot „derebtar“. Zadnje poročilo se ima le toliko popraviti, da ni bil shod npri Peternela v Kožbaniu ampak za Kožbano. Glasnik ..Goriškezveze" gz Na Lokvah je bil včeraj dne 25. t. m. ustanovni zbor „Kmečko-de-lavBke hranilnice in posojilnice". Po pozdravu tamoinjega g. župnika (A. Plesničar]«, govorila sta č. g. dr. A Pavlica in g. S. Premrcu iz Gorice. V načelstvo so izvoljeni: P. n. Ferdinand \Vmkler, posestnik ket načelnik; Anton Plesničar, žapnik kot blagajnik; Avgust Gorjan (46), Fraqc Kolenec (60), Anton Krivec (20), Anton VVinkler (37) in Henrik VVinkler (24). V nadzorstvo pa so izvoljeni: Anton Makuc (58) kot predsednik; Miha Kolenec (15), Ludvik Kumar (Lažno 4) Štefan Makuc (Lokve 60) in Anton Šuligoj (3). gz Hranilnica in posojilnica v Biljah naznanja, da bo imela dne 12 aprila t. 1. na cvetno nedeljo ob 3 pop. svoj redni občni zbor v prostorih g. Otova Solerja v Biljah z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o potovanju I. 1907. 2. Potrditev letnega računa. 3. Volitev načelstva in računskega pregledovalca. 4. Razni predlog'. 5. Predavanje o zadružništvu. Loterijske številke. 21. marca. Dunaj.............. 71 26 66 35 40 Gradec............. 59 2 65 43 36 lOOOOMOOOOO VIKTOR TOFFOLI8 Q velika zaloga oljkinega olja iz naj ugodnejih krajev. 6orloa, vla Teatra 20, vla Semlnarlo 10 Olje za luč 40 kr. lit. Olje corfu 60 kr. lit. „ oljklno 52 „ „ „ bari 60 „ „ ,, fineje 56 ,, ,, ,, lucca 70 „ ,, „ bolje 56 „ „ „ nlzza 80 „ „ „ dalmat. 56 „ „ „ najfin. t gl. „ „ Istrsko 56 „ „ Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja V v Gorici. Soooot+oooo« Nezaslišano po ceni! z= 6DD homadou le a 1*ZS fl. = Eno krasno garant, dobro idočo precizijsko uro z pozlačeno verižico, 1 krasno pozlačeno kravalno iglo s ponarejenim briljantom;! prstan v ognju poslačen s ponarejenim kamenčkom za gospode ali dame; 1 krasen obesek iz 150 krasnih orientalskih biserov, najmodernejši ženski lišp. 1 krasno garnituro, gumbe za manšete, ovratnike in naprsnike gar. 3°/0 doublč zlato; 6 komadov finih platnenih robcev, 1 elegantno pisalno opravo iz niklja v žep; krasno žepno ogledalce, 1 dobro dišeče milo, 1 f. dez. notes; 72 komadov angleških peres; 20 priprav za pisanje in še 395 drugih predmetov, ki sc v gospodinjstvu nujno rabijo. Vse skupaj z uro vred stane le I '85 fl. Po povzetju pošlja trgovina II. SPINGABN, Krakali št. 200 Če se naroči 2 zavoja, dodam še zastonj lep žepni nožiček i. dvema reziloma. Pri več ko 2 paketih, dodam še vsakemu en tak nožiček. Čc vam ne ugaja, vam vrnem denar. ui m aji i* r;,L ^ Lekarna % Cnstololetti v Girici Trave In edine žel. kapljice i sn&mko sv. Antona Pado-vanakega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena mamka) popjje _ Okrepi ielodec, storč, da ngine v kratkem času Omotica in ii-votna llnoit (mrtvost). Te kap. ijice tndi storč, da človek raje ji Cena steklenici 60 vin. ♦ Rafael Vuga trgovec z jestvinami, moko, žitom in cementom na drobno in debelo v Gorici na Kornu O priporoča preč. duhovnikom, preč. vodstvom samostanov, in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, Kavo, riž, sladkor, olje, petrolej, ječmen sveče testenine, pšenično, sirkovo, ajdovo In rženo moko, otrobi, oves, sirk.. pšenico in ajdo, sol belo in [tulečo, fižol, grah, krompir itd. po konkmenčnili cenah. Kupuje poljske pridelke kakiir: Krompir pšcnico, rež, ajdo, fižol itd. Iščeta se dva učenca MM za kovaško obrt, za sekire in drugo orodje. Blaž Pokorn v Škofjiloki,, Gorenjsko. Jako zadovoljni smo z zadnjič poslanimi makaroni piše pri zopetnem naročilu „Oskrbništvo ljubljansko knezonadškofijskih graščin". Prvi kranjski tovarni testenin Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. ZAHVALA. Vspiii ljubim prijateljem in dragim znancem, ki so nam ob bridki izgubi izrazili svoje odkritosrčno sočutje, se s tem najtoptejše zahvaljujemo. Najiskrenejšo zalivalo smo dolžni pred vsem gospodoma doktorjema Mario Bresea in Iv. Villat, ki sta z največjo požrtvovalnostjo stala ob strani naši dragi pokojnici v te::kili dneh njenega trpljenja ; enako se zahvaljujemo tudi gg. dr. Weinlechnerju in dr. Pavia, ki sta priskočila na pomoč v najtežjih trenutkih. Nadalje iskrena hvala preč. g. vikarju Sion Leon za njegove obiske v zadnjih mesecih, ki-kor tudi preč. usmiljenim sestram „rdečega križa" za ljubeznjivo postrežbo v zadnjih dneh. Rodbina Rys.