Posamezna Številka I Din. mesečno, ie sc sprejema list v uuravi, naročnina 4 Din, na dom in fio pošti dostavljen ist 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru I>OMEl)ELJSKI SLOVENEC Uredništvo. Kopitarjeva ul. št. t>/lil Telefon št 2050 iu 29'Jb — Rokopisi »e ne vračajo Uprnvn. Koj>itur-jeva ulica štev. b Poštni ček. račun. Liubljana (5.179. Telefon štev. 2549 Izjava Male zveze - Gombosev obisk v Varšavi Dva načrta, ki režeta Evropo Francija - Italija - Jugoslavija ali Nemčija - Poljska - Madjarska - Balkan Odmevi svetovnega tiska o diplomatski borbi, ki se oznanja za politično nadvlado v Podonavju Mednarodna politika, ki je po marsejskih Strelih nekoliko zastala, je zopet zavzela prvo mesto javnega zanimanja, posebno ker vsi pričakujejo, da stojimo pred usodepohiimi odločitvami, ki jih žaloigra, v kateri sta izgubila življenje dva vodilna politika, kral j Aleksander in zunanji minister Barthou, ne bo olajšala. K temu piše glasilo francoskega zunanjega ministrstva »Le Temps« na uvodnem mestu med drugim sledeče: „T emps": Nepotreben obisk v Varšavi »Danes stojimo pred dvema dogodkoma, ki bosta brez dvoma drug nn drugega vplivala: sestanek in sklepi držav Male zveze ter Balkanskega sporazuma v Belgradu in uradni obisk madjarskega predsednika vlade Gombiisa v Varšavi. če oba dogodka postavimo v sedanje ozračje, ki je nastalo po marsejski žnloigri, za-dobita posebno važnost, mimo katere mednarodno javno mnenje ne sme iti.« »Dejstvo, da sta se zgodila istočasno, nas sili k temu, da ju tudi že z ozirom nn zmedeni mednarodni položaj, ki je nastal po smrti zun. ministra Barthouja in kralja Aleksandro, drugega drugemu približamo. V tej zvezi se nam zdi, da potovanje madjarskega predsednika vlade v Varšavo ni bilo nravilno izbrano in da hi bilo za.vso Evropo boljše, če bi bili Madjarska in Poliska počakali, da bi se bili razšli dimi marseiskih smrtonosnih strelov. V sedanjem trenutku namreč obstoja velika nevarnost, da bodo nekateri upravičeno razlagali poljsko- madjarske razgovore kot da so naperjeni proti Mali zvezi sploh oziroma proti nekaterim državam Male zveze. Prav nič čudnega bi ne bilo, če hi poljski vladi v sedanjem mednarodno-političncm sestavu še ne bilo žal, da se je prenaglila in privolila v prijateljske manifestacije 7. Madjarsko, ko bi bilo mnogo bolj pametno, da bi bila čakala, da se položaj razjasni nn vseh straneh.« »Če omenimo dodutno k temu še to, dn madjarsko časopisje javno piše o »skupni meji med Poljsko in Madjarsko«, kar hi bilo mogoče le na račun Češkoslovaške, in dn opeva glasilo poljske vojsko Polska Razbronja« skupne boje Poljakov in Madjarov proti Čehom v zgodovini, moramo reči, da ta dejstva odkrivajo vznemirljiva razpoloženja.« »Vsa madjarska zunanja nolitika je pod doj-mom revizije mirovne pogodbe. Ko jo izginilo upanje, dn bi mogla kdaj doseči tn svoj cilj s pomočjo Italije in Nemčije, se je oprijela nade, da ga bo dosegla s pomočjo Poljsko in Nemčije. Verjetno jc, da bo razočaranje v Varšavi isto, kot je bilo v Rimu, kajti malo verjetno je. da bi Poljska podpirala politiko revizijo mirovnih pogodb, ko jc ona sama med tistimi državami, ki bi jo revizija najbolj oškodovala, brez ozira na trenotno ljubim kovanje z Nemčijo, ki se ni in se ne bo nikoli odpovedala svojim zahtevam na vzhodni meji.« Za razumevanje novega mednarodnega položaja pa je potrebno opozoriti šc na nekatera dc'stva, ki sc pojavlja jo v zvezi s politiko Francija—Italija—Mala zveza ter s politiko Nemčija —Poljska—Madjarska—Balkan. V evropskih političnih krogih je takoj padlo v oči, cla je po sklepu predsednika republike. da sc udeleži pogrebnih svečanosti v Belgradu odločil nemški kancler Hitler, da pošlje na pogreb svojega najbolj delavnega sotrudnikn generala Giiringa. Francoska in nemška politična črta sta zadeli v srednji Evropi druga na dmgo. Brez sodelovanja Male zveze je franeo-sko-italijanski sporazum brez praktičnega pomena — sam Barthou se je tako izrazil — kakor jc brezplodno vsako nemško prizadevanje v srednji Evropi, dokler ima proti sebi vse, ali vsaj največje države Male zveze. „Germania": Danes čuti pritisk od 2 strani Nemška »Gcrmania«, ki ji daje informacije Hitlerjev oglednik v Podonavju von Papen, je položaj takoj razumela ter ga podaja na sledeči način: »Istočasno, ko se vršijo v Varšavi prijateljske manifestacije med Poljsko in Madjarsko, so se v Belgradu začeli takoj resni pogovori, ki naj bi razjasnili vprašan'e, če in v koliki meri naj se nadaljujejo politične smernice pokojnega Barthouja na črti Francija—Italija—Mala cveza. Sicer se bo v bodočih tednih oslanjala težina evropske politike na črto Pariš—Rim— Belgrad, toda kljub temu je treba pripisati madjarskemu obisku v Varšavi posebno važnost. Kajti Poljska si je v svoji previdnosti vedno pustila vrata nn Madjarsko odprta in je ravno vsled tega tudi odklonila zamisel vzhodnega pakta, v katerem naj bi jamčila za nedotakljivost madjarsko-češkoslovaške meje. Poljska tu- L ' ... - "V- - -j. - ^T* I". ». t", I itfflrft. ^»^jjt^tJakaa^B^i Zastopnik Hitlerja gen. GKring, avstrij. delegata poslanik Pliinies in min. za jav. varnost Karvinski, francoski maršal Petain, angleški admiral Fisher m general ^ritewhite v uoKiebnem sprevodu jo bo podpirati in njen obstoj zajamčiti. To Pa brez sodelovanja Italije ni mogoče. Glede nemške politike^pa v Franciji ne vlada ".-i i ga zaveznika. Zveza, kl sicer še obstoja med polna jasnost. Francija je Izgubila poljsl po-ike- Pomen Goringovega potovanja di trianonske mirovne pogodbe ni podpisala, kar ji Madjari štejejo v dobro. Varšava se očividno trudi, da bi madjarske iredentistične težnje usmerila proti češkoslovaški, s katero so posebno zadnic čase odnošaji postali zelo ostri. Dr. Beneš čuti ta pritisk od dveh strani in njegovo potovanje v Pariz je imelo samo tn namen, da opozori veliko zapadno zaveznico, da je treba prihiteti na pomoč. To jo tudi dosegel. Potovanje Giimhbsa v Varšavo je sicer dogodek, ki se navidezno odigrava na stranskem diplomat'č-nem bojišču, toda v tej zvezi so z veliko močio vriva v sološno evropsko politiko kot druga možnost zbiranja evropskih narodov.« Anglija podpira francosko politiko Zanimivo je, kako gledajo na položaj Angleži, ki neposredno niso interesirani ne na ustvarjanju francoskega, ne nemškega bloka ter presojajo razvoj jjolitičnih 'ogod-kov le iz čistih vidikov ohranitve miru. „Timcs" in drugi: Francoski načrt - jamstvo za mir Tako pišejo »Times«, da je cilj francoske politike zbližan ja med Italijo in MZ v splošnem in med Jugoslavijo še posebej. Ta politika bo ostala neizpremenjena. Mussoiini je za to pokazal dobro voljo. Saj je Mala zveza soilaj glavna in edina ovira za nemško prodiranje proli jugovzhodu. Vsi poskusi, da bi to oviro razdrli, so sc izjalovili. Treba njuna, pomeni nekaj drugega za Francijo in nekaj drugega za Poljsko. Kot neizbežno nadomestilo za Izgubljeno Poljsko smatra sedaj Francija zvezo z Rusijo, ne morda iz prepričanja, nmpak, da jo obdrži v svojem objemu, ker je sicer nevarnost, da ne pade v objem Nemčije. — »Daily Telegraph« pa piše, da Mussoiini želi zhližunjn s Francijo in da je sam prepovedal vsako nadaljnje napadanje Jugoslavije v italijanskem tisku. Nedavno je govoril Suvich z jugoslovanskim poslanikom v Londonu ter mu povedal, da ie Mussoiini osebno odločen, da stori od svoje strani vse, da vzpostavi prijateljske odno-šaje z Jugoslavijo, ker je od Ilartliouja predlagana politika edino sredstvo, da se ohrani neodvisnost Avstrije ln da se zapre pot nemškemu prodiranju v srednjo in jugovzhodno Evropo. — »Snnday Times« pa trdijo čisto odločno, da Angliji ne ho težko izbirati mod sedanjima dvema političnima Ktrujama v Evropi. Čeravno nobenemu Angležu nc more hiti simpatično, da so potegnili Rusijo v evropsko politiko, je jasno, da je prijateljstvo Francije-Italije in Male zveze večje jamstvo za mir v Evropi, kot da bi zmagala zamisel, ki jo hoče uresničiti Nemčija s pomočjo Poljske in Madjarske, Zato list nima nobenega dvoma glede nasvetov, ki jih bo angleška vlada poslala Mali zvozi in balkanskim državam, ki hi jih v sedanjem položaju Nemčija rada pridobila za svojo rešitev. Prisotnost generala fiiiringa v Ilelgra-dn je mnogo odkrila. Sicer na je Mala zveza že sama odgovorila in je Goring prinesel s seboj v Herlln poročilo Male zveze in Hal-kanskega sporazuma, poročilo, ki zagotavlja, Madjarski ministrski predsednik Goni bos da te države ua dosedanji politični črti m bodo ničesar spremenile. „Berliner Tageblatt": Za dopolnilo k gornjim informacijam .ie treba dodati šo vest, ki jo je objavil »Horii-nor Tageblatt« od svojega madjarskega dopisnika in v kateri beremo dobesedno: »Dr. Heneš je zagovarjal z vso vnemo vztrajanje pri dosedanji skupnosti iu pri sodelovanju s Francijo. Glede Italije pa so je huje izrazil, da mu frnncosko-itiilijnnskn zbližnnje ni všeč. Se manj pa možnost francosko-italijnn-sko-jugoslovanskogu sodelovanja, ker hi s leni Mala zveza izgubila enega svojih življenjskih pogojev, ki so H, da brani srednjo Evropo proti nemškimi in italijanskimi podonavskimi načrti. Heneš brani trenotno zunanjepolitične lirigo svojo lastne države.« Iz zgoraj navedenih časopisnih glasov sledi torej, da se uveljavljata v Evropi dva velika politična toka, otl en, ki gre iz Pariza v l?im in daljo nn Halkan, drugi pil, ki gTo iz Herlina v Varšavo in v Hudimpešto ter sili tudi dalje proti Halkanu. Na Halkanu, ali šo bolje rečeno, v srednji Evropi, so stokata in so borita za premoč. Svet Malo zveze ln Balkanskega sporazuma sta že odgovorila. To bo položaj razjasnilo v dobro Evrope. Hladnokrvno - miroljubno Pariš, 21. okt. TG. «Echo de Pariš razlaga nn uvodnem mestu sklepe belgrajske konference Male zveze in Balkanskega sporazuma ter ugotavlja, da se je zgodilo prvič, da sta se ti dve zvezi, ki sta dozdaj zasledovali ločene eilje, prav za prav združili v eno veliko državno skupino, ki je pripravljena z vsemi silami braniti svoje meje in svoj obstoj proti vsakemu rovarenju, ki prihaja iz inozemstva in ki je tako trag'čno tresknilo v evropsko politično obzorje pri marsejski žaloigri. Pertinax se veseli tega dogodka in pristavlja, da ga ho tudi Madjarska, na katero je belgrajski komunike najbolj naslovljen, dobro razumela. Mala zveza in Balkanski sporazum, to je 7 držav, sta solidarna v obrambi svojega obstoja. Nekateri se pri nas oglašajo s trditvami, da bi bila vsaka kazen za marsejski zločin nepotrebna. Mala zveza in Balkanski sporazum odgovarjata tem plašljivcem, da zahtevnta odslej strogo nadzorstvo nad početjem nekaterih inozemskih driav, ki so grešile s tem, da so dale preveč svobode mednarodnim teroristom, proti evropskemu miru. Med tem pa se razgovarja polkovnik Berk z madiarskim ministrskim predsednikom in sklepa i njim pakt o političnem sodelovanju. V Ženevi pri Zvezi narodov se ne bomo izognili debati o marsejski žnloigri in o posledicah, ki jih je imela na evropsko politiko. Zaenkrat je zadržanje Italije, ki se je v žalosti Jugoslavije obnašala tako plemenito. še velika neznana postavka. Ali hodo odnošaji med Italijo in Madjarsko tudi po 9. oktobru še ostali isti kot so hili prej? Mir bo veliko pridobil, če bomo opazili, da se je na tej črti ozračje spremenilo. Pariz, 21. okt. AA. Današnji slournak komentira sklepe sveta Male zveze in sveta balkanskega sporazuma. V članku, ki ga prinaša list na uvodnem mestu, pravi pisec med drugim: T: dve diplomatski ustanovi, katerih glavni ustvaritelj je bil blagopokojni kralj Aleksander, sta složno spre- jeli resolucije, na podlagi katerih bosta »zajemno, miroljubno, hladnokrvno in objektivno sodelovala zn dognanje odgovornosti tragičnih dogodkov v Marseilleii in zu sprejetje potrebnih ukrepov, da se takšna teroristična dejanja v bodoče preprečijo, če naj se ognemo velikim težkočam. Clankar oh sklepu primerja posledice sarajevskega atentata s posledicami, ki jih je utegnil imeti marsejski atentat, in naglaša, da je današnji položaj popolnoma nasproten položaju iz leta lltll, ko so nekatere države namerno hotele povzročiti svetovni spopad, medtem ko so danes iste države, ki obtožujejo, najbolj zainteresirano pri ohranitvi miru in obstoječega reda v Bvropi. Gombos v Varšavi Varšava, 21. oktobra. A A. Svečani banket, kl so ga priredili predsedniku madjarsko vlade Gbmbosu, je prisostvoval tudi predsednik vlado Kozlovskl, ki je v svojem govoru poudarjal staro zveze mod obema državama in izrazil na d o. da hodo kmetijske in kulturne konvencije, ki bodo zdaj sklenjene v Varšavi, zdaj pripomoglo k tikrepitvi zvez med obema državama. V istem smislu se je izrazil v svojem govoru tudi g. Gomhiis. le, dn je šo posebej podčrtal Identičnost interesov oboli držav na vseh poljih in naglasil, da Madjarska /. vsem srcem pozdravlja obnovljeno Poljsko, ki si je znala nriborltl tisto mesto, ki ji na zemeljski obli pripada. Berlin, 21. oktobra. AA. »Politisehe Kor-respondenz« _ prinaša članek o bolgrajskih sklejiiih. k jih imenuje modro in umestne. Položaj v Evropi je tak, da je potrebno re snično in iskreno sodelovanje mod vsemi narodi, da se ohrani mir. Smrt v hladnih valovih Drave Maribor, 21. oktobra. Težko je življenje dravskih splavarjev, nevarno njihovo delo in usodna njihova smrt. Koliko jih konča v hladnih dravskih valovih, da vedo za njihovo temno usodo le tovariši s splava, v domačo vas pa se žalosten dogodek razve včasih šele po tednih, ko se vrnejo splavarji z dolgega potovanja domov. O taki tragični nesreči, ki je zahtevala dvoje žrtev, se je zvedelo dnnes v Mariboru. Prinesli so žalostno vest splavarji, ki so si po srečnem naključju oteli življenje. Minuli torek je odplul od Ož.halta nad Mariborom splav s petimi splavarji. V sredo zjutraj so krenili iz Maribora naprej, v četrtek ponoči so se vozili že mimo Prelogn na Hrvatskem. Drava tam nI več deroča in splavi lahko plujejo tudi ponoči, .le pa kljub temu nevarna radi pogostih peščenih sipin. Krmar, ki vodi splav, mora strugo dobro poznati, pa se Se kljub temu pogostokrat dogodi, da splav nasede, ker se sipine po vsaki povodnji pojavljajo na drugem mestu v strugi. Tako je bilo tudi s sipino pri Prelogn. nn katero je nasedel splnv iz Sv. Ožbalta. Splav je zadel nanjo povsem nepričakovano v nagli vožnji. Sprednji del splavn je še zdrsnil čez peščeni grič, sredina Da so jc zataknila in splav le nasloma ob- tičal. Zaradi naglega zastanka sta se oba konca splava, sprednji in zadnji, potopila globoko v vodo. Oba krmarja na sprednjem koncu sta Se pravočasno opazila nevarnost ter se z naglimi koraki rešila nit srednji del splava, ki ni prišel pod vodo. Prav tako Franc Dogovnik, ki je krmaril srednje veslo na zadnjem koncu. Njegova dva stranska tovariša Ivan Cepec in Jernej Jaušnik, oba iz Sv. Ožbolta, pa sta |iostala žrtev nesreče. Vodni val, ki je pokril zadnji konec splava, ju je odplavil ter sla izginila v valovih. Ker je splav nasedel v temni noči. tovariši niso nesrečo takoj opazili in jima niso mogli na pomoč. Drava jo oba odplavila ter bo trupli vrgla kje v spodnjem toku pri izlivu v Donavo na suho, kjer ju bodo pokopali kot dva neznanca. Tekma Anglija:Avstralija Pariz, 21. okt. AA. Havas j>oroča iz Bagdada, da je tja priletel kot prvi tekmovalec nn progi Anglija—Avstralija letalec Turner. Pristal je dav ob 2, ob 2.40 je pa že nadaljeval polet proti Ala habadu. Za njim sta pristali dve holandski letali. Holandski letalci so se nn bagdadskem letališče pomudili le nekaj minut in takoi nato odleteli proti Alahabadu. Izsledovanje atentatorjev Perčec aretiran Pomorska pogajanja Japonska je pomirljiva Izjave admirala Jamamota o potrebah japonskega brodovja Washington, 21. okt. b. Prve vesti o prihodu ameriške in japonske delegacije na pomorska pred-pogajanja v London so bile zelo pesimistične. Pred prihodom delegacij se je napovedovalo, du Japonska ne bo pristala na noben kompromis, ampak da bo zahtevala svobodne roke. Zaradi tega se je pričakovalo, da bodo pogajanja končala s popolnim polomom in da se bo tudi pomorska konferenca končala z neuspehom. Sedaj pa so pričele prihajati v London mnogo bolj ugodne vesti predvsem zaradi izjave Jamamota, ki je glavni jajionski opolno-inočenik. Te izjave se lahko smatrajo, da Jnma-moto govori v Tokiu drugače zaradi domačih šovinistov, drugače pa v Londonu za svetovno javnost. Jamamotove izjave so v Londonu zelo pomirljivo vplivale in ni dvoma, da ho tako tudi pri pogajanjih. V Tokiu zahteva japonska vlada vse, da dobi r Londonu ono, kar lahko njena finančna moč ustvari. Po splošnih vtisih se lahko pričakuje, da Hendaje, 21. okt. c. fz Madrida so danes dopoldne prispele alarmantne vesti. Po teh vesteh je bila danes v Madridu oklicana vojaška diktatura, kateri se je postavil na čelo general Franco. Uporni generali so izdali ultimatum predsedniku republike Alcali Zamori, ki ga pa ta ni hotel sprejeti in je zato takoj odstopil. V Parizu so se te vesti razširile nekoliko po 12. uri. Vsa uredništva pariških časopisov so telefonsko klicala svoje dopisnike v Madridu, da bi izvedela. koliko je resnice na teh vesteh. Zvezo s svo-iim dopisnikom je dobil le list cJournah. Toda dopisnik je odgovoril svojemu uredništvu, da je uvedena stroga telefonska cenzura in da zato ne more teh vesti niti zanikati niti potrditi. Toulouse. 21. okt. c. Semkaj so prispele zelo nasprotujoče si vesti o položaju v Španiji. Po leh vesteh je baje Lerrouxova vlada še zmeraj gospodar položaja. Objavljen je bil tudi komunike trenutnega notranjega ministra, v katerem izjavlja, da ie Španija mirna in da boji rajajo le še v Asturiji. Pariz. 21. okt. c. špansko poslaništvo v Parizu jc danes dopoldne izdalo komunike, v katerem odločno demantira vesti o prevratu v Madridu. Poslaništvo izjavlja, da jc v stanju dati popolna zagotovila, da vlada v Španiji povsod red in mir iu da je vojaštvo absolutno vdano vladi in režimu. ★ Barcelona. 21. okt. TG. Vojaški pohod vladnih čet proti upornikom v Asturiji je v glavnem končan. Nekateri so pobegnili v gorovje, ostale pa so vojaške čete ujele in jih bodo prepeljale v madridske zapore. Očividci, ki so se bojev udeležili, med njimi neki pehotni kapetan, pripovedujejo, da odpor upornikov ni trajal dolgo, pač pa, da so naleteli Berlin, 21. okt. b. Sinoči je prišlo do uradnega preloma med nemško državno protestantsko cerkvijo, ki jo vodi državni škof dr. Muller, ter med nasprotniki državne cerkve. Predsednik cerkve spoznavalcev (Bekdnntniskirche) Koch je namreč v imenu vse opozicije prečital v Dahlemu pri Berlinu uradno izjavo, s katero 6e loči od državne cerkve. V izjavi beremo med drugim: Ugotavljamo, da je ustava nemške protestantske cerkve razbita. Njene pravomočne upravne oblasti ne obstojajo več. Možje, ki pripadajo vodstvu državne cerkve, so se s svojim obnašanjem sami Mariborski drobiž Trstenjakova razstava. Danes dopoldne je otvoril slikar Ante Trstenjak v poslopju Banovinske hranilnico razstavo svojih del. Vsega skupaj je 10 slik, ki jih je deloma prinesel s seboj iz Prage, nekatere pa so nastale med njegovim kratkim dopustom v domači Prlekiji. Razstava je vzbudila že prvi dan nenavadno zanimanje mariborskega občinstva, ki pozna in ceni Trstenjaka še izza časa njegovih prejšnjih razstav. Gasilci prisegajo. V svečano okrašeni in s sliko Nj. Vel. kralja Petra fl. opremljeni dvorani gasilskega doma na Koroški cesti s« je izvršil sinoči immemben dogodek. Gasilci so polagali prisego našemu mlademu kralju. Prvi Je prisegel poveljnik Benedičič v roke članov upravnega odbora, nato pa je sam zaprisegel odbornike in člane, ki so vsi bodo Japonci pristali nu malenkostne spremembe v obstoječih pomorskih pogodbah. Nekaj se jim bo sieer odobrilo, da se jih zadovolji in pridobi zu popuščanje. Lahko se pričakuje, da bo Japonski odobrena nekoliko večja touaža, kakor jo določajo pomorske pogodbe, morda se bo tudi razmerje pomorskih enot nekoliko spremenilo v korist Japonske. drugače pa sc lahko pričakuje, da bo prišlo do kompromisa, kakršnega zahteva Velika Britanija in Združene države. Britanija igra sedaj vlogo sodnika in čaka, kako se bodo razvijali odnosi med Združenimi državami in Japonsko, zlasti kar tiče posameznih kategorij in lipov vojnih ladij. Ko pride do razhistritve med obema velesilama, pn bo Velika Britanija nastopila s svojimi predlogi iu zah-tevami. Vsekakor je sedaj gotovo, da bo Anglija še naprej imela glavno besedo v pomorskih pogajanjih. na strahotne slike surovosti in naravnost krvoloč. nosti, ko so se polastili taborišč upornikov. Ko so prišle vladne čete na primer v Oviedo, ki je bilo .središče punta, so se sieer z lahkoto polastile vseh javnih poslopij, toda puntarji so zbežali s topovi, jili postavili na gričevje ter začeli z ostanki mu-nicije streljati na slepo po mestu. Krogle so padale križem kražem po Oviedu. rušile hiše in kosile ljudi, ki se niso mogli pravočasno poskriti po kleteh. Mesto je pri tej priliki postalo žrtev požara, ki so ga zanetile topovske kroglo. Gorelo je vso noč in je požar napravil strašen vtis na vso okolico. Uporniki so nato odrezali meslo od vsakega dovoza živeža. Ker v mestu ni bilo nobenih zalog, se je lakoj drugi dan pojavila lakota in so meščani začeli ropati po razvalinah v nadi, da bodo našli kakšne jestvine. Med tem so jih pa uporniki zopet obstreljevali z artiljerijo in s strojnicami ter jih mnogo pobili. Kapetan pripoveduje tudi strašne prizore, ko so uporniki iz zasede zajeli večje število vojakov in orožnikov, ki so si upali predaleč v zaledje mesta. Uporniki so jih takoj postavili v vrslo ter jih brez nadaljnega postreliii. Sedaj izjavljajo, da so dobili od osrednjega vodstva nalog, da nemudoma pobijejo vsakega orožnika ali vojaka vladne vojske, ki bi jim padel v roke. Ponekod so prodirajoče vojaške kolone naletele na cele kupe mrli-čev civilnega prebivalstva, ki je bilo postreljeno od bežečih puntarjev. Velikansko je število kmetij in vasi, ki so bile od upornikov enostavno požgane, ljudstvo pa odpeljano in najbrž pobito. Šele preiskava bo dognala, koliko smrtnih žrtev je zahtevala ta kruta in krvoločna vstaja v Asturiji. Ljudstvo je vse preplašeno in bo trajalo še dolgo časa, da se zopet vrne v deželo red in mir. ločili od krščanskega občestva. V imenu cerkvenih zakonov pozivamo vse krščanske verske družine, da od sedaj naprej odklanjajo vsake aaredbe državne cerkve. Pozivamo vse župnike in župne upravitelje, da se odslej ravnajo edinole po predpisih cerkve spoznavalcev. To izjavo bomo izročili tudi državni vladi. Za voditelja nove nemške protestantske cerkve je bil imenovan predsednik Koch. Cerkev se razteza tudi po Bavarskem, VVOrtembergu in Han-novru. Nadaljna navodila bodo v kratkem izšla. prišli v svečanih uniformah ter se zbrali okrog zastave. Po prisegi je godba »Danice« zaigrala pod vodstvom kapelniika g. Germa državno himno. Mar-Salatu dvora se je odposlala udanostna brzojavka. Tako umirajo siromaki. K strojevodji g. Ger-iiču, ki stanuje v svoji vili v Delavski 2, je prišel včeraj revež ter zaprosil za kako delo. Ker so ravno dobili promog, ga jo spravil v klet, nato pn je po večerji dobil pri dobrih ljudeh še prenočišče. Ko pa je danes zjutraj prišla gospa Gerličeva v sobico, kjer je revež prenočeval, se je prestrašila. Siromak je ležal v postelji ves v krvi in je bil že mrtev. Ponoči se mu ie dvignila kri ter ga je zadušila. Policijska komisija, ki je danes zjutraj prišla na ogled, je ugotovila, da je umrli Jožof Kaci-jan, star 53 let tor pristojen v Partinje. Preživljal se je z beračenjem, dokler ga ni rošila smrt vsega trpljenja. Liege, 21. okt. c. Preiskava o atentatorjih zaznamuje danes velik uspeh. Francoska tajna policija je namreč odkrila sledove za nekim Peričem, ki jo živel zadnji čas v Liegu v Belgiji. Včeraj jc bil iz Pariza v Liege poslan posebni policijski komisar, ki jc danes skupno z belgijsko policijo tega Pcriča aretiral. Po aretaciji sn našli pri njem ponarejen potni list, glaseč se na ime Perič, rojen 1896 v Dalmaciji. Iz potnega lista je razvidno, da je zadnji čas živel v Berlinu, kjer je v mesecu juliju organiziral sestanek teroristov-emigrantoT. Kmalu je bilo nato ugotovljeno, da ta Perič ni nihče drugi kakor Gustav Perčec. prvi pomočnik dr. Pavelifa in poveljnik taborišča v Janka Puszti. Perčec je bil nocoj zusliševan celo noč in njegovo zasliševanje še ni končano. Izjavil je, da je hotel odpotovati v Argentino. Belgijska policija ga drži zaprtega zaenkrat samo še zaradi uporabe ponarejenega potnega lista iu zaradi nedovoljenega bivanja v Belgiji. Medtem pa se bo počakalo na na-daljni potek preiskave, ki bo gotovo pojasnila, kakšna je bila Perceeova vloga pri atentata v Murseillu. Dr. Ante Pavelič Turin, 21. okt. c. Italijanske oblasti so danes dovoiile, da je dr. Paveliča in Kvaternika zasliševal pohcijski inšpektor, ki je prišel iz Pariza. Oba še zmeraj zanikata sleherno udeležbo pri ateutatu. Rim, 21. okt. TG. Vašemu dopisniku so na me-rodajuem mesta izjavili, da italijansku vlada do sinoči še ni sprejela od francoskih oblasti nikake prošnje zu izročitev dr. Paveliča in Evgena Kvaternika, ki se nahajala v zaporih v Turinu. Prošnja bo prišla po običajni diplomatični poti, a je dozdaj italijanski diplomatični predstavniki še niso sprejeli. Informator je nadalje izjavil Vašemu dopisniku, da se bo Italija ravnala po mednarodnih predpisih, da ho pomagala pri razčiščenju marsejske ža-loigre z najboljšo voljo, u da hodo formalnosti izročitve trajale razmeroma dolgo, kakor to predvidevajo tudi mednarodne pogodbe. Pariz, 21. okt. AA. Havas poroča iz Turina, da so včeraj ponovno zaslišali dr. Paveliča. Policija je zaslišala tudi ternrista Gvgena Kvaternika. Te za-siišbe niso dale niknkih novih momenlov. ki hi mogli prinesti več luči v marsejski zločin. Izpočet-ka so mislili, pravi Havasovo poročilo, da so je dr. Pavelič mudil v Marseilleu v času atentata pod imenom »Paveleseo«. Zdaj so pa dognali, da ni med Pareličem in Pavelescom nikake zveze. Kvaternik je pri včerajšnjem zaslišanju vnovič odločno tajil svojo udeležbo pri atentatu in jc ua okoli 20 preciznih vprašanj negativno odgovoril, češ, da jc popolnoma nedolžen in da ni poznal nobenega člana zarote, zlasti pa, da ni imel nikakih zvez s Kramerjem. Ilavasovo poročilo pravi na koncu, da so Paveliča iu Kvaternika aretirali 18. oktobra, in si^er Paveliča v Turinu, kjer je živel pod napačnim imenom, Kvaternika pa v treno'ku, ko je stnpil z vlaka Milan—Turin. Pariz. 21. okt. b. Sodnijske in preiskovalne oblasti so v glavnem že končale z zbiranjem mate-rijala o marsejskem zločinu. Sedaj je vsa pozornost obrnjena na vprašanje, ali bodo italijanske oblasti izročile Franciji Paveliča in Kvaternika. Sodišče misli, da se to ne bo izvršilo tako hitro, čeprav je francosko zunanje ministrstvo v Rimu že interveniralo za izročitev. Težkoča obstoja v tem, da med Francijo in Italijo ne obstoja nikaka konvencija za izročitev političnih zločincev, in v tem, ker tudi francoske oblasti niso do sedaj izročale italijanskim sodiščem na njihovo zahtevo antifaši-sfič.nih emigrantov. Kljub temu pričakujejo francoske oblasti, da bo6ta Pavelič in Kvaternik izročena, akoravno šele čez nekaj tednov. Francoske oblasti stoje na stališču, da ne gre tukaj za navaden političen umor. Mio Kralj Mijo Kralj je priznal, da je stalno živel na Janka Puszti, tudi po razpustu teroristične organizacije letošnjo pomlad. Dognalo se je, da so jugoslovanske oblasti že preje zahtevale izročitev Kralja in Perčeca zaradi atentata 6 peklenskim strojem pri Koprivnici. Madjarska vlada je odgovorila tedaj, da je Perčec njen državljan ln da ga bo sama sodila, za Mija Kralja je pa odgovorila, da 6e sploh ne nahaja na Madjarskem. Dr. Artukovič Pari«, 21. okt. b. Se vedno ni ugotovljena zvfs-za med Peričem, ki je bil aretiran v Liegu, in dr. Andro Artukovičem ter atentatorji. Zdi se, da Perič ni bil direktno vmešan v Ia zločin, čeprav je član teroristične organizacije. Ugotovilo se je namreč, da pripada Perič grupi emigrantov in teroristov, ki se je nahajala v Italiji, ki so sicer imeli zvezo z Janka Puszto, vendar pa 6e policiji še ni posrečilo, da poveže Periča s Pospišilom, Kraljem in Rajičem. Kar se tiče dr. Andre Artukovlča, je bil on že vpleten v atentat na Nj. Vel. kralja v Zagrebu in je bil razen tega v Parizu neposredno pred atentatom, po atentatu pa je zbežal. Marija Vondračeh Pariz, 21. okL TG. Iz Lensa v pokrajini Pas dc Calais (kjer so močne jugoslovanske naselbine v tamošnjih premogovnikih — op. uredn.) poročajo, da je policija prišla na sled gotovim dejstvom, ki dokazujejo, da je znana, a še vedno tajinstvena Marija Vondraček, ki je razdelila orožje marsej-skim' atentatorjem ln nato neznanokam izginila, dalje časa prebivala tudi v Lensu. Marija Vondraček, ki je češkoslovaške narodnosti, je dalje časa bivala v Lensu in se je leta 1928 poročila z nekim češkoslovaškim rudarjem z imenom Vondraček. Takoj nato je izginila in je policija mogla ugotovit: samo, da sc je po letu 1028 pojavila samo parkrat in samo za kratek ča6 pri svoji družini, ki še danes prebiva v Lensu. Policija je zahtevala od družine Vondraček pojasnila o kretanju te ženske. Družino so zaslišali, a je drugače niso dalje vznemirjali. Pariz, 21. okt. c. Francoska tajna policija zelo mrzlično iščo sledov za ono tajinstveno žensko, ki se je izdajala ponekod za Marijo Vudrich, drugod pa zopet za Marijo Vondraček. Marija Vudrich je leta 1923 prišla s svojim očetom v Francijo, kjer je oče uslanovil cirkus. S tem cirkusom je Vudrich (Vondraček) še do nedavnega potoval po Franciji, dokler ni pred nedavnim ustanovil lastnega podjetja s trgovskim posredništvom. Marija Vudrich je rojena leta 1908 in se je leta 1928 preselila na Češkoslovaško, kjer se je v Kladnu poročila z nekim slaščičarjem iz Jugoslavije. Kakor se zdi, niso resnične vesti, da je Vudrichovi uspelo pobegniti iz Francije. Pred nekaj dnevi so jo videli v Lensu v severni Franciji. Zato je danes policija izvedla hišno preiskavo pri njenem očetu in zaplenila vso korespondenco njegove hčerke. Izsledki pariške policije Pariz, 21. oktobra. Preiskava o sokrivcih marseillskega atentata je ugotovila tale nova dejstva: 1. Soudeleženci marselllskega atentata Pospišil, Rajič Ln Mijo Kralj, so priznali preiskovalnim sodnim oblastem, da so že delj časa člani teroristične organizacije v raznih taboriščih na Madjarskem in da so konec septembra dobili nalog, da odidejo v Marseille iu Pariz. 2. Dalje so preiskovalnim oblastem priznali, da so dobili v Lausanni orl Evgena Kvaternika nove obleke in veliko denarja, da bodo lahko živeli v najboljših hotelih in se vozili z brzlmi viaki v I. Ln II. razredu. 3. Pospišil in Kralj sta dobila v Lausa.nni nalog dr. Paveliča, da sta določena, da izvršita v samem PaTizu atentat na blagopokojnega kralja, če se poskus v Marseillu ne bi posrečil. 4. Orožje, s katerim je bil izvršen zločin, je po sodbi orožnih strokovnjakov takšno, da ga ni moči kupiti v privatni prodaji. 5. Prav tako je preiskava ugotovila, da. je atentator Čemozemski nadomestil v Budimpešti Drarigova v njegovi lastnosti kot posredovalec med VMRO in Perčecem in da je re« deloval kot inštruktor teroristične tolpe. Dvorna žalost Belgrad, 21. okt. AA. Dvorna žalost za blago-pokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedi-niteljeni bo trajala lete dni od dneva njegove smrti 9 oktobra 1934. Prvih šest mesecev bo globoka žalost, drugih šest mesecev pa polžalosl. Belgrad, 21. okt. AA. V zvezi s sklepom, ki ga je ministrski svet izdal na svoji seji dne 10. oktobra, je ministrski svet na seji 20. oktobra izdal odlok, da se do vštetega 25. oktobra (to je do vštetega četrtka) ne morejo vršiti absolutno nikake prireditve ne zabave. Od 20. oktobra pa do konca šestih tednov od smrti blagopokojnega -viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja se smejo dovoliti samo takšne priredilve, ki nimajo značaja veseljačenja iu pijančevanja. Maršal dvora gen. Dimitrijevič postavljen na razpoloženje Belgrad, 21. okto«bra. m. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so kraljevski namestniki podpisali ukaz, s katerim sc razrešujeta dosedanjih dolžnosti maršal dvora diviz. general Aleksander Dimitrijevič in urtiljerijski podpolkovnik Jovan Pavlo vi č in postavljata na razpolago ministrstvu vojske in mornarice. Nesreča v Podgorici Belgrad, 21. okt. m. Iz Podgorice javljajo: Včeraj dopoldne je bila v katoliški cerkvi v Turih slovesna služba božja, pri kateri se je dogodila velika nesreča. V cerkvi, ki še ni piv vsem dograjena in so se v njej nahajali še zidarski odri, se je nabralo silno mnogo vernikov, od katerih so se nekateri zbrali tudi na odrih. Mod sveto mašo se je oder zrušil in padel z višine 6 metrov na vernike. Pri tem je bilo lažje in težje poškodovanih 12 oseb, katere so takoj prepeljali v hanovinsko bolnico v Podgorici. Nekatere osebe so poškodovane tako hudo, da ni dosti upanja, da bi ostale pri življenju. Požar na Teharjih pri Celju Celje, 21. oktobra. Danes ob 8 zvečer je izbruhnil v precej velikem gospodarskem poslopju nekega posestnika na Teharjih v bližini osnovne šole požar, ki je hitro zavzel velik obseg. Na kraj požara so prišli domači gasilci, nato pa še gasilci iz Celja, ter preprečili razširjenje požara. Sreča je, da ne piha veter, ker bi bile sicer v nevarnosti sosednje hiše ln druga gospodarska posopja. V času tega poročila je požar že precej omejen. Ljubljanska kronika Ljubljana, 21. oktobra. Danes popoldne so se ob izredno veliki udeležbi, ki je bila celo večja, kakor prejšnjo nedeljo, drugič vršile svetoletne procesije. Procesije so bile iz vseh sedmerih ljubljanskih župnij ter so obhodile vse tiste cerkve, kakor prejšnjo nedeljo. Verniki se niso ustrašili dolge poti in eo tako na pr. procesije iz bolj oddaljenih župnij, kakor lz trnovske in šentpeterske fare, prišle prav do srede mesta, do stolne in frančiškanske cerkve. Razveseljivo lepa pri teh procesijah je bila zlasti udeležba mož. V procesijah je bilo zlasti mnogo mladine. Vsako procesijo je vodil domači župnik. Stolne procesije se je udeležil tudi ve« kapitelj, pri drugih procesijah pa vsa župnijska in samostanska duhovščina. Verniki so v procesijah ves čas molili. • Z današnjim popoldanskim vlakom eo pripeljali v Ljubljano 53 letnega revnega dninarja Ignaca Plankarja iz Stične 100. Plankar je danes dopoldne imel nek opravek v stiških gozdovih, njegov spremljevalec je pravil, da je nabiral gobe. Pri tem opravku pa se je nekje v gozdu sprožila puška in strel je zadel Plankarja. Ves okrvavljen in nevarno ranjen po vsem telesu se je Plankar zgrudil. Pozneje so našteli v njegovem telesu okoli 00 šiber. Ranjen je v glavo, v roke, v noge, sploh po vsem telesu. Na ljubljanskem kolodvoru je Plankarja prevzel reševalni avlo. ki ga jc prepeljal v bolnišnico. Plankarjevo stanje je zelo uevarno. Japonska delegacija za londonsko mornariško konlerenco. katere sc bodo udeležile Anglija, Združene države in Japonska in na kateri bodo skušali urediti vprašanja, ki zadevajo vojna brodovja (od leve na desno): Kapitan Oka. admirul Vamamoto (zaveden katoličan), vodja delegacije, kapitan Ivvashita. — V drugi vrsti au levi: kapitan Enomoto. na desni: komander Mitu nohu Vojaška diktatura v Španiji? Verski boji v Nemčiji Prelom v protestantski cerkvi Žal ni dan Mežiške doline Mežica, 18. okt Po žalni božji službi božji zbrani zastopniki Kat. slov. izobraževalnega društva »Peca«, Hranilnice in posojilnice ter Stavbne zadruge »Katoliški dom«, so poslali Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu sledečo izjavo sožalja in vdanosti: »Ob dnevu, ko bodo polagali jugoslovanski materi zemlji v naročje njenega največjega sina, očeta našega in kralja, stojimo v duhu ob kraljevi grobnici na Oplencu. V njo polagamo svoja in vseh svojih članov srca, polna gnusa uad groznim marsejskim zločinom, a še bolj polna iskrene neizmerne bolesti v strašni nesreči, ki je zadela visoko kraljevsko hišo in vso našo ljubljeno domovino. In iz teh naših src, oplojenih z muče-niško krvjo našega nepozabnega viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja. kipi ob njegovem grobu naša prisega: »Čuvati hočemo Jugoslavijo z vsemi močmi, zvesto vdani Nj. Vel. kralju Petru II.!« Mežica, 18. okt. Žene in dekleta, združene v Krščanski ženski in dekliški zvezi, smo pri pogrebu nepozabnega kralja-viteza v duhu stale ob strani plakajočega Nj. Vel. kraljice Marije s sledečo sožalno in uda-nostno izjavo: »V neizmerni tupri in bolesti drhtijo naša srca ob strašnem zločinu, ki je do smrti ranil ljubeče srce Vašega Veličanstva in ki jc tako kruto osirotel visoko kraljevsko rodbino. V duhu združene s solzami Vašega Veličanstva bodo danes knpale naše srčne solze v kraljevsko prrobnico na Oplencu, da rahljajo zemljo, ki bo objela zemeljske ostanke ljubljenega našega vladarja. Molitve naše pa bodo trajno prosile Vsemo-sročnega, da ublaži Vašemu Veličanstvu težko bol in da čuva Nj. Veličanstvo, mladega našega kralja Petra II., kateremu prisegamo me žene in dekleta neomajno zvestobo!« Gaštanj Obmejni trg Guštanj se je pretekli četrtek na posebno učinkovit način poslovil od svojega ljubljenega kralja. Zjutraj ob 8 je daroval g. župnik žalno sv. mašo, ki ji je prisostvoval dobesedno ves trg; prod sveto mašo pa je gosp. župnik orisal plemenitost blagopoko.inega vladarja. Po sv. maši se je zbralo občinstvo na trgu, kjer je bil postavljen oltar in nad križem s florom pokrita slika pokojnega kralja. V vseh oknih na trgu 60 gorele poleg kraljeve slike sveče, kar je uapravilo posebno globok vtis. Ob oltarju so se razporedila vsa domača društva: tik oltarja je stala vrsta orožnikov, vojakov in Sokolov, za njimi pa dolga vrsta uniformiranih požarnikov, na levi združeni pevski zbor, za njim šolski zbor in šolska deca, na desni pa jeklarniška godba; ostali del trga je napolnilo ostalo občinstvo. Žal na svečanost se je pričela z žalostin-ko, ki jo je zaigrala godba pod vodstvom g. Kostweina; nato je sledila deklamacija šolarja, nakar je g. Mrkva v daljšem govoru osvetlil vso osebnost viteškega vladarja. Pod vodstvom g. Tomažiča »o nato šolski otroci zapeli »Spomladi vse se veseli«. Sledila je zopet žalostinka jeklarniške godbe. Združeni guštanjski pevski zbor pa je pod vodstvom gosp. župnika Barbiča zapel »Usliši nas, o Gospod« in »Vigred se piivrne«. Navzoča društva in občinstvo so nato prisegli zvestobo novemu kralju Petru II., nakar je sledil mimohod društev mimo oltarja, ob katerem je stala častna straža dveh orožnikov. Šolska deca je oltar s cvetjem dobesedno zasula tn se poslovila od svojega vladarja s pesmijo »Oj z Bogom, kralj naš Ti, solzne rosijo nam oči«. Žalno sejo je imelo 'vat. prosv. društvo »kupno z vsemi društvi v Guštanju 14. okl. Preralje Tudi Prevalje so bile posebno na dan pogreba v znamenju žalovanja za izgubljenim kraljem. Pred rano sv. mašo je g. dekan Ripl z v srce segajočimi besedami opozoril vernike na pomembnost tepra dne, ko polagajo k večnemu počitku zemeljske ostanke pokojnega vladarja. Pred občinsko hišo so postavili v črnino ovit oltnr s kipom pokojnega kralja. Nad kipom pa je visel s trn.ievo krono ovenčan križ. Žalno svečanost je ob pol 3 popoldne otvoril podžupan g. Rifl, nakar je sledil pet-minutni molk. Po odigrani državni himni, ki .jo je izvajala godba Kat. prosv. društva pod vodstvom g. Goloba, .ie povzel besedo bivši poslanec g. Jurij Kugovnik. Impozan-ten je bil pogled na improviziran oltar, ves v črnini, ob njem častna straža gasilcev s prižganimi bakljami, in pred njim množice ljudstva, ki so verno poslušale besedo govornika. Govor g. Kugovnika je napravil na navzoče globok vtis, ki ga je še povečala žalostinka pevskega zbora pod vodstvom g. Lobiča. Ko je nato godba zaigrala še državno himno, se je jelo občinstvo, med katerim je bilo opaziti vse osebje okrajnega načel-stva z načelnikom dr. Tekavčičem, podna-čelnikom Milačem, dalje orožništvo, njemu na čelu g. Sosič, ves občinski odbor ter zastopnike vseb društev, počasi razhajati. Po bogati Moravi Vtisi s potovanja po češkoslovaški republiki zaški Slovenci v 15. stoletju V davnih stoletjih je bilo v Trstu slovenskega življa veliko več, kakor se navadno misli. Naši zgodovinarji so to stran sploh premalo vpoštevali in je zato ostala pozabljena, tuji zgodovinarji pa so nas vedno prezirali. Vedeti samo nekaj površnega a političnega prerivanja za oblast nad Trstom in v Trstu, ee pravi, vedeti bore malo o pravem življenju tega mesta. Sledeče vrstice nimajo namena podati kako zgodovino ali kaj podobnega profesorskega, marveč le par migljajev, nekaj drobnih podatkov, nabranih iz raznih zgodovinskih virov. Leta 1382. je prišel Trst pod vrhovno oblast Habsburžanov, ki so zgradili veliko monarhijo v njegovem zaledju. Občinska avtonomija je ostala domalega nedotaknjena. Še dve stoletji je veljal v glavnem stari mestni štatut iz srede 14. stoletja. Vladala je oligarhija mestnih patricijev. Med pa-triciji je bilo lepo število rodbin slovenskega izvora, n. pr. Petači, Cigotje, Stojani, Brižingoji itd. Razume ee, da so imeli laško vzgojo in ee v višjih rečeh posluževali latinščine in laščine, znali pa so tudi slovensko za občevanje s 6lužabništvom, 6 kmeti in s trgovci. Celo pravi Lahi so ee naučili slovenske govorice v večji meri, kakor n. pr. v zadnjih elo letih. V najbližji okolici tedanjega mesta po vsem tržaškem bregu na Čarboli, Rocolu, Kadinu, Škork-Iji v Sčedni, na Verdeli, v Rojanu, v Barkovljah, ie živelo čisto slovensko kmečko ljudstvo, katero je šele razvoj mesta v 19. stoletju začel odrivati vedno više v breg. Trst je bil v 15. stoletju majhno mesto; število prebivalstva je znašalo v mestu samem morda 5 do 8 tieoč ljudi. Kjer je zdaj v središču mesta Korso (odgovarja nekako ljubljanskemu Glavnemu in Staremu trgu), je bilo v preteklosti mestno obzidje. Demografični pritisk slovenske okolice je bil tedaj tudi v onih časih silno močan. Tudi takrat se je mestno prebivalstvo obnavljalo t dotokom iz okolice, zato ni nikaka trditev, ampak živa resnica, da je Trst v plemenskem pogledu v največji meri slovenski. Med veljaki tržaškega mesta 6e v 15. stoletju Imenuje zelo veliko slovenskih imen. Navedimo nekatere: Leta 1404. ee n. pr. imenuje kanonik Simeon de Niblie (NebliS). On je leta 1414. zgradil bolnišnico sv. Lazarja, na katero nas se dandanes eporainja ulica sv. Lazarja. Nebliči so bili domača tržaška hiša in se velikokrat omenjajo v kronikah. Leta 1416. je Matija z Sorjanekega (de Vorianseo) dal napraviti oltar svojega patrona v stolni cerkvi. Leta 1425. je prišel za škofa v Trst Marino de Cer-notis (črnotič), prestavljen z Raba. Bil je najbrž Tržačan, kajti Crnotiči se zelo veliko omenjajo med tržaškimi patriciji. Leta 1426. je bi za kletarja stolnega kapitlja imenovan Conforto Lisica (Lisizza). Isto leto se omenja notar Pashal Cič, tudi iz odlične hiše. Leta 1482. se omenja sodnik de Cergua (Crnja). Ime te družine gre skozi kroniko vsega novega veka. Leta 1451. je bil v Trstu ia ceearekega kapitana Ivan Filip Kobencelj. Ko-benelji so bili s Krasa in eo se dvignili do velikega pomena tudi v poznejših dobah. Svoj čas so v Trstu Kraševce zbadali z besedo »Cobenzi«. Leta 1453. je prišel za kapitana v Trst Gašpar Lam-berg e Kranjskega. Leta 1461. se omenja kanonik Ivan Mlrissa (Mireč). Mireč je bil veljaven Trza-Can že leta 1202. o priliki, ko je dož Dandolo potrkal na tržaška vrata. Takratni zapisnikar je Mirca zapisal »Mirez«. Mirci so bili skozi stoletja ena prvih tržaških družin. O plemstvu današnje dni ni več sledi, a priimek v obliki Mirt je še sedaj tipično tržaški. V vojnem letu U03. je Nikolaj Golob izdal Benečanom trdnjavo Mohov pri Bor-Stu, Marino iz Ribnice (»de RipmzaO pa se je zvesto boril za domače mesto in P«Blagpsit« se omenja že leta 1202. Seveda ni gotovo, če je bil prav on prednik poznejših Blagošičev. Tudi Briščaki so bili veljavni posestniki in trgovci v Trstu Druga veljavna rodbina je nosila Ime ^Camnlchc (Kamnik z naglasom na koncu je še sedaj ime kmečkega posestva ob novi državni meji v občini Do'e). Leta 1472. se omenja Valente Camnich; držali eo se tudi ti kakih 200 let. Omeniti nam je dalie rodbini Konje (Cognez) in pl. Jurko (de Jurco). Eden izmed škofov 15. stoletja ee je imenoval Konrad Boiani (Bojan). Imen iz preprostega ljudstva hranijo kronike toliko, da je treba izbrati le nekaj bolj značilnih: Babič, Valez, Vol, Strelec, Zobec, Briščak, Nedelo. Turk (-'Turch'), Mahne. Pregarec.,Slavik (Sclavico). Bračina (prim. Bratina), Hrovatin, Zadel (Saden). Blažnaj, Vrabec, Studena, Pieac (Pisaz), Krizman. Sekira (Sechira), Skuša (Scussa) Tomažič, Kri-žajnar, Kranjec, Rusec, Skokulič, Pleško, Koeec, Drudol, Blek, Jurca (Jurtza), Grgif (Gorglii, Gor-gbis), Živec (Sivez), Rebec, Klemše (Climpse),-Zofko (Sorco), Kosirep. Miklavec, Žnidar (Snidar). Škrap (Sclierp), Prisinec, Suša, Kovač (Chovaz). Sinko (Senco), Videč (»Vider/t, prim Vidic). Veliko jih kronika imanuje le po rojstnem kraju, n. pr. Primož z Vipave (Primosio de Vipiu). Tomaž iz Postojne (Tomaso de Postoina). Ivan iz Avberja, Gregor z Vrhovljan (Vrhovlje pri Repen tabru), Lenart iz Vrem (de Vrem). Franc s Ko zine (de Cosena). Simon iz Saleža (de Salis). Zajeniljive so dalje nekatere oblike krstnih imen. Popularno je bilo v Trstu ime »Mihec- za Mihael. Prvi avstrijski poveljnik, ki ga ie poslal devinski grof leta 1382. v Tret, je bil »Miche'c di Weixenstein, o Michez Wexis!ainer. eome lo dice-vano di sollto*. Pri tržaških Slovencih je še dandanes v rabi ime Miče za Ivan Marija Tudj to ee najde že v 14. stoletju zapisano »Mixe«. Drugo značilno ime je Janže ali Anže. ki so ga Slovenci priredili po nemški obliki Hans za Janez ali Ivan: pisano je »An?e< ali »Jan?et. Za Jurij se nahaja oblika »Jiir?e<. Značilna je pismena oblika >Blas in vPrimos^ za Blaž in Primož; torej ne laško Biagio, Primo. Za Ivan se nahaja tudi slovenska oblika Janko (»Janco«). Lepa so tudi nekatera Moravski Alos Znana »moravska diktatura«, ki sem o njej že pisal, se je zopet uveljavila. Ni bilo pomoči; trena se je bilo ndati. Kr. Hala je dejal: sedaj gremo. Spodaj je čakal avto. Priključili so se trije profesorji kromeriške nadškofijske gimnazije dr. František Robenek, Josip Vrana in lauaš Oldrich. Dr. Robenek je znan po svoji brošuri »Velikomoravska metropola«, ki je % unionističnih krogih zbudila obče zanimanje in ki se nnnašn na lokalizacijo Velehrada \ novi smeri. Skozi > z lato liano« frčimo in edinstveno le-|>oto in plodnost te zemlje občudujemo. Na se verov/.liodu je liana obkrožena z veneeui prijetnih hribčkov in gora Tukaj v bližini slavnega Olomuca zbuja že od daleč tujčevo pozornost hribček iu nn njem cerkev. Svaty Ko-iicček! Znamenita in druga največja moruvskn božja pot. V notranjščini cerkve ostrmiš. Stukn-ture, freske, glnvni oltar iz čistega srebra. Ko stojimo sredi cerkve, nas pozove opnt Julij Jnn Pfida, ki nam ljubeznivo razkazuje cerkev in njega bogastva, noj se ozremo nn kor. Knkor bogato obloženi kapniki visijo na stropu izredno umetniško izdelani in v polnosti baroka oblikovani okraski. S popolno upravičenostjo nosi prelepa božjepotna cerkev naziv »Perla Mora-ve«, \lati Božja pa »kralovua Moravy< (Moravska Kraljica). Se drugi naziv se uveljavlja. »Moravski Atos«. Okoli 1200 duš živi tuknj pri Sv. Kopečku, med temi je preko redovni- kov in redovnic V obširnem kompleksu za cerkvijo imajo svojn samostanska poslopja pre-monstrati iu premonstratke, doininikanci in do-minikanke ter usmiljenke. Vrhovni šef je opat Pftda, ki je obenem v občini Sv. Kopeček tudi starosta (župan). Tako je na tem Moravskem Atosu združena v rokah opata Piide cerkvenn in svetna oblast. Blizu cerkve je letna rezidenca olomuškega nadškofa dr. Prečana, pri katerem je v letnih mesecih stalen gost msgr. dr. Šramek Žal ju ravno ob našem prihodu ni bilo pri Sv. Kopečku, da bi oba dostojanstvenika mogli pozdraviti. Moravske Atene Potem je sledila druga postaja — Sv. Hostyn, najpomenljivejša božja pot moravska. Mimo Ilulina, Holešova in Bistryce nas je avto zupcljal v Batjevo kraljestvo — Zlin. O Zlinu in njegovih čudih je naš list že pisal. Zato ne bom omenjal vsega tistega silovitega v ustvarjanju in snovanju, kar laliko tukaj ojiazuješ. In naprej mimo Butjovcga z ogromnim Batjovim letališčem in 5 hangarji v moravsko Slovaško starosla-noinu Velehradn nasproti. V veličastni veleliradski baziliki smo se poklonili spominu velikega oloinuštkega vladike dr. Stojana oh njegovi grobnici v stranski kapelici mogočne bazilike Nova smer ie biln: KromeHž. Moravske Atene je imenoval to mesto predsednik Ma-saryk lela 1927. ko je bil tukaj v poselili. Ta oznučbn se je prijela. Lahko bi pa Kromeriž imenovali tudi nadškofovsko mesto, kaj bi bil Kromeriž brez slavnega nudškofovskega gradu in gimnazije, kjer študira ^40 dijakov, ter obsežnih < tem združenih kompleksov? Nepregledne vrtove in parke je nadškof dul na razpolago kromefižkini občanom. Takozvani cvetlični park je bil prirejen že v 17. stoletju z 244 m dolgo kolonado in znamenito rotundo v sredini. Center vsega mesla iki je nadškofov grad z neprecenljivimi zgodovinskimi dragocenostmi in jI hn 44 n obsežnim parkom v angleškem vrtnem slogu, ki je največji j>nrk nn Moravi. V tem stnroslavnetn gradil je pomembna knjižnica z 80.1X10 zvezki, muzej, glasbeni arhiv in druge razne zbirke ter pestra in bogata galerija slik, v kateri najdeš veliko Tizianovib in Ru-bensovih del. Biser gradu je znamenita dvorana, kjer je znani češki narodni voditelj Rieger izrekel slavne besede: Vsa moč in oblast izhnja iz ljudstva. Vsa dvorano blesti in žari v sijuju zrcal in mrumorja. Rudi svoje lepote se njena notranjost večkrat primerja z notranjostjo verza jskega gradu. Tukaj sta stanovala leta 1929 ob priliki velikih manevrov češkoslovaške vojske Musurvk in francoski maršal Petain. Tukaj se je nnsianila ob prevratu italijanska komisija z generalom Piccionijem na čelu. Italijani niso vedeli v burnih obprevratnih dneh drugega napraviti, kakor da so v teh prelestnih prostorih priredili velik ples, se napili, dvorane pouesna-žili in nekaj dragocenih inventarnih predmetov polomili. Moravani so tedaj Italijanom to hudo zamerili in pravijo, da jim tega ne morejo pozabiti ... „Črno mesto44 Brezštevilni tvorniški dimniki. V dim ovito mesto. Črno mesto. Tako pravijo Moravski Ostravi, ki je danes tretje največje mesto v republiki. Amerikanska rast. Amerikanski ritem. 200.000 duš živi in dela v tem »črnem bazenu«. Z vso intenzivnostjo se eksploatira ostravski revir, +5% produkcije se vrši uiašinelno (nn Angleškem jedva 17%!), 40 premogokopnili jam, Iti pripadajo devetim lastnikom! Proti vzhodu prehaja ta premogokopni del v tešinski kompleks. V Vitkovieah. Moravski Ostravi priključenih, pu so železne fabrike, ki razpolagajo z najmodernejšimi inštalacijskimi napravami. Frančiškovo jamo smo si ogledali in koksovno, kjer izrabljajo sestavine premoga do zadnje možnosti. Koks producirajo, anionink, naftalin, bencol in plin. Delavci zaslužijo im V> do 40 čeških kron dnevno. Delo se vrši samo trikrat tedensko in po turnusu. Kriza je zajela tudi to »črno dolino« ... Velehrad Ali železo živi? Ce gledamo s krščanskimi očmi naravo, bomo morali priznati, da ni razdrobljena v tisoč in milijon posameznih kosov in drobtin, ampak, da je lepa zaokrožena celota, ki je izšla iz božjih rok. V naravi živi človek svoje življenje, toda poleg njega živi svoje življenje tudi žival, (»leg živali rastlina, poleg rastline tudi mrtvo stvarstvo kot ka menje, rude, kovine. Vsi so navezani drug na drugega, a vsa božja narava je navezana kot celota zopet na svojega Stvarnika. Da, tudi železo diha, dela, je utrujeno, naslaja, dorašča, se stara in razpada. Pri kovinah, pri zelezu recimo, ker o njem govorimo, je kot pri človeku: najglavnejše je zdrav rod! Vse rude niso enake. Četudi jih čistimo in čistimo, se vendar razlikujejo po sestavini. Francoska ruda je boljša od avstrijske, najboljša pa je švedska. Še večje postajajo razlike, ko pride mlada ruda v tovarne, kjer se preliva, prevarja, meša z drugimi sestavinami, hladi na različne načine in različno dolgo časa, kjer se stiska, valja, gnete in kuje ob različnih vročinah In »bolezni«, ki jih mlade rude prinesejo seboj v življenje, ostanejo. K »rojstnim boleznim« pridejo še druge: železo ie mehkejše, drugo ima luknjice, tretje je dobilo male napake pri vlivanju, pri četrtem so žile pre-tegnjene ob zgibih, morda celo katera pretrgana, pri petem je površina hrapava, zopet druga so čista, polna in zglajena. In »življenje« železa in jekla je odvisno od lega, če je prišlo »zdravo« iz tovarne ali ne. Vzemimo primer, da gre železo zdravo v življenje. Tam ga zopet čakajo razne nevarnosti in ■■bolezni«. Rja pride in grize in gloda. Železo sc obriblje, jeklo se obrabi. Sestavina se na znotraj zrahlja, se »utrudi«, postane za nič in gre med »staro šaro« Obrabljeno železje! To imenujemo »tuberkulozo železa«. Mokrota v zraku, ki je v tej pokrajini večja, v drugi manjša, pri tej legi in negi večja, pri drugi legi in negi zopet maniša, razjeda železo. Učenjaki so izračunali, da je od leta 1890. do leta 1932. snedla rja približno eno miljardo ton železnih kovin (2 milijona tovornih vlakov po 50 ženska imena, n. pr. Anka (»Anca«), Anica (»Ani-za«), Majdina, Nedeljka, Vida, Maruša (j>Mariw=sa<). Jera (»Gera«), Žela (Jeppa). Že ta kratek in površen pregled nam razodeva, da je treba na zgodovino tržaških Slovencev gledati v dallši perspektivi kot 6mo bili navajeni. Za strokovnjake lii bilo tu mnogo hvaležnega polja. vagonov), torej domala polovico tega. kar ves svet železa pridela. Smrt je torej dosegla 50 odstotkov prirastka! Seveda nastopijo tudi »zdravniki«. Pri rojstvu rude nastopijo [»d imenom kemičnih strokovnjakov, livarjev, kovinarjev in kovačev. V življenju železa pod imenom barvarjev, ki skrbno ovijejo železo v plast zaščitne barve, skozi katero ne more »črv bolezni«. Železo »zboli na oslabljenju«. Železno trainovje v obokih in na mostovju sc »utrudi« in »oslabi* če jc izpostavljeno vsak trenutek različnim obremenitvam. Sprememb ne vzdrži in začne »r>opuščati«. Stare železne tehtnice postanejo »nezanesljive«, ker je veriga že postala »stara* in »slaba«. A železo se »stara« tudi na ta način, da se začnejo kazati razpokline. Stari kotli eksplodirajo radi, stari zvonovi »počijo«, stare sekire se »Skrhajo«, stara pila »ne prime več« in stare žage so komaj dobre še za menak les, stari obroči popuščajo, stan plugovi noži se »zoperstavijajo«. Železo tudi »zebe« in mu je »vroče«. Zimski mraz je poškodoval že mnogo tirov in mnogo telefonskih žic ali električnih vodov. Tudi proti starosti je zavarovanje, n stalnega zdravila ni, za starostjo pride smrt lako je v življenju železa, ki uboga svojega Stvarnika. Odvetnica: »Gospodje sodniki, jaz sem o nedolžnosti svojega klijenta tako prepričana, da bi bila takoj pripravljena poročiti ee z njim.« Obtoženec: »Slavno sodišče, priznavam svojn krivdo l< Janezek: »Mamica, ali niaem bfl nadnii čas vedno priden?« Mamica: »O ja, otrok moj.« Janezek: »Ali mi zaupaš, mamica?« Mamica: »Seveda, moj ljubi! Zakaj pa vprašaš?' Janezek: »Ker vedno skrivaš pred menoj H- stile lonec z medom.« Čuvaj v parku vpraša neko gospo: »Ali mi morete povedati, čigav je ta krasen dečko, ki sedi tam gori na drevesut« »To je moj sin,« odgovori ponosno gospa. Veseli me. da se tudi vam dopade.« »Lep je res. ampak 50 Din kazni sa to, ker sedi na drevesu, boste Da vendarle morali plačati.« Spctt Nog omet na olimpijadi zagotovljen Trud Nemcev, da bi se uvrstil v pro-(rrain prihodnjih olimpijskih iger tudi nogomet, je bil velikanski in kakor vse kaže, ne zaman; kajti po zadnjih vesteh se jim je posrečilo doseči to, da sta se mednarodni olimpijski odbor ter mednarodnn nogometna zveza v toliko sporazumela, da je nogometni turnir o priliki berlinske olimpijade zagotovljen. V program XI. olimpijskih iger se je torej uvrstil tudi nogomet, najpopular; nejši šport med športnim občinstvom, in bi bilo res malo čudno, da bi na tnko veliki prireditvi, kakor je svetovna olimpijada, manjkala športna panoga, ki jo gledalci najbolj ljubijo. 2c leta 1928 na amsterdamski olimpijadi je bil omogočen nogometni turnir samo na podlag kompromisa med mednarodnim olimpijskim odborom ter mednarodno nogometno zvezo, a leta 1932 na olimpijskih igrah v Los Angelesu smo bili ie brez nogometa. Berlinska olimpijada ho neprimerno pridobila na svoji privlačnosti in bo to olimpijada, kakršna moderna olimpijada biti mora. Samo amatersko vprašanje je vzrok, da se na zadnji olimpijadi ni vršil Američan Clarence de Marder, ki je že leta 1911 zmagal pri maratonskem teku v Bostonu, je sedaj zopet zmagal v maratonskem teku iz Bo-seavena v Manrhester (Združene države); progo je pretekel v 2 : 36 :15 tndi nogometni turnir in amatersko vprašanje je ono, ki vedno ogroža sodelovanje nogometa na olimpijskih igrah. Večna vznemirjenja radi tega nesrečnega amaterskega vprašanja še do danes niso privedla mednarodnega športnega gibanja do kakih enotnih odločitev. Med mednarodnim olimpijskim odborom in mednarodno nogometno zvezo so se vršili dogovori glede nadomestila plače posameznim nogometnim igralcem, ki po amaterskih pojmih ni dopustna. Ker pa glasom sklepov nogometne zveze, ki so se napravili leta 1932 v Stoekholmu le-ta ne pozna nobenih določil glede nadomestila plače, so bila pogajanja le formelnega značaja. Zato je Slo sedaj predvsem za dejansko stališče mednarodnega olimpijskega odbora napram amaterskim določilom ter amaterski praksi na eni, ter mednarodne nogometne zveze napram olimpijskemu turnirju na drugi strani. Razgovori v tej zadevi so se med eno in drugo zvezo stalno vršili na raznih kongresih mednarodnih zvez; in posledice teh razgovorov so se sedaj pokazale v obojestranskem sporazumu obeh zvez. Olimpijski turnir je torej zagotovljen, toda sedaj pa nastane vprašanje, ali bodo tudi protesijonalna moštva sodelovala. Po^ slušajmo, kaj pravi v tem pogledu glavni tajnik za XI. olimpijske igre g. dr. Diem, ki je zelo mnogo napravil zato, da se bo nogometni turnir sploh vršil. »Mednarodni olimpijski odbor ter mednarodna nogometna zveza sta si v zadevi nogometnega turnirja na prihodnji olimpijadi popolnoma edina. Za olimpijski nogometni turnir veljajo splošna olimpijska amaterska določila ter bodo mogle države torej poslati samo take igralce, ki odgovarjajo tem določilom. Odločitev glede izvedbe olimpijskega turnirja bo padla na prihodnjem zasedanju mednarodne nogometne zveze. Kakor se da iz raznih predrazgovorov sklepati, je pričakovati, da se bo le-ta izrekla za turnir. Mi upamo, da se bodo narodi, kjer sc goji nogomet, polnoštevilno udeležili, ker imamo že celo od takih držav zagotovljeno sodelovanje, ki imajo protesijonalna in mešana moštva. Tudi te države stremijo za tem, da bodo iz svoje amaterske mladine izbrali najboljše moči, ki jih bodo vežbali ca olimpijske igre. Ce bo morda pri enem ali drugem narodu kako moštvo na nižji stopnji, nič ne de; kajti tudi pri drugih panogah, kakor pri boksu, sabljanju, veslanju ter telovadbi so profesijonali boljši od svojih amaterskih kolegov in se radi tega nič nočejo dotakniti pomena amaterstva. Profc sijonali služijo amaterskemu športu v teh ničnem pogledu kot učitelji. Smisel olimpijskih iger je dati priložnost viteškim borbam za vse one, ki gojijo šport iz veselja in ne za denar.« — Pri prehlajenjih, hripi, vnetju vratu, zabreklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Franz-Josef« grenčice poskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev. Po izjavah vseučiliških klinik se odlikuje »Franz-Josei« voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi. Brezah ali Brezar V 12. stoletju, ko jc slovelo koroško voj-vodstvo, so bile Breže imenitno in veljavno mesto, takorekoč glavno mesto Slovenije. Denar, ki so gn tam kovali, jc bil najbolj splošno plačilno sredstvo po vsem Slovenskem in še daleč čez mejo. Nosil je tudi pošteno slovensko ime Brežar, Brcžak ali Brcžnjak. Tako so ga tudi v Trstu imenovali. Pisali so seveda tiste čase samo latinsko in so v pisavi to besedo izražali na veliko nepopolnih načinov (v množini): Fri-\crii, Frixorii, Frisaschi, Freschiaclii, Fragna-chi, Fregnache. Običajna pravilna latinska oblika je bila »Frisacenses«; pisali so pa tudi »Fri-xactienses«. Črka »x« jc služila srednjeveškim piscem za naš »ž« in jc še v navadi v Trstu za pisavo domačega laškega dialekta, ker pismena italijanščina nima znaka zn glas »žc. Slovenski zgodovinarji in romanopisci naj bi torej uporabljali za imenovani novec pravo slovensko obliko imena, ne pn »frizak« ali kaj takega. Poincare na mrtvaškem odru v pariškem Panthe-onu. Pred katafalkom častna straža republikanske garde Pred krsto so častniki nosili krono, žezlo, državno jabolko in maršalsko palico blagopokoj« nega kralja Aleksandru I. Živali afriških pragozdov Nemški raziskovalec Heinrich Stark opisuje v reviji »Die Neue Rundschau« 6voje nenavadne doživljaje z divjimi zvermi v Afriki. Nenavadni so ti doživljaji v toliko, ker naravnost demantirajo V6e ono, kar nam o divjih zvereh pripovedujejo pusto-lovni romani ali kažejo slike na filmskem platnu. Kar se tiče divjih zveri, piše Stark, sem prišel do izkušnje, da niso nagnjene k temu, da bi napadale in žrle samo iz poželjenja. Ce katera zver napade, napravi to večinoma iz strahu, samoobrambe ali iz lakote. Zverine ne preganjajo ljudi, ampak nasprotno, izogibajo se jih. V prvih dveh mesecih, ki sem ju preživel v Rodeziji, sem srečal okrog dva tucata levov, od katerih pa ni niti eden pokazal volje da bi me napadel. Postal 6em zaradi tega tako lahkomiseln, da sem se brez orožja klatil po pragozdovih. V tem ča6U sem 6rečal prvi levji par, samico in samca. Tisto jutro sem šel v gozd s svojim 12 letnim no-sačem-doniačinom. Bila sva brez pušk in revolverjev, niti noža nisva imela s seboj. Šla sva vzdolž reke Kafue. Naenkrat se prikaže pred nama lev. Nosač jc ves v 6traliu zakričal: »Gospod, grozi nama velika nevarnost!« Toda že v naslednjem hipu je lev izginil v bližnjo goščavo. Ko sva napravila nekaj korakov dalje, pa se je naenkrat petnajst korakov pred nama poiavila levinja. Motrila naju je nekaj trenotkov, nalo pa nama dostojanstveno obrnila hrbet in prav tako dostojanstveno odkorakala nazaj v goščo. Nekaj tednov kasneje sem naletel na leoparda. Deževalo je in tako zver ni slišala najinih korakov. Ležala je pod nekim grmom. Ko naiu je leopard opazil, je takoj planil pokonci in zbežal, Isto je bilo ludi z velikimi kačami, ki smo jih sreča-vali v teku naše ekspedicije. Vse kaj drugega pa je, če človek napade zver. Ce vržeš na kobro samo kamen, 6e lakoj pripravi na napad. V času nevarnosti se vsaka divja zver pretvori v neusmiljenega nasprotnika Ce obs're-liš kakšno zver in se ji nato približaš, bo napela zadnie svoje sile, da se nad teboj maščuje. Celo antilopa in cebra, ki ju smatramo za najbolj plašne živali, postaneta v takem primeru pogumni. Katera afriška zver pa je najbolj nevarna? Ce se kateremu afriškemu lovcu pripeti, da ga nekoliko opraska lev, bo prav aolovo smatral leva za najnevarnejšo žival. Kdo drugi, ki bo imel podoben doživljaj s slonom, bivolom ali leopardom, bo pač te smatral za najnev irnejše. Po mojem mnenju pa je v Afriki samo ena zver, ki ob vsaki priložnosti slepo napade človeka. To je rinocerus. Ta ne napade samo človeka, ampak čelo tovorni avtomobil. Ce mu hoče ubežati, je potrebna brzina najmanj 10km na uro. Rinocerus napada povsem slepo in brez sniotrenosti. — Zelo nevaren je tudi slon. ako se mu človek zameri. Slon je približno prav toliko težak, kakor rinocerus, vendar mnogo bolje vidi in je tudi bolj pametna žival Pri napadih se poslužuje svoje zavidljive živalske inteligence. Nevaren ie tudi zato. ker je močnejši od rinocerusa. Pred razjarjenim slonom se more človek umakniti samo s tem, da spleza na kakšno močno drevo. Manjša drevesa slon enostavno podre. Slon je zelo radovedna ži- val. Zlasti ga privabi nočni ogenj, zaradi tega mnogi lovci ponoči ne kurijo ognja. Zelo lahko razdražiš slona tudi, če nespretno ravnaš s fotografskim aparatom. Omeniti je treba še neke vrste vodnega konja, ki se zdi na prvi pogled silno nedolžna žival. Podnevi se igrajo v vodi, nalo pa zlezejo na solnce in se grejejo. Ponoči pa gredo na suho iskat hraue. Takrat pa so silno nevarni. — Tudi bivol spada med nevarne afriške živali. Močen je, hiter, zmore mnogo napora in dobro vidi. Nevaren pa je posebno takrat, če je ranjen. Pri napadu se bivol poslužuje tudi raznih zvijač. Ce ranjeni bivol pobegne, se ga ne izplača zasledovati. Afriški levi pa 60 različni, kar 6e tiče nevarnosti. Nekateri se uprav boje ljudi, drugi so v borbi zelo nerodni, so pa tudi, ki ne poznajo par-dona. Mladi levi beže pred človekom ali pa ga radovedno ogledujejo in pri tem včasih celo poza bijo na beg. Mnoaokrat lev sam ne ve, kaj bi napravil, ko sreča človeka. Nekateri začno bežati in se nato vrnejo ter napadejo. Drugi zopet najprej napadejo in nato beže. Zelo redki pa so levi, ki bi napadli človeka zato, da bi ga požrli. Taki 60 edino stari levi, ki so zaradi starostne oslabelosti nesposobni za boj z drugimi živalmi, ki jim služijo za hrano, pa zaradi tega ponoči vdiraio v zamorske naselbine. Črnci trdijo, da se v teh levih nahajajo zli duhovi. Leopard je mnogo manj nevaren nasprotnik kakor lev. So ljudje, ki leoparda nadvladaio s fizično silo, kar je pri levu izključeno. Leopard je plašen in ga je podnevi redko videti. Pred človekom skoraj zmerom beži. ,.IHIUU%A' Ceniki franko ! S atni strop (I Din 11>1 o--naprej. 0 ruski »07,'eki od Din 2it0-naprej. Dmi- koiesa od Din floti - na rej. - „SAIHS" lnntorii "d l>. 5000 - naprej pri F. Batjel, Ljubljana. K