Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE 25 tisoč dinarjev za vsak« ceno! Številne razprave o najrazličnej- ših osebnih dohodkih delavcev zu- ooslenih v gospodarstvu in družbe- Jjjh službah so v zadnjem obdobju zelo razgibale vso našo javnost. Ta- ko j« končno prevladalo mnenje, da manjši osebni dohodek kot 25 tisoč dinarjev, ne more zagotoviti izpo- polnjevanje niti minimalnih življenj- skih pogojev in da je šele 25 tisoč dinarjev meja za solidno reproduk- cijo delovne sile. To dejstvo je spro- žilo številne razprave: v delovnih kolektivih, sindikalnih organizaci- jah- v organih upravljanja, ob raz- ličnih kont'er«*icah in drugih prilož- nostih poskušajo najti najboljše re- šitve. Pokazalo se je namreč, da zvi- šanje najnižje meje osebnih dohod- kov ne bo najlažja naloga. Predvsem to velja za storitveno dejavnost, kjer je bilo na primer v oktobru še ved- no 16,8 odstotka zaposlenih, katerih osebni dogodek je bil nižji kot 25 ti- soč dinarjev Poglejmo nekaj podat- kov: v samopostrežni restavraciji v Celju zasluži manj kot 25 tisoč di- narjev 50 odstotkov članov delovne- ga kolektiva, v hotelu Celea 40 od- stotkov, v Slikarstvu Dom 50, v Do- lomitu Frankolovo pa kar 70 odstot- kov vseh zaposlenih. Tako stanje je nedvomno v neki meri tudi posledica dokaj počasne krepitve terciarnih panog v našem gospodarstvu; nedvomno pa je zno- traj delovnih kolektivov še mnogo neizkoriščenih rezerv, ki med dru- gim ovirajo tudi hitrejše reševanje problema najnižjih osebnih dohod- kov. V delovnih organizacijah bi morali zatorej najprej temeljito pro- učiti sistem organizacije dela, delit- ve čistega in osebnega dohodka, raz- merje med najvišjimi in najnižjimi prejemki, pa storilnost, število zapo- slenih in podobna vprašanja, v ka- terih se marsikdaj skrivajo možno- sti za rešitev problema najnižjih osebnih dohodkov. Res je, da so tak način potrdili že mnogi in mnogokrat- Nedvomno bi za to morale del odgovornosti nositi v delovnih organizacijah tudi sub- jektivne sile. S PLENUMA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA: Sindikalne organizacije IN DRUŽBENI PLAN V PETEK POPOLDNE JE BIL V CELJU PLENUM OKRAJ- NEGA SINDIKALNEGA SVETA, NA KATEREM SO RAZ- PRAVLJALI O NEKATERIH GLAVNIH NALOGAH SINDI- KALNIH ORGANIZACIJ V ZVEZI S SPREJEMANJEM DRUŽBENIH PLANOV. Razpravo na plenumu smo sprem- ljali s posebnim zanimanjem tudi za- to, ker je okrajni sindikalni svet raz- pravljal predvsem o tistih delih druž- benega plana okraja, na katerih iz- polnjevanje la-hko sindikalne organi- zacije odločilno vplivajo. Tako so to- krat mnogo manj govorili o nekaterih številčnih predvidevanjih družbenega plani kot o vzporednih nalogah, ki jih plan 'postavlja pred delovne or- ganizacije. Člani okrajnega sindikalnega sve- ta so poudarili, da mora biti progra- miranje — tako v gospodarski orga- nizaciji kot v komuni priložnost za temeljito oceno že prehojene poti, se- veda pa tudi obdobje enotnega druž- benega dogovarjanja za nadaljnji raz- voj. Programiranje bi moralo postati torej stalna delovna metoda tudi v manjših delovnih organizacijah, kjer so doslej marsikje programe sestav- ljali dokaj površno in na hitro. Sindikalne organizacije se bodo mo- rale tudi v prihodnjem obdobju bo- riti za še hitrejši razvoj delavskega in družbenega upravljanja ter izpo- polnjevanja sistema delitve dohodka. Tudi razprave o statutih delovnih or- ganizacij bodo vsaj še nekaj časa zelo aktualna tema razgovorov, ki jih bodo pripravljale sindikalne organi- zacije. Doslej je namreč statute spre- jelo ali pripravilo za razpravo samo nekaj več kot trideset odstotkov de- lovnih organizacij, drugi pa so ostali samo še pri tezah za statute — ali pa z delom še niti pričeli niso. Sestavni del prizadevanj za čim- večjo rast proizvodnje in produktiv- nost dela so tudi priprave na uvaja- nje 42-urnega delovnega tedna. Ne- dvomno bodo te priprave zahtevale angažiranost vseli organov upravlja- nja in strokovnih služb, pa tudi sin- dikatov in političnih organizacij. Vzporedno s tem bodo v mnogih de- lovnih organizacijah reševali tudi vprašanje najnižjih osebnih dohod- kov. Od skupnega števila zaposlenih v gospodarstvu okraja je namreč še vedno nad 15 odstotkov zaposlenih, ki zaslužijo manj kot 25 tisoč dinar- jev mesečno. To so seveda samo nekatere nalo- ge, ki jih bodo sindikalne organiza- cije v delovnih kolektivih v bodoče reševale. Ena njihovih prvih nalog v prihodnjih nekaj tednih pa - bo, da temeljito pripravijo v kolektivih raz- prave o družbenih planih komun. -ij PRI SPRAVILU LESA Ravnokar so končali s preklada- njem lesa iz prikolice na veliko skla- dovnico. Mraz jim ne prizanaša čeprav imajo na nogah dereze, mo- rajo biti spretni pri preskakovanju na okroglih, zaledenelih hlodih, ki znajo kaj hitro ujeti nogo, jo zmeč- kati ali zlomiti. Toda to jim je v kr- vi. Rojeni so v senci velikih gozdov, rojeni so ob kristalno modri Savinji, ki je neštete rodove plavila z bogatim lesom, daleč — včasih vse do Črnega morja. Danes pa ostaja les doma in večini pomeni kruh. Ko smo na podjetju (gozdno gospo- darstvo v Nazarju) povprašali, kdaj bodo prešli na 42-urni delovni teden, so nam povedali, da je problem pre- hoda predvsem v težavah pri nakla- dalnih ekipah in avtoparku. Tu je ne- šteto neprostovoljnega čakanja od ene do druge vožnje, kar je zaenkrat pač težko rešljivo. Upajmo pa, da bo- do tudi to uspešno rešili tršatd drvarji iz Zgornje Savinjske doline. Slika kaže .nakladalno ekipo v Ljub- nem, ko čaka, da traktor pripelje nove hlode. KI.- S 1. FEBRUARJEM: KZ Šoštanj 42-urni tednik Prav z jutrišnjim dnem bo v Ša- leški dolini prva delovna organizacija začela s ipoizkusnim obdobjem preho- na na '42-urni delovni t^den, in to v izrazito industrijskem bazenu začuda kmetijska zadruga v Šoštanju, ki bo v republiškem merilu služila s svoji- mi izkušnjami. In zato smo obiskali predsednika občinskega sindikalnega sveta Rafka Žagarja. — Kako to, da bo prav v vaši ob- čimi prva prešla na zmanjšano delov- no obveznost kmetijska organizacija? — Kaže, da ima dobro kadrovsko zasedbo in bo tako lahko dobro slu- žila za primer in analize v novih po- gijih. — Kaj pa v industriji? — Tu gre počasneje. Rudnik ima nemalo težav, tovarna »Gorenje« bo lahko prešla na nov delavnik' šele v novih prostorih — po selitvi, tovarna usnja pa se mora predvsem v notra- nji organizaciji postaviti na noge. Najlaže bo zaenkrat ta prehod izpol- nitve le v termoelektrarni. — Zvedeli smo, da na rudniku raz- mišljajo o treh variantah? Katere so to? — Prva: štiri izmensko delo z me- njavo na delovnih mestih; druga: ob dosedanjih treh izmenah zmanjšanje efektivnega delovnega časa in tretja: povečanje kapacitet izvoznega jaška in s tem tudi uvoza rudarjev. — Zakaj v nekaterih gospodarskih organizacijah to vprašanje ostaja na mrtvi točki? — Sindikati v podjetjih so premalo seznanili proizvajalce in jih pritegnili k sodelovanju, marsikje tudi samo čakajo, kdaj se bo zganila komisija, ki naj izdela analize. Razumljivo pa je, da brez neposrednega proizvajalca tega problema nikjer ne bodo mogli uspešno rešiti. Klančnik SZDL V BREŽICAH O NIZKIH OSEBNIH DOHODKIH Oddelek za gospodarstvo prt ob- činski skupščini Brežice je analiziral osebne dohodke in ugotovil, da je v brežiški občini 36,7 odstotkov delav- cev, ki na mesec zaslužijo manj kot 25 tisoč dinarjev. Tako prejemajo na primer v opekarni manj kot 25 tisoč dinarjev kar 46 delavcev — kolektiv pa šteje 67 zaposlenih. Občinski od- bor SZDL Brežice meni, da je naj- večja ovira pri reševanju tega prob- lema v tem, da delavci z nizkimi osebnimi dohodki menijo, da bi jim biilo treba zaslužek zvišati ne glede na položaj, v kaikršnem je njihova delovna organizacija. VEČ SREDSTEV ZA IZOBRAŽEVANJE Okrajni odbor Socialistične zveze v Celju je pretekli teden pripravil za- nimiv razgovor z direktorji nekaterih večjih delovnih organizacij. Govorili so o aktualnih problemih v gospodar- skem življenju in v zvezi s tem po- svetili vso pozornost kadrovski poli- tiki. Dejstvo, da imamo v okraju le 4,9 odstotkov zaposlenih s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, ni nič kaj razveseljivo. Kljub temu pa je bilo ,ani v okraju od enega odstoka bruto osebnih dohodkov izkoriščenih le 69 odstotkov sredstev. V zvezi s tem so udeleženci razgovora predlagali, da [>i zbrali del povečanih sredstev za izobraževanje in s tem reševali vpra- šanje srednjih šol v okraju, od kate- rih nekatere niso niti verificirane. Lep uspeh konference ZMS V soboto se je v Celju sestal okraj- ni komite Zveze mladine Celje in ob- ravnaval minule letne konference ob- činskih organizacij. Njihove ugoto- vitve so bile razveseljive, saj so le- tošnje občinske konference v marsi- čem mnogo bolj uspele od doseda- njih. Nedvomno je lep uspeh občin- skih konferenc Zveze mladine posle- dica aktivnega dela mladih ljudi. V preteklem letu se je mladina nam- reč dokaj' uspešno vključila v neka- tere velike akcije, poleg tega pa je siproti obravnavala tudi „ probleme lastnega kolektiva. Osem občinskih konferenc je po- drobneje razpravljalo o uveljavljanju mladih v gospodarstvu. V preteklem letu so se razprave mladih o gospo- darskih problemih bistveno spreme- nile. Od ugotavljanja določenega sta- nja so zdaj prišli na aktivnejše sode- lovanje mladih pri reševanju vpra- šanj, ki so pomembna za vso gospo- darsko organizacijo. Na občinskih konferencah so o tem svojem delu obširno govorili in marsikdaj tudi konkretno opozorili na napake, ki so jih srečevali. Na konferencah so ,poudarili tudi udeležbo mladih v sistemu komunal- ne samouprave. Zal se mladina v krajevnih skupnostih še ni najbolje uveljavila. Njihova udeležba na zbo- rih občanov je še vedno slaba, še bolj pomanjkljiva pa je kvaliteta nji- hovega dela. V prihodnjem obdobju bo organizacija Zveze mladine tej plati udejstvovanja mladih posvetila več pozornosti. V Šmarju in Šentjurju so na ob- činski konferenci razpravljali o izo- braževanju s posebnim poudarkom na dodatno izobraževanje kmečke mladine, ki marsikdaj res nima mož- nosti, da bi znanje, ki ga je prido- bila v osnovni šoli izpopolnjevala tu- di potem, ko ostane doma. Razprava na letošnjih konferencah bo nedvomno tudi solidna osnova za nadaljnje delo organizacij Zveze mla- dine. FEDOR GRADIŠNIK predsednik AD Kladivar V sredo je bila redna seja atlet- skega sveta AD Kladivar, na kateri so po odhodu ing. Milana Naprud- nika v Ljubano, izvolili za predsed- nika društva FEDORJA GRADIŠ- NIKA. Razen tega so na seji analizirali dosedanje delo ter se pogovorili o nekaterih najvažnejših prihodnjih nalogah. V CELJU SEMINAR VIŠJE PRAVNE ŠOLE Okoli 20 izrednih slušateljev višje prav- ne Šole v Mariboru se je minuli teden udeležilo seminarja iz predmetov: Sociolo- gija i it Uvod v pravoznanstvo, ki ga je pri- pravil odbor izrednih slušateljev celjskega okraja v Celju. Predavatelji iz višje prav- ne šole v Mariboru, so v skrajšani, toda zelo poljudni in razumljivi obliki izrednim študentom zelo pomagali pri obraMiavanju in učenju snovi za prve izpite. Na skup- ......i sestanku so slušatelji sklenili, da bo- do iia podoben način skušali tudi v bodoče pripravljati seminarje iz ostalih predme- tov ter si na tak način olajšali študijsko delo. , v. L. MOZIRSKA SKUPŠČINA: PROGRAM DELA Občinska skupščina Mozirje je na svoji zadnji seji siprejela okvirni pro- gram dela za leto 1964. Po programu se bo skupščina letos sestala najmanj na 13 sejah. Program dela temelji na izkušnjah iz preteklih let in vsebuje vse najvažnejše naloge, ki jih bo skupščina obravnavala skozi vse leto. Poseben poudarek so dali razpravi in sprejemu statuta občine, razpravi o statutih delovnih organizacij in kra- jevnih skupnosti. Skupščina bo vse leto spremljala gibanje gospodarstva v občini. Na sejah' bo obravnavala tu- di poročilo o delu svetov občinske skupščine, o delu važnejših skladov in delu drugih organov občinske skupščine. Posebno sejo bo posvetila tudi vprašanju urbanizma v občini, saj je to vprašanje še nerešeno in marsikdaj zavida nadaljnji razvoj komune. Bolj kot doslej bo skupšči- na skrbela za sklicevanje zborov vo- livcev in njihovo vsebinsko pripravo. Določeno je, da bodo v vseh volilnih enotah letos najmanj štirje zbori vo- livcev. V kratkem bodo tudi sveti občin- ske skupščine sprejeli svoje okvirne programe dela za to leto in jih vskla- dili s programom skupščine. Progra- miranja dela pa so se letos tudi res- no lotili v upravi občinske skupščine. -er. Brušenje kristalnih posod v rogaški steklarni KORISTEN POMENEK Pred dnevi je predsednik celjske občinske skupščine Marjan Učakar povabil na razgovor predstavnike celjskega planinskega, smučarskega in hokejskega drsalnega kluba. V središču pomenka ni bila samo iz- gradnja umetnega drsališča v mest- nem parku, za kar so sredstva zago- tovljena, marveč tudi ureditev rekre- acijskega centra pri Celjski koči in Svetini/ Kot vse kaže, se bodo dela pri urejevanju tega centra začela že letos; prihodnje leto pa naj bi posta- vili že žičnico — sedežnico. Načrti za ureditev tega zimsko športnega in rekreacijskega centra so že izdelani. Obdobje hladnega vremena je za nami. V naslednjih dneh pričakuje- mo nestalno vreme z občasnimi pa- da vinami. Večjih ohladitev v tem obdobju ne bo. V DANAŠNJI ŠTEVILKI: P % Pripombe k statutu, celjske ' občine # Spet celjsko železniško vo- zlišče # Obisk v konjiški občini # Ob novi gledališki premie- ri: Rezervist 0 Sedem intervjujev v šo- štanjski usnjarni # Pogovor s Simom Važičem 0 Kot vsakič: Celjska foto- kronika # Smeh pri nas v gosteh # Roman — slikanica — hu- moreska — memoar # Rekonstrukcija pekarne v v Celju: Da ali ne? # Vladek s prerezanim oče- som loči dan pd noči V PRIHODNJI ŠTEVILKI # Po sledeh legendarne XIV. divizije # Občani o občinskih statu- tih # Poslej vsak teden — kri- • žanka CELJE, 31. JANUAR 1964 Št. 4 Cena 20 Leto XVI. Glavni urednik TONE MASLO Odgovorni urednik JURE KRAŠOVEC List izhaja ob petkih. Izdaja in tiska Časopisno podjetje »Celjski tisk<. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa 5, poštni predal 152. Telefon 24-23. Tekoči račun: 603-11-1-656. Letna naroč- nina 1000, polletna 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 2400. V prodaji 20 din. Stran 2 CEEJSKITEDNIK 9t. 4. — 31. januarja 1964 MARJAN RAVNIKAR Filmski trak svetovnih dogodkov je v letošnjem letu, čeprav smo še- le na začetku, zares pester in hiter. Ni se še umirila situacija v Tanga- njiki in nemiri v Calcuti, že smo zvedeli za podpisovanje priznanja Kitajske s ,strani Francije. Najno- vejša poročila govore o interpelaci- ji v italijanskem parlamentu, ki go- vori o zahtevi za sličnim prizna- njem. Takoj za tem pa sledijo pri- jetne novice o sporazumu med In- donezijo in Filipini z ene strani ter Malezijsko federacijo z druge stra- ni. Vsi, ki mislijo, da gre v Tanga- njiki za nezadovoljstvo, ki so ga po- vzročili angleški vojaški inštruk- torji, so'' verjetno v zmoti. Tanga- njiška vojska je ostala ista, kot je bila, t. j. vzgojena po istem recep- tu, kakor je Mobuto v Kongu vzgajal svojo vojsko. Prav taka je nevarna in sama po sebi trajen vzrok nemi- rov vse dokler ne bo njen kader politično izglajen in vsklajen s kon- cepti njihove vlade. Temu bo tre- ba pristopiti čimprej, kajti zelo po- dobna je situacija v sosedni Ugan- di in Keniji. Bivši gospodarji so odšli, toda njihovo seme je ostalo. Velika preizkušnja indijske vla- de je k sreči zadovoljivo končala. Zadovoljivo zato, ker je pretila ne- varnost, da bo pokol v Calcuti ro- dil represalije v obratni smeri. Zo- pet so tudi tukaj bile vmešane ro- ke tujca, ki je kašmirsko vpraša- nje hotel izkoristiti za svoj račun. Ugled Nehrua in ostre mere'so pre- prečile, lahko rečemo, veliko nacio- nalno katastrofo. Zgodilo se je le — Francija je priznala LR Kitajsko. V roku treh mesecev bosta odprli obe državi ve- leposlaništva. Vsi pritiski ZDA in apeli na solidarnost Atlantskega pakta so bili zaman. Francija gre svojo pot, ki je v sedanjih svetov- nih razmerah v tem slučaju pozi- tivna. Posledice, vsaj v Evropi se že čutijo. Italijanski poslanci že za- htevajo od svoje vlade, da stori isto. Verjetno bodo sledile še ostale dežele v Evropi in na drugih kon- tinentih. Sicer še ni sigurno, toda vse kaže, da je bil pogoj s strani Kitajske, da se Chang-Kaj-Shek končno eliminira kot predstavnika kitajskega naroda. To pa pomeni odstranitev -iz tega dela sveta, pio- na ZDA, ki je bil v stalni priprav- ljenosti, da za načun tujca prižge smodnik. Pomirjevalni duh, ki preveja kon- ferenčne dvorane v Ženevi dviguje optimizem v svetovnem političnem barometru. Vsi prisotni, med njimi predvsem predstavniki ZDA in Sov- jetske zveze, v svojih govorih in zaključkih dokazujejo resnično že- ljo po razorožitvi. Če bo konferen- ca nadaljevala svoje delo v takem vzdušju, lahko pričakujemo, da bo dobra volja obeh strani prinesla etapo miru, medsebojnega razume- vanja in sodelovanja. Nobena tajnost ni, da se dela in- tenzivno na organiziranju nove kon- ference neangažiranih. Tudi ni taj- nost, da Jugoslavija pri tem delu močno sodeluje. Od zadnje konfe- rence pa do danes se je na svetu marsikaj zgodilo in spremenilo. Lahko trdimo, da je upoštevanje neangažiranih dežela vsak dan več- je, da one odigravajo vlogo, ki jo morajo upoštevati velesile in da kot take morajo svoje bodoče uk- repe vse bolj sinhronizirati in s tem večati možnost čimprejšnje reali- zacije svojih ciljev. Medsebojne konzultacije in uspehi (afriški vrh) so dokaz, da bo konferenca dobro pripravljena in da bo to obenem platforma neangažiranih v stališču na svetovni trgovinski konferenci. ŠMARSKA SKUPŠČINA O STATUTU Leto dni je skoraj že naokoli, od- kar so prvič šmarski občani javno obravnavali prvi osnutek občinske- ga statuta. To je bilo spomladi lani, ko še ni bilo nove ustave. Takrat je v statutu bilo še dosti administra- tivno okorelega in nejasnega. Obča- ni so z živim občutkom za življenj-v skost šibali napake in opozarjali, da je potrebno dosti- spremeniti. Komi- sija se je lotila znova težkega dela in drugi osnutek je nedvomno bolj življenjski. Občinska skupščina je pred dnevi prvič spregovorila o njem. Zdaj je dosti bolj poudarjeno, kako se bo razvijala komuna, 'kjer je kmetijst- vo iin turizem v ospredju; pa tudi to, kakšni naj bodo odnosi do obča- nov in obratno. Poskrbeti je potreb- no še za šole, za stanovanja, za kul- turo, za ceste ... Koliko je tega! Me- sec dni najmanj bodo zdaj občani razmišljali, če je postavljeno vse ta- ko, kakor terja naše življenje. Živahno so se križala mnenja že nn prvi skupščinski seji. Ceprnv ni bil prisoten, je sodeloval celo zvezni poslanec SERGEJ KRAIGHER. Živo se je pozanimal za osnu- tek statuta, ki ga je sprejel šele pred dnevi in tik pred sejo so sprejeli iz Beograda njegove umestne pripombe. Tovariš Kraig- her je opozoril zlasti na konkretnost obrav- nave družbenega plana in večj eobvezno- sti glede obveščanja volivcev. Morda bi lahko tudi bolj smelo predvidevali poleg kmetijstva še razvoj industrije in terciarnih dejavnosti in še bolj očrtali odnos do raz- voja zasebnega kmetijstva zlasti še tam, kjer se družbeno ne bo razvijalo. Na dru- gi strani pa je potrebno obveznosti do ob- čanov vsklajevati z gospodarskimi zmoglji- vostmi, ki so v občini. Prav tako bi morali bolj opredeliti pravno pomoč občanom in odločneje postaviti vprašanje skladov. Vse- kakor se bodo občani o vsem zdaj v raz- pravi morali temeljito zamisliti. Odbornik TONE PLEMENITAŠ se je og- njevito zavzel za šolstvo, za oskrbo otrok s šolskimi potrebščinami in za bolj poudar- jeno mesto patronatov s strani gospodarskih organizacij za posamezne šole. Odbornik Slavko šket je postavil, naj bi šolske kuhi- nje bile sestavni del osnovnih šol, ker so za normalni razvoj otrok neobhodno potreb- ne, zato je za njih potrebno zagotoviti te- meljne vire. Odbornik JOŽE PRATENGRA- ZER je sprožil vprašanje razvoja kmetij- stva v višinskih predelih in poslanec IVO SITAR se je zavzel za oskrbo ostarelih kme- tovalcev. Odbornik STANE CUJEŠ je opo- zoril na deklarativnost, ki tako rada zveni v statutu, da bodimo stvarni in resnični. Vsekakor je bila obravnava živahna in šmarska občinska skupščina je potrdila svoj osnutek statuta, o katerem bodo v teh dneh dokončno spregovorili občani. LOV NA POHORJU IZUMIRA? Lovskih strelov in lajanja psov po gozdovih na Pohorju ni več slišati. Lovska sezona je mimo pa tudi obč- ni zbori lovskih družin so že konča- ni. Letos je bila zelo slaba lovska le- tina, Kar pa je posledica lanskoletne hude zime. Jurač Na sliki: Pohorski lovci na zadnjem lovu OBČINSKI ODBOR SINDIKATA STORITVENIH DELAVCEV: Tehtne pripombe k osnutku statuta celjske občine V prejšnji številki našega lista smo v kratki notici sporočili, da je ob- činski sindikalni svet v Celju zbral nekaj pripomb občinskih sindikalnih odborov k osnutku statuta celjske komune. Danes iz tega bogatega, ma- teriala povzemamo nekaj predlogov občinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti k tistemu delu občinskega statuta, ki govori o tem področju. Splošna ugotovitev tega od- bora je namreč ta, da je problema- tika storitvene dejavnosti v osnutku statuta občine obdelana preveč na- čelno, premalo konkretizirana in v nekaterih delih celo v nasprotju z ustavo SR Slovenije. Svoje pripom- be so podprli s tehtnimi utemeljitva- mi, zato bi večina njih prav zares morala najti svoje mesto v dokončni formulaciji statuta celjske komune. V tem sestavku smo zbrali nekaj naj- zanimivejših predlogov. Člen 25. »V tretjem odstavku tega člena je rečeno, da se vprašanje usta- navljanja in financiranja komunalnih organizacij ureja s tem statutom. To- da iz vseh nadaljnjih določb ni to prav nič razvidno. Tudi to ni zapisa- no, da ima pravico ustanoviti ko- munalno organizacijo še kdo drug ra- zen občinske skupščine — kot to do- loča prvi odstavek tega člena. Ustava SRS pa daje v tem pogledu pravice' tudi drugim organom in organizaci- jam, pa tudi skupnosti državljanov. Mislimo, da bi bilo v statutu treba posebej podčrtati pristojnosti krajev- nih skupnosti v tem pogledu.« Člen 30. »Tudi vprašanje financi- ranja te dejavnosti je v statutu ne- popolno obdelano. Najdemo le dve, današnji stopnji ekonomskega raz- voja popolnoma neprimerni določbi. Po prvi namreč določa cene in tarife uslug komunalnih organizacij občin- ska skupščina, po drugi pa lc-ta za- gotovi komunalni organizaciji tudi sredstva za regres, če določi nižje ce- ne od ekonomskih. Menimo, da je ad- ministrativno določevanje cen že po- polnoma preživela stvar... Pa tudi regres v slučaju določitve neekonom- skih cen je zelo nevarna zadeva. Ce delovna organizacija ve, da bo pri vsaki storitvi dobila določen regres, potem se verjetno ne bo trudila, da bi delala s skrbnostjo dobrega gospo- darja. Mislimo, da bi komunalna or- ganizacija morala sestaviti svoj fi- nančni načrt in na podlagi tega ugo- toviti znesek, ki bi ga morala občina dati gospodarski organizaciji, če že- li, da so cene storitev nižje kot je bilo planirano. Ta odnos pa je treba zagotoviti pogodbeno za leto dni ali ^flaljše časovne razdobje vnaprej. Me- nimo, da je ta rešitev 'boljša od one, ko občina krije — po zaključnem ra- čunu— vso izgubo, ki je nastala.« Člen 51. »V tem členu pogrešamo dolžnosti občine glede organizacije preskrbovalnega omrežja v novona- stajajočih naseljih. Poleg tega pa je nevzdržna tudi formulacija obvezno- sti, da je trgovska organizacija dolž- na odpreti v nekem naselju prodajal- no — ,če to zahteva zbor volivcev in če to dovoljuje ekonomsko stanje tr- govinske organizacije.' Cisto sigurno je, da bo trgovinska organizacija ustregla želji občanov, če bo le-ta ekonomsko upravičena, ne pa, če to. ni zagotovljeno. Sedanja formulacija pa namreč to dejstvo kar izključuje.« 2e samo teh nekaj pripomb govo- ri o tem, kako resno in podrobno je odbor sindikata dclavcev storitvenih dejavnosti obravnaval občinski sta- tut. V materialih občinskega sindi- kalnega sveta pa je zbranih še veliko več prav tako pomembnih mnenj. -ij PLENUM SZDL V ŠMARJU O ŠOLSTVU Te dni je bil v šmarski občini ple- num občinskega odbora Socialistične zveze, na katerem so razpravljali o osnovnem šolstvu. Ugotovili so, da je v občini še sedemnajst nerazvitih osnovnih šol, da jim manjka 30 pred- metnih učiteljev in da je povprečna starost zgradb 60 let. Ponovno so po- udarili, da bi vsaj nekatere probleme lahko rešili z več volje, druge pa se- veda z izpopolnjenim sistemom šti- pendiranja, večjim vlaganjem sred- stev itd. SAMI OMOGOČILI GRADNJO V preteklem letu so v mozirski občini ne- katere novogradnje ali adaptacije šol" iz- vršili predvsem zaradi občudovanja vred- ne samoiniciative občanov. Tako so prebi- valci v Rasfkah pri Ljubnem in Sohatu pri Gornjem Gradu sami prispevali okrog 60 odstotkov vrednosti v lesu in del* in tako sta oba kraja dobila v lanskem letu novi šolski poslopji. Bila je že skrajna nuja po teh dveh objektih, toda bržčas bi tudi ta nuja našla še odgoditev. če ne bi občani z lastno pripravljenostjo in voljo ter sa- moprispevkom omogočili gradnje. Podoben prime? je bil tudi v Bočni, kjer so vaščani prispevali za asfaltiranje 2 km ceste, ki vodi skozi naselje, okrog 360 ku- bičnih metrov lesa, kar je dobra polovica vložene vrednosti v modernizacijo republiš- ke ceste v Zadrečki dolini. — že POSVET Z BLAGAJNIKI Revizijska komisija občinskega ko- miteja ZK Velenje je pred časom po nalogu okrajnega komiteja ZK obi- skala nekatere osnovne organizacije, kjer je ugotovila dokaj nepravilnosti pri plačevanju in obračunavanju čla- narine. Zato so pred dnevi sklicali vse blagajnike osnovnih organizacij, da so se pogovorili o načinu vodenja evidence in dokumentacije ter o pra- vilnem obračunavanju članarine. -ik NA TAPETI: IDEJNA VZGOJA MLADINE Pred dnevi je plenum občinskega komiteja ZK v Velenju ter ob- činskega komiteja Zveze mladine skupaj z ideološko komisijo poglob- ljeno razpravljal o vprašanjih idejne vzgoje mladine. Razprava se je pr- venstveno 'vrtela v okviru osnovno- šolske mladine, o katerem problemu so prav pedagogi nakazali nešteto ne- gativnih vplivov, ki jih je težko za- jeziti. Zal so v razpravi več ali manj zanemarili vprašanje 600 mladih go- jencev rudarsko šolskega centra. -že USPEL SEMINAR V ŠOŠTANJU Pred dnevi je občinski komite ZK v Ve- lenju organizirat v delavskem klubu v Šoš- tanju (v vili Široko) seminar za vse se- kretarje osnovnih organizacij. Razpravljali so o metodah in vsebini dela v osnovnih organizacijah. Seminar je izredno dobro uspel, ker so v razpravi sodelovali vsi ude- leženci 7. bogatimi izkušnjami iz prakse. Seminar je bil tokrat izredno dobro pri- pravljen, kajti poleg ocene dela v pretek- lem letu. ki jo je tolmačil organizacijski sekretar Franc Vrtačnik, so tudi vsi pred- sedniki komisij občinskega komiteja podali analize s svojih področij. - ik DELO KOMISIJ V KOMITEJU ZMS V ŠMARJU V četrtek je predsednik Občinskega ko- miteja ZMS Šmarje pri Jelšah sklical sejo predsednikov komisij, da bi se pogovorili o delu komisij v letni letu. Predsednik občinskega komiteja je v uvodnih besedah nakazal vlogo in naloge posameznih komisij v okviru dela občin- skega komiteja. Podal je tudi nekaj smer- nic za program dela vsake komisije. Predsedniki komisij so poročali o sesta- vu svojih komisij. Ugotovili so. da so vse komisije kadrovsko dobro zasedene in je pričakovati v tem lfetu uspešno delo. Izho- dišče za bodoče delo komisij so sklepi, ki jih je šmarska mladina sprejela na svoji občinski konferenci v decembru lani. Do- končno pa bodo komisije izdelale svoje pro- grame na sejah, ki jih bodo predsedniki sklicali v naslednjih dneh. — ki KONKRETNOST vse bolj domača v delu osnovnih organizacij Letne konference osnovnih organi- zacij Zveze komunistov v velenjski občini so močno poudarile vprašanje notranje organizacije in rasti. Tako so načeli vprašanje discipline in sla- bo afirmiiranje članov pri delu izven osnovne organizacije. Analize so po- kazale, da čestokrat prav komunisti v društvih ali drugod vse premalo delajo. Prav tako pa je močno opaz- no, da je v preteklem obdobju bil premajhen poudarek na ideološkem izobraževanju novih članov. Zanimiva je ugotovitev, da so va- ške organizacije prešibke, da bi lah- ko odločneje posegle in odigrale vlo- go pri procesu podružbljenja kme- tijske in gozdne proizvodnje. To je vodilo občinski komite do zamisli, da v bodoče strnejo vse komuniste na vaškem področju v aktiv, kajti le združeni bodo uspeli v tem procesu. Podobna pomanjkljivost se je po- kazala pri terenskih organizacijah, kjer v Velenju in Šoštanju dve orga- nizaciji imata popolnoma skupne pro- bleme, a jih ločeno obravnavata. V letošnjem letu bodo tako v Šoštanju kot v Velenju za obravnavo skupnih komunalnih in drugih problemov obe terenski organizaciji iskali medseboj- no povezavo in skupne sestanke. Velike, številčno močne osnovne or- ganizacije v delovnih organizacijah pa so pokazale na hibo prevelikega šte- vila opravičeno odsotnih (tretjinsko delo in podobno). Ker pa je prav v delovnih organizacijah zaradi proiz- vodnih problemov to pereče, bodo v termoelektrarni poizkusili z manjšimi aktivi. Akutna bolezen preteklega obdobja pa je vsekakor tudi načelnost raz- TEZE ZA STATUT Krajevni odbor in krajevni odbor SZDL v Vitanju sta izvolila komisi- jo, za pripravo tez statuta vitanjske krajevne skupnosti. Komisija je res- no pričela z delom in je teze že pri- pravila ter jih predložila občinskemu odboru SZDL v vpogled, predno bo- do o njih razpravljali vaščani. S. L. pravljanja in šele prav v zadnjem času je opazen premik h konkretiza- ciji problemov, kar pa ne vodi k raz- galjevanju slabosti, temveč predvsem iskanju vzrokov, da bi bilo to moč odpraviti. -že TE DNI V KRŠKEM Na občinskem odboru Socialistične zveze v Krškem so imeli te dni dvoje zelo zanimivih razgovorov. Prvi je bil razgovor s predstavniki kluba posav- skih študentov, kjer so govorili o pro- gramu dela kluba, o enotni organiza- ciji študentov za območje Krškega in Brežic, o štipendiranju itd. Drugi raz- Dva razgovora govor pa je bil namenjen organizi- ranju predavanj o obrambni vzgoji prebivalstva. Dogovorili so se, da bo- do ta predavanja pripravljali tako v krajevnih organizacijah SZDL kot v gospodarskih organizacijah in usta- novah. Nagrade čakajo na vas, •zato sodelujte ... Pismom)še. itčenci osemletk in upokojenci! Sodelujte v akcij i za razširite« »'Celjskega tednika«. Za vsakega no- vega naročnika (boste iprejeli 100 din, razen tega pa še po- sebno nagrado: za 20 naročnikov 1.000 din za 30 naročnikov 2.000 din za 50 naročnikov 4.000 din za 100 naročnikov 10.000 din. Poleg tega pa ibodo sodelovali v nagradnem žrebanju vsi itistv 'ki bodo pridobili več kot 30 novih naročnikov. Bogata zbirka nagrad v vrednosti 625.000 dii Za oranje ceste ni bilo sredstev Naravnost, osupljiva je novica, da je upravi za ceste primanjkovalo sredstev za oranje republiške ce- ste II. reda na odseku Solčava— Logarska dolina. Ne le, da so go- stinsko turistična podjetja na ta način utrpela dokajšnjo izgubo, kajti za novo leto so bila že vna- prej rezervirana vsa prosta mestn v celjskem planinskem domu kot v gostišču »Sestre Logar«, temveč je nelfaj časa bilo tudi vprašanje, kaj storiti v primeru nujnega pre- voza bolnika in podobno. Sele po novem letu je slednjič gozdno go- spodarstvo Nazarje na lastne stroš- ke zasilno preoralo cesto, tako da je "-sedaj vsaj osebnim avtomobi- lom omogočen dostop v Logarsko dolino.. Ker pa je občinska skupščina v preteklem letu investirala v mo- dernizacijo republiške ceste II. re- da na svojem območju preko 100 milijonov (in sicer sredstva gospo- darskih organizacij ter nujete kre- dite), jim je tovrstno varčevanje nedoumljivo. — Klančnik NOV LOKAL Pred dnevi so v Spodnji Rečici v Zgornji Savinjski dolini pridobili nov trgovski lokal za prodajo alkoholnih pijač. Lokal je opremilo pod- jetje »Istra-Vino« iz Reke. Je izredno sodobno urejen in ima na zalogi bogato izbi- ro pijač po solidnih cenah. IZ LUBIJE PRI MOZIRJU V letošnjem letu bodo v obratu Cinkarne v Lubiji pri Mozirju izvršili temeljito re- konstrukcijo ter prešli na iz- delavo specialnih barvil. Sredstva za prenovitev bo vložilo matično podjetje Cinkarna v Celju. -J Ne boš se učila Zgodilo se je nekje pri Rogatcu. Nepojmljivo za danes, ko vemo, da je izobrazba poleg zdravja največje bogastvo- Nekoč, v tistih težaških časih, ko je kmet smel samo garati in čim manj vedeti, bi se ne čudili. Dekle vsak dan prihaja iz šole z nalogami, ki bi jih naj doma opravila. Sreča, da se zanje sama zanima! Sreča, da ceni knjigo in bi jo rada prebirala vsak dan! Kdo ne bi bil vesel takega otroka! Tam pri Rogatcu pa je drugačen oče. Hčerka je vzela v roke knjigo, da bi poglobila znanje. Hotela je razveseliti tudi učite- lje, ki jo cenijo prav zaradi marljivosti. Toda oče! Strgal ji je učbenik iz rok, dvignil sekiro in ji zapre- til, da jo udari po glavi, če jo še enkrat zaloti pri knji- gi. Ali ni že dovolj, da v šoli zabija čas, je rohnel. Doma je drugega dela zadosti! On se ni učil, pa ven- dar živi in dela! Hčerka ga je gledala s široko odprtimi očmi in ni mogla doumeti! Oče pa tak! Pol spoštovanja je splahnelo, pol ljubezni in grenka kaplja razočaranja jo je zaskelela kot čudno spoznanje nasprotja v živ- ljenju. Dom je mračen, težak, da se ga boji; šola pa je kljub spoštljivi starosti tako vedra, sončna in mla- dostna! Težko je razumeti, zdaj, ko povsod ljudje dela- jo in se ob delu vedno bolj izobražujejo, ko življenje vedno bolj terja znanje, take čudne očetove besede: »Hčerka, ne boš se učila!« Zgodilo se je nekje pri Rogatcu! Nenavadno, ne- pojmljivo, žalostno smešno. »Plemstvo« v Kozjem Kozjani so radi veseli ljudje. Pustovanje postaja pri njih prava tradicija. Pred dnevi so se zbrali predstavniki turističnih društev Planine pri Sevnici* Pilštanja, Kozjega in Bistrice ob Sotli ter pripravili spored za letošnje pu- stovanje. Lani so se posrečeno omislili kozjanski vlak od Podsre- de do Pilštanja, letos pa so poseg- li v zgodovino. Poleti so s prosto- voljnim delom obnavljali razvali- ne Zmajskega gradu V Kozjem, za- to se bodo prav tam letos, kot pravijo, zbrali plemiči in grajske gospodične z vseh' sosednjih gra- dov: gospodje planinskij pilštanj- ski, zmajski, podsredski in kun- šperški in shoda se bo baje ude- ležil še cesarski odposlanec z br- davsovega Dunaja. Pravijo po, da se boje turškega vpada, ker baje turški paša že škili preko meje in bo verjetno prav na pustno sobo- to. ko bo pri Zmajskem gradu sve- čano zborovanje vpadel čez mejo. Kozjani vabijo vse prebivalstvo, da se tisto pustno soboto popoldne zagotovo udeležijo slavnostnega sprejema in obljubljajo, da bo vsak za svoje groše in $olde lahko veselo piroval, grajske gospodične pa obljubljajo, da se bodo prav vsem prijazno nasmehnile. Torej stopimo na pustno soboto v Kozje na veseli viteški pir! KLUB ODBORNIKOV V ŠENTJURJU Odborniki šentjurske ob- činske skupščine so ustano>- vili svoj klub, ki je do sedaj imel že dva sestanka. Na njih so med drugim razprav- ljali tudi o ustanovitvi kra- jevne skupnosti v Šentjurju, ki naj bi bila ustanovljena v teku enega meseca. Imeno- vana je bila tudi posebna komisija, ki naj pripravi sta- tut krajevne skupnosti, o ka- terem bodo nato razpravljali na masovnem sestanku vseh občanov iz področja krajev- ne skupnosti Šentjur. L. S. MODERNA KLAVNICA V KRMELJU Nedavno je bila v Krme- Iju svečana otvoritev klav- nice, ki jo je v tem kraju zgradila Kmetijska zadruga Tržišče — Šentjanž. Klavni- ca je moderna, stoji pa na nekdanjih ruševinah, ki so vsa leta po vojni kvarile iz- gled Krmelia. Obrat je mo- derno opremljen in mehani- ziran. Zgraditev te klavnice odpira lepe perspektive za ži- vinorejo v tem okolišu. D. B. Šoštanjski usnjarji: gre na bolje Usnjarska industrija je v zadnjem času v izredno kritičnem stanju. Po- manjkanje surovin in upadanje ka- kovosti le-te ter nagel porast cen reprodukcijskega materiala vnašajo v usnjarstvo težko rešljive proble- me. Prav v nezavidljivem položaju »o itorej usnjarji —proizvajalci, ki v slabih delovnih pogojih in na močno izrabljenih strojnih parkih pač kljub prizadevam je m ne zmo- rejo v korak z ostalo industrijo. Maljihna storilnost, nizki osebni do- hodki in visoke cene usnjarskih iz- delkov so najboljši odraz tega sta- nja. Podobno je tudi v usnja rni v Šo- štanju, ki je najstarejša usnjarna na Balkanu, saj je bila ustanovlje- na pred 175 leti. Predlanskim je ko- lektiv usnjarne preživel nekajletno krizo in z lanskim letom se je pri- čela pot navzgor. Lani so še imeli težave s prodajo izdelkov, z naba- vo surovin in pravočasno dobavo reprodukcijskega materiala; .pravi- jo pa, da letos ne bo več tako. pred časom so stopili v poslovno tehnič- no sodelovanje s tremi podjetji s Hrvaške. Ta zaenkrat še ne pomeni specializirane proizvodnje, vendar pa z zagotovilom stalne dobave su- rovine; talkojšnje odprodaje gotovih izdelkov, pomeni veliko razbreme- nitev in ibržčas večanje čistega do- hodka. Dolgoletna kriza in težave z opre- mo kromovega obrata ter svojstve- nost mojstrsko obrtniške politike sta močno vplivala na razrahlja- nost notranje organizacije ■podjetja. Danes si kolektiv usnjarne pri- zadeva, da usmerijo vse sile za iz- boljšanje delovnih pogojev, za do- sego boljših proizvodnih rezultatov, za višjo storilnost in ne navsezad- nje za boljši življenjski standard delavcev. Preko noči tega ne zmore- jo. Na našem zadnjem obisku us- njarne smo v razgovorih s pred- stavniki sindikata, člani Zveze ko- munistov, tehničnega in upravnega vodstva dobili zanimivo podobo skupnih naporov kolektiva za od- pravo slabosti, ki jih še tarejo. Čeprav imajo lepo urejene pro- store za polurni delovni počitek de- lavci ne zapuščajo delovnih mest, na katerih jim kljub izredno sla- bim hiigijemskim pogojem delijo malico (prva slika tlevo). 260-č lanski kolektiv zaposlu je dob- ro petino invalidov. Tovariš Jože Kolenc je invalid s šesturno zapos- litvijo v čevljarskem obratu. za kar prejema 11 tisoč osebmh dohodkov ter 6 tisoč dinarjev invalidnine. V preteklem mesecu zaradi napake v računovodstvu invalidnine ni pre- jel. (Druga isliika levo). Vida Bračič, delavka v kromovem oddelku ročno ibarva gornje usnje, za kar je prejšnji mesec prejela 16.825 dinarjev (z dvema dmevoma bolniškega staleža). Dela šele četrti mesec v ekonomski enoti novega kromovega otfrata, ki navzlic 'inijso- dobnejšim tehnološkim postopkom zaenkrat dela z izgubo. (Tretja sli- ka levo). Anton Plešnik, napenjailec kož v novem kromu, pravi, da ,so v novem obratu pogoji znosnejši in da nje- gova skupina uspeva presegati nor- mo, kar z zastarelim načinom pred leti niso zmogli. O obisku sindikal- nih sestankov meni, da je težava v tem, ker je večina delavcev iz oko- liških vasi vezama na prevoz. (Če- trta slika levo). Adela Supovc se ne spominja, kdaj je bil zadnji sestanek sindi- kate. Meni pa. da je premajhna po- vezanost in informiranje članov ko- lektiva o sklepih in o uspehih v podjetju. Maruša Pukmajster je pred upo- kojitvijo. Na vprašanje, o razrnie- rah v kolektivu se je zamislila. »Gre na 'bolje!« je odvrnila. Angela Mrak, ki je že sedemnajst let zaposlena v t usnja rni, sedaj v novem kromu, največ presega nor- mo in ima torej tudi razmeroma dobre dohodke v primerjavi z dru- gimi. (Tretja slika desno). Kljub izredno zdravju škodljivim pogojem, ki so najtežji v prenov- ljenem oddelku laka (Montaža prezračevalnih naprav — Klimo Maribor) pa ima kolektiv najnižji stale ž — 7<3 odstotkov — v občini. gt 4 — jantarja 1914 CELJSKI TEDNIK rade pečnik 40 let novinar Rade Pečnik se je rodil 1. 1900 v Celju in je tu maturiral. Ze kot di- iak v času Avstro-Ogrske se je pri- ključil gibanju napredne, jugoslo- vansko usmerjene mladine. Kot štu- dent prava je bil predsednik Kluba naprednih akademikov v Celju. Udej- stvoval se je tudi literarno in glas- beno. pred 40 leti — 1. februarja 1. 1924 \e prevzel uredništvo celjskega lista ^Nove dobe« in vodil celjsko redak- cijo »-Jutra« in »Slovenskega naroda«, g peresom se je boril proti fašizmu jj! klerikaliizmu ter ipodpiral delavsko gibanje, zlasti §e ob delavskih stav- kah. Okupator ga je v aprilu 1941 zaprl in kmalu deportiral v Srbijo. Bdi je tajnik menze pregnanih Slovencev v Čupriji do svoje preselitve v Beo- grad, kjer se je v kmetijskem mi- nistrstvu takoj povezal z ilegalno po- litično skupino. Po osvoboditvi se je Pečnik vrnil k novinarskemu poklicu. Delal je v ministrstvu za informacije, v tiskov- nem oddelku predsedstva zvezne vla- de, pri »Glasu«, v uradu za informa- cije pri predsedstvu vlade LR Srbi- je, pri Radiu Jugoslaviji, v redakciji »■Borbe« in v tiskovnem uradu zvez- nega sekretariata za blagovni promet. Zadnjih 5 let je urednik dnevnika »Pri vredni pregled« v Beogradu. Član novinarskega združenja je od 1. 1924. Pečnika kot novinarja so vselej od- likovali globok čut odgovornosti, ši- roka razgledanost, poštenost in vest- nost v službi koristim narodnega ob- čestva in izgradnje socializma. Nje- govo delo nosi pečat borbene napred- ne usmerjenosti in tople človeškosti. Celje šteje Pečnika še vedno med svoje drage rojake, saj ga vsako leto obišče z ženo, profesorico beograjske filološke fakultete in prevajalko tudi slovenskih slovstvenih del. Se po 40 delovnih letih aktivnemu, vzornemu novinarju mnogo zdravja in uspehov! R. KOMEDIJA O VOJNI PRED PREMIERO »REZERVISTA« V SLG CELJE Prva letošnja komedija v reperto- arju SLG Celje je izrazito uperjena v naš čas. Posmehuje se namreč vsem netivcem vojne in jim trga masko, kakršno so nosili v obdobju enega stoletja. Avtor Francoz Alexandre Rivemale razfcrinkuje vojne netivce na primeru treh francosko-nemških spopadov, analizo pa je mogoče pre- nesti kot šablono tudi na druge voj- ne. Antimilitaristična poanta kome- dije je ostra, zasmehujoča in zavest zbujajoča. Dasiravno pripoveduje Ri- vemalov Rezervist o izredno tehtnih rečeh, je pripoved nadvse zabavna, sproščujoča, hkrati burkaška (avtor je mirno uporabil nekatere prav klišej- ske burkaške elemente) pa elegantna in prežeta z duhovitim galskim hu- morjem. Zato je umljivo, da je Ri- vemalovo komedijo nagradila Fran- coska akademija. Ideja komedije je v bistvu prepro- sta: povprečen prebivavec tega sveta si prav nič ne želi vojne in njenih strahot, raje živi v miru, mimo dela in si želi družinske sreče. Toda dr- žavnd organizmi in z njimi povezana sodateska ga zimeraj pošiljajo proti njegovi volji v krvavo klanje. Rive- male deli zaušnice tako francoskim kakor nemškim vojnim hujskačem, podčrtuje pa, da je možno mirno so- žitje med vsemi ljudmi na svetu, če- tudi so jih zgodovinske in etatistične razmere po krivem razglasile za tra- dicionalne sovražnike. Razen teh osnovnih dilem se Rive- male posveča tudi odnosom med zna- nostjo in državnim oziroma vojaš- kim strojem in na žalost ugotavlja podrejenost znanosti. A tudi to je po- kazano z nasmehom. Komedijo je zrežiral Miran Herzog, scenograf je Avgust Lavrenčič, Ko- stum ograf in ja Alenka Bartlova, glas- bo je napisal Francos Henri Betti. Nastopa pa ves dramski ansambel s sodelavci. Samorastniki v Laškem Preteklo soboto je bila v laški kino- dvorani mala svečanost. Na sporedu je bil slovenski film Samorastniki, za katerega je vladalo veliko zanimanje. Dvorana je bila namreč nabito polna, pred pričetkom predstave pa je upravnik kinopodjetja Kazimir Virant pozdravil gledalce in jih povabil, da po končani predstavi osta- nejo v dvorani. Tako je po koncu predstave stopila na oder predsednica občinskega sveta Svo- bod Zdenka Goričeva, ki je pozdravila vse obiskovalce, posebej pa Savo Sever- jevo, ki nastopa v filmu kot mati Kar- ničnica in režiserja filma Igorja Pret- narja. Potem sta se oba gosta predsta- vila občinstvu, ki ju je toplo pozdravilo. Igravki Savi Severjevi so ob tej prilož- nosti podelili šopek cvetja, režiserja Pret. narja pa je laška pivovarna nagradila i okusno aranžirano kolekcijo izbranih vrst piva. Vsa dvorana je potek te skromne slovesnosti burno pozdravila ter tako izrazila priznanje tema vidnima predstavnikoma Samorastnikov. VEC ŠIRINE V AMATERSKO DEJAVNOST Pretekli teden je predsedstvo okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Celje pripravilo seminar za predsednike in taj- nike občinskih svetov Svobod. Razprava na seminarju je prikazala, da je bil za tak temeljit razgovor že skrajni čas, saj so se udeleženci temeljito pogovorili o vlogi ob- činskega sveta Svobod in amaterskih dru- štev sploh. Tako so končno prišli do za- ključka, da je bistvo uspešne kulturne de» javnosti v široki zasnovi tega dela, v tes- nem sodelovanju z ljudmi, v upoštevanju njihovih želja in interesov itd. Zato so tudi sklenili, naj občinski Sveti, Svobode in dru- štva širše zastavijo svoje delo in naj z vsemi močmi pomagajo formirati kultura« politiko v občini. Okrajni svet Svobod pa naj svoja prizadevanja usmeri v analizira- nje pogojev za kulturno delo in usposab- ljanje občinskih organov. Sovjetska revija o Celjskem gledališču V ugledni sovjetski gledališki reviji TEATR, ki izhaja v Moskvi, je v decembrski številki 1963 VI- Pimenov objavil daljši prispevek »V Jugoslaviji«, v katerem v glavnem poroča o Sterijinem pozor ju 1963 pa tudi o nekaterih drugih doži- vetjih pri nas. Za Celjane je še posebej zanimivo, da je daljši odstavek posvetil drami JUBILEJ Janeza Zmavca in njeni uprizoritvi. Delo hvali, češ da je jasno in preprosto ter da privlači gle- dalčevo pozornost, ne strinja pa se z odrsko realizacijo, češ da' je formalistična in abstraktna. Z gledišča sovjetske gle- dališke kulture vsekakor razumljiva misel. VI. Pimenov je v nekaj stavkih spregovoril tudi o osebnem srečanju z Janezom Zmavcem na izletu na Fruško goro, ki so ga zastopniki jugoslovanskih gledališč priredili gledališ- kim strokovnjakom iz tujine. bh S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Kovačevič M. J.: Obračun i razpodela po ekonomskim jedinicama. 2. izd. Beograd 1961. S. 25244. Kulenovič H.: Likovno vaspitanje. Sara- jevo 1961. S. II 2397. Menaše L.:-Zahodnoevropski slikani por- tret. Maribor 1962. S. 21525/2. Oppelt W.: Osnovv tehniki avtomatičesko- g*» regulirovanija. Moskva & Leningrad 1960. S. 23306. Russell B.: Istorija zapadne filosofije. Beograd 1962. S. 18495/4. Supek R.: Ispitivanje javnog mnenja. Za- greb 1961. S. 23222. Althiem F.: Zarathustra und Alexander. Frankfurt a. M. & Hambrug 1960. S. 20012/329. Blaškovič V.: Ekonomska geografija Ju- goslavije. Zagreb 1962. S. 23287. Gerard R. W.: Hrana i život. Zagreb 1961. S. 23228. Markovič M.: Dijalektička teorija zna- čenja. Beograd 1961. S. 23221. Sevdič M.: Kombinatorika. Zagreb 1961. S. 17134/6. §kala A.: O vzgoji razvojno prizadetih otrok. Ljubljana 1962. S. 11298/23. Stanovnik J.: Ekonomski blokovi. Beograd 1962. S. 22992/14. Uroševič M.: Suština materijalističkog pogleda na svet. 2. izd. Beograd 1961. S. 23256. Cerne F., S. Ilešič: Uvod v spoznavanje družbe. Ljubljana 1962. S. 23470. Dennet R., J. E. Johnson: Mit den Russen nin Verhanfllungstisch. Niirnberg 1953. S. 23414. Gosset P., R. Gosset: Vznemirljiva Azija. Ljubljana 1962. S. 23474. Kritičari o Andriču. Beograd 1962. S. 23451. Menaše L.: Holandsko slikarstvo 17. sto- letja. Ljubljana 1960. S. 23428/1. Mitscherlich A., F. Milke: Medicina brez človečnosti. Ljubljana 1962. S. 23398. Razum J.: Rukovodilac kao govornik. 2. izd. Zagreb 1961. S. 23372. Samardžič R.: Veliki vek Dubrovnika. Beograd 1962, S. 18895/4. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 8. do 18. ure, ob sobotah pa samo od 8. do 13. ure. Sodobni pouk jezikov Zavod za poučevanje tujih jezikov je uvedel magnetofonski, intenzivni način poučevanja in v ta namen poslal svoje profesorje lingviste na proučevanje te metode v podobnih renomiranih zavodih v Ljubljani, Za- grebu in Mariboru. Uspehi te naj- modernejše metode so tudi na Celj- skem zavodu presenetljivi, kar izpri- čujejo tudi izjave samih slušateljev, ki so s to zares sodobno metodo silno zadovoljni. Tečajniki preko slušalk poslušajo lekcije z magnetofonskih trakov, ki so jih posneli v Parizu (francoski tra- kovi), Londonu (angleški trakovi), Dunaju (nemški trakovi), Moskvi (ru- ski trakovi), Rimu (italijanski trako- vi) in Madridu (španski magnetofon- ski trakovi). Tako vsi slušatelji po- slušajo živo govorico določene narod- nosti. Vzporedno z magnetofonskimi tečejo tudi večkrat filmski trakovi in se na ta način besedilo tuje govorice globoko zasidra v spomin preko sluš- nih in vidnih čutil. Ponavljanje doma je s tem brez dvoma silno olajšano, kakor izjavlja večina slušateljev. Slovnica je omejena na najnujnejšo potrebo, teksti so stvarni in vzeti iz vsakdanjega življenja. S snemanjem vsakega posameznega slušatelja na magnetofonski trak pa lahko vsakdo sam sebe sliši ter tako kontrolira od- nosno popravi svojo izreko. Pri pouku uporabljajo tudi slike, risbe ter skice, s pomočjo katerih lahko tečajniki preizkušajo svoje konverzacijske spo- sobnosti, ki se šele ob takšni avdiovi- zualni metodi v polni meri razvijejo. Uspešnost tečaja pa je končno zajam- čena tudi z malim številom slušate- ljev v posameznem razredu, saj obi- skuje vsak tečaj le po 12 slušateljev, s katerimi lahko profesor tudi indi- vidualno dela pri sleherni učni uri. Tečajniki pri intenzivnem pouku SARTRE V PESJU Preteklo soboto in nedeljo je dram- ska skupina DPD Svobode v Pesju igrala Sartrovo dramo »Obzirna vlačuga« v režiji Jožeta Kolarja. Dramska sekcija je v Pesju najaktiv- nejša in skorajda edini pobudnik za kulturno življenje v tem kraju. Do- slej imajo za sabo bogato obdobje lepo naštudiranih in tudi solidno od- igranih iger, med katerimi so vse- kakor odlično uspeli Vorančevi »Sa- morastniki«. Kot kaže pa je Sartre tudi zanje bil trd oreh; v isti sapi pa tudi za gledalce, ki so začuda v Pesju radodarnejši z obiskom kot drugod. Problem Sartrove »Obzirne vla- čuge« je še vedno nerešljiv problem ameriškega juga, toda kako ga po- dati na amaterskem odru, da ne zdrkne k smešnosti, nam tudi v Pesju niso uspeli prikazati. LEPA POTEZA ANSAMBLA V CELEI Pred dnevi je v Celju gostovalo skopsko gledališče. Zbor, ki ga je občinstvo lepo sprejelo, je bil deležen lepega sprejema tu- di v hotelu Celei, kjer so umetniki preno- čevali. Tu je namreč zabavni unsambel po- svetil večerni program gostom iz Skopja. Poteza, ki je vredna priznanja in pohvale! Redek uspeh Ob zaključku letošnjega polletja je 4. b letnik celjskega učiteljišča dosegel izredni "speh. Razred je izdelalo namreč 94 odstot- kov dijakinj in dijakov. Ce bi pri tem ne ostala neocen^ena še dva dijaka, bi uspeh dosegel 100 odstotkov. To pa je vsekakor Zavidanja vreden dosežek, za katerega gre zasluga tako dijakom kakor tudi njihovemu razredniku prof. Janeza Plahutniku. OB RAZSTAVI DEMETRIJA CEJA Plodno sodelovanje med Likovnim salonom in našim gledališčem je Ponovno rodilo dober sad: ko smo letošnjo sezono navezali tesnejše stike s tržaškim Slovenskim gleda- liščem, smo prek teh vezi prišli tudi v kontakt z drugimi slovenskimi ustvarjalci na Tržaškem oziroma na Goriškem. Tako smo se seznanili z hladim goriškim slikarjem in kipar- jem Demetrijem Cejem, čigar indi- vidualno razstavo smo odprli pred dnevi. Taki in podobni kulturni stiki nam v Celju morejo samo koristiti. Ne Sre zgolj za kulturno izmenjavo ali spoznavanje na področju nacional- ne kulture, ki sega preko, državnih meja, gre za nekaj več: za širjenje ^aših obzorij^ za spoznavanje šir- Slh človeških vezi, ki si jih sporoča- preko umetnosti. Potemtakem je Razstava Demetrija Ceja dragocen ■^Pulz h kulturnemu snovanju in °rientaciji našega občana. Ustvariti si sodbo o slikarju ob T^aj platnih je navadno težko, zla- * 0 slikarju, ki je še poln zorenja in konsolidacije. Vendar razstavlje- na olja in gvaši pričajo, da gre za iskrenega, nadarjenega in ekspresdv- nega umetnika. V razmeroma krat- kem času — razstavlja od 1949. le- ta, rodil pa se je 1931. leta v Beogra- du — je prehodil dolgo pot iskanja umetniškega 'izraza. Menda nima majhne teže podatek, da je Cej-slikar zrasel iz Ceja-kiparja. Zdi se, da mu je izhodiščno tridimenzionalno per- cipiranje sveta zapustilo osnovna prostor- ninska percepcijska gibala, ki se kažejo ta- ko rekoč v vseh njegovih razstavljenih de- lih, čeprav je res, da je delež tonskega vrednotenja barvne lestvice, akcentuiranje s frapantnimi barvnimi antipodi izrazito slikarske narave, /a njegovo tridimenzio- nalno osnovo govori tudi to, da umetniško rad interpretira tridimenzionalne gmote, kot so mesta, pokrajine, figure. Kakšna je bila Cejeva dosedanja umet- niška pot, lahko posnemamo le iz poročil in kritik. Te pripovedujejo, kako je Cej začel z nekakšnim ekspresionizmom klee- jevske smeri, o vplivih Modiglianija in Rouaulta, Matissa, fauvistov, skupine »Die Briicke« in celo filmskega neorealizma. Če- prav moram priznati, da se mi zdi, da so kritiki ob Ceju iztresali knjižno modrost in da je takšen zajeten krog »vplivov« ko- majda verjeten, bo menda zares držalo le tisto, da je Cej ekspresionist po notranji nuji silne izpovednosti, z neoreulizmom pa ga vežejo kvečjemu sujetska izhodišča. Jasno pa je, da na pričujočih platnih di- rektnih vplivov prej naštetih mojstrov ne moremo odkriti. Nedvomno drži, da je Cej izrazita pesni- ška natura, da trga iz sebe svojo vizijo sve- ta, da je to trganje marsikdaj prava muka. V tem pogledu bi ga lahko označili za mo- dernega ekspresionista. Da je slikar-.pesnik. lahko sodimo tudi po tein, da skuša zajeti svoje doživetje v njegovem bistvu. Tod, se mi zdi, moramo iskati njegovo razobličenje realnosti in prehod v abstrakcijo. Vendar so njegove podobe s popkovino še zmeraj vezane na realnost, čeprav le narahlo. Zdi se, kakor da je Cej svet predmetov zredu- ciral v njihovih dimenzijah na najosnov- nejše in jiuE transformiral v svet simbolov. Cejevo slikarstvo ni abstraktno komponi- ranje nevidnega, marveč je poetizirana, v simbole prevedena stvarnost. Ta je marsi- kdaj kruta (»Streljanje«), depresivna (»Vr- nitev«), civilizacijo obremenjujoča (»Me- sto«), In v tem je Cej pesnik vojnega in povojnega časa. Ob tem bi bilo mogoče dodati, da je to slikarstvo občečloveško, da pa je v njem vendarle čutiti utripanje pokrajine in človeka med Benetka- mi in Alpami. V taki konstelaciji se Cej kaže kot samosvoja umetniška osebnost. Po formalni plati bi veljalo dodati — mimo v začetku povedanega — Cejev občutek za uravnavanje in pretehtavanje gmote, pa naj gre za vertikale, ki so mu nekje blizu, ali za redkejše razporejanje v horizon- tali. Dvoje razsežnosti uklepa pred- vsem s kroglami, redkeje s krivina- mi. Cej značilno pojmuje barvo. Pri srcu so mu pretehtani odtenki rah- lejših tonov, ki jih razburkava — skladno s svojim pesniškim očesom — s kontrastnimi, vpijočimi barvni- mi elementi. Največje mojstrstvo pa je dosegel, vsaj po mojem mnenju, z gvaši. Bruno Hartman PRED III. ABONMAJSKIM KONCERTOM PIANIST IGOR DEKLEVA Pianist Igor Dekleva bo 5. febru- arja prvič koncertiral v Celju na abonmajskem koncertu v Narodnem domu. Mladi umetnik je maturiral v Beogradu, kjer je tudi končal štu- dij na Srednji glasbeni šoli. Diplomi- ral je na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Janku Ravniku, nato pa se je izpolnjeval pri prof. Hildi Horakovi. S štipendijo Sveta za kul- turo SRS je obiskoval mednarodne tečaje na Cbigianski akademiji v Si- eni pri znamenitem pianistu Alfredu Cortotu ter dve leti študiral še na miinchenski akademiji pri prof. Eriku Then-Bergu. Med študijem v Nem- čiji je sodeloval na tečajih za komor- no glasbo v Wiirttembergu, kjer je bil asistent. Še kot študent je nastopal solistič- no ter z orkestroma Slovenske filhar- monije in RTV Ljubljana, v lanski sezoni pa je bil ponovno solist sim- foničnega koncerta SF. Letos je De- kleva postal predavatelj za komorno glasbo na ljubljanski Akademiji za glasbo ter korepetitor RTV Ljublja- na. Koncert v Celju bo obsegal na- slednja dela: sonato Filipa Emanuela Bacha, Beethovnovo »Pastoralno« so- nato, Chopinovo 1. balado, Brahm- sove Variacije v D-duru in dva Bar- tokova Romunska plesa. Stran 6 CEEJSKI TEDNIK l St. 4 — 31. januarja 1964 Pogled s terase novega hotela na Celje Načrt mesta Celja Te dni je izšel iz tiska načrt mesta Ce- lja, ki ga je izdalo Olepševalno in turi- stično društvo. Z njim je prizadevna organizacija zamašila vrzel, ki je bila na tem področju. Stati načrt namreč ni več ustrezal; potrebe pd novem so bile več kot očite. Novi načrt je izšel v nakladi 10.000 iz- vodov. v redakciji prof. Zorana Vudler- ja sta tehnično opremo poskrbela inž. arh, Alenka Podpečan-Blagotinšek ter geometer Mara Arzenšek. Natisnila ga je Mladinska knjiga v Ljubljani, oziroma Zavod za umetniško fotografijo. In če bi nas zdaj vprašali, kje bi ga naj kupili, bi vam odgovorili takole:.po ceni 200 dinarjev za komad ga lahko doTvite v turističnem informacijskem uradu v Ce- lju, Stanetova ulica, zraven kina Metro- pol. Praktičnost novega načrta mesta Celja se kaže ne samo v izredni nazornosti, čit- ljivosti, marveč tudi v tem, da priobčuje seznam ulic in trgov, da posreduje neka- tere važne naslove in da vas opozarja na najvažnejše spomenike v mestu. Posrečen je tudi dodatek, ki prikazuje vse turi- stične kraje v našem okraju (na žalost brez Posavja J- načrt je šel namreč v tislc pred priključitvijo treh posavskih občin celjskemu okraju), pa tudi planin- ske in ostale postojanke, ki zanimajo sle- hernega človeka, zlasti še turista. -mb Makedonski dramski umetniki v Celju Na svoji jugoslovanski turneji, ki se je pričela v mesecu decembru in bo končana sredi februarja, so se člani Narodnega gledališča iz Skopja ustavili tudi v Celju. Prispeli so že v nedeljo, 19. januarja, naslednja dneva pa so nastopili z dvema Nuši- čevima deloma, »Pokojnikom« in »Sumljivo osebo«. Bili so nadvse pri- jetno presenečeni nad sprejemom, zlasti nad izletom v Velenje, ki sta jim ga priredila občinski skupščini Celje in Velenje. Tamkaj so si ogle- dali novi rudnik in kulturni dom, od katerega se kar niso mogli ločiti. Tre- nutno so še vedno brezdomci in šele na jesen se jim obeta v Skopju za- časna montažna gledališka hiša. Te- ga dne, v torek, so bili tudi povab- ljeni na kosilo v hotel Paka. Sicer pa so bili nastanjeni v celjski Celei. Naj- več priznanja je bil kajpak deležen igravec Petre Prličko, znan iz pre- mnogih filmov. Celjani so tokrat oba- krat napolnili avditorij. Največ nav- dušenja je požela Nušičeva »Sumlji- va oseba«, ki jo imajo na repertoarju že polnih 18 let, »Pokojnik« pa je bil naštudiran šale po potresu in to se je delu nekoliko poznalo. Gostje iz Makedonije so se v sredo, 22. t. m. poslovili od Celja, ki se jim je vtisnilo v nepozaben spomin, ter odpotovali naprej v Ljubljano, nato na Reko in naprej v Hrvatsko. Ob slovesu je direktor Narodnega gleda- lišča Skopje pisatelj in prevajalec Jo- van Boškovski povabil celjsko gle- dališče, da jim vrne obisk, brž ko bo- do razmere v Skopju urejene. jž Problem učnih kadrov v mozirski 1 v • • občini Med pereče probleme, s katerimi se srečujejo v mozirski občini na področju šolstva, sodi tudi pomanjkanje ustreznih učnih kadrov. Občinska skupščina po- sveča temu problemu zadnji dve leti po- sebno skrb. Potrebe po učiteljih so v zadnjih dveh letih vedno manjše, so pa toliko večje po predmetnih učiteljih in profesorjih. Zaenkrat bi rabili štiri pro- fesorje in 32 predmetnih učiteljev. Tre- nutno pa poučujeta na šolah dva profe- sorja in 12 predmetnih učiteljev. Ne- dvomno taka kvalifikacijska struktura učnega kadra vpliva tudi na kvaliteto pouka. Občinska skupščina Mozirje je ob so- delovanju Pedagoškega zavoda Celje že lani začela izdelovati program nadaljnje- ga izobraževanja učnih kadrov. Odziv je bil izredno velik in se je lani vpisalo na Višjo pedagoško šolo kar 31 izrednih slu- šateljev iz vrst učiteljev. Občinska skup- ščina je njihovo prizadevnost tudi fi- nančno podprla. 25 izrednim slušateljem je odobrila mesečno štipendijo. Občinska skupščina računa, da bo v roku štirih let problem učnih kadrov z višjo'in visoko izobrazbo v občini v glav- nem rešen. Menijo, da je tak način reše- vanja problema učnih kadrov najhitrejši, uspešen in cenen. Drsalna revija V BRASLOVCAH V organizaciji prizadevne- ga turističnega in olepševal- nega društva Braslovče bo v nedeljo, 2. februarja na za- mrznjenem braslovškem je- zeru kvalitetna drsalna revi- ja, na kateri bodo nastopili umetnostni drsalci ljubljan- ske Oiimpije, Velenja ter HDK Celja. Razen tega bodo nastopili tudi celjski hokeji- sti, ki bodo prikazali igro ho- keja na ledu. Odločitev braslovškega tu- rističnega društva za organi- zacijo drsalne revije je vred- na največje pozornosti. Gre namreč za pobudo, ki jo kaže posnemati tudi v naslednjih letih. Ogled drsalne revije v Braslovčah bi lahko združili s celodnevnim izletom, z dr- sanjem pa tudi smučanjem, saj dajejo ne samo zamrznje- no jezero, temveč tudi lepa smučišča v okolici obilo pri- ložnosti za prijetno razvedri- lo. Mačeha in pastorka Celjski Delavski oder je v letoš- nji sezoni pripravil že drugo pred- stavo za mladino. Tokrat je sekci ja Delavskega odra na III. osnovni šoli naštndirala delo Kriatine Brenkove: Mačeha in pastorka«. V vseh vlo- gah so nastopili učenci in bili pri mladih gledalcih zelo toplo spreje- ti. Po končani nedeljski predstavi smo postavili režiserki Miri Zelinko nekaj vprašanj: — Mladi igralci so na današnji predstavi' dobro odigrali svoje vlo- ge. Je bila to prva predstava pred publiko? — 'Ne. To je pravzaprav že sedma predstava. Prejšnji teden smo imeli predstave za osnovne šole in smo vsak dan nastopili dvakrat. Huje kot poklicni gledališčniiki. Današn ja predstava pa je bila pravzaprav prva in zadnja predstava za široko javnost. In še smo mislili, da bomo morali predstavo odpovedati, ker je Slavica Gorenšek. ki igra Koro, bolna. Toda kljub bolezni in tempe- raturi je nastopila in kot iste videti, je zelo dobro odigrala .svojo vlogo.« — Kdaj pa ste pričeli z vajami? — i-Vadit i smo pričeli pred približno I vem a mesecema in sicer pri meni 64 do 18. jan. jc bilo rojenih 47 deklic in 42 dečkov. POROČILI SO SE: Josip MATIC, pleskar in Ivanka SPORIC, delavka, oba iz Celja. Milan ZUPAN, elek- tričar in Vanda OREHOVEC, uslužbenka, oba iz Mtiribora. Tvan KOŠTOMAJ, šofer in Jožica ZALOŽNIK, poljedelka, oba iz Celja. Alojz ROKOVNIK mizar in Marija VEBER, šivilja, oba iz Celja. Janez CARŠ, skladišč- nik in Antonija ERIC, uslužbenka, oba iz Celja. Viktor MERNIK, avtomehanik iz Slov. Gradca in Andrejka ZAJC, bolničarka i z Ljubljane. Viktor VOLR, delavec iz Brežic in Helga BERGLEZ. uslužbenka iz Celja. Jožef PLEVNIK, delavec in Anica RRIZNIR, delavka, oba iz Celja. Rudolf CIMERMAN, sprevodnik iz Šentjurja in Marija GERCAR, bančna uslužbenka iz Bobriše vasi. ferih l OLAR, elekVromehanik in Marta REPINC, trgovska pomočnica, oba iz Celja. Srečko STEFANCIC, elektro-montcr in Vida STE- FANCIC, oba iz Velenja. Franc PREZELJ, krojač in Štefffnija ROTNIR, kuhftrica, oba i7. Celja. Štefan Poljšak, kovinostrugar in Terezija FURMAN, uslužbenka, oba iz Ce- lja.' Janko MICINOVIC, uslužbenec LM in Fma „R\!EZ, trgovska pomočnica, oba iz Celja. Božo BARAČ, kovač iz Maribora in Ljudmila RLAVZAR. gospodinja iz Celja in Anton KOVAČ, strojni ključavničar .ter Ivanka JERMAN, uslužbenka, oba iz Celja. UMRLI SO: Natalija HANRE. gospodinja iz Celja (70 let). Barbka PEGAN, otrok iz Pirana (5 dni). Anton OCRO, otrok iz Celja (5 mes.). Mar- tin ROVACfC, upokojenec iz Celja (60 let). Franc GOLAVŠER, upokojenec (58). ♦ Amali- ja TERŠEK. gospodinja iz Laškega (55). Franc GABERŠER. upokojenec iz Velenja (M). Martin GUCER. upokojenec iz Celja (70). Danijela ROLŠER, gospodinja iz Ma- ribora (42). Jožef ROSTANJŠER. upokoje- nec iz Celja (~5). Lucija ROZENCVET, go- spodinja iz Celja .(80). Anton BUDNA, upo- pokojenec iz Celja (74). Antonija CORAN, delavka iz Velenja (61). Jakob POHOLE. ot- rok iz Velike Pirešice pri Žalcu (2 dni). Baltazar OGRAJENŠER. upokojenec iz Ce- lja (81). Helena RUZMAN, gospodinja iz Celja (6^). Simon OGR1ZER, otrok iz Šmar- ja pri Telšah (4 dni). 'Anton ROSTANJŠER, mehanik iz Celja, (57). Franc GABERŠEK, unokojenec iz Podgore (74). Amalija TER- šER. gospodinja iz Laškega (5"). Draga CEPL'\ R, upokojenka iz Bočne (51). Ladi- slav CVAR, Upokojenec iz Loke pri Zida- nem mostu (74). VELENJE Od 4. do 18. januarja je bil rojen en deček. POROČILI SO SE: Otmar MARREZ, nular iz Levanjcev in Matilda HROVAT, delavka iz Velenja. Rudi ZUPANČIČ, električar in Marija PRIMC, uslužbenka, oba iz Celja, Slanislav GRO- BELNIK, rudar in Terezija BACOVNIR, pol.jodelta iz Velenja. Franc LECNIR, ru- dar in PECECNIR Ivana, učiteljica, oba iz Velenja TORVALD-ERVIN. IIOFINGER, električar iz Velenja in DEBELŠER Martina, kemijski tehnik iz Pesja. Anton MEZA, električar in Antonija BIZJAR, delavka, oba iz Podkra.ja. Anton LENART, mizar in PLAZNIR Vera, kmečki hči, oba iz Šošta- nja. Jože PERGER, rudar iz Šoštanja in Marija DOBLŠER, delavka iz Šoštanja. UMRLI SO: Valentin PIRC, invalidski upokojenec iz Gornje vasi (64). Roman VIDOVIC, otrok iz Družmirja (18 mesecev). Martin LEPRO, rudar, (52). RAZTOCNIR Marija, družinska upokojenka iz Šoštanja (84). Jože ANDER- LIČ, vzdrževanec iz Ponikve (69). LAŠKO Od 18. januarja do 27. januarja je bila rojena ena deklica. POROČILI SO SE: Fran REPIC, elektrovarilec iz Celja in Alojzija SENICA, tkalka iz Slivne-ga ?. As- ton ŽVEPLAN, deseftar proge iz Lažiš in Angela KNEZ. delavka iz Konca. Viljem VIDEČ, klepar iz Male Breze in Leni VR- IlOVŠEK, uslužbenka iz Polžnicc. Jernej HORVAT, elektroamater iz Debrcga in Iva- na MARINKO, gospod, pomočnica iz Re- čice. Anton IRŠIC, autogeničar iz Celja in Vida GRAŠINER, krojačica iz Celja, Cesta na Laško. UMRLI SO: Mihael VODUŠEK, upokojenec iz Govc (81). Jože BALOH, preužitkar iz Tovstega (70). Marija PlJŠNIK. roj. LESKOŠEK, pre- užitkarica, (84). Terezija DEŽELAK, roj. CENTA, gospodinja iz Vel. Gorele (62). ŽALEC Od 19. januarja do 25. januarja ni bilo primerov rojstva. POROČILI SO SE: Marjan SLEZINGER, keramik iz Petrovč in Cecilija BABIC, slikarka keramike iz Migojnic. Franc ŠKRUBEJ. tekstilni tehnik iz Orle vasi in Marija GODEC, materialni knjigovodja iz Latkove vasi. Jožef HROVAT, strojni tehnik iz Celja in Silva ZAGORBC, tovarniška, delavka iz Dobrteše vasi. Janez POTOČNIK, tovarniški delavec iz Trnave in Roza MOHENSKI, tovarniška delavka iz Trnave. Andrej JAN, strojni tehnik iz Mi- klavža pri Taboru in Marija JERNEJC, uslužbenka iz Grajske vasi. Jožef KOSTANj- ŠER, pleskar iz Trnave in Renata ŽLICE R, tovarniška delavka iz Gornje vasi. Ferdi- nand POTOČNIK, priučen mizar iz Pod- gore in Jera ZELEZNIK, (tovarniška delavka iz Dobriča. UMRLI SO: Bernard GLOBOCNIR, upokojenec iz Ce- lja (65). Franfc LESNIK, upokojenec iz Žal- ca (65). Jera GOLJAR roj. ZUPANC, upo- kojenka iz Gotovelj (72). Marija HLEP roj. ŠRORNIK. podpiranka iz Šmatevža (79). Jožefa ZOHAR roj. ŠALEj, gospodinja iz Sešč pri Preboldu (77). Marija BOGATAJ roj. ŠMAJS, upokojenka iz 'Polzele (80). Ju- lijana ROŠEC, preužitkarica iz Ločice ob Savinji (85). BREŽICE Od 18. januarja do 25. januarja je bilo rojenih 10 deklic in 6 dečkov. Porok ni bilo. UMRL JE: bfskpu Alojz TERGLAV, osebni upokojenec iz Brežic (77). ŠENTJUR PRI CELJU Od 18. januarja do 25. januarja ni bilo primerov rojstev. POROČILI SO SE: Jožef KLAUZER, poljedelec iz Dobja in Ana GUCER, poljedelka iz Presečnega. Mi- hael BELE, železokrivec. iz Rošnice in Bar- bara LORGAR, razv. BEVC, gospodinja iz Košnice. Franc TONJRO, poljedelec iz Ja- vorja in Štefanija GUBENŠEK, poljedelka iz Šentvida pri Plani-ni. UMRLI SO: Alojz VRECRO, mizar iz Šentjurja pri Celju (65). MOZIRJE ROJSTVA: ZAMERNIR Ana, gospodinja iz Strmca, deklico - MARIJO. PLRSNIR Marija, krnit- tovalka iz 1'odvolovljeka, hčerko — MARI- JO. UMRLI SO: BANKO Apolonija, kmetovalka iz Varpo- Ija (73 let), ZMAVC Marija, preužitkarica iz Florjana (77 let), MLACNIK Frančiška, osebna upokojenka (68 let), BREZOVNIK Amalija, kmetovalka iz Ljubije (77 let), MLARAR Marija, upokojenka iz Mozirja, (71 let). POROČILI SO SF: RlUVEC Anton, kmetovalec iz Rovta' in BASTL Ana, kmetovalka iz Poljan. VERIŽNO TRČENJE NA AVTOCESTI Preteklo sredo zjutraj je vozil po avtocesti tovornjak hladilnik BG-221-37 šofer Milan Glušič. V bli- žini Brežic je zaradi okvare obstal na skrajni desni strani ceste. Šofer je zaradi megle vozilo zavaroval razen s trikotnikom še z ognjem. Za njim je tedaj pripeljal iz smeri Ljubljane tovorni avto LJ-237-2B, ki ga je vp- zil šofer Janez Golf. Iz nasprotne smeri pa je tedaj pripeljal še tovor- njak s prikolico SI-21-28. Voznika to- vornjakov sta se prepozno opazila in prišlo je do srečavanja ravno pri sto- ječem hladilniku. Pri tem je tovor- njak trčil v zadnji del prikolice in obenem tudi v hladilnik. Med tem časom je iz Ljubljane pripeljal še av- tobus, ki je nesrečo opazil in se usta- vil. Za njim pa je pripeljal z oseb- nim avtomobilom z veliko hitrostjo s grški državljan, ki se je zaletel v stoječi avtobus. Pri vseh treh trče- njih ni bil na srečo nihče poškodo- van, materialna škoda pa je približ- no 1 milijon 200 tisoč dinarjev. TRČENJE PRI SRECAVANJU Pretekli četrtek sta pri srečavanju na cesti II. reda pri Rimskih Topli- cah trčila osebni avto ZG-32-56 .in tovornjak CE-26-21. Pri tem je na- stala škoda približno 200 tisoč di- narjev. ZALETEL SE JE V OGRAJO V četrtek popoldne se je v Belem potoku pri Frankolovem, zaradi po- ledenele ceste zaletel z osebnim av- tomobilom v obcestno kamnito ogra- jo Anton Pinter. Pri tem je dobila težje telesne poškodbe po glavi so- potnica Anka Godec. Materialna ško- da znaša pribdižmo 250 tisoč dinar- jev. NESREČA NA BRESTANIŠKEM TRGU V petek zjutraj je prišlo na trgu v Brestanici do manjše prometne ne- sreče. Voznik osebnega avtomobila CE-61-30 Jože Zvenik je vozil proti veterinarski postaji. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal osebni avto CE-61-30, ki ga je vozil Branko Huš. Pri srečavanju je prišlo zaradi pole- dice do trčenja. Pri tem je nastala škoda približno 200 tisoč dinarjev. HLADILNIK POD CESTO V soboto zjutraj se je na avtocesti, pri vasi Obrežje, prevrnil pod cesto tovornjak hladilnik ZG-143-74, ki ga je vozil šofer Stjepan Sertič. Po ne- sreči je šfoer dejal, da je vozil proti njemu neznani avto, ki pri srečava- nju ni zasenčil luči. Ko se mu je umaknil na desno, ga je zaneslo pod cesto. iPiri tem je nastala velika ma- terialna škoda, ki še ni ocenjena. Razpisna komisija pri Komunalnem zavodu za socialno zava- rovanju v celju razpisuje naslednja delovna mesta: 1. 2 USLUŽBENCA z dokončno pravno fakulteto I. ali II. stopnje ali z dokon- čano višjo pravno ali višjo upravno šolo za reševanje zadev iz invalidskega zavarovanja; 2. 1 ANALITIKA z dokončano ekonomsko šolo; 3. 2 USLUŽBENCA z a »konča no ekonomsko srednjo šolo. Ponudbe s kratkim življenjepisom ter prepisom zadnjega šol- skega spričevala je dostaviti Komunalnemu zavodu za socialno za- varovanje v Celju do 10. februarja 1964. Št. 4 — 31. januarja 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 7 »Komisija za volitve in imenovanja« Občinske skup- ščine Celje | razpisuje nuesto DIREKTORJA MEDOBČINSKEGA UPRAVNEGA ZAVODA ZA CENE V CELJU Pogoji: ekonomska fakulteta ali odgovarjajoča višja strokovnu izotbraziba in nekaj let >pra'kse na vodilnih delov- nih mestih v upravi oz. v gospodarstvu. Kandidati naj vlagajo kolkovane ponudbe z din 250 na komisijo za volitve i/n imenovanja Občiniske skupščine Ce- 4je do 18. februarja 1964. Ponudbam 'naj priložijo življenje- pis, natainčen opis dosedanjih delovnih mest in potrdilo, da niso v disciplinskem oz. kazenskem postopku«. Trgovsko podjetje »BAZEN« Velenje sprejme v delovno razmerje 3 TRGOVSKE POMOCNIKE-CE, mlajše moči iz tekstilne stroke in 1 ODDELKOVODJO za prodajo gospodinjskih po- trebščin. Nastop službe je možen ta- koj. Pismene ponudbe pošljite s podatki o dosedanjem službo- vanju na upravo podjetja Vele- nje, Koroška cesta 51. Ostali pogoji po dogovoru. Trgovsko podjetje »Bazen« Velenje Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri KOLODVORSKI RESTAVRACIJI V CELJU razpisuje zasedbo naslednjih .prostih delovnih mest: 2 KV KUHARIC in 2 KV NATAKARIC, z večletno prakso na tozadevnih delovnih mestih. Prednost imajo interesenti z lastnim' stanovanjem. Prošnje je nasloviti na upravo ipodjetja, Celje, Gledališka 9. » Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri obrtnem centru »ZARJA« Žalec razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. — 1 ŠOFERJA-KLJUCAVNlCARJA 2.-4 KVALIFICIRANE KLJUČAVNIČARJE 3.-2 KVALIFICIRANA KLEPARJA 4. — 1 VODOVODNEGA INSTALATERJA 5. — 1 KOVINOSTRUGARJA Ponudbe pošljite komisiji za delovna razmerja pri obrtnem centru »ZARJA« Žalec. Komisija za sklepanje in odpovedovanje deilovnih razmerij pri obrnem centru »Zarja« Žalec obvešča interesente, da bo imela v jesenskem roku tega leta naslednja prosta učna mesta ključavničarstvo, kleparstvo, kovinos t ruga r s tvo, ' avtomehani- čarstvo, elektroioštaalterstvo, elektromehanika, kovaštvo, mi- zarstvo, steklarstvo, pečarstvo, čevljarstvo, fotoatelje, dimni- karstvo in pleskarstvo. Ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja pri obrtnem centru »ZARJA« Žalec do 20. avgusta 1964. Komisija za volitve in imenovanja pri Občinski skupščini Celje razpisuje .i mesto * DIREKTORJA Obrtno-gradbenega podjetja »DOLOMIT« Frankolovo. i . ( Pogoji: gradbeni tehnik z večletrjo prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu. Kandidati naj vlagajo prošnje do 20. februarja 1964 na Občinsko skupščino Celje. K prošnjam naj prilože dokumentacijo o strokovni izobrazbi, življenjepis, pregled dosedanjih zaposlitev in potrdilo, da niso v kazeskem postopku. Delavski »vet podjetja »Etaktroin&talacije« Ceilje, Zi- •damškova ulica 7, razpisuje prosto delovno mesto direktorja podjetja Pogoji: a) Elektro inženir z večletno prakso ina vodilnem de- lovnem mesitu. !b) Elektro tehnilc z večletno iprakso na vodilnem de- lovnem mestu. e) Eloktroiinsitalaiterski mojster z dovršeno delovodsko šolo m večletno prakso na vodilnem delovnem mestu. Nastop sluižbe takoj ali po dogovoru. Osdbni prejemki po Pravilniku o delitvi osebnih do- hodkov. KMETIJSKI KOMBINAT ŽALLEC zaposli takoj več KV in VK avtomehanikov Pogoji: najmanj 3 leta prakse na delovnem mestu KV odn. VK avtomehanika. Prednost imajo oni, ki so sposobni opravljati samo- stojna popravila na traktorjih. Ponudbe z življenjepisom je poslati kadrovskemu oddelku kombi- nata. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. OBJAVE IN OGLASI... VABIMO NA NAŠE IZLETE: Strokovnjaki frizerske obrti! V Budimpešto — na internacionalni frizer- ski šampionat (v času od 22. 3 do 24. 3.). Cena 24.500 din. Prijave sprejemamo do 20. februarja 1964. VERONA — štiridnevni avtobusni izlet na mednarodni kmetijski velesejem; istočasno ogled Benetk; prijave (lo 10. februarja". DUPCAj štiridnevni avtobusni izlet na mednarodni spomladanski velesejem; od- hod iz Ljubljane 15. in 18. marca; prijave do 26. februarja. AŽURNA OBALA sedemdnevni avtobusni izlet v aprilu;, istočasni ogled Milana, To- rina in Genove; prijave do 29. februarja. MILA NO štiridnevni avtobusni izlet na mednarodni velesejem v aprilu; istočasno ogled Benetk; prijave do 10. marca. VARŠAVA — desetdnevni avtobusni izlet v aprilu; prijave do 10. marca. MCNCHEN — petdnevni avtobusni izlet na mednarodni obrtniški velesejem konec ma- ju. Prijave do 5. aprila. CARIGRAD — desetdnevni avtobusni izlet maja meseca; istočasno tudi ogled Sofije; prijave do 29. februarja. v IHM -- SAN MARINO —* sedemdnevni av- tobusni izlet v času. prvomajskih prazni- kov; prijave do 30. marca. AVSTRIJA — ŠVICA — ITALIJA — sedem- dnevni avtobusni izlet (Innsbruck — Zii- rich — Beru — Luzern -—Miluno) v čusu praznikov; prijave do 25. marca. Pred vsalcim izletom obiščite turistično podjetje Kompas — Celjo. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugosla- viji in v inozemstvo z modernimi turistič- nimi avtobusi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in .rečne plovbe in posebnimi letali. Kompas — Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic .za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posreduje v naj- krajšem času nabavo potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in spreje- ma depozite. Kompas Celje daje brezplačno vse pro- metni in turistične informacije, prodaju razglednice, zemljevide, spominke, filatelis- tične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se posvetujte v poslovalnici. So priporoča: Kompas — Celje Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 • GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 31. januarja 1964 ol> 19.30: Alexandre Rivemale: REZERVIST. Premiera. Premi- erski abonma in izven. Vstopnice bodo v prodaji dan pred predstavo od IT. 0. na dan predstave dve uri prod pričetkom. Torek, 4. feb ruarja 1964 ob 19.>0: Aloxanc1re Rivemale: REZERVIST. Torkov abonma in izven. Vslpnice bodo na razpolago dan pred predstavo od 17. do 19. ure, na dan predstave dve uri pred pričetkom. Sreda, 5. februarja 1964 ob 19.30: Vitomil Zupan: ANDANTE PATETICO. Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega. Pred- stava v počastitev 20-letnice ustanovitve Slovenskega narodnega gledališča na osvo- bojenem ozemlju. Vstopnice bodo v pro-' daji dan pred predstavo in nu dan pred- stave od 17.30 do 19.30. Sreda. 3. februarja 1964 ob 19.30: SMEH NI GRETI — večer poljske satire. -Gostova- nje v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Petek, 7. februarja 1964 ob 19.30: Sudraka Rruckner: GLINASTI VOZIČEK. Gostova- nje Slovenskega narodnega gledališča Ma- ribor. Prodaja vstopnic dan pred predsta- vo od 17. do 19. ure, na dan predstave od 17.30 dalje. SoljoTa, 8. februarja 1964 ob 20. uri: AIex- a ndi-f H i veinale: REZERVIST. Gostovanje v Velenju. • TURIZEM PUSTNE PRIREDITVE Prj Celjski turistični zvezi so doslej pri- javljene naslednje pustne prireditve: Sobota, 8. 2. ob 13. uri. Kozje: Karneval Sobota 8. 2. ob 20.50. Celje: 37. tradicio- nalna inaškarada Nedelja, 9. 2. ob 15.30, Celje: 6. ciciban- ska maškarada Nedelja, 9. 2: ob 17.30. Celje: 9. pionirska maškarada Torek, 11. 2. ob (5., Žalec: Karneval Torek, 11. 2. — ves dan: Mozirje: Pusto- vanje Torek, 11. 2. ob 15. uri, Velenje: Karneval Sceda, 12. 2. ob 15. uri, Mozirje: Pokop pusta. SNEŽNE RAZMERE Celjska turistična zveza sporoča, da so na vseh zimsko-športnih postojankah dobre sjiežne razmere za smučarje. Cene pensio- nov so zelo ugodne. Za zimski dopust in smučanje priporočamo: Andrejev dom na Slemenu, pension 100« din. Celjska koča pension 1400 din. Dom nu Svetini, pension «0 d'1!. I ogarska dolina, pension 1400 din, Mozirska koča. pension 1200 din. Gornji grad, pension 1200 din, Ljubno, pension 1200 din. NAČRT CELJA Olepševalno in turistično društvo Celje sporoča, da je izdalo turistični načrt Celja. Stane 200 dinarjev in je v prodaji v Turi- stčnem informacijskem uradu v Stanetovi ulici. • RAZNO IŠČEM ŽENSKO za 4-urno dopoldansko var- stvo otroka. Naslov v upravi lista. ENOSOBNO KOMFORTNO stanovanje 43 m« v bloku, zamenjam za večje s kabinetom, -isto tako v bloku. Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO POMOČNICO - starejšo, sprejme štiričlanska družina. Oblakova 3, Celje. »PETROL« Celje, sprejme takoj več skla- diščnih delavcev in izdajalcev za ben- cinske servise. • KINO Kino DPD »SVOBODA« Šempeter Od 1. — 2. 2. 1964 »PLAMTEČA ZVEZDA*, ameriški barvni film 5. 2. 1964 »NOCOJ BO UMRLO MESTO«, poljski film 6. 2. 1964 »CAPAJEV«, ruski film • STANOVANJA ZAKONCA IŠČETA nujno, opremljeno ali prazno sobo v bližini centra. Naslov v upravi lista. Razpis IZVRŠILNI ODBOR STANOVANJSKE SKUPNOSTI CENTER CELJE, je na svoji 25. redni seji sprejel sklep: Pooblasti se gradbeni odbor za adaptacijo kemične čistilnice v Celju, da potom raz- pisa komisijsko proda vse stroje in naprave iz kemične čistilnice, ki po adaptaciji ne pridejo v postev za novo vpostavljeno ke- mično čistilnico. 2 kom. komplet stroj za kemično čiščenje 1 „ separator pri strojih za kemično čiščenje 2 ,, destilator 1 ,, stroj za kemično čiščenje (komplet) Utilitv 1 „ Alfa kole! 8 „ Elektro motorjev od 0.5 do 10 KS 1 „ Centrifuga 40 kg 1 ,, Transinisija s 3 konzolami 1 ,. Transinisija z ležaji in jermenom 2 ,, Električni črpalki Vsi navedeni stroji in naprave so kupcem na razpolago za ogled. Ako se v 30 dneh po objavi ne javi kupec za družbeni sektor obrti, je gradbeni odbor pooblaščen prodati navedene1* stroje in naprave tudi zasebni- kom. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dežurni veterinar od 1. do 8. februarja 1964 Veterinar Bojan Koželj, Celje, Kocenova 2/II (pri Hotelu Evropa) • PRODAM VSELJIVO ENODRUŽINSKO HIŠO - no- vejšo, prodam najboljšemu ponudniku. Celje, Na Golovcu 3. RADIO »Tesla« skoraj nov, prodam. Naslov v upravi lista. MAHAGONI jedilnico, pisalno mizo, svetlo spulnico prodam. Božič, Celje, Maribor- ska 76 (od 13. — 14. ure). ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ »Pfaf« - le- vo roč-ni, dobro ohranjen, prodam. Berto- le, Trnovi je 38. Škofja vas. DORRO OHRANJEN Fiat 600 prodam. Na- slov v upravi lista. KROJAŠKI šivalni stroj znamke »Durkopp«, brzošivalen ter Singer za težja dela, pro- dam. Naslov v upravi lista. PRODAM kuhinjsko opremo. Naslov v upra- vi lista. PRODAM cca 5.000 kg prvovrstnega sladke- ga sena. Logar Marija, Globoko 10, Rim- ske Toplice. • KUPIM ENODRUŽINSKO HIŠO, nedograjeno, ali stanovanje — zazidalno, (pravico) parcelo, kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Gotovina«. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljube mamice IVANKE POLANCEVE se prisrčno zahvaljujemo vsem znancem, sorodnikom in sosedom za sočustvovanje z nami in za darovano cvetje. Prisrčna hvala tudi sindikalni podružnici Ljudskj magazin za izkazano pomoč, isto tudi strugarjem Keramične industrije v Libojah. Obenem prisrčna hvala zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka celjske bolnice, posebno še dr. Krautbergcrjevi. Žalujoči sin Ernest in hčerka Anica t družino Stran 8 CEEJSKITEDNIK 9t. 4. — 31. januarja 1964 V zimskih šolskih počitnicah so za- živele mnoge smu- čarske šole. Ena takih je bila tudi na Otoku, katero je obiskovalo vsak dan po okoli sto otrok. Hkrati z or- ganizacijo šole se je pokazala potre- ba po ureditvi pri- mernega smučišča z Anskega vrha. Na sliki — skupi- na mladih smučar- jev. ki jih je vo- dil Ciril Debeljak. Deset let organizacije nogometnih sodnikov celjskega okraja Nedeljski občni zbor podzveze nogomet-t nih sodnikov celjskega okraja je bil zdru- žen s počastitvijo desetletnega dela te or- ganizacije, ki je zlasti v zadnjem obdobju dosegla nekatere prav lepe uspehe. No. bilo je tudi nekaj spodrsljajev, toda, če jih primerjamo s prizadevnostjo članov in vodstva, potem moramo nogometnim sodni- kom izreči priznanje, saj nastopajo kot po- membni pobudniki razvoja nogometne igre in kot oblikovalci odnosov ne samo med klubi in igralci, marveč tudi med moštvi in številnimi igralci. Zato je zlasti predsed- nik te organizacije, Janko Vagner, v svo- jem poročilu dejal, da ni vseeno, kakšna je vloga nogometnega sodnika na tekmi, hi- ti ni vseeno, kako se je nanjo fizično in psihično pripravljal. Slabe priprave se ta- koj poznajo. Pa ne samo to, sodnik se mora stalno izpopolnjevati in učiti. Iz poročila tajnika Iva Zorka smo povze- li. da šteje organizacija nogometnih sod- nikov celjskega okraja 59 članov. Od tega števila jih je kar v celjski občini 58. V mi- nulem obdobju so črtali* iz organizacije 9 članov, na novo pa so pridobili 25 sodnikov. Zanje so pripravili dva seminarja. Celjski sodniki so luni vodili 358 tekem, razen tega pa so bili 438-krat kot mejni sodniki. Ce sodimo po tem, da sta bila na njihovo so- jenje vložena le dva protesta, pa še ta dva brez razloga, potem lahko rečemo, da so svojo jialogo dobro opravili. To je formalna ugotovitev; ko pa so sami analizirali svoje delo, so opozarjali na disciplino, na rednej- še plačevanje članarine in odvajanje dolo- čenega odstotka sodniške takse. Po sklepu zbora bodo letos odvajali namesto 50 le 10 odstotkov sodniške takse. Poleg kontrolorjev združuje celjska or- ganizacija nogometnih sodnikov 5 republi- ške, 35 podzveznih in 20 začasnih sodnikov. Te dni bosta republiška sodnika Blekae in Golež opravljala izpit zn zvezna sodnika. Želimo jima veliko sreče in najboljši uspeh. V razpravi so kritično obravnavali več problemov. Tako so med drugim poudarili, da bi morali imeti sodniki v vseh klubih z igralci in simpatizerji nogometne igre predavanja o pravilih nogometa. Ce bi bili igralci in gledalci bolje seznanjeni s pra- vili, bi velikokrat odpadlo neupravičeno ne- godovanje. pa tudi fizični in podobni izpa- di. Nujna bo tudi pomoč med sodniki sa- mimi. Starejši in izkušenejši so dolžni, da pomagajo mlajšim, da jih opozarjajo na na- pake itd. Ob zaključku zbora so izrekli priznanje, podelili diplome ter skromna darila najbolj zaslužnim sodnikom. Tako sta takšno pri- znanje sprejela veterana celjskih nogomet- nih sodnikov Janko Vagner in Mirko Pre- singer, za desetletno delo pa so sprejeli pri- znanje: Anton Koražija, Franjo Zorko iu Anton Kramer. Prav tako so diplome pre- jeli še Ivo Blekač, Marjan Golež, Tonček Cernjavič, Franc Rupret, Jože Pavlic, Bo- goljub Petrovič in Ivo Žorko. Razen tega bodo predlagati naj Zveza nogometnih sod- nikov Jugoslavije imenuje tov. Janka Vag- nerja za svojega častnega člana. -ml) iffiHZMl Ni razlogov za pesimizem V uredništvo našega lista smo po- vabili Sima Važiča, nekoliko pozno sicer, pa vendar ne prepozno, da bi se z njim pomenili o silvestrovem teku v Sao Paolu in še o nekaterih drugih rečeh. — Simo, kaj vam bo ostalo najbolj v spominu od tega nastopa? — Prav gotovo neprestano strelja- nje. Ljudje so med našim tekom stre- ljali, metali bombice in podobno. To je bil strašanski hrup. — Vas je morda motil? • * — Ne, prav nič ne. — Kot smo pisali se tek za vas ni dobro končal. Kako pa se je začel? — Takoj po startu sem se prerinil med tiste, ki so tekli na čelu. Ce-^bi zamudil ta trenutek, bi povsem za- ostal. Med najboljšimi sem bil vse do četrtega kilometra, potem pa je prišla do izraza moja utrujenost. Tako sem zaostal. — Omenili ste utrujenost. Kaj ste pri tem mislili povedati? — Vsekakor to, da sem pripotoval v Sao Paolo približno štiri ure pred startom, da sem imel ze seboj 12.000 kilometrov poti in tri neprespane no- či. — Slabo uvrstitev na silvestrovem teku so po svoje izkoristili tudi neka- teri športni novinarji. Kaj sodite o tem pisanju? — Nič drugega kot to, da jim bom dokazal, da še nisem za med staro ša- ro. Po* povratku v domovino sem se dobro odpočil in znova s^k počutim najbolje. Zato ni nobenih razlogov, da bi bil zdaj silvestrov tek vzrok za do- ločena, vsekakor močno subjektivna in neupravičena pesimistična gleda- nja. — Sicer pa ste svojo sposobnost potrdili nekaj dni za tem v teku na 1500 metrov. Mar ne? — Vsekakor. Saj sem v družbi ti- stih, ki so zmagali in dosegli najbolj- še izide na silvestrovem teku, zasedel tretje mesto s komaj eno desetinko se- kunde slabšim časom, kot ga je imel zmagovalec. — Ali vas čaka v bližnji prihodno- sti kakšen nastop na tujih tleh? — Da, že te dni bom startal v Švici. — Kako pa se pripravljate na olim- pijske igre? — Priprave tečejo v redu. Kot vse kaže, bom tekel na progi petih kilome- trov, morda pa tudi na 1500 metrov. Sicer pa je zaenkrat o teh rečeh težko govoriti. Zase lahko rečem le to, da se bom zavzel, da bi dosegel največ, kar se da. . — To vam tudi iz srca žeilmo! — Hvala. I 1 Varstvo in vzgoja ZA ŠOLARJE V STOItAH V Štorah od začetka leta dela var- stveno vzgojna ustanova, katera sprejema v varstvo in vzgojo šolo- obvezne otroke cd prvega do osme- ga razreda- Le-te bo nadzorovala strokovna moč — učiteljica — učen- ci bodo pod nadzorstvom delali do- mače naloge, ponavljali in utrjevali učno snov. Po potrebi in želji staršev bo usta- nova sprejemala tudi občasne varo- vance, kateri bodo v ustanovi lahko več dni, kakor tudi v zimskih in poletnih počitnicah. V ustanovi je tudi kuhinja, ki pripravlja malice in kosila. Otroci pa lahko v ustanovi tudi samo kosi- jo. ZNANEC S CESTE Dolgi, od nikotina iin ivja obarva- iiii brki so uporniško siliiilL v mraz. Zardela lica so silila poti »šapfco«, bistre oči so prebadale zimski dan. Palica in svilena ruta sta zaokrožale to nenavadno celoto človeka, ki je tega dne proslavljal svoj 73. rojstni dan. Nekdanja šolski sluga, ki je spremljal leta in leta »špricanja« in kajenje po skritih hodnikih svojih varovancev, je tega dne samotno proslavljal svoj rojstni dan. Od mraza zardelih , lic je zakoračil v dobo, ko smo si vsi znanci, znanci katere pozabljamo. Jožetu Kolariču ob njegovem ^razmiku čestitamo, nekdanji varo- vanci. B ZMAGA KEGLJACEV AERA Pred kratkim so se na kegljišču Ingrada pomerile ekipe Aera. Svobode iz Šempetra, Štore II in celjske Mesnine. Po lepih in zanimivih igrah je zmagala ekipa Aera s 6AS podrtimi keglji, pred Svobodo iz Šem- petra 656, Štorami 11 612 ter Mesnino s 581 podrtimi keglji. ROMAN ZAGER PRVI DRAGO BIZJAK REKORD SKAKALNICE V nedeljo so se na velenjski skakalnici pomerili skakalci devetih smučarskih klu- bov iz Slovenije. Na tekmovanju je zmagal Roman Žagar i/. Šoštanja pred Dragom P.iz- jakoin, ki je s 44 metri postavil rekord skakalnici. Bizjak je imel izredno smolo, saj so vsi njegovi doskoki po dolžini bili med 42 in 44 metri — žal pa je samo enkrat uspešno pristal in izvozil. — že BLATNIK IN FIŠERJEVA USPELA TUDI NA ZVEZNEM TEKMO V.AN JE Preteklo nedeljo so v Ljubljani na zveznem tekmovanju za Bloudkov memorial mladi Velenjčani znova po- trdili svojo izredno in prodorno for- mo, saj je Franci Blatnik med posa- mezniki zasedel drugo mesto, med- tem ko so v parih osvojili kar tri prva mesta. Tako sta par Duška Fi- šer - Franci Blatnik ponovila uspeh na republiškem tekmovanju, enako pa tudi Nataša Dermol in Slavko Ko- rečič. -ik SMUČARSKE TEKME NA SVETINI Ob zaključku smučarskega tečaja je šentjurska mladina priredila v nedeljo na Svetini tekmovanje v slalomu. Na startu je bilo 60 tekipovalcev iz Šentjurja, Stor in Celja. Pri mlajših pionirjih je zmagal Bojan Klinar pred Brankom Cenetom, pri starejših Anton Stor pred Zvonetom Brilejem. Medtem ko je med pionirkami prvo mesto pripadlo Sonji Kincl, je pri mladincih zmagal Mitja Paher pred An- tonom Ožekofn. Pri članih pa Peter Ko- pinšek pred Pavlom Catrom. POZNIC PKVI Na deljskem republiškem namiznote- niškem turnirju v Hrastniku je pri pio- nirjih zmagal član celjskega Partizana, Marjan Poznič. Od ostalih tekmovalcev iz Celja sta se bolje uveljavila le Janko Kvas in Vlado Gajšek. STRELCI V OKRAJNI LIGI Po drugem kolu okrajne strelske lige so v posameznih skupinah najboljša mo- štva dosegla naslednje izide: I: Braslovče 2826, Tovarna pohištva Bre- žice 2804, Jurklošter 1953; II: Branko Iva- nuš, Celje 3 322, Dramlje 3094, Celjska če- ta 2792; III: T. Meliva, Konjice 3277, Bre- stanica 2959, Strmec7 2917; IV: Store 2875, Metka Celje 2875, Rečica, Laško 2576; V: Vojnik 3141, Vransko 2419; VI; Tempo 3248, Ingrad 3021, Griže 2840; VII: Žalec 2955, Zreče 2611, LIP 2901; VIII: Usnjar Soštani 3190, Avtoobnova Celje 2920, Gor- dan, Brežice 2908; IX: Miličnik, Celje 2557, Galanterija, Šoštanj 2513; X: Celuloza, Krško 3079, Stane Rozman, Brežice 2941, Vitanje 2480 itd. SKOKI V ANDRAŽU Prejšnjo nedeljo je smučarski klub Oljka z Andraža odprl 26-metrsko skakal- nico z meddruštvenim tekmovanjem, na katerem se je zbralo 30 tekmovalcev iz Velenja, Šoštanja in Polzele. Skakalnico so zgradili domačini s prostovoljnim de- lom ter ob pomoči inž. Alojza Jevšenaka iz Velenja. S tem je tudi Andraž dobil osnovne pogoje za razvoj smučarskega športa, pri čemer se je še posebej izkazal Milan Cremožnik. Medtem ko je pri mla- dincih zmagal Anton Zep s skokoma po 25 metrov, je pri članih prvo mesto pri- padlo Marjanu Zupanu (oba sta člana ve- lenjskega Rudarja) s skokoma 23 in pol ter 25 metrov. NAMIZNI TENIS V ROGATCU Preteklo nedeljo se je 18 mladincev Ro- gatca pomerilo v namiznem tenisu za naslov najboljšega igravca. Med posamez- niki je zmagal Ivan Jernejšek pred Ra- dom Tepešem in Rudijem Einfaltom. V tekmovanju dvojic pa je prvo mesto pri- padlo Jernejšku in Dirnbeku. -kl- TUDI V GRIŽAH IN ZABUKOVICI Člani Partizana Zabukovica—Griže zad- nje čase vedno bolj aktivno delajo, pa naj bo to v okviru društva ali izven njega. Or- ganizirali so razna tekmovanja v rokometu ali pa šli tekmovat drugam. Zdaj je zaživel tudi zimski šport. Tako so se prejšnjo ne- deljo udeležili smučarskih tekem v Braslov- čah, kjer pa niso dosegli najboljših učen- cev. Med nastopajočimi je bilo največ učen- cev osnovne šole iz Griž. Istega dne so priredili klubsko prvenstvo v namiznem te- nisu. Zadnjo nedeljo pa so izvedli tekmova- nje v veleslalomu in smučarskih skokih. DROBNE Z DRSALIŠČA — Republiško prvenstvo v hokeju na ledu se jo končalo zelo presenetljivo. Ta ugo- tovitev volja predvsem za favorizirani mošt- vi Jesenic in Oiimpije. Zmaga je namreč pripadla ekipi vevške Slavije, ki je naj- prej premagala Olimpijo 8:2. nato pa še v finalni igri Jesenice 8:1. Celjani so zasedli četrto mesto. V prvi tekmi so izgubili proti Jesenicam 4:1, v borbi za tretje mesto pa podlegli Olimplji 4:5. Navzlic vsemu so mladi celjski hokejisti zadovoljili, saj je večina od njih igrala tokrat prvi tekmi. — Hokejisti z Dolgega polja v Celju so potrdili,, da so boljši od onih, ki stanujejo okoli Muzejskega trgu. V dveh tekmah so jih namreč zasluženo premagali s po 4:5, — V sredo se je končala drsalna šola pri HDK Celje, katero je obiskovalo nad sto otrok. Včeraj pa se je za vse te začelo klubsko prvenstvo, ki se bo končalo danes popoldne. SMUČARSKI TEČAJ V KONJICAH V nedeljo so v Konjicah zaključili eno- tedenski smučarski tečaj za osnovnošol- sko mladino, na katerem se je zbralo 120 otrok. Istočasno so zaključili tečaj v Zre- čah, medtem ko v Ločah poteka te dni. Ob koncu tečaja v Konjicah so mladi te- čajniki prikazali številnim gledalcem ce- lotno šolo smučanja. Zatem pa so se po- merili v veleslalomu. V posameznih sku- pinah so zmagali: Maks Tajnikar, Ljubo Oražem, Bojan Vončina, Tomo Pernič in pri deklicah Magda Milavec. Tečaj je vo- dil smučarski učitelj feojan Vončina ob pomoči štirih vaditeljev. J. G. RADIO CELJE Nova oddaja- radijska univerza Spored celjske radijske postaje je v zadnjem tednu dobil novo oddajo — ra- dijsko univerzo, ki jo pripravlja celjska Delavska univerza. V njej se bodo zvrsti- la aktualna predavanja z najrazličnejših področij družbenega dogajanja. Uvodni prispevki so bili in so še posvečeni bliž- njim zborom volivcev celjske občine. Razen običajnih oddaj, kot celjske kro- nike, obvestil, zabavne glasbe in reklam ter plošč po željah, bodo v tednu od 3. do vključno 9. februarja na sporedu tudi naslednje oddaje: tako bo petkova od- daja »V galeriji kulturnih in zgodovin- skih značilnosti« posvečena pustovanju. Zaključna oddaja v nedeljo pa nosi na- slov: Usodni dnevi. To bodo spomini iz partizanskega življenja ki jih je napisal Anton Ilcovic iz Solčave. V glasbenih od- dajah se bodo zvrstili francoski šansoni (v nonedeijek), slovenske narodne v in- strumentalni izvedbi (torek), tri orke- stralne skladbe (sreda), trak s posnetki jazza (četrtek), mešini zbor France Pre- šeren iz Celja (petek), za prijeten konec tedna v soboto ter za vsakogar nekaj v nedeljo. In še to — radio Celje ima ob delavni- kih oddije od 17. do 18. ure, ob nedeljah pa od 12 do 13. ure: vsakokrat na va- lovni dolžini 202 metra. CELJSKA F0T0KR0NIKA REPORTERJEV KLOBUK Vse večje negodovanje potrošnikov, češ. da se v celjskih trgovinah ne da dobiti željenih artiklov, je napotilo našega repor- terja, da je obiskal nekaj trgovin. Ugotovil je, da imajo potrošniki večkrat prav. Ni mogel najti ne jersey srajc, ne moških tri- ko hlač in niti ustreznega pokrivala, ki bi varovalo njegovo plešo pred ostrini zimskim m razom. NE BODO VSELJIVI V ROKU Na Ljubljanski cesti gradi podjetje »In- grad« štiri montažne bloke. Predvidevali so, da bodo prvi gotovi že v februarju, to- da ker jim ni uspelo pravočasno montirati centralne kurjave, so morali prenehati z notranjimi deli. Povedali so nam. da bosta prva dva zato gotova šele v maju. PREMOGA JE DOVOLJ Pred poslovalnico Kuriva na .Mariborski cesti v zadnjih dneh ni več dolgih kolon tovornih vozov iu avtomobilov. Občani so si pravčasno nabavili premog, razen nekate- rih, ki niso računali na letošnjo hudo zimo. Samo v letošnjem letu je poslovalnica pro- dala 807 ton velenjskega in 40 ton laškega premoga. D1TOV PLES Društvo inženirjev in tehnikov Celje je kot vsako leto tudi letos organiziralo tra- dicionalni družabni večer v Narodnem do- mu. V prijetnem vzdušju, ob nizkih cenah pijače in jedače ter ob dobri godbi se je zabava zavlekla do ranega jutra. Št. 4 — 31. januarja 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 9 TEDNIKOV ROMAN — HUMORESKA — SLIKANICA — ROMAN — HUMORESKA — SLIKANICA — TEDNIKOV ROMAN - 4 »Prav ta Maksa Rothmanna najbolj obreme- njuje. Izkazalo se je namreč, da je palec Mr. W. Johnstona do pike tak kot Rothmannov.« »To se vam seveda zdi zadosten dokaz, da je Maks morilec,« je rekel Clay in si prižgal cigareto. Heppel je njegovo pripombo preslišal. »Eden mojih uslužbencev je preiskal Roth- mannovo stanovanje in našel rjave hlače. Na njih je bilo nekaj madežev. Preiskava je poka- zala, da so ti madeži kri. Človeška kri. Sluga je izjavil, da so to hlače, ki jih je imel na sebi Mr. Johnson, ko je v ponedeljek ponoči pri- šel na Lincot. Štirindvajset ur pozneje sem, ka- kor ste sami videli, morilca tudi že pri jel.« . »Ali bolje, zdi se vam, da ste prijeli morilca,« je vpadel Clay. »Prav, če hočete. Zdi se mi. Toda to svojo domnevo opiram na dejstva: sumljiv tip, po- narejena vizitka, krvavi madeži.« »In kaj pravi Rothmann?« ga je prekinil Clay. »Ima alibi, toda ta alibi je verjetno prav ta- ko ponarejen kot njegova vizitka.« »Mogoče, da je,« je rekel slikar. »Maks Roth- mann pa kljub temu ni morilec.« »O tem se zdaj ne moreva prerekati, Mr. Clay. Toda če Maks ni morilec, če ste namreč vi o tem trdno prepričani, mi boste pač morali postreči s stvarnejšimi dokazi.« »To bom tudi storil. Kdaj odpelje prvi vlak?« »Ob trinajstih petinpetdeset minut.« Clay je pogledal na uro: »Imamo še torej dobro uro časa.« Sfikar je privlekel izpod mize zaprašen kov- ček. »Rekli ste, da ste živeli nekaj časa na Linco- tu?« je vprašal Heppel. »Od tedaj se je najbrž Ž£ mnogokaj spre- menilo.« »Zanimajo me predvsem ljudje.« »Stari Baxter, njegov nečak John, njegova sestrična Sophie de Manca, ki mu je vodila gospodinjstvo in nekak tajnik ...« »Lewis Hope?« »Da.« »In Miss Eyre?« »Takrat je ni bilo, ker je odpotovala na obisk k bolni sestri. Imel sem smolo, ker je izfedno lepa. Stari je hotel, naj jo slikam. Se- veda, predno je videl svoj portret, o katerem je rekel, da je podoben kozlu. Kaj morem jaz za to, če je bil kozel?« Clay je odprl kovček, stresel iz njega nekaj umazanih srajc in pričel zlagati vanj slikarske potrebščine. »Ste že kdaj opazili,« je vprašal, »da filmi sicer nikoli niso podobni resničnemu življenju, da pa je življenje včasih zelo podobno slabemu filmu? Na Lincotu, na primer, so živeli kakor v kakšnem hollywoodskem filmu. Stari Baxter je bil šablona starega angleškega gentlemana. Pri tem pa dragi brž, ko boš za- prl vrata za seboj! PIRATI druge svetovne vojne KONEC »ATLANTISA« Britanska admirallteta je ukazala, da ob srečanju z vsa- ko sumljivo ladjo takoj pošljejo poročilo. Toda »Atlantis« je reagirala — streljala je na ladje brez vsakršnega opomina. Polovici žrtev je vendarle uspelo, da so pred potopitvijo še obvestili najbližje vojaške centre. V 20 mesecih gusarskih akcij je bilo na »Atlantisu« tudi po 1.000 ujetnikov vseh starosti in obeh spolov, pripadnikov okrog 20 narodnosti. Jeseni 1940. leta »Atlantis« ni imela sreče- V 40 dneh ji je uspelo potopiti le eno ladjo. Toda že sredi novembra je v 48 urah potopila kar tri: dve norveški in eno angleško ladjo, ki je vozila tudi važne dokumente angleškega vojnega kabineta in pošto britanski visoki komandi za Daljnji vzhod. Leta 1941 so nacisti potopili štiri ladje, med njimi egip- tovsko ladjo »Zam Žam«, na kateri je bila poleg posadke tudi večja skupina AmeričanoV. Zavezniške ladje je zajela panika. Nobena pomorska pot ni bila več varna. Trgovske ladje so plule po stranskih poteh; vse težje je bilo tudi najemati posadke. Vse leto je »Atlantis« križarila v vodah Indijskega oce- ana, 10. septembra pa je potopila dvaindvajseto in zadnjo norveško ladjo »Silvaplana«- . . Novembra se je na »Atlantisu« pokvarilo izvidniško le- talo, istega dne je bilo tudi domenjeno srečanje z nemško podmornico U—126, ki naj bi »Atlantis« oskrbela z gorivom. V času te operacije je bila ladja nemočna, da bi se branila pred morebitnim napadom. Poglavitni pogonski motor je bil razstavljen, da bi ga popravili. In kmalu potem, ko so iz podmornice raztovarjati gorivo, je prišlo tisto nepričako- vano ... Nenadoma je opazovalec zagledal v daljavi svetlo piko. Nekaj trenutkov zatem so se še vedno v veliki daljavi za- črtale ostre konture velike vojne ladje. Bila je to angleška težka križarka »Devvonshire«, ki je plula v smer nemških ladij- U—126 se je takoj potopila. Kapitan podmornice je bil v tem trenutku na palubi »Atlantisa« in tako je bila podmor- nica brez kapitana. Okrog »Atlantisa« se je razlil velik oljni madež. Ce bi se bili Angleži pojavili v bližini, bi jih verjetno začudilo, da takšnale miroljubna ladja pušča za seboj nafto. Toda angleški kapitan ne le, da ni opazil pod- mornico, pač pa se ji tudi ni hotel približati. Plul je v varni razdalji, da ga ne bi presenetil napad sovražnih torped. »At- lantis« se je oprijel edinega upanja — vzpostavila je radijsko zvezo z angleško križarko, pri čemer jo je hotela speljati na dosego torpednih cevi U—126. Toda kapitan križarke se ni hotel izpostavljati nevarnostim. Kakor so bili Nemci zviti jim je bil Anglež vendarle kos. Poslužil se je starega trika, ki naj bi izzval sovražnika, da bi odkril svoje karte: plul je namreč cik — cak- Na »Atlantis« je odredil izstreliti dve to- povski salvi, vendar tako, da ne bi zadeli ladje. »Atlantis« ni odgovoril z ognjem. Radiotelegrafist na križarki je prejel sporočilo neznane ladje, da je to dejansko trgovska ladja »Polifemus«. Prišlo je do pojasnjevanj, zato je kapitan kri- žarke zaprosil svojo komando, naj mu pošlje sporočilo, če gre res za »Polifemus«. »Atlantis« je v tem času plula v krogu, čakajoč na razplet dogodkov. Njeno največje upanje je bila podmornica in njene torpedne cevi. Toda podmornica se ni hotela ločiti od »Atlantisa «. Tako je upanje vse bolj plahnelo. Uro kasneje je kapitan angleške križarke dobil sporočilo, da omenjena ladja ni »Polifemus«- Trenutek zatem so »Atlantis« zadele prve granate. Že po tretja salvi je eksplodiralo skladišče municije in ladja se je pričela potap- ljati. Kapitan »Dewonshira« je predvideval, da je v bližini podmornica in se sploh ni približal potapljajoči se ladji. Nekaj minut kasneje so zapluli proti horizontu. Preživele člane posadke nemške gusarske ladje je sprejela U—126, od- tlej pa je južno morje spet lažje dihalo. Nekoliko pozni smo že, to- da slika nam je prišla šele sedaj v roke, da poročamo, o dogodku med obiskom rimskega papeža Pavla VI. na Jutrovem. Rimski papež je -obiskal vse znamenite kraje ki so tesno povezani z svetopisemskimi zgodbami. Dogodek da je bil sedanji